Poštnina plačana t gotovini.
m.i	.81	,V:M &8VODJIT
(ZMAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Ona posaineiiii Številki Din 146ft.‘'
TRGOVSKI
Časopis za trgovino, Industrlfo In Obrt.
Ti.a
Jj ‘ročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za y, leta 90 Din, za v« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. - Plača ln toži se v Ljubljani.
u redništvo ir upravnižtvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23 — Dopisi se ne vračajo. - Račun pri po St. hranilnici v Ljubljani št 11.953 Telefon 6i 30-69:
Leto XVIII.
V Ljubljani, v četrtek, dne 18. aprila 1935.
Štev. 44.
tottifcHski Ao&icUi He.oM.actM
Te cfni je imela cela vrsta nabavljalnih zadrug svoje občne zlbore, na katerih so se podajala poročila o delovanju zadrug. Vsa poročila so se v glavnem glasila ško-tej enako: število članstva se je kljub fcrizi dvignilo, promet zadruge se je kljub krizi dvignil in doseženi čisti dobiček je znašal nad 1 milijon Din. Tako je bilo na bbčnem zbortl mariborske nabavijalne za-flrtige, tdko je bilo na občnem zboru zagrebške železničarske zadruge in tako je bilo na občnem zboru beograjske nabav-Ijblne zadruge drž. nameščencev in tako je bilo na vseh drugih občnih zborih velikih nabavljalnih zadrug.
Tako so niabavljalne zadruge v teh težkih časih krize škbraj edina izjemnh podivja, ki morejo govoriti o poslovnih uspehih, ih sicer b velikih uspehih.
Pa še v drugem oziru so se poročila na občnih zborih nabavljalnih zadrug popolnoma razlikovala od poročil, kakor jih Tedno in skoraj brez izjeme čujemo na Vseh drugih občnih zborih in sestankih zasebnih podjetnikov. Niti eno poročilo nj tožilo o davčnem bremenu in nobena skrb ni pri vseh nabavljalnih zadrugah tako majhna kakor skrb za davke. Samo nabavijalne zadruge so tako srečne, da davčne skrbi sploh ne poznajo. Njih se kratkomalo davki ne tičejo, ker to je stvar, ki se tiče drugih, ki niso tako sreč-flLkakor nabavijalne zadrune. da bi kljub fnihionskim dobičkom poznali pezo pri-obnine ali družbenega davka drugače ko samo platonično. Kajti nabavijalne zadru-9e imajo privilegij, da uživajo davčne Prostosti in ugodnosti, trgovci in drugi za-s^bni podjetniki pa imajo privilegij, da Plačajo ne le davke, ki odpadejo na njih P°djelja, temveč še davke, ki odpadejo na nabavijalne zadruge in konzume in ki ph morajo plačati mesto njih.
Tako nastaja dvojno obdačenje zasebnega podjetništva in to dvojno obdače-Tl,e je eden onih vzrokov, da propadata F^ovina ih obrt pod pezo davkdv, ker je stalo davčno breme že preveliko. Zato a !e tudi skrajni čas, da se napravi temu polnemu obdačenju konec, ali pa bo ??*o število davkoplačevalcev v še večji . ^r>- Vsaka stvar ima sVoje meje in »udi davčna moč zasebnega podjetništva.
.te bi nabavijalne zadruge večale našo Proizvodnjo, če bi množile naše narodno Premoženje, potem bi človek že razumel,
■	?, uživajo davčne privilegije, ker bi pač ,I*1 delo indirektno koristilo vsemu go-Podarstvu. Zato se nihče ne upira, če uztvai0 tudi velike privilegije agrarno-P o akcijske Zadruge in prav tako nihče Če podpira država z jav-(ri~ „ -„CC1 slojne, vodovodne, elek-; \	Produkcijske	zadruge,	ker
^Sktn0 p°vSu'ei0 prdmef in veji® °	° no Premoženje. Toda nabav-
lalne zadruge so brez vsakega produkcijskega pomena in njih namen je le to da omogočijo svojim članom čim trošenje blaga. Za trošenje blaga pa se rjikdar in nikoli ne sme uporabljati javni Hene>r. a javni denar se uporablja, če se dovoljujejo davčni privilegiji.
..Zagovorniki teh privilegijev sicer pfa-zad", da morajo prejemati te nabavijalne uW$e Pr>v'legije, ker so zadruge. To navaHn»V^"’e- k' n' nl*č drugega ko čisfto tudi	deklamacija,	se	mora
zadrune	Nehati,	kajti te nabavijalne
zveze N^a’° z zadružništvom nobene mn No^en ‘P|femeniti cilj ne združuje elanov Mbavtalnih 2,drag. lemveč edi-
M. ^	k' I>=č ne zasluži,
niAP Pir.a 'Z 'avn'h sredstev. Nihče rtn ' Ji U’ le nabavijalne žage se tako dobro uspevajo, če ddse-lo se tako velike dobičke in če še tako
uSpešnb konkurirajo s irgovci. Toda te dobičke naj dosegajo na svoj račun, ne pa na račun trgovčev in obrtnikov, te dobičke naj zaslužijo s tem, da poslujejo bolje in ceneje, ne pa s privilegiji ha račun drugih. In predvsem naj opravijo svojo davčno dolžnost, kakor jo mora Opraviti do zadnje pičice toliko osovraženi in oklevetani trgovec. Naj bodopa-triotične te zadruge tudi pri plačevanju
davkov, ker je la patriotizem osnovni pogoj vsega državnega življehja.
Državi manjka dohodkov na vseh koncih in krajih, ker je kriza davčno moč zasebnega podjetništva izčrpala. Tu pa so podjeija z milijonskimi dobički, ki pa še niso pritegnjena k davčni dolžnosti. Neoprostljivo je to in dvakrat napačno, ker mora takšna davčna neenakost izpodkopati vsako davčno moralo. Vendar ne
gre, da bi eden plačeval več ko more ih da bi moral na račun svojega dobička zaradi davkov načenjati svOjo glavnico, do-cim bi drugi ostal tudi pri doseženem milijonskem dobičku skoraj davka jJiroil. Takšna davčna neenakost bi rušila iteitie-Ije vsake davčne morale iri zato se mora preprečiti. Davčna dolžnost mora biti za vse enaka!
I/ fčeške m
Dne 14. t. m. je bila v Krškem skupščina združenja, ki jo je otvoril predsednik združenja Fran Černe in se v otvoritvenem nagovoru spominjal mučeniške smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Žedinitelja. Zborovalci so počastili spomin z vzklikom in triminutnim molkom. Predsednik je izjavil nato udanost in zvestobo Nj. Vel. kralju Petru II.
Po pozdravu navzočnih zastopnikov in čitanju zapisnika o zadnji skupščini je poročal predsednik Franjo Černe o. važnih gospodarskih akcijah združenja, V svojem govoru je omenjal težke posledice kmečke zaščite, o pritisku davčnega vijaka in o preobremenitvi s pridobnino. Razpravljal je o krošnjarstvu, posečanju zasebnikov po tujih potnikih, poslovanju konzumnih zadrug in gospodarskem položaju.
Tajnik I. Rcndla je podal pregled o akcijah združenja in statistične podatke o številu članstva in administraciji združenja.
Računski zaključek za 1. 19S4. izkazuje Din 45.306'96 premoženja. Po poročilu nadzornega odbora je bil računski zaključek za letto 1934; soglasno odobren.
Zvezni tajnik I. Kaiser je podal nato poročilo o gospodarskem položaju glede na zaščite, denarne neprilike, kredite itd. Na-glašal je potrebo kpremembe davčne fiskalne politike in usmeritev ter upoštevanje težehj trgovstva V 6brtni zakoriodaji. Razpravljal je o pogojih za pospeševanje in upoštevanje interesov gospodarstva, stanovskega zastopstva in o delu Centralne organizacije jugdšlovanskega trgovstva.
Mnogo debate je izzval proračun za leto
1935.,	ki predvideva Din 25.450 — izdatkov i” Din 11.470'— dohodkov ob kritju primanjkljaja s Članarino, ki je določena na razrede od 650 do 20 Din. Po debati so se izglasovale proračunske postavke in je bil predlagani proračun po nekaterih ižpre-memban sprejet.
