36. številka
Trst v nedeljo 5. februvarja 1905.
Tečaj XXX,
Wm~ Izhaja va&kl dan. 'M
ru li ob nedeljah in praznikih ob 5. uri. ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj.
P< »amične številke se prodajajo po 3 novč. (6 stotink)
» mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Celji. Kranju. Mariboru. Celovcu. Idriji. Petru, Sežani,
Nabreiini. Novemmestu itd. Oclase in naroebe sprejema uprava lista -Edinost", ulica G!orrio Galatti št. 1*. — Uradne ure so od 2. pop. do iTečer. — Cene oglasom 16 st na vrsto petit; poslanice, jrmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi.
TELEFON *tev. 11*7.
Edinost
Glasil« političnega društva „Edinost1 za Primorsko.
V edinosti je moč !
Naročnina znaša
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ul. Giorgio Galatti 18. (Narodni dom.* Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. 18. Ptošno-hranilnieni račun št. 652.841.
Vojna na skrajnem Vztoku.
i Brzojavne vesti.) Iz poročila maršala Ojame.
TOKIO 3 (Keut. biro.) It obširnejega p a čila ni"iš? a Ojcma glede bitk od 2b. do 1'.'. januvarja izhaja, tla eo se teh b tek udeležile mnogo številueje čete, nego se je do sedaj sporočib. Noč eo b le jako mrzle. PoLžaj Japoncev je b i zelo nevaren. Trideset ruskih topoz ,'e neprenehoma streljalo na prodirajoče Japonca, ki bo imel: pcaabao na levem krilu o g r o m n e i z g u b e. Bil se je slednjič mož z m^žtm, na kar so se Rusi u mak ni«. Neki ruski cddelek, katerega eo Japoci obkolili, je bil popolnoma poražen. 200 mož je b lo pa ujetih. Ker bo bili Japonci po številu sltl>9ji, je Ojama sklenil, da uprizori skupen ncčni napad, kar je tudi večkrat poskusil, a bil je vedno odbit z velikim1 izgubaaci Dne 29. jan. so Japonci zasedli Heikontai. Četrti ruski pešpolk bil ^e skoro popolnoma poražen.
Japonski glasovi
TOKIO 4. Neko japonsko porodilo z dne 2. t. m. javlja : Včeraj §0 nas napadli Rusi na desaem krilu, toda bili bo odbit:. — Dane) od 6. ure naprej o; streljava rusbo topaišti-o vasi Lintočingtun, Faugchau in Putsiovo. Ruska ptho'a je obkolila Fangčau, morala se je vendar kmalo umakniti. Daaes rusko topnišivo močno obstreljava Čeogeinpu, naša topništvo odgovarja.
Glasom verojetnega p<r čila si napravili Rusi od Subatun doSu.rupao železnico, p > kateri že vozijo vlaki.
Dne 26. jan. bil je neki japonski od •lelek, obstoječi iz 1 častnika in 28 mcž, obkoljen ; branili so se, dokler so bili vsi ranjen .
V Mandžuriji.
LONDON 4. Korespcndent »Reut. biro* poroča, da je ruski oddelek napadel He:koo-tai, da je isti bil odbit ter ;mel 160 mrtvih.
Ruska baltiška eakadra.
LONDON 4. Glasom dcšlega poročila iz Pult L jUiB (Miurjtius) je rueko baltiško brodovje veilrano pri Nos=i-Bć.
PETROfJRAD 4. Daoes se je objavilo število mrtvih povodom nemirov dne 22. januvarja. Isto znaša 130. Identiteta vseh, razun 11 oseb, je dolazaia. S tam se konča vsako nadaijno pretiravanje g'ede štavila mrtvih na omenjeni dan.
PETROGRAD 4. Uradno poročilo potr uje, da vlada zopet po vsej Rus ji mir. Deiavci zopet delajo, nemiri po ulicah no pojenjali, le v Varšavi zavladuje mir počasneje.
SIŠNOVICE 4. 40 000 delav< 9v štraika vendar se niso prpetili n.kafei nem ri. šole so zaprte. Vojaštvo patruiira po mestu.
PETROGRAD 4. Vest, da je Gorki izpuščen, je prezgodnja.
MOSKVA 4. Proiret na mestnih železnice h ie prekinjen.
VARŠAVA 4. V Zgiercu, Pabianici in Zcentčavu delavci štrajkajo. V Dombroros bo delavci razrušili kolodvor ter bo zadržali vlake, namenjene v Vaišavo.
Dogodki v Rusiji.
PETROGRAD 4. C*r je vsprejel 5 oipoeiancev delavcev iz državne tiskarne ter je izrazil svoje zadovoljstvo na tem, da eo delavci storili svojo dolžnost. Zahvalil se je ist m ter jim naročil, naj spe roče tudi esta-1 m delavcem n;egovo zadovoljstvo.
Car je nagovoril vsakega posebe in iz razil željo, da h če obiskati državno ti skarno.
Brzojavne vesti.
Gospodska zbornica.
DUNAJ 4. Prihodnja seja gospodske zbornice bo v petek 10. t. m.
Samomor.
DUNAJ 4. Dunajski odvetnik dr. Rudolf Ofanheim se je danes ustrelil. Vzrjk je baje blaznost.
Popravek.
PETROGRAD 4. Senator Mamiehin je imenovan oskrbnikom justičnega m n sterstva, in ne ministrom, kakor se je poročalo, t Kipar Barrias.
PARIZ 4. Kipar Barrias je danes umrl.
Ruski poslanik v Rima.
RIM 4. Dosedanji ru^ki poslanik, knez Urusov, je danes popoludne odpotoval.
Pogreb maltežkega viteza.
TRIENT 4. Danes predpoludne se je vršil pogreb velikega mojstra maltežkega reda, kneza Cđschi a Santa Crc«*e.
Parižki atentati.
PARIZ 4. Danes so našli 2 peklenska stroja, katera so izročili mestnemu kemiČ ne~nu lab iratoriju. Ta vest je provzročila veliko razburjenost ; vendar pa vlada mne nje, da bi ne bila mogla ta dva stroja napraviti nikake škode.
PARIZ 4. V bombah, bi bo jih našli včeraj, je bilo samo oglje in mavec. Na mnogih krajih so našli prazne bombe. Vzrok je le nagajivoet.
O srbski krizi.
BELIGRAD 4. Ves! o demisiji PaBĆa vega kab neta je popolnoma neosnovana. Mej krono in vlado vlada popolno zaupanje.
Ogrski zmagovalci.
BUDIMPEŠTA 4. Grof Julij Andrassy je cbiskal danes ob 10. in pol uri predp. Frana Košuta ter je pri istem ostal do 12. in pol ure.
Železniški promet vstavljen.
SOLNOGRAD 4. Na lokalni železnici Salzkammergut je vstavljen vsied snežnih žametov ves promet. Trije stroji so v snegu.
Prijatelji ruskega naroda.
PARIZ 4. Tu se je ustanovila zvena pod imenom : »Prijatelji ruskega naroda«, katere namen je, raztolmačiti splošno mnenje o ruskih dogodkih.
Načelniki te družbe bo : Anatol France, Georges Clamenceau in Adolf Carnot, brat umrlega predsednika.
Roparji v Tladikavkazu.
VLADIKA VKAZ 4 Včaraj zvečer udrli so oboroženi roparji v neko prodajalno ter jo popolnoma oropali. Ranjene bo bile 4 osebe. Kozaki zasledujejo roparje.
Nadvojvoda Friderik.
PARIZ 4. Nadvojvoda Friderik je dospel z Dunaja sem.
PODLISTEK.
121
Prokletstvo.
'Li doviaki roman Avguata Senoe. — Nadaljevai ic dovršil I. E. Tomlć.
Prevel M. C—fc.
—	Ne, n®, te! Pcr bteco, ne damo se, je zakričal zdravnik, pmzlignivši kazalca, oapihnivši obraz in izbočivši trebub.
—	Ne, "f, ne! je hruoela mmžca.
Da vidimo, je uprl svoji roki Nemec, ki eo se mu "a*ja ježili na vse stran', na tem opravilu b' moraii biti tudi m'.
—	Nfj le pride, vsprejeti ga hočemo, je zagrme! Madjar mesar na mizi, zasukavši si rokave in dvigaje mišičava lakta v vis.
—	Naj pride! eo zakiiSali vsi v en
g!a«.
—	Ha ! Ha! Ha ! Neumneži vi I se je zakr hotal Pavisa. Naj pride ? Saj je že tu. Čakamo naj ? Da nas zadavi ? Jaz pa pravim : na noge !
