Poštnina piaeana v gotovini. Leto XVIII., št. 78 wpiavuidivo< ^juuijaiia. ajmrijeva jiica 0 — 1'eieron St. 8122, 8123, H1A 3ik:b tnseratni xldeiett: L.juDljana, Selen-ourgova ol S — Tet 1392, atuz. Podružnica MarlDor: Gospoafca ulica lit. 11 — Telefon St. 2455. Podružnica Celje; Kocenova ul. sc. 2 Telefon St liH). Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub-ijana št. 11842. Praga Oslo 78.180, Wlen 105.241 LJubljana, nedelja 4. aprila I937 Cena t IHa Izhaja vsak 3an -azen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Dtn 2&— 2a Inozemstvo Din 40^— Uredništvo: Ljubljana, Xnafljeva ulica 5, Tetefoo 3122, S123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon St. 2440. Celje, StrossmayerJeva ulica Stev. 1. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. prez dr. Eduarda Beneša jutri v Beograd in ostane v naši prestolnici tri dni iskrenim navdušenjem pozdravlja S konference Male antante v Beograda: zunanji ministri dr. Stojadinovič, dr. Krofta in Antonescu — Na desni: zunanji ministri odhajajo po konferenci iz palače zunanjega ----- —------ ministrstva Ljubljanske organizacije prezidentu dr. Benešu Gospod prezident ! V trenotku ko prihajate prvič na naša tla kot prezident bratske republike, navdajata vse stare preizkušene prijatelje Češkoslovaške, vse sodelavce na plodni njivi naše narodne vzajemnosti prav posebna radost in na ji skrene jše zadoščenje. Z vseh strani naše lepe in širne domovine kličejo tisoči zvestih prijateljev Češkoslovaške in njenega naroda navdušeno dobrodošlico Vam, slavnemu nadaljevalcu in nasledniku velikega T. G. Masarjrka. Ob priliki Vašega nadvse razveseljivega obiska, ki bo, kakor smo prepričani, še trdneje sklenil naše tradicionalne vezi, se nam zdi primerno, da svečano obnovimo obljubo, ki smo si jo dali Čehoslovaki in Jugosloveni v vseh odločilnih trenotlah naše nedavne zgodovine, obljubo zvestobe za zvestobo. V dubu tega skupnega gesla izjavljamo bratskemu češkoslovaškemu narodu in njegovi državi, posebej še Vam, gospod prezident, in vsem Vašim sodelavcem, neomejeno zaupanje in najgloblje simpatije. Zaupamo v moč in trdnost češkoslovaške demokracije, v treznost tn razumnost češkoslovaškega naroda, v mednarodno pomembnost in mirovno poslanstvo češkoslovaške republike. Verujemo, da je češkoslovaško-jugoslo-venska državna in narodna solidarnost najtrdnejše jamstvo naše skupne bodočnosti in da vse, kar slabi enega izmed nas, škoduje tudi drugemu. Složni v sveti obrambi naših nerazdeljivih tal, naše svobode in narodne časti, stojimo krepko na braniku miru, sporazuma in enakovrednosti velikih in malih narodov. V Ljubljani, dne 3. aprila 1937. Izvršilni odbor Jugosl.-češkosl. lig v Ljubljani — Sokolska župa Ljubljana — Zveza kulturnih društev — Gasilska zajednica za dravsko banovino — Južno-slovenski pevački savez, Hubadova župa v Ljubljani — Sekcija jugoslovenske ženske zveze v Ljubljani — Oblastni odbor Jadranske straže v Ljubljani — Kolo jugosl. sester v Ljubljani — Družba sv. Cirila in Metoda — Osrednji odbor društva Branibor — Jugoslovensko-bolgarska liga — Udruženje jugosl. narodnih železničarjev in brodarjev, oblastni odbor v Ljubljani — Vodnikova družba — Jugoslovansko novinarsko udruženje, sekcija Ljubljana — Akademski odsek JČ lige v Ljubljani. Edvard Beneš vpisal na praško univerzo in si za svojo stroko izbral filozofijo. Po-sečal je posebno pridno filozofska in sociološka predavanja ter je tako prišel v stike s profesorjem Masarykom. Med mladim študentom in njegovim profesorjem se je razvilo prijateljstvo, ki je pozneje bilo tako dragoceno v orjaškem boju za svobodo češkega in slovaškega naroda. Po enem letu študija v Pragi je odšel mladi Beneš v Pariz, kjer je poslušal predavanja na Sorbonni, obenem pa je pose-čal tudi visoko šolo za politične vede. L. 1908. je promovirrl v Dijonu za doktorja prava. Naslov njegove disertacije »Avstrijski problem in češko vprašanje« je bil nekak kažipot za vse njegovo delovanje in prizadevanje v nadaljnjih desetih letih. Istega leta je v Pragi promoviral za doktorja filozofije, nakar je naslednje leto nastopil svoje prvo profesorsko mesto na praški trgovski akademiji, kjer je predaval narodno gospodarstvo. L. 1912. se je s svojim delom o bistvu političnih strank habiiitiral za docenta sociologije na univerzi in na tehniki v Pragi. Med svojimi študijami je po en semester prebil v Berlinu in v Londonu, sredstva za življenje pa si je služil s publicističnim delom. V letih od svoje promocije do svetovne voine se je dr. Beneš že udejstvoval politično v Masarykovi stranki. Ko je prof. Masaryk ob koncu L 1914. odpotoval v inozemstvo, si je izbral dr. Beneša za svojega posrednika in zaupnika. Kmalu za Masarykom se je tudi dr. Beneš za stalno preselil v inozemstvo, najprej v Ženevo, nato pa v Pariz, kjer je prevzel posle tajništva v čsL Narodnem odboru. Organiziral je tisk in propagando ter za profesorjem Denisom prevzel uredništvo revije »La Nation Tcheque- Prezident s svojo soprogo go. Hasao Beneševo Skopaj g preridentom dr. Benešem bo gost nase države tudi njegova soproga, gospa Haaia Beneš eva. Gospa prezidem-tova se je seznanila s svojim soprogom oa študijah. Vzela Sta se, ko je dobil prvo svoje mesto. Za časa vojne je ostala dama, izpostavljena raanim preganjanjem. A/H. je z vso dušo sodelovala pri domačem tudi njo. Gospa Beneseva je svojemu moža zvesta tovarišica v njegovem napornem javnem delta vsa leta sem. Po zaslhugi je tncEL ona v polni meri deležna spoštovanja in Itjiibemi, ki ja oeSkosk> vašikS narod pofctaatfa svojemu vrtoovne- V svečanem in radostnem razpoloženja pričakuje naš narod jutrišnjega po-seta prezidenta češkoslovaške republike. Z globokim spoštovanjem in bratsko ljubeznijo bo pozdravil v svoji sredi najvišjega predstavnika češkoslovaškega naroda, poglavarja zavezniške češkoslovaške države. Pot dr. Edvarda Beneša v Beograd je dogodek, ki sega daleč preko običajnih Vljudnostnih posetov, sklenjenih in izvršenih iz ozirov bežne politične kon-stelacije. V gospodu prezidentu pozdravljamo bratskega gosta, ki se od-dolžuje srčni potrebi, da kot reprezen-lant celokupnega svojega naroda stopi pod bratsko streho, sede za našo rodbinsko mizo. In mi ga sprejemamo z vso prisrčnostjo kot gosta, da si milejšega v svoji sredi ne moremo želeti, v globoki zavesti krvnega sorodstva ter ne~ porušne povezanosti v obrambi svobode in v delu za kulturni in gospodar-xkl napredek, danes in vsekdar. Iz dni našega suženjstva nam sveti dr. Beneševo ime. Ramo ob rami se je boril z nami v onih temnih časih, ko so srca češkoslovaškega ln našega naroda trepetala v bojazni ln negotovosti. Vzajemno smo takrat drug od dragega Črpali poguma in si dajali na de. Dr. Beneš je bil mož, ki je med prvimi pokazal pot rešitve in dal strmečemu svetu šele pravi cilj, vreden nadčloveške borbe. Ob strani svojega učitelja Masaryka pa Je tudi pokazal, kako je treba graditi in delati, da na ruševinah habsburške tiraniie vstane novo življenje osvobojenih narodov. Prezident Osvoboditelj mu je odkazal zgodovinsko mesto, ko se je izrazil napram češkemu pisatelju Čapku: »Brez Beneša ne bi bilo češkoslovaške države.« Koliko je bilo v tistih časih nadčloveškega požrtvovalnega dela na afer" - današnjega predsednika "bratske republike, to je z zlatimi črkami zapisano v zgodovini češkoslovaškega narod n. Enako na je ime dr. Beneša tudi neizbrisno zabeleženo v historiji jugo--lovenske borbe za osvobejenje in ze-dinjenje. Dolgo pred ustanovitvijo češkoslovaške republike je bil dr. Beneš že voditelj njene zunanje politike. V emigraciji je vodil organizacijo odnošajev češkoslovaškega naroda z državami Vejike antante in je oripravljal bodoči jjJeškos'ovaški republiki prijateljske vezi j>o širnem svetu. Vso dobo od povratka V domovino pa do svoje izvolitve za tiaslednika Tomaža '/Tasarvka je bil tudi fjrrnalno na čelu zunanjepolitičnega reso^a svoje države, po letih eden najmlajših zunanjih ministrov, a obenem >o službi eden najstarejših, kar iih po-na diplomatska zgodovina. Kakšno vezavo si je pridobil dr. Beneš ne samo jloma, marveč v vsej Evropi in daleč rven n"»e, o tem tn ni treba razpravljati. '»Ti le hvaležno poudarjamo, da je kot Roditelj mednarodne politike svojega »roda soustanovitelj trajne zveze med isoslaviio in Češkoslovaško in da na ['ojem diplomatskem položaju nikoli pozabil na usodno povezanost naših ►eh bratskih narodov. V dobi. ko so 5'^rijatelji tako rekoč že ruvali mejnike naše domovine, je bil dr. Beneš, ki je v decembru 1932 predložil reorganizacijo Male antante v novo, na življenje m smrt povezano mednarodno edinico in se je tako izkazal v najtežjih trenutkih naše državne samostojnosti kot prijatelj in brat, na katerega smes zidati kakor na skalo. Kdor je imel kdaj priliko se razgovar-jati s tem možem, ki ga njegova delovna vnema, državniška lucidnost in ne-porušna vera v idejo flovečanstva visoko dvigajo med voditelji evropskih narodov, in pri tem razpravljati o jugoslovenskih zadevah, ta je vedno občutil, s koliko toploto in in s kolikim razumevanjem spremlja dr. Beneš razvoj našega naroda. Kar pa ga dela še posebno dragega našemu srcu, je dejstvo, da mu je naš kralj Zedinitelj poklanjal svoje posebno prijateljsko zaupanje in da sta ta dva velika moža v intimnem sodelovanju gradila smernice naše skupne nacionalne politike napram ostalemu svetu. Oba sta bila globoko prežeta miroljubnosti. Kralj Zedinitelj je dal svoje življenje za to svojo politiko. Prezidentu dr. Benešu ie usojeno, da v polr.i svežini nadaljuje veliko delo, ki leži pred nami kakor odprta knjiga; v njej ni niti enega lista, na katerem bi ne bilo zabeleženo neumorno prizadevanje za ohranitev miru med narodi. tej osnovi je pa tem bolj trdno postavljeno samozavestno načelo, ki ga prezident Beneš tako uspešno izvaja, da mrli narodi nočejo biti več drobiž v političnih računih mogočnih držav, temveč da hočejo o svoji usodi sami odločati in v mednarodnem življenju uveljaviti svoj glas. Zvest temu načelu je dr. Edvard Beneš kot državnik svoji domovini v širnem svetu priboril ugled in pomen, kakršnega nimajo mnoge, čeprav večje države. V zvezi z nami in kraljevino Rumunijo je ustvaril mednarodno edinico, ki sme za sebe s polno upravičenostjo reklamirati veljavo velesile. Vse to delo pa je vodeno po ideii, da smo mi in naši zavezniki poklicani, doprinesti dragocene prispevke k trajnemu očuva-nju miru in izgraditvi prijateljskega sožitja med narodi Evrope. Prav ima ameriški publicist, ki o dr. Benešu piše, da je njegova največja ambicija, biti soustanovitelj — Zveze evropskih držav« Nai visoki gost prihaja tudi kot predstavnik prave demokracije. Država, ki ji on načeluje, je dobila ime otoka demokracije v s-ednjl 'i^vri/pi. In resnično je češkoslovaška republika zgovoren dokaz, kako lahko disciplinirana demokracija, katere najvišje stremljenje je v tem, da služi svoji državi, rešuje najtežja notranja vprašanja brez nepomir-Ijivih sporov. Ko bodo jutri ob naši meji zadoneli prvi pozdravi prezidentu, bo predsednik bratske države občutil v njih dušo in srce celokupnega našega naroda. Radost, s katero ga bo sprejela prestolnica države, bo radost vse Jugoslavije. V njej bo izražena tudi vsa globina bratske vzajemnosti in zvestega zavezništva med Češkoslovaško republiko in kraljevino Jugoslavijo. V njej se bo manifestirala vera v trajno resnico krasnega gesla: Zvestoba za zvestobo! V njej bo izražena neomajna volja našega naroda, da v srečnih in težkih časih, v radostnih in žalostnih dneh naša dva naroda ostaneta nerazdrnžno povezana in ne-razdvojno spojena v delu in žrtvah, za iste cilje, za svojo svobodo, za svojo neodvisnost, za splošni mir in za čast slo-vanaskega imena v svetu. Živel orezident Beneš! živijo Prezident češkoslovaške republike dr. Edvard Beneš se je rodil 28. maja 1884. v Kožlanih pri Kralovicah v zapadni CeškL Pohaja iz rodbine malega kmetskega posestnika, ki se je moral težko boriti za svoj obstanek. Kot edino dragoceno doto je prejel z doma mravljinčnjo pridnost in železno vztrajnost dve lastnosti, zaradi katerih je prezident še danes najboljši vzgled svojim rojakom. Za njegove gimnazijske študije so doprinašali žrtve poleg očeta tudi njegovi bratje, ko je družina sklenila, da naj gre nadarjeni deček v Šole. Po dovršeni gimnaziji v Pragi, se Je ram.ni h držav zaradi priznanja Narodnega odbora za češkoslovaško vlado. Ko je 14. oktobra 1918. prišlo do tega priznanja, je postal dr. Beneš prvi minister zunanjih zadev. Kot tak je pri mirovnih pogajanjih vodil z dr. Kramafem čsl. delegacijo ter s tako spretno prepričevalnostjo zagovarjal zahtevo po čsl. zgodovinskih mejah, da je prodrla na vsej črti. Listnica čsl. zunanjega ministrstva je poslej bila stalno v rokah dr. Beneša m v mednarodnem koncertu je znal priboriti svoji državi ugled, ki sega daleč preko teritorialnega obsega in vojaške moči države. Bil je vedno ena izmed najvažnejših osebnosti v Društvu narodov, opetovano njegov predsednik in državnild velesil so cenili njegovo sodelovanje. Znano je, da na pr. problema razorožitve nikdo ne obvlada tako popolno kakor dr. BeneS. Stožer Beneševe zunanje politike je poleg tradicionalnega prijateljstva z zapad-nimi demokracijami Mala antanta, ki vzdržuje potrebno ravnotežje v srednji Evropi ter je mogočna utrdba miru, ob kateri so se vedno razbijale razne restavracijske in revizionistične želje, ki pa je tudi očuvala svoje člane, da niso postali predmet »velike« diplomatske igre. Njegovi izredni spretnosti, diplomatski nadarjenosti in državniški dalekovidnosti se ima bratska republika zahvaliti za cel niz prijateljskih pogodb, ki dajejo češkoslovaški trdno jamstvo za njen neoviran razvoj. Gradil je na istih temeljih, ki jih je bil udaril že v svojem velikem boju proti Avstriji. Gradil je z velikim uspehom. Ko se je decembra 1935 prezident T. G. Masaryk odpovedal svojemu mestu, republika ni osirotela, marveč je v prezidentu Benešu dobila vrednega naslednika prezidentu Osvoboditelju. Z ogromno večino glasov je bil dr. Beneš izvoljen za državnega poglavarja in izkustvo je pokazalo, da je država dobila na krmilo moža. ki daje svojemu narodu sigurnost, da ga bo vodil po potih velikega Masaryka. Doba Bene-ševega predsedništva je že sedaj obeležena z ogromnimi uspehi v napredku in konsolidaciji bratskega čsl. naroda. Povratek Odhod ministra Antonesca Poslovilno skupno kosilo treh zunanjih ministrov Beograd, 3. aprila, p. Zunanji ministri držav Male antante danes niso imeli nika-kega službenega sestanka. Češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta je v češkoslovaškem poslaništvu sprejel jugoslovenske novinarje. potem pa si je v spremstvu poslani-nika dr. Girse ogledal muzej kneza namestnika Pavla. Tudi rumunski zunanji minister Antonescu je ves dopoldne prebil v Beogradu Opoldne sta se oba zunanja ministra odpeljala na Avalo kjer jima je v tamkajšnji restavraciji ministrski predsednik dr. Stojadinovič priredil intimno kosilo. Popoldne se je rumunski zunanji minister odpeljal v Bukarešto, češkoslovaški zunanji minister pa je obiskal češkoslovaško kolonijo v Beogradu. Zvečer je bil na banketu. ki mu ga je priredila Češko-jugoslo-venska liga. Beograd. 3. aprila AA. Danes popoldne ob 16. se ie odpeljal z beograjske postaje rumunski zunanji minister Viktor Antonescu 6kupaj s svoj iim spremstvom. Na postajo so ga spremili predsednik vlade dT. Milan Sto-jadinovjč češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta. poslaniki držav Male antante in Balkanske zveze gg. dr. Girsa, Cadere Ro-setti in Hajdar Aktaj. ministra dr. Vrbanjč in dr. Spaho. šef Centralnega presbdroia dr. Luk o vj č višje uradni štvo zunanjega mini- strstva in osebje rumunskega, češkoslovaškega in grškega poslaništva. Ob 16 se je g. Antonescu prisrčno poslovil od dr. Stoiad,jnoviča. ministra dat Krofte in drugih odličnjkov. ter stopil v motorni voz. kj ga je odpeljal do jugoslovenske meje proti Bukarešti. Darilo ministra Krofte muzeju kneza Pavla Beograd, 3. aprila Dopoldne ob 11. je prišel v muzej kneza Pavla češkoslovaški zunanji minister dT. Krofta s svojim spremstvom. Ostal je v muzeju eno uro in si je z velikim razumevanjem in zanimanjem ogledal objekte Pri tej priložnosti je dr. Krofta poklonil muzeju zbirko 100 grafičnih del najbolj znanih češkoslovaških grafikov Dela so razkošno opremljena v več reprezentacijskih mapah s posvetilom dr. Krofte v spomin na njegov obisk v Beogradu 3. aprila 1937. Povratek dr. Hodže iz Avstrije Praga. 3. aprila. AA. Predsednik vlade dr. Hodža se je vrnil 6 potovanja po Avstriji. Takoj po vrnitvi ga je sprejel prezident dr. Beneš, da mu je podal poročilo o svojem potovanju. Odmevi beograjske konference Na češkoslovaškem Praga, 3. aprila. A A. Listi prinašajo obširna poročila iz Beograda in izražajo v svojih komentarjih zadovoljstvo z beograjsko konferenco, o kater; pravijo, da šo njeni uspehj še okrepili- zvezo Male . antante. komunike, izdan po konferencf je jzrera popolne solidarnosti Male antante. »Prager Presse«: pravi, da je komunike dokument velikega pomena, ker kaže, da je Mala antanta, na^tarejša meddržavna skupina v povojni Evropi ta konservativna v dobrem pomenu besede, proučila ne samo vprašanja, kj se nje tičejo, temveč tudi vpras šanja. ki zanimajo vso Evropo Kdor e imel priložnost opazovati konferenco od blizu, se n; mogel ubranili vtisa o popolni eno: nos ti jn skladnosti vseh treh držav. »Lidove Noviny« poudarjajo, da je kon« ferenca prodala vsa zadovoljiva pojasnila. 6e so ohsta,;ali kakšni dvomi in pridržki zastran stališča Jugoslavije. Mala antanta si bo tudj v bodoče prizadevala za ohranitev miru v Evropi, posebno v srednji Evropi. Prj teh prizadevanjih je treba imeti pred očmi tudi tiste, ki streme po prijateljskih dogovorih s sosedi Prager Presse Praga. 3 aprila, g. Uvodni članek ofis ciozne »Prager Presse« rekapitulira rezultate beograjske konference Male antante. Zanimivo je. da članek opozarja na stalnost posvetovanj Male antante. kj je poleg Društva narodov edina zveza držav, ki že več ko eno desetletje prireja stalne sestanke O priliki teh stalnih zasedanj se skoro redno ponavlja, da nenaklonjen; tisk postavlja izs mišljene prorokbe in potem neizpolnitev teh prorokb predstavlja kot neuspeh Male antante Članek poudarja dalje, s kako toploto govor uradni komunike o sodelovanju s Francijo Kakor vsaka organ ena tvorha ima tu= ti Mala antanta svoio lastno politčno terminologijo Ternrnologi;a Male antante se poslužirie poimov »pravicam dolžnost zvesto ba do Društva narodov, skupnost interesov« Za tem; r«>;m stoji vsa realnost te zveze držav in veličina njenih nalos ta viljev. Ra; zumliivo je da ne razumejo tega jezika oni, k: postavlia;o svoje kombtaacije tam, kjer ru š; Mala antanta zapreke. Končno pravi članek da Mala antanta po splošnih čustev zavezniških narodov ni vezana na aktualnost tekoče politike, temveč je zgrajena na onih neporušnjh akupnih čustvih, ki pomenijo odgovornost ne samo pred mrtvim skupne zgodovine, temveč tudi rvfvi bodočim1 generacijami V Rnmnniji bukarešta, 3 aprila. AA Rumunski listi posvečajo zelo veliko pozornost rezultatom konference Male antante in prinašajo obširne brzojavke Radorja in Avale ter poročila svojih posebnih dopisnikov. Vsi listi priobčujejo tudi v celoti komunike konference Male antante Pri tej priliki pravi dopisnik »Dimineatse«, da je komunike beograjske konference jasen in precizen in da določa točen okvir politike Male antante ter kaže tudi italijansko-jugoslovanski pakt v njegovi pravi luči, tako da se morajo podreti vse" netočne in tendenčne razlage. V zvezi s tem se je občutja potreba da se poudari odločna volja po spoštovanju osnovnih statutov Male antante in po neomajni zvestobi Franciji. »Iadependancea pravi, da j« beograjski sestanek prišel v ugodnem času. ker je razbil vse intrige in tendenčne razlage. Ob isk predsednika dT. Beneša bo dal priložnost za veličastne slovanske manifestacije ▼ Beogradu. -...... -1' , V Avstriji Dunaj, 3. aprila, o. Dunajski tisk itaže veliko zanimanje za rezultate zasedanja stalnega sveta Male antante v Beogradu. j-Reichspost« ugotavlja, da se niso uresničili glasovi o polomu Male antante in da je sploh nerazumljivo, zakaj naj bi ravno pogodba med Italijo Ln Jugoslavijo morala imeti take dalekosežne posledice, ko sta vendar ostala brez slehernega vpliva nanjo rumunski sporazum s Poljsko in češkoslovaški pakt z Rusijo. Gotovo je, da pomeni beograjski komunike važen prispevek za mirni razvoj v Podunavju tudi v smislu rimskih protokolov. »Neue Freie Presse« pravi, da se bo sedaj po obisku prezidenta dr. Beneša v Beogradu situacija nedvomno razjasnila. Vsi aktualni problemi bodo ob tej priliki podrobno proučeni. V kratkem se bo vršil pomemben sestanek tudi z rumunskim kraljem Karolom. Tudi tedaj bodo obravnavani isti problemi. »Neues Wiener Tag-blatt« ugotavlja, da je beograjska konferenca služila ideji miru in sporazuma in da ni ustvarila nikake nove politične situacije. V vseh evropskih prestolnicah slede z velikim zanimanjem mednarodno-političnemu delovanju Jugoslavije. Na Madžarskem Budimpešta, 3. aprila, p. Vsi madžarski listi obširno poročajo o peteku ter komentirajo rezultate konference Male antante. »Budapesti Hairlap« opozarja zlasti na to, da bo Mala antanta še nadalje vzajemno sodelovala v duhu Društva narodov. »Pesti Naplo« govori o naporih vzhoctao-ev_ repskih držav, da tr i*e razmerje med njimi popolnoma razčistilo, ker bd s tem znatno upadla od časa do časa se pojavljajoča vojna nevarnost. »Nemzeti Ujsag« pa v svojem kcimentarju opozarja na neobičajni sistem pogodb, ki veže na eni strani češkoslovaško, Rusijo in Rumuni-jo, na drugi strani pa Jugoslavijo. Bolgarijo in Italijo. V Italiji Rim, 3. aprila, o. Za nooeao Ziisooajije Male antante italijanski tisk nd pokazal tolikega zanimanja kakor za ravnokar zaključno. Italijanski Listi objavljajo včerajšnji komutnike Male antante nekateri v celoti nekateri pa v izvlečku, v kate. rih p: samo podčrtavajo stavke, da bo Ma. la antanta še nadalje ostala zvesta Društvu narodov teT prijateljsko naklonjena Franciji in pa one, da Mala antanta ne odklanja ne gospodarskega, ne politične, ga soielovanja z ostalimi država/mi, zlasti ne s sesedami ene ali druge svoje članice. Nekateri listi so mnenja, da je ta komunike zopet dokazal, da hoče Mafla antanta ostati zvesta svojim zaveznmkom in dosledna svoji politiki. Po zatrjevanju italijanskih listov je vladala v Parizu za časa zasedanja Male antante precejšnja nerveznost. V Parizu so z veliko nestrpnostjo pričakovali rezuL tatov beograjskih posvetovanj. Ko so postali znani, se je ta nervoznest občutno zmanjšala. V Franciji Pariz, 3. aprila. AA. Današnji *Petit Parisien« objavlja članek Luciena Bour. gessa o beograjski konferenci. Pisec pravi, da je snočni komunike Izreden, ker je iz njega mogoče razvideta, kako neosno_ vana se bila poročila, ki so krožila v nekaterih državah. Tudi pri ti priliki so ugotovili, da imajo države Male antante enotne poglede. Stiki med Malo antanto, Balkansko zvezo, Francijo in Veliko Britanijo so prav tako prisrčni, kakor so nekoč i bili. Povratek Nj« Vel. kraljice Marije Bukarešta, 3. aprila, p. Nj. Vel. kraljica Marija, ki se je zadnje dni mudila v Bukarešti, je nocoj ob 19. odpotovala nazaj proti Beogradu. Na postaji so se poslovili od nje Nj. Vel kralj Ka-rol, predsednik vlade Tatarescu, minister dvora, jugoslovenski poslanik in člani kraljevega doma. Beležke Nov poskus sporazuma v združeni opoziciji Ljuba Davidovič, Miša Trifunovič in Joca Jovanovič imajo zadnje čase v Beogradu zopet živahne konference. Za 15. t. m. je napovedana, kakor smo že poročali, službena seja vodstva beograjske združene opozicije. Seji bo prisostvoval tudi staro-radikalski vodja Aca Stanojevič. V zvezi s to obnovljeno živahnostjo menijo beograjski listi, da je v tiru nov energičen poskus za zbližanje med beograjskim in zagrebškim opozicijskim krilom. Posebno se zdaj zavzemajo za stvar zem-ljoradniki. Dr. Branko čubrilovič, zemljo-radniški poslanec iz severne Bosne in eden najintimnejših sodelavcev Joče Jovanoviča, se je nedavno mudil v Zagrebu, kjer se je sestal tudi z dr. Mačkom. Zadnje dni je bil v Sarajevu in je tam še posebej konferiral z Mačkovim zaupnikom dr. šutejem. Novinarjem je izjavil, da potuje sedaj v sporazumu z dr. Mačkom v Beograd, ker je skrajni čas, da se podvoji in pospeši delo za sporazum med Srbi in Hrvati, ki ga je mogoče po mnenju dr. čubriloviča doseči samo v okviru združene opozicije. Glavna vloga pri tem pripada zemljoradniški stranki, ker ima od vseh srbijanskih strank najmočnejšo zaslombo tudi med kmečkim prebivalstvom v prečanskih krajih. O demokraciji Kljub fašističnemu duhu, ld preveva politične metode Mačkovega tabora piše glavno glasilo te struje, »Hrvatski dnevnik«, številne uvodnike o demokraciji. Tudi uvodnik v včerajšnji številki ji je posvetil. V njem deli lekcije zlasti srbskim strankam, ki jim očita, da demokracije ne pojmujejo pravilno, ali pa jo imajo samo na jeziku, članek zaključuje takole: »Dogaja se v političnem življenju, da si kdo pridobi simpatije s tem, da poudarja svoj demokratizem. Toda simpatije trajajo le kratko časa, ako besedam ne slede dejanja. Besed je bilo do sedaj zelo mnogo, končno pa bi bilo že potrebno preiti k dejanjem. Doklej naj še traja sedanje stanje?« Ugotovitve »Samouprave" Glavno glasilo JRZ piše v svojem uvodniku za spremembo enkrat o čem drugem, kakor pa o zaslugah JRZ in o pokopava-nju JNS. To pot razpravlja o pomenu in potrebi svojega lastnega življenja, torej izhajanja »Samouprave« Za uvod pravi, da ji daje povod za članek dejstvo, da je s 1. aprilom stopil v veljavo novi državni proračun, za konec pa piše: »Treba je vedeti, da se »Samouprava« vzdržuje s svojimi lastnimi dohodki, z naročnino, s prodajo in z oglasi.« Na 2. strani iste številke beleži »Samouprava« pohvalo »Hrvatske straže«, da je bila z zopetnim imenovanjem nekega notarja v Zagrebu popravljena krivica, ki se je bila zgodila v začetku šestojanuarskega režima. »Samouprava« pristavlja tej pohvali zagrebškega klerikalnega glasila: »Ni to edini primer, da vlada dr. Stojadinoviča popravlja krivice in nezakonitosti, ki so ostale iz prejšnjih režimov. Kjerkoli je to mogoče, popravlja naša vlada stare pogreške ter izvaja red in spoštovanje zakonov.« Prepovedan španski list Z odlokom notranjega ministra št. 6106 z dne 1. aprila t 1. je prepovedano širiti in uvažati v naši državi list »Ris pa na revo-lucio«. kj izhaja v esperantu v Barceloni. Zanimiv političen proces v Celju Celje, 3. aprila. Na okrožnem sodišču v Celju sta se danes zagovarjala zdravnik, župan in hišni posestnik g. dr. Mikuš iz Vojnika pri Celju ter posestnik in mlinar g. Ivan Lešnik iz Hrenove pri Novi cerkvi, bivši župan občine Nove cerkve. Obtožena sta bila prestopka po členu 4. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, češ da sta v času pred občinskimi volitvami, ki so bile lani 6. decembra, razširjala v občinah Voj-niku in Novi cerkvi tiskane ter s strojem napisane in razmnožene letake z namero, da bi z vsebino teh letakov povzročila n erazpol ož e n j e zoper državne uredbe in oblastvene naredbe ter zoper politični red v državi. Razpravo je vodil s. o s Brečko, obtožbo je zastopal namestnik drž. tožilca dr Juhart obtoženca je zagovarjal odvetnik dr. Ernest Kalan Dr Mikuš je pri razpravi izpovedal, da je v imenu nar. poslanca dr. Doboviška lani 30. novembra naroči' v Zvezni tiskarni v Celju volilne letake za občini Novo cerkev in Šmartno v Rožni dolini. Ko se je 2. d«*cembra zglasil v tiskarni: so bili letaki že pripravljeni in povezani v zavoj. Obenem je izvedel, da je v zavoju še drug agitacijski material, ki ga je dal nar. poslanec g. Prekoršek. Dr Malkuš je odnesel zavoj s seboj v Vojnik in ga položil doma na kredenco. Drugo jutro je njegova soproga izročila zavoj letakov kurirju obtoženega Lešnika, ki je bil pri občinskih volitvah nosilec opozicijske liste v Novi cerkvi. Dr. Mikuš zavoja, ki ga je prejel v tiskarni, sploh ni odprl in zaradi tega tudi ni vedel, kakšen material je bil v zavodu poleg volilnih letakov. Ko je prišel dr Mikuš na dan volitev 6. decembra v Novo cerkev, je izvedel, da ga iščejo orožniki in da je izdana za njim tiralica. Zato se je umaknil. Dne 7 decembra okrog 4. zjutTaj so orožniki obkolili njegovo hišo ga zbudili in gnali na sresko načelstvo, kjer pa je bil izpuščen. V njegovi odsotnosti so orožniki izvršili v njegovem stanovanju preiskavo, a i niso našli ničesar obremenilnega. ■ Ivan Lešnik, nosilec opozicijske kandi-i datne liste v Novi cerkvi, je izjavil, da ni Biskajska ofenziva izgubila na moči Velika Francova ofenziva proti Bilbau se sicer še vedno nadaljuje, nima pa zaznamovati odločilnih uspehov Salamanca, 3. aprila, br. Na fronti pri Bilbau prodira vojska generala Mole v dveh velikih kolonah, ena severno od Vlila Real, druga v smeri proti Eibaru. Nacionalistične čete so včeraj in danes nadaljevale svoj pohod proti Durangu ter zavzele nekaj močnih postojank nasprotnika. Bilbao, 3. aprila. w. Protisunki miličnikov, ld so se pričeli v četrtek pri gori Gorbea, so se končali z uspehom. Vse to področje je zopet v posesti vladnih čet- V odseku Orhandiano traja pritisk nacionalističnih čet dalje. Pri Avamajoni se vrše krvavi boji. Republikanske čete nudijo odločen odpor. Topništvo obstreljuje zbiranje nacionalističnih čet, ki imajo zelo velike izgube. Republikansko vojno poročilo MADRID, 3. aprila. AA. Odbor za obrambo Madrida je objavil snoči ob 22. po radiu naslednje uradno poročilo: Ob Jarami so uporniki ponočj hudo napadli, pa so bili takoj odbiti. Sovražnik se je po hudih zgubah vrnil na svoje postojanke. Naši oddelki so napredoval-i za 1 km nad cesto, kj vodi proti Corugni. Mnogo be« guncev je pribežalo na našo stran. Izjavljajo, da vlada med upornikj popolna demo-ralizacija. V drugih odsekih nj bilo ničesar posebnega. Nacionalistični uspehi na guadalajarski fronti A vila, 3. aprila. AA. Nacionalisti so včeraj izvršili operacije na madridski fronti na desni od Cogolluda pri postojankah, ki so jih imeli v svoji oblasti v začetku ofenzive ob Guadalajari. Gorski klan- ci so še pod snegom. Nacionalistični bataljoni so prispeli do 1500 m višine in zavzeli važne postojanke. Med drugim so zasedli tri vasi in prodrli do Burg E1 Nagora v gorskem predelu Guadalajare. Nemogoče je že zdaj preceniti uspeh teh operacij, ki bodo nedvomno imele pome je velik pomen. 19 km od Cordobe Madrid, 3. aprila, br. Vladne čete so na fronti pri Cordobi zavzele mesti Ovecho in Villaharto ter so sedaj oddaljene od Cordobe 19 km. ANDUJAR. 3. aprila. AA. Republikanci nadaljujejo ofenzivo v pokrajini Pozoblan-ce. Topništvo bombardira ves čas postojanke upornikov. Republikanske cele, ki pro» dirajo proti Penarovt, se bore sedaj na višinah Caresa in Mesada, kjer so se uporniki že umaknili. S fronte se čuje neprespano hudo streljanje s strojnicami Uporniki so že začeli izpraznjevati Penaroyo. Re» publikanska letala so včeraj bombardirala tovarno orožja, kj eo jo uporniki zgraditi v Penarovi. Letalski napadi V a l e n c i j a. 3. aprila. AA Letalsko ministrstvo objavlja, da so republikanska letala potolkla kolono 50 tovornih avtomobilov pred Penarovo, od katere je bila samo še 1 km oddaljena. Sest lovskih letal se je dvignilo proti republikanskim letalom, vendar so takoj pobegnila, ko so jih začela bombardirati. Republikanska letala 90 napadla tudi nacionalistično vojr.o ladjo »Es-pana«. Ena bomba je padla nanjo in je ladja s polno paro pobegnila. Na aragon-ski fronti so republikanska letala bombardirala železniško postajo v Castaljud, kjer so uničila mnogo vagonov, polnih orožja. pogledal vsebine zavoja, ki ga je prejel od dr. Mikuša in da je izročil agitacijski material svojim pristašem v Novi cerkvi, ne da bi ga prečital. Dne 5. decembra, na predvečer občinskih volitev v Novi cerkvi, so ga aretirali orožniki in ga pridržali čez noč na orožniški postaji, v nedeljo zjutraj pa so ga odvedli na sresko načelstvo v Celje, kjer je bil zaprt do ponedeljka dopoldne, tako da ni mogel izvršiti volilne dolžnosti in seveda tudi ne agitirati. Po zaslišanju prič (vodje Zvezne tiskarne v Celju Milana Cetine, Karla Matka, Franca Idcrača in Ivana Vivoda), ki so potrdile navedbe obeh obtožencev, je dr. Kalan predlagal, naj se razprava preloži zaradi zaslišanja novih prič ge. Angele Mikuševe ter narodnih poslancev gg. Ivana Prekor-ška in dr. Rudolfa Doboviška. Sodišče je ta predlog zavrnilo. Po govoru drž tožilca, ki je predlagal obsodbo po obtožnici, je dr. Kalan očrta} izredno otežkočeno agitacijo opozicije pri občinskih volitvah in podčrtal, da inkriminirani letaki vsebujejo zgolj napade na JRZ, nikakor pa ne na vlado m oblasti. Letaki so vsebovali razne splošno znane stvari, o katerih se je razpravljalo tudi v javnosti. Po svojih tehtnih izvajanjih je predlagal oprostitev obtoženega dr. Mikuša Sodišče pa je spoznalo oba obtoženca za kriva ter je obsodilo dr. Mikuša na 1200 Din denarne kazni in 150 Din povprečnine, Ivana Lešnika pa pogojno za dobo dveh let na 800 Din denarne kazni in 150 Dm povprečnine. Sodba je motivirana tudi s tem, da so vsebovali napadi na JRZ indirektno tudi napade na oblasti ter na državne uredbe in oblastvene naredbe. Sprejem na italijanskem konzulatu Ob priliki podpisa pogodbe o sporazumu med Jugoslavijo in Italijo je generalni konzul kraljevine Jugoslavije v Ljubljani g Umberto Natale priredil včeraj popoldne čajanko v lepih prostorih konzularne vile na Erjavčevi cesti. Odziv na vabilo je bil izredno" velik. Sprejema so se udeležili predstavniki oblasti in vsega javnega življenja v Ljubljani z banom dr Natlačenom, divizionarjem generalom Toničem in škofom dr. Rožmanom na čelu Zbran je bil ljubljanski konzularni zbor prišl- so šefi samostojnih uradov, predstavniki številnih organizacij in korporacij, zastopniki gospodarskih krogov itd. Kot domačin je goste sprejemal g. generalni konzul s svojimi uradniki ter jih ljubeznivo pogostil. V živahnih razgovorih so ostali gosti zbrani do večera. Iz prometne službe Beograd. 