ü ü UDK — UDC 05:624 YU ISSN 0017-2774 C R A D B I I U I VESTNIK LJUBLJANA, FEBR.-MAREC 1977 LETNIK 26. ŠT, 2-3, STR. 29-60 Asfaltiranje dovodnega kanala hidroelektrarne Srednja Drava 2 (800.000 m2) IZVAJALEC: SGP »SLOVENIJA CESTE« — LJUBLJANA kemična industrija domžale n.sol.o. T O Z D T K K T O V A R N A K E M IČ N IH I Z D E L K O V IN P R O I Z V O D N J A K R E D E S R P E N I C A b. 0. TELEFONI: N. C. (065) 83050, 83051 — POŠTA 65224 SRPENICA — TELEGRAM »TEKAKA« SRPENICA — TEKOČI RAČUN PRI SDK TOLMIN ŠT. 52030-601-11331 — TELEX YU 34 366 TEKAKA — ŽELEZNIŠKA POSTAJA MOST NA SOCI TKK Novost v tehnologiji betona — superplastificirani beton Kaj je superplastificirani beton? V bližnji prihodnosti bo o njem veliko slišati, že sedaj pa vam glavne prednosti pobliže prikaže največji domači proizvajalec dodatkov betonu TOZD TKK Srpenica. Superplastificirani beton je tekoči beton, ki ne segregira in sedimentira. Pri vgrajevanju je potrošnja energije mi­ nimalna, saj beton kljub nizkim vrednostim v/c-faktorjev teži k samoniveliranju. Pripravljanje, transport in vgraje­ vanje svežega betona postane z uvedbo superplastificira- nih betonov izredno lahko, ekonomično in kar je naj­ važnejše, brez nepotrebnih zastojev in nekontroliranega naknadnega dodajanja vode. Superplastificirani betoni so pripravljeni z vrednostmi v/c-faktorjev med 0,40 in 0,45, kar predstavlja optimum glede hidratacije cementa, obenem pa so to liti betoni z indeksom konsistence po Vebeju ca. 0,2—0,5 oz. po- sedkom stožca (siump-test) preko 20 cm. Tehnologi za beton vedo, da je s tako nizkimi vrednostmi v/c-faktorjev možno izboljšati vse karakteristike betona: mehanske lastnosti, vodotesnost, obstojnost proti fizikalni in ke­ mijski agresiji ter zmanjšati krčenje. Kako pripravimo superplastificirane betone? Z mešanjem vode, cementa, agregata in cementola Delta super fluid, izdelka TOZD TKK Srpenica. Dozacija cementola Delta super fluida znaša 1 %—3 % na težo cementa. Naj vam v naslednjih dveh tabelah prikažemo vpliv cementola Delta super fluida na spre­ membo konsistence (tabela 1) in na možnosti znižanja vsebnosti cementa (tabela 2) v svežem betonu. Tabela 1. Vpliv cementola Delta super fluid na spremembo konsistence svežega betona Delta super flu id Vsebnost cementa v/c fak to r Konsistenca po Vebeju T lačna trdnost % na težo cem enta kp/m 3 - indeks kp/cm 2 etalon 350 0,45 7,3 417 1,0 350 0,45 4,5 465 2,0 350 0,45 2,6 465 Tabela 2. Vpliv cementola Delta super fluid na vsebnosti cementa v svežem betonu. znižanje Delta super flu id Vsebnost cementa v/o fak to r Konsistenca po Vebeju T lačna trdnost % na težo cem enta kp/m 3 - indeks kp/cm 2 etalon 320 0,55 2,0 382 1,0 270 0,55 2,3 412 2,0 260 0,55 2,9 427 KONSIGNACIJSKA SKLADIŠČA: »CHEMO« trgovsko podjetje, Ljubljana, Maistrova 10 — »MAVRICA« trgovsko podjetje, Ljubljana — »TEHNOMERCATOR« trgovsko podjetje, Celje — »DOM-SMREKA« trgovsko podjetje, Maribor — »GROSIST GORICA« trgovsko podjetje, Šempeter pri Gorici — »SOČA« trgovsko podjetje, Koper — »METALKA« trgovsko podjetje, Ljubljana — »KURIVO« trgovsko podjetje, Ljubljana — »GRAMEX« specializirano trgovsko podjetje z gradbenim materialom, Ljubljana, Kurilniška 10 V E S T N I H ŠT. 2-3 — LETNIK 26 — 1977 YU ISSN 0017-2774 V S E B I A I A - C O A I T E N T S Članki, študije, razprave SVETKO LAPAJNE: Articles, studies, proceedings Upoštevanje striga v deform acijskih r a č u n i h ..............................................30 Consideration of shear in calculations of deform ations NEŽA EXEL: Pocinkana betonska a r m a t u r a ....................................................................... 35 Zinc-coated reinforcem ent in concrete Iz naših kolektivov BOGDAN MELIHAR: From our enterprises Vegü jz kolektivov; SGP Slovenija c e s t e .................................................................................43, 44 IMP L jub ljana ..........................................................................................................44 Ingrad Celje ...............................................................................................................44 GP Tehnika ...............................................................................................................45 GIP G r a d i s ....................................................................................................................46 Beton Z a s a v je ...............................................................................................................46 EM H id r o m o n ta ž a .....................................................................................................46 IVO H A ID RA P: Z grajena je b ila sodobna tovarna m esne industrije v M urski Soboti . . 47 Iz Raziskovalne skupnosti Slovenije I z v l e č k i .....................................................................................................................47 Proceedings of Research institutions of Slovenia Vesti iz ZDGIT Zapisnik občnega zbora — skupščine ZG IT Slovenije v V elenju . . . 52 News from ACIT Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana Proceedings of the Institute for material and structures research Ljubljana DANILO BELŠAK: Povečanje nosilnosti arm irano-betonskih kolov z razširitv ijo n jihovih pet ob uporabi razstreliva ( K o n e c ) .................................................................. 57 G la v n i in o d g o v o rn i u r e d n ik : S E R G E J B U B N O V T e h n ič n i u r e d n ik : B O G O F A T U R U re d n iš k i o d b o r : JA N K O B L E IW E IS , V L A D IM IR C A D E Z , M A R JA N G A S P A R I, D U Š A N L A JO V IC , M IL O S M A R IN Č E K , s a S a Š k u l j , v i k t o r t u r n S e k R e v i jo iz d a ja Z v e z a d r u š te v g ra d b e n ih in ž e n i r je v in te h n ik o v S lo v e n ije , L ju b l ja n a , E r ja v č e v a 15, te le fo n 23 158. T e k . r a č u n p r i S D K L ju b l ja n a 50101-678-47602. T is k a t i s k a r n a T o n e T o m š ič v L ju b l ja n i . R e v i ja i z h a ja m e se č n o . L e tn a n a r o č n in a s k u ­ p a j s č la n a r in o z n a š a 100 d in , z a š tu d e n t e 38 d in , z a p o d je t ja , z a v o d e in u s ta n o v e 500 d in Upoštevanje striga v deformacijskih računih UDK 624.044 s v e t k o L a p a j n e Uvod Klasični račun deformacij po zakonu virtual­ nega dela nam nudi za ravninsko obravnavanje konstrukcije formulo, sestavljeno iz treh suman- dov. Virtualno delo zunanje sile P = 1 na dejan­ skem pomiku (ali zunanjega vrtilnega momenta na dejanskem zasuku) je nam reč enako virtualnem u delu notran jih sil. To virtualno delo notranjih sil pa sestoji iz virtualnega dela upogibnih momentov, virtualnega dela osnih sil in virtualnega dela striž­ nih sil. Vsakdanja praksa pri obravnavanju upogi- banih konstrukcij ponavadi vpliv osnih sil in vpliv strižnih sil zanem arja. Vsi vemo, da je vpliv stis- njenja osi p ri zelo nizkih okvirjih, p ri plitvih lo- kovih znaten te r ga ne smemo zanem ariti. Namen tega članka je prikazati dva prim era, pri katerih je vpliv strižnih sil dovolj važen. Bistveno vpliva na statični izračun konstrukcije, te r ga bomo lahko upoštevali na podlagi izvajanj tega članka. Prvi prim er obravnava vodoravno odpornost zidov z izrezi, kar pride v poštev p ri p reverjan ju varnosti zidanih zgradb proti potresnim sunkom. Drugi pri­ m er obravnava redukcijo togosti ojačenobetonskih slopov zaradi strižnih deformacij, kar pride v poštev pri nekaterih, nedilatiranih konstrukcijah z moč­ nimi končnimi slopi. V odoravna odpornost zidov z izrezi Nisem si predstavljal, da je možno sorazmerno komplicirane tlorisne prereze zidovja preverjati na strižne napetosti zaradi vodoravnih sil, vendar sem A vtor: Svetko Lapajne, univ. prof. v pok., dipl. inž. gr., L jub ljana, Bogišičeva 1. našel, po priporočilu kolege ing. S terlekarja v sara­ jevskem »Priručniku za projektovanje seizmički otpornih gradjevina« dobro sistem atiziran postopek takega statičnega preračunavanja. Osnova tega ra ­ čuna je formula za togost posameznega zidu z izre­ zom, ta pa tem elji na koeficientih cu, s katerim i se da ugotoviti delež posameznega slopa (ob izrezu) h togosti celega zidu. Za vrednosti cu je narisan po­ sebni diagram. Za slope se predpostavlja polna upe- tost zgoraj in spodaj. Izvajanja formule in diagra­ m a v priročniku ni, vendar smo hitro ugotovili, da je oboje povzeto iz knjige: I. L. Korčinski: Osnovni projektovanja zgrada u zemljotresnim oblastima (Prevod iz ruščine, G. K. Bgd 1964). Toda, tudi v tej publikaciji ni izvajanj, zato sem se lotil zadeve sam. Rezultate objavljam na tem mestu, saj v polni m eri potrjujejo ustreznost osnovne formule za togost in pripadajočega dia­ gram a za cu. b„ . . . širina cele stene (z odprtinami) bst . . . širina posameznega slopa (stebra) d . . . debelina stene h p . . . celotna višina stene v etaži hst . . . višina slopa ob odprtini ln . . . razpon nosilca nad odprtino cu . . . faktor, m erodajen za togost posameznega slopa H . . . vodoravna sila, ki povzroča pomik stene Hst . . . vodoravna sila, ki povzroča pomik posa­ meznega slopa (stebra) E . . . modul elastičnosti L r G . . . strižni modul v . . . razm erje G/E [ i . . . Poissonov količnik (prečne kontrakcije) a . . . pomik (v etaži) Deformacija slopa: H,t dE cu cu = f hat b st Odpor slopa: Hst = dE cu za 1 slop 1 = dE 2 cu za več slopov j pri o = l Deformacija celega zidu sestoji iz deformacije polnega dela in deformacije slopov: 1,5 H (he — hst) , H H o = ------------------------t ----------------- ----------- b0 d v E dE 2 cu b0 dE 1,5 — (he hst) — C;; bo 2 Cu predstavlja v = 0,312 in Poissonov količnik celo 0,6. Ta izbera tem elji na opazovanjih obnašanja zidovja, saj rege hitro popuste, medtem ko same opeke še dobro drže, predpostavljajoč slabšo malto med bolj kvalitetnim i zidaki. Razmerje /u = 1 in v = 0,25 predstavlja nestisljivo vodo, ki ima enako prečno razširitev, kot je osno stisnjenje. Knjiga Korčinskega navaja na str. 153 diagram poskusov z ugotavljanjem vrednosti v v odvisnosti od defor­ macije ter pride res do limitne vrednosti v = 2,5 v stadiju rušenja zidu. Priloženi diagram za cu v odvisnosti od vitkosti slopa je narisan za tr i raz­ lične vrednosti v. Najvišja v = 0,375 velja za beton ali slično kvaliteto, srednja v = 0,312 točno ustreza Korčinskem in sarajevskem u priročniku, najnižja pa je narisana kot zanimivost za v = 0,25 — stadij rušenja zidu. Narisani diagram za c„ (pri v = 0,312) v vseh ordinatah sovpada z ordinatami navedenih publikacij. Za neskončno širok slop gre naš dia­ gram proti neskončnosti, kar pa je v priobčenih diagram ih slabo nakazano. Zaradi boljše razvid­ nosti sem svoj diagram nanesel na abscise, razde­ ljene po logaritmični lestvici. in togost: H = b0 dE 2 cu -------------------------------- b0 + —5 he - hst) 2 cu v P ri izvajanju kombinacije striga in upogiba se pojavi zelo važen koeficient razm erja med striž­ nim modulom G in elastičnim modulom E. Označil G sem ga s črko v = — . Kot znano iz teorije elastič- E nosti, je to razm erje določeno s Poissonovim količ­ nikom u , p ri čemer je v = ------------- 2 d + n) Za f i = 0 0,16 0,25 0,333 0,600 1,00 v = 0,50 0,431 0,400 0,375 0,312 0,25 Francoski predpisi predvidevajo /u = 0,16, mnogo tabel za račun plošč je preračunanih na isti /u. Opazovanja konstrukcij iz ojačenega betona kažejo na ,tt med 0,25 in 0,333 kar da v med 0,40 in 0,375 (3/8). Citirana osnovna formula za račun togosti zidu pa ima za izraz 1,5Iv vrednost 4,8, kar Račun cu za polnoupete slope Deformacjia sestoji iz strižne deform acije — hst in upogibne deformacije: ^ ^ st G 12 E l d = 1,5 H hst H h sts bst d r E bst3 A 12 E 12 H h 5t d E bst 1,5 + fhst hst Togost za d = 1 znaša: H = d E cu bst 1pri čemer je cu = h s t 1 ,5 v h s t bst T X’5Izraz — variira od 6,0 za porušeni zid preko 4,8 formula Korčinskega do 4,0 beton v veza­ nem stanju Tabela za cn = - t- bst 1,5/v h st/bst 0,1 0,15 0,25 0,5 1,0 2,0 40 0,25 6,0 1,664 1,107 0,660 0,320 0,143 0,050 0,0113 0,312 4,8 2,079 1,382 0,823 0,396 0,172 0,057 0,0120 0,375 4,0 2,494 1,657 0,985 0,471 0,200 0,063 0,0125 \ Y & \ 4 . " j « r * s - 1 • s \ * \ * i *'£ l i \ \ \ \ / ^ \ \ A . \ . \ ' 4 J i c t g r a i r J z a / I v \ - O \ \ / \f A& * .. \ * -vi i \ ,< • \ A O y o cwčsi%£>£t/' o d \ a \t» i — • W \ \ . * = t * , , ' V " ? \ ^ : / # i , \ 4 \ \\i , , W A / i i - V«, \ * \ ; • •** V • * \ 4 T \ : \ 6 - \ » \ ^ f ; \ \ N , ;i \ v v\ V X \ ' N , "N, t ....... i .... i * f j§ | 1 ' f :s - K e ‘A M:i d"' r T '* * 4 } 1 1 X *<»£Q J S / t v Rezultati so prikazani v diagramu, narisanem v obeh navedenih knjigah. Na abscisi je naneseno razm erje h st/bst pri sarajevskem priročniku, v Kor- činskega originalu pa hred/bred. Mislim, da je Kor- činski previdnejši, saj jem lje za osnovo razm erje »reducirane višine« proti »reducirani širini« slopa. Mislim, da je treba vzeti v račun precej večjo teo­ retsko višino od hst zaradi kotnih deformacij na zgornjem in spodnjem priključku, za reducirano ši­ rino pa čisto širino zidnega slopa po odbitku mačet, zobov, m alte. Tako bi dobili znatno višjo vitkost, m anjše koeficiente cu te r bi ostali na varni strani. Nadaljnje vprašanje, ki sem se ga lotil, je bilo vprašanje napake, ki smo jo zagrešili s predpostav­ ko polne upetosti slopov v zgornji in spodnji prečki. Kaj, če bi ta upetost bila le petdesetodstotna, ali samo petindvajsetodstotna (kar bi ustrezalo po de­ formacijski formuli stebru, ki im a na eni strani tečaj, na drugi pa je polno upet). . 1,5 H h,t , H h Bt , H hgt" In d = ------------- T ------------ + v dE bst d bst3 E 2 In E . 6 1 ker je In = d ■ z3 12 d = H bst_ dE h3t 1,5 ^ |rhst'j2_|_ bst hst ln v (b 3t H cu dE Pripravljen je izračun cu za dva enostavna prim era: (hst j 2 b st h 3t lna) (Dst kar predstavlja 50% upetost ß ) = ( — ) 3 = kar predstavlja 25% upetost Račun cu za elastično upete slope Ta drugi prim er ß predstavlja tudi prim er, da so slopi polno upeti le zgoraj, spodaj pa tečajni (ali obratno) saj je deformacija enaka H deformaciji za polno upeti slop je treba p ri­ šteti še vpliv zasuka v glavi in peti slopa, odvisen od razpona ln in višine prečke zn. H st3 . H hst3--------namesto ----------- 3 E 1st 12 E 1st Up. V 1,5/v kst/kgt 0,1 0,15 0,25 0,50 1,00 2,00 4,00 a 50 °/o 0,25 6,0 1,661 1,103 0,653 0,308 0,125 0,036 0,0066 0,312 4,8 2,075 1,376 0,812 0,377 0,147 0,039 0,0068 0,375 4,0 2,488 1,648 0,970 0,444 0,167 0,042 0,0069 ß 25 »/o 0,25 6,0 1,656 1,095 0,640 0,285 0,100 0,023 0,0036 0,312 4,8 2,066 1,363 0,792 0,345 0,113 0,024 0,0036 0,375 4,0 2,475 1,630 0,941 0,400 0,125 0,025 0,0037 Izračun pripadajočih količnikov cu je pokazal, da p ri debelih stebrih (malih vitkostih) skoraj ni razlik, ostanejo neznatne. Te razlike pa so bistvene pri velikih vitkostih, za h/b je 4, postane togost po­ lovična oziroma četrtinska. Na celotni rezultat, ki je predstavljen z I cu pa ta razlika ne more bistveno vplivati, ker so cu za te vitkosti izredno majhni. Zato tud i diagrami za prim ere elastične upetosti niso prikazani. Drugo, morda važnejše vprašanje je, koliko ima tako, dovolj komplicirano preračunavanje strižnih napetosti sploh kakšen smisel. Mi vemo, da p re­ vzemajo strižne sile le zidovi, ki so usm erjeni v smeri delovanja strižne sile. Po približni oceni lah ­ ko računamo, da je površine teh zidov polovica, če imamo pol površine usm erjene vzdolžno. Dalje: na vsak zid ne pride enak del striga, ne ene več, na druge manj, pa lahko računamo s faktorjem neena­ komernosti 1,33. Dalje: tudi v posemeznem zidu se strig ne razdeli enakomerno, temveč po zakonu pa­ rabole, kar nam da faktor 1,5. Največja strižna na­ petost bi tedaj znašala: Unax T . 1,5 . 1,33 F/2 T = približno 4 — F X . v v . I NCe računamo s povprečno osno napetostjo o = — F pri čemer je N celotna teža stavbe nad prerezom, tedaj bi dobili glavno natezno napetost z izrazom ogl = — I / + t 2 Predstavljajoč, da je T del 2 F 4 sile N, dobimo naslednje glavne napetosti: T = 0,2 0,15 0,10 X N r = 0,8 0,6 0,4 X a ^max 1,443 1,281 1,140 ^ anorm — pritisk ^min 0,443 0,281 0,140 ^ ^norm — nateg Iz tega izvajanja vidimo, da do pospeška 0,1 g zid ne bi smel popokati, pospešek 0,15 g je ravno na meji, pri pospešku potresa 0,2 g pa zid mora po­ pokati. Važno je to, da se zid ne zruši kljub po- pokanju, to pa dosežemo s solidno povezavo, z vezmi iz navadnega, žilavega jekla. Kolikor mi je znano, je uspešnost takih povezav dokazal tudi drugi potres v Furlaniji. R edukcija togosti zaradi strižnih deform acij Po istem načelu, kot za togosti zidovja proti enotnim pomikom, je izvedena form ula za togost armiranobetonskega slopa proti pomiku. Privzeto je razm erje G/E s 3/8. K er prevladuje pomik od upogiba, pom ik od striga pa ostane vsaj normalno v manjšini, je izračunan redukcijski fak tor zaradi vpliva striga. Togosti se zmanjšajo, deform acija pa poveča po danem faktorju. H . . . vodoravna sila, ki povzroča pomik L . . . višina stebra (iz ojačenega betona) F . . . prerez stebra J . . . vztrajnostni moment stebra i . . . vztrajnostni polmer V J/F cp . . . nagib stebra s . . . širina stranice (v ravnini pomika) X . . . vitkost stebra 1/i v . . . razm erje 1/s, za četverokotni prerez —L= X Pomik polno upetega stebra: G = r E v = 0,375 Poissonov količnik u = 0,333* i s Faktor zm anjšanja: X2 v2 ---------- a l i ---------- X2 + 48 v2 + 4 Pomik tečajnega stebra: Faktor zmanjšanja: X2 v2 ----------a l i ----------- X2 + 1 2 v2 + 1 Isti fak torji veljajo tudi za redukcijo togosti, saj je <5 nagib cp = — Zasuk upetega stebra: M , 1,5 1,5 M L /\ , i2 1 m = ------ L + —------ ------ = M ------ 1 + 24 — 4 E J v L E F 4 E J ( L2 J Faktor zm anjšanja: X2 v2 ---------- a l i ---------- X2 + 24 v2 + 2 Za ojačeni beton je privzet: Poissonov količnik 0,444, l / v — (1 + pi) = 2,669, v = = 0,375. Redukcijski faktorji so večji za pomične togosti upetih stebrov, srednji za n jih upogibne togosti in najm anjši za pomične in upogibne togosti tečajnih stebrov. V formulah je upoštevan pravokotni p re­ rez, p ri čemer je i2 = s2/12. P ri razčlenjenih prere­ zih bo i2 večji, pa je treba to vnesti v gornja izva­ jan ja in izraze prilagoditi. Redukcija postane p ri širokih stebrih kar znat­ na: za upeti steber razm erja L/s = 2 znaša kar 1/2 za tečajnega samo 4/5. S to redukcijo si lahko raz­ lagamo nekatere ugodne pojave: izkušnje nam ka­ žejo na nekaj prim erov v mostnih zgradbah in ne­ kaj prim erov v visokih zgradbah, ko so projektanti opustili (ali morda pozabili) na dilatacijski stik. Po statičnih računih bi m orali od vpliva krčenja betona in m raza v zimi ti objekti močno popokati, dejan­ sko pa na njih ni bilo opaziti vidnih razpok, vsaj obveščeni o tem nismo bili. Vse kaže, da tiče prav v deform acijah od osnih sil in v deformacijah za­ rad i striga tajne naravnih zakonov, s katerim i ne­ zaželeni vplivi od krčenja betona in krčenja od hudega mraza izgube svojo ostrino. LITERATURA I. L. K orčinski: Osnovi p ro jek tovanja zgrada u zem ljotresnim oblastim a — Prevod iz ruščine, G radj. kn jiga Bgd 1964. P riručn ik za p ro jek tovan je seizmički otpornih g ra ­ dj ev ina — Zavod za unap red jen je proizvodnje i usluga, S arajevo 1972. A vtori: H iba, Solovljev, Draškovič, P e­ trovič. U D K 624.044 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1977 (26) ST . 