Olaš tednifšL
kulturno - politično glasilo
OTROŠKI VOZIČKI LEŽALNI VOZIČKI
v najenostavnejši in luksuzni izdelavi
PO NAJNIŽJHI CENAH
Griiner
Celovec-Klagenfurf, Burggasse
s v e + o\/ n/h in domačih dogodkov
3. leto / številka 12
y Celovcu, dne 21. marca 1951
Cena 55 grošev
Enotna evropska industrija
V	ponedeljek so podpisali zastopniki Francije, Italije, Belgije, Holandske, Luksemburške in- Zapadne Nemčije v Parizu pod predsedstvom francoskega zunanjega ministra Roberta Schumana sporazum o združitvi zapadnoevropske težke, to je železarske, jeklarske in premogovne ali takozvane montanske industrije. S tem je napravljen prvi velik in odločilni ukrep, ki naj vodi k gospodarski* enotnosti Zapadne Evrope.
V	Parizu podpisani sporazum, tako-zvani Schumanov načrt, bodo predložili v končno odobritev še poslanskim zbornicam šesterih držav podpisnic. Ni pa nikakega dvoma, da bodo parlamenti ta sporazum odobrili. V smislu določil sporazuma bo ustanovljen v desetih mesecih po podpisu sporazuma vrhovni
urad, ki bo nekako mednarodno ministrstvo držav podpisnic in kateri urad bo vodil vse posle, ki so v zvezi z montansko industrijo Zapadne Evrope.
Podpisani sporazum ustvarja možnost skupnega trga za 150 milijonov potrošnikov in možnost skupne uprave in skupnega izrabljanja premogovne in jeklarske industrije držav Zapadne Evrope. Tako nastaja novo gospodarsko območje, ki se more primerjati po svojem številu prebivalstva in po svoji gospodarski zmogljivosti Združenim državam Severne Amerike.
Izvedba Schuma novega načrta bi morala povzročiti zvišanje življenjske ravni delavstva jeklarske in premogovne industrije, nato pa tudi vsega prebivalstva Zapadne Evrope,
Oipor v ilEnniji
Šele sedaj so prispele preko albanske meje vesti, da so pred dobrim mesecem albanski uporniki proti komunističnemu režimu položili bombo v sovjetsko poslaništvo v Tirani. Ko je bomba eksplodirala, je bilo ubitih več oseb sovjetskega poslaništva. Sovjeti so seveda zahtevali strogo preiskavo in posledica tega je sedaj proglasitev izrednega stanja v Albaniji.
Zaradi suma protikomunističnega delovanja so zaprli 200 do 300 Albancev, med njimi več političnih in vojaških osebnosti. Po nekaterih vesteh sta zaprta tudi nam. min. predsednika Stiro Spano in pa minister za industrijo, Ri-tan Markon.
Po nekaterih vesteh je prispelo v Albanijo okrog 3000 sovjetskih vojakov.
Iiredno stanji v Perziji
Perzija ali Iran ni samo dežela, kjer so še mogoče pravljične poroke, kakor jih poznamo iz pripovedk „Tisoč in ena noč“ in kakor je bila pred kratkim, ko se je poročil perzijski šah. Perzija je tudi dežela, kjer so na dnevnem redu upori in umori in to vse predvsem zaradi petroleja, ki teče v tej deželi.
Ko so pred kratkim ubili ministrskega predsednika, je takoj nato izglasovala poslanska zbornica podržavljenje vseh vrelcev petroleja. Senat bi moral te dni razpravljati o podržavljenju teh vrelcev, ki so danes še v glavnem last angleške petrolejske družbe.
Po zadnjih vesteh iz Perzije pa je perzijski vladar proglasil izredno stanje in je. imenoval za predsednika vlade generala z izrednimi pooblastili.
AVSTRIJSKI POSLANIK V BEOGRADU
Ko je bilo dne 24. januarja letos ukinjeno vojno stanje med Jugoslavijo in Avstrijo, je jugoslovanska vlada imenovala svojega poslanika na Dunaju. Avstrijska vlada je te dni imenovala za svojega poslanika v Beogradu dr. Karla Braunias-a.
fkistus - (ui sveta
Zanimivost judovskega velikonočnega praznika je bila velika razsvetljava templja v večernem času. V delu templja, ki je bil odločen za ženske, sto stali veliki zlati svetilniki, s katerih se je širila žarna svetloba ne le po vsem templju, ampak po vsem Jeruzalemu. Radujoč se te razsvetljave ali gledajoč ob prazniku one velike zlate svetilnike, je Jezus judovske množice takole nagovoril :„Jaz sem luč sveta. Kdor gre za menoj, ne bb hodil v temi, marveč bo imel luč življenja" (Jan 8, 12).
Kakor se je Jezus takrat sam imenoval .,luč sveta", tako ga smemo in moramo tudi mi imenovati, ko gledamo v velikonočnem času oni veliki svečnik na evangelijski strani oltarja in na njem velikonočno svečo, ki pomeni od smrti vstalega Zveličarja in razsvetljevanje duš po njegovi osebi, njegovem nauku in njegovi milosti.
Vsa vesela poje sveta Cerkev na velikonočno jutro: Raduj se zdaj zemlja, ožarjena s toliko svetlobo! Raduj se! Zbežala tema je znad tvojega kroga. Raduj se, Mati naša, Cerkev, v toliki luči -ijoča!
Brat in sestra, ki hodita z mano po tej isti življenjski poti, ali se vama ne zdi, da je strašno veliko teme na Lem svetu? Nekoč je knez teme napovedal boj Kristusu. Uničil ga je. Na križ so ga pribili. Pa ravno tedaj, ko je mislil, da zmaguje, ko je bil svoje zmage gotov, ravno v oni najbolj temni noči, ki je bila že tretja, odkar so ga položili v grob, ko so tudi že najboljši obupavali nad Jezusom iz Nazareta, k0 so ga najbolj zvesti zapustili ih šli domov, češ: „Zmotili smo se“, ravno ta najbolj temna noč, odkar svet stoji, je zasijala v najsvetlejši luči. Gledala je od mrtvih vstalega in njegovo slavo.
Brat in sestra, če je tema okrog tebe, če ne veš, ne kod ne kam, če obupavaš nad svetom in nad ljudmi, ki znajo biti tako strašno hudobni, glej, velika noč je. Velika noč je praznik luči, vsakoletni spomin je na veliko in končnoveljavno zmago luči. Res, ta zmaga je velika in končnoveljavna. Vsa tema na svetu nima več obstoja in nima moči. Kristus, od mrtvih vstali, je premagal enkrat za vselej vse sile teme: greh, smrt in pekel. Ko gledaš v cerkvi velikonočno svečo, tedaj zaveruj v zmago luči. Kristus je luč tudi v vseh problemih današnjih dni. Da bi res zajeli in doživeli vso vsebino velikonočnega slavja! Kako bolj lepo bi bilo naše velikonočno razpoloženje, kako bolj veselo naše velikonočno doživetje!
Tako pa se mi zdi. da gledamo velikonočno svečo in ne verujemo prav v vso zmagovito premoč luči Kristusove. Zdi se mi, da nismo prepričani, da smo otroci luči. Zdi se mi, da ne vemo, da je boj že dobojevan, da je zmaga že naša, da je odločitev že padla. Brat in sestra v Kristusu, ko vidiš velikonočno svečo, ali res trdno veruješ, da hodiš v luči in da nosiš luč v sebi?
Vidim te, da kritično presojaš dogajanja naših dni, da gledaš v svet z odprtimi očmi. Vidim te. da si nekako Potrt, češ mi, ki naj bi nosili luč ven v naš svet, mi nimamo dosti uspehov. Strah te je teme in zdi se mi, da vidiš Več teme kot je v resnici je.
Mučijo te razni problemi, vidiš versko mlačnost, vidiš povsod materializem in egoizem. Ljudje so malenkostni, vidijo le sebe, se ne dajo navdušiti, ne poznajo požrtvovalnosti, ne nosijo nobenega svetega ognja v sebi in
v njih srcih ni luči. Kaj boš naredil s takimi? Kje ostane Kristusova luč v vseh teh srcih?
Tako dolgo že sveti luč Kristusove vere med našim narodom in je kljub temu v njem še toliko teme. Res je, tema je na svetu, tema je v naših srcih. tema slabosti in greha. Toda ta tema je premagana. Močnejša bo vedno milost. Tema je ostala na svetu le zato, da luč tem bolj svetlo zasije. Kjer koli so pokaže tema, tam se tem bolj zasvetli luč..
Kristus je luč sveta. Ni se nam treba bati, da bi luč njegovih naukov bila preslaba za naš čas, da bi ne zadostovala več, da bi za ljudi ne bila privlačna. Kristusov nauk bodi nam luč do prave omike. Materina beseda pa nam bode ključ.
Mi vsi pa prižgimo luč nove vere in novega zanosa ob velikonočni sveči, ki pomeni Kristusa. Sveča sveti, greje in spreminja svoje življenje v svetlobo in toploto. Greje in sveti drugim, ne sebi. Greje in sveti, da je drugim dobro. Od svojega življenja daje življenje drugim, ki so luči in toplote in življenja potrebni.
In ko smo prižgali in vžgali svoja srca ob velikonočni sveči Kristusa, tedaj pojdimo ven v naše vasi. ven med
brate in sestre, svetimo jim, dajajmo jim od Kristusove luči, da jim bo toplo i svetlo v temi današnjih dni. Svetiti je treba, ne sebi, ampak drugim. Pomagati je treba, dajati je treba od lastne notranje svetlobe in notranje jasnosti.
Zdi se mi, da moram prositi od mrtvih Vstalega, Njega, ki je luč sveta zase in zate, brat in sestra. Prosil ga bom pa tole: Veliko je danes na svetu teme. Veliko je. teme po naših vaseh. Nas vse to boli. Želimo si svetlobe. Kristus-zmagovalec, daj nam, da nikdar ne bomo zgubili svojega notranjega ravnovesja vsled žalostnih dogajanj, vsled težkih preiskušenj, vsled pretem-ne bodočnosti. Kajti, če sc to zgodi, če bomo le za trenutek zdvomili nad zmago tvoje luči, potem se je bati za našo duševno prožnost. Bati se je, da izgubimo veselje do dela in moč optimizma in zaupanje v tvojo milost in svoje poslanstvo. Brez tega pa ni uspešnega apostolskega delovanja. Zdi se, da gremo velikim časom nasproti, časom, ki bodo tudi pri nas prinesli Cerkvi Kristusovi povsem novih nalog, takšnih, katere bodo rešili le najpogumnejši in za vsako žrtev pripravljeni. Daj nam, da se vsem tem nalogam ne bomo razočarani odtegnili, kot ona dva. učenca jz Em a vsa.
VSEM NAROČNIKOM, DOPISNIKOM IN BRALCEM NAŠEGA LISTA PRAV VESELE IN BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
Uredništvo in uprava.
Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
STAVKA V ŠPANIJI
Stavka v Barceloni, o kateri smo zadnjič poročali, je precej ponehala. Nad polovico stavkajočih delavcev se je zopet vrnilo k svojemu poslu. Ostali zahtevajo izpustitev še zaprtih organizatorjev stavke na svobodo. Oblast je tej zahtevi že ustregla. V pristanišču v Barceloni so se zasidrale bojne ladje in v vsej severno-zapadni Španiji je vlada ojačila posadke policije in vojaščine ,da bi s tem preprečila razširitev nemirov tudi na v tamošnje rudarske kraje. Stavkojoči so bili deležni širokih simpatij po vsem svetu. Posebno delavske socialistične stranke v skoro vseh državah so se postavile na stran španskih delavcev, ki žive res v slabih življenjskih razmerah.
NEVAREN POLOŽAJ SE SPLAČA!
Izjave jugoslovanskih državnikov imajo zadnje čase. kot zgleda, vedno bolj namen, da pokažejo, kako je Tito ogrožen od svojih kominformističnih sosedov. Tako je „Borba“ zadnje dni zapisala, da je Rusija napravila svoje ukrepe že tudi za slučaj, da bi morala pa sklenitvi državne pogodbe z Avstrijo umakniti svoje čete iz Madžarske in Romunije. V to svrho je izmenjala z Madžarsko nekatere vojaške enote. Na ta način bodo ruske čete ostale v Madžarski in. bodo tam lahko igrale važno vlogo, medtem ko zamenjane madžarske enote v širni in mogočni Sovj. zvezi nič ne bodo pomenile. Pričakovati je, da bo ta ,,nevaren položaj" Tita zopet vreden nekaj milijonov US-dolarjev in poučeni krogi zato pričakujejo novo posojilo USA za Jugoslavijo.
VIŠJE PLAČE IN CENE
V okviru splošnih stremljenj za dosego višjih mezd in plač. so uspeli sedaj tudi delavci v kemični industriji ter industriji za papir in celulozo. Vsak delavec dobi od 1. III, 1951 naprej 50 grošev na uro več. Kot smo že poročali, so delavci v težki industriji (rudarstvo in industrija železa) dosegli že povišanje za 10%. Tudi javni nastav-Ijenci bodo dobili povišane plače (Nachziehverfahren). To pa je verjetno začetek v novem vrtincu nestalnosti cen in našega gospodarstva sploh.
Slika pa bi ne bila popolna, če ne bi navedli, da so zastopniki industrije celuloze in papirja sklenili od 15. III. 1951 naprej povišati cene svojim proizvodom za 25%.
HUD POTRES
Dne 14. t. m. pozno dopoldne je v srednji dolini Rema napravil potres mnogo škode. Prizadel je mesta Frankfurt a M., Koblenz, Freiburg. Wiesba-den. Kassel, Kdln in Diisseldorf. Delno so potres čutili tudi v Franciji.
Znanstveniki domnevajo, da potres izvira^ od podzemeljske katastrofe. V približno 20 km pod površino se je zemlja sesedla.
Ljudi se je lotil strah, da bi se potres ne ponovil v še hujši obliki. Vendar zagotavljajo znanstveniki, da se tega ni treba bati.
Radi pomanjkanja prostora, smo tokrat morali izpustiti nadaljevanje ,.Med Pliberkom in Dravo".
Velika nedelja
Ivan Cankar
pAčinfr uz>
(Kranjski Janez piše)
Iz tople, od rodovitne in blagodarne ljubezni spočite jesenske zemlje, iz mirno vzdramljene, otroškega pričakovanja polne noči je vzklilo preslavno jutro. Megle, ki so še leno dremale, so se vzdignile počasi znad rosne, ravni, so se nato pognale oblakoma proti nebu ter tam utonile v mladi luči. Tiho je vztrepetalo v čistem zraku, zaiskrilo se je na pokošenih senožetih, v zlatem vejevju bukev, jelš in topolov. Tako je nedeljsko sonce oznanilo svoje kraljevanje.
Oznanilo ga je brez glasu. Od nikoder ni bilo ne pesmi, ne vriskanja, ne prazniške besede. Iz doline, s hribov in gričev so se pozdravljale in si odzdrav-Ijale bele cerkve; ali molčale so. Le z očmi, svetlimi, žalostnimi so se spogledovale, in zeblo jih je, čeprav so bile od gorkega sonca obžarjene.
Po široki beli cesti, po stezah preko travnikov, po strmih klancih se vijo procesije vernih kristjanov. Veliko jih je, ker v potrtem svojem srcu so željni molitve in tolažbe. Ali čudo za čudo: počasi gredo, tiho in nemo; ne besede ni, komaj da je plaho šepetanje. Glave klonejo globoko, trudno klonejo životi; še tisti so starci, ki imajo mladostna lica.
