NJIV KULTURNI VESTNIK Štev. 12 □ □ VSEBINA □ □ 4 J. PAHOR: VISEČE STENE. (Nadaljevanje) --Stran 177. ALBERT ŠIROK: MEGLI (Pesem). — Stran 179. MARIJA KMETOVA : GOLOBOVI (Nadaljevanje) Stran 179. FRAN ŽGUR : MOJI UMRLI MATERI (Pesem). — Stran 183. JANKO SAMEC : MELODIJA (Pesem). - Stran 184. Dr. HENRIK TUMA: KANALSKO PODOLJE.’ — Stran 184. . . STANO KOSOVEL : KAM NAJ GRE ? (Pesem) — Stran 187. FERDO KLEINMAYR : PRIRODA V BOGOSLUŽJU IN BAJESLOVJU PRVOTNEGA ČLOVEKA (Nadaljevanje) — Stran 187. PREGLED : KNJIŽEVNI -> KULTURNI - GOSPODARSKI — ŠOLSKI — Stran 191, 192. Letnik !. V TRSTU, DNE 24. JULIJA 1919 IZHAJA VSAK ČETRTEK. NAROČNINA : ČETRTLETNA 9 L«-, POLLETNA IN CELOLETNA SORAZMERNO. POSAMEZNA ŠTEVILKA 80 ST. UREDNIŠTVO IN UP^AVNIŠTVO TRST, ULICA MADONNINA 15, II. TELEFON 75-70. IZDAJA ZA „VIŠJI KULTURNI SVET“ IN ODGOVARJA ZA UREDNIŠTVO IVAN REGENT" TISKA TISKARNA EDINOST V TRSTU ■■■Ul registrovana zadruga z omejenim poroštvom 123 ustanovnih {lanov' 16720 vpisanih {lanov Otvoritev prvega skladišča 3. decembra 1903 Dosedaj razdeljenih podpor vdovam, sirotam in bolnim članom Zadružno imetje........................................... Zadružni skladi . ........................................ Vloge v hranilnem oddelku . -............................. Skupni Inkasso od razdeljenega blaga................... Dividende razdeljene v dobah od 1903-1916 ................ 182.797.72 257.733.84 732.221.66 4,277.653.89 58,672.831.40 217.171.94 Doba Švota Doba !L Svota j 1903-1904 64609 i 38 1911-1912 1 1258363 68. ! '1904—1905 143390 95 1912—1913 ! 2436233 26 i 1905-:! 906 148450 i 19 1913—1914 4263591 69 ! 1906-1907 201206 ! 58 1914—1915 4911718 92 1907—1908 366482 : 97 1915—1916 6262462 25 1 1908- 1909 615508 12 •1916-1917 1 8967505 48 1 1909-4910 873392 • ! 40 1917-1918 1 12394163 11 1910-1911 1050829 ; 18 1918—1919 I ’ 14744923 27 ' / i < - ' f ‘ . t' ' ? ' f'i ; fU-‘ od 1. julija do 28. februarija ||. ... —.Z'"' Skupaj [ 58672831 40- Osrednji urad: Via San Francesco d’Assisi 21. in 23. Osrednja Skladišča: Via S. Francesco d’Assisi 21, 22, 23, 27, 40 in Via C. Battisti 23.' MEHANIČNA PEKARNA: Povprečna dnevna produkcija 120 stotov. SKLADIŠČA ZA RAZPRODAJO: Skladišče 1 Via deli’Istria 10 2 3 4 6 8 10 12 13 MESNICE del Belvedere'34 Settefontane 6 dell’Acquedotto 67 Donadoni 2 A Girolamo Muzi ne —« je razprostrl roke in suval pred se, kakor bi hotel odpoditi smrt. »Kaj bo — kaj bo? Manca — ne bodi huda — nisem storil prav, da sem te vzel. Manca!« je govoril tiho v ihtenju. »Manca ne obsojaj me! — Nisem bil hudoben — samo tako slab sem bil. —• Ne — pe — Manca. Ne preklinjaj me — ne — o bog!« Mrzel pot ga je oblil. Zeblo ga je, a v glavi mu je gorel cel pekel. »Kako bom prestal to? Domov — domov —« je ječal. Nemudoma je videl pred seboj vseh sedem otrok. Lačni so bili. Udrtih lic, vsi koščeni — z izbuljenimi, bolnimi očmi so zrli vanj in iztegali roke v pomoč. Obupno so klicali: »Kruha —kruha —oče!« Cenetu se je zavrtelo. Grozna bolest ga je držala v prsih, kakor bi mu kdo z ostrimi bodali kopal drob in ga mesaril na najhujši način. Nič več ni mogel. Komaj je še dihal. Zaprl je oči in onemogel. Danilo se je že, ko je spet pogledal. »Kako dobro, dobro mi je. — Ne ne Manca — zakaj jokaš? Slab sem, praviš — slab? Res, Manca — slabo mi je bilo, a zdaj — zdaj mi je dobro. Samo zraka — zraka!« je zavzdihnil. »Odpri okno! — Tako — tako —. Tam je blago za te Manca — in za otroke. — Lepo sem izbral — kaj ne? Smehljaš se? No, vidiš — da sem dober! — Tako. O bog!« Glava mu je omahnila na blazino, in kri se je ulila iz ust in pordečila rjuho in blazino. Prsti so se krčevito stisnili, noge iztegnile. Omedlel je. Takega je dobil zjutraj Jekše, ki je prišel z zdravnikom k Cenetovi postelji. Oba sta vzkliknila, ko sta zagledala kri. Vsa strjena je bila krog ust. Zdravnik se je nagnil in šepnil: »Se bije srce. Ni še mrtev. Hitro spo= ročite domov in pošljite po voznika!« Jekše je poslal po svojo sestro, da bi bila tako dolgo pri Cenetu, dokler ne pride kdo njegovih domačih ponj. Sam pa je šel v Št. Jurij k Manci. Manca je pravkar stopila na cesto, da vidi, če ne pride že Cene domov. Zagledala je Jekšeta. »Kaj hoče ta danes tu?« je mislila. »Gotovo je prišel Ceneta obiskat.« »Dober dan,« je dejal Jekše, ki je bil že večkrat v Št. Juriju pri Cenetu. Sitnó mu je bilo. »Kako povedati — kako to povedati?« se. je izpraševal. »Ste prišli k Cenetu, kaj ne? Stopite v sobo. Tako, pa sedite. Kaj vam je. Tako upehani ste. Cene je odšel v Ljubljano in mora vsak čas priti.« Jekše se je premikal na stolu in vrtel klobuk v roki. »Cene —.« Odkašljal se je. »Kako prosim?« ga je vprašala Manca in pogledala skozi okno, če že pride Cene. »Slabo mu je prišlo.« »Kaj? Cenetu slabo? Kako pa veste to?« se je prestrašila in grozna slutnja jo je obšla. »Ponoči je hotel priti domov,« se je končno ojunačil Jekše. »Pa — pa je zaspal v vagonu in se zapeljal do Trebnjega, namesto da bi bil izstopil v Potoku. In prišel je k meni. Legel je in zdaj —■« »Zdaj?« »Ne zave se — in treba ga je pripeljati sem.« »Jezus — Jezus!« je jokala Manca in vila roke kakor brezumna. »Torej je prišlo to — me je zadelo to —!« Sesedla se je na stol in jokala glasno. »Saj vendar ni še mrtev. Še vse bo dobro,« je tolažil Jekše. »Oh — kaj zdaj — zdaj?« »Nekdo mora z menoj — domačih. Boljše bo zanj.« »Jaz — oh —« ozrla se je po otrocih. »Kam naj grem jaz. Ne morem. Prosim vas, oglasite se na Griču pri Polonci in naj gre ona z vami!« »Dobro — dobro. Proti večeru ali na noč ga, bomo pripeljali. Saj veste — bolan je ih počasi bo treba voziti — tudi postati tu in tam. Samo ne jokajte tako, lepo vas prosim! Ni še izgubljeno vse! Potolažite se! Zbogom!« Polonca je tudi vsa v strahu poslušala Jekšeta, se hitro oblekla in odšla z njim. Cene se še vedno ni zavedel. Popoldne so ga naložili na voz. Sam Jekše je sel spredaj k hlapcu, Polonca pa je sedela poleg Ceneta. Debelo v rute zavit in ves pogrnjen je Cene napol ležal v vozu, napol slonel na Polonci. Obraz mu je bil bled kakor zid. Trpke poteze so obkrožale usta. Komaj čutno je dihal, tako, da je Polonca že večkrat mislila, da je mrtev. Počasi se je pomikal voz. Konja sta prhala in udarjala s kopiti v mehki sneg. Bilo je južno vreme. Mraz je odnehal, gorka sapa je drhtela v ozračju. Cunjasti oblaki so se trgali. Zdaj pa zdaj se je prikazal mesec izza oblakov. In spet so ga zakrile megle. Večkrat je Polonca poklicala Ceneta, misleč, da se vendarle zbudi. Pa Cene ni odprl oči, ne izgovoril besede. Še vedno je tiščal pesti, da so bile žile debelo napete in temnomiodre. Vrbe so drhtele in otresale sneg, ki je padal z votlim bobnenjem z vej. Sneg in blato sta se mešala po cesti. Ko so se peljali mimo Griča je pri Golobovih zapel petelin. Polonca se je prekrižala in zašepetala: »Jezus — to pomeni smrt —.