SZ. itnllta. 11MKIH t pM, zt. qrai uniiBio. • ' ■ • i .Slovenski Narod" vclja v LfmM|nU na dom dostavljen: . v upravništvu pcejeman: ćelo Icto naprej . . . . K 24— I ćelo leto naprej . , . . K 22i— pol leti „ # .zj> . . 12— I pol leta . • . • . . U<— cetrt leta m . .T» # . 6— I četrt leta m • • • » , 5*50 ^na mesec m • • « • » 2*— I na mesec w • • • • m 1*90 Dopisi na} se frankirajo. Rokopiti se ne vračajo. Gređntttro: Eaaflo*« mU« it 5 (v prtttltju levo.) frUI— M. M. lasera ti veljajo: peterostopna petit vrsta z* enkrat po 16 vin-, sa dvakrat po U vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vio. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih inserdjati po dogovoru. Ufvavaiživu naj ae pošiljajo naročnine, reklamacije, inseratf Ui, to je administrativne stvari —-— Po—»■■■ itorllfca ¥•!!• 10 vtmar|*v. ——— Na pisflMsa natočila brez istodobne vpotlatve naro£atee ae ne octa. .Slovenski Narod" veli« po po*tt: sa Avstro-Ogrsko: . za NemČIjo: eelo leto skupaj naprej ♦ K 25*— I ćelo leto naprej . . . K 30*—4 četneta Z Z ' I I ^SO I za ^«**0 in V5C **& dcželc: na mesec m • . . • 230 * ćelo leto naprej . . . . K 35.— Vprašanjem glede Inseratcv se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. »pili ali Ivo (spodaj, dvorttče ievo). Eaallova ulica it 5, ttioloa it SS, Iz parlamenta. Dunaj, 22>. aprila. V parlamentu je danes neobičaj-no živahno. Vsak hip srečaš poslanca in dopoldan je izgledalo, kakor da bi se zbornica pripravljala na sejo. Treba pa se je le ozreti skozi steklena vrata velikega grškega vestibula ven na drogove s cesarskim orlom — kier plapolajo v času zasedanja črno-žolte zastave, treba je pogledati v veliko sejnico, kjer vlada tišina in katere crne klopi so pospravljene. Parlamen: ne zaseda, po volji in povelju grofa Sturgkha praznuje in le-nuhari. Mnogi postanci, ki so se danes zbrali v državnozborski palači so prihiteli po drugih opravkih: priznala jih je predvsem politična rado-vednost. Akcija za skorajšnjo otvori-tev državnozborskega zasedanja, je kakor se pravi »v polnem teku«. Nikdo ne verjame, da bo imela ka-kršnekoli uspehe, toda vsak bi bA rad poleg«, vsak bi rad posvetil par dobrih besed trpečemu parlamentarizmu in potožil, kako bridko da občuti neznosni konstitucijonalni položaj države. Kakor posamezniki, tako tuđi kl u bi in stranke. Zasedanje držav-rega zbora je potrebno, je nujno, re-7.im § 14. je Škodljiv, sedanje razme-re so neznosne, treba nekaj storiti — ♦oda... Ta »toda« je neizogiben, on ;e sam za sebe čin, dejanje. on je inkarnacija modrosti in konstitucijonal-nosti naših parlamentarnih strank. Vse izjave posameznikov. klubov so bob v steno, dokler se končujejo s »toda« in ne z »zato«. Tuđi »akcija« o kateri se posvetuje danes parlamentarna komisija poljskega kluba spada v rubriko »ut aliquid fieri vide-atur«. Poljski klub bo morda res sklenil« poprijeti incijativo za vzpo-stavljenje parlamentarizma, toda kakšna da bo ta »inicijativa«, o tem so si Poljaki popolnoma na jasnem. Obrniti se hočejo na vlado in na stranke z vprašanjem »kaj mislite«, kar se kakor znano pravi sondirati razpoloženje. In stavimo, da ne bodo sli niti za korak dalje, akoravno bi dobili od vseh klubov odgovor: »Mislimo, da je nujno potrebno, da se parlament čim preje sestane.« Poljakom ni treba, da grofa Stiirgkha še posebej poprašujejo, kako da sodi on: intimnost medsebojnih odnoša- Jev med Poljaki in grofom Stiirgkhom je tako velika, da so podobne formalnosti nepotrebne: Poljaki so izvrst-no podučeni, da grof Stiirgkh noče zasedanja in vedo, da se morajo kot vladina stranka tuđi po tem ravnati. Zlasti sedaj ne, ko se poljski klub peča z zasedenjem dveh ministrskih foteljev in imenovanjem novega de-želnega maršala v Galiciji... Pri današnjih razmerah med strankami je uspeh akcije za rešitev parlamentarizma tuđi že radi tega izključen, ker so povzeli za inicijativo — socijalni demokrati. V parlamentu se je danes živahno razpravljalo vprašanje: kako dolgo potraja sedanje stanje in na kak-šen način bo končalo. Iz vladnih kro-gov se čuje, da bo grof Stiirgkh po-skušal navezati nova pogajanja med Čehi in Nemci in sicer za časa dele-gačnega zasedanja. Seveda le pod pogojem, da se Cehi izognejo vsakc ostrejše taktike ter ne pokvarijo raz-položenja«. Poznavalci razmer sodi-jo, da je obnovitev češko nemških pogajanj za enkrat skoro izključena ter svarijo se udajati v tem oziru ka-kršnimkoli nadam. Če se ne zgo-dijo med tem popolnoma nepričako-vane stvari, bo torej politična situ-vacija na jesen skojaj ista, kakor je danes, rednemu delovanju parlamenta se bodo stavile torej tuđi oktobra ali novembra iste zapreke. Ker pa verniar ni verjetno, da bi vlada hotela preprečiti tuđi jesensko zasedanje (trajno se absolutizem ne more več vzdržati), je treba računati z raznimi eventualnostmi in političnimi spre-membami, ki se preko jeseni ne dajo več odlagati. Eno je gotovo: grof Stiirgkh je izgubljen. Njegova demisija je predpogoj sanacije poluičnega položaja. V parlamentarnih krogih pridobiva ideja parlamentarizacije vlade zopet vedno več tal. Vendar pa se smatra, da je neizvedljiva, dokler vladajo v državnem zboru doseclanje razmere in dosedanji napeti odno-šaji med strankami. Pričakuje se torej, da bo grof Stiirgkh predno c.lide, oktroiral češko - nemške spr vne zakone ter na ta način odstran : češko - nemško vprašanje vsaj z • nekaj časa zopet s pota. ali pa ( bo parlament razpustil in skušal v novih volitvah doseći konzervativnejšo se-stavo državnega zbora. K temu koraku ga posebno silijo kršćanski so- cijalci, toda izkušnje njegovega prednika barona Bienertha iz !. 1911. baš nišo vzpodbudne. Mogoci so pa tuđi dogodki, ki bi povzročili morda popolnoma drugačno rešitev konsti-tucijonalnega vprašanja, kakor pa jo danes pričakujemo. Mnogo poslancev je prispelo danes na Dunaj, da se pobližje informi-rajo tuđi o cesarjevem zdravju. \rsak upa, da bo v parlamentu izve-del, kaj misli vlada, kake so njene informacije, kakšne tajnosti da so prodrle iz dvorjanskih krogov. Poslan-ci, ki so včeraj čitali, da se vladarju na dobro obrača, so danes razočarani. Iz Schonbrunna prihajajo resnej-ša poročila in eno je gotovo, da se o odločiinem preobratu vladarjeve bo-lezni nikakor ne da govoriti. Dokler se nahaiajo v pljučih od zdravnikov dognani bacili »diplokokl« — tako dolgo je brez obzira na trenutno zboljšanje ali poslabšanje vladarjeve-ga zdravstvenega stanja položaj re-sen. Tako pravijo zdravniške informacije, ki pristavljajo, da je sedaj glavrno, da ostane tu-di srce cesarske-ga bolnika krepko. Čim dalje traja bolezen, tem bolj je treba paziti na srce. V parlamentarnih krogih se pri-poveduje, da se je posrećilo pregovc-riti vladarja, da se ne muči preveč z dnevnimi svojimi posli. Cesar je na to pristal in si skuša svoje vsakda-nje delo nadomestiti z živahnim raz-govarjanjem s svojo neposredno okolico — kar pa zdravnikom zopet ni vseč. Tu pa tam vidiš v kuloarju kakega izmed »dobro informiranih«, ki ima morda zveze z dvornimi kro-gi, z najvišjimi državnimi funkcijo-narji. Na \T>rašanja, kako je v Schon-brunnu odgovarja: »dobro, dobro« — toda obraz se mu ne razjasni in glas njegov ni preveč prepričeva-len ... Bolezen našega cesarja. Snoči je bil izdan o bolezni našega cesarta sledeči urađni bulletin: Katar manjših pljučnih cevk je izginil. tako da je opažati samo še sledove, v večjih bronhijah pa traja neizpremenjeno naprej, vsled tega sili cesarja tuđi še vedno kašetj. Apetit in moči cesarja so neizpremenjeni in popolnoma zadovoljivi. Cesar je prebil petčetrt ur pri odprtem oknu na solncu. — Podpisana; Dr. KerzI, prof, dr, Ortner. V cesarjevem zdravstvenem stanju se torej tuđi včeraj ni izvršila nobena posebna izprememba. Cesar se je počutil kljub slabo prebiti noči čilega in je imel dober apetit. Čez dan je cesar opravljal svoje navadno delo. Tuđi ni imel mrzlice in utripa-nje žile je popolnoma odgovarjalo normalni temperaturi. Objektivno ni zaznamovati nobene bistvene izpre-membe katarja. Vedno še se drži katar v desnem vrhu pljuč ter se le počasi boljša. Cesar se odkašljuje lažje, kakor ponoči. V splošnem je zdravstveno stanje zadovoljivo. O kakih dispozicijah za cesarje-vo potovanje na jug sedaj še ne more biti govora, dokler nišo objektivni znaki katarja popolnoma izginili. Da bi katar kar naenkrat ponehal, o tem ne more biti govora, vsled česar morajo zdravniki še vedno skrbno paziti na vsak najmanjši pojav. 0 aibaniji. »Piccolo« prinaša iz Valone in-terviv z albanskim poslanikom na dunajskem dvoru Sureja Bej Floro. Na vprašanje glede Epira je odgovo-ril, da je epirsko vprašanje že popol-ncma rešeno. Grška vlada je oficijal-no sporočila albanski vladi, da bo tekom par dni popolnoma izpraznila Epir. Tuđi sveti bataljoni se bodo umaknili iz Epira. Albanska vlada je dala Epircem isto, kakor vsem drugim Albancem. Tuđi Grki bodo imeli pravico, vstopiti v albansko orožni-štvo. Poduk se bo smel vršiti v gr-Škem jeziku, od četrtega šolskega leta naprej pa se bodo morali učiti tuđi Grki albanskega jezika. Glede Esad pase je mnenja, da je ves njegov vpliv samo posledica njegovega dostojanstva, v ostalem pa je Esad paša popolnoma vdan vladarju. Pač je imel Esad paša afero s holandskim polkovnikom Thomsonom. Stal je namrec na stališču, cla ima holand-ska misija pač nalogo, organizirati albansko orožništvo, v ostalem pa se mora pokoriti zahtevam vlade in vojnega ministra. Zdi se, da je bil Thomson drugega mnenja, zato ga je albanska vlada pozvala, da se mora vzdržati vsake ingerence na albanske vladne posle. O holandskem polkovniku Thom-sonu, ki je bil imenovan za guber-natorja severnega Epira, poročajo, da je zbolel za pljučnico in da leži bolan v Draču. Vojna med Zedinjenimi dr-žavarni in Mehiko. O zavzetju Veracruza poročajo še siedeče podrobnosti: Bombardiranje mesta se je pričelo ob 8- zjutraj. Mesto je zasedlo 3000 amerikanskih vojakov. Transportna ladja »Prai-rie« in križarka »Chester« sta stre-ljali pol ure na mesto s petcolnimi topovi. Mnogo hiš in javnih poslopij, vojaška akademija in arzenal, je bilo razdejanih. Amerikanci so udrli v mesto, ter prepodili mehikanske vojake iz ulic. Udrli so tuđi v hiše in na strehe, od koder so Mehikanci stre-lja.li. Ob pol 2. je bilo mesto v amerikanskih rokah. Poveljnik amerikanskih čet je nato pozval hotelirje in trgovce, da naj zopet odpro svoje hiše in trgovine. Po hisah so iskali Amerikanci po oboroženih in po vo-jakih. Amerikanci so imeli 12 mrtvih in 50 ranjenih. Izgube Mehikancev še nišo znane. Mnogo mrtvih leži pred hišami na cesti. V neki niši, kjer se nahaja menjalnica, je bilo 12 oseb od enega šrapnela ubitih. Amerikanci so vjeli 200 Mehikancev. Mehikanski general Maas z mehikanskim voja-štvom se nahaja sedaj kakih 30 km od Veracruza. Po drugih poročilih so se Amerikancem ustavljali v Vera-eruzu večinoma samo civilisti. V noči od torka na sredo so v še nezase-denih delih mesta ljudje udrli v razne prodajalne, zlasti pa v žganjarne. Admiral Fletcher je izročil alkaldu Diazu, edinemu mehikanskemu urad-niku, ki ga je mogei dobiti, sledeči poziv: Sedaj pred Veracruzom stojeća vojna moč se Čuti prisiljeno, da zase-de carinski urad in pristanišče. Prosimo vas, da nam pomagate vzdržati mir in preprečiti vse, kar bi dalo povod za sovražnosti. Vojna sila Zedi-njenih držav se narnerava vmešavati v civilne zadeve