Kdor sel, v vradmm al, pa 7HT T	T|	# V #	J	ne utegne v slovenskim jeziku
v oenaittlntm listu karkol, s, ^B / ^ ^ ^JH	§1 -mm	-fl-	sostaviti, zna	tudi sosta-
bode naznaniti, plača za vsako K/ M« II fl 18 N ■	Ig H V ■ ~ i «4 vek v nemikim jeziku poslati,
avrtar." W H illllll IIl%|. M 11
i,, za trikrat kr. ,n kdor 6am	Jg	M. JH	1/f I JLf
k 33* liituLjuliljamkigačamika, vtorik 33. mal. Serpana 1850«
st.9691. Itazspisi	C76-)*
kralj, angleške komisije zaLondinsko občno obertnijsko razstavo v letu 1850 z naredbami množili deržav ev-ropejski.h z a vol j a vdeleženja pri tej razstavi.
I.
\aredbe oblastnij, ktere imajo obertnijsko
razstavo v Londinu v letu 1851 vredovati.
(Po naznanjenih v časopisu „Austria." „Austria" št. 51 od 1. Sušca. Lon-dinska komisija za nadelanje in vravnavo obert-nijske razstave v letu 1851 želi, s tacimi družtvi ali osebami vsake dežele, ki bo k razstavi poslala, v zvezo stopiti, kteri se smejo kot zaupni možje razstavljcov misliti. Ona razglasi, de bo občna razstava v šteri oddelke razdeljene:
1.	Sirovine,
2.	Orodja in mašine,
3.	rokočine, in
4.	dela izobrazivne umetalnosti. Komisija želi, zavoljo izmere prostora ji
naznaniti ? koliko bi se ji poslati vtegiiilo, ona pozove, ji to priobčti kakor tudi ji vrade in agente v deželah imenovati, s kterimi bi se zastran reči pomeniti mogla, ktere razstavo utičejio.
St. 54 od 5. Sušca. Komisija da vediti, de se bo razstava 1. veliciga Travna 1851 pričela in de bo komisija od 1. Prosenca do Sušca 1851 vse za razstavo namenjene reči prejemala. Prostor za razstavo je na južni strani Hyde Parka v obširnosti 11 y4 do 14 oralov odločen. Ptuje in kolonialno blago se bode, tode le za razstavo, cola prosto pripustilo. Pravila, po kterih se imajo častne darila v znesku 20,000 Iiber šterlingov za posebno lične razstavljene reči razdeliti, še niso so-stavljene.
Št. 62 od 14. Sušca in št. 83 od 8. maliga Travna. Gospod Digby Wyat, občni tajnik Londinskiga odbora pozove, do 8. mal. Travna 1850 načerte za stavbo poslopja za razstavo poslati.
Iz načerta planjave, ktere je za poslopje za razstavo treba, ki je izpisu priložen, in iz programa za to poslopje se posname:
Obširnost pokritiga poslopja ima 700000 angl. □ komoleov (kakih 11% avstr. oralov) znesti.
Celi obseg planjave za rastavo z odper-timi prostori vred ne sme 900,000 angl. □ komoleov (kakih 14y2 avstr. oralov) preseči. Poslopje ima eno nadstropje imeti , zoper ogenj terdno zavarovano in tako narejeno biti, de bo svitlava od zgorej doli padala.
O zvunaj in znotraj in k vsim delim bo moglo mogoče biti, zložno hoditi, in za odločene sobe samo za rastavljavce, kakor tudi za posvetovavne, zborne, obedne stanice in druge naprave za javno in osebujno rabo bo moglo previdjeno biti; temu namenu odločeni oddelki znajo tudi dva nadstropja imeti.
Št. 63 od 15. Sušca. Londinska komisija za razstavo da reči' na znanje, ktere bodo v vsih šterih glavnih oddelkih vredjene, kakor tudi tiste, ktere se k razstavi ne bodo pripustile. Desiravno se je poseben natisek naredil in so poglavniši reči tudi v razglas zastran osnove avstrijanske komisije za pošiljanje k Londinski razstavi od 11 vel. Travna t. 1. vzete bile, se vunder treba zdi, tukaj vsaj reči' opomniti, ktere se ali celo ali pa delama ne bodo pripustile. Te so:
1.	Vse vina, spiritusi in izvrete pijače,Vs ako niso nenavadniga vira. Ako bi se p izjemama pripustile, morajo zavoljo ob- J varovanja vsake nesreče v dobro za-lE pertih steklenih posodah spravljene biti.f
2.	Vse reči, ki se silno rade vnamejo, vj? kakor strelni prah, netilni klinčki itd. ) o
3.	Vse žive živali in druge lahko pokvar-j S ljive reči, ktere bi znale o razstavil« poginiti.	12
4.	Malarije z oljnatimi in vodnimi barvami J = (izjete so predstavljanja tehniških snut-1 kov in procesov).	'^f Št. 89 od 15. mal. Travna in št. 130
od 3. Rožnika. Za poslane reči iz Nemškiga
in iz Pruskih in Avstrijanskia dežel, ki so v
zvezi, je 100,000 angl. □ kontoleov (1 '/5 avstr. oralov) odločenih. Razdelitev je bila zvezni centralni komisiji v Frankobrodu n. M. prepušena, pozneje pa od razstavne komisije same storjena,otemtakim bi prišlo za Avstrio 30,000 angl. □ komoleov; ministerstvo kupčijstva je pa za primerno večji prostor govorilo, ker se mora skoraj polovica odmerjeniga prostora za prehode in druge službne namene odvseti.
Londinska komisija se panadja, de se ji bo najpozneje do 1 Kimovca t. 1. naznanilo, koliko prostora se res potrebuje, in pričakuje popolnih naznanjen j, kako imajo namen, prostor za reči, ki se bodo poslale, z ozeram na šteri glavne oddelke, po kterih se bodo poslanja vre-dile, primerno razdeliti.
Londinska komisija prepusti razsodbo zastran pripušenja ali nepripušenja zvunajnih poslatev skozi in skozi centralnim oblastnijam vsake dežele, ki se imajo ustanoviti. Tem oblastnijam se bodo tudi pogodbe in omejbe, ki bi se od časa do časa zastran pripušenja posameznih reči ustanoviti vtegnile na znanje dale. Kot centralne oblastnije bo kralj, komisija tiste spoznala, ktere bo vlada dežele, za ktere imajo djavnost, kot take naznanila. Z
nepooblastnjeniin privatnim se ne bo kratko malo
nic pečalo, pa vunder se ne bo pri tem obstalo,
de zvunanje reči, ktere so poterjenje pristojne oblastnije dobile, tudi ta sama pošlje, dostojno je, de je za njih pripušenost porok.
Angleško je za sebe in za svoje kolonije polovico prostora vesoljne rastave prihranilo.