« Lojze je pogledal Ceneta in zmajal je z glavo. »Nič ne bo z njim, nič,« je dejal in odšel v hišo. Voz se je premaknil, in dalje sta sopela konja, že vsa vroča in trudna. Manca je hodila nekaj časa pred šolo, nekaj časa po sobi gor in dol. Držala se je z obema rokama za glavo in je stokala. Otroci so hodili za njo in jokali, najmlajša ie spala v zibki. Ko je zaslišala Manca prb bajati voz, je skočila k vratom in obstala: »Kaj?« je jeknila. »Nič hudega, nič —« je dejal Jekše. Polonca in Manca sta slekli Ceneta in ga spravili v posteljo. Jekše se je poslovil in odšel z vozom. Polonca je tudi odšla z njim in Manca je ostala sama pri Cenetu. Jekšetu je naročila, naj brzojavi iz Trebnjega otro* kom v Ljubljano, da naj pridejo takoj. Sedla je Manca k Cenetu in ga gledala. Naslonila se je nanj in jokala. Ga klicala in milovala. Nič — Cene se niti zgenil ni. Ležal je, kakor bi bil mrtev. Do jutra — vso noč. Vsa vrto* glava je bila Manca zjutraj. Temnilo se ji je pred očmi. Morala je malo leči in zatisniti oči. Le za eno uro. Odleglo ji je. A solz ni bilo več. Ni mogla že nič več. Strmela je predse in molila. Ves Grič je kmalu izvedel o Cenetovi nesreči in vsa fara je govorila le o tem. Kovač Drnulc je bil prišel in zmajal z glavo, Stegnar je nekaj zamrmral in tolažil Manco, mlinar je obstal ob vratih in plašno gledal Ceneta. Župnik ga je dejal v poslednje olje. Z zdravnikom sta šepetala. Krog enajste ure so prišli oni trije iz Ljubljane. Glasno so jokali in klečali krog postelje. Cene pa je ležal nem in bled. Tih in miren. Proti poldnevu ga je poklical Lojze in tresel za ramo. Cene je odprl oči in pogledal vse krog sebe, počasi in dolgo. Vsi so se oddehnili. Še enkrat je pogledal Cene. .Manca ga je vprašala tiho: »Me poznaš, Cene?« • Cene jo je gledal strme in mirno in dejal čisto glasno in razločno: »Pojdi se solit!« »Nomomo, če pa takele govori, pa še ni konec. Ti Cene ti!« je dejal Lojze. »To — to pa ni lepo od tebe — to.« Drugi so se komaj upali dihati. Zakaj Cene je sklonil malo glavo, pogledal najmlajšo in dejal: »Ta me ne bo poznala.« Zaprl je oči, se stresel — in izdihnil. »Mrtev je,« je rekel zdravnik, in v istem hipu je zazvonilo poldne. Kmalu za tem pa so zvonili zvonovi Cenetu žalostno=zateglo: uči*teljTaj=mo5Štemiči=telj=faj=mo=šter — —• Manca se je zgrudila na kolena in drgetala po vsem životu. Anica in starejši otroci so glasno jokali, Lojze si je brisal solze, ostali so se pokrižali in tiho odšli. Polonca je sedela na stolu in ihtela. Mlajši otroci so začudeno pogledovali drug drugega — potem mamo in očeta. Slednjič so zavpili v glasnem joku. Najmlajša pa je mahala z ročicama v zibelki in se smehljala----------- Proti večeru se je visoko dvigal mrtvaški oder. Na njem je ležal Cene; trd in koščen. Ljudje so ga prihajali kropit, poklekali na tla in molili. Polglasno so govorili med vrati in se razhajali. Spet so prišli drugi. Marsikdo se je jokal in brisal solze. Sveče so gorele v motnem blesku. Utrinjale so se. Vosek je zazvenel ob steklu krog sveče. Zadišalo je po vosku. Rože so drhtele ob odru. hfrliški duh se je širil po sobi. Časih je Manca glasno zastokala, se opo= tekla in sesedla na stol. Prihajali so učitelji, pogovarjali so se o pogrebu, tolažili Manco in ji stiskali roko--------- (Dalje prihodnjič) MATERI A pri pogledu nate, mati moja izginil je odpor zarisan v čeli — Ljubezen in vesoljstvo sta objeli preustvarili mi prša v dom pokoja ... A zdaj, ko tu ležiš na smrtnem prti, ko zvezdi dve, oči sta ti zaprti, ko roči mirni, usta onemeli — Kje moč odpor je v duši moji smeli? Jaz dete sem, ki v silni boli samo ne ve ne kod ne kam, le kliče mamo ! • FRAN ŽGUR: MOJI UMRLI Uporen duh, drug večnega razdvoja, dni mojih je pobratim od zibeli ; pred vsakim dvigam glavo v misli smeli, v brezupu črnem ne odklanjam boja ! Kdo si, ki z iučjo razganjaš duš naših najglobje temine, srca človeška z besedo mamečo ozdravljaš bolesti, čustva neubrana prelivaš v soglasij opojne prelesti, pestrost življenja čaraš med čudežne grobne tišine? — Ali si blizu, al daleč od mene? Kot solnce na nebi umira z večerom, da zarja jutranja ga spet bo rodila, v blaženstva hipih, o pesem neskončna, jaz čutim te v sebi, kakor da večnost iz večnosti v ritmičnem taktu bi bila... Dr. HENRIK TUMA : KANALSKO F> O dosedanjih resultatih pariške kon= I ference je že gotovo, da Kanalsko podolje na Koroškem pripade kraljevini Italiji. S tem odprta so na stežaj široka vrata med Alpami do Kvarnera, ki vedo iz zahodne Padanske ravnine in od Adrije med stožeroma Žinovec (Schinoutz) 2001 m in Učke (Monte Maggiore) 1396 m po podoljih: Bele (Fella) in Vrtlinove grape (Bortologra* ben) čez Žabniško razvodje 817 m, Dunje (Dogna) in Zajzere čez sedlo Rudni vrh (Somdogna) 1405 m, Reklanice (Raccolano) in Rabeljske Jezernice čez Nevejsko sedlo 1195 m; Rezije in Učeje čez Krniško sedlo 1101 m, ter preko Furlanske ravnine po dolini Vipave na prevale pri Razdrtem (Prawald). Nekdanja Avstrija se ob svoji premoči in poleg -prejšnjih državnih drobcev italijam skega polotoka teh važnih vhodov v svoje zemlje ni nikdar zavedla. Ko je beneška re* publika za Marije Terezije urejevala vzhodne svoje meje, ji je cesarska vlada brez odpora prepustila važna sedla Rudnega vrha, Neveje in Krnice, saj je itak imela ugodnejše vhode čez Križno goro (Passo di M. Croce*Ploče* Plockenpass 1363 m), čez Kanalsko podolje in Vipavsko dolino v odprto furlanskosbene* čansko ravnino. Tudi pozneje, ko je imela Benečijo pod svojo oblastjo, pustila ji je gorsko trdnjavo beneške Slovenije z vpad*' nima dolinama Bele in Tera v furlansko ravnino, nikar pa da bi bila videla in razumela geopolitični položaj slovenskega plemena, ki je prebivalo celoma in še prebiva večjema po navedenih podoljih, dolinah in ob gorskih prehodih. Stari Rim je znal gledati bolje in je videl daljše. V zadnjem vogalu gornje italske PODOLJE *) ravnine ob morju ustanovil je veliki vojaški in trgovski emporij v Ogleju (Aquileia), od tod vodila je cesta čez Kras in po vznožju Čavna do ajdovškega vojaškega taborja, dalje čez Hrušico v Nauportus, od koder so veslali po Ljubljanici. Od Nauporta proti jugovzhodu, po celem Notranjskem, še danes kažejo sledovi vojaških nasipov obrambeno črto rimske Italije proti alpskim in panonskim plemenom. Tod bila je pred 18 stoletji meja gospodujoče Italije! Na sever od Ogleja vedla je druga pot po Beli, Tilmentu in Butu, čez Križno g(jro in čez Pontebbo po Kanalskem podolju v srce vzhodnih Alp. Na razvodju tega podolja, kjer danes stoji vas Žabnica, imeli so Rimljani svoj tabor, Camporosso. Stari Rim upošteval je tod kakor drugod etnično podlago ter