mesta Veracruz le v toliko, v kolikor bi bilo to z ozirom na javni red in na zdravje potrebno. Prebivalci lahko mirno opravljajo svoje posle ter se lahko Čutijo varne pod zaščito mornarice Zedinjenih dr- LISTEK. Kristalni zamaSeh. Roman. Francoski spisal M. L e b 1 a n e. (Dalje.) XIII. Ko je šel Prasville v svoio pisar-no je zapazil v predsobi gospoda Ni-coleta, ki je sključen in z balehnim obrazom sedel na stolu in ni vedel kam bi dal svoj klobuk, svoj dežnik in edino rokavico. — Pravi je, si je rekel Prasville, ki je doslej mislil, da mu je I upin koga drugega poslal. Osebn > je pri-šel... naj kdo reče, kar hoče, ta mož ima neverjeten pogum. ZaprI je vrata svoje pisarne za seboj in poklical svojega tainika. — Gospod Lartigne mu je rekel. Sprejel bom zdaj silno nev^rnega človeka in najbrž ne bo moje pisarne zapustil drugače, kakor z vkfenjeni-ma roKama. Čim stopi ta človek v mojo pisarno, pokličite kakih deset agentov, naj počakajo v predsobi in v vaši sobi. Kakor hitro zaslišite zapeti moj zvonček, pridite vsi z revol-ver-i v roki v sobo in primite *istega človeka. Ali ste me razumeli? — Da, gospod generalni tajnik. — Nič obotavljanja! Na to vas posebno opozarjam. Planite vsi naenkrat v sobo z revolverjem v roki I Razumete? In zdaj mi pošljite gospoda Nicolea sem. Prasville je na svoj električni zvonček položil polo papirja in za knjige na mizi skril dva velika re-volverja. — Zdaj pa naj se igra začne, je rekel sam sebi. Če ima listo pod'Kup-ljenih poslancev, vzamem njo, če liste nima, pa primem njega. Najbolje bi seveda bilo, dobiti oba. Dobiti Lupina in listo en dan in po tem skandalu danes zjutraj, to bi bil zame uspeh velikanskega pomena. Od vrat se je zaslišalo trkanje. — Notri, je zaklical Prasville, notri, gospod Nicole. S plahimi ko-raki je vstopil gospod Nicole v sobo in se vsedel na skrajni konec odka-zanega mu stola. — Prišel sem... da bi nadalje-vala svoj včerajšnji pogovor... Oprostite, da sem se zamudil. — Prosim malo potrpljenja, je dejal Prasviile in pohite! k svojemu tajniku. — Gospod Lartigne, pozabti sem vam povedati... preiščite hodnike in stopnice, če ni tam kaj so-krivcev tega človeka — Vrnivši se v svojo pisarno, se je Prasville vsedel kakor človek, ki ie pripravljen na dolg in zanimiv pogovor in je začek — Torej, kaj ste rekli, gospod Nicole? — Rekel sem, da prosim odpu-ščenja, ker nisem prišel že snoči. Zadržan sem bil, gospa Mergv ... — Da, to ste morali domov spraviti. — Moral sem zanjo skrbeti. Saj si lahko mislite obupanje te nesrečne žene ... Njen sin pred smrtjo ... in pred tako strašno smrtjo. O tišti uri ni bilo na nič drugega več računati, kakor na kak čudež... na nekaj ne-mogočega. Tuđi jaz sem izgubil vsa-ko nado... v takih okoliščinah izgubi pač vsakdo pogum. — A meni se zdi, je opomnil Prasville, da ste odhajaje od tod imeli namen iztrgati Daubrecqu njegovo tajnost na vsak način in za vsako ceno. — To je res, a Daubrecqa ni bilo v Parizu, — Ah? — Ne! Pustil sem ga peljati se z avtomobilom. — Vi imate svoj avtomobii. gospod Nicole? — Da, slučajno imam star stroj. Daubrecq je torej potoval y avtomo-bilu, to se pravi, na strehi tega av-tomobila je ležal y zaboju, v kateri sem ga dal spraviti. Žal da avtotno- • bil ni mogel priti pred časom, dolo- ■ čenim za obglavljenje, sicer... ; Prasville je kar stnneL Če te bil ie v kakem dvoma, kdo da ie go- i spod Nicole, ga je zdaj minil. Zabiti živega človeka v zaboj in ga peljati na strehi avtomobila čez ćelo Fran-cijo, to si je mogel izmisliti samo Lupin in samo Lupin je mogel to s hladnokrvno predrznostjo pripo-znati. — Torej. kako ste se potem od-ločili, je vprašal Prasville. — Poiskal sem drugo pomoč. — In ste jo našli? — Mislim, da je to vam, gospod generalni tajnik, ravno tako znano, kakor meni. — Kako to? — No, kaj niste prisostvovali proceduri pri giljotini? — Da! — Potem vendar veste, da je bil Vaucherav ustreljen in eden funkci-jonarjev ranjen, in lahko ste si mi-sliii — Ah, je kakor z grozo zaklical Prasville in priznavate, da ste danes zjutraj streljali — — Seveda! Saj mi ni bila odpr-t& druga pot! Lista podkupljenih poslancev je bila po vašem spoznanju ponarejena, Daubrecq, ki ima prist-no listo, pa je mogel dospeti v Pariz sele po izvršenem obglavljeniu. Ni mi ostalo nič drugega, kakor da zadržim obglavljenje Gilberta. S tem, da sem ttstrelil grđega morilca Vau-cheraya, ki ima mnogo umorov na vestu ter ranil enega funkcijonarja, sem provzročil tako zmeinjavo. da ie bilo obglavljenje Gilberta nemogoče in sem pridobil tište ure, ki so potrebne, da se stvar uredi. — Gotovo, gotovo, je pritrjeval Prasville, ne da bi vedel, kaj govori. — Kajneda? To daje vladi, pre-zidentu republike in tuđi meni potrebni čas, da stvar dobro premisli-mp. Jaz vendar nisem mogel dopustiti, da bi nedolžnemu človeku glavo odsekali. Na noben način. Zato sem to preprečil. Kaj pravite k temut gospod generalni tajnik? Prasville je imel marsikaj reci, a je le kratko izjavil: — Mislim, da mora biti izvrsten strelec, kdor na' stopetdeset korakov ustreli človeka, ki ga hoče ustreliti in rani drugega človeka, ki ga hoče samo raniti. — Sem nekoliko izvežban, je skromno rekel gospod Nicole. — Tuđi se mi zdi, da ste ta svoj nacrt že dolgo pripravljali. — Kaj še! Kako se motite! Če bi me ne bil moj sluga, ko sem že ležal, prebudil iz spanja in mi povedal, da pozna tisto hišo na bulevardu Arago in da se iz tište hiše da morda kaj storiti, potem bi bila Gilbertu sedaj že glava odsekana in tuđi gospe Mergv bi ne bilo več med živinu. — Mislite? — Da! Posebno pa se mi Je do-padla misel mojega sluge, ker ste mi vi delali take težave. {Dalja pribodjtftt.); Stran 2. .SLOVfcNSKl NAROD*, dne 24. aprili 1914, 92. Stev. £ay. Vscm hišnim posestnikotn pa priporočam, da pazijo na to, da ne bo nobeden streljal iz oken niti na amerikanske čete, niti na koga drugega. Tako postopanje, ki ie proti vojnim zakonom, bi imelo za posledico naj-8trožje odredbe. Tujci v Veracruzu $o se zatekli na neki pamik, ki leži pred prista-niščem. Poročila o Tampicu se glase ze-lo različno. Tako ve eno porodilo, da je dobil kontreadniiral Badger povelje, da odplove pred Tamnico. Druga brzojavka zopet poroča, da so Amerikanci Tampico že zasedli. Naino-vejša brzojavka iz Wa$hingtona pa se glasi: Da je tekla v Veracruzu kri, je predsednika Wilsona narav-nost potrto. Predsednik Wilson je iz-dal takoi nato povelje, da naj se na-dalfne sovražnosti ustavijo. V naj-bližnjem Času tuđi ni pričakovati v Tampicu nadaljnih korakov. V Wa-shingtonu so mnenja, da bi se mehi-kanska posadka v Tampicii, ki šteje 3000 mož, energično ustavljala Amerikancem, ki bi morali imeti najmani 6000 mož na razpolago, katerih pa sedaj se nimajo. Kar se tiče mehikanskih vstašev. je skoro brez dvoma, da se bodo po stavili na stran Mehike. Baje je po zval vodja vstašev Caranza ameri-ško vlado, da naj nemndoma ustavi sovražnosti In odpokliče svoje čete, sicer bi se ves mehikanski narod složno bojeval proti Zedinjenim drža-vam. V Washingtonu je ta izjava ze-lo presenetila, zlasti ker je bil predsednik Wilson izjavi!, da sovražnosti nišo naperjene proti mehikanske-mu narodu. Sporočilo vstaškesca generala Caranze predsedm'ku Wilso-im pravi med drugim: Medtem, ko se Je pričakovalo, kakšno stališče bo zavzel kongres napram \Vilsonove-inu sporočilu, so se izvršile v Veracruzu sovražnosti, ki jih vstaška vlada ne bi bila pričakovala od vlade, ki je opetovano izrekla svojo željo, ostati v dotiki z mehikarskim narodom. Caranza pravi, da izpolnjuje s to svojo noto le svojo patrijotično dolžnost. da r.e pusti nobeneea sredstva neposkusenega, predno ne pre-kineta oha naroda prijateljskih odno-šajev. Mehikanski narod fiuerte ne priznava in Huerta tuđi ni upravieen, zahtevati zadošeenja. ali pa dati za-dosčenje. Njegova protipostavna de-janja bi konst^tucijonalistična sodišča brezDogojnn in do skrajnosti zasle-dovala. StalE. sHo. Iz politične službe. Namestnik Je imenovat praktikanta Riharda K o -r o p c a za nam. koncipista. Miha Brenčič izpodriva Meska. Poročali smo že zdavnei, da je neki župnik na klerikalnem shodu pri Sv. Barbari v Halozah naznanil Brenči-čevo kandidaturo za prihodnle dežel-nozborske volitve. Ker bi Ozmec rad ostal poslanec, bi moral napraviti ptujskemu Mihcu proster Meško. In faktično Meska ne puste v ptujski okraj več na shode; zadnjo nedeljo je bil napovedan njegov shod v ormo-škem okraju pri Sv. Miklavžu, a prišel je — Miha Brenčič. Seveda Bren-čič ima premožno žlahto in v Mariboru so denarja zelo potrebni. Zato bo tuđi Miha mesto Meska v deželni zbor kandidira!. Meško je sicer priprost, a pošten človek in mu bo še bridko žal, da se je dal od časti-željnega dr. Korosca tako grdo zlorabiti. Trbovlje, V nedeljo 26. t. m. se vrši ob 4. uri popoldne v dvorani g. Forteja občni zbor moške podružnice C. M. D. Po občnem zboru se vrši zelo zanimivo predavanje »O vse-nemškem gibanju«. Predaval bode g. dr. Leo Brunčko, podpredsednik Zveze narodnih društev v Celju. Vabimo vse Slovence in Slovenke, da se udeleže tega važnega zborovanja oziroma predavanja. Clani naših društev naj pripeljejo znance in znanke, če tuđi nišo naši člani seboj. Vabijen ie vsak brez razlike stanu in mišljenja. Vstopnina prosta. Kozje. Veliki živinski in kramarski sejm se vrši dne 27. aprila t. 1. v Kozjem. Sejmarii se opozarjajo na novo mestno tehtnico, katera bo ta dan brezplačno na razpoiago. Vstop v sejmišče za živino je vstopnine prest. Ker je pričakovati ogromno število lepe živine, se kupci vljudno vabijo. — Trsko županstvo. Iz Laškega trga. Vilo »Karolo« je kupil od g. Al. Krajnca g. Edo Jevnikar, vpokojeni nadučitelj iz Zg. Šiške pri Ljubljani. Iz Slovenske Bistrice. Preteklo soboto je stal pred tukajšnjim kazen-skim sodiščem »stari grešnik«, iz ob-činskega sveta izbacnjeni »lepU Anton Oratsch, ki igra v kroniki slo-venjebistriškega kazenskega sodišča v zadnjem času med Bistričani zelo važno vlogo. Bivši občinski svetnik zna na poseben način razvijati svoje nemčurske manire. Mož bnhtne gla- vice hoče biti pr! tem menda privi* čen. Zato pa se s svojim jezikom ne dotika le Slovencev, temveČ tuđi lastnih bratcev. Pri nas oteto)* nam-reč takoimenovani »Pfeifenklab«, ki stoji n#strogo nemškonaciJoMlnem stališču in s svojimi prispevki iz-ključno podpira le najbolj zagrizena nemška društva. Krojač Oratsch pa je svoj jezik obrisat tuđi v to društvo, ki je moralo po svojem pred-sedniku iskati zadoščenja pred sodiščem. »HoČeš, nočes, moraš plača ti, ali pa hajd na riČet brez svinjskih, kož« tako je zaklical falirani mestni svetnik, ko je slišal obsodbo, da mora plaćati 30 K denarne globe. Nadu-ti Nemeur Oraiseh pa menda tuđi preteklo soboto ni postal pametnejši, ampak le za eno kazen bogatejši. Ljudi take vrste pa slovenjebistri-škim nemškutarjem iz srca privo-ščimo. Iz Svetini pri Ormožu. Preteče-ni dni so, kakor dosedaj že več let, Sigmundovi viničarji v katranu »kuhali« kolje na prostoru, ki je od naj-bližje gospodske hiše kakih dvajset metrov, od zraven stojeće viničarije in šolskega poslopja po nekoliko bolj oddaljeno. V torek, dne 21. aprila ob pol štirih popoldne pa je vsled presil-nega kurjenja katran vzkipel čez ko-:el in se vžgal in seveda tuđi kakih 40 do 50 kolov, ki so se ravno kuhali. Veiikanski steber plamena in Še vrecji črnega dima se je vzdignil hipo-ma visoko proti nebu. Ljudje so vse-povsod od strahu odreveneli klicali: »Sv-etinje gorijo!