SLOVENSKI VEMIH CELOVEC SREDA 27. NOV. 1991 Letnik XLV. Štev. 50(2632) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena: 8 šil. 30 tolarjev P.b.b. Erhard BKjisek: „NezFPO!" Avstrijski podkancier dr. Erhard Busek (stika) je na diskusiji s stovenskim vtadnim šefom Lojzetom Petertetom v soboto v Tinjah poudari) pozitivno statišče svoje stranke do priznanja Stovenije, hkrati pa poudarit, da to nikdar ne bi storit skupaj z Haiderjevo FP, saj te ta ni te nezanestjiva, marveč bi tako priznanje v evropski povezavi pomenito obremenitev za Stovenijo in Hrvaško. Več na. 3. strani. 3&P Volitve v Kmetijsko zbornico: ,,Podprimo Janka Zwittra!" Prv/ kand/dat Skupnost/ južnokorošk/b kmetov, zbom/cn/ svetn/k Janko Zsv/tter ^45/ Za volitve v Koroško kmetijsko zbornico v nedeljo, 1. decembra ietos, je tajnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Marjan Sturm dal naslednjo izjavo: „1. decembra 1991 bodo kmetje in kmetice volile svoje zastopstvo. Volitve v Kmetijsko zbornico potekajo v času zaostrene gospodarske krize, ki se bo še po- večala s pristopom Avstrije k Evropski skupnosti. Kmet na južnem Koroškem pa se ne srečuje le s strukturno krizo avstrijskega kmetijstva, temveč tudi z dejstvom, da Kmetijska zbornica skoraj na nobenem področju ne upošteva enakopravnosti slovenskega jezika. V zvezi s kandidaturo Skupnosti južnokoroških kmetov/Gemeinschaft der Siidkarntner Bauern ugotavljam, da se ta, kot edina volilna grupacija, tudi dosledno zavzema za uveljavitev in enakopravnost slovenščine na vseh področjih. Podprimo zato zborničnega svetnika Janka Zwittra, ki kot prvi kandidat SJK zagotavlja sodelovanje vseh, ne glede na idejnopolitično pripadnost". ,,04": zadnja pnktžnost za cdodnevm slovenski tadio! Zahteva po uvedbi celo-dcvnega slovenskega radijskega sporeda za Koroško dobiva vse večjo podporo in tudi nove perspektive. Na Dunaju sta generalni intendant ORF Gerd Bacher in radijski intendant dr. Rudolf Nagillcr pretekli teden predstavila sodoben medijski načrt ORF, ki med drugim predvideva tudi uvedbo novega radijskega sporeda „04", tako imenovanega „Evropskega oddajnika". Nov spored bo večjezičen, detajlne načrte bodo izdelali v prihodnjih mesecih, z oddajanjem novega sporeda pa želi ORF začeti spomladi 1992. Osrednji slovenski kulturni organizaciji, Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza, sta v zvezi z načrtovano uvedbo novega radijskega sporeda v skupni tiskovni izjavi predlagali, naj ORF pri izdelavi detajlnih načrtov za nov spored končno upošteva zahtevo slovenske narodnostne skupnosti ter priporočilo narodnostnega sosveta za koroške Slovence po razširitvi slovenskih radijskih in tudi televizijskih oddaj. Napoved za prestrukturiranje oddajnika „B!ue Danube Radio" v večjezični oddajnik „04" da posej za Koroško ponuja zanimive perspektive za uvedbo celodnevnega slovenskega radijskega sporeda. Novi spored bi na Koroškem lahko koristili tudi za učenje slovenščine ter za informiranje o življenju slovenske narodnostne skup- nosti na Koroškem v nemškem jeziku. Na ta način bi nov spored lahko prispeval k boljšemu razumevanju v deželi. Celodnevni slovenski radijski spored pa bi nadalje tudi prispeval h krepitvi identitete slovenke narodnostne skupnosti. Obe osrednji kulturni organizaciji v skupni tiskovni izjavi dalje poudarjata, da na Koroškem kljub neugodnemu oddajnemu času veliko število prebivalstva spremlja fDa//e na J. strani) Slovenija: a!ibo vlada padla? Bo Slovenija v prihodnjih dneh dobiia novo vla-do, aii pa si bo sedanji premier Lojze Peterie utrdil položaj? Vse bo seveda odvisno od glasovanja o zaupnici, do katerega bo, potem ko se je zanj odločila tudi vlada sama, po vsej verjetnosti prišlo že ta teden. Na skupščinskem zasedanju je namreč glasovanje o zaupnici zahtevala Liberalno demokratska stranka, z utemeljitvijo, da je vlada ob renominaciji proračuna dejansko izvedla njegov rebalans, kar pa ne bi smela. Očitno je, da v ozadju potekajo intenzivna dogajanja in daje sedanji predsednik vlade ocenil, da si položaj lahko morebiti celo okrepi. Ali ta ocena drži, se bo pokazalo v kratkem. Medtem pa se tudi javno mnenje v Sloveniji vse bolj nagiba k izvedbi skupščinskega glasovanja o zaupnici vladi. V anketi Delove agencije STfK se je za to izreklo kar 43% anketirancev, samo 33% pa jih je proti. Več na 2. strani. Ludvik Ogris in dr. Peter Ibounig nova čiana sosveta Socialdemokratska stranka na Koroškem je za svoja nova člana v narodnostnem sosvetu za koroške Slovence na Dunaju predlagala dolgoletnega radiškega občinskega odbornika Ludvika Ogrisa (občina Žrelec) ter dr. Petra Ibouniga, občinskega odbornika v Smar-jeti v Rožu. Sklep je predsedstvo stranke sprejelo soglasno, predlog pa mora potrditi še Urad zveznega kanclerja na Dunaju, kar pa je le še formalnost. Ludvik Ogris (58) in dr. Ibounig (38) bosta v sosvetu nadomestila bivša župana Hanzija Ogrisa (Bilčovs) in Othmarja Baurechta (Bistrica v Rožu), ki ne izpolnjujeta več pogojev za čanstvo v sosvetu. „ Ohraniti kulturno mnogolikost!" Pariamentamo srečanje Južne Tirolske, Koroške in Slovenije: V procesu evropskega združevanja je treba ohraniti kulturno mnogolikost evropskih narodov ter njihove jezike. To je ena glavnih izpovedi skupnega zaključnega komunikeja ob srečanju predsednice koroškega deželnega zbora Susanne Kovari s predsednikom slovenske skupščine dr. Francetom Bučarjem ter podpredsednico juž-notirolskega deželnega zbora Roso Franzelin pretekli teden v Celovcu. Udeleženci srečanja so tej izpovedi še dodali, da je nujno potrebno izdelati in kodificirati evropsko pravo o zaščiti narodnih skupnosti. Pri tem so politiki iz teh treh dežel menili, da bi bil osnutek konvencije o osnovnih pravicah evropskih narodnostnih skupnosti, ki ga je predložila Z /eve; podpredsednica južnohro/skega deže/nega zbora Rosa Franze/zn, predsednik s/o venske skupščine dr. France Bučar in predsednica koroškega deže/nega zbora Susanne Kovari. S/ika; Gerf Eggenberger južnotirolska ljudska stranka na zasednaju FUENS pred nekaj meseci v Budimpešti, primerna osnova za izboljšanje pravnih temeljev za ohranitev in razvoj narodnostnih skupnosti v Evropi. Politiki iz Južne Tirolske, poleg podpredsednice Fran-zelinove se je srečanja udeležil tudi klubski šef SVP dr. Hubert Frasnelli, ter Slovenije so se v programu celodnevnega obiska na Koroškem seznalili s položajem slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem ter s stališči političnih strank v deželi, hkrati pa tudi preučili možnosti sodelovanja med deželami. Predsednik slovenskega parlamenta dr. France Bučar je menil, da je bil ta obisk na Koroškem prvi korak pri