Poslane reči se bodo v pervi versti, ne geografiško po deželah, ampak sistematiško po predelih vredile, pa vunder se bodo v vsakim predelu po deželah razdelile, tako de bodo izdelki eniga plemena vsake dežele po mogo-čosti skupej razstavljeni.
Kar pripoznanje premij za najboljši razstavljene reči utiče, se za zdaj postavi, de bo povsod, kjer bi se razstavljavci raznih narodov skušali, razsodni odbor iz Anglezov in Nean-glezov sostavljen.
Št. 92. od 18. mal. Travna. Kralj, britanska razstavna komisija obstoji, razun iz glavniga in izveršivniga odbora iz šterih predelnih odborov po predelih, po kterih je razstava osnovana, in iz stavbniga odbora. (Sta-niše New - Palače ofWestminster). Predsednik vesoljne komisije je Njegova kralj, vzvišenost princ Albert. Naj imenitniši udje glavniga odbora so: Groi' Rosse, Robert Peel (-j-), minister kupčistvaLabouchere, geolog Lyell, arhitekt Rarry, Rob. Stephenson, ministerski predsednik Lord John Russel, Lordje Buccleuch, Oberslone, Granville, El-lesmere, Stanlay, inženir W. Cubitt, udje parlamenta Gladstone, Raring, Pusey, Thomp-son, Cobden, gospodje Bazley, Gibson, Gott, umetalnik Castloke. Predstojnik izveršivniga odbora je oberstlajtnant Reid, tajnik g. Digby Wiatt. Med udmi predelniga odbora so razun imenovanih še sloveči učeni in labrikantje de la Buhe, Murcliison, Playfair, Faraday, Rc-ume, Heršel, Brunel, Miles, Ridley, Minton, Pellat, lledgrave, Herbert, Lidiart, Town-send, J. Smith, Lordje Aberdeen, Caning, Ashburton. Tajniki vesvoljne komisije so gospodje J. Scott Rossel in Stafford H. Northcote.
Število v Anglii, šotii in Irii osnovanih po-krajnih odborov je 108. K teni pridejo odbori zvunajnih deržav, ki se bodo razstave vdeležili.
Št. 93 od 19. mal. Travna. Kralj, britanska razstavna komisija je prejela 10. mal. Travna perve razkaze Londinskih in deželnih odborov zastran podpisov za razstavo. Skupni znesek teh je bil do tistihmal 43,547 liber šterlingov.
Št. 94 od 20. mal. Travna. Britanski čolni oddelk je zastran cola prostiga dopušenja vsih izdelkov zvunajnih dežel in kolonij k razstavi leta 1851 to le napravila: Za vpeljavo vsih ptujodeželnih izdelkov je teh le 8 barko-staj odločenih: V Londinu, Liverpoolu, Rri-stolu, Hullu, Nevkastlu, Ooveru, Folkestonu, Southaraptonu.
Tiste reči, kterih rastavljavci ne pripeljejo sami, morajo na agente napisani biti, ktere bo kralj, razstavna komisija v ta namen v vsaki imevanih barkostaj postavila in kterih
imena se bodo o svojim času vsim zvunajnim centralnim komisijam na znanje dale, ktere imajo v zadevah Londinske razstave opraviti. Agentjc bodo pod nadčuvanjem eolnij skerbeli, de poslanja, ktere morajo neodperte ostati, v Londin in v razstavno poslopje, pridejo. V Londinski barkostaji postavljeni agenti bodo poslanja o njih prihodu prejemali in neodperte v razstavno poslopje odrajtovali. De bodo vse poslanja po njihnim prihodu gotovo neodperte in nepregledane v razstavno poslopje prišle, se bo koj o njihnim prihodu v barkostajo vradni pečat coiniga oddelka na-nje pritisnil; s tem se bo pošiljavcu kakor tudi eolstvu poroštvo dalo. Vse blago se bo cola prosto pripustilo in potem, če se ne bo pozneje na Angleškim spečalo, zopet popolnama cola prosto oddalo, de se iz dežele pelje. Če se bo na Angleškim prodalo, se ne sme pred odpeljati, preden ne bo razstava popolnama doveršena; potem se pa za tako blago po tarifi postavljeni eol plača. Ko bodo poslane reči v razstavnim poslopju izložene, se bodo priča poslavca samiga ali pa priča njega namestiijočiga agenta odperle in ostanejo potem v varstvu kralj, komisije, brez ktere dovoljenja se ne smejo od razstave oddaljiti. Vse Angleško poslano blago ostane
v varstvu coiniga vrada, dokler se poslavcov agent za-nj ne oglasi, ta mora potem svojo oblast, de ga sme v razstavno poslopje spraviti, s pokazanjem vozninskiga lista in pover-niga pisma skazati, ktero je bilo razstavljavcu od zadevne centralne oblastnije njegove dežele podeljeno, in ktero se glasi, de je imenovno blago, za razstavo namenjeno.
Št. 98 od 24. mal. Travna. Pri Londin-skim odboru za pretresovanje stavbnih načer-lov razstavniga poslopja je 228 obrisov predloženih, med njimi 34 iz ptujih dežel.
Št: 104 od 2 vel. Travna. Ker je bila Londinska razstavna komisija od več strani vprašana, kako se bodo nmogoverstni izdelki eniga in tajistiga izdelavca razstavljali, potem zastran mogočosti, izdelke posebnih krajev in dežel skupej pustiti, in zastran druzih z omenjenimi zadavki tesno zvezanih reči, je sklenila to le razglasiti:
V razglasu, ki je bil za nebritanske razstavljavce dan, de bi se po njem ravnali, je komisija že opomnila, de bo treba, izdelke vsih dežel najpervo po predelih, v ktere grejo, in ne po njihim izvirku razstaviti, de se imajo pa, kjer se bo brez škode sorednosti celiga moglo zgoditi, razni v en in tajisti predel gre-doči izdelki po mogočosti po narodih, kterih so, vrediti.
Po tem pravilu ima tadaj komisija namen, se tudi glede britanskih izdelkov ravnati. Ker pa komisija velike hasni spozna, ktere morajo iz naredb priča razstavljavcov samih storjenih izvirati; jim bo, ako postavljene razdelitve predelov ne kratijo, pomožno. Enako ho glede izdelkov posebnih krajev in dežel, če so eniga plemena, ravnala. Kjer se bo želelo in bo sgod-no, rokočinstva na pogled ostaviti, se bo dostojno število, čeprav raznih, izdelkov iz tega namena skup pustilo; tode v to ojstro potrebne mere ne smejo preseči.
Kadarkoli se bodo izdelki kakiga razstavljavca skup postavili, se ima, kolikor bo mogoče, po njegovi želji z njimi ravnati; če bi pa to veliko iztroškov vzrokovalo, jih mora razstavljavec terpeti. Steklene ormare, staje in odre, posebno sostave in take reči za boljši pregled ali varovanje razstavljeniga blaga morajo razstavljavci tudi za svoje stroške priskerbeti.
