GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE
AGIS - PTUJ
V
MSS/*ot/^A
9. KONGRES ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE
Razvoj družbenopolitičnega sistema
Naše prihodnosti si ne moremo predstavljati brez nenehne krepitve odločujočega položaja samoupravljalcev v našem sistemu socialističnega samoupravljanja. Samo praktično širjenje demokracije v tem sistemu lahko zagotovi popolno obvladovanje vsega družbenega življenja. Vloga komunistov pri tem pa je nepogrešljiva, kajti od njihove revolucionarne zagnanosti je v največji meri odvisno, kakšne možnosti bodo imeli delovni ljudje in občani, da bodo lahko v resnici uveljavljali svoje
institucijah sistema socialistč-
ustavne pravice in obveznosti v nega samoupravljanja.
Resolucija 9. kongresa Zveze komunistov Slovenije je v delu, ki govori o nalogah komunistov pri nadaljnjem razvoju sistema socialističnega samoupravljanja, nedvoumna in jasna. Nikakršnih odstopanj ne smemo dovoliti od začrtane poti delegatskega sistema.
Kljub težavam, s katerimi se srečujemo vsak dan in jih kritično obravnavamo, pa ugotavljamo, da je naš sistem socialistične demokracije dosedaj že pokazal dobre rezultate. France Popit je v referatu poudaril, da so ti rezultati očitni, pomembni in. spodbudni .Sistem, ki je postal izraz strateške opredelitve delavskega razreda in dela na ekonomskem, socialističnem in političnem področju. Tega se morajo komunisti stalno zavedati m temu podrediti svoje delovanje med ljudmi.
Kongres slovenskih komunistov se je odločno zavzel za nadaljnji razvoj delegatskega sistema, ki se mora utrjevati kot oblika in sredstvo samouprave, demokratične integracije različnih interesov. V tem sistemu mora vsak človek najti svoje mesto, v demokratičnem dialogu mora skupaj z drugimi usklajevati svoje interese tako, da bodo ti prerasli v skupni interes.
Z razvojem družbenoekonomskih odnosov se večajo tudi možnosti za novo, delegatsko demokracijo, ki je višja oblika demokratičnih odnosov. O tem je govoril in pisal tudi Edvard Kardelj. V svoji študiji o smereh razvoja političnega sistema je dal povezanosti ,in soodvisnosti družbenoekonomskih odnosov in oblik politične demokracije izre-
dno velik poudarek. Ugotovil je, da kljub zaokroženi družbenoekonomski vsebini in strukturi naše družbe, ki je oblikovana na že uveljavljenih in razčlenjenih samoupravnih proizvodnih odnosih, ne bosta zagotovljena In omogočena svobodni samoupravni polo-ž&' in vloga delovnega človeka, če se temeljnemu produkcijskemu odnosu ne bo hitreje prilaaa-jal tudi politični sistem. Sicer obstaja nevarnost, da bo prišlo do stagnacije oziroma lahko neskladje ali celo protislovje med doseženo stopnjo razvitosti družbenoekonomskih odnosov in političnega sistema postane resna ovira za nadaljnji uspešen razvoj.
Milan Kučan je v referatu poudaril, da moramo preveriti delovanje naših institucij in njihovo uspešnost, toliko bolj, ker se pojavljajo deformacije na vseh področjih, od delegacij v temeljnih samoupravnih skupnostih do federacije. Vrsto odločitev še vedno sprejemajo mimo delegatskega sistema, delavci so še vedno odrinjeni od odločitev, za katere so edini pristojni. To dokazuje, da se tudi na področju politične demokracije še vedno kaže dvojna duša naše družbe, kot je to rekel Milan Kučan, ki se sicer izraža tudi na številnih drugih področjih našega življenja.
Seveda so v naši družbeni praksi številni subjektivni odpori proti uveljavljanju delegatske demokracije. Moramo pa biti realni in strpni ter upoštevati, da je osem let, kolikor gradimo delegatski sistem, razmeroma kratko obdobje za uveljavitev novega sistema politične demokracije. To pa seveda ne sme pome-
niti, da se komunisti lahko prepustijo lagodju in dovolijo, da se sistem razvija počasneje, kot bi se sicer.
Razprave v komisiji za razvoj političnega sistema socialističnega samoupravljanja so nedvomno pokazale, da ne smemo dovoliti nikakršnega odstopanja od začrtane poti. Delegati so s poseganjem na najrazličnejša področja in z razčlenitvijo dela vseh institucij našega s-istema kljub vsemu ugotovili, da bi bila naša družba brez samoupravljanja in brez delegatske demokracije veliko bolj podvržena krizam, ki pretresajo svet, in protislovjem lastnega razvoja. Prav samoupravna demokratična pot skupnega iskanja izhodov liz navzkrižja materialnih, socialnih in drmgih interesov odpravlja gospodarske, politične in vsakršne monopole v naši družbi. Samoupravljanje uveljavlja enakopravnost v družbi na podlagi dela in rezultatov dela, odgovornost za razpolaganje in gospodarjenje z družbenimi sredstvi, odgovornost do drugih delavcev in odgovornost za urejanje vseh drugih odnosov v družbi.
Sile, ki sedaj valijo krivdo za vse težave v družbi prav na samoupravljanje, zavestno spregledujejo, da je do vrste težav v reprodukciji prišlo prav zaradi njihovega vztrajanja na pozicijah birokratizma in etatizma in zaviranja samoupravnih tokov pri urejanju vseh vprašanj. Nekateri še vedno niso dojeli (drugi pa tega nočejo), da je etatistično in centralistično urejanje družbenih zadev že zgodovinsko presežena oblika političnega sistema, ki je tudi v praksi že dokazala vse svoje slabosti tako pri nas kot v realnem socializmu. Ni je sile, ki bi lahko zaustavila revolucionarne procese za sodelovanje vseh ljudi v upravljanju družbe. Te procese lahko zaustavi kvečjemu za določen čas. Konflikti se sedaj kažejo pri nas predvsem v ekonomski politiki in so bolj posledica pritiskov najrazličnejših interesov ter dostikrat nenačelnih pritiskov organov republik in pokrajin na zvezno administracijo in zvezni izvršni svet.
Tako je bila ekonmska politika v zadnjih letih in je še vedno bolj zaviralni kot revolucionarni dejavnik spreminjanja družbenoekonomske kakovosti teh odnosov, zlasti na področju cen, kre-ditno-denarnega sistema in politike ekonomskih odnosov s tujino. To seveda pelje v nezdravo vezanost gospodarstva na držav-no-upravljalski aparat in ga postavlja v odvisnost od njegovih dostikrat necelovitih, nepravočasnih, kratkoročnih in povsem pragmatičnih ukrepov.
Po mnenju Milana Kučana naši glavni problemi niso predvsem materialne narave, čeprav so materialna neravnovesja in zaostritve nedvomno težke in najbolj neposredno lin nujno pritiskajo na nas. Vendar so gospo-
darska križpotja v največji meri tudi posledica idejnih razhajanj in neenotnosti v pogledih na temeljne smeri razvoja, ki so jugoslovanski družbi dale specifično izvirno obeležje socialističnega samoupravljanja. Neenotnost v praksi vodi do nasprotujočih si učinkov, v družbeno neučinkovitost in negotovost. Dejstvo pa je, da neenotnosti ni v delavskih množicah. To kažejo njihove opredelitve na pravkar opravljenih volitvah delegatov, v javnomnenjskih raziskavah, pri vsakdanjem delu.