uresničevanju konkretnega sodelovanja med Slovenijo in / D a/je na J. .s? rum) Hrvaška v precepu med vojno s Srbtin notranpmi nesoglasji G/atmi kandidat SJK, zbornični svetnik Janko Zw/ffer (ievo) na domačem obisku s/ Se/ab. Kmetijska zbornica - SJK sije zastavila visok cilj Priko Jn/o ncJci/o, 7. decembra, bo okrog 46.000 ro/iik m vobVcev na vo/dvab v Koroiko kmečko zbornico za prii/nJ-/;y'ii; .sc.d /el oJ/oea/o o razdebnv' 36 manJafov /n .s' fem o novem ^e.sravn zbor/nee. Za g/a.sore ve pofega/ey'o Viri vfranke oz. vobVne grapac7/e, med n/7m; n/Ji .S'kn/mo.sr /aznokoroik/b kn;efnv/(icmcir/yc7!u/i Jer .SllJka/z/mer Ranem, k: kanJ:J7ra kor b.sra 4. Cyrus Vanče, posebni odpostancc generatnega sekretarja Združenih narodov, se je ob obisku Vukovarja prejšnji teden zgrozii ob pogledu na števiina trupia, ki so ležaia vsepovsod, predvsem civiiisti, in nad obupno bedo še preostalih prebivalcev, ki so sestradani začeii iesti iz ruševin in se takoj podali v ubežništvo. Cyrus Vanče pa si je Vukovar ogledal v spretni režiji srbsko-jugoslovanske vojske in spremljevalci so seveda poskrbeli za ustrezen komentar: vsega so krive hrvaške usta-ške sile! Ne javno izrečeno, vendar v tem smislu poteka nadaljnji razvoj v odnosu Evrope in Združenih narodov do Jugoslavije. Generalni sekretar OZN Perez de Cuellar je prejšnji teden v Rimu izjavil, da OZN sicer namerava med Srbe in Hrvate poslati modre čelade, vendar je treba poprej zagotoviti pogoje. To pa je trajen in trden mir. Govori se o številu deset do petdeset tisoč vojakov. Pri tem se postavljajo vsaj tri vprašanja: prvič, kako doseči trajen in trden mir, drugič, kakšen naj bi bil sestav mirovnih čet, tretjič, kje jih stacionirati, na administrativno ali sedanjo, morda celo bodočo mejo Velike Srbije. Vse namreč kaže, da bodo Srbi do prihoda čet OZN, če bodo sploh prišle, zavzeli še lep kos Slavonije in tudi Dalmacije z Dubroni-kom. Dodatno govori proti uresničitvi posredovanja OZN tudi prazna blagana te organizacije, zaradi česar bi mirovne sile morale financirati predvsem ZDA, tam pa predsedniku Bushu že dalj časa očitajo prevelik angažma v svetovni politiki in zapostavljanje domačih, predvsem gospodarskih problemov. Pri OZN in Varnostnem svetu je treba upoštevati še dejstvo, da je trenutno predsedujoča v Varnostnem svetu Romunija, Kitajska pa ima pravico veta, obe državi pa je v preteklih dneh obiskal srbski član pučističnega predsedstva Borisav Jovič. Evropa pri (ne)reševanju krize izraža poseben cinizem. Lord Carrington se očitno bolje počuti v Beogradu kot v Zagrebu, Miloševičeve pobude pozdravlja, do Tudj-mana pa je trd. V ozadju vsega tega pa se razkrivajo celo zelo močne in za Angleže in Američane koristne ekonomske povezave z Beogradom. Hrvaška je kljub statusu žrtve v nezavidljivim položaju. Očitno ji niti Evropa niti ZDA ne zaupajo. Po petdesetih letih plačuje račune za zločine Paveličevih ustašev. Tudjman je pred padcem. V svoji arogantnosti je ob koncu preteklega tedna zagrešil še eno, tokrat zanj verjetno usodno napako. Potem ko je dejanski krivec za padec Vukovarja, ker mu je odtegnil vojaško pomoč, je strpal v zapor že kar legendarnega branilca Vukovarja Mileta Dedakoviča-Jastreba z obtožbo, daje kot bivši oficir JA delal v korist srbske vojske. Ob tem pa je „našel" tudi zase verjetno povezavo med voj-skino KOS (Kontraobvešče-valna služba) in HOS (Hrvat-ske osvobodilne sile) in dal aretirati predsednika Hrvat-ske stranke pravice Dobro-slava Parago, vodjo ultrana-cionalnega ustaštva, ki poveljuje HOS. Vse lepo in prav, vendar Tudjman pri tem pozablja, da je to stranko in njenega voditelja s svojim poudarjanjem hrvaštva „ro-dil" prav on. Protesti, demonstracije, gladovne stavke v zaporu, vse to pa se kot bumerang obrača proti Tudjmanu, slabi hrvaško borbeno moralo, poraja dodatno trpljenje prebivalstva na vojnih področjih in povečuje polet srbskih sil. Jože Rovšek JE Krško upoštevana v avstrijskem proračunu! Zvezni kancler dr. Franz Vranitzky je potrdil, da je v avstrijskem proračunu upoštevana postavka za varnostni pregled jedrske elektrarne v Krškem. Vsota znaša šest milijonov šilingov. Koroški državni poslanec dr. Dieter Antoni je s tem v zvezi poudaril, da je varnostni pregled JE Krško zaradi vojnih dogodkov v Sloveniji nujno potreben. Deželni poslanec mag. Kaiser pa je v zvezi z JE Krško od Slovenije zahteval, naj se izjasni, kdaj bo izveden napovedan referendum o zaprtju te elektrarne. Na zadnjih volitvah leta 1986 je SJK zbrala preko 2000 glasov, tako da ji je uspelo osvojiti dva mandata. Letošnji cilj SJK je tretji mandat, čeprav bo - realistično gledano - le težko dosegljiv. Potek intenzivne volilne kampanje SJK da upati, da bo rezultat za Skupnost južnoko-roških kmetov dober. Glavni kandidat SJK je 45-letni zbornični svetnik in kmet iz Zahomca Janko Zwittcr, ki s svojo osebnostjo zagotavlja širino znotraj SJK. Drugi kandidat je 33-letni kmet dipl. inž. Štefan Domcj iz Rinkol, tretja kandidatka pa 30-letna kmetica Kati Kert iz Konovcc pri Šmihelu. Kandidat na četrtem mestu pa je gorski kmet Anton Hoberl z Djekš. SJK je na volilnih zborovanjih opozorila javnost na pomembnost kmečkega sloja za celotno družbo, pri ohranitvi in varstvu okolja oz. narave, ter na zahtevne in težke pogoje, v katerih morajo dandanes živeti in preživeti predvsem majhne in srednje kmetije, poleg tega pa tudi na potrebo po nujni demokratizaciji znotraj kmetijske zbornice, saj je le-ta še preveč centralistično vodena. Nadaljnja zahteva SJK so večje pravice majhnih frakcij in njihov močnejši vpliv na politiko zbornice. Večjo demokratizacijo želijo ŠJK, socialdemokratski kmeti ter tudi svobodnjaki doseči s preprečitvijo absolutne večine Kmečke zveze ljudske stranke (OVP-Bau-crnbund), ki ima v kmetijski zbornici 20 od 36 sedežev. Glavni kandidat SJK, zbornični svetnik Janko Zwitter pa je v volilnem boju še posebej predstavil svoj program za Ziljsko dolino, saj je edini kandidat za volitve v kmetijsko zbornico iz te regije. Na listah drugih strank namreč ni kandidata, ki bi imel dejanske možnosti za izvolitev v zbornico. Glavne točke programa za prihodnjo mandatno dobo segajo od raznih oblik podpiranja kmetijstva do specifičnih generacijskih problemov, izboljšanja položaja kmetic, gorskih kmetov in polkmetov, tja do regional- nih, nadregionalnih in celo evropskih vprašanj. Predvsem se je SJK v volilnem boju izrekla za debiro-kratizacijo pomoči in podpore kmetijstvu in gozdarstvu, poudarila je človeško komponento pri reševanju vseh vprašanj v zvezi s spremembami na kmetiji. Nadalje je SJK nakazala potrebo po boljši izobrazbi mladih kmetic in kmetov, zahtevala popolno porodniško podporo za kmetice, višje cene za izdelke gorskih kmetov, ugodna posojila za investicije v razvoj kmečkega turizma, enakovrednost namesto dvojne obremenitve za pol-kmete, vključevanje kmetov v odločanje, od sprejemanja krajevnih in pokrajinskih razvojnih načrtov do socialnih in ekoloških ter drugih gospodarskih vprašanj. Glede načrtovanega pristopa Avstrije k Evropski skupnosti pa sc je SJK kot edina volilna grupacija jasno izrekla proti. Negativne posledice bi bile večje od pridobitev, je argument Skupnosti južnokoroških kmetov. Lista kandidatov L Janko Zwitter (45). kmet, Zahomc. 