83. Številka.
Ljubljana, v četrtek 14. aprila 1898.
XXXI. leto
ntk dan «ve4*r* taimll nedelje in praaniks, ter valja po polti prejeman ia avstro-ogsrsks delal« aa vas lato 16 gld., sa pol leta 8 gld., za fetrt lata 4 gld., za jeiiaa 1 gld. 40 kr. — Za Ljnhlj-an hrss poeUjanja na dom aa im lato 13 gld., aa cstrt lata 3 gld. 30 kr. aa jadan mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa m po 10 kz. na aaaaee, po 80 kr. aa Četrt teta. — Za tuje delala toliko vefi, kolikor poštnina anala. — Na oarocbe, bres istodobne vpofiiljatve naročnine, se ne ozira. Za osna aila plaću« aa od atinatopne peti t-Trata po 4 kr., te aa oananilo jedenkrat tiska, po 5 kr., te aa dvakrat, in po 4 kr., te ae trikrat ali večkrat tiska.
Kongresnem trgu 6t. 13. ktivne it»ari.
Dopisi naj sa isrvols frankovati. — Rokopisi aa ne vračajo. — Dredniltvo m npravniltvo ia na Kot Dpravniltva naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, rek lamami is oansnila, t J. vae adminiatrat
Telefon št. 3<L.
Občni zbor „Narodne Tiskarne".
V nedeljo dne 3. aprila 1898 občni zbor .Narodne Tiskarne" ni mogel zborovati, ker je bilo po pravilih premalo delničarjev udeleženih.
Zatorej se skliče nov
OBČNI ZBOR
9f
delnltkega druStva
NArodne Tiskarne"
na dan 17. aprila 1898.1.
ob 11. url dopuludne
v prostorih „Narodne Tiskarne"
a istim, za občni zbor dne 3. aprila 1898 določenim dnevnim redom, s pristav kom, da po §. 17. društvenih pravil ta novo sklicani občni zbor veljavno sklepa brez ozira na število navzočih delničarjev in na število od njih zastopanih glasov.
Upravni odbor „Narodno Tiskarno". Najnovejša želja grofa Thuna.
Na Doaajn, 13. apiila.
V nekaterih dneh, namreč 20 t. m. se snide zopet poslanska zbornica ,na delo", katero stane davkoplačevalce sicer okroglih 6000 gld. na dan, katero pa ni vredno piškavega oreha, pač pa je državi in prebivalstvu na škodo, za kar se imajo napodi zahvaliti nenasitnemu nemštvu.
Prve stvari, s katerimi se bode baviti poslanski zbornici, bedo predlogi nemških strank, naj se obtoži Badenijevo ministeratvo, in razni dragi nnjni predlogi teh istih strank, nanašajoči se na jezikovno vprašanje.
Časniki raznašajo sedaj vet-t, da se ministerski predsednik trudi, zjediniti parlamentarne stranke, da isvoli zbornica poseben odsek, kateri naj poskusi sestaviti jezikovni zakon. Pripoveduje se, da je vlada odločno za uredbo jezikovnega vprašanja potom državnega zakona, in da hoče ministerski predsednik v jezikovnem odseka pojasniti svoje nazore o tem perečem vprašanji, da pa ueče uplivati na meritorno
vsebino jezikovnega zakona, ampak da hoče vbo stvar prepustiti odseku samemu.
Brez vse podlage te govorice pač niso, če prav so največ le kombinacije. Verjetno je, da bi grof Than kaj rad pridobil zbornico za to, da izvoli jezikovni odsek, ker npa, da na ta način pridobi opozicijonalne stranke, da ne bodo ovirale rešitve nagodbenega provizorija in bndgetnega provizorija, ali da bi to njegovo prizadevanje imelo kaj uspeha, da bi se ta najnovejša njegova želja uresničila, to ni verjetno.
Na desnici se pojavljajo znaki, iz katerih se da sk U pati, da ravno najmerodajnejši stranki te sknpine nista več, vsaj v celoti ne, tako nasprotni misli, naj se uredi jezikovno vprašanje potom državnega zakona, kakor sta bili notri do zadnjih dnij. , Politik* je šele pred kratkim priobčila zanimiv članek, v katerem se je — varuje* češko sta« lišće, izrekla za to, da voli poslanska zbornica po* seben odsek, kateremu se naroči sestava jezikovnega zakona, češki veleposestniki ne z spuste* grofa Thuna, a tudi mej poljskimi poslanci se zavzema jedna skupina za sestavo državnega okvirnega jezikovnega zakona. Tudi »Slovanska krščansko- narodna zveza-je za državni jezikovni zakon, a za volitev jezikovnega odseka je vladi zagotovljena tudi pomoč nemške katoliške ljudske stranke in neiaškoliberalnih vele-posestnikov.
A tudi če se vladi posreči pridobiti desnico za svoj namen in zagotoviti za izvolitev jezikovuega odseka potrebno parlamentarno veČino, zato še vender ni nič upanja, da se izpolni najnovejša želja grofa Thuna, in Bicer zategadel ne, ker Nemci o jezikovnem odseku ne.'ejo ničesar vedeti.
Nekatere nemške skupine bi sicer rade privo lile v to, da se izvoli jezikovni odsek, zlasti takozvana nemška napredna stranka, katera je celo sama podala nujni predlog, naj se izvoli jezikoven odsek, toda za temi strankami stoje nemški radikalci z bičem v rokah in temu biču se mora ukloniti vsak nemški liberalec in vsak nemški nacijonalec, ako si hoče rešiti politično eksistenco.
Zategadel je pa že danes lahka prorokovati, da se tudi najuovejŠa Želja grofa Thuna ne izpolni,
da se izjalovi tudi najnovejši njegov poskus, omogočiti funkcioniranje poslanske zbornice, kakor so se izjalovili vsi njegovi drugi taki poskusi, in da bode kmalu prisiljen, ravnati se po nasvetu čeških listov, ki mu dan na dan dokazujejo, da j« sedanji parlament absolutno nesposoben za vsako delo ter mu dan na dan svetujejo: Fermez la boutiqtie!
V I Jubilant, 14. aprila. Obstrukoija se nadaljuje t „Grazer Tagblatt* z velikim veseliem poroča, da so se nezadovoljneži v nemški ljudski stranki, katerih izstop je bil že sklenjen, adali levi, radikalni frakciji ter ostanejo še nadalje v svoji stranki. Obstrnkcija se nadaljuje baje takoj, ko se zopft snide državni zbor. Ako izročenih 50 nujnih predlogov ne bo zadoščalo, ima nemška ljudska stranka v reservi zopet precej novih, razen tega pa se začne morda tudi z imenskimi glasovanji. Stranka je najodločnejše proti jezikovnemu odseku, akoravno so predlagali takega celo poslanci nemške napredne stranke.
Odprto pismo grofu Khuen Hedervarvju je objavil v zagrebškem listu .Narodna Misao" deželni poslanec dr. Franko Potočnjak. Pismo pa slove v izvodu tako-le: Gospod Julij ErtI nazval Vas je javno prostim sleparjem. Tožili ste ga, a porotniki so ga spoznali krivde klevete jednoglasno, krivde žaljenja časti pa z 8 glasovi proti 4 glasom prostim. G. Krti je torej s svojim nazivom da ste slepar, imel prav. Ne brigamo se zato, da nosite razna dostojanstva, n. pr. da ste vitez zlat. runa, tajni svetnik, vitez žel. krone i. t. d., ker to niso narodne časti, a Vi ste tudi vrhovni glavar Hrvatske in Slavonije, imate torej največje narodno dostojanstvo, katerega Vam ni dala narodova volja. Raz banske stolice se upravlja in vodi ves naš život, fiziški in duševni, moralni in materijalni; socijalni naši odnošaji se razvijajo ali uničujejo, ekonomski napredujejo aH nazadujejo, vse to je odvisno cd tega, na kakšni moralni višini je oni, ki zavzema bansko meeto. Moralno Vašo višino je pokazala porotniška razsodba tudi onim, ki so doslej imeli zaprte oči za vse ono, kar se je v Banovini godilo in kar se je v saboru in izven njega z ne-
LISTEK.
V megli.
^Potopis. — Spisala Marica.)
Dan je bil v pravem pomenu krasen, in veselila sem se ponočne vožnje iz Trsta v Benetke In res okoli 11. ure po noči je sijalo nebrojno zvezd, nebo je pa bilo temno plavo.
Kako veselo smo drdrali k Inki, če«: Bog nas ima m d, da nam je dal tako lepo noči
Stopili smo na parnik — čestokrat ga vidim tam v ladjestaji pa si pravim: Oh ti parnik nepridiprav, če se tndi zoveš „Ferdinando Massimiliano" I Šli smo doli v salon, odložili prtljago, ogledali si prenočišče ter zadovoljno koketirali z gorko pečjo.
Ko smo prišli zopet na krov, zdelo se mi je vse tako nekako čudno . . . belo. Gledam okoli in nakrat vzkliknem : „Ob, glejte, kako se vidi luna iz megle Iu
Moj sopotnik in sopotnica se mi glasno zasmejeta. Smatrala sem razsvetljeno uro na bližnjem trga za — luno! V par minutah je prišla čez morje megla in zavila mahoma vse mesto v bel plašč.
Za prvi razred so se oglasili še trije potniki. Mi     3 amo ee sprehajali po krova ter gledali,
kako so z velikanskimi vzvodi nakladali stotine in stotine vreč v ladijo. Vprašali smo nekoga, ali morajo vkrcati vso ono moko, kar je je bilo tam, kajti če jo morajo naložiti vso, izvestno ne odpotujemo o polunoči, kakor je navada.
— Saj ne odpotujemo — oglasi se star gospod, ki je težko stopal, ne toliko vsled starosti, kolikor radi vlage,  katere so se mu noge navzele.
— Zakaj ne odpotujemo? — je vprašal moj sopotnik.
— Eh, zakaj ne! Če je gospodična videla luno za uro, si tudi jaz ne upam po megli od tod.
Bil jo — komandant. Kako me je slišal, ne vem; mislila sem, da smo bili sami. Zasmejali smo se iz srca vsi, in jaz sem mu rekla: — Pomislite, gospod komandant, da sem silno kratkovidna]
— Ah, ne pravite mi tega, to se vam ne vidi, in če ste tudi kratkovidni, toliko vender niste, da bi ne razločili ure od lune.
Moja scpotovalka, radi katere smo sploh morali odpotovati in kojej se je zelo mudilo, si ni mogla misliti, da bi baš nocoj bila taka smola, in hitela je izpraševati kapitana, kdaj odrinemo.
— Pojdemo — je rekel ta — ko se nekoliko razjasni; pred drugo uro po polunoči pa gotovo ne.
Ko so to slišali drugi trije potniki, zgrabili
so naglo avoje kovčege in bežali z Indije; ostali Kino torej sami. Bili smo nevoljni ter šli molče doli v lepi, prerazsvetljeni salon. Električne lnči so silno bi i Vale; seli smo torej vsak na svoj divan, zakrili si oči in — skušali zaspati. In zaspala sem.
