lakaja dvakrat na teden, in sicer vsak torek in petek. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu, in sicer frankirano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inserate se plačujt 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno Inseriranje primeren popust — Naročnina za celo leto 8 kroa, za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja: Upravništvu „Domovine“ v Celju. Nemški narod, sramuj se spodnještajarskih „ Nemcev “! Avstrija, sram te bodi vojmških volilnih sleparstev! Naši bralci so se gotovo že davno prepričali, da mi nobenega naroda ne sovražimo m niti nemškega ne, dasiravno bi zato imeli tisoč vzrokov. Pri vsakem narodu cenimo in čislamo to, kar stori dobrega in lepega, a če zavračamo sovražna početja ljudi, ki naš narod sovražijo, storimo to iz ljubezni do svojega lastnega na¬ roda, katerega ne pustimo teptati in zasramovati od nikogar. Če smo mnogokrat prisiljeni z ostro besedo brezobzirno udariti po čuvajih reda in po vladnih činiteljih države na najvišjih mestih, storimo tudi to, ne kakor da bi hoteli, da vlada naš narod na škodo drugih podpira. Nasprotno, mi zahtevamo, da bi se vsakemu narodu v okviru države dala prilika svobodno skrbeti za svojo rast in svoj napredek pod var | stvom vlade, ki je dolžna zabraniti vsako zlo rabo postave in tudi tlačenje našega naroda v prid nemškemu. To je naše stališče in s tega stališča je soditi tudi besede, katere danes na tem mestu ponovno pišemo. Iz slike, katero podajemo danes javnosti razvideti je črno na belem, kako se spodnješta- jarsko nemčurstvo in nemštvo pod zaščito av¬ strijske vlade poslužuje najsramotnejše zlorabe javnih naprav in mrtve črke postave, da vzdrži navidezno gospodarstvo nad slovenskim ljudstvom. Pridejana slika, ki je točno posneta po kataster- ski mapi c. kr. zemljeknjižnega urada v Celju, je dokaz skrajne propalosti spodnještajarskega nemštva in nemčurstva. Vojniške volitve, pri katerih so se godile tako vnebovpijoče sleparije, so in večno ostanejo sramota za ves nemški narod, a sramovati bi se jih morala zlasti av¬ strijska vlada, ki je tudi sokriva te velike, ne- čuvene sramote. Pred kakima dvema mesecema smo po¬ drobno pisali o nemških volilnih sleparstvih v Vojniku. Zato se danes zadovoljimo z malimi opaz¬ kami in opozarjamo na vse to, kar smo že prej pisali in zlasti na današnjo sliko. Ker v Vojniku ni niti pet pristnih Nemcev in so Nemci in nemčurji vkljub temu hoteli obdržati občino v nemških rokah, sklenilo se je z nečuveno zvijačo doseči, kar se z naravnim potom ne bi dalo doseči. Ponemčenca, odvetnik dr. Mravlag — znan iz časa šentlenartske defravdacije — in dr. Ja- bornegg sta en sam dan napravila z nečuveno zlorabo postave 25 nemških volilcev, ki deloma stanujejo ne v Vojniku, ampak v Celju, v Ko njicah, na Laškem, v Vitanju, v Mariboru itd. Pruski zaklad je dal na razpolago nekaj denarja in uprizorila se je mahinacija, kakršne še svet ni videl. Zemljiške parcele neznatne velikosti so se prepisale na imena raznih ljudi, ki so spo¬ sobni za vsako nečednost, samo da se jim je predpisal od c. kr. davčne oblasti malenkosten davek 1 do 2 vinarja in da so dobili volilno „pravico“. Na dan volitve pa so privreli taki navidezni posestniki, ki nikdar svojega posestva niso bili videli in nikdar ne sami davka plačali ter so volili in se je prisleparila v 3 razredu „zmaga“ s 67 glasi nasproti 48 glasom poštenih slovenskih kmetov. Poglejmo si na podlagi naše slike le neka¬ tere slučaje te nemške volilne umetnosti. Dr. Ja- LISTEK. Jazbec. Obraz iz življenja. Češki spisal A. Pochop. Prevel Pohorski. I. Po gorski dolini je vel v poletnem času nežen vetrič ter polahko majal z bogatim klasjem na polju. Vroče solnce samo se je že radovalo nad svojim vplivom. Bližala se je žetev. Kaj čuda, da so gospodarji polja iz bližnje vasi kaj radi prihajali ob nedeljah popoldne na polje gledat nove upe v prihodnjost in že naprej se radovat bogatih pridelkov. Saj je bila v teh gorah malokdaj letina, kakršna se obeta letos. Toda ne samo gospodarji, nego tudi oni, katerim steblo na polju ne donese nič dobička ali škode, tudi oni ljudje si radi ob nedeljah ogledujejo „božji dar“ na polju, kakor da bi bil njihov. Tako se tudi med drugimi rad sprehaja j ob nedeljah Jachym Kotek, tkalec iz bližnje vasi, I katerega tudi danes opazimo na polju. Zvonilo j je šele poldne, ali naš znanec je že poobedoval. I Imel je južino malo prej, ka£or po navadi. Skle- | dico pogrete kave z ostankom kruha od včeraj, pa je bilo dosti. Morda se vam čudno zdi, da je imel Kotek, oženjen mož, v nedeljo po¬ greto kavo za južino?! No ta ima ženo! To vam je reva, boste rekli. Toda ne čudite se! Žena Kotkova je sicer drobna kakor kokoška — tudi Jachym ni mnogo večji — ali on se zna vsega lotiti. Danes si je sam segrel kavo, ker mu je žena včeraj odšla z drugimi na božjo pot na Hostinsko, kjer njena edina hčer služi. Še le danes zvečer se bode vrnila domov. A Jacbym ji mora priti do Vejs placha nasproti. Navadno je bilo, da je iz kuhinje pri Kotku dišalo vsako nedeljo kakor iz župniške ob kaki inštalaciji. Gotovo, da si ni mogel nobeden to¬ variš društva tkalcev tako oskrbeti, niti sam mojster gospod Machr ne. Drugi tkalci so si j privoščili sicer po košček mesa, ali ne vsako I nedeljo, nego le ob večjih praznikih — toda pri j Kotku je bilo meso na mizi ne le vsako nedeljo, ! nego še pogosto ob delavnikih. Zato pa se je | Kotku obraz širil in lesketal, kakor novi belič. In ženka njegova? Videti je bila, kakor debela čebula, medtem ko so nje tovarišice izgledale, kakor da bi uživale same — griljce. Vprašate morda, kako je mogel Kotek tako dobro izhajati? „Ali je bil bolj izurjen delavec od drugih? Ali bolj hiter, da je več zaslužil?* Bog pomagaj! Naj si bode tkalec še tako izurjen in delaven, pa ne zasluži na dan več ko 60 krajcarjev. In stol tkalski ter njegova gibčnost je bila pri Kotku še kaj nerodna. Tako je Kotek pri svojem delu še velikokrat zaostajal, da ga je moral mojster večkrat priganjati, kadar se je delo bližalo koncu. To pa je izviralo iz tega, ker je bil Kotek jako zamišljen v druge reči. Ako je zagledal skozi okno kakega ptiča, že je skočil od statev in hitel vun. Tudi ni bilo daleč na okolu lova, da ne bi bil on za »gonjača*. In v nedeljo, kakor mu je bila žlioa .z roke, že je bil na potu po polju in v — gozd. Skratka, on gotovo ni bi 188 bornegg iz Celja je volil kot lastnik parcele 1017 z 1 K davka. Julij Rskuscb, celjski župan, na podlagi parcelice 1015, in franc Rakuach 1016, Palice Josip iz Celja (1018) s 6 v davka, dr. Je¬ senko iz Calja (parcelica 1014) 90 v davka. Na podlagi sramotnih parcelic 787/15 787/16, 787/17, 787 18 787,19 in 787,20 so v Vojniku volili v Vitanju stanujoči „Nemci“ Jera Findenegg, franc Fmdenegg. Alojzij Tischler. Marija Lautner, dr Rudolf Lautner in Eivard Mullej, ki imajo vsak samo po 4 v davka predpisanega. Njih parcele