—	Da! Dobr.h glasov imamo od go spoca kapetana Lui-encs. Ta nam hoče dobro. On Čala zi goro pod orožjem. Toči vina
Iz Hrvatske.
Zagreb, 3. februvarja.
Dj nedavno še mogočnež, človek »železne roke«, gospod grof Tisza, je doživel se svojo Btranko na volilnih poljanah Ogrske nepričakovano hud poraz. Liberalna stranka je ostala v manjšini, a kakor zmagovalka je izišla iz boja Košutova stranka, ona, ki ne priznava nagodbe od let% 1867, ampak se drži one od leta 1848. Glavna zahteva te stranke in druzih, njej sličnih, je: personalna unija!
Nu, povrnimo se k porazu liberalne stranke. Ta poraz zanima posebno nas Hrvate. Kajti naš h štirideset delegatov 80 bili v pestanski zbornici tudi Členi te stranke, kateri je madjarski narod ravnokar izjavil nezaupanje. »Naši« v Pešti bo imeli poprej svoj poseben »hrvatski klub« v liberalni stranki. Nu, malo po malo bo s3 popolnoma stopili z liberalno stranko, a za njih smo doznajali le tedaj, kadar je šlo za to, da je liberalna stranka s pomočjo hrvatskih glasov rešila kakov svoj predlog, ali kaj sličnega.
Liberalna stranka je torej poražena, a jasno je vsakomur, da bo b tem tudi naši Madjaroni strešno blamirani. Kajti stranka, kateri so pripadali, ne samo da je obsovraž-Ijena od Madjarov, ampak mora sedaj, po 37. letih, kar je bila na vladi, tudi odstopiti mesto drugim. Te vol.tve eo nas dovoljno poučile, kako bi morali tudi mi posnemati Marljare ter bi morali, orga-nizovani in zložni, storiti enkrat konec za vselej naši vladajoči stranki, ki ne le da ne
vrši volje naroda, ampak deia proti temu narodu Bamemu ! Mislimo, da bo to možno na prihodnjih volitvah, kajti naši Madjaroni so dovolj modri, da vedo, da se z novo vlado in goapodujočo stranko na Madjarskem ne bodo mogli združiti, ako hočejo ostati zvesti in trdni v svojih načelih. Tudi sicer je naša vladajcČa stranka izgubila že davno zaupanje v narodu nsšem, a sedaj, ko je politika njene som šljenice na Madjarskem, bankrotirala, grozi tudi naši vladajoči stranki poguba v Hrvatski.
Sedaj pa navstaja vprašanje: imamo-li mi v svoji sredi ljudij, ki bi bili sposobni, da jih narod obdari Be Bvojim zaupanjem, ter da oni sami to današnjo zmedeno aituvacijo izkoristijo na čim večo korist našo? Ne moremo zanikati, da se v odločilnem momen-U najdejo ljudje, ali momentanno jih — ni v nas! Tu molči vse in ni ga, da bi se ganil!
V »Edinosti« — v članku »Rex Ily-rjae« — osvetlil je pisec kolikor toliko tudi naš položaj, če tudi se mi ne moremo povsem strinjati z njegovimi izvajanji. Fakt je ta, da kraj vsega poraza liberalne stranke Košutova vendar nima velike ^ečice, ker disidenti in ljudska Btranka priznavajo program cd leta 1867. Mi smo torej danes odločujoči. S katerc-koli stranko potegnejo naš;, imela bo veliko večino. A ! sedaj je prišel moment, v katerem bi mogli naši zahtevati in tudi izvojevati narodu hrvatskemu 7elikih in trajnih koncesij. Naši ! naj, v zameno za svoj pristop k tej a!i oni stranki, zahtevajo: da se na železnicah pri ; nas uvede hrvatski jezik, da se osnuje hrvatska domobranska šola, da se odpravijo pri na«* madjarske šele in da se sanirajo vsa do tedaj storjena nam žaljenja. Gotovo je, da bi Be jim morale izpolniti ts zahteve, ker 1 stranka, ki bo naše potrebovala, bi morala to obljubiti in tuii — umeje se — iz-■ vršiti. V nasprotnem slučaju megli bi preiti v drugo stranko z istimi pogoji.
To bi se meglo faktično degoditi, ako bi mi imeli drugih ljudij v Pešti. Ali, na ' žalost, gotovi smemo biti, da opuste naši j tudi to redko priliko. Molčali bodo kakor ' do sedaj :n bodo le materijal za glasovanje ' dotične stranke, ki dobi vlado ** svoje roke.
Koaečno Vam javljam, da je dne 31. m. m. umrl v Rimu župnik zagrebški dr. Stjepan B o r o š a. (J&vljeno je bilo že tudi v »Edinosti«. Op. ured.) Bil je to človek patrijot, mecen, uzor-svečeoik. On je bil napisal glasovito knjigo: »Kako nas Ugarska uzdržava«. S to knjigo je odprl navodu oči, pokaeavši mu, kako nepošteno ee postopa žnjim. S to knjigo je pokojni patrijot prepričal vsakogar, kako laž-njiva in izmišljena je trditev, da nas Ogrska
Tomaž! Lij ne sme iz luknje. Kaj pravi gospod Gorjanski, šJnik, a ? !
—	To pravi, to! je kričal učitelj, me taje z obema rokama svetle zlate med omamljeno množ <*d, ki se je začela puliti za denar kričaje : Živio Gorjanski !
—	Mar ne vidite, je nadaljeval Gonč, ki je tudi sam metal cekine, to se pravi, da vlaški kralj odhaja od tu. Malo ljudij ima seboj. Za goro je Gorjanski. Lučenec čaka zore. No, kaj praviš ti apotekar tam v kotu ?
(ralimeilo je poskočil in oči so mu za bliskale v ognju. In poeegni' je v veliko škrinjo, potege il meč in ga dvignil v vis. Kakor strela je šinilo ostro železo in razburilo ljudstvo.
—	Pobimo Karla ! Pobimo škofa ! Na noge ! Pod or. žje ! Resen krik se je razlegal p) polumračnem prostoru, in kakor krokarji na mrhov.no, je navalila množica na skrinjo in v hipu so stali p»jani gostje pod orožjem. Visoko je dvigal Gonč vsLko sabljo, besno je mahal šolnik silnim mečem ; meči, puš ce sekire so se pojavile v hipu nad glavami, kakor bilje preko noči, da, tudi zdravnik je stal v sred', držeči z desnico ogromno kopje in drzoviti eusajoči svoj cbraz na vse strani.
—	Gr.čani ! je zakričal Gonč, ko se zora zabeli, udarimo na Kapitelj, na »popov-skega kralja«! Poguba Karlu! Živela Marija !«
—	Naskeč mo kar takoj ! je zakričal mesar.
—	Takoj ! je zagrmela množica. Poguba Karlu. Živela Marija !
Kakor da je besni lo prijelo za arce vso množico, kakor da hoče besno drveti v zimsko noč ped ubijalnim orožjem, da bi sejala nerazsodno plamen in kri ! Mesar je privezal rdečo ruto na kopje, zamahnil s to novo kr vavo zastavo, pak zakr čil :
—	To nam je zastava! Smrt vlaškemu kralju ! Smrt škofu !
Mesar je koraknl proti vratam, vsa pijana druhal se je kričaje potisnila za njim, a Paviša je strgal s stebra luč, da posveti druhali. Ali v hipu, v trenotku kakor da je strela udarila v krčmo- Izza stebra je stopil . Ž van in z* njim sodniK. Z jednim m&kl ujam | je izbil Ž van zijajoČemu zdravniku kopje, sunil gi z laktom v trebuh, izbil mesarju zastavo, stopil k peči, p igra bil Ganča z± ' zatilnik, vrgel ga ob tla. Šolnik pa je skočil b klopi in se zar.l pripognene glave med ljudi kakor plaha veverica. Vse je okamenelo,
niti črhnil ni nikdo, ne maknil ; vse je zevalo in zijalo v Rtncovjea. Jezuo je udaril ta b kopjem ob tla, visoko privzdignil glavo; jezne mu oči so omerile množico, kakor da stoji lev pred plahim krdelom.
(Pride še.)
NA „OSOJAH".
iDer „SoiMenwendlior.)
Ljudski igrokaz v petih dejanjih. Po S. H. Mosenthal-u poslovenil J. Oerinee.
_/no, H"j bo !~ C Na 1 »s.>j:ih >.
