OSNUTEK Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih pose-gov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84,37/85,29/86) ter 83. člena Statuta občine Ljubljana Siška (Uradni list SRS, št. 13/86) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na________seji zbora združe- nega dela dne ------------ in na ________ seji zbora krajevnih skupnosti dae________sprejela ODLOK O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJNIH ZA PLANSKO CELOTO Š 2 - LITOSTROJ I. UVODNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za plansko celoto Š2 - Litostroj, ki jih je izdelal Zavod za izgTadnjo Ljubljane, TOZD Urbanizem-LUZ pod št. proj. 3552 v mesecu februarju 1988. 2. člen Prostorski ureditveni pogoji so izdelani v skladu s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Šiška za obdobje 1986-90 (Uradni list SRS, št. 45/86) in v skladu z usmeritvami dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 11/86) in vsebujejo: - prikaze prostorskih ureditev na obravnavanem območju iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine na topografskem načrtu, v M 1:5000 - prikaze meril in pogojev za posege v prostor na katastrskem načrtu v M 1:5000 in M 1:1000 - obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor s soglasji pristojnih organov, organizacij oz. skupnosti - besedila odloka. 3. člen Prostorski ureditveni pogoji za plansko celoto Š 2 - Litostroj določajo merila in pogoje za posege v prostor na območjih ure-janja: SS 2/1 Milčinskega ŠM 2/1 Toplarna ŠT 2/1 obvoznica in na območju ŠT 2/2 območje ŽG, za katerega je predvidena izdelava prostorskega izvedbenega načrta po letu 1990 4. člen Pretežne namembnosti obravnavanih območij urejanja, ki jih opredeljuje dolgoročni družbeni plan v planski celoti Š 2 - Lito-stroj, so: S - površine za stanovanja in spremljajoče dejavnosti M - površine za mestne javne službe in servise T - površine za promet. 5. člen Prostorski ureditveni pogoji razčlenjujejo območja urejanja po vrstah posegov in njihovega oblikovanja na morfološke enote. Glede vrste posegov imajo morfološke enote naslednje oznake: 2 - območja za individualno stanovanjsko gradnjo 7 - območja komunalnih dejavnosti 8 - območja PST Glede oblikovanja posegov imajo morfološke enote naslednje oznake: A - prostostoječa zazidava E - hala, paviljon, večetažni objekt. 6. člen Meja planske celote in posameznih območij urejanja je ponazor-jena v grafičnem delu prostorskih ureditvenih pogojev v podrob-nem katastrskem načrtu v M 1:5000 in M 1:1000. II. MERILO IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR. 1. MERILA IN POGOJI GLEDE VRSTE POSEGOV V PRO-STOR Območji enodružinske stanovanjske gradnje 7. člen a) V morfološki enoti 2 A/l so dovoljeni naslednji posegi: - dopolnilna gradnja istovrstnih stanovanjskih objektov, nadzi-dave in prizidave obstoječih stanovanjskih objektov - gradnja pomožnih objektov in delavnic - urejanje obrtnih površin kot so zelenice, otroška igrišča, pešpoti in ploščadi - postavitev kioskov, večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak, spominskih obeležij, nadstreškov in platojev za odjemna mesta komunalnih odpadkov - gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez, namenjenih potrebam prebivalcev - gradnja objektov in naprav za potrebe SLO in DS - gradnja protihrupnih in vrtnih ograj - spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih. Dopolnilna gradnja objektov in prizidave so dovoljene do inten- zivnosti izrabe, ki ne presega razmerja 40% pozidane nasproti 60% nepozidane parcelne površine. Gradnja delavnic ter spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih so dovoljene, če nova namembnost oz. nova dejavnost ne povzroča prekomernih motenj v bivalnem okolju ter ne predstavlja nevarnosti za vire pitne vode. b) V morfološki enoti 2 A/2 so dovoljeni enaki posegi kot v morfološki enoti 2 A/l, dovoljena pa je tudi gradnja gospodar-skih objektov, ki ne povzročajo prekomernih motenj v bivalnem okolju in ne predstavljajo nevarnosti za vire pitne vode. Območja komunalnih dejavnosti 8. člen a) V morfoloških enotah z oznakami 7 E/l, 3, 5, 7, 9, 11 so dovoljeni naslednji posegi: - gradnja proizvodnih in poslovnih objektov in naprav ter objek-tov in naprav, ki služijo za komunalne dejavnosti - nadzidave in prizidave ter rekonstrukcije obstoječih objektov - adaptacije in funkcionalne spremembe objektov za sodobnejše tehnologije - urejanje odprtih površin kot so zelenice, pešpoti, ploščadi in postavitev ograj - gradnja parkirnih objektov - gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez - gradnja objektov in naprav za potrebe SLO in DS - postavitev nadstrešnic in pomožnih skladiščnih objektov - postavitev kioskov, večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak, spominskih obeležij, nadstreškov in platojev za odjemna mesta komunalnih odpadkov. Pred vsakim kompleksnejšim posegom v prostor je v okviru izdelave investitor dolžan: - izdelati celostno prostorsko zasnovo območja in oceno onesna-ževanja okolja za obstoječo proizvodnjo ter sanirati vire onesnaže-vanja, - pridobiti izvedeniška mnenja glede čistoti predvidene proiz-vodne dejavnosti (celostna ocena proizvodnje, onesnaževanje zraka, varstvo pred hrupom, odstranjevanje komunalnih in poseb-nih odpadkov, ogrožanje virov pitne vode in požarnovarstvenu oceno). Sprememba dejavnosti je možna kot dopolnitev pretežne namembnosti območja pod pogoji iz prejšnjega odstavka. Razmerje deležev med pozidanimi, manipulacijsko prometnimi in zelenimi površinami mora praviloma znašati 4:3:3. b). V morfoloških enotah z oznakami 7 E/2, 4, 6, 8, 10, 12 so dovoljeni vsi posegi, ki so navedeni v točki a tega člena razen gradnje proizvodnih objektov in namestitve tehnoloških pro-^ramov. Območje javnega zelenja 9. člen V morfološki enoti 9/1 so dovoljeni samo posegi, ki se nanašajo na urejanje, komunalno in urbano opremljanje ter vzdrževanje Poti spominov in tovarištva. Prometne površine 10. člen V območju urejanja ŠT 2/1 obvoznica so dovoljeni samo posegi, ki so namenjeni gradnji in urejanju prometnic. V območju ŠT 2/2 - območje ZG - so do sprejetja pvostorskega izvedbenega načrta dovoljena samo nujna vzdrževalna dela in posegi v prostor, povezani s komunalnim urejanjem. V rezervatih cest in v varovalnih pasovih obstoječih cest ni dovoljeno graditi. Na obstoječih objektih je dovoljeno opravljat le tekoča vzdrževalna dela. Ob soglasju upravljalca cest je izjemoma v varovalnem pasu ceste dovoljena gradnja novih objektov, prizidava in nadzidava obstoječih objektov ter naprav pod pogojem, da so posegi skladni s prometno-tehničnimi predpisi in da je predvidena dejavnost v mejah dovoljene hrupne obremenitve in stopnje onesnaženosti zraka in ne predstavlja nevarnosti za vire pitne vode. V varovalnem pasu železnice je dpvoljeno graditi objekte in postavljati naprave le v soglasju z Železniškim gospodarstvom Ljubljana. Začasni objekti in kioski 11. člen Začasni objekti in naprave, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, kioski in podobno se lahko postavijo na zemljiščih, ki so prometno dostopna ter s svojo dejavnostjo ne ' predstavljajo nevarnosti za vire pitne vode. Začasni objekti sezon-skega turističnega značaja morajo biti priključeni na vodno in kanalizacijsko omrežje. Kioski, večja reklamna znamenja, turistične oznake in spomin-ska obeležja morajo biti postavljeni tako, da dopolnjujejo javni prostor in ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov. SPLOŠNA UUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMO-ZAŠČITA 12. člen Pri vsakem posegu v prostor, ki prinaša nove stanovanjske, proizvodne in poslovne površine, je potrebno predvideti ustrezno zaklonišče ter izpolniti druge pogoje za zavarovanje ljudi in premo-ženja. Varstvo pred požari 13. člen Urgentne poti morajo biti speljane krožno, njihova oddaljenost od objektov in širina morata znašati po 5 m, minimalni radij obračanja pa 11,5 m. Poti morajo biti dimenzionirane na 10 t osnega pritiska. Odmiki med objekti morajo biti v skladu s pravilnikom o tehnič-nih normativih. Protipožarni hidranti morajo biti locirani v ustrezni medsebojni razdalji postavljeni ob zunanji strani intervencijskih poti. Zagotov-Ijena mora biti zadostna koiičina vode. 2. MERILA IN POGOJI GLEDE OBLIKOVANJA NOVO-GRADENJ IN DRUGIH POSEGOV V PROSTOR 14. člen Morfološki enoti 2 A/l in 2 A/2: Gradnja novih stanovanjskih objektov je možna le na principu obstoječe zazidalne strukture. Tlorisne dimenzije novih stanovanj-skih objektov morajo biti 9,0 m x 10.00 m ( 1,00 m). Višina objektov je lahko največ klet, pritličje, nadstropje in mansarda (v nadaljevanju K+P+l + M). Nadzidave stanovanjskih objektov so dovoljene do največjega vertikalnega gabarita P+l+M. Prizidave so dovoljene kot funkcionalne dopolnitve obstoječih stanovanjskih objektov na vrtni strani. Njihova največja tlorisna velikost je lahko 40% velikosti osnovnega tlorisa, največja višina paP+l+M. Pomožni objekti (garaže, drvarnice, vrtne lope) so kot prizidki dovoljeni ob Miličinskega ulici v gradbeni liniji obstoječih stano-vanjskih objektov in kot samostojne enote, tam, kjer so osnovni objekti odmaknjeni od Miličinskega ulice. Pomožni objekti in delavnice so lahko le pritlični. 15. člen Morfološke enote 7 E/l-12: Dimenzioniranje novogradenj in drugih posegov v prostor se mora prilagoditi tehnološkemu procesu, Iociranje pa optimalni izrabi prostora. Pri prostorski zasnovi območja in pri oblikovanju objektov se je potrebno izogibali velikim proizvodnim objektom in manipulacij-skim površinam. Skladišča in okolica objektov morajo biti urejena in v čim večji meri ozelenjena. Ulične fasade novih objektov morajo biti oblikovane homogeno. Barvni toni fasad morajo objekte nevsiljivo vključiti v okolico. Ograje morajo biti praviloma lahke in transparentne, izjemoma so lahko tudi masivnejše, če so namenjene protihrupni zaščiti. 16. člen Oblikovalski kontrasti pri novih poscgih v prostor so dopustni: - kadar ima kontrast namen simbolno prikazati funkcionalno različnost novega objekta od programsko enotnega okolja - kadar ima vidni kontrast namen vzpostaviti prostorsko domi-nanto Presoje tovrstnih odstopanj je potrebno izvesti ob izdelavi loka-cijske dokumentacije. 17. člen V območjih brez izrazito enotne gradbene črte obstoječih objek-tov in enotnega zazidalnega sistema mora biti odmik novozgraje-nih objektov: - vsaj 3 m od zunanjega roba hodnika za pešce - vsaj toliko od objekta na sosednji parceli kot določa svetlobno-tehnična ocena ali študija osvetlitve - vsaj toliko od parcelne meje, da je možno vzdrževanje objekta in omogočena njegova uporaba. 18. člen Urbana oprema odprtega prostora kot so kioski, stojnice, tele-fonske govorilnice, postajališča javnega prometa, klopi, smetnjaki, nadstrešnice, reklamni panoji, svetila in začasni objekti mora biti v posameznih ožjih območjih oblikovana enotno. Če se za urbano opremo uporabljajo tipizirani elementi, ki niso enotno oblikovani, je potrebno z njihovo razmestitvijo in hortikulturno ureditvijo odprtega prostora čimbolj zmanjšati njihovo vidno neskladje. 3. MERILAIN POGOJIGLEDE DOLOČANJA VELIKOSTI GRADBENIH PARCELIN FUNKCIONALNIH ZEMLJIŠČ 19. člen Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnega zem-ljišča je potrebno upoštevati: - namembnost in velikost objekta na parceli ter objektov na sosčdnjih parcelah, konfiguracijo terena, geofizikalne lastnosti tal, lokacijo komunalnih vodov in druge omejitve rabe prostora - urbanistične zahteve (funkcionalni dostopi, parkirana mesta, utrjene površine ob objektih in funkcionalno zelenje) - sanitarno tehnične zahteve (vpliv bližnje okolice, osončenje v odnosu do gostote zazidave, prezračevanje - proste površine, intervencijske poti). 4. MERILAIN POGOJIGLEDE VAROVANJA NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE 20. člen V območju poteka Pot spominov in tovarištva, ki je proglašena za zgodovinski spomenik iz obdobja NOV. Posegi na njej so dovoljeni v skladu z določili Odloka o proglasitvi objekta za zgodovinski spomenik. 5. MERILA IN POGOJI GLEDE PROMETNEGA URE-JANJA 21.člen Varovalni pas ceste obsega zemljišče, ki je namenjeno odvijanju tekočega motornega prometa in funkcionalni uporabi prometnih udeležencev, kot je izvedba kolesarskih stez in peš poti, ureditev mirujočega prometa vzdolž cestišč ali na drugih prostorih, določe-nih s projektno dokumentacijo, izvedba uigentnih in intervencij-skih poti in ureditev obcestnega prostora skladno s pogoji varnega odvijanja prometa. Posegi v varovalnem pasu prometnice ne smejo biti v nasprotju z njegovim namenom. Za vsak poseg mora izdati soglasje pristojna organizacija za vzdrževanje cest in pristojni upravni organ. 22. člen Skupne širine varovalnih pasov so glede na kategorizacijo cest, vrsto prometa, število voznih pasov, in ureditev obcestnega pro-stora naslednje: - 90 m varovalni pas štiripasovne ceste za mešani motorni promet z možnostjo razširitve na šest voznih pasov (mestna obvozna cesta) - 30 m varovalni pas dvopasovne ceste za mešani motorni promet s kolesarskima stezama, hodnikpma za pešce in postajališči za javni mestni potniški promet izven vozišč. 23. člen Skupna širina rezervata za načrtovani podaljšek Magistrove ceste z dvema voznima pasovoma za mešani motorni promet, kotesarskima stezama in hodnikoma za pešce ter postajališči za mestni potniški promet izven vozišč je 50 m. 24. člen Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da se z njimi ne ovira promet. Uredijo se v soglasju s pristojnim upravnim organom in upravljalcem ceste. Dvorišča morajo biti dostopna za urgentni dovoz neposredno s ceste ali posredno prek sosednjih dvorišč. Stanovanjsko območje ob Milčinskega ulici se prometno nave-zuje le na Milčiskega ulico. 6. MERILA IN POGOJI GLEDE KOMUNALNEGA URE-JANJA 25. člen V rezervatih obstoječih in predvidenih energetskih ter komunal-nih vodov ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, prizidav in nadzidav razen izjetnoma ob soglasju upravljalca oziroma pred-lagatelja posameznega voda. Na obstoječih objektih so dovoljena le tekoča vzdrževalna dela. 26. člen Obstoječe in predvidene objekte je potrebno obvezno priključiti na energetsko in komunalno infrastruktuoro (plinovod ali toplo-vod, električno omrežje, kanalizacijsko omrežje in vodovod). Električno omrežje V območju urejanja ŠM 2/1 Toplarna je potrebno za potrebe novogradenj ojačati obstoječo trafo postajo oziroma zgraditi novo z dovodnim 10 KV kabelskim priključkom. V območju urejanja ŠT 2/1 Obvoznica je potrebno zgraditi 10-20 KV kabelski vod od predvidene RTP ŠIŠKA II. (110/20 KV) v območju urejanja ŠP 2/1. Kabelsko razdelilni sistem - KRS Za sprejem televizijskih programov prek satelita in distribucijo signala je potrebno zgraditi razdelilno kabelsko omrežje in ga povezati na glavno antensko postajo s sprejemnim sistem. Kabel-ski poteki morajo biti usklajeni s trasami drugih komunaLnih vodov. Kanalizacija V območju urejanja ŠS 2/1 Milčinskega je potrebno zgraditi sekundarno vodotesno kanalizacijsko omrežje in nanj priključiti obstoječe in predvidene objekte. Za odvod meteornih voda je potrebno podaljšati zbiralnik za meteorno vodo po Verovškovi ulici od Plinarne do Mostovne. Obstoječe razbreraenilnike za meteomo vodo je potrebno opre-miti z lovilci olj. Vodovod Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme. Za oskrbo območja z vodo je potrebno zgraditi napajalni vodovod 0200 m/m po Magistrovi ulici od kamniške proge do gorenjske železnice in 0400 mra iz križišča Magistrove ulice z Verovškovo ulico do Toplarae. Dopolniti je potrebno tudi hidrantno omrežje. 7. MERILA DN POGOJI GLEDE VAROVANM OKOUA 27. člen Za varstvo zraka in vode in za varstvo pred hrupom je potrebno: - sanirati obstoječe vire onesnaženja in motenj v okolju, - upoštevati pogoje glede razvrščanja novih dejavnosti v ob-močjih - upoštevati normativne določbe za zaščito pred motnjami in onesnaženjem. Varstvo zraka 28. člen Za varstvo zraka je potrebno: - meritvi emisije posameznega vira, ugotavljati stopnje onesna-ženosti zraka in izvesti sanacijo v skladu s sanacijskim programom, - pravilno prostorsko razvrstiti nove proizvodne programe ozi-roma dejavnosti - urediti večje zelene površine iir zasaditi visoko vegetacijo za boljši lokalni pretok zraka, - obvezno priključiti stanovanjske in proizvodne objekte na plinovodni ali toplovodni energetski sistem. Varstvo pred hrupom 29. čleii Za varstvo pred hrupora je potrebno: - meriti hrup in izdelati sanacijske programe za zmanjšanje hrupa do dovoljene maksimalne ravni na obstoječih strojih in napravah, - zmanjšati prekomerni hrup pri izvoru, - izvesti pasivno zaščito (zasaditev visoke vegetacije, postavitev protihrupnih ograj in izboljšanje izolacijskih sposobnosti oken), - spremeniti naraembnosti ali dejavnosti posameznih območij, da se dosežejo nasledje ravni hrupa: V območju urejanja ŠM 2/1 Topiarna, kjer je pretežno proiz-vodno, skladiščno, servisno in transportno območje, V stopnja -Vobmočju urejanja ŠS 2/1 Milčinskega, kjer je pretežno stano-vanjsko okolje, III. stopnja. Varstvo vodnih virov 30. člen Območja ŠS 2/1 Milčinskega in ŠM 2/1 Toplarna ležita v celoti v tretji varstveni coni vodnih virov. Območje št 2/1 obvoznica leži deloma v drugi varstveni coni vodnih virov, delno pa v tretji varstveni coni. Odstranjevanje odpadkov 31. člen Komunalne odpadke je potrebno zbirati v 500, 700 ali 900 litrskih smetnjakih tipske izvedbe v pocinkani pločevini. Pri odstranjevanju komunalnih odpadkov je potrebno upoštevati: - da so odjemna in zbirna mesta, ki se določijo na osnovi pravilnika o minimalnih pogojih za odjemna in zbima mesta, dobro prometno dostopna in tiiso locirana na prometni površini - da mora biti odjemno oziroma zbirno mestno zaščiteno z nad-strešnico na utrjeni površini, - da mora biti odjemno oziroma zbirno mesto praviloma na funkcionalnem zemljišču povzročitelja komunalnih odpadkov. Posebni odpadki se ne smejo skladiščiti na tovarniških dvoriščih. IU. KONČNE DOLOČBE 32. člen Prostorski ureditveni pogoji so delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela ter samoupravnim organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri Komiteju za urejanje prostora občine Ljubljana Šiška, pri Zavodu za izgradnjo Ljubljane, TOZD iJrbanizem-LUZ in TOZD Urejanje stavbnega zemljišča, pri Zavodu za družbeno planiranje Ljubljana, pri Mestni geodetski upravi mesta Ljubljana, pri Krajevnih skupnostih Litostroj in Hinko Smrekar ter pri Mestni upravi inšpekcijskih služb. 33. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Urbanistična inšpekcija Mestne uprave inšpekcijskih služb. 34. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: Predsednik skupščine Ljubljana, dne občine Ljubljana Šiška Rado Roter OBRAZLOŽITEV: Prostorski urednitveni pogoji so po Zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor oblika prostorskega izvedbenega akta, ki ureja območja, kjer niso predvideni kompleksnejši posegi v pro-stor. Prostorski ureditveni pogoji so osnova za pripravo lokacijskih dokumentacij, ki jih je treba izdelati pred izdajo lokacijskih dovo-ljenj za gradnjo posameznih objektov, naprav ali napeljav in drugih posegov v prostor. Način urejanja območij s prostorskimi izvedbenimi akti smo določili z dolgoročnim planom občin in mesta Ljubljane za odbo-dje 1986-2000. Z dolgoročnim planom je določena tudi