2-3, S T R . 30—35 Svetko L apajne: UPOŠTEVANJE STRIGA V DEFORM ACIJSKIH RAČUNIH Članek nava ja dva prim era, p ri katerih upošteva­ n je striga bistveno vpliva na rezultate: P rv i p rim er je račun pom ičnih togosti za zidane stene z odprtinam i, potreben pri p rev erjan ju potresne varnosti. Korčinskega diagram za cu kaže na velika zm anjšan ja p ri naraščajočih vitkostih . Form ula za ce­ lotno togost take stene z odprtinam i je podana. D rugi p rim er obravnava stebre iz ojačenega be­ tona. Izpeljana je form ula za redukcijsk i fak tor n jih pomične in upogibne togosti zaradi vpliva striga. Ta fak tor je odvisen od vitkosti stebrov. U D C 624.044 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1977 (26) N R . 2-3, P P . 30—35 Svetko Lapajne: CONSIDERATION OF SHEAR IN CALCULATIONS OF DEFORMATIONS The article presents tw o cases w here the considera­ tion of shearing essentially influences on the results: The first case is the calculus of displacem ent s tiff­ nesses of m asonry w alls w ith opening, necessairy for the control of earthquake security. A d iagram for cu by K orčinski shovs g reat reductions by increasing th e ir slendernesses. The form ula for to tal stiffness of such a w all w ith openings is given. The second case deals w ith reinforced concrete columns. A form ula for the reduction factor of th e ir displacem ent ind bending stiffnesses under shearing influence is deduced. This factor depends on th e slen­ derness of columns. Pocinkana betonska armatura UDK 624.012.45 n e Z a e x e l 1. UVOD Jeklo je v betonu zaščiteno pred korozijo, če je alkalnost betona dovolj visoka in če niso prisotni kloridi. Alkalnost, ki jo povzroča Ca (OH); in je nastala s hidratacijo cementa, se izraža s pH vred­ nostjo; ta znaša v polno alkalnem betonu okrog 12,5. Do korozije arm ature pride, če beton karbona- tizira, tj. če pade pH vrednost pod približno 9. V dobro zgoščenem betonu iz portland cementa n a­ preduje karbonatizacija počasi in je nevarnost koro­ zije podana predvsem pri tankostenskih betonskih elem entih in v razpokah betona. Hitro poteka k ar­ bonatizacija v plino- in penobetonih ter lahko po­ roznih betonih. Zadostne korozijske zaščite tudi ne nudi alum inatni cement, ker tvori le malo Ca (OH)ž. Če so v betonu prisotni kloridi, obstaja nevar­ nost korozije tudi pri polni alkalnosti betona. Klo­ ridi mestoma prebijajo zaščitni film na površini jekla, ki je nastal v betonu; ustvarjajo male aktivne predele, ki jih obdaja velika pasivna površina, kar vodi do nastanka pitinga ali luknjičaste korozije. Kloridi so bodisi namerno dodani npr. kot sredstvo za h itrejše strjevanje ali pa vstopajo v beton od zunaj npr. s talilno soljo (za ceste) ali iz obmorske atmosfere, v kateri obstajajo kot aerosoli. Beton veže nek del klorida v neškodljivo obliko, tako da se pojavi nevarnost korozije, če vsebnost kloridov preseže 0,4—0,5 °/o C1 ali ca. 0,8 % CaCU od teže ce­ menta. A vtor: Neža Exel, dipl. inž. m etalurg., L jub ljana, K olarjeva 32. Rja, ki nastaja p ri koroziji arm ature, lahko povzroči pokanje in odpadanje betona, ker im a več­ k ra t večji volumen kot jeklo. Da bi v nevarnih p ri­ m erih preprečili korozijo, je treba jeklo zaščititi, preden ga vgradimo v beton. Iz obnašanja cinka ali pocinkanega jekla v zunanji atmosferi, tako celin­ ski kot obmorski, bi se dalo sklepati, da pocinkanje lahko služi kot zaščita arm ature p ri nižjih pH be­ tona kot tudi pri učinku kloridov. Za presojo uporabnosti pocinkane arm ature pa je treba preveriti korozijsko obstojnost cinka v be­ tonu, njegovo sprijem nost z betonom, vpliv cinka na strjevanje betona in razvijanje vodika p ri ko­ roziji cinka, ki lahko povzroči krhkost jekla in po­ roznost betona. Ta vprašanja smo skušali razčistiti z lastnimi poskusi in s pregledom tu jih podatkov. 2. LASTNI POSKUSI 2.1. Poskusi v letih 1973—75, ki smo jih opra­ vili v zvezi z napetostno korozijo oziroma vodikovo krhkostjo žice za prednapeti beton (1), p ri katerih smo v beton vgradili in spojili med seboj jekleno žico in pocinkani trak, so pokazali, da se pocinkana površina v polno alkalnem betonu pasivira. To po­ meni, da sicer nastane neka začetna korozija (tj. raztapljanje cinka), ki pa kmalu praktično preneha, ker se na površini naredi zaščitni film, ki prepreču­ je nadaljnjo korozijo. Ta ugotovitev je kazala na to, da je cink praktično obstojen v polno alkalnem betonu. Podrobnejša razlaga dogajanj, ki je podana v zadevnem članku (1), je na kratko naslednja: če cink ali pocinkano jeklo v betonu provodno zvežemo z golim jeklom, nastane korozijski galvan­ ski člen, v katerem je cink anoda, jeklo katoda, alkalna tekočina betona pa predstavlja elektrolit. Po zabetoniranju začne člen delovati, tj. cink-anoda se ob močno negativnem potencialu raztaplja, na­ stajajo cinkovi ioni, ki prehajajo v elektrolit: Zn Zn" + 2 e~ ter elektroni (e- ), ki po kovinski zvezi tečejo na katodo. Na jeklu-katodi se elektroni trošijo tako, da se vežejo z vodikovimi ioni v atom arni oziroma plin­ ski vodik, s kisikom pa tvorijo hidroksilne ione (OH“ ): 2 H' + 2 e “ H, 0 2 + 2H_0 + 4 e~ ^ 4 O H - Ti procesi povzročajo, da teče v členu električni tok, katerega jakost je merilo za korozijo cinka. Z m erjenjem toka in potencialov jekla in pocinkane­ ga traku smo sprem ljali potek korozije in pojav pa- sivacije anode (polarizicaje). V sliki 1 a je podana tako dobljena krivulja za cink v betonu, v b pa enaka krivulja, dobljena v nasičeni raztopini Ca(OH)?, ki smo jo naredili za dodatno informacijo (smatramo, da raztopina Ca(OH)-2 ponazarja teko­ čino v betonu). Na ordinatah je dan tok oziroma gostota toka v /j. A / c m 2, na abscisi pa pripadajoči potencial cinka. Naraščanje toka do neke maksimal­ ne vrednosti pri zelo negativnem potencialu in sle­ deč močan padec toka ob pomiku potenciala k pozi- tivnejim vrednostim je dokaz anodne polarizacije. Po končanih 2-letnih poskusih je bila izguba debe­ line pocinkanja približno 4 mikrone. P ri delovanju galvanskega člena vrine zelo negativna anoda tudi jeklu-katodi tako nizek potencial, da je doseženo imuno področje, v katerem korozija jekla ni možna — glej Pourbaixjev diagram v sl. 2. Pravimo, da cink katodno ščiti jeklo; v polno alkalnem betonu taka zaščita ni potrebna, ker je jeklo v njem že itak pasivno in ne korodira. Lahko pa bi bila po­ trebna v karbonatiziranem betonu. Opomba: vodik, ki nastane na katodi-jeklu, lah­ ko difundira vanj in povzroči krhkost ali pokanje. Prepričali smo se, da se cink ali pocinkano jeklo pasivira v alkalnem m ediju kot je beton, tudi če ni spojen z golim jeklom. Iz teoretskega diagram a za cink v sl. 3 je raz­ vidno, da je možna pasivacija cinka še navzdol do pH 6,5 ali 8, odvisno od količine C 02. Le stoječa meha voda ob slabem zračenju npr. kondenzat vodi do izrazite korozije cinka, ki daje bele korozijske produkte, imenovane »bela rja«. V karbonatiziranem betonu, ki ima pH lahko znižan do 7, bi torej tudi lahko pričakovali dobro obstojnost cinka. Naredili smo elektrokem ične m eritve s členom pocinkano jeklo — golo jeklo v raztopinah s pH 9 -2 0 2 4 6 8 10 12 14 16 -2 0 2 4 6 8 10 12 K 16 in 7 in ugotovili, da se cink najprej malo raztaplja (korodira) ob malem toku, po ca 1 mesecu oziroma 1 tednu pa se ta korozija skoraj ustavi. Taka p rak­ tična ustavitev pomeni, da še vedno obstaja nek zelo m ajhen tok tj. raztapljanje, ki je za pH 9 povzročal po 1 mesecu še izgubo 0,05 m ikrona debeline cinka na dan, p ri pH 7 pa ca. 0,01 mikrona. P ri pH 9 je cink katodno ščitil jeklo le ca. 18 dni, zatem pa je ta zaščita prenehala in jeklo je začelo rjaveti. Pri pH 7 pa se je v teku poskusnega časa katodna za­ ščita jekla vzdrževala ob izredno nizkem toku. Tre­ ba pa je poudariti, da je to izgubljanje debeline cinkove plasti možno le v vlažnem betonu, da se torej dogaja le občasno, ko se beton dovolj namoči. 2.2. Korozijski poskusi z armaturo v betonu in adhezija Po zgoraj opisanih izkušnjah smo naredili ko­ rozijske poskuse z golo in pocinkano arm aturo (žico -S' 5 in 6 mm) v laboratorijskem betonu, ki smo ga izpostavili vplivu pospešenih korozijskih testov. De­ belina pocinkanja na pocinkani žici-arm aturi je bila povprečno 20 mikronov, kar se sm atra kot tanko pocinkanje. Beton poskusnih prizem je bil nam erno slabše vrste MB 200, iz cementa PC 550 brez dodatkov in v/c 1,08. V vsako poskusno prizmo smo vložili dva­ k ra t po 3 kom ade arm ature, tako da je bilo pre­ kritje z betonom na eni strani 0,5 cm, na drugi pa 2 cm. V nekaj prizem smo vgradili le golo, v druge le pocinkano oz. pocinkano in krom atirano arma­ turo.* Prizme smo vsakodnevno pom akali v 3 raz­ lično korozivne raztopine in sicer 3 % slanico, de­ stilirano vodo in nakisano vodo s pHr> (simulacija dežja) in sicer tako, da je bilo v vsaki raztopini določeno število prizem z golo oz. s pocinkano arm aturo. Približno na teden dni smo opravili pre­ glede arm ature na korozijo tako, da smo prizme razbili ali delno odbili beton in izluščili vse ali nekaj vloženih žic. Za oceno korozije smo merili zarjavelo površino arm atur. Pom akanje prizem v raztopine je povzročalo iz- luževanje in karbonatizacijo betona in mu zniže­ valo pH, ki smo ga vsak dan določali v pomakalni raztopini; znašal je v slanici od ca. 9 do 8, v vodah pa od ca. 10 do 7,5; v samih prizm ah je bil ver­ jetno nekaj višji, morda okrog 9—10; lahko pa je za časa nam akanja bil tudi enak kot v raztopinah. Pomakanje v slanico je vnašalo v beton klorid. Skupno so poskusi traja li 3 mesece s 55 pomakanji. Zaključki iz ogledov: — v betonu, ki vsebuje kloride (iz slanice), je pocinkana arm atura znatno bolj odporna proti ko­ roziji kot gola; povprečna zarjavela površina gole žice je bila približno šestnajstkrat večja kot na po­ cinkani žici; korozijsko še bolj odporna je pocin­ kana in krom atirana arm atura; — v betonu z znižanim pH, brez kloridov, je pocinkana arm atura tudi odpornejša kot gola; na goli arm aturi smo dobili ca. desetkrat večjo zarja­ velo površino kot na pocinkani; tu je bil obseg zarjavelosti na splošno zelo majhen, ker je poskusni čas za obe m anj agresivni tekočini nekoliko kratek, zato sm atram o ta rezultat kot m anj točen. Površina pocinkanih žic je bila po izbitju po­ krita s sivimi korozijskimi produkti, ki nastanejo iz malih količin odtopljenega cinka. Korozija jekla se kaže v obliki m ajhnih rdečih pikic, kasneje tudi malo večjih rjastih lis na pocinkani površini, ki na­ stanejo tam, k jer je pocinkanje že odkorodiralo. * K rom atiran je baje preprečuje razvoj vodika in s tem poroznost betona oziroma krhkost jekla. Običajno je pocinkanje na jeklu precej neena­ komerne debeline, če pa je p last cinka sploh tanka, kot v našem prim eru, je pa tud i porozna. Priča­ kovali bi, da bo cink nudil jeklu v porah oz. na malih golih mestih katodno zaščito in ne bo prišlo do rjavenja jekla. Vendar kažejo ti poskusi, kot tudi naše elektrokemijske m eritve, da temu ni ved­ no tako. V literaturi (7) se navaja, da taka »daljin­ ska« zaščita cinka odpove tud i za zelo male razda­ lje, če je provodnost elektrolita slaba, ali če je po­ tencialna razlika med kovinam a premajhna; pasi- vacija oz. tvorba zaščitne plasti spremeni potencial cinka tako, da zaradi tega lahko preneha daljinska zaščita. 2.2.1. A d h e z i j a Za določitev sprijem nosti med pocinkanim jek­ lom in betonom smo zabetonirali dvakrat 3 kocke s stranico 20 cm in vanje pokončno, centrično vgra­ dili po eno pocinkano oz. golo žico. Beton je bil MB 200 kot za korozijske poskuse. Po normalnem negovanju betona smo določili maksimalno strižno napetost z izvlekom žic. Rezultati so pokazali, da je strižna napetost oz. adhezija enaka za golo in pocinkano arm aturo in znaša povprečno 19,4 kp na mm2. V betonu, kjer so ležale pocinkane žice, nismo niti v gornjih kockah, n iti v prizm ah opazili neke posebne luknjičavosti, ki bi jo lahko povzročil vo­ dik. P ri samem betoniranju kock smo opazovali po­ javljanje malih mehurčkov oz. nastanek malih k ra­ terjev od vodika, ki je prodiral skozi beton približ­ no 1 uro po zabetoniranju. Pojav je km alu ponehal in m ali k ra te rji so se zalili; razvijanje vodika torej ni bilo pomembnega obsega. Površina pocinkanih žic po izvleku iz kock je bila gladka, temno siva, kot smo jo opazovali tudi v betonu pri poskusih t. 2. 1. Izguba debeline pocin­ kanja je bila približno 0,5 mikrona. 3.1.3. T u j e i z k u š n j e O uporabi pocinkane arm ature za ojačeni beton je slišati predvsem iz ZDA in ZSSR, dočim v za­ hodni Evropi, sodeč po publikacijah, šele preisku­ jejo in preverjajo uporabnost. Ameriška organizacija za galvanizacijo navaja v publikaciji pred letom 1970 (2) nekaj velikih jav ­ nih objektov, v katerih je bila uporabljena pocin­ kana arm atura: v desetnadstropni betonski zgradbi U rada za stanovanjsko izgradnjo in mestno plani­ ran je v W ashingtonu je bilo vgrajeno 400 t pocin­ kanega jekla v fasadnih ploščah. V projektu je bila postavljena zahteva, da se m ora uporabiti pocin­ kana arm atura, če je p rek ritje jekla z betonom m anjše kot 5 cm! Fasadne plošče so bile izmer 3 X 3,6 in 3 X X 5,2 m s težo 11,0 do 15,5 t; stavba je bila gotova leta 1967. Kot je navedeno, je bil poudarek na le­ pem videzu fasade, ki ga v teku časa ne bi smeli pokvariti rjasti madeži ali celo odpadanje betona. Drugi prim er je v letu 1966 zgrajena podzemska garaža v Detroitu, kjer so s pocinkano arm aturo v tleh garaže hoteli preprečiti rjavenje, ki ga lahko povzroči talilna sol, ki jo avtomobili prinašajo v garažo in ki pronica v betonska tla. Prim erjava stroškov ob uporabi pocinkane arm ature s stroški oblaganja betonskih tal z vodotesno folijo je poka­ zala, da je pocinkanje ekonomičnejše. Omenjajo še dve veliki javni zgradbi v državi Arkansas, k jer je gradbeni strokovnjak zahteval pocinkano arm aturo iz enakega vzroka kot zgoraj, nam reč za preprečitev rjastih madežev na betonu. Tudi na reprezentativni bančni zgradbi na Havajih in dveh stolpnicah s tankim i betonskimi fasadnimi ploščami so uporabili pocinkano arm aturo, da bi preprečili betonske po­ škodbe zaradi rjavenja jekla. Debelina cinkovega sloja na toplo pocinkani arm aturi je v ZDA do 100 mikronov; smatrajo, da je pocinkanje odlična zaščita tudi v industrijski atmosferi. Na splošno velja, da priporočajo pocin­ kano arm aturo za tankostenske betonske elemente in za zgradbe v obmorskih in industrijskih krajih tudi p ri dovolj debelem prekritju . Glede sprijemnosti pocinkanega jekla z beto­ nom navajajo poskuse iz EMPE (Švica). Iz podat­ kov sledi, da je bila sprijem na napetost okroglega jekla 20 mm v betonu visoke m arke boljša pri pocinkanem jeklu, kot pri golem. Maksimalna strižna napetost je bila pri 3 mesece starem betonu 42 kp/cm2 pri pocinkanem jeklu in 32 kp/cm2 pri golem; po enem letu se je za pocinkano arm aturo še zvišala. Glede korozijskih produktov cinka so m nenja, da ne ogrožajo sprijemnosti, ker jih je malo in imajo tudi majhno prostornino. V publikaciji s kalifornijske univerze (3) so navedeni pospešeni laboratorijski korozijski po­ skusi s pocinkanim in golim jeklom v 4 °/o raztopini NaCl ob toku 20 /.i A/cm2, p ri katerih je bila živ­ ljenjska doba pocinkanega jekla dvakrat daljša od golega. K riterij za oceno je bil nastanek razpok v betonu. Holandska brošura pocinkovalnega podjetja (4) navaja zanimiv podatek o stanju oz. pregledu cest­ nih mostov vzdolž italijanske obale. Od 140 pregle­ danih mostov, arm iranih z običajnim golim jek­ lom, jih je kazalo 9 zelo močno korozijo, 29 močno, 50 je bilo še zmerno korodiranih in le 52 je bilo povsem dobrih. Analiza je pokazala, da je vzrok korozije tanko prekritje arm ature: 1 do 2 cm, izjem­ no 2—5 cm in vpliv kloridov. V Holandiji so že po letu 1960 začeli velike be­ tonske mostove avtoceste ščititi s klorkavčukovim premazom. Glede adhezije navajajo že omenjene EMPA poskuse te r francoske, pri katerih je bila adhezija pocinkane arm ature za 20—40 % višja od gole, in še angleške, ki tudi potrjujejo boljšo sprijem ljivost pocinkanega jekla. Holandske železnice že 15 let dovoljujejo, da se toplo pocinkani električni drogovi in druge jeklene konstrukcije brez nadaljnjega vbe- tonirajo, ne da bi se bali za sprijemnost. Kontrolirali so še mehanske lastnosti pocinka­ nega jekla višje trdnosti in ugotovili, da pocinka­ nje ni škodovalo trdnostnim lastnostim in duktil- nosti. Zaključno ugotavljajo, da pocinkanje arm ature preprečuje korozijo v obmorskih in industrijskih k rajih in zagotavlja dobro sprijemnost z betonom. Nemška publikacija (5) navaja laboratorijske poskuse s pocinkanim jeklom v betonu. Najprej je govor o karbonatizaciji betona, češ da teoretsko stalno napreduje s časom, vendar obstaja prak tič­ na meja, ko postane napredovanje tako počasno, da za običajno življenjsko dobo zgradb ni več po­ membno. P ri dobro zgoščenem betonu s 300 kg ce- m enta/m 8 j e v norm alnih razm erah m eja p ri globini 2 cm in bi torej p rek ritje 2 cm in več zagotavljalo zaščito arm ature. Če je prekritje tanjše, ali pa je ob zadostnem prekritju kakovost betona slaba, lah­ ko pride do korozije jekla. Korozija jekla v kar- bonatiziranem betonu se izraža v ploskovnih izje­ dah; po daljšem času pa nastanejo debele rjaste skorje, ki povzroče odpadanje betona zaradi svoje zvečane prostornine. Tudi rjavenje jekla v razpo­ kah betona je posledica karbonatizacije, ker so boki razpok neposredno izpostavljeni atmosferskim vpli­ vom. V zvezi s toplo pocinkanim jeklom v