Predsednik Franc Černe je pred pričetkom volitev izjavil, da ne kandidira za mesto predsednika. Zbor je sklenil, da se volita predsednik in podpredsednik po listkih. Z ozirom na izjavo predsednika je bil izvoljen za predsednik^ Združenja R. En-gelsberger, trgovec v Krškem, za I. podpredsednika Edo Ivanuš iz Krškega in za II. podpredsednika Mihael Ban.
V upravo so bili izvoljeni: Josip Kodrič, Josip Počivalšek, Ivan Radanovič, Milan Tuma, Srečko širtelj, Franc Rabuše, Franc Jarčec, Miško Debevec; za namestnike: Anton Kos, Artur Nachbar, Joško Prijatelj, Anton Vahčič. Izvoljen je bil nato še nadzorni odbor in poverjeništvo za Radeče, Mokronog, Št. Jernej in Cerklje, nakar je predsednik zaključil uspeli zbor.
U £ašketn
Združenje trgovcev v Laškem je imelo svojo letošnjo re*ino skupščino dne 14, IV. Zaradi obolelosti predsednika Rlsbacherja jo je vodil podpredsednik Pavlin iz Trbovelj, ki je uvodoma opravičil odsotnost predsednika in mu želel skorajšnjega okrevanja.
V nadaljnjih izvajanjih se je 'špomnil v izbranih besedah smrti blagopokojnega
kraija Aleksandra I. Žedinitelja iti pozdravil njegovega naslednika kralja Petra II. ter nato podal vzorno poslovno poročilo.
V	poročilu je omenjal težko lansko borbo proti poostreni davčni praksi in karakte-riziral težki položaj podeželskle trgovine. Ta položaj je posebno oster v laškem okraju, kjer so samo rudarji izgubili na svojem zusldžku nad 120 milijonov Din. Vprašanje kmetskega moratorija se je reševalo prfeveč s političnega in premalo iz gospodarskega stališča. Posledice te pogrešile ureditve tudi niso izostale. Laški srez je s krošnjarji preplavljen. Pojavljajo se tudi neopravičeni krošnjarji, vendar se tudi proti njim postopa le s socialnega stališča, kar gotovo ni v skladu ž interesi trgovine. PoSebho izčrpno se jte g. Pavlin bavil v svojem poročilu z vprašanjem konzumov, na katere je V laškem okraju lfotez&nih 80 odstotkov *s6h konsumentttv, IH s poudarkom zahteval, da se tudi konžumi glede bremen izenačijo z legitimnimi trgbvci. Težko breme so za trgovce v krajih s kon-zunii tudi tako zvani procenti. Združenje je za odpravo procentov vse potrebno Ukrenilo in našlo za to umevanje tudi pri TPD, vendar se je akcija zrušila na nesolidarno-Sti trgovstva, kar je treba z «bžaFov*ftjfeiri registrirati.
Tajniško in blagajniško poročilo je podal tajnik Pleskovič. Po njegovem poročilu je imelo združenje koncem leta 1934. 201 člana. Pomožnih oseb je bilo zaposlenih 155 pri 53 članih, ostali člani poslujejo brez pomožnega osebja. Premoženja je imelo združenje koiicfeiri leta 40.484'34 dinarjev. Na dokladi je imelo neizterjanih Din 2560'—.
pregledu blagajniškega poslovanja je poročal Železnik in se je ria njegov predlog izrekla upravi razrešnica in zahvala.
Ddklade za j. 1935. ostanejo neizpreme-njene. Pri volitvah se je na novo Izvolila dosedanja uprava.
Pri predlogih se je g. Sitar ponovno bavil z vprašanjem rudniškega konzuma, ki je last TPD in daje v nasprotju ž določilom § 214. zakona o obrtih svojim rudarjem blago na up.
Po izvršenetn dnevnem redu je skupščino pozdravil zastopnik zbornice g. žagar, ki je podal poročilo o zborničnih akcijah v davčnem pogledu in zastopnik Zveze trgovskih združenj g. Bahovec, ki je porogal o važnih vprašanjih, s katerimi se je v interesu naše trgovine bavila v preteklem letu zveza. Po teh poročilih je g. Pavlih zaključil skupščirio, ki je bila navzlic pičli udeležbi po tehtnosti podanih poročil pozitivna in na potrebnem višku.
V
Dne 11. t. m. se je zbralo trgovstvo ptujskega okoliškega združenja na svojo skupščino, ki jo je vodil predsednik Ivan Trauh. Spominjal se je smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra I. in izrekel udanost ih zvestobo N j. Vel. kraljU Petru II. Poročal je nato o delovanju združenja, o težkem stanju trgovstva radi moratorija kmeta, o pomanjkanju denarja in kredita ter o upadanju prbmeta ih zaslužka. Opisal je razmere malih obrfetov v okraju. Vodstvo združenja se je preneslo v Ptuj, kjer ima svoj urad in pomožno moč.
Po poročilih predsednika je zbor na poročilo nadzornega odbora soglasno odobril
računski zaključek za leto 1934. i imovino Din 65.938'85.
Proračun za leto 1935. je bil odobren v vsoti Din 17.500-—. Zbor je tudi sklenil,, da Združenje nakaže za kralju posvečeno ustanovo v Ptuju Dih 5.000*—; za kmetijsko razstavo pa 750 Din iz imovine Združenja. Članarina se je en6tno dbločila na 35 Dih za člana.
Zvezhi tajnik I. Kaiser je podal nato pregled o gospodarskem položaju ž oZi rom lia zaščito, davčno preobremenitev in na Ukrepe, ki riaj uravnajo našo davčno politiko ha načelu enake obremenitve, upoštevajoč razne privilegije različnih ustanovi Razpravljal je o potrebi izpremembe politike v usmerjeno in delovne stanov? pospešujočo narodno gospodarsko politiko in
o	delovanju Zveze ter Centralne organizacije jugoslovanskega trgovstva.
Nato sledeča debata je obravnavala ser stavo davčnih odborov in krošnjarsko nadlogo. Mnogo se je govorilo tudi o načinu prodaje soli. Potrebna pojasnila o tej stvari je dal zvezni tajnik Kaiser. Zbor je bil dokaj dobro obiskan in debata je bila živahna, pa vendar vedno umerjena iri vsebinsko na višku.
Občni zbor je dokažal, da je ptujsko tri govstvo solidarno in vedno pripravljeno braniti trgovske iri Slovenske gospodarske interese.
I/ Slovenski Bistrici
Dne 10. aprila je bila v Slovenski Bistrici skupščina Združenja trgovcev. Po otvoritvenem nagovoru se je predsednik združenja Franjo Kac v globoko občutenem govoru spominjal Nj. Vel. kraija Aleksandra I. Žedinitelja in izrekel udanost Nj. Vel. kralju Petru II.
Po prečitanju zapisnika zadnje skupščine je poročal predsednik Franjo Kac o delovanju združenja in zlasti poudaril akcije združenja v pogledu na davčno obremenitev ter izrazil na do, da bo nova vlada uva-ževala težnje gospodarstvi po smotl-eni, enaki davčni praksi. Poročal je nadalje o admiriistrativnih poslih združenja in obrtnem nadaljevalnem šolstvu slovenjebistriškega okrožja.
Tajnik združenja Nande Korpnik je podal statistično poročilo in orisal delo v administraciji.
Računski zaključek za leto 1984. je bil po poročilu nadzornega odbora soglasno odobren. Imovina združenja znaša 27 tisoč 921'29 dinarjev.
Izglasovan jo bil nato proračun za leto 1935. in določena članarina, ki je porazdeljena po člariih ria 16t3, 80, 50, 30 ih 20 dinarjev, za obrt 20 Din.
Zvezni tajnik I. Kaiser je poročal. o gospodarskem položaju in delovanju Zveze in Centralne organizacije jugoslovanskega trgovstva.
Razvila se je nato debata o krošnjarstvu, lesni trgovini in o soli, na kar je dajal po? jasnila zvezni tajnik.
Skupščina je pokazala mnogo solidarnosti in razumevanja za razvoj stanovske organizacije.
■»•■M ni im
Trgovci, razširjajte
Trgovski list!
t niil
nivo')
?OJ9K i
2<aUlev& m y^c
U JOT}*'
*wm
Mariborsko trgovstvo je na svoji redni letni skupščini soglasno sklenilo naslednje:
resolucije:
1. Ukinejo naj se vsi davčni in drugi privilegiji, bodisi nabavljalnim zadrugam kakor tudi vsem sličnim institucijam.
2. Izvede naj se reforma zakona o neposrednih davkih glede kontingenti ran ja pri-dobriine, določanja eksistenčnega minimuma in imenovanja članov davčnega odbora, ki naj jih imenujejo stanovske organizacije in ne občine.
