List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote 39. šte vilka Joliet, Illinois. 25. jrmija 1909 Letnik XVIII Listnica uredništva. MNOGO ŽRTEV VSLED OKSPLOZIJE. 17 premogarjev usmrčenih in 16 ranjenih; ponesrečenci večinoma ino-stranci, predvsem Italijani. WEHRUM, PA., KRAJ NESREČE Odprta svetiljka je povzročila vnetje treskavih plinov. Wehrum, Pa., 23. jun. — Sedemnajst rudarjev je bilo davi usmrčenih in šestnast ranjenih vsled plinove eksplozije v rudniku št. 4 “Lackawanna Coal and Coke”-kompanije. Z eno izjemo so usmrčenci bili inostranci, a ranjenci z nekoliko izjemami Američani. Superintendent A. M. Johnson je nocoj izjavil, da so rudnik vedno smatrali za brez plina, vendar je eksplozijo povzročilo vnetje plina z odprto svetiljko necega rudarja. “Rudnik je bil tako brez plina zad-njiji šest let,” je rekel superintendent, “da so državni nadzorniki dovolili rabo odprtih svetiljk.” V rudniku so delali samo dva dni vsak teden, v torek in petek. Tisti, ki so bili danes v rudniku, so šli vanj po svoj delež premoga za družinsko rabo. V skupini pred vhodom v rudnik baš pred eksplozijo je stalo več Italijanov. Ko je strašni podzemeljski izmet kamenja in smrtonosnega plina priletel na površje, so bili ti Italijani zajeti. Strašno opečeni in okrnjeni so se razpršili po naselbini, kričeč na pomoč. Kmalu so bili vsi naseljenci na licu mesta. Supt. Johnson z ostalimi uradniki kompanijskimi je stal ob rudnikovem vhodu in zadržaval ženske, kojih sorodniki so bili šli v rudnik. Prvi je došel na površje superinten-dentov sin, ves opečen po rokah, života in vratu, in nocoj se je dognalo, da je vdihaval plamene in da je resno poškodovan. Potem sta prišla iz jame dva Italijana, grozno opečena po obrazu. Supt. Johnson je klical radovoljcev za reševanje. Zglasilo se je tudi več žensk, ki pa niso bile sprejete. Z mokrimi rutami čez obraz je šel prvi oddelek v rov. Izmed «¡^merili, ki so šli doli, so se štirje vrnili zavedni; ostale je jamski hlap omamil in spraviti so jih morali na površje z vrvmi. Drugi in tretji oddelek reševalcev se je moral istotako vrniti vsled smrtonosnih plinov, ki so se razširjali po spodnjih prostorih. Šele s pomočjo kisika in varnostnih čelad se je četrtemu oddelku posrečilo, prinesti na površje dvanajst trupel. Proti večeru so našli še ostalih pet trupel, in sicer skupaj v nekem jamskem kotu. In našli so tudi vse ranjence in j'h odposlali v Spangler-bol-nišnico, 26 milj od Wehruma. Črna roka. Cincinnati, Ohio, 21. jun. — Giuseppe Golbo, ki je bil v Meadvillu, Pa., prijet kot član “Črne roke”, je pisal, kakor poroča poštni nadzornik B. M. C. Hosford, pretilna pisma, ki so bila potem poslana v razna mesta in tam oddana na pošto. Premnogo pisem, od katerih se pričakuje marsikako pojasnilo, je bilo najdenih v Golbovi sobi. Bil je eden izmed kolovodij “Črne roke”. Orazio Bunfola, ki je znan tudi pod drugimi imeni in ki je bil v soboto prijet v Pittsburgu, je po mislih Hosfordovih eden glavnih zarotnikov in je vodil delovanje črnorokar-jev v Ohiu in sosednih državah. Otroci niso zločinci. New York, 22. jun. — Začenši prihodnjo jesen ne bode otroških zločincev v tej državi v očeh postave. To se pravi, noben otrok, ki izvrši, kar bi bilo zločin pri starejših, ne bo smatran za zločinca. Ta postava zadobi veljavo dne 1. septembra. Po novi postavi ne more biti noben otrok v tej državi v starosti pod 6. letom hudodelec. "Kralj ledu” pod poroštvom. New Yofk, 18. jun. — Bivši “kralj ledu” Charles W. Morse, ki je bil že dlje časa pod raznimi obtožbami v ječi. je nazadnje uspel s svojo prošnjo za pripustitev poroštva. Izpustili so Sa iz ječe proti položnim $125,000, ki lo je dalo 25 njegovih prijateljev. Visoka starost. Sedaba, Mo., 22. jun. — V domovanju svojega sina v Smithtonu, tu blizu, Je umrla v visoki starosti 112. let ga. Elizabeta Fox, bržkone najstarejša be-lokožna oseba v Missouriju. Rojena Je bila v državi Kentucky. Ep rudar mrtev, dva obstreljena. Spring Valley, 111., 22. jun. — Steve Tinko, maršal rudarskega mesteca Cherry, oddaljenega nekaj milj severno od tukaj, je snoči o polnoči poskušal zatreti izgred v onem kraju in ko je nehal streljati, je bil en mož mrtev in druga dva sta bila menda smrtno ranjena. John Gaspar, oče družine peterih o-trok, je bil usmrčen. Ranjenca sta Jos. Zackenta in R. Valentini, oba oženjena. Star prepir zaradi volitev še izza prve volitve v rudarskem mestecu pred šestimi leti in ponavljan odtlej ob vsaki volitvi med Slovani in Italijani za nadzorstvo uradov, je bil vzrok polnočne bitke. Prejšnji maršal je bil Fred Kepford, pohabljenec, ki ni nosil nikdar revolverja, ampak je rabil svojo bergle za vzdržavanje reda. Zadnji mesec je bil imenovan Hinko mestnim maršalom, ko je nastopila nova uprava, in novi maršal je začel nositi revolverje za svojim pasom. Mestece je bilo danes mirno in redno. Koronerji so oprostili Tinkota. Nežnočutni Američani. Spokane, Wash., 22. jun. — Več nego trinajst ton tovornega blaga je zadržanih v Zumwaltu, mali postaji na stranski železnici Pomeroy-Starbuck, ker je seliven drozd (robin) smatral zaviralno platformo tovornega vagona kot najboljše mesto za gnezdo. Pred tednom dni je dobil sprevodnik Regan povelje, odpraviti prazen vagon v Starbuck. Ko je stopil na voz, je našel drozdovo gnezdo na zaviralni platformi. Sprevodnik je premaknil karo na stranski tir. Sporočil je v glavni stan, da je voz “zaseden” in prejel je povelje, naj pusti voz na mestu, dokler se ptički ne zvale. Po sedanji nameri bodo ptički vzeti iz gnezda, ko bodo stari nekaj dni, in potem hranjeni v prtljažnem vagonu, dokler ne bodo godni in sposobni skrbeti sami zase. i Žrtve vročine. Philadelphia, Pa., 22. jun. — Trije nagli smrtni slučaji, osem solnčaric, dva samoumora in en poskus samo-umorstva, to je posledek vročine, ki je danes tukaj pritiskala. Chicago, 111., 22. jim. — Ko je ga. Berta Schwanberger v svojem stanovanju pod h. št. 238 W. Ravenswood Park obešala perilo na vrv, se je vsled vročine nenadno zgrudila in je na mestu umrla. Predor nasipa. Seattle, Wash., 22. jun. — Iz Skag-way, Alaska, poročajo, da se je jez “North Columbia Gold”-kompanije ob Lake Surprise v Pine Creeku predrl in da je vsledtega napravljena velika škoda. Osem čevljev visok naval vode se je izlil po Pine Creeku in je odtrgal most “British-American Dredg-ing”-kompanije, ki je stal $250,000. Tudi žaga v James Clark Half Way Station je bila razdejana in razni rudniki so bili poplavljeni, tako da ima tudi rudniška družba škode nad $75,-000. Močno deževje v gorovju je povzročilo nezgodo. Mesti v nevarnosti. Los Angeles, Cah, 20. jun. — Inženir Dan van Wagenen je mnenja, da panamski prekop, oziroma njegovi nasipi ne bodo velike vrednosti, in da se bode vse podjetje izjalovilo, in sicer v mnogo večjem oziru, kakor nekdanje francosko, ako se bodo dela pri prekopu nadaljevala tako, kakor sedaj. Inžener je za to, da bi se gradil kanal na višini morske gladine, kateri bi po po njegovem mnenju veljal mnogo manj, kakor prvo imenovani. S sedanjo gradnjo se po nepotrebnem zapravlja mnogo milijonov dolarjev in poleg tega sta tudi mesti Cristobal in Colon v veliki nevarnosti, kajti nekoč se bode nasip pri Gatunu podrl in voda bode obe mesti zalila. To je pro-rokovanje inženirja, kateri je razmere in delo pri kanalu baje natančno preiskoval. Gradnja panamskega prekopa velja doslej 93,915,000 dolarjev. Umrla za brata. Buffalo, N. Y., 19. jun. — Šestnajstletna Helena Steifler v Blaisdalu je zgorela, ko je skušala rešiti svojega 11 let starega brata iz goreče hiše svojih starišev. Ko je družina opazila, da je v hiši nastal požar, je vse bežalo na prosto, in pri tem so pozabili na dečka, ki ni mogel bežati, kajti njegova noga je bila zlomljena in tako je moral ostati v postelji. Helena je slišala njegovo kričanje in se je takoj podala v hišo. Ko so prišli potem gasilci na lice mesta, niso več opazili niti dečka, niti deklice. Kasneje so dečka prinesli še živega na prosto, toda predno so našli deklico, je trajalo par minut, j Ko so jo našli, je bila že mrtva. SKRIVNOSTEN UMOR V NEW Y0RKU. Truplo vnukinje slavnega generala Fr. Sigela najdeno v kovčegu zadnji petek. KITAJEC LEON LING MORILEC Pobegnil neznanokam. Njegov pajdaš Čung Sing prijet in menda sokriv. New York, 23. jun. — Morilec go-spice Elze Sigel, neki Kitajec imenoma Leon- Ling, še ni prijet. Pač pa so tajni redarji prijeli njegovega tovariša Čung Singa in sicer v Galway, N. Y. Ta je priznal, da je videl truplo umorjen-ke in tudi potipal, ko je bilo še gorko, ter opazoval Leona Linga, ko je truplo spravljal v kovčeg. Pravi pa, da ni sam imel ničesar opraviti z umorom in da ne ve, kam je pobegnil Leon Ling. Zadnji petek so namreč tukaj našli v kovčegu, kakršni se rabijo na oceanskih vožnjah, v neki sobi pod h. št. 782 Eight Ave., kjer prebivajo predvsem Kitajci, truplo neke mlade ženske. Dognalo se je, da je bila umor-jenka 201etna hči enega izmed sinov nemško-ameriškega generala Sigel-a, ki se je proslavil v državljanski vojni. Mati umorjenke je mišijonarila med tukajšnjimi Kitajci in jih spreobračala h krščanski veri. Tudi svojo hčer je pripravila do misijonarjer.ja med Kitajci. In ta je med temi posebno vvzljubila omenjenega Leona Linga, ki je imel v kitajskem delu mesta štiri res-tavrante. Zanimala se je zanj že več let. Kitajec se je zaljubil vanjo. Pa bil je strašno ljubosumen. In zadnji teden je Elza Sigel zapustila svoje stanovanje in mater — in našli so jo potem umorjeno v stanovanju omenjenega Kitajca, ki jo je bržkone zadavil. Truplo je bilo prevezano z vrvjo okoli vratu in rok in nog, ter vse okrvavljeno. Ko je mati spoznala v umorjenki svojo hčer, je tako zbolela, da so jo morali prepeljati v neko zdra-višče za umobolne. Izkupil jo je. Chicago, lih, 23. jun. — Dve pogumni devojki sta snoči v neposredni bližini policijske postaje na West Chicago Ave. lepo posvetili nekemu mlademu zatelebancu, ki zdaj sedi v samotni celici in premišljuje svojo nespamet. Stella-Szymanski, 94 Cleaver St., in Clara Moerforth, 96 Cleaver St., njena sosedka, sta šli skupaj po Milwaukee Ave. in sta prišli skoro do Chicago Ave., ko se jima je približal in skušal pridružiti 21 letni Ignac Buczkowski, 44 Emma St. Bržkone se je žaljivo izrazil, kajti Stella Szymanski, pogumna in zelo krepka dekle, mu je v brk rekla, da mu bo huda predla, če še enkrat reče to. Mladenič je hotel pokazati, da se mladenke ne ustraši in je ponovil žaljivo besedo, nakar ga je Stella tako nabunkala, da se je zgrudil. Potem sta obe devojki skočili nad svojo žrtev in jo pošteno obdelavah, dokler ni prišel na lice mesta policaj Stanislav Wieniawski in rešil mladeniča — v celico. Turki v boju z Albanci. Dunaj, 22. jun. — Iz Ueskueba, evropska Turčija, poročajo, da je 14,000 Albancev blizu Pača hudo naklestilo generala Djavida pašo, ko je poskušal, pregnati jih iz neke soteske. Turki so izgubili 14 častnikov in 350 mož na mrtvih in ranjenih. Med mrtvimi se nahaja Kiamil bej, eden izmed mlado-turških voditeljev. Harriman na Sememiku. Dunaj, 21. jun. -— Križem sveta razširjane govorice, da je ameriški železniški magnat hudo zbolel, so popolnoma neosnovane. Nasprotno: g. Har-rimanovo zdravje je zadovoljivo. Gospod Harriman odpotuje jutri v sprem stvu svoje družine na Semernik, kjer ostane več tednov. Semmering, 22. jun. — Ameriški železniški magnat Harriman je semkaj dospel in se nastanil v hotelu Panran-sovem. Videti je zdrav. Ultimatum. Pittsburg, Pa., 22. jun. — S 1978. proti 6. glasom so vslužbenci tukajšnje polične železnice sklenili, dati druž bi rok šestih dni, v katerem lahko reši pritožbe motornikov in sprevodnikov. Če se to ne zgodi, se ima prihodnjo nedeljo zjutraj pričeti splošen štrajk. Ekspresna družba aropana. Green Bay, Wis., 22. jun. — Dva razbojnika sta ob dveh zarana vdrla v poslovnico “United Stateš Express”-kompanije in z revolverjem prisilila ponočnega klerka, da je odprl blagaj-nico. Uplenila sta $5,000. Protest in izjava. Podpisani odborniki Družbe sv. Rafaela se pridružujemo ameriški slovenski čast duhovščini ter odločno protestiramo proti nesramnemu početju Rev. Smoleja iz Lancastra, Pa. in slovenskega dnevnika “Glas Naroda” v New Yorku proti vzvišeni in vse časti vredni osebi prevzvišenega vladike Dr. A. B. Jegliča in proti njegovemu nameravanemu obisku Amerike. Amerika so svobodna tla. Gostoljubno sprejema ta naša nova domovina vsakega, ki jo hoče obiskati m se poučiti o lepem razvoju narodov, ki so tu našli gostoljubnega sprejema in okrilja. Z odprtimi rokami in odprtim srcem sprejemajo vsi narodi svoje bivše voditelje iz domovine, in naj so to škofje ali duhovniki ali učitelji, ako jih prihajajo obiskat. Nam New Yorcanom je še v dobrem spominu velikansko slavlje lanskega leta, ko so Irci imeli v svoji sredi nadškofa in kardinala De Logue, ki jih je iz Dublina prišel obiskat. Z velikodušno darežljivostjo so vse narodnosti, ki tvorijo ameriško ljudstvo, pripravljene vsikdar v znak svoje hvaležnosti do matere-domovine ji pomagati v njenih potrebah in težavah. Zato smatramo podpisani to početje naravnost sramotno za celo slovensko narodnost v Ameriki in protestiramo z vso odločnostjo proti temu, da se to sramotno početje vrši v imenu slovenskega ljudstva. Ne, prevzvišeni bivši naš vladika! ni še naše ljudstvo v Ameriki zgubilo svoje vere, ni še zgubilo pokorščine in spoštovanja do dobrih in navdušenih dušnih pastirjev. Ne, ni res, da Vas slovensko ljudstvo ne mara v svojo sredo. Ravno nasprotno, Vas se veselimo vsi prav iz srca, da Vas bomo imeli srečo in čast pozdraviti tu na svobodnih ameriških tleh in pokazati, da smo tudi v novi domovini ostali zvesti in verni Slovenci. Prosimo Vas, da se ne daste oplašiti temu sramotnemu početju in da ostanete pri svojem prvotnem sklepu. Mi Vas pričakujemo! Objednem pa podpisani odborniki slovesno izjavljamo: a) da ima Družba sv. Rafaela mnogo vzvišeneje in plemeniteje namene, kakor je pa navadni ‘business’. b) da se ni družba ustanovila z namenom komu škodovati ali koga spodrivati, najmanj pa tvrdko Sakser in da tudi sedaj nima tega namena. c) da zato ni družba nobenemu bu-sinessu nevarna. Postavila si je za nalogo skrbeti za varstvo in pomoč izseljencem in sploh po možnosti urediti slovensko naseljeništvo. Zatoraj z odločnostjo odklanjamo vsa podtikanja in vsa sumničenja, kakor tudi vse sovražno delovanje zoper njo. Njena naloga je tako plemenita in za vso našo narodnost v Ameriki tolikega pomena, da bi se za njene namene morali zavzeti vsi, katerim je v resnici pri srcu vera in narodnost in blagostanje našega ljudstva. Dalje z vso odločnostjo odklanjamo vsa sramotenja kot “hinavci” in kar je še sličnega. Mi smo možje in kot taki imamo svoje prepričanje in potem tudi kot možje ravnamo. Če smo se oklenili Družbe sv. Rafaela, smo ;se je oklenili zato, ker vidimo v njej nositeljico našega prepričanja m naše ljubezni do milega nam naroda. Za odbor Slov. Raf. Družbe v New Yorku: Anton Podgornik, Peter Vogrič, Štefan Erhatič, Louis Erhatič, A. Češarek, A. Jakopič, Rev. Jos. Tomšič, Rev. Kaz. Zakrajšek, Valentin Vaupotič, Anton Štucin.. Ta izjava se pošlje “Amerik. Slovencu” in prevzv. vladiki Dr. A. B. Jegliču v Ljubljani. Nesrečni prepir. Moline, 111., 22. jun. — Na nekem de-teljišču blizu njegovega domovanja je bilo najdeno truplo priletnega Thomas Adamsa, ki je včeraj umoril svojo ženo in potem izginil. Pognal si je kroglo v glavo. Dognano je, da sta se zakonska Adams že trideset let skoro vsak dan prepirala. < Nova železnica. Springfield, 111., 22. jun. — Državni tajnik je dovolil gradnjo sledeče železnice: “Chicago, Aurora, DeKalb R. R.” Graditi se ima iz Aurore v Kane countyju v DeKalb, v okraju DeKalb. Glavni stan železnice bo v Aurori. Glavnica podjetja znaša $950,000. Vse nade vresničene. La Granja, Špansko, 22. jun. — Španska kraljica Viktorija je danes povila hčer, in kraljevska rodbina je vesela, da je novorojeno dete prince-zinja, ker so zdaj vse kraljevske nade vresničene. Prva dva otroka sta bila dečka. Najstarejši je podoben materi, rojeni Battenberg, bližnji sorodnici angleškega kralja. ZA PLAČILO BIL USTRELJEN. 