« rivala bogu, da temu ni bilo tako, a da se ni pripetila večja nesreća. ?e je zahvaliti oskrb-niku g. Treiberju, ki je z železnim haklom kotel podrl, na kar so z zemljo zadušili. Ko bi ne bilo nagle po-moči in če f>. vlekel močnelši veter, zgereli bi Sigmundovi hrami in po vrsti dalje šola. cerkev, žunnišče in druera okoli stojeća noslonja. Tuđi nožarna bramba ivanjkovska je bila že alarmirana. Ta dogođek p? nai bo v svarilo vsem dosednl gaslinema društvu sovražnim občinskim odbornikom svetinfske župnije, velikovec iim naj bo v spodbudo. da občinski odbori požarno brambo z izdatnimi ^oneski nodniraio. da bo v slučaju resnice predvsem s cevmi zad^stno opremljeno. Iz Ptuia. (Slovensko gledališče.) V nedeljo dne 26. t. m. se vprizori v dvorani Narodnega doma zgodovin-ska igr^ »Za pravdo in srce« spisal Anton Medved. Vabimo občinstvo, da se te rriređitve v ve7ikem stevilu ijdeleži. Društvo se ni ba-o ne stro-škov in ne truda, ki iih zahteva ta vprizoritev, zato tuđi pričakuiemo od strani občinstva izdatne naklonjenosti. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer in prosimo, c*a se pravočasno prostori zasedejo, ker se z ozirom, da je igra precej dotea in potrebuje mno^o sprememb, s pričetkom ne bo odla^alo. Št. Vid pri Ptuju. Obesil se je tukaj 22. t. m. kmet Franc Pernat iz Pobrežja. Prisel je v zadnjem času po lastni krivdi v denarr.e stiske. Bil je član občinskega odbora, kr-jnec:a šolskeea sveta in njegov nekdanji načelnik. Tukajšnji štajercijanci zgu-bijo ž njim precejšnjo oporo. Priseljevanje Halijanskih delav-cev. 20. t. m. prineljal je posebni vlak na postajo v Beljaku 34 železniških vozov Italijanov, od koder jih odide 14 vozov v Solnograd (481 mož), 3 vozovi v Bregenc (73 mož), 5 vozov v Št Vid ob Glini (161 mož), 2 vozova (85 mož) ostaneta v Beljaku. Poznejši vlak je pripeljal v Beljak še 17 vozov samih pristnih Italijanov iz kraljevine, ki bodo poleti služili de-nar po ćeli Avstriji, v jeseni pa z de-narjem jo popihali zopet v blaženo domovino. Preprečena izselitev Ijubczni željne dvojice. Iz Beljaki poročajo, da so služhujoči agenti izseljevalne kontrolne komisije 20. t. m. na kolodvoru pri jeli nekega mlađega hrvat-skega fanta, ki se je v družbi loic: nega dekleta hotel izseliti v inozemstvo, ne da bi imel za to dovoljenje. Dekle, ki se je izdajalo kot sestra mlađega Hrvata, se je pri aretaciji strašno jokalo ter ni hotelo od njega iti. Priznalo je končno, da ni njegova sestra, marveč da je oba vezala le ljubezen. Oblasti so poslale oba z istim vlakom nazaj v domovno obči-no na Hrvatsko. Tatvina, ki se ie izpiačala. V Rotah so vlomili te dni še neznani tatovi v hišo posestnika Trana Kattni-ga. Odnesli so tatovi hranimo knjižico s 1500 K, dalje 60 K denarja, veliko srebrno remontoirsfro uro z nikel-nasto verižico v vrednosti 40 K, enajst velikih prekajenih klobas v vrednosti 11 K in eno sekiro. Za časa vloma ni bilo v hiši že več đni nobe-nega človeka, tako, da se ne more natanko dognati, kdaj se te vkna te- rrill Kia )c hila pa dobro sticlea|e-na. Hišna vrata, kakor tuđi zaklenie-na sobna vrata in vrata omare so vlomild nttsekaii s aekiro. O storil-cih, kl ao morali biti dobro poučeni o razmerah pri tcj hiii, orožništvo kljub vestnemu poizvedovanju ni moglo naiti še nobenef a sledo. Dretoe novice. Poskušen samo-mor. V Ratendorfu ob Olini poskusil si je 19, t m. končati življenje 64Ictni pletarski mojster Jošt s tem, da si je hotel prerezati vrat Vendar se mu to ni posrećilo, marveč je ostalo le pri ranitvi. Poskusil si je vzeti življenje radi tega, ker je bil mnenia, da je njegova priležnica, s katero ima že 4 otroke, na plesu preveč plesala z nekim vojakom. V ponedeljek je šel nesrečnež se sam v bolnišnico v Beljak. — Tatvina obleke. V Beljaku je neznan tat ukra-del dvema h!apcema več obleke. Enemu je pobral hlače in klobuk, drugemu ćelo obleko in čevlje. R?z-ven tega sta pobrala tuđi en nahrbt-nik, v katerega sta ukradene stvari ! pobasala. Vse desedanje poizvedbe ; so bile brezuspešne. — Nočni obisk " tatov ^'čeraj nenoci po ojpesli r.c znani tatovi z dvorišča neke hiše na ljubljanski cesti velik zaboj obleke in ?o ukradli tuđi treni strankom v hiši ure z verižicarni in čevlje. Za hlevom, ki stoji v blizini hiše, so našli nra7en kovček, pri njein pa veliko dleto O storilcih nimajo še nobene-ga sledu. Laški hujskači in slovensko dj-;aško manitestacijsko zborovanie v Gorici. Kakor smo že poročali, priredi celekupno slovensko goriško di-jaštvo v nedeljo, 26. t. m. veliko ma-nifestaciisko zborovanje v Trgov-skem domu za naše narodne zahteve. To zborovanje pa silno bode v oči gor'ške Italijane, ki se boje, da bi s :em zborovanjem zgubila Gorica svoje lasko lice. Ker ne morejo pre-prečiti zborovanja, hočejo z demon-stracijami zmanjšati vpliv slovenske manifestacije. »Eco« javlja, da prirede isti dan in ob isti uri laški diiaki svoje zborovanje. Da pa še bolj po-kažejo, da jim je le na izzivanju, prepisali so dobesedno slovenski dnevni red zborovanja. Konec njihovega oklica pa napoveduje demonstrati-ven obhod po goriških ulicah. Iz nji-hcvega. eklica !e terej jasno razvidno, da hočejo na vsak način povzro-čiti nen.ire, da hočejo biti verni brat-ci pretepačev na Revoltelli v Trstu. Pritožba dr. Luzzatta odbita. Odvetnik dr. Luzzaito v Gorici, ki je bil svoj Čas pred porotnim sodiščem obsojen na 3 mesece zapora, a potem v Trstu popolnoma oproščen, pritožil se je na justično ministrstvo radi one razsodbe in zahteva! 66.819 K od-škodnine. Justično ininistrstvo je njegovo pritožbo zavrnilo. Pritožil se je nato na državno sodišče, ki je pa tuđi zavrnilo njegovo pritožbo in za-htevo kot neupravičeno. Še honori-rajo naj se temu poštenjakoviču njegove goljufije! Samomor ravnatelja Jinolejske tvornice. Kakor smo že včeraj poro-čal;, ustrelil se je ravnatelj linolejske tvornice v Trstu, 351etni Rudolf Hoffmann. Prepeljali so ga v splošno tržaško bolnišnico, kjer so ga takoj hoteli operirati. Toda ves trud je bil brezuspešen, Hoffmnnn je umri predno so ga mogli operirati. Nepričako-vana smrt pokojnega Hoffmanna je v industrijskih krogih napravila globok vtisk. Begunec iz ječe pri jezuitih are-tfran. Predsnočnjim okoli 6. popoldne je v ulici Calice v Trstu službujoči redar opazil tri sumljive osebe, ki so stale pred že'eznimi vrati nekega on-dotnega dvorca. Ko je stopil bližje, so se mu ti trije umaknili. Tam, kjer so stali, pa je našel redar voščeno kepo, v katero je bila že odtisnjena noiranja oblika ključavnice. Tatovi so hoteli najbrže ponoći vlomiti v oni dvorec ter jih je redar zasačil ravno, ko so si hoteli osfcrbeti ključ. Stopil je za njimi ter enega od njih ujeh. Ta mu je med potjo na siražnico pove-dal, da je oni Gvidon Prelz, ki je 18. t. m. pobegnil iz ječe pri Jezuitih. Po-vedal je nadalje, da ni bil v družbi ostalih dveh pobeglih tičkov, temveč se je dal prijeti le zato, ker se ni mogel dalje skrivati pred preganja-njem policijskih organov, ki so ga povsod iskali. Aretiran tat in stepar. Na zahte-vo pomorskega kuharja Josipa Kliši-ća je bil predvčerajšnjim aretiran v Trstu 311etni Jurij Micolesin iz Pirana* Pred par meseci sta oba skupai služila na parniku »Oiuseppina«, a ko je pred tremi meseci Micolesin zapusti! ladjo, opazil je Klišić, da mu je zmanjkala tuđi obleka v vrednosti 50 K. Obencm se je pa tuđi isti dan pojavil Micolesin pri soprogi k ifa-na Vidulica ter dobil od nje 20 čc3, da ga !• poslat kapitan sam, ka tuo- ra plačati carino za neko svileno blago, ki- ga je prinesei s potovanja. — Seveda vse to ni bilo res, Mikoie-sin je izvabil na ta način le zopet ć0 kroa, — Ćela ta stvar pa je bila že skoraj pozabljena. Ko je prišel te dni kuhar KHSić domov, povedala mu je njegova hišna gospodija, da je okoli dveh popoldne prišel k njej neki človek, ki je rekel, da ga je Klišić posla! k njel, naj posije njemu takoj 3 krone, ker jih nujno rabi. Hišna gospodinia je dotiČnemu človeku res dala 3 kfD-ne in ta^y>dšel. Ker pa Klišić nikoli ni zahte^Bonih treh kron, priČel je premišljevati, kdo bi bil morda stori-lec. Po daljŠem premisljevanju se je spomnil Micolesina ter ga šel iskat, tiodil je po raznih gostilnah in kemč-no srecro našel Micoiesina v neki beznicL.Dal ga ie aretirati. Imenovan e ravnatelja koprske-ga uči-'e!"R.a. Za ravnatelja koprske-r4n učite'.i^ča je imenovan bivši profesor na tem učiteljišču Pij B a b u-d e r. Vlom in tatvina v hišici potap* lača. Na obrežju Grunula ima po-»■anljač Anton Conestabo malhno Ie-■■■o lopo. v kateri hrani svojo potap-Ijosko obleko in sploh vso pripravo za rabo pri izvršavanju svojega po-kiica Ko je včeraj prišel Conestabo k svoji lopi. je videl, da je nekdo od-trgal žabnico in polomil ključavnico. Iz lope pa je izglnila njegova bakrena čelada. gumijevo obuvalo in Še mnogo druge opreme. Vsega skupaj je bilo rkradeno za 500 K. Potapljač je šel takoj na policijo in tam prijavil tatvino in vlom. Kmalu nato so areti-rali 34!etnega ribiča Josipa Simo-nicha, pri katerem so tuđi našli ukradeno orodje. Drotne novice. O t r o k se je poresrečil. Komaj enoletna Zor-Ka Kumar je padla v stanovanju svojih staršev v Trstu tako nesrečno s stola, da si je strla lobanjo in si pre-tresla možgane. Prenesli so nesrečno dete na kirurgični oddelek deželne bolnišnice. — Življenje si je hotel vzeti 371etni H. Pettarin iz Ločnika, ki je uslužben v podgorski papirnici. Prerezal si je žile na ro-kah, a se je skesa! fer si roke zave-zal. Potem se je sam poda] v bolnišnico. -- Modras je pičil Fr. Krt iz Hrušovice, ko je čistila se-nožet. Doma so ji nudili prvo pomoČ in so jo notem oddali v tržaško bolnišnico. 2ena je sedaj izven nevar-nosti. — Z vrelo vodo se je P o 1 i 1 kuhar Pelizotti, ki kuha itali-janskim zidarjem, ki grade neko hišo v Podljubinju. Pelizotti je ves opar-jen. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico. — Umri jevDornber-g u včeraj zjutraj gosp. Jožef V o d o-p i v e c, vnet narrvden delavec v 59. letu svoje dobe. N. v m. p.! — Tatovi v š o 1 i. V Ronkah so vdrli tatovi v šolsko poslopje in odnesli šolskemu slugi suknjo, čevlje. uro in neknj denarja. Vrednost vseh ukradenih stvari znaša 100 K. O tatovih še nimaio sledu. — M o d er n o morsko kopališče se zgradi na Sušaku. V to svrho se je o?noval neki hrvaški konzorcij. Otvori se kopališče dne 1. punila t. 1. — Hr v a § č i-na na puijski državni gimnaziji. Vsled sklepa istrskega de-želnega šolskega sveta se uvede na državni gimnaziji z italijanskim uč-nim jezikom v Pulju hrvaščina kot Gbvezni predmet. Dnevne vesti. -|- Jugoslovani v delegaciji. Prva seja avstrijske delegacije bo v torek, dne 28. aprila, v Budimpešti. Delegat za Dalmacijo dr. B a 1 i a k je odložil svoj mandat in bo njegovo mesto zavzel dr. T r e s i ć - Pavi-č i ć; tuđi delegat za Istro dr. L a g 1-n j a se hoče umakniti in bo stopil na njegovo mesto S p i n č i ć. r Naši klerikalci in pravaši. Kakor je znano, so naši klerikalci pred leti stopili v zvezo s Hrvati pravaši ter izjavili, da sprejmo program hrvatske stranke prava. Lani pa je prišlo do razdora v stranki prava. Pristaši dr. Mile Starčevića so se lo-čili od frankovcev in nastali sta dve stranki: frankovska ali kakor se v dunajski korespondenci »Die Information« sama imenuje, krščanskosoci-jalna hrvatska stranka prava in Starčevićeva stranka prava. Obe ti stranki pravite, da zastopate ideje in načela pokojnega voditelja dr. Ante StarCevića ter očitate drug drugi narodno izdajstvo. Ta spor je spravil naše klerikalce v nemalo zadrego, kateri stranki se naj pridružilo, za katero se naj izrečejo? Vsaka izmed strank pravi, da je edino njen program v resnici pravaški, kako naj potem volijo ubogi naši klerikalci? Za karkoli se fcreko, se zamerijo pri tej ali oni stranku Zato raje kolebajo med obema in čakaio, da končno pre-maga ena stranka drogo, na kar bodo seveda klerikakri takoj stopili na stran tište, ki bo zmagovita. Za to Je gromovnik dc Sosterlič dal po Ste- letu oficijalno razglasiti, da se njegova stranka »niti najmanje ne vmesa-va« v razdor med hrvatskimi pravaši. No, sedaj bosta vsaj lahko mirno spala dr. Mile Starčević in dr. Hor-vatf ker je ŠusteršiČ proglasil svojo — nevtralnost! -h O dopisovanju slovenskih rr-govcev. V Trstu izhajajoči »Trgovski List«, ki se mu mora priznati, da je jako dobro urejevan in resno slovensko stanovsko glasilo, prinaŠa v zadnji številki pod naslovom »Trst« za-nimiv članek. Člankar obravnava med drugim tolikokrat konstatirano zlo tuiejezičnega dopisovanja, ki je v navadi pri slovenskih trgovcih v prometu s trgovci dobavitelji. Postavil se ie pri tem na povsem novo stali-šče, ki je moramo le odobravati, ker se bo omenjeno zlo po našem nine-nju dalo iztrebiti le z energičnimi sredstvi. Iivaievredno je, če je ravno trgovsko glasilo prvo povedalo našim trgovcem naravnost v brk, ela grešijo na nedopušten način dan na dan z ne;nškim in laškim dopisova-njern, in da nosijo prav vso krivdo, če se Slovenstvo v glavnih tržiščih v Trstu, Gradcu itd. dosedaj še ni moglo priboriti do tistih pozicij, ki mu odločno gredo. Neverjetna malomar-nost, da ne rečemo kaj hujšega, je to, če slovenski trgovec dobavitelju ćelo na slovenski dopis »iz stare navade«, odgovori v tujem jeziku. In to se dogaja! Gori omenjeni list napoveduje obsirnejšo akcijo v obram-bo splosnih slovenskih trgovskih koristi, katerim se bo morala dozdevna korist posamnih ljudi pač podrediti. Slovensko ljudstvo je danes, hvala-begu že tako dozorelo in razsodno, da si bo zapomnilo trgovca, o katerem se govori, da slovenščini noče pripomoći do prirnerne veljave. 4- Fine manire. »Slovenec« se dela hudo razburjenega zaradi nedol-žnega, pravzaprav šaljivega izraza »Marijine kravce in čukci«, ki vendar samo Čisto prijazno označuje umstveno zaostalost onih slojev, ki so jih duhovniki vlovili v svoje organizacije in jih izkoriščajo za svoje namene. Pri ti priliki govori »Slovenec ćelo o finih manirah, hoteč pač s tem reci, da premalo respektiramo tište kroge, ki so v Marijinih družbah in drugih takih klerika!, organizaci-jah. Mislimo pa. da se s svojo omenjeno šalo se dolgo nismo tako pre-grešili proti dobrim maniram, kakor tišti klerikalni dostojanstvenik, ki je prišel na koncert »Glasbene Matice«:, kjer so bili škofje, visoki funkcijonar-ji, duhovniki in najodlicnejše slovensko občinstvo, tako oblečen, kakor kak povalian vandrovec, ki je prav-kar prilezel s kakega skednja. — Boj za dedščino po nadvojvodi Ernestu. V velikanskem boju, ki ga vodi gospa pl. Simic, rojena baronica Walburg, za dedščino po nadyojvodi Ernestu, se je oglasila nova priča. Od leta 1S62. do 1864. je služil pri grofu Aleksandru Attemsu v Ljubljani neki Karei Urbanek. Ta je zdaj pisal po-slancu dr. Heilingenu pismo, v katerem se ponuja kot priča. Pravi nam-reč, da je bil grof Attems mnogokrat povabljen na obed k baronici Wal-burgovi in k nadvojvodi Ernestu in da mu je grof Attems mnogokrat po-vedal, da sta nadvojvoda Ernest in baronica \Valburg pravilno poro-čena. — Umri je v Ljubljani v Jenkovi ulici št. 4 gosp. Ivan Sterniša, sprevodnik Južne železnice v pokoju. Pogreb bo jutri ob 4. popoldne. Počivaj v miru! — June van je na Ijubljanskem Gradu. V nedeljo bo zopet vrvenjc na dvorišču star oda vnega ljubljan-skega pradu, zopet bodo romali tiso-či in tisoči na božjo pot k svetemu Jurju, zmagovalcu krutega zmaja, ki je leto za letom zahteval in — o groza! se mastil z mladimi nedolžnimi devicami, ki še nišo poznale sladko-sti sveta. Saj vam je znana tista lepa povest! Šentjakobsko - trnovski Ci-ril - Metodovi podružnici, ki jo vodi-jo sami vneti prijatelji naše solske družbe, se je posrećilo, vjeti tistega strašnega zmaja, ravno ko mu oči strle v sočno devico - krasotico, da bi izrabljaj na nje divjaško oblast. Prijatelji, to nišo šale! Pa je prišel, oziroma prijahal sveti Jurij na iskrern vrancu in zasadil strašno sulico v zver, da je zalila crna kri vso okolico, sočna devica je bila pa rešena. Srečna devica in srečne vse, ki se iim ni treba več bati zmaja, da bi jih požrl. Ta zgodovinska dogodba se bo videla pri šentjakobsko - trnovski podružnici in komu naj bo žal, če si jo ogleda! Ker je zmaj ukročjn, ne bo nobene nevamosti, dražiti ga pa vse-eno ne bo smeti! Zver je Še vedno zver, Če je še tako v kleščah in ali bi ne bilo^škode za sočno devico, Če bi jo kanalija začel mrcvariti? — K&inttlca v vse] svoji krasoti se bo videla na Ijubljanskem Oradu v muzeju šentjakobsko * tmovske Cfril - Metodove podružnice. Stalo je mnogo truda in težav, da se )o je posrećilo pridobiti za sodelovanje v naravni velikosti v vsej njeni krasoti, a 92 tt«T. „SLOVENSKI NAROD*, dne 24. aprila Itl4. Stran 3. komur je mar, da res doseže svoj cilj, se ne straši še tolikega napora. Vse priznanje prirediteljem, slavno občinstvo pa opozarjamo, da ne jem-lje seboj otrok, ne svojih, ne tujih, ker policija« kot znano, ne pozna no-benega pardona. — Saleziianci popravljat©. Sk licu joč se na paragraf 19. tisk. zakona % dne 17. dec 1862, drž. zak. št. 6 ex 1S63, zahteva podpisano vodstvo z ozirom na vest, objavljeno pod za-glavjem: Kako vzgajajo rakovniški Saiezijanci mladino v št. 90 vašega lista z dne 22. aprila t. L, da sprejme-te v zakonitem roku na isiem mestu in z istimi črkami nastopni stvarni popravek: L Ni res, da je mladina v varstvu rakovniških Salezijancev v nedeljo, ko je Sokol II. napravit peš-izlet na Lavrco in korakal mimo Ra-kovnika, na vse načine sramotila Sokole, vpila nad njimi ter se jim pa-čila; 2. Ni res, da so gospodje Saiezijanci, ki so nadzorovali dečke, odobravali ta čin svojih gojencev s kro-hotanjem in ploskanjem; 3. Res pa je. da je bila rakovniška mladina ob pohodu Sokolov po Dolenjski cesti mimo Rakovnika zbrana deloma v učilnici, deloma v glasbeni sobi; 4. Res je, da so bili vsi gospodje Saiezijanci ob isti uri zaposleni z nad-zorovanjem mladine v zavodu in so o pohodu Sokolov zvedeli sele po-zneje. — Vodstvo salezijanskega zavoda na Rakovniku. dne 22>. aprila 1914. Kastelic, ravnatelj. — Ure na zvonikih ljubljanskih cerkva kažejo vse čaše. samo prave-ga nikoli. Naravnost skandalozno je, da je frančisanska ura že mesece pokvarjena in da šentpeterska že od torka kaže vedno pol treh. Ali je treba morda vloge kakega političnega društva, da se odpomore takim raz-merara? — Eden, ki nima svoje ure. K otvoritvi belokranjske žeiez- nlce. Dodatno našemu včerajšnjemu brzojavnemu poročilu se nam iz No-veea mesta še poroča: Po mnogih ugibanjih glede dneva otvoritve nove proge. ima zdaj vendar ostati pri tem, kar so visoki gospodje te đtii na Dunaju sklenili. »Slovenec« je sicer z »zanesljive strani« poučen otvori-*ev določil na 1. maja. ampak mi smo ze takrat majali z glavo, Ceš, s 1. majniskim izletom že ne bo se nie. Pa imeli smo prav. Zdaj so se odločili za J3. maj. to bo v soboto po Vnebcho-du. Ker se pa otvoritve mogoće ude-'efi eden č'anov vladarjeve hiše, je v.:di še ta datum vsaj do prvih dni maja preje negotov kot gotov. Glede ^pereda otvorit veni slove snosti tuui >e ni nič gotovega, ražen če sta program definitivno določila deželni predsednik in visji inspektor državnih železnic g. Opitz, ki se je ta ee-rtek dopoldne nadaše v :a namen ~idal osebno h g. dezelnemu šefu. Prvotno so gospodje mislili, da bi se v Xovem mestu napravi! pri odhoau vlaka zajutrk. vrnivši se nazaj pa velik banket. Računali so, da bi se v to svrho porabilo 10.000 K ^orazde-Ijeno (dežela, država, podjetništvo, stavbeno vodstvo in novomeska ob-Mna po 2000 K). Ampak Novo rnesto se za ta izdatek ni nič preveč ogre-valo. Tuđi ne potem. ko so klerikal-ci poskušali po Beli Krajini nabirati priSDevkov in bi Novo mesto nekoliko razbremenih*. Da lepše izgleda, so se domislili, da banket za Novo nicsto ifak ne more priti v poštev, ker leži ob začetku nove proge, doli r-aprei pa sta Črnomelj in Metlika. Ker je Metlika zaključek pro^e to-stran avstrijske meje, bi se tak banket v Metliki že bolj podal. Ali Hrvati, pravzaprav Ogri bi tuđi rad* kaj imeli od banketa. Zato so jim ustregli želio, pa bodo banket priredili Sele v Karlovcu. Tedaj priđe na Novo mesto samo kratek zajutrek, v Črncmlju južna, v Metliki predjužnik, v Karlovcu pa veliki banket. Novo mesto bo sicer z veseljem sprejelo goste, ampak še bolf veselo bode, če bi tuđi zajutrek plačali tlsti, ki so Dolenfsko oropali za akcije dotenjske Že Uznice. Na slavnost bo vabljenih kakih 100 gostov. Kakor rečeno, tako o dnevu otvoritve kakor glede spereda še ni izrečena zadnja beseda. Zanimive slike od Belokranjske železnice je začel izdajati knjigovez g. Kos v Novem mestu, ki ima v podrobni prodaji tuđi >Slov. Narod * in -Slov. Donv. Prve razglednice s sliko novomeškega železniškega mostu čez Krko so že na razpolago. Slika je jako dobro izpadla. Slede v krat-kem nadaljne slike: Otaviški vija-dukt, železniški most čez Koipo (med postajo Metlika in Bobnarice) ter razni drugi projekti. Našim somiš-ljenikom priporočamo fotograiične izdelke g. Kosa. Za čebelarje. Gosp. Fr. Hmelj v Ratečah pri Zid. mostu je imei dne 22. aprila zelo močan prvi roj. Navada Izza temnih časov. V romanih je sicer mnogo lepega čitati o idiličnem življenju na kmetih in o patrilarhaiičnem razmerju med go-spodarH ia med pottt. ali resnično življenje je vendar drugačno in vs# manj prijazno in udobno. Razmerje med kmečkim gospodarjetn m med posli je danes in je bilo vedho sicer jako preprosto ali strogo kapiUlistič-no. Gospodar je posla izrabljal koli-kor je mogel in ga izrablja še danda-nes seveda ne več tako, kakor v starih Časih, ker mora biti vesel, Če ga sploh dobi. Kako kapitalistično pa je moralo biti to razmerje v davnih ča-sih, priča navada, ki se je ohranila še do naših dni. Kakor znano, menja-vajo na kmetih na dan sv. Jurja — to je danes — posle, toda posli osUnejo navadno tuđi še drugi dan, namreč na dan sv. Marka, pol dneva v sv jih službah. NajveČkrat ne vedo niti &o-spodarji, niti posli, kaj naj to pome-ni in menijo, da je to navada brez po-mena. Pa ni tako. Stari ljudje vedo prav dobro, kaj ta navada pornenL To, da ostanejo posli tuđi na dan sv. Marka pol dneva v službi, je odškod-nina gospodarju za tišti čas y dobi službe, ki so ga posli porabili za opravljanje najbolj človeških potreb. Za ta čas, ki ga ie posel med letom porabil, da je človeške potrebe opravljal, je moral pri odhodu odšito-dovati gospodarja s tem, da mu je še pol dneva delal. Kolika stoletij je ta navada stara, se pač ne ve. K nam je prišla iz nemških krajev, kajti nu llr-vatskem je ne poznajo. Delomržnl Izkeriščevalci svojih občin. Pri raznih občinah se oglasajo poleg potrebnih in ne po lastni krivdi brezposelnih oseb tuđi take, ki so delazmožne, a mesto, da bi si poiska-le dela. rajši žive od vagabundaže in pod raznimi pretvezami zahtevajo na račun svojih obČin denarnih podpor, ali se pa potikajo kot simulanti po bolnišnican. Pristojne oblasti takim Ijudem prekiičejo podpore, če jih pa kljub temu dobe, gre to na račun onih občin, katere jim podpore da'o, če pa iiočejo v bolnišnice, jih moralo zdravniki natančno pregledati, jeli so resnično bolni — sicer se ij'ia pa z njimi pos:opati v smislu vlaču-^arske^ra zakona. Sedai so preklani sledeči individui: Ivan Redi roi. 18. iunija 1887 v Zuentendorfu. pri-stoien v Senftenberg, okraj K ctii>, na Spodnjem Avstnjskem. Iva.i Ko-ratida, ro;. 