2.3 (i
O delu arhivov in zhorovan ill
arhivi xx mj
podatkov o arhivskem gradivu boino v celoti lahko predstavili konec leta 1997, kr bodo funkcionirale vse njegove komponente, vključno z novim računalniškim programom 1NFOARH (Windows okolje, relacijska baza INFORMIX) ter računalniško priredbo novega Vrhnika po fondih in zhirkah Arhiva liS, ki ga /e dolgo napovedujemo.
Skorai istočasno z nahavo skenerja za papirno arhivsko gradivo nam jc s finančno pomočjo švicarske vlade v okviru Sveta Fvropc konec aprila letos »spelo nabaviti ledi aparaturo za skeniranjc mikrofilmov, s katero sni o pričeli najprej dobesedno reševati močno pcškodovanc mikrolllmc nekdanje Siiizhe državne varnosti (S D V). Poudarili moramo, da gre /a zelo dragocene mikrofilme, ki j in jc konce lanskega leta Arhivu RS izročila S lover ska oh vešče valno varnostna agencija (SOVA). Skupuj gre za 819 kohitov mikrofilmov, na katerih je bilo od začetka petdeseti1! let naprej bolj ali manj kvalitetno posnetih 1,843.571 do k ti men tov nekdanje Služhe dižavne varnosti in njenih predhodnikov. Dokumenti izvirajo pretežno iz ohdob ja med 1945 in 1955, deloma pa so nastali /e pr:d druge svetovno vojno in med njo.
K. j jc leta 199"? SO V A z arluvskini gradivom svojih predhodnikov (gradivo SDV) prešla iz sestave M;ni strstva notrrinje zadeve neposredno pod Vb do Rs, jc Arhiv RS ob soglasju predsednika Viade US direk torja SOVE, notranjega ministra, podpori nckaterij poslancev državnega zbora ter oh odločnia zahtevah nekaterih raziskovalcev novejše zgodovine le dosegel dogovor, dn njeno starejše arhivsko grad. v o, ki je večinoma mikrofilmano, originali pa so hili pc nikro-filnianji' uničeni, pride v Arhiv R.S Zaradi velike nt varne sti, ua h. do mikrofilmi razpadli in postali neupo rahni, smo se nemudoma lotili duplircmja mikrofilmov, pričenjamo pa tudi s tehnično zahtevni ni sken ranjeni vseh iiiik/ofilmov in hranjenjem na optičnih uiskil- Na ta način homo predvsem za polrebe y^odov i ne ohranili iz/edno ohscžno in dragoceno arhivsko gradivo SDV ki večinoma še ni piegledano ali ni hdo nporiihlieno za znanstvenoraziskovalno delo, Omenja se podatek o 3 do 5% preglcdanosti tega gradiva, ki se nanaša na vsakovrstne domači, in tuje pojave ter dogodke po letu 1945, še pescbci pa na številne posameznike oziroma na tako imenovane "udbovske dcsjcjc". O nikro-filmanih dokumentih, ki se nanašajo na fizične osehe, obstoja pesebna računalniška eviden-a, sicer pa o vsebini posnetkov trenutno nimamo nikakršnega pregleda, čeprav o vsebini gradiva SDV ohstojata dva .plošna pregleda i/leta 1977 in 1992.
Kvaliteta mikrofilmskih pesnelkov je zelo raz lična. predvsem pa slaha, saj je velika večina v. mikrofilmskim čitalccm slabo aii pa komaj berljiva. To jc razumljivo, saj so nekateri posnetki stari tudi več kot štirideset let. večinoma pa so nekvalitetni zaradi naglice, s kal :ro so sc jb določenih zaostrenih političnih situacijah po letu 1945 originalni dokumenti na hitro uničevali in predhodno mikrolilmali, ohičajno v treh izvodih Decembra lan: smo začeli z dup'iranjem mikrofilmov, ki ho predvidoma končano konce avgusta !ctos. Takrat hodo mikrofilmi [udi v celoti destopni za 'iporabo. Z uupliranjem kvaliteto posnet-
kov Se inoe!no poslahsamo, tako da so mnogi dok» meni i poslali neberljivi. Zalo jc oh dupliranjn iiitkro-filmov SDV pravzaprav alternativna rešitev le v ske niranju, s katerim oliranimo kvaliteto posnetkov m jo z računalniškimi programi lahko celo izboljiamo. Iinako velja tudi za pomanjc dokumentov / optičnega disk:: n;izaj na papir.