Prebudil me je ropot. — Kje smo? — vprašam gospo.
— V Trstu, še ganili se nismo, a je odbilo že dve.
— Niste li spali?
— Kako? S takimi skrbmi! Ni očesa nisem zatisnila, a vidva sta spala tako trdno, da sem vaju zavidala. —
— In kaj pomeni ta ropot?
— Vreče nakladajo še vedno in ta ropot je trajal ves čas, ne samo sedaj. —
Motila se je, začeli so odpenjati ladijo, ropotalo so verige in mački ter parni stroj.
— Ah, pomičemo se, — sna rekla s strahom, ker imam morje rajši, ko je gledam, nego ko sem na njem. No, kdor ve, kaj je morska bolezen, ta me bo umel. Prekrižala sem se jedenkrat dvakrat, trikrat, stegnila se po divanu, pokrila oči in skoro zopet zaspala.
Potovala sem jedenkrat prej prav s to gospo iz Benetk v Trst in vzel; smo  si postelje v onih
odoljivo silo iznašalo pred svet.  Drugi so bili glede Vas itak že davno na čistem.   Po stari ranici, da j se jednak ■ jedn;.kimi druži, je razvidno sedaj, kdo j so Vaši svetovalci in podp<rateIji.    Ako   nima  naš j narod nobeno druge pravice,   ima veaj to, da stoji na mestu (Kžel. g'avarjn poštena oseba, ne pa indi-vidj.   kater ga porota ne. more ščititi infamnjočega naziva: prosti slepar. Hrvatski ah srbski narod je siromašen, ker j« osiromašen po različnih špekulantih in goljufih, a še ni toli nizko v morali padel, da   bi  mu  bilo   vse   jedno,   kdo mu vodi upravo, sodstvo,  Šolstvo,  imetek  i. dr,   najmanje pa more trpeti, da mu vodi javno moralo  —   prost slepar, h pravoreka meščanske poroto m 0 r a t fl izvajati i kousekvence! Po preteku 15 ht Vam kliče vsa poštena Banovina: Doli infamni!
Strašne razm ro v Hercegovini. Sarajevski „I>o-njaka iu „Bosanska Pošta" trobita na vso mo\ kolik  glad   in   kolika   beda   vlada   v — Srbi d, a molčita, da  n rod v Hercegovini  umira od lakote in radi t f.isa. „Dubrovnik" siki razmaze v tej okupirani avstrijski deželi,  kjer  vlada   famozni čudotvorac Kallav uprav brezupno. V nek d>rib. okrajih, n. pr. v StolaČkem,   Nevesinjskem.   se  žive ubogi ljudje s koreninami. Vsl^d tega ni ču lan, da *o se mej S trs da očimi razširile bolezni, ki kose* Jjudi tru-motna. Pri N vesiuju jh bda beda tolika, da so šli mnogi v Mostar iskat pomoči ; toda žal, v Mostarju niso mogli dobiti sužbe,  bogata mestna obč na pa jim t:i hotela pomagati, dasi izdaja sic t obde pri« ■pevke za aristokratske zabave  — za streljanje golobov i. dr.   In tako se je pojavil mej ubogimi izstradane1 tifus, da 80 umirali sredi belega Mostarja brez vsak" pomo'i!  Dopisuik „Dubrovnka" pravi: Mislim,   da  ni falostnejiega o I  stanja  naš»ga naroda v Hercegovini, ker kmetje, ki delajo in se mučijo za vs^ nas,   pognjajo od   glada, a po IliJžah se  brez  prestanka  prirejajo   dirke in streljanja na goloba;   uradniki  poaečajo sijajne  zabave  in koncerte, neke sumljive osebe BS brez dela izprehajajo, razsipa se denar za versko propagando  ter se bogato plačujejo nosilci današnjega »interna j za „Nado" se trosi do 00 000,   plačujejo  se  različni  listi, ki hvalijo sedanjo deželno upravo, — a ni ga človeka, ki bi dvigni! hvoj glas proti temu.   Doklej hode če trajalo tako stanj«? — „Narodna Misao" dostavlja,  d i  so le  poredki   glasovi,   ki  so dospeli doslej v javnost; a kje je še ona sdna beda, ki se skriva  mej  narodom,  ker ga je sram, iznašati pred svet svoje muke?   Kaj bi rekla Evropa, če bi ljudje smeli povedati vse! Kallav uživa vse čisti, slasti in lasti   samodržca ;   uazivajo ga  „dični" in „rodoljubni", a za narod se ne meni  Da se le ari-stokratje dobro zabavajo,   in   da so  njegovi slnge lepo rejeni!   Najbolj pa obžaluje „Narodna Misao", da poleg vlade tudi duhovščina ne stori ničesar za stradajoče kmetsko ljudstvo. Škofje jedne ali druge vere s svojimi  kapitelji  in  zbri bi se morali prvi pobrigati  za  pomoč,  a  vendar  ne  store ničesar. Takisto tudi me^ta  ne ukrenejo ničesar. Nekatera imajo posla sTingl-Tangli,  ki polnijo žepe Nemcem iu ž dom, druga nabiraj > novce za zlate in srebrne lovor vence  igralkam   in „zaslužnim" viso-koroJn m   gospem,   tretji   pa   fi-gmatićno dremajo. Sedaj — pavi „Narodna Misao" — samo še treba,
strašnih, ozkih, groznih kabinah. Moja postelja je bila vrhu mene; morala sem stopiti na stol, potem na n;eno posteljo in z njene zlesti na svojo. In kaj sva pretrpeli ono noč v oni tesni kabini! Tega ne morem popisati. Prisegli sva pa, če potujeva še stokrat, ne najameva si kabine nikdar, nikdar več, ker je v salonu vender mnogo bo!j prijazno . . .
Vzbudili so me neki glasovi, ki ro morali biti prav blizo.
— Kakšne p)tnikeimamo nocoj! — je dejal jeden ; — spe na eofi, ne najmo kabin in gotovo ne bodo pdi niti kave.
— Kdo je, kakšni so ti potniki, je vprašal drug mornar.
— Jeden mož pa dve ženski sta; — glej jih, vidiš jih skozi!
Gospa se je tudi zganila in zdelo se mi je, da se smeje.
— Ali slišite? — jo vprašam tiho
— Slišim in komaj zadržujem smeh. Mornarski dečaki so mej tem umolknili.
— Kol ko je ura V — me vpraša gospa.
— Eh, kaj bo! Ne upam se niti ganiti, ker mi je fie dobro, a pogledati 8e bt jim, da ni še prav zgedaj. (I)aljc p:.jh.)
d» se niše „patrijotično" čisopisje začne prepirati in ravsati kdo hujše strada — Srbi ali Hrvati!
Avstro ogersfce čete na Kreti so se v torek
poslovile ter so sedaj že na potu domov; v soboto zjutraj dospu v Trst. Ko sta izginili avstrijski zastavi v Kaneji in Sudi in ko so se vkrcali naši vojaki, izražali so jim vojaki drugih vlasti in do macini najlaskavejše simpatije. Na Kreti ostanejo sed .j še štiri vlasti, namreč ruska, angleška, francoska in ital janska. Porta dela še vedno sitnosti glede imenovanja guvernerja, tako da končnega reda menla še dolgo nebo. Turčija predlaga valno nove kandidate, kttere vlasti dosledno odklanjajo. Avstro-Ogerska in Italija sta na poslednjo noto odgovorili, da sta zadovoljni z vsakim kandidatom, katerega potrdijo druge vlasti. Anglija je zadovoljna z vsakim, samo s turškim nikakor ne.
iz občinskega svata ijubijanskaya.
V lij ubijani, 13. aprila.
Seie,  kateri je predsedoval župan Hribar, se je, udeležilo 18 obč. svetnikov.
Knnstatuje' sklep'nest, imenuje župan podžupana dra. vit Ble vveisa in ohč. svet. Grošelja overovateljema z.in smka ter omeni, da je umrl obče sp< štovani someš'an in b'.vši obč. svet dr. Zupane. Dasi je pokojnik stal na skrajni meji človeškega življenja, je vendar njegova smrt užalostila vas, ki so ga poznal. Zupan pozove obč. svetnike, i aj izrazijo svoje sožalje s tem, da vsranejo raz sedeže, kr se zgodi, in se zabeleži v zipisndc današnje seje Končno naznani župan, d i je zaveza >lov. učiteljskih društev se p s a eno zahvalila za znatni prispevek, kateri je obč. svet dovolil za šolski muzej v Ljubljaui.
Po   prečitanji  in odobrenji zapisnika zadnje seje omeni župan, da |e uradna „L'iib.*ch'r Zrg " o Cacukovi stavb'-ni zadevi popolnoma napačno poročala.    Mesto je dalo Ciciku stavbeno dovoljenje in se pofrguje že de leti za to, da  mu omogoči zgradbo njegove hiše, in torej je pop dnom* neresnično, da bi mu bilo šele min sterstvo dalo to dovoljenje    Tudi  kar  poroča  nradni list o govoru obč svet. Gosole v isti zadevi, je neresnično. Ker so se na podlagi  tega  poročila  tudi zunanji listi, zlasti neki  graški  list. polastili te zadeve, pošlje žup-.n , Laib   Ztg " uradni popravek in to v zrni slu iotimata, kateri mu je došel te dni od  dež. vlade, konBtatuje   pa,  da  je   poročevanje  uradnega lista tako zlobno, da se mora javno grajati.
Obč. svet. (Jogo I a je p ročal o županovem nasvetu glede praznovanja cesarske jubilejake slav-nosti m je pndlagal, naj se izvoli poseben odsek devetih člano", da se bavi s to stvarjo.—Sprejeto.
V ta odsek so bdi izvoljeni: podžupan dr. vit. BI p i vv o i s in obč. svetniki Dimnik, Kozak, Pavlin. Plantan, dr. Stare, Šubic, Velka-vrh in Žužek.
Obč. svet. G o gol a je poročal o volitvi dveh udov v komisijo za odmerjenje vojaške takse in je predlagal, naj se izvolita ob\ svetnika Klein in Žtnik. — Sprejfto.
Obč. svet. Gogola je poročal o prošnji Marije Speilove, poseatniee v Trnovskih ulicah, za cdpisno dovoljenje. Pros teljica je jeden del svojega sveta odstopila mestni občini v regulacijske namene in ga mera izročiti neobremenjenega. Ker pa je dobila tr odstotno mestno posojilo, mora obč. svet dati od pismo dovoljenje za dotični del sveta. Poročevalec predlaga, naj ae prošnji ugodi. — Sprejeto.
Obč. svet. dr. Stare poroča o pr< šnji kranjske stavbene družbe za doplačilo pri zgradbi kanala v Vtgnvih ulicah. Ker jn bila zgol skrb stavbne družbe, kako izvrši prevzeto delo in ker ho jej morale biti znane talne razmere, nima nobene pravice zahtevati doplačila, in zategadel predlaga po ročevalec   naj se prošnja odkloni. — Sprejeto.