so tako neznatne, da ima vsakdo izmed njih, če se na svojo parcelico vleže, svoje noge že na sosedovi parceli, svojo črepinjo pa že na parceli prihodnjega soseda Podobne vrste nemški vo lilki ste Olga Langer (787/11) in Hermina Ja- bornegg (787/12) iz Celja vsakteia s 4 v davita. Schounir Julijana (787/9 in 787/10), Wesiak So¬ fija (787/8), dr. Mravlag (787/14) in Mravlagg Marija 787 13) imajo istotako predpisano po 4 v, Sofija Wesiak celo 1 sam vinar davka. Menda je teh primerov dovolj, da se opra¬ viči naS gorenji izrek, da so vojniške sleparske volitve nečuvena sramota za ves nemški narod in za avstrijsko vlado, ki take dogodke vkljub našim glasnim ugovorom mirno gleda! Kam pri¬ demo, če se te volitve kot sleparske ne ovržejo, in če bi se taka sleparstva s strani državnih oblasti odobrila. Vsaj na tak način tudi Slovenci | lahko napravimo, recimo v Gradcu, tiscč volilcev! Državno pravdništvo še zmiraj ni nič ukrenilo glede onih, ki so zakrivili ta sleparstva in vo- ! litve se še niso ovrgle Čast slovenskega naroda in avstrijske države zahteva, da se ta zadeva dožene potom nujnega predloga v državnem zboru. Kot pomcček naj našim poslancem služi j naša današnja slika! Volitve v tržaški okolici, V nedeljo so se vršile volitve v tržaški okolici. Nestrpno smo pričakovali poročila o izidu j teh volitev in reči moramo, da smo se ga raz veselili ravno tako, kakor svoj čas ob volitvah v celjski okolici. Brzojavka nam je prinesla ve selo vest, da so naši sotrpini ob Adriji sijajno zmagali v vseh šestih volilnih okrajih. Da bodo naši cenjeni naročniki spoznali, kak boj morajo bojevati Slovenci v tržaški okolici, ' premotrimo nekoliko volilno gibanje v tržaški okolici. Šest mandatov je odločenih za celo tržaško I okolico, ki je povsem slovenska Toda tržaška irredenta si je znala pridobiti svojih pristašev v vseh šestih okrajih in le neumornemu delovanju tržaških slovenskih rodoljubov se ima zahvaliti okolica, da so njeni mandati v slovenskih rokah. Z vsemi mogočimi sredstvi je poskušala magi- stratova stranka premotiti slovenske volilce, da bi oddali svoje glasove njenim kandidatom. Glasovnice z imeni italijanskih kandidatov so se pošiljale joo pošti volilcem na dom, cele trume agitatorjev so se razpodile po okolici, obljubovalo se je okoličanom vse, kar bi se jim le pozdelo, kupovalo glasove z denarjem itd., toda zmaga je ostala slovenska. rojen za tkalca, nego le za gozdarja. Saj mu tudi le ta umetnost gre v glavo. Daleč na okolu ve za ležišča ali .gnjezda* zajcev, katerim starim ali mladim ve za primerna imena, kakor pravi lovec Nekoč se je šetal s svojo ženo po polju. Katinka, hočeš videti „šmerhaka“? Kaj je to .šmerhak”, vpraša žena? Nu, to je zajec od lanskega gnezda. Lovci mu pravijo .šmerbak*. No, torej pokaži ga, da vidim, li ne Isžeš! Kotek poišče kamen iz groblje ob potu, skoči ped bližnji grm in držal je že dolgopetneža. Iz obraza mu je sijala radost in smeh. Res. bil je tam. Ta je naš. To bode pe¬ čenka! Ne-li? Dobrodošla! V gozdu ob kakem studencu je Kotek naj¬ raje posedal ter piskal na svojo piščalko. S tem je privabil različne ptiče, kakor kose, drozde, Sčinkovce in druge. Oponašati je znal popevke vseh tako izvrstno, da so ptiči res menili, da je glas njih sorodnika. Tudi je Kotek imel doma v kletkah drozda, kosa, rdečeglavko, črnoglavko in škorca. Kadar je hotel naj po;<5, jih je zaklical In ne samo to. Uprizorila se je akc ^’ * naj bi bila zanesla razpor v slo ’ enS sam0 Imenovali so se kandidati, pošteni S o v > da bi se pokopala edinost v slovenskih v s ah in bi potem vsled tega lahko vsled ^dsebojneg boja Slovencev zmagal kandidat »ne dig . Toda ravno tu se je pokazala ona J ciplina. k, vlada med Slovenci tržaške■okoho* Odstopil je od kandidature Jakič v pnlog kandidatu .Edinosti", dr. Gregorinu, m oni isti D . ’ t katerem se je raznesla vest, da je magistralne stranke, je pozval v » volilce četrtega okraja, da naj glasujejo za dola (Ob tej priliki radi popravimo, če smo na s svoječasno notico delali krivico.) Da, tu se j pokazala disciplina, ko so bili vsi slovenski g a sovi za proglašena kandidata — niti eden slo¬ venski volilec ni glasoval za prejšnja. Lahko torej, da je bil uspeh tako lep. Številke nam najboljše pokažejo, koliko so napredovali Slovenci v teku treh let. V I. okraju je bil pred tremi leti izvoljen italijanski kandidat, slovenski je ostal za 126 glasov v manjšini; letos je dobil slovenski kandidat od 455 oddanih glasov 335. V II. okraju je bil dr. Rybar izvoljen s 150 gla sovi proti 97, ki jih je dobil italijanski kandidat. III. okraj, Sv. Ivan, glavna trdnjava Slovencev v Trstu, se je zopet častno odlikoval. Dr. Gregorin je dobil 195 glasov, italijanski kandidat pa le 32. V IV. okraju, kjer je bil kandidat Fran Dollenz, je zmagal slovenski kandidat Gerdol z 226 glasovi proti 129 nasprotniškim. V V. okraju je dobil Slovenec 287, Italijan 68 in v VI. okraju dr. Slavik 219, protikandidat pa 95 glasov. Ako primerjamo skupno število glasov, ki so bili oddani pred tremi leti za slov nske kan didate, z letošnj m izidom volitev, vidimo, koliko so napredovali Slovenci v treh letih. Leta 1900 se je oddalo 1040 slovenskih glasov in 838 ita¬ lijanskih, letos pa 1412 slov. in 544 italijanskih. Število slovenskih g'asov je naraslo za celih 372, italijansko pa padlo za 294. Leta 1900 je bilo torej razmerje med Slovenci in Italijani približno 5: 4 letos pa 3 :1. *. .. Res krasen uspeh vztrajnega, žilavega de lovanja. Veseli nas ta uspeh • naš:h bratov ob sinji Adriji in iz vsega srca jim čestitamo! Ob enem pa tudi kličemo vsem spodnještajarskim Slovencem: Vzamite si v vzgled svoje primorske rojake in delajte tako, kakor oni delajo! Poglejmo le okolu sebe in sram nas mora biti, sram, da smo tako zaostali, bolje rečeno, da tako naza¬ dujemo. Vsa naša mesta in večinoma tudi trgi nam kličejo v spomin našo lenobo in tudi kmetske občine niso mnogo drugačne. Brežice so nam sijajen dokaz narodne zaspanosti. Mariborska okolica spi tako trdo spanje, da je ne bi niti s topovi prebudili. V sredini Spodnje štajarake, tamkaj, kjer so hoteli sklicati neki shod, ne ču- jete slovenske besede, občina je v .nemčurskih rokah. Slovenska Bistrica je z okolico vred samo po imenu slovenska. V Šmarju so se že vrinili taki nebodijihtreba v občinski odbor, celo v na rodnem Žalcu so začeli dvigati glave. 