Novi arhivski zakon vključuje Arhiv Ministrstva za notranje zadeve v Arhiv RS, ki pa ho predvidoma ostal samostojna notranja organizacijska enota. Pri njej bo mogoče od avgusl.i letos dalje upoiahljati ouplirane mikrofilme SDV ohenem z ostalim izvirnim ohranjenim gradivom (e službe
Za odlično sodelovanje na področju graditve arhivskega informacijskega sisiema sc moramo zahvaliti Centru Vlade RS za informatiko, tako glede strojne kol programske opreme, ter Ser 'isu sknpnili služh Vlade liS za nahavo različnih aparatur, pove zanili z reprodukcijo in uporaho arhivskega gradiva. Še pnsehej pa ,.e moramo zahvaliti švicarski vladi in predstavniku švicarske konfederacije za donacijo v višini 50.000 CIfffl ki smo jih porabili za nahavo mikrofilmskega skcnerj:i, drl nt i pa 'že v mesecu jann-arjn za organizaei.o mednarodnega seminaria o mikrofilmu n{ii m skenininju arhivskemu gradi .1. Semiiar smo organizirali skupno z Hrvalskim državnim arhivom za udeležence iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine. Makedonije in Slovenije od 29. do 31. januarja letos. Donacijc p;1 seveda ne hi hilo brez posredovanja Sveta Evrope oziroma njegovega .;pccialnega svetovalca h knji/r, cc .n arhive gospoda Giur.cppa Vitiella. Do nacija Sveta Evrope je, kolikor nam je poznano, prva konkretna materialna pomoč mednarodne skupnosti na področju varstva arhivske kulturne dediščine državam naslednicam nekdanje SF'RJ.
Vladimir Zanicr
Xl!l. mednarodni arhivski kongres Peking, 2. - 7. -september 1996
XIII. mednarodni arhivski kongres z generalno temo "Arli vi oh koncu stoletja: bilanca in per spektive" je hil za Kitajsko ne le velik sliokovcn ampak tudi i/rctlen medijski dogodek. ki ga jc osrednji kitajski dnevnik Ren m i Pihao zabeležil na prvi strani (v daljšem elanku in s shko), udeleženec kongresa pa je poleg predsednika Mul na rod ne ga ar liivskega sveta Jeana-Pierra Wallota, bodočega predsednika MAS a Wanga Ganga, zastopniku ganerH-nega sekretarja UNiiSCO, pekinškega župana in drugih pc zdravil tudi kilajsk ministrski predsednik L! Peng. Za udeležbo na kongresu je bilo priiavljcnili skoraj 2300 arhivislov (od tega polovica KJaiccv) iz 113 nrodvisnn držav in kakih 10 avtonomnih entitet. Slovensko delegacijo so scstavljah mag. Vladimir Zu-mci (vodja delegacije), dr. Peter P. Klasinc, inag. Vladimir Kološa in Zdenka Rajh
Vzporedno s programom generalne teme, ki jc po-
ARHIVI XX 1997
O tlela arhivov in zborovanjih
24?
tekal na šlirili plenarnih sejali (3.. 4., (i. in 7. -.ept^mh ra), deloma jia ?.e v /.adnjili dueli avgusta ir, Se 8 septembra, jc bilo preko 70 sestankov in konferme različnih organov in lele.s MAS-a. med Brminl tudi G <2 neralna skiijisčimi MAS-a (4.. 6. in 7 septemhra). Popoldan 4. septembra je bil namenjen ogledom pokin ških arhivov, naslednji dan pa celodnevnemn oglemi pekinških kulturno zgodtiv inskih spomenikov. Oh večerih so sc vrstili sprejemi iri kulturne prireditve Organizacija kongresa in vseh spremnih prireditev je. bila na višji ravni kot pred štirimi leti v Montrcnlii, res pa je bilo lideleženccv nckai manj. Vse aktivnosti so potekale v kongresnem cjntrii, ki jc povezan .s hotelom, v katerem jc slanovala večina ndclezcnccv kongresa.
Prva plenarna x< j.1 jc bila posvečena m al narod nt mu arhivskemu sodelovanju.
