Političen list za slovenski narod Po pošti prejeman velja: Za eelo lato predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i (ld., ia j »den meiec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za calo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., ia jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedlelja) v ,,Katol. TIskarni", Todnlkove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vrednistvo je v SemeniSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 ari popoldne. J^tev. 273. V Ljubljani, v sredo 27. novembra 1895. Letnil* XXIII. Državni zbor. Na Dunaju, 26. novembra. Proračunski odsek državnega zbora je imel v ponedeljek sejo, v kateri so bile mej drugim na vrsti .visoke šole". Poročevalec dr. Beer omeni, da je potrebščina za visoke šole večja za 550.000 gld., ter zahteva, da se prej ko mogoče izvrše potrebne zgradbe v Pragi in na Dunaju, da se pomnoži število profesorjev na tehniških šolah, urede in zboljšajo plače visokošolskih profesorjev in da se reši vprašanje o stanovskem naslovu tehnikov. Naučni minister baron Gautsch naglaša, da se bodo v kratkem zboljšale razmere učiteljskih kandidatov na srednjih šolah, ker je ustanovljenih več novih mest in ker pojde v pokoj več starih profesorjev. Dalje bode kmalu v veljavi hov učni red za medicince in, kakor upa, bodo s 1. januvarijem leta 1897 zboljšane plače vseh drž. uradnikov, torej tudi profesorjev. Posl. L u p u 1 naglaša potrebo medicinske fakultete na vseučilišču v Crnovicah. Posl. dr. Herold zahteva drugo češko vseučilišče na Moravskem in dovoljenje medicinskih hospitantinj na češkem vseučilišču. Posl. dr. Kaizl želi češko predavanje ua tehniki v Brnu ter poljedelski oddelek na češki tehniki v Pragi. Posl. K 1 u n spominja, da je pri letošnji proračunski razpravi zahteval izredno stolico za slovenski jezik na graškem vseučilišču. Tedaj je obširno našteval vzroke. Graško vseučilišče je po svoji ustanovi določeno za obe narodnosti notranje Avstrije ter je poleg nemških visokošolcev obiskujejo tudi slovenski in hrvatski. Dva milijona prebivalcev v tostranski državni polovici nima nobene visoke šole, zato je pač skromna zahteva, naj bi se v Gradcu ustanovila učna stolica za slovenski jezik in slovstvo, in do-i LISTEK Pravljica o potresu. Spisal Kdorkoli. (Konec.) 2. »Kaj pa ti misliš o potresu", vprašal je starec Suholjo, ki ga je peljal v njegovo platneno stanovanje. „Da so ga škrateljni naredili, očka". Mož obstoji. „Kaj ti to res misliš?" BI no, zakaj pa ne, ha, ha! Cemu se pa tudi zdaj ne smejete". Suholja je namreč mislil, da je naredil Bog si ga vedi kako dober dovtip. Toda starec se je, ne zmeue se za njegovo opombo, približal s sivo brado Suheljinemu ušesu in šepnil: „Kaj pa ti misliš o škrateljnih?" .Jaz si mislim, da so bili prav dobra bitja, ki so nas ljudi le zato zapustila, ker smo bili proti njim kaj nehvaležni in smo jim dobroto s hudobijo povračevali." .Ti to res misliš?" .Gotovo". .Poglej, poglej! Tega pa nisem verjel, da bi ne* bili vsi ljudje gumpci. Jedno izjemo sem vse tični profesor naj bi se oziral tudi ua hrvatski jezik. Prejšnji in sedanji minister sta izjavila, da sta naklonjena tej zahtevi, in tudi poročevalec ni proti tej zahtevi, toda doslej se ni nič zgodilo. Govornik iznova to stvar priporoča naučni upravi, s prošnjo, naj se za dotičnega profesorja določi primerna dotacija. Ta profesor bi moral biti ob jednem član izpraševalne komisije za srednje šole, ker bi najbolje mogel soditi o strokovnem znanju kandidatov. Poslanec K1 u n dalje omenja dogodkov na graškem vseučilišču povodom inaugu-racije rektorja Graffa. Poleg nemških akademiških društev so v Gradcu tudi dijaške zveze slovanskih visokošolcev, slovenskih, hrvatskih, poljskih in srbskih. Ta slovanska dijaška društva so se tudi hotela udeležiti inauguracije novega rektorja na slovesen način, to je v koroni. V ta namen so pri rektorju vložili prošnjo, v kateri so obrazložili, da so vsa akademiška društva jednakopravna in da so bila tudi slovanska dijaška društva povabljena k slovesnemu otvorjenju nove vseučihške palače povodom cesarjeve navzočnosti. Rektor pa je sedaj odklonil njihovo prošnjo z opomnjo, da načeloma sicer prizna opravičene njihove želje, a da jim z ozirom na dosedanjo navado ne more dovoliti udeležbe v koroni, ker bi imela morda neprijetne posledice. Ko so mu zastopniki slovanskih dijaških društev odgovorili, da ne morejo biti zadovoljni s tem odgovorom in da bodo objavili vso stvar, odgovoril jim je, da jim ne more pomagati, ter prosil, naj smatrajo svojo prošnjo kot nepredloženo. Drugi dan 29. oktobra t. 1. so prosili slovanski vseučiliščniki, naj bi jim dovolil shod vseh slovanskih dijakov v vseučiliškem poslopju. Toda to prošnjo jim je odklonil. Govornik vpraša ministra, če so mu znani dogodki na graškem vseučilišču in kaj hoče ukreniti, da poravna stvar, da varuje pravice slovanskih dijaških društev in da ublaži narodnostna nasprotja jedno našel. No, vidim, da si tudi bolj molčeč in mislim, da ti smem zaupati neko skrivnost, katero bodo verojeli pametni ljudje. Toda to ti pa rečem : Jezik za zobmi 1 Pojdi z menoj!" Suholja je res imel jezik že pred zobmi, zato je hitro zaprl usta in bojazljivo stopil v starčevo stanovanje. Polmrak je vladal v sobici, ki jo je razsvetljevala le majhna svetilnica, stoječa na visoki omari, črno pobarvani in prislonjeni k majhni hrastovi mizici, na kateri je ležala velika, stara, na oglih oguljena knjiga. Odprta str&u je kazala neko čudno pisavo .. . Starec je hitro vzel velike, starinske očali, ki so ležale na nji, iu zaprl knjigo. .Tu vzemi prdstor," je dejal Suholji, Ki se je tršsel po životu celem In plašno zrl v oči mu. „Tukaj sedi In pusti prost entree besedam mdjim. Od kod sem, k&j sem, kdo sem, ta vprašanja Sem brfll v očeh sosedov, bral sem v tvdjih, Ko ste me pozdravljajo srečevslli. Le tebi bom odkril skrivnost skrivnostno, Le tebi pod gotovimi pogoji: Da boš molčal kot zid, ki nas obd&ja, Da zinil nikdar mfljega im6na, In da nikoli učenjak ne bodeš. ter omogoči mirno občevanje slovanskih in nemških dijakov. Naučni minister baron Gautsch odgovarja dr. Heroldu, da bode skrbel za hitro razširjenje obeh vseučilišč v Pragi. Gledž hospitantinj omenja, da že po sedanjih pravilih sme docent dovoliti pristop ali ne. Minister ne ugovarja potrebi češkega vseučilišča na Moravskem, toda za to treba najprvo pripravnih prostorov. Nasproti poslancu Klunu odgovarja minister, da že sedaj izvrsten lektor predava na graškem vseučilišču slovenski jezik in slovstvo; sicer pa bode skrbel, da se ustanovi posebna stolica za ta predmet. Kar se tiče dogodkov v Gradcu povodom rektorjeve inauguracije, je minister že dobil pojasnilo. Sedanji rektor je postopal po stari navadi ter povabil le ona dijaška društva, ki so bila prej vedno povabljena. Minister meni, da to vprašanje ni v zvezi s politiko in da je najbolje, da se ta stvar poravna v vseučiliških krogih. Poslanec dr. K 1 a i c priporoča izredno stolico za hrvatski in srbski jezik na dunajskem vseučilišču io ugodno rešitev prošnje deželnega zbora dalmatinskega glede olajšave za slušatelje na zagrebškem vseučilišču. Politični pregled. V Ljubljani, 27. novembra, Razveljavljen sklep opavskega občinskega sveta. Včeraj smo poročali, da je občinski svet v Opavi sklenil resolucijo, v kateri obsoja postopanje vlade povodom izvolitve dr. Luegerja za dunajskega župana. Koncem poročila smo izrazili slutnjo, da bode ta sklep ravno tako razveljavljen, kakor je bil oni glede celjskega vprašanja. In ta naša slutnja se je uresničila. „N. Fr. Presse" se namreč poroča iz Opave, da je šlezki deželni predsednik razveljavil sklep opavskega občinskega zbora, Tak6, ti si obljubil . . . Torej vedi, Da sem Inego, škrateljnov tovariš, Ki