betonu je rečeno, da je pH 12,6 prav tista m ejna vrednost, ko se cink začne raztap ljati ob tvorbi cinkata. Vpliv pH je tako velik, da razne postranske sestavine igrajo veliko vlogo, ker že sprememba 0,1 pH lah­ ko močno poveča raztapljanje cinka. V tej zvezi se omenja vpliv količine krom ata v cementih; krom at naj bi vplival na pocinkanje v tem smislu, da bi zmanjševal njegovo raztapljanje (korozijo) in s tem tudi razvijanje vodika in z njim zvezano poroz­ nost betona (ob arm aturi) in tudi morebitno vodi­ kovo krhkost. Tudi p ri atmosferski koroziji je zna­ no krom atiranje pocinkane površine, tj. obdelava z raztopino kromata, da se doseže večjo korozijsko obstojnost cinka. Z laboratorijskim i poskusi so raziskovali ob­ stojnost gladkega pocinkanega jekla (■& 12 mm) v polno alkalnem in karbonatiziranem betonu. Dolo­ čali so izgubo cinka v odvisnosti od časa in pogojev izpostave arm iranih betonskih prizem. Prizm e so izpostavili v komori p ri 40, 60, 80 in 100% re la­ tivne vlage v teku dveh let. Izgubo cinka so dolo­ čali z analizo korozijskih produktov cinka na po­ vršini jekla in v betonu. Izhodna debelina cinkove plasti je bila povprečno 88 mikronov, nihala pa je od 64—113 mikronov. Za beton so vzeli štiri vrste cementa in sicer dva portland cementa s 27 in 7 ppm krom ata (CrCh (ter dva visokopečna z 19 in 6 ppm krom ata (ppm je del na milijon delov npr. 6 ppm je 6 g v milijon g). P ri cementah z višjim k r ornatom se je pri vseh relativnih vlagah, razen p ri 100 %, korozija cinka ustavila po enem tednu, izguba de­ beline pocinkanja je bila pod 10 m ikroni in nižja v VP-cementu kot v PC. P ri 100% vlagi se korozija v teku dveh let ni ustavila, vendar je drugo leto znašala le petino tiste iz prvega leta; največ je znašala 12 mikronov po dveh letih. V cementu z nižjim kromatom je bila korozija manjša, le polo­ vico gornje, k a r je v nasprotju s trd itv ijo , da kro- m at močno zavira korozijo cinka. Poskusi v karbonatiziranem betonu: golo in pocinkano jeklo so vgradili v betonske prizme in jih karbonatizirali v klima komori (2 vol. % CoL> ob 55 % relativne vlage pri 20 °C) in nato izpostavili vlažno-suhim korozijskim ciklom (1 cikel: šest dni pod prho z vodovodno vodo + deset dni na suhem). Na vgrajenem golem jeklu je korozija pričela takoj po karbonatizaciji (med drugim, k er med karbo- natizacijo nasta ja voda). Po dveh letih izpostave korozijskim ciklom ni pocinkana arm atu ra kazala nikake rje, m edtem ko je gola imela že trdne, rja ­ ste skorje. Mehanska preizkušnja pocinkanega jekla, ki je bilo prirodno trd e vrste (kot naš ČBR 40) je poka­ zala, da pocinkanje ne pokvari m ehanskih lastnosti. P ri povratnem upogibu preko trn a s premerom, enakim petkratnem u prem eru jekla, so nastale fine razpoke v pocinkanju in tudi odpadanje cinka. Vprašanje je, kako bi se v korozijskem pogledu obnašale te razpoke v betonu; vendar se pa pri rebrastem jeklu lahko izognemo takem u krivljenju arm ature. Po dveletnih poskusih je bilo pocinkano jeklo še preskušeno na vodikovo krhkost in ugotovljeno, da se ta ne pojavlja. Poskusi na univerzi v Braunschweigu (6) pa istega leta kot zgoraj dajejo drugačne rezultate za vpliv krom atov, razen tega pa še razlago zaviral­ nega učinka na strjevanje betona. Zanim ivi podat­ ki so v glavnem naslednji: V betonu reagira cink s Ca (OH)2 in vodo v korozijski produkt, ki se im enuje kalcijev hidrok- socinkat, ob razvijanju vodika: 2 Zn + Ca (OH)2 + + 6 H20 -> Ca (Zn [OH] 3)_>. 2 HžO + 2 H2 Da je zaščitni korozijski produkt na cinkovi površini res navedeni hidroksocinkat, so z goto­ vostjo dokazali z analitsko, rentgensko in mikro­ skopsko preiskavo. Ca-hidroksocinkat reagira s klinkerskim i mine- nerali portland cementa in v začetnem stadiju za­ vira strjevan je cementa, kasneje pa vodi do zvi­ šanja trdnosti betona — običajno že po 24 urah. Zaviralni učinek se razlaga s tem, da se imenovani cinkat vgradi v C a-silikat-hidrate cementa; vgra­ jena količina cinkata je največ 20 °/o od količine CgS (alit-trikalcijev silikat), ki je bistveni nosilec strjevanja cementa. Kemična reakcija cinkata s C3S blokira normalno hidratacijo na začetku; zavi­ ralni čas zavisi od količine cinkata, C3S in tem pera­ ture te r specifične površine reaktantov. Količina 0,1 % ZnO od teže cementa povzroči zakasnitev začetka strjevan ja za več ur. Vpliv kromatov V raztopini Ca(OH)2 vplivajo krom ati zavirajo­ če na tvorbo cinkata, zato so se vprašali, če morda že prirodna vsebnost krom ata v cem entu ne prepre­ čuje tvorbe cinkata na pocinkanem jeklu. Nemški cementi imajo celokupnega krom a od 0,002 do 0,01 %> Cr; pretežni del je v netopni obliki, le okrog 20 '°/o je v topni, 6-valentni obliki (C r04). Če je v/c faktor 0,5 so vsebnosti topnega krom ata v beton­ ski tekočini od 0,0002 do 0,006 »/o Cr. Za poskuse so zabetonirali pocinkane trakove (nekaj jih je bilo dodatno krom atiranih oz. fosfa- tiranih) v betonske prizm e z uporabo treh vrst cementa, ki so imele različne količine kromata: od najnižje 0,00013 % Cr (1,3 ppm) na težo cementa do 0,0033% Cr. Dodatno so priprav ili še prizme, pri katerih so krom at dodali vodi za betoniranje v ko­ ličinah 0,001, 0,01 in 0,1 % Cr od teže cementa. Naredili so še prizme z alum inatnim cementom, ki pri hidrataciji ne daje Ca (OH)2 in zato ni pričako­ vati tvorbe cinkata. Po 1—7 dneh so razbili prizme in ugotovili: količina nastalega cinkata na cinkovi površini in por v betonu je odvisna od količine kromata. P ri najnižji vsebnosti krom ata (1,3 ppm) je bilo največ cinkata in por. Že 0,001 °/o Cr (10 ppm) pa občutno zmanjša reakcije, cinkat še nastopa, por pa praktič­ no ni. P ri krom atiranem pocinkanju se pokaže sled cinkata in por. V alum inatnem cementu in na fos- fatiranem pocinkanju ni n iti cinkata, niti por. P ri najvišjem dodatku 0,1 % Cr ni cinkata, niti por. K er pride pri nizki vsebnosti krom ata do močnega razvijanja vodika in nastane ob arm aturi porozen beton, se postavlja vprašanje mehanskega poslab­ šanja sprijem nosti in m orebitne vodikove krhko­ sti (pri jeklih za prednapeti beton). Iz vsega nave­ denega sledi, da se m orebitne težave pri uporabi pocinkane arm ature, tj. zakasnitev strjevanja in poroznost betona, prepreči z zvišanjem krom ata v betonu, ali s krom atiranjem pocinkane arm ature. Opomba: Nastanek večje količine hidrokso-cin- kata na pocinkanem jeklu pomeni, da se je odto- pilo več cinka in se je torej debelina pocinkanja in s tem zaščitna sposobnost zmanjšala; za pasiva- cijo, tj. ustavitev korozije cinka zadostuje tanek sloj cinkata; v naših poskusih npr. smo pri pasi- vaciji opazovali samo potem nitev cinkove površine, brez vidnih korozijskih produktov (cinkata). 3.2. Pocinkana armatura za prednapeti beton P ri arm aturi za prednapenjanje bi smiselno veljalo vse, kar je bilo rečeno za ojačeni beton, dodatno pa je treba posebno pozornost posvetiti vodikovi krhkosti. Kot smo že omenili, se pri ko­ roziji cinka razvija vodik, ki bi lahko difundiral v visoko napeto jeklo in povzročil njegovo krhkost oz. pokanje. Kot arm atura za napeti beton se uporab­ lja tako poboljšano jeklo (npr. Diwidag) kot paten tirana žica. Dosedaj je že znano, da je na vodikovo krhkost znatno bolj občutljivo poboljšano jeklo kot patentirana žica. K er se pa smatra, da se občutljivost ali nagnjenost k vodikovi krhkosti pri obeh vrstah arm ature sprem inja od šarže do šarže, se m ednarodna komisija FIP bavi z osvajanjem h itre metode za določitev te občutljivosti. Dokonč­ no dosedaj še ni sprejeta nobena metoda, kot per­ spektivni pa se sm atrata tim. TLS-metoda in roda- nid-metoda. HgS-metodo je osvojil proizvajalec pa­ tentirane žice Felten & Guilleaume v Brucku. V naših poskusih 1973—1975 (1) smo za domačo patentirano žico, ki je imela v FDS-poskusu živ­ ljenjsko dobo 60 minut, ugotovili, da visoko napeta v betonu in povezana s cinkom ali aluminijem v galvanski člen v teku dveh let ni počila oz. ni ka­ zala nikakih znakov vodikove krhkosti, kar bi po­ menilo, da je odporna na tako pokanje. Treba bi bilo še ugotoviti, ali velja to tudi za žico, ki ima v FhS poskusu krajšo življenjsko dobo. P ri naših poskusih smo napeli golo žico in jo provodno zvezali z večjo cinkovo površino, kar bi v praksi ponazarjalo napete kable v stiku s po­ cinkano ali aluminijasto zaščitno cevjo. Če pa po­ mislimo na pocinkano patentirano žico, si galvanski korozijski člen lahko predstavljam o na ta način, da so v pocinkanju napake (pore, razpoke ali lo­ kalno odluščenje cinka), kjer se pojavlja golo jeklo, obdano od cinka. Na takih m estih torej nastane člen, v katerem je golo mesto katoda, kjer se tvori vodik, ki bi pri visokem napetju lahko povzročil krhkost. Lanskoletni nemški poskusi (8) so bili iz­ vedeni na ta način, tj. s pocinkanim jeplom, pa tudi z golim, ki je bilo povezano s cinkom. Preskušano je bilo poboljšano jeklo z mejo plastičnosti 162 kp/ mm2 in trdnostjo 172 kp/mm2 in patentirana žica, p ri kateri so uporabili isto izhodno vrsto jekla, le da so ga ustrezno toplotno obdelali (patentirali) in močno hladno vlekli. P ri nekaterih poskusih so uporabili tudi ka­ todno polarizacijo, tj. vrinjen tok, ki poveča tvorbo vodika na jeklu, torej poostri poskus. P ri pocinkani arm aturi so pred poskusom na 3 mm širokem obroču površine odstranili pocin­ kanje in s tem simulirali »napake« v pocinkanju. * Napeti preskušanci so bili potopljeni v izvleček portland cementa ali pa zabetonirani in ugotovljena življenjska doba, tj. ure do nastanka loma presku- šanca. Pokazalo se je naslednje: brez polarizacije jekla p ri poboljšanem golem jeklu ni prišlo do loma pri vseh uporabljenih napetostih, dočim je p ri ka­ todni polarizaciji nastajalo vodikovo pokanje. Časi do loma se krajšajo z rastočo napetostjo jekla in rastočo katodno gostoto toka (napetosti so bile od 40 °/o do polne 0,2 meje.) P ri patentirani žici ni p ri­ šlo do lomov niti pri napetosti na 105 % 0,2 meje in polarizaciji z gostoto toka 2m A /cm 2 oz. pri nape­ tosti 85 % 0,2 meje in 10 mA/cm2. To velja za tra ­ janje poskusa 1.000 ur; če se v tem času presku- šanec ni zlomil, so poskus končali. Trgalni preskus po končanem korozijskem poskusu ni dal nikakega znižanja trdnosti in raztezka. Ti poskusi potrjujejo, da je paten tirana arm atura odpornejša na vodikovo pokanje kot poboljšana. Na pocinkanem poboljšanem jeklu z »napako« v pocinkanju kot tudi na golem jeklu, ki je bilo zvezano s stokrat večjo cinkovo površino, so nasta­ jali lomi še pri napetosti 80 °/o 0,2 meje ne pa več p ri 75 Vo 0,2 meje. Če so vodi za betoniranje do­ dali K-bikromat (0,1 ml/1), ni prišlo do krhkih lo­ mov. Na pocinkani patentirani arm aturi z »na­ pako« v pocinkanju ni prišlo do lomov tudi pri napetostih do 95 % 0,2 meje, tudi ne, če so elektro­ litu, ki je bil Ca (OH)?, dodajali N ačl, GaS ali Na^SiOj. To bi dokazovalo, da je patentirana, po­ cinkana arm atura odporna na vodikovo krhkost tudi pri napetju do 0,2 meje. 4. RAZMOTRIVANJA 4.1. O jačeni beton: ločiti moram o, a li je v beton vgrajena sam o pocinkana arm atura, a li pa pocinkana, ki je v dotiku ali povezavi z golo Uporabo samo pocinkane arm ature z dovolj debelim slojem cinka (60—80 mikronov) priporoča­ mo za tankostenske betonske elemente in konstruk­ cije v obmorski in tudi industrijski atmosferi. Cink deluje kot dodatna zaščita jekla, ki postane učin­ kovita, ko pade pH betona zaradi karbonatizacije pod približno 9, k jer začne golo jeklo v betonu rja ­ veti. Cink je pri takih nižjih pH obstojen, nekako do pH 7 ali 6,5, odvisno od količine CO2 v elek­ trolitu. Z zrakom v beton vstopajoči žveplov dioksid (SO;), ki je kisle narave, se bo vezal na Ca-spojine cementa in ne bo mogel povzročiti znižanja pH v kislo področje, ki bi bilo tudi za cink korozivno. Za kloride, ki na jeklu tudi v dobrem betonu prebijajo zaščitno plast in povzročajo piting, je znano, da manj napadajo cink in je tudi v tem prim eru cink zaščita za jeklo. Kar zadeva način pocinkanja, je ustrezno tako toplo pocinkanje kot tudi elektrolitsko. Toplo pocin­ kanje (v kopeli staljenega cinka) daje bolj krhke plasti kot elektrolitsko, zato raje pokajo ali včasih tudi odstopajo pri ostrejšem upogibu. Sprijemnost pocinkanega jekla z betonom je zadovoljiva, vodikova krhkost jekla ne p rihaja v poštev, ker so napetosti v jeklu nizke in ker toplo valjano jeklo, kot je domače betonsko, ni občut­ ljivo na to vrsto pokanja. V zvezi z morebitno poroznostjo betona, ki na­ stane zaradi razvijanja vodika pri začetni koroziji cinka, ugotavljamo, da pri naših poskusih ni na­ stopala. Tudi cinkata na pocinkani površini ni bilo opaziti, razen pri poskusih z izluževanjem v t. 2. 2, kar je oboje morda v zvezi z dovolj visoko količino kromatov v portland cementu. Ker se pa krom ati doslej pri nas niso določali, ne poznamo n jih vseb­ nosti. Če bi analize pokazale, da je krom at preni­ zek, ni težko izvesti npr. krom atiranje pocinkane arm ature za preprečenje poroznosti. Na osnovi vseh navedenih dognanj bi priporo­ čili gradbenim podjetjem, da poskusijo s pocinkano armaturo. Za prim er uporabe v tankostenskih be­ tonskih elementih bi navedli betonske ograjice, ki se uporabljajo na stanovanjskih blokih v notranjosti dežele kot tudi na hotelih ob morju. Za prim er, da se v betonu nahaja poleg pocin­ kane še gola arm atura, ki je s pocinkano v stiku, se pri znižanju pH lahko pojavijo težave. Pocinkano jeklo bi m oralo katodno ščititi golo jeklo, da bi to ne začelo rjaveti, vendar se na to ni zanesti. P ri pH 9 npr. v naših poskusih cink ni katodno ščitil jekla, ker sam ni imel dovolj nizkega potenciala (premajhno težnjo po raztapljanju), da bi mogel znižati potencial jekla v področje katodne zaščite. P ri pH 7 pa se je pojavljala katodna zaščita jekla. Zarati te negotovosti ne priporočamo vgraditve gole arm ature skupaj s pocinkano. Če moli pocinkana arm atura iz betona, je treba prosti del zaščititi s premazom, ker bo sicer v in­ dustrijski ali mestni atmosferi prišlo slej ko prej do korozije jekla. 4.2. A rm atura za prednapeti beton Pri nas se za prednapeti beton pretežno upo­ rablja paten tirana žica, redkeje poboljšano jeklo (npr. Diwidag). K er je arm atura visoko napeta in ima razm erom a m ajhen presek, je korozija na njej mnogo nevarnejša kot na arm aturi za ojačeni be­ ton. Sicer je precej dokazov, da je tako gola kot pocinkana paten tirana žica odporna na napetostno korozijo oz. vodikovo krhkost, vendar zaenkrat ne bi priporočali uporabe pocinkane arm ature za pred­ napeti beton. V dobrem betonu, kot se zahteva za predna­ pete konstrukcije, dodatna zaščita s pocinkanjem itak ni po trebna in bi vprašanje zaščite s pocinka­ njem bolj prišlo v poštev za proste kable ali vrvi (izven betona). 6. ZAKLJUČKI V zvezi s pocinkano arm aturo za ojačeni be­ ton lahko iz lastnih preiskav in iz pregleda tujih podatkov zaključimo, da je njena uporaba smotrna: U D K 624.012.45 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1977 (26) ST . 2-3, S T R . 35—42 Neža Exel: POCINKANA BETONSKA ARMATURA K orozijski poskusi s pocinkano arm a tu ro v betonu in eletrokem ijske m eritve v e lek tro litih s pH 12,6, 9 in 7, kot tu d i pregled tu jih podatkov kažejo, da je uporaba pocinkane arm atu re za o jačeni beton sm otrna a) v tankostensk ih betonskih elem entih, v katerih cink ščiti jeklo p ri karbonatizaciji oz. zn ižan ju pH betona, b) v betonu, ki je ogrožen od kloridov kot npr. v ob­ m orskem ozračju in c) v industrijskem ozračju. Vsa a rm a tu ra v betonu naj bo pocinkana, k a jti p ri spoju pocinkane z golo arm aturo se ne m orem o zanesti, da bo cink katodno ščitil golo jeklo. V p rednapetem betonu zaenkrat pocinkane arm atu re ne priporočam o. — v tankostenskih betonskih elementih, kjer nastaja h itra karbonatizacija oz. padec pH; — v betonu, ki ga ogrožajo kloridi, npr. v obmorski atmosferi ali v betonskih cestiščih, ki se pozimi posipavajo s soljo; — tudi v industrijskem ozračju je pričakovati prednosti, kot se sm atra v ZDA. V beton naj se ne vgraju je ta skupaj gola in po­ cinkana arm atura, temveč le ena ali druga. Dele pocinkane arm ature, ki mole iz betona, je treba zaščititi s premazi. LITERATURA 1. N. Exel, M aterija li i konstrukcije, 3, 1976, s. 3—13 2. K enneth Frazier, A m eriška organizacija za po­ cinkanje (brez datum a), verje tno pred 1. 1970 »For­ schung ebnet d. V erzinkung von A rm ierungsstahl den Weg« 3. B. Bressler, J. Cornet, U niversity of California, Berkeley, v nem škem prevodu »Feuerverzinkter S tahl f. Betonbewehrung«, brez datum a, verjetno pred letom 1970 4. J. H. F. Eijnsbergen, S tichting Doolmating V er­ zinken, Den Haag, v prevodu »Feuerverzinkter A r­ m ierungsstahl und seine Vorteile«, brez datum a, v e r­ jetno kot zgoraj 5. D eutscher Ausshuss f. S tahlbeton, zv. 242, 1964, s. 61—77 »U ntersuchungen üb er das V erhalten v e r­ zink ter Bew ehrung in Beton« 6. G. Rehm, A. Lam m ke, kot (5) »Korrosionsver­ halten verzink ter S tahle in Z em entm örtel und Beton« s. 45—60 7. G. Rehm, U. N ürnberger, kot (6) »Untersuchun­ gen üb er die E igen-Schaften verzink ter hochfester Spannstahle« 8. P. H eiligenstaedt, K. Bohnenkam p. Arch. E isen­ hüttenw esen 47, (1976) Nr. 2, s. 107—112 »Untersuchun­ gen zum w asserstoffinduzierten Sprödbruch verzink ter Spannstah le im Beton« U D C 624.012.45 G R A D B E N I V E S T N IK , L J U B L J A N A , 1977 (26) N R . 2-3, P P . 35—42 Neža Exel: ZINC-COATED REINFORCEM ENT IN CONCRETE Corrosion tests w ith zinc-coated reinforcem ent in concrete and electrochem ical m easurem ents in electro­ lytes of pH 12.6, 9 and 7, as w ell as a survey of foreign data, confirm th e su itab ility of zinc-coated reinforce­ m en t a) in th in -w alled concrete elem ents in w hich the steel is protected by zinc during carbonatization and a t low er pH values, b) in concrete th rea tened by chlo­ rides, e. g. as in m arine atm ospheres and c) in in d u ­ stria l atm ospheres. A ll the reinforcem ent in the con­ crete should be zinc-coated, because a t the contact betw een the zinc-coated surfaces and the bare re in fo r­ cem ent the re is no guaran tee fo r the cathodic pro tec­ tion of the bare steel. F or p restressed concrete the use of zinc-coated reinforcem ent is not advised for the p resen t time. ii naših kolektivov IZGRADNJA MAGISTRALNIH CEST V LETIH 1976—1980 V začetku letošnjega feb ruarja so v zveznem iz­ vršnem svetu podpisali dogovor o tem eljih družbenega načrta Jugoslav ije za razvoj m agistraln ih cest v obdob­ ju od 1. 