združil vsa plemena Karnov v eno upravno skupino. Mlada Italija v svoji bujni narodni rasti posnema rada slavne svoje prednike. Znala si je sedaj dad odpreti vrata iz plodne svoje severne Padanske ravnine v Podunavlje in na Balkan. Od Kriškega prelaza pa do preval pod Nanosom prosta so ji sedaj vsa pota! Pariška konferenca odprla ji je po Kanalskem podolju med Pontebbo in Trbižem eno najvažnejših. Vse poti iz Italije v Podunavlje in na Balkan gredo po ozemlju zasedenem po slovenskem plemenu. Na širokem kršnem pragu nad Adrijo, ki vede iz Sredozemskega morja v srce Evrope, prebiva od pamtiveka avtohtono slovensko pleme. Po solnčnih pologih in ravnicah Karniških in Julijskih Alp so prosto in svobodni pasli v praveku sloven* ski pastirji svoje ovce in pahàli zemljo slovenski poljedelci. Pol tisoč leta pred Kri* stusovo dobo zavladali so nad njimi in se *) podolje — Talzng, dve ali več dolin nanizanih v enem praven. pozneje pred njimi izgubili skoraj brez sledu keltski Kami. Slovenci' prebivali so tod pred prihodom Keltov, Rimljanov in Germanskih vitezov. Napoleon, ko je hotel zjediniti celo Evropo pod svojim žezlom, je uvidel važnost položaja slovenskega plemena ob Adriji ter ustvaril Ilirijo. Prvi vdahnil je mirnemu pastirju in poljedelcu slovenskega plemena zavest lastne narodnosti. »Napoleon reče Ilirja vstan! Ustaja, uzdiha, kdo kliče na dan?« Koder prebivajo Slovenci še danes, izven sledov posameznih vojaških taborišč, posa* meznih poštnih postaj, ni nobenega sledu stalnega naseljanja ne Keltov, ne Rimljanov, ne Germanov. Povsodi so stara krajevna imena in morfologični izrazi neizkaljeni, tako čisti, kot alpski studenci, ki na istih tleh izvb rajo. Tudi Kanalsko podolje je tako. Kanalsko podolje sega od Pontebbe do Trbiža, od kolena Bele, ko se zavije na jug, pa do izteka Vrtlinovega potoka v Žilico, ki prihaja od juga proti severu. Na podanju*) obeh dolin so naseljene občine: Tabelj (Pom tafel, Pontebba) Lipalja ali Depalja vas (Leopoldskirchen, Alle Glesie) Naborjet (Malborghetto), Ukve = Ukove (Uggowitz), Žabnice (Saifnitz, Camporosso) in Trbiž = Trebež (Tarvis, Tarvisio). Za podlago jemljemo ljudsko štetje izza leta 1900, ko je absolutno gospodarila nemška liberalna gosposka. Ona je takrat štela Slovence in Nemce za dobe, ko je nemški sodnik v Trebižu smelo dal odvesti v zapore 701etnega neomadeževanega moža iz Ukev, ko je izjavil, da po svoji vesti ne more pod prisego govoriti v nemškem jeziku, ker ga le za silo lomi, za dobe, ko je vaška učiteljica otroke učila, naj ptujce pozdravljajo nemški, ker tako zahteva uljudnost a tudi, da jim ptujci ne poreko zaničljivo, da so »Winden«. Število Slovencev je toraj bilo leta 1900. nastavljeno prav gotovo, kar najbolje pičlo. Šteli so v Tabi ju 734 prebivalcev, od teh 626 Nemcev, 12 Slovencev, 18 različne narodnosti; v Lipalji vasi 349 prebivalcev, od teh 7 Nem* cev,'340 Slovencev, 2 nedoločene narodnosti; v Naborjetu 770 prebivalcev, od teh 730 Nemcev, 6 Slovencev, 10 različne narodnosti, 24 nedoločene; v Ukvah 985 prebivalcev, 43 Nemcev, 940 Slovencev, 2 druge narodnosti; v Žabnici 859 prebivalcev, od teh 52 Nemcev, 806 Slovencev in 1 druge narodnosti; v Trbiški srenji (odštevši Mrzlo vodo in Rabelj) 1612 prebivalcev, od teh 1273 Nemcev, 272 Slovem cev, 1 druge narodnosti, 60 nedoločene. Slo= venska vas Lušče (in ne Lužnica = Lussnitz) s 133 prebivalci je všteta med občino Nabor* jet popolnoma med Nemce. Vse prebivalstvo Kanalskega podolja leta 1900 je toraj znašalo 5310; od teh 2731 Nemcev, 2383 Slovencev, 29 različne narodnosti in 167 nedoločene. Glasne zgodovine Kanalsko podolje nima, pač pa se da po nemških urbarjih in drugih pismenih poročilih, po arhivih italijanskih mest, še malo preiskanih, deloma po arhe* ologičnih sledovih, največ pa po krajevnih imenih določiti marsikaj. Da so Rimljani rabili'prehod skozi Kanalsko dolino ter imeli utrjeno taborišče pri Žabnici, kažejo razkop* nine. Niso pa nikdar kolonizirali te doline, ker ni sledu o tem. Da so od IX. pa do XI. stoletja furlanski pastirji in italijanski fuži* narji silili preko Kanalskega podolja proti Koroški, kakor po celi vzhodni meji na Tol* minsko in Goriško, kažejo imena Forca nad Rateškimi Jezeri, Trenta planina in Taljanska koča nad Zapotokom, Fonda nad Komno, Montura nad izvirom Tolminke in Kašina pod Krnom. Ta imena označujejo mejo, kako daleč so priganjali furlanski pastirji svojo čredo. Ob prehodih iz Karnije proti Goriški in Koroški so se vršili često srditi boji med slovenskimi in furlanskimi pastirji za posest pašnikov in še izza Marije Terezije je ustno sporočilo v Ovčji vasi, da so slovenski pastirji odsekali glavo furlanskemu pastirju, katerega so zajeli na sočnih pašnikih zadnje Zàjzere, ko je vtihotapil svojo ovčjo čredo. Da so italijanski obrtniki ustanovili fužine, kaže ime Malborghetto, četudi je sestavljeno iz slovenske besede »mal« in laške »borghetto« toraj kaže, da je tudi ondi že poprej stala slovenska »Mala vas«, in razni sledovi, da so tudi fužine v medvodju Vrtlinovega potoka in Žilice italijanskega izvora. Ko so po ustanovitvi mogočnega nemškega cesarstva zasedli nemški vitezi longobardske gradove v Furlaniji, zgradili nove po Koroš* kem in se zarili globoko v Kranjsko, takrat so tudi privedli seboj svoje nemške tržane *) podanje — Talsohle, suola della vallata. in jih naselili najprej v Malborghettu in Trbižu, kjer so obrtno prebivalstvo hitro in lahko pogermanili, posebno ko so leta 1007. Bamberški škofi prejeli te kraje v fevd. Pon; tafel na levem bregu pritoka Bele je pozna nemška kolonija, bil je še leta 1661. slovenski. Tudi Kanalski dolini vzporedna Dunja je bila slovenska še v XVII. stoletju, nje prebi; vaici so hodili v farno cerkev v Lipaljo vas, še danes od Furlanov imenovano Alle Glesie. Šele ko so ustanovili posebno faro v sedanji vasi Dogna, se je pičlo prebivalstvo doline vsled priseljenja furlanskih pastirjev hitro pofurlanilo. Tudi Chiusaforte (Kluže) pred izhodom Reklanice, stoji na slovenskem ozemlju, kajti farna cerkev, ki je bila sezidana sredi X. stoletja stoji na holmu, ki se še danes imenuje »Morež« t. j. nasip mira*) in grušča. Vzporedna dolina Reklanice pofurlanila se je še pozneje ter se nahajajo še danes čisto slo; venska hišna imena na primer »della Meja«. Karakteristični vrh na izhodu reklanske do; line se še danes imenuje Jama, tudi na vojaš; kem italijanskem zemljevidu 1: 75.000 z 1165 m, označen kot M. Jamma. Konec kotanje**) reklanske doline pa stoji Col Slav 2157 m., pod njim M. Baba 1701 m. V kotu čez »Mo; stiz« so leta 1809. Francozi udrli na Nevejo. Točno zgodovinski vir imamo za okraj Mužac (ne Možnica = Moggio). Ta je bil še v XI. stoletju last koroškega slovenskega kneza