Tudi asekurancio mora, ako kdo asekuri-ranje svojih izdelkov želi, on sam terpeti. Komisija prime to priložnost, opomniti, de bo, desiravno si bo po mogočosti prizadevala, vunder skorej ne mogoče, poslopje tolike obširnosti tako postaviti, de bi moglo popolnama ognja varno biti, in desiravno se ima vse pre-viditi, de bi se požar ne naredil, in ako bi nesreča hotla, de bi se primeril, de bi se pogasil, vunder komisija ne more poroštva za zgube prevzeti, ki bi se iz take nesreče pripetiti vtegnile.
Komisija bo dalje glede občne varnosti in policijstvarazstave skerbimela; če bikakraz-stavljavc posebniga služabnika želel, de bi
3S
njegovo blago varoval, v redu ohranil in razlagal, mu bo to po "dobljenim privoljenju na voljo dano; tode taki privatni čuvaji se bodo
pod kaznijo iztiranja vsaciga vabljenja h kupovanju od njih varvanih reči ojstro zderžati
mogli, ker inia razstava za ogled' pa ne somenj biti.
Zavoljo tega je komisija tudi sklenila, de se na razstavljene reči ne sme cena zapisovati, Ker se bodo pa stroški, kterih bo zamarsikter izdelk treba, mnogokrat pri pretresovanju vprašanja zastran razdelitve premij prevdarjati moglo, in ker bo komisija ali odbor, ki bo imel premije priznanovati, zastran stroškov prev-darke delati in mogoče de tudi zasliševati, zna razstavljavec, če se mu vgodno zdi, de prednost njegoviga izdelka v njegovi nizki ceni obstoji, ceno v rajtingi imenovati, ktero komisiji pošlje.
Št. 105 od 3. vel. Travna. Londinska razstavna komisija ima namen, pri prihodnji razstavi v plačilo medalje podelovaii in povabi v njih izdel umetalnike vsili narodov, kteri bo najličniši naredil.
Tri brončene medalje razne velikosti in risanja se imajo kovati. Glavna plat, za ktero se nikakoršen načert ne terja, kaže podobi kraljice in princ Alberta in bo na Angležkim narejena. Tri premije, vsaka po 100 liber šter-lingov, se bodo za 3 najličniši načerte za zadnjo plat, ki bodo poterjeni, izpisali. Tri premije, vsaka po 30 liber št. pa za zaunimi najličniši. Xačerti se imajo do 1. ali 1. Rožnika poslati. Komisija si prihrani pravico izpeljanja s premijami obdarovanih načertov sama zau-
kazati.
Št. 111 od 10. vel. Travna. Londinska komisija razglasi, kar izstavljenje mašin, ki delajo, utiče, de se pri tacih mašinah, kterih gibanje in delo se na ogled postavi, to samo
priča vlastnikov ali njih ljudi zgoditi more.
Soparo, ktera 30 liber za palc ne preseže, bo komisija razstavljavcam zastonj priskerbela in jim na mesto napeljati dala. Razstavljavci, kteri stroje (mašine) pošljejo, ki s soparo delajo, nej majhen parostroj pošljejo, ki se da prinesti, na kteriga se more vodivna cev privezati. To velja za vse parostroje moči, 1—6 konj ker mende čez stopnjo nobeno rokočinstvo ali izdelk soparne moči ne potrebuje. Majnši stroji se bodo sostavili in po k razstavi poslanim parostroju gonili.
Če vlastniki prenesljivih parostrojev nič zoper to nimajo, se bodo ti za to porabili.
Komisija pa izreče sicer, de bo pač za varstvo razstavljenih reči vse potrebno storila in namreč si vse prizadjala, de ropu ali hu-dobnimu poškodovanju reči v okom pride in od takih ljudi odgovor terja, pa razstavljavci bi mogli asekurancio svojih reči na vsako vižo sami terpeti in komisija se ne more odgovorna storiti za zgube po ognju ali po drugi nesreči, ktere obvarovanje ni v njeni moči.
Št. 119 od 20. vet. Travna. Vsi, kteri se hočejo razstave vdeležiti, so prošeni, svoj namen ob času naznaniti in poverhni popis (po pridjanim izgledku) plemena vsake reči kakor tudi prostora, ki bo za njih razstavo potreben, za razstavo odločeni centralni oblastniji svoje dežele poslati.
I z g 1 c ti c k,
Ime	Stanovanje	Kakošna reč je.	Potrebni prostor v □ komolcih			Srednja visokost	Opombe.
			tla	miza ali klop	stena		
							
En prepis tega naznanjenja obderži razstavljavec. Centralna oblastnija ima registre zastran teh objavljenj pisati.
Znesek denarjev ktere bo britansko ljudstvo razstavni komisiji v porabo izročilo, določi obširnost naprav, ki se imajo za napravo storiti. Komisija upa de bo teh denarjev toliko, de se bo cena za ogled tako nizka naredila, de bo vsakimu mogoče, razstavo ogledati.
Št. 124 od 25. vel. Travna. 126 raz-stavljavcov iz Birminghama potrebuje 13,000 □ komoleov. Razstavni odbor tega rokočinskiga mesta terja, de se imajo imena razstavljavcov na vsako vižo na razstavljene izdelke prilepiti; to je Londinska komisija po obširnim dopisovanju odrekla.
Po dopisu severno-amerikanskiga ministra v Lodinu predsedniku kralj, komisije jc neki gospod J. J. Smith v Filadelfii po privoljenju severno-amerikanske vlade nasvetoval, .tiste izdelke razstave, ki se dajo v Ameriko prepeljati', po doveršeni razstavi v enaki namen tje pripeljati.
Nasvetovavec meni, kralj, komisija nej to menilo k svojimu načertu pristavi.—Razsodba kr. komisije še ni znana.
II.
Naprave mnogih evropejskih deržav glede vdeleženja Londinske obertnijske razstave v letu 1851.
(Po naznanilih „Avstrie"
Št. 55 od 6. Sušca. Francozka deržavna vlada je vdeleženje razstave kot častno reč spoznala in komisijo sostavila, de v prid obert-ništva, ki bo svoje izdelke tje poslal, vgodne pota nadela.
Ta komisija se bo kot centralna oblastnija z Londinsko komisijo spoobčila in izdelke vsili francozkih pošiljavcov prejemala. Pred početjem razstavo bo šla cela ali pa delama v Lon-din, de razstavo prevdari in posebne naznanila ministerstvu kupčijstva pošlje, ki se bodo potem razglasile.
Št. 72 od 26. Sušca. Po knezu Feliksu Hohenlohe kot predsedniku družtva v varstvo nemške obertnosti se stori zvezni komisiji v Frankobroda nasvet, odbornike obertništva iz posameznih nemških deržav k Londinski obert-nijski razstavi občno poslati.
