^eStataft pbAuM t gotovmi. ~t Lete UOOV«, H. TJ9 ■r Cena 4* cent. UREDNIŠTVO EN UPRAVA: LJUBLJANA. PUOCTNIJKVA ULICA A IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase Is Kraljevine Italije m UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A-, MILANO N: Sl-tS, S1-2S, S1-S4* Sl-2» ta St-M. — naročnina 6.— L, Za Inozemstvo: 15.20 L. OONCBSSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita 61 provenienza italiana ed UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A„ MILANO. La „Trento" ha resointo un'attacco di meizi cora zati nemici Combaltirnenti locali nella Marmarica — PareccM carri armati nemici distrutti — Elementi nemici nel GebeS meridionale dispersi — Marsa Matruh nuovamcnte bom- barda ta H Quartiere Generale delle Forze Arnta-te comunica in data di 1 dloembre H se-gnente bollrttino di guerra n. 547: In Marmarica, ieri, altra g-i ornata dl combattimcnti locali. A Tobmk, intensa attlvita di artiglieria. ITn ten^ativo nemico di attacco, con mezzi corar.rati, sul fronte della divisione »Trento« č sta t o prontamente respii to. Nella zona centrale hanno avuto luogo ?icontri di elementi avanzati: parecehi carri nemici sona stati distrutti. Sul fronte di Sollum sono csmtinuate le azioni di fuoco delle opposte artiglierie. Nel sud Gebelico elementi motorizzati nemici sono stati attaccati e dispersi. Reparti aerei italo-tedesehi hanno eftet-tnato numeroe azioni di bombardamento e mitragliamento contro formazionl m*£na« uspešno vzdržala nov naval sovražnih oklopnih sni, čeprav se ;e razvili v na-rcAča jočem tempu. Že n'jfcaj mesecev je t»ila divizija razvrščena na vzhodnem odseku to h nizkega bojišča in je 5e pred s»c-danjo Kidco onemogočila vrsto poskusov sovražnika, da bi se prebil skozi obroč sil, udelc-ži!a sh spopadih. Odkar se je pričela rova bitka v Marmariki, je morala divizija skupno z drugimi oddelki vzdržati najhujše sovražne napade, s katerrmd naj bi se razbil obroč okro^ Tobruka. Sovražnik je končen'.-iral ves svoj pritisk ba.š na vzhodnem odseku to-bruš»ke^*a bojišča. Prvi sdiln: napad na postojanke divizije je bil izvršen 21. novembra. Pri njem je nastopilo mnogo tankov, ki so jim s»l>edile čete pehote, topništvo pa £a je podpn-alo. Italijanske po^t^ianke sta branila pehota in topništvo. Borba je trajala ves dan in je dosegla vrhunec v popoldanskih urah. Napad fe b'1 zaman. Pehota in topništvo sta naravnost tekmovali med seboj in storili vse do zadnje rnožnosti. Zaustavili sta tanke in imobili-zirali scA-ražno pehoto ter učinkovito reagirali na topniški ogenj sovražnika. S svojih postojank se nista premaknili. Sovražnik je naslednje dni svoje napade ponovil. V borbo je pognad sveže čete m nove oklopne oddelke, toda vsi napada so se izjalovili ob srditem ognju pušk, strojnic, protitankovskih in poljskih topov. Skupaj z »Arieto« in »Savono? je divizija »Bologna* na ta način napisala blestečo stran v zgodovini te bitke in podala nove dokaze sposobnosti in poguma ita/lijanske-ga vojaka. Dve letali proti štirim vojnim ladjam Z operacijskega področja, 2. dec. s. Tor-pedna letala so v Sredozemlju dovršila spet junaško dejanje. Dva aparata sta dosegla OCTomen uspeh v borbi proti sovražni barijeri opmja in jekla. Posadki dveh letal sta se popmali proti celi skupini sovražnih vojnih ladij, sestavljeni iz dveh križark in dveh rušilcev. I*redvčerajšniim popoldne je neko izvid-niško letalo južnovzhodno od Malte opazilo sovražno volno brodovje. ki je plulo proti severozapadu. verjetno proti Valeti. O tem je takoj obvestilo svoje oporišče in kmalu sta startali dve torpedni letali in se usmerili proti sovražnim vojnim ladjam. Vremenske prilike in razgled so bili ugodni. Letali sta kmalu izsledili sovražno brodovje, ga obšli ln napadli z južne strani. Za napad je bila tpkoj izbrana križarka na čelu skuoine. Ko so se oglasili njeni protiletalski lopovi, je bilo že prepozno. Na ladji so bili iznenađeni. Z bliskovito naglico sta se ji letali prib1*ža?i ln iz razdalje 1000 m sta sprožili torpedi ki sta ladjo zadeli. I>va stebra vode in nato še oblaki črnega dima so bili dekaz o uspehu. Ko sta se letali spet prebili skozi zaporni ogenj in se dvienili visoko nad ladjo. «?o letalci ugotovili, da se je ladja močno nagnila na Nato sta ae oporišče. Poveljevala sta jima kapetan pilot Marino Marini in poročnik pilot Ksave-rij Maver. Neizvedeni načrti Z bojiš*.-a v Marmariki, 2. crec. s. Bitka v Marmariki se nadaljuje in se razvija v mnogovrstnih epizodah. Angleškim silam ni uspelo doseči še nobene bistvene točke svojih načrtov in so morale v zadnjih 48 urah celo utrpeti hude izgube. V posameznih spopadih so bila uničena nadaljnja oklopna sredstva. Vojaki osi se še nadalje bore z duhom, ki je nad vsako pohvalo, kar morajo priznati tudi Angleži. Zaradi učinkovitega sodelovanja osnih čet, postaja bitka nad vse srdita. S silami na kopnem sodelujeta z velikim uspehom italijansko in nemško letalstvo. Ujeti angleški novinarji Rim, 2. dec. u. Kakor je bilo objavljeno v enem izmed poslednjih italijanskih vojnih poročil, je bilo na bojišču v Marmariki ujetih tudi nekaj angleških novinarjev. To so R. W. Sinclair, J. C. Lamprecht, poročevalec agencije »Sout Afričan B. C«, C. Norton, poročevalec agencije »Engiish Press«, U. Y. S. Frige, poročevalec agencije »Afričan Press« v Pretoriji in neki poročevalec južnoafriške agencije »War Film Corp«. priznanje Buenos Aires, 2. dec. s. V svojem zadnjem pismu za tukajšnjo »Razon« je Kore BelLsha razpravljal o rezultatih prvih dvanajst dni ofenzive v Cirena;*ki. Pri tem je ugotovil, da velika ofenziva ni izpolnila nad, ki so nastale ob njenem pričetku. v letalskem ministrstva Rim, 2. dec s. Letalski divizijski general A Ido Urbani je bil imenovan za poveljnika večjega oddelka na operacijskem področju in je zato s 1. decembrom opustil položaj šefa kabineta letalskega ministrstva. Za njegovega naslednika je bil imenovan letalski polkovnik pilot Josnp Case-ro. Nov vohunski proces v Bolgariji Sofija, 2. dec. s. Pred sofijskim sodiščem se je pričel včeraj velik proces. Bivši an-gleSki vojaški ataše v Sofiji polkovnik Ross, dva francoska državljana in trije židje in dva Bolgara se morajo zagovarjati zarada vohunstva. Polkovnik Ross in oba Francoza 90 pobegnili v inozemstvo in bodo sojeni v odsotnosti. Ostali obtoženci so bili aretirani v preteklem marcu. Vsi obtoženci so pol vodstvom polkovnika Rossa dolgo časa vohunila za Anglijo, bivšo Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo ter so organizirali Številna terroristična in sabotaina dejanja ter jih nekaj tudi izvedli. Za tale? zločine določa novi zakon o zaščiti države smrtno kazen. Obsedno stanje na češkem Berlin, 2. dec. s. Z včerajšnjim dnem je bilo ukinjeno civilno obsedno stanje v raznih okrožjih protektorata, ki je bilo odrejeno zaradi nemirov, ki so jih izzvali razdorni elementi sovražne propagande. Samo v Pragi in Brnu je obsedno stanje še v veljavi. Ukrep kaže na to, da se življenje t protektoratu postnpomo norma- Nov razvoj borb na vzhodu Nadal|n]e prodiranje proti Moskvi — Letalske sile so bombardirale prometne naprave, Skladišča pri Volkova in ladje pri Kronštatu — Krvave izgube pri sovražnik proti napadih pri Rostovu in preko za- ledonele Neve Is Hitlerjevega glavnega stana, 2. dec. Vihovno poveljnistvo nemške vojske je objavil^ včeraj naslednje poročilo: Na področju prt Rostovu je nadaljeval sovražnik tudi včeraj svoje protinapade z brezobzirnim uporabljanjem ljudi In vojnih potrebščin. PrJ tem je zopet utrpel najhujše krvave izgube. Na področju pri Moskvi napadajoči oddelki pehote m oklopnih vozil prodirajo nadalje proti sovjetskemu glavnemu mestu. Pred Petrogradom je nasprotnik nadaljeval tudi včeraj svoje brezuspešne poizkuse izpadov. Pri zavrnitvi napada z močnimi silami preko zaledenele Neve je izgubil sovražnik poleg hudih krvavih izgub mnogoštevilne ujetnike, kakor tudi SO oklopnih voz, med njimi 6 najtežjih. Letalstvo je napadalo v srednjem in severnem odseku fronte z dobrim uspehom sovjetska oskrbovalna pota. Vzhodno od Volhova so bila bombardirana zaklonišča čet in skl&disča blaga. Na vodovju pri Kronštatu so bojna letala potopila sovjet- ski Iedolomilec. Z bombami je bila močno poškodovana večja tovorna ladja. Nadaljnji letalski napadi so bili usmerjeni proti Moskvi in Petrogradu. Ob vzhodni škotski obali so napadla nemška letala podnevi z bombami in strel nun orožjem neko letališče. Lope in zaklonišča so bile zadete v polno, več letal na tleh pa je bilo poškodovanih. Ponoči so napadla bojna letala pristaniške naprave v južnozapadni Angliji. V severni Afriki se boji južnovzhodno od Tobruka še nadaljujejo. Angleški protinapadi od juga so bili uspešno odbiti. rsemSKi in italijanski oodelKi oojmn in lovskih letal so podpirali operacije. Angleški bombniki so napadli v posVd-njl noči področje na severno-nemški obali. V Hamburgu in Emdenu je imelo civilnu prebivalstvo izgube, mrtve in ranjene. Angleško letalstvo je utrprlo pri teh napadih zopet hude izgube. Izgubilo je 15 letal, izmed katerih so jih 10 sestrelile enote vojne mornarice. Razvof operacij na srednjem in južnem cđssku Izvojevani« pomembnega železniškega križišča — Kazen za partizane v Rostovu Budimpešta, 2. dec. s. Naravna rezervi-ranost nemškega vrhovnega poveljstva, ki mu jo narekuje razvoj ^peracij, ne dopušča, da bi se objavljali kakršni koli podrobni podatki o sedanjih borbah. Lahko pa se reče, da so nemški pehotni oddelki pod vodstvom mogočnih tankovskih formacij desegli važno železniško središče v omrežju prog\ ki so iz Moskve izpeljane proti Sibiriji. Na raznih odsekih osrelnjega bojišča nemške čete nezadržno prodirajo dalje. Izvojevane so bile velike utrdbe in ujetih je bilo ogromno število ruskih vojakov in oficirjev. Sibirske