bivajo pod zemljo, zadovoljni, Da daleč so od mrzlih src človeških. Tam rudo kopljejo, tope, in složno Živč več tisoč let in bodo žili, Dokler ne vrnejo se v črni K&os. Naš kialj prebiva v krasnem zlatem gradu, S kraljico čisto kakor solnce vaše, Ko ni z oblaki čelo omračeno. Kraljestvo branijo mu zvesti drugi, Vojniki čvrsti, trdni kot železo. Naj prišel bi sovražnik še močnejši, Naj bi pridrl z vojsko še trikrat večjo, A ne bi zmogel naših src junaških. A prišel ni sovrag krepftk in močdu In ni z vojsko pridrl še trikrat večjo, Le prišel je potuhnjeno in skrito In vsakemu govoril je na srce, A ue na vest, ki je sodnik dejanjem. A kdo bi se ustavljal krasnim mislim, Ki tečejo kot sladka tekočina, Ki vejejo kot zelir pomladanski. Strupina je čarobna tekočina In z&ir se spusti v orkiln tuleči, A sladke misli v strast pogubljajočo. češ, da je ta sklep nepostaven in ne spada v njegov delokrog. — Ta vest seveda ne bode nikogar presenetila, ker ve, da v Opavi vladajo v mestnem zboru antisemiti. Nameravan udarec na nemške socija-liste. Kakor se iz Berolina brzojavno poroča, se je vršila predvčeranjim stroga hišna preiskava pri vseh socijalističnih državnih poslancih ter zaupnikih in vodjah socijalno-demokratične stranke. Jednake preiskave so se vršile tudi na deželi. Preiskovalna komisija je zaplenila vse akte in vsa pisma ter je izročila policijskemu predsedstvu. S tem činom hoče vlada dognati, so li posamna socijalistična društva mej seboj v kaki zvezi, kar je namreč po § 8. družabnega zakona strogo prepovedano in kaznjivo. Zvršilo se je nad 80 preiskav, mej njimi pri poslancih Auer, Singer, Bebel, Fischer in v vredništvu lista „Vorwiirtsu, torej v najvažnejih gnjezdih soci-jalue demokracije. Poročilo konečno omenja, da je policija v 54 slučajih našla pisma, katera njeno slutnjo popolno potrjujejo. Ker ima sodišče na podstavi omenjenega paragrafa tudi pravico razpustiti taka društva in ker je vlada že zdavna uvidela veliko nevarnosti, ki jej pretč po socijalni demokraciji, ni izključeno mnenje, da bode porabila to priliko in razdejala socijalistično organizacijo. To delo sicer ne bode lahko, ker je socijalizem že preveč vkoreninjen, in mi tudi jako dvomimo, da bi tem potom ustavili razširjanje socijalne reformacije. Vere in kruha cskrbite ljudem, pa ne bo treba takih neplodnih preiskav. Francoska zbornica. Francoska poslanska zbornica se je posvetovala v včerajšnji seji o na-daljnih točkah proračuna. Zunanji minister je zahteval kredita za ustanovitev novih konzulatov na Kitajskem ter v daljšem govoru utemeljeval potrebo imenovane ustanovitve iz trgovinsko-političnih ozirov. Ministru Berthelotu je nasprotoval posl. Reinach ter spominjal na Gambettov program, v katerem je ta izražal željo, naj bi zbornica vedno delovala na to, da se ne pomnože državni stroški. Jednakih mislij je bil posl. Delafosse. Ta je povdarjal, da ni zadosti, ako se štedi samo z denarjem, marveč je treba varovati tudi delavne moči. Kot odločen konservativec je strogo grajal obstoječe šolske razmere ter rekel: „Mi zahtevamo prostost, kakoršno uživajo v Belgiji". Konečno je izražal željo, naj bi se prepustila ustanovitev normalnih šol občinam samim ter utemeljeval svoj predlog s tem, da je pojasnil žalostne posledice sedanjih brezverskih šol pri mladini. Socijalist Gendre je zahteval jeduakomerne razdelitve davkov ter finančnih preosnov na demokratični podlagi in se pritoževal, da sedanji budget nima nikakega demokratičnega značaja. Po nekaterih daljnih pojasnilih se je vsprejel proračun trgovinskega ministerstva ter debata zaključila. Španija. V Madridu vlada splošno vznemirjenje vsled tega, ker je občinski odbornik marki Cabrinana odkril nepoštena dejanja nekaterih odbornikov. Včerajšnja brzojavna poročila javljajo, da ostali odborniki, ki imajo še nekoliko poštenosti v 2iv6l med nami ni še dolgo časa, 2e je naščuval brata zoper brata, Da sta vzkipela v nemem, hujšem srdu Na potu se, med ljudstvom srečajoča, A ljudstvo je pritegnilo z obema. Naš kralj je mlajši, naš pa je starejši, Je vpilo ljudstvo divje in nesložno. In brat je zoper brata šel na vojsko, Veš, brat«, kaj je vojska, pa če tudi Ne veš, kaj je domača vojska, brate! Kaj so vseh vaših elementov sile, Ko umu vašemu je moč podložna, Brezmejno tu je njeno gospodarstvo. Brezmejno zlo iz nje se je rodilo, Da je pretreslo zemljo v nje osrčju. Da je pretreslo zemlje površino. Pa kaj bi tebi dalje popisaval, Kar si predstavljati ne moreš nikdar. Imeli ste pač hude čase turške, Ko Otomani k vam so v vas hodili, Noseč pogubo, smrt. razdjanje, ogenj; Dežela naša cela strašni ogenj 1 Kot nekedaj Aeneas je premagan Bežal iz ljubljene, goreče Troje, Zapustil sem kraj vojske in nesloge, Da čakam tukaj v miru in pokoju, Da vrnejo se zopet prejšnji časi. sebi, ne marajo več sedeti poleg svojih tovarišev in je vsak dan pričakovati razpuičenja mestnega sveta. Goljufija in podkupovanje je bilo že dalje časa na dnevnem redu mestnega zbora, toda nihče si ni upal javno izpovedati občinskih skrivnostij. Se le sedaj 8e je našel mož, ki ni mogel gledati nečuvenih ne-rednostij in si upal pozvati krivce na zatožniško klop. V takih razmerah ne preostaje druzega, nego da vlada energično poseže vmes ter pomete v občinskem hlevu. Občina bode pa seveda morala trpeti vse, kar so do sedaj zakrivili njeni nepošteni zastopniki. Turčija. Kakor vedno, tako tudi sedaj turška vlada po svojih glasilih zanikuje poročila nekaterih listov, da so v Carigradu prišli na sled zarotnikom, med katerimi je nekda tudi več višjih častnikov. Dalje zatrjuje turška vlada, da se je v šestih pokrajinah prebivalstvo papolnem pomirilo. Ob jednem pa vladna glasila vso krivdo nemirov zvračajo na Armence. Minoli teden so bili večji nemiri tudi na otoku Kreti. Vstaška četa je napala oddelek turške armade ter ga zapodila v beg. Turki so nekda zgubili 16 mrtvih in 20 ranjenih. Ker evropske države stražijo bolnika ob Bosporu, tudi Grška noče za-ostati, prežeč na plen nb razpadu Turčije. Dasi so jej države odsvetovale oboroževanje, vendar pripravlja tri oklopuice in več manjših ladij. Vzhodno vprašanje zanimlje v prvi vrsti Rusijo in Anglijo, vendar je tudi Avstriji veliko na tem, kako se reši. Cas je gotovo, da polumesec zatone vsaj v Evropi. Vojska, ki bi nastala, bila bi krvava, toda velicega kulturnega pomena : razni narodi bi se oddahnili večsto-letnega turškega jarma, luč krščanske omike našla bi pot v sedauje puščave, katere je steptalo turško kopito. Slovstvo. Salezijanski sotrudniki. „Salezijanski sotrudniki ali iskušeno sredstvo družbi človeški koristiti s po-spešefanjem nravnosti" je naslov lični knjižici, katera je te dni jela romati po Kranjskem. Ta knjižica je vsprejemnica v prekoristno, od sv. Očeta Leona XIII. tolikauj priporočano ter po cerkvenih dostojanstvenikih tako zelo pospeševano družbo salezijanskih so-trudnikov. Tiskana in podpisana je v salezijanski tiskarni v Turinu, kjer je sedež Boskovih (salezijanskih) naprav. Ondotno salezijansko vodstvo jo je namreč v veliki množici poslalo v Ljubljano mestnemu katehetu Smrekarju, da jo razpošlje zapisanim mladiuoljubom. Ker je tej knjižici namen napravi prekoristnega Boskovega zavoda tudi med Slovenci nekako pot pripravljati ter znamenita Boskova dela v blagor mladine, v korist delavskega stanu, v slavo sv. Cerkve in prid države pospeševati in razširjevati tudi po naših krajih, zato jo tudi mi prav toplo priporočamo. Komur pa bi se ne zdelo prilično ali umestno pristopiti družbi salezijanskih sotrudnikov ter pritrditi od vrhovnega salezijanskega vodstva v Turinu na ponudbo mu poslani vsprejemnici, naj blagovoli knjižico poslati nazaj, kakor kaže nadpisani naslov. .Zdaj bodeš tudi lahko razumel," končal je starec svojo povest, .