Kocelja, ki je z oporoko leta 1085. da; rovai svoja posestva oglejskemu patrijarhu, naj bi v Mužcu ustanovil samostan bene; diktinov. Vse razrečje Bele izven nekaj krajev srednje doline je bilo toraj koncem XVIf. stoletja še slovensko. Danes je le še Rezija in deloma Kanalska dolina. Krajevna imena v Kanalskem podolju so bogata in pristna le po ozemlju slovenskih občin. Tudi jezik prebivalstva je tod čist, dočim je domača nemščina revna na izrazih, skoro degenerirana. Furlanski jezik je moral izginiti kmalu po nemški kolonizaciji, gotovo že pred petimi stoletji. Prav živo začutiš raz; liko v govoru, ako hodiš nekoliko dni v sprem; stvu slovenskega pastirja ali lovca in ga sle; deče dneve zamenjavaš z nemškim. Dočim ti slovenski pastir ve imena za vsak količkaj karakterističen kraj ali vrh, napove ti nemški s pokvarjeno slovensko ali laško ali pa z očitno prevedeno besedo. Take pokvarjenke naprimer so: Siljev Plaz (Siebenkvass), Police (Politzen), Ronki (Rank), Veliki Vrh (Wil; diverspitz), Ravni (Fedraun), Ktnica (Krnit; zen), Tamar (Patamergraben). Le malo je čisto nemških, navadno prav priprostih imen: Bàrenloch, Schwefelgraben, Erlkopf, Diirer; wipfel, Buchkopf, Alpenspitz, Schonspitz, Schwarzenberg. Večina teh so prevodi za. Suhi Vrh, Črni Vrh, Lepi Vrh 1905 m, Wà; lische Ritschen = Lašči prodi, Mittags; ritschen = Prisojni prodi, Mittagskofel = Poldnašhja špica 2089 m. V sredni legi pobočja južnega mejnega po; gorja***) in raztreseno po severnem gorovju posebno za hladne, sočne kotline in solnčne pologe je še precej, sedaj po nemški in slo; venski izprijenih laških imen, dokaz, da so tod imeli svoje pastirske koče furlanski pastirji in tod pasli svojo drobnico. Čisto laško ime je Forcella in Col de Mez nad Mal; borghettom. Pontebba se imenuje prvič leta 1307. (Glosarium Pramperii) kot Poltaiba. Očitno izprijena laška imena so Baškoni, Žalament, Stabčt 1630 m. Lusora je izkvar; jeno iz slovenske podlage Lušč’ vrh, Granda in Granuda iz slovenske ograde z ohranjenim nosnikom, kar kaže, da so med slovenske pastirje prišli furlanski že takrat, ko je Slovenec rabil še nosnike, Marchia iz Močila. — Krajevna imena toraj kažejo pradavno slovensko podlago, nad to je legla laščina in šele v znani zgodovinski dobi pristopila in pomešala so se nemška imena, ter se slovenska in italijanska izkva; rila. Vsi visoki vrhovi nosijo pristna slovenska imena. Tako ima najvišji vrh nad Pontebbo »Žinovec« 2001 m še staro obliko žina za žima. Ves južno;mejni greben: Poldnašnja špica, Piparji (izpipljene gore, izpipati po koroški toliko kakor izškrbati, izkrniti), Veliki vrh, Brda, Lipnik, Njivica, Kres, Jelo; vec, Velika Ravan, Sedlo ter onkraj Pontebbe, Ploščat, v zilskem pogorju Žinovec, Gozdec 1919 m (sprijeno v Gisnitz), Kuk, Ostrnik, Zahomski vrh, Kapinj, Mirnik, Trbiška gora (Biirgerberg), kaže le na slovenski temelj. *) mir po gornji soški dolini in Koroškem : Loses Gestein, sassi sciolti. **) kotanja, Schlusstal, circo della vallata. ***) pogorje — Bergzug, dve ali več gorskih rajd nanizanih v enem praven. Pariška konferenca je to zgodovinsko, jezikovno in narodnostno prezanimivo Ka= nalsko podolje odkazalo Italiji. Ako ostane pod varstvom zakonov, ki prebivalstvu za* jamči politično, gospodarsko in kulturno svo* hodo,-skoro preneha preširno ponemčevanje potom vsiljenih šol in uradnikov ter Kanalsko podolje pod novimi gospodarji ohrani ne le svoj slovenski starodavni značaj, marveč v dogledni dobi prevlada nemščino. Lažje bo Italiji poromaniti Kanalsko podolje, ker je močno razjedeno po trenju dveh plemen, med katerima so še vidni sledovi nekdanjega furlanskega, četudi le redko in le par stoletij naseljenega plemena. Na teh narodnostno negotovih tleh bi se pač ob polni svobodi kmalu pokazalo, da gre ozemlje onemu plemenu, ki se na njem plodnejše in boljše razvija.*) *) Pripomniti bi si usojali, da Kanalsko podolje vsled močnih nalivov in povodenj, povzročenih vsled nesmiselnega izsekovanja gozdov, leto za letom izgubiva na plodni zemlji, in je prebivalstvo prisiljeno izseljevati se,'tako da njegovo število od leta do leta pada. — Op. ured. STANO KOSOVEL : KAM NAJ GRE? Sama. Gospodar preklinja, togoti se gospodinja, kam naj gre? iz zemljé temine črne, da resnico jim odgrne, zbriše zla z roko bledo, z roko velo njeno mlado; vroče čelo, kjer gori Nikdar videla denarja ni, in zdaj naj odgovarja in povej greh, ki ji teži ramena, da jo oprosti bremena vseh gorja. plamen vzvišene resnice s svitom večne plamenice, kjer žare kam izginili so zlati ? Ah, da znala njena mati, kak dolže Toda od nikoder ni je, da ji madež ta izmije, razjasni, njene prošnje nespolnjene, čiste, do Boga iskrene kakor dne jo sramotnega dejanja, bi zbudila se iz spanja in prišla da jo brani in neguje in pred tujci obvaruje, pogladi žarka luč v obzorju jasnem ob veselja petju glasnem, — kam naj gre ?... FERDO KLEINMAYR: PRIRODA V BOGOSLUŽJU IN BAJESLOVJU PRVOTNEGA ČLOVEKA II. Rastlina v bogočastju in bajeslovju. /^\NA čudežna sila pretvarjanja biva po mnenju prvotnega človeka tudi v rastlinah; ona vseobča duša prehaja tudi vanje in iz njih. Tudi rastlina se more tedaj pretvoriti v drugo bitje, bitje, ki je napol rastlina in napol človek, ali pa napol rastlina napol žival. Primitivcu se to ne zdi prav nič neverjetno, temveč povsem možno. Zato obožuje silo pretvarjanja tudi v rastlini. In tako se ne smemo čuditi, ako nam kulturna zgodovina ali pa moderna etnografija pripo* ) Dr. J. Gruden: »Zgodovina slovenskega naroda-1 I. zv< vedujeta o rastlinah, ki jih obožujejo, »molijo« plemena. Od tega ni niti toliko časa preteklo, niti med kulturnimi narodi. O Slovencih beremo, da so Kobaridci na Tolminskem še leta 1331. častili neko sveto drevo ob svetem studencu.