Kmalo oetem umre tudi Jurjeva žena, in sirota Ana ostane sami na svetu, iskajoča miru in pokoja, ne da bi nikomur povedala svojega imena in oaeoe. — Nesrečna Ana ! Ona ljubi samoto ter ee izogiblje ljudski krivici, ki meče kamen na otroke radi grehov roditeljev. In ona je vae tiho prenašala : »Raje naj verjamejo o meni, karkoli hočejo, potem imam vsaj tolažbo, da mi delejo krivico ; morati resnico poslušati — t o bi bila moja smrt.«, so njene besede. Ali — Valentin je kmalo izvedel za njeno minolost — in to vrže v razburjene valove njegovega srca še veči vihar. On jo mora
vzirža.a! Boroea ni bil na strani naših klerikalcev, ampak je b:l vedno odločen pristaš iskrene opozicije. Oiišel je bil v Rim ni beat riaacijo Marka Križevčana. Tam je i bolel na vnetju pljuč in tej bolezni je tudi podl?g;l, dovr^lvši še le leto Bvoje dcbe. V hrvatskem naroda mu ostane trajen in b'ago* ovijen opomin.
Rusko-japonska vojna.
Trst, 4. februvarja 1905.
Dane« pišemo to-le rubriko s posebnim za let - njem. kajti bolj in bolj postaja jasno, kako prav smo imeli, ko se nismo dali impresij nirati po japonrfil«kem kričanju o ruskem porazu pri Sandepu. Čim več časa m neva od tega dogodka, tem jasneje po-s*aja. Ja niti govora ne more bili o kakem ruskem porazu. Pač pa se dozdeva bolj in bili, da je pravo zadel naš strokovnjaški sotrudnik, ki je, sodeči stvar se svojega ®tr< go vojaškega stališča, takoj povdarjal, ne !e de ne more biti govora
ekcm p< razu, marveč da ne dvomi, da bo I ve5 transportnih ladij.
pot Japoocem za umikanje. Da pa to ne gre brez izgub in parcijalnih ruskih nevspehov
tudi na ruski strani — to pa je tako naravno in samo ob sebi umevno, da se moramo le čuditi, kako se naši IJadje dajajo begati po kriku o ruskih porazih.
V ilustracijo moremo podati tu naetoono značilno paralelo. Ojama javlja dne ji nuvarja. da je prešel v trdne posest kraja Heikontaj. General Oku pa javlja dne 4. februvarja. da so Rusi na-padli isti Heikontaj. Iz tega je evidentno, da se od dne 26. m. nr. vrše boji vedno v isti bojni črti, in da se tore; o trajnem umikanju Rusov niti ne more govoriti. Da pa je v teh drgnenjih oddelkov na vsaj črti na obeh straneh vBpehov in nevapehov, to je v naravi stvari.
* *
Drn?a in tretja ruska eskadra.
Iz Kodanja poročajo, da to pilotje v Nvborgu dobili ukaz, da bodo dne 8. t. m. vodili po Sundu t-etjo rusko eskadro, ob-kakem ru-18t°ječo 1Z P"* oklopnjaČ, treh torpedovk in
Japoc^l prišli v veliko zadrego.
In ta nazor nahaja danes popolnega po tr<l ;a v poročilu japonskega poveljnika Ojame '
General Steselj. Iz Arco na južnem Tirolskem javljajo, da bo tamošnji kopališčni upravi sporočili iz
emmegj. To poročilo priobčujemo na drugem Petrrgrada, da pride general Steselj počet-
me-tu. A glavni momenti v njem so :
1)	da so bili boji od 25. do 29. m. m. hu , nego se je dnsedaj poročalo. 4 Kdo je ta kdo je poročal *? Japonci eo bdi, ki n.so ht:»li povedati vse resnica, tako, d» pr he h -e le sem O ama, ki pa tudi le ne kol.ko nam gava, da je bilo drugače, nego so japon rilski viri poročali/;
2)	da je bil položaj Japoncev jako kritičen in da so imeli isti aa levem kr.Iu težke izgube;
-i) da se je valed kritičnosti položaja Ojama odločil za splošen nočni napad z vsemi oddelki :
• i da bo Japonci vprizor.li več nasko-k v a da so imeli o tem težke izgube (to frazo raf«; Ojama očevidno zato, ker noče naravnost priznat svojega nevspeha) ;
•">; koneeno govori peročilo Ojame, da se e Japoncem posrečilo dne 29. m. m. zavzet Heikontsi.
1* -ebno trel a nsglašati tu. da vse to >r * o gospoda Ojame sega le do *J9. ja-iuva: i, dočim so zadnja Kuropatkinova po-r ^lla, ki javljajo ruske v§pehe, datirana od 1. febmvarja.
<Havn:> pa je — n to ne taje niti ja-pocs^a poročila —, da se boji na levem breg i reke Hunho nadaljujejo. To dejstvo eavrača najzg rvorneje japoncfileke trditve o popolcem russem porazu n o umaknenju Rusov na desni breg rečene reke. Mi vsaj si ne m"iemo prav predstavljat1, da bi se Rusi, u makove i se pred Japonci na desni breg. š? nadalje borili na — levem bregu !
Kakt je torej, da se bo',i nadaljujejo južno cd japonske fronte. Saj ne treba mn go bistrovidnosti, da si predstavljamo polcžaj. Severno je glavna ruska fronta. Će pa se vendar ruski oddelki že bijejo tudi ju/n > oi japonske f oste, moramo priti do zaključss, da so pr š i ti ruski oddelki Ja poncem za hrbet ali da govor mo v zooisi u trditve n<-ega vojaškega s« trudnika : strata gi]a Kur* patki nova gre za tem. da zapre
kom marca v Petrograd. General Steselj se poda notem na daljše potovanje, da se okrepča ter se misli nastaniti za nekoliko časa tudi v Arco.
dobiti, t n izjavi .»t7oreno svoji gospodinji, ki se že pripravlja za poroko z Valentinom svojo namer.'. In tukaj se razvije silen v soko dramat:*en pr:z r med obema ra^protnicai a prizor, k s> minja »Adriana LEcuvreur«. Ana odide, p stavi ena med dva ognja (ser ni m /no ta it; ljubezni za Vaiect naj, da z pet v šumeti ub ja evo o ljubezen. Vendar, so se je Mirijana zopet csvesti.a, kapitul ra pred m<čjo ljubezni, ta srečo svojega Valentina.
To je v najglavnejih potezah jedro igro-i-.aza. k se ga bj dane? predstavljalo. Drama rosi v ostalem v s.-ko na čelu pečat mrde in načel pet Itsetih let.
Jako r >mant čna struja —, ki se je, ne štedeč n severa n: juga, zibila v vsaki kotič, pa tuji v oni zadnjega šolskega dramatika, m k: vspodbuja še danes mnoge mlade in stare sile na njen kult, kakor nam svedoči ravn^> nes: nevBpeli po-kus zadnjih dni — za ioj la je tad M senthalove drame. Tebnika drame je s tem » zcačena : pravi t p igrokaza petdesetih let.
Kaj naj kontčno m slim o tej predstavi ? — Da je naloga, ki si jo je postavilo »Dra-rnat.eao društvi.«, izredno težke. Mi-e. m, da n so nas igra či sa doreči ra eno
Položaj na Ogrskem.
Liberalizem na Ogrskem je v likvidaciji, i S pomočjo ž dovstva je postal silen, močan, vsemožen. Ali tudi tu se je izvršil tisti proces, ki je neizogiben, kjer deluje vpliv internacionalnega židovstva. S pcmočjo tega židostva je postni liberalizem na Ogrskem vsemožen, j ali vsemožen — rob židovstva. Židovska po-meč daja moč strankam le na videz, v resnici pa židovstvo povsod le jemlje pomoč od strank, da preko n;ih prihaja ono samo d o moči. Zato se kocino židovski vplivi kažejo za vsako ttranko kakor destruktiven element, element razjedanja. Ideje in principi liberalizma so povsodi le kompromitrani po zvezah z židovstvom.
Židovstvo vsprejemlje povsodi nacijonalne ideje, programe in postulate naroda, med ka- ' terim živi. ali vse t) dela le na videz, fiktivno zavratno, kaiti vseobče židovstvo služi vedno le eni sami nacijonalni ideji in sledi !e enemu jedinemu soc jalno ekonomičnemu programu, ki je specijalno — židovski! A ker je židovska internacijonaia nenasitna, ker ne zna stavljati nikakih mej svoji požrešnosti, postaja narodom, ki eo postali židovstvu teren za izmozgovanje, jerm konečno preneznosen in jeza se začenja naperjati proti ideji, ki služi kakor kulisa, za katero židovstvo zavratno skriva 6Voje namene — torej proti liberalizmu.