14 leten dečak poskušal izsiliti od nekega veletržca v Chicagi nič manj nego $15,000. STRIČNIK SOKRIVEC ZAPRT. Dečaka ravnala po zgledih “Črne ro ke”, pa se ujela ob 1. poskusu. Chicago, 111., 24. jun. — Poskus izsiliti denar, kakor jih navadno napravlja “Črna roka”, se je snoči žalostno končal s smrtjo enega izsiljevalca in prijetjem njegovega sokrivca. Rudolf Berendt se je imenoval 14 letnidečko, ki je plačal z življenjem svoj poskus, izsiliti od veletržca S. E. Grossfelda $15,000. Alfred. Haas, po Berendtovi izpovedi tisti, ki je izmislil predrzni načrt, se nahaja v zaporu policijske postaje na West Chicago Avenue. Smrtno zadet je bil mladi Berendt blizu vijadukta na Desplaines cesti tik Grand Ave., kjer ga je čakal veletržec Grossfeld vsled pretilnega pisma, katero mu je dečak poslal, da mu izroči v dveh zavojih $15,000. Berendt, ki je tam srečal g. Grossfelda, ga je nagovoril z besedami: “Ali ste Vi gospod Grossfeld?” nakar mu je ta odgovoril: “Da, ta sem jaz.” Potem mu je izročil namišljena denarna zavoja, s katerima jo je hotel Berendt odku-riti. Pa stala sta v bližini dva detektiva in hotela dečaka aretirati. V tem hipu je dečko potegnil svoj revolver, ampak eden izmed detektivov ga je prehitel in je svoj revolver sprožil proti dečaku, ki se je na begu zgrudil, smrtno zadet v prša. Brž so ga prepeljali v Passavant-bolnišnico, kjer je pred svojo smrtjo izpovedal ves zločinski načrt in obdolžil svojega strič-nika Alfred Haasa, da je bil kolovodja v tej stvari. Obenem je priznal, da je po nasvetu svojega stričnika, kateri je pisal pretilna pisma in oskrbel tudi telefonske pozive, prišel na določeno mesto in zahteval od g. Grossfelda dotično svoto. Alfreda Haasa so potem detektivi zasledili in prijeli, nakar je tudi vse izpovedal; star je 16 let. Rusija gradi bojne ladje. Petrograd, 19. jun. — Tu so bile1 danes položene hrbtice (kilji) četverih bojnih ladij “večjega Dreadnought-tipa”. Te ladje bodo obsegale po 23,-000 ton, imele dolgost 608 čevljev in srednjo širino 82 čevljev. Njihova hitrost ima znašati 20 vozlov in njihove glavne baterije bodo štele po deset 12 čolnih topov. Gradnja je proraču-njena na tri leta. Ladje bodo tvorile prvi oddelek novega baltiškega bro-dovja. Anglija pomirjena. London, 20. jun. — Nezaupanje, s katerim je bila na Angleškem sprejeta vest o sklenjenem sestanku cesarja Viljema in carja Nikolaja v finskem zalivu, je skoro popolnoma izginilo in sedaj sestanek povsod hvalno omenjajo kot nadaljnji korak k ohranitvi evropskega miru. To pomirjenje se je izvršilo predvsem po poluradnih izjavah iz Berolina in Petrograda, da sestanku menda ne bo sledila promena v mednarodni politiki. Obstreljavanje zrakoplovov. London, 20. jun. — Tvrdki Ehrhardt in Krupp sta konstruirali topove za obstreljavanje zrakoplovov. Nekaj so jih že preizkusili z najboljšim uspehom. Topovi proti zrakoplovom se vozijo z avtomobili, da lahko hitro zasledujejo zrakoplove. Prihodnjih nemških cesarskih vaj se udeleže tudi zrakoplovi, vojna uprava preizkusi ob tej priliki tudi nove topove. Vaj se udeleži tudi Zeppelinov zrakoplov na strani wuertemberškega armadnega zbora. Nasprotni bavarski armadni zbor bo s svojimi topovi zasledoval Zeppelinov zrakoplov. Nesreča na lovu v Afriki. Naivasha, Brit. Vzhodna Afrika, 15. jun. — Član-družbe F. C. Selousa, znanega afriškega lovca, in George Mc-Millana, nečaka pokojnega senatorja McMillana iz Michigana, je bil prinesen semkaj, ko ga je včeraj napadel in smrtno ranih razjarjen lev. Moževo ime je Williams, in je bil tajnik g. McMillana. Lev ga je napadel v o-kraju Sotik, kjer se družba nahaja na lovu. Roosevelt in njegova družba so odrinili od tukaj pred 10. dnevi v o-kraj Sotik, toda od takrat ni o tej ekspediciji nobene vesti. Doslej sta gg. Theodore Roosevelt in sin Kermit ustrelila: 6 levov, 3 nosoroge, 3 žirafe, 3 neznane zverine, 1 gazelo, 1 povodnega konja, 1 pitona, 1 impalo, 2 bivola, 1 leoparda, 1 čito in 1 nilskega kozla. Našim cenjenim dopisnikom nazna-njamo, da če nam pošljejo dopise po* lemičnega značaja, to se pravi: če V svojih dopisih napadajo kako osebo ali društvo, morajo vselej podpisati pod dopis svoje pravo ime, če hočejo, da objavimo njih dopis. Kdor piše res* nico, temu se ni treba bati nikogar. Za laži in obrekovanje pa ni prostora v našem listu. Poštenjak pove resnico vsakemu v obraz, le pobalini se skrivajo za plotom, da mečejo kamenje na mimogredoče. Torej gospodje dopisniki, bodite možje, celi mož-j e ! in če imate čez koga kaj povedati, povejte po pravni, podpišite pod dopis svoje ime in narod Vas bo spoštoval in Vam veroval. Kdor se pa skriva za izmišljena imena, temu ljudje ne zaupajo in ne vrjamejo. In če delajo tako dopisniki v ‘Gl. N.’ ali v ‘G. A.” to naj Vas ne moti! Resnicoljubnost in možatost sta dve lastnosti, ki jih mora imeti vsak dober list in ti se morata kazati ne le v uredniških člankih, ampak tudi v dopisih. Listnica upravništva. Gosp. Jos. in M. M—a, Fostoria, Texas:—Spis smo prejeli. Ker pa j* isti urejen le bolj kot reklama za neko osebo, za to se ne priobči kot dopis, temveč kot oglas, ako ga plačate. — Gosp. S. R.—r, G. 6., Mirna, Kranjsko:—Stvar lahko doma dobite mnogo ceneje. Pozdrav! Cesar za ljubljanske Nemce. Dunaj, 21. jun. — Med Nemci z največjo pohvalo sprejet čin cesarja Frane Jožefa je med Slovenci vzbudil največje ogorčenje. Vladar je dovolil za nemško gledišče v Ljubljani na Kranjskem iz svoje zasebne blagajne 20,000 kron podpore. Vsledtega so Slovenci v onem mestu skrajno ogorčeni, in bati se je bilo protinemških izgredov, kakor so se v Ljubljani že večkrat pripetili. Ulični napisi v Ljubljani. Dunaj, 9. jun. — Upravno sodišč* je danes razpravljalo o pritožbi dr. Egerja in profesorja Binderja proti odloku deželnega odbora kranjskega, ki je zavrnil pritožbo ljubljanskih Nem cev proti samoslovenskim uličnim napisom v Ljubljani. Pri današnji razpravi je zastopal deželni odbor kranjski dežel, odbornik dr. Iv. Tavčar. Upravno sodišče je zavrnilo nemško pritožbo. Po odločitvi deželnega od-Dorajebila pritožba na upravno sodišče sploh brez pomena, ker je upravno sodišče že zadnjič razsodilo, da ni kompetentno. Dr. Lueger oslepel. Dunaj, 21. jun. — Dunajski., nadžu-pan, dr. Karol Lueger, vodja krščanskih socialcev, je dočakal usodo, ki ga je po zdravniškem mnenju čakala že davno. Obistna bol se je tako razvila, da je povzročila popolno oslepenje nesrečnega moža. Ponovno bivanje bolnika v južnem podnebju ni doneslo olajšbe, ker je Lueger skoro redno zaustavljal zdravljenje, da se je udeleževal strankarskega boja ali oglašal o slavnostnih prililah. Potrata denarja. ic' Pariz, 22. jun. — Poročilo državnozborske komisije, ki je preiskovala škandale v francoski mornarici, je sedaj predloženo. Nič manj nego 350 strani obsega ta spis, ki pomenja obsodbo pomorske uprave in slika žalostno stanje brodovja, za katero se je izza leta 1899. potrošilo $700,000,000. S pivom gasili. La Salle, 111., 22. jun. — Pivo so danes rabili pri gasitvi ognja v Portlandu, ko jim je zmanjkalo vode. Tri prodajalne s svojo vsebino so zgorele. Škodo cenijo na $15,000. Kmetija na prodaj. Pod ugodno ceno se proda kmetija V Jelševniku pri Črnomlju št. 25, Kranjsko. Parcele za -trtni nasad, lep ko* kostanjevega gozda ter več drugih par cel z gozdom obraščenih in njive. Cena tej kmetiji je 6,000 (šest tisoč) kron. Kedor si misli kupiti lepo kmetijo, naj piše za natančneje podatke na naslov: Matija Štajer, Ely, Minn., Box 361. 3t Znojni duh. Da preprečite to nadležno stanje, k» bo sedaj prevladovalo v vašem stanovanju, jč najbolje dostikrat se kopati in rabiti Severovo Zdravilno milo v toaletne svrhe. To je pravo milo za o-troško kopel, za toaletno rabo in za britje. Napravlja zdravo in prijetno obličje. Cena 25c. Pri vseh lekar-nikih. Po prejemu znake za 2c pošlje košček mila kot vzorec W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Joliet, I1L, 24. jun. — Slovesnost prvega sv. obhajila v naši cerkvi zadnjo nedeljo se je izvršila kar nadostojneje «b pritrkavanju zvonov in mnogoštevilni udeležbi vseh faranov, posebno staršev presrečne dece, ki je prvikrat pristopila k mizi Gospodovi. Danes, v praznik rojstva sv. Janeza Krstnika, pa so mil. g. nadškof chica-ški, Jakob Edward Quigley, delili v naši cerkvi zakrament sv. birme. Ob polenajstih dopoludne sta domači g. župnik, Rev. F. S. Šušteršič, in mestni dekan, preč. g. Dunn, sprejela na kolodvoru visokega dostojanstvenika in ga vedla v naše župnišče ob slovesnem pritrkavanju zvonov. Okrog 200 birmancev in birmank s svojimi botri in botrami se je medtem zbralo v cerkvi; vse preostale prostore je napolnilo mnogobrojno občinstvo, tako da je bila prostorna cerkev natlačeno polna še pred začetkom slovesnosti. Ob 11. uri so se pričeli obredi sv. birme. Mil. g. nadškof so imeli ganljiv nagovor ob začetku in koncu cerkvenih obredov, katerim je prisostvovalo 18 čč. gg. duhovnikov. Cerkveni pevski zbor pod mojstrskim vodstvom g. organista Malovrha se je zopet odlikoval. V najlepšem redu se je izvršila cela slovesnost, ki ostane vsem udeležencem, posebno srečnim birmancem in birman-kam v trajnem spominu. — Tožba, ki jo je podalo slav. dra štvo sv. Štefana št. 1. K. S. K. J. v imenu svojem in več drugih bratskih društev proti glavnim uradnikom zaradi zidanja Jednotinega urada, se je zadnji petek (18. t. m.) v tukajšnjem okrožnem sodišču završila s tem, da je sodnik Dibell odločil, da K. S. K. Jednota sme zgraditi' svoj urad in potrošiti zanj do $9,000, ampak ta denar se ne sme vzeti iz sedanjega usmrt-ninskega sklada, nego se mora nabrati s posebnim asesmentom. — G. Anton Munich ml., naš nade-polni rojak, rojen pred 19. leti v Chi-cagi, 111., ki je pravkar z odliko dovršil prvo leto svojih pravoslovnih študij na državnem vseučilišču (University of Illinois), je prišel na počitnice v naše mesto k svojemu stricu, Rev. A. M. Kraschowitz ter je obenem dobrodošli gost pri gospodih Antonu in Josipu Pasdertzu. Tukaj ostane čez dva meseca, da se predvsem izpopolni v slovenščini in zato bo gotovo prisrčno sprejet v vseh slovenskih krogih. Oče in mati mu živita v mestu Kankakee. Pozdravljajoč drazega gosta, izražamo svoje veselje, da dobimo v dogledni bodočnosti vendar že tudi prvega slovenskega pravnika ali lawyer-ja v Ameriki. — G. in ga. Jos. Rems iz New Yorka se prav dobro počutita v Jolietu. Predvsem skrbi odlična rodbina Ogulinova, da se ljuba gosta ne dolgočasita. — Solnčni mrk zadnjega četrtka (17. t. m.) ni bil popoln, nego samo delen v Severni Ameriki. Vendar je bil jako viden in zanimiv, in na stotine ljudi ga je opazovalo skoz okajena stekla. Luna je počasi priplula med zemljo in solnce ob 6. uri 10 min. zvečer in mrk je rastel do 7. ure, nakar je pojemal do solnčnega zatona. Popoln mrk je bil baje videti na črti od Tomska v ruski Sibiriji do vzhodne Grenlandije. — Dan 4. julija se bliža. Oznanja ga mladina, ki ne more dočakati slavnega četrtega in že vnaprej razbija razne pokalice, da je veselje. Sicer pa se bo obhajal najslavnejši narodni praznik letos mnogo manj hrupno, nego prejšnja leta, da se omeji število večjih in manjših nesreč. Tako pravijo mestne oblasti vsepovsod po deželi, in izdani so že tozadevni predpisi o “firecracker-jih” itd. Vprašanje je le, če se ne bo nadepolna mladež'rajši'ravnala po svo jem starem geslu: “I don’t care.” — Združba jolietskih trgovcev (The Merchants’ Association) je na svoji zadnji seji sklenila, da bodo v ponedeljek S. julija vse prodajalnice zaprte v proslavo največjega narodnega praznika, ki pade letos na nedeljo. — Društvo sv. Petra in Pavla št. 66. J. S. K. J. napravi svoj izlet dne 4. julija v South Chicago. — V stari domovini so snoči goreli kresovi. Pa tudi brez kresov nam je v novi domovini te dni dovolj toplo. Predvčerajšnjim je bilo tako vroče, da so nekaterniki jajca kuhali na solncu in baje tudi skuhali v treh minutah. Pač naravno, da je potem zvečer prigr-mela nevihta, ki je napravila konec neznosni vročini vsaj začasno, da se je človek lahko oddihnil v osveženem zraku. Sicer pa smo v Jolietu kakor v pravem raju v primeri z velemeščani v Chicagi in drugod, kjer nimajo v svoji bližini toliko zelenih livad in košatih parkov. — Nova banka zvana “The Joliet Trust and Savings Bank” je bila in-korporirana z glavnico $100,000 zadnjo soboto. Nameščena bo v starih prostorih First National banke na Ottawa cesti. — Prekrasna nova stavba First National banke na voglu Van Buren in Chicago cest je bila poslednje tri dni zadnjega tedna otvorjena občinstvu na ogled. In ogledalo si je vse notranje prostore nič manj nego 16,500 oseb. Vsakdo je dobil v spomin duhteč klinček ali knjižico z zgodovino banke. — Novo poslopje je ponarejeno po nekem starorimskem templju. Zgrajeno je v korintskem slogu z divnimi stebri in bogatim nakitjem v nadslopjih. V celi zgradbi je združena klasična umetnost s prelepimi simboli moderne prak tičnosti. — Rockdale napreduje res imenitno. Kakor gobe po dežju rastejo na rock-dalskih tleh nove tovarne. In sedaj je tudi gotovo, da zgradi Rock Island-železnica svoj novi osobm in tovorni kolodvor na rockdalskih tleh. Potemtakem ni čuda, da tamošnji “mestni očetje” skrbe, kako bi se dal Rockdale še bolj povzdigniti z raznimi lepšalni-mi in koristnimi napravami. V pone deljkovi seji krajnih svetovalcev je bilo predvsem sklenjeno, da se zboljšajo ceste in postranski tlaki. Dr. Struzyn-ski iz Jolieta je bil zajedno imenovan mestnim zdravnikom. Dostavljamo še, da tvorijo ogromno večino rockdalske-ga prebivalstva Slovani in predvsem Slovenci, ki imajo tam najlepše hiše. — Kaznjenec št. 1320, bivši chicaški sodnik Abner Smith, ki sedaj briše prah v jolietski drž. kaznilnici, ima pri svojem novem opravilu za tovariša Paul Stenslanda, bivšega chicaškega bankirja. — Frank Holland, mladoletni ropar, ki je bil zadnji teden spoznan krivim roparskega napada na necega farmarja z imenom John Offerman na cesti v Troy v noči 24. aprila t. 1., je bil obsojen v popravnico (reformatory) v Pontiacu za dobo od enega do štirinajstih let. Ko je fant čul svojo obsodbo, se je nasmehnil. — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Lukič Sava, Ozetič Mijo, Radresič Jos., Randič Jos. Allegheny, Pa., 15. jun. — Slavno uredništvo! Jaz vaš naročnik prosim, da bi blagovolili moj dopis sprejeti in v vašem listu priobčiti. Tukaj nas je bolj malo Štajercev in Kranjcev, pa nam še dosti dobro gre. Delamo vsaki dan; zaslužimo še po stari plači, vzelo se nam plačilo ni, pa dodalo tudi nič. Delo se je sedaj tukaj bolj začelo, toda delo se še zdaj težko dobi ker je dosti ljudi še brez dela tukaj. Omeniti pa tudi moram, da se meni in mojemu prijatelju Vrečkotu dobro zdi, ker sva pisala eno pismo v Cardiff, Colo., enemu prijatelju in njega ni bilo več tam, pa nama je odgovoril gospod A. Dolinar iz Diamond Mine, Cardiff, Colo., da je tisti od tam odšel. Zato se mu tudi srčno zahvaljujem, da ima še zmiraj slovensko čutje v sebi, da ga je tudi njega slovenska mati rodila; čeprav on naju ne pozna, pa sva mu dolžna zahvaliti se. Zato pa rečem: Slovenci, držite skupaj za vaš narod, in naročajte si list slovenski in to je — Amerikanski Slovenec. S pozdravom F. Gajšek, Troy Hill Road, No. 24. tam, mladim in priletnim možem, ki so korakali v dolgih in širokih vrstah, s katerimi so napravili cele križe; in osobito je bilo krasno, ker so bili vde-leženci večinoma uniformirani. Celi dve uri se je pomikal sprevod mimo vladike, ki je stal med ogromnim številom podložne duhovščine ter se zavzemal nad toliko navdušenostjo svojih vernih in ljubečih podložnih. Takega sprevoda še ni videl Cleveland, tako častnega nastopa vernih katoličanov, ki bi kakor z jednega srca puhtel prisrčni pozdrav došlemu nadpastirju. To je bila živa manifestacija clevelandskega katoliškega prebivalstva, s katero se je pokazalo drugim veroizpove-danjem, da je Cleveland katoliško mesto. Z žalostjo moram pripomniti, da se Slovencev vdeležilo v resnici jako malo število. Temu pa ni čuda, če pomislimo, kako hujskanje je od strani faranov brez fare. Zaničevanje in javno zasramovanje od strani “Cl. Am.” je krivo, da so ljudje ostali doma, ker se nočejo izpostavljati ljudem v zasmeh, katerim ni nobena stvar več sveta. Tu se je sedaj delovanje teh čudnih m trmoglavih prikazni pokazalo v pravi luči. Ni zamoglo v njih zakrknjenih dušah pojenjati sovraštvo na-pram svojim rojakom, da bi z drugimi narodnostmi veselega srca zaklicali našemu nadpastirju ob njegovem prihodu “Bog z Vami!” Dežja smo imeli čez mero veliko, vendar ob sedanji nenadni toploti si ga zopet želimo, da bode ohladil razgreto ozračje in cestni tlak, ki kar puhti vročine. Do prihodnjič pozdravljam vse Slovence. Vam, gosp. urednik, pa želim mnogo uspeha z vašim vrlim kat. listom. Nepristranski. Opomba uredništva. — Zadnji del Vašega dopisa smo izpustili, ker sega v osebnosti. Berite listnico uredništva v tej številki. štva so se odzvala priti nam na pomoč: Bratovščina Vitezov sv. Florijana št. 