245. številka. Ljubljana, petek 24. oktobra. XII. leto, 1879. SLOVENSKI NAROD. I*haja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejemati za a v 8t ro-oe e r sk e dežele za celo leto 16 ^ld., za pol leta 9 gl., »k četit leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 fjld., za četrt leta 3 'M kr., za en mesec 1 tfld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poStnina iznsiša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in «a dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 8 gld- 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za "Oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če »e oznanilo enkrat tiBka, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj Be izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši St. .') gledališka stolha". Opravništvo, na katero naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j! administrativne reči, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmiuiovej hiši. je vse kaj druz« ga nego na Nemškem! — Ko bi imeli mi S.avjani velik dnevnik na Dunaji, da bi tem nesramnežem trgal krinko raz ne poštenega obraza, da bi jih uakrcal po umazanih prstih, kakor zaslužijo, preverjen sem, da bi se takov list čital (kar pri našem pro vincijalnem časnikarstvu ni j) tuli v veiwal-tungsratli h in direkcijah naših železnic; ne lil bi mogoče potem Ščuvati na nas in nas sum uriti ter presukavati resnico. Koliko bi nam to koristilo! Kajti znano ie, da imajo ti ljudje respekt pred javn m glasom ; oni nomajo tako trde kože, kakor je birokratska, ki se je no bena puš ca ne prime. — Vedno kričimo mi, da nas je „kot listja in trave"! Po vstopu Cehov v državni zbor, kako močna je slavjan-ska stranka v avstrijskem parlamentu. Pa ta-kraj ni onkraj L tave, da-si smo prepričani kakšna moč je časnik, nemarno dnevnika ko nekdaj „WandererM, „Zukuuft". Pražka „Po-litik" ne more prevzeti občnega stališča zvu-naj stolnice; „Vaterlamlu" pa po dobrih skušnjah no zaupam dosti : on je glede narodnega vprašanja bil kameleon! In vrhu vsega tega ima on dosta posla s konservativno stranko. Da bi se tedaj v odločilnih krogih romo mislilo na ustanovitev odločnega, energičnega, velicega dnevnika za slovansko stranko v „reiehssprache" ! Kaj bo tak „šviga-Svagau program, kakor ga obljubuje neka „National-Zeitung' ! In svtta briga vsacega narodnjaka bi morala biti mogočna agitacija za naročnike, da bi se kužna povodenj židovskih novin malo zajezila, da bi ne gojili kač na lastnih prsih. Vem, da je po Sloveniji mnogo mož, ki bi v zavesti važnosti tacega podjetja radi v tujččini branili našo stvar. Kaj hočemo, ker taka mora biti I? Ko je po zadnjih volitvah v državni zbor malo prostejši veter potegnil, ko so nam jo oil daleč, daleč utrnola zvezda upa na boljšo prihodnjost, razširile so se nam Slovencem, cislejtanskim Slovakom, ki smo bili in smo še udri - tnalo mtavakom, skneue prsi: toliko in toliko izdihov po narodnih pravicah in svobodi ušlo je iz njih na beli dan. Poznejša zgodovina vprašala bode čudom, kako je bilo mogoče skoraj sto let po francoskej prekuciji boriti takSen pol.tičen boj za svoj narodni obstanek ! Kardinalnu vprašanja za sedaj nam so in bodo : prestrojen,e ftdt in javnih uradov, naj so priviligirani ali pa ne! Naše delo in Čas rešila bosta drugo! Kako živo čutimo, da je treba radikalno pomesti mnog Avgijasov hlev, da je treba jez pojaviti potujčevanju učefo se mladine in pripravljanju naroda za razne južne in severne „irredentovske", do sedaj le narisane plane! Kako smo dalje dobro prepričani, ka je vprašanje, ki odločuje nado eksistenco, da Be slavjanskim glasom dade popolnoma veljava v uradih. In to v resnici pa ue po izreku: ne glejte mojih dejanj, temveč shirajte, kar učim. To ne velja nič! S tem se le slepi, s tem se le meče pesek v oči, s tem se daje našim nasprotnikom orožje v roke, s tem se goji na« rodno evnuštvo! V naroduej „sturm- i dr mg-periodi" imeli smo naroden mestni zbor v na-šej metropoli, imeli smo deželni zbor in odbor, trgovinsko zbornico: pa \sa uradovaoje bilo je polovičarsko po Bistemu kompromisov! — Na taboru je