Obč. svet. Pavlin poroča o premembi dohoda k mestnim zaporom. V ta namen je obč. svet postavil v proračun tJOO gld. Stavbeni urad je izdelal načrt, po katerem se napravi vhod na dvorišči bivše Galletove hiše in tudi nov prihod k policijskemu uradu. Delo bi stalo 1230 gld. Poročevalec predlaga, naj se načrt odobri in naj se dovoli Še naknadni kr«dit 630 gld., ki naj se pokrije iz blagajničnih prebitkov. — Sprejeto.
Obč. svet. Trče k poroča o prošnji posestnika I. Bavdeka, da se mu prepustita brezplačno les in opeka niegove stare hiše, katero je prodal občini in predlaga, naj se prošnji ugodi. — Sprejeto.
Obč. svet. Žnžek poroča o prošnji Ivana Dražila za stavbeno črto pri njegovi hiši v So-darski stezi in v ulici na Grad in predlaga, naj se odobri Črta, katero je določil magistrat. — Sprejeto Obč. svet. Žužek poroča o ni velu v \Volfovih ulicah in predlaga, naj se odobri nivel, kateri je določil stavbeni urad. — Sprejeto.
Obč. svet. Žužek poroča o prošnji 1. Dovča glede zgradbe nove hiše po predloženem situvacij-.sheni načrtu in predlaga, naj se zgradba ne dovoli, ker se hode dotično stavbišče rabilo za razširjenje kolodvora, ob jednem pa naj se izreče, da naj prosilec svojo hišo sezida na drugem primernem prost' r u na istem svojem svetu.
Obč. svet. T ur k se zavzema za prosilca, češ. da ne bo mesto odknpilo hiše. ako se bo po* trebovala za razširjenje kolodvora ampak južna železnica, in predlaga, ker je Dovč obljubil, da svoj svet v Komenskega ulicah brezplačno prepusti mestni občini, ako mu njegovo hišo prestavi na novo stavbišče, naj sa njegovi prošnji ugodi.
Župan Hribar pojasni, da je Dovč pač v začetku izjavil, da odstopi svoje stavbišče v Komenskega ulicah mestu brezplačno ako mu prestavi njegovo hišo, da pa je svojo besedo enedel in zahteva zdaj kar 20 gld. za štiriiaški eeženj.
Na to pojasnilo je obč. svet. Turk umaknil svoj predlog in je bil sprejet poročevalcev predlog.
Obč. svet Žužek poroča o izdelovanji splošnega nacrta inisnefja A. Losa v Pragi za centralni kolodvor in predlaga, naj se župan pooblasti nakazati A. Losu lastna stroške, katere je imel pri seatavi splošnega načrta in naj se Lesu izre'e zahvala na točnem in h trem delu. — Sprejeto.
ObČ. svet. Žužek poroča o zgradbi nove mestne dekliške šole pri sv. Jakobu Jury je pri-poznala prvo ceno načrtu z motto nLa<bachu, v izvršitev pa priporoča drugi načrt. Po računu arhitekta \Volfa bi zgradba dekliške šole veljala 81J.885 gld., katera svota bi se pokrila v letnih anuitetah po 4500 gld. Poročevalec predlaga: 1 ) Mestnemu magistratu se naroči da izdela podrobne načrte za zgradbo šole in šentjakobskega župnišča; 2) naj potom vlade dobi dovoljenje, da sme v ta namen potrebno Hvoto izposoditi si iz regulacijskega posojila; 3) naj izreče zahvalo vsem ki so se trudili s tem načrtom.
Župan Hribar omeni, di je šolski nadzornik Leveč v mestnem šolskem svetu opozarjal na ne-zuosue razmere v sedanjih, prostorih mestne slovenske dekliške šole. Jednake razmere vladajo tudi ua nemški dekliški šoli in je torej nujno potrebno, da se šola zgradi. Stvar hh ne sme epravliati v zvezo z zgradbo župnišča, k r pogajanja glede župnišča š.s več let ne bodo g tova.
Podžupan dr. vit Bleivveis opozarja, da sta šola in župnišče po teh načrtih celota.   Ker pogajanja še dolgo ne  bodo  končana   je zgradba nemogoča po sedanjih načrtih. Naj se torej zid i samo dekliška šola, a ne po teh načrtih.
Obč. svet. dr. Tavčar opozarja, da morajo biti vsi načrti za zgradbo šolskih poslopij prej odobreni po šolski oblasti in nasvetu,e, naj se tudi ti načrti predlože šolski oblasti.
Župan Hribar omeni, da je prof Tievec načrte že imel v roka    mestni šolski svet pa še ne.
ObČ. svet Pavlin pojasni, zakaj je Jury priznala prvo darilo drugemu načrtu kakor ga priporoča v izvršitev, namreč zategadel, ker v izvršite i priporočeni načrt se ne ozua na nekatere določbe razpisa
Obč. svet Turk priporoča, naj bi se šola zgradila na primernejšem prostoru sredi mesta, da bi otroci s Poljan, iz Vodmata iu od sv. Petra ne imeli tako dolge poti v šolo.
Podžupan dr. vitez Bleivveis pravi, da stvar še vedno ni jasna, in da nikakor ne kaže zidati poslopja, dokler niso dognane obravnave glede župnišča V gimnaziji so nedostatki še večji kakor v dekliški šoli, in se bo že dalo izhajati do zgradbe novega poslopja Otroci s Poljan itd imajo na razpolaganje Lichtenthurnovo šolo. Govornik predlaga, nuj magistrat nadaljuje pogajanja glede zgradbe župnišča, stavba pa naj se odloži, da bodo končana pogajanja.
ObČ. svet. Pavlin predlaga dodatno, naj magistrat, vodi pogajanja kar hitro mogoče.
Župan Hribar pravi, da so se pogajanja že začela, da pa bodo še dolgo trajala, ter se izreče proti predlogu podžupanovemu.
Obč. svet. Žužek pojasni, da je mestni šolski svet že imel priliko, izreči se o potrebah za novo šolo, in da so se na«'rti izdelali na podlagi njegovega programa. Po načrtih sta šola in župnišče res v zvezi, a stavbeni urad je že dobil naročilo popravili načrte tako, da se šola loči od župnišča. Ce se ob jednem s šolo zida tudi župnišče, dobilo se bo laglje dovoljenje, vzeti denar iz svote za regulacijske namene.
Pri glasovanji je obč. svet sprejel podžupanov predlog ter izrekel členom jury zahvalo.
Obč. svet. Žužek poroča o zgradbi gasilnega doma. Vsled razpisa je došlo trinajst načrtov in je jury odobrila načrt arhitektov M. in C. Hintereger na Dunaj i. Načrt je srečno rešil program in vztreza v vsakem oziru popolnoma. Načrtu je dodan le približen proračun, po katerem bi znašali stroški 107.000 gld. Magistrat je naročil arhitektu \Volfu, da sestavi natančen proračun. Potem bi gasilski dom veljal 113 594 gld. Finančna stran je torej naslednja: Stroški bodo znašali kvečjemu 120 000 gb, vodovod bi prispeval z 10 000 gld., elektrarna pa z 10.000 gld., aa pokritjo bi bilo najeti začasno posojilo, katero bi se plačalo z letnimi anuitetami oOb'0 gld Ker pa bi se prihranilo 1350 gl. s tem, da bi ne bilo treba plačevati najemščine za gasilne prostore, in bi bo dobilo 800 gld za stanovanja, bi znašala anuiteta 2010 gld, katera svota bi se znižala na 2505 gld., ko se najame veliko posojilo. Ker je zgradba nujno potrebna, nasvetuje poročevalec: 1. mestnemu magistratu se naroči, poskrbeti
tpajT" Dalje v prilogi. ~~9tM
r Prilega JBkltau&imm Narodu" St. 83, dne 14. aprila 1898
podrobne načrte in vse priprave za stavbo; 2. iz poslovati dovoljenje, da se porabi v ta namen posojilo iz leta 1895. — Sprejeto.
Obč. svet. Žužek poroča o ni vela obrežnih cest v mestu ob Ljubljanici, in predlaga, naj se po mestnem stavbin.sk« m uradu nasvetovane prernembe določenega nivela odobre, izvzemši nivel za Franca Josipa most. — Sprejeto.
Obč. svet. Zabukovec poroča o prošnji prevozniške zadruge, da bi se opustilo postajališče pri kolodvoru dolenjskih železnic. Prevozniška zadruga pravi, da tekom več mesecev ni zaslužil noben pre voznik niti krajcarja, kar pa ni resnično, ker se je magistrat uveril, da je bilo v 14 dneh 13 pasažirjev. Ker je magistrat zadrugi že itak dovolil, da pošilja samo k osebnim vlakom po jeden voz, predlaga poročevalec, naj se prošnja odkloni.
Obč. svet. Turk pravi, da so prevozniki v treh mesecih na tem postajališči zaslužili samo 1 gl. 50 kr., da se torej stvar nikakor ne izplača in pred laga, naj se prošnji ugodi.
Obč. svet. Zabukovec opozarja, daje voz pri kolodvorski železnici zlasti ob slabem vremenu jako potreben in konstatujć, da so imeli prevodniki v treh tednih 13 voženj, je vzdržal odsekov predlog, ker se je izvoščekom dovolila zadostna olajšava s tem, da smejo pošiljati k osebnim vlakom le po jeden voz.
Obč. svet je odklonil predlog obč svet. Turka in sprejel odsekov predlog
Podžupan dr. vitez Bleivveis je poročal o mestnega magistrata predlogu, naj se voli poseben odsek za aprovizacijo. Pojasnjuje, da niti tako velika mesta kaki r Dunaj in Praga nimajo tacega odseka, je predlagal, naj se odsek ne voh, pač pa naj se naroči mestnemu magistratu, da razglasi novic vse, proti prekupovanji izdane odredbe in naj strogo pazi, da se bodo izpolnjevale. — Sprejeto.
Podžupan dr. vitez Bleivveis poroča o poročilu upraviteljstva mestne klavnice o stanji klavnice in o živinskih sejmih v 1. 1897. Zaklalo se je 1777 glav več kakor leta 1896. in sicer govedi in drobnice, prešičev pa manj kakor predidoče leto in sicer radi kuge. Dohodki :.našajo 1533 gld. več kakor prejšnje leto. Ako se pri klavnici napravi postajališče za nakladanje živine, bi to zlasti kupčijo s prešiči znatno povzdignilo, ker se je svinjer^ja v deželi razširila, zlasti odkar so se uvedle angleške pasme, tako, da se že lahko konkurira s Hrvatsko. Glede notranje uprave je omeniti, da se je porabilo čez 1575 kub. metrov vode, a je klavnica sedaj na bc ljšem, odkar se je upeljal vodovod Premoga Be je porabilo 8 vagonov. Poročilo omenja tudi nedostatke v ledenici, kjer se led dolgo ne drži ter pri poroča napravo hladilnic, na kar bo misliti pri napravi tržnih lop. Sejmi so bili živahni, a poskrbeti bo poskušališča za konje. Poročevalec predlaga, naj Be poročilo vzame na znanje in naj se osebju izreče priznanje na uspešnem delovanju.