2. dipl. inž. Štefan Domcj (33), kmet, Rinkole pri Pliberku. 3. Kati Kert (30), kmetica, Konovece pri Pliberku. 4. Anton Hoberl (59), kmet, Vovbre pri Djekšah. 5. Valentin Kargl (38), kmet, Bače. 6. Marjan Otip (37), kmet, Sel^e-Cerkev. 7. Josef Haschcj (30), kmet, Kokje pri Dobrli vasi. 8. Christinc Janežič (27), kmetica, Lcšc pri Podrož-ci. 9. Franz Wutte (32), kmet, Mala vas pri Globasnici. 10. Michael Mischkulnig (28), kmet, Branča vas pri Bilčovsu.. Zetena aitemativa za multikuttumo Koroško Koroška Zelena alternativna lista je imela v nedeljo svoj redni občni zbor. S tem je zaključila fazo notranje reorganizacije. ZAL se bo v bodoče med drugim ofenzivno zavzemala za multikulturno Koroško, t j. za zavestne medkulturne procese sožitja. Za poslovodjo stranke je bil izvoljen 37-letni Franz Marenits (v preteklosti je soorganiziral Oktobrski tabor), v šestčlanskem predsedstvu stranke pa je tudi dr. Joža Messner. 7iref/a kand/da tka SJK Kat/ Kert v diskusiji z m/adimi kmeticam/ iz Bi/čovsa. Stika; F. Ruiifz „ Ohraniti kulturno mnogolikost evropskih narodov ^ Dr. Erhard Busek (levo) /n Lojze Pefer/e sla v T/n/ah razprav//'a/a o Mafera/n/b odnos/d /d bodočnost/ Evrope. S/ sred/d/ vod/'a d/'skus/)e Kare/ Smo//e. s//^a- Frrdz Press Lojze Peterte o vprašanju priznanja Siovenije: „Evropa ni Ljubezenska skupnost... ^""""""" V .S/nrcva); v.sr do// rca/Ef/čno occa)e/'a)o vprašanje a;cJ/:a-rodnega pr/zaaa/a .S7overa)e. Po je potrdi/ /ia.stop .s/ovea.skega ^aira.str.skega prcd.sY'dra'ka Eo)zefa Pefer/efa pretek/o .so/iofo v Eia/ah, Lo je trezno d; d rez vsakrknik i/azi) ugotovi/, da ,,Evropa, AraLor .se dane.s pred.s/av/ja, n/ /jadezea.sda skap/?o^t, marveč Za.s/prejrdjeaZd g o .sp o d a r s n- e n i k o v Za (po/idčnik) pos/ovne-žev, A Z .so s Z Zrg že zdavnaj razde/Z/Z med .sedoj, ne da dZ eden preveč pobege/ v /nierejne sjere dragega ". jd/ada/jevaaje .s 7. strani) Koroško, pozitivno pa je ocenil tudi stike z južnotirolskimi politiki, ki jih je navezal ob tej priložnosti. Poudaril je tudi, da je eden izmed rezultatov njegovega obiska na Koro škem ta, da je dobil vtis, da se koroški politiki na višji ravni vse bolj zavedajo pomembnosti vprašanja narodnostnih skupnosti pri oblikovanju nove evropske družbe oz. pri razvijanju demokracije. S tem v zvezi je tudi pozdravil povabilo predsednice koroškega deželnega zbora, naj slovenska narodnostna skupnost na Koroškem konkretizira svoje stališče glede spremembe volilnega zakona, da bi dosegla primerno zastopstvo v koroškem deželnem zboru. Zaključek in hkrati (žal slabo obiskan) višek srečanja predsednice oz. podpredsednice deželnih zborov in predsednika skupščine je bil v Globasnici. Dr. France Bučar, Rosa Franzelin, Susanne Kovari, dr. Hubert Frasnelli, predsednik EL Andrej Wakounig ter pooblaščenec Slovenije na Dunaju Karel Smolle so na diskusijskem večeru razpravljali o pomenu zaščite narodnostnih skupnosti kot zagotovilu za mir ter gospodarsko in kulturno sodelovanje med sosednjimi državami. Dr. Bučar je s tem v zvezi dejal, da je Jugoslavija padla prav pri izpitu na to temo ter da bi bili dramatični dogodki na Hrvaškem lahko vsej Evropi v opozorilo, kakšne posledice lahko nastanejo, če se manjšinska oz. narodnostna vprašanja ne rešujejo pravočasno in predvsem pravično. Dr. Frasnelli je menil, da smo v Evropi dosegli določen napredek pri razvijanju novih zaščitnih modelov za narodnostne skupnosti, da pa je pot do dejanskih uspehov še dolga in trda. „Odločilni politiki so končno dojeii pomembnost manjšinske prohiema-tike za ohranitev miru in bodoči razvoj Evrope", je dejai južnotirolski poiitik, hkrati pa opozoril, da Evropa nima več veiiko časa za zado-voijivo rešitev Je problematike. Predsednica koroškega in podpredsednica južnotiroi-skega dežeinega zbora, Kovarijeva in Franzeiinova, sta menili, da se mirno sožitje začenja v iastnem okoiju. Zato je potrebno najprej doma ustvariti osnovne pogoje. Karel Smolie je dejal, da Evropa še ne razpoiaga s primernimi mehanizmi za reševanje manjšinskih oz. narodnostnih vprašanj, Andrej Wakounig se je ponovno zavzel za samostojno politično zastopstvo koroških Sioven- cev . Predlagal je tako spre-mebo volilnega reda, da bi koroški Slovenci iahko po „nizki kiavzuii" imeii svojega predstavnika v dežeinem zboru. Po uvodnih prispevkih na podiju je po zaslugi tajnika ZSO dr. Marjana Sturma sledila vneta razprava o konceptu multikulturnosti, ki ponuja nov, sodobnejši in v Evropo usmerjen pristop pri razvijanju modeiov za reševanje problematike narodnostnih skupnosti oz. sožitja narodov naspioh. Sturmove misii so pri dr. Frasnelliju, dr. Bučarju in deloma tudi pri predsednici Kovarijevi naletele na kritičen, toda načelno pozitiven in pritrdilen odmev. Frasneili je pozdravil odpiranje manjšine v širši prostor, podpri zahtevo po vsaj pasivnem znanju jezika soseda med pripadniki večinskega naroda ter pozitivno ocenil Sturmov prediog, naj bi tako večina kot manjšina skupno ocenjevali svojo zgodovino in s tem utrjevali medsebojno povezanost. Zahteva po mui-tikuiturnosti pa da ne sme postati „zahteva enosmerni-ca", je dejai južnotirolski poiitik in pri tem opozoril na nevarnost, da številčno majhna skupina to iahko piača s postopno izgubo svoje identitete. Tak negativen razvoj pa se lahko prepreči s sprotnim ocenjevanjem razvoja. Kot Sturm se je tudi Frasneiii izrekel za razvijanje regionalne identitete, ki naj bi - poieg evropske - pomagala ustrezneje reševati sožitje in s tem tudi manjšinska vprašanja. Za novo, boij objektivno in po možnosti skupno ocenjevanje zgodovine regije in v njej živečih narodov se je izrekla tudi predsednica Kovari, dr. Bučar pa je poudarit, daje koncept muitikuiturnosti brez dvoma koncept, s katerim se tudi on iahko strinja, saj je prav multikulturnost prvi pogoj za ustvarjanje sposobnosti za dialog med narodi oz. med večino in manjšino. Emocionalno, ceio agresivno sta v diskusijo o muitikuiturnosti posegia edinole predsednik EL Andrej Wa-kounig ter poobiaščenec Republike Siovenije Karei Smolie. Slednji