Kongres slovenskih komunistov se je jasno opredelil tudi do vprašanja uresničevanja človekovih pravic in svoboščin. V naši družbeni ureditvi je stopnja osvoboditve delavca in človeka in hkrati tudi stopnja njegove ustvarjalne svobode odvisna od stopnje uresničevanja pravice do samoupravljanja, vključno s pravico dela z družbenimi sredstvi, pravi resolucija. Celotni mehanizem pravic in svoboščin mora temeljiti predvsem na tem, da samo delo in njegovi rezultati določajo materialni in družbeni položaj človeka. Zveza komunistov se bo zavzemala za čim širše uveljavljanje pravice do samoupravljanja in pravice do dela z družbenimi sredstvi. Sestavni del dejavnosti komunistov v vseh okoljih je zato tudi utrjevanje družbene zavesti, da so hkrati s svoboščinami in pravicami temelj ter izraz naše demokratične ureditve tudi ustrezne obveznosti in odgovornosti.
Pomemben poudarek so na kongresu dali tudi uveljavljanju enakopravnega položaja italijanske in madžarske narodnostne skupnosti. Komunisti si bodo prizadevali, da bo večinski narod zagotavljal in razvijal pogoje za vsestranski napredek narodnosti in za uresničitev njihovih posebnih pravic kot neločljivega elementa svoje lastne svobode in razvoja.
Brez dobrega obveščanja seveda ne bomo mogli utrjevati ustreznega položaja delovnih ljudi. Komunisti, ki delajo v sredstvih javnega obveščanja, bodo zagotavljali demokratično odprtost virov informacij do vseh družbenih problemov. Le tako in z vsestransko odprtostjo virov informacij bodo imeli delovni ljudje in občani zagotovljene pogoje za polno vključevanje v procese demokratičnega usklajevanja mnenj in samoupravnega odločanja.
Vse, kar je bilo na kongresu rečeno o nadaljnjem razvoju našega sistema, potrjuje, da lahko z zaupanjem zremo v prihodnost, kajti zveza komunistov ne bo nikoli popustila pred pritiski, ki želijo omajati položaj delovnih ljudi, ki ga v naši družbi imajo in so si ga [izbojevali v narodnoosvobodilnem boju in v povojni socialistični graditvi.
Boris Strle
Družbenoekonomski odnosi in razvoj
V komisiji za socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose in razvoj, v kateri je z razpravami sodelovalo 90 delegatov in gostov, 97 delegatov in gostov pa je oddalo pisne razprave, je bilo delo prežeto z zavzetostjo in veliko idejnopolitično enotnostjo vseh razpravljalcev, ki niso izražali samo svojih mnenj, marveč stališča članstva in organizacij, ki so jih delegirale. Še zlasti je pomembno, da so v razpravah delegati poudarjali, da bodo po kongresu v svojih delovnih okoljih zavestno in odgovorno uresničevali stališča in sklepe resolucije 9. kongresa Zveze komunistov Slovenije, kar je pomemben porok za uresničevanje na kongresu sprejetih usmeritev, stališč in nalog.
V komisiji za socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose in razvoj, v kateri je z razpravami sodelovalo 90 delegatov in gostov, 97 delegatov in gostov pa je oddalo pismene razprave, je bilo delo prežeto z zavzetostjo in veliko idejnopolitično enotnostjo vseh razpravljalcev, ki niso izražali samo svojih mnenj, marveč stališča članstva in organizacij, ki so jih delegirale. Še zlasti je pomembno, da so v razpravah delegati poudarjali, da bodo po kongresu v svojih delovnih okoljih zavestno in odgovorno uresničevali stališča in sklepe resolucije 9. kongresa Zveze komunistov Slovenije, pomemben porok za uresničevanje na kongresu sprejetih usmeritev, stališč in nalog.
Delegati in gostje so v razpravah izražali trdno prepričanje, da bomo uspešno premagali sedanje težavne razmere predvsem zaradi privrženosti delavcev in. delovnih ljudi ideji in praksi socialističnega samoupravljanja. V zavesti delovnih ljudi je globoko zakoreninjeno spoznanje, da bi sleherna drugačna pot, kot je socialistično samoupravljanje, Zavrla razvoj slovenske in jugoslovanske družbe in jo potisnila v nerešljiva družbena nasprotja in krizo. Zatoj e bila in ostaja naša glavna naloga, so poudarili, uresničevanje ustavno opredeljene-gamesta in vloga delavca vzdru-ženem delu pri odločanju o pogojih, sredstvih in rezultatih njihovega dela in odpravljanje sedanjih težav in motenj v družbeni reprodukciji po samoupravni poti. Pni opredeljevanju usmerjenosti našega razvoja, so menili razpravljalni, moramo našo dejavnost nenehno usklajevati s temeljnim proizvodnim družbeno-
lastninskim odnosom kot odločilnim dejavnikom razvoja. To pa pomeni ostrejši boj proti tehnokratski miselnosti, različnim pojavom lokalizma in nacionalizma, sleherni obliki zapiranja v tovarniške, občinske in republiške meje.
V razpravah je bilo izraženo enotno prepričanje, da mora združevanje dela in sredstev ter uresničevanje dohodkovnih odnosov postati prevladujoči način povezovanja v družbeni reprodukciji ter način za pospeševanje razvoja proizvajalnih sil in razvijanja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na enotnem jugoslovanskem trgu kot skupnem interesu vseh delovnih ljudi, povezanih v procesu družbene reprodukcije. Uveljaviti moramo takšno prakso gospodarjenja, da bo samo od prizadevnega dela vsakega posameznika in vseh skupaj odvisno uresničevanje razvojnih načrtov in socialne varnosti delovnih ljudi.
Razpravljale! so tudi odločno odklonili sleherno možnost etatistične koncentracije deviznih sredstev in odtujevanje pravice delavcev tozdov, da razpolagajo z devizami. Sedanjo in dolgoročno rešitev problema likvidnosti lahko razrešimo le z zavestno akcijo delavcev v organizacijah združenega dela in samoupravnih skupnostih in s planiranjem ter združevanjem dela in sredstev za uresničevanje izvozno usmerjenih projektov. Zlasti pa moramo ustvarjati pogoje, je bilo poudarjeno v razpravah, da bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela odločali o celotnem dohodku in obvladovali tokove dinarskega in deviznega poslovanja.
Izvozno usmerjenost bo mogo-
»Arhiva . . .«
§!3r ^
Delo na točkovnem varjenju v TOZD VO
če uresničevati le na podlagi dolgoročnega dohodkovnega povezovanja v vseh odnosih delovne, proizvodne in interesne povezanosti organizacij združenega dela, s skupnim ustvarjanjem in razporejanjem deviznega priliva na dohodkovnih osnovah med vsemi organizacijami združenega dela, ki sodelujejo v izvozu, še posebej pa dobaviteljev surovin in reprodukcijskih materialov, je treba zagotoviti pospešen izvoz proizvodov višje stopnje predelave ter premagati trganje reprodukcijskih verig.
V komisiji za socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose so razpravljalni opozarjali tudi na razmere v financiranju arzširjene reprodukcije. Poudarili so, da je vpliv delavcev v združenem delu pri odločanju o razvoju in sredstvih za razširjeno reprodukcijo še vedno premajhen. Najbolj uspešna je tista naložba, ki je tudi Inovativna. Take naložbene odločitve pa lahko uspešno oblikujejo le samoupravno povezano delo, ustvarjalnost proizvodnih delavcev, inženirjev, znanstvenikov in poslovnih delavcev, ki vključujejo tudi odgovornost do sodelavcev In do lastnega okolja.
Pri preverjanju planskih nalog in usmeritev ter njihovem usklajevanju s cilji In možnostmi družbenoekonomskega razvoja se moramo zavzeti ne le za dosledno preprečevanje trošenja nad realnimi možnostmi in opiranje razvoja na razpoložljiva sredstva, temveč tudi na pospešeno združevanje dela in sredstev in njihovo usmerjanje v uresničevanje skupno dogovorjenih prednostih naložb in programov, so poudarjali razpravljale). Tako bomo odločneje Izkoriščali možnosti pospešenega razvoja v proizvodnji hrane, v izvoz usmerjenih proizvodnih programov, v turizmu, drobnem gospodarstvu ter ustvarjali pogoje za učinkovito ustvarjalno zaposlovanje, zlasti mladih, strokovno usposobljenih kadrov.