3. aprila. AA Premeščen je h gradbenemu oddelku ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani Viktor Kladnjk. doslej svetnik v odseku za vzdrzevanje v Ptuiu Beck bo odstopil? Berlin, 3. aprila, o. Splošno pričakujejo, da bo poljski zunanji minister Beck iz zdravstvenih razlogov v kratkem odstopit Vest je izzvala veliko pozornost ker smatrajo Becka za poroka nemško-poljske pogodbe. Beck je bolan na pljučih. Pravijo, da bo za njegovega naslednika imenovan ali se* danji poslanik v Rimu Lipskj aH pa trgo* vjnslri minister Roman. Schuschniggov obisk v Rimu odgoden Dunaj, 3. aprila, o. Sedaj je že sklenjena stvar, da kancelar Schuschnigg ne bo tako kmalu potoval v Rim, pač pa se pripravlja zunanji minister Schmid za pot v Pariz in London. Do tega je odgovorne avstrijske politike pripravil češkoslovaški min. predsednik dr. H^dža na evojem drugem sestanku z dr Schuschnig-g0™ jfihalake mnffiriiii ostavko Bukarešta, 3. aprila, AA. Mibalake, ki je odstopil kot predsednik kmetske stranke zaradi nesoglasij v vodstvu je svoio ostavko umaknil, ker jo je izvršilni odbor soglasno odklonil ter mu izrekel zaupanje brez vsakih pridržkov. Pogreb poslanika Slavka Gniica Beograd, 3. aprila p. Danes je bil pokojni lo.nd cerkvijo ee je od njesra poslovil načelnik zunanjega ministrstva Predič. Pogreb se je vršil z vojaškim; častam. Poplave v Jugoslaviji Novi Sad, 3. aprila- o. Novemu Sadu preti velika poplava. Dunav se je dvignil že za 6 m nad normalo. Na robu mesta sc nekateri okraji že pod vodo. Mestni svet je imel izredno sejo, po kateri je bil objavljen proglas, ki opozarja prebivalstvo na veliko nevarnost. Stanje Dunava je tudi po vsej ostali Vojvodini zelo nevarno. Rečni promet med Beogradom in Pančevom je prekinjen. Pri Starem Futogu se je voda snoči razlila preko nasipov. Pri Somboru je poplavljenih okrog 20.000 oralov zemlje. Tudi v bližini državnega, posestva Belja je vodovje podrlo nekaj nasipov in se razlilo po ravnini. Bosansko Gradiško so morali danes iz^ prazniti. Pod vodo je že zelo mnogo hi/J Sava pa še stalno narašča. V vzhodne^? delu mesča je voda preplavila že celo v sto manjših vasic. ^^ V Medjimurju so morali danes izpraak vasico Benico pri Murskem Središču na levem bregu Mure, ki so jo po vojni ustanovili begunci iz Julijske Krajine. Iz sodne službe Beograd, 3. aprila, p. Sodnj pripravnik Stanko Klavs je premeščen od okrožnega sodišča v Mariboru k sreskemu sodišču v Dolnji Lendavi za sodnega pristava Na<-predovali so kanclisti Zdravko Baumgart-ner pri 6reškem sodišču v Tržiču. Ljudmila Zupančič v Novem mestu. Ana Gradišar v Laškem. Ferdinand Rezek v Dol. Lendavi, Martin Četna v Vjšn);, gorfc Anton Šorsec v Ljutomeru in Franjo Cjbor na Vranskem. Vremenska napoved Zemunska: Nastopilo bo toplejše Treme, prevladovala bo oblačnost ponekod bo nekoliko deževalo. V Podunavju bo koSava nekolfko ponehala. Zagrebška: Topleje m bdj vedro. Dunajska: Na Nižjem Avstrijskem. Gradi-ščanskem Šfiajerekem. Koroškem in vzhodnem Tirolskem po večinj oblačno, na^»rže gež. Temperatura se bo le malo fr^reme-nila. Vrednost oglasov v dnevnikih najbolje presodite po številu malih oglasov. Današnje »Jutro« ima 431 malih oglasov. Enkratni poizkus s malim oglasom v »Jutru« Vas pouči, da ima oglas dvojno vrednost, če se Javi dvojno Število interesentov. Plaz krivde in odgovornosti Podrobnosti o katastrofi pod Storžičem je treba do kraja dognati Vrli planinci neso ponesrečenca v dolino Tržič, i. aprila. Zdaj, ko »o grude zasule šestero krst na iHhem tržiškem pokopališču in ko so težke snežene plasti za dneve in tedne, morda ga mesece obležale nad zadušenimi, zmrzli-gni trupli malega Vinka Lom barja, Vilija Plajbesa in Vladka Kostanjevca, je nad svežo gomilo, vso pokrito s cvetjem in žejen jem in premočeno od solza devetih obu-psiaih mater in treh nebogljenih sinot, ob-"risdo eno samo pretežko vprašanje, pred katerim bi mnogi, kakor kažejo vsa zna-jaenja, tako radi pobegnili v temo. Dolžnost slehernega poštenega človekat ki je od bK-sti ali od daleč motril ves razvoj etorži-Sk;e katastrofe, a posebej že dolžnost kronista pa je, da brez ozira na levo in desno erjKJZori na sleherno značilno podrobnost, ii kaže na krivdo kogarkoli in da od javnosti in od njenih odgovornih predstavnikov odločno zahteva najstrožje preiskave pravičnega računa. Zakaj je bila tekma dopuščena? risali (ktk> že o tem, kako so mnoge krJ-toče okoliščine svarile prireditelje pred iz-»i&dbo tekmovalnega načrta. Da odbor trzi-fice podružnice SPD kljub vsem znamenjem ni opustil svoje namere, je resda več ko »čudenja vredno. Ce bi se biH na usodno ♦»demo na velikonočni ponedeljek pripravljali kakšni športniki od daleč, ki ne mo-jejo do podrobnosti poznati snežnih in terenskih razmer na tekmovališču, in bi postali žrtve katastrofe, bi bilo grozotno veličino nesreč pač še lahko kako razumeti. !A da so odšli na smrtni start sami mladi fantje, odlični planinci in športniki, iz neposredne bližine pod Storžičem doma, se nam zdi nekaj povsem brezumnega. Krivda prirediteljev se morda za neko skromno mero zmanjša, če pomislimo, da Tržičani doslej ne pomnijo kakšne omembe vredne nesreče, ki bi se bila primerila v zimskem času v njihovih gorah. Tržičani, med katerimi je zlasti v mladem rodu — kakor je to po vseh krajih ob vznožju večjih gora običaj — mnogo navdušenih in sposobnih iuristov, so sicer sami že nekajkrat doživljali težje nesreče, a zmerom so padali v stenah kje daleč od domačega mesta. Spričo teh dejstev lahko razumemo, da v mladih fantih v Skarjevih pečeh ni moglo biti misli na nevarnost in strahu že kar od pocefia. A ko so smučarji prišli z vodstvom na teren in so videli, kako je s snegom, je bilo pač nekaj neodgovornega, da je odbor tekmo pripustil. Sami so odrezali plaz Poročali smo že, da je bilo med udele-Senci mnogo treznih, razumnih fantov, ki bo branili hoditi na start. Med njimi je bil tudi nesrečni Vinko Šarabon, ki je tovariše odlično svaril in ki se je — tako pripovedujejo po Tržiču — že odpravljal proti domu. Ostali fantje, ki so za vsako ceno ho-teli na start, so ga zbadali s strahopetcem in ga tako nazadnje pripravili do tega da jie šel z njimi. Zadnjič smo zabeležili izjavo starterja Avgusta Primožiča, ki je priznal, da prireditev ni imela prav&ga tehničnega vodstva. Vodstvo je imel formalno v» rokah odbor tržiške podružnice SPD sam, ki ga s predsednikom ''red tvorijo sami mladi, neizkušeni, za organizacijo takšnih prireditev nekvalificirani ljudje. Tako je bila že ob samem odhodu na start zagrešena skoraj neverjetna napaka, da se je prva skupina devetih smučarjev vzpenjala na start v skoraj sklenjenem gosjem redu tako, da je prečkala brežino, ko je vendar že skoraj vsakemu laiku v smučarskih zadevah znano, da je potrebna pri hoji čez ostro nagnjene bregove ohraniti čim previdnejšo razdaljo od moža do moža. 5 tem pa so si fantje s smučmi sami odrezali lavino pod seboj in so tako zdrveli v globočino in v smrt. Da so si plaz sami odrezali, je med drugim razvidno tudi iz dejstva, da je glavna lavina še potem, ko so reševalci svoje delo končali, dalje visela nad prizoriščem. Kaj se je storilo in kaj je bilo opuščeno O zadržanju prirediteljev in lokalnih instanc, smo že zadnjič pograjali predvsem dejstvo, da ni bilo na sam dan nesreče, pa baje tudi še nekaj naslednjih dni oddano iz Tržiča nobeno oficielno obves-tilo o dogodku, ki bi moglo sklicati takojšnjo pomoč od drugod. O prirediteljih samih nam je razumljivo — predsednik Vladko Sal-berger in tajnik Ferdinand Kokalj sta osebno vodila tekmo — da so tisti mah, ko se je plaz zgrnil na tekmovalce, izgubili glavo in da se v nervozni zbeganosti prvi hip niso mogli domisliti, kaj vse bi bilo treba ukreniti. Takšnih olajševalnih okoliščin pa :ne moremo jemati v misel, če govorimo o dolžnosti, ki bi jo moralo takoj, ko je glas o katastrofi prispel v Tržič, izvršiti županstvo tržiške občine in pa vsi tisti, ki se sicer tako živo zanimajo za pozemska pota in za večni blagor slehernega Tržičana. Zato se nam zdi precej deplasirano in zmede-po oisanje, ki smo ga te dni brali nekje: — Kdor gleda v Tržiču, kako ljudje s sočutjem stopajo v občinsko hišo^ kropit mrtve žrtve, kako s sočutjem in z žalostjo tolažijo obupane svojce ponesrečenih fantov, in kdor je videl kako si je vsakdo, kdor je le količkaj mogel, takoj ko je zvedel za katastrofo, skušal storiti vse, da bi zmanjšal obseg nesreče, kako so se takoj stavili na razpolago reševalci in kako so tudi vsi ostali storili vse, kar so mogli, pa je moglo priiti do nepobitnega prepričanja, da je vsak Tržičan storil vse, prav vse, kar je mogel. Ljudje niso storili le to, kar je bila njihova dolžnost, marveč mnogo več Kristjan Stegmur, Šesta žrtev, ki so jo še izkopali, na mrtvaškem odru — vse, kar so mogli Bilo je tako, kakor vedno, kadar se pripete pri nas kake večje nesreče: spričo nesreče izginejo na mah osebna nasprotstva, za politična prepričanja ponesrečencev in svojcev v takih primerih nikdo ne vpraša, ravno tako, kakor nikdo ne dela razlike o stanu ponesrečencev ... Če upoštevamo, da so bile na dan nesreče v Sloveniji pretrgane skoro vse telefonske linije, si ne moremo prav nič očitati, da vsakdo izmed prizadetih ne bi o pravem času storil vse, kar je moral in mogel. To pisanje se zdi na prvi pogled precej naivno, a ima vendar nekak čisto določen skrivni namen. Nihče ne dvomi, da so Tržičani sami storili vse in še več, kakor je bilo v njihovih močeh. Nam pa je do tega, da ugotovimo, kaj so storili in kaj so opu- stfll odgovorni činitelji, iin jih danes v imenu vse javnosti kličemo na odgovor. Tisto o telefonskih linijah je prazno, ker so zasebniki vendarle dobili zveze, da so o nesreči obvestili liste in radio. Kako so ofi-cielni predstavniki Tržiča zanemarili svojo prvo nalogo, najbolj nazorno izpričuje dejstvo, da je v sredo, ko je »Jutro« že dva dni obširno pisalo o katastrofi pod Storžičem, prispela iz Beograda z nekega visokega mesta brzojavka, ki je izražala sožalje za žrtve—zeleniškega plazu. Nesposobna organizacija Na dlani je, da se vse niti odgovornosti stekajo ob vodilnih osebah odbora tržiške podružnice SPD, ki se je izkazal, da je pač povsem nesposoben vršiti funkcije, kakršne nalagajo takšni organizaciji razmere v tako važnem turističnem središču, kakor je Tržič. Do nedavnega časa sta podružnici načelovala najprej ravnatelj meščanske šole Lajovio, nato pa dr. Elbert, ugieden predstavnik tvrdke Glanzmann in Gas-snar. Na zadnjem občnem zboru pa je prodrla skupina, ki ji daje iniciative krog okoli usnjarske zadruge »Runo«, znane ustanove bivšega tržiškega župnika in sedanjega kranjskega dekana Škrbca. Za predsednika je bil izvoljen Vladko Salberger, uradnik te zadruge, kakor je načelnik iste zadruge Janez Majeršič obenem tržiški župan in kakor zavzemajo nameščenci in delavci te tvrdke tudi po vseh drugih organizacijah vodilna mesta. A Tržič ima vendarle malo preveč na široko razpredenega javnega življenja, da bi ga moglo s pridom in uspehom obvladovati s svojimi silami eno samo podjetje. Že zadnjič smo opozorili, da SPD ni nikaka športna organizacija in zato njegove podružnice po navadi ne prirejajo tekem. Po Tržiču se zavoljo tega živahno razpravlja o neki intimni, skrbno zatajevani podrobnosti, ki meče na vso katastrofo najbolj jasno luč: SK Planina zbira Sante Podružnica SPD sama ni mogla priti na idejo smučarske tekme pod Storžičem, saj ji manjka predvsem tehnično izkušenih vodij za takšne reči. V mestu in na Fdbri-ki pa sta nedavno pričela poslovati pripravljalna odbora SK Planine, ki je v najnovejšem času začel zbirati pod svojim okriljem fante iz nekdanjih katoliških telovadnih organizacij. SK Planina II. na F6briki je želel prirediti tekmo pod škarjevim robom. Ker njegova pravila še niso potrjena, je zaprosil prijateljsko podružnico SPD, naj da prireditvi svoj pečat. Predsedstvo SPD je želji ustreglo^ tekma je bila pod njegovim imenom razpisana, mladina jc s skelečim pričakovanjem postajala pred izložbo, v kateri je bila razstavljena nagrada za zmagovalca, kipec smučarja v zaletu. Lavina izpod Škarjeve-ga roba je neusmiljeno prekrižala načrt. Med fanti, ki so izgubili življenja pod snegom, je bil skoraj ves odbor: Rudalf Plajbes, predsednik SK Planine U, Kristjan Stegnar. tajnik SK Planine 11, Jože Mladič, blagajnik SK Planine II in Viljem Plajbes, gospodar SK Planine II. Skoda je teh mladih življenj, iskreno obžalujemo njihovo izgubo, ki je spričo naše maloštevilnosti še posebno bridka. Devet mladih ljudi mrtvih pod plazom! Da, in prav zato, ker je tolikšna izguba tako skeleča, je prav in potrebno, da do kraja pogledamo resnici v obraz! SPD Tržič opisuje nesrečo in reševanje Prizadeta podružnica SPD iz Tržiča nam je poslala včeraj naslednje svoje poročilo s prošnjo za objavo: Odbor SPD je na svoji seji dne 2. 12. 1936 sklenil, da podružnica kupi pokal za smuško tekmo pod Storžičem z namenom, da se s Storžičevim kraljestvom, ki je sicer tako veličastno, pa vendar širši javnosti malo znano, upozsnajo tudi tujci, ki glasom statistike do sedaj niso posečali teh planin. Ker dolgo časa ni bilo primernega snega, se je tekmovanje zavleklo do velikonočnega ponedeljka. Ta dam je bil primeren tudi zaradi tega, ker v bližini ni bilo napovedanih tekem. Tudi so ravno pred mesecem številni navdušeni smučarji iz delavske naselbine »Fabrike« korporativno pristopili k SPD podružnici Tržič z namenom, da tvorijo samostojni smučarski odsek pod predsedstvom Plajbesa. Sami so imeli že medsebojno tekmo 19. marca popoldne na Kofcah, pač po načinu, kakor so jih prirejali že več let. Ko so zvedeli ti smučarji za sklep seje SPD od 2. 12. 1936, so stalno vpraševali kdaj bodo to tekmo izpeljali Prišel je tako usodni veliki ponedeljek. Nekateri so prispeli pod Storžič i© na velikonoč z namenom, da si ogledajo teren in se čim bolj pripravijo na tekmo. Drugi pa so prišli na sam dan tekmovanja. Proga je bila določena: Skarjev rob, pre- ko velikega plazu, pod Stenami do koče. Ko so funkcionarji proučili vremenske prilike in jih primerjali s progo, so se odločili, da se tekma preloži. To so sporočili tudi tekmovalcem. Vodja srnuškega odseka in vsi njegovi tovariši, dobri smučarji so bili odločno proti predlogu, da se tekma preloži. Govorili so: če jim ne pomagamo, bodo tekmo sami izvedli, ker nas druge itak potrebujejo le za formalno izvedbo tekme. Šalili so se celo iz tekmovalcev, ki so odobravali odredbe funkcionarjev. Funkcionarji videvši, da jih ne smejo pustiti na progo, ki je bila prvotno določena, so skupno določili novo progo, na kateri je vsaka nevarnost izključena. Pomaknili so gornji dve tretjini proge proti severni strani. Za krmarja so izbrali pok. Zdravka Kostanjevca, najčeščega obiskovalca Storžiča in najboljšega poznavalca Storžičevih smuških planot, za starterja pa g. Avgusta Primožiča, izkušenega smučarja in dobrega poznavalca vremenskih in terenskih prilik. Odšli so torej na start. Vodil jih je Kostanjevec in takoj mu je sledila prva partija. Ko so prišli do takozvanih »Škarjic« (nad katerimi se je ustavil uso-despolni plaz), je po krajšem prerekanju dosegel pot. Rudi Plajbes, da so, namesto da bi Sli po novo določeni progi, zavila naravnost ob žlebu proti Nagelnovim čerem navzgor, češ da je ta proga tudi primerna za tekmovanje. Da so mu drugi rajši sledili. Ohrani svoje zobe 11 vse življenje zdrave! Mnogokateri Izgubi prerano svoje zobe, ker jih ni pravilno negoval. Danes se ie veliko premalo pazi na nevarni zobni kamen, ki razmaja zobe, da radi tega pogosto izpadejo. Da ostanejo zobje trdni in zdravi, skrbi Sargov KALODONT. V Jugoslaviji je Sargov KALODONT edina zobna pasla, ki vsebuje sulforicin-oleat dra Braunlicha. Odpravlja polagoma vendar zanesljivo zobni kamen in prepreči njegovo ponovno »vorjenje. SARGOV PROTI ZOBNEMU KAMNU Josip Turk na mrtvaškem odru številni venci in izrazi sožalja iz Ljubljane in z dežele pričajo o iskrenem sočustvovanju Ljubljana, 3. aprila. Blago spokojen po obilnem življenskem delu počiva starosta Josip Turk na mrtva- Tako so reševalci s sondami raziskovali pognbonosni plaa žkem odru v svoji domači hiSL Zunaj se navzlic otožnim dnevom živo drami pri-roda. Tudi počivališče Josipa Turka, ki Je je sam stopil na čelo in vodil kolono dalje, prav do vrha. Ta odstop od določene proge je bil usode poln. S tem so si preložili start k Nagelnovim čerem, pri čemer so nujno sprožili sneg, ki je povzročil plazove in to zaradi lege Nagelnovih čeri, kar je razvidno na licu mesta. Čez kaki dve uri, ko so odšli od koče je pri vozil na cilj tov. Jože Valjavec. Misleč, da je že privozil kot tekmovalec, smo celo naznačili njegov čas. Sele ko je zletel skozi cilj je zavpil: »Plaz je vse zasul«... Vprašali smo ga: »Kako in kje?« V zmedenosti je odgovoril, da jim samo glave gledajo ven in da naj hitro gremo gori. Bilo nas je na cilju kakih 6, ki smo se takoj odpravili na mesto nesreče. Reka Kramarja pa smo poslali v Lom in Tržič po pomoč, čeprav smo smatrali, da nesreča ni huda, ker se nam je zdelo nemogoče, da bi se na progi, ki smo jo določili, zgodilo kaj posebno hudega. Reševanje: Ko smo prišli na plaz, smo pregledali takoj teren Ln iz snežnega objema smo z bridkostjo oteli trupli pok. Ovse-neka in Plajbesa. Žal nobenemu teh dveh ni bilo mogoče vdihniti življenja vkljub velikemu prizadevanju. Pok. Ovsenek je bil komaj 30 cm pod snegom in je bil rešen pol ure po katastrofi, ne smrtno pobit, pač pa po izjavi zdravnika zadušen. Enako je bil tudi Plajbes Rudolf rešen že čez poldrugo uro, a je bil tudi zadušen. Nesmiselno je torej govorjenje, da bi takojšnja večja pomoč mogla še rešiti kakšno življenje. To sta potrdila tudi oba navzoča zdravnika gospoda dr. Pance in dr. Prem rov, ki sta pozneje došle reševalce svarila pred nevarnostjo novih plazov. Došli reševalci (med drugimi gasilci iz Loma ki so že bili na plazu) so bili pripravljeni na požrtvovalno delo. a ta okolnost jih je od nočnega dela odvrnila. Isti večer je bil telefonično iskan reševalni odsek SPD v Ljubljani. Ker pa ni bilo mogoče dobiti zveze, je zastopnik podružnice SPD Tržič, obvestil ljubljansko policijo z nalogom, naj takoj sporoči nesrečo na pristojna mesta, kar je bilo tudi obljubljeno. Že od vsega početka in še zdaj je podružnica SPD storila svojo dolžnost, kar priznajo svojci pokojnikov in vsi očividci in reševalci zato pač upravičeno prosimo, da neinformirani ne mečejo kamenja na nas, ki že itak težko občutimo veliko nesrečo, ki je poleg svojcev tako bridko zadela tudi nas. Tržič, dne 3. aprila 1937. Podružnica SPD Tržič. bil vedno velik prijatelj prirode, je izpre-menjeno v tih gaj, poln zelenja in cvetja Prva soba nad stopnjicami je bila čez noč preurejena in vsa odeta v črno. Takoj dopoldne pa so začeli prinašati vence, ki se jih Je potem v teku dneva nabralo že izredno visoko število. Gasilska zajednica je poslala težak venec s trakovi v narodnih barvah, enako tudi obrtno društvo svojemu častnemu predsedniku. mestna občina je poslala venec, na katerem je en trak v mestnih, drugi v narodnih barvah, e posvetilom častnemu meščanu. Izmed zunanjih druStev sta se prvi spomnili svojega častnega člana gasilsko društvo v Kranju in v Bizoviku. Ožji prijatelji in sodelavci so poslali vence, predvsem pa so domači položili k odru svojega iskreno ljubljenega glavarja štiri krasne vence. Po dva in dva gasilca se redno menjata na častni straži ob mrtvaškem odru, tretji gasilec sprejema vence. Pred krsto počivajo Štiri blazinice, polne odlikovanj. Tu sta tudi v črno odeta sokolski in gasilski znak, ki ju je starosta Turk nosil s tolikim ponosom. Paradna čelada in dve sekirici spominjajo vse kropilce na najsrečnejše dni voditelja gasilske armade. V teku dneva Je družina prejela že veliko Število sožalnlh pisem in brzojavk, tako lz LJubljane kakor a podeželja, od društev in zasebnikov. Ob smrti Josipa Turka se tako Se posebno močno in ganljivo manifestira res iskrena ljubezen, v kateri Je pokojnik živel med nami ln s katero se zdaj od njega poslavljamo. Ivan Anžič f jl Anžičeva rodovma iz Stcpanje vasi je znana daleč po Sloveniji. Trije bratje »o ugledni mesarji in posestniki. Najstarejši izmed njih, ki je bil posebno znan z imenom »Johan«, pa se je včeraj na Igu mirno preselil v večnost. Dosegel je starost 68 let. Pokojnik si je « podjetnostjo že od mladih nog dalje uredil lepo domačijo v Šte-panji vasi. Razen kmetije se mu je zelo le-jx> razvijala mesarska obrt in je imel mnoga leta tudi v Ljubljani, v Florijanski ulici, svojo mesnico. Posebno je bila priljubljena njegova gostilna* kjer so se zlasti ob nedeljah radi zbirali ljubljanski izletniki. Ivan Anžič je štel med svoje prijatelje mnoge ugledne može. Sicer je pa tudi sam bil narodno delaven in je sodeloval pri ustanovitvi štepanjskega Sokola. Ko mu je pred leti umrla žena, je izroč'l posestvo hčerki, sam pa se preselil na novo domačijo na Igu, od koder se bo v nedeljo ob 17.45 mrtev vrnil na pokopališče svoje rodne vasi. Žalujočim izrekamo iskreno sožalje! Petovia je za tri mesece ustavila obrat Leta 1921. je začela obratovati tvornica Petovia. V začetku je izdelovala Ie usnje-pozneije pa se ie obrat razširil tudi na izdelovanje čevljev in raznih jralanterijekih predmetov. V tvornici, kij je v začetiku zelo dobro uspevala, je bilo zaposlenih okoli 300 delavcev in ee je dnevno izdelalo 500 do 700 parov čevljev. Ko je tudi to podjetje zajel val krize, se je počnsi reduciralo število delavcev na okoli 150. Dne 1. t. m pa je vodstvo tovarne odpovedalo vsem delavcem do konca junija letos. Položaj je zdaj tak, da se sploh ne ve. 5e bo tvornica po juniju spet mogla nadaljevati obrat. Ustavitev dela pomeni znatno povečanje brezposelnosti v našem mestu. Prizadeti delavci, zlasti oni z družinami, prosijo odločilne činitelje. na-i store vse, da se omogoči vzpostavitev obrata. 'V GOSPODJE! —PAZltt ' NiKD*t> BkEZ V^-—— PERMA JEX JKJGiiWt>E aMLRIS« ZASCI i Nt GUME S S-lETNIM JAMSTVOM UOBIVA SE V VSEH LEKARNAH, DR0GERUAH IN PERFUMERijAH Gospodarstvo Starostno In onemoglostno zavarovanje delavcev v praksi Z uredbo o uvedbi rentnega zavarovanja delavcev, ki jo je pred kratkim podpisal minister Za socialno politiko, je stopil v praktično veljavo oni dal zakona o zavarovanju delavcev iz leta 1922, ki vsebuje meritorne določbe za te panoge zavaro_ vanja delavcev. Rentno zavarovanje delav cev bi se po besedilu zakonu samega morajo pričeta izvajati že z julijem 1925, toda razni vzroki so bili merodajni, da se to do danes nI zgodilo Naš zakon o zavarovanju delavcev sloni na načelu unifikocdje vseh panog zavarovanja in na sistemu centralizacije v admi matraciji zavarovanja. To pomeni, da je izvajanje vseh vrst zavarovanja administrativno združeno v enean upravnem aparatu, nosilec vseh vrst zavarovanja za vse ozemlje države pa je Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Okrožni uradi vrše zlasti v rentnem zavarovanju zavarovalne posle samo v prenesenem de_ jok rogu. Iz tega sledi, da je nosilec novih vrst zavarovanja tudi samo Osrednji urad za zavarovanje delavcev, ki predstav Ija enotno vseuržavno rizikovo skupnost. V tej šlroiki skupnosti in unifikaciji je podano finančno jamstvo za trajno kritje obveznosti iz naslova starostnega in one-moglostnega zavarovanja in jamstvo za čim nižje režijske »troške. Rentno zavarovanje spada k tzv. dolgotrajnim zavarovanjem. Za čuvanje pravic zavarovancev iz naslova tega zavarovanja je zato izredne važnosti, da so prijave v zavarovanje pravočasno in pravilno izvršene, ker je čez dvajset ali več let, ko nastopi zavarovalni slučaj, težko ugotoviti nedo-statke, ki izvirajo iz opuščene ali nepra_ vilne in nepopoilne prijave v zavarovanje. Zakon govori o rentnem zavarovanju delavcev v svojem X. poglavju v §§ 64— 84 To skromno število paragrafov pove, da gradivo do podrobnosti nd obdelano, kar bo v praksi povzročalo mnogo težav. Judikatura bo zato igrala posebno važno vlogo. Pokojnine so odmerjene enotno ne glede na trajanje zavarovanja, kar bo med delavstvom povzročalo utemeljeno nevoljo. Zakon prizna neznatno povišanje rente, ako zavarovanje traja najmanj že 10 let. Renta znaša pri prvih dssetih le-tiih zajvarovanja osemflcrafcni znesek povprečnega. na leto vplačanega zavarovalnega prispevka, po desetih letih zavarovanja pa desetkratni znesek. Pravica do invalidske rente prične po štiriletnem članstvu, do starostne po desetletnem članstvu, in z doseženim 70. letom starosti do otročkih rent pa po dveletnem članstvu. Samo po sebi je umevno, da delavci na starostno rento ne bodo mogli čakati in se bodo zaradi telesne oslabelosti morali preje poslužitd pravice do invalidne rente. Na osnovi teh predpisov bo znašala letna renta prt manj kakor 10 letnem zavarovanju pri osebah, ki zaslužijo dnevno 48 Dan aH več 3606 Din, pri 10 in večletnem zavarovanju pa 5408 Din. Zavarovani delavci povprečno zaslužijo dnevno 25 do 30 Din, zato bo povprečna letna renta znašala 2163 odnosno 3245 Din ali 180 odnosno 270 Din mesečno. Letno rento 3605 odnosno 5408 Din bi po članstvu iz leta 1936 uživalo v Sloveniji 7414 oseb, rento 2163 odnosno 3245 Din pa 10 412 oseb. Temu sledi 10.167 oseb, katerim bi pripadala letna renta 1802 Din . ati po 10 letnem članstvu 2704 Din. v I naslednjem nižjem razredu je 9461 oseb z letno rento 1502 odnosno 22.53 Din; temu sledi zopet 8982 oseb z rento 1262 odnosno 1892 Din. Minimalna renta zavarovanca mora v vsakem slučaju znašati 1500 Din in tozadevno razliko racei državni proračun. Najvišja dečja renta bo znašala 1352 Din, pred 10 letnim članstvom pa 901 Din. Zavarovalna prečni ja je določena na 3°/o od zavarovane mezde. Premija pri pokojninskem zavarovanju nameščencev znaša 12%, v avstrijskem delavskem pokojninskem zavarovanju znaša premija 10°/o, približno toliko tudi v drugiih državah. Na podlagi S"/i premije bi letni prispevki na območju naše banovine (pri OUZD v Ljubljani) znašali 18,221.000 Din, kar bi v desetih letih pri 6% obrestovanju dajo znesek 240 milijonov Din, odštevši skromne zneske za pokojnine, ki bodo prej priznane iz naslova invaSidnega zavarovanja. Povprečna letna premija bi znašala za enega zavarovanca 212.08 Din, medtem ko znaša povprečna premija za bolniško zavarovanje za osebo letno 487 Din, za nezgodno zavarovanje 125 Din, torej bo skupna premija za vse vrste zavarovanja znašala povprečno 824 Din od česar odpade na službo jemalca 349, na služ-bodajalca pa 474 Din. Premija za starost in onemoglost je najvišja v XII. mezdnem razredu in znaša 450 Din letno in pada navzdol na 375.60 Din, od tu na 319.26 Din, na 270.45 Din itd. Skupni letni predpis za vse panoge zavarovanja bo na osnovi pogojev iz 1. 1936, znašal 70.852.000 Din ali 12"/» zavarovanega delavčevega zaslužka, s prispevki za borzo dela in delavsko zbornico pa se bo znesek dvignil na 76,152.000 Din ali 13o licitacijo za zgradbo ene trjnadstropne stanovanjske hiše (Kapucinsko predmestje v Liubljami). Dne 17- t- n*. bo v pisarni |n-ženjeriie štaba dravske divizi,:eke oblasti v Ljubljani l;o;tacija za nabavo 119.350 kg cementa. 19. t m. za popravilo vojaškega kopališča v vojašnici »Vojvode MjfrČa« v Mariboru in 20. t m. za dovršitev k skladišču na Pečovniku pr,- Celju. Dne 15. t. m. bo v intendanturi štaba vrbaske divizijske oblasti v Banjaluki licitacija za nabavo 11.480 kg petroleja. Dne 17. t. m. bo v intendanturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo ca 7.000 kg petroleja. Dne j. maja bo pri komandi , mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu licitacija za dobavo raznih koce v, sukna in tkr n-'ti Borze Borza Na ljubljanski borzi je znašal pretekli te, den devizni promet 6-12 milijona Din. V privatnem kliringu so bili tečaji nrecej stabilni. Po sklenitvi sporazuma z Nemčijo glede likvidacije visoko naraslega klirinške- ga salda se je včeraj nemška klirinška marka okrepila na 12.30 — 12.36. Na svobodnem deviznem trgu stanejo angleški funti 238.50, ameriški dolarji 48.75, švicarsk; franki 11.15 in francoski franki 2.24. Deviz* Curih Beograd 10. Pariz 30.1950. London 21.48, Newyork 438.75. BruseJj 73.90. Milan 23.09 Amsterdam 240.2750 Berlin 176.50, Dunai 80.10. Stookholm 110.75, Oslo 107.95. Kobenhavn 95.90. Praga 15.31. Varšava 83.25, Budimpešta 86. Atene 3.90. Bukarešta 3.25. Blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 3. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za ma, 144, za julij 128.375, za sept. 125.50. 4- Winnipeg. 3. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za ma; 149.50, za julij 144.74, za okt 129.25. BOMBAŽ + Liverpooi. 2. aprila. Tendenca stalna. Zakliučn; tečaii: za maj 7.78 (prejšnji dan 7.85), za okt. 7.66 (7.74), za dec 7.58 (7.67). + Newyork, 2. aprila. Tendenca stalna Zaključni tečaii: za april 14.45 (14.64), za avgust 14.05 (14.26). za dec. 13.63 (13-86). ŽIVINA 4- Živinski sejem na Rakeka. Zaradi zapadlega snega in slabega vremena je bil aogon na mesečni živinski sejem dne 2. t. m. minimalen. Prignanih ie bilo samo 218 komadov govede in 84 prašičkov, vse le iz b!ižn;e okolice. VeČina običajnih kupcev iz Italije ie izostala, ker še niso dobili novih uvoanih kontingentov Veliko je bilo domačih kupcev in mesnriev iz Ljubljane, ki so pre, ce; nakuoili Za Italiio je bilo naloženo le 16 komadov. Cena bolišim volom je bila do 5.2» Din za kg. prima vo'ov pa n; bilo na seimu. Praščki za re*o so «e prodajali po 100 do 120 Djn za komad. Prihodnri seiem bo 18- mala to ie v torek po b'nkoštih. 4- Svinjskj seiept v Mariboru. Na vče* raišnji seiem v Mariboru je bilo pripeljanih 40 svinj. Cene so bile naslednje: prasci 5 do 6 tednov atar; 80 do 110 Din, 7 do 9 tednov star; 125 do 130. 3 do 4 mesece stari do 155 5 do 7 mesecev stari 220 do 310 Din za komad. učiteljskega društva. Na neštetih zborovanjih, sejah in skupščinah je branil in zagovarjal učiteljske interese. Najbolj Je sovražil krivice in, kadar je bilo potrebno,, je šel vedno v boj za pravico brez ozira,, ah se je komu zameril ali ne. K večnemu počitku bo Josip Lapajne položen v ponedeljek 5. t. m. ob 10. dopoldne na farnem pokopališču v Cerkljah. Njemu, ki je v »Učiteljskem Tovarišu« in v drugih listih napisal toliko lepih člankov tovarišem v spomin, bodo gotovo izkazali zadnjo čast mnogoštevilni tovariši m prijatelji. Iz LJubljane bo vozil na pogreb avto izpred luteranske cerkve ob pol 9. iz Kranja pa ob 9. dopoldne izpred »Stare pošte«. Prekratko je bilo življenje zglednega učitelja in značajnega moža. S svojim vsestranskim delovanjem si je postavil Josip Lapajne trajne spomenike, v svoji značajnosti in samozavesti pa nam kaže primer polnovrednega človeka, ki ne more biti nikdar pozabljen. Ljubljana, 3. aprila. V ljubljansk* bolnišnici je umrl sinoči ob 11.30 cerkljanski šolski upravitelj g. Josip Lcpajne. Bolan je bil le nekaj dnL Iz vrst našega učiteljstva je iztrgana markantna osebnost. Vest o nagli smrti je tovariše in prijatelje globoko pretresla, zakaj z vso krutostjo so se izpolnile besede," ki jih je Josip Lapajne v »Učiteljskem Tovarišu« lani 10. decembra napisal za uvod članka v spomin na dragega prijatelja in sošolca, skladatelja Emila Adamiča: — S pospešenimi koraki hiti neizprosna usoda v krog mojih mladostnih tovarišev, ne še dozorelih za večni pokoj. Sprva v desetletjih, v petletnicah, na leto, in, Bog moj, jeli res — zdaj že četrtič i v dveh mesecih ... Josip Lapajne se je rodil v Ljubljani leta 1880. Po dovršeni nižji gimnaziji se je vpisal na ljubljansko učiteljišče, katero je dovršil leta 1900. S svojim sošolcem, pokojnim skladateljem Adamičem je na učiteljišču ustanovil pevski zbor, za katerega je skladal Adamič prve pesmi. Glasbeni učitelji so Lapajnetu zaradi izrednega daru za petje svetovali, naj bi se posvetil glasbi, njega pa je gnala velika ljubezen do učiteljskega poklica iz mesta in njegova prva služba je bila v Cerkljah pri Kranju, kjer je služboval do svoje smrti. V Cerkljah se je tudi poročil s hčerko uglednega župana, posestnika in nadučitelja Vavkna. našega znanega skladatelja. Lapajne je bil vzor učitelja in mnogi učitelji hranijo neizbrisne spomine na šolo v Cerkljah, kjer so službovali pod njegovim vodstvom. Nekajkrat je bil tudi poklican, da je nadzoroval šole kranjskega okraja, pri čemer se je izkazal za odličnega pedagoga, nepristranskega predstojnika ter najboljšega prijatelja in svetovalca učiteljstva. Izredno bogato je bilo njegovo izven-šolsko udejstvovanje. Sodeloval je pri raznih gospodarskih in kulturnih organizacijah. Posebno mu je bila pri srcu paš-niška zadruga pri Sv. Ambrožu, katere ustanovitelj in voditelj je bil dolgo vrsto let. Izboljšanje Kriške planine na Krvavcu je njegova zasluga. Krvavec mu je bil sploh od vseh gorš najljubši. Na njem si je postavil majhno planinsko kočico. a tudi ponosni dom na Krvavcu ga šteje med svoje graditelje. V počitnicah je pred svojo kočico pozdravljal vse znane in neznane planince, kakor pozdravlja naj-gostoljubnejši domačin svoje drage goste. S svojo čisto ljubeznijo do prirode je mnoge navduševal in vzpodbujal. Tudi tuje izletnike je vodil daleč naokrog; pesniška in vesela je bila njegova beseda, ko jih je opozarjal na lepote, a mrk je postal, kadar je s svojimi spremljevalci prišel v kak močno izsekan gozd. — Zaradi denarja pri lesnih kupčijah bodo naši ljudje postali sovražniki gozdov je pripovedoval. Kmečki fant, ki se je komaj naučil brati in pisati, že pride v svojem pohlepu po denarju k meni ter me prosi, naj ga naučim kubature, da bo svoj les prodal, s tujim pa kupčeval. Oh, ta nesrečna kubatura bo umorila naše gozdove ... Njegova ljubezen do prirode se lepo zrcali v člankih, ki jih je priobče-val v »Planinskem Vestniku«. Mnogo je koristil prebivalstvu s svojo temeljito gospodarsko izobrazbo. Nešteto je bilo njegovih gospodarskih predavanj pri raznih organizacijah. Mnogo diplom je dobil na raznih gospodarskih razstavah. Z isto vnemo, kakor pri gospodarskem, se je pokojni upravitelj Lapajne uveljavljal pri političnem delu. Stal je vedno v prvih naprednih in nacionalnih vrstah ln je živahno deloval v politični organizaciji. Za izvenšolsko delo je bil upravitelj Lapajne odlikovan z redom sv. Save, dobil pa je tudi nagrado iz kraljevega fonda za prosvetno delo med narodom. Ravno tako vneto kakor pri »Planinskem Vestniku«, raznih gospodarskih listih. »Učiteljskem Tovarišu«, pedagoških revijah, je sodeloval pri »Jutru« in »življenju in svetu«. Vse, kar je povedal in napisal, je imelo pečat samonikle možatosti, bilo pa je tudi polno vedrine in duhovitosti. Te značilne poteze njegovega značaja j so se odlično udejstvovale tudi v učiteljskem stanovskem pokretu. V kranjskem okraju je bil Lapajne dolgo let predsednik Skrb za čisto pasmo v ptujskem okraju Onnož, 24» maroa Zveza selekcriskih društev za pincgavsko govedo v Ormožu, katere delokrog je ptujski srez, je imem v nedeljo v mestni posvetovalnici v Ormožu svoj redni občni zbor. Iz poročil vidimo, da ot sooča Zveza že 6 let ter da ima 9 včlapjenih društev in eicer: Oiimoi., Središče, Sv. Lenart. Sv. Marjeta, ki So bila ustanovljena 1930, P vso drugo potrebo v tem naivečjem 6rezu dra%-&ke banovine krile lastne organizacije. Poleg tega pa so v toi dobi odvedli iz okraja okrog 80 bikov plemenjakov Blagajniško poročilo za leto 1936 izkazuje 39.033 din dohodkov in 23.677 izdatkov ter 15.355 din preostanka. Poročila načelnika, tajnika, blagajnika in molznega nad kontrolorja so pokazala, da se je setekcijska organizacija v ptujskem srezu že dobro z^ 6idrala in da bo, če bo delo tako čvrsto nadaljevala, dosegla lepe uspehe. Vsa poročila so bjla soglasno odobrena. Občnega zbora sta se udeležiJa živinorejski referent kr. banske uprave inž. g. Ivan Oblak ter predsednik sreskega kmetijskega odbora v Ptuju g. Alojz Janžekovič Oba sta zvezno delovanje najtopleje pozdravila, in obljubila svojo pomoč. Občnega zbora, ki je bil polnoštevilno obiskan, sta se udeležila tudi viš:i veterinarski svetnik g. dr. Jed Lička in sreski kmetijski referent g. Šo-stič. Izvoljeno ie bilo naslednje načelstvo: Petovar Lovro, Ivanjkovci, Bedjanič Andrej. Obrež, Koncil ija Josip Podlehnik Jur-ijaševič Jakob in Venigerhob. Mirko, Središče, Puklavec Ludvik in H.inželjč Ivan, Ormož. Ja/nžekovič Alojz in Munda Peter. Sv. Lenart, Ikinfl Franc in Venta Janez. Sv. Marjeta-. Horvat Peter in Ciglar Janez. Mirkovo;. Fuchs Franc in Kramberger Franc, Rogoznica. Honiirnihl Alojz in Zupa.n:č Al-b:n .Podlehm:k. Peršuh Franc in Debe»na>k Slavko, Cirkovoi, Šolar Franc Št. Janž. V nadzorstvo so bili izvoljeni gg.: Kuhairič Ludvik. Onnož, Dog.ša Jakob. Središče. Ekart Štefan. Cirkovci, Bezjak Ivan. Sv. Marjeta, Megla Milan. Sv. Lenart. Kot zvezni veterinar je bil izvoljen višji veterinanski svetnik g. dr. Vilko Jedlička, Ptuj, kot strokovni tajnik oa banovinski živinozdravnik g. Jošiko Nardin v Ormožu, kot tajnik pa g. Rudolf Kreutz. Po občnem zboru se (je konstitan-aio na^ čelstvo in nadzorstvo ter je bil za načelnika nadzorstva izvoljen g. Ludvik Kuhanč, za njegovega namestnika g. Bezjak Ivan, za predsednika načelstva pa g Petovar Lovro, za njegovega namestnika g. Komcilija Josip, za blagajnika pa g. HanžeMč Ivan. Vsi sklepi na tem občnem zboru so bjili soglasni, obravnavale so se do podrobnosti vse tekoče zadeve in napravljen je bil trden načrt za nadaljnje delo. Prepričani smo, da se bo to važno delo v prid živinoreje v ptujskem srezu na j vestne ;še in v najlepšem sodelovanju vseh nadaljevalo in rodil o tudi na jlepše uspehe! Sokol Sokol v Dolenjem Logatcu. Predavateljski odsek je bil v tem mesecu zelo marljiv in smo imeli že kar štiri predavanja. Prvi je predaval pod okriljem ZKD inž. Rus iz Ljubljane o zlati Pragi, o Masaryku dr. Kraševec, o lepotah naših planin Tone Malavašič in o sokolski ideji župni podna-čelnik Franjo Lubej. Vsa štiri predavanja so bila jako dobro obiskana. Določenih je še več strokovnih in poljudnih predavanj in bomo sčasoma ustanovili pod okriljem našega društva nekako miniaturno ljudsko univerzo. Socialni odsek našega društva pod vodstvom podstaroste Antona De Gle-rije in župana Gregorja Tršarja je uresničil akcijo za siromašno sokolsko deco in razdelil med najbednejše sokoiske pripadnike 350 kg najboljše moke. tako da bodo imeli malčki za veliko noč vsaj bel kruh. Dobrotnikom, ki so podprli to akcijo, naša iskrena sokolska zahvala! Telovadci se pridno pripravljajo na pomladno akademijo 11. aprila, na kateri bodo pokazali, kaj so delali v zimskem času v telovadnici. Na akademijo že danes opozarjamo sosedna bratska društva in prijatelje obmejnega sokolstva. Pridite! V našem Sokolu se dela in društvo vidno napreduje, ker se držimo glavnih sokolskih načel ljubezni, enakosti in bratstva in ker je naše glavno geslo »Le naprej brez miru«. Oglas. V upravi Dravske vojne bolnice, ob 1L uri dne 13. aprila 1937, se bo vršila ustmena pogodba za nabavo telečjega mesa, kravjega sladkega mleka, kislega mleka in Jogurta. Dobava od dneva pogodbe do 31. avgusta 1937. leta. Količina po dnevni potrebi. Pogoji so na vpogled pri komisarju bolnice. Kavcijo Din 1000.— je položiti pri blagajni Poštne hranilnice do 10. ure na dan pogodbe. Iz uprave Dravske bolnice št. 2191 od L aprila 1937. POD POKROVITELJSTVOM NJ. KRALJ. VISOCANSTVA KNEZA NAMESTNIKA PAVLA tradicij onalni ples UDRUŽENJA LJUBLJANSKIH KONSERVATORISTOV 10. APRILA DVORANA KAZINA fifomač® vesli * Prireditve v čast predsednika CSR v Beogradu po radiu. Radiofonska oddajna joataja ▼ LJubljani sporoča, da bo v ponedeljek 5. t. m. prenašala prireditve o priliki prihoda predsednika češkoslovaške republike g. dr. E. Beneša iz Beograda, l^reaiosi bodo naslednji: ob 10 reportaža. prihoda predsednika na železniško postajo, ob 11.30 reportaža vojaške parade, ob 20 prenos koncerta z dvora, orkester kr. garde, kapelnik g. Dragotin Pokorni, oib 21 zdravid Nj. Vis. kneza namestnika Pavla' tn predsednika GSR dar. Bemeša, ob 22 svečan koncert beograjske filharmonije, dirigent g. Lovro Matačič. Na sporedu je- Bach- Passacaglia, Mozart: Simfonija' G-mol. Suk: Radiuz i Mahulena, Bara. novič: Kolo iz baleta »Licitarsko srce« * Legija koroških borcev, glavni odbor v Ljubljani, bo imel v nedeljo 11. t m. drugi redni letni občn- zbor v društvenem lokalu pri »Sokolu«. Pred škofiro 18/L ob 10. ■dopoldne Zbora se bodo udeležile vse krajevne organizacije jn poverjeništva v Sloveniji po svojih delegatih. Na večer pred zborom bo ob 20. v istih prostorih predavanje tov. dr. Me jaka agilnesra _ predsednika krajevne organizacije v Gornjem gradu. Na to predavanje opozarjamo vse delegate. ♦ Naša priljubljena rirtirozinja na violi« nj ga. Fanika Brandlova nastopi po velikih uspehih v inozemstvu zopet v Ljubljani. Igrala bo za mikrofon ljubljanske radiofon* ske oddajne postaje. Zlasti bo zanimiva njena interpretacija Bruchovega violinskega koncerta v g-molu, ki ga bo izvajala ob spremljavi orkestra Nastopila bo v nedeljo 4. t m- ob 12.15. Nčj^ednci SMUCJOL upliva na ves organizem* Dobro sredstvo za odva« jafi, ki zanesljivo deluj« in ima prijeten okus, je Schicht ' ' * RADI0N Za gospoda"" kamgarn in ševijot Za promenado in šport! Največja in najlepša izbira in najsolidnejše cene! A. Žlender Ljubljana — Mestni trs 22 Vas postreže najbolje! * Narodnoobrambni sklad »Branihora«: met>taa občina Ljutomer 200: občina Ponikva 10; Jugoslovenska banka d. d. podružnica. v Ljubiianj 100: občina Kamnik 200 Din Zbirka pirhov: državne narodne šole: Oorla vas 22. Sv. Urban pri Ptuju 69. Odran-oj 4L50. Tunjica 35 Mavrlen 33 Koprivnik 17 Pišece 34. Moravče 101. Sv Jurij ob Taboru 66. Soteska 26. Sv. Katarina 10. Sovodenj 41, mestna deška v Celju 126. zasebna dekliška šola šolskih se&ter v Rebnju 50, državna IT. dekliška v Mariboru 120. zasebna dekliška Marijin dom v Kočevju 20.50 in državna TI. deška v Mariboru 75 d rž narodna šola Krvava peč 15.25 Din. LJUBLJANA Sonn-u^it^ga ui. t lelf-ion 36-23 Oi Prane Uergane pirmsrtj Ki-nrg adart: 70 So-loko mbd:nO Kuhanje na električnih ploščah se vrši vsako sredo ob pol 17, Gradišče 14/L Gospodinje vabljene! m. J. Br. 17Mtyu ♦ Smuški izlet (turni tečaj) SPD iz Mojstrane preko Kredarice na Triglavska jezera ter dalje do Črne Prsti je preložen na čas od 11. do 18. aprila. Snežne prilike v Triglavskem pogorju so v višini nad 1500 m odlične. Sneg je suh ter seseden. Nevarnosti plazov ni več. Zbirališče v Moj strani v hotelu Rabič (»Triglav«) v soboto dne 10. aprila po prihodu zadnjega vlaka. Nosači bodo na razpolago v Mojstrani. Ponovno opozarjamo udeležence, da vzamejo s seboj preobleko, vetrni jopič, rezervne rokavico, rezervne dele stremen, maže. kože za vzpon očala, mažo zoper solnčne opekline in kapo čez ušesa. Smučke okovane. Pogoj za udeležbo vzdržnost in znanje plužnih obratov. Podrobnejše informacije je zahtevati v pisarni Slovenskega planinskega društva. Ljubljana, palača * Viktorija« telefon 29-63, kjer se sprejemajo tudi prijave. Udeleženci se pa prijavijo tudi lahko pri vodji izleta v Mojstrani. ♦ Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr banske uprave dravske banovine« št. 27 z dne 3. t. m. objavlja cdločbo kraljevih namestnikov o preimenovanju občine Cerkvenjak v Sv. Anton v Slovenskih goricah, pravilnik o tehničnem nadzorstvu parnih lokomotiv in parnih motornih vozil, ki niso v ekspioataciji državnih želez, nnc, objavo o poštnih pristojbinah s Češkoslovaško .objavo banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1937/38 in razne objave iz »Službenih novln«. ♦ Pretresljiva tragedija zaslužnega zdravnika ln njegove soproge. V Zagrebu sta se zastrupila upokojeni zdravnik urada za zavarovanje delavcev dr. Oskar VVeiss in njegova soproga Ljubica. Ker veg dopoldan nista prišla h sobe je postrežniea sobo odprla ter našla oba v nezavesti. Zdravnikova soproga :e ponoči v bolnišnic; iz.dihn.la-zdravnik pa je še živ a je njegova globoka nezavest bližja agonii: in koncu življenja kakor pa vrnitvi v življenje Dt VVeiss in njegova soproga sta bila idealna zakonca. Otrok nista jmela in odkar je bil dr. Weiee upokojen, sta se posvetila svojemu skromnemu domu na Medveščaku Pred meseci pa -'e zdravnikova soproga nevarno zbolela in njen mož je kot zdravnik uvide! da ji ni pomoči a d-» io čaka še hudo trpljenje in hranje. Trpljeraja ljubljene žene ni mogel olajšati in zato sta sklenila združeno, kakor sta živela iti tudi v smrt. Dr Oskar Wese ki je v 70 ietu starosti je bil prvi zagrebški spec.ialisf-srinekolrv? in si ie v ter strok; pridobil vel;k utrled ZPUTvnie in spoštovanje vseh s!o:ev pa s-- je pridobil tudi s svojim vzjornim službovanjem pri uradu za zavarovanje delavcev. Iz Ljubljane Pogreb Josipa Turka Organizacijo pogreba pokojnega gospoda Josipa Turka je prevzel poseben odbor. Truplo je od danes zjutraj položeno na žalna oder v veliki dvorani scikolskega doma na Taboru. Pogreb se vrši ob 3. popoldan. Sprevod se bo pomikal po Vidov-danski, Komenskega, Dalmatinovi, Miklošičevi, Stritarjevi, Poljanski, Ftlgnerjevi, Vrhovčevi, Jegličevi in šmartinski cesti k Sv. Križu. Pogreba se udeleži celokupno ljubljansko sokolstvo v kroju, odnosno z znaki, kakor tudi sokolski jezdni odsek Sokoli se zbirajo ob pol 3. na letnem telovadišču na Taboru. Jezdni odsek ob 14. v jahalni, ci, odnosno ob % na 2. pred artilerijsko vojašnico na Tyrševi cesti. Sokolska žu_ pa Ljubljana paziva tudi okoliška sokolska društva, da se udeleže pogreba v čim večjem številu Gasilska zajednica je izdala proglas, v katerem vabi gasilstvo k številni udeležbi pri pogrebu. Zastopane bodo vse gasilske župe ljubljanske Gasilske zajednice. Zbirališče gasilcev je v Metelkovi ulici. Ljubljanske organizacije JNS ter mladinska organizacija JNS pozivajo pristaše stranke, da se zberejo v parku na Taboru med SokoLskim domom in Vtožino. Obrtniško društvo je imelo včeraj žalno sejo v počastitev svojega zaslužnega častnega predsednika ter je dalo svojemu obrtniškemu podpornemu skladu ime Josipa Turka. Sentpeterfka podružnica GMD vabi svoje članstvo k polnoštovilni udeležibd na pogrebu Ravno tako Društvo skrb za mladino. Lovsko društvo itd. Pevci Ljubljanskega zvona, ki jim je bil pokojni uatanovnik in dobrotnik zapojejo gospodu Turku zadnjo poslovilno pesem. Sinoči ob pol 8. se je vršila v sokolski dvorani na Taboru žalna seja Sokola L za umrlim bratom Turkom. V pogrebnem sprevodiu bo za sokolsko konjenico in godbo Sokola I. korakalo članstvo Sckola v krojih in civilu. Nato za posebno godbo gasilstvo s svojimi prapori. Za gasilstvom korakajo ostale organizacije. Mrtvaškemu vozu sledijo za so-rodništvom ofieielni zastopniki, nato pokojnikovi prijatelji in znanefi ter estafro občinstvo. Informacije radi pogreba daje posebni odbor Naslov: Fr. Vrečar, Sokol I„ Tabor, tel. 2511. n— Starega Sokola zadnja pot. Včeraj popoldne je nastopi.1 svojo poslednjo pot g Fran Šeber. Zbralo se je lepo šftevilo njegovih prijateljev in starih Sokolov. Po mo« litvah so mu zapeii pevej Glasbene Matice: »Usliši nas«, na kar se ie razvil dolg pogrebni sprevod. Za vozom s krsto, na kateri ie bilo več vencev, so sledili svojci rn sorodniki, za temi pa dolga vrsta njegovih pri* * Pregled motom h vozil. V to' ek 6. t. m. od >• do 10. ure bo naknadni pregled motornih vozil v L ubijanj na Bregu 20 po'eg šent a.kobskega mostu dohod n Novega trga K t«mu pregledu je pripeljati letos še nepreiriedane avtomobile avtobuse in moto-cikle iz Ljubljane in bližnjih srezov * Uradne ure pisarne Vodnikove družbe ? Ljubi'ani so od 1 t m dalje od 9. do 12. in od 16 do 16 do 18. ure dnevno razen v praznikih in ol nedeljah kar naj blagovolijo vzetj na znanje vsi gg poverieniki (ce) in priatelii Vodnikove družbe. * Spomin na najstrašnejši dan Dubrovnika. V Dubrovniku bo 6. t. m. tradicionalna procesiia z verskim obredom v spomin na potres kj je leta 1667 izpremeni' večji del starodavnega Dubrovnika v ruševine ter za h te val mnogo človeških žrtev To ie bil najstrašnejši dan v burni zgodovin.; Dubrovnika Vsako leto 6e spominjajo Dubrovčani tega dne z veliko procesijo. Matiaieia Z,K»D. Edinstvena zabava in užitek za staro in mlado je krasni pevski velefilm Theo Lingen. Danes ob 10.30 v Elitnem kinu Matici. neba Jan Kiepura, Marta Eggerth, Paul Horbiger, Paul Kemps, Glasba Robert Stolz. Najnovejši spored! Cene din S.50 in 5.50. * Dve mladi življenji sta ugasnili. V Solkanu je družina g. dr. Franceta Marušiča izgubila iskreno ljubljeno hčerkico Majdo Pokopali jo bodo danes. — V Novem mestu pa ie nenadno rniir] v četrtek zjutraj sin starešine novomeškega sre^kega sodišča g. Antona Šavlja, dijak IV. gimnazije, 151etui Janez Savelj. Pokopali so ga včeraj popoldne Hudo prizadetima rodbinama na£e naiskrenejše sožalje! * Za identiteto gluhonemega dekleta. V januarju je k nekemu posestniku v Kranj-čicj pri Sv Juriju ob južni železnici prišlo neko mlado, gluhonemo in po vrhu še nekoliko «lepo dekle, staro 16 do 18 let, srednje postave, podolgovatega, zagorelega obraza črnih oči in las. pa precej slabo oblečeno Nesrečnica je os4a>la v Kranjčici na breme posestnika in šentjurske občine, ker ne ve poti domov. Čeprav zmerom kaže z roko nekam prot vzhodu. Po vsej prilik; bo morda iz ptujske ali varaždinske okolice Kdor bi kaj vedel o tem, nai sporoči orožniški postaji. Sv Ju ri i ob iužni železn ici. ♦ Matere, učite Svoje otroke, da zjutraj zvečer ta po vsaki jedi čistijo svoje zobe z zobno pasto Sargov Kalodont. Otroci Vam bodo za to hvaležni, ko odrasejo, ker si bo do ohranili zdrave trdne ln lepe zobe. ♦ »Roman o Prešernu«, nova knjiga pisateljice like Vaštetove izide v začetku maja. Založi jo pisateljica sama. V našem velikonočnem inseratu je pomotoma izostal pisateljičin naslov. lika Vaštetova, Ljubljana, Lavričeva ul 6. (Izpolnite in od-pošljite naročilnico med današnjimi inse_ rati). ♦ O raku se lahko poučite, če d kupite knjigo »Beseda o raku«, ki so jo poljudno napčsali dr. Blumauer, dr. Pintar ln dr. Zalokar Dobi se v vseh knjigarnah po 10 dinarjev. • Tovarna J OS REICH »prejema mehko in fikrobljeno perilo v najlepšo izdelava jateljev. zlasti obrtnikov in Sokolov z znakom. med njimi bratje dr. Murnik, starešina Kajzelj in eden najstarejših Sokolov br-Viiktor Rohnnan. Mestnj magistra* je zastopal ravnatelj gosp. Jančgaj. Pred kapelico za Taborom se te sprevod ustavil, tu so pokojniku zaneli pevci v zadnje 9lovo »Blagor mu«. Nato ie krenil sprevod proti Sv. Križu, kjer je bil stari sokolski delavec in borec položen k večnemu počitku. Bodi mu lahka rodna zemlja! a— Rezervnim oficirjem članom ljub« Ijanskega pododbora se naznanja, da se bo v kratkem lahko dobilo od Udruženja rezervnih oficirjev v Beogradu blago za oficirske uniforme. Kdor želi izkoristiti to priliko. naj se javj v društveni psarni v torek 6. t. m. al? v petek 9 t m. od pol 18., do pol 19. ure. Pododbor Udruženja rezervnih oficirjev. n— Vojne dohroroliee in vse one, ki so pozmali pokojnega Vitomirja Jelenca, naprošamo. da se javijo v društveni pisarni, Frančiškanska ulica 10 med 18. in 19. uro zaradi nuino potrebnih imformaoii o njego* vem zdravju pred. med in po vojni. Sreska organizacija vojmih dobrovoljcev v Ljubi j a* ni. u— Zanimivo skloptlčno predavanje s pokrajinskimi slikami Avstrije, Nemčije. Belgije, Francije, Švice, Italije priredi združenje železniških uradnikov v LJubljani 14 in 16. t. m. Ob 20. v dvttranl »Slo. ge« v Ljubljani. Pražakova ulica. Vstop dovoljen vsakomur. Za mesec maj pripravlja združenje velik splošen telet za obisk Postojnske jasne. u— Opereta za šole. Bansfea uprava ot* vešča ravnateljstva »rednih in učiteljskih Sol m upraviteVistva meščanskih fn narodnih šol v Ljubljani da se predstava operete »Prekov Miško« ne bo vršila na Sole v ponedeljek, ampak v nedeljo ob pol 11. v opernem gledališč«. Izlet v Bolgarijo. Jugoslovansko-bolgarska tega v Ljubljani bo priredila v mesecu maju 14-dnevno potovanje po brat 8ki Bolgariji. V svrho razgovora o potova^ nju vabi vse svoje člane, ki so se že prijavili ln ki se zanimajo za to potovanje, da se zanesljivo udeleže razgovora, ki bo v torek, 6. t. m. ob 20. v bivših restavracijskih prostorih »Zvezde« (Kazina, pritličje, desno). Kdor še ni član, se ob tej priliki lahko prijavi Udobno se počutite v prenovljenih lokalih staroznane gostilne »LOVŠIN« v Gradišču št. 13« (pri dramskem gledališču.) Postrežba je izborna, vina so pristna in naravna. Pivo je vedno sveže. S hrano bodo abonenti kot ostali gosti v vsakem oziru zadovoljni. I u— Vzgojni večeri za starše se prično ju« tri 5. t. m. ob 20. na VI. deški osnovni šolj v Spodnji Šiški. Predavatelji bodo razpravlja li v poljudni obliki o vprašanjih duševnega razvoja, telesne rasti, vzgoje in bodočnosti naše mladine. Predavanjem bodo sledili prosti razgovor, s starš,, ki jih težijo določene skrbi dede prirodnega razvoja in pravilne vzgoje otrok. Vprašanja se bodo obravnavala v nastopnem vrstnem redu: ponedeljek 5. t. m.: 0 bodočnosti naše mladine (prof. Čopič Venčeslav); torek 6. L m.: Govorne težkoče mladine (strokovni učitelj Mazi Tilko): sreda 7. t. m. Duševni razvoj mladjne (prof. Ceniejeva Anica); četrtek 8. t. m. Telesno5razvojne težkoče in nevarnosti mladosti (zdravnik dr. Mis Franta); pe* tek 9. t. m. Vzgojne težave rodbine in doma (prof. dr. Gogala Stanko); sobota 10. t m. Kai vpliva na šolski uspeh in neuspeh (prof. dr Ozvald Kari). Tečaj priredi Pedagoško društvo v Ljubljani. Starši in prija-telii mladine iskreno vabljeni! ZOBOZDRAVNIK Dr. Jože Rant ne ordinira do 10. aprila. n— Zvestoba ia zvestobo. Pevsko društvo >Ljublj JETNIKI S HUDIČEVIH OTOKOV WARNER BAXTER Matineja danes ob 11. url NA KONČNI POSTAJI Paul Hčrbiger — Maria Andergast Hans Moser is-.-- TEL. - 22-21 UNION Film nenadkriljive lepote 2 E T E V Paula Wessely Attila HBrbigar Režija: G. Bolvary Matineja dane? ob 11. url. SAN ZIMSKE NOCI Magda Schneider — Hans Moser Theo Lingen • Ptecktave a&: 15.,17.,19. in 21. wd ~ u— Drevi ob 20. bo v veliki filharmonij, ni dvorani čelo-koncert Bogomirja Lesko, vica in Zore Zamikove. Spored Je naaied. nji; Beethoven: Sonata v G-molu, Bre-val: Sonata v G.duru, Rih Strauaa: Sonata v F-duru. Da Falla: 2 španski narodni, Skrjabin-Pjatigorski: Etuda in Ljadov-Pjatigorski: Ru3ke ples. Koocer. tanta Bogomir Leskovic in Zora ZaraSro-va sta našemu občinstvu dobro Ttiana. Bogcanir Leakovic Je odličen soločelist, Zora Zarnikova pa brez dvoma naša najboljša pianistka. Prodaja vstopndc v knjigarni Glasbene Matice. n— Se nekaj mest je praznih *a večera! kuharskj tečaj in tečaj za krojenje in šivanje oblek jn perila, ki ju priredi Zveza gospodinj. Vse podrobne informacije in pnja» ve najkasneje do 6. t m. od 16. do 17. ure v Gradišču 14JI. u— »Kdo je papa« (BSchon), izvretno veseloigro v Šentiakofliekem gledališču drevj ob 20.15. Igra je dobmo naštudirana in zelo zabavna. Pri predstavi sodelujejo prv« moči odra. Kdor se hoče od srca nasmejati, naj poseti predstavo. Ker je za predstavo veljko zanimanje, naj kupi cenjeno občinstvo vstopnice že v prodaji v naprej, kj bo od 10l do 12. in od 15. do 1? in eno mo pred začetkom predstave. u— Pevski zbori ljubljanskih srednjih M bodo imeli po odredbi ministrstva prosvete v tekočem šolskem letu javni nastop v nedeljo 18. aprila ob 1050 y opernem gledališču . n— Lutkovni oder Sokola L na Tabor« uprizori danes ob pol 16. ui^ šaljSrco in poučno lutkovno igro »Jurček, dvorni zdravnik«. Vabjmo vas, da si jo ogledate, ker je zelo lepa in zabavna. Vstopnina 4, 3, 2. 1 Din. a— Prodaja. V četrtek g. L m. od pol 9. dopoldne daljd vrši davčna uprava za mesto prodajo iz proste roke raznih zarobljenih odnosno trarasferiramih predmetev ▼ baraki mestnega poglavarstva, Jegličeva a 10. ■ Zvočni kino Sokolski 1 dom v šiški, tel. 33-87 Samo še danes ob 3., 5., 7. in 9. moderno-idilična filmska pravljica MALA KATARINA Frančiška Gaal, Otto WaIborg, E. Verebes ln Fritz Imhof Vam nudijo dve url smeha in zabave. Danes ob 11. uri dopoldne matineja V ZLATIH OKOVIH Joan Crawford in Clark Gable. Vstopnina na vseh prostorih Din S.56 PRIDE: Frankensteinova blesteče to ^ polovico- centt- ie ekon« toliko ** test, « __ P°mŠSa dvakrat-'-^ rezultatom- F I N T E X SVETOVNA MARKA ANGLEŠKIH TKANI ZAGREB • PREOBRAŽENSKA 6 Edina angleška tvrdka v državi, Ki vodi izključno samo angleške tkanine Skladišče ln zastopstvo za dravsko banovino: ŠTEFAN ŠLIBAR — LJUBLJANA Resijeva cesta 8 ....... «»!«««»■ ............................'V . , U- Cehoslovaki jD nase morje. V pete« zvečer je pod okriljem Jadranske straže predaval pri Slamiču docent dr. Vladimir Murko o odnosih Cehoslovakov do našega morja. Predavatelj je v zanimivi obliki razglabljal ves važnejša vprašanja, ki so v zveri b temi odnosi in prepričevalno ovr, gel marši kak predsodek. Tako je na pr. ugotovil, da obišče Jugoslavijo, predvsem seveda Primorie in Dalmacijo vsako le;o okrog 60.000 Cehoslovakov. ki potrosijo okrog 100,000.000 Kč, kar pomeni velik ju, goslovanski plus v trgovinska odnos»h e Češkoslovaško: to je treba Imeti vedno pred očmi, če govorimo o nasib, gospodar skib stikh z bratsko republiko Predavatelj je dalje govoril o socialnem stanju cešKih so^ov, ki pripadajo po ogromni vec-im srednjemu sloiu in *ato res ne morejo živeti luksuriozno, vendar s svojim številom prme eo našemu Jadranu več koristi, kakor bi ph imel od peščice zapravljivih aristokratov m plutokratov Prav zaradi tega bj bilo treba, da se ladranska in druga letovišča pnlago-«je »emu in upoštevajo ne le materialne, PODPRITE S. K. LJUBLJANO marveč tudi psihološke momente, ki so v zvezi e tujskim prometom Cehoslovakov v Jugoslaviji Kot vzgleden primer take prilagoditve je navedel predavatelj Cirkvenico v Hrv Prirnorju. - V drugem delu svoje, ga govora ie dr. Murko razpravljal o go?po, darfiko-nolitičnem pomenu Jadrana za ce-hoftlovake in onozoril na dejstvo, da je oa Zidanega mosta do SuSaka približno teUi rračna razdalja, kakor od Zidanega mc*ta do Trsta Potemtakem obstoji gos]X>darsko-prometna možnost, da ee pomo^ka trgovina Češkoslovaške usrnerj na Sušak. V resnici pa še nimamo zanjo zadostnih pogojev, predvsem najkrajše železniške ureditve, ki b- ustrezala potrebam tolikani povečanega prometa, kakor bi ga prinesla češkoslovaška Inka na Sušaku. Za sedaj nudi Italija če, žkoslovaškemu uvozu odn. izvozu preko Tr« sta znatno večje ugodnosti. Predavanj je Mo oolno vzpodbudnih misli m samo obžalujemo. da niso bili navzočni številnejši zastopniki gospodarskih, tujsko - prometnih in drugih krogov, zlasti ca4j hotelirju ki b? slišali marsikakšno praktično vzpTi si moje 6olnce . . .« i Rihairdom Tauberjem in tednik. »PUTNIK« Maribor prireja odlično organizirana potovanja z novimi luksuznimi avtokari: v Pariz, Dolomite, Rim, Benetke, Veliki Klek itd. Zaslgurajte si mesta — zahtevajte prospekte. »PUTNIK« Maribor. e— Celfski šahovski klnb je igral svoj brzoturnir za mesec april v sredo im petek zvečer v salonu hotela >Uniona« pod spretnim vodstvom prof- inž Rudolfa ob veliki udeležbi šahistov. Prvo nagrado in prvenstvo v brzi igri si }e med 18 udeleženci priboril mladi, talentirani g. Ivo Lešnik, drugo nagrado g Grašer. tretjo g. šmigovec. Lepe nagrade za člane iu klubove dobrotnike, darilo g. dr Čerina, so razstavljene v izložbi tvrdke Tivar. To so umetniški izdelki^ do* mače keramične tovarne v Libojah. — Klub, sk; mojster g. Ivo Lešnik bo zaradi velikega navala šahistov iz okolice nastopil v nedeljo 11. t. m. ob 14. v simultankj proti 40 do 80 igralcem. Prijavnine po 10 Dj,n se spreje-maio v kavarni hotela -»Evrope«. Vabljenj so vsi šahistj jn prijatelji kraljevske igre. e— Samo Be neka? dni imate Jasa, da tri nabavite srečke drž. razredne loterije v podružnici »Jutra« v Celju. Iz Maribora a— Komnnalna politika V četrtek 8. t m. bo IV redna seja mestnega sveta mariborske mestne občane kj bo s pričet kom ob 18. uri v mestni posvetovalnici. Med drugim bodo razpravljal; o gradnji novih zasilnih stanovanjskih hiš ob periferji magdal. okraia kot nadomestilo za barake, kj jih bo, do porušili, razen tega tudi o preureditvi gradu, zazidavi vogala Tattenbaehove in Ve* trinjske ulice ter Obrežni cesti v Melju. HOTEL »MARIBORSKI DVOR" renoviran, sobe od 20.— do 30.— Din. — Brezplačna vožnja od kolodvora ln nazaj. Ob sobotah in nedeljah koncert a— Dva vagona dalmatinskega vina ?o ra plenili včeraj na mariborskem kolodvoru. Zaplemba je bila izvršena zaradi suma, da je vjno pomešano s špiritom Ali je ta domneva resnična, bo pokazala preiskava a— Avto podrl barako. V Dravski dolini pri kilometrskem kamnu 21.170. je avto ki ga je žofjral 30 letni Ciril Poderžaj iz Maribora trešči«! z vso silo ob leseno barako tfk ob ce6ti, ki je služila kot stražarnica Tovorni avto je obtičal ob železni obcestnj ograji in je pripisati le srečnemu naključku, da ni z barako vred zgrmel v visoko naraslo Dra, vo. Zadeva se bo končala pred sodiščem. Ali so pl)n£ne bolezni ozdravljive? To nad vse važno vprašanje zanima očitno vse, ki trpe na astmi, katarja pljučnih vrhov, sastarelem ka&lju, zasluzenosti, dolgotrajni hripavosti In bripi, a doslej Se niso naš H zdravila. Vsi taki bolniki dobe pri nas POPOLNOMA BREZPLAČNO KNJIGO S SLIKAMI izpod peresa dr. med Guttmanna, bivšega šef-zdravnika v zavodu za incenkuro o temi: »Ali se dado pljučne bolezni ozdraviti?« Da damo vsakemu bolniku priliko, da se pojasni vrsta njegove bolezni, smo sklenili, da po&ljemo to knjigo vsakomur brezplačno in franko v splošni blagor. Treba je samo pisati dopisnico (frankirano z Din 2.