čemu sem se smejal modrovanju vaših filozofov, ki se trudijo razjasniti vzroke nesrečnega potresa. Sedaj pa lahko noč, dragi prijatelj, pa ne zabi, kar sem ti zabičal." Komaj je mogel izpregovoriti Suholja: Lahko noč! Sam ni je imel nikakor lahke. 3. Drugi dan sedi Suholja za mizo, srkajoč hladno kavo. Kar se pomoli skozi platneno steno gosto ob« raščena glava baraškega preglednika. „Dobro jutro! Ste že po koncu?" .Kakor vidite." .Veste, kaj je novega? V baraki V. se pa kar vse vprek toži, jedna stranka drugo." „Zakaj neki?" .1, saj veste, babnice so babnice. Ženske so se spričkale zaradi .... pa kaj bi vam pravil, poslušajte, ali jih ne slišite ?" Res, iz sosednje barake bilo je slišati več ženskih glasov in kake tri moške. Druga drugo so hotele prevpiti. Naj mi oprosti blagovoljni bralec, če ne navedem pogovorov, ki so se tačas slišali, kajti imam več razlogov za t6. Prvič, to niso bili niti pogovori več, niti kaj druzega človeškega; drugič, bojim se, da bi mi kdo s kakim .Cmokavzarjem" ne posmodil. Kratko — prepir ni bil klasičen. Glede plemenitega namena ter prebogatih duhovnih miloBtij družbe salezijanskih sotrudnikov pa je upati, da bo napovedana vsprejemnica brez znatnih izjem vsem prav dobro došla. Deželnozborske volitve. Iz Metlike, 26. nov.: Volitev se je vršila mirno, in ni bilo pri njej nikakih posebnih nerednostij. Oddanih je bilo 123 veljavnih glasov. To nam kaže, kako veliko je bilo zanimanje za to volitev. Na obeh 6traneh se je zadnje dni jako agitiralo, na jedni strani z resnico, na drugi z lažio; na jedni strani se je kazala verna udanost sv. cerkvi in njeni duhovščini, na drugi strani se je mnogo zabavljalo zoper škofa in duhovščino ; na jedni strani so stali nezavisui Metličaui, značajni katoliški možje, njim nasproti so bili brezverci, liberalci in njihovi suž-njiki. Mej agitatorji nasprotne stranke sta se najbolj odlikovala klobučar Trček in trgovec Rajmer. Vzlasti zadnji je igral čudno vlogo. On je bil namreč prvi, ki je pismeno pozval g. viteza Savinschegga, naj prevzame kandidaturo. Toda, kar veter potegne od druge strani, in ta .značajni" mož postane naj-strastnejši agitator Tavčarjev. Žalosten mu spomin ! Da tudi .generaladjutant" Fieischmann ni miroval, tega bi menda še omenjati ue bilo treba. Izid volitve je bil časten za Metliko. — Belokranjska metropola je pokazala, da šteje mej svojimi prebivalci še štirideset mož volilcev, ki so gospodje svoje volje iu svojega prepričanja, mož, ki so in ostauejo verni katoliki in dobri Slovenci, vredni sinovi svojih slavnih dedov. Slava jim ! Ta volitev je za Metliko velikega pomena. — Doslej je vladal v Metliki, kakor kak turški paša, tajnik Leopold Gangl s svojim adjutantom. Trikrat se je vsakdo premislil, predno je kaj storil, s čimur bi se bil gospodu Ganglu zameril. Sedaj so se razmere popaluoma spremenile. Metlika se je prebudila iz svojega spanja in sedaj v svoji večini prosto diše. .Slovenec* je že poročal, kako nepostavno se je vedel naš mestni odbor glede na to volitev. Županstvo je sklicalo izredno se)o, v kateri so morali odborniki podpisati izjavo, da hočejo Tavčarja za svojega poslanca. Včeraj pa je večina metliških volilcev glasovala proti kandidatu, za katerega se je jednoglasmo izrekel mestni odbor. S tem je odbor dobil zasluženo nezaupnico. Bo - li iz tega tudi izvajal posledice? Mej tistimi, ki so dr. Tavčarju oddali svoje glasove, je bilo gotovo polovica takih, ki so obsojali v svojem srcu, kar so storili v dejanju. Z* take može nam ni nič žal. Iz srca privoščimo dr. Tavčarju njegove volilee in prav tako volilcem dr. Tavčarja. Nam pa je v sladko tolažbo, da tudi v dolenjskih mestih že klenka liberalizmu in da bo kmalu tudi nam izišlo solnce prave slobode. Iz Črnomlja. Dne 25. t. m. smo imeli po mestih volitve. Pri uas je bilo v volilskem imeniku zapisanih 94 volilcev, izmed teh se ni udeležilo volitve 20. Izmed 74 glasov jih je bilo 16 za Savinschegga, 58 pa za Tavčarja. Razmerje med pristaši liberalne Hm, slovenska zadruga, smejal se je Suholja. Starcu-sosedu pa to ni bilo nič kaj po volji. Ko je preigral vse taste svojega organa od dvakratčrtanega c do jednočrtanega fis, skočil je iz barake in za-vpil: .K&j ne bode nikoli, miru, kali? Zlodjeve babnice ! Kot da bi imele s kolomazom polite jezike! Da bi se vam odtrgali!" O starec - sosed! Da si vedel, kaj bo sledilo tvojemu karajočemu umovanju, skril bi se ne le v barako, ne le v daljni svet, ampak v svoje podzemeljsko stanovanje. Kaj to, če hodiš po cesti in ti ostra burja zaprši kopo peska v obraz! Malo po malem se ti oči vender izbistre in zopet gledaš vesel v božji svet. Kaj se je tebi zgodilo, bojim 8e povedati, ker presramotno je zate, ki si toliko skusil, a niti tega nisi znal, kakšne so naše ženice. . . . Ko sem drugi dan zopet pogledal k 'starcu, ni ga bilo več notri, in ko sem povprašal Naui, kam se je odselil, odmajala je z glavo: .Bog ve! Kar na jedenkrat je izginil." Le to je baje še rekel: .Mislil sem, da je tukaj boljše, nego pri nas, pa ni! Z dežja pod kap." Starca nisem videl več nikoli. stranke se ni dosti prtmeuilo; od katoliške stranke jih ni šlo dosti volit, ker kandidata niso poznali in se jim nikdar ni osebno predstavil kot kandidat. Tudi se je prepozno oglasil; še le zadnji teden se je začelo delati za Savinschegga, med tem ko se je dr. Tavčar že dolgo prej oglasil, sam dvakrat prišel v Črnomelj in zlasti je pomagala pijača, s katero so volilce napajali. Zadnjo nedeljo so pili oni, ki so bili za Tavčarja; pa tudi na dan volitve se je dobilo v Gradu pijače in prigrizljeja. Tako so nekaterim Cruomaljcem z vinom zmešali glave in jih ogreli za Tavčarja. Kako si znajo zmago izkoriščati, so pokazali takoj popoludne. Ko se je zvedelo, da je zmagal v dolenjskih mestih njihov ljubljenec Tavčar, so začeli streljati ; mestna godba je šla po mestu oznanovat veselje nad zmago. t 3 Dnevne novice. V Ljubljani, 27. novembra. (Oklic hišnim posestnikom ljubljanskim 1) Dobro vedoč, da z dosedanjimi nepovratnimi podporami in brezobrestno punapredščino države velikej večini hišnih posestnikov ljubljanskih, tudi če se vzame v poštev privatni kredit, ki ga zamorejo deležni postati, ne bode pomagano, volil je občinski svet v svojej seji dne 31. oktobra t. 1. poseben odsek, kateremu je naročil sestaviti in predložiti načrt peticije do vlade in državnega zbora za novo nepovratno podporo in brezobrestuo ponapredščino onim hišnim posestnikom, ki so vs]ed nedostatne dosedanje podpore potrebni in vredpi nove. Da bode mogoče to petieijo dobro utemeljiti in s številkami podpreti, treba pa je pozvedeti, koliko so posamezni hišni posestniki prvotno naznanili svoje škode, koliko so prosili ter koliko zagotovljene dobili državne nepovratne podpore in brezobrestne ponapredščine. Občinskemu svetu je d,obro znano, da so se v mnogih hišah že potem, ko so prve prošnje oddane bile, pri popravah pokazale mnogo večje poškodbe, kakor se je preje mislilo in da so nekatera poslopja, o katerih se je sodilo, da se bodo popraviti dala, vsled poznejših komisijonelfiih ogledov bila določena za popolno porušenje. Vse take slučaje treba je v novih prošnjah izrečno navesti ter s prilogami — izgotov-ljenimi po stavbinskih veščakih — dokazati, za koliko se je vsled tega Škoda povečala. Konečno pa naj hišni posestniki v svojih prošnjah ozirajo se tudi na ono 3 odstotno posojilo jednega milijona goldinarjev, katero je pooblastil državni zbor vlado, da sme v slučaju potrebe izposoditi hišnim posestnikom ljubljanskim za popravo po potresu poškodovanih poslopij. Ker je opravičeno upanje, da se za to posojilo dovolijo večletni oglaševalni obroki in da se zd-nje ne bode zahtevala? vsiratinska varnost, bode tudi z njim izdatno pomagano hišnim posestnikom in naj zato blagovoli v svojih prošnjah naznaniti, po