1S/9 v Schwarbnc:iu, ekraj Omiind v Sp. Avstriji in tjeka; pristojen. Aiojzij VVila. roj. 6. jumja 1867. pristojen v Simonsield, okraj Kornčuburs; v Sp. Avstriji. Fran Sulzbacher roj. 1S67 v Thorlu pri Aflenzu na Stajers»kem ter Dristojen v Gross Mollenstein, okraj Amstetten v Spodnji Avstriji ter stavbni risar Herman Bartl, roi. 18. grudna 1S61 v Linču in iekaj pripojen. Toraj žu-panstva po^or. da katero tem Dcsto-pačem ne n^sede! Navodila, po ka ter ih se ie ravnati pri kakem hi'dodeistvu pred prihodom policiiskega psa. Avstrijsko-ogrsko društvo DolicijsKih in vojnih pscv je prašio do zaključka, da se če^če prepreci pri kakem hudodel-sfvu uspeh z nrpačnim ravnanjem in je vs!e*1 tega izdalo sledeča roločila: Fv'akor hitro se zgodi, kako hudodel-stvo in je sumiti, da je storiiec, ali najdeni predmet v zvezi z dejanjem v bližnji okolici, je tak oj brzojaviti ali telefonirati po policijskeKa ps:i ter čim natančnejše označiti kraj in čas dejanja. — Mesto, kjer se je hu 'odel-stvo izvršilo naj se v čimvečjc-?;i ob-segu zavaruje pristopa ljudi. Se je li zgodilo v hiši, naj se ne pus* ljudi v obližji vrat in o4ten, skozi ka re je sumiti, da je starilec pobegnil. Ce je storilec popustil za seboj kake predmete, na} se jih ne dotika. Ce se poznajo sledovi storilčcv;h stopinj, naj se te zavaruje s tem, da se jih omrc-ži z nitjo ali okoli njih označi s koščki papina, ali kaj podobnega v čimvečjem obsegu. Z deskami in za, boji naj se ten sledov ne pokriva, da ne priđe zravem poleg storilčevega tuđi duh drugih rok. Posebne važno je, da se pred prihodom pulicijs&ega psa natančno zabeleži izpoved dotiČ-nika, ki je hudodelstvo razkril in tu-Ji drugih oseb. Da se odvrne moteče na biranje radovedrežev, je sveto-vati. da se vest o rekviriranju policij-skega psa čimmanj ra7Širi. Zdravstveno stanje mestne ob-čine ljubljanske. Od 12. do 1S. t. m. je bilo v Ljubljani 28 novorojencev, mrtvorojenca 2. Umrlo je med tem časom 21, od teh je bilo 13 domači-nov in 8 tujcev. Umrla je vsled ospic 1 oseba, vsled jetHce 4t med njimi 2 tujca, vsled nezgode 1, vsled samo-mora 1 in za različnimi boleznimi 14. Za infekcijoznimi boleznimi ni v iem času nihče obolel. Kinematograf »Iđaalc. Danes zadnji dan izvanrednega in velikan-skega sporeda z senzacijsko vohun-sko dramo v šestih delih »Skrivnost-ni X«. Jutri v soboto »Boj za življenje«, krasno kolorirana drama iz življenja v štirih delih v slavni viogi Madam Oabriela Robinne, najkras-nejša žena Pariza, Prijeti »AMrikaacU. Ante Ja-koviiev, Condić Ivu. Anton Concilč in Josip Condič, vsi trije rojeni v Svibu, okraj Imotski v Dalmaciji in sicer prvi 1896, drugi 1895 in tretji 1896. leta, Mijo Mustopič Andrijin roj. 1887. leta v Lokvičiču tuđi v Dalmaciji, Štipa Došen, roj. 1889 v Do* šenu, občina Karlobag, Rotar Oospič, Ivan DevČič, roj. 1878. v Crnem Da-barju, kotar Oospič ter Mijo Đrdar Stipanov, roj. 1896. v Svibu, okraj Imotski v Dalmaciji, so se namera-vali izseliti v Ameriko in se s tem iz-ogniti vojaški dolžnosti. Na južnem kolodvoru jih je pa policija ustavila ter odposiala prisilnim potem nazaj v njihovo domovino. Cirkus KratevL Tuđi včerajšnja predstava tega prvovrstnega cirkusa je pokazala, da je podjetje prvovrst-no. Vse točke, zlasti konjske dresure, so občinstvu izborno ugajale. Naj-boljša točka pa je vsekakor mister Ambrosi in gdč. Marija. Ves spored je prvovrsten ter se obisk tega pod-jetja občinstvu toplo priporoča. — V soboto popoldne rodbinski in šolski predstavi za dekh'ce ob pol 3. popoldne, za dečke ob pol 5. popoldne. Razpls službe. Pri kmetijskem kemičnem preskusevališču za Kranjsko v Ljubljani se sprejme kemik kot pomožni asistent. Natančni pogoji v današnjem razpisu v inseratnem delu. Društvena naznenila. »Branibor« ima danes zvečer ob 8. sejo pri »Zlatorogu« v posebni ^o-bi, na kar vnovič opozarjamo gg. odbornike. Društvo državnih sodnopisarni-ških oflcijantov in pomočnikov za Kranjsko v Ljubljani ima v nedeljo, dne 3. majnika ob 3. uri popoldne v gostilni pri ■ Kroni« v Gradišću svoj I. redni občni zbor. Društvo u?itninskih uslužbencev v Ljubljani ie .streho stanovsko dru-šivo, obenem pa tuđi podporno dru-^*vo ??. svoje člane! Društvo ima že iako ispu : remoženje ter zadnje čaše prav iepo napreduje. Na žalost moramo pa konstatirati, da je doslej ko-maj polovica uslužbencev včlanjenih. Zato opozarjamo vse uslužbence pri i:ž;tninskem zakupu v Ljubljani, da pristopijo vsi do zadnjega v svoje st-inovsko društvo, ker !e ako bo-demo vsi združeni, moremo doseči večji'i uspehov. Sokol Moste pri Ljubljani. Bratom, ki se nameravajo udeleževati letošrjih nastopov v kroju, naznanja-mo, da se vrše redovne vaje v nede-H«i, dne 26. t. m. d Jpoldne ob pol 10. uri v »e'ovadnici. — Pridite potno-števiino! Na zdar! Vaditcljski zbor. »Sokol v Štepanji vaši« opozar-ja vsa tratska društva, prijatnije Sokolstva in sploh vse ljubitelje na-rave na svoj pomladanski peš-izlet v kroju, ki ga priredi dne 3. majnika t, 1. čez Janče v Linjo. Ker ie Janče znan kraj in ima krasen razgled, na] noben ne zamudi tega lepega majnikovega izleta! Podrobnosti še objavimo. Krškl Sokol priredi v soboto dne 6. junija veselico v korist krškim te-lo\adcem, ki se udeleže vsesloven-skega sokolskepa zleta v Ljubljani, z burko »Napoieonov samovar« in sre-čolovom. Sosedna društva se pro-sijo, da pripomorejo ta dan krškemu Sokolu do sijajnega uspeha. !z Logatca. Kako lepo napreduje logaški Sokol v vsakem oziru, se je pokazalo preteklo nedeljo, ko smo prvikr^t videli na odru daljšo igro. Naši lelitantje ^o doslej nastopali navadno Ie na Silvcstrovih večerih v kratkih šaloigrah in zato smo se nemalo čudili in — odkrito rečeno — tuđi bali, do smo zv^delu da name-rava Sokol vprizoriti Ganglovo 4 de-iansko dramo »Sin«, ki stavi na igral-ce že precejšnje zanteve. Diletantje pa so pokazali, da so tuđi težjim na-logam kos, kajti prireditev nas ie na-ravnost presenetila. Naslovno vlogo Cirila je izborno, čeprav mestoma nekoliko pretirano, podal g. K-, ki je zlasti v zadnjih dveh dejanjih pokaza!, koliko igralske zmožnosti tiČi v njem. Zelo nam je to pot ugajala g. K. v osebi nesrečne Helene, katere pa ni mogla boljše predstavljati. Klemenca je gladko. zamišljeno igral g. V. D., Ie škoda, da tuđi v kretniah ni vedno kazal potrtega starca, ki je Jedva prestal težko bolezen. Vredna družica mu je bila Marija (g. L), r?mo da je Ie nekoliko premlada izgledala za svojega, 601etnega moža, oziroma za otroke, ki se že ženijo. Trgovec Slak (g. K.) ter dr. Trdina (g. P.) sta se nam zdela kot osebi, na kateri se opl-ra nesrečna Slemenčeva rodbina, mestoma, zlasti v govoru premalo energična, dasi sta sicer prav dobro resila svoji vlogi. O. T., kl smo ga videli tu prvikrat na odru, je predstavljala Tilko tako Uubeznjivo in ne-prisiljeno, kakor jo ie pač hotel pisa-telj sam ustvaritL Prav ljubka sta bila tuđi Metod (g. J. D.) ter Marica (g. PX samo da ie slednja Ie nekoliko preveč fwUigoo porinfato povest ne- sretno Uubečcga Cirila. Vlogo dekle Mete je prav dobro resila g. D. Na-stop orožnika (g. M.) bi moral biti vsekakor bolj resen in strog, čeprav priđe v prijateljsko hišo iskat zločinca. Sicer pa je bilo vsem igralcem videti, da so se res potrudili poglobiti se v svoje vloge; zato tuđi ni manjkalo zaslužnega aplavza. Opozoriti bi bilo treba Ie na nekatere hibe, ki sicer nikakor nišo kvarile splošnega vtiska, glede katerih je pa gotovo bolje, ako se več ne ponove. Predvsem si mora Sokol za spreraembo scene-rije nabaviti pošteno razsvetljavo, ako noče, da bo na odru cei čas pol-mrak9 kakor je bil sedaj. Predolge pavze, kakor sta bili n. pr. pri prihodu dr. Trdine in njegve sestre ali pri serviranju, morajo odpasti, nai se že morajo na vsak način tuđi odpasti, — naj se pri tem že na ta ali drug način pomaga, Če je morebiti tuđi v igri sami v tem oziru kakavrzelj. Ravno tako mora izostati napačno naglasovanje besed bodisi posameznih ali v celotnem stavku. Pogrebci ne stoje nikoli posamezno, temveč vedno Ie v gručah! — Predstava je bila sicer prav dobro obiska-na in blagajnik je gotovo dobil lepe vsote za Sokolski dom, kateremu v prid se je prireditev vršila. Posnema-nja vredno je, da so nekateri, ki nišo mogli priti k igri, poslali vstopnino! Splošna želja je, da se igra ob priliki ponovi v Gor. Logatcu, sicer pa, da nas Sokol odslej večkrat razveseli s tako lepimi predstavami kakor je bila zadnja! Igralci zaslužijo za svoj trud res vso pohvalo in priznanje, Sokol pa na Iepo uspeli prireditvi naše od-krite čestitke! Trboveljska podružnica S. P. D. priredi v nedeljo, dne 26. t m. izlet na Mrzlico (1100 m). Odhod ob 6. uri zjutraj iz kolodvora, ob pol 7. uri od gostilne Plavšak pri cerkvi. Celjani r riredijo tuđi isti dan izlet na naš Sa-v!-i)s;ki Triglav, kjer se bodemo sku-*-'\i par uric poveselili. Vrnemo se na^.aj v Trbovlje k Forteju, kjer se isti dan vrši občni zbor moške podružnice Ciril-Metodove družbe, kjer predava g. dr. Lev Brunčko, pođ-predsednik Zveze narodnih društev — o vsenemškem eibanju z ozirom na Slovence. — Planinske pozdrave! Umetnost. Dmgič »Oljki«. Včeraj je »Glas-bena Matica^ ponovila svoj koncert. Izprememba je bila v tem, da je pred Sattnerjevo kantato zapela gospa Hermsdorf-Bilinova daljšo arijo iz Oberona s spremljevanjem orkestra. Izkazala se je kot dobro solana in ru-tiniran:' pevka in žela za to mnogo odobravanja in poskanja. OMarovali so jo z dvema šopkoma. Naio je ob-novil veliki zbor. orkester in trije solisti kantato »Oljki«. Videlo se je, da je najboljši drugi del, zlasti konec drugega dela, ki je prežet s toplim čusrvom. Dober je tuđi zadnji del, prvi pa zaostaja. Ponavljanja teksta so mestoma dolga in muzikalno izraže-nje večkrat razseka enotnost pesni-kovih stavkov in misli. Publike je bilo tndi pri drugem koncertu mnogo, dasi ne toliko kakor pri prvem. — Uspeh je bil lep. Gosp. skladatelj je bil navzoč in deležen iskrenih pri-znanj. P* . Književnost. — Rado Murnlk: Lovske bajke in povesti. I. zvezek »Knjižnice Slo-venskega Ilustrovanega Tednika«. Oceno o tej knjigi priobčimo v krat-kem. Cena elegantno vezani knjigi, ki obsega 192 strani, je 2 K 50 v. Kdor se pa naroči na Knjižnico »Slo-venskega Ilustrovanega Tednika«, dobi to knjigo za 1 K 60 v, kajti na-ročnina za prvi ietnik knjižnice, ki bo obsegal 5 knjig, znaša Ie 8 K. Na-ročnina se lahko plača ali vsa naen-krat ali pa v dveh obroklh po 4 K ali pa v štirih zaporednih mesečnih obrokih po 2 K. lzpretl sodišča. Kmzcneke obravnave pred dezelnim ■ođiSeem. Podiviani sin. Janez Škantar, oženjen sedlar v Mojstrani je znan žganjepivec in surovež, ki s svojo materjo Marijo grdo ravna. Če mu očita zapravljivost in pijančevanje, se je takoj dejansko loti. 2e minulo pomlad je vsled očitanja