1976 do 1980. V teh letih bi v SFR J zgradili 1226 kilom etrov avtocest in m agistraln ih cest, k a r bo stalo 26,525 m ilijonov dinarjev. V SR Sloveniji bi po tem dogovoru zgradili 76 km avtocest in sicer odseke: — K ran j—Naklo—L jubljana (27 km); — Črnuče—Dolgi most (27 km ); — Dolgi most—Škofljica (16 km); — p red o r skozi K aravanke, dolg 6 km. V tem obdobju bi v skladu z dogovorom zgradili v SR Sloveniji m agistraln i cesti: — Razdrto—Sežana—jugoslovansko-italijanska d r­ žavna m eja (31 km); — Ravne—K am borsko—Solkan—B rda v dolžini 14 kilom etrov. km 9,200, tj. od Lukovice do Dragomera. O stala dva od­ seka od km 1,600 do km 4,200 in odsek od p rik ljučka na avtocesto na V rhniki (km 12,800) izvaja podjetje Slove­ n ija ceste. Takšna delitev del m ed izvajalci je b ila iz­ vršena zaradi specifičnosti del na celotnem odseku in zaradi posebnega, za to p ro jek tiranega v rstnega reda del. T rasa nove avtoceste poteka v bližini sedanje glav­ ne ceste L jubljana—V rhnika. B arjanska tla zahtevajo z ozirom na svojo m ajhno nosilnost posebno tehnologijo izvajan ja gradbenih del. Da bi investitor in p ro jek tan t dobila potrebne prak tične osnove za p ro jek tiran je avtoceste n a tem te ­ renu, je bil v le tu 1974 zgrajen v odseku bodoče av to­ ceste v km 9,0—9,2 (kjer je b arje globoko ca. 50 m) po­ skusni nasip z različnim i izvedbami. Na osnovi re ­ zultatov trile tn ih opazovanj — m eritev tega poskusnega nasipa je bil izdelan sedanji izvedbeni projekt, k i zah te­ va oziroma predvideva več posebnih tehničn ih rešitev kot so npr. globinske drenaže, bočni nasipi, različne m etode nasipov in izkopov, filtrsk i sloji itd. V glavnem je vsa bodoča avtocesta na nasipih, ki bodo zgrajen i iz različnih m aterialov, p ripeljan ih iz kamnolomov. Skupaj bi v SR Sloveniji zgradili v teh štirih letih 121 km cest, v SR Srbiji 212 km, SR H rvatski 193 km, SR Črni gori 89 km, v SAP Vojvodini 188 km in v SAP Kosovu 76 km cest. GRADNJA CEST V LETU 1977 Tem eljne razvojne naloge v le tu 1977 na področju prom etne in frastruk tu re , ki so v skladu z družbenim planom in program om te r uk rep i sam oupravnih in te ­ resn ih skupnosti so, kot jih n av a ja družbenoekonom ska resolucija za leto 1977: Na področju izgradnje in rekonstrukcije cest bo pospešena izdelava dokum entacije za predor K aravan ­ ke; izdelani bodo glavni pro jek ti za m ejni prehod Šen­ tilj (I. etapa), h itro cesto skozi M aribor, južno m agi­ stralo skozi Celje, cestne odseke Ruše—Vransko (avto­ cesta Hoče—A rja vas), Naklo—L ju b ljan a in cesto v Škofji Loki; pričela se bo izdelava glavnih projektov odseka avtoceste Šentilj—Pesnica. Za južno obvoznico v L jubljan i, dodatne pasove na cesti Škofljica—Bregana in ceste R udnik—Škofljica bodo izdelani idejni projekti. N adaljevala se bo graditev avtoceste Dolgi most—V rh­ n ika in K arlovškega mostu, zg ra jena bo I. etapa ceste Celje—A rja vas te r obvoznica v Žalcu. P ričela se bo grad itev zahodne celjske m agistrale in h itre ceste skozi M aribor. P ričela se bo rekonstrukcija m ejnega prehoda Šentilj, k i bo predvidom a končana v le tu 1978. Izvršena bo I. faza rekonstrukcije Celovške in P rešernove ceste v L jub ljan i. P ričele se bodo p rip rav e za ureditev zem ­ ljišč n a tra s i ljub ljanske obvoznice Črnuče—Tomačevo —Dolgi most. Začela se bodo dela n a objektih obalne ceste (p rik ljuček Koper in sem edelska vpadnica). Za­ čela se bo izgradnja m ednarodnega m ejnega prehoda V rto jba z odsekom avtoceste do m ejne črte do p rik ljuč­ ka na Novo Gorico in podaljšek zahodne obvoznice Šem peter—Miren. AVTOCESTA VRHNIKA—DOLGI MOST V letošnjem ja n u a rju je b ila začeta g radnja novega odseka avtoceste V rhnika—L jub ljana. To gradnjo je R epubliška skupnost za ceste ko t investito r zaupala po­ slovnem u združenju GAST. D elitev del je naslednja: G radis izvaja dela na 6 nadvozih čez avtocesto, P rim orje je prevzelo srednji odsek trase od km 4,200 do G lavne količine del so naslednje: — nasipi, zgrajeni iz različnih kam nitih agregatov — elektrofiltrsk i pepel — plastične vertikalne drenaže — polaganje polipropilenske polsti — regulacije vseh potokov, propusti, m a n j­ ši objekti cc — izdelava planum a — cem entna stabilizacija — bitudrobir 6 cm 910.00 m 3 175.000 ton 720.000 m 405.000 m3 14.000 m 370.000 m 3 200.000 m 3 270.000 m 3 Avtocesta ima naslednje dimenzije: — normalni prečni profil — vozišča 2 X 7,50 m — odstavni pas 2 X 2,50 m 28.00 m 15.00 m 5,00 m Ostalo tvorijo: robni pas, robna črta , bank ine in zelenica. Poleg tega se n a posam eznih odsekih gradijo še bočni nasipi širine od 16—24 m levo in desno, tako da znaša širina prve p lasti nasipov, ki jih gradim o sedaj 80 m. G radnja bo tra ja la tr i leta. SREDNJA DRAVA II Letos v oktobru m ora pričeti z obratovanjem prv i agregat n a h idrocentrali SD II. Torej je to leto po­ trebno izvršiti še vsa p reosta la dela, k a te ra je prevzelo naše podjetje. Količine del, k i jih m oram o izvesti, so: — Zem eljska dela so v glavnem gotova, p reostane še 140.000 m 3, ki se bodo delno vgradili v nasipe (50.000 m 3), ostalo se bo zgrobilo v frakcije za asfalt. — Fino p lan iran je brežin bazena in dovodnega k a ­ nala — 270.000m2. — Polaganje asfa ltn ih slojev na brežine bazena 80.000 m2 in dovodni k ana l 190.000 m 2 — skupaj 270 tisoč m 2 ali 68.000 ton asfa lta na brežinah in 40.000 ton asfalta delno (oba sloja) n a dnu dovodnega kanala. Delo je zelo zahtevno, vendar smo v le tu 1976 pridobili potrebno tehnologijo in ru tino za posam ezne faze del tako, da bo letos lahko delo predvidom a takoj steklo v polnem tem pu. Ravno s ta rt pa je največ odvi­ sen od vrem enskih razm er spomladi, k er b režin in asfaltov zarad i zahtevne kvalite te ni možno izvajati v slabših vrem enskih pogojih. Dela se bodo v ršila ves čas v dveh izm enah. MONTAŽNA GRADNJA SE UVELJAVLJA. TRANSFORMATORSKE POSTAJE SPODBUDA ZA NAPREJ Da bi se približali osnovnim strem ljen jem p ri n a­ črtovanju in g rad n ji m ontažnih objektov, je TOZD Vi­ soke gradnje začel le ta 1976, skupaj s predstavniki E lektro L ju b ljan a in zunanjim i sodelavci — pro jek­ tan ti, razv ija ti m ontažni tip objekta — srednjenape- tostnega stikališča razdelilnih transfo rm ato rsk ih postaj za transfo rm iran je električne napetosti s 110 kV na 10, 20 ali 30 kV. To so dvoetažni objekti v išine 8 do 10 m, širine 8 do 10 m in dolžine 30 do 60 m. M oduli elem en­ tov so 80, 120 ali 160 cm. En objekt im a okoli 130 do 200 elem entov istega m odula in teže 4 do 8 ton. E lek trod istribucijska pod je tja v SR Sloveniji nač r­ tu je jo gradnjo okoli 90 objektov om enjenega tipa do leta 1985, ali približno 10 objektov na leto, ki vsebu­ jejo ca. 8000 do 12.000 t m ontažnih elem entov. K posa­ meznim objektom pripada tud i ca. 5000 m 2 zunanje u re ­ ditve. P ri p redstav ljen ih tip ih m ontažnih R TP je tip iza­ cija in standard izac ija arm irano-betonsk ih elem entov uspešno izvedena na osnovi analiz in študij. Sistem omogoča popolno montažno izgradnjo objek tov RTP, ki so sestavljeni iz treh različnih elem entov. Vsi elem enti im ajo obliko »Pl« in tvorijo nosilno vertikalno fasado te r stropno konstrukcijo brez vm esnih podpor. P ri razponih n ad 10 m je treba te elem ente prednapeti. Od­ prtine za okna, v ra ta in instalacije je možno v območju plošče elem enta poljubno nam eščati. Fasadne in stropne elem ente povezujejo horizon­ ta lne vezi po vsem obodu stavbe, ki skupaj s stopnišč- nim jedrom zagotavljajo potresno s tab ilnost objektov. Elem enti so izdelani iz visokokvalitetnega, vodotes­ nega betona, vgrajenega z v isokofrekvenčnim i v ib rato r­ ji, kar zagotav lja gladke površine in tra jn o odpornost proti a tm osferskim vplivom. S tiki m ed elem enti so izvedeni s tra jn o elastičnim kitom. C elotna fasada je prem azana s silikonskim prem azom , k i preprečuje omočenje površin. O brtn iška dela so torej m inim alna in so omejena na krovska in k ljučavničarska dela. Tako zasnovane objekte z enakim i elem enti je možno upo rab iti p ri g rad ­ n ji poslovnih stavb, razpona do 15 m in ha l razpona do 20 m. P ro izvodnja elem entov za te ob jek te je že v teku. Opomba: G ornji sestavki od naslova »G radnja cest v letu 1977« da lje so povzeti iz št. 98-99 KOLEKTIV, glasila delavcev SGP Slovenija ceste, L jub ljana. IMP RAZSTAVLJA NA SEJMU V BAGDADU V Bagdadu, v glavnem m estu Iraka , je vsako jesen v oktobru m esecu m ednarodni sejem , ki je vsaj tako velik kot jesensk i zagrebški velesejem . Z ozirom na vedno večji pom en arabskih tržišč v svetovni delitvi dela so zastopane na tem sejm u vse pom em bnejše go­ spodarsko najbo lj razvite države od Japonske, Zah. Nemčije in ZDA. Ta in ternacionalni vsakoletn i sejem spada m ed splošne sejme. Na le tošn jem sejm u je sodelovala tu d i Jugoslavija s svojim paviljonom , ki ga je o rganiziral Jugoslovanski gradbeni cen te r te r povabil k udeležbi tu d i naše pod­ jetje. Celotna jugoslovanska razstava je bila organi­ zirana pod naslovom RAZSTAVA GRADBENIŠTVA JUGOSLAVIJE. S stran i IM P smo se razstave gradben ištva Jugo­ slavije udeležili s kom fortnim k lim atom in hladilnim stolpom, s program om zračnih reše tk in anem ostatov. Sejem je bil v dopoldanskem času odprt samo za poslovne razgovore, v popoldanskem času pa tudi za splošen obisk, ob katerem so se velike trum e obisko­ valcev valile skozi jugoslovanski paviljon. G lede poslovnih obiskov in razgovorov je potrebno poudariti dejstvo, da v lada zelo velik interes za nakup opreme, vendar je potrebno raču n a ti p ri obsežnejših naročilih š plansko ured itv ijo načina nabave opreme. Za uspešen nastop n a tem sejm u nam je p rim an j­ kovalo detajlne prospektne dokum entacije v angleškem jeziku, čem ur m oram o v bodoče posvetiti posebno po­ zornost. Še vedno so nam reč možni vsi poslovni kon­ tak ti v angleščini, k ljub tem u, da arabščina tudi v poslovnih krogih postaja vedno pom em bnejši jezik. I ra k im a trenutno zelo močno razvejano investicij­ sko dejavnost te r so jugoslovanska podjetja močno za­ stopana p ri izvajanju. P redstavn ik i teh podjetij so imeli poslovne sestanke z našim i predstavniki te r n a ­ kazali zelo konkretne m ožnosti nabave naše opreme za pom em bne objekte v Iraku. V sekakor se je potrebno tud i v prihodnje sejm a v Bagdadu udeleževati, mogoče tu d i v takem aranžm aju, da je možno razstavljeno oprem o prodati, za kar je bila izražena večkratna želja s stran i kupcev. Ponovno je potrebno poudariti, da je iraško trž i­ šče za naše podjetje zelo pomembno, verjetno pa bo potrebna perm anentna obdelava in stiki s tem trž i­ ščem. Opom ba: Sestavek je povzet iz februarske številke IMP GLASNIKA. 25 LET GLASILA »INGRAD« CELJE Ja n u a r ja 1952 je padla odločitev, da je potreben časopis za obveščanje v kolektivu tak ra tnega gradbe­ nega pod je tja BETON, ki se je pozneje združil v SGP INGRAD CELJE. Letos slavi glasilo torej 25 le t izha­ janja. Od ta k ra t je glasilo skladno z razvojem podjetja te r obveščanja napredovalo tako po tehniki tiska in u rejan ja , kot po vsebini. To pa je jam stvo, da se bo časopis še naprej izboljševal in izpopolnjeval tako, da bo res zadovoljil vsakogar. INGRAD GmbH MÜNCHEN Že v jun iju 1974 je bil sedež firm e Ingrad GmbH prem eščen iz m esta B uxtehunde v München. V ja n u ­ a rju 1977 smo imeli 135 zaposlenih. Ob tem ugotav lja­ mo, da je na gradbenem tržišču v ZR Nemčiji še vedno kriza, da dela p rim an jku je in da oblasti ne izhajajo novih delovnih dovoljenj, n iti jih često ne podaljšu­ jejo, zato se na splošno zm anjšu je število zaposlenih tu jih delavcev v Nemčiji. K ljub takem u stan ju pa je vodstvo firm e Ingrad GmbH uspelo povečati število zaposlenih na 135. S tem uspešno opravljam o svoje poslanstvo pri vključe­ van ju in povezovanju jugoslovanskih delavcev, ki so na delu v tujini. Za leto 1977 si je firm a Ing rad GmbH postavila p lan dela, ki predvideva, da bodo delavci te firm e opravili dela v vrednosti 4,514.000 DM. Od te vredno­ sti je prevzetih že okrog 40 °/o del na raznih objektih v m estih Ham burg, B uxtehunde, Rottweil, Göttingen, G rafenrheinfeld, M ünchen, id r Izvajam o pretežno zi­ darska in tesarska dela. F irm a Ingrad GmbH posluje kot nem ška firm a (čeprav je last Ingrada) in m ora plačevati vse obvez­ nosti nem škim oblastem in ji tako ostane od ugotov­ ljenega dobička le 35°/o. Po nem ških zakonih je treba nam reč plačati od ugotovljenega in izkazanega dobička 65 °/o davkov. Na splošno lahko ugotovim o, da kljub izredno tež­ kim pogojem na nem škem tržišču posluje Ingrad GmbH aktivno, čeprav je več jugoslovanskih in nem ških firm zaključilo poslovanje z izgubo in šlo v likvidacijo. KOLIKO GP »TEHNIKA« V NAČRTIH SOZD ZGP GIPOSS? (Iz glasnika GP Tehnika, L jub ljana — februar 1977) V feb ru a rju je izšla brošura »Program ska izhodišča nadaljn jega razvoja SOZD ZGP GIPOSS«, ki pomenijo dokončen tek st za javno razpravo v koliktivih združe­ n ih podjetij. V omenjenem gradivu so obdelana nasled­ n ja področja: — ocena dosedanjega razvoja sam oupravnih odno­ sov v SOZD in smernic nadaljn jega razvoja z vidika zakona o združenem delu, ■— sam oupravni sporazum o osnovah srednjeročne­ ga načrta SOZD, — ocena izvajanja stabilizacijskih program ov v SOZD, — kadrovska politika v SOZD. O m enjeni štirje sklopi p redstav lja jo tem atske enote izdanega gradiva, ki je te dni že v javn i razpravi. Sklepno poglavje prinaša osnove srednjeročnega načrta SOZD. Priobčene so tabele z načrtom letne udeleženosti posameznih podjetij v GIPOSS po letih, na domačem in tu jem tržišču. S kupna vrednost objek­ tov, ki so ali še bodo v gradnji GIPOSS v daljšem ča­ sovnem obdobju, je po sedanjih cenah okoli 12 m ili­ jard. GP Tehnika bo po tem n ač rtu v delih GIPOSS udeležena v le tu 1977 s 160 m ilijoni le tne realizacije, v naslednjih letih pa vse več, tako da bo leta 1980 po načrtu dosegla v okviru SOZD letno realizacijo 350 m i­ lijonov na domačem tržišču. Na tu jih tleh naj bi se delež Tehnike v realizaciji SOZD dvignil od 50 milijonov v le tu 1977 na 200 m ili- jovno v le tu 1980. V tako nekonjunkturnem obdobju je takšen n ač rt za podjetje vsekakor zanimiv, če se bodo združena podjetja uspela v tak i m eri angažirati v okvi­ ru SOZD, do bodo izpolnila predpogoje, ki šele omogo­ čajo pridobitev in prevzem to likšnih del. ZACELI SMO GRADITI SOSESKO TRNOVO Na južnem robu L jubljane je G P Tehnika pričelo z izkopi za novo sosesko Trnovo. Iz februarske številke GLASNIKA povzemamo, kaj o tem v njihovem P ro ­ jek tivnem b iro ju m enita glavna p ro jek tan ta a rh itek tu ­ re bodoče soseske inž. arh. Sandi P eršin in arh. Dušan G orjup: »Želimo obdržati prvotni značaj in elem ente nase­ lja — torej k ar največ zelenja, ne le v okolici, tem več tud i po fasadah, z zelenitvijo korit, s povečanimi po­ vršinam i balkonov in z velikim i površinam i za pešce. S trehe pokritih garaž bodo koriščene za površine, k je r se odvija zunanje življenje soseske. Bloki so vezani na ploščadi preko sekundarnih dostopov. Elem ent, ki naj bi ohranil historično am bientalno vrednost Trnovega, je ohranitev starega niza stavb od trnovske cerkve in Plečnikovega m ostu do izliva G ra- daščice v L jubljanico. Ves ta predel je nam enjen pešcu in a trak tivnem u sprehajališču ob Gradaščici, z d rob­ nimi lokali v sta rih objektih. Ves ta am bient naj bi rev itizira li v sm islu starih h istoričnih m estnih jeder, saj je Trnovo povezano z zgodovino stare L jubljane in s Prešernom . S tru k tu ra nove zazidave se kolikor mogoče p rila ­ gaja danosti prostora in prvotnem u am bientu. G arab it tvorijo objekti P + 4 (pritličje in štiri e ta ­ že), preko P + 6 do P + 10. P rev ladu je srednji gabarit, sedem nadstropij. K arak teristike am bienta so p ro jek tan ti zasledovali tud i p ri oblikovanju streh, ki im ajo močne strešine. Na ta način so oblikovali nad vencem objekta duplex- stanovanja, ki so dejansko individualne hiše, postav­ ljene na streho objekta, z velikim i terasam i, ki že p red ­ stav lja jo m ajhen atrij. S tru k tu ra stanovanj zajem a vse od garsonjer do triinpolsobnih stanovanj, vendar so bolj zastopana s ta ­ novanja z večjim i površinam i, dvoinpol-, tr i- in tr iin ­ polsobna stanovanja. Površine stanovanj so prilagojene družbeno dogovorjenim standardom . Dinam ični prom et bo speljan periferno. Periferno bo tud i parkiranje, razen pokritih površin pod bloki. Kompletno arh itek tu ro stanovanjskih in sp rem lja­ jočih objektov, vključno z revitalizacijo starega dela, p ro jek tira P rojektivni biro Tehnike. G radnja, ki se je p ričela ob R iharjevi cesti za ben ­ cinsko črpalko, so izkopali za objekta G in F, k a r p red ­ stav lja prvo fazo gradnje. Šestetažna ob jek ta sta n e­ koliko dislocirana od enote bodoče soseske in zapol­ n ju je ta še nepozidano vrzel ob R iharjevi cesti. Vzdolž niza teh dveh objektov bodo v p ritlič ju trgovski lokali, k i bodo segali tudi izven objekta, s čim er bodo dajali bodoči Titovi cesti k a ra k te r m estne ulice. Princip pri koncip iran ju stanovanjskega ob jek ta je b ila ekonomičnost, po k a teri naj bi se k ar največ s ta ­ novanjskih eno vezalo na eno samo vertikalno jedro, zato pride v om enjenih objektih po 10 stanovanjskih enot na eno dvigalo. Skupno bo v prv i fazi zgrajenih 305 stanovanj.