koliko si ga želč, pri č,spa, ki je bil obtožeu, da je 25. avg. t. 1. v nekem prepiru vrgel tako močno steklenico v glavo posestniku Jakobu Resmanu, da je ta 6. sept. umrl. Torkar je sam pripozual dejanje ter rekel, da ni mislil Resmana usmrtiti ali poškodovati. Porotniki so ga proglasili krivim prestopka proti varnosti življenja, na kar ga je sodišče obsodilo na osemmesečni zapor. — Dalje je bil včeraj obsojen, in sicer na 18 letno težko ječo, poostreno z mesečnim postom, 26-letni delavec Luka Cik iz Vodic radi hudodtlstva nasilstva. Poslednja obravnava se je vršila pri zaprtih vratih. (Šolski pouk na Barji) prične se prve dni decembra t. 1. Upisanje učencev in učenk za dotične štiri oddelke je uže dokončano. Pouk v krščanskem nauku oskrboval bode trnovski duhovni pomočnik g. Ferjančič. (Gledališčni vlak v Zagreb ) Udeležniki za ta vlak, ki odide iz Ljubljana dne 8. decembra ob 6. uri zjutraj, se pridno oglašajo. Ker so vozne cene mdjj vse nizke in čas ugoden, bode Šlo izvestno mnogo izletnikov ogledat si novo hrvatsko deželno gledališko stavbo. (Zdravje v Ljubljani.) Od 17. do 23. novembra je bilo novorojenih 17. Umrlo jih je 12, med njimi 1 za legarjem, 1 za vrstico, 1 za želodčnim katarom, 2 vsled starostne oslabelosti, 6 za različnimi boleznimi ; med njimi 1 tujec, 1 iz prejšnjih tednov, 2 iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: 22 za ošpicami, 3 za tifuzom, 6 za vratico. (Iz Šmartna pri Krauju.) Due 20. t. mes. je dobro došel v Šmartin pri Kranju novi župnik vtle-častiti gospod dekan Josip Razboršek v spremstvu 13 duhovnikov radovljiške dekanije. Sprejem je bil veličasten. V nedeljo je bilo slovesno ume-ščeuje. Zbralo se je obilno število sosednih duhovnikov in drugih vernikov. Krasen cerkveni govor je imel preč. gospod dekan Anton Mežnarec. — Pri obedu je izročil novemu župniku gosp. Valentin A 1 i j a n č i č , prekrasno izdelan album nekaterih krajev Gorenjske iu podobe duhovnikov radovljiške dekanije kot spomin ljubezni in spoštovanja. Naj je tudi v Šraartnem blagoslovljeno njegovo delovanje I (Letošnji lov na deželi) je zlasti na manjši divjačini ozbilen. Vsled nastopivše zime in palega snega obnesel se je do sedaj plen osobito na zajcih in srnah kaj dobro, a zajci približali so se, kakor se nam z Notranjskega javlja, že sadnim vrtom ter se lotili mladega drevja, zlasti ondi, koder le-to še ni dobro zavarovano in zagrajeno. (Ugodna jesen) pripomogla je letos, da so kmetovalci in poljedelci preskrbeli se ob suhem vremenu s potrebnim nastilom in kurilom. Manj ugodna pa je bila jesen za poljske pridelke, kar jih je za časa zadnje povodnji ostalo bilo še na polju : večina teh je jela že v zemlji gnjiti in na našem trgu se zdaj nasledki že kaj čutno kažejo v pomanjkanju nekaterih živil iu nenavadni draginji. (Burja prevrgla vlak.) Iz Trnovega. Dva kilometra od trnovskega kolodvora na progi Št. Peter-Reka ugledali smo pondeljek 25. t. m. zjutraj vlak prekucnjen črez škarpo. Grozovita burja, ki je črez nedeljo vstala, prevrgla je v pondeljek zjutraj od 1.—2. ure po noči tovorni vlak št. 585 ravno na železnem mostu, pod katerim pelje državna cesta iz St. Petra v Trnovo. Vlak brojil je 50 vozov, deloma praznih, deloma obloženih, vozeč iz Kilovč v Trnovo. Burja treščila je 18 težkih vagonov kakih 8 metrov globoko pod železničen nasip na državno cesto, tako da je tudi za cesto ustavljen promet. Skoda je velika. Vozovi leže eden nad drugim, pod njimi polno raztresenega žita, hlodov, sodov itd. — Burja je na dveh mestih razrušila vlak, prve vozove za lokomotivo in zadnji konec. Velika sreča pri nesreči je, da vlak ni oseben ampak tovoren vlak, in da se ni nobeden človek ponesrečil. — Bavno na onih vozeh, katere je burja prevrnila, ni bilo nobenega paznika. Službujoči organi pa so iz svojih mest lahko pobegnili, ker se je vlak ob polomu ustavil. Le jeden zavirač (bremzar) Janez Vod-nov iz Postojne je sredi vozov v zraku obtičal. Prav malo je manjkalo, da ga vozovi stisnili niso. Čakal je v kleščih do 7. ure zjutraj na mestu. Se le ko se je zdanilo, izlezel je iz kritičnega bivališča. — Tudi brzojavno zvezo je ponesrečen vlak pretrgal, a se je naglo vredila in popravila. Nadzorni svet poslal je takoj komisijo pogledat položaj na lice mesta. Takoj so delavci gibati jeli in promet vršil se bo v par dneh zopet redno. Tekom 13. let prevrnila je burja na tej progi že drugič železnični vlak. Pač v žalostnem kraju obdeluje naš ubogi kmetič svojo revno grudo. — Komaj zemljo razorje in obseje, kar pridrvi silovit element in pobere zemljo in seme. Nepopisna je škoda, katero trpi leto za letom na polji, ob nasadih in poslopju. — Tudi to pot zapustila je burja svoje grozovite sledi. Videti je vse polno razdrapanih hiš in poslopij. Bedno ozirajo se siromaki po pomoči, če bi jim došla odkod, da si pokrpajo hiše ob bližajoči se zimi. — Ne odrekajmo siromaku pomoči in Bog nam ne bo milosti. (Iz Save) 26. nov. Nek neznau človek se je ponesrečil na železnični progi od Save j. ž. do Litije — brž kot ne je od Litije doli šel. Vlak ga je zadel v glavo, glavo je imel pretrešeno, kri v možganih — tak je komisijski parere. Klobuk je imel črn, dve kratki suknji, ena črna, druga siva; telovnik dober, črn, hlače rujave dvoje; svilnat robec za vratom, čevlje dobre. Star bi utegnil biti 34—40 let; imel je lep molek, pipeč, steklenico za pivo. Oprava se lahko pogleda pri sodniji v Litiji. Pokopan je na Savi ob j. železnici. (Zopet nesreča 1) Iz Ambrusa 25. nov. Dne 23. t. m. ob '/i3. uri popoludne nastal je strahoviti požar v vasi Primčavas, fare Ambruške. Ker je bilo le malo možkih doma — in skoraj nobenega gasilnega orodja ni bilo pri rokah, se je ogenj naenkrat razširil na vso vas ter vpepelil 13tim gospodarjem hiše in kozolce ter skednje, z vso klajo in živežem. 7 gospodarjem je zgorelo popolnoma vse. Zavarovani so le za male svote, v primeri z velikansko škodo, katera znaša do 25000 gld. Kaj bodo ubožci počeli zdaj na zimo?! Letos je po celi deželi tolika revščina — kje naj potrkamo za milo-dare? In vendar ne morem drugače, ker revščina je grozna, da apelujem na dobrotljivost blagih src. Vsaki dar se bo hvaležno sprejel in nepristransko razdelil. Prosim tudi p. n. g. poslance, ako morejo izposlovati deželno ali morda državno pomoč. Bog se nas usmili! Josip Lavrič, župnik. (Ljudsko gibanje na Kranjskem 1. 1894.) V minolem letu je bilo na Kranjskem 3560 porok, novorojencev 17.871, mrličev 13.924, mej temi 6857 moškega in 7067 ženskega spola. Ponesrečilo se je 127 oseb, umorjenih in ubitih 23, samomorilcev 22. Nad 70 let je bilo starih 2230 oseb, in sicer 1099 moškega, 1231 ženskega spola. (Nesreča.) Pri posestniku Antonu Šušteršiču v Rakitni službujočega hlapca Luko Petriča je 20. t. m. v gozdu ubilo drevo. (V Blagovici) je imel v nedeljo 24. t. m. po krščanskem nauku c. kr. okrajni živinozdravnik iz Kamnika, gosp. Zadnikar zanimiv podučen govor o raznih živinskih boleznih. Blizo 12 gospodarjev ga je prav pazno poslušalo, ker je predaval, kar je največ vredno, prav popularno in dajal porabljive svete, kako treba ravnati v slučaji bolezni. Ker so taka predavanja zelo koristna, bi bilo želeti, da se tudi druge občine zanje ogla^ in poprosijo pri c. kr. okrajnem glavarstvu, katero bode gotovo drage volje ustreglo. (Razpisana služba.) Na dvorazredni ljudski šoli v Predosljih je do 15. decembra t. 1. razpisana služba drugega učitelja z dohodki četrtega plačilnega razreda in prostim stanovanjem. Prošnje je vložiti pri okrajnem šolskem svetu v Kranju. * * * (Imenovanje.) Ministerski predsednik kot vodja notranjega ministerstva je imenoval inženerja Frana Grengg - a nadinženerjem in stavbinska pristava Otona Kleinhaus-a ter Antona viteza Spinler-ja in-ženerjema za Štajersko. — Dr. Jurij Schon