divizije, ki so bile zadnje dni vržene v borbo, niso dosegle uspehov, ki se jih je sovjetsko vrhovno poveljstvo nadejalo. Te divizije so prestale hudo preizkušnjo in nekaj jih je bilo deci-miranih. Nemška pehota se zmerom bolj bliža sovjetskemu glavnemu mestu. Letalske sile pa povzročajo veliko razdejanje na železniških progah od Moskve proti vzhodu. Na južnem odseku bojišča se operaeje na I al ju je jo po načrtih nemškega vrhovnega poveljstva. Kadar koli se na kaki točki ustavijo, se angleška in sovjetska propaganda takoj izmislita celo vrsto nemških neuspehov. Angleži in Sovjeti, ki s tako lahkoto žrtvujejo brez pravega namena tisoče življenj, ne morejo razumeti, da nemško poveljstvo po nalogu Hitlerja o pravem času prizanaša nemškemu vojaku, kjer njegove žrtve niso potrebne. Nemške čete so se umaknile z nekega področja Rostova, da bi kaznovale partizane, ki so se vgnezdile za njihovim hrbtom. V teku so pravične in stroge represalije. Ta čas so nemške in zavezniške pehotne sile preprečile napad sovražnika, ki je utrpel izredno krvave izgube. Sovjetski protinapadi in angleški računi Monakovo, 2. dec. s. Velike izgube, xi so jih utrpeli Sovjeti pri svojem protinapadu na doneškem odseku, so predmet komentarjev tukajšnjih listov, ki opozarjajo, 'la bodo ti protinapadi samo izčrpali še po- sleinje sovjetske rezerve. Spričo resnegtv položaja, v katerem so se znašle sovjetske čete okrog Moskve, je smatral Stalin za potrebno, da si izvojuje navidezen uspeh, beležijo »Munchner Neueste Nachrichten«-, in Lonlon ga je pripravil do tega, da bi vzporedno z angleško ofenzivo v Libijd skušal doseči tak uspeh na odseku bojišča, kjer je nastala nevarnost, da bi se prekinila zveza med ruskimi in angleškimi silami na Bližnjem vzhodu. Rusko poveljstvo je zato napelo vse sile, da bi lahko še nekaj časa branilo zadnje ostanke vojne industrije, ki so Sovjetom še ostali. Ruske čete so s podporo mnogo tankov in letal v razsežnih in številnih valovih navalile na nemško pehoto in topništvo. Imele pa so strašne izgube in Stalin se bo kmalu zavedel, da je lažje sile zapravljati kakor obnavljati. Rumunščina v Resarabiji tiujv^irešta, 2. aec. s. Guverner -bies^i ubije je odredil, da se smejo državni uradnUd in trgovski nameščenci v službi posluževati le rumunšiine. Prepovedana je bila nadalje nosnja ruskih kap. Kršilci olredba bodo kaznovani z ječo od 1 do 2 let. Upravna ureditev v izvojevani Kareliji Helsinki, 2. dec. u. Fim-kemu parlamentu, ki je bil sklican na kratko zasedanje, so bili predloženi v odobritev tudi štirje zakonski načrti, ki se nanašojo na ozemlje in prebivalstvo, ki sta bili doslej pod rusko okupacijo kakor tudi na izvojevano vzhodno Karelijo in Aunus. Prvi zakonski načrt določa, da se ozemlje, ki ga je Finska v marcu 1940 odstopila Sovjetom, spet priključi finski republiki. Upravljale ga bodo krajevne civilne oblasti. Ta zakonski načrt posebej prekli-cuje finsko-rusko zakupno pogodbo glede Hangoja. Drugi zakonski načrt določa, da ostane Hango s svojo okolico, ko bo izvojevan, pod vojaško upravo. Tretji zakonski načrt določa finsko državljanstvo za vse prebivalstvo izvojevanega ozemlja, kolikor je finskega rodu. Ljudje, ki so se po ruski okupaciji priselili na to ozemlje, se bodo smatrali za tujce. Četrti zakonski načrt končno obnavlja lastninske pravice na izvojevanem ozemlju. Vsi prenosi nepremičnin se razveljavijo. Vznemirjenje v Ameriki Nagli povratek Roosevelta v Washington zaradi odločnih izjav generr^a Toja New York, 2. dec. u. Predsednik Roose-velt, ki je nameraval do srede prebiti v Warmspringsu kratek dopust, se je že včeraj zjutraj vrnil v Washington. Do tega ga je pripravil razgovor, ki ga je imel po telefonu s Cordellom Hullom. Šef predsednikovega kabineta Early je izjavil, da ga je do prekinitve dopusta pripravil pravzaprav japonski ministrski predsednik general Tojo, ki je na nekem zborovanju izjavil, da bo morala Japonska z odločnimi ukrepi napraviti konec anglosaškemu izsiljevanju. Pri vsem tem pa je lord Halifax demantiral, da bi bil dal kako izjavo, po kateri naj bi se na Daljnem vzhodu v 24 urah zgodilo nekaj odločilnega. Roosevelt pa je imel v zavodu za otroško paralizo kratek govor, v katerem je izjavil, da bo spričo sedanjih časov prihodnje leto ameriška vojska, ki se sedaj vadi, lahko že stala sredi borb v obrambi ameriških ustanov. Edina stvar, je dejal, ki jo lahko napravi, je tiha molitev, da bi prihodnjo jesen narodi sveta mogli proslaviti praznik zahvale, podoben ameriškemu zahvalnemu prazniku. Dodal pa je, »da bo morda to ostal le sen«. Napetotst Se narastla New York, 2. dec. s. Tisk poroča v zvezi z naglim povratkom Roosevelta v Wa- shington o skrajni napetosti v odnoSajih med Japonsko in Ameriko. Novinarji, ki so spremljali predsednika na potovanju, poročajo, da je predsednik zelo v skrbeh. Roosevelt Je takoj sprejel glavne ministre in svoje svetovalce ter voJaSlce poveljnike. Po mnenju nekaterih političnih opazovalcev bodo Zedmjene države ojačile gospodarsko blokado Japonske. Opazovalci menijo, da morebitni japonski napad na Taj ne bi sprožil takoj konflikta, pač pa bi pospešil vojaške priprave Severne Amerike na Pacifiku in v sporazumu z Anglijo, Kitajsko, Nizozemsko Indijo m Avstralijo. Poročajo, da je stopila v veljavo odredba o zatemnitvi na utrjenem področju Filipinov. Tokia, 2. dec. s. Agencija Domei poroča, da obstoja, sodeč po izvajanjih zunanjega ministra Toga na izredni seji vlade, v*Hlra razlika med stališčem Japonske in Amerike. Japonska bo verjetno ša pove* bi Zedinjene države spremenile svoje miljenje o pacifiškem problemu. Listi pravijo, da splošni japonsko-ameriški položaj ne dopušča nobene mirne rešitve, če Zedinjene države ne spremene svojega stališča. »Niči Niči« poroča, da so prispela močna angleška ojačenja v Rangon. Tja je priplulo tudi 5 bojnih ladij. »Jomiuri« poroča, da je ameriško poslaništvo odredilo takojšnjo evakuacijo ameriških državljanov iz Taja. »Asahi« beleži, da bodo Zedinjene države zaprle japonske konzulate. Angleška propaganda na Daljnem vzhodu Stockholm, 2. dec. s. Anglefka informacijska Služba si še nadalje prizadeva prikazati položaj na Daljnem vzhodu kot čim bolj vznemirljiv. Vesti iz Camberre pravijo, da so avstralski politični krogi zelo v skrbeh glede nadanjnj&ga razvojta dogodkov. Angleška agencija beleži v ver.ti iz HontJ-konga, da &o> bij'e vse fermacije civilne obrambe po dveh dneh intenzivnih priprav, pa tudi vse čete in pripadniki vojne mornarice pozvani, naj »bodo pripravljeni«. Ta ukaz so objavili po vs»ch kinematografih, hotel:h in javnih poslopjih, z letaki in lepaki. Odredba je vse kroge v Hcmgkongu silno pre&enetiila. Izmišljene vesti Tokio, 2. dec. u. Vojno ministrstvo je kategorično demantiralo vest iz angleškega in ameriškega vira, da bi bile japonske čete vdrle v Taj. V zadnjih tednih se je zvrstilo precej obmejnih incidentov med tajskimi in indokitajskimi četami, to pa zaradi novih meja, ki so bile določene v smislu indokitajsko-tajskega premirja, a na terenu še niso bile definitivno začrtane. Izjemno stanje na Malajskem polotoku šanghaj, 2. dec. s. Iz Singapora poročajo, da je bilo na vsem Malajskem polotoku proglašeno izjemno stanje. Vsi prostovoljci mornariških in letalskih rezerv so bili mobilizirani. Dr. Gobbels o občem vojnem položaju Berlin, 2. dec. Na berlinski univerzi je včeraj propagandni minister dr. Gobbels otvoril kulturno leto nemške akademije in je imel ob tej priliki važen govor o sedanjem položaju v borbi Nemčije za svobodo. Navzoči so bili najodličnejši zastopniki oblasti zavodov in ustanov. Dr. Gobbels je med drugim nagi asi 1: Sedanja vojna je totalna vojna in vojna, ki ne zadeva samo manjši krog kapitalistov, ki jim je samo do zasedbe tega ali onega industrijsKega in rudninskega področja, temveč zadeva ves narod. Dr. Gobbels je nato opozoril na pomen poročanja in propagande v službi vojne. Primerjal je propagandna sistema v Nemčiji in Angliji, nato pa predel na vojno na vzhodu in omenil med drugim razdome učinke lažne propagande na 180 milijonski narod. Sedaj je 90 milijonski narod, je rekel Gobbels, dosegel odločitev v borbi proti boljševiškemu kolosu in spravil ruske množice, ki jih le komunistični režim poživinil, v stik s svojo civilizacijo. Obenem se je Nemčiji z zmago na vzhodni fronti rešila civilizacijo in kulturo Evrope. Dr. Gobbels je nato pojasnil narodni pomen protiboljševiSke borbe za Nemčijo, ki je Izpostavljena najhujšim napadom m strani sovjetske zveze in lažnih demokracij. Dr. GGboels Je ožigosal vojno politiko najtežjo odgovornost za sedanjo vojno. Govoril je nato o tesnem sodelovanju med Nemčijo in Italijo, ki imata danes ob strani vse zdrave in mlade narode Evrope, ter tvorita z njimi močno skupno kontinentalno fronto. Omenil je tudi pomen židovskega problema, ki bo Končno rešeno. Dr. Gobbels je zaključi 2 besedami: Mi lahko zmagamo, moramo zmagati in bomo zmagali. Petain pri Goringu Vichy, 2. dec. s. Uradno je bilo objavljeno, da sta državni poglavar maršal Petain in podpredsednik ministrskega sveta Darlan odpotovala iz Vichija v zasedeno Francijo. Njuno potovanje je v zvezi z neko visoko nemško osebnostjo. Berlin, 2. dec. s. DNB objavlja vest iz Pariza, da sta se 1. decembra v Saint Flo-rentin Verginvju sestala nemški letalski maršal Goring in maršal Petain. Dolgo sta se razgovarjala o vprašanjih, ki se tičejo Nemčije in Francije. Vojna Skođa Norveške Oslo, 2. dec. s. škoda, ki jo je Norveška utrpela v svoji vojni preteklo leto, do popolne zaseibe po nemšlch četah, znaša po nekem zasebnem računu približno 360 mitt- Stran 2 »SLOVENSKI NARODc,torek, 2. decembra 194l-XX. Štev. 278 Za neovirano delavnost nase industrije Preskrba surovin za iHM.mmm Industrijske strate