Po tam se daja tudi razlaga: dejstvo, ga povsodi, tudi v prosvetljenih krajih, nav-staja veča in veča reakcija proti liberalizmu.
Taka evolucija med duhovi se je izvršila tudi na Ogrskem in je prišla do eklatantnega izraza tudi na Ogrskem. Ves vladni aparat ni mogel več vzdržati liberalne, v službi ž dovstva stoječe stranke. Krivo bi pa bilo misliti, da se je ta preobrat izvršil čez noč, j
Ano, Msrijano, ali Valentina (glavne uloge.) X sem se brez vrroka izrazil v početku tega članka o s ab teatralnosti Mosenthalovih junakov. Mosenthalove uloge estajajo — tudi če prisiljeno psiho!« «gične — vendar psihologične. In v tem zeva jez, ki deli iskreno inkarnacijo teh treh glavnih OBeb od one, ki jo moramo Dričakovati od naših igralcev. Mi zamoremo zahtevat v tera slučaju oi diletantov šablonsko predstavljanje naj razli čnejih tipov, ljudska duša z vgemi svojim: znan mi in neznanimi tajnostmi in vsebinami ostane pa vedno za neukega g o boko pokriti kip saišse boginje. Toda, mi bjrao tudi to pot zadovoljni z vapehroi »en masse«. — v najglavnejih črtah. Obilnost svežega duha, ki veje iz te Mosenthalove igre, slikovitost pojedinih Bituvacij, verno reproduciranje gorskega cd Ogrinca pošlo ' venjenega nemškega kmečkega življenja, hu moreekne pointe pojedinih komprimarjev (cerkovnik), sveža dispozicija pozornice itd., vse to poda d a št mu občinstvu obilo užitka in s tem bo to tuli doprineslo k vspehu, ki ga od srca telimo »Dramatičnemu društvuc ! Ako igr k«z	na pol vspeje, jaz
bom prvi, ki stesnem roko neutrudljivemu g.
Stoki.	J. X.
hipoma. Ne, liberalizem — tisti židovstvu služeči psevdo-liberalizem — je bil že dlje časa v procesu razsula, a držal Be je, ker mu je bil usužnjen ves aparat cticijelne, vladne politike na Ogrskem. Da je temu reB tako, ca to govori volilna statistika. Na volitvah leta 1896 bo dobili liberalci 320, 1901 276 a 1905 le 151 glasov. Od leta 1896 do sedaj eo padli za nad 50°/0.
Ali ne pozna t*g* židovskega liberalizma, kdor bi menil, da isti izvede eedaj konsekvenee iz svojega poraza, da se ukloni pod silnim udarcem, ki ga je dobil, in da se odloči jesti trdi in grenki kruh opozicije. Kaj ša ! I*ti ljudje, ki so pred malo dnevi slavili grofa Tisza kakor noBitslja »liberalnega programa, se že laskajo — njegovim sovražnikom. Treba le čitati nemške židovske liste, ki že zahtevajo, da bodi zopet liberalna stranka kristalizac jska točka za bodočo — večino v parlamentu. Ali prevedeno to na naš siromašni Blovenski jezik : veže naj se s komur si bodi, samo da je zopet tam, kjer bo vlads, torej moč. Vprašanje je le, da-li se bodo KcŠutovci se svojih čvrsto madjarskim programom, in da li se bo katoliška ljudska stranka dajala zavajati v zveze z židovskim liberalizmom ? V to ni lahko verjeti in le želeti je, da se to ne zgodi. Ćim jasneji in ne falz.fic rani bodo madjarski postulati pred nami, tem laglje bo organizirati borbo proti njim.
Le tako, da so se madjarski cilji vedno prikazovali falzificirane, v luči lojalnosti do dinastije in do duvalist šse uredbe države, je moglo priti tako daleč, da so postali Madjari jednoBtavni d.ktatorji veej skupni menarhiji, in v nje politiki na zunaj, a da je morala naša polovica plačevati troške madjar-ske megalomanije. Narodnosti na Ogrskem so politiško ubite — naša polovica je politiško istetako brez moči, dočim je grdo izkoriščana gospodarsko : ali ni torej z našega slovanskega stališča stokrat opravičena želja, da ee o stanje neha, pa naj se zgodi to tudi potom zmagoslavja Košutovega ?! Će kje, velja morda ravno tu tisti znani rek : mora priti še huje, da pride potem — bolje !!
Domače vesti.
Nase je — naš ponos. Pod tem naslovom sm<» prejeli iz občinstva: V četrtek popoludne je nastopil v veliki dvorani »Narodnega doma« popolni orkester tukajšnjega pešpolka št. 97. Tu mi je bila pril'ka poslušati u?eotvore Dvoraka in Smetane, ki jih je proizvajal imenovani orkester. Predno sem to slišal, sem mislil, da je ta glasba le za inte! gantne in muzikalno izobražene kroge Sedaj pa pravim tudi jaz, nemuzik, da so skladbe naših slovanskih velikanov Dve raka in Smetane nekaj nebeško lepega in vrednega, da jih posluša sleherni Slovan. Ne vem, je-li glasba sama, ali je najfinejše izvajanje te glasbe po vojašsem orkestru, pod vodstvom vrlega kapelnika Tep'ega, ki me je dirnulo v Brce '?
Gotovo pa je, da sam bil ganjen do solz takoj, ko sem slišal igrati prvi umotvor. NiBem vesčak v glasbi in ne smem si prisvajati ni besedice kritike ali hvale s strogo muzikahčnega stališča, vendar pravim: slišal sem že mareikak vojaški in tudi civilni orkester, ali kaj takega kakor so umotvori, ki so se proizvajali v četrtek v dvorani »Narodnega doma« nisem še si.šal. Onim, k: so pr š i na to akademijo, aaj jim ne bo žal r»e časa in ne denarja, ka,ti kaj tako dovršenega, tako omaraijajočega, ki toli m.gočno deluje na človeka, ia ne samo na muziko, se ne čuje tUherni dan.
Rskel se že, da nitem muzik in da si ne smem prisvajati stvarne sodbe. Niti tega ne trd.m, da sem u m e 1, ali — čutil sem. S tajinstveno silo se je oprijemalo mojega srca. Čutil sem v tem srcu, da je to lepo, oh tako lepo, in — naše. In ker je lepo, ir ker je nase, ker sta Smetana in Dvcrak sinova našega veliaega plemena, širiti se nam morajo prea od ponesa. Vtlika genija slovanska sta slavila triurni, a 11 je — naše zmagoslavje.
Bnsija mora zmagati. V ruskih novi-nak č.tamo:
»Hud je bil boj, ki se je razvil na desnem krilu ruske armade, pod poveljni atvom generala Grippenbergs. Sosebno pred Sandepucm ie dosegia ljutost boja svoj višek, ko bo Rusi 3 \k lometre daleč od samega, mučao utrjenega Sandepu, naleteli na obsežne, nepredvni ene umetne zapreke. Ze je bil levi bek kolone prodrl v centrum posadke in je mislil na zsdaji, splešai naskok, kar so jtp^nske mitraljeze aeule na naskakajoče
Ruse pravi dež granat. Ruekemu komandantu ni, pod danimi okolnostmi, preostajalo druzega, nego umikati se na prej določeno pozicijo, od kjer se nadaljuje bombardement na Sandepu.
Izgube Rusov so znatne. Neopisne so muke in bolečine padlih junakov, katerim je ob 24° pod ničlo zmrzavala kri, čim se je raDa odprla. Mncgo fje mrtvih. Doznajemo. da so takoj po boju divji Tunguzi započeli svoje gido opravilo: odjemali so mrtvecem vse, kar so imeli pri sebi. Posebno ganljivo je b lo, ko so v žepu nekega podčastnika našli sledeča pism?, datirano dva dni pred bojem: »Slovani Trsta! Slovanska omladina; priredi dne 25. febr. v gledališčni dvorani »Narodnega doma« velik narodni ples na korist zaslužne družbe sv. Cirila in M e t o d i j a !
Razmerje med gospodarji in delavci v Nabrežini. Iz Nabrežine se nam piše : Mnogo je citati sedaj po listih, izlasti dalav-skib, o razmerju med delavci in klesarskimi pomočniki v Nabrežini.
Jaz sem dobro informiran o stvari in zato Vas prosim, da priobčite nastopno resnici na ljubo :
Vest, da hočejo gospodarji odpraviti delavsko organizacijo, ne odgovarja resnici. Gospodarji ne gf je nikakega nasprotstva proti delavski organizaciji. Res pa je, da odklanjajo rahtavo, da bi morali oni ovspre-jemanju delavca istega vpraševati, je li organiziran ali ne. Gospi darji menijo, da njihova skrb je jedino ta, da-li je delavec sposoben za dotično delo in da-li ima potrebna spričevala ? !