denes zahteval domači tribun narodni jezik; doma si mu bil pa nadležen, če ti je na tvoje zahtevanje napravil kako slovensko ulogo! To nij pesimizem, to nij črnogltdstvo! Figovo pero proč! Oglasite Še enkrat železnice in slovenščina z ozirom na naše terjatve sploh. (Dopis z Notranjskega) „Slovenskega Naroda" številka 184. od dne 12. a>g pnnesla je na p r veni mestu članek: „Sioveuščma m južna železnica". Članek slovenske državne poslance opozoruje na napake in krivice, ki se godu našemu narodu pri železnicah, opominjajoč jih, naj za odstranjenje teh nepriličnostij starti potrebne korake pri glavnih vodstvih železmčmh na Dunaji. Nič Teč se ne zahteva tu za varstvo naše indi-viduvalnosti in za ravnopravnost nafiega narečja pri železnicah, nego to, kar se samo po Bebi iimo.e, kar je naravno, kar je sveta pravica pri treznih in poštenih ljudeh. Pa kakov krik in kakova gonjba nastala je v nemškem Iznijela ! Kajti poštenost, da, še senco njeno, je Časnikarska uruhal dunajskih ebrejev in njihovih reuegatskih posnemalcev uže davno izgubila. „He. mt. uhtt'.e, denuutiat ons-unvvsen, wahn-Binnige trauimerei" itd. frčalo je po teh me-rodajuth svetovnih listih, kateri nosijo na čelu za motto: „Gleiches recht fiir alle", „demo-kratisches organ * itd. Kako sram in politično nrav imajo ti slavofagi naj priča mimogredoč ta-le opazka. Pred nekaj meseci imeli so ti listi not ej, da je „s.avua" mordka ruskega ministra Trepova, Vjera Sasuličeva stopila mej journaliste v Londonu ! Iu nekaj mesecev poprej koledovali so isti oni listi eč sveto na rodno jezo, ko je Nobiling na cesarja Wil-belma streljal, da naj se zatre Nobilingovo prokleto ime na vekov veke, naj bode za sramoto in Btrali kot Etijaltovo in Iškarjotovo, naj ga vsakdo premenja, kdor Be tako piše. Ja, bautr---političen umor na Ruskem iifcfttelfc. Sibirski raziskovalci XVII. veka. Po Kostouiarovu spis.l J. Stuklasa. (DaN o.) Drugo podjetje te vrste je bilo odkritje Auadira. Leta 1048. dno 20. junija se je odpravil vojnik Semen Dežnev pa petindvajset vojakov in obrtnikov ž njim po morji iskat novih zemelj. Burja jih je odnesla rnj Iztočnem oceanu, ter jih vrgla na breg nekaj nižje od reke Auadira. Raziskovalci so se podali od tukaj skozi nepoznate kraje do reke Auadira. Očutdi so, da potujejo po pustem in brezles-nem kraji; hrane jim je zmanjkovalo; zima je nastopila iu oni nijso imeli od česa hišice izttsati si, zatorej so si izkopali v snegu jame ter v njih prebivali. Od petindvajset ljudij je ostalo samo dvanajst živih. Le-ti predrzneži bo se odpotili gori po Anadiru; tukaj so se strnili z Auauii, bili Be ž njimi in čeravno je bil sam Dežnev ranjen, jih je vendar prisilil na plačanje davka; ali oui nijso imeli kaj plačati, ker v tem kruju nij bilo Bobolov. Vendar pa so Rusi našli tukaj dovelj plena, posebno mroževih zob. Dežnev je s Bvojimi tovariši postavil zimovišče na Anadiru; a za njim se je vzdignil drug oddelek iskat reko Anadir črez gore in to pod vodstvom Semena Motore iu Nikite Semenova. Oui bo našli Dežaeva s tovunši, ter so se ž njimi zjudinili. Za njimi pa je prišel še tretji oddelek pod kazačkim desetnikom Mhajlom Staduhinom; ali Dežnev in Mutora sta se sprla s Staduhiuom za to, ker je on osorno ravnal z onimi prebivalci, ki bo uže zaključili miren dogovor z Dežnevim. Dežnev je ostal nekoliko let na Anadiru iu od tega časa so začeli dohajati Rusi po suhem v te kraje, zbirat mroževe zobe in kosti. Staduhin pa se je odpravil po suhem na um od Anadira proti reki Akleju, stopil v zemljo Korjakov, s katerimi je vojeval. Od Korjakov je zvedel za reko Izigo, kjer je bilo mnogo sobolov. Z velikimi težavami je dobil les za ladije, in Bi iztesal s svojimi tovariši ladije, ter odplul v morje; ali tukaj ga je burja nosila tri dni sem ter tja: ena ladijca se je potopila. Posle mnogih težav povrne se Staduhin zopet v Izigo, ter tam postavi tvrdnja-vico ; posrečilo Be mu je, da ulovi korja*kega kneza, ter tako prisili Korjake na plučanje davka v kožah od črnih In ie. Ali pičla oblju-denost nij dopuščala, da istane dolgo na Izigi. On je poplul k reki Tavuju, a od tod v