V glavnem rcfciatu Mednarodno arnivsko sodelovanje od kongresa v Bruslju leta 1910 jc Jan van den liro;k (Mestni arhiv Groningen. Nizozemski.) Drisai mednarodna arhivska dogajanja v tem stolcijo. Mednarodno arhivsko sodelovanje seje z.ačcio razvp iti 'a kongresu ob svetovni razstavi v Bruslju leta 1910. Kljo.i prizadevanjem, da hi sc tedaj nspesno začeto delti nadaljevalo so vojna, gospodarska kriza in po-ma:ijkrnje stalne organizacije ki hi skrbela za medna-rrdiio .rhivsko d ¡¡avnost, za nekaj časi zaustavil natlaljnii razvoj. Šele povečano zanimanje za met iiariitlnti sodelovanje no 2. svetovni vn,i i je pripeljalo do ustanovitve Mednarodnega arhivskega svHi. 'Za lo nna velike zasloge arhivar ZDA Snlor J Bnck, ki je poudarjal mi jc svetovna arhivska dediščira enovita in da bi hibi izgiiha kateregakoli menega de„t izjniha za vse elceJvo. Bnck je zagovarjal "popolni in ;skrcno sodelovanje pri oblikovanju nadel, poslnpkm nspo sahlianja in tehnike med arhivisti "seli dežci" Kasneje jc pohtido na tem področju prevzela francij«. k je s pomočjo UNESCO organizirala leta 1950 v Parmi prvi mednarodni arhivski kongres. Zagotcvila j tudi prva dva njegova predsednika in sekretariat. V krat keni ensu ie MAS razvil številne dejavnosti, ki po tekajo še danes izdajanje Arcliivnma, /odrika pe virih za zgodovino narodov, RAMP študij in mnogih drugih p indikacij. Poleg lega se jc MAS ze zgodaj začel ukvarjati z vprašanji znanstvene tiprnhc in d" slopnosli arhivov, zlasti v novih neodvisnih težavah. MAS sc Indi vedno holj posveča omogočanjn pogojev za mednarodno .sodelovanje in izmenjavo mnenj o ■strokovnih vprašanjih, dejaven je pri nstanav,janin poti ročni h podružnic, pri razvojnih programih in nro gramih mikrofil manja ter pri organizacij1 m reze strokovnih svetovalcev.
Van den Broek je na koncu poudaril, da se m.jru arliiv.ski poklic razvijati v dve smeri: v smer medna rodne znanosti (vsak arhivist.hi moral prispe a. s svojim znanjem k razvoju univerzalne urmv.sk. ideje) ter v smer ihranjnnja svoje rcgionHne kjdlnrc. tradicionalnih vredne. Prv-nstvcr.a vlo;a arhmsia. poudarjena ?.c leta 1910 v Bruslja. i" še cune. najpo-ncnibntjžia, pa jc zagotavljanje "vsem raziskovalcem enake možnosti uporaoe verodostojnih virev . r aloga M <\S a jc. tla pcmaga pri priz.adcvr.njit. '/a dosego lega načela.
Sledili so štirje koreferati. V prvem (Naloga arhivisti Arhivisti kol varuhi naeionalnc kulture in iden tiiete Poseben model v srednji in vzhodni Evropi v 19. in 20. stoiclju) je Jcrzy Skovvronck, generalni tlireklor Oirckcijc nacionalnih arhivov Poliskc, na knlko orisal zgodovino arhivske službe v vzhodni m srednji Evropi v zadnjih 200 letib, v drugem delu pa je nakazal prohlcme mednarodnega sodelovanja pri reševanju žalitev po vrnitvi arhivov, ki ;o nastale kot posledica spreminjanja državni^ mej.
V	drugem (Sodelovanje Sever - Jug ^ Jug - Jug za rezvoj arhivov) je Almany Stcll Conte iz Nacionalne i arhiva Gvineje poudaril potrebo po takem sodelovanju ter navedel področja in ohlike sodelovanja svnje države v. nekaterimi vladnimi in nevladnimi organizacijami razvitega sveta 1er orisal sodelovanje na področju strokovnega usposabljanja s sosednjimi državami v regiji.
Tretji korcfeieni, Axel Platlic. jc predstavil organizacijske ohlike in projekte mednarodnega sodelovanja v okvini UNBSCO čcirli, Vladimir P Tarasov, namestnik direktorja Državne arhivske službe Ruske fcdcracije pa jc govori) o mednarodnem sodelovanju oh krizah (naravnih, tehničnih, vojaških, poliiicnib ir gospodarskili). Oblikoval jc nekaj izhodišč za medna-[odno pomoč pn 'cšcvanjn ogroženih arhivov.
V	petem koreleratu je Antoine Ficory z Univerze v Ženevi govoril o arhivih mednarodnih organizacij ir poudari! njihov pomen pn proučevanju zgndo^inc mednarodnih oonosov in splošne zgodovine človeštva 1er iz.oril na prohlemc hranjenja in liporahc arhivov teh organizacij (največji prohlcm jc. da mnoge mednarodne organizacije tonitjo svoj in arhivskih prostorov).
Druga plenarna seja jc ohravnavala zgodov nski razvoj arhivske službe, arhivskih organizacij m arhivskega poklica, s poudarkom na najnovejšem čafu -ob prehajanju v "informacijsko družbo'1.