Res je tudi, da želijo gospodarji odpraviti vedno ponavljajoče se štrajke, ki so na veliko škodo obrti in dosledno tudi delavcem samim, ker ti poslednji so po prenehanju dela šs posebno prizadeti.
Gospodarji bo sestavili nov delavni red in novo tarifo in so imeli o tem obzira na korist delavcev. Delavni red je bil spopolnjen tem poslednjim v prilog. Izpuščena pa je točka 6.. ki se je glasila v starem delavnem redu : »Delavci iz kraja, kateri niso organizirani, se ne vsprejemajo v delo«.
V tej izpuščeni točki je težišče vsemu sedanjemu razmerju med gospodarji in ka-meneseškimi pomočniki. Ni pa lepo, da 39 resnica zvrača tako, kakor da gospodarji ne bodo vsprejemali v delo organiziranih delavcev!
To ni res. Gospodarji se le nočejo vezati samo na organizirane delavce : nikdo pa ne misli na to, da bi ne vsprejemal delavca zato, ker je organiziran!! Gospodarji se ne mislijo brigat: za to, ampak njim je glave o — kakor že rečeno — da ie delavec sposoben. Z eno besedo: gospodarji prepuščajo organizacijo delavcem ssmim, a vsprejemajo po potrčbi, ali je kdo organiziran ali ne. In to odgovarja menda najbolj tudi bitstvu so-; cijalizma, principu — svobode.
Novi tarifi p?f ki je le spopolnjena, ne nasprotuje n hče.
Novosestavljeni delavni red in tarifo je vsprejelo danes tu na 30d klesarskih io li-karskih pomočnikov, 40 pa v gradiščanske m okraju.
Kleparski mojstri v Nabrežini da ajo torej na znanje, da so njih ve klesarske de-; avnice odprte in da je vsakemu delavcu svobodno stopiti v delo, vsprejeni^ novi red I n tarifo za dobo 5 let. Toliko na znanje vsemu občinstvu in izlesti kamenosekom.
»Na Osojak«. Danes uprizori ueše »Dram&tčao društvo«, v gledišČni dvorani »Narodnega doma« zanimivi in pretres jivi ' 1 ud-ski igrokaz »Na Osojeh«. To delo se še j ni dalo v Tr^to. Zato se nadejamo, da bo i dvorana razprodana. Opozarjamo, da se pred-— p ~ - ob 7. uri in pol zvečer, blagaj-a pa se odpre že ob 6. uri in pol.
Naše gospe delajo skrbno in neumorno, Ha čim krasne e prirede veliki ples, ki bo 11. fćbruvarja. Nadejati se je da se Častiti vabljene: vsi odzovejo vabilu teh rodoljubnih in požrtvovalnih dam.
»Slovanska Čitalniea« v Skednju, bode imela v nsdeljo dne 19. t, m. redni občni zbor v svojih prostorih po navadnem vsporedu. Začetek ob 3. in pol popoldan.
P. n gg. ulje so vabljen: najuljndneje na veliko udeležbo.
Avstrijska eskadra na Jntroveui. K*kor poročajo iz Pule je v sredo odplula na Jutrovo eskadra ob3toječa iz oklopnjač »Hzbebu.rg«, »Arpadc in »Babenberg« ter
križark »A«pern« in »9r getvar« in to-pe-dovke »^atel t«. Kskadri zapoveduje kontre-
adna.rai Pietruski.
Občo! zbor pogrebnega društva >Arl-
matej« v Barko* 1 j ali se bo vršd v nedelj« dne 12. febnivarja (in ne 5. kakcr je bilo
objavljeno) ob 1. in pol uri popoludne v dvorani »Obrtnjskega društva« z obieajninc dnevnim redom.	Odbor.
Darovi. Kct predplačila za veliki oles. katerega pr.reie slovenski in hrvatski min <len <5i v Trstu na korist družbe sv. Cirila m Meioia v Ljubljani in Istri na 25. t. m. je {.oiaril g. Benedikt Gjdina-Ban ie Ssednje ~> kr<>3 z gesiom, da bi našel obilo posnemovalcev.
Plesni veneek s kotiljonom prired
»Tržaški Sokol« v svoji dvorani dne 18. t. m. udom in njih prijateljem.
Veseličoi odsek pridne pripravlja, da bo zabava v vs»ia ugodna; dvorena bode primerno okinčana. Nadejati ss je torej, da se >ratje sokoli mnogobrojno odzovejo vabilu.
Ako po neljubi pomot: k^o ni dobil vabi'a, naj izvoli javiti se pri veseltenam oiseku v kavarni »Balkan« veak večer od *>. do H. ure.
Nazdar !
»Škrat« je zišel ter prinaša mnrgo zabavnega čtiva in krasne slike: »Zidje ir. revolucija«, »Politično keglj sče«, »Ogrske volitve« in »R.zs >d šče v hulski aferi«. Tore) kar hitro vsi po »Škrata« v tobakarno, kjer ga vdobite za 10 stotink.
Iz-pred sodišča Pri tuk. dež. sod šču vrš la se je iriaolo sredo vzklicna razprava redi žaljenia časti. Dne 3. decembra ). 1. b i je Jos p Reb«c iz Sežane obsojen radi vednega žaljenja in napadanja na davčnega eksekutorja Frana Amta v 5 dai zapora in I »plačanje vseh troškov (64 K). Ii9bec je il žil proti razsodbi utok, ali II. instanca je t »trdda razsodbo prve in mu ta to še troške za 20 K zvišala.
Tudi ta s!u5aj naj bi bil v pouk nfišemu ljudstvu. So^ebno pa osebam, ki rade labko-rn;š'jeno žalja take javne organe, ki vrše s ;žhe. grenke in neprijetne, kakor je ravno rje-anje davkov. Ljudje, p^stm čaiki, niso ki ?i, ampak zietem. uredoa človešie družbe ;e taka.
stojno zadnje epohe vstvarjanja mojstra Dvo-	Pariz. (Sklep.) Avstrijske državu« felezn e\
_ „	.	.	—*— Lombardi--nniScirana ta^Sk-a r^ita 89.65
rake. kaj tacega more vstvariti samo velik	g^^ zlaia	ograka 4o/§ zlRta
glasbotvorec, pesniška duša.	100.40 Lfindeifcac .".06.— tnrSke srečke
_ ,	.	.	,	. ,	1:0.50 csržk'' bsckf> 1±94, itniljanaVe mf»ridi-
Orkester je svojo težko Lalogo jako	oralne akefe 762.— akcije ifco Tinto 15.84. NTepra-j
spretno izve'. Uprav divil sem Be kapelniku	vilna
Teplemu, kako je mogel z vojsškim orkestrom	_	»«> ° ** .	Konsolidiran do\? 88»/4
r *	j &	j	Lombardi 3'/, «reDro2-J 3.6 Spaiska «'<9nta 9l1/1 its
do3eči t>liko efekta ravno v tsm delu, kjer	ljjanska renta 1C4—, tržni diakort, 21', menjice n
obilne disonance pihal in medenih instrumen-	Danaio	dohodki banke--izpiačila bank
, , ..	—•— J>talna.
tov harmonično nasprotujejo pretežni melodiji	Tržna poroda 4. februvarja. g
co§li? a vendar imajo vstvarjati orke-	Budimpešta Pšenici sa april K 19ti0 dc
\ t ,	. . . ,	K19 62; rž za april K15.18 do K15.40; oves z*-« pri!
stralno harmonijo s tem, da se prve	od K MOđo uyu. koru2a z8 mai K U72 do K1174.
podrejajo drugim. Mislim, da more biti gos p.	— Plenica: ponudbf srednje; povpri.fte'san e
n ' ,	.	,	siednip, mirneie. Proiiifc 10.00'i met. st ne<premenieno
Tepv s polno pravico ponesen ca svoj orke-	DrugJa žita mirno Vreme : lepo.
ster in — na se.	Ha vre. (t*fciep) Kava S«ntoa good av
Nova je bila za nas tu Ji Dve ni sova	V*?™ tek- mesec P°	** man?c
»Serenaia za gosli«, delo izrazite lirske na-	New-York. rOtvor '» Kava Rio ca fccdrC»
ravi. Dv< rak oataja tudi tu Dvcrrft. Osobito	dobave, vzdržano, 5 st zvišanja.