44. K. S. K. J.; društvo sv. Nikole št. 9. N. H. Z.; društvo sv. Josipa N. H. Z.; Primorsko društvo “Libur-nia” Illinoiske Hrvatske Zajednice; Slovaško društvo sv. Mihaela; Slovensko narodno pevsko društvo “Slovan”. Igrala bode naša domača godba “Zvezda”. Naš domači mesar Jožef Ansik bode pripravil za prigrizek vroče pečene jance. Natakarji bodo skrbeli, da bode zadosti hladne pive in druge pijače. Zraven tega bodemo imeli razne druge zabave, kakor tudi kegljišče. Zato Vas vabim, dragi nam rojaki, ako hočete dobro zabavo v senci imeti, da nas obiščete prihodnjo nedeljo, to-raj na svidenje! S pozdravom v imenu društva sv. Jurija beležim Frank Medosh, predsednik. Tower City, N. D., 19. jun. — Dragi A. S.l Dam ti vedeti, kako je kaj tukaj v North Dakoti. Prav lušno je zdaj. Vse raste lepo, pšenica, oves in ječmen, in vse drugo rastlinstvo. Tukaj je prav lepo vreme, dežja smo imeli precej in vse raste fajn. Samo naših rojakov ni nič semkaj. Ne vem, zakaj se bojijo priti pogledat to zemljo in si napravit dober dom ali pa fajn kmetijo. Jaz vam po pravici T>išem. Jaz delam tukaj 13 let zase in imam 640 akrov grunta ali en section, in tega lahko prodam, kadar hočem, po $45 do $50 aker. Dragi, tukaj je allright. Pozdravljam vse rojake in rojakinje po širni Americi. J. M. Nemanich, R. F. D. No. 1. Chisholm, Minn., 16. jun. — Umrla je dne 24. m. m. ga. J. Geršič. Žalujočemu soprogu je zapustila tri nedo-rastle otroke. Najmlajše dete je še le 14 dni staro. Tukaj zapušča tudi očeta, brata in eno sestro v Ely, Minn., a v starej domovini mater in eno sestro. Pokojnici naj bode lahka tuja gruda, ter ji sveti večna luč, a žalujočim pa naše sožalje. Drugokrat kaj večf J. S. Willard, Clark County, Wis., 21. jun. —Cenjeno uredništvo Am. Sl.! Prosim zopet mal prostorček v cenjenem listu, da poročam novice iz naše far-marske naselbine. Sem sta prišla John Košir in Franc Jereb iz Blanding, 111. Oba sta se naselila na zemljo J. Pet-kovšeka iz Springfielda, 111. Rojak J. Cleveland, Ohio, 20. jun. — Zadnje dni smo imeli Clevelandčani velike slavnosti po vsem širnem mestu. Ozrimo se najprej po obrtni razstavi, kjer so bili razpostavljeni vsakovrstni izdelki, ki se sploh proizvajajo v clevelandskih tovarnah. No, kdor je šel to razstavo si .ogledat in da je prinesel zdrave ude iz velikanske gnje-če, ta se je zadovoljen obrnil na ulici, globoko sopeč svežega zraka, iz prs se mu je pa izvil vsklik: “Lepo je, škoda bi bila, če bi to lepo priliko zamudil.” Ker za nas Slovence že ni ta razstava neobhodno važna, dokler si tudi mi ne pridobimo nekaj tovarnarjev, zato iste ne bodem natančneje popisoval. Omenim naj le, da je bil ves glavni del mesta krasno razsvetljen z več kot 150,000 električnimi lučmi in okrašen s sto in stoterimi zastavami na dolgih vrveh, ki so bile preprečene po celem delu glavnega dela mesta. Ce še omenim, da so novodošli pre-svitli škof obiskali zadnji dan popolu-dne to razstavo s svojim duhovnim spremstvom in da so se jako povoljno o njej izrazili in še z začudenjem, da niso pričakovali, da se toliko in tako raznovrstnih predmetov izdeluje v našem mestu, upam, da s tem sem povedal dovolj. Ker sem ravno prej omenil novodo-šlega vladiko, r.aj omenim nekoliko besedi o njegovem veličastnem sprejemu. Za ta sprejem so se vse narodnosti z vso marljivostjo pripravljale. Ni Cumberland, Wyo., 14. jun. — Cenjeni urednik! Že zopet se obračam do vas s prošnjo, da mi odmerite mal prostor v Am. Slovencu in glasilu naše slavne K. S. K. Jednote, katera nam tako dobrovoljno priskoči na pomoč v slučaju kakšne neljube nesreče. Nedavno sem poročal, da priredi naše društvo veselico, vendar smo pa korakali prej v žalostnem sprevodu vsled smrti rojaka Jack Rosc-a. Rajnki je pristopil 1902 k naši slavni K. S. K. Jednoti in je bil član društva Marija Zdravje Bolnikov št. 94. Prišel je drugič v Združ. Države februarja t. 1. in po preteku 3 mesecev začel bolehati, nakar je šel v bolnišnico Rock Springs iskat si ljubega zdravja, a našel je ravno nasprotno, namreč neizprosljivo smrt. Dne 2. junija mu je društvo Mar. Zdr. Bolnikov priredilo dostojen pogreb, katerega so se tudi vdeležila druga društva, kot: Marija Danica št. 28 J. S. K. Jednote, Bratje Svobode št. 26 S. N. P. Jednote in Sl. Kat. Podp. društvo sv. Barbare postaja 40, za kar jim bodi na tem mestu iskrena zahvala. V zvezi smo namreč vsa 4 društva v času veselice ali žalosti, da tako pomoremo eden drugemu. Sprevod je vodil naš vrli rojak Rev. Jakob Černe, kateri je nas ravno obiskal, za kar se mu celo društvo iskreno zahvaljuje. Rajnki je bil rojen 25. aprila 1871. leta v vasi Luče pri Ljubnem Sp Štajersko in je bil tukaj vseskozi priljubljen med rojaki, bodisi star ali mlad, vse ga je imelo rado. Pokopali smo ga na kat. pokopališču v Kemerer, Wyo. V starem kraju zapušča žalujočo mater in tukaj pa brata in sestro. Bodi mu lahka tuja zemjica! Rojaki, kateri še niste pri nobenem podp. društvu oziroma Jednoti, požu-rite se in pridno pristopajte, ker res nobeden ne ve ne dneva ne ure, kedaj ga zadene nesreča oziroma smrt. Slučajno sem imel priložnost slišati nekega nesmiselnega rojaka: “Ja, kaj bom pa plačeval društvu, saj lahko sam hranim tist" denar, pa bom tudi imel v slučaju bolezni.” Da, dragi rojak! ali pa tudi veš, koliko časa bo trajala bolezen in kakšna? Lahko se ti primeri, da si več mesecev bolan in strašno, tedaj je pa zelo dobro, če si član društva, ker ono ti daje podporo, in ako si bolan te straži in ti streže član tvojega društva, tudi to je velika dobrota. Mimogrede naj še omenim kar se tiče dela. Ta neusmiljena kriza nas tudi še zmeraj nadleguje tudi tukaj. Želimo, da bi že skoraj prišel tisti new yorski vrag in prepodil to beštijo od nas. Delamo samo 3 ali 4 dni na teden in rov No. 3 je zaprt za nedoločen čas, v katerem je delalo približno 100 delavcev. Rojakom ne svetujem sem hoditi, ker se sploh ne more delo dobiti. Kadar se časi izboljšajo, bom takoj poročal. H koncu mojega dopisa pozdravljam vse rojake in rojakinje v Združenih Državah. Tebi, cenjeni list, pa želim obilo novih naročnikov in predplačnikov. Jack Jartz, II. tajnik. Petkovšek je izročil njima drevje sekati in zemljo čistiti. Jožef Kaučnik iz Waukegan, IH. je sem prišel zadnji teden si hišo gradit. Sedaj se je nastanil pri mojem sosedu Frank Perovšku. Naše novo mesto Willard je razmerjeno na lote sedaj. Neki Šved je uže začel graditi prodajalno, ker ima uže delj časa prodajalno v eni stari bajti; tu ni Švedov, samo gori omenjeni je. Tu nas je okoli 50 družin vseh skup, in samo 12 družin Nemcev in Amerikancev: zatoraj tu bi gotovo moral bitjr slovenski Štorman. Ako bi bil kateri rojakov naših, da zna in razume ta biznes in da ima par tisočakov v žepu, le naj pride sem si ogledat našo kontro. In tudi hotel slovenski bi tu dobro izhajal, ker ako bi imeli naši rojaki kje stanovati, bi sem prihajali pogostokrat na počitnice. Iz Fairchilda so se pripeljali s posebnim vlakom v soboto popoldan na Willard N. C. Foster in več bogatašev. In G. L. Foster in par milijonarjev iz Chicage, 111., pripeljali so se s farmarskim vozom iz Willard na mojo farmo. Kaj so prišli ogledovat, mi ni znano. Pozdrav rojakinjam in rojakom. Z Bogom! Ignac Česnik. Windom, Mo., 19. jun. — Prosim slavno Slov. Am. Tisk. Družbo, da mi blagovolite poslati Vaš cenj. list, ker še do sedaj nisem čital nobenega slov. lista v Ameriki. V pregibu pošiljam naročnino. Tukaj namreč ni Slovencev in mi je dolg čas, za to bi želel, da me obiskuje Vaš veleugledni list, ki mi bode v to tujino donašal poročila od ljubljenih bratov iz vseh krajev. Najiskrenejši pozdrav rojakom širom ljudovlade, a Vašemu listu in družbi pa mnogo uspeha. F. Beletz. Stoletnica bitke pri Aspemu. Na levem bregu Donave, izhodno od Dunaja, stoji vas Aspern; tam stoji spomenik s počivajočim levom, ki spominja na bitko med Napoleonom I. in Avstrijci pod vodstvom nadvojvode Karola dne 21. in 22. maja 1809. Boj je končal tako, da je bil Napoleon prvikrat poražen. Avstrijci so izgubili v tej pomembni bitki 23,000 vojakov, Francozi pa, vštevši ujetnike, 44,000. Avstrijski vojaki, med njimi tudi kranj ski pešpolk št. 17, so se v bitki pri Aspemu po besedah slavnega nadvojvode Karola, “premagalca nepremaganega”, izkazali za prve vojake na svetu. Stoletnica te slavne bitke se je obhajala po vsej Avstriji. Iz Dunaja z dne 21. maja poročajo: Stoletnico bitke pri Aspemu so danes tu slovesno praznovali. Ob pol deseti uri je cesar došel v vas Aspern pred zgodovinsko cerkev, kjer so bili že zbrani vsi nadvojvodi, mestni zastop dunajski z dr. Luegerjem, vsi korni poveljniki. Škof Marschal je imel slovesno službo božjo. Prepeval je pevski zbor “Schubert-bund”. Na to je cesar šel k spomeniku leva pri Aspemu, kamor je položil venec. Dr. Lueger je imel tu na cesarja nagovor, v katerem se je spominjal ravnokar prestane vojne nevarnosti ter proslavljal zvezo med Avstrijo in Nemčijo. Nato so prepevali zbori šolskih otrok. Cesar se je na to podal na slavnostni prostor, kjer je ob velikem vojaškem sijaju položil temeljni kamen novemu spomeniku pri Aspernu. Navzoče so bile deputacije vseh polkov, ki so se borili pri Aspernu, tudi deputacija 17. pešpolka. Prestolonaslednik Franc Ferdinand je tu vladarja nagovoril, spominjal se zmage nadvojvode Karla, ki je bila, začetek nove dobe. Pri polaganju temeljnega kamna so vse vojaške godbe spremljale pevske zbore, ki so peli slavnostno himno, fanfaristi so trobili, zvonovi zvonjli in topovi grmeli. To je napravilo velikanski vtisek. Med velikanskimi ovacijami množice se je cesar odpeljal nazaj na Dunaj. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani ■Stritarj e ve mlioe £ sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun 1 Oi ter je obrestuje po čistili ' jfciž /O Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu. Delniška glavnica K 3,000.000. Rezervni sklad E 300-000. PODRUŽNICE, SPIJET, CE10TEC IN TRST. Štev. 1005. * * Jamčeno po tvrdki W. F. Severa Co. v smislu kongresnega sklepa o hrani In zdravilih z dne 30. rožnika 1906. fSplošna tonika. So. Chicago, 111., 21. jun. — Gospod urednik Amer. Slovenca! Prosim, da mi dovolite priobčiti ta moj kratki dopis v cenjenem nam listu. Naznanje dajem rojakom v So. Chicago in okolici, da bode naše društvo sv. Jurija št. 22. J. S. K. J. imelo svoj veliki izlet (piknik) 27. junija, to je, prihodnjo nedeljo v Lake Side grove, 96. ulice in Ewing ^ve nasproti naše cerkve sv. Jurija. Parada se bo začela točno ob 1. uri popoldne iz 93. ulice in So. Chicago ave. čez mesto do pro-čuda potem, da smo se divili celim če-j štora, kjer bode zabava. Sledeča dru- .’■V? 4 ! uís F®**— c*5*fc . ’ pneumonía. Croup'' îrs-aM- < ( _ ! ■ Kg, p"jtïCt OO CEÑIS Po kaki dolgotrajni bolezni pač ne naj dete nobenega zdravila, ki bi tako popolnoma ustrezalo raznovrstnim potrebam okrovančevim, kakor ustreza * ¿Preutrujeni * * * * * * * ___________________________* Severov življenski balzam f * * * * if 4 if if * if if if Njegovi vplivi na kri so boljši, nego kateregakoli druzega zdravila. Ta lek ustvarja nova rdeča telesca, dela slast do jedi, povzroča splošno zdravje, ne moti prebave in olajšava zabasanost. To je varna, zanesljiva, krepilna tonika. Cena 75 centov. PRAVI, DA JE TO NAJBOLJŠE ZDRAVILO. “Popolnoma pripravljen sem spričati, da je Severov Življenski Balzam najboljše zdravilo za želodčni katar in zabasanost, ker se je izkazal zelo izdaten v obeh slučajih. Rabil sem poprej mnogo drugih zdravil, ampak nobeno ni pomagalo, dokler sem rabil Vašega Življenskega balzama. Iskre no ga lahko priporočam vsem, poseboo tistim, ki trdo delajo.” STEVE KIONKA, Box 235, Lafayette, Colo. U zdelani nevrastenik potrebuje nečesa, £ * kar mu ublaži živčevje in uredi, neče- sa, kar ga okrepi in očvrsti. it Severov Nervoton f* * * * * * je zdravilo, ki mu koristi kolikor sploh mogoče. Za utrujene možgane, slabe in zdelane živce, nervozne glavoboli, duševno potrtost, nespečnost, histeri-živčne bolesti, živčno onemoglost jo i. t. d., -ga nima para. Cena $1.00. Hitro olajšbo za vse bolečine, ki zahtevajo vnanjega lečenja, kakor revmatizem, nevralgija, griža, bol v kolku, vnetje prsnice, bo-lesti v boku ali hrbtu, hrbtna hromota, okorelost na vratu in sklepih, izvinje-nje, otekline in telesne bolečine, ti do-nese ¡J Severovo olje sv. Gotharda 1 rabljeno po navodu na steklenici. To je najboljše vsestransko' mazilo za do- * * mačo rabo. Vsaka modra mati naj bi imela steklenico tega olja v svojem gospodinjstvu. Cena 50c. Na prodaj pri vseh lekamikih. Ne sprejeti nadomestil. Zdravniški svet zastonj. KRANJSKO. — V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 2. junija 70 Hrvatov. — Škof Stariha v Ljubljani. Ljubljanski “Slovenec” z dne 7. jun. poroča: Škof J. Stariha je došel v Ljubljano ter se je nastanil v hotelu “Ele-fant”. — Škof Trobec v Novem mestu. "Slovenec” z dne .4. t. m. piše: Dne 29. maja se je pripeljal škof Jakob Trobec v Novo mesto v spremstvu svojega nečaka, župnika v Ameriki. Njegov (škofov) sedež v St. Cloudu, države Minnesota. Že pred devetimi le- # ti je obiskal Novo mesto in tukaj obhajal obletnico svojega posvečenja v škofa. Dasiravno je že 71 let star, je še popolnoma čil in čvrst. Na kolodvoru je visokega gosta sprejel gospod prošt dr. Elbert, doma pa preč. kole-giatni kapitelj in so ga med slovesnim zvonenjem v obeh cerkvah spremili v cerkev. V nedeljo je imel slovesno pontifikalno mašo ter je nekaterim otrokom delil zakrament sv. birme. Vsak birmanec je dobil lepo svetinjico, od svetega očeta blagoslovljeno, v spomin. V ponedeljek popoldne si je o-gledal prekrasno gotsko cerkev v Pre-čini. Obiskal je tudi frančiškanski samostan in bolnišnico usmiljenih bratov. V torek je maševal v kapelici ženske bolnišnice cesarice Elizabete. Po sveti maši si je ogledal žensko bolnišnico in je imel za vsako bolnico tolažilno in prijazno besedo. O bolnišnici se je izrekel, da ne zaostaja za kako amerikansko bolnišnico in da je jako moderno opremljena. Z dopoldanskim vlakom se je pripeljal sloveči govornik p. Viktor Kolb iz Jezusove družbe z Dunaja na obisk h gospodu proštu. Popoldne so se odpeljali v Pleterje in si ogledali tamošnji prekrasni samostan. V sredo se je mil. gospod škof v spremstvu p. Kolba odpeljal v Ljubljano in v četrtek zjutraj s svojimi sorodniki na Brezje in Bled. Pohvalil je posebno cerkveno petje; sploh je jako dobre utise seboj vzel od dolenjske metropole in njene oko lice. Pred svojim odhodom se bo še enkrat vrnil v Novo mesto. Škof Trobec je rojen v Polhovem gradcu in se je z rajnim misijonarjem Pircem, kot bogoslovec prvega leta pred 45 leti podal v Ameriko. V St. Cloudu, njegovi prestolici, so se po mestu letos 1. maja vozili še na saneh. Ondi je skoro sedem mesecev zima, v 'treh mesecih sejejo in žanjejo. Glede soln-čnega vzhoda smo jim tukaj sedem ur in nekaj minut naprej, tako, da kadar imamo pri nas poldan, imajo tam šele ob peti uri zjutraj prvo sveto mašo. — “Oh, zdaj gremo!”... Tako bi morali peti (piše ljubljanski “Slovenec” z dne 4. t. m.