je imenovan rednim učiteljem na državni višji gimnaziji v Celju. (Iz Slavine) 26. novembra: Po noči od nedelje na ponedeljek se je pri nas burja .obregnila" kakor pravi Pivčan. Pa kakšna I Več škode je naredila tod kot potres. Bučalo in treslo se je ko ob potresu. In da ni Bog ve kaj razločka mej hudo burjo in potresom, kakoršen je bil tod, nite drastičen dokaz: Bilo je letos za Veliko noč. Burja je piskala in ro-govilila, kakor zna le ona. Ko je začelo ob pol polnoči tresti (ob tistem hudem ljubljanskem potresu), zbudi nekoga, ki bo gotovo bral te vrstice. Pa misleč, da burja uganja svoje burke, obrne se na drugo stran in mirno dalje zaspi in se ne meni za celi svet. A silnejša še je bila burja zadnjo nedeljo. Kar je mogla, obrnila je narobe. Marsikatera burja je zjutraj na Katarinino kazala gola rebra, populila je cele šope slame in pometala polno opeke po tleh. V Kočah je podrla več vrat, jedne razklala na dvoje; v St. Ivanski šoli je tečaj pri vratih odtrgala in potem polno listja nastlala po veži; na postaji Pre-stranek je več šip potolkla, jedno okno vrgla na tla, in ob Pivki sem videl velikanska jagnjeta podrta na tleh. Pa recite, da ni bila huda! — Blagor jim, ki so na gorkem in pa pod varno streho! (Novo šolo) so pri Sv. Lovrencu blizo Ptuja prečast. gosp. kanonik in tamošnji župnik Meško slovesno blagoslovili. (Ob reki Dranji) pri Konjicah je v ponedeljek padlo snega za štiri centimetre na debelo, kakor je povedala mera na nekej klopi. * * * (Iz Celovca), dnč 26. novembra: Na tukajšnem glavnem trgu so vpeljali .Auerjevo luč", ki prav dobro ugaja. — Mil. g. knezoškof, ki se je v nedeljo dnd 24. t. m. povrnil z Dunaja, bode v sredo dn£ 27. nov. vmestil novoimenovane st. kanonike. — Zadnjega misijona v stolnici se je v nekoliko I udelež la tudi šolska mladina, za katero so se opra- vili posebni govori in potem skupna spoved, sevd z dovoljenjem pristoinih šolskih uradov. To pa hudo mrzi liberalno-nacijoualnim listom, ki kličejo na pomoč dež. šolski svet, naj on spregovori zoper to odločno besedo. (Dve nesreCi.) Iz Reke. Čitamo v reških no-vinah, da je razsajala tam v ponedeljek po noči strašna burja in da je prevrnila na ogerski želez niči nekai vagonov teretnega vlaka. Nekaj dni prej pa se je dogodila v Preluki pod Kistvo eksplozija, ki je provzročila velik zasip kamenja, ki je zasul nekaj delavcev. * * * (S Koroškega,) 26. novembra : Pravni pratikant pri sodišču v Spitalu, Oskar pl. L u š a n , je imenovan za notarja v Milstatu. — V Pliberci je bil dne 20. t. m. krščen neki 25letni Žid z Dunaja. — Novo mestno hranilnico hočejo prihodujo pomlad napraviti v Pliberci. — V Porečah se je ustrelil trg. pomočnik Lud. Marocuti zaradi pomanjkanja. — Posl. Elbl je predlagal v drž. zboru, naj se v Spod. Dravbergu osnuje posebna soduija. Potreba za to je pač velika 1 — „Bei uns Deutschen ist eine solche Opfervvilligkeit nicht zu fiuden." S tem bridko - kislim vzdihl|ejem objavljajo „Fr. St." po „Miru" darove za velikovško šolo. Radi verjamemo I — „Siidmark" bode dobila nove podružnice na več krajih Gornje Koroške, najprej v Greifenbergu in na Brnci. — „SchuIvereiuovci" so due 16. t. m. peli, pili, posebno navdušeno pa plesali ubogemu nemštvu na čast Podkloštrom. Glavno vlogo (tudi komedijantov) igrali so učitelji. Beljaški list zazua-muje kot posebno imenituost veselice, da se je vršila „in der Residenz Eiuspielers". S podlimi osebnimi napadi nam nikdo ne imponuje! * * * (Osebne vesti.) Okrajni sodnik v Novem Gradu, dr. Ernst Cristofoletti, je premeščen v Komen. — Okrajnim sodnikom v Novem Gradu je imenovan Josip Platzer, sodnijski pristav v Sežani. — Dr. R. Solla, profesor na gozdui akademiji v Valombrozi, je imenovan začasnim učiteljem na državni realki v Trstu. * * * (Električno mesto.) Nikjer ne porabijo toliko električne moči, kakor v mestu Great Falls v teritoriju Montana v Ameriki. Vozovi in kočije se premikajo s to močjo. Dobe se v tem mestu električne sesalke ter stroji za obrekovanje kamenja. V gostilni kuhajo jedila z elektriko, mesar se je poslužuje pri svoji sekalnici, kramar melje z električno močjo kavo. Tudi v privatnih hišah jo rabijo. Šivalni stroj se goni tudi s to močjo. Poslužujejo se je v kuhinjah ter. sploh za vsak slučaj in stroški niso veliki. Darila ljubljanskemu pomožnemu odboru za Ljubljano in okolico. XL. izkaz. Schneller & Mttller v Chur 9 gld. 55 kr.; občinsko predstojništvo v Aiblu 5 gld. 22 kr.; B. Pfl tum v Pasavi 10 gld. 31 kr.; zbirka Viljema Seethaler v Olomucu 21 gld.; H. Dauneberg-ova knjigarna v Stetinu 1 marko = 58 kr.; H. Wol-dag v Hariburgu 1280 mark =» 7 53 gld.; skupilo nekega literarnega, po knjigami Orell Fussli v Zurichu podarjenega dela 10 gld.; Avgust Sirasser v Avgsburgu 40 mark = 23 gld. 50 kr.; županstvo v Tulluu 80 gld., skupaj 167 gld. 69 kr., s že izkazauo svoto 72.024 gld. 6 kr., skupna svota 72.191 gld. 75 kr. Društva, (Učiteljsko društvo v Konjicah) je, kakor se nam piše, gospuda Pavla Leitgeb-a imenovalo Častnim članom. Odlikovanec je društvo vodil skoz veliko let kot bivši nadučitelj v Ločah. Ko je postal okrajnošolski nadzornik, ostal je na svojem mestu m ob enem še tudi društvu načelnik. Toda razmere v novej službi so ga prisilile, da se je preselil v Celje. Iz novega bivališča svojega je rečeuemu društvu pisal, da mu njegovi opravki sedanji ne do* puščaju društvu več načelovati, pač pa da vendar-le želi istemu ohraniti dosedanjo naklonjenost in pomoč. Vsled tega si je društvo izbralo novo vodstvo tako-le: Gg. Ludovik T r i b n i k, nadučitelj v Zrečah, načelnik, Jakob J u r k o, učitelj v Zičah, namestnik, Franko S n u d e r 1, učitelj v Zrečah, tajnik, in Alojzij Seidler, nadučitelj v Konjicah, blagajnik. (Slov. posojilnica v S t. Jakobu v Rožu) je imela v minulem 23. upravnem letu 1895 (od 1. sept. 1894 do 1. sept. 1895) 356.178 gold. 91 kr. denarnega prometa. Vložilo se je med letom 40 237-78 gld.; vzdignilo 80.109 73 gld.; izposodilo 123.731 gld. in povrnilo 123.543 23 gld. Bilanca kaže posojilničnega premoženja 207.804'99 gld. in sicer: posojil na meniice 116.820-80 gld., vknjižena dol>.ua p'sma 72.203 80 gld.; društveuih ulog udov 90.573 33 gld., hrami, vlog 97.680 08 gld. Uradnih stroškov je bilo 1846 05 gold., čistega dobička 293 40 gld. Udov je bilo 1428. Občni zbor je pooblastil odbor, da zniža obresti, iu sicer na menjice na 5l/s°/o< na dolžna pisma 4'/«%• Dajalo se bode vložinam 4'/» °/o iu hran. vlogam 3'75°/0. (Vabilo k veselici.) katero priredi ženska podružnica Staritrg-Lož družbe sv. Cirila in Metoda v Starem trgu dne 1. decembra 1895. Vspured: 1. Petje. 2. Gluma v jeduem dejanju: „Oče so rekli, da le!" Preložil F. Končan. 