Gredo, gredo in si šepečejo na skrivaj:
„Ti, kaj praviš, zakaj je umolknila Marija na hribu? Kaj je ni več?“
In oni drugi se s prezeblimi ustmi nagne k sosedu in mu reče skoraj brez besed:
„Mislim, da je Marija umrla, ker glasu ni od nje, ki nas je vselej tako lepo pozdravila!“
Nobene besede več, tudi plaho šepetanje je utihnilo.
Gruda molči, ta naša gruda, ki je prepevala kakor nobena nikjer in nikoli! Sladka, bratje, je bila njena pesem, saj ste. jo slišali! Vse je bilo v nji, kar je v nas dobrega in lepega, vse, česar se v dnu srca sramujemo in veselimo; bila je tista brezmejna, čista materinska ljubezen, ki je pravo znamenje slovenske duše in slovenske zemlje. Ob lepem nedeljskem jutru, kadar so od holmov in hribov zapeli zvonovi, nam je bil korak lahek in prožen, lica so bila sveža, oči so gledale jasno in veselo, na ustnicah je bil smehljaj. In vsakemu je bilo takrat srce očiščeno, od jutranje rose oprano, kakor da smo prihajali od spovedi in obhajila. Ob tej blagoslovljeni uri ni bilo nič zlega, nič temnega v nas; bili smo verni otroci te zemlje, svoje matere, vredni njene lepote; z njo smo prepevali in vriskali, z njo žalovali, govorili smo z njo zvesto in odkritosrčno, kakor govori otrok z materjo.
Praznik, poln pesmi in veselja, je bil na nebu. na planinah, na polju in senožeti, na belih cestah, kolovozih in klancih; in bil je najlepši v naših srcih.
Milost božja, kaj se je primerilo v teh silnih časih! Gruda molči, ta naša gruda, ki je nekoč tako veselo in glasno prepevala z nami! Ne gane se; nobena prošnja, noben klic je ne vzdrami.
Velika noč
Velika noč, kako si lepa!
. Obnebje zaljša ti pomlad, umikajo se mračne sence, pogreza tema se v prepad.
Velika noč, ti noč častita, ogreva žar te svetih ran, ti večno luč si nam prižgala in zarjo za vstajenja dan.
Velika noč,ti zmagovita, pred tabo pekel trepeta, odseva križ v sijaju zmage, razlega spev se do neba.
Velika noč, ti čudovita, iz tal življenja moč kipi; vijolice so zaduhtele in slednja ptička žvrgoli.
Velika noč, ti znamenita, vsa polna milosti, darov; šumijo viri odrešenja in zemlja pije blagoslov.
Limbarski
Tudi nebesa molče; v vsej svetlobi svoji so ledena in neprijazna. Gozd ne šumi več, tiho je polje, škrjanci so obnemeli. Ta vesoljna tišina je vla prežeta z brezmočno žalostjo; življenje ne sope več, vse je okamenelo, mrtvo.
Oj, saj ni nedelja; veliki petek je, dan trpljenja, kesanja in bridkosti! Nemi kleče kristjani v tihi temni cer-kvi, trkajo se na prsi, čela jim klonejo do mokrih tal. In blede ustnice šepečejo trepetaje tiste velike, čeznaturne ljubezni polne besede:
„Odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!"
Pritajena, šepetajoča je ta molitev, ali vendar je glasna, kajti ne zvona ni, ne orgelj, niti ne ministrantovega zvončka. Zato ne, ker je Veliki petek za vernike in za nevernike od vzhoda do zahoda .V drugič je bil križan Kristus; obsojeni od farizejev, bičani in križani so bili z njim kristjani, njegovi otroci.
Ko se je zgodilo to strašno poveličanje na Golgoti, se je nebo stemnilo, se je zemlja stresla v presilni grozi. In v to grozo, v to noč je vriskaje planilo novo, svetlejše sonce, zagrinjalo stare zaveze se je pretrgalo od vrha do tal in evangelij je nastopil svojo pot, da nese odrešenje od naroda do naroda.
Velikega petka je bilo treba za veliko nedeljo; smrti Boga samega je bilo treba, da je zazvonilo in zapelo ponižanemu človeku veličastno vstajenje.
Veliki pefek
LIPICA
Krist, na križ so te pribili, plašč pa tvoj so si rablji razdelili med seboj.
Te na križu sramotili, si molčal...
mrtvega v grob položili, ti si vstal.
Gledamo te, Vsemogočnega. ' Ti naš čas
v zor jutra velikonočnega vzbudi nas!
Vstajenje
Danica razlila je zarjo čez plan, umivajo z njo se poljane; napočil je zmage obljubljeni dan, plačilo za muke in rane.
Iz cerkve po vasi se vije sprevod, skrivnostno žarijo oltarji, zvonovi prepevajo: ..Vstal je Gospod iz groba ob jutranji zarji."
Bandero življenja ponosno vihra, priroda iz sanj se prebuja, trobentica svira, potoček Šumija, razlega se spev: „Aleluja!"
Pod križem pa vrtnice danes cveto, pohojene, bilke in trave, namočene z znojem inzrešnjo krvjo, planike kalvarske višave.
Kot romar na goro odhaja spomin
po svetih stopinjah trpljenja,
zapira se žrelo peklenskih globin,
duhte pa gredice življenja.
Limbarski ---------
Vankart
G. M. K. nam piše k članku, katerega smo objavili v 7. številki našega lista pod naslovom „Plodna zemlja nastaja". V imenovanem članku je tudi govor o Glinici, ki odvaja vodo iz Vrbskega jezera v Glino.
G. M. pravi, da je živel od leta 1915 do 1921 v Vetrinju in je slišal, da so ljudje domačini imenovali ta potok „V a n k a r t". Otroci so se hodili kopat v Vankart, kmetje so imeli travnike pri Vankarti, nikdar pa ni slišal imenovati Glinice.
(Prip. uredništva: Informirali smo se tudi v Žrelcu in smo tam izvedeli isto, tudi tam poznajo le „Vankart“. — Razlago besede in njen nastanek pa bomo objavili, ko bodo naši jezikoslovci to „pogruntali“.)
Predno bo to pismo preplavalo ocean in prišlo čitateljem pred oči, bo sonce že imelo moč in privabilo bo iz zemlje prve spomladanske cvetlice. Vigred je tukaj — narava se prebuja k novemu življenju.
Ko čitam, „Naš tednik", se pfav z zanimanjem pomudim (in morda še največ) pri dopisih ppd naslovom: „Pri nas na Koroškem". Nehote se mi ponuja misel, ali se ne prebuja tudi narodna zavest koroškega fanta in dekleta? Da, prebuja se, četudi morda, z mojimi očmi gledano, malo počasi, važno pa je v prvi vrsti, da se prebudi. Številni igralski in pevski nastopi to potrjujejo. Pohvalo vsem zavednim koroškim katoliškim delavcem na prosvetnem polju.
Kolednikom na Krčanje pošiljam čestitke, ker so tudi to leto pridno kole-dovali in si tako zagotovili ,,dobro letino". Posebej čestitke pa še pevski skupini, ki se je toliko ojunačila, da se je kar pred zvočnik postavila — pela in žvrgolela koledniške pesmi, da je zvenelo po celi deželi in čez. Gospodu učitelju in Juliusu ta veliki „Bog-lo-
V mesecu februarju je tu v Ameriki glavni zastopnik celovške Mohorjeve družbe s posebnim pismom pozval Slovence, naj ponovno dejansko pokažemo, da smo živi udje razkosanega slovenskega narodnega telesa, povezani tesno skupaj v veliko ,.Mohorjevo družino". Mohorjeva družba, s svojimi knjigami, ona naj nam bo tudi v njenem drugem stoletju naša mati, prijateljica in učiteljica.
Spomenik — v obliki tiskarniškega stroja — smo Slovenci v Ameriki ku-
naj“, ker sta vse koledniške pesmi dala natisniti tudi v „Naš tednik". Saj melodije imam še v spominu, besedilo pa mi je na dolgi poti po morju padlo iz glave — menda v morje. Za letošnji božič, če bom še živ in če se ne bo prej svet podrl, bom pa tukaj v naš katoliški dnevnik „Ameriška domovina" zapisal, „kako s’mo na Koroškem koledovali".’
Seveda, če pa nam kak dobrotnik iz Koroške pošlje nekaj „grč“ mošta, smo pa mi, ki nam pravijo „novo naseljenci", pripravljeni tudi ,,natumo“ pokazati, kako se po koroško koleduje. Bom končal o tem, saj zna kak čitatelj reči — in čisto upravičen bi bil: ./Velika noč je tukaj, ta kranjska glava pa še sedaj koledovanje premleva."
Po „Našem tedniku" vidim, da se še vedno pulite za dvojezične šole. Na svoji zemlji imate pač pravico zahtevati, da se poučuje materina beseda. Žalostno je pa res, ker tisti, ki pravico tehtajo, pogostoma stoje z zavezanimi očmi ob tehtnici. V zvezi s tem povem pesem, ki sem jo našel v neki pesmarici, sami razberite, če je v njej kaj zrna ali so same pleve. Takole se glasi:
pili in poslali celovški Mohorjevi družbi. Naš družbeni zastopnik pravi, da se denarni prispevki kar lepo stekajo.
V tujini človek s posebno ljubeznijo pozdravi knjigo, ki priroma iz onkraj morja. Naj tudi tam pri vas ne bo slovenske hiše, kjer ne bi imeli, in sicer na prvem mestu, Mohorjeve knjige.
Z dušnim in srčnim veseljem in radostnim razpoloženjem obhajajte Ve-likonoč!
Vsem poznanim in čitateljem:
Bog vas živi!
OhcLfrbtpji ovLikfrnehd du r	
DOBRA KNJIGA	
Album Koroške		. 10 šilingov
Križ na gori (Ivan Cankar)		.	5'-
Rotija (Mauser)		3--
Sin mrtvega (Mauser)		
Prekleta kri (Mauser) 		
Cmokac poskokec (Bazilij)		.	3-—
Cela kolekcija stane	- .	. 20 šilingov
Za Inozemstvo stane cela kolekcija 1-75 U.	S. A. dolarjev
V Celovcu tam na trgu, kamniti mož stoji, klobuk drži v roki, pred njim bedan leži.
Kaj pa ta mož pomeni? se vprašujejo ljudje, v povesti izročeni, sc tole nam pove:
V Celovcu bil menih je, pobožen mož in svet, za božjo čast in slavo, za rod slovenski vnet. Ta gre na trg po ribe. Nek ribič tam je stal.
Menihu se odkrije, bi rad mu kaj prodal.
Menih slovensko vpraša, po čem da ribe da, pa ribiča s tem draži, ker samo nemško zna.
Povejte to po nemško! Srdito ribič de.
Proklet slovenski jezik, ta v glavo mi ne gre. Menih ga je posvaril, poučil ga tako:
Prijatelj, ne kolnite, to v srečo vam ne bo!
Namesto te kletvine, ta svet bi jaz vam dal: slovensko se učite, ne bode vam nič žal.
Na to besede ribič še bolj se je razgrel in vnovič je meniha preklinjati začel.
Naj tebe vrag odnese, Slovence vse s teboj!
Saj v petdesetih letih nobenga več ne bo!
Menih ga zdaj pogleda in to mu govori:
Nesrečni ribič vedi, kar mož ti star veli:
Le Bog usodo vodi, le on prihodnost zna, kar revni človek blodi, pa malo le velja.
Za te besede kazni pa več ne ubežiš.
Ostal boš na tej skali, na k’teri zdaj stojiš.
Boš v kamen se spremenil in tu na trgu stal, dokler še kak Slovenec bo tukaj stanoval.
Let petdeset preteče, preteče tristo let, a čas še priti neče, da b’ ribič bil otet.
Le Bog usodo vodi, le on prihodnost zna, kar revni človek blodi, to malo le velja.
Zato še zdaj v Celovcu kamniti mož stoji,
^	klobuk drži v roki, pred njim bedan leži.
cVč	a fpieMinmui podoba
Za ljubitelja našega pesnika Franceta Prešerna je bridka zavest, da nimamo nobene podobe, ki bi bila nastala še za njegovega življenja. Prešernov sodobnik, slikar Matej Langus, nam je v eni izmed svojih skicirk (zvezkov, v katere je risal svoje vtise iz družbe in
Danajska ris rut.
narave) zapustil tudi risbo moža, po-gledanega v profilu, katero so leta 1900, ob 100 letnici Prešernovega rojstva, nekateri proglasili za Prešerna. To tolmačenje se pa ni sprejelo kot pravilno. Prvi nam znani portret našega pesnika je šele iz leta 1850 in napravil ga je slikar Franz Kurz pl. Goldenstein. Ta podoba je nastala eno • leto po pesnikovi smrti in je bila naslikana po spominu, kajti Kurz pl. Goldenstein je pesnika poznal in slovenski preporoditelj Blaž Potočnik trdi, da je portret v bistvu dober, samo da je pesnik na njem preveč otožen.
Zamujeno dolžnost Prešernovih sodobnikov, napraviti po živem možu portret, so skušali kasnejši slovenski slikarji in kiparji bogato odtehtati, kar nam dokazuje res ogromna vrsta Prešernovih podob od leta 1850 pa do danes. Za onega, ki se za to stvar zanima, sedaj ni več težko, poučiti se o teh upodobitvah. Nedavno je izšla v Ljubljani zelo zanimiva knjiga ..Prešernov album“. V njej so zbrane vse slike in podobe, ki se nanašajo na Prešernovo življenje, na njegov čas, njegovo delo in pomen, na str. 199—220 so pa zbrane tudi vse upodobitve njega samega. Poslednjih je 63 po številu, h katerim pa moramo pridružiti še one, ki se nahajajo v risbah ali ilustracijah njegovih pesnitev ter njegovega življenja. Vsako sliko pojasnjujejo opombe, ki so pridejane delu na koncu. Ta album je zamislil slovenski prešernoslo-vec prof. France Kidrič in knjiga vsebuje velik del njegovega življenjskega dela; sredi pisanja opomb k slikam in priprav za izdajo pa je prof. Kidrič umrl in delo sta nadaljevala njegova učenca A. Gspan in M. Rupel.
Namen naslednjih vrst je koroške in ostale Slovence opozoriti na doslej še neobjavljeno in v glavnem tudi neznano Prešernovo podobo. Podobo hrani posestnik Janez Grafenauer, p. d. Janah, v Trdaničah št. 6, občina Marija na Zilji pri Beljaku, naslikal pa jo je koroški slikar Peter Markovi č.
Trdaniška podoba Prešerna je .slikana z oljem na platno, visoka 64 cm, široka pa 47 cm. Pesnik je upodobljen doprsno in skoraj popolnoma od spredaj, kot pravimo s tujko: en face, (an fas).Z gornjim delom telesa je obrnjen malo na našo desno nazaj, z glavo pa malo na levo naprej. Roke ima tesno ob telesu. Obraza je podolgovato pravokotnega, zelo mehkih oblik. Visoko čelo kraljuje nad lepimi vodoravnimi obrvmi in zasanjanimi očmi, katere gledajo samo za spoznanje mimo gledalca, nos je visok in pravilen, usta mehka, skoraj ženska in zaprta, podbradek močan, z nastavkom drugega, pesnik nima brk. nosi pa bujne, dol padajoče lase žametne mehkobe ter ima prečo na desni strani glave. Lasje padajo na ovratnik suknjiča in zakrivajo desno uho, medtem ko je levo vidno. Izraz obraza je blag, skoraj se lahko reče mil, vendar pa razodeva tudi srčno in duševno bol, ki jo je pes-
nik prestal. Zrelega moža kažejo polna lica, v katera pa se zarezavajo sence prestanega trpljenja in v stisnjenih ustih se izražata moška zadržanost in odpoved.