je v diskusiji nastopil kot varuh koroških Slovencev pred uresničevanjem muitikulturnega modela sožitja, njegov edini argument pa je bii, da smo koroški Slovenci že tako multikui-turni ter da gre za akademsko vprašanje, ki je za „večino znotraj manjšine odveč". Zanj se bo vprašanje muitikuiturnosti postavilo šeie tedaj, ko bodo koroški Sio-venci dojeii, da so političen faktor in se tako tudi obnašati... !van Lukan Predsednik siovenske vlade je to trezno ugotovitev v zvezi z zadržanjem Zahoda ob vprašanju priznanja Siovenije in Hrvaške izrekel v okviru diskusijskega večera pod gesiom „Evropa na prelomnici - ob primeru odnosov med Avstrijo in Siovenijo" v prisotnosti in razgovoru z avstrijskim podkancicrjem dr. Erhardom Buskom. Peterie je svoji oceni še dodai, da v Sioveniji ni več vciikega upanja za mednarodno priznanje v tem letu in dramatično zakijučii, „da bi biio priznanje ob novem letu iahko že prepozno". Za krščanski tabor v Evropi pa je imenovat dva poprejšnja termina: Miklavž in božič... Na vprašanje, ah bi se Slovenija strinjala z ločenim priznanjem Siovenije in Hrvaške, kot je to med svojim obiskom v Avstriji namigni] češkosiovaški zunanji minister Dienstbir, je Peterie odgovorit, da Slovenija izpoi-njuje vse pogoje za priznanje po mednarodnem pravu, da pa gre pri tem seveda tudi za poiitično-moraino vprašanje. „Siabše kot zdaj skoraj ne more več biti", je dejai slovenski vladni šef in hkrati namignii, da se mora Slovenija izviti iz „položaja ujetnika v srbsko-hrvaškem kon-fiiktu". Avstrijski podkancler dr. Erhard Busek je ponovil svoje osebno ter tudi strankino pozitivno stališče do priznanja Siovenije in Hrvaške, hkrati pa opozoril na dejstvo, da mora zvezna vlada soglasno sprejeti sklep o priznanju neke države. Tak sklep pa dosiej preprečuje socialdemokratski viadni partner, ki je proti osamljenemu priznanju teh dveh republik. Šef ijudske stranke je s tem v zvezi tudi poudarii, da v tem pomembnem vprašanju ne bi žeiei skleniti pakt s Haiderjevo svobodnjaško stranko, saj je ie-ta nepreračunijiva. Nadalje bi priznanje s pomočjo Haiderja na evropski ravni Sioveniji in Hrvaški lahko celo škodovalo. O časovno točenem priznanju (najprej Slovenija, potem šele Hrvaška) da je viada že razpravijaia, prišla pa je do spoznanja, da gre pri tem za moraino vprašanje, ki nasprotuje taki odločitvi. K geslu diskusijskega večera pa je dr. Busek menil, da Evropa ni na prelomnici, marveč da prav zdaj doživljamo rojstvo Evrope, ni paše mogoče odgovoriti na to, ali se bo ta porod končal srečno, se pravi z življenjem. Zakijučii pa je s prepričanjem, da Evropa potrebuje nove vizije, če kot taka hoče zaživeti. Ob tem je orisal vizijo oz. sliko vasi, v kateri je treba obnoviti vse, začenši pri cestah, majhnih in velikih hišah, trgih in ne nazandje v odnosih med ijudmi. Siovenski viadni šef Peterie pa je diskusijo zakijučii z ugotovitvijo, da nova Evropa ne more nastati čez noč, ter da bo pot do uresničitve zastavljenega ciija trda, posebej še za Siovenijo, ki se bo morala šeie uveijaviti v tej novi skupnosti. Podkanc/er dr. Erhard Busek s/ razgovoru z županom mesta Ljub//'ana Jožefom Sfrgar/em v Domu prosvete v Tinja/i. Slovenija: ali bo vlada padla ? /. stran/) Seveda je vprašanje vlade povezano tudi z razmerami v vladajoči koaliciji Demos, ki so se po sestanku poslanskega kluba v Poljčah še zaostrile. Ostali koalicijski partnerji namreč niso bili pripravljeni sprejeti kompromisnega predloga Demokratske stranke glede lastninske zakonodaje. Večina se je rajši odločila za razpis referenduma o lastninskih zakonih, ki naj bi ga Demos predlgal slovenski skupščini. Ob tem so se, predvsem v opoziciji, že pojavile ocene, da referendum v takšnih okoliščinah in z relativno dvoumno tematiko ne bi pomenil demokratičnega postopka, temveč prej izigravanje parlamentarizma. Po drugi strani pa je seveda res, to je pokazala tudi neuspešna torkova delovna seja zbora združenega dela, da se poslanci niso niti za malo približali kakršnemukoli kompromisu med vladnim in Rib-nikar-Mencingerjevim predlogom. Kriza Demosa se nadaljuje Ob teh vprašanjih pa je prišlo tudi do ponovnih kritik načina dela znotraj Demosa samega, posebej njegovega poslanskega kluba, in do idej, da bi morali sedanjega predsednika Franca Zagožna zamenjati. Med možnimi novimi kandidati se je pojavilo ime obrambnega ministra Janeza Janše, ki po razkolu v Slovenski demokratični zvezi ni član nobene stranke. Po sestanku v Poljčah je 12 poslancev Demokratske stranke, ki so ustanovili svoj poslanski klub, formalno še v okviru Demosovega poslanskega kluba, sama stranka pa je dejansko ostala zunaj Demosa. V slovenski javnosti pa je v minulem tednu, verjetno celo Popis 1991: rezultati o občevainem jeziku še!e jeseni 1992! Rezultati letošnjega popisa prebivalstva v Avstriji glede občevalnega jezika ne bodo objavljeni pred jesenjo prihodnjega leta. To je na vprašanje našega lista sporočil Avstrijski statistični centralni urad. Vzrok za to so različni roki, ki omogočajo ugovor, predvsem od občin, saj je število prebivalcev oz. občanov na mnogih področjih odločilno za finančna sredstva, ki jih prejema občina. Po prvih nepotrjenih podatkih s Koroške se število prebivalcev s slovenskim občevalnim jezikom v primerjavi s štetjem 1981 ni bistveno spremenilo, morda celo lahko naraslo. boij kot omenjena dogajanja, odmevala odločitev slovenske skupščine, da do konca marca prihodnjega leta zamrzne plače za tista podjetja in organizacije, v katerih so bile septembrske plače 45 odstotkov nad povprečjem v gospodarstvu. Precejšen del javnosti, vključno s sindikati, je namreč precej skeptičen glede učinkovitosti tovrstnih ukrepov pri omejevanju inflacije, saj v marsičem spominjajo na poteze nekaterih prejšnjih jugoslovanskih vlad, ki niso bile uspešne. Slovenski gospodarstveniki pa so se minuli teden ukvarjali tudi s problematiko evropskih sankcij, ki že kažejo svoje negativne rezultate v slovenskem gospodarstvu. Če bi obveljale, bi, kot so izračunali na gospodarski zbornici, Slovenijo stale 250 milijonov dolarjev, brez morebitnega izpada dohodka ali izgube partnerjev. Predsednik s/o venske v/ade Lo/ze Peter/e ima mnogo skrb/'.