*) Da je bilo to drevo gotovo lipa, o tem ni dvoma, ker so si Slovenci že od nekdaj izbrali lipo za svoje sveto drevo (»lipov bog«), ker se je odlikovala pač po svoji rasti, dolgožitju, dišavi itd. Jedro rastlinskega kulta, krog katerega se osredotočuje oboževanje rastline, je namreč vera v drevo življenja. Če se le količkaj seznanimo s starobabilonskim, iran* skim, grškim, indijskim, židovskim, germans skim bajeslovjem, srečamo v bajki o stvarc jenju sveta vedno neko »sveto drevo«. To »sveto drevo« pa ne nastopa nikoli samo, temveč stoji vedno v bližini izvirka življenja, v bližini »žive vode«, in med koreninami drevesa, ali pa v njegovih vejah je vedno kača, oziroma zmaj. To sveto drevo stoji v prasvetu, v deželi pradedov, kamor se bo vrnil nekoč človek. Od tega bajeslovnega drevesa je prešel prvotni človek potem k drevesu bogoslužja, t. j. k drevesu, ki raste na tej zemlji in je oboževanja vredno. Gozdovi so bili naj sta« rejša svetišča človeštva. O Slovencih vemo, da prvotno niso imeli zidanih svetišč, temveč so »darovali bogovom« v gozdih pod »svetim drevesom«. Isto je bilo med drugimi plemeni. In umetniško ostro izšolano oko bo še danes spoznalo v grških tempeljskih stavbah njihov izvor, ker veličastna stebrišča, ki jih obda* jajo, niso drugega negoli v kamnu izražena drevesna debla. Steber — drevo! Vsako drevo seveda ni postalo »sveto«, kakor tudi vsakojaka žival ne. Prvotni človek je kajpada izbiral med drevesi po posebnih znakih, po rasti, starosti, obliki. Izbralo si je to in ono pleme drevo za praočaka svojega rodu, za svoj »totem«. In zopet si moramo priklicati mi Slovenci v spomin ono čudovito čuvstvo, ki nas kljubu tisočletni kulturi nav* daj a, ko stojimo košati stoletni lipi nasproti. Mi vidimo v lipi nekaj več negoli drugi narodi. Kaj je ta »več«? Zdaj pravimo, da je to »simbol«. A kaj je bil našim pradedom, ki o simbolih še niso ničesar slišali? Globoko noter v krščanske čase, skozi ves srednji vek se je morala boriti krščanska cerkev proti častenju dreves, oziroma dre* vesnih duhov, ki jih je prvotni človek s posebno vnemo ljubil. Povsem se ta drevesni kult še do danes ni dal zatreti. Z idejo drevesa smrti in življenja je prvotni človek tesno združil idejo o čudotvornem zelišču. Rastlinstvo je bogata živiljska zaloga, a hkrati je prva lekarna človeštva. Stara čarovniška vera in zdravilska veda hodita roka v roki pri spoznavanju zdravilnih in zdravju škodljivih, strupenih rastlin. Marši* katera rastlina je izborno služila čarovništvu potom svojih obojnih lastnosti. Užlvana na ta ali oni način je omamila živce, navidezno prestavljala človeka v povsem drugačen svet, »pretvarjala« ga. Tako n. pr. tobak in iz raznih rastlin pridobljene opojne pijače, ki so bile nekoč sredstva starega čarovniškega bogo* častja, a so danes prozajično dovolj — končale v krčmi. Druge rastline je prvotni človek zopet oboževal, ker so imele zanj nekaj skrivnost* nega na sebi. Ali jim ni vedel za seme, ali jim — zajedalkam — ni našel korenin. Med Slovenci je igrala in igra praprot še vedno odlično ulogo. Praprot je bila posvečena Perunu naših pradedov. Zataknjena za pod* boji duri je varovala hišo Perunove strele. Bistvo tega častenja leži, po Juliusu Hartu, v veri v neko vsemogočno čarovniško rastlino, ki najčesteje izraste iz človeške, živalske ali božje krvi. Primerjaj bajko o »Zlatorogu«, iz čegar krvi so izrasle čudotvorne rože. Imamo med kulturnimi narodi še nekaj spominov na to oboževanje rastlin. Cvetice, ki še dandanes sadimo na grobove preminulih, imajo prvotni pomen živo spominjati na tesno vez med umrlim človekom in rastlinstvom. Naš »mlaj«, naše »božično drevesce« z obe* šenimi darovi spominjajo še danes na dre* vesni kult prvotnega človeštva. ❖ * * III. Kamen v bogočastju in bajeslovju. Zakaj je človek pričel oboževati kamen, da se najbolje dokazati, in sicer zopet na podlagi modernega domnevanja, da človek ni oboževal prirodne predmete same ob sebi, temveč ono domnevno silo pretvarjanja, ki se pojavlja v njih. Kolikor nam more kulturna zgodovina povedati, je bilo prvo orodje in orožje človeka izdelano iz kamena. Mislimo si le takega prvotnega človeka, ki si n. pr. izdeluje kame* nito kladvo, ter za to določeni kamen tolče in bije z drugim, ali pa ga brusi ob drugem kamenu. Kamen se pri tem ugreje, iz kamena skoči iskra. In začuden primitivec zasledi v kamenu nenadoma dvoje različnih duš: eno kamensko in eno ognjeno, v katero se je pretvorila prva. In s tem je podana osnovna ideja šamanistične, fetišistične pravere o simbijazi ali dvobistvenosti ter o sposobnosti pretvarjati se. Pri tem pa še ne konča. Človek je kamen prenaredil v orodje ali orožje. Zdaj mu ta kamen ni več kamen, temveč nekaj povsem drugega, kar ima čisto drugačne, nove moči in lastnosti. Človek je podal kamenu z obdelovanjem novo dušo, 1'ako je začel človek oboževati kamen, namreč obdelan kamen. V paleolitičrii dobj, t. j. v najstarejši kameniti dobi, ko je človek kamen le surovo obtesal, najdemo le sledove kamenega kulla. Ta kult pa se visoko dvigne v neolitični dobi, t. j. v poznejši dobi, ko je človek jel kamen tudi brusiti. Obdelovanje kamena in častenje istega hodita toraj vzpo= redno pot. Doba kamene kulture (kamena doba) je hkrati doba kamenega kulta. Ta kult se je visoko razvil, vedel je človeka do kamene umetnosti. Kamen postane oltar, postane »sveti« kamen, v katèrèm biva neko božanstvo, ki mu je treba darovati. Seveda poštaPČ to le s tem, da poda človek kamenu neko gotovo obliko, ali da vsaj vreže vanj neko znamenje, nek obris, neko sliko, ter ga s tem razlikuje od drugih kamenov. To vrisavanje v kamen se razvija in napreduje postopno skozi tisoč« letja, dokler ne zadobi kamen slednjič člo* veške poteze ter postane kip. Eno pa je gotovo, namreč da s kamenim kultom vprvič nastopa svečeniški stan, svečeništvo. Vsepovsod, kjer se ta kult razvija, srečamo naravnost razkoš« nost v daritvah za umrlimi. Animizem, vera v čarovništvo, fetišizem, šamanizem obvladajo povsem človeški rod. In v tej dobi opazujemo, kako skrbno si človek izbira »sveti kraj«. Sveto mesto označa pričujočost svetega drevesa, svetega kamna in svetega izvirka. To so trije znaki, ki so skoro nerazdružljivi. V Evropi, osobito v severnem delu Evrope najdemo že zgodaj visoko razvit kult kamena. Izraža se ta kult v tem, da je takratni Evro« pejec postavljal veliko kamenje v posebnem redu. To postavljanje kamenov označamo z besedama »megalitična kultura^« (kultura veli« kih kamenov). Ta kultura se izraža, v treh oblikah, in sicer se zovejo take kamene skupine: a) menhirji ali bautakameni, (dolgi kameni); b) kromlehi, (krogli kameni); e) dolme ali kamene mize, (gomile). Tu sem se pridružujejo umetno nanešeni griči, nasipi in grmade, ki jih je človek tudi stavljal. , Menhirji (men = kamen, hir — dolg; kelt« sko) so sirovo obklesani kameni od 2 do 9 metrov, včasih celo do 24 metrov visoki, ki jih je takràfho ljudstvo često privleklo z oddaljenih gor tčf jih postavilo navpično v gotovem redu, navadno v ravnih vrstah raz« vrščene v velikem številu. Pri Carnaeu na Francoskem stoji še danes krog JOGO merthir« jčv. Razvrščeni so od vzhoda do zahoda v deveterih do trinajsterih vrstah, širokih 300 metrov in dolgih 4000 metrov. Pomislimo le ogromno delo, ki ga je opravilo tedanje ljud« stvo s svojim okornim orodjem, da je te kam€fie odlomilo od skale, obklesalo, pre« peljalo in postavilo na odbranem mestu, pa moramo sklepati f?a močno vefsko idejo, H ga je tedaj obvladala. Stopnja naprej od menhirjev so kromlehi (krom = okrogel, leh = kamen; keltsko). Kromlehi so v koncentričnih krogih razpon stavljeni kameni. Osrednji, najožji kro>g; je= obstojal iz štirioglatih kamenov, na katere so> bili