Glavni referai. Konlinuilcla in .sprcmc:ribc v arhiv slo zakonodaji, v insiilneijah in v infraslruklnr arhivov. jc podal Wang Dciun. raziskovalni sodelavce Državne arhivske direkeijc Kitajske in diickior Lilij skega arhivskega glasila. Vsa In področja, ugotavlja Dcjun. imajo svoje zametke ?.e v času prvih kiiajskib dinastij in v evropski amiki. Arhivska zakonodaja jc bistven elemen; za obstoj arhivov v pravem pomeni". Scdohna pravna regnlaliva sc jc začela z arhivsko zakonodajo Republike Franciji leta 1794. Na splošno vzelo danes zakoni definirajo koncept arhivov in jim podeljujejo pravni status, določajo področje njihovih pristojnosti, vsebujejo predpise o pridobivanju arhivske a gradiva in o njegovi unoiahi 1er o sistemih urejanja m popisovanja. Mednarodni predpisi pa v zadnjem casn skrhe za upoštevanje univerzalnih načel v nacionalnih arhivskih predpisih.
Glede arhivskih institucij poslavlja Dcjun na prvo mesto ariiivc državnih in družbenih organov in organizacij. ki so tako po organizacijski kol po strokovni plali najbolje urejeni, vendar pra"i, du arhivi nevladnih siroktur (družb, društev, stanovskih organizacij) niso nič manj pomembni. Naloga ohojih je zagotovili prostore in Ichničro opremo za obrrnilov in zava
238
O delu arhivov m /.borovan ili
ARHIVI XX 1991
rovanje arhivskega gradiva ter omogočanje njegevc dostopne st i.
Od .nfrastrukiur omenia arhivske izohražcvalne, raziskovalne, kulturne in založniške ter mednarodne institucije. Svetovni trend gre v smeri povečevanja njihove funkcionalnosti, ekonomičrosti in atraktivnosti, vendar pa dežele v razvoju pri Icm močno z ans Lajajo, Zato je mednarodno sodelovanje v okviru UNESCO in MAS-a na tem področju zelo pomemhno, zlasti pri uvajanju nove tehnologije, saj edino ta or.io-goča nadaljn-i razvoj arhivske zakonodaje, arhivu v in njihove infrasliukture.
V	prvem korcferalu (Od srednjeveške učenosti do upravljanja z in(omiae;jami - razvoj arhivskega poklica) je Edward Higgs, raziskovalce zgodovine medicino z oxfordske univerze, onsa) razvoj arhi'. skega poklica od r red njega veka preko nbdohja arbivista kot podaJjSanc roke uprave do današnje dobe informacijske družbe in pjudaril, da je pr<¡optimistično pričakovati /družitev vseh dognanj informacijske tehnoiogije v arhivski stroki, vendar arh:vist; morajo sprejeti izziv iniormacijskc revolucije, sicet ho kolektivni spe min prihodnosti za vedno osiromašen.
Šved Lars Wessman, direkior Arhiva in knjižnice za delavsko gibanje, v koreferatu Razširjenje arhivske odgovornosti in dejavnosti preko tradicionalnega dr žavnega področja (pti čemer m sli /lasti na področie trgovine in industrije in različnih zdrnženj) opo/arja na rastoče količine dokumentov, na nove nosilce za pisov, na povečano zanimanje /a arhive tako pri ustvarjalcih kel tudi pri raziskovalcih 1er na nekalcre razlike pn delu arhivistov na državnem in na zaseb nem pedročje (/lasti v zvc/.i / vprašanji dostopnosti gradiva)
Američan David Bc^rman v korcfctalu Realno in virtualno arliivskc gradivo opozaria na dej.;tvc, da je v dobi računalniške komunikacijske tehnologije manj razlogov za /hiranje arhivskega gradiva na enem me stu. Prednc pa bomo mogli preiti na povsem virlualne računalniške arhive, morajo bil: vsi računalniški doku menti pove/ani med seboj s povczovaJnimi pudatk. Šele li jim hodo dali svojsivo dokumentov in mm omogočili pravilne ravnanje z njimi če/ dalji' čas. Povezave morajo bili zj;rajcne na razumevanju funk cionalnih peg jjev za računalniško upravljanje arhiv jkega gradiva ter r,a zagotavljanju njegove dokazilnc moči in dostupnesli. Te povezave, kijih označujemo z izrarom por lovno dopustna komunikacija, tvorijo osnovo za virlutlne arhive. Omogočile nam hodo preko razdelilnih mre/ na novo formirali arhive prihodnosti. Povezovalne pod sike je Bcarman grupiral v sest ni-v }jcv: o registraciji dokumenta, o dostopnosti, o sestavi, o povezavah, o vsebini in o zgodovini uporabe.
V	četrtem koreferaiu je Virginia Cliaeon Arias, generalna direktorica Nacionalnega arbiva Kostanke, navedla naioge, ciljc in priori lete sndohnr, in znanstvene arhivske uprave in zakonodaje, pri čemer je poudarila vloge arhivov v sodobnih informacijskih sistemih in pomen MAS-a pri koordinaciji razvoja arhivske službe.
Tretja plenarna seja jo bila namenjena strokovnim arhivskim vprašanjem.
V	uvodnem referatu Medsebojni vpuvi med arhiv sko tforijo rj prakso od izida nizozemskega "Navodila za urejanje in popisovanje arhivskega gradiva" 189« je Terry Cook iz Nacionalnega arhiva Kanade analiziral razvoj arhivske m.sli v zadnjih 100 letih. Poudaril ;c velik pomen nizozemskih avtorjev {Samuel Müller, Johan Feitb in Rnhcrt Fruinj pri formiranji: najpomembnejših arhivskih principov, ki so: princip provenience (arhiv je celota spisov, rish in. tiskov ustvarjenih ."li preji tili pri eni upravni enoti oz. nje nem uradniku), princip loeenf hramhc (arhivi se mo rajo brani,, skrbno ločeni drug :)d drugega in se nu smejo mešal z arhi\ i drugih ustvarjalcev oziroma združevali v umetne tvorbe, temelječe na kronološ-Kcm, geografskem ali stvarnem principu) in načelo prvotne ureditve (ureditev mora temeljili na organi zaciri ustvarjalca). I,e malo pa priročnik pove o valorizaciji. Zasehne arlnve in zapuščine prepušča kmiž nic(ii). Pri modernih organizacijah, ki vsehujejo šte vilne regist rat urne sisteme na različnih niedijili in veliko podrejenih enot, se (i sistemi ne iijeinajc vedno z notranjimi organizacijskimi strukturami, zato nizozemskega pr.neipa provenience danes ne moremo upoštevali povsem dohtsedno.
Leta 1922 je Anglež Hilary Jcnkinson postavil princip nedotakljivosti evidenc, ki zagotavljajo vsakomur vpogled v organsko celoto arlnva pod kakr šnimkol:. aspekl;im iti izkljaeajfjo vplive osebnih pri s'opov arhivistov pn njihovem popisovanju. Tudi len-kmson šc ni upošteval valorizacije in njegov princip ni več povsem v skiadn s pričakovanji rezul'alov arliivi-stovoga dela v moderni druŽhi.
rele masovni pojav sodohnega arhivskega gradiva, zlasti v Zli A, je odprl vprašanje valorizacije ar iiv skega gradiva. Oče teorije valorizacije je T. R. Schellen berg. Njegova teorija je izšla iz predpostavke, da imajo dokumenti primarno ali sekundarno vrednost oz. pomen. Primaren pomen je pomen za ustvarjalce, sekundaren pa za poznejše raziskovalce Sckunčarcn nomen (vrednost) je delil še naprej na evidenčen in informativen pomen (vrednost), pri ccmer naj hi evi denena vrednost dokumenta omogočala raziskovalcu spoznati funkeije, programe, naloge i h delovanje ustvarjalcev gradiva, informativna pa vsehino v povezavi z. osehami stvarmi in pojmi, ki so predmet ohravnavanja ustvarjalcev. Sehclleiiherg lud i pr vi pojmuje kol arhivsko gradi /o le tisto, ki ga pEivisl odhere iz. množice dokumentarnega gradiva, odbrati pa mora tako arliivsko gradivo, kakršnega želijo zgodovinarji in drugi uporabniki
V	zadnjih desetletjih so nemški, amet-ški in ka nadski arhivski teoretiki koncept Schcllenhcrgove va lorizacije razširili. Dri izba .n javno mnenje sankcio nirata vso javno dejavnost, odločilno vplivala na vse družhenopoliliene procese in legitimirala politično ohiast. Zato mora hili pri kriterijih za valorizacijo odločilen njan interes, ne pa interes raziskovalcev. Iz tega sledi, da mora bili merilo valnrizacje pomen dokumentov za sodobnike, za katerih potrehe so nastali. To pomeni da lahko najpomemhnejšc dokumente odhercino samo posredne, z. raziskavo 1'nnkeij listih h.stvci.ih ustvarjalcev dokumentov, k: "h
mu i vi xx mi
O delu arhivov in zborovanjih
239
ustvarila družba |u zagntavljanjc svojih potreb m želj:. Zalo mora bili princip provcnience temelj valorizacij skega procesa, 1. ini. muk m-valorizacije, ki nc temelji več na vsebini dokumentov za potrebe uporabnikov, ampak na nalogah, programi h in dejav nosi i h ustvarjalec v Tako, prenovljeno pomni vanje provcnicnce, pa ne more več tcir.cljiii na organ1 zacijskih strukturah i:stvirjalccv, ki ilanes nso več .stabilne temveč mnhilnc, ampak na njihovih funkcionalnih povezavah. Hkrati nam novo pojmovanje provcnicnce omogoče njeno upoštevanje tudi pri raču nalniških (lokiimcnlili.
Z novim poimovanjem pnreipa preveni ;ncc pri pop sovanjn ne zadošča več enostavna dvostranska povezava Hra doknnienlom in oblastvom, ki ga ji izdalo, na kar je prvi opnznril Avstralce Peter Scott, saj la tiblaslva niso več enotna in stalna niti po strukturi m (i po funkcijah nnip.nk se to stainn spre niinjajoči se dinamični sistemi, kar se otiraža tudi na njihovih dokumentih. Zalo jc Scoll nvcilel sistem serij, ki temelje na funkcijah m na velikih, ueiifcgvilili provenienčnih zvezali. Namesto nekdanje ilv-ostranskc povezave mcil dokumentom in oblastvom je razvil sistem, ki omogoča povezave med vcčiim .erijami i" enim ustvarjalcem, med večimi serijami in večim, ustvarjalci, med cmm m drugim ustvarjalcem, med serijami in drugimi serijami, med serijam, ir stvar-jnlci na eni ter funkcijami na ilrngi strani itn. Čeprav jc Scolt mzvil svoj popisovalni sisicm za dokumente na papirju, jc z.lusli primeren za popisovanje računalniških okuuientnv.
V prvem korefemtn Ocena arhivske literature jc Pen g Ihiiling z. arhivskega kolegija Ljudske univerze Kitajske skozi arhivsko strokovni) literahtro 20 stoletji zaslcilnval razvoj arhiv.-.kc misli na nekaterih nijpojiicmhncjSih strokovnih področiili. kot s» npr razvojne, adniinistralivnc in znanstvene naloge arhivov, teorija n i.ivlierijskcm ciklu arhivalii tehiiika restavriranja in ker ;crvir:inja arhivov, sodobna arhivska tehnika, uporaba in dnsiopnost arhivnv ter arhivska (cniiinolngija.
Micliac' Miilicr iz. Ncn.Skcga zveznega arhiva -se jfc ilotakniil etičnega vprašanja "uprava proii znani isti", pri čemer je uhajal i/, strokovnih arhivskih konfliktov v združeni Nemčiji med zagovorniki poklicne arhivske odgovornosti upravi na eni in zgodovinsko znanstvene etike na ilro^i str.in i.
An tone Ha Mule (le Luigi iz italijanskega Centralnega urada za arhivske zadeve se jc posvetila /pra šaniu, ali naj princip pmvcniencc ostane temelj arhivskega poklica. Na osnovi raz.vnj.i italijanske arhi.skc teorije in prakse v povezavi z ra/voiem tega vprašanja pri /odilnih evnipskih arhivskih "velesilah" odgovarja na to vprašanje pritrdilno.
U. O. A. 1-sse iz. nacionalnega arhiva Nigen.e s, jc v četrtem koreferatu zastavil vprašanj». Arhivska zna nost nacionalna in kiilturna tradicija rli mednarodna znanost? 1'rišcl jc do zaključka, daje hkrati eno in drugo.
Četrta plenarna seja jc bito posvečena problemom, ki se poslavljajo pred arhivi ste s poji. vrni znpisol nm nnvih nosilri.i informacij in informacijske tehnologije
Glavm referat, Vpliv informacijskih tehnologij na arhive ir na delo arhivistiv jc podala Cliristine Nou-garet iz rrnneo.skcga nacionalnega arhiva. V njem je orisala dosedanje spremembe v teoriji in praksi, ki so nastale pod tem vplivom, mednarodno sodelovanje na lem področj'1 ter pcrspeklivc; ki sc žc nakazujejo. Glavne poudarke referata jc oblikovala na podlagi obravnavanj le piohlcm-itikc na mednarodnih arhivskih kongresih okroglih mizah in v posebnih telesih Mednarodnega arhivskega sveta ter na podlagi objav v Archivumu in Jannsn icr kAM P študij. V prvem poglavju jc podala pregled dosedanjega dela MA.va na tem področni, zlast. od pariškega kongresa (1988) naprej, v drugem pa opozorila na vse tiste informacije, priporočila in predpise MAS a, ki se tičejo arhivskega strokovnega dela pri prevzemanju, "rednotenju, kla siflciranjn in popisovanju ter ohranjanju integritete fondov računalniški!) datotek Posebej jc izpostavila vprašanja, ki .so se pojavila z nastankom m "d scb.»j poveranih sistemov virtualnih datotek, v katerih posamezni dokumenti Tračno sploh nc obstajajo, a imajo kljub lenin arhivsko vrednost. Ta vprašanja bo po treh no rešiti tako z. arhrskcga kot s pravnega vidika.
V	k:irefcratu Oliranianjc televizijskih oddaj: postopki za prevzemanje, vrednotenje, hranjenje in uporabo ie H.nib.ih Zon Yahya iz Nacionalnega arhiva Malezije opisal v naslovil navedene postopke za filme ki jih je malezijska nacionalna televizija posnela :/. svojega audiov./nalnega gradiva z namenom. d;: ga ohrani za prihodnjo lastno uporabo, in jih ie oo leta 1973 prevzema Filmski arhiv pri Nacionalnem arlii ¿u Mfkzijc Največ pozornosti jc posvetil materialnemu varstvu, tehničnim napravam in omejit vam uporabe
Kcnncth Thihodeaii, iliicktor Centra za računalniške (elcktionske) arhive pri Arhivski upravi v Was-hingtonu, je v koreferatu Mednarodno raziskovanje, valorizacija in ohranjanje znanstvenih datotek op!sal delo Joitn komiteja za arhive n znanosti in tehnologiji, ki ima za cilj postaviti smernice za vrednotenje in popisovanje arhivov s področja znanosti in tehnologije. Pri vrednotenju izhajajo iz zgodovinske vrednosti teh arhivov, pri čemer upoštevajo možnost trajne uporabnosti podatkov za znanstvene raziskave. Izhodišča za vrečiBcHehic teli arhi, ov torej temelje zlasti na uporabnosti podatkov, kijih vsebujejo.
V	radnjem koreferatu z. naslovom Kako si lahko pridobite vozniško dovoljenje za vožnjo pc avtoccsti računalniški!! podatkov? (Prilagoditev poklicne izobrazbe na mcdnaiodnc informacijsko pokrajino) je pod predsednik Nizozemske kraljevske arhivske šole Thcn H. P M Thoma.iscn predstavil nove naloge MAS a na pnilročin mednarodnega izobraževanja. Tc so zlasti naslednje.' 1.) priprava integralne ponudbe arhivskega izobraževanja :r šolanja, pri čemer bi morala arhivska znanost dohiti status samostojne discipline na področju informacijske1 znanosti, 2.) p-iprava pedagoške .strategije in določitev učnih ciljev tc^a izobraževana, 3.) izgradn a fleksibilne in kooperativne mednarodne organizacije in 4.) zagotovitev ozke in razsodne povezave s poklicani. Hdcn najpomemh nejšili problemov pri informacijskem izobraževanju
240
O delu arhivov in z h oro v a nji I ■
ARHIVI XX 1997
bodt finančna sredstvo To izobraževanje bo drago, saj bodo morali inicii študenti na razpolago potrebno tehnologijo. Potrebno sc bo izogniti vplivom tehnološkega koloma! i zim na področje arhivskega izobraževanja.
Vladimir Kolaša
Evropski program za izobraževanje na področju zaščite pisne dediščine, Amsterdam, 21. - 2? november 1á96
Metodika izobraževan j ji
Evropska komisij.-, za zaščito in dostopnost pisne dediščine (ECPA) z Uradnim sedežem pri Nizozemski kraljevi akademiji znanosti in umetnosti jc ob finanči i podpori Evropske skupnosti, Instituta odprte dru/bc (Upen Society Institute) ter ob slrokuvnem sodelovanju:
*	Evropskega programa Mednarodnega arhivskega sveta (ICA International Council tin Archives). ki ga viadi predsednica komiteja za varovanec i p konser-vacijo dr Helen Forde iz Public Record Office v Londonu,
*	Prescivacijskcga oddelka prt združenju LIBER (Ligue des bibliolhequcs curopcenncs de rccherclic), k i mu ptedseduie dr Miriam Foni iz. British L.brrry, ter
*	Marburške arhivske Sole, ki jo vodi direktorica dr. Angeliki Mennc Harilz, pripravila Irodnevni seminar o izobraževanju na področja zaščite nrhi/skih in knjižničnih gradiv.
Evropske iislaiiovc, ki so odgovorne za hrambo ir uporabo pisne dediščine, sc sr^čujtje z velikim- za ščitnimi problemi, ki so posledica pospešenega stara nja in izpadanja gradiv, nastalih n^ papirja v obdobji od 1840. dalje, Situacija je še otežena zaradi povečane uporabe tovrstnih gradiv, predvsem v času od druge svetovne vojne naprej.