zemljo Tunguzov, kjer je njegovo podjetje napredovalo. Rusi bo plenili tunguske jurte (šatore kočevuiške), zahtevali oporoke in davek. Potovanja Staduhinova so trajala do letu 1658. Njemu pripada čast odkritja severnega dela Ohotskega morja. Za njim bo dohajali drugi oddelki v zemljo Korjakov, pobirali so kože črnih lisic in mroževe kosti, takozvane ribje zobo. Na bregovih Iztočnega oceana so bile postavljene tvrdnjavice na ustji rek Ulje in < Hu.it e, ali tamošnji prebivalci, dosta mnogo- Be naši advokat je in notarji, ki jezik v teoriji spoštujete, spoštujte ga tudi v praksi, da svo-jim uradovanjem silite nemarne urade za slo-venako piBmo. Kedaj Be bode pri nas gladek uraden jezik rodil, kedaj bode rastel, kedaj bode dozorel? Vi, vi bi mu morali biti očetje, to bi bil patrijotizem! Torej z resno voljo slovenščino v šole, ▼ urade in pa v javnost! V javnosti smatram jaz na prvem mestu železnico. Železnica je trgovec v večjem slogu. M: nemarno državnih železnic, kjer bi ne veljalo to, torej nij pri naših železnicah tiste osorne komande, tistega birokratizma in počasnega, teškega vrtenja poslovnih Btrojev — od Kajfa do Heroda! Vsak trgovec pa, ako prav umeje Bvoje stališče in živi mej samo-Btojno zavednimi ljudmi, spoji se naravno s krajem, v katerem živi in dela; on spoštuje navade, šege, posebnosti in jezik ljudstva, mej katerim trži; v svoje pisarne in Bploh trgo vino jemlje le ljudi, ki umejo vabljivo občevati se strankami; on gleda, da so na dobrem glasu, da so priljubljeni, ker je vse to le njemu na korist. In da pri nas to nij vselej tako naravno, da se šopirijo tujci, da oni zvonec nosijo, in da se maste renegatje, kriva je temu le naša pohlevnost, naše klečeplazenje, naš .gnadljivi gospod, zahvalim za vprašanje!" To vae je našemu ljudstvu postalo kri in meso po tla-čenji počenši od Karla Volicega do modernih germanizatorjev, ker nam pomanjkuje lastnega narodnega spoštovanja, odločne narodne za veBti. Pri nas imponira privandran trgovec, obrtnik, govoreč tujščino, bodisi Nemec ali Lah. Ako nas bolj h „pavriu zmerja, bolj te kamo k njemu, bolj se debeli in masti od naših Žuljev, da potem ruje proti nam in in mi i tir a naše'narodne svetinje! Nič več nam ne gre! Kaj bo vlada storila zato, da bi drug« silila, ker nam še sama nij ravnopravnosti dala ? ! Zatorej bo mi zdi jako praktičen svet v začetku omenjenega dopisa, da naj gred6 naši poslanci naravnost v centrum, k vodstvom. Železnica sama na sebi, namreč njeni odločilni krogi, nas gotovo narodno ne zanemarjajo iz nagajivosti ali zlobnosti. Tega mora biti vsak prepričan kdor opazuje železnico, kdor studira njene naprave in dohaja v dotiko z njenimi organi. Pa kaj nam pomaga to, ako Htiskamo pćst v žepu čitajoč na potovanji naznanila v vseh jezicih, le v domaČem ne? Kaj hasne, če zdihujemo čujoč popačena imena poHtaj, kakor bi nas zbadal nož sedme žalosti? Kajti ako imamo potem opravek pri kasi, v maga-zinih, tu ali tam na železnicah, poslužujemo se Bami preponižno tujega jezika. Zvečer v gostilni pa zopet mečemo s frazami okrog sebe: železnica in uradniki so tu — le zaradi nas, in ne mi zavoljo njih ! Več domaČih urad nikov pri železnici pravilo mije, da z največim trudom odvajajo občinstvo od tujstva, da bi terjalo vozne liste, karte itd. po naše in ne v nemškej, po mogočosti razdrapanej obleki (Dali« prih.' dela slaba letina. Reschauer je utemeljil svoj predlog in sklenilo se je njegov predlo? ođ' dati posebnemu odseka, sestajočemu iz 36 udov. Zbornica je volila: jednega uda v dr-Žavno sodišče, olsek 24 udov za pr^dpo-svetovanje vladne predloge glede Bosne in Hercegovine, odsek 24 poslancev za prci-posve'ovanje vladne predloge o podaljšanji zakona kolekovne in pristojhinake Rvobode pri arnndiranji (travnavsni) zemljišč in HeveroT predlog za znižanje davka posijilnicam in hranilnicam, odsek 24 udov za posvetovanje "VVeeberjevega predloga zakona zoper oderuhe, odsek 15 udov za RoBerjev pred« log o postavnem ur*- jen j i zavaroval n i t o V, od«ek 15 udov za znani Kartonov predlog inOranitBchev o ponarejenem vinu. Seja se je potem sklenila in sedma