Pesnik je oblečen v suknjič, kakor je bil tedaj v navadi, morda je bil žameten. Robovi ovratnika so obrobljeni. Na suknjiču je viden en sam gumb. Telovnik sega visoko gor, a oba vrhnja gumba sta odpeta, šele tretji je zapet. Srajca ima širok, ne posebno skrbno delan ovratnik, ki ga krasi za tedanjo moško nošo običajna na pentljo vezana samoveznica.
Slika je srednje dobro ohranjena. Od poprsja oz. obleke je trpela posebno leva stran, medtem ko se je desna bolje obdržala. V obrazu se je še ohranila rozardeča barva inkamata, to je mesnih delov obličja, a v glavnem že prodira skozenj barva podslikarije in dna. Zelo slabo je ohranjena partija las. Barva je bila črnožametna z majhnim odtenkom v rujavkasto, a danes je že vse zelo počrnelo in potemnelo. Lazurne barve so večinoma proč. Oza-
OftiUMnUitrjlMl
1929, 63 let star. Slikarske umetnosti se je učil na dunajski akademiji, po povratku domov se je pa nastanil na Bregu pri Rožeku ter izvršil mnogo slikarskih del za razne koroške cerkve, pa tudi mnogo portretov. Deloval je tudi v Sloveniji in na Hrvaškem. Zelo lepo bi bilo, ko bi slovenske koroške kulturne ustanove mislile na razstavo njegovih del. Skromen članek o njem je izšel v Koledarju Mohorjeve družbe 1948. Tu stoji na strani 86, da je Markovič napravil med raznimi slikami znamenitih mož tudi sliko Prešerna. Ni nam znano, ali se ta opomba nanaša na sliko v Trdaničah, ali pa morda obstoja še kaka druga. Vsekakor naj te vrste dajo pobudo tudi za to, da se zbero sploh vse slike slovenskih znamenitih mož, nahajajoče se na Koroškem. in teh je gotovo še. kaj.
Slikar Markovič je za to podobo Prešerna rabil neko predlogo, katero? Slikarske in kiparske upodobitve Prešerna, o katerih smo zgoraj govorili, razdelimo lahko v tri skupine: 1. v prvi skupini so podobe, ki se naslanjajo
prav bistvene elemente dopolnil pri Wagnerju: sem bi bilo prištevati predvsem izrazito podolgovato fiziognomijo obraza, prostejše padajoče lase in suknjič s telovnikom.
V	jjmislu Wagnerje.ve litografije je tudi skušal podati pesnika nekoliko mlajšega nego Goldenstein. Pri tem pa je treba dvoje pripomniti: Prvič: kar se tiče posameznih oblik obraza, je Markovičeva podoba bliže Goldenstein-ovi nego Wagnerjevi in tudi finejša: vse oblike, naj navedemo samo nos, so natančnejše, nežnejše podane in deloma celo bistveno različno od onih na podobah 2. skupine. Katere oblike so bolj Prešernove, tega seveda ne moremo reči. Drugič pa ni izključeno, da se je Markovič naslanjal tudi na katero izmed tistih upodobitev Prešerna, ki so nastale po Wagnerjevi predlogi (Album str. 200 sl.), za kar bi govoril n. pr. motiv zakritega enega ušesa, ki ga Goldenstcinova slika nima.
Na podlagi te trdaniške podobe, ki jo danes pač prvič spoznavamo, pa bomo lahko ugotovili še nekaj.
V	Albumu se na strani 202 desno spodaj nahaja risba Prešerna, ki je bila, kot povedo opombe na str. 324, napravljena okoli leta 1900 za razglednico ob 100 letnici Prešernovega rojstva. To razglednico je založilo akademsko društvo „Slovenija“ na Dunaju. Imenujmo to podobo „dunajska risba". Njen avtor doslej ni znan. Če primerjamo to risbo s trdaniško sliko, vidimo, da sta obe popolnoma slični med seboj. Domnevati se zato sme, da je tudi dunajsko risbo napravil Markovič. Ker je Markovič študiral na Dunaju, je več kot verjetno, da je bil v stikih z društvom „Slovenija“ in da je bodisi še na Dunaju, bodisi že doma na Bregu dobil naročilo za risbo k nameravani razglednici. Kako in kdaj se je to zgodilo. bo treba še ugotoviti. Da bi bil dunajsko risbo napravil kak drug, še vedno neznan slikar, ni verjetno, in to zato, ker kaže prav vse značilnosti drugih Markovičevih portretov, na pr. portreta deda Grafenauerja, portreta sestre poslanca Grafenauerja in portretov očeta in matere sedanjega lastnika. Dunajska risba in trdaniška slika sta torej delo ene in iste umetniške roke, namreč Markovičeve. Gre samo za vprašanje, katero je nastalo prej in katero kasneje. Nekateri razlogi govore za to, da je slika starejša od risbe.
Ob stoletnici smrti Franceta Prešerna je torej koroški slikar Peter Markovič prinesel svoj delež k proslavi pesnika s tem, da je ali v samem letu 1900 ali pa blizu tedaj napravil obe deli, trdanišk« in dunajsko. Da je trdaniški portret nastal tedaj, dokazuje posredno torej tudi dunajska risba.
Svojo nalogo je Markovič rešil zelo samostojno in lahko se reče dobro. Trdaniška podoba spada med najsim-patičnejše podobe Prešerna. V njej pa razberemo lahko tudi dokaj potez osebnega umetniškega sloga Petra Markoviča. Kar dela to sliko tako privlačno, ni samo izrazita, zrela milina, kijveje iz obraza poeta, prekaljena v duševni in srčni boli, temveč tudi oblika, mehko podajanje črt, občuteno senčenje ali modelacija, ustvarjajoča slikovito mehke oblike, pa tudi čustveno, poetično globino. K tem potezam se še pridružujejo umetniška odkritosrčnost in skromnost, ki sta veliki odliki tega precej nepoznanega slikarja in ju razodevajo tudi Markovičeva cerkvena dela.
Gornje vrste so seznanile slovensko javnost z doslej še neobjavljeno in — lahko se reče, — tudi neznano Prešernovo podobo, nahajajočo se v pri- ' vatni lasti v Trdaničah 'pri Beljaku. S pomočjo te podobe, dela koroškega slikarja Petra Markoviča, se je posrečilo, tudi dunajsko risbo iz okoli leta 1900. katere avto- dori'" ni bil znan. pripisati istemu slikarju in tako prispevati nekaj malega i k našemu prešernoslovju in k življenju in delu Petra Markoviča.
Dr. Rajko Ložar.

Kdo zna
noč temno razjasnit’, ki tare duha! Kdo ve
kragulja odgnati, ki kljuje srce od zore do mraka, od mraka do dne!
Kdo uči
izbrisat’ ’z spomina nekdanje dni, brezup prihodnjih oduzet’ spred oči, praznoti vbežati, ki zdanje mori!
Kako
bit’ hočeš poet in ti pretežko je v pršit nosit’ al’ pekel al’ nebo!
Stanu
se svojega spomni, trpi brez miru!
d je je^v glavnem enobarvno temno z rujavkastim tonom, je pa zelo zbrisano. Sliki bo treba posvetiti v tem oziru vso skrb in jo restavrirati, okrepiti in osvežiti. Desno zgoraj se nahaja signatura, to je slikarjev podpis: P. Markovič, pod njim pa ostanki uničene letnice, od katere je jasno vidna samo številka 9. Desno poleg nje se nahaja še ena, a zbrisana številka, morda 5, morda 7, izključeno pa tudi ni, da 9. Potemtakem je slika nastala v 90 letih prejšnjega stoletja, verjetno pa med 1895 in 1900. Lastnik slike, g. Grafenauer, zatrjuje, da so mu njegov oče pripovedovali, da je ta slika nastala istega leta kot portret Josipa Grafenauerja, deda današnjega lastnika in očeta poslanca Franceta Grafenauerja, katera se nahaja pri hiši in nosi letnico. 1895. To je možno, ni pa nujno. Kdo je sliko naročil, se ne ve, vendar nedvomno kdo izmed prednikov današnjega lastnika.
Peter Markovič je bil rojen 1866 v vasi Gora pri Rožeku, umrl pa je leta
Markovičeva slika Franceta Prešerna
na Goldensteinovo sliko iz leta 1850 (objavljena v Albumu str. 199); 2. v drugi skupini so tiste upodobitve, katerim je bila prapredloga neka litografija (kamenotisk) Prešerna zaWagner-jevo izdajo pesnikovih del leta 1866 (Album str. 200); 3. v tretji skupini so pa upodobitve, ki jih lahko imenujemo svobodne, fantazijske, ker niso vezane na nobeno predlogo, temveč izvirajo zgolj iz fantazije dotičnega umetnika. Markovič se ni popolnoma naslonil ne na Goldensteinovo, ne na Wagnerjevo podobo, temveč je skladno s svojim pojmovanjem od vsake vzel tisto, kar je njegovi predstavi Prešerna ustrezalo. Od Goldensteina je prevzel držo telesa, katero je skoro dostavno ponovil, nadalje motiviko las s prečo, ki je pa na Goldensteinovi sliki bolj na sredi nego na Markovičevi, kjer je na desni polovici temena, nadalje beta srajco z značilno pentljasto samoveznico, inkarnat obraza ter osnovno barvno razpoloženje temnega v temnem. Ker ga to ni zadovoljevalo, je
&aez(h-q,Le.d(Ui i
Vsi pojte rakom žvižgat, lažnivi pratikarji, lažnivi zvezdogledi, vremena vi preroki 1 Vi modrijani, hoč’te v nebeških zvezdah brati: al’ sonce bo dobrotno nam dalo srečno leto, al’ bo neba togota vetrov nam Sum zbudila, razsula v polje točo, vtopila čoln na morju, sad umorila trte.
Lažnivi zvezdogledi, vsi pojte rakom žvižgat! Dve sami zvezdi gledal, oči sem svoje ljube, dve svetli zvezdi gledal,
sem v njih neumni slepec vesele bral si dneve in sončno brez oblakov sem bral ljubezni srečo. Solze so meni zrasle in kes in srd sta zrasla, sramota ino moj’ga mirti je smrt mi zrasla. Dve sami sta zmotili, dve sami zapeljali mi zvezdi umno glavo, in cel’ga neba hoč’te vi zvezde zmodrovati! —
Lažnivi pratikarji, lažnivi zvezdogledi, vremena vsi preroki, le pojte rakom žvižgati
Ooliki Duhovnik je poklical svojega duhovnika, svojega služabnika in prijatelja Frančiška O r a ž e m v svojo nebeško kraljestvo. Frančišek Oražem je bil rojen na Javorniku, v guštanjski župniji v Jugoslaviji, kot sin Andreja Oražem in Ane rojene Kofler. H krstu so ga nesli Mekjekovi iz Doberle vasi. Rojen je bil 2. marca 1907. Ljudsko šolo je obiskoval v Guštanju od 1914 do 1921. leta, torej v letih svetovne vojne.
2e takrat je mladi Franček zahrepenel po duhovniškem stanu. Čutil je v sebi poklic za svečenika Gospodovega. Ob pomanjkanju delovnih sil v domačem mlinu je Franček sicer sanjal o tem poklicu, da bi se pa mogel temu tudi posvetiti, o tem ni bilo govora. Kakor rajni gospod sam zatrjuje, v nekem pismu prevzvišenemu, je ostal doma samo radi tega, da bi bil staršem pomoč in opora ter palica na stare dni, na katero bi se mogli nasloniti ostareli starši. Imel je tri sestre, a očetu ni kazalo, da bi dal posestvo in mlin eni izmed hčera, zato je prevzel mlin in posestvo naš dobri Franček.
Radi slabega srca je najbrž tudi občutil težo tega poklica. Gospodov glas ni utihnil v njegovem srcu. Gospod mu je govoril kakor bogatemu mladeniču v evangeliju: ,,Ako hočeš biti popoln, prodaj vse, kar imaš in hodi za menoj." Kakor Anton Puščavnik je tudi Frančišek dal svoje posestvo sestri in šel za Gospodom. Šel pa je trnjevo pot velikega samozatajevanja. Ni zahteval od sestre, podpore in denarja za študije. dal je in šel ubog za Gospodom. V tej odpovedi pa je bil rajni gospod France iznajdljiv.
Najprej se je podal v zavod očetov salezijancev v Veržeju in je tam od leta 1928—1934 študiral na privatni gimnaziji.
Ni bila malenkost za Franceta, sesti na klop v gimnaziji z enaindvajsetimi leti poleg malih paglavcev z desetimi leti. Kmalu je spoznal, da to ni za njega, da je prevelika starostna razlika in da on ni za to družbo Janeza Bosca.
Po šesti gimnaziji gre v Prizren v Srbijo k škofu Gnidovcu, tam postane prefekt, nadziratelj malih študentov in študira poleg tega privatno naprej gimnazijo. Maturitetni zrelostni izpit naredi v Peči v Macedoniji od 7.—14. junija 1941. V tem času v Prizrenu je doživel čudno doživetje. Na sprehodu ga nekoč dohiti z avtom roparska tolovajska druhal. Ujame ga, posadi na svoj avto. Ko je voz dirjal naprej, čuje Frančišek, kako se roparji med seboj pogovarjajo, da ga bodo v bližnjem gozdu zaklali, ker so mislili, da. ima gospod veliko denarja pri sebi. Na prvem ovinku, ko je voz vozil malo bolj počasi, in v tem trenutku pripelje vojaški voz za njim. skoči raz avto, vojaki ga vzamejo s seboj in tako se je rešil gotove smrti. Drugikrat-je bil. tri dni živ zakopan in se je le po naključju rešil strašne smrti. Tako vidimo, da
je bilo njegovo življenje res obdano z velikimi težavami in ni čuda, če je njegovo srce tako hitro pešalo.
Omeniti moramo, da je France bil nadarjen fant, da je napravil na gimnaziji izpite prav dobro, ja odlično. A sedaj se začne pot preizkušenj. Že med gimnazijskim študijem je bil vpisan na bogoslovju v Šibeniku in je napravil tam izpite v letih 1934—1936. Škof iz Skoplja ga priporoča zagrebškemu nadškofu, da bi ga sprejel v semenišče, da bi mogel obiskovati univerzo. Škof se sklicuje, da ima božji poziv, da postane France duhovnik, da je junaško premagal vse težkoče, ki so se mu stavile na pot. Ja, z vso energijo je šel za svojim ciljem, za svojo zvezdo, za duhovniškim poklicom.
Škof hvali Franceta, kakci je pobožen, s kako neobičajno močno voljo hoče postati z vso dušo duhovnik. Škofija Skoplje ga ni mogla sprejeti, ker bi mu ne mogla dati službe, ki bi bila njemu primerna in to radi njegovega zdravja. Zato prosi zagrebškega nadškofa, naj ga on sprejme. A zagrebška nadškofija ga ni sprejela.
Nato se obrne na škofa Gregorija v Ljubljano. Prosi za sprejem v semenišče. Škof pravi, da je semenišče prenatrpano, da ni potrebe, ker imajo preveč bogoslovcev. G. dr. Lukmanu ga ne more. priporočati, ker ga premalo pozna in dr. Lukman, zastopnik lavantinskega škofa, se ga tudi ne upa vzeti na svojo odgovornost v zavod. Tako najde blagi France povsod zaprta vrata. Da, v resnici lahko toži leta 1948. škofu, po kako trnjevi poti je prišel do svojega cilja.