0 nekdanji izza statev, in vselej so ptiči veselo zažvrgoleli On pak jih je ogledoval kakor kak general svojo vojsko in če je kateri pevec zaostal, brzo ga je spomnil: „No kaj ti % figovec, da molčiš? Si po¬ zabil svojo pesmico? Čakaj ti jo pa jaz zapojem fifififi fle, fle!" 1 Bilo bi torej čudno, da bi si tako prebri¬ san lovec s polja ali gozda ne prinesel vselej ka, za pod zob. Mlade ptiče, jerebice, vrane veverice in takšno žival. Imel je srečo da ie zmiraj kaj vjel. ’ ' Strelnega orožja že dolgo ni imel, ker se mu je zdelo prenerodno ga nositi, napenjati in meriti. Vrhtega bi ga lahko zasačili na lovu ko bi slišal, drugi lovci strel. To vse je dobro premislil, zato pa ni maral za puško. Ako mu kdaj ul kazalo iti v goaJ . polat , a, I, p«a.nko dtugafie. Na piki so a „ J, sta ‘ P": kot ° si '*> taks.0 drobiž. Za la9 ,' vedel, k,e je gnjezdo mladih maCek. Ogledoval L jih je. pa so bile kmalu pečene Vrht redU tudi vedno po par zajčkov in k prazTk J ® je zadavil rejenega morskega prašička Ko pn mlinu poginilo nekaj gVpofctU 8e J narodnosti mozirskega trga se kaj malo še čuje itd ' itd 7,T^Zo te enkrat - delovanje tr ža . .aram hodi vzgled za naše delovanje VunmeTnarod! Zbirajte ga na shodih okolu sebe povejte mu, kaj mu manjka, česa potrebuje, rfmore i n mora zahtevat., odprite mu oči, da k ndar že enkrat izpregledal, vzgojite si g8 , da vas bo razumel, ko mu bodete pripovedovali o njegovih nalogah! Kaj pomaga, če stopite pre- den z najlepšim narodnc-poht.čmm programom, ako vam še tako pritrjuje na vsako vašo besedo, ko pa pride drugi in mu govori v ravno nasprotnem zmislu in mu bo ravno tako pritrjeval, kakor je ™m- Politične vzgoje, politične prebujenosti je treba narodu in ta se edino doseže z vedno do¬ tike s poljudnimi shodi, kakor jih je videti dan- zadnevom na Primorskem, ne pa z gostilniško politiko, kakor je pri nas v navadi. Pojdite med narod m narod bo prišel k vam in šel za vami črez drn in strn za svoja prava! _ Celjske in štajarske novice. (Prvi maj kot delavski praznik,) Današnji veseli dan je praznik mnogoštevilnih milijonov delavstva vseh civiliziranih dežel. Danes počivajo stroji, kladiva in sekire, danes drvijo neštete množice samozavestnega delavstva praznovat svoj dan, svoj 1. maj. Ni še dolgo tega, kar se je delavsko gibanje zabranjevalo kot revolucijo- narno gibanje in tudi slavljenje 1. maja so de¬ lavcem grenile po nepotrebnem oborožene kom- panije vojaštva. Dandanes je pa najbrezsrčnejši židovski šmok prepričan, da bi bilo blazno se ustavljati delavstvu v njega opravičenih ! bojih za izboljšanje njegovega težavnega stanja. Delavsko gibanje ni več revolucijonarno gibanje in vse politične stranke so vsled neustrašenosti organizovanega delavstva prisiljene tekmovati vsaj v navideznih dokazih svojih sočustev za blagor delavstva. Niti sam rimski papež se ne boji več očitanja, da je sooijalist, kar je dokazal pred nekaj leti z duhovito razpravo, katero je pisal o socijalnem vprašanju. Tudi mi se ne bojimo v obraz pogledati niti socijalizmu niti kakemukoli drugemu izmu, mi nismo oni, ki bi s silo hoteli zabranjevati boj idej z idejami v naših narodnih vrstah. Kar se delavstva tiče, želimo današnji dan njega prizadevanju najlepše uspehe za izboljšanje njegovega družabnega sta¬ lišča, saj je delavstvo oni sloj, ki pod najtršimi in najtežavnejšimi pogoji je svoj kruh v potu svojega obraza. Pozdravljamo torej danes de¬ lavske tisoče na prazniški dan 1. maja. (^Deseti brat“.) Še enkrat opozarjamo, slavno občinstvo, na pojutršnjo prireditev ,,Dese¬ tega brata 11 . Sedeži bodo kmalu vsi oddani. Kdor jih hoče še dobiti, naj se čim preje potrudi. (»Delavsko podporno društvo" v Celju.) Člane „Delavskega podpornega društva" opozar¬ jamo na izvenredni občni zbor, ki je sklican na nedeljo popoldne. Ne moremo si kaj, da ne bi opozorili naš ih delavskih slojev, da naj se udeleže tudi Kotek. Nekateri sosedi so se mu tega smejali in ga dražili: „No, Kotek, ka ti kaj ugajale gosi?" »0 ko bi takega božjega daru še 0 • o bi Bog dal, da bi materi mlinari gmile vse gosi, to bi bila lepa pečenka zas Kotek je bil prvi v vasi, ki je zaCe konjsko meso. Ljudje so ga dražili klici - ier 8e .^ e pokazal: ibahaha! Ali i g i n 'i ZD °, en ’* ter j e del konjsko mesc 0 . ® ob /' Ko mn je žena to opon vedn^iT 80 ^ ' a rekel: »Neumni ljud/ mesa ifiJ 6 d ° br0- Meni j® ljubši kos kon; vali si h °I 116 Vem Le Počakaj, še < d a bi j ? . prSte za konjskim mesom, Qa oi ga dobili!" i. Jr»° rr 1 '/ ° bhaiai Kotek ' poklal vselej nftb Q]ederec Vondrak, kat 1« imel Kotek dobrfr “ dtUgih Živa,b ] na ostajanje. a8e ’ ker mu je bil ° (Konec prih.) 199 zbora v čim naj večjem številu, ker so na dnev¬ nem redu važne točke. Kakor čujemo, vlada v društvu nekak spor, in zato ravno želimo, da bi izvenredni občni zbor poravnal nasprotstva, ki gotovo niso v korist niti društvu samemu niti celjskim Slovencem splch. Slišali smo, da se zavlačujejo v društvo osebnosti. Žal bi nam bilo, ako bi se radi takih malenkosti pokazal v tako lepo napredujočem društvu razkol in žnjim propast. Ako se ne bomo razumeli sami med seboj, ako bomo morebiti malenkostnemu samo¬ ljubju in drugim takim osebnim stvarem podre- jevali naše društveno življenje in sploh narodne zadeve, kam pa pridemo končno! Ne začnimo vendar prej razdirati, predno smo dozidali. Ali zato zidamo, da bo kaj podreti? Pozor torej, komur je mar slovenskega delavstva in sploh Slovenstva v Celju! (Naše poštne razmere.) Od vseh strani nam prihajajo tožbe o žalenju naše narodnosti po nemških oziroma nemčurskih uslužbencih pri c. kr. poštnih uradih Da bode vedelo naše občin¬ stvo, kaj mu je storiti v takih slučajih, priobčimo slučaj, ki se je dogodil nekemu odločnemu Slo¬ vencu na Pragarskem. Oddal je rekomandirano' pismo s slovenskim naslovom in dobil nemško potrdilo od uradnika, ki je kazal svoje prusaško prepričanje tudi s tem, da je nosil prusko tro¬ bojnico (črno - rdeče - zlato) pri svoji uri, Dotični Slovenec se je pritožil na c. kr. poštno ravna¬ teljstvo v Gradcu in je prejel sledeči odgovor: „Vsled pritcžbe radi.(kakor je zgoraj po¬ vedano) Vam javljamu, da je c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo zgoraj imenovanemu uradu vobče in onemu uslužbencu, ki je izdal samonemško potrdilo, posebej kar najstrožje za¬ ukazalo, da naj se najnatančnejše izpolnjuje ukaz, po katerem morajo poštni uradi na Spodnjem Štajarskem za pošiljatve s slovenskim na- ; slovom, ki se pri dotičnih uradih sprejemajo ali oddajajo, izdajati slovensko - nemška po- | trdila. — Ravnotako je c. kr. poštno in brzojavno j ravnateljstvo vsled nadaljne pritožbe, tičoče se noše nacijonalnega znaka (črno - rdeče - rumen trak pri uri) v službi oziroma pri službeni obleki proti dotičnemu uslužbencu z vso strogostjo po¬ stopalo. C kr. dvorni svetnik in višji poštni rav¬ natelj Pokorny 1. r“ — V enakih in sličnih slučajih naj slovensko občinstvo stori isti korak, in kmalu bo pri c. kr. poštnih uradih konec za¬ smehovanja našega jezika m naše narodnosti. Le ne odnehati! (Še eden c. kr. German v Celju) Zadnjič se je neki c. kr. poštni uradnik Schuchaj v Celju zopet nasproti slovenski stranki nečuveno ob¬ našal. Prosilo se je uradnega predstojnika, da tega mladiča nauči rešpekta pred slovenskim občinstvom, in obljubil je to storiti. Videli bomo uspehe. Poživljamo pa, da se vsak slučaj kršenja naših narodnih pravic pri poštah naravnost naznani c. kr. poštnemu ravnateljstvu v Gradcu. Pokorny je v par slučajih dokazal, da je že čez grlo sit germanizatoričnega delovanja njegovih uradnikov na Spodnjem Štajarskem. V tem oziru ni prilike za prizanesljivost, nemška predrznost se mora krotiti. (Še enkrat poštne razmere) Naš naročnik nam je poslal dva ovitka, na katerih je sledeči naslov: ^Blagorodni g. J. J.v Celju. 