3. Industrijske in tvorniške prodajalnice naj se brezizjemno ukinejo, dokler pa se to ne izvede, naj se smatrajo kot samostojna podjetja in kot taka tudi obdačijo.
4. Taksa po tar. post. 34 naj se začne pobirati šele pri računih za Din 100-—, in to po Din 1’—. Trgovski posli iz roke v roko naj se osvobodijo izdajanja potrdil in seveda tudi taks.
5. Samoupravne davščine (trošarine, uvoznine itd.) naj se po vsej državi unifi-cirajo, ker so velika ovira v medsebojnem blagovnem prometu.
6. Takoj naj se ukine § 7. davčne novele z dne 18. februarja 1934 zakona o neposrednih davkih.
7. Zahteva se novelizacija § 19. obrtnega zakona, in sicer zlasti glede na podaljšanje učne dobe, možnost dosege trgovsko-obrtnih pooblastil in privilegiranja rokodelcev glede na trgovski obrt.
8. Koršnjarjenje naj se dovoli samo s predmeti domače delavnosti, vsako drugo naj se prepove in onemogoči.
9. Ukine naj se posečanje zasebnih strank po trgovskih potnikih tudi na poziv. Potniki naj posečajo samo one tvrdke, ki se bavijo z razpečavanjem dotičnega blaga.
10. Blagovni krediti naj se brez ozira na vrednost in vrsto blaga v celoti izvzamejo iz kmečke zaščite.
11. V interesu pobijanja brezposelnosti zahtevamo, da se čimprej nadomestijo nepotrebni inozemski delavci in nameščenci z domačini.
12. Z ozirom na težke gospodarske razmere, v katerih se nahaja danes trgovstvo, naj se čimprej izvede njegovo socialno zavarovanje.
Poleg tega je občni zbor sprejel naslednje
predloge uprave
1. Ukine naj se čl. 4. uredbe z dne 2. februarja 1935, ki znižuje obrestno mero za dolgove zaščitenih kmetov, in sicer denarnim zavodom od 6 odstotkov na 4 in pol odstotka, privatnim upnikom pa od 3 in pol na 1 odstotek, ter naj se v obeh primerih zahteva zvišanje obrestne mere na višino diskonta Narodne banke.
2. Izgradi, odnosno temeljito naj se popravi državna cesta ne samo od državne meje do Maribora, temveč vsaj do Celja in nadalje do Ljubljane; zlasti zaradi tega protestira proti nesorazmerni razdelitvi dovoljenega kredita 35 milijonov za ceste v Dravski banovini, ker je dobil naš severni del od tega samo Din 5 milijonov.
3. Odpremnina pri poštnih pošiljkah naj se kreditira, kakor pri železnici, tako da jo plača prejemnik pošiljke ob prejemu.
4. Uprava priredi v bodoči poslovni dobi v okviru Združenja najmanj deset strokovnih predavanj, za kar votira znesek Din 1000—.
•Samostojni predlogi članov in pripadnikov
Pomočniški zbor predlaga, naj skupščina razpravlja o nedopustni praksi nekaterih tukajšnjih tvrdk, ki nameščajo v svojih obratih nekvalificirane moči, ter najde način, da se to za vselej odpravi.
2. Predlog trgovcev s kolesi, motorji, avtomobili in gumijastimi artikli:
Predlagamo, da se vzame na dnevni red prihodnje skupščine točka »Izprememba čl. 31. pravil Združenja v smeri, da se uvrsti k dosedanjim 9 sekcijam Združenja še Sekcija trgovcev s kolesi, motorji, avtomobili in gumijastimi artikli.« Začasno pa naj se ustanovi odbor za razpravljanje o po-edinih konkretnih vprašanjih čl. 32., odnosno čl. 19./13 pravil.
O predlogih glede pritegnitve okolice k sodelovanju in ustanovitve strokovne knjižnice se ni razpravljalo, ker niso bili pravočasno vloženi, temveč bo odbor o njih še razmotrival. V debati se je razpravljalo samo o predlogu pomočniškega zbora ter se je ugotovilo, da so res poedini primeri, ki so predmet pritožbe in naj se poslej onemogočijo.
Haše	tesne.oc^ani-zMiie
Centeatnefa od&oca
Zastopniki naše lesne trgovine so se v soboto, dne 13. t. m. zopet zbrali na seji Osrednje sekcije lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih združenj v Ljubljani, da razpravljajo o aktualnih akcijah.
Dne 18. marca in naslednje dni je bila v Beogradu konferenca, na kateri se je ustanovila osrednja organizacija lesnega gospodarstva pod naslovom »Centralni odbor drvarske privrede kraljevine Jugoslavije«. Osnovno je ta organizacija v dokajšnji meri izraz one težnje, ki jo je gojilo naše lesno trgovstvo glede ureditve lesnega izvoza že dolga leta. Ze na prejšnji seji se je Osrednja sekcija soglasno izjavila za pristop v centralno organizacijo. Na seji je podal predsednik Osrednje sekcije Fran Škrbec obširno poročilo o poteku konference v Beogradu. Iz njegovega poročila posnemamo:
Konferenca je razpravljala predvsem o načelu centralne organizacije. Za pristop v »Centralni odbor lesnega gospodarstva kraljevine Jugoslavije« so se izjavile po svojih delegatih naslednje organizacije: Zveza industrijcev za Dravsko banovino v Ljubljani, Lesni odsek Zveze trgovskih združenj v Ljubljani, Združenje industrialcev in lesnih trgovcev v Sarajevu, Združenje posednika malih domačih pilana v Sarajevu itd. Priključil se ni organizaciji Sa-vez industrialaca i trgovaca šumskim pro-izvodima, Zagreb.
Konferenca je z neznatnimi Izpremem-bami odobrila pravila »Centralnega odbora lesnega gospodarstva kraljevine Jugoslavije«.
Naslednje dni je bila ustanovna skupščina Centralnega odbora, na kateri je bil izvoljen za predsednika inž. dr. Milan Ul-manski, za prvega podpredsednika inž. Milan Lenarčič, za tajnika pa referent Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine inž. Svan M. Dubravčič.
Ker določajo pravila Centralnega odbora sestavo sekcij za mehek in trd les, so bili izvoljeni v Sekcijo mehkega lesa: za produkcijsko področje Sarajevo: Danilo Coro-vič in Vasa Todorovič; za produkcijsko področje Ljubljana: inž. Milan Lenarčič in Franjo Škrbec; za produkcijsko področje Beograd: Vasa Kneževič.
Na ustanovni skupščini Centralnega odbora je bila sprejeta resolucija, ki obravnava vse važne zahteve in težnje jugoslovanskega lesnega gospodarstva.
Osrednja sekcija je nato razpravljala o pripravah za osnovanje »Produkcijske podružnice«, ki jo predvidevajo pravila Centralnega odbora in ki ima namen, da urejuje izvoz in produkcijo lesa.
Na osnovi čl. 1. pravil Centralnega odbora tvorijo članstvo Centralnega odbora delegati strokovnih organizacij posameznih produkcijskih področij.
Osrednja sekcija lesnih trgovcev in Zveza industrijcev v Ljubljani sta torej organizaciji po členu 1. pravil Centralnega odbora za produkcijsko področje Dravske banovine, Da se prilagodi značaju organizacije, je Osrednja sekcija sklenila predlagati izpremembo naslova.
Osrednja sekcija je sklenila tudi, da se skličejo po lesnih okrožjih članski sestanki, na katerih se bodo reorganizirale sekcije v smislu gornjega predloga.
Po tej reorganizaciji se bo izvedla v sporazumu z Zvezo industrijcev za Dravsko banovino za produkcijsko področje Dravske banovine enotna Produkcijska podružnica. Za izvedbo te reorganizacije in dogovora med obema organizacijama, je imenovala Osrednja sekcija poseben ožji odbor.
Tako se bo osnovala v okviru Centralnega odbora, ob popolni avtonomiji dela, tičočega se gospodarskih prilik produkcijskega področja, enotna organizacija.
Osrednja sekcija je na tej seji prešla na
delo, ki ji omogoča, da bo ob sodelovanju s Centralno organizacijo jugoslovanskega lesnega gospodarstva uspešno zastopala interese naše lesne trgovine.