Ljubljana, 2. decembra. Oblasti kažejo veliko razumevanje za potrebe naše industrije ter si prizadevajo, da bi bila njena delavnost neovirana. Eksc. Visoki Komisar je pozval Zvezo industrij-cev, naj bi mu obrazložila položaj industrije v Ljubljanski pokrajini. Zveza industrij-cev je predložila spomenico in v nji obrazi ožila potrebe naše industrije, da bi lahko neovirano delovala, kolikor pač izredne razmere dopuščajo. Glavno vprašanje, ki ga je treba rešiti, da bo industrijska delavnost ieovirana, je dobava surovin Industrija preskrbljena s premogom Oblastem gre predvsem priznanje, da so rešile vprašanje preskrbe s premogom in nekaterimi važnimi surovinami, n_ pr. s celulozo in s pločevino za izdelovanje kovinske embalaže. Zveza industrij cev je zbrala podatke o posameznih industrijskih strokah, koliko posameznih vrst surovin potrebujejo. Obveščeni so, da bo vprihod-nje Ljubljanska pokrajina sprejemala ustrezajoči kontingent surovin za industrijsko m obrtno predelavo. To je vsekakor najboljša rešitev; dokler pa ti kontingenti surovin ne bodo iz pošlo vani, bo treba pač obravnavati prošnje za podelitev surovin individualno. Terjatve V spomenici so tudi obrazložili želje naših gospodarstvenikov glede terjatev naših podjetij, n. pr. terjatvah iz bivšega italijansko-jugoslovanskega kliringa in pri bivši Poštni hranilnici. Prizadevali so si, da bi bil italijanskim tvrdkam dovoljen storno njihovih klirinških plačil, tako ia bi lahko dolžne zneske neposredno nakazovali na-Sb izvoznikom. Ugodne so bile rešene prošr.jč . ^ameznih interesentom za storno vplačil, Ki še niso bila transferirana, kakor tudi storno anticipatnih vplačil pod pogojem, d ablago ni bilo uvoženo. Za vprašanje dovolitve storna transferiranih klirinških vpračil na že uvoženo blago se je zanimala tudi Fašistična zveza industrijcev in sporočeno ji je bilo, da je ureditev mogoča le sporazumno s Srbsko narodno banko kot naslednico bivše JugosL narodne banke. Skupna vsota terjatev je majhna, vendar manjša podjetja težko pogrešajo svoj denar, zamrznjen v italijansko - jugosloven skem kiiringu. — Posamezna podjetja imajo rudi terjatve za dobave raznim bivšim jugoslovanskim oblastem. Upanje je, da bodo vsa ta vprašanja kmalu zadovoljivo rešena. Zaščita premoženjskih pravic naših podjetij Zelo pomembno je tudi vprašanje zaščite premoženjskih pravic naših podjetij, odnosno posameznikov, pristojnih v Ljubljansko pokrajino, v primerih ko je njihova lastnina zunaj naše pokrajine. Primeri so, da imajo posamezna naša podjetja nakupljeno zunaj pokrajine blago, pa tudi, da je sedež podjetja tu, obrat pa onkraj meje. Razen tega so primeri, da ima eno in isto podjetje razkropljene obrate na obeh straneh. Zato izražajo željo po zaščiti premoženjskih pravic tukajšnjih državljanov, ki imajo lastnino na ostalem bivšem jugoslovanskem ozemlju. — V zvezi z normalizacijo razmer na ozemlju Ljubljanske pokrajine je še vprašanje instance, ki naj prevzame naloge upravnega sodišča v Celju. Po zakonodaji, veljavni na tukajšnjem ozemlju, je bila dopustna pritožba proti razsodbi banske uprave ali finančne direkcije v drugi stopnji na upravno sodišče. ^ .uD*Janska pokrajina je ostala brez upravnega sodišča, a na rešitev čaka precej sporov, zlasti v davčnih zadevah. Nalogo bivšega upravnega sodišča bo torej moral prevzeti drugi form. vahno je povpraševanje po strežnikih. Producenti predlagajo zvišanje cen izlelkov v sorazmerju z zvišani mi mezdami. Električna in kemična industrija Kakor znano električni tok dobivamo z nemškega zasedenega ozemlja. Tok pa bo zaradi posebne kombinirane tarife tr'krat do štirikrat dražji, če ne bodo dosežen: ugodnejši dobavni pogoji. — Kemična tovarna v Mostah je še polno zaposlena, a čez mesec ini bi izčrpala zaloge surovin, če bi jih medtem ne mogla obnoviti. Potrebuje predvsem boksit. Drugo veliko kemično podjetje, Akcijska družba za kem čno industrijo v Ljubljani, je glede preskrbe surovin v glavnem odvisna od uvoza iz Hrvatske. Predlagan je bil kompenzacijski promet, tako da bi uvažali kosti, mezdro, odpadke kromovega usnja, telečje glave in noge ter goveje rogove, izvažali pa bi klej in žel at.no. — Hrovatova tovarna lan enega olja si prizadeva, di bi dobila že nakupljeno ricinusovo seme iz Banata ter da bi zopet relno obratovala. Papirna in kartonažna industrija Vevška papirnica še zaposluje normalno število delavcev, čeprav ne vse dni v tednu. Glavne surovine so celuloza, celulozni les, kaolin in kolofonija. Po zaslugi Visokega Komisarja je bilo podjetje doslej redno pre-skrbovano s celulozo iz tovarne v Gori Čari ah. — Nedavno je bila razprava pri Zvezi industrijcev med zastopnikom papirnice in zastopniki lesne stroke in je bil dosežen sporazum o cen: celuloznega lesa. Ta sporazum bo znatno olajšal dobavo te surovine. Priporočljivo bi bilo tudi misliti na uvoz celuloznega lesa iz sosedne Hrvatske: celu-joznega lesa je v izobilju v Gorskem Kotaru. Kaolin je papirnica prej dobivala iz črne pri Kamniku, nekaj pa tudi iz Italije. Kolo-fonijo je uvažala iz Grčije, Španije, Francije in Amerike. Zdaj še dela s staro zalogo. — Kartonažna in lustrija si prizadeva, da bi se prilagodila potrebam italijanskega trga. Težave so pa v tem, da v tej stroki v splošnem ne morejo delat: na zalogo, temveč predvsem po naročilih. Tudi lanski december če bi ležal sneg, M bil Ljubljana, 2. decembra. Letošnja zima se nam zdi mnogo prezgodnja, ker se je pač začenjala že prejšnji mesec, če bi obležal sneg. ki je zapadel o vseh svetih, bi zima trajala že mesec dni. Zdela bi se nam pa predolga, četudi bi se mraz začel šele zdaj. Mraz v prva polovici decembra pa pri nas pritisne pogosto. Morda se komu zdi, da je letos mraz začel pritiskati posebno zgodaj, toda iz kronike lanske zime sprevidimo, da ie bil lanski december tudi zelo mrzel. Tudi lani je mraz začel pritiskati v začetku decembra, vendar je bilo prve dni meseca malo topleje kakor zdaj. Lani se je mraz stopnjeval do 4. decembra, ko je znašala minimalna temperatura v mestu —7.4 stopinj. kakor včeraj, ra Ljubljanskem oolju pa je bilo znatno hladneje; na letališču je znašala minimalna temperatura —10 stopinj. Do srede decembra je bilo malo topleje, vendar se je minimalna dnevna temperatura fribala stalno izpod ledišča. Potem je začel mraz zopet pritiskati in 14. decembra je znašala minimalna temperatura v mestu — 0.3. na letališču celo —16.9. Mraz se je stopnjeval do 19. decembra, ko je znašala minimalna temperatura od —13.5 do —19. O božiču je bilo malo topleje, čeprav še občutno mrzlo, po prazniih pa je pritisnil izredno oster mraz: 27. decembra ie znašala minimpJna temperatura od —17.2 do 24.4 stopinj, 2&. Usnjarska in tekstilna industrija Ljubljanska pokrajina na more nuditi dovolj surovin usnjarski industriji. Posamezne tovarne so imele ob začetku vojne večje ali manjše zaloge kož, ki bodo prej ali slej predelane, zato je treba misliti na nadaljne dobave surovin. Strokovnjaki sodijo, da bi bilo mogoče kože uvažati iz Reške pokrajina, Dalmacije, Crne gore kakor tudi iz Hrvatske, ker tam ni dovolj usnjarn. ki bi lahko predelale vse domače kože. V kompenzacijo bi izvažali iz Ljubljanske pokrajine sorazmerne količine usnja. — Naša tekstilna Industrija je uporabljala kot surovino pretežno bombaž in bombažno prejo. Zdaj je potrebno, da se nasa tekstilna industrija preuredi za predelavo vigogno prediva in rasnih umetnih vlaken. Promet z vigogno prejo je prost. Zaposlenost v naš'h tekstilnih tovarnah je zdaj se prilično zadovoljiva, če upoštevamo izredne razmere. Tudi za to stroko prihaja v poštev kompenzacijski promet s Hrvatsko. Prošnje posameznih podjetij za dovolitev kompenzacijskega prometa so naletele pri Visokem Komisariatu na polno razumevanje. Iz Hrvatske bi lahko uvažali znatno količino bombažnih in volnenih krp v zamenjavo za vigogno predivo. Živilska stroka Večje količine surovin bo potrebovala pivovarna >Union«, ki je nase največje podjetje živilske stroke, in sicer slad in melaso. Doslej je poijetje delalo s starimi zalogami. Odvisno je od uvoza surovin, prad-vsem ječmena, odnosno slada in melase. — Tudi >Kolinska tovarna hranil« je navezana na uvoz, predvsem ječmena in cikorji-nih rezin. Surovine je doslej prejemala iz Hrvatske. Uvoz bi bil mogoč z ureditvijo kompenzacijskega prometa. Kakor doslej bodo oblasti tudi poslej .skušale pospeševati našo Industrijsko delavnost in predlogi naših gospodarstvenikov bodo nelvomno upoštevani z vsem razumevanjem. |e bil mrzel mraz ie ostrejši decembra pa —17.4 do — 21 stopinj. Potem je mraz počasi popuščal, vendar je bilo še več dni zelo mrzlih. Ta pregled minimalne temperature lani decembra navajamo zaradi tega. da spre-vidite, da zgodaj lahko pritisne oster mri? z. Vendar se zdaj lahko še tolažimo, da ne bo več mnogo hladneje, ker še ni snega. . Nadalje so sodelovali Modest Snncm, Zupan, Poličeva, Barbičeva in drugi. Mod gledalci je vladailo od odmora do odmora večje navdušenje in so mojstrsko izvajanje nastopa j oči h zmerom nagradili z burnim ploskanjem. Tudi včeraj popoldne je bila režija brezh;bna, kar dokazuje velike režiserske sposobnositi našega mladega režiserja Emna Freliha. Predstava je bila tudi v glasbenem pomenu brezhibna. Kakor smo že poročali, so gledališke predstave v okviru Dopolavora namenjene delavcem in nameščencem, katerih prejemki ne pcesegajo 700 lir mesečno. Cene so enot ne, sedeži po 2.50 lire, stojišča po 0.50 lire Za družinske očete, ki imajo mnogo orroK. prejemki niso važni za dostop na take prireditve. — V ponedeljek bo Dopcilavoro za Ljubljansko pokrajino priredil na sedežu pokrajinskega Dopolavoro na Taboru pred stavo za Oborožene Sile. Pri predstavi bo sodelovali celotni orkester EIAR in nekateri operni umetniki ter kot gost nemški barite nist Rudolf Sultzer. Športni pregled Priprave za smuške tekme V .