določila v petek 24. t. m. Petici'ski odbor je volil za predsednika grofa Belcredija, za n jetra namestnika Ofnerja; v odboru za predpoHvetov;inje vladne predloge za zatrenie goveje kuc;e je voljen predsednikom Javorski, za njega namestnika grof Hugo S al m in knez Schwar-I e n h e r g Iz državnega zbora. Z Dunaja 21. okt. [Izv. dop.] V d r ž a v n e m zboru bo 86 v dena Šnjej šestej seji vršile nadalje še volitve v razne odseke. Pri volit vi v komisijo za kon troliranje državnega do'g* so ponudili avtouo misti jedno mesto centralistiškej strank-, katera pak nij hotela sprejeti ga; pri volitvi se tedaj avtonomistiška stranka nij ozirala na ošabno nasprotno stranko. Nadalje se je stavilo ob početku seje več interpelac*j o slabej letini; knez Lobkovic je interpeliral vlado o reformi svetovalstva za kultiviranje dežele ne sme biti prazna fraza: svoji k svojim !|na £e$keuj. Grt-f Taaffe je odgovoril na in Radikalno agitirajmo po tem načelu in videli boste kmalu, koliko Pavlov bode iz Savlov. Ne čakajmo dalje tirolske pameti! In kaj se je Btorilo pri železnicah, pri največjem našem trgovci za uresničenje narodnih terjatev? Malo »Več, nego nit! Le enkrat se spomnim, da se je stavila na ne p ni vem mestu v dunajskej lcsenjači neka vodena interpelacija o tej stvari. Ali, bogme! „ovca cela, pa volk sit," to terpelacijo glede goveje kuge na KranJBkem in Štajerskem, rekoč, da je vlada v zatrenje goveje kuge vse potrebne korake storila. Minister poljedelstva, grof V a 1 k e n h a y n, je odgovoril na iuterjielacijo o trtnej uši, ki se je razširila na Vlaškem, in dejal, da je vlada vse storila, da se ne zanese na Avstrijsko. Na dnevnem redu je bilo potem prečitanje Reschauerovega predloga za zidanje odvisnih ( h-kuudarnih) železnic v krajih, katere je za- brojni, se nijso pokorjevali ruskej oblasti in čeravno so bili ukročeni, vendar so v novic bunili se proti Rusom. Ruski raziskovalci so začeli kmalu za Pojarkovim seliti se v večjih oddelkih na Amur v zemljo Daurov. To bo bili dobrovoljci, ki so bi iz Bvoje sredine izbirali načelnike. Oni so priBegli carju, dobili dozvolo od vojevo 1, ter šli potem iskat novih zemelj. Tako se je odpravil 1. 1649 v dnirsko zemljo Larka Uara-baščikov 8 tovariši, plul po Amuru, zmeril reko, ter zbiral vesti o narodih. Najbolj izmej vseh pa se je proslavil na Amuru s svojim podjetjem Jerofej Habarov. Oo so je odpravil v Daurijo 1. 1G48. se Btotinjo dobrovoljcev, pokoril pet mest, nabral različnega plena, ter se vrnil v Jakutsk; a 1050. leta, apravljan od novih dobrovoljcev, udiril je zopet na Amur, vzel mesto Albazin, potem pa 1 1(J51. obrnil se doli po Amuru, ter utvrdi 1 komarako t vr ii.piv.ro. Za sledom llabarovim so se vzdig n.li na Amur drugi ruski dobrovoljci iu ob tej reci postavili celo vrsto tvrdujavic. Lyta 1C53. so poklicali Ilabarova v Moskvo, a na mesto njega pa poslali „na veliko reko Amur" či novnika Oaufrija Stepanova. Amurski kraj z vso Daurijo je bil leta 1659. prideljen pod-sodnosti mesta Nerčinska. Vsled osvojenja Amuru bo se sprijeli Rusi 8 Kitajci, knjti ki tajski vladar se je smatral za gospodara tega kraja. Leta 1654, seje odpravil v Peking po zapovedi carskej boljarski sin Fedor Daj kov s ponudbo miru, pa je bil slabo sprejet ker se nij hotel držati kitajskih običajev, in njegovo poslanst1 o je ostalo brez vspeha. Da odstranijo Ruse iz teh pokrajin, nagovarjali so Kitajci prebivalce, naj se izselijo z bregov amurskih, kajti mislili so, da se bodo pitem tudi Rusi umukniti morali zaradi pomanjkanja hrane. Vendar so se Rusi še dolgo držali na Amuru, a kitajska vojska jih je vedno napudala in sam Stepanov je bil ubit v nekej bitvi ž njimi. Ruske tvrdnjavice so Kitsjci rušili, Rusi pa so druge zidali. Leta 1GG0. je prišel zo.iet na Amur Habarov, ter privabil semkaj nekoliko dobrovoljcev. Poruši bo se začeli semkaj seliti tudi poljedelci. (Konoo prih.) Politični razšle«!. Motrnnje dei^l«. V L i ti h 1 j e n i 23. oktobra. F o/t« o wninist**r*tvo je določilo, da trajno odpuščeni in neaktivni reservni vo-jaki in deželohrambovci v službi kot žandarji v Bosni in Hercegovini ne bodo hodili in pozvani k periodičnim vojaftkim vajam. Ob času mobilizovania ostaneio vsi žandarski oft-cir|i v Bosni in Hercegovini v svojej službi. #*V.