Razprave v komisiji so podprle nujnost pospešenega razvoja kmetijstva, pri čemer naj postanejo prizadevanja za boljšo in intenzivnejšo obdelavo zemlje sestavni del delovanja socialističnih zavestnih sil. Vse bolj se čuti potreba po dejanskem po-družbljanju kmetijske proizvodnje, kar bo okrepilo ekonomsko in socialno varnost kmetgv. Z vsemi obdelovalnimi zemljišči moramo skrbno in intenzivno gospodariti in jih varovati pred družbeno in gospodarsko nesmotrno porabo v druge namene. Z ustrezno družbeno in gospodarsko dejavnostjo, s posegi v urejanje prostora in z uporabo ustreznih agrotehničnih sredstev je zato treba vplivati na organizirano pridobivanje novih obdelovalnih površin, stalno izboljševanje rodovitnosti zemlje in intenzivnost gospodarjenja na zemlji v zasebni in družbeni lasti.
Komisija za socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose In razvoj je v obširni in zavzeti razpravi o aktualnih vprašanjih razvoja Slovenije in Jugoslavije v celoti podprla poročilo centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije o delu med kongresoma, poročilo predsednika centralnega komiteja in predlog resolucije 9. kongresa z nekaterimi amandmaji ter predlogi sprememb in dopolnitev statuta Zveze komunistov Slovenije. Raz-pravljalci so s svojimi razpravami ustvarjalno prispevali k opredeljevanju kratkoročnih in dolgoročnih nalog za uveljavljanje družbenoekonomskih ter družbenopolitičnih odnosov na samoupravni podlagi, hkrati pa izrazili enotno voljo delavcev iz svojih delovnih okolij, da je treba še bolj dosledno vztrajati pri uresničevanju politike zveze komunistov, je vporočiluo delu komisije za socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose in razvoj poudaril Ivo Marenk.
Magda Breznikar
Povezanost notranje in zunanje politike
Komisija za mednarodne odnose je med kongresom slovenskih komunistov zasedala trikrat. Bogata in zavzeta razprava tridesetih govornikov, ki so komisiji predlagali tudi 40 amandmajev, je nedvomno obogatila resolucijo 9. kongresa ter podprla osnovne poudarke v uvodnem govoru Franceta Popita, ki se nanašajo na mednarodne odnose.
Notranjost našega SGI
V razpravi so posebej poudarili veliko povezanost naše zunanje in notranje politike. Zunanja politika ni neko izdvojeno področje, na katerem bi se dejavnost odvijala neodvisno od notranje politike. Tako kot se Jugoslavija s politiko samoupravljanja bojuje za osvoboditev delavskega razreda in delovnih ljudi v naši družbi, se s politiko neuvrščenosti vključuje v prizadevanja vseh narodov za neodvisnost in. pravico do samostojnega razvoja. Vsako odstopanje od samoupravljanja, vsako nezaupanje v delovne ljudi bi imelo tudi težke posledice za našo neodvisnost in politiko neuvrščenosti. Vsak resničen napredek pni uveljavljanju samoupravljanja, pri uveljavljanju delavca — sa-moupravljalca, da sam razpolaga in odloča o preseženem delu, o pogojih in rezultatih dela ter vseh drugih življenjskih vprašanjih pomeni tudi učinkovitejšo zunanjo politiko, plodnejšo mednarodno dejavnost ter večji vpliv im ugled Jugoslavije v svetu.
Perspektiva
Velik poudarek so razpravljalni namenili podružbljanju zunanje politike. Razvoj socialističnega samoupravljanja mora biti celovit, torej mora zajemati tudi področje mednarodnega delovanja. Delovni ljudje so subjekti celotne politike — zunanje in notranje. Podružbljanje zunanje politike pa ne pomeni le vpliva čim večjega števila ljudi na njeno oblikovanje, ampak je tudi sredstvo za ohranjanje odprtosti Jugoslavije in njenega vpliva v svetu. Zunanje politična stališča in usmeritve morajo biti plod širokega družbenega procesa obveščanja, dogovarjanja, mobilizacije ter usklajevanja interesov na vseh področjih. Podružbljanje se ne omejuje zgolj na delo diplomacije v ožjem smislu, marveč vključuje 'mnoge subjekte s področja gospodarstva, politike, tehnologije in znanosti, kulture ter 'informiranja.
V razpravi so poudarili, da v zavest vseh članov zveze komunistov še ni dovolj prodrlo spoznanje o nujnosti utrjevanja vloge delovnih ljudi in občanov kot subjektov samoupravnega notranjepolitičnega in neuvrščenega zunanjepolitičnega odločanja. Delegati so posebej omenjali, da se podružbljanje zunanje politike ne sme zaustaviti samo pri boljšem obveščanju delavcev in pri pridobivanju njihove splošne podpore tej politiki, temveč da se čimveč delavcev neposredno vključi v oblikovanje zunanje politike in njeno izvajanje. Kritično so ovrednotili tudi delo naših predstavništev v tujini, ki rti vedno izraz naših specifičnosti, samoupravnih 'in federativnih značilnosti Jugoslavije. Eden izmed temeljnih vzrokov za takšno stanje je, da so naši predstavniki v tujini oddaljeni od dogajanj v naši družbi. Zato je potrebno stalno strokovno lin idejnopolitično usposabljanje teh kadrov ter enakopravno zastopanje vseh jugoslovanskih narodov in naro-
dnosti v službah jugoslovanske diplomacije in tujih predstavništvih po svetu.
Razprava je potrdila nezaupanje do blokovske politike, ki se je, kot nam potrjujejo številni primeri in dogajanja v svetu, pokazala kot neustrezen način za reševanje kriz in napetosti. Za današnji položaj v svetu sta značilna zaostrovanje medblokov-skega spopada in odpiranja novih kriznih žarišč. Za reševanje sporov in zagotovitev nadvlade na različnih področjih še vedno preveč uporabljajo silo. Hkrati z zaostrovanjem položaja v mednarodnih odnosih se krepijo izvirne težnje narodov po neodvisnosti in samostojnem notranjepolitičnem razvoju. Vedno več držav je odločenih, da se uprejo vsiljevanju tujih modelov in tuji nadvladi. Gibanje neuvrščenih, ki se v zadnjih letih ni okrepilo samo številčno, postaja vse po-
membnejši nosilec pobud za dolgoročno in pravilnejše urejanje odnosov med bogatimi in revnimi ter majhnimi in velikimi državami v svetu.
Delegati so v razpravah ponovno potrdili, da je temeljna zunanjepolitična usmeritev Jugoslavije v neuvrščenost edina možnost v primerjavi z delitvijo sveta na bloke, izkoriščanjem in nadvlado. Z doslednim uresničevanjem politike neuvrščenosti bo Jugoslavija še bolj utrdila svojo vlogo in položaj v Evropi, med neuvrščenimi lin nevtralnimi državami ter v Organizaciji združenih narodov.
Slovenski komunisti so v svojem revolucionarnem boju za družbeno preobrazbo vselej z veliko pozornostjo obravnavali slovensko nacionalno vprašanje in mednacionalne odnose v jugoslovanski skupnosti. Skrb za slovenske narodne manjšine, ki živijo v sosednjih državah, je stalna v dejavnosti komunistov, ki delajo v različnih okoljih. To se je pokazalo tudi v delu komisije. Številni razpravljalci so ocenili, da je sodelovanje slovenske narodne matice z 'manjšinami v sosednjih državah na kulturnem, vzgojno-izobraževalnem ter gospodarskem področju dobro, vendar so dodali, da so za sodelovanje še vedno neizkoriščene možnosti. Krepitev dobrososedskih odnosov z Italijo, Avstrijo in Madžarsko, pomeni možnost za hitrejšo rast gmotnih temeljev in duhovnega bogastva slovenskih narodnostnih skupnosti v teh deželah. Z dolgoročnimi sistemskimi ukrepi bo treba še bolj korenito
zagotoviti dejansko enakopravnost pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti. Slovenci v Avstriji in Italiji so še vedno izpostavljeni določenim političnim pritiskom. Pereči problemi v zvezi z uresničevanjem pravic slovenskih narodnostnih manjšin, ki so določene z mednarodnimi pogodbami niso dovolj učinkovito vključeni v zunanjepolitično delovanje Jugoslavije in Slovenije. Večja družbena skrb za financiranje in razvoj znanstvenega proučevanja slovenskega narodnostnega vprašanja in problematike slovenskih narodnostnih manjšin v zamejstvu je tudi del nalog komunistov na tem področju. V obmejnem sodelovanju se odpira še veliko možnosti. Pri vzpostavljanju dobrososedskih odnosov pomeni seznanjanje delavcev v drugih državah z našim družbenim sistemom, z našimi aktualnimi dogodki pomemben prispevek k boljšemu spoznavanju vloge in programa zveze komunistov v naši družbi. Razvijati pa moramo tudi obmejno gospodarsko sodelovanje, ki se ne sme omejiti samo na trgovino, ampak mora prerasti v višje oblike gospodarskega sodelovanja.
Razprava v komisiji za mednarodne odnose je potrdila, da komunisti na mednarodna dogajanja gledajo kot revolucionarji, z razrednih pozicij, in se zavedajo povezanosti boja za krepitev ugleda, varnosti in neodvisnosti naše države z bojem za mir v svetu, za napredek vse človeške družbe in za nove, bolj demokratične in bolj pravične odnose med narodi.
Renata Bakan-Ficko

♦
♦
♦
♦
♦
♦
f
♦
♦
Požarna varnost v naši DO
■ v > j/
Požarna varnost zajema ukrepe, s katerimi vnaprej odstranimo oz. preprečimo pomanjkljivosti in nepravilnosti, ki bi lahko povzročile požar. Za dosego le-tega ni potrebnih velikih fizičnih naporov in ne velikih finančnih sredstev, potrebna je le odgovornost, redoljubnost in pripravljenost vsakega posameznika, da prispeva k lastni in družbeni varnosti.
Da temu ni tako, se vsi prav dobro zavedamo. In kje so vzroki?
Služba varstva pri delu, ki ima v sprejem programa kot stalno nalogo tudi nadzor nad izvajanjem predpisov s področja varstva pred požarom, je koncem lanskega leta ostala brez strokovnega delavca na področju požarne varnosti, kateri je prekinil delovno razmerje z našo delovno organizacijo in se zaposlil v KK Ptuj. Zakaj je prekinil delovno razmerje z našo delovno organizacijo nam ni točno znano, prav gotovo pa sta ena poglavitnih vzrokov neurejena požarna varnost in slabo razumevanje vodilnih in vodstvenih delavcev po TOZD in DSSS, da se to stanje sanira ter nizek osebni dohodek za takšno vrsto dela s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
Z odhodom referenta požarne varnosti smo si naloge s področja požarne varnosti razdelili delavci službe varstva pri delu, vendar nalog ni mogoče izpolnjevati v popolnosti, saj smo obremenjeni s področjem varstva pri delu, katero prav tako ni urejeno na zavidljivi višini in nas čaka še veliko dela. Zato prav gotovo ni zmotno mišljenje, da se na ureditvi požarne varnosti pozna odsotnost požarnovarnostnega referenta, katerega kljub dvakratnemu razpisu ne moremo dobiti.
Velik del k nezadostni požarni varnosti prispevajo tudi sami delavci, ki ne upoštevajo predpisov s področja varstva pred požarom in. nenazadnje tudi vodilni in vodstveni delavci, ki takšno stanje dopuščajo.
Služba varstva pri delu je v lanskem letu prelagala kršitelje predpisov požarne varnosti na disciplinsko odgovornost, vendar po poti, ki je zdaj vpeljana za uvedbo disciplinskega postopka Le-ta ne zaleže, saj je odvisno od odgovornih delavcev v TOZD in DSSS ali bo delavec šel na disciplinsko odgovornost ali ne, vendar iz prakse vemo, da le prevečkrat radi zamižimo in rečemo, da bo drugič bolje.
Prav tako pravilnik požarne varnosti zahteva, da je v vsaki izmeni zaposlena gasilska desetina našega IGD. Vse do danes tega ni bilo mogoče urediti, ker TOZD in DSSS ne vskladijo delavcem dela v izmeni, v kateri bi bili potrebni, tako da se nam dogaja, da imamo v prvi izmeni dve desetini članov operative IGD Agis v drugi izmeni in tretji pa skupaj eno desetino.
Torej na področju požarne varnosti nas čaka še veliko dela, rezultati pa bodo odvisni od nas vseh — zaposlenih v delovni organizaciji AGIS.
Organizacija združenega dela je dolžna skrbeti, da vsakdo, preden je razporejen na delo,
spozna delovne pogoje in nevarnosti dela, oziroma ukrepe in sredstva za varstvo pri delu med zaposlitvijo pa skrbeti za njegovo vzgojo in izpolnitev njegovega znanja s področja varstva pri delu.
Glede na to je v naši delovni organizaciji organizirano izobraževanje in sicer:
—	novosprejeti delavci se pred začetkom dela javijo v službo varstva pri delu, kjer dobijo vsa navodila in literaturo za preizkus znanja s področja varstva pri delu, ter karton uvajanja v delo, s točkami, po katerih delavcu nadrejeni le tega uvede v delo,
—	znanje s področja varstva pri delu se potem preverja po zakonitih rokih in sicer za vodilne in vodstvene delavce vsaki 2 leti za ostale delavce pa vsake 3 do 4 leta.
Rezultati izobraževanja s področja varstva pri delu so že vidni, saj se strokovni delavci službe varstva pri delu vedno manj srečujejo z nerazumevanjem delavcev v neposredni proizvodnji.
Prav gotovo pa je eden poglavitnih vzrokov za neupoštevanje varnostnih predpisov v samem načinu proizvodnje —- stari strojni park in nenazadnje tudi v dobavi repromateriala, saj pri dobavi le-tega vsi cilji za dosego plana in realizacije proizvodnje ter pokrivanje povpraševanja na tržišču spodrinejo hotenja za urejeno varno delovno okolje in delovno mesto. Čeprav se zavedamo, da višina ustvarjenega dohodka ne zavisi od izdelanih komadov oz. od izdelkov ampak tudi od kvalitete dela in nenazadnje od varnega načina dela in nesreč pri delu, so vsa naša prizadevanja zaman. Torej je potrebno za saniranje takšnega stanja poglobiti zavest delavcev, posebej pa še vodilnih in vodstvenih delavcev saj nas ena poškodba na delu stane ogromno vsoto denarja, pa tudi z nesrečo pri delu porušimo tempo in režim dela, kar vpliva tudi na kvaliteto dela.
To so predvsem pomanjkljivosti, katerih se bomo znebili šele čez nekaj časa, pojavljajo pa se tudi druge, ki pa so pretežno manjše vendar imajo za posledico velike storške, kot npr. neuporaba osebnih zaščitnih sredstev. Delovna organizcija vlaga velike napore in finančna sredstva v nabavo osebnih zaščitnih sredstev, vendar je odnos do le-teh na zelo nizki ravni. Osebna zaščitna sredstva se ne vzdržujejo, trošijo se preko mere kot, da ne gre za naš denar.
Še bolj pa nas skrbi, da ob velikih finančnih sredstvih raste število nesreč pri delu, katere
Med »napadom«
so posledica neuporabe osebnih zaščitnih sredstev. In zakaj je tako? Že prej smo omenili, da z disciplinskim postopki posameznih delavcev dosežemo zelo malo, torej je potrebno povečati zavest delavcev in odnos do varnega načina dela, kar naj bo naša stalna naloga, da drug drugega opozarjamo na nepravilnosti.
Vendar kljub omenjenim težavam na področju izvajanja varstva pri delu moramo reči, da se je stanje glede na minula leta popravilo, saj se je povečalo sodelovanje službe varstva pri delu z drugimi strokovnimi službami, vendar smo prepričani, da je to sodelovanje lahko še bolj globo-
ko. Prav tako se je povečalo sodelovanje delavcev s strokovnimi delavci v službi varstva pri delu, saj so le-ti ugotovili, da služba varstva ni proti delavcem temveč za njih ter da lahko le z dobrim sodelovanjem in z objektivnim ocenjevanjem nalog saniramo marsikatero pomanjkljii-vst in nepravilnost.
Iz navedenih pomanjkljivosti s področja varstva pred požarom in varstva pri delu se da sklepati, da smo s skupnimi močmi in s podporo samoupravnih in družbenopolitičnih organov ter s strokovnim delom lahko upamo na sanacijo takšnega stanja, kakršno nam prav gotovo ni v ponos.
SVD
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Tekmovanje IGD v Ptuju
Dne 15. maja letos se je pri gasilskem domu v Ptuju v izredno lepem vremenu odvijalo cen-tersko tekmovanje IGD in enot CZ Ptuj.
Gasilke in gasilci so tekmovali izvedbi trodelnega napada. Te discipline se je udeležilo 17. e-kip med katerimi je dosegla desetina IGD Agis prvo mesto z odličnim časom 1,14 min.
Ženska desetina je dosegla pri izvedbi trodelnega napada daleč najboljši čas in sicer 0,91 min.
Povezovanje sesalnih cevi
Vsaka desetina je izvedla tudi štafeto 9 x 50 metrov kjer sta desetini Agisa prav tako dosegli prvi mesti.
Pri tekmovanju gasilskih enot CZ je naša ekipa dosegla odlično drugo mesto. Z dobrimi uvrstitvami so si naše desetine priborile kvalifikacijo za nastop na občinskem prvenstvu Ptuja.
Za dosežene rezultate našim prizadevnim gasilkam in gasilcem iskrene čestitke.
F. K.
i hi ti
. i iiii
Poslovanje v ODP
Že večkrat so v AGIS-ovem glasilu nazorno napisali, kako se neodgovorno ravna s kruhom in hrano. Opažamo še naprej, da koristniki toplega obroka v obratu družbene prehrane malomarno in neodgovorno ravnajo s kruhom, saj ga dnevno odvržemo v pomije od 30 do 40 kg. To je podatek, ki bi naj delavca prisilil k razmišljanju, kako ravnati s kruhom.
Vsak si naj vzame toliko kruha, kolikor je prepričan, da ga bo pojedel, ne pa da iz objestnosti vzame več kosov in ga pusti na tasi prelomljenega ali pa enkrat ugriznjenega.
Malice, ki jih pripravljamo v našem obratu so mnogokrat kritizirane s trani delavcev, vendar se marsikdo ne zaveda, da je v 2000 članskem kolektivu težko doseči zadovoljstvo. Delavci v ODP se trudimo, da bi bile malice čimbolj-še, istočasno pa se tudi vprašujemo, če imajo delavci, ki na dnevnem redu kritizirajo naše malice, doma res samo izbrane jedi.
Zavedati se moramo, da cene dnevno vrtoglavo naraščajo in da moramo iz tega vidika hrano še bolj spoštovati.
Cena malice za delavce DO AGIS je že od 1. 10. 1981 ne spremenjena In ta znaša 34,50 regres in 5.00 din lastna ude ležba delavca, kar znaša kpu paj 39.50 din. Za tuje koristnike tople malice pa je cena obroka 48.00 din.
Iz zavoda za zdravstveno varstvo Maribor smo dobili tudi rezultate o izvršenih kaloričnih ovrednotenjih malice za naslednja obroka:
—	zeljna solata s krompirjem, navadna kuhana klobasa, kruh.
Kalorična vrednost malice je normalna — primerna, energetsko ustreza in ima 1200 kalorij ali 5015 K J.
—	segedin golaž, kruh — kalorična vrednost malice je primerna, energetsko ustreza in ima 1079 kalorij ali 4511 KJ.
V ODP smo pripravili v I. tromesečju 122.537 malic za DO AGIS in 26.547 malic za zunanje odjemalce ali skupaj 149.084. Za navedene malice smo porabili 4.466.223,00 din materiala. Povprečna vrednost malice — materiala v obroku je znašala 29.95 din.
Branko PINTARIČ
Skočim samo do...
Vrsta akcij »Nič nas ne sme presenetiti«, kaže, da smo z našo moralo že na taki ravni, da se v danem trenutku znamo soočiti in postaviti po robu slehernemu, ki bi odtujeval, poškodoval ali malomarno ravnal z družbeno lastnino.
Včasih pa le ni tako, saj kot posamezniki, delavci ravnamo povsem drugače. Naša vsakdanja družbena samozaščita je še pogosto na majavih nogah.
Kako bi lahko drugače na primer delavci namerno poškodovali zaščitno ograjo s ciljem narediti si prosti izhod »skočim samo do...«. Se ti delavci zavedajo da s tem, ko sebi delajo izhod, delajo uslugo tudi nepoklicanim, ki želijo priti v delovno organizacijo na nezakonit način. So ti delavci razmišljali o tem, da je v neposredni bližini tega »črnega« izhoda skladišče gotovih izdelkov, v katerem je naš včeraj, danes in jutri. Pa ne samo to.
Kdo bi lahko vedel in ugotovil, koliko avtomobilov, ki se pode po naših cestah, zavije še kam drugam? Če bi poostrili kontrolo, hi najbrž ugotovili, da je takšnih zasebnih voženj z družbenimi avtomobili (tudi tovornimi) mnogo, da je ta praksa »skočim samo do ...« zelo pogosta in že uveljavljena. Žal pa tudi nepre-ganjana. Kajti že površna analiza prijav disciplinski komisiji lahko hitro zapelje v zmotno prepričanje, da so to storilci samo delavci, da to počno naskrivaj, brez vednosti delovodij.
So res za vse to krivi vratarji ali nočni čuvajii? Prepričani bodimo, da ne! Ničkolikokrat se
zgodi, da vratar zahteva od nas tovarniško izkaznico, to predvsem takrat, ko smo mu sumljivi. Pa mi povejte, kdo mu jo je že pokazal. Morda eden, dva. Užaljeni se počutimo, ko nas zaloti pni laži. Pripravljeni smo celo fizično obračunavati z vratarji, da bi s tem dokazali, da smo nedolžni, saj smo »skočili samo do...«. Ne, vratarji nam ne bodo rešili tega. Zato smo poklicani vsi. Od direktorja pa vse do zadnjega zaposlenega v naši delovni organizaciji. Brez resnega sodelovanja vseh delavcev bomo težko izkoreninili negativne pojave, ki nam krušijo dohodek in nenazadnje tudi ugled.
Trditi upam, da se odnos do družbene lastnine ter zavest iz leta v leto veča vendar pa vse več kaznivih dejanj to izniči. Najbrž bo držalo načelo, ko menimo, tisti liter bencina, tisti kilometer ali porabljena ura in poškodovana ograja ni taka reč. Torej odnos do vrednosti se spreminja. Včasih je delavec reagiral, če je sodelavec zavrgel še uporaben material, danes pa reagira le, če gre za »velike« stvari.
Poiiščimo vsak sebe v tem prispevku. Morda pa bo le kaj pomagalo.	M. M.
Maj, mesec mladosti, pomladi in življenja. Jutranja rosa se je tega dne kot kristali svetlikala v jutranjem soncu, kar je temu jutru dajalo prijetno svežino. Bilo je kot v pravljici, ko sva se na vrtu naše upokojenke Marije Bombek pogovarjala o njeni življenjski poti. Zelo srečna se počuti med svojimi domačimi, med rožami in zelenjem, ki mu posveča velik del svojega prostega časa.
Marija je bila zaposlena pri nas od 1962. leta v takratnem Tapu kot snažilka poslcjvnih prostorov. Pozneje se je premestila v oddelek galvanike. Sicer pa mi je o svojem delu zaupala?
»Kljub temu, da so bili v gal-vamiki izredno težki in zdravju škodljivi delovni pogoji, sem delala tu celih petnajst let. Menim, da nas je prav težko delo še bolj zbliževalo. Vse probleme naše sredine smo reševali s skupnimi močmi. In to je pogojevalo, da je le malo problemov ostalo nerešenih. Zadovoljna sem bila z delom in dobro sem se počutila med sodelavci. Leta 1980 sem izpolnila pogoje za starostno upokojitev kljub temu, da mi je manjkalo še leto ali dve do polne delovne dobe, sem se upokojila. Čutila sem, da imam zdravje že dokaj načeto. V času mojega službovanja v Tapu smo imeli dokaj nizke osebne dohodke na račun razvoja. Občutek, da je naše takratno odpovedovanje prispevalo k boljšim delovnim pogojem, v katerih nadaljujejo delo mladi, me bogati. Prepričana pa sem, da mladi cenijo to.
Res je, da je pokojnina dokaj skromna pa se kljub temu nad življenjem ne pritožujem. Že od rane mladosti sem bila vajena
skromnosti, to pa se je nadaljevalo vse do danes. Menim, da danes mladim manjka prav skromnost. Od življenja zahtevajo preveč in velikokrat so razočarani, ker ne dobijo vsega, kajti materialne možnosti staršev vedno bolj zaostajajo za željami in potrebami mladih. Upam in želim, da jim ne bo treba nikoli okusiti pomanjkanja kot smo ga mi. Po moje bomo vsi skupaj morali še veliko delati in varčevati, kajti pot do blagostanja je težka in dolgotrajna.
Delavcem Agisa želim veliko delovnih uspehov. Upokojencem pa želim veliko zdravja, sreče in spretnosti pri spajanju začetka meseca s koncem«, je s smehom na licu dejala Marija in odhitela dalje. Čakalo jo je še veliko dela.
V imenu vseh nas sem ji zaželel še veliko zdravih in srečnih let.
Pa še kdaj nasvidenje!
M. M.
Tovarišici Mariji se opravičujemo ker nismo objavili njenih fotografij. Težave so nastale, ker se je del poštne pošiljke iz Klišarne v Ljubljani izgubil. Pošta primer raziskuje, ker pa bo to trajalo nekaj časa bomo slike objavili v prihodnji številki našega glasila.
Se opravičujemo!
Uredništvo
Prvomajska
proslava
Letos smo ptujčani praznovali prvomajske praznike v okviru nove delovne zmage, ob začetku obratovanja nove polnilnice vina KK Slovenske gorice. Slavnostni govornik je bil Vinko VIDIC, predsednik medobčinskega sveta ZSS za Podravje. Proslava je bila zelo dobro obiskana in razveseljivo je, da se je proslave udeležilo tudi veliko število delavcev iz naše DO.
Slavnostno vzdušje so popestrili gostje iz Varaždina, ki so s voj o izvirno in bogato folkloro navdušili. Na proslavi so bili za dolgoletno delo na področju stadikailne dejavnosti podeljeni srebrni znalki (sindikata. Med dobitniki tega priznanja ZSS je tudi delavec iz naše DO Avgust Ivartnik.
Avgust Ivartnik ob prevzemu Srebrnega znaka ZSS
Prepričan sem, da med nami ni (delavca, ki bi ne poznal vedno vedrega in za humor pa sevdda tudi za resno in trdo delo pripravljen ega Gustla. Še bolj pa čutimo njegovo dejavnost v isinldilkatu in ostalih DP organizacijah. Borba za lepši jutri mu je življenjsko vodilo že Od mladih nog. Resnično lahko ugotovimo, da je in da še vedno živi izjemno bogato DP življenje.
V Agisu je zaposlen od leta 1965. Že takoj na začetku delovne poti se je vključil v DP dejavnost in ji je zvest vse do danes. Naj naštejem nekaj funkcij, ki jih je in jih še dosledno in z vsem srcem opravlja.
Dve mandatni obdobji predsednik DOS, .predsednik DS DO, namestnik predsednika konference OOS Agis, nam. predsednika komisije za inventivno dejavnost pri 00 ZSS Ptuj, član 10 TKS Ptuj, član ZRVS, vodja delegacije SSS, član komisije za nagrajevanje pri raziskov. skupnosti Ptuj, član komisije za inventivno dejavnost pri medobčinskem svetu ZSS Podravske regije. Na novo pa je sprejel še funkcijo predsednika Občinskega odbora isinldikata delavcev proizvodnje in predelave kovin Občine Ptuj, član predsedstva pri OZS SS Ptuj, član republiškega odbora sindikata delavcev proizvodnje in predelave 'kovin in 'član delegacije raziskovalne skupnosti in še bi lahko naštevali.
Priznanje, ki ga je sprejel, ga obvezuje za še bolj zagrizen boj pri razvoju družbenoeko-nomskega samoupravnega sistema.
K priznanju tudi naše čestitke.
M. M.
»Nov(r)ost« v avtomobilski industriji
S pohoda Po poteh Slovenskogoriške Lackove čete
Povprečje in povprečnost
Jezi me ko slišim poročila RTV ali čitam časopise, da je naše gospodarstvo diolžno tujimi toliko in toliko in, da je vsak jugoslovan v povprečju dolžan 1000 dolarjev.
V redu, dolžno je gospodarstvo, tpa kaj?
Zakaj sem pa jaz dolžan, moja družina. Dolžan sem v povprečju 4000 dolarjev (v družini smo štirje).
Tisti, ki ima vilo na morju, »mercedes« in denar v Švici, je povprečno dolžan enako.
In tako naprej, da ne naštevam: [povprečno rast cen, povprečni istanidard, povprečni OD itd.
Ro smo pri osdbniih dohodkih, mislim da je .povprečnost varljiva zadeva.
Se vam ne zdi, če bi nekemu tujemu rekli da je pri nas povprečni OD nad 1,000.000 sit. 'din bi 'človek pomislil »Pri vas je fajn plača«. Zakaj ne rečemo resnico, da je najmanjši OD toliko din, največji pa toliko (din. Povprečje je samo zavesa za katero se skriva stvarmi majnižji in naj višji OD.
Zakaj bi na isejah govorili o povprečnem OD če večina tega ne 'dosega. Opustimo take pokazatelje. 'Pustimo povprečje in povprečnost statistiki in statističarjem.
Zamislite, v naši tovarni so vsi povprečno tehniki. Boste rekli da ali ne?
Preštej te visotkošolce in nepismene in kaj dobimo. V resnici ne moremo reči za čistilca da je v povprečju tehnik, kakor tudi, da je njegov povprečni OD 1,000.000 din.
Govorili iin učili iso nas, da v naši družbi ne sme biti 'socialnih razlik. Verjamem, povprečno jih ni.
M. Simon
NE TAKO!
TO JE IZZIVANJE NESREČE. S TAKŠNIM OBNAŠANJEM NE OGROŽATE LE SEBE, AMPAK VSE UDELEŽENCE V PROMETU.
SPVCP
Naše gasilke in gasilci zopet najboljši_____________________________________
Na 5, strani glasila objavljamo poročilo s centerskega tekmovanja IGD Ptuj kjer so se nadvse uspešno uvrstile naše desetine.
Tik pred izdajo našega glasila pa smo prejeli poročilo, ki govori, da so se naše gasilske desetine na občinskem tekmovanju zelo dobro odrezale saj so dekleta ponovno dokazala, da so med IGD desetinami v Občini Ptuj najboljša. Prav tako pa za njimi ne zaostaja moška desetina. Z uepehi na tekmovanju so si priborili pogoje za sodelovanje na regijskem tekmovanju.
Čestitamo!
Problematika pri osvajanju programa KIENZLE
V letu 1980 je bila registrirana licenčno — kooperacijska pogodba z zahodnonemško firmo KIENZLE, po kateri ima AGIS pravico proizvodnje tahografa TCO 15 s priborom.
Tahograf TCO 15 je kontrolno registrirni instrument namenjen za registriranje parametrov vožnje pri tovornih vozilih in avtobusih. Značilnosti aparata so v tem, da je sedmodneven in zapisuje parametre vožnje na registrirno ploščo, urni sistem pa poganja električni kvarčni mehanizem. Pribor, ki spada k tahografu TCO 15 so sedmo-dnevne registrirne plošče, gibljive gredi za prenos obratov od menjalnika do tahografa in adapter za prestavno razmerje, ki je vgrajen na izhodu iz menjalnika avtomobila.
Plan osvajanja tahografa je bil razdeljen glede na tehnološke možnosti v dve fazi. V prvi fazi bi se naj osvojila predmontaža in končna montaža tahografa vključno z vso kontrolno opremo za zagotavljanje kakovosti aparata, v drugi fazi, pa osvojili vsi posamezni deli tahografa ter diagramske plošče in adapterji.
Prva faza osvajanja bi morala biti končana v I. kvartalu letošnjega leta, vendar še vedno ni nabavljena kontrolna oprema iz uvoza, ki je vitalni del finalne montaže tahografa. Za uvoz te opreme nismo imeli dovoljenj od SISEOTA, čeprav so bila devizna sredstva kot sovlaganje Unicomerc-a iz Zagreba na razpolago. Šele pred kratkim se je pokazala možnost uvoza te opreme, ki bi naj dokončno bila realizirana do sredine meseca junija. To je tudi glavna ovira, da prva faza osvajanja še ni realizirana.
Istočasno pa ostaja še nedokončan manjši del montažne opreme, ki jo izdelujejo domači proizvajalci, ki bi prav tako naj bila končana v mesecu juniju.
Pri realizaciji proizvodnje tahografa nas zaskrbljuje tudi dejstvo, da kooperacijska izmenjava delov s firmo Kienzle še vedno ni zaživela. V ta namen je bilo homologiranih že več posameznih delov, ki pa jih firma Kienzle razen nekaj manjših količin pri nas še ne naroča, ker ima z močnim svetovnim padcem proizvodnje tovornih avtomobilov velike težave z zaposlitvijo lastnih proizvodnih kapacitet. Da bi se pa montaža tahografov TCO 15 kljub temu pričela, smo predložili našim največjim kupcem samoupravne sporazume, po katerih bi naj le-ti sovlagali v začetku proizvodnje devizni delež, ki bi pa z osvojitvijo posameznih delov doma postopoma usahnil.
Tako je bil s TAM Maribor že sklenjen dogovor in jim bomo izdelali na takšen način 2000 kom tahografov TCO 15 v drugi polovici tega leta.
Druga faza osvajanja, s katero smo delno že pričeli, zajema osvajanje posameznih delov v Agisu in v kooperaciji. Po sedanjih izračunih bodo vlaganja v livarska orodja, orodja za plastične dele in fino stiskanje ter ostale priprave, ki bodo potrebna za osvojitev vseh delov znašala približno 40.000.000 din, vlaganja v osnovna sredstva pa cca 15.000.000 din s tem, da je za to opremo potrebno zagotviti še proizvodni prostor.
Iz teh podatkov je razvidno, da bomo morali v naslednjih treh letih vlagati v to proizvodnjo vsa sredstva akumulacije in iskati tudi sovlaganja od dobaviteljev, da bi v celoti zadovoljili potrebam domačega trga.
VINDIŠ Edvard
Zajterk v našem ODP
Obveščamo vse člane koliktiva, da bo obrat družbene prehrane pričel pripravljati s 1. junijem zajtrke.
Zajtrke bomo delili od 5. do 5,50.
Vodja ODP
FOTOZAPIS
Začetek neke investicije . . .
in nadaljevanje. . .
Znak ne pomeni za vse isto. . . V kesonu za smeti
Sodelavcu Jožetu v slovo
Pomlad je tu. Prebudilo se je cvetje. Začelo se je novo življenje. Pomlad, kot že mnogo njih. Pa vendar ...
V	pomladnem jutru je prišla med nas novica, da je za vedno onemel srčni utrip, našemu Jožetu.
Dotrpelo je njegovo telo, ugasnil njegov prijazni nasmeh. Končalo se je življenje, ki je vse do poslednjih trenutkov skušalo vsrkati vase moči, ki prinašajo nov dan.
Nekaj mesecev je samevala njegova delovna miza in čakala, da se vrne, vendar se to ni zgodilo. Zahrbtna bolezen mu je pretrgala nit življenja in na pokopališču v gomili prekriti s cvetjem, bo snoval svoj poslednji sen.
V	trenutkih, ko smo zvedeli za to kruto in neizprosno resnico, smo se šele zavedali, kako ves in samo naš je bil dve desetletji, ko je z nami delil težke pa tudi lepe trenutke.
V	teh trenutkih tihega razmišljanja, ko nam misli hite daleč, celo desetletja nazaj, doumemo, koliko nam je pomenil njegov nasmeh, njegova z vso iskrenostjo izgovorjena beseda.
Prav gotovo je v uspešnost našega dela vtkan tudi del njega, del njegovih odrekanj. Letos mi-
neva dvajset let, odkar je prvič stopil v kolektiv Tovarne Avto-oprema, kot rezkar na rezkalnem stroju. Čut za odgovornost in vestnost pri delu sta mu v naslednjih letih odprla pot naprej, do zahtevnejših delovnih nalog. Tako je sedaj opravljal naloge tehnologa orodij.
Mnogim je vlil hrabrost, ko jim je bila najbolj potrebna za premagovanje tegob in človeških stisk. Vsem je z veliko mero potrpljenja kazal pot iz neprijetnosti, ki spremljajo življenje nas vseh.
Zadnja leta njegovega vzornega in poštenega življenja ter dela med nami, po združitvi kolektivov v DO AGIS, je prav tako doprinesel mnogo za naš skupen, trden in siguren korak. Kot dober delavec na delovnem mestu in kot aktiven sindikalni delavec, ko se je boril vedno in povsod za dobro delovnega človeka, vse fe njegove odlike so mu za živ Ijenje postavile najlepši spomenik.
Vedrina njegovega obraza in šegav značaj sta bili vrlini, s katerima si je pridobil mnogo prijateljev. Vestnost pri delu in marljivost pa sta ga odlikovale na delovnem mestu.
\/se te vrednote, ki jih je dve desetletji prinašal sleherni dan med nas, smo žal spoznali šele sedaj, ko ga ni več. Vsakdo izmed nas, ki ga je vsakodnevno srečeval, bi mu rad povedal besedo zahvale.
Ko smo stali ob njegovem poslednjem domu, sveži gomili prekriti s cvetjem, bi mu hoteli reči, eno samo skromno besedo »HVALA« dragi Jože za vsa dejanja humanosti, za vse delo, ki ga je vložil v naš lepši jutri.
Končala se je njegova življenjska pot, zato naj bodo te skromne vrstice in besede zahvala za vse, kar je v dvajsetih letih dela ustvaril za nas.
Naj mu bo lahka slovenska zemlja in naj počiva v miru.
Sodelavci TOZD Orodjarna
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame Marije Simonič se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD TAP za darovano cvetje, izrečena sožalja ter spremstvo na njeni mnogo prerani zadniji poti.
Rozalija Simonič
DOPISUJ V GLASILO
PTIČEK PRIPOVEDUJE
Vrnil sem se iz južnih krajev. Sedim na modri vrtni ograji. Opazujem cvetočo češtnjo. Izbiram vejo, na kateri si bom spletel gnezdo.