Di/opU ifUMcif Uc. JI. Itlacna
Danes praznuje svojo šestdesetletnico skupno s svojo 301etnico delovanja za tujski promet načelnik odseka za trgovino, obrt in industrijo dr. Rudolf Marn. Zveza za tujski promet za Slovenijo je ob 301et-nici svoje ustanovitve sklicala slavnostno sejo, katere so se udeležili najvišji predstavniki oblastev in ustanov.
Sejo je vodil sam jubilant, ki je v lepem govoru pozdravil udeležence ter očrtal delo in pomen Zveze za tujski promet. Za bansko upravo se je v imenu bana zahvalil Zvezi za njen požrtvovalni trud pomočnik bana dr. Pirkmajer, v imenu Zbornice za TOI pa je dr. Marnu in Zvezi čestital predsednik Ivan Jelačin. V imenu Avto-kluba, Zveze industrijcev, Jadranske straže, banovinskih zdravilišč in Slov. planinskega društva so govorili dr. C. Pavlin, inž. Šuklje, g. Pogačnik, dr. F. Šter in dr. J. Pretnar. Zvrstili so se nato še zastopniki glavnih ljubljanskih ustanov in društev. Po zvezinem delu seje je v posebnem nagovoru čestital jubilantu predsednik gostinskega odseka Zbornice Ciril Majcen, nakar se je seja med vztrajnim vzklikanjem zaključila in se je zvečer večina udeležencev sešla pri častnem večeru dr. Marna v hotelu Metropol, kjer so bile izrečene jubilantu prisrčne čestitke v imenu vse javnosti. Govorili so mariborski predsednik Zveze dr. Jančič, pomočnik bana dr. Pirkmajer, župan dr. Ravnihar, ki je želel Ljubljani še nadaljnjega skupnega dela z Zvezo; za novinarsko društvo je pozdravil predsednik sekcije Virant, ki so se mu pridružili še mnogi odlični govorniki. Za čestitke se je slavljenec zahvalil v izbranih in iskrenih besedah ter izjavil, da hoče tudi poslej vse svoje moči posvetiti napredku našega tujskega prometa in vsega gospodarstva.
Obširno nacionalno delovanje načelnika dr. Marna ima velevažen pomen, ki ga bo naše gospodarstvo vedno znalo pravilno ceniti. Jubilant je doma iz Drag pri Kočevju, študiral pa je v Ljubljani, Gradcu in na Dunaju, kjer se je zlasti kot pisatelj uveljavil' v društvu »Slovenija«. Objavljal je v dnevnikih in revijah novele, potopise svojih velikih potovanj in izdal tudi roman »Mali lord«. Kot pravnik je vstopil v službo trg. in obrtne zobrnice, kjer je ostal še nekaj časa tudi po promociji, pozneje pa je vstopil v finančno službo, deloval na odličnih upravnih mestih, po prevratu pa na svojem sedanjem načelniškem mestu. Za svoje zaslužno delo je prejel odlikovanji sv. Save in Belega orla.
Vzporedno z njegovim uradnim delovanjem pa moramo poudariti njegovo nadvse požrtvovalno delo za razvoj slovenskega gospodarstva, kateremu je posvetil ves svoj prosti čas. Že v mladih letih je uveljavil svoje sposobnosti v Trgovskem vestniku, trgovskem koledarju, ki mu je bil 16 let urednik, dalje v redakcijskem odboru društva Merkur, kot urednik obrtniških glasil, za kar ga je Zveza obrtnih zadrug izvolila za svojega častnega člana, izdal je svoje spise tudi v samostojnih brošurah, ustanovil fond za podpiranje naših trgovskih visokošolcev v inozemstvu, kateremu je v suhih časih pomagal z zbirkami in spretno propagando. V priznanje velikih zaslug za ustanovitev ljubljanskega stalnega sejma ga je predsedstvo velesejma izvolilo za svojega častnega člana.
S posebno vnemo se je kot turist zavzel dr. Marn za naš tujski promet. Bil je duša nekdanje zveze za Kranjsko in ji kot tajnik sourejeval glasilo. Bled in Tujsko prometno društvo sta ga izvolila za častnega člana. Sodeloval je marljivo v Aeroklubu, Touringklubu, Jadranski straži in v Lovskem društvu, zlasti kot sotrudnik »Lovca«. Kot uradnik in mož je bil povsod zaveden in iniciativen. Številnim čestitkam odličnemu jubilantu se pridružuje tudi »Trgovski list«, čigar ugleden sotrudnik je bil kljub svojemu vedno večjemu delokrogu
Na mnoga leta!
Povpraševanja
Išče se zastopnik za švicarsko tvornico. Velika švicarska tvornica, ki se bavi s proizvodnjo naprav za centralno kurjavo in prirejanjem tople vode, išče za kraljevino Jugoslavijo dobro uvedeno zastopniško tvrdko. Interesenti naj se obrnejo na Švicarski konzulat v Zagrebu, Draškovi-čeva ul. 30.
Polfiične vestI
Lista predsednika vlade Bogoljuba Jevtiča je bila v končni redakciji vložena včeraj dopoldne pri kasacijskem sodišču v Beogradu. V Ljubljani kandidirata na vladni listi gen. tajnik Zbornice za TOI Ivan Mohorič in mag. ravnatelj dr. Riko FukM kot namestnika pa gg. Rajko Turk in Drfr go Kosem.
Poslanik Naggiar je odpotoval iz Beo-grada na svoje novo mesto v Prago. 01 odhodu so se poslovili od zaslužnega predstavnika prijateljske Francije predsednii vlade Jevtič, mnogi domači in tuji dostojanstveniki ter številni novinarji.
Nove češkoslovaške parlamentarne vo litve bodo dne 19. maja. Drugi in tretji skrutinij bo 27. in 28. maja.
Resolucija Francije, Anglije in Italije za obsodbo Nemčije zaradi njene oborožitve, ki pomeni kršitev mirovne pogodbe, je bila sprejeta na seji sveta Društva narodov.
Francoski zunanji minister Laval ni dopustil nikake ublažitve resolucije in je, kakor pišejo francoski listi, presekal s svojim avtoritativnim nastopom gordijski vozel zapletenega položaja.
Zastopniki Male antante in Balkanskega sporazuma ugotavljajo v svojem uradnem poročilu o Stresi, da velesile namenoma niso posegle v razmerje senžermenskih trianonskih in nejiških pogodb, temveč so le priporočile svobodna pogajanja malih držav.
V odbor za gospodarske sankcije protj državam, ki bi kršile mir, so povabljeni zastopniki Anglije, Francije, Italije, Rusije, Poljske, Jugoslavije, Turčije, Španije, Ka' nade, Čila, Madjarske Nizozemske in Portugalske.
Sprejem protinemške resolucije v Ženevi; se splošno tolmači kot huda obsodba in hud poraz Nemčije, a tudi kot dokaz, da mane* ver Berlina pred zaključkom konference I Stresi glede pristopa k vzhodnemu paktu ni uspel. V Berlinu so posebno presenečeni, ker je tudi Poljska glasovala za resolucijo.
Nemški listi so vznemirjeni zaradi sklepov konference v Stresi in ženevske resolucije, češ da se je Franciji in Italiji posrečilo skovati okrog Nemčije obroč vojaških pogodb in je Nemčija bolj ko kdajkoli navezana sama nase. Ce svet nr«3tv« narodov sprejme resolucijo trozveze, se Nemčija ne bo mogla vrniti vanj.
Francoski zunanji minister Laval je sprejel povabilo poljske vlade, da obišče ( Varšavo.
Francosko-ruska pogodba v dosedanji sestavi ne bo podpisana, ker so po željah Francije potrebne nekatere izpremembe. Pogajanja Lavala z Litvinovim so se pričela v Ženevi.
Protinemške demonstracije na Poljskem so povzročile nov spor z mestom Gdanskom, za katerimi stoji Nemčija.
Spopadi med prebivalstvom in Italijani v Dodekanezu se ponavljajo in je bil ob nemirih na otoku Kalymnosu en človek ubit, mnogo pa ranjenih.
Francoski letalski minister Denain potujr iz Rima še v London, Moskvo in Prago, da izdela podrobnosti letalskega pakta.
Vest, da namerava ministrski predsod-nih Flandin predlagati sklicanje mednarodne valutne konference, iz Pariza odločno demantirajo.