športnem časopisju in športnih rubrikah, dnevnikov so vedno bolj gesta poročila, o pripravah na razna zimsirosportna tekmovanja v posameznih državah pa tudi sa svetovno prvenstvo v GarmJsch-Parten-kirchonu. Med drugim čitamo, da so določili termine za svoje letošnje državno prvenstvo tudi že v svobodni Franciji. Tekmovanja bodo v Chamon:xu med 20. in 24. februarjem in se bodo začela s tekom na 28 km in skoki za kombinacijo. Zaključile bodo tekmovanje alpske discipline. živahne so tudi že priprave v Italiji in Švici. Italijani so že zr.čeli trenirati, in sicer specialisti za posamezne discipline skupno pod vodstvom posebnih trenerjev. Tekmovalci za alpske discipline so zbrani v Cervinii pod vodstvom Lea Gasperla, tekači po okolici Passa di Rolla. Pcsebej se pripravljajo vojaške patrulje. Nemci, ki imajo veliko oDravka s pripravami olimpijskega stadiona v Gar-miscI-.-Partenklrchenu in v naglici urejajo vse njegove naprave, so tudi že poslali svoje državno moštvo na skupen trening. Pretekle dni so določili tekmovalce, ki bodo sestavljali njihovo vojaško patruljo, med njimi so štirje znani tekači: Leupold, Meergans, Gstrein in Zahler. Trenirajo pod vodstvom kapetana Gauma. Za tekmovanje vojaških patrulj se skrbno pri pripravljajo tudi Švedi, ki so kakor je znano, lani v trdi borbi s Finci v tej disciplini zmagali. Dva člana štafete, Martina Matsboa in Nilsa Oesterssona so že poslali v Garmisch-Partenkirchen. Druga dva jima bost as ledila v bližnjih dneh, Italija : Danska 3:0 Italijanska teniška reprezentanca je pretekli teden gostovala na švedskem, kjer je podlegla domaČi reprezentanci 2 :4. Med tednom je nastopila še v Upsali, nato pa na povratku v domovino nastopila v nedeljo na Danskem, kjer se je začelo tekmovanje s teniško reprezentanco Danske. Po prvem dnevu so Italijani v vodstvu 3 : 0. Bossi je premagal Gerdesa. CucrelH Plou-granana in Romanxoni-Bossi Gerdesa-Genninga Ni Iga. Rdeči križ poroča Pisma naj dvignejo: Bizjak Ana, Der-motova 17. Bitenc Joško, dijak, Berbuč, Brabec Milica, Koroščeva 16, Cerar Drago, Cerar Anton, Resl'eva, Cerne Jože, Hajdri-hova 17, Ceferin Albina, Gledališka 9, Cen-čič Vilka. Mandeljčeva 7, Drobtina Albina, Tržaška cesta 68, Golubovlč Branka, prof. Hrastelj Joža, Jarnikova, Kranjež Janko, Kavčič Nikolaj, bančni uradnik, Kauka Miha in Kravanja Viktor, škofja 6, dr. Anton Kržidnik, sodnik. Kosem Vida, Kovačič Rudolfina, Kladnik Tilka ln Inž. Košir Janko, Lojk Bernard, tob. tov., Logar Vida, Lovrenčič Avgust, Orožen Rezi, Perkovič Zalka, Peterlin Marija, Prazakova 8, Sušnik Marijan, Srečnik Ana, dr. Sbrizaj Teodor, adv., Strehovec J. Zarnikova 5, Sajn Matko, urad. Vzaj. zav., Sraj Josip, tigo-vec, švajg-er Zmago, šturm Ivanka, Urba-nec Nusa, Verk Kari. Zirman Albina, Prazakova 11 žakelj Ciril in Vlado. V tajništvu naj se javijo: svojci Dobej-ca Edvina, ki so poslali dokumente, Johan-na Schneider. Rožnik Minka, učiteljica. Mila Smermi, Kolodvorska. Henrik Dejak, svojci ge. Frančiške Vilfan, Ramflak Rudi. svo.icl g. Potrata Rudolfa, Olga Relch, soproga ban dir., Vagaja Božena. Gorjupova 15, Gabrovec Cesta v Mestni log 58, D^a-gotin Prosen. Pozi ep Kari, £avbl Ančka. Ivanka šest. Husel Alojzija. Lila Grovolj-sek, Kambič Jožef, medicinec (evidenca). Vinko Bon, Irma Ivanovna m Ana Grudin-ska naj dvigneta pismi, namenjeni ▼ Sr- bijo. — Dokumente naj dvigne Godere* Stane. Poizvedovalnemu oddelku so darovali: tvrdka »Vinocet« v počasčenje spomina umrlega g. Andreia Sarabona 500 lir. Ga. VerliČ Ana, posestni ca in veletrgovka 500 lir, namesto cvetja na grob umrlega gosp. Andreja šarabona. Ga. Prešeren iz Izubijane 38 lir. — V počastitev spomina ge. Valerije Košir je prejel pokrajinski odbor Rdečega križa od neimenovanega gospoda znesek 100 lir. — V počastitev spomina preminulega predsednika g. Andreja Sarabona je darovala delniška družba pivovarne »Union* v Ljubljani Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč, 5.000 Ur. V isti namen je daroval ravnatelj pivovarne »Uruon« Viljem Nemenz 500 lir; mr. ph. Rihord Sušnik 500 lir; Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani 200 lir. župni urad Sv. Vid nad Cerknico je daroval Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč, 250 lir kot podporo za socialno akcijo. Gosp. Anton Smole, železolivar iz Podsmreke. p. Dobrova pri Ljubliani, je daroval Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč, 150 lir, kot podporo za socialno akcijo. Plemenitim darovalcem iskrena hvala* KOLEDAR Danes: torek, 2. decembra: Bibijana, Pavlina, dev. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Decembrska noč. Kino Union: Zapuščena hiša Kino Sloga: Kriv sem Veliki violinski koncert Karla Rupla v veliki unlonski dvorani. Pričetek koncerta ob pol 19. (pol 7. uri). DEŽ TRNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1. mr. Bahovec, Kongresni trg 12, mr. Ko-motar, Vič - Tržaška cesta 48. Kaše gteflališce DRAMA Torek, 2. dec.: Nocoj bomo improvizirali. Red Torek, Začetek ob 17.30. Sreda, 3. dec.: O, ta mladina. Red Sreda. Začetek ob 17.30. Četrtek, 4. dec: O, ta mladina. Red Četrtek. Začetek ob 17.30. OPERA Torek, 2. dec: Zaprto. Sreda, 3. dec: Madame Butterfly. Red A Začetek ob 17.30. Četrtek, 4. dec: Rigoletto. Dijaška predstava. Zelo znižane cene. Začetek ob 16. uri Z Gorenjskega — Nove občine kranjskega okraja. Z odlokom šefa civilne uprave so bile občine kranjskega okraja Tržič, Kokra, Sv. Ana in Sv. Katarina priključene radovljiškemu okraju. Na predlog političnega komisarja je pa bila mestni občini Kranj priključena davčna občina bivše občine Stražišče. Nova občina Žabnica je bila ustanovljena iz ostankov bivše občine Stražišče in iz delov bivše občine Stara Loka, ki je bila večinoma priključena mestu Sko-fja Loka. Občini škofja Loka je bila priključena tudi bivša občina žminec. En« davčna občina bivše občine žminec je bila priključena občini Medvode. Občina Šmartno pod šmarno goro, ki je bila pvej prevedena iz okraja Škofja Loka. združena zdaj z okrajem Kranj, je bila združena z deželnim okrožjem Kranj. Drobiž ođ vseh strani — Ameriški vojni minister je objavil, da bo v okviru vojske organiziran oddelek prostovoljcev, ki bodo izvežbani za primer, da bi jih bilo treba poslati v tujino. — V zasedeni Franciji so bila objavljena imena uglednejših prostozidarjev. Značilno je, da je med njimi mnogo angleških 'men. Objavljeni so tudi seznami vseh članov prostozidarskih lož. — V Vichvju je bilo objavljeno, da J« francoska vlada zaradi nedopustnih poslov, ki so jih sklepale razne židovske družbe, likvidirala 32 židovskih bank v nezasedeni Franci jL — Gašper Blumer, armad ni general nekdanje ruske carske vojske, je umrl v Parizu v starosti 77 let. V Pariz se je zatekel že L 1918., nato pa se je udeležil še bojev med belimi in rdečimi v Sibiriji. — Novi načrt gradnje švedskih ladij določa razorožitev nekaterih starih križark, med njimi Svea, Goeta, Olen, Thor, Njord in Vasa, ki bodo uporabljene v druge na-namene. V bližnjih dneh bodo v Stockhol-mu končana dela pri gradnji nove bojne ladje >Patricie«, ki ima 2600 ton in razvija hitrost 12 vozlov na uro. — Švedska Znanstvena akademija je sklenila, da bo dvignila večjo vsoto denarja iz fonda za Nobelove nagrade. Denar bo šel v korist Rdečega križa. — V Džibutiju, francoski koloniji, je med 1500 tamkaj bivajočiml pripadniki belega plemena umrlo 200 oseb na posledicah razsajajoče epidemije. — Bolgarski poslanik v Rimu je prisostvoval v nedeljo v Rimu prireditvi, ki je bila v korist vojnim invalidom in na kateri so izvajali spored bolgarskih plesov. — Argentinska vlada je odredila zaplembo jute in vseh vreč v državi. Odlok je posledica pomanjkanja vreč, s čimer je najbolj prizadeto kmetijstvo pri spravljanju letošnjega pridelka. Ker je zastal uvoz, primanjkuje letno 200 milijonov vreč. — Naraščajoče izseljevanje Židov iz Švice je zadnje čase predmet pozornosti švicarskega, časopisja. Listi opozarjajo na to dejstvo in izražajo zahtevo, da bi vlada izdala zakon, s katerim bi bila Židom prepovedana vrnitev. — Francoska vlada je sklenila dati na razpolago Trgovinski zbornici 200 milijonov frankov kredita, ki se naj uporabi za pospeševanje proizvodnje. — Finske oblasti so prepovedale mladini pod 18 leti obiskovanje nekaterih krajev v nočnih urah. Prepoved je izšla zaradi nedavnih incidentov, ki jih je nedisciplinirana mladina izzvala s svojim obnašanjem. — Hud potres v Los Angelesu v Severni Ameriki je napravil veliko stvarno škodo. Zrušilo se je preko 100 poslopij. Istočasno je verjetno zaradi posledic potresa zletel v zrak tudi velik rezervoar za bencin, v katerem je bilo prostora za 245 litrov. — Parnik »Canada« pogrešajo. Neka vest iS Ottavve javlja, da smatrajo tamkaj, da Je bil 5500tonakl parnik »Canada« potopljen. Lesna industrija Lesna industrija more premagati težave zaradi prevoznih sredstev, krme za vprež-no živino, pogonskih sredstev vozil in prehrane gozdnega delavstva. Kako bi naj vse težave odstranili kolikor j esploh mogoče, so go^podarsti^eniki obrazložili v predlogih, ki so jih odposlali na pristojna mesta. — Čeprav lesna industrija zaradi začasnih težav ne more izkoristiti vse svoje zmogljivosti, je vendar zaposlitev v stroki v splošnem zadovoljiva. — Precej ugodna je tudi zaposlitev v pohištveni industriji. Mezde so b:le zvišane za nad 80 odstotkov. Od po-možrvh sredstev v tej stroki, je že'j a po ureditvi dobave okovja, ključavnic, žeb-ljev. vijakov, šalaka itd. Premogovniki polno zaposleni Naši premogovniki so polno zaposleni in podjetja si prizadevajo še povečati produkcijo naših premogovnikov lahko krile vse potrebe industrije in zasebnikov Ljubljanske pokrajine. Toda upoštevati je treba, da