* mo bo uspe/o reš/h v/ado a// pa bo pad/a? Češkoslovaška je minuli teden napovedala, da bo priznala Slovenijo, če se bodo tako, ne glede na izzid haaške konference, odločile tudi nekatere druge države. To pa naj ne bi veljalo za Hrvaško, ki nima rešenega temeljnega vprašanja ozemlja. Vsekakor je na pozitivno stališče do Slovenije vplival tudi obisk slovenskega predsednika Milana Kučana pri predsedniku Češkoslovaške federacije Vaclavu Havlu, ki je v pogovorih kot zadnji rok haaški konferenci za skupno razrešitev jugoslovanske krize omenjal 10. december. Češkoslovaška vlada je ob tem že dala soglasje za odprtje konzulata v Ljubaljani, pripravljena pa je takoj podpisati tudi pogodbo o gospodarskem sodelovnaju. Milan Kučan, ki ga je v Prago spremljal tudi zunanji minister Dimitrij Rupel, je obisk ocenil tudi kot popravljanje neravnotežja v stikih s tujino, kajti Evropa ni samo Zahod ampak tudi Vzhod in slovanski narodi. Pretekli teden pa se je pokazalo še nekaj, za enkrat sicer drobnih, a ne nepomembnih rezulatov slovenske zunanjepolitične dejavnosti; Litva in Slovenija sta uradno vzpostavili diplomatske odnose, slovenske potne liste pa je priznala tudi Francija. Kljub temu pa so mnogi delegati, predvsem iz vrst Demosa, v skupščinski razpravi o poročilu zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla izrekli vrsto zelo kritičnih ocen na račun vodenja zunanje politike in uspešnosti sodelovanja slovenske delegacije v Haagu. Vsi veseio pričakujejo ES j , se zdi. Ker je pristop baje naša edina šansa. Šansa za kaj? 0 drugih poteh se nikoli resno ni razglabljalo - ampak o tem molčijo. Evropa se spreminja, ES se spreminja čedalje hitreje v politično in vojaško trdnjavo. Ali bomo dali svoj glas, ali bomo žrtvovali svojo samostojnost v prid negotovi bodočnosti? Kdo je za nevtralnost? Nevtralnost je naš bonus! Razmislili bomo o njej, vendar ne pod pritiskom in diktatom ES! Ne dajmo drugim določati, kako se bomo spremenili! Ostanimo nevtralen kraj srečavanjo, obdržimo svojo nevtralno vlogo posrednika za popuščanje napetosti in mir. Smo v Evropi. Veselimo se Evrope! MRH odprla * neodvisna * !eva Rad/a bi vedel/a več o ES. Pošljite mi neobvezno informacijsko gmdivo. Ime: '___________________________________________________________________________- Noslov:____________________ Pošljite no tole noslov: KPO, v roke Christianu Hebenbergerju. Hochstodtplotz 3, 1200 Wien. „Prevzeli smo obveznost za borce " „Republika Slovenija je 25. junija letos z 18. členom ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o neodvisnostni in samostojnosti prevzela vse zvezne obveznosti za borce, vojaške invalide ter vojaške upokojence ne le na ozmelju Slovenije, marveč tudi na Koroškem in v Furlaniji-Julijski krajini, vključno skrb za grobišča in grobove padlih borcev ter žrtev fašističnega nasilja na Koroškem!". To je izjavil minister za borce in vojaške invalide v Republiki Sloveniji Franc Godeša ob priliki svojega obiska pretekli teden na Koroškem. Slovenski minister je obiskal sedež Zveze koroških partizanov, kjer ga je sprejel njen predsednik Janez Wutte-Luc, grobišče v Šentrupertu pri Velikovcu ter Pcr-šmanov muzej, pogovarjal pa se je tudi s predsednikom ZSO dipl. inž. Feliksom Wie-serjem. V pogovoru za naš list je slovenski minister dejal, da bo nova država Slovenija odslej skrbela za vzdrževanje in urejanje grobišč in spomenikov padlih partizanov in žrtev nacizma ter da si želi, da bi osrednja spominska svečanost ob dnevu mrtvih izstopila iz sedaj bolj intimnega v uradni okvir, kar pomeni, da bi se te svečanosti udeležili tudi uradni predstavniki Koroške, kot je to v Furlaniji- Julijski krajini že dolgoletna praksa. Godeša je tudi spomnil na dejstvo, da ima Jugoslavija oz. sedaj Slovenija na Koroškem tudi svoje vojaške invalide in družinske invalidske # Po Slovemp 316 milijonov dolarjev izgube! LJUBLJANA (STA). - Ministrstvo za turizem in gostinstvo je ob pomoči strokovnih sodelavcev izdelalo oceno učinkov letošnje turistične sezone na slovensko gospodarstvo. V analizi je med drugim ugotovljeno, daje bil letošnji obisk za okrog 60% manjši kot v prchodnjih dveh letih, obisk tujcev pa je bil manjši kar za 80%. Skupna turistična potrošnja je bila letos za okrog 80 % manjša kot v povprečno uspešnem turističnem letu. Ocenjeno je, da so tuji turisti letos v Sloveniji porabili okrog 36 milij. dolarjev, kar pomeni, da seje turistična potrošnja letos zmanjšala za okrog 190 milj. dolarjev. Zaradi skupnih neposrednjih in posrednih učinkov na slovensko proizvodnjo znaša izguba kar 316 milijonov dolarjev, kar pomeni za 2,3% manjšo vrednost slovenske proizvodnje v letu 1991. Zmanjšanje proizvodnje pomeni izgubo dela za okrog 21.000 delavcev - to so 3% zaposlenih v gospodarstvu Slovenije. upravičence, za katere je po jugoslovanski zakonodaji, ki jo je tudi prevzela republika Slovenija, dolžna skrbeti. Posebno je poudaril hvale vredno vlogo Zveze koroških partizanov, ki je ministrstvu pri izvajanju svojih dolžnosti ves čas v pomoč in to nalogo tudi vzorno opravlja. Ob koncu razgovora je minister Godeša še najavil, da bo verjetno tudi njegovo ministrstvo žrtev prestrukturiranja in krčenja vladnega aparata, „toda ne iz revanši-stičnih razlogov, kot bi se to morda lahko pojmovalo, če bi se to zgodilo kmalu po prevzemu novih oblasti", je poudaril minister. Vzrok za krčenje števila ministrstev na približno polovico je po besedah Godeše treba iskati v trenutno neprimerno velikem številu ministrstev (23) in s tem pogojeno slabo efektivnostjo vlade. Termin za ukinitev njegovega ministrstva oz. priključitve k drugemu ministrstvu (verjetno ministrstvu za delo in socialno politiko) Franc Godeša ni mogel napovedati, verjetno pa se bo to zgodilo najkasneje prihodnje leto. LL. Uspešno delo SKD Globasnica Razsfava Franca l/Viege/e/a v Fs/rops/«' diši s/ Celovcu (na s/iki s svojo šf/njez/čno umetnostno knjigo) je odprla še do 30. novembra, vsak dan od 10. do 19. ure. VEwopsAi Ata Franc Wege7e Adi s7/Aar/ Danes srečanje učiteljev in vzgojdeljev Strokovno pedagoško združenje vabi vse učitetje/ice in vzgojitelje/ice, ki imajo posredno ali neposredno opravka z dvojezično vzgojo in poučevanjem slovenskega jezika, na današnje srečanje v Celovcu. Prireditev se začne ob 18. uri v Modestovem domu, na sporedu je obširna informacija o delovanju združenja ter razprava o aktualnih pedagoških vprašanjih. Prisrčno vabljeni! J. Kulmesch spet „glavni" pri nt! Mag. Janko Kulmesch, od 1987 do 1988 glavni urednik Našega tednika (nt), se je spet vrnil v uredništvo glasila NSKS. Kot beremo v zadnji številki nt, bosta odslej uredništvo vodila kar dva „glav-na", časopis pa bodo v bodoče oblikovali trije glav-nopoklicni uredniki na čelu z glavnim urednikom mag. Jankom Kulmeschom, drugi glavni urednik pa je dosedanji „g!avni" Silvo Kumer. Tretji član uredništva je Franc Sadjak, fotograf pa Marjan Fera. Pristojnosti urednikov (predvesm obeh „glavnih") pa naj bi uredil nov redakcijski statut, od 1. decembra dalje pa bodo - po finančno bolečih izkušnjah v preteklosti - glavnopoklicni uredniki končno nameščeni kot časnikarji in ne več kot trgovski nameščenci. Novemu glavnemu uredniku mag. Janku Kulmeschu in njegovi posadki želimo veliko uspeha! Foto-natečaj: "Planine v snki" Slovensko planinsko društvo v Celovcu in revija „Družina in dom" vabita vse fotoamaterje k sodelovanju pri tradicionalnem foto-natečaju ..Planine v sliki". Pravila: 1. vsak lahko pošlje do 3 slike, barvne ali črno-bele. Format 20x30; 2. na hrbtni strani vsake slike naj bo napisano „ge-slo". Naslov avtorja naj bo priložen v posebni kuverti; 3. slike bo ocenjevala tričlanska strokovna komisija. 