Očetje družbe Jezusove v Ljubljani se usmilijo dobrega Franceta, mu dado stanovanje in hrano ter sobratsko duhovno življenje. Tako more naš France nemoteno obiskovati univerzo v Ljubljani in se pripravljati na svoj poklic. Imel je spretno roko, da tudi v času zasedbe ni trpel pomanjkanja. Ja, celo drugim je pomagal, kolikor je mogel. Takrat ni bilo dobiti čevljev. France je šel od urada do urada in je preskrbel vse bogoslovce s potrebnim obuvalom.
Tam si je tudi ustanovil veliko knjižnico, ki še sedaj nekje čaka odrešenja. Sploh je bilo njegovo največje veselje zbirati knjige. Za knjige je žrtvoval vse, zdravje, jed, obleko in denar. Tudi v Prizrenu je imel ogromno knjižnico. Ravno tako je pozneje kot kaplan v kratkem času dobil toliko knjig skupaj, da je bilo pozneje v njegovi sobi od poda do stropa polno knjig.
Hitro so minula tista leta vojne in študija za Franceta, za Franceta pa se je tudi približal čas, da bo mogel stopiti kmalu k tako zaželjenemu cilju.
Dne 14. I. 1945 je bil posvečen v sub-dijakona v Ljubljani, dne 28. I. 1945 pa v dijakona kot duhovnik lavantinske škofije.
Čeravno je imel izkaznico, da je nesposoben za vsako pionirsko službo, je. vendar v hrupu in splošni zbeganosti zapustil Ljubljano in šel v daljni svet. Pot ga je peljala naprej v Rim, tam je hotel nadaljevati na papeževi misijonski šoli, na propagandi fidei, svoje študije, pa ni bilo mogoče. Imel pa je kljub temu zveze in je bil v lepih od-nošajih z ..rdečim papežem", s kardinalom za propagando fidei. Po njegovem posredovanju se je podal na Južno Tirolsko v Brixen, kjer je imel svojega birmanskega botra in botro in je tam v Brixenu nadaljeval svoje študije in bil na kvaterno soboto, dne 22. septembra 1945 posvečen v mašnika. S kakšnim veseljem in s kakšno radostjo je blagi gospod novomašnik Frančišek Oražem zapel po tolikih preizkušnjah trpljenja, dolgoletnega čakanja ter razočaranj svojo novo sveto mašo.
Tam na Tirolskem ni bilo za njega; hotel je priti bliže doma. Na Koroško ga je vleklo, če že ne more domov, pa bo vsaj blizu doma, med svojimi ljudmi, med svojim narodom. Prišel je k Mekjeku na dom svojega krstnega botra, bilo mu je predaleč v cerkev, zato je dobil nov dom pri Krenčiču v Bukovju. Sedaj so imeli svojega gospoda v Bukovju. G. Oražem pa je imel svojo cerkev, z otroško ljubeznijo je sedaj gledal na lepoto hiše božje in jo najlepše opremil, kakor so rekli na pogrebu milostljivi gospod prošt Trupe. Bil je prestavljen na nemško faro v Him-melberg k bolnemu dekanu Miillerju. Tam ni bilo za bolnega gospoda Oraž-ma. Zopet je moral nazaj v dolino, v svoje ljubljeno Bukovje. Ko v Doberli vasi niso imeli kaplana, je prišel g. Oražem tja, s kakšnim veseljem je opravljal svojo službo, četudi z največjimi težavami, za katere je vedel le on sam. Kako lepo piše škofu, že ves bolan, 12. IV. 1948: „Nisem zato postal duhovnik, da bi sedaj v brezdelju zabil čas, ampak da poklicno delam in četudi se pri tem kakor goreča sveča použijem. Naj bo to za zveličanje duš.“
Vendar je bilo to mesto za bolnega gospoda pretežavno. Zato ga je hotelo škofijstvo poslati k šolskim sestram v Dolach za mašnika, a to mu ni šlo v glavo, da bi tam med zidovjem zabijal čas, hotel je ‘še delati za duše. Zato se je s veseljem odzval povabilu šmihel-skega župnika, da tukaj v Šmihelu, v zadnji fari na Koroškem, dela za duše. Kaplanija se mu je tako priljubila, da se ni mogel od nje ločiti, kakor da bi slutil, da je to zadnja postaja njegovega križevega pota. Od 1. oktobra 1948 je bil v Šmihelu nastavljen in je tu ostal do svoje smrti. Rad bi delal, vso šolo in otroški vrtec bi najraje imel sam. Največje veselje mu je bilo, če je mogel z mladino nastopiti na odru. Prestavljal je igre, pisal vloge, imel pozno v noč vaje. Žrtvoval čas in
zdravje in noč, samo, da je mogel nastopiti. Zadnje leto pa ni šlo več, moči so pojemale. Rekel je večkrat: „To in to bi bilo dobro narediti," a ni šlo več.
Veliko se je trudil in rad je oznanjal božjo besedo, četudi je šlo radi bolezni težko. Veliko je spovedoval, nedeljo za nedeljo je prebil dve uri v spovednici, kar je bilo za njega velika muka pri njegovem zdravju. S kakšnim veseljem je šel na svetoletno romanje v Rim, četudi je bil redko-beseden in se je malokrat smejal. Iz Rima je prišel duševno zdrav nazaj, poln notranjega doživetja, takrat je sedel po cele ure in razkladal o velikih slovesnostih, ki jih je doživel v Rimu.
Nekoč mu je sobrat tožil, koliko trpi radi obilnih potov, ki mu jih nalaga poklic. Takrat je rekel: „Obadva sva trpina." In res je bil on velik trpin. A o svojem trpljenju ni tožil, nikoli ni govoril. Hotel je biti močan in junaško je prenašal vse svoje življenje, svoje trpljenje, svoj velik težek križ.
V sredi svojih predhodnikov preč. gg. župnikov Vintarja in Sadjaka počiva na sončnem pokopališču sv. Mihaela. Njegovo življenje je bilo trdo in temno, malo sonca in toplote je imelo, zato naj ga pa večno sonce, Kristus, postavi v svoj vedno cvetoči raj. Slava njegovemu spominu!
Zb BIRMO nudim zapestne in druge ure v največji izbiri
F E S S L URAR IN JUVELIR
Celovee-Klagenfurt, Alter Plat/ 18
Heusduu^-
SEMENA
že od 1879 PRILJUBLJENA, PRIZNANO-ZANESLJIVA
CELOVEC-KLAGENFURT, HEUPLATZ6
trgovina z mešanim blagom
Vas oskrbuje z vsem blagom vestno in po najnižjih cenah.
VELIKOVEC-VOLKERMARKT,
8. MaistralJe 33/34
Podružnica v Sinčivasi - zadruga
TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM IN GOSTILNA
Rular Uršula
ŽITARA VES
Pošta Miklautzhof (Miklavčevo) Telefon 14
2e nad 280 let kupujemo najbolje sladkorčke — bonbone — kolačke in sveče
S.rStVi I I H U i R afeverw?‘“,“r''
Kupimo vsako količino čcbelnega voska ali pa ga zamenjamo za najboljše
pristne satnice.
NAHRHAFTuBEKOMMLICH!
»iPL-in.
E. UNGER-ULLMMI
Najemnih opekarne pri Velikovcu
za zvoiiiško iu vsako mio opeke (Kiinker- unri Ziecjchicrk)
Lastnik zvoniske (Kiinker) opekarne na Vašinjah
Izdeluje zidno, strešno in zvoniško (Kiinker opeko)
n um m
roškem
nekatere gospodinje izlagati iz solnic kos za kosom mesa.
Čudno se nam zdi, da so jazbeci povzročili toliko prahu, če povemo še, da je bilo v letošnji zimi v Zg. Kotu do 7 metrov snega in se gozdarji niso dosti zmenili za usodo hirajoče divjačine, le dvakrat so ji prišli pokladat sena.
GORENCE
CELOVEC
VELIKI TEDEN V SLOVENSKI CERKVI.
Veliki četrtek: ob sedmih zjutraj sveta maša.
Veliki petek: ob sedmih opravila in nato izpostavi jen je Najsvetejšega v božjem grobu ves dan, zvečer ob sedmih križev pot in blagoslov. Velika sobota: ob sedmih sveta maša nato izpostavljenje Najsvetejšega v božjem grobu ves dan, iii ob SEDMIH zvečer Vstajenje.
Velika noč: Slovesna služba požja ob pol devetih.
*
Celovška igralska družina vabi vse prijatelje poštene zabave k prireditvi v Kolpingovem domu na Belo nedeljo, dne 1. aprila zvečer. Posebej poudarjamo: na Belo nedeljo, ne na velikonočni ponedeljek.
OPOZORILO PEVCEM
Prihodnja pevska vaja bo po Veliki noči,
DAMSKI PLAŠČI
pri
Jtloden &£cfzl
CELOVEC-KLAGENFURT, Paradaisergasse
Prodaja oblačil iz lastne tovarne
OBVESTILO!
Jugoslovanska folklorna (narodopisna) skupina, ki je gostovala od 15. marca naprej na Dunaju in v drugih avstrijskih mestih, priredi svoj spored narodnih plesov iz vseh pokrajin Jugoslavije v Celovcu ha velikonočni ponedeljek, dne 26. marca.
Celovški muzej je odprl 17. marca svoj kulturno historični oddelek. Ob tej priliki so otvorili tudi Karl May-jevo razstavo. Kažejo dragocene stvari iz narodopisnega muzeja na Dunaju.
KAZAZE
V	ponedeljek. 12. marca smo pokopali rajpo Riharjevo Mojco iz Metlove, staro 70 let. Radi njenega poštenega in bogoljubnega življenja smo dolžni v „Našem tedniku" od nje vzeti slovo.
Rajna je bila vsa leta domači hiši v pomoč in podporo, posebno ob težkih ndarcih, ki so zadeli Riharjevo družino V obeh vojnah.
V	prvi vojni je padel posestnik, njegov brat in stric, v drugi vojski pa oba sinova, tako da je mlada žena s hčerko Milko komaj prenesla te težke nesreče; toda z udanostjo v božjo previdnost je prestala vse.
Pri nagrobnem govoru so jo, posebno mladini postavili za vzgled, saj je hila rajna od ustanovitve Marijine družbe pa do svoje smrti zvesta članica. Pevci iz Dobrlevasi so ji lepo zapeli doma, pred cerkvijo in ob grobu žalostinke.
Hvala vsem pogrebcem in pevcem.
Rajna Mojca naj počiva v miru in Riharjevi družini izrekamo iskreno sožalje.
?/
Za V eliko noč
MOŽNARJI — ŽABICE vseh velikosti
rakete — ognjemeti
BAKLJE
orožja, lovske potrebščine in galanterijski predmeti
Ernst KRdTSCHMER
prej FRANZ KAISER Celovec — Klugenfurt ^	Balmhoistrasse 26
Dne 25. II. se je poročil Slamnikov Pridi, nevesta je bila Erna Opetnik, P. d. štorovnikova na Metlovi. Vsi ji-b*a želimo veliko sreče v zakonskem življenju.
Zbolel je Žmavcarjev Feliks, in se scdaj zdravi v celovški bolnici; želimo ton ljubo zdravje, da bi se čimprej vr-
nil na svoj dom.
Zima, četudi je bila huda, pa ni, hvala Bogu, pri nas še doslej napravila nobene škode. Drugače pa so kmetje že v skrbeh, kako bodo svojo živino prekrmili, ko tako primanjkuje krme. Saj je bila lani takšna suša, kakor jo že ne pomnijo stari ljudje.
Naj bo za danes dosti, pa še drugič kaj, ko bo spet kaj novic. Bomo poročali, kako smo pirhe barvali in pa .,rolkali".
ŽELEZNA KAPLA
vV 94. letu starosti je umrl Ižepov oče v Lobniku Janez Švegl. Bog mu je dal izredno trdno zdravje in dušne moči, da je mogel še do smrti sam voditi gospodarstvo lepe Ižepove kmetije. Mnogo je doživel tekom dolgih let življenja. Skrbno je gospodaril kot zgleden družinski oče, vzgajal otroke v krščanskem duhu. Bil je globoko veren in je zaupal v Boga in njegovo Previdnost. Med vojsko je družina mnogo trpela, posvetila se je Srcu Jezusovemu in bila deležna posebnega božjega varstva. Sedem otrok je spremljalo z materjo očeta na zadnji poti, sin Pavle je postal vojna žrtev. Obilna udeležba pri pogrebu je pokazala, kako priljubljen je bil pokojni oče, ki je bil najstarejši kmet in najstarejši faran.
Isti dan je umrl kmet, sosed in so-
DAMSKI KOSTUMI pri
JKoden (Ficki
CELOVEC-KLAGENFURT,
Paradaisergasse
Prodaja oblačil iz lastne tovarne
rodnik Jane Sadolšek, p. d. Žohar, v Lobniku. Nenadoma je zapustil svojo družino v 67. letu starosti. Zadela ga je možganska kap. Pridno je delal in skrbel za svoj dom in družino. Težko bo Žoharjeva hiša pogrešala skrbnega očeta. Sledil je mesec dni svoji sestri Košnikovi materi na poti v večnost. Obema pokojnikoma so cerkveni pevci zapeli žalostinke. Ižepovi in Žoharjevi družini naše sožalje!
Že dolgo let ni padlo tako veliko snega kakor letos. Kdaj bo skopnel? Skrbi nas, kaj bo s pomladansko setvijo. Kmetije, ki imajo njive na senčni strani, bodo morale dolgo čakati, da bo sneg in led skopnel. Na naši podružnici v št. Lenartu pod Ovšovo je okoli 4 metrov snega. Vrata in okna cerkve so obdana do strehe od snega. Mislili smo, da bomo mogli na sv. Gregorja tam obhajati prvo b. službo v tem letu, pa si le nismo upali, da ne bi obtičali v snegu. Bomo pa med letom to nadomestili.
HAAS & CO.
CELOVEC-KLAGENFURT, BahnhofstraBe S — Tel. 22-41 želi svojim cenjenim odjemalcem vesele velikonočne praznike
SREDNJI KOT-SELE
Ob vznožju Košute je. Voigtovo posestvo razdeljeno v osem parcel ali kajž in vsaka lahko redi eno kravo ali par koz. Domače delo opravi žena z otroci, možje pa so zaposleni kot drvarji pri veleposestniku.
Na razprostranili senožetih je velik senik in zapuščen hlev. Začetkom marca so zapazili otroci Hanjževe kajže v tem zapuščenem hlevu jazbečjo družino, stara dva in pet mladičev. Vse to javijo otroci Voigtovemu gozdarju v Zg. Kotu. Gozdar se napoti z obmejnim organom, da napravi preiskavo. Ujela sta enega jazbeca, drugi pa so se porazgubili.
Temu je sledila hišna preiskava v štirih tamošnjih kajžah. Te hišne preiskave je vodil g. Schaff brez vednosti orožniške postaje v Bajtišah. Z gozdarjem nista našla nič, čeprav so morale
V nedeljo, dne 11. t. m. je umrla v celovški bolnici ga. Kadiš Marija, p. d. Perduževa mati iz šmiklavža, št. 18 v Gorenčah. Rajna Perduževa mati so bili doma na Suhi. Kot kmečka hči so se poročili z rajnim Skukom Alešem. V zakonu so se jim rodile tri hčere: Roza, Marija in Ana, katere še sedaj vse žive, poročene v Grebinju, v Potočah in v Šmiklavžu. Po smrti rajnega moža, Skuk-a Aleša, so se drugič omožili s Kadiš Martinom, ki je bil doma pri Svetem Križu nad Dravogradom. V drugem zakonu se je rodila le. ena hčerka in sicer Rezika, ki služi v Celovcu.
Ko se je hči Ana leta 1935 omožila k Perdužu in vzela v zakon domačega sina gospodarja Pietnik Feliksa, so tudi rajna mati šli k svoji hčeri, pri kateri so ostali vse do svoje smrti.