3. Prosta zabava iu loterija. — Predstava in petje se vrši v šolskem poslopju, prosta zabava in loterija pa v prustorih gospoda Benčine. — Začetek ob 7»8. uri zvečer. — Ustopnina za osebo 20 kr. — Ker je čisti dohodek namenjen družbi sv. Cirila in Metoda, se preplačila hvaležno sprejmejo. — K obilni vdeležbi uljuduo vabi odbor. („ K a t. - p o 1. in gospodarsko društvo za Slovence ua Koroškem") je zborovalo minulo nedeljo dne 24. nov. v S m ar je ti ob Ve-likovcu. Smarjeta je še nekako središče nemčurstva ; tem večje je zato naše veselje, da se je zbralo toliko mož tudi iz daljnih krajev, celo iz D,ekš in Tinj v prijazni Lavretovi gostilni. Bilo je navzočih okrog 150 vrlih slovenskih kmetov, med njimi 6 duhovnikov. Viadni komisar ni prišel. — Predsednik shodu, vč. g. župnik Treiber s prijaznimi besedami pozdravlja navzoče in pojasni namen in pomen našemu shudu. Kapelan J. Rozman v daljšem govoru kaže, koliko rau je vsekal pogubni liberalizem kmetskemu stanu, stebru cerkve, naroda in države. Posebno omenja hberal. gospodarstva v domači koroški deželi, zidanje bolnišnice (usmiljene sestre!), Peitlerjev predlog glede uotarijata itd. Po moček, da si pomaga kmetskemu stanu, pa so dobre volitve. Gosp. urednik F. Haderlap v zelo po liuduem govoru najprej ovrže nekoliko navadnih ugovorov nasprotnikov proti naši stranki (da „huj skamo", itd.) in opisuie upliv liberalnih naukov na domače in javno življenje. Kaže, kako so liberalci snovali postave le sebi v prid, osvetli pogubnosti proste kupčije in obrtuije itd. Lepemu govoru je sledila obča pohvala. —Vč. g. vikar V. Podgorc kaže pogubnost liberalizma zlasti z gospodarskega stal šča iu z mnogimi zanimivimi izgledi tudi iz naj uoVe|šega časa pojasni veliki in toliko škodljivi vpliv židovstva. S posebnim zauimanjem so kmetje poslušali izvrstni govor svojega ožjega rojaka! — Po sklepu pomeni.ivega shoda zapel je domači želinjski pevski zbor točno in dobro več slov. pesnij. Zadovoljni s tem, kar so čuli in uavdušeni za dobro stvar razšli so se kmetje iu shod bode gotovo obrodil dober sad. — V istem času, ko smo mi zborovali pri Lavreju, imeli so nasprotniki ,schulvereinskil shod pri Raku v isti občini. Hoteli so s tem nekako ovirati naše zborovanje, a povsem brez uspeha! Pri nas zbrali so se vrli kmetje, pri nasprotnikih nedeljski lovci, ki so predpoluduem poskušali svojo srečo z zajci (6 so jih dobili!), popoldne pa s kozolci. Pomagali so pri tem Velikovčauom tudi v večjem številu došli Celovčani. Ostali so .gospodje1 pa sami z nekaterimi ,kmeti', katere so si naručili za stsfažo. (Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju) poslal je gospod Janez Munda, c. kr. okr. živinozdravnik v Brežicah 20 gld., katere so darovali gospodje: France Gerec, trgovec v Pišecah, 1 gld.; Iv. Ger-iovič, veleposestnik v Dobovi, 1 gld.; France Gre-gorevčič, veleposestnik v Malem Vrhu, 50 kr.; Fr. Podviuski, kmet v Globokem, 50 kr. V Brežicah pa so darovali tamošnji rodoljubi gg.: Leop. Scbwent-ner, knjigotržec 2 gld.; Josip Šetinc, advokaturski koncipijeut, 1 gld.; Tone Matkovič, trgovski popotnik, 50 kr.; Jožef Agreš, uradnik, 1 gld.; Jožef Sitter, c. kr. sodni pristav, 3 gld.; dr. Gvido Srebre, odvetnik, 3 gld.; dr. Fr. Firbas, c. kr. notar iu društveni ustauovuik, 2 gld,; Andrej Levak, veleposestnik, 1 gld.; Tone Spindler, c. kr. knjigovodja, 1 gld.; Janez Munda, c. kr. okrajni živinozdravnik, 2 gld. 50 kr. — Gospod Andrej Kragelj, c. kr. profesor v Gorici, je podpornemu društvu poslal 10 gld, katere so darovali gospodje: Frančišek Ferfila, zasebni uradnik in društveni ustanovnik, 2 gld.; Jos. Vidmar, župan v Lokavcu, 2 gld.; Andrej Kragelj, c. kr. profesor v Gorici, 2 gld.; Josip Ivančič, c. kr. profesor v Gorici, 1 gld.; Gustav Novak, c. kr. profesor v Gorici. 1 gld.; Ivan Prešel, trgovec v Gorici. 1 gld.; France Sivec, učitelj v Gorici, 1 gld. — Dalje so darovali: Borodinov na Goriškem 5 gld.; Andrej Pavlič, inžener državnih železnic v Brnu, 3 gld.; vč. g. Jakob Gruden, bivši župuik, sedaj v Ljubljani, 2 gld.; slavna posojilnica v Šoštanju 5 gld. — Gospodom nabiralcem iu gospodom darovalcem iskrena hvala, osobito pa gg. Jan. Mundi in Andr. Kragelju za nabiranje darov! Dalje darove sprejema vč. gospod dr. Fr. Sedej, c. kr dvorni kapelan itd. na Dunaju, I., Augustinerslrasse št. 7. (Vabilo na slavnostni komers,) katerega priredi akademično-tehnično društvo „Tri-glav" v sredo, dne 4. decembra t 1. v „Annensiile", proslavljajo dvajsetletnico svojega obstanka. — Sodelujeta slovensko - hrvatski pevski in tamburaški zbor. — Vspored: A. Slavnostni del: 1. Gospod predsednik otvori komers. 2. Poje se „Triglavovo" geslo. 3. Gospod predsednik pozdravi navzoče goste. 4. Pevski zbor poje „Naprejl" 5. „Ob dvajsetletnici Triglava", govori gospod fil. Wester. 6. Far-kaš: „Vjenac narodnih popjevaka", udarja tamburaški zbor. B. Zabavni del. — Priček ob osmi uri zvečer. — Josip Tekavčič, t. č. predsednik. — Fran Peitler, t. č. ta|uik. Telegrami. Dunaj, 26. novembra. V današnji seji budgetnega odseka je pri razpravi o visokih šolah poročevalec Beer pojasnjeval razne resolucije, ki so se stavile glede pouka ženske mladine, ter pozivlje vlado, naj s posebno organizacijo vredi višjo dekliško izob-ražbo, naj onim, ki so napravile zrelostno poskušnjo na gimnaziji, dovoli, da smejo poslušati predavanja na modroslovni in medicinski fakulteti, ter onim, ki so na vnanjih vseučiliščih dovršile medicinske nauke, dovoli, da se smejo v Avstriji podvreči izpitu za doktorat. Baron Gautsch je povdarjal, da je najvažneja naloga naučne uprave: podati ženskam toliko izobraženosti, da lahko vzgojajo svoje lastne otroke. Posebno važna naloga je nadalje preskrbeti taka dekleta, ki se ne morejo omožiti in niso zmožna za druga opravila. Da bi se pa s tem ne delala nikaka konkurenca moškim, za to je potreba, da se ustanove taka mesta, na katerih ženske ne škodujejo moškim služabnikom. V zadnjem desetletju je napravilo zrelostne izpite samo 25 deklet, in od teh so se posvetile le tri zdravniški stroki. Avstrijska vlada ne bode delala na to, da bi pomnožila število kandi-datinj. Sedanja naprava na ženskih gimnazijah ni umestna. Dunaj, 26. novembra. Danes dopoludne se je osnovala, katoliško-ljudska stranka. Načelnikom je bil izvoljen baron Dipauli, njegovim namestnikom pa dr. Ebenhoch.- Dunaj, 26. novembra. Proga mej postajama Sv. Peter-Reka je z današnjim dnem zopet odprta prometu. Dunaj, 26. novembra. Slovesno se je danes osnoval klub katoliške ljudske stranke državnih poslancev. Shoda se je vdeležilo 14 poslancev; 2 sta opravičila svojo odsotnost ter izjavila, da se strinjata z vsemi sklepi novega kluba. Predsedoval je kot starosta posl. Dobelhammer. Baron Dipauli je govoril o sedanjih parlamentarnih razmerah ter pojasnjeval načela, katera naj vodijo novi klub. Poslanci v novem klubu naj bodo neodvisni ne vse strani. V prijaznih razmerah s poljskim, konservativnim in krščansko-so-cijalnim klubom. Nova stranka namenoma ni ne vladna ne opozicijska stranka ter bo vsikdar pripravljena podpirati vlado pri predlogih, kateri bi se strinjali z njenimi načeli. Predarlska poslanca Kohler in Thurnher sta rekla, da pristopita h klubu, ako njih volilci to žele. Vseh članov je sedaj 16. V parlamentarno komisijo tega kluba so izbrani: Dipauli, Ebenhoch in Fuchs. Program kluba se predloži v prihodnji seji v pretres in potrdilo. Dunaj, 27. novembra. Vlada je predložila državnemu zboru načrt zakona za uradnike na vseučiliščnih knjižnicah. Posl. Edel-bacher je radi bolehnosti odložil mandat. Praga, 26. novembra. Pri današnji de-želnozborski volitvi so izvolili fldejkomisni veleposestniki 16 konservativnih in nefidej-komisni veleposestniki 54 konservativnih kandidatov. Zagreb, 26. novembra. V današnji seji deželnega zbora se je v tretjem branju vsprejel celi proračun. Budimpešta, 26. novembra. Pri današnjem posvetovanju liberalne stranke je naznanil baron Banffy, da so tudi zadnji cer-kveno-politični zakoni dobili najvišje potrje-nje. Pri ti priliki je izjavil ministerski predsednik, da namerava vlada te zakone tako vpeljati, da ne bodo razburili duhov in da se bodo v ljudstvu samem razvili. Konečno je navel nekaj nujnih del, katere bode v kratkem predložil zbornici, ter izjavlja, da vlada ne misli na razpuščenje državnega zbora. Raj okusnejla, «oo«««ea««s*e«e«*«»«a« vT. Št. 34.998. ^ 693 1—1 Zahvala. Občinski &vet deželnega stolnega mesta Ljubljane je izrekel v seji dne 20. t. m. svojo zahvalo vsem zavodom, društvom, korporacijam in posameznikom, ki so povodom potresa z darovi ali na kakoršenkoli način prihiteli na pomoč Ljubljani in njenemu prebivalstvu. Ta sklep se tem potom obče na znanje daje. V Ljubljani, 24. dan novembra 1895. Župan: Grasselli m. p. 689 1-1 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem prežalostuo vest, da je včeraj ob 1 a/4 uri popoldne v Gospodu