Žvrgolim od jutra do večera. Toda v jeseni bom češnjo zapustil. Drugo leto se bom spet vrnil pod to češnjo in bom hranil mladiče. Čez nekaj mesecev se bodo otroci veselili dobrih, rdečih češenj.
Petrovič Janko 2. c OŠ Franc Osojnik, Ptuj
Iz prakse sodišč združenega dela
Pogosto smo priče slabih medsebojnih odnosov delavcev v združenem delu. Takšni »memsebojni odnosi« niso le medčloveški odnosi ampak so pogosto vzrok slabe storilnosti in gospodarnosti. Delavci prihajajo v službo obremenjeni z možnostjo novega konflikta, ali enostavno obremenjeni z možnostjo novega konflikta, ali enostavno obremenjeno s posledicami starega. V takšni atmosferi delavci niso izključno angažirani na doseganju čimboljših rezultatov dela.
Pri prenehanju delovnega razmerja pogosto navajajo kot vzrok za odhod neustrezen odnos nadrejenega. To ilustrirajo z besedami: »Z njim se ne more delati.«
Ne glede na to ali je povzročitelj slabih medsebojnih odnosov vodilni ali »navadni« delavec, bi takega delavca morali prerazporediti na nova dela in naloge — v novo sredino v kateri bo morda deloval v normalnih pogojih.
KRIVDA ZA »SLABE MEDSEBOJNE ODNOSE«
Če je delavec v skladu z merili, ki so določena v samoupravnem splošnem aktu, razporejen na druga dela zaradi »slabih medsebojnih odnosov« m treba, da je zanje kriv, ampak zadostuje, da jih je povzročil. (Odločba Sodišča združenega dela SR Slovenije, št. Sp. 28/82 z dne 29. januarja 1982].
Delavec je vložil na sodišču združenega dela predlog za varstvo pravic zoper sklepe samoupravnih organov, na podlagi katerih je bil razporejen za opravljanje drugih del oziroma nalog. Navajal je, da zoper njega ni bil začet postopek, v katerem bi se ugotovila njegova krivda za slabe medsebojne odnose med delavci. Predlagal je razveljavitev obeh sklepov.
Sodišče je zahtevek zavrnilo, pritožbeno sodišče pa je njegovo pritožbo zoper odločbo zavrnilo kot neutemeljeno in. je potrdilo odločbo sodišča prve stopnje iz sledečih razlogov: Odločitev samoupravnih organov temeljne organizacije temelji na določilih samoupravnega splošnega akta, ki urejajo razporejanje delavcev v primerih, ki so določeni v 43. členu Zakona o delovnih razmerjih. Ugotovljeno je bilo, da je ve-
čina delavcev v oddelku, v katerem je predlagatelj delal, pismeno zahtevala, da se ga zamenja ali odstrani zaradi nekorektnih odnosov do podrejenih. Ta zahteva v zvezi z drugimi ugotovitvami sodišča, kaže na nevzdrž-nost medsebojnih odnosov, ki so nedvomno vplivali na uspešnost dela v tem oddelku. Glede na tako stanje je bila razporeditev predlagatelja utemeljena, saj se v merilih v samoupravnem splošnem aktu, na podlagi katerih se sme opraviti razporeditev delavca, omenjajo kot razlog tudi slabi medsebojni odnosi. Ker so ti nedvomno nastali ter se za povzročitev teh odnosov ne zahteva krivda povzročitelja, ampak le ugotovitev, da so taki odnosi nastali in da jih je povzročil delavec, ki je bil zato razporejen na druga dela, je taka razporeditev zakonita. Smisel razporeditve je ureditev odnosov, ki so bili skaljeni zaradi obnašanja posameznega delavca, dobri odnosi pa so predpogoj za doseganje dobrih delovnih rezultatov. Ker so bili izpolnjeni tudi vsi ostali pogoji za razporeditev, ki se o-menjajo v členu 43 Zakona o delovnih razmerjih, je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi odločbo sodišča prve stopnje.
D. M.
RAZPIS ŠTIPENDIJ (šolnin) ZA ŠTUDIJ OB DELU
TOZD	Število štipendij	SMER
TAP	4 1	VTŠ ing. strojništva TSŠ strojni tehnik
KOVINSKA		TSŠ strojni tehnik
OBDELAVA	1	
GUMARNA	1	VTŠ ing. kem. tehnologije
PRECIZNA		VTŠ ing. strojništva
MEHANIKA	1	
VZDRŽEVANJE	2	CSUI obratni tehnik
KOMERCIALA	1	VEKŠ ekonomist NT
DSSS	1	VTŠ ing. strojništva
	1	TSŠ strojni tehnik
Prijave sprejema kadrovska služba do 15. septembra 1982.
STRAN ZA RAZVEDRILO IN NASMEH
DEVIZE
Tj povem kako bi mi v Agisu lahko prihranili nekaj deviz? Kako?
Omejiti bi morali potovanja v tujino!
ŠKOTSKA
Škot je zaprosil za delo na policiji. Pri izpitu so ga vprašali, kaj bi storil, če bi bilo treba razgnati množico ljudi.
»Kapo bi snel in pričel zbirati prispevke!«
SEZNAM
»Kaj pa tako vneto pišeš?« »Davi me je ugriznil stekel pes in zdaj si zapisujem imena vseh tistih, ki jih bom ugriznil, če zbesnim.«
UPRAVIČENA SKRB
»Mama, alii lahko pes, ki je enkrat ukradel kos slanine, še postane policijski pes?«
V PRODAJALNI KRST
»Koliko vrst krst imate?« vpraša bogat možakar prodajalca. »Imamo kovinske in hrastove.« »In katere so boljše?« »Kovinske sicer držijo dlje, so pa hrastove dosti bolj zdrave.«
»Joj, kako dobro ženo imam jaz«, se hvali Boris prijatelju. »Poleg vsega še za deset let prehiteva čas.«
»Kako je to mogoče?«
»Enostavno. Potrošila je vse moje dohodke do 1992. leta.«
MED GLUHIMI
Dva gluha se med seboj prepirata kdo od njiju bolje sliši.
Pa vpraša eden drugega:
»Kaj ne zvoni?«
»Ne zvoni«, odgovori drugi. »Vidiš, jaz slišim tudi takrat, ko ne zvoni.«
Nekdo je dejal, da smo vrgli z uvedbo tovarniških izkaznic 10 starih milijonov v zrak.
Jaz pa pravim, še sreča, da ne edinih ...
SODOBNA PRAVLJICA
Nekoč je živel direktor. Če ni umrl, je še dandanes direktor.
Kar lahko poješ in spiješ danes, ne odlašaj na jutri.
Kar bi lahko naredil danes, preloži na pojutrišnjem!
»Tudi jaz sem za rotacijo stolčkov«, je dejal politični delavec, »zato sem zamenjal svoj neudobni stolček z novim naslonjačem.«
OPREDELITEV
»Očka, kaj je to: šef?«
»Šef je človek, ki pride točno v pisarno, kadar jaz zamudim, in prepozno, kadar sem jaz točen.«
BREZ DELA TUDI SAMOUPRAVLJANJE NE POMAGA!
V AGISU — glasilo delovnega kolektiva AGIS Ptuj. Izdaja izdajateljski svet. Ureja uredniški odbor: Marinka Zorec, Albin Rojs, Osenjak Stanko, Anton Meško, Anica Auer, Maks Potočnik, Oto Mesarič, Majda Gabrovec, Anton Zagoranski, Miroslav Simonovič, Anica Klemenčič. Odgovorni urednik Maks Menoni, tehnični urednik Franc Simonič. Naklada 2300 izvodov. Tiska: Ptujska tiskarna, Ptuj. Urednništvo: 62250 Ptuj, Rajšpova 12. Rokopisov ne vračamo. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja sekretariata za informacije pri IS FR Slovenije št. 321/1-72 z dne 30. maja 1977.