—) s točnim naslovom na.: PUHLMANN & Co^ Berlin 614, MUggelstrasse Nr. 25-25a. Odobreno od min. soc. pol. sanitetsko oddeljenje S. br. 2416 od 12. XEL 1933 Iz Kranfa r— Glasbena šola t Kranju. Dne 1. t. m. ?e je spet začel reden pouk violine za katerega ie ScHj uspelo pridobit? dva odlična ljubljanska konservatorista gcr. Prevorška Uroša in Burgeria Kajetana. Oba sta najboljša gojenca šole profesorja g. Jana š'ai-sa Zato vabimo vse bivše gojence da ee zaradi razdelitve pouka zgl.ise v gimnaziji v Kranju v glasbeni sobi v ponedeljek 5. t m. jn v sredo 1 t, m. ob 2. pri imenovanih učiteljih. r— Kino Narodni dom prikazuje danes Marijo Bell v krasnem dramskem velctilmn ^La garronne«. Iz Novega mesta a— Kino »Dom« r Sokolskem domu bo predvajal i-'ane« (v nedeljo) ob 15., 1?.. jn 20.15. uri zvočnj film »Praški štu.lant«. Prihodu j? spored: opereta >Daj mi to noč«. Iz Hrastnika b— Glasbeno draštv« je v četrtek polagalo obrarm svoie^a delovanja v 18. po, slovnem letu. Predsednik g Mahkota je po, častil spomin pokojnega skladatelja Emila Adamiča ui pokojnega društvenega člana Holeška. Iz tajniškega poročila ie razvidno, da so društvu dobro služile iniciative, dane na petih od borovih sejah. Tudi arhiv se je povečal. Izčrpno poročilo je podal pevovodja g. Čander, ki že od ustanovitve vodj društven* zbor in orkester. Orkester je imel 16 vaj. Zbor je izborno pel na spominskih Adamičevih koncertih v Trbovljah. Hrastniku itn Zagorju. Poj okriljem Glasbenega društva }e bil tudj koncert primadone ljubljanske opere ge. Gjuugjenac-Gavellove. V jeseni bo samostojni konrert zbora in orkestra. Iz poročila blagajnicarke je razvidno, da je društvo v finančnem pogledu aktivna Revizorja 6ta pregledala abisolntorij, pri vo, litvah pa je bil izvoljen sUr; odbor. Nov-odborniki so ge Inž. Verbič, učitelj Hof, bauer hi rudniški nameščenec Selan. Agll-nemu duAtvu želimo mnogo uspehov. h— Zvočni kino Sokol predvaja danes film: >2rte>v ljubezni« ali »Praterski vrabci« KINO IDEAL ■■ Premiera! Premiera! Edinstveni fllm največje umetnice ELISABETH BERGNER ZA VEDNO TVOJA Danes ob 15., 17., 19. in 21.15 uri. Iz Ptafa j— Zadnja pot Bizjaka C. V torek smo pri Sv. Vidu pri Ptuju položili k večnemu počitku g. Bizjaka Cirila, železniškega uradnika iz Maribora, po rodu Tržačana. Ptujski mestni pogrebni zavod je pripeljal krsto s pokojnim ob spremstvu sorodnikov in deputacije ptujskega Sokola ob 15. k Sv. Vidu. Tam so krsto vzeli člani sokol-ske čete na svoje rame m jo odnesli pred cerkev, odkoder se je razvil veličasten pogreb. Mnogoštevilno »o bili zastopani zlasti Sokol v Pobrežju pri Mariboru. Narodna odbrana, sokoiska četa od Sv. Vida in Sokol iz Ptuja. Pri odprtem grobu so sc poslovili od rajnkega g. župnik, za Sokola iz Ptuja br. Ogorelec, za Sokola iz Pobrež-ja pri Mariboru br. Klcmenčič, za Narodno odbrano pa g. Gruden. Krsto so zasuli številni venci in šopki. Starosta Sokola iz Po-brežja pa mu je prinesel prsti iz sokolskega telovadisča. kjeT je pokojnik telovadil. Rajnkemu sokolskemu bratu bodi ohranjen blag spomin, sorodnikom pa naše iskreno sožalje! j— Podpora siromakom Banska uprava je nakazala te dni 160.000 Din za podpiranje siromakov v ptujskem srezu, kjeT vlada velika beda, zlasti v Halozah in Slovenskih goricah. Ta denar se je razdelil posameznim občinam po 3000 do 20 000 Din. Občine bodo s tem denarjem zaposlile siromake. a opravila se bodo na drugi strani tudi najnujnejša dela na občinskih cestah Seveda bo s tem denarjem le za silo omiljena beda. Treba bo misliti na izdatnejšo zaposlitev brezposelnih, za kar bo potre- POHITITE z nakupom srečk dri. razr. loterije, žrebanje I. razreda 31. kola bo 14* in 1$. aprila t« 1. Veliko Izbero številk Vam nudi Zadružna hranilnica v Ljubljani, Dalmatinova 6 Srečke dobite tudi v oglasnem oddelku »Jutra« v Selenburgovt ulici. Iz Tržiča ž— Kino predvaja danes film »Zaljubljen ci«, v ponedeljek zvečer pa sijajno opereto >Poziv za valček« v gl. vlogj Lilian Har-vey. Z Jesenic s— Prvi zbor jeseniške mladine JNS. Danes ob 10. bo v Mesarjevi restavraciji na Jesenicah ustanovni občni zbor krajevne organizacije omladine JNS. Vs? povabljeni somišljeniki so zaprošeni, naj ee tega važnega sestanka zanesljivo udeleže. s— Zvočni kino Radio predvaja danes ofb 3. uri pop. tn ob 8. uri zvečer (velefilm »Moskva-šanghaj« Med dodatki tudi glasbeni film iRoza Minevlč in njegovi harmonikarji n«. door.ač kulturni film in zvočni tednik. — Sledi velefilm »2ene vladajo«. Plašč, kostum, površnik Vas elegantno obleče, ako si ga za pomlad izberete tz velike, priznano prvovrstne zaloge tvrdke LUKIČ, Stritarjeva ulica bno priskrbeti večje kredite iz bednostnega fonda za javna dela. j— Mestni proračun za L 1937/38. je potrjen Te dni sc je vrnil mestni predsednik g dr. Remec iz Beograda, kjer je interveniral pri finančnem ministrstvu za odobritev proračuna. Finančni minister je mestni proračun odobril z malenkostnimi iz-premembami. Svetloba, zrak, sonce! 7 dnevno bivanje pavSalno od Din 490.— PROSPEKTI ! PROSPEKTI! ■ IIIMMMHIHMIHmilllMHIIIIIIIIHMIIMMIlKOl Dr« P. DeSranceschi V bolnišnici usmiljenih bratov v Kandi-Ji pri Novem mestu, katere idejni ustanovitelj in dolgoletni primarij je biJ, je v petek popoldne po dolgotrajni bolezni umrl g. dr. Peter Defraneeschi. Z njim je legel v grob ena najmarkantnejših postav v vrstah slovenskih zdravnikov, mož, ki Je pred desetletji igral vidno vlogo v javnem življenju na Dolenjskem, kasneje v Gorici in na Dunaju, v zadnjih dveh desetletjih pa tudi v Ljubljani. Dr. Defranceschi je bil iz ugledne, imo-vite rodbine v Ajdovščini. Gimnazijo J« študiral v Gorici in Trstu, maturiral pa je v Novem mestu. Medicinske študije je dovršil na vseučilišču v Gradcu. Kot mladenič, poln energije in iniciative 3i je pridobil takoj ugled in uvaževanje med svojimi tovariši. Postal je predsednik akademskega društva »Triglava« in je živo sodeloval tudi v vseh ostalih društvih gra-ških Slovencev. Kot akademik je jel dopisovati tudi v »Slovenski Narod«, kateremu je ostal sotrudnik dolga desetletja Ko se je izpopolnil v zdravniški vedi na kliniki na Dunaju in si utrdil znanje kot kirurg po raznih bolnišnicah in v inozemstvu, se je nastanil kot praktičen zdravnik v dolenjski metropoli, ki mu je prirasla k srcu že izza dijaških let Opravljal jo službo okrožnega zdravnika. Uvide! je nujno potrebo, da dobi Dolenjska svojo bolnišnico, zato je z vso vnemo in energijo jel delovati za to idejo. Oživotvore-nje te ideje je smatral za svoj življenjski cilj. V ta plemeniti namen je mobiliziral vse ljudi dobre volje v Novem mestu in na Dolenjskem in ni miroval, dokler ni dosegel svojega smotra. Upravičeno se lahko trdi, da je bil pokojnik oče zavoda usmiljenih bratov v Kandiji, ki je pravi blagoslov za vso Dolenjsko. Tu je postal primarij in je vodil bolnišnico do leta 1911. A ne samo kot vodja, udejstvoval se je predvsem kot odličen kirurg, ki je v kratkem po svoji kirurški spretnosti in po svojih uspehih zaslovel po vsej bivši Kranjski. Razen kot zdravnik se je udejstvoval v Novem mestu tudi v vsem javnem življenju. Bil je odličen narodnjak in naprednjak in kot tak je bil izvoljen tudi v novomeški občinski svet V borbi med dr. Ivanom Tavčarjsm in Franom šuklje-tom je stal odločno na strani dr. Tavčarja in mu je bil vdan prijatelj. Leta 1911. se je dr. Defranceschi preselil v Gorico. Sodeloval je tu v ra-ziih narodnih društvih, javnega življenja pa se ni udeleževal. V Gorici ga je zatekla vojna. Bil je, kakor vsi tamošnji zdravniki, mobiliziran. Ko so padale že granate v bolnišnico, je on še delal ob operacijski mizi. Potem Je moral na Dunaj in je do konca vojne opravljal posel zdravnika, zlasti pa kirurga v vojaški bolnišnici v Grinzingu. Mnogim Slovencem, predvsem pa mnogim Hrvatom ln Srbom je tu reSil življenje, mnoge in mnoge pa je tudi rešil fronte. Ob prevratu je postal dr. Defranceschi prvi naš konzul in diplomatski zastopnik na Dunaju. Leta 1920. se je z Dunaja za stalno preselil v Ljubljano. Poleg zdravniške prakse, ki mu je privedla vso staro klienteio z Dolenjskega, se je ta posvetil zlasti organizaciji zdravniškega stanu. Bil Je dolga leta na vodilnih mestih, v Društvu slovanskih zdravnikov in v Zdravniški zbornici, vso svojo ljubezen pa je posvečal Podpornemu društvu za zdravniške vdove in sirote, ki mu je bil poleg že tudi pokojnega dr. Vinka Gregoriča ustanovitelj in dolga leta duša. Leta 1921. Je bil izvoljen v nadzorstveni svet leta 1927. pa v upravni odbor Ljubljanske kreditne banke. Po smrti dr. Karla Trillerja je bil izvoljen za predsednika tega zavoda. Požrtvovalno se je trudil, da bi zavod rešil grozeče težke krize. Nepoznavajoč položaja mu je marsikdo zameril njegove semtertja ostre ukrepe, ali priznati je treba, da je imel pri tem najboljši namen. Pred 10 leti je jel bolehati, neozdravljivo pa je obolel pred dvema letoma. Smrt ga je zdaj rešila trpljenja. Zapustil Je vdovo gospo Dijono, rojeno Dolžanovo, in hčerko edinko gospo Ado, omoženo dr. Kun-stovo. Pokojniku bodi ohranjen svetel spomin, spoštovani njegovi rodbini izrekamo iskreno sočutje! Naročniki „JutraM so zavarovani za 10.000 Din I z fivllenfa na dežel? BLED. Zvočni kino Bled predva ja danes film »Corvani jahač«, tednik in domač kulturen film. POLJE. Godbeno društvo pri D. M. v Polju priredi danes popoldne ob pol 4. javen koncert pred cerkvijo. Občinstvo vljudno vabimo, da 6e udeleži koncerta. RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes ob 15.15 in 20. film »Sužnji denarja«. Za dodatek nov Paramountov zvoooj ted-nik. DOBRNA pri Celju Za srčne, živčne in ženske bolezni bi vse one, ki so počitka potrebni! Akratoterma 37® C, naravne ogljikovo-kiale kopeli. Izborni zdravilni učinki pri boleznih srca, živcev, ženskih boleznih, boleznih ledvic, mehurja, oslabelosti, kroničnih želodčnih in črevesnih katarjih. Krasen park, divna okolica Od 15. aprila do 30 Junija in od 1 septembra do 31. oktobra 20 dnevno pavšalno zdravljenje za pavšalno ceno Din 1.100.— do Din 1.650.— (Avtobus Celje — Dobrna in nazaj, soba, hrana, kopeli, zdrav* nik in takse). Zahtevajte prospekta* Nemčijo Pri velikih regulacijskih delili, ki jih danes izvršujejo številni »brezposelni« v raznih predelih Nemčije, si Lipsko lasti prav časten delež. To starinsko velesejm-sko mesto leži na planjavi, ki je bila do nedavna zelo močvirna. Potreba številnih velikopoteznih regulacij je bila torej na dlani. Lipsko pa si velika dela v prostranem obsegu lahko tudi privošči, zakaj stalni vsakoletni dotok tujcev prinaša denarja, mnogo denarja. Reka Elster, ki je prej pustošila ob pomladnih in jesenskih povodnjih široke pokrajine, se poljubno razlivala med poljane in gaje, trgala zemljo in nanašala blato, je zdaj ukročena. Pred tremi leti v aprilu so začeli z regulacijo. Vnaprej je bila izključena vsaka uporaba strojev, da pridejo brezposelnilti do dela in zaslužka. Kilometre daleč je bilo na delu 1700 delavcev, pridobili so 800.000 kubikov zemlje, zgradili so 5 mostov, vsega skupaj so opravili 430.000 delovnih dni. Celotna regulacija je veljala štiri m pol milijona mark. Velik denar! Toda tudi veliko delo. ki ga danes z veseljem pogledaš. Razen regulacije so zgrnili tudi jez s katerim so zaprli reko Elster. da tvori zdaj veliko jezero, po katerem se vozijo z motornimi čolni, ob bregovih pa vodilo izprehajališča. Tu bo v bodočnosti nastalo javno kopališče, plaža bo obsegala "kakih 20.000 kv. metrov. Gaj Richarda Wagsaerja — najlepši b^sloši s^omestik Na zapadni strani Lipskega, tam, kjer ee široka cesta izgublja čez velik most preko reke Elster na deželo, je na levem obrežju prostran ljudski vrt. V majhnih odtokih reke je polno divjih rac, ponir-kov in fazanov. Tu so pljuča Lipskega mesta, tu je vse tako prijazno domače, skupna last ljudi in živali. A na desnem bregu, kjer je doslej bila pusta poplavna goli-čava, " hočejo lipski mestni arhitekti pokazati svetu, kako se lahko s širokopotez-nim javnim delom služi dvojnemu namenu: socialnemu in kulturnemu. 2e je vsa ogromna terasa splanirar.a, obrežje je zavarovano z dolgo škaipo. To teraso bo Lipsko posvetilo spominu svojega največjega sinu, Richarda VVagnerja. Celih petdeset let so občinski možje v Lipskem ugibali, kje in kako naj postavijo spomenik, kakšni naj bedo natečaji, kakšno bodi razsodišče. Posvetovanja so bila vedno jako zanimiva, včasih celo burna, toda na žalost brezplodna. Zdaj pa se načrt naglo izvaja. Tu bo nastal »Gaj Richarda Wagner;a«, ki bo obsegal 80 hektarov. Proti reki pada ozemlje v terasah, širokih 500 m. Osrčje gaja bo edinstvena sestava spomenika v velikosti 75X130 m. V sredini bo stal velikanski blok, okrašen s simboličnimi reliefi osnovnih motivov Wagnerjevega ustvarjanja: Mythos, Usoda, Ljubezen, Odrešenje ... Stali smo na mostu in prav razločno dojeli velikanske obrise tega dela, pri katerem spet le »brezposelni« vihtijo lopate ln krampe. Stopinje so se nam udirale v rahlo zemljo, ko smo stopali nizdol proti škarpi in proti kraju, kjer bo stal spomenik. Fred mesecem je bilo še vse golo, a zdaj že zasajajo ogromne grede cvetic in mlada drevesca daleč naokrog. Na goli, vendar že okrašeni in oblikovani obrežni puščavi smo lahko zaslutili idilično lepoto in svečano tišino, ki bo vladala v Wag-nerjevem gaju. Do leta 1940, ko bo Lipsko posebno svečano slavilo Gutenberga, bo tudi gaj Richarda V/agnerja izročen svojemu lepemu namenu. Slavnostne manifestacije bodo v ogromni areni, ki jo po zgledu Niirnberga gradi tudi Lipsko, in sicer takoj na drugi strani ceste, komaj 200 korakov daleč od Wagnerjevega gaja. Delavska domačija, ki velja 25 mark sta mesec Daleč na drugo stran Lipskega, onkraj spomenika bitke narodov ln grička cesarskih vojskovodij, na poljanah, kjer je nekoč hrumela bitka z Napoleonovi grena-dirji, sem se znašel med delavskimi družinami. Tu je Hipsko na zelo preprost m cenen nnačin rešilo vprašanje zidave delavskih hišic. Zgrajene so vse po enakem načrtu, vendar vsaka po svojem vrtnem okolju in legi vzbuja vtis individualnosti, ne uniforme. Vsaka hišica ima v pritličju kuhinjo, spalnico ali obednico, zgoraj še sobo za otroke ali goste. Vsaka družina je zavezana k obdelovanju zemlje, kajti, k hiši spada obsežen vrt, ki pri skrbni obdelavi daje dovolj zelenjave za vse leto in omogoča vsaki družini rejo kokoši in kuncev, ki jih ob vselitvi dobavi občina. (Reja prinaša družinam prav čedne postranske zaslužke.) Zemljišče je dala na razpolago mestna občina. Vsaka domačija obsega tisoč kvadratnih metrov. Družina potrebuje — na papirju — za zidavo in vso ureditev dva-tisoč in šeststo mark, ki jih je morda odslužil z lastnim delom pri zidavi. Gotovine pa nobena družina ne potrebuje, marveč plačuje le petindvajset mark na mesec in s tem odrajta najemnino, obresti, amortizira posojilo, skratka, plača vse stroške za vzdrževanje hiše in ceste, za razsvetljavo, za vtydo in za požarno zavarovanje. V štiridesetih letih odplača vsaka družina svojo domačijo, ki potem preide v njeno trajno dedno last. Po štiridesetih letih je treba občini odrajtovati le še nekaj nad tri marke na mesec. Vsaka kolonija ima po avtobusih dobro zvezo z mestom, kamor pa nihče ne sili. Otroci imajo novo moderno šolo, a v prostem času se lahko nadivjajo po goščavah in logih. bog z njimi! Obisk p?i mladih obveznikih v delavskem taborišč« še dalje me je odtod povedla pot, daleč ven na deželo, v taborišče obvezne delovne službe. »Arbeitsdienstl^ger« je bil pred letom postavljen v kraju Peggau (skoro vsa imena tod so slovanska). Obvezna delovna služba je vzgojni ideal narodnega socializma. Vodstvo in organizacija je poverjena Konstantinu Hierlu, njen pomen pa je nekoč naglasil Hitler v nagovoru na delovno mladino: »Skozi vašo šolo mora ves narod. Prišel bo čas, ko noben Nemec ne bo mogel pripadati skupnosti svojega naroda, če ni prej bil v skupnosti obvezne službe ..Vsak Nemec mora biti ne samo bojevnik, marveč mora tudi z delom odslužiti svoj delež narodu. V starostni dobi od osemnajstega do dvaindvajsetega leta mora vsak zdrav nemški mladenič za pol leta v delovno taborišče, dekleta pa h kmetom za pomoč pri poljskih in gospodinjskih delih. Hierl je izračunal. da lahko izboljševalna dela na nemški zemlji dvignejo letni dohodek s poljedelskimi pridelki za okrogli dve milijardi mark. Da pa se vsa ta dela izvedejo, treba dvestopetdeset tisoč delavcev za dobo najmanj štiridesetih let. Nemci odločno zanikajo, da bi bilo obvezno delo mladeničev neposredna priprava za orožje in obrambo. Vso to mladino imenujejo »vojake dela«. Oborožena vojska, pravijo, mora na zunaj ščititi nemško zemljo; delovna služba pa je praktično izvajan narodni socializem, edini porok, da nemškega naroda nikoli več ne bodo razkrajala razredna nasprotja ... Mladeniče is taborišča Peggau najdem daleč zunaj pri regulaciji nevarnega potoka. ki je leto za letom pustošil plodna polja občine Zwenkau. Na delo so se pripeljali zjutraj v avtobusih in se opoldne po štirih urah dela spet z avtom vrnejo v taborišče, ko bo druga partija nastopila delo. Mestni študent in kmetski sin, komi in obrtnik, vsi so enako vpreženi pri prenašanju kamenja za škarpo, pri zasipanju rokavov, pri razvažanju grmade zemlje, pridobljene ob regulaciji. Potok teče umazan mimo po lepo izpeljani, široki strugi Zdaj je njegov čas, da bi se razlil in razdivjal. Toda to se ne bo več zgodilo. Ob škarpi bodo zasajena sadna drevesa, na primerne razdalje pa bodo postavljene hišice čuvajev, ki bodo varovali strugo m sadje. Sneg med dežjem nam vsem izpira lica, čevljev in škornjev se držijo velikanski štruklji blata, ko kobalimo sem in tja po gmajni. Rad bi se kaj po domače pogovoril z zdravimi, utrjenimi fanti, ki jih je delo telesno že močno okrepilo in tova-riško popolnoma izoblikovalo. Toda komaj ogovorim prvega, že udari s petama m pritegne roke k sebi. Vse zaman, vojaška disciplina jim je v krvi, hote ali nehote je danes vsa nemška mladina povojačena. V taborišču, kamor stopim pod lesenim slavolokom z znamenjem kljukastega križa in lopate, mi voljno razkažejo vse barake. Taborišče so napravili tako, da so planirali velik prostor ob mršavem, borovem gozdu in v polkrogu postavili zložljive barake, ki jih v potrebi lahko v eni noči prepeljejo v nov kraj. Toda za enkrat so tu zadovoljni, potrebnega javnega dela naokrog je dovolj. Vodovod in kopalnico so fantje zgradili sami. Ozračje je zdravo, hrana izdatna, za nemški okus prav zadovoljiva. Mnogo konzerv ta mnogo krompirja. Pisarna vodi točne razvidnice o vsakem »Arbeitsmannuc: v pol leta pridobi vsak mladenič nekaj kilogramov, prsni koš se mu razširi. Spalnice so sila snažne. Vsaka soba je krščena z imenom Hitlerja, Goringa ali drugega nemškega veljaka. Samo nacistična literatura je na razpolago, samo nacistični listi visijo v obednici Pouk ta debata se suče strogo v duhu nacističnega programa. Zvečer se zbero ob tabornem ognju, razvedrijo se lahko v kantini pri pivu in igri, ob četrtkih imajo izhod v mesto, povsem svobodni pa so od sobote popoldne do ponedeljka zjutraj. Nu, saj bi se še rad marsikaj pogovoril s fanti, toda vedni udarec s petama me moti. Poslovil sem se prav zadovoljen, da mi je sploh bilo mogoče obiskati delovno taborišče in ga razgledati do kraja. Vendar me ni zapustila misel, da preživlja nemška mladina nekoliko preveč dobre telesne in državljanske vzgoje, pa premalo prave vihrave mladosti, ki naj mladca prezrači do jedra. —en. Šoštanj. 2. aprila. Na veliki petek je šel 49-letni samski kmet Ciril Gru&ovnik v Gaberjah z doma, ne da bi povedal, kam gre. Domači eo mislili, da je šel kakor že večkrat po živinskih kupčijah in si zato niso delali posebnih brig. Ko ga pa niti za praznike ni bilo od-ttikoder, jih je le zaskrbela njegova odsotnost. V sredo popoldne je stopil delavec Vanovšek v bližnji gozd jn res je blizu ceste opazil visečega Grušovnika. Truplo jc bilo že zelo izpremenieno. kair je kazalo, da je nesrečnež visel več dni. Kolikor se je moglo ugotoviti je Grušovnik segel po samomorilni vrv,- morda zaradi domnevnega nezakonskega očetovstva e komadi I7letnim dekletom. Ko ga je sestra opozorila na porod, so mu obraz zalile solze, nato pa jo šel in se ni več vrnil i z lastnim delom in zaslužkom pomagati, da se je lažje preživljala številna družina. Skozi vse življenje ji je bilo sojeno samo trpljenje, a sreče le malo. Prvega njenega moža je doletela smrtna nesreča pri delu. Vendar ni omagala pod hudim udarcem, tudi tedaj ne, ko je sedanji mož skoro popolnoma oslepel. Zelo jo je potrlo, ko so ji sina Iva, ki je bil šolski upravitelj blizu Kranja premestili, kakor pravi ona sama, tako, tako daleč. Miheličeva mama lahko gleda s ponosom na pot 801etnega življenja, polnega trnja, v zavesti da ni storila samo tega, kar je bila dolžna, ampak vse, kar je mogla. Čestitkam k 80 letnici se pridružujemo tudi mi z željo, da bi bil vsaj večer njenega ternjevega življenja brezskrben in srečen. Miheličeve mame Dne 7. aprila bo praznovala v Kranju SOletnico rojstva mamica Ivana Miheličeva. Kdo ne pozna v Kranju te prijazne, drobne ženice! Nihče bi ji ne prisodil osmih križev. Težavno življenje jo je pač telesno nekoliko izčrpalo, duševno je pa čila ta sveža kakor pred 50 leti. Vse njeno življenje je bil en sam velik križev pot. Komaj 10 let stara je morala V spomin dr. Sv. Marko prf Ptuju, S. aprila- V sredo je v Mariboru ogromna množica spremila na zadfcji poti junaka dr. Ljudevita Pivka. Iz vseh krajev naše domovine pa tudi iz inozemstva so prihiteli pokojnikovi prijatelji, tovariši }n znanci« da ee poslove od velikega pokojnika. Tudj markovski Sokoli so prihiteli e svojim, letos priborjenim praporom v Maribor, da ee poklonijo svojemu znamenitemu domačinu. Toda razen So* kolov in nekaj nacionalistov ni bilo od Sv. Marka nikogar. Njega, ki ga pozna vsa Ju* goslavija kot neustrašenega borca jn narodnega delavca, ni počastila na zadnji poti manskovska občina in druge takozvane narodne markovske organizacije. Nchvaležnost in zaslepljenost še vedno kraljujeta jn sta pač merilo kulture marsikoga. Srca markovskih nacionalistov pa so ob smrti dragega domačina polna žalosti. Mi vemo, kdo je bil dir. Ljudevit Pivko, zavedamo se, kaj je predstavljal v kulturnem svetu, poznamo njegovo delo in uspehe — in zato nam je hudo. Pokojni Ljudevit je vsako leto prihajal med nas. Velike počitnice je preživljal v svojem rojstnem kraju, v Idilični ob Dravj ležeči Novi vasi. Čudovito preprost in naraven je bij v svojem občevanju z vaščani. Govoril ie v vaškem dialektu, ljudem je pojasnjeval in razlagal probleme na tak način, da so ga vsi raz« umeli. Njegov smehljajoči se obraz e pipi« eo v ustih je bil vsem ljub. Vsi vaščani. brez razlike političnega prepričanja so prihajali k njemu po svet in pouk. Njegova odkritost in tolerantnost sta legandaričnk Sovražnike je skoraj bolj ljubil in jim prej pomagal, šentfieter Tj France. Karel. Rudi m drugI, ki nam vsem zahajajoče, toneče sonce še vedno, toda ah. že vabeče ožarja lice — aH se še spominjate onih tako hitro minulih, srečnih dni, naše prve zarje, ko je za cerkvijo še valovilo zlato pol e? Kair*ak se. Čim smo se na^profi cukrame okopali v kalnj Ljubljanici, smo se bodrili; »Zadnji pokrit, kol ček v slavo zab-Tte. Alj pa: »Zadnji oble* cen za ušesa vlečen«, tako nekako se mi zdi T~i. kako «mo s canami pod pazduho begali pr^d »moficftmc ali »polipom«, ki ga že odda'eč izdaiai medeninast, blesteč kraec pod brado. Na;bolj smo se bali »Pre-ščeve g1 a ve«. stražnika z debelo betico, ki te ie tud; zapisal, če s; smrkavec kadil ej-gareto. Pp7idaili so bolnico, mi pa smo že hodili v šolo Kako hude in ^olti že naslednje dni bj vriskajoče srce moralo anemeti, skoro umreti. Moralo! Toda ni. Pričel se je veliki teden. In naj se je mati še tako prizadevala, da bj nam dopovedala, kako pomemben j«n pa resnoben je ta čas, mi je kar nismo mogli doumeti. — Glejte, še ptičke so umolknile, tako eo žalostne! Morda eo res utjhnile, ondl po gozdovih, vrabci na strehi pa so le čivkali. Toda tudi o tem nismo utegnili premišljevati, ampak smo zmetali šolske knjige za peč in pobeg« ni]i na ceeto. Ah, zda? eo sedem dn; počitnice; pojdfmo se rajši igrat! Na vsa pota in ceste od vojnSnice do škofovih njiv, kozolca in kapelice, do Kam« naria, po vsem predmestju smo začrtali rise z nižjo, visoko šolo, peklom In z nebesi. S trudom in že ves vpehan si pribrcal svoj kamen po tesnih šolah že prav do rili a — jezas! — pa sj stopil s prevelikim škar-pom na ris. Marš nazaj, v prvj razred. Po njivah so z loparji bili »kline« (svmjko) ter šteli, šteli do petdeset, sto. — Glavna igra na cesti pa je bilo nikanje. Bili so tiči, ki so frkni.li niko dolg korak daleč v luknjico, ki ni bila Širša od kroglice same. Frnikole so bile iz gline, rdeče, sinje, bele iz kamna, šarene iz stekla, iz svinca, železa: po 6orti pa smo igrali z grahki, z šiškamis z jajčki in kroglami. Med najboljšimi, ki jih je priigral vedno polne žepe caiearsk;h. vedno prekratkih svojilh hlač, je bil Murem (pesnik Aleksandrov). Bil je tudi največji med nami. Kadar ni s »uro* 50-letnica delo — krono noših uspehov I Petdesetletno vztraino ln naporno delo Teokarevičev nI ostalo bezuspelna. Kronano je z velikim uspehom l Naša tovarna, največja svoje vrste y državi, Izdeluje štofe, ki uspešno konkurira ju angleškim! Dokazati smo, da so naši ljudje sposobni ustvariti Industrijske izdelke visoke vrednosti. Dokazali smo, da ni potreben uvoz štofov, ker jih, v isti kakovosti a po nižji ceni, lahko izdelujemo doma. Dosedanji uspehi nas bodre da naše delo nadaljujemo. Da uresničimo maksimum, ki ga je mogoče doseči v naši stroki. Naši novi štofi čakajo Vas kot kupca. Vaše naj naša prizadevanja bo, štofov sami prepričate. Cene naših štofov za narjev meter. v Stofi za vsak žep in za vsak ukus Vlada TEOKAROVIČ i Komp. Industrija volnenih tkanin Paračin ▼ naših prodajalnah na večje priznanje za vsa ako se o kakovosti naSh obleke 120 do 180 dV LJUBLJANA Gradi iSe »t. 4 PeeR Prodajalne: ZAGREB Jurlilčeva 4 In v vseh večjih krajih Jugoslavije BEOGRAD Knes MlhaJlova 36 kakor prijateljem. Če je kdo rabjl kake pomoči, 6e je obrnil na dr. Pivka jn on ga ni vprašal za prepričanje in priporočila, temveč je potrebnemu pomagal, če je le mogel. Njegovo pošteno delo je rodilo sad. Njegovega duha in nauka eo se oprijeli mnogi Markoveani. Nam vsem, ki smo ga res ljubili in spoštovali ter občudoval; nam bo hudo, ko ne bomo več slišali bodrllnih besed iz njegovih smehljajočih 6e ust. Vemo pa, da bodo njegov nauk, njegovo delo in duh med nami, in to nam je tolažba. Slava dr. Ljudevitu Pivku — našemu največ« jemu rojaku! Krilati rod v snegu Kamna gorica, 1. aprila Prijatelji prirode so bili ob prvem pomladnem svetniku sv. Valentinu prav zadovoljni z ugodno zimo. Parkrat je bil sicer sneg pobelil tudi nižje lege, toda nikdar tako na debelo, da bi bil našim drobnim krilatcem otežkočil iskanje hrane. 2ivo srebro se je nekajkrat stisnilo precej pod ničlo, toda le za krajši čas, da tudi mraz ni škodoval ptičjemu rodu. Kar naenkrat pa se je spremenilo. Zmotili so se vsi vremenski preroki, ki so po pratikah napovedovali za marc precej ugodno vreme. Pogodili so ga šele na koncu, z napovedjo snega. Bolje so ugenili mučeniki, ki so nas mučili z dežjem skoraj ves marec, za nameček pa so nam poslali še zvrhano mero snega. Ob takem vremenu, kakršno je bilo ob koncu zime, so se prve selivke pravočasno vrnile. Naslednje jate pa so že zaostajale ali pa so letele neopaženo mimo naših krajev. Prav takrat, ko hi moralo biti najbolj živahno preseljevanje ptic, je nastopila vremenska nesreča. Na veliko soboto popoldne so se po Gorenjskem tepli vetrovi: jugovzhod s severozapadom, vmes pa sta segala še čisti jug in sever. Slednji je tako ohladil zrak, da se je dež spremenil v sneg. Na večer pred veliko nočjo je pričelo snežiti ta je potem snežilo vse do ponedeljka 2e prve bele krpe so gotovo zaskrbele drobne krilatce, posebno tiste, ki imajo kar zunaj med golimi vejami spletena gnezda. Kar jih gnezdi po dupliih (sinice), jim je bilo ugodnejše, toda mrzla vlaga in lakota sta tudi te prignali k hišam, na skednje in podstrešine. Na veliko noč je letos vse molčalo kakor sredi gluhe zime. Pesem velikonočnih zvonov je otožno prodirala skozi sivo ozračje, v katerem so se nenehoma vsipale goste bele snežinke. Onemela je pesem zvonov v pobeljenih gozdovih, kjer so se lomili težko obloženi vrhovi smrek in jelk. Pri hišah so bile zbrane trope ptic in vse je bilo pomešano. Pozabljeni so bili prepiri, ki so se bili zaostrili okoli sv. Gregorja, ko so se krilatci ženili. Najhujši razgrajač z vrta, modro-žolti plezovt ali brglez, ki je pred pomladjo preganjal duplarja iz stanovanja, je zdaj pohlevno skakljal po kupu desk poleg drob- j ne sive siničice in dveh samcev ščinkavcev. j V njihovi bližini je bil tudi rdečegrli samec | iz rodu taščic. Bil je posebno košmrljen, vedoč, kako je hudo je njegovi drobni samici, čepeči v smrečici, kjer hoče za vsako ceno obvarovati pikčasta jajčeca pred mokroto ta mrazom, pri tem pa tvega lastno življenje. Precej življenja je bilo ob potočku. Dočim je bil čez polje in gaj razprostrt bel mrtvaški plašč, ki se je debelil od ure do ure, je bilo obrežje potočka kopno ta živo-zeleno. Tu ni mogla zakraljevati bela smrt, odganjali so jo topli vodni hlapovi. Poleg nekaj drobnih selivk, ki se na poti v pravo domovino na severu pomikajo vedno od struge do struge, je bilo zbranih tudi nekaj domačinov, žalostno je gledal črni kos svojega imenskega bratca, vodnega kosa, s katerim pa sicer nista prav nič ▼ rodu, kako se je le-ta rogal beli starki. Počim je žena zlatokljunova, rjava kosovka, omedlevala na odprtem gnezdu v smrečici, je žena vodnega kosa valila v varnem zavetju pod mlinskimi rakami, v velikem gnezdu, podobnem mlinarjevemu klobuku. Nu, po takem ni čudno, da je bil vodni kos edini pevec, ki je veselo zažvrgolel celo v obupni letošnji veliki noči. Pa tudi hrane je imel zadosti. Saj je pobiral crvičke kar iz dna potoka. Črni kos pa je moral biti zadovoljen s črviči, ki so jih bile pustile na obrežju dolgorepe pastiričice, katerim bela starka tudi ni bila kaj posebno mar. K potočku so priletevale tudi druge ptice, da si vsaj za silo potolažijo prazne želodčke. Vrane ta ujede so se stiskale po gozdovih. Izredno nevarne lahko postanejo, če se pomladi sneg drži delj časa. Ob ugodnem vremenu odlete drobne ptice ta se skrijejo pred zasledovalci. Kadar so pa premočene ta premražene, so že tudi izgubljene, čim jih ujede opazijo. Mnogo samic bo uničil mraz in mokrota, samce pa ostri kremplji vran in ujed. Kar se bo rešilo, bo bržčas gnezdilo v drugič, toda iz drugih gnezd ni nikdar toliko mladičev kakor is prvih. Posebna sreča pa je, da letos vsaj v naše gorenjske kraje še niso priletele lastovke. V ugodni zgodnji pomladi so prve znanilke lepih dni že večkrat proti koncu marca zažvrgolele po naših be*ih vasicah. Gorje jim, če bi jih bilo zasačilo letošnje velikonočno vreme. Vse bi bilo uničeno. A tako je pač previdna stvarnica že tako uredila, da se tudi v hudih časih nekaj rešL Upajmo, da bo tudi nekaterim našim drobnim krilatcem prizanesla ta jih p reži vila ▼ hudih dneh. —s. KRAPIHSKE TOPLICE Izredni uspehi zdravljenja revme, proti na, ishiasa, ženskih bolezni itd. Radioaktivne terme in blato 45 C, sezona od srede oktobra. Nizke cene, znatni popusti za časa pred- in po sezone, pavšalne kure. Železniška postaja Zabok — Kra-pinske Toplice, odkoder zveza z avtobusom, brezplačen železniški povratek itd. Zahtevajte prospekte! nikal, ali >fucal< za >etolce< (peresa) ali »tuze« (gumbe), je pritiskal meh na koru. Če je kdo vse izgubil in potem jokal, je segel v žep in mu smehljaje se vrnil ves plen. Veliki četrtek. Zvonovi so utihnili, šli so v Rim. Po predmestju pa so ropotale raglje in klepetci. Opoldne smo se že potili ob npornj raglji vseh ragelj v zvoniku. To so vam biilj slavni, znameniti popoldnevi,! Cerkvene klopi, kj so jih bili zavlekli zaradi božiega groba v ozadje, pod kor, so bile torišče vprav kanibal=kega razgrajanja. Čim je pred oltariem na trikofu ugasnila poslednja sveča in smo jedva zaslulili udarec s šibo, je že zapresketalo, zajecalo. udarilo, zagrmelo in zabobnelo; tud; po klopeh in vratih, kakor na sodni dam. Boga smo strašili! V nepro^ornj oblak prahu se je zakadil cerkovnik ter nas divjake nagnal iz božjega hrama. Veliki petek. Če ee popoldne ob treh ni vsa srenja topila v solzah, eo dejali, da je pridigar zanič. Zvečer smo že pritrjevali gobe na žico: za no=kušnio smo jih vžigali Ali se še spomniš. France, kako se je jejo iz •voje suknje kaditj in smrdeti, prav ondi, v gneči pred svetim božiim grobom, ker s; vtaknjl gobo. ki ei jo bjl premalo oplju-val. v žep? Ah jej. in še novo obleko si imel! Na veliko soboto smo bili že pred 6©dmo prj ognju pred cerkvenimi vrati. Cerkovnik je znosil Iz zakristjne polomljene umetne evettice, Šopke, voščene kipce, pooljen bombaž ter vse pometal na gonit kup. Po mo- litvah smo se lovili po hišah z blagoslovljenimi gobami, ker le vsak prvi je doML za njo krajcar ali dva. Za procesijo popoldne ee je kar trio Iju-j di. Zvonkijanje, koračnice vojaške godbe. ; Veliki zvon je rjovel, kakor lev. »Ailelujak ie zape] župnik Malenšek z mogočnim glasom. >Aleluja!< so svečano odgovorih s kora •»lAleluja!« je svečenik zdajci za teroo povzdignil svoj glas. Zadonele so fanfaire. Med bučanjem orgel je pesem zmagoslavja zatre-pala po vsem hramu, se odbijala od svetlih stebrov, srebrnih piščah' in zasvalovfJa mimo zlatih stranskih oltarjev, da se je med zve-n en i eni šip naposled upokojila v kupoli pod nebom. Zveličar je vstal iz groba! Oslepljeni od sijaja silne lu8j eo rimskj stražarji popadali na tla; zgrudili so se v prah pred N.iim, ki je stri spone zmot m nevere, razsvetlil temo, premagal smrt. Zaslutili smo veličino žrtve; srca eo tmmw utripala hitreje. Drugi dan pa so se nwn megleni obrisi nadzemnega dogajam ja — ob poticah jn gnjati razhlinili v nič. In v torek smo že morali v tesno kleitko, v šoto. t vsakdanjost Ant. Adamič. Pri lenivosti črevesja, črevesnem katarju, obolenja danke, odstrani naravna »Franz-Joscfova« grenčica zapeko dolnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče. da uporaba »Frans-Jose-fove« vode odlično regulira ftmkdje črevesja.__o«i. m* a t*. » KRANJ D R U 2 B A Z Z. USTANOVLJENA L. 188$. Veletrgovina mamif akture, indn* ctrija perila in splošna konfekcija! Trgovci, ki še niste v zvezi, zahtevajte cenik ali potnika! Skrajne konkurenčne cene! mrmra a. mtisti 46 Spomini e&&ee£ence ftVluftoCovceva Jt cmait >Pa se le bojim, da boste morali odpovedati — saradi samega sebe.« s Kaj mislite s tem?« Anthony ga je nekaj trenutkov gledal, preden jc počasi odvrnil: »Ali veste, da je samokres, s katerim so ustrelili princa Mili o, najden? In veste, kje so ga našli? V vašem kovčegu.« >Kaj!« Toliko da ni Isaaikstein poskočil s stola. Njegov obraz je bil spačen. »Kaj pravite? Kaj mislite— ?« Anthony je obširno opisal najdbo molilnega orožja, in deij ko je govorili, bolj zelenkast je postajal poslušalcev obraz. »A to ni res!