Šef narodnih socialistov Forster in več drugih vodilnih narodnih socialistov v Gdanskem so bili poslani na dopust, s katerega se več ne vrnejo. Odpoklic naj bo kazen, ker niso dobili narodni socialisti pri zadnjih volitvah dvetretjinske večine, ki bi jim omogočila izpremembo ustave.
Hitlerjev emisar Hildebrand je bival te dni v Ljubljani. Havas poroča, da je mož v zvezi z umorom inž. Formisa, češki listi pa menijo, da je le izdal Formisa nemški politični policiji. Formis je, kakor znano, motil nemški radio s svojo na Češkem skrito oddajno postajo.
»Dan nove Avstrije« se bo odslej imenoval prvi majnik v Avstriji ter bo kot državni praznik slovesno proslavljen.
Spomenico proti oboroževanju, proti iz-I delovanju in trgovini orožja, ki so jo m Anglije poslali v Ženevo, je podpisalo tudi 16 škofov.
Velika komunistična zarota je bila odkrita na Irskem. Komunisti so nameravali v velikonočnih praznikih prirediti celo vrsto atentatov na razne vodilne osebnosti.
Začasna trgovinska pogodba je bila podpisana med Češkoslovaško in U. S. A. Pogodba temelji na klavzuli največje ugodnosti.
jjDcngpsžvc=
Vprašanje prostih lir
Samostojni predlog zbor. svet. Stanka Lenarčiča.
Zadnja italijanska devizna odredba tako rekoč ne priznava v inozemstvu se nahajajočih (prostih lir kot polnovredno plačilno sredstvo in so zaradi tega vsi lugoslovanski denarni zavodi skoraj popolnoma ustavili nakup efektivnih lir. Lovski srez ima po pribavljenih informacijah okrog 600.000 lir, ki predstavljajo vrednost ca. 2,000.000 dinarjev. Logaški srez ic po svojem ustrojstvu navezan na promet z Italijo. Zato je zbog te devizne odredbe Italije gospodlarsko uničen. Te >ire niso dohodek iz tihotapstva, kot bi se morda na prvi pogled mislilo, temveč izvirajo iz medsebojnega zakonitega obmejnega prometa in pa iz dohodkov pro-
daie lesa posestnikov dvolastnikov.
Ker je logaški srez v vsej svoji 80 km dolgi meji navezan na promet z Italijo in ker so zaradi te nove italijanske devizne odredbe vsi trgovski stiki in ves ostali obmejni promet uničeni, apeliram na visoko zlbomico, da usvoji predlog in po-krene pri naši centralni vladi najener-gičnejše korake za ureditev tega, za srez Logatec nad vse važnega vprašanja.
Odposlanci hranilnic v Beogradu
V	ponedeljek, dne 15. t. m. je posetila večja deputacija hranilnic Jugoslavije trgovinskega ministra, finančnega ministra .in .ministrskega predsednika ter jim izročila predstavko, v kateri je opozorila visoke vladne funkcionarje na važnost hranilnic za narodno in državno gospodarstvo, njihov težavni položaj, v katerem se nahajajo hranilnice od izbruha denarne krize, in na upravičenost, da priskoči vlada tem gospodarskim ustanovam na pomoč s posebnimi in primernejšimi uredbami, kakor so bile izdane dosedaj.
Na vseh mestih se je deputaciji zagotovilo uvaževanje zahtev hranilnic, kolikor bo to dopuščala rešitev splošnega gospodarskega načrta, poudarjalo pa se je, da so v prvi vrsti poklicane občine, ki so ustanoviteljice in poroki nje hranilnic, da store svojo dolžnost do hranilnic, posebno še one, ki so -9S Pri svoji hranilnici zadolževale in se koristile z njenimi cenenimi posojili.
Reputacijo je vodil novosadski župan dr* Borota, ki je obenem predsednik Grad-ske štedionice v Novem Sadu. Slovenske hranilnice sta zastopala Fran Pretnar in Ivan Hiter od Mestne hranilnice ljubljanske, ki sta posetila posebej še referente in načelnika bankarskega oddelka pri trgovinskem ministrstvu dr. Boškovica, kateremu sta v enournem razgovoru natančno obrazložila težki položaj zlasti slovenskih hranilnic.
Posojila Poštne hranilnice
.bombardiranje državnih vrednostnih pa-!)lrjev pri p0gtni hranilnici in njenih podružnicah se poslej uravnava po naslednji estvici: na vojno škodo po Din 300, na in-vesticijsko posojilo po Din 50, na delnice “rodne banke po Din 4000. Posojila se °orestujejo pri teh zastavah s 7%. Prošnje ®e vlagajo na centralo ali na podružnice, ki a?eio tudi pojasnila o formalnostih in pogojih.
Odlog plačil
Ministrstvo za trgovino in industrijo ie Obrtni banki v Ljubljani odlog acil za 6 let ter določitev obrestne mere ?a vse stare vloge na hranilne Knjižice in tekoči račun od 1. julija 1934.
Amerika in zlato
Vlada USA je podala izjavo, da je pripravljena prodah zlato vsaki tuji državi ki nudi dobre pogoje. Mr. Morgenthau, tajnik finančnega ministrstva, je izjavil, da so prodaje zlata bankam Mehike in Guatemale °dprle pot podobnim kupčijam z drugimi državami. »Imamo vse zlato, kolikor ga potrebujemo«, je izjavil, in država se ne bo trudila, da bi ga še nabirala. Nekateri finančniki Wall Streeta smatrajo to kot znak, * 80 Zedinjene države Severne Amerike ^ tpravljene sodelovati za obnovo svetovne m:.labilnosti, drugi opazovalci pa hi„iJ •’ ,a J® računati s propadom zlatega SH* “ da V * vlada rada znebila prevetih zalog zlata ge pred polomom.
tt .	*
bank™™1 ,0d!)0r državne hipotekarne
di 7^ 18i 8 znižati obrestno mero tuna n« cm 8°r°čna hipotekarna posojila, da-
■	marcu 1931, od 8 na 7 odstotkov.
Agencija Drž. hip. banke je bila slovesno otvorjena dne 14. t. m. v Kragujevcu. Banc;i d’Amcrica e d’Italia v Rimu je
imela lani 19,6 milijona lir brutto dobička in le 209.000 čistega ddbička. Delniška glavnica banke znaša 200 milijonov lir.
Obrtniške zadruge zahtevajo od Zanat-ske banke, naj zniža obrestno mero, ki je bila še doslej na višini 11 odstotkov.
Klirinška in trgovinska pogodba med Nemčijo in Turčijo je podpisana.
Dr. Cvetko Gregorič, gen. tajnik Centrale industrijskih korporacij:
Hcuzvob Mišt tekstilne industrije
v zadnjih desetih letih po podatkih naše statistike o zunanji trgovini
Če primerjamo podatke o uvozu tekstilnih sirovin, prediva in gotovih izdelkov v zadnjih desetih letih, dobimo zelo zanimiv pregled o delu in razvoju naše tekstilne industrije.
Bombaž:
Skupna količina uvoženega bombaža v raznih oblikah (v sirovem stanju, prediva in gotovih izdelkov) je znašala v letih 1925 do 1929 povprečno okoli 30 milijonov kg. V naslednjih letih pa je znašala:
1.1930.	33	milijonov	kg
1.1931.	27.4	milijonov	kg
1.1932.	20.8	milijonov	kg
1.1933.	26.8	milijonov	kg
1.1934.	34.8	milijonov	kg
Padec uvoza v letih 1931 in 1932 je posledica gospodarske krize. Dvig uvoza v naslednjih letih se tolmači deloma s tem, da smo prebrodili največjo ostrost gospodarske depresije in da se je potrošnja povečala, ker so morali obnoviti svoje potrošene predmete tudi potrošniki, ki so v prejšnjih letih omejili vse svoje nabavke na minimum. Očiten pa je zelo znatni' skok uvoza v 1. 1934., ko smo uvozili za celih 8 milijonov kil več ko leta 1933. in je bil uvoz za 1,6 milijona kil večji ko v letih pred gospodarsko krizo.
To povečanje uvoza bombažnega blaga se kaže najbolj — kar bomo pokazali v naslednji tabeli — v uvozu sirovega bombaža in prediva ter v znatno manjši meri pri gotovih izdelkih.
Vprašati se moramo, če je tako veliko povečanje uvoza v skladu z možnostjo plasiranja blaga pri potrošnikih.
Zelo zanimivo je primerjanje uvoza gotovih bombažnih izdelkov z uvozom sirovin, odnosno prediva.