Poleg tega pa se jt v arhivih in knjižnicah v zadniih 100 letih zbrdo še veliko gndiv na različnih nosilcih (fotografije, filmi, magnetni in elektronski zapisi), ki potrebujejo sptcifičnc pogoje hramhc i i npornhc, primerne za zagotavljanje podaljšane živ Ijenjiike dobe lovrsnim zvrstem.
Narava problemov presega tradicionalno konser-vaiorjcvo dele zato jc potrebno razvili nove pristope, ki bi vključevali: preventivne ukrepe masovne pp stope, prenos na druge medije ler u pot abo cenovno dosegljiv ih kcnscrvatorskih pos:opkov. Za to pa potrebujemo znanje, tehnične opremljenost, dohro organiziranost ker razumevanje vodstvenih struktur.
Glede na to. da v mnogih evropskih državah ni formalnega izobraževanja na področju preventive pisne uediščine, žel' ECPA s svojimi aktivnostmi vzp.dbiJiir tovrstno dejavnost, uskladili skupni evropski okvirni program z ujieštevanjem kulturnih, ekonomskin in političnih razlik v Evropi.
Tak ko'ak je liil 19%. lela, poleg konference "Iz.birmi za Varovanje Choosing to preserve" v Lcipv.igu (29, 30. marec 199<i>, tudi seminar o metodiki izobraževanja na podnieju preventive pisne dediščine "Training of preservation", ki je potekal v Amsterdamu od 21. do 23. novembra 1996,
Vodilo ga je pel uglednih strokovnjakov s jxx! ročja prevent! e in zaščite pisne dediščine1
dr. Helen Forde, p";dsednica komiteja za zaičilo in varovanje pri Mednarodnem arhivskem svetu (ICA Preservation Committee, ICA/ C PR) in vodja Sektorja /a zaščito in konservirarje v Public Record Office, iz Londona;
dr. Miiirm boot, predsednica sekcie za zaščite in konserviranje pri 1J ti OR, direktorica zlurk in zaščite v Britanski knjižnici v Londonu'.
dr. AngeUka Menne-ll.vttz, direktorica arhivske, šole v Marbnrgn;
Mi :liel Dndieir, generalni inšpektor pri Arhivu 1 ranči je;
dr. Hartmiit Weher, vodja sektorja za zaščito in konserviranje pri arhivski diiekciji za lJaden-Wurt-lemberp, v Stuttgart»;
udeležilo pa št Sest predstavnikov:
*	Or. Gahriclia Albrccht-Kunsz.eri, vodja kon servato! ske^a wldelk., Madžaiski ailiiv, Budimpešta, Madžarska1,
*	Maria Luisa Cabal, predsednica pre^ervacijske delovne skupine BAO, liišliliil Nacionalni: Knjižnico, Lizbona, Portugalska;
*	lngtuar Erojd, koordinator švedskega raziskovalnega; proiekla na področju zaščite gradiv, Univerzitetna knjižnica, Uppsala Švedska;
*	Beatrix Kastaly, Vodja konservatorskega otidci kü Nariídna kmižnica Budimpešta, Madžarska;
*	Galina A. Kislovskaya, pomočnica dirckioriee, Kojižnicu za tujo literal uro, Moskva, Rusija;
*	Jcocrt Vodopivec, pomočnica direktorja, vodja Sektorja za konserviranje. Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana, Slovenija
iz tistih evropskih držav, kjer izobraževanje na področju pieventive pisne dediščine zaenkrat še ni vključeno v red nt izohraževalne programe.
Naloga udeležencev seminarja je bila, da pridobljeno znanje z različnimi oblikami neposrednega in posrednega izohraievanja {s seminarji, tečaji in praktičnimi prikazi) prenesejo v domače okolje.
V sklopu arhivskih tečajev, ki jih vodi Arhivski center za strokovni razvoj pri Arhivu Republike Slovenije, smo cm) 1 do 5. decembra 1996 izpc jal i prvi tridnevni tečaj o VZDRŽEVANJU ARHIVSKEGA GRADIVA. Program je bil dopolnjen tudi s pisnimi in ustnimi informacij am i in najmtki, pridobljenimi na seminarju v Amsterdamu.
Tečaj smo vodili: Nada Majcen, njiokojcn;. direktorica Centralne tehniške knjižnice in pridavateliica predmeta Zaščita in konserviranje knjižničnega giadi^a v sklope tečajev za strokovne izpite iz biblio-tekarstva, M^la 'ernič-l-etnar, vodja oddelka za mehanske raziskave na Institutu za celulozo in pani' v Ljubljani, in Jedert Vodopivce, vodja Sektorja za konserviranje arhivskih gradiv pri Arhiva Republike