10 najboljših bo nagrajenih. Razstavljene bodo v Mohorjevi knjigarni v Celovcu; 4. po končani razstavi bodo slike vrnjene avtorjem. Za morebitne poškodbe organizator ne jamči. Slike pošljite na naslov: Slovensko prosvetno društvo Celovec, Tarviscrstr. 16, 9020 Klagcnfurt/Cclo-vec, najpozneje do petka, 20.decembra 91. S planinskimi pozdravi! Hanzi Lesjak l.r. Minulo nedeljo popoldne je bil pri Šoštarju v Globasnici občni zbor Slovenskega kulturnega društva Globasnica. Iz poročil je bilo razvidno, da sta v okviru društva zadnja leta zelo uspešno delovala folklorna skupina in mešani pevski zbor „PECA" pod vodstvom Stanka Polzerja. Za v prihodnje pa so dru-štveniki sklenili, da se bo neobhodno potrebno bolj posvetiti delu z otroki (ustanovitev otroškega zbora) ter spodbuditi odrsko dejavnost. Izdelali bodo tudi nov koncept Globaškega kulturnega tedna. Naročite in širite "Siovenski vestnik" Siavnostni večer V sklopu Avstrijskega knjižnega tedna na Dunaju je bil 15. novembra v dunajskem rotovžu slavnostni večer Mohorjeve. Vabilu se je odzvalo okoli 200 slovensko in nemško govorečih prijateljev, kulturni spored pa so oblikovali Korošči Bcrnhard C. Bunker (pesmi) in Gott-fried Gfrerer (kitara), Barbara Stromberger (petje in kitara) in Manfred Uggowit-zer (kitara) ter oktet Suha. V uvodnem pozdravu je vodja Mohorjeve založbe dipl. inž. Franc Kattnig poudaril, daje Dunaj že nekdaj bil in je še danes važno kulturno središče Slovencev. Ravnatelj Mohorjeve mag. dr. Anton Koren je nato predstavil 140-letno zgodovino založbe. (/Vaciaijcvanjc .s* 7. Vrani) slovenski radijski in televizijski spored, tako da bi uvedba novega program pomenila dodatno obogatitev, ki bi jo Korošci tudi sprejeli. Celodnevni slovenski program pa bi brez dvoma nudil tudi nove impulze glede integracijskih procesov v Evropi. SPZ in KKZ v tiskovni izjavi posebej pozdravljata iniciativo socialdemokratskega poslanca mag. Petra Kaiserja, ki se je nedavno zavzel za celodnevni slovenski program in ki je ob predstavitvi novih načrtov ORF zahteval, da se lc-ti tudi prilagodijo potrebam zveznih dežel in narodnih skupnosti. Zahtevo po upoštevanju želja narodnostnih skupnosti pri reformiranju programov ORF pa je medtem podprla Po razrešnici staremu odboru so člani izvolili nov odbor s sledečimi osebami: Luka Hudi - predsednik, Bernard Sadovnik-podpredsednik, Folt Smrečnik, (Veronika Gregorič) - tajnik, Luka Kordež (Angelika Smrečnik) - blagajnik in odborniki: Janja Božič, Gvido Sadjak, Dominik Hudi, Marica Wautsche, Kristijan Koren, Stefan Bošič, v odbor je kot pevovodja vključen tudi Stanko Polzer. Prva nagrada v Sveče! Pod geslom „Z energijo za okolje" so Avstrijske dravske elektrarne na letošnjem Celovškem sejmu izvedle nagradno tekmovanje. Zdaj so znani dobitniki nagrad. Prva nagrada, daljinsko upravljana ročna ura, gre v Rož in sicer Francu Schau-nigu v Sveče, dobitnik druge nagrade, enotedenskega dopusta za dve osebi v gorskem hotelu ReiBeck, pa je Pliberčan Stefan Kolenik. tudi Zveza socialističnih akademikov, intelektualcev ter umetnikov. V tiskovni izjavi je rečeno, da BSA podpira prizadevanja za celodnevni radijski spored, saj uresničitev take kulturne ponudbe ne bi pomenila le pozitiven znak v evropski manjšinski politiki, marveč tudi mednarodni signal za boljše medsebojne razumevanje. Predsednik BSA dipl. inž. Strutz ob koncu izjave še ugotavlja, da je uresničitev celodnevnega slovenskega sporeda v prvi vrsti odvisna od dobre volje pristojnih, saj so vsi drugi pogoji tehnične in finančne narave očitno dani. Zveza slovenskih organizacij na Koroškem je iniciativo za celodnevni slovenski oz. dvojezični spored za Koroško prav tako podprla v posebni Vodja manjšinskošolskega oddelka pri Deželnem šolskem svetu Franc Wiegele se je pretekli petek v Evropski hiši v Celovcu predstavil kot umetnik. Pod geslom „Umet-nost - multikulturni jezik -srečanje" je doslej, posebno med koroškimi Slovenci, malo znani slikar Wiegele pripravil prvo večjo samostojno razstavo, hkrati pa je izšla tudi štirijezična knjiga o umetnikovem slikarstvu, ki jo je izdala Mohorjeva založba. Slikar z Bistrice na Zilji je bil učenec profesorja Antona Mahringerja, izpopolnjeval se je pri prijatelju prof. tiskovni izjavi, uresničitev tozadevnih sklepov sosveta pa je odločno zahteval tudi njen predsednik dr. Matevž Grilc. Avstrija oz. odgovorni v strankah in v državnem ORF imajo prav pri spejemanju novega radijskega zakona enkratno priložnost uresničiti vse doneče izjave o pomembnosti narodnostnih skupnostih in majhnih narodov v bodoči Evropi. Slovenska narodnostna skupnost pa bo morala prav tako angažirano prispevati svoj delež za doseg enakopravnosti na področju elektronskih medijev. Z tiskovnimi izjavami cilj še zdaleč ni dosežen, priložnost za uvedbo celodnevnega slovenskega programa pa za daljši čas hitro zapravljena! Ivan Lukan Antonu Koligu, s svojimi deli pa je sodeloval že na mnogih razstavah. „Risbe, slike in akvareli Franca Wiegeleja, slikarja, ki živi v romantičnem okolju stare Ziljske Bistrice, so del njegovega življenja, njegov stik s svetom in tudi način komuniciranja z okoljem", je v spremni besedi h knjigi napisal dr. Ivan Sedej in temu dodal, da je Wiegelejeva registracija okolja in njegov vizualni odtis na papirju ali platnu le zunanji videz stvari, pod njim pa je podoba krajine, kakršna živi le v njegovem srcu." Sproščeno štirijezično otvoritev v prenapolnjeni Evropski hiši - poleg v nemščini, slovensščini in italijanščini je bil umetik s svojim delom predstavljen še v angleščini, je glasbeno olepšal „Grenz!andchor" iz Pod-kloštra s pesmimi v več jezikih, v imenu deželnega kulturnega referenta pa je razstavo odprl mag. Peter Kaiser, ki je po navzočih pozval Korošce, naj se učijo čimveč jezikov in tako postanejo zares multikulturni! Besedni ogiasi Preurejamo trgovino in zapiramo kavarno. Zato prodajamo: kavar-niško opremo, električne aparate, tehtnice, stroje za rezanje klobas, točilni pult, hladilne vetrine, itd. Možnost za ogled vsega ponujenega blaga in za odkup po najugodnejših