« OB NOVEM LETNIKU GLASNIKA Pred nam i je 12 štev ilka GLASNIKA z letnico 1976. To je XIV. letnik časopisa, če sprejm em o za ustanov­ no letnico 1963, ko je časopis prvič izšel pod tem im e­ nom. G lasnik je izhajal mesečno v nakladi 2500 izvodov, po prik ljučitv i dveh novih tem eljnih organizacij pa je z mesecem oktobrom razširil naklado na 2800 izvodov. Tiska se v offset tisku. Skupno je 136 stran i G lasnika 1976, kar pomeni okoli 544 stran i tipkopisa ali okoli 34 avtorskih pol. S kupni obseg priloge SAMOUPRAVA znaša 90 stran i polovičnega form ata ali okoli 160 stran i tipkopisa (10 avtorskih pol). Skupno število naslovov v le tu 1976 je 210. Vsak naslov lahko sm atram o za vsaj eno obdelano in celo­ vito inform acijo. Ce odštejem o prostor za fotografije, so prispevki obsegali povprečno po 2 tipkan i strani, s čim er se postopoma približujem o v ilju : čim več k ra t­ k ih in jed rna tih inform acij. Objavili smo 144 fotografij ali povprečno po eno na stran. Nadalje smo priobčili v le tn iku 28 risb ali grafičnih ponazoril te r 17 izvirnih k a rik a tu r ali 1,3 na številko, k ar je lep uspeh v podjetju naše panoge. Glede na vsebinsko zasnovo in poslanstvo našega časopisa so bila najbolj zastopana naslednja področja: A ktualni posnetki na te renu (seje, zbori itd.) 23 O bjekti v gradnji v dom ovini 18 Končani objekti 17 P redstavitev delavcev (portreti) 17 Posnetki iz družabnega življenja 12 G radbišča (kot delo) 14 Zanim ivosti (splošno, prigodno) 9 Tehnologija in stro ji 8 Iz življenja delavcev v inozem stvu 5 Iz športnega živ ljenja 5 KARLOVŠKI MOST ŽE RASTE Dolgo se je o K arlovškem mostu v L jub ljan i samo govorilo, p rip rav lja li so varian tne izvedbe. No, to je končno za nam i in danes že raste jo oporni zidovi nove­ ga Karlovškega mostu. Most bo stal na štirih podporah. K ra jn i podpori sta fundirani vsaka n a 4 pilotih, p rednji podpori vsaka na 5 pilotih. Piloti so arm irani, debeli pa 1,5 m. Na le ­ vem bregu so globoki od 35—40 m, na desnem pa p r i­ bližno 8 m. Na levem bregu so zato tako globoki piloti, ker je tam geološka prelom nica, saj g rad n ja poteka na robu ljub ljanskega barja . Š irina m ostu je na m estni stran i 28,43 m, na do­ lenjski stran i p a 23,9 m etra. V tem so že v šte ti hodniki za pešce, široki 4,25 m. Most bo im el tu d i kolesarske steze. Novi m ost je situ iran nad sta rim približno 40 m višje, oblikovan pa je v priv in i 500 m (r = 500 m). Pod mostom poteka na levi stran i G rubarjevo nabrežje, na desni stran i pa Ižanska cesta. O dprtina n a levi stran i bo visoka 3 m, n a desni pa 4,5 m. Sam m ost bo dolg 86,60 m. Z aradi geološke prelom nice p rav n a m estu g rad­ n je je fundiran j e pilotov izredno globoko. Izkope za p i­ lote so pričeli dela ti 14. decem bra. P rv i p ilo t je bil p rip rav ljen v pol meseca, njegova globina p a je 34 5 m. N aslednji pilot je šel še 4 m globlje. D esni breg je ve­ liko bolj ugoden, saj zabetonirajo po 1 p ilo t v 1 dnevu. Rok za izgradnjo celega m ostu je konec septem bra letošnjega leta. G IP GRADIS — TOZD GE L jubljana p rip rav lja podporno konstrukcijo. TOZD GE Nnizke gradnje pa bo m ontira la p rekladno konstrukcijo . P ro­ jek te je p rip rav il P ro jek tivn i biro iz M aribora pod vodstvom inž. V ukašina Ačanskega. DVOJE LEPIH PRIZNANJ NAŠIM GRADBINCEM Na seji gradbenega odbora za g radn jo objektov M ednarodnega cen tra za u p rav ljan je podjetij v druž­ beni lastn in i v deželah v razvoju, na k a te ri je priso­ stvoval tud i p redsednik IS skupščine SRS Rudi Ča­ činovič, je d irek to r tega m ednarodnega cen tra dr. Žiga Vodušek podelil p riznan je v obliki diplom e G IP GRA­ DIS — gradbena enota L jubljana, za uspešno gradnjo prve faze m ednarodnega cen tra v L jub ljan i. O bjekt je bil zgrajen točno v roku. K ljub izredno forsiranem u delu se ni zanem arila kvalite ta gradbenih in zaključnih del. Ekonom ska faku lte ta univerze v L ju b ljan i pa je poslala naslednje priznanje: »Spoštovani! Veseli nas, da se vam lahko zahvalim o za vašo uvidevnost in veliko požrtvovalnost, s katero ste opra­ vili pogodbena dela p ri g radn ji naše fak u lte te v po­ sebni naglici, k i jo je te rja la proslava tridesetletn ice naše fakultete. S posebnim zadovoljstvom ugotavljam o, da smo se pravilno odločili za poslovno sodelovanje z vsem i in vas bomo tudi v bodoče šteli za visokokvalitetnega p a r t­ n e rja v vaši stroki. Z najlepšim i pozdravi in željam i za vaše nada lj­ n je poslovne uspehe! EKONOMSKA FAKULTETA U niverza v L jub ljan i P redsednik Odbora za g radn jo EF prof. dr. V iljem R upnik Dekan Ekonom ske fakultete prof. dr. G regor Počkar INVENTIVNA DEJAVNOST — POGOJ ZA USPEŠNO POSLOVANJE Z akcijo O dbora za razvoj in organizacijo (ORO) smo v le tu inovacij 1975 dosegli p rv e lepe uspehe. Skromno število p rijav racionalizacij se je skokovito povečalo, kakor tud i v rednost izplačanih nagrad av to r­ jem posameznikov. V le tu 1975 smo prišli tud i do pom em bnega spozna­ nja, da posebno prizadevnost naših novatorjev ni samo priznanje za n jih same, tem več da imamo od dobrih tehničnih, organizacijskih in novatorsk ih rešitev korist m i vsi. Izračuni racionalizacij kažejo, da neposredna korist za celotno delovno organizacijo znaša od 20 do 25-krat v rednost izplačane nagrade. Spoznali smo, da bo inven tivna dejavnost pogoj za dobro poslovanje, saj bomo konkurenčni na tržišču le, če bomo delali dobro, poceni, seveda pa tudi varno. Tako je ORO v le tu 1976 zadolžil enega raziskoval­ ca ROS, da p rip rav i tud i vse po trebno v zvezi z zaščito industrijske lastn ine v našem podjetju . S trokovno smo ured ili a rh iv prijav , organizirali prijavno službo za izdelane p a ten te in pridobili za so­ delovanje Center za gospodarsko sodelovanje, k i nam strokovno pom aga in nas seznanja s tokovi v naši državi in v tujini. R ezultati takega dela so bili več kot spodbudni. O bravnavanih je bilo k ar 17 p rijav racionalizacij, od ka te rih smo jih 6 tu d i paten tira li. P oudariti moramo, da so te racionalizacije takega pomena, da smo za nekatere sp reje li republiška in d r­ žavna priznanja. V ir: G ornji 3 sestavki so povzeti iz 27. številke GRADISOV VESTNIK, m arec 1977. 30 LET GIP »BETON ZASAVJE« TOZD OPERATIVA ZASAVJE TRBOVLJE 31. 1. 1947 je tak ra tn i ok ra jn i ljudsk i odbor Trbov­ lje ustanovil »Okrajno gradbeno podjetje (OGRAD) Trbovlje, ki je kot večina d rug ih gradbenih podjetij pričelo z obnovo porušene domovine. V letu 1954 se je preim enovalo v SGP ZASAVJE Trbovlje. V le tu 1973 so se odločili za združitev z G IP BETON Zagorje. Lani je bila dosežena realizacija okrog 122 milijonov d inar­ jev, k a r p riča o hitrem vzponu tega zasavskega grad­ benega kolektiva. To dokazujejo tu d i številni zgrajeni industrijsk i objekti, šole, telovadnice, vrtci, bolnice, zdravstveni domovi, stanovanjsk i objekti, nizke in pro­ m etne zgradbe, upravne, poslovne in druge zgrodbe, trgovski, gostinski in rek reacijsk i objekti itd., tako v Trbovljah, Sevnici, Boštajnu, H rastn iku , Brežicah, Do­ bovi, Z idanem mestu, n a Kozjanskem , v Radečah, Ča- teških Toplicah in drugod. P redolg bi bil seznam, če bi našteva li vse pom em bne objekte, kateri so zrasli z velikim i napori vseh zaposlenih delavcev. Pač pa vso rast in razvoj zelo lepo p rikazu je jubilejn i alm anah tako v besedi kot barvnih fotografijah . S lovesna proslava 30. obletnice je bila 18. m arca letos v T rbovljah ob veliki udeležbi članov kolektiva in štev iln ih gostov. Ju b ile jn a proslava je b ila tu d i prežeta z novimi načrti za nadaljn ji, še uspešnejši razvoj združenih gradbincev zasavskih rev irjev v prihodnjem obdobju. EM HIDROMONTAŽA V LETU 1976 M arčeva številka GLAS EM, glasila delovne orga­ nizacije EM - HIDROMONTAŽA, M aribor vsebuje p re ­ težno poročila in kom entarje vodiln ih delavcev te orga­ nizacije o delu v preteklem letu , iz katerih povzemamo: »Podatki iz zaključnega računa nam povedo, da smo lan i k a r uspešno poslovali. Povečali smo obseg proizvodnje v skupni v rednosti n a 781,807,384 din (do­ mače in zunanje tržišče). To je za 9 ,5% nad letnim planom in 23 % več kot v le tu 1975. To povečanje gre predvsem n a račun ekspanzije na dom ačem tržišču, m edtem ko smo pri izvozu zabe­ ležili m anjše nazadovanje (od 15 mio dolarjev na 12,2 mio dolarjev). Povprečna stopnja akum ulacije n a 45 gradbiščih, kolikor smo jih lani imeli, je bila 8,3 °/o. V decem bru 1976 smo imeli 2521 zaposlenih. Iz tega se vidi, da smo kljub pogojem na tržišču, ki se iz le ta v leto zaostrujejo, dosegli finančni rezu l­ ta t, k i nam omogoča tudi razširjeno reprodukcijo, kot smo jo predvideli v osnovah sporazum a gospodarskega razvoja OZD v naslednjem petletnem obdobju. P ri uvozu nismo dosegli zastavljenega cilja. Lani je že kazalo, da bomo v tu jin i zaključili izgradnjo ne­ katerih večjih objektov, v Casablanci, Demi, Sri Lanki in da se nam bo zato, ker nismo im eli novih pogodb, izvoz občutno zm anjšal. Z intenzivno in uspešno akcijo raziskave tržišča (zunanjega), smo v ostri konkurenci dobili nove velike posle zunaj. D anes že gradim o po­ m em bne objekte v nekaterih deželah, k je r se po jav­ ljam o prvič: Term oelektrarna W arri v Nigeriji, plinske tu rb ine v Jordaniji, Bahreinu in Iraku . Sklenili smo pogodbo za kom pletno strojno in elektrom ontažno to ­ varno ivern ih plošč v Gothi, NDR. S k ra tka pogodb je sk lenjenih za približno 10 mio do larjev za objekte, ki smo jih lan i oziroma letos že začeli graditi. Delo imamo na 15 gradbiščih v 11 deželah (razen ZRN in NDR so to dežele v razvoju). V obdelavi imamo nekaj večjih ponudb, ki jih mo­ ram o dobiti, če hočemo povečati izvoz nad 15 mio do larjev letno. V le tu 1976 smo uvozili za ca. 1 mio dolarjev. V tej vsoti so pretežno investicijske naložbe v m ehani­ zacijo. N ekaj pa je tud i rep rom ateriala za montažo. Izvoz napram uvozu je torej visoko aktiven, saj je odnos izvoz : uvoz 91 : 9. L ani smo nadaljevali politiko pospešenega v laga­ n ja v sredstva za delo. Za investicije smo porabili 47.500.000 din. O stra konkurenca te rja našo nadaljn jo usm eritev v m odernizacijo opreme. Potrebovali bomo predvsem nove m obilne žerjave, razm išljati pa je treba tud i o izgradnji novega proizvodnega ob rata s specializiranim program om proizvodnje za TOZD Proizvodne delav­ nice. Po spreje tem planu za leto 1977 naj bi povečali proizvodnjo oziroma skupno realizacijo na 910 m ilijonov d inarjev ali za 38 °/o. Bogdan M elihar ZGRAJENA JE SODOBNA TOVARNA MESNE INDUSTRIJE V MURSKI SOBOTI V industrijsk i coni m ed M ursko Soboto in R aki­ čanom je n a površini 17 ha zgrajena nova tovarna m es­ ne industrije K IK Pom urka. To je skupina objektov, ki zagotavlja brezhibno in sinhronizirno proizvod­ n jo mesa in m esnih proizvodov. Same priprave segajo daleč pred začetek gradnje, od izbire tehnologije do izdelave tehnoloških p ro jek ­ tov, pridobitve zemljišča, izdelave izvedbenih p ro jek ­ tov, zagotovitve finančnih sredstev in končno pričetka g radn je 12. aprila 1974. Izbrana je bila najsodobnejša tehnologija tovrstn ih objektov v Evropi. Tehnološke pro jek te je izdelal v sodelovanju z dobaviteljem op re­ m e Jugoslovanski in štitu t za meso iz Beograda, vse izvedbene projekte pa pro jek tivn i biro gradbenega pod­ je tja Tehnika iz Zagreba. Na realizacijo navedenega p ro jek ta je vplivalo veliko faktorjev, ki so m orali b iti upoštevani in rešeni tako v funkcionalnem , konstruk ­ tivnem in arhitektonskem pogledu. I. Tehnološki pogoji — potreba po čistih in velikih prostorih, — velike stropne in podne obrem enitve, — nizke, navadne in visoke tem peratu re v posa­ m eznih prostorih, — visok odstotek vlage v zraku, — m anipulacija z velikim i količinam i vode. II. Energetski pogoji — velike potrebe različne energije in s tem v zvezi optim alna ured itev posameznih prostorov. III. Sanitarno-veterinarski pogoji —• vse podne površine m orajo biti p ro tid rsne in pralne, — možnost lahkega čiščenja in vzdrževanja, — preprečitev n as ta jan ja kondenza in zas ta jan j a vode. Pogled na kompleks zgrajen ih objektov nove M esne industrije K IK P om urka v M urski Soboti Izvajalec: SGP KONSTRUKTOR M aribor IV. Gradbeni pogoji —■ velike obrem enitve posameznih konstrukcijsk ih elementov, — popolna toplotna izolacija, — globoko tem eljen je (tudi v podtaln i vodi). V. Ekonomski faktor — objekti tak e v rste so relativno drag i in eko­ nom ičnost izg radn je je bila odvisna od izbora opreme, posameznih v rst instalacij in ustreznih m aterialov. Zahtevni tehnološki proces, mnogo različnih za­ htev in ekonom ski fak tor so pogojevali deta jlno študi­ jo vseh sestavnih elem entov v izgrajenem kompleksu. V prvi fazi izgradnje nove m esne in d u strije so bili zgrajeni naslednji objekti: — hlevi za goveda in prašiče, — klavnice s pripadajočim i hladiln icam i za ohla­ jevan je mesa, garderobam i in san ita rijam i, — veterinarsk i blok, —- stro jn ica s tra fo postajo, — ko tla rna z dim nikom višine 50 m, — m azutna postaja, — dezinfekcijska postaja za čiščenje in razkuže­ vanje tovornjakov, ■— dve vratarn ici, — konfiskantna proga s silosom, — p rečrpa lna posta ja odpadnih voda, — hladilnica za globoko zm rzovanje, — tr ije vodnjaki, — dovozne ceste, parkirišča in zunan ja ureditev, —- zunan ji vodovod in kanalizacija, — zunanja razsvetljava, — tovarn iška ograja. G lavni izvajalec vseh del je bil SG P K onstruk­ to r M aribor, TOZD gradbeništvo M aribor s kooperanti, in sicer: SG P K onstruktor, TOZD Pom urje, IM P TOZD M a­ ribor, IMP TOZD L jubljana, IM P TOZD Blisk M ur­ ska Zagreb, M eđim urje Čakovec, G linka Zagreb, Izola- te r Zagreb, P o le t Prelog, Jedinstvo K rapina, Kom u­ nalno pod je tje Sobota, KIK Pom urka, TOZD Agro- servis iz M urske Sobote. Investito r K IK Pom urka pa je sk lenil neposredno pogodbo z naslednjim i izvajalci: H lađen je Zagreb, A vtokovinar Škofja Loka, Đ uro Đakovič Slavonski Brod, Rade K ončar Zagreb, TIM Laško in s p redstav­ niki uvozne oprem e (nadzor). Vsa dela na zunanji ured itv i pa je opravilo ko­ m unalno pod je tje iz M urske Sobote. P rip rava organizacije gradbišča z ozirom na velike etažne višine in velik razpon je bila izredno zahtevna predvsem glede beton iran ja sten in podp iran ja plošč. P rp rav iti pa je bilo potrebno tud i vse gradbišćne pro­ vizorije od p isarn , skladišč, garderob, jediln ic , san ita­ rij in prostorov za nastanitev delavcev. Vzporedno s p rip rav lja ln im i deli so se odvijala tudi gradbena dela na objektih samih. Problem dovoznih cest se je reševal vzporedno s potrebam i gradbišča, prav tako pa tu d i zunan ja kana­ lizacija. Po program u investito rja je bilo potrebno najp re j zgraditi sta je za živino, ki so pozneje služile kot skladišče uvozne opreme. P rvotn i p ro jek t je predvideval klasično izvedbo staj. G lavni izvajalec pa je ponudil izvedbo ločne m ontažne hale z razponom 1 x 25 m. Vsi m ontažni deli so bili izdelani v obratu m ontažnih elem entov v Ma­ riboru, sam a m ontaža ločne konstrukcije pa je tra ja la 4 dni. P ovršina hale znaša 2000 m 2. Vzporedno z iz­ gradnjo staj pa se je odvijalo delo na glavnem objek­ tu, to je k lavnici in pripadajočih objektih. O bjekti so ločeni po d ila tacijah : »A« — klavnica, *B* — garderobni in san ita rn i prostori, »C« — hladilnice z instalacijsk im i in m anipulativ­ nimi hodniki, »F« — konzervni oddelek. Dilatacija »A« — klavnica Ta objek t ni podkleten in so vsi tlaki na višini 1,10 m od končnega terena. Je v celoti arm iranobeton­ ska konstrukcija, zgrajena v dveh etažah z izmerami 41,60 X 25,40 m, etažna višina 7,27 m. V prvem nad­ stropju je goveja in svinjska k lavnica, m edtem ko je v p ritlič ju p rip rav ljen prostor za črevarno, odvoz kož in drugih odpadnih delov, določeni odpadki pa potu­ jejo po pnevm atskih ceveh na razdaljo 150 m v po­ sebne silose, nakar se predelajo v um etno krm o in gno­ jilo. Vsa podna in stenska keram ika je bila posebej za ta nam en, kakor tudi m asa za hidroizolacijo, uvože­ na iz Švedske. Stene so obložene s toplotnim izola­ cijskim m aterialom foaglas (uvoz iz Belgije), ki ima veliko toplotno vrednost. Dilatacija — »B« garderobni in sanitarni prostori O bjekt je skeletna arm iranobetonska konstrukcija z izm eram i 41,60 X 25,00 m. V išina od končnega tere­ na je 13,50 m. S tavba je na stopniščnem delu s hodniki povezana z diletacijo »A« in »C«. Z ozirom na I. fazo izgradnje im a investitor v drugem nadstrop ju začasno svoje up ravne prostore, I. nadstrop je je zasedeno z garderobam i, v p ritlič ju s k ih in jo in jedilnico. Dilatacija »C« — hladilnice z instalacijskimi in manipulativnimi hodniki Stene in plošče so v arm iranobetonski izvedbi ob­ ložene z no tran je stran i s toplotno izolacijo foanglas ter stensko in podno keram iko K onstru irano je v dveh etažah v višino 12,50 m od končnega terena, z dolžino 58,50 m in širino 23,90 m, V teh h lad iln ih kom orah (v I. nadstropju), k je r se meso ohlaja, je tem peratura od —3 do —15" C. V p ritlič ju so prostori, nam enjen i za predelavo mesa in za ekspeditni del. V tem sklopu so m anipula­ tivni hodniki širine 5 m, v p ritlič ju in v prvem nad ­ stropju, instalacijski hodnik je v celoti podkleten. Tu po tekajo vse instalacije, ki so speljane iz strojnice in ko tla rne in se razveju je jo v posam ezne dilatacije in prostore. Dilatacija »F« — konzervni oddelek Z grajen je p rav tako v dveh etažah v arm irano­ betonski izvedbi, z dolžino 27,00 m, širino 23,90 m in v i­ šino 12,50 m od končnega terena.. Služi nam enu p re­ delave m esa v konzerve. Spojni hodnik je povezava m ed hlevi za živino in klavnico in poteka od p ritlič ja hlevov do I. nadstropja klavnice v dolžini 80 m. Je v celoti arm iranobetonske izvedbe, konstrukcija sloni na betonskih stebrih. Not­ ran jo st m ostu je ločena z betonskim i pregradnim i ste­ nam i posebej, za govejo in svinjsko linijo. V eterinarski blok je kom pletna kovinska konstrukcija in je v I. nadstrop ju povezan z d ila tacijam a »A« in »B«. S tro jn ica s trafo postajo je arm iranobetonska kon­ strukcija v izm erah 35,40 X 32,00 m in z višino 11,50 od tal. Dve tre tjin i objekta sta podkleteni. Tu se je pojavil problem podtalne vode. Geološki zavod iz L jub ljane je napravil p ro jek t za znižanje podtalnice s trem i vodnjaki, odkoder se je voda neprekinjeno črpa­ la. Le tako je bilo možno opraviti vsa gradbena dela. V elja om eniti še dimnik, ki je v sklopu kotlarne. Visok je 50 m, dim enzije 283 X 124 cm — arm iranobe­ tonski obod, debelina 20 cm, v no tran josti okvira sta dve »schiedet« tuljavi. Zgrajen je bil po sistem u d rs­ nega opaža, višino 50 m je dosegel v 14 dnevih. Drugi stransk i objekti so bili drugotnega pomena, dokončani so bili vzporedno z glavnim i objekti. Celotna poraba betona za vse objekte je 22.700 m 3, opaža za stene 42 450 m2, za plošče 13.500 m 2, porablje­ ne arm atu re je 1820 ton. Celotna vrednost ob jek ta znaša ca. 230 m ilijonov d inarjev . O bjekti so bili zgrajeni vključno z obratni- škim i in vsemi instalacjskim i deli v roku 26 mesecev. 