Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 50 lir
TRST, nedelja 9. junija 1963
Leto XIX. ■ St. 136 (5511)
Sejem Alpe ■ Adria
& I a letošnjem drugem sej-
M mu Alpe-Adria v Ljublja-
I\ ni sodeluje večje število Podjetij, kot je sodelovalo na Prvem. Zanimanje za ta sejem &e je povečalo in utemeljena so tudi pričakovanja, da bo končni gospodarski učinek obsežnejši, kot je bil lanski, številni razstavljavci iz Južne Avstrije, Slovenije ter dežele Furlanije Julijske krajine so prepričani, da predstavlja sejem Važno obliko utrjevanja in krepitve redne trgovinske izmenjave in gospodarskega sodelovanja.
Vsak sejem je nekak dodatek običajne redne trgovine, in to naj bo po zamisli ustanoviteljev tudi sejem Alpe-Adria. Prav to zahtevo tudi poudarjajo tržaški gospodarski kroži, ki so ugotovili, da prvi sejem ni v celoti izpolnil pričakovanj; so pa prepričani, da jih bo drugi v znatno večji, Čeprav ne v popolni meri. Sejemski kontingent namreč
Predvideva skupno izmenjavo
iy» i ■- .
V Rimu ni bilo včeraj nič posebno novega, kar se tiče Morovih Posvetovanj za sestavo nove vla-‘te, ker so vsa ta posvetovanja od-*>žena na čas po volitvah na Siciliji, ki bodo danes in jutri.
Nekoliko večja živahnost pa je ♦ Vatikanu, kjer se pripravljajo la bližnji konklave za izvolitev novega papeža. S tem v zvezi je Italijanski tisk poln ugibanj, kdo bo novi papež. Vendar pa je težko *ar koli napovedovati spričo dejstva, da ni znano točno razmerje <ti med 82 kardinali, ki bodo volili novega papeža.
Kar se tiče mednarodnih dogodkov, je tudi mednarodna javnost Postala pozorna na afero z biv-kim angleškim ministrom Profu-niom, ki se je razvila v pravi •kandal, ki je močno omajal temelje Mac Millanove vlade. Opo-ticija očita Mac Millanovi vladi, da ir skušala do zadnjega prikriti ta škandal, in poziva Mac Millana, *aj odstopi.
Drugo vprašanje, ki je v ospredju pozornosti angleške javnosti, 1® napovedani obisk Kcnncdyja v l*ondonu. Vztrajno se še vedno šilijo govorice, da se je Kenncdy dolgo obotavljal, preden je sprejel Hlač Millanovo vabilo. Ameriški 1'sk pa poudarja neumestnost tlennedyjevega potovanja v Evropo v trenutku, ko bi moral predsednik posvetiti glavno skrb vprašanju rasne diskriminacije v lastni državi, in ko je politični položaj v raznih zahodnoevropskih državah v prehodni fazi, tako da ki utegnili Kcnnedyjev obisk tolmačiti, kot da hoče vplivati na določeno smer razvoja.
Važen je tudi obisk laburističnega voditelja Wilsona v Moskvi, kjer bo s Hruščovom obravnaval vsa pereča mednarodna vprašanja, Predvsem pa možnost sporazuma 0 prepovedi jedrskih poskusov.
V Teheranu so se včeraj zjutraj Ponovile demonstracije verskih fanatikov toda v manjšem obsegu. Prestolnica pa je še vedno polna vojaštva, ki kroži po ulicah v “klepnih vozilih in straži strateške točke.
višini štirih milijard lir, o čemer so podrobno razpravljali predstavniki tržaške, go-riške in videmske trgovinske zbornice s predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije. Hkrati so se tudi dogovorili glede vseh tehničnih podrobnosti, tako da bodo na sejmu sklenjene kupčije stvarne in se bodo naglo in brez zaplet-ljajev izvršile. Skupna izmenjava predstavlja dodatek, novo postavko v splošni italijan-sko-jugoslovanski izmenjavi in hkrati tudi novo postavko k izmenjavi v okviru lokalnih obmejnih trgovinskih sporazumov, ki veljajo za tržaško in goriško področje.
Seveda pa ni mogoče oceniti pomena nekega sejma samo s suhimi številkami, ki odražajo na sejmu sklenjene kupčije. Njegov pomen je iz čisto trgovskega stališča mnogo širši; saj je to idealna priložnost za medsebojno spoznavanje gospodarskih možnosti, za uvajanje novih vrst blaga v trgovinsko izmenjavo, za iskanje novih in pogostoma presenetljivo zanimivih stikov. To važno vlogo bo sejem Alpe-Adria nedvomno izvršil in s tem prispeval k nadaljnji razširitvi asortimenta blaga, kar predstavlja osnovo za nadaljnjo krepitev trgovinske izmenjave ne le v lokalnem temveč predvsem v širšem okviru.
Končno je vsak sejem nekako zrcalo nekega gospodarskega stanja in s tem tudi zrcalo širših splošnih odnosov, ki obstajajo na področju, ki ga zajema. To nedvomno velja tudi za sejem Alpe-Adria, ki s svojimi bogatimi paviljoni prikazuje napredek, dosežen v zadnjem razdobju na obsežnem področju treh držav, ki govori o vedno boljših odnosih in k utrjevanju teh odnosov tudi prispeva.
Seveda pa te splošne pozitivne ugotovitve ne govore, da so vsa pereča vprašanja rešena. Prav obratno: še ostreje poudarjajo dejstyo, da je šg vedno vrsta nerešenih vprašanj in da mora duh volje, prijateljskega, vsestransko koristnega sodelovanja prevladati.
Še vedno ni uresničena težnja, da bi prišlo do uspešnega sodelovanja glede turističnih pobud, za katere so dani resnično ugodni pogoji: alpske gore in Jadransko morje.
Treba je iz uspešne trgovine preiti s področja golih računov, materialnih dobičkov na področje kulture. In prav zato bi bilo primerno, da bi v prihodnosti sejem Alpe-Adria ne pomenil samo stične točke trgovcev, temveč tudi ustvarjalni stik pesnikov, pisateljev, slikarjev... umetnikov in kulturnih delavcev sploh različnih narodnosti.
Prvi sejem Alpe-Adria je predstavljal prvi konkretni poskus, da se poveže širše področje v organsko celoto, ki je meje ne bodo ločevale, temveč družile. Poslovni krogi so se otresli raznih predsodkov, in lahko tudi pričakujemo, da bodo odpadle zadnje pregrade nestrpnosti za nadaljnje zbližan j e med sosedi, za vsestransko koristno sodelovanje.
H it piti mim
Pred vhodom na razstavne " prostore > sejma Alpe-Adria v Ljubljani
! retekli ponedeljek je umrl papež Janez XXIII., ki je vladal samo pet let. Vendar pa si je v tem kratkem razdobju pridobil v svetu mnogo simpatij zaradi velikega koristnega dela, ki ga je opravil za pomiritev na svetu. Številne izjave in številni članki tisku vsega sveta poudarjajo njegove zasluge v tej smeri. Tega pa niso poudarili samo krščanski politiki in cerkveni dostojanstveniki, temveč tudi številni voditelji naprednih gibanj in voditelji ne katoliških držav.
Togliatti je izjavil, da si je pokojni papež prizadeval, da bi ustvarili svet brez vojne in da je pri tem premagoval ovire, ki so se zdele nepremagljive, ter odpiral perspektive, ki so se še včeraj zdele nerealne, in zaradi tega se je uveljavil kot ena največjih osebnosti sodobnega sveta.
Nenni je izjavil, da je umrl velik papež, in da njegovi encikliki «Mater et magistra* in «Facem in terris* nimata vrednosti samo za vernike, temveč za vsakogar, ki so mu pri srcu združena stvar socialnega napredka in miru. še posebej se je Nenni spomnil sporočila, ki ga je kardinal Roncalli kot beneški patriarh objavil in opozoril na kongres socialistične stranke v Benetkah kot na dogodek izredne važnosti, in ko je kongresu poslai brzojavna voščila. Nenni poudarja, da bo papež miru v stoletjih naziv umrlega papeža.
Hruščov je v svoji sožalni brzojavki še posebej poudaril papeževe zasluge za mir. Isto je storil tudi maršal Tito v svoji brzojavki, v kateri je poudaril, da je papeževo neumorno prizadevanje za mir naletelo na veliko priznanje v Jugoslaviji in na vsem svetu. Tito je izrazil prepričanje, da bo to človečansko delo papeža Janeza XXIII. koristno tudi v prihodnje za vse človeštvo za aktualne probleme, do katerih je pokazal toliko zanimanja in razumevanja.
Papež Janez XXIII. bo ostal v spominu človeštva kot osebnost, ki si je, zavedajoč se nevarnosti našega časa in odgovornosti, kakršno mora deliti tudi poglavar katoliške cerkve, iskreno in prepričljivo prizadeval za mir. V svojem zadnjem in najpomembnejšem delu, encikliki «Facem in terris* je jasno povedal, da lahko v tem atomskem veku ljudje izbirajo samo med koeksistenco in neeksistenco. Janez XXIII. je šel celo še dlje, po poti, po kakršni njegovi predniki niso hodili. Zavzemal se je za to, da se priznajo velike družbene spremembe, ki jih je čas napravil za neogib-
iHimmiiiiinuin.mini   i   „„i.„„.,„.iu....i..uii,.niiin.n i     um       
Mac Millanova vlada v neprijetnem položaju zaradi škandala v zvezi z ministrom Profumom
Lord Home misli odstopiti? - Pozivi Mac Millanu, naj odide - Zdravnik Ward aretiran skupno s številnimi drugimi - Obtožbe vladi, da je skušala škandal prikriti
ne, da se sprejme kot stvarnost močno delavsko gibanje, prizadevanje po neodvisnosti, zmanjšanje razlike med bogatimi in revnimi deželami, odprava neenakosti na rasni ali narodni osnovi — s tem pa je opozoril na neločljivo zvezo med mirom in napredkom.
Umrli papež je bil prvi, ki je v svoji encikliki še posebej omenil narodne manjšine in poudaril, da morajo večinski narodi z njimi pravično ravnati. Napisal je takole: «Izrec-no se poudarja, da je akcija za zatiranje ali zadušitev življenjskega toka manjšin huda kršitev pravičnosti. To toliko bolj, če se to dela, da bi dosegli njihovo izginotje. Nasprotno, v skladu z zahtevo pravičnosti je, da javna oblast prispeva k pospeševanju človeškega razvoja manjšin z učinkovitimi ukrepi v korist njihovega jezika, njihove kulture, njihovih običajev, njihovih virov in gospodarskih pobud. Toda tu je treba ugotoviti, da člani manjšin zaradi reakcije na svoje sedanje stanje ali zaradi svojih zgodovinskih sprememb lahko — neredko — poudarjajo važnost etničnih elementov, ki jih označujejo, s tem da jih postavljajo nad človeške vrednote, kakor da bi to, kar je lastno človeštvu, bito v funkciji tega, kar je lastno narodu. Razum pa narekuje, naj bi znali ceniti tudi pozitivne strani položaja, ki jim omogoča lastno obogatitev s postopnim in trajnim vsrkavanjem vrednot, tradicij ali kulture, ki so različne od tiste, kateri oni pripadajo. Toda to se bo zgodilo samo, če bodo znali biti kot most, ki olajšuje kroženje življenja v njegovih različnih izražanjih med različnimi tradicijami ali kulturami, in ne področje trenja, ki prinaša številno škodo ter povzroča zastoje ali nezado-vanje.*
Umrli poglavar katoliške cerkve je spregovoril v jeziku stvarnosti in občutka za potrebe časa, v jeziku, s kakršnim se je Vatikan tako redko odlikoval. V povračilo je žel priznanje vseh miroljubnih in naprednih ljudi, ki cenijo njegove dobronamerne napore ne glede na svoje stališče do vere.
Ali bodo gledišča Janeza XXIII. našla zagovornika v novem papežu — to je vprašanje, na katerega bo treba šele odgovoriti. Znano je, da imajo nazori, ki so prišli do veljave v zadnji papeževi encikliki, tako privržence kot nasprotnike v rimski kuriji in sploh v vrhovih katoliške cerkve. Gotovo pa je, da bo življenje prej ali slej storilo svoje in da se bo moral Vatikan ne glede na morebitne motnje ali zastoje še naprej prilagojevati novim dejstvom in potrebam, ki jih je začel Janez XXIII. Dobro bi bilo, če bi že njegov neposredni naslednik pokazal tisto skrb za krepitev miru in sodelovanja med narodi, ki jo s polno pravico lahko pričakujemo in zahtevamo od vseh, ki s svojimi stališči in svojo dejavnostjo vplivajo na duha ljudi in politično delovanje.
PMmpOTfln
Italija
LONDON, 8. — Nedavni odstop ministra za obrambo Johna Profuma, ki je v pismu Mac Millanu priznal, da je i-mel «intimne zveze* z 22-let-no manekenko Christine Kee-
WB
Med otvoritvijo sejma Alpe-Adria
ler, in da je prevaral spodnjo zbornico s svojo izjavo, ki jo je podal marca in v kateri je zanikal, da bi imel kakršne koli zveze s to manekenko, se je spremenil v enega naj večjih političnih škandalov v Veliki Britaniji v zadnjih letih, ki spravlja v veliko zadrego konservativno vlado tik pred volitvami, ki bodo prihodnjega leta.
Angleški tisk ip številne osebnosti poudarjajo, da je upravičen sum, da se za to afero skrivajo še marsikateri drugi škandali.
V afero je zapleten tudi 41-letni londonski zdravnik Ste-phen Ward, ki so ga danes zjutraj aretirali. Profumo se je z omenjeno manekenko seznanil na domu tega zdravnika in se je pozneje tam večkrat sestajal z njo. Warda so aretirali na njegovem domu in so ga odpeljali na policijo, kjer so ga zasliševali. Obtožili so ga, da je <iža-vestnO, deloma ali v celoti, živel iz dohodkpv prostitucije«. V ponedeljek bo Ward prišel pred sodišče.	;
Policija je že več - tednov vodila obširno preiskavo 6*'rnrežah prostitutk. Nad dvesto oseb so že aretirali. Sinoči so izročili policiji spis šeststo strani, ki je rezultat dolge preiskave' o manekenki Keeler, dr, Wardu in bivšem ministru za vojno Pro-
fumu ter o celotni zadevi Preiskava je baje ugotovila obstoj cele mreže prostitutk, ki se je raztezala v številne kroge londonske »izbrane družbe*. Baje ima policija sezname, na katerih je na stotine imen. Pričakujejo se nove številne aretacije.
Kakor je znano, sta manekenka Keeler in bivši minister Profumo zahajala na dom dr. War-da. Manekenka Keeler je v intervjuju izjavila, da je krožila po Londonu skupno z ministrom Profumom z avtomobilom, ki mu ga je posodil minister za delo John Hare. To se je zgodilo poleti leta 1961. Pred nekaj tedni je laburistični poslanec George Wigg zvedel za to in je ministra vprašal za pojasnila. Ta pa je zanikal, da bi bil posodil avtomobil Profumu. Včeraj pa je minister za delo izjavil, da «se spominja«, da je avtomobil posodil, toda ne ve, čemu ga je Profumo vprašal. Pripomnil je, da ni nikoli poznal manekenke Keeler.
Kakor je znano, je dr. Ward trdil v intervjuju po televiziji, da je on sam obvčstil proti vohunsko službo o odnosih med Profumom in manekenko Keeler ter med to in 'sovjetskim pomorskim atašejem kapitanom 1-vanovom. Glede tega so v londonskih krogih mnenja, da je prvo obvestilo prišlo od ameriške informacijske službe.
Aretacija Stephena Warda je
logična posledica ostavke ministra Profuma. Toda škandal se prav gotovo ne bo ustavil tu. Dr. Ward je imel številna prijateljstva v političnih krogih in med londonskim plemstvom. Vedno so ga videli v družbi mladih deklet, v zdravniških krogih pa je užival velik ugled kot specialist za kostne bolezni. V Londonu so ga poklicali na konsult, ko si je Churchill zlomil nogo. Dr. Ward je dolgo časa poznal manekenko Keeler, Profuma in druge visoke osebnosti, med katerimi številne člane kraljeve družine ter sovjetskega atašeja Ivanova. Z Ivanovom sta bila dobra prijatelja, ker sta se oba bavila s slikarstvom. Dr. Ward trdi, da. je že zdavnaj obvestil protivo-hunsko službo o odnosih med Profumom in Keelerjevo. Nedavno ga je sprejel notranji minister Brooke, pozneje pa parlamentarni tajnik Mac Millana Bligh.
Iz raznih krajev Anglije poročajo o nič kaj prijetnih komentarjih za vlado. Vladi očitajo, da je skušala zakriti vso zadevo in da je nastopila šele tedaj, ko je zadeva prišla popolnoma v javnost in ko se je postavljala možnost kršitve državnih tajnosti.
Britanski zunanji minister lord Home je danes zanikal, da misli odstopiti. To je izjavil za-
radi govoric, ki so začele vztrajno krožiti včeraj, da se je odločil za odstop, ker je »razočaran zaradi škandala Profumo*. List »Evening News» pa je pisal, da je lord Home mnenja, da so nekateri člani vlade vedeli, cia jg izjava Profuma v spodnji zbornici bila lažna.
Voditelj britanske liberalne stranke Jo Grimond je danes objavil izjavo, v kateri poziva Mac Millana, naj odstopi. Izjava pravi: »Cas je, da se konservativna politika sanira. O-sebnost, ki bi morala oditi zaradi afere Profumo, je ministrski predsednik, ki se ne more izogniti svoji odgovornosti, in prav gotovo, nima namena, da bi se ji izognil*. Izjava dodaja: »Ali je Mac Millan vedel o nevarnosti ambienta, ki je obdajal njegovega ministra, in ni nič storil; ali pa nf o zadevi nič vedel in v takem primeru bi moral odrediti preiskavo, ker so že zdavnaj krožile številne govorice*:
Predstavnik laburistične stranke za vprašanja državne obrambe Denis Healey je izjavil, da so Mac Millan in člani njegove vlade vedeli, da Profumo laže, ko je podal svojo izjavo v 'spodnji zbornici. Healey je dodal, da bodo to zadevo skušali razjasniti med debato v spodnji zbornici, ki bo 17. junija.
Tudi pretekli teden ni prinesel še nobene odločitve glede sestave nove vlade. Politični tajnik KD Moro, ki je sprejel s pridržkom mandat za sestavo nove vlade, je sicer nadaljeval posvetovanja pretežno v krogih lastne stranke, vendar pa je očitno, da se mu ne mudi in da skuša pridobiti na času spričo okoliščine, da so danes volitve za obnovo deželnega parlamenta na Siciliji. Izidi teh volitev sicer ne morejo bistveno spremeniti sedanjega političnega položaja, ki ga označuje začasen zastoj v nadaljevanju politik« levega centra, tudi kljub temu, da so vse stranke levega centra formalno za nadaljevanje te politike. Toda težkoče so v tem, kako naj se nadaljuje ta politika. Pri tem sta dve diametralno nasprotujoči si stališči: KD (predvsem »doro-tejcis in centristi okrog Scelbe) postavlja poudarek na politični plati levega centra, kar otežkoča sporazum s socialisti. Tako stališče podpira v bistvu tudi Sara-pat; socialisti pa postavljajo poudarek na programski plati levega centra, kar otežkoča sporazum s KD. Stališče PSI podpirajo v bi-stvii tudi republikanci.
Ta 'ezačasna mrtva točkas — ka. kor jo označuje Saragat — je nedvomno posledica pritiska desni-čarskib in centrističnih krogov znotraj KD in je pri tem značilno, da se je enotnost KD ponovno vzpostavila prav na poudarjanju politične plati levega centra. V takem položaju pa je sporazum s socialisti skrajno težaven, če ž« ne povsem nemogoč. Socialisti namreč ne morejo privoliti v sporazum s KD, <e KD ni priprav. Ijentrj nadaljevati politike leveg*
(.Nadaljevanje na 2. strani)
GOVOR EDVARDA KARDELJA NA VELIKEM ZBOROVANJU V LJUBLJANI
Borba za mir je osnovni činitelj za hitrejši napredek družbenih sil
Kitajski dogmatiki se zaman bojijo, da bi koeksistenca zadržala napredni družbeni razvoj na svetu - O važnih nalogah novih skupščin v Jugoslaviji
stavljeni cilji morajo biti usklajeni z izgradnjo materialnih in drugih pogojev, potrebnih za njihovo uresničenje. Pri tem se ne sme pozabiti, da je potrebno u-stvariti istočasno pogoje za nadaljnji razvoj zaostalih področij Jugoslavije.
Velik del svojega govora je E. Kardelj posvetil važnosti sistema samoupravljanja in svobodnega poslovnega združevanja gospodarskih podjetij in v zvezi s tem poudaril, da prednosti, ki jih lahko imajo posamezniki oziroma delovni kolektivi, lahko izhajajo samo iz dela.
LJUBLJANA, 8. — V govoru na zboru v Ljubljani je podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj posvetil veliko pozornost notranjim vprašanjem v Jugoslaviji.
V delu govora, ki je bil posve-čen mednarodnim odnosom in zunanji politiki, je Kardelj poudaril, da je borba za mir bila do c.anes osnovni činitelj hitrejšega napredka družbenih sil vsakega naroda. Socializem kot družbeni sistem se vedno bolj uveljavlja.
Kitajski dogmatiki se zaman boje. da bi koeksistenca lahko zadržala napredni družbeni razvoj na svetu. Celo med katoliškimi kardinali je vedno več tistih, ki zatrjujejo, da je socializem novo poglavje človeštva, in skušajo katoliško cerkev prilagoditi temu dejstvu, je poudaril Kardelj. ((Danes postaja socializem vodilna e-poha in vpliva na dogajanja na »vetu. Vojna ne le, da ni neizogibna, temveč je borba za mir postala osnovni činitelj vseh naprednih sil. Zato je ena osnovnih načel naše zunanje politike mirovna koeksistenca in bo tudi v bo. doče ostala osnovno načelo naše •zunanje politike.# Kardelj je dalje poudaril, da se z novo vojno syet. ne more čez noč osrečiti s socializmom, temveč je za to potrebna vztrajna borba vsakega naroda posebej in pa medsebojno sodelovanje in razvijanje materialne osnove svetovnega gospodarstva. Združevanje narodov mora biti stvar njihovih notranjih jzot.reb, vsako zunanje posredovanje ima lahko samo usodne posledice. Zatepo je Kardelj poudaril, da nobena socialistična država ne sme vsiljevati drugi svojih oblik in poti, in je dodal, da mora Kitajska uvideti, da ne more podrediti celotnega mednarodnega socializma svojim trenutnim interesom in ambicijam.
Kardelj je ugotovil, da kitajski voditelji s svojo politiko dejansko spodkopujejo a ne pomagajo razvoju socializma na svetu. Jugoslavija kot socialistična država je bila vedno za najboljše odnose s socialističnimi državami. To sode. lcvanje je mogoče samo na zdravih osnovah, enakopravnosti in neodvisnosti. Na koncu svojega govora je Kardelj poudaril važnost bodoče svetovne konference za trgovino in razvoj, za rešitev vprašanj, ki izhajajo iz odnosov med razvitimi in nerazvitimi dr-žavami in potrebo nadaljnje borbe za odstranitev vsake diskriminacije, neenakopravnosti in gospodarske zaostalosti.
"> v prvem delu svojega govora, posvečenega notranjim vprašanjem,, je Kardelj poudaril, da se pred nove skupščine —. občinske, okrajne, republiške in zvezno — postavljata dve osnovni nalogi:	Prva, da zagotove pogoje
za uveljavitev nove ustave in da pripravijo nov gospodarski perspektivni načrt, ki naj zagotov nadaljnji napredek v material nem razvoju Jugoslavije in zbolj šanje življenjskih pogojev delov nega človeka. Kardelj je poudaril, da je smisel ustave V tem, da je »človekova usoda predvsem odvisna od njega samega*. Toda, je dodal Kardelj, država in vodilni politični organi imajo veliko vlogo in nosijo del odgovornosti za položaj človeka. Z novo ustavo se je želelo doseči to, da se država čim manj vmešava v življenje iri delo posameznika in delovnih kolektivov, toda država mora biti sposobna zagotoviti spoštovanje ustavnega reda- in izpolnitev vseh tistih družbenih funkcij, od katerih so odvisni u-sklajen razvoj socialistične skupnosti, enakopravnost in socialna varnost delovnega človeka. Po-
Kardelj je govoril tudi o vlogi Zveze komunistov in poudaril, da si je Zveza komunistov Jugoslavije pridobila velik ugled v širokih ljudskih množicah tudi zaradi tega, ker njena vodilna vloga nikdar ni pomenila monopol ali privilegij za komuniste, temveč je bila izraz splošnih stremljenj in družbenih potreb ljudstva.
Ko je govoril o odnosih med cerkvijo in državo, je Kardelj ugotovil, da so ti odnosi vedno boljši. Vera ni bila nikdar razlog za diskriminacijo človeka, je dejal Kardelj. Res je, da smo mi komunisti ateisti, toda ateizem ni naša vera, in zato nismo versko nestrpni. Mi smo nestrpni samo takrat, kadar se skuša ve-
ra izkoristiti za reakcionarne in protisocialistične politične cilje in takrat ko se ogrožajo pridobitve socialistične revolucije.
Kardelj je zatem govoril o svobodi znanstvenega in umetniškega ustvarjalnega dela v Jugoslaviji in pri tem poudaril, da znanstveno in umetniško ustvarjanje ni nobena abstraktna privatna zadeva, temveč da gre za odnos znanstvenika in umetnika do človeka ir, družbe, Zato nimajo prav tisti, ki mešajo vprašanje svobode ustvarjanja z vprašanjem rritike. Kritika, je poudaril Kardelj, je neobhodna komponenta kulturnega ustvarjanja' vsake vrste, zato se komunisti in delovni ljudje ne bodo odpovedali družbeni kritiki.
........................nun,,,.....................iimimiiiiii..m,,m,
V Vatikanu nadaljujejo priprave za izvolitev novega papeža
Ugibanja italijanskega tiska, kdo bo novi papež
VATIKAN, 8. — Danes se ie sestal četrti kardinalski zbor, ki pripravlja konklave. Ponovno se bo sestal jutri zjutraj. Kardinalski zbor je sklenil ustanoviti dve komisiji kardinalov: prva bo imela nadzorstvo nad udeleženci kon-klava, druga pa bo imela l slogo odkazovati celice za udeleien-ce konklava. Prvo sestavljajo kardinali Confalonieri, Traglia in Brovvne; tajnik je msgr. Costsn-tini. Drugo sestavljajo kardinali Ciriaci, di Jorio in Testa; tajnik je inž. Camillo Rebecchini.
Zaradi velikega števila kardinalov, ki se bodo udeležili konklava, bo vsak kardinal lahko irpel s seboj samo še enega spremljevalca. V izrednih primerih bodo dovolili enega več. Kakor je znano, je sedaj vsega 82 kardinalov.
Tiskovni urad Vatikana je danes objavil popis prostorov, ki jih bodo za konklave zaprli in ne bodo dostopni od zunaj. Zbor kardinalov je pooblastil časnikarje in fotografe, da si ogledajo zaprte prostore, kjer bo konklave. Za časnikarje bo obisk 18. junija popoldne, za fotografe pa
istega dne zjutraj. V Rim priha-jajo vedno novi kardinali, ki se bodo udeležili konklava.
Italijanski tisk je še vedno poln ugibanj, kdo bo novi papež. Značilno je, da pri napovedovanjih postavlja italijanski tisk vedno v ospredje milanskega kardinala Montlnija, ki ga prišteva med • zmerne*. Dalje omenja tisk kardinala LercHra. Med konservativnimi pa omenja kardinala Sirija, Antoniuttija in Marello. Med tujimi se omenja Agažanjan.
Pri tem se poudarja, da bo sedanji konklave precej drugačen od konklava leta 1958, na katerem je bil izvoljen pokojni llon-calli. Leta 1958 so bili vsi kardinali mnenja, da je po devetnajstih letih papeževanja Pija XIi. potrebno izvršiti temeljito revizijo v vrhovih katoliške hierarhije. Mesto državnega tajnika je bilo prazno. Večino kongregacij (cerkvena ministrstva) je vodil papež sam. Pij XII. je zlasti v zad-dnjih letih koncentriral večino o-blasti v svojih rokah, kar je povzročilo pravo krizo. Papež Janez XXIII. pa je vse to saniral. Imenoval je državnega tajnika in
■m um,iitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiti,ttiii,iiiiiifi,,*«mimm!tti,iiiiiiii,,i,iiiiii,it,iiii,iiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiii,
773 KANDIDATOV ZA 90 POSLANCEV
Volitve na Siciliji
Nenni o izredno velikem pomenu sicer kratkega papeževanja Janeza XXIII.
RIM, 8. — Jutri bodo na Siciliji deželne volitve za obnovitev deželnega parlamenta: , izvolili bodo 90 deležnih poslancev. Sicilija je razdeljena na devet volilnih o-krožij, kolikor je provinc. Največ poslancev bodo izvolili v Palermu (21); sledijo: Catania (18), Messina (13), Agrigento (9), Trapam (8), Siracusa (7), Caltanis-setta (6), Ragusa in Enna po pet. Volilnih upravičencev je 2.947.442. Predložili so 29 kandidatnih list, na katerih je 773 kandidatov. Volitve se bodo začele jutri ob 8. uri in se bodo zaključile ob 22.
...limit,milili    mimiiii timmiii milUHiuiiiniiiumi
Ameriški tisk o neumestnosti Kennedyjevega obiska v Evropi
«Washington Posts> meni, da bi moral predsednik ostati doma in *e posvetiti rešitvi vprašanja ratne diskriminacije
LONDON, 8- — Ameriški posla, nik v Londonu David Bruce je Odpotoval danes v Washington na posvetovanja v državnem departmaju v zvezi z napovedanim obiskom Kennedyja v Veliki Britani-
Med argumenti, o katerih bo. »ta govorila Mac Millan in Ken-nedy, je ameriški načrt za večstransko jedrsko silo NATO, ki bi temeljila na površinskih ladjah, ter prepoved jedrskih posku. »ov. Razen tega bosta Kennedy in Mac Millan govorila o odnosih med Vzhodom in Zahodom ter o odnosih med ZDA in zahodno Evropo. Ni izključeno, da se bosta posvetovala o možnosti izolacij^ de Gaulla zaradi njegove proti-atlantske politike. De Gaulle ne gleda s preveliko naklonjenostjo novega sestanka med Kennedy-jem in Mac Millanom.
V Washingtonu spravljajo Ken-nedyjev obisk v Londonu predvsem v zvezo z vprašanjem večstranske jedrske sile in z namenom, da Kennedy podpre majavo Mac Millanovo vlado. «Washing-ton Post*, ki je svoj čas podpiral Kennedyjev program za obisk v Evropi, objavlja danes dopis iz Londona pod naslovom, da bi moral Kennedy ostati doma. List postavlja enako utemeljitev, kakor
jo je pred dnevi postavil znani ameriški časnikar Walter Lipp-mann: »Rasni spori v ZDA grozijo, da se poslabšajo, %in predsednik ima dolžnost, brigati se za notranji položaj, preden se posveti načrtom, ki niso tako nujni, in to v trenutku, ko so zavezniške vlade v prehodni fazi*. »Washing-ton Post* dodaja:	«Kennedy ni
bil povabljen v Pariz. Nima v načrtu sestanka z najvažnejšim človekom kontinenta. Zato se Kennedy ne bo mogel razgovarja-ti z de Gaullom o najvažnejših vprašanjih zahodnega zavezništ* va: o pomanjkanju zaupanja*.
Tudi »New York Times* je mnenja, da je predsednikovo potovanje neumestno, in piše: »Se vedno smo mnenja, da je zaraoi političnega prehodnega razdobja v Evropi in zaradi bližnjih volitev novega papeža trenutek za Kennedyjevo potovanje malo ugoden. Prav tako ne vidimo v mednarodnem položaju vzroka tolikšne nujnosti, da bi bilo potrebno njegovo posredovanje v tujini, ko bitka za državljanske pravice terja njegovo navzočnost v domovini. Potovanje bo postavilo predsednika v sredino političnih in diplomatskih struj, od katerih bodo ZDA težko imele kako ko-rist*.
znani v v pone-
je imel
uri. Prvi podatki bodo [godnjih jutranjih urah
j
Politični tajnik Moro danes razgovore z osebnostmi in strokovnjaki svoje stranke. Jutrišnja številka socialističnega glasila »Avantil* objavlja članek Nennija, v katerem govori o izredno velikem pomenu papeževanja Janeza XXIII., glede katerega pravi med drugim, da je njegova značilnost x obsodbi križarskega duha; v zvezi z italijanskim političnim položajem pa pravi, da je petletno, papeievanje Janeza XXIII. sovpadalo s političnim poskusom sodelovanja med socialisti in katoličani. Ta okoliščina je sicer le slučajna, »četudi je bil značaj njegovega papeževanja vključen v gesti razumevanja in dobrohotnosti beneškega patriarha do 32. kongresa socialistične stranke, ki je bil v februarju 1957 v Benetkah*. Tudi pri poskusu sodelovanja med socialisti in katoličani gre v bistvu za enak načrt, dasi v manjšem obsegu: konec je treba napraviti križarskim vojnam, porušiti umetne pregraje, poiskati to, kar združuje, ne da bi si prikrivali to, kar razdvaja, ker to ima svoj stalen in upravičen razlog za obstoj. Petletno vladanje papeža XXIII. napoveduje v tem smislu bogato prihodnost, ker se vključuje »v splošno gibanje k boljšemu in bolj človeškemu svetu, ki zadobiva različne oblike in izraze, od človeka, do človeka, od skupnosti do skupnosti, ki pa ima svoje naravno stičišče v ukinitvi križarskega duha in miru*.
ANKARA, 8. — Danes se je nadaljevala razprava proti organizatorjem neuspelega vojaškega upo. ra, ki ga je vodil upokojeni poi. kovnik Ajdemir. Kakor je znano, je državni tožilec zahteval 36 smrtnih obsodb.
decentralizira! cerkveno oblast.
Nedvomno ne bo pri sedanjem konklavu tolikšne važnosti, kakor pri prejšnjih, vprašanje narodnosti posameznih skupin kardinalov, ki so se v glavnem o-predelili na razne struje, ki gredo od konservativne do tiste, ki se zavzema za nadaljevanje politike, ki jo je začel pokojni papež Janez XXIII. Jasne slike o razmerju sil si ni moč ustvariti. Računajo, da bo odločala približne tretjina kardinalov, ki ni izrazito opredeljena ne za eno ne za drugo stran.
(Nadaljevanje s 1, strani)
■centra od tam., kjer jo je prekjnt-la januarja letos in uresničiti najprej tisti del vladnega programa, ki je ostal neizpolnjen', tudi kljub temu, da se je medtem politični položaj znatno poslabšal za KD. Nerealistično bi bilo zantevati od socialistov, naj imajo razumeva nje za težkoče KD in naj celo tve. gaj o razkol v svoji stranki samo zato, da bi KD mogla ohraniti svojo enotnosti Kako bodo rešili ta gordijski vozel, še ni jasno, in vedno bolj v ospredje stopa domneva, da Moro ne bo spredel mandata za sestavo nove vlade in da bo prepustil mesto neki drugi o-sebnosti svoje stranke, ki naj bi sestavila enobarvno upravno .vlado, dokler ne bi — po kongresu socialistične stranke — poskusili sestavo vlade s sodelovanjem socialistov.
Strokovnjaki za vprašanja kmetijstva vseh štirih strank so se sestali dvakrat in dosegli sporazum glede nekaterih vprašanj, glede nekaterih drugih vprašanj pa so stališča različna; vendar pa prevladuje mnenje, da bi mogli premostiti težkoče z nekaj dobre volje: vse je seveda odvisno od političnih vodstev strank, ko se bodo začela pogajanja tudi o teh vprašanjih v okviru skupnega programa vlade (seveda če bo do teh pogajanj sploh prišlo).
Neredi v Iranu
Harold VVilson v Moskvi
MOSKVA, 8. — Voditelj angleške laburistične stranke Harold Wilson je prišel danes na enotedenski obisk v Moskvo. Sprejel ga bo tudi Hruščov. Z njim so prišli še nekateri drugi laburistični voditelji.
Ob prihodu v Moskvo je VVilson izjavil, da upa, da bo s Hru-ščovorn govoril o razorožitvi, o prenehanju jedrskih poskusov, o Nemčiji, o finansiranju dejavnosti OZN, o položaju v jugovzhodni Aziji in na Srednjem vzhodu ter o trgovini med Vzhodom in Zahodom.
V Londonu je VVilson pred odhodom izjavil, da njegova stranka ne misli na noben način špekulirati z afero Profumo, toda hoče vsestransko razjasniti vprašanja varnosti države, ki so povezana s to zadevo. Dodal je, da je afera Profumo načela številna kočljiva vprašanja varnosti, in da je skušala laburistična stranka vedno preprečiti, da bi osebne za-oeve bivšega ministra obravnavali v spodnji zbornici. Pripomnil je, da je laburistična stranka vsekakor takoj poročala Mac Milla-nu o vseh informacijah, ki jih je v zvezi s tem dobila, ter jih ni objavljala.
VVilson je dejal, da je med naj. važnejšimi vzroki njegovega obiska v Moskvi poskus, Videti, do kod gredo težave za podpis spo-razuma o prepovedi jedrskih poskusov, tgr da razjasni nesoglasja glede tega med ZDA ip Sovjetsko zvezo. Izrazil je mnenje, da izvajajo Kitajci močan pritisk na Hruščova, da bi napravil kbnec miroljubnemu sožitju z Zahodom.
Ko se bo vračal iz Moskve, se 'bo VVilson sestal v Varšavi z Go. mulko. •
ZADNJE ŠPORTNE VESTI-
Dirka po Hrvatskl in Sloveniji
Avstrijcem vse lovorike
ZAGREB, 8. — Avstrijski kolesarji so zabeležili v letošnji dirki po Hrvatski in Sloveniji dvojno zmago. Zmagovalec dirke Je Hans Furian iz Štajerske s časom 17 ur 3114”. Drugo mesto je zavzel War-ga (Dunaj I.) 17.3F31”, tretje mesto pa je pripadlo Boltežarju (JLA) s časom 17.31’37".
V ekipni lestvici je na prvem mestu Dunaj I. s časom 52.43’41”, na drugem Jugoslovanska armada 52.46’43”, na tretjem pa Pula 52 ur 48’62”. V zadnji etapi na progi Ljubljana - Zagreb je zmagal Willy Malicek (Dunaj II.) s časom 13 ur 21 '43”.
PAFYRO S
UVOZ IN IZVOZ
M. F E R F O G L I A
Trst — Ulica F. Severo 10 — Tel. 36-453
vseh vrst papirja in lepenke,
grafičnega materiala in pisarniškega pribora
V Teheranu in v drugih iranskih mestih je prišlo te dni do velikih demonstracij, med katerimi je zgubilo življenje veliko število ljudi, mnogo pa jih je bilo ranjenih. Prebivalstvo so na demonstracije nahujskali verski voditelji in veleposestniki, ki se odločno upirajo socialnim reformam, za katere se je iranski šah odločil, da bi se obdržal na oblasti.
Na referendumu od 26. januarja se je. ljudstvo z ogromno večino izreklo za načrt vlade o številnih reformah. Program reform določa: raztegnitev agrarne reforme, .nacionalizacijo gozdov, volilne pravice ženskam, 20-odstotm delež delavcem pri dobičkih v tovarnah, revizijo volilnih zaku-nov in ustanovitev posebnih skupin za pomoč pri razvoju dežele.
To je bilo prvikrat v zgodovini Irana, da so se državljani neposredno izrekli o načrtih vlade (ker je bil parlament z odlokom šaha razpuščen maja 1961). Za načrt vlade so se v največjem številu izrekli delavci, posebno pa tudi kmetje, ki na podlagi agrarne reforme prvikrat dobivajo zemljo v svojo lastnino. Program vlade je naletel na veliko podporo tudi med študenti, zlasti glede agrarne reforme in volilne pravice ženskam. Toda naletel je tudi na mo čan odpor proti načrtom, da bi se nekatera že nacionalizirana podjetja vrnila bivšim lastnikom. Prav ta protest študentov, ki je prišel do izraza v številnih demonstracijah, je izkoristila iranska reakcija, t. j. veleposestniški m verski krogi, in se je uprla vsem ostalim točkam vladnega programa. Ze marca je prišlo• do upora veleposestnikov in plemenskih poglavarjev v južnem delu Irana. Med spopadi z vojsko, ki je ta upor zadušila, je bilo 44 mrtvih in nad sto ranjenih.
Po kratkem premirju so 5. t. m. izbruhnili v Teheranu novi neredi, ko je množica sfanatizirunih demonstrantov pod vodstvom najbolj reakcionarnih verskih starešin izvršila napad na vladna poslopja in ustanove in v prvi vr-
sti na ministrstvo za gospodarstvo in notranje posle ter na radijsko postajo. Aretirali so več verskih voditeljev. Eden od teh je izjavil, da je treba prenehati z vsemi reformami v družbenem življenju dežele. Zarotniki so nameravali sabotirati komunikacije, električne centrale in vodovod ter porušiti dekliško gimnazijo v Teheranu. Verski fanatiki so se spravili na to šolo, ker nasprotujejo emancipaciji žensk v Iranu. Med organizatorji demonstracij je tudi bivši šef iranske varnostne službe general Baktijar, ki je pred dvema letoma zbežal v tujino. V Iraku se je sestal z muslimanskimi verskimi poglavarji. Baktijar je znan iranski veleposestnik.
Značilno je, da so študentje odbili sodelovanje pri teh demonstracijah. Varnostnim silam je do daj uspelo obvladati položaj. Proti demonstrantom so nastopile zelo ostro. Po uradnih podatkih je bilo 66 demonstrantov ubitih, 150 pa ranjenih. Aretirali so več sto verskih fanatikov. Toda v samih u-radnih krogih predvidevajo nove nemire. Kajti verski krogi, ki jih agrarna reforma neposredno prizadeva, so našli zaveznike v najbolj zaostalih slojih naroda. In sedaj nastopajo skupno pod versko zastavo proti emancipaciji žensk ter proti razdelitvi zemlje veleposestnikov in verskih kast.
Iranska vlada se je morala spričo sodobnega gospodarskega in socialnega razvoja na svetu in tudi na arabskem svetu odločiti za ukrepe, čeprav samo delne, za likvidacijo veleposestniško-fev-dalne ureditve. Jasno je, da je do teh potez iranske vlade prišlo zaradi dolgih družb eno-političnih vrenj v sami deželi, in tudi zaradi splošnega naprednega razvoja na azijskem in afriškem kontinentu.
Ne glede na fevdalno-verski odpor in na krvave demonstracije se zdi, da je nova smer v Iranu (ki jo nekateri imenujejo za «revolucijo od zgorajs) naletela na ugodna tla. Od doslednosti vlade bo seveda odvisno, ali bo 20 milijonov Irancev (z maloštevilnimi čeprav močnimi izjemami) nadaljevalo podporo v tej smeri. Ne sme se namreč pozabiti, da na tem delu verski fanatizem in fevdalizem zelo težko odstopata mesto vsemu, kar ogroža njiju pozicije.
Osvobodilna vojna za človeštvo
V Washingtonu se je te dni začela konferenca svetovne organizacije za prehrano (FAO), kate-re se je udeležilo nad 1000 dele-
gatov iz raznih držav.
Pri vseh dosedanjih razpravah so prišli do zaključka, da je treba vprašanje prehrane reševati po dvojnem tiru: s povečanjem proizvodnje hrane in z organiziranimi akcijami, da bi se glad likvidiral v svetovnem merilu. Vsi se strinjajo, da so za tako vzporedno reševanje široke možnosti. Pred očmi je treba imeti, da polovica človeštva na svetu trpi glad, in poleg tega, da se bo do leta 2.000 prebivalstvo na svetu podvojilo, Znanstveni in tehnični dosežki so dosegli tako stopnjo, da že danes omogočajo odpravo gladu.
Drugi tir se zdi v današnjih raz. merah težji, čeprav je nujno potreben za uspešno reševanje tega vprašanja. Široka mednarodna akcija narekuje velike spremembe v mednarodni politiki; potrebno je organizirano usmerjanje razvitih svetovnih proizvodnikov na tako imenovano problematiko Sever — Jug. Za uspešno akcijo pa je potrebno, da se mednarodna skupnost osvobodi gospodarske in politične navlake iz preteklosti, kakor je na pr. načrtno omejevanje proizvodnje hrane ali pa oboroževalna tekma. Edino z mednarodnim sodelovanjem bo moč ta problem rešiti. Ameriški predsednik Kennedg je v svojem otvoritvenem govoru na konferenci povsem upravičeno poudaril, da je vojna proti gladu prava osvobodilna vojna za človeštvo. Indijski predsednik Radakrišnan pa je poudaril, da se mir in stabilnost ne bosta mogla nikoli ohraniti, če bo moralo nad polovico prebivalstva vse leto gladovati.
Washington-Moskva
Prejšnji teden so v Washingto-nu uradno sporočili, da je bil med Sovjetsko zvezo in ZDA dosežen sporazum o vseh tehničnih podrobnostih za neposredno teleprintersko zvezo med Vfashingto-nom in Moskvo. Sporazum so do~ segli po 18 tajnih sestankih strokovnjakov obev držav ZDA so načrt sporazuma že odobrile in sedaj pričakujejo še formalno odo. britev Sovjetske zveze. Verjetno
bodo sporazum te dni podpisali■ To bo vsekakor prvi edini otipljiv uspeh dosedanjih razgovorov na konferenci za razorožitev. Neposredna proga bo šla skozi Helsin-ke, Stocčholm in London. Uporabljali bi jo samo v izjemnih primerih, če bi grozilo, da izbruhne vojna zaradi unesrečnega primera)), oziroma za popuščanje napetosti v kritičnih položajih. Linija naj bi omogočila predsednikoma vlad Sovjetske zveze in ZDA. da si v nekaj minutah izmenjata o-sebna sporočila.
Rasizem v ZDA
V ZDA se v številnih mestih južnih držav nadaljujejo demonstracije črncev proti rasni diskriminaciji. Na nekaterih univerzah c južnih državah so že vpisali črnske študente, kamor prej niso imeli dostopa. Rasistični guvernerji grozijo z novimi akcijami, toda zvezna sodišča vedno odločneje posegajo v zadevo in ukazujejo oblastem, naj spoštujejo zvezno ustavo, ki določa enakopravnost z« vse državljane. Tudi predsednik Kennedy se je odločil za ostrejš' nastop. Napovedal je predložitev novih zakonov za odpravo diskriminacije na številnih sektorjih. Razen tega se v nekaterih mestih množijo pobude poslovnih ljudi, ki se sporazumevajo s črnskimi voditelji o odpravi segregacije, Številni hoteli in javni lokali so že ukinili segregacijo. Jasno je, da so to šele prvi zelo skromni uspehi črncev in da bo njihova borba za enakopravnost še dolga in težavna. Kajti rasizem v jušnih ameriških državah je zelo gl?-boko ukoreninjen in se ne da izkoreniniti na mah, če upoštevamo, da se vse dosedanje ameriške vlade niso dosti brigale, da bi temeljito rešile to vprašanje, ker tako demokratska kakor republikanska stranka nista doslej temeljito načeli tega vprašanja iz volilnih razlogov. Ce bo imel Kennedy P°* gum temeljito načeti to vprašanje bo sicer zgubil med konservativnimi volivci v južnih držuvah, toda bo na drugi strani pridobil velike množice črnskih volivcev■
TOMASO PRI0GLI0
ŠPEDICIJA
TRST — TRIESTE
Ul. C. Ghega I/III. — Tel. 37-314, 31-291
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S P A - D D.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.000.000 • VPLAČANIH LIR 180.000.000
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 telefon št. 38-101, 38-045 brzojavni naslov- BANKRED
S
IZVAZA