#le» „P.krok" poroča z Dunaja, da se posvetujejo odposlanci vneh m'nisteMtev O vladne] predlogi za osnovan jo najvišega državnog* kontrolnega urada. Nadalje prinoveluie, ia je v adresnem odboru grof Ta* ff-» odgovoril na vprašanje, je-li hoče on dejanj* »ko §19 državnih osnovnih zakonov izvršiti, da vlada smatra to za svojo nalogo in dolžnost, ali ozirati se je pri izvrševanji na denarstvene zapreke. Odbor je re-rekel željo, naj vlada vsaj ono bitro iz« vrši, kar nij zvezano z n i k a k i ni i troškovi. Ministersko predsedstvo je predlagalo, naj vsa ministerstva odpoftljo po jednega delegi-ranca v odbor, ki bode izdelal predloge o administrativnih naredbah glede izvođenja jedna-kopravnosti v deželnih uradih. V <0tf*-»;9k<'in saboru ie v seji 20 t. m. sprejel se z jedno premembo vladni predlog H>lfde* Bosne in Hercegovine. VII ta li Jo drrave. Iz #*V«toi»0| MSI. Wi l»iiii&if&i 20. oktobra. [Izv. dop Gospod urednik ! Dobro veste, da smo Kranjci zmerom častno zastopali svojo domovino na Đunaji, pa da so ins Dunajčanje uže od nek daj radi imeli. Toda zadnje dni glavo še za par palcev bolj po konci nosimo. Dolgo se namreč tukaj nij toliko govorilo o nas, kakor od predvčerajšnjega dne sem. Uže prej je bilo znano, da naS kranjski polk št. 17. pride na Dunaj, in nij mi treba zagotavljati, kako smo slovenski, posebno kranjski dijaki bili veseli te novice. Pa misiite si, knko smo bili ponosni, ko smo čitali tukajšnje novine, ki Du-najčanom oznanjajo prihod naših slavnih rojakov. „Neues Wiener Tagblatt", v meščanskih dunajskih krogih najbolj razširjeni „demokratični" list, v soboto blizu tako-le piše: „Tekom prihodnjih dnij bode JcmIcmi ii.-tf-v rl«\j*ih |»oll4ov av«tf rif *k«> \ oj«lt<* prišel na Dunaj in tukaj ostal « garnizoni. Ta i»olli Jc» IT. Kranj »1*1 p<'«|m»lk, ki se imenuje po fcm. baronu K.ulimi. 48 let je uže, kar je polk bil poslednjikrat na Dunaju ; mej tem je garnisonoval v različnih mestih avstrijske monarhije, najdalje pa o svojem času na Vlaškem. V bitki pri Kustoci je tega polka briljantni naskok z bajonetom na kliuč italijanske pozicije poglavito odločil slavni dan, ob vlanskem zasedanji Bosne in Hercegovine pa je spet ta polk sila veliko trpel in izgubil okolo 3O0 mrtvih in ranjenih". Potem omenjeni list še navaja na drobno, da so se naši Kuhnovcl odlikovali posebno pri Jajci, pri Bunjaluki in pri Blovečej ekspediciji na Livno. Kdor pozna Dunajčane in se spominja, kako je bil n. pr. sprejet polk Mollinarv na povratu iz Bosne, ta bode preverjen, da take besede tukaj nijso glas upijočega v puščavi. Dunajčan je radoveden in nhetz" mu gre nad vse, pa poleg tega je dobrega srca in rad da. Gotovo tedaj mesto niti ta pot ne bode zaostalo, nego sinovom kranjske zemlje napravilo prisrčen in sijajen sprejem. Zato pa tembolj pazite, vi rojaki doma, da ne boste preveč zaostali za Dunuj-Čani. Se ve da se v Ljubljani ne da toliko narediti kolikor na Dunaji, v stolnici naše carevine; pa nekaj in sicer nekaj poštenega uže tudi vi kliko na noge spravite: treba le resne volje in Čvrstega dela! Kar se nas sloveuskih dijakov tiče, mi bodimo tukaj storili, kar mo- remo, da junaškim svojim zemljakom dokažemo rodoljubno navdušenost. ■ e srnin hke «1 oIlilC 22 okt. [Izv\ dop.] (Železnica Celje-Spodnji Drajberg) Leta 1875. je sklepni državni zbor o vladnih predloirih, po katerih hi s? imela z'dati železnica Cebe-Spodnji Draiberer kot nadaljevnn;e "VVolf^bprg-Drajr-era^ke Proga Wolfsberg - Snodnji Draiberg je b'h tačas od državnega zbora dovoljena in dozdaj tudi užo dodelana in otvorena, proiza do Celia pa nii našla potrebne večine v zboru in bila z malo protivečino ovrženn. Zdaj ko je železn;ca iz iz Wolfsberga do Drajberea začela prevažanje blaga, in osob, kaže se, da tako dolgo se ne bode moda uspešno razvijati, dokler navzgor proti Knittelfeldu in nav/dol do Celja ne bode podaljšana. Zdaj bi t*>daj pravi Čas bil. da bi 6ne občine v savinjskej, skalskej in slovenj e - graške j dolini se spet oglasile in prošnje poslale do državnega zbora za zidanje železnice od spod njega Drajberga do Celja. Izvoljen j« uže poseben železmšk odbor, ki ae bode gotovo oziral na vse pravične želje in zahteve in ker so vsi načrti nž^ izdelani, bi trehalo le privoliti potrebnih novcev. Se ve da bodo občine in posamezni podjetniki se morali zavezati, da tudi sami nekoliko pomoreio s tem, da potrebne zemljiščne prostore ali zastonj ali vsaj za prav nizko ceno o bladd V. 4m <• r«»u'Mli«»i;'ftt 20. okt. [Izviren dopis.] Na dan volitve državnega poslanca v Radovljici je bilo vse navdušeno, da bi se bili zbrali, ter posvetovali volilci in drugI možje, kaj bi Be naročilo našemu na novo izvoljenemu poslancu gr< 11 llohenvvartu, o čem bi imel za naš okraj posebno govoriti v državnem zboru. Pa vse je potihnilo, nij ga bilo čuti glasu več o tem; to so znali nekateri zaprečiti z obljubami, češ da se bo gotovo še zgodilo, pa le na svojo korist misleči so vse v nemar pustili. Zato ne morem si kaj, da bi posebno ene nujne reči ne omenil in to v prid fali-narstva v Kropi. Kar se namreč tiče davkov , šol, upeljnnja slovenskega jezika v šole in urade, da bi uže jenjali nnm pošiljati tiste nerazumne kundmahunge itd. — te težnje ima vsa naša dežela sploh trpeti. Za te torej skrbimo vsi, da se odpravijo. Posebna potreba je pa še za naš krni, da se resno oglasimo zavoljo gozdarskih tbz mer v Jelovici. To je za nas nujno vprašanje. Kdaj so bode uže ta vozel razvozlal I Še leta 184G. so se začeli pretepi in poboji v Jelovici, tožba na tožbo je sledila, na tisoče je bilo troškov, sodniki, ki so tedanje obravnave vodili so uže v miru počivajoči segnili, pa še ga nij konca, delavcem, ogljarjam, ki oglje žgo za fužine, se tak les odkaznje, da še koruznih žgancev ne zaslužijo To vendar menda nij prenapeto, ako se terja, da delavec vsaj toliko zasluži, »ia se more dvakrat koruznih žgancev nujesti na dan, ker si skuha še le ob 10. ali 11. uri dopoludue in zvečer; če tacega zaslužka fužsnar delavcem obljubiti ne more, nehčejo delati, pa kako bo tu li delal, črt si ne more pri tem zaslužiti nuipotrebiii jiega živeža, To pa od tod izhaja, ker gozdarji za hlode, žaga u cj prihra-ujujejo kar jo lepega leaa, OHtanke iu *luba drevesa pa za oglje od kazuje, o. N:*j se uže vendar enkrat odda fužinam, kar je uže men la spoznano, da jim gre. Govorici gre u^.e davno, zda| je i. delano iu se bo razdelilo aa fiziuurje, pa tega še ne moremo pričakati. Kaj je ven dar uzrok, da se ne pride do konca! Zato je nuina potreba, naročiti našima poslancema erofu II ibenvvArtu in dr. Poklukarju, da 80 ona dva z drugimi slovenskimi poslanci na dotičnem mestu oglasita, nai se ta gozdarska zadeva zavoljo Ilovice uže vendar enkrit reSi, ker so se drugim kmetskim posestvom uže odkazali nj'hovi delež', naj se tudi fužin ar jem to n • iv I', ker čas je uže in tuli obstanek fužinarstva močno odvisen od tega, kajti, če ina fužinarstvo ugoden položaj, ima vsa okolica dosti kruha. Zato, gospodje državni poslanci, storite potrebne korake, da se izvede, kar ie izpoznano za pravo. Za to vam bode tukajšnje prebivalstvo in vsa okolica hvaležna. Dotriftftf* stvari. — (O naših bolnikih.) G. Gerbić v Cerknici Re je uže toliko okoristil, da bode skoro u-tajal. Isto tako se gospodu Jurčiču telesno moči povoljno vračajo. — (Ljubljansko deželno sodišče) ie državnemu pravdništvu pritrdilo, da je iz „Elinosti" ponati-mena not;ca, zaradi katere so bile zap'enjene „ Novice" od 15. t. m., zakrivila hudodelstvo kaljenja javnega miru po § 65. lit. a., k. z. (Amtsblatt k „I/iib. Ztg". št. 243.) — (Telegrafsko vodstvo v Trstu) nas pozivlje naznaniti, da Be je na Vrhniki s pošto zvezana brzojavna postaja z omejeno službo odprla. — (V seji tržaškega mestnega odbora) dne 20. t. m. so se sklenile sledeče spremembe v učiteljstvu trža5ke okolice: Na novo imenovani: g. Čok za piov. učitelja V Skedenj; g. Štef. Ferluga za prov. učitelja na Opčinah; gdč. Urša Bremec za prov. učiteljico na Prošeku; gdč. Roža Skok za prov. učiteljico v Sv. Križ. Potem g. Masten premeščen s Prošeka k