Sprejeto po opomnji župana Hribarja, da je že v svojem tiskanem poročilu govoril o napravi hladilnic.
Obč. svet. Dimnik poroča o napravi raznih stvarij v šolske namene in predlaga, naj se za napravo klopij brez distance na 11. mestni deški ljud ski šoli dovoli 100 gld., naj se prtd to šolo napravi asfaltni tlak in stroški postavijo v proračun za pri hodnje leto in naj se napravi primeren prehod čez Cojzovo cesto. — Sprejeto.
Podžupan dr. vitez Bleivveis poroča o ne katerih popravah pri mestni klavnici in predlaga, naj se v ta namen dovoli naknadni kredit 542 gl. 60 kr. — Sprejeto.
Podžupan dr. vitez Bleivveis poroča o nasvetu, dovoljevati ogled mesa v Buzzolinijevi tovarni v Vodna du za dobo 1808.—1899. proti letnemu pavšalu 350 gld. iu piedlaga, naj se nasvet odobri.
— Sprejeto.
Obč. svet. Grošelj poroča o prošnji C. Kooha za podaljšanje vodovodnih cevij do njegove iu Pfi-bilove hiše na Vrtači in predlaga, ker se bo naprava obrestovala in ker se v soseščini zgradi še jedna nova hiša, naj se prošnji ugodi in naj m dovoli v ta namen 690 gld. iz reservnega fonda I.
— Sprejeto.
Obč. avet. Grošelj poroča o prošnji Karola Leskovica za odpis vodarine v znesku 51 gl. 50 kr. in predlaga, naj se vodar i na zniža na 25 gld. — Sprejeto.
Ostale točke dnevnega reda se bodo rešile v jutrišnji saji.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 14. aprila — (Ljubljanske občinske volitve.) Pri volilnem shodu  nemško nacijon dne stranke, ki se je vršil včeraj, sklenilio se je za vsak razred postaviti po jednega   kandidata:  za   tretji  razred Avgusta Dre 1 sej a, za drugi razred Arturja M a lira in za prvi razred Josipa Lukmanna.   Dandanes, ko 8e nemštvo po celi Cislajtaniji fanatično sovra'no proti Slovanstvu v boj postavlja, je imenovanje teb kan didatov prazna demonstracija, in škoda je za vsak groš kojega bodo nemški-nacijonaici izdali za brez upno agitacijo brezupnih svojih kandidatov!
— (Občinski  svet) imel bode danes v četrtek,  dne 14. aprila 1898. ob  petih popo-Indne  v  telovadnici I. mestne  deške petrazrednice v Komenskega ulicah izredno sejo   Ko bi se v tej seji ne mogle rešiti vse  točke dnevnega reda, nadaljevala  se  bode v petek, dne 15. aprila ob petih  popoludne.   Dnevni red:   I. Personalnega in pravnega odseka poročilo o prošnji Marije Riharjeve, posestnice v Hradeckega vasi št. 42, za preklic zaznambe javnega pota. II. 1. Finančnega odseka jio-ročili: o prošnji V. Z^schkovih dedičev radi izbrisa neko  servitute  na I. Jermanovem posestvu v Dolgih ulicah ;   2. o računskem sklepu mestne hranilnice ljubljanske za leto 1897    III. Stavbenega odseka poročili:    I. O parcelaciji  Bveta za južno železnico   mej  Martinovo  cesto   in  bolnico za silo; 2.   o   prošnji   hišnega   posestnika  in stavbenika Filipa   Supančiča  za   določitev   nivela   za novo hišo na  Rimsdci cesti št. 16.    IV. Policijskega odseka poročili: 1. O uredbi prodaje pre noga po ulicah;   2. o nakupu  nekaterih   strokovnih   knjig za mestni arhiv.    V. Olepševalnega ods« ka poročilo o preuredbi „Zvezde".    VI. Direktorija  mestne elektrarne   poročilo:   1.   O   dopisu   deželnega odbora kranjskega v zadevi   upeljave   električne osvetljave v  deželno   gledališče;  2. o dopisu  c  kr. deželne vlade glede   cene   električnemu   toku za osvetljavo vladnega   poslopja.    VII. Personalnega in pravnega odseka poročili :    1. Oddaji  službe mestnega inge nieurja; 2. o prošnji m« stne klavnice o krbnika J. Dava za dopust   VIII   Finančnega odseka poročila :
1. O prošnji Rozd'je Jevnikarjeve, posestnice na Tržaški cesti štev. 29, radi izplačila 3°/0 posodila;
2. o prošnji Ivana Folerla, posestnika v Kol^zijskih ulicah št. 4, radi izplačila 3% posojila; 3. o prošnji Terezije Oaiejčeve, posestnice na Karlovski c-sti štev. 24. radi izplačila 3°,u posojila; 4. o razoih prošnjah za nagrado, podpore in predujme. IX. Direktorija mestnega užitninskega zakupa poročili: 1. O uspehu zakupnega podjetja za 1. 1897.; 2. o nasvetu upravnega ravnateljstva, da naj se od rmst nih voženj pobira mitn.na. X. rVgulačuega odseka poročila o raznih ponudbah in odkujiih.
— (f Dr Jernej Zupane ) Včeraj popoldne so bili materi zemlji izročeni zernski ostanki umrlega rodoljuba go9p >da dra. Jerneja Zupanca. Po nacah, koder se je pomikal sprevod, so gorele  vse javne svetilk^. Sprevodu na čelu je korakal „SokolM pod vodstvom staroste gosp dra. Tavčarja. Pogreba so  se   mej   drugimi   udeležili gg. dež. predsednik baron   Hein,  dež. gla\ar  Detola,   deželnoso dni predsednik Le v i č n i k . župan Hribar, predsednik notarske komore G o gol a, drž. pravilnik Pajk, podpredsednik poslanske zbornice dr. Ferjančič, podžupan dr. vit.   B1 ei vve i s - T r s t e n i š k i, det, odbornik  ces. svetnik M urnik, mnogo notarjev, svetnikov d»želne  vlade in deželnega  sodišča ter občinskih svetn kov, dalje  mnogo profesorjev pod vodstvom ravnatelja g Senekoviča,  mnogo duhovnikov, učiteljev, trgovcev  in druzih ir.eščauov ter  lepo število  narodnih  dam    Na pokojnikovo krsto je bilo pol.žemh  mnogo  vencev,   mej njimi venci z nashdnjimi napisi na trakovih : „Slovenska Matica dolgoletnemu odborniku"  (črti  trak), „l)a-želno stolno mesto Ljubljana  bivšemu občinskemu svetovalcu"  (zelan-bel  trak),   „Svojemu častnemu členu — ljubljanska čitalnica" (trobojen trak), /.Telovadno društvo nSokol*  svojemu zvestemu členu" (trobojen trak),  „Der krainiseho  Sparkassa Verein seinem   vieljabrigen   Mitgliede"   (vijoličast trak), .Kranjska odvetniška zbornica" (črn trak), „Rodbina Fran Ksaver Souvan' (vijoličast  trak), „Dem zvveiten Veter" (črn trak), .Svojemu bivšemu vele-častitemu predaodniku notarska zbornica* (črn trak), „Rodbina Fer linand S.iuvanova* (črn trak), „Z. dnji pozdrav najboljšemu stricu"  (črn trak),   „Anica in Mimica" (bel trak), ^Najboljšemu prijatelju rodbina Brnnketova" (črn trak), „Rodbini Drašb r in Sega", „Rodbina   Pesjak",   „Rodbina   Ivau   Jamšok* in „Svojemu častnemu občanu občina SelceJ. Razen teh  je   bilo na   krsto položeno še mnog > vencev brez napisa na trakovih. — Mučen a tis je nared lo, da se razen po p;člem številu   členov zastopanega „Sokola" ni pogreba pokojnika,  ki   si  je pridobil toliko  /.aslug  za  slovenstvo  v Ljubljani, udeležilo nobeno  drugo  narodno društvo  in   zlasti nobeno pevsko društvo.   In vender bi bil pokojnik v polni meri zaslužil, da so mu slovenski pevci na njegovem grobu zapeli pesem v slovo.  Zdelo se nam je potrebno to zabeležiti,  ker se je rz občinstva, ki se je udeležilo  pogreba,   čula  marsikatera pikra
soboto,   16. t. m , ob domu".   Dne»ni red: i ) Poročilo intendante 4) Poročilo revizorjev.
opazka. Pokojnemu uzornomu rodoljubu dru. Jerneju Zupuncu ostaue vzlic temu časten in trajen spomin v srcih vseh tistih, kateri so ga poznali in kateri velo ceniti njegove velike zasluge za slovenstvo sploh in sosebno v Ljubljani.
— (Občni zbor „Dram društva") bole v L uri zvečer v „ Narodnem 1.)  Nagovor predsednikov.
3) Poročilo blagajnikovo. 5.) Dopolnilna volitev v odbor. 8.) Posamezni nasveti. — Ker utegnejo priti na razgovor za prihodnost slov. gledališča velevažna vprašanja obrača se odbor do društvenih členov z uljudno prošnjo, da blagovoljo priti v polnem številu.
— (Koncert gdč. operne pevke M. Sevči-kove.) ki se bo vršil nocoj ob 8 zvečer v veliki čitalnični dvorani „Narod.;ega doma", se odlikuje z jako izbranim vsporedom. Poleg Beethov- na, Mozarta, Griega in Pop perja BO zastoj>ani sledeči slovanski glazbeni mojstri: Cajkovskij, Smetana, Dvo-fak, Foerst^r in II< Umeister. Pjvske vrline ^ospice koncertau'inje so splošno znane, in prav naš list jih je pri vsaki priliki povdarja1. Olv»č bi bila torej vsaka nidalnja opomba. G. Ševčikova priredi koncert v slovo od slovenskngt, zlasti pa od ljubljanskega občinstva, katero ji — kakor doslej vedno — izkaže izvestno tudi nocoj svoje veiike simpatije, hkratu pa svojo zahvalnost za vse vžirke, katere mu je gdčna. št-včikova podala tekom triletne dobe svojega sodelovanja pri naši operi. Ker sodelujeta pri koncertu tudi gospoda K. Hoff-meister (klavir) in J. Junek (violoncello), obeta se obiskovalcem najlepši umetniški užitek.
— (Iz odbora „Dramatičnoga društva".) Z ozirom na včerajšnjo notico „Slovenca" o koncertu gospice Sevčikove naprosil nao je odbor .Dramatičnega društva" resnici na ljubo pojasniti, da ni intendanta, bmveč da je društveni odbor sam iu sicer jednoglasno sklend, namesto gospodične Ševč;kove engaževati drugo primadono, to pa zategadel, ker društvo glede na svoj slabi finančni položaj ne more več zmagovati velikih gaž in se mu faktično ponuja ugodna prilika, pridobiti dobro moč pod Izdatno ugodnejšimi pogoji. Vrhu tega pok.-.zala se je v letošnji sezoni nujna potreba, po-polniti dramsko osobje z nekaterimi novimi močmi, v prvi vr-ti atigaževati novega ljubimca in komika. Da se za to dobi potrebno pokritje, trebalo je mi-sldi na znižanje nekaterih gaž in se j i to tudi že napram rukaterim ilenom zgodilo. — Sicer pa bode odbor na zahteva nje celo zadovo na občnem zboru, ki bodo v soboto, dne 16 t. m., Se natančneje obrazložil.