Št. 73 od 27. Sušca. Francozka centralna komisija se je 16. Sušca ustanovila in v šest posebnih odborov z naslednjimiopravili razdelila. 1, Posebni odbor za oskerbstvo in dopistvo.
M. „	„ za kmetijske obertnije.
3.	„ za mehaniške umetalnosti.
4.	„	„ za kemijske In rudarske
obertnije.
5.	„ „ za obertnije.
6.	„ „ za obrazijoče umetalnosti in
sorodne obertnije. Št. 97 op 24. vel. Travna. Tudi Sardin-sko kupčijsko ministerstvo je komisijo sosta-vilo, ktera ima izdelke za Londinsko razstavo pretresovati in Sardinsko obertnost ondi name-stovati.
Št. 106 od 24. mal Travna. Cesarsko rusko ministerstvo za deržavne zemljiša je domačim kmetovavcam sledeče naznanila za stran vdeleženja ruskih obertnikov pri Londinski razstavi razpisalo:
Cesar je veleti blagovolil:
1.	V Petrogradu se posebna komisija po izgledu komisij sostavi, kterim se opravila razstav rokočinstev v prestolnim mestu izroči; ta komisija se bo z Londinsko spoobčila in skerbela, de se bodo reči za razstavo namenjene od ondi v Londin perpe ljale.
2.	i)e se težavnostim v okom pride in stroški zmanjšajo, ktere prevožnja izdelkov iz južne Rusije v Petrograd vzrokuje, se ima kmetijskimi! družtvu za južno Rusijo prepustili, v Odesi drugo komisijo umetnih mož sostavili, ktera bo za rasfavo poslane reči prejemala in iz Odese v Londin poslala. Ta komisija bo oddelk centralne komisije v Petrogradu in se bo s to stanovitno porazumovala.
3.	Stroške za prevožnjo reči v Londin, ktere bote centralna komisija v Petrogradu in komisija v Odesi za razstavo odločile, terpi deržava.
4.	Petrograjška komisija bo imela dva oddela, eno za kmetijske in eno za rokočinske izdelke. Za predsednika komisije je ud der-žavniga sovela, skrivni svetovavec Ten goborski izvoljen. Posebno se bo prizadevati treba, vunanje dežele z kmetijskimi izdelki Rusije soznaniti in tako njenokup-čijstvo sprostreti. Tako bodo vrednost teh izdelkov, n. pr. vrednost mnogih žit, ktere v taki ličnosti samo Rusije obrodi, vrednost Ruskih voln in zlasti plemen, ki so samo tu doma, bolj spoznali. Kakor je znano, ima ces. kmetijska družba namen, mesca Kimovcat. 1. v Petrogradu razstavo kmetijskih izdelkov napraviti. Reči, ktere
bodo pri nji kot posebno lične spoznane, bi se znale, ako bo to vlastnikam všeč, v Londin poslati, kar se timveč mogoče pokaže, ker bo .ta razstava ravno o času,
v kterim se bodo mogle z Londin namenjene reči tje poslati. Št. 117 od 17. vel. Travna. Saksonska vlada izvoli kralj, komisarja za poslatbo kLon-dinski razstavi, kteri se ima za saksonske po-slavce z Londinsko razstavno komisijo spoob-čiti in brez kteriga poterdila se ne bo nobena reč v Londin poslana prevzela.
Št. 119 od 20. vel. Travna. Tudi kralj, pruska vlada je razstavno komisijo sostavila. Ona bo nji od pruskih razstavljavcov izročene reči, kterih zavarvavna cena je pristojna dokazana, tudi o razstavi zoper nevarnost požarov zavarovala in preniio na deržavne stroške plačala.
Št. 125 od 26. vel. Travna. Belgijska komisija za Londinsko razstavo je 15. vel. Travna kupčijskim odborain naznanjenje priobčila, kle-rimu je poduk za razstavljavce pridan. Potem se morajo deržavni stroški za prevožnjo po besedah sprotniga lista, kteriga ima poslanec dati, deržavi zopet poverniti, če razstavljavec blago na Angležkim proda. En belgijsk poseben agent bo v Londinu kot pooblastenec vsili razstavl javcov svoje dežele opravila njihne razstave oskerbel. Kot vodilo velja, de more po tej razstavi belgijska obertnija se svetu pokazati j kakor ji sicer tako lahko in z majhnimi stroski ni mogoče; zavoljo tega je treba, de se pri rečeh, za razstavo namenjenih na stanovitno rabo, izverstno kakošnost, redovno delo, nizko ceno gleda. Vsaki narod ima svojo osebno umnost in po njeni svojo nadzmožnost pokazati.
Št. 126 od 28.vel. Travna. Rusija da na znanje, de se morajo za Londinsko razstavo namenjene reči njene deržave še v jeseni 1850 v Londin poslati.
Švecja je predstojnika Štokkolmskiga kup-čijskiga družtva za namesrtovavea šveških zadev pri razstavi izvolila.
Norvegia pa je posebno komisijo šestih udov sostavila, ki so vsi predstojniki obertnijske in umetalske akademije v Kristianii.
Kakor se iz Hanoveranskiga sliši, je iz tc dežele malo za razstavo pričakovati.
špania je za Francoskim, Belgio in recimo tudi Avstrio, naj obširniši naprave za vdeleženje pri tej razstavi storila. Za prevožnjo španioljskih izdelkov se bodo deržavne barke porabile in razstavljavci, ki bi na Angležkim premie dobiti vtegnili, se zamorejo nadjati, tudi od domače vlade medalje in poslavljenja dobiti. Tudi španioljske kolonije bodo , kakor se sliši, razstave se vdeležile.
Št. 23.
Oznanilo.
(75.) 1
Od c. k. kantonskiga sodništva v Teržiču se na znanje da, de bo po dovoljenju viso-ciga c. k. deželniga sodništva v Ljubljani od 3. maliga Serpana 1850 dopoldne od 9 —12. ure, in popoldne od 3 — 6. ure, in po okolj stavah tudi prihodni dan več grajšinskili njiv, travnikov in gojzdov (borštov) na drobno — in tudi planina Ivorošica imenovana — na Golniku (Gallenfels) prodanih. Več se zve tukej v c. k. pisaraici.
C. k. kantonsko sodništvo v Teržiču 12. maliga serpana 1850.
Št. 3018
Oznanilo.
(72) 1
Za zvezo po vsakdanskem jezdnem potu med velkim Bečkerekam in Pančevo, sta v Uzdinu in Zrepagi staciona postavljena, ki so s pervim julijam t. 1. v djanje stopila.
Kar se s tem pri visokim razglasu c. k. višjiga vodstva komunikacije od 11. junija t.l. št. 1657/P. na znanje da. C. k. poštno vodstvo v Ljubljani 3. julija 1850.
Št. 2790
(620
Oznanilo.