sv. Ivanu; g. Knmu^čič od sv. Ivana v Ketnsro; g. Jančar s Katinare v Bazovico; g. Persoglia odpuščen; g. Delkin s TrebiČ odpuščen, na njega mesto je imenovan g. Pertot; g Bremec odpuščen; gdč. Piano premeščena iz Rojana k bv. Ivanu; gdč. Kis od sv. Ivana v Bizovico in gdč. Trampuš oi sv. Križa v Rojim začasno. — („P od učno berilo ztt mlad ob t".) Tako se zove najnorejša knjižica, ki so jo spisali naši rodoljubivi slovenski učitelji, a založilo in izdalo jo „slovensko učiteljsko društvo" v Ljubljani. Ta drobna knjižica v 8* obseza na 70 straneh naslednje gradivo: 1. Človek; 2 Pokorščina; 3. Pridnost; 4. Red; 5. Priljudnost; 6. Ponižnost; 7. Sramožljivost; 8. Svet; 9. Ljudje; 10. Zemlja; 11. Prirodo-pis; 12. Živalstvo; 18. Rastlinstvo; 14. Rud-stvo; 15. Naravoslovje; ki je razdeljeno v prvi in drugi oddelek. Prvi oddelek obseza: Lastnosti stvari; drugi oddelek: Natorne pri-kazke, ki so: 1) Voda; 2) Zrak; 3) Glas; 4) Gorkota; 5) Svetloba; G) Magnet; 7) Elektrika. Knjižica je gotovo dobro došla marsikateremu učitelju pri predavan u v šolskih strokah. Kukor čujemo, namerava „slovensko učitelisko društvo" še več knjižic s podučnim berilom na dan spraviti. Mi mu v to svrbo želimo najboljšega vspeha! Cena prvej knjižici je samo 15 kr. ; dobiva se pri uredništvu „Učit. Tovariša" v Ljubljani. CJraarM v Mnit»IJ»*ial. 21. oktobru. Doroteja (Cregar, grnntarja vdova, To let na Zabjaku At. 6, sa mrtvioo v možjanlh. 92, oktobra. Jsikop Jereb, črkostavea sin, 3'/« leta, v Plor^janakej ulicah It .r'0, br dlfteritta. V dežtdnej holniei: 20. oktobra. l'anUnieij Klopeie, dolaVOC pri železnici, 50 let. 21. oktobra! Marija I »nI mar, delavka, 30 let, za ■riiio napako. — Janez .Murki.'-, krojač, r>f> let, za tuberkulozo. Zahvala. Za blagođvlno sočutju mej boleznijo in pri »miti i.ii.š.. ticpozabljoiio Ane Vrbič-eve rojeno Rus, za n.i,i >#i .1 ii..j u< i .-mi .\\.> lepega pogreba iz HiHtro v Itorovnico, lire k a čoaiitiiu gospođom, goi p. u., ^o.s|) i piiiiruviiiiii Hrclii-iin ui'ii xii n"Bl"\ h II. riilniii, ruxi.li ti'Hu uh novom, olokli imuni jiiilu po/.lu. .'im, tuko, H 'i lista •■• iiujIiii.'j.'Ku vonoiijiiiinkoKu plotivu, |.rojti hI.t M| /iiuj miiiio k'<' Idi Krn- im <■ i/.<•! ii»* t m žopoii rcnioiituirHkn um, nu ilr/.ku liro/, kljmu M nuvijuti , r. ilviijiiiin in krinluliiiin OklOpOn. I > roj o ^l.l |4| /il.ii »unio k1,1 H.Hli, u vuri/iru o.l ll.illlil.i/.llilll lili. lulo luku lllll. c 1 1 .11 11 - i i III >.<< • ItUJlIll /II o. 11 UJMI IJi- ur, moro hr pombitl v ii.ijiil.'K.uitlloj milil, «1.1. l.m, ltrguliraiia uru /n luuliii t. lujiululju, moru nu tu.li ii|.u-ruliiti kot uru M l 1 11,1 1111/.0, projo «1.1. I'2, k-lno uro, Ui povNoil 11 nj 1 ■ ici ij hinili' i cl i lik rn 1 vi , iit 1 j r.t- |ir«-j«! Iiu 1111.1-jio.o ulirno uh zcioluj u/.i m. «'i iu lirmo. Solnčniki in dežniki. (Iz Milana v Italiji.) Jiilni hoIikiiiI. 0ff jiiiniu iin|h 1I11 ..nu, |.i.ji. ulil 4, /1I11J milini kI.I -. J01I1I1 ilulijuii 'n lilulli-ilr* mli 1 .11 1 11 .1. i-111 u.l kiiiu-mrliru lil nujlliiojo rusuliii luilnru, prt.Ju uiti. 4.Ml, gr.iluj |>u ouluo Klil. |.m. Jo.lun il\i)lt>lt -Htihu-Hlli /11 Konl'o'1« ll> K"»l"'. poiluluvljoli lil v vkoIi liurvuli, K Kupi.njui um ml kiiiii-hroluu 111 voll/.iou ■ tulio Hulilo m1'1 Dežni plašči od proževine in ogrtači. Oni Ir.vruliu tKifilm. /ti žil MMMttC. tljioi-oli«- IhIii imtmif, Iml pfflVO i;t-li>llu> Mrrhn,. ,111 mul nt Ji- IiiI.ii f/i>tnvi>, ilil m h trm fitvint itlivr^tijrmi), norrr lnluj in hfrs mi>fi-ln- mi nj tinti, «iA<> hi mirnima in-mlji- <>• itiittt. I'j p...1 ili .nu i. 1 it rilir 111 HOfv u.l lirituui ju Hril.ru k •/.»-■toiij pri.lo.liiiiiiin 111 k mlini, pripiuliijuciiiu tlivumi, vsu ■ kupuj projl h' "i "'"j mini.1 nI .i.Illl. II jtuilntulliiiv |lu. 1 u.l l.riliiiiijii-iiiiiliiu, projo h1- '>, ailaj Hinim h'- 1-7fi. U lulu Inkih milnici-v rit noti; jirojo Kl. 4.Ml ..In ■nuni Kl- 1.7A. 1 jiimiin tu Hlmlhur o.l liritiiinjusrol.ru , prnju 4, r.iluj gL 1.10, I |>ur Hvi-rniknv u.l I. r 11 u 11 iju-nroli ru, prijo hI a.Mi, «Jaj l.'JO. I vmh m Jnjvi\ |>rojo d.i kr. mluj Ho, I * rolMO i«i mizii 01I linluiiijunrnlirii, proju h'. *t ruluj huiiiii k'- 1 ■*<•• I njiuilii xii !"'/•• 1 In mil, j.r.ijo |(l. •.' ..... uiluj huiiio 7Ti kr. I lnirtijlmii'ij m Ji.tih in ntjf, projo hI. m, /..tuj hbiiio tfi. 4.0(1. i /»/.iniIuj muiiio |g kr. Najohmaiiiljivejsi, iiujriucjAi ponarejeni briljantni iišp f fMI*ll'l'. kl Hll »i/IIUOIIJO o.l UlljVO.JlIl po/.nuvulo..v iiiiioliun t. nu nvotu lt.it iiujiih|.oiIiiiho, kur ho Ju iIuhIoj v toj Htruki ladolavajp, ju nuli iiiiijitKu ni.liiiiH-H4 iiliriimi v tu luuiioiijoli, iiu hi /11 ilruH« ln.l.u kupljoiii pritvl Imp ./.-lioilrino, kor 111 jo.l.m /lutiii r.-l.uu »volu 1.0 inon lil. pOBUl j...uli Iu iljiintov 01I pruvili ru/.lo.iii, uko jili 110 pu.lv 1/0 projo iiujiiuluii. iiojoniii pioiHkiivui.j.i. Celi Iihji ukovui. jo h pi..iui. ilu.llili' /lutoni. I luilji.iil.il |.|i.tnii, 111.j im v i-1 ..i n. 11ujll110j1.il y. Intii r.iiHuni huiii.i h', 'i- 1 1 .i In iljiiiitiiili ..i. 111. • /. j..lniiii uli ilviniu liiHoroiiiu v polnil oj..n.111 nroliruoiii ..kovu, «1 2.lili. I liriljni.ti.il lirohii /. >.'. noh«. k..111.-ni, hI- 'J.fiO. 1 l.l ilji.l.llil l> H'. lilijo, l, iiujlopn.i lu.uliii /.lulu, huiiio gl. 1,50, I liriljulit.il kri/.-i- /.11 v 1 nt 1 lopcj ulillki, nuiiiu hI. Ii I liriljuiiliiu 1 unuk viru huiiio nI. il.hO, Juku iiI.i.hiiiiIjivu. 1 In iljuiitni illjiiilrii 1 uh i.jniiiii /,u Ina.' Ki- B.Mi 1 pur lniljuiiti.il. j ni 1'<•. iji.Kli v ku Iuho hI. U.l,ii, niijiuiulor ■ lllHll l.'h'i »volu. 1 vii-1/i.'i. okolo v 111I1. 1/. .luuliii. /.lutu, niijIliHjni. plotivo, pi.jo h'. /•'••! h.inu. J ... 1 KratM vi'ri/11-u M iu.,, 1/. iliiiililo /.lutu, pnjo hI- f>, /iiuj h'- I-.'" Nevrjotuo ali resnica jo I Jedna cela oprava za gospe i #>««/.-#/«#//#>. mohIojo. u i/, jo.lun toiihkn uprnvo 1/ priTOboJnom (raOOi kroh .1111 uli tuku /v.nioHu rUlklga plut nu ■ iiiiioHiin illpon in nujino.loi 11ih0h11 kroju huiiio hI- B.7Š, kjor ju nu huiii.i /.u ilolo pištolo K1- H. Jadna Ana opratvn h kramo nalllpanln plaMakon i/. pruvoliojiioHU krot.mu uli riiHkon« pliilnu MUHO hI ■• •<', k /11 huiiio .lolo ho jo pliioulo II. I J. Niijprnktiriiojno jo, da ho tu opriivu vuiikrj nnH|.d pri-Htulo in hroz ujili I,iti no moro. Kumili iiiuoHo proilujo priporoou ho iiiijIiitrt.jAu iiaroiilin. Tega še nij bilo! 2000 komadov pravih angleških p t a i d o v za pot. f Minulim. ) Ta 7.11 ilouui in pot in.oiiiiuitim potrabtui raO m« prlpo. rinili Hilini p. u. prebival.....n lo ili/.lu. VhI ].tulili Hii r.u proilujo huiiio llutajno k 1111111 iIohIi, ho i/ nujlliii.jr... in uujluzjn HiiHloHko ph.nI l kit.....o, juku voliki in Hiroki , tu.li kot polu., pokrivalo /.u uputrolnli iu ho j...Im. loto kumtojo moro «1 Morah Ia ta lavnim tkanina napraviti oola Kur.iuroi>u. l'rojn ho .lih h'- m iiu h., /.tuj huiiio h'- 'lo kriiHiio iiljrni- nitki- ho h priiHlo roko 1111 plih... ■Ukana, riaoki ho bi dunajikik ...tov, u m paloev liroka, la> V edini v ukii.l. iiiijul. /u l.p.1 u.....iuoi.li, v Iiii.li 1-volji'in in ..ini.1 ..u.um olap .mit. ..kt.uh. Ti niiko k 1 .m.- tHiiko h.,i.....1 dvorano, ter »o ..u hi..- odi nikdnf i., podala Obuvalo z a gospode in (Dunaj.) gospe. RaJunaJ« obuvulu »»•!.-< j., kuj«, iivakrul Honit... /. ■ uit .1 pu.lpl.iti, nujHuliiliiojHo iliinujnku ilol.., pur y.u „-onpiulo p., ild. im,, /u goapa hI.i B.BA, vm oravlji v najaorajlaj iiu.iluriioj li.m.ini. Pri i.iii.m Iu ii.liii ili/inu in iluljimi m vitino noge, uh puk i nu tj pripoBiuii nu ogled, v.i envUi ».> p rajo ilvukrut vou hluli. •.'uiio t no ,1 to v aini rik.uiskih svilnih natikačev in uogovic i I ilinli I h l*i e . f j/«4'ff Af>, liaj/.iliitvijhu iK.M.jn, lil.uli BOgO iu 1'Opijo )uil, ti purov h' IM', lioguviio H puri. hI- ' , lita N ji .Ii.>.l,m tono, v iiujiiiuiloii.ijili liojuli, lulu/lui pluto, nI..., altu in piHuliu. Se joilonkrat iiriporot-unio HpoitOVanJin čitutcljnii, tO dobro in samo jedenkrat v življenju kozočo so priliko porabiti iu naročbe tako hitro In mnogobrojno kolikor jo mogoče pripoalati, lJi) Kuslor z• sv tja poutetbe in- posojajo* l/.Uuifelj iu ui«>Juik iVl.iitou Ai ime. 1 I U.li.i iu tlHk „N..lt.iilic i .. i,. lllt. ". 982269