Od skupnega uvoza odpade namreč na uvoz
	sirovega	prediva	tkanin
	bombaža		in got. izdelkov
	v	milijonih kg	
1.1925	5.9	7.7	16.6
1.1926	7.1	7.6	13.6
1. 1927	7.1	10.6	14.7
1.1928	7.4	10.9	11.9
1.1929	8.1	10.9	11.6
1.1930	9.3	13.1	10.6
1.1931	8.4	11.9	7.1
1. 1932	9.1	7.8	3.9
1.1933	10.9	12.9	3.1
1.1934	15.5	15.4	3.7
V količinah sirovega bombaža so obsežene neznatne količine prirejenega bombaža in bombaših odpadkov, ki se prav tako predelujejo, kakor sirovi bombaž.
Navedena tabela kaže, da je bil uvoz si-
rovega bombaža in s tem tudi razvoj dela v naših predilnicah bombaža v zadnjih desetih letih (z edino izjemo 1.1931.) v stalnem dvigu. Največji dvig izkazujejo:
1.1933. za 1.8 milijona kg ali za 20 odstotkov proti 1.1932. ter v 1.1934., ko je bil uvoz sirovega bombaža za 4.6 milijona kg ali za 42 odstotkov večji ko v prejšnjem letu. Od 1.1925. pa do 1.1934. se je uvoz sirovega bombaža povečal za 162%. Število vreten se je v tem času z ustanovitvi-je novih, odnosno razširjenih starih tvor-nic povečalo od približno 111.000 na približno 141.000 vreten.
Prav tako se je v zadnjem desetletju dvignil uvoz bombažnega prediva. Po začasnem znižanju v 1.1931. in 1.1932. je že
1.1933. uvoz prediva zopet dosegel količino uvoza v 1.1930., a 1.1934. se je povečal v primeri z L 1933. za nadaljnjih 2.5 milijona kg ali za 19%. Od 1. 1925. pa do danes se je uvoz bombažnega prediva povečal za približno 100 odstotkov.
Nasprotno sliko pa nam nudi uvoz gotovih bombažnih izdelkov, ki stalno pada. Od 16 6 milijona kg, kolikor je znašal v
1.1925.,	je padel v 1.1934. na 3.7 milijona kg. Uvoz gotovih bombažnih izdelkov je torej nazadoval za 77 odstotkov.
V	uvozu bombažnega blaga je odpadlo 1.1925. od skupne količ. 30.5 milijona kg na gotove izdelke 16.6 milijona kg ali 55% na predivo	7.7	milijona	kg	ali	26%
na sirovi bombaž 5.9	milijona	kg	ali	19%
dočim je 1.1934. odpadlo od skupne količine 34.8 milijonov kg na govote izdelke 3.7	milijona	kg	ali	11%
na predivo 15.4	milijona kg	ali	44%
na sirovi bombaž 15.5	milijona	kg	ali	45%
Ta primerjava nam jasno kaže razvoj industrije predelovanja bombaža pri nas. Število statev se je v zadnjem desetletju z ustanovitvijo novih tkalnic in razširjenjem obstoječih povečalo od 6900 na več ko 10.000. Število in kapaciteta naših tvornic trikotaže in nogavic pa sta se povečala še bolj. Naši tekstilni industriji se je posrečilo, da s svojimi izdelki krije že skoraj 90 odstotkov vse potrošnje bombažnih izdelkov v državi.
Kako zelo važno je to tudi za našo trgovinsko bilanco, za našo plačilno bilanco in za našo valuto, se vidi iz tega, da smo za uvoženo bombažno blago (gotove izdelke, sirovine in predivo) plačali tujini leta 1925. za uvoženih 30.5 milijona kg celih 2.109 milijonov Din, dočim smo plačali L 1934. za uvoženih 34'8 milijona kg le 811 milijonov Din.
Za uvoz gotovih bombažnih izdelkov je odšlo v tujino leta 1925. 1.536.4 milijona IHn, 1.1934. pa le 209.6 milijona Din.
(Dalje prihodnjič.)
Razvrstitev avtobusnih prog
na konkurenčne, deloma konkurenčne in nekonkurenčne državnim železnicam
Ministrstvo za finance je objavilo k uredbi o taksi na prevozna sredstva in o državni trošarini na plinsko olje potrebni seznamek avtobusnih prog. Konkurenčne proge drž. železnicam plačujejo po novem odstavku c) tar. postavke 101. taksne tarife takso 10% od vrednosti potniške vozovnice, deloma konkurenčne, 5%, nekonkurenčne ne plačajo nikakršne takse, v krajevnem mestnem prometu pa vsi avtobusi 2%.
Za konkurenčne so proglašene naslednje proge:
Ljubljana—Kamnik skozi Mengeš, Tržič —Ljubljana, Ljubljana—Bled, Kropa— Kranj skozi Podnart, Št. Vid—Medvode, Ljubljana—črnuče, Ljubljana—Vel. LaŠčfc, lubljana — Zg. Kašelj, Celje—Rogaška slatina, Maribor—Ptuj, Maribor—Ruše, aribor—št. Uj, Šoštanj—Dravograd, Slo-
venjgradec—Dravograd.
Deloma konkurenčne so proge: Ljubljana—Celje skozi Blagovico, Vransko; Ljubljana—Moravče skozi Domžale; Ljubljana—Kranj skozi Vodice, Cerklje; 2iri-Ljubljana skozi Škofjo Loko; št. Vid
—	Ljubljana skozi Tacen, Ježico;’ št. Vid -Smlednik; Ljubljana-Sušak skozi Ko-
čevje; Ljubljana—Prezid; Novo mesto— Toplice (Črmošnjice) skozi Stražo; Radeče— Zidani most; Celje—Podsreda skozi Kozje; Celje—Sv. Peter pod Sv. Gorami; Celje—Vransko; Celje—Mozirje; Celje— Konjice skozi Vitanje; Poljčane — Ptuj (Rogaška Slatina); Maribor—Slatina Radenci skozi Gornjo Radgono; Cmurek— Slatina Radenci skozi Gornjo Radgono; Maribor—Svečina; Maribor—Selnica; Maribor—Reka; Maribor—Celje; Vransko— Ljubljana skozi Kamnik.
Vse ostale sedanje proge se torej štejejo med nekonkurenčne državnim železnicam.
Občni zbori
Tovarna verig d. d. v Lescah pri Bledu bo imela XIII. občni zbor dne 30. aprila ob 11. uri v sejni dvorani Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani.
Zadnji občni zbor »Svetle« d. d. za žarnice itd. v Ljubljani v likvidaciji bo dne 30. aprila ob pol enajstih v posvetovalnici Zadružne gospodarske banke v Ljubljani.
Zadnji občni zbor Zaroda za impregnira-nje lesa d. d. v likvidaciji v Ljubljani ,bo dne 30. aprila ob desetih v posvetovalnici Zadružne gospodarske banke.
Rudnik in železarna v Štorah sklicuje 56. občni zbor za torek, dne 15. maja ob enajstih v tvornici v Štorah.
t Ani«i«iia Magdic-Mi i»Ofe* č
Nenadoma je umrla v Ljubljani gospa Amalija Magdic-Milivojcvi6, ena najodličnejših trgovk v Ljubljani. Rojena v Novem mestu kot hčerka ugledne Korničeve rodbine se je leta 1909. poročila v Ljubljani s trgovcem Pavlom Magdičem in z njim odprla modno trgovino, ki je v kratkem času postala ena prvih slovenskih modnih trgovin. Kakor mnogi drugi narodni trgovci takratnih dni, tako je tudi Pavle Magdič s svojo gospo Amalijo omogočil, da je po septemberskih dneh nastalo gibanje »Svoji k svojim« v trgovini privedlo do popolne osamosvojitve slovenskega naroda. Naši trgovci so bili v tekmi s starimi tujimi tvrdkami popolnoma dorasli in zaradi te njih strokovne usposobljenosti ter zaradi njih solidnega poslovanja se je po septemberskih dneh naš boj za gospodarsko osamosvojitev v trgovini popolnoma posrečil. Pokojna gospa Amalija Magdič-Milivojevič je pri tem delu odlično sodelovala in s hvaležnostjo bodi ta njena zasluga tu zapisana.
