Dež, sneg in tudi toča na Gorenjskem
Leta 2000 triglavskega ledenika ne bo več?
Vrhove okrog dva tisoč metrov je pobelil sneg, sicer pa je dež, ki je v zgornjem delu Gorenjske začel že v soboto proti večeru, predvsem namočil polja in vrtove. Predvčerajšnjim je skoraj povsod nasulo še nekaj toče, ki je bila ponekod debelejša od oreha in je od suše obnemoglo rastlinje še dodatno dotolkla.
Kranj, 12. julija - Upravljala vodovodov oziroma lastniki po
krajih in krajevnih skupnostih na Gorenjskem, kjer imajo la stne vodovode, so si po nedeljskih plohah in nevihtah, ki so bile na posameznih območjih kar radodarne z vodo, oddahnili. Pa ne toliko zaradi količine padavin na kvadratni meter, ki jih je prineslo težko pričakovano poslabšanje sicer v primerjavi z majem in začetkom junija še vedno nadpovprečno suhega junija in julija. Razlog za olajšanje je pravzaprav v tem, da vsaj nekaj dni ne bomo več zalivali vrtov, kar sno marsikje počeli kljub prepovedi zaradi pomanjkanja pitne
-   <%A    -A.---J\ *
——-» rmmm^^f--mm^    *•      -*-       1111    marsikje počen kijud prc|w»c«i
Na Gabrški gori je toča ležala po poljih še včeraj dopoldan. Fo- vode. (nadaljevanje na 20. strani) to: J. Pelko
Plačilna kartica ACTIVA DENAR ZA AKTIVNE
/O ljubljanska banka
Gorenjska banka d.d., Kranj
Slovenija bo razdeljena na okrog 220 novih občin
Ogrožena znamenitost v Poljanski dolini
Gorel največji slovenski kostanj   Spomladi lokalne volitve
Zminec - V zaselku Sv. Florijan nad Zmincem v Poljanski dolini je v petek opoldne zagorel dvojni kozolec, ogenj pa je preskočil tudi na bližnji kostanj, ki velja za največje drevo te vrste na Slovenskem.
Okoli 30 gasilcev iz Škofje Loke, Trate, Stare Loke in Poljan se je potem, ko so pogasili goreči toplar, prizadevno lotilo tudi gašenja kostanja, ki ga je ogenj zajel v votli notranjosti. Kot je Povedal Tomaž Ažbe, dežurni gasilec na Občinski gasilski zvezi Skofja Loka, so gasilci ogromno, okoli petnajst metrov visoko drevo zalili z vodo in ogenj tja do pol osme ure zvečer ukrotili.
Kasneje so nadzor nad to krajevno znamenitostjo prevzeli aoma-*ini, da bi morebitno tlenje lesa v notranjosti še VgSSSVSZK »asili. Vendar pa je bilo delo gasilcev dobro opravljeno ogenj se m ponovno pokazal, kar so gasilci preverili spet v soboto. Nedeljsko deževje pa je sploh odplavilo take skrbi.
Kostanj (vrsta Castanea sativa) pri Zajčarju kot se reče kmetiji, je ing. Franjo Jurhar označil kot največjega v Sloveniji. Ima 10 foetrov obsega, njegov premer pa je 3 metre in 15 centimetrov. Drevo daje tudi steljo in seveda v jeseni obilo plodov. l^sJmk kostanja in gasilci pravijo, da je drevo kljub ognju za zdaj obdržalo listje, huje je ogenj prizadel le eno vejo. Upajo, da se zaradi ognja ta krajevna znameninost ne bo posušila. Ogenj je uničeval tudi kozolce, stroje, stanovanja... (Več na 18. strani.) • Lea Mencinger
Stranke in parlament uresničili obljubo
Zahteve učiteljev uslišane
Državni zbor je sprejel dopolnjen zakon o plačah delavcev v javnih vzgojnoizobraževalnih zavodih. Ljubljana, 9. julija - Da so učitelji junija prekinili stavko, so morale parlamentarne stranke obljubiti, da bodo v parlamentu glasovale za višje učiteljske plače, ki so v primerjavi z nekaterimi drugimi javnimi službami zaostale. Državni zbor je konec preteklega tedna sprejel dopolnjen zakon o plačah delavcev v javnih vzgojnoizobraževalnih zavodih. Višje plače bodo začele veljati 1. septembra. Predvsem bodo po novem na boljšem osnovnošolski in srednješolski učitelji ter vzgojitelji. Zvišani so količniki za izračunavanje plač učitelja in vzgo-»telja s 7. stopnjo izobrazbe. Enako velja tudi za strokovne sodelavce in knjižničarje z enako stopnjo izobrazbe. Višji kotnik je bil določen tudi za učitelje, vzgojitelje, strokovne sodelavce in knjižničarje s 6. stopnjo izobrazbe in za učitelje in Vzgojitelje s 5. stopnjo izobrazbe. Vlada se je zavezala, da bo °c letos poenotila osnovni sistem plač v javnem sektorju. Sedaj veljajo hudo različna merila. • J. Košnjek
Čeprav so zakoni o novi lokalni samoupravi in drugačni organizaciji državne uprave že v parlamentu, bomo spomladi prihodnje leto izvolili nove občinske svete in župane v sedanjih občinah, šele nato pa naj bi prišla na vrsto nova organiziranost slovenskih občin.
Ljubljana, 13. julija - Reorgani-  mu, v večjih pa po kombinaciji zacija lokalne samouprave in  večinskega in proporcionalne-državne uprave v Sloveniji se ga sistema, torej na način, kot je začela. Ustrezne zakone naj  smo izvolili sedanji državni bi sprejeli do konca leta. V dr- zbor. Nove občinske oblasti pa žavnem zboru je že predlog za  naj bi skupaj z državo pripravi-izdajo zakona o lokalni samou- le in izpeljale reorganizacijo pravi z osnutkom zakona, ki so  slovenskih občin. Nalogo naj ga podpisali predstavniki vseh  bi uresničili v dveh letih. Stro-parlamentarnih strank (to še ne  kovnih in političnih razhajanj pomeni, da ni več različnih po-  okrog oblikovanja novih občin gledov), vlada pa pripravlja za- je še veliko, tako glede veliko-kone o državni upravi, o uprav-  sti in pogojev, koliko prebival-nih okrajih, o volitvah v organe  cev naj bi imela občina, kot po-lokalnih skupnosti in o referen-  vezovanja v pokrajine in finan-dumu o oblikovanju novih ob-  ciranja. Zanesljivo pa bo Slo-čin. Dosedanje razprave tudi   venija po novem razdeljena na kažejo, da bo Slovenija razde-  najmanj 220 občin s tem, da bi Ijena tudi na pokrajine, ki naj  bila mesta samostojne občine, bi bile vmesna stopnja med občino in centralno državo, ven-     Primerjava sedanjih sloven-dar naj bi bilo združevanje ozi-  skih občin z evropskimi pove, roma vključevanje občin v po-  da so naše občine prevelike, krajine prostovoljno. Stvar raz-   Sedanja slovenska občina ima prave je možnost, da bi se po-   povprečno 31.740 prebivalcev krajine pokrivale s tako imeno-   in obsega 321 kvadratnih kilo-vanimi upravnimi ali državni-  metrov. To je glede prebivalcev mi okraji, ki bodo imeli upra-  4,5 krat več in po površini 10 vne in državne naloge, teh pa  krat več od nemške občine. Ker naj bi bilo med 9 in 11. je pri nas naseljenost redkejša,
Spomladi prihodnje leto po- bi morala biti naša občina še teče mandat sedanjim občin- manjša. Prav tako občina ni niskim skupščinam. Ker zaneslji- kjer v Zahodni Evropi postavo do takrat še ne bodo obliko- vijena diktirano ali vsiljeno, vane nove občine, utegnemo ampak so občine organizirane spomladi voliti nove župane in na osnovi življenjskih izkušenj občinske svete sedanjih občin, in teženj ljudi. Zato imamo na Zupane naj bi volili neposred- primer v Franciji občine s 50 no, občinske svete pa v manj- prebivalci, pa Pariz s tremi miših občinah po večinskem siste-  lijoni ljudi. • J. Košnjek
Kolektivna pogodba za gospodarstvo podpisana
Pogodba namesto zakona
Kranj, 12. julija - Kakor je bilo po četrtkovi seji upravnega odbora GZS moč pričakovati, so predstavniki delodajalcev in delojemalcev v petek, 9. julija, podpisali splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo, ki velja od 1. julija naprej, tarifni del velja samo do konca letošnjega leta.
Tako so se izognili pravni praznini, saj je z julijem prenehal veljati tako interventi zakon kot stara kolektivna pogodba. V podpis nove je bilo vloženih veliko naporov, seveda pa to še ni socialni sporazum, ki naj bi zagotovil gospodarsko rast, za kar bo verjetno potrebnih še veliko pogajanj z vlado.
Kolektivna pogodba (objavljena bo v Uradnem listu) je razdeljena na normativni in tarifni del. Normativni ureja pravice in dolžnosti delodajalcev in delavcev ter način reševanja sporov med njimi in velja od 1. julija letos do konca leta 1995. Tarifni del pa velja le do konca letošnjega leta, določa bruto izhodiščno plačo za julij, tarifne razrede, eskalacijsko lestvico, višino regresa, stroške prehrane med delom, dnevnice, kilometrino itd. V bistvu predstavlja nadaljevanje dosedanjega aneksa, kar seveda pomeni, da morajo biti julijske plače enake junijskim. Z eskalacijsko lestvico pa naj bi zagotovili zaostanje plač za inflacijo, kar seveda pomeni njihov realni padec. Le v primeru, če bo inflacija več kot 15 odstotna, bi se še pred iztekom letošnjega leta ponovno pogovarjali.
V gospodarstvu za mesec julij znaša izhodiščna bruto plača za (najnižji) prvi razred 35.548 tolarjev, za (najvišji) deveti razred pa 106.629 tolarjev. Glede na razmere v podjetju so lahko za petino manjše. Panoine kolektivne pogodbe morajo slediti splošni, sprejete pa morajo biti do konca oktobra.
V gospodarstvu so se torej marsičemu odpovedali, če bodo v podjetjih kolektivno pogodbo spoštovali, naj bi ob koncu letošnjega leta prišlo do preobrata in plače naj bi kot problem naposled črtali z dnevnega reda. Spoštovanje kolektivne pogodbe pa bo verjetno problematično v podjetjih, kjer so jo doslej uspeli uresničevati le 60 odstotno. Nova kolektivna pogodba sicer vsebuje možnost 20 odstotnega zmanjšanja izhodiščne plače, če ima podjetje finančne težave. Za doslej najslabše plačane delavce to pomeni, da bi jim morali plače povečati, seveda pa je veliko vprašanje, če bo temu res tako. V kolektivni pogodbi denimo tudi piše, da morajo zaposleni plače dobiti vsaj enkrat mesečno do 18. v mesecu in v to denarju in potemtakem ne v bonih. Bodo to res lahko povsod spoštovali? • M.V.
Gorenjski šoferji in avtomehaniki danes praznujejo
V nedeljo v Ribnem
^nj* 12. julija - V Republiki Sloveniji šoferji in avtomehaniki 1943 uJCJO SV°^ stanovskl praznik 13. julija v spomin na leto sij •ko SP slovenske partizanske enote uničile utrjeno okupator-di mpost?Jar,lco Žužemberg. Takrat so v boju prvič sodelovale tu-
°torizirane enote. Šoferji s svojimi vozili pa so postavili bari-nia \ na na^n cestah tudi pri osamosvajanju Slovenije pred dve-Slov t°-na °k a8res,J> bivše jugoslovanske armade na Republiko
enijo 7ak0 se šoferji s ponosom spominjajo preteklosti. Ševa • ovo de'° jn cilj« so zdaj usmerjeni predvsem v hitrejše re-nih Prometnih in varnostnih razmer na naših cestah in delov-avt P^ojev. 70- letni obstoj in delovanje Združenja šoferjev in jo vcianilcov jim Je P" tcm spodbuda v teh dneh, ko praznuje-OsrL ■ eniji Je danes v 63 združenjih okrog 12.000 članov, vno i* d.ržavna Proslava bo 31. julija, ko bo na Rogli 3. drža-tu v8r n^e- šo^crJev, avtomehanikov in vseh delavcev v prome-avt J^ePubliki Sloveniji. Člani gorenjskih Združeni šoferjev in HonHiAhanikov Pa bodo praznovali v nedeljo, 18. julija, ko bo g°Poidne srečanje pod Ribensko goro v Ribnem pri Bledu. • A.
Na Voglu bodo iskali vodo - Te dni so po Zagarjevm grabnu na Vogel prepeljali vrtalne stroje in kompresorje, s katerimi bodo začeli iskati vodi. Po raziskavah geologov na Voglu pod alnica je, njeno črpanje pa bo rešilo vrsto težav, od preskrbe tamkajšnjih hotelov£ zasneževanja smučiš. Več o iskanju vode na Voglu in načrtih bohinjskih žičničarjev je zapisano na tretji strani. Foto: V.Stanovmk
Koncert v Kieselsteinu - Petkov večerni koncert na vrtu gradu Kie-selstein v okviru prireditev Kieselstein kulturi ni privabil veliko ljubiteljev klasične glasbe kljub tako renomiranima umetnikoma, kot sta violinist Tomaž Lorenz in harfistka Mojca Zlobko. Na udobnih, oblazinjenih stolih je le kakih petdeset hvaležnih poslušalcev spremljalo glasbeni nastop. Glasbenika, za katerima je vsekakor izjemno število nastopov tudi na podobnih odprtih prizoriščih, sta pohvalila izredni grajski ambient, zadovoljna sta bila tudi z akusti-čnostjo, ki jo povečujejo grajske arkade. Med prihodnjimi prireditvami na grajskem vrtu bodo prevladovale nekoliko "lažje" note. • L.M., slika: Gorazd Šinik
Nemška marka po 70,15 tolarja
Kranj, 13. julija - Današnji uradni srednji tečaji Banke Slovenije za tuje valute so: 996,5 SIT za 100.- ATS; 7.015,3 za 100.- DEM; 7,63 SIT za 100.- ITL; 3,50 SIT za 100.-HRD; 121,6 SIT za 1.- USD; 136,87 za 1.- ECU; 7.907,03 SIT za 100.- CHF. Včerajšnji menjalniški tečaji za nakup tujih valut v gorenjskih menjalnicah so bili malenkost višji od današnjih uradnih, ponekod pa skorajda enaki (torej ste včeraj lahko za nemško marko odšteli vsega toliko tolarjev, kolikor je današnji uradni srednji tačja BS). Več na 13. strani!
SLOVENIJA IN SVET
Sporazumevanje mejašev
Parlamentarni odbor za mednarodne odnose je včeraj obravnaval 5 sporazumov s Hrvaško. Vlada jih je potrdila, julija pa naj bi jih še državni zbor. Državni zbor je pretekli teden sprejel Resolucijo o odnosih s Hrvaško. Parlamentarna razprava o tem dolgo nastajajočem dokumentu, ki bo izhodišče za ravnanje slovenskih pogajalcev, je pokazala vso pestrost pogledov na ta problem, od skrajno spravljivih do ostrih in nepripravljenih za kakršenkoli dogovor. Odbor državnega zbora za mednarodne odnose je včeraj obravnaval pet predlogov sporazumov med Slovenijo in Hrvaško. Državni zbor naj bi jih potrdil konec julija ali v začetku avgusta, potlej pa naj bi prišlo do medvladnega srečanja na najvišji ravni, na katerem naj bi bili ti sporazumi podpisani.
Resolucija o odnosih s Hrvaško ugotavlja, da je proces urejanja odnosov zaradi političnih, varnostnih in gospodarskih okoliščin v sosednji Hrvaški zapleten. Republika Slovenija mora kot članica Sveta Evrope uresničevati svoje zunanjepolitične interese skladno z evropskimi normami. Slovenija bo vztrajala pri svojih legitimnih interesih, opozarja pa na izjave in dejanja hrvaške strani, ki jih je mogoče razumeti kot izraze ozemeljskih zahtev do Slovenije in ovirajo iskanje sporazumnih rešitev. Ključen problem je ugotavljanje meje. Državni zbor zahteva od slovenske vlade, da v primerih nesprejemljivih in enostranskih dejanj Hrvaške ukrepa diplomatsko, politično in ekonomsko ter tako zaščiti nacionalne slovenske interese. Slovenija je za sporazumno reševanje problemov, vendar se mora upoštevati slovenski interes, pa naj gre za gospodarstvo, bančništvo, energetiko, ekologijo ali infrastrukturo. Slovenija pričakuje od hrvaškega sabora več politične volje pri obravnavi meddržavnih sporazumov. Prav ta volja bo odločilna za usodo nadaljnjih pogajanj med državama. Predvsem pa želi Slovenija s svojo politiko do Hrvaške prispevati k varnosti in sodelovanju v tem delu Evrope. ODrŽavni zbor je tudi sklenil, da mora slovenska vlada popisati vse hrvaške naložbe v Sloveniji in vsa podjetja na Hrvaškem, v katerih je slovenski kapital. Prav tako Slovenija ne pristaja na nikakršno izsiljevanje. Tako zavrača javno povedano hrvaško težnjo, da bi Slovenija prednostno reševala cestno povezavo Hrvaške z Evropo prek Slovenije, v zameno pa bi bila Hrvaška popustljivejša pri dogovarjanju o "lastništvu" Piranskega zaliva. • J. Košnjek
Ljubljanski škof Alojzij Uran maševal na Kofcah - ljubljanski škof Alojzij Uran je v nedeljo, kljub slabemu vremenu, maševal v kapelici na Kofcah. Kapelica je bila zgrajena leta 1926. Pred drugo vojno je bila njena notranjost oskrunjena, po drugi vojni požgana, nato pa ponovno zgrajena, danes pa je vzorno vzdrževana. Pri maši je zapel tržiški mladinski cerkveni zbor, ob kapelici pa se je kljub nalivu zbralo precej planincev. Po maši je škof obiskal planšarijo in Planinski dom na Kofcah. - Besedilo in slika J. Košnjek
ŽIVILA KRANJ,
trgovina in gostinstvo Naklo,
p.o. Naklo, Cesta na Okroglo 3
IŠČETE POSLOVNE PROSTORE?
V središču Šenčurja pri Kranju gradimo na izredno zanimivi lokaciji nov modern poslovni center. V njegovem I. nadstropju bomo oddali v najem 12 poslovnih prostorov s posamično površino do 30 m2 s samostojnim stopniščem, skupnim hodnikom in sanitarijami. Prostori bodo oddani v najem v grobi gradbeni fazi zaradi možnosti njihove prilagoditve posebnostim dejavnosti posameznega najemnika. Finalizacijo teh prostorov pod našim strokovnim nadzorom prepuščamo najemnikom. Zagotovljena je možnost priključitve na vodovodno, električno in PTT omrežje, glede ogrevanja pa omogočamo priključitev na skupno kotlovnico ali individualno ogrevanje. Vselitev je možna v zadnji dekadi meseca decembra 1993. V neposredni bližini omenjenih prostorov so pošta, banka in avtobusna postaja.
Prednost bo imel ponudnik, ki bo najel vse ali večino poslovnih prostorov in čigar dejavnost ne bo posegala v področje trgovine z živili.
Podrobnejše informacije lahko dobite po tel. št. (064)47-122, int. 234 (ing. Cegnar) ali 235. Ponudbe pričakujemo do 31. 7. 1993.
Državni zbor končal junija začeto zasedanje
Zakonsko zagotovljen delavski vpliv
Državni zbor je sprejel Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki zagotavlja delavcem sodelovanje pri upravljanju družb in zadrug, ne glede na lastnino, prav tako pa tudi v podjetjih javnega pomena, bankah in zavarovalnicah, če to ni drugače določeno.
Ljubljana, 10. julija - Državni zbor je začel deseto sejo že junija, vendar je opravil bore malo dela, zato jo je nadaljeval pretekli teden in nad 30 točk obsegajoči dnevni red pripeljal h koncu. Poslanci se bodo ponovno zbrali konec julija in sejo nadaljevali prve dni avgusta, potem pa bodo enomesečne parlamentarne počitnice.
Že v prejšnjem sklicu državnega parlamenta obravnavani zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju je bil konec pre-tekelega tedna sprejet. Pravijo, da gre za sodoben evropski zakon z nad 100 členi, ki so ga podprle vse parlamentarne stranke, razen njih pa tudi sindikati. V njem je zapisano, da se sodelovanje delavcev pri upravljanju uresničuje s pravico delavcev do pobude in s pravico do odgovora na pobudo, s pravico do obveščenosti, s pravico do dajanja mnenj in s pravico do odgovora nanje, z možnostjo ali obveznostjo skupnih posvetovanj z delodajalcem, s pravico soodločanja in s pravico zadržanja odločitve delodajalca. Pravico do sodelovanja pri upravljanju uresničujejo delavci kot posamezniki ali kolektivno preko sveta delavcev ali delavskega zaupnika, zbora delavcev in predstav-
Predsednik državnega zbora Herman Rigelnik napoveduje naslednjo sejo zbora konec meseca. - slika: G. Šinik
nikov delavcev v organih družbe. Svet delavcev in delodajalec se lahko dogovorita tudi za druge načine sodelovanja, pisni dogovor pa mora podrobno urediti uresničevanje pravic delavcev na osnovi zakona o sodelovanju pri upravljanju. Dogovor mora biti javno objavljen na način, ki je v družbi običajen.
Zakon določa, da v družbah z do 20 delavcev z aktivno volilno
STRANKARSKE NOVICE
Nacional socialna zveza Slovenije
Zbor na Trdinovem vrhu
Velenje, 13. julija - Nacional socialna zveza Slovenije s sedežem v Velenju je stara šele pol leta in je nacionalistično in socialno usmerjena z zahtevami po večji pravičnosti. Stranka zbira nove člane, predvsem pa sedaj zbira podpise za referendum o razveljavitvi zakona o državljanstvu. Organizira tudi zbore članov, sim-patizerjev in drugih Slovenk in Slovencev. V nedeljo, 18. julija, bo zbor na Trdinovem vrhu. Začel se bo ob 11. uri in bo protest zoper delovanje sosednje Hrvaške oziroma nedelovanje naše države. Istega dne, sporoča stranka, naj bi imeli na vrhu proslavo tudi Hrvati, udeležili pa naj bi se je najvišji državni in verski poglavarji sosednje države. Zbirališče udeležencev bo ob 9. uri na novomeški železniški postaji.
Samostojna poslanska skupina
Enim se jemlje, drugim ne
Ljubljana, 9. julija - Samostojna poslanska skupina je za referendum o spremembi zakona o državljanstvu, prav tako pa tudi meni, da bi bilo treba, razen delnic, zaposlenim razdeliti tudi dobiček. Sploh pa je skupina zoper privilegije, dobljene v prejšnjem sistemu. Pokojnine oziroma priznavalnine prejemajo tudi ljudje, ki so bili predvojni člani Komunistične partije in organizatorji naprednih delavskih gibanj. Sploh pa država enim jemlje, drugim pa dopušča ugodnosti. Prav je, da država poravna dolg do Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar bodo prejemniki ugodnejših pokojnin le-te uživali še naprej, čeprav še nikdar niso bile demokratično preverjene in čeprav gospodarske razmere niso ugodne. Presenetljiva je radodarnost družbe oziroma dvojnost meril, ko gre za ohranjanje doseženih materialnih in socialnih pravic. Nekaterim se ohranjajo ali celo večajo, zaposlenim pa se krčijo. Razen tega so uživalci izjemnih bonitet tudi oproščeni davka na osnovi 16. člena Zakona o dohodnini. Torej, imajo dodatke k pokojninam na eni in oprostitve davka na drugi strani, pravijo v Samostojni poslanski skupini. • J.K.
Slovenska ljudska stranka
Pomisleki ob ponudbi SKD
Ljubljana, 9. julija - Slovenska ljudska stranka ne zavrača pobude Slovenskih krščanskih demokratov za združevanje, vendar želi, da demokristijani odgovorijo na nekatera sporna vprašanja, predvsem kar zadeva odnos Slovenskih krščanskih demokratov do interpelacije o delu pravosodnega ministra Miha Kozinca in do upravičenih zahtev kmetov med zadnjo stavko, so povedali predstavniki Slovenske ljudske stranke, ki so decembra lani takšno ponudbo že zavrnili. Nacionalna zveza stranke je že vložila novelo zakona o državljanstvu. Če predlagane spremembe ne bodo sprejete, bo predlagan referendum za revizijo postopkov dodeljevanja državljanstev. # J.K.
Naloge in obveznosti
Svet delavcev skrbi predvsem za uresničevanje zakonov in drugih predpisov, za sprejete kolektivne pogodbe in druge dogovore med svetom in delodajalcem, predlaga ukrepe, ki $0 v korist delavcem, sprejema predloge in pobude delavcev in jih v primeru upravičenosti upošteva pri dogovarjanju z delodajalcem. Naloga sveta je tudi pomoč invalidom in drugim delavcem, ki jim je potrebno posebno varstvo. Delavec kot posameznik ima pravico do pobude in odgovora nanjo, če se nanašajo na njegovo delovno mesto ali enoto, mora biti pravočasno obveščen o spremembah na svojem delovnem področju, ima pravico povedati svoje mnenje o vseh vprašanjih glede svojega dela in delovnega procesa ter pravico do odgovora na vprašanja glede plače. Delodajalec mora odgovoriti v 30 dneh. Delodajalec mora obveščati svet delavcev o gospodarskem položaju družbe, razvojnih ciljih, stanju proizvodnje in prodaje, splošnem gospodarskem položaju panoge, spremembi dejavnosti, zmanjšanju gospodarske dejavnosti, spremembah v organizaciji proizvodnje, spremembah tehnologije in letnih obračunih ter poročilih.
pravico delavci sodelujejo pri upravljanju preko delavskega zaupnika, v večjih družbah pa se ustanovi svet delavcev, ki ima na primer v družbi z do 50 delavcev z aktivno volilno pravico tri člane, do 100 5 članov, od 600 do 1000 pa na primer 13 članov. Svet delavcev izvoli zbor delavcev. Zakon natančno določa pogoje, ki jih mora svetu za nemoteno delovanje zagotoviti družba, prav tako pa količino plačanih ur oziroma dni, v primerih večjih družb za tudi polovični delovni čas. Delavci imajo prav tako pravico sodelovanja v organih družbe. Zakon
omenja nadzorni svet ozirom' nadzorni   odbor   zadruge. V
družbah, kjer je zaposlenih nad 1000 delavcev in nimajo nadzornega sveta, ima svet delavcev pravico izvoliti delavskeg* direktorja in ga predlagati v upravo družbe. Imenuje pa g* skupščina oziroma drug organ lastnikov družbe. Zanimivo je tudi določilo, da se delodajalec in svet delavcev ali njegov odbor sestajata na zahtevo delodajalca ali sveta delavcev. Praviloma enkrat mesečno pa sc sestajata zaradi uresničevanj* pravic in obveznosti, ki jih imata po zakonu. # J. Košnjek
Resolucija o temeljih družinske politike
Postopoma do daljše porodniške
Zakon o družinskih prejemkih bo državni zbor najverjetneje sprejel jeseni.
Ljubljana, 10. julija - Resolucija o temeljih družinske politike bi morala biti sprejeta že konec lanskega leta, vendar je bilo nanjo toliko pripomb in dopolnil, da je bila sprejeta pretekli teden. V razpravi je bil tudi predlog zakona o družinskih prejemkih, ki pa ga je državni zbor vrnil v fazo osnutka in zadolžil vlado, da čim prej pripravi dopolnjen predlog zakona. Kljub veliki želji, da bi bil zakon sprejet že julija ali v začetku avgusta, bo to najverjetneje težko in je realni čas sprejema jesen.
Čeprav nihče ne taji, da so razmere za družino slabe in jih kaže prihodnje leto, ko bo tudi mednarodno leto družine, zboljšatj. so bili pogledi na položaj družine v državnem zboru različni-Predvsem slovenski krščanski demokrati so zagovarjali temeljno usmeritev k urejeni družini, k spodbujanju trdnosti družine in kakovosti zakonske zveze, kar je povzročilo ugovore, da je tako stališče poskus izničenja pravice do pluralnosti družinskih oblik in da naj bi bile po tej logiki vse druge družinske zveze, razen zakona, zavržene. Pluralnost družinskih oblik je v resoluciji o temeljih družinske politike ostala, prav tako pa so vanjo zapisali Še avtonomnost družine, otrokove pravice, nujnost po dodatnem varstvu družine in večji državni pomoči za vzdrževanje otrok-Predvsem pa država ne sme posegati in vplivati na družinsko življenje. Državni zbor se je izrekel za zmanjšanje prometnega davka za otroške izdelke, za najnujnejše pa bi sprejeli oprostitve-Slovenska država bo postopoma podaljševala porodniški dopust na dve oziroma tri leta, pri čemer naj bi veljalo načelo enakosti za oba starša. V resoluciji je tudi zapisana možnost krajšega delovnega časa staršev do tretjega leta otrokove starosti. • J.Košnjek
Avgusta dražji bencin
Državni zbor je zadolžil vlado, da do 15. avgusta pripravi predlog za podražitev litra bencina za 10 tolarjev.
Ljubljana, 13. julija - Državni zbor ustreznega zakona o na; menski uporabi bencinskega tolarja za gradnjo avtocest še ni sprejel, vendar je vlada že pritrdila nameri o cestnem tolarju, na pospešeno gradnjo avtocest pa se že pripravljajo v prometnem ministrstvu, tudi z ustanovitvijo posebne družbe za gradnjo. Ta* ko se lahko bencin do 15. avgusta podražit za 10 tolarjev pri litru. Letno bi tako zbrali okrog 12 milijard tolarjev, v petih letih pa 480 milijonov dolarjev. Za primerjavo: leta 1991 smo namenili za ceste 200 in lani 150 milijonov dolarjev, letošnja predvidena poraba pa je 141 milijonov dolarjev.
WGLAS
e Jatnnevitelj >■ Izdajatelj:
Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ
Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltcdnik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko Valjavec Odgovorna ■redaka: Leopoldina Bogataj / Novinarji uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lca Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedcj, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak. Cveto Zalotnik, Danica Zavrl - Žleb' Andrej Žalar, Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk; Podjetje DELO - TČR, Tisk časopisov in revij. Ljubljana / Uredništvo: Zoisova 1, Kiaw telefon: 211-860, 211 -835 telefax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglase Bleiweisova 16, Kranj, telefon: 218-463, teletu: (064) 215-366 / Mali oglasi: telefon: 217-960 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevtfj na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 17. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 1* DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RM1 23/27-92), CENA IZVODA: 60,00 SIT__._
Torek, 13.ju.ija 1993 S prve strani:
>■» k« »v 3ii a m .
Na Voglu se pripravljajo za iskanje pitne vode in zasneževanje
Smučanja ne bo več odvisna od naklonjenosti z neba
Po slabih zimah so se žičničarji na Voglu odločili, da poiščejo zaneslivejši vir za MtSjkel^ SmuČiš*' Po prvih geoloških raziskavah bo moč vodo črpati iz
Bohinj, 9. julija - Te dni na Voglu postavljajo raziskovalno vrtino, s katero bodo ugotovili ali je na planini nad Bohinjskim jezerom moč dobiti vodo, ki bo pomenila dragocen vir tako za urejanje smučišč z umetnim zasneževanjem kot za razvoj zimskega in poletnega turizma ter planšarije. Zanesljiva smučanja pa bi pomenila tudi zaslužek v dolini, saj bi bila smučarska sezona lahko dolga pol leta. O tem, kako se pripravljajo na iskanje vode in kaj bi voda pomenila za razvoj enega naših najpopularnejših smučišč, pa smo povprašali direktorja Žičnic Vogel Lovra Sodjo.
Vogel Lovra Sodjo.
Kakšna je sedaj oskrba Vogla z vodo?
"Na Voglu ni pitne vode, je samo deževnica in vsako zimo vode zmanjka po približno štirinajstih dnevih sezone. Zato je treba vodo dovažati z gondolo, pod katero imamo rezervoar za kubik vode. Vodo za hotel in počitniške domove smo dova-žali istočasno, kot smo vozili smučarje, mnogokrat pa je bilo to premalo in smo morali vodo voziti tudi ponoči. Zato smo skoraj vsako sezono naredili okoli 2500 dodatnih voženj. Tako smo pred leti že razmiš-
redili nekakšen poskus umetne zasnežitve. Sposodili smo si snežni top, od gasilcev pa črpalko in cevi, ter navozili polen hotelski rezervoar vode. Tako smo zasnežili smučišče ob vlečnici Brunarica. S tem smo videli, da so na Voglu dobre za-
siskovalno vrtino za pitno vodo daje občina. Tako smo sedaj na občino dali prošnjo za vrtanje in te dni pričakujemo soglasje. Na Vogel pa je že prišla predstavnica Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki se je strinjala z predstavitvijo našega projekta, narediti pa moramo še presojo obremenjenosti okolja." Ker bo s pripravami na novo sezono treba pohiteti, pa ste naprave za vrtanje te pripeljali na Vogel?
"V tem času smo na Vogel že pripeljali stroje. Ti stroji, vr-
- --.v. auiu picu icu ze razmišljali, kako bi prišli do potrebne vode. Ker je kazalo, da je na Voglu ni, smo naročili projekt, kako bi bilo mogoče črpati vodo iz doline. Po tem projektu naj bi vodo črpali iz potoka Suha z Ribčevega laza po cevovodu na Vogel s tem, da bi naredili še transformatorje za črpal-ne postaje in visokonapetostni vod s signalnimi kabli. Ta projekt naj bi stal okoli dva milijona tristo tisoč nemških mark. Ko smo hoteli začeti z gradjo, smo prosili za potrebna soglasja in dovoljenja. Takrat so nam naravovarstvenih postavili pogoj, da če gre voda gor, da mora tudi po kanalizaciji v dolino. Ta kanalizacija pa bi bila Se okoli trikrat dražja od cevovoda. Tako smo zaradi velikih stroškov takrat projekt opustili •n naprej vozili vodo z gondolo. Ker pa so se začele zime s slabimi snežnimi razmerami, smo letos resno začeli razmišljati o tem, kako do vode za umetno zasneževanje."
Koliko je bilo letos na Voglu smučarskih dni?
"Na žalost ni bilo niti enega smučarskega dneva, ko bi lahko obratovale vse žičnice. Petnajst dni smo obratovali z okoli 60 odstotno zmogljivostjo žičnic, nekaj dni pa smo "naglo-dali" skupaj le z obratovanjem parih žičnic in le s po nekaj smučarji na njih. Med počitnicami smo za goste, ki so prišli v Bohinj in so hoteli smučati, na-
Na Voglu, ob vznožju vlečnice Križ, so že postavili razsikovalno vrtino, v kratkem pa naj bi začeli z iskanjem vode.
mere za izdelavo umetnega snega in za dosneževanje in znova smo začeli razmišljati, kako priti do večjih količin vode. Po pogovoru z geologi, ki imajo izkušnje z gradnjo karavanškega predora, ki so raziskovali področja s termalno vodo, smo se odločili za raziskavo, s katero naj bi ugotovili, ali je na Voglu podtalnica."
Kakšne pa so bile ugotovitve strokovnjakov?
"Raziskavo so opravili letos pomladi, ko ni bilo snega, pokazala pa je, da je podtalnica na prvem Voglu v višini okoli 300 metrom pod nivojem zemljišča, na zadnjem Voglu pa nekje med 100 in 300 metrov. Po pogovorih in posvetovanjih smo se odločili, da je vodo pač treba poiskati, če je le kaj možnosti, in naročili smo raziskovalno vrtino. Najprej smo iskali pristojnega za pridobitev soglasij na republiki, po končnem tolmačenju Ministerstva za varstvo okolja pa smo izvedeli, da končno soglasje za raz-
talna garnitura s kompresorji, tehtajo med petdestimi in šestdesetimi tonami, na Vogel pa smo jih vlekli z buldožerji po Žagarjevem grabnu, kar je bilo precej težko delo, vendar pa upamo na rezultat."
Kakšen pa je načrt za zasneževanje?
"Prva faza gradnje naj bi bila  ureditev za zasneževanje smučišč Orlove glave, Storeč in Brunarica. To bi zadostovalo za začetek zimske sezone, za november in december, potem pa pričakujemo da bo padlo vsaj nekaj snega. Vrednost te investicije je približno milijon devetsto tisoč mark, namestili pa bi štiri snežne topove. Voda v akumulaciji in v ceveh za snežne topove pa bi bila tudi protipožarna rešitev, saj bi z nje helikopterji v primeru požarov laže zajemali vodo kot v bohinjskem jezeru. Vemo pa, da je na Voglu poleti že dvakrat v poletnem času gorelo in smo imeli velike težve, da smo požar pogasili, saj drugače vode v poletnem času ni. Ker pa ocenjujemo, da bo ta voda zelo dobra, naj bi jo napeljali tudi v centralni rezervoar za pitno vodo na Voglu, kar bi pripomoglo, da ne bi bilo treba gondole obremenjevati   z dodatnimi 2500 vožnjami na sezono. S tem bi prihranili tudi veliko energije. "
Koliko časa bo trajalo vrtanje poskusne vrtine?
"Ocenjujemo, da bo vrtanje - z opremo vrtine, s črpalnim preizkusom in analizo vode -trajalo okoli dva meseca. Če vodo dobimo, bomo takoj pristopili k iskanju soglasij za gradnjo sistema akumulacije in zasneževanja. Če te vode ne bo, bomo morali iskati soglasja za črpanje vode iz doline na Vogel in zasneževanje, kar pa bo približno enkart dražje."
Žičničarji boste torej na vsak način skušali priti do vode za zasneževanje?
"Investicija v zasneževanje bi se po naših izračunih, če bi imeli vodo na Voglu, povrnila v eni sezoni, če pa bi bilo treba napeljevati vodo z doline, pa v dveh. Ob tem je seveda treba povedati, da bi bili na boljšem tako hotelirji kot tisti, ki oddajajo zasebne sobe, z čimer pa bi se investiranje v zasneževanje izplačalo še prej kot v eni sezo-
Iskanje vode in morebitna ureditev vodovoda na Voglu pa bo tudi precejšen strošek?
"Cena raziskovalne vrtine, opremljene za črpanje vode, bo okoli tristo tisoč mark. Za sofinanciranje smo zaprosili Mini-sterstvo za znanost in tehnologijo in Ministerstvo za varstvo okolja. Tej naložbi bo sledila investicija za izgradbo akumulacije in izgradbo sistema za zasneževaneje. Naredili naj bi jezero, ki je na tej lokaciji že bilo, pomenilo pa bi pitno vodo za živino. S tem bi na Voglu lahko oživili poletno sezono, saj nameravamo pomagati tudi pašni skupnosti, da bi na planini zopet imeli krave z mlekom. Poleti bi bilo lahko to tudi jezero za kopanje."
Ob večjem obisku smučarjev pa bo problem postala preobremenjena gondola?
"Projekt za povečanje nihalne žičnice že pripravljamo in računamo, da ga bo moč izvesti v jeseni prihodnje leto. Ocena stroškov investicije rekonstrukcije je od osem do deset milijonov mark, denar pa bomo večinoma dobili od sovlagateljev in dobaviteljev opreme. Naše podjetje namreč nameravamo privatizirati tako, da bodo družbeniki podjetja postali dobavitelji opreme. Zanimanje je pri Simensu, VVagner biroju, ... s katerimi imamo že pogovore in z njimi že sodelujemo ter se že dlje časa pripravljamo na investicijo, ki bo potreba tudi zaradi bližnje izrabljenosti nihalne žičnice." # V. Stanovnik
Manj za ohranjanje delovnih mest
Bled, 9. julija • Potem ko je sodelovala pri slovesnem podpisovanju splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, se je ministrica za delo, družino in socialne zadeve Jožica Puhar udeležila še posveta z direktorji iz radovljiške občine. Pred-tem so jo povabili v Almiro, kjer so se dogovorili o subvenciji države pri financiranju tehnoloških presežkov.
V radovljiški občini sicer ni bilo stečajev in vidnih socialnih nemirov, a podoba socialnih razmer ni ravno rožnata. Predsednik občinske vlade Jože Resman je nanizal številke, ki kažejo rakovo pot nekdaj cvetoče turistične občine. Zaposlenih je še 11.500 ljudi, v bogatejših letih jih je bilo blizu 15 tisoč. Stalno nezaposlenih je okoli 1.800 ljudi, okoli 400 jih dobiva podporo. Tri nosilne gospopdarske panoge, turizem, tekstilna industrija in kovinska predelava, so v stiski, pa tudi tri kmetijske zadruge, ki so se preoblikovale skladno z zakonom, bodo morale biti v prihodnje deležne socialne zaščite. Razvoj podjetništva v občini ohranja zaposlenost na enaki ravni, obdržati pa jo skušajo tudi ob pomoči države. Radovljiška občina je že večkrat zaprosila za državno subvencijo in številna podjetja so preživela ravno zaradi nje.