povprek položeni v vodoravni legi po« dolgasti kameni. Tako je bila ta osrednja stavba, je bil ta najožji krog že podoben nekakemu stebrišču. Sredi njega je stal oltarni kamen, namenjen daritvam. Najlepši ostanek takega kromleha najdemo še danes severno Stratforda v nižini Salisbury na Angleškem. Zove se Stonehenge (Steingehange) in kaže posamezne navpične kamene do 7 metrov višine. Deloma so se posamezni kameni pre« vrnili, vendar je oblika tega »svetišča pod milim nebom« še danes prav očividna. Krog vnanjih kamenov meri v premeru 88 metrov. V sredini leži 4 metre dolg oltarni kamen. Krog njega se vrste v obliki podkve po 2 metra, visoki kameni. Krog teh je sledil polukrog: mogočnih triolitov, t. j, trokamenov, sestav« Ijenih iz dveh po 5^—6 metrov visokih nav« pičnih kamenov, ki sta nosila na temenu podolgast vodoraven kamen. Triolit, oltar« nemu kamenu naproti stoječ meri 7 metrov višine. Ta drugi krog je objemal krog po 2 metra visokih menhirov in tega zopet krog 4 M» metre visokih stebrastih, štirivoglatih kamenov, ki so skoz in skoz nosili na temenu vodoravne povprečne kamene. Tako je izgle« dalo to primitivno svetišče iz dobe kamenega bogočastja. Dolme (gomile) srečamo izvzemši Avstra« lije po vsej naši zemlji. Njihova oblika je priprosta. Na enem, dveh ali več navpičnih kamenih leži orjaška kamenita plošča. Vse skupaj ti napravi vtis kamenite mize. Te gomile so postavljene večinoma na vrhu gričev, dobro vidne iz ravnine. Deloma so še pokrite z naneseno zemljo, deloma je izpral dež zemljo in stoje gole. Če vprašamo po pomenu teh dolm, je edini stvarni odgovor, da so to grobovi, kameniti grobovi, in sicer nekdanjih junakov in prvakov plemena. Za to govori že dejstvo, da so nekatere teh dolm prave pravcate kamenite sobice, ki jim celo vhod zapira kamenita plošča. Ni izključeno pa, da so se na kamenitih ploščah dolm vršili tudi »sveti« obredi, daritve, sve; čanosti, in krog dolm ljudska zborovanja. Grob junakov in prvakov plemena je bil pač »svet kraj«. Pozno not v krščansko dobo se je morala cerkev boriti proti žrtvovanju na takih gomilah, znamenje pač, kako globoko je bil kult kamena vkoreninjen v ljudstvu. In povsem še vedno ni prešel. Še danes se živo spominjam, kako me je star kmet iz Brnce v Beljaškem okraju na Koroškem nekoč peljal na vrhunec sredi svojega gozda ter mi tam z veliko spoštljivostjo pokazal »križan kamen«, pod katerim je domneval, da je zakopan zaklad, ki ga pa nismo našli. Kaj pa naša narodna pravljica? Tudi ona pozna »steklene gore«, gomile in kamenite mize. Spomnimo se le na kralja Matjaža, ki spi pod dvema nadenj poveznjenima gorama ob kameniti mizi. In kamenita miza pod lipo naših narodnih pesmi? Ni li tu reminiscenca (spomin) na dobo kamenega kulta? Nekoč sem preživel par tednov na Banjški planoti pri Kanalu na Goriškem. Na tej pia* noti se dviga več vršičkov. Večinoma so okrogli in obrasli. Eden pa, obrnjen proti Batam v dolini kaže na slemenu oster, skalovit greben. Skale stoje navpično, tuintam leži kakšna prav slučajno počez. Ljudstvo imenuje ta greben — gomila. In če prav presodimo te gomile ali doline, moramo najti v njih že osnutek piramid, onih umetnih skalnatih grobov egiptovskih kraljev — faraonov. Kromlehi so bili prastara svetišča, zgrajena — kakor rečeno — v objemajočih se (kom centričnih) krogih. Očrt, oziroma tloris teh svetišč, označen s piko obdano z enim ali več krogov, je nosil prvotni človek na raznem, posebno naprsnem kinču prav rad s seboj. Bil mu je »totem«, nekak »škapuljr«. Ta očrt pa je vrisal prvotni človek tudi na mejne kamene svojega sela, v svojo posodo, orodje itd. Babilonec je nosil iz opeke narejene ploš* čice kot »amulet« krog vratu. Tudi pri Kana= nejcih, Feničanih, Sircih in Hebrejcih pred Mozesom igra »sveti kamen« veliko ulogo. In tudi pri Hebrejcih po Mozesu je imel dragulj v prsnem ščitu velikega duhovna svoj pomen, obrezovanje novorojenčka pa se je vršilo s kamenitim nožem, dolgo potem, ko je bilo železo in jeklo že znano, kakor so se poganske klavne daritve vršile edinole s' kamenitim nožem. Toliko je danes jasno, da je prvotni človek koncem megalitične dobe pričel zapuščati vero v čarovništvo ter se jel obračati k obo= ževanju zvezd in solnca. Pričel je obhajati kres z raznimi krvavimi žrtvami. En sam dokaz, in sicer iz načina, kako je bil stavljen kromleh pri Stonehengu, ki šteje krog 1680 let starosti že pred Kristusovim rojstvom. Iznad oltarnega kamena tega svetišča je videl tedanji svečenik o kresu izhajati solnce naravnost nad osamljenim kamenom (men; hirjem), ki je stal in stoji še danes prilično 70 metrov izven kroga svetiščnih kamenov. To je dejstvo, ki se more še danes kontro; lirati, in ki dokazuje, da oni osamljeni kamen ni bil postavljen brezmiselno tjakaj. Kult kamena se je še do danes ohranil v eni izmed najstrožjih monoteističnih (eno; božnih) ver, v mohamedanski veri namreč. To je kult Hadžarja, izpodnebnega kamena, ki ga hranijo v Kaabi v Meki. Zdi se proti; slovje, ali kdor umeje ljudsko dušo, njen konservatizem in zna upoštevati kompromis, ki so ga morali sklepati najčistejši duhovi s tradicijo, bo umeval tudi ta ostanek prasta; rega kulta v novi religiji in ga opravičil. Dolgo pa je životarila vera prvotnega člo; veka v zdravilno moč kamena. Spomnimo se le na »kamen modrosti«, ki so ga še v srednjem veku iskali alhimisti, in ki ga še danes — bodi rečeno brez ironije — nismo našli. (Konec prihodnjič) PREGLED Književni. En narod — ena književnost. Na društveni skupščini »Društva hrvatskih književnikov«, 7. junija 1919 v Zagrebu je predaval predsednik dr. Nikola Andric o književnem edinstvu Srbov in Hrvatov. Skupščina je sklenila, da se pošlje ta razprava vsem srbskim in hrvatskim kulturnim društvom. Geslo »jedan narod treba i jednu književnost« ni novo. Že pred 68 leti ga je oznanjal Gaj v »Narodnih Novinah«. A danes po »velikem zlomu in velikem zedinjenju« je treba, da se končno izvrši. — Gre za en dialekt in en alfabet. Od najstarejših časov je vladal v hrvatski umetni književnosti ikavski dialekt (ki govori in piše n. pr. za slovenski belo »bilo«); A po tem so se zlasti dalmatinski pesniki (Kačič, Mikalja, Palmotič) odločili za bosensko-hercegovsko jekavsko narečje, ker se jim je zdelo najlepše (govori in piše se »bijelo«), Srbi so pa bili (razen Karadžičevega kroga) in ostali tudi v književnosti do danes ekavci (belo), ker sta obe književni središči Beograd in Novi Sad v čistih ekavskih krajih. Dr. Andrič se odločno zavzema za to, da bi sedaj vsi sprejeli ekavščino. Jekavci so dandanes v književnosti samo Hrvati, a jim je pravzaprav tuja. Noben ilirski preporoditelj ni bil jekavec po rodu, vsi so se je morali učiti iz knjige. Mi — pravi Andrič — smo jo pisali in jo