— (Vrhniška železnica.) Gradnja rhniike železnice izročila se je ljubljanskemu starinskemu podjetniku in stavbeniku gospodu Filipu Zupančič u.
— (Veselica čenklavško frančiškanske ženBke podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v .Narodnem domu*) Vrsto vsakoletnih veselic v korist naSi prevažni družbi sv. Cirila in Metoda otvori letos marijivo delujoča šenklavška frančiškanska ž oska podružnica, katera priredi v m de I j o, dne 17. t. m. zvečer v Sokolovi dvorani v „N a r o d n e m domu" veselico na korist glavni družbi. Pri veselici bole iz prijaznosti sodelovalo  slovensko   trgovsko    pevsko dru
t štvo, kr.tero si je s prvimi n istopi pridobilo ogled ! in najsplošnejše simpatije, poleg njeg i pa vojaška godba p. špolka r>t. 27. Na vzporedu pevskih točk j sta dva lepa moška zbora, Nedvedo/ ,Lj ubezen ! in pomlad" in Hajdrihov „II e r c eg o v s k a", j dalje mili zbor „Planinska roža" dr. G. Ipavca J in krasni čveterospev V. Klaići „Svraća nje", j Mej posameznimi točkami bode svirala vojaška ! godba lažne odbrane skladbe. S tem pa vzpored I še nikakor ni ^ončnn, ker obsega m več in to J jako zanimivih točk in priredb. Začatok veselici je ! določen na 7. uro zvečer.
— (Poročila^ se je bivša igralka in pevka j slov. gledališča gdč. Mat. Nigrinova z g. Bogo« ( mirom B r z i b o h a t, i m , kapelnikom na Dunaju. ' Čestitamo!
— (Družbe bv. Cirila in Metoda kava) je
j izšla. Zaklopuicim v narodnih barvah po 1/a, -/4> i *Ui Vio kg vsebine in ovitkom je napis: „Kava diužbe sv. Cinla in Metoda". Blago je iz najboljša cikorije. Cene na drobno in debele so iste, kakor vsaki drugi, do sedaj rabljivi kavi. Založnik te kave je Ivan Jeba čin, trgovec v Ljubljani, Valvasorjev trg. Rojakinje in rej tki ! Sešite po tej domači kavi, razširjajte ž njo slovensko ine in podjdrajte družbo sv. C.rila in Metoda. Osobito priporočamo našim časti ti m ženskim podružnicam družbe sv Cirila in Metoda, naj v svoji obče p-i-znani vnemi  za   narodovo korist delujejo v to, da
bode lito obaorej rabila sleherna slov^n^ka gospo« dinja le to izborno domaČo kavo.
— (Jurij  Schonerer na KoroSkem.) Iz
celovške okolice se nam piše:   „Pr **d, videl, zmagal bom",   mislil  si je eksvitez  Schonerer, ko je dobil povabilo od rsoda\va*Berfabrikantau Krasmka, naj obišče jedenkrat Korošce.  Neustrašeni  mož se je bil res odloeil in prišel na velikonočni pondeljek — kakor je bilo že omenjeno   —   v najsevernejši del rožne doline.    Čer.*vuo   -o   se   ž<-:   precej časa vršile razne priprav« in silne agitacije okrog, vršil se ;e napovedani shod jako klaverno.   Javni shod so nakrat izprem« nili v zborovanje po §>Q 2., t. j. osebe, ki so inu le vabila na ime glaseiV,  so imelo vstop.  Prišlo je le jur h inškdi kmetov, vse drugo pa je bila mleče/.oba mladina, zlasti dijaki in neka) nemšku-naeijortalne gospode, ki pa  je  prišla zgolj iz radovednosti poslušat slavnega ^chii^ererja. Več slovenskih kov tov,   ki  so sicer prejtdi povabda na shod, ni smelo iti poslušat, pustili jih niso žandarji, katere je postavil Mtklin: celovški  okrajni gla ar llao Nevin   za   častno stražo, da bi se no skrivil „slovečemu" možu k.ik las.   (Judom ato   M čudili, vi Ječ stražo ondi, da čuva moži, ki pri vsaki pr.-liki rad udriha   po vladi in celo   po naši presvetli dinastiji, a fclovenci ne dobimo nikdar kake straže, da bi mogli svoje brate o najpotrebnejšem podučiti po nedolžmii slovenskih shoditi.   Tedaj   se  precej pokaže k.ika „bolezen'',   ki hitro prepreči shod. No, Schonenr je svojemu prepnjaznnmu okrajnemu glavarju   lahko   iz   srca   hvaležen,  da  je srečno ušel vsaki cevarncsti po stranskih porili v Celovec, ker po glavni cesti se ni upal,  da bi n > dobil zasluženega plačila od slovenskih km-tov,   ki so ga vzlic temu, da je precej zmerno govoril na shodu, iu se posebno hudo val nad Luegerjem,   čakali  ob giavm cesti.  Zvečer .sukal se je Schonerer v Ceiovcu med radikaluejšnii nemškimi elementi, ker ,Fr. Siimrnen" govoreč zadnjo soboto o njegovem shr-du, pripozna-vajo same. da bi naj priredil r jš> shod v nemškem delu Koroške, ne pa v teru mešanem kraju. Torej same pravijo, da stanujejo tu tudi Slovenci. Da so se pokazali pred svetom, so uazadnje Schmiererjanci poslali brzojav v njegovo glasilo   „Deutsche nnver- I talsrhte \Vortea. Gospod ured.uk, a mi Slovenci šo j živimo tukaj,  čeprav nas je hotel pogoltniti sam j nemški bog! J. j
— (Kapelica  na Ojstrici)   Iz  Gradca se i nam poroča: Ko je „£lov.  plan. društvo" v L,ub- i ljani dovršilo kapelico na Kredarici,   vzbudilo j*» to ' mej slovenskim ljudstvom to'iko zanimanja,  da se je začelo nabirati za drugo jednako kapelico, katero
bi postavila savinjska podružnica planinskega društva i na Ojstrici. V ta namen nabirala sti tudi v nemškem j Gradcu mej rojaki in pti duhovnik h dva,   il-ven- j fik.-rau svetu in turi-tom veleznana gospoda. Vsakdo, j ki  se  zanima  za  gorovje in  lepoto pokrajin, po- j zdravil je ta načrt z veseljem,  iu   v izvršitev te ideje žrtvoval po svoji moči, poleg teira pa sa tudi i nadejal, da bode  misel — čuti   visoko   pesem   na J vrhuncu   Ojstrice  pod   milim   nebom   — zbudila tlasti mej duhovniki   veliko vesel|a  in pož:tvoval-DOsti. A temu nikakor ni tako  Naletel je jeden teh ! gospodov jako slabo pri veleučenem g. monaipnnru ; Uebenstreitu. Ta znani, za božjo čast uneti duhov- j nik rekel je namreč:    n F u r dort Unten   gebe ich ( nuhts  —  es   vviire  denn   fiir Oben (Zgornje Štajersko).11 Na to mu je g. nabiralec odgovoril: „Na- ' turlich, weil dort Unten Slo ene n vrobnen v/aren es Chinesen, so vviire das etvvas andnres" in je od« j sel. Po  tem slučaju se lahko sklepa, kako daleč j sega unema za božjo čast pri  nemški duhovščini. '
— (Beštija v človeški podobi ) Matej Cer-golj iz Rocola pri Trstu ima sina Ivana, kateri mu je pr« vzročil že mnogo žalosti Okradel je očeta že večkrat in sploh samo pohajkoval in /ap.avljal. Meseca marca je prišel mladi Cergolj k vojakom, a ker mu oče ni hotel več denarja dajati, obudilo se je v njem pravo zversko sovraštvo preti očeta. Na veliko soboto se je mladi Cergolj priplazil skrivaj v očetovo BpalntOO, privez.J očeta I vrvjo na po steljo, potem pa posteljo hitro polil s petrolejem ter jo nžgal. Sin je hotel očala na ta grozoviti način umoriti, a staremu Cergolj u se je posrečilo preti b i vezi. s katerimi je bil piivezan na pfdeljo in po gasiti ogenj. Ničvrednega sina je policija po dolgem iskanji vender zalotila in ga Bpravila v zapor
— (Slovanski vojaki na potu v domovino.) V torek popoldne eo avstrijski vojaki zapustili Kreto in se odpeljali v domovino. V Kaneji »■» je i* zgodaj z ntraj zbralo lepo št'-vilo mest »ih prebi ti cev na glavnem trgu, da se poslove od avstrijskih vojakov. Ob 9. uri se je /1 rabi »se v K.meji nastanjeno vojaštvo in se je kontraadmiral Ilinke z daljšim og\orom poslovil od Cestnikov ostalih velesil. Častniki-m in vojakom avstrijskim je prebivalstvo podarilo mnogo šopkov in v-ncev. Popoldne ob 3 uri so se vojaki odpeljali na ladiji „Aurora\ —
* (Grof Dragctin Khuen Hedervary. ban hrvatski — slepar■ ) Pred nekaterimi dnevi se je izvršila pr» d gjumko poroto obravi ava proti g. .Juliju Erllu, katsvegs sta grof Kliu.m   in ravnatelj njegovega posestva, Iv. Moller t■ ž.Ia opravljanja in žaljenja ča-di. Ertl je vzel namreč v zikup grofove peses'vo z znatno zakupnino   katere   pa ni mogel plačati, ker «>e mu p. pri skl panju pogodbe o svoj-stvih   oziroma o  nedostatkih posestva nalašč napačno poročalo.  To sleparenje pa je Kri I razkril v brošurah  in javnih člankih,  v katerih je dokazal, da je s Khuenodm posestvom vsled rednih povo-vodenj,  radi  močvirja  in   vlage  izgubil  ves  svoj i i met*-k, t. j. do 'iO 00*) :rl I , kateri so prešli v žep ■ bana.   Ertl je v jedni brošuri tudi zapihal:   ,Ivana \ Mrdlera zajedno sa  grofom   držim  i pregl •suj m . prostim varalicama". Vsled tožbe je prišel Ertl pred I poroto,  kjer je uijajno dokazal,  da   sta ga ban in J njegov oskrbnik   vedoma in hotoma osleparila ter si krivično prisvojila zakupnino, hkratu p\ gmofno upropastila  najemnika.    Vladni   Ustji   so molč lii o gjorski razsodbi,  ki je proglasila   Krrla SVObo b.im ter s tem potrdila javno Ertlovo izjavo. Potem pa so skušali vso stvar pomanjšati z lažjo, da je d,d Ertlov odvetnik bi u zadoščenje.   Toda od emk Polonv (e/a je tudi to trditev*  n mud<>m^ ovrgel
* (Židje v Zagrebu) Ismsj 24 odvetnikov v Zagrebu  jih je  12 Židov,   ki imajo  največ posla, dočim je   12  ostalih HrV tov ali Srbov večino bre/ dela.   V Z igrebu pa je tudi  trgovina in ob t •••čjiui delom v žid< v^kih rokah.