Z začetkam julija t. 1. stopijo odločbe sledeče 6. aprila t. 1. v Berolinu sostavljene pogodbe nemško-avstrijanske poštne zaveze v polno veljavnost v oziru deržav, ki so zdaj pristopile, namreč Prusije, Bavarskiga in Sak-sonskiga. V vzajemnih opravilih z Prusijo, Bavarsko in Saksonsko zgube torej s 1. julijam t. I. vse poprejšne poštne pogodbe svojo veljavo, in pri pisminih pogovorih se more le po določbah imenovane pogodbe ravnati.
Kar se s tem očitno na znanje da
C. k. poštno vodstvo.
Ljubljana 20. junija 1850.
Hoffmann 1. r.
Pogodba
temeljnih postav nemško - avstrijanske poštne
zaveze.
Člen I.
Občine določbe.
Obseg in namen zaveze.
Namen nemško-avstrijanske poštne zaveze je enake odločbe vstanoviti za poštnino in poštno ravnanje z pismi in pošilitvi po pošti med raznimi deželami, ki se k poštni zavezi štejejo, ali med poštno zavezo in zunajnimi deželami. Avstrija in Prusija pristopite k poštni zavezi z celima deržavama. Razun tega bo ona le nemške dežele obsegla. Odločba za notrajne pisma in pošilitve po pošti prepadejo posameznim oskerbništvam.
Člen 2.
Sostavljene poštne okrajne.
Celi opravniški kanton v vsaki poštni ad-ministracii se ima, če ravno ona več deželnih pošt v poštni zaveze oskerbljuje, v razmeri k drugim zaveznim poštnim administracijam, za eno samo poštno okrajno.
Člen 3. Var vanje in pospešen je na pošto danih reči.
Vsako zavezno poštno oskerbništvo je opravičeno , za pisma vselej naj bližno pot porabiti. Pri tem je vsakimu oskerbništvu na voljo dano, internationalne pisma čez druge zavezne kraje posamezno ali v zapertili zvezkih pošiljati. Za pisma za Hansestadte se bodo vdeležene poštne oskerbništva na podlagi obstoječih razmer pravice posebno zedinile.
Člen 4. Zavezne poštne oskerbništva se med saboj zavežejo, skerbeti de se njim poslane pisma kolikor mogoče hitro na namenjeno mesto odpravijo, in ako kako oskerbništvo naredbo pošt-niga kurza za pošiljanje lastnih pisem v okrožju kakega druziga oskerbništva zase porabi, na prošnjo.kakimu druzimu oskerbništvu proti tem, de ji strožke poverne, ako jih razkaže, zadosti.
Člen 5.
Vlade se ena drugi, kolikor od njih od-visi, zavežejo, za to skerbeti, de se bo poštnim oskerbništvam neovirana raba železnic in enakih naprav, po kterih bolj hitro na namenjeno mesto pridejo, zagotovila.
Člen 6.
Mera daljave.
Daljava med posameznimi deželami poštne zaveze se bo odločila po geografiških miljah (15 na eno stopnjo vravnovara).
/len 7.
Zavezna teža.
Za vsako določbo teže velja med poštnimi zveznimi deržavami čolni funt (500 francoskih gramov) za enojno težo.
Člen 8.
Raba denarja.
Plača in obrajta se v deželnim denarju tiste poštne vradnije, ki poštnino pobira. Čez vižo plačevanja se vdeležene oskerbništva posebno porazumijo.
Člen 9.
Obrajtovanje.
Tisto poštno oskerbništvo, kteri poštne pošilitve neposredno t. j. brez dotika tretje poštne vradnije, pošlejo, in od ktere se ravno na tako vižo prejmejo, prevzame na tirjanje obrajtanje in poravnanje z odležečimi nemškimi poštnimi oskerbništvi. Oddaja prerajtane poštnine za čez mejo poslane pisma se plača po djanski vrednost prerajtaniga zneska. Vstano vitev oddajnih razmer se priderži posebniinu porazumljenju.
Člen 10.
Pisemska pošta.
L Prevažva pisem a) Internationalne zavezne pisma.
Občinska poštnina.
Vse, po 1. členu k nemško -avstrijanski poštni zvezi štete deržavne dežele so glede pisemske pošte za internationalne zavezne pisma in časopise nerazdeljiva poštna obkrajna. Zavolj tega se ti dopisavi itd. brez razločka ter-ritorjalne meje samo pogovorjena občinska poštnina naloži.
Člen 11.
Glede poštnine.
Poštnina, ki se po teh vcenilih prerajta, ima vsako poštno oskerbništvo za vse pisma prejeti, ktere so bile iz nje poštne vradnije poslane, naj bodo frankirane ali nefrankirane
Člen 12.
Dvignenje čezmejne poštnine.
Posebna čezmejna poštnina od dopisavje-nja za vse dopisave, ki ne gredo čez meje zavezniga obkraja.
, Člen 13.
Čezmejna poštnina. Za vravnavo prejembe čezmejne poštnine posameznih poštnih oskerbništev so sledeče
odločbe sklenjene:
a)	Čezmejna poštnina se odmeri pri zapertili
zvezkih kakor pri posameznih dopisavali, ki gredo čez mejo ali z '/a sreberniga vinarja za miljo, naj več doseže 7 vinarjev, ali pa s primernim zneskam v deželnim denarju za lot ravno toliko.
b)	Nazaj poslane in ne na pravo mesto poslane pisma, pošilitve pod križnim zavitkam in na ogled poslana roba, kakor tudi poštnine proste pošilitve se pri tem nevrajtajo.
c)	Vsaka poštna vradnija, ki ima take reči čez mejo pošiljati, ie tudi opravičena, prejeme pobirati po razmeri direktne daljave.
d)	Prejema poštnine za pošilitev kake dopisave izjaine prejemo čezmejne poštnine za ravno tiste pisma.
e)	Čezmejno poštnino poverne tisto poštno oskerbništvo, ki poštnino prejme.
Člen 14.
Povernenje čezmejne poštnine. Čezmejne poštnine po odločbah 13. člena naznanjene se morajo za povernenje posebno zaznamovati, in najdalj po preteku eniga leta v okroglim pavšalnim znesku za terpež enake razmere vstanoviti. Vsakimu oskerbništvu je na voljo dano, ako za prav spozna, po pre-stojnih opravilih druge razmere nasvelovati pri plačanju ali prejemu pavšalnih doneskov. Člen 15. Zavezne poštnine od pisem. Občinske poštnine za internationalne dopisave naj se po daljavi v enaki lini zmerijo in za enojno pismo (prim čl. 16) znesejo: Pri daljavi. noter do 10 milj 1 gr. ali 3 kr.
20 2 6
; 3 ;; ;; 9 ;;
Za pisemske pošilitve med tistimi kraji, ktere je sedej manjši poštnina odločena,
„ » cez
za
je sedej manjši poštnina zna ta manjši poštnina po porazumlenju zade vajočih poštnih oskerbništev tudi še zanaprej ostati.
Člen 16.