pišemo bolj pod neko sugestijo, češ da je nekaj pristno hrvatskega, dasi so prav v Hercegovini in Liki Srbi jekavci, a Hrvati ikavci. Kdo je že kdaj napisal eno edino pesem metrično po zakonih jekavščine docela pravilno? Morda kak filolog — pravi Andrič — ki je hotel prav pokazati, da je taka pesem možna. »Sentimentalnost, ki nas veže z jekavsko narodno poezijo kot idealom klasičnosti in jezikovne muzikalnosti, naj nam le še dalje ostane sladka sentimentalnost,« a sami se odločimo za krepkejšo ekavščino! Če se to doseže, bo ena velika zapreka popolnega književnega edinstva odstranjena. Druga zapreka je alfabet. Široki hrvatski sloji ne berejo cirilice, a srbski ne latinice. Za Hrvate je cirilica, a za Srbe latinica mrtva. To je rak-rana vse preteklosti. Andrič jo pripisuje cerkvi, tekmi med Carigradom in Rimom, češ Rim je hotel pridobiti ljudi z latinico za rimsko cerkev, Carigrad s cirilico za vzhodno cerkev. Pomisliti bi pa morali Srbi in Hrvati, da niti ni cirilica po svojem postanku srbska, niti latinica hrvatska. Zato niti eni, niti drugi ne bi ničesar izgubili, ko bi se tej ali oni odpovedali. Gre le za načelo; kaj je bolj praktično in kaj bo končno vendarle zmagalo. Že pokojni srbski književnik Skerlič je poudarjal, da bo končno zmagala latinica in da jo bo sprejel tudi zdravi srbski um, saj jo sprejemajo celo Japonci na daljnem vzhodu. V državi SHS bo pisalo že itak dve tretjini Jugoslovanov latinico, in kar je poglavitno z latinico bo stopil ves jugoslovanski narod v »književnu zajednicu cijelega kulturnega svijeta.« Res da je bila Srbiji zlasti med vojno cirilica simbol narodne sanfostojnosti — Avstrija jo je mrzko prepovedala — a to ogrožanje narodne samostalnosti od avstrijske strani je sedaj za vedno prenehalo. Zato ni nobenega razloga več, da bi se Srbi še držali cirilice. Ker je pa cirilica tako trdno združena z liturgijo, naj osfane v liturgiji še nadalje. Ako dosežejo Hrvatje slovansko bogoslužje, naj sprejmejo tudi oni namesto glagolice cirilico. Tako bi bila cirilica skupna sakralna pisava, a latinica kot predstavnica svetovne kulture skupna v državljanskem in književnem življenju. Slovenci to misel iskreno pozdravljamo. Sami smo ekavci in srbski jezik nam je bil že doslej v marsičem bliže. Ako pa Srbi opuste še cirilico in sprejmejo latinico, bo tudi nam kulturno edinstvo zelo olajšano. Glede slovanskega bogoslužja in cirilice v Cerkvi zastopajo jugoslovanski škofje isto stališče, in Rim se bo težko ustavljal upravičeni zahtevi celokupnega jugoslovanskega naroda. S tem bi položili najtrdnejše temelje našemu kulturnemu in narodnemu razvoju. v A. R. ❖ ❖ ❖ Nove knjige. »Priročna slovnica italijanskega jezika« — sestavil: t Ferdo Kl^inmayr — založil J. Štoka — strani 223 — cena mehkovezanemu izvodu 3 Lire 60 stot. — Sprejeli smo v ogled to slovnico ter jo brez drugega priporočamo vsakemu Slovencu, ki se hoče priučiti italijanskemu jeziku. Slovnica je razdeljena v štiri dele, od katerih je prvi posvečen teoretičnemu učenju, ostali trije pa praktičnemu izvajanju. Prvi del — slovnica — obsega 96 strani ter je razdeljen na način, da postopno uvaja v spoznavanje glagola, kar tvori bistvo in jedro italijanske slovnice. Slovniška pravila spremljajo številni izgledi in naloge. Drugi del podaja besedni zaklad z 2500 izrazi, tretji del prinaša trideset italijansko-slovenskih pogovorov dnevne rabe, četrti del pa šestdeset pisem, med temi mnogo trgovskih, ter opravilnih spisov. Knjiga je vseskozi praktično urejena, in točnost iste nam jamči že dejstvo, da jo je pred natisom pregledal italijanski pesnik Luigi Krischan-Crociato, šolski ravnatelj v Trstu. Naroča se pri J. Štoki v Trstu, ulica Milano štev. 37, knjigarna. O knjigi prinesemo oceno. »Matica Slovenska« je izdala za 1. Ì918 sledeče knjige: dr Karel Ozvald: »Smernice novega življenja«; XXVII. zv. Zabavne knjižnice: Ksaver Meško: »Slike« in XXII. zv. Knezove knjižnice; Juš Kozak: »Razori«; Rado Murnik: »Tujec«; dr. Ivan Grafenauer: »Valentin Vodnik — pesnik«. F. S. Finžgar; »Veriga«. Ljudska zgodba v 3 dejanjih. Izdala in založila Nova založba. Ta naša najboljša ljudska igra, ki je doživela v ljubljanskem dramskem gledališču sijajen uspeh, je izšla v lepi in okusni opremi. »Stritarjeva antologija«. — Uredil in uvod napisal dr, Ivan Prijatelj. V Ljubljani 1919. Izdala in založila »Tiskovna zadruga«. Vladimir Levstik: »Zapiski Tine Gramontove«. Izdala in založila Omladina. Ljubljana 1919. Dr. Fr. Ušeničnik: »Pastoralno bogoslovje«, L zvezek. Izdala in založila Jugoslovanska knjigarna. »Pogled v novi svet«. Spisal ***. II. zv. propagandnih spisov »Slovenske Socijalne Matice«. Dr. Alojzij Zalokar: »Ljudsko zdravje«. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani 1918. Milko Brezigar: »Osnutek slovenskega narodnega gospodarstva«. Izdala Omladina 1918. Ta publikacija, posve- cena dr. Korošcu, je prvo delo, ki v celoti podaja vire in možnosti bodočega razvoja na slovenskem ozemlju kraljevine SHS, bilance in zaključke, ki so danes ravno-tako važni za slehernega, kakor njegovi zasebni računi. Dr. Joža donar: »Naš jezik«. Izdala in založila Omla-dina. V Ljubljani 1919. O vseh teh knjigah priobčimo podrobnejše ocene, v prihodnjih številkah. Kulturni. Ustanovni občni zbor »Ljudskega odra« pri Sv. Ivanu pri Trstu. — V nedeljo 13. julija se je ustanovila podružnica »Ljudskega odra« v Sv. Ivanu pri Trstu. Predsednik tržaške matice dr. L. Čermelj je pozdravil navzoče (prijavljenih krijg 180 članov) ter podal besedo tajniku »Kulturnega sveta v Trstu«, ki je kratko očrtal namen in pomen »Ljudskega odra«, povdarjajoč osobito, da »Ljud. oder« ni in ne sme biti šumno, paradno društvo, temveč mora orati tišje a tem globje. Potrebna je v prvi vrsti socijalna naobrazba, in to naj novoustanovljena podružnica širi čimdalje mogoče, ker bi ta sicer v nasprotnem slučaju ne imela ne povoda, ne pravice obstajati in delovati. Predsednik prečita nato podružniška pravila, ki jih zborovalci sprejmejo brez ugovora. Volitve so podale sledeči izid: Dr. Lj. Vadnal, predsednik; V. Trobec, Fr. Udovič, Sabadinova, B. Hvala, J. Birsa, K. Pahor, Valentič, dr. Krnev, odborniki; Fr. Strgar, A. Čarga, D. Kodrič, nadzorstvo. — Pri slučajnostih povdarja V. Trobec pomen predavateljskih večerov in jezikovnih kurzov, omenja tudi, kako bi si podružnica lahko ustanovila iamburaški in pevski zbor. Posrečeno zborovanje se je zaključilo opoldne. Novi podružnici želimo najbolje pri njenem kulturnem delu. »Ljudski oder« v Trstu nadaljuje svoje prosvetno delo z vsemi silami, ki so mu še na razpolago. Klic po predavateljih narašča od dne do dne, osobito z dežele. To je razveseljivo znamenje, osobito onim, ki hočejo skoro obupati, ko berejo v dnevnem