razmejitev površin na zazidljive in nezazidljive, namembnost ureditvenih območij ter razdelitev celotnega območja občine Ljubljana Šiška na 16 planskih celot. Izdelani so prostorski ureditveni pogoji za plansko celoto Š 2 Li-tostroj. Območja urejanja, za katera dologočni plan določa urejanje s prostorskimi ureditvenimi pogoji, so v tej planski ceioti na-slednja: ŠS 2/1 Milčinskega ŠM 2/1 Toplarna ŠT 2/1 Obvoznica Poleg tega so skladno z Zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor izdelani prostorski ureditveni pogoji še za tista območja urejanja, za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, pa ti načrti še ne bodo sprejeti v tekočem planskem obdobju. V teh območjih so možni le posegi, ki so vzdrževaJnega značaja in ne bodo vplivali na kasnejša določila zazidalnega oz. ureditvenega načrta. Tako območje je v pianski celoti Š 2 ŠT 2/2 območje ŽG, za katerega je zahtevano urejanje z lokacij-skim načrtom. Prostorski ureditveni pogoji so po eni strani dovolj načelni, da po nepotrebnem ne omejujejo bodočih nosilcev posegov v prostor, po drugi strani pa toliko konkretm, da razlikujejo raed poseb-nostmi v različnih območjih. Prostorski ureditveni pogoji so izde-lani po metodologiji, ki je enotna za večino ljubljanskih občin. Osnutek prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto Š 2 Litostroj je izdelal ZIL, TOZD Urbanizera - LUZ v mesecu maju 1987. O izdelanem osnutku je razpravljal Komite za urejanje prostora na svoji 2. seji dne 21.5. 1987 in sprejel sklep, da naj se izdelani osnutki dopolnijo v skladu z Navodilom o vsebini poseb-nih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85) in posredujejo v javno razgrnitev. Na podlagi sklepa Komiteja za urejanje prostora so izdelovalci osnutek dopolnili s prikazom prometnih navezav posameznih obmoiij in izdelali merila in pogoje za pretežno še nepozidana območja. Izvršni svet občine Ljubljana-Šiška je na svoji 87. seji dne 7. 9. 1987 sprejel sklep o javni razgmitvi osnutka. V sktadu s tem sklepom je bil osnutek prostorskih ureditvenih pogojev javno razgrnjen v času od 1. 10. 1987 do 31. 10. 1987 na krajevnih skupnostih Litostroj in Hinko Smrekar in v avli občinske zgradbe. V tem času je bila organizirana tudi javna obravnava osnutka. v knjigi pripomb v avli občinske zgradbe in v prostorih KS Litostroj ni bila vpisana nobena pripomba, v knjigo pripomb na KS Hinko Smrekar pa je svoje pripombe vpisalo 6 občanov. Na javni obravnavi so bile podane tiste pripombe, ki so vpisane v knjigo pripomb in še nekatere druge. Lzvršni svet je do posameznih pripomb zavzel naslednja stališča: 1. Pripomba večine občanov je, da naj se dovolijo dozidave, nadzidave in postavitve pomožnih objektov k stanovanjskim hišam ob Milčinskega ulici. STALlSCE: Pripomba se upošteva tako, da - so dovoljene nadzidave stanovnjskih objektov do največjega vertikalnega gabanta P + 1 + M; - so dovoljene prizidave stanovanjskih objektov na vrtnih stra-neh parcel v velikosti funkcionalnih dopolnitev obstoječih objek-tov (ne kot samostojne stanovanjske enote), - so dovoljene postavitve pomožnih objektov (garaže, drvar- nice, vrtne lope) ob ulici Milčinskega v gradbeni liniji obstoječih stanovanjskih objektov kot prizidki k osnovnemu objektu ali kot samostojni objekti, kjer so osnovni objekti locirani izven gradbene linije, - je dovoljena sprememba namembnosti objektov ali delov objektov in gradnja delavnic za potrebe malega gospodarstva in obrti pod pogoji in z omejitvami, ki so postavljeni v določbah zakonov in podzakonskih aktov o varstvu okolja. 2. Pripomba Zlatnar Janeza in še nekaterih občanov je, da naj bo možen dostop do stanovanjskih hiš ob Milčinskega ulici tudi z Verovškove ulice. Pripomba Cižman Sonje pa je, da mora ostati dostop za pcšce in kolesarje z Milčinskega. STALIŠČE: Pripomba Zlatnarja se ne upošteva. Prometna dostopnost za območje individualnih objektov ob Milčinskega je praviloma iz ulice Milčinskega (tudi za objekt Milčinskega 79), ki se severno in južno od naselja navezuje na Verovškovo ulico. Verovškova ulica je namreč tako prometna ulica, da niso dopustni dovozi nanjo za vsako hišo posebei. 