dajejo naši premogovniki večje količine debelih vrst premoga kakor ga potrebujemo, manj pa drobnih vrst. ki jih pa ne m^pmo pogrešaM, ker so kurilne naorave na^ih industrijskih obratov prirejene za droben premog. aZto je še potreben uvoz drobnih vrst premoga za industrijo, debele vrste pa bodo lahko dobavljali železnici. Preskrba naše industrije s premogom iz premogovnikov TPD iz Trbovelj, odnosno Zagorja, je po zaslugi Visokega Komisarja povsem zadovoljiva. Kovinska industriia Preskrba podjetij kovinske stroke s surovinami je posebno vprašanje. Zaposlitev ni povsod enaka, glede na to. kakšne zaloge surovin so imela posamezna podjetja. Želji, naj bi kovinska podjetja Ljubljanske pokrajine sorazmerno upoštevali pri razdelitvi uvoznih kontngentov železa in jekla, bo ugodeno. — Naše I i vame si žele predvsem starega železa. Nekateri zatrjujejo, da je v naši pokrajini še precej starega železa, a zb:ralci niso dovolj delavni, ker se j:m zde cene prenizke. — Produkcija naših podjetij kovinske stroke je bila prilagođena potrebam jugoslovanskega trga. zato imajo nekatera podie+ia v zalogi Se blgo. ki na ita^ianskem trsu ne najde odjemalcev. To blago bi našlo kupce zlasti na Hrvatskem. Eadostriia «+nvV>r»eo;2* gradiva Naše opekarne so še precej dobro zaposlene, povpraševanjp po opeki je celo večje od zmogljivosti opekarn. Posebno ži- Preimenovanje žslezničarskih združb Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je glede na svojo naredbo z dne 20 aprila 1941-XIX št. 2 in na podlagi kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291, odredil, da se preimenujejo razne železničarske združbe in prilagode položaju, ustvarjenemu s priključitvijo Ljubljanske pokrajine h kraljevini Italiji. Te združbe se odslej imenujejo: 1. Društvo železničarjev ljubljanske pokrajine Lprei Združenje jugoslovanskih na-rodnih železničarjev in brodarjev — oblast-ni odbor Ljubljar i), 2. Društvo železniških uradnikov Ljubljanske pokrajine (prej Društvo železniških uradnikov, Ljubljana>, 3. Društvo železniških strojevodij Ljubljanske pokrajine (prej strokovno udruženje strojevodij, Ljubljana). 4. Društvo železniških vozovnih preglednikov Ljubljansko pokrajine (prej Strokovno udruženje vozovnih preglednikov, Ljubljana). 5. Vzajemno podporno ln pros\etno društvo železniških kurjačev Ljubljanske pokrajine (prej Strokovno in humanitarno kulturno udruženje kurjačev državnih železnic in brodov — oblastna uprava Ljubljana), 6. Društvo železniškega vlakospremnega, pre-mikalnega in kretniškega osebja Ljubljanske pokrajine (prej Udruženje vlakosprem-neea. premikalnega in kretniškega osebja državnih železnic. Ljubljana), 7. »Dom«, društvo železničarjev Ljubljanske pokrajine (prej »Dom«, društvo železniških uradnikov), fir Splošna gospodarska zadruga železničarjev Ljubljanske pokrajine, zadruga z o. z. (prej železničarska sploSna go-spodarska zadruga z p. ž. K 9. Društvo železniških upokojencev Ljubljanske pokrajine (prej Organizacija železniških upoko-. jencev). 10. Podporno društvo službujočlh i in upokojenih železničarjev Ljubljanske pokrajine (prej Podporno društvo železniških uslužbencev *n upokojencev v Ljubljani), 11. »Hermes«, športni klub železničarjev Ljubljanske pokrajine (prej 2elez-ničarski športni klub »Hermes«), 12. »Sloga«, glasbeno društvo Železničarjev Ljubljanske pokrajine (prej Narodno železnl-I carsko glasbeno društvo »Sloga«) ,^ljL Stav-: Bena nT t rodi trta zadruga železničarjev Ljubljanske pokrajine, zadruga m o. j. (prej »Bajtar«, registrovana stavbna in kreditna ' zadruga železniških uslužbencev), kreditna zadruga železničarjev Ljubljanske pokrajine, zadruga s o. j. (prej Kreditna zadruga uslužbencev državnih železnic), JUL. NabavljaIna zadruga iefesaMar-jev Ljubljanske pokrajine, zadrmgm a a. J. j (prej Nabavi jalna zadruga uslužbencev dr-! žavnih železnic). 16. čebelarska zadruga j železničarjev Ljubljanske pokrajine, sadru- ! ga z o. j. (prej Čebelarska zadruga uslužbencev državnih železnic), 17. Železničarska knjižnica v Novem mestu (prej Železničarska jubilejna knjižnica v Novem mestu). Vse te združbe so postavljene pod nadzorstvo Visokega komisarja, ki ga izvršuje po posebnem odposlancu, kateremu je v pomoč sosvet, sestavljen iz predsednikov vseh posameznih združb. Za odposlanca Visokega komisarja je imenovan fašist komendator Cesare Gu-glielmotti. Po pregledu imovinskega, gospodarskega in finančnega stanja združb, naštetih pod št 1, 2. 3. 4, 5, 6. 7, 9, 10, 11, 12 in 17. bo odposlanec Visokega komisarja proučil in predlagal Djih spojitev v eno ali več organizacij ki bodo obsegale in razvijale delovanje, kakršno je vsaka teh združb opravljala doslej, v kolikor ne bi bila umestna in potrebna razpustitev in likvidacija nekaterih izmed njih. Združbe, naštete pod št. 8, 13, 14, 15 jn 16. ustanovljene po zakonu o gospodarskih zadrugah bivše kraljevine Jugoslavije z dne 11 septembra 1937., spadajo še nadalje, čeprav so postavljene pod nadzorstvo Visokega komisarja, ki ga izvršuje po svojem odposlancu, pod revizijo tukajšnje Zadružne jsveze, kateri so pristopile po priključitvi Ljubljanske pokrajine h kraljevini Italiji. Ta naredba je postala Izvršna z objavo v Službenem listu Ljubljanske pokrajine št. 94-z dne 22. novembra 1941-XX. Kaznovani trgovci LJubljana, 1. decembra. Tržna patrola kraljeve kvesture je zasačila v preteklih dneh sledeče trgovce, ki nriso izpostavili cenikov: Lov še Marija, zelenjava in sadje, Požarska 5, Burge Alojzija, zelenjava. Vodovodna 74. Jerančič Albina, zelenjava, Moste 173, Jakopič Pavlina, zelenjava. Jezica 13, Grdadobnik Pavlina, Hradeckega 32, Belber Ana, trgovina z mešanim blagom. Ižanska 39. Kham Franc, specerija. Kongresni trg 8. Brankovič Marija, prodaja sadja, Linhartova 14, Stojin Ivana, prodaja zelenjave. Zadvor 11 StrmoU Štefan, parfumerija, Pod trančo 1, Marija, prodaja zelenjave, Jetica Ster. 2/8 »SLOVENSKI NAROD€,torek. 2. decembra 1»41-XX. Stran 8 Nekaj ur v nml največji čitalnici kstiižaiea Ima Y navito prostorih mnogo obiskovalcev Ljubljana. 2. decembra. Naša največja čitalnica je hkrati tudi edina čitalnica; društvenih čitalnic pri nas ni. Čitalniški časi so že dolgo za nami. Sicer bi se pa tudi nobena druga čitalnica ne mogla primerjati s to, četudi bi jo imeli. Neke vrste čitalnice so na5e kavarne, a ne v pravem pomenu be.=ede. Kaj je pa prava čitalnica, spoznaš §ele tu; najlažje jo primerjamo c svetiščem — ne le po prostornosti, temveč po posebnem slovesnem razpoloženju, resnosti In tišini, ki vlpda. čeprav so zasedene vse mize. 2e pri vstopu v poslopje se obiskovalec zresni, ko vstopi pred mogočno stopnišče, ki vodi do velike čitalnice. V pritličju na desni strani stopnic odložiš suknjo, široke, mioraiiine stopnice 7 visokim stebriščem, lesk kamna ob neposredni svetlobi — vse to btirii občutek, da si v »vetifičn. Ko prispeš v nadstropje, vodijo naravnost v čitalnico tri vrata, a odprta so le dvoja. Za srednjimi vrati v čitalnici je miza knj:žn'čir;ev s policami za začasno shrambo knjis. ki jih obiskovalci vračajo, t ti «o kartoteke in na podiju ob svoji mizi delajo knjižničari] v popolni tišini Ob nasprotni steni sredi dvorane so razloženi deV<°-: kitnlogi. Na levo in desno v dvorani sede zatopljeni v svoje deTo diiaki. zr.an~*veriovni delavci. Zasedeno je skoraj stalno vse. čitalnica je prej pre-inainr-> k^t-or prevelika Posebno Hoher ;e ob:ck rlonoldne. vendar ie trdi popoldne prostih le malo prostorov. Visoke stene čitalnice obdajajo knjižne omare do viSfne dveh etaž. V nadstropni višini je vzdolž dališih sten hodnik, di <^n knjižne omare lahko pristopne Skozi obe končni steni lije svetloba: sten! sta okno v vsej širini in višini. Obiskovalci prihaiajo tiho. po prst;h: uslužbenci opravljajo svoje delo nemo. brez ropota in šuma. niti koraka ne slišiš. Ce že kdo govori, šepeta, da ne moti niti najbližjega soseda. Ta prijetna tišina vpliva posebno priletno na duha: takoj se nmiriS, vse vzdušje velike dvorane ti po- stane domače in tako si pripravljen na pogovor s knjigo. Vse vrste knjig so ti na uslugo, da odkrijejo svojo modrost ali lepoto besede in misli. Tisoče knjig je zbranih že v sami čitalnici in koliko jih je še v drugih shrambah! Tu se ti odkrivajo vse poti. ki jih je že kdaj prehodil človeški duh in spoznaš, kako velik in hkrati majhen je človek Velik je Človek spričo vsega tega bogastva, modrosti, znanja in dognanj, ki jih je v stoletjih naku-pičil ter konzerviral v tiskani besedi, a slaboten se zazdiš sam sebi. ko pomisliš, da je Življenje mnogo prekratko že za samo listanje po teh knjigah Toda o tem v čitalnici vseučiliške knjižnice niti ne utegneš razmišljati. Bolj kakor kjer ko-i drugje spoznaš tu. kako dragocen ie čas in kako hitro mine. S strahom se oziraš na uro. Kazalca na uri se pomikata mnogo hitreje kakor uteffneš obračati liste knj;ge in spreiemati od knjige, kar ti daje. Tako te včasih pogosto sredi najgloblje zatonlienosti zdrami elas kniižnčarin Za-kliučeno! — in kniigo ie treba zapreti No. se tolažiš čitalnica bo zopet kmalu odnrta. pa bomo nadaljevali V čitalnici oavadno nrpvladvile^o moški. To ie razumljivo že po tem. da 'majo moški večino na šolah ter da se jih mnogo v*=»č oo~veča znanstvenemu deiw kakor žensk Morda pa tmaio dekleta tudi večji smisel za dom. medtem ko se diiaki no-čutiio tu kakor doma in pri ^voiem delu celo po7ab;io na vso. na JOŽI c okolico Nekateri rudi odloge sukltllČe čeprav dvorana ni Drevroč-t Oh napornem mažsan-skera delu se tudi lahko razereieš. Dvorana je svetla, da navadno ni treba nikomur orižiedti Tuči niti pozno popoldne ne. Popoldne ^e Č;tnln:ca odnr+a do 17 in če ni preveč oblačno, je dotlej še dovolj svetlo za čitani« SIceT se pa lahke poslužiš namizne svetilke. — Zaklipčeno' naznaoia kniižničar in