Rajna Perduževa mati so bili zelo globokoverna žena. Poleg molitve so najbolj cenili sv. mašo. Če so količkaj časa imeli, so šli radi tudi 0b delavnikih k sv. maši. Koliko sv. maš pa se. je bralo po njihovem namenu. Še na smrtni postelji so imeli vedno v mislih daritev sv. maše in so še plačali zadnjo sv. mašo za ljubo zdravje, če bi bila taka božja volja.
Pokojna mati pa so tudi silno spoštovali duhovnike. Iz njihovih ust nisi slišal nikdar opravljive, kaj šele obrekljive besede o duhovnikih. Redko katera žena je vedela, kako visoko poslanstvo ima duhovnik, kakor ravno Perduževa mati.
Naj omenimo še eno posebno lepo potezo na značaju rajne mame, namreč pravo materinsko ljubezen do svojih otrok. Vse svoje hčere je lepo vzgajala, za nje molila, delala in trpe-
MOŠKA OBLAČILA
pri
JKoden (Ficki
CELOVEC-KLAGENFURT, Paradaisergasse Prodaja oblačil iz lastne tovarne
la. Posebno rada je bila pri svoji hčeri pri Perdužu. Perduževi družini je posvetila svoje poslednje moči. Videla je, v kakšni stiski je njena hči, posebno še od zadnje svetovne vojne sem, ko je zgubila svojega moža, kateri ji je zapustil kopico majhnih otrok na kmečkem posestvu. Pokojna mati je videla to vehko stisko v Perduževi družini, zato je v zadnjih dneh pred svojo smrtjo zaupno prosila Boga, naj ji vrne potrebno zdravje, da bo mogla še dalje pomagati svoji hčeri. Toda neskončno modri Bog je sklenil drugače. Kakor zrel sad, poln dobrih del, je poklical Perduževo mater k sebi v nebesa, da jim da plačilo za vsa dobra dela. Vsem njenim sorodnikom, posebno še vsem njenim 4 hčerkam, zlasti pa še težko preizkušeni gospodinji, hčeri Ani na Perduževi domačiji, izrekamo naše globoko sožalje, rajni dobri materi pa večni pokoj!
HAAS & Co.
CELOVEC-KLAGENFURT, BahnhofstraBe 3 — Tel. 22-41
Trgovina električnih aparatov, radijskih aparatov, radijskih novosti in inštalacij
ŽITARAVAS
Obhajali smo osemdesetletnico rojstva našega priljubljenega dušnega pastirja č. g. duhovnega svetnika in župnika Valentina Weiss-a. V nedeljo 25. II. smo se zbrali pred župniščem, da izrazimo svojemu duhovnemu očetu svoja hvaležna voščila. Moški zbor je zapel slavljencu v pozdrav. V imenu duhovniške sodalitete Srca Jezusovega je čestital osivelemu sobratu mil. g. prošt Anton Benetek. Otroci, so čestitali^ z lepimi deklamacijami. G. župan je čestital v imenu občine in se zahvalil slavljencu za njegovo do'goletno
Star Z Lili in srebrn denar kupujem po najvišjih cenab. - litE fn poročne prstane dobile pri meni zelo poceni
F. KARNER - urar
CELOVEC - BUR66ASSE 8
delo v prid občanov. V imenu faranov je čestital g. Vincenc Štular, cerkveni ključar in izročil darilo faranov — ve-lum za blagoslov z Najsvetejšim. Vsa fara je bila navzoča. V procesiji smo spremljali slavljenca v farno cerkev. Tam je bilo prebrano pismo, s katerim prevzvišeni gospod knezoškof izraža svoja voščila in zahvalo slavljencu za vse dušnopastirsko delo tekom 55 let duhovništva. Pridigar je kazal verni-
Spečmlna trgovina dežnih platsžev
V. TARMANN
Celovec - Klagenfurt Vtilkermarkter Strale 16
Popravljamo in izdelujemo
po meri dežne plaSče
kom, da je duhovniško življenje nadaljevanje Kristusovega dela in trpljenja za rešitev neumrljivih duš. Verniki naj pomagajo v katoliški akciji dušnim pastirjem, naj molijo za duhovnike in. duhovniški naraščaj. V ta namen naj bi se tudi po naših župnijah vedno lepše obhajala prva sobota v mesecu, posvečena Marijinemu Srcu. Sledile so pete litanije in zahvalna pesem Te Deum,.. Bog naj ohrani slavljenca še dolgo v zdravju in moči med nami!
Ura pri strokovnjaku kupljena
je zmiraj loina
Waiter
Beljak - Vlilach. Hauptplatz 11
LEPENA
Le počasi se umika zima pred prihajajočo pomladjo. Še stari ljudje ne pomnijo take nevšečne zime, kot je letos, sneg na sneg, blato na blato, brez mraza in brez Sonca. Pa kdaj bo še snega konec, ko ga je pa po bližnjih vrhovih še kar na metre. Ce bo ta sneg hitro skopnel, se je. pa bati povodnji.
Zelo primanjkuje krme za živino, to je posledica lanske suše, isto je tudi z nasteljo, ker je jeseni tako kmalu zapadel sneg. Tako, da že vsak težko čaka, da bi skopnel sneg, toda kdaj bo še to, ko se pa zima tako trdovratno upira in noče in noče iz dežele.
Drugače pa Lepena dobro napreduje, ter je tudi že precej elektrificirana.
Nakup in prodaja harmonik in pinalnlh glasbil (trobil) na obroke
KHffi ©aggl
Beljak-Viilath, Cshnhofstr. 7
W / Ut; G A GG L' VIUAC H
Tako imajo: Gobane, Miklav, Keber in Kežar svoje električne centrale, od koder dobivajo še nekateri drugi sosedje električno luč. Tudi Rostočnik si je postavil noVo žago ter elektrarno. Vinki tudi pripravlja, da bo imel svojo električno luč, saj petrolej je težko dobiti. Vajdi pa namerava postaviti novo žago na motorni pogon. Mihael Haderlap, p. d. Vinki se je moral podvreči težki operaciji na želodcu. Vsled slabe hrane in premrzovanja v vojni je dobil želodčne ture, katerih pa kljub prizadevanju zdravnikov, brez operacije ni bi-
HAAS & Co.
CELOVEC-KLAGENFURT, BahnhofstraBe 3 — Tel. 22-41
Nadv.se okusni lestenci, svetilke, motorji, stroji za pranje
1
I
lo mogoče ozdraviti. Operacija, dasira-vno težka, je hvala Bodu izšla brez hujših posledic, Vinklnu želimo, skorajšnjega okrevanja in zdravja.
Z veseljem smo sprejeli vest. da je cesto skozi Lepeno prevzela deželna oblast. Upamo s tem na zboljšanje ceste, ki je na več krajih zelo potrebna (Nadaljevanje na 7, strani)
^pMulad
..Kos prepeva, gnezdo znaša, merzli sušeč gori gre“. Tako je pel Valentin Vodnik, tega je nekako 150 let. Morali so biti lepi časi takrat, ko sta pela kar dva za stavo, kos v naravi in pesnik v izbi. Ali kaj bi govorili o lepoti časov! Prav takrat so korakali vojaki francoskega cesarja vse vprek po Evropi, kakor se bere v bukvah zgodovine. Časi pa, ki se o njih kaj več bere v zgodovini. so zanič. Tudi naš čas je malo prida, to čutimo na lastni koži, in videli boste: tudi o naših dneh se bo nekoč na dolgo in široko bralo v foli-jantih.
,,Mrzli sušeč gori gre“— jezikoslovci bodo zmajevali z glavo, češ, danes se reče ,kvišku“. Gotovo imajo prav. ali v njihovi besedi je nekaj, to vam žvižga in tuli skoroda kakor kraška burja. Nasprotno pa. če sušeč ,.gori gre“, kako milo in zvočno odmeva takale vest v ušesih! Nehote se ti zdi. da je v teh samoglasnikih skrita ista miloba, kakor jo ponuja zemlji ljubo sonce dan na dan. Višjega priznanja Vodniku pač treba ni, kajti nad sonce ne gre nič. Višji je samo še Bog, ali s Stvarnikom se človek ne primerjaj! K Bogu smeš samo moliti. Na žalost se v zgodovini vsake kvatre kdo prevzame, da se gre kovat v zvezde. Tako je tudi naše stoletje rodilo nekaj bogov, ki se pa od človeškega mesa dosti ne razlikujejo. Če recimo sonce ,.gori gre“, se zemeljski bogovi radujejo enako izvirno kakor mi navadni smrtniki. Njim in nam, vsem skupaj, utripa v teh mar-čevih dneh srce drugače kakor doslej. Nekaj novega, radostno nemirnega se je naselilo v srcih, in ta radost, ta nemir, ki sta morda v navskrižju z razumom — mar ne pričata o dogodku, ki je silovit? Oj zares, mogočen je dogo-
dek, a kakor je mogočen, s tako preprostim imenom se zadovoljuje: pomlad ...
Stari Slovani so si predstavljali pomlad v podobi čudovite mladenke, klicali so jo za Vesno in častili so jo po božje. Stari Slovani so pač bili verni ljudje. Vsako leto iznova se jim je vračala Vesna ter vsem enako trosila svoje darove. Ni delala razlike med ljudmi. Kje se je tega bila naučila? Katere tečaje je imela za sabo? Nobenih! Neuka je bila in vendar—• obnesla se je kot demokratka, da nikoli tega. Od nje so se učili zemljani in si uredili življenje po zgledih raja. Bridka resnica pa je, da človek v raju dolgo ne vzdrži, in tako se je tudi našim pradedom mudilo ven. Danes stojimo zunaj, se čutimo nesrečne in čakamo boljših dni. Obenem se okrog nas sučejo preroki, preroki vseh barv, in vsak nam s trobento oznanja kako novo vero. Ali nobeno trobljenje ne prikliče boljših dni.
Edino čudež pomladi, če ga prav vklenemo v srce, nam lahko pomaga. Mar nam pošilja Bog pomlad zato. da stori uslugo koledai’ju? Ne, pomlad je več kakor koledarska zadeva in tudi več kakor kos prirodoznanstva. Pomlad prinese naravi prenovo, nam pa prinese ukaz iz pisarne najvišjega cesarja, da naj tudi v vsakem izmed nas nekaj ..gori gre“. Vse preveč je svet vajen zunanje pomladi, a kako je z notranjo? Kje je? Kdaj pride? Kdo naj jo budi? Vsakega človeka spremlja neki notranji pesnik, ki mu pravimo vest. Šele ko bo ta notranji pesnik zapel. da v vsakem srcu ,.mrzli sušeč gori gre“. šele tiste dni bo napočila doba, ko bo vsem dobro — doba vesoljne pomladi.	T. Z.
Sdileppe |)iio - lekoče hranilo!
Hom
HOLZG ROSSHANDEL
KLAGENFURT - Volkermarkfer Sirafje 38 Telefon Nr, 15-95
Spisal: J. ŠIMON BAAR
'V
Poslovenil: ALOJZI) NEMEC
ROMAN	7. NADALJEVANJE
,,Na splača se. seveda se ne splača!" se je takoj oglasila Katica. — „Kdo pa poje pri nas največ jajc?! In kaj pa piščanci v žolci! Tak, le pobijte jih, kje pa naj potem tu na vasi dobim kaj pravšnega za na mizo? Če pride vizi-tacija, proščenje. če nas preseneti kak obisk, kakšen gost; temu tedaj postrežem samo z jerebicami, in še te si naj z motiko ustrelim."
„Ograjo bom popravil, da ne bodo mogle skozi, petelinu pa postrižem krila, da ne bo mogel preleteti plank,“ je Holoubek ponujal premirje.
..Dokler so še piščanci majhni, bom privezala kokljo za nogo," se je vdajala gospodinja.
„Pozimi pa, čc Bog da, dam postaviti novo, trpežno in visoko ograjo," je obljubljal gospod župnik.
Še mnogo vsiljivejši in nadležnejši sovražniki so ogražali in kvarili Ho-loubkovo delo — in to so bili — ptiči. Takoj ko je posejal redkvico, peteršilj, korenje, so se prav, kakor bi jim kdo poved"1 - zgrnili sem od vseh strani senice. ščinkovci, jate vrabcev, celo golobje so se spuščali sem na zgodnji grašek in fižol.
Ko pa je presadil iz tople grede v
zrahljane lehe lepo v vrsto zelje in ostale sadike solat, kapusa in karfijo-le, tedaj so jih zlasti škorci pa tudi kosi pulili naravnost iz zemlje, izkljuvali krhka jedrca, lomili, uničevali in kvarili tako skrbno in radosti polno kaplanovo delo.
..Poglejte ptice pod nebom," je godrnjal Holoubek. „ne sejejo, ne delajo, ne žanjejo, ne spravljajo v žitnice, ne kopljejo, ne orjejo, ne zalivajo, ampak nepovabljene priletijo, se usedejo za mizo in se gostijo. To zna vsakdo, toda počakajte, premetenci!" in spustil se je z njimi v boj. Lehe je križem kražem prevlekel z belimi nitmi, v sredo postavil fantastično strašilo, narezal rožnega trnja in pokril z njim grede. „Samo da se prime, požene korenine, nekoliko zraste, pa ne bodo utegnili več pozobati in tudi drugod bo že kaj zraslo, da ne bom prisiljen vsega sam hraniti," se je tolažil gospod Jože in se ni motil.
Ptiči so ga obiskovali vedno bolj poredko, toda pokazal se je drug sovražnik, majhen, skoraj neviden, toda tem upornejši. Na redkvici in repi so se zableščali v mavričnih barvah majhni, trdi hroščki, razne mušice, deževniki, pozneje tudi gosenice in ostala golazen in hitro so ogražali ves vrtni pridelek.
Tem škodljivcem pa Holoubek ni prizanašal:	,,Bijte, pobijte jih, niko-
mur ne prizanesite!" je bilo njegovo geslo, škropil jih je z apneno vodo, posipal s pepelom, brizgal nanje smrdečo tobakovo raztopino, hvalil je taščice, ščinkovce in penice, ki so ostale vrtu zveste, si postavile tu gnezdeca in ka-

RAVNATELJSTVO PODRUŽNICE ZA KOROŠKO IN VZHODNI
TIROL
Celovec -Klinjeiiiurl llalmlioislrolle 07 Teleion 27-25
SE PRIPOROČA
ZA VSAKOVRSTNA ZAVAROVANJA
Posebno službo zo zovoroiaiije živoli
Krajevna zastopstva po vseh večjih podeželskih občinah med drugim:
Pliberk	Velikovec	Borovlje
Doberla vas	Ruda	Bistrica v	Rožu
Železna Kapla	Žitara vas	št. Janž v	Rožu
Diča ves	Št. Štefan pri Zilji Šmohor


UVofle
PREDILNICA OVČJE VOLNE
llo&cct JlUuib.cc
(Mjo volno
Mlinare - Niilinern pri Beljaku
prevzemamo v prejo za pletenje in tkanje tudi po pošti in v lastni podružnici v BELJAKU-VILLACH. Rathausgasse. št. 8.
kupujemo v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah in s kakovostno premijo.
Vsa nadaljn ja pojasnila dobite, ako pišete dopisnico.
Ovfjo volno
Hirnkto
& Ukfii
MOTORNA VOZILA. KMEČKI STROJI, KOLESA, TRGOVINA IN POPRA VEJ ALNtCA NADOMESTLLNI DELI, GUME, BENCIN ip OLJA
TRAKTORJI TIPE STEvER
Velikovec-Volkeniiarkl, Koroška
planu junaško pomagale pobijati in uničevati vse. kar je v zelniku bilo in žilo.