zaspal gospod Peter Gilly o. kr. poštar, župan višnjegorskl Itd. Pogreb bode v četrtek, dne 28. t. m , ob 11. uri dopoldne v Višnji Gori, a v Kamniku položi se v petek, dne 29. t. m., ob 9. uri dopoldne v družbin-sko rakev. Priporoča se nepozubljivi pokojnik v molitev in prijazen spomin. Višnja Gora, dne 27. novembra 18J5, Josipina Gilly, soproga. — Peter Gilly, e. kr. poštni uradnik, sin. — Katinka Gilly, sin aha. — Milan, Alfonz, Josipina, vnuki. V imenu cele rodbine. z sg ss sr as; sk sk. as as as as sz as r e as se a: H ¥ i* Normalne srajce zit gospode in dečke. Spodnje srajce, telovniki, hlače, v poljubni velikosti in razne kakovosti. Obujki iz ovčje volne, pleteni. Nogavice, patentovane, za gospe in otroke. Spalne obleke, otročje. Spodnja krila iz triko, kazana in pletena, v raznih boj« h. Triko-telovniki, najboljše kakovosti. Volnene obleke, kamaše. avbice za otroke. Kravate, žepne robce, ovratnike, manšete v najveuii izberi. Ovčjo volno za plesti. . Preveze (Echarps), svilnate ln volnene priporoča vse po najnižji ceni velespoštovanjem 615 13—12 Karol Recknage! v Ljubljani, mestni trg št. 24, nasproti rotovžu. ____________u agazaea itožuhovini. cacasasa^K Umrli a«: V hiralnici: 26. novembra. Marjana Primožič, posestnikova žena, 42 let, cirrhosis hepatis. Tujci. 25. novembra. Pri tHonu: Ranah, Hepp, Hoffer, Loffler, Ornstein i Dunaja. — Ulanzmann, Pretner iz Trsta. — Hausner, Buss iz Celovca. — Bartusch, Malzer, Wechsler iz Gradca. — De-vetak iz Kobarida. Pri Maliču: Geiringer, Leyrer, Bernardinar, Brautner, Klein, Schreiber z Dunaja. — Meixner iz Gradca. — Szyd-lowski iz Brezna. — Schoinnau iz Kapošvara. — pl. Pichtenau iz Novega Mesta. Pri Lloydu : Praprotnik iz Gradca. — Bohm iz Baden-a. - - Šutej iz Jelendola. — Sohwarz iz Gleichenberg-a. — Ostrelia iz Žužemberka. — VVoschnagg iz Maribora. — Kaučič iz Razdrtega. Menjalnica bančnega zavoda Wieit, Schelhammer & Schattera Mentone, 26. novembra. Cesarica Elizabeta je dospela sem ob 6. uri 23 minut zvečer in je takoj nadaljevala pot na predgorje St. Martin. Sredeo, 26. novembra. Včerajšnja seja sobranja se je završila Se le ob 4. uri zjutraj. Debata o volitvi v Beli Slatini je trajala do polnoči. Opozioijonalci so zagotavljali, da so pri volitvi oblasti provzročale vsakovrstna nasilstva, in da se je vojaštvo alarmiralo. Po nekaterih nadaljnih burnih govorih, pri katerih je bil posl. Gabrovsky od sej izključen, se je odobrila volitev v Beli Slatini. Belgrad, 26. novembra. Stranka liberalnih odpadnikov, h kateri pripada 30 poslancev, je obiskala danes načelnika liberalne stranke Bističa, s katerim se je pogajala glede zopetnega vstopa v liberalno stranko. Madrid, 26. novembra. Včeraj je eksplodirala tovarna za patrone. Do sedaj so našli v razvalinah 70 trupel, mej tem 37 ženskih. Govori se, da je nesreče kriv neki odpuščeni delavec. Kraljica je darovala za družine ponesrečenih 10.000 pasedov. London, 26. novembra. „Reuters Office" se poroča, da dosedaj niso dobile velevlasti nikakega predloga glede skupnega posvetovanja o vzhodnih zadevah. London, 27. novembra. Po poročilu „Daily-News" iz Odeso je nanagloma odpo-zvan poveljnik kaukaške armade, general Se-remetjev v Petrograd, kar daje povod splošnemu začudenju mej prebivalstvom v Tillisu. Trdi se, da je ta odpoklic v zvezi s položajem v Anatoliji. Izj ava. C. g. kurut A. K o b ! ar me v pismu opozarja, da je »Katoliška Tiskarna" ljubljanskemu kniigo-tržcu M. Fischerju natisnila imenik kujig, med katerimi so tudi nekatere take, ki so nevarne veri in nravnosti. Gosp. kuratu sem hvaležen za to opozorilo in izjavljam, da najodločneje obsojam to ravnanje tiskarničnega upravitelja, kateri je brez moje in drugih gg. odbornikov vednosti omenjeno delo prevzel in izvršil, ter bom skrbel, da se v prihodnje več kaj tacega ne prigodi. V Ljubljani, dne 27. nov. 1S95. A. Zupanči«, predsednik „Katol. tisk. društva". Foulard-svila 60 kr. do gld. 3'35 meter, — japonska, kitajska itd. v najnovejših vzorcih in barvah, tudi črna. bela in barvena Henneberg-svila od 35 kr. do gld. 14 65 meter — gladka, progasta, križasta. vzorčasta, damasti itd. (ok. 210 razn. kakovostij in 2000 razn. barv, vzorcev itd.) Poštnine ln carine prosto na dom. — Vzorci prosto na dom. — Dvojnati pismeni poito v Švico. Tovarne za svilo G Henneberg 44 e. in kr. dvorni zalagatelj, Curih. 17-16 2 Meteorologično poročilo. 7. zjutraj 2. popol Srednja včerajšna normalom. — 3'n —23 sr. svzh. si. vzh. megla temperatura 0'2°, in za Tržne cene v Ljubljani dne 27. novembra. gl- kr. gl|kr. Pšenica, m. st. . . 7 50 Špeh povojen, kgr. . — 64 Rež, „ . . . 7 — Surovo maslo, „ . — 75| Ječmen, „ . , . 6 50 Jajce, jedno . . . — M Oves, „ . . . 6 80 Mleko, liter . . . _ 10 Ajda, „ . . . 7 80 Goveje meso, kgr. — 64 Proso, „ . . . 7 20 Telečje — (181 Koruza, „ . . . 6 80 Svinjsko „ „ . — 60' Krompir, „ . . . 2 80 Koštrunovo „ „ . — 38 Leča, hktl. . . 11 — Piščanec .... _ 50 Grah, „ . . . 11 — — 20 Fižol, „ . . . 10 — Seno, 100 kgr. . . 2 40 Maslo, kgr. . . — 94 Slama, 100 „ . . 2 40 Mast, „ . . — 68 Drva trda, 4 kub. m. 7 80 Špeh svež, „ . . — 62 „ mehka, 4 „ „ 5 20 Janeza B rožiča iz Gor. Zemona zemljišče (1C90 gld.) dne 9. dee. 1895 in 10. jan. 1896 v Ilir. Bistrici. Valentina S t e m b e r g e r j a iz Kuteževa zfinljišče s pritiklinami (1281 gld.) dne 9. dec. 1895 in 10. jan. 1896 v Ilir. Bistrici. Karola M o 11 a r a iz Rinka zemljišča (2489 gld.- 25 kr.) dne 4. dec. 1895 in 8. jan. 1896 v Mokronogu. Jaueza B ri n o vca iz Dolenje Vasi posestvo (762 gld 30 kr), terjatev 48 gld 70 kr., dne 2. dec. in 16. dec. 1895 v Cerknici. Na prodaj je iz proste roke radi družbinskih raimer hiša v Škofji Loki na Spodnjem trgu štev. 72 pripravna za vsako obrrnijo in v katerej ie že stara kupčija. — Natančneje povč posestnik Janez Oblak. 682 3—2 čas opazovanja V7 si. svzh. tunela Celziju! Vetrovi Nebo sodno cenifuo na 4547 gld. in obstoječe iz v jako pri|ii7.ui, otidiiui z vinskimi goricami iu jedno uro od toplic od.i1»11 e ii i vaRi na lepem kram stoječe in 20 korakov od farne cerkve oddaliene hiše z jed ni in nadstropjem. potrebnih gospodarskih poslopij, njiv, travnika, vinogradov in host, se prodd pod jako ugodnimi pog. j'. — Poiasnila daje Andrej Žgajner v Mokronogu (Dolen sto). 673 3—2 Eksekutivne dražbe. Ivana Kamnikarja iz Srednje Vasi posestvo (4G70 gld.) s pritiklicami (425 gld.) dne 4. dec. 1895 in 8. jan. 1896 v Ljubljani. Jakoba Drinovca iz Terboj posestvo (3290 gld.) dne 9. dc-e. 1895 in 13. jan. 1896 v Kranju. Jakoba Opeke iz Dolenje Vasi nepremakljivo posestvo (2944 glcl.), terjatev 300 gld., dne 19. dee. 1895 in 20. jan. 1896 v Cerknici. Ivana Stalzerja iz Spod. Mozelja posestvo (1317 gld.) dne 4. dec. 1895 in 8. jan. 1896 v Kočevju. Tesarski obrt Nove uliee št. 5 1 1 z XXX x ll^fTMTlI^lTUTllVlf^ff^^Kj^t Se priporoča v vsa tesarska stavbena dela. — Cene povsem terpežnemu, zanesljivemu delu primerno nizke. Domača tvrdka! Domača tvrdka I 658 26-5 Ivan Zakotnik mestni tesarski mojster in zapriseženi izvedeneo o. kr. deželne sodnije. X X Z X X Z XX z ▼ v ▼ A i . i X X X X X X X !? Zahtevajte!? obširni oenik, katerega brezplačno ln franko razpošiljajo bratje Piacht, prva ln mednarodna tovarna za strune ii orodje, Sctionbach 379 pri Hebu, Češko. Za slavnoznana svoja godala in strune jamčimo. Gosli brez loka od gld. 150, 2, 3, 4. 5. 10 do gld. 80. Loki od gld. 1, 2, 3, 4 do gld. 30. Cello za koncerte, fino delo, od gld. 25 do gld. 50. Citre z najčistejšim ročnikom od gld. 7-50,11.13, 18. 25 do gld. 50 Gitare z najčistejšim ročnikom od gld. 3 50, 4, 7. 9, 10 do gld. 30. Piščali (flavte) za koncerte iz grenadilnega lesa C, H, Fuss od gld. 5, 7, 9, 11, 13 do gld. 100. Klarineti za koncerte iz grenadilnega lesa C. B, E;, D, od gld. 8. 12 15, 16. 