Ministrica Jožica Puhar je uvodoma komentirala podpis kolektivne pogodbe za gospodarstvo in predstavila aktualne projekte svojega ministrstva. Pripravlja se nov zakon o delu, ki predvideva zaostritve glede odpovednega roka pri delodajalcu, spreminja se tudi zakon o zaposlovanju. Tudi socialne pravice bodo v prihodnje deležne racionalizacije, uskladili bodo vsop-ne cenzuse, uvedli enotno osnovo za valorizacijo, socialni prejemki pa bodo deležni temeljitega pretresa. Dolgoročno bodo revidirali pokojninski sistem. Sedanji sistem generacijske solidarnosti bodo namreč dopolnili s sistemom kapitalskih skladov, kamor bi vlagali tisti, ki želijo na starost uživati višjo raven pokojninskih pravic. V državnem proračunu ima ministrstvo za delo na voljo 64 milijard tolarjev, vendar brez aktivne politike zaposlovanja in brez subvencij podjetjem. Ministrica napoveduje, da bodo tudi slednje v prihodnje oklestili in večje spodbude namenili samozaposlovanju in odpiranju novih delovnih mest. Ob brezposelnosti, ki na Slovenskem realno dosega 9 do 10 odstotkov, ministrica Puhar jeva napoveduje tudi prevetritev ukrepov na področju zaposlovanja. V Sloveniji vladata siva in črna ekonomija, ljudje dobivajo dohodke iz več virov, formalna ekonomija pa prikazuje zmanjševanje zaposlenosti. Tu je veliko dela za delovno inšpekcijo, ki bo po novem zakonu dobila večja pooblastila.
Direkotrji so na ministrico naslovili kopico pripombe, zlasti na račun omejevanja državnih subvencij za pomoč podjetjem. Lani je ministrstvo za delo subvencioniralo kadrovske presežke v 400 podjetij, med njimi je bilo tudi veliko radovljiških. Poslej ne bo več financiralo celotnih projektov prestrukturiranja, temveč prispevalo zgolj manjši del za kadrovske zadeve. Tega se bojijo tudi v radovljiškem turističnem gospodarstvu, kjer so morali za petino zmanjšati zaposlenost, produktivna delovna mesta pa ohranili s pomočjo denarne injekije države. • D.Z.Žlebir
Seje zborov jeseniške skupščine
Jesenice, 12. julija - Skupna seja vseh treh zborov skupščine občine Jesenice je sklicana za jutri, sredo, ob 16. uri, na njej pa naj bi obravnavali predlog za podelitev občinskih priznanj, 1. avgust. Skupščina občine naj bi za letos podelila pet občinskih priznanj, 1. avgust, od tega tri posamična in dve kolektivni priznanji.
Po skupni seji pa naj bi zbori obravnavali poročilo o poslovanju slovenskih železarn lani in v prvem letošnjem četrtletju, problematiko brezposlenosti v jeseniški občini, predlog za izdajo soglasja k statutom javnih zavodov, poročilo javnih zavodov o delu v lanskem letu, poročilo o aktivnostih med sejama zborov, informacijo o gospodarskih gibanjih v občini Jesenice ter odločali o predlogu za izdajo pooblastila republiškemu družbenemu pravobranilcu samoupravljanja, da opravlja naloge družbenega pravobranilca samoupravljanja tudi v občini Jesenice. Poslanci naj bi se opredelili tudi do predloga za razrešitev javne pravobranilke Gorenjske, dali mnenje k predlogu za razrešitev načelnika uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko ter za razrešitev dolžnosti vršilca dolžnosti ravnatelja osnovne šole Žirovnica. • D. S.
Obisk v Franciji
Dve možnosti ureditvenega načrta Planice
V Planici hotel, apartmaji, urejena parkirišča
Rateče, 12. julija - Planica kot krajinski in rekreacijski park zahteva zelo pretehtane posege v prostor. Predstavili so dve možnosti
ureditvenega načrta Planice. Urejena parkirišča, varovanje vodotokov, hotel, planinski dom ter gradnja apartmajev, predvsem pa nuj-"a predhodna izgradnja kolektorja od Rateč do Kranjske Gore.
Že nekaj časa si prizadevajo, da bi za rekreacijski park in zimskošportni center za skoke na smučeh v Planici sprejeli ureditveni načrt, ki bi za daljše obdobje zagotovil enotna merila za ureditev Planice. Objekti, ki bi jih gradili pod Poncami, naj bi bili smiselno postavljeni, Prav tako naj bi bila enotna gostinska in druga ponudba, urediti bi se moral način parkiranja.
Kandidatura za pridobitev organizacije svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah bi bila priložnost za ekološko,
ekonomsko in funkcionalno upravičeno prenovo manjših skakalnic ter nasploh ureditev področja pod skakalnicami v Planici. Rateče naj bi bile vstopno središče v dolino Planica - Tamar, območje Slatne pa naj bi opredelili kot spominski prostor s Planiškim muzejem in hotelom visoke kategorije s približno 100 ležišči. V tem hotelu naj bi bil manjši pokrit bazen, prenovili naj bi zunanji Bloudkov bazen, ob hotelu zgradili manjše drsališče in igrišče za tenis ter smučišče, ki naj bi bilo s smučarsko potjo
povezano s smučišči v Podkorenu. Zato bi morali tudi podaljšati sedanjo vlečnico.
Območje Kamne naj bi uredili kot vstopno recepcijo za rekreacijo v dolino pod Poncami in uslužnostni prostor za rekreacijo na Ledinah ter »skakalni« vrtec ob vstopu v dolino. Predvidevajo tudi izgradnjo večnamenske športne dvorane.
Na Prodih naj bi gradili izključno domačini, ki bi zgradili lastne domove in apartmaje za oddajo v najem, v naselju pa naj bi bila tudi trgovina. Opuščena karavla pa naj bi postala planinski dom, ob katerem je možno urediti sankaško progo in smučišče. Načrtovalci tudi natančno opredeljujejo prometni režim v Planici s parkiriš-
čem na deloma razširjeni trasi opuščene železniške proge ob območju Ledin in več manjših parkirišč, vendar ne na zaščitenem območju Zelencev. Od ožjega območja skakalnic do Tamarja naj bi bilo prepovedano parkirati.
Zanimivo je, da razširjena trasa železnice predstavlja tudi prostorski rezervat za morebitno kasnejšo uvedbo turističnega vlaka Kranjska Gora - Trbiž, hkrati pa je ob njej zanimiva makadamska povezava Mojstrana - Tamar za spreho de, tek, gorsko kolesarjenje.
Temeljni pogoj za uresničitev izgradnje teh objektov in ureditve Planice s širšo okolico pa je izgradnja kolektorja od Rateč do Kranjske Gore — D.Sedej
Tržič, 13. julija - Danes je odpotovala iz Tržiča v francosko pobrateno mesto Ste. Maric aux Mineš uradna delegacija, ki se bo udeležila slovesnosti ob 14. juliju, državnem prazniku Francije. Tega dne bo namreč tudi na mestnem trgu tega francoskega rudarskega kraja prireditev, ki si jo bodo ogledali med drugim tržiški župan Peter Smuk in predsednik izvršnega sveta Frančišek Meglic s soprogama ter direktorica zavoda za kulturo in izobraževanje iz Tržiča, Zvonka Pretnar. Delegacija se bo vrnila v domovino ta četrtek. • S. S.
V JULIJU IZREDNI POPUSTI PRI NAKUPU POHIŠTVA IN BELE TEHNIKE
"iST 064/403-871
AVTOŠOLA
Begunjska 10 -pri vodovodnem stolpu
Tel.: (064) 216-245
nT tf.Ol3rTVr.ril Uublarska 1. KRANj JL ILl^nrN VJ tel.-fax. 064/221-112 F0T0 HI-FI VIDEO /za hotelom Jeien/
Sporazumna pripravljenost
Poznam predsednika krajevne skupnosti, kije v nekaj letih tako "razvadil"svoje krajane, da mu zdaj "zaupajo" vsa dela; od najmanjših, komaj pomembnih, a vendar nujnih in potrebnih, do vseh večjih in vodenja največjih akcij. Lahko bi mu rekel kar "motor za vse". Poznam pa tudi predsednika, ki sije delo v krajevni skupnosti pri raznih, ne ravno majhnih akcijah, nekako porazdelil. Ko so se pred leti lotevali največje akcije, je bil seveda hkrati tudi vodja gradbenega odbora, povezovalec, skratka nenehno na gradbišču. Pri naslednjih pa je delo vse bolj zgolj nadzoroval. Oba sta še danes zavzeta pri uresničevanju programa krajevne skupnosti, čeprav, ko se srečamo, morda nekako nehote, mimogrede, utrujeno pripomnita ob naštevanju del in načrtov, da bodo tako ali tako kmalu volitve. In ko ju povprašam, kaj potem, saj v kraju, ki bo jutri občina ali del nove občine, dela ne bo zmanjkalo, kot da pre-slišita vprašanje.
Pa čez čas vendarle razberem njun pravi odgovor na vprašanje. Kako enostavno se je bilo včasih pravzaprav lotevati reševanja takšnih ali drugačnih problemov, se dogovoriti, sporazumeti. Zdaj pa je nenadoma postalo vse tako osebno. Skupne cilje kot da so zamenjali zasebni interesi, kjer se počutimo nasploh bolj ali manj ogrožene. Sporazumno reševanje kot da je postalo neznanka, kije nismo nikdar poznali. Pa vendar je danes takšna sporazumna pripravljenost tudi na zasebnem (lastniškem) področju še veliko pomembnejša in potrebnejša, kot je bila včasih. • A. Žalar
Jezerjani so se odločili
Proslavili so 85-letnico
Mavčiče, 12. julija - S sprevodom, ki ga je vodil poveljnik GD Mavčiče Ferdinad Stenovec, v njem pa so sodelovali pionirji, mladinke oziroma ženske ter seveda mladi in starejši člani domačega ter predstavniki sosednjih gasilkih društev, so v nedeljo popoldne v Mavčičah pri gasilskem domu proslavili 85-letnico društva.
* w   \mmm\ iiiim . -^mm
Slovesnosti, na kateri so prevzeli novo pionirsko motorno brizgalno, potopno motorno črpalko in električni agregat, sta se udeležila tudi predsednik občinske gasilske zveze Kranj Marjan Ceferin, ki je mavčiškim gasilcem čestital ob jubileju, in poveljnik občinske gasilke zveze Franc Košnjek. Dom, ki postaja premajhen in razmišljajo, da bi prostorsko stisko čimprej rešili, je potem skupaj z novimi napravami tudi blagoslovil domači župnik Rudolf Tršinar. Predsednik gasilskega društva Mavčiče Jože Stenovec, ki je ob navzočnosti domačinov in gostov opisal kroniko društva, pa je poudaril, da še posebno skrb zdaj posvečajo tudi mladim in strokovni vzgoji ter preventivnemu delovanju. Proslavljanje 85-letnice društva se je potem nadaljevalo s srečanjem gasilcev in krajanov, tekmovanjem v kegljanju in srečelovom. Igral pa je ansambel Gašperji. • A. 1.
C
TRGOVINA IN STORITVE Tržič v novih prostorih v TRGOVSKEM CENTRU BPT
Predilniška 16
ŠE POSEBEJ UGOPNO
vodovodne armature ARMAL Ornega od 10.300 SIT dalje ■ 10 % GOTOVINSKI POPUST
(keramične ploščice od 870 SIT/m2 dalje, tuš kabine po 17.524 SIT - 5 % GOTOVINSKI POPUS
D
VELIKA IZPIRA VOPOINŠTALACIJSKEGA MATERIALA I KI MATERIALA ZA CENTRALNO OGREVANJE NAJBOLJ ZNANIH PROIZVAJALCEV PO UGODNIH CENAH.
Del. č.:od 7.do12. in od 14. do 19. ure, sobota od 7. do 11. ure, tel. 50-516
DOSTAVIMO IN MONTIRAMO!
DISKONT NA BLEDU - Na Ribenski cesti, v delu prostorov nekdanjih Alpetourovih delavnic, je v petek dopoldne Podjetje za trgovino in storitve Verčič d.o.o. odprlo diskontno prodajalno, ki bo v tem delu Bleda obogatila ponudbo in preskrbo tako doma-čninov kot izletnikov in gostov. Trgovina bo namreč odprta^sak dan od 7. do 19. ure in ob nedeljah od 7. do 12. ure. Lastniktrgo-vine Vinko Verčič je ob otvoritvi povedal, da bo v primerjavi z drugimi diskontnimi trgovinami Diskont Bled malce drugačna, saj bo v njej moč dobiti poleg pakiranega kruha in mesa tudi mleko, sir oziroma mlečne in druge izdelke.
Bo Jezersko spet dobilo jezero?
Na sestanku konec minulega tedna so se na Jezerskem odločili, da se bodo z deli, ki jih lahko sami opravijo, lotili pripravljalnih del za sanacijo Planšarskega jezera.
Jezersko, 12. julija - Brez jezera Jezersko nima pravih možnosti, da bi se čimprej v kraju začel razvijati turizem. Da bi na pašniku, kjer je v šestdesetih letih nastalo jezero, ponovno začeli razmišljati o paši, je brez pomena, je na sestanku, ki so se ga udeležili poleg gostincev tudi predstavniki društev v krajevni skupnosti, rekel lastnik zemljišča.
Na sestanku v Korotanu, kjer je predsednik krajevne skupnosti Milan Kocijan predstavil sanacijski načrt, o katerem so razpravljali v začetku minulega 'tedna predstavniki izvršnega sveta, Geološkega zavoda, Vodnega gopodarstva ter Sklada stavbnih zemljišč, so kljub poudarku, da gre za inovacijo zamisel podprli. Imenovali so tudi posebno petčlansko komisijo, ki bo zdaj s krajani pripravila potek del, ki bodo potekala pod strokovnim delom inž. Lada Ferjančiča z Geološkega zavoda Ljubljana. Z deli, s katerimi bodo očistili jezersko dno in obrežje, bodo začeli že ta teden, po 20. juliju, pa se naj bi začela že prva faza sanacije.
Za razliko od poznanih in uspešnih tovrstnih sanacij s plastičnim dnom v tujini bodo na Jezerskem skušali sanirati dno s tako imenovano bitumensko ilovico, ki se sicer uporablja pri globinskih vrtanjih. Njena značilnost je, da se pri mešanju z vodo raširi. Inž. Fer-jančič v projektu, po katerem bi dela z materialom veljala v prvi fazi po oceni 570.000 tolarjev, krajani pa naj bi z delom ali denarjem prispevali predvidoma 200.000 tolarjev, ocenjuje, da bi s takšnim načinom sedanje jezersko dno zatesnili in z rednim dotokom vode jezero obdržali. Po sanaciji dna, oziroma prvi fazi, pa bi poskrbeli, da bi z izgradnjo okrog 400 metrov cevovoda za-
R A/SiR J EN A SM LED NIŠ K A CESTA - Do oktobra, ko naj bi po programu zaprli most čez Kokro v Kranju, morajo biti končana dela na Smledniški cesti, ki so jo že začeli rekonstruirati. Med gradnjo mostu bo namreč tako imenovani Čirški klanec pomembna prometna obvoznica, oziroma razbremenilna cesta za Kranj. Zahtevna dela na Čirškem klancu opravljata SGP Gradbinec Kranj in Cestno podjetje Kranj. Investitor 1100 metrov dolge rekonstrukcije Smledniške ceste je občina Kranj. - A. 2.
Za Tončko in Jožeta Koselj
Le pravna pot do doma?
Otoče - Zgodilo se je pred dobrimi štirinajstimi dnevi. Tončka in Jože Koselj, že blizu 70 jih imata, nista mogla prav verjeti, da sta, tako sklepata, nenadoma postala žrtev nekega povsem drugega spora. Ostala sta brez ceste do hiše, v kateri živita že 47 let, in vsa ta leta sta hodila po poti, za katero sosedje pomnijo, da je bila in vodila k nekdanji stavbi železniške postaje. Tončka in Jože se nista nikdar prepirala ali iskala prepir s sosedi, z nikomer. Razumela sta se z vsemi, zato ni čudno, da se zdaj v Otočah zgražajo nad početjem oziroma načinom.
Kaže, da je zemljiška zadeva res nerešena, da je pot pravno formalno sporna, vendar skoraj sedemdesetletna Tončka in Jože vse do trenutka, ko sta dobila obvestilo od odvetnika in je nato (menda) lastnik s koli zaprl pot in dostop vsem vozilom (tudi nujni zdravniški pomoči, ali recimo gasilcem...), nista vedela, da stvari niso urejene. Ko sta kupila od železnice nekdanjo stavbo stare postaje, je pot že bila. Tudi že prej, ko sta v njej živela kot stanovalca, ko je bil Jože zaposlen na železnici.
Po mnenju krajevne skupnosti je zemljiško pravno zadeva, kot kaže, res odprta, vendar najmanj, kar terja, je najbrž razumna in dogovorno sporazumna rešitev; nenazadnje menda tudi za lastnika, da bo lahko prišel do svoje parcele, saj si je zdaj na ta način zaprl pot tudi do nje. Vsekakor pa način s koli pomeni milo rečeno zgažanja vredno "prehitevanje" v postopku razrešitve.
Kakorkoli že, prava pot zdaj najbrž vodi na sodišče. Te poti pa si Tončka in Jože nikdar nista predstavljala in si je tudi zdaj pri njunih letih ne želita. Pa vendar bo zgolj javno zgražanje v njuno podporo najbrž neučinkovita pomoč. • A. Za-lar
Na sestanku v petek so se dogovorili, da se bodo v krajevni skupno* sti z delom in skupnimi močmi lotili sanacije jezerskega dna, ki bo potekala pod strokovnim nadzorom inž. Lada Ferjančiča z Geološkega zavoda.
gotovih redni dotok vode v jezero.
Čeprav so na sestanku v petek ugotavljali, da imajo gostinski delavci prav zdaj precej dela in bi se zato težko vključevali v razne delovne akcije, pa so podprli zamisel in izrazili pripravljnenost, da prispevajo svoj delež (malice in podobno), da bodo dela lažje potekala. Sedanja načrtovana akcija in
sanacija jezerskega dna je tako v petek izzvenela kot svojevrsten izziv vsem krajanom na Jezer' skem, saj je predsednik krajevne skupnosti Milan Kocjan odločno in nedvoumno poudaril, da je pri tej akciji, oziroma pomembni odločitvi za Jezersko, treba prenehati z dosedanjo prakso na Jezerskem, ko se pri različnih akcijah zbere le nekaj posameznikov. • A. Žalar
Namesto «> Švedi raus «> otroške slike - Na betonskem zidu ob igrišču TVD Partizan na Koroški Beli so se stalno pojavljali šovinistični napisi <» Švedi raus «>-.Tudi zato so se na osnovni šoli Koroška Bela odločili, da pobarvajo zid z lepimi barvnimi otroškimi risbami in se obenem vključijo v natečaj, Id ga je za otroške risbe razpisalo podjetje JUB. Pod vodstvom prizadevne mentorice likovnega pouka Marije Markei iz osnovne šole so učenke in učena s Koroške Bele napravili lične in estetske risbe z zanimivimi motivi • Foto:D.Sedej
I KRATKE GORENJSKE
Gasilsko vozilo V Podnartu - Podnart - Gasilsko društvo Podnart bo v soboto, 17. julija, proslavilo pridobitev gasilskega vozila opel, ki ga je društvo dobilo brezplačno iz Borovnice v občini Šele v Avstriji. Da so ga obnovili, so gasilci iz Podnarta opravili 186 prostovoljnih delovnih ur; v vrednosti 110 tisoč tolarjev pa je brezplačno opravila kleparsko ličarska delavnica Felicijan iz Podnarta, barvo in nekaj materiala pa je kupila KTP. Sicer pa imajo največ zaslug, da so gasilci v Podnartu dobili avtomobili Hans Koch iz Avstrije, Milan Valjavec iz Tržiča in domači gasilec Franc Janževec. Slovesen prevzem vozila bo v soboto ob 17. uri. • A. 2.
Nova planinska pot - Kranj - Otvoritev planinske grebenske poti Kokrška Kočna - Jezerska Kočna bo v soboto, 17. julija, ob 11 uri v tako imenovanih "vratcih" na grebenu Kočne. Odsek za vodništvo pri PD Kranj bo ob tej priliki pripravil voden pohod Kokra-Suhodolnik-Kokrška Kočna-Jezerska Kočna-Češka koča-Ledine. Za udeležence bo odpeljal avtobus ob 5. uri izpred hotela Creina (samo v lepem vremenu). Pot bo kombinirana (od enostavne do zelo zahtevne, vendar po zavarovani poti), hoje pa bo za 8 ur. Posameznikom pa priporočajo pot tudi mimo Suhodolni-ka v Kokri proti Kokrškemu sedlu v Dolca ter na Kočno, po kateri je okrog 4 ure hoje. • A. Ž.
Cvetje na vasi - Hotavlje - Po prvi tradicionalni letošnji prireditvi Dan šmarnic na Slajki bo Turistično društvo Hotavlje s krajani v nedeljo, 18. julija, popoldne na Šubcovem travniku pri Gostilni Lipan na Hotavljah pripravilo že drugič etnografsko prireditev z naslovom Cvetje na vasi. Na celotnem območju, ki pokriva sedem vasi (Hotavlje, Srednje brdo, Volaka, Kopačnica, Čabrače, Suša, Hlavče njive) v Poljanski dolini, so se na domovih oziroma domačijah vključili v akcijo za urejenost krajev. Tako bodo v nedeljo podelili nagrade za najlepše domove (prispevali jih bodo domači obrtniki) iz vsake vasi in posebno nagrado za najlepše urejen lokal na celotnem območju. Na prireditvenem prostoru bodo že dopoldne na stojnicah ponudili domače izdelke: pecivo, sir, čipke, pletenine in druga ročna dela, kovane izdelke in med. Popoldne pa bodo na "Rokodelski cesti" prikazali delo kovači, kamnoseki, mizarji, predice, tesarji, čipkarice, čevljarji, kosci, grabljice, nakladanje sena...; skratka nekdanja dela in obrti. Pokrovitelj letošnje prireditve, ki je lani zares uspela, bo Marmor Hotavlje, podprla pa jo bo letos tudi Obrtna zbornica iz Škofje Loke. Za veselo razpoloženje pa bodo tako kot nekdaj igrali vaški godci. Prireditev se bo začela ob 14. uri. Postregli bodo z domačimi dobrotami in moštom, vstopnine pa ne bo. • A. Ž.
, 13.julija 1993
PO GORENJSKEM
Rejniške družine: JOŽICA BEKE
Mojca in Dragan, da o Urški ne govorimo
2?n*J Prenavljamo prvo rejniško družino, ki seje odzvala našemu vabilu. Jožica Beke iz Kranja |r^ojiLrejenCa' desetletna Mojco in Dragana, sedemletno Urško pa je po nekaj letih reje
Jožica Beke ima takorekoč vse življenje opraviti z otroki Najprej je varovala predšolske otroke, pred devetimi leti pa je bolj ali manj naključno začela z rejništvom. Njena prva dva rejenca sta že odrasla, za njuna se je zvrstilo pol ducata začasnih rejništev, ki so bojala od nekaj mesecev do pol leta. Dragan, Mojca in Urška, ta vojska pa ji je kar ostala. Z rejenci vred je vzgajala tudi svoje tn sinove, zdaj stare 18,22 in 25 let Še vedno živijo vsi skupaj, malce na tesnem sicer, a jim je kljub temu lepo.
"Vseskozi sem si želela veliko družino, vendar je ostalo le pri treh. Tako so mojo družino povečali rejenci," pojasnjuje Jožica Beke svojo odločitev za rejništvo. Tudi njeni trije sinovi, ko je po razvezi ostala sama z njimi, so bili pripravljeni sprejeti nove "brate" in "sestre". Ker je njihova mama že v času odraščanja varovala predšolske otroke, so bili vajeni z drugimi deliti dom, igrače, celo mamino
imam dva rejenca: Dragana, ki je pri nas od svojega drugaga leta, in Mojco, ki je v družini štiri leta. Stara sta deset let. Urška je v hiši od prvega leta starosti, kasneje sem jo posvojila."
Kako je prišlo do te odločitve?
"Urška, ki jo je mati pustila še zelo majhno, je zelo pogrešala naročje... "Šev^a^mTim'ves   materinsko «ubezcn- Veliko dokazovala in dopovedova-   ?em !?      <>P™y*» z nJ°. d* *
je prilagodila, pn tem pa sem se
nanjo močno navezala. Pri treh letin so se je starši odrekli in tedaj so s centra za socialno delo pritisnili, da mora v posvojitev. Srce mi ni dalo, da bi jo pustili od hiše. Ko sem o tem tuhtala podnevi, sem se bila z F»" Pri rejencmTelfto^maea-   fMUmnimi argumenti pripravijo, tako da mi ni treba vse«  Jena spn)*™^ »tem, ponoči pa ireoa vsega   ^ me obvladovala čustVa... V
takih dvomih sem se posvetovala s sinovi in skupno smo se odločili, da jo posvojimo mi."
^ dopovedova la, da zato niso nič manj moji in jaz nič manj njihova. Zato so rejence sprejeli v družino kot svoje prave brate in sestre. Včasih je bilo v našem stanovanju v bloku res tesno, po štirje otroci so se gnetli v enem kabinetu. Zdaj že odrasli sinovi mi pr -jo, ta sami.
Kdaj ste dobili prve rejence?
"Prva dva rejenca sta že odraščajoča prišla v družino pred devetimi leti. Žal kasneje v življenju nista imela sreče, fant je zdaj na prestajanju kazni, dekle v dekliškem vzgajališču v Višnji gori. Za njima sem v začasno rejo, dokler se razmere * mati&ni družini niso uredile, sprejela še nekaj otrok. Zdaj
pa se je selila iz družine v družino. K nam je prišla s štirimi leti. Nekaj časa smo imeli v reji tudinjenega bratca, ki pa je šel kasneje v posvojitev. Z Mojco je bilo veliko dela, da je pri 10 letih sposobna samostojnega življenja. Verjetno bo ostala pri nas, saj nima možnosti, da bi se vrnila v matično družino. Rejencem sicer pokažem realno sliko o njihovih pravih starših, toda Mojci ta sorodstvena razmerja ne povedo veliko. Zanjo smo družina
"Devet let imam delovno razmerje kot rej niča. Pogoje za ta status izpolnjuješ, če imaš v reji tri zdrave otroke ali tako kot jaz dvoje motenih. Za rejenca prejemam rejnino, ki vsebuje materialne stroške za rejenca in nagrado. Za Mojco denimo dobim vsega skupaj 27 tisočakov. Dovolj za sprotno preživljanje, za kaj več pa ni dovolj. Ti otroci imajo namreč povsem enake zahteve kot vsi drugi. Ko so si naši denimo zaželeli kolesa, smo jih pač kupili."
Iz kakšnih razmer izvirata Mojca in Dragan?
"Mojca je razvojno motena, naglušna, od rojstva pa ima tudi srčno napako. Iz matične družine, kjer je več otrok in    . _ , , imajo vsi razvojne težave, so jo      Bekejevi, ki jo sprejemamo najprej dali v bolnišnico, nato  t^no, kakršna je. Tudi Dragan
je nekoliko moten. Doslej je
Naše povabilo št velja. Rt)nWte M***?*™^**^« sTmnt Obiskali voš bomo In zapisali utrinke iz vašega tivtjenja, da vas spoznajo*** dtu&Ob koncu *•* rtapriti jeseni, pa vas vabimo na skupni Izkt M naslov: Vr&nišm, Gorenjskega glasa, Zoisovo 1, 64000 K™)>* pripisom «ReJntšhT*m&n*«. r**ti&te nas lahko tudi na telefonski številki 2U-860 in 211S3&.
Anketa
Nepropustno šolsko leto
T* dni že visijo na oglasnih deskah sredjih šol in fakultet prvi rezultati sprejemnih izpitov. Omejen vpis je letos skoraj Povsod.
Podrla so se upanja in sanje mnogih. Kaj narediti, če niste "Prejeti, zgubiti leto ali drago plačevati ali zamenjati življensko željo? So sprejemni izpiti res pravo sito in obenem način reševanja tako množičnega vpisa?
Meri Okič; Lansko leto sem se vpisala na srednjo farmacevtsko šolo in na srečo ni bilo sprejemnih izpitov. V primeru, da ne bi bila sprejeta, bi poskusila naslednje leto še
enkrat. Števeda, 6ila pa bi zelo razočarana.
Jaka Rebol; Vpisal sem se na Fakulteto za telesno kulturo, toda prej moram narediti še maturo. Srečo imam, da so sprejemni izpiti ponovno septembra, tako da se jih bom takrat že lahko udeležil. Če jih ne bom opravil, bom eno leto počakal in se še enkrat prijavil.
Mišo Dačič; Konkretno v Kranju bi bila rešitev še ena Gimnazija. Na visokošolskem nivoju pa bo majhno razbremenitev vnesla Mariborska fakulteta. Vzrok tako množičnemu vpisu na fakultete je nedvomno dejstvo, da zaposlitev ni. Vpis pa pomeni rešitev zavarovanja, olajšave s statusom študenta. Osip v višjih letnikih nam pokaže, da vsi, ki se vpišejo, nikakor niso sposobni za študij.
Nataša Mohorič; Trenutno me ta problem sploh ne zanima. Zaključila sem prvi letnik Srednje ekonomske šole v Kranju. Ob vpisu ni bilo sprejemnih izpitov. V primeru, da bi bih in jih ne bi opravila, bi se vpisala na drugo šolo v Ljubljano. Upam, da se bo ta problem rešil do takrat, ko se bom vpisovala na fakulteto
Janez Goličič; Vpisal sem se na Pravno fakulteto in če ne bom opravil sprejemnega izpita se bom vpisal kot občan in plačeval izpite. Vseeno je bolje kot pa ostati brez izobrazbe. Rešitev bi bila lahko razširitev fakultete in večja kasnejša selekcija. Tudi sprejemni izpit ni vedno kvalitetna selekcija. M.Z. foto: Gorazd Šinik
hodil v redno osnovno šolo, jeseni pojde na šolo s prilagojenim programom. Dobili smo ga dveletnega. Njegova mati je samokritično presodila, da ga sama ne more vzgajati in je zanj najbolje, če gre v rejo. Kasneje smo se dogovorili, da je ob koncu tedna pri njej. Fant občuti razliko: pri mami (ki jo sicer kliče po imenu) je vse bolj svobodno in razpuščeno, pri nas pa veljajo disciplina in neka pravila vedenja. Spočetka, ko rejenci čisto majhni pridejo v družino, je precej naporno, ireden jih vzrediš in vzgojiš, ~ot je treba. Zdaj so naši že dovolj veliki, da nam je skupaj lepo. Dragan in Mojca sta postala prav tako naša kot moji trije rodni sinovi in Urška. Tudi slednji ju sprejemajo enako."
Bi sprejeli še kakega rejenca?
"Zdaj smo precej na tesnem, vendar to ni edini zadržek, zaradi česar bi se bala sprejeti
Kakšen je bil vaš motiv pri odiočlitvi za rejništvo? Kako, da se več družin ne odloči za to dejavnost?
"Mene je vodila želja po veliki družini. Kmalu, ko sem dobila prva dva rejenca, sem dognala, da mi tako delo z otroki leži. Ženske, ki začutijo, da bi bile rade rejnice, se nedvomno znajo obrniti na pravi naslov. Verjetno je v krizi in brezposelnosti več zanimanja tudi za tako delo, marsikatera bi zaradi lastnega preživetja sprejela rejence v družino. Vendar se mi zdi, da materialni motiv ni najboljši."
Jožica Beke je bila kot naročena, da je prva na vrsti v nizu predstavitev rejniških družin, ki smo jih vabili k naši akciji. Je mati, ki brez kančka patetike govori o svojih otrocih, pravih, posvojenih in rejencih, a ko jih vidiš urejene, vzgojene in složne, ti je tudi brez odvečnih besed jasno, kaj je družinsko življenje v pravem smislu te besede. D.Z.Žlebir Foto: J. Pelko
5.STRAN • GORENJSKI GLAS
Kaj početi med počitnicami
Izleti in tabori za vsakogar
Radovljica, Jesenice, julija • Počitnic je škoda za postopanje bi poležavanje pred televizorjem, zato so nekatere organizacije poskrbele, da bo otrokom bolj zabavno. Karitas iz Radovljice že drugo leto pripravlja Sončkove počitnice.
Pri Karitas v Radovljici prisegajo na preprost počitniški program, poln izletov, ki jih prostovoljno vodijo in spremljajo starši, študentje in strokovnjaki z različnih področij. Vsak teden bodo pripravili Štiri izlete, med tednom v bližnjo okolico, ob sobotah tudi kam dlje. Prvi teden potepanja je že mimo. Če so se držali programa, so obiskali Bodešče in Sv. Lovrenc, nabirali zdravilna zelišča, v soboto pa se odpeljali v Celje. V tem tednu nameravajo na lovski pohod v bližnjo okolico, po gobe, na Ajdno, v soboto pa v Cerknico, prihodnji teden na letališče v Lesce, v Podbrdo na srečanje z otroki, ki na podoben način preživljajo počitnice, v Dolžanovo sotesko, v Mojstrano. Zadnji julijski teden se bodo podali tudi v neznano, obiskali Vintgar, nabirali zdravilna zelišča in jagode na Koprivniku, obiskali mlin v Globokem in pekli kruh v Mošnjah. Tudi avgust bo podobno pester, na sobotnih izletih izžrebanim otrokom obljubljajo celo skrivnostni izlet, za konec počitnic pa tako kot lani prirejajo Sončkovo popoldne s kulturnim programom, različnimi igrami in družinskim sejmom.
Počitnice, kakršne ponuja župnijska Karitas iz Radovljice, so dostopne vsem, saj otroci potrebujejo nekajkrat le denar za vlak ali avtobus, v torbi pa skromno malico.
Stik z naravo je tudi motiv za organizacijo otroških taborov, ki jih za letošnje počitnice prireja agencija Snežinka z Jesenic. Zanje je treba imeti nekaj več denarja, gre pa za enotedenske otroške tabore v različnih krajih ali vikend izlete z bogato vsebino. Naštejmo jih nekaj: tabor za predšolske otroke v Jeseniških Rovtih, čebelarski tabor na Mežakli, poletni tabor z igralskim tečajem, fotografski tabor, slikarsko planinski tabor pod Triglavom, kolesarska tura od Jesenic do morja, tabor ob morju, treking od Postojne do goteniškega Snežnika, tabor ob Bohinjskem jezeru, čudoviti razgledi Julijcev. D.Ž.
Delovna dovoljenja bodo kmalu potekla
Kranj, julija - Po zakonu o zaposlovanju tujcev so na Gorenjskem izdali 2827 delovnih dovoljenj, od tega 1415 za nedoločen čas.
Torej ima okoli 1400 delavcev osebna delovna dovoljenja za določen čas enega leta. Okoli 400 jih bo poteklo že prihodnji mesec, glavnina v septembru, sporoča v svojih mesečnih informacijah območna enota Republiškega zavoda za zaposlovanje v Kranju.
Delodajalec ne sme skleniti delovnega razmerja (ali pogodbe o delu) s tujcem, ki nima delovnega dovoljenja. Zato bodo morali delodajalci, če bodo hoteli imeti še naprej zaposlenega tujega delavca, zaprositi za podaljšanje delovnega dovoljenja. Na Gorenjskem očitno pričakujejo precejšnje število tovrstnih vlog,, saj je zavod za zaposlovanje o skorajšnjem preteku delovnih dovoljenj za tujce obvestil vodstva in kadrovske službe v podjetjih. Povsod prekinitev delovnega razmerja tujcem ne bodo mogli pravočasno in ustrezno nadomestiti z domačimi delavci. Taki bodo bodisi iskali nove ljudi na borzi dela bodisi bodo prosili za podaljšanje delovnega dovoljenja. DJZ.
Komaj odstotek brezposelnih v javnih delih
Jesenke, julija - Na vse razpise Republiškega zavoda za zaposlovanje za javna dela se je s svojim programom prijavil tudi jeseniški izvršni svet. Lani so za program javnih del namenili nekaj več kot 2 milijona tolarjev iz občinskega proračuna.
Lani se je v program javnih del vključilo 39 brezposlenih, kar je komaj nekaj več kot 1 odstotek brezposelnih v občini Jesenice. Lani so vzdrževali in obnavljali ceste, uredili okolico bolnice Jesenice, pomagali starejšim občanom in invalidom na domu, delali v zbirnem begunskem centru in se vključili v etnološko raziskavo načina življenja v Kasarni in v naselju Stara Sava.
Letos pa predvidevajo razširitev programa javnih del tako po številu izvajalcev kot tudi po številu udeležencev. DJS.
še kakega otroka. Če je namreč rejenec Že malo večji, ko pride v družino, se teže vživi kot še čisto majhen. Bojim pa se tudi za Mojco. Ostali otroci v hiši jo sprejemajo takšno, kot je. Vprašanje pa je, ali bi jo enako sprejeli tudi novi rejenci."
Rejništvo je tudi vaša zaposlitev, dobite nekaj nagrade, teče vam delovna doba?
mmamilk
Izlet v Ziljsko dolino -
Društvo invalidov Kranj prireja v petek, 20. avgusta, enodnevni izlet v Heiligenblut, Grossglockner, Belo jezero in Ziljsko dolino. Prijave z vplačilom sprejemajo v pisarni društva, Begunjska 10, vsak torek in četrtek od 15. do 17. ure. Oglasili se bodo tudi na telefonu 212-712.
1953-1993
JVIERA
w POREČ CR0ATIA
40   GODiiNA ISKUSTVA
ZAGOTOVITE SI SVOJE mesto pod soncem.
SE DANES SE ODIOC1TE ZA "RIVIERO POREČ"
Ririera hoteli vam v Poreeu v meh hotelih B kategorije nudi polpention po najugodnejših pogojih
Cene utižane »a 30%-sistem f ortnna-
- cena na dan do 24.7.1993 33 DEM in od 22,8.1993 24 DEM
Hoteli A kategorije:
-do 24.7.1993 41 DEM od 22.8.1993 30 DEM
Vašo rezervacijo izvršite pred odhodom na dopustio lahko opravite tudi po telefonu 05313510 88 ali na naš FAX 05313514 40 RIVIERA HOLDING POREČ- SEKTOR ZA MARKETING.__
GORENJSKI GLAS # 6. STRAN
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
Torek, 13.julija 1993
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja slike in likovne objekte slikar Karel Kuhar. V galeriji Mestne hiše je na ogled J. Medregionalna likovna razstava.
JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled skupinska razstava fotografij članov Foto kino kluba Nova Gorica. V galeriji Šivčeve hiše je na ogled razstava fotografij članov Foto kluba.iz Radovljice. V bistroju Želva razstavlja kolekcijo barvnih fotografij Beneške maske Klemen Čebulj. V pizzeriji Bistr'ca so razstavljeni vzorci iz zbirke slovenskih vzorcev, ki so jih zbrali leta 1922 in so se pojavljali na pisanicah in kožuhih. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici se predstavlja z grafikami in akrili Milena Rupar iz Ljubljane.
VRBA - Prešernova hiša je odprta vsak dan od 9. do 16. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16. ure, ponedeljek zaprto. DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta vsak dan od 10.30 do 13. ure, ob nedeljah od 11. 30 do 17.30, ponedeljek zaprto.
KRANJSKA GORA - Liznjekova domačija je odprta od 10. do 17. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16. ure, ponedeljek zaprto.
BLED - V hotelu Toplice so na ogled slike akad. slikarja Andreja Jemca. V vili Prešeren razstavlja akd. slikar Zmago Puhar. V hotelu Astoria razstavlja akad. slikar Marko Tušek. RADOVLJICA - V Sivčevi hiši je na ogled razstava slik Dušan-ke Kajfet
BOH. BISTRICA - Usnjarski muzej z novo železarsko zbirko je odprt vsak dan, razen ponedeljka, od lO.do 12. ure in od 16. do 18. ure.
KROPA - V Kovaškem muzeju je na ogled nova razstavna zbirka Žebljarstvo v Upniški dolini
ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja fotografije Janez Bogataj. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan od 9. do 17. ure, razen ob ponedeljkih. V okroglem stolpu je na ogled razstava Uran v mineralih in rudah v Žirovskem vrhu. V galeriji Loškega muzeja je na ogled razstava slik Sandra Pečenka, v galeriji Fara pa so razstavljene slike in risbe Milojke Bo-zovičar.
TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je na ogled drugi del študijske razstave čevljarskega orodja. Razstava bo odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 17. do 19. ure, ob nedeljah pa od 9. do 12. ure -vse do šuštarske nedelje.
KAMNIK - V Sadnikarjevi hiši je na ogled razstava slik slikarke Nikice Sadnikar - Pletenku
LJUBLJANA - V mali galeriji Moderne galerije razstavlja Emerik Bernard. V Muzeju novejše zgodovine - Cekinov grad so na ogled tri razstave: Reševanje zavezniških letalcev med NOB na Slovenskem, Plakati in razglasi 1914-1918 ter Popotna fotografija Janija KlemenčiČa. Muzej je odprt od torka do nedelje med 10. in 18. uro, vstop prost.
PRIREDITVE TEGA TEDNA
4« <><-•< i
trat/s.
KRANJ: KIESSELSTEIN KULTURI
- V okviru poletnih prireditev v gradu Kiesselstein bo v četrtek, IS. julija, ob 19. uri otroke razveseljevala Svetlana Makarovič. Naslednji dan, v petek, ob 20.30 pa bo prav tako nastopila Svetlana Makarovič - odrasli publiki bo pela šansone.
RADOVLJICA: PREDAVANJE - V
dvoranici radovljiške knjižnice bo jutri, v sredo, ob 19.30 prof. Jože Mihe-lič ob diapozitivih predaval o alpskem cvetju.
VABILO V KRANJSKO _BUKVARNO_
Nedavno odprta bukvama Drabosnjak v Kranju obvešča bralce in zbiralace knjig, da bo Čez poletje (julija in avgusta) odprta samo ob koncu tedna, in sicer v petkih od 15. do 19. in v sobotah od 9. do 13. ure. Ker se je v kranjski bukvami že v prvih dneh poslovanja oglasilo kar nekaj posameznikov, ki bi si radi s prodajo svojih knjig ali kar celih knjižnic izboljšali svoj gmotni položaj, naj povemo, da bukvama svoje knjižne ponudbe ne bogati z odkupi, pač pa z zamenjavami, ker drugače knjige v njej ne bi mogle biti tako poceni, kot so! Torej, če imate doma knjige, ki jih ne potrebujete več, jih lahko v bukvami Drabosnjak zamenjate za druge. Med več tisoči straimi in rabljenimi knjigami (vmes pa so tudi še čisto nove) najrazličnejših področij in strok, boste zagotovo našli tudi kaj zase. Knjižne želje, ki pa jih v bukvami ne morejo takoj izpolniti, ostanejo zapisane v katalogu iskanih knjig in se vam bodo z malo sreče in potrpljenja izpolnile kdaj drugič!
Torej, dobrodošli v bukvami Drabosnjak - z denarjem ali s knjigami ali pa tudi brez vsega - saj ogledovanja in listanja po knjigah tudi na Gorenjskem zaenkrat še ne zaračunavajo. Bukvarno boste našli v stavbi vrtca Tatjane Odar na Planini, cesta 1. maja 17. (200 m od Kokrškega mostu)
Razstava v galeriji Prešernove hiše
Dobrodelni koncert v Bohinju POD SKALCO
POKLIČI ME NOCOJ
četrtek, 15.julija 1993 ob 19. uri
Nastopajo: POP DESIGN, ČUKI, HELENA BLAGNE,
GODBA NAPI HALA GORJE, GANCHO Program povezuje: SAŠO HRIBAR Izkupiček je namenjen družinam tistih, ki so padli v vojni za Slovenijo.
Vabijo vas: revija STOP, Radio Kranj, Radio Triglav Jesenice, Radio Žiri, Zavarovalnica "TRIGLAV d.d., ROG, Pivovarna UNION, Mesna industrija Zalog, PRESAD in GORENJSKI GLAS
SIMBOLI LIKOVNIH FORM IN SLIK
Kranj - Na svojem likovnem popotovanju je kranjski slikar Karlo Kuhar, poznamo ga predvsem po oljnih podobah stiliziranega rastlinskega in živalskega sveta, izbral zanj povsem novo področje - izdelovanje likovnih objektov, od katerih je večina nastajala med
njegovim večmesečnim bivanjem v celovški Kiinstlerhaus.
V galeriji Prešernove hiše je razstavil svoja najnovejša dela - povsem nove likovne objekte kot tudi slike. Večina razstavljenega je nastala med njegovim štirimesečnim bivanjem v umetniškem ateljeju v Celovcu. Očitno je novo okolje in druženje z ustvarjalci različnih področij v slikarju lahko spožilo nove pobude, ki jih je kot iskanje izhoda iz lastne in splošne, občečloveške ujetnosti predstavil kot svoj novi izraz. Če so poprej v slikarstvu Karla Kuharja večinoma prevladovali temni toni, v katerem je bilo komajda mogoče prepoznavati slikarjev likovni zapis, pa se je v zadnja slikarska dela naselilo več svetlobe, več je - četudi še vedno dokaj skopo - tudi barv.
Osrednji galerijski prostor je slikar rezerviral za strašljiv likovni objekt v podobi črne ptice z odprtim kljunom, ki omogoča pogled v ptičje telo, povezano z vrvjo na koščeno belino dveh objektov, ki bolj kot na kaj drugega, spominjata na ko-
Kranj - V galeriji Prešernove hiše se Karel Kuhar poleg slik predstavlja tudi z zanimivimi likovnimi objekti.
sti. Kakorkoli si že obiskovalec hoče razlagati strašljivo podobo • ujetost in obsojenost na neizbežno minljivost in smrt vsega zemeljskega - pa objekt sam po sebi pomeni vsekakor tudi osvoboditev in zgoščevanje vsega temnega, kar lahko spremlja ustvarjalca v snova-
Kiselstein živi kulturi
KOMORNOGLASBENI DUO
Kranj - Duo violina - harfa (Tomaž Lorenz in Mojca Zlobko) na kranjskem vrtu Gradu Kiselštajn.
Na eni redkih prireditev - koncertu resne glasbe v okviru letošnjih drugih kranjskih poletnih kulturnih prireditev Kiselštajn živi kulturi sta v Duu violina - harfa nastopila glasbenika TomaŽ Lorenz -violina in Mojca Zlobko - harfa. Njun spored izvirnih ali pa tudi prirejenih del za zasedbo dua violine in harfe, je tokrat prinesel sere-nadno ubran večer z glasbo Boieldieuja, Donizettija, Rossinija, Primoža Ramovša, Saint-Saensa, Debussvja, Tournierja, Iberta in Faure-ja; programsko so torej prednjačila dela francoskih in italijanskih skladateljev najrazličnejših slogovnih glasbenih obdobij; vmes pa smo lahko kot zanimivost slišali še izvirno slovensko delo (1985) skladatelja Primoža Ramovša - štiri utrinke.
Oba glasbenika sta vsak zase nedvomno urejen komornoglasbe-ni duo, v tokratni skupni soigri pa sta lahko še dodtno pokazala na izjemne čare zasedbe violine in harfe. Tehnično izbrušena umetnika, z izjemnim smislom za oblikovanje sporeda, ta je bil kljub vsej svoji resnosti oblikovan povsem serenadno, pa napetostni lok poustvari-tev, ki sta jih pokazala pod kranjskim milim nebom, to so bile glavne odlike tega petkovega nastopa v vrtu Gradu Kiselštajn.
Še dodatno pa so se ga dotaknile uvodne besede gospoda Cveta Severja, pobudnika in glavnega organizatorja teh prireditev, ki so še vedno s strani kranjske javnosti "zaprte z devetimi ključi". To se je še najbolj pokazalo pri maloštevilni, pa zato nadvse hvaležni publiki, ki je sprejela nastop Dua Lorenz - Zorko dovolj dostojno. Za Kranj kot neke vrste nekdanje središče - metropolo Gorenjske to vsekakor ni spodbudno. Tam delujeta najmanj dva odlična slovenska in ne le kranjska zbora, orkester z Glasbeno šolo, Kranj je konec koncev če že ne univerzitetno, pa vsaj fakultetno mesto, nekaj podobnega - vsaj mini poletni festival si že leta in leta osmišljajo še mnogo manjša mesteca tako pri nas na Slovenskem kot v bližnji Evropi, kamor z vso ihto drvimo; publike, ki pa bi znala živeti s svojimi (glasbenimi) poletnimi prireditvami pa ni. Grehi te vrste izgleda da Kranju ostajajo, ne glede na čase, pa take in drugačne spremembe. Vse to pa seveda v osmišljanju življenja v drugačne kor zgolj eksistenčne parametre prav gotovo ne vodi v tako ali drugačno neskončnost. . ^
nju novega likovnega izraza. Zato je po tej plati tudi razumljiva "usoda", ki jo je zevajoči ptičji podobi namenil umetnik. Po končani razstavi v Prešernovi hiši jo namreč namerava v krogu prijateljev obredno sežgali.
"Ne domišljam si, da bo s tem izginil ali se zmanjšal kakšen problem, ki danes pesti naš olji in širši svet ali pa moj svet. Zdi se mi namreč, da je treba vsako likovno zgodbo povedati do konca. Preenostavno bi bilo iskati v tem tudi odrešitve takih in drugačnih težav, kakršnih koli - tudi v umetnosti, toda likovna govorica je vedno uporabljala tudi jezik simbolike. To simbolno dejanje po drugi strani pomeni tudi nekakšno zaokrožitev ciklusa izdelovanja likovnih objektov, ki se je začelo zgodaj spomladi na Koroškem in zaključilo z razstavama v Celovcu v Galeriji Schnitzer in v Kranju v galeriji Prešernove hiše. Z objekti sem opravil, trenutno me ne zanimajo več, vračam se k slikarstvu."
Gledališče Tone Čufar
Od slikanja se Karel Kuhar pravzaprav niti v tem zadnjem obdobju ni oddaljil. Ne glede na to, ali bo obdobje, ko so na; stali vsekakor zanimivi likovni objekti, pomenilo v slikarjevem več kot dvajsetletnem ustvarjanju pomembnejšo spremembo, kateri se bo morda še kdaj povrnil, pa ostaja slikanje zanj osnovna likovna govorica.
Slike, za večino razstavljenih je slikar uporabil mešano tehniko, pripovedujejo, da so skupaj z objekti pravzaprav ti istega "gnezda". So kot stari pergamentni papirji, ki so dol' ga stoletja mirovali v plasteh zemlje. Zdaj pa s svojo temno zemeljsko barvo in izpraskani* nami na njej, ki s simboli, podobnimi pisavi in znakom iz najstarejših civilizacij, v svetlobi modernega sveta govorijo pravzapzaprav o stvareh, ki so vznemirjale človeka pred davnim časom enako močno kot danes. Stilizirane ptice kričijo v strahu, arhetipska znamenja ra-! zumljiva očesu ne glede na jezik, zarisani kanali, ki sporočajo vesolju spoznanja, pomembna za bivanje na planetu: slike Karla Kuharja so modeme izkopanine, bližnjica skozi čas, ladje na popotovanju k obzorjem, ki se slutijo znana, pa jih je vendar vredno znova odkrivati in ne docela odkriti. Eks* presivnost, ki veje še posebej iz zadnjih del Kuharjevega likovnega opusa, postavlja njegovf slikarstvo med zanimivejše likovne dogodke. Votlost pri nekaterih likovnih obkektih, skrajna stilizirana sporočilnost ostalih dvodimenzionalnih likovnih znamenj vodi gledalca k razmišljanju o razsežnostih* ki jih nakazujejo slikarjeve likovne zgodbe. • Lea Mencinger, foto: Gorazd Šinik
Poletna klavirska šola Izlake
SPREJET PROGRAM SEZONE 1993/94
Jesenice - Umetniški svet Gledališča Tone Čufar je te dni potrdil program za novo gledališko sezono 1993/94. Rednim in občasnim
obiskovalcem gledališča bodo ponudili tri premiere na velikem odru in tri gostujoče predstave iz slovenske gledališke ponudbe in še kaj zraven.
Gledališko dogajanje jeseniškega gledališča bo v novi sezoni tako kot v pravkar minuli porazdeljeno na predstave velikega odra, na lani ustanovljeno Malo sceno ter na predstave za otroke, ki se bodo zvrstile pod naslovom Oder Fantazija. Na velikem odru Gledališča Tone Čufar bodo za novo sezono pripravili tri premiere: komedijo Raya Cooneva Pokvarjeno, Arkadija Arbu-zova Zmagovalko in Jaro meščanko J. S. Popoviča. Za Malo sceno načrtujejo dve komorni deli. To sta Žensko ročno delo avtorja J. P. Dauenesa in Ženski glas Jeana Cocteauja.
Z dvema predstavama v novi sezoni bo zaposlena tudi otroška igralska skupina. Mladi igralci se bodo predstavili v igrici Le po kom se je vrgel ta otrok Eve Janikowzkyjeve in v Miklavževem musicalu, ki se bo odvrtel pod naslovom Peklenska potegavščina avtorice Alenke Bole-Vrabec.
Vzporedno z gledališko dejavnostjo pa bodo jeseniški gledališ-čniki pomagali izpeljati tudi literarne večere skupaj z jeseniško občinsko knjižnico: domenili se se za pet literarnih večerov. Samostojno pa bodo pripravili predstavitev nove knjige pisatelja Igorja Torkarja Deseti bratje, ki bo izšla ob avtorjevi osemdesetletnici. • Lea Mencinger
GADŽIJEVI UČENCI
Izlake - Letošnja druga mednarodna poletna klavirska šola na Izlakah se sicer ne more pohvaliti z velikim številom učencev, vendar pa je zato šesterica nadarjenih mladih pianistov že drugo leto zapored lahko toliko bolj temeljito izpopolnjevala svoje znanje pod vodstvom profesorja Sijavušija Iršadoviča Gadžijeva z znamenitega moskovskega konservatorija Čajkovski.
Znanje, ki ga je šest mladih pianostov iz Slovenije in Italije štirinajst dni nabiralo v Izlakah, so pokazali konec minulega tedna na zaključnem večeru v kapeli Valvazorjevega gradu. Tu so se sicer med dvotedenskim trajanjem mednarodne poletne šole vrstili tudi koncerti uveljavljenih slovenskih umetnikov, "zadnja" beseda pa je vsekakor pripadla mladim, med katerimi so se nekateri že drugič udeležili te šole. Tudi v samem kraju je bila poletna klavirska šola dobro sprejeta, saj je Glasbena šola Zagorje nudila organizatorju, agenciji Gallus Carniolus, vso možno pomoč. Ne glede na letošnjo manjšo udeležbo učencev, pa na Izlakah upajo, da bo poletna klavirska šola postala tradicionalna. • L.M.
Kamnik - Del spodnjih prostorov Sadnikarjeve hiše na Kidričevi cesti so preuredili v galerijo. Ob proslavi stoletnice odprtja Sadnikarjeve zbirke za javnost je v galeriji predstavila svoje slike Sadnikarjeva vnukinja Ni* kiča Sadnikar - Pleterski. Njena dela je predstavil Aleksander Basin. Foto: Gorazd Sinik
GOSPODARSTVO
Torek, 13.JuliJa 1993 UREJA: MARIJA
S preklicem moratorija na prijavo stečajnih postopkov ni več moč odlašati
Predlagan nov zakon o stečaju in prisilni poravnavi
Omahovanje pri stečajih ISjSES^
W- noravnave med upniki in dolžniki.
V zadnjih dveh letih je za stečaj dozorelo že 1.723 podjetij s 131 tisoč zaposlenimi.
Kranj, 12. julija - Vlada je julij. 1991
steca nih postokov, prevsem zaradi razmer ki so
mo^ijitvi Slovenije Moratorij se torej vleče fcgjfLJg
podjetij, ki so zreUza stečaj, pa je vse fctftfl^ftg«*
šua, ki so bila ustanovljena po osamosvojitvi, I^Mgg
»mesno, da moratorij velja tudi zanje. Vlad. se f^gj*!
predlogom novega zakona o stečajih, ki uvaja fS^J^S^
SDK?« opozarja, da s preklicem MN^ t&"E»7**M*M
odlašati, saj so sicer vse hujšo nelikv dnost ftjffjjg
njenih verižnih posledic je namreč spisek nelikvidnih podjetij vse
daljši.
Ker je od osamosvojitve preteklo že dve leti, ker je moratorij veljal vse vprek in za vse, tudi za tista podjetja, ki so bila ustanovljena v zadnjih dveh letih, in ker se nekateri tako izognejo plačevanju davkov in prispekov, SDK sodi, da je skrajni čas za preklic moratorija.
Stečajev tudi vsled tega ni. ker je postopek drag
Tudi stečajev, ki jih je SDK že predlagala, sodišča ne izvajajo, ker bi morali v teh primerih stroške stečajev pokriti iz proračuna. Po sedanjih predpisih stečaje lahko predlagajo upniki, vendar tudi takšnih primerov ni. Upniki morajo najprej dokazati, da z izvršbami
Pri SDK pravijo, da bi morali spekulativno ustanavljanje novih podjetij preprečiti tako, da bi moral ustanovitelj predložiti tudi izjavo, da podjetja, katerih lastnik je, nimajo neporavnanih dospelih obveznosti
Blokirana podjetja so ustanovila vzporedna podjetja, Prek katerih lahko poslujejo, stara podjetja pa imajo še naprej blokiran račun. Takih podjetij je bilo maja letos 116, povprečni dnevni znesek blokad pa je znašal 8,2 milijardi tolarjev.
terjatev niso uspeli, sami pa morajo založiti stroške za postopek stečaja.
Obojega pa ne store, ker stroški taks in stroški za izvedbo stečajev znašajo več od pričakovanih koristi. Tudi pravde za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega sodnika pred začetkom stečaja so dolgotrajne.
Pri SDK sodijo, da bi morala država za take primere določiti poseben stečajni postopek. Če premoženje podjetja ne bi zadoščalo niti za stroške stečajnega postopka ali poplačilo terjetev vsaj enega upnika, naj bi se stroški začasno krili iz proračuna, javni pravobranilec pa naj bi v imenu države te stroške izterjal od ustanoviteljev podjetja ali od odgovornih oseb.
SDK prijavlja samo zasebna podjetja, ki nimajo zaposlenih
Oktobra lani je SDK začela za stečajne postopke prijavljati privatna podjetja, ki nimajo zaposlenih. Vladi je sicer predlagala, naj bi postopoma začeli prijavljati tudi druga podjetja, razen tistih, ki so vključena v sanacijo prek državnega sklada za razvoj. Vendar je vse ostalo pri tem, da prijavlja le privatna podjetja, brez zaposlenih, ki imajo več kot 60 dni neprekinjeno blokiran žiro račun oziroma s prekinitvami 60 dni v zadnjih 75 dneh. Tista, ki imajo v zadnji bilanci stalna sredstva pokrite z dolgoročnimi viri, pa prijavlja po 90 dneh, oziroma, če imajo žiro račun blokiran 90 dni, s prekinitvami v zadnjih 120 dneh.
Kakor je vsak ustanovitelj državi plačal takso ob ustanovitvi podjetja, naj bi plačal tudi prenehanje v primeru stečaja.
UskamrCnCa jC ZCl° Velika'saj je v Slovenii{ 1 -800
Radovljiška tiskarna v nekdanji vojašnici
y starem delu mesta je bila tiskarna in knjigoveznica vsem v napoto.
jtalovljica, 9. julija - Tiskarna in knjigoveznica p.o. Radovljica je "■*«» utesnjene prostore v starem delu Radovljice, od koder so se marca preselili v preurejene prostore nekdanje radovljiške vojašni-ce' U jim jo je dalo v najem ministerstvo za obrambo.
Končnega obračuna, koliko nas je stala preureditev nekdanje ojašnice še nimamo, vsekakor pa ni bila poceni, saj objekt ni bil uinkcionalen, je dejal v.d. direktor Ljubo Hajdinjak, ki je vode-s/riV ^arne    knjigoveznice Radovljica prezvel maja letos. Na-ecui je dolgoletnega direktorja Jožeta Poljanca, podjetje pa vse-akor dobro pozna, saj je pri njem zaposlen že osemnajst let. u m j 'tarem delu mesta smo bili že vsem v napoto, poleg tega so nac• ,°p' slabi, del poslovnih prostorov pa je zapadlo pod de-j P1Pn^lizacijski postopek in vrnili smo ga Avguštinom, je pove-rnu   ,J(!mJak- Za izpraznjeno vojašnico se je zanimala tudi Koma   aJn ■^P*°nri zat0 smo pohiteli in se na hitro preselili ter no0"!    *ev novih prostorih. Pri tem so dobili nekaj ugodnih ni ti '.^ t'so^ tolarjev za ohranjanje delovnih mest, s 3 milijo-
i? ?$eY ugodnega posojila pa jim je pomagala občina, bij"'aJ°-injak pravi, da se širiti ne nameravajo, temveč le posoda-
jati tehniko in tehnologijo. Podjetje ima tiskarno, knjigovezni-m ln rocno knjigoveznico, tiskajo v ofset tehniki in knjigotisku.
a^Uo pa vse, od osebne vizitke do knjige in lične embalaže za 8 rjuško pipo, posebej se pohvalijo, da tiskajo materile za svetovni smučarski pokal v Kranjski Gori.
i- y..raa°vljiški Tiskarni in knjigoveznici je zaposlenih petdeset to! ■S D'a^ami s0 lahko zadovoljni, saj povprečje znaša 52 tisoč ° a.9ev» razmerje pa je le 2,57, kar pomeni, da vodstvo nima visokih plač.
Vendar direktor Hajdinjak ni bil optimističen, pravi da se stvari obračajo na slabše, ker so plačila slaba. Dober posel pa je tež-*o dobiti, saj je konkurenca velika, po svežih podatkih je v Sloveniji kar 1.800 tiskarn. Veliko, zlasti manjših seveda, je bilo "Oprtih prav v zadnjih letih. Samo v Ljubljani in okolici je približno 800 tiskarn, naslednjih 500 pa v Celju in Mariboru. Tudi na gorenjskem je bilo v zadnjih letih odprtih veliko privatnih ti-5*am. • m. Volčjak
Največje težave imajo podjetja na območju Maribora
Zasebna podjetja imajo v povprečju žiro račune blokirane 357 dni, povprečno dnevno je blokiranih 3.581 milijonov tolarjev. Maja je imelo več kot dve leti žiro račun blokiran 798 zasebnih podjetij, med njimi je bilo 14 takih, ki nimajo zaposlenih, zato jih je SDK prijavila za stečaj. Večina teh podjetij je z območja Maribora, kjer imajo največje težave tudi družbena in mešana podjetja.
Na območju Maribora ima kar 64 od skupno 542 družbe-
SDK je doslej za stečaj prijavila že 726 zasebnih podjetij, ki nimajo zaposlenega nobenega delava. V zadnjih dveh letih pa je za stečaj dozorelo 1.157 zasebnih podjetij s 2.606 zaposlenimi
nih in mešanih podjetij, oziroma 11,8 odstotkov, hude težave, v njih pa je zaposlenih 11.593 ljudi, njihovi računi pa so v povprečju blokirani za 7,5 milijard tolarjev. Podobna je slika v Ptuju, kjer je imelo maja žiro račune blokirane 13,2 odstotka podjetij. Hude likvidnostne probleme imajo tudi podjetja na območju Trbovelj, Velenja, Kočevja in Kranja, najmanjše pa na območju Postojne, Murske Sobote in Kopra.
Za stečaj je zrelih 280 družbenih In mešanih podjetij_
Maja letos je bilo za stečaj zrelih 1.078 podjetij, od tega 280 v družbeni, mešani in zadružni lastnini, 798 pa v zasebni lastnini. Podjetij, ki so se znašla v resnih likvidnostnih težavah, je v resnici še dosti več. Maja je imelo kar 2.400 podjetij žiro račun blokiran več kot pet dni. Od uvedbe moratorija pred dvema letoma pa je pogoje za stečaj izpolnilo že 1.723 podjetij, v katerih je zaposlenih 131.186 delavcev.
V 280 družbenih in mešanih podjetij, ki so imela maja blokirane račune (kar je 7,4 odstotke vseh), je bilo zaposlenih 35.592 ljudi, dnevno pa so imela v povprečju blokiranih 26 milijard tolarjev sredstev. Med njimi pa je bilo kar 15 podjetij takšnih, ki imajo račun blokiran že več kot dve leti, razen enega pa so vsa z območja Maribora.
Po majskih podatkih pa je imelo več kot leto račune blokirane 119 podjetij, več kot 120 dni pa 146 družbenih in mešanih podjetij. • M.V.
Novi zakon naj bi imel možnost predhodne poravnave med upniki in dolžniki. Kranj, 12. julija - Vlada predlaga nov zakon o stečaju in prisilni poravnavi, ki pozna predhodno poravnavo med upniki in dolžniki, ki naj bi potekala izven stečajnega postopka in prisilne poravnave na sodišču. Upniki naj bi potemtakem dobili aktivno vlogo, možnost sanacije pa podjetja, ki so po sedanjem zakonu zrela za stečaj.
Po sedanjem zakonu o stečajih je zanj zrelih približno 800 podjetij, v kar pa niso všteta tista, ki imajo le po enega ali dva zaposlena in bi torej lahko šla v stečaj, ne da bi povzročila veliko brezposelnost. Seveda pa bi tudi ti stečaji državo veliko stali. Z novim zakonom vlada ponuja možnost prehodnega poravnalnega postopka, ki bi potekal izven stečajnega postopka in prisilne poravnave na sodišču in s tem dal upnikom aktivno vlogo. .
Predhodna poravnava med dolžniki in upniki naj bi se začela, ko bi ugotovljena vrednost osnovnega kapitala podjetja pristala na ničli, oziroma če bi dolžnik s petino svojih obveznosti zamujal več kot 90 dni. V tem primeru bi moral SDK v 15 dneh predložiti predlog za začetek predhodnega poravnalnega postopka. Postopek pa bi lahko sprožili tudi upniki, strinjati pa bi se moralo vsaj 60 odstotkov upnikov. SDK naj bi nato o tem postopku odločila v 30 dneh.
Takšna rešitev daje večje pravice upnikom kot lastnikom, rešitev prinaša za podjetja, ki zaradi dolgov nimajo več kaj lastniniti in tako naj bi solastniki podjetja postali upniki. Če pa seveda do predhodne poravnave ne bi prišlo, bi SDK morala sprožiti stečajni postopek. • M.V.
Odlaganje davkov in prispevkov
Kranj, 12. julija - Vlada je do septembra podaljšala veljavnost odloka o odlaganju plačila davkov in prispevkov podjetjem, ki so v težavah. Podjetja doslej te možnosti niso izkoriščala neupravičeno.
Gre za odlok, ki podjetjem omogoča šestmesečni odlog plačila davkov državi in prispevka za zaposlovanje, izkoristijo pa jo lahko podjetja, ki imajo zaradi prestrukturiranja finančne in druge težave. Vlada ga je sprejela že lani in za njegovo uresničevanje namenila tri milijarde tolarejv, vendar so podjetja doslej izkoritila le približno 700 milijonov tolarjev. Podjetja jo torej neupravičeno ne izkoriščajo, nedvomno tudi zaradi ustrezne varovalke. Takšno podjetje namreč ne sme na novo investirati, plače pa morajo za 15 odstotkov zaostajati za povprečno plačo v gospodarstvu.
Sklepe za revizijo dobilo 959 podjetij
V Kranju so jih napisali 159
Kranj, 12. julija - Sprva so našteli 1.066 podjetij, ki bodo morala v revizijo, zdaj pa pri SDK pravijo, da so po zbranih podatkih podružnic napisali 959 sklepov o reviziji, od tega 152 v Kranju.
to, če se bodo podala v pravdo,
Mobitel cenejši za tisoč mark
Kranj, 12. julija - Družba Mobitel d.d. je telefonske priključke modnih telefonov pocenila za približno 70 tisoč tolarjev.
Kakor je bilo moč pričakovati, postajajo mobilni telefoni cenejši, znižana cena pa bo julija in avgusta vključevala tudi montažo v vozilo. Pravijo, da gre pocenitev na račun 35 tisoč tolarjev nižje priključne takse, cenejši pa so tudi mobilni telefonski aparati, ki so se pri različnih tipih pocenili od 100 do 400 mark.
V privatizacijsko revizijo bodo vključena vsa prijavljena podjetja, nekatera posredno, v povezavi z drugimi podjetji, zato sklepa nemara niso prejela. V sklepih je zapisano, kdo je zahteval oziroma dal pobudo za revizijo, podjetja pa morajo v osmih dneh predložiti SDK dokumente, kako so se privati-zirala. Preden inšpektor začne z delom lahko torej preveri te informacije, temu pa seveda sledi preverjanje v podjetju samem.
Nekatere revizije bodo hitro zaključene, saj so bili inšpektorji v podjetjih že pred sprejemom meril za revizijo in bodo zdaj pregledu dodali še izračun oškodovanja družbene lastnine. Prva poročila bodo torej kmalu gotova, iz njih pa bo razvidno tudi, s kakšnimi težavami se inšpektorji srečujejo pri svojem delu.
Podjetja bodo nato imela 30 dni časa za "popravni izpit", če tega ne bodo napravila prostovoljno, bo izdana odločba, z njo bo SDK podjetju naložila, koliko terjatev in družbenega kapitala mora uskladiti in seveda kako. Podjetje se temu praviloma ne bodo mogla izogniti, saj bodo morala privatizacijskemu programu dodati tudi dokaze, da so to uskladitev napravili. Podjetja pa bodo to morala napraviti ne glede na
če ne bo mogoče določiti meril bo ukrepal pravobranilec. Kaže se že, da bodo to verjetno by pass podjetja, saj bo težko izračunati, koliko družbenega premoženja je bilo oškodovanega zaradi prenosa poslovnih funkcij in uporabe blagovne znamke.
INFORMACIJE OBMOČNE GOSPODARSKE ZBORNICE KRANJ
IZVOZNIKOM V ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE
Unilaterarna shema trgovinskih preferenciatov ZDA (General ize d Svstem of Preference - GSP), ki omogoča državam uporabnicam brezcarinski izvoz v ZDA za večje število proizvodov, od 5. 7.1993 ne velja več. Predlog zakona, da se veljavnost sheme trgovinskih profesionalcev podaljša za 15 mesecev (do 30. 9. 1994), ki ga je ameriška vlada že pred časom poslala Kongresu v pričakovanju, da bo sprejet do 4. 7. 1993, ko se veljavnost obstoječega zakona isteka, bo po pričakovanjih sprejet v začetku letošnjega septembra.
To pomeni, da s 5. 7. 1993 velja normalna carina - (MFN -Most Favoured Nation) za vse blago, uvoženo v ZDA.
Navodilo, ki ga je v zvezi s tem izdala Ameriška carinska uprava, določa, da lahko ameriški uvozniki z dodatkom posebne šifre 'A" šifri carinske tarife, ter posebno prošnjo, že pri carinjenju blaga opravi vse formalnosti za avtomatično vrnitev plačane carine, v primeru da bo to določal zgoraj omenjeni zakon. Tudi v primeru, ko ameriški uvoznik ne bo opravil navedenih dodatnih operacij za avtomatično vrnitev plačane carine, bo mogoče zahtevati povrnitev carine kasneje.
Kopijo navedenega navodila Ameriške carinske uprave je možno dobiti na Območni zbornici Kranj.
»KOMBINIRANI LESNOPREDELOVALNI STROJI ►UVOZ IZ SLOVAŠKE
►ZELO UGODNECENE ,NF0RMAC|JE:
ČEŠNJICA48D ŽELEZNIKI TEL:064/67-121 FAX:064/66-153
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Cimos se pravda s kupci
Kranj, 12. julija - Koprski Cimos se ne da, čeprav je eden od njegovih kupcev že dobil tožbo na Vrhovnem sodišču, po kateri mu mora izplačati obresti na vplačano kupnino za čas od plačila do vročitve avtomobila.
Čeprav je torej koprski Cimos izgubil prvo tožbo na sodišču, takšnih primerov pa je približno dvesto, se bo očitno pravdal naprej in bodo morali kupci dosojeno odškodnino izterjati po sodni poti.
Konec junija so se namreč v Kopru sestali predstavniki vseh pooblaščenih trgovskih hiš Cimosa v Sloveniji in sodili, da njihovi kupci niso bili oškodovani, ker jim je bila za vozila zajamčena cena, vozila pa v času od vplačila kupnine do izročitve vozila realno niso izgubila vrednosti. S tem so seveda kupce, ki sodijo, da so oškodovani, napotili na pravdanje. Dodali pa so grožnjo! V primeru tožbenega zahtevka in sodnega spora s pohotnim ugovorom (načelo ekvivalence) bodo od kupcev izterjali razliko v ceni med vplačanim in izročenim vozilom ter prometni davek na razliko v ceni vozila.
Pri Zvezi potrošnikov Slovenije pravijo, naj se kupci Cimoso-vih groženj ne boje, saj nima pravne osnove, da bi lahko od kupcev izterjal omenjeno razliko v ceni in prometni davek na razliko v ceni avtomobila.
Bankomati se vse
Kranj, 12. julija - Bankomate Ljubljanske banke v Sloveniji uporablja že 156 tisoč ljudi, kar je skoraj vsak Šesti zaposleni ali upokojenec, oziroma vsako četrto gospodinjstvo.
Bankomat je že za večino imetnikov tekočih računov postal nepogrešljiv. Prihrani marsikatero pot v banko, najbolj praktičen pa je seveda takrat, ko so banke zaprte. V Sloveniji je zdaj nameščenih 96 bankomatov, do konca letošnjega leta pa jih nameravajo postaviti še trideset.
Ko razmišljate o nakupu posode ali gospodinjskih potrebščin iz stekla, keramike, plastike in drugih materialov, doz za hladilnike in zmrzovalne skrinje, bele tehnike Siemens ali Candy ali opreme za gostince...
Cenejši uvoz avtomobilov s slovenskimi deli
Kranj, 12. julija - Slovenska vlada je na petkovi seji sprejela uredbo, ki omogoča cenejši uvoz avtomobilov, ki imajo vgrajene slovenske sestavne dele. S 1. avgustom bo zanje za 7 odstotnih točk znižana carinska stopnja.
Zastopniki tujih podjetij, ki bodo iz Slovenije izvažala sestavne dele za avtomobile (seznam teh delov je priloga uredbe), bodo avtomobile lahko uvažali po znižani, 18 odstotni carinski stopnji, in sicer največ do vrednosti izvoženih sestavnih delov. Carinska stopnja za običajni uvoz avtomobilov je 25 odstotna in potemtakem gre za 7 odstotnih točk nižjo carinsko stopnjo, oziroma za 28 odstotno znižano.
Slovenska industrija avtomobilskih delov, ki se je že nekaj časa pritoževala zaradi liberalnega uvoza avtomobilov, naj bi tako lahko povečala izvoz. V tej industriji je zaposlenih 72 tisoč ljudi, v slovenskem izvozu pa ima približno 33 odstotni delež.
Slovenske sestavne dele v svoje avtomobile vgrajujejo predvsem nemški in francoski izdelovalci, deloma tudi italijanski, slovenskih sestavnih delov pa nimajo japonski in korejski avtomobili.
Se bodo torej nekateri avtomobili pocenili? Slovenska vlada je želela seveda predvsem pomagati domači industriji avtomobilskih delov, ne pa poceniti uvoz avtomobilov. Zaradi vse večje konkurence pa se bodo morda nekateri avtomobili pocenili. • M.V.
Uvoz le za 100 dolarjev
Kranj, 12. julija - Kakor je bilo moč pričakovati že nekaj časa, je vlada dovoljeni uvoz blaga brez carine znižala z 200 na 100 dolarjev.
le slabe tri mesece, izkazalo se je, da so bila opozorila nekaterih upravičena, saj so zlasti zasebni trgovci to izkoriščali. Na Gorenjskem se jim je splačalo zapeljati čez mejo, nato pa so preprodajah uvoženo blago, za katerega niso plačali carine. S pridom so to izkoriščali kro-šnjarji, ki jih je zadnje čase vse več in državi ne plačajo nikakršnih dajatev.
Poslej bodo cariniki blago v vrednosti nad 100 dolarjev oca-rinili po veljavnih carinskih stopnjah, v celotni vrednosti kupljenega blaga in ne le za znesek nad 100 dolarji. • M.V.
Uvoz blaga brez carine v vrednosti 200 dolarjev je veljal
Merkurjeva prodajalna
GLOBUS
NOVOST: gospodinjska plastika CURVER
po UGODNIH cenah
V teh dneh v 2. nadstropju:
nerjaveča posoda QUELLE 8-delna garnitura
italijanske ponve s teflonom
SAMO
15.990,00 SIT
872, 00 SIT
ročni kavni mlinčki
2.189,00 sit
termovke za hrano in pijačo
858,00 SIT
likalne deske
3.556,00 SIT
sušilniki za perilo
1.609,00 SIT
Plača direktorjev
Kranj, 12. julija - Upravni odbor Združenja Manager protestira proti novi pobudi sindikata Neodvisnost za sprejem novega zakona o plačah direktorjev v podjetjih, bankah in drugih organizacijah s pretežno družbenim kapitalom. Protestira, da bi jih obravnavali kot posebno skupino, za katero bi plače administrativno omejili z zakonom, pripravljeno pa je z delodajalci podpisati listino o urejanju plač direktorjev.
Slovenska zadružna in kmetijska banka Ljubljana je s 1. julijem spremenila obrestne mere za hranilne vloge, depozite ter žiro račune civilnopravnih in fizičnih oseb:
odstotki obrestnih mer, ki veljajo od 1. julija:
-vloge na vpogled -depoziti vezani na 20 dni
od 50.000 do 250.000 SIT
nad 250.000 SIT
-depoziti vezani na 25 dni od 50.000 do 250.000 SIT nad 250.000 SIT
-depoziti vezani od 31 do 90 dni do 100.000 SIT nad 100.000 SIT
-depoziti vezani nad 3 mesece do 100.000 SIT nad 100.000 SIT
-depoziti vezani nad 4 mesece do 100.000 SIT nad 100.000 SIT
-depoziti vezani nad 6 mesecev_ do 100.000 SIT nad 100.000 SIT
-vloge vezane nad 12 mesecev do 100.000 SIT nad 100.000 SIT
-vloge vezane nad 24 mesecev do 100.000 SIT nad 100.000 SIT
-vloge vezane nad 36 mesecev do 100.000 SIT nad 100.000 SIT
SKB se ukvarja tudi z zakupom
Kranj, 12. julija - SKB banka se je začela ukvarjati tudi z zakupom, saj sta njeno podjetje SKB Nepremičnine & Leasing d.o.o. i» avstrijsko podjetje Creditanstalt Anlagen-Finanzierung & Leasing z Dunaja ustanovila mešano podjetje CA-SKB Leasing d.o.o. Ljubljana. Lastnino novega mešanega podjetja sta si razdelila na polovici in večinskega lastnika potemtakem ni.
Podjetje se bo ukvarjalo predvsem s prodajo slovenske opreme in trajnih potrošnih dobrin v Sloveniji v obliki zakupa in imeli pri tem v odnosu do obeh lastnikov ekskluzivo. Direktor podjetja Mitja Otorepec napoveduje, da bodo prodajo slovenske opreme pospešili jeseni, ko bodo začeli poslovati prek celotne mrež« poslovanic SKB banke po Sloveniji.
Zakup je dobra rešitev pri opremjanju novih podjetij, ki za nakup opreme nimajo dovolj denarja. Zakup operne, ki ostaja last zakupodajalca vse do končnega poplačila, je najbolj varna oblika financiranja naložb v novih podjetjih. Velikokrat tudi edina možnost, ki si jo nova podjetja lahko privoščijo.