8 Obe popolnoma enako naslovljeni pismi ste bili od¬ dani v Idriji. Eno je prišlo na pravi naslov, drugo je pa romalo preko Celja — na Polzelo, kjer se je vkljub popolnoma jasno in razločno napisanemu naslovu in vsebini izročilo nepravemu adresatu, ki je pismo odprl in ga, videvši, da ni njegovo, vrnil pošti, da ga uradno zopet zapre in odpošlje na pravi naslov v Celje. — Naj kdo reče, kar hoče, ali mi bomo le trdili, da se to ni zgodilo pomotoma, ampak vedoma in nalašč, kajti ne moremo verjeti, da bi celjski poštni uslužbenci ne vedeli, kaj je Celje. Naše mnenje je, da je imel pismo v rokah pač kdo izmed onih poštnih gospodov, ki bi radi vse Slovence utopili v žlici vode, in ga je vsled slovenskega naslova vedoma in hote poslal na Polzelo. — Pa še nekaj! Slovenska Polzela, ali te ni sram, da s tvojega poštnega urada prihajajo pisma oblatena s samonemškim pečatom?! Kedaj se bedo neki naše slovenske občine spomnile, da niso na Pruskem, temveč na slovenskem Spodnjem Šta¬ jarskem? Sramota, da se niti takih malenkosti nočete poprijeti! (Nezaupnica celjskemu županu Rakušu.) Čimdalje več nemških Celjanov obsoja izzivajoče postopanje celjskega župana Rakuša nasproti ogromni večini slovenskega prebivalstva. Zadnje dni se izraža zoper Rakuša splošna nevolja, ker je komandiral one izzivače, ki so šli v Brežice zasramovat slovenski narod Župan bi si vendar moral biti nekoliko v svesti svoje uradne last¬ nosti in ne se ruvati s pobalini. Nemške godce, ki imajo postranski opravek, da so uslužbenci c kr. oblasti, je s svojim sovraštvom zoper Slo¬ vence brezvestno zvabil v Brežice slavit med uradnimi urami zmago nad slovenskim narodom. Zdaj bodo pa ob kruh. In vsega tega je kriv Rakusch. Meščanstvo je žnjim jako nezadovoljno. Namerava se sklicati shod, ki izreče Rakušu nezaupnico kakor pred kratkim Pommerju. (Sodnijska imenovanja ) Višje sodišče za Štajarsko, Koroško in Kranjsko je imenovalo pravnega praktikanta Friderika Marinitscha v Mariboru, pravna praktikanta dr. Ivana Fermevca in Alojzija B čeka pri okrožnem sodišču v Celju, Jurija Gregorca v Novem mestu ter dr. Ivana Polca in Ivana Hutterja pri deželnem sodišču v Ljubljani, avskultantom v področju graškega nadsodišča. (Protestanti se šopirijo v celjski okolici.) Splošno poznani „turn“ na Bregu pri Celju je po smrti dolgoletne lastnice istega, gospe Žurbi- jeve, prišel v last vpokojenega, pardon, na ne določen čas na dopustu živečega svetnika in protestanta Rena pl. Sokolla in njegove zelo plemenite boljše polovice. Če bi ti ljudje modre krvi vsaj bili mirni s svojimi sosedi, ne vzne mirjalo bi nas toliko, če se ena protestantovska družina naseli v naši okolici, toda komaj se je ista naselila na svojem novem domu že je na pravila razdor v celi soseski in razburila celo občino s svojim postopanjem. Od kar stoji ta „turn 8 , torej od leta 1852., je prostor pred to hišo vedno za javno porabo prost. Novi protestantovski posestnik pa je hotel omenjeni prostor zasuti in obzidati, ter s tem zapreti cesto v samostan kapucinov. Zoper tako pošto panje se je dvignilo vse občinstvo, toda naše politične oblasti niso zato, da bi ščitile ljudstvo krivic, temveč kakor je pokazal ta slučaj, samo zato, da ustrezajo željam svojih krvnih bratcev in sestric, četudi na škodo in zasmehovanje ljudstva. (Slovensko Teharje se giblje.) Kakor znano, je Teharje ena izmed najlepših slovenskih občin blizu Calja. Pri zadnjih volitvah pred dvema le¬ toma so pa vsled raznih sleparij in izdajstev dosegli v občinskem zastopu nemčurji večino. Vendar je to le mimogredoča prikazen in bo v Teharju zopet kmalu zaplapolala slovenska za¬ stava. Podkupljenci se v dno duše sramujejo svojega izdajstva in občani z zobmi škripljejo vsled nesramnosti nemčurske vlade. Nekega ne¬ srečneža, ki je ob volitvah pred dvema letoma slovenski narod izdal in nemčnrje volil, vprašali smo v nedeljo, kako se vsled svojega dejanja počuti. In odgovoril nam je: „Hujše mi je pri srcu, nego če bi bil po krivem prisegel. 8 Občani na tla pljuvajo, če slišijo ime Nemec ali nemčur. Imeli so v nedeljo shod, katerega je sklicalo ta- mošnje politično društvo in h kateremu je poslalo tudi celjsko politično društvo „ Naprej 8 dva go¬ vornika. Shod se je sijajno obnesel in se je sklenilo z vsemi silami delati na to, da bode tudi v Teharju črez leto dni nemčurjem — odklenkalo. (Šoštanj.) Nekaj odličnih kolesarjev se je vozilo danes zjutraj iz našega trga po pešpoti tik okrajne ceste proti cerkvi sv. Mihaela pri Šoštanju. Komaj se oglasi prvi kolesar, da mu je cev spustila zrak (sapo), zapazi tudi že drugi ravno pred hoteiom „Avstrija 8 , da tudi njegovo kolo pušča. Po pregledu koles smo za¬ pazili, da ima vsak teh dveh kolesarjev po tri nove čevljarske žreblje v cevi, nakar smo takoj šli pot preiskovat. Našli smo na poti oziroma na cesti od mosta v trgu do tržke šole in sodnije okolu 40 omenjenih žrebljev, kar nas je prepričalo, da je to storila kaka podla baraba iz nagajivosti slovenskim kolesarjem v noči od 21 na 22. aprila 1.1. Na sumu imamo tri jako intimne prijatelje med seboj in najhujše sovražnike Slovencev, kojih eden se je že izrazil, da bi bilo najboljše, da bi se ta pot posipala z žreblji in steklom, da se ne bo več tam kolesarilo. Upamo pa, da se bode stvar dognala, Opozarjamo torej tem potom vse kolesarje, ki pridejo v Šo¬ štanj, naj se izognejo pešpoti v trgu, po koji so natrošeni čevljarski žreblji, da si ohranijo kolesa zdrava, ter pripomnimo, da bomo rabili skrajna sredstva, da pridemo takemu ničvrednemu filistru na sled in bomo ime tega predrzneža svoječasno naznanili vsem kolesarskim društvom potom časnikov. Kolesarji v Šoštanju, pozor, ker dežuje žreblje!? Pristavljamo naknadno, da se gre tu za c. kr. kontrolorja Potterza, ki je jako sumljiv, da je storil ta čir), kakršnega je zmožen le človek njegovega nemškutarskega značaja. Taki so nem¬ čurji! Povsod ista pesem, ogibajte se jih! (Porotno sodišče v Mariboru.) Za drugo letošnje porotno zasedanje pri mariborskem okrožnem sodišču je določen predsednikom okrož¬ nega sodišča predsednik Robert Greistoifer, na¬ mestnikom pa deželne-sodni nadsvetnik dr Franc Voušek in svetnika dr. Franc Pevec in Anton Morocutti. (Pomiloščenje.) Zidar Pafko, katerega je mariborsko porotno sodišče zaradi umora nje¬ gove ljubice Barbare Kolarič obsodilo na smit, je pomiloščen. Sodišče mu je prisodilo osemnajst let ječe. (Sv. Trojica) Minoli teden je neki hudobnež tukajšnjemu posestniku Alojziju Inkretu na Ve¬ likih Rodnah, občina Sv. Trojica pri Slatini, v njegovem novem