časopisju toli nepotrebnih vabil na nepotrebne »javne plese«. Dobro jedro med našim ljudstvom sili v ospredje z zahfevami, ki pričajo, da samo želi ohraniti sc v teh razburkanih časih. »Ljudski oder« danes nikakor ne razpolaga s številnim predavateljskim materijalom, ustreči pa skuša vsem. Tako je v nedeljo 13. t. m. predaval v Sv. Križu pri Trstu, sodrug dr. Henrik Tuma. V sredo 9. t. m.' in 16. t. m. pa je predaval v Skednju sodrug Ferdo Kleinmayr. Snov predavanj je bilo socijalno vprašanje. Vsa predavanja so bila naravnost krasno obiskana. V najkrajšem času se prično slična predavanja pri Sv. Mar. Magdaleni pri Trstu. Gospodarski. V Plavjah pri Škofijah se je vršil v nedeljo 13. t. m. javen shod, ki mu je bil dnevni red: »Kmetiška zadruga«. Poročeval je naš agilni sodrug M. Lovko. Obisk s strani domačinov naravnost ogromen; uspeh temu primeren. Blizu 200 kmetovalcev sc je oglasilo, da se včlanijo v »Kmetiško zadrugo«. Prav tako! V zadružništvu je spas! Šolski. Vseučilišče v Ljubljani. Minister prosvete Ljuba Davi-dovič je predložil Narodnemu Predstavništvu v Beogradu to-le zakonsko predlogo, ki je bila po daljši debati, v kteri je med drugim prof. Lončar'govoril proti bogoslovni fakulteti, tudi sprejeta. Člen L V Ljubljani se osnuje vseučilišče kraljestva SHS, ki ima pet fakultet: bogoslovno, pravniško, filozofsko, tehniško in medicinsko. Medicinska fakulteta bo imela dva prva pripravljalna letnika. Člen II. Vse fakultete se otvorijo začetkom šolskega leta 1919/20 in sicer: bogoslovna, filozofska in pravniška v popolnem obsegu, tehniška s prvim in drugim letnikom, medicinska s prvim letnikom. Člen III. Dokler ne bo izdelan zakon in uredba, se bo upravljalo vseučilišče v Ljubljani po zakonu in uredbah za vseučilišče kraljestva SHS v Beogradu. Člen IV. Ta zakon stopi v veljavo, čim ga podpiše kralj, obvezno moč pa dobi, čim bo objavljen. Naš članek v 10. številki »Problemi Julijske Benečije«, ki ga je sestavil prof. A. Oberdorfer, ter članek »Število slovenskih učencev v Trstu začetkom šolskega 1. 18.-19.« našega sotrudnika L. v štev. 4. je posnela »Edinost« z dne 13. julija. Prihodnjič prinesemo v »Pregledu« nadaljne zanimive podatke s šolskega polja. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D M ll\ / A se p° vse^to' 1N U 1 V J~\ bakarnah v mestu in — na deželi. Cena 80 stot. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n im ° Guglielmo weiss ° prose» Valdirivo 23 □□□□□□□□□□ Telefon 29-78 priporoča svojo KOLOSALNO ZALOGO italijanskih belih in {ritih vfn, ter pristnih dalmatinskih in domačih prve vrste. Odjemalcem na deželi priporoča poleg rečenih vin tudi najfinejši pelinkovec in žganje po konkurenčnih cenah v obširnem skliiiu na Boijenpljn pil Proseku Z. t Tržaško hranilnica in posojilnica registrovana zadruga z omejenim poroštvom Trst, Piazza Oberdan št. 2, I. nadstr. (v lastni hiši) vhod. po glavnih stopnicah. POSOJILA DAJE na vknjižbo, na menice ter na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru ESKOMPTUJE TRGOVSKE. MENICE. HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, če tudi ni ud, in jih obrestuje po «9 |0 Večje stalne vloge na tekoči račun po dogovoru, j Rentni davek plačuje zavod sani. Vlaga se lahko po eno krono. Ima varnostno celico (sale depositsj. j Uradnte ure : od 9 do 13. Telefon 952 Izplačuje vsak delavnik ob uradnih urah. ! ČEVLJARNI CA (JOSIP KOLENC j. TRST i VIA COMMERCIALE ŠT. 14,1. . izvršuje vse v njeno spadajočo stroko najsolidneje in najceneje. im č -------------------------> Izborna domača kuhinja. Izbrana domača in ptuja vina. Cena brez konkurence. Točna postrežba. PrkCoHrincf • čes^e močnate r UaeUIIUSl . jedi in slaščice. Za obilen obisk se priporoča vj nnim Viktorija Ploder gostilničarka annannaannonnannDnnDnDaDDaDnnanannan n TELEFON 24-95 TRST TELEFON 24-95 □ a Trg Venezia ex Giuseppina, Riva Grumuia 2 S ^3 □ tj priporoča syojim odjemalcem v mestu, in na deželi □ JEJ svojo zalogo prvovrstnih istrskih, italijanskih in dal- g □ matinskih črnih in belih vin po najnižjih cenah, p □ Ima na deželi svoji podružnici pri Marku ° ZnidaršiJu v Sežani in pri g. Martinu ° Čebokin na Kozini □ □ u □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□aaaaaaaDonDaaa Kmetko delnosko gospodarska zadruga v Dobravljali na Goriškem priporoča svojim cenjenim odjemalcem svojo veliko zalogo izbornih pristnih vipavskih vin po zmernih cenah ®-------:—-—*"■ " 11 u □ □ □ □ a □ □ □ a □ a □ □ □ a □ □ □ □ □ a □ □ Si Vsi in od povsod, ki prihajate v Trst :>zasebniki, trgovci, župani, uradniki i. L d. izvolite se oglasiti v mojj trgovini in nakupite česar potrebujete na drobno ali na debelo. ' Kam pa naj bi šli drugam? Sprejmite moje srčne in domače pozdrave! Na svidenje? J. ŠTOKA-TRST ULICA MILANO,ŠT. 37 (prej Molino piccolo 19) založna knjigarna, trgovina s papirjem, zaloga vseh pisarniškiških predmetov i. t. d , cigaretnih papirčkih, vseh vrst i. t. d. Ljubljanska kreditna banka Podružnica v Trstu. Centrala v Ljubljani. Podružnice': Celje, Celovec* Gorica, Sarajevo, Split Delniška glavnica : K 15,000.000 Rezervni zaklad : K 3,600.000 Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proti 3 ]i2% obre-■ stovanju, na žiro-račtlne proti 3"/o obrestovanju. Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice. Tel. št. 5-18. Blagajna je odprta od 9-13. Mnikom S prihodnjo številko poteče rok naročnine za prvo četrtletje. Ker sino si v svesti, da se cenjeni naročniki odzovejo našemu vabilu za nadaljno naročnino, uljudno prosimo, da nam blagovolijo s priloženimi nakaznicam? poslati to zahtevajoči znesek, da zamoremo pravočasno vknjižiti, ter, da ne bomo prisiljeni (kar bi nam bilo jako žal* prenehati s pošiljatvijo vestnika. Dolžnost vsakega Slovenca je, da je naročen na nas vestnik, ki je edini na našem 'ozemlju. Uprauništuo vestnika „Njiva“. Veletrgovina z vinom-žganimi pijačami in deželnimi pridelki TRST - Ui. Torre bianca 22 ■ ■ TELEFONO il. 18-07 Prihodnja KI 11 lf E** številka 99IN J I V C izide v četrtek dne 31. julija □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□DOPDDDQnQQQQDDPaDPaat=l[=ia[:3aat=II=]Dt=lP1=1[=ll=]ai=11=1[:=|[::ii:=IDI:=ll=3l-li:3l=ID JADRANSKA BANKA Delniška Slovnica K 30,000.000. Reserve K 8,300.000 CENTRALA : TRST Din Cassa di Risparmio 5. □ Via S. Nicolo 9 / PODRUŽNICE: Dubrovnik, Dunaj, Kofor, Ljubljana, Metkovič, Opatija, Split, Šibenik, Zadar. -- EKSPOSITURÀ: Kranj Obaulja use u bančno stroko spadajoče posle SPREJEMA VLOGE na hranilne knjižici proti 3 V’o lednim obrestim v bancogiro-prometu proti 3°io letnim obrestim. Na odpoved navezane zneske sprejema po najugodnejših pogojih, ki se'imajo pogoditi od slučaja do slučaja Di v nim musine ledale (Safes dente) Blagajna posluje od 9 do 13