2e takoj ob ustanovitvi dobro vpeljana trgovina P. Magdič je vedno bolj pridobivala na ugledu in postala že v predvojnih letih naša reprezentativna modna trgovina. Ko je leta 1918. umrl g. Pavle Magdič, čigar trgovsko sposobnost je naš trgovski svet težko pogrešal, je vodila gospa Amalija Magdič trgovino samostojno dalje in znala ohraniti sloves svoje trgovine vedno na enaki višini. Leta 1926. se je drugič poročila s podpolkovnikom Milivojevičem, ki si je pridobil tako lepih zaslug za veliki uspeh ljubljanskega sokolskega zleta.
Pokojna gospa Amalija Magdič-Milivojevič je bila ne le odlična trgovka, temveč tudi vzorna mati, ki je krasno vzgojila svoje štiri otroke. Sin Pavel, ki ima vso strokovno naobrazbo modernega trgovca, je že sedaj krepko pomagal svoji materi pri vodstvu velike tvrdke, ter s svojim delom dokazal, da jo bo ohranil na dosedanji višini.
Pokojna gospa Amalija pa je bila znana tudi kot značajna in vedno ljubezniva žena, ki je zvesto izpolnjevala svoje dolžnosti do naroda in stanu in ki je z darežljivo roko pomagala revežem v stiski.
Slava njenemu spominu, užaloščeni rodbini pa naše najiskrenejše sožalje!
Predpisi za tehtnice
Ministrstvo trgovine in industrije, Sre-dišna uprava za mere, je pod br. 5895 od 4. novembra 1934 izdalo odlok o javnih tehtnicah. Zaradi pogostih vprašanj o žigosanju tehtnic opozarjamo vse trgovce, da so ti predpisi še vedno veljavni in določajo, da morajo biti vse tehtnice z nagibno napravo tipov Berkel, Schultz, Flo-renz, Scheinber itd. opremljene z zaščitno napravo za plombe. Te zaščitne naprave morajo ustrezati načrtu Središne uprave tako, da ne kvarijo tehtnice.
Tehtnice se plombirajo na določenih mestih, da se ne morejo odpreti. Pri tehtnicah brez žiga na plombi se smatra: a) da tehtnica ni žigosana, b) da jo je kdo odprl za popravilo ali kakršnokoli izpre-membo. — Praviloma pa mora biti tehtnica žigosana, popravljeno tehtnico pa mora dati popravljač pregledati in žigosati, preden jo vrne lastniku. Prestopki se kaznujejo po zakonu o merah.
Zastopniki tehtnic morajo oskrbeti zaščitne naprave najkesneje v treh mesecih, častniki tehtnic naj pazijo, da se žica s plombo ne odtrže pri čiščenju ali kakorkoli, ker morajo kontrolni organi prijaviti vsako nerednost.
Poziv društvom in organizacijam
Ljubljanski velesejem je viden in osredotočen izraz razvoja in stanja našega materialnega gospodarstva. Prav in priporočljivo je, da so ob času razkaza našega materialnega gospodarstva istočasno tudi vse druge naše večje prireditve stanovskega, kulturnega, športnega itd. značaja. Zato naproša uprava ljubljanskega velesejma vsa društva in organizacije, da svoje glavne letne prireditve postavijo v dobo letošnjega pomladanskega ljubljanskega velesejma, ki bo od 1. do 11. junija.
Iz zadružnega registra
Vpisala se je Gospodarska zadruga v Vuzenici, r. z. z o. z. Pirvi namen zadruge je, oskrbovati svojim članom gospodarske, gospodinjske in obrtne potrebščine, poleg tega pa ima zadruga še celo vrsto zelo lepih namenov. Zopet ena nabavljalna zadruga več!
blctao. ve A vrst iganjg,
Nova navodila glede industrijskega delavstva o sklepanju vajenskih pogodb v industrijskih , podjetjih, o. izdajanju delavskih Ipo-selskih, poslovnih) knjižic in opravljanju pomočniških ter mojstrskih izpitov tvor-niških delavcev
1
Pogodbe vajencev v industrijskih podjetjih se sklepajo pri občini, na katere področju stoji tvornica, delavnica ali poslovalnica podjetja; pogodbe morajo v vsem ustrezali predpisom prvega oddelka 11. poglavja drugega dela obrtnega zakona. Občine morajo voditi za svoje področje spisek vajencev (register) in morajo skrbeti, da so pogodbe v skladu z zakonom, o:,$klepu vsake nove, pogodbe pa obvestiti krajevno obrtniško združenje.
II
Poslovite knjižice tvorniških delavcev (§'§ 25. ih 307. o. z.) izdajajo občine, kjer ribji podjetje, delavnica ali poslovalnica. Knjižice ihprdjo pb vsem ustrezati predpisom prvega oddelka III. poglavja dru-ghga dela zakona. Občina vodi za svoje področje točen register o izdanih poslovnih' knjižicah (§ 308. o. z.) z zaporednimi številkami.
III
Za pomočniške izpite učencev (§§ 263. in 25- o. z.) je službodavec dolžan prijaviti učencu obrtniškemu združenju, v kraju obrata; ako tega ne stori, se sme učenec prijaviti sam. Združenje mora učenca takoj po prejemu prijave pozvati k izpitu (§ 282. o. z.). Službodavec mora v potrdilu točno označiti,delavnico, vrsto dela in čas zaposlitve l§ 280.). Za pomočniške izpite se uporabijo smiselno predpisi drugega oddelka II. poglavja drugega dela zakona. Učenci ne plačajo ža ta izpit izpitni komisiji nikakršne takse.
Pomočniška izpričevala industrijskih podjetij se izdajajo na stroške podjetja-službodavča, ki mora kriti tudi stroške izpitne komisije po odobrenem pravilniku za izpite (§§ 290. iri 292. o. z.).
IV.
Mojstrski izpit polagajo delavci-pomoč-niki, ki dokažejo s poslovno knjižico, da so bili zaposleni predpisano dobo v industrijskem podjetju (§ 25. o. z.), v smislu § 312. o. z. Službodavec mora v potrdilu in v poslovni knjižici (§ 309. o. z.) točno označiti: delavnico, vrsto dela in Čas zaposlitve. Za ta izpit se smiselno u£>ordbijb piredpisi drugega oddelka 111. poglavja drugega dela zakona.
♦
Navodilo je izdal trgovinski minister dne 9. marca 1935; 11. br. 8764/u.
Že v 24 lirah S ST ££
]	klobuke Itd. Skrobl
in »»etlolika »raje«, ovratnike in manšete Pere, »lil. monga in lika domaše perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—4. Selenburgova «1.8 Telelon it 22-72.
vrstno rudninsko vodo
Lastnr^j^raž^
jj
g elektiričnitp, obratom
T e le f oh štev. 2 6 6 6 Ceniki m« raenolagol
Načrtno gospodarstvo
Univ. prof, dr. itilimovič, ki uživa velik ugled kpt gospodarski strokovnjak, je predaval ta teden v Društvu slušateljev juri-dične fakultete v Ljubljani o vprašanju načrtnega gospodarstva, kakršno se uvaja v modernih državah in, kot o nasprotju liberalizmu 19. stoletja, prav za prav prve polovice 19. stoletja.
Načrtno gospodarstvo ima svoje pomanjkljivosti, ker je uvedba nasilna, ne odstranjuje socialne razlike, povečuje politično in gospodarsko zavisnost prebivalstva od gospodarskih organov. Oblast ima z regulacijo produkcije in konsuma velike težave, doČim je to prej uravnaval trg. Predavatelj predlaga kompromisno rešitev v šjpisdu tako zvane dualistiČne ekonomske teorije, po kateri naj Zasebiia lastnina ostane, podrejena pa naj bo interesu vsega prebivalstva.
Uvoz v Riimunijo
Poslaništvo kraljevine Rumunije obvešča, da se v Rumiinijo ne sme uvažati blaga, brez .posebnega viza, ki ga izdaja romunska. Narodna banka. Viijira se istočasno z izdajo $oyplityp uvoza, v Rumunijo, tako da ne .pomeni, vidiranje ^npbepe posebne težkoče, ampak je samo formalnega značaja,
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR.
Ia
Petek, 19. aprila: 19.00: Zbor bogoslovcev poje Jeremijeve žalostinke — 19.30: Wagner: Odlomki iz Parsifala na ploščah
— 20-00: Prenos iz Prage: Stabat Mater
— 22.00: čas, poročila.