posloviti se le treba od kniss iz tega tihega svetišča duha. «WRVNE VE Prošnja našim naročnikom Včerajšnji številki »slov. Naroda« smo priložili položnice. Vse na&e naročnike prosimo, da nam naročnino, Id znaAa zdaj 6 Br, nakažejo že prve dni decembra In nam tako olajšajo poslovanje. Naročnike, ki so z naročnino v zaostanku, prosimo, da nemudoma poravnajo tudi zaostale zne«»ke in si tako zajamčijo redno dostavljanje lista. Priporočajte ns\A list tudi vsem prijateljem ln znancem, Id bodo kot nafti novi naročniki prejemali list pol meseca brezplačno. — Promocijo. Danes opoldne je bil promoviran na univerzi v Ljubljani za doktorja prava g. Goleš Ludovik iz Maribora. — EKpIsmirarri so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg.: Bračič I., SokBč Emil iz Ljubljane. Desnica Peter Iz Obrovca v Dalmaciji. — Na beograjski univerzi je bil promoviran za doktorja medicine g. Franjo Kra-fcovflc iz Ljubljane. Čestitamo! — Osijek gradi vodovod. Hrvatsko ministrstvo za promet in javna dela je te dni odobrilo načrt za gradnjo vodovoda v Osijeku, kl bo veljal 28 milijonov 300.000 kun. L>ela, ki bodo zelo obsežna, bodo Izvršili postopno, kakor bodo dovoljevali razpoložljivi krediti. Neodvisna hrvatska država je hkrati podelila mestni občini v Osijeku posojilo 10 milijonov kun, in Mcer brezobrestno za dobo 5 let. Ta posojilo bo osiješka mestna občina smela uporabiti le za gradnjo vodovoda. Novi vodovod je za Osijek nenavadno velikega pomena, ker je sedanji star že več desetletij in nikakor več ne ustreza sodobnim zahtevam higiene, niti more kriti veliko porabo vode v naglo naraščajočem Osijeku. — Tudi StolaSko polje bodo izsušili. Kakor je našim bralcem iz pogostih poročil že znano, posveča neodvisna hrvatska država izsuševanju močvirnih poli največjo pozornost. Te dni je odobrila spet nov kredit v znesku 2 milijona kun. ki ga bodo porabili za izsušitev močvirnega Stola-škega polja. Ureditev tega polja predstavlja za hercegovsko gospodarstvo zelo važno vprašanje, ker bo polje po izsušitvi dalo veliko plodnih zemljišč. Po poročilih hrvatskih listov je hrvatska vlada odobrila doslej za izsušitev raznih močvirnih hercegovskih polj že skupni znesek 54 milijonov kun. — Za novzdlgo hrvatskega sadjarstva. Da bi čii. i bol j povzdignilo sadjarstvo v vseh pokrajinah neodvisne hrvatske države, je hrvatsko ministrstvo za kmečko gospodarstvo nabavilo v Italiji in Nemčiji okoli 300.000 sadik jablan, hrušk, češenj in drugega sadnega drevja. Sadike, ki predstavljajo vrednost približno 1 milijon kun, bodo razdelHi zlasti po tistih hrvatskih pokrajinah, kier so pogoji za uspešno sadi ere j o najboljši. — Zaradi navijanja cen pred naglo sodišče. Na nedavnem sejmu v Križevcih na Hrvatskem je kmet Anton Habjanec iz G+iiTzry.ct\ nrodal Janku Osrečku iz Kusto- Sije pri Zagrebu prašička za ceno 35 kun za ksr žive teže. Polloliska ohlastva so ra to kupčijo izvedela ter tako prodajalca kot kupca zaprla. Zaradi navi i ari j a cen sta bila Osrečki in Habjanec izročena naglemu sodišču. — Prepoved klanja nedopitanih prašičev na Hrvatskem. Tudi na Hrvatskem so v zadnjih mesecih poklali veliko število ne-dopitanih prašičev, ki niso imeli niti po 100 kg žive teže. Takšen prašič da zelo malo masti in je zakol nedonitanih prašičev za narodno gospodarstvo naravnost greh. Da bi oblastva v bodoče preprečila podobne zakole. so izdala najstrožjo odredbo, ki odločno prepoveduje zakol nedopitanih prašičev in določa tudi kazenske sankcije za vse tiste, ki se te odredbe ne bodo držali. — Važno pojasnilo inval'dom. Invalidi, ki so dobili sklepe okrožnega invalidskega sodišča pred aprilom 1941 ne morejo dobiti sklepa vrhovnega invalidskega sodišča, dokrer ne bodo vrnjeni invalidski akti iz Beograda. Prav tako morajo še nadalje čakati tudi tisti, ki so prejeli sklepe prve instance pozneje, torej od aprila da- lje. Njihove zadeve bo reševalo še vrhovno invalidsko sodišče, ko bo imenovano. Nihče pa ne more dobiti invalidnine, dokler nima odloka višjega invalidskega sodišča. Cim bo začelo to sodišče poslovati v Ljubljani bodo vse invaKdske zadeve urejene. — Pravice invalidov do dravinjskih do-klad. Siromašni vojni invalidi 22. 3.. 5. in 6. skupine imajo v smislu § 43. bivSe invalidske uredbe pravico do draglr. i.-kih doklad zase in za vsakega družinskega člana. Toda za otroke pripada draginjska doklada po § 49. le do 16. leta. a če se otrok šola do 23. leta. Ko dosežejo otroci to starost, mora invalid sam javiti to finančni direkciji v Ljubljani — Zvišanje ležartne na Hrvatskem. Hrvatski prometni minister je zvišal leža-rino od natovorjenih vagonov za 100%. — »Slovenski čebelar«. Izšla je 11 in 12. številka tega strokovnega lista in z njo je urednik zaključil 44. letnik. »Slovenski čebelar« torej spada med naše najstarejše strokovne liste. Strok ovna literatura se ni mogla pri nas nikdar razvijati pod ugodnimi pogoji, zato moramo b.ti Se tem bolj veseli, da si lahko ponašamo s strokovnimi listi, ki izhajajo že dolga desetletja in ki so prestali vse krize. »Slovenskega čebelarja? so urejevali v tej dolgi dobi samo trije uredniki: Frančišek Rojina. nadučitelj v p.. Martin Humek. višji sadjarski nadzornik v p. in Avgust Bukovec, rač. viš. svetnik v p. Vsi žive v Ljubljani. List je priobčil v tej dobi nešteto znanstvenih, strokovnih m poučnih člankev. ki so odločilno vplivali na razvoj in napredek našega čebelarstva. Tudi zadnja številka ob-javja razne poučne in aktualns razprave. Urednik opisuje življenje čebel pozimi. J. K. priporoča saditev ive m raznih vrb zaradi Izboljšanja čebelje paše; v jedrnatih stavkih je opisano življenje Nizozemca Jana Swammerdamma, ki je posvetil svoje življenje proučevanju čebel; J. K. pri-občuje opis čebelarske razstave na letošnjem velesejmu; Fr. Ločniškar daje praktična navodila čebelarjem začetnikom za delo novembra in decembra. Zelo poučna sta članka »Kako smo zazimovali v mr.'.zu in snegu« in »čebelar danes in nekdaj«. Marsikaj koristnega najdete tudi v' »Kotičku za radovedneže« m v »Drobirju«. Iz vesti razvldimo, da je Čebelarsko društvo začelo z vnemo širiti medeče rastline, kar smo priporočali tudi mi na Barju. — Odprava staro?ln!h mrja za vpis v strokovne šole. Posebej opozarjamo, da je Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino odredil, da se odpravijo starostne me^e za sprejem učencev v strokovne šole tako da je dovoljen vpis v posamezne razrede strokovnih šol vse« vrst in sropenj ne glede na starost učencev. S tem je razveljavljena naredba trgovinskega ministrstva jugoslovanske vlade z dne 12. aprila 1937 št. 13158 N. — Elektrotehniki vestni?« zopet redno izhaja. Izšla j« 7.—10. številka teea strokovnega Tista, ki ga izdaja z veliko požrtvovalnostjo Združenje elektrotehniških obrti v Ljubljani ter z njo stori mnogo za tehniški napredek naše industrijske in obrtne delavnosti. V tej Številki je priob-čena cela vrsta tehtnih razprav naših strokovnjakov. Razprave bodo dobro služile tehnikom v praksi in šoli. — Nesreče. Včeraj so prepeljali v ljubljansko bolnico naslednje ponesrečence. Anton Hren, 561otni nezaposleni kovaški pomočnik iz Ljubljane, je včeraj nameraval skočiti na tramvaj na Mestnem trgu: tramvaj je že vozil in Hren se ni mogel več ujeti ter je padel in se potolkel na glavi. — Janez Ravnik, SOletni posestnik iz Velikega Mlačeva, je padel s kolesa in si zlomil levo nogo. — Antona Kržišnika. 441etnega delavca z Rakeka, je ranil njegov sin z nožem v hrbet. — Elizabeta Križaj, lOletna hči krojaškega mojstra Iz Ljubljane, je padla s stola ln si vlomila desnico. — LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih ob 16., 18.15, ob nedeljah in prmznikita ob 10.SO. I4.S0. 16.30 in 18.30 KINO SLO<;A rELKFON '»7-30 Samo še danes filmski roman mladeniča, ki ga globoka ljubezen žene privede zopet na pravo pot. Kriv sem George Raft, Claire Trcvor. nl.NO l MON i h. 1.1.i i J.* «-*« Napeta kriminalna drama — razkrin KAnje misterioznega morilca Zapuščena hiša Kent Kenneth. Judy Kell*. Walter RilJa Radi koncerta večerna predstava odpade. ki>o »t.\rii.-% «t«'me^;?nemu mostu še mlada drevesca pitome^a belega trna (Mespilus :-eyacan+ha) Toda drevescem t!a gotove niso prijava, ker se niso prijela, marveč so se postigla. Zaradi tega so jih p:•«. d dnevi nadomestili s sedmimi lepo rasliraj gft didjamj (Gledirschia triacanthos, nemški Christdom). drevesi, kakršna so videti bob *no rastoča že tu in tam v mestnih na., ..lih. Na teh drevesih so veje in često celć debla z močnimi razraslimi trni. Ljudie. zlasti vrtnarji, r ? » iz njihovega vejevja trnjeve vence. Dre vesa dajo bolj malo sence, ker im; jo le lahko pernate lističe. Cvetovi ?o zelenkaste ali pa belkaste češulie, a plod do pedi dolgi plosnato stisneni usnjati stroki čr-norjave barve. Morda bodo ta drevesa bolje prospevala od prejšnjih, ki b; bila sicer spomladi z bledordečim cve'jem. a na jesen z rdečimi ali pa črnimi p" od ovi — medvedovimi hrušicami — prav v okra? nabrežja. —lj Garancijski fond vojnih invalidov. Na zadnjem občnem zboru vojnih invalidov v Ljubljani je bil ustanovljen invalidski fond. Njegov namen je zbrati zadostna sredstva za žiriranje posojil članom. Sklep občnega zbora je za vse člane obvezen in zato mora plačat; vsak član 3.80 L. kot enkrat :i prispevek v garancijski fond. Dokler ta fond ne bo zbran, ne more odbor nikomur žirirat; posojila. —lj V vrtnarskem tečaju Sadjarske in vrtnarske podružnice I jubljumi i bo v sredo 3. decembra predr.vr.nje g. ravnate* lja mestnih vrtov Antori Lapa o pregledovanju in naročanju z* ienjadnih semen, o preizkusu kaljivosti in razkuževanju semena ter o zelenj.vJnem izboru za. Ljubljano. Pričetek bo tečno ob 18. t sesti) uri zvečer. Kemijska predavalnica na I. drž. realni gimnaziji. Vstop prost. —lj Opozarjamo na nocojšnji violinski koncert violinista Karla Rup'a s sodelovanjem pianistke Zore Zarnikove, ki bo točno ob pol 7. uri zveTier v veliki Union-ski dvorani. Bogaii. izredno zanimivi, da virtuozni spored koncerta je naslednji: Prvi del: Tartini: Sonata; Bach: Fuga v g. molu za so?o violino, Debusrv: Sonaia. Drugi del: Dvcfak: Slovanski ples v e-molu; Adamič: An kantino; Pasanini: XIII. in XX Capricci; Paganini: Sonatina, Baz^ini: Vrvež škratov. Ponovno opozarjamo na koncert odličnega našega violinista, predvsem pa tudi na to, da bo koncert v veliki Unionskj dvorani točno ob pol 7. uri zvečer. Predprodaja v Knjigarni Glasbene Matice. 