Teža enojnega pisma, težno in plačno povišanje.
Za enojne pisma se take spoznajo, ki manj kot en lot vagajo. Za vsak lot več teže se poštnina enojniga pisma povzdigne.
Člen 17.
Pošiljanje z pisemsko pošto.
S pismi brez de bi se vrednost naznanila do 4 lotov, se bo ravnalo kakor z pisemskimi poštnimi pošilitvaini, s težeji pa le potem, ako tisti, ki jih na pošto da, na napisu z pristav-kani naravnost to tirja.
Člen 18.
Frankiranje.
Za vzajemne dopisave znotraj zaveznih deržav, se ima navadno poštnina naprej plačati, in pred ko mogoče z pisemskimi markami zgoditi.
Člen 19.
Nefrankirane pisma.
Nefrankirane pisma se morajo sicer na odločen kraj poslati, vender se 3 kr. od njih za lot več odrajta. Za pisma, ki imajo premajhne marke prejemnik ravno toliko več plača.
Člen 20.
Pošilitve pod križnirn zavitkam.
Za pošilitve pod križnim zavitkam, kirazun napisa, leta in dneva in podpisa nič drnziga pisaniga ne zapopadejo, se brez razločka daljave le 1 kr. za lot odrajta, ako se poštnina pri oddaji na pošto plača, sicer pa navadna pisemska poštnina.
Člen 21. Na ogled poslana roba in muštri. Za robo na ogled poslano in muštre, ki se tako na pošto dajo, de se lahko vidi, kaj de je, se za vsaka 2 lota enojna pisemska poštnina odrajta. Tem pošilitvam se sme, de je to ponižanje poštnine dopušeno, le eno enojno pismo pridjati, ki se ima z poslano robo ali z mustri skupej zvezali. Sicer se pa pri takih posilit— vali le do 16 funtov po predstoječih odločbah ravna.
Člen 22.
Rekomandirane pisma.
Rekomandirane pisma se le frankirane pošiljajo. Zato mora, kdor pismo na pošto da razun navadne poštnine še posebno 6 kr brez razločka daljave in teže predplačati. Ako tisti, ki pismo na pošto da retour recepise naravnost tirja, je tisti poštni vradniji, ki pismo pošle, na voljo dano, zato še^drugo plačo od 6 kr. tirjati. Povernenje za nerekomandiranc pisma se od poštnih vradnij ne mora tirjati.
Člen 23. Povernenje. Poštna vradnija, pri kteri je bilo reko-mandirano pismo na pošto dano,' mora, ako se
pismo zgubi, tirjavcu, ko je previžano, de se
je pismo zgubilo, eno marko srebra (20 gold.) plačati, in se obeme na tisto poštno vradnijo, kjer je spričano, de se je pismo zgubilo. Po preteku od 6 meseov ne more nobeden več po-vernjenja tirjati.
Člen 24. Osvobodenje poštnine. Dopisave vsih udov vladarskih rodovin zaveznih deržav so v vsih zaveznih deželah poštnine proste.
Člen 25. Potem se brez poštnine v vsih zaveznih deželah pošiljajo; dopisave v čisto deržavo zadevajočih rečeh, od deržavnih in drugih javnih gosposk eniga dela poštne obkrajne s vrad-nijauii druziga dela, ako so v poštnim okrogu pri oddaji za vradne spoznane, ktere imajo pravico na oprostenje poštnine, ki so z vradnim pečatam zaznamovane, in če je na napisu tista vradnija, ki je pismo poslala, zaznamovana.
Č 1 e n 26.
Službene dopisave poštnih vradnij med sabo so poštnine oprostene. Razpisi privatnih oseb se morajo frankirati. Ako se najde, de se je po zmoti poštniga vradnika to v nemar pustilo, mora krivec poštnino odrajtati.
Člen 27.
De se v zadevi oprostenja poštnine zaže-Ijena enakomernost doseže, je za notranjo pošiljanje občno pravilo, de imajo razun najvišjih
oseb vradnije Ie v vradnih rečeh pravice osvo-
bodenja poštnine, osvobodenje za druge pošilitve naj se kolikor jo mogoče odverne. Osvobodenje, ktero so popred privatne osebe, dru-žtva i. t. d. imele, pride ob veljavo, ali se mora saj kolikor je mogoče omejiti.
Člen 28.
Pisma na neprav kraj poslane.
Pisma, ki niso naprav kraj prišle, se morajo brez odloga na namenjeno mesto poslati, od kterih se le tista poštnina tirja, kteri bi bile zapadle, ako bi bili po pravi poti šle.
Člen 29. Pisma, ki se ne morejo izročiti. Pisma, kterih neče tisti vzeti, na ktere so adresirane, se morajo brez odloga poštni vradniji, kjer so bile na pošto dane, nazaj poslati, vendar se pa ne smejo razpečatiti in zraven tega morajo biti zapečatene z pečatni-kam tistiga, kteri jih je na pošto dal. Izjete so le tiste pisma, ki se zavolj enaciga imena na napisu od kogar, na kteriga niso namenjene, razpečatijo, in tudi tiste, v kterih se najdejo srečke prepovedanih iger, kterih se adre-siranja po deželnih postavah ne smejo poslužiti. Pošilitve, pri kterih se napis ne more razjasniti, al ktere se ne morejo na odločeno mesto odrajtati, se morajo, ako se vidi, de jih ni mogoče pravi osebi izročiti, brez odloga, drugi pa nar dalj po pretečenih dveh mescih, od dveva dohoda na pošto, na ktero so bile dane, nazaj poslati. Pošilitve zaznamovane z poste restante, po ktere nobeniga ni, se morejo, ako tisti, kijih na pošto da, kaj druziga ne sklene, po preteku treh meseov, od dneva, ko so na pošto prišle, nazaj poslati. V vsih omenjenih zadevah se more vzrok, zakaj de so nazaj poslane bile, na pismu zaznamovati.
30.
Člen
Pri tistih pod čl. 29. zaznamovanih pismih se za nazaj pošiljanje nič poštnine ne plača in se torej, ako so bile frankirane, brez vraj-tanja poštnine na pošto, na ktero so bile dane, nazaj pošlejo. Ako pa niso bile frankirane, se od zadnje poštne vradnije, primorana poštnina v ravno tistim denarju nazaj odrajta, kakor je bila odmerjena, poštna vradnija pa, na ktero tako pismo nazaj pride je opravičena, celo poštnino za pošiljanje v prid lastne poštne denarnice porabiti.
Člen 31.