Slovensko tržišče je zelo obetavno, obrestne mera pa vztrajno padajo. V CA-SKB Leasing d.o.o. nameravajo izkoristiti podporo obeh ustanoviteljev ter s pomočjo tujih izkušenj postati eno najmočnejših zakupniških podjetij v Sloveniji. • M.V.
letna o. mera	mesečna o. mera	dnevni koef
12.10238	0.97500	0,000313042
17.10353 18.12794	1.35000 1.42500	0.000432664 0.000456537
18.12794 19.16053	1.42500 1.50000	0.000456537 0.000480393
27.50177 28.63937	2.08493 2.16562	0.000665866 0.000691369
28.63937 29.88498	2.16562 2.24562	0.000691369 0.000716638
29.28918 30.48078	2.20571 2.20538	0.000704032 0.000729186
29.88498 31.07658	2.24562 2.32496	0.000716638 0.000741676
32.26819 33.45979	2.40364 2.48167	0.000766489 0.000791080
33.45979 34.65140	2.48167 2.55907	0.000791080 0.000815453
34.65140 35.84300	2.55907 2.63584	0.000815453 0.000839612
KAM	NA		IZLET?		
i CILJ, ČAS POTOVANJA, I PRIJAVE	DATUM ODHODA	CENA	PREVOZ	GOSTINSKE STORITVE	OPIS POTOVANJA
■ GARDALAND IpMSItJUU Tel .211^022 I SKOPJA LOKA Tel.:620-960	E VSAKO S080T0	55 DEM	bus	1	OGLED ZABAVNEGA PARKA
1 AQUASNASH UGNANO ISOttrnSKRMU Tel.:211-022 1 SK0FJA LOKA Tel.:620-960	1 VSAKO SOBOTO	2.900 SIT	bus	i...................	[VODNE IGRE, j IGRANJE
					
V Merkurjevi prodajalni GLOBUS, I. nadstropje:
kompresor ABAC s priborom ter 100-delno garnituro orodja v kovčku
SAMO 55-301,00 SIT
Z Merkurjevo kartico zaupanja so vse cene še 5% nižje.
ZA GLOBINSKO IN KEMIČNO ČIŠČENJE
QPFPHV ECOLOGIC wrCCl/ I   (1000w +200w)
EDINI SESALNIK S POSEBNIM FILTROM 3-M ECOLOGIC PLUS, KI VSESANI ZRAK FILTRIRA 99,88 %, FILTER IMA CERTIFIKAT INSTITUTA ZA HIGIJENO IN EPIDEMIOLOGIJO IZ BRUSLJA.
IZREDNI POF>UST: 100 DEM
TUDI PRI NAKUPU NA OBROKE
PREDSTAVITVE IN INFORMACIJE ZA GORENJSKO: tel.064/736-493 od 8. do 10. ure In od 19. do 21. ure PREDSTAVITVE IN INFORMACIJE V LJUBLJANI: vsak dan od 9. do 13. in od 16. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v predstavništvu BENCOM d.o.o. na Tržaški 15 v LJubljani, tel.: 0617263-980. Inf. v večernih urah po tel.: 061/862-179. PREDSTAVITVE IN INFORMACIJE V KOPRU: BENCOM d.o.o., Koper, Tumova 12, fax In tel.: 066/21-515, vsak dan od 9. do 13. In od 16. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. PREDSTAVITVE IN INFORMACIJE V MARIBORU: vsako sredo, četrtek in petek od 9. do 13. in od 16. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure na lentu, Ob Bregu 4, tel.: 062/212-050.
Možnost odplačevanja celo dol leta!
)
6431127^
Strokovnjaki, nam za prihodnje dni napovedujejo spremenljivo vreme. Bo pa še nekoliko hladneje.
LUhllMC SPR€M€MD
Ker je 13. julija ob 00.49 nastopil zadnji krajec in bo 19. julija ob 13.24 mlaj. pomeni, da bo po HersrJhlovem vremenskem Ključu vreme lepo.
I
Veliki dobrodelni koncert Pod skalco v Bohinju
Najpopularnejši žrtvam vojne
Ribčev laz, 13. julija - Pojutrišnjem, v četrtek, 15. julija, v Bohinju prikujejo preko tisoč obiskovalcev, ki si bodo Pod skalco lahko ogledali Pop koncert s priznanimi slovenskimi glasbeniki in voditelji popularnih ft» Jlk V BoninJ P" 80 povabljeni tudi tisti, ki so minula leta gradili na-cert kT*' "a S Predse<,n'kom Milanom Kučanom. Izkupiček kon-rta bo namenjen družinam, ki so med vojno v Sloveniji ostale brez »»»Jih najdražjih.
Pobudo za dobrodelni koncert je dal general Janez Slapar, ki te
ni skupaj z bohinjskimi turističnimi delavci skrbi, da bo v četrtek b$e nared za veliko prireditev. "Ideja za četrtkov koncert je stara do-
ra dva meseca, nastala pa je po pogovorih s pevcem ansambla Pop ieSPt ViliJem in .Primožem Kališnikom. Ker sem Gorenjec, se mi tu        P™v' ^a    °ila na Gorenjskem in po pogovoru z nekaterimi
urističnimi delavci v Bohinju, ki so bili pripravljeni zastonj prevzeti ganizacijo koncerta, smo se lotili priprav. Ansambli in popularni veci so se radi odzvali, dobili smo sponzorje prireditve, konec ted-dntPa s,° v.BoninJ. v hotel Kompas in Bellevue, na nekaj brezplačnih tudi f ltni° P°v^'Jene družine žrtev vojne. V Bohinju pričakujemo čelu j katerimi smo minula tri leta gradili slovensko državo, na bo n$ pre- dnikom države, ves izkupiček od prodanih' vstopnic pa Sjap^menJen družinam žrtev vojne v Sloveniji," pravi general Janez
in na koncertu, ki so ga poimenovali "Pokliči me nocoj"
?na 1° Za£el P0Jut"šnjem, ob 20. uri, nastopili: Pop Design, Čude-u"? Polja, Čuki, Helena Blagne, Serbi, Saša Gerdej, Sašo Hribar, Ga-naH°m b°dba 12 GoriJ« ki 00 prireditev začela že ob 19. uri s prome-niem 01 ,oncerto.m- Vstopnice za prireditev so 200 tolarjev. Pojutriš-_i zve*-er torej vabljeni Pod skalco, saj organizatorji pravijo, da so se dogovor,!, tudi za lepo vreme ! • V.Stanovnik
PLAVA LAGUNA POREČ NUDI: POČITNICE V OBJEMU SONČNIH POREŠKIH LAGUN PO POSEBNO UGODNIH CENAH PAKETARANZMANOV
TERMIN: 17. 7. dO 24.7. 93
* HOTELI: DELFIN, ALBATROS,
pol penzion: 16 800 SIT po osebi
- polni penzion: 18.900 SIT po osebi
* HOTEL MATERADA
- pol penzion: 18.200 SIT po osebi -polni penzion: 20.300 SIT po osebi HOTEL LILA IN GALEB
- pol penzion: 14.700 SIT po osebi
■ polni penzion: 16.800 SIT po osebi
* V CENO JE VKLJUČENO:
7 pol - oziroma polnih penzionov, turistična taksa, dnevna animacija, gala večerja v okviru penziona, šola tenisa za otroke in šola tenisa za otroke in odrasle. VELIKI POPUSTI ZA OTROKE! EN OTROK V SOBI S STARŠI ZASTONJ! Cena zajamčena za vplačila dol5. 7. 93 Pri vseh poslovalnicah "A banke". INFORMACIJE: Vaša agencija ali pa Laguna Poreč, tel.: 0531/351-122, 351-822, fax: 0531/351-044
"Glas Slovenije" je gorenjski ansambel
O letošnjem Srečanju Janezev smo že pisali in takrat se je prikradla napaka. Namesto ansambla Slovenija bi morali pohvaliti uspešeno predstavitev ansambla Glas Slovenije. Zato smo se odločili, vam jih predstavimo. Pogovorili smo se s šefom ansambla in termičnim vodjem Tonetom Mačkom.
Kdo so člani vašega kvinteta in od kod prihajate?
"Harmonikar Drago Primožič je iz Tržiča, kitarist Jože Mravlja je iz Hotavelj, bas kitarist in basist Tomaž Mohorič prihaja iz Železnikov v Selški dolini. Trobentar Blaž Istenič je doma iz Medna, klarinetist Aleš Drnovšek pa iz Medvod. Pevka Nuša Fujan je iz Most pri Komendi. Sam sem priseljen škofjaločan."
Odkod ime Glas Slovenije in koliko časa že skupaj igrate? " Skupaj smo tri leta. Prej smo bili trio še brez imena in takrat nas
i'e Kompas povabil na Madžarsko na dneve slovenske kuhinje. In :ot predstavniki Slovenije smo izbrali to ime."
1. par:
2. par:
3. par:
4. par:
5. par:
1. Almoust unreal - Roxette
2. Cose dela vita - Eros Ramazzotti
1. In these arms - Bon Jovi
2. Two princes - Spin Doctors
1. Mr. Vain - Culture beat
2. VVhat is love - Haddaway
1.1 Can't help falling in love - UB 40 2. Tribal dance - 2 unlimited
1. Oh Carol - Gamsi
2. Pokliči me nocoj - Pop Design
6. par: 1. Dan potem - California
2. Jaz potrebujem več - Monroe
7. par: 1. Ročk around the clock - BiH Halev
2. The great pretender - The Platters
8. par: 1. VVonderful VVorld - Sam Cooke
2. Onlv the lonelv - Rov Orbison
Živjol
Kot ste verjetno opazili, je danes lestvica malo drugačna. O.K., to sploh ni podobno lestvici. To je 16 predlogov za tržiški hit, ki ga boste izbrali vi, dragi poslušalci.
Kako bo vse skupaj potekalo, vam bom natančneje razložil v četrtek, zato sedaj samo na kratko. Vse skupaj je zelo enostavno. V vsakem paru tekmujeta dve skladbici in morali se boste odločiti za eno in zanjo glasovati. To boste storili tako, da boste poklicali tel. številko Radia Tržič 53-383 in preprosto dali glas skladbi, ki vam je v določenem paru bolj všeč. In ko bo skladbica dobila določeno število gla sov, se bo uvrstila v četrtfinale, kjer se bo zgodbica ponovila in to vse, dokler ne bomo prišli do finala, v katerem bomo izmed dveh skladbic izžrebali eno in ta bo tržiški hit.
Verjetno izgleda ta zadeva totalno zakomplicirana, vendar videz vara. V to ste lahko prepričani. Do četrtka, ko se slišimo, prav lep pozdrav.
Nagrado dobi Urška Kolar, C. na Brdo 47.
Janez
Na katerih festivalih narodnozabavne glasbe ste se ie predstavili in kje vse igrate?
"Najbolj odmeven je bil lanski Ptujski festival, kjer smo osvojili srebrnega Orfeja. Potem smo bili lani pri slovenskih izseljencih v severni Franciji. Tudi letos smo se želeli predstaviti v Števerjanu, vendar smo bili zaradi bolezni v ansamblu le opazovalci. Vsako leto prvo nedeljo v avgustu igramo v Ožboltu. Enkrat ali dvakrat na leto zaigramo v Centru slepih v Skofja Loki. Tudi letos bomo odšli v Ptuj, še prej pa imamo nekaj nastopov v Šmarjeških Toplicah. Drugače pa večinoma igramo na veselicah, ohcetih, na kmečkih domačijah ali za zaprte družbe."
Komu je torej namenjena vaša glasba? Imate vzornika? "To je glasba za preproste ljudi srednjih let. Največ prireditev imamo prav v hribih na kmečkem turizmu ali v planinskih postojankah.
Glasbo nam piše klarinetist Aleš, besedila pa Ivan Sivec. Zaenkrat imamo svoji dve polki in dva valčka. Drugače pa so polovica našega repertoarja Avseniki in Alpski kvintet."
Koliko računate uro igranja na prireditveh?
"Fiksne cene nimamo. Ponavadi se dogovorimo z organizatorjem za sprejemljiv znesek. Okrog 750 nemških mark ne glede na čas igranja. Na koncu je vedno prekratko in najbolj prijetno."
METKA ZABRET
Tržiški hit bo: .....
Tuj predlog:........
Domač predlog: . Starinski predlog Naslov:...............
VSAk poUlNI pETEk NA RADIU ZIRI
IZ ŽIVLJENJA KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Gorenjski glas in Radio Žiri bosta poskrbela za sproščene počitniške in vroče poletne dni. V okviru oddaj "Iz življenja krajevnih skupnosti",
ki bodo na sporedu vsak petek v juliju, avgustu in nekaj tudi v septembru na frekvencah Radia Žiri, bomo v petek, 16. julija,na obisku
v KS Javorje. Kako tam živijo, kaj vse pogrešajo in s čim vse se lahko ponašajo, bomo izvedeli ob klepetu z vaščani, predsednik KS, v oddaji pa se bodo predstavili tudi obrtniki, ki so za poslušalce pripravili lepe nagrade.
_____ ______ „ Voditeljica oddaje Mija Damjan in Jože Drabik, Radio Žiri in
Vedno bolj mi kroži po glavi tisti moj sosed, ki je pred prvimi demokratičnimi volitvami na vprašanje: » Koga boš pa ti volil, Janez? « prostodušno razlagal naokoli:
»Komuniste, koga pa! Ti so zase že dovolj pokradli! Vsi, ki bodo na novo prišli, bodo pa na novo še več hoteli! «
Bognedaj, da bi v tistih trenutkih človek napisal, kaj razlaga moj sosed Janez, ki ni bil nikoli v partiji! Verjeli smo v dobrotljivo demokracijo, ki bo kar sama po sebi napravila stvari lepe, koristne in blagodatne, Janeza, kije iz zgornjega prepričanja res volil komuniste, pa vznejevoljno preslišali.
Danes se nam ta kavelj na široko reži izza svojih brčic!
»No • kaj sem pa jest d'jal, a! Kradejo kot srake - vsi po vrsti! «
Njegove ugotovitve so res površne in pavšalne, saj vsi pa res ne kradejo kot srake! Nekateri ne morejo, drugi ne znajo, je pa kar močna količina tistih, ki morejo in tudi hudima-no dobro znajo. Ni treba po nobenega mojega soseda Janeza, da ne bi vedeli, da prerazdelitev družbenega bogastva v znatni meri nekontrolirano in mogoče tudi povsem zakonito odteka v hlačne žepe lokalnih in republiških mogotcev - vseh branž in pasem.
Mogočna privatizacijska resolucija, kije zajela te kraje, je
že zlezla iz nebogljenih pleničk, ko se je sem in tja » razporedilo « nekaj družbenega denarja v zasebne menedžer-ske firme. Kakšni pionirčki so bili tisti, ki so začeli z oddajanjem družbenih lokalov v zasebne roke! Zdaj gre že za veli-
znanega problema, kako sam sebi postaneš stari oče. S primernima porokama to gre!
Iz Ljubljane prihajajo govorice, da so v prestolnici na tak ali podoben način že dobili nekaj velikih bogatešev. Mati država pa nič! Mati država kot
TEMA TEDNA
SAM SEBI: STARI OČE
ftjrafeacfa piifmje prem kapitala iz Me ne lastne tirmo aH kot pavi pronicljivi ekonomist J. Mencinger: gre za reševanje znanega problema, kako m sebi postaneš stari oče. $ primernima poroksam to grel Lokaklne
volitve so pred vrati in tomvnebikanMrati tisti lokalni veljaki, ki so že petkrat postali sami sebi stan' očetje?
ko večje zamahe, veliko večje mahinacije in transakcije kapitala, ki res nekaj pomenijo in dolgoročno ustvarjajo velike kapitaliste. Princip je enak kot pri korajžnih pionirjih divje privatizacije: podjetje ustanovi kapitalsko družbo, nanjo prenese ogromna sredstva in obenem postane lastnik te družbe. Kot pravi pronicljivi ekonomist J. Mencinger: gre za reševanje
da se ie dolgo dolgo potihem strinja, da se to dogaja!
Dogaja pa se ne le v Ljubljani, ampak izdatno tudi v provinci! Tam je sicer pričakovati malo manj bogate lokalne kapitaliste, a nič ne de. S primernimi porokami lahko postanejo ne le enkrat, ampak desetkrat sami sebi stari očetje-___
Upamo si predvidevati: na lokalni ravni jih bo po nekaj deset, kijih boste tedaj, ko boste osveščeni in ko boste milo prosili za kakšno mesto čistilke v njihovi vsemogočni firmi ali firmah, začudeno prepoznali. Tedaj se ne trkajte po glavi: madonca, saj ni res! Seveda je res in seveda bo še kako krvavo res, da oni zdaj delajo kot mravljice na projektih: kako čimprej in čimvečkrat postanem sam sebi stari oče!
Človeku kar zagomazi po hrbtu, ko čuje, kako vse se denar vrti in prevrača in ko kot naivnež potegne nekaj nitk, je jasno: peljemo se v smer, ko bodo nekateri lahko s tistim, ki je res kaj vredno, lepo komandirali!
Pa smo spet pri mojem sosedu Janezu, kajti baje se bližajo lokalne volitve! Janez bo spet razvil kakšno svojo teorijo, ki pač ne bo daleč od osnovne poante: volite tistega, ki kaj ima! Zato ne bi bilo za odmet, da gospodje, bodoči lokalni kapitalisti, kar korajžno kandidirajo. Navsezadnje je vsak drobi-žek, ki še kapne iz vsemogočne Ljubljane na lokalno raven, dobrodošla subvencija, ko bodo v morebitnih finančnih te žavah.
Imejmo bogate lokalne veljake, kaj bi s strankarstvom! Bo komanda bolj učinkovita, demokracija pa je itak že od-plenkala za tri vode in tri go re!% D.Sedej
Gostilna
BLEGOŠ
Ljubica Urh Javorje 5 tel. 064/65-087
JERNEJ VODMK- ANDREJON
Gorenja Zetina, 64229 Poljane, tel. 064/65-174 _. -y^!J0 o^jj^rttli vj^if*:>
Trgovina matejaaZbe
"MAK"
tj? O  PODMLACAN 64227 seica
TURIZEM NA KMETIJI tel 064/65 089
BOŽNAR d.o.o. Er \
odkup hlodovino in prodajo Poljane nad Škofjo Loko gropo obdelanego feso       tel. 064/65-006 \
PAVEL D^IlEN^TAVČA^
Četena rove« 2,64223 Poljane, tel.064/65-024
Turistično hotelsko ALPETOUR  |°ko^Loka, Titov trg 4b
Ki Četena ravan 7,6422$ Poljane
Ti teimm*m
Boaračj zd__wr3k mom mom mom
RMAN Bela bluza
Proti notranjim krvavitvam in vnetjem
Pravijo mu še jezičec, kaček, korocvet, krvavnik, oškerc, raja, ruja, skorocel, škarucelj, škoreča, škrebec, šrkot, škrotovec. Rman je trajnica s plazečo korenino. Cvete od junija do oktobra, nabiramo pa zel irr cvetove.
Učinkovine navadnega rmana so tako raznolike, da je glavni učinek te zdravilne rastline težko označiti. Poleg tega posamezne sestavine niso enovite. Razlikujejo se glede na rastišče in>čas nabiranja. Zel in cvetove, ki jih nabiramo od junija do septembra, sušimo v senci. Iz droge pripravljamo odličen čaj. Na dan ga popijemo tri skodelice. Pripravljamo ga tako, da dve čajni žlički droge prelijemo s skodelico vroče vode. Čaj pospešuje delovanje ledvic, ustavlja notranje in zunanje krvavitve želodca, črevesja, pljuč, ledvic, maternice, mehurja in sečevoda. Z dvojnim odmerkom droge pripravljamo dodatek kopelim, ki poživljajo ledvice in z zunanje strani ustavljajo notranje krvavitve. Rmanove sedežne kopeli so pomembne predvsem za ženske in dekleta, ki imajo težave v spodnjem delu trebuha, krče in neredno menstruacijo. Kopeli moramo povezati s pitjem čaja. Gornje smo vzeli iz knjige NARAVNI ZDRAVNIK - zdravje iz zdravilnih rastlin, ki je pred kratkim izšla pri SLOVENSKI KNJIGI.
to aiESEe na vrcm
Setveni koledar
13., 14. in 15. julija nabiramo zdravilne rastline - najbolj primeren čas je za tiste, pri katerih so zdravilni učinki v koreninah. 16. in 17. julija rahljamo, plevemo in škropimo z rastlinskimi škropivi, pobiramo kumare za vlaganje in nabiramo zdravilne rastline. 18. julija zalivamo vrt, 19. julija zalivamo, ne sejemo in ne sadimo. 20. in 21. julija nabiramo zdravilne rastline. 22. in 23. julija sejemo dvoletnice (mangold, krebulji-co, zeleni radič in motovileč), 24. in 25. julija zalivamo vrt. 26., 27. in 28. julija sejemo listnate vrtnine in zalivamo vrt.
Kosimo travo, če želimo njeno hitro rast. Prazne grede poseje-mo z gorčico, ovsem ali grašico za zeleno gnojenje. Lahko po-sejemo še endivijo, kolerabo in brstični ohrovt, glavnato solato
in repo. 29., 30. in 31. julija obrezujemo drevje in nabiramo zdravilne rastline. 1. avgusta še vedno obrezujemo drevje, če smo se odloČili za poletno obrezovanje drevja, cepimo vrtnice in sadno drevje (okulira-mo). 2. avgusta ne sejemo in ne sadimo. 3. in 4. avgusta škropimo, plevemo, rahljamo, uničujemo škodljivce in še vedno pridno nabiramo zdravilne rastline. 5. in 6. avgusta zalivamo vrt in obrezujemo drevje. 7., 8. in 9. avgusta že kopljemo zgodnji krompir, populimo čebulo in česen, pobiramo pridelek in semena ter nabiramo zdravilne rastline. 10 in 11. avgusta pognojimo sadnemu drevju z lesnim pepelom, da bo bolje prezimilo. Hkrati tudi plevemo in rahljamo vrt in škropimo z rastlinskimi škropivi.
Vedno je aktualna. Naj vam posredujemo idejo, ko ena bluza odvrne za dve, ima dva obraza, kot pravijo. Če si sešijemo bluzo z navadnim "V" izrezom in dolgimi rokavi - material naj bo tanj-še platno - ki jo bomo nosili čez dan, ji za večer, za praznične priložnosti enostavno "priheftamo" bogat ovratnik iz velikih lističev ali "zajčjih ušes" iz belega organdija ali kakšnega podobnega materiala. K obem bluzam se bodo lepo podale zanimive belo-čr-no vzorčaste hlače v jeans stilu. Ne pozabimo tudi na primeren nakit. Zlato (ali "zlato") se modelu najbolj poda.
posKas.mo še _je
Za mozoljasto kožo
200 g listov svežega zelja namočimo v hladno vodo, jih pustimo v njej 5 ur, potem jih dobro operemo, dodamo pol litra vode in malo soli. Kuhamo 2 uri na šibkem ognju, potem pa pustimo, da se ohladi in izločimo liste, ki jih lahko uporabimo za masko. V vodno raztopino namočimo gazo in si z njo masiramo mozoljastc dele obraza.
PRIPRAVIMO SE NA ZIMO
Malinovec
Prebrane in čiste maline zmečkamo z leseno gobo ali lesenim tolkalom, ki ga uporabljamo le za sadje. Primešamo nekaj žlic sladkorja, da maline bolj izločajo sok, obdrži pa se tudi več arome. S prtom pokrito pustimo čez noč na hladnem. Sok odcedimo skozi platnen prtič. Na vsak liter soka odmerimo 1 do 1 1/4 kg sladkorja. Zmešamo s sokom in segrevamo, da zavre. Vre naj le 3 do 5 minut, nato nalijemo v pomite in ogrete steklenice. Nalivamo do roba. Takoj pokrijemo s prekuhano gumeno kapico. Zapiramo lahko tudi s plutovinasti-mi zamaški, v tem primeru steklenic ne napolnimo do vrha. Zaprte tudi takoj obrnemo. Ohlajene steklenice, zaprte s pluto, zalijemo ob vratu s parafinom. Steklenice do čistega obrišemo, prilepimo nalepko s podatki in shranimo v hladni ter temni shrambi.
Enako lahko pripravljamo tudi bezgovec in borovničevec. Slabe jagode izločimo, pri bezgu jih osmukamo s kobulov. Bezgove jagode predelujemo le, dokler so sočne; nekoliko uvele in prezrele izločijo malo soka.
Ribezov sirup
Vsebuje veliko vitaminov in je osvežujoč. Jagode posmukamo z grozdičev, slabe in nezrele izločimo. Damo v kozico. Kuhamo, da jagode počijo. Na 2 do 3 kg jagod prilijemo 2 do 3 dl vode, na vsak liter soka odmerimo 1 do 1 1/2 kg sladkorja. Jagodam v kozici dodamo le nekaj žlic sladkorja, odstavimo, ohladimo in pustimo pokrito čez noč. Sladkor pospeši izločanje soka. Skozi platnen prtič odcedimo sok in mu primešamo sladkor. Vre naj le nekaj minut. Nato ga nalijemo v steklenice kot malinovec.
Borovničev sok s kislino
3 kg borovnic, 1 1/2 do 2 I vode, 4 do 5 dag vinske ali citronske kisline, 3 kg sladkorja
Borovnice pripravimo enako kot za malinovec. Prilijemo jim prekuhano in ohlajeno vodo, v kateri smo raztopili izbrano kislino. Pokrijemo s prtom in postavimo na hladno za 48 ur. Sok precedimo skozi platneno krpo. Primešamo mu sladkor in mešamo, da se stopi. Sok nato nalijemo v skrbno pomite steklenice. Nalivamo malo pod rob. Zapremo le s krpico. Sok kmalu začne vreti, čez nekaj dni se umiri. Tedaj ga zapremo s plutovinastimi zamaški ali gumenimi kapicami. Porabimo kmalu. Tako lahko naredimo tudi sok iz drugega jagodičja • jagod, ribeza, malin, robidnic.
Blitva na dalmatinski način
750 g blitve, sol, 1/2 dl olivnega olja, 1 strok česna, sveža bazilika, sok 1 limone
Blitvo skuhamo v slanem kropu, jo odcedimo in naložimo v ogreto skledo. Zabelimo jo z olivnim oljem, potresemo z nase-kljanim česnom in baziliko ter pokapamo z limoninim sokom.
Iz glasila OŠ Železniki''Naše poti"
Počitnice na Pokljuki
Sreda
Ko smo prišli na Pokljuko, smo že takoj morali delati. Prvi dan je naša skupina šla nabirati rože. Našli smo veliko vrst rož. Med njimi smo nabirali tudi trave, ki so bile različne.
Četrtek
Ta dan smo imeli lep pohod v neznano. Šli smo tudi na orientacijski pohod. Vse je bilo zelo lepo. A najlepše je bilo, ko sem se zaljubil v Tjašo.
Petek
Spet smo se odpravili na orientacijski pohod. Raziskovali smo zaklade po roza in modrih puščicah. Roza puščice so pomenile, v katero smer gremo, modre pa, da je nekje skrita ovojnica ali naloga. Raziskovali smo sonce.
Sobota
V soboto smo delali veternice in veselo raziskovali prst. Na ta dan so prišli vsi: mamice, očetje, sem in tja tudi babice in dedki. Imeli smo se zelo lepo.
Aljaž Rogelj, 2.b
Vsi otroci z OŠ Simon Jenko - Podružnica Primskovo, ki so se udeležili raziskovalnega tabora na Pokljuki, se skupaj s svojimi tovari-šicami zahvaljujejo vsem sponzorjem (bilo jih je kar 17), ki so jim tabor omogočili.
Katero to čudo na steni visi...
Katero to Čudo na steni visi? Vedno nam kaže mesece, dni, vsako leto novo visi, vsem nam lepo se zdi. Dvanajskrat v letu se preobleče: januarja s kapo je pokrit in s šalom zavit, februarja smešen je na maškaradi, marca zvončke in trobentice nabira na livadi, a že aprila z dežjem in vetrom se gre lovit. Maja komaj čaka sončnih dni, junija šolski zvonec ga razveseli. Julija z otroki na počitnicah uživa, avgusta s planinci v hribe se podaja in septembra šolsko torbo z žalostjo pripravlja. Oktobra v sadovnjaku rad pomaga, novembra v zimsko spanje zajadra, decembra s praznovanji novo obleko čaka.
Sedaj vemo vsi, katero čudo na steni visi, saj koledar ga kličemo vsi. Ante Pegam, 3.b
Radi bi videli, da bi bili učitelji:
- manj strogi, manj kontrolnih nalog, da ne bi bilo vse tako hudo,
- da bi bili bolj prijazni, da bi dobro razlagali, ne bi bili preveč strogi,
- manj naloge, bolj razumevajoči, prijazni, bi nas manj nadzorovali, pustili več zabave pri pouku,
- da bi bili tako, kot so sedaj,
- da bi se vsaj en dan v mesecu veselili!
Recept za učenje matematike!
Priporočamo začetnikom, pa tudi že bolj izurjenim (m)učencem!
SESTAVINE:
- ščep potrpljenja
- 20 dag popisanega papirja (zvezek)
- 1250 g možganov (obezna kontrola priključitve)
- 5 dag pribora za pisanje
- nekaj računalniškega papirja za preizkuse (če ga slučajno nimate, je na razprodaji pri g.Primožu Šmidu)
- 10 dag vate za ušesa
Že vnaprej rezerviraj sobo, prižgi luč, zakleni vrata in ključ vrzi skozi okno. Potem se počasi in previdno približaj pisalni mizi in se polagoma spusti na stol (da ne bi prišlo do stresa). Potem še bolj previdno odpri knjigo - to poskusi VSAJ ENKRAT storiti brez odpora! Zatlači vato v ušesa (vsaj 5 dag v vsako uho). Na levo stran položi košček papirja, na desno pa računalnik (da slučajno ne bi porabil preveč papirja, ker je drag). Potem ponavljaj, piši, izpisuj, računaj in če se le da, pokliči starejšega brata, da naredi matematično nalogo namesto tebe. In kar je glavno - zabavaj se. Ko končaš, pokliči mamo, naj pride odpret. Takoj, ko si prost, pojdi na kratek sprehod in se potrudi, da boš pozabil vse, kar si se naučil.
Petra Pohar in Janja Pegam
Hvala in hura!
Počitnice imenitnice so tu, a spomini na šolo so še sveži. Zadnje dni pred šolo v naravi smo učenci iz Bukovice doživeli lep končni izlet na Vršič s prevalom na Primorsko. Mnogo lepot smo si vtisnili v spomin seveda ob dobri volji, ki smo jo pa nesli s seboj.
Prav vsi učenci na naši podružnični šoli smo se dolžni zahvaliti prijaznemu šoferju iz Železnikov, pa seveda podjetju Jeles z delavci, ki nam že več let omogoča tako bogate izlete.
Težko je dobiti koga, ki bi bil pripravljen financirati vsem učencem vsako leto končni izlet. To zmore Jeles iz Ševelj. Zato še enkrat hvala.
učenci in učitelji iz Bukovice
Filmska nagradna uganka
Hacker, to v dobesednem prevodu pomeni špicelj. Pravilni, nekoliko širši odgovor pa je tudi računalnikar. Pred štirinajstimi dnevi smo vas spraševali, kako bi poslovenili angleški izraz hacker in izmed prispelih dopisnic smo izžrebali dve. Prvo je poslala Ines Trškan, Cesta Jaka Platiše 3, Kranj, drugo pa Janez Križnar, Novi svet 8, Škofja Loka. Obema iskrene čestitke, vstopnice za katerokoli kino predstavo, ki jih podarja Kino podjetje Kranj, pa vama pošljemo po pošti.
Jutri, 14.julija, bo v letnem kinu Stari Mayr, ob 22.uri prvič igral film "Gremo naprej". To je že tretji del priljubljenih Ni-nja želv, želvakov, ki so v enem zamahu osvojili tako otroke kot odrasle po celem svetu. Kratka vsebina filma: Leonardo, Raphael, Donatello in Michelangelo jo tokrat v spremstvu svoje zveste prijateljice novinarke April mahnejo skozi čas, tako da potem sredi 17.stoletja pristanejo na Japonskem. Tam se prelevijo v pogumne samuraje, vzamejo usodo Japonske v svoje želvje tace, spopad med dvema vladarskima dinastijama pa speljejo v pravo smer. Tretji del popularne serije prinaša vse tisto, s čimer sta zaslovela prva dva dela - štiri kung-fu želve, številne dobro koreografirane glasbene točke, smešne preobrate, komično akcijo in značilni želvji humor. V filmu se je zbrala stara ekipa, tako da lahko pričakujete preizkušeno formulo, ki je do sedaj že dvakrat silovito vžgala.
Nagradno vprašanje bo tokrat malce lažje kot zadnjič. Tudi mi vam privoščimo čim bolj sproščene počitnice. Torej: Koliko priljubljenih želvakov nastopa v filmu "Gremo naprej"? Odgovore pošljite do petka, 23.julija, na naslov: Uredništvo Gorenjskega glasa, Zoisova 1, 64000 Kranj.
SREDA, 14. julija 1993
13. 13 17
18.1
10.56 Legende sveta, igrani film 11—0 Videošpon 12.00 Iz življenja za življenje: Da ne bi bolelo
1—30 Na poti z dr. Stinglom, nemška dokumentarna serija 00 Poročila ■06 Poslovna borza '•06 Michelangelova pomlad, nadaljevanka 00 TV dnevnik 1 18.10 Svet poroča 18.46 Analitična mehanika, ameriška izobraževalna serija 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19« Šport 20-10 Žarišče
20.36 Film tedna: Vetru navkljub,
ameriško-luksemburški film 22.16 TV dnevnik 3, Vreme 22-39 šport
22.46 Sova;  V  Športnem duhu, ameriška nanizanka Tajna organizacija, ameriška nanizanka
SLOVENIJA 1
V ŠPORTNEM DUHU
Bobbv odpotuje v Cincinatti, da bi naredil pogovor s tamkajšnjim basebalskim moštvom Malce je razočaran, ker Gavle noče z njim, da bi spoznala njegove prijatelje. Ko se Bobv iz Cincinattija v živo oglasi v njuno Športno oddajo, pa pripravi veliko presenečenje, ko jo pred milijonskim avditorijem vpraSa, ali bi se hotela poročiti z njim.
Magija in moda 16.60 Omizje i/OOSova ponovitev 18.30OtroSki program; Živ žav 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.10 Športna [»reda 21.06 Mokri izleti, izobraževalna oddaja 21 JO Tisti čas, koncert poezije
ČETRTEK, 15. julija 1993
PETEK, 16. julija 1993
7.55 Dobro jutro, HrvaSka/Silas/ Ovidij 8.10 Poročila 8.16 Slika na sliko 9.00 Silas 9.25 Ovidij 10.00 Poročila 10.06 TV Sola 11.00 Doseči nebo, 8. del 12.00 Točno opoldne/ Poročila/Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.00 Monofon 13.30 Zgodbe iz Monticella 14.00 Poročila 14.06 Letni program: Cosbvjevi, ameriška humoristična nanizanka 14.36 Dragi John, ameriSka humoristična nanizanka 16.06 Berlinska
?ospa ponovitev nadaljevanke 6.00 Poročila 16.10 Tom in Jerry kot otroka, risana nanizanka 14U» Afternoon report, program za urv profor 16.46 Pod senčnikom 1806 »*oi« kniiga o diungli, poljudnoznanstvena serija 18.30 Loto 18.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Sofija, danski barvni film 22.40 V obnovi HrvaŠke 22.36 Dnevnik 23.46 Slika na sliko 0.30 Poročila v nemščini 0.35 Poročila 0.46 Sanje brez meja
Ti HRVAŠKA 2
17.06 Zgodbe iz Monticella 17.30 Luč svetlobe, ameriSka nanizanka 18.16 Dotakni se neba 19.30 Dnevnik 20.06 Sitting Pretty, angleSka nanizanka 20.30 Berlinska gospa, nadaljevanka 21.46 National geo-Oraphic, dokumentarna oddaja, zadnji del 22.15 Sestre, ameriSka nadaljevanka 23.06 Melodije hrvaškega Jadrana 066 Horoskop
REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA RADOVLJICA, IZVRŠNI SVET KOMISIJA ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV
N» podlagi 6. in 8. člena Pravilnika o oddajanju in prodaji Poslovnih prostorov občine Radovljica
RAZPISUJEMO JAVNI NATEČAJ ZA ZBIRANJE PONUDB
*a oddajo v najem poslovnega prostora na Cankarjevi 60 v Radovljici, v skupni površini 77 m2. Poslovni prostori so Primerni za trgovsko, pisarniško ali mirno storitveno dejavnost. Poslovni prostori se oddajajo v najem za nedoločen čas, izhodiščna cena za najem m2 površine znaša 15 DEM. pisne ponudbe pošljite priporočeno po pošti na OBČINO RADOVLJICA, KOMISIJA ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV, Gorenjska 19, s pripisom ZA RAZPIS najkasneje v roku 8 dni od dneva objave.
9.00 A Shop 9.15 MCM 10.00 Ma-cneil in Lehrer komentirata 11.00 Kekčeve ukane, ponovitev filma 12.30 A Shop 12.45 MCM 17.46 Drugačen svet 18.30 A Shop 18.46 Male živali 19.06 A shop 19.20 MCM 20.10 Poročila 20.30 Elizije -Hare KriSna, 3. del 21.00 Med dvema ognjema 22.00 Ročk starine 22.30 5 minut za kulturo 22.36 Poročila 22.66 Drugačen svet 23.56 A shop 0.10 MCM
9.00 Cas v sliki 9.06 Zahodno od Santa Feja 9.30 Itaje in figovceva tolpa, ponovitev 10.30 Angel smrti, ameriški film 12.00 Kraljestvo narava 12.10 Reportaža iz tujine 13.00 čas v sliki 13.10 Dr. Doogie Hovvser 13.35 VValtonovi 1420 Pod gusar sko zastavo, ameriški pustolovski film 16.66 Stan in Olio 16.00 Jaz in ti 16.30 Kapitan Smodnik na Črnem merjascu 16.36 Ramona 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.06 Mi 18.30 Umor je napisala 1922 Znanost 19.30 Čas v sliki/ Vreme 20.00 šport 20.15 Hiša treh deklet, avstrijski film 21.66 Pogledi od strani 22.06 Tekmeca 22.66 Filmski forum 23.40 Afriška tragedija, švedsko-zambijsko britanski film 120 Kje živi Jennv, ponovitev ameriškega filma 266 Poročila/1000 mojstrovin
8.30 Vremenska panorama 116.50
Tisoč mojstrovin 15.00 šport: Tenis ženske: Citroen cup, iz Kitzbuhela 17.00 Poklicno izobraževanje 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Gozdna kmetija 18.30 To ni mogoče 19.00 Regionalna poročila 19.30 čas v sliki/ Vreme 20.00 Kultura 20.15 Dvoboj 22.00 čas v sliki 2230 Šport 0.00 Round Midnight: Barbara Dennerli-ef 0.40 Poročila/1000 mojstrovin
10.36 Zgodbe iz školjke
11.30 20   mednarodni mladinski
pevski festival Celje 93 12.00 Analitična mehanika 12.30 Domači ansambli: Ansambel
Marela 13.00 Poročila
16.40 Pro et contra, ponovitev 17.30 Otroški  program: Snorčki,
ameriška risana nanizanka 18.00 TV dnevnik
18.10 Kronika, kanadska dokumentarna serija 18.50 Že veste 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.10 Žarišče
20.40 Gozdarska   hiša Falkenau,
nemška nanizanka, 4/13 21 JO Tednik
22.15 TV dnevnik 3, Vreme 22.39 šport
22.50 Sova: Novopečeni princ z Bel-Aira, 3. epizoda ameriške nanizanke; Tajna organizacija, ameriška nanizanka
1620 Vetru navkljub, ponovitev filma 18.00 Sova, ponovitev 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 šport 20.00 Poslovna borza 20.10 Vršiček ledene gore, dokumentarna oddaja 20.40 Dokumentarec meseca: Salam Aleikum - mir s teboj 2120 Umetniški večer; Ob stoletnici roj stva Miroslava Krleže 22.46 Znanost in resnica, angleška dokumentarna oddaja
1200 - Napoved programa -1215 EPP - 1230 - Morda ste preslišali 13.00 - Danes do 13.00 -13.40 - Naš zgodovinski spomin - 14.30 - Devizni tečaj - 14.40 - Minute za invalide - 16.00 • Dogodki danes, jutri -15.30 - Prenos dnevno-informati-vne oddaje RA Slovenija - 16.00 -Napoved programa -17.00 - Obvestila - športni utrinki - 17.16 - Lestvica 5 + 5 19.00 - Odpoved programa -
[
KINO
KANALA
SRCE, TELO IN DUŠA
ameriški barvni film; Mlado dekle se zaljubi v fanta, ki je član satanistične sekte. Ko gre z njim na eno od seans, spozna, da se gredo v sekti krvave igre. Prestrašeno dekle se poveže s policajem in skupaj poskušata preprečiti umore. Toda satanisti se branijo s črno magijo.
14. julija
8.00 Poročila 8.16 Slika na sliko 9.00 Zgodbe z dveh strani; Cobije va črta 10.00 Poročila 10.06 TV Šola 11.00 Doseči nebo, 9. del 12.00 Točno opoldne/Poročila/Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 1206 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 12.50 Risanka 13.00 Monofon 13.36 Zgodbe iz Monticella 14.00 Poročila 14.06 Cosbyjevi, ameriška humoristična nanizanka 14.35 Dragi John, ameriška humoristična nanizanka 15.06 Berlinska gospa, ponovitev 16.00 Poročila 16.10 Morski vragi, novozelandska nadaljevanka 16.36 Afternoon report 16.46 Pod senčnikom 18.00 Poročila 18.06 Znanstveno ozračje 18.36 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.06 V iskanju... 20.50 Ob večerih z vami 21.36 Ekran brez okvirja 22.35 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.46 Poročila v angleščini 23.60 Poročila 0.00 Sanje brez meja
9.00 Jutranji program; Cas v sliki 9.06 Zahodno od Santa Feja 9.30 Zemlja in ljudje 10.00 Slika Asvtrije 110.30 Polnočni poljub, ponovitev 1206 Glasbena skrinja 12.16 Teleskop 13.00 Čas v sliki 13.10 Doogie Hovvser 13.36 VValtonovi 1420 Človek živi samo enkrat, nemška komedija 15.35 Živalski raji 10.00 Jaz in ti 1625 Summertime 16.35 Ramona 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.06 Mi 18,30 Umor je napisala 1922 Znanost 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.15 Ladja sanj 2120 Ambo terno 21.30 Pogledi od strani 21.40 Hunter 2220 Devet tednov in pol, ameriški film 0.16 čas v sliki 0.16 Sedmi pečat, švedski film 1.50 Tisto, ponovitev
TV AVSTRIJA 2
8.00 Vremenska panorama 14.50 1000 mojstrovin 16.00 Šport, Tenis, Austrian Open (ž), iz Kitzbuhela 17.10 Elize, 4. del 18.00 Gozdna kmetija, 9. del 18.30 Gaudimix show 19.00 Regionalni program 19.30 čas v sliki/šport 20.00 Kultura 20.16 Domače reportaže 21.00 Trailer 21.30 Pozor, kultura 2230 Pred časom številnih jezikov 23.16 Nočni studio 0.15 Hallo Avstrija, Hello Vienna 0.45 Poročila
17.06 Zgodbe iz Monticella 17.30 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 18.16 Dotakni se neba 19.30 TV dnevnik 20.06 Jeeves and VVooster, humoristična nanizanka 21.06 Miss Hrvaške za miss sveta, reportaža 22.10 Brazilska trilogija, dokumentarna serija 23.00 Melodije hrvaškega Jadrana 060 Metalmanija 1.36 Horoskop
9.00 A Shop 9.16 MCM 10.00 Ma-cNeil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini 11.00 Med dvema ognjema, ponovitev 12.00 Helena, ponovitev 12.40 A Shop 17.46 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 18.30 A Shop 18.46 Ročk starine 19.16 Kulinarični kotiček 19.40 MCM 20.00 Risanka 20.06 Dnevno informativni program 20.30 Srce, telo in duša, ameriški barvni film 2166 Dance session, oddaja o plesu 22.35 5 minut za kulturo 22.40 Poročila 23.00 Drugačen svet 23.35 A Shop 23.50 MCM
NAGRADNA IGRA 50 vstopnic za ogled soteske VINTGAR
Petdesetim izmed tistih, ki nam boste na dopisnici poslali pravilen odgovor na vprašanje: KATERO OBLETNICO
TURISTIČNIH OGLEDOV BLEJSKEGA VINTGARJA BODO OBELEŽILI 31.JULIJA LETOS?, bo TD Gorje namenilo brezplačno vstopnico za obisk soteske Vintgar. Odgovore sprejemamo do 26julija na naslov: GORENJSKI GLAS (Vintgar), 64000 Kranj, Zoisova 1.
10.06 Legende   sveta: Praprotni
cvet (Poljska) 10.30 Henrik VIII. in njegovih šest
žena, angleški film 12.30 Že veste 13.00 Poročila
13.06 Poslovna borza, ponovitev 13.16 Umetniški večer, ponovitev 14.40 Dokumentarec meseca, ponovitev 16.35 Osmi dan, ponovitev 1725 Zmigaj se, športna oddaja za
mlade 17.00 TV Dnevnik 18.10 Vršiček ledene gore, dokumentarna oddaja 18.35 Znanje za znanje, učite se z
nami 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 šport 20.10 Forum
20.30 Brevvsterjevi milijoni, ameriški film 22.16 TV dnevnik. Vreme 22.39 šport
22.45 Sova;   Tajna organizacija, ameriška nanizanka; Ciklus filmov C. Chabrola: Ženska   zadeva, francoski film
T¥ SLOVENIJA 2
17.10 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka 18.00 Sova, ponovitev 19.30 TV dnevnik. Vreme 19.55 Šport 20.10 Tisočletje, ameriška dokumentarna serija 21.10 Moški, ženske 2210 Homo turisticus 22.40 Humor v baletu
TV HRVAŠKA.
8.00 Dobro jutro, Hrvaška/TV Kole dar/Trnuljčica/Super babica 8.10 Poročila 8.16 Slika na sliko 9.00 Bajke: Pepelka 9.30 Super babica, serija za otroke 10.00 Poročila 10.06 Farnih/ album 10.36 TV Leksikon: Gobe 11.00 Doseči nebo 12.00 Točno opoldne/Poročila/Ko se svet vrti 1206 Ko se Svet vrti 13.00 Mikser M 13.36 Zgodbe iz Monticella 14.00 Poročila 14.06 Ponovitev programa 16.00 Poročila 16.36 Afternoon report 16.46 Dober dan 18.00 Poročila 18.10 Alpe - Donava - Jadran 18.36 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.05 Dokumentarec meseca: Jean Gabin 21.00 Melodije hrvašakega Jadrana, prenos 2266 Dnevna kronika 23.16 S sliko na sliko 0.00 Poročila v angleščini 0.30 Poročila 0.40 Sanje brez meja
KANALA
AKCIJA
ameriški film; Med vojno v Vietnamu so dobički od kraj, podkupovanj, tihotapljenja droge, izsiljevanj in črnega trga mesečno presegali milijon dolarjev. Veliko tega denarja so pretopili v zlato in odnesli na varno. Film govori ravno o tem...
1200 - Napoved programa -1230 -Morda ste preslišali -13.00 - Danes do 13.00 - 13.40 - Naš zgodovinski spomin -14.00 - Loka v časopisju -14.30 - Devizni tečaj - 14.40 - Obrtniki sebi in vam - 16.00 - Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dne vno-informativne oddaje RA Slovenija - 16.00 - Napoved programa -17.00 - Športni utrinki - novice - obvestila - mali oglasi -17.30 - Na policah zgodovinskega arhiva - 1820 - Male živali in mi - 19.00 - Odpoved programa i
_
ŽELITE KUPITI ALI RESTAVRIRATI STARO KMEČKO SKRINJO ALI POHIŠTVO
Turistično društvo Škofja Loka nas vabi v obnovljeno trgovino na Mestnem trgu 10, kjer vam poleg starega kmečkega pohištva ponuja izvirne izdelke domače obrti, unikatne predmete iz stekla, lesa in tekstila.
CENTER angl. erot. thrill. SRAMOTA ob 18. in 20. uri LETNI KINO fJARI MAYR prem. amer. mlad. kom. NINJA ŽELVE III. ob 21.30 uri ŽELEZNIKI amer. ljub. melodr. VEČNO MLAD ob 18. uri SKFJA LOKA •mer. drama VONJ PO ŽENSKI ob 20. uri
KINO
15. julija
CENTER angl. erot. thrill. SRAMOTA obM8, in 20 ur. LETNI KINO STARI MAYR amer. mlad. kom. NINJA ŽELVE .111ob^21.30 ur. BLED amer. kom. VONJ PO ŽENSKI ob 20. ur. ŠKOFJA LOKA amerd«mi VONJ PO ŽENSKI ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. ljub. melodr. VEČNO MLAD ob 20. uri ,V__,
16.45 1000 mojstrovin 16.00 Šport 17.30 Kljunaši 18.00 Gozdna domovina, nanizanka 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Srečanje z naravo 21.00 Znanost 21.15 Šiling 2200 Čas v sliki 22.30 TV - popolnoma noro 23.16 Smrtonosne sanje 0.16 Chris de Burgh 0.46 Off chart 1.16 Manekenka in vohljač, zabavna nanizanka 206 Tisoč mojstrovin
9.16 MCM 10.00 Macneil in Lehrer komentirata 11.00 Srce, telo in duša, ameriški film 12.30 A shop 12.46 MCM 17.45 Drugačen svet 18.46 Dance session 19.16 A Shop 19.30 MCM 20.00 Poročila 20.30 Teden na borzi 20.40 Na begu, am. film 20.40 Akcija, am. film 22.10 Zakaj nisi z mano, 1. del igrane dokumentarne zanizanke 22.30 5 minut za kulturo 22.60 Poročila 23.00 Drugačen svet 23.45 S shop
9.00 Jutranji program: čas v sliki 9.06 Zahodno od Santa Feja 9.30 Kultura 10.00 X-large 1025 Metamorfoze 10.30 Hiša treh deklet, ponovitev filma 12.15 Notranjepolitično poročilo 13.00 čas v sliki 13.10 Doktor Doogie Hovvser 13.35 VValtonovi 1420 Popi, ameriški film 16.10 Heidi 16.36 Ramona 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.06 Mi 18.30 Ko je pisala kriminalke 1922 Aktualna znanost 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 šport 20.15 Derrick 2120 Pogledi vstran 2125 Tisto, ameriška grozljivka, drugi del 23.00 Večerni šport 2320 Cas v sliki 2320 Umori v gradu Blacmoor, nemška kriminalka 0.45 Devet tednov in pol, ameriška kriminalka laf
R
19.30 TV dnevnik 20.10 FM - humoristična serija 20.40 Potovanje dr. M. Stingla 21.06 Cro pop ročk 2166 Shrinks, serijski film 23.46 Japonski film 126 Horoskop
12.00 - Napoved programa -12.30 -Morda ste preslišali -13.00 - Danes do 13.00 - 13.40 - Naš zgodovinski spomin -14.00 - Loka v časopisju -14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Zrcal ce, zrcalce -15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno-in-formativne oddaje RA Slovenija -16.00 - Napoved programa -16.10 -Na obisku v KS Javorje - 19.00 -Odpoved programa -
GLAS
V poletni senci z Gorenjskim glasom
Vabljeni v Glasovo družino
Najprej suha zima brez snega, potem dolga in vroča pomlad, zatem julijska toča m sneg po gorah - brez panike, preostanek poletja bo spet vroč in najbolj iskana stvar bo dobra senčka. Za prijeme trenutke v poletni senci ali doma v hladu naš nasvet Naj bo tedaj z vami Gorenjski glas!
Najlažja pot je izpolniti našo naročilnico ali pa poklicati v naročniško službo Gorenjskega glasa (064/218-463). Za nove naročnike smo v juliju pripravili poletno darilce: vsem, ki boste Gorenjski glas naročili do konca tega meseca, bomo s sodelovanjem PPC Gorenjski sejem Kranj podarili vstopnico za avgustovski mednarodni gorenjski sejem.
P.S.: Do pojutrišnjem pa traja akcija "25 novih naročnikov na Glasov naročniški izlet v začetku avgusta na avstrijsko Koroško"! Ce se na Gorenjski glas naročite do vključno 15. julija, boste udeleženi v posebnem žrebanju.
Naročilnica
Nepreklicno naročam GORENJSKI GLAS za najmanj eno leto
Ime in priimek...................................................................................................
Točen naslov.....................................................................................................
Posta (stev.).................................................................................................
Datum: Podpis
Naročilnico pošljite na naslov: ĆP Gorenjski glas, 64000 Kranj
XJ tK TC O M I
TOMA* P^Ur^OVIC^A
PROTI VETRU
Po predsinočnji gorenjski premieri filma "Damage"
NE ŽELI SVOJEGA SINA BODOČE ŽENE
Poklapanost je izraz, s katerim bi lahko označili izraz ljudi, ki so zapuščali kino dvorano. FIlm "Sramota" je obetal lahko prebavljivo erotično zgodbico, a se je sprevrnil pravo nasprotje. Pripovedke o incestoidnem seksu pač niso sladoled s smetano, marveč teiko prebavljiva hrana.
Kdor si je film ogledal, ga bo podobno, kakor Marcel Šte-fančič jr., izrazito negativno vtisnil v svoj spomin. V resnici ni prinesel nič vznemirljivega: Juliette Binoche kot glavna igralka ni nobena izjemna igralska diva, sama režija pa kot taka ni posredovala ničesar, kar kinoftti ie ne bi videli. Mogoče je ljubitelje angleške zadrtosti zadovoljil le gospod Jeremy Irons.
Fabula pripoveduje o uglednem in uspešnem parlamentarcu, ki ima lepo hišo, lepo ieno, dva otroka in ki se za nameček še poteguje za ministrski stolček. Ko vstopi v njegovo iivljenje sinova zaročenka, se začne za gledalca obdobje več kot enour-nega trpljenja, pravega dolgčasa, v nestrpnem pričakovanju konca filma. Irons alias gospod Fleming ie po kratkih desetih minutah projekcije povalja sinovo zaročenko Anno, ki mu tajanstveno šepne na uho zgodbo o bratu, ki je zaradi nje napravil samomor. O samem samomoru, ki visi v zraku celega filma ne zvemo veliko, lahko le vohamo, da gre za neke vrste incestoidno zgodbo, nekaj, kar gospodično Ann iene v še kako nevarne avanturice.
No, tisto incestoidno, o čemer po atomih zbiramo informacije
skozi vso zgodbo, se na koncu v nekem smislu "ponovi". Kako, pa vam ne bom povedal, ker si kljub vsemu fdm zasluti vsaj to, da si ga ogledate.
Seveda je najbolj presenetljiva reakcija gledalcev, ki jo sproži zgodba. Vsekakor je nekaj v filmu, kar človeku da misliti Ne samo to. Dejansko ga poklapa. Po raziskavah so moški, ki ne skočijo vsaj enkrat čez plot, izjeme. Tisti, ki ne, pa o tem sanjajo. Vsaj statistika pravi tako. Kolikor je ta ielja neznansko mamljiva, pa ima onstran, v realnosti, mačkaste razsežnosti. Moški ali ženske, ki so zaradi ljubic in ljubčkov razdrli zakon in začeli znova, lahko o tem marsikaj travmatičnega povedo. Največkrat veliko misel, da bi bilo najbolje, če bi se skrivoma z ljubico dobivali še naprej, oziroma bi bilo najbolje, če se sploh ne bi odločili za športno skakanje čez plot. To je v Malleje-vem filmu lepo povedano, kar pa ne zadostuje, da bi ta športni duh izkoreninili. Saj veste, da si vsakdo pri sebi reče, ko posluša izpoved svojega prijatelja, kako si je zaradi ljubice uničil iivljenje in razdrt druiino, da se to dogaja le drugim.
Denimo, da je peklensko znamenje moralnih sodb ali zapovedi ravno njihov analitični karakter. Vsaka moralna sodba, kakršnakoli ie, nastane po tem, ko je neko dejanje storjeno. Lahko je post festum, ko človek prešuštvuje reči, pha, kakšen izprijenec, teiko pa se je skušnjavi upreti. Hudimano teiko je v ključnem trenutku, ko se nek dogodek odvija, ohraniti trezno glavo in si zastaviti nekaj
temeljnih vprašanj. Čas teče hitro, in ko sta na tehtanju ielja, nagon in razum, je slednji vedno v zraku.
To pa ie tisto, kar je v filmu tudi najbolje prikazano. Ker ves čas slutimo, kaj se bo zgodilo, ne zavedamo pa se, kaj bo to prineslo s seboj, ves čas gledanja sedimo na trnih. Zares ne pomnim, če sem ie kdaj v kinu ob gledanju filma doživel tako moraste občutke, saj je gledalcu priviligiran položaj opazovalca z razdalje omogočal "videnje" ali vsaj slutenje posledic napačnega dejanja, medtem ko se je glavni igralec udinjal hedonis-tičnemu seksarjenju brez posledic. In ravno upanje, da se vendar vse ne bo odvilo tako črno, je bilo v gledalcu iz kadra v kader vse manjše pod težo stiske, prave otesnjenosti, ki jo čuti nemočen voyer.
Rezultat tega je bila prava poklapanost publike ob koncu filma. Če pomislimo, da naj bi bil film gledalcem svojevrstna zabava, je film "Sramota" pravo teienje z moralnimi situacijami, ki človeka dušijo.
Skratka film se bo v kranjskem kinu rolal še ves teden, zato ga predvsem priporočam nepoke-sanim moškim ter ienam, ki sumijo.... Mogoče je olajševalna okoliščina tega filma, da se bo vrtel tudi v letnem kinu Stari Mayer, tako da boste laije dihali ter tesnobne občutke gasili s kozarčkom dobre kapljice. Vmes bodo "Damage" gledali tudi v ostalih gorenjskih kino-dvoranah, kjer pa takšne imenitne kono-vino priložnosti ne bo...
PREJELI SMO
Potvarjanje zgodovinskih dejstev
V devetinštirideseti številki Gorenjskega glasa na strani 5 pod naslovom Lojzetovih 95 let ga. Vera Dulmin zmotno navaja, citiram: "V tem času pa je general Maister ie napredoval s svojimi silami po Dravski dolini ter zasedel Celovec in Gosposvedsko polje do Gline ter Celovško jezero in prodrl do Beljaka..."
Gospe Dulmovi dajem na znanje, da general Rudolf Maister sam ni nikoli zasedel nobenega mesta v današnji zamejski Koroški! On je spretno zasedel in razoroiil nemško posadko v Mariboru ali ne na svojo pobudo, temveč na pobudo poslanca dunajskega parlamenta Šuštaršiča! Koroško pa je šel zasedati na svojo lastno pest poročnik Maglaj! O njemu se nič ne piše in ne govori! On je s svojimi fanti - prostovoljci zasedel in trdno držal Velikovec. Prosil je za pomoč v moštvu in topništvu tedanjo slaovensko "vlado" v Ljubljani, Hotel je zasesti še Celovec in Beljak. Tedanji "predsednik slov. vlade" dr. Ivan Tavčar '(pisatelja je por. Maglaja nahrulil, rekoč: "Kdo ti je ukazal zasesti te koroške gore! Končno pa tudi nimamo hrane za prebivalstvo!"
V Celovcu so bili zaplombirani vojaški magacini polni hrane! Le napa puhla gospoda v Ljubljani ni imela nobenih pravih ciljev in perspektiv! Tako prof. Maglaju niso poslali ne moštva in ne topov! Koroškim Nemcem in nemčurjem pa
so prišli na pomoč Tirolci s topništvom. Maglaj se je moral s svojimi fanti umakniti iz Velikovca in ob umikanju ga je zadela sovraina krogla v bombo za pasom. Svoj plemeniti podvig je plačal z iivljenjem!.
Šele sedaj so se v Beogradu začeli zanimati za Koroško in s jo potem mešane slovensko-srbske čete zasedle skupno! Te zasedbene čete pa so se obnašale po balkansko in so jih Salovenci zasovražili in tako smo potem izgubili plebiscit!
Generala Rudolfa Maistra pa je Beograd kmalu po zasedbi Maribora razrešil vseh "doli-nosti"!.
J. Petrnelj, Izgorje - Žiri
Nove cene prostovoljnega zavarovanja
Pod tem naslovom ste nas v "Glasu gorenjskih sindikatov od 18/VI", s kratko notico'obvestili,
da se cene prostovoljnega dodatnega zdravstvenega zavoro-vanjam "po sklepu upravnega odbora ZZZS s 1. julijem povečajo za 4,35 odstotka."
Tako smo torej znova bogatejši za še enega monopolista.
Ker se spominjamo, kakšna konkurenčna gonja je bila pred meseci za pridobitev zavarovancev, se ni bati, da bi plačani prispevki ne pokrivali izdatkov. Še posebej ob dejstvu, da obstoja še vedno participacija za
zdravila, tudi v primeru pogodbe in prispevkov za "popolno zdravstveno zavarovanje".
Sam sem nedavno bil pri zdravniku, kjer sem dobil kar štiri recepte. Pa nobeno od predpisanih zdravil ni bilo iz "brezplačne liste". Za vsa zdravila je bilo obvezno doplačilo. Pa vendar nisem doplačal..
V zavesti, da sem s tem dodatnim zavarovanjem ponovno opeharjen, sem vse recepte zdravniku vrnil
Človekov ponos in uialjenost, po takem izigravanju - tudi nekaj velja, čeprav na škodo pacienta. Dejanja mi ni žal, čeprav vem, da se ob tem nihče, razen mene ni niti zamislil... Sedaj pa še kar splošna podražitev. Nič ni pojasnjeno, s kakšno pravico, na kakšni osnovi, po čigavi odobritvi itd ZZZS se je prosto zahotelo več dohodka in za dosego le-tega ste ubrali najbolj preprosto in zanesljivo pot. Kaj komu mar kriza zavarovancev, ki novih bremen ne morejo preloiiti na nikogar. Mesečni obračun iz pokojninskega sklada je preprost in zanesljiv. Doklej še tako?!
Janez Kunšič
Zakaj nova ureditev na kranjskem pokopališču?
Nemalo sem bila presenečena, ko sem prebrala sestavek
"suinji" grobov. Dragi najemniki ali svojci, res ne razumem, kako lahko sami sebe imenujete "suinje", zato, ker obiskujete svojce, ki so legli k večnemu počitku.
Ali resnično menite, če boste postavili drage robnike in vse ostalo, kar sodi zraven, da se bo grob vzdrževal sam. Ste mogoče ob teh svojih željah pomislili, da marsikdo tega novega stroška ne bo zmogel Sama iivim zelo skromno. Več kot dve leti sem hranila denar za spomenik, ki sedaj stoji na našem grobu. Kje naj sedaj dobim še 1.000 DEM ali več, za novo ureditev. Kje naj vzamem potem denar za nadaljnjo vzdrievanje, ki je znatno dražje (menjava peska, saditev roi itd.). Ker nimam vrta in ne denarja za drage šopke roi, je na našem grobu le trava. Je vsaj nekaj zelenega in še to mi hoče nekdo nadomestiti z marmorjem in peskom. Ta del pokopališča je zame najlepši Je nekako enak. Sedaj imam občutek, da bi nekateri radi, da bi se ie od daleč videlo, katera ureditev groba je dražja in s tem bolj imenitna. Saj gre v glavnem za to ali ne?
Še bolj banalna pa je trditev o varčevanju z vodo. Odprite oči in poglejte okrog sebe, koliko vode gre za zalivanje zasebnih vrtov, pranje avtomobilov itd Ne me narobe razumeti, nikomur tega ne očitam, kajti vem, da je to v današnjem času popolnoma normalno za življenje. Samo, zakaj nekoga moti 10-151 vode, ki jo porabim, da zali jem "našo travco".
Tudi če boste imeli na grobu z robniki le vazo s cvetjem, boste morali vodo vsak dan zamenjati Ali boste takrat tudi "suinji"? Verjamem pa, da je problematična košnja trave. Ampak tudi to vertjetno ni nepremostljiv problem. Mogoče bi lahko uprava mestnega pokopališča honorarno, za par ur na dan, zaposlila človeka, za čez poletje, ki bi skrbel, na ieljo in seveda plačilo najemnikov, za njihove grobove. Plačo pa bi dobival od denarja, ki bi ga najemniki plačali mesečno za to storitev. To je samo ena od možnosti, kako rešiti ta problem.
Glede skrbi za grob po smrti pokojnika pa še to. Človeka nosimo v srcu, spomin nanj, žalost. Nikakor pa dragi spomeniki in robniki ne morejo biti priča naše žalosti ali spomina na umrlega.
Ana Jerič Kranj
Šmarna gora -pasja gora?
Sem eden od rednih obiskovalcev šmarne gore, vendar kaže, da bo treba to navado opustiti. Šmarno goro so zasedli psi, predvsem sobote in nedelje so njihove.
Hoja na goro v teh dveh dnevih je postala prava muka. Na stezi na vsakem koraku srečaš pse, seveda zelo redko na vrvici, večinoma izpuščene in brez nagobčnikov. V pasji naravi je, da vsakega človeka ovoha. Če je pes majhen, še nekako gre, če pa je pes velik, in večinoma so veliki, se pač moraš ustaviti in v strahu čakati, kaj bo. Gospodar, ki je ponavadi vsaj nekaj ovinkov za svojim psom, potem končno pride in ga pokliče k sebi, seveda če je take volje. So pa tudi taki, ki uiivajo, ko vidijo prestrašenega sparehajal-ca. Večina gospodarjev ti potem obrazloii, da njegov pes sploh ni nevaren itd... V primeru, da zaradi strahu napačno reagiraš, in se pes še naprej zaganja vate, si pa tako sam kriv, ker si psa razdraiil. Gospodar je celo užaljen in razočaran nad tabo in tvojim nerazumevajočim odnosom do njegovega psa.
Naslednja nadloga, ki je posledica prej opisanega, pa je, da moraš stalno gledati v tla, sicer pohodiš pasje iztrebke. Najhuje je na začetku steze, ko psi,
izpuščeni iz avtomobilov, opravljajo svoje "potrebe". Da bi kdo pospravil za svojim psom, še nisem videl.
Ko se končno prebiješ do vrha gore, te čaka še eno presenečenje. Ob mizah sedijo ljubitelji psov, ali pa tudi ne, so pa prostori pod mizami zasedeni s psi. Nekateri so privezani k mizam, drugi h klopem ali ograjam, tako da obiskovalec nima kam sesti in ne stopiti Od pričakovanega lepega sprehoda in uživanja v miru tako ni nič, saj te na Šmarni gori pričaka brezplačen pasji koncert. Psi lajajo, cvilijo in bevskajo, odvisno od pasjega razpoloženja, gospodarji pa uiivajo ob pogledu na svoje lepotce in ugotavljajo, čigav pes je najlepši, najpametnejši itd.. Ostali obiskovalci pa lahko vse to od daleč stoje opazujejo.
Sprašujem inšpekcijske službe, ali ne bi mogli zaščititi tudi nas, ostalih obiskovalcev Šmarne
?ore, pred to nadlogo ali pa orno morali ustanoviti Društvo za zaščito ljudi, ne pred pst, saj žival ni kriva, ampak pred njihovimi nesramnimi lastniki.
Vem, da ima vsak pravico do pasjega prijatelja, ampak zaveda naj se tudi odgovornosti do tistih, ki bi radi v miru obiskovali Šmarno goro, Sv. Jošt nad Kranjem, Jakob nad Preddvorom pa tudi druge izletniške točke. Ali pa se mogoče motim?
T.Z, Kranj
(naslov v uredništvu)
Slovenci,
podajmo si roke!
V drugi svetovni vojni v okupirani Sloveniji Je bil fašizem in boljševizem. Začela se je bratomorna vojna. Človek ie bil manj vredne kot črv, vsakdo ga je lahko pohodil Posledica tega je bila strašna. Padlo je na eni in drugi strani večina nedolžnih poštenih Slovencev. Posamezne skupine in posamezniki so bili krivci za to med vojno in po njej.
Ne iščimo teh ne na eni in ne na drugi strani Vsakdo se naj vrne iz tujine domov brez strahu pred tožilci in sodniki. V miru naj živijo vsi, nihče se ne sme v nikogar obregniti.
Vojna je zelo grda, vsak dan to gledamo pred TV. Tudi druga svetovna vojna je bila približno podobna tej, pri naših sosedih.
Zaključimo z raziskovanji o krivcih, prenehajmo se blatiti po časopisih, nihče naj ne kliče nikogar pred sodišče.
Vsem mrtvim postavimo spodobne spomenike in svojcem mrtvih dajmo mrliške liste.
Pravo spravo med Slovenci naj bi sklenili predstavniki ene in druge strani brez politikov. Nobenih obtožb, žaljivk in ugotavljanje, kdo je bil boli kriv. Seveda, eden je bil bolj
kriv, drugi manj. Javno povedo? to je nemogoče. Vsaka stran *" vsak posameznik naj si v srOf. reče, koliko krivic je povzrot* sam in koliko njegov nasprot' nik. In ko bo to napravljeno, bo v naših srcih mir.
Se kot otrok sem krepko občuti drugo svetovno vojno in 'l veliko let po njej. Od 15 lef. starosti do 23 leta sem doiivlj^ zelo hude reči zaradi lakote 1 zaporih in poniievanj.
Dolga leta je v meni glodal Čf* Zdaj me ne gloda več, ker mil} Nekdo pomagal. Moje iivljenp se je spremenilo, nič več nistfl nesrečen, kajti sovraštvo je $ in to se mi je posrečilo pretit*' gati.
Dragi Slovenci, poskusite tu& vi, morda vam bo uspelo, če p1 ne, zadržite vse v sebi brel javnih znakov.
Naj zaključim z znanim pregO" vorom: kaj se zgodi, kjer # prepirata dva. Oproščam vsakemu, če ga to pismo i&, Imam samo dober namen. ZdA pa prepuščam besedo moji Art' ci.
Rodila sem se v nemške'11, mestecu Freiberg kot sedtf. otrok v izgnani kmečki drui$ iz vinorodnih krajev krškega Vsi smo se srečno vrnili dorrtffl na izropano domačijo. Pft1 mesece prihoda domov stftO spali pod kozolcem na slaftV Starši so dobili ovce, sejali da je bilo dovoj volne in blag* Dobro se spominjam, ko & prišli k nam neki ljudje in ncfl, vzeli edini lonec svinjske ma& Takrat in nikoli več nisem vid$ očeta jokati.
V srcu sem ie zdavnaj vsf odpustila, bila sem srečna *" vem, kdor odpušča, je srečen.
Naša sprava je pravzaptoj proces, ki ga mora vsakdj. napraviti v svojem srcu, k$ srce je tisto, ki je lahko r dobrega ali zla. Sprava l1 resnično medsebojno odVK ščanje - mir, ki se rodi v na!'' srcih. Mir se ne dela v pari? mentu med politiki, ne £ pisalno mizo, ampak se sklep* v naših srcih. Torej začnite, vsak pri sebi. Tako malo nas f Slovencev in nikar ne iivimoy prepiru.
Moj moi je po vojni doži^ velik "križev pot" (vetrinjsr tragedija, Škofovi zavodi, poj' mornica...), ampak prišel je <f trenutka sprave - spreobrnenfi ki vsem odpušča ali pa prosi $ odpuščanje. Jezus pravi "0» pustite in se vam bo odpustilo
Slovenci, prosiva vas, odpusV mo si vse med seboj, saj & naroča moralno pravna et0 in za verne NAUK iz *| pisma. Poskusimo kot predi?
Žava, morda nam bo uspel0 rez ialjivih namenov do efif in druge strani, kajti sodnik i( samo eden, prepustimo to deV> Njemu. Kdorzmore naj to t? zume.
Vsem skupaj lep pozdrav ' zakonca Tone in Anica Šebeni" Pot v hribec 8 61231 Čmuče-Ljubljana
Naš izlet
V lanskem letu smo kar nekaj stotnij Gorenjk in Gorenjcev navdušili za avstrijsko Koroško. Vsi, ki so potovali z nami v Celovec in pluli po Vrbskem jezeru, so bili zadovoljni - nekateri s sprejemom pri celovškem mestnem svetniku za turizem, nekateri z vodiči po koroški metropoli, marsikdo pa tudi zaradi sproščenega obiska trgovin na "nakupovalno soboto".
Na željo vseh, ki lani niso mogli z nami, bomo podb-no (še bolj pestro) izletniško turo pripravili tudi letos prvo avgustovsko soboto (7. avgusta). Na izlet bomo povabili tudi en avtobus naših dolgoletnih naročnikov, ki jih izbiramo z žrebom. Dosedanji izžrebanci so: 1. Angela Albini ni, Sp. Dobrava 4, Kropa; 2. Pavlina Biček, Reteče 14, Škofja Loka; 3. Franc Dolenc, Šutna 40, Žabnica; 4. Jakob Oblak, Gradnikova 3/II, Kranj; Rezka Polajnar, Valjav-čeva 11, Kranj.
Torek, 13.julija 1993
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLCJAK
Ljubljanska banka d.d. zmanjšuje zaposlenost
Kranj, 12. julija - Ljubljanska banka d.d. Ljubljana je v zadnjih dveh letih kar za 23,8 odstotkov zmanjšala zaposlenost, do konca letošnjega leta pa naj bi jo še za 12,1 odstotek, in tako zaposlenost v treh letih zmanjšala za 33 odstotkov.
Na začetku leta 1991 je bilo v Ljubljanski banki d.d. Ljubljana zaposlenih 3.657 ljudi, na začetku letošnjega julija 2.785 ljudi, kar pomeni da jih je v letu in pol odšlo 872. Do konca letošnjega leta naj bi se število zaposlenih skrčilo še za 336, skupaj torej v dveh letih za 1.208 ljudi. Ljubljanska banka d.d. Ljubljana bo tako imela ob koncu letošnjega leta 2.449 zaposlenih.
Bančnim uslužbencem praktično od srede lanskega leta plač niso popravili, aprila lani je izhodiščna plača znašala 28.168 to-terjev, maja letos pa 29.800 tolarjev. Povečala se je torej za 5,8 odstotkov, inflacija pa je v tem času znašala 38,9 odstotkov. Glede na rast življenjskih stroškov oziroma v primerjavi z izhodiščno Pjačo, ki jo določa kolektivna pogodba poslovnih bank, to pometu 31,3 odstotno realno zaostajanje. • M.V.
Kompas Lufthansin partner
Kranj, 12. julija - Kompas Holidays je postal Lufthasina partnerja agencija v Sloveniji, saj se je doslej izkazal s skokovitim naraščanjem prodaje njenih letalskih vozovnic,
Lufthansa je eden največjih svetovnih letalskih prevoznikov, v Sloveniji je prisotna že dvajset let, v preteklosti je sama prodajala letalske vozovnice, pred dvemi leti in pol pa se je odločila za partnersko sodelovanje pri prodaji letalskih storitev. Pri tem se je »zkazal Kompas Holidays, ki je leta 1991 s prodajo letalskih vozovnic iztržil približno 14 milijonov mark, lani 20 milijonov mark, letos pa računajo na 23 milijonov mark. Skokovito naraščanje agencijskega prometa je pripomogli k odločitvi Lufthanse, da bo njen partner v Sloveniji Kompas Holidays, ki s svojo prodajno mrežo lahko zagotavlja kakovost storitev. Lufthansa ima v Nemčiji kar 200 takšnih partnerskih agencij.
Banke niso več zastonj
Kranj, 12. julija - Podobno kot Gorenjska banka je rudi Ljubljanska banka d.d. Ljubljana z julijem začela zaračunavati 125 tolarjev mesečno za vodenje tekočega računa. Tarifo namerava uvesti tudi za devizne tekoče račune in za stare tolarske hranilne knjižice.
Tarifo za vodenje tekočega računa bodo zaračunaval za pretekli mesec, julija torej za junij. Podobno kot Gorenjska banka tudi Ljubljanska banka d.d. Ljubljana tarifo opravičuje z aprilskim znižanjem obrestne mere na dovoljeni limit na tekočem računu na 15 odstotkov, za prekoračenega pa je 25 odstotna. Obrestne mere torej postajajo "čiste", stroški pa se zaračunavajo posebej.
Ljubljanska banka d.d. Ljubljana bo tarifo uvedla tudi za vodenje deviznih tekočih računov in sicer 200 tolarjev mesečno. Tarifa pa bo prav tako 200 tolarjev znašala za vodenje starih tolarskih hranilnih knjižic ("rdeče" knjižice), na katere varčevalci prejemajo plače ali pokojnine, vendar pa bodo pri tem upokojenci, študentje in mladina izvzeti. Banka pa tarife ne bo zaračunavala za vodenje novih deviznih varčevalnih knjižic, "modrih" tolarskih varčevalnih knjižic.
Pobrskajte torej po starih papirjih in poglejte, če imate morda pri LB d.d. Ljubljana še odprto "rdečo" knjižico, na katero ste nekdaj prejemali štipendijo, namensko varčevali za stanovanje itd. Morda imate še vedno odprt devizni račun, ki ga ne uporabljate več, saj so devizne račune že zdavnaj zamenjale devizne knjižice. Devizne račune je marsikdo odprl tudi ob odmrzovanju deviz in jih nato prenesel na devizno varčevalno knjižico, kjer so obresti ugodnejše. Pojdite v banko in zaprite te devizne račune, saj vam bodo sicer zaračunavali tarifo.
Delavski dom u~x     u ix-    -*      tel.: 064/211387
vaš najboljši partner * p.e. radovuica, pri menjavi deviz H°tS^jto^
VEDNO NA ZALOGI HRD itTJTL
rKOLIKO JE VREDEN TOLAR-.
MENJALNICA
1 DEM   I   1 ATS   H00 HRD
mP)TWW0OAWI
AbankaKfan|frrflČ,J«8enk») 69.30 70,50
AVAL Bled, Kranjska gora 70,10 70,40
COPIA Kranj 70.20 70.70
CREDITANSTALT N. banka Lj. 69,90 70,40
EROS (Stari Mayr).Kranj 70,20 70,50
6E0SS Medvode 70,10 70,60
HRANILNICA LON, d d. Kranj 70.10 70,49
HIDA-tržnica Ljubljana 70,15 70,60
HIPOTEKARNA BANKA, Jesenice 69,90 70,80
INVEST Skorja Loka, TrHc 70,10 70,60
L8-Qorenj«ka banka Kranj 99,1$ 70,00
MERKUR-Partner Kranj 70,10 70,15
MERKUR-ŽetaniSka postaja Kranj 70,10 70.1$
MIKEL Stražisce 70,00 70,49
OTOK Bled 89,72 70.42
POŠTNA BANKAd. d. (na poštah) 69,30 70,50
SHP-Slov. hran. In pos. Kranj 70,15 70,40
SKB Kranj (Radovl|lca, Šk. Loka) 70,10 70,15
SLOGA Kranj 70.10 70.90
SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 69,15
SLOVENIJATURIST Jesenke 70,00 70.80
TJAŠA Kranj 70,1 o 70.40
W8.FAN Kranj 70.18 70,40
WILFAN Radovljica, Grajski dvor 70,10 70,50
F-AIR d o. o. Tržič 69 85 70,45
P0VPIEĆNI TEĆAJ S9.B2 ".SO
9,$0 9M		4,20
9.93 10,03	3,50	4,00
9.90 10,10		
9,90 10,00		4,00
9.92 19,05	330	
9,90 10,05		
8.89 10.06	■ .	"\
9.90 10,00	3,35	3,70
9,75 10,06	2,00	4,00
9,90 10,02	2,60	3,90
9.63 10.06	«	*
9.95 9.96		
9,95 9.96	3.00	4,50
9,90 10,02	3,50	3,90
9.63 9.95	$.00	3.71
9.52 9,96		
9,93 10,00		>
9.95 9,96	3,00	4,50
9.90 10,10		
9,03	-	-
9.51 9,9$	3J0	4.70
9.93 10,03        •.............•		
9.92 9,99		3.70
9,86 10,03	3,50	3,80
9,65 10,00		■ -
9,81 10,01	3,13	4,0$
Pri Mkup« ta prodaji SKB in MERKUR Hra&iMKtt provllljo.
Pri Sporovi« v Avstriji |« ATS ot natopil blaga po 9,80 loloir"
POSOJILNICA ■ BANK • BOROVUE
tel. 9943-4227-3235
VAŠ ZANESLJIVI PRIJATELJ V VSEH BANČNIH ZADEVAH!
BORZNI KOMENTAR
... Poleg vročine teh julijskih dni dviga temperaturo na Lju oljanski borzi tudi rast tečajev delnic, pri katerih zanimanje in vestitorjev narašča sorazmerno z naraščanjem poletnih tempera
■ k • ^eto5 toreJ m pričakovati bolj ležerne atmosfere na borzi, ki je bila značilna za poletne mesece v preteklih treh letih.
V grobem bi lahko rekli, da je četrtkovo trgovanje na borzi v znamenju štirih vrednostnih papirjev, pri enem je zaslediti r*na navzdol, pri ostalih treh (seveda delnic) pa bikovski trend.
pip>e,m.primeru 8ovorimo seveda o padcu državne obvez »ii~J? t     -JO? tečaJ iz 93,5 takoj po zapadlem kuponu zdrs ml na komaj 92,2 odstotka, to je za 1,3 odstotne točke, kar očit "°PrefstaW tečaj, po katerem so investitorji še pripravljeni jyovđfi s tem papirjem, saj ob tečaju okoli 92 zagotavlja letni donosiv višim12 odstotkov.