Vrt pa ni rodil zgolj jeze, temveč je v njem cvelo tudi veselje. Ko je bilo glavnega poljskega dela konec, je gospod župnik prišel sem pogledat za Ho-loubkom. „Naj gredo pogledat na vrt," ga je silila Katica, ko ji je bil v kuhinji pri kakšnem delu v napotje, „to bodo odprli oči. kaj vse ume naš kap-lanček." In ni lagala.
,.Tak se torej vendar moram —“ se je. kakor bi se opravičeval, oglasil župnik takoj pri vratih, toda stavka ni dokončal. Za hip se je strokovnjaško ozrl po vrtu, potem pa krotko, spoštljivo in ne več tako zviška nadaljeval: „Preteto, vi ste pa grčar. Dovolite, tega ne bi niti strokovnjak bolje naredil. Glej no, celo rajčica raste tu in zelena, pa kako izvrstna čebula! Pa da v hribih ni mogoče vrtnariti! Le priznajmo, ne znamo in nočemo znati. Brez dela ni jela. Vrt imamo tu le za mačehe, brigamo se zgolj za polje in travnike in zopet za travnike in polje, medtem pa takle kos skrbno negovane zemlje, glejte, kakšno korist prinaša! Na mojo vero, celo redkvica raste tu."
Holoubek jc izpulil nekaj redkvic, jih umil v konvi, zvezal s slamico in jih kot šopek ponudil župniku. „To so prvenci, prosim, blagovolite pokusiti," in pri tem je rdel od ponosa in napuha. Priznanje mu je godilo, žgečkalo je njegovo ničemurnost, toda le za hip. Stara Trousilka mu je zamigljala pred očmi in takoj se je skromno nasmehnil
ter odklonil hvalo. ,.Prosim, to ni moja zasluga."
..Čigava pa naj bi bila?"
„Tega nočem niti povedati; vse to je naredila tista smrdeča luža. Da, ne polivam s čisto vodo, marveč jo zmešam z gnojnico in ta dela čudeže."
.,Saj vem,“ se je smejal župnik, ki se je ob tem spomnil, kako je druge-krati tu vse hiralo, kako je bilo preraslo s plevelom in kako vrtnarijo v ostalih vaških vrtovih; kaka stiska je. tu povsod za perišče zelenjave, kako jo sem vozijo branjevci s pasjo vprego, uvelo in povaljano, kako drago jo je treba plačati in kako se pulijo zanjo, zlasti za kumare. Ob tem spominu se je ozrl na okrog in dejal: ..Nekaj pa vam vendarle manjka, to se vam ni posrečilo vzgojiti."
,,Kaj pa, prosim?"
..Kumare."
„Mrcine. so mi dale skrbi," se je zasmejal Holoubek. „prvič mi jih je uničil mraz, drugič — komaj so prilezle iz zemlje — so se jih lotili menda kosi, pa jim niso dišale, ker so jih samo populili iz zemlje in jih pustili na gredi, pa se nisem dal kar tako na lahko ugnati. Vzgojil sem jih v zabojih v žaganju, od tam pa takoj presadil v zemljo in glejte jih. zdaj nastavljajo že četrti list," kaplan je odstranil dolgo deščico, s katero jih je čuval pred žgočim opoldanskim soncem. Pokazale so se nizke, žilave in zdrave sadike, obetajoče najboljše nade.
,.To jc čudno," je kimal gospod župnik.
★ ★★★
POSPEŠUJE KOROŠKO GOSPODARSTVO
Samo tri črke. Toda te tri črke pomenijo zagotovitev in jamstvo za obnovo evropskega gospodarstva in pomenijo jamstvo za vzajemno sodelova. nje vseh evropskih dežel pri obnovi evropskega gospodarstva. Ako danes še ne sodelujejo vse dežele Evrope pri tem obnovitvenem delu, ni krivda v bistvu obnovitvenega načrta, krivda je drugje. Prebivalstvo vseh dežel, tudi onih dežel Evrope, kjer danes še ne morejo čutiti blagodati gospodarskega sodelovanja, pa ve, da jih more rešiti samo pravilno sodelovanje vseh dežel Evrope. In to hoče doseči Evropski obnovitveni načrt, kar v angleščini pomenijo črke ERP.
Te tri črke pomenije zmago skupnosti nad egoizmom in nad posebnimi željami posameznika in posameznih skupin, pomenijo delo, zaposlitev, proizvodnjo in tako zvišanje življenjske ravni Vsega delovnega prebivalstva.
Druga svetovna vojna je pustila Ev-vopo na pol porušeno, v lakoti, pomanjkanju, brezposelnosti ter politični negotovosti, ki je ustvarjala tla za nasilne prevrate, ter gospodarski polom. V ta obup je posijal žarek upanja, ko je takratni ameriški zunanji minister in današnji ameriški obrambni minister, George Marshall, dne 5. junija 1947 v svojem zgodovinskem govoru na Harvardski univerzi povedal, da so Združene države pripravljene pomagati tistim evropskim narodom, ki so voljni tudi sami sodelovati, ki so voljni delati za skupnost in medsebojnost.
Pozivu ameriškega zunanjega ministra se je odzvalo 18 evropskih držav
Še letos dobimo električni tok iz kalorične elektrarne v Št. Andražu v La-bodski dolini iz naprav
in je ustanovilo meseca julija leta 1947. Organizacijo za evropsko gospodarsko sodelovanje, To organizacijo so označili po začetnih črkah angleškega naziva te organizacije s O. E. E. C. — Združene države so ustanovile Upravo za gospo, darsko sodelovanje ali E. C. A., ki je poslala v vse države, ki sodelujejo pri Evropskem obnovitvenem načrtu, svoja zastopstva pod vodstvom glavnih ameriških gospodarstvenikov. Ti pomagajo pri izvedbi Evropskega obnovitvenega načrta v posameznih državah in nadzirajo njegovo poslovanje.
Dne 3. aprila 1948 je podpisal predsednik Truman zakon o organizaciji
1
Z ERP-pomoč/o si je *'avstrijsko kmetijstvo znatno opomoglo. — Slika nam predstavlja vrebrazdni plug, ki ga vleče traktor.
II
»Osterreichische DraukraMe
Stalno rastoče potrel>e električne energije ne more več kriti izgradnja domačih vodnih elektrarn. Obstoja nuj-ha potreba, da se za proizvodnjo zim-skega toka zgradijo kalorične elektrarne.
Izdatni premogovniki v Labodsld do-Jhii. ki smo jih dosedaj le v mali meri izrabljali, so za izgradnjo velike kalorične elektrarne posebno pripravni. —
»Osterreichische D r a n k r a f t w e r k e
Aktiengesellschaft“ je začela leta 1948. s projektiranjem kalorične elektrarne v bližini mesteca št. Andraž. Novo Podjetje, katero bo obratovalo v zim-skih mesecih od oktobra do marca bo
Stavba nove električne centrale »Drnukrnfhvcrke« — pogled iz jeklenega ogrodja t- hladilnega stolpa
Marshallovega načrta. Od takrat je dovolil ameriški kongres okrog 12 milijard dolarjev za gospodarsko pomoč onim evropskim državam, ki so izven sovjetskega območja.
Naložba tako velikih vsot v evropsko gospodarstvo pa ni bila podvržena samo dobrohotni kritiki, mnogo je bilo in je še tudi nasprotnih glasov. Večkrat je namreč slišati, da Marshallov načrt pač ni nikako dobrodelno pod-vzetje Združenih držav, da je to nekaka bolj ali manj prikrita imperialistična akcija Združenih držav, ki naj omogoči Združenim državam, da bi Evropo obvladale politično in gospo-
darsko. Pa tudi Amerikanei se včasih sprašujejo, zakaj plačujejo Evropi tako velike zneske za obnovo evropske industrije, ki bo nato nekega dne konku. rirala ameriški industriji in bo povzročila tako brezposelnost v Ameriki.
Kdor pa stvari bolj točno premisli, bo moral ugotoviti, da danes ameriški vpliv v Evropi verjetno ni mnogo večji kakor pa je bil leta 1948. Saj so ne-nekatere evropske države in med njimi celo Velika Britanija priznale komunistično kitajsko vlado in Velika Brita* nija tudi ni pripravljena sprejeti Schu-manovega načrta, kar je vse y na. sprotju z ameriško politiko in kar ka* že, da morejo zapadno-evropske držav« imeti mnogo bolj samostojno zunanjo in notranjo politiko kakor pa vzhodnoevropske države.
Seveda pa tudi ne smemo misliti, da je Marshallov načrt samo neko ameriško človekoljubno dejanje. Gospodarsko ozdravljenje Evrope j‘e. namreč predpogoj odpora proti boljševizaciji Evrope, s tem si torej pridobivajo Združene države zaveznike v boju proti sovjetskemu boljševizmu. Zgledi v Italiji, Franciji in v Grčiji nam kažejo, da bi verjetno bile te države danes brez Marshallove pomoči že v taboru boljševizma.
Nadalje je gotovo tudi resnica, da so z velikimi pošiljkami v Evropo Združene države zagotovile odjemalce svojemu blagu, kar je zopet vplivalo na veliko zaposlitev in na veliko blagostanje v Ameriki. To pa je samo en dokaz več o blagodati sodelovanja med Evropo in Ameriko.
Drobilnica premoga —* skliiiliseni prostor isi transportne nftpin\ e.
v prvi stopnji izgradnje proizvajalo 67.500 KW in bo doseglo letno proizvodnjo 200 milijonov KW.
Hitri sklepi in nagla izvedba del projektiranja in priprave stavbišč, vse to je omogočilo, da smo pričeli z zidanjem elektrarne same že pomladi 1950. Zidava napreduje prav po amerikans-kem načinu: Stavba v surovem je dograjena, obširna montaža strojev in električnih naprav napreduje po načrtu in hitro; še junija letošnjega leta se bodo prvi dovozi premoga iz sosednjih novih premogovnih jam pričeli in s tem bodo izvedene vse priprave, da bomo mogli še letošnjo jesen pričeti s proizvodnjo električnega toka iz labod-skega premoga.
_ S tem bomo dodali zopetni nposta-vitvi avstrijskega gospodarstva nov, bistven pripomoček, ki ne nudi samo danes mnogim ljudem dela. marveč je tudi velike važnosti za razširitev avstrijske produkcije.
rpti iixi$ tia JCotoikmi
(Nadaljevanje s 5. strani.)
popravila. Tudi regulacija Lepenščice bi bila jako potrebna, ker odnaša ob povodnjih na nekaterih krajih plodno zemljo in cesto. Samo kje dobiti za to delo potrebna gmotna sredstva
Kakor sem od različnih strani slišal, je moj dopis (štev. 1/51) spravil nekaj prahu v zrak, ker So nekateri mnenja, da jaz zagovarjam divje lovce. O tem seveda ne more biti govora. Kot demokrat in avstrijski uradnik dobro vem, da moram spoštovati zakone, ki jih je sklenila najvišja državna oblast, in da zakon ne dela razlike med divje-lovsko in navadno tatvino.
Videl sem celo stvar v zgodovinskem razvoju... toda — „lepi“ stari časi so minili, človeška družba se razvija naprej, iz cesarskega generala je postal republiški kandidat za državnega predsednika ... In eden obžaluje minule čase poštne kočije, drug iznajdbo atomske bombe in jaz neko romantiko, o kateri nekateri trdijo, da je sploh ni bilo. Tukaj se spominjam tovariša iz zadnje vojne, ki mi je vedno rekel: ..Kolikor glav, toliko misli." Jaz pa sem mu zmerom odgovoril :„In vse so relativno pravilne." Iz tega navideznega nasprotja se smehlja edina resnica: divji lovci morajo izginiti, ker ima danes vsak človek iste dolžnosti in pravice; danes se ne splača biti „Raub-schiitz", ker manjkajo vzroki...
R. Vouk.
VABILO
na igro „GENOVEVA“, katero priredi farna mladina v Šmarjeti v Rožu na velikonočni ponedeljek ob treh popoldne v farnem domu.
SELE Zg. KOT
Že meseca januarja smo slišali, da nam je šola na Zgor, Kotu zagotovljena, zdaj pa je ta vest uradno potrjena in je vzbudila med nami splošno veselje. Hvaležni smo deželni vladi, da je
Po vsem Koroškem poznane in
visoko cenjene
PLANET" čevlje
dobite v največji izbiri v čevljarski trgovini v
Celovcu—Klageufurt, Karfreitstrasse 2
pri razdeljevanju podpor iz desetmili-jonskega daru zvezne vlade za spodnjo deželo ustregla tudi naši prošnji. Zdaj že živahno razmotrivamo vprašanje,
kje naj bi bila nova šola zgrajena. Na tozadevnem sestanku pri Maleju je skoro soglasno prevladovalo mnenje, da je edini najprimernejši prostor v središču Kota, to je v okolici Mlečnikove žage, kjer se združujeta oba grabna.
Misel, naj bi nova šola stala pod Močnikom ob carinskih hišah, ljudje splošno zavračajo. S tem bi bilo šolarjem iz oddaljenega Kota le malo po-magano, ker bi bili le za četrt^ure hoda na boljšem. Če se ukine šola na Bajtišah, bi šolarji iz Bajtiš v novo šolo na Kot ne imeli več hoje kakor n. pr. šolarji od Malejev, Hajnža ali Žerjava, Sicer pa obiskujejo bajtiški otroci lahko boroveljsko šolo in če jim je pot ene ure predolga, se lahko vozijo z avtobusom.
Blage in perilo
poceni in dobro V TRGOVSKI HIŠI
Hans Brunner
Celovcc-Klagenfurt.Priesferhausgnsse
Naj se že letos dvigne na sončni strani pod Hrlovcem nova prostorna stavba, kjer bodo naši mali zajemali prvo ljudsko izobrazbo!
SELE
Na velikonočni ponedeljek in v nedeljo 15. aprila uprizori naše prosvetno društvo lepo ljudsko igro s petjem „Počeni prstan". Vsebina igre je vzeta iz domačega življenja, dejanje se godi v Podjuni, na sv. Višarjah in na Tirolskem, poživljajo jo naše znane pesmi. To bo prva uprizoritev na naših odrih. Vabimo domačine, Obirčane in druge okoličane.
ŠMARJETA V ROŽU
Menda se hoče bela žena smrt letos oddolžiti, kar je lani zamudila. V teku desetih tednov nam je pobrala isto število faranov kot lani v teku celega leta.
Za Matildo Korenjak, Friderikom Ogris in Simonom Mihor je prišla na vrsto Frida Werdnik, ki se je v Celovcu v duševni zmedenosti sama vrgla smrti v naročje. Dne 17. februarja smo jo, 21-letno, pokopali na domačem pokopališču. Sočustvujemo s starši, ki so s Frido zgubili v teku štirih let tri hčerke.
Težko je zadela smrt čopičevo družino, ki ji je po par dneh bolezni nenadoma iztrgala gospodarja in očeta, še le 47 let starega. Dne 20. februarja so ga prepeljali iz Celovca. Ob veliki ude-
„Takole za teden dni odstranim desko, da dobijo več sonca. Vlaga in toplota jim godi — čim več je je, tem bolje zanje. Izvolite se o tem prepričati tukajle," in odkril je okence majhne tople grede.
„Kaj je to?“ se je sklonil gospod župnik. ,,Zares! Kumare, in cveto!"
„Ne, prosim, to so melone; dve sem posadil in obe krasno uspevate."
„Prosim vas, kako pa ste to dosegli?"