^ naši nadvse priljubljeni Belgijci, ki so te dni odšli na vaje, s katerih jih baje več nazaj ne bo. Njihova nova garnizija je Pulj, odkoder pride 87. celjski pešpolk v Ljubljano, kar bo vsakdo z veseljem pozdravil. Šli so in nazaj jih baje več ne bo! Če je to res — srečno pot! — Železnica Brežice-Novo mesto. Železniški odbor je 23. maja imel svojo sejo v Brežicah; kaže se, da se vprašanje glede železniške zveze vendar nekoliko bolje giblje. Posebno vojno ministrstvo se zelo zanima za progo Brežice-Novo mesto. — Belokranjska železnica. Pod na slovom “Čudna pota nove železnice” piše ljubljanski “Slovenec” z dne 2. t. m.: Iz Karlovca smo dobili poročilo, da se je na hrvaški strani te dni vršil že politični in tehnični obhod za novo železnico v Dalmacijo. Takoj po žetvi v zgodnji jeseni se začne na Hrva škem že graditi. Tačas pa na Kranj skem še vedno inženirji muhe lovijo, trase iščejo in merijo na vseh krajih brez cilja in namena. Avstrijsko železniško ministrstvo je ves čas Der-schattovega ministrovanja to vprašanje kakor namenoma mešalo, tako da je tehnično osobje brez koristi izvrševalo dela brez vse potrebe, zdaj pa, ko bi se moralo že davno začeti zgzgrad-bo, pa šele čakajo, da se jim pove, kod pojde železnica, da bodo vedeli, kod naj zopet začno, meriti. Na ta način ne bo nikoli železnice. Skrajni čas je, da se železnško ministrstvo odloči, in potem se naj dela z vso energijo. Na hrvaški strani bo tekla železnica, ko se bodo na Kranjskem še vedno za traso prepirali. Zdaj je stvar že toliko zamujena, da če pride takoj odločitev zaradi trase, še letos ne more biti Političnega obhoda. —- Osuševanje ljubljanskega barja. Komisija za osuševanje ljubljanskega barja je v seji dne 5. junija oddala dela, proračunana na 3,180,000 K, tvrdki Planinska stavbena družba” (R. Czeczowiczka in sin, Dunaj) za 3,027,-040 K 43 h. Z deli se v kratkem prič-^e> in sicer se poglobi najprej Gruberjev kanal. — Most v Tacnu čez Savo. Zgradba ®ostu v Tacnu pod Šmarno goro se bliža uresničenju. Novi most se zgradi na istem mestu kakor je bil stari, le nekaj višji bo, da bo dobro zavarovan proti povodnjim; zato bota pa cesti na obeh straneh do 1 m vzdignjeni. Most bo železen in oprt na betonska podzid-ka; vodotoč Save bo prost. Dovršen mora biti do konep leta 1910. — Puntigamska pivovarna kupuje Aurovo, vrhniško in mengiško pivovarno; iz Koslerjeve pivovarne pa namerava napraviti akcijsko podjetje. — Birmovanje v stolnici. O bin-koštnih praznikih je bilo v ljubljanski stolnici birmanih 1900 birmancev in sicer 931 dečkov in 969 deklic. — Mladeniški Marijanski shod na Brezjah. Krasno je uspel na binkoštne praznike shod mlad. Marijinih družb na Brezjah. Daši ni bil namenjen toliko kot manifestacija, vendar se je razvil sam ob sebi v veličastno manifestacijo verske misli, obenem pa bil tudi praktično največjega pomena. Na shodu se je sešlo nad 2,000 fantov in 60 duhovnikov-voditeljev iz cele domovine. ' - ,, i . ' — “Slov. kršč. soc. zveza” šteje sedaj sjedeče število društev: na Kranjskem 216, na Štajerskem 115, na Koroškem 35, na Goriškem 51, v Trstu in Istri 9, skupaj torej 526. —Vojaški dopusti za časa žetve. Poveljstvo tretjega v o ja je določilo za letos pri pešpolkih, gorskih in trdnjavskih topničarjih in trenu tritedenski dopust za časa žetve. O tem času se ne vrše nikake orožne vaje niti kako vežbanje. Pri konjenici, poljskih topničarjih in tehničnih oddelkih pa se vežbanje nadaljuje in le če razmere dopuščajo, odpuste nekaternike na tritedenski dopust. Letošnje vojaške vaje se zaključijo 11. septembra. “Matica «Slovenska” priredi letošnjo jesen v Ljubljani predavanje o francoski dobi in svečano akademijo v spomin stoletnice Lj. Gaja, velikega ilirskega buditelja in duševnega očeta banu Jelačiču in biskupu Stross-majerju. Ljudevit Gaj je Slovence in Hrvate združil'v pisavi. Kranjski deželni šolski svet je dovolil, da srednje šole prirede šolska slavij a v čast Gaje-vemu spominu. — Umij je v 'Idriji binkoštni ponedeljek vpokojeni jamski višji načelnik Franc Bezeljak. — Nagla smrt je zadela Antona Logarja iz Rakeka v neki gostilni v Uncu. Ravno je prodal svoje posestvo in začeli so pisati pogodbo. Ko je nekaj jedel, mu naenkrat pade vse iz rok, in bil je takoj mrtev. Zadela ga je kap. — Umrl je v Podgori pri Št. Vidu nad Ljubljano vrli mladenič Ivan Zalokar. — V Dravljah je umrl 32 let stari posestnik Franc Arhar. — Obisk postojnske jame. Iz Postojne se piše: Obisk postojnske jame na binkoštni ponedeljek je bil tolik, da se lahko imenuje naravnost naval. Bilo je v Postojni nič manj nego 10, 000 tujcev. ? — Novomeško porotno sodišče je obsodilo Al. Koretiča, ki je v noči od 28. na 29. marca v Kočevju v silobranu, ko so ga napadli 3 Nemci, z nožem zabodel Karola Plautza, da je vsled poškodb umrl, na dve in pol leta težke ječe poostrene z enim postom vsake 3 mesece. — Radi detomora je bila pred novomeškimi porotniki obsojena 25 let stara dekla Ivana Novak, pristojna v Trebnje, na šest tednov težke ječe, poostrene s postom vsakih 14 dni. V preiskovalnem zaporu je bila dva me seča. — Hafnerjeva afera končana. — Uradni lst priobčuje ;ta-le razglas: C. kr. višje deželno sodišče v Gradcu kot disciplinarno sodišče izreka, da se odstavlja g. Matej Hafner od službe notarja v Kostanjevici. — Poskušen umor v Kandiji. Lekarniški hlapec Starc je imel razmerje z omoženo Mihelčič. Ko mu je pove dala, da bo treba botrov iskati, je izjavil, da ga to nič ne skrbi in da noče o nji nič več slišati. Vendar je še la zil za njo. Ker^pa ga zdaj ona ni več marala, je 31. maja, ko je prej popival z njenim možem v kavarni, prišel k Mihelčički na dom, ustrelil dvakrat na spečo ter na to šel mirno domov. Mihelčič je bila obakrat zadeta, dočim je ostala deklica, ki je spala zraven nje, nepoškodovana. — Uboj. Na zatožni klopi v Novem mestu sta začetkom t. m. sedela Alojzij Opalek, star 16 let, kmetski sin iz Zabukovja pri Raki, okraj krški, in France Duh, star 22 let, kmetski sin iz Brezja pri Raki. Obtožena sta uboja, in sicer ker sta na večer velikonočnega ponedeljka v sporazumu napadla Franceta Duh, po domače Reberščaka, starega 53 let, oženjenega kajžarja, obče pripoznanega kot nasilnega, že večkrat kaznovanega človeka, in mu s tremi udarci prizadjala težko telesno poškodbo, vsled katere je takoj nastopila smrt. Obsojena sta bila obadva, in sicer Alojzij Opalek na tri leta težke ječe, poostrene na vsake tri mesece z enim postom, Fr. Duh pa na štiri leta enako poostrene ječe. Obsojena sta tudi plačati vse pravdne stroške. Kazen sta nastopila takoj. — Izpred novomeškega porotnega sodišča. Na. zatožni klopi sedita Fr. Klemenčič, star 22 let, kmetski sin iz Kraške vasi pri Čatežu ob Savi, že kaznovan, in Janez Pavlovič, star 17 let, kmetski sin iz Virja občina sv. Križ pri Kostanjevici. Obtožena sta radi uboja. Dobro in močno dolenjsko vino m ker se toči po vinotočih po nizki ceni, je dalo povod prepiru pri vinogradniku Jože Klemenčiču, da so se 2. maja t. 1. sprli radi enih “orgelc”. Anton Vašič, 45 let star, oče šesterih otrok, je bil obdolžen, da je zmaknil “orgelce” Janezu Pavloviču, na katere so preje piskali in menda plesali, da je bil krajši čas. Tega prepira se je udeležil tudi Franc Klemenčič. Psovali so se z raznimi psovkami, kar je bilo povod sovraštvu med omenjenimi. Oko-lu 6. ure so zapustili vinotoč in se podali proti domu. Šli so skupaj obsojena in Anton Vašič. Ko dospejo do Kraške vasi, potegneta izza ograje obtožena vsak po en kol ter udari Klemenčič Vašiča po glavi in Pavlovič enkrat po zadnji strani, nakar je Vašič obležal omamljen. V istem položaju ga dobi njegov Kletni sinček. Drugi dan je Vašič umrl. Klemenčič je bil obsojen na tri in pol leta težke ječe, na vsaka dva meseca z enim postom, vsako leto 2. maja s temnico. Pavlovič pa na eno leto in pol težke ječe. Ženi ubitega morata plačati 2000 K. — Popolni poraz “Štajerčijancev” pri zadnjih volitvah. Sramotni poraz, ki so ga doživeli “Štajerčevi” nemškutarji pri zadnjih deželnozborskih volitvah, je za spodnještajersko nemšku-tarstvo uničevalen. Ornig je dobil samo borih 300 glasov in sokandidat Visenjak pa ni spravil skupaj niti toliko glasov, kakor ima njegova občina volivcev. —“Schulverein” na Spodnjem Štajerskem. “Schulverein” se je z vso nemško zagrizenostjo vrgel na Spodnje Štajersko ter se s svojimi zavodi kakor požrešna pijavka zajeda v lepo slovensko zemljo. Pri tem mu gre z vso ljubeznijo na roke avstrijska “nepristranska” vlada, ki šolo za šolo prevzema v javno upravo. —Nemški “Drang” proti jugu. Bur-ši v Celju. Poleg nemške slavnosti v Celovcu, so Nemci na Slovenskem v binkoštnih praznikih priredili v znamenju svojega “Dranga” proti jugu tudi burševsko slavnost v Celju. Binkoštne praznike so strašili po Celju nemški burši z raznobarvnimi čepicami. Ogrdili so se ljudem takoj s svojimi “šmisi”. Eden hodi celo brez nosa po svetu. V cerkvi ni bil menda at joiscd i^sjuctsaiojd ‘eq -u3paqou odpovedal celo svojo službo božjo, ker je vedel, da ob taki priliki sploh nihče ne pride v njegovo cerkev. Pač pa so, ti “kulturonosci” nadlegovali na bin-koštno nedeljo in binkoštni pondeljek ljudi, ki so šli mirnim potom k jutranji službi božji. Od pet"e do sedme ure zjutraj so namreč'ti pijani dijaki posedavali in poležavali v sredini ulic, pili in trli ter vriščali naokoli. Še celo vozili so se na velikem vozu z lestvicami, kakršen se rabi za seno, po mestu ob času, ko so ljudje prihajali k službi božji! Kaj takega se imenuje “nemška kultura”! — Velika narodna slavnost se bo vršila dne 9. avgusta v Sv. Bolfanku pri Bišu v Slovenskih goricah v čast in proslavo prezaslužnega slovenskega domoljuba in pisatelja Josipa Muršeca. — Narodni muzej za Spodnji Štajer. Z velikanskimi težavami se bori Zgodovinsko društvo že šest let, da ustvari štajerskim Slovencem zbirko, v kateri bi odsevala preteklost in sedanjost naroda in zemlje, ki je naša domovina. Sedaj je dobilo primeren prostor v mariborskem Narodnem domu. — V Št. liju pri Turjaku na Štajerskem. Dne 25. maja po 5. uri popoldne je padala tukaj kot oreh debela toča, ki je v desetih minutah vse njive in travnike pobelila. Potoki so tako narastli, da so raztrgali in razrušili moste in jezove in odnesli celo več mlinov. Škoda je velikanska. — Ustrelil se je domobranec Kum-rič, doma iz Spodnjih Hoč. Krogla mu je šla pod srcem skozi telo. Prepeljali so ga v bolnišnico. — Umrla je v Št. Juriju ob južni železnici gospa Josipina Dobovšek, vdova Brežnik. — Velika goba. V Arnovžu je prinesel kmet v neko gostilno naprodaj gobo, ki je tehtala 1280 gramov. — Beljaška mestna občina namerava zgraditi veliko elektrarno ob Žili, ki bo oskrbovala Beljak in okolico z elektriko. Vodopravna komisija je bila 17. junija. — Koroška narodna pesem odlikovana. Na tekmi nemških pevskih društev v Frankobrodu je zmagalo kolin-sko moško pevsko društvo, ki je pelo nekaj Košatovih narodnih koroških pesmi. Pevsko društvo iz Essena, ki je pelo koroško “Verlassen”, je dobilo izmed dvanajstih, peto darilo. Znano je, da so Košatove narodne pesmi večinoma slovenske narodne pesmi in tudi “Verlässen” je napev koroške slovenske narodne pesmi. — Skupščina S. K. S. Z. v Št. Jakobu v Rožu dne 31. maja 1909. Ljubljanski “Slovenec” p'še: V dobi, ko je vse-nemštvo razvilo po nemških bojnih društvih vse svoje sile, da prodre do Adrije, poletele sef “Slovenske krščanskosocialne zveze” na Koroško, v lepi, zeleni Št. Jakob v Rožu, po katerem tako hrepene nasprotniki, dobro vedoč, da bi bil to ključ za njihove namene po Kranjski in doli po Primorski. Kar posebno povzdiguje pomen skupščine v Št. Jakobu, je resna volja, ki se je pokazala na zboru naših zvez za narodno obrambno delo in za njega poglobitev v najširše ljudske kroge. Nad 350 naših izobraževalnih društev je dne 31. maja t. 1. dobilo sveto nalogo, hiteti na pomoč obmejnim našim bratom! Z navdušenjem so nas pričakovali koroški bratje in sijajno so dokazali, da je Rož še slovenski in da hoče ostati naš. Razobesili so slovenske trobojnice, pred hiše pa postavili vejice domačih lip v slovanski pozdrav. Na zborovanju je govoril med drugimi tudi dr. Brejc, voditelj koroških Slovencev, ki je rekel: “Slovensko vprašanje mora postati identično s koroškim vprašanjem.” — Nemški protekcionizem na Primorskem. Praška “Union” registrira po slovenskih in hrvaških listih, da so zadnji čas na Primorskem kar na debelo zavladali razni nemški miljenci tržaškega namestnika Hohenlohe, ta-kozvanega “rdečega princa”, oziroma njegovih aristokratskih prijateljev. Na strokovno usposobljenost nihče ne gle da, še manj pa na jezikovno. Ako hočejo ti mladi gospodje v visokih službah občevati z ljudstvom, jim morajo priti na pomoč tolmači; o neposrednem, popolnem sporazumevanju, ki bi odgovarjalo namenu, ki ga občevanje vendar ima, ni govora. Dočim naraščajo kupi nerešenih aktov, pa gospodje aristokrati tem pridnejše vežbajo svoja nežna trupla z raznimi športi in se brezskrbno vesele življenja. Za napredovanje v službi jim ni treba skrbeti; izrednim potom preskakujejo celo vrsto klinov na lestvi časti in dohodkov. Le malo boljše, kakor v politični službi, je v sodni stroki. Tudi tu se uvaža čedalje več nemškega živ- lja, kakor da bi ne bilo že z dajanjem prednosti Italijanom dovolj in preveč. Slovenske in hrvatske prosilce pa v vsakem oziru zapostavljajo.—“Union” obljublja krepko akcijo v državnem zboru, da se te neznosne razmere odpravijo. Zlasti bo se govorilo v parlamentu tudi o poštnih razmerah' na južnem Štajerskem, kjer je pošta postala prava domena vsenemških bes-nežev. —Čipkarska šola se otvori v kratkem v Sovodnjah pri Gorici. — Črešenj je bilo v soboto 5. junija na izvoznem trgu v Gorici 2300 kvin-talov, kvintal po 14 kron. — Prvo avstrijsko “Dreadnought” bodo, kakor se poroča iz Pulja, začeli graditi že letos po septembru, kakor hitro spuste v morje “Admirala Spauna”. — Prestolonaslednik za Hrvaško. 1 restolonaslednik Franc Ferdinand je ob priliki aspernske slavnosti nekemu visokemu dostojanstveniku, ki je dolgo na Hrvaškem služil, dejal: “Hrvaška uživa moje simpatije in vedno se veselim, kadar morem ondi bivati, Zvestoba te dežele za interese monarhije I in dinastije je vedno vzorna. To zasluži popolno in neomejeno, priznanje. Pooblaščam Vas, da to moje odkritosrčno naziranje sporočite korriurkoli hočete.” — Mažarom se bo vsled te ■izjave prestolonaslednikove gotovo zopet nos močno pobesil. — Svobodnozidarske lože v Bosni. “Novy Vek” javlja, da se snuje v Bosni in Hercegovini svobodnozidarska loža, ki jo ustanovi osrednja madjar-ska loža v Budimpešti. Torej tudi s framasonsko ložo hočejo Madjari o-srečiti Bosance in Hercegovce! — Ameriški milijarder Morgan je potoval začetkom t. m. za zabavo po Dalmaciji. Njegova sestra je med potjo zbolela in je sedaj v spljetskem sanatoriju. ii » -..n. ii i i .i, Hitra olajšba za glavobol. Gotovo ste culi o mnogih praških zoper glavobol. Morda ste nekatere poskušali brez uspeha. Svetovali bi vam, poskusiti Severove Praške zoper glavobol. Ti vedno donašajo zadovoljiv učinek. Njihova izdatnost jim daje ime in ponosni smo na to, Če vas muči kakršnakoli glavobol, samo poskusite enega teh praškov. Cena 25 centov za škatljico, ki je v nji 12 praškov. Pri vseh lekarnikih. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Emil Bachman 580 South Centre Avenue. Chicago, 111. Slovanski tvorničar društvenih oO-«-><-M-X-.X~X~X..:' *.X..X"X~X..X~X~X-*.X~X~X~X. X"X~X--X..X-X~X"X~X"X * • URADNO GLASILO JE AMERIKANSKI SLOVENEC. ~ i ''V-’ NOVO DRUŠTVO SPREJETO. / " ' * Novoustanovljeno društvo Marije sv. Rožnega Venca št. 131, Aurora, Minn, sprejeto 17. junija 1909. Imena članov in članic: 14078 Josip Žgajnar, roj 1891, 14079 Peter Maurin, roj 1890, 14080 Peter Vrbot, roj 1887, 14081 Matej Vidmar, roj 1881, 14082 Janez Sidar, roj 1887, 14083 Mihael Sakot-nik, roj 1886, 14084 Rev. Alojz Pirnat, roj 1885, 14085 Jernej Šteblaj, roj 1888, 14086 Franc Zajc, roj 1885, 14087 Franc Viršek, roj 1887, 14088 An- ton Kastele, roj 18§8, 14089 Josip Jeršin, roj 1881, 14090 Jos. Žolnir, roj 1884, 14091 Josip Oberstar, roj 1881, 14092 Alojzij Kastelic, roj 1883, 14093 Anton Zajc, roj 1882, 14094 Geron Križe, roj 1875, 14095 Janez Zajc, roj 1876, 14096 Nikolaj Smoličič, roj 1877, 14097 Martin Režek, roj 1875, 14098 Jože Jakopin, roj 1870, 14099 Mihael Tunčič, roj 1871, 15000 Frančiška Pre-mek, roj 1868, 15001 Janez Ivnikar, roj 1865, 15002 Matija Dremel, roj jggg Dr. št. 25 udov. PRISTOPILI ČLANI. K društvu sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 15003 Izidor Zaletel, roj 1891, spr. 20. junija 1909. Dr. št. 86 članov. K društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 15004 Anton Gorše, roj 1882, 15005 Alojz Mohar, roj 1882, 15006 Anton Mohar, roj 1878, 15007 Ignac Mohar, roj 1868, spr. 17. junija 1909. Dr. št. 106 članov. K društvu sv. Frančiška Seraf. 46, New York, N. Y., 15008 Franc Kobi, roj 1883, spr. 19. junija 1909. )- Dr. št. 42 članov. K društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 15009 Matija Frankovic, roj 1886, 15010 Franc Rački, roj 1881, spr. 13. junija 1909, 15011 George Bentz, roj 1879, spr. 15. junija, 15012 Ivan Rački, roj 1877, spr. 13. junija 1909 Dr. št. 126 članov. K društvu sv. Janeza Krstnika 60, Wenona, 111., 15013 Anton Boldan, roj 1873, spr. 14. junija 1909. Dr. št. 56 članov. K društvu sv. Lovrenca 36, Cleveland, O., 15014 Alojz Perhavec, roj 1890, 15015 Anton Verbič, roj 1886, 15016 Ignac Godec, roj 1882, 15017 Matija Kafri e, roj 1878, spr. 17. junija 1909. _ Dr. št. 134 članov. K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 15018 Janez Žalec, roj 1880, 15019 Jožef Kurent, roj 1880, spr. 15. junija 1909. Dr. št. 109 članov. K društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 15020 Janez Mohar, roj 1880, 15021 Alojz Koblar, roj 1876, spr. 13. junija 1909. Dr. št. 98 članov. K društvu Fred. Baraga 93, 15022 Franc Krajec, roj 1891, 15023 Alojz Turk, roj 1890, 15024 Franc Krainik, roj 1887, 15025 Frank Govže, roj 1882, 15026 Anton Superlin, roj 1880, 15027 Matija Knaus, roj 1876, 15028 Anton Rus, roj 1868, spr. 21. junija 1909- Dr. št. 83 članov. K društvu sv. Barbare 107, Moon Run, Pa., 15029 Urban Olivani, roj 1877, 15030 Anton Vehar, roj 1882, spr. 15. jun. 1909. Dr. št. 14 članov. PRESTOPILI ČLANI. Od društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, k društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y„ 5277 Uš Mihael, 17. jun. 1909. I. dr. št. 306 članov. II. dr. št. 101 člana. Od društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, k društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 4861 Anton Adler, 1387 John Vidmar, 14. junija .1909. T. dr. št. 304 člane, II. dr. št. 130 članov. Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., k društvu sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 12716 Franc Hrovat, 20. junija 1909. I. dr. št. 368-članov. II. dr. št.. 78 članov. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 6786 Peter Šmuc, 16. jun. 1909. Dr. št. 134 članov. K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 12883 Matija Curl, 12. jun. 1909. Dr. št. 102 člana. K društvu sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 13367 Martin Šlibar, 12. junija 1909. Dr. št. 62 članov. SUSPENDOVANI ČLANI. Od društva sv. Barbare 23, Bridgeport, O., 6259 Frank Rebol, 14. junija 1909. Dr. št. 45 članov. Od društva sv. Vida 25, Cleveland, O., 4994 Frank Šivic, 10. junija 1909. Dr. št. 303 člane. Od društva Vit. sv. Florjana 44, So. Chicago, 111., 10107 Anton Corak, 17. junija 1909. Dr. št. 184 članov. Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 7953 Namer Anton, 21. junija 1909. Dr. št. 97 članov. Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 10907 Janez Hiti, 29. maja 1909. Dr. št. 133 članov. Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 10390 Franc Klun, 19. junija 1909. Dr. št. 107 članov. Od društva sv. Antona Pad. 71, Crab Tree, Pa., 8480 Mihael Vozel, 17. junija 1909. Dr. št, 34 članov. Od društva sv. Antona Pad. 72, Ely,. Minn., 7924 Janez Malnar, 14. junija 1909. Dr. št. 75 članov. Od društva Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 12396 Anton Križaj, 12514 /datevž Kirn, 14. junija 1909. Dr. št. 86 članov. • ODSTOPILI ČLANI. Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 11630 Josip Povhe, 12657 Ivan Povhe, 14. jun. 1909. Dr. št. 239 članov. IZLOČENI ČLANI. Od društva sv. Ant. Pad. 72, Ely, Minn., 7182 Ivan Raboj, 7414 Ivan Kardel, 14. jun. 1909. Dr. št. 75 članov. PRISTOPILE ČLANICE. K društva Jožefa 2, Joliet, 111., 4110 Frančiška Štritof, roj 1889, spr. 20. junija 1909. Dr. št. 115 članic. K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 4111 Marija Mržljak, roj 1878, spr. 20. jun. 1909. Dr. št. 42 članic. K društvu Marije Vnebovzete-77, Forest City, Pa., 4112 Franca Rudolf, roj 1889, spr. 13. jun. 1909. Dr. št. 25 članic. K društvu Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 4113 Marija Meglič, roj. 1878, spr. 20. junija 1909. Dr. št. 117 članic. K društvu Marija Pomagaj 79, Waukegan, 111., 4114 Ivana Coren, roj 1884, spr. 13. junija 1909. Dr. št. 21 članic. K društvu sv. Srca Marije 86, Rock Springs, Wyo., 4115 Matilda Peršič, roj 1881, spr. 29. maja 1909. Dr. št 26 članic. K društvu Marija Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., 4116 Ivana Ostrin, roj 1884, 4117 Ana Bast l.roj 1890, 4118 Josipina Govek, roj 189Q, 4119 Frančiška Celarec, roj 1888, spr. 22. junija 1909. Dr. št. 35 članic. PRESTOPILE ČLANICE. Od društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, k društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 1015 Alojzija Vidmar, 1848 Marija Adler, 14. junija 1909. I. dr. št. 97 članic; II. dr. 31 članic. IZLOČENI ČLANICI. Oä društva sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., 2775 Marija Raboj, 3344 Marija Kardel, 14. jun. 1909 Dr. št. 12 članic. ZNIŽALA ZAVAROVALNINO. ”ri dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 3431 Marija Pajk, znižala posmrtnino s $1000 na $500, 15. junija 1909. JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote. NAZNANILO ČLANOM(ICAM) K. S. K. JEDNOTE. V predzadnji štev. Jed. glasila, se je uradnim potom poročalo, da je društvo sv. Štefana 1, K. S. K. J., Chicago, 111., vložilo tožbo napram gl. uradnikom radi zidanja Jednotinega urada. Zaslišanje po odvetnikih se je vršilo 15. jun. pri okrožnem sodišču .v Jo-lietu, III, pred^ sodnikom Dibell. Dne 18. junija 1909, je preje imenovani sodnik določil, da gl. odbor K. S. K. J. sme zidati urad Jednote. Strošek za hišo ne sme presezati $9000,00 (devet tisoč). Ta svota se pa ne sme vzeti iz po-smrtninskega, poškodninskega ali rezervnega sklada, temveč iz Splošnega stroškinega sklada. Z delom pri gradenju Jednotinega urada gre prav hitro naprej in je upati, da bode stavba v par mesecih dogotovljena. Toliko vsem članom(icam) naše slavne Jednote v naznanje in sporočilo. Z bratskim pozdravom Glavni Odbor. Wenona, III, 21. jun. — Naznanjam da je naše društvo sv. Janeza Krstnika št. 60 K. S. K. J. blagoslovilo našo slovensko zastavo na 10. junija. Vpr-vič se zahvaljujemo slovenskemu župniku iz La Salle, ki je blagoslovil našo zastavo in potem je nam držal ganljiv nagovor v našem slovenskem jeziku. Vdrugič se zahvaljujemo Anton Mež-narič in njegovi soprogi, ki sta bila za botra, tudi iz La Salle. Vtretjič se zahvaljujemo vsem hrvaškim društvom iz Rutland in Wenona, III, ki so nam pripomogla k naši slavnosti. Posebno se tudi zahvaljujemo gospodu Mihaelu Černiču, ki je nam držal ganljiv nagovor na parku. Torej se vsem skup prav vljudno zahvaljujemo in smo jim pripravljeni povrniti vsaki čas. -Posebej se tudi prav lepo zahvaljujemo vsem slovenskim društvom iz Jolieta in La Salle, ki so nam pripomogla v naš prospeh. Torej bratje, le tako naprej: eden za vse, vsi za enega Pozdravljam vse Slovence širom Amerike. John Hartel, tajnik. Pittsburg, Pa., 21. jun. — Vsled važnih vzrokov sem prisiljen opozoriti vse člane društva Matere Božje št. 33. K. S. K. J., da pridejo vsi — brez izjeme — k prihodnji društveni seji dne 6. julija. Pomisli naj vsaki član, da bode to velevažna seja, kajti pri istej bode prebran natančni poluletni društveni račun. Jaz strogo zahtevam, da vsaki član zna, koliko smo imeli stroškov in koliko dohodkov v pretečenem poluletju, kajti le ako se bode vsaki član zanimal za društveno stanje, potem nam bo z lahkotno roko povzdigniti društ.vo v cvetje napredka, ter bodemo lažje priskočili na pomoč našim bolnim, in podpore potrebnim sobratom. Uvaževati se mora tudi to, da bodemo imeli na dnevnem redu nekaj tacega, kar mora vsakega dobro mislečega člana zanimati. Zatoraj si mora vsaki član v dolžnost šteti, da se udeleži zgoraj imenovane seje, kajti jaz že sedaj vsakemu ostro rečem, da po' seji bode prepozno govoriti, ali mogoče se celo kregati: to ali ono ni prav; tako in tako bi se moralo storiti, kar se žailbog večkrat sliši. Po vojski je prepozno streljati, po smrti je prepozno kesanje moliti, pravi pregovor. Zatoraj. upam in želim, da bode vsaki član našega društva uva-ževal ta moj opomin. V lepj nadi velike udeležbe k prej-imenovani seji pozdravljam vse člane in članice našega društva ter jim ostanem vedno zvesto udani Anton Mišica, I. tajnik, 5129 Dresden Alley. Nova sleparija. Gospica Mary Windsor v Beck Bay-u pri Bostonu je iznajditeljica novega zdravila. Kdor uživa vsaj tri tedne rdeči pesek, ki ga naplavlja reka Mississippi, se znebi vsake bolezni in se pomladi kakor roža v jutranji rosi. V Bostonu «e prodajajo cele vreče rdečega peska. Kdor gre tej mazačici na lim, zasluži, da bi se nekaj časa postil ob — slami. Korespondenca cesarja Viljema z bivšim sultanom'Abdul Hamidom mora biti jako zanimiva, ker se Viljem tako boji, da bi ne prišla v javnost. Te dni je nemški poslanik v Carigradu po nalogu svoje vlade zahteval od Porte, da mu izroči zaupno korespondenco med Viljemom in Hamidom. Ta zahteva je mladoturške kroge in vlado jako iznenadila. Veliki vezir Hilmi paša je sklical posvetovanje vladnih članov in potem odgovoril poslaniku Bi-bersteinu, da se zahtevana korespon-. denca doslej ni našla, da pa se ne bo izročila javnosti tudi ako se najde. V sanjah umoril mater. Začetkom t. m. je prišel na sodnijo v Kruševcu bogat kmečki sin Milan Subotič in naznanil, da je umoril svojo mater. To se je zgodilo tako-le: Ponoči se mu je sanjalo, da je njegovo mater napadla neka ostudna ženska; da bi materi pomagal, je zgrabil za sekiro, se vrgel na ono žensko in jo ubil. Ko se je zjutraj prebudil in se spomnil grdih sanj, podal se je v materino so*bo, da bi po vedal, kaj se mu je sanjalo. Tu pa se mu pokaže grozen prizor: mati je ležala mrtva, oblita s krvjo in zraven je ležala sekira. Sedaj je nesrečni mla denič opazil tudi na sebi krvave madeže in izprevidel, da je moral v sanjah sam umoriti mater. Preiskava je do gnala, da je Subotič živel v najboljših odnošajih s svojo materjo in zato je bil izpuščen na svobodo. Brzojavljenje na zvezdo Mars. Iz Bostona poročajo: Profesor William H. Pickering, ki predava na harvardskem vseučilišču, naznanja, da bode v prihodnjem juliju človeštvu naše zemlje mogoče občevati s prebivalci planeta Marsa, ako je tam sploh kako živo bitje z razvitim umom. V juliju se namreč planet Mars približa zemlji za 5 milijonov milj tako, da bode od nas oddaljen le 35 milijonov milj. Brzojavljenje na Mars po načinu imenovanega profesorja bi veljalo 10 milijonov dolarjev, kajti treba nabaviti povsem nove inštrumente in ogledala, s katerih pomočjo bode potem lahko prebivalcem na Marsu dati tako znamenje, da bodo nanj odgovorili, ako je sploh kako življenje na Marsu. -Med tem, ko vsi zvezdoznanci na svetu sedaj skrajno skrbno opazujejo gibanje Marsa in ko so v zvezdarnah v Flagg-staffu, Ariz., in v Peru pripravljena nova odkritja na imenovani najznamenitejši zvezdi, katera je po mnenju vseh učenjakov skoraj gotovo obljudena, izdeluje profesor Pickering aparat, s katerega pomočjo bode mogoče občevati z Marsom, kakor hitro se zemlji približa. V to svrho izdeluje profesor aparat, ki obstoji iz raznih ogledal, ki bodo sestavljena tako, da bodo tvorila neke vrste reflektor, ki bode okrenjen proti Marsu. Ta reflektor bode tolik, da bode pokrival četrt štirijaške milje veliko zemljišče in iz njega bode solnčna svetloba lahko odsevala 40 milijonov milj daleč. Reflektor bode moral stati na veliki osi, katera mora stati paralelno ž zem-sko osjo. Za gibanje tega reflektorja bodo skrbeli posebni motorji. Slovensko Zdravišče. Pozor rojaki Slovenci in Hrvati! Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete na SLOVENSKO ZDRAVIŠČE pod spodaj podpisanim ravnate* Ijem. On ima jako veliko prakso v zdravljenju vseh bolezni, bodisi notranjo ali zunanje bolezni, pa naj bo ista akutna ali kronična. On je specialist n ženske in otroške bolezni in operacije. On hitro in zanesljivo ozdravi vsako bolezen mož in žena. Zatoraj rojaki! Ako ste bolni ali slabi na kakoršnikoli bolezni ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite, koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter se lahko z največjim zaupanjem obrnete na to res izkušeno zdravišče, kjer najdete gotovo pomoC ia ozdravljenje, ako je to sploh mogoče. Nikarte trpeti! Če trpite Vi, Vaša hč^ Vaša'mati, Vaši otroci, Vaš oče, Vaši bratje ali sinovi na kakršnikoli bolezni, pridite pri tej priči, že danes, in dal Vam bo svet čisto zastonj, in izvrstna zdravila. Pišite danes, ker se Vam ta prilika morda ne ponudi nikdar vet Adresirajte pisma tako: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago Str. Joliet, Ills. JOHN N GOSAR CO. 5312 Butler St. Bell P Ffsk 1090 J. Pittsburg, Pa. .» Se priporočam sl. društvom za naročila ZASTAV, znakov (Re-galij), gumbov, šarp, slik, okvirov, knjig, kap, klobukov, itd Pečati vsakovrstni, itd. Prva in edina slov. tvrdka v Amer, Spanje malih otrok. Mnogo mater ne ve, koliko časa morajo otroci v prvih letih življenja spa-vati. Neki zdravnik piše o tem: Znano je, da zaspe novorojenčki po prvem kopanju, ako so dovoljno preskrbljeni in obvarovani zlasti pred prehlaje-njem. To spanje se v prvih tednih prekine le tedaj, ako čuti novorojenček mraz, mokroto, lakoto, žejo ali kaj enakega. Tedaj se navadno joče. Še le v drugem četrtletju more dete delj, časa bedeti. Ob leti in pozneje bedi otrok brez škode nekoliko ur, čeravno je večji del dneva še zmiraj namenjen spanju. Proti koncu druzega do četrtega leta mora otrok še vedno spati po noči 12 ur, po dnevi poldrugo do 2 uri. Pozneje naj spi otrok 9 do 11 ur. Še le ko nastopi pri otrocih spolna dozorelost, je svetovati, naj spijo manj. Potenje. Zelo neprijetna posledica sedanjih toplih dni je gotovo potenje. Posebno rejeni ljudje mnogo trpe radi tega in si iščejo pogostokrat pri zdravniku pomoči in zdravila, ki bi zabranilo potenje, Zdravniki sicer poznajo in rabijo zdravila proti potenju jetičnih ponoči, a proti potenju zdravih ljudi ne bodo nikoli nastopili. To je namreč le sredstvo, s katerim se brani telo proti previsoki toploti, ki mu postane lahko nevarna. Telesna toplota človekova znaša povprečno 37 stopinj — je tedaj višja kakor zračna toplota in zategadelj oddaja toploto zraku. Ako pa bi bil zrak znatno toplejši, bi telo ne oddajalo vročine, katera bi se nabrala v telesu in lahko umorila človeka (vročinska kap). To pa zabrani v veliki vročini potenje, katero odteguje telesu toploto in ga tudi povleče s tanko plastjo tekočine in sopare, ki le slabo prevaja toploto in tako nekoliko oslabi vpliv zračne toplote. Potenje se tedaj ne sfne umetno zabraniti. 20 mornarjev utonilo. Petrograd, 12. maja. — Podmorska torpedovka “Kambala” od ruskega bro dovja se je pogreznila v viharju na Črnem morju med vežbanjem. Dvajset članov posadke, med njimi kapitan, prvi lajtnant in prvi strojnik, je utonilo. Torpedovka se je med ponočno vajo zaletela ob bojno ladjo “Rostislav” in takoj potopila. En lajtnant in trije mornarji so se rešili. Človeške žrtve. Petrograd, 15. jun. — Iz Perma, ev ropska Rusija, semkaj dospele brzojavke poročajo, da tamošnja policija sedaj preiskuje “razkol krvavega boga”, ki baje daruje svojemu maliku človeške žrtve. V okraju, kjer pro-cvita razkol, je več ljudi izginilo ne-znanokam. Policija je stvar zasledovala in odkrila grozno malikovavstvo s človeškimi žrtvami. ~8 S. ° '5 ** •o o . C O rt G > u G rt ja o .G O M KRASNI MOLITVENIKI PO ZEL O NIZKI CENI. Gompagnije 9 Generale 9 Tran.salantiq.ue FRANCOSKA PROGA. Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko. LA PROVENCE 30,000 H. P. LA SAVOIE 22,000 H. P. LA LORRAINE 22,000 H. P. LA TOURAINE 15,000 H. P. CHICAGO (New) 9500 H. P. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St., N. Y. Maurice Kczmmski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St.. Chicane Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent; 2127 Archer Ave., Chicago, Ill.Paul Starič, agent, 110 South 17tH St., St. Louis, Mo., L. Stern & Son, agents, Joliet, Illinois. , jjjjj JOLIET.ILL. FIHO PIVO V STEKLENICAH. BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS. OBA TEL. a«, V.VW.V.VAVAV.V.V.V.VVAV.,AV.,.,.V.VAW.V/.W.WWi POZOR! POZOR !| Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. In to je gotovo slovenski pop j ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka Joliet Slovenk Bottling Co. 913 N. Scott Street, Joliet, 111. Chicago tel. 2272, N.W. 4S0. Cbrcdeljih N. W.344. Kranjski pop je najizvrstn ejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Tokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči a. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla: SVOJI K SVOJIM! VWVWWVVWASYWJWyW SVAW.WLVSW.ViV.VWAVi ZNAK NEVARNOSTI Malo ljudi postanejo žrtev bolezni kar naenkrat, ampak človek se slabo počuti predno ga bolezen bolj napade, za to se taki znaki nevarnosti kaj radi prezro. Taki slučaji so | naravni znaki nevarnosti Ti soi- bolečine, želodčni neredi, žaba sanost, slabost, a navadno tudi izguba okusa. Ti neredi nas opozarjajo, da nekaj ni prav. Pametni ljudje ne zanemarijo teh opominov, ker vedo, da se lahko pripeti kaj bolj nevarnega; vendar se pa nevarnost lahko prepreči brez posebne sitnosti, ako se posluša dober svet in se začne rabiti To zdravilo hitro deluje. Okrepča želodčne stene in živce, da delujejo redno; ako je pa kaka bolezen v želodcu je hitro ozdravi. Stori vam Imr drugo nobeno zdravilo na svetu ne naredi. 