Gradbene žičnike po pariških, britanskih in ameriških standardih
Poeinkane gradbene žičnike; postopek poeinkanja s potapljanjem ali z elcklrogulvunizaeijo
Modrožarjcne žičnike za strešno lepenko
Vlečeno žieo, okroglo, svetlo, za izdelavo žičnikov in žičnih pletiv
Vlečeno žieo,
okroglo, modrožarjeno, za vezanje
Pocinkano žieo, okroglo: postopek pocinkanju s potapljanjem
Pocinkano hodečo žieo, tipa 10/A, dvojno pleteno, debelina žil 12,5 RWG, 13,5 HWG in 14 BWG; razmak bodic od 2-4 cole
Žico za avtogrnsko varjenje
Pocinkane in črne šivne cevi za plin in vodovod, L)li\ 2440, dimenzije od 1/2 cole do 2 col
Črno pločevino, Siemens-Marlinove kvalitete, fino, srednjo in debelo, v trgovskih lormatih
Pocinkano pločevino, Siemens-Martinove kvalitete, debeline 0,5 do 2 mm, v trgovskih formatih; postopek pocinkanja s potapljanjem
Profilno železo v palicah, različnih kvalitet, okroglo, kvadratno in ploščato
Oplaserne
elektrode za varjenje
PRIMORJE EIPORT
IZVOZNO UVOZNO PODJETJE
NOVA GORICA - JUGOSLAVIJA
Telefon* št 07 Nova Gorica, št 1? Šempeter pri Gorici
Brzojavi: Primorje fcxport - lekoči račun 600-31/1-39 *——------------- pri JUB Ljubljana *------------------
PfBnofs^T^nevmk
s
9. Junija 1963
—T	V			> y	p	H	1
			L	1 J	1
GUILLAUME
APOLINAIRE
LnJ
SIS
Nizozemska ladja »Alkmarn se je vračala z Jave z dragocenim tovorom začimb. Ustavila se je v Sonthamptonu in mornarji so dobili dovoljenje, da se izkrcajo.
Eden od njih, Hendrick Wer-ster, je vzel na desno rame opico, na levo papigo, v roko pa je vzel kos indijske tkanine, ki jo je — kot tudi živali — nameraval v mestu prodati,
V Bar Streetu ga je nagovoril neki zelo lepo oblečen gospod in ga vprašal, ali išče kupca za svojo papigo.
— Kupil bi to ptico, — je dejal. — Potrebujem nekoga, ki bi mi govoril, ne da bi mi bilo treba odgovarjati. Živim osamljeno.
Kot skoraj vsi nizozemski mornarji, je Hendrick Werst'er govoril angleško. Povedal je svojo ceno, ki jo je neznanec sprejel.
— Pridite z menoj, — mu je dejal. — Stanujem precej daleč. Dali boste papigo v kletko, ki jo imam že pripravljeno v hiši. Morda mi bo všeč tudi tkanina...
Hendrick Werster, ki skoraj ni verjel svoji sreči, je odšel z gen-tlemanom. Medpotoma je pričel hvaliti svojo opico v upanju, da jo bo tudi lahko prodal.
Toda Hendrick je kmalu prenehal govoriti. Zaman je bila njegova poplava besed, ker mu neznanec ni odgovarjal in se je sploh zdelo, kot da ga ne posluša.
— Približujeva se mojemu domu.
Bila sta že izven mesta. Ob cesti so se razprostirali ograjeni parki, Od časa do časa se je zasvetilo' skozi vejevje razsvetljeno qknp jcakšne vile, v daljavi pa je bilo slišati zloslutno tuljenje ladijskih siren.
Neznanec se je zaustavil pred neko ograjo, izvlekel iz žepa sveženj ključev in odprl vrata. Ko sta vstopila, je vrata zopet zaklenil.
Mornar je opazil na dnu vrta majhno vilo, ki je imela spuščene rolete. Molčeči neznanec, hiša brez znamenja življenja — vse to je bilo tako turobno. Toda Hendrick se je spomnil, da neznanec živi sam.
»Čudak je,» je pomislil in se sramoval tesnobe, ki se ga je za hip polastila. Zavedal ^e je, da nizozemski mornar ni tako bogat, da bi ga kdo zvabil tako daleč in oropal.
* • •
— Ce imate vžigalice, posvetite mi, — je dejal neznanec, ko je iskal ključavnico na vratih vile.
Mornar ga je ubogal, in ko sta vstopila, je neznanec prižgal luč in razsvetlil okusno opremljen salon. Hendrick Werster je bil zdaj že čisto miren. Pričel je celo upati, da bo neznanec kupil tudi tkanino.
Neznanec je zapustil sobo in se vrnil s kletko.
— Denite noter papigo, — je dejal. — Iz kletke jo bom izpustil šele tedaj, ko se me bo privadila.
Ko je zaprl vratca za prestrašeno ptico, je naprosil mornarja, naj stopi v sosednjo sobo. Pristavil je, da je v njej primerna miza, po kateri bo lahko razgrnil svojo tkanino. Hendrick Werster ga je ubogal in stopil v sobo, ki mu jo je neznanec označil. Toda brž ko so se vrata za njim zaprla, se je obrnil ključ. Bil je ujet.
Presenečeni mornar se je hotel vreči na vrata, da bi jih razbil, toda neznančev glas ga je zaustavil:
— Mornar, samo korak, pa boš mrtev]
Hendrick je dvignil glavo in opazil skozi odprtino v vratih, ki je prej ni bil videl, revolversko cev, ki je bila naperjena vanj. Prestrašen je stopil dva koraka nazaj.
Boriti se ni mogel, v tej situaciji mu nož ni nič koristil, pa tudi revolver mu ne bi pomagal. Neznanec je naperil svoj revolver nanj, bil je zaklonjen za zidom zraven odprtine, ki je skozi njo opazoval vsako mornarjevo kretnjo in držal iztegnjeno samo roko z revolverjem.
— Dobro me poslušaj, — je dejal neznanec, — in me ubogaj! Za uslugo, ki mi jo boš po sili napravil, te bom bogato nagradil. Nimaš izbire] Pokoraval se mi boš brez oklevanja, sicer te bom ubil kakor psa, Izvleci predal iz mize- V njem je revolver za šest nabojev, toda notri jih je samo pet... Vzemi ga!
Nizozemski mornar ga je podzavestno ubogal. Opica na njegovem ramenu je prestrašeno vreščala in drhtela.
Neznanec je nadaljeval:
— V kotu sobe je zavesa. Odgrni jo]
Mornar je odgrnil zaveso in zagledal za njo posteljo, s katere ga je z očmi, polnimi groze, opazovala ženska z zvezanimi rokami in nogami ter zamašenimi usti.
— Odveži tej ženski roke in noge, — je dejal neznanec, — in ji vzemi ruto iz ust!
Ko je bil ukaz izpolnjen, se je mlada in zelo lepa ženska vrgla na kolena proti odprtini v vratih in vzkliknila:
— Harry, kakšna sramotna past! Zvabil si me v to vilo, da bi me tu ubil. Dejal pa si mi, da si jo najel zato, da bi v njej preživela prve dni po spravi. Mislila sem da sem te prepričala. Mislila sem, da mi verjameš, da nisem ničesar kriva... Harry! Har-ry! Nedolžna sem! Nedolžna sem!
— Ne verjamem ti, — je odgovoril suho neznanec.
— Harry, nedolžna sem! — je ponovila ženska s pridušenim glasom.
— To so bile tvoje zadnje besede, skrbno jih registriram. Poslušal jih bom vse življenje!
Neznančev glas je za hip zadrhtel, toda brž je postal zopet odločen.
— Vedi, da te še ljubim, — je pristavil. — Ce bi te manj lju-bji, bi te sam ubil. Toda tega ne morem storiti, ker te ljubim...
Nato se je obrnil k mornarju:
— Mornar, preden bom preštel do deset, boš tej ženski izstrelil kroglo v glavo. Ce tega ne boš storil, boš padel sam mrtev k njenim nogam. Ena, dve tri...
Se preden je neznanec naštel do štiri, je Hendrick izstrelil kroglo v žensko, ki ga je na kolenih obupano opazovala. Padla je z obličjem proti tlom — krogla jo je zadela v čelo. Toda naslednji trenutek je odjeknil še en strel, ki je prišel iz odprtine v vratih, in zadel mornarja v .sence, medtem ko se je opica vre-šče skrivala v njegovem suknjiču...
Naslednjega dne so mimoidoči, ki so slišali čudne krike iz neke vile v predmestju Southamptona, obvestili policijo, ki je kmalu prispela in vdrla vanjo.
V eni od sob so odkrili truplo mornarja in mlade žene.
Iz mornarjevega suknjiča je planila opica in skočila nekemu policaju v obraz. Ta nenadni napad je vse tako prestrašil, da so jo z nekaj kroglami ubili, šele nato- so i*e znova približali truploma.
Oblasti so uvedle preiskavo. Vsem se je zdelo jasno, da je mornar ubil najprej ženo, nato pa še sebe. Toda okoliščine so bile skrivnostne. Obe trupli so identificirali in vsi so se spraševali, kako se je lady Phingale, žena angleškega plemiča, znašla sama v osamljeni vili z mornar-je"m, ki je tisti' večer šele prispel v pristanišče.
Lastnik hiše. ni mogel pomagati preiskovalnim organom s koristnimi obvestili. Osem dni pred dramo je dal vilo v najem nekemu Collinsu iz Manchestra, ki ga pozneje ni nihče mogel najti. Ta Collins, kakor je dejal, da mu je ime, je imel rdečo brado, ki bi utegnila biti tudi lažna.
Lord phingale je prispel iz Londona. Oboževal je svojo ženo in hudo je bilo gledati njegovo bol. Niti on sam v vsej drami ni ničesar razumel.
Po tem dogodku se je umaknil iz družbe. Zdaj živi osamljen, samo s služabnikom in papigo, ki neprestano ponavlja;
— Harry, nedolžna sem! Har-ry, nedolžna sem!...
Mladinski pevski festival v Celju
Po predhodnih nastopih na lokalnih revijah v posameznih o-krajih so najboljše klasificirani mladinski zbori in orkestri nastopili na Mladinskem festivalu v Celju. Tu so se na koncertih, ki so bili od 30. maja do 2. junija zvrstili najprej najboljši mladinski ansambli Slovenije, nato najboljši zbori iz vseh Jugoslovanskih ljudskih republik ter končno nekateri inozemski zbori.
Kot uvodna prireditev je bila v Mestnem muzeju otvorjena razstava jugoslovanskih narodnih instrumentov in mednarodna razstava učnih knjig in priročnikov za glasbeni pouk na osnovnih, strokovnih in srednjih šolah. Zastopane so bile Avstrija, Bolgarija, Cehoslovaška, Finska, Francija, Nemčija, Sovjetska Zveza, Združene Ameriške države, Anglija in Jugoslavija. Na razstavi ljudskih instrumentov, za katero sta prispevala pomemben delež Etnografski muzej iz Zagreba in Mestni muzej iz Ptuja, smo videli razne oblike piščalk, klari-netov, gusl itd. Za mene so bile absolutna novost nekake ljud-
Iz zadnje številke letošnjega letnika Literarnih vaj. Vanja Kabalin (2. razr. srednje šole) Cirkus.
...................1........."a""1'.»•......................minil.........................
NOVI USPEHI PROF. PAVLETA MERKUJA
Slovenski skladatelj iz na koncertnih sporedih t
Trsta
Italiji
V zadnjih dveh letih je opaziti v Italiji večje zanimanje za jugoslovansko glasbo - Velik pomen zagrebške glasbene bienale
Ime tržaškega glasbenika, komponista prof. Pavleta Merkuja, se že nekaj časa. sem dokaj pogosto pojavlja v javnosti: na sporedih koncertov,, v kritikah pa tudi v raznih časopisih in revijah, kjer Merku sam Objavlja svoje članke in poročila. Ko smo se pred časom z njim pogovarjali, smo lahko za osnovo razgovora in članka vzeli izvedbe njegovih del. Takrat jih še ni bilo tako zelo dosti, da jih ne bi mogli zajeti tudi za nekoliko daljšo dobo. Sedaj pa je stvar drugačna: napisati bi morali .kar dolg seznam, če bi hoteli navesti samo v§e izvedbe ,od našega zadnjega «,uradnega«, razgovora.. To; je torej že nepotrebno in pogovarjati se moramo na drugi osnovi. Zač-pimo raje na Jjj^datku, da se je Merku v za*dnjem času uveljavil tudi na nekaterih koncertih v nekaterih italijanskih mestih: Viareggiu, Firencah in Bologni.
Tu se pravzaprav pričenja novo poglavje. Merku nam rad postreže s podatki, da odgovor na vsako vprašanje in pokaže poročila o izvedbah svojih del. Pri tem prav nič ne prikriva, če je vmes katero manj ugodno in se tudi nič ne razburja nad kritikom.
Ko se Je v ponedeljek 29. a-prila pričela v Viareggiu koncertna sezona «Porrilad 1963», je sezono otvoril komorni orkester palače Pitti iz Firenc. (Or» kester deluje sedaj že deset let, vodi pa ga mladi dirigent AldO Faldi. Nastopal je že mnogo v inozemstvu in jeseni pojde na gostovanje v Jugoslavijo:) Na osmih koncertih te sezone —*■ vsak ponedeljek do 17. junija — nastopajo odlični komorni ansambli in solisti. Komorni orkester palače Pitti je1 imel na sporedu — poleg Mozarta,. Boccherini - Carmirellija, Schuberta — tudi Merkujevo Glasbo za godala. V lepem koncertnem programu (za vso sezono) je navedeno, da je Merku diplomiran slavist in da je sodelavec
tudi jugoslovanskih glasbenih in kulturnih revij. Nadalje je v programu napisano, da je dala komponistu navdih za prvi stavek njegove skladbe «neka pesem Srečka Kosovela, enega izmed največjih slovenskih modernih pesnikovi). 11 Telegrafo iz Livorna je dvakrat pisal o koncertu ter poudaril velik uspeh skladatelja Merkuja, ki je bil na koncertu osebno navzoč. Gui-do Marotti pa je v La Nazione iz Firenc napisal kar majhno razpravo ob Merkujevi skladbi ter avtorju čestital.
Dva tedna pozneje je orkester nastopil v Beli dvorani palače Pitti v Firencah z nekoliko spremenjenim programom; na sporedu pa je ostal Merkii. To pot je sledila ppieg dveh ugodnih tudi ena 'neugodna kritika, m sicer v Ndzione Sera.
V času med obema omenjenima koncertoma pa je v: okviru »italijanskih glasbenih petkovi) v Bologni nastopil tržaški duo Renzo Damiani (oboa) — Fiorella Miotto (klavir), ki je imel na sporedu Merkujevo So. natino op. 19. Pred kratkim pa je orkester gledališča La Fe-nice v Benetkah posnel za RAI Merkujev Lirski 'koncert za klarinet in orkester.
Ko smo tako obdelali ta Merkujev «prodor» v italijanski koncertni repertoar, nas že zelo zanima zvedeti kaj o Zagrebški glasbeni bienali, ali vsaj o tem, kako se je kaj naš skladatelj uveljavil na tej pomembni mednarodni glasbeni. prireditvi. Končno je zanimivo vedeti, kako je sploh mogoče priti na spored tako velike prireditve.
Merku nam pove,. <3a Je prejel pred dobrim letom od Zagrebške glasbene bienale vabilo, naj napiše skladbo, ki bi za to priložnost doživela svojo praizvedbo. Napisal je Koncert za rog in zbor. Na sporedu koncerta 9. maja je bil v družbi Dušana Radiča, Iva Petriča ter Poljaka Witolda Lutoslawskega. Po koncertu so bile hrvaške kritike
(v Vjesniku in Večernjem listu) zelo ugodne, manj ugodne pa v Borbi in Politiki.
V pogovoru o festivalu pade seveda tudi vprašanje, če je bil Merku tudi osebno na festivalu.
Seveda je-bil, a na žalost na šoli rvl ’ mogel dobiti- več dopusta, da bi bil lahko v Zagrebu od začetka do konca prireditve. Tako mu je bilo onemogočeno, da bi prisostvoval vsem pomembnim dogodkom na festivalu. Najbolj mu je žal, da ni,	mogel	slišati	praizvedbe
skladbe Canciones a Guiomar Luigija Nona, najpomembnejšega predstavnika italijanske glasbene avantgarde, kakor tudi ni mogel slišati njegovega- prikaza italijanske sodobne glasbe. Toda kljub temu pravi Merku, da je srečen, ko je mogel slediti festivalu vsaj štiri dni in pol.	V tem	času	je videl in
slišal mnogo	izredno	pomembnih
predstav in koncertov.
Kakšen je bil njegov splošen vtis	o tej	veliki	mednarodni
prireditvi, smo ga vprašali.
Bil je pač vtis, ki ga lahko na človeka napravi tako velika, resna in odlična glasbena prireditev, in to zaradi izredne širine, s katero so prireditelji zasnovali festival, pa tudi zaradi prisotnosti več desetin svetovno pomembnih skladateljev, kot npr. Stravinskega, Habe, Lutoslawskega, Cagea, Nona in drugih. Obenem je bil festival zelo pomemben zaradi prisotnosti izredno dobrih solistov in izvajalnih ansamblov z vsega sveta, npr. simfoničnega orkestra moskovske državne filharmonije z dirigentom Kiri-lom Kondrašinom, komornega orkestra krakovske filharmonije, celotne državne Opere iz Hamburga itd.
Ob vprašanju, kakšen je njegov osebni občutki ojj^sapipm dejstvu, da je bil povabljen k sodelovanju na festivalu, se je skladatelju kar zasmejalo in odgovor je bil potem povsem logičen, da je bil namreč silno vesel — poleg drugega tudi zato, ker so se prireditelji
(Nadaljevanje na 5. strani)
ske orglice. Sestavljene so 'Iz serije malih lesenih piščalk različnih dolžin (in seveda različnih tonskih višin) na katere se potem igra Jcakor na običajne kovinske orglice. Po zunanji o-bliki so podobne cerkvenim orglam, seveda v skrajno miniaturni sestavi.
30. maja je bil slavnostni otvoritveni koncert, na katerem je sodeloval mladinski zbor osnovne šole v Celju, orkester glasbene šole ter mešani mladinski zbor celjske gimnazije. Pri tem se je organizatorjem pripetil majhen spodrsljaj s tem, da so vključil; v program neko skladbo, ki nikakor ni spadala v tako seriozno prireditev in bi bilo bolje, da bi jo bili prepustili kakemu letoviščnemu kraju za koncert v parku. Pravo vzdušje je pa takoj vzpostavil gimnazijski zbor pod vodstvom Egona Kuneja, ki je v vzorni obliki predstavil vrsto dobro prirejenih slovenskih narodnih pesmi, par madrigalov in nekaj skladb drugih jugoslovanskih narodov.
Naslednji dan so se na popoldanskem koncertu zvrstili zbori osnovnih šol iz Sečovij, Kapele, Nove Gorice, Solkana, Škofje Loke,' Maribora, Ljubljane in Slovenij Gradca. Povprečno število pevcev v nastopajočih zborih je bilo 100! Najbolje sta se tu uveljavila zbor iz Sečovij v Istri in zbor iz Nove Gorice. Zvečer smo pa slišali vrsto mladinskih zborov srednjih šol. Tu smo imeli opravka že z mladeniči in mladenkami. Zvrstila so se zbori iz Maribora, Tolmina, Kranja, Murske Sobote, Ljubljane in Celja. Za posebno presenečenje pa je poskrbel zbor in orkester Centra za glasbeno vzgojo iz Maribora. Izvajal je kantato Nespečnost skladatelja Aleksandra Lajovica. Avtor se je po-služil, poleg petja in tradicionalnih instrumentov tudi novejših sredstev, posebno tolkal. Poslu-žil se je tega s tako prepričljivo umetniško koncepcijo, da se je mogel tudi najbolj zagrizeni nasprotnik sodobnih prijemov uveriti, da morejo taka sredstva odlično služiti glasbeni umetnosti. Seveda je potrebno, da jih uporablja resnični umetnik, komponist, ki ima nekaj povedati. In Aleksander Lajovic ima nekaj povedati. Tu je skladatelj, ki bi ga morala slišati tržaška koncertna publika in tržaški slovenski in italijanski glasbeniki! Čestitamo pogumnemu dirigentu Marku Zibonu za posrečeno izbiro in odlično izvedbo.
V soboto, 1. junija smo na popoldanskem koncertu spet poslušali mladinske zbore osnov-fiih šol. Prišli so otroci iz Rimskih Toplic, iz Vidma-Krško, Ljubljane, Zagorja, Ptuja in Celja.' ZbAri^prav tako številni kot prejšnji dan. Raven podajanja za spoznanje višja. Briljirala sta zbora iz Zagorja in RTV Ljubljane. 2irija je, upoštevajoč razne okolnosti, pripustila k naslednjemu koncertu mladinski zbor iz Zagorja ob Savi. Zbor je to odlikovanje v polni meri zaslu-
Slika iz Celja, ki je bilo letos že četrtič prizorišče mladinskega pevskega festivala ................... .....................................................................................................................................
žil. Saj je večina nastopajočih zborov pokazala lepo glasovno izobrazbo, lepo dinamično nian-siranje, vzorno dikcijo in intonacijo. Na vsakega posebe smo lahko vsi ponosni. Ali zagorski otroci so poleg tega podali svoj program tako glasbeno občuteno, tako doživeto, da si priznanje vsekakor zaslužijo.
Zvečer so pa prišli na vrsto mladinski orkestri in godbe.'Tu sem pa doživel največje presenečenje. Iz reklamne brošurice. ki jo je pred festivalom izdal prireditveni odbor, sem sklepal, da bomo tu slišali le kake majhne instrumentalne skupine. Bili smo pa postavljeni pred godalni orkester glasbene šole iz Murske Sobote, pred godalni orkester glasbene šole Vič, komorni pihalni ansambel srednje glasbene šole iz Ljubljane, simfonični orkester šole F. Sturma iz Ljubljane, simfonični orkester srednje glasbene šole Ljubljana, pihalni orkester iz Maribora in pihalni orkester glasbene šole Moste-Ljubljana. Pet, pišem pet, velikih mladinskih orkestrov iz same Ljubljane. Tu se človek ne more zadržati, da ne bi delal primerjav s Trstom. Pa ne s skromnimi poskusi naše slovenske manjšine, temveč s stanjem
glasbe pri tukajšnjem državnem narodu! In ti veliki orkestri so bili sestavljeni iz resničnih mladincev. Saj smo jih videli! Iz njihovih programov navedem le najznačilnejše: Brahms: 8. madžarski ples; Karol Pahor: I-strijanka, Haydn: I. stavek iz koncerta za trobento, Mendelssohn: Hebridi, Weber: Con-certino za klarinet in orkester.
2e prej prevzete obveznosti mi niso dovolile, da bi bil mogel prisostvovati višku tega festivala t. j. koncertu najboljših mladinskih zborov iz vseh jugoslovanskih republik. A že po tem, kar so nudili razni ansambli iz same Slovenije, je lahko sklepati, da je morala biti raven zborov iz cele države na zelo visoki stopnji. Na tem koncertu je nastopil tudi mladinski zbor slovenske gimnazije v Celovcu. S kakšnim uspehom, mi, žal, ni bilo mogoče slišati, tgda že sam nastop Slovenskih Korošcev me je spomnil na naše domače razmere. Kako je kaj z mladinskim petjem na naših srednjih šolah? Ali se smatra tu pri nas kdo odgovoren, da kaj naredi v tem pogledu?
Bil sem prikrajšan tudi za zaključni koncert mednarodnih zborov, na katerem ja nastopil mladinski zbor »Bodra Smenau iz Sofije. Po časopisnih vesteh in drugih sporočilih zvem, da je ta zbor nekaj edinstvenega; nekaj, kar niso še slišali niti v Jugoslaviji! Menda to nekaj pomeni!
Naj omenim še, da so bila v okviru festivala v predpopol-danskih urah tudi posvetovanja glasbenih pedagogov in pevovodij. Obravnavali so probleme mladinske glasbene vzgoje, pripomočkov za glasbeni pouk, vzgojne sisteme itd.
V celoti je celjski festival, posebno v moralnem pogledu, uspel v polni meri. Organizatorji, ki so se trudili za realizacijo te manifestacije, so lahko zadovoljni. Uspeh, ki so ga dosegli, naj jim bo v vzpodbudo za na-ljnje delo.

Ob obletnici smrti tržaškega skladatelja Vasilija Mirka
Pred letom dni je v Ljubljani za vedno zatisnil oči tržaški rojak prof. Vasilij Mirk. Bil je skromnega, tihega značaja in prav zanj tako značilna zadržanost je v naj večji meri vplivala na to, da ga je slovenska javnost premalo poznala in cenila, a vendar ima njegovo vsestransko delovanje na področju slovenske glasbe tehten pomen. In to kljub temu, da je pokojni Murk le del svojega časa utegnil posvetiti glasbi, kolikor mu je to pač dopuščala njegova služba. Toda v svojem bistvu je bil vendarle glasbenik, kar izpričujejo njegova dela izmed katerih so si posebno zborovske skladbe utrle pot med najširše sloje ljubiteljev naše glasbe,
Vasilij Mirk se je rodil pri Sv. Ivanu v Trstu 14. junija 1884. 2e v nežni mladosti mu je umrla mati a ko je bil star 12 let, je izgubil tudi očeta, ki je bil po poklicu sodar. Mladi Vasilij, ki je že v osnovni šoli pokazal izredno zanimanje za glasbo, bi verjetno moral opustiti nadaljnje študije v gimnaziji, da mu ni priskočil na pomoč njegov boter Josip Košir, ki je izposloval, da so fanta sprejeli i škofijski internat, katerega je ustanovil istrski narodnjak škof Jurij Dobrila.
V času gimnazijskega študija
se je Vasilij seznanil z osnovnimi glasbenimi nauki in sode-loval je v zavodskem pevskem zboru, kateremu je včasih tudi dirigiral. Napisal pa je tedaj tudi svoje prve priložnostne pesmi, s čimer je imel največje veselje. Pri tem mu je bila v pomoč učna knjiga o harmoniji, ki si jo je sam nabavil v sedmem razredu gimnazije. V osmem razredu pa je ustanovil tudi mali godalni orkester, sestavljen iz 12 dijakov.
Po dovršeni maturi bi se Mirk prav rad posvetil izključno glasbi a na to ni bilo niti misliti, saj tedaj življenjski no-gojd slovenskemu intelektualcu še niso dopuščali, da bi si vzel glasbo za življenjski poklic. Zato se je odločil za profesorski poklic. Tako na Dunaju, kjer je enp leto obiskoval filozofsko fakulteto tamkajšnje univerze, kakor kasneje v Gradcu, se je Mirk privatno izpopolnjeval v glasbi. V obeh mestih je redno sodeloval kot pevovodja slovenskih in hrvat-skih akademskih društev. V detih visokošolskih študij pa Je napisal tudi svoja prva pomembnejša dela za klavir, samospeve in uverture, med skladbami za zbor pa znano pesem »Na trgu».
Nikdar pa ni Mirk pozabil rodnega Trsta in tako ga sre-
čamo L 1907 kot dirigenta svoje skladbe »Spomladi v gozdu*, ki jo je izvajal orkester in ženski zbor Šentjakobske delavske čitalnice.
Po diplomi 1. 1909 se je Mirk stalno naselil v Trstu in nastopil službo pri Slovenski trgovski šoli. Poleg tega je poučeval klavir v šoli Glasbene Matice, ki je bila leto dni prej ustanovljena. Mirkova dejavnost pa je bila vidna tudi n3 drugih področjih glasbe. Tako je bil pevovodja visokošolskega pevskega zbora «Balkan», z orkestrom pa je sodeloval pri prireditvah v Narodnem domu — vse do jeseni 1. 1910, ko je delo z orkestrom prevzel Mirko Polič.
Da bi izpopolnil svoje glasbeno znanje, se je Mirk 1. 1913 vpisal na tržaški konservatorij v razred prof. Antonia Illesber-ga za kontrapunkt in kompo-zicijo.	,. ,
V	tem času je Mirk napisal simfonično suito kot prvo slovensko orkestralno skladbo te vrste in postal sodelavec slovenske glasbene revije »Novi akordi«, ki jo je na Dunaju izdajal dr. Gojmir Krek.
V	»Novih akordih« je Mirk objavil 13 svojih skladb; tri samospeve, tri zbore in sedem klavirskih del — Glasbene utrinke.
Med prvo svetovno vojno je Mirk služboval pri dalmatinskem pešpolku in iz tega časa datirajo njegove priredbe bosanskih, dalmatinskih in srbskih narodnih pesmi, ki jih je kasneje objavljal v reviji »Zbori« Zorko Prelovec.
Prva leta po vojni je Mirk v Trstu vsestransko nadaljeval svojo glasbeno dejavnost kot zborovodja, učitelj v šoli Glasbene Matice in v glasbenem zavodu Artura Wrama. V šoli plasbene Matice so bili tedaj njegovi učenci: Ubald Vrabec, Ema Gombač, Stane ' Malič in Božena Širok poleg številnih nrugih. Njegovo delo na glasbenem področju so ceniti tudi italijanski glasbeni krogi, kar dokazujejo pohvalni članki v tržaški glasbeni reviji d’Arte.
Po nastopu fašizma je bila slovenska kulturna dejavnost postopoma okrnjena. Zaradi ukinitve slovenske trgovske šole je Mirk izgubil službo in se je moral zaposliti kot uradnik pri Jadranski banki, kasneje pa pri tržaški podružnici Ljubljanske kreditpe banke.
Navzlic težkim življenjskim razmeram je Mirk v povojnih letih napisal številna dela: tri zbirke klavirskih skladb, violinsko sonato, godalni trio in godalni kvartet, samospeve ter zborovske pesmi, katere je po-
šiljal revijama »Zbori« in »Pevec«. Iz te dobe datira tudi kantata »Golgota«, v kateri Mirk sočustvuje s trpljenjem primorskih Slovencev.
Leta 1928 se je Mirk preselil v Maribor, ki mu je postal drugi dom. Nastopil je službo profesorja na tamkajšnji trgovski akademiji. Tudi v Mariboru je kmalu razvil bogato glasbeno dejavnost. S pevskim zborom Glasbene Matice, kateremu je bil pet let dirigeni, je priredil pomembne stilne koncerte. Bil je dolgoletni predsednik Ipavčeve »Pevske žu-pe», ki je propagirala napredno ih smotrno delo na področju zborovskega petja, ter je pripravil številne nastope zborov, ki so bili v njej včlanjeni. Vodil je tudi dijaški pevski zbor na trgovski akademiji a nekaj let je poučeval harmonijo in glasbeno zgodovino v šoli Glasbene Matice.
Poleg vsega tega pa je vendarle še našel nekaj prostega časa za komponiranje ter je napisal poleg manjših skladb nekatera večja vokalno-inštrumeo-talna dela, kot n. pr. »Pesem naših mornarjev« in »Ubežnega kralja«.
Pred nemških okupatorjem s* je Mirk aprila 1941 umaknil -Ljubljano, kjer je dobil honorarno delo na trgovski akade-
miji. Iz težkih dni okupacije datira njegova skladba »Žalni obred« — delo posvečena žrtvam za svobodo.
Po osvoboditvi se je Mirk zopet z vso vnemo poprijel dela na glasbenem polju, poleg svoje redne službe profesorja ne ekonomski srednji šoli, Zaupano mu je bilo vodstvo pevskega zbora »Tine Rožanc«, katerega dirigent je bil dve leti in pol ter je priredil z njim številne koncerte po vsej Sloveniji. Leta 1949 srečamo Mirka med glasbenimi sodelavci novoustanovljene radijske postaje v Kopru a 1. 1951 je bil imeno van za rednega profesorja har-monije in kontrapunkta na sred nji glasbeni šoli v Ljubljani. Bil je tudi večletni predsednik »Društva glasbenih pedagogov«.
Tudi v letih po osvoboditvi je Mirk prispeval prenekaterp delo slovenski glasbeni ustvarjalnosti, tako n. pr. zborovske pesmi »Morska suita«. Številna dela pa' so ostala nedokončana.
Okvir članka ne dopušča, da bi podrobno navajali vsa skladateljeva dela, katerih veliko število je še v rokopisu. Skladatelj sam je med svoja najpomembnejša dela prišteval skladbe za orkester te kantate za zbor in orkester vendar pa prevladujejo dela, pisana za zbor. Skladatelj se je pač ravnal po
potrebah tedanjih glasbenih prilik in te so narekovale v prvi vrsti pisanje zborovskih skladb. Najboljša dela izmed teh so bila predstavljena na koncertu pevskega zbora Slovenske filharmonije 1. 1952 pod taktirko Rada Simonitija.
Ustvarjalna dejavnost Vasilija Mirka je zasidrana še v romantiki a je napredno usmerjena. Njegova dela označuje iskrenost doživetja, obrušenost in plemenitost oblike, mehka izrazna linija ter tu in tam naslon na domačo narodno pesem.
Ko prelistujemo' življenjske strani Vasilija Mirka, moramo omeniti, da je pokojni skladatelj redno sodeloval kot glasbeni pisec, kritik m esejist že v Trstu pri »Edinosti«, med o-bema vojnama pa pri ljubljanskem »Jutru« in mariborskem »Večerniku«, številni pa so tudi njegovi prispevki raznim glasbenim revijam. Večkrat ga srečujemo kot glasbenega predavatelja. Bil je tudi urednik prve zbirke zborovskih pesmi, ki jih je 1. 1955 izdala tržaška Glasbena Matica. Pri tem moramo povedati, da je bil Mirk prav tržaški Glasbeni Matici vedno srčno naklonjen in njen iskren svetovalec; bil je taknj po osvohoditvi tudi njen soustano-
viteij.	D. G.
SENZACIONALNA LOČITVENA RAZPRAVA Nfl ANGLEŠKEM
S fotografijami je vojvoda dokazal da ga je vojvodinja Argylska varala
Bila je to njegova tretja žena, in zdi se tudi zadnja, kajti vojvodi nič več ne dišijo poroke
Nedavno se je s senzacionalno razsodbo končal najdražji ločitveni proces, ki je kdaj koli bil v krogih britanske visoke aristokracije. Zakonska zveza med bogatim vojvodo Argylskim in še bogatejšo njegovo ženo Margaret je razvezana. Po krivdi vojvodinje: zakonsko zvestobo je prelomila s štirimi moškimi.
O tem procesu je svetovno časopisje mnogo pisalo. Snovi za to je bilo obilo. Senzacionalno je pravzaprav bilo vse pri tem procesu: trajanje, dokazi, razsodba in — stroški.
Vojvoda Argylski je vložil tož. bo za ločitev že leta 1959. V sko-ro štirih letih je bilo mnogo razprav s krajšimi ali daljšimi presledki Na dan so prišle take stvari, da človek komaj verjame, da je kaj takega mogoče. Toliko «umazanega perila* menda še ni pralo nobeno sodišče. Glavna senzacija je prav gotovo to, da so na tem procesu obravnavali dogodivščine iz življenja naj višje britanske aristokratske družbe.
Tako se je končala «velika ljubezen*, ki je bila kronana leta 1951 s tako sijajnimi in razkošnimi poročnimi slovesnostmi, kakršnih London ne pomni.
Ta Je Sila že tretja vojvodova žena. Spoznal jo je in jo tudi ljubil, ko še pomislil ni na ločitev od svoje druge žene. In tako je ta prej zvedela, da jo vara, ter dosegla pri sodišču razvezo zakona po vojvodovi krivdi. Ostala sta ji oba otroka in še precejšen del njegovega premoženja.
Toda vojvoda Argylski je bil tako omamljen od ljubezni do
privlačne Margaret Whigham, da sta se še tisto leto poročila.
Nova vojvodinja Argylska pa ni bila «nepopisan list*, kot se pravi. Komaj pičla štiri leta prej se je ločila od ameriškega bankirja Charlesa Sweenyja, s katerim je imela hčerko in sina.
Vojvoda Argylski pa očitno nima sreče v zakonu, s prvo ženo, Janet Aitken, hčerko kanadskega barona lorda Beaver-brooka, je bil poročen komaj dobrih šest let. Vdrugič se je poročil z ločenko Louise Vannels. Po 16 letih se je tudi ta zakon razdrl in to prav po krivdi Margaret Whigham.
Kazalo 'je, da bo vojvoda Ar-gylski s tretjo ženo zaživel novo življenje. Tudi sam je čutil, da dobiva spet moč kot nekdaj, da se mu vrača mladost. Nadejal se je, da mu bo dano v miru, v družinski slogi in popolni harmoniji ter v globoki ljubezni uživati srečo ob strani ljubljene žene do konca....
Toda, kako se je uštel!
S štirimi ljubimci je utemeljil sodnik njeno krivdo za razvezo zakona. Tri je lahko navedel z imenom in drugimi podatki, o četrtem pa ni moglo niti sodišče ugotoviti, kdo je. Vendar t>a so se našle neke fotografije, na katerih je vojvodinja z nekim moškim, ki ga ni moč razpoznati. Oba sta gola in v takšnem položaju, da bi že samo ta slika zadostovala za dokaz njene krivde očitanega ji zakonoloma. Tiste fotografije torej dovolj zgovorno dokazujejo obstoj četrtega ljubimca.
Od prvih treh so: 51-letni a-meriški trgovec John Cohane,
Uspeh Callasove v Parizu
Po štirih letih se je slavna pevka Maria Callas zopet predata-vila pariškemu občinstvu in žela velik uspeh. Slavnostni večer so priredili malteški vitezi v »Thčatre des Champs Elysčes» v dobro-delne namene in se ga je udeležila vsa pariška in mednarodna esmetana*. Med drugimi so opazili tudi razne maharadže, Be-gum, Romy Schneider itd. Bilo je polno razkošja; le malteški vitezi so se zaradi papeževe smrti odrekli razkošni slavnostni uni. formi.
Callasova je zapela sedem arij, nakar so ji četrt ure ploskali in jo petnajstkrat priklicali na oder. Iz hvaležnosti je ponovila Puccinijevo romanco »Gianni Schicchi*.
Dvorana je bila bogato okrašena s tisoči rož, ki so jih darovali cvetličarji ii doline Loire. 12 častnih dam pa je sprejemalo goste.	- •-,<«•
ki je bil prvi; naslednji je bil predstavnik zahodnonemške vlade pri Združenih narodih v New Yorku, oaron Sigismund von Braun, brat znanega strokovnjaka za raketne izstrelke Wemhe-ra von Brauna. Tretji pa je 37-letni hotelski uslužbenec Peter Combe.
Že kmalu po poroki je temnolasa lepotica brez sramežljivosti in dokaj jasno pokazala, da ji zakon z vojvodo ne nudi tistega, kar je pričakovala. Vojvoda, ki ga je ta ženska pravzaprav uničila še preden sta se poročila, že takrat, ko je še živci s svojo drugo ženo, se je sedaj raje zatekal v svoj oddaljeni grad na Škotskem, kot pa, da bi se udeleževal najrazličnejših zabav in sprejemov londonske aristokratske družbe. Le zelo poredko se je dal pregovoriti, da se je odzval vabilu na kako «party». Kaj bi se potem čudili, če s takim ravnanjem ni bila življenja željna vojvodinja prav nič zadovoljna. Nikoli sc ni navduševala nad mirnim samotarskim podeželskim življenjem, zato je tudi sedaj ni mikala pu-ščobnost in dolg čas v gradu. Hrepenela je po zabavah, po družbi, po uživanju....
Da bi vsaj nekoliko ustregel svoji lepi in zabave željni ženici, se je odpravil z njo na noto vanj e okoli sveta. A vojvodinja tudi s tem ni bila zadovoljna. Seveda, želela si je pač vse drugačnih «razvedril»....
In prav na tem potovanju, bilo je to leta 1959, je prišlo do razdora. Vojvoda je začel dvomiti o njeni zvestobi, čeprav je ona njegove očitke zavračala in na vso moč tajila, da bi kdajkoli bila svojemu možu nezvesta, ga ni prepričala. V jezi in s sumom, ki mu je razjedal dušo, je vojvoda prekinil potovanje in se sam vrnil teden dni prej kot je nameraval, v London. Sklenil je poiskati dokaze za ženino nezvestobo.
In jih je našel. V skrivnem predalu njene omare je staknil pisma, ki jih ji je pisal Sigmund von Braun in baron John Cohane. V drugem predalu pa je našel dva dnevnika. Prvi je bil Iz časa pred njuno poroko, drugi pa je opisoval dogodke med leti 1952 in 1955, torej v času, ko je že bila njegova žena.
S temi dohazj je vložil pri so-
dišču tožbo za ločitev. Toda vojvodinja se ni dala kar tako ugnati. Tajila je in zatrjevala svojo nedolžnost, šele fotografije, ki so prišle nekaj pozneje na dan in pa priče, so jo prisilile, da je nekaj vendarle priznala.
V obrazložitvi razsodbe je londonski sodnik lord Wheatley dejal o vojvodinji med drugim:
«Njeni nazori o zakonu so skrajno nemoralni. Fotografski posnetki ne pričajo le, da je vojvodinja vzdrževala zakonolomske zveze z enim moškim ali tudi z več, temveč dokazujejo tudi, da je to ženska, ki ji ne zadostuje normalno zakonsko življenje. Zaradi tega — ne morem drugače tega izraziti — je začela svoje seksualno poželenje tešiti na najne-sramriejii način. Vojvodinja Argplska je ženska brez najmanjšega sramu. Njeno seksualno slo je moglo potešiti edinole več moških, ker ji je bil eden premalo.»
In za konec je to razuzdano vojvodinjo zadel še zadnji udarec: obsojena je bila na plačilo sedmih osmin vseh stroškov procesa, kar je približno,72 milijonov v našem denarju. Sicer ji to ne bo delalo prevelikih preglavic, saj je predlanskim po. dedovala po svojem očetu okoli 300 milijonov naše vrednosti.
Ko so po končanem procesu novinarji vprašali 59-letnega vojvodo, če se bo še v četrto poročil, jim je odgovoril z novim vprašanjem.
«Bi vi to storili?*
KRIŽANKA
1	2—	3	r"	r	r	7	rrrr-j, 8	1	9	10	11	ir	•
n								1	13				
IS						17		18		19			
W~~		0			21				22				
		0	%	23				76				n	—	
w~		0	w~					n				30	31
	3	M					33					3k	
pr						37					38		
r-				M	kO				H1	hi			
r				vi-	r	«							
r~					1	H8							
VODORAVNO: 1. trgovska ponudba, seznam blaga; 9. drugo ime za lapor; 14. časopisni ali radijski poročevalec; 15. moško ime; 16. sredozemska rastlina, stilizirana na glavah korintskih stebrov; 17. livarski izdelek; 19. žensko ime; 20. nasad pri hiši; 21. nemški pesnik v dobi klasike (Friedrich Gottlieb); 23. francoski predlog; 24. ameriška pevka zabavne glasbe, znana tudi poslušalcem našega radia;
26.	angleški filmski producent;
27.	arabski žrebec; 28. mostič;
29. žensko ime; 30. tukaj; 32. klic, vzklik;	33. naslovna ose-
ba Borodinove opere; 34. središče vrtenja; 35. astronomski pojem (mera za oddaljenost zvezd); 38. bodičast izrastek nekaterih rastlin; 39. polet, zanos;
40.	majhna sladkovodna riba;
41.	atensko pristanišče; 43. ime operne pevke Hočevarjeve; 45. živ stvor, prikazen; 47. skrivnosten prikrit; 48. republika v Srednji Ameriki.
NAVPIČNO: 1. največji moskovski časopis; 2. vojaški novinec; 3. predstojnik samostana; 4. pritok Gangesa v Indiji; 5. namizno pregrinjalo; 6. latinski veznik; 7. ameriški filmski i-gralec in plesalec (Gene); 8.
zbor treh godbenikov ali pevcev; 9. tuj dvoglasnik; 10. slovenski filmski režiser (Igor); 11. človek v mladosti; 12. naša operna pevka, ki že vrsto let nastopa v ZDA (Zinka); 13. riževo žganje; 18. živali pred kmečkim vozom; 21. mejno gorstvo med Evropo in Azijo z naj višjim vrhom F.lbrus; 22. češki kralj, ki je združil pod svojo vlado tudi Slovence; 24. ostanki pri skobljanju lesa; 25. mehanično učenje; 30, bikoborec; 31. delavec v industriji za predelavo kož; 32. industrijsko mesto na Gorenjskem; 33. naš naj večji polotok; 35. stisnjeni prsti; 36. južna rastlina z mesnatimi listi; 37. piškot; 38. napor; 41. okrasna ptica; 42. ime prve slovenske filmske igralke Rine; 44. začetnici izumitelja dinamita; 46. španski spolnik.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1, harmonika — plavž, 2. idiotizem — revir, 3. pesnica — psi — ale, 4. ol — Spa — Reims — ab, 5. Dag — Marlene, 6. Rio de Janeiro — pp, 7. odrezati — kapela, 8. Meka — menza — Ilir, 9. inkasant — čaša.
V AMERIŠKI TOVARNI CHRYSLER
Pred serijsko proizvodnjo avtomobilov s turbinami
Od časa do časa pronicajo v javnosti vesti o avtomobilih o-premljenih s turbino. Po zaključku zadnje vojne sta se vprašanje izgradnje za to uporabo primerne turbine lotila najprej oba