„To je zopet zasluga tako grde reči, kakor je konjski gnoj. Francelj mi ga je hranil in pripeljal sem nekaj samokolnic' samih konjskih fig, ki grejejo kot peč."
Župnik se je začel smejati, zdajci pa se je zresnil in dejal: „To morajo videti naši kmetje, to jim morate pokazati."
,,Zdaj še ne, temu se še ne bi čudili, pač pa takole za mesec, za dva meseca, ko bo šlo zelje v glave, ko fižol dobi stroke, ko se bo rdečila rajčica in zelenele kumare kakor valjarčki, no, potem naj pridejo, naj si pogledajo." Pri tem so se Holoubku svetile in iskrile oči, kakor bi vse to že v resnici gledal in ne samo v svoji domišljiji.
Vrt je pritegoval vse župnišče kakor magnet in pomalem ves Markov ne izvzemši šole. Prišli so topleji junij-sk: večeri, po zraku so brenčali govnači in zakasneli hrošči, vas, je dehtela po cvetočih travnikih in tihi somrak se je počasi kradel iz gozdov v dolino. Po večerji sta si duhovnika prižgala vsak svojo pipo in šla na vrt na klop pod cvetoči španski bezeg. Govorila sta ti-
I ho, pogosto sta kar oba utihnila in se zamislila, zazrla sta se bodisi v nebo, od koder so jima mežikale prve, največje zvezde, bodisi na tla, kjer se je po travi plazila odvratna, sluzasta krastača.
Najčešče pa sta mirno razpravljala in modrovala o vseh mogočih vprašanjih, ki so kdaj vznemirjala svet: o politiki, o veri, o razrednem boju, o narodnostnih prepirih. Kaplan je govoril malo in več poslušal, spraševal, odgovarjal. Župnik se je kar čudil, kako razumno in trezno je o vsaki stvari sodil, zdelo se mu je skoraj nenaravno, za njegova leta prezgodaj, sumil ga je, da se sili k tej ustaljeni resnosti, ki pristaja zrelejši dobi in pride šele s poznejšimi leti. Včasih je Holoubku to povsem odkrito povedal, ta pa se je tedaj razgovoril in izpovedal.
Kos za kosom, lepo po malem, preudarno, brez vsakršne čustvenosti in narejene bolesti je v preprostih besedah povedal gospodu župniku, kako pozno je šel študirat in kako se mu je godilo v Plznu na piaristovski gimnaziji, kako je tam hitro postal prvi v razredu in kako so mu študentje že tedaj rekali .,filozof", posebno ko so mu v osmem razredu zrasli celo lepi dolgi brki, katerih se nobenemu pravemu filozofu ne bi bilo treba sramovati in ki I jih ni bril, čeprav bi duhovni profesor-] ji to radi. Branila mu je domoljubna navada, plul je s tokom časa, zaupal je v svojo nadarjenost in pridnost, stavil si je v oblake zlate gradove, koval velikopotezne načrte za bodočnost — in kako mu je potem bedasti minus, ne-
ležbi smo ga položili v domačo zemljo k zadnjemu počitku.
Dne 1. marca nas je zapustil Brdnikov oče v 71. letu svoje starosti. Komaj pol leta po smrti svoje žene je zapustil svojo domačijo tudi on in jo prepustil mlajšemu sinu, ker se starejši ni vrnil iz vojske. Dne 7. marca je. obnemogel vsled starosti 87 letni Gašpar Ogris, rodom iz Sel, ki je dolgo let gospodaril na najetem posestvu pri Učo-vniku v Hmelšah. V nedeljo, 11. marca je podlegla opeklinam, katere si je pritegnila vsled svoje dolge bolezni, Mež-narjeva Lucija v 50. letu svoje starosti. Naj v miru počivajo! Zaostalim izrekamo iskreno sožalje!
Smemo li upati, bela žena smrt, da se boš zadovoljila s temi žrtvami? Mar se še misliš pojaviti med nami v isti pogostosti? Povej! Molčiš? Da. le eno nam šepečeš: „B0dite pripravljeni, ker ne veste ne ure, ne dneva!"
GLOBASNICA
V postnem času smo imeli pri nas šiviljski tečaj, katerega je obiskovalo 18 deklet. Vse vrste oblek in perila so delala in kar čudili smo se lepemu uspehu. Razstava je bila dokaz pridnosti in spretnosti.
Poslovilni večer s prosvetno prireditvijo je dobro uspel. V dveh igrah so se nam predstavile igralke in sicer „Sv. Oita“ in „Pri gospodi". Vloge so bile v dobrih rokah in g. kaplan se je izkazal kot prvovrsten režiser.
Upamo, da bomo prav kmalu zopet videli našo mladino na odru, tam je najboljša prilika za merjenje igralskih sposobnosti.
| znatna črtica, vse to zmešal in zrušil. | „Tistikrat se je moje srce izneverilo tej zgolj papirni modrosti in učenosti, v meni se je prelomilo in z mirnim srcem sem spolnil materino željo, dal sem si obriti brke, ostriči glavo ter sem kot padli študent, _ sjfokorjen in skesan, stopil v semenišče," je končal Holoubek svojo izpoved.
..Tega vendar ni bilo treba," se je oglasil župnik, da bi premaknil govor z mrtve točke, ko se je gospod Jože ustavil v pripovedovanju, »osmošolec ima danes tudi brez mature na stežaj odprta vrata — postavimo k učiteljstvu."
„Na to nisem niti pomislil; ko nisem mogel v Prago in na univerzo, mi je bilo vse drugo malo mar."
„In da niste ponavljali osmega raz- ' reda? Taka smola se vendar često pripeti, toda tekmovalec se tedaj zažene znova — in skok se mu v drugo gotovo posreči. Vaši doma so menda premožni ljudje? Kaj?“
,,Ni šlo za denar, šlo mi je — kako bi to povedal — šlo mi je za čast — da, taka nespametna ošabnost — menda bi mi še danes tega ne bi pustila. Oče se je še bolj sramoval ko jaz, uža-I lostil sem starše in zato sem se trudil,
I da bi jih potolažil. In ni md tega žal, narobe, čim dlje, tem mirnejši sem. Kar Bog stori, prav stori. Gospod spiritual ima prav. Če bi se md matura posrečila — kakor se ni — to se papirnega | študija in življenja do smrti ne bi rešil in nidkar ne bi prišel do tega, kar mi je v semenišču in tudi že tu — d;i, prav tu odprlo oči."
/a Veliko noč nudimo:
1 It. ruma 16.— šil.
1 It. Kaiserbirn 20.— šil.
1 It. vina 8.— šil.
Helmut Brunner
Celovec-Klagenfurt,
St. Ruprechterstrasse 25
VELINJA VAS
Na velikonočni ponedeljek bo pri nas slovesnost: nov zvon smo dobili in ga bomo na velikonočni ponedeljek slovesno blagoslovili. Vabimo na ta dan vse okoličane, naj pridejo k nam v Emavs, kjer bo poskrbljeno za duševno hrano, pa tudi za telesno.
Srečelov, ki je v zvezi z blagoslovitvijo zvona, bo omogočil vsakemu lepe dobitke, s svojim prispevkom pa bo vsak istočasno pomagal tudi k okrasitvi naše cerkve.
ŠT. JAKOB V ROŽU
Farna mladina priredi na velikonočni ponedeljek ljudsko igro s petjem v treh dejanjih »Pri kapelici". — Začetek ob 3. uri popoldne in ob VjS. uri zvečer pri Cvitarju. — Vsi iskreno vabljeni.
HiimiiiimiiiiiiiiiiiiHimimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Vsem faranom, dušnemu pastirju in pevcem želi veselo Alelujo
Zofkn Taler, Rndišc.
„In kaj ste, če smem zvedeti — tu pri zelju in kumarah odkrili?"
»Smisel svojega življenja, prikazal se mi je resnično in v vsej luči."
„Ej, dajte si mir," se je smejal župnik, »odkar živim, se nisem pečal z takimi vrtoglavostmi. S čim se vendar, prosim vas, trapite"
»Jaz si ne morem pomagati. Sam od sebe, pri vsakem opravilu, često tudi proti moji volji, se mi prikaže s svojimi rožički kakšen načrt, kakšno hrepenenje, v začetku nedoločno, toda čim dlje, tem jasneje in jasneje mi stopa pred oči, dokler ne zazrem v njem celo svojega življenjskega cilja. Doživel sem že nešteto življenjskih razočaranj, pa me ni ozdravilo. Čeprav sem šele na svoji prvi postaji, vendar sem začel s čisto jasnim in določenim namenom izvajati v velikem to, s čimer sem se ukvarjal v semenišču le v neznatnih merah."
S kakšnimi načrti pa ste se pripravili na nas? Rekel bi, da ne znate do pet šteti, medtem pa — glej — kakšna tiha voda ste," se je čudil gospod župnik.
,,V semenišču so mi dejali žid. Saj včasih še pomislim, ni li moje tamkajšnje delo že davno razpadlo. Ustanovil sem bil tam celo vrsto samopo-tnočnih podjetij, postavil sem nabav-Ijalno društvo, borzo, denarni zavod Pomoč*, in vse to sem hotel presaditi kakor drevesce iz šole v pravo dejansko življenje. Tam je bila to zgolj igra, zabava, tu pa naj bi prinašalo sad."
..Govorite jasno:	kaj ste prav za
prav nameraval?"	(Dalje)
fpti ixcumt
o dlkon &evimt izlita
obiščite kavarno in har
ADLER
v Celovcu, 8.-Mai Strafie 47
Lastnik Bratje B t K t S
Kot sodno
zapriseženi tolmač za slovenski jezik 'je vpisan
dis. CpMtz
JluUiuan
ADVOKAT
Celovec - Klagenfurt
Wulfengasse 16, Telefon 20-25
ftiedtkk fUaut
ŽAGA IN MLIN
Kupuje vse vrsfe lesa kot hlode, tramove, jamski les in les za impregnacijo brzojavnih drogov
BISTRICA PRI PLIBERKU
TELEFON 13
Andrej
Mičej
Izdelava
in
prodaja
raznovrstnih
ščeti
ŠT. VID V PODJUNI
Podružnica: Št. Vid ob St. Veit a. dj

TOVARNA USNJA CELOVEC - KLAGENEURT
Felkirchner StraBe (Ehrentalerbriicke)
USNJE ZA OBLEKE




Mreže iz žice, mreže za vrata, vložki za postelje, sita, mreže za pesek in gramoz, pletene ograje
dobavi takoj in najnižjih cenah
RUDOLF VOGT & SOH
Uiouec • Hlagenfurt, lindenhaingasse 9
Telefon 20-96
Josel
VVeinlander
ULutshu
Celovec - Klagenfurt
Telefon 20-69, Papiermiihlg. 66
KaUnK Hans
ŽAGA
LESNA TRGOVINA IN KMETIJSTVO
BISTRICA NA ZILJI
TELEFON 11
Izdelava blaga iz ovčje volne
F R E DIL !\l I C S
SIMON
MAVER
Velikovec - Volkennarkl
Miitilgraben 13, Tel. 68, Koroška
Okrogli les
predvsem SMREKO, sekan ali slojef kupim po dnevnih cenah In plačam takoj
Vse vrste bta&ei
za obleke, moško in žensko perilo kakor tudi posteljno perilo dobite poceni inv dobri kvaliteti
F. BRODNIG* SOHNE
KLAGENFURT-SUd Sonnvvendgasse 3, Tel. 18-96
KOLESA, STROJI, INŠTALACIJA VODOVODOV HIŠNI VODOVODI,
ŠTEDILNIKI in vsa KLJUČAVNIČARSKA DELA. MOTORNA KOLESA, AVTOMOBILI, TRAKTORJI, PRIKOLICE NADOMESTNI DELI
Hans
Visotschnig
PLIBERK-BLEIBURG,
tel. 35 in 27
UMETNI MUNI M ELA JA IN ŽAGANJE PROTI PLAČILU ŽAGA,
PREŠA ZA OLJE, PREVZEMANJE SEMEN V PREŠANJE IN V ZAMENJAVO
Hans
Ellersdorfer
GREBINJ-GRIFFEN, tel. 13.
J ANESCIHI
CELOVEC-KLAGENFURT Vblkermarkfer Platz
tiahsBeMdeUi
Izdelovanje
oblazinjenega pohištva
OELOVEC-KLAGENFURT, VillacherstraBe 25 — Tel. 32-07
Strokovno izvežbani, dolgoletni pogodbeni imejitelj zaloge
Jerra Gomrne"
(gumijasta prevlaka za tla) tovarne ,,Osterreichisch-amerika-nische Gummiwerke Semperit“, Duna]-Wien
Umefni mlin
Anton
Smolli
Krmila
v
Šmohor - Hermngor Koroško Telefon 9
NAŠ TEDNIK — KRONIKA
Sreda, 21. marca 1051
trnn 10 — številka 12
Ustanovljeno 1670
OLoonama
(Glockengiefjerei)
FR.OBERASCHER&CO.
SALZBURG - KASERN
Tvrdka je dobavila v letih po 1945 poleg svoje normalne proizvodnje več kot 400.000 kg zvonov iz Oberascherjeve specialne bronse.
Nobena druga avstrijska zvonarna ni dosegla tako visoke zmogljivosti. Ročno mojstrsko delo in čistost zvoka naših zvonov sta dosegla po vseh avstrijskih zveznih deželah polno priznanje.
Dobavljamo zvonove, vsake velikosti iz bakreno kositrne bronse ter iz specialne Oberascherjeve bronse. Dobavimo tudi električne naprave za zvenenje.
Tvrdka Oberascher jamči za vse svoje izdelke.

ZALOŽBA. TISKARNA,
KNJIGOVEZNICA,
KLIŠARNA,
KNJIGARNA IN TRGOVINA S PAPIRJEM
CARINTHIA
DRUŽBE SV. JOŽEFA
CELOVEC - KLAGENFURT
VOLKERMARKTER RING 25 TEL. 36-51
NAJVEČJE GRAFIČNO PODJETJE KOROŠKE. IZDAJA KNJIG V LASTNI ZALOŽBI,
KNJIŽNI IN ROTACIJSKI TISK.
IZDELAVA ENO- IN VEČBARVNIH PROSPEKTOV. VELIKA ZALOGA VSAKOVRSTNIH KNJIG IZ VSEH PANOG ZNANOSTI.
VSE PISARNIŠKE POTREBŠČINE ZA URADE IN GOSPODARSTVO.
MAX		Umefni mlini
i^CrobalU		• <f)o&e$
Tleiacski fn&idec		HtopdU&eft
op		•
Celovec - Klagenfurt Pfarrplatz 2 Telefon 11-04		ZAKAMEN POŠTA VETRINJ - STEIN POST VIKTRING - KOROŠKA
2e rodovom je poseben pojm tvrdka
Hutter&Schrantz
Delniška drušba
CELOVEC-KLAGENFURT. SIriusstraBe 3 Telefon 34-06, 34-07
Fernschreiber Celovec štev. 18
ŽELEZNE VRTNE OGRAJE
KOVINASTE POSTELJE
ŽELEZNE KONSTRUKCIJE
SODOBNO ŠOLSKO
POHIŠTVO
FRANZ
LESSIAK
podjetje m visoke in luliie gradite
trgovina i gradbenim materialom
i/delava vMikovrsInili natrtoi
Velikovec - lolkennarkl
Telefon 34
Popravila pokvarjenih elektro-motor-iev		OKROGLI - STAVBARSKI - REZAN LES
Nova ureditev in preuredi-		v vseh kollilnah
tev motorjev na istosmerni in vrtilni tok v najkrajšem času in zelo poceni v etek-trodelavnicah		kupuje po najboljših cenah
Hom OfMt		pAfotmstbik m Ca.