vinogradu grozno nesrečo na¬ pravil, ker mu je bržkone iz same hudobije blizu 200 komadov že rodnih trsov posekal in za vedno uničil Škoda je velika in se je uradno cenila na 326 kron. Osebo, na katero leti sum, da je storila to hudodelstvo, so že vtaknili pod ključ. (Ljubljanske firme in „Štajerc“.) Našim očem nismo hoteli verjeti, ko smo našli v „Šta- jercu 8 inserat slovenske tvrdke „F. P. Vidic & Comp. v Ljubljani, tovarna za opeko in peči 8 , in znanega ljubljanskega narodnega 1 urarja Franca Čudna! To je naravnost škandal in dotični firmi si naj sami pripišete, ako ju bodo slovenski kmetje vsled tega smatrali za nemški. Druge slovenske novice* (Slovensko gledališče v Ljubljani.) Prešlo soboto je imelo ^Dramatično društvo 8 v Ljub¬ ljani svoj občni zbor. Gledališče se je vzdržalo na isti višini in opera je tudi za prihodnje leto za gotovljena. V minoli sezoni je bilo 100 predstav, dosedaj najvišje število v enem letu. Iz blagaj¬ nikovega poročila povzemamo, da je znašal de¬ narni promet okrog 200 000 kron in da je bilo 2957 K 70 v prebitka. V prvi vrsti je podpiralo slovensko gledališče stolno mesto Ljubljana in potem dežela. (Deželna preskuševalna vinska klet v Ljubljani.) V ponedeljek se je vršila v Ljubljani v kleteh pod kavarno „Evropa“ prva poskušnja kranjskih vin. Razun domačih je bilo tudi več izvenkranjskih vinskih kupcev navzočih. Vina so sploh ugajala, posebno pa vipavska kvalitetna vina. Kupci so si kaj pridno beležili naslove raz- stavljalcev. Dežela je napravila s to kletjo važen korak v prospeh kranjskega vinogradništva in vinske kupčije. (V Ameriko.) Žalostne gospodarske razmere silijo naše ljudstvo, da se trumoma izseljuje v daljno Ameriko. Pred par dnevi je odpotovalo iz Ljubljane zopet 120 Kranjcev. Med izseljenci je tudi starček 75 let, ki išče boljše usode on¬ stran morja. (Otrok zgorel.) V Goričah nad Ljubljano je v torek popoldne zgorela hiša in skedenj. Pogo- i relo je do tal. Zgorel je tudi en otrok, ki je spal v hiši, v hlevu pa je zgorela krava. Gospodar je v Ameriki, žena je pa tovarniška delavka z več otroki. (Nemškutarija na Kranjskem.) V Radov I ljici na Gorenjskem predaja trgovec Oton Homan užigalice „Sudmarke 8 , katere posebno kmetom kaj pridno usiljuje. Pri vsej stvari je edino čudno, da ima omenjeni trgovec omenjene užigalice v j zalogi, ker v celem radovljiškem mestu ni niti enega Nemca. 200 (Lokalna železnica Svetnavas-Borovlje) Stroški za to progo so proračunjeni na 716 000 kron, oziroma 60.000 K več ako bo na progi električni promet. Koroška dežela bo prispevala 200000 K, interesentje pa 100.000 K. Ko se zgradi lokalna železnica Kranj-Tržič, bi se dosegla naj krajša zveza Ljubljane s Celovcem , ako bi se proga podaljšala od Tržiča do Borovelj. (V Treta in okolioi) vlada vsled sijajnega izida okoliških volitev velikansko navdušenje. Povsod se je proslavila zmaga slovenske zaved¬ nosti z veselicami, na katerih se je z govori in petjem rodoljubnih pesmi proslavljala zmaga Slovenstva nad izdajalsko irredento. Z narodnimi zastavami so prišli volilci na volišča in izid vo¬ litev je pozdravila množica z navdušeno ,Hej Slovani*. S solzami v očeh so starčki sivih las pozdravljali narodne borilce, spoznavši, da je napočila z zmago pri letošnjih volitvah nova, lepša doba za Slovence ob sinji Adriji. Da, to je narodna zavest, to je ono, česar nam tokraj Save man)ka. Koliko se imamo naučiti pri naših bratih tam doli na jugu! (V Tret je prestavljen) iz Rovinja deželno- sodni svetnik Henrik Cazzafura, ki je določen za predsednika slovenskih kazenskih obravnav. (Beda v Istri.) .Edinosti* pišejo iz Istre, da vlada skoraj povscd velikanska beda. V nekdaj cvetočih Vodicah se bore sedaj ljudje z najhujšim gladom. Prebivalstvo bi se rado izselilo, ker doma nima nikakega zaslužka več, ali ne dobi dovo¬ ljenja V tujino ne smejo, doma mrjo gladil, to se pravi res ljudi tirati v obup. „S solzami bi morali pisati*, pravi dopisnik, ako bi hoteli opisati vso bedo, ki vlada po nekaterih krajih Istre. To je i grozota, ki pretresa človeku dušo. Poklicani fak- I torji naj bi vendar že enkrat izpregledali, pa ne prepozno, da ne bo primoran svet gledati, kako v Istri, v moderni, civilizirani dižavi ljudje umi j rajo gladu!* Res skrajno nemarno je od slavne c. kr. vlade, da dopušča, da se ne samo pri pri¬ vatnih, temveč celo v njenih podjetjih sprejemajo v službo inozemci a domačinom se ne privošči niti košček črnega kruha. Menda je to vse tudi v trgovinskih pogodbah dogovorjeno. Društveno gibanje. (Društvo slov. odvetniških in notarskih uradnikov v Celju) priredi danes, v petek, t dne 1 . maja t. 1 . ob 8 . uri zvečer v prostorih .Delavskega podpornega dtuštva* na Cerkvenem trgu št. 4 shod. Na dnevnem redu je: Naš boj za nedeljski počitek! — Ob istem času priredi društvo odvetniških uradnikov za Prago in oko¬ lico shod z enakim dnevnim redom Tovariši! j Združimo se na dostojno manifestacijo za naj- manišo naših zahtev, da pokažemo odločno, da hočemo združeni z našimi severnimi tovariši nastopiti, da se v odvetniških in notarskih pi¬ sarnah uvede zakonitim potom popolen nedeljski počitek! (,Delavsko podporno društvo* v Celju) j sklicuje na nedeljo, dne 3. majnika ob 3. uri po- i poldne v društvenih prostorih izvenredni občni j zbor, kateri bo sklepal ob vsakem številu nav¬ zočih članov. Na dnevnem redu je: 1 . Dopolnilna volitev. 2 . Izprememba pravil. 3 Slučajnosti. (Vransko.) Tukajšnje izobraževalno društvo j ponovi v nedeljo, dne 3. maja ob 3. uri popoldne igri ,Sv. Neža* in ,Dr. Vseznal in njegov sluga j Štipko Tiček* v dvorani g. Brinovca. (Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo) pre ložilo je svoje zborovanje od 3 . na 10 . dan maja ob dveh popoldne, ker priredijo isti dan člani ljubljanskega gledališča predstavo v Šmarju (Katoliško delavsko društvo pri Devici Mariji v Puščavi) bo imelo v nedeljo, 3 maja slovesno blagoslovljenje nove društvene zastave s slovesno božjo službo in nato sledečo veselico v gostilni g. Lekša. Pri veselici sodeluje godba od Sv. Duha na Chtrem vrhu. Ako bo vreme ugodno, se bo vršila veselica na vrtu, drugače pa v notranjih prostorih. Vabljeni so vsi pri¬ jatelji delavstva. Vstopnina je prosta, toda rado- vcljnim doneskom se ne stavijo meje. (Ormoška čitalnica) priredi gledališki večer v nedeljo, dne 3. maja 1903 v ormoški slovenski Soli Spored: 1 . .Mutec*, veseloigra v enem de¬ janju. Poslovenil D. Bolč. 2 . »® r t tra j?