1	Hamburg. iSki«; op.) Kava Santos goi c"
sve/ je tretji ttmpo: larghetto, pravi raj	n^erage » marn 391/,. -*> caj 40— za septomber
melodije in harmonije. Velikega tfekta je	fl- » dec. 41% viiržaio. Kava Bio navadni
J	J	°	J	locoo9—40 navadna reeln^- -il —42 navado« ao^r
tudi zadnji tempo se svojimi gorostasnimi	43—4.V
ritm škimi potežkočam;, izlaati na mestu, k;er Hamburg. (Sklep ) Sladkor zs febr. 31.50.
r	'	marec 31.55. za apnl 3J.<«) t mai 3185, zb
celli igrajo temo ;z druzega tempa, kakor kon-	jUn: 31.90. s» jan. 3195 Staluo Vreme: dežj
trapunktično pckrivalo teme zadnjega tempa.	T London Sladkoi « repe surov »55, Si.
T a 4 • i -i ;	A i	i •	i	Java 1610 S ^talro-
I udi lu je bil oraest3r dotier, ali ni mogel	Sladkor tuzemski Centrifuscalpile. pro®o'-
v svoji vrsti biti bolji. Rfzolulca Dvcf^kova	K 66.50 do 68.00, za sept-inber K —.— do —
' .	_	marec-avg. 66.50 do 68.— Ccnaca-ae m MeLia^ .
rapsodija ni za Trat novest. Igrana je bila	promptno K 68.30 do 69.3) a aept E —. - t
—.—, marec-avg. 68.30 do 6 30.
naravnost uzerao.
i-v i c . • L*• A	j	Pariz. Rž za tekr- mese*- 16.—, r€ t*
OJ smetane je občinstvo upr*v navdu-	„„^	mOM, ; ..	M ' . OT.
•>	"	marec lf».—, za marec junj lf>&U, za m j av-
šila vedno mlada ouvertura k < peri »Piodana	gust 16.— (mirno.) — r-enica za tekoči m
ne.-est*« Marala se ie ooaavliat' na obče	860 23f0 za marec 2380 za	- junij
ne-esi-«. turala se je poaav jat na ooce	24.20 za maj-svgaat 24 15 ,mir ni _ Moka z» te
zahtivanje.	koči mesec 30.45 za m rec 30 65 za marec-junij
»Vvšebrad« se svo;im slovaškim peno-	3?:C5' » maj-avgust 3125 imlača,). - Repič.,.
r	olje za tekoči mesec 4o 2o, za muec 4>.2o
som, in »L buš^« (predigra) se svojim maje-	za maj - avgust 45.75 za seuteaabe'- fecember 46 50
st jznim crescendo na pcčttku, sta nudila	!trd,,n. ^^m z« t^toć-	46 50 ^ m^rec -
^ r	z- maj-avguu»t 4i. «o u september - december o9
mnreoštevilremu (biinstvu caivečo na^lhdo.	i mirno . Sladkor surov u««> uov	'/* miruu
<M>?pod T«p y je storil torej svoje,
a bei za tekoči meneč 43% za marec junij 44 — za maj-avguat 42V,, za ottober-jan. 34vstalno)
občinstvo mu ni ostalo na dolgu. Frenetični	rannm. 76; s—<7 Vreme: lepo
aplavz, ki ga je .pozdravljal ves večer, na)	Trgovina se zaklanimi prašiči,
mu bo v malo odškodnino za njegov trud, a	Včeraj je bilo pripeljan h nitakajšnii
oaš m podjetnim krogom v vspodbujo na veče	tr£ ^^ ziklan h i-r^šičev. Cana JL vrati K
(jg^ j	120 II. K liti. Prodalo saje vse. Cana ista.
___^^ ^^^^m^^^^^^mL^mml^^	Blaga malo.
Zadnje brzojavne vesK. j	Vabilo
Rusko-japonska vojna.	,ia
General 8te.elj	Tedni ObČni ZbOT
COLOMBO 4. General S:eselj je danes	posojilnic* in hranilnice vKoprn
dospel semkaj.	(vknjiiene zadruge z neomejenim poroštvom)
4 Poročilo generala Kuropatkina	ki bo
PETROGRAl) 4. (Uradno). General	dne 23- ^bruvarja 1905 ob 10 uri dopol
Kuropatkin avlja dne 3. t. m.: Naše čete	v |H>sojU«i5kejjbi5i v Kopru. ul. AnnunzUta 7S7.
Samomor. Včeraj prpoludne ob 1. ur' | aQ popolncma Msedle vas Santanheneu. Di-! e k letni tež^k Peter Fero;, stanujoči e iružino v zagati Gr gioni, izp;l se samono-
riin m mmenom precejšnjo množino karbclce kisline. Žena njegova, ki je prva prišla na -iti temu nesrečnemu meževemu keraku, je ^r;i:caia skupaj sjsede, ka'er h ed+-a je šel {•<> zdravnika na zdravniško postajo. Prišed-rsoiu k nesrečnežu pa ni zdravniku preosti-alo drugo, nego konstatovati, da je revo: y.s mrtev. Zapustil je ž? no Marijo in 3 otroke: • oa : letnega Nikolaja in 17-letnega
. .	.	Dnevni red:
nes oh o. uri zjutraj srno	jzvedli rekegno-
...	,	1. Poročilo upravnega odbora o delovanju
ec:rar>je proti po sovražniku	zasedenima va-	zadruge leta li>04.
-ema Fatsan in Pudzou, dve vrsti južno od o. Poročilo nadzorstvo o računih leta l'.K)4.
Knduli. ter 10 letao hčerko Olgo. Rsvež je j
Linditung. Po nekoliko salvah so naii lovci vdrli v Kantin in pomorili meogo sovražnikov. Japono', ki s:» prihiteli na pomoč, bo bili deloma ustreljeni, deloma prebodeni z bajoneti. Ostali so se umaknili. Pri bi žao dva japonska batalijena eti začela streljati iz so-pednj h utrdeb na naše lovoe, ki fo a? umak-n li vzemši seboj svoje mitve in ranjene.
.'5.	Odobrenje zaključnega računa za 1. 19(>4.
4.	Volitev upravnega odbora za leto I90f>. o. Volitev nadzorstva za 1. l4.>05.
G.	Slučajni predlegi.
V KOPRU, dne 4. febr. HK)f>.
ul. Cologna 11—13
Dreherjevo in plzensko pivo Nemška in italijanska kuhinja
Izvrstna vina.
Največji lokal za plese.
Vtr.	Kegljišče.
aw Y manufakturni prodajalni	)
Alojzij Galberti	>
ulica Barriera vecchfa 13. ——	^
Za hližiijoeo se jesen in zimo!	\
Zaloe \i\m same novosti	>
iz ta in inozemskih tovarn	/
Izbera moškega in ženskega blaga	>
(drap. de dame) ; zimske volnene srajce, maje,	\
jager, mornarske iz dlakastega bombaža ter	»
vsakovrstne za gospe in otroke.	^ ^ l7knr fuštanja najnovejših barv in risanj
m IfcUUI kakor tudi flanel in Lavvntennia	C
Odeja od volne ali imbotirana. Židane in	*
volnene ovratnice ier rute od gl. 1*20 više.	V
Izbor delavskih hlač in srajc.
Pncohrtncf " Drobnarije za krojače in al-	/
ruacunuai. vll^e. — Sprejema naroooc	v
moških ln ženskih^ oblek ter perila.	?
Najzmernejše cene. ^—N
Odbor posoj. in iranilnice v Kopru.
St. 195
aponc fio ostavili na desnem bo?u 100
mrtv.h, cd keterih pmo s7 jih p< k pa!i.
Dogodki t Rusiji.
VARŠAVA 4. V okraju S snoviee šrajba 30.000 delau-av. Vstopili so v štrajk	1000 K). 3. Služba organista
uli železničarji in delavei drugih zavodov. Tudi zasebne iole so zaprte. De avei se vedejo mirno.
!< 1 že tn me^ee brfz d«»!a vsled bilezn;.
Umetnost.