« je zakričal, ko je Anthony končal. »Jaz nisem dal sHimokresa v kovčeg. Ničesar ne vem o njem. To je zarota!« »Ne razburjajte se,« ga je Antliony potolažil. »Če je tako, boste lahko dokazali.« s Dokaza;!! Kako naj dokažem?« »Da sem na vašem mestu, bi se drevi peljal v Chimneys,« je krotko rekel Anthony. »To —to mi svetujete?« Isaaikstein ga je nejeverno pogledal. Anthony se je sklonil naprej fci mu nekaj zacepetal. Finančnik je omahnil nazaj ter zbegan za-strmel vanj. »Mislite — res mislite — —?« »Pridite tja in sami poglejte«, je rekel Ant-hony. Ura v posvetovalnici je udarila pol devetih. »Nu, torej so vsi spet tu«, je šepnil lord Caterham svoji hčeri. >Lajnar z opico«, je polglasno nadaljeval, gledaje baroma in Andrassyja, »Nasenstein iz Cityje itd. Oh, najrajši bi dal Chimnevs kakemu podjetnemu Američanu v zakup in šel stanovat v hotel!« »Potolaži se s tem, da nas je vsaj gospod Fish dokončno zapustil«, je prav tako tiho dejala Culica. : Oh, ta je bil še zabaven«, je razdraženo opore-kei oče. »Kaj jim je prav za prav, da morajo imeti to sejo baš pri meni?« Vrata so se odprla, in Tredwell je naznanil: »Gospod George Lomax. Gospod Eversleigh«. :: Bonec z zvestim psom nastopi skozi srednji vhod«, je zamrmrala Culica. V tem, ko je Lomax z ljudomilim uradnim obrazom pozdravljal domačina, je BiH pohitel k Cu- lici in razburjeno šepnil: »Kaj pomeni ta reč z Virginijo? Upam, da je niso šiloma ugrabili?« »O ne«, je rekla Culica, »saj je pustila pismo — vse, kakor se spodobi«. »Menda ni s kom pobegnila? Nemara s tistim človekom iz kolonij? Nikoli ga nisem mogel trpeti, in zdaj je slišati, da je prav on glavni zločinec«. »Zakaj ne?« ' »Nu, kralj Viktor je bil vendar Francoz, gospod Cade je pa vsekako dovolj angleški!« >Saj pravijo, da govori kralj Viktor mnogo jezikov in da je mimo tega na pol Irec«. >Bog nebeški! Tak zato je potem izginil?« »Tega skoraj ni moči trditi. Pred včerajšnjim ga je zmanjkalo, a davi je brzojavil, da se nocoj ob devetih vrne in prosi bonca, naj bo ob tem času tu. In vsi ti drugi ljudje so takisto prišli — na vabilo gospoda Čada«. »Ste vi enakih misli, baron?« »Da. Ne verjamem namreč, da bi nas hoteli ukaniti s kakim sleparjem. Proti meni ste se še zmerom iakazali popolnega poštenjaka«. »Hvala vam, gospod baron. Teh besed vam ne pozabim«. Pogledal je okoli sebe. »Torej se vsi strinjamo?« Samo Lemoine se je ognil njegovega pogleda in mrko zastrmel v' tla, Anthonyjevo tanko uho je začulo glas bližajočih se korakov. »»In vendar — « je rekel s čudnim nasmehom — »in vendar se vsi motite«. Hitro je stopil k vratom in jih na stežaj odprl. Na pragu je stal mož z naočniki tn skrbno negovano črno brado — mož, ki mu je le obveza okoli glave kvarila skoraj gizdalinsko vmanjost. »Dovolite mi, da vam predstavim resničnega monsieurja Lemoina od pariške policije«. Nenaden skok — kratek topot — nato se je začni od okna blagi in pomirljivo nosljajoči glas Američana Hirama Fisha: »Ne, sinko — tod ne bo nič. 2e ves večer stojim in stražim, samo zato, da mi ne bi ušli. OpazHi boste, da je moj samokres čvrsto in ravno namerjen na vas. Prišel sem čez lužo, da vas primem, in sem vas tudi prijel — a važji dedec ste vendarle, vse kar je rets!« 15. poglavje »Natančnejše pojasnilo ste nam še dolžni, gospod Cade«, je pozneje rekel Isaakstern. »Mislim, da ni treba veliko pojasnjevati«, je odvrnil Anthony. >Ko sem se odpeljal v Dover, jo je Fish ubral za menoj, meneč, da sem kralj Viktor. Tam sva našla zvezanega Lemoina in seveda takoj uganila, koliko je ura. Sicer pa Battle svojem« dozdevnemu tovarišu kar od kraja ni posebno zaupal in je bil že brzojavil v Pariz po Lemoinove prstne odtise. Tisto reč z »vrstami« knjig sem si bil gladko izmislil, in res spretno je bilo, kako je lažni Lemoine po Tredwellu poslal dozdevni gospodični Brinovi sporočilo zastran tega in nas zadržal v posvetovalnici s tem, da me je obdolžM«. Tudi za pomlad kupile pH 99PAULIiiU" LJUBLJANA, KOlUGKfcSNl TRG 5 KER VAM NUDI ZA VSE VELIKOSTI EV POSTAVE PRAVILNE, NAJNOVEJŠE MODELE DAMSKIH PLAŠCEV, KOSTUMOV IN PALETOJEV. Nedelja 4. aprila. Ljubljana. 8: Vesel nedeljski pozdrav (plošče). — 8,30: Telovadba (prof. M. Dobovšek). — 9: Cas, poročila, spored. — 9.15: Verski govor (p. V. Učak). — 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. — 11: Male stvari za male ljudi (plošče). — 11.30: Otroška ura (Manca Komanova). — 12: Mandolinistične točke (plošče). — 12.15: Koncert. Sodelujejo ga. Fanika Brandlova, prof. M. Lipovšek in Radio orkester. — 13: Cas, poročila, obvestila. — 13.15: Radio orkester. — 16: Podržavlje-nje zavarovanja (g. Ivan Martelanc). — 36.30: Odlomki iz operete »Pekov Miško« (člani mladinskega gledališča v Zagrebu). — 17.20: »Blažena mati Hema« (izvajajo č.l »Ljudskega odra«, vmes plošče, na koncu sodelujeta Akad. kvintet in tercet Stritar. — 20.30: Vodopivčeva vesela ura. Sodelujejo: Akademski pevski kvintet, gdč. V. Rudolfova, Štefka Korenčanova in Radio orkester. — 22: Cas, vreme, poročila spored. — 22.15: Plesna glasba s plošč. Beograd. 17: Zborovsko petje. — 18.50: Klavir. — 19.50: Orkester in solisti. — 2130: Narodna glasba — 22.50: Ples. — Zagreb 16.30: Plošče. — 20.43: Lahka glasba. — 22.20: Ples. — Praga 19.45: Odlomki iz oper. — 20.30: Zvočna igra. 21.19. Orkestralen in klavirski koncert. — 22.35: Plošče. — Varšava 19.20: Plošče. — 21.30: Klavir. 22.05: Ples. — Dunaj 11.45: Moderna glasba. — 12.50: Orkester. — 15 40: Komorna glasba. — 17.20: Lahka glasba. — 19.10- Plošče. 21 10: Slavci pevci, — 21.25: Pevska ura. — 22: Ples. — Berlin 18.50: Romantična muzika: — 20: Lortzingova opera »Car in tesar«. — 22.30: Ples. — Munchen 18: Pomladni čari. — 20: Večer klasikov. — 22 30: Orkester. Stuttgart 18: Koncert solistov. — 18 30: Ples. — 20: »Zvočna skicirka«. — 21.15: Umetniški večer. — 22.30: Ples. — 24: Nočni koncert. Ponedeljek 5. aprila, Ljubljana 12: Ob modrih vodah havajskih (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: čas spored, obvestila. — 13.15: De-bussy: Nocturni (plošče). — 14: Vreme, borza. — 18: Zdravniška ura: Higijena bivališča (dr. Anton Brecelj). — 18.20: Leopold- Tatra fantazija slovaških narodnih (plošče). — 18.30: Slovenska narodna pesem (g. France Marolt). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19,30: Nac. ura: O življenju naših pisateljev (Krešimir Kovačič — iz Zagreba). —. 19.50: Zanimivosti. — 20: Gregorčičev pihalni kvintet (gg. A. Jermol — flavta. B. Flego — oboa, J. Gregorc — klarinet, J. Turšič — fagot, I. Hafner — rog). — 20.45: Pablo Casals (na ploščah). — 21: Koncert Radio orkestra. — 22- Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Radio jazz. Beograd 17.20: Pevska ura. — 17.40: Orkestralen koncert. — 20: Prenos opere iz Nar. gledališča. — 17.15: Pevski kvintet in k'avirske skladbe. — 20: Prenos opere iz Beograda. — Praga 19 25 • Zvočne slike. — 29.25: Lahka godba orkestra. — 21.30: Zvočna igra. — 22.20: Ploš*e. — 23: Bachove klavirske skladbe. — Varšava 19 30: Slike z morja. - 20.15: V olinski koncert. — 21.30* Zborovsko petje. — 22: Simfonične skladbe — 23- Plošče. — Dunaj 11.25: Kmečka glasha (plošče). — 12 20: Koncert orkestra. — 16 05: Iz zvočnih filmov. — 17.05: Pevska ura. — 17.30: Kitare. — 20: Pesmi rudarjev in drvar- jev. — 21: Koncert vojafike godbe. — 22.20: Pevski in klavirski koncert. — 22.55: Ples. — Berlin 18: Uverture in plesi (plošče), — 19.10: Norveška klavirska muzika. — 20.10: Orkestralen ln klavirski koncert. — 22.30: Nočni koncert iz KBlna. _ Munchen 18: Iz Stuttgarta — 19.15: Veseli pomenki. — 2010: Pester glasbeni program s plošč. — 21.30: Zborovsko petje. — 22.20: Recitacije. — 23: Plesni orkester. — Stuttgart 18: Vojaška godba. — 19: Mali koncert z velikimi solisti (plošče). 20.10: Plesni orkestri igrajo. — 21: Vedra glasba. — 22.30- Kakor Berlin. — 24: Nočni koncert. Torek 6. aprila. Ljubljana 11: Šolska ura: Pojdimo odkrivat lepoto Križne Jame (g. Ivan Mich-ler). — 12: Pisano polje (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Radio orkester. — 14: Vreme, borza. — 18: Koncert Radio orkestra. — 18.40: Psihotehnika in narodno gospodarstvo (g. Mirko Ferenčak). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. Ura: Umetne obrti v Bosni (Hanza Humo — iz Beograda). — 19.50: Zabavni tednik. — 20: Čajkovski j: Romeo i in Julija, uvertura (plošče). — 20.20: Bra-nislav Nušič: »Dr« — komedija (izvajajo Člani Nar. gled. v Ljubljani). — 22: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 22.15: Vesel konec (Radio orkester). Beograd 17,20: Orkestralna glasba, — 18.05: Narodne melodije. — 18.30: Zborovsko petje. — 19.50: Slovanska glasba. — 20.40: Plošče. — 21.30: Narodne pesmi. 22.20: Lahka glasba, — Zagreb 17.15: Koncert orkestra. — 20: Prenos opere iz Nar. gledališča. — Praga 19.10: Lahka češka glasba. — 20: Spevoigra. — 21.05: Orkestralen in violinski koncert. — 22.20: Plošče. — Varšava 19.20: Lahka glasba. OtroSki fozlifci aalaOTfeiSiB liodniov OvoEoleea .notorjl irtcl&IJ) aivaini »troj) pogrezljlvl Po zelo nizki ceni! Ceniki franko! »TRIBUNA« F BATJEL, LJUBLJANA. Karlovška cesta 4 Podružnica: Maribor. Aleksandrova cesta 26. Kokošje, pur Je. ^osje, račje, navadno, s strojem čišč^no In čotiano. Vzore) se pošiljajo brezplačno tn franko. Dobavlja se v vsak) množim £. Vajda, Ča&ovec Telefon 5». 60, S, i CENE PEKJA ZELO ZNIŽANE, ZAHTEVAJTE CENIT. CS VZORCE. KI JIH DOBITE BREZPLAČNO! KNJIŽNA ZALOŽBA HR A izda v svojem letošnjem programu 1937/38 Sest obširnih del v prevodih naših najboljših prevajalcev: Otona Zupančiča. Vladimirja Levstika in drugih izbranih iz svetovne literature, trajne umetniške vrednosti Vsaka knjiga v lepi opremi bo obsegala 300—400 in tudi več strani. Plačljivo v dvanajstih mesečnih obrokih, v polusnje vezane knjige din 33.— mesečno, celo platno vezane knjige din 25.— mesečno. Vsak naročnik, ki se naroči na naš letošnji program. dobi kot nagrado še eno v celo platno vezano knjižico izdane pri naši založbi izven rednih programov Več v prospektu Zahtevajte prospekt — katerega Vam pošljem r brezplačno! Založba Hram, Ljubljana, Florjanska ulica 14 Ta varstvena znamka na steklenici DA STE KUPILI ZA ČIŠČENJE VSEH K9V9NASTIH PREDMETOV, OGLEDAL IN OKEN PRIZNANO NAJBOLJŠE SREDSTVO katero vsled kemičnih sestavin vu to predmete ČISTI, POLIPA, OHRANI, DE8INFICIRA PAZtTS NA VARSTVENO ZNAMKO« ZAHVALA Vsem, ki ste lajšali ure bolezni moje dobre murne, gospe MARIJE SEVER se poslovili od nje s krasnimi venci in šopki ter jo spremili na zadnji poti: iskrena hvala! ST. JERNEJ NA DOLENJSKEM, 3. aprila 1937. Globoko iafofoča Metka VERA SEVER — 20.15: Simfoničen koncert. — 22.45: Plesna muzika. — Dunaj 12: Orkester. — 15.15: Aprilski program. — 16.05: Klasiki v poljudni obliki. — 17.20: Pesmi. — 17.35: Regerjevi preludiji in fuge za klavir. — 20: Praterski večer. — 21.30: Slavni umetniki (plošče). — 22.20: Schu-bert: Godalni kvartet v C-duru. — 23.05: »Dunajske slike«. — Berlin 18: Koncert velikega orkestra iz Konigsberga. 19.15: Laiki muzicirajo. — 20.10: Koncert vojaške godbe. — 21: Orkester berlinske filharmonije in solisti. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Mtinchen 18: Lahka glasba. — 19: Klavirski koncert. —- 20.10: Grothejeva opereta »Nesmrtno hrepenenje«. 23: Nočni koncert. — Stuttgart 18: Kakor Berlin. — 19: Fjodor Saljapin poje (plošče). — 20.10: Spored za lovce in druge prijatelje narave. — 21.10: Lahka in plesna muzika. — 22.40: Kakor Berlin. — 24: Nočni koncert. Železne sode 4» (transportne) od mazilnega olja, | rabljene, vsako količino kupuje: : »PETRONAFTA« Zagreb, Vodo- ; vodna 20. | Zelo dobro ohranjene ..RASCHEL-MASCmNEN" in „JAQUARDYVEB-STtJHLE" znamke „SCHWABE" sc radi opustitve obrata iz zdravstvenih razlogov po nizki ceni oddajo. Naslov pod ..Ugodna prilika" na ALOMA COMPANY d. z o. z. — Ljubljana. Vsakdo ve, da je S T O L najboljši! Izdelujemo stole, naslanjače, mize in drugo opremo sa kavarne, restavracije, hotele in privatna stanovanja; nadalje izdelujemo vrtne stole in kino-naslanjače, vse is parjene, upognjene bukovine izbrane kakovosti. Zahtevajte prospekte in ponudbe! sTHONET - MTJNDDS« Jugoslavenska tvornica namještaja iz savijenog drveta d. d. V AR A2 DIN. — Telefon štev. 33, Dober, stalen zaslužek Brezposelnim nudim zaslužek, a nameščencem stranski zaslužek. Strokovno znanje nepotrebno, amerikanski sistem poslovanja, ki ga zamore vsakdo vršiti izven delovnega časa. Zelo pripravno tudi za ženske: nameščenke, uradnice, Študentke, intelektualce, študente, vpokojence, uradnike in nameščence vseh poklicev v mesta in na deželi. Vsi pošljite še danes svoje točne naslove in priložite Din 6.— v znamkah za navodila in prospekte na: INTERREKLAM d. d., Zagreb, Masarykova 28, pod broj K-3993. Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! f Naznanjamo tužno vest, da je preminul bivši predsednik Slovanske Gasilske zveze, bivši starešina Vatrogasnega saveza kr. Jugoslavije, prvi in dolgoletni starešina Gasilske zajednice dravske banovine Ltd., tovariš JOSIP TURK predsednik in častni član« Pogreb nepozabnega, vzornega gasilskega delavca bo v nedeljo, dne 4. t. m. ob 3. uri izpred sokolskega doma na Taboru, Pokojnika ohranimo v trajnem spominu. LJUBLJANA, dne 2. aprila 1937 PROSTOVOLJNA GASILSKA ČETA LJUBLJANA-MESTO f Z neizmerno falostjo ▼ srcih sporočamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem tužno vest, da je naš predragi soprog, oče, brat in tast, gospod JOSIP LAPAJNE šolski upravitelj ▼ Cerkljah, imejitelj reda sv. Save, posestnik, itd. dne 2. L bl ponoči po kratki in mučni bolezni izdihnil svojo blago duSo. Nepozabnega pokojnika bomo spremili na njegovi poslednji poti k večnemu počitku dne 5. t. m. ob 10. ari dopoldne iz hiše žalosti v Cerkljah na farno pokopališče. V Cerkljah pri Kranja, dne 3. aprila 1937. JULKA — soproga, ZORAN, JULCEK — sinova, ANDA, por. CERNE — hčerke in ostalo sorodstvo. Br«s posebnega obvestila Kraljestvo mode Kakor Je med abeFinsko voino moda Poživljala svojo j vojaško« periodo — z ---.šokim i askarskimi čepicami, z vojaškimi nreponami in vrvicami na plaščih, z ofi-nrskimi epoletami na oblekah — tako tudi letos španski dogodki niso ostali brez vpliva na modo, ki hoče biti vedno aktu-airia. Vendar pa nam jo topot moda pri-sanesla z vojaškim slogom, ki ga je že dodobra izčrpala predlani. Izbrala je marveč bolero, toli značilen za špansko narodno našo in za blesteče obleke toreador-jev, da nas opozori na svojo povezanost z dogajanjem v svetu. . . In bolero se Je zares zmagovito uveljavil. Saj pa je tudi kakor ustvarjen za lahko pomladno in poletno modo. Kratek je. lažji od jopice in gotovo tudi bolj mladosten. Moda ga obravnava tako različno, da ustvarja z njim povsem nove linije oblek. Zato tudi seže vpliv novega bolera Tudi proge so moderne Dočim učinkujejo karirasti vzorci bolj fportno, so progasto vzor časta blaga namenjena elegantnejšim oblačilom. Tako je jopica k popoldanskemu, črnemu krilu izdelana. iz rožnato — črno progastega blaga, popoldanska obleka pa iz progaste svile, z navpično ukrojenimi progami, ki store postavo vitko. Tudi komplet na naši pkici je ves iz različno sestavljenega, diagonalno piogastega blaga. od športnega kostuma pa do večerne Obleke. A kakšen je novi bolero? Kratek in tesno ob telesu ukrojen, kakor toreadorski ali nasprotno: ohlapen in odpet. Ima zaokrožene ali oglate robove in je toliko kratek, da ne prekriva pasu ali pa pade preko pasu, k3kor navadna kratna jopica. Torej: vse. kar hočete. Jako različna je tudi izdelava vseh teh modelov. Nekateri so prekriti z vezenjem, drugi zopet pošiti z raznobarvnimi, počez nabranimi trakci v španskih motivih. Največ jih je seveda gladkih, z različnimi reverji ali ovratniki, dočim so izrazito večerni bo-len zopet razkošni: iz organdija in okrašeni s cvetlicami ali pa so iz motne svile ali muselina, pošiti z bleščico. Športni modeli so seveda gladki ln za bciero razmeroma dolgi, kajti večinoma prekrivajo pas. Opremimo jih z moškimi reverji ali z dečjim ovratnikom in morda Se z letes tako modernimi žepki. V zvezi s krilom in odgovarjaločo Muzo tvori potem takšen bolero jako mladosten športen kostum Bolero te \Tste na naši skici ima navzgor koničaste reverje in okroglo prešite žepke. Tudi krilo ima podobne, toda večje žepe, po sredi pa tri dvostranske gube. K temu dokaj svetlemu kostumu se prav lepo poda temna bluza (1. skica). Tudi za bolero velja nekakšna »klasična« oblika. To je kostum iz finega, črnega sukna, z gladkim krilom in kratkim bo-lerom z ravnimi reverji. Sem spada še plisirana bela bluza, pa širok pas lz črne svile, ki ga zavežemo v obliki šerpe (2. skica). Dasi Je bolero oblačilo, ki si ga zamišljamo večinoma odpetega, pozna današnja moda tudi zaprte modele — po vzorcu toreadorsklh jopic. Takšen, po sredi z dvema vzporednima gumboma zapet bolero, najdete na naši srednji skici. Oba gumba obkroža enostavno vezen ali prešit motiv, ki se ponavlja ob straneh krila (3. skica). Tudi cela obleka z bolerom tvori priljubljen pomladanski komplet. Tako ima svetla volnena obleka odprt bolero iz istega blaga z okroglim ovratnikom in okroglo zaključenimi našivi. Enaki naši vi se ponavljajo pod vratnim izrezom obleke in na žepih. Mladostno ljubko noto tega modela še povdarjata ovratnik in pas iz pikčaste svile (4. skica). Zelo elegantno učinkuje bolero iz im-primeje v zvezi z enakim, drobno nagubanim ali plisiranim krilom. Naš model ima k temu svetlo, enobarvno bluzo, na boleru pa zanimive reverje iz tvoriva bluze, ki so obrobljeni z drobnim plisčjem. Z reverji soglašajo tudi svetli m&nšeti tega modela. Nabrani pas iz imprimčja je po sredi prekrižan (zadnja skica). Zdravniška posvetovalnica Z. B.: Z o žirom na dejstvo, da vam masaža dosedaj ni pomagala, bi bili na mestu radikalnejši ukrepi. V poštev bi prišla kozmetična operacija, s katero bi se odstranila brazgotina. Eventualno bi se lahko poskusilo s posebnimi injekcijami, venuar je uspeh dvomljiv. Predno pa se odločite za te korake, se posvetujte s kakim zdravnikom, dali je sploh umestno, kaj podvzeti v tem pogledu. Mogoče je, da se gre v vašem slučaju samo za malenkostne spremembe, ki ne zahtevajo nikakega posega. H. R.: Vzrok vašemu pojavu je nekaka labiliteta živcev in je torej povsem živčnega izvora. Nekaj uspeha bi se dalo doseči z močno koncentracijo volje. Ako hočete to napako kot pišete na vsak način odpraviti, mislim, da je že polovica uspeha tu. V drugi vrsti pridejo vpoštev razna pomirjevalna sredstva n. pr. brom in slično. P. A.: V vašem pismu pogrešam razne podatke, ki so potrebni, da bi si zamogel ustvariti pravo sliko vašega stanja. Znak, ki ga navajate, govori samo za to, da imate preveč kisline v želodcu. Običajno opažamo to pri ljudeh, ki imajo rano bodisi na želodcu, ali pa dvanajstniku. Bolečine, ki nastopajo takoj po jedi, govore bolj za rano želodca. Ako pa nastopajo bolečine na te-šče, odnosno šele par ur po jedi, se smatra to kot znak rane na dvanajstniku. Te bolečine nastopajo večinoma perijodično in traja tako razdobje včasih cele mesece, pa tudi leta. Za časa bolečin je s'olica večinoma neredna. V vašem slučaju bi predvsem priporočal clijeto. Dovoljena so sledeča jedila: mleko, sir, močnata jedila, jajca, surovo maslo, prepečenec, kompoti, špina-če, umetne juhe. Prepovedano pa je: meso, mesne juhe, ostre začimbe, vino, mkotin. Te dijete se držite par mesecev in potem pre-idite na normalno hrano. Proti omenjenim težavam vzemite večkrat dnevno malo so-de-bikarbone. C. J.: Odvaditi nekoga piti, je zelo težavna stvar in je vsak poskus posebno v domačem krogu brezuspešen. Malo več uspeha je pričakovati, ako oddamo dot:čnega v kak zavod, dasi tudi tu ne moremo računati s 100 odstotnim uspehom. V slučaju, da obdržite dotičnega doma, bi svetoval pretežno rastlinsko, čimmanj slano hrano. Na mestu so posebno pri tej obliki alkoholizma razni preparati broma in slično. Obstojajo tudi sredstva, po katerih zavžitju se alkohol za-gabi. Ta sredstva morete dobiti na recept in se obrnite tozadevno na vašega zdravnika. I. M., Nj.: Pravite, da ima vaš sin gliste, dasi nister opazila še nobene, dočim ste pri hčerki opazili gliste. Verjetno je torej, da ima tudi sin gliste, ker je možnost pienosa, zlasti pri otrocih, zelo velika. Kot nadalje razvidim iz vašega pisma, ste poskusili razna sredstva, pa dosedaj še vedno brez uspeha. Sredstva, ki ste jih dosedaj uporabljali, so nedvomno dobra in ne verjamem, da bi bila ona kriva neuspehu. Bolj verjetno se mi zdi, da se otroci vsled premale pazljivosti vedno znova okužijo. Priporočal bi tedaj predvsem, da oblečejo otroci ponoči kopalne hlačke, ki morajo biti napravljene lz zelo gostega platna. S tem preprečimo, da bi se vsled praskanja dalje okuževali. Po vsakem iztrebljenju je treba umiti roke z milom. Skratka, priporočam največjo snaž-nost. Predno pričnete z zdravljenjem samim, priporočam katerokoli odvajalno sredstvo. Po zdravljenju je treba kontrolirati blato, dali ne vsebuie jajčeca glist in kar je merodajno za nadaljnje postopanje. Pripomnili bi, da ie včasih zelo težko doseči trajen usneh. Moeroče bi bilo v vašem slučaju še nalbolle, da oddaste otroke za nekaj časa v bolnico. TjrrrocJsja r Vsakemu ni mogoče iti v kopališče vendar more vsak žrtvovati Din 100.— C20—25 velikih steklenic) ter mesec dni piti mesto druge vode našo znamenito IZPUŠČAJE, PRIŠČE KOŽNE NEČISTOSTI pri dojenčkih, otrocih in odraslih odstranjuje uspešno BABTMIRA C R E M E Dobiva se za ceno Din 10., v lekarnah in drogerijah z rdečimi srci! hiEIM____i _J S A H V finalni tekmi za klubsko državno prvenstvo je zmagal Ljubljanski 6. k. s tesnim rezultatom 4 in pol : 3 in pol nad No-vosadskim š. k.; s tem je postal Ljubljan. š. k. ponovno moštvenl državni prvak, kar predstavlja velik uspeh tudi za ves slovenski šah, obenem pa lepo darilo k 25-letnlci obstoja, ki jo bo ravno letos praznoval Ljubljanski š. k. — Ljubljančanom, ki niso mogli nastopiti s komplet. moStvom, je v nedeljski tekmi v nekaterih partijah morala priskočiti na pomoč nekoliko tudi sreča. Novosadčani pa so tudi dali mnogo močnejši odpor nego ga je bilo pričakovati. Očividno je njihovim igralcem zelo koristil mojstrski turnir v Novem Sadu. Ljubljančani take prilike še niso imeli. — Do novega tekmovanja v prihodnjem letu bo Ljubljanski š. k. lahko svoje igralce še nekoliko bolj utrdil v teoriji otvoritev, razen tega pa po možnosti povečal za vsak slučaj število svojih reprezentativnih igralcev, zlasti iz mlajših vrst; tako si bo zasigural nadaljnjih uspehov. — Na prvi deski sva se srečala z mojstrom Broder-jem v partiji, ki jo spodaj prinašam. V drugih državah, na pr. Češkoslovaški, Avstriji, Madžaiski, je sodelovanje mojstrov in velemojstrov v važnejših medklubskih tekmah od nekdaj v navadi. Tudi v Jugoslaviji se bo moralo udomačiti če hočemo, da dobi medklubsko tekmovanje za državno prvenstvo primerni pomen. Poslovni odbor Slovenske šah. zveze se je konstituiral takole: podpredsednik insp. Jarec, tajnik Cibic, blagajnik Juršič, arhivar Klakočer, načelnik tehničnega odseka Erker propagandnega pa Preinfalk. — Danes se vrši v Delavski zbornici (Miklošičeva c.) že najavljeni zvezni monstre-brzoturnir za banovinsko prvenstvo. šahovski klub Omladina v Ljubljani je nedavno na izrednem občnem zboru spremenil svoje ime v Amaterski šahovski klub. Svoje prostore ima klub 6e nadalje v gostilni Perles v Selenburgovi uL Knjiga o lanskem velikem mednarodnem turnirju v Podjebradih je že izšla. Obsega ne samo vse partije mednar. mojstrskega turnirja, temveč tudi nac. češkega mojstrskega in stranskih turnirjev, skupno 257 glosiranlh partij. Knjigo je Izdal feachov-nl klub Dobrusky v Pragi (Cehoslov. pošt. ček. št. 1547) in stane 40 Kč) približno 60 Din). Na malem mojstrskem turnirju v Moskvi je s težavo zmagal Fine • 5 točkami lz 7. Izgubil Je partjio z Judovičem. Drugo mesto je zasedel Kan a 4 in pol, tretje Panov s 4. Slede Bjelavjenec 3 in pol, Ala-torcev ln Judovič 3. Bondarevskij in Ll-lienthal (!) 2 in pol. Fineova pičla zmaga, kakor tudi Lilienthalov slabi place-ment pomenita nov izreden uspeh sovjetskih 6ah Isto v, ki so tokrat poslali v boj celo skoro izključno -drugo garnituro« svojih mojstrov. DAMSKI GAMBIT Bell: Pire CrnI: Broder. 1) d2—d4 Sg8—f6 2) Sgl—f3 d7—d5 3) c2—c4 e7—e6 4) Lcl—g5 Lf8—b4 + 5) Sbl—c3 d5 : c4 Idejo, da črni na tem mestu skuša osvojiti in braniti gambitnega kmeta, so dali nekateri dunajski mojstri z Griinfel-dom na čelu, pa se zato to nadaljevanje imenuje »dunajska varianta« dam. gambita. V zadnjih letih je bilo na mojstrskih turnirjih mnogo Igrana, vendar govori praksa glede vrednosti variante vedno bolj v prid belega. 6) e2—e4 V tem najstarejšem odgovoru zadnje čase najraje iščejo ovrženja igre črnega. Manj v modi je trenutno 6) Da4-4-. Sc6 in nato" 7) e4 ali 7) e3. 6 )..........c7— c5 7) e4—e5 ...... -r- r-TTUiL T-ilLi-tuh iii'1 -U i.JMIITiCCDTr'T~>~XT Peen: Pt§M o nevmešavanp Nikakor ne trdim, da ima Pubi kako btaedo v londonskem odboru! Kako neki bi jo imel prav naš Pubi, ko pa no-iaon božji čiovek ne ve, kdo jo tam »ploh ima, kdo v tem meglenem odbo-aru vedri in oblači! Tudi ne trdim, da bi Pubi iskal po španski župi svoj peteršiljček! Aima-den. telefonski monopol, as turški rudniki, Mallorca, premogovne afere, Mar-cbova sleparstva. — »kaj zna muž, kaj je čokolada •..« Kje je vse to! Nič ne rečem — ko je šlo za Abesi-jflJjo, je bdi Pubi v elementu! Toda to tio bile lakorekoč bliža je, domače zadeve! Črni Abesinci! Hudi Talijani! To to! Pubi je dobesedno žrl svinčnike in prekrival stene in vse dosegljive knjige z vzpodbudnimi scenami te tako domače vojne. Ali vidite, kako in kje jih je označil? Ta vražji Pubi ima nekaj pojma o rasizmu... Ne vem več kdo mu je kupil pištolo, ki je izstreljevala z gumo obloženo palčico. Pubi je vihtel pištolo, nabijal, pokal kakor obseden, se valjal po tleh in kričal: Marš Abesin'c! Pumf, Atajan! (dvoje stekel razbitih, ena žarnica uničena). Ta njegov gaudiura cer taminis pa se je spre vrgel v pravcato bojno besnost, ko mu je marcijalno navdahnjeni stric poklonil — tank. Tank, resnični tank. s strojno puško, ki kreše iskre ln ropota kakor sam zlo dej. Pubi je naviml peklensko igračo, kričal je in divjal do onemoglosti. Toda — hvala Bogra — : nredesn "fe teaubil ne papa zadnje nitke svojih ma^vre-Viih živcem, preden je odpovedala služkinja, ai k iesa miUtarističniru izbru- hom svojega srSka rekla ne bev ne rrrev), preden jo — z eno besedo — prišio do popolne katastrofe, se je izkazala resnica. Zlata resnica namreč, da ni zavezniški materija! nikoli prida. Odpovedala je pištola, opešal je strahot ni tank. Italijani so zavzeli Addis Abe-bo in Pubi je demobiliziral. Posvetil se je drugim, manj krvavim zabavam. Eno je treba pribiti: niti enkrat, niti za minuto ni Pubi — ne skrivaj, ne očitno — podpiral ene izmed bojujočih se strank!! Njegov tank je kosi! izmenoma Abesince, Ataljane in — Angleže. Le kje je izvohal smrkavec to usodno ime? (V dobi svojih vojnih operacij je imel samo enega stalnega nasprotnika — papana. Toda ta se je umaknil uničujočim strahotam v tretjo sobo in — sploh ni bil angažiran v tej vojni.) Pubi je torej demobiliziral, s prof. Bizgcean je v »Puleksu« odpotoval v daljne dežele, gromozanskim prigodam nasproti, obenem se je posvetil bicikli-stiki in zadnje čase C za Veliko noč) zimskemu športu. Skratka: baš me b6li Španija! — bi vzkliknil naš junak, če bi bil bratskemu jeziku kos. V naši dobi- v dobi vsemogočih paktov in paktičev, trikotov, osi, interesnih sfer. intervencij, okupacij, pregru-pacij in perturbacij. v dobi, ko stari, preizkušeni padarji lepijo in Šivajo rane po mlahavem telesu stare Evrope očitno le za to, da jih, komaj zaceljene, znova odprč in zabrodijo s krvavimi kremplji po smrdečem drobovju ter znova dokažejo svoje peklenske sposobnosti in pisneto seetionis anatomicae... v taki dobi torej tudi tankemu ušesu kakega malega Pubija m p riza nošeno! Tu in tam ujame čudno besedo ... Prisluhne ... Pomisli... Šopiri se tam v daljni Španiji vrli general Franco, bombardira- podira, prodira, pa se spet umika (retirira) —. ■vse po dobro premišljenem in pretun-tanem načrtu... Iu vaiovje, ki ga je razburkal junaški general, vznemirja v svojih najbolj daljnih odtenkih tudi naše mesto, kjer prebiva med mnogimi prijatelji in zoprniki mali Pubi. Gospod Živko, jurist, mamičin in Pubi jev (zakaj njegov, Pubi dobro ve!) prijatelj npr-, je ogorčen nasprotnik vrlega generala Na sprehodih po parku, kjer se Pubi neumorno preganja s svojim triciklom in se neusmiljeno zaletava v umetniško obdelane, v nebo sveteče kandeiabre, se jima, kakor vedno, pridruži. Toda — kaj se je zgodilo? Kar nič več ne zavija oči, nič ne vzdiha in ne poveša glave — nekam razburjen je. ves v ognju razlaga mamici: »Milostiva! Zmagali smo, dokončno zmagali! Obroč je prebit! Sunek na Guadalajari se je totalno pene-srečil! Prodiramo na celi...« — Ta-le. da je zmagal? misli Pubi. Tale, ki še tukaj, ko je vendar popolnoma jasno ... Šema! Guadalajara — tidrara! — In se zapodi nekam proč s svojim trikolescem. Pomladna sapica pa rrra prinaša na uho: Plačane barabe.. Marokanci... banda... komunisti... evropski škandal... »Papa — kaj pa je to komunist?« vpraša Puibi pri večerji »Hudiča! s« vzroji papa in zažene nož in vilice od sebe. »»Schon wieder! Hirnmeldonnerwetter! Kaj ti nisem že zadnjič rekel, da te besede še v misel ne kaže iemati — a? To je — to je — vrag — to —«« j. Ali ima tak jezik?« nazorno pok3Že Pubi. »In roge? Ali je kosmat?« • Jezik!c« se zadere papa. »»Jezik ima kakor«<* — se vgrizne v*zobe. »»Jezik ima kakor — tovorni vlak! Samo jezik!«« In proti mamici, ki mirno sreblje čaj i Samo jezik! Kosmat pa — ni; Se puh mu ne poganja pod nosom, da!« Pubi — spat! Dremlje Pubi v mehki posteljici, izza zaprtih vrat pa ... ; še ob službo bom! Ali ti sploh veš — fes j je služba? A? Komunizem — seveda! Naj poba kje izblekne! — Že sama beseda! Nur em Wort!---Moja kariera. •.« Pubi dremlje, Pubd zaspi Od nikjer, od vsepovsod, iz črnega niča kobacajo majhni, goli hudički; z dolgimi, iz Parnih tovornih vagonov sestavljenimi jeziki opletajo po sobi ih zlobno sika jo: kom — iist... kom — iist... Pred n^ • mi pa — o tristo! — skače papa, v samih soodnjih hlačah, namiljen... v roki drži brivski čopič in kriči: kariera! ka—rieeera... Moj bog, kako je vse to heeno... Pubi se v sanjah smehlja. Da, res .Papa pač ni msproitnflt vrlega generala. In tudi gospod Smole ni. Gospod Smole je pisatdj ali kaj... Piše pač. S papaaom sta prijatelja. Večkrat stikata glave nad časopisom. »Tukaj — ta odstavek!« pravi gospod Smole. »Tako je! Tako je prav!« pritrjuje papa. »Red mora biti! Orfmtng maas Beli se drži dobro znane in teoretično že temeljito raziskane poti. 7 )..........c5 : d4 8) Ddl—a4+! Slabše je 8) ef6 : gf6 9) Da4+, Se6, 10) 0—O—0. 8 )..........Sb8—c6 9) o—o—O Dd8—a5!? V zadnjem času je bilo tu navadno igrano Ld7, kar pa se črnemu tudi ni posebno obneslo. Zato poskusi črni s potezo, ki jo je svoj čas priporočil dunajski prvak in znani teoretik prof. Becker. To daje partiji teoretičen pomen. 10) e5 : f6 Hitro se mora pokazati, kdo v naslednjih zapletih obdrži prav. 10) ..........d4 : c3? Bolje je vsekakor Lc3 : !, pa tudi potem pride beli menda v prednost : 11) Dc:, Lb4, 12) fg7:, Tg8, 13) Lf6. Beckerjeva poteza je torej vsekakor sumljive vrednosti, toda po zadnji slabi potezi črnega bo beli dosegel že kar preočitno premoč. 11) f6 : g7! Seveda! Saj sedaj na cb : +, Kbl, Da4 : sledi enostavno 13) gh8 : D-h, Lf8, 14) Lc4 :!, Dc4:, 15) Lh6, De4-f-. 16) Kb2:, Db4 : -f, 17) Kal in beli obdrži po zamenjavi na f8 kvaliteto več. Črni poskusi igrati torej skromneje: 11 )..........T5i8—g8 Pa tudi tako ne gre: 12) Tdl—d8+! Da5 : (18 13) Lg5 : d8 c3 : b2 + 14) Kcl : b2 Ke8 : d8 15) Lfl : c4 Beli ima gladko dobljeno pozicijo: ima damo za trdnjavo, lovca in kmeta, torej materialno premoč; poleg tega je bolje razvit, pa še grozi eksponiranemu črnemu kralju z napadom. 15 )..........Tg8 : g? Nekoliko bolje je bilo morda Tb8 ali a7 a6. 16) Sf3—d4! Da odstrani črnega skakača, ki Se nekako brani pozicijo črnega kralja. 16 )..........Kd8—c7 8e slabše bi bilo Sd4:, 17) DM radi groženj Df8-f in Dd6-f-. 17) Sd4 : c6 b7 : c6 18) a2—a3! Seveda pa na 18) Db4:?, Tb8. Z zadnjo potezo hoče beli pregnati črnega lovca, da omogoči dami važni šah na a5. 18 )..........Lb4—d6( ?) NI Šlo Lc5 radi 19) Da5+, Lb6. 20» De5+: bolje pa je bilo najprej 18)... Tg4. Sedaj beli lahko forsira konec. 19) Da4—a5+ Kc7—d7 20) Thl—dl Z grožnjo Dc5 ali De5. 20 )..........Kd7—eT 21) Tdl : d6! Najenostavneje. 