^ C 3 b Po- v enem dejanju. Češki spisal ■ . gpj 8 al polna žena", veseloigra v enem 1 J ^ Qa K. Gčrlitz. Med posameznimi igra « top . glasovirju Začetek ob pol £ ur. -čer. J** nina: sedeži 40 v, stojišča 2 - repla čila dpbiček vporabi v šolske namene, P odbor hvaležno sprejemajo. „ . Mali . (.Leposlovno bralno društvo P nedelji) je na svojem izvenrednem oMne«n dne 19. m. m. potom enoglasnega sklep nadučitelju g Simonu Cvahteju zahvalo za Djeg mnogoletno neutrudno delovanje v pri r ’ obsodilo in obžalovalo sirove napade na njego osebo v raznih listih ter ga prosilo, da še na¬ dalje posveti svoje moči društvu, ko ravno se a treba krepkih opor v svojem narodnem delovanju. Na istem občnem zboru so se sprejela nova, duhu časa odgovarjajoča pravila. Z veseljem je pozdravilo društvo novega člana, učitelja g. Frana Cvetka, ki je zagotovil, da bo v najkrajši dobi osnoval v društva pevski zbor ter se z vso vnemo posvetil napredku istega, (Bralno društvo pri Sv. Križu na Murskem polju) priredi veselico v nedeljo, dne 3. maja t. 1. v šolskih prostorih s tem-le sporedom: 1. Bojna pesen. 2. Pozdrav. 3. Planinska roža. 4. Govor. 5. Mi vstajamo. 6 . Gledališka igra: .Zamujeni vlak*. Po veselici prosta zabava pri g. Haupt¬ manu. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. (Slovensko kršč. izobraževalno društvo .Domovina* v Gradcu) priredi dne 10. maja ob 3 uri popoldne s prijaznim sodelovanjem tam- buraškega zbora prijateljskega .Hrvatskega radn. pjev. društva Slavulj* veselico s petjem lastnega pevskega zbora, šaljivo pošto, srečolovom in drugo zabavo v salonu hotela „zum Schimmei* Reitschulgasse. Vstopnina za osebo 10 kr. (Društvo .Zvezda* na Dunaju) priredi svoj zabavni večer v nedeljo, dne 3. maja leta 1903 na Dunaju v dvorani .Wiener Ressource*, L, Reichstatsstrasse 3, s prijaznim sodelovanjem gospic Marice in Mile Luzar, Franje Fr&sa, slav nega tamburaške a zbora bratskega hrvatskega društva .Prosvjete* in društvenega pevskega zbora pod vodstvom gospoda Vinka Krušiča. Društveni odbor uljudno naznanja, da napravi .Zvezda* letos tč le izlete: 1. v nedeljo 7. junija z južno železnico v Marija Enzersdoif (postaja Brunn - Marija Enzersdorf), sestanek ob štirih po poldne v restavraciji .Zum Schottenhof", Haupt strasse 17; 2 . v nedeljo 5 julija, s Fran Josipovo železnico na Buchberg pri Klosterneuburgu (po¬ staja Klosterneuburg-Kierling), sestanek ob štirih popoldne v restavraciji , Buchbergbad"; 3 v ne deljo 2 avgusta, z zahodno železnico v Irenental (postaja Unter Tullnerbach), sestanek ob štirih popoldne v restavraciji Antona Kunzla. Dopisi, Iz Polzele, v nedeljo, dne 26. aprila j imela novoustanovljena podružnica družbe „Sv Cirila in Metoda* za Polzelo svoj ustanovni shoc Mlado društvo šteje že takoj ob svojem rojstv nad 40 udov. To je pač najlepši odgovor onin ki nočejo verjeti, da je Savinjska dolina in pc sebej še naša Polzela samo slovenska. Po kratki uvodnih besedah g iur. Kodermana o pomen in važnosti naše šolske družbe se je prešlo dnevnemu redu. Poročilo o stanju društva se j vzelo naznanje in volili so se dosedanji začasr odborniki gg. : J. Žigan, Jos Zmerzlikar in gd< M. Farčmkova, namestnikom pa L. Kunst, Drai Koderman in Fer. Trglav. ' Po shodu se je vršila v prostorih g Žiean prva podružnična veselica. Prostorna dvoran je bi,a natlačeno polna in vkljub slabemu vri menu ,e prišlo mnogo gostov iz sosednjih kraiei celo iz Šoštanja. Oddelek celjske narodne godb je zasviral krepko koračnico in sporedi pričel Kaj naj rečemo o igrah in igrale,h? V so bdi na svojem mestu in Culi smo po veseli! iz občinstva marsikoga, ki se je Cudn, ka To bilo mogoče vprizoriti tako težko , 1 i« .Na Osojah*, tako dovršeni a ^ omeniti še posebej dražestno de k lamov! uT ’ F Drolc, k, je izrazito predavala c^ ^ odo .Blagovestnikom* V resni!, Gre 8 0rčl ^v -k s. - in dekli™ r so Vkljub napadom dobro znanih zlikovcev vvtraiali do konca in pokazali tako svojo na . "dno ».ednost. - P"*lv,li "»o '*P dan , nedeljo in želimo le, da b, pod.utn,ca 5« naprej dUala tako daatno, kakor |. pnCela. Iz Ptuja se nam piše. Neradi se pečatno z lističem, kakor je .Štajerc*, v katerega še naši zavedni kmetje niti klobas in slanine nočejo zavijati Saj ve vendar danes že vsak kmet, kam pes taco moli in vsak že predobro pozna znanega .prijatelja slovenskega kmeta* iz Ptuja, katerega izdajajo naši najzagrizenejši sovražniki in katerega podpira .Sudmarka* ter mu kličeta D. Wacht“ in .Marb. Zeitung* »heil dir Štajerc!« Mi bi tega omazanega lističa niti ne omenjali, ako bi ne bili opazili, da imajo slovenski kmetje od tega lističa vendar tudi nekaj koristi. „Šta jerc* prinaša namreč v svojih predalih inserate samih nemških in nemškutarskih tvrdk. Ako hoče torej naš kmet izvedeti, katera je slovenska in katera tvrdka je nemška, treba mu je samo v .Štajerca* pogledati in takoj jo ima. Tako je šel” zadnjič kmetič z velikim zavitkom, pri slo¬ venski tvrdki : .Lončarec & Havelka* kupljenega blaga, mimo znanega ptujskega nemčurskega trgovca. No, oče, vpraša trgovec, zakaj pa niste prišli k meni kupit blaga, saj ste kupovali poprej vedno pri meni in ste bili vselej dobro postreženi? Je že res, gospod, odgovori kmetič ali ko sem zadnjič čital vaš inserat v .Štajercu", sem takoj spoznal, da ste nasprotnik Slovencev, ker podpirate .Štajerca* — in kdor podpira naše nasprotnike, tega mi ne moremo podpirati. Vsled tega sem šel kupovat k tvrdki .Ločarec & Hi- velka*, ker te nisem našel v .Štajercu*. „Oh, mož“, pravi dalje trgovec, saj je .Štajerc* vendar slovenski list in jaz sem tudi boljši Slovenec, kakor .Lončarec AHavelka*. .Tega pa ne verjamem gospod*, odgovori kmetič, .da bi bili vi boljši Slovenec, kakor gg. Lončarec in Havelka, saj sem slišal, da ste vi pri zadnjih volitvah Nemca volili, dečim sta ona dva gla¬ sovala oba za Slovenca!* ' To je bil odgovor, kakršnega nemškutarski trgovec ni pričakoval od našega kmeta. Ves bled kakor zid jo je popihal nazaj v svojo prodajalno. Vstm kmetom ptujskega okraja, kateri bo čejo poznati ptujske trgovce po njih narodnem mišljenju, svetujemo, da vpogledajo v .Štajerca*, katerega še v Ptuju vedno lahko zastonj dobivajo, Najdete dotičnega trgovca inserat v .Štajercu«, je dotičnik gotovo Nemec ali nemškutar; ako ga pa ni notri, potem je ali Slovenec, ali pa vsaj ni nasprotnik Slovencev. Politični pregled. (Državni zbor.) V seji državnega posl. Stransky stavil nujen predlog, da i strogo preišče, kako je dobil olomuški o n izvirni rokopis brzojavke, ki c poslal oni svečenik, ki je pisal proti ■s „ ozor več Člankov ped imenom , nnSf 8 -!^ 88 ^ re Za Cusan je uradne ta poštnih,n brzojavnih uradih. Zbornim tron r!W , ]a ^ ° DUinem Pologu, da 8< rgovmska pogodba Srbiji. Trije govc ° dpoved ' dva P r °ti odpoved kov a° a ^. av P r * Uvažanju kmetijski p aa • V8tri i°’ Posebno pri izvažanji tZTl V" 80 Da ta zanaša uvoz i Da 6 kraje- Nadalje trdijo ag oz inozemske živine provzroča drag velik e do U h P ! l t POkUpij °’ ki hoče )° Pot« v >k dobiček pri pr ° daji g ' , n P de Pomolr CariD0 ’ k6r trdl i°’ da današnji agiDj °' Raz P ra ™ bo ko lagal da J' k- Zborni(5n i predsednik a li zbornica s! ^ prihodn i a seja šeli« d^šnjo £ ?