Velika slovanska simfonična akademija. 1-trs.o priznavam, da bi o samem
- iLt >ui$nem koncertu, k: se je vršil dne 2. r: ruvarja v »Narodnem domu«, :mel ls malo <io_iaf. Da je bi vspeh, vnaoji in notranji, p -polfn, sijajen, to smo pjvdarili žs v pred •-ferajšnjem kratkem sporočilu. A.li v vel ko zedcšStnje je bilo nem, in tudi gotovo gosp. Teplemu, da tudi dva italijanska lista, k%te-r.ma l« kalne poLt ene razmere ne vsliujejo
......	.	, • i	Napoleoni K 19 10—1912-, angležr-!»*«• K —
" > ■ >j koti ra nj a in negiranja vsega, kar je elo- j Jq	London cratPk termin K £40 30—24i>fif>
vt.n?kega, pa blato tudi umetn tt, ki je sicer Francija S 9f>.5i>—95 Italija K 9550— SSS^
... .. , . *..,.. italiianaki bankovci K —.— —.— NeiaĆij* 8. povabi intsrnaeijonaloa, pri nas privilegij ll73f)_117 w nem,ta bankovr. K--.--
dveh nar dn £t:. Vtn«lir h( T-em dati nekol ko avstrijska ednotna renta K lOO— LOO.35, ogrst
. , j . kronska renta Iv 9S.10 9S 40 italii»ua2ti reat> j r »• zrseje cd ib^ka evo^eaiu zadovoljstvu na 1Q3	heditne akcije K --t,I7.—
re« izvrstni produkciji voitškega orkestra, da ! državne želei.:ice H 649.--Lomtar-
, j ... .	..	,	11»9.— 9J.50, Llovdove akciip K	—715.— ,	_
■pi z nrjbo.jf-t Ddscem najbolje.	Srećke: Ttes K 334.---33«»- ^dit • 47<>. - j
Najveći n'eres se ie brez dvoma :zkado 436. Bodenkredi' 1»80 k 307.- - 3L- — Ho DoHl AflhnH^ . ' „ . , ! denkredit 1889 K — 30?— Turft* i 13 i - llCtUl UUIIUUd r val v l>v< r. iovi »Heroični pesmi«. glasovi- 135.— grbske __ do _._
Razpis služeb.
Županstvo v Sežani razpisuje te-le siužbe: 1. Služba dveh občinskih redarjev t plača
tiydrove žitne kave
poskusite'viorei. -f»eo»c' m £ kc. poi^t* j đ K SO n tino.
:JDOMACI PRIJATELJ-
«t»wM u>»m pol 'jm MM*
ZyireCa Icitrna jitnt Aai'e cAreja-VHi
Zaloga tn- iir inozeinsffl vin, snirita ir likerjev
in razprodaja na debelo in drobno
TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST.
Via deii'Acque st. 12. (nasproti Kaffe egBtraie). Velik izbor francoskega Jarapanica, penečih dezertnih italijanskih in avstro-osrrskih vin. Bordeaux, H'jr
{m> (»00 K). L>. Služba občinskega tajnika fun^r renskih, vin-' M^e,,a Kin. Chifn-t5; ~nRum-1	'	& j	konjak, razna- zganja ter posebni pr stni tropinovee
Borzna poročila dne 4. £ei>rur.'»ija Tržaška borza.
iplača
K). — Prošnje vsprejeraa župan v. dobi 14 dnij. — Pojasnila se dob?' v občinskem uradu.
^iip^sstvo > Sežani-
dne 2. februvarja
/npan:
Fran Štolfa 11 r.
Rendezvous mladine
--— bo
r VELIKI PLES
25. t. m.
Dunajska borza ob 2. uri pop.
temu s mi >n:ekeniu tpevu, ki valed žalostnega za", ranja in rgnoriranja slovanske glasbe v
tem našem, s cer prilično inteligentnem mestu,	Driavni dolg v papirju
srebrn
rr.haja uko kasno do nts kakcr — bot teta.	v zlatu
*^iltdba je sk zi in skozi slovanskega kolorita, „	„ „ kronah 4",
. j . .	--	-__.__. • ..	Avst. investicijska renUi 34/«*J.
p aa deskrij t vne mo5i, najveee :zr«»to9ti v	(A>grska renta Jv zhuu 4„/# h.li in obupu. Opominjana samo na oce „ ,, kronah s rzato, izvedene o i klarineta in bobov (oboe), - e ^^^ kHknke
ki, vpadajo^e v glavno t?mo in v a rij ruj oče v	Kreditne akcije
zvočni barv. primerno barvi pojedin:h instru-	^^[^rt mentov, ta uprav eteriki n&čin izraiavajo mark
-iebo duševno st&n;e prošlavijentga junaka.	^^^
T;»t' s lot za klarineto, je sk( zi in skozi	Cesarski cekini caroien, a la marcia, v katero prehaja počasi ; Parižka in londonska borza. ve- orktster po prvih dveh temah, ;e aajv«- Pariz, i^klep) — Francozka renta
četa, tol ko f n čnegi kolikor tium-----i^ii^a rema 104-10.
uč nka. To delo je v vsakem prgledu d -	Sfaiu*
se proda dobro vpeljana pekarna združena 's ]>rodajalnieo botiljk. Naslov pri > E(lin»»eti.« i
v 5? raj lOO.tM« 100.60 119.HO »00 30 75 IIkT.^ 98 Lf> 89 30 1631.— 676.2.% •240 25 117.32' 23/0 19.12 i»&.55 11 34
danes
ttJ0.€O 100.6O 119.60 100*30 H1.60 11H85 98.30 89 40 16HJ - -67 -T.v!5 240.12 117 1 23*o0
19.12 95 5o 11.34
Vnoldm se odda ali pa proda nova hiša lldJpHI g 7 sol)ami> kletjo, 1 kuhinjo in dvoriščem. Hiša je pripravna za vsako obrt ter se nahaja v -ivdi vasi Gorjansko in tik <*este Nabrežina K<»men. — Naslov pove uprava »Edinosti«.
itaiijADAka renia l<>*-4 0. -pansiri exterieur 9152. akii^e otoman^ke hanke	—. Menjice na London
slivovec in brinjevec. — Izdelki I. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročb« se takoj lzrrsi. Razpošilja se po povzetju — Ceniki na zahtevo in fraiko — Razp odaia odpol litra naprej.
Anton Zlobec
TRST — Campo S. Giacomo štev. 16 — TRST" izraven cerkve)
priporoča cenjenemu občinstvu v mestu, okolici i:* na deželi evojo uovo otvorjeno
ZALOGA OLJA. KISA, MILA itd.
na debelo tu drobno ter po najnižjih cenah. Srojj k ST~ojim!
SVOJI K. SVOJIM!
B Prva klet dalmatinskih vin i
i	Biliškov Je Aram baši n.	|
t TRSTU, nlica Saniia 22. !![
h
TRANSITNA ZALOGA -
J Oistni v i nof>r:uli i 11 nasadi oljk r Kaštelu t Dalmaciji.
-natrt ««• po^i fa na <k»m t steklenicah rUi aodći'kik.
Tovar&a poaa^tVto
Aleksander Levi !$>m
Dober postranski zaslužek.
Odbora podpisanih društev razpisujeta mesto uradnika, sivii nega za obe društvi. Ta uradnik bi imel podpirati tajnika in blagaj nika »>l>eh društev. Natančnejši delokrog izved<5 reflektanti pri predsedniku »Narodnega doma« dr.. Gustavu Gregorin-u. — ž'lača po
dogovoru. — Prošnje je vložiti do 8. t. m. pri enem a1 i drugem pod pirjanih društev.
Pit društvo ainost. Dnšln.Narodni
- ulica Tesa Št. 52. A
(v IfBtnl hUL;
ZALOGA:
PilZZa lltStr!« (šolska posl&pjej.
Lrn5, di w nI tika r,s> \
Sprejemajo se vsakovrstna dola tu«i po poseonih načrtih,
Ivan Koscbel
prodajalnica jedilnega blaga :
000000000000000000003000
TRST. — Trg Barriera vecchia 8 — TRST.
Prodaja na debelo in drobno. Moka prrih mlinov 4^rr«ke in I^evanta. Otrobi. O fes. * Testenine tu in inozemske itd itd.
3van petelin
tovarna testenin TRST
ul. S. Francesco d' assisi 4-.
ili Izgotovljene obleke
UD	v velikei izberi
HL?	v velike] izberi
! « K K « « K K za moške in dečke pri tvrdki
\
W FRAN KALASCH
v ulici Arcata štev. 9
(vogal ulice Sapone).
I
11; Popolnoma konkurenčne cene. Črne obleke o9 30 do 50 X.