21 )..........Ke7 : d6 22) Da5—d8+ Kd6—e5(?) Vodi do mata. Po Kc5 bi bil beli moral igrati Se končnico: 23) Df8+, Kc4:, 24) Dg7 : ter Dh7 : in h-kmet dobi. Ne bi pa šlo 231 Kc3. Tg4! in črni brani vse. 23) f2—f4 + Ke5—f5 Na Kf4: pade seveda po Dd4+ trchija- ra na g7, na Ke4 pa beli iz Dd3-f izsili Kf4. 24) Lc4—d3-f Kf5—g4 25) Dd8—f6 črni se vda; saj mata z Le2 ne more preprečiti. Na Kh5 gre celo 26) Le2-f, Tg4, 27) Dg5 mat. Vasja Pire Na grobu Rodolfa Valentina Kakor vsako leto o Veliki noči, je tudi letos neka skrivnostna, zastrta dama okra sila grob Rodolfa Valentina, nekoč slovitega filmskega zvezdnika, z lilijami. Baje gre za vdovo po nekem bogatem newyor-škem tovarnarju, ki je svoječasno. ko Je Rodolfo še živel, Izvršil baš na Veliko noč samomor, ker se Je bila njegova žena zaljubila v tega igralca, pa čeprav ga ni osebno nikoli poznala. sem! Nemci in Italijani pravilno razumejo ---« Tako modrujeta papa in gospod Smole. Popolnoma svoje mnenje o vrlem generalu pa ima n. pr. gospod Ravnig- ld pride včasi k Pubijevim na večerjo. Gospod Ravnig je upokojen c. kr. major. Pubi ga ima rad, prinese mu čokoladnih bonbonov. Pri večerji gospod Ravnig molči. Molče se priklanja mamici, kadar mu vedno iznova natoci čašioo zlatega vinca. Vince sreba z zaprtimi očmi, počasi, svečano. Pubi ga rad gleda. Po večerji, ob cigari in vinu, pa se razvname. »Franco! Ein General! General! Prosim! Pitšen! (in že riše s pepelom po prtu —). Tukaj — Gua-darrama — Pic de Penarae — 2404 m! Tukaj — Ta jo! Tukaj — pitšen — Man-eanares! Also — klar wie Sohiuhwichs — napademo — tukaj! Also! V dveh dneh — und Madrid ist gewesen! — Ne — pa — z Guadarrame — prosim — Pic de Penares!... 2404 m! — Strateški idiotizem ersten Ranges! — Ge — ne — ral! Kdaj pa je še Španija imela kakega dobrega generala? Ein en Jesui-tengeneral vielleicht...« Tako modruje gospod Raivnig in potem pove še staro znano zgodbico, kako je on, v svojstvu k. u. k. Hauptmanna s 16mi možmi osvojil koto 116. ki so jo dva meseca zaman naskakovale tri brigade. »Im kritischoai Momente, da mein Vor posten versch.wunden...« Pubi ju lezejo v kup oči... V sivo meglo tone rdeči obraz gospoda Ravni-ga... V španski daljavi zamirajo nje- , gove besede. Pubi spi. Pubi je za rt- j Zakaj se selivke vračajo? Selitveni hormon jih žene s severa na jug in obratno Znanost se je doslej pač precej bavila z vprašanjem, zakaj se ptice selivke jeseni odpravljajo v južne kraje, kar je razlagala včasih s tem, da bežijo pred pomanjkanjem in mrazom, ki jih čakata v zimi. Manj pozornosti pa je posvečala vprašanju, zakaj se spomladi spet vračajo. Razlaga, da se vračajo k polnim mizam pomladnega časa, ne more dosti držati, saj jih po drugi strani ne podi kakšno pomanjkanje iz južnih krajev. Sploh stoji vsa razlaga s pomanjk°jtjem in preobilico hrane, z mrazom ln toploto na dokaj šibkih nogah, od kar upoštevamo v polni meri dejstvo, da se selivke n. pr. odpravijo proti jugu že ob času, ko je pri nas še dosti hrane, toplote in svetlobe, že stari Brehm je navajal, da pričenjajo hudourniki svojo selitev točno na isti dan v avgustu, štorklje lz določenih krajev pa med 18. in 20. avgustom. Baš ta točnost v terminih, ki se je držijo ptice, je zbudila domnevo, da njih selitve ne povzročajo zunanji vzroki, temveč da gre za ritem, ki ga vodijo notranji, fiziologični vzroki. Ameriški zoologi so na podlagi te domneve začeli iskati poseben »selitveni hormon«, ki morda sprožuje potovalni nagon. Niso ga naSli, pač pa so novejša raziskovanja pokazala, da je ta nagon vendarle v zvezi z Izločevanjem že znanih endokrinih žlez. Selitve ptic so v tesnem razmerju z drugimi fiziologičnimi dogajanji, ln sicer z golitvijo in razmnoževanjem. Tudi ti dve dogajanji imata svoj določeni ritem. Večina ptic se goli samo jeseni, a nekatere ptice se golijo tudi pomladi, in ?ieer selivke kratko pred odletom v severne kraje. Istočasno se začne razvijanje spolnih organov. Selitveni nagon se pojavi ob dozorevanju kličnih žlez. V kakšni tesni medsebojni zvezi je to dvoje, je najbolje razvidno iz dejstva, da se mnoge ptice zelo nerade vračajo proti severu ali pa se sploh ne vrnejo, če bo času selitve še niso spolno dozorele. Da je selitev res v zvezi z obema omenjenima pojavoma golitve in spolnega dozorevanja, je pokazala cela vrsta novejših poskusov. Prof. W. Kilchler je raziskal večje število ptičjih ščitnih žlez v raznih letnih dobah in je ugotovil, da se vse tri faze delovanja te žleze, izločevanja, nabiranja in iztresanja hormona delijo na določen način na letne dobe. Poleti in pozimi se hormon nabira, le malo ga tedaj pride v organizem, jeseni in spomladi, torej ob času golitve ln selitve, pa je ptičji organizem s hormonom naravnost preplavljen. Ščitnica je v določenem razmerju do drugih žlez. Iztresanje hormona povzroči dozoritev kličnih žlez, tn s tem močnejše Izločevanje spolnega hormona, to močnejše izločevanjne pa poganja ptice spet do gnezdišč na severu. Zanimivo je tudi, da je iztresanje Sčitnega hormona pri selivkah, klatežih ln stalnih pticah različno. Pri zadnjih in srednjih pticah se hormon v časih selitve sploh ne izločuje ali pa le malo. Zanimivi poskusi v ptičji postaji na Hel-golandu so potrdili domnevo, da povzroča nabrekovanje kličnih žlez spomladanske selitve, njih upadanje ta mirovanje v prehodni dobi in zimskem času pa potovanje proti jugu. Na Helgolandu so jeseni nalovili ptice, ki so potovale proti jugu. Bile so kakor vse selivke ob tem času zelo nemirne. Vbrizgali pa so jim ženskega klič-nega hormona. Majhne količine tega hormona so Imele za posledico, da se je njih nemir zmanjšal, večje količine pa so jih popolnoma pomirile. Ptice v tem primeru niso hotele več romati proti Jugu ln so se celo vračale proti severu, torej zimskim nevarnostim naproti. Podobne učinke je pokazalo v ostalem tudi obsevanje. Svetloba spodbuja rast ln delovanje žlez z notranjim Izločevanjem. Zato je po daljšem obsevanju večina poskusnih ptic odletela proti severu, navzlic temu, da je bilo to jeseni, v dobi velikega romanja proti jugu. tu Letos Zl. februarja se Je narodH nervefikenm prestolonasledniku Oteftt ta soprogi princesi Marti, sestri tragično preminule belgijske kraljioe Astrlde »ta, prvi na Norveškem rojeni kronski pretendent po L 1370. Princa bodo krstili na ime Ffamld. Ob njem njegovi sestrici, princesi Ragnhilda in Astrid ob on peraturi Vdihavanje joiove pare skozi nos V presenečenje znanosti so nekega dne dognali, da obstoji tudi železo, ki ge na zraku v navadnj temparaturj vžge. To že? lezo, ki ga pridobivajo iz neke spojine, sli-či v kemičnih ozirih drugače popolnoma normalnemu železu. Prof. dr. Albert Schmid ki se s to stvarjo bavi že delj časa, je zdaj ugotovil še to, da je med normalnim in gorljivim železom poljubno število vmesnih stopenj- Ena teh vmesnih stopenj je na pr. tista, ki jo moreš prižgati z vžigalico. To odkritje je za kemijo in še marsikatero drago stroko velikega pomena. Gorljivo železo ima na pr. prijetno lastnost, da zgori, ne da bi razvijalo kakršnekoli pline. In s tem odkritjem so rešili star medicinski problem. Že prof. Biea- je svoječasno označil jod za najbolj pripravni pripomoček zoper hod in bolezni, ki se pričenjajo z nahodom, na pr. hripo. Ker ni poznal nobenega pri* pomočka, s katerim bi jod radikalno dovajal vnetim sluznicam dihal, je zapisoval evojim pacientom kapljico joda v kozarcu vode. Sedaj delajo to stvar drugače. Stekleno palčioo prevlečejo z >adsorpcijskim ogljem«, kj vsebuje natančno odmerjeno, zelo majhno količino joda. To prevleko obda do s plaščem iz gorljivega železa. Priprava, ki se imenuje »inhaleta jodove pare^ je tako majhna, da jo lahko nosiš ▼ malem žepu s seboj. Ko začutiš, da ee te loteva nahod, prižgeš z vžigalico glavo te priprave. Jodovo paro potem vdihavaš skozi nos in dovedeš tr ko zaščitno in zdravilno snov direktno dihalnim organom. Zajam sreča Ne smatraj drugih žensk za grde, temveč za lepe — V zakonu ne more vladati večno svečano razpoloženje Kako bi bdio mogoče zakon najučinkoviteje zavarovati pred razočaranjem? Neki pa-ifškj list, ki je zastavil' svojim bralcem to vprašanje, objavlja sedaj nekatere izmed aeštevilnih odgovorov, ki jih ie prejel. Eden izmed bralcev meni: »Mlada žena. ne zanemari se v obleki. Nič ne iz trezni moškeca tako sigurno ih hitro kakor po-VTŠna frizura, pomečkana nočna halja, nerodni čevlji. Kot zaročenka se svojemu zaročencu gotovj nisi kazala v takšni obliki, kajti fcedaij ti je šlo za to. da si ga osvojiš. A še važnejša je naloga, da ei osvojeno obdržiš!« Med nasveti ženam ie tudi naslednji: »Če opaziš, da se zdi tvojemu možu neka ženska ali mladenka mična, tedajj ne delaj o njej neugodnih opazk. S tem bi dosegla le nasprotni učinek, nego bi ga nameravala. Tudi 6e ti je mož še tako naklonjen, bo nehote zasumjl. da si nevoščljiva ali pa ljubosumna. In če je bilo njegovo občudovanje druge ženske morda samo nedolžno boš svojega moža boš s tem, da drugo omalovažuješ, pripravila do nasprotnega mnenja, kj ga morda ne bo rrrbi izdal, a ki bo učinkoval tem globlje. Zato >je za ve ako žensko prva zahteva zakonske diplomacije, da ne smatra drugih žensk za grde, temveč za lepe.« Seveda gre tudi na račrai moških obilo nasvetov. »Ali se 8e spominja««, gospod,« piše nekdo, »kako viteško ste se trudili za dekle, v katero ste se bili zaljubili? Ali bd vam kdaj prišlo n® um da bi pustili damo svojega srca nositi pakete? Ce »te sedeli z njo v kavarni in je pristopila prodajalka cvetja — ali ste morda opustili, da bj svoji prijateljici kupili vrtnico ali nekoliko vijolic? Iz vaše prijateljice je postala vaša zaročenka, iz zaročenke vaša žena. Priznajmo pošteno: mj mogoče, da bi v zakonu vladalo vedno praznično razpoloženje, tudi vsakdanjost ima v njem svojo besedo. Treba pa ee je potruditi, da daš tudi zakonski vsakdanjosti nekaj sijaja. In za to skrbijo male galantnostj najučinkoviteje. Zato. gospod, ostanite budi kot zakonski mož galantni. Ne hranite evotiih galantnosfri samo za druge ženske, temveč bodite najsalant-neiši napram svoji lastni ženj. S tem si zagotovite svojo zakonsko srečo.« Grobarji stavkajo Na pokopališču Glasvenin pri Dubllnu so zastavkali tamkajšnji grobarji, po številu 52 mož, zaradi nizkih mezd. Mrliče, ki so bili tiste dni na vrsti zaradi pokopa, so morali svojci lastnoročno zasuti, da niso ostale jame s krstami odprte. Pogled na razstavišče v Parizu I ' ■ ■ t ' • . % -"v ... % ' v. V S ' "" Beg iz Madrida Državljanska vojna v Španiji postaja vsak dan bolj kruta. Iz Madrida bežijo matere a otroci na rokah Kriza in venerizem V času gospodarske stiske tudi spolne bolezni nazadujejo Se staža Haustelnova teorija je govorila o nekih tesnih zvezah med venerizmom ln gospodarskim položajem, ta sicer v tem smislu, da v dobah gospodarske krize nazaduje tudi Število spolnih obolenj. To trditev je v novejšem času posebno temeljito raziskal dunajski zdravnik dr. A. Fessler. Njegove statistike, ki se nanaSajo v prvi vrsti na zadnje desetletje ta na dunajske razmere, kl pa bodo veljal« do neke mere tudi za druge kraje, so mogle Hausteinove trditve na novo potrditi. Na vpraSanje o vzrokih tega prilično nepričakovan ega nazadovanja te vrste bolezni med krizo Se ni mogoče podati določnega odgovora, vendar navaja dr. Fessler, kl plSe o svojih raziskavah v neki strokovni medicinski reviji, da gre sedanje nazadovanje po vsej verjetnosti na račun današnjih spremenjenih nazorov o seksualnih vprašanjih, na račun velikih socialnih sprememb, predrugačenih nazorov o morali, osamosvojitve mladeži, posebno ženske, in ge raznih drugih vzrokov, n. pr. previška žensk, nazadovanja prostitucije itd. V letih 1908. do 1910. so izvirala spolna obolenja v nekem krogu pacientov še po 66 odstotkih od prostitutk, v letih 1931. ta 1932. se je ta odstotek znižal že na 10. Število žensk ln deklet, ki so pod kontrolo, v povojnih letih v vseh srednjeevropskih deželah stalno nazaduje. Na Dunaja JOi Ji bilo še L 1921. 1438, L 1934. pa 717. Basen tega se je spremenila tudi povprečna stam ros t. Od 1700 javnih prostitutk, ki so jih imeli L 1900. na Dunaju, jih je bilo IT odstotkov v starosti pod 20. letom, 34 odstotkov med 21. ta 25. letom in samo 2S odstotkov jih je bilo starejših nego 30 let. L. 1934. pa ni bilo v tem mestu nobenih javnih prostitutk, ki bi bile mlajše nego 21 let, 2 odstotka Jih je štelo 21 do 25 let in nad 70 odstotkov je bilo starejših nego 30 let Istočasno je opaziti zelo močno nazadovanje števila tajnih prostitutk. Natančne številke Je tu seveda težko določiti, vendar računajo, da jih je bilo v dobi Inflacije v avstrijski prestolnici 5000 do 6000, danes pa jih je 2500 do 3000. Ker se gospodarski položaj ta čas skoraj povsod boljša, bi bilo po Hausteinovi teoriji pričakovati, da se bo število spolnih obolenj počasi spet dvigalo. Fessler pa misli, da to ni nujno potrebno, poeebno če bodo odločujoči činitelji prehodno dobo od krize do konjunkture izkoristili za odločen boj proti tem ljudskim kugam. Pred vsem pa morajo svojo pozornost posvetiti vprašanju, kako naj bi se mladina pritegnila na primeren način v borbo proti spolnim boleznim in njihovim vzrokom. Oven Toung se je poročil Ustvaritalj Toungovega načrta, Owen D. Toung, ki šteje danes 62 let, Je pred dvema letoma Izgubil svojo ženo. Te dni Je postal tretji mož ge. Powis Brown Clar-kove. Poroke so se udeležili tudi Toun-govi otroci. Truplo v ©klopni blagajni Strašno maščevanje ameriškega gangstra nad sinom izvoznika, ki je tihotapcu prevzel nevesto To-Je sliko so posneli z Eiffelovega stolpa, odkoder Je prekrasen razgled po razstavišča letošnje svetovne razstave v Pariza Bilo je pred dvanajstimi leti. Mister Bret, Sef izvozne tvrdke Bret, S tone & Co. v Chicagu, je nestrpno čakal, da se vrne njegov sin, ki je bil v poslovnih zadevah odpotoval v New York. Ze pred tremi dnevi bi bil moral prispeti, toda ni ga bilo. Zaman je stan gospou tudi čakal, da bi se mu sin oglasil s kakšnim pismom. Nekolikokrat je bil teleionirai tudi v New York tvrdki, ki jo je bil sin obiskal. Toda od tam so mu samo odgovarjali, da mladega Breta v zadnjih dneh niso nič videli. Posle je pa bil opravil v redu. To noč g. Bret ni mogel zatisniti očesa. Naslednje jutro, kmalu potem, ko je prišel v pisarno, kjer je v svoje razočaranje ponovno zvedel, da ni nobenih vesti o njegovem sinu, se je ustavil velik tovorni avto pred hišo. Delavci so lz njega dvignili težko oklopno blagajno in jo vlekli v pisarno. Vodja transporta se je javil g. Bretu in ga vprašal, kam naj bi blagajno postavili. »Blagajno?« Je menil Bret začudeno ta nevoljno. »Jaz nisem nikoli naročil kakšne blagajne. Gotovo me zamenjavate s kom drugim.« — »Bo že prav,« je dejal oni, »blagajna Je prispela danes iz New Yorka ta je določena za vas, to drži.« Mister Bret Je majal z glavo ln Je prejem potrdil. Mislil si je, da je bil blagajno naročil v New Yorku pač njegov sta in je sklenil, da ga bo zavoljo tega nepotrebnega izdatka še posebe oštel. V svoje začudenje je potem zvedel, da ključi pošiljki niso priloženi. Gotovo jih je obdržal sin. Nekoliko ur pozneje so dospeli v majhnem zavitku po pošti tudi ključi. Mister Bret je že začel dvomiti v pamet svojega sina. Mehanično je ključe preizkušal. Vrata ogromne blagajne so se nenadno odprla ta Bret je kriknil. O potekel se je. V notranjosti blagajne je bilo namreč stlačeno truplo njegovega sina. Mrtvecu je bilo videti, da so ga s silo stlačili še živega v blagajno ta da se je v njej zadušil. Seveda je policija poskusila vse, da M dognala morilce nesrečnega mladega moža. Toda vsi njeni napori so bili zaman. Dvanajst let Je poteklo od tedaj ta videti je bilo, da se ta skrivnost ne bo nikoli pojasnila. Pred kratkim pa je policija v New Torku aretirala nekega gangstra, ki Je po dolgem zasliševanju Izdal tudi ozadje te stare drame. mi (o, z>eo domače, tfoveno ft o mi io\ MimU Bret se Je bil nekoliko mesecev pred svojo smrtjo v ueki newyorški gostilni seznanil z Izredno lepim dekletom ta se zaljubil do ušes vanjo. Takrat ni vedel, da Je elegantna mlada dama prijateljica nekega zloglasnega tihotapca alkohola. Ko ji Je pa po vseh pravilih predlagal, da bi postala njegova žena, je zvedel v svojo grozo vse to. Vendar pa je bila njegova ljubezen močnejša od njegovega strahu. Skušal Je na vse načine pripraviti dekle do tega, da bi odšla v Chicago ta se tam z njim poročila. Vodji tihotapske tolpe njegovi napori seveda niso ostali neznani Nekolikokrat ga Je dal posvariti, naj ne tvega svoje glave. Tudi dekle se nI mogla navzlic vsemu svojemu nagnjenju do mladega Breta odločiti za to, da bi utekla newyorškemu podzemlju ta se tako izpostavila večni nevarnosti. Toda ob zadnjem potovanju mladega Breta v New Tork se Je le odločila, da postane njegova žena. Razočarata tihotapec, kl je o tem zvedel, se Je nato nad svojim tekmecem strašno maščeval. Po svojih ljudeh ga Je dal na spreten način zvabiti iz njegovega hotela ta v nekem skritem gangsterskem gnezdu so mladega moža stlačili v oklopno blagajno, kl so jo poslali potem njegovemu očetu. Tudi dekle Je Izginilo brez sledu. Sedaj Je, kakor rečeno, neki član te tolpe izdal vso stvar, njenega vodjo so prijeli z ostalimi njegovimi pajdaši vred ln bo pred dvanajstimi leti storjeni zločin kaznovan bržkone z usmrtitvijo na električnem stolu. ZA POMLAD VOVA OBLEKA — NOV PLASC 1 Lepo sortirano zalogo blaga vam nudi tvrdka DRAGO S C H W A B LJUBLJANA Aleksandrova c St 7 V zalogi tudi izgotovijena oblačila ali pa se na željo izgotove tudi po meri Šestnajst oseb v gorečem avtobusu Na cesti med Sofijo ln Lvočem se je zgodila težka nesreča. Neki avtobus, v katerem se Je peljalo šestnajst oseb, Je začel med vožnjo zaradi eksplozije bencinskega tanka pod vozačevim sedežem, goreti. Vozač je zgorel ob živem telesu. Potniki so se rešili šele potem, ko sta dva med njimi, delavca, s svojim orodjem, ki sta ga Imela s seboj, razbila zadnjo steno voza. Med tem pa so še tri osebe zgorele. Ostale so zelo poškodovane. Za službo krvnika se potegujejo Utevsbo pravosodno ministrstvo fe pisalo mesto rablja. Javil se ni niti «n domačin, iz Inozemstva pa se je oglasilo dvajset kandidatov. Med njimi je več Nem cev, tako bivši igralec na nekem velemestnem odru, dalje neki Rus, neki Madžar ln nič manj nego osem — Holandcev. . . BaS o Holanddh bfl si človek mislil, da ao naj-miroljubne;^! ljudje na svetu. »Normandie" v snegu ®!I1IIP1 »Normandie« si je priborila staji . Oceana v kaj neugodnem vremenu. Ko Je ladja pristala v Le Havreu, Je Ml njea krov pokrit s snegom A N E~K D 0 T A WeIlingtonski vojvoda je kupi sliko od slikarja Wilkieja in je plačal umetniku sa* htevano vsoto šeststo gvinej v gotovini. Vsota je bila tako velika, da Je napravila precejšen kupček denarja. Zato }e umetnik vprašaj vojvodo, če ne hi bilo bolj praktično, da mu izroče ček. Wellington je nato odvrnil: »Kaj mislite, da sem izgubjj pamet? Saj bi me moj bankir pital z norcem, če bi vedel, da eem toliko plačal za eno samo sliko!« VSAK DAN ENA »Ti, če boš Se nekaj časa tako dobival, se res ne bom mogla iznebiti vtisa, da gledaS v. moje karte...« J>Dansk FamiKs Blad«) Današnji nogomet Liga igra IV. kolo — V Ljubljani težišče situacije Pred odločitvijo v mariborski skupini Velikonočni prazniki so vmHi malo odmora v borbo za točke. Prva nedelja po teh praznikih pa ima zopet poln spored. Tekmovanje se z nezmanjšano jakostjo nadaljuje. Grad janski—Ljubljana in ostali To srečanje je brez vsakega dvoma športni dogodek dneva. Z veliko napetostjo bodo pričakovali ljubljanski izid v Zagrebu, nič manj pa v Beogradu in v Splitu. Pur-gerji otvarjajo z današnjo tekmo serijo štirih gostovanj. Za štiri točke so pred Hajdukom. ki jih neizprosno zasleduje. Tudi Jugoslavija ima še apetit na prvo mesto. BSK pa goji še zelo skrbnost ne nade. Odtod tako skrbne priprave Zagrebčanov. Vsako tekmo jim sodi italijanski sodnik. Danes privedejo t seboj kar cel vlak svojih zvestih. V Ljubljano prihajajo »purgerjU z znatno tremo. Jesenski rezultat v Zagrebu je bU 0:0, na njem po vsej pravici bazirajo svoje kalkulacije. Toda poslej je Gradjan-»ki napravil korake naprej. Rezultat z Ad-miro je še čisto svež. Za njim ne zaostajajo letošnji uspehi v prvenstvu. Ljubljana seveda ni ostala prekrižanih rok. Danes postavi na teren moštvo, o katerem se lahko rečei da je kompletno, pr\>ič po dolgem ča-m. Tekma n prične ob 15.30. Sedi g. Scar-Vi iz Rima. Postavi moštev se glasita: Ljubljana: Logar; Jug Bertoncelj /; Sopari, Pupo, Boncelj; Janežič, Slapar, Lah, Bertoncelj II, Zemljič. Gradjanski: Urh; H Ogl, Btvee; Kovače-Jazbinšek, Kokotovič; Mederič, Aniol-kinHč, Lešnik, Danic, Pleše. Prtatekma: Ljubljana II—Mura. začetek e* 14. Concordia—Hajduk. Tlajduk ima težav-**> nalogo, da v Zagrebu sam izkleše svo-$o usodo Doma je odpravil zagrebško zc-■eno moštvo kar s 5 . 0, toda današnja Con-cordia je malo boljšega kova. Je favorit, •»saj na papirju, ali Concordia ne gre v borbo brez vsakih nad. Z morebitno zmago bi se odlepila z zadnjega mesta. Slavi j a (S) — Bask. V Beogradu j« bilo 2 :2. torej imajo Sarajevčani možnost, da danes rzbijejo obe piki. Med tema moštvoma gre trenotno Dorba za mesto sredi tablice. Jugoslavija— Slsvija (O). V Osijeku so beograjski rdeči zmagali s 4 : 1. Ali imajo Osiječam kaj prida upanja? Veliko iznena-denje bi bil njihov uspeh; toda je malo verjeten! BSK—HaSk. Državni prvak s Haakom ni-■nm sreče. V Zagrebu mu je moral z 1 :2 od-stop-.ti obe piki. Po občutku bi bil BSK v da.našji borbi favorit, toda z znatno rezervo. Najbrž ae položaj v prvenstvu ne bo bistveno spremenil. Graajan&ki bo ostal ne glede na rezultat še vedno na prvem mestu, Hajduku bi utegnil samo neuspeh proti Concord;ji vreči na tretje mesto, BSKa bi pa kriva sreča s Haškom spravila s četrtega na peto mesto. Ljubljano more Ha^k prehiteti samo s pridobitvijo vsaj ene toč- ke, s pogojem seveda da Ljubljana odda obe točki »purgerjem«. I. razred - samo mariborski bije še poslednjo kolo. Dve tekmi sta brez vsakega pomena za vrh tablice, v Celju pa gre vsaj za drugo mesto. ČSK—Železničar. Mariborčani so doma izsilili tesen rezultat 2:1, v čakovcu pa jim je redko sreča mila. Imajo zagotovljeno udeležbo v finalu. Pač pa gre Čakovča-nom za trotje mesto pred Rapidom. Celje—Maribor. Dve tekmi sta moštvi odbili v jeseni S prvo, 1 :2, Celjani niso bili zadovoljni, vložili so uspešen protest in si poslabšali rezultat v ponovljeni bitki na 0 :3. Sedaj je položaj tak, da morajo zmagati z razliko dveh golov, pa bi se dokončno postavili pred Maribor. Rapid—Atleiiki. V Celju je Rapid zmagal 6 :0, doma ima seveda vse £ansc na svoji strani IL razred ima na sporedu tekme: V Ljubljani Koto t ari—Mars in Mladika—Jadran od 9. dalje na Mladiki; Svoboda—Slavija ob 9.30 na Hermesu; Moste—Grafika ob 10. v Mostah. — Na Jesenicah igrata para Kovinar — Radovljica in Gorenjec—Bratstvo. — V Trbovljah je na sporedu DASK—Trbovlje. — V Zalogu Zalog— Karrnik. Poleg že vsega povedanega še nekaj pripomb, takorekoč v oklepaju. Današnja tekma pomeni višek letošnje športne borbe v Ljubljani, mnogo bo ljudstva, tudi takega, ki sicer ne zahaja na športna igrišča. Sama prireditev bo stala v znamenju nevsakdanjega obiska. Zato je potrebna strumna discipliniranost občinstva, ki naj od organizatorjev ne zahteva nemogočih stvari. Naj bi se glavni dotok ljudi raztegnil na vso predtekmo, po možnosti naj si vsakdo oskrbi vstopnico že v predprodaji. Gostje S temi pride poseben vlak Zagrebčanov. So sicer naši športni nasprotniki, toda naši gostje 1 Toga ne smemo pozabiti. Saj je res bilo še nedavno napeto razmerje med Ljubljano in Zagrebom, toda to se je že poleglo. In Zagrebčani sprejemajo naše moštvo vedno z vso prisrčnostjo! Pokažimo jim. da znamo ceniti njihovo pozornost! Sodnik g. Scarpi prihaja te Rima, da zagotovi nemoten potek borbe. Gotovo ni treba še pc«ebej poudariti deiikatnosti njegove funkoije in njegovega položaja Naj zadostuje ugotovitev, da je v tej stvari povsem neprizadet in je je vseh nas dolžnost, da ga sprejmemo t vso pozornostjo in dostojnostjo! • Vodstvo SK Ljubljane apelira na športno občinstvo, da se dostojno vede nasproti sodniku tujcu in gostom iz Zagreba, rred-prodaja vstopnic, tribunskih sedežev in navadnih stojišč bo še danes od 9. do 12. v kavami Evropi in Unionski trafiki. Al! bo res le več khibov izstopilo iz JTTS ? Vse kaže, da bodo vzgledu Ilirije v kratkem sledili še mnogi drugi nezadovoljni klubi in pokazali hrbet tableteniškemu savezu Eden izmed najbolj znanih aktivnih predstavnikov table-teniškega športa pri nas nam je v zvezi z izstopom Ilirije iz JTTS in razvojem razmer v našem table-teniškem športu poslal zanimiv dopis, iz katerega povzemamo naslednje podrobnosti: Kot je vsem še znano, je SK Ilirija pred dvema mesecema (prva) izstopila iz JTTS, da s tem prva pokaže nemogoče delovanje JTTS in obrne pozornost odločilnih faktorjev na prilike v tem športu. Ker pa tudi ta korak ni opozoril JTTS, da je nesposoben za delo in Se od daleč ni smatra! za potrebno, da bi podal ostavko, se je pokiT.ila strnjena akcija vseh nezadovoljnih klubov za skupen nastop proti njemu. Vsi ti klubi, s klubi dravske banovine »a čelu. so glede postopanja nasproti JTTS popolnoma solidarni, ker so si v svesti, da preti pod sedanjim vodstvom našemu ta-ble-tenisu popolen propad. Zdaj smo že pri kraju sezone, v vseh drugih državah so že odigrana domača in mednarodna državna prvenstva, prvenstva posameznih pokrajin in mest ter razni drugi turnirji, le pri nas so bili dosedaj odigrani — čitaj in piši — trije turnirji (da o njih organizaciji sploh ne govorimo), že v tem se najbolje vidi popolna nezmožnost in nedelavnost saveza. Državno prvenstvo še ni niti razpisano, čeprav bi moralo biti odigrano že pred svetovnim prvenstvom Ostali sa-vezi prirejajo razna mednarodna srečanja, naš savez pa se jih brani, če le more. Na svetovnem prvenstvu v Badenu je po posredovanju člana naše ekipe ponudil kapetan egiptovske reprezentance našemu delegatu gostovanje svojega šestčlanskega moštva v Jugoslaviji. Pogoji so bili najugodnejši. Savez na ta predlog, ki mu je bil sporočen telefonično z Dunaja, sploh ni odgovoril in iepo mednarodno srečanje je šlo po vodi. Dalje nam je bila v Badenu stavljena ponudba za gostovanje naše reprezentance v Rumuniji. pa nanjo ni nihče odgovoril; JTTS se je rajši pogajal za morebitno gostovanje kluba, k] mu je posebno pri srcu. Slično je savez odklonil gostovanje svetovnega prvaka Bergman-na, ki je bil pripravljen nastopiti v Jugoslaviji za malenkostno odškodnino. JTTS je v času svojega obstoja priredil vsega eno mednarodno tekmo z Rumunijo (leta 1935 », tako da Jugoslavija kot šesta država na svetu (lahko bi bili prav med prvimi) nima razen v tekmah za svetovno prvenstvo nobene prilike, da bi si njeni reprezentanti pridobili potrebno mednarodno rutino. Lahko bi našteli še nekaj primerov takšnega zunanjega delovanja saveza, da o no- tranjem, v katerem se savez omejuje samo na kaznovanja raznih neprivilegiranih klubov in njih funkcionarjev in pa na zabavne sejo v zagrebški kavarni, sploh ne govorimo. Zaradi teh in še raznih drugih nepravilnosti v savezu in zaradi popolnega propadanja, ki tako grozi našemu table tenisu, so se vsi nezadovoljni klubi načelno sporazumeli za skupno akcijo. Zelo verjetno je torej, da bo v najkrajšem času sledil skupen izstop iz saveza, da se vsaj tako, če že ni šlo drugače, opozorijo odločilni gospodje (dosedaj pritožbe pri ministrstvu niso imele uspeha) skrajni nered in nemogoče stanje v JTTS. V zadevi smo se obrnili še na načelnika table-teniške sekcije SK Ilirije, ki je pred dvema mesecema izstopila iz saveza. G. Nagy nam je glede stanja table-teniškega športa in nadaljnjega razvoja dogodkov v njem izjavil med drugim: >Po izstopu našega kluba je v resnici zavladalo popolno mrtvilo v našem table teniškem športu. Marsikak očitek, ki ga je Ilirija slišala na račun izstopa, je danes že povsem ovržen. Kot državni prvak v tej panogi se je Ilirija čutila pred vsemi pozvana, da izsili, čeprav s svojimi žrtvami, temeljit preokret in reorganizacijo v vrhovnem table teniškem forumu, v dobro vseh klubov in za lepši razvoj vsega našega table-teniškega športa. Danes Ilirija v tej težnii ni več osamljena in se akciji proti savezu pridružujejo tudi že taki, ki so bili morda še do zadnjega njegovi največji pristaši. Protestov proti delovanju JTTS je bilo žo mnogo in se še zmerom kopičijo v tisku, pa tudi prt ministrstvu, odkoder pa do danes ni nobenega glasu. Vsi nezadovoljni klubi so zdaj pripravljeni na najskrajnejše korake, če se te razmere ne bodo v kratkem spremenile. Začasno se bodo vsi ti klubi organizirali v medklubskem odboru, ki naj jim bi bil boljše nadomestilo za savez Naloga tega odbora bo predvsem, da poživi športno delovanje v klubih Kako dolgo bo ta odbor deloval, je pač odvisno od tega. kako se bodo razvijali dogodki pri savezu in onih, ki zdaj mirno gledajo vse to. Državno cros-conntry prvenstvo Danes ob 11. dopoldne na Glazlji v Celju V teku današnjega dopoldneva bomo dobili novega cross-country prvaka Jugoslavije za moštva in poedince. Brez dvoma je to najzanimivejša prireditev na dolge proge v naši državi kot zbirališče najbolj- Kfc tekačev na dolge proge Ii vw drtov*. Zanimivo je, da prednjačimo Slovenci te dolgo let suvereno, ne da bi nas druge pokrajine izpodrinile s tega prestola. Sicer je resnica, da se zdaj pa zdaj pojavi dober dolgoprogaš n. pr. sedaj Cavič (Slavija Varaždin), toda to je le sporadično, medtem ko se pri nas vrstijo na startu vsako leto novi talentu Brez dvoma bodo tudi letos na tem tekmovanju dominirali mariborski in ljubljanski atleti, člani Železničarja, Maratona, Primorja in Ilirije, v borbo pa bodo resno posegli tudi Varaž-dinci, zlasti Cavič in zagrebška Concordia, jojačena« z novimi dolgoprogaškimi pridobitvami Ilirijanom Starmanom Ivanom, Pnmorjašem Srakarjem Francom in Pančevčanom Cekejem. Pričakujemo pa od vseh slovenskih tekmovalcev, da bodo tudi na tem državnem prvenstvu posegli v borbo z vsem svojim hotenjem in znanjem in dokazali, da Je danes Slovenija dejansko središče lahko-atletskega pokreta v državi! Zaradi zanimivosti omenjamo nekaj podrobnosti: start in cilj je na igrišču, tekmovalni krog znaša približno 3000 m, zaradi česar bodo tekmovalci pretekli progo preko igrišča dvakrat. Za finlsh morajo tekmovalci preteči na igrišču še dva kroga. Ker se celjskemu občinstvu ne nudi vsak dan prilika, da bi videlo tako lahkoatletsko prireditev, pričakujemo, da bo v čim večjem številu prišla r.a Glazijo. SK Mladika. Igralci Pjohaček. Langus in Končan naj bodo cib 10. na igrišču. Vremenska poročila po stanju z dne 2. IV. 1937 ob 7. uri zjutraj Pia niča-Tamar; 190 snega. Bohinjska Bistrica: ~3, oblačno, 20 južnega snega. Erjavčeva koča na Vršiču: oblačno 200 južnega snega. Staničeva koča: —5, megla, 400 suhega snega, v zgornji Krmi plazovi. Krederica: oblačno, pozor pred plazovi. Triglavska jezera: —3. oblačno, 400 sese- denega suhega snega. Komna: —4, 400 suhega sesedenega snega. Čelo koncert Leskovic—Zamikova V ponedeljek 5. t, m. kancertira v veliki filharmonični dvorani slovenski so]» čeiist Bogomir Leskovic. Virtuozi na 6?lu so v primsru z drugimi instrumentalisti po vsem svetu bolj redki, tembolj pri nas, kjer je instrumentalna glasba še v povojih. Tako je g. Leskovic prvi Slovenec, ki na tesm kraljevskem instrumentu kancertira kot solist. Njegovi prejšnji koncer- ti bodo pubEJd gotovo ge v epamtau, rfa-afci večer, na Ikatarem J« koncartaata spremljalo Orkestralno društvo Glasbene Matice. G. Leskovic je koneeTtiral tudi v tujini z najlepšimi kritikami zlasti v Badnu in na Dunaju, kjer je bil prejel tudi v ostri konkurenci Kreislerjervo nagrado za čeliste. Da imamo v g. Leskovica čelista internacionalne stopnje, nam Se bolj potrjuje Časten izid natečaja dunajske opere pred 3 leti. kjer je g. Leskovic med 16 konkurenti-čelisti iz vsega sveta zasedel prvo mesto. Pred enim letom Je g. Le^ovic prestal hudo bolezen, od katere je komaj okreval Tako stepa g. Leskovic v ponedeljek prvikrat po dolgem presledku spet pred našo publiko z zelo zanimivim iš težkim programom. Spremlja ga pri klavirju naša odlična pianistka gdč. Zora Zarnikova. Naše gledališče drama Začetek ob 20. uri. Nedelja 4. aprila: Ob 15. uri: Dr. Izven. Cene od 20 Din navzdol. Ob 20. uri: Zadnji signal. Izven. Cene od 20 Din navzdol. Ponedeljek, 5. aprila: Mei št;r'fiii eteoaml. Red A. Torek, 6. aprila: Zaprto. Sreda 7. aprila: Matura. Premijera. Pre-mijerski abonma. 0TJERA Začetek ob 20. uri. Nedelja 4. aprila: Ob pol 11. url: Pekov Miško. Otroška opereta. Gostovanje Omladinskega gledališča Sz Zagreba. Cene od 24 Din navzrlol. Ob 15. uri: Pri treh mladenkah. Izven. Cene od 30 Din navzdol. Ob 20. un: Pod to goro zeleno. . . Izven. Cene od 30 Din navzdol. Ponedeljek 5. aprila: zaprto. Torek 6. aprila: Ples v maskah. Red B. Sreda, 7. aprila: Ero z onega »veta. Red Sreda. Dijaki iz Zagreba uprizore danes ob pol 11. dop. opereto sPekov Miško*, kj eo jo tudi sami napsali. Delo je bilo v Zagrebu osemkrat izvaiano z najvefj m uspehom. Besedilo je napisal Robert Neygebauer, glasbo Milan Asič, ki opereto tudi sam dirigira. Kulise pa je naslikal Valier Neugebauer. Pri predstavi sodeluje orkester 40. pešpol« ka. Opereta je izredno melodiozna, ljubka in poki«1 zabavne vsebine. Konec ob četrt na 13. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 4. t. m.: »Kdo je papa?« (Bictem) MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 4.: ob 15. Nastop gluhonemih. Ob 20. Dežela smehljaja. Znižane cena Ponedeljek, 5.: Koncertna akademija. Izven. Torek, 6. Sveta Ivana. A, Janez je lagal! Zadnja uganka »Metle« Je prinesla spet kopico rešitev. Po večini so bile pravilne, kar priča, da imajo »Metlarji« le precej znanja tudi na področjih, a katerimi se človek ukvarja le v Soli, potem pa nikjer več. Rešitev je tale: Janez ni mogel videti luninega mrka na belo nedeljo, to pa zaradi tega, ker je tak mrk mogoč le ob času polne lune. Ker je bela nedelja prva nedelja po veliki noči, velika noč pa prva nedelja po pomladni polni luni, na belo nedeljo popoln lunin mrk nikakor ni mogoč. Med pridne reševalce je razdelil stric Matic sedem nagrad in sicer dobe: Anton Dren, dijak, Sv. Jurij pri Celju; Adolf Kokol, uradnik v Laškem; Lovro Grčar, Bregi Podravski. Savska banovina; mšsm hppi^nansj' '^ŽfcJ__ NRJPOPOLNKŠfl ineanejša KRA^JEVNl DVOaNt OOBAV1TSLJ KAJVEČOA DOMAČA "TVnrjftl* r. izdel-ovanje c.lasbil in &la3bsn1m PRIT6KUN, Violine__o<5 D« TIr revzgop Kitape_____• » Mandoline..- • 98.- -Harmonike •• 75.- • ZRHltVR-JTt BREZPLAČNI POUČNI Hovojske kitar«, kromatične hormcniKe.rjbe saksofoni In ti, najceneje. CENIK Dobro vpeljanega zastopnika za živilsko stroko išče solidno podjetje za ljubljansko okolico. Ponudbe na ogl. oddelek lista pod šifro »POMLAD 777«. Rudarskega nadzornika obenem rovnega merilca s predpisano šolsko kvalifikacijo in prakso v rudi, zavzetnega in energičnega, sprejmemo za čimprejšnji nastop. Obširne ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in plačilnih pogojev na: ..INTERREKLAM", Zagreb. Masary-kova 28, pod šifro „SRETNO 13" TJČa Antftertft, Kommn pelje 14&, LJubljana vn; Josip Sarabon, Ljubljana, Gestrinova 3/IV; Hijeronim Kotjak, Njivic« 25, Radeče pri Zid. mostu in Cirila Bogata jeva, Ljubljana, Cankarjev nasip 3/1. vsak po eno knjigo revije »življenje in svet«. Drugi pa prihodnjič! Metla se obrača do vas Spet imamo za vas zamotan problem, — črke, ki jih je treba tako urediti, da bodo dale pregovor. Uganka se glasi takole: GL, EN, AS, AV, CU, VI, ED, JE, AZ, 6J, JE, NA, AJ, PR, VI. Uredite torej te črke pravilno in pošljite reSitve na dopisnici našemu uredništvu (uganke kluba »Metle). Vremensko poročilo Meteorološkega zaroda ljubljanske univerz« 3. »prjia Liuhljana 7. 759.2, 4.0. 90, Wl. 10, —, —; Maribor 7. 758 3. 4.0. 90. O, 10, dež, 005; Zagreb 7. 7^.1. 5.0, 90, El. 10, dež. 1.1; Beograd 7. 759.C, 5.0. 80, SB1, 6, —, —; Sarajevo 7. 759.1, 7.0. 96. O. 10, dež. 1.0; Skoplje 7. 758.5. 8A 35. SEl, 10. dež. 7.0. Temperature: Ljubljana 8.0, 3.5; Maribor 7.0, 4.0; Zacreb 8.0, 5.0; Beograd 8.0. 4.0; Sarajevo 12.0. 60; Skoplje 12 (X 8.0; Split 16.0, —. Komaj je učakala tri pomladi, je po hudem trpljenju odrešil ljubi Bog našo drago hčerko, odnosno sestrico, vnukinjo, nečakinjo in sestrično MAJDO. Pokopali jo bomo r nedeljo, dne 4. aprila na farnem pokopališču r Solkanu Solkan-Gorica, dne 3. aprila 1937. Za njo žalujejo: Oče dr. France Marušič, mati Vida, Marošič roj. Mejač in bratec Tomaž. ter družini: Andrej Mejač, Komenda in dr. Ivan Slokar, Ljubljana. Helen Je bfl dolgotrajnega trpl5enja na? ljub! soprog, oče. 'defc, tast in svak Pogreb dragega pokojnika bo v Novem mestu v nedeljo 4- t m. ob 17. izpred bolnice usmiljenih bratov na šmihelsko pokopališče. Mtetm pogrebni larod Obf«r» Ljubljanr V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš nadvse ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat in stric, gospod IVAN ANŽIČ POSESTNIK, BIVŠI MESAR IN GOSTILNIČAR dne 2. t m. po dolgi m mučni bolezni previden s tolažili sv. vere mirno v Gospoda zaspal. Dragega pokojnika pripeljemo v nedeljo, dne 4. t. n. iz Iga pri Ljubljani v Ljubljano, Ilradeekfga c. 66, odkoder ga ob */4 6 aro poj>. spremimo k večnemu počitka na pokopališče v Stopanji vasi. Ig — Stepanja vas, dne 3. aprila 1937. Žalujoče rodbine: AN2IČEVE, SUKNAIC ln ZRIMSEK. ZAHVALA Prisrčna hvala vsem dobrotnikom in prijateljem v življenju, bolezni in ob smrti našega ljubega očeta, gospoda Karla Pečenko Spoštovanje in ljubezen, ki ste jo izkazali dragemu pokojniku, nam je v tolažbo ob tej težki izgubi. Posebej ae zahvaljujemo čč. duhovščini, gg. zdravnikom in čč. sestram. Sveta maSa zadušnica se bo darovala v torek 6. t m. ob 7. url v cerkvi sv. Jožefa. Rodbina PEČENKO. CENE MALIM OGLASOM Pto M par ca toceedo, Din t*— davka aa vsak oglat m enkratno prt* •tojblno Din S.— ca Hfin ali dajanj« naslovov plačajo oni, ki tttejo ibdb. Najmanjši znesek ca enkratno objavo oglasa Din 12-—. Dopisi In tenitve se zaračunajo po Din 2.— ca vsako besedo, Din S.— davka ca vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— sa Šifro aH dajanja naslovov. Najmanjši znesek ca enkratno objavo oglasa Dia 2©*—* Val ostali oglasi se zaračunajo po Din D— ca besedo, Din 8.— davka n vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5-— ca fflfro ali dajanje oaatovovfcgfaJnmnJH znesek aa enkratno objavo oglase Dtn Ponudbam na šifra oe prilagajte znamki Le, da zahtevate od Din J.. vansuntah Vse pristojbine ca male oglase Je plačati pri predaj naročite, oziroma jih je vposlati v pismu obenem s naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer as zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijaka pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tiSoča »e malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. %% * % y. Se pri poroča gostilničarka. Fant 18. let star, čedne runa-njostii. želi se izučlitl go-Btolničarske, kuharske ali daS&ičarske obrti. Konrad Vernik. Ivanjkovci. 6455-44 Sprejemam abonente aa tobro obilno ln ceneno hrano. Nova gostil na, Jeglrčera e. 5. 8610-14 gMZEEEB Beseda 1 Dtn lave* 8 Din ta Šifro »lt lajanj« aaslova i Dia. Najmanjši ines«sk 17 Din Boljše dekle pošteno, z dobrimi spričevali, za vse hišne pos-ie, td zna malo kuhati, išče ma-a obitelj. Nastop takoj. PonuciDe s prepisi spričeval na Vlado Bauer, Nova Gradška. 6419 1 Boljše dekle strogo pošteno, z dobrimi večletnimi spričevali. 25 — 35 let staro, ki samostojno kuha. iščem. Nastop takoj. Ponudbe s prepisom spričeval z na v od bo plače na H 1 r š 1 Emil. Novska 6420-1 Prodajalka srednjih let, vešča neko liko nemščine, ki bi spre j ela službo v boljši gostilna. sprejme — Ignac Volk. Holmec pri Preval j ah. 6443-1 Gospodično z nekaj kavcije sprej mem v pomoč k gostilni — istoiam sprejmem učenko in trg. pomočnico za mešano stroko. — Ponudbe pod »Oskrba v hlšik na ogl. odd Jutra. 6520-1 Dobrega kolarskega pomočnika sprejmem. Ponudbe na Planine Prane kolar Dol — Hrastnik 6488-1 Trgovsko pomočnico dobro verzrlrana moč za trgovino z mešanim bla gom na deželi Iščem Po močnice z dobrimi' pn poročili imajo prednost Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Pomočnica«. 6494-1 Pletilje Izurjene ln špularico, tu dii začetnico, sprejmem takoj. Oddam dela na dom. Trata 14. St. Vid nad Ljubljano, v bližin tovarne Strra. 8552-1 Prodajalka manufakture, za veletrgo vino detajl, v promet-n em mestu, prvovrstna moč s kavcijo, obenem kot blagajničarka. vešča pisarniških del dobi me sto. Ponudbe pod »Manu fatoura« na ogl. odd Ju tra 8583-1 Brivski pomočnik Ki vioži kavcijo 2000 do 4000 Din proti obrestim dobi stalno službo. Ponudbe pod šlfro» Kompa njon« na ogl. odd. Jutra 6500-1 G. Th. Botman: Praktikantko z dovršeno trgovsko šolsko Izobrazbo išče trgov sko podjetje Dopise na ogl. odd- Jutra pod šifro »Praktlkantinja«. 3579-1 Za vsako delo v vrtu iščem mlado, pridno de Kle. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 6504-1 Dobro plačano službo dobi preddelavec z večletno prakso, vešč stro-t na Kosma tllnem stroju v obratu tekst-iln" tovarne na Go renjsk^m — Is tortam <'o bi službo preddelavec. vešč strokovnega dela, z daljšo pra-kso na apreter skih stroj :h. — Ponudbe pod »Strokovnjak« na ogl. odd. Jutra. 8561-1 Postrežnico za hišna n vrtna dela. sprejmem Karadžord žičeva 10 Kolezija. 8708-1 Služkinjo pridno ln pošteno za vsa dela Iščem za takoj Naslov v vseh po slov. Jutra 8715-1 Mesarski pomočnik dobi službo. Naslov v vseh poslov. Jutra. 4710-1 Uradnika absolv trg akademije sprejme denarni zavod. Lastnoročne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za četnite«. 8712 1 Dve mladenki lepi. mladi, sprejmem kot učenki v damsko ka nelo Starost do 18 let dober glas In veselje za glasbo. Garderobo dobi Mesečno 200 do 300 Din ln oskrba. Potujem na morje, prosim hHr« po midhe c sliko na He'»ni Negovan kape'n1ca ka varna »Florjan« N^51^-8533-1 Zelezninar 0 prakso »preti« prodajalec. dobi mest" Ponudbe 1 zahtevo plače io prepis ipri&eval na ogi. odd. Ju- tra pod »Ljubljana« 6911-1 šofer dober vozač poffoj: »učen ključavničar klepai alj kovat. t znanjem nemškega jezika, trezen m zanesljiv, ii spričevali in referencama, lobi mesto aa veleposestvu aa deželi. — Same maj o prednost. Ponudbe pod š'iro »Trajjia služba Dolenjsko« aa ogl. odd. Jutra. S5H2-1 Profesor Bizgec gre na potovanje okoli sveta Profesor Bizgec je bil to pot name. njen na Havajske otoke in je upal, da jih doseže že tisti večer. Ali — jojme-ne! — sredi Tihega morja so zagledali tik pred seboj velik parnik. »Da se le ne bi zaleteli v dimnike!« Je trepeta je zastokal profesor..« Praktikantinja ia trgovino i trgov sko tolo k>bra računarioa se »prejme takoj. Ponudbe na ogl od iel. Jutra pod »Poštena«. 6100-1 Izurjenega Šoferja treonega m pridnega »prej tnemo takoj. Ponudbe oa >gl od del. Jutra pod Šifro »April*. 6468-1 Natakarico spretno aolidno tn polteno sprejme takoj boljša goetil na v trgu na deieli. Po nudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Zanesljiva« t sprite vali 6447-1 Natakarico Ki bi uuicU ho- ona de.a in je vajena j.eKoilko šivanja, sprej-ne gostilna Lavrič, Teharje pri Celju 8566-1 Dekle zdravo, pruino -n pošte no z znanjem šivanja, sprejmem k 2 otrokom 4 ln pol in 6 let. Panud be pod šifro »Ljubitelji ca otrok« na ogl. odd. Jutra. 8543-1 Nekaj izurjenih sobaric sprejmem. Ponudbe « aLi ko na ogl. odd. Jutra Dod »Sobarica«. 8690-1 Kuharico pran r.i Katmjo v pisalno ln boljša dekleta za Kuhinjo in vse posle , sprejmem Ponudbe na hotel Rokan — Selce na morju Hrvatska. 8601-1 Več pletilj prvovrstnih — sprejmem ako J. Deo pri navadnih strojih Plača po dogovoru. Tajner. čmomeij. 8599 j Mizarje podtene l za fino poh štvo. 2 za navadno poh štvo sprejme mizarstvo »Sava« 8594 1 Šoferja niajšega uw.u-b» ln po vsem zanesljivega sprej mam. Plača Din 400 ter lam hrano in stanovanje Zahtevam pa brez jogo J no kavcijo (v go tov:nl) v višini cca Dm 5.000. Le resni in tega ,možni interesenti naj pošljejo obširne ponud be s sliko na podr. Ju ra. Maribor pod »Na stop takoj«. 8574-1 Frizerko mlajfto. iobro v vodrn m ielezni ondulacijit. sprejmem takoj. ponudbe na ogl. odd. Jut™ pod Šifro »Takoj in dobro mesto«. 8585->l Gospodično ki ona d* jma ^ nveščanefc o Jolo al gimnarijo ter ima veselje in talent za risanje, sprejmem Natančne ponudbe * navedbo zahtevka pod značko »Dobra risarka«. 8593-1 Samostojen pleskarski mojster ki je veM * prireje van ju vseh vret ba~-v kakor tudi v tehnik- bri zgan ja bairv. dobe mesto v veliki industriji kot poslovodja. Pismene ponudbe pod »4&SS&« na Publncita«. Zagreb. 8&f7 l Natakarico ki j« obenem vajena trgovine. sprejmem v boljio gostilno n« deželo Ponudbe pod »Zanesljiva« na ogl. ■>dd. Jutra. 8666-1 Več mizarskih pomočnikov idraih. gprejiiKiin u tzd« ovjuije ieseuiii rolet. Na stop takoj. Ponudbe: Peter K.oba-1. Kranj. 8739-1 Pek. vajenec in raznašalec kruha dobita mesto. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Pek«. 8758-1 3 mizarske pomočnikes sprejmem za stavbno in pohištveno mizarstva — Naslov v vseh posloval. Jatra. 8753-1 Več šivilj takoj sprejmem Naslov v VBeh poslov. Jutra. 8756 1 Krojaškega pomočnika sprejmem takoj de'o stano. Daniel Tomšič, Vodnikova c 144. Zg Si ška 8719-1 Frizerko dobro delavko sprejmem takoj. Ivan Merak tri zer. Dol. Logaiec. 8716 1 Kamnoseška industrija zven dravske oanovine išče sposobnega ln simpatičnega zastopnika akviaterja potujočega .ia as en rzlko za drav sko banovino ln tebni ka. delovodjo 3 pomoč mke ln 1 brusača Po nudbe s prepisi sprlče val nastop plačo pro vizijo, sploh vse zahtevke je pos'at ba ogl. od Jutra pod »Kamenoln dustrja Zgb«. 8721 1 Šivilji e zurjene ssa bluze in pe r>lo Iščem. Ponudbe na cgl odd. Jutra pod ffif ro »Doma«. 88761 Knjigovodjo samostojno miy ve«če§a vseh pisarniških poelov. Iščem za na deželo za 1 maj Vpokojend Imajo prednost. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šl fro »Knjagovodja 999« 8590-1 pri' lov 2 mizarska pomočnika a poniitvo spiejinim. Na stop takoj Amorožič Av gust, umetno mizarstvo, — died. 6S12-1 Gospodično veščo ue-mooinj n s primerno šolsko Izobrazbo, sprejme pari'umen j a »Ve nus«. 8647-1 Plačilno natakarico z osebno pravico /iinozna Kavcije in perlektna ku harlca za gostilno sprejmem takoj. — Naslov v vseh. poeioval. Jutra 8660-1 Gospodinja Ka s pr t'uj e.i i Viucu sopuoes.»a aooi s.uuuu pil pi.«aeSWllJjiU Z DOlja-J Liti U C ti s.iko na podr. Jutra v Mariboru pod »30 osam, ijenec« 8845-1 Frizerko prvovrstno ikem za takoj. Salon »Siavlca«. Ml kločičeva 6. 8685-1 Služkinjo za vse ku zna tudi kuhati. Išče manjša boljša družina,. Naslov v vseh poslov. Jutra. 8673-1 Upokojenko srednjih let vešča hišnih opravil marljiva spo sobna za vzdrževanj? re da v grašonl Iščem za stalno nameščenje. Pi-srauie ponudbe z ruivod bo pla-ie pod »Zanesljiva« na ogi odd. .Jutra 8611-1 V pomoč bolehni gospodinji v Ljubljani '6*wno isobra ženo gospodično resno ple menite narave okoli 90 let Prednost i znanjem nemšfine franooSfine. Po nudbe « kratkim življenje pisom pod »DobmduSna« oa ojeL odd. Jutra. flGM-l Korespondentko ^ertoklnv t otoveoe&i m uejnčko »t«uograli)i, urno u spretno strojepisko, — ,>iejime mvsKa 53-11. 8631-2 Mlada gospa simpatična, trgovska na obražena, ločena, ne po ,asunl krvdl, v obupnem gmotnem stanju, prosi dobru srca za kakršno kol; zaposlitev. Ponudbe pod »30« na ogi. odd Jutra. 8627-2 Gospodična želi mesto bagajiičarKe aH s>lčno. Ponudbe pod »Pr.dna ln poštena« na ogl odd. Jutra. 8613-2 Službo postrežnice ;šocm. Vajena sem pospravljanja finih sob ln kuhe. Ponudbe na oglas odd. Jutra pod »Pridna aostrežnlca«. 8536-2 Postrežnica poštena in snažna želi zaposKnJa Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Delovna 282« 8529 2 Gradbeni delovodja absolvent t dobro teorl Jo ln enoletno prakso želi službo kot risar ali vodstvo gradnje Nn-sov v vseh poslov. Jutra 85862 Uradnica * re#letn< prakso Aobr« mCunariea knjiirovodVinja. *loven5?ine, nemšfti ne io «rbohnraSt«n» iSi« primerni. zaposl:tve Po nudb« na ogl oddel Joti« pod »Vestna«. 6404-2 Blagajničarka restavracijska i kavami §ka ( dolgo.etno prakso in leprimš sp* 6eraJi. jiužbo Dop*« poslati oa podružnico Jutra Maribor pod »Blagajničarka«. 8570-2 Pekovski pomočnik ToJaSftine pr<*t tmožen vsega dela. žeti službe, najrajSi za p»edpečnika ali skupnega delavca Naelov r vseh poslovalnicah Jutra. 8567-2 Mesto hišnika ikče mlad zakonski par — br«i otrok. Sprejme tudi iaven Ljubljane Ponudbe »a ogl. odd. Jutr> pod »Biinik«. eeis-si Denar! Pristopim a vsaki obrt ako dobim stalno službo z glavnnoo 15.000 Din. Ponudbe na ogl. odd. Ju ra pod »Dober organi za tor«. 8642-2 Knjigovodja — bilancist c ISietno prakso v tesni industriji perfekten uta-lijanskt, nemški srbohr vatskl kore^pondent Išče stalno nameščenje Ponudbe pod šifro »AgUen xl zanesljiv« na ogl odd Jutra. 8640-2 Poslovodja les. md . s večletno prak so, verairan v mehkem ti trdem lesu. dober organizator. iel i stalno na medčenje. Pon na ogl. odd. Jutra pod »Poso-vodja«. 8608-2 261etna gospodična Krojacica. sioven akega ln nemškega jezika že.l službo k enemu ali dvema oi rokoma. Do plse na podruž. Jutra v Celju j?od »Vestna«. 8564-2 Gospodična s Chrlštoiovim tecajem. trg. zobražena. išče ka-Kršnekoi: zapoe.ltve ln Kamorkolt. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šl fro »Vestna ln marljiva« 8692-2 Iščem službo v Zagrebu Kot vzgojiteljica k on rokom ali pa vzamem tudi drugo služ bo pri boljši družini. — Ponudbe na Mareo An želiič, Ptuj. Krekova 8. 8600-2 Ločenka z 8 mesečnim sinkom a obrtno pravico za šivanje per a ln deloma ob !ek absolventka gospodinjske šole zna kuha ti ln sploh vsa hišna de la šiče kakršnekoli služ be. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Hvaležna«. 8597-2 Natakarica poštena Išče službe v mestu ali na deželi. Po nudbe na ogl. odd Jutra pod »Simpatična«. 85962 Vzgojiteljica vrfča nemškega, francoskega in italijanskega jezilca, želi službe v dobri hiši. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Vzgojiteljica«. 8749-2 Mesto postrežnice želi gospa. Cenjene ponudbe poslati na ogl. oddelek Jutr* pod »Vsestransko poštena«. 8772-2 Dobra kuharica sri-dnjih let. išče službe k orožn-likom za gospodinjo b kakemu gospodu. Ponudbe pod »Varčna ln poštena. na ogL odd. Jntra. »731 -2 Urarskega pomočnika zax-UKAu-u. uurt,-mco iscem. fisau. na po m Naslov v vseh poslov. Jutra. 8723 " Sem zdrava in vesela, ker me moja mamica hrani vedno z »ETA« ovsenimi kosmiči, ki mi dobro tekne jo i »ETA« ovseni kosmiči krepijo mišice, jačajo kosti ter ao odlična ljudska hrana za otroke in odrasle. Vajenciihe) ttaB «l"ko je poslati na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Provi®ijski potnik« 8728-5 INSERIRAJ V f^JUTRUMS Pouk v gitari iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gitarist«. 8793-4 Nemško konverzacijo in pouk oeffnitine, f>o zmerni tet«. Slomškova 7. pritličje, levo. 8747-4 Inštrukcije lz francoščine, nemščine latinščine dajem. Din 8 — od ure. Nas'o v v vseh poslovalnicah Jutra 8760-4 /T' ff j .needa i Din lavak 8 Din. a Jifro al' lajanj« aaslova Din. Najmanjši tneeek 17 Din. Za enovprežno kočijo novo ali rablj^mo, dam dobro, belo ah rdeče vino. Ponudbe z opisom voza na naslov: žerjav Stanko, Brežice, kolodvor. 6457-6 Pozor frizerji! aparat za trajno kodra nje »Sat-urn« zelo poce nI naprodaj. Jakše Anton, brivoc, Kranj. 6501-6 Neveste, prilika! krasna Jedilnica, dekora cljske stvari, porcelan. Kristal, kuhinjski pribor skupno naprodaj. Ponud be na oglas. odd. Jutra pod »Zaradi odhoda« 8622-6 Pisalna miza naprodaj. Naslov v vseh poslov Jutra. 8537-6 Cepljene trte enoletne ta »meiiSlc podlag Muscai Kraljica »ino Brada Muscat «?pr Ma thia* Jo»ana Kraljica Jeli saveta - t«rdke Hiril Vla-dislav ln drug, Subotica — mi« os zalog1 SEVER & KOMP . Ljubljana in stane posamezna trta od navede nib sort Din 5. 5084-6 Ciprese za parke pokopališča ln vrtne ograje v vseh višinah do dva metra Ima naprodaj — grašč-na »Hrib«. Preddvvor nad Kranjem. 4991-6 Damsko konfekcijo za pomlad cenejše vrste ima največjo Izbiro F. L GORIČAR LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 28 in sicer: damski dežni plaSfii od 180.— naprej razni modni plašči > 240.— > kostumi ln kompleti > 280.-- > volnene in svilene obleke boljše > 180.— » damske perilne obleke » 48—- > damske svilene Muze > 60.— > damske cefir bluze > 28.— > športna in modna krila > S8-— > jutranje ln pisarniške halje » 75.— > beli in barvasti predpasniki > 16.— > klot in lister predpasniki > 24.— » kakor tudi velika izbira otroških obleke i.t-d. po najnižjih cenah. Ker je lastni Izdelek, lahko jamčimo sa prvovrstno kvaliteto ln odlično izdelavo. ! Izredna prilika! Dnvetno gušem parketni odpadki, poceni pri F V«*-tačnik, Mi»arykova 23. 6at5-6 10.000 parov nogavic že-nskii ia »o Skih. od proda jamo po telo nizkih cenah »ZORA«, Ljubljana Miklošičeva c. 30. Ugodno za trgovce ker si z našimi odprodajnimi cenami povečajo zaslužek. Ns» zalogi imamo tudi manufakturno blago, katerega odproiaja-mo tudi po nizkih cenah. S35&6 Otroški voziček glotx>k, poceni naprodaj. Milojevlč, Dravsk« 54. 1 Sadlon. »»8-6 Otroški voziček zeo dobro ohranjen naprodaj. Jesenkova ulica 9. pritličje. 8652-6 Inventar za banbonlero. delik»te-so alt mlekarno, ugodno naprodaj. Oeet Joško — Tvrševa L 8669-6 Brivnica dobro ldoča, v velikem Industrijskem kraju naprodaj Ponudbe na ogl odd. Juwa pod »Nizka oma«. 8637-6 Amerikanska pisalna miza srvettla. počene naprodaj. Naslov v vseh pošlo va'. Jutra. 85666 Otroški voziček dobro ohranjen naprodaj. Habič, Zabjak 3-II. 8593-6 Špecerijske omare električni motor 4 in pol konjske sile s transmisi-jo in jermeni, ugodno prodam. Poizve *e Ljubljana, Stara pot 11. 8782-6 Oleandre lepo vzgojene, prodana. Informacije ▼ Ključavničarski oL 2-H. 8811-4 Otroški voziček moderen grlo bok prodan; Novi trg 4 (dvorišče). 8738-6 Športni voziček dobro ohranjen prodam. Naslov t ogi odd. Jutra. 8705-fl Pohištvo Bost*!* LAb lave* o Dlli. za liirs ali lajanj« naslova 5 Din. Najmanj* ibmA 11 Din. Sobna oprezna dobro ohranjena, naprodaj. Informacije pri vra tarju kemsične tovarn* v Moetah — LJubljana. 8626-13 Moderno spalnico novo iz orehove Korenine s garancijo, poceni prodam. Zavodnac. Brod 28. St Vid nad Ljuttja. no. 5879-U Slaščičarsko peč stolpno uro, pralni stroj s kotlom in špansko steno, prodam. Tušek, Jurčkova pot 55. 8775-6 Otroški voziček Športni, skoraj nov, popolnoma ohranjen, ugodno naprodaj vis-a-vis nove šole v Zg. Šiški št. 203. Vinske trte črnina fmnkmja portugal k« kraljevina rizling bw eundec muška< tlahtnina Alfus pe 1 Dio ima naprodaj trsn v Perle Jan ko. Svibno p. Radeče ori Zid. mosta. 66966 Ploščice za štedilnike ln oblogo stent prvovrstne najcenejše dobiš pri; Zastopnik »Somflg Wand platten Warke« Ljnbljana. Tyiševm 53. 8781-fl Hladilnico električno, »-rUnmatečno, — povsem novo, primer&o sa mesarje ali gostilničarje — prodam izipod cen« Ponudbe na ogl. odd. Jutra. 8838-6 Sablja uporabna za častnike ln podčastnike, skoraj nova. poniklj&na. ugodno na prodaj Nasl. v vseh poslov. Jutri. 8834-6 Takoj prodam opravo trgovin« Jestvm. radia 7 postelj. 4 oma re, nove, za trgovino, 4 kolesa ln 2 pisalna pul ta. Naslov v vsrti po-slovalnacah Jutra. 8806-4 Na obrok« ta knjižice POHIŠTVO Največja izbera vratnega pohištva, i ln kuhinjskih oprav Sperane spalnice, on-bova korenina . . . 8000 ■sperane spal. plenk. 160C omare ....... 40a postelje ...... . 150 Kuhinj opravo . . 650 kuhinj, kredence . 350 kuhinj, mize ... 130 kuhinj stoli ...» 56 otroške postelja . » , X25 otroškt vložki . • * . 50 otroški madrad . . • 130 madracl • . . . s s 220 žlčn vložki . . • i 80 gOMtllniškk «to9 . • • 23 zaboj za premog . . 80 zaboj za smeti . . 90 Izvršujemo pohištvena in stavbena deia po načrtu Sprejemamo ran popra vila po konkurenčni oenl Se priporoča: Mizarstvo »SAVA« Rožna dolina Miklošičeva e. 6. 6BB0-M Moderne spalnice li orehova korenin od Din 6.000 dalje in piesfcaoe spalnice poceni proda mizarstvo Josip Gol j ar, Go-spoevetaka 18. dvorita. 8910-ld Pohištvo moderno. večja tzfetr* nudim po solidnih ce nah. ANDLOVIC. Ko-menskega ul. 34. 8733 13 Knjige nemške leposlovne od 50 para naprej prodajam do 16 aprila. Poceni prodam tudi jurldično ta bJfoteko. WaLfov» 5-IH. od 11. do 15 ure- UM Zbirko knjig slovenskih aH posamefn« knjige pred ' 10OOl, kapim. Ponudbe pod »pregled« aa ogL odd. Ljubljanski 1030. m 1908. letnik, ku PMMditi SL Gmvov Stari trg A. ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA D. D. V LJUBLJANI PODRUŽNICE: Bled, Kranj, Maribor, Novi Sad, Split. Vloge obrestuje po 4%, vezane na odpoved po 5% Eskontira trgovske menice DELNIŠKA GLAVNICA DIN 20,000.000.— Vrši vse bančne posle najkulantneje Reg br. 2007/32 iiwra» t>n lavek 8 Din. i* Jifro »li lajanj«- naslova S Din. Najmauji) tnesek 17 Din Fige — pomarauče j*ige razsuuj ln male ven e*. pomaranče španske. pales n.sk:f in Italijanska kupite ugodno v Ljub-Ijan fyrševa c. 48. Za-;oga južnega sadja. 8677-33 ■"-da . Diu. laveJs ii Dm a ^Ifro ali lajanj« naslova 6 Din. Najmanjši metek 17 D n Skoraj novo obl-ko. frak ln površnik prodam. Naslov v vseli poslov. Jutra 8632-13 Bt*»-:a L>;n lavek 3 Din. ta :'ro »li dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi tnesek 17 Dn Hornyphon 2 + 1, zelo dober, ugodno naprodaj. — HUbert. Kodeljevo 1. 8714-9 Beseda ' Dn lavek 3 D'n, za šifro al; lajanje naslova 6 Din. Najmanjši znesek 17 Din Pes volčjak 11 mesecev star, naprodaj. Nasiov v vseh po-s.ovalnicah Jutra. 8668-27 Nemška doga 1 leto star pes, temno siv, krasen eksemplar naprodaj. Habbe, Podmilščakova 49. 8791-27 Psico fcls'Okrvno nemško dogo beločrno želim spariti ta-koj z lstoiaklm psom. Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod sDoga«. 8695-27 Harmoniko (Katon.-o. novo. e 6 pol- ton: celuloid, prodam ki 1811 Din. Naslov v vseli poslovulnicah Jutna. S730-3G -Ssfrwia . U-ii lavek 8 Din. ^a šifro ii; lajanj« aa.m<.>va Dm. Najmanjši tnesek i i Din Avtobus dobro on-tan j on s 32 do 14 sedežni. kupim. Ponudbe na ogi. odd. Jura pod »Avijbus«. 8559 -IC !Xn laves s D;o a« šifre »1) lajanj« naslov« C Din Najmaujš '7 Din Prodamo 4 lokomotive po 45 KS. tip« Kraus & Co, 1 lokomotivo i, K S, tipe Hano-versehe Maschinenbau A. G. 1 lokomobilo »\S'oil« zh 100 K.S. 1 lokomobilo »I^anz« ia 28 KS. 1 generator za 60 K\VA s stikalno ploščo 23J volt vrtilni tok. 200.000 k? trajnic raznega prolila s spojnicami Ln žeblji. 6 različnih joinojarmenikov, Vigonete :n razl:čno orodje ln materij«! Ogled stvari vsak ian mogoč, ponudbe ativiti na >Jii£oIes«. d. z. o. z., Črnomelj. __8261-29 Pletilni stroj 6t. 8, 60 cm naprodaj. Naslov: Gelser. Grad šče ^_ 8578-29 Ročni matični stroj (Handstanzma^oiUnt) do bro ohranjen kup'm — Ponudbe na P Koba1 Kranj 8551-29 Več šivalnih strojev od Din 360 do 2.500 prodam. Novi trg št. 4. prrtlič-c«. Avto 0 sedežen, i.i^mie »Ta-tra«, 4 cilindri, zračno hlajenje, AufsatziKi.uzl-na. zeio dobro onranjen proda Franc Zang^er, Celje. 8565-10 Tovorni avto Fiat enotooskl ln 4 plašči 14 x 45. ugodnu naprodaj pr: A-uiropromctni zadrugi Ljubljana — Trtfno va 8. 8639-10 Motor brez prikolce, dobro o-hranjen, kopira. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nai novejše tipe«. 8792-10 Avto Chevrolet zaprt, 4 sedežni v obratu, prodam za Din 8000 ali za knjižice, Mestni trg 11/1, Štefi, Ljubliana 8778-10 Puch 250 ccm prodam za 2.fH>0 Din Me-sesnel Alojz. Log pp; Brezovici. 8742-10 Avto Ansaldo rt sedežno limuzino, v dobrem stanju, ugodno proda Stražar Lovro, ileste. Ljub Ijana. S8-K-11) »Norton« 50(1 cem OHV. ugodno naprodaj. Garaža Kraljič, Go-sposvetsk-a .113, Ljubliana. S31Č-10 Tovorni avto v dobreai stanju, 5-tonski, prodam. Cena zelo nizka. A. Kavčič, meh. delavnic Vič. SS2H-10 Peugeot lahek poltovorni, dobro ohranjen prodam. Taksa za 1937 plaiana. Po izve se: Ljubljana — Maistrova ul. 10. 8768-10 Avto limuzino v dobrem stanju prodam radi odpo'ovanja za vsako ceno. Nasl. v vseh posloval Jutra. 8777-10 Avtomobil znamke Ok'and 6 cilln-d.irski, limuzina, dobro ohranjen pripraven za pred-2'avo za gasilce ali avtotaksije na prodaj. Mihelčič, Boršnlkov trg. 8855-iO Auto-Iimuzino petsedežno, ma'o rabljeno v prima stanju, novejše tipe. kup'm. Ponud be na ogl. odd. Ju'ra pod »Gotovinsko p'a<*"!o< 8589-10 Poljsko kovačnico fFeldscnm.e«..«). i ob/o ohranjeno »trojček s? vrtanje železa n* t vo eianm motorčkom te.i -.'ino kljn čavnič-arsko orodje. knpim. Ptmndbe stavi-! na Peter Kobal Krani 6Ql£?-2> Stružnico za elektrotehnika ali fino mi-han ko, z vree-nom prrdarn. Ponudbe pod »6800* na ogl odd. Jutra 8S64-29 Pletilni stroj 8-60 prodam po nizki ceni Naslov v vseh postov. Jutra. 8868-29 Pisalni stroj ta p salna miza naprodaj. Dvoraiiova 3-1. levo 0736 29 Beseda l Din lavek 3 Din. za Šifro dajanje naslova 1 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kolesa nemških znamk od Din 5o( naprej se dobe v največji 'zberi pri NOVA TRGOVINA. Tyrševa 36 6357 U Oglejte si /eKko izbiri aajmo cttca P—eda D.n lavek 8 D.d za šifro *li lajanj* aa-ilnv^ 5 Din Najmanjš' tnesek :7 Da> Knjižico Mestne hranilnice Ljubljanske prodam Večji znesek. Ponudbe na og. odd. Jutra pod »Proti gotovln;«. 8624-16 5.000 Dm posojila ali Jamstva Išče novo solidno podjetje. Ponud be na ogl odd. Jutra pod »5000 Din*. 8732 16 Iščem finansierja ev. družabnika za povečanje veletrgovine. Po. nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro uspeva joče«. 8655-16 Tihega družabnika v dobro idočo trgovino v večjem mestu na deže 11 s kapitalom Din 30 tisoč naprej. Iščem Ponudbe pod »Rentab lno« na ogl. odd. Jutra. 8671-16 Kdo posodi za dobo enega lota knjižico Mestne hranilnice v znesku Din 30.000 protr jamstvu. Ponudbe pod >: Sigurnost in nagrada« na ogl. odd. Jutra. 8672-16 30.000 Din posojila išče samski gosped za dobo 2 let proti vknjižbi na prvo mesto na po sestvo. vredno 200.000.— Din. Posojitlo obrestujem po dogovoru. Ponudbe na podruž. Jutra. Mari bor pod »M. K«. 8572-16 Tekstilni strokovnjak državljan ČSR. verrtran v vseh panogah tekstilne stroke išče kapi'.a',i sta za ustanovitev tekstnega pod1et1a. Ponud be pod »Praks., . na ogl cdd. Jutra. 85^-16 Vloge Mestne hranilnice liubljan-ske večie znesle pro^.m za gotovir.v> ker rabim denar. Pišite na ogi. odH. Jutra pod šifro »Veletrgo-vec«. 8788 16 Vlogo Prve hrvatske štedlonlce večji alt manjši znesek prodam najvišjemu ponudnik'.!. Naslov v vseh poslov Ju.ra. 8819-16 Knjižico Obrtne tiank. 1 7t .000 Din kupim Ponudbe na ogi. odd Jutra pod Takojšnje plačilo«. 642816 TVRDKA A & E Skaberne LJUBLJANA - javlja la jemlje do tirekliea v račun topet HRANILNE KNJIŽICE Mestne hranilnice 'n Ljudske oosoiilnice ai-i6 Med mestom in deželo oosreduj? ».Introv« mali oglasnik Ureditev dolgov potom sodnih in zven sodnii poravnav Nasveti v gonkurznih Za devab tn v^eh drugih tr govrfco obrtn h posl h. Strokovne knjigovodske revlz je sestava in aprobaoija bilanc Preskrbe kre4i izposloje nakm -r orooajo hranilnih knjižic vseh denarnih zavodov takoi v gotovini najbolje Informacije daj> DreipiaAne 39 16 Knjižice Hran inice in posoiilnice Kamnik, okrog 80.000.— kupim za takojšnjo gotovino. Obrnite se na naslov v oel odd. Jutra po<* šifro »Sutna«. 8787-16 Knjižice Mestne hranilnice Skofja loki Din 30.000,— in Mestne hranilnice Novo mesto Din 100 000. prodam Ponudite najvišjo ceno na ogl odd Jutra pod šifro »130 tisoč«. 8789-16 Družabnika v rentabilno ^podjetje, sprejmem Soudeležba zaže-ljena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Gorenjsko 50«. 8771-16 Družabnika(co) s kapitalom Din "35—30.o meri v najnovejšiih :zkus'vvh na pravi elegantno iin vitko postavo. Izdeluje salon A. Hutter. Gajeva 3-n. 8598-30 Vedno najnovejše modele steznikov 'n nedrčkov od najoenejše do najfinejše ii dela ve. kak »t tudi trebušne nasove in ?umi nogavice — nudi tvrd>a Adela Besednik Selenburgova 6. Lj-;b Ijana. e^S-30 Gostilno odd» na račun PriBtov-nlk, Slov. Bistrica. 8847-19 Špecerijsko trgovino prodam. Potrebno cca Din 15.000. Naslov v vseh po-il jv.lnicih jitra. 8866-19 Hotele, pensione restavracije kavarne, trgovine, trafl ke, bufete, gostrne, m-dustrje, vlnarne; hiše. vile, letovišča prodajamo ln posredujemo kupčijo: hatro ln uspešno: Pos'ova'Tilca Pavle-kovie, Zagreb. Ilica 144. 8617-19 Gostilno t mesarijo oddarr v najem na Gorenjskem. Nas'ov v vseh prislov. Jutia. 8869-19 Prodam v Zagrebu trgovino sad-Ift m žlvežnih potreb ščin. Center mi-sta z bo •rai^Trii .^-ork.oml. Ohsto JI 10 let Ponudbe samo -esrnlh reflektf-itov s ka r>;'a!om dti 35.000 v eo torvlnl na ogl. odd Jutra pod »Sezona 8537-1p ts«e«a» D n L»vt>*. S Dt. tA šifro lil lajanje naslova 3 Din Naimanjl tneeek 17 Din Pekovski mojster iahkc otvor pekarno v industrijskem kraju na Štajerskem, kjer še n; konkurence V poštev pri dejo samo mojstri s pr-vovrstn ml spričevali ln referencami. Brez tst.ih se vprašanja ne upošt? va niti nanje odgovar Ja. Ponudbe na ogl od Jutra pod »Pekama«. 