Pisma, ki se imajo na drug kraj, kakor v napisu stoji, poslati, se za take spoznajo in poštnina se od njih plača, kakor de bi bili adresirane v kraj, v kteriga so poslane, pri tem se jim pa mora le poštnina za frankirane pisma vrajtati. Prejšna odločena poštnina se v prerajt vzame. Izjema je pa vender le tam, kjer se pismo mora pošti, na ktere je bilo dano, nazaj poslati, v kterim primerleju se z takim pismam ravno tako ravna, kakor s tistimi, ki se (čl. 30) ne morejo izročiti. Za reklamirane pisma, ktere se ne morejo dotični osebi odrajtati, ki se toraj morajo na pervo pošto nazaj poslati, se sme poštni vradnii, od ktere so pri-
šle; le tista plača vrajtati, ktera je bila od te pri oddaji na nazaj pošiljačo poštno vradnijo narajtana.
Člen 32.
Dvignenje neskladnih poštnin.
Razun poštnin, ki so v prejšnili členili naravnost izrečene, se ne smejo za pošiljanje internationalnih zaveznih dopisav nobene druge odrajtvila tirjati, in pripušeno jc tistim poštnim opravnistvam narocivno odrajtvilo tirjati, pri kterih še obstoji, in to še le po izjemi. To odrajtovilo se pa nikakor ne sme čez zdajni znesek povišati, in zadevajoče opravništva bodo na to gledale, de jih bodo po mogočosti celo ob veljavo djale ali saj ponižale. Povernenje gotovih strožkov za posebne preskerbljenja (n. p. poslanje posebniga pota) ni izključeno.
Člen 33.
Dopis are v tuje dežele.
Zavezna dopisava z zunajnimi deželami je ravno tistimu ravnanju podveržena, kakor in-ternationalna. Pri tem stopi tista poštna vradnija na meji, kamor dopisava po zaveznih der-žavah neposredno pride v razmero nadavne vradnije, in tista, kjer se ima oddati, v razmero oddavne vradnije. Nadavna poštnina v členu 19 omenjena za nefrankirane pisma, se tukej prirajta.
Člen 34.
Vse z zunajnimi deželami neposredno v zvezi stoječe poštne vradnije se zavežejo, sker-beti, de bodo proti zunajnim deželam občne odrajtovila poštne zaveze pred ko bo mogoče veljavo zadobile, in de ne bodo za lastne do-pisave na nobeno vižo vgodnejših pogodb vsta-novile, kakor tiste, ki imajo za celo zavezno obkrajno veljavo.
Člen 35.
Za dopisave med zavezno in tujo deržavo, ki pridejo skoz kraj zavezniga mejniga pošt-niga opravništvo v zapertih zvezkih, ostanejo v navadi med časam sedaj med zavezno poštno vradnijo in zadevajočo tujo deržava obstoječe pogodbe, priderži se pa posebno porazumlje-nje pri plačanju čezmejne poštnine z mejnim poštnim oskerbništvam.
Člen 36.
Cez mejo poslana tuja dopisava tujih der-žav se, ako gre skoz v sredi ležeče zavezne deržave za zavezno dopisavo ima. Pogodbine razmere mejnih deržavk zunajnim deželam na j se prostimu zjedinenju zadevajočih deržav pri-puste. Ako se po obstoječih poštnih pogodbah z tujimi deržavami, od teh za zavezne opravništva, ki v sredi leže, večijodrajtovilo poverne, kakor imajo po predpisanih odločbah plačati, naj se tiste poštne oskerbništva, ki prehod takim dopisavam pripuste, za zgubo, ktero z pomanjšanjem prehodne poštnine ierpe, od mejnih poštnih oskerbništev za toliko odškodjejo, kolikor jim je pomanjšanje prehodne poštnine v prid.
Člen 37.
Kolikor je mogoče naj se poštne pogodbe z tujimi deržavami tudi pred pretekam teh pogodb napravijo, in nova vstanovitev naj se po odločbah zaveze sklene. Pogodbe, kise imajo iz noviga vstanoviti, naj se drugim nemškim poštnim oskerbništvam toliko naznanijo, kolikor njih prid tirja.
Člen 38.
II. Ravnanje z časopisi.
Občne odločbe.
Poštna vradnija zaveznih deržav preskerbi prejemanje naročila na časopise, ki v zvezni obkrajni kakor tudi v zunajnih deželah izhajajo, kakor tudi pošilitev in izročenje naročnikam.
Člen 39. ' Časopisi v zaveznih deželah, ki se vzavezni obkrajni razpošilajo.
Poštne oskerbništva so dolžne, časopise, ki v drugi zavezni deželi izhajajo, ako se kdo pri njih nanje naroči, pri tisti poštni vradniji naročiti, v ktere okrožju se časopisi izdajajo. Pri tem je zjedinenju vdeležnih poštnih administracij pripušeno, posamezne poštne vradnije zaznamovati, pri kterih se zamore kdo naročiti.
Člen 40.
Pošiljanje se ima naravnost po odločbi na-ročivne poštne vradnije zgoditi.
Člen 41.
Naročiti se pravilama ne more za manj kot za četert leta, izjemno se prijema pa vender tudi v posebnih zadevah za kraji čas naročilo. Sicer se pri tem po pogodbah založništva naj bolj ravna.
De se zamorejo vsi tisti od začetka, ko začne kak časopis izhajati, dobiti, se morajo naročila zgodaj zgoditi, de poštna vradnija liste v pravim času zamore dobiti.
Člen 42.
Ako se vidi pri prejemu kakiga časopisa,
de kakiga naročeniga lista manjka, se more list brez stroškov naročniku poslati, ako se ta reč pošti naznani, v drugih zadevah mora pa založnik stroške poverniti.
Člen 43. Za internationalno odpravo časopisov, ki v zaveznim okraju na svitlo pridejo, se občinska poštnina kakor bo pozneji omenjena, odrajtuje in se med narocivno, pošiljajočo poštno vradnijo enakomerno razdeli.
Dodati se za čezmejno pošiljanje, skoz tretji zavezni poštni kraj nič več ne sme. Ako bi se pa iz eniga zavezniga kraja v drug zavezni namenjena pošilitev po tuji poštni vradniji, ki ni med zveznimi poslala, se mora odrajtvilo, ki se tuji poštni vradniji plača, vrajtati v zavezno odpravno plačo.
Člen 44. Plača za internationalno odpravo časopisov, ki v zveznih deržavah izhajajo, se brez razločka daljave v ktero se pošiljajo, takole odloči:
1)	Za poliliške časopise, t.j. za take, ki so namenjeni politiške novice naznanovati, znese občinska odprava petdeset percentov od cene, za ktero pošiljajoča poštna vradnija časopis od založnika prejme; vender mora
a) pri časopisih, ki vsak teden šestkrat ali sedemkrat na svitlo pridejo, mora biti od-pravna plača naj manj 3 gold. v srebru, ali dva pruska tolarja nar več pa 9 gold. v srebru ali 6 pruskih tolarjev; bJ pri časopisih pa, ki manjkrat kakor šestkrat na teden na svitlo pridejo, nar manj 2 gold. v srebru, ali en pruski tolar in 10 gr. in nar več 6 gold. v srebru ali 4 pruske tolarje.