vednega žganjepitja svojo mater s silo sunil ter podrl na tla, tako da se je pri tem ob škrinjo udarila. Koncem ja-nuarja t, L je pa, razjarjen vsled ma-temih besedi, ki jih je govorila proti nekemu njegovemu prijatelju, da ga ne bode več trpela pod svojo streho, pograbil kladivo, podil mater po vasi9 ko jo je pa dohitel vrgel ob tla tako, da Je reva zadobila pri padcu poSkodbo na levem komolcu. Dne 24. svefiana t L se je pri aretacili nekega berača zopet vmešaval, češt naj ga orožnika izpustita, ker je itak nedolžen. Sodišče je malopridnega sina obsodilo na 6 mesecev težke ječe. Posojilnico za 400 K opehariL Anton Jamnik, zidar, bivajoč v Sori, nima lastnega premoženja, pač pa poseduje njegova žena bajto in ne-kaj zemljišča. Obdolženec je pa za svojo osebo potreboval nekaj denar-ja; ker je pa dobro vedel, da on ne dobi posojila, zmislil si je nasledno zvijačo. Začetkom meseca februarja zglasil se je pri dekanu Matiji Mraku, ki je načelnik hranilnice in posojilnice v Stari Loki, pod imenom svojega brata Janeza Jamnika, ki je posest-nik in na dobrem glasu. Prosil je za 400 K posojila in v verodostojnost pokazal izpisek iz zemljiške knjige, tikajoč se bratovega posestva. Dekan se ]e informiral o glasu in plačila-zmožnosti Janeza Jamnika, nakar je odbor dovolil zaproseno posojilo, blagajnik, kaplan Ivan Drošar pa, kateremu se je obdolženec predstavil kot Janez Jamnik, mu je zaproseno posojilo izplačal. A ta sleparija je prišla kmalo na dan, cd 400 K se je našlo pri obdolžencu Ie še okoii 137 kron, drugi denar je pa že notrosil. Obdolženec pravi, da ni imel name-na posojilnico oslepariti, vendar mu to nihče ne veruje, zlasti ker je bil že dvakrat zaradi goliutije kaznovan. Za kazen se mu je odmerilo 6 mesecev težke ječe. Nepromišljeno pretenje. Ludvik Fabijan, krojač v Podbrezji, se po svoji krivdi ne razume s svojo ženo in so domači prepiri na dnevnem redu. Letos na pepelnično sredo zvečer je pretepaval svojega pastorka, svoji ženi pa grozil z nožem. Iz strahu pred možem sta fant in žena iska-la zavetišča pri sosedi Rezi Zbevnik. Fabijan, ki je slutil kam se je žena skrila, je začel v svoji odprti in raz-svetljeni veži kričati: »kdor bo mo-jo k . . . o pod streho vzel, temu se bo posvetilo, tako da bodo še drugi nesrečnLi« Da je to razburilo sosede, je umljivo, ker so vse hiše s slamo krite. Obdolženec ki se zagovarja s popolno pijanostjo, je bil obsojen na 4 mesece težke ječe. Razne stvari. * Dnevi treznosti v Rusiji. Rusko notranje ministrstvo je sklenilo, proglasiti tri dni v mesecu aprilu (20., 2L in 22. vsakega leta) za splošno ruske praznike treznosti. Te dni ne smejo prodajati alkohola niti v jedilnicah, restavracijah in ostalih gostinah, !z-vzemsi prvorazredne hotele. * Kanonik — zapellivec, umor* jen. Iz Rima poročajo: V Veni pri Ca-tanzaro je neka mlada žena z revol-verjem napadla kanonika Comita, ko je stopil iz cerkve. Njen mož ga je nato z bodalcem usmrtil. Kanonik je skušal zapeljati mlado, Iepo ženo ter se jo je dejansko lotil. * Veleizdajniški proces. Iz Szat-mar-Nemetija poročajo: 22. t. m. se je začela glavna razprava proti 35 Romunom, ki so 10. aprila 1913 dejansko insultirali v vaši Kismajtemy vikarija nanovo ustanovljene grško-katoliške ogrske škofije, Jaczkovl-cha. Baje so se vršile tuđi razne proti državi naperjene demonstracije. * Stavka zaradi alkohola. Iz Pe-trograda poročajo: 22. t. m. je stav-kalo 8000 delavcev, ker je bilo ob praznikih prepovedano prodajati aU kohol, vsled Česar nišo mogli prazno-vati na običajen način. Navzlic te} prepovedi pa so ob velikonočnih praznikih pobrali na cestah več nego 200 popolnoma pijanih oseb. * Italijanski roparji. Iz Rima poročajo: Trije, s puškami oboroženi, crno maskirani možje, so napadli na cesti iz Trapani v San Giuliano post-ni avtomobil ter ukradli davčnemu nadzorniku, ki se je peljal v avtomo-bilu. 150.000 lir, ne da bi mu storili kaj žalega. Policija je aretlrala tri ob-činske sluge, ki so na sumu, da so storilci. * Dete si razparalo trebuh ter sočilo v vodo. Iz Brive la CaiUarde na Francoskem poročajo: Neki tu-kajšnji otrok je izvrŠil dramatičen sa-momor. Razparal si je trebuh in potem ves krvav hitel k reki ter skoči! v vodo. Nesrečni otrok je pustil doma listek z besedami: »Z Bogom, Grem se utopit.« * Roka princezinje naproda]. Na Viljemovi cesti v Berolinu je starih narska tvrdka, ki ima v svoji izložbi razstavljene roke egiptovskQ princezinje iz bog ve katerega sto-letja pred Kristusom. Roka mumije Je to. Trgovec jamči, da je to prava roka kraljevske hčere. Britski muzej v Londonu je imel pred časom tako roko mumije, ki se je pa sčasoraa iz« gubila. * Špionh Iz Črnovic poročajo: Dne 22. t. m. so v Sadagori aretirali veleposestnika Milczocha in njegovo, soprogo, ljudsko učiteljico Heleno Milczoch, ker sta osumljena špionafe, Stran 4. »KjOVENUa NAROD", dat 24. april« 1914. 92. Stcv. v prospeh Rusije. Hiina preiskava pri nisofilskih agitttorjih je razkrila material, iz katerega so razvideli, da je bila zakonska dvojica Milczoch v czkem stiku s petrograškim generalnim štabom. 2ena je rojena Rusinja, njeni brat je so ruskip častniki. * Samomor betožnika. V Sobotici se je pomožni beležnik Fak Evgen Mesterhazy ustrelil. Vzrok samotno-ru je precej rotnantičen. Mesterhazy §e bi! zaljubljen v mlado ciganko. De-klici na ljubo je zapustil svoje starše ter se pridružil ciganom. Na prigo-\ arjanje ocetovo je zapustil lepo Ciganko ter se odločil, da snubi drugo. Ko je potem snubil hčer nekega me-ščana v Sobotici, ni dobil povoljnega odgovora. To ga je tako razburilo, da je izvršil samomor. * Ogrska paprika v nevarnosti. iV Segendinu, domovini žlahtne paprike, je zavladala velika žalost. Ma-žarskemu narodu in pa segedinski papriki preti velika nevarnost iz Spanije. Uvoz španske paprike na Ogrsko je dosegel že 130 vagonov. Da se ta grozeča nevarnost odvrne, so v municipalnem odseku mesta Se-gedina predlagali, da se v novi carinski pogodbi leta 1917. zviša carina na špansko papriko na 300 kron od meterskega stota. * tirupni prizori v bukareščan-?kem gledališču. Iz Bukarešta poro-čajo: V modernem gledališču bi morali predvčerajšnjem igrati revijo »Belcebub*. v kateri se zasmehujeta znani politik Take Jonescu in kon-zervativno-demokratična stranka. V gledališče je prišlo mnogo demokra-tov in so obmetavali igralce s kam-ni, gnilimi jajci in drugimi predmeti. Igralci so pa navzlic temu še neka] časa igrali. Končno pa so vdrli de-monstrantje na oder ter pretepli igralce. Tuđi par strelov je padlo. Občinstvo je v največji paniki beža-lo iz gledališča. Demonstranti so razbili vso upravo gledališča. * Pisma umrlega kardinala Ram-polle. Iz Rima poročajo: Po smrti kardinala Rampolle so našli v njegovi zapušcini obširno korespondenco z milansko grofico Parravicino. v kateri se je ta zelo oštro izrekla o papeževi okolici. Grofica je prosila dediče Rampolle. naj ji vrnejo pisma. ,To se pa ni zgodilo. Ko je bilo v flo-rentinski reviji objavljenih več pišem, ki so vzbudila v Vatikanu neza-dovoljnost, ie odvetnik grofice izro-čil pisma sodišču. Veliko senzacijo fvzbuja tuđi okolsčina, da so grofico po posredovanju milanskega nadško-fa pozvali, naj odloži predsedstvo ikatoliškega ženskega društva. * Reklama z aeroplani. Iz Rima poročajo: Dne 22. t. m. so v gledališču Constanzi predstavljali novi film Gabiria od d' Anunzia. V svrho reklame so najeli tuđi 3 avijatike. ki so leteli s svojimi aparati čez Rim ter izmetali tisoče in tisoče reklamnih li-stov v mesto. Eden teh aviatikov je bil Tržačan Vidmar, ki je dopoldne jn popoldne napravi I vzlete. Letel je tuđi čez cerkev sv. Petra in Vatikan. Kakor poroča »Giornale d* Italia«, se je tuđi papež pokazal pri oknu, da vidi aviatika. Vid mar je nato brzoj avil d* Annunziu. da je bil srečen, prispe-vati s svojim areoplanom. ki nosi tr-žaško helebardo, k uspehu dela veli-kega Italijana. * Krvavi boji z roparji. Iz Var-save poročajo: Roparsko tolpo zlo-glasnega bandita Danijela Szeferja še vedno zasledujejo, ne da bi se jim dozdaf posrećilo prijeti roparja. Navzlic temu, da ga love infanteristi in kavaleristi, je ropar še vedno pobeg-nil. En del tolpe so prijeli. Aretirali so tuđi rodbino Šzeferjevo. Pri tem se je razvil krvav boj, v katerem je bilo več ropariev ustreljenih. V ponede-liek je prisel Szefer s svojo tolpo v neko vas pri Piotrkovu. Ko so se kmetje vprli roparjern. so ti začeli na nje streljati. Ustrelili so župana, ranili pa več kmetov. Ostali kmetje so potem izročiH roparjem vse, kar so Smeli ter iim dali konje in vozove na razpolago. da so pobegnih". * Stavka premogarjev v Colo-rado. Fz Trinidada poročajo: Neki premogokop, v katerega so se skrili •ravnatelj in več drugih oseb, so stav-kujoči delavci zažgaii in vhod zade-talL — Iz Denverja porocajo: Stav-kujoči delavci so v Delagva zažgaii tri premogokope in druge nepremič-nine lastnikov premogokopov. — Iz iSovega Jorka poročajo: Pri spopa-dih stavkujočih Ironkompanije v Ćo-lorado je inilica skrajno surovo na-stopala. 2ene in otroke so brezobzir-no potsrelili, več jih je pa tuđi zgo-relo, ko je milica zažgtla delavske sotone, ne da bi čakala, da se stano-valci rešijo. Dozdaj so dognali, da je bilo 45 oseb usmrćenih, 20 pa ranjenih. Mnogo žen in otrok pogrešajo. * Otroci velikesa kneza Pavla. Ruski veliki knez Pavel Konstanti-novič, carjev stric, živi stalno v Parizu. S svojimi otroci nima sreče. Hči Marja je bila poročena s švedskim princem Viljemom, ki se je dal lani od nje ločiti zaradi nesporazuma in vednih prepirov. Sin Dimitrii, 23 let star, se )t porodi v Parim i mlado krasno Američanko. V Petro-gradu Je povtroćlla njefova poroka nevoljo, ker )e imel car i velikim knezom velike nacrte. Imel Je nacrt, da ga poroci z eno izmed svojih hče-ra. Oovorilo se Je celo, da bo v sln-čaju smrti carjeviča Alekseja proglašen Dimitri] za prestolonasledni-ka. Zdaj je šio vse to po vodi. Princu so tako] vzeli vsa dostojanstva in Je prenehal biti Član carske rodbine. * Ideal moderne ženske krasote. V »Grand Palais« v Parizu so priredili čudno predstavo. Razstavili so celo vrsto prs nagih žensk. Vidijo se žene najrazličnejših tipov, držanja telesa in pregibanja. Nekaka azstava ženske krasote je to. Priredili so jo na nasvet pariških umetnikov, da se ugotovi, kakšen je ideal moderne ženske krasote. Pred Časom je nekdo predlagal v Parizu, naj kiparji r.apra-vijo posikus ter ustvarijo idealno postavo moderne ženske. Na ta poziv so dobili mnogo modelov in znani kipar Anton Mercie bo razs )jal. Splošna tendenca poslanih modelov ie zelo franeoska, nekateri razstav-Ijeni modeli so zelo kuriozni in po-polnoma moderni. * Nov skandal v Avstriji. Iz klerikalnih dežel Tirolske in Predarlske pošiljajo vsako leto čez Bodensko jezero na Virtemberško tisoče in tisoče šoloobveznih otrok, da tam pasejo živino in opravljajo tuđi druga, ve-činoma težka poljska dela. Mezda ie seveda minimalna. O tej zadevi so pred kratkim govorili v virtember-skem zboru ter naglašali posebno to okolščino, da ti otroci, ki iih pošiljajo iz Avstrije na Virtemberško z ved-nostjo avstrijskih oblasti, celega pol leta ne obiskujejo §ole. In virtember-ška vlada je morala opozoriti avstrij-sko vlado na ta, v nebo vpifoč nedo-s ta tek, ki je predvsem značilen za dežele, v katerih imajo klerikalci vso gospodstvo v rokah. Taki so torej sad ovi, če vlada slepo prepusti klerikalnim deželnim gospodarjem vso moč v rokah. O tem kulturnem skandalu bodo r ivorili tuđi v avstrijski delegaciji. Telefonska in brzojavna noročila. Đolezen našega cesaria. Dunaj. 