* (Nenavadna prememba poklicu) Slivni tenorist Gamhrielli JH prestopil v duhovski stan. Te dui je pel v Bergamu novo mašo. Vzrok, da fe za pustil oder in stopil pre 1 altar, je u znan.   Ur/, as zopet prebita ljubezen I
* (Petero otrok zastrupljenih; Strašna n« sre*a se je n*al vno dogodila V BsttooVji. Pos staik Jakob Stemer jo kupil strupa za podgane ter ga dal svojemu fdugi, kateri ga je spravil v svoji s bi. V odsotnosti roditeljev pa je došlo petero otrok, začeli so strup pokušat.; in ker se jim je 2 i*d sladak so vsega pojedli. Dva otroka sta takoj um In, trije pa so se borili s smrtjo.
* (Lakota in kuga. v Arabiji.) V Carigrada je bil italijanski poslanik v avdijenciji pred sultanom ter mu je razložd žalostne odnos nje, Iu so nastale vsled gromadenja romarjev v Meki i u Me dini. Siromaštvo in glad provzročata nevarnost, di nastane kuga. Slika o žalostnih odnošajih v Arabiji je baje napravila globok utis na sultana, kateri je odredil takoj, naj se pod njegovim predsedn.štv om s. stavi odbor za podeljevanje podpor. Ta cd^cr prične takoj s pošiljanjem velikih mno 'iu ž - vi t v Meko
* (Razložljiv top) Ameri kanec M El Blood je izumil top, katerega cev tvarj oo sami kcuc-on-trični obroči, ki se dajo zložiti. V cev se vfikne kos tankega jekla, pridejati treba še par m*.jhaih ile'ov in top je gotov. Ako taki topovi tudi do> r > streljajo, je i/ajdba Ed. Blooda vnekA.ir velike vrednosti, ker bi prevažanje teh topov stalo prav malo truda.
Darili* b
Podpornemu društvu za slovanske vtao-košolce na Dunaju so prtekli  mssec daroval : V Bolcann: G. Vinc. Vetrih, uradnik juž. iel, 1 gld ; v Slov. Bistri ci: Vč. g. Anton Haj&ek, dekan, ku sk. kons. svetnik,  č»^rni   kanonik   i t. d.   2 t* J ; S'avna posojilnica 30 gld ; v Brežicah: SI aa posojilnica,   15  g!d.  (letos uže drugič;; v C -1 j i: Viaokorodni g Anton pl. Suič,   c.  kr   polko, nik, Ičj  gld ;  na Dunaju:  G. Jak. Bratkovid,   c. kr prof  v p., 5  gld.,   g. Anton   Koželj, vzgojevatelj, (druitv. ostan.) "2 gld., gosjia Ana Peki, pos Btnica (drafltv. ustan.j 10     ;  v Pramn: Slavna posojilnica, 10 gld ; v Gorici: Vč a. dr. Tomaž Uerin, prof. bogos ovja, 3 gld.;    v Kamniku:  G. Prano Fischer, hotelir, 2 gll.;  v Laškem trgu: (r. K. Elsbach^r,  trgovec, 3 gld.;   v Leskoveu:   Vč. g. tir. Jur j Starbenc, dekan itd, 4 gld.;   v Litiji: G Ivan Jenko,  načelnik postaje,  2 gld.; v Ljubljani: G. Jakob S mole j, c. kr. de:*, šol nadzornik, 2 gld.;   v Pod bo rš tu  pri Kamniku:  G A"!r<j Svetlin, 2 gld.; V Podmeleu: Vč g. Jos. Primfer, župnik, 3 gld; v Poljčanah;   Vč. gosp. Janes Lenart, duh. svetnik in župnik, 1 gl i ; v Sv Petru j>ri Gor ci: Viaokorodni g  Osk:tr grof Ghristaln 1 gld.; v Ka keku: Gospa Matildi Sebernkar, po aestniosi 5 gld ; v Sarajevo: G. JakobZn d reč, prof. vel. gimnazije,   5  gld.;   v  Smledniku: Vč. g. J-n* z K;i! on, Župnik, 10 g'd.; v P i menici ni Koroškem: Vč. g, Jožef Pogačnik, župnik, 2 gld.; pri Sv. Tomažu: G  Janko Skerlec, c kr. poštar, 50 novč.; n". Vojščici:   Vč. g, Karol  Oigon, vikar, 1 gld. /0 nivč :   na Zli na Koro'loMii: Vč g. Jož. Strojnik, župnik,  o0  novč.   —   Zt toliko blugib darov bodi najiskrenajša zahvala. V fteetih mesecih ;«• društven' tulbor mej   51  revnih in marljivih  v i so k oš) l cev razdelil  317 yl(l. 25 tiovč ! Zato kdor le moro, naj daruje z i mlad bedne rojake na dunajskih visokih šolali! Vsak dar bode hval žno |;revzel društv. blagajnik vo g. Fran Jančar, tnon.s'.nor, papeški častni koait-rnik, žu-[>nik nemšluga viteškega red:s, na Dunaju,   L, Sin-geiatrasse 7.
Književnost.
— .Učiteljski Tovariš, št 11. Vsebina: Jos. Korošec: Katere lastnosti goji učiteli vzgojitelj ?
— Jura; R./.ek: Viktor Globočnik. — Fr. Orož"n : Usravoznanstvo. — Janko Ldian: O pravopisju v slovenski ljudski loti, — Književnost  in umetnost.
— N.ši dopisi. — Vestnik. — Listnica uredništva.
— Gospodarski progr.tm.
— „Popotnik4. Si. 7. Vsebina: Pouk v re-alij ih vzgoje valna s la (Luđ, uernsj ) — Ti i ure v 3. razreda trirazrednice, (Piad. Preindl) — Slovstvo
— Zgodovina ljutomerske šole. (Is Slekovec.) — Podporno in hranilno đrUstVO učiteljic. (J.»nja Mi-kLvčič) — Društveni \estn k. — Dopisi in razne \ u ti. — Nate'aji in inaerati.
Toiefonicna in brzojavna poročila.
Dun°.| 14. aprila Pravosodni minister Ruber in naučni minister Bvlandt It e it h sta imenovana tajnim* svetnikoma.
£>unaj 14 aprila. „Armee Zeitung* javlja, da predloži v\-jn» uiiuisterstvo letos redni proračun, kateri je precej viš'i od liA-Sk^gS Poviaek se porabi v to, d* dobe vojaki po tiikrat na teden večerjo. Vojno minister stvo je natjvetovalo tudi zvišanje plač častni kov in v< jaških uradnikov, kar pa sta obe vladi odklonili, pač pa sta privolili v pre-membn pensijskih določb tako, dn bo odslej znašala najnižja pokojnina 400 gld namesto 300 gld.
Praga 14. aprila. Morilec policijskega vohuna Mrve, K*'/, znan izza obravnav proti omladincem, je umrl v kazniln ci v Pankracu. Km je M.vo umeril na sveti večer 1. 1893. iu b.l to obsojen na 10 let v ječo. Žena njegova, za katero so bil zložili češki žurna-listi večjo svoto, fe, lapaitivij svoje otroke, zbežala z nekim anarhist m v London, kjer pa jo je nje spremljevalec pustil n.* codilu.
BeUgr-ad 14 aprila Aretovs>nje bivšega ministra Kundovida, ki je zdaj odvetnik v LoŽniđj je obudilo veliko senzacijo. Kun-dović je obdolžen, da je kot advokat sleparil, a tega ne verjame nihče, ampak s B splošno sodi, da je bil aretovan, da bi se ne mogel udeležiti zeupnega shoda liberalne stranke, v k teti je jeden najuplivnejših vodittdjev.
Madrid 14. aprila. Listi javljajo, da je kariiu.il Itampolla brzojavil vladi, da je zagotovljeno, d* ne pride do vojne mej Špansko in Zjedinjunini', državami.
WashiQgtoii 14. aprila. V poslanski zbornici so se primer.li velikanski skandali. Komaj je bila prečit ma resolucija, khtero je predlagala večina odseka za zunanje zadeve glede Kube, začela je manjšina upiti in razgrajati, psujoč pristaše večine z „lopovi", Bsle-parjl", nt*tovia, „razbojniki", nizde.jalciu itd. Republikanska večina je demokratični manjšini krepko odgovarjala. Demokratje so tulili kakor blasni. Nakrat j.1 demokrat Butlepp vrgel debel folijant na republičina Biunna in ga deloma zadel v obrt»z. To je bilo znamenje za začttek pretipa Poslanci so se spoprijeli, se lasali, suvali in preiepali. Na predsedn kove pomirjevalne besede so poslanci odgovarjali s psovkami. Pred h dni k je vsled trga zapusti! svoje mesto, na kar je podpredsednik ukaal parlauieotnemu Si.rgiutUj n»j odpravi razgrajajoče poslnnce iz dvorane. Sergent je s svojim srebrnim žezlom potipal tega in omga poslanca na ramo, a dasi se sicfr poslanci temu brezpogojno uktau^ajo, se zdaj ni nihče za to zmenil Kontno je izza vojne mej severnimi in južnimi državami znani general Henderson napravil mir in ora< ^očil posvetovanje zbornice o nasvetovanjh resolucijah.
"VVaslllllgton 14. aprila. Veoina odseka za zunanje zadeve je predlngala resolucijo, s katero priznava parlament prebivalstvo Kube za svobodno in neodvisno ter poživlja špansko vlado, »aj takoj zapusti Kubo, zajedno pa naroča predstdniku Zjedinjcnih držav, naj, če treba, to doseže z oboroženo silo. Odsekova manjšina je nasvetovela, naj se kubanski ustaši priznajo kot vojskujoča se obhst. Po dolgi in strastni debati, mej katero so se primerili jako hrupni prizori, je poslanska zbornica s 191 proti 150 glasom odklonila predlog demokratične msnjSine in vzprejela s 324 proti 20 glaso/ resolucijo republikanske večine odseka za zunanje zadeve. Senat ni niče3ar sklenil o uasvetovani resoluciji.
Proti zoTdoTdoIu in gnjilobi zob
lsborno deluje
Melusina ustna in zobna voda
otrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz nst. Cena 1 steklenici t rabilnim navodom SO kr.
■ T««IIhii /a lo(rii (387—6)
lekarna iH. sLeustek, IJiil»li«tii«i
Kesljeva cesta fit. I, zraven mesarskega mosta. Telefon štev. 6©.
Iz iirHriiiega Usta.
IsvrAllne ali *kMekatlvsa«* iirMtbr t Janeza 1» lesko t a posestvo v Lukovici (v drugič) dne 16. aprila v Ljubljani.
Janeza Jankovi ča zemljifica v Zastavi, cenjeno 1168 gld.. dne 80. april* v Črnomlju.
Posestvo kat. fit. 17 kat. obe. Zagrad in V* deleža solastnicva pri posestvu kat fit. 226 iste občine, cenjeno 1281 gld. in .1 alil        kr., dne 22. apnla v Mokronogu.