cenah imate v soboto, dne 3(1. novembra 1991 od 14. do 15. ure v Rutar-marke-tu, Kleinseeweg 9, 9122 Škocijan ob Klopinjskem jezeru. Pridni gospodinji nudimo dobro piačano deio na domu. Znanje nemščine potrebno! Podrobnejše informacije: tetefon 060-63525293. An tleidige Hausfrau ver-gehen wir gut bezahite Haustatigkeit. Deutsch-Kenntnisse notwendig. Nahere Auskirnfte unter Telefon 060-63525293. Bodo pristojni za koroški dežein/ studio ORF v Celovcu (s/ika) izkoristili priložnost za ku/turno obogatitev sporeda in uved/i celodnevni slovenski oz. dvojezični radijski program? S/ika: ORF-Koroška "04 - Zadnja priložnost!" integracija: nova kuttura sožitja Svoboda in pestrost pisanih travnikov namesto skrbno ograjene vrtičarske miseinosti Drugi de) Ob primeru Siovencev na Koroškem se vidi, da v resnici narodna skupnost - in samo ta - živi in deiuje inte-retnično. Slovenci so dvojezični in se udeležujejo avstrijskega družbenega in kulturnega življenja, pri čemer so hkrati udomačeni tudi v slovenski kulturi. Na strani nemško govoreče večine je po drugi strani komaj kje kaka pripravljenost, da bi delovala medet-nično. Člen 7 Avstrijske državne pogodbe vsebuje določila, ki naj jamčijo varstvo manjšine, razvijanje kulture slovenske narodnostne skupnosti in zlasti še ohranitev njenega jezika. O tem, ali je Avstrija izpolnila naloge, ki jih je prevzela s podpisom državne pogodbe, ali ne, so mnenja lahko deljena. Evropskega standarda vsekakor ni dosegla. Koroški politiki že desetletja poudarjajo, da njihova dežela leži na stičišču germanskega, romanskega in slovanskega kulturnega prostora. Praktičnih posledic iz tega spoznanja skorajda ni bilo. Vseeno pa manjšinski jezik polagoma pridobiva tisto funkcionai-nost, ki ne le ljubko zveni v ušesih njenih govorcev, temveč je njegovo znanje dobro uporabno za navezovanje čezmejnih poslovnih in družbenih kontaktov. Kjer se šiling obrača, tam tudi večjezičnost ni prekleta. Resnično si človek bogatejši, če govoriš dva jezika. Večina se - iz sebičnosti - dolgoročno ne bo mogla zadovoljiti z vlogo trepljajočega simpatizerja. Postati moraš verodostojen. Ta verodostojnost bolj prepriča kot sladkobne besede in učene knjige. Večina je soodgovorna za nadaijnji obstoj narodnostne skupnosti, ker ni brez krivde za njeno številčno pojemanje. Manjšina pa bo morala dokazati svojo sposobnost za živijenje, kajti če življenske volje ni, potem so vsi zaščitni in pospeševalni ukrepi brez smisla. To pomeni, da ..manjšinsko vprašanje" nikoli ne bo dokončno rešeno, kajti narodnostna skupnost, ki nima več želja, se je sama odpisala. Bistvene premise za novo oblikovanje medetničnih odnosov so v grobem tele: 1) Za obiikovanje in izražanje svojih interesov potrebuje siovenska narodnostna skupnost na Koroškem posebno koordinacijsko teto. 2) Potrebno pa je tudi poii-tično zastopstvo, ki skrbi za potrebe stovenske narodnostne skupnosti in z ustreznimi sredstvi skuša uveija-viti njene posebne interese. Spiošni smoter takega koordinacijskega teiesa je ugotavljanje teženj znotraj slovenske narodnostne skupnosti, kakor tudi oblikovanje in zastopanje interesov posameznika in skupine, pri čemer je treba izhajati iz idejne in organizacijske heterogenosti manjšine. Do večplastnosti prihaja zaradi tega, ker se pripadnost k narodnostni skupnosti ne opira le na enkrat izjavljeno članstvo. Veliko bolj je to skupek značilnosti, iz katerih se še ne da neposredno sklepati o subjektivnem čutu pripadnosti, V Evropi se je s padcem komunističnih režimov in s hkratno demokratizacijo v vzhodnih in vzhodnoevropskih državah na eni ter z razširjanjem Evropske skupnosti in nastajanjem Evropskega gospodarskega prostora na drugi strani začet razvoj, ki bo bistveno spremeni! podobo tega kontinenta ne !e na po-titičnem in gospodarskem, marveč tudi na vseh drugih področjih. Spremembe so v potnem teku, razvoj pa je in bo z vso svojo intenzivnostjo prizadet tudi majhne narode in narodnostne skupnosti. Tajnik ZSO dr. Marjan Sturm in govornik Detovne skupnosti so-ciatdemokratskih Sto-vencev prof. Tomaž Ogris sta na nov izziv skušata odgovoriti na kongresu o narodnih skupnostih pretekti mesec v Žeiezni Kapti. Referat dr. Marjana Sturma smo že objaviti, danes pa objavtjamo drugi det referata Tomaža Ogrisa. ki pa vendarle izražajo določeno interesno področje, ki da slutiti rahlo ali že kar tesno povezanost s slovensko kulturo. Tak spoznavni znak je aktivna in /ali pasivna udeležba pri dejavnostih raznih društev, ki so se ob svojih obveznostih do kulture, oblikovanja prostega časa, ljudskih običajev, politike in podobnega, izrecno zapisala tudi skrbi za zavest pripadnosti k slovenski narodnostni skupnosti. To so lahko verske organizacije, pri katerih delovanju negovanje slovenskega jezika, dvojezičnost in medetnični kontakti niso primarnega, a vendarle velikega pomena. Nadaljnji znak ideni-tete bi moglo biti koriščenje slovenskih in dvojezičnih virov obveščanja in medijev (radio, televizija, časopisi, časniki, avdiovizualni nosilci kultur, informacij in zabave). Pripravljenost za sprejemanje dvojezičnih izobraževalnih ponudb (dvojezično izobraževanje in vzgoja v šolah, izobraževanje odraslih, knjižnice in podobno), sprejemanje uslug medetničnih gospodarskih ustanov (banke, zadruge, mešani in preko meje usmerjeni proizvodni, trgovski in uslužni obrati), udeležba pri raznoraznih medetničnih in prekomejnih iniciativah (kultura, šport, gospodarstvo, humanitarne organizacije, raziskovanje, vzgoja in izobraževanje, promet, življenski prostor itn.) izraža določena zanimanja, ki se dotikajo obstoja stovenske narodnostne skupnosti in njene funkcije mostu, nikakor pa ne dajejo osnove za uvrščanje in posvajanje. V resnici je znotraj organizacij narodnostne skupnosti mogoče pokriti le majhen del mnogovrstnih interesov. Resurse, zlasti jezikovne, pa bo vseeno v glavnem treba iskati pri manjšini. Ta mozaik prikazuje v svoji celoti neke spoznavne znake, natančno gledano pa je to znatni pre-hitek narodne skupnosti na poti v skupno Evropo. Posebej naj opozorim na to, da pri težavnem iskanju spoznavnih znamenj še sploh nisem obravnaval mnogoplas-tne problematike pokolenja in priznavanja, kateri se je treba približati z veliko rahločutnostjo. ..Neustreznost sedanjih organizacij" (Pernthaler) ni toliko v njihovi pomanjkljivi učinkovitosti, temveč v prvi vrsti v pogosto napačni oceni resničnih interesov narodnostne skupnosti, ki jo je treba zastopati. Posledice take napačne ocene so mnogovrstne in boleče: odmikanje, notranja emigracija, stalno pojemanje pripravljenosti za identifikacijo. Družbena dife- renciacija, mnogolikost in