4 4 Daie zdrav okus, stori Pret>aviiost» pospeši sladico spanje, krepča živce in mišice, , daje zdravo barvo obraza, krepča energiio, 4T*ER v/if* o k rani zdravje. «COISTSRI» Ohranilo bode vso družino v dobrem zdravju, ker se sme dajati otrokom kakor tudi starejšim. Koristi vsakemu želodcu naj bo bolan ali zdrav, ker urejuje delovanje. To je edino pravo zdravilo za želodec. VPRAŠANJE—Ali ste že kedaj izprevideli, da vas trgovci goljufajo, ker vam dajo ponarejeno grenko vino mesto Trinerjevega; ki jeocBoo pravo grenko vino. Bodite pozorni in odklonite ponaredke. Ako rabite zdrav niških nasvetov, pišite nam in naš zdravnik vam ga pošlje brezplačno. RiMte Trinerjevo zdravilno grenko vino v vsakem slučajn želodčnih nadlog in neredov prebavnih organov. Dobite ga v lekarnah in dobrih gostilnah. 620-622 S. Ashland Ave CHICAGO, ILL Svet je poln nezapisanega junaštva, hajal obiskovat, in pri tem sem zapazil ii} sem pa tje se srečamo z življenjem, z nekolikim strahom, da se ga je lotil vpričo katerega je naše lastno življenje videti neznatno m malenkostno. Tako je tudi življenje, o katerem vam hočem tu pripovedovati; pomnite pa, da vam jaz pripovedujem samo do-godbe, ki so resnične! Nekega večera se zbero v naši farni Šoli dečki, da se pripravljajo za prvo sv. obhajilo. Bili so to fantiči, ki so čez dan morali delati in torej podnevi niso imeli časa prihajati k pouku. Raz-vrščeval sem jih ravno v oddelke po njihovi nadarjenosti, ko se naenkrat zasliši ob vratih ropot. Vse glave se obrnejo proti vhodu, ko tu nenadoma prileti skozi vrata pahnjen v sobo nek deček, pade na tla, pa se hitro postavi na noge ter skuša uiti na prosto; ali dva dečka mu za njim zastavita pot. V veliki stiski fantič obstane sredi sobe . ter s prestrašenimi očmi bega od okna do okna, zastonj iskajoč, kako bi se dalo uteči. "Kaj pa to pomeni?” vprašam ostro, “Father, tale fant se že celo uro plazi okrog poslopja! Hoče priti notri, pa se boji!” "Tako! in zato je treba takega hru- pa? — Česa se pa bojiš, dečko?” Nobenega odgovora. Fantič je res prestrašen do smrti. Oblečen^je sla bo, mal in bled. “Kako ti je pa ime? Nikar se ne boj! Govori, kakor mož! "Will,” pravi zamolklo, vrteč kapico med prsti. “Will kaj?” “Father, on nima drugega imena. Nima ne starišev, ne bratov in ne nič,” pravijo dečki, ki so bili videti, da ga poznajo. Zapuščena sirota, sem si mislil, vržen v tok človeštva, ki ga nikdo ne pogreša, nikdo ne mara, in vendar duša, za katero je Kristus umrl. “Will, ali si katoličan?” “Da, father.” “Bi šel rad k prvemu sv. obhajilu?” Hlastno pogleda kvišku: “Da, father.” “Dobro, pridi sem pa se vsedi, in jaz te naučim vsega, kar ti je treba znati.” Will se še enkrat naglo ozre okrog sebe in videč, da vkljub mojemu nasmehu mislim, kar pravim, se vsede na odkazano mesto, in njegova navzočnost je b:la kmalu pozabljena. Cel večer je tiho gledal in poslušal. Mislil sem si, da bo bolje, če mu nocoj nič ne rečem. Ako spet pride, bo še vedno dovolj časa za to. Ko dečki odhajajo domov, pa zadnjega pridržim in zvem od njega, da je Will raznašalee časopisov, da poleti živi pod Stopnicami, po zimi pa po pepelnjakih; da vedno trdi, da je katoličan, ali do zdaj še nikdar ni prišel v nobeno katoliško šolo, dasi je že dvanajst let star! Slišal je druge dečke pogovarjati se o večernem pouku in prišel s krdelom do šole; ali vstopiti pa ni imel poguma, dokler ga njegovi tovariši niso šiloma pahnili v sobo. Prihodnji večer Will zopet pride, snažnega obraza, v boljši, dasi žalostno ogoljeni obleki, ali dostojen in po zoren. Ker pa ni znal brati, je pouk le s težavo napredoval. Toda ker se je fant zanimal za stvar ter bil izredno pazljiv, je kmalu obvladal vsa poglavja iz katekizma. Med razlago niso njegove velike rjave oči nikdar trenile z mojega obraza.. Bil je najzbra-nejši učenec v celem razredu. Po razpustitvi šole je navadno vedno pomagal pospraviti in urediti sobo ter se vsakokrat obotavljal, dokler mu nisem rekel: “Lahko noč, Bog te blagoslovi, Willie!” Ko se je približeval čas za prvo obhajilo in birmo, je postal, če mogo če, še pridnejši in resnejši. Zlasti so ga zanimale male dogodbice o svetnikih božjih, o njihovi ljubezni,, češče nju in molitvah, o čemer sem dečkom pogosto govoril. Ko sem jim nekoč pripovedoval o prvih mučenikih, so Willove oči (vedno uprte vame) kar žarele navdušenja, in tisti Večer mi je dejal: “Father, kako lepo j^ bilo mu-čeniško življenje! Jaz bi tudi rad u-mrl kot mučenik,” pristavi priprosto. “Well, dečko moj, mogoče da še boš, dasi ne pod mečem ali v ognju.” “Kako pa, father?” “Ako ljubiš druge bolj kot samega sebe, ako daš svoje življenje, da pomagaš drugim. Na tem svetu je mnogo mučenikov, Will.” Odgovoril ni ničesar, jaz pa sem pozabil ta slučaj. čas za prvo obhajilo je prišel. Will je prestal izkušnjo ter napravil splošno ali generalno izpoved. Jaz sem se začel jako zanimati zanj ter sem govoril s par dobrimi gospemi, ki so ga oskrbele s primerno obleko ter mu poiskale pripravno delo. Fantič je zdaj prav čedno izgledal. Preskrbel sem mu tudi dostojno domovanje, pa ga je kmalu spet zapustil, ker je raje hotel živeti pri neki branjevki, ki se je jako zavzela zanj in mu je dala mal kotiček v svojem bornem stanovanju ter ga od dne do dne rajše imela. In on je Grani vračal ljubezen s tem, da ji je dajal ves svoj zaslužek. Ko je bil Will birman ter opravil prvo sv. obhajilo, me je še vedno pri- trd, rezek kašelj. To sem mu tudi omenil, ali on se je samo nasmehnil in dejal, da to ni nič in da “nič ne de.” Prišla je pa tudi Grana v velikih skrbeh zaradi fantiča. “Father,” mi pravi, “jaz bi rada, da bi mu vi rekli, naj nikar tako dolgo v mrazu ne moli. Vsak večer poslušam, kdaj pojde v posteljo, Nali fant je vse ure na kolenih, z glavo med rokama, in soba je mrzla, ker ponoči ne moremo držati ognja.” Willovo izredno pobožnost, ki mu je odsevala iz njegovih stalnih nedolžnih očij, sem tudi jaz opazil, in napravila je globok utis tudi name. Nekega rezko-mrzlega februarskega večera prišel me je Will zopet obiskat. Zapazil sem, da se mu je kašelj shujšal, in dejal sem mu, naj se malo bolj pazi Ko je odhajal iz župnišča, potčgnil je skozi vrata tako leden veter, da me je kar streslo. “Will,” pravim, “se moraš s karami domov peljati. Ali imaš kaj drobiža?” pristavim. “Čakajte,” pravi Will, otipavajoč svoje žepe. “Mislim, da sem denar pu-stü v syoji drugi obleki. E, pa saj lahko tečem, father.” “Ne, v tako mrzli noči kot je-'nocoj, bi zmrznil. Tukaj imaš za karo,” in dam mir nov “kvarter” (petindvajse-tico). “Hvala vam, father; izposodil si ga bom ter ga vam vrnil,” odgovori mi z nasmehom. “Pojdi torej,” pravim; “lahko noč.” “Ali blagoslov!” “Bog te blagoslovi, Bog te blagoslovi!” in naglo zaprem vrata. En ali dva dni nisem več mislil na Willa. Vreme je postajalo strašno mrzlo. Nikdo ni šel iz hiše, ako ni moral. Neko popoldne pa zazvoni telefon, in neznan glas me vpraša, ako bi ne mogel iti v to in to hišo k nekej bolni osebi, ki me želi videti, ker bo gotovo kmalu umrla. Zapišem si naslov in odidem. -Bil je Granin skromni dom; srečal sem ženico pri vratih s predpasnikom ob očeh in vso objokano. “O father,” mi toži, “kar naprej vas kliče!” “Kdo?” vzkliknem. “Moj ubogi Willie. Izposodil si je nekaj od vas, in to mu zdaj dela velike skrbi.” Rečem jej, naj me takoj vede k njemu. Pelje me‘v malo sobo, in tam na revni postelji leži Willie, nezavesten in vpijoč, da hoče vrniti petindvajse tico. “Ali šte poklicali že kakega zdravni ka?” pravim. “Ne,-father; spet-vpije po duhovniku; danes šele je postal tako slab.” Takoj grem k bližnjemu telefonu ter pokličem znanega mi zdravnika, ki je kmalu ,v hiši. Pogleda Willa, zmaje z glavo ter ga začne preiskovati. Jaz pa med tem stopim v sosednjo sobo in polagoma spravim iz preplašene Gräne celo povest. Tisto noč, ko je bil zadnjič Will pri meni, ga dalje kot po navadi ni bilo domov, in Grana je bila v velikih skrbeh, je dejala, ker je bilo tako stru peno mraz. Končno okoli polnoči sta prišla dva možaka pred vrata z Willie jem v sredi med seboj. Našla sta ga ne daleč od doma, ležečega v snegu, in kri mu je tekla iz ust. Skoro zmrznil je revež, pa je imel še toliko moči, da jima je še šepetaje povedal, kje sta nuje. Spravila ga je v posteljo, ali Stanje se mu ni nič zboljšalo. Danes zjutraj pa se je nenadoma onesvestil in besedičil, kako je hodil domov in da si je pri meni izposodil denar. Čudno, si mislim, zakaj pa se ni s karo peljal. Prehitela ga je ona rezka noč, ali čemu pa je šel peš? Kaj je neki naredil z denarjem?” “Grana, ali je imel kaj denarja, ko je prišel domov?” vprašam. “Ne centa, častiti. Ko sem ga vprašala, zakaj ni šel na karo, dejal je, da je svoj denar pustil v svoji drugi oble ki. In ko je postal tako slab, govori čil je, d.a vam jaz moram vrniti petin-dvajsetico. Res, če je imel petindvaj set centov, zakaj pa ni vzel kare?” “Gotovo,” sem si mislil. “Jaz sem mu rekel, naj se pelje.” Ali kam je dejal tisto petindvajsetico, tega si pa ne morem razložiti. Naposled pa se domislim, da mu je morda padla v sneg. “Moža sta mi dejala, da sta ga našla nezavestnega, in da mu je kri tekla iz ust, ravno tamle, skor® pred vratmi. Rezek mrzel veter mu je pihal naravnost v obraz, ko je prihajal čez most,” toži Grana. Ravno tedaj pa me pokliče doktor ter mirno pravi: “Plučnico ima in u-trujen je. Krvotok je moral biti prav silen. Ne mislim, da bi preživel, father, a zavedel se bo pa v eni uri. Bom poslal kako zdravilo in pa strežnico.” Fantič se mi je smilil bolj, kakor pa bi si kdo mislil. “Kako dolgo pa menite, da bo še živel, doktor?” “Je težko reči, father; komaj še štiriindvajset ur.” Doktor odide, vjaz pa se vsedem k postelji. V svoji nezavesti Willie mrmra: “Ubogi starček, Bog ve, če ga je izgubil.” Potem pa zopet šepeta: “Če druge ljubiš bolj kot samega sebe in če daš svoje življenje, da pomagaš drugim. Da, duhovnik je tako rekel. —Ali je že kdaj kak mučenik zmrznil, Bog ve?” Nato je pa spet začel :"Gra-; na, Grana! vrni fathrovo petindVajše-tico! Veš, jaz sem si jo samo izposodil! Daj mu jo nazaj!” “Da, dragec,” pravi Grana, hiteča v sobo. “Bom mu jo vrnila, bom. On sam je tu. Mirno leži, dete! O, moj ubogi fantič!” “Willie,” pravim jaz, “ali me poznaš?” Veliki rjavi očesci se odpreta, ali nič me ni poznal. Ravno tedaj vstopi strežnica, da izvrši, kar ji je zdravnik ukazal. Jaz pa grem v bližnjo sobo, se vsedem in odprem brevir, ker me Willie zdaj ne rabi. Ali čutil pa sem natančno, da me bo še potreboval. Mine ura. Jaz pa sem sedel pri oknu in skušal moliti brevir. Ali nemirne misli so mi vedno in vedno uhajale drugam. Končno sem knjigo zaprl ter opazoval rdečo večerno žarijo zimskega solnca. Po okajenih strehah je ležal sneg, in kalna reka tam doli za mostom je bila polna ledenih kep. Livarne in steklarne so puhale v zrak plamen in dim, ali rdeči solnčni zaklon ga je vsega pretvoril v žarečo karmezinasto žarijo. Vse je bilo krvavo pobarvano. Simbol mučeništva, sem si mislil; in tedaj me nadahne misel; Je-li ta dečko mučenik? Hm! Menda že, ker verujem, da je. “Father!” me nalahko pokliče strežnica. Stopim v notranjo sobo. Willie je bil sicer jako slab, ali pri zavesti in smehljajoč se. “Kako sem vesel, father!” jeclja; “zdi se mi, da sem precej bolan a tako-sem vesel, da ste prišli.” Namignem jin., naj odidejo, in Willa izpovem. Potem pa grem ter se kmalu vrnem z Najsvetejšim in s sv, olji. Podelim mu sv. Popotnico ter ga de-nem v sv. olje. Nato leži mirno in pokojno ter z zaprtimi očmi. Duri bližnje sobe so bile odprte, in dolgi karmezinasti solnčni žarki so padali na tla ter se poigravali po vzglavju in belej posteljnej odeji. Razven njegovega .težkega sopenja vladala je skrajna tihota po celem poslopju. Strežnica je stopala okrog po prstih. Iz njenih pogledov sem čital, da je njena postrežba zastonj. “Father,” mi pošepeta Willie, “ali vam je Grana vrnila petindvajsetico?” “Bodi brez skrbi, Willie. Ako je še ni, jo pa še bo. Ti pojdeš kmalu v nebesa; nikar se z ničemur ne ubijaj, ampak misli na našega Izveličarja, katerega boš kmalu gledal od obličja do obličja!” Potem mi pa zopet pride na misel “kvarter”. “Willie, kaj pa si naredil s petindvajsetico, ki sem ti jo bil dal?” Pogleda mi naravnost v obraz. l“Father,” pravi z naporom, “dal sem jo nekomu, ki je bil bolj potreben pe Ijati se s karo, kakor pa jaz; veste, vi ste mi rekli, da vsak more postati mučenik, ako ljubi druge bolj kot samega sebe, in če da svoje življenje, da pomaga drugim. Ono noč sem skoraj zmrznil, tako mfe je zeblo, ko sem šel domov, in ko mi je ledeni veter zaprl sapo ter mi je začela teči kri, prosil sem Boga, da bi me naredil mučeni kom, pa sem se samo onesvestil.” Nekaj se mi je v grlu vzdignilo in me dušilo. Tukaj torej je cela skrivnost o denarju. Fantič je dal nekomu drugemu denar za karo ter hotel iti peš čez zmrzlo reko, pa njegova slaba pljuča so popustila, in sedaj umira radi svoje ljubezni do bližnjega. Da, krvavo-rdeči solnčni zaton je napovedal smrt mučenikovo. Umrl je še tisti večer. Zadnji upo gled njegovih velikih rjavih očij je bil na križ, ki sem ga držal v roki. Imel sem veliko mašo nad njegovimi zemskimi ostanki in pri pogrebu sem govoril o plemenitem činu, ki je po vzročil njegovo smrt. Bilo je mnogo ljudij v cerkvi, ker njegova nenavadna zgodovina je bila znana mnogim, ki-so ga poznali. Predno sem utegnil odložiti obleko, pridrza v zakristijo star mož. “Bog mi odpusti, father,” je jokal; “jaz sem bil tisti, ki je nevede povzro čil smrt temu fantiču. Tisti torek zve čer sem na voglu čakal na karo. Imel sem pri sebi samo en nikel, in zeblo me je ta.ko, da mi je padel v sneg. Pa prišel je mimo oni fantič, in prosil sem ga, naj mi ga poišče. Ustavil.se je in iskal; pa kara.je prišla tako naglo, da ni bilo več mnogo časa. Zato sem ga prosil, naj hiti. Potisnil mi je v roko nek denar in odtekel v nasprotno stran. Jaz sem mislil, da je nikel, dokler nisem prišel v karo, kjer sem se pa straš no začudil, ko sem opazil, da je bila nova petindvajsetica. Od tedaj si fantiča nisem več mogel ^izbiti iz mislij. Tisto noč bi bil pa zmrznil, če bi ne bil prišel na karo, ker je bilo tako neizrečeno mraz, in jaz počasi hodim. Ali pomisliti, da sem tako slučajno prišel k tej pogrebnej maši in zvedel, da je on daroval zame svoje malo življenje. ..!” — in stari mož se je glasno zjokal. “Da,” mu pravim polglasno, globoko ganjen, “on je žrtvoval za vas svoje malo življenje. Mučenik, samo dvanajst let star!” — Amerikanski Slovenec je prvi slovenski list v Ameriki. Stane le $1.00. NASLOVNIK trgovcev, obrtnikov, gostilničarjev in odvetnikov, ki se priporočajo rojakom. JOLIET, ILLINOIS. ADLER J. C. & CO., 112 Exchange St., priporoča rojakom svojo mesnico. BRAY-EVA LEKARNA SE PRI-poroča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta. CHULIK BLAŽ J., 711 N. Chicago st., blizo slov. cerkve. Prodajalna moških in ženskih oblek. DENAR NA POSOJILO. POSO-jujemo denar na zemljišča pod n-godnimi pogoji. Munroe Bros. EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St. Prodajalna pohištva in moških oblek. FINK MATH, 500 Francis St. Stavbenik (contractor). GOLOB JOHN, 608 N. Broadway. Izdelovalec kranjskih harmonik, GRAHEK IN FERKO, 207 St. Mesnica. S. HONET, KROJAČ, 918 NORTH Chicago St., Joliet, 111. šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni. JURIČIČ FRANK, 1001 N. Chicago St. Prodajalec moških oblek in obuval. Agent vseh prekomorskih črt J. P. KING, LESNI TRGOVEC Des Plaines in Clinton Sts. Obs telefona 8. Joliet, 111. KONESTABLO ANTON, 201 Jackson St. Krojač. Izdeluje, popravlja in gladi moške oble. PITTSBURG, PA. NOLLE C.. 5170 Butler'St., ameriški hotel. DINAN C. M., 5151 Butler St. Pro daja vina in likerjev na debelo. HOTEL REINHOLD, 5400 Bntlei St., R. Matuszewski, lastnik. HOTEL DUBLIN. H. A. Dv^un last., 5438 Butler St. Pozor Rojakil Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem b^ete neodvisni v par letih. Pridite k nam, da se pomenimo. M. B. Schuster Young Building. FRANK MEDOSH 9478 EWING ULICE, EN BLOK OD SLOVEN. SO. CHICAGO, ILL. Gostilničar. Izdeluje vsa v notar ska dela, prodaja sif-karte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. Poštena Postrežba vsakemu. Telefon 123, South Chicago. Anton Nemanich & Son, 1002 N. CHICAGO STREET 205-7 Ohio.St. JOLIET, ILL. Prvi slovenski pogrebniški ZAY0D IN KONJUŠNICA Chicago Pitone 2278 N. W. 416 se Slovencem in H rvatom ob vseh svečanostih krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago 4 dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu li po noči se točno ustreza. ■'¥] PRIVATNA AMBULANCA. Stanovanje 1000 N. Chicago £&. N. W. Phone 344, JOLIET CITIZENS BREWING CO. LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna. PETRIČ IN LEGAN, 209 Indians St. Gostilna. STONICH GEORGE. 