24. aprila. Danes dopoldne ie bil izdan sledeči oficijozni bul-letin: Cesarjev noćni mir ie bil danes tnoten po vstrajnem kašlju.V ostalem je cesarjevo zdravstveno stanje neiz-premenjeno. Apetit, Čtlost, splošno razpoloženje popolnoma zadovoljivo. Dunaj, 24. aprila. Privatno se poroča iz Schonbrunna: Cesar ie šel snoći nekoliko pred 8. zvečer k po-čitku. Spal je Ie nekaj ur, potem ga ie mučil kašelj, tako da od polnoči na-prej ni zatisnil očeša. Cesar ]e danes zjutraj vstal nekoliko pozneje ter je bil precej izmučen. Zajuterkoval ie z apetitom. Dopoldne se je posveti! vladarskim poslom, bil pa je precej nervozen. Katar je stacijonaren. Teža ve se pojavljajo pri izbi ju van ju ka-tarične snovi. Vsled vetrovn .ja vremena so ostali vsi departem nti, ki jih uporablja cesar, zaprti. D nes dopoldne je obiskala cesarja n^dvojvo-dinja .Marija Valerija, včeri je bila popoldne pri cesarju nad vojvodin ja Žita. Borza. Dunaj, 24. aprila. Borza se je kazala vsled bulletinov o cesarjevem zdravju tuđi danes zelo rezervirano. Kurzi spekulativnih papirjev so popustili. Tu P* Rusini na odklaniajočem tta-liiču. Zlasti sovražni pa so sasedenjv ministrstva za Oalicijo po Poljaku, ker smatralo to kot strankarsko poljsko pridobitev, čemur pa Rusini t vso odloCnostjo ugovarjajo. OcrslU državni zbor. Budimpešta, 24 aprila. Državni zbor je pričel včeraj z razpravo o proračunu za 1914/15. Referent He-gediis je naglašal, da vlada davkov ni povišala. Romun Vajda se je prito-ževal, da ni bil noben Romun izvo-Ijen v delegacijo. Oovoril je o ruso-filstvu nekaterih članov neodvisne stranke ter namigaval, da bi se uteg-nilo tuđi med Romuni razviti rusofil-stvo. Proračun je bil v prvem branju sprejet. V specijalni debati so bili sprejeti proračuni dvora, ministrske-ga predsedstva, ministrstva a iatere in hrvatskega ministrstva. Potovanie ogrskih poslancev \ Rusiio. Petrograd, 24. aprila. »VeČerna Vremja« poroča iz zanesljivega vira, da se bo vršil v kratkem sestanek ogrskih poslancev v Petrogradu. Kakor hitro se vrne grof Mihael Karolv iz Amerike v Budimpešto, vršila se bode v Budimpešti konferenca neodvisne stranke ter se odpeljejo grof Karolv in tovariši v Petrograd. Hrvatska. Zagreb, 24. aprila. Snočnja seja eksekutivnega odbora hrvatsko-srb-ske koalicije, ki se je je udeležil tuđi ban Skerlecz je poudarjala oficijozno, da je upati na sporazumno rešitev vseh spornih vprašanj. Bosna. Sarajevo, 24. aprila. Deželna vlada je odobrila sklep občinskega sveta v Sarajevu za najetje posojila v znesku en in pol milijona kron. Iz tega petodstotnega posojila, ki se mora vrniti v petih letih, se bodo konver-tirala dosedanja kontokorentna posojila ter se bo izvršilo tuđi več novih investicij. Francoski pretendent. Pariz, 24. aprila. V »Echo de Pariš« naznanja vojvoda orleanski, da se kljub vsem govoricam, ki se o njem Širijo, ni še odpovedal preten-denci na francoski prestol. Francoski dreadnoughti. Pariz, 24. aprila. Francosko mor-nariško ministrstvo naznanja, da bo pričelo 1. aprila 1915 graditi 4 nove franeoske naddreadnoughte. Angleška kraljevska dvojica v Parizu. Pariz, 24. aprila. Angleška kraljevska dvojica se je danes ob XU na 11. dopoldne odpeljala v London. Pariz, 24. aprila. Danes dopoldne se je izdal uradni komunike o konfe-rencah franeoskih in angleških dr-žavnikov. Konference so dognale po-polno enotnost v naziranju obeh viad. Poudarja se potreba mirovne poLti-ke v svrho vzdržavanja ravnotežja in miru v Evropi, v katero svrho de-lujejo solidarno Francija, Angleška in Rusija. Vojna med Zedinjenimi državami in Mehiko. Berolin, 24. aprila. Iz Washing-tona poročajo. da je zahteval admiral Badger nujno ojačenje, ker se pri-bližuje mehikanska armada 20.000 mož mestu Veracruz, da je Amerikancem zopet vzame. Badger ima samo 5250 mož. Vlada Zedinjenih držav je dala zato povelje, da se mobilizira prvi armadni kontingent v Teksasu. Prvi transportni parnik z 8000 možmi je že odplul. VVashington, 24. aprila. Državni tajnik Briand sporoča, da je prevze-Ia Franeoska zastopstvo ameriških interesov v Mehiki. Washington, 24. aprila. Konter-admiral Doyle je dobil povelje, da se s pacifičnim brodovjem odpelje pred Mazatlan, kjer se bodo zbrale paci-fične severoameriške vojne lađe. Washington, 24. aprila. Moćan oddelek mehikanskih čet se je zbral ob meji Zedinjenih držav z name-nom, da vpade v Teksas. Ta vest je vzbudila v Washingtonu silno raz-burjenje. Na mejo so odšla močna ojačenja. Mehikanske Čete so razru-šile v Pietros Negros industrijama podjetja, pošto in brzojavne postaje. London, 24. aprila. Iz Novega Jorka poročajo, da je armadni svet nasvetoval, da se odredi mobilizacija 400.000 mož milice. Pariz. 24. aprila. Listi poročajo, da je dobil angleški poslanik v Mehiki nujno brzojavko svoje vlade, vsled katere je odposlal u radnika an-gleškega poslaništva v Veracruz, najbrže da ponudi posredovanje An-gleške. Loudoa, 24 aprila. Listi poročajo: Med Huerto in niegovimi na-sprotniki je prišlo do popolnega sporazuma. Mchika se bo branila soli-darično proti Zedinjenim držav^ WasbingtoiL 24. aprila. A ri-ška posadka v Veracruzu je včera] račela prodirati \t mosta, da zasede e oElrom na to, ker se bliža mehikanska vojska, najvažnejše točke zunaj mesta. WMUngton9 24. aprila. Mchikan-ske čete so ob teksaški meji vjele večje oddelke američke konjenice. WasMgtPolitika« poroča iz Petrograda, da sta Avstri-ja in Italija včeraj opozorili Rusijo na nenormalne razmere v Albaniji in vprašali, kaj bi rekla Rusija k okupaciji Albanije po avstrijskih in italijan-skih četah. Srbski prestolnaslednik. Belgrad, 24. aprila. Prestolona-slednik je dospel iz Nove Srbije sem. Mudil se je en dan v Skoplju, dva dneva na Kosovem polju, bil je v Pri-zrenu, Gevgeliju in Dojranu. Povsod ga je prebivalstvo oduševljeno pozdravljalo. Egejski otoki. Berolin, 24. aprila, Itah*janska vlada je sondirala zadnje dni pri vladah tripelentente, kako bi ta sprejela predlog.da naj se Dodekanezos zopet izroči Turčiji, da pa dobi Italija pravico postaviti nekega nadkomisarja na čelo, sicer turski upravi. Ta naj skrbi zlasti za javna dela. ceste in pristanišča, ki jih je zgradila Italija. Jtalijanski predlog je bil odločno od-klonjen. Jmjevaiije na Ljubljanskem gradu v nedeljo, dne 26. aprila 19H prirede i#st)ak#bsko-imoTsU ter ienl- petorsM pođrvioici (moiko In itukt) drnibe st. Orila la Metoda. Iz redne novosti. — Brez konkurence. ZaČetek ob 7. zjutraj, konec ob mraku. Brez vstopnine. Gospodarstvo. — Tečaj za pridelovanje zele-ajadi priredi kmetijska šola na Grmu dne 11., 12. in 13. maja t. L z nasled-njim sporedom: V ponedeljek, dne 11. maja: Od 2. do 4. popoldne: Važnost pridelovanja zelenjadi na kmetih in okolici mest. Naprava in razdeli-tev vrta. Obdelovanje in gnojenje zemlje. Od 4. do 5. ure: Razkazova-nje šolsfcega vrta. V torek, dne 12. maja: Od 8. do 10. dopoldne: Naprava gorkih leh. Pridelovanje sadik in zgodnje zelenjadi v gorkih Iehah in na prostem. Dobava potrebnega se-tnena. Naročanje semena po cenikih. Kolobarjenje na vrtu in medsetve. Od 10. do 12. ure: Praktično razka-zovanje na vrtu. Popoldne od 2. do 4. ure: Pridelovanje najvažnejše zelenjadi za prodajo in domačo rabo. Od 4. do 6. ure: Praktično razkazo-vanje. V sredo, dne 13. maja od 8. do 10. dopoldne: Pridelovanje najvažnejše zelenjadi (nadaljevanje). Od 10. do 12. ure: Ohranjevanje in ukuhavanje zelenjadi za zimsko rabo. Popoldne od 2. do 5. ure: Ukuhavanje zelenjadi v sadni kuhinji (praktično). — Oddaljenim in podpore potrebnim udeležencem iz Kranjskega plača ravnateljstvo stroške za pot do Novega mesta in za prehrano po 1 K 50 v na dan. Podporo dobe Ie tišti, katerim se izrećno dovoli In ki 2A n}o do 4. maja po dopisnici prosijo. Ker se pripusti k tečaju Ie omejeno število udeležencev, se je zglasiti za tečaj do 4. maja. Vabimo naše gospo-dinje in kmetska dekleta k obilni udeležbi! — Sanacija hrvatske »Pučke banke«. Iz Zagreba poročajo: V zadevi tukajšnje hrvatske »Pučke banke«, ki je prišla v plačilne težkoče m katere predsednik Štetan plem. Dau-bachv je izvršil samomor, so uvedli sanacijsko akcijo, da rešijo banko pred konkurzom. Zavod, ki ima 1.200.000 kron akcijskega kapitala, se že več let bori s težkočami, ki so se v poslednjih letih pomnožile, ko je banka izvedla več ponesrečenih tran-sakcij, tako posebno pri premogo-kopni družbi »Una« v Bosni. Banka je imela tuđi več podružnic. Podružnica v Novi v hrvatskem Primorju ima zelo mnogo vlog ameriških izse-Hencev, ki so zdaj tuđi v nevamosti. Vlada je izjavila, da }e pripravljena podpirati sanacijsko akcijo. In ker je tuđi ravnateljstvo dalo precejšei: znesek na razpolago, da Hrvatska deželna banka izvedla likvidacijo zavoda. Vsled poloma te banke je bilo več zagrebških finančnikov zelo oškodovanih. Podpredsednik banke Janko baron Vraniczanv je dal za sanacijo banke 500.000 kron na razpo-laganje. Značilno je, da izkazuje še bilanca za leto 1912. znaten dobiček. — Zgradba bosanskih železnic. Z Dunaja poročajo: Od zgradb, ki se nahajajo v bosanskem železniškem programu, bodo najprvo zgradili pro-gi Sarnec-Doboj in Banjaluka-Jajce. — Ruska tekstilna industrija in balkanski trgi. Pred nedavnim so dobili tekstilni tovarnarji v Lodzu več-ja naročila za romunsko vlado. Ruska tekstilna industrija stremi, da razširi svojo izvozno trgovino, predvsem v balkanske države in v Tur-čijo. Ruska industrija upa, da se ji posreći z enotnimi organizacijami, ki se pripravljajo, uspešno konkurirati z avstrijsko in nemško industrijo. — Nova ladjedelnica v Rusiji. Sibirska banka je sklenila še letos ustanoviti novo ladjedelnico v Herzonu. Umrli so v Ljubljani: Dne 23. aprila: Ivan Sterniša, železniški sprevodnik v p„ 59 let. Jenkova ulica. — Anton Merčun, po-sestnikov sin, hiralec, 36 let, Rade-ckega cesta 9. V deželni bolnici: Dne 19. aprila: Karei Korošec. nadsprevodnikov sin, 12 let. — Sta-nislav Grundner, potnik, 75 let. —. Anton Fras, prodajalec v kantini, 15 let. Dne 20. aprila: Josip Tomažič, mestni delavec, 63 let. — Matija Juž-nik, poljski dninar, 63 let. Dne 21. aprila: Alojzij Schober, železniški strojevodja v pok., 56 let. Dne 22. aprila: Marija Pogačar. poljska dninarica, 74 let. — Andrej Kristan, posestnik, 57 let. Dne 23. aprila: Fran Zorman, delavkin sin, 2 leti. Današnji list obsega 6 stranu Izdajatelj in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar, drž. poslanec. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Ako vam je drago zdravje, či^ tajte današnji Lvsoformov inserat in zahtevajte zanimivo knjigo »Kaj je higiena« gratis od kemika Hubinan-na, Dunaj XX. Petraschgasse 4. Občudovanje zbuja hitri, boleči-ne tolažeči učinek Fellerjevega rast-linsko esenčnega fluida z zn. »Elsa-fluid« pri vseh na naduhi in revma-tizmu trpečih. Kdor trpi na boiečinah kakršnekoli vrste, bolečinah v križu, trganju itd., naj naroči 12 steklenic za 5 kron franko od lekarnarja E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 238 (Hrvatsko). Obenem tuđi lahko na-ročimo Fellerjeve voljno cćvajajoče rabarbarske krogljice z zn. »Ulza krogljice«, 6 škatljic za 4 krone franko. 19M Zavkek 30 rin. Tak. • 2425° 2">5° „ o^rske hirot^Jne . . 