pluralizem, ki v vse večji meri prodirajo v strukture slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, so danosti, ki jim organizacijsko ni mogoče ustreči v zadostni meri. Ljudje se le redko in vedno redkeje dovoljijo organizirati. Tudi pri večinskem prebivalstvu to ni drugače. Prav tako pri stalnem kultiviranju sporov samo neka manjšina na obeh straneh kaj odtrga. - To vsekakor stori z užitkom, ker ve za medijsko učinkovitost konfliktov. Študija, ki jo je izdelal Ernst Gehmacher, je pokazala, da se celo pri kar se da širokogrudni interpretaciji kvečjemu tretjina pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti identificira s svojim vodstvom. Podobno je z volilnim zadržanjem pri nacionalnih listah. Ta problem je postal očiten in za široko javnost spoznaven v trenutku, ko ni bilo več mogoče najti minimalnega konsenza med osrednjima organizacijama, ki do danes veljata za legitimno zastopstvo narodnostne skupnosti. Zadonel je kiic po novem, reprezentativnem koordinacijskem telesu. Notranje dinamike v narodnostnih strukturah ni mogoče usmerjati od zunaj in državni posegi, morda v obliki narodnostne zbornice, niso posebno smiselni. Velika večina znotraj narodnostne skupnosti dovoljuje, da jo v mnogih zadevah predstavljajo druga zastopstva. To pa pomeni, da morajo politične stranke, verske skupnosti, interesna zastopstva in uprava na vseh ravneh skrbeti med drugim tudi za zastopanje narodnostnih interesov. Usklajevanje mnogoplas-tnih in različno zaznanih interesov narodne skupnosti je kljub temu neobhodno. Hotenje tako imenovane nacionalne elite ne bo moglo služiti za merilo, četudi mu ni mogoče odrekati določene pogonske moči. Osnova avstrijskega manjšinskega prava je po eni strani zakon o narodnih skupnostih in za šolsko področje manjšinski šolski zakon za Koroško ter gradiščanski deželni šolski zakon. Nadalje je treba upoštevati zasidranost manjšinskega prava v ustavi in mednarodnem pravu. To je po eni strani Avstrijska državna pogodba iz leta 1955, 7. člen pa tudi Senžermenska pogodba. Zakonodajalec zakona o narodnih skupnostih je leta 1976 letev položil visoko, ko je v uvodna določila zakona vnesel posebno zaščito manjšinskega dostojanstva v pričakovanju, da bo celotno prebivalstvo ta določila tudi sprejelo. V tem je mogoče videti naročilo vsem Avstrijcem, da se posebej zavzemajo za narodne skupnosti. (H. Tichy) Z zakonom iz leta 1976 predvideni narodnostni sosvet se trenutno ponuja kot najustreznejše koordinacijsko telo za slovensko narodnostno skupnost. Njegovo zakonito določene naloge nudijo za to uporabne temelje. Ob vsem političnem stremljenju je za narodnostno skupnost pametno, če se v vsakem primeru odloči za kar se da ekstenzivno koriščenje obstoječih, z veljavnimi zakoni zagotovljenih možnosti. To velja tudi za zakon o narodnostnih skupinah in za narodnostni sosvet. Le-ta je vsekakor reprezentativen, njegovo delovanje se je v času njegovega obstoja obneslo. To ne pomeni, da ta zakon o narodnostnih skupnostih kakor tudi njegove pristojnosti in sestav narodnostnih sosvetov nimajo tudi šibkih točk, ki naj bi se odpravile z novelizacijo. Pravni izvid k modelu avtonomnega javnopravnega zastopstva slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem univ. prof. dr. Petra Pernthalerja bi bil uporabna osnova za izdelavo osnutka take novele. Oblasti soodločanja vsaj v obliki pravice ugovora zakonodajalec narodnostnemu sosvetu ni dal. Njegovi sklepi, tudi če so bili soglasno sprejeti, imajo kvečjemu priporočilni značaj, ki je za vladajoče bolj ali manj neobvezen. Politično uveljavljanje sosvetovih sklepov in teženj narodnih skupnosti leži na drugi ravni. Možen cilj političnega zastopstva narodnostne skupnosti v legislativi na občinski, deželni in zvezni ravni je politično uveljavljanje individualnih, skupinskih in splošnih interesov etnične manjšine s posebnim ozirom na obsežno socialno in družbeno emancipacijo in pravno enakost narodnostne skupnosti ter njenih pripadnikov. Prav posebej mora to veljati za uporabo in spoštovanje jezika narodnostne skupnosti na vseh družbenih področjih. V glavnem gre pri tem za ohranjanje jezikovne in kulturne samobitnosti, za pospeševanje ljudske kulture ter kulture naroda kot poživitev in obogatitev kulturnega sveta znotraj države in regije. Za udeležbo narodnostnih skupnosti v zakonodajnih telesih si je pri modelu reprezentativne demokracije, ki je v praksi v Avstriji, mogoče zamisliti tri variante: a) Virilni mandat: Prvi, nemara komaj premagljivi problem bi bila izbira in umestitev. Ta proces bi privedel do prevladovanja določenih skupin in s tem do sporov, ki bi imeli navsezadnje kot posledico nadaljnje razhajanje. Za demokratični postopek izbiranja Pernthaler-jev model sicer nakazuje neko pot, hkrati pa razjasnjuje tudi protislovnost in vprašljivost takih postopkov. Navsezadnje manjka tudi sleherna določitev o položaju in pristojnostih viril-nega mandatarja. b) Narodna stranka: Kot pri uvedbi virilnega mandata je tudi pri tem neobhodna sprememba volilnega reda, tako za deželnozborske kakor tudi za državnozborske volitve. Šele po odstranitvi tako imenovanih minimalnih določitev (osnovni mandat, petprocentna zapreka, razporeditev volilnih okrožij) bi nacionalna lista imela izglede za uspeh. Ta varianta je vredna razprave, saj bi mogla prispevati k poživitvi demokracije. Pri tem pa je treba pomisliti, da ne bi bilo mogoče zastopati reforme volilnega reda, ki bi bila naravnana le na etnične skupine (migrantske skupine imajo volilne pravice), kajti tudi druge manjšine in skupine imajo pravico do enake obravnave. Poleg tega pa bi bilo problematično, da bi, denimo pri volitvah v državni zbor, vse avstrijske narodne skupnosti silili na skupno listo narodnosti, če ta potreba ne izhaja od njih samih. c) Kandidatura na listah avstrijskih strank: Verjetno je to v situaciji, ki je v Avstriji dana, najboljša varianta, za dr. Antona Pelinko vizija. Če bo do tega prišlo, se sme z določenim zaupanjem računati tudi z večjo akceptanco, do katere bi prišlo preko določenega notra-njestrankarskega učinka soli-darizacije, posebno takrat, če nastopijo kandidati iz etničnih in drugih manjšin na več strankinih listah. Posebnega pomena pri tem je možnost, da se zastopnik narodnostne skupnosti vključi tudi že v postopke demokratičnih predodločitev (delo v klubu, odbori in pododbori) in njihove razširjene možnosti v zakonodajnih telesih samih (nikaka omejitev na teme, ki se nanašajo na narodnosti, možnost za postavljanje predlogov, neomejena glasovalna pravica, pri čemer bi bilo treba še liberalizirati glasovalno zadržanje v primerih konfliktov vesti z odpravