Obseg: Trino cvctje m način oploditve. — Iz osrednje komisije za revizijo zemljiškega davka. (Konec.) — Pozna košnja po travnikih in njeni nasledki. - Iz skušnje za skušnjo. — Peronospora. — Tomasova žlindra in superfosfat v praksi. — Kužne bolezni domačih živalij. (Dalje.) — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva. — Tržne cene.
Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
»Kmetovalec" izhaja 16. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na «/s strani 8 gld., na »/4 strani 5 gld. in na l/8 strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3.
ETOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c, kr. kmetijske družbe	vojvodine kranjske.
Trtno cvetje in način oploditve.*)
Ker je velike važnosti, da vinogradnik, ki pomno-žuje dobre vrste, izbere le take, pri kterih sire z gotovostjo računati na povoljno rodovitnost, zato mu je jako koristno, če že naprej ve, od kterih vrst more več upati, iz kterega vzroka mu ne kaže pomnoževati to ali ono vrsto.
Vinogradnik naj torej ne po-množuje vrst, ki imajo cvetje parno ženskega ali celo samo možkega spola, ker je rodovitnost prvih zelo odvisna od vremena, zadnje pa sploh nikdar ne rode.
Pri trtah razločujemo troje vrst cvetja, in sicer:
1.)	Cvetje samo ženskega spola. Taki cveti se oplojajo neenakomerno, grozdje iz njih pa se rado osiplje. Podoba 30. nam kaže tak cvet. Pestič je tu dobro razvit, prašniki pa, ki s svojim prahom oplojajo pestiče, so obrnjeni navzdol. Razven tega prah teh prašnikov ni sposoben za oploditev. Da se tak cvet oplodi, mora priti na pestič prah iz drugih prašnikov, in zato mora biti ugodno, lepo vreme, da lahek veterček in razni mrčesi raznašajo prah s cveta na cvet. Take trte morajo biti pomešane z drugimi. Samo ženskega spola cvetje imajo: malvazija, ranina, vrhpoljec i. dr.
2.	Cvetje samo možkega spola (pod. 31.). Trte s takim cvetjem nikdar ne rode, ker cveti nimajo pestiča,
pač pa dobro razvite prašnike. V to skupino spada največ ameriških trt, med temi vrste riparije in rupestris mon-tikola.
3) Cvetje mešanega spola ima dobro razvite prašnike in pestiče (ped 32.). Taki cveti se oplojajo sami med seboj. Trtnih vrst s takimi cveti je največ, in le take naj pomnežuje umen gospodar. Take trte kolikor toliko vsako leto enakomerno rodijo, ne otujejo se pa nikoli.
Cvet se oplodi tako le: Ko se vzdigne cvetna kapica (pod. 32. c) in pridejo prašniki (pod. 32. g) in pestič (pod. 32. e) na prosto, se prašniki v kratkem času razpo-čijo in iz njih se izsuje prah in se razprši na vse strani. NeKaj prahu pade tudi na pestičevo brazdo. Ker ta brazda izločuje neki sladek, lepljiv sok, se prašnikov prah, t. j. možko seme, prime brazde, in kmalu (po nekoliko urah) začne iz njega rasti cevi podoben izrastek, ki se pomika po sredi navzdol skoz notranji del pestiča do pestičevega jajčnika. Kadar ta izrastek pride v dotiko z jajčnikom, se izvrši oploditev. Čim lepše je vreme, tem hitreje in bolje se to vrši.
Kmalu po oploditvi odpadejo prašniki, pestič pa se začne širiti, in to zovemo potem jagodo. Neoplojeni posamezni cveti ali celi grozdi se v malo dneh posuše. To je naravna oploditev. Oploditev se pa lahko izvršuje tudi na umeten način.
Umetne poskuse z oploditvijo so posebno Francozi v veliki meri izvrševali, in sicer radi tega, da bi dobili
Podcba 30. Podoba 31. Podoba 32.
Podoba 32.
vrste, ki bi obilno rodile, dajale dobro vino ter ob enem kljubovale trtni uši. Deloma se jim je to tudi posrečilo. Ako se na pr. cvetni prah riparije ali kake druge ameriške trte prenese na pestič kake žlahtne trte, na pr. španjola, ko so se odstranili španjolovi prašniki, predno so se razvili, oplodi prah amerižke trte pestič evropske, in semena, ki se napravijo v taki jagodi, imajo nekaj španjolovih in nekaj riparijnih lastnostij. To seme, vsajeno, da trto, ki dela čisto drugačne grozde in daje vino drugačnega oku?a kakor špinjol.
Na ta način je mogoče oploditi vse cvete onih trt, ki so samo ženskega spola, ako se namreč na nje ob času cvetja s finim čopičem prenaša cvetni prah iz cvetov mešanega spola. To so seveda dela, ki jih more ta ali oni izvrševati le za kratek čas.
Iz osrednje komisije za revizijo zemljiškega davka.
(Konec.)
Povod temu, da se pododsek ni udal prošnji zastopnika te dežele, je, žal, iskati v tem dejanjsko obstoječem, pa ne opravičenem domnevanju, da je Kranjska izredno bila olajšana v zemljiškem davku. Hvaležen sem sicer pododseku, da isto nasvetuje, kakor deželna komisija, pri vinogradih, kar je pa povsem opravičeno, ker grozno je trtna uš opustošila naše vinograde. Tudi sem hvaležen, da je pododsek vsaj deloma zboljšal predloge ministerijalnega poročevalca in od tega zvišane tarife v okrajih: Krško, Ljubljanska okolica, Kranj in Radovljica, primerno nasvetom deželne komisije zopet znižal. Ker se nahaja še neki majhen rezervni zaklad in se ven ler sedaj ni več bati, da bi se našli taki računski pogreški, kakor pri Češki, skoro za 200.000 gld., apelujem na slavno centralno komisijo, da sprejme od deželne komisije predlagane nasvete. Da pa za prihodnjost vsaj odpravim povsem neopravičeno mišljenje o protežiranju Kranjske glede zemljiščnega davka, bodi mi dovoljeno, da v pojasnilo in dokaz navedem naslednje podatke, ki naj v poznejših dobah govore — ker bodo zaznamovane v današnjem protokolu — da je bila Kranjska leta 1880. le razbremenjena od silne davčne butare, ktero je morala nositi skoro pol stoletja.
Leta 1825., ko se je stalni zemljiški kataster napravil prvič, je morala kranjska dežela plačevati na leto 562.000 gld. zemljiškega davka, in do 1 1880. se je ta davek namnožil na ogromni znesek 943 613 gld. Ne bom razkrival, kako se je kar s kratko naredbo navalilo leta 1850. še poldrugi stotišoč goldinarjev davka tej deželi, za kteri znesek se je pa razbremenila sosedna dežela, ker je bila toliko srečna, da je imela imenitnega pokrovitelja v tedanjem absolutnem ministerstvu. In tako vidimo, da, ko je na Kranjskem narastel davek od leta 1825. do I. 1880. za skoro 400.000 gld., je ostal na pr. na Koroškem od leta 1825. do 1880. isti (720 000 = 703.000), na Štajerskem leta 1825. 1,915.311 gold., leta 1880. 2,041.000 gld., na Tirolskem leta 1825. 639.000 gld., leta 1880. 884.000 gld., na Gorenjem Avstrijskem leta 1825. 2,072 000, leta 1880. 2,204.000 gld. itd.
Še drug dovolj jasno govoreč dokaz:
Povprečni čisti prihodek na oralu njiv je znašal na Niž. Avstrijskem 5 gld. 22 kr., na Gor. Avstrij. 6 gld. 41 kr., na Solnograškem 6 gld. 28 kr., na Štajerskem 5 gld. 58 kr., na Koroškem 6 gld. 47 kr., v rodovitni Moravi 6 gld. 47 kr, v Šleziji 5 gld. 32 kr., v Galiciji 3 gld. 36 kr. in v ubogi Kranjski 7 gld. 2 2 kr.!!
Ali ni to živ dokaz, da je morala Kranjska poprej trpeti grozno, kar v nebo vpijočo krivica! In v tej deželi, v kteri je toliko kraškega, kamenitega ozemlja, je bil v povprečnem računu obdačen povprek oral zemlje z 2 gld. 19 kr , na Štajerskem z 2 gld. 2 kr. in na Koroškem z 1 gld. 35 kr.
S prepričanjem sem glasoval za znižanje davčne vsote za sosedne dežele, in osobito Štajerska se je morala izdatno razbremeniti, a če prosim, da se Kranjski tudi pri tej reviziji zgodi pravica, je to povsem utemeljeno, ker je bila 1. 1880., kakor je zahtevala resnica in pravica, le primerno razbremenjena, in sedaj, ko so cene pridelkom padle, troški za pridelovanje pa tako narastli, naj se iz vsote 2 in pol milijonov da primeren delež tudi tej deželi. Na to je povzel centralni referent besedo in je dokazoval, da pododsek predlaga približno skoro vse isto, kar je predlagala dež, komisija, osobito pri vinogradih. Dejanjsko znaša odstotek, ako bi se na vse dežele enako razdelila vsota 2 in pol milijona gld., 6 6 in po nasvetu pododseka odpade na deželo 6 15%, torej skoro celi znesek; zato vzdržuje ta predlog, ki potem tudi obvelja.