551-n —lj Davi malo topleje. V pretekli noči se mraz ni več tako stopnjeval, ker je bilo megleno, zato je bilo tudi davi malo topleje kakor včeraj zjutraj. Tako je znašala včeraj minimalna temperatura —7.4° in maksimalna 0.2°, minimalna temperatura danes je znašala na Kongresnem trgu —6.6«. Prihodnje dn'i bo temperatura morda še narasla, ker bo najbrž kmalu zopet nastopilo južne vreme. Radio Lpbljana SREDA, S. DECEMBRA 1341 XX. Ob 7.30: Poročila v slovenščini, 7.45: Lahka glasba, ob 8. napoved časa, 8.15: Poročila v italijanščini, 12.15: Koncert kvarteta Lumbar, 12.35: Koncert pianistov Seifer-Demšar, 13: Napoved časa — poročila v italijanščini, 13.15: Poročila glavnega stana italijanskih Oborožen h Sil v slovenščini, 13.17: Operna glasba, 14: Poročila v italijanščini, 14.15: Orkester pod vodstvom mojstra M. Angelini ja, 14.45: Poročila v slovenščini, 16: Prenos iz baz like Svete Marije Angelske, iz Terme pri Rimu: Masa ob 150 letnici smrti Mozarta: Requiem, za štiri glasove, soliste, zbor, rrg>, orkester od Woifanga Amadea Mozarta, s sodelovanjem sopran stke Marija Cang-lia, mezzosopranistke Ebe Signani. tenora Benjamina Gig:lia, ba-s sta Teneredia Pa-sera. Orkester pod vodstvom mojstra Vlc-torja de Sabate, zbor pod vodstvom Con-stantina Contantinia in Bruna Ermnera, 17.15: Koncert viol nlstke Francke Rojec-Ornikove in pianistke Marte Osterc-Valja-lo, 19.: Tečaj italijanšč-ne, poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini, 19.45: Popevke in meledije, 20: Napoved časa, poročila v italijanščini, 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini, 20.35: Operetna glaaba. 21.15: Orkester pod vodstvom D. M. Šijanca (prena&ajo tud: ostale italijanske po3taje) 21.45: Koncert organista Pavla Rančigaja, 22.20: Koncert policijske godbe in zbora pod vodstvom mojstra Andreja Marche.sinia. 22.45: Poročila v italijanščini. ČETRTEK, 4. DECEMBRA 1941 /XX. Ob 7.30: Poročila v slovei *č ni, 7.45: Pestra glasba, v odmoru napoved časa, 8.15: Poročila v italijansč ni. 12.15: Golob-Ada-mičev duet na harmoniko. 12.35: Pestra glasba pod vodstvom mojstra Petralija, 13: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15- Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini, 12.17: Koncert pod vodstvom mojstra Maria Gaudiozia, 14: Poročila r italijanščini, 14.13: Prenos is /// /j i V Nemčije, 14.45: Poročila v slovenSčni, 17.15: Koncert ljubljanske Glasbene Matice, 17.45: Operetna glasba, 19.C0: Poročila v slovenščini, 19.45: Operetna glasba. 20: Napoved časa — poročila v italjan-ščini, 20.20: Komentar dnevnih dogolkov v slovenščini, 20.40: Kvintet na ha~ ^ni-ko-Strapareso, 21: Koncert SopraniStke Pavle Lovšetove in basista Toneta Pet: čiča, 21.30: Koncert violinista Karla Rupla, pri klavirju D. M. Skerjanc, 22: Vesu v slovenščini, 22.10: Adamičev mali orkester, 22.J5: Poročila v italijanščini. ŠAH — V zagrebškem Šahovskem turnirju sta bili 22. in 23. novembra o 1 igrani XH. in XIII. kolo ter nekatere prek njene in odložene igre. V slednjih je Petek zmagal nad Eeschem, B. Filipčič nad inž. Tekavči-čem, M. Filipčič nad Rožičem. Oštrek nad šubaričem, B. Filipčič nad Oslovi čem in dr. Astaloš nal Rožičem. Neodločeno so se končale igre med Fretzejem in Salinger-jem. Cvekom in Saduro ter Rabarjem in s* j in vičem. XII. kolo je dalo naslednje rezultate: dr. Astaloš-M. FiUpč č 1 : 0, Ra-bai*-Ojurgj'n 1 : 0, Subarič-B. Filipčič 1 : 0, Petek: Cvek 1 : 0. Fretze-LončariČ 1 : 0 in Besch-inž. Jerman 1 : 0. Ostale bo bile prekinjale ah odložene. V xin. kolu je Besch premagal Fietzeja, Ostovič Petaka, Suoarič L-V.duzo, Gjurjan B. Filipčiča in dr. Astaloš OStreka. Vse druge so bile prekinjene. Tura i so nadaljevali preteklo soboto s XIV. kolom in je bilo na sporedu srečanje med dr. Astalošem in Rabarjem. Re-zultr/. I še ne vemo, toda tudi morebitni poraz dr. Astaloda ne bi mnogo vplival na njegovo zelo verjetno končno zmago. V nedeljo so Eagrebški šahisti nastopili v Karlovcu proti tamošnjemu izbranemu moštvu. Stanje po XIII. kolu je bilo med vo-dečimi naslednje: dr. Astaloš 12 in pol, Ra-| bar 10, šubarič 8. Besch 7 in pol, M. Filip-| čič 7 (1), V< VMpCič 7, inž. Jerman 6 in j pol (1), Pttek, inž. Tekavčič 5 in pol (3) itd. *9 ie raauiaeti posebno sodbo iatlčllt'fH^lvul s.-5ia* cltra-nega sodišča Ljubljana, 1. decembra V vasfci drugih razprav je prirlvni stn&t ofcrc&nega aođ&Ča, ki rmi je ptvdsodova! s. c. s. Krailj, v petek otiravna nul rudi pni-ziv drževnoga tožLlca zoper G*[>ro.s.tii'.no sodbo pr\x»3top«necra j*od:!ščta v za-d-vi kršenja predpiisov o> prodaji pnevmatik za b;ck.le. Rc-itev, ki jo je po izvedeni ustni razpravi roz^'asil, j-e m*erpretacij'.»ko vađna in po-jnrnjuje, kaiko je treba razumeti čl. 2 omenjenih predpisov, kjer gre za pri lave zdiiog. Raz'aga bo ko>t iMlMaulca dužila tudi za ra zso ]ča, bi se rmjglo z-god^ti, d-a bi imel kdo celo milijon pnevmatik na kolesih, pa bi jih ne prijavil. Braniftec dr. Mačak pa je predvsem opozoril, da j« trgov na s puevmatdco kn trgovina s kolesa nekaj, kar je lahko povsem ločeno. ZfradS tega se tudi brez daljnega ne more trditi, da »o predpi-^i imeli v mislih vso pnevmatiko. Celo kaže italijanski tekst v naslovu, da gre samo za tisto pnevmatiko, ki ae »-moi»to}ao prodaja in po njegovem mnenju, je biil glavni namen predpisov predvsem ta, da se uredita proizvodnja m razdeljevanje. Senat se je odločil za razlago, ki jo »e utemeljeval državni tožilec. Potem takem so trgovci dolžni prijaviti vso pnevmatiko, montirano ta nemontirano. Vendar je bil trgovec glede na to, da je bil po § 19 k. z. v upraviči j rvi zmoti oproščen. Modernizacija Krakova Nemci so začeli modernizirati in preurejati tudi prestolnico generalnega guver-nementa Krakov. Pod poljsko upravo je imel Krakov 70 odstotkov netlakovanih cest in ulic. Pod nemSko upravo je bilo tlakovanih že 150.000 kvadratnih kilometrov cest, popravljenih pa 100.000 kvadratnih metrov. Za olepšanje mesta je bilo doslej obnovljenih že 400 hišnih fasad. GOMMA Copertoni auto in- servibili, battistrada, tranciature, spellatu- re, anelli camion, ac-luista Industrla Gom- ma. — Offerte a: Societa VULCAN GUMI Nerabne plašč tovornih avtomobilov, pnevmatike, odrezke, opilj- ke, obroče 2a knmione Itupuje industrija gume. — Ponudbe na: OVA — VARFSE ODEJE od vate in puha — nove ln stare — vam zašije. — LJubljana. Marijin trg 2/11. 1668 OREHOVA JEDRCA popolnoma izčiščena, kilogram po Lit. 28.— dobiti v MEDARNI, Ljubljana, Židovska ulica st. 6. 1948 Makolatur ni napir proda oprava »Slovenskega Naroda«. Ljubljana, PucciniJeva nI. 5 MLADO POŠTENO POSTRK2NICO za .Šiško iščem. — J Naslov v ogl oddelku j »Slov. Naroda*. 1951 i 2ENA JE SUECXA, ker ml je uživanje »Ambrotcve medice« j že po kratkem času 1 odpravilo mučne krvne žilice na nosu ln j po licu - pise T. K. Iz G. Tudi Vam bo prečistila kri in pospešila ter uredila prebavo. L»e priatnu »Ambroževo medico« dobite v MEDARNI. Ljubljana, židovska ulica 6. 1835 C^8///:+A Stran 4 »SLOVENSKI NA ROD«, tor«*, T decembra 19410DL Stev. 278 Nekaj podatkov o življenju našega prebivalstva V Ljubljani se rodi največ otrok v družinah Ljubljana, 2. decembra. Kdor zna čitati štev )ke. lahko zve iz njih tudi mnogo zanimiveg«a o splošnih življenjskih razmerah prebivalstva, posebej pa o socialnih in zdravstvenih. Številkam o demografskih razmerah pri nas doslej nismo znali posvečati dovolj pozornosti. To je bilo skoraj vse, da so dnevniki ob koncu leta objavljali številke o rojstv:h. porokah ;n smrtih v posameznih župnjah. Iz teh številk pa ni bilo mogoče posneti prave, dovolj jasne slike o demografskih razmerah, že zaradi tega, ker so primanjkovali suma-rični podatki za vse mesto m ker ni bilo upoštevano, da mnogo ljudi umira v boln'š-nicah, kjer pa zopet ne umirajo le prebivalci enega in istega kiaja. V italijanskih in nemških listih pa zasled te pogosto tudi med letom štev:lke o gibanju preb.val-stva. rojstvih, smrti in porokah. Naslednji pouatki naj služijo kot pripomoček za jasnejšo presojo v življenjski sili ljubljanskega prebivalstva in v dopolnilo podatkov — k: smo jih že objavili — o demografskih razmerah v Ljubljani Največ poročen cev v starosti od 26 do 30 let Čeprav se morda zdi, .a za poroko m nikdar prepozno, se vendar, kar je razumljivo samo po sebi, največ moških m žensk poroči v mlajših letih. Poročajo se sicer tudi v i zrelih«; letih in nič posebnega ni, če kdo stopi v zakon že na pragu smrti, ko so mu zaradi ostarelosti usahnile skoraj vse življenjske sile. Tako se je lani v Ljubljani omožilo osem žensk v starosti nad 50 let. Pol stoletja življenja se pa marsikateremu moškemu še ne zdi starost — pravimo, da so to najlepša moška leta. Zato se tudi poroči več starejših moških kakor žensk. Lani se jih je v starostd nad 50 let poročilo celo 50, kar je precej od skupnega števila porok (1072). Dekletom se pa zdi, da poroka ni nikdar prezgodaj. Medtem ko je bilo lani le devet ženinov v starosti izpod 21 let. je bilo maloletnih nevest celo 125. Moškim se posebno ne mudi v zakon tudi do 25. leta; lani. je bilo ženinov v starosti od 21 do 25 let 146, medtem ko se je