Nalsednja vroča tema četrtkovega sestanka so bile predno-s"*e delnice Komercialne banke Triglav, ki so tega dne prvič korale na prostem trgu Ljubljanske borze in jih je banka izdala v °b>iru III. serije delnic:
. Osnovne zakonistosti: " vdanih je bilo 12.000 prednostnih delnic z nominalno vred "ostjo 7.500 SIT, \^al°rizirana vrednost delnice na dan 31. 12. 1992 znaša 26.800 SIT za delnico,
Vn£"'enda J'e fiksna in se izplača v višini letne obrestne mere &BT za vezane depozite, povečana za 5 odstotkov, ' začetni tečaj je bil 7.500 SIT, pri čemer pri prvem trgovanju ne Ve!ja omejitev 10 odstotkov navzgor ali navzdol, " en lotje ena delnica, • minimalna količina za trgovanje so 3 loti, ' skrajšana oznaka je KBTP.
Trgovalo se je po tečajih med 48.000 in 60.000 SIT za eno nost°0' ^ClrP°mem f'kratnik glede na njeno nominalno vred-
Delnica Dadasa je zopet v intervalu rasti, saj se prodaja po Maksimumu, ponujene količine pa so predvsem simbolične, "saj J** Dadasovih delnic ob takih trendih, ni pripravljena proda-" delnic niti za med.
Tečaj se je v dobrem tednu dvignil iz 119.632 SU za eno ««mco na raven okoli 160.000 SIT, kar predstavlja porast za 4 '9.632 SIT v enem tednu, oziroma 33,7 odstotka.
Nesporno pa je kraljica borznega dogajanja že nekaj časa ^'nicfl mariborske Probanke, ki vodi tako po doseženem prome-kot tudi po zmerni a neprekinjeni rasti. Od 30. 3. 1993, ko je delnica prvič kotirala na borzi in se je trgovalo z njo po tečaju 14.616 SIT, čez tri mesece, v začetku ju-»ja pa je tečaj porasel na okoli 35.000 SIT za delnico, kar predstavlja porast v višini 239,5 odstotka oziroma 1,2 odstotka na dan.
Jorzna posrednika Gorenjske banke d.d., Kranj Br*n« Care, Hermina Krt
jjRANILNlCA
LON
d. d. Kranj
Koroška 27, tel: 064/223-777, fax: 064/211-337
ODSLEJ UGODNO VARČEVANJE IN KREDITIRANJE OBČANOV NE SAMO NA GORENJSKEM, TEMVEČ PO VSEJ SLOVENIJI.
Vsak Gorenje ta prav bo v LON tolarje dfav.
Od tega trenutka naprej lahko vidite, kaj je Mercedes-Benz delal zadnja leta. Razred C.
Zasnova varnosti, kakršne še ni    Qr\ J4 julija 1993 dalje* bilo;   motorji   s štiriventilno tehnologijo; ekskluzivna oblika   RclZred C. in različne izvedbe glede na   Djnamičen jn kompakten. opremo.  Obiščite  nas  in se prepričajte sami!
Novi Mercedes-Benz. Mercedes-Benz
Informacije in prodaja:
!^l Autocommerce Kranj 64000 Kranj, Bleivveisova 14, telefon in telefaks: (064) 213 968
GORENJSKI GLAS • 14. STRAN
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
Dober vpis na kmetijske šole
Na večini srednjih kmetijskih in agroživilskih sol letos beležijo dober vpis, kljub nekoliko spremenjenim pogojem za vpis v prve letnike. Skoraj povsod so mesta že zasedena, le na nekaterih šolah je prostora še za kakšen oddelek.
Na Srednji mlekarski in kmetijski šoli v Kranju imajo še nekaj prostih mest, povsem zasedena pa so mesta za izobraževalni program za mlekarske tehnike. Precej več gneče je na ljubljanski Srednji agroživilski šoli, kjer je vpis večji od možnosti. Le še nekaj prostih mest imajo tudi v Gozdarskem šolskem centru v Postojni, kjer je povpraševanje največje za poklic gozdarskega tehnika, nekaj več prostora pa je v drugih gozdarskih programih.
Tudi v visokošolskih programih je za prihodnje študijsko leto bolj malo prostih mest. Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani je vpisanih dovolj študentov, za programa agronomija in zo-otehnika ni sprejemnih izpitov, bodo pa za dveletni študij lesr-stva. Na Visoki kmetijski šoli v Mariboru ni več prostih vpisnih mest.
Tisti, ki so se vpisali na šole, ki so polno zasedene imajo možnost prenašanja prijav na šole, ki še niso zasedene, to pa bodo lahko predvidoma storili do konca avgusta oziroma do 15 septembra tisti, ki imajo popravne izpite.
Denacionalizacija v Jeseniški občini
Jesenice, julij - Pred kratkim je jeseniška občina skladno z de-nacionalizacijsko zakonodajo Agrarni skupnosti Vrba vrnila 30 hektarov zemljišča, ki se nahaja v bližini golf igrišča. Na občini imajo v tem trenutku še sedem podobnih zadev, ki pa jih kljub dokaj hitrim denacionalizacijskim postopkom v tej občini, še ne morejo razrešiti, ker so vloge nepopolne. Če bo sprejet zakon, ki naj bi opredeljeval vračilo odvzete zemlje tudi agrarnim skupnostim, bo postopek za vračanje poenostavljen.
ef
KMEČKI STROJ d.o.o. ŠKOFJA LOKA 9V. BARBARA 23,64220 ŠKOFJA LOKA TEL/FAX: 064/622-311
KMETOVALCI POZOR * AKCIJSKA PRODAJA • POPUST DO 5 %!!!
- KOSILNIC BCS 622, SIP ROTO 135. FRONT 220 IN GORSKA TVVIST 170D.
- NAKLADALNIH PRIKOLIC SIP 17,19/9,20 m3, TROSILCEV ORION 25 IN 40 TER PAJKOV 350 IN 460. CISTERN CREINA 1200, 1700, 2200 IN 3200 I.
- MOTORNIH ŽAG JONSERED IN VITLOV TAJFUN 3,4,5 IN 6 t. NAJNIŽJE CENE: SPREDSTEV ZA VARSTVO RASTLIN, kmetijske mehanizacije, traktorskih gum BAR UM, vrtnih kosilnic ALKO ter avtoprikolic.
NOVO: TRAKTORJI * MASSEY FERGUSON od 53 do 90 KM, NAKLADALKE DURANTE 12,16 m3, POGONSKE PRIKOLICE BERNARDI 1,5 DO 6 t, ŠKROPILNICE EUROPLAVE, NAMAKALNI ROLOMATI PIOGK) CARNEVALI IN FREZE MASCHIO.
IZKORISTITE NAJCENEJŠI NAKUPI
notranjo vrata
garažno vrata
ŠKOFJA LOKA, 064/631-241, fax /632-261
ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58, 064/632-270, fax: 632-761 KRANJ, Partizanska 26, 064/211-232 MURKA Lesce, Lipice pri Lescah, 064/714-163 METALKA Kamnik, 061/813-326
Bo denacionalizacija zajela tudi 500 nekdanjih agrarnih skupnosti
Ponovno oživljanje agrarnih skupnosti
Predlog za izdajo zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic je predlagala Demokratska stranka, zanj je bila tudi komisija državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pa tudi vlada ne nasprotuje reševanju tega problema.
Ljubljana, 12. julija - Novembra leta 1991 sprejeti Zakon o denacionalizaciji je kot upravičence do vrnitve odvzetega premoženja spoznal le fizične osebe, izjemoma pa tudi cerkev in druge verske skupnosti. Predvojne agrarne ali vaške skupnosti kot kolektivni pravni subjekt pa so bile spregledane. S tem je zakon v bistvu potrdil nacionalizacijo te zemlje in družbeno premoženje le spremenil v državnega. Agrarnim oziroma vaškim skupnostim je bila storjena krivica. V Sloveniji Je bilo do leta 1947 blizu 500 takih skupnosti, ki so razpolagale z okrog 10.000 hektari polja in gozdov. Leta 1947 je tedanja oblast agrarne skupnosti enostavno ukinila in njihovo premoženje v celoti in naenkrat odvzela in ga dala v upravljanje gospodarskim podjetjem, zadrugam in drugim upravljalcem družbenega premoženja s skupno odločbo.
Ker je Ustavno sodišče spremenilo zakon o denacionalizaciji in pri upravičencih do vrnitve premoženja in odškodnine izenačilo fizične in pravne osebe (agrarne skupnosti pa so to bile), ni več razlogov, da premoženje vaških oziroma agrarnih skupnosti ne bi bilo vrnjeno na način, kot je bilo odvzeto.
Predlog za izdajo zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic določa, da se agrarna skupnost ponovno vzpostavi s tem, če najmanj tretjina nekdanjih članov ali njihovih dedičev podpiše izjavo o ponovni vzpostavitvi.
če to ni mogoče, lahko skupnost ustanovijo prebivalci vasi, kjer je takšna skupnost delovala. Agrarna skupnost mora s pisnimi pravili ponovno določiti svojo organizacijo, notranje odnose in pravice ter dolžnosti posameznih članov. Pra-
Stoletja stare agrarne skupnosti
Nekatere vaške oziroma agrarne skupnosti so nastale še v plemenski ureditvi in preživele srednji vek s fevdalizmom, ko s* nekaterim fevdalcem ni uspelo polastiti njihove zemlje. Večina teh skupnosti pa je nastala po letu 1848, ko je Avstroogr-ska začela ukinjati fevdalno ureditev. Gre torej za eno najstarejših oblik lastnine izjemnega pomena za ohranjanje nacio; nalne zavesti. Zato je Kraljevina Italija že leta 1925 in dve leti kasneje s podržavljanjem te lastnine bistveno zmanjševala ekonomsko osnovo slovenskih vasi. Večino agrarnih skupnosti in njihovega premoženja pa je podržavil Zakon o agrarnih skupnostih iz leta 1947 in Zakon o razpolaganju s premoženjem teh skupnosti iz leta 1965.
vila mora potrditi sodišče, vsak član skupnosti pa dobi le toliko pravic, kot jih je imel pred vzpostavitvijo skupnosti. Novim skupnostim se vrne premoženje s premičninami in pravicami. Osnova za ugotavljanje premoženja so odločbe o razlastitvi, vknjižbe v zemljiški knjigi in drugi dokumenti iz časa pred razlastitvijo leta 1924 na Primorskem in leta 1947 v ostalem delu Slovenije ter doku-
menti starejšega datuma. Prt' moženje se vrača na način, ko* je bilo odvzeto: torej s skupo0 odločbo za več lastnikov Uradni organi, pristojni ^ kmetijstvo, naj bi uvedli postopek po uradni dolžnosti mest* zatem, ko jih na novo ustanO* vljene vaške oziroma agrarflf skupnosti obvestijo o svoji ustanovitvi. Zoper to določilo ima kmetijsko ministrstvo ugO" vore. • J. Košnjek
Hudi problemi rateških kmetov
Italijani ne dovolijo prehoda rateški živini
Rateče, 12. julija - Ratečani nikoli ne bodo prodali svoje planine na italijanski strani, zato vztrajajo, da se tudi letos njihova živina pase za Belopeškimi jezeri. Kljub vsem dokumentom je italijanska carina enostransko in za nedoločen čas preložila vstop rateški živini, naše ministrstvo pa zahteva, da je pred povratkom živine iz Italije govedo 14 dni v karanteni.
Od leta 1919 pripada rate-škim kmetom planina za Belopeškimi jezeri na italijanski strani, kjer imajo pastirsko kočo, vsako poletje pastirja, ki pase jalovo rateško živino od konca junija do srede septembra. Agrarna skupnost Rateče je ena redkih, če ne sploh edina slovenska agrarna skupnost, ki je kljub nacionalizaciji po vojni vseskozi zares učinkovito delovala - seveda na italijanski strani, kjer ima svoje planine in
svoje pašnike ter obdelovalno zemljo. Pašni lastniki agrarne skupnosti so bili vsa leta registrirani v Trbižu kot agrarni konzorcij Rateče in v sosednjem Trbižu urejevali vse probleme. 104 dvolastniki imajo 2.850 deležnih pravic in po delničarskem sistemu so ostali skupaj zaradi skupnega interesa paše, izkoriščanja gozdov, gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči, ki jih imajo na italijanski strani 750 hektarov.
Preden so vsako leto gnali živino na planino za Belopeškimi jezeri, so morali sami urediti vse dokumente: od cepljenja in diagnostičnih pregledov do finančnih zadev. Kmetje so slutili, da so se občasni problemi paše na njihovi planini na italijanski strani pojavljali predvsem zato, ker je planina v italijanskem nacionalnem parku in italijanska stran predvsem
želi, da bi s pašo prenehali. A probleme so vedno rešili in nikoli doslej se ni zgodilo, da bi živina ostala doma, njihova planina pa samevala...
A to se je zgodilo letos: 66 glav govedi in 200 ovac, ki se pasejo na planini Mangart, je še vedno doma v Ratečah, čeprav bi morali biti že štirinajst dni na italijanski strani.
Zadeve so se zapletle zaradi nepravočasno izdanih soglasij za začasni izvoz govedi v Italijo in ko so končno vsa soglasja dobili - ponje so morali celo v Ljubljano - je italijanska carina enostransko preložila datum prehoda za nedoločen čas. Republiško ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo jim je posredovalo naslednji dopis:
»Republiška veterinarska uprava soglaša z začasnim izvozom govedi pod pogoji, ki jih predpisuje veterinarska služba
Italije in Evropska skupnost* Povratek živali v našo državo M dovoljen, če bo Republika ItaU* ja odjavila okužbo s slinavko i' parkljevko - zdaj Je ta drža*' okužena. Pred povratkom v državo morajo biti živali 14 dni1 karanteni, kjer morajo biti ser«" loško preiskane na slinavko ^ parkljevko...«
Živali bodo, če bodo hotel« domov, torej morale ostati v M' ranteni za štirinajst dni. Kdaj p* bodo Italijani sploh dovolili prf hod, Je pa še vedno uganka..
Pa še to: taki in podobni vljenjski problemi, ki jih morajo reševati izključno le Ratečav sami, dovolj zgovorno pričajo* kako upravičene so njihove za> teve po lastni občini. Le kdo s* bo ali bi se namesto njih dogc varjal, prepričeval in iskal številne dokumente, da bi živin' sploh lahko prestopila mejo >' se pasla na njihovi planini? f D.Sedej
Gorenje zastopnik ceske tovarne Zetor
Letno naj bi prodali pri nas okrog 600 traktorjev Zetor, v Sloveniji pa že ima Gorenje Trgovina ob centralnem distribucijskem skladišču in 15 pogodbenih prodajnih mestih organiziran tudi centralni servis, U pooblaščenih servisov in poseben servis za nujne posege.
Velenje, julija - Pred tednom dni ustanovljeno podjetje Gorenje Trgovina (njegova dejavnost so zahtevnejše oblike trženja širokopotrošnih trajnih dobrin na vseh evropskih trgih) je podpisalo novo, dolgoročno pogodbo o generalnem zastopstvu češkega proizvajalca traktorjev Zetor v Sloveniji, V prihodnje po Gorenje Trgovina, kot določa pogodba, prodala v Sloveniji letno okrog 600 traktorjev različnih tipov in zagotovila oskrbo z rezervnimi deli ter servis. V Sloveniji ima Gorenje Trgovina ob centralnem distribucijskem centru in 15 pogodbenih prodajnih mestih Že organiziran tudi centralni servis, 11 pooblaščenih servisov in poseben servis za nujne posege.
Traktorje Zetor poznajo slovenski kmetje vrsto let. Zato ni slučaj, da so se v Gorenjevem podjetju v Pragi, ob opredelje vanju proizvodov iz Češke, zanimivih za prodajo v Sloveniji, ob izdelkih črne metalurgije (pločevina in podporje za slovenske rudnike) in prehrambe-
ne industrije odločili tudi za traktorje Zetor. Gorenje postaja tako ob prodaji slovenskih izdelkov na Češko tudi vse pomembnejši kupec čeških izdelkov za prodajo v Sloveniji.
Po prvem letu sodelovanja z Gorenjem Trgovina so v tovarni Zetor ugotovili, da je njihov slovenski partner izoblikoval sodobno strategijo za prodajo njihovih traktorjev v Sloveniji
in jo, kar je še posebej spodbudno, potrdil s prometom 8 milijonov DEM. S pomočjo Gorenja Trgovina si je tako češki proizvajalec traktorjev Zetor samo še utrdil položaj največjega dobavitelja traktorjev slovenskim kmetom. Gorenje Trgovina pa se je, zahvaljujoč profesionalnemu pristopu in slovesu Gorenja kot evropskega sistema, tako kar zadeva proizvode kot skrb za njihovo
nemoteno delovanje, uvrstil' med največje in najpomem^ nejše kupce traktorjev Zetor.
V Gorenju Trgovina si P° podpisu nove, dolgoročne pc godbe za generalno zastopstvo češke tovarne traktorjev Žeto* prizadevajo, da razširijo p0' nudbo še z dopolnilnim pro* gramom za kmetijstvo. N*' sploh pa želijo sodelovanju * Zetorjem dati nove razsežno; sti; tudi slovenska podjetja naJ bi postala v prihodnje dobavi' telji sestavnih delov za traktor' je Zetor.
Z marketinško strategijo, k1 med drugim predvideva eno*' no maloprodajno ceno.celovi* asortiman, svetovanje kupcerfl* zagotovljeno servisiranje v g*' rancijskem in zunajgarancij' skem roku, ažurno oskrbo z m zervnimi deli ter sprotno info»" miran je kupcev in proizvajale«« želijo v Gorenju Trgovina naj; manj zadržati tržni delež p*1 prodaji traktorjev Zetor v Slo; veniji. Omenjena strategija naj -)[ nadalje povečala zaupanj' dovenskih kmetov do češki'' :raktorjev Zetor, prav tako p' udi do generalnega zastopnik' /a njihovo prodajo in servisira' nje pri nas - do velenjske«' podjetja Goarenje Trgovina. » Marjan Lipovšek
Prijetno branje
UREJA: Vilma Stanovnik
NOVOST V MALOOGLASNI PONUDBI!
Male oglas« za objavo v torkovem Gorenjskem glasu sprejemamo ob ponedeljkih do 7JO ure; za objavo v petek sprejemamo v sredo do 17. ure. Na željo oglaievalcev uvajamo novost: mali oglas lahko oddate tudi na dan pred izidom časopisa do 12. ure po telefonu 064/217-960 ali osebno v naii malooglasni službi. Prostor za objavo teh malih oglasov je omejen, ne glede na vsebino pa jih bomo objavili v akupni rubriki "Iz naslednje številke". Enotna cena za tako objavo je 800,00 SIT (za mali oglas do 10 besed; doplačilo za oglas pod šifro itd. ni vključeno).
MLADI SLOVENSKI ŠPORTNIKI SO SE VRNILI Z OLIMPIJSKIH DNI V VALKENSWAARDU      (SUJETI Kfl
PET KOLAJN OBETAJOČIH ŠPORTNIKOV '
V soboto zjutraj so, utrujeni po 24 urni vožnji, pa vendar veseli, da so po uspešnih nastopih spet doma, pred jUDljansko halo Tivoli prišli naši športniki, udeleženci evropskih olimpijskih dnevov mladih.
MvbIJana, 11. julija - Naši mladi športniki, ki so se na tem prvenstvu »•činoma prvič srečali s hudo mednarodno konkureneco, pred odhodom f* tekmovanje niso napovedovali medalj, čeprav so vsaj nekateri priča-ko*ali, da lahko posežejo po visokih mestih. Med dobitniki medalj je mlada Škofjeločanka Brigita Langerholc, članica Triglava Iz Kra-■J*, ki je osvojila srebrno medaljo v teku na 400 metrov.
. Med več kot tri tisoč športniki •z 42 držav je na Nizozemskem nastopilo tudi 66 naših mladih upov, nastopali pa so v atletiki, košarki, gimnastiki, plavanju, judu in kolesarstvu. "Dobro se zavedamo, da je bila na tekmova-
nju močna konkurenca, saj gre za cvet najobetavnejših športnikov v Evropi. Ti športniki bodo nekoč nastopali na največjih tekmovanjih in kot kaže, se boste lahko enakopravno kosali z njimi. Raven športa pri nas je na
Brigita Langerholc, 17-letna dobitnica srebrne medalje iz Škofje Loke je ob vrnitvi povedala: 'Tekmovanje na olimpijskih dnevih mladih je bilo zame prva tako velika preizkušnja. Najprej sem le upala na polfi-nale, ko pa sem videla, kako tečejo moje nasprotnice, pa sem dobila pogum in sem vedela, da bo lahko šlo tudi bolje. Romunka je bila nepremagljiva, jaz pa sem z drugim mestom in srebrno medaljo več kot zadovoljna."
TROBOJ MLADINSKIH REPREZENTANC
Kranj, 13. julija - Jutri, v sredo, bo Atletski klub Triglav v športnem parku v Kranju organiziral troboj mladinskih reprezentanc Slovenije, Slovaške in Hrvaške.
Posamezne reprezentance bodo sestavljene iz dveh najboljših mladincev in mladink v vsaki od štirinajstih moških in dvanajstih ženskih disciplin. V slovenski reprezentanci bosta nastopili tudi dve najboljši atletinji Triglava, Marcela Umnik v skoku v daljavo in Brigita Langerholc v teku na 400 metrov. V Kranju od obeh pričakujejo zanesljivi zmagi. Glede na to, da je rok za izpolnitev norme za mladinsko evropsko prvenstvo v Španiji 15. julij, pa se obetajo dobri re-zulati v vseh disciplinah.
Prireditev se bo začela jutri ob 16.30 uri, zaključna slovesnost pa bo po načrtih okoli 19. ure. • V. S.
dostojni višini, tudi v bodoče pa upamo na dobre rezultate. V imenu Olimpijskega komiteja se bomo potrudili, da športnikom zagotovimo kar najboljše pogoje," je ob sprejemu dejal sekretar OK Slovenije Tone Jagodic.
Kot je povedal vodja odprave Matjaž Jemec, je bila naša ekipa na tekmovanju kot velika družina, športniki pa so med seboj postali pravi prijatelji. 2al so ob uspehih doživeli tudi nekaj razočaranj, saj so osvojili vrsto četrtih mest in so jim do kolajn ma-njakali le centimetri, koš ali stotinke sekunde.
^lade tekmovalce so v Ljubljani pričakali domači, atlettaji kranjskega Triglav. Marcelo Umnik i. Brtgito l^adertolc pa Je pokril JJmII F*«*edBlk Atletskega kluba Kranj, Jože Hribar. Skupaj so nazdravili s ^mpaajcem, trener ekipe Dobrivoje Vučkovič pa je povedal, da Je zado-^jen z nastopom atletov la atletinj.
Tone Jagodic ie v imenu OK Slovenije mladim dobitnikom medalj izročil simbolično darilo - ure - in dejal, da je čas zaveznik naših športnikov.
Največ tekmovalcev je Slovenijo zastopalo v atletiki, dvajsetč-lanska ekipa pa je po zaslugi tekačice Brigite Langerbolc in metalke kopja Elizabete Randjelovič dobila srebrno in bronasto medaljo. Medalja se je za las izmuznila skakalki v daljino Marceli Umnik, Jolanda Steblovuik pa je bila v teku na 800 metrov peta.
Ker so plavalci tekmovali na evropskem prvenstvu v Istambu-lu, je Slovenijo na Nizozemskem zastopala kadetska reprezentanca. Poleg nekaj nepričakovanih uvrstitev v finale, je lep uspeh dosegel Jure Melon, ki je že prvi dan priplaval bronasto odličje, odličen pa je bil tudi plavalec Borut Poje. Zbirko naših medalj je dopolnil judoist Aljaž Rogelj iz Ljubljane, žal pa se je za las izmuznila kolesarjem. Tudi košarkarji so se na koncu morali zadovoljiti s četrtim mestom, kar pa je bil kljub temu uspeh naših mladih upov. • V .Stanovnik
W
NA TRATI JE BILO FINALE DRŽAVNEGA PRVENSTVA DVOJIC V BALINANJU
Naslov v sezano, domačinom zmanjkalo moči
lu« 0r< Skofji Loki, 11. julija - Balinarski klub Trata Je bil prlredi-*>J »Mla letošnjega državnega prvenstva dvojic, na zaključno tekmova-™j* P* se Jih Je uvrstilo šestnajst. Oba dva dneva se Je ob balinišču zbra-5 ■■ožlca ljubiteljev balinanja, od blizu in daleč, saj ta šport tudi na Uorenjskem postaja vse bolj popularen. Zal domačim tekmovalcem, ki "•»■mtltvljo kar treh dvojic v finale dosegli lep uspeh, ni uspel podvig ***** po prvih mestih.
Balinarski klub Trata je zadnja leta postal eden najuspešnejših organizatorjev balinarskih tekmovanj pri nas, zato mu je bito tudi letos (v močni konkurenci drugih klubov) zaupana pomembna naloga, organizacija najatraktivnejšega tekmovanja, finala dvojic. "Naš klub je Balinarski zvezi ponudil, da bo za prvih osem dvojic (zaradi rezerve so to Po trije tekmovalci) pripravil le-Pe praktične nagrade. To je bil, Poleg izkušenj, najbrž tudi eden od vzrokov, da nam je bilo zaupano to pomebno tekmovanje. P" pripravi tekmovanja so nam Pomagali sponzorji: Peks, Air Si-stems in Mesoizdelki, poleg njih Pa tudi nekaj drugih podjetij. Tekmovanje je skupaj z nagrada-
mi stalo okoli sto tisočakov, zelo pa smo zadovoljni, ker so bili oba dneva ob balinišču številni navijači, in seveda, ker smo imeli v finalu kar tri svoje dvojice, ki so se na tekmovanje uvrstile prek kvalifikacij od gorenjskega prvenstva do državnega polfinala. To je bil velik uspeh kluba, žal pa je tako zmanjkalo moči za finale, tako da smo končno dosegli sedmo, deveto in šestnajsto mesto, s čimer smo sicer zadovoljni, lahko pa bi dosegli še več," je po končanem tekmovanju dejal predsednik BK Trata Bojan Buden.
Na tekmovanju je nastopalo šestnajst dvojic, v pol i na lu pa sta se pomerili ekipi Železničarja I in Balinčka ter Skala I in Skala
Organizatorji so ob tekmovanju pripravili tudi srečelov in družabne igre, med katerimi je bila najzanimivejša tekmovanje za svinjsko glavo. V zbijanju in bližanju balinčka se je najbolj izkazal član domače prve ekipe Ha-san Čauševič, kije zadel vse tri balinčke.
DomaČa tekmovalca Brane Klemenčič in Jurij Štancer sta osvojila sed-•» mesto.
mmmmmnmmmmmmimu»nui n.......,
V finalu sta se za prvo mesto pomerili ekipi Skale in Zlezničarja, zmaga pa Je šla v Sežano.
Miko Fajt) zasedla ekipa Balinčka (Boštjan Križaj, David Leti-novski, Bojan Novak).
Od gorenjskih ekip so se v finale uvstile le tri ekipe Trate. Najbolje sta se odrezala Jurij Štancer in Branko Klemenčič, ki sta zasedla sedmo mesto, Danilo Bence in Bojan Berčič sta bila deveta, Roman Bence in Darko Zu-lak pa šestnajsta. "Včeraj sva bila s svojo igro zadovoljna, saj sva najprej premagala kasnejša finalista tekmovanja, ekipo Skale I in ekipo Železničarja II, žal pa nisva imela športne sreče v tretji tekmi z Železničarjem I. Danes sva slabo začela proti nasprotnikoma ekipe Jadran Pata, potem pa sva se v igri ujela, a je žal zmanjkalo časa. Kljub temu sva z nastopom zadovoljna," je po tekmovanju povedal Brane Klemenčič, ki je skupaj z Jurijem Štancerjem prislužil za Gorenjce najboljšo uvrstitev, sedmo mesto v državi. • V. Stanovnik, foto: J. Pelko
II. V prvem pol fina I nem obračunu je zmagala ekipa Železničarja I z rezultatom 13 : 9, v dugem pa Skala I z rezultatom 13 :10. Tako sta za prvo mesto igrala Skala I in Železničar I, za tretje mesto pa Skala II in Balinček. Po zanimivem finalu je zmaga šla v Sežano, saj je zmagala Skala I (za ekipo so nastopili Mitja Dolenc, Go-ran Ozbič in Jure Rijavec), druga je bila ekipa Železničarja I (Ante Bašič, Darko Zubak), tretje mesto pa je z zmago nad Skalo II (Darko Guštin, Gašper Božič,
COP IN ŽVEGEU DRUGA V LUZERNU - Konec tedna Je bila slovita regata v Luzernu, ki Je razen svetovnih prvenstev in olimpijskih iger največja vsakoletna veslaška prireditev. Na njej se je ponovno izkazal blejski dvojec brez krmarja, Iztok Cop in Denis Zvegelj, ki se Je uvrstil nn odlično drugo mesto za olimpijskima in svetovnima prvakama Britancema Redgravejem in Pin-cetom. Slabše je na tekmi ilo blejskemu Četvercu (na sliki), ki mu ni uspelo priti v veliki finale. • V.S.
OKE)
na jesenicah nove okrepitve Borisov se vrača kot trener
mm
Borisov bo v novi sezoni na Jeseniški klopi brez čelade, nejverjetneje s kravato.
GLAS
Jesenice, 12. julija - Potem ko so prejšnji teden naši državni prvaki izvedeli, da ne bo nič z igranjem v Alpski ligi, saj bo tekmovanje organizirano z enajstimi italijanskimi in štirimi avstrijskimi klubi, so v klubu najavili nove okrepitve.
Najpomembnejša novost je, da se v ekipo vrača branilec Sergej Borisov, vendar ne kot igralec, ampak kot trener. Borisov, ki ima poleg igralskih že tudi nekaj trenerskih izkušenj v ruski ligi, bo na trenerski klopi zamenjal Krikunova, namesto napadalcev Malgina in Kvar-talnova pa bosta na Jesenice prišla 28-letni Sergej Nikono-rov in 32-letni vratar Sergej Drozdov. Najverjetneje bo nova okrepitev tudi 25-letni Konstantin Račkov, na Jesenicah pa naj bi ostal Udar Rahmatu-lin. Vse tujce na Jesenicah pričakujejo v začetku avgusta. # ' V.S.
APK MAJA
SALON POHIŠTVA
Kranj, PREDOSUE 34 (kulturni dom), tel.: 241-031
\»-~.—— --------
JUTRI (v sredo, 14. julija): od 16.30 ure dalje v Športnem parku Kranj
Troboj atletskih mladinskih reprezentanc Slovenija - Slovaška - Hrvaška
Organizatorji: Atletski klub Triglav Kranj; Športna zveza Kranj; Atletska zveza Slovenije
TriNIS
urh finalist v mariboru
Maribor, 11. julija - Konec tedna se je v Ljudskem vrtu v Mariboru končalo letošnje državno teniško prvenstvo za posmeznike. Lani sta na prvenstvu zmagala Barbara Mulej in Marko Por, letošnja državna prvaka pa sta postala Iztok Božič in Tina Vukasovič.
Marko Por je naslov prvaka izgubil že v polfinalu, ko ga je ugnal klubski kolega Borut Urh, Barbara pa na prvenstvu ni nastopila in tako sta se v finalu pomerila Borut Urh in Iztok Božič ter Vukasovičeva in Križanova. Kljub temu, da se je Radovljičan Urh dobro upiral favoriziranem Božiču, je nazadnje naslov prvaka z rezultatom 2:6, 6:4, 6:2 osvojil Mariborčan. Vukasovičevo je bila boljša od Križano-ve in osvojila naslov prvakinje z rezultatom 6:2, 6:3. • V. S.
Tenis vse bolj priljubljen
Podljubelj - Na teniškem igrišču na Jezercu v Podljubelju so se člani in članice sindikata Pekove enote TEP Obutev pomerili na turnirju v tenisu. Nastopilo je 16 moških in 10 žensk, v dokaj enakovrednih bojih je med moškimi zmagal Marjan Hočevar, ki je bil boljši od Vilija Špeharhja in Otta Keršiča- v konkurenci igralk pa je zmagala Aleksandra Lang pred Špelo Spehar in Olgo Bencina. Tenis je med delavci Obutve postal priljubljen šele v zadnjem času, organizacija takih turnirjev pa bo prav gotovo pripomogla k še večji popularnosti v tem kolektivu. # J. Kikel
Znani so finalisti gorenjske lige
Kranj, julija - Po končanem prvem delu tenisa za prvenstvo Gorenjske smo že dobili znane finaliste tako v prvi kot v drugi ligi. V prvi ligi so se v zaključni del uvrstili Benco Športplan, Meso-izdelki Arnol, Triglav Super Li in Protenex Štefe in pa iz obeh drugih lig Zarica, Marmor II, Biofit, Kres, Benco Športplan II in Pod-brezje. Finalni del se bo začel konec avgusta, tako da bo prvak Gorenjske znan sredi septembra.
Rezultati: I. liga: Protenex Štefe : Polana 4 : 2, Protenex Štefe : Benco Športplan 3 : 3, Protenex Štefe : Mesoizdelki Arnol 1 : 5, Protenex Stefe : Jesenice 5:1, Protenex Štefe : Marmor 15:1, Pro-tenex Štefe : Triglav Super Li 3 : 3, Polana : Benco Športplan 2 : 4, Polana Mesoizdelki Arnol 0 : 6, Polana : Jesenice 5:1, Polana : Marmor 14:2, Polana : TRiglav Luper Li 0 : 6, Benco Športplan : Mesoizdelki Arnol 4 : 2, Benco Športplan : Jesenice 5:1, Benco Športplan : Marmor 16:0, Benco Športplan : Triglav Super Li 3 : 3, Mesoizdelki Arnol : Jesenice 6 : 0, Mesoizdelki Arnol : Marmor 15:1, Mesoizdelki Arnol : Triglav Super Li 4 : 2, Jesenice : Maran-mor 14:2, Jesenice : Triglav Super Li 0 : 6, Marmor : Triglav Super Li 1 : 5.
Vrstni red: I. liga: 1. Benco Športplan 10 (25 : 11), 2. Mesoizdelki Arnola 10 (27 : 9), 3. Triglav Super Li 8 (26 : 10), 4. Protenex Štefe 8 (21 : 15), 5. Polana Golnik 4(14: 22), 6. Jesenice 2 (7 : 29), 7. Marmor I O (7 : 29); II. liga, I. skupna: 1. Zarica 11 (30 :6), Biofit 8 (23 : 12), Benco Športplan II 8 (22 : 14), 4. Podliplik 6 (19 : 17), 5. Visoko 6 (17 : 19), 6. Jesenice II 3 (13 : 23), 7. ŠD Sava 0 (2 : 34); 2. skupina: 1. Marmor II 12 (31 : 11), 2. Kres 11 (13 : 12), 3. Podbrezje 11 (29 : 13), 4. Kranj 7 (22 : 20), 5. Kanu 6 (20 : 22), 6. Merkur 6 (19 : 23), 7. Ratitovec 2 (6 : 36), 8. Kamsk 1 (11 : 31).
Ekipa Tržiča je zaradi neodigranja večine tekem izključena iz nadalnjega tekmovanja. • J. Marinček
V LJUBLJANI SE PRIPRAVLJAJO NA SVETOVNO PRVENSTVO
Balinarski upi zbrani pri nas
Ljubljana, 12. julija - Balinarska zveza Slovenije je prireditelj V. svetovnega mladinskega prvenstva, ki bo od 20. do 25. julija na ljubljanskih baliniščih Šiška in Balinček. Z zaupanjem organizacije tega tekmovanja je naša balinarska zveza dobila priznanje za svoje uspešno delo.
Na svetovnem prvenstvu naj bi po pričakovanjih organizatorjev nastopilo deset reprezentanc: Alžirija, Avstralija, Belgija, Švica, Italija, Francija, Hrvaška, Maroko, Tunizija in Slovenija. Reprezentance bodo razdeljene v dve skupini, nosilki pa bosta Francija in Hrvaška, ki sta lani osvojili prvo in drugo mesto. Tudi naši mladi balinarji si od tekmovanja precej obetajo, saj so kandidati za reprezentanco v dobri formi, nastopili pa bodo štirje najboljši. • V. S.
Pod skalco se mladi učijo plezalnih korakov - Člani Alpinističnega odseka Bohinj so v letošnjem letu pripravil tako imenovano šolo plezanja, v kateri mlade navdušence učijo prvih korakov po steni. Najmlajši udeleženci šole so stari štiri leta, šolo pa je do sedaj obiskovalo že preko 60 tečajnikov, v skupinah pa je največ osnovnošolcev. Pod skalco je tudi izposojevalnica plezalne opreme, tako, da se na steno lahko poda vsak, ki ga zanima tovrsten šport. "Pri alpinističnem odseku smo za šolo zadolženi Robi Podlipnik, Jaro Škantar, in Blaž Korošec," pravi Andrej Pikon, ki je tudi povedal, da je tako med mladimi kot obiskovalci Bohinja zelo popularen atraktiven spust z vrha Skalce (višinska razlika je 40 metrov). V steno so navrtali tudi smer, na kateri se lahko pripravljajo tisti, ki želijo preizkusiti svoje znanje, prav tako pa bodo poskrbeli za vse, ki si v planinah nad Bohinjem želijo zahtevnejših tur. Foto: V.Stanovnik
DRESURNO JAHANJE V BOBOVKU
Uspeh kranjskih jahačev v drugem kolu
Kranj, 13. julija - Na Bobovku pri Kranju so v drugem kolu dresurnega jahanja za člane in mladince največ uspeha imeli člani domačega Konjeniškega kluba Kranj.
Dresurno jahanje ima v zadnjih letih v Sloveniji vse več privržencev. Drugo kolo pokalnega tekmovanja v Bobovku je pokazalo viden napredek dresure v vseh slovenskih dresur-nih centrih. Navajeni smo bili le blestečih zmag predstavnikov iz Lipice in Ljubljane, zdaj pa se v sam vrh vzpenjajo tudi drugi. Predvsem za Gorenjce je razveseljiv uspeh kranjskih ja-
hačev, ki so prav v zadnjih letih dosegli lepe uspehe /nekaj naslovov državnih prvakov in dobrih uvrstitev na raznih tekmovanjih/. Uspehu Krančanov sta veliko prispevala brat in sestra Blaž in Polonca Kalan, ki sta na domačem vežbališču dokazala svojo pravo vrednost.
V gorenjski metropoli je nastopilo 25 tekmovalcev in tek-
Miran Mavec in njegov favorit Favorv Samira KONJSKE DIRKE V LESCAH
Napeti končni obračuni
Lesce, 11. julija - V nedeljo popoldne so bile na hipodromu pod Lescami letošnje devete kasaške konjske dirke. Kljub slabemu vremenu je organizatorju Konjeniškemu klubu Triglav Bled uspelo izvesti vseh osem dirk.
Zmagovalka prve dirke je bila Lučka B, katere lastnik in voznik je Tone Pavlin iz KK Triglav Bled. Dosegla je kilometrski čas 1.27,6.
V drugi dirki je zmagal Dolomit lastnika Aleša Oselnika, z voznikom Ivanom Koscem iz KK Komenda. Kilometrski čas 1.26,1.
Blaž Kalan: "VVhisper se mi je dvakrat ustrašil, drugače pa sem s tekmovanjem popolnoma zadovoljen."
movalk iz vseh slovenskih dre-surnih centrov. Ogledala sta si ga tudi strokovnjaka in tekmovalca Dušan Mavec in Stojan Modrec iz Lipice. Po tekmovanju sta oba opisala delo v dre-surnih centrih in nastope slovenskih jahačev na svetovnih in evrospkih tekmovanjih, ter seznanila prisotne novinarje s kvalifikacijami, ki jih čakajo na Poljskem in Madžarskem, kjer morajo osvojiti 281 točk.
V Kranju sta ostali dve zmagi, Polonce in Blaža Kalana.
Ena zmaga je odšla v Lipico,v nalogi L2 pa je po pričakovanju osvojil novih 12 točk Mira" Mavec.
Rezultati: naloga A2 - odpf' to prvenstvo: člani in mladinci; 1. Blaž Kalan (VVhisper, KK Kranj) 489, 2. Poloncaa Kalafl (Conversano Trompeta, KK Kranj) 464, 3. Manca JenW (Siglavi Steaka, KK Lipe*) 448, 4. Marjana Marku« (Grand, K K Kranj) 440; 2. kolo pokala Slovenije: mladinci' naloga A2: 1. Polonca Kala« (Conversano Tropenta, KK Kranj) 464, 2. Manca Jenko (Siglavi Steaka, KK Lipica^ 448, 3. Aleš Peterlin (Vili, K* Ljubljana) 425; člani - nalog' L2: 1. Miran Mavec (FavofJ Samira, KK Lipica) 553, J Blaž Kalan (Whisper, KK Kranj) 552, 3. Anica Roječ (L«' ser, KK Ljubljana) 521, 4. P* lonca Kalan (Conversafljj Trompeta, KK Kranj) 51» točk.