Doseglo se je torej za deželo, kar je bilo splob pri danih razmerah mogoče, in sedaj, ko je stvar dognana in stalno sklenjena za dobo prihodnjih 15 let, naj pristavim, sicer z užaljenim srcem, da je uradnik, prideljen deželni komisiji kranjski, finančnemu ministerstvu poleg od deželne komisije kranjske izvrstno utemeljevanega ter soglasno sprejetega poročila, podal še svoje obširno poročilo, v kterem je skušal dokazovati, kako so večji dohodki pri kmetijstvu, kakor jih je izračunala deželna komisija, ki je itak šla do skrajne meje. Da pri takem položaju ni bili delo lahko, je jasno; zato je izid cele zadeve tak, da moramo pri danih razmerah biti z njim zadovoljni. Ne iskati dokazov v posameznih tržnih cenah, n. pr. da se je par centov sena prav dobro prodalo, ali da je enkrat bilo zelje drago; iti je treba tje, kjer kmet zaman pričakuje kupca za svoj pičel pridelek in ga prepusti prekupcu za vsak denar. Med ljudstvom je treba živet', in potem se more soditi, kako izhaja kmetovalec! Opustim razkrivati to rano, ker trezno misleči možje v centr. komisiji so vedeli, kaj je namen takemn poročilu.
Po sklepu centralne komisije se zniža ves zemljiški davek na Kranjskem na leto za 41.585 gld. in, ker sedanja revizija velja za dobo prihodnjih 15 let, odpade na deželo skupno za to dobo vender Je precejšnja vsota 623.775 gld. Najbolj se razbremene vinogradi, in sicer za 37%, njive za 11 32%; neizpremenjeni pa ostanejo tarifi pri travnikih, gozdih in pašnikih. — Navajam le še, da se je za Goriško znižal zemljiški davek za 62.632 gld. na leto, za Istro za 8917 gld., za Koroško za 43.821 gld., za Štajerško za 280.151 gld., za Dalmacijo za 15.304 gld., za Tržaško okolico za 4444 gld.	Fr. Po v še
Pozna košnja po travnikih in njeni nasledki.
Gotovo ni vse enako, kdaj se travnik pokosi, ali v polnem cvetju ali pozneje, ko trave že zore O tem smo vsi prepričani. Edini pa nismo v tem, kdaj je boljši čas za to. Po kmetijskih knjigah in časnikih se priporoča, travnike takrat kositi, kedar je večina trav v cvetju. Mnogo gospodarjev je pa drugega mnenja, namreč tega, da je bolje, če se travnik pozneje pokosi. Pri pozni košnji se osuje in odpade veliko semena, ki napravi, da se travniku ruša zgosti in pomladi. Tako si
razlaga mnogo gospodarjev korist pozne košnje. V nekoliko imajo tudi prav. Je li pa pozna košnja res tako koristna, kakor se navadno misli, o tem bodemo laglje sodili, če si nekoliko bliže ogledamo prednosti te in one košnje, kajti vsaka stvar ima na sebi nekaj dobrega in nekaj slabega, in tako tudi ta.
Predno izrečem svoje mnenje o ti ali oni košnji, moram seveda najprej pripomniti, da so pri košnji dostikrat merodajne tudi druge okoliščine, ki so vzrok, da se košnja ne more vršiti o pravem času. V praksi se mora kmetovalec, žal, le prepogostokrat ravnati po takih okoliščinah, zlasti pa po vremenu in po koscih. Marsikdo bi rad spravil svoj pridelek o pravem času pod streho, ko bi mu ne nagajalo vreme, in le prerado se prigodi — zlasi večjim posetnikom — da morajo čakati s košnjo, ker jim ne dostaja koscev. Take razmere so skrajno neprijetne, žal pa, da se skoraj vsako leto ponavljajo.
Teh okoliščin seveda ne morem upoštevati pri raz-motrivanju gornjega vprašanja, a zdelo se mi je potrebno opozoriti na nje prijaznega čitatelja, da ne bo mislil, da jih morda preziram.
Recimo torej, da so razmere dokaj ugodne in da se zaradi vremena in koscev lahko lotimo košnje; kdaj je potem v obče boljši čas za košnjo, ali takrat, ko trave cveto, ali pozneje, ke že zore. V tem slučaju ti, dragi čitatelj, priporočam, da se ravnaš po naukih, ktere najdeš v kmetijskih knjigah, saj so tam napisane izkušnje dohrih in za tvoj blsgor vnetih gospodarjev. Pokosi svoj travnik oh času, ko je večina trav v cvetju, ne pa pozneje, ko je ves travnik rumen in r av. Če kosiš ob cvetju, dobiš primeroma še najboljšo krmo in največ sena, pa tudi lepšo otavo Če pa kosiš pozno, potem imaš večkrat mnogo več škode, kakor pa haska, in sicer iz naslednjih vzrokov:
1.)	Če pozno kosiš, recimo ob času, ko je večina trav že zrela, kar se pozna že od daleč po rjavorumeni barvi takega travnika, potem voziš donu velko bolj pusto in prazno seno. Tako seno ni več tako tečno, kakor je ono, ki je bilo pokošeno v cvetju Po takem senu ti bodo krave slabo molzle, pa tudi di ugi živini ne bo veliko zaleglo. Res se sicer prezorelega sena veliko naloži, a kaj pomaga to, če je pol manj vredno, pa trdo in pusto. In čim dalj časa si odlašal s košnjo, tem več slame imaš v krmi. Ali je to dobiček? Razloček med prezorjenim in lepo zelenim senom je zelo tak, kakeršen je med ovseno slamo in zelenim ovsom. Naj se pa pre-zrelo seno še moči in slabo suši, potem dobiš prav pusto in slabo krmo, ki včasih ni za drugega kakor le še za nastil.
2.)	Kolikor pozneje kosiš seno, toliko manj dobiš o ta ve. To je resnica, kteri ne more nihče oporekati, kajti prezrela trava odganja v drugo veliko slabše. To vidimo takisto pri detelji in drugih zeliščih. Če pustimo travo zoreti, izgubi veliko svoje moči in izpodrastnosti, in zaradi tega ne more dati tako lepe otave.
3.)	S pozno košnjo se zase je po travniku tudi veliko plevela, navadno več kakor pa dobrih trav. Če nisi o tem še dosti prepričan, pojdi na travnik in opazuj to. Kmalu se uveriš, da imam prav. Mnogo najhujših in najbolj nadležnih plevelov, kakor na pr. škrobotec, zajka, navadni in hostni regrat itd., se ti na ta način tako pomnoži, da jih je travnik čez in čez polen. Žal, da ne pazi na to nobeden in da se nihče ne zmeni za tako škodo, čeprav je veliko večja kakor je pa korist od tistega travnega semena, ki se samo raztrosi in zaseje po travniku zaradi pozne košnje.
Ko bi gospodarji poznali tečnost in vrednost posameznih trav, ko bi vedeli kaj vse je travniški plevel in kaj ne, in ko bi znali, kakšna škoda se jim godi s tem, da se po travniku širi malovreden plevel namesto dobrih trav in detelj, potem bi gotovo uvideli, da jim ne kaže svojih travnikov pozno kositi. Uvideli bi pa tudi, da se bolj priporoča potrebno seme za posetev opeša-nega travnika kupiti, kakor pa na ta način dobiti, da se pozno kosi in trava pri tem sama zaseje. Posebno velja to za vse take travnike, ki so polni plevela, kakeršnih je pri nas, žal, le preveč. Pa tudi na drugih, bolj čistih travnikih bolje ravnamo, če travnik pokosimo ob polnem cvetju, rušo pa zgostimo z nakupljenim ali drugače pridelanim čistim semenom najboljših trav in detelj in pa s primernim gnojenjem, ki še največ pripomore, da je košnja po travnikih zmeraj lepa in bogata, ruša pa gosta, da jo je veselje gledati.
Kdor ima travnike tudi v nizkih in povodnji izpostavljenih legab, ta mora toliko bolj gledati na to, da ne odlaša s košnjo, temveč da spravi seno, kakor hitro mcgtče, s takih leg, sicer se mu lahko zgodi, da bo moral z njim nastiljati. Takisto morajo vsi večji posestniki gledati, da začnejo s košnjo še nekoliko prej, sicer jim trava prezori na onih travnikih, ki pridejo nazadnje na vrsto.	V. R.
Iz skušnje za skušnjo.-
O priliki shoda, kterega je priredilo kmetijsko društvo v Švibuzu (Schwiebus), je upravitelj Otto v svojem predavanju o „novodobnem načinu obdelovanja" opozarjal, da mora biti poglavitno prizadevanje kmeto-valčevo, povečati rodovitnost sveta in tako doseči več pridelkov. V to je pa treba znatneje rabiti rudninska (mineralna) gnojila. Dokazano je neki že davno, da je v hlevnem gnoju malo fosforove kisline, zakaj v 100 stotih je ni dosti več kakor v 1 stotu Tomasove žlindre. V vseh kmetijskih pridelkih, kteri pridejo na prodaj, je mnogo fosforove kisline; ni se torej čuditi, da zemlja navzlic znatni porabi hlevnega gnoja ne rodi več tako, kakor bi bilo želeti. Po sodbi prvih strokovnjakov je 9/i0 vsega polja in vseh travnikov zelo potrebnih fosforove kisline. Ako bi se ta nedostatek odpravil na pravilen način, bi se s primeroma nevelikimi denarnimi žrtvami v kratki dobi pridelek podvojil. Najimenitnejše gnojilo, v kterem se nahaja fosforova kislina, je zmleta Toma-sova žlindra. Fotforova kislina, ki se nahaja v njej, se v zemlji razkroji, a ne izgubi s tem svojega vpliva. Če se porabi na travnikih, zboljša kakovost krme izdatno in povzroči, da se pridelek podvoji. Isto tako dobro vpliva na polja. Na oral sveta se porabi 2—5 stotov, kar je odvisno od kulturnega stanja sveta in nasada. Ako je zemlja za deteljo, grah itd. že izkoriščena, odpravi to Tomasova žlindra v kratkem. Seveda se bo v mnogih slnčajih ozirati tudi na druge mineralne potrebščine, kakor na kalij in na apno, v kteri namen se priporoča kajnit, lapor in apno. — Zborovalci so ta izvajanja še znatno popolnih. Tako je veleposestnik Hilsenitz iz Benčna (Bentschen) povedal, da se je njegov svet po lOletni porabi Tomasove žlindre in kajnita tako zboljšal, da povsod raste detelja. Veleposestnik Moege iz Lugava je pri večjem poskusu gnojenja pridelal izredno mnogo na parcelah, ktere je pognojil s 3 stoti kajnita in z 2 stotoma Tomasove žlindre. Oves je bil 1-70 m dolg.
Peronospora.
Meseca avgusta bo zopet primeren čas, da se trte poškrope drugič, oziroma tretjič. Dosedanja deževja so prvič škropljeno galico kolikor toliko sprala raz liste, in če se sedaj škropljenje ne ponovi, utegne peronospora, za ktere razvoj je gorkota v avgustu jako ugodna, napraviti precejšno škodo.
Ker je meseca avgusta tudi primeren čas za izvršitev takozvanega „manianja" (odstranjenja vseh nepotrebnih poganjkov, prikrajševanja z grozii obloženih poganjkov itd.), da se grozdje bolj zdebeli, bolj in enakomerno dozori, vrši naj se to pred škropljenjem, da se manj tekočine porabi, škropljenje pa bolje zvrši.
S sedanjim škropljenjem na le, da se trte še nadalje zdrave ohranijo, marveč vsled njega ves les popolnoma dozori. To je posebno za one velike važnosti, ki jemljejo cepiče za suho cepljenje, in zato, ker ostane listje do pozne jeseni na trti, postanejo vsi poganjki ro-dovitnejši za prihodnje leto, zakaj vsa hrana zleze iz listov v les.
Tudi vse cepljenke, bodisi v trtnici ali v vinogradu, naj vsakdo poškropi še enkrat ali dvakrat.*)
Fr. Gombač.
Tomasova žlindra in superfosfat v praksi.
V starem prepornem vprašanju o vrednosti in o vplivu v vodi raztopne fosforove kisline superfosfatove in v citratu raztopne fjsforove kisline v Tomasovi žlindri je znanstvena preiskava že davno izrekla, da sta ti naj-odličnejši gnojili enake vrednosti, izvzemši nekaj malo slučajev, v kterih kaže rabiti f)3forovo kislino samo v eni rečenih oblik.
Zdaj pa je v to preporno vprašanje posegla tudi praktična skušnja. Na podlogi skrbnih, po izvedencih izvršenih, primerjajočih poskusih se je izkazalo, da sta Tomasova žlindra in superfosfat enake vrednosti in enakega vpliva, in sicer pri enem najvažnejših pridelkov, pri sladkorni pesi, glede ktere se je Tomasovi žlindri tako rad odrekal vsak vpliv.
Naslednji uspeh, ki se je dosegel na poskušilišču osrednjega društva na Dunaju, kteri poskus je bil vestno izvršen, smo povzeli „Izvestjem društva za pospeševanje kmetijskih poskušenj v Avstriji." Eia parcela (I) se ni gnojila, druga (II) se je gnojila z 250 kg superfosfata in tretja (III) z 250 kg Tomasove žlindre. Gnojilo se je podkopalo enakomerno globoko dva dni pred setvijo, 24. dne aprila. Uspeh, preračunjen na hektar, je bil
pri I 210 q „ II 226 „ „ III 227 a
dosegel se je torej uspeh, pri kterem se v popolnoma enakik razmerah nikakor ni izkazalo, da bi bila v vodi razstopna fosforova kislina superfosfatova količkaj boljša od kisline v Tomasovi žlindri. Pri pregledovanju kakovosti se je našlo
pri I 13 9 °/0 sladkorja v pesi » II 14'6 „ n n n » III 14 3 „ n n n Skoraj popolnoma enako zboljšanje pri II in III je povsem jasno.
Ako se še upošteva, da je gnojenje s To masovo žlindro cenejše in da ima ta moka znan in priznan naknadni vpliv, potem so uspehi Tomasove žlindre še dosti znatnejši.
Izredno ugodni vpliv fosforove kisline in Tomasove žlindre se vidi iz vrste poskusov, ktere je leta 1889. naredil prof. Wagner. Enkratno gnojenje travnika z 800 kg Tomasove žlindre na ha v letu 1889. je imelo naslednji uspeh:
V letu 1890. se je več pridelalo 750 kg sena na ha » » 1891. „ „ , „	2300 '„ „ „ „
. n 1892. n n n	„	2600 , , „ „
„ „ 1893., ki je bilo izredno suh:), 1450 „ „ „ „ „ 1894. se je več pridelalo 2950 „ „ „ „ » » 1895. „ „ „ .	1320 n n 11 n
Enkratno gnojenje (vsako leto se je ponovilo gnojenje s kajnitom) z 800% Tomasove žlinire na 1 ha je torej šest let zaporedoma vplivalo. Vsled porabe 800 kg Tomasove žlindre — kteri veljajo kakih 20 do 22 gld. — se je 11.370 kg = 113 7 novih stotov sena več pridelalo, kar znaša, stot po 2 gld., celih 227'4 gld. Po teh številkah pač ni treba nič več govoriti.
Knžne bolezni domačih živalij.
(Dalje.)
Tu jim je sicer posteljica postlana, a vname se hud boj za obstanek med njimi in napadenim životom. Ako je ta zdrav in krepek, obnemorejo gotovo one in poginejo, predno so se začele množiti in izvrševati svoje po-gubonosno delo. Ako je pa život siabega zdravja in sploh bolehav, ali ako se jih pritihotapi prav mnogo vanj in če je dotičr<ik sploh boleznim podvržen, ugonobijo tudi najtrdnejše telo.
Kako se postaviti v bran nevidnemu sovražniku našega zdravja in življenja? Na tako vprašanje še dandanes ni mogoče kar na kratko oigoviti, zakaj to bo le tedaj mogoče, kadar nam bodo vsi pogoji njihovega življenja popolnoma jasni. Ravno glede na to so raziska^anja skoro še v povojih, čemur se ne moremo nikakor čuditi, ako pomislimo, da še ni dolgo, odkar se sploh ve, v kakšni zvezi so bakterije in kužne bolezni. Upajmo, da se počasi posreči možem, vnetim za blagor človeštva, da razkrijejo skrivnostno življenje teh bitij in spoznajo, česa jim je treba in kako jih moramo pokončevati. Kar se da že zdaj povedati o tem, srčno radi ustrežemo Čitatelju, čeprav se s tem nekoliko odmaknemo od svoje glavne naloge.
Bakterije moramo uničevati v njihovih zalogah in jim zabraniti pot v život. Zato bomo izpirali smrado-toke, osuševali stoječe vode in močvirja, snažili stanovanja, čistili perilo in preoblačili obleko. Treba je skrbeti, da se zrak v našem stanovanju prav pogosto obnavlja, ker se odkrižamo z izprijenim zrakom mnogih bakterij, čisti pa jim ne ugaja posebno. Skaženih jedij se ne dotikajmo, da ne dobimo sovražnika tako neposredno v život. V to vrsto spadajo tudi razni pripomočki, s kterimi namerjamo bakterije neposredno v živo prijeti; pravimo jim razkužila. Kakor v marsičem, je naše znanje tudi v tem oziru precej pomanjkljivo. Sicer priporočajo celo vrsto takozvanih „zanesljivih razkužil", toda mnogo jim odpravlja samo neprijetni duh, ki se razširja ondi, kjer so si postavile bakterije svojo delavnico, njihovemu življenju pa niso pogubonosna.
Vranični prisad (črm, črmnica).
Domače živali so podvržeDe mnogim kužnim boleznim, izmed kterih prehajajo nektere celo na človeka. Živinorejce zanima v prvi vrsti ona bakterija, ktera povzroča vranični prisad, črm ali črmnico. Ta glivica najraje napada goveda, toda nikier ni zapisano, da se ne porodi tudi na drugih domačih živalih, na pr. na konjih, svinjah, kozah in ovcah. Večjidel napada črmnica živino, ktera stoji v zaduhlih, nizkih in prenapolnjenih hlevih, ktera dobiva smrdljivo, gnilo vodo in ktero krmimo s pokvarjeno in plesnivo klajo. Izcimi se najraje o hudi vročini in se otovrej tuii najprej prijemlje drugih živalij in tudi ljudij. Močna in dobro rejena živina je največkrat žrtev te strašne bolezni, ki jo ugonobi včasih v nekoliko minutah. Začne se opotekati, pade na tla, zvija se in pogine.
Največkrat pa traja bolezen nekoliko ur. Živali ne diši nobena krma, izpreletava jo mraz in vročina, pogosto se stresa, hitro sope iti se zvrne po tleh. Nekteri se cedi kri iz nosa, gobca in iz zadnjice. Zunaj na bolnem govedu nivadno ni opaziti nobenih znamenj. Včasih se mu pa naredijo zardele lise na jeziku, v gobcu in celo na vratu in v danki. V začetku so ma)hne in neznatne, ali kmalu se jih zlije več v precej obširno liso, ktera postaja polagoma višnjeva. Na teh se izpah-nejo mehurčki, ki počasi pokajo. Iz njih teče neka so-krvica, in ker pritisne prisad, izpremenijo se v razjedajoče ture (tvore ali uljema), ki umorijo žival v nekoliko dneh.
Crknjena žival ima temno, gosto in smrdljivo kri; vranica ali zlezena je čisto predrugačena in zelo napeta, in mrhovina se jako hitro razseda in usmradi. Brez premisleka in obotavljanja jo je treba zakopati, kakor hitro mogoče, na kakem samotnem prostoru, kožo ji križem prerezati in posuti z živim apnom. Crknino položite globoko in zasujte jo dobro ter sploh pazite, da ne morejo do nje druge živali, na pr. svinje in psi. Tako ravnajte tudi z raznimi odpadki bolne ali crknjene živine. Morda ni treba omenjati, da živine, ktera je obolela za vra-ničnim prisadom, ne smemo klati, zakaj takšno meso zastrupi človeka. Kako nevarna je taka mrhovina, sledi že iz tega, da more celo muha prenesti strup na človeka in ga zastrupiti, kar se je tudi že dogodilo.
Kako ti je postopati, ako si opazil vranični prisad pri živini? Najprej moraš to naznaniti županu ali okrajnemu glavarstvu; ako bi tega ne storil, zapadeš gotovo kazni. Kar nemudoma loči tudi zdravo živino od bolne in ne puščaj, da bi domačini hodili v oba hleva. Kdor oskrbuje bolno živino, naj si vsakokrat osnaži roke z mlačno milnico (žajfnico) in naj se sloh dobro očisti. Hlevi se morajo popolnoma izkidati, očistiti in najmanj 14 dnij pustiti na prepihu. Živino, ktera je stala v okuženem hlevu, ali ktera je bolezen celo prestala, operi z dobrim lugom. Gledati ti je treba tudi na razno posodo, ki ti je rabila pri bolni živini. Kar je železnega orodja, razbeli je v ognju, svojo obleko pa vrzi vanj. —
Za vraničnim prisadom ne zboli človek samo tedaj, ako je sedla nanj muha ali kaka druga žuželka, ki je bila prej v dotiki z bolno živino ali je posedala celo po mrhovini, temveč tudi tedaj, ako je užival meso ali mleko od bolnih živalij. Tudi koža, dlaka, parklji in iztrebki prenesejo črmnico večkrat na človeka; dokazano pa še ni, da se je more tudi nadihati. Sploh se ta bolezen človeka ne prime posebno rada, varen pred njo pa vender nikdo ni. Zlasti mesarji, krznarji in sploh taki ljudje, ki podelujejo dlako, trpijo uajveč od nje.
Na zunanji koži, kamor je prišel strup, se bolezen začne navadno med 4.—7. dnevom z majhno rdečo liso, ki ima v sredi črno piko in ki nekoliko skeli. Iz nje se razvije krvav mehurček, ki hitro pokne, se posuši in se izpremeni v rjavo krasto. Koža okoli tega središča se napne, postane modrordeča, trdna in trda, in včasih se izpahnejo na njej mehurčki, veliki kakor konopna zrna. Oteklina se širi vedno dalje, ob enem se vnamejo mezgo vne žleze, nabreknejo in postanejo baleče. Ako je ostalo bolniku življenje, odjenjava vnetica, kraste se odluščijo in zapustijo precej velike brazgotine.
Drugače pa je, ako je zašel strup v želodec. Bj-lezen se razvija hitreje; trese te mrzlica, prevzame te neka slabost, bolijo te udje in glava, sili te na bljuvanje, in tudi driska pritiska. Včasih se pokažejo na koži majhne nabrekline in iz ust in nosa udarja kri. Vse to traja včasih samo nekoliko ur, včasih pa tudi več dnij in se konča navadno s smrtjo. Ker je črmnica tako nevarna bolezen, zato moramo biti previdni, da ne pridemo z njenim strupom v dotiko.
(Dalje prihodnjič.)
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 115. Od glavarstva smo dobili to zioio objavo, da je dobiti v Kaluszu kajnit po 70 kr. 100 kgr.
Kako je to, da je ta kajait cenejši kakor vaš? Ali ga priporočate kupiti ? (E C. v 0.)
Odgovor: Ta kajnit ni cenejši kakor naš, kajti cena 70 kr. velja za 100% v Kaluszu brez vreče. Vreča stoji 20 kr., vožnja iz Kalusza na kolodvor 10 kr. in voznina do nas za vagon precej nad 200 gli., tako da pride kaluszki kajnit nad 3 gld. 100 kg, in sicer le tedaj, če se ga naroČi 1 vagon. Vrhu tega je pa ta kajnit nekoliko slabši kakor stasfurtski, kterega prodaja družba.
Vprašanje 116. Ali je fosforovokislo apno re3 dobra krma tudi za odrastlo govei, oziroma za tuolfne krave, iu ali se morda ne da nadomestiti s kako domačo krmo? (J. M. v Z K)
Odgovor: Fosforovokislo apno je dober pridevek krmi za vsako živino in se ne da nalomestiti s kako drugo rečjo, izvzemši s krmo, ktera iuia veliko fosforovokislega apna v sebi Taka krma je na pr. seno, ktero je rastlo na travniku, pognojenem s Tomasovo žlindro Naša tla so uže od narave revna glede fosforove kisline, zato jo tudi prioiankuje v krmi, ki je na njih pridelana, in to tem bolj, ker snn iz tal izsesali veliko fosforove kisline, ne da bi mislili na nalomestilo.
Vprašanje 117. Ali je umetni gnoj, t. j. Tomasova žlindra in kajnit, dober za luoerno, in koliko se ga potrebuje na oral? (A. V. na J.)
Odgovor: Grotovo da, in celo za vsakovrstno deteljo, ker se velik uspeh nikjer tako kmalu ne pokaže, kakor na deteljišču. Ako travnik pognojite s temi gnojili, se navadno detelja sama tako obraste, da je travnik tak, kakor deteljišče. Na oral se rabi 4 — 6 metriških stotov, in sicer vsakega gnojila polovico.
Vprašanje 118. Kako mi je ravnati z izpraznjenimi vinskimi sodi, da ostanejo zdravi in neusmrajeni? (L. M v J.)
Odgovor: Vinski sod naj se po porabi toliko časa pere z vodo, da gre iz njega čista voia. Potem naj se v senei posuši, zažvepla in dobro zabije ter shrani v klet. Pred porabo se mora zopet dobro izprati, da gre iz njega vsa žve-plena sokislina.
Vprašanje 119. Pri nas trdijo ljudje, da ni dobro polagati prašičem pese in pesnega listja, češ da po pesi prašiče rada „kri nažene". Ali je to res? (L. Z. v Gr.)
Odgovor: Pesa in pesno listje je dobra krma za vsakovrstno živino, toda le do gotove meje, kajti pesa, zlasti pa njeno listje, ima v sebi veliko solitrovih spojin, ki povzročajo drisko in v gotovih slučajih tudi druge bolezni v prebavilih. Vihu tega ima ta krma jako malo rudninskih snovij v sebi, zato lahko dobi živina, ki se preveč krmi s peso, kostolomnico. Najmanj piija pesa prašičem, in skušnje uče, da je peso krmiti le prašičem, ki so stari vsaj eno leto, in to le pomešano z drugo krmo, ter je treba dodajati fosforovokislega apna, ki nadomešča primanjkujoče rudninske snovi in zdravi drisko Najbolje pa je, da se pesno listje prašičem ne polaga, ali, če ni drugače, vsaj kuhano. Ako pri Vas trdijo, da prašiče po krmljenju s peso „nažene kri", bo to bržkone izraz za posledice, ki se pokažejo, ako se prašiči čez mejo krmijo s peso. Na govorici Vaših ljudij je torej nekaj resnice, in mi Vam priporočamo pokladati peso le starim prašičem, in sicer na dan in na glavo 5 — 8 kilogramov, pomešane z drugo klajo in fosforovokislim apnom
Vprašanje 120. Ali ima konjerejec pravico pripeljati prodano žrebe k premovanju in se pogajati za darilo? (M Š v Č)
Odgovor: Da. kajti darilo se prizna le za kobilo in je žrebe le dokaz, da je kobila imela žrebe. Vrhu tega se pa gleda tudi na žrebe, kajti če ima kobila lepo žrebe je tudi bolj gotovo, da se zanjo prizna darilo D/e- in triletne žre-bice, ki dobijo darilo, morajo pa ostati eno leto last obda-rovanca.
Vprašanje 121. Imam čez oral velik travnik, ki je silno zapleveljen z gladežt-m Kako se gladež zatre? (J. P. v J.)
Odgovor: Gladež je jako nadležen plevel, kterega ni mogoče diugače zatreti. kakor s pridnim in nepretrganim ruvanjem s korenino vred
Vprašanj' 122. Imam triletnega žrebca, ki ima le polovico spolovil. Ali naj ga dam rezati; ali bi to ne bilo nevarno, da pogine? (F P. v Č.)
Odgovor: Za umnega rezaija starost žrebčeva ni nikaka ovira, da bi ga ne rezal Le na eno Vas opozoiimo, da ima nam rt Č tak žrebec, kakor je Vaš, drugo polovico spolovil pod kožo v trebušni votlini in, ako se mu to odvzame, kar se vidi, ostane še vedno na pol žrebec Taki konji, ki se imenujejo mandravci, utegnejo postati nevarni, zlasti v bližini kobil Takega žrebca more popolnoma rezati le res izskušen živinozdravnik
Gospodarske novice.
*	t Gospod Janko Kersnik, grajščak, c. kr. notar, deželni poslanec, dolgoleten ud naše družbe ter podružnični predsednik, je umrl 28. dne t m — Naj počiva v miru!
*	Glede oddaje umetnih gnojil opozarjamo na podrobni razglas med uradnimi vestmi današnje številke.
*	Premovauje konj v Bohinjski Bistrici bo l. dne
septembra t 1. Opozarjamo na dotičai razglas med uradnimi vestmi.
*	Konjska dirka v trab v Šentjarneju bo v nedeljo, 12. dne septembia popoldne ob 1Ji 4. uri.
*	Enketa o razmerah kranjske konjereje se bo vršila 23. dne avgusta t 1 pri deželni vladi v Ljubljani. Navzoči bodo zastopniki kmetijskega ministerstva, osrednje konjerejske komisije na Dunaju, kmetijske družbe, konjerejskega odseka ter ktanjskih konjerejcev
c. kr. okrajni živinozdravnik Folakovski in učitelj Šlegel. 28. dne junija so izpit delali kovači brez šole Prišlo je k skušnji 9 kovačev, in sicer le 3 iz Kranjskega, 5 je bilo Štajarcev in eden Koiošec Od teh 9 kovačev sta 2 ponavljala skušnjo, ker sta pred enim letom propadla, in sicer eden v Ljubljani, drugi v Celovcu Vseh 9 kovačev je naredilo izpit s povoljnim uspehom 30 dne junija so skušajo delali učenci podkovske šole. Tudi teh je bilo 9, vsi iz Kranjskega in vsi so imeli štipendije Sedem učencev je naredilo izpit iz podkovstva in mesogledstva. 2 pa le iz podkovstva, ker nista znala dovolj dobro brati in pisati, da bi mogla izvrševati mesogledstvo. Eazven teh je tudi eden kmetovalec naredil izpit iz mesogledstva s prav dobrim uspehom Red prav dobro so dobili učenci : Šeti na Janez iz Zgornje Šiške. Mušič Matej iz Našovč, okraj, Kamnik, Babič Kristjan iz Kranja in Spec Martin iz Dvora pri Žužemberku. Red rdobro" so dobili : Poženel Josip iz Postojne, Urbančič Janez iz Tomišlja. Podvašnik Ignacij iz Mokronoga. Kobe Karol iz Podtuina pri Toplicah in Muren Josip iz Vrbovce pri Dobrničah. Red „prav dobro" je dobil iz mesogledstva Videmšek Frančišek iz Doba pri Domžalah.
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
(Dalje.)
Nadaljujoč svoj govor je družbin tajnik, gospod ravnatelj-Pire, poročal o zavodih in podjetjih, kar jih vodi c. kr. kmetijska družba
Družbino podkovsko šolo obiskuje od leta do leta več kovačev Težavno pa je dobiti vsem obiskovalcem podpore. Tudi občine bi morale v tem oziiu kaj storiti, ker le potem bo mogoče, da bodo konje povsod podkovali le izprašani kovači, kar bi bilo gotovo na korist naši konjereji. Učni uspehi na podkovski šoli so bili jako povoljni, saj je pa tudi učil na zavodu vedno dosti, kajti v preteklem letu se je podkovalo v šoli nad 1100 konj. Sicer pa so učenci imeli priliko, vaditi se v mestni klavnici tudi v ogledovanju mesa.
Družbina drevesnica na Poljanah že enajst let dobro uspeva, vender pa ne zadošča več izpremenjenim lazmeram. Zemlja je začela pešati in prostor je mnogo premajhen, da bi mogli vzgajati toliko drevja, kolikor ga je treba za vedno množeče se naročitve. Dandanes pri nas ni več treba s premijami vspodbu-jati kmetovalce za sadjarstvo; naši kmetovalci so splošno že prepričani, da je sadjastvo važna panoga kmetijstva. Pri najboljši volji ni mogoče več zadoščati vsem naročitvam in morali bi imeti na razpolaganje vsako leto vsaj 30.000 visokodebelnih drevesec. Zatorej je skrajni čas, da se dobi kaka druga drevesnica, in to tem bolj, ker bo težko mogoče dalj časa obdržati najete prostore, kajti prostore v Ljubljani vedno bolj zazidujejo Žal, da se glavnemu odboru dosedaj ni posrečilo, pridobiti drugega, za drevesnico primernega prostora.
Gospodarski uspehi »zornega dvorca na Viču so jako povoljni; vse se nahaja v najboljšem redu, tako, da se pač smemo pohvaliti. Vender pa je posestvo za naše razmere premajhno, ker smatra kmetijska družba za svojo nalogo, skrbno paziti na to, da se dober glas, kterega si je naša živinoreja po pravici zaslužila, tudi ohrani. Naša živina ni nič slabša kakor na Belanskem. Kar pa smo si ustvarili, to moramo vzdržati in dosledno zboljševati. Le potem bodo kupci redno dohajali k nam ter plačevali take cene, kakor so primerne za čistokrvno živino Na Belanskem nam ni treba kupovati, pač pa bode kazalo iti kupovat pinegavskih bikov plemenjakov, ktere postavimo v hlev na Viču, da ji potem, ko jih vzredimo, oddamo po znižani ceni.
Ribje vališče in vzgajališče na Studencu je pod spretnim vodstvom g. prof. Franketa tudi v preteklem letu uspevalo prav dobro. Zavod se je razširil s tem. da se je zgradila stražnica, ki bode deloma služila tudi za shrambo orodja. Sicer pa je izjavil poročevalec, da poroča letos občnemu zboru zadnjič o tem zavodu, ker bode v kratkem pričel poslovati okrajni odbor za ribarstvo, kteri prevzame tudi to vališče in vzgajališče. Skrb glavnega odbora bo, da se izročitev izvrši brez škode za družbo.
Družbino uradno glasilo »Kmetovalec« se je med kmetovalci močno razširilo in se tiska sedaj v 5000 izvodih. List se je razširil tudi izven dežele in ima zlasti na Štajerskem lepo število naročnikov. Družabniki nemške narodnosti so dobivali, kakor v prejšnjih letih, tudi lani na račun družbe nemški kmetijski list »Oeconom«.
Glavno težišče delovanja je bilo seveda v podružnicah, in glavni odbor jim z veseljem priskoči na pomoč, kolikor to dopuščajo družbina sredstva. Tudi državna uprava in dežela pripomoreta znatno s svojimi prispevki; zaradi tega je bilo mogoče izvršiti marsikaj kmetijstvu koristnega. Svojim udom je glavni odbor naročal razna semena, zlasti rusko laneno seme. deteljno seme, razne vrste žita in krompirja ter je promet za ta naročila znašal 15.789 goldinarjev. Poseben napredek za Kranjsko so umetna gnojila, kterih so kmetski posestniki porabili lani čez 30 vagonov, a letos kaže, da jih bodo kakih 50 vagonov. To je lep napredek in dokaz, da so naši kmetovalci spoznali korist umetnih gnojil.
Glede vinstva je družba svoje delovanje omejila na to, da je posredovala dobavo zanesljivo dobre modre galice, ktere je naročila lani 60.000 kilogramov ter jo oddala svojim družabnikom po znižani ceni. Nadalje je družba naročevala škropilnice proti peronospori, gumijeve vezi, slednjih za 1000 gld., kar je pač dokaz, da so se naši vinogradniki prav pridno poprijeli zasaditve novih vinogradnikov. Družba pa je vse to oddajala le svojim udom, ker neče delati konkurence trgovcem, ter oddaja sploh le to, kar družabnikom drugod ni mogoče dobiti v isti kakovosti.
Glede sadjarstva je družba v prvi vrsti skrbela za to, da se sadje dobro spravi v denar; pomagala je v Vodicah ustanoviti moštarno ter je s primernim navodilom pospeševala sušenje in porabo sadja Drevesnicam raznih podružnic pa je družba izprosila izdatne državne in deželne podpore.
Živinoreja pri nas lepo napreduje, kar se je pokazalo zlasti pri raznih premovanjih. Družba skrbi za to, da nakupuje in po znižani ceni oddaja dobre bike; sicer pa bi v tem ozirn morale občine storiti več kakor so storile do sedaj, kajti sredstva kmetijske družbe same so premajhna.
V pospeševanje ovčarstva in svinj ereje je družba tudi lani nakupovala ovne bergamaške in prašičke velike bele angleške pasme ter jih je oddajala družabnikom za četrtino, oziroma za polovico kupne cene.
Tudi glede razširjanja kmetijskih strojev je glavni odbor storil, kar je bilo v njegovi moči. Raznim podružnicam se je dala podpora za nakup dobrih kmetijskih strojev v skupno porabo. A tudi v drugih zadevah je glavni odbor storil vse, kar je bilo mogoče, v prospeh kmetijstva Poročevalec je slednjič omenil, da je bilo tudi delovanje konjerejskega odseka in ribarskega odseka jako uspešno ter je končno stavil naslednji predlog:
»Slavni občni zbor naj blagovoli to poročilo vzeti na znanje in naj izreče na tem mestu tudi svojo najiskrenejšo zahvalo visokemu c. kr. kmetijskemu ministerstvu, visoki c. kr. deželni vladi, visokemu deželnemu zastopu in slavni kranjski hranilnici, ki so drušbo v njenem delovanju vedno jako podpirali.« — Ta predlog je bil vsprejet z z živahnimi dobro-klici.
Tretja točka dnevnega reda je bila predložitev družbi nega računa za leto 1896. V imenu glavnega odbora je o tem poročal odbornik gospod Josip Lenarčič. Vseh dohodkov je bilo 69 588 gld. 88 kr., ostanek v blagajnici koncem leta 1896. pa je znašal
7015 gld. 99 kr. Skupni znesek proračunjenih dohodkov za leto 1898. znaša 14 400 gld.; mogoče bode s tem pokriti vse troške ter utegne še ostati kakih 500 gld. Stanje aktivnega imenja družbi-nega je koncem leta 1896. znašalo 40.404 gld. 33 kr. in se je v primeri s prejšnjim letom pomnožilo za 1480 gld. 03 kr. Občni zbor je brez ugovora odobril družbine račune.
(Dalje prihodnjič.)
Razglas
o oddaji umetnih gnojil (Tomasove žlindre in kajnita) jeseni leta 1897.
Podpisana dražba bo jeseni t 1. (nekako sredi meseca oktobra) oldajala umetna gnojila, in sicer Tomasovo žlindro ter kaj nit pod naslednjimi pogoji:
1.)	Cena obema gnojiloma je 2 gld. 60 kr. za 100
2.)	Ta cena velja le za družbine ude in le toliko časa, dokler je kaj po znižani ceni kupljene zaloge. Zaradi tega se pripoča, naročila kmalu naznaniti.
3.)	Ker ima družba izključno zalogo Tomasove žliadre za Kranjsko, oddaja to gnojilo tuji neudom, in sicer po tvorniški ceni s priračunjenjem vozarine in skladiščnih troškov. če se naroči cel vagon, odpadejo skladiščni troški, t. j. dovažanje v skladišče iz kolodvora in nazaj. V tvornici stane 19 °/0 Tomasova žlindra 1 gld. 90 kr., vozarina do Ljubljane 81 kr. in skladiščni troški 6 kr. Za neude stane torej Tomasova žlindra 2 gld. 77 kr. 100 kg, oziroma, če se naroči cel vagon, 2 gld. 71 kr. Te cene pa veljajo brez obveze glede železniških troškov.
4.)	Umetna gnojila se oddajajo le v celih vrečah po 100 kg.
5) Naroč lom je treba pri iejati aro, ostanek se pa povzame,
ako ni drugačnega dogovora.
6.) Ker je kajnit, sol, ktero oddaja kmetijska družba s posebnim dovoljenjem c. kr. finančnega ministerstva, in ker vsak naročnik mora po predpisih tega ministerstva izreči, da bo rabil kajnit le za gnojitev, in sicer zase, in da ne kupčuje s soljo, zato mora vsak prejemnik podpisati od finančnega erara predpisano izrecilo. Ker nadalje družba dopošlje kajnit še le tedaj, ko je od nje doposlano izrecilo podpisano, zato se naročniki poziv-ljejo, naj pravočasno naroče kajnit, da ae zvršitev naročil zaradi podpisavanja izrecil ne zakasni. Družabniki iz druzih dežel, ki naroče kajnit, morajo izrecilo dati potrditi kmetijski družbi svoje dežele.
C. kr. kmetijska družba kranjska.
V Ljubljani, 31. dne julija 1897.
Razglas
o deželnih konjerejskih darilih za kobile z žrebeti, ki se bodo delila v Bohinjski Bistrici za občini Bohinjska Bistrica in Srednja Vas.
Na predlog podpisanega odseka je visoki deželni odbor dovolil denarno podporo, s ktero priredi
v sredo, 1. dne septembra t. L, dopoldne ob pol 11. uri v Bohinjski Bistrici premovanje težkih kobil z žrebeti za vse vasi v Bohinju.
Za premovanje veljajo ta le določila:
1.)	Premovanje zvrši konjerejski odsek po opravilniku, ki je veljaven ob delitvi državnih daril.
2.)	Pravico do daril v Bohinjski Bistrici imajo le konjerejci iz občin Bohinjska Bistrica in Srednja Vas.
3.)	Obdarovanci imajo sicer pravico udeležiti se s svojimi žrebečimi kobilami premovanja v Lescah 2. dne septembra, a v tem slučaju morajo deželno darilo vrniti.
4.)	Za darila se smejo poganjati le kobile z žrebeti, ktere so uže štiri leta stare ter so zdrave in dobro rejene, imajo svojstva
dobrih plemenskih kobil in vcdijo s seboj lepa žrebeta, ki še sesajo ali so že odstavljena.
Darilo se bode priznalo kobili samo tedaj, ako žrebe izvila od državnega ali dopuščenega zasebnega žrebca in je to dokazano z zakonitim spuščalnim listom.
6.) Za take kobile se bode razdelilo deset daril, i. s : eno za 25 gld., eno za 20 gld., tri po 15 gld. in pet po 10 gld.
Samostalni konjerejski odsek c. kr. kmetijske družbe kranjske.
V Ljubljani, 31. dne julija 1897.
Frančišek Povše s. r.
Štev. 615. de 1897.
Ukaz c. kr. finančnega ministerstva
z 9. dne rožnika 1897. 1. štev. 4468, drž. zak. štev. 135., da se iz prometa vzame bakreni drobiž po 1 kr. in 5/10 kr. avstrijske veljave.
V nadaljno izvršitev zakona z 2. dne vel. srpana 1892. 1. (drž. zak. štev. 126.), s kterim [se ostanovlja kronska veljava, in po dogovoru s kraljevim ogerskim finančnim ministerstvom se ukazuje, da se bakreni drobiž po 1 kr. in 3/10 kr. avstrijske veljave po naslednjih določbah popolnoma spravi iz prometa :
1.)	Bakreni drobiž po 1 kr in 5/io avstrijske veljave se s 1. dnem mal. srpana 1898. 1. vzame iz zakonitega prometa.
Ta drobiž je torej samo še do vštetega 30. dne rožnika
1898.	1. v zasebnem prometu jemati v plačilo po imenski vrednosti, oziroma po plačilni vrednosti, določeni s členom XXII. zakona s 1. dne mal. srpana 1868. 1. (drž. zak. žtev. 84.)
2.)	Počenši z dnem, s kterim ta ukaz dobi veljavo, se ta drobiž po c. kr. blagajnicah in uradih ne sme več izdajati. Pač pa ga morajo c. kr. bl8gajnice in uradi vštevši do 31. dne grudna
1899.	1. sprejemati pri vseh plačilih in zamenjavati po imenski vrednosti, oziroma po plačilni vrednosti, določeni s členom XXI. zakona z 2. dne vel. srpana 1892. 1. (drž. zak. štev. 126.), in sicer v zmislu člena X. zskona s 1. dne mal srpana 1868. 1. (drž- zak. štev. 84.).
3.)	Po preteku tega roka država ni več zavezana sprejemati ta diobiž
Ta ukaz stopi v moč s 1. dnem julija 1897. 1.
Predsedstvo c. kr. finančnega ravnateljstva
v Ljubljani, 17. dne julija 1897.
V zastopstvu : Jenny.
Št. 10.375
Razglas.
Kakor je c. in kr. skupno finančno ministerstvo naznanilo visokemu c. kr. mi"isterstvu za notranje stvari, je kuga v gobcu in na parkljih v okraju Savski most popolnoma ponehala in je s tem vse bosensko hercegovinsko upravno ozemlje prosto te kuge.
Vsled pooblastila visokega c. kr. ministerstva za notranje stvari s 6. dne julija t. 1., št. 20.484 , zatorej deželna vlada razveljavlja s tuuradnim razglasom s 15. dne junija 1897. 1, št. 9054., ukazano prepoved, vsled ktere se niso smeli uvažati in prevažati prežvekovavci iz okraja Savski most, ter spet brez vsake omejitve od 12. dne julija 1897. 1. dalje dovoljuje uvažanje in 'prevažanje goveje živine, ovac in koza iz vsega okupacijskega ozemlja.
Z ozirom na stanje svinjske kuge pa ostane uvažanje živih prašičev na Kranjsko iz vsega okupacijskega ozemlja, kakor doslej, prepovedano.
Te odredbe, ki namesto onih s 15. dne junija t. 1., št. 9054., stopijo v veljavnost
12. dan julija 1 8 9 7., se razglašajo z dodatkom, da se prestopki v veljavnosti ostale prepovedi uvažanja kaznujejo po državnem zakonu s 24. dne maja 1882. ]., drž. zak. štev. 51,, in da se bodo prašičje pošiljatve iz omenjenega ozemlja, ko bi se med njimi našel tudi samo eden za kugo v gobcu in na parkljih ali za svinjsko kugo obolel prašič, vrhu tega zavračale na oddajno postajo.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V Ljubljani, 13. dne julija 1897.
Št. 10 620.
Razglas.
Na podstavi člena 5. z nemško državo sklenjenega dogovora o živinskih kugah s 6. dne decembra 1891. I. in točke 5. k temu dogovoru spadajočega končnega zapisnika (drž. zak. št. 16. iz 1. 1892.) ministerstvo za notranje stvari dotlej, dokler se ne ukaže diugače, brezpogojno prepoveduje uvažati govejo živino v kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, iz nastopnih zapornih ozemelj nemške države, v kterih je razširjena plučna kuga, in sicer:
1.)	Iz vladnih okrajev Potsdam in Devin v kraljevini Pruski;
2.)	iz okrožnega glavarstva Lipsko v kraljevini Saksonski;
Ta prepoved stopi na mesto prepovedi, izdane vsled razpisa
c. kr. ministerstva za notranje stvari s 14. dne janija 1897. 1., št. 18.785., oziroma vsled tuuradnega razglasa s 18. dne junija 1897. 1., štev. 9192.
To se vsled razpisa visokega c. kr. ministerstva za notranje stvari s 10. dne julija 1897. 1., št. 21.829., daje na znanje z dodatkom, da se prestopki te brezpogojne uvozne prepovedi kaznujejo po državnem zakonu s 24. dne maja 1882. 1., št. 51., oziroma po § 46. občnega zakona o živinskih kugah in k temu zakonu izdanega izvršitvenega ukaza, drž. zak. št. 35. in 36. iz 1. 1883.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V Ljubljani, 14. dne julija 1897.
Listnica uredništva.
J. N. v S. Ceno umetnim gnojilim smo uže objavili in jo danes zopet dobite med uradnimi vestmi. Za neude so umetna gnojila dražja.
J. B. na V. Imate popolnoma prav; škarjice so karfijolam jako škodljiv mrčes.
J. M. v St. J. Dotičniki, ki delajo tako vino, kupijo uže narejeno zmes, ktero ponujajo brezvestni židovski trgovci. Vino, narejeno iz take zmesi, pa nima skoraj nič alkohola v sebi in se zatorej niti vino ne more imenovati. Vrha tega so pa v zmesi škodljive snovi, in zato je vlada prepovedala prodajati take zmesi, iz kterih se dela vino.
S. Š. v Z. Stiskalnico za izdelovanje umetnih medsten iz voska, kakor tudi vse drugo čebelarsko orodje, dobite pri E. Ro-schiitzu v Podsmreki pri Višnji Gori.
M. U. v H. Kaj Vam je početi? Nič. Poiščite si drugega, boljšega hlapca in bodite veseli, da je tak lopov šel od hiše. Po-selsko vprašanje je za kmetovalce huda reč, a kako je je mogoče rešiti, ne ve nihče. V Vašem slučaju naredite ovadbo na okrajno sodišče.
J. J. na D. Priporočamo Vam tvrdko J. Heller na Dunaju, s ktero stopite glede cene v dogovor ter se sklicujte na nas.
A. S. v G. Glede stiskalnice za umetne medstens velja tudi za Vas gorenji odgovor.
A. K. v Sv. L. Turbine in druge vodne naprave izdeluje tvrdka G. Tonnies v Ljubljani.
M. T. v S. Da se preslica uničuje s klorovim kalcijem, smo v predzadnji številki ^Kmetovalca" poročali in tudi način, kako. Klorov kalcij dobite pii tvrdki Wagemann & Seibel v Liesingu pri Dunaju.
Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
„Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld, na leto. — Ddje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na »/, strani 8 gld., na '/« strani 5 gld. in na '/8 strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3.
METOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe	vojvodine kranjske.
Tržne cene.
Deželni pridelki:
V	Ljubljani, 31. julija 1897. (Izvirno poročilo.)
Semena: Domača detelja novo blago gld. 40.— kr. do gld. 45,— kr.; nemška detelja (lucerna) gld. 45.— kr. do gld. 55.— kr. gorenjska repa gld. 25.— kr.; laneno seme, domače ozimno gld. 9.50 kr.; konopno seme gld. 10.— kr. do gld. 10.25 kr. kmninovo seme gld. 22,— kr. do gld. 23.— kr.
Fižol: Rudeči ribniški gld. 6 —kr.; rudeči Hrvat gl.5.—kr. prepeličar (koks) gld. 9.— kr. (Vse cene semen in fižola veljajo za 100kg čiščenega blaga, kakor ga kmetovalci pripeljejo na prodaj i. s. novo blago.)
Suhe češplje: v dimu sušene gld. 16.— kr. do gld. 16.50 kr. n	brez dima sušene gld. 18.— kr. do gld. 21,— kr.
Orehi domači: gld. 13.— kr. do gld. 14— kr.
Jezice nove: gld. 3.50 kr. do gld. 4.25 kr. za 100 klgr.
Med: od gld. 29,— kr. do gld. 30.— kr. Kože: Goveje, težke nad 40kg po gld. 33 — kr. do gld. 34,—kr.
„ težke od 30 do 40 kg „ „ 27,— , „ „ 28,— „ „ lahke	„ „ 28,— , „ „ 29,- „
(Te cene veljajo za 100 kg in sicer za kože izdelane po tukajšnjih običajih z rogovi vred. Bikove kože po 25 kr. klgr.)
Telečje kože: 45 kr. za kg.
Kozličeve kožice po gld. —.60 kr. do gld. —.70 kr.
Svinjske kože: Čiste, brez napak 30 kr. za kg.
Druge vrste 18 do 20 „ „ „
Kože lisic po gld. 3.— do 3.50 ]
„ kun „ „ 8,— , 9.— J za ar „ dihurjev , „ 2. „ 2.50 „ vidr „ „ 9,— „ 10,— |
Kože zajcev po 9 do 10 gld. za 100 komadov.
Pepelika (potošl) po gld. 16,— 100 kg.
Žito:
V	Ljubljani, 28. julija 1897. Pšenica gld. 10,— kr., rž gld. 7.50 kr., ječmen gld. 6,— kr., oves gld. 6.80 kr., ajda gld. 8.50 kr., proso gld. 6,— kr., turšica gld, 5.30 kr., leča gld. 11— kr., grah gld. 12,— kr., fižol gld. 8,— kr., seno gld. 1.78 kr., slama gld. 1.60 kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.)
Požiralnikove cevi
najboljše sredstvo napenjale govedi takoj ozdraviti
(glej članek „Napenjanje govedi" v št. 19. ,,Kmetovalca" 1895. 1.)
prodaja	(58—2)
e. kr. kmetijska družba v Ljubljani
po 4 gld. 50 kr. komad.
Nih. Hofmann, H
tovarnar kirurgiških inštrumentov, ume- ti # talni, ter orožni kovač in nožar ♦♦
♦♦ v Ljubljani na Mestnem trgu št. 12,
priporoča bogato zalogo svojo raznovrstnega v njegovo stroko spadajočega blaga. Vsa zaloga obstoji iz lastnih izdelkov in se za vsako prodano reč jamči, da je dobra in iz najboljšega
blaga narejena. Zlasti so v zalogi najboljši noži za vrtnarje in vinogradarje, kakor sploh nožarsko in fino kovaško orodje za kmetovalce, vrtnarje, vinogradarje, gozdarje itd.
ki niso v zalogi, se po naročilu precej in v najboljši kakavosti naredi. (8—11)
intttxxttxtxttittnnxtnttnutxttnn
•ww 8
Št. 8609.
Razpis.
Na deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu pri Novem M^stu z dveletnim poučevanjem in slovenskim učnim jezikom je izpraznjenih pet deželnih ustanov za prihodnje šolsko leto 1897/98.
Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja in so z dobrim uspehon dovršili ljudsko šolo. Prednost imajo taki koaetski sinovi, od katerih je upati, da se bodo potem na svojem domu s kmetijstvom pečali.
Učenci z ustanovami dobivajo brezplačno hrano, stanovanje in pouk v šoli, obleko pa si morajo sami preskrbovati.
V šolo sprejemajo se tudi:
1.)	Plačujoči učenci, kateri plačujejo po 30 kr. na dan za hrano in stanovanje in pa 20 gld. šolnine na leto, in
2.)	eksternisti, ki zunaj šole stanujejo in plačujejo le šolnino.
Lastnoročno pisane slovenske prošnje, ki morajo biti kolekovane s kolekom 50 kr. se imajo
do 31. avgusta 1897
izročiti vodstvu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu pri Novem Mestu.
Prošnjam je priložiti rojstni list, spričevalo dovršene ljudske ali kakega razreda srednje šol'e zdravniško potrdilo o čvrstnem telesu in trdnem zdravju in župnijsko spričevalo o lepem vedenji.
Prošnjam za sprejem proti plačilu jejpriložiti reverz ali obvezno pismo starišev, oziroma varuha zaradi vzdrževanja učenca.
Pristavlja se, da imajo učenci, ki dovrše to šolo, le dve leti vojaške prezentne službe.
Od deželnega odbora kranjskega.
Ljubljana, dne 27. julija 1897. (68-1)
Jeklene cevi za vodovode in sesalnice!
Občine in kmetovalci, katerim pomanjkuje vode ali jo morajo od daleč donašati, morejo si prirediti s prav malimi stroški samodelujoč vodovod, kateri, napeljan z doline 150 metrov, noč in dan sesa vodo in jo dovaja do 1000 metrov daljave.
Troškovniki in pojasnila dajo se zastonj.
Spričevalo. G. Karolu Kavšeku v Ljubljani. Na Vaše vprašanje rad in z veseljem potrdim, da sem z napeljavo samodelu-joiega vodovoda, kiterega je izvršil Vaš zastopnik gospod Franc Zeman, popolno zadovoljen, ker dobivam iz 60 metrov nižjeležečega in 400 metrov oddaljenega izvirka vsak dan B000 litrov vode naravnost v hišo in hlev, katero porabim ponajveč za namakanje vrtov. Ker me stane vsa napeljavi samo 300 gld., vsled nje pa odpade trudapolno, mnogo časa, porabljajoče in troškov povzročajoče dova-žanje oziroma donašanje vode, ker je tudi živina z vodo povsem preskrbljena, zavarovalnina vsled napeljave znižana in ker pravilno namikanje zemljišča pospešuje obilnejšo rast pridelkov, torej smem trditi, da si edino vsled napeljave vodovoda prihranim letnih 500 gld. Ker napeljava vodovoda ne potrebuje nobenega nadzorstva, tudi tekom 30 let ne bode treba nikakih poprav, torej smem z dobro vestjo priporočati to izvrstno napeljavo povsem in vsakomur, kjer in komur primanjkuje vode.	(63—2)
Konečno izražam za vestno in natančno izvršitev še najtoplejšo zahvalo ter beležim velespoštovanjem
Franc Eržen,
Mrzli Vrh, dni 25. junija 1897.	posestnik.