25. ju n ija 1976 je bila otvoritev nove mesne indu­ s trije K IK Pom urka, investito r je pričel s poskusnim obratovanjem . Ves čas g radn je je vladal napet tempo. V konici g radnje je bilo na gradbišču ca. 400 ljud i in n i bilo lahko sinhronizirati del. K ljub vsem proble­ mom je gradnja uspela, nas ta la je sodobna tovarna, ki je po tehnologiji ena najm odernejših v Evropi. J.VO H A ID R A P iz razishnvalne shupnosti Slovenije IZVLEČKI IZ POROČILA ZA LETO 1975 (IN DELNO 1976) (N a d a ljev a n je ) UDK 69.0Š9.22:620.193.2 :Š10.42 Poškodbe na zgradbah, gradbeni m ateriali, onesnaže­ n je zraka. VPLIV ZRAČNEGA ONESNAŽEVANJA NA GRADBENE MATERIALE Zavod za raziskavo m ateriala in konstrukcij, L jub ­ ljana (1973): Engelbert H r i b e r n i k , s sodelavci. Str. 107, sl. 35, tab. 4, diagr. 6, ref. 11. U gotovljeno je, v kolikšni m eri vpliva onesnaženo okolje n a gradivo in objekte p ri nas. P ropadan je gradiv smo skušali ugotoviti s h itrim i preizkusi. Toda niti kristalizacij ska m etoda z N2SO4, n iti m etoda z učinkovanjem SO2 ne ponazarja ta dovolj nazorno razpadan ja v ozračju. Po p rv i metodi sicer dosežemo razpad gradiva, vendar ne n a način, kot po­ teka v naravi. Tudi vpliv samega SO2 v zaprti kom ori učinkuje drugače kot v naravi, k je r so prisotne še druge, kvarno delujoče sestavine. N asprotno pa so kemične, rentgenske, m ikroskop­ ske te r DTA preiskave zelo natančno pokazale obsto­ ječe stan je v naravi. O m enjene so možnosti za zm anjšanje kvarnega učinka onesnaženega okolja na gradbene objekte. UDK 681.3 + 518.5 Računalništvo. RAČUNALNIŠKA GRAFIKA IN PROGRAMSKI SISTEM ZA UPRAVLJANJE PROCESOV. I. DEL F aku lte ta za strojništvo univerze v L jubljani (1974): A lojz H u s s u. S tr. 42. sl. 1, ref. 32. Delo zajem a začetna p rizadevanja p ri realizaciji program ov, ki naj daljšajo ozirom a omogočijo upora­ bo računaln ikov pri: — u re jan ju teksta, — grafičnem podajan ju podatkov računaln iku in grafičnem prikazovanju rezultatov, — analizi in sintezi sistem ov uprav ljan ja . A nalizirane so zahteve sistemov za u re ja n je tek ­ stov, program skega sistem a za up rav ljan je procesov, rčunalniško grafiko in nekatere kom ercialno dosegljive sisteme. UDK 631.3 Računalniki. RAČUNALNIŠKA ARHITEKTURA R ačunalniški center univerze v L jub ljan i (1974): A lojz H u s s u , s sodelavci. Stir. 128, sl., tab. in diagr. 42, ref. 56. Delo R ačunalniška a rh itek tu ra obravnava zgradbo računalnikov in računaln išk ih sistemov. Z bran i so po­ datk i o mini- in m ikro-računalnikih, povezavah raču ­ nalnikov, program iranju , novejših perifern ih enotah in nekaterih vezjih, ki o lajšajo gradnjo sistemov. N am enjeno je kot osnova raznim uporabam mini- in m ikroprocesorjev, opisana je uporaba m ikro računal­ n ika pri sistem u za zb iran je podatkov. UDK 681.3.06 Računalništvo, program ski jeziki. PROGRAMSKI SISTEM LJA PA S R ačunalniški center univerze v L jub ljan i (1974): A lojz H u s s u . S tr. 74, sl., tab. in diagr. 13, ref. 12. V poročilu je podrobno orisan v Sovjetski zvezi razv iti jezik L japas, ki je lahko program ski jezik kot tud i jezik za opis algoritm ov na področju digitalne tehnike. Jezik im a zarad i uporabe poljskega zapisa preprosto strukturo. S laba stran jezika je veliko število posebnih znakov; zato so v poročilu obravnavani tudi najpogosteje uporab ljen i kodi in kodi, ki b i lahko omo­ gočili in te rak tivno delo s sistemom L japas. UDK 528.92 P rak tična kartografija . TEHNOLOGIJA KARTOGRAFSKE REPRODUKCIJE In štitu t za geodezijo in fotogram etrijo FAGG, L jub­ ljana (1973): Em il K e r ž a n , s sodelavcem. Str. 209, sl., tab . in diagr. 82, ref. 40. K artografija je v zadnjih le tih stim u lirana s šte­ vilnim i im pulzi, važnim i za n jen n ad a ljn ji razvoj. Na eni stran i opažam o zanim anje za kartograsfko načrto­ van je (design) in zvest o potrebi kartografske kom uni­ kativnosti. Na drug i stran i pa lahko sledim o rapidne- mu razvoju kartografske tehnike in produkcijsk ih po­ stopkov. Bistvo raziskovalne naloge je posvečeno karto ­ grafski g rafičn i k reaciji in grafični m edifikaciji. Ob­ delana so poglav ja m ehanične reg istracije (perforim i sistemi), postopki s fototehničnim i film i in tehnike barvne speracije. R ezultati so prak tičnega pomena; predlagana je standard izacija delovnega postopka. UDK 693.3(497.12-18) G radbeništvo, zidan je z ilovico. GRADBENO TEHNOLOŠKA RAZISKAVA ILOVNATEGA NABOJA IN NJENA APLIKATIVNA VREDNOST V REGIONALNI ARHITEKTURI SEVEROVZHODNE SLOVENIJE In štitu t za industrijsko oblikovanje p ri FAGG, L jub­ ljan a (1972): D ušan M o š k o n , s sodelavci. S tr. 95, sl., tab . in diag. 101, min. magn. zap. 270, film 60,16 m, barv . diapoz. 50. R aziskava obravnava gradnjo iz ilovntega naboja na območju severovzhodne Slovenije. Ogledali smo si večje število bu tan ih zgradb, sta rih in novih, in sku­ šali izluščiti ugodne in neugodne s tran i tega načina gradnje, p redvsem zaradi cenenosti. Ugotovili smo, da so trdnosti v zelo širokih m ejah. N akazali smo mož­ nosti nek a te rih izboljšav. UDK 681.3(497.12) R ačunalniško om režje, Slovenija. RAČUNALNIŠKO OM REŽJE SRS F aku lte ta za elektro tehniko univerze v L jub ljan i (1973) Beno P e h a n i , s sodelavci. S tr. 216, ref. 18. V poročilu je obdelana tehnika p renosa in kom u­ tacije podatkov v računalniškem om režju . Ta obdelava zajem a raz lične m odulacijske postopke, specifične na­ prave, ki so povezane s prenosom, in m etode za nadzor napak, ki nastane jo pri prenosu. O bdelani so tud i ko­ m utacij ski računaln ik i, s katerim i povečujem o izko­ ristek vodov za prenos podatkov, h k ra ti pa tudi kom u­ tiram o in prilagajam o prenašano inform acijo. P rika­ zan je razvoj računalniških om režij v svetu in naprav­ ljena je analiza potreb za računalniško om režje Slove­ nije, za katerega so danes tud i različne variante reali­ zacije. UDK 532.593:627.511 H idravlika, pregrade, m atem atičn i modeli. VALOVI PRI DELNI IN POSTOPNI PORUŠITVI PREGRAD F akulte ta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, L jub ljana (1974): Rudi R a j a r . Str. 57, sl., tab. in diagr. 65, ref. 11. Sestavljen je bil m atem atičen model za račun v a­ lov, ki bi nastali p ri delni ali postopni porušitvi p re­ grad. M odel bazira na St. V enantovih enačbah, ki se rešujejo po eksplicitni ponderiran i shemi končnih raz­ lik ob upoštevanju posebnih robnih pogojev na m estu delno porušene pregrade. R aziskava je dopolnila m atem atičn i model za ra ­ čun valov p ri popolni in tren u tn i porušitvi pregrad. Zgrajen je bil tud i h idravlični m odel za sim ulacijo in opazovanje fizikalnega po java p ri delni in postopni po­ rušitv i te r za verifikacijo računsk ih rezultatov. Ugo­ tovljena je bila točnost m atem atičnega modela: za propagacijo vala v narav n i rečn i dolini znaša ± 15 do 20 %, k a r je za račun p rak tičn ih prim erov popolnoma zadovoljivo. D elna ali postopna porušitev daje v večini prim e­ rov bistveno m anj nevarne rezu lta te kot popolna in trenu tna, ki je posebno v p rim eru težnostnih ali nasu­ tih p reg rad praktično nemogoča. Zato pomeni uporaba novega m atem atičnega m odela b istven prihranek stro­ škov p r i izvajan ju zaščite p reb iva lstva in objektov v dolinah pod pregradam i. UDK 681.3(497.12) Računalništvo, grafična in ana litična statistika. PROBLEMSKO ORIENTIRAN RAČUNALNIŠKI JE Z IK ZA RAČUN KONSTRUKCIJ F aku lte ta za arh itekturo , gradbeništvo in geodezijo, R ačunski center FAGG L jub ljana, (1972): Janez R e f 1 a k , s sodelavci. Str. 260, sl., tab. in diagr. ca. 100. ref. 6. V prvem delu naloge so podane teoretične osnove, navodila za uporabo in p rim eri za uporabo program a RAVOK. RAVOK je program za račun poljubnih rav ­ ninskih okvirov po teo riji I. reda, ki uporab lja metodo končnih elementov. Za p rip ravo podatkov se uporab lja problem sko o rien tiran jezik, ki vsebuje izraze iz inženirske term inologije. P rogram uporablja p ri raču ­ nu sam o centraln i pom nilnik, zato je h ite r in ekono­ mičen. V drugem delu naloge je obdelan program STRES- SPLOT, ki je dodatek z znanem u program u STRESS. P rogram omogoča risan je po ljudne lin ijske konstruk­ cije (ravninske in prostorske), izračun vrednosti no­ tran jih sil in njihovih ovojnic po odsekih elem entov te r g rafičn i prikaz rezu ltatov n a risalniku. Vsi ukazi v STRESSPLOT, s katerim i uporabnik opiše svoj pro­ blem, so podani v problem atsko .orientiranem jeziku. UDK 550.34.038.6 + 550.34.06 Seizmologija, potresi. DETEKCIJA MIKROPOTRESOV V LJUBLJANSKI EPICENTRSKI CONI IN NJIHOVA POVEZAVA Z LOKALNO SEIZMIČNO AKTIVNOSTJO SPLOŠNEGA TIPA Astronom sko geofiziKalni observatorij FNT univerze v L jub ljan i (1970): V ladim ir R i b a r i č , s sodelavci. Str. III + 28, sl., tab. in diagr. 11, ref. 8. S seizm ografi standardnega tip a je potrese z zelo m ajhnim i energijam i težko identificirati. V ta nam en je izdelana elektronska .ojačevalna nap rava in dvignjen detekcijski nivo. Pokazalo se je, da je število lokalnih m ikropotresov v relativnem nesorazm erju s predvide­ nim po tren d u seizmične aktivnosti v išjih m agnitud. P ojav govori v p rid tezi, da je na področju L jubljane več avktivn ih m anjših problemov, ki so bolj ali m anj neodvisni od aktivnosti centralnega. UDK 550.343.6 Seizmologija, m etode prognoze. MERITEV SEIZMOMAGNETNEGA EFEKTA V LJUBLJANSKEM PRELOM NEM SISTEMU Astronom sko geofizikalni observatorij FNT univerze v L jub ljan i (1970): Vlado R i b a r i č , s sodelavci. S tr. III + 34, sl., tab. in diagr. 11, ref. 7. Raziskava obravnava problem seizm omagnetnega efekta kot enega izmed geofizikalnih pojavov, k i bi utegnili p rispevati k m etodiki prognoze lokalnih po­ tresov. Podane so teoretične zasnove problem a, način realizacije m eritev in pregled razvo ja raziskovalnih del. P rikazani so vzroki, zakaj seizm om agnatni efekt n a ljub ljanskem področju še ni mogel biti dokazan. UDK 539.3:624.04 Teorija elastičnosti, m ajhne deform acije, plastičnost, m etoda končnih elementov. IZBOLJŠANA LINEARNA, NELINEARNA IN ELASTIČNO PLASTIČNA ANALIZA RAVNINSKIH KONSTRUKCIJ Z METODO KONČNIH ELEMENTOV PO TEOR IJI M AJHNIH DEFORMACIJ F aku lte ta za arhitekturo , gradbeništvo in geodezijo univerze v L jub ljan i (1974): M iran S a j e , s sodelavci. S tr. 187, sl., tab. in diagr. 65, re f . 47. P rikazano je določanje napetosti in deform acij v ravninskih konstrukcijah na elastično plastičnem pod­ ročju z m etodo končnih elem entov po teoriji m ajhn ih deform acij. 1. S posebno, p rav za nelinearne problem e p rire je ­ no m etodo je izpeljan nov, izboljšan triko tn i končni elem ent s kubičnim i sprem injanjem pomikov v ravnin i elem enta in z linearnim ali odsekoma linearnim spre­ m in jan jem koeficientov m atrike prožnositnih modulov. 2. Izpe ljane so sovisnosti m ed p rirastk i napetosti in p rira stk i deform acij na neizoterm nem elastično p la­ stičnem področju za izotropne m ateria le z izotropnim eksperim entalno določenim u trjev an jem za poljuben zakon plastičnega tečenja. Sovisnosti so določene tud i za Misesov pogoj plastičnega tečenja. 3. S takšnim i sovisnostm i vodi m etoda končnih elem entov k sistem u linearn ih diferencialnih enačb prvega reda z nelinearnim i koeficienti. Te enačbe re ­ šujem o num erično z Eulerjev o metodo s sprem enljivim i obtežnim i koraki, ki p lastific ira jo le eno vozlišče. UDK 539.3:624.04:681.3 RAČUNANJE PLOŠČ NA STEBRIH Z UPOŠTEVANJEM ŠIRINE IN VIŠINE STEBRA Z ANALITIČNIMI IN NUMERIČNIMI METODAMI F aku lte ta za arh itek turo , gradbeništvo in geodezijo, L jubljana. M iran S a j e , s sodelavci (1974). O bravnavan je vpliv upoštevanja dim enzij s teb ra na natančnost računa plošč n a stebrih. S teber je nado­ meščen z nosilcem in z linearno porazdeljeno prečno obtežbo na področju stebra. Rešitev je podana z v rs ta ­ mi v polanalitični obliki. R ezultati so p rim erjan i z re ­ zu lta ti num eričnih m etod, k i upoštevajo točkovni ali ploskovni priključek. UDK 531:5 2.1:691.2/.5 M ehanika kam enin, laboratorijske trdnostne preiskave, razpokanost. RAZISKAVA ODNOSOV MED DEFORMACIJAMI IN NAPETOSTMI ZA RAZPOKANE KAMENINE In štitu t za m atem atiko, fiziko in m ehaniko univerze v L jub ljan i (1969 ZF): Ivan S o v i n e , s sodelavci. Str. 7, sl., tab. in diagr. 9. V nalogi podajam o rezu ltate enoosnih trdnostn ih preiskav deform abilnosti valjastih vzorcev kam enin. Vzorci so bili bodisi m onolitni bodisi narezan i v lam e­ le ali pa narezani v lam ele in potem razbiti. R ezultati kažejo, da je trdnost narezanih, a nerazpokanih vzor­ cev skoraj enaka trdnosti m onolitnih vzorcev. T rdnost razpokanih in ušlo j enih vzorcev pa je bistveno m an jša in se tud i z nagibom. UDK 621.791.053.019.08 V arjenje, m ehanika loma, m eritve. K R ITER IJ KVALITETE ZVARJENIH KOVINSKIH SPOJEV NA OSNOVI MEHANIKE LOMA IN LOMNE ŽILAVOSTI. II. FAZA Zavod za varjen je SRS, L jub ljana (1974): P avel Š t u 1 a r. S tr. 57, sl., tab. in diagr. 37, ref. 8. V delu je na osnovi teorije o m ehaniki lom a n a­ tančno opisan COD (Crack Opening D isplacem ent = = razm ik p ri širjen ju razpoke), postopek ugo tav ljan ja in m erjen ja lom ne žilavosti jekel s povišano trdnostjo . D alje je opisan ves in strum en ta rij za m eritve in iz­ vedba te r rezultati m eritev na enem izmed p rv ih jugo­ slovanskih jekel s povišano trdnostjo NIONICRAL 60 Železarne Jesenice. Iz rezultatov sledi, da je preizkus lom ne žilavosti zvarov strožji in ustreznejši kot dosedaj dese tle tja upo­ rab ljan i preizkus zarezne žilavosti. G re p a še za šte­ vilne problem e, ki jih bo treba rešiti, p reden bi ga mo­ gli z gotovostjo vpelja ti v industrijsko prakso'. Zato je treba z raziskovalnim delom nadaljevati. UDK 69.02/.07:699.841 G radbeništvo, način gradnje, seizm ična odpornost zgradb. SEIZMIČNA ODPORNOST OPEČNIH ZGRADB. II. DEL: VPLIV KOLIČINE ARMATURE HORIZONTALNO ARM IRANIH ZIDOV NA NJIHOVO STRIŽNO NOSILNOST NA DEFORMABILNOST vesti iz Z DCI T ZAPISNIK občnega zbora-skupščine Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije dne 24. m arca 1977, ob 9.30 v dvorani SOb Velenje v Velenju Ad 1. Občni zbor je odprl predsednik Zveze gradbenih inženirjev in tehn ikov Slovenije tovariš F ranc Cačovič in pozdravil navzoče, še posebej predsednika skupščine občine Velenje tovariša Žganka, predsednika Saveza grad jev inarsk ih inžen jera i tehn ičara Jugoslav ije tova­ riša Filipoviča, p redstavn ika republiškega odbora sindi­ kata g radbenih delavcev H am broža in druge. Da bi občni zbor lahko začel z delom, predlaga tov. Cačovič izvolitev organov skupščine. Soglasno je b il spreje t sklep: 1. Volitve n a občnem zboru — skupščini so javne — z dvigom rok. Za organe skupščine so bili p redlagani: 1. za delovno predsedstvo — F ranc M artinec: predsednik, M arinka P ra jc : članica, Jan ez T ratn ik , J a ­ nez Basle, F ranc Cačovič, člani 2. kandidacijska kom isija — M aks M egušar, Branko Rosina in Janez Debevec 3. verifikacijska kom isija: Venčeslav Tajnik, Ciril Stanič, F ranc Avšič 4. zap isn ikar: P erte r M andeljc — overovatelja Janez H ribar in Bogdan M elihar. Vsi p red lagan i so bili soglasno sp re je ti oziroma izvoljeni. V im enu izvoljenih se zahvali delovni p red ­ sednik tovariša M artinec, ki predlaga zboru, da sprejm e predlagani d nevn i red: 1. P ozdrav predsednika in izvolitev organov ob­ čnega zbora skupščine 2. Poročilo predsednika ZGITS o delu m ed dvem a zadnjim a občnim a zboroma 3. Poročilo nadzornega odbora 4. Poročilo glavnega in odgovornega urednika G radbenega vestn ika 5. R azprava o poročilih ODMOR 6. O rganiziranje ZGITS po novem zakonu o d ru ­ štvih in sprejem sta tu ta Zavod za raziskavo m ateria la in konstrukcij, L jubljana (1973): Stane T e r č e l j , s sodelavci. Str. 55, sl. tab. in diagr. 92, ref. 9. D inam ične seizmične preiskave so potrd ile hipote­ zo, da se z vlaganjem arm atu re v horizontalne spojnice zidov poveča njihova strižna nosilnost in duktilnost. Nosilnost p reiskanih zidov se je povečala proporcio­ nalno s procentom arm atu re /.i v obm očju do u = 0,20 odstotka. P ri uporab i arm iran ih zidov je dobljeni procent zvišanja nosilnosti in duktilnosti večji kot ustrezni pro­ cent zvišan ja stroškov. 7. R azrešitev dosedanjih organov zveze 8. Poročilo kandidacijske kom isije in volitve novih organov zveze 9. Z aključna beseda novega predsednika. D nevni red je bil soglasno sprejet. Tov. M artinec da besedo gostom, ki žele pozdraviti občni zbor. Tovariš Ernest Žgank, predsednik SOb Velenje: P ozdravi zbor v zadovoljstvu, da je občni zbor v Velenju. Zboru zaželi uspešno in plodno delo. Poudari, da im a v tem trenu tku gradbeništvo pred seboj velike naloge, zato bodo m orali gradbenik i rešiti veliko p ro­ blemov. Tovariš L jubom ir Filipovič, predsednik Saveza GIT Jugoslavije: D ruže predsedniče, d rugarice i drugovi — čini mi posebnu čast i veliko zadovoljstvo da u ime Saveza g rad jev inarsk ih inženjera i tehn iča ra Jugoslavije po­ zdravim ovaj em inentni skup — S kupštinu Saveza gra- djevinskih inženjera i tehn ičara SR Slovenije. Posebna mi je čast i zadovoljstvo što se nalazam po drugi put u ovom lepom gradu koji po m nogim elem entim a pred­ stav lja sim bol nove socijalističke Jugoslavije. K oristim ovu p riliku da ovaj skup podsetim da nam novi d ru ­ štveni S ta tu t S IT J i S ta tu t Saveza G IT J koji su kon­ cip irani n a osnovu novog U stava SFRJ, obezbedjuje od­ govarajuću ulogu i m esto a tim e i mnogo više odgo­ vornosti i obaveza. Sm atram o da novi S ta tu t om ogućava organizovanje naših IT organizacija u kom unam a, pokrajinam a, re ­ publikam a i Federaciji tako da su organizaciono i p ro­ gram ski osposobljene da se m ogu m obilisati na ostva­ riv an ju osnovnog i jedinstvenog cilja našeg sistem a a to je : izgradnja socialističkog d ruštva na bazi sam o­ u p rav ljan ja i osposobljavanja radničke klase da uprav­ lja njegovim razvojem . O stvaren je ovog cilja zahteva i postav lja pred nas zadatak u sm islu organizacionog povezivanja sa odgovarajućim društveno političkim or­ ganizacijam a. Znači ak tivn ija sa rad n ja kroz organiza­ ciono povezivanje sa SSRN, Sindikatom , Privrednom komorom, odgovarajućim up ravn im i sam oupravnim organim a komune, pokrajina, republika i Federacije. Iskustvo iz rada našeg Saveza kao i iz rada drugih re ­ publičkih i pokrajinskih saveza GIT od donošenja no­ vih S ta tu ta pokazalo je da se naše organizacije u svome rad u ne samo da m ogu da o slan ja ju već ulaze u sklop svih društveno političkih snaga našeg sam oupravnog sistem a kao organizovani oblik delovanja naše struke. Zato predvid jen i zadaci u S ta tu tu i naša javna ak tiv - nost u vezi sa tim zahtevaju i odredjene kvalitativne prom ene u našem radu i to: u obim u i sadržini rada, u našem društvenom organizovanju, u tražen ju puteva i načina za obezbedjivanje odgovarajućih uslova za postojanje, egzistenciju i rad naših organizacija, rad i njihove sta lne sposobnosti da obezbedjuju mesto i p re ­ uzm u ulogu ko ja im u našem sam oupravnom sistem u pripada. Gde je naše mesto i koja uloga nam pripada? Sam razv itak našeg sam oupravnog sistem a na to ukazuje. U uslovim a punog podruštv ljavanja funkcije države, a tim e i o rgana v lasti u skladu sa nastalim prom enam a, ni jedno područje u oblasti g rad jev inarstva ne treba, j er i ne može, uspešno da se rešava, bez punog učešća naših društven ih organizacija. Razvoj i unapred jen je svih p riv redn ih grana p a i g rad jev inarstva , ne može više da se oslanja na in stitu ­ cije koje su bile karak teristične za centralistički sistem u p rav ljan ja privredom i njenim razvojem , več se m ora oslanjati n a udruženi rad i njegove form e aktivnosti. Tako je Savez GIT J pozvan da p rihvati i učestvuje u akciji unap red jen ja grad jev inarstva koju sprovodi Sa- ve t za grad jev inarstvo i industrija gradjevinarskog m a­ te ria la Savezne komore za razvojni period (1976.