5893-19 Delavnico veliko, svetlo in suho — ugodno od 'sni Sniartinska cesta 10 6331 i® Mizarska delavnica na Bledu, loor vpeljana, kompletna, za pet oseb, na prodaj zaradi smrti Naslov Potočnik. Drina Bled. 8531-19 •da 1 Dn 9 Diri ta šifro ti* lajanje na«!ov* ' Din NainunjS" tne«*k 17 Din Hiša vlsokoprltlična z vellkm vrtom ob glavni cest v Dravljah 155. naprodaj. 6282-20 Lokal v sredini mesta s 1. majem oddam. Naslov v vseh pcs.ov. Jutra. 8650-19 Trgovino z mešani m blagom, vpeljano ua zelo promo.ni točki v LJub'jani naprodaj. Najemnina za lokal z gavnim Inventarjem in štirim' pritikinamž. zelo n:zka. Potrebna gotovina za odkup blaga 75.000. Ponudbe na ogi. cdd. Jutra pod »Najbolj ša prilika«. 8659-19 Posojilo Din 2000 Išče dama. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno«. 8851-16 60.000 Din posojila na 1. mesto 5-kratne vrednosti iščem. Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod »Dobra naložba.« 8851-16 Posojila dobe državni m samo upravni uslužbeno v Ljubljani v eotovin n blagovnih bonih »Her mes« Informacije Tav '•arleva 2 87 16 Hranilno knjižico Mestne hranilnic- v Ra dovljlci. večji znesek kupi lisarno AL. PLANINŠEK. Jnbljana. Beethovnova ul. 14/1. 8550-16 Denarne posle Posredovalnica kriditov Vnovčevanje vlog pri denarnih zavodih Naiož-ba kapitala. Poravnave Uprava r.oprcrr ičnin. — Davčne napovedi Informacije. — Ureditve, revizije, bilance in stalno kontrolo knjigovodstva ln vse «druge trgovsko-gospodarske posle izvede »Svetovalec« koncesionirana TRGOVSKO-GOSPODAB SKA POSLOVALNICA LJUBLJANA Cesta 29. ok*obra (Rimska cesta) štev. 7. 86.54-16 Družabnika(-co) s 50.000 Din sprejmem za visoko rentabilno podjetje Ponudbe na po druž. Jutra v Celju pod »Rtnta burno«. 8835-16 Družabnika i$5?m, v svrho indui-strijaMzacije svojega patent ranega Izuma, s kapitalom do 300 090 Din Ponudbe je posla'1 na ogl. odd. Jutra pod Šifro »H 300.000«. 9713-16 m 'ifi *"•-!, m rtesena l>n lavek 8 Dn ta šifro »n lajanje naslova Din Najmanjš" tnes«k 17 Din Pekarijo vzamem v najsm v Ljub ljarui ali gram z mojo obrtjo v službo kot poslovodja. Naslov v vseh posilov Jutra. 6485-17 Gostilno vzamem na račun. Slav ka Sodja, Dobrava-Vint-gar. 6499-17 Dobroidočo trgovino z mešanim blagom in lzborno vpeljano goetil-za sr.oje6e goste in dell-katesami zarad' ostare-lostl las toka oddam v najem v večjem kopališču. Oba krasna loka'a sta v istem poslopju ob cerkvi na nalnrome^nej-šem kraju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Po treben kapital 50.000 do 60.000 Din«. 6516-17 Parno žago brez konkurence v boga-tem kraju na lesu oddam v najem ali prodam. Pogoji ugodni. Informacije Modic, Nova vas, Rakek. 8743-17 Gostilno vzamrm v na.lem tudi na di *.eb'. Ponudbe na podruž. Ju'ra v Celju pod »Domaia godba«. 8839-17 Modno trgovino v LJubljani zarad.: odpotovanja takoj oddam. — Kaprtal 40.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro uspevajoče«. 8656-19 Lokal uporaben za rnehanlčar-ja, pekarijo, mizarstvo itd., oddam. Pod Ježam.; 17. 8674-19 Na periferiji m i sta Ljubljane takoj oddam, staro, dobro vpe Ijano trgovino z mešanem bSagom. ob glavni cesti zaradi odpotovanja. Pisn.ene ponudbe na ogi. odd. Ju;ra pod »Trgovina Din 40 000«. 8605-19 Gostilno v Zagrebu s kegljiščem in btljar dom., dobro vpeljana, na prometnem kraju v cen tru mrsta. prodam zara dii preobremenitve. Infor macije pri Sveopča pri-vredna zadruga s o J., Zagreb. DeželiOeva 15. 8614-19 Vogalna parcela na najbolj promenem kraju v Trnovem (trk crkve) naprodaj. Polzve se Karunova u!. 1. 6293-20 Prodam parcele 500 kvadr. m Pojasnila 2p'eznikarjeva 10-11. v Slškl 5819-20 Graščinsko posestvo pri Celju najmodernejši komlort, 20 sob. 18 oralov zemljišča. hlevi, kozo.cl, most na tehtnica, hiša za delavce, pripravno za lesne trgovce, lesno Industrijo ali pension za tuj ce, 2 vodni moči skupaj s fundus lnstrukiusom za 400.000 Din naprodaj Polovico proti: gotovini, osta'o proti renti na do 'žive: je. Ponudbe na po-d užnlco Jutra v Celju pod »Runte«. 6283 20 Razgledno stavbišče za weeckend h!š;co pro dam. Pc-nudbe na oglas, cdd. Ju:i-a pod »Blizu Vintgarja«. 3521-20 Travnik naprodaj v bližine ižanskega mo stu. Primerno za vrtnarijo. Nas'ov v vseh poslovalnicah Jutra. 8621-20 Smrekogozdno graščino 220 oralov, 33.000 m' se-če naprodaj za Diin 2 mi lljona 200.000. Mari/bor. poštni predal 81. 8607-20 Iščem interesente za zaaidavo stavbnega bloka v centru Ljublja ne. Ponudbe na oelpsni odd. Jutra pod »Trgovske hiše« 60 20 Enodružinsko hišo v H rastju oddam v nar Jem. Informacije: Marin šek Rozal:Ja. Ljubljana, Florljanska ul. 34. 8531-20 Pozor krojači! Leipo urejena krojaška delavnica in stanovanje v sredini Maribora poce ni naprodaj ali oddam v najem. Maribor. Gregorčičeva ul. 7. 8576-19 V Celju Iščem pr meren lokal za trafiko. Ponudbe na po-druž. Jutra v Celju pod »Invalid«. 8563-19 Gostilno dobroidočo oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8745-19 Gostilno z inventarjem ali trg. lokalom oddam. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Prometna točka«. 8797-19 Iščem lokal ali prevzamem trgovino na prometni toflci. Ponudbe pod »J. jnbljana« na ogl. odd. Jutra. Lokal s sobo oddam Pripraven za mesar Jo čevMar-stvo aH drugo obrt. Po e»nl. PredoviČcva ul 12 Moste 5754-19 Dobronosno hišo ve>č stanovanjsko v Šiški. z vrtom, — prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez posredo va'ca«. 8534-20 PRODAM stavbne parcele v centru m^sta za trgov ske hiše po Din 1.100—, v centru za stanovanjsko hišo Din 600 za ms, Tj rševa ces a po Dm 500 za m3, pri sv. Krštofu po Din 160 za m1, pri novi gimnaziji za Bežigradom po Din 110 za m2, Bežgrad Din 70 za m5, Tyrševa ces-a Din 110 za ms, pri sv. Jožefu Din 90 za m5. Kode-Ijevo Din 60 za m5, gozd v D. M. v Polju Din 10 za m', blizu gorenjskega ko'odvora ln Celovške ceste Din 220 za m: v Šiški Din 50 za mJ. Gllnoe Din 45 za m'. Vič Dn 20 za m', Ste-panja vas Din 20 za m'. Rožna doiina Din 75 za m', gost-lna v Logatcu Din 300 C.OO. poleg gospo darska poslopja tn velik vrt. konzum letno 100 hI. GoGrtiilna v Ljubljani 220.000 velik senčnat vrt Naprodaj hiše ln vile že od zneska D'n 40 000 na prej. R-2f» Stanovanjsko hišo K5 let davka prosto prodam. Obrestuje f>o čistih Ti, Cen3 4&1.000 hipoicko 100.000 katera se prevzame potreben kapital SO.OOO ostalo po dogovora. Ponudbe na ogl. oddel Jutra pod »Kapital«. 6492-30 Manjše posestvo v blilini Novega trista, Celja Maribora ali Ptrja kujiim lo vrednosti 25.nO."> Din. ponudbe tu% ogl. oddel. Jutra pod »-Pos po O-broklh obrt banki polo vico v gCovln! Naslov v vseh poslov. JuTa. 8586-20 Beseda 1 DU tevek • Dia. za lifr* ali lajanje aaalova S Din. Najmanj*! tnesek 17 D»n Enosob. stanovanje oddam za Bežigradom — za 300.— Din. Naslov v vseh poslov. Jutra. 5817-21 Sobo in kuhinjo takoj oddam z vsemi pri Ukanami — Lampetova ulca št. 13. Trnovo. 6465-21 Stanovanje obstoječe lz 3 sob z vse mi pritik inaml, oddam s 1. majem. Rožna dol. c. X-23. 6517-21 Trisob. stanovanje balkon, vrt. Ogled od 10 do 12., oddam z majem. Informacije gostilna Zelena tra«a, Vodovodna c. 8663-21 Dvosob. stanovanje s pritfiklfnaml, mesečno Din 350 v Zg. Šiški 205 oddam v vili Milica v bližini gasilskega doma. 8648-21 Dvosob. stanovanje parket. kopa"n.:ca ln vrt oddam. — Is*otam tridi prazno sobo oddam. Ro žna dolina XV-19. 8667-21 Trisob. stanovanje z vrtom oddam s 1. ma lem. Ro%na dolina cesta XV. št. 15. 8670-21 Dvosob. stanovanje vlsokoprltlično. t vsemi prltitfcHinamii, elektrika vo dovod, nekaj vrta. oddam v Mostah, Poljska pot 29. Rajšp. 8643-21 Stanovanje Z dvema sobama oddam s 1. majem. Bolgarska ulica 21-L 8577 21 Vrtno stanovanje parketirano, soba, kabinet, pritikiine oddam 1. maja do 3 odras'lm osebam v blržini nove šl-&emske cerkve Podjun-ska 18. Pojasnl'a v I. nadstropju. 8544-21 Dvosob. stanovanje solnčno, suho, oddam ta koj v Kavškovl ul. 26. 8541-21 Dvosob. stanovanje oddam s 1. majem. Ro-na dolina c. II. 27. 8693-21 Brtzp/ačen pouK r igranjuf MARIBOR« «oi Cunje krojaške odrezke, starf papr, tekstilne o«1padke, ovčjo volno, govejo d'a-ko (aravoo), — kupi vsako množino ARBEITER, Maribor, Dravska ul. 15. Stanovanje 4-sobno s vsem komfortom oddam. Streliška nI. 22. 8726-21 I Krojači tn Šivilje! Drugo Izdajo strokovne knjige Teodor Kunca: Toaleta 1 dobite po znižani ceni Din 35.— pri Založbi »H r a m«, Florijanska 14 LJUBLJANA Prvovrstne slive za žganjekuho dobite pri GOSPODARSKI ZVEZI v Ljubljani. Zavese preproge. najnovejši vzorci se dobe pri RUDOLF SEVER, Marijin trg 2. V zalogi linolej — blago za tapeciranje, tekači — in kokos — Polaganje linoleja in izvršitev zaves po nizki ceni. Parketne detfice, trstie za strope, asfaltno streSno lepenko, bitumenjuto za izolacijo, bitumen, lesni cement, karbolinej, strešni lak, katran in razna zolačna sredstva proti vlagi dobite najceneje pri GradaSka ulica 22 Telefon Stev. 25-13 JOS. PUCH, Ljubljana KAVARNE - BUFFETI - VINOTOČI Express aparate za kuhanje kave in čaja svetovne znamke »Bezzera« v vseh velikostih in najmodernejših modelih. Višek ekonomije in rentabilitete ZASTOPNIŠTVO O. ADAMIČ, LJUBLJANA, Šelenburgova 6. Zahtevajte ponudbo! Trisobno stanovanje solnčno, lepo, prostorno, vse pritikline, celo nadstropje v dvodružinski vili oddam. Din 500. Aleš, Glince IX/26. 8783-21 Stanovanje 2 sob kabinet, kuhinja in kopalnica, oddam za 1. maj za Din 700 v Podmilščakovi ulici 14. 8779-21 Dvosob. stanovanje ulično, oddam za Din 500 mesečno. Mestni trg 1111, Ljubljana, ugodno. 8780-21 Stanovanje S er. 2sobno, s kopalnico, komfortno, moderno urejeno, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center«. 879-4-21 4-sobno stanovanje S kopalnico, solnčno, ev. 2 dvosobni stanovanji in garažo, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stadion«. 8795-21 2 stanovanji 2sobno in 3sobno stanovanje v bližini Banske ■oprave oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Maj in julij«. 8796-21 Dvosob. stanovanje oddam. Rožna dolina C. X. 5t. 13. 8763-21 Stanovanje »obe in kuhinje, oddam v bližini trnovske cerkve. — Naslov v vseh poslovalnicah Jntra. 8604-3! Solnčno stanovanje 4- aH 2-sobno, v sredini mesta, oddam 1. maja. — Obl.it Sv. Petra e. 18. 8740-21 Enosob. stanovanje parketirano, s pritiklinami. oddam d verne zakoncema. Prešernova ni. 30. Zelena jama. S748-"21 4-sobno stanovanja lepo. oddam za 1. maj v palači .Viktorije« Poizve •e istotam v X. nad. 8372-21 Dvosob. stanovanje solnčno. v vili oddam avgusta. Ponudbe na ogl-odd. Jutra pod »Stalni«. 8831-31 „posesr real. pisarna, družba z o. z. Ljubljana Miklošičeva cesta 4/11. odda TRISOBNA: mesto 600, 375, Sp. Šiška 250, Moste 300, Trnovo 300. DVOSOBNA: mesto 400, 500, 550, 600, 650, Ko-lezija 450, center 750. TRTSOBNA: mesto 600, 800, 750, 830, Podrožni-korn 700. 8773-21 Stanovanje oddarr. s 1. majem. Ob stoji lz 4 sob, predsobo, kopalnice, pralnice, kleti, podstrešja ni ostaluh pritikl-in. Hiša v bližini banske uprave. na raz po ago lep cvetlični vrt. Informacije tilefon 30 06 8854 21 5-sobno stanovanje z vsem: pritiklinami in komfortam, z lepo verando. v bližini muzeja, oddam takoj ali z ma-J«m. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 8855-21 Enosob. stanovanje oddam s 1. majem — Klunova pekarija. Kod.>-ljevo. 8859-21 Stanovanje s sobo. kabinetom, pred sobo. kopalnico, pralnico, oddam s 1- majem, po nizki ceni. Naslov v vseh poslov. Jutra. 8757-21 Dvosob. stanovanje s kopalnico oddam s 1. majem, poceni, v Rož ni dolini, cesta 6. št.28 8759-21 Trisobno stanovanje celo prvo nadstropje, plin. ugodno oddam. Informacije Sturm, Stani trg 38/IIi. odnosno Mišičeva 1. 8829-21 Dvosob. stanovanje oddam takoj al- pozneje v »ovi hiši. Mnsefmj 3 Din. Ob Dolenjski c. 91. Arh. 8813-31 Dvosob. stanovanje e pritiklinami in vrtom v mirnem kraju poceni oddam. Vprašaji pri vra tarju hotela »Slona« v Ljubljani 8842 21 Leseno stavbo 8 X 5 m. primerno ia rta-rovanj«. gospodarsko poslopje, delavnico. shrambo takoj prodam. VprašaV: Zapore. Kodelievo. za Mladinskim domom. 8816-21 Dvosob. stanovanje sončno, loža. balkon. 6 prftl^lvnami oddam z 1. maj-m boljši stranki. Postojnska 20. 8709 21 Dvo in trisobna stanovanja oddam na Mestnem trgu št. 22. Ključavničarska štev 2. 8761-21 Dvosob. stanovanje v przemlju oddam na Frulah. Nas'ov v vseh poslov. Jutra 8801 21 Stanovanje dvo a'i enosobno v centru oddam mirnim stran kam. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra. 8810-21 Dvosob. stanovanje s kopalnico v Mostah. — Prešernova 15. oddam 1. maja. Ogled od 13. do 15. ure. 8602-21 Enosob. stanovanje manzardno oddam za I. mat. na Bleiwelsov» cesti št. 9. Informacije II. nadstropje levo. 8711-21 3-sobno stanovanje ronovirano. plin. kopal niča. odo"am za 1. maj ^-»slov v vseh pos Jutra. 8735-21 Stanovanje oddam 1. maja, »oba, kuhinja. elektrika, parket. Natančneje pri ge. Sfiligoj, Kosovo št. 333. Šiška. 8814-21 Dvosob. stanovanje z vsemi pritiklinami oddam s 1. majem boljši stranki na Kodeljevem Cankarjeva ul. št. 9. 8808-21 Enosob. stanovanje oddam s 1. majem. Na siov v vseh poslov Jutra. 8704-21 3-sobno stanovanje oddam na Domobranski cesti št. 5. 8767-21 Stanovanja Ueeeda 1 Dtn (Jarek S Dio «a Šifro »lt lajanjs naslova i Din Najmanjši tneeek 17 Dla Enosob. stanovanje zračno s pritiklinami išče mirna cel«, dan odsotna stranka brez otrok najraje v Šiški. Ponudbe pod »Takoj ali s 1. majem na ogl. odd Jutra 6456-21 a Zakonca brez otrok Iščeta v bližini Poljanske ceste enosobno stanova nj:; s kabinetom. Naslov Oblak. Poljanska 27. 6503-21 a Dvosob. stanovanje solnčno in zračno, iščeta za maj dve mirni osebi. Ponudbe pod »Prijeten dom« na ogl. odd. Jutra. 8623~21a Enosob. stanovanje za maj šče mirna stran ka 3 odrsslih oseb v cen tru mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za ncsljlva p'ačnica«. 8628-21a Dvosob. stanovanje Izvem mesta, aii eno postajo lz Ljubljane, iščem Naslov v vseh posloval. Jutra. 8675-21 a Zakonski par brez otrok išče za maj aJl junij lepo, dvosobno stanovanje z veliko kuhinjo in pred sobo. z aH broz kopalni ce. Ponudb® z navedbo cene na ogl. odd. Jutra ped »Bližina kolodvora«. 8630-21a Uradniška družina dvočlanska išče čisto in solnčno dvosobno stanovanje. Ponudbe ni ogl. oddelek Jutra pod »Dvočlanska«. 8785-21» Stanovanje s dvema sobama ln kopalnico, iščem v novi biSi za 3. maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Za drugar«. S727-31a Dvosob. stanovanje 3 kopalneo v Mostah ali na Kodeljevem iščem za 1. maj. Ponudbe pod »Dober plačnik« na ogl. odd. Jutra 8867-21a Prazno sobo • kabinetom takoj odd Pletertaikora M/H. Sostanovalko sprejmem. Naslov v vseh podov. Jutra. 8682-33 Sobo oddam stalni gospodični. Poseben vhod. Karlovika 20, desno. 8798-23 Sobo za dve osebi oddam takoj ali s 15. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8790-23 Opremljeno sobo z dvema posteljama, pritličje, poseben vhod. oddam. Celovška 66. 8786-23 Sobo strogo separirano, ▼ centru s hrano oddam boljSemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8762-23 Beseda 1 Dta, davek 8 Din, za Šifro tli dajanj« aaslova 6 Din. Najmanjii znesek 17 Din. Trenfikotl, veterni suknjiči Novosti, lepe vzorce za pumparlce, športne obleke nudi ceneno Presker, Sv. Petra e. 14. Sostanovalca sprejmem k študentu v mirno sobo z ali brez hrane. Stari trg 26. 8765-23 Manjše, solnčno stanovanje ev. brez kuhinje 'ščeta 7a 1. maj zekonea brez otrok. Stanovanja s plinom imajo prednost na pritlična fta novanja se ne reflektira. Ponudbe na ogl. od '- Jutra pod »Točno plačU > 99«. 854o-21 a Trisobno stanovanje » pritiklinami išče za 1. maj. 1. junij ali 1 julij uradniška familija štirih od raslib članov Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mirni stanovale«. 85S8-31a Enosob. stanovanje za dve osebi iščem za april ali maj, Pritlično Izključeno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Be dno plačam«. 8680-21a Enosob. stanovanje solnčno ln čisto, v centru ali bUžrni, išče mir na gospodična. Ponud bs na ogi. odd. Jutra pod »Točna plačnica«. 8530-21a TJžgJTggg Beseda 1 Din. davek S Din. za šifro ali, .dajanje naslova 5 Din Najmanjši tneaek '.7 Din Sostanovalko inteligentno, sprejme gospa v mestu. Krakovski nasip 6, pritličje. Ogled od 12. do 14. ure. 8744-23 Lepo prazno sobo pri cerkvi sv. Jožefa od dam mirni, solidni gospodični v najem. Informacije: vodstvo železni-čarske menze, Pražakova 19. podpritličje. 6478-23 Sobo oddam takoj v Idrijski ul. 7. 8766-23 Separirano sobo na 2 oeebi, event. z zajtrkom in obedom, oddam. Sv. Petra cesta 62/1. 8832-23 Sobo s Štedilnikom, oddam 1. maja. Samova ul. 4, Bežigrad. 87-112-23 Prazno sobo s posebnim vbodom par-keti, elektrika, oddam v bližini sv. Jožefa Streliska ulica 32. 8735-23 Pisarno dveh sob, oent.i.ma knrjava oddoim 1. maja v »GRAFIKI«, Masa.-ykova M/I. — Vprašati telefoon 36-77. 8728-33 Prazno sobo odda® 15. aprila po ugodni ceni. Medvedova c. 7'I. 8833-33 Veliko prazno sobo s posebnim vhodom, oddam 1. maja. Ponudbe na odd. Jutra pod »ilOi Din«. 8832-33 SMBT PLESAVOSTI! „MOPANA" PBAVO ČUDO! ^ ^ (U %W CEHA STAKLENICE PO POVZETJU DIH 40.-POŠTNIMA DIN 7.- v; ^ ' MODEBNA KOZMETIKA -5P j. I T- MORAMA PIPLOMIBAHA V LONDONU sOFGRANDPRIX iN ZLATO KOLAJNO Sobo a posebnim vhodom od dam boljšemu gospodu, z vso oskrbo s 1 majem v Komensk >ga ul. 16. prlttčje-levo. 8733 23 Sobo oddam z 2 posteljama ali za obrtnika. Tyrše-va c. 71. Pralno ali opremljeno sobo oddam Kory»kova 28-1. Strogo sep&rlran vhod. 8865 23 Solnčno sobo Gospcevetska 10-n. nasproti stopnišča, takoj oddam. 8527 23 Stanovanje 2 sob in kopalnice, bolj v centru, za 2 odrasli osebi, iščem za 1. maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Snažno stanovanje«. 8764-21a Cauche — fotelje — otomane — modroce in vse tapetniške izdelke zajamčeno solidno delo kupite pri SEVER, Marijin trg 2. — V zalogi žima-afrik, volna in gradi za modroce. Naročilnica. * Plačila — razen ob istočasni dostavitvi kniige — pošiljajte edinole po položnicah, ki V m tih dostavimo, kadar nam pošljete naročilo. Podajte poštnino za poSi^ntev! Podpisani(a) naročam v subskribciji knjigo like Vašteiove j 99 Roman o Prešernu" Z ilustracijami E. Justina, in sicer: a) bibliofilsko izdajo, vezano v usnje z nu-meriranimi izvodi in podpisom pisateljice za Din 160'—, b) vezano v platno za Din 80'—, c) vezano v karton za Din 64'—. Knjigo plnčam po položnici takoj — proti potrdilu ob istočasni dostavitvi knjige (samo v Ljubljani!) — pošljite mi jo po povzetju — plačam jo v dveh (štirih) obrokih po položnicL Točen naslov: Prazno sobo tepo. solnčno, pose ban vhod. pri sv. Jožefu, takoj oddam ali za maj Mi-šičeva 23-11.. desno. 8625-23 Lepo solnčno sobo s posebnim vhodom oddam stalnemu solidnemu gospodu s 15. aprilom — Kersnikova 5/II, vrata 7. 8746-23 Opremljeno sobo svetlo ln zračno oddam s 1 majem. Informacije Tavčarjeva ul. st. 3 in desno od 10. do 12. ure. 8664-23 Prazno sobo v novi hiši v centru s souporabo kopalnice oddam takoj ali s 1 majem. Informacije v Ko-rytkovi ul. 17. pritličje, med 14. ln 15. uro. 8635-23 Solnčno lepo sobo za 2—3 boljše osebe, z dobro domačo hrano, oddam po ugodni ceni. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 8631-23 Mirnega sostanovalca iščem. Igriška 6. pritličj« levo. 8812 23 2 sobi opremljeno in prazno. I podam blizu kolodvora. Naslov v vseh posl. Jutra. 8804 23 Sobo s štedilnikom | oddam manjs družini, j Društvena ulica 23, Mo- j 8862-23 ' HRANILNE KNJI2ICE ljubljanskih, celjskih in mariborskih hranilnic, Zadružne gospodarske. Ljubljanske kreditne banke. Prve hrv. štedionice. Zadružne zveze itd. kupimo vsako vsoto. Gotovina takoj. Ponudbe na podružnico »Jutra« Maribor pod »Blagajna«. ste. Samsko stanovanje garson sončna lega. mir na uiica v oentrumu mesta takoj oddam. Po- \ nudbe na ogl. odd. Ju- j tra pod Udobno in čnsto 8853-23 Opremljeno sobo sončno s posebnim vhodom takoj ; advokati: od 30 do 50 let. Inž en j rji ln arhitekti: od 30 do 52 let. želpzniškl uradniki in nameščenci: od 26 do 45 >t; podoficlrji vojske, mornarice in žandarm^-rlje: od 26 do 35 let. Informacijske prospekte po * liami proti nakazilu 10 Din v znamkah. R.EZOR Zagreb — pošta 3 8616 25 Ko se pripeljete v Ljubljano, oglejte si našo veliko zalogo čudodelnega »DURLIN« laka v 50 barvah, ki suši v eni uri. Za 1 pohištvo Vas stane Din 68.— za 2 kolesi „ 12.— Vsak lahko sam lakira po navodilu, ki ga dobi brezplačno pri Barve laki: K. HAFNER, Ljubljana, Miklošičeva cesta 36 Telefon 35-65 napodna "tiskarna il3 IZVRŠUJE VSE VRSTE TTSKOVIS PREPROSTE IJN NAJFINEJŠE L3UBL3ANA KNAFL3EVA 5 Gospodična mlada, z belo čobo na modri čepici, poleg bobna v kavarni Nebotičnik v četrtek popoldne naj se Javi desnemu sosedu ln v lnftu. Dopisi na ogl odd- Jutra pod »Resnost št. 1937«. 8686-24 Mlado Rusinjo ščem za konverzacljo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ru6tn1a«. 8687-24 Sopotnico ki jn potovala 1. »prl-la v vlaku Ormož Ptuj prosim z oziror.i na najden listek pod tlha^m-patlla za pismeno sporočilo za sestanek na podruž. Jutra v Mariboru pod »Uha elmnatf- i ja« 8844 24 j 1 i Dama nesrečna v zakonu želi znanja z be»'Jštm gospodom na ogl. odd. Jutra pod »Feš«. 8701-24 V „JUTRU"! INSERIRAJ t Vsem sorodnikom in prijateljem javljamo, da se bo brala maša zadušnica za našo pokojno mamo Frančiške Guštin roj. Milic ki je mirno v Gospodu zaspala dne 29. februarja t. L, v torek 6. aprila ob 7. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani in v Zgoniku in Zemunu. ŽALUJOČI SINOVI. ZAHVALA Ob bridki in nenadomestljivi izgubi najinega edinčka BORUTA izrekava najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so z nama sočustvovali. Globoka zahvala g. dr. Marčiču za ljubeznivo požrtvovalnost ob času njegovega trpljenja, kakor tudi njegovi g. soprogi. Zahvaljujeva se g. učiteljici Klavora in bivšim součencem za častno spremstvo ter ljubemu tovarišu za ganljive besede na grobu. Zahvala g. uč. Rabiču, pod čigar vodstvom so Borutovi součenci zapeli prelepo žalostinko, kakor tudi vsem darovalcem prekrasnih šopkov in vencev. Najiskrenejša zahvala vsem! JESENICE, dne 3. aprila 1937. MARTIN in EDA RANZINGER. Ime: Bivališče: • Črtajte, česar ne želite. Pa izidu odpošljemo knjigo, kadar le plačan* Izrežite in pošljite na naslov: VASTE, Ljubljana, Lavričeva ulica 6, PREDAJA TRGOVINE Dovoljujem si naznaniti svojim cenjenim odjemalcem, da sem svojo trgovino, ki sem jo vodil pod imenom »JUGO JEKLO« M. J AR C TRGOVINA JEKLA IN JEKLENIH IZDELKOV predal s 1. aprilom t. I. tvrdki POLDIČELIK A. D., Beograd Zahvaljujem se za meni izkazano zaupanje in prosim svoje cenjene odjemalce, da z istim tudi mojo naslednico počaste. »JUGOJEKLO« M. JARC PREVZEM TRGOVINE Čast nam je javiti, da smo prevzeli s 1. aprilom t. !. tvrdko »JUGOJEKLO« M. JARC TRGOVINA JEKLA IN JEKLENIH .IZDELKOV Prosimo, da tudi nam izkažete zaupanje v isti meri kakor ste ga izkazali našemu predhodniku. POLDIČELIK A. D., Beograd ■ K o n It u rs Komanda Vazduhoplovstva vojske, primiče ove godtno izvestan broj mladiča za svoje pitomce a civilnim pilotskim školama« I Kandidati treba da ispone ore oslove: 1. Da mi porekla jugoslovenske narodnosti 1 potpono rremri « n«cK»ataoni pofiedu._ 2. Da su zdravi fizički in duševno, i potpuno sposobni za letačku služba Ovo te ulvtdnje specijalnim lekarskim pregledom od strane Stalne vojne vazduhoplovne ekarske komisije 3. Da imaju primerno vladanje o gradanstvu i da nisu naklonjeni nikakvim porocima. 4. Da nisu sudski kažnjavani za prestupna dela učinjena iz koristoljubna » bezčaa*eč« pH-»ode; da u vremenu javljanja nisu pod prethodnom ili redovnom sudskom istragom Hi pod tm-dom uopšte. Ž Da Su^^Senje od roditelja (starate! j a) potvrdeno od stnoe nadležne vtastt. da moga stopiti u kadar lefcačkog osoblja. ... • . ._». _. 7. Da nisu mladi od 20. a stari ji od 25 god'"»i da ispunjavajui tikatuik« oslove m onapce-denje za čin rezervnog potporucnika (tač. ČL 49 Zakona o ustrojstru rojake i mornarice). 8. Da su regrutovani i okategorissm za službu u glavnnn rodovima vojske 9 Da dadu pismenu obavezu. da če po uspesno završenoj cmlnoj pilotakoj ftoli stopiti na odslužen je kadrovskog roka kao piloti, sa prvom idučom klasom daka regratOTanih za vojno ra- zduhoplo^tvo^^ ^ povlastice po Uredbi o oslobodavanju obveznika od poziva na vojno dužnost u miru i ratu. a)'študenti: prava! filozofije, tehnike, Sumarstva fat poljoprtrrede i ekonomske konoerdooel- ^b^Dac^^ispitom zrelosti; državnih gimnazij« i realka učiteljskih Skoie, trgorsAih akademija. državnih srednjih tehničkih §kola i srednjih polj opri vrednih Škola. 12. Da se ne koriste povlasticama za manje služenje u kadru. n Pitomci Štaba vazduhoplovstva vojske za vreme trajanja oboke o etrflnoj pilotakoj Asotk dužaii su da zajednički stanuj« i da se zajednički hrane, bez obzira na njihovo mesto do Udari j eg stainog stanovanja, a imaju pravo na besplatan stan i hrano. m Kandidati podnose Komandantu nadležnog vojnog okruga najdalj« do 15. aprila ore godme svojeručno potpisane molbe, sledeče sadržine: Taks ena marka od 5 d in ara Komandantu ___Vojnog okruga Na osnovi konkursa Komandanta vazd vojske br. 2275 od maita 1937 god molim da M mrr- artim u red kandidata za vojne pitomce n civilnoj pilotskoj školi. Regrutovan sam _ 193 godine kod Prilažem prema konkurs«. ____________________________ Za dolazak na vazd. lekarski komisiski pregled molim da mi se izda Selezni&a (parobrodska) besplatna karta od___do Zemuna i natrag. Konkurišem aa teritorije _armiske oblasti. Na slučaj da budem primljen obavezujem se: a) da ču dotičnu pilotsku školu posečivati u redno prema propnanom rednon mmoa, i da ču izvršavati naredbe nadležnih organa škole; _ b) da u slučaju udesa ja, niti moji naslednici nečemo tražiti oštetn od države niti uprave do-tične civilne pilotske škole; i _ v) da ču ako uspešno završim Stolu, stupiti na odsluženje sroga kadrovatofi toka «a prrom idučom klasom daka regrutovanih za vazduhoplovstvo vojske U protivnom nadoknadiču državi ili upravi dotične škole, sve troškove učinjene za moju obuku. g) da ču po svršetku odgovarajuče stručne škole u vojnom vazduhoplovstvo. vrtitj letačka odredbama Uredbe o zvanjima stručnog osoblja u vojnom vazduhoplovatvu, s prana službu po odredbama Uredbe o zvanjima svojoj fizičkoj sposobnosti i duševnim pogodnostima. Datum_____193 god, (Mesto) ' .. Srojeručui potpte (Svoje ime. očevo ime i prezime, selo, srez, ulica f kučni brojk zadnja poŠta) Kandidati oz svoje molbe imaju da prilože još i sledeča dokumenta. a) svedodbu o državljanstvu (domovnicu) i uverenje policiske (upravne) vlastS e aaeiooatnoj svesnosti; b) izjavu po obrascu br. 1; v) uverenje o nekažnjavanju odnosno ne na lažen ju pod sudskom istragom. Izdata od nadlei- mh policiskih vlasti; g) krštenicu; d) uverenje da nije kažnjen; d) uverenje da nije žen j en: e) školsku svedodbu o položenom višem teč a j nam ispitu, odnosno diplomu ili školsko trve- renje u originalu ili u overenom prepisu: ž) odobrenje za letačku službu roditelja (staratelja) sledeče sadržine: Fotografija kandidata 4*/t cm X 6 cm Odobrenje Mome sinu (Stičeniku) N. N. odobravam da može stupiti n kadar letečkog oaofelja vojnog vazduhoplovstva. Datum_______________________ 193 god (Mesto) Svojeročni potpte (prezime, ime i zanimanje roditelja i staratelja). Overava Nadležna polioiafca (upravna) rlast Kandidati koji na lekarskom pregledu budu nadeni sposobni, a odustanu od stupanja n civil- nu pilotsku školu, dužni su da nadoknade sve učinjene troškove oko njihovog dolaska na lekarni pregled i povratka, kao i ostale troškove ako jih bude bilo. Molbe kandidata koje do napred odredenog roka ne bi bile primljeae o vojnim okrnim« i ne budu snabdevene svim napred traženim dokumentima, nede se uzimati o postupak. Obrane br. I Izjava Za prijem u kadar letačkog osoblja vojnog vazduhoDlovstva. 1 Prezime, očevo ime i ime (Ranije prezime, ako ga je menjao) 2 Dan. godina i mesto (selo. srez i banovina) roden j a 3 Nadležna (zavičajna) opština t vojni okru g 4 Gde stalno živi (selo, srez i banovina) 5 Koje je vere i narodnosti, i koje jezike govori 6 Koje je škole učio, odnos uči na kome, nastavnom jeziku i u kojim mestima 7 Čime se zanima, t. j. da li je gde zaposlen, u kome svojstvu, kod koga i u kome mestu 8 Jeh kažnjavan, od koga i zašto 9 Jeli član kulturnih sportskih, nacionalnih i ostalih društva i kojih. Kojim se sportovi-ma bavi 10 Da li je član Sokola Kraljevine Jugoslavije t hoče li se koristiti povlasticom za manje služenje u kadru t 11 Ima li ženu. roditelje, sestre; njihovo ime i prezime, zanimanje i mesto stanovanja 12 Kad je regrutovan, za koji rod vojske oka-tegorisan 1 kada če stupiti na odsluženje kadrovskog roka t 13 Kojoj vazduhoplovnoj g rani želi da se posveti (pilot iti izvidač) Svojerutni potpit Overava: Nadležna policiska (upravna vlast) V. D. Br. 2275. Iz kancelarije Štaba vazduhoplovstva vojske 19. marta 1937 o Zemuna. » - v I ■ * naznanja, da Je dne 2. aprila 1937 umrl meščan in častni član ljubljanski, gospod bivši gerent, podžupan in občinski svetnik mestne občine ljubljanske, imejiteSj reda Sv. Save III. stopnje itd. itd. Na narodnem, gasilskem in komunalnem polju prezaslužnega pokojnika bo mesto LJubljana ohranilo v častnem spominu. Ljubljana, dne3.aprila 1937« ..'•'•v-j> » . ' i. -s&t i Po plodonosnem življenskem delu, nehalo je biti srce našega dobrega očeta, gospoda Mm . v r« ffiZ&fr v .a^mmi i-mmMim .vstr č ■■v. ■ i:--. ■>' '' ■- r. 'v - : ;/. ■<*K 'y • •■ i,—'V .V- ...v ••.•..>--:. "A r- • ■ »i?) podjetnika, častnega meščana ljubljanskega in organizatorja gasilstva. K večnemu počitku ga spremimo v nedeljo, dne 4. aprila 1937 ob 15« uri popoldne iz Sokolskega doma na Taboru na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 3. aprila 1937. ELA, por. Reicher, hčerka, VILKO, HAJKO, ALBIN, sinovi in ostalo sorodstvo. J* - v.W* V-> ■ i'* "S , ' 'J; , ,-■ * 3S9B& »Hi 'smmmm RAVNATELJSTVO DRUŠTVA KAZINO javlja tužno vest, da je umrl njegov zaslužni odbornik, gospod JOSIP TURK ČASTNI MEŠČAN LJUBLJANSKI, EVIEJITELJ VISOKIH ODLIKOVANJ itd. Pogreb se vrši s Sokolskega doma na Taboru ▼ nedeljo 4. aprila ob 15. popoldne. Odličnega moža ohranimo v trajnem častnem spominu. V LJUBLJANI, dne 3. aprila 1937. Delniška dnažbs pivovarne „UNIONtt javlja žalostno vest, da je preminul njen upravni svetnik, gospod Blagega pokojnika ohranimo v trajnem častnem spominu. LJUBLJANA, 3. aprila 1937. siPUliilll .■fsiSSSSmiiSj mBKat SOKOL I NA TABOEU javlja svojemu članstvu in vsem sokolskim pripadnikom tužno vest, da je snoči umrl njegov veliki dobrotnik in ustanovni član, brat L namestnik staroste Sokola I, predsednik društva za zgradbo sokolskega doma na Taboru in predsednik družbe za upravo Tabora. Pogreb bo v nedeljo., dne 4. aprila ob 3. uri popoldne izpred sokolskega doma na Taboru. Večna slava spominu zaslužnega pokojnika. LJUBLJANA, 3. aprila 1937. . 'd spomlad: Sredi dela, sredi načrtov, v polni moči življenja, nas je nenadoma zapustil naš nad vse dobri, skrbni (upravitelj) in tovariš, gospod šolski upravitelj Pogreb bo v Cerkljah pri Kranju, dne 5. aprila ob 10. dop. Bog bodi plačnik njegovemu plemenitemu srcu. GLOBOKO UŽALOŠČENI UČITELJSKI ZBOR Davorin Jenkove nar. šole v Cerkljah pri Kranju. V snežnih plazovih Storžiča so bili po nedoumljivem sklepu Vsemogočnega odtrgani cvetovi življenj deveterih žrtev — našiti občanov Žalost je objela srca težko preizkušenih svojcev, zagrnila je v toplo sočustvovanje vse naše občane in segla je daleč preko mej naše občine in domovine. Zavedamo se v polni meri, kaj je sedaj in v bodočnosti naša sveta dolžnost, ki jo nareka strašna nesreča in prosimo širno javnost, da blagohotno naklonjenost svojcem žrtev, ki je bila velikodušna že te dni, ohrani in še plemenito poveča. Bog naj naklanja žalostnim družinam tolažbo, pokojnim pa večno luč! V TRŽIČU, dne 3. aprila 1937. Mestna občina v Tržiču Po daljšem trpljenju je preminul gospod TURK JOSIP prvi starešina Gasilske zajednice dravske banovine v Ljubljani, bivši starešina Gasilske zveze v Beogradu, častni član Gasilske zajednice Dravske banovine v Ljubljani in številnih gasilskih edinic itd. Pokojnik je bil odlikovan z visokimi državnimi in gasilskimi odlikovanji tu- in inozemstva. Kot organizator slovenskega gasilstva je znan širom in preko mej naše domovine. Z njim izgubi naše gasilstvo najmarkantnejšo osebnost. Slovensko gasilstvo mu bo ohranilo trajen in hvaležen spomin. Blagega pokojnika bo spremilo naše gasilstvo na zadnji poti, da mu izkaže poslednjo čast. Pogrebne svečanosti se prično v nedeljo, dne 4. aprila ob 3. uri popoldne na Taboru. GASILSKA ZAJEDNICA DRAVSKE BANOVINE V LJUBLJANI Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra< Adolf Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alpjz Novak Ljubljani,