Karol Kavšek v Ljubljani
51 jcM^
"-<• Pozor! Popolno jamstvo! Najceneje! Novo I •>-

Vnovič znižane cene I
Vse stroje za poljedelstvo.
Vnovič znižane cene I
Trjjeri (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo. Škropilnice proti peronospori, poboljšani sestav Vermo-relov. Mlatilnice, mlini za žito, stiskalnice (preše) za vino in sadje različnih sestav, (te stiskalnice imajo skoro ono tlačilno moč kakor
hidravlične [vodovodne] preše). Slamoreznice jako lahko za goniti in po zelo zmernih cenah. Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi (li—io)
IG. HELLER na Dunaju
II/a Praterstrasse 49. Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati !
ji za porabo sadja in izdelovanje mošta.
Stiskalnice Zaagrozije
s trajno delujočem dvojnem in pritisek vravnajočem pritiskalom »Herkules", ki zajamčeno opravi 20 % več dela kakor koli druga stiskalnica.
SSJ MLINI,
grozdni roblači, popolne moštarne, stalne
in vozeče, stiskalnice in mlini za izdelovanje soka iz malin, ribezla i. t. d.
Sušilnice za sadje in zelenjad, stroje za rezanje in lupljenje sadja. Najnovejše Samedelujoče, patentovano trtne škropilnice „Sifonija". "Vse te stroje izdeluje in prodaja pod jamstvom kot posebnost v najnovešjši, najboljši in skušeni sestavi
PH. MAYFAHRT & dr.
o. kr. edino priv. tovarne kmet. strojev, livarna in fužina na par
na Duiiaji, II. Taborstrasse št. 76.
Odlikovana z nad 390 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami. Obširne cenike in mnogoštevilna priznanska pisma zastonj.
Zastopniki in preknpci se iščejo. (66—1)
Važno za kmetijstvo!
je:
Redilna štupa za karetino
edino koristna za kokoši, purane. race in gosi. Pospešuje rast mesa in maščobe, kakor
tudi množi valjenje jajec. 1 zavoj z navodilom 25 kr 5 zavojev samo 1 gld.
Redilna štupa za prašiče.
Najboljše varstveno in dijetetično redilno sredstvo za prašiče. 1 zavoj z rabilnim navodilom 25 kr., 5 zavojev samo 1 gld.
Redilna štupa za živino,
^^^^P^^^^^^SSIM za konje, rogato živino in
ovce i. t. d.
'	Skoro vže 40 let z najboljšim
vspehom malo da ne po vseh hlevih v rabi, ako živina ne mara jesti, dalje zboljšuje mleko.
Zavoj z rabilnim navodom 50 kr., 5 zavojev samo 2 gld
Vsa ta našteta sredstva se dobijo: (50—5)
v apoteki Trnkocz-ya v Ljubljani zraven rotovža
in se vsak dan s prvo pošto razpošiljajo.
00*>000000000000000000000000000o oooooooooooooooo
o si A, A . I	Znižane cene!
oooooooooooooo
ANDR. DRUSKOVIC
trgovec z železnino v LJubljani, Mestni trg- št.
prodaja kakor bi bila
(9-8)
»razprodaja"
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦o
9 in lO	O
i O
O
vse potrebno za stavbe, kakor cement, traverze, železniške šine za oboke, kovanja za okna in vrata, lopate, § O	krampe, štorje, itd. itd., vsakovrstno kuhinjsko orodje, poljedelska orodja posebno v veliki izberi	O
o	drevesa (plug-e)	g
O	štedilna ognjišča in njih posamezne dele, pozlačene nagrobne križe in sploh vse v njegovo stroko spadajoče.	O
O	Posebno pa opozarjam gg. posestnike žag na izborne vodne žage in pile, za kojih jakovost se jamči.	O
g	Zunanja naročila se takoj in vestno izvršiš. Kar bi ne ugajalo, se radovoljno zamenja, istotako ae kupljeno blago	8
z	radovoljno pošilja na dom ali na napovedani kraj.	O
-= Ceniki pošiljajo se na zahtevanje brezplačno in franko. ~ =g
m«m« o O
Kovači!
Tu kupujete železo najceneje, pri pošteni vagi in prijazni postrežbi.
Poskusite, in se bodete prepričali! S
$sr CARBOLINEUM!
O Q
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOODO 00 oooooooooooooooooooooooooo o
Mala naznanila.
Vsak nd c. kr. kmetijske družbe kranjske sme po dvakrat na leto in sicer brezplačno prijaviti med „Malimi naznanili" kako objavo tikaj očo se gospodarskega prometa. Objava ne sme presegati dve vrsti in je vsako vrsto čez to Število plačati po 5 kr. za vsak natis. Neudje plačajo za objave med „Malimi naznanili" po 6 kr. za vsako vrsto in vsak natis. Denar je naprej poslati.
Prašičke 9—12 tednov staie (jorkširške pasme) ima naprodaj oskrbništo grajščine Križ pri Kamniku.	(129)
Tri bike, plemenjake, čistokrvne belanske pasme, od 1 do 2 leti stare, prav lepi, vsi licencovani, ima naprodaj Anton Kržišnik, posestnik v Bukovem Vrhu št. 26, pošta Poljane nad Škofjo Loko. Cena po dogovoru.	(130)
Dva lovska psa, izvrstne pasme, po 6 mesecev stara, proda Anton Slavič v Grabah, pošta Sv. Križ pri Ljutomeru (Štajersko). (131)
400 kg žirovega (bukov žirj olja, proda po nizki ceni Ivana Lampe na Črnem Vrhu pri Idriji.	(132)
Deček, kteri je zmožen v pisanju in račun»tvn se takoj sprejme pri Fran Ksav. Auman sin. trgovcu v Krškem Dolenjsko. Pogoji ugodni.	(133)
Krepkega dečka, 14 do 15 let starega, od dobrih starišev, iščem za svojo prodajalnico z mešanim blagom. Več po dogovoru. Anton Kravanja v Cerknici	(134)
Pet hrastovih plohov, 3-21 cm dolge, 9 cm debele in 53 cm široke, proda Jakob Pskiž v Ponikvah, pri Vel. Laščah. Cena po dogovoru.	(135)
Dečka, starega okoli 14 let, kteri ima veselje do čevljarstva, ter je pošten, ubogljiv in dobro vzgojen, sprejme takoj v poduk Rudolf Merčun, čevljarski mojster v Ljubljani, Florijanske ulice štev. 35. — V zvezi je hrana in stanovanje; vse drugo po dogovoru	__(130)
Lovskega psa za zajce in srne kupi Janez Mezek, posest, v Stu-doru št 5, pošto Gorenja Vas nad Škofjoloko.	(137)
C. kr. priv. tvornica
R. A. SMEEAL
Čeh kot Prostjeva	Praga — Srni hov
Moravska.	Češka.
Podružnica: Zagreb
priporoča	(59—2)
vsake vrste strojev za poljedelstvo in vinogradarstvo potem stiskalnice za grozdje, brizgalnice proti perono-spori, čistilnice za žito, trierje, slamoreznice mlatilnice
i. t. d. Nadalje brizgalnice vsake vrste za ognjegasna društva, kakor tudi razne predmete za tvorniške stroje. — Lastni proizvod z jamstvom.
Cene primerne, podružnice in prekupci dobe izdatni popust.
—Ceniki franko in badava. c—
P
Kdo pve	.
Kat^l
—

Siadno^
Vsak
vo, tioče zi ________________, ^rih. raniti.
@ ^e/e^eTeT"eT"g/G/O/O/G/G/eTe^e/e/l
kdor ljubi okusno kavo, tioče zdrav ostati in si kaj prih.raniti.
% P
I
J) ©
Josip Leuz,
trgovec z deželnimi pridelki v Ljubljani,
Reseljeva cesta (poleg mesarskega mostu), kupuje in prodaja vsakovrsten nov zgoden krompir in čebulo, ter ima naprodaj izvrstno istrijansko in laško brinje.
Cene v vsakem oziru primerne. — Pri nakupovanju plača takoj.	(63-2)
V vsakem poštno oddajnem okraji, v vsakej fari in po po-potrebi v vsakej občini, nastavi se razumna, delavna in zanesljiva oseba kot
zaupni mož in posredovalec
z dobrim in trajnim postranskim zaslužkom od nekega, mnogo let obstoječega, avstrijskega podjetja prve vrste. Pismene ponudbe pod „V. u. G." Gradec, poste restante.	(57—3)
V svrho varnosti občinstva pred ničvrednimi ponarejanji nosim od sedaj nadalje to-le oblastveno registrovano varstveno znamko.
Jedino pravi
Balsam
(Tinctura balsamica)
iz lekarne pri „angelju varhu" in tovarne farmacevtičnih preparatov
A. Thierry-ja v Pregradi
pri Rogatec-Slatini.
Preskusen in potrjen od zdravstvenih (60-2) oblastev.	(6)
Najstareje, najpristneje, najceneje ljudsko domače zdravilo,
ki uteši prsne in plučne bolesti in že-lodečni krč itd. ter je uporabno notranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna „pri an-gelju varhu". Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim ce-nejo tem n č vrednejo ponaredbo Pazi naj se torej vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj! Pona-rejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi preKupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo va-rajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lekarno A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot i2 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnem povzetju.
JE^ŠT* Pazi naj se vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katera mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenica.
ADOLF THIERRY, lekarnar
v Pregradi pri Rogatec-Slatini.