2)	Za nepolitiške časopise znese odpravna plača ne manj in ne več, kakor pet in dvajset perčentov od gotove cene, za ktero pošiljajoča poštna vradnija časopis od založnika dobi. Naročnikam se vrajta samo gotova cena zraven zadevajoče odpravne cene.
Člen 45. Ponižanje odpravne plače, ako posebni vzroki za to govore, se pogovoru zadevajočih poštnih oskerbništev pripusti.
Člen 46. V členu 40 naznanjena odpravna plača ne zapopade tudi oddaje časopisov v stanovanja naročnikov, ampak oddajni poštni vradniji je na voljo dano za to oddajo primerno plačo tirjati, vender znesek ne sme že obstoječiga preseči.
Člen 47. Poštna vradnija, ki časopis naroči, mora tisti pošlni vradniji, od ktere časopis dobiva, zadevajočo plačo naj dalj še med pervim mes-cam naročenja odrajtati.
Člen 48. Ako časopis pred neha izhajati, kakor je naročnina potekla, mora naročnikam za čas v kterim časopisa niso dobivali, zraven primerne oddajne plače tudi naprej plačana cena, kolikor jo zamore založnik poverniti, odrajtati. Člen 49. Ako naročnik tirja, de se mu časopis na kak drugi kraj, kakor se je naročil, pošilja, se mora to zgodili proti tem, de more naročnik plačo, ktera se odrajta za križne zavitke, donesti, zatorej se take pošilitve od poštne vradnije posebno za kom poslane zaznamvajo.
Člen 50. Zitt naj tli in tudi za zunajne dežele namenjeni zavezniški časopisi. Z zunajnimi in v zunajne dežele namenjenimi zaveznižkimi časopisi se ravna po pred pisanih odločbah tako, de se zadevajoča mejna poštna vradnija, pri kteri se časopis naroči, za zatožni1 in oddajni kraj spozna. Gotova cena je pri tem kupna cena.
Člen 51.
Vozna pošta.
Vstanovitev daljave. Pri zamenjavi pošilitev po pošti se poštnina po daljavi poštnih mej in odhodnih resp. namenskih krajev rajta.
Člen 52.
Zamenjavni kraji. Med vsakima sodnima poštama se vstanovi za oddajo pošilitev potrebi primerno število zamenjavnih krajev.
Člen 53. Za odmerjenje poštnine pošilitev po pošti se bo pogovorilo vstanovljenje mej, do kterih in od kterih se poštnina obrajta in prijema.
Člen 54. Ako so prevožne meje kakiga poštniga opravništva z medležečo zemljo kakiga druziga postniga oskerbništva pretergane, se skupej zrajtajo posamezne daljave vsake pošte.
Člen 55.
Poštnina za čez mejo poslane pošilitve.
Za prerajtanje poštnine za čez mejo poslane reči, se pri več prehodnih linijah število milj na srednjo daljavo odmeri.
Člen 56. Cena vo&ne pošte.
Za vsako pošilitev po pošti se prerajla teža, vrednost pa le takrat, ako je na pošilitve zaznamovana.
Člen 57.
Na manj težne poštnine se odrajta za vsako daljavo:
do 10 milj 3 kr. ali 1 gr.
čes 10 „ 6 „ „ 2 gr.
in čes 20 ,, 9 „ „3 gr.
Za vsako pošilitev, na ktero z rabo tarife po teži veči poštnina pride, se ima odrajtati: Za vsak funt na vsakih 5 milj '/4 kr. v srebru, ali pa v primernim deželnim denarju. Loti, kolikor jih je čez funtov se za en funt vraj-tajo. Za tiste pošilitve, na kterih je vrednost zapisane, se ima plačati: Do 50 milj za vsakih 100 gold. 2 kraje, in za vsakih 100 tolarjev 2 groša, steni pristavkam, de se za manj kakor 100 goldinarjev toliko kakor za 100 odrajta. Za poštnino in obrajtanje pri vožni pošti v rabi denarjev se porazumejo sosedne deržave.
Člen 58.
Poroštva.
Pošilivcu je prosto, meje poroštva po na-znanenju vrednosti po lastni volji odmeriti. Pri poškodovanju ali zgubljenju se odškodovanje odmeri po naznanjenu vrednosti, razun ako se škoda ali v vojski ali v nezaderžljivih natorskih prigodbah pripeti. Tudi za pošilitve, pri kterih ni vrednost zaznamovana, se odškodnina plača; vender pa se za funt ne da več, kakor 10 grošev ali 30 kraje, in pri poškodovanju med to mejo se more odškodnina le za toliko tirjati, za kolikor se je poslana reč poškodovala.
Člen 59.
Občne odločbe.
Ako je več zvezkov pod enim napisani, se za vsak zvezek plača od teže in vrednosti posebej prerajla.
Člen 60.
Za adresirane pisma za pošilitve po pošti se ne plača poštnine ako nimajo teže za en lot. Za težji pisma pa se mora navadna poštnina odrajtati.
Člen 61.
Pošilitve se zamorejo ali nefrankirane ali pa popolnama frankirane na pošto dajati.
Člen 62.
Plače v slabim dnarju in druge posebne odrajtvila, se ne sinejo tam, ker so v navadi, povišati, nove ne vpeljali in to se ima v pervim poštnim pogovoru ("čl. 68.") vstanoviti.
Člen 63.
Poštnina se prerajla po predstoječih tarifnih odločbah za vsako pošto posebej.
Člen 64.
Pošilitve, ki nazaj pridejo, ali ki naprej gredo so podveržene odrajtvilu daljave tje in nazaj.
Člen 65.
Glede ravnanja z pošilitvi po pošti pri nadaji in oddaji veljajo deželne naredbe.
Člen 66.
Pri obširnih vožnopoštnih in čezmejnih opravilih se bo treba porazumeti za mogočo vpeljavo čezmejnih listkov.
Člen 67.
Posredniška odločba.
Ako bi se v rabi kake odločbe pomote prigodile, ki se z nasprotnim porazumljenjem ne morejo poravnati, se bo v ta namen posredniško opravništvo, kterimu se morajo vse poštne vodstva podvreči tako vstanovilo, de bo v posjuneznini primerleju vsaka stranka nevdeležno poštno administracijo iz zaveze za posredniško oblast izvolila, in ta dva posrednika se potem Iretjimu nevdeležnimu zaveznimupošt-niniu oskerbništvu pridružita.
Člen 68.
Razvitje zaveze.
Daljši razvitje zaveze in vpeljanje občnih poprav, enakomernost postav in vravnav je prideržano začasnimu zboru nemških poštnih govorov.
Člen 69.
Terpež pogodbe.
Sedajna zaveza stopi 1. julija 1850 v življenje. Ostane do konca leta 1860 in od tega časa zanaprej z prideržkam enoletniga na-znanenja v veljavi.
Uerolin šestiga aprila tisuč osem sto in petdeset.