sr



! Mlh TEM 50	OTOK«
‘ * - PRfc&UF-DOVftU MKTVtfc« POm^Cft
bo prvo vozilo s pogonom, kajti že

velikana ameriške avtomobilske industrije; General Motors in Ford.
Po nekaj letih sta obe industriji opustili nadaljnje študije takih turbin (vsaj v kolikor je javnosti znano), ter se oprijeli načrtovanja motorjev' Ža težke tovornjake in ostala težka prevozna sredstva, kjer bi po mnenju njihovih Strokovnjakov turbinski pogon uspešneje uporabili.
Drugačnega mnenja so inženirji družbe Chrysler. Čeprav so se •zadnji lotili raziskav na tem področju, so bili dosledni zaupani jim nalogi ter so pripravili vozilo, ki bo v mali seriji v kratkem izročeno uporabnikom, ki ga bodo dobili v poskusno rabo.
To pa ne turbinskim pred leti je tovarna namestila na svoje vozilo tipa Plymouth turbinski motor. S tem strojem je avtomobil prevozil velik del Združenih držav. Na podlagi teh izkustev so zgradili novo vozilo s takim pogonom. Študije so dovedle do uresničenja novega modela, ki je bil razstavljen tudi v raznih evropskih salonih leta 1961. Se dve leti izboljšav in neutrudnega dela je bilo treba, do uresničenja zadnjega vozila, ki so ga pred dnevi v New Yorku predstavili novinarjem in javnosti.
Stroj zmore 130 km in njegovo storilnost lahko primerjamo z običajnim valjnim motorjem 200 KM. Nova turbina tehta 10 kilogramov manj od prejšnjega modela in se odlikuje po svoji kompaktnosti, ker je njena prostornina za 25 odst. manjša od prejšnje. Tudi teža je znatno manjša, delovanje enostavno, ne zahteva nobene nege, potreba po mazanju je neznatna. Kar je še bolj važno, posebno za naša mesta, kjer je zrak postal zaradi izpušnih plinov običajnih motorjev skorajda zasičen z ogljikovim dvokisom in zato škodljiv za zdravje, so izpušni plini turbine v tem pogledu čisti.
Z zadnjimi izboljški so premostili, vsaj tako menijo tehniki Chryslerja, vse težave, ki so ovirale serijsko produkcijo. Dokončni stroj bodo nastavili spredaj n* običajna štirisedežna vozila, pogon pa bo na zadnjih kolesih.
Preden pa začnejo proizvajati to vozilo,’ ki bo privedlo, seveda če uspešno premosti vse težave, do prave revolucije na tem področju, so se voditelji družbe 'odločili za zadnji preizkus. Zgradili bodo 50 avtomobilov in jih dali za trimesečno dobo, v rabo zasebnikom. Po treh mesecih bodo vozilo zaupali novim petdesetim uporabnikom in tako dalje, vsake tri mesece novim, skozi vse letd.
Seveda od vsakega, ki bo dobil vozilo, družba zahteva izčrpno poročilo o pomanjkljivostih in značilnostih ter osebna mnenja.
Sele potem se bo družba na podlagi teh mnenj in teh poročil odločila za izdelavo v velikih serijah.
Specializirani časnikarji so prva vozila te male serije že pre-izkusili in vse kaže, da najav-
ljena vest ni le sad propagandistične kampanje, ki zavzame posebno v Ameriki osrednje mesto v tehniki prodaje. Ohrysler spada med »male* ameriške avtomobilske družbe, če hoče uspešno kljubovati orjakom General Motors in Ford, ki so ravno v zadnjih letih sprožili silno borbo za tržišča, mora pokazati res nekaj kvalitetnega in se ne sme omejiti na «plsane reklamne balončke*.
Baje so že določili imena petdesetih prvih uporabnikov, ki bodo od jesenskih mesecev dalje dobili vsak svoje vozilo. Po enoletni izkušnji in po analizi njihovih mnenj, kar se bo seveda zavleklo do zaključka 1964. leta, bomo vedeli, ali bo v bližnji bodočnosti turbinski motor poganjal tudi naša vozila, tako kakor danes poganja le ogromne industrijske stroje.
Prihodnjič si bomo nekoliko od bliže ogledali posebnosti Chryslerjeve turbine, ki se v marsičem razlikuje od Fordove in od turbine tovarne General Motors, orisali bomo tudi vozilo, v katero bo ta motor vgrajen ter spoznali mnenja nekaterih tehnikov, ki so Chryslerjevo vozilo preizkusili.
Mrve in drobiž



rpROTTOIR je francoska beseda in pove in označuje 7C J. isto kot naša beseda pločnik. Slikarju umetniku ni važno kam, na kaj in s čim izrazi in izpove to, kar čuti in kar mora povedati. Saj smo menda tudi pri nas zasledili kot sredstvo umetnikove izpovedi stare vreče, cigaretne ogorke, krpe rabljenega blaga in še marsikaj. V Parizu se je zelo udomačila navada, da rišejo umetniki na cestne pločnike. Imenujejo to trotoarsko slikarstvo. Izhaja celo časopis, ki se ukvarja izključno s kritiko trotoarske umetnosti.
t-jOTRES ni ravno zaželen prirodni pojav, čitali smo že it L 0 umetnem dežju, oblečeni smo v obleke iz umetnih.
vlaken, pili smo in pijemo umetno vino, sedaj pa prihaja glas, da so v predmestju mesta Alma-Ata v Kazahstanu izzvan umeten potres, da so se prepričali o trdnosti stavb, ki so jih tam zgradili za veliko tekstilno industrijo. Pišejo, da bodo priklicali zopet nov potres in to v bližini Taškenta. Tam okoli se zelo rada zemlja trese tudi sama od sebe. Ta potres jim bo pokazal, če bi se novi način zidanja obnesel, če bi se enkrat zemlja sama od sebe zamajala.
pjEKORDI pa taki! V Bruslju je v neki gostilni nekdo 'K X«. Za stavo pojedel v 30 minutah 40 trdo kuhanih jajc.
Povprečna kokoš, ki ni rekorderka in ki ni noben čudež narave, jih znese nekako toliko v treh mesecih. V Angliji je nekdo drugi pospravil v usta in dalje v obsežni želodec v 62 minutah 29 zavojčkov cvrtega krompirja. En dan za tem je doživel svoj veliki častni rekord Nuernberg, kjer ja neki «tunel» požrešnosti v 90 sekundah pogoltnil 17 hrenovk. Toda ne sodimo, da ne bomo sojeni. Ne vrednotimo tujih krajev in ljudi samo po ene vrste rekordov. V Washingtonu pa je leta 1955 častiti Clinton Locy nepretrgoma pridigoval in grmel proti grehu celih 48 ur in 18 minut. Samo kdo je pa dosegel rekord, da ga je nepretrgoma poslušal? Mislim, da bi bilo se večje junaštvo poslušati /tako dolgo pridigo.
15 IK ni ravno najbolj krotka žival in nikoli mu ni prav it D zaupati in ni se moč nanj prav zanesti. Bolgarski minister za pravosodje Peter Dantjev si je ogledoval na Juetlandu vzorno posestvo, kjer goje živino. Malo je manjkalo, da ni prišlo do diplomatskih homatij. Znameniti bik, ponos Juetlanda Aalborg Bill se je slučajno odvezal in se z vso silo zagna! proti ministru. Rešila sta ministra njegova prisotnost duha in pa hitre noge.
rm ENITOVANJE in ženitovanjsko potovanje marsikate-
£j rcmu jženinu aela sive lase. V Stockholmu ima neka tJ*\šncna družba oddelek za ženitovanja. Vplačaš tisoč švedskih kron, ki imajo nekako veljavo naših 125 tisoč lir. ženin in nevesta stopita v letalo, ki ju ponese in prenese na pravljični otok Gotland. Na Gotlandu čakajo novoporo-čenca. Zaželijo jima dobrodošlico in izroče nevesti poročni šopek. Spletična počeše nevesto in ji izoblikuje primerno pričesko. Fotograf fotografira, fotografija bo vendar trajen spomin na prijetne poročne dneve. Nato sledi prava ohcet — ženitovanje. ženin in nevesta ostaneta dva dni na otoku. Hrana in vsa oskrba v hotelu je zanju že poravnana1. Med bivanjem na otoku še nekaj izprehodov s kočijo do nekaterih znamenitosti na otoku. Končno odnese letalo zopet obadva v resno vsakdanjost zakonskega življenja.
1» *"UZEJEV je na svetu mnogo; tudi je vseh vrst muze-it IfJ. jev. Tudi na Špiebergih so ustanovili muzej. Pravijo, da je ta muzej najbolj daleč na severu. V njem so zbrane naravoslovne znamenitosti in posebnosti Špicbergov; v drugem oddelku istega muzeja je zbrana in ponazorjena zgodovina prodiranja ljudi proti tečaju od 14. stoletja dalje. Muzej je plod dela sovjetskih učiteljev v mestu Barentsburg. Dober učitelj je v manjšem kraju akademija znanosti in umetnosti v malem, dober učitelj je sreča naroda.
a LUMINIJ je zelo lahka kovina. V Jugoslaviji so izde-
xV. Ia'i vlak za 200 potnikov iz te lahke kovine. Ves vlak je domače delo. Edini uvožen del je merilec hitrosti, ki so ga za dva tisoč dolarjev kupili v Ameriki. Vlak tehta 110 ton. Če bi bil iz jekla, bi tehtal pa 150 do 160 ton. Vlak iz alurrjinija je nekaj novega, nič čudnega če je središče pozornosti in zanimanja na sejmu tehnike v Beogradu.
ARlNSKI odsek finančnega in industrijskega mi-if	nistrstva kneževine Kuvait javlja, da stopa takoj
v veljavo zakon, ki brani v kneževini na kopnem, na vodi in v zraku kupovanje, prodajanje in prevažanje sužnjev.
rRATA so Važen sestavni del prostora, kjer prebiva ali ★ v se mudi človek. Nerodno je biti brez vrat, še bolj nerodno je izgubiti vrata. Letalo Viscount irske družbe Aerlingus je v višini 5250 m, ko je letelo v Amsterdam, izgubilo vrata. Kdo ve zakaj so kar naenkrat zdrknila iz letala sama od sebe aa zemljo. Je kar vleklo v letalu, potnikov sicer ni odneslo, pač pa je odneslo precej prtljage in delov obleke. Hujšega ni bilo. V letalu se je nabralo dosti megle in hladnega zraka. Izkušeno osebje letala je s prisotnostjo duha rešilo mučen položaj in letalo je ob pravem času pristalo na letališču v Amsterdamu.
Veljaven od 9. do 15. junija
_____- OVEN (od 21. 3. do
N. 21). 4.) Položaj bo u-I	\	goden, kajti srečali
J se boste z ljudmi, V 'J ki bodo z vani ze-x—lo prijazni. Potovali boste in doživeli lepa presenečenja. Paziti pa boste morali na nova znanstva, kajti od njih bo odvisna vaša bodočnost. Srečna dneva torek in sreda.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ker imate domišljije, vas bo življenje potegnilo v svoj vrtinec	in pozabili boste	vsakdanjost.	Ne	sprejemajte	važnih
odločitev, ne da bi prej dobro premislili. Pazite, da ne boste povzročili klepeta in spletk. Srečen dan ponedeljek.
DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) položaj bo ta teden spremenljiv. Neka oseba vam bo pokazala mnogo	pažnje
in celo ljubezni, toda ne boste mogli z njo postaviti pravih stikov. Nezadovoljni boste in želeli si boste novih znancev. Kak	spor	v družini.	Bodite
popustljivi!
KAK (od 21. 6. do 22. 7.) Te dni boste morali dati neke pobude. Povabite prijatelje in	znance
in priredite	kakšno
zabavo, kajti uspeh je odvisen od družabnega življenja. Dobro bo tudi, če si izmenjate misli s prijatelji. Težnja po tajnih ljubezenskih stikih, ki povzročijo zaplete.
—-	LEV (od 23. 7. do
/'	\	22.	8.) Nova sreča-
I	\	nja	vam bodo pri-
1	1	nesla obilo zadofče-
V	J	nja	in spremembe.
v----^ Zanimivi bodo tudi
stiki z ljudmi iz tujine. Ste melanholični in celo ljubosumni, zato izogibajte se diskusijam in sporom. Dobro bo tudi, če «zaprete eno oko*. Srečna dneva petek in sobota.
--—^ DEVICA (od 23. 8. f <» ‘S\ do 22. 9.) Možnost / (y-v 1 prijetnic uric v \	T7/ ) družbi prijateljev in
V	1 'J znancev. Ker boste
--------- dobre	volje, boste
ustvarili prijetno razpoloženje. Sli boste tudi na izlet na podeželje ter se obilo zabavali. Srečna dneva ponedeljek in nedelja, neugodna četrtek in pe-t6k>
TEHTNICA (od 23.
9.	do 23. lfl.) Pred vami je teden prijetnih sestankov. Teden je ugoden za sklepanje novih prijateljstev in znanstev. Stiki, ki ste jih pred kratkim navezali, se bodo okrepili, tako da postanejo trajni. Zato pa ne flirtajte preveč. Srečna dneva torek in sreda.
ŠKORPIJON (od 24.
10.	do 21. U.) V odnosih s prijatelji, bodo nastale velike spremembe. Srečali boste ljudi, s katerimi boste imeli mnogo duhovne sorodnosti, tako da boste lahko z njimi izmenjali svoje misli, kar je dober pogoj za prijateljstva. Toda ne bodite preveč zaupljivi.
STRELEC (Od 22
11.	do 2L. 12.) Čuti li se boste zelo, pod jetne, pa tudi boje vite in nemirne hkrati pa boste tudi nezadovoljni. Ne glejte na svoj položaj preveč enostransko in skušajte razumeti ljudi, ki so vam dragi. Zaljubljenci se bodo ta teden dobro razumeli
KOZOROG (od 22
12.	do 20. 1.) Ta te den boste spremen ljive volje; melan holični boste, razočarani in čutili se
boste zapuščene. Zato navezaj-te stike z bližnjimi. Bodite popustljivi do bližnjih. Srečali boste neke osebe iz tujine. Srečna dneva četrtek in petek, neugoden ponedeljek.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) čakajo vas zanimivi stiki v družbi s prijatelji in znanci, kjer boste imeli lep uspeh. S svojo zgovornostjo in čarom boste močno vplivali na svojo okolico. Sledila bo zelo srečna doba, vendar se morate paziti slabe družbe. Srečna dneva petek in sobota.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Prišli boste v stik z važnimi o-sebami in napravili boste tudi dober vtis, če sprejmete jasne obveznosti. Ne bo vam manjkalo rfiti zaupanja vase. Navezali boste tudi srčne stike, vendar pa bodite pri tem nekoliko previdni. Srečen ponedeljek.

Od pokrajinske ceste Bazovica-Opčine-Sesljan se pelje v Bri$i<)ke, toda domačini se pritožujejo, de motorji večkrat zelo nevarna, ker tanki nanesejo kamenje in kupe zemlje, ki bi jib morali l

li	■#« »P8^ s li. ~
;

Pili!;
:::wxvw-:y
v.v.v.;.