Njne pare. Štev. 7- H/17 in 739/9 zernlj. knj. vlož. 8t. 156 kat. obč. Selo, cenjene 280 gld., dne 'JIi. aprila v Ljubljani.
t nimI no v l^jiihlfanl:
V deželni bolnici: Dno 8. aprila:   Luka  Sefiek,   dninar,  f>4   let spri-denje jot« r.
Dne 9. aprila: Janez Božič, gOBtač, 67 let, naduba.
V hiralnici: Dne 7. aprila: Jožef Vanič,   posestnik,  71 let, pljučni edem.
Meteorologično poročilo.
ViSina nud morjem .'J »62 m.
April	Čas opazovanja	Stanje bnro-metra v mm.	ti	Vetrovi	Nebo	S s ° »TJ —T O. >
13 14. •	9. zvečer 7. zjntraj 2. popol.	7311 734 3 734 4	7-4 4*9 lf)8	Br. sever Br. jvzh. p. uj.ua vzh.	oblačno skoro jas. pol obl.	02
Srednja   včerajšnja  temperatura  9'ti0,  sa  0".'J° nad aormaloui.
dne 14. aprila 1*98.
(Skupni državni dolg v notah..... 104 gld
'Skupni državni dolg v srebru    .... 101 ,
Avstrijska zlata renta....... 121 „
Avstrijska kronska renta 4%..... 101 „
Ogersk* zlata renta 4%....... 121 ,
Dgerska kronska renta 4°/0..... 99 .
Avstro-ogerske bančne delnice     .... 9 M „
Kreditne delnice......... 353 ,
London v i sta........... 120 „
'Nemški drž. bankovci za 100 m irk ... 58 „
dO mark............ 11 jp
20 frajjkov........... 9 „
■ talijanski bankovci.....(   .   . 44 „
C. kr. cekini........... 5 .
Dne 13 aprila 1897.
4*/« državne srečke iz 1. 1854 po 2f>0 gld. 164 gld.
Državne srečke iz I. 1864 po 10O gld.    . 196 ,
Dunava reg. srečke fi" 0 po 100 gld.    .   . 130 ,,
Zemlj. ob6. avstr. 4l/<"/0 zlati zast. listi    . 99 „
Akcije angln-avstr. banke po 200 gld. .   . 157 „
Ljubljanske srečke......... 22 „
Rudolfove srečke po 10 gld...... 26 .
Kreditne srečke po 100 gld...... 205 „
Tramway-drufit. velj. 170 gld. a. v. .   .   . 600 „
Papirnati rubelj.......... 1
— kr.
90 ,
45 ,
75 ,
30 \
so ;
85 ,
90 ,
77 ,
54 ,
82'/, ■
66 .
— kr.
50 ,
20 75 60
f
Usojam si slav, občinstva ter svojim znancem in prijateljem uljudno naznanjati, da sem pričel na svojo roko izvrševati
sobno slikarstvo
ter se jim priporočam v mir.»čila.
Izvrševal bodem vsa dela točno, vratno in po luiernlh cenah.
i
(542-12)
Z odličnim spoštovanjem
Jakob Šuštaršiž :
v Ljubljani, Opekarska cesta it. 55. $
Pri c. kr. poštnem uradu na deželi (Gorenjsko)
poštna odpraviteljica.
Zahteva se zmožnost, postni urad samostojno voditi. Plača po dogovora. — NhhIov pove iz prijaznosti upravniStvo .Slov. Naroda". (533—3)
SHOkra* eladkeJŠI od enkrs, kos 9 kr.
IttOUrat eladkejil od nkrs, koa 1'/, kr.
▼ niMllk pastllkah. kos 1 kr.
PoSiljam najmanje lOO kosov proti povzetju.
Jindrich Vojtech, Nusle Praga.
(425—7)     Trgovcem velik rabat.
Išče se trgovinsko izobražen
kompioarisi
za trgovino z žitom in s poljskimi pridelki Znanje slovenskega in nemAkeea jezika, kakor tndi knjigo v< dntva pntnbno. Vntop takoj. — P- nndbn pod 8 fro J. 'A. na upravri'Htvo  „SIov. Naroda". (550-2)
Ces. kr avstrijske tfž državne železnici
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 189 7, leta.
OriHo«! 1» I,JhI»I)hi      jat, knl   l'r.^n #Ofl Trt»>*
Ob 12. uri 5 m po noči osohm vlak v Trbiž, Beljak Celovet Franzenfeste, Ljnhno; čez Selztha' v Ansse, Sol-ingrad; 't Klein-Rcifling v St.yr, Line, na Dnnaj via Amstetten. — O" 7. uri 5 m  zjutrnj osobni  vlak v Trbiž,  Pontabttt, Beljal. Celovec, Franzensteste, Ljubno. Dunaj; čez Selzthal v Soin-grad ; čez Amstetten nn Dunaj.     Ob 11. nri 50 m. dopoludn osobni vlak ▼ Trbiž, Pontahel   Beljak, Celovec, Ljubno, Bebi tbal, Dunaj — Ob 4. uri 2 m popoiudos osoriBi vlak v Trbii Beliak, Celovec,  Liubno;  čez Hel/.thal v Solnotrrad, Len« Gastein,  Zeli  ob jSMra,  Inom-^t,  Bregenc,  Cunh, Oenevt Pariz;  čez Klem-Reiflinjf v Steyr, Line, Bndejevice, PlstnJ Marijine vare, Bel), Franrove vare, Karlove vare, Prai»o. Lip sko, Dunaj * ia Amstetten.   —  Progn v M«vn  ni«'Mtfi li \ Kore\|e.   Oi) b. uri 15 m   /jutra) meSani  vlak   — O' 12. nri 66 m. popolttdo« meSani  vlak. — Ob  6. uri 80 •/ zvečer mešani vluk — l*rflio«l v l.jiiMfano. j. k. Prog-* Is Trbiža. Ob 5. url 52 m. zjutraj osohni vlak z Dunau via Amstetten, iz Lipskega, Pra^e, Francovih varov, Kari«' vili varov, Heba, Marijinih varov. Pi/.nja, Budejevic, Soln-grada, Ltnca, Steyra, Ansssea, Ljubna, Celovca, Bel aka, Frai. ^ensfeste. — Ob 11. nri 2<) m. dopoludne osohui vlak z Dn na a via Amstetten, Karlovih varov, Beba, Marijinih varo* Plznja, Budejevic, •Soluograda, Liuca, Steyra, Pariza, Oenevt Curiba, Hregenca, Inotnosta  Zella ob jezeru, Leud Oasteina Ljubna, Celovca, Linca, Pontabla.      Ob 4. uri '»7 m. popoln dne Osobni vlak z Dunaja.  Ljubna, Selzthala, Beljaka Ce lovca,  Franzensfeste, Pontabla  — Ob 9,  uri 6  m zvečej osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla. — 1'rofta Is !*<»ine»la in Is Hiiteija Ob 8. uri 19 m. zjutraj  mešani vlak. — Ob 2. uri 32 m popoludue  mešani  vluk. — Ob <S. uri 35 m. zvečer mefian vi-1;. — Otlliotl  Is  1.|uI»IJmd<> d. k. v liniunlk. OL 'i. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludue, ob 6. uri 50 in zvečer. — 1'rlhotl v E.|ul>l|nuw d. k. Iz kauiulks, Ot 6. uri 56 m. zjutraj, ot 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. nn fcj m. zvečer. (17 — b3)
Da ie pre.recijo veo pravare. Imam od sloj to oolastreno registrovano varstveno znamko.
Jedino pristen 1
BALZAM
(Tinctura balsf.mica) dobavlja na debelo in na drobno samo oblastven') koncesijonirana in trgo\ inskosodno protokoiirana
fovtiriiH balzama
lekarnarja
A. Thierry-ja
v Pregradi pri Rogatca.
Pristen samo s to trg. sodno registrovano zeleno varstveno znamko.
Celotna priprava mojega balzama atuji pod zakonitim varNtvttm vzorcev. (207 6)
Naj^tarejBe. naiprei/.kusenejse, najcenejAe in najreel-nejSe ljudsko domače zdravilo za prsne in pljučne boli, kašelj, izmečke, krč v želodcu manjkanje slasti, slab okus, slabo disVčo sapo, kolcanjo, zgago, vetrove, zaprtost telesa itd , za notranjo in vnanjo porabo proti
zohobolu, gnitju v ustih, ozeblini, opeklinami itd. Kjer ni nobene zaloge, naroči se naravnost z našlo rom : Tovarna balzama lekarnarja A. Thierrv v Pregradi pri Rogatcu.
Ceua franko za vsako p■•fitno postajo Avstro-Ogerske
je z zabojem vred: 12 malih ali   6 dvojnih steklem •  ...    .4 krone,
60     „      .30      . „ .....13 kron
V Bosno in Hercegovino 30 novč.. več. Ponarejalce in posnemale«, kakor tudi prodajalce takih falsitikatov bodem na podlagi zakona za varstvo znamk strogo preganjal sodnim potom.
Jedino pristno
Lekarna angelja varuha
(halzamsko mazilo iz rože ctntifolia).
Najkrt pkejie vladno mazilo sedanjosti. Velika antiseptične vrednosti. Posebno vnetji nssprotnegra ndlnka. Pri vseh ie tako starih vas-njih bollh. ikodah In ranah ThierrV-ja »"0*ov vspeh, — vsaj najmanj _ J.1     zboljšanje in olajšanje bolečin pro-
v Pregradi. uzrojoce.
Manj neiro dve Skatljici so ne razpošiljati; razpošilja se jedino le proti poprejšnjemu nakazu ali proti povzetju zneska. Cena s poštnino, voznim listom in zavojem itd. za 2 lončka 3 krone 40 vin.
Svarim pred nakupovanjem neučinkujočih ponarejanj in prosim natanko na to paziti, da je na vsakem lončku vžgana zgornja varstvena znamka in firma „Sfhutzftngel-Aputheke (les A. Thierrv in Pregrada". Vsak lonček mora biti zavit v navodilo za vporabo, katero ima to varstveno znamko. — Ponarejalce in posnemalce mojega jedino pristnega centifolijskega mazila bodem na podlagi zakona za varstvo znamk strogo preganjal; isto tako prodajalce falsifikatov. Kjer ni nobene zaloge, naroči se naravnost t naslovom : Lekarna angelja varuha iu tovarna balzama A. Thierrv
v Pregradi pri Rogatcu, Razpošilja se brezizjemno le proti poprejšnjemu na-kasn ali proti povzetju zneBka._
vpčč trgovskega knjigovodstva in korespondence, išče za nekaj prostih popoludanskih ur primernega posla. — Ponudbe na upravnifitvo „Sloven-nknga Naroda" pod .primerno". (o«t—l]
Pristne ruste-juto slikale
s predčevljem iz jednega kosa valjane.
Jedino varstvo proti mokroti in mrazu.
Neobhodno nbutalo za vse slojeve razpošilja
Ignacij B»<m1<t, DiiiiuJ
Mariah.ilferstrasse štev. 1 O T".