—1980. god., u svim bitn im područjim a grad jev inarstva kao što su: — gradjevinska, tehnička, pravna, ekonom ska i d ruga regulativa; — tehnološka i eksperim entalna istraživanja, — industria lizacija gradjevinske proizvodnje, — organizacija proizvodnje i poslovanja, — stručno uzdizanje kadrova, — tehn ička dokum entacija i inform acije. Kao što vam je poznato Savez G IT J uspešno je obavio zadatak koji se odnosio na donošenje perspek­ tivnog plana, tehničke regulative (standarda i propisa) ali stoji činjenica da sve naše organizacije im aju široko polje za perm anen tnu akciju i angažovanje po zadacim a iz ove oblasti. Na k ra ju želeo bih naglasiti neke tekuće ak tuelne zadatke koji se sada postav lja ju pred sve or­ ganizacije gradjevinskih inženjera i tehn ičara a koji zadaci p ro ističu iz dva osnovna dokum enta: I —- O snovnih ocena i stavova savetovanja o ak tu - elnim idejno političkih p itan ja ostvarivan ja stam bene politike i s tanovanja i razvoja sam oupravnih društveno ekonom skih odnosa u ovoj oblasti. Ovaj dokum ent je na savetovanju koje su organizovali Izvršn i kom itet P red ­ sedstva CK SKJ, Predsedstvo Savezne K onferencije SSRNJ i Predsedništvo Veća SSJ. II — D rugi dokum enat je zajednički program ak­ tivnosti iz oblasti produktivnosti rad a donet od s trane S ind ikata G radjevinskih radn ika i industrije g rađ jev in- skog m ateria la Jugoslavije. Sve naše organizacije više nego do sada treb a da pokažu m aksim um iniciative i d a preuzm u na sebe veću stručnu odgovornost posebno po sledečim p itan jim a: 1. Industrializacija stam bene izgradnje (od pro- jek tovanja, izbora sistem a gradnje, upotrebe m ateria la do prodaje objekta). Sm atram da ćemo najbolje odgo­ voriti ovom zadatku ako u svem u prihvatim o i p rid je ­ mo konkretizaciji sm ernica za unapred jen je kvalite ta stam benih zgrada koje su donete n a savetovanju Za­ voda za raziskavo m ateriala in konstrukcij SRS, G rad- benog cen tra SR Slovenije, In s titu ta grad jev inarstva H rvatske, In s titu ta za isp itivan ja m ateria la SR Srbije. 2. O rganizacije proizvodnje u istorodnim grupaci­ jam a — šta je uzrok da je produktivnost, odnosno do­ hodak raz ličit za 10, 15 pa i 30 puta. 3. S tim ulativno nagrad jivan je — naše organizacije m oraju pomoči i izboriti se da je svaki rad m erljiv i d a se može m eriti ali procenjivati i to aktivnim uče­ šćem u okviru radn ih organizacija. T o v a r i š H a m r o ž — R e p u b l i š k i o d b o r s i n d i k a t a g r a d b e n ih d e la v c e v : Zveza gradbenih inžen irjev in tehnikov Slovenije je pom em ben fak tor v gradbeniškim prostoru. K er ima gradbeništvo velike naloge, je vloga in odgovornost zveze še toliko večja. Tovariš Hambrož poudari, da m ora dobiti zveza širše družbeno obeležje. Ena od po­ g lavitn ih nalog zveze je uresničevanje zakonov o zdru­ ženem delu, prav tako p a je treba razširiti sodelovanje s Socialistično zvezo delovnega ljudstva in sindikati. T o v a r i š S e r g e j B u b n o v ■— p o m o č n ik r e p u b l i š k e g a s e k r e t a r j a z a u r b a n iz e m : Pozdravi občni zbor in se zadrži p ri problem ih iz­ gradnje stanovanj, k je r je potrebno rešiti še mnogo problemov. P ri tem se p ričaku je sodelovanje in pomoč zveze. Zavedati se moram o, da bo na razpolago re la tiv ­ no m anj sredstev, p lan izgradnje pa bo večji. Za re a ­ lizacijo naloge so potrebne izboljšave v poslovanju vse verige od projekta, p rek industrije gradbenega m ate­ riala, industrializacije in drugih dejavnosti. Ad 2. Tovariš Čačovič, predsednik Zveze poda po­ ročilo o delu Zveze za obdobje od zadnjega občnega zbora do danes: Zadnji občni zbor ZGITS je bil 18. X. 1974 v M a­ riboru. Do današnjega občnega zbora ozirom a — po predlogu novih pravil — skupščine, sta m inili torej dve leti in pol. D anašnji sklic je v prv i v rs ti nareko ­ vala potreba po čim p re jšn ji uskladitvi naše organi­ ziranosti oziroma delovanja z novim republiškim za­ konom o društvih, spreje tim km alu po zadnjem občnem zboru. Ne glede na to, pa je m inula doba dovolj dolga, da se za hip ustavim o, ocenimo prehojeno pot te r s prenovljenim i močmi in novim zaletom krenem o novim uspehom naproti. Za nam i je dve le ti in pol, lahko rečemo, nap o r­ nega dela predsedstva, izvršnega odbora, glavnega od­ bora, strokovnih komisij, založniškega sveta, u red n i­ škega odbora GV te r adm inistracije in seveda tu d i dela naših članov. Predsedstvo se je v tem času sestalo 8-krat, izvršni odbor 14-krat in glavni odbor 4-krat. V sakodnevnega dela, s katerim so člani p rej navedenih odborov in ko­ m isij nesebično bogatili dejavnost naše zveze v p re tek ­ lem obdobju, pa te štev ilke same na sebi seveda ne odražajo. Velik uspeh je vsekakor že samo dejstvo, da Zveza v vsem m andatnem obdobju ni imela resnejših finanč­ n ih problemov, ki bi ogrožali njeno poslovanje. P o treb ­ n a sredstva smo pridobili predvsem s sem inarji za s tro ­ kovne izpite, z ekskurzijam i, z oglasi v G radbenem vestn iku te r z založniško dejavnostjo. K ljub tem u pa je bilo čutiti negativne posledice nerednega dotoka članarine. Posebno uspešna je bila dejavnost n a pod­ ročju strokovnega izobraževanja. V m andatn i dobi je bilo organiziranih 21 sem inarjev, katerim je prisostvo­ valo 756 inženirjev in tehnikov, o rganiziranih pa je bilo tud i 33 obiskov strokovnih razstav in večjih g rad ­ bišč z velikim odzivom naših strokovnjakov. Na pod­ ročju tehnične regulative je naša Zveza tesno sodelo­ v a la s Savezom GIT Jugoslavije. Tako smo tud i mi prispevali k temu, da imamo za področje gradbeništva in industrije gradbenega m ateria la izdelan srednjeročni p lan kom pleksne renovacije obstoječih te r izdelave novih standardov in tehničnih pravilnikov. Razen tega je kom isija za tehnično regulativo obravnavala p red ­ loge večjega števila novih pravilnikov te r obenem po­ sredovala prispele pripom be Zavodu za standardizacijo v Beograd. N ajvažnejša akcija, ki je trenu tno v teku, je usk la jevanje republiških zakonov o g radn ji investicij­ skih objektov. O problem atiki in težavah v zvezi z izdajanjem G radbenega vestn ika nas bo seznanil glavni urednik. Na tem m estu navedem le-to, da smo uspeli, četudi z zamudami, ki so bile objektivno pogojene, p lan tako po številu številk kot tudi po številu s tran i G radbenega vestnika izpolniti. O stala založniška dejavnost je bila v m inulem ob­ dobju, predvsem zaradi preobrem enjenosti predsednika založniškega sveta, m anj razgibana, četudi bo izšel že drugi ponatis tehničnih pravilnikov v obravnavani m andatni dobi. Naše delo bi bilo p rav gotovo še uspešnejše, če adm inistracija Zveze v letu 1976 ne bi b ila skoraj tr i- če trt le ta b rez tehničnega sekretarja . V erje tno zaradi lastn ih težav, k i jih je imel, je p re jšn ji sek re ta r prišel v konflikt z Izvršnim odborom in s svojim i sodelavci v adm inistraciji, zato je — odpovedal delovno razm erje. Njegov kasnejši javn i napad na posam ezne člane IO in predsednika je G lavni odbor na posebni seji obsodil in svoje stališče objavil v istem časopisu. Ena od nalog, katero je IO naložil p re jšn ji občni zbor, še nism o uspeli realizirati. P redlogi za odlikova­ nje, spreje ti na zadnjem občnem zboru, so b ili posredo­ vali Republiški konferenci SZDL in k asneje po preje tih navodilih tu d i d irektno v Beograd. Pozneje smo dobili predloge v rn jen e v dopolnitev, ne da b i b il IO o tem obveščen, tako da je akcija zastala in smo jo šele pred k ratk im ponovno aktivirali. Ne malo dela je bilo narejenega v zvezi s p rilaga­ jan jem naše organiziranosti in dejavnosti novem u za­ konu o d ruštv ih (Ur. list SRS, št. 37/74). R ezu ltat oprav­ ljenega dela je tud i današn ja skupščina Zveze grad­ benih inžen irjev in tehnikov Slovenije, n a k a te ri bomo postavili Zvezo n a nove trdnejše tem elje. Do sedaj so bili člani Zveze posamezniki in občinska d ruštva GIT (v M ariboru in Celju). V skladu z novim zakonom pa lahko ustanovijo Zvezo in so lahko n jene članice le občinska ali m edobčinska d ruštva g radbenih inženirjev in tehnikov. T renutno imamo v Sloveniji 7 občinskih oziroma m edobčinskih društev GIT, in sicer v: Celju, D ravogradu, K ran ju , L jubljani, M ariboru, M urski So­ boti in V elenju. N a žalost konstitu iran je d ru štev v ne­ katerih občinah še ni zaključeno, zato so po delegatih na današn ji skupščini zastopana le p re j om enjena društva. U skladitev z zakonom o društv ih pom eni tud i spre­ jem novih p rav il Zveze. Na izdelani predlog, katerega im ate pred seboj, je že dala soglasje R epubliška konfe­ renca SZDL. O sam ih pravilih bomo razp rav lja li v eni od naslednjih točk dnevnega reda. Tovarišice in tovariši, dovolite, da se pomenimo o delu, ki nas čaka v naslednjem obdobju. V prv i vrsti bo potrebno nadaljevati s prizadevanji, da se čimprej ustanovijo d ru štva GIT tud i v tis tih občinah, k je r se do danes še niso uspela form irati. K ak tivnem u društve­ nem u delu m oram o pritegniti čim več naših članov ter jih tudi z rednim pobiranjem članarine opom injati na njihove dolžnosti, ki jih im ajo kot člani d ruštva. P riza­ devati si m oram o za sodelovanje m ed posam eznim i ob­ činski ozirom a m edobčinskim i d ruštv i za izm enjave pridobljenih izkušenj. Ena od tem eljn ih nalog d ruštva G IT je vsekakor strokovno izobraževanje članov s sem inarji, predavanji, članki v G radbenem vestniku, ogledi gradbeniških razstav te r zanim ivih gradbišč. Z avedati se moramo, da bodo brez te dejavnosti tud i druge dejavnosti d ru ­ štva počasi zam rle. Zato je te j ak tivnosti potrebno po­ svečati k a r največ pozornosti in truda. T reba je, da po­ samezni člani d ruštva v svojem delovnem okolju sk r­ bijo za perm anentno strokovno izobraževanje ne samo inženirjev in tehnikov, am pak gradbincev nasploh. D ruga od tem eljn ih nalog d ruštva GIT je v tem, da se n jihovi člani v sodelovanju s člani drugih stro ­ kovnih d ruštev aktivno vključijo v razreševan je gospo­ darsk ih pa tud i drugih družbenopolitičnih problem ov v družbenopolitični skupnosti, v k a te ri so organizirani, k a jti kot najbo lj izobraženi del delavskiga razreda lah ­ ko prav oni največ pripom orejo k družbenem u napred­ ku te skupnosti. T reba je poudariti le še vlogo G radbenega vestnika. G radbeni vestn ik ne sme b iti samo »brezosebno« stro­ kovno glasilo, am pak tud i društveno glasilo, ki nas se­ znanja z dogajanji in življenjem v posam eznih društvih. Da bo G radbeni vestnih tak, p a je potrebno, da posa­ mezna d ruštva pišejo vanj, da redno odvajajo od zbra­ ne članarine delež, ki je nam enjen za k ritje stroškov izdajanja G radbenega vestn ika te r pomagajo glasilu tudi z zb iranjem reklam nih oglasov. Na koncu poročila in iznesenih sugestji za bodoče delo se je predsednik zahvalil vsem sodelavcem, ki so s svojim nesebičnim delom storili, k a r je bilo storjeno in tega je bilo veliko več kot je to razvidno iz tega kratkega poročila. P ostavljeni so zdravi tem elji, na katerih se bodo razvijala naša d ruštva in naše zveze. Obojim je zaželel čim več uspeha. Ad 3. Poročilo nadzornega odbora poda tovariš Ci- lir S tanič: Z adnja skupščina naše Zveze gradbenih inženirjev in tehn ikov Slovenije je bila ok tobra 1974 v Mariboru. V nadzorni odbor so bili izvoljeni 3 člani in 2 nam est­ nika. N adzorni odbor je vsa tr i le ta sprem ljal delo Zveze in n jen ih organov te r uslužbencev. Upravnem u odboru je predlagal v soglasje in odobritev letne b ilan­ ce. Poleg rednega finančnega knjigovodstva se je s po­ večano založniško dejavnostjo uvedlo še m aterialno knjigovodstvo. Vsako leto je b ila redno pregledana vsa finančna dokum entacija z vsem i predpisanim i prilo­ gami, knjižbam i in karto tekam i. Pregledano je bilo redno vodenje vseh predpisanih kn jig in obrazcev. N ad­ zorni odbor je sodeloval p ri vseh se jah in vseh sestan­ kih organov zveze komisij. K ot opazovalec je sedeloval tudi p ri se jah uredniškega odbora našega glasila G rad­ beni vestnik. Občasno je sp rem lja l tudi strokovne ekskurzije, posvetovanja in predavanja . Z arad i no tran jih nesoglasij m ed upravo in bivšim sekre tarjem in zaradi no tran jega nesoglasja med trem i uslužbenci (delavci) Zveze in dolgotrajne bolezni sedaj invalidsko upokojenega b ivšega sekretarja , je delo v le tu 1975 in 1976 zelo trpelo. Delavci so ob veliki odsotnosti sek re tarja vršili pretežno le tekoča dela. N i­ koli ni bilo dovolj časa za začetek neke večje akcije, ki je b ila dogovorjena. K er sta se v tem času m enjala dva ta jn ik a in ker je bila Zveza še vedno v sporu z bivšim tajnikom , je nadzorni odbor zaradi nu jne u re ­ ditve n o tran jih nesoglasij in nezaupanj naprosil Službo družbenega knjigovodstva, da strokovno pregleda vse finančno poslovanje. V letu 1976 je revizor v več p re ­ sledkih to delo opravil, tako da je nadzorni odbor v oktobru dobil pisano poročilo. Revizor je zajel vso de­ javnost Zveze te r p ri tem ugotovil, da je poslovanje v redu, da se vodijo vse predpisane knjige, obrazci in karto teke itd. P ri tem je revizor predlagal, da se for­ m ira sklad skupne porabe, da se ne prekoračuje b la­ gajniški m aksim um v dnevni b lagajn i in naj se v bo­ doče posveti vsa potrebna pozornost p ri izterjavi redne, predvsem pa zaostale neplačane članarine. Revizor je odobril, da se bilanca za leto 1975 popravi v tem smislu, da se ugotovljeno zalogo in m a teria l prenese na poslov­ ni sk lad te r za toliko zniža pozitivni višek, ki znaša sedaj 119.146,56 dinarjev. Po teh sm ernicah prim erno je tov. računovodkinja sestavila tudi bilanco za leto 1976. P ri sestavi je ugo­ tovila, da znaša ob upoštevanju zalog in neplačanih računov te r članarine pozitivni saldo v iznosu 20.000 dinarjev . Točna vsota bo ugotovljena, ko bo končana iz­ te rjav a članarine posam eznih članov in društev, ki vseh svojih lanskoletnih obvez do Zveze še niso izpolnila. Istočasno je tov. računovodkinja sestavila bilanco po najnovejših predpisih družbenega knjigovodstva, tj. da je kn již ila med čiste dohodke le ta samo plačano rea li­ zacijo. Tako sestavljena b ilanca za leto 1976 pa izka­ zuje negativni saldo v iznosu 243.886,84 dinarjev. Po sedaj izvršenih in form acijah pa smo tekom teh treh m esecev neizvršeno plačano realizacijo za leto 1976 že znižali n a vsega 60.000 d inarjev . Z intenzivno izterjavo članarine in nadaljn jo razprodajo obstoječe zaloge p ra ­ vilnikov in drugih izdaj jo bomo v naslednjih mesecih izravnali. V vednost nam služi, da im am o v banki na žiro računu tra jn o okoli 300.000 d inarjev in da ni dolga. Vse te rja tv e so poravnane tako za tekoče mesece kot za poslovno leto 1976. N adzorni odbor predlaga, naj se sedaj, ko bodo ustanovljena po Sloveniji društva, vso pozornost po­ svetiti n o tran ji organizaciji in delu Zveze. Predvsem je nujno treb a oživiti dejavnost sveta za založništvo te r okrepiti komisijo za izobraževanje. Ne m orem o in ne smemo prepustiti vse dejavnosti našim trem delavcem, ki so že sedaj preobrem enjeni. R ačunati m oram o z jačasno nastav itv ijo moči, ki bo speljala n a redno poslovanje še dokaj zanem arjeno p la ­ čevanje članarine. N adzorni odbor predlaga skupščini, da se za izv r­ šeno delo izreče vsem trem uslužbencem zaslužena po­ hvala. N adzorni odbor bo predal posle novem u nad ­ zornem u odboru na prvi skupni seji. Nadzorni odbor predlaga ob zaključku razgovora o delu uprave v p re ­ tekli m andatn i dobi, da se dosedanjim organom zahva­ limo za izvršeno delo in prosimo, da bodo še nada­ lje vestno sprem ljali in pomagali novi uprav i p ri delu, ki jo čaka. N adzorni odbor predlaga, da se uprav i da zaslužena razrešnica. Vsem tovarišicam in tovarišem , ki zapu­ ščajo naše vrste, naj izreče skupščina potrebno po­ hvalo. N adzorni odbor poudarja, da m oram o vsi s polno odgovornostjo vzeti na znanje, da je naša Zveza kar malo podjetje z več kot 200.000 d inarji letnega prom eta. Če se pomisli, da se ta aktiva zb ira z zelo m ajhnim i, razdrobljenim i zneski, potem šele ugotovimo, koliko podrobnega dela m orajo nared iti redn i delavci te r vsi prostovoljni funkcionarji. Nove obveze Zveze so vedno večje, zato je naša dolžnost, da tem u prim erno uk re­ pam o in odločamo. Ad 4. Tovariš Sergej Bubnov, glavni in odgovorni urednik G radbenega vestnika, poda poročilo: Od zadnjega občnega zbora s ta m inili dve leti, pa zato tud i poročilo velja za to obdobje. Število objavlje­ n ih člankov je enako kot za p rejšn je obdobje. Sprem e­ n ila pa se je struk tu ra, katera odraža ak tualne prob­ leme. G radbeni vestnik: le tnik 1975 in 1976 (letnik 1976 — 25. letnik) Š te v ilo č la n k o v 1967/74 1975/76 «/o67/74 75/76 G eom ehanika in grundiranje 9 4 3,5 5,8 S tatistika in dinam ika konstr. 