TEDEN
Kot povsod po svetu je tudi ? Trstu prišlo ob smrti pape-2a Janeza XXIII. do številnih zalnih svečanosti in do številih izrazov simpatij do človeka, ki je svoje življenje posveti delu za mir med narodi in za večje upoštevanje socialnih Načel v sodobni družbi. Tako «0 med drugim v četrtek na dan pogreba vse trgovine za ®no uro zaprle svoje obrate, delavci pa so za 10 minut prekinili deilo v tovarnah in na delovnih mestih sploh. Občinski svet v Trstu je prekinil svojo sejo v ponedeljek zve-pokrajinski svet je svojo sejo sploh odložil, v Miljah da je papežev spomin počastil sam župan Pacco.
V	ostalem pa je bilo v minu-‘«m tednu predvsem zelo razgibano sindikalno življenje, v serner se brez dvoma odraža ^edno slabši gospodarski po-ipžaj spričo naraščanja življenjskih stroškov. Na sedežu Zveze industrijcev so razpravici o nameravanih odpustih
delavcev pri Crane-Orion. pogajanj pa niso zaključili, ker so dali delavcem možnost, da se prostovoljno odpovedo zaposlitvi, za kar jim bodo dali po 140.000 tisoč lir dodatne odpravnine. Pogajanja 0 samih odpustih pa se bodo Nadaljevala. Na Intersindu so |e razbila pogajanja glede 300 'fžiških delavcev, ki so jih Premestili na delo v tržaške ladjedelnice in pogajanja o 'eholjšanju položaja livarjev Tovarni strojev. Sporazume-l' Pa so se o zvišanju dnevnic *a delavce, ki hodijo delat v druge kraje. Pri Acegatu so se Pogajali o zahtevi uslužbencev, se skrajša delovni urnik. J^er pa so bila stališča preveč Navskriž, se bodo pogajanja nadaljevala in bodo posegle vmes ^edržavne zveze. Medtem pa 'e prišla vest, da je spričo finančne krize v podjetju odstopil glavni ravnatelj Acegata N. De Mottoni. V ponedeljek 'N torek pa so stavkali tudi Uslužbenci otroške bolnišnice 'Buri o Garofolo», ker jim ni-<o dali plač za maj. Krivdo za >o nosi država, ki ni rlačala 'skrbovalnin za poliomielitične ‘N spastične bolnike. Ker oa e Posegla vmes občina in da-a na razpolago predujem, so *ahko s tem izplačali uslužbence, ki so stavko prekinili. Med-‘em pa je prišel iz Rima funk-cionar ministrstva za Zdravko, ki je najavil prve obrobe denarja za oskrbovalnine.
, Tudi gospodarski sektor je r.H precej razgiban. V ponede-so na sedežu trgovinske JPornice ustanovili študijsko Jomisijo za ustanovitev Ustave tržaškega pristanišča, ki predvideva čl. 70 statuta de-5®le Furlanija-Julijska krajina, a komisija naj bi pomagala razvoju pristanišča, ki je posebno z novim povišanjem pristaniških tarif Javnih skladišč Pilo zelo hudo prizadeto. Proti •aniu povišanju so nastopili dodala vsi krajevni gospodarski k-fogi in predvsem pristaniški operaterji, 8 največjih tržaških Podjetij, ki se ukvarjajo s trgovino z lesom pa je celo jav-|N° napovedalo, da bo preseko svoje operativne sedeže v ^oper ali na Reko.
Vedno bolj intenzivne so podajale v tem tednu priprave Ja tržaški velesejem, katerega ?'avni obrisi tako glede ude-Jdžbe držav kot razstavljalcev Jo že znani. Prav včeraj pa je pipotovalo reprezentativno tržaško gospodarsko zastopstvo * Ljubljano k otvoritev! sej-|Na Alpe-Adria, ki združuje go-Podarstva obmejnih predlov ^vstrije, Jugoslavije in Italije.
V	tem tednu se je mudila v f°riški, videmski in nazadnje : tržaški pokrajini delegacija
Zveze komunistov Slovele kot gost deželnega odboja K.PI. Delegacija je z deželnimi voditelji KPI izmenjala niftenja in poglede na razna ;Prašanja obojestranskega in-eresa.
, V tržaškem občinskem svetu v ponedeljek načeli vprašaje dobave vode tržaškim podočnikom, pri čemer so ugodili, da postaja to vprašanje ‘z leta v leto bolj pereče in ?a ga bo treba radikalno rešiti. 'Ziljski občinski svet pa je v Vedo odobril zvišanje tarih ?0činskega prevozniškega podaja ACNA in tarih za vodo. v V okviru in v duhu medsebojnega sodelovanja pri reševanju skupnih problemov med ^riško in novogoriško občin-j^o upravo je bila pretekli to-na obisku na županstvu v Včrici delegacija izvedencev in "fedstavnikov občinske upra-iz Nove Gorice. Ob lej pr.-so ponovno proučili načrte a odtok odpadnih veda in Reditev kanalizacije, s_ poseb-jn ozirom na potok Kore:.. Predstavniki iz Nove Gorice *° predložili podroben načrt 3 usmertev kanalizacije us fipve Gorice preko Vrtojbice j Vipavo, kar naj bi predvidoma in z vsemi čistilnimi nabavami stalo 170 milijonov ?m. Računajo, da bedo lalilco j temi deli začeli prihodnje ‘eto. Med tem pa bodo uredili
nekatere .začasne naprave pri potoku Komu na meji. Po seji so si vsi udeleženci sestanka skupaj ogledali na terenu vse podrobnosti, ki so v zvezi s tem načrtom in njegovo izvedbo.
Prejšnjo nedeljo se je precej bivših partizanskih borcev iz goriških Brd zbralo v Podsa-botinu, kjer so v bližnjem Dolu odkrili spomenik ustanoviteljem prve briške čete. Pri tem je imel bivši poveljnik Stane spominski govor, mladina pa je izvedla krajši kulturni program.
Zaradi papeževe smrti je bilo ta teden prekinjeno delo raznih upravnih organov in tudi seja občinskega sveta v Gorici, ki je bila sklicana za četrtek 6. t. m. s precej obsežnim delovnim programom, se je omejila samo na žalno komemoracijo. Podobno komemoracijo je imel sinoči tudi pokrajinski svet.
V maloobmejnem osebnem prometu smo v preteklem maju zabeležili ha Goriškem 122.000 prehodov v obeh smereh. Od tega je bilo največ prometa z navadnimi prepustnicami, in sicer nad 30 tisoč italijanskih in nad .63 tisoč jugoslovanskih državljanov. Tudi prehodi s potnimi listi pri Rdeči hiši so v stalnem porastu in so prejšnji mesec dosegli število 13.340.
S tem v zvezi naj omenimo rekorden promet na področju Beneške Slovenije, kjer je v preteklem maiu prešlo mejo okrog 26 tisoč ljudi, kar je največji mesečni izkaz, odkar so bile uvedene prepustnice za mali osebni promet. Največ prometa so zabeležili na prehodu pri Stupici, in sicer 19.000 ljudi.
Tudi kolesarska dirka, ki je po 24. letih imela zopet tu svoj • etapni cilj, je prinesla precej razgibanosti v Gorico, čeprav je pri prihodu dirkačev v sredo zvečer dež precei nagajal. Vsekakor pa so bili s prireditvijo zadovoljni tako domači šoortniki, kakor tudi prireditelji.
RESOLUCIJA GLAVNEGA ODBORA VSEDRŽAVNE KMEČKE ZVEZE
Programske točke za obnovo kmetijskega gospodarstva v Italiji
Posebna komisija bo izdelala podroben program za razvoj kmetijstva v avtonomni deželi Julijska krajina-Furlanija - Potrebni sestanki kmetov
V Rimu je bila 24. in 25. ma|ja seja glavnega odbora Vsedržavne kmečke zveze, ki je razpravljal o glavnih vprašanjih italijanskega kmetijstva in v zaključni resoluciji navedel programske točke za njihovo rešitev. V tej resoluciji je predvsem ugotovitev, da je po zadnjih parlamentarnih volitvah nastala kriza v bono-mjanski skupini in da bono-mjanska organizacija ne uživa več tiste podpore kmetov, kot prejšnja leta, ko je vedrila in oblačila s pomočjo demo-kristjanske stranke ter oblasti. Zadnje volitve so dokazale, da so številni italijanski kmetje obsodili Bonomijevo politiko ter glasovali za tiste kandidate, ki zagovarjajo program in zahteve Vsedržavne kmečke zveze.
Nato glavni odbor poudarja v svoji resoluciji, da ni naloga zveze predlagati sestav nove vlade, ker ni odvisna od Vlad in strank, ampak je strokovna organizacija, pač pa je njena dolžnost, da predlaga programske zahteve in jamstva za njihovo uresničitev v korist kmetov in kmetijstva. Vsedržavna kmečka zveza zahteva, da se nova vlada loti politike obnove italijanskega kmetijstva. Za to je med drugim nujno potrebno: Odpraviti spolovinarstvo in podobne nazadnjaške oblike; nuditi je treba dolgoročna posojila (za 40 let) z 1 odst. obresti, da si bodo lahko kupili zemljo po zmerni ceni tisti, ki jo obdelujejo: potrebno je demokratično načrtovanje za investicije iz javnih sredstev, da se razvijejo modeme kmetije in zadružne ustanove; likvidirati
je treba Federconsorzj in reorganizirati strukture za distribucijo in predelavo kmečkih pridelkov; izenačiti je treba socialno skrbstvo in vključiti kmečke bolniške blagajne v INAM; ustanoviti vsedržavni sklad za primere hudih vremenskih nezgod; priznati pravice kmečkim ženam in mladini ter skrbeti za kulturni in socialni napredek na deželi.
Jamstva za uresničitev teh zahtev so: Ustanovitev avtonomnih dežel in deželnih u-stanov za razvoj kmetijskega gospodarstva; priznanje in u-poštevanje vloge strokovnih in sindikalnih organizacij kmetov in delavcev pri uresničevanju politike obnovitve kmetijstva; imenovanje komisije pri Fe-derconsorzi; nov pravilnik za volitve v bolniško blagajno; nadaljevanje parlamentarne priskave o Federconsorzi in prenehanje vsake politične diskriminacije ter sindikalnega monopola.
Nekaterim strankam in voditeljem seveda tak program nj všeč in se bodo upirali nje-kovi uresničitvi, zaradi tega je potrebna krepka akcija kmetov po vsej državi s podporo sindikalne organizacije delavcev, kar se prav gotovo lahko doseže, saj se delavski sloj dobro zaved važnosti borbe kmetov za obnovo in napredek kmetijstva.
Kmečka zveza organizira zdaj deželne in pokrajinske sestanke, začela pa se bo tudi širša dejavnost s sestanki in zborovanji kmetov po deželi. Tako je bila pred dnevi v Vidmu seja širšega deželnega odbora Vsedržavne kmečke zveze. Na tej seji, ki so se Je udeleži-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiHmiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NASE KORENINE
Najstarejša Podgorka
Industrializacija pomeni na splošno gospodarski napredek in dvig življenjske ravni prebivalstva, vendar pa prinaša s seboj tudi določene negativne posledice. To velja zlasti glede slovenskega življa na Goriškem, kjer z industrializacijo prodira tudi kolonizacija tujega življa v kraje, ki so bili še pred kratkim čisto slovenski.
To velja na Goriškem morda v naj večji meri za Podgoro in o tem dejstvu pridemo dp spoznanja predvsem v pogovoru z najstarejšimi ljudmi tega kraja. Pred dnevi smo obiskali najstarejšo ženo v Podgori Frančiško Delpiri, vdovo Cecuta, ki bo 8. oktobra dopolnila svoje 95. leto. Našli smo jo, ko je sedela pred vrati svojega stanovanja na verandi in se grela na prijetnem soncu. «2e tri leta ne morem več nikamor sama,» se je potožila zaradi poapnenja žil in revmatizma. Oči pa ji še vedno živo in jasno gledajo v sobesednika.
Rodila se je v daljnem letu l; 1 iz slovenske družine v Podgori. Njen oče je bil poljski čuvaj, ki se je seznanil z materjo, ko je kot žanjica prihajala na delo s Trnovega v Podgoro. Kot dekle je delala kot toliko drugih v tovarni, leta 1893 pa se je poročila s furlanskim kolonom na posestvu grofa Attemsa v Ločniku. Grof jima je plačal poročno kosilo, toda življenje na kmetiji ni bilo lahko. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, od katerih pa je eden kmalu umrl.. Ostali sta dve hčei in sin.
Medtem je prišla prva svetovna vojna in vsa družina je morala v begunstvo v Lipnico na Štajerskem Življenje tam je bilo težko stradali so in mož je umrl leta 1917 prav zaradi pomanjkanja hrane. Ostala družina je prišla potem v Trst,
ška je bila dve leti za kuharico v hiralnici v Ul. Alvarez. Od tod so se Vb. skupaj preselili v Rožno dolino, kjer je vdova vzela v najem hišico in nekaj zemlje, da je lahko preživela sebe in družinico. Poleg tega je opravljala razna dela tudi pri drugih družinah in ko so otroci nekaj odrasli, so tudi oni pomagali.
Na naše vprašanje, nam je žena povedala, da ni nikoli hodila v šolo: «Kdo pa je imel čas za učenje, ko pa je bilo treba delati za življenje«.
«Da, da,» je zaključila ženica, «naše življenje je bilo težko, zelo težko, vendar smo bili bolj zdravi icot ne je današnji rod, in tudi dolgo živimo«.
I. M.
Opozorilo dvolastnikom
Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov obveščata dvolastnike, člane obeh organizacij, da 25. junija zapade rok za sečnjo lesa na parcelah, ki se nahajajo v Jugoslaviji.
OPČINE
V četrtek smo pokopali, ob veliki udeležbi in sočustvovanju cele vasi, domačina Julija Tau-čerja. Bil je veselega in šepavega znažaja, pa čeprav ga je zagrabila, že pred desetimi leti, huda bolezen. Večkrat se le moral vrniti na zdravljenje in dvakrat celo na operacijo. Vse te muke in trpljenje mu niso zlomile vedrega značaja, tako da ga je vsakdo rad srečal, saj je imel za vsakogar šegavo besedo. V zadnjem času se mu je zdravje zopet poslabšalo. Videl je pred seboj zopet dolgotrajno zdravljenje, kar mu je strlo že itak zrahljane živce, tako da je omahnil za vedno. Naj mu bo lahka openska zemljica, hudo prizadetim svojcem pa izraze globokega sožalja.
NABREŽINA
Zanima nas vprašanje ureditve pokrajinske ceste od Nabrežine-center proti Sesljanu, zlasti pa cestni trak do Nabrežtne-kamno-mi. Za ta najvažnejši del ceste sta si namreč pokrajina in naša občina v sporu. Vsi se strinjamo z načrtom občine, ker je ta v vsakem pogledu boljši od onega pokrajine. Po tem načrtu bi šla cesta od naše kavarne ob cesti naravnost mimo karabinjer-
ta uvidela tudi pokrajinska cestna uprava.
V zadnjih dneh sta nas razveselila dva dogodka: nastop gojencev naše podružnice Glasbene Ma. tiče in odlikovanje učenke Mari-ze Škrk na mednarodni razstavi otroških risb. Saj smo že večkrat omenili, da tiči v naši mladini mnogo talentov, ki pa jih je treba iztakniti in primerno usmerjati v to, za kar so nadarjeni. To nalogo ima predvsem šola.
ŠTIVAN
2e nekajkrat smo omenili v tem dnevniku, da ima Stivan svojstveno prirodno lice in izredno bogato zgodovino. Oboje je za tujski promet bogata snov. A kako naj tujci to vedo, če pa niso nikjer na to opozorjeni, oziroma, če je, je to le površno. Čudimo se, da se poklicani organi tega ne zavedajo. Neki turist — baje Švicar — je na to, kar je sam videl (vrelce, cerkev i, dr.) in od nekoga slišal, rekel: «To je biser za turizem, ki vam ga lahko zavidajo najlepša turistična področja. Čudovita priroda, bogastvo lepote kraja in njegova zgodovina, zdravo podnebje, prometne zveze — kaj hočeta več? Ne razumem, čemu se to turistom ne razkrije in se ne izvede niti toliko, kolikor je skrajno potrebno«. Pri tem je mislil predvsem na zanemarjen dohod k vrelcem. Ko je še slišal, da so v bližini (ob stari cesti proti Tržiču) topli vrelci, je dostavil: «Potem pa res ne veste, kaj je turizem. Saj bi to zvabilo mnogo tujcev — severnjakov v Stivan, seveda če bi imel za to primerne gostinske obrate.*
li predstavniki iz vseh štirih pokrajin, so razpravljali o vprašanjih kmetijstva v okviru avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina in o resoluciji vsedržavnega glavnega odbora. Sklenili so, da bo podrobnejši program za obnovo in razvoj kmetijstva v avtonomni deželi izdelala posebna komisija.
Vprašanja, ki so navedena v resoluciji glavnega odbora Vse-
državne kmečke zveze, se tičejo vsega italijanskega kmetijstva, kakor tudi kmetijstva na našem področju. Prav tako je tudi za nadaljnji razvoj kmetijstva na našem področju velike važnosti, kako bo ta panoga gospodarstva upoštevana v bodoči avtonomni deželi. Zaradi tega je potrebno, da tudi naši kmetje o teh zadevah razpravljajo s predstavniki svojih strokovnih organizacij.
MEDJA VAS
Popraviti je treba vaške poti
Ne moramo občini nalagati bremen in zaradi tega želimo, da nam napravi le, kaj je nujno. Vaške poti niso v najboljšem stanju in bi bilo prav, da bi jih ob-čina bolje uredila. Ne bi bilo prav nič pretirano in preveč zahtevno, če bi država dodelila občini večji prispevek še za kritje naših vaških potreb, saj smo po zadnji Vojni pri obnovi požgane vasi sami izvršili mnogo del, ne da bi bili za to dobili kakšno odškodnino. Ni hvalisanje, ampak le ugotovitev dejstva. Naš napredek po vojni je plod naše velike prizadevnosti, pridnosti in delavnosti. Delo v naših razmerah pa ni lahka stvar. To je nedvomno znano zlasti kmetijskemu nadzorništvu. Zato bi to moralo spremljati naša prizadevanja z večjim razumevanjem. S tem mislimo na našo živinorejo.
Kmetijsko nadzorništvo pripo-roča umetno oplemenjevanje, kar smo sami spoznali kot napredek. A kaj pomaga, če pa se pokrajinski veterinar, ko ga za to kličemo, ne odzove pravočasno! Tako smo prisiljeni odpeljati kravo s kamionom k biku onkraj Tržiča. Ni potrebno posebej objasnjevati, s kakšnimi sitnostimi je to zvezano.
S krmo smo se skozi zimo s težavo prebili in storili vse mogoče, da nismo skrčili števila živine pri nas pride na 105 vaščanov 120 glav živine). Za naprej pa smo zaskrbljeni, ker bo malo sena. 2e sedaj plačujemo deteljo v Furlaniji po 1.200 lir kvintah
Vinsko letino bomo spečali z osmicami. Dobra pijača in primerna cena (220 lir) privabljata zlasti ob nedeljah goste iz bližnje in tudi bolj oddaljene okolice. Glede nove vinske letine pa moremo reči le toliko, da se trta dobro drži in je nastavek lep.
Za naš napredek pa so značilne te številke; 4 traktorji (na vsakih 5 hišnih štev. 1), 5 avtomobilov, 4 televizorji, 4 hladilniki, 5 kopalnic. Torej precej čvrsta modernizacija.
oljčna mušica, polži, krompirjeva in paradižnikova perono-spora itd.), V ta namen je ministrstvo za kmetijstvo do-delik> precejšnjo vsoto denarja za vso drjavo. Tukajšnje nadzorništvo ima na razpolago še nekaj teli sredstev. Zaradi tega, naj se zainteresirani čimprej zglasijo pri nad-zorništvu, da bodo dobili bone.
Ni treba še posebej pon darjati, kako je za dober in lep pridelek nujno potrebna vztrajna in odločna borba proti vsem škodljivcem.
Opozorilo
kmetijskega nadzorništva
Kmetijsko nadzorništvo je letos razdelilo že 900 kmetom in vrtnarjem ter cvetličarjem bone za brezplačno dobavo sredstev za zatiranje raznih škodljivcev (koloradski hrošč,
KRIZ
Pogreb zavednega vaščana
____ t__________ t______	____, ske postaje do ovinka ob Kosmi.
od tod v Gorico in naša Franči- I Želimo, da bi prednost tega načr-
Pretekli teden smo pokopali domačina Romea Sosiča ,očeta dveh padlih v narodnoosvobodilni borbi. Imel je skoraj 70 let ter je bil po poklicu kamnosek.
Pokojnik se je rodil v Križu 29. 7. 1893 ter je moral že zgodaj na delo. Izučil se je za kamnoseka in je to delo marljivo opravljal dolga leta. Zaradi svoje zavednosti in napredne miselnosti ga je fašizem vedno preganjal tako, da je bil večkrat tudi brezposeln in to samo, ker ni hotel kloniti glave. Moral je prestati več časa zapora v Coronev poskusil je konfina-cijo v Italiji in se je vrnil domov šele 19. 9. 1943, prav na dan, ko mu je sin Drago padel v partizanih, in sicer v borbi pri Vrtojbi. Hči Aleksandra, ki je tudi sodelovala v narodno-
osvobodilni borbi, je padla nekaj mesecev kasneje, in sicer v borbah v Spodnji Idriji 4. 12. istega leta.
Toda vse to gorje ni zadostovalo. V začetku leta 1944 so nacisti pobrali vse moške v Križu, med njimi tudi pokojnega Sosiča. Odpeljali so jih v Nemčijo, kjer so jih poslali na prisilno delo .Vrnil se je domov po končani vojni, toda njegovo zdravje je bilo zelo zrahljano. Pred približno tremi leti je težko zbolel na srcu in je bil od tedaj dalje stalno pod zdravniškim nadzorstvom.
Pokojnik zapušča ženo in pet otrok. Pogreba se je udeležila skoraj vsa vas, saj so bili pokojnik t n njegova družina povsod znani in spoštovani.
Naj mu bo lahka domača zemlja, prizadeti družini pa naše iskreno sožalje.
MERKU
(Nadaljevanje J 3. strani)
festivala spomnili tudi tržaških Slovencev. S tega vidika je njegovo sodelovanje na festivalu še bolj pomembno, saj sicer tržaškim Slovencem ni prav lahko prodreti ne na eno ne na drugo stran.
Lahko bi se še pomenili o tem, kako je z medsebojno izmenjavo glasbene produkcije v Italiji in Jugoslaviji. Merku pravi, da so v Jugoslaviji na ,ste-žaj odprta vrata italijanski glasbi, tudi sodobni, medtem ko se je jugoslovanska glasba do nedavna pojavljala v Italiji le sporadično. V zadnjih dveh letih pa zapažamo sistematično zanimanje italijanskih glasbenih krogov • za današnje jugoslovansko glasbeno ustvarjanje. Začela je italijanska radio-televizija, posebno na svojem tretjem programu, kjer so bile v zadnjih dveh letih večkrat odaje posvečene jugoslovanski glasbi. Spomnim se, pravi Merku, da sem srečal v teh sporedih skladbe Kelemena, Sule-ka, Rističa, Srebotnjaka in dru-gih. V letošnji sezoni pa so imeli v marsikaterem mestu priložnost, da se seznanijo z jugoslovanskimi poustvarjalci in skladatelji. Tako je imel dirigent Samo Hubad zelo velik osebni uspeh pri gostovanju zagrebške Opere v gledališču S. Carlo v Neaplju. Kritika in občinstvo sta lepo sprejela izvedbo Lipovško-ve II. suite za godala v Firencah, ko je pred nekaj tedni Hubad tudi tamkaj gostoval kot dirigent. V Perugi je neki učenec tamkajšnje glasbene šole izvajal Primoža Ramovša skladbo Ricercare za oboo in klavir.
Ce že govorimo o glasbenih stikih med Italijo in Jugoslavijo, tedaj se nujno vriva vprašanje, koliko je tu udeležen Trst, ali — če ni — kaj je na tem pod-ročju pričakovati.
Ne vem nič stvarnega, odgovarja Merku, niti ne vem, ali se katera od tržaških glasbenih ustanov za stvar zanima. Toda prepričan sem, da bo prišlo do gostovanj jugoslovanskih poustvarjalcev ali izvedb del jugoslovanskih skladateljev v kratkem času. — Tu bi se lahko razgovor razpredel o številnih možnostih vsakovrstnega prikaza pred tržaškim občinstvom, pa naj bi šlo od nastopov solistov, ansamblov ali dirigentov do izvajanj vsakovrstnih del, ki jih tržaško občinstvo še nič ne pozna.
Ne more pa se reči, da v Trstu ne bi bilo zanimanja za jugoslovansko glasbo. Revija Trieste že dlje časa objavlja Merkujeve članke s področja jugoslovanske glasbe in tudi sedaj ga je uredništvo naprosilo za daljše poročilo o zagrebški glasbeni bienali. Poročilo bo izšlo v prihodnji številki poleg intervjujev s Poljakom Lutoslawskim in sovjetskim skladateljem E duardom Mirzojanom.
R. R.
Cesta, ki pelje iz V. Repna v Repnič, je zdaj zaprta za promet, ker jo širijo in asfaltirajo. V repentaborski občini imajo sploh lepo urejene ceste, kar je velike važnosti za razvoj turizma
J-; - v •r' ''s5;S:.i	* r~	— -	-\	—;
:


Občinski delavci urejujejo in širijo cesto, ki pelje iz mesta na Katina-ro in je bila precej poškodovana zaradi hudega mraza ter nalivov. Po tej cesti radi vozijo Tržačani zlasti v poletnih večerih
Pokrajinska uprava širi in urejuje cesto, ki pelje iz Bazovice skozi Prosek v Sesljan. Na Proseku so v ta namen porušili znano Lukšovo gostilno, razširili bodo ovinek od omenjene gostilne proti Opčinam
lili! JttlJli
Bazovci in turisti, ki vozijo po tej cesti, pa se sprašujejo, kdaj bodo odpravili tudi nevaren ovinek in ozko žrelo pri Cesnikovih v Bazovici
lepa cesta, ki
uma domačini se pritožujejo, da je vožnja zlasti s zelo nevarna, ker tanki nanesejo pri svojih manevrih in kupe zemlje, ki bi jih morali takoj odstraniti
PrTmoFiKjUnevnllf
Vreme včeraj; najvišja temperatura 31.2. najnižja 14.7, ob 19. url 23-6; vlage 64 odst., zračni tlak 1016 pada, veter 3 km Jugozahodnik, nebo‘2/10 pooblačeno, morje skoro mirno, temperatura morja 19.8 stopinje.
Tržaški dnevu
■ •
S
4.
Danes, NEDELJA, S. junija
Primož
Sonce vzide ob 4.15 in zatone ob 19.52. Dolžina dneva 15.37. Luna vzide ob 21.47 m zatone ob 5 56
Jutri, PONEDELJEK, 10. Junija
M.-iloS
V PRISOTNOSTI VISOKIH PREDSTAVNIKOV OBLASTI IN GOSPODARSTVA
Svečana otvoritev sejma Alpe-Adria
na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani
0d 176 sodelujočih podjetij, jih je kar 101 iz dežele Furlanija-Julijska krajina - Številni gostje iz Trsta in iz Avstrije
Včeraj dopoldne ob 11. uri so ns Gospodarskem razstavišču v »jubljani svečano otvorili drugi sejem Alpe Adria. Veliko zanimanje, ki je vladalo za ta sejem, potrjuje tudi znatno okrepljena udeležba razstavljavcev, saj je na letošnjem sejmu prisotnih 178 podjetij in od tega kar 101 iz dežele Furlanije-Julijske krajine, medtem ko jih je bilo lani samo 47. Od »kupnega števila 101 italijanskih podjetij jih je približno 40 iz Trsta. Istočasno s povišanim številom razstavljavcev se je razširil tudi razstavni prostor in so bili za sejem oddani vsi pokriti prostori, precej podjetij pa razstavlja svoje izdelke tudi na odprtem.
Pred otvoritvijo so člani KUD »Tine Rožanc« izvedli več folklor, nih plesov, s čimer so dali otvo-, ritveni svečanosti prijetno domače obeležje.
Med številnimi uglednimi gosti smo med drugimi opazili' podpredsednika zveznega IS Franca Le. skoška, predsednika IS SRS Viktorja Avblja, podpredsednika IS SRŠ Janka Smoleta, zveznega tajnika za kmetijstvo Jožeta Ingoliča, predsednika mestnega sveta Ljubljane Marjana Tepino. Med predstavniki iz Trsta smo opazili podpredsednika trgovinske zborni, ce dr. Vatto, občinskega odbornika dr. Venierja, podpredsednika tržaške delegacije itali.iansko-jugo-sjovanske trgovinske zbornice Košuto, generalnega ravnatelja oddelka za zunanjo trgovino dr. Borbi©, iz Vidma je bil prisoten predstavnik - občine dr. Guainotta, iz Gorice komisar zbornice, iz Avstrije pa minister prof. Horen, podžupan Gradca Kochal, dr. Novak iz Celovca, iz Beljaka župan Tumerer.
Prisotne goste je pozdravil pred. sednik gosDoda^ske zbornice Slovenije R.iko Jerman, ki je med drugim dejal:
Gospodarski in politični odnosi v današnjem svetu še posebej med državama, ki imajo skupne meje, se iz leta v leto bolj razvijajo v smeri poglobljenega in obojestransko razumevajočega reševanja medsebojnih vprašanj, kat ustvarja pogoje plodnega sožitja. Prav iz te splošne usmeritve našega političnega in ekonomskega prizadevanja smo dosegli, da se iz leta v leto vse bolj poglabljajo politične, kulturne in gospodarske zveze Jugoslavije posebej z našima sosednima državama'z Italijo in Avstrijo, Sodelovanje s temi državami prispe-
vije z Italijo, kakor tudi z Avstrijo. Prav to dejstvo pa predstavlja pomembno možnost izmenjave blaga tako za naša podjetja, kakor tudi za poslovne partnerje iz Italije in Avstrije. Spe cifičnost sejemskih sporazumov in njih prednost je seveda tudi v dopolnilnih kontingentih, da se doseže na ta način menjava blaga, ki je še vedno predmet kontin-gentiranja.
Blagovne liste sejemskih sporazumov zajemajo značilne proizvode obmejnih teritorijev in proizvode, za katere obstaja interes za medsebojno izmenjavo.
Že dosežena stopnja našega industrijskega razvoja, ki nam narekuje potrebe povečanja izvoza domačih industrijskih proizvodov, pa terja na drugi strani, da damo pri naših medsebojnih gospodarskih zvezah poudarek zlasti industrijskim artiklom tehničnega in širokopotrošnega značaja. Dejstvo je, da še nismo v polni meri izkoristili vseh možnosti in oblik gospodarskega sodelovanja in intenzivnejše izmenjave. Zato naj prav vsakoletni sejem «Alpe-Adria» da nove iniciative in nakaže nove možnosti, ki so še neizkoriščene pri povečanju blagovne menjave naših treh sosednih dežel.
Predsednik zbornice je zaključil svoja izvajanja z ugotovitvijo, da so trgovinske zbornice vseh obmejnih pokrajin mnogo prispe, vale k prijateljskemu sodelovanju na obmejnem področju.
Otvoritveni govor je nato imel zvezni tajnik za trgovino Dragu-tin Kosovac, ki je podčrtal velik pcmen obmejnih sporazumov, ki služijo za kritje potreb pomembnih obmejnih središč.
Ti sporazumi pa imajo tudi širši pomen, saj predstavljajo konkreten prispevek ustvarjanju novih gospodarskih vezi, spoznavanju obojestranskih možnosti in so zato tudi važen faktor krepitve medsebojne trgovinske izmenjave.
Področje, ki ga obsegajo lokal, i obmejni sporazumi je tudi turistično pomembno, tako da ni mogoče iti preko vprašanja turi-stičnega sodelovanja zlasti ker se pokrajine vseh treh dežel, ki sodelujejo na sejmu, turistično med seboj izpopolnjujejo. Zato bi bilo treba okrepiti sodelovanje med u-stanovami, ki se ukvarjajo s turizmom.
Ob zaključku je član izvršnega sveta Kosovac..izrazil prepričanj^
njam, in sicer v višini 5.000 lir na mesec. Zakonski predlog lahko podpišejo vse volivke, ki so stare 21 let in ki so vpisane v volilnem seznamu tržaške občine. Volivke naj gredo v palačo Co-stanzi v Ul. Muda Vecchia št. 2, soba št. 16, vsak dan od 8. do 9. in od 17. do 19. ure ter naj nesejo s seboj osebno izkaznico ali kak drug enakovreden dokument.
Nadalje bodo zbirali podpise na Proseku in Kontovelu pri občinski izpostavi v torek, četrtek in soboto ter v Križu v ponedeljek, sredo in petek, in sicer ob urah, ko uraduje občinski delegat.
Federacija PSI o vprašanjih pristanišča
Izvršni odbor tržaške federacije PSI je proučil vprašanje ustanovitve pristaniške ustanove v okviru zadnjih pobud gospodari stvenikov. Odbor je poudaril, da morajo tržaške krajevne ustanove omenjene^ pobude podpreti, tako
vice pristaniških delavcev in interesi uporabnikov pristanišča. Zato je odbor poveril socialističnim občinskim in pokrajinskim svetovalcem, naj načnejo to vprašanje v obeh svetih. Izrazil je tudi solidarnost s protestom Nove DZ-CGIL proti izključitvi predstavnikov delavcev iz komisije trgovinske zbornice za proučevanje vprašanj v zvezi s pristaniščem. Odbor je končno sklenil, da bodo ustanovili v stranki komisijo za proučevanje pristaniških 'vprašanj, ki ji bo predsedoval senator Er-cole Bonacina.
Poletni urnik bol. blagajne trgovcev
Bolniška blagajna trgovcev sporoča, da bodo od 10. junija dalje vsa okenca za občinstvo v njenih uradih odprta vse delavnike samo od 8.30 do 12. ure. Zato bodo dosedanje poslovanje v opoldanskih urah v ponedeljkih in petkih ukinili. Ta urnik velja za
ZAKLJUČNO POROČILO 0 OBISKU DELEGACIJE CK ZK SLOVENIJE
Delegaciji ponovno potrdili principe obeh partij glede narodnostnih manjšin in vsestransko koristnost medsebojnih stikov
Ob zaključnem obisku delepa- rnbrazbo Italije, da bi dosegla eko
„• „ r*xr	_j i________:	...:	j
cije CK ZK Slovenije pri deželnih federacijah KPI, je bilo izdano naslednje uradno poročilo:
Med 4. in 8.. junijem/je oblsto-’1 la deželo Furlanijo-Julijsko krajino delegacija Centralnega komiteja ZK Slovenije. Delegacija je bila gost deželnega komiteja KPI in jfe s tem vrnila obisk deželnemu komiteju katerega delegacija je bila pred letom dni v Sloveniji.
Člani delegacije tovariša Franc Popit in Mitja Ribičič, člana izvršnega komiteja CK ZKS, in Majda Bojc 1er Tine Remškar, člana CK ZKS, so se razgovar-jali z vodilnimi tovariši tržaške, videmske, goriške in pordenonske federacije. Med obiskom so se člani delegacije srečevali s tovariši, ki delajo med delavci, kmet:, mladino in ženami. Italijani in Slovenci in s tovariši, ki delujejo v lokalnih upravnih organih. Tako v razgovorih v vodstvenih organih federacij in v razgovorih z deželnim komitejem, kot tudi pri različnih srečanjih, ki so bila povsod zelo prisrčna, so lahko tovariši, člani delegacije ZKS, neposredno spoznali pogoje, v katerih deluje KPI v Furlaniji-Julij-ski krajini in cilje, h katerim stremi skupaj z drugimi progro sivnimi silami v prizadevanjih za demokratično in socialistično pre-
va k vse boljšemu medsebojnemu I aa na sejm^-.ne hp<lp samo skHv avaniu in razumevanju, kar r‘3?ne ugodne Kupčije temveč bo
jtppinaoanju in razumevanju, ... predstavlja konkreten dokaz, da se na principih miroljubne koeksistence odnosi med državami nujno razvijajo v prijateljski atmosferi.
Blagovna izmenjava in ekonomsko sodelovanje Jugoslavije z Italijo in Avstrijo se odvija ne samo v okvirih meddržavnih pogodb, ampak tudi v dopolnilnih oblikah, la smo jih ustvarjali na podlagi obme: ni n m sejemskih sporazumov. Doseženi uspehi so o hmestransko dokazali, da je takšno sodelovanje bilo ekonomsko utemeljeno in koristno. K u-godrtemu razvoju blagovne izmenjave s sosednimi državami v obliki sejemskih sporazumov pa je prispevala v znatni mer i tudi lansko leto ustanovljena inštitucija — naš sejem obmejne blagovne izmenjave » Alpe-Adria*.
Pomen obmejne blagovne izmenjave in sporazumov pa ni samo r obsegu poslov, temveč predvsem v strukturi artiklov, ki predstavljam predmet sejemskih sporazumov. V tej menjavi so posebno važni proizvodi, ki niso vsebovani v blagovnih listah redne meddržavne menjave Jugosla-
sejem doprinesel k nadaljnji kre. pitvi obmejnega prometa, k na-daljnjemu gospodarskemu, kultur, remu in turističnemu sodelovanju Jugoslavije z Italijo in Avstrijo.
Pred otvoritvijo sejma je bila tiskovna konferenca s številnimi povabljenimi italijanskimi in avstrijskimi novinarji, ki jo je vodu predsednik upravnega odbora Gospodarskega razstavišča Ivan Meller. Po ogledu sejma so se no. vinarji razdelili v dve skupini: piva si je ogledala Celje, druga pa je odpotovala v Šmarješke toplice, Tako v Celju kot na Do-lenjskem so bili novinarji gostje okrajnih gospodarskih zbornic.
Podpisovanje predloga za pokojnino gospodinjam
UDI sporoča vsem tržaškim volivkam, da se jutri začne na tržaškem županstvu zbiranje podpisov za zakonski predlog za priznanje pokojnine starim gospodi-
Miiitimii*ii'''tiiiiiMiiiimiiiiitiiii"ii|i|i'ti<i"'’>'"l'llli'|ii|ii.ii>iii.mimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiIiii
Križev pot slovenskega podpisa
24 maja t.l. sem se napotil na občinski urad. da bi dal overoviti svoj podpis pod prošnjami, ki sem jih bil nšpisal v slovenščini. Sel sem v sobo št. 19 (Palača ' Costanzi) in tam predložil prošnje na koikovahem papirju uradnici ter jo prosil za overov-Ijenje podpisa. Uradnica je rekla, da podpisa ne more overo^ viti ker so prošnje v slovenščini in me je zato napotila k načelniku urada g. Millu.
Ta je pa prosil naj mu_ na kratko povem vsebino prošenj. Temu sem rade volje ustregel. Načelnik me je še naprosil naj počakami da bo govoril s predstojnikom dr. Quargnalijem. Ko se je g. Millo vrnil iz urada dr. Ouargnalija mi je .sporočil, da je le-ta odklonil overovitev mojega podoisa. Govoril sem še sam z dr. Quargnalijem in ga vprašal, zakaj noče overoviti podpisa. Odvrnil mi je, da je overovitev nemogoča, ker je tekst naphan v tujem jeziku in, da če bom hotel imeti podpis overovljen pod tistim tekstom, bom moral nujno k notarju.
Vprašal serh g. doktorja, s kom lahko govorim o zadevi. Odgovoril mi je, da z generalnim tajnikom. Sel sem do generalnega tajnika in čez nekaj čaAi je g generalni tajnik v prisotnosti uradnice iz sobe št. 19 overovil moj podpis.
Zaradi sprememb, ki so nastale naknadno, sem 6. junija mora! ponovno na omenjeni u-rpd za overovitev podpisa. Ponovno sem moral opraviti vso pot do generalnega tajnika, ki mi je ponovno overovil podpis pod slovenskim tekstom. V o-beh nrimerih sem tajco zgubil 3 ure časa. Nihče mi ni vedel povedati, po katerem zakonu ne
bi smeli pooblaščeni uradniki o-veroviti mojega podpisa pod slovenskim tekstom. Ker sem pregledal tudi dekret predsednika republike od 24. junija 1954 št. 368 (Norme per la prešentazione dei documenti nei concorsi per le earriere statali) nisem v tem dekretu našel nobene določbe, ki bi prepovedala overovitev podpisa pod slovenskim tekstom. Zato vprašujem:
a)	Ali izvira ravnanje predstojnika V. oddelka iz zakonitih določb, ali gre za strmo«?
b)	Ce izvira omenjeno ravnanje iz meni neznanih zakonskih določil, kdo je ravnal v skladu z zakoni: generalni tajnik ali dr. Quargnali?
Po mojem mnenju je generalni tajnik tržaške občine kot najvišji funkcionar na občini s tem, da je osebno overovil moj podpis pod slovenskim tekstom, dovolj zgovorno dokazal, da je njemu podrejeni načelnik V. oddelka tržaške občine ravnal nepravilno, da ne rečem protizakonito. In ali je sploh dopustno, da javni uradnik zganja trmo nad stranko in to tudi ponovno? »Errare hu-manum est, perseverare diaboli-cum«. Mislim, da taki funkcionarji ne spadajo v občinske u-rade.
Inž. JOSIP PEČENKO
Vsak naš komentar k navedbam inž. Josipa Pečenka je odveč. Zadeva je za nas in za vsakega resničnega demokrata popolnoma jasna. Ugotavljamo le, da so tako ravnali z izvoljenim pokrajinskim svetovalcem in predstavljamo si lahko, kakšnega ravnanja bi šele bil deležen kdo drug in s kakšnimi negativnimi posledicami za uveljavljenje naših zakonitih pravic.
in štirih članov sveta, ki šo popolnoma tuji ustanovi sami in zadružništvu. Zaradi tega nedemokratičnega sistema je dve tretjini članov zastopanih v upravnem svetu sflmo s štirimi predstavniki nasproti sedmim.
Da se ta krivični položaj odpravi, naj vsi člani volijd za •'•listo »Obnove«, k'i jo je predložila Zveza zadrug, katere kandidati so se obvezali, da se bodo borili za vzpostavitev demokratične ureditve ter za upravo, ki bo v interesu potrošnikov.
Delavci! Da se vrnejo Dflapsjco zadruge članom, volite in vpUpaj-ie na svojce, prijatelje in deloii-»M 'tbVmVŠeT ni) bdddjb' svoj glas za listo št. 1, imenovano «Obnova* (.Rinascita.), ■
• Sindikat upokojencev CGIL priredi danes ob 11. uri javno. zbord-i vanje na trgu v Ske&tjju.1 .Govoril bc> tajnik Ernesto Radkih* o temi »Bolj-' še pokojnine in socialna reforma«.
da se zaščitijo demokratične pra- .vse poletje.
nitiiiiitiiiipitNuviMi in iiin ii^i umih mi itn tun n iiini^iii uh in i,iii,„i ulil |int||||,||| nji'in j. Hlinili i,,iMiriinii,MiM,iiijiiiiiiiin uh in,ju lunici i,,iiiiii^oiiiiMiiiiini
VOLITVE V UPRAVNI SVIT DELAVSKIH ZADRUG
CGIL poziva tržaško delavstvo naj glasuje za listo «Obnova»
Samo lista št. 1 - pravi proglas CGIL - jamči za vzpostavitev demokratične ureditve in vrnitev zadrug članom
Ob volitvah upravngea sveta Delavskih zadrug je naslovila Nova delavska zbornica CGIL na delavce naslednji proglas:
Te dni so volitve šestih novih izvoljenih članov upravnega sveta Delavskih zadrug na način, ki ga je določila »večina« in ki niti najmanj ne upošteva najosnovnejših demokratičnih načel.
Clani-volivcj ne volijp več na enem ah več sedežih v posebnih kabinah, da bi se zagotovila tajnost in neposrednost glasovanja, marveč dobe glasovnico na dom ter ju morajo odposlati po pošti.
To se očitno dogaja v nasprotju z zadružnim načelom in s pravicami članov Delavskih zadrug.
Tšk'šn8 'politiko so začeli fašisti,
Jeti > so spremenili zadruge v »moralno ustanovo«, ki jo je potrdil vsiljeni pravilnik leta 1935. Nadaljevala jo je ZVU z imenovanjem komisarskih uprav; nadaljujejo jo vladni organi z imenovanji na podlagi odlokov.
Delavske zadruge .je ustanovilo pred 60 leti tržaško delavsko gibanje. da bi opravljale važno družbeno nalogo gospodarskega zadružništva med delavci-člani ter da bi na. trgu zbijale cene glavnih potrošnin dobrin v iriteresu vseh potrošnikov. Zadruge so več desetletij, dokler so jih upravljali po volji članov, izvrstno o-pravljale svojo nalogo ter postale mogočna trgovinsko-zadružna organizacija, ki je imela mrežo po vsej Julijski krajini in po Furlaniji.
Sedaj so postale zadruge navadno trgovsko podjetje, vključeno v redno zasebno razdeljevalno mrežo in z nalogo, da celo izmaličijo zadružno misel med delavci. To se dogaja,, odkar so jih odvzeli članom in jih vodijo upravitelji, imenovani od zgoraj in ki so vsekakor bolj povezani z zasebnimi trgovskimi zamislimi in interesi kakor pa z zahtevami ljudske potrošnje. Sedaj bi lahko zadruge, povezane z mogočnim vsedržavnim zadružniškim gibanjem, zelo učinkovito opravljale izvirno nalogo, se okoriščale z ugodnimi nabavnimi viri, ki jih je to zadružniško gibanje ustvarilo ter bi lahko tako prispevale k tako potrebni borbi delavcev proti višanju cen, za reformo raz-deljevalnega sistema, katerega zaostalost na podlagi špekulacijskih meril je osnovni vzrok podražitve osnovnih potrošnih predmetov.
Zato je nujno, da se položaj zadrug normalizira, da se bodo ponovno upravljale na podlagi normalnega in demokratičnega zadružnega pravilnika, tako da bodo člani demokratično izvolili u-pravni svet, ter se neha- samovolja z imenovanjem predsednika
Stavka uslužbencev avtobusnih podjetij
Vsedržavne sindikalne organizacije so za ponedeljek iri torek napovedale stavko uslužbencev avtobusnih podjetij, in sicer oba dni od polnoči do poldne. Včeraj pa so tukajšnje sindikalne organizacije sporočile, da bo pri nas stavka samo jutri, toda ves dan, to je od nedelje opolnoči do ponedeljka opolnoči. Uslužbenci stavkajo, ker se delodajalci nočejo pogajati o sklenitvi rjove .delovne pogodbe, ki bi izboljšala njihove mezdne in normativne pogoje.	,
Zaradi stavke bo ustavljen ves avtobusni promet, kakor se je že zgodilo 28. maja. Stavka se namreč tiče vseh zasebnih, mestnih in tudi medkrajevnih > prog.
llllUIIHIIIIIIiillIllliiiiiiiiiiiiMiiiiiiMlllllllimilllllftMliaillllllllHIIHHIIIIIIIIIIlMIIIIlllllJIllIlllfiiililimiliBMI
SPOROČILO TAJNIŠTVA ZDRUŽENJA BIVŠIH DEPORTIRANCEV
Izpolnite obrazce za pridobitev odškodnine za bivanje v taboriščih!

...	ilCLptiU' .	.
Lahko se vloži tudi prošnja za priznanje vojne pokojnine zaradi zdravstvenih posledic bivanja v nacističih taboriščih
• sMP»
Tajništvo Združenja bivših deportirancev v nacističnih taboriščih je pred kratkim dobilo od vodstva Mednarodnega Rdečega križa zagotovilo, da bo nudilo vso pomoč pri zbiranju podatkov, ki so nujno potrebni kot dokumentacija za priznanje odškodnine bivšim deportirancem. Poslalo je tudi obrazce, ki jih je treba izpolniti. Pred nekaj dnevi pa so prišle že informacije v odgovor na prve obrazce, ki jih je tajništvo poslalo.■
Kakor smo že poročali, je nemška vlada izročila italijanski vladi 6240 milijonov lir za bivše internirance v nemških taboriščih. Po zakonu, ki ga je italijanski parlament že odobril preteklega aprila, mora vlada v roku šest mesecev po odobritvi zakona, tj. do prihodnjega oktobra, izdati potrebne ukrepe in navodila, kako in v kakšni meri naj se omenjena vsota razdeli med tiste, ki so bili internirani v nemških taboriščih, in med svojce tistih, ki so v teh taboriščih umrli. Pri tem ne pridejo v poštev vojni
ujetniki, niti doba internacije v italjjianskih taboriščih , (Cairo Montenotte, Frascati,!'Gonars itd.).
Italijanska vlada bo torej izdala navodila, zdaj pa je nujno potrebno, da si bivši interniranci in svojci umrlih priskrbijo podatke o dobi internacije. Zato naj se čimprej zglasijo na tajništvu združenja bivših deportirancev, da bodo • izpolnili obrazec za Mednarodni Rdeči križ.
Prav tako naj bivši interniran-ci iž italijanskih in nacističnih taborišč vložijo prošnjo za priznanje vojne pokojnine zaradi posledic, ki jih občutijo na svojem zdravju. Zal čuti vsak bivši interniranec hujše, ali manjše posledice na svojem zdravju in ima pravico, da zato dobiva primerno _ podporo. Tudi obrazce za to prošnjo bodo zainteresirani dobili na tajništvu svoje organizacije v Ul. Zonta 4, ki je odprto ob torkih, sredah in petkih od 17. do 19. ure, ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah pa od 10. do 12. ure.
nomski in družbeni razvoj dežele in utrditev miru. Med razgovori so bili ponovno potrjeni principi izraženi v deklaracijah obeh partij glgde narodnostnih manjšin.
Delegacija ZKS in deželni komite KPI sta soglasna, da je izmenjava delegacij med partijskimi organizacijami Furlanije-Juli.j-ske krajine in ZKS v zadnjem čaiu znatno prispevala k boljšemu medsebojnemu spoznavanju pogojev, v katerih delujeta, okrepitvi prijateljstva med prebivalstvom dveh obmejnih dežel, stvari miru in krepitvi krepitvi progresivnih si! v mednarodnem delavskem gibanju.
Z motorjem trčil v dva avtomobila
Prehitra vožnja in nepazljivost sta bili usodni za 17-letnega meha-niškega vajenca Sergia Bertonija z Lonjerske ceste 175/1. Na svojem motorju TS 17274 je včeraj okrog poldne vozil proti Sv. Ivanu. V Ul. Giulia pri hiši št. 55 pa je trčil v desno stran Fiata 500 TS 39689, ki ga je vozila 51-letna gospodinja Celestina Conelli por. Placido z Ro-tonde del Boschetto 3 in ki je ravno tedaj obračala avto proti Sv. I-vanu. Zaradi močnega sunka je avto zaobrnilo, da se je znašel s sprednjo stranjo obrnjeno proti mestu. Medtem ko je Bertoni padel se je njegov motor zaril pod zadnji del Fiata 1100 TS 53309 last trgovca Luigija Daneseja iz Drevoreda XX. septembra, ki je bil tam parkiran. Bertone se je pri padcu ranil nad desnim očesom, levi nogi in gležnju ter se pobil po ramenih. Sprejeli so ga na prvi kirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti 10 dni. škoda na vozilih je velika
V
Zenski ni nudil pomoči
Včeraj so na prvi kirurški oddelek bolnišnice sprejeli 79-let-no upokojenko Valerio Saulijevo iz Ul. Madonnina 41. Saulijevo, ki se je pobila na desni strani senc, je z motorjem podrl neki sku-terist v Ul. Oriani blizu Trga Garibaldi in nato nadaljeval pot, ne da bi ponesrečenki nudil pomoč.
Prometna policija vabi neznanega skuterista naj se javi na kvesturi za potrebna pojasnila v zvezi z nesrečo. Saulijeva bo o-zdravela v 6 dneh.
Slovensko gledališče v Trstu
V četrtek, 13. t. m. ob 20. uri v Ljudskem domu v Križu
Josip Tavčar
V HONOLULU
Igra v treh dejanjih
Danes 9. junija ob 16. uri v AVDITORIJU
VELIKA ŠOLSKA PRIREDITEV
tržaških osnovnih šol.
Na sporedu so prizori, pesmi, zborne recitacije in narodni plesi.
Vljudno vabljeni!
DIJAŠKA MATICA V TRSTU
vabi
na redni občni zbor, ki bo danes 9. VI. ob 9.30 v DIJAŠKEM DOMU V GORICI
(Ul. Montesanto štev. 82 - 84)
Sledi združitveni občni zbor z> goriško Dijaško Matico.
Razstave
Prosvetno društvo PROSEK-KONTOVEL priredi razstavo slovenskih tržaških slikarjev. Otvoritev bo v sredo, 12. t.’ m. ob 21. uri na sedežu prosvetnega društva na Proseku.
Vabljeni.
Huda nesreča turistov
Včeraj se je pri štramarju zgodila precej huda prometna nesreča katere žrtve so bili kar trije inozemski turisti. 26-letni Konrad Wittmann iz Friburga v Švici je je vozil svoj avto Austin FR 19631 iz Rabujeza proti Trstu. Zraven njega je sedela njegova 19-letna žena Cecile. Ko je Wittmann privozil na ovinek, ki pri štramarju obrača na desno, je zgrešil pot in zavozil na staro cesto. V tistem trenutku je prihajal z nasprotne strani Jaguar 987 FOU, ki ga je vozil britanski državljan John Friedrich Burley iz Brookfielda na Angleškem. Poleg njega je sedela njegova 49-letna žena Laura Gulliver.
Trčenje je bilo neizbežno in vozili sta se zapičili eno v drugo.
Z rešilnim avtom RK so prepeljali v bolnišnico; Gulliverovo, ki se je pobila po čelu, desni roki in kolenih. Tudi oba Wittmannova sta se hudo pobila in ranila po bradi, obrazu, čelu, kolenih in rokah.
12. t.m, bo v Občinski umetnostni galeriji otvoritev osebne razstave tržaškega slikarja Romana Ukmarja. Razstavljenih bo okrog 15 platen, nekaj temper in risb. Razstava bo odprta do, 24. t.m.
Šolske prireditve
Slovenska industrijska strokovna šola na Opčinah vabi starše svojin učencev in vse prijatelje mladine 'na zaključno šolsko prireditev, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah v četrtek 13. junija 1963 ob 17. uri.
Na sporedu so; nastop šolskega zbora, recitacije, narodni plesi ter Ctja-kova mladinska igra z našega podeželja v 2 dejanjih ((Iznajdba«.
■ -v
Prosvetna društva Ivan CanKat Slavko Škamperle In Skedenj priredijo 29, in 30. Junija t.l. mladinski dr let po Istri, na Reko m v Opatijo. Prenočišče v Opatiji. Vpisovanj* vsak večer v PD Ivan Cankar oi 19.30 do 20.36. V PD Slavko Škamperle v sredo in petek od 20.30 d° 22. ure in v nedeiljo od 10.30 do 12.30.
Prosvetno društvo v Skednju Poredi v dneh 29. i,n 30. junija l963 izlet po Koroški. Vpisovanje vsa! večer od 20.30 do 21.30, razen s<> bote in nedelje, v društvenih Pr°* štorih. Ul dl Servola 124-1.
Slovensko planinsko društvo prlrt di dne 29. in 30. Junija izlet z avtobusom v Kamniško Bistrico In Logarsko dolino. Vpisovanje v uradnid urah na sedežu v Ul. Geppa 9-2.
Prosvetno društvo Andrej Cok 0» Opčinah priredi v nedeljo 7. julij* izlet na Mangart. Vpisovanje Prl Draščkovih od 10. t.m. dalje.
Mali oglasi
kopalne obleke, perilo, poletn« bluzice iz pletenine, nogavice ter vs* sezonske artikle za ženske, moške I* otroke p0 najnižjih cenah v Trjt«. dobite pri «MAGLIABELLA» na Kot-zu Garibaldi 11 (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Post izženi boste v vašem Jeziku.
PLASTIKA ZA POKRIVANJE PODOv
višina 2 metra po 500 lir kv. metefi termoplastičrn podi, ploščice »Sili«**' plastične preproge, zagotovljena n* mestitev .brezplačni predračuni. ZaBl' majte se pri «1TALPLAST» Trst. Stl Ospedale 6, tel. 95-919.
14—16-LETNEGA FANTA ali deKle sprejmemo v službo v trgovini le' stvin, Trg sv. Frančiška 8.
20-LETNA URADNICA z znanjem slov, ital., srbohrvaščine iin angleščine išče delo tudi v kakšnem turističnem podjetju Naslov; Bruna Bertok Milje, Ul. Tiepolo 7.
POZOR obrtniki tekstilne stroke, za' druge, tapetništvo in pod.: nudi se v proizvodnji kurentan stalni artikel " specialne patentne montažne zaves* za avto (patentirano). Za naslov se obrnite na ((Primorski dnevnik« — glasni oddelek.
AUTOFORNITURE
C A R L O l. l) P O Trst, Ulica S. Francesco 18 Rezervni deli za avto Fiat menjalniki, anibrtizatorji bati, ležaji, tesnitveni obroči preobleke in preproge za avto
Nazionale 15.00 (cCanzonl bel mondo« Te oh ni colo r. Mina, Peppino Di Capri. Prepovedano mladini.
Arcobaleno 14.30 «Una ragazza nu-da» Technicolor. Prepovedano mla dlni,
Fenlce 15.00 «1 tre del Texas» Technicolor. Tom Tryon.
Excelsior 15.00 (dl vizio e la virtu« Prepovedano mladini.
AVSTRALEC — rojen v . Jugo«w' vi ji v okolici Zagreba, 41 let staO močne postave, dobrega značaja, samski, visok 177, bavi se s trgovino, č®' li poznanstva z dekletom ali z vdov® brez otrok od 25 do 35 let staro 9 svrho dopisovanja. V slučaju dobre!' sporazuma in simpatije je mog°£a takojšnja poroka. Zainteresirane O5*' be naj se javijo s kratko biograf') im sliko na naslov: Drago Bukovat Lot I Bernera Rd. Liverpool N.S!N' , : j- Slovenska strokovna industrij šola ha Opčinah potrebuje za gla’*,e» ni pouk in za šolske prired6v manjši klavir ali pianino. Ker 'P so šolska denarna sredstva'
do
V Borštu slavita 50-letn ico poroke
MARIJA in IVAN ZOBEC Otroci, nevesta, zet je in vnuki čestitajo in jima kličejo na zdravje, še na mnoga leta! Čestitkam se pridružujeta u■ prava in uredništvo r Primor-skega dnevnika» ter jima želita še veliko let skupnega življenja.
»r. VRTOVEC JOŽE (jr.)
specialist
za ustne in zobne bolezni asistent
na zobodravniški univerzitetni kliniki
v P 4 D OV I Trst, Ul. Mercadante 1/1 vogal Ul. Carducci - Ul. Milano Telefon 68-349
ZLATARNA — URARNA
Splendente
nudi
vse za BIRMO:
ure najboljših znamk in zlatnino
Obiščite nas v Ul. F. Filzi 5 Tel. 23-379
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Din e 8. junija se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa Je 13 oseb.
UMRLI SO: 8-letni Giancario Sac-cavlni, 59-letnl Fabio Merluzzi, 81-Ietn i Giovanni Russo, 89-letna Ersi-iia Zecohini vd. Bremec, 77-letna Matilde Kosič por. Mainardi, 83-lelna Beatrice Debarbora vd. Hlapse, 70-letna Basilia Ottoner por. Famiani, 73-letna Miaria Druscovich por. Mar-chi, 58-letna Ducia Magi;is, 53-letni Giuseppe Labinaz. 61-letni Mario lancihi, 59-letni Francesco Boccoli, 89-letna Lucia Fitaoco vd. Fonda.
OKLICI: uradnik Umberto Bordon In uradnica Maria Marini, uradnik Mario Gallo in uradnica Gtuseppina Calnero, delavec Bia,gio Colbasso in gospodinja Maria Amon. uradnik Franco Sallch in gospodinja Nidia Marchič, častnik Silvio di Napoli In gospodinja Margberita Ruffino. brigadir Sligio Grimaz in gospodinja Fiorelta Bertimi, težak Giorgio Vre
Včeraj-danes
URARNA - ZLATARNA
•— LAURENTI
trst, Largo S. Santorio, 4 Tel. 723240
Bogata izbira ur in zlatnine za BIRME, POROKE in KRSTE
Poseben popust!
in gospodinja Filomena Barra, podčastnik finančne straže Antonino Zala in študentka Rita Leonardi«, tehnik publicist Franco Verchi in uradnica Lucia Ravalico. delavec Vincen-zo Cohicci In gospodinja Maria Giu-sippa Gentile, slaščičar Re-nzo Ome-r, in prodajalka Evelina Muffato, šofer Pietro Cassetti in delavka Ele-na Legovic. mizar Ottorino Turina in tkalka Laura Civltan, Mirko Hu-ia in uradnica Norma Gherghetta, Dušan Vajzer in uradnica Maria Gherghetta, mehanik Edoardo Buka-vec In gospodinja Iolanda Palclch. cementist Giuseppe Mario Panzlca in delavka Giuseppa Miceli, gradbenik Giovanni Guzzardi in prodajalka An-na Maria Kohl, mizar Gualtiero Tof-Mini in gospodinja Adriana Gliebe, ladijski komisar Cesare Lederer in uradnica Dea Simooittl. ttgovec To-maso Tomasini in frizerka Grazlelia Derossi, uradnik Fabio Grazlano in učiteljica Lucia Quadrini, radioteh-nik Franco Fuinis in prodajalka Li-liaha Parigino, nogometaš , Claudio Demenia 'n šivilja Adriarja Corti, glasbenik Miloš Pahor m študentka Bernarda Slama, ladijski strojnik Silvio Nzssivera in uradnica Natali-n« Ban, mehanik Mario Leo iri gospodinja Marina Panlcari uradnik Antonio Casarsa in učiteljica Vln-cenza De Fazio, pleskar Giovanni
učiteljica Carolina Barisone. trgovec Francesco Ruggiu in prodajalka A-lifcta Chicco, uradnik-tehnik Bruno Siernar in uradnica Laura Marvin, mehanik Antonio Husu In gospodinja na RamistcHa, strugar Claudio Ca- 1 Stanislava Buda, električar Emanue-stellani in uradnica Natalia lurisse- | le Abbondanza in gospodinja' Valda
vicih, potnik Alberto Brattina (n., gospodinja Marcella Tomimž. učitelj Umberto Zocohi in učiteljica Marcella Perti, pek Cari0 Alberto Minniti in delavka Romana Balanzin, ličar Bruno Bubnič in gospodinja Rosa Ricatti, uradnik Francesco Corbello in gospodinja Ines Farma, kmet Tri-fu Steflja in gospodinja Sofija Dra-ksiin, traktorist Simeon Miuncan in gospodinja Lukrezija Ardeljan, strugar Giorgio CataJan in gospodinja Nidia Zergoll, (otonraf Giuseppe Uršič in bolničarka Bruna Pisco, Industrijski izvedenec Efirico Ballis in uradnica Tea Lauri, oficir Teodoro Zurlo in	uradnica	Novelia	Gobbo,
barist Vincenzo Sanacore in računovodkinja Verica Kosutlc, poštni vajenec Gianfratnco Burigana in modist-ka Rita Grogorovioh, delavec Edoar-,do Danieli in šivilja Edvina Starz, mehanik Giorgio Furlan in prodajalka Ida Abrami, inženir Francesco Scuterinl in učiteljica Maria Pia San-itini, ličar Nicola Mancini in gospodinja Maria	G.razia	Marcusa.	delavec
Bruno Lena rdiš In prodajalka Vtn-cenza Družina, glasbenik Edoardo Zoccoli in	pevka	lirike Carla Otta.
električar	Franco	Valentino	Zucca
m frizerka Silvia Sepoi, mehanik Gianfranco Urbani m šivilja Maria
' i	.
Mornig-Bertirii in gospodinja Glovan-1 '1 rippar, godbenik Sergio Prodan in
R.zzotti, uradnik-tehnik Dario Buri in gospodinja Elvira Miohelazzl.
NOČNA SLUŽBA. LEKARN
Biasoletto, Ul. Roma 16; Manzonl, Ul. Settefontane 2; AlFangelo d’oro Trg Goldoni 8; dr. Kossetti, Ul. Com-bi 19; De Colle, Ul p. Kevoltella 42
LEKARNE ODPRTE DANES
AlTAtabarda, Ul. dellTstria 7; Bar-bo-Carniel, Trg Garibaldi 5; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26;’de Lei. lenburg, Trg S. Giovanni 5; Al Ga-Jeno, Ul. S. Cillno 36; Mizzan Trg Venezia 2; Vlelmettl, Trg della’ Bor-sa 12.
BARI
CAGLIARI
FLORENCA
GENOVA
MILAN
NEAPELJ
PALERMO
RIM
TURIN
BENETKE
LOTERIJA
7
17
21
14
79
30
30
22
79
79
88 88
ENALOTTO lil 121 112 2X1 KVOTE: 12 točk — 11 620 000 lir, II točk — 101.300 lir; 10 točk — 10.200 lir.
Grattaciei0 15.00 «Delitto in p,eno sole« Technicolor. Alain Delon. — Prepovedano mladini.
Supercinema 14.30 «Ho scherzato con tua moigiie« Francois Perier Daniel Gelin.
Alabarda 14.30 «1 conouist.aton dei 7 mari« John Wayne.
Fnodrammatico 15.00 «11 tesoro del-1’isola proibita«. Teohnicolor. Jean Hall.
Aurora 14.30 «1 4 moschettieri«.
Cristalio 14.30 «11 diavolo« Alberto So rdi.
Capitol 15.00 »LassO qualcuno mi a-ma» Paul Nevvmann, Annamaria Pierangeli.
Garibaldi 15.00 ((L affittacamere« Kirn Novak, Jack Lemon. Zadnji dan.
Massimo 14.30 «11 paiadino delta cor-te di F rane la« Technicolor.
Impero 15.00 aSherlocco investigato-re sciocco«.
Moderno 14.00 «1 motorlzzatii) Manfredi, Tognazzi. Ohiari, Franca Va-leri. Zadnji dan.
Astoria 14.30 «Tu sel la mušica« — Technicolor. Caterina Valente.
Astra 15.00 «Gli arcierl neri«.
Vittorio Veneto 14.00 «Lollta» James Mason. Prepovedano mladini.
Abbazia 15.00 «Ercole al centro della terra« Technicolor. Christopher Lee, Eleonora Ruffo.
Marconi 14.OO «Furto su ml sura« H e.v Harrison. Rita Hayworth. Sledi barvna slikanica «Tom in Jerrv«
Ideale 14.00 «11 grande ribelle« Technicolor.
Skedenj 14.00 «11 falso traditore« — Teohnicolor. VViliam Holden. LH11 Paimer.
Razna obvestila
Šolsko skrbništvo sporoča, da je
bil rok za vlaganje prošenj za študijske štipendije podaljšan od 5. t.m. na 10. t.m. Vse priloge (predpisane dokumente) pa Je treba oddati do dneva pismene naloge.
skromna, se obrača ravnateljstvo ’ dobrosrčnih Slovencev, ki imajo la Inštrument, s prošnjo, da bi ga fa' stopili naši šoli z.a ceno. primef" naši finančni zmogljivosti ali a morda tudi brezplačno. Ponudbe P0-slati na ravnateljstvo slovenske strokovne industrijske šole na Opčinan’ tudi Po telefonu št. 22-10-63,
VAJENCA ali poldelavko sprejme 9 službo krojačnica Giilanc, Bazovica št. 18.
MIZARSKA DELAVNICA Gruden' .šče delavca In vajenca. Ulica. Tort1' celil št. 6. Tel. .23-069.
.	'	' i
DELAVKO, poldelavko in vajeftk za moško krojačnlco iščemo. U1'c* Machiavelli 15. tel. 35708.
RESTAVRACIJA
• FURLAN
REPENTAB0R
se priporoča cenjenim gostom za obisk.
Posebne cene za birm*, poroke in razne obletnice.
VREČE
vsakovrstne in platno iz jute dobite pri tvrdki: Ugo Margon Trst, Ul. Fonderia 10 Telefon 90-720
Potovalni urad
AURORA
Trst, Ul. Cfcerone 4, tel. 29-243
sporoča
da je na razpolago še nekaj prostih mest za dvodnevni izlet na PLITVICKA JEZERA in na OTOK KRK dne 29, in 30. junija.
Za izleta na Bled in v Zadar so vsi prostori že oddani.
Darovi in prispevki
Skupina iz Trmuna v Bazovici 6* ruje 2000 lir za Dijaško Matico, i
Z Ati VALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali in v tako velikem številu spremili na zadnji poti našega dragega moža in očeta
JULIJA TAUCERJA
se iskreno zahvaljujemo.
Posebna zahvala e. g. župniku, zdravniku dr. Milanu Starcu, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na kakršen koli način počastili njegov spomin.	i( ,
Žalujoča: žena MIHELA, sin SILVIJ ter ostalo sorodstvo
Opčine, 9. junija 1963.
Pflni oršTcT "dnevnik
7 —
9. junija 1983
c VSE»
v Naselju S. Sergio
To Je nova trgovina, ki jo je podjetje BAZZANELLA iz Ul. Pelice Venezian št. 5, odprlo v hiši št. 2179 Zu-llana.
•	Vse za dom:
Šivalni stroji, šivanke, sanitarne naprave, lestenci in električne svetilke, bojlerji itd.
•	Za industrijo:
Varovalke vsake vrste, stroji, motorji, črpalke
•	Za kmetijstvo:
Vse za vinarstvo, črpalke Vermorel, namakanje, orodje, kmetijski stroji itd.
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAK
6 let bodo skupno sedeli trije Jugoslovanski begunci
Na kazenskem sodišču so včeraj sodili trem jugoslovanskim beguncem, ki so pribežali iz Jugoslavije in se tri dni potikali po Miljskih hribih potem ko so prekoračili blok pri Rabujezu. Po treh dneh jih je začela mučiti lakota in ker niso našli drugega izhoda, so začeli krasti.
29. maja letos so agenti komisariata v Miljah zasačili 20-letnega Marka Smolaca, 18-letnega Andrija Radečiča in 19-letnega Marijana Mejaskija, ki so se sumljivo obnašali, kot da bi hoteli nekaj skrivati. Prepeljali so jih na komisariat in jih preiskali. Pri sebi so begunci imeli denar, transistor «Philips», pecivo in bonbone. Najprej so vsi trije tajili, toda to ni trajalo dolgo ker se je čez nekaj časa zglasil na komisariatu lastnik kavarne «San-ta Fe» v Miljah, Ul. Roma 9 ter po-
RIBJA RESTAVRACIJA
NOV GOSTINSKI OBRAT
TITOV TRG
KOPER
Poleg vseh vrst morskih rib vam nudimo
razne ribje specialitete:	ribji brodet, ribji pupri-
koš, polenovko na istrski način, ostrice, pidoče itd.
Bogata izbira drugih jedi in srbskih specialitet na žaru PRISTNA ISTRSKA, VIPAVSKA IN BRIŠKA VINA TER KRAŠKI TERAN
Hitra in solidna postrežba
OBIŠČITE NAS
Tune na
TiMinuk-\
predvaja danes 9. t. m. z začetkom ob 15. uri sneman v Pana-vision in Eastmacolor film:
TARAS IL MAGNIFICO
(Mogočni Taras)
V glavnih vlogah nastopajo: TONY CURTIS, YUL BRYNNi,R, SAM WANAMAKER, BRAD DEXTER, GUY ROLFE ln PERRY LOPEZ
V ponedeljek, 10. t. m. ob 18. uri ponovitev filma:
TARAS IL MAGNIFICO
KINO PROSEK-KONTOVEL
predvaja danes 9. t. m. ob 16. uri Lux film:
UN GIORNO DA LEONI
(En dan kot levi)
Igrajo: RENATO SALVATORI, CARLA GRAVINA, ANNA MARIA FERRERO in TOMAS MILIAN
KINO «BELVEDERE» NA OPČINAH
predvaja danes ob 15. uri pustolovski film v Technicolorju:
«// terrore del barbari*
(Teror barbarov)
KINO «1R1S» PROSEK
predvaja danes 9. t. m. ob 16. uri film:
«AITENTI AILE VEDOVEs.
(Pazite se vdov)
Barvni film Columbia — vesel in romantičen.
Igrajo: DORIS DAY - YACK LEMMON
KINO «R0SANDRA» BOLJUNEC
predvaja danes 9 t. m. z začetkom ob 18. uri Cinemascope barvni film — posnet po romanu A. Duniasa:
I FRATELLI CORSI
(Korzijskt bratje)
Igrajo: GERARD BARRAY, EMMA DANIELI, MARIO FELICIA-NI in AMEDEO NAZZARI
Okradli so kavarno in trgovino z železnino v Miljah Indipendentist Marchesich oproščen zaradi amnestije
vedal, da so ponoči tatovi vdrli skozi polkrožno okno v kavarno in odnesli razne slaščice, transistor in 6000 lir. Potem je prišla na komisariat tudi Annamaria Vallon por. Glavina in izjavila, da so neznanci ponoči vdrli skozi polkrožno okno v njeno trgovino z železnino v Ul. Roma 9 v Miljah iz katere so odnesli 20.000 lir.
Vsi poskusi beguncev, da bi zatajili krivdo, so bili zaman. Agenti so ukradeno blago in denar vrnili lastnikoma tatiče pa prijavili sodnim oblastem zaradi tatvine z ob-teževalnimi okoliščinami. Poleg tega so Smolaca prijavili, da je s seboj nosil kuhinjski nož.
Javni tožilec je zahteval za vse tri po tri leta in 10 dni zapora in plačilo 120.000 lir globe, za Smolaca pa še en mesec zaradi nedovoljene nošnje noža.
Kazensko sodišče je vsakega obsodilo na dve leti zapora in na skupno plačilo 60.000 lir globe. Smolacu pa so zaradi amnestije o-prostili nošnjo noža, ker dejanje ni kaznivo.
Predsednik Boschini, tožilec Cor-si, zapisnikar Strippoli, obramba Balestra.
Na tržaškem kazenskem sodišču pa je bila včeraj razprava proti 40-letnemu Giovanniju Marchesichu iz Ul. Rachelli 15 in njegovi ženi Vi-viani Volpe. Marchesich je bil kot politični tajnik gibanja za Svobodno tržaško ozemlje obtožen, da je leta 1961 dal tiskati in potem s pomočjo žene razdeljeval letake v katerih je napadal ministrskega predsednika Fanfanija, ki je ravno tedaj bil na obisku v Trstu za otvoritev velesejma. V letakih je Marchesich omenjal, da je Fanfanija Trst sprejel s stavkami ter orisal v precej črni luči tržaško ekonomsko stanje.
Marchesicha so tedaj prijavili sodnim oblastem, da je motil javni red s širjenjem lažnih vesti. Zato ga je prizivno sodišče po hitrem postopku obsodilo na pet mesecev zapora pogojno. Javni tožilec pa je tedaj sodbo prekinil in predal spise kasacijskemu sodišču, ki naj bi odločilo o ustavnosti člena 656 kazenskega zakonika v zvezi s členom
KINO SKEDENJ
predvaja danes 9. t. m. ob 14., zadnja ob 22. uri Technicolor film:
«IL FAL50 TRADITORE*
(Lažni izdajalec) Ljubezenska zgodba in vohunstvo
Igrajo: WILLIAM HOLDEN
in LILLI PALMER
V ponedeljek, 10. t. m. ob 16. uri ponovitev filma:
IL FALSO TRADITORE (Lažni izdajalec)
127 zakona o tisku.
Kasacijsko sodišče je kasneje potrdilo sodbo po hitrem postopku in včeraj se je Marchesich spet znašel pred sodniki skupaj z ženo, ki je bila obtožena, da je bila soudeležena pri dejanju. Oba je sodišče oprostilo zaradi amnestije.
Pred mednarodnim festivalom filma domišljije in znanosti
Avtonomna ustanova za turizem je priredila včeraj tiskovno konferenco v zoezj z bližnjim mednarodnim festivalom filma do. miši ji j e in znanosti, ki bo v Trstu od 6. do 14. julija. Na konferenco so prišli organizatorji festivala, znani sodelavci beneškega mednarodnega filmskega festivala. Iz vsega, kar so nam organizatorji povedali, je očitno, da bo festival mnogo bolj pomemben kot pa se je mogoče zdelo, (Navajeni smo pač, da kaj posebnega v Tr. stu ne vidimo.) Vsekakor pa se je treba gotovo zahvaliti prav or. ganizatorjem iz Benetk, če je Trstu uspelo pripraviti ta festival, kakršnega so že dlje časa hoteli prirediti tudi drugod (na pr. v SZ) pa jim ni uspelo. Lahko sicer spočetka res ni bilo, sedaj pa je že z vseh strani toliko zanimanja, da to celo presega za le. los določene zmogljivosti.
Znani so že filmi, ki bodo na sporedu festivala; ostaja le še kaki/ negotovost, ki bo rešena v pri-hodnjih dneh. Ta’'o bomo videli filme iz Velike Britanije, ZDA, ČSSR, Poljske, mogoče SZ in /. folije. (Zaradi pomanjkanja prostora bomo podrobnosti sporočili v eni prihodnjih številk.)
Prav zanimiva na bo tudi razstava knjig s področja domišljije in znanosti. Doslej je poslalo knji. <je 16 držav, med katerimi je tu-di Jugoslavija.
Nezavesten v stanovanju
Z avtom RK so včeraj prepeljali v bolnišnico 36-letnega Alessandra Marcollna iz Ul. Torricelli 12. Mar-colina, ki je bil v nezavestnem stanju, so morali bolničarji prenesti v rešilni avto, ker je brez rok. Zdravniki so ga sprejeli na tretji zdravniški oddelek s pridržano prognozo. Kot je povedal njegov prijatelj 34-letni Tullio Ive iz Ul. Im-brianl 7, se je Marcolin verjetno zastrupil z uspavalnimi tabletami. Ive je namreč Marcolina povabil prejšnjo noč v njegovo stanovanje, kjer ga je včeraj zjutraj našel v nezavestnem stanju. NI znano ali je Marcolin hotel napraviti samomor, ali pa je pomotoma zaužil omenjene tablete,
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I

PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV02NIŠK0 PODJETJE
tA GORIZIANA
GORICA - Ul. Duca d’Aosta 180 - Tel. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
SESTANEK KOMISIJE ZA URBANISTIČNI NAČRT Z ARHITEKTOM PICCINAT0M
Občinski svet bo načrt odobril morda že v tem letu
Prof. Pic cina to si zamisli a Sorico zaradi njene ekscentrične lege kot posrednika med Padsko nižino in srednjo Evropo
Seja občinskega sveta za izdelavo urbanističnega načrta se je pred nekaj dnevi sestala s profesorjem Piccinatom. kateremu je bila pover-Iena Izdelava načrta. Sestanku je prisostvoval župan, ki je otvoril sejo s pozdravom občinske uprave uglednemu znanstveniku ter poudaril važnost regulacijskega načrta za nadaljnji razvoj Gorice. Nadalje so bili prisotni: odbornik za javna dela Lupieri, člani komisije dr. Bat-tello. dr. Sancin, dr. Majo, dr. Se-renzio, od v. Sviligoj, svetovalca Ko-darin in Candussi ter občinski tehniki
Arhitekt prof. Piccinato je objasnil že izdelani del načrta ter se zadržal predvsem na kriterijih, ki so vodili njegovo delo. V glavnem gre za proučevanje razpoložljivih
podatkov ter Izgotovitev idejnega osnutka. Pri tem so sodelovali u-službenci občinskega tehničnega u-rada, prof. Piccinato in njegovi arhitekti. Poročevalec se je zadržal predvsem na občinskem cestnem omrežju, na cestnih povezavah ter industrijski coni. Naglasil je, da Gorica navzlic ekscentrični legi lahko vrši izredno funkcijo posrednika med Padsko nižino ter srednjo in vzhodno Evropo. Ta kriterij je upošteval pri izdelavi načrta. Po njegovi sodbi naj bo industrijska cona izven mesta. Povezana naj bo s stanovanjsko četrtjo, kakor tudi z vpadnicami iz Trsta in z desne strani Soče. Goriška industrijska cona naj se zgradi v' funkciji proste cone ter industrijske cone v Tržiču Doslej opravljeno delo je pred-
•iltiiiiitiMliiiiHtiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimimiiiimMiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMlimill
GORIŠKE SINDIKALNE VES TI
Jutri in pojutrišnjem stavka osebja linijskih avtobusov
Prvi dan dvodnevne slavke delavcev oddelka «fiocco» v Podpori
V ponedeljek in torek dopoldne bodo stavkali šoferji linijskih avtobusov v goriški pokrajini. Skupno bo trajala stavka 24 ur; razdeljena pa bo na dva dopoldneva.
Včeraj ob 14. url se je pričela dvodnevna stavka delavcev oddelka »fiocco« v Podgori, ki so jo proglasile tri sindikalne organizacije. V stavki so sodelovali vsi delavci, prav tako tudi tisti, ki so zaposleni v termoelektrični centrali.
Na zvezi industrijcev v Gorici so se včeraj sestali predstavniki, sindikatov in delodajalcev ter proučili zahtevo sindikalnih organizacij Fil-lea - CGIL, CISL in UIL za izvajanje vsedržavne delovne pogodbe gradbenih delavcev tudi za kategorijo pleskarjev. Delodajalci so izjavili, da so pripravljeni plačati kvalificiranemu pleskarju po 250,25 lire na uro, 21 odst. za praznike, božično nagrado ter praznike med tednom; proporcionalna z mezdo kvalificiranega bo mezda višje ln nižje kvalificiranih delavcev. Ponudba delodajalcev za pleskarje je precej oddaljena od mezde, ki jo prejema kvalificiran gradbeni delavec.
Pobiranje davkov v Ronkah
Jutri, dne 10. t.m. dopoldne bodo na županstvu v Ronkah pobirali zapadli obrok davkov. Kdor si želi prihraniti pot v Tržič, naj se zglasi in uredi to zadevo med uradnimi urami jutri dopoldne na domačem županstvu.
mm

NEDELJA, 9. JUNIJA 1963
V/////'s//. V////
Radio Trst A
8.00:	Koledar; 8.30:	Poslušal!
boste; 9.00: Kmetijska oddaja; 9.30: Podoknice; 10,00; Maša; nato Igra orkester Arturo Mantovani; 11.15: Oddaja za riajmlajSe: »Kraljevič in berač«; nato Vesele harmonike; 12.00: Slovenska nabožna pesem; 12.30; Glasba po željah; 13,00: Kdo, kdaj, zakaj; 13.30: Glasba po željah; 14.45:	«Veseli	Planšarji«;
15.10: Portret v miniaturi; 15.30: Popoldanski koncert; 17,00; »Tolminca na tem in onem svetu«. Napisal Ivo Šorli; 17.40; Plesna čajanka; 18.30; Obisk v naši diskoteki: «Franko Drašič«; 19 15: Nedeljski vestnik; 19.30: Melodije iz revij; 20.00: Šport; 20.30: Solisti z orkestri; 21.00: lz slovenske folklore: «Caran voblak, bode kro-tak«; 21.30:	Sodobna	simfonična
glasba; 22.00: Nedelja v športu; 22.10:	Večerni ples; 23.00:	Poli-
fonska vokalna glasba.
II. program
7.45: Jutranja glasba; 9.00: Oddaja za ženske; 10.00: Glasbeni leteči krožnik; 10.35; Pomlad je...; 11.35: Pevci na odru; 12.10: Plošče tedna; 13.30; Glasbeno revijski program; 14,30; Teden aktualnosti v svetu; 15,00:	Glasbena prizma;
15,15; Oddaja za avtomobiliste; 16.00: Giro dTtalla; 17.15: Glasba in šport; 19.00: Vaši izbranci; 19 50; Giro dTtalla; 20,35; Sama glasba; 21,00: Športna nedelja; 21.35: Dva prijatelja ena pesem.
lil. program
17.05; Ugo Bettl: »Corruzione al palazzo dl giustizla«; 19,00:	Da-
vauxove skladbe; 19.15: Severnoameriška kultura; 19.30: Vsakove-čemi koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Karl Ditters: »Koncert za flavto in godala«; 21.20: Gluckova opera: »Ifigenia na Tavridi*.
Slovenija
9.30:	Kmetijska oddaja; 12.00:
Plošče; 12.15; Danes na športnih igriščih; 14.00' «E1 campanon«.
Koper
6.00: Prenos KL; 7.15; Jutranja glasba; 8.00: Prenos RL; 8.40: Domače viže; 9.06: Naša reportaža; 9.15: Zabavni zvoki; 9.45:	Zbor
»Ivan Cankar« iz Trsta; 10,00: Prenos RL; 10.30: Arije iz Verdijevih oper; 11.00:	Avtonomna dežela
Kosmet; 11.15: Poje Marisa Coloin-ber; 11.30: Goriški zbor «A. S. Se-ghizzi«; 12.10 in 12.50: Glasba po željah; 12,37: Zunanjepolitični pregled; 13.30: Sosedni kraji in ljudje; 14.00: Glasba po željah; 15.15: Domače pesmi in melodije; 16.00; Prenos RL; 19.00: Iz Ritmi iz Latinske Amerike; 19.30: Prenos RL; 22.15 in 22.45: Plesna glasba; 22.37: Športne vesti; 23.00: Prenos RL.
6.00: Dobro jutro; 6.30: Napotki za turiste; 7.40: Pogovor s poslušalci; 8,00: Riki — tiki — tavi; 8.30:	Dnevi mladinske glasbe;
8,50: Tri pesmi iz boja; 9.05: Pisan spored zabavne glasbe; 10.00: Se pomnite, tovariši; 10 30: S koncertnega in opernega odra; 11.30; Nedeljska reportaža; 11.50: Vedri zvoki; 12.05; Naši poslušalci čestitajo; 13.15: Obvestila; 13.30: Za našo vas; 14.00: Koncert pri vas doma; 14.15: Naši poslušalci čestitajo; 15.15: Lepe melodije; 15.30: Komični operni prizori; 16.00: Humoreska tega tedna; 16,20; »Pesmi iz Španije« Joaguina Nina; 16.30: Pri Chopinu; 17.05: Nedeljsko športno popoldne; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Izberite svojo melodijo; 21.00: Kaj je poslušal Chopin; 22,15: Skupni program J RT; 23,05: Ples do polnoči.
Nacionalni program m,
Tfl ■ V rp m n nn itn I rv</vrlih ■ O ')(1 •	^
6.30: Vreme na ital, morjih; 8.20: Ital. pesmi; 8.30: Kmetijska oddaja; 9.10: Nabožna glasba; 11.00: Giro dTtalla; 11.10: Za sam orkester; 11.25: Roditeljski krožek; 13,15 In 13.55: Giro dTtalla; 14.00: Na programu elementi in Martucci; 14.30 in 15.20: Glasba pod vedrim nebom; 16.00:	Simfonični koncert; 16.55;
Nogometna tekma Avstrija-Italija; 18.45: Plesna glasba; 19.15: Športni dnevnik; 20.30: E. Fromentln #Do-mlmque»; 21.00: Radijska križanka; 22,00: Luči in sence; 22,15: Contil-lijeve skladbe.
llilra popravila in prodaja TV aparatov pralnih ul rojev «‘l<‘klro<j;ospodinjskih predmelov
HaAio TREVISAN
Trst, Via S. Nicolo 21. tel 24-018 I ^opravila; Via Delle Miline telefon Štev.
^oprav
Miline 8. I v. 76-27H I
m mmmmmJL
Ital. televizija
10.15: Kmetijska oddaja; 11.30-Nabožna oddaja; 15.00: Športna od daja; 18.00: Program za najmlajše; 19.00: Dnevnik; 19.15; TV Igra «Miste-r Massoula«; 19.40: Pol ure z Jeanom Thlelemanson;	20.10:
Šport; 20.30: Dnevnik; 21.05: Nogometna tekma Avstrija-Italija; 22.40: Yucay, gora Inkasov; 23.20: Športna nedelja in dnevnik.
DRUGI KANAL
18.00: Giuseppe Marolta: «11 pa-trlno«; 18.55: Detektivka: »Nevarna steklenica«; 19.45: Rotocalchi in poltrona;	21.05:	Dnevnik; 21.15:
Glasbeni varjete; 22,10: Moje mesto Hollywood; 23.00: Šport.
Ponedeljek 1«. junija 1963.
8.30, 12.15 in 14.15: Sola; 18.00: Program za najmlajše; 19.00: TV dnevnik:	19.15:	Glasbeni karnet;
20.00: Šport; 20.30; Dnevnik; 21,05. Televizijski tednik; 22.05; Komika; 22.35: Komorna glasba; 23.05: TV dnevnik,
DRUGI KANAL
21.05; Dnevnik; 21.15: Graham Greene: «11 capanno degli attrez-žl»; 23,25: Šport.
Jug. televizija
10.00:	Kmetijska oddaja; 10.30:
»Gusarski zaklad« — zgodba za o-troke; 11,00: Prvenstvo Jugoslavije v odbojki; 16.00; Kolesarska dirka »Giro dTtalia«.
17.15:	Nogometna tekma
Avstrija - Italija —• prenos s Dunaja.
18,50: Poročila; 18.55: Dva kratka filma:	Zagrebške paralele
ln Zlati spomenik; 19.30: Propagandna oddaja; 19.45: «BUJana» — zabavno glasbena oddaja; 20.00; TV dnevnik; 20.45: »Vikend v nebo« — humoristična oddaja; 21.45: Ma-gnetoskopskl posnetek z Jazz festivala na Bledu; 22.15: Poročila.
Ponedeljek 10. junija 1963.
17.00: TV v šoli; 18.30: Poročila: 18.35; Risani filmi za otroke; 19,00. Reportaža iz Libanona; 19.15: Ma la TV univerza: 19.30; TV Obzor mk; 20.00; TV dnevnik; 20.30: Tedenski športni pregled; 20.45: «Ne prekinjen čas spominov« — doku mentarna oddaja o delu žensk v NOB; 21.30: Igor Torkar »Jugoslavija — express» — repriza TV drame; 22.30: Magnetoskopskl posne tek z Jazz festivala na Bledu; 23.15 Poročila.
Pobiranje davkov v Sovodnjah
Županstvo občine Sovodnje obvešča vse prizadete, da bodo jutri, 10. junija dopoldne pobirali v prostorih županstva davke, ki zapadejo ta mesec. Kdor si hoče prihraniti pot v Gorico in nepotrebne stroške, bo lahko ob tej priliki plačal zapadle davč. ne obroke, in sirer dopoldne od 8. do 12. ure.
V Števerjanu so pokopali Uršulo Terpin
Včeraj popoldne ob 18. uri so v Števerjanu pokopali Uršulo Maligoj vd. Terpin, ki je stanovala na Britofu. Pokojnica je umrla v četrtek zvečer v goriški bolnišnici v starosti 84 let. Na zadnji poti jo je pospremilo zelo velik6 domačinov. Lanskega novembra ji je umrl mož Pep’č Trpinov, ki je bil najstarejši vaščan. Prizadetim svojcem izrekamo naše sožalje.
Jutri v Gorici občinska seja
Jutri ob 20.45 se bo sestal občinski svet v Gorici. Razpravljal bo o točkah dnevnega reda, ki so ga razposlali svetovalcem že za poprejšnjo sejo.
stavljalo največ težkoč. Profesor Piccinato, ki je govoril o zadevi skoraj tri ure, ter odgovarjal na pomisleke in zahteve prisotnih članov komisije, se bo ponovno sestal z njimi, da bi jim predstavil nadaljnje podrobnosti načrta. Za svet bodo vprašali tudi razne gospodarske organizme, tako da bi občinski svet v Gorici že v tej Jeseni lahko izrekel o načrtu svojo sodbo
Na razpolago sladkor po 200 lir kilogram
Trgovinska zbornica sporoča, da so začeli z razdeljevanjem bon,Iv za blago proste cone za mesec junij v korist potrošnikov iz Gorice in ostalih krajev pokrajine.
Za potrošnike iz Gorice in Sovodenj je na razpolago 1,5 kg sladkorja po 200 lir kg na odrezek 36 osebne živilske nakaznice, 250 g surove ali 200 g pražene kave na odrezek 35 ter en liter semenskega olja. Razdeljevanje se bo zaključilo 28. junija.
Trgovci na drobno na področju proste cone naj pridejo isknt bone za prevzem blaga na sedež trgovinske zbornice. Trgovci iz ostalih krajev pokrajine pa dobijo bone pri svojih občinskih upravah, Ker bodo izgubili veljavo 28. junija, naj jih prizadeti dvignejo ob pravem času.
Nova cena sladkorja, ki jo je določil pokrajinski odbor za e-v ne, je odvisna od splošnega kritičnega stanja z zalogami sladkorja na mednarodnem tržišču; težje ga je nabaviti, njegova cena pa je precej poskočila.
Z nakupom sedanje količine sladkorja so premostili težave v preskrbi vsaj do 31. decembra letos.
Urnik trgovin v četrtek 11 junija
V	četrtek 13. junjia (sv. rešnje telo) bodo posloval# trgovine po sledečem urniku, ki nam ga je sporočila Zveza trgovcev goriško pokrajine.
Mesnice bodo odprte od 6.30 do :11. ure, pekarne in mlekarne od 6.30 do 12. ure, trgovine s sadjem in zelenjavo od 8. do 12. ure, cvetličarne pa od 8. do 13. ure. Vse ostale trgovine bodo ves dan zaprte.
V	sredo 12. junija lahko vse trgovine podaljšajo svoje poslovanje do 20. ure. Ta urnik velja za vse trgovine goriške pokrajine.
S Nadaljuje se sprejemanje prijav-ljencev. ki bodo razstavili svoja pse na razstavi v dolini Koma v nedeljo 23. junija. Prijave sprejemajo na Pokrajinski lovski zvezi v Ulici Garibaldi 18. Vpisovanje bodo zaključili v soboto 15. junija.
DIJAŠKA MATICA V GORICI
vabi
na redni občni zbor, ki bo danes 9. VI. ob 9. uri v
DIJAŠKEM DOMU V GORICI
Žalna seja Pokrajinskega sveta
Sinoči ob 18. uri se je pokrajinski svet zbral na izredno sejo, ki je bila posvečena komemoraciji pokojnega papeža Janeza XXIII. Predsednik dr. Pientarollt je v svojem govoru omenil najvažnejši delo pokojnika in predvsem pbe.,njegovi. encikliki. Poudaril je tudi « njegov poseben odnos do bližnjega in za utrditev miru na svetu.
Po govoru so svetovalci poča. stili pokojnikov spomin z enominutnim molkom.
Nezgoda s kolesom
Včeraj okrog 11. ure so v goriški civilni bolnišnici obvezali rano na levi peti 10-letnemu Lucianu Cucitinu iz Gorice, Ulica I. Svevo št. 6, ki se je ranil, ko se je peljal s kolesom in je pri tem vtaknil nogo med špice, O-kreval bo v 8 dneh.
NAČRT NA VPOGLED V GORICI
Goriški Kras vključen v izboljševalno področje
Vanj spadala tudi občini Sovodnje in Doberdob
S posebnim odlokom je deželni skrbnik za javna dela odredil ob. javo elaborata ,ki se tiče predlo, ga za klasifikacijo in določitev obsega izboljševalnega področja na goriškem Krasu.
En izvod tega elaborata je na vpogled za 15 dni pri gozdnem nadzorništvu v Gorici.
S to klasifikacijo, ki se tiče občin Sovodnje, Doberdob, Zagraj ter Vermeljan in gorskih predelov Fogliana in Tržiča bo mogoče dosečj državni prispevek za izvedbo važnih javnih del za namakanje in pogozdovanje tega področja. Področje obsega 8058 hektarov ter je zanj predvidenih za 1751 milijonov javnih in zasebnih izboljševalnih del.
Predvidena je ureditev kmečke posesti, pogozdovanje, gradnja no. vih in popravilo že obstoječih cest, poleg izvedbe tistih del, ki so že v teku, S tem bo dana možnost tudi za povečanje turizma l.a tem področju.
Karnijska skupnost in rajbeljski rudnik
Včeraj dopoldne je bil v Tol-meču sestanek predstavnikov Karnijske skupnosti, v katero so vključene tudi občine Kanalske doline. Glavni predmet razprave je bilo vprašanje rajbeljskega rudnika v zvezi z odločbo vlade, da pudailša konečsijo sedanjemu
koncesionarju za njegovo izkoriščanje. Zborovanja so se udeležili številni parlamentarci naše deže-le, zastopniki videmske pokrajinske uprave, zastopniki industrije in sindikatov.
Odpovedan izlet na Štajersko
Zaradi premajhnega števila pri-javljencev bo odpadel dvodnevni iz-let, ki ga je SPZ nameravala prirediti na Štajersko. Prijavljene! naj se zglasijo v uradu SPZ, da se jim povrne denar.
Dr. S. PERAZZI
(Perhavec) zdravnik—kirurg U. Dante 10 — Telefon 51-10 sprejema od 8. do 9.30 In po dogovoru.
Zdravi tudi za INAM Vpisovanje pri Bolniški blagajni v Ul. Leopardi od 1. do
15. junija.
Darovi in prispevki
Za Dijaški dom v Gorici so darovali Anton Petejen lz Podgore 44.60 kg solate in 15.20 kg bled, N. N. iz Standreža 9 kg solate, družina Drufovka z Oslavja 9 in pol kg češenj.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE IZ TRSTA nastopa danes 9. junija v prosvetni dvorani v Gorici s Tavčarjevim najnovejšim odrskim delom
V HONOL UL U
Predstava do samo ob 17. uri. Sedeži po 300 in 200 lir, stojišča po 100 lir. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. Prodaja vstopnic na sedežu SPZ v Ul. Ascoli 1, tel. 24-95, v kavarni Bratuš ter eno uro pred pričetkom predstave.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKK
V tednu od 2. do 8. junija se je rodilo v goriški občini 17 o-trok, umrlo je 11 ljudi, porok je bilo 7 in 10 oklicev.
ROJSTVA; Roberto Pecorari, Pa-trizia Zanuttin, Mana Pascofc, Marialuisa Stefani, Fernanda Za-nin, Cinzia Uiglio, Damiano Zuch, Edoardo Pella, Manuela Michelin, Manuela Tomad, Tiziano Tonetto, Luigina Denissa, Marco Toros, A. lessandra Pozzo, Roberta Zolia, Fabrizio Borghes, Roberto Fonta-not.
SMRTI; mehanik 68-letni Edoardo Primo, delavec 63-letni Giovan-ni Azzan, upokojenec 76-letni A-driano Curtolo, gospodinja 79-let-t.a Francesca Vicevich vd. Rukavina, gostilničar 42-letni Jožef Ko. mic, 7 mesecev stari Enrico Zala-teu, upokojenka 78-letna Orsola Srebrnič vd. Kristančič, invalid 86-letni Ananiano Zei, gospodinja bS-letna Orsola Maligoj vd. Ter-Fin, gospodinja 58-letna Dorotea Marega, upokojenec 77-letni Giuseppe Nanut
POROKE: geometer Daniele Jug in uradnica Maria Cladini, delavec Aldo Propetto in tekstilka Santi. na Gonelia, učitelj Guido Tofful in profesorica Mariagrazia Ricci, tehnični risar Mario Sala in prodajalka Edda Fantini, delavec A. driano Bregant in delavka Cle-mentina Saurin, uradnik Elvio Rovati in uradnica Luciana Boz-zato, delavec Giuseppe Prati in gospodinja Carmen Vorisi.
OKLICI; delavec Sebastiano Cucciari in gospodinja Caterina Molino, karabinjerski brigadir Luigi Mantesso in učiteljica Co-stantina Costanzo, železničar Giu. liano Decorte in gospodinja Ma-nella Bozzo, karabinjerski brigadir Donato Lacapra in gospodinja Gabriella Gorjup, uradnik Gaeta-no Stanic-Limbach in učiteljica Loreta Terpin, trgovec Tullio To-so in šivilja Mirella Bellan, uradnik Raffaele Rocco in uradnica Orsola Ballaben, uradnik Ruggero Tunini in učiteljica Valeria Rosin, karabinjer Carmelo Benedet-to in delavka Irene Gentile, kuhar Giacomo Colautti in postrež-nica Iolanda Sandrin.
v Gorici
VERDI. 15.15: «Agente 007 licenza di uccidereii, S. Connery in U. An-dress. Ameriški barvni film. Zadnja predstava ob 22.
CORSO. 15.15: «11 monaco dl Monza«, Tott>, Macario in N. Taranto. Italijanski črnobell film. Zadnja predstava ob 22
VITTORIA. 14.30: «Billy Buddz, Ro-bert Ryan in Peter Ustinov. Francoski črnobell film v cinemasco-pu. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 15.00; »I fuorilegge della Valle solitaria«, R. Base-hart In V. Taylor, ameriški technicolor.
Danes dopoldne ob 10.30 bodo v kino dvorani Corso predvajali slikanico v barvah «La banda del mlau - miau«. Izven programa bodo predvajali Charlota.
t> Tržiču
NAZIONALE. «11 mio amore h seritto sul vento«, Sara Monttel in Reginal Kernan. Barvni film. EXCELSIOR. «La donna degli altrl e sempre piii bella«, Ugo Tognaz-zi, Walter Chiari in Hilčn Chanel.
AZZURRO. «Notti e donne prolbl-te«. Barvni film v cinemascopu. PRINCIPE. «Una ragazza chiamata Tamlko«, Laurence Harvey, France Nuyen In Martha Myer. Barvni film v cinemascopu.
t' Ronkah
RIO. «11 dominatore«, Charlton He-ston in Yvette Mimieux. EXCELSIOR. »La leggenda dl Robin Hood«, Errol Flynn ln Olivia De Havilland.
Kino v Novi Gorici
«Soča» Nova Gorica. 9. junija: ameriški film »Ali ljubite Brahmsa«. 11. in 12. junija: francoski film »Noč vohuna«.
13. junija: bolgarski film »Noč pred trinajstim«.
»Svoboda« Šempeter. 9. junija: francoski film »Noč vohuna«.
11. in 12. junja bolgarski film «Noč pred trinajstim«.
13. in 14. junija: italijanski film «Deklica s kovčkom«.
»Solkan« Nova Gorica. 9. junija: francoski film »Snidenje«.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO-LETO, Travnik št. 14, tel. 29-72,
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici n»J-višjo temperaturo 24,2 stopinje ob 15. uri, najnižjo 11 stopinj ob 4.50. Povprečne dnevne vlage Je bilo 75 odstotkov.