Oulkl l>r«-/.pln<-rM> In franko.    (118—13)
JC« II-
Primoran vsled obstoječih razmer moram v kratkem IzMtMIfl »e Ie „T«Iliallt*** in oddajam tem povodom svoje blago po najnižjih r»-nnli.
Izprehodne palice
po R.  I O,        in '.So kr.« kakor tudi
druge galanterijske predmete in igrače, mila in parfumerijo itd.
|M>   Mll-plll «M-HUll.
Ob jednem ponudim za Izredno nlsko ceno svoje
stelaže, omare, m;.ze in stojala
kot jako pripravne za trgovsko opravo
Z odličnim spoštovanjem
(rir"-3)__Fr. Stampfel.
Kraljevsko pruski stanovski urad (iladbcck.
S tem se d'je na sploSnn znanje, da
1. ) rudar Martin BamblĆ, stanujoč v (tladbecku, sin v OoriSki vasi v voivodiru Kranjski umrlega dninarja Jožefa Bambiča in njego.e tam živeče zakonske žene Margarete rojene Kolenc,
2. ) in dekla Jera Smrekar, stannioča v Cladbccka, hči v Cesnlol v vojvodini Kranjski živečih zakonskih dninarja Jakoba Bnrskarjs in Lucij* rojene Terzkan, hoĆeta skleniti mej seboj zakon.
Razglas oalica se ima zgoditi v občinah Gladbcck in Celnica,
Gladbeck, due 9. aprila 1898.
Stanovski uradnik: (579) li.«>i*to.
i
i
1
I
•1
odpravi v 7 dneh popolnoma (366-8)
dr. t lirl*loir-a  izborni, neškodljivi
jedino kmIioo učinkujoče sredstvo proti pegam in za olepsanje polti. Pristno v zeleno zapečatenih izvirnih steklenicah po 80 novč. ima na prodaj .Tom. .">! it\ i'-Jis lebariiu v L| nt»11 n nI.
Za večjo trgovino z mešanim blagom v nekem večjem  kraji na Dolenjskem n& išče za samostalno vodstvo
spreten komi
ki dobi primerno stalno pTaro in znaten deleft na dobičku. Zmožen mora hiti nemškega in slovenskega jezika v govoru in pisanji ter biti star mej 24 — 35 l"t. — Zahteva se, da je dobro izurjen v manufakturski in špecerijski stroki in
v trgovini S pridelki, ter da je več let serviraj v večjih mešanih trgovinah na deželi in ima dobra spričevala. (534—2)
Ponudbe  naj   se pošljejo apravni&tva .Slov. Naroda* pod šifro M. lOOO.
Zanimajte se
vendar za izborni domači izdelek, sa liker ls kranjskih planinskih zella6,
ki se zove (222—14)
„Triglav".
Izdeljujo g.» J. Klauer v Izubijani.
Ta liker se moi.i radi svoje čistoče in nepre-kosljivo zdravilskega učinka na prebavnost naj-topleje priporočati ter kot okrepčilo ne sme manjkati v nobeni hiši.
Dobiti je v lekarnah gg. O. Plocoll Ja in TJ. pl- Trnkoozy-Ja, kakor tudi v večini delikatesnih in apeoerljsklh prodajalnlo.
Sv I9.8S*.
Volitveni razpis.
(570)
V zmislu §. 17. r bonskega volilnega reda za dežflno stolno meato Ljubi ano se daj • na znanje, da ne bodo letošnje dopolnilne volitve v občlimlil n\*t vrtite v telovadnici ■. naeMtue defilee petras-ređnlre (Komenskega ulice) in da bode vold
dne 5M&. aprila lil. volilni razred, eln* 27. aprila   II. volilni raarcd. dne ail. aprila     1. volilni raired, vsak dan od omili do dvaiaafatlh dopoludne.
Ako bode treba ožje volitve, vršila se bode dan po prvi vol tvi, to je c J m- 26 , oziroma 28. in 30. aprila, tudi i d osmih do dvacajstih dopoludne v telovadnici II. mestne deške petrazrednice.
Ie občinskega avi-ta izstopno letos nastopni gospodje občinski svetovalci, in sicer:
a) iz lil. voldnega razreda: Anton Klein«  Josip Kosale; b) iz II. volilnega razreda: c) iz I. volilnega razreda:
dr. Danilo 9Ia|aron9 dr Vinico CJreirorle,
Andref Seueliovlc, dr. Valentin Krlsper,
Anton Mvetek, Fran Treek.
Ivan Niiblc;
Mej letom sta se odpovedala svetovalca Ivan VI. llrtukv iz II. in Vran Ravnikar iz I. volil m ga razreda — Voliti bo torej III volilnemu razrtdu dva, II. pet, I. pa štiri občinske svetovalce — d-set za dobo treh let, mednega (mesto Ivana VI. Hraskega, ki je bil predlanskim voljen na tri leta), za dobo jednega leta.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 6 aprila 1898.
firmo
priporoča po nizki ceni
„Narodna Tiskarna44 v Ljubljani.
Zgradba lesenega mostu čez Bistrico
oddala se bo potom
zmanj sevalne dražbe
katera se bo vršila
dne 4. majnika 1898 dopoludne ob 9. uri
v mestni dvorani v Kamniku.
Načrti in prevdarek leže pri podpisanemu v pregled. — Stroški prora-ču njeni so na 7iO<> gld.
dne* 9. aprila 1898. (Mft—1) Načelnik: Jon. MoĆalk s. r.
ti
11
Filijala sa As rljo :
Filijala sa Ogersko:
Dunaj, L, Giselastrasse i Pešta, Franz• Josefsplati
st. 1, v hni drnštva. &t. 6 in ti, v hiSi drn&tva.
Drnfitvena aktiva dne 31. decembra 1*9«.......... kron 157,8«'5.340-—
Letni dohodki na premijah in obrestih dne 31. decembra 1H96  .   . „ 28,67U.9ltr— Izplalitve zavarovalnin  in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848)   ,.................. , 339,497.900 —
Mej letom 1896 je društvo izpostavilo 8664 polic z glavnico ... „ 80,677*960'--Prospekte in tarifo,   na podlagi   katerih  izdaja  dmžba police,  kakor tndi obrazce ss
predloge, daje brezplačno
glavna agentura v Ljubljani, vila nasproti „Narodnemu domu"
pri <3-Trid.02^.-cL SZescl^-Iso-t-u.- (i4«3-6j
Koncesijontran po vis. c. kr. ministerBtvn z odredbo z dne 7. maja 1894, flt. 5373.
Severno-nemški
Br z o p ar n 1 i k e voinjo v Hewyork: Iz Breme&a ob torkih in sobotah.
Iz Southamptona osir, Cher-
boarga ob Bredah in nedeljah. Iz Genove oziroma Neapolja via
Gibraltar
2-3krat raesečn
Bremen-Iztočna Azija. V Kino.
Prekomorska vožnja
v Newyork
6—7 dnii.
I Najboljša in najcenejša potovalna prilika.
Bremen - Avstralija.
V Adelaldo,
Melbonrne,
(825—8) Sydney.   u__.  _ _ - __
Bsu^aHi-l -EU dvard T avcai.
Generalno ravnateljstvo v Ljubljani:
St. 178.
Mi» mestni  dekllakl oaemrairedulel v L] nl»l|aul je popoln ti tretje, oziroma četrto, peto, šesto, sedmo in osmo iieno —tjafa
z .zakrnitimi sUižb^nirai prejemki.
Prršnje je vlagati po službenem pota do 38, april«   181*8 pri
podpisanem so'skem oblastvu,
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani
dne 24. suSca 1898.
Št. I&645.
(571-1)
Prodajalnici in stanovanja v najem!
V  novozgrajenem poslopji zaklada  meščanske bolnice v Ljubljani se od 1. novembra letos oddajo v najem:
1.  V prltllejll Dve v Lingarjevih ulicah ležeči prodajalnici.
2   V i. In ii. nadstropji:
4 stanovanja, obstoječa iz 5 sob,
2        « „       .  4   .   in kabinetom,
* m 9 9   * ■
Pri vsakem st-nova nji je 1 predsoba, soba za posle, kopel j, kuhinja, klet in drvarnica
Pogoje naznanja in ustne ali pismene ponudbe vzprejema magistrat đo 1. niMfa leto« v navadnih uradnih urah.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 6 apriU 1898
St. 38t>6
(504—3)
Razpis.
bor raspisuje sledeče
službe onih ztofoilo! na Kranjskem
Podpisani dežel ni odbor raspisuje sledeče
1) v Krškem z b-tno plačo 60O grld.
2) v Kočevski Reki s letno plačo 800 gld.
Pros lei  sa jfdno teh služb pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do
20. aprila 1888. 1.
ter v nj h dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse av*tri|sko državljanstvo, fizično sposobnost neomaoeževsno življenje, dosedanje službovanje ter znanje fdoveusk>g* in nemškega jezika.
Oziralo pa se bode le na t;«ke prosilce, kateri so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnici.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 29. marca 1898.
_ - —
Najboljša In najlepša
dobe* se samo pri
(484—5)
Mihaelu Kastner-ju v Ljubljani.
i.
SO K
sili. te-—.
jLiOlItim peresne tentie, Pacey-a angleška Itrtj-trav«. nizaa, najfinejša in naj-ćisfejja, *k«tra r^nka, visoko-prima kvabteta ....
2. I.olltnii perenne, angleška Ray-trava
najtežja kvaliteta................
3. I.ollmii pcrenne, anglcMka Ray-trava
d bra Kvabf.eta.................
4. Iflauthncr-Jeva 9Harajaretlien-Iiisel&«
»me«} samo ie najnižjih, finolistnih in najvstrajnej-ših trav obstoječa...............
5. ..Ilcrlliior Tlilers;artcii;*-ziiiCN za ozelje-
njevanje jako lahkih in peščenih vrtnih tal.....
6. Lniin-tra\a-%meN? se protivi tudi suši prav
krepko ....................
Ako ne vzame pod 10 K, je cena %a kilo xa 10 kr, višja.
L. Geni-jBi čarobno in specijaliteti gledališče
99	
99	ni. —.
99	ao.-.
9*	
99	
v aLaUcrmannof/eiii drevoredu.
Danes v četrtek 14. aprila In Jutri v petek 15. aprila
ob H. url mveeers V\ velika briljantna
High-Life-večera
s posebno ubranim, odličnim
vzporedom. Nastop vseh nmetnikov-speci-
jali&tov prve vrste. H koncu:   I>oSIv1Jm|I »H-karfik v IHreueJala. Originalne prikazni duhov in po-fiaBtij.
(560—3)   X-i. <3-eixl.
Jmitr-i v i>ot«lc, ir>. t. m., ot> VtS' *ir* popoldne
posebna dijaška predstava
za dijake o. kr. gimnazij in o. kr. realke.
Vstopnina: I. sedež IO Icr., II. sada* S Icr.
'■/.on]htf m in odgovorni uredL-ik: Josip NoII i.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".
5364
EK
1994