22V50 ?3550 dun. komuna ne . . 463 — 473* „ avstr. kreditne . . . 44250 452^0 „ Tubhansk?..... 60*— 65 — avstr. rdeč. križa . . 51 35 55 35 „ oc;r. . . 29-— 33 — " bariltka...... 2S-Č0 ?9-^0 „ turske....... 222- 223- Delnice. Ljubljanske kreditne banke . 404'- 406 — Avstr. kreditne^a zav'oda . 610 ,c0 Ml 50 Dunavske bančre družbe . 51S-5O 5ift^» Južne železnice...... ^40 9«» 40 Državne ieleznice..... £09. 70i) — A!-ir>e Montan....... 81S25 816*'S Ce?ke slaikorne družbe . . 300— 301- Živnostenske nanke . . • . 269 75; 270 75 Valute. Cekini.......... 11*38 '143 Marke.......... U7-4 117-65 Franki.......... 9.V60 9-80 Lire........... <* - P5'?0 Rubili .......... 25°-2S| 2?32^ Prođolalko spreime tako] ali v času 4 do 6 tednov v trgovino z mešanim blagom JosIts Ctičeli, Knetak Tia Št Petcr j na Kras«. — Plača in vse drugo po dogovoru. 1600 ^r ^t0m Eđtna primorska yr l|> ^^ tovara« dvokolos ^fm\yv\7^ „TRIBUNA- vJ^^^^^b v^^^1 Gorica, Trtaika yŠ4$£č'&4> x^Cii^ »lica »t. 2«, pr«f ^—^ —' pijovar Gorjup. Velika cksoortna zaloga dvoko'.es, šivalnih in kmetijSKih strojev. gramofonov, orke- stnjonov itd. itd. F\ R\TJETv Gorica, Stolna ulica št. 2-4. Prodaja na obroke. Cenik; franko. MH zlatonunen, trčan, ajam- čeoo čist, ▼ defticah i 41/« kg vaebiiie, raipo- Silja po K 8*50 fetMlantra mraka Matrica. PtMr tr§•**!! Fsiot trf^TOtl Ma ftaTVMi trt« ▼ KaouUta aa %daa|a v aalma ieo3 lepi troovsld Mali z ura mi Prostor je jako ugoden za vsakovntM trgovino. Pojasnila daje T. Cvek v Eamalka. Kontorist slovcnskega, hrvaškega ter nemškega jezika, strojepisja in stenografije zmo-žen, teli nastoptti kaka slatko. Naslov pove uprav. „Slov. Naroda44. 1584 Stanovanje 2 ali 3 sr.b- r prJttklinarr.l zn aT^VSt tsrntB lite mirna stranka brcz otrok. Ponudr.r. n^ u^ravtL »Slov. Nareda« pod Šifro „ELH 1518 Pozor! Pozor! Jak. Wormnfll z Dunaja je tuka; in kupuie odloženo moŠko oblpko, xo a^kc uniforme, železničarske p1a?če. sedU in pritiklme, pramice (borte) in plačuie najvtšje ceoe. Dopisi poste restante. 1554 Žara Hi odort^vinja v. Ameriko se Sa STO|O Odđa 9 mrsecev stara punčka Kje, pove upravn štvo »Slov. Naroda«. 1875 Tninti piMk mesare stroke zmožen slov nem. ital. in hrvaSkeea lezika, ter ropolnotna vo-jfi-'-'ne popolnoma prost, iell s 15. aa|eai alnibo preaten&ti. PonudDe na upravništvo »Slov. Nar.« pod „Isvrstea pratelalec". Uelik ?nslu2ek dobe pošteni liudje, stalni v vsch kra-]ih. ki so poznani in ki se hočejo pečati s prf Haio lahkiH stvar". V<°5 se izve ood vyDober saslaiok 2O0M r»o'ta Ljubljana. — Samo proti iskaznici, 1597 V ititlio. Ir 26. aprila oh 2. vi m priredi i6n5 Loika godba aa lok koncert aa vrta g. LaopoUU Itlam ^^ w Zagorja ok SavL ^ss Vstopnina prosta. Vstopnina prosta. K obilni udeležbi vljudno vabi ^^ SMro- ^"1 Symp. SarsapariHac *Mt*m tm. 8t«kiMf«a K *M1m 7JS0. " Sidri-Uiimt. SSS. ^ HadomestiJo sa tMi^-Pai^Exptller Sidro-žvepleM^mzMt. , Qr.«iM}Mr-|fvfaMtaklaprltfalMi A ¥ Ljubljani se z-vso opravo proda radi rodbinskih razmer pod zelo ugod-nimi pokoji. 153$ VpraŠa se ▼ trgovini pri Franji Saol, KoloaVarska aUea 41. Klao Počkaj, Ljubljana od 29. do 27. aprila 1914. Soaaaolfakl ttlak Sasucifakl film. *m**\ SiBBkova larotiia silanost! on^! Mri za Mno z mešanim blagom v srediSču pro-metnega tr^a na Notranjskem, se dajo pod ugodoimi pogoji V nafOBla Na tem mestu obstaja čez 50 let največja trgovina v celem okraja. 1466 Ponudbe pod „TakoJ Št IO11 na upravn. »Slov. Narada«. Brnska industrija brezalho-:: bolnih piiac 1iBrnu. :: i Zastopmki se iščejo povsod! Ni6 ne pomaga! ▼se vpit]. I« glas vpiiočega t pasčavl. Ker prave angleške ^ramOlOUC ^n originalne gramofonske plosće dobite Im. prvo roke B^F" edino "^VB v moji trgovini. Caruso. Slezak, Demuth, Battistini, Selma Kurz in drugi svetovni pevci pojo vsaki dan v moji prodajalni Sr dna ulica 5, noleg c. kr. hi. soSniie. Poslušanje popolnoma brezplačno. A. Rasberger. Ljubljana. G'avni zastoonik: fhe Gramopbone Co. Limitd. London, Avstriiske gramofonske družbe na Dunaju, Homo-phon Comr)ny Berlin Veliae nodaoao automate vedno v zalocri. KOfBSTl SameimioR Klavir z fiaTPaniera na pero. NOVOST! 3513 Od dobrega najboljše! Listna đelarnica za popravila. Cenilti franko; Velika zaloga oblek za gospode in dečke A. KUMC Ljubljana- Bogata zaloga blaga za naročlla po merL Priznano najfinejša izvršitev. Najnižje cene! Ceniki na razpolago. tvojega hišnega zdravnika, ki Vam potrdi, da ▼ nobenem gospodarstva ne srne manjkati dobrega razkužila. Za umivanje ran in ranitev, za razkuževanje ob bolniški postelji, za intimno damsko toaieto (irigacijo) je najboljše porabljati LVSOFORM 1—-2% rarteptioe. Lysofonn je preiskuleno, ie desetletja pripoznaao in znanstveno preiskano razkaiflo. Dobiva se s navodilom vred v vsaki lekarni in drogeriji, originalna steklenica SO vinarjev. Za razkuienje ust se izdela Lyso-form s poprovo meto (steklenka a K 160). Zanimivo knjigo »Zdravje in đesiatattelj m posije aa zabtevo zmstonj A HUBMANN, referent »Lysoform-werke« Daaajy XX, Pttratchgasse 4. Kapajte Lvsoform le v originalnih ste-klen cah % navodilom. Svarimo pred pooaredbami« SfrM «• .SLOVENSKI NAROD« dne Ž4. april* »14. __________________ 92 »ev< «•—•- K. JUR **I A.N —-■— opflk - sptdallgt, «ptttBl zavod x elektrliolni obratom. Bodi«* prividni pri nak«p« m&ml, ker U speeialist vam lahko določi pravilno •tala ili Vas strokovnjaftko postreže. Nova stekla za daleč in blizino, važno za dalekovidne. Hada plaiil. natakariu vešča slovenskega in nemškega jezika, Jeli mesto za poletno sezijo. Pisma na upravn. »Slov. Naroda« pod „Miarica/lSSS" 1565 Cirkvenica. Vila Anfonlja z lepim vrtom, moderno ure-jena, zavarovana pred vetrovi, sobe s penzionom in brez njega. Cene umerjene. Pojasnila daje upravite! jstvo vile. Za pomladno sezijo! Najmodernejše oblike, garantirane kvalitete in prvovrstne priležnosti so čevlji tvrdke: oelenburgova ulica. l«pl m m dobro ohraajena, boli široka siva uniforma za Tezervnega častnika. pešča, ter sukni* (Waffenrock). 1524 Ponudbe pod „Kvhn/1524" na uprav. »Slov. Naroda«. Ail je dobiti točno in neškodljivo učin-kujočega sredstva proti me$1(i c^labelesti? Velezamiv opis o piesenetljivem razkritju nemškega potovalca po Afriki (pripo-znano tuđi od številnih nemških in ino-zemsklh profesorjev in zdravnikov) raz-pošilja za 20 h za poštnino v zaprtem dvojnem pismu brez natiska dr. med. H. SeemaaB. Sammerteld 83, (Ff o.) Gospod je vsake starosti, ki so doslej brezuspešno rabili vse mogoče (aparate, krogljice, metode, praške takozvane oja-Čila itd.), mi bodo po prečitanju mojega opisa hvaležni. Pišite takoj, ker je na razpolago samo omejeno Število eksem plarov. 4563 Št 7871. _____ 1587 Razglas. Mestoi magistrat ljubljanski cdpošlje tuđi letos 10 ubožnfh ▼ Ljubljani živečih otrok na stroške mestne občine ▼ pMiintd hftsplo ¥ •ratftft. Sprejemajo se ▼ ta bospispic le otroci 6—12 let stari, slabokrvni, rahitični in skrofulozni, ki lahko sami hodijo in ki nimajo kakih čirov a i flstul, Tuberkulozni otroci so izključeni, ravnotako otroci s kako naicilji?o boleznijo. Prošnje je vložiti pri mestnem magistrata do 20. majnika I. L Ja priložiti potrdilo o ubožnosti, krstni list in zdravmŠko potrdilo. StarŠi sprejetih otrok podpisati imajo revers, s katerim privolijo t cventuelno potrebne operacije oziroma zdravilno ravnanje z otroci. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 21. aprila 1914. Razpis. Kitio kemijsko preskoSevališče za Kranjski i Utfjui sprejme tokoi kemlko % visokošolsko tehniško naobrazbo kot pomožnega asistenta, odnosno znan-stvenega pomoćnika. Služba je začasna in vsak čas odpovedna. Znanje slovenskega ali pa enega slovanskih jezikov je neobhodno potrebno. Na veleslavni deželni odbor kranjski naslovljene in z dokazili *> sposobnosti opramljene ponudbe je z navedbo zahtevane mesečne plače vložiti pri podpisanem ravnateljstvu do 7. maja 1914. V Ljubljani, dne 23. aprila 1914. Ravnats'jslvo kmetijske-kemijskega preskoMKa a Imitfi Ravnatelj: 1585 Ing. chem. J. Tark. Za pomladno in poletno sezono priporoča tvrdka Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova alka št 9 svojo bogato zalogo izgiinlini illek za gospode in dečke tor roicse novosti i knitbiji u lm i fettt Ceniki zastonj in franko ISAMATORIUM • EMONA !]ZA NOTRANJE IN KIRURGICNE -BOLEZNU. J •PORCOSDSNQCA 7 LJUBLUANA - komenskega ulica -4 \ I SEF-ZDRJVKIK PRIMARU DR-FR DERGANC Slovenski zavod. Miril „Mirni M' pošta Gornja Kungota pri Mariboru sa notran]e in tiTčne bolainl. Ctlo leto odorto, zmerne cene. Govori se slovensko. Pojasnila daje dr. Fr. Ceh. !! Umetniskc razglednice !! Primano vedno novosti* .*. Pisemski papir .". == v na|wedli iiberl priporoia = Marija Tičar, trgovina papirja itd. Llnblianap sv. Petra cesta 26. Na deželo se poiilja n^ izbiro. 4063 •rifU pMit Jfimfn M9«r irejt I 4— sedaj K 3 — IriiM iltSi Jmjfcti" irtjt R rSi, seđaj K 2*~ Tvorniška zaloga avtomatov gramofonov in plošč Plošče od K 130 naprej- Gramofoni od K 20 naprej. Fr. P. Zafec Ljnfc^«w, »tari trn *- ZMtopnik naivečjih^ tvornička injnox«nstv* ^H^^B^ JBvlHF« ^InHHi ^^F* ff^ ^^^fc ^^v§ Mai Mieee pitu v mi^^l Spacialne pioiče najslavnijih opernih pevctv in pt¥k: Caruso. Szclczak, Naval, Demotti, BAttistioi, Arnotdaoo, Destin, Selma Kurz itd. Vm plt> Imlajtrn ▼ svoji lastni dc! tavnki toCm In tottdao. — Pri veCicm o< I Št. 3590/V. u. 1591 Razglas o glavnem naboru leta 1914. • V smislu dolocil § 42. vojnih predpisov I. del, 1. zvezek, se razglasa: 1. Letošnji glavni nabor za deželno stolno mesto Ljubljano se vrši dne 9., 10. in 12. junija in sicer: a) dne 9. junija za I. in II. razred domaćih, b) dne 10. junija za III. razred domaćih in I. razred tujih, c) dne 12. junija za II. in III. razred tujih nabornikov, katerim se je dovolilo priti k naboru v Ljubljani. 2. Uradovanje se prične vselej ob 8, dopoldne v „Mestnem domu", Cesarja Jožefa trg št. 2. 3* Nabornikom, odnosno tuđi njihovim moškim svojcem, ki pridejo v poštev, priti je pravočasno, snažnim in treznim na naborišče ter jim je pra-voćasno vložiti izkazila za eno ali drugo zaprošenih olajšil, kakor a) po § 21. v. z. (enoletno aktivno službovanje), b) po § 23. v. z. (enoletniki medicinci), c) po § 24. v. z. (enoletniki živinozdravniki), Č) po § 25. v. z. (enoletniki lekarnarji), đ) po § 26. v. z. (enoletniki posebnih službenih vrst), e) po § 27. v. z. (enoletniki vojne mornarice), f) po § 29. v. z. (duhovniki in kandidatje duhovskega stanu), g) po § 30. v. z. (posestniki podedovanih kmetij), h) po § 31. v. z. (vzdrževalci rodbin), /) po § 82. v. z. (učitelji in učiteljiščniki), fi po § 20- v- z- (dveletno aktivno službovanje). 4. Naborniki, ki se potezajo za olajšilo po §§ 29. do 31. in po § 82. v. z. in imajo tuđi pravico do enoletne ali dveletne aktivne službe po § 20. v. z., v slučaju odklonjene prošnje za eno ali drugo omenjenih olajšil, lahko pri glavnem naboru uveljavijo pravico do enoletne, odnosno dveletne aktivne službe po § 20. v. z. 5. Kdor ne izpolni naborne dolžnosti, kdor se ne drži rokov, ki so določeni za vlaganje prošenj za olajšila, sploh kdor ne vpošteva iz vojnega zakona izvirajočih dolžnosti, se ne more opravičevati s tem, da ni vedel za ta oklic ali zakon. Mestnl magistrat ljabljanskl, dne 15. aprila 1914. A¥itr. amerlkan. s zaloga čorllev s Preftemova nL 52. p p yaH tvrift po kalnvosti, pnktst fsdv kMrimMk