Atletika v ZDA
Brian Sternberg ponovno izboljšal svetovni rekord
COMPTON, 8. — Američan Brian Sternberg je danes med atletskim mitingom izboljšal lastni svetovni rekord v skoku s palico. Ameriški atlet je preskočil 16 čevljev in 8 palcev, kar bi bilo po naše 5,079 m. Prejšnji rekord, katerega je dosegel 25. maja letos v Modestu, je bil za en palec slabši, t. j. 5,054 m.
Na istem mitingu so dosegli tudi druge izredne rezultate. Najbolj prepričljiv je bil tek na eno miljo, med katerim je, prvič v zgodovini, kar šest tekmovalcev rabilo za progo manj kot 4 minute. Novozelandec Peter Sneli se je za 6 desetink približal lastnemu sve-tovnemi rekordu, medtem ko je bil drugi Jim Betittp.
V disku je Jay Silvester dosegel drttpo najboljšo svetovno znamko in je z metom 62.28 m pustil za se boj svetovnega rekorderja Ala Oerterja. V skoku v daljino je Boston pustil za seboj mladega študenta Shinnicka, ki je prejšnji teden• izboljšal svetovni rekord v tej panogi.
20. etapa Gira
V Brescii zmaga
Carlesija
BRESCIA, 8. — Današnja, predzadnja etapa letošnjega Gira, se je končala z zmago Carlesija, ki je proti koncu zapustil v družbi majhne skupine glavnino in se odpravil z razmeroma hitrim tem-pom proti cilju. Prednja skupina je složno vozila do zadnjega kilometra proge, ko so se začeli poskusi posameznikov, da bi zavzeli bolj ugodne položaje. 400 m pred ciljem je Carlesi sprožil odločilni napad in zmagal. V splošni lestvici ni nobenih sprememb in Bal-mamion je še vedno leader Gira.
Vrstni red na cilju današnje 20. etape Moena-Brescia Lumezzane (240 km) je naslednji:
1.	CARLESI 7.33”28”, s povprečno hitrostjo 31,755 km
2.	Bitossi
3.	Battistini; 4. Gentina; 5. Pelle-grini; 6. Bono; 7, Sabbadin; 8. Vendemmiati g zaost. 9"; 9. Fal-larini 36"; 10. Fontana 39”; 11. Maserati 1'01”; 12. Fontona; 13. Ferrari; 14. Benedetti 1’33”; 15. Adorni; 16. Giorza; 17. Zancana-ro; 18. Balmamion; itd.
DANES PROTI BRESCII
Frigeri zopet
v bekovski vrsti
Dvom za nastop Merkuze, Santellija in Secchija
Triestina in Brescia sta si bili precej podobni v zapravljanju priložnosti. Razlika med njima pa je še vedno precejšnja. Brescia še ni izgubila upanja za promocijo v A ligo, Triestina pa v rešitev pred izpadom v nižjo nogometno skupino; prva nujno potrebuje obe točki, drugi pa bi zadostovala samo ena.
In obe enajstorici se bosta danes spoprijeli na stadionu pri Sv. So-
boti. Po položaju, v katerem se nahajata današnja tekmeca, lahko sklepamo, da se bo Brescia poslu-žila na tržaškem igrišču napadalne taktike, medtem ko se domačini lahko mirne duše lotijo zavlačevalne igre brez pustolovščin. Tekma bi torej morala biti zelo prepričljiva in razburljiva, ker bosta obe enajstorici hoteli za vsako ceno doseči cilj. Kateri se bo posrečilo se bo videlo šele med igro ali celo po njej.
Triestina je v resnih škripcih. Medtem ko je potrjena prisotnost Frigerija, obstaja dvom za nastop Merkuze, Santellija in Secchija. Sicer odpoved Colaussija še ni dokončna in vse kaže. da bo moštvo sestavil šele tik pred tekmo.
NOGOMET
DANES
BI
BARl-LAZIO
Jonni
CAGLIARI-S. MONZA Rancher
CATANZARO-ALESSANDRIA
Francescon
FOGGIA-SA M BEN ED ETTES E
Adami
LECCO-PARMA
B’Agostini
LUOCHESE-VERON A Sabatella
MESS1NA-COSENZA
Gambarotta
PADOVA-PRO PATRI A Lombardini TRIESTIN A-BRESCIA Marchese UDINESE-COMO Sbardella
Trenerju so na razpolago vsi igralci, ki so prejšnjo nedeljo nastopili na Olimpicu proti Laziu in sicer Mezzi, Brach, Vitali, Da-lio, Merkuza, Sadar, Szoke, Porro, Vit, Secchi in Santelli. Poleg teh pa je na seznamu dodal še tri Imena «rezervnih» igralcev, ki bodo v primeru potrebe nadomestili odsotne. Ti so Frigeri, Trevisan in Mantovani.
j|C	||k
GENOVA, 8. — V vrstah Genoe se govori, da je klub najel za prihodnje prvenstvo jugoslovanskega nogometaša. Najprej se je govorilo o Galiču ali Meliču, sedaj pa se je izvedelo, da gre za zvezo Beograda Ivoša.
MEDNARODNI NOGOMET
VALENCIA, 8. — Vodstvi Valencie in zagrebškega Dinama sta se sporazumeli za datuma finalnih tekem turnirja za pokal sejemskih mest. Prva tekma bo 12. t. m. v Zagrebu, povratna pa 23. t. m. v Valencii.
ODBOJKA
BUKAREŠTA, 8. — Po odpovedi Madžarske je Romunija prevzela organizacijo evropskega prvenstva v odbojki za moške in ženske. Tekme za evropski naslov bodo od 22. oktobra do 2. novembra letos.
DRSANJE NA LEDU
HELSINKI, 8. — Svetovno prvenstvo v hitrostnem drsanju na ledu bo 22. In 23. februarja 1964, evropsko pa 18. in 19. januarja v Oslu. Zensko svetovno prvenstvo bo 15. in 16., januarja v Kristinehammu na Švedskem. V umetnem drsanju bo svetovno prvenstvo od 25. do 29. februarja v Zahodni Nemčiji,' evropsko pa v Grenoblu od 13. do 18. januarja.
v Trstu. Ul Torrebian-ca 26. vogal
MADALOSSO xxxonb
XXX Ottobre dobite vsakovrstno POHIŠTVO otroške VOZIČKE žimnice — originalne PEHMAFliSX — Cene ugodne
adriaimpex
UVOZ	IZVOZ
ZASTOPSTVA
TRST - UL. GEPPA 9-111 — TEL 38-770, 29-135
C. G. R.
CO M M ER CIO GENERALE E RA P PR ES EIX TA N Z E
SOC A R L
UL. 0ELLA GEPPA, 9 • TRST
UVOZ
TEL. 37-940, 28-352
IZVOZ
Ra Ea D« AlT. A* rrst, 1(1. K Severo št. 5 b — Tel. 31893 nudi priznane akumulatorje (baterije) SeAaFaAe
in vse elektroavto predmete m nadomestna dele
Novi lastnik LISJAK ( L I s I A N I ) se vljudno priporoča
Vsak obiskovalec sejma «ALPE-ADRIA* v Ljubljani od 8. do 16. junija bo udeležen žrebanja 50 zlatih ur «ARETTA» zadnjega modela na podlagi vstopnice
Med elegantnimi in preciznimi urami je najcenejša znamka
☆
ARETTA
ULTRA T HI N
N. m.851311
C. C. I. Trieste N. 38889
«METALMINERARIA»
DRUŽBA Z O. Z.
IMP0RT-EXPORT-PREDSTAVNIŠTVA
Trst - UI.Trento, 15-111 -Tel. 23-049 -Telegr.: METMIN _
U V A ZA: Marmor - Kvarcni pesek . Kalijev in natrijev feldspat (živec) . Razne minerale itd.
ar
IZVAZA: Abrazivni material . Siliciju m metal Ferolegnre - Umetne smole . Stroje za marmor - Stroje za soline itd.
1MV.
TRANS A DRI A S.p.A.
TRST - Ul. CiCERONE 8/II - TEL. 30-214
EXP.
SKLADIŠČE; Scalo Legnami
vse vrste lesa — eksote — furnirje — poliestere — dekorativne plastične profite — laminate — stroje m druge artikle za lesno industrijo
UV..JA:
vsakovrsten les, drva za kurjavo, gradbeni material
IZVAŽA:
tekstil, kolonialno blago In raznovrstne stroje j
IMPEXPORT
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
TRST, UL. CICERONE 8 Tel. 38-136, 37-725; Telegr.: IMPEXP9RT - TRIESTE
UVOZ
Impex
IZVOZ
TRST - Ul. Roma 22 - Tel. 37-712, 20-814
Poštni predal 97
INTERCOM
IMPORT-EXPORT
KOMPENZACIJE
TRSI
Ul. Torrebienca 21
Tel. 31-961 31-962
F
R
A
I
K
L
L
1
NASCIMBEN
IMPORT	EXPORT
NADOMESTNI DEU ZA AVTOMOBILE
TRST, Ul. Coroneo št. 39, t. 24-955

IMPORT-EXPORT
K E R S E V A NI BORIS
TRST, Strada del Friuli 102 - Tel. 23-802
Tehnični artikli (šivalni stroji radio in televizijski aparati za dom, avto in žepni, kolesa motocikli, pralni stroji, sesalci za prah itd.)
O
11 f- lil
»
s
N
' O • A m S»
e
M
h
l|!j!l!ljii j
Ekskluzivna zastopstvu
nudi najboljše pogoje pri nabavi in prodaji vsakovrstnega blaga
Trst, Ul .ft>. Lazzaro 23-11, Tel. 2»-449. 31-996
TURIZEM
HOTEL PALAČE PORTOROŽ
priporoča svojim gostom termalne morske kopeli v novih termah
Hotel TRIGLAV Koper
Telet 16 - Prvorazredna restavracija, udobne sobe, terasa, zimski vrt, nočni bar s programom. - Priporočamo svoje o-brate Giusterno z olimpijskim bazenom in restavracijo «Riža-na», s specialitetami, postrvmi in rečnimi raki
iiofp!
CvtiVmt
/V'llo'1112
BLED vabi
Hoteli ob jezeru, obnovljeni blejski grad z restavracijo, festivali, dnevna glasba in ples, pravljične izletniške točke in druga razvedrila ter čolnarjenje po jezeru
HOTEL «JEL0VICA> - BLED - TEL. 316
■ tel. «13«.•
a svojo edinstveno lego ob morju nudi prijetno letovanje. Prvorazredna ku-ninja. istrske specialitete
Dnevno godba In ples
HOTEL «ADRIA» ANKARAN
Telefon 741-12
nudi gostom v sodobno preurejenih prostorih prvovrstno hrano in izbrane pijače — Spoštovanim gostom priporočamo tudi restavracijo «LAZARET»
HOTEL «VIPAVA> v vipavi se priporoča
OBIŠČITE NAJLEPŠE PODZEMSKO ČUDO NA SVETU
POSTOJNSKO JAMO
Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 13.30, 16. in 18. uri.
Izredni obiski po dogovoru z upravo
«AVTO PROMET« - Gorica
nudi potnikom in turistom prijeten ib hiter prevoz z avtobusi od vznožja Triglava do Jadrana ter vrši tudi vse vrste tovornih služnosti.

«TAP» TURISTIČNA AGENCIJA PRIMORSKE
poslovnega združenja gostinskih in turističnih podjetij okraja Koper, 'priporoča svoje agencije in menjalnice v Kopru, Sežani, Kozini, škofijah, Hrvatinih, Izoli, Portorožu, Piranu in hoteli na Primorskem

GRAND HOTEL TOPLICE
BLED Telef. 222, 223, 224 odprto celo leto, lastno kopališče s čolni, termalno kopališče. Pred in po sezoni znižane cene
PARK HOTEL ■ BLED
Telet. 284, 338 - 200 ležišč, restavracija, kavama, nočni bar, plesna dvorana «Kazino» : Penzion za mladinske grupe a 1610 dinarjev skozi celo sezono.
Hotel «KRIM» ■ Bled
Telef. 415 in 419 - Se tako zahtevnim gostom postrežemo z domačimi in tujimi jedmi — Izbor pristnih vin — Udobno opremljene sobe.
* PA
- Prvoraž' kuhtnja j Ples v četrtek)
fl CIT? Te A ples vsak dan r9’
UTM1U/1 zen p0ne(jeijka.
HO TEL 8»
Hotel BELLEVUE
LJUBLJANA
priporoča cenjenim goston) / domačo in mednarodno kuhi' njo — Terasa — Vrt
4
GRAND HOTEL UNION
LJUBLJANA, Miklošičeva št. L Tel. 20-750, 21-742 Nudi vse gostinske usluge po zmernih cenah ter se priporoča za cenjeni obisk
HOTEL
LJUBLJANA ritma 1(1, tel.
„SLON"
20644, 20645 (Jugoslavija)
Opozarjamo spoštovano Javnost na naše usluae, ki Jih nudimo v kletni restavraciji, kjer si lahko postrežete s hladnimi m toplimi malicami, kosilom In večerjo Iz domačih specialitet po zelo pristopnih cenah.
Hotel Vam nudi 177 modernih ležišč. V moderno urejeni hotelski restavraciji Vam nudimo vse domače in tuje specialitete. Dnevno večerni koncert v kavarni V nočnem BAKU se lahku vsak večer zabavate ob prijetnih zvokih In mednarodnem artističnem programu.
Sprejemamo rezervacije za manjše in večje družbe. Telefon 20-641-44.
Bfc- FAŠISTIČNIH
MILKO SKBAP
DNEVNIK
IZ
ZAPOROV
14 - 9 - 1943
Kdor trdi, da niso mogoči čudeži, se moti. Sinoči sem pravil Stanetu in Roku:
— Kaj pravita, ako bi se zgodil tak čudež, da bi se v Italiji Spet povrnil na oblast Mussolini. Naše akcije bi bržčas stale zelo slabo sedaj, ko smo oportunistom povedali, da so oportunisti.
— Ampak to je sploh nemogoče — de Rok.
— Saj prav zaradi tega govorim o čudežu, sem spet pripomnil.
Danes zjutraj nam je paznik, doma nekje iz Furlanije, medtem ko nam je zagotavljal svojo vero v našo idejo, za hip posodil časopis. Nisem mogel verjeti! Na naslovni strani so javljali z velikimi mastnimi črkami, da se je Nemcem posrečilo z Junaškim podvigom rešiti iz ujetništva Mussolinija, ki je poslal od nekod iz južne Nemčije italijanskemu
narodu proklamacijo v imenu nacionalne fašistične republikanske vlade.
Stane mi je takoj rekel, naj drugič ne govorim več o čudežih. S tem se je situacija v Italiji na mah spremenila in bo morda tudi za nas postala neprijetna. Vsekakor bomo imeli spet priliko videti, kako si bodo oportunisti hiteli menjavati srajce, oportunisti, ki danes govore povsem nekaj nasprotnega od onega, kar so včeraj trdili in zagotavljali.
Danes poteka četrti dan gladovne stavke. Spričo povsem nepričakovane spremembe, so se možnosti na uspeh naše gladovne stavke razblinile. Dogodki, ki so si morali slediti zunaj z bliskovito naglico, so nas v naši nameri gotovo prehiteli. Vsekakor ne kaže, da bi popustili, kajti doseči bi morali, da se našim zahtevam vsaj delno ugodi. Dopoldne je prišel nadpaznik dvakrat k nam, da se «pouči» o naših željah, toda hrano, katero so nam opoldne s prijaznim nagovarjanjem nudili, smo spet odklonili. Kmalu nato pa pride Vidoni k vratnemu špijonu z novico, da je opoldne sprejelo hrano devet tovarišev (vsega nas je bilo 25), medtem ko za tovarišice ne ve, ker so izgubili z njim vsak stik. Dalje je povedal, da imajo trije tovariši vročino in da so že kar slabi. Zadeva — je nadaljeval — je postala nevzdržna in je vse pokvarjeno. Svetoval nam je, da z gladovno stavko prenehamo.
Imel sem občutek, kakor oi me kdo po glavi. Na popoln uspeh, seveda, nismo mogli upati več, ker so nas dogodki prehiteli. Imeli pa smo možnost uspeti v vseh ostalih zahtevah in je zaradi tega prav gotovo bil zjutraj paznik dvakrat pri nas. S stavkokaštvom pa je bila zadeva seveda postavljena na glavo m nam ni preostalo drugega kot sprejeti Vi-donijev predlog in privoliti v to, da hrano sprejmejo. Gladovna stavka se je tako žalostno končala.
Niman podatkov in tudi ne poznam vseh okoliščin, ki
so nedvomno vplivale na to, da so nekateri tovariši kljub dogovoru in obvezi hrano le sprejeli. Sem skoro prepričan, da so bili za to merodajni resni razlogi, kajti skoro si ne morem misliti, da bi se kdorkoli iz naše družbe brez hudega razloga izneveril. Vsi tovariši, kolikor jih poznam, so bili v borbi prekaljeni. Morda je za polom gladovne stavke iskati krivdo v tem da ni mogoče računati na že itak podhranjene in izstradane ljudi in graditi na tako podlago tako odgovorne in daljnosežne akcije Toda odločujoč razlog je morda le bil tudi nepričakovan preobrat z Mussolinijem. Ta neuspeh mora pomeniti za nas kot veliko izkustvo, s katerim bomo morali računati v bodoči. borbi, ki nas gotovo še čaka.
Cez čas so prinesli hrano tudi nam. Ko sem jo pojedel — na srečo je bila le običajna redka mineštra — sem se počutil kot bolnik po dolgi bolezni. Pred očmi se mi je vse vrtelo. Tudi Rok in Stane se nista počutila bolje. Popoldne so nam prinesli tudi rjuhe. Vsekakor velika pridobitev! Boli me hrbet in imam občutek, da se mi lomi hrbtenica.
15 - 9 - 1943
Spali smo prav dobro navzlic temu, da imamo y celici piilijone komarjev. Iz celice jih preganjamo s prižiganjem morske trave, ki jo izdiramo iz slamnjače. Velikega uspeha pa le nimamo. Celico samo zadimimo, a komarji se verjetno bolje počutijo v dimu kakor mi, kajti naše početje ne kaže prav nobenega uspeha Zlasti Stane je ves popikan, toda tudi on je prav dobro spal kakor Rok in jaz. Na sprehod smo šli skupno s tovarišem s Sušaka in sicer spet na majhno, hodniku podobno dvorišče. Na zraku smo ostali kar dve uri in ne vem, če je pripisati to spremembo k uspehu
UREDNIŠT VO: TRST - UL MONTEUUH1 8 II. TELEFON 93-808 letna 1800 tir, polletna 3600 lir, celoletna 6400 lir — FLRj- v tednu Stritarjeva ulica 3 1, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v
naše gladovne stavke, ali pa temu, da nismo bili na spre-hodu že štiri dni.
Naša celica postaja vedno bolj zamazana. Prostorna je 'e toliko, da postavimo v njo tri slamnjače. Pri vratih pa ie le toliko prostora, da se notranja celična vrata, ki se odpi' rajo na vznotraj, lahko odpro in zapro. Vode imamo **a razpolago, kolikor drže naše jedilne «porcije». V zidu P*1 vratih je luknja, v katero je postavljena mala lončen* posoda za opravljanje potrebe. Namenu ne zadostuje, ka-jt* polna je že, če si kdo izmed r.as umije roke. Pred luknj° pa je vse polno polite vode, ki počasi leze pod Rokovo slamnjačo, katero umika in vleče vedno bolj na Stanetov prostor. Tako imam nehote privilegiran položaj. Ker ser« namreč prišel v celico zadnji, sem moral položiti svoj0 slamnjačo na lesen vzvišen podstavek-pograd ki je bil prost, ker so tam gnezdile stenice. Zato sta imela Rok in Stane slamnjači na tleh. Ta izbira je bila za njiju ugodna, dokler smo bili v gladovni stavki in dokler nam zaradi tega ni bil° treba uporabljati premajhne posode.
V celici vlada smrad in čeprav grozi voda zaliti Rokovo slamnjačo. si ne moremo pomagati. Službujočega paznika smo že ponovno naprosili, da nam preskrbi kako cunjO' Vsakokrat nam je seveda obljubil, da nam pošlje strežba; scopina, da nam očedi celico. Toda, na žalost, vse ostane pr* obljubi.
Popoldne nam je novi paznik dovolil iti na stranišče, s čimer smo rešili, vsaj trenutno, velik problem higiene/Zvečer nam je scopino	prinesel	časopis	od prejšnjega	dne. Dali
smo mu cel liter	vina, ki	se nam	ga je posrečilo	dobiti Pr*
nakupu. Vino ni	mnogo	vredno,	napravljeno je	bržčas' *z
vinskega kamna in je silno kislo.	Toda je le vino, vsaj P°
barvi.
(Nadaljevanje sledi)
m 94-S3* - Poštni predal 559 - PODHII7NICA GORICA: Ulica S Pelllco 111. Tej 33-82 - UPRAVA:	niši - UL SV FRANČIŠKA St 2(1
2,°. <?1w‘	420 dm _ NedRl,slm: Posamezne 40 din tetnu 1920 dln p^iemo afi0 din. četrtletno 4H(i din - PoSt.m tekoči račun: Založništvo
LjuDlJanl b00-14 603-86 - OGLASI: Cene oglasov. Za vst.k mm v širini enega stolpca trgovski 1(8) flnančno-upravm 150 osmrtnice 120 Ur -_______________________Odgovorni urednik: STAMSI.AV RENKO - izdaja In tiska Založništvo tržaškega trika Trst
let. št 37338	- NAROČNINA: mesočn*. 651 ar - Vnaprej: četrt'
tržaškega -,sks 1'rsl 11 5374 - Za t"LRJ: ADIT DZS, Ljubljana, Man oglas 30 iti beseda — Vsi oglas'- se naročajo pri upravi. "