813 N. Chicago St. Trgovca z grocerijo, premogom in pošiljanje denarja. WOLK VICTOR, 200yi Ruby Str. Krojač moških in ženskih oblek Popravljam, likam in čistim obleke SOUTH CHICAGO. ILL. KOMPARE JOS., 8908 Greenbay Ave. Salun in prodaja šifkart. CHICAGO, ILL. MARTIN NEMANIČ, SALON, 22nd St. and Lincoln, Chicago, 111. N. COLLINS ST., JOLIET, ILL.— IPiite “Ells. Brand” pivo Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklinicah m*?# m i;vr<>*$r^\ fk • v T'ï.f*'» TJ1»?“ ' '";i »v. ; Jakčeva harmonika. Jakec je bil veliki hlapec pri Vrščaju. Služil je že dolgo, dolgo vrsto let. Od svoje mladosti je bil vedno pri enem gospodarju, pri Vrščaju. Skrbel je bolj za svojega gospodarja, nego zase. Bil je priden, delaven, ubogljiv; sploh je bil popolnoma po volji svojemu gospodarju. Po svojem plačilu ni nikdar vprašal. Jesti je imel dosti, obleke tudi; semtertja je prejel kako kronico, da se v nedeljo nekoliko razvedri. Šel je tedaj v gostilno k “Dolenjcu”, kjer je bilo vedno dosti druščine. Fantje in dekleta iz cele fare so se zbirali, peli so in plesali; ni čuda, da se je vzbudila tudi v hlapcu Jakcu želja, naučiti se plesati. Toda kako? Kdo ga naj nauči? In katero dekle bi hotelo iti z njim plesat, ki je hlapec? Gotovo nobeno! OhSsskaj je hlapec? Zakaj ni sin kakega posestnika ali vsaj kočarja? Kako lepo bi živel! Čez teden bi se trudil, v nedeljo bi pa šel v gostilno, pil bi in plesal. In vedel bi, zakaj se trudi. Dobil bi posestvo po očetu in potem bi bil sam svoj gospod. To bi bilo življenje! Nobena se ne bi branila iti plesat z Jakcem, sinom posestnika. In sedaj? Kdo mu je bil oče? Kje mu je mati? So li še živi starši? Ne ve! Že od mladosti je pri Vrščaju. V začetku je bil pastir, potem mali in sedaj veliki hlapec. Toda hlapec je hlapec!' Bodisi pastir, mali ali veliki. Tako je Jakec premišljal in modroval sam pri sebi. Delo mu ni šlo več tako od rok kot prej. Voli so ga vedno jezili; pastir ni nikoli zadosti napasel živine; jed mu ni bila všeč; misli so mu letale le k plesu. “Jakob, ali si bolan?” “Kaj pravite?” “Če si bolan?” “Ne, zdrav sem, zdrav!” “Zakaj si pa tako zamišljen?” I “Eh, tako.” Jezil se je Jakob, zakaj ga gospodar moti v njegovih mislih. Gospodar pa je premišljal, kaj je Jakcu, da več s tako vnemo ne opravlja svojega dela. Zakaj je vedno zamišljen? Minil je teden, toda Jakcu ni prišlo nič pametnega v glavo. Prišla je nedelja. Jakec se je oblekel v praž-njo obleko ter stopil pred gospodarja. “Bi mi dali tri krone?” Še nikoli ni prosil za denar. , “Tri krone?” "Da.” In dobil ji.. Minila je popoldanska služba božja. Ljudje so se razhajali po svojih domovih. Možki so se sešli na vasi pri pipi tobaka. Otroci so se igrali in podili po vasi. Odrasli mladi svet pa jo je zavil k “Dolenjcu”. Danes je bilo posebno veselo. Iz sosednje fare je prišel Selcev Janko in prinesel s seboj harmoniko. Zdaj so šele plesali. Janko jim je pa godel. Iz vseh strani so mu hitele dvajsetice v klobuk. On pa jih je grabil s svojo grabežljivo roko, zraven pa vlival vase ponujane kozarce vina. Zdaj pa zdaj se je tudi Janko vzdignil in šel plesat. Bil je najboljši plesalec v deveterih sosednjih farah. Vse je strmelo, kadar se je zavrtil s svojo plesalko. Po sebno pa Jakec; kar zijal je in čudil se Jankotu in njegovi harmoniki. Harmonika, harmonika, ta mu je rojila po glavi. Na harmoniko igra in še plesati ne zna! Iz naše fare ni! Ali se-ne bi tudi tukaj prilegel godec, kateri bi godel vsako nedeljo. Kaj ko bi si on kupil harmoniko? Ob nedeljah bi pil, godel in denar služil. Hm, ne bilo bi napačno! In kako ljubeznjivo se vedejo dekleta do Jankota. Ej, njemu se bi tudi tako godilo! No, ne bilo bi napačno! Sedel je v gostilni dolgo v noč, zamišljen v harmoniko. Delal je naklepe, kako bo sedel za mizo s harmoniko. In igral bode, da ga bode vse občudovalo. Pogledal je ha uro. Že je minila dvanajsta ura. O, toliko časa je bil tukaj! Seveda, mislil je na harmoniko. In kako. prijetno je misliti na lepe čase, ki jih bo preživel z njo, s harmoniko. * * * Čudil se je drugi dan Vrščaj, ko Jajčec ni vstal ob navadni uri. Solnce je stalo-že visoko na nebu, ko je zlezel z hleva. “A-a”. Čudno se mu je zdelo, da je zaspal. Še nikoli se mu ni kaj takega pripetilo. Toda sanjal je o harmoniki! In sanje na njo so tako lepe! Čez dan mu ni šlo nič po volji. Vsaka stvar mu je šla narobe. Mislil je le na harmoniko. Med delom je postal in mislil na harmoniko. Pri kosilu mu je na poti v usta žlica zastala. Na misel mu je prišla harmonika. Ko je popoldne pihal veter, je poslušal, dozdevalo se mu je, da čuje hreščeče glasove harmonike. “}akob, ali si bolan?” “Ka-aj?” “Bolan?” “Ne, nisem!”. “Kaj pa ti je?” “Nič.” “Zamišljen si.” “Da-a.” ' Zopet je čul dozdevne glasove harmonike .. . Zvečer pa je stopil pred gospodarja: “Koliko imam prisluženega pri vas?” “Kaj?” “Koliko mojega denarja imate?” “Nič!” “Ka-aj? Nič! Mar zastonj delam?” “Saj ješ, saj te oblačim in odgojil sem te. Mar zastonj?” “Eh, saj nočem nič hudega. Prosil bi, če bi mi kupili, če bi mi dali za harmoniko.” “Za kaj? Kaj ti v glavo ne pade! Harmoniko, ha, ha!” “Da, harmoniko bi rad imel.” “Pa je ne boš!” “Bom še bolj delal, samo harmoniko.” “Ne!” “Grem pa iz službe.” “Pa mu daj!” se oglasi Vrščajka. “Le dajte mu,” pravi hči. “Ne.” Jakec je odšel. Druzega dne pa mu naznani Vrščajka, da bo v kratkem imel harmoniko. Hoj, zdaj, zdaj! Kar zavrisnil bi od veselja, harmoniko bo imel. Hej hej, to ti bo veselje sedaj. Zopet je bil vesel. Delal je za dva, mislil za pet. Cele noči je presanjal o harmoniki; cele dneve premišljal o harmoniki. * * * Črez dva tedna je prejel od Vrščaja harmoniko. Zdaj je bilo njegovo veselje popolno. Kaj si naj želi? Po čemer je toliko hrepenel, to ima. Zgrabil je harmoniko z obema rokama in jo raztegnil. Hoj, tako lepe, tako ugodne glasove je dala od sebe njegova harmonika. “Godel bom, plesal bom in pil in denar pobiral,” modroval je Jakec, “dekleta me ne bodo več po strani gledala. Ej, lepo, lepo se bo živelo.” Čakal je le še, kdaj ga oštir gostilne pri “Dolenjcu” povabi, da naj pride v nedeljo k njemu gost. Pa ga ni bilo in ga ni bilo. Šel se je torej Jakec sam ponudit; “Ali bi smel priti v nedeljo gost?” “Saj ne znaš!” “Pa znam!” “Kdaj si se neki naučil?” “Znam, pa znam!” “No, če znaš, pa pridi!” In res je prišel. Ko se je v nedeljo gostilna pri “Dolenjcu” do malega napolnila, stopi v njo s harmoniko na rami, spremljan od vaške mladine, naš Jakec. Hrupno so ga pozdravili. Od vseh strani so mu ponujali piti. On je res vlival vase kozarec za kozarcem; zraven pa ošabno gledal po sobi “Jaz bom odslej godel! Vsako nedeljo! Ne pa Janko.” “Da, da, ti!” “Mislim, da.” “Zagodi nam torej eno!” “He. Zastonj? Harmonika dosti stane. Plačaj, in godel bom.” Kmalu je imel pred seboj kupček denarja. Zadovoljen ga je spravil. “Zagodi no!” Svečano je prijel harmoniko, jo pregledal, se še enkrat popravil na svojem sedežu, potem jo je pa raztegnil in zopet skup stisnil. Po dva tona je dala vselej od sebe. Zopet jo je raztegnil in vkup stisnil. Zopet samo dva. Plesalci so se začudeno spogledovali. Ravno so mislili plesati, no, Jakec pa noče gosti. “No, Jakec.” Jakcu pa je prihajalo vroče. Sedaj se je šele spomnil, da ne zna ubrano igrati. Na misel mu je prišlo, kako lepo in ubrano zna Janko igrati. Kar noge privzdiguje njegova godba. Njemu pa noče in noče lepo igrati. Bolj jo stiska in razteguje, bolj nedolžne Orlovo gnezdo. Spisal Bjoernstjerne Bjoernson. I ! Vino bom pa jaz plačal in obdržal zato — njegovo harmoniko.” Jakec jo je tiho odkuril domov in nikdar mu ni več prišla na misel harmonika, za katero mu je ponujal Selcev Janko okroglih pet kron. Toda Jakec ni hotel nič slišati o denarju za to nesrečno harmoniko... “Jernačev vrt” se imenuje mala vasica, samostojno ležeča sredi mogočnih skalnatih sten. Zemlja, na kateri leži, je ravna in plodovita; skozi njo teče široka reka, lijoča z visokih pogorij. Reka se izteka v daleč vidno vodovje blizu vasi. glasove daje od sebe. "Jakec, igraj!” Bil je kot na žerjavici. “Le daj, igraj no!” “Nas hočeš za ndrca imeti?” “Eh, če-------če noče.” “Igraj no.” “Eh, če — če noče, je potrta. Jaz ne morem pomagati.” “Pa hoče, samo ti nočeš.” “Ne znaš, ne znaš!” Rudečica je polila ubogega Jakca. Oj, koliko veselja si je obetal s svojo harmoniko? In že je bil na vrhuncu slave, tu pa naenkrat! Še mislil ni na to, da bi se bilo treba prej učiti. Fantje so se začeli norčevati iz ubogega Jakca. Dekleta so se mu smejala. On pa je stal rdeč kot kuhan rak s svojo harmoniko pred njimi. “Kaj hočeš igrati, ko ne znaš.” “Veš Jakob, za goske ni seno.” “Prilega se ti pa res harmonika kot kravi sedlo.” Glasno so se mu smejali. Jakec bi bil rajši za deveto goro nego tukaj. Tiho je sedel na svojem sedežu. Nazadnje se pa ohrabri: “Če pa noče, je res potrta!” “A tako, zakaj pa prideš s potrto igrat?” “Nisem vedel.” Jakec je mislil, da se je izlizal iz zadrege. Toda ta usodni trenotek vstopi v sobo — Selcev Janko s harmoniko na rami. “He, godca imate! No, le zagodi nam eno! Tu imaš kronico! Zagodi!” “Ne zna.” “Ni res, potrta je.” “Daj sefti, bomo videli, če ji res kaj manjka.” Hip pozneje se je vrtelo vse po sobi. Jakčeva harmonika je spravila vse na noge. Jakec sam ni verjel, da zna njegova harmonika tako lepo igrati. “Vidiš, da ji ni nič.” “Saj res, ne znaš ne, Jakec.” “Denar nazaj! Denar si vzel, toda igral nisi.” “Vino plačaj, ki si ga popil zastonj.” “Denar meni, ki bom sedaj godel. K temu vodovju je na lahni čajki priveslal mož, ki je prvi v tej dolini začel obdelovati črno, mastno prst; ime mu je bilo Jernač, in sedanji prebivalci vasi so njegovi potomci. Nekateri pripovedujejo, da je bil Jernač morilec in je pribežal v to zapuščeno pokrajino iz strahu pred kaznijo. Zato imajo vsi prebivalci “Jernačevega vrta” tako črn pogled in mračno čelo. Drugi pa zopet trdijo, da so visoke skale krive črnih pogledov in mračnih čel, ker ne puste tudi v poletnem času solnčnih žarkov, da bi prisijali v vas. Nad vasjo visi orlovo gnezdo. Visoko gori v skalovju je pripeto na o-strem obronku; vsi lahko vidijo, kdaj prične orlica leči, pa nihče ne more priti do gnezda. Orel s širokimi kra-ljuti plava vsak dan nad vasjo, spusti se zdaj na belo jagnje, zdaj na nežnega kozliča, enkrat je zgrabil s trdimi kremplji celo neko majhno dete in ga odnesel k orlici. Ljudje niso nikdar varni, kadar ima orel svoje gnezdo na skalnem obronku. Pravljica se širi iz davnih časov med njimi, da sta nekdaj živela dva brata, ki sta priplezala do gnezda in je raztrgala; toda v današnjih dneh ni nikogar, ki bi imel moč in spretnost priti do gnezda. Kjerkoli se srečata dva človeka v vasi, govorita o orlovem gnezdu in zreta navzgor. Dobro pomnijo, kdaj sta stara dva v novem letu priletela, kam sta se spustila in koliko napravila škode, in pomnijo tudi, kdo je zadnji poskusil doseči gnezdo. Mladina v vasi se vsa otroška leta uri v plezanju po skalah in drevju, da bi enkrat priplezala do visokega gnezda in ga raztrgala, kakor onadva brata. V času, o katerem se tukaj govori, je bil najkrepkejši mladenič v vasi Lejf. Rojen ni bil v “Jernačevem vrtu”. Zvite lase je imel in majhne, ble steče oči. Že v mladih letih se je opo našal, da spleza do orlovega gnezda; pa stari ljudje so ga svarili, naj ne govori preglasno. To je podžigalo njegov pogum. Še predno je dosegel moško starost, je sklenil splezati'na skalni obronek. Jasno nedeljsko popoldne je bilo, v zgodnjem poletju; mladiči so se gotovo že izlegli. Pod skalnato steno se je zbrala mnogobrojna množica radovednih vaščanov. Starci so odbijali junaku, mladina pa je vzpodbujala njegovo drznost. Lejf je slušal le svoje lastno hrepenenje. Počakal je, da je orlica zapustila gnezdo, nato je skočil v loku in se obesil za drevo več komolcev od zemlje. Drevo je raslo iz neke razpo-kline, in ob tej razpoklini je plezal mladenič navzgor. Majhni kamenčki so se mu prožili pod nogami, pesek in prst je kotalila navzdol, sicer pa je vladala grobna tišina; le reka v ozadju je valovila in šumela proti svojemu iztoku neprestano. Čimdalje strmejša in ostrejša je postajala skalna stena; dolgo je mladenič visel na eni sami roki, z nogo je iskal opore in ni mogel pogledati navzdol. Ljudje, posebno ženske, so se obrnile proč od groze, rekoč: tega bi mladenič ne storil, ko bi še živela oče in mati. Vendar se mu je po dolgem času posrečilo, da je stopil na trdo mesto. Zopet je hotel navzgor, tipal z rokami in nogami ob robovih, zdrsnil nazdol, pa se zopet trdno oprijel. Spodaj stoječi so komaj dihajoč stali okameneli. Naenkrat se dvigne med njimi mlada deklica, ki je prej sama ždela na kamenu ob strani. Roke dvigne kvišku in zakliče: “Lejf, Lejf, zakaj si to storil?” Vse ljudstvo se ozre vanjo; oče stoji ob njeni strani, a ona ga ne pozna. “Splezaj zopet doli, Lejf,” mu kliče; “poslušaj me, saj tam gori nimaš dobiti ničesar!” — Videli so, da je mladenič premišljal za hip; trajalo je en, dva trenotka, pa je zopet lezel višje in višje. Roka in noga sta bili zopet na trdnem, zato je šlo precej časa po sreči; toda kmalu se je utrudil in videli so ga počivati vedno bolj pogosto. Visoko gori se je sprožil majhen kamenček, in vsi spodaj stoječi so mu sledili z očmi, dokler ni pal na tla. Nekateri niso več mogli vztrajati ob pretresljivem pogledu in s strahom odšli. Deklica sama je stala pokonci na kamenju, vila si roke in zrla navzgor. Lejf je tipal z roko pred seboj, potem, ona je videla natančno, je roka naenkrat popustila; zagrabil je urno z drugo roko, pa tudi ta je popustila. “Lejf!” je zakričala deklica, da je zvenelo glasno daleč čez skalno steno, in vsi drugi so klicali za njo. “On drsi! so vpili in dvigali roke proti njemu možje in žene. On je res drsal navzdol; za seboj je prožil pesek, ka menje, suho prst; drsal je, drsal vedno naprej, vedno hitreje; ljudje so se obrnili proč in potem so slišali za-seboj ob skalni steni pokanje in ropot in kmalu na to je nekaj težkega kakor velik kos mokre zemlje palo na tla. Ko so set ljudje nekoliko zavedli in pogledali na lice mesta, je ležal tam ves razdrobljen, v krvi... Deklica je ležala na kamenu, oče jo je odnesel proč. Mladina, ki je prej Lejfa najbolj podžigala k drznemu činu, se ni upala zdaj niti ganiti z roko in mu pomagati; nihče ga ni mogel pogledati od groze. Stari ljudje so stopili okrog njega. Najstarejši med njimi je rekel: “To Je bilo neumno, — pa,” je pristavil in pogledal navzgor, “vendar je dobro in prav, da kaka reč visi tako visoko, da je ne morejo vsi ljudje doseči.” Počitnice. Čas prihaja, ko bodo vsi, katerim je mogoče, zapustili mesto, da prebijejo del svojih počitnic na kmetih; pa tudi ljudje po deželi nestrpno pričakujejo krasnega, poživljajočega poletja. Eno stvar je pa treba pomniti, da telo poleti ne more prebavljati toliko težke hrane kakor pozimi in da pitje ledeno-mrzlih pijač pogublja prebavila. Imej vedno pri roki Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino in uživaj ga brž-ko zapaziš najmanjšo nerednost. To zdravilo daje moč vsakemu organu pre bavnega ustroja in ga vzpodbuja k naravnemu delovanju. Zatorej je koristno pri vseh boleznih želodca, črev in krvi. V lekarnah. Jos. Triner, 616-622 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Na smrtni postelji. Seljak Robin v Loiru (Loaru) je ležal pred dnevi na smrtni postelji. Ljudje so pričakovali vsak čas, da izdahne dušo. Naenkrat vzdigne oči in sredi tišine prizna, da je umoril v vasi 4 ljudi, za katere se ni nikdar vedelo, kam so izginili. To priznanje je na prisotne strašno učinkovalo. Nato je umrl. DENARJE V STARO DOMOVINO pošiljamo: za $ 10.35 .............. 50 kron, za 20.55 .............. 100 kron, za 41.10 .............. 200 kron, za 102.75 .............. 500 kron, za 205.00 ..............1000 kron, za 1020.00 ............. 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. dc 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Oder ali pa New York Lank Draft FRANK SAKSER CO„ 82 Cortland Street New York. 6104 St Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. Hode bolečine v prsih. Posledica prehlajenja sc ne more spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne z Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpclIerjem Dr. Goldstein, 134 Rivington St. V New Yorku izjavlja: Dr. Richterjev Sidro Pain Expeller sem iznašel, kot najboljše sredstvo v vseh slučajih, v katerih je treDa po-močka zlasti pa za influenco, pre-hlajenje itd. Naša znamka Sidro je na vsaki steklenici. $ ^mvAv.w.w.wÂvA'JWWAvmw.v.w/.'