Sobota, 20. aprila: 12.00: Bach: Maša v
h-tnolu (plošče) — 12.50: Poročila — 13.00: Cas, Bach: Maša v h-molu (plošče) —- 18.00: Prenos zvonjenja irt velikonočne procesije Od cerkve Sv. Petra v Ljubljani
— 19.30: Zunanji politični pregled (dr. Jug) — 20.00: Trhovski cerkveni zbor poje velikonočne pesmi, vmes radijski orkester — 21.30: Volilno in politično poročilo - 21.45: Cas, poročila — Ž2.(J0:'V novo Žlkljenjh plošče).	^
-	Za Trgovsko-industrijBko d. d. > MERKUR« kot Izdajatelja In tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.
Za	ctvLzifr	ptatife
Predlog trgovskega odseka glede revizije poštne tarife — Poročilo
svetnika Leop. Brudermanna
Poštna tarifa v sedanji ižfneri ne ustreza zadostno potrebam naše trgovine. Po analogiji železniške tkrife bi se morala preurediti tudi ta tarifa, ki povzroča v sedanji izmeri trgovini velike težaVe in tudi ovire.
1. Za razpošiljanje raznovrstnih predmetov do teže 20 kg so trgovci primorani pošluževati se poštnih paketov, za katere je tarifa jako visoka in poslano blago prekomerno podražuje. Poštnina paketov je maksimirana od 1—5 kg, od 5—10 kg itd. in se mora n. pr. pri ambalaži, ki presega 100 gramov maksimirane težlne, doplačati poštnina za celih 5 kg. To vsekakor jako otežuje razpošiljanje in vodi večkrat tudi do nepotrebnih sporov s strankami.
Poštnina paketov naj bi se znižala ali pobirala vsaj do teže 10 kg po dejanski in sorazmerni teži.
2. Nadaljnja težkoča je v tem, da mora odpošiljatelj po sedanjih poštnih predpisih
plačati poštnino pri oddaji paketov in s tem založiti za odjemalce znatne zneske, kar pomenja zanj pri sedanjem pomanjkanju denarja občutno breme, posebno ker mora čakati na poravnavo računa in s tem tudi na povrnitev založene poštnine večkrat tudi po nekaj mesecev.
Za trgovino bi pomenjalo bistveno olajšavo, če bi po vzgledu železniške uprave glede jirevoznine tudi poštna uprava kreditirala poštnino za pakete v tuzemskem prometu.
3.	Tudi pisemska tarifa, odnosno tarifa za razpošiljanje tiskovin, cenikov in vzorcev do 100 gramov teže je za trgovino jako občutna. Sedanja poštnina 25 in 50 par otežuje reklamo, odnosno jo vsekakor prekomerno podražuje, posebno pri enkratni oddaji večje količine pošiljk.
To poštnino bi tiilo treba v interesu trgovine znižati na izmero, ki velja za pošiljanje časopisov.
A. ŠARABON
LJUBLJANI
ke, kakor tudi razno-
P/u/pcaša/anie po našem blagu v topni
395 — Bombay: ponuja se zastopnik A prodajo piva;
396 — Montreal: preproge, prti za altar-je, pokrivači za postelje, prevleke za zid, izdelane iz jute, bombaža ali svile v ori-j ginalnih vzhodnih raznobarvnostih.
Razno:
397 — Luxemburg: ponuja se zastopnif za razne obrtniške drobnarije;
398 — Pariz:	patentirane blazinice zij violine »Easigrip«.
|^£omanaposvchl
Hvaležni avtomobilisti in šoferji so pri-! redili na čast finančnega ministra velik J manifestacijski obhod po Beogradu in 3« ! mu s posebno spomenico zahvalili za zni-j žanje taks na motorna vozila. V manife-f stacijskem sprevodu je bilo nad 300 av-j tomobilov. Enako manifestacijo priprav-1 ljajo tudi v Zagrebu.
Iz beograjske občine se z ukazom kr. namestnikov znova izločijo razen Zemuna vsi kraji, ki so prej pripadali okoliškim srezom.
Za podpredsednika zagrebške občine je imenovan Teodor Kaufmann, predsednik Združenja gostinskih obratov v Zagrebu.
V si učiteljski abiturienti od 1.1932. da-Ije so sedaj nameščeni na prazna mesta in ni sedaj' v vsej državi niti ene ljudske šole brez učitelja.
76 ur zakopan pod zteinljo je s pbmbčjo reševalcev, ki so mu dovajali zraka in hrane, vztrajal ponesrečeni kanalski delavec Kelnarič v Pobrežju pri Mariboru, ki. ga pa vendar niso mogli rešiti in je včeraj ob 10. uri dbpoldne izdihnil.
V proslavo 25-letnicc vladanja Angleškega kralja bo angleška admiralitčta izplačala vsem morUarjeih dvojno plačo.
Pisatelj Ranait Istrati, ki je znan kc/ francoski pisatelj, čeprav je Rumun, je umrl dne 16. t. m.
Na zapadni avstralski obali je vihar zajel iskalce biserov in prevrnil mnogo Čolnov. Utonilo je 184 oseb večina Japoncev.
Brzovlak Sydney—Halifax v Novi Škotski (Amerika) je skočil s tira in pokopal mnogo potnikoV; ubita sta strojevodja in en potnik.
^ove^kotskjp poročajo j|e o veliki jam-
zija v globini 500 m ubila sedem rudarjev, 189 delavcem se je pa z muko posrečilo prekopati se iz rovov.
Naše zlate in skrbne mamice
več.
Bogu udano je zatisnila svoje trudne oči dhe 1. aprila 1935.
Pogreb nepozabne inatnipe bo v četrtek, dne 3. aprila 1935 ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Jeksandrova Cesta 16, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 17. apriia 1935.
Dragoljub Milivojevič, ppolk. v pbk., soprog Pavel, Slavica, MetKa, Jelica, otroci Tonček in Bozka, brat in sestra in ostalo sorodstvo.
Seznam spodaj navedenih povpraševanj po našem blagu je sestavljen od Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine (Zavod za unapredjivanje spoljue trgovine, Beograd, Ratnički dom) na podlagi vprašanj, ki jih je prejel iz tujine.
Na ta način je zbral Zavod velik naslovni material. Kdor se zanima za eno od ponudb ali povpraševanj, navedenih v seznamu, naj piše zavodu in pri tem navede: številko, pod katero je povpraševanje navedeno, točno označbo vrste blaga, način ambalaže z ozirom na tržne uzance, razpoložljivo količino blaga, ceno, kalkuli-raho po možnosti cif pristanišče države, kamor naj gre blago ali pa franko naša meja, plačilne pogoje in rok dobave. Istočasne naj se pošljejo tudi vzorci blaga.
Zavod pripominja, da za boniteto tujih tvrdk ne jamči.
Če zahteva naša tvrdka nove liiožhosti za plačevanje svojih prispevkov v tujini, se objavi njena pdntidba v posebnem biltenu, ki se brezplačno razpošilja tujim
interesentom.
Les in lesni izdelki:
373 — Tunis: gradbeni les in madrieri;
374 — Larache ^Maroko)’: ponuja se zastopnik za gradbeni les;
. 375 — Anvers: trd les in les za pohi-stvo.
Kmetijski pridelki in zdravilne rastline:
376 — Newyork: živila in Oljčno olje;
377 — Bombay: ponuja se zastopnik za vse vrste živil in ža oljčno olje;
378 — Trst: zdravilne rastline;
379 — Luxemburg: ponuja se zastopnik za zdravilne rastline;
3$0 — Buenos Aires: ponuja se zastopnik ža' suhe gobe, za češenj m kumarice v kisu;
881 — Dunaj: Cvet in prašek bolhača;
382	— Praga: bolhačev prašek.
386 — Buenos Aires: ponuja se zastopnik za suhe višnje.
Živina, perutnina in ribe:
387 — Bombay: ponuja se zastopnik za ribne in mesne konzervd;
388 — Tel-AViv: ponuja se zastopnik za sirovo maslo;
389 — Toulouse: ponuja se zastopnik za konzerve rakov in drugih morskih lilskav-cev;
390 — Tunis: vse vrste mesnih in ribjih konzerv.
Rudarstvd:
391 — Hannover: sifov baker;
392 — Dunaj: pirit.
Industrijski izdelki:
393 — Larache: cement;
394 — Owow: kostanjev ekstrakt za strojenje;
Sadje:
383 — Toulouse: ponuja se zastopnik za sadne konzerve;
384 — Tunis: sadne konzerve;
385 — Tel-Aviv: ponuja se zastopnik za jabolka;
na/,
KlKARNAfTDEU
■UBVMUBMMdmimrAls