• 0030000000000000*00000000
TTT
TTT
III
I i
jtfann/akturaa trgovina
\ /tmbrosich & Jffodrtcky >
TRST - ul. Belvedere 32 - T ST
Fustanj za krila širok 90 cm po 36. 42 novi.	h
Faštsnj velear od 27 novč. dalje, bel, siv in	5
jiqufl fustanj. Koteniaa bela in siva. Maje. šlaji	§
ia rute. Odeja od volne ali bombaža. Pregrinjala	ft
preproge za mej posteljo. Kravate, srajce za	F
■ozke ia ženske. Krila, nogovice. čipke in žamet,	P
kakor tn'ii raznovrstne drobnarije.	^
¥ -K ¥
M
¥
¥ ¥
„jffl Trijoglio"

Niko von Perrelli TRSf - u!. Valdirivo 25 - rRST
(zraven zjilosre buteljk g. Hacberj:i. >
Izbera vsakovrstne perutnine, puranov, rac, gosij, piščancev in pilčet, divjačine ter okajenega mesa iz Prage in Gradca. -	Izvoz jajc, divjačine in volovskega mesa.	-
* * * * * * *
Svetovna panorama
ulicaTorrente 11 (trivooalna palača)
.df.rta t>aL 'lan ..d lil. |>r.'if[I. d.» 11. ure Jietfr
Od 5 do It. februvarja:
ZAHODNA INDIJA==
jtarožni kolek je vdobiti pri upravi
Kuba, Haiti, 8. Domingo, La Vega, Jamajka, Kingston, Barbados, ter otok sv. Helene (zadnje bivališče Napoleona I.)
Vstop 30 st. vojaki in dečki 20 st.
99
Edinost"
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST. ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5
MEBLOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH
KATALOGI BREZPLAČNO.
GORIŠKA LJDDSKA POSOJILNICI
vp&aita za t ruga z omejenim jamstvom.
v Gorici
Cosposka ulica hšt. 7., II. nadstr.
▼ laatnl hiti
Hranilne * los«* sprejemajo ee vRieftfa če tudi u' ćian društva in sa obrezujejo po 4 Vt°/»» ne da ee o ibijal reniu:
davtk.
Posojila dajejo s« samo članom in b e»r nt> mtnj c# po *5 in na vknjižbe po 5 1ji °/0 1 r. lilije vsaki dan od 8. do 12.l/t ure pup. rt/v en nedelj in praznikov.
•i mir- hranilnih »Ur leta 1<*4 K 1,485 «i0711 I«Mojil . . . „	„ 1.573.84234
trlavnih deležev . „	^ 112.720-—
PoitM-irai rečna št?. 837.315.

I I I
Tomaževa žlindra =====
(na debelo in drobno)
Nova krma „Melassit"
za konje, vole, krave, prašiče.
Kilo po 20 stotink.	Vreča od 50 kg. K 8.
- - ~~~ Prodaj* . ____—
HUBER & Comp. v TRSTU
v uliei M a don ni na štev. 7 (naspoti bivšemu paruemu mlinu).
J?

'L,
!-?> •' -'—-
K IJ ■ . •
I 1,1 i : i i i
J^iJ / \i\\]i
Jimi v

CD p
CD
JD <
ct> n o
5>' ro
Po vlaokoj kr. zemaljskoj vladi progl&iena ljekovitom vodom radnicom
fip a t o v ačk a kiselica
naravna a kaličko muriatićna litijska kiselica, vrlo bogata ugljičnom kiselinom izvr ino : popud kristala čisto stolno piće. — Glasoviti liečnički auktoriteti prepisuju ovu kiselicu s najboljim uspjehom bod svih bolesti p obavnih organa i grkljana proti uloz ma i leumi, kod že-ludačnog. pluč. og, grlenog i svih drugih katara proti bemeroidima (zlatnoj žili i, kod boli bubrega, mjehura, kamenca, šećerne bolest', zrnatih i nateklih j«-t* a, žgaravice i mnogih drugih bolesti. Prokušaao izvrstno i nenadkriljivo sredstvo kod spolnih i mnogih drugih ženskih bolesti.
Analiziraše ju prof. dr E. Ludwig, c. kr. dvorski savjetnik i kr. pr« f. dr. fc?. Bošnjakovič.
Hagr&djena na mnogim velikim strokovnim izložbama sa 15 zlatnih medalja.
„UPRAVITEUSTV 0 VRELA APAT0VAĆKE KISELICE",
ZAGREB, Ilica br. 17.
Dobiva se u svim liekarnama, trg. mirodija, restaui -cijama i gostionama.
Olavnj zastupstvo za Trst i Istru: Johannes Klingrenberg & Comp.
n Trsta ul. Giorgio Galatti št 6, I.
CD
...-g—*li— -
co
Velika zaioga
in t
i'roi*i s* za obisk. — Obzirno dovoljenje kredita.
KONSTANTIN RUBINIK
Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3.
Sprejema prekladanje in čiščenje svetilk na plin ob času selitve. Neprekosljive plinove mrežice. — Vsakovrstni pripadki za razsvetljavo.
Naročbe za popolno čiščenje stanovanj.
\ Jrtanijaktuma tvrdkT BERTOLI & SBUELZ
< <
c <
< < \
Bogat
Pi»zza Btirriera veeebia 'Z In ul Nuna 88 (naspr. palači Salem).
IC ponuja za zimski čas 'M
fuštanj velleur z novimi risanji od 25 nove. vise kotenina navadna za rjuhe	. 13 „ „
bela . ......IS „
bom' ažna flaneleta.....po IS „ „
Velika zaloga žepnih rut, volnenih in svilenih ovratnic
Dlakaste zimske srajce za moške in ženske. izbor najfinejšega blaga za ženske obleke, vse po konkurenčnih eenali.
mr F i lij alka ul. Nuova št 38 ^mt
> > > > > >
l
Varstvena znamka : „SIDRO".
LINEMENT. MCI COMP.
nadomestek
pain ekspelerja
je pripoznano kot izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva se po NO stot.. 1"40 K in po '2 K v vseh lekarnah.
Pri vkupovanju tega povsod prelj ubij enega domačega zdravila naj se pazi edino le na originalne steklenice v zavitkih z našo varstveno znamko „SIDRO" iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalen izdelek.
Riclterjeva lekarna r.pri zlatem orlu" W
PRAGA. Elizabctine ulico št. 5. nova. Dnevno razpošiljanje.
Leon Fano uliJR®Ta
-zlatar in draguljar —
prodaja, kupuje in zamenjuje zlatanino, sre-brnino in dragulje; sprejema poprave po najzmernejših cenah ter prodaja na mesečne obroke proti solidnemu jamstvu.
Pekarnain sladčičarna z lastno tovarno biskotov
Josip jtireule
TRST - ulica Moliti Grande št. 32 - TRST :» krat na dan svež kruli, raznovrstne moke prvih ogrskih mlinov, flne vina v buteljkah, sladčiee itd. Sprejema naročbe za sladčice.
Pekarna, sladčičarna in tovarna biskotov
Vinko Škerk
TRST	ulica Acquedotto št, 15	TRST
Filijalka v ulici Miramarc št. 13 TKS Raznovrsten kruh, moka prvih tovarn, sprejema naročbe na najfinejše pecivo ter dostavlja kruh na doni. Za obilen obisk se toplo priporoča c« ij. občinstvu.
Cečfco gosje perje! do ceni
5 k£.: novo sku-^ bljeno Iv 9.60 _	5 boljše K 12.—,
beli mehki puh, skubljeno K 30.— K, 36.—. Pošilja franko po povzetju. Zamena ali povrnitev dovoljena proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedikt Sachse!, Lobes 183. poŠta Plzen, ČeSko.
Moderci Viktorija' in .Radikal.
ftrfrpfi
fjjJJVA ' v V-'. a i
po 50, 1 70. gld. 1.25. 1 30. 1 50. 1.80, 2.20 3.— in 4 20
VELIK IZBOR.
FSfih Dreflmetov za lesen in zimo.
Volneno blago vseh vršt in različnih ce 1 tudi za moške, ali fenske obleke, barbant bel in barvan zidane in volner.e šerpe zu žensk-, zimske rokavice plet n«* ali o«l kožče, volnene bombaževe in barhantm Ijope in spodnje hlače itd. ter različno perilo
Jakob Klemene, manifakturna prodajalnica
TRST — ul. S. Antonio št. 1. — TRST
Na zahtevo franko vzorci in ceniki.
XXXXXXXXXXXXXXX X
Zahtevajte pri nakupu
Varat vena znamka.
chicht-OTO štedilno milo
z znamko „JELEN
u
Ono je	zajamčeno čisto	in vsake brez škodljive primesi. Pere izvrstno. Kdor hoče' dobiti zares jamčeno pristno, perilu
neškodljivo milo naj pazi dobro da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". Dlfabiva S® pOVSOđ!
JI IU SCHICHT, I STJE 11a LABI.
Največja tovarna te vrste na evropejskem ozemlju.