° dal ‘ ši debati iz Srbijo, pred j cg ^ d “ 0Vnem redu je p k avcij, izprememba z*kT' Da zakona o nedeljskem 201 lokalne železnice, podržavljenje severozahodne železnice, razveljavljenje § 14. in izprememba državnozborskega poslovnika. (Mladočeška Btranka) je imela v nedeljo zaupni shod v Pragi, na katerem se je zbralo 438 zaupnikov iz vseh delov Češke, Moravske in Šlezije. Sprejele so se rezolucije glede splošne politike in glede taktike čeških poslancev. Kakor je bilo videti, je zmagala zmernejša struja, ako ravno so glasova i za rezolucije tudi radikalnejši zaupniki. Zahtevalo se je, da ostanejo češki poslanci v odločni opoziciji proti vladi, prepustilo se jim pa je, da z ozirom na program uravnajo svoje delovanje po razmerah in da uporabijo tudi obstrukcijo, ako bi bilo potreba. (Na Hrvatskem) so razmere vedno žalost- nejše. Ljudstvo je vsled postopanja bana in nje¬ govih mamelukov tako ogorčeno, da se je bati najhujšega. Po celem Hrvatskem se prirejajo demostracije V Varaždinu, posebno pa v Kar¬ lovcu je prišlo do groznih prizorov. V Karlovcu je razjarjena množica vdrla na kolodvor, razbila vse madžarske napise in hotela vdreti v načel¬ nikovo stanovanje. Končno je vojaštvo naredilo mir. Ban baje odpotuje v Budimpešto, da se odtegne nemirom. Ako se v kratkem korenito ne izpremeni vladino ravnanje, bi mogel nastati splošen vstanek. In kdo bo kriv potem ? Seveda ne. ona vlada, ki je zanesla prekletstvo v deželo, ampak ubogi narod, ' ki ga bodo streljali in mrcvarili kakor divjo zver. (Angleški kralj v Rimu) V ponedeljek popoldne je prišel angleški kralj v Rim. Na kolodvoru ga je sprejel italijanski kralj. Ljudstvo mu je prirejevalo velike ovacije. Pri dvornem tbedu sta cba kralja naglašala prijateljsko raz¬ merje med Anglijo in Ital jo (Volitve na Španskem,) V špansko zbor nico je bilo izvoljen h 232 ministerijalnih, 70 li¬ beralcev, 11 demokratov, 28 republikancev, 7 karlistov, 6 katalouistev, 8 neodvisnih in 16 poslancev raznih osebnih strank. Madridski pre fekt in notranji minister odstopita baje radi izida volitev. Književnost in umetnost. (»Knjižnice za mladino") ata izšla v Ga- brščkovi zalogi obenem dva zvezka, lično vezana v eno knjižico. Uredil je izda nje g E. Gacgl Slovenci nimsmo ravno preveč mladinske literatu re na razpolago, zato se nadejamo, da bo ta knjiga vsem mladinoljubom najzgodnejša. Imena pisateljev nam jamčijo, da bo knjiga ugajala mla¬ dim in starim. Segajte pridno po nji, kajti založnik toži, da se je oglasilo komaj toliko naročnikov, da so z naročnino jedva pokriti troški tiska. (»Hrvatska matica".) Prejeli smo književni dar , Hrvatske Matice', devet lepih knjig leposlov¬ ne, znanstvene in gospodarske vsebine in sicer: 1 „Probrane pjesme" bosanskega pesnikaTugomira Alaupovida; 2. 1. del pentalogije Miletidove histo¬ rične drame »Hrvatski kraljevi — Tomislav"; 3 Ivo Vojnovičeva »Dnbrovačka Trilogija; 4 »Ženski udesi", napisal Živko Bertid Tri povestice iz kmetskega življenja; 5. Tomidsva povest iz XVIII. stoletja »Udoviča"; 6. »Slavenske knjižnice" 10. knjigaj»Djevojačkisvjet", iz češčine prevel Stjepan Radič; 7 »Povjest hrvatske književnosti u Dalma cji i Dubrovniku", piše Milorad Medini, I zv.; 8. »Vojvoda Hrvoje Vukč c Hrvatini i njegovo doba", prše Ferdo Šiš d in 9 »Izabrana poglavlja iz narodnega gospodarstva", napisal Fran Miiobar. Lepo število koiig s še lepšo vsebino. Vsak, kdor le količkaj ume jezik naših bratov onstran Sotlje, naj si jih ne zamudi za tako majhno ceno (6 K) nabaviti. »Hcvatska Mat ca" ima svoje zastopnike skoraj po vseh večjih slovenskih krajih, Prodaja hiše in majhnega vrta tik farne cerkve v Novištifti pri Gor. njem gradu, kjer je velika božja pot. Kraj zelo lep, zdrav in pripraven za letoviščnike. Obstoji krčma že šest let in se proda zaradi rodbinskih razmer. Hiša je nova, v dobrem stanu, enonadstropna, se lahko rabi tudi za trgovino; ima pod zemljo 3 kleti, pritlično,3 sobe, jedilno shrambo, kuhinjo in velik prostor za trgovino. V nad- stropju so 4 prostorne sobe; v podstrešju se tudi lahko (199) naredite 2 prostorni sobi. 2— 1 Pogoji in vse drugo se izve pri lastniku ANTONU MATJAŽU veleposestniku v Plroseku, pošta Gornjlgrad, Štajarsko. Lepo meblovana soba (198) 1 v Celju s posebnim vhodom in z razgledom na ulico se s 1 . majem od.dd.a- Eventu- elno s hrano. Naslov se izve pri upravništvu tega lista. Za.tfva.la. Ogrsko-francoski zavarovalni družbi „FItANCO- HONGK.OISE" v Gradcu, katera mi je po svojem zastopniku, g. Alojziju Slaviču v Št. Jurju ob Ščavnici škodo na zgorelem pohištvo hitro in v mojo polno zado¬ voljnost tako točno poplačala, da sem dolžan, seji zato tem potom javno zahvaliti. KUPETINCI pri Ljutomeru, dne 26. aprila 1903. (202) ALOJZIJ RE1SER. Najslavnejša Puch-kolesa pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Druga kal © z ga¬ rancijo RAZPIS. po cenah od 70 gld naprej. Lastna popravljalnica. Bogata, zaloga vsakovrstnih, kolesnih, del in potrekšoin. Postrežt a točna in kulantna. JOSIP ŠIRCA, ŽALEe. Okrožni odbor Velenje razpisuje s sedežem v Velenju. Deželni, okrajni in občinski dohodki znašajo skupno okolu 1667 K; tudi pri bolniških blagaj¬ nah in pri železnici so gotovi dohodki. Prošnje s primernimi prilogami naj se po¬ šljejo naravnost na okrožni odbor Velenje do 26. majnika 1903. Jos. Kovač 1. r. Jos. Skaza 1. r. podpredsednik. (192) 2-2 predsednik. Prodam gostilno z dobrim premetom, prodajo žganja in tobaka, zraven spadajoče zemljišče, vinograd, njive in novo gospodarsko poslopje, vse v najboljšem stanu. Najbolj pripravno je za čevljarja. (194)3-2 JOŽEF SEVČNIKAR, Rečica na Paki. Proda se hiša y Mozirju blizu cerkve za 1800 gld. Izplača se samo ! 600 gld, 1200 gld. lahko ostane na obrestih ! po 5 %• Vse natančneje pove g. Ivan Cesar, ( 191 ) 3—2 podobar v Mozirju. V trgovino z mešanim blagom sprejme Ana Klemenčič na Črnigori pri Ptuju takoj korespondent aii knjigovodja ucenca Kot pisar išče službe naobražen, 30leten, vojaščine prost, neože- njen mož z večletno in vsestransko pisarniško prakso, zmožen slovenskega, nemškega, hrvatskega in srbo- hrvatskega jezika v govoru in pisavi popolnoma, deloma italijanskega in angleškega jezika in stenografije, izurjen v pisanju na pisalnem stroju, hiter računar in dober korespondent in knjigovodja, proti skromnemu plačilu. Ponudbe na upravništvo „Domovine“. (200)2-1 Iščem kompanjona z okolu 25000 K kapitala za podjetje, ki donaša sigurno 16000 K letnega bruto- zaslužka, kateri je takorekoč zajamčen. Podjetje se tudi proda. — Več pove uprav- ( 196 ) 2—2 ništvo »Domovine". ki je dovršil ljudsko šolo. (177) 3-2 X Tvrdka g Jostf Wolf v St Petru, Savinjska dolina (pop e) g Sticker. Hoffmanu & Comp.) prodaja debeli premo' (S*tičk) a K P60 per 100 kg. sredo ji premog (Mittel) a K l - 40 per 100 kg in s cer takoj pri jamah (loko Grube). Premog se zamore vsak čas dobiti. (175) 6—3 V najem se da dobroidoča, že več let obstoječa trgovina. *^P| Ista se nahaja v zelo lepem kraju in je v najboljšem prometu, ker je tamkaj zaradi graditve železnice več sto delavcev uslužbenih. Več pove (189) 2-2 MAKS TANČIČ, Šmarje p. Jelšah. V najem se da ; Nov živinski se ! em zaradi bolezni dosedanjega najemnika gostilna in mesarija z velikim vrtom. V poslopju se nahajajo poleg gostilniških prostorov sobe za tujce, katere so meblirane s trpežnim pohištvom. Na razpolago so vsi za gostilniški in mesarski obrt potrebni prostori in reči, še celo ledenica je napolnjena z ledom. Poslopje se nahaja v Leskovcu tik okrajne ce9te poleg župnijske cerkve, kjer je tudi postaja o. k. žaodarmerije in finančne straže. Veliki do¬ sedanji premet se dokaže. Ponudbe sprejema »Kmetijsko društvo" v Leskovcu niže Ptuja. (193) 3 2 PRODAJALKA tudi začetnica, nemškega in slovenskega jezika zmožna, ki zna s strojem in perilo šivati, S F IR, E CT ISA. E 3NŽC v svojo fi!jalko. Pismene ponudbo samo v nem¬ škem ježku na naslov gospe Marije Heumeyer v Mariboru, Hpt. št. 1. (186) 3-3 (195) 2-2 se bo vršil v Št. Florijanu v Doliču občine Mislinje na dan 4. maja, t. j. na dan sv. Florijana in 30. no¬ vembra, t. j. na dan sv. Andreja t. 1. Slovite žveplene toplice na Hrvatskem “t Varaždinske toplice *;Sr ob Zagorski železnici (Zagreb-Čakovec) Analiza po dvor. svetniku profesorju dr. Ludvigu 1. 1894. 58 stopinj Celzija vroč vrelec, neprekošen po svojem učinku pri mišičnem in sklepnem revmatizmu, trganju, vnetjih in kostolomih, putiki, neuralgiji, ischiji itd., ženskih boleznih, kožnih in skrivnih boleznih, kro¬ nični ledvični bolezni, mehurnemu katarju, kovinski dyskrasiji, kakor zastrupljenju s svincem in živim srebrom itd. itd., pri boleznih v požiralniku, prsih, jetrih, pri želodčnih bolečinah, hamorrhoidih itd. itd. ** Elektrika. •*•*•** Masaža. ** Zdravilišče z vsem komfortom, vodovodom, pripravami za zdravljenje z mrzlo vodo s tušom in po Kneippo^em na¬ činu, celo let i odprto; sezona traja od 1. maja do 1. ok¬ tobra. Velik, krasen park, obsežni nasadi, lepi izleti. Stalna topliška godba, obstoječa iz članov zagrebšk t kraljeve opere. Plesne zabave, koncerti. Na postaji Varaždinske toplice pričakuje gostov vsak dan omnibus. Na razpolago so tudi posebni vozovi in se vljudno pi osi, da se aotične naroči naprej pri upravi toplic. Zdravniške podatke daje topliški zdranik dr. A. Longhiro. Prospekte in brošure razpošilja gratis in franco (179) 12-3 uprava toplic. 202 POZOR! Usojam se vljudno naznaniti, da otvorim dne 16 majnika 1903 v lastni hiši v Šoštanju ^ novo in z najnovejšimi ino- in tuzemskimi stroji opremljeno k (Milič no pralnico in snaiilnico vsakovrstnih oblek in drugih v to stroko spadajočih reči, kakor rokavic, peres itd. Vsled tega mt je mogoče izvršiti v. a v to stroko spadajoča dela tako, da se mi ni treba bati konkurence. Priporočam se torej častiti duhovščini, gospodom uradnikom, odvetnikom, notarjem, zasebnikom, obrt¬ nikom, kmetom, delavcem itd, kakor tudi blagorodnim gospem v blagohotno porabo moje pralnice. Pripomnim, da se bo vsaka obleka vselej tudi po¬ pravila in zašila, da je ne bo treba krojaču ali šivilji v popravilo dati, kakor je to splošno v navadi pri kemičnih snažilnicah. Cena je jako nizka in stane snaženje (oziroma pranje) temne obleke 3 krone, svetlih pa 3 krone 60 vin., za šivanje se računi posebej 24 vin. Vsaka v snaženje in popravilo izročena obleka se bode v teku tedna točno izvršila, tako da se v sredo izročene obleke do nedelje zjutraj osnažene naročnikom vrnejo. Za dobro in točno delo prevzamem vsako jamstvo in prosim slavno občinstvo, mesto drugih tujih kemičnih snažilnih naprav se poslužiti moje kemične pralne naprave. Priporočam se z odličnim spoštovanjem H. VOLK (197) 22 ŠOŠTANJ, ŠTAJARSKO. Za dobro idočo stavbeno in cerkveno umetnostjo se bavečo \/ečjo obrt v sredini Spodnjega Št’jerja se radi razširjenja iste sprejme tihi (188) 2—2 kompanjon (kateri ni treba, da bi bil strokovnjak) s 16000 do 20.000 K kapitala. Dotični prevzame lahko knjigovodstvo. Vloženi denar je popolnoma osiguran. Ponudbe pod šifro ..Podjetnost* na upravništvo „Domovine“. Izurjena prodajalka in eden učenec za trgovino z mešanim blagom se sprejmeta pri IF r. JS. s. Petku (181) na Ljubnem v Savinjski dolini. 3-3 Lepo stanovanje obstoječe iz štirih sob, kabineta itd., se odda v celjski okolici blizu mesta s 1 . junijem. Naslov se izve pri upravništvu „Domo- movine*. ( i87) 3 2 v*r w » ur ur var «tr var vtr w v« .... m. i ftTTri umu«.,. i iinimm ZEžEiša blizu farne cerkve na Vranskem z dobro vpeljano gostilno in pekarijo se proda. K hiši spada tndi posestvo in vrt na katerem se lahko redi 3 krave in 2 konja Več se izve pri posestniku Ivanu Štancar, Vransko. (171) 3-3 ■ijmpnimTirrnmmrnTn^rjn —^ Vse stroje - sss ®Vj. lstT o i» vinorejo. Z% P° lj ® lnice za sadno drevje, “ Bri g v,akra in vapna, tako z mešalom za mešanico iz b ‘ ^ brizg a, da se naenkrat na av ° drevje z na- brizgalnice < štr caljke) z C / m e š a n i c o, tanko namerjeno leteči hrošči, stiskalnice "X - — stroi t ToTc ^ 9 9 9 9 9 9 « nove priprave ' -**■ --—— ■ ' . _ _ •rs 3 ^ sesalke za vino, tZ cevi ^ a ^. +ale ’ gep ^ itd razpošilja kot specijalitete ztjiralnilve (trieure), ml ^“ n tž e jih tovarniških cenah. 'Vi IG HELLER, DUNAJ, H« Praterstrasse—9^ _L, n9 v 16 _9 | * D opisuje se v vseh jez ikih, sj -pA.r (19) 16-9 Naj večje, naj hitrejše ter najvarnejše vrste velikanskih parnikov ki vozijo na AMERIKO Hamburg - New-York (233) 8i i e 0 dni. Vozne karte po najnižjih cenah za vse razrede prodaja, ter daje pojasnila točno in brezplačno, oblastveno potrjena Agentura Hamburg-Ameriške Linije v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 31. KB jrf. mt* ztt Trgovina z železnino „MERKUR“ PETE1 'V 0«lju, Graška cesta štev. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje lite žele.„ne, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedel- skt a orodja m sicer orala, brane, motike, kose, srpe, —bije in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter ol ^ okna tehtnic" sesl,k VO ’ Vijak ° V 2akov > hiš " e »" kuhinjske posode trne, sesaike, meni m uteži raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd Traverze, cement, strešna leoenka trcio - lončene cevi, samokolnice, oprav z*a strelovode.'^ v^r^ 6 trgovine spadajoče predmete TZlZTVi žllQcira ’ Qajboljše —gojilo. ^ » Bogata ižber vsakovrstnih nagrobnih križev. * Postrežba točn* Mt*. Mt* tijsldl! ^r^6„ t0 X arna -brizgal 3 " ■ na - OI ‘a.'vs3a:a ixieliaxxič: cevi in pasov PASMEK Fo J Čechu pri Prost j evu in Smichov- ■Fodr-u.zn.iaa v Zagrebu p TBT1 i Priporoča slavnih . 3 Prank °- ( 646 ) 50-47 Podružnica Lastnina in tisk D. Hribarja v Celju. Priporoča • 61BDU ’ -Franke brizgalnice vsake^rste^si?. društ vom, občinam da tiste na obe strani’ Proti zmrznenj tot° J1Ina zam oreta samo dv Vl< *l e ■’ 0 m meč ejo, p; teku treh dni _ ter n? nr tlt človeka opravljati , 0 rL dri ^S° gasilno orodje lzprašane S a s R- A- SMEKAL v Zagrebu. 06 ”' P1 “‘'^ rd0 “”™ Odgovorni urednik i ln lzda jatelj Rudolf Libensky.