Na koncu tekmovanja je lafl" skoletni državni prvak v mladinski konkurenci Blaž Kalai>> ki letos nastopa tudi že med člani, dejal, da je z njegovii" nastopom v članski konkurenci zelo zadovoljen. Samo delu0 pa je bil zadvoljen v nalogi k ker se mu je konj VVhisper n«* pričakovano pretrašil. Sicer p* pričakuje v nadaljnih nastopjjj z malo sreče drugo mesto. • Helena Brudar
komet mmmtmmmni
Uspešna sezonarokometašev preddvora
infotrade
V napeti zadnji dirki je DAVO B z voznikom Tomažem Lahom (KK Komenda) dosegel najhitrejši kilometrski čas dirk. Na sliki: DAVO B prevzema vodstvo. Foto: J. Pelko
V skupnem seštevku tretje in šeste dirke je prvo mesto osvojil Pero III z voznikom Antonom Bolkovičem iz KK Ljautomer, ki je na koncu za las premagal Edži Hanover iz Šentjerneja. Pero III je dosegel kilometrski čas 1.25,8. Arkon, lastnika Konrada Hojsa je z voznikom Damjanom Oražmom iz KK Ljubljana zmagal v četrti dirki s časom 1.24,9. V razburljivi peti drki je Alija II, lastnik Matic Skube, voznik Marko Skube iz KK Ljubljana, tik pred ciljem prehitela ves čas vodečo Dalaro z voznikom Damjanom Zupanom iz KK Bled. Kilometrski čas Alije II je bil 1.33,5. V zadnji, najhitrejši dirki je zmagal Davo B z voznikom Tomažem Lahom iz KK Komenda, katerega kilometrski čas je bil 1.21,6. To je bil tudi najhitrejši izid dirk. Nalsednje dirke bodo to soboto v Ljubljani.
Zmagovalec turnirja ponovno kondor
V Retečah je bil tradicionalni nogometni turnir za pokal Reteč. V organizaciji nogonmetnega kluba Reteče so nastopile štiri ekipe: NK Polet, NK Kondor, veterani Medvod in domačini. V zanimivih obračunih je najboljšo igro pokazala članska ekipa Kondorja in drugič zapored osvojila prehodni pokal. V prvem izločilnem krogu so Reteče s 3 : 1 premagale Polet, Kondor pa veterane Medvod s 5 : 4. V tekmi za tretje mesto so igralci Poleta premagali veterane Medvod s 5 : 2, Kondor pa Rateče po boljši igri s 3 : 0.
Turnirje dobro sodila sodniška trojka iz Šk. Loke Bohinc, Oman in Babšek. • J. Starman
Preddvor - Pred dnevi so ocenili preteklo tekmovalno sezono roi metnega kluba Preddvor Infotrade. Vodstvo kluba in rokometaŠi' z njo zelo zadovoljni.
Prva ekipa je nastopala v drugi državni rokometni ligi in o-vojila zelo dobro drugo mesto, bili pa so zelo blizu vrnitve v p£ voligaško druščino. Kar ni uspelo njim, je uspelo rokometaš^ Šeširja. Preddvorčani jim ob tej priložnosti čestitajo za osvojil' prvenstva in uvrstitev v prvo rokometno ligo. Prva ekipa Prt* dvora Infotrade je z osvojitvijo prvega mesta v karavanški rok*'' metni ligi samo dopolnila uspešno preteklo tekmovalno sezon**
Druga ekipa je v tretji državni rokometni ligi osvijila šes^ mesto. Za ekipo so nastopili mladi igralci in dokazali, da sc ■ prihodnost preddvorskega rokometa ni treba bati. Najbolj pa I presenetili kadeti, ki so v slovenski kadetski rokometni ligi - skj pina center osvojili prvo mesto, na polfinalnem turnirju v Iz^1 pa so izgubili samo srečanje s kadetskim prvakom, ekipo Izd* Za uspeh vseh ekip ima poleg rokometašev ter upravnega odboj* vodstva kluba na čelu z mag. Janezom Zenije, veliko zaslug tli trener Slavko Cuderman.
Posebno zahvalo so ob tej priložnosti izrekli glavnemu sp0<J zorju, podjetju Infotrade iz Kranja, zahvalo pa so izrekli tu<f podjetjzu Živila Kranj za prevoze na tekmovanja, veseli pa so H li pomoči sponzorjev: TAB inženiring Preddvor, Diskoteka IJI madona Trebija, Mesarija Sodnik Tupaliče, Gostilna Lakner K"" krica, Teniški center Visoko, Diskoteka Gorjanc Hotemaže, M varovalnica Adriatik in Diskoteka Skala.
Letos bodo septembra praznovali 25-letnico rokometa Preddvoru, ki jo bodo združili s kvalitetnim rokometnim turni'' jem za Križnarjev memorial. Ekipa bo v prihodnji tekmovalni 1 zoni ostala nespremenjena, cilj prve ekipe pa je osvojitev prvci, mesta in ponovna uvrstitev v prvo državno rokometno ligo. Vo« jo bo trener Slavko Cuderman. • J. Kuhar
^VflNJE
PLAVALCI SE ZADOVOLJNI VRAČAJO Z ISTAMBULA
Manjkala je le kolajna
Kranj, 12. maja - Naša plavalna reprezentanca je na mladinskem evropskem prvenstvu v plavanju dosegla nekaj dobrih rezultatov, saj so se tekmovalci uvrstili v pet A in tri B finala, dosegli so tri državne rekorde, Radovljičanki Alenki Kejžaf pa se je le za las izmuzrflla medalja na 200 metrov prsno-Odlično je nastopil tudi Kranjčan Marko Milenkovič, ki seje z novima državnima rekordoma uvsrtil v A in B finale.
Mladi plavalci, ki so se danes vrnili domov, bodo nastopili tudi na absolutnem državnem prvenstvu v plavanju Slovenian open, ki bo ta konec tedna, od 16. do 18. julija v Radovljici. Ob tem bo eden naših najuspešnejših klubov praznoval tudi 60-letnico ustanovitve, zato se na letnem kopališču konec tedna obeta velika prireditev. • V. S.
loMMGLAS
Torek, 13.julija 1993
NA BLEJSKEM IGRIŠČU ZA GOLF SO TO SEZONO PRIPRAVILI VRSTO TEKMOVANJ
Devet novih lukenj za sladokusce
To sezono bo na blejskem golf igrišču preko dvajset turnirjev, na njih pa vedno pomembnejšo vlogo igrajo tudi nasi mladi tekmovalci.
Bled, 12. julij« - Znano je, da je blejsko golf igrišče en«►•JgJJ* Evropi,žal pa našim organizatorjem tekmovanj za «»1^™"'^ zmanjkuje denarja. Kljub temu bo letos na Bledu različnih turnirjev, na katerih se zbirajo golf ar,. «JJg« "J^ft™ nec septembra pa bo, po treh letih od začetka »P^-*JJC* |J di devet novih lukenj, otvoritveni turnir na novem delu igrišča pa oo spomladi prihodnje leto.
Letošnja sezona na blejskem golf igrišču se je začela v
začetku aprila, do sedaj pa je
bilo oraganiziranih že trinajst
tekmovanj. "Lahko rečem, da
je bil prvi del letošnje sezone
na našem igrišču zelo uspešen,
tekmovanja so večino potekala
po programu, na žalost sta nam
sodelovanje odpovedala dva
sponzorja   turnirjev, vendar
smo takoj dobili nova. Žal nam
je tudi, da je odpadel ženski
odprti turnir profesionalk, ki je
bil za nas pomeben projekt,
vendar stane preko 500 tisoč
mark in tega denarja nismo
mogli zbrati," je o prvem delu tekmovalne sezone na blejskem golf igrišču povedal vodja Marko Božič.
Te dni se na Bledu pripravljajo za BMW golf cup International, saj so namreč letos Blejci stopili v verigo BMVV golf turnirjev, ki potekajo po različnih državah. Pomembna prireditev bo tudi tako imenovani golf teden v avgustu, ki je nekakšno srečanje golfistov iz
vse Evrope. Zanimiv je tudi Slovenija tour turnir, ki se bo letos začel 27. avgusta v Lipici, se naslednji dan preselil na Grad Mokrice in čez tri dni zaključil na Bledu. Da je golf v Sloveniji vse bolj popularen govori tudi dejstvo, da je letos Golf zveza Slovenije organizirala golf ligo sloveskih golf klubov (teh je trenutno devet), ki velja kot kvalifikacija za državno amatersko prvenstvo. Liga se bo začela ta konec tedna (17. julija na Bledu), nadaljevala se bo 31. julija v Mokricah in končala s tretjim kolom 21. avgusta v Lipici.
V začetku septembra kot novost na Bledu načrtujejo tekmo profesionalcev, ki sicer ne bo na nivoju največjih tekmovanj, vendar naj bi pomenila začetek le- teh. Največja prireditev na blejskem golf igrišču pa bo prav gotovo 25. septembra, ko bodo ob osemnajstem mednarodnem amaterskem prvenstu Slovenije in pokalu narodov odprli novih devet lukenj. "
Novo igrišče z devetimi luknjami je opremljeno z najsodobnejšimi računalniško vodenimi namakalnimi napravami, nad njim pa so navdušeni vsi golf arhitekti, ki so si ga že ogledali. Glavni projektant je bil Donald Harradine, dokončala pa sta ga dunajska arhitekta, brata Hauser. Na terenu ga je izoblikoval Irec Nolan Conor, ki je resnično opravil mojstersko delo.
Obetavni mladinci Golf kluba Bled - Kot največji letošnji uspeh blejskih igralcev golfa štejejo udeležbo treh članov na zaključno tekmovanje Pro - Am Rolex v Franciji. Rafaela Jerman, Robi Dežman in Aleš Gregorič so v konkurenci izkušenih tekmecev igrali zelo dobro in dosegli nekaj lepih rezultatov. Poleg teh tekmovalcev pa v klubu največ stavijo na Aleša Rozmana, Slavka Paplerja, Dejana Rozmana, Uroša Gregoriča, Miha Studena Miha Ažmana, Gregorja Kvasa in Majo Božič. "Večina mladih se navduši za igranje golfa ko vozijo vozičke gostom na ignScu, nato pa začno s treningi. Mislim, da cenejšega in boljšega vrtca" za otroke ni, kot da jih starši pripeljejo na golf igrišče, saj se ob gostih na golf igrišča naučijo lepega vedenja, jezikov, so v naravi, zato nam je žal, da ni še več mladih, ki bi prišli k nam v klub. Pridejo žal samo tisti, ki so z vožnjo vozičkov golfistom prisiljeni služiti denar, tistih iz malce premožnejših družin pa ni Ko naj bi mladinci zaigrali med člani pa najboljši odidejo po klubih, da služijo denar kot profesionalni učitelji," pravi predsednik športne komisije v Golf klubu Bled Ivan Piber.
Novo igrišče je izdelano po vseh zahtevah sodobne gradnje golf igrišč. Najprej smo zemljo "odgrnili", jo presejali, obdelali in "zagrnili" nazaj, še posebno skrbno pa smo naredili tako imenovana udarjališča. To igrišče je šampijonsko, tako težko in toliko dolgo, da lahko gosti vse najbolj zahtevne turnirje. Z devetimi novimi luknjami imamo tako na Bledu 27 lukenj, v načrtu pa imamo še nadaljnih devet. Na novem delu igrišča so tudi tri vodne ovire, ki jih na starem delu ni, tako da je igrišče še bolj zanimivo in se idealno vklaplja v
ponudbo. Ker pa nas je zaradi triletne gradnje ves čas pestilo pomanjakanje denarja, pa se sedaj zavedamo, da bomo morali več pozornosti posvetiti promociji. Nov del igrišča nas bo namreč stal okoli dva milijona mark, največ denarja pa smo dobili s pomočjo kreditov," pravi Marko Božič, ki tudi ugotavlja, da bo kmalu treba ob igrišču zgraditi nove spremljajoče objekte z garderobami in sanitarijami, takšna ponudba pa bo na Bled lahko poleg tekmovalcev privabila tudi naj-petičnejše goste. • V. Stanovnik
turnir v veldnu
Odprti
v \, soboto se je v Veldnu ob Vrbskem jezeru na avstrijskem stvn r- končal koroški šahovski festival pod pokrovitelj-om Casinos Austria. Da je porkovitelj veriga igralnic, se je vi-cio na vsakem koraku, saj so prireditev odprli z baletom Šah : }; nagradni sklad na turnirjih (open, hitropotezni in ekipni) pa Rr h zavidanJa vreden. Kljub takemu nagradnemu skladu (1. na-j acja 25.000 ATS pa je na turnirju igralo le 63 igralcev, zato pa m ^lla kva,iteta toliko boljša. Sodelovalo je 8 velemojstrov in 11 "icdnarodnh mojstrov.
v . P™0 mesto je le ob dveh oddanih remijih dosegel nemški eiemojster Schlosser (8) pred Avstrijcem Nikijem Sencem (7).
mesto so s 6,6 točkami delili: Madžar Jozsef Horvath, član Jlur« iz Lesc Dražen Sermek in Hrvat Vladimir Hrešč. Vidnejše Jjovenske uvrstitve so še: 9. Zoran Veličkovič (6, Kovinar VP Vr?ianC Maribor), 12. Leon Mazi (5,5, ŠK Gambit Naklo), 13. NaVt ° Mencin8er (5,5, Murka Lesce). V ženski konkurenci je bila Pet   IV,aruš»č (3,5, Jesenice) na tretjem mestu, v mladinski pa
eter Kovačič (4,5, Tomo Zupan Kranj) na prvem mestu. Šah ^ključek festivala je bil še ekipni turnir v pospešenem . (30 min na igralca). V petih kolih so največ pokazali člani v» Celovec v postavi J. Horvath, C. Horvath, V. Hrešč in G. Elcre<j' Dru8a Je bila ekipa Sarajeva iz Bosne in trteji Zagreb.
Kipa SS Tomo Zupan iz Kranja (Osterman, Orel, Zorko, Drino-
ec) je zasedla med 16 ekipami 7. mesto.
Igor jelen zmagovalec kvalifikacij
V sredo se je v Ljubljani končal kvalifikacijski turnir za slo-Frr\ c'ansko prvenstvo. S točko prednosti je zmagal mojster J1 DE iz Medvod Igor Jelen,. S 6,5 točke so mu sledili: Duško ^avasovič (LŠK Iskra), Miha Furlan (BMP Ljubljana) in Oskar rel (Tomo Zupan Kranj). Direktno se na finalni turnir uvrstvijo Prvi trije. Od Gorenjcev so bili visoko uvrščeni še: 5. Marko Tra-iar (6, Murka Lesce), 6. Srečko Truta (6, Murka Usce), 9. Anton paznik (6, Murka Lesce), in 11. Matej Sušnik (6, Tomo Zupan Kranj). • Aleš Drinovec
?®®tffIMO LETALSTVO MED
pristavec osvojil naslov prvaka
^j, H. julija - Na letališču Moškanci pri Ptuju se je v nede-Jo zaključilo letošnje državno prvenstvo v jadralnem letal-tvu. Za naslov prvaka se je potegovalo 26 naših najboljših PJiotov, zmagal pa je član ALC Lesce Pristavec pred klubom kolegom Thalerjem in Ptujčanom Kolaričem. Piloti so pravili enajst tekmovalnih preizkušenj, vendar so dve razve-uavih zaradi slabega vremena. • V. S.
ATLON
Kranjski triatlonci stopajo iz anonimnosti
Februarja letos je bil na pobudo tekmovalcev, ki se že več let ukvarjajo s tem lepim športom, ustanovljen klub Triglav Kranj. Predsednik kluba je postal prof. dr. Milivoj Veličkovič.
Triatlon postaja vse bolj popularen doma, še bolj pa v svetu. Začetek tega Športa sega v leto 1978 na Havaje, z leti pa se je izkazalo, da to ni le modna muha, temveč zdrava oblika športnega udejstvovanja za najbolj vzdržljive. Tekmovalci se zaporedoma merijo v plavanju, kolesarstvu in teku,. Glede dolžine prog ločimo kratki - olimpijski (1,5 km plavanja; 40 km kolesrastva; 10 km teka), srednji (2,5 km; 80 km; 20 km) in dolgi - havajski maraton (3,8 km; 180 km; 42 km). Zaradi pestrosti je triatlon zelo zanimiv tudi za gledalcev in bo verjetno že na sporedu prihodnjih olimpijskih iger.
Člani kluba so dosegli že več lepih uspehov v mlajši članski (Gregor Janežič), članski (Darja Ažman in Uroš Pikec) in veteranski konkurenci (Milivoj Veličkovič). Omeniti velja, da je Uroš Pikec letos zmagal na triatlonih v Želznikih in Rovinju. Na nedavnem državnem prvenstvu v kratkem triatlonu v Bohinju je bil Janežič v svoji kategoriji šesti, Pikec četrti, Ažmanova pa je že drugič postala viceprvakinja države.
Triatlonci načrtujejo udeležbo na večini razpisanih tekem Triatlonske zveze Slovenije, morda tudi na kakšni v tujini. Največ tekmovanj je razpisanih julija (vsak teden), nekaj pa še avgusta in septembra. V Novem mestu pa bo 1. avgusta srednji triatlon za evropski pokal, na katerem bodo sodelovali tudi Kranjčani.
Pri dosedanjem delu so nekaterim tekmovalcev materialno pomagali Omnia šport Kranj in Sport & Fitness (J. Čerin). • J. Marinček
PO PRVEM DELU FINALA VODI TRIGLAV
Kranj, 10. julija - Pred začetkom drugega dela finala državnega prvenstva je Združenje ligašev sklicalo tiskovno konferenco, na kateri so govorili o novem sistemu tekmovanja v državnem prvenstvu.
Glavni cilj je, da imajo klubi čimveč tekem, zato je bilo tekmovanje organizirano v dveh skupinah (modra in bela), kjer je nastopilo devet moštev. Prvi dve ekipi iz vsake skupine sta se uvrstili v finalni del, ostali pa bodo igrali turnirsko drugo ligo. Žal je sodelovanje v finalnem delu v zadnjem trenutku, zaradi finančnih težav, odpovedala ekipa Žusterne, tako da v finalnem delu namesto šest ekip nastopa le pet.
Po končanem liga sistemu finala državnega prvenstva bo na programu še play offin pa play out. Najprej se bosta srečali prvo in četrto uvrščeni ekipi in pa drugo in tretje uvrščeni, ki bosta igrali na dve dobljeni srečanji, nato pa zmagovalca na tri dobljena srečanja za prvaka, poraženca pa bosta igrala za tretje mesto prav tako na tri dobljena srečanja.
Po končanem prvenstvu bodo še igre za pokalnega zmagovalca države Slovenije. Za to tekmovanje se je prijavilo devet ekip, finale pa bo v Ljubljani, 15. avgusta. Tako bomo dobili dva predstavnika, ki bosta Slovenijo zastopala v Evropi.
TRIGLAV : NEPTUN 26 :2 (7 :1,7 :0,7 :1,5 :0)
Kranj - Letno kopališče v Kranju, gledalcev 150, sodnika Marinček in Pičulin iz Kranja.
Strelci: Balderman, Bečič 6, Troppan 5, Bukovac 3, Štirn, Košir 2, Hajdinjak, Klemen Štromajer 1 za Triglav; za Neptun pa Zupane, Ošljak 1
Triglav: Homovec, Hajdinjak, Margeta, Balderman, Bečič, Košir, Čimžar, Grabeč, Bukovac, Štirn, Peranovič, Klemen
Štromajer, Troppan
Neptun: Presečnik, Sivec, Jezernik, T. Matešič, Adamič, Planinšek, Hrastnik, N. Matešič, Glavan, Škerlj, Sumečnik, Ošljak
Izključitve: Triglav 2 x igralca manj, Neptun 4 x igralca manj
Prosti streli: Triglav 0 - 0, Neptun 1 - 1 V igri mačke z mišjo ni bilo dvoma o zmagovalcu. Domači vaterpolisti so polovico srečanja odigrali z mladimi, vendar gosti tudi take priložnosti niso mogli izkoristiti. Gostitelji so igrali disciplinirano in si z visoko zmago še bolje popravili razliko v golih.
MEGGITOURS KRANJ 90 : MICOM KOPER 5 :16
Kranj, 9. julija - Letno kopališče v Kranju, gledalcev 100, sodnika Rakovec iz Kranja in Jerman iz Kopra.
Strelci; Brinovec 2, Rozman, Veličkovič in Čadež 1 za Meggitours Kranj 90; za Micom Koper pa Štromajer 5, Rukavina, Štrkalj 3, Bolčič 2, S topa r, Bojanič, M. Cetin pa 1.
Meggitours Kranj 90: Mikoletič, Vončina, Brinovec, Zupa-nič, Kociper, Rozman, Radonjič, Jerman, Veličkovič, Čadež, Hajdinjak
Micom Koper: Zoni I, Štrkalj, B. Cetin, Rukavina, Stopar, Pirmožič, Bojanič, Starman, Bolčič, Lovrenčič, Štromajer, M. Cetin
Izključitve: Meggitours Kranj 90 3 x igralca manj, Micom Koper 6 x igralca manj
Četverci: Meggitours Kranj 90 0 - 0, Micom Koper 0 - 0 Gostitelji, ki so tokrat nastopili brez vratarja Aleša Dejaka niso pripravili presenečenja proti favoritom iz Kopra. Gosti so srečanje začeli silovito in že v prvi četrtini povedli s štiriimi zadetki. To prednost so v nadaljevanju le povečevali in tako zasluženo zmagali z enako razliko kot pred tednom v Kopru (15 : 4). Na tekmi velja omeniti izreden zadetek Krištofa Stroma-jerja, ki je ujel pri "spanju" Sandija Mikoletiča in dosegel gol preko celega igrišča. • J. Marinček
iHIlllM
JlEBflLL
Lisjaki jutri v škofji loki
V soboto je bilo odigrano zadnje kolo spomladanskega dela prvenstva v baseballu. Lisjaki so tokrat gostovali v Ljubljani pri ekipi Golovca.
V prvi tekmi so bili prepričljivo boljši Lisjaki, saj so brez težav premagali domačo ekipo, kar priča tudi rezultat 7 : 1 za Lisjake, V tej tekmi je tudi Boris Vehovec uspel poslati žogico čez igrišče in doseči home ran. Zelo dobro pa je metal tudi Bogdan Jotič, saj ekipa Golovca sploh ni imela dobrega udarca.
V drugi tekmi so Lisjaki, zadovoljni z izidom prve tekme, popustili. Naredili so nekaj napak in Golovec je prešel v vodstvo. V sedmi izmenjavi so vodili že z rezultatom 12 : 6. V osmi izmenjavi pa je igralcu Lisjakov Alešu Bizjaku uspel udarec čez igrišče in rezultat se je zmanjšal na 13 : 8. V devetem, iningu pa so Lisjaki zaigrali kot prerojeni, dosegli 6 zaporednih točk in prevzeli vodstvo za eno točko. V zadnji obrambi se je zopet izkazal metalec Lisjakov Bogdan Jotič in nasprotna ekipa ni osvojila niti točke. Tako so Lisjaki drugo tekmo dobili z rezultatom 14 : 13.
Tako so Lisjaki zaradi razpleta drugih tekem še vedno tretji na prvenstveni lestvici. Imajo pa še eno neodigrano tekmo z ekipo Lyono Jezico in, če bi Lisjaki to tekmo dobili, bi prevzeli vodstvo ter imeli najboljši izhodiščni položaj v jesenskem delu prvenstva. Zaostalo tekmo v Lyono Jezico bodo Lisjaki odigrali že to sredo, ob 17. uri v škofjeloški kasarni. Zato vsi ljubitelji baseballa vabljeni ob 17. uri v Škofjo Loko. • B. V.
Kranj, 11. julija - V nedeljo, 11. julija, je bilo na sporedu finalnega dela državnega prvenstva odigrano 7. kolo, v katerem so se srečale ekipe Triglava in Meggitoursa Kranj 90 in pa Ilirija in Micom Koper. Slavili sta bolj izkušeni ekipi
TRIGLAV : MEGGITOURS KRANJ 9013 :8
Kranj, 11. julija - Letno kopališče Kranja, gledalcev 50, sodnika Rakovec in Stariha iz Kranja
Strelci: Troppan 5, Peranovič, Košir 2, Balderman, Grabeč, Teo Galič, Klemen Štromajer po 1 za Triglav; čadež 4, Jerman 2, Vončina, Pičulin po 1 za Meggitours Kranj 90
Triglav: Homovec, Brane Hajdinjak, Margeta, Balderman, Bečič, Košir, Čimžar, Grabeč, Teo Galič, Šrtirn, Peranovič, Klemen Štromajer, Troppan
Meggitours Kranj 90: Mikoletič, Vončina, Zupanič, Brinovec, Rozman, Radonjič, Pičulin, Jerman, Veličkovič, Čadež, Robi Hajdinjak
Izključutve: Triglav 7 x igralca manj (3 x Balderman), Meggitours Kranj 90 5 x igralca manj
Četverci: Triglav 2 - 2, Meggitours Kranj 90 0 - 0
V derbiju dveh kranjskih ekip je Triglav premagal Meggitours Kranj 90, vendar so se igralci, ki so trenutno na četrtem mestu, dobro upirali izkušenim vaterpolistom Triglava in dosegli ugoden rezultat.
Igralci Meggitoursa pričakujejo v sredo zmago proti neposrednemu tekmecu na lestvici Iliriji. Tekma bo ob 20. uri na kranjskem bazenu. Igralci Triglava so v sredo prosti, že v petek pa jih čaka težka tekma, ko na letnem bazenu v Kranju gostijo igralce Micom Kopra. Tekma bo ob 20. uri. • J. Marinček
Podmladek triglava boljši od micom kopra
Kranj, julija - V četrtek so najmlajši člani Vaterpolo kluba Triglav gostovali pri vrstnikih Micom Kopra in odigrali dve prijateljski tekmi. Pokazali so odlično znanje in pripravljenost ter tako visoko zmagali, saj so v dveh tekmah prejeli le štiri zadetke, dali pa so jih več kot trideset. Največ zaslug za to imajo vratar Mitja Puhar in igralca Sandi Mertelj in Matej Oman, čeprav so dobro igrali prav vsi in se vsi tudi vpisali med strelce.
Nad igro mladih Triglavčanov je bil nadvse navdušen tudi g. Bojan Mertelj, ki je zato vso ekipo častil v svoji Pizzeriji Polana na Golniku. Triglav je v Kopru nastopil v postavi; Mertelj, Pohar, M. Oman, J. Oman, Potočnik, Kodek, Palevič, Pod-lipnik, Antonijevič, Štromajer, Malavašič, Bukovac, Švegelj, Kurah, Nahtigal, Cof in Štefančič. • J. Marinček
Goreli kozolci, stroji, stanovanja...
Radovljica, 12. julija - Prejšnji teden je zagorelo v stanovanju Marjance R v Radovljici. Zvečer je vključila pralni stroj, ko pa je prišel na obisk znanec, ga
Cpresenetil vonj po zažganem, gotovili so, da se je vžgal pralni stroj zaradi kratkega stika na programatorju. Škode je za SO tisoč tolarjev.
Škofja Loka, 12. julija - Škofjeloški gasilci pa so prihiteli k 20 metrov dolgemu kozolcu, last Janeza J. iz Škofje Loke. Ob približno 14. uri je kozolec začel goreti, zgorelo je vseh pet ton sena, škode pa je za več kot 700 tisoč tolarjev. Vzrok požara še ni znan.
Radovljica, 12. julija - Voznica vise Angela f. je vozila iz Podvina proti Gorici. Med vožnjo je ugotovila, da motor gori. Domačin ji je z ročnim gasilnim aparatom pogasil požar Na visi je za 200 tisoč tolarjev škode.
Zminec, 12. julija - V petek, 9. julija, je začel goreti kozolec Jožeta K. iz Gabrka pri škof j i Loki. Kozolec je popolnoma pogorel, zgorela je tona sena, smrekovi plohi, slamoreznica. Škode je za milijon tolarjev, vzrok požara pa še ni znan.
Reteče. 12. julija
Iztok S. iz R
23-letni eteč pri škofji Loki si je zvečer pripravljal večerjo - pečen krompirček, nato pa pozabil odklopiti plin. Vroče olje je povzročilo požar s kar občutno materialno škodo v stanovanju: 800 tisoč tolarjev. Požar je odkrila mati in ga tudi pogasila..
Kolesar hudo poškodovan
Posavec, 12. julija - V soboto, 10. julija, sta ob 13. uri drug za drugim vozila mlada kolesarja: H. S. in B.V. po lokalni cesti iz Ljubnega proti Posavcu. V križišču nista dala prednosti vozilom. Po cesti je z osebnim vozilom vozil Iztok Rekelj iz Ljubljane, ki ie takoj opazil, da kolesarja ne bosta mogla ustaviti. Umikal se je na levo in
rviral, vendar se je kolesar H. kljub vsemu zaletel v njegov avto, odbilo ga je na vetro-bransko steklo, nato je padel na cestišče, kjer je obležal hudo ranjen. Odpeljali so ga v Klinični center.. D.S.
Zastrupil se je s plinom
Kranj, 12. julija - Kranjčan B.Š. se je pripeljal domov in kar v avtomobilu zaspal. Ko ga je našel tast, je bil nezavesten. Voznik B.Š. je imel v avtu
teklenke s plinom. Očitno je >ilo, da je ena od dese t kilogramskih jeklenk puščala in B. S. se je zastrupil. Rešila ga je hitra intervencija zdravnikov in medicinskih sester z Golnika.. DJS.
Padalec se je ponesrečil
Ambrož pod Krvavcem, 12. julija - V petek, 9. julija, se je pod Krvavcem težje poškodoval padalec, 40-letni Milan Mikeš iz Ljubljane. Z jadralnim padalom je poletel proti dolini, po 50 metrih pa zašel v zračni vrtinec, ki mu je podrl kupolo padala. Začel je padati in si pri pristanku polomil gležnja obeh nog. Prepeljali so ga v Klinični center.. D.S.
Mopedist ni upošteval STOP znaka
Blejska Dobrava, 12. julija - V
nedeljo, 11. julija, je Sergej Hočevar z Bleda vozil kolo z motorjem od Blejske Dobrave proti magistralni cesti. Hočevar ni upošteval STOP znaka, zato je trčil v vozilo, ki ga je vozil Dušan Mlakar z Jesenic. Zadel je mopedista, ki je padel na pokrov motorja, na vetrobrans-ko steklo in nato na vozišče. Mopedist je bil v nesreči huje telesno poškodovan in odpeljali so ga v Klinični center v Ljubljano.. D.S.
Otrok padel iz avta
Podtabor, 12. julija - V nedeljo, 11. julija, je Jeseničan Roman Mavsar vozil osebni avto iz Tržiča proti Radovljici. Ko je pripeljal iz Podtabora in se uvrstil na desni vozni pas, da bi se priključil na magistralno cesto, ga je na spolzki cesti zaradi prevelike hitrosti zaneslo. Vozilo se je večkrat prevrnilo, med prevračanjem pa je iz vozila padel osemletni Žiga, ki je dobil tako hude telesne poškodbe, da so ga odpeljali v Klinični center v Ljubljano.. ds.
KRIMINAL
Oboroženi Andrija je grozil
Radovljica, 12. julija • Dobrega filmskega scenarija ameriške kavbojke je vredna zgodba, ki so jo doživljali radovljiški policisti in stanovalci v Cankarjevi ulici v Radovljici.
Prejšnji teden, 6. julija, je policiste poklical stanovalec Cankarjeve ulice, češ da nekdo na vsak način hoče vlomiti v več stanovanj, šlo je za 33- letnega Saša K. iz Radovljice, ki je najprej vlomil v eno stanovanje, nato pa še v stanovanje v tretjem nadstropju, kjer ie splezal na balkon, po balkonu navzdol, nakar se je pognal v tek. Radovljiški policisti so ugotovili, kdo je, zato so se napotili k njegovemu stanovanju, kjer so onemeli! Stanovanje )e bilo odklenjeno, zato so vstopili. Pričakal jih je 37-letni Andrija V. iz Radovljice, oborožen z revolverjem večjega kalibra in grozil, da bo vse pobil. Policista sta se umaknila. Ko so prišle okrepitve, so si zaradi Andrija V, ki je imel pri sebi dva revolverja kalibra 357 magnum in avtomatsko puško, nadeli zaščitne jopiče. Počasi so se bližali stanovanju, sosedje pa so prestrašeno opazovali, kaj bo.
Orožje, ki so ga našli pri nasilnežu iz Radovljice: dva revolverja, avtomatska puška in dva okvirja za avtomatsko puško.
Andrijo so uspeli razorožiti, izsledili pa tudi Saša K., ki se je ves prestrašen zatekel v neki blok. Oba so aretirali. Andrija, ki je znan policistom kot nasilnik, so priprli.. DJS.
l7MTJl^pi8Hi8l
Prodamo večjo količino lesnih odpadkov (žamanje).
Mizarstvo Ovsenik, Jezerska c. 108/c, Kranj; tel. 064/242-110
Kmečki stroj Škofja Loka vabi na DEMONSTRACIJO namakalnih naprav PIOGGIA CARNEVALI, vrtalkastih bran in frez MASCHIO, traktorjevMASSE FERGUSON 354 Fin 377 SP - uvoz iz Italije, ki jo bomo priredili 16.7.1993 ob 10. uri na kmetiji Franca Starmana, Pungart 8, škofja Loka in 18.7.1993 ob 10. uri na kmetiji Marjana Kokalja, Žerjavka 9, Kranj, vljudno vabljeni I
MALI OGLASI LOKALI
g 217-960
APARATI STROJI
PANASONIC brezžični telefoni, tajnice, telefaksi, telefonske centrale, zelo ugodno. •632-595 14511
OVERLOCK PFAFF In SINGER, nov, nerabljen, ugodno prodam. 0 215-
650_15085
ČB TELEVIZOR Gorenje z ekranom 67 cm, SMUČI Atomic z vezmi -stareiše, pancarjl in rabljeno ponv KOLO, prodam za 200 DEM. 0 328-
313 16327
SILOREZNICO EPLE, prodam. 0
695-091_16887
SITOTISKARSKI stroj Slasprint. 80x110 cm z avtomatskim Izlaganjem, prodamo. 0 312-277 i64oe
Prenosni črnobell TELEVIZOR, Iskra, prodam. 0 41-906 1642«
KMETOVALCI, lemeža za vse vrste plugov, U9odno dobite. S 422-370
ŠIVALNI STROHJ Bagat-Super Sla-vlca, cena po dogovoru, prodam. 0
85-001 16450
STRUŽNICO PA 631 in rezkalnl stroj G 06 VS, prodam. 0 733-427 *m
MEŠALEC za beton, 150 litrov, skoraj nov, ugodno prodam, 0 212-853 Int. 294, dopoldan in 43-372 popoldan. 16468
OBRAČALNIK za Tomo Vinkovič. 418 ali 522, prodam. ■ 57-689 wsm
Nerabljeno itirlkrako SITOT1SKARS-KO VETERNICO, ugodno prodam. • 327-292 16506
ROTACIJSKO KOSILNICO Feta, skoraj nova, ugodno prodam. S 421-245_16619
SATELITSKE ANTENE, vrhunske nemške, 120 kanalov, z garancijo, cena 470 DEM, tt 310-223 nm
RAČUNALNIK Schneider 1512. 20 MB HDD, diskete 360 KB, miška In diskete z uporabnimi programi in Igricami, cena 700 DEM, prodam. 0 312-287_16643
BCS KOSILNICO, v pogonu, prodam. Slovenska c. 19, Cerklje. 166S8
GLASBILA
Tenor SAXOFON Yamaha YTS 32, malo rabljen, prodam. 0 633-222
GR. MATERIAL
Aluminij PLOČEVINO , 0.5 in 0.8 mm, prodam. Cena za kg 250 SIT. 9 061 781-269 15624
IZOBRAŽEVANJE
INSTRUIRAM angleščino in kemijo. 0 064/328-488_12731
KNJIGE za 5 In 6 razred OŠ, prodam. 0 403-221 160S8
KNJIGE za 6. razred, prodam. S
70-115 16370
KUPIM
Odkupujemo starinsko POHIŠTVO in ostale starinske PREDMETE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva ul. 7, Kranj, 0 064/221-037_11799
NEMŠČINO 2000 S, drugo stopnjo, kupim. 0 76-375 163*2
SPALNO VREČO, novi model teritorialne obrambe (majhna, lahka), nujno kupim. 0 212-523 i64is
OTROŠKO KOLO Kekec, kupim. 0
65-128_16427
BOROVE DESKE ali hlodovino, kupim. 0 66-463 16470
§ EKONOMSKA I •PROPAGANDA*
Iščemo lokal za poslovalnico kemično čistilnico v Kranju, površina 25 kvadratnih metrov. 0 213-254 od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ura. 0 061/317-591 16122
PROSTOR za skladišče ali mimo obrt, oddam. Skorja Loka
114
632-
16530
KOLESA
TOMOS BT 50, ugodno prodam. 0
84-102 16613
ŠPORTNO KOLO KHS, eprema 300 EX, prodam. 0 736-615 15521
NAJDENO
NAŠEL sem PONY Express, dobi se na Retljevi 10, Kranj. 16466
OBVESTILA
Enodnevni nakupovalni IZLET z avtobusom na Madžarsko, dne 17/ 7/1993. Prijave na 0 49-442 5664
NOVOI Modni butik VIKTORIJA Styte, na Laborah, nasproti Renault Remont, cene ugodne._16374
Belo dolgo POROČNO OBLEKO, it. 38-40, prodam. 0 57-382 15437
Da mene nobeden za DEJDECA, ne
bO krstili 16478
OBLAČILA
Belo POROČNO obleko, it. 38. ugodno prodam. 0 52-018 16369
Belo POROČNO OBLEKO.it. 42-44, prodam. 0 48-737 16416
OTR. OPREMA
OTROŠKI VOZIČEK in hojico, prodam. 0 331-785_16071
OTROŠKO POSTELJICO, z togljem, cena 5.000 SIT, prodam. 0 891-084
16366_^^^^^^^
Otroški VOZIČEK Chlcco Marala, Otroško POSTELJICO z jogijem in STOJICO, prodam. 0 620-087 16488
OSTALO
DRVA meterska, razlagana, trake, z dostavo, prodamo. Žagamo tudi na domu. 0325-488 io4te
ODKUPUJEM, smerakov in macesnov los na panju. 0 733-920, zvečer.
16366 _
VITRINO za sladoled, rabljeno dve sezoni, prodam 40% ceneje. 0 81-
775 16366
Novo TOALETNO OMARICO TO 70. cena 200 DEM, prodam. 0 47-708
16361__
Suhe smerekove PLOHE, kupim. 0 41-535 16418
Malo rabljeno ČELADO, it. 56, prodam. 0 242-519 16424
LES žagan za ostrešje in fasadni les (oder), prodam 0 328-010 15420
10 m, BUKOVIH DRV, prodam. 0 65-128. zvečer_16446
ELEKTRARNO 27 KW, na sp. Radovini pri Zasipu-Bled. 0 76-965
16453_
NUMIZMATIKU Zlatnik Napoleon III., prodam. 0 328-533_1S486
KLOPCE z lesenimi letvicami, prodam 0 422-369_16475
GARAŽO na Ravnah, za Jezom, prodam. Rupar, Ravne 6, Križe, popoldan. v 16601
^c£u&^^      Zaradi velikega zanimanja rV7A [Ml fin      bo v četrtek, 15. 7. '93, ob 22. uri
šasš^fc*^ p onovitev MOŠKEGA STRIPTIZA
v izvedbi italijansko ameriške skupine MAN STREAF V času programa bo vstop samo za ženske t
MOPED KOLIBRI, zelo ugodno prodam. 0 733-437 16367
APN 4 MS, ter čelado Klwi, cena 500 DEM, prodam. 0 45-109 16371
GORSKO KOLO, oprema Shimano, popolnoma novo, cena 260 DEM, prodam. 0 216-419 16423
TOMOS AVTOMATIK, Ameriške izdelave z čelado, ugodno progam.
0 50-526 16428
KAVVASAKI Z 1000 Z 1 R, letnik 1982, ohranjen, prodam. 0 422-004
16442_
BMX koto In SKATEBOARD (rolko), prodam. 0 48-704 15452
APN 6 S, letnik 1992, nov v garanciji, dam cena 1000 DEM. Zgoša 11, Begunje.
16510
Mlado SVINJSKO MESO, prodam. 0 64-132 16503
SLIKARSKO STOJALO, novo, cena 5000 SIT, prodam. 0 70-697 15512
INVALIDSKI VOZIČEK, prodam. Preska 18, Tržič. 16522
Novo vezano OKNO 70x100, prodam. 0 66-052 16629
KOPALNO KAD, 165 cm. prodam. 0 241-226_16636
Opremljeno vlDEOTEKO na Bledu, oddam v najem, v trgovski hiii Pristava. 0 77-529 in 78-961, od 9. do 19. ure. 16648
Več SLIK, krajine, po izbiri ali naročilu, prodam. Križna/, ui. Albina Kodra, Cerklje. 15559
PRIDELKI
Prodam BOROVNICEI Polica 13, Naklo. 16214
Domače ŽGANJE, prodam. 766
45-
POSESTI
NJIVO v Zalogu pri Cerkljah, pro-48-704 16461
VINOGRAD, star 18 let, površina 18 arov, zazidljiva, elektrika v bližini in je obetavni cesti, prodam. 0 312-066
TRAVNIK IN NJIVO, v Šenčurju, cena po dogovoru, prodam. 0 45-
655 16464
PRIREDITVE
GLASBO za ohcetl in plesne zabave nudi trio "BONSAJ". 0 421-498
1B960_
Turistična agencija Nevada, organizira 8 dnevni dopust v ŠPANIJI za samo 310 DEM, odhod je 24. avgusta 1993. Nočni skok na ČEŠKO 29. julij« in izlet v GARDALEND 24. julija. 0 325-737 iem
RAZNO PRODAM
ŠOLSKE TORBE, cena 2.950 SIT, NAHRBTNIKI, cena 1.590 SIT, prodamo. C. na Brdo 39, Kokrica. 153*3
GREBEN za Bucher kosilnico In dva gumi voza 14 In 12 col, prodam. 0
65-126_16386
V devetem mesecu brejo tellco SIMENTALKO in trda suha DRVA, prodam. Jošt, Strahinj 65, Naklo.
BETONSKE STOŽNIKE in novo avtoprlkolico, prodam. 0 738-922
16440___
Rabljene KNJIGE za osmi razred In APN 6 od 1987 letnika naprej, kupim. 0 422-369_16474
OTROŠKO sobo, zajčke - hišne, tropske ribe, akvarije, hrčke, miši, prodam. 0 76-342 15402
KITARO in komplet kolesa za koreto, prodam. 0 733-196_issos
HI-FI STOLP SAMSUNG, S CD In BAMBUSOVO sedežno garnituro, prodam. 0 214-217 16647
STAN. OPREMA
Raztegljiv TROSED, prodam. 329-874
ŠPORT
BRAKO prikolico, prodam. 0 403-
221 16069
CAMPING WC (kemični), ugo*! prodam. 0 45-176__J
ČOLN Maestral z motorjem Tortf 4.5, brezhibno, cena 850 Dt* prodam. 0 241-242 *
STORITVE
J in J SERVIS vam nudi popravila J VIDEO, HI-FI naprav vseh proizvaF cev. Smlednlška 80, Kranj, del. & 9. do 17. ura, 0 329-886 jff
ŽIČNE MREŽE za ograditev vrt* sejanje peska... izdelujem. FW Zevnikova 5 a, Orehek, Krs"l 0217-937_i*J
ODKUPUJEM in POPRAVLJA" karambolirana vozila. 0 241-168 14548__s
AvTODVIGALO za popravilo str** barvanje opaža ter obžagovfl" drevja vas čaka. 0 733-120 £
Krovsko - kleparska dela; ugtfjjj cene kritin in gotovih kleparsK" Izdelkov. 0 738-184, po 20. urijj*
POPRAVILO In MONTAŽA roi««] žaluzlj. 0 061/376-783_
POPRAVILA - MONTAŽA - pr* stroji, štedilniki, bojlerji, vodovodne\ elektroinstalacije. 0 325-815 <
Nudim PREVOZE do 3 tone, po Sloveniji! 0 242-419
isK
PREVAJAM In instruiram, nemšcU* 0 218-762_i**
VODOVODNO NAPELJAVO v ril* hlevu, ter razna popravila, naredi^ kvalitetno! 0 218-427_i*J
VODOINŠTALACUE. napeljave 1 popravila, nudimo. 0 627-542 £
Kovinjske ZAŠČITNE MREŽE * kletna okna vam izdelamo po
očilu. 0 82-104
overiook^
ŠIVAM na domu - imam overicok t 736-701, po 16. uri._%
IZDELUJEM trenerke, bunde, J t rovke, ter žensko in otroško w[ fakcljo. 0 58-473_1**
PREVOZI in SELITVE s kombijernC 35, nosilnosti 1800 kg. 0 633-539
16446_ _^
INSTRUIRAM angleščino in mat? matiko. 0 631-589_]•£
POSTAVITEV kmečkih peči, kam^ in zidanih štedilnikov , Pecarst* Lumport. 0 65-773_iijj
PEDIKURO na vašem domu, kva* t etno opravim. 0 633-452, pop? dan._ie£
ODKUP, PRODAJA in prepis vtfj 0 331-061, Mobitel 0 0809/61? 030_i«*;
MARABELL TRIO, vas zabava jj ohcetih, veselicah in zabavah. * 872-598 1*"
TELEFON
IUGOVINA SERVIS
lolelaksi ■ zicni in brezžični teletom tajnice - centrale • zaščite - telefonske ključavnice   kretnici?   kabli vtikači vtičnice
I Iskra - Canon - PanasonicJ
prodaja na drobno m debelu • rabati
montaža na terenu, svetovale, garancija, atesti, konkurenčne cene
LJUBLJANA   BRILE JEVA 12
!el./tax: 573-209 KRANJ LJUBLJANSKA 1 , tel. fax: 222 150
KOVASTVO ANDREJ MUSIC
LOKA, TESTEN0VA 47,61234 MENGEŠ, TEL 061/738-619
IZDELUJE IN PRODAJA:
- kultivatorje z ježi in valji
- okopalnike, vsipalnike, izruvače krompirja, medvrstne dograjevalce
-planirne deske
- sadilce krompirja
Stroji so narejeni za vse vrste traktorjev. Plačilo na dva čeka.
Torek, 13.julija 1993
<g SAMSUNG
|TV37cm 33.520 SIT
|TV51cmTTX 43.100 SIT b |TV63cmTTX        64.980 SIT M
TV37cmTTX 36.940 SIT
TV55cmTTX 49.930 SIT
rV72cmTTXstereo 96.590 SIT VIDEOREKOROERJIod 40.190 SIT
MALI OGLASL^OBVESTILA
HIFI STOLPI od
43.000 SIT
FORD FIESTA ŽE od 17500 DEM ESCORT, MONDEO, OPEL ASTRA
VOZILA SO V ZALOGI MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT
INF VRBA d.o.o.,Struževo 4 Krani. tel. 064/218-454
YUGO 55. poškodovan, letnik 1989, prodam. 0 45-086 __16M_
Zaposlim dekle v KAVA BARU v KmnT« 214-369
C.Talcev 3 Kranj Tel.: 212-367 od 9. do 12. in od 15. do 19. ure
IS tem kuponom vam °' ob nakupu poklonimo ■ _ ^^video1(aset^J| Zi
MARABELL TRIO, vas zabava na ohcetih, veselicah in zabavah. 0 872-598 16517
YUGO 45. letnik 1988, prodam. 0 632-385 15355
ZASTAVO 750, letnik 9/83, cena 80.000 SIT, prodam. O 215-572
16361
OPEL KADETT, letnik 1978, prodam. 801-238, po 18. uri. 16364
ZASTAVO 750, letnik 1979, prodam. Šmidova 11, Cirče. O 327-323 16373
KOMBI ZASTAVA 850, primeren za rezervne dele, poceni prodam. 0 78-528 16376
ZASTAVO 750, letnik 1980, registriran do 7/94, prodam. 0 736-256
16518
TALBOT HORIZONT LS, 1100 ccm. sivometaliziran, isti lastnik vseskozi, prevoženih 139.000 km, zelo lepo ohranjen, vseskozi garaiiran, z vgrajenim radiom Blaupunkt, cena 4000 DEM, nujno prodam. Rado Kokalj. 0 242-766 16523 ZASTAVA 750, letnik 1985, registriran do 5/94, prodam. 0 43-453 i6S24
126 P, letnik 1983, registriran do ^wmmm^ oktobra, v dobrem stanju, prodam. ŽIVALI ~ 327-682 16525
prakso za STREŽBO, v bifeju v Skorji Loki, zaposlim. Krčma Pavle. 0 620-077 i—s V trgovini s konfekcijo ZAPOSIJMO PRODAJALKO. Pisne P^ve pošljite na naslov. KRIM d.o.o.. visoko 30, 64212 Visoko. 16546 DELAM na vašem ali sy<>jem domu: leoiienje. pakiranje, sestavljanje, ad-
KOKOŠI neanice cena 100 SIT komad, prodam. Zadrga 18. Duplje^
16471 —————
65-518
Brejo TELICO. prodam.
16484__
JARKICE, rjave, grahaste, razne starosti, prodam. Um, Zasip-Rebr 3,
64260 16494
PSIČKO, pasme Labrador Retriever, staro tri mesece, poceni prodam. 0 59-042 16502 Teleta SIMENTALCA, 125 kg, prodam. 0 422-715 16531
Bikca SIMENTALCA, starega 6 tednov, prodam. Lahovče 52, Cerklje. 15542
Opravljam storitve s ROVOKOPA- R 4. "^ira? In^Sobro ohranjen, ČEM. Pangerc Stanko, Bled. 0 78- ^Sovofu prodam. Oblak.
615 18627 cena po aogovoru, w
■ Luže 46, Visoko.
ŽAGAM DRVA na območju občine - i9n .  .-»piK 1988, pravo-
Tribč in Kranj. 0 57-214 gg&Mi L^od^. Bled.J*
Izdelava, postavitev, Pergd-brajd, Pecovco 14. 0 77-565__
BALKONSKIH OGRAJ. Kovina-les.--™ „ ^e barve,
isg-s 0
ROLETE, žaluzije. vseh vrst. naročite novllen motor, prodam. w
Ijhtahko ves Julij 1993. 0 216-919 leaarf
ŠKODO 120 in VPLINJAČ za 150, prodam. 0 712-136 16S28
126 P, letnik 1979, registriran do 11/ 93, prodam. 0 725-687 15534
OPEL ASTRO 1.6i GT, 100 KM, letnik
1993, prodam, 0 76-331 16536 R 4, letnik 1988, cena 4300 DEM,
prodam. 0 312-253 16538 HONDA HB 1.61, letnik 1992, cena
23.000 DEM, prodam. 0 312-255
16539_
Karambolirana LADA SAMARA, pet vrat, pet prestav, delno popravljena, prodam ali menjam. 0 736-686ies45
Rjave in grahaste JARKICE, prodam.
Stanovnik. 0 65-546_16177
KRAVO s teletom ali brez, prodam.
Podbrezje 233_15355
Dve leti staro PSIČKO kratkodlako z rodovnikom - Faraonski hrt, Carneco deli Etna, rjave barve z belimi lisami, ter izkaznico z vsemi cepljenji, prodam. Ker Imam varstvo jo ne morem Imeti. 0 85-573_15359
Mlade TERIERJE, oddam. 376
KOKOŠI NESNICE za ali za zakol, prodam. Flster, Pre-Podnart^ 70-035 16544
BIKCA, starega 14 dni. prodam Voglje. Letališka 2. 18852
Oddajam prvovrstno KOZJE MLEKO. 0 329-006 16556
IZ NASLEDNJE ŠTEVILKE
IMT 533. ZETOR 47-18 s kabina UNIVERZAL 445. TOMO VINKOViC 419 In STEYR 28 KM ugodno prodam aH menjam za drug traktor. Tel. 081/738-619
Kupim STAREJŠI RABLJEN TRAK-TOR. Tel. 061/738-619
KAMNOSEŠKI VRTALNI STROJ star-ejše izdelave prodam. Tel. 061/738-619
ZASTAVO 128. letnik 1987, spredaj karambolirano - levo, prodam. Ogled po 18. uri. Izletniška 36, Rib-no pri Bledu._
714-
16362
712-222
>roaam an nw*i|—■■■ — ________——
oar-n rdeče barve, letnik 1986. Teleta SIMENTALCA, sterega od
iil^JSSmTcena 3100 DEM, ^ m HnL kuoim. 0 622-876 is,
MTOiiepo u.«   r= , 16550 —-_________ ___m t«dn<
STANOVANJA
V šk.Lokl - Frankovo naselje prodamo 3-sobno STANOVANJE (79 kvad. m). 0 620-607 «™
15779
IŠČEM sobo s samostojnim vhodom ali garsonjero v Kranju. 0 218-936
, .Nedokončano vrstno ATRIJSKO HISO na Drulovkl pri Kranju, pro-dam. 0 823-132 _isssi
Dvosobno STANOVANJE, 48 kvadratnih metrov, prodam. Poznajelšek, Levstikova 3. Kranj._«4«
V Rovinju, v mirni zeleni ulici, oddam APARTMAN, za 4 do 5 oseb, v juliju In avgustu, cena 15 DEM na osebo na dan. 0 052/811-041
Zamenjam trisobno STANOVANJE EXPRES KOMBI - dostava vseh vrst a enosobno. Držič, Gosposvetska   nošilik. 24 ur na dan. 0 215-211
y, Wn|._ 16412     V6413 ——
YUGO KORAL 45, letnik 1989, registriran do 6794, prodam. 0 66-929
FIAT 126 P, letnik 1984, neregistriran, prodam. 0 633-949 15390
GOLF, letnik 1978, bencinar 1100, cena 2100 DEM, prodam. 0 52-123
16391_
ZASTAVO 101, letnik 1984, prodam. 0 49-528 16396
UNO 45, letnik 1986, prodam. 0 328-358_lene
YUGO 45, letnik 1988, prevoženih 45.000 km, cena 3300 DEM, prodam. 0 328-837 16406
126 P. letnik 5/79, registriran do 1/ 94, prodam in še vse rezervne dele. 0 682-730_16409
ZASTAVO 101. letnik 1986, prodam. 0 216-604 16410
R 4 GTL, raste uai.a, „ zelo lepo ohranjen, cena 3100 DEM, prodam. 0 325-196 10550 OPEL KADETT, letnik 1982, ugodno prodam. 0 801-107, danes od 15. do 20. ure. 15551 R 4 TL, letnik 1983, registriran do 8/ 93, cena 1700 DEM, prodam. 0 57-
809 16663
ZASTAVA 750 LUXE, letnik 1978, registriran do 11/93, prodam. 0 43-
249, vISOkO. 16564
r 57-
16666
aH
16363
7
16365
en-ikofji
Enosobno STANOVANJE, 39 kvadratnih metrov, prodam. Planina 1. 0 327-710_16447
NAJAMEM stanovanje v Radovljici ali na Jesenicah. 0 81-141 Int. 217, od 7. do 15. ure. 10479
Profesorica, Slovenka, najame »sobno stanovanje za 2 leti, v šl LoM. 0 068/87-487_1_
Zamenjam lastninsko, enosobno stanovanje, v Tržiču za Kranj aH okolico. 0 217-980 _16493
Enosobno stanovanje, 37 kvadratnih metrov, obnovljeno v pritljlčju. brez centralne kurjave, prodam. Radovljica. 0 714-682 aH 81 -075 16496
DRUŽBENO stanovanje, 40 kvadratnih metrov, zamenjam za manjše " 329-550 1
16607
Mlada družina najame GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Kranju. 0 326-134, popoldan, losu
Enosobno stanovanje, 50 kvadratnih metrov. s telefonom, centralno kurjavo, satelitsko televizijo, ugodno pro-«m. Planina 2, Kranj. i«»
Nujno IŠČEMO stanovanje, Šifra: POMAGAJTE
VOZILA DELI
Jese-
16626
ZASTAVO 101, letnik 1986, prodam. 0 218-570 16420 R 4 GTL, letnik 1986, registriran do 6/94, cena okoli 3500 DEM, prodam. Majeršič, Koroška c. 25, Tržič. 15422
FIAT 126 P, letnik 1988, cena 2500 DEM, prodam. 0 691-642 16434
GOLF, diesel, letnik 12/89, dobro ohranjen, prvi lastnik, prodam. 0 738-804_16443
HROŠČA, letnik 1974, registriran do4/94, cena po dogovoru, prodam. Cankarjeva 54. Radovljica. i64S4
TOVORNI AVTO 1217, letnik 1979, prodam ali zamenjam za osebni avto. 0 621-414_16460
ZASTAVA 101 GTL 55, letnik 1984, registriran do 7/94, prodam. Gašper-lin, šutna 88, Žabnica, po 16. uri.
16461
YUGO 45, letnik 1988, prodam ali menjam za AX, letnik 1989 ali 1990. 0 211-430_16476
YUGO 45, letnik 1988, registriran do 6/94, prevoženih 54.000 km, cena 3850 DEM, prodam. 0 723-442
16480
Yugo 45, po delih, prodam.
922_
KOMBI, starejši letnik, neregistriran, v voznem stanju, prodam. 0 85-361
16667_'_■
LADO SAMARO 1300/5V, letnik 1990, garažirano, z dodatno opremo, registrirano do 1/94, prodam. 0 85-514, popoldan. leseo
ZAPOSLITVE
Zaposlim  NATAKARICO. 0 217-
720_•_16399
IŠČEMO osebo za pomoč v gospodinjstvu ki varstvu, dveh starejših žensk, v Kranju. Nudimo hrano, stanovanje in plačilo. 0 216-426
16414 _
ŠOFER s C in E kategorijo, dobi službo. Šifra: ŠOFER _15455
KOZICO belo, staro 10 tednov, prodam. 0 84-365 15375 KRAVO po drugem teletu, prodam.
0 211-012_16377
TELICE od 2 do 15 mesecev, prodam. Naklo, Grogova 2. 0 47-
872_16388
KRAŠKE OVČERJE, čistokrvne, brez rodovnika (oče in mati imata rodovnika), stare 8 tednov, prodam. 0
631-676_16392
Poklanjam, črno PSIČKO mešanko, staro dva meseca In pol. 0 57-867
16400
r>j i2,.r 1 -v c -11 r-*j 1 _
N AJNOVIiJ ŠIH
SATELITSKIH
SISTEMOV "AMSTRAD"
>> %.jr*TZve. slik e
29 RADIJSKIH PROGRAMOV! GRAFIKA NA EKRANL'(ANGL/NEM« GARANCIJA,OBROKI [— f\/~\ r\ni
Z MONTAŽO SAMO OOY m
* SISTEMI ZA VEČ STRANK*
"POD ŠIFRO"
Za male oglase "POD ŠIFRO" so oglaševalci naročili objavo tako, da zanje v malooglasni službi Gorenjskega glasa zbiramo Izključno plamene ponudbe interesentov.  Stik z oglaševalcem "POD ŠIFRO" navežete tako, da posredujete pismeno ponudbo v zaprti kuverti na naslov GORENJSKI GLAS - MALI OGLASI 64000 Kranj, na kuverto obvezno napišite šifro, na katero se Vaša ponudba nanaša. Veliko uspeha Vam želi Gorenjski glas in se priporočamol
Oddam tri PSIČKE
16403
421-192
IŠČEMO aktivne sodelavce, dober zaslužek, redna služba. 0 241-566, dopoldan. 15457 Iščemo AKV1ZITERJE za pnevmatsko orodje In kompresorje. Žagar. 0
241-242_16458
Takoj ZAPOSLIM delavca, za PEKA, možna tudi preučitev. 0 41-377
16486_
ZAPOSLIM samostojnega ORODJARJA, z večletnimi izkušnjami. 0 48-679, torek in sreda od 18. do 20.
Ure 16487
LABRADORKE, rumene barve, cena 500 DEM, prodam. 0 66-473 16404 Mlade KUŽKE, mešance, oddamo.
0 70-510_16406
Teličko SIMENTALKO, za zakol ali nadatjno rejo, prodam. 0 421-214
16418
Sedem do deset stare JARKICE, cepljene, prodam. Golniška 1, Kranj.
PSIČKO, veliki Šnavcar z rodovnikom, ugodna cena, prodam. 0 50-
339 16431
Domače ZAJKLE z mladiči, prodam. Bašeij 18, Preddvor. 15432 BOBTAIL mladiči, naprodaj avgusta. 0 691-593 16436
V SPOMIN
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini zvesto spremljajo človeka.
V teh dneh mineva 10 let od smrti našega atija, moža, srna m strica
Drugič brejo KRAVO in tellco,
prodam. 0 65-166_15444
BIKCA starega 7 tednov, prodam. 0
66-321_16448
KOZO in male KOZICE, prodam. 0
311-811_16462
LABRADORCE z rodovnikom In JAZBEČARJE brez rodovnika, prodam. 0 692-761 16467
CITROEN avtoodpad, rabljeni *wvni deli In odkup vozil Citroen »vtoodpad. 0 692-194
reza
16162
YUGO 55 AX. Povoženih 5J000 km, registriran do 1/94. cena 4000 DEM. prodam. Eržen, Smokuč 25. Žirovnica. __________
GUME Tigar 145 P 13 in Sava RIM 1-5x1.6. prodam. 0 221-067   16611
VOZILA_
Enodnevni nakupovalni IZLET z ■vtobusom na Madžarsko, dne 17. Iga 1993. Prijave na 0 49-442
R 4, letnik 1989, cena 5300 DEM,
Ppdam. 0 710-795 ali 77-835 ie»     YUQ0 45 KORAL, letnik 11/88. ZASTAVO 750. letnik 1980, cena 600   rdeče barve, prodam. 0 217-850 DEM, prodam. 0 331-785 16072
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je umrl
CIRIL PERKO
upokojenec Tovarne obutve PEKO Tržič iz Tržiča, Senično 3
Od pokojnika smo se poslovili včeraj, v ponedeljek, 12. julija 1993 ob 17. uri na pokopališču v Krizah.
GOLF, bencinar, letnik 1980, bele barve, cena 1800 DEM, prodam.
Zlato Polje 14._nm
GOLF JX, bencinar 1.3, letnik 4/89, registriran do 4/94, rahlo poškodovan, prodam. 0 715-036, torek
popoldan._ium
LAD01300 S, letnik 1985, registriran do 7/94, prodam. 0 310-027 ie4ae
ZAHVALA
, prodam. _
PEUGEOT 405 GL, letnik 1991, Prodam. 0 620-531 161«3
16490
ZASTAVA 850, letnik 1983, rumene o*rve, registriran do 7. julija 1994. ugodno prodam. 0 41-827 16170
PRAŠIČKE, težke 20 do 150 kg,
. Prodam. 0 65-546, Stanonlk. 16202
1 \
PEUGEOT 104 CR, letnik 1980, zelo uSSf^oSSi- 0 78-801 1*4.1 ZASTAVA 750  In vlečni kljuki za Zastavo 750 in 101, prodam. 0 31Z-
535__;_____-
ZASTAVO 750. letnkV1980^ cena po dogovoru, prodam. 0 65-114 16604
H   Ob nenadni izgubi našega
GORANA I MALEŠEVIČA
^ 331-33?
<=>D 9.  DO 23- t-,|gE
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji pot. Obenem se zahvaljujemo tudi pevcem za zapete žalostinkc.
VSI NJEGOVI
Kranj, 3. julija 1993
ALOJZA KRMELJA
Vedno bo ostal v našem spominu in naših srcih, svečka na njegovem grobu ne bo nikoli ugasnila.
Hčerka Petra
Kranj, 14. julija 1993
ZAHVALA
Ko je življenje samo Se trpljenje, ko se srce v brezupu ustavlja, takrat je smrt samo odrešenje, vendar srce se pretežko poslavlja. Tvoj dom ovila je črnina, ostala je tišina, ki močno boli, a solza se ne posuši . Ob boleči izgubi dragega moža, a teka, UMm   dedka, brata in strica
IVANA HLADNIKA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala tudi vsem, ki ste ga v tako velikem Številu pospremili k zadnjemu počitku. Posebna zahvala veha dr. Gregorčiču in dr. Leskovarjevi za njegovo zdravljenje. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred in pevcem za odpete žalostinkc. Hvala govornikoma za poslovilne besede, praporščakom in za odigrano tišino. Hvala Cestnemu podjetju Krani, LIO škofja Loka, KJadivarju Žiri ter Tennopolu Sovodenj. Se enkrat hvala vsem tistim, ki ste ga imeli radi.
VSI NJEGOVI Kladje, 4. julija 1993
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, ata, brata, strica m tasta
JOŽETA ČEBAVSA
roj. 23. marca 1916
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem drugim, ki ste nam izrekli sožalje m nam v težkih trenutkih stali ob strani, mu podarili cvetje in sveče ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Za zdravljenje in pomoč se zahvaljujemo dr. Šolarju, dr. Hriberniku in dr. Tekavčiču ter osebju bolnic Jesenice in Ljubljana, posebej še sestri Severini. Zahvala tudi p. Vitomirju za lepo opravljen pogreb, zvonarjem, sodelavcem iz Elana za izraženo podporo, gasilcem in borcem za zadnji pozdrav, nosačem, trobentaču, pevcem, govornikom, pogrebniku in praporščakom. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
VSI NJEGOVI Brezje, 7. julija 1993
Nadaljevanje s 1. strani
Leta 2000 triglavskega ledenika ne bo več?
KRIMINAL
Za Gorenjsko velja, da vsak mesec v letu sneg pobeli najvišje vrhove. Če se to pozimi ni dogajalo, potem bo letošnji julij, prav gotovo potrditev tega starodavnega izreka. Sneg je v nedeljo pobelil Julijce, Karavanke in Kamniške planine. V dolini, posebno v zahodnem in deloma tudi severozahodnem delu Gorenjske pa je na posameznih območjih padlo tudi precej dežja.
Vendar pa splošnega pomanjkanja vode deževje ni kaj dosti izboljšalo.
"Tale dež je zelo dobrodošel. Na dveh glavnih virih v občini, in sicer Peričnik ter Završnica, se sicer dotok ne bo kaj dosti spremenil, dobrodošel je, ker ne bomo tako ali drugače kljub prepovedi zdaj zalivali vrtov", je povedal tehnični vodja v jeseniškem Vodovodu Zvone Hra-star, in hkrati dodal, da imajo sedanje zime brez snega in vročina že kar katastrofalne posledice, na primer Triglavski ledenik. "Prejšnja leta se je skrajšal za slab meter na leto, zdaj ga pobira veliko hitreje. Če se "vreme ne bo spremenilo", ledenika leta 2000 ne bo več."
V radovljiški občini je do tega dežja veljala prepoved zalivanja vrtov in pranja avtomobilov, sicer pa imajo že nekaj časa največ težav z vodo v Upnici in v Ljubnem. "Ta dež razmer ne bo bistveno popravil, čeprav je za nekaj časa preklical prepoved zalivanja, saj je končno namočil zemljo. Otoplitev in nekaj dni brez padavin pa bo sliko marsikje kar katastrofalnega stanja spet povrnilo. Morda bo bolje, ker bo zdaj sprememba oziroma dopolnitev odloka o javnem redu in miru pripomogla, da bomo bolj spoštovali prepovedi zalivanja in pranja, saj bodo kazni za kršitve bistveno višje." je poudarila di-
V vročih dneh se poraba vode poveča tudi zaradi ieje. V jeseniški občini je na primer voda tako topla, da je za liter hladne pitne vode treba najprej stočiti 10 litrov preveč ogrete za žejo, je komentiral porabo Zvone Hrastar. - Na Koprivniku in Gorjušah so imeli do zdaj vode dovolj. "Zdaj pa je spet padlo toliko dežja, da nas kakšne tri tedne ni treba skrbeti," ocenjuje predsednik krajevne skupnosti Janez Korošec - V Kranju se najbolj bojijo, da bi na črpališču Gorenja Sava odpovedala katera od črpalk, saj bi Kranj ostal potem brez vode.
rektorica Javnega podjetja Komunala Radovljica Bernarda Podlipnik.
V tržiški občini imajo že nekaj časa pri preskrbi z vodo težave na Brezjah pri Tržiču in kronične seveda v Gojzdu, kamor občasno vozijo vodo s cisternami. "Da bi se izboljšali izviri, bi moralo padati vsaj tri dni. Zato bo z vodo treba še naprej varčevati, na območju Bre-
Kranj, 10. julij - Predizbor za miss Slovenije, glasbena skupina Ca-lifornia in modna revija agencije Artis Trade so popestrili sobotni večer na kranjskem bazenu. Prepoln bazen je nestrpno pričakal 14 kandidatk, najprej v večerni toaleti in kasneje v kopalnih kostimih. Kritično žirijo so sestavljali Iztok Kraševec, predsednik Vaterpolo zveze Slovenije, Daja Čuk iz Omnie Sporta, Janez Kadivec lastnik podjetja Subaru Hyunday iz Šenčurja ter Jasmin- Avdič. Predsednik komisije pa je bil po besedah simpatične napovedovalke Katju-še Trampuž "najlepši" fotograf Gorenjskega Glasa Gorazd Šinik. Žvižgi in burno ploskanje je spremljalo izhode deklet in žirija je izbrala za drugo spremljevalko Tino Vrhovnik , prvo spremljevalko Katjo Tomič in zmagovalko ter prvo kandidatko za miss Slovenije Katarino Strgar z Javornika pri Jesenicah. Vse tri bodo odšle na izbor najlepše Slovenke. Preddvorski Raff je na koncu skočil v bazen, česar pa morda ne bi mogel, če bi uspela pritožba Krajevne skupnosti Vodovodni stolp zoper odločbo občinskega Sekretariata za notranje zadeve Kranj, ki je prireditev dovolil. In če bi pritožba uspela, ne bi bilo fotografije z nasmehi gorenjskih lepotic... • M. Z., foto: G.Š.
zij pa vse dotlej, da bomo usposobili oziroma povezali z omrežjem novi 200 kubični rezervoar na Brezjah, kjer zdaj vodo ponoči zapiramo. Upam, da bomo ta dela končali v dveh mesecih. Pospešeno pa saniramo tudi razmere na Žegnanem studencu, kjer so posamezna zajetja presahnila, kar nas je pravzaprav malce presenetilo," je pojasnil vodja vzdrževanja v tržiškem komunalnem podjetju Štefan Blaži.
"Težave Imamo v Povljaku in v Srednji vasi ter Šenčurju. Črpalke na Gorenji Savi delajo neprekinjeno 24 ur na dan, zato da imajo na šenčurskem območju vsaj nekaj vode," je ocenil razmere glede preskrbe z vodo Jože Gašperin iz Vodovoda Kranj in dež, ki je padel v nedeljo, ocenil kot zalivanje s srednje veliko škropilnico. Novo vrtino nameravajo narediti v Tupali-čah pri Preddvoru, rezultati tretje pod Krvavcem pa so po nepopolnih podatkih spodbudni. "Koliko dežja je padlo in če ga je kaj več kot zgolj za osušena polja in vrtove, se bo pokazalo čez nekaj dni. Zadnja meritev na Čemšeniku minuli teden je pokazala, da daje ta izvir 7,99 litra vode na sekundo, ob normalnih razmerah pa bi moral dajati 25 litrov. Lepo bi bilo, da bi bila ta teden meritev ugodnejša."
Še najmanj težav pa so pred tem dežjem imeli v škofjeloški občini, kjer so zadnja leta, oziroma v minulem obdobju, namenjali precejšnja sredstva v gradnjo vodovodov. Sicer pa so tudi letos vodovodi v občini v določeni prioriteti.
Dež, ki je v nedeljo padal po Gorenjskem torej ni napolnil re-zervoarjerv, žalil pa je vrtove in polja in na ta način pomagal, da se bo poraba vsaj za nekaj dni vendarle zmanjšala. Dobrodošel pa je bil, vsaj kar zadeva preskrbo z vodo, sneg, ki je pobelil vrhove nad dva tisoč metrov in na ta način potrdil izrek, da na Gorenjskem sneži vsak mesec v letu. Menda pa posebnih težav sneg ni povzročil paši oziroma živini v planinah. • A. Žalar
3ADiO
ČESTITKA PRESENEČENJA V ŽIVO VSAK DAN OB 7.20 um
£&>e HA TO, \ KOLIKO VtSlSZ M HV5KI / i	
r*'it	
Donosno tihotapljenje ljudi preko državne meje
500 mark za ilegalni prestop meje
Kranjska Gora, 12. julija - Na državni meji v Ratečah in na Podkorenu odkrivajo vedno več organiziranih tihotapcev, ki ilegalno vodijo begunce preko meje. Tihotapci so dobro organizirani in odlično tehnično opremljeni. Prebivalstvo ob meji naj bo bolj pozorno na neznane ljudi, ki se zadržujejo v vaseh blizu meje.
Dejstvo, da je na mejnih prehodih zgornjesavske doline Rateče in Podkoren zaradi terena najlažje ilegalno prestopiti mejo, so v zadnjem času očitno spoznale organizirane skupine tihotapcev. Ne gre za tihotapljenje blaga, ampak vedno bolj za donosno vodenje skupin beguncev, ki skrivaj želijo v Italijo in v Avstrijo, od tod pa v večini primerov v prekooceanske države.
Andrej Zemva, komandir postaje mejne policije Kranjska Gora, pravi:
»Od januarja do danes smo zabeleželi 25 ilegalnih prehodov meje s skupaj 71 osebami, kar je precej več kot v minulih letih. Ilegalni begunci so bili večinoma državljani BIH, Zvezne republike Jugoslavije, bilo jih je precej iz raznih afriških držav, Romunov, Turkov, trije Kitajci, dva Čeha in dva slovenska državljana. Zoper kršilce smo podali 28 predlogov ovadb sodniku za prekrške, 28 oseb pa smo poslali v prehodni dom za tujce v Ljubljano, 11 smo jih izročili varnostnim organom tujih držav, predvsem Hrvaški in Madžarski.. V tem času je bil v nasprotni smeri samo en ilegalni prestop: nekdo je ilegalno prestopil mejo v Slovenijo, a to zato, da bi tu organiziral tihotapljenje beguncev v Italijo.
Do meseca aprila niti ni bilo tako pereče, ko pa sneg odleze, je seveda meja lažje prehodna.
Odločifi smo se za tako imenovano » globinsko varovanje meje « - to ni neposredno varovanje na meji, kot je bila nekdanja jugoslovanska vojska, ampak že predhodno organiziramo patrulje, ki nadzirajo promet, zbirajo podatke, občasno patru-Ijirajo. Tako smo uspeli zajeziti okoli 90 odstotkov kršitev.
Andrej Zemva
prehoda čez državno mejo. Zaskrbljujoče zato, ker so se pojavile organizirane skupine, ki vodijo ljudi preko meje - v enem primeru Srbov iz Kosova, v drugem pa slovenskih državljanov iz Kamnika, ki se organizirano ukvarjajo s tihotapljenjem ljudi preko meje. Za velike zaslužke! Zahtevajo namreč do 500 nemških mark na osebo zato, da jih spravijo preko meje! Zelo dobro so organizirani, opremljeni s CB postajami, spremljajo policijske patrulje in takoj ugotovijo, kdaj je treba počakati in kdaj je primeren trenutek za prestop. Eden zadnjih primerov, ko so hoteli spraviti Kitajce čez mejo in ko jih je na oni strani čakal avto slovenske registracije, samo dokazuje, kako dobro so organizirani. Kitajca pa nista
prišla do Torina, kamor sta bila namenjena.
Pri teh ljudeh, ki jih organizirane skupine vodijo preko meje ali ki mejo ilegalno prestopajo sami, gre večinoma z* ekonomsko emigracijo. Za reveže, ki bežijo iz svojih držav, za begunce iz BIH, ki bežijo k sorodnikom, medtem ko je državljanov Zvezne republike Jugoslavije največ iz Kosova. Tihotapcem morajo veliko plačati, zato gre za hudo zlorabo teb oseb. In nazadnje se brez vsega morajo vrniti v državo, iz katere so bežali.
Domačini naj bodo bolj pozorni_
Z Italijani in Avstrijci smo sporazumni, da sprejemamo begunce, ki jih dobijo na oflj strani. Avstrijski in italijanski mejni organi imajo zelo intenzivno in poostreno varovanje meje s stalnimi patruljami v obhodu. Na oni strani meji p0 je v tem smislu samozaščitno budno tudi obmejno prebivalstvo, ki zares dobro in stalno sodeluje z žandarmerijo.
Zaradi vedno večjega organiziranega tihotapljenja preko meje pozivamo naše prebivalce ob meji, da so pozorni na osebe, ki niso iz tega okolja. V tefli smislu imamo zelo malo obve; stil. Jasno je, da marsikdo, ki se z avtobusom ali kako druga-če pripelje tik do državne meje in nekaj časa » preučuje situacijo «, kako bi ilegalno presto; pil mejo, domačinom zaradi nevsakdanjega obnašanj0« obleke in tako dalje ne mOff ostati neopazen. Lahko se mimogrede zgodi kraja, vlom, pO" žig..Zato prosimo domačin*; da nas na take sumljive ljud1 opozorijo.« • D .Sede j
Policisti so uporabili gumijevke
500 nemških mark na osebo
Soriška planina, 12. julija
Sorišl
V soboto, 10. julija, so se ob Litostrojski koči na Soriški planini mudili občani, večinoma doma iz Idrije in Cerknega. Večinoma so bili vsi mladi, prišli pa sO na obisk k prijateljem in znancem, ki so v teritorialni obrambi, io so bili na Soriški planini na rednem usposabljanju. Ker so dajali teritorialcem pijačo, je posredoval starešina in prosu, naj se odstranijo. Tega niso hoteli, zato je starešina zaprosil za pomot
Zaskrbljujoče pa je, da smo v samo treh mesecih na našem
območju vložili štiri kazenske iTSkofje l^ke sta prišla dva in poskušala stvar urediti
ovadbe zoper osem storilcev ggj^afcj pa so'ju zaCeii žaliti, zato sta se odločila, da jih v skladu * kaznivih dejanj prepovedanega   spo^astiu povabita na policijsko postajo. Prišlo je tako daleč, da so
-;- juna obiskovalci zaprli vrata na intervencijskem vozilu, zato sta
policista zaprosila za pomoč.
Na kraj dogodka sta pohiteli še dve policijski patrulji i* Radovljice in Škofje Loke, v tem času pa sta bila policista na Soriški planini deležna še več žaljivk m groženj. Ker jim ni preostalo drugega, so jih policisti <»ohladili«> z gumijevkami tU razpršilnimi sredstvi.
Na policijo so privedli devet kršilcev javnega reda in miru * .Soriške planine, od tega sta dva mladoletnika, ki so ju starši odpeljali domov. Eden od privedenih je tožil zaradi bolečin v glavi, zato so ga takoj odpeljali na zdravljenje. Vse druge *° pridržali do streznitve in podali predlog sodniku za prekrške ter kazensko ovadbo zaradi preprečevanja dejanja uradni osebi, ko ta opravlja uradne dolžnosti.
Kranjski kriminalisti so mnenja, da je bila uporaba prisilnih sredstev upravičena, komisija, ki so jo ustanovili, pa bo primer temeljito raziskala.. D.S.
Na marsikaterem gorenjskem vrtu je danes paradižnik zaradi toče (in prej suše) podoben temu na sliki.
Vlomil, da se je najedel
Krani, 12. julija - H kranjskemu preiskovalnemu sodniku so privedli 22-letnega Vlada K. iz Bistrice pri Tržiču, brez zaposlitve, za njim pa je bila razpisana tiralica.
Vlado K. se je klatil po Gorenjski in vlamljal, večinoma zato, da se je najedel. Vlomil je v več osnovnih šol v kranjski občini, v nekatere celo po dvakrat, v trgovine, v samopostrežno v Kranju, v brunarico skakalnega centra Gorenja Sava. Jemal je manjše količine živil, salamo, sok, limonin sirup, sir, iz samopostrežne tri porcije piščanca, pečenice, par rib m tako dalje.
Vlado K. je zdaj v radovljiških zaporih.. D.S.
Škofja Loka, 10. julija - S sproščenim piknikbm pri vešterskeiH mlinu minuli konec tedna končala poletna jezikovna šola, ki jo j* za otroke iz vse Slovenije priredila Ljudska univerza iz Škofje Loke. Angleškega tečaja se je udeležilo 95 otrok, starih od 12 do 1' let, ki so v Škof ji Loki preživeli koristen prvi del počitnic. Sodeč p0 vedrem razpoloženju je bil tudi prijeten. - Foto: J. Pelko