Šmohor - Hermagor Telefon 67		BELJAK - VILLACH - Piccoslralie 20
UMETNI
MLIN
Vetikovu - UolliettHtoltt
Koroška Telefon 64
Karntner
Regenmantelindustrie
(Koroška industrija dežnih plaščev) Dobrla vas - Eberndori
Telefon 25 Koroška

li E T
19»«	1951
A. inf.
GSCHIELoi«.
specialna trgovina za opremo avtokoles in tehničnega materiala
Na veliko in na drobno
Celovec > Klageninri
Heuplaizl Telefon 11-01
Lastno skladišče z železniškim dovozom Celovec, tel. 24-07
Podružnica: BELJAK-VILLACH, Ringmauergasse 11, — telefon 47-57.
Zastopstvo: DUNAJIMEN XIX, Chimanystrasse la.
ENODNEVNE PIŠČANCE naročite takoj!
ODDAJAMO pasme: rhodlander, bele ameriške leghorn, jerebičaste italijanske, stare štajerske, sulm-talke, wyandotke, nadalje piščance koroških gosi, belih pekinških rac in puranov.
Vsi piščanci izvirajo samo od preiskanih prvovrstnih in zdravih živali. Naročajte pravočasno!
Perutninarstvo
(Gefliigelfarm) Elblhof
FRANZ IN JOSEFINE ZEBER
Celovec-Klagenfurt, Auer v. VVelsbachstrasse 17.
Razmnoževalnica in valilnica je priznana po deželni koroški kmetijski zbornici.
Opekarna Peče pn podkiošm.		MATTHIAS
(Ziegelei Poikan m jmoidsiein)		MORITZ
mjmk HUGO GRMI		UMETNI MLIN IN ŽAGA Breg pri Grabštajnu - Rain bei Grafenstein tel. 28-44
dobavlja zidno opeko votlo opeko in stropnike v najboljši kakovosli po konkurenčnih cenah		KUPUJEM OKROGLI LES VSAKE VRSTE
BOROVELJSKI UMETNI MLIN
FERLACHER
KUNSTMUHLE
BOROVLJE - FERLACH
SPECIALNA TRGOVINA ZA DOM IN KUHINJO
STEKLO,
PORCELAN,
KERAMIKA,
JEDILNI PRIBOR
V NAJVEČ JI IZBIRI
M. SEHER
CELOVEC-KLAGENFURT, Bahnhofstrasse 24
(prodajalnice - Verkaufshallen) Tel. 94-72
KARL in
WILHELM HUBER
GRAZ, Herrengasse 22 (Ust. leta 1825)
Cerkvene paramente in posode, cerkvene in društvene zastave nudi v največji izbiri. Izvršuje vsakovrstna popravila po najnižjih cenah. Priporoča čč. duhovščini in novomašnikom ter dobrotnikom svoje kakovostne izdelke: chemi-sette, kolarje (tudi dvojne), bi-rete itd.
Vsem čast. duhovnikom in novomašnikom želi blagoslovljene velikonočne praznike.
ZALOGA ZA KRŠKO ŠKOFIJO:
Celovec-Klagenfurt, Ebentalerstrasse 36/1, kjer se tudi sprejemajo popravila.
SO
1ET OBSTOJA
KSmlneriscIie Landes-Brandschaden* 1/ersldiernngs-Anslall
Koroška deželna zavarovalnica
proti požarni šhodi
Ustanovljena 1899 po Koroškem deželnem zboru
Celouec-Hlagsnfurt, filter Plati sa. Tel. 18-46 In 18 47
•	BARVE ZA VELIKONOČ-
NE PIRHE
•	LAKI
•	ČOPIČI
•	OLJNATE BARVE
•	SOBOSLIKARSKE IN
•	PLESKARSKE BARVE
v največji izbiri pri
TA88VM 11 US M ER
Celovec-Klagenfurt, Altcr Platz Beljak-VilLach, VVidmanngasse
Imclni mlin trgovski mlin mdaia za plačilo
lose!
Porkonig
Trdnja vos pri Celovcu
Horlcndorf bci klagcnfurl
Stran 12 Številka 12
NAŠ TEDNIK — KK0N1KA
SioMKske oddaje v tadiu
ČETRTEK, 22. marca:
14.10—14.30 Poročila — Za gospodinjo — Pasijon
14,35—15.00 Od cvetne nedelje, do Velike noči (narodopisna slika, sestavil F. Inzko).
PETEK, 23. marca:
14.10—14.30 Poročila — Misli za Veliki petek (govori dr. J. Mikula).
14.30—	15.00 Legende in postne pesmi. SOBOTA, 24. marca:
Slovenska oddaja odpade.
NEDELJA, 25. marca:
7.15—7.45 Duhovna obnova — „Vsta-jenje“.
PONEDELJEK, 26. marca: 7.15—7.45 Voščila in plošče po željah. TOREK, 27. marca:
14.30—	14.45 Poročila — „Zdravnik“.
14.45—	15.00 15 minut pojeta in igrata Štefan in Marija Gerdej.
18.30—	18.45 Pouk slovenščine.
18.45—	18.55 Godba na pihala.
SREDA, 28. marca:
14.30—	14.45 Poročila — ,.Za kmeta".
14.45—	15.00 Narodne pesmi in glasba.
BELJAK-VILLACH, Bahnliofsfrnfie 9 Modne malenkosti za gospoda kupujemo v špecijalni trgovini: podveze za nogavice, naramnice, pasove, žepne robce, rokavice, ovratne rute i. t. d.
Kam gremo?
Na klobase in dobro vino v gostilno
S O C H E R
(Anna in Christian Kornbrath)
Celovee.Klaflenfurt, Sl.-Vaitar StraBe H
MALI OGLAS
Izvežbano pomočnico zn dom, ki zna tudi kuhati in šivati, išče mizarsko podjetje HATTENBERGER, Klagen-furt, Ebentalerstrasse 11. — (Mesečna plača do 300 šilingov)._
Prevzel bi izšolanega fanta za,pouk v kmetijstvu. — Šitelkopf, Podravlje -Foderlach.
Kavarna in slašfičarna
Hamm Mesto
Celovec - Klagenfurt
1o.-0ktober Str-20, Tel. 27-16
vabi na svoio izborno in porenl kavo ter najohnsnclše slaStite.


(Radio fdkmidt
»Velika hiša malega človeka0
Radioaparatl za vsakogar. Tovarniško novi 4 cevni Super od 526 S naprej, — Popolnoma prenovljeni aparati od 200 S dalje.
Na]bol] moderna popravljalnlca.
Žarnice za dom in preprodajo.
CELOVEC - KLAGENFURT
Bahnhofstr. 22 — Tel. 29—48
Delavnice za vsa steklarska dela brušenje stekla, pleskanje stekla, slcklene šipe za avtomobile Zrcala — ogledala
STEKLO IN PORCELAN
HANS BRAMMER
Celovec — Klagenfurt Lidmanskygasse 41 — Tel. 30-39
Zahvala
Ob smrti predragega in nepozabnega nam brata, strica in svaka, vic. g.
Matevža Wornig-a
ŽUPNIKA V PEČN1C1,
imamo sveto dolžnost, da se z najprisrenejšim „Bog plačaj 1“ zahvalimo vsem preč. gg. duhovnikom. ki so prišli k pogrebu in osmici. zanj molili, darovali sv. maše in se ga spominjali v nagrobnih govorih, vsem faranom pečniškim za vse molitve, pomoč, vence, darove in vso iskazano ljubezen. Glinjčanom za njihovo zvestobo in udanost. cerkvenim pevcem 7.a petje v cerkvi in zunaj cerkve in vsem ostalim, ki so z molitvijo spremljali rajnega k večnem počitku. Priporočamo ga vsem v molitev tudi zanaprej.
Pečnica, 17. marca 1951.
ANGELA VVORNIG sestra in ostalo sorodstvo.
Splošna invalidna zavarovalnica Podružnica Graz — G raz, Tnmmelplatz 9
RENTNIKI, POZOR!
Splošna invalidna zavarovalnica, podružnica v Grazu, opozarja vse rentnikc, ki so v, kakršni zaposlitvi, da oddajo svoje mezdno-davčne izkaznice (Lohnsteuerkarte) U za leto IVSl najkasneje do 31. marca 1931 pri podružnici v Grazu, Tnmmelplatz Nr. 9.
One rentnikc Splošne invalidne zavarovalnice,, katerih rente (vključno prehran-beni in draginjski dodatek) je večji kakor mesečno 414 šilingov in ki svojih mezdno-davčnih izkaznic še niso oddali, opozarjamo, naj svoje mezdno-davčne izkaznice predložijo z obratno pošto.
Rentnikom, ki tega zadnjega opozorila ne bi vpoštevali. bo predpisan mezdni davek po najvišji davčni postavki.
Direktor deželne izpostave!
Lukan, 1. r.
FOTOGRAFSKE, ČRTANE IN JEDKANE KLIŠEJE
Izdela takoj klišarna
ROMAN RITTER
CELOVEC-KLAGENFURT, Burggase 8 — Tel. 21-08
Prevodi v najrazličnejših jezikih, izvrševanje pisarniških del vseh vrst hitro in po zmernih cenah
FILHOUIITStH
PREVAJALNI URAD CELOVEC-KLAGENFURT. Obstplatz 3 — Tel. 32-59
MI VAM DAJEMO
JEDILNA OLJA
ti zameno za sončnice, bučne peške, lanena semena, mak, o ?rŠčico, knopljo po najugodnejših pogojih
Itfestiitsdinig & Kulteier
kmetijski pridelki, trgovina z meŠanimblagom
levili
Celovec-Klagenfurt. Volkermarkter StraBe 13
Telefon 28-97
Kupnjem kože
zajcev, lisic, kun, dihurjev itd. po naj višjih cenah, trgovina usnja
Hans (Bon
Celovec — Klagenfurt, Osterwitzg. 4 Tel. 46-84
KARL EGGER
Veletrgovina strešnega materijala in krovnih potrebščin Teer-ski, asfa/tni in Bitumen-produkti
CELOVEC - KLAGENFURT
(nasproti tovarne Knoch)	Telefon 43-63 in 13-24
S tem varčujete
Ce kupujete svoje
OBLEKE in PLAŠČE
V Špecijalni trgovski HIŠI za najboljša damska in moška gotova oblačila
Jose/ fflainz
CELOVEC - KLAGENFURT BahnhofstraBe 17 Paradeisergasse 14

ii§
v
tfarke /Ipina' t/*d .LN‘
EMfilLGKCfflRRE
Ham- und KOchengerate !M samtliche Ebenwaren. j W Eisen Bleche, Drahbtifte i s!
WERKZEUGE
,Ma **«■*! •••*••)

EisengroBhandfuns
VINZ. ZWICK
Iklagemfurt
OeUilijRschait: Altcr Plet* 29, Tel. 29-86 tagerheus: SOdbahngurtel 10, Tel. 10-93

Specialno trgovina z leseno robo-rešeta, pletene torbe, ščetke, meile, cokle in kuhinjski predmeli
ifepp Jiovenjak
Celovec-Klagenfurl, Denedikiinerpl. 10
Kupujte pri domačen) obrtnika
HANS KREUTŽ
Oetovec, Kramergasst it	Telefon 2 i-pj
RADIJSKI APARATI NA OSROKS
Izborno kapljico ler dobra in poceni jedila vam nudi gostilna
„Zum stillen Zecher" (lastnica ANNA WIGOSCHNIG) CELOVEC - KLAGENFURt
10.-Okfober-StraBe (pti kinu Piechtl)
TOVARNA POHIŠTVA
V D L K E R
Celovec-KIagenfurt, Villacher Ring 45—47
KUHINJSKI POMTVALNIKI V NAJVEČJI IZBIRI
Obiščite na/cenejšo zajtrkovalnico in kavarnico
RAM.USCH
CELOVEC-KLAGENFURT,
Paradaisergasse 2 (v imslopju »Bczirkshnuptmannschaft«)
Prav lepo čestitke za Veliko noč vsem svojim odjemalcem
POHIŠTVENO MIZARSTVO
RUDOLF SLAMA
CELOVEC-KLAGENFURT.
St. Veitcrstrafie 15 — Tel. 22-58
Jlakas
cAmolcL
Obnavljalec cerkvenih umefnin slikar - peztatitelj - kipar
CELOVEC-KLAGENFURT
St. Martin, Kohldorfer Siralie 39 ■ Tel. 28-97
Lasleu iirenosni spninlm oder - najboljša priporotila so uspešno izvršena narot ila
Gledališče
Začetek predstav ob 20-00
22.111.	»Abscbiedsvvalzer«
23.111.	Zaprto.
24.111.	»Loliengrin«
25.	III. Ob 10. uri pravljična predstava:
»Das ki uge Schneidcrleln«.
Ob 20. uri: »Abscbiedsvvalzer«.
26.	III. »Lohengrin«.	.
27.	Ilf. »Abscbiedsvvalzer*. r
28.	IH. »Fahrten*.
IK I O ^

Celovec - Jfcta&enfuvt
STADTTHEATER
(Dne 23 marca — Vel. petek — ni predstatj
Predstave ob 16. in 18. uri, ob ponedeljkih tudi ob 20. uri.
Od 24.—29, III. »Wenn dio Stunde 8ebliist, Od 50.—31. ilf. »Grosstadinacht«
PRECHTL
Od 24.-29. III, »Lassle*s Sieg«
CARLNTHIA-LICHTSPIELE
Od 24.-26. III. »Der letzte Schufl*
Od 27.—29. UT. »Der Diebvon Bagdad« Dne 23. IH. ob 10. in 14. uri pravljična predstava »Tisehlcin deck dich*.
PETERHOF
Od 24.—26. TIf. »Im Netz der Spionin«
Dne 25. III. ob 10. in 14. uri pravljična predstava »Die 7 Rabeiu.
Od 27.-29. III. »Das Konzert*
Hietjtt/z - 'iiffatfk
B AHNIIOFLICHTS PIEIJE
(Dne 23. marca — Vel. petek — ni predstav) Predstave ob 12., 14., 16., 18.15 in 20.30; ob nedeljah in praznikih tudi ob 10. uri. Od 24.-26. TIL »Die schvvarze Rose«
Od 27.-29. III. »Wmtcrmelodie«
Od 25. do 29. III. dnevno ob 10. uri- pravljična predstava »llansel mul Gretel«.
STADTKINO
Beljak-VHIach, VVidmanngasse 43
Predstave ob 16., 18. in 20. url.
Od 24.—26. TIL »Kiinig fiir eine Nacht* Od 27.—29. III. »Und der Himmel lacht dazu«
Elite Filmbuhne
velika izbira raznih čevljarskih izdelkov
ITALIENERGASSE 17
Specialna izdelovalnica smučarskih čevljev in goj-zarjev.
Predstave ob 15.45., 18.15. in 20.15, ob nedeljah in praznikih ob 14., 16,, 18.13. in 20.D’ Do 22. III. »Nachhvaehe«
Apollo Lichtspiele
Predstave ob 10., 12., 14., 10.. 18. In 20. url* Do 22. III. »Dnnn kam der Orkan«
List izhaja vsako sredo.
— Naroča se pod naslovom urednik dipl. trg.
..Na* tednik". Celovec. Viktrtngerrtng 26 - Cena mesečno 2 Sil. Lastnik :n Izdajatelj Narodni svet koroških Slovencev. Janko Uranič, Celovec. Viktringer Ring 26	— Tisk: ..Carinthia", Celovec, Volkermarkter King 25
Telefonska številka uredništva :n uprave 43‘58. - Poštni čekovni urad štev. 69.793,
Odgovorni
. y