deklet v tej starosti omožilo 333. Največ ženinov in nevest je pa bilo v starosti od 26 do 30 let; ženinov 444 in nevest 346. Zdi se, da se moškim, ko so že dočakali 30. leto, zakon ne zdi več tako vabljiv — ali so pa moški Jo te starosti že po večini poročeni. Od 31 do .35 let starih moških se je lani v Ljubljani poročilo 276. Neveste v tej starosti imajo še manj izgledov: omožilo se jih je 276. Nekatere modeme dame« trde, da se življenje ženske dandanes v štiridese-tih letih šele začne. Kdor more, naj jim verjame. V resnici se je pa lani omožilo nekaj več deklet v starosti od 36 do 40 let; lani 75, predlanskim 66. Moških se je pa poročilo lani v tej starosti približno desetina, 94 (pre i lanskim pri 1000 porokah 104). Število porok v starosti nad 40 let naglo upada. Od 41 do 45 let je bilo lani starih 26 (predlanskim 23) nevest, ženinov pa 34 (predlanskim 47). V starosti od 46 do 50 let. se je lani omožilo 15 nevest in oženilo 19 ženinov. Ženini in neveste po poklicu će razdelimo ženine in neveste na poklice, in sicer zaposlene v kmetijstvu, obrti, industriji, trgovini in prometu v javnih službah, svobodnih poklicih, dalje na zasebnike, upokojence in naposled na hišne pomočnice, spre vidimo, da je bilo lani največ nevest, ki so po poklicu uvrščene med rentnike, upokojence, zasebnice itd.; bilo jih je 309. Po tem bd lahko sklepali, da se nevesta vedno najlaže omoži. če živi v boljših socialnih razmerah. Ženinov je pa bilo največ iz vrst delavcev in slug, zaposlenih v obrti, industriji trgovini ali v prometni službi, in sicer 411. Nameščencev, zaposlenih v isti poklicni skupini, se je pa poročilo 174. Samostojnih pripadnikov iste poklicne skupine se je oženilo 157. Na drugem mestu po številu nevest so bile delavke in sluginje, zaposlene v industriji, obrti, trgovini in pri prometu, in sicer 236. Namešeenk iste poklicne skupine se je omožilo 138. Hišnih pomočnic se je lani poročilo 164, predlanskim tudi 164; kaže, da se lahko poroče, menda zato, ker moški znajo ceniti gospodinjske sposobnosti. Največ mater v starosti od 26 do 30 let Kakor se največ deklet poroči v starosti od 26 do 30 let, tako je tudi največ mater v tej starosti. Tu pa ni le naključje lani, temveč pravilo, ki velja za več let. Lani je rodilo v tej starosti 406 mater (od 1064 primerov rojstev), predlanskim 413 in leta 1938. 420. V starosti od 46 do 50 let lani ni rodila nobena mati, predlanskim pa tri. V starosti od 41 do 45 let je lani rolilo 31 žena, predlanskim 32 in leta 1938. 33. Mladih mater izpod 20 let je belo lani 24, predlanskim 43. V starosti 21 do 25 let sta dali življenje otrokom lani 202 matere. Od 31 do 35 let je bilo starih 251 mater, od 36 do 40 let pa 130. 310 rojstev v družinah nameščencev Morda bo koga presenetilo, da se v Ljubljani rodi največ otrok v družinah nameščencev. To je laže razumljivo, če pomislimo, da je Ljubljana po strukturi prebivalstva v veliki meri mesto nameščencev. Precej otrok se roli tudi v družinah delavcev in obrtnikov, mnogo manj pa pri posestnikih in trgovcih. Tako je bilo v družinah nameščencev 310 rojstev, obrtnikov 231, delavcev 138, nižjih uslužbencev 103. trgovcev 70 in posestnikov 28. Na starše, zaposlene v svobodnih poklicih, odpade 148 rojstev. Rojstva v družinah nameščencev so bila lam posebno pogosta, kajti predlanskim je bilo le 189 rojstev, leta 1938. le 99 in leta 1937. 199. Predlanskim je bilo največ rojstev v družinah obrtnikov (278), na tretjem mestu so pa bile družine delavcev (179). Šest mater je rodilo desetega otroka Kakor navadno je tudi lani bilo največ mater, ki so rodile prvič; bila je 501 (predlanskim 494). Drugega otroka je rodilo 274 mater, tretjič je rodilo 120, četrtič 51, petič 46, šestič 22, selmič in osmič po 8, devetič 3 in desetič 6. Razen tega je rodilo še pet mater, ki so imele nad deset otrok. Matere z nenavadno visokim številom otrok niso pri nas redke, kar smo sprevideli 2e prejšnja leta, ko je mestna občina počastila matere z več kakor desetimi otroki. Vendar bi pa bilo zanimivo ugotoviti s točnimi številkami število otrok po vseh družinah. Visoka umrljivost dojenčkov Večkrat smo opozarjali na izredno žalosten pojav, da je umrljivost dojenčkov izredno visoka. Zal, še vedno ne upala. Tako je lani umrlo 92 dojenčkov, predlanskim S4 in leta 1938. 73. Pri 1044 rojstvih lani je to zelo visoka Številka; nad 9 krače«. Vem, da mojster Breskvar ne mara nobene hvale in časti v svoji priznani skromnosti, zasluži pa, da se ga ob njegovih jubilejih spomnimo s temi vrsticami, ki naj boio zasluženo priznanje solidnemu slovenskemu obrtniku in plemenitemu vojščaku sv. Florijana. Zato mu kličemo iz srca: še mnoga leta in — na pomoč! vp. PROKLETSTVO 90 DEMAHTA Roman. — No torej, svetujte nama. Kot mornar se dobro spoznate na red paroplovbe. Kako bi se mogla izkrcati, ne da bi naju nadlegovali cariniki in pristaniški varnostni organi ? Zdelo se vam bo čudno, toda jaz sem tako nervozen, da ne bom mogel mirno trpeti, da bi me v pristanišču preiskovali in brskali po moji prtljagi. To je neumno, porečete, toda človek se ne more predrugačiti. Zakonca Pickmannova sta me nepremično gledala in napeto pričakovala, kaj bom odgovoril. — To vprašanje lahko spravi vprašanega v zadrego in priznam ... — Premislite, prosim, — je prosila Pickmannova, — vi ste človek, ki zna vedno pomagati in prepričana sem, da vam pride kaj pametnega na misel. Nekaj časa sem molčal, potem sem pa odgovoril: — Morda bi se našlo sredstvo, da se vse uredi, toda poprej se moram informiratL Potrpite en dan ali dva. Nikar se pa ne posvetujte v tej zadevi s kapitanom. — Ničesar mu ne poveva, — je dejala Pickmannova. — Sicer pa moram priznati, da mi ta mož ni prav nič všeč. — Dobro, zanesita se name. Pickmann me je prijel za roko in mi dejal z drhtečim glasom: — čujte, Colombo, tisoč funtov dobite, če naju rešite formalnosti ob izkrcavanju. Delal sem se užaljenega. — Ne trpim, da bi mi kdo plačeval za usluge, če jih storim prijateljem. Vidim, da ste dobrega srca. Preveč ljubeznivosti sta mi izkazala, da bi karkoli sprejel od vaju. Sem skromen mornar, toda srce imam na pravem mestu in če imam koga rad, nimam pri tem nobenih zahrbtnih misli. Pickmannova sta utihnila. Tolike nesebičnosti pač nista pričakovala od navadnega mornarja. Krepko sta mi stisnila roko in se mi solznih oči zahvaljevala. Tepca sta se bila ujela v spretno nastavljeno past in zdaj sem bil gospodar položaja. Čez nekaj dni, ko smo se bližali Kanarskim otokom, sem začel nenadoma hliniti veliko vznemirjenost. Videč moj zaskrbljeni obraz, me je Pickmannova vprašala: — Kaj vam pa je, dobri moj Colombo ? Ali se vam je kaj pripetilo? — Ne, nič, — sem odgovoril. — Toda zdite se mi nekam zamišljeni. — Da, na obzorju so zdaj črni oblaki. — Bože moj! Kaj se nam bliža nevihta? — Ne... za to ne gre. Ostanita v svoji kajuti in ne gani ta se iz nje, dokler ne pridem tja. Odšel sem in pustil svoja »prijatelja« v straha. Po svoji običajni taktiki sem nalašč napenjal struno, ker sem iz izkušnje vedel, da je to najboljše sredstvo, če hočemo zbegati in zastrašiti človeka. Čez dobro uro sem prišel k zakoncema Pickmann in bil sem zopet povsem miren. — Vse gre zdaj gladko, — sem dejal z radostnim glasom. — Kaj se je pa zgodilo, dobri Colombo? — je vprašala Pickmannova. — Ah, nič, — sem odgovoril. — Bal sem se samo, da dobimo obisk. Naši ladji se je bližal motorni čoln. Vse pa kaže, da se je posadka zadovoljila s signali, ki jih je dajal naš kapitan, kajti motorni čoln se je takoj obrnil. Će bi le imeli tudi drugod tako srečo. Pickmannova sta bila s tem pomirjena. Sedla sta za mizo in pridno pospravljala jedi, ki sem jima jih prinašal. Hrana pa ni bila posebno dobra. Zanzibar je nam kuhal jedi, ki bi bile v okras kočam malajskih domačinov, ki pa niso bile Evropcem nobena poslastica. K sreči Pickmannova nista bila izbirčna. Jedla sta za štiri, pila za šest in zatrjevala, da sta zadovoljna s prehrano na »Morskem galebu«. Jaz, ki sem bil izbirčnejši, sem si kuhal sam, kar seveda ni bilo po volji Zanzibaru, ki je bil prepričan, da bom prej ali slej poveličeval njegovo kuharsko umetnost. Ta vrli Zanzibar je bil velika dobričina in bil mi je globoko udan. Samo v tako preprostih srcih najde človek resnično u danost. Zanzibar je ganljivo skrbel in se na vse načine trudil ustreči mi. Bil je edini človek na ladji ki sem z njim občeval — seveda razen zakoncev Pickmannovih. Sicer pa nisem imel skoraj nobenih stikov več s člani posadke, ker nisem več spal v skupni spalnici. Z Zanzibarom sva imela kajuto sredi ladje; v nji sta bili dve postelji. Kapitan pa ni hotel takoj privoliti v to, da bi zasedel posteljo, kjer je spal dotlej steward. Malo je pogodmjal, slednjič se je pa le udal. Kapitan je vedel, da sem v najboljših stikih z obema potnikoma. In čeprav mu to nikakor ni bilo všeč, je bil dovolj prebrisan, da ni pokazal svojega nezadovoljstva. In vendar me je nekega dne poklical, rekoč: — Opazil sem, da Pickmannova ne občujeta z vami tako, kakor s slugo, temveč kot s prijateljem. Vi ste mi pravi navihanec — znali ste si pridobiti njuno naklonjenost. Mene to prav nič ne moti. Če sta z vami zadovoljna, je tudi meni prav. če sta pa vas že povsem sprejela v svojo službo, je naravno, da vas morata tudi plačevati. Dogovorite se z njima, kakor veste in znate, toda jaz vam ne plačam niti beliča več. — Dobro, — sem odgovoril, — domenim se z njima. Nisem pa hotel tega povedati svojima »prijateljema«. Mezda mi je bila prav za prav postranska stvar. Mar nisem bil najbogatejši mož na ladji? ^ Toda moje premoženje je bilo samo v demantu, ki j se ga nisem mogel odkrižati. Upal sem pa, da se bo moj položaj kmalu temeljito izpremenil in da bom I končno lahko živel v miru in zadovoljstvu. -Mr Izubija*