3. Pripomba Hvastje Ludvika in drugih občanov je, da bi morala biti predvidena povezava med Šiško in Bežigradom za pešce in kolesarje med Betonarno in Toplarno. STALlCE: Pripomba se ne upošteva. Bodoča kolesarska in peš povezava z Bežigradom preko Kamni-ške proge bo potekala po trasi PST med parcelama STANDARD - OPERATIVE in TUBE (nadvoz nad progo bo zgrajen z ukini-tvijo sedanjega prehoda po Vodovodni cesti) in po izgradnji Magi-strove ulice po podvozu pod kamniško progo. 4. Pripomba Zlatnar Janeza je, da je potrebno opredclili rok izgradnje sekundarnega vodovoda. STALISČE: Pripomba se ne upošteva. Časovna opredelitev posameznih posegov ni stvar, ki bi morala biti opredeljena v prostorskih ureditvenih pogojih, pač pa v družbenem planu občine oz. v planu ICSLO. 5. Pripomba vseh občanov je, da je potrebno predvideti kon-kretne ukrepe za izboljšanje nemogočega stanja glede hrupa in smradu. STALIŠČE: Pripomba se delno upošteva. V prostorske ureditvene pogoje naj se vnesejo določbe, da na zahodnem robu območja urejanja ŠM 2/1 ni dovoljena gradnja proizvodnih objektov in namestitev tehnoloških programov. Dovoli naj se le gradnja poslovnih objek-tov in objektov družbenega standarda z javnimi parkiniči in pred-piše ureditev zelene bariere proti stanovanjskemu otoku. Izvorov onesnaževanja, ki pa prihajajo iz območja ŠP 2/1 Lito-stroj, ni mogoče odpraviti s temi prostorsko ureditvenimi pogoji, ker je za območje urejanja ŠP 2/1 Litostroj v izdclavi zazidalni načrt, ki bo moral predvideti tudi ukrepe za varstvo okolja. Zahteve glede sanacije obstoječe proizvodnje in izvedbe ustrezne protihrupne zašfite (varnovalni zeleni pasovi, protihrupni obrambni nasipi, lociranje čistih dejavnosti oziroma poslovnih objektov ali objektov družbenega standarda v neposredno sosed-stvo stanovanjskega območja ter ustreznejša programska rešitev tovornega prometa), ki se nanašajo na območje ŠP 2/1, mora izdelovalec zazidalnega načrta za to območje upoštevati pri izde-lavi zazidatnega načrta. Na osnovi stališč Izvršnega sveta je lzdelovalec osnutek dopol-nil, pridobljena so soglasja pristojnih organov in organizacij in izpolnjeni pogoji soglasij. Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo tekstualni in grafični del. Grafični del vsebuje prikaze prostorskih ureditev iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana v M 1 : 5000 in prikaze meril in pogojev za posege v prostor v M 1 ; 5000 in 1 : 1000. Tekstualni del obsega besedilo odloka in obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor s soglasji. Odlok je sestavljen iz uvodnih določb, meril in pogojev za posege v prostor in končnih določb. V uvodnih določbah so opredeljena območja, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji in navedene morfološke enote. MorfoloŠke enote so manjše zaokrožene prostorske celote znotraj posameznih obtnočij ureja-nja. Oblikovane so glede na možne vrste posegov in oblikovanje teh posegov. V poglavju Merila in pogoji za posege v prostor so podrobno obdelana merila in pogoji glede: - vrste posegov v prostor, - oblikovanja novogradenj in drugih posegov, - določanje velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zem-ljišč, - varovanja naravne in kultume dediščine - prometnega urejanja, - komunalnega urejanja, - varovanja okolja. Izvršni svet je na svoji 117. seji dne 25. 2. 1988 določil besedilo osnutka odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto S 2 Litostroj in predlaga zboroma občin-ske skupščine, da osnutek prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto Š 2 Litostroj obravnavata in sprejmeta. IZVRŠNISVET