.w.mvA'.vmmvAWi Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem._ V vseh lekarnah, 25 in 50 centov. Ad. RICHTER cSk Co. 215 Pearl St, New York. Naj več ji dobiček se naredi, ako kupite delnice dobrih bakrenih rudnikov. Pred nekaj leti ao at delnice od Shattuck prodajale po 25 centov ter so sčasoma poskočile na SS dolarjev. Le pred 8 leti se so prodajale delnice od Calumet Arizona po tl centov, krasneje je njih vrednost tako narasfla, da so se prodajale po 210 dolarjev na trgu. Taka prilika se vam sedaj ponuja od THE GRAND ARIZONA COPPER CO. Ta družba lastuje 620 akrov zemlje, k: je bogata na zlatu, srebru in bakr% le 9 milj od Douglas, Arizona, kjer se nahajajo ogromne topilnice Copper Queen in Calumet-Arizona družb. To posestvo se nahaja blizo Shattuck in Calumet-Arizona družb ter je istako bogata, a veliko večje in v boljšem stani kakor katero istih. Posestvo je sedaj plačano in družba rabi le nekoliko denarja, da začne poslovati Stroji za izvoz so že postavljeni in rov je £e v src* najboljše zlate, srebrne in bakrene rude. Gosp. B. V. Brajevič, znan trgove« v Bisbee, Arizona je direktor te družbe in skoro vsi tamošnji rojaki ao delničarji te družbe, Zakaj pustite vaš denar v banki le po 3—4 obresti, ko lahko naredite 1,000 in 10,000 odstot, ako kupite delnice od The Grand Arizona Cop» per Co.? To zemljišče se bo v kratkem uredilo, da bo nosilo velikanski dobi ček. Ali hočete, da vam bo enoletni dohodek zadostoval za celo življenje? Tu je prilika. Ne spreglejte! The Grand Arizona Copper Co. prodaja svoj« delnice le po 50c. Ta denar se bo rabil za plačevanje rudarjev, ki služijo po $3.50 do $4.00 na dan, ter da se nakupi več strojev. Manj kot 50 delnic M ne proda nikomur. Najmanj ena petina odločenega denarja se mora poslati z naročilom. Ostanek se plača v štirih mesečnih obrokih. Ne čakajte, da bo cena višja, naročite sedaj) Pošiljatve se naj naročajo na O. E. Petterson & Co. FISKALNI ZASTOPNIKI, 213-14 First National Bank Building, DULUTH, MINNESOTA. Kje je najbolj varno palo žen denar? Hranilnih clog j«: 35 milijonov kron. Rezervne», zaklada je: Nad milijon kron. Mestna hranilnica ljubljnaska' je največji in najmočnejii denarni zavod te po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje Hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega ie mesto Ljubljana a vsem »vojim premoženjem in s vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodiiča nalagajo denar malo-letnita otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilzmo varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za val denar. Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah. Naš zaupnik v Združenih državah CD A NI/ C A I/ Q C D je že več let naš rojak TITA 11IV OAIVOOl 82 COURTLAND STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE« N. E. CLEVELAND, O. J. J. KUKAR, WAUKEGAN, ILL. Cor. Lake & Utica Sts. Phone 182. ZASTOPNIK ¡vseh parobrodtiih družb, i j Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem J dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom. j Zastopnik za Besley Br’g. Co. Razva žam pivo na dom. Postrežba J $ točna. Kranjska hranilnica v Ljubljani. KNAFLOVE ULICE ŠT 9. USTANOVLJENA LETA 1820. * l sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama. Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1907. nad 68 milijonov kron. Rezervni skladi znašajo 9,337,077 kron. Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa 82,000,000 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi: Zemljeknjižno zavarovane terjatve ....37,814,374 K Posojila občinam in korporacijam .. 2,048,214 K Menice ........ 676,000 K Vrednostni papirji.30,028,626 K Vrednost hiš v Ljubljani, Trstu in na Dunaju ter graščin .... 2,925,746 K Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom — je omenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron. '^VA-.VV.V.VAV/iV.V.V.V W.WASVAVAV.V.VW.VAVV.V22.V.VAV,\VW.WV.W!i XAKM tudí // STOTINAM #SE DNEVNO POVRNE Á STALNO k ZDRAVJE. § York Cii'' Priredil J. L. Z. Obiskovalec: “Slišim, da ste v tem uradu vi odgovorna oseba.” Miha Smola: “Jaz ne. Jaz sem le tisti, ki je vedno vsega kriv.” Nočni vlomilec: “Mi je žal, gospica, ali jaz hočem vaš denar.” Zastarela devica (razjarjena).: “Ti si ravno tak, kakor vsi dedci; hočeš samo moj denar.” Kotar: “Kaj pa tvoj sin dela v mestu?” Senožetar: “Za dohtarja štedira.” Kotar: “Tako! Ali je dohtar prelen, da bi sam štediral?” Pepe: “Doktor, dajte mi kaj za mojo glavo!” Dr. Biček: “Ljubi moj prijatelj, jaz bi je še zastonj ne hotel vzeti.” Neka učiteljica je v šoli pripovedovala svojim malim učencem, da je bil veliki angleški pesnik Milton slep. Drugi dan jih vpraša, če se še kateri izmed njih spominja, kaj je bila Miltonova največja nesreča. “Da, gospodična”, odgovori mal dečko, “bil je pesnik.” “Kakšne so pa kolekte v vaši cerkvi, prijatelj? Velike?” “Well, dozdaj nam še nikdar ni bilo treba prenehati sredi kolekte ter iti in izprazniti pobiralnika.” ‘ “Ali je tvoje pesmi bralo mnogo lju-dij ?” “Gotovo — kakih dvajset založnikov, da jih jaz vem.” Stara gospa (precej gluha): “Ali ste kaj v sorodu z gospodom Jagodicem?” Jagodic: “Jaz sem gospod Jagodic.” Stara gospa: “O, zato ste mu tako zelo podobni.” “Rad bi kje dobil kako vzgojiteljico za moje otroke.” “Kako pa Vam je bila zadnja kaj všeč, ki smo Vam jo poslali; ali Vam je ušla?” “Ne, vzela me je.” Ravno, ko se človeku posreči nakopičiti si toliko denarja, kakor si ga želi, pa se sproži ura-budiljka in ga zdrami. V NAJEM LEPA HIŠA NA HRIBU s 6 sobami. Cena $8.00 na mesec. Vprašaj pri “Amer. Slovencu”, ufn HP V’ iTSKO DRUŠTVO ZRINSKI i rankopan št. 18, H. Z. v 111., v Joliet, III Odbor za leto 1908: Predsednik: Fil. Hibler, 1014 N. Chicago St.; podpredsednik: Pavel Pavletič, 1003 N. Scott St.; Računovodja: Ant. Kirinčich, 1212 N. Chicago St.; tajnik: Mih. Podobnik, 920 N. Chicago St.; blagajnik: Josip Tušek, 205 Ruby St.; bolniška načelnika: za vzhodno stran mesta: Tom. Stefančič, 1014 N. Chicago St.; za zapadno stran mesta: Ant. Malnarič, 1316 N. Hickory St. Seja prvo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani. KJE JE JACOB JERMAN, DOMA iz Petrove Vasi pri Črnomlju, Kranj sko. Pred enim letom je bival v Ely, Minn, potem je odšel v Montano kjer je bil uslužben na železnici kot pomočnik v kuhinji. Za njegov naslov želi zvedeti njegov brat: Jos. Jerman, Ely, Minn, box 1030. 4t NAPRODAJ DVE HIŠI NA HRI-bu. Jako poceni, ker se je lastnik preselil in jih želi prodati. Kdor želi kupiti eno teh hiš, naj vpraša pri Amer. Slovencu. ufn. NAPRODAJ HIŠA Z 8 SOBAMI. Vode mehka in trda pri roki, gas in odtečni žleb, tudi velika lota, Vprašaj na 513 Stone St., Joliet, 111. NAPRODAJ VELIKA LOTA NA North Summit Streetu. Najlepša lega med hišami. Blizu poulične železnice. Več pove Jos. Sitar, 805 N. Chicago st., Joliet, 111. DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO. NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI 910 N. Chicago Stree JOLIET, ILL. B. BERKOWITZ POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne tet izdelujemo vsa v ta »trohi «padajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo. Velika velikonočna razprodaja zlatnine. Pri na dobite primerna darila po nizki ceni. E. PORTER Brewing Co. EAGLE BREWERY izdelovalci ULEŽANE PITI PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER BEER. “Kar notri pridi, Sambo,” vpije farmar. “Nič žalega ti ne stori. Saj veš, da lajajoč pes nikdar ne vgrizne.” “Gotovo, bos, to vem,” odgovori previdni zamorec, “ali ne vem, kako hitro bo nehal lajati.” “Gospod sodnik, vi bi me ne obsodili, če bi vam mogel dokazati, da me je ta človek zmerjal z lažnikom, preden sem ga udaril?” “Ne, če bi mi tudi mogli dokazati, da je ta priimek, ki vam ga je dajal, napačen.” Vsled te zamotanosti prosi obtoženec, da se zaslišanje za enkrat odloži. “Kje je pa vaš pes? Že dolgo časa ga nisem več videl.” “Vidite, kako prehlajenje imam.” “Da, ali kaj pa je to —” “Well, mnogo ljudij mi je nasvetovalo vsakovrstne stvari, da se prehlada iznebim,'jaz sem bil pa dovolj pameten in sem jih najprej na njem poskusil.” “Glej, tu je nekdo, ki je imel prehlad v glavi, izvršil samomor.” ) “Ubožec! Kateri tepec mu je pa to zdravilo nasvetoval?” Mati: “Tomažek, papigo učiš kleti?” Tomažek: “Ne mati; pravim ji -le, kaj ne sme reči.” Ona: “Žene imajo pa le čistejše mišljenje, kakor pa možje.” On: “Naravno. Pa treba tudi po misliti, koliko bolj pogosto ga one iz preminjajo.” “Kako pa je Smithu njegova nova služba všeč?” \ “Prav dobro; je že začel misliti, da bi njegov gospodar ne mogel obstajati brez njega.” Mali nečak: “Tetka, ali je bil vaš mož Indijanec?” Teta: “Zakaj pa tako bedaste reči izprašuješ, Tonček?” Mali nečak: “Ker sem na vaši o mari videl par skalpov.” "Da gospa,” pravi razcapani pote puh, “jaz sem že jako mnogo dobrih del pomagal izvršiti.” “Vi!” zavzame se gospa. “Nemogoče! V kakem oziru?” “Ker sem veselo jemal, karkoli mi je bilo ponujeno, gospa.” “Rjavec me je danes zjutraj prosil, naj pozabim svoje križe.” “Zakaj pa?” “Ker je hotel, da bi jaz poslušal njegove.” “Imaš res na vse zgodaj smolo,” Peter sočutno pravi prijatelju, ki je bil samo za eno minuto prepozen, pa bi bil vlak ujel. “Nisi dovolj hitro tekel.” “O, tekel sem dovolj hitro,” pravi Pavel, “ali žal, da nisem dovolj zgodaj začel.” Tel. Chi. 2932.N. W. 5. Stan. tel. Chi. 3541. M. PHILBIN KONTRAKTOR. in zidar hiš iz cementovih blokov. Narejam tudi hodnike (sidewalks) iz cementa.. Dela jamčim, da bo dobro in trpežno Krijem tudi strehe. M. PHILBIN, 515 Cass St. 314 Campbell St. JOLIET, ILL. Cenjenim rojakom na znanje! V. J. Kubelka izdal je novo, za Slovence v Ameriki prepotrebno Slovensko Angl. slovnico, Slovensko Angl. tolmač in Angl. Slov. slovar v tako popolni meri, kakoršne do sedaj Slovenci še nismo imeli. Knjiga v platno vezana stanesamo $1.00. Svota se lahko pošlje v poštnih znamkah na V. J. KUBELKA & CO. 9 Albany St., New York, N. Y. NAJNOVEJŠA slo vensko-an gleska SLOVNICA TOLMAČ IN SLOVAR PO $1.00. PIŠITE PO NJO DANES. AMER. SLOVENEC. Tom. Stefancich N. W. Phone 577. 1014 N. Chicago Street Joliet, 111, Gostilničar Kadar se želite okrepčati, dojdite k meni, da vam postrežem s finimi pijačami. DOBRODOŠLI ! Chi. Pbone 521 N. W. Phone & MAURICE F. LENNON Advokat—Pravdnik SODRTJG E. MEERS Soba 318-321 Barber Bldg. JOLIET, ILL. Ko imate kaj s sodnijo opraviti, o-glasite se pri meni. Pravica — je moje geslo. & St Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. NOTAR Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko sli oko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleško. WWYAVMVJWVWWWWÂ ROJAKOM priporočam svojo Gostilno, kjer se toči vedno sveže pivo, žg&ajr ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke. Ant. Slstoff, N. W. Phone 609. 1137 N. Hickory St, Joliet Ana Vogrin Izkušena babica 205 Ruby St., N. W. 1727, Joliet, 111. Angleščina brez učitelja, po navodilu: Slovensto-aiiglešlče slovnice, Slovenslco-anfilešliega tolmača in Anglešio-anglešliega slovarja. Vse tri knjige v eni stane le $1.00 in je dobiš pri V. J. KUBELKA & CO., 9 Albany St. New York, N. Y, Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les. Če boi kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami... Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa« Za stavbo hiš in poslopij mehki ia in trdi les, late, cederne stebre, desk» in šinglne vsake vrste. Nas prostor je na Desplaines alld blizu novega kanala.. Predno kupiš LUMBER, oglasi s« pri nas in oglej si našo zalogo 1 Mit« bomo zadovoljili in ti prihrinili deasr W. J. LYONS, Naš Office in Lumber Yard na vogl* DES PLAINES IN CLINTON STI, Rojaki! Pijte “Elk BrancT pivo dobite je pri Mike Kočevar, cor. Ohio & State Sts. N. W. Phone 809. Joliet, Illinois. POZOR, ROJAKINJE! Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovol V mesnici J. & A. Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preka jene klobase in najokusnejše mesa Vse po najnižji ceni. Pridite toraj ia poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba )• naše geslo. Ne pozabite toraj obiskati nas v naiej novi mesnici na voga- Broadway and Granite Streets. Chic. Phone 4531- N. W. Phone 1113 Očistite jetra Flexer’s Pink Liver Fills čistijo jetra zdravijo nered in za» basšnost. Urejujejo prebavne organe. Cena po pošti ali v naši lekarni člfatliipa FLEXER & REICHMANE LEKARNARJA. Cor. Bluff and Exchange Streets, JOLIET. ILL. POZOR, ROJAKI! urejeno Moderno gostilno National Buffet v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domač« vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog, ANTON T. TERDICH, 203 Ruby St. N. W. Phone 825. Joliet, 111 Joliet Nati Ant. Kirinčič Cor. Columbi* in Chicago Sts ILL Točim izvrstno pivo, katero izd« luje slavnoznana Joliet Citizens Br« wery. Rojakom se toplo priporočan Na voglu Chicago in Clinton ulic. RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA. T. A. MASON, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik ROBT. T. KELLY, blagajnik. Kot nova izgleda obleka ko smo {S im očistili in pogladili, neglede ako J« iz debelega ali tankega blaga. Ženske bodo jako vesele, ako se seznanijo z našim delom. Prenovine obleke, boljše in hitreje kot se doma naredi za Kar zahtevamo le malo plačilo. Poskusite nase delo! JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straks ft Co. 620-622 Cass St JOLIET, ILL Chi. Tel. 489. N. W. Tel. 4tt MATH. H. NEMANICH, 1005 N. Chicago Street Joliet, DL dobroznan SLOVENSKI POGREBNIK V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi moja žena v pomoč. Chic. Telefon št. 741. N. C. W. BROWN, predsednik. R. PILCHER, podpredsednik, W. G. WILCOX; casir. Citizens’ National Baali Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, I1L TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banke v stari domovini. OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka ▼ Jolietn. STENSKI PAPIR za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni. Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in firnežev. Izvršujejo se vsa bar-varska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. Alexander Haras,*? Chicago telei. 2704 MJ te lei. N 82 7 JOHN GRAHEK GOSTILNIČAR. Točim vedno sveže pivo, fino kali-, fornijsko vino, dobro žganje in trži* najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog. TELEFON 7612. roía N. Broadway.JOLIET. ILT John Stefanie na voglu Scott in Ohio cest Joliet, UL Slovenska gostilna Kjer se toči vedno sveže pivo, is. vrstna vina in žganja ter prodajo pri. jetno dišeče smodke. Northwestern Pbone 348. JOLIET. TROST &KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SM0DK Posebnost so naše “The U. S.” lOc. in “Meerschaum” Jc. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 1(18 Jefferson Street Joliet O. Ustanovljena Of Joliet Illinois. Kapital in preostanek $300,000.00. Prejema raznovrstne denarne ulog« ter pošilja denar na vse dele sveta. J. A. HENRY, predsednik. r- IT T VSAKDANJI VELIKANSKI USPEHI V ZDRAVLJENJU Collins New York Medical Instituta kateri se dosežejo v takih slučajih v katerih v VSI DRUGI ZAVODI IN ZDRAVNIKI NISO MOGLI NIČ POMAGATI, so vzbudili velikansko presenečenje pri vsej medicinski znanosti in vse to se ima pripisati edino le NAJPOPOLNEJŠI ZMOŽNOSTI ZDRAVNIKOV, NAJČISTEJŠIM IN SVEŽIM ZDRAVILOM TER NAJPOPOLNEJŠI OSKRBI. Popolnoma nič ne stori na kom bolujete, ali na reumatizmu, nalezljivi bolezni, zastrupljenju krvi, mazuljih po koži, na ušesih, grlu, prsih, jetrah, ledicah ali na želodcu, zlati žili (hemoroide), srčni bolezni, zaprtju, astmi, eji-.-M bolezni moški ali ženski, na maternici, slabokrvnosti, bolečinami v križu ali bodisi na kateri koli drugi bolezni, pišite takoj v slovenskem jeziku, ali pridite osebno in zagotavlja se Vam sigurna pomoč. Ne izgubite toraj upanja le, ker Vam zdravila druzih zdravnikov niso pomagala. Ravno Vaša bolezen je ista, katero naši izvrstni zdravniki radi in z veseljem zdravijo, IN VSI DRUGI SDRAV-NIKI JE NE MOREJO OZDRAVITI. Pošljite za 15 centov poštnih znamk za slavno zdravniško knjigo “ČLOVEK, NJEGOVO ŽIVLJENJE IN ZDRAVJE” pisano od Dr. E. C. Collinsa v slovenskem jeziku, katera obdrži navodila, kako zamorete ohraniti trdno zdravje in kako izgubljeno nazaj zadobiti. Dr. J. J. McGlade — Dr. J. F. Coyle zdravniška ravnatelja. Uradne ure: Od 10-1 od. 2 do 5. Ob nedeljah in praznikih od 10 do 1. V torek in petek od 7 do 8 zvečer J