18, 20 do gld. 50. Toki za gosli od gld. 2, 3, 5, 6, 8, 12, 14 itd. Pošilja se po poštnem povzetju. — Kar ne ugaja, se rado zamenja. Naslov prosimo .,Bratje Plaoht'' ali ,,Bratri Piacht". Dopisuje se nemško, češko, francosko in rusko. Iščemo tudi sposobnih zastopnikov po posameznih mestih. 579 26—25 St. Ulrich, Grdden, Tirolsko, priporoča se v naročila na sohe svetnikov, telo Kristusovo, božje grobe, Jaslice, vzbuknjena kri-ževa pota, altarje itd. in vsa v podobarsko stroko vžtevajoča se lesena dela. Iliistr. ceniki dobijo se zastonj. Priporočilo. Blagorodni, spoštovani gosp. Mahlknecht! Resniei na ljubo rad potrdim, da so dela. katera ste mi poslali, vseskozi umeteljno izvršena. Mati Božja lurška, katero sem prejel lani, iznenadila nas je vse, vsakdo jo polivali, kdor jo vidi. Sv. Kvirin, katerega sem letos naročil in prejel, je prav lepo izvršen, ter sem z obema predmetoma jako zadovoljen in morem odkritosrčno reči : „veni, vidi et judica", pridi, poglej in 80<''' Spoštovanjem 22 6-5 Karol Štefan Kumar, vikarij. Avoe, Goriško, dne 30. julija 1895. Blagorodni, spoštovani gospod Krist. Malhknecht! S poslanimi jaslicami sem popolnoma zadovoljen, tako glede na izvršitev kakor tudi glede na ceno. Velespoštovanjem Ludovik Škufca, župnik. Blagovica, Kranjsko, dne 24. julija. 1895. Konjski cvet (pomnoženi restitucijski tok) steklenica 1 gld., 5 steklenic 4 gld. rabi se za drgnjenje v krepilo konjskih udov. Ta cvet, mnogo let po izkušenih živinozdrav-nikih in od praktičnih poljedelcev priznan kot krepilen, lajša otrpnelost konjskih udov ter služi v krepilo pred in v restituc'jo (očvr-ščenje) po kakem trudapolnem delu. za konje rogato živino, ovce, prašiče i. t. d. Rabi se skoro 40 let z najboljšim vspehom večinoma po hlevih, ako žlvinče ne more jesti; zbolj-šuje mleko. __Zamotek z rabilnim navodom vred velja 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. priporoča in lazpošilja na vse strani s prvo pošto lekarnar 113 41 Ubald pl. Trnk6czy, Ljubljana, Kranjsko. Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra oesta IS priporoča se čast.duhovščini"in si. občinstvu za izdelovanje vsakovrstne obleke V zalogi ima tudi narejene obleke za gospode in dečke. — Obleke od 7 gld. 50 kr. do 24 gld., površnike od 6 gld. 60 kr. do 22 gld., nepremočljive haveloke od 7 gld., 50 kr. d > 12 gld., haveloke iz veljblodove dlake (Kameelhaar) od 12 gld. do 17 gld., mantile in plašče ia gospe itd. Naročila za izdelovanje oblek po meri izvršujejo se točno in po poljubnem kroju. Za dobro blago se jamči. TJradne Kin trgovske s firmo priporoča KAT. TISKARNA [ ¥ Ljubljani. \ Josip Tomec j % usnjar in zaloga usnja s v Ljubljani Streliške ulice g j priporoča preč. duhov- .S j ščini in slav. občinstvu ii trpežno doma strnjeno £ usnje za vsakovrstno | porabo, po nizki ceni. £ OOOOOOOOMOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO l.aiieni firiftcž H^H najboljše kakovosti, dobiva se pri 0 o o o o o o 0> »-^5 tovarna za firnež G*-0 v Ljubljani, Sv. Peti-» ccsta. Ilustrovani ceniki potrebščin za obrtnijstvo, šolo in za dom zastonj in franko. BV Prodaja na debelo ln drobno. oooooooooooooooooooo a l 10 5- + P o ° o - A 5" 0 J r =r=3E=i=rrlE Karol Dostal t a p e t n i k v Ljubljani, Sv. Petra eesta 31 i priporoča v najkulantnejše izvrševanje ™ vseh v svojo stroko spadajočih del, kakor | modrocev na peresih, žimnic, garnitur itd. W Ceno ii i z k o. HB^ Valentin Accetto ■■ zidarski mojster v Ljubljani, Opekarska cesta št. 55 priporoča se preč. duhovščini in slavnemu občinstvu, podjetnikom in društvom v vsa = v zidarsko stroko spadajoča dela = bodisi novih stavb, cerkvenih in zasebnih poslopij, kakor tudi vsakovrstna popravljanja, vzidavanja in postavljanja lončenih štedilnih ognjišč, polaganje vsakovrstnega tudi cerkvenega tlaka, vse po najnižji ceni. Janez Dogan mizarski obrt In zaloga pohištva v Ljubljani j Dunajska cesta v Medjatovi hiši priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu | svojo izvrstno urejeno zalogo divanov, žimnic, omar, stolov, postelj itd. Cenilniki s podobami so franko na razpolago. Najnižje cene, izborno blago. Matija Horvat čevljarski mojsterv Ljubljani, sv. Petra oesta 32 ifr priporoča se prečast. duhovščini in slav. občinstva v naročanja raznovrstnega oblivala m katera izvršuje ceno, pošteno, iz zanesljivega blaga od najpriprostejše do najfinejše oblike. O " * * * * "O " ** * * If. Valentin Subie podobar ln pozlatar v Poljanah nad okofjo Loko priporoča se preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v izvrševanje vsakovrstnih podobarsklh del VU E zagotovilom poštenega in solidnega dela po možno nizki ceni. ]> JOSIP ŠUBIC ! | kipar v Gorenji vasi nad Skofjo Loko J J priporoča se prečast. duhovščini in slav. 5 i | občinstvu za izdelovanje % ! | kipov iz lesa in kamena , novih % j | oltarjev iz lesa in marmor-cementa * JI v vsakojakem slogu ; dalje v prenavljanje (| starih oltarjev in drugih predmetov zago-1 1 tavljajoč kar najnatačnejšo izvršitev in 1 ] 1 nizko, delu primerno ceno. - 1» žm, d? 9 svečar v Ooriol, Voščarna Prodajalnloa Solkanska oesta 9, Oospodska nlloa priporoča veleč, duhovščini, cerkv. oskrb-ništvom ter si. občinstvu garantirane, pristne čebelno-voščene sveče klg. po gld. 2 45 Sveče slabejših vrst za pogrebe in drugo uporabo prav po nizki ceni. V veliki izberi so tudi voščeni zvitki, okrašeni in preprosti po najnižji eeni. Alojzij Zorman trgovina z moko v Ljubljani, Florijanske ulice št. 7 1 priporoča vsakovrstno moko po različni 1 ceni, otrobe, koruzo in koruzno moko. i Prodaja na drobno in debelo ter zago- | tavlja uljudno postrežbo. Dunajska borza. Dne 27. novembra. Skupni državni dolg v notah.....99 gld. Skupni državni dolg v srebru.....99 , -------------- ■ 120 „ 100 , 120 . 98 . 1012 „ 370 „ 121 „ 59 „ 11 n 9 „ 44 „ 5 „ Avstrijska zlata renta 4% Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4*....... Ogerska kronska renta K%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vis ta ........... Nemški drž. bankovci zalOOm.nem.drž.velj. 80 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C- kr. cekini........... 35 50 30 70 05 . 81 „ 58",. 70 „ 70 „ Dne 26. novembra. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnsvne srečke 6% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mosta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železaioe 3% . „ „ južne železaice 5 % . „ , dolenjskih železnic 4 % 147 gld. — 157 it 50 198 ■ — 97 • 25 140 50 129 ■i 50 107 s 60 112 e — 98 s 50 98 ti 75 165 N it 40 130 n 20 99 n 50 Kreditne srečke, 100 gld........196 gld. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......23 „ Salmove srečke, 40 gld................68 „ St. Genčis srečke, 40 gld.......70 „ Waldsteinove srečke, 20 gld......53 „ Ljubljanske srečke..................23 . Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. . 165 , Akcije Ferdinandove sev. železn., lOOOgl.st.v. 3370 . Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 465 . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 97 , Dunajskih lokal, železnic delniška družba . — . Montanska družba avstr. plan.....80 , Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 165 , Papirnih rubljev 100........129 „ - kr. 50 50 . 25 75 75 Nakap ln prodaja Ifi vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgu^ 2 pri žrebanjih, pri izireb&nju najmanjšega dobitk* K 11 a n t n a izvršitev naročil na borzi. mmummmmmmmmmmm Menjarnična delniška družba »IlEBCr WollzBtl8 it 10 DnnaJ, liriihilfirstrasiB 74 B. 66 Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih MP'r|«v in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic, H Izdajatelj: Dr. Ivan Janežifi. Odgovorni vrtdnik : Ivan Rakovec. Tisk „Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.