34 3 13,3 4,3 G radnja v seizmičnih področjih 10 3 3,9 4,3 Visoke g radn je 22 14 8,6 20,4 H idrogradnje 23 13 9,0 18,8 Cestogradnja 33 13 13,9 18,8 Železnica 7 1 2,6 1,5 Mostovi 15 — 5,8 — K om unalna hidrotehnika 17 3 6,8 4,3 G radbeni m ateria li 39 6 15,4 8,7 O rganizacija gradbenih del 31 4 12,2 5,8 G radbena m ehanizacija 4 1 1,6 1,5 U rbanizem 1 4 4,3 5,8 255 69 100,0 100,0 Tovariš Bubnov opozori, da je b il le tn ik 1976 jub i- laren, saj G radbeni vestnik izhaja že 25 let. Letni plan je bil izpolnjen, povprečna nak lada posamezne številke je 2400 izvodov. Finančno je G radbeni vestnik v g lav­ nem pozitiven, zaskrbljujoče pa je, da je oglasov m anj kot p re jšn ja leta. Ad 5. Razprava o poročilih. P red pričetkom razprave delovni predsednik p re ­ bere poročilo verifikacijske komisije, iz katerega je razvidno, da je od 35 delegatov prisotnih 30. Vsako društvo je zastopano najm anj s trem i delegati. Ugotovi se torej, da je občni zbor — skupščina sklepčna. K razpravi se prvi jav i tovariš B r a n k o R o s in a , d e ­ le g a t D r u š t v a g r a d b e n ih i n ž e n i r j e v in t e h n i k o v M a ­ r ib o r . Tov. Rosina prenese stališča 550 članov m ariborske­ ga društva. M nenje o dosedanjem in predloge za p ri­ hodnje delo Zveze je m ariborsko društvo zbralo z anketo in je tako slika o pravilnem delu in pom anjk lji­ vostih dela Zveze najbolj realna. A nketa je pokazala, da članstvo želi več poljudnih člankov v G radbenem vestniku. P redlagajo tudi, da se odpre rubrika: »Bralci sprašujejo, strokovnjak i od­ govarjajo«. Določeni odstotek članov ne p rejem a G rad ­ benega vestnika v redu. Večina bralcev G radbenega vestn ika sm atra, da bi bilo treb a ob jav lja ti več in fo r­ m acij o novih m aterialih , tehnologijah, fo tografije s področja arhitekture, o delu m ladih na gradbiščih, ob­ vestila o zakonodaji, praviln ike, članke s področja eko­ logije in podobno. Tov. Rosina predlaga zboru, da sprejm e sklepe: 1. da se program G radbenega vestnika usk lad i z anketo m ariborskega d ruštva GIT 2. zapisnik občnega zbora naj se objavi v G rad­ benem vestniku. N adalje predlaga, da se dela več na izobraževanju članstva. Komisija za izobraževanje m ora organizirati več sem inarjev, posebej so aktualne tem e: g radn ja zaklonišč, problem novih m aterialov in tehnologij. P o­ udari tudi, da bi m orale im eti strokovne službe in člani izvršnega odbora več stikov z društvi, tako bi se p ro ­ blem i h itre je reševali. Tovariš Rosina obvesti občni zbor, da bo m aribo r­ sko društva pripravilo članke za 12. številko G radbe­ nega vestnika 1977. M ila n J a n e ž ič , i n ic a to r z a u s t a n o v i t e v D r u š t v a G I T Z a s a v je : Tovariš Janežič pozdravi občni zbor in ga obvesti, da je v občinah Trbovlje, H rastnik, Zagorje in L itija p rek 50 gradbenikov, ki bodo v začetku ap rila o rgani­ zirali medobčinsko društvo gradbenih inžen irjev in te h ­ nikov. J o ž e V u č a jn k : je predlagal, da se Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Jugoslavije v sm islu in tenc in določb zakona o splošnih panožnih zgruženjih in Go­ spodarske zbornice Jugoslavije vključi v sklošno zd ru ­ ženje gradbeništva in industrije gradbenega m ateria la Jugoslavije, ki je v ustanav ljan ju . Naloga združenja je razv ija ti tehniko in tehnologijo, ker gre za strokovno aktivnost je prisotnost zveze lahko koristna. Nadalje je p redlagal tesnejše stike s področno Raziskovalno skupnostjo Slovenije — graditeljstvo. Predvsem o vp rašan jih in form iran ja članstva Zveze p rek G radbenega vestn ika o koristn ih in uporabnih izsledkih razvojno-raziskovalnega dela. S e r g e j B u b n o v : kot glavni u rednik G radbenega vestn ika pove, daje vzpostavljeno sodelovanje z Raz­ iskovalno skupnostjo. R ezultat tega sodelovanja bo no­ va rub rika v G radbenem vestn iku in to že v naslednji številki. To pa je seveda zopet nova visokostrokovna snov. Tov. Bubnov se s tr in ja z razpravo tov. Rosine, vendar poudari, da se je treb a zavedati, da je G radbeni vestnik odraz strokovnega nivoja slovenskega gradbe­ ništva. C ir i l S ta n ič : v svoji razprav i poudari, da je naša dolžnost, da sodelujemo povsod, k je r se govori o g rad ­ beniških vprašanjih . Sedaj p rav gotovo nism o povsod prisotni, k jer bi lahko strokovno pom agali družbi. V nada ljevan ju je povedal, da so prostori Zveze na E rjavčevi p rem ajh n i in neustrezni za norm alno delo. Tudi ta problem bi m orali v na jk ra jšem času rešiti. Ponovno pove, da je oglasov za G radbeni vestn ik pre­ malo. L e o n S k a b e r n e , G r a d b e n i c e n t e r S l o v e n i j e : Tovariš S kaberne ugotovi, da se je že danes v ečk ra t omenila p rem ajhna povezanost gradbeništva in problem i, ki s tem nastajajo . G radbeni cen ter Slovenije naj bi koord in iral akcije povezovanja in to z urejan jem dokum entacije, regulati­ ve itd. Več povezave bi moralo b iti tud i z industrijo grad­ benega m ateria la , kemijo, izvajalci zak ljučn ih del; odprta so v p rašan ja tipizacije. Tov. S kaberne obvesti navzoče, da nam erava G rad­ beni center S lovenije organizirati razstavo m aterialov, konstrukcij itd. Po zaključeni razprav i predlaga delovni predsednik tov. M artinec občnem u zboru naslednje sklepe: 2. M ateriali občnega zbora — skupščine se objavijo v G radbenem vestniku. 3. U redniški odbor G radbenega vestn ika naj bolj upošteva m nenja društev gradbenih inžen irjev in teh ­ nikov o p rogram u vsebine. 4. Po m ožnosti naj bo več regionalnih izdaj G rad­ benega vestnika. 5. P red laga se, da se Savez grad jev insk ih inženjera i tehn ičara Jugoslav ije vključi v splošno združenje gradbeništva in industrije gradbenega m ateria la p ri Go­ spodarski zbornici Jugoslavije. 6. Zavod za raziskavo m ateria la in konstrukcij in G radbeni cen ter S lovenije naj bolj sodelu je ta z Zvezo, zlasti na področju izobraževanja. 7. S prejm e se poročilo predsednika Zveze gradbe­ nih inženirjev in tehnikov Slovenije o delu zveze med dvem a občnim a zborom a in poročilo nadzornega od­ bora. Ad 6. O rganiziranje Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov S lovenije po novem zakonu o društv ih in sprejem s ta tu ta : Bistvo novega zakona o društv ih obrazloži občnemu zboru organizacijsk i sek re tar tovariš M andeljc. Poudari pomen in nam en ustanav ljan ja d ruštev gradbenih in ­ ženirjev in tehn ikov in povezavo d ruštev v Zvezo gradbenih inžen irjev in tehnikov Slovenije. V nadalje­ van ju obrazloži novi s ta tu t Zveze, ki je usk la jen z za­ konom, pridobljeno je tudi soglasje SZDL — Sociali­ stične zveze delovnega ljudstva. Po končani razprav i je bil sp reje t sklep 8: sp rej­ me se s ta tu t Zveze. S ta tu t Zveze so soglasno spre­ jeli delegati d ruštev gradbenih inžen irjev in tehnikov: M aribor, D ravograd, Velenje, L jubljana, M urska Sobota, K ranj in Celje. Ugotovi se, da so vsa im enovana d ru ­ štva na svojih občnih zborih spreje la sklep o pristopu v Zvezo g radbenih inženirjev in tehn ikov Slovenije. Obenem je bil sp reje t sklep št. 9.: Zveza gradbenih inženirjev in tehn ikov Slovenije se p reim enu je v ZVE­ ZO DRUŠTEV gradbenih inženirjev in tehnikov Slo­ venije. Ad 7. R azširitev dosedanjih organov zveze: Občni zbor skupščina soglasno razreši dosedanje organe Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Slove­ nije. Ad 8. Poročilo kandidacijske kom isije in volitve novih organov: V im enu kandidacijske kom isije predlaga tov. Maks M egušar naslednjo kandidacijsko listo: P r e d s e d s t v o : predsednik — A lbert P rap ro tn ik iz Celja podpredsednik — M inka P ra jn c iz M aribora podpredsednik — F ranc Cačovič iz L jubljane člani — vsi p redsednik i društev gradbenih IT I z v r š n i o d b o r : predsednik — F ranc M artinec iz L jubljane podpredsednik — Jože V učajn ik iz L jubljane član — Ilija Moškov iz L jubljane član — S tane U han iz L jubljane in — vsi p redsednik i strokovnih kom isij: B ranko Rosina, Sergej Bubnov, Josip Vitek, Janez H ribar, V la­ do S lokan N a d z o r n i o d b o r : 1. Janez Bojc iz M aribora 2. D ragan K rajnc iz L jub ljane 3. Venčeslav T ajn ik iz Velenja. N am estniki članov nadzornega odbora: 1. V ida Jug iz M urske Sobote 2. Ju rij M ohar iz K ran ja 3. S lavko Verčnik iz D ravograda. U r e d n i š k i o d b o r : (ostane v isti sestavi) glavni in odgovorni u redn ik — Sergej Bubnov tehničn i urednik — Bogo F atu r član — Janko Blei weis član — Vladim ir Čadež član — M arjan Gaspari član — Dušan Lajovic član — Miloš M arinček član — Saša Škulj član — V iktor Turnšek K andidacijska lis ta je b ila po trjena, kandidati pa so b ili soglasno izvoljeni. Tovariš P rapro tn ik se zahvali za zaupanje v im enu novoizvoljenih organov. Opiše v k ratem program dela glede na današnje zaključke. Zahvali se tud i vsem dosedanjim funkcio­ narjem Zveze za požrtvovalno delo. Tovariš Ciril Stanič, dolgoletni funkcionar Zveze, se je poslovil od Zveze kot funkcionar, seveda pa bo sodeloval kot član ljub ljanskega d ruštva gradbenih in ­ ženirjev in tehnikov še naprej. Za dolgoletno in požrtvovalno delo so navzoči to ­ variša C irila S taniča pozdravili z dolgotrajnim ap lav­ zom. Tovariš M artinec pa se m u je v im enu Zveze še po­ sebej zahvalil. Po končanem oficialnem delu občnega zbora so strokovnjak i »Vegrada« navzoče inform irali o industri­ alizirani celični gradnji, ki jo to podjetje sprejem a v svoj program . Zapisnikar: P e te r M andeljc s. r. O verovatelj: Bogdan M elihar s. r. O verovatelj: Janez H ribar s. r. INFORMACIJE Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto XVIII 2-3 Serija: PREISKAVE FEBR.-MAREC 1977 Povečanje nosilnosti armirano-betonskih kolov z razširitvijo njihovih pet ob uporabi razstreliva (Konec) 3. IZDELAVA MIN U strezne m ine za izvajanje te m etode dela smo iz­ delali sami. Z arad i varnosti, zanesljivosti in cim bolj­ šega uspeha pa smo predhodno izvedli vrsto raziskav in preizkusov. N ajvažnejše so bile raziskave glede na vzdržljivost ohišja m ine na pritisk in vodotesnost. P m a x ' m 5 ( p r e k i n i l i ) Prilagam o diagram preizkusa ohišja na p ritisk , iz katerega je razvidno', da p ri obrem enitvi ohišja s silo 1115 kp ni bilo opaziti v idn ih deform acij. P ri tej sili smo preizkus prekinili, k e r smo sm atrali, da je to likš­ na sila dovolj veliko jam stvo za varno delo. M ina je oblikovana tako, da se ob detonaciji raz­ streliva v njej širi naj večja deform acija koncentrično predvsem v horizontalnih smereh. K ljub uporabi nitroglicerinskega p lastičnega raz ­ streliva, ki je odporno pred vlago, je ohišje vodotesno. Poseben problem pa p redstav lja zanesljivost ak tiv ira ­ n ja razstreliva, ki pa je bil očitno p rav tako uspešno rešen. Slika 9 prikazuje različne tipe min, izdelanih v ZRMK. Količino potrebnega razstreliva določene v rste pa smo izračunali iz form ule: L = Ki X Hi (kg) k je r pomeni: L = količina razstreliva v kilogram ih Ki = faktor, ki je odvisen od vrste zem ljine Hi = globina arm iranobetonskega kola v m etrih. S lik a 8 S lik a 9 Faktor zem ljine smo privzeli iz ustrezne litera tu re in znaša: za fini do sred n je fini pesek, nasut za srednje fin i pesek, srednje gost za prod, sredn je gost za pesek, sredn je fin, gost za vezane zem ljine (gline, laporji) K i = 5,5 X 10 -2 K i = 7,5 X 10 -2 K i = 7,0 X 10-2 Ki = 10 X 10-2 K i = 10 X 10-2 P rim er: Hi = 7,0 m Ki = 7,0 X 10-2 L = 7,0 X 7,0 X 10-2 = 0,49 = 0,5 kg razstre liva V tu ji strokovni lite ra tu ri je zaslediti določene om ejitve uporabe te metode: a) m etoda naj se uporab lja pri večjih globinah od 10 metrov. b) R azdalja m in iran ja naj bo najm an j 5 m od ob­ stoječih objektov. c) R azdalja m ed posam eznim i koli m ora biti n a j­ m anj 1,6-kratni p rem er kola. Mi smo zarad i izvedenih seizm ičnih m eritev in ugotovitev m inim alnih potresnih sunkov izvajali m i­ n iran ja za razširitve pet arm iranobetonskih kolov tudi na m anjših razdaljah, kot to n av a ja litera tu ra in pri tem nism o ugotovili nobenih poškodb. Na skici sl. 10 je razvidna lokacija vseh razšir­ jen ih pet kolov z m iniranjem n a tem objektu v L jub­ ljani. 4. ZAKLJUČKI Na tem elju izvršnega dela smo soglasno ugotovili, da je mogoče enostavno in h itro bistveno povečati no­ silnost arm iranobetonskih kolov tud i z m iniranjem . Stroški se p ri tej m etodi dela le neznatno povečajo, kar pa nim a nobenega vpliva na končno ceno objekta; nasprotno, pod določenimi pogoji je mogoče celo zni­ žati končno ceno objekta. Prednosti te metode so: a) Odpade razširjen je pete s specialno vrtalno kro­ no in s tem h itre jše delo te r znižanje stroškov. b) S povečano nosilnostjo kola je mogoče znižati potrebno število kolov in s tem znižati končno ceno objekta. c) Z arad i detonacije razstre liva se zgosti tudi ze­ m ljina v okolici kola in s tem poveča n jena nosilnost. d) Mnogo večje razširjen je pete kakor z vrtan jem s specialno krono in s tem tu d i večja nosilnost tako razširjene pete kola. 5 O 2 O 6 7 • • 2 8 29 • m 3o 31 39 3 O 8 9 • • 23 24 • • 32 33 • • 38 25 3 9 4 O 11 m 1o 22 26 35 37 12 13 • • 21 2o 19 14 • • • • 36 18 17 • • £ Cpreizkusni) 1 5 16 L E Q E N D A : O p ilo t razširjen z vrtanje. p ilo t razširjen z miniranjem Skupno p ilo tov 96 Razširitev pilotov 3g z miniranjem Razširitev pilotov p___i • r ° Tz vrtaniem ZRMK-Ljubljana S lik a 10 Število kolov H Hi Do D - 4 D2 jr ----- X H, 4 6 . v D3! = ----- -T Di 6 6,5 3,20 0,4 0,1256 0,402 0,768 0,916 7 6,2 2,50 0,4 0,1256 0,314 0,599 0,845 8 6,2 4,15 0,4 0.1256 0,521 0,995 0,985 g 6,0 4,70 0,4 0,1256 0,590 1,127 1,431 10 7,0 3,0 0,4 1,1256 0,377 0,720 0,896 i i 6,6 0,4 0,4 0,1256 0,050 — — 12 6,5 2,5 0,4 0,1256 0,314 0,5999 0,842 13 6,3 3,45 0,4 0.1256 0,433 0,827 0,939 14 6,7 4,60 0,4 0,1256 0,578 1,104 1,033 15 6,0 3,10 0,4 0,1256 0,389 0,743 0,906 16 6,20 3,30 0,4 0,1256 0,414 0,791 0,925 17 5,80 2,90 0,4 0,1256 0,364 0,695 0,886 18 6,20 4,60 0,4 0,1256 0,578 1,104 1,033 19 6,20 4,60 0,4 0,1256 0,578 1,104 1,033 20 6,60 4,60 0,4 0,1256 0,578 1,104 1,033 21 7,20 6,35 0,4 0,1256 0,798 1,525 1,151 22 6,0 3,90 0,4 0,1256 0,489 0,934 0,977 23 7,0 2,70 0,4 0,1256 0,340 0,650 0,866 24 6,10 4,05 0,4 0,1256 0,509 0,973 0,991 25 6,50 3,40 0,4 0,1256 0,427 0,815 0,934 26 5,20 5,0 0,4 0,1256 0,628 1,200 1,063 28 6,10 3.0 0,4 0,1256 0,377 0,720 0,896 29 6,30 3,0 0,4 0,1256 0,377 0,720 0,896 30 7,25 0,5 0,4 0,1256 0,063 0,120 ,0493 31 6,40 1,0 0,4 0,1256 0,1256 0,240 0,621 32 6,10 2,3 0,4 0,1256 0,289 0,552 0,820 33 6,00 3,2 0.4 0,1256 0,402 0,768 0,916 34 6,35 3,2 0,4 0,1256 0,402 0,768 0,916 35 6,90 3,7 0,4 0,1256 0,465 0,888 0,961 36 6,40 4,70 0,4 0,1256 0,590 1,127 1,041 37 6,20 2,40 0,4 0,1256 0,301 0,575 0,831 38 6,50 3,5 0,4 0,1256 0,439 0,839 0,943 39 6,90 4,1 0,4 0,1256 0,515 0,984 0,995 40 7,30 5,2 0,4 0,1256 0,653 1,248 1,077 41 9,0 1,8 0,4 0,1256 0,226 0,432 0,756 42 8,0 1,2 0,4 0,1256 0,151 0,288 0,660 43 6,7 0.4 0,4 0,1256 0,050 0.095 0,456 ^ ls r e d = 0,874 m Pomanjkljivosti te metode pa so: a) Delo z razstrelivom zahteva določene varnostne ukrepe. b) Ni m ogoča natančna kontrola velikosti in oblike razširitve pete, tem več se na n jo lahko sam o sklepa iz dodatka betona po m iniranju . Na om enjenem objektu v L ju b ljan i smo izvedli 38 razširitev pe t arm iranobetonskih kolov. V naslednji ta ­ beli podajam o podatke, ki smo jih ob delu merili, in končno povečanje prem era pete. V tej tab e li smo upo­ števali aplikativno razširitev pete kola v obliki krogle, čeprav je običajno podobna hrušk i ali čebuli. Iz tabele štev ilka 1 je mogoče ugotoviti, da je bila najm an jša razširitev 0,456 m in n a jv eč ja 1,431 m ter povprečna 0,874 m. P ri delu za razširitev je bilo povprečno porabljeno 4 m inute časa na posamezni kol za p ritr jev a n je mine in m iniranje. V tabeli pom eni: H - globina v rtin e (m) H i = razlika med nivojem a betona p red in po m in iran ju (m) Do = prem er v rtin e (m) Do2 n ------- X 4 = količina dodanega betona po m inira- 4 n ju D i3 = iz volum na krogle izračunan D i3 (prem er krogle3) D'i = aproksim ativni p rem er krogle (raz­ širitve pete kola). Iz vsega navedenega lahko na koncu ugotovimo, da je ta m etoda dela dala zelo ugodne, spodbudne in za­ nim ive rez u lta te in jo priporočam o povsod tam , k je r p ričakujem o velike obrem enitve arm iranobetonskih kolov, a li pa tam , k je r želim o zn ižati stroške z m an j­ šim številom kolov. Z arad i zanim ivosti naj navedem o podatek, da smo izvedli p re izkus razširitve pete kola n a enem kolu iz­ ven določene lokacije. Po določenem času smo želeli izkopati ta sedem m etrski kol z razširjeno peto. Izvedli smo na jp re j bagrski izkop do globine 5,5 metrov. Po tem izkopu pa smo z dvigalom sile ca. 25 ton poskusili izvleči ta že delno odkopan kol. To nam pa na žalost ni uspelo, ker se je kol zaradi velike vlečne sile in ve­ like razširitve pete prelom il. H kra ti pa je ta neuspeli poizkus izkopa dokaz za dobro opravljeno delo. P rak tične in zlasti še teoretične raziskave te m e­ tode se nadalju jejo v različnih m ateria lih in skušali bomo ugotoviti določene zakonitosti p ri tem delu. L i t e r a t u r a : F ried rich Wedchelt: — H andbuch d er Sprengtechnik VEB Deutsche Verlag fü r G rundstoffindustrie, Leipzig 1969 — Lastni zapiski. Danilo Belšak, dipl. inž. PODJETJE ZA NIZKE GRADNJE N IG R A D MARIBOR, Strma ulica 8 - Telefon 23351 Specializirano podjetje za izvedbo vseh vrst cestišč in kanalov. Prevzemamo vsa asfalterska dela na prostem in v zaprtih prostorih. Dela izvajamo kvalitetno in v dogovorjenih rokih. Za cenjena naročila se priporočamo. NIGRAD-MARIBOR Za preiskavo predpisanih vzorcev iz gradbenih materialov posebno betona na pritisk, vam nudimo: Stroje za preiskavo na pritisk: EDB 60 s pritisno močjo do 60 Mp EDB 400 s pritisno močjo do 400 Mp • Precizno merjenje moči s pomočjo induktivnega menjalca pritiska. • Kazalec moči preko avtomatskega pogonskega motornega kompenzatorja. • Štiri področja merjenja z obsegom 1 :10 nudijo velike možnosti za na­ meščanje pritiska. • Sprememba področja merjenja je možna tudi pod obremenitvijo. • Regulator hitrosti obremenjevanja za časovno proporcionalno porabo sile ali za vzdrževanje konstantne nameščene preiskovalne moči. izvoznik jntermed - export - import Volkseigener Außenhandelsbetrieb der Deutschen Demokratischen Republik DDR 102 Derlin. Schicklerstraße 5/7, PO.B.17 Zastopnik v Jugoslaviji: TEHNOSERVIS 11000 Beograd Brankova 13—15 TEKOI podjetje za tehnično- zaščitna dela mari bor, titova cesta 44 izvršuje: — protikorozijsko zaščito vseh železnih konstrukcij, plovnih objektov, hidroenergetskih objektov itd., — plastifikacijo, metalizacijo, — hidroizolacijo streh, — zaščito betona in betonskih konstrukcij. Dela izvršujemo doma in v tujini. ■ TELEFON 33 351, 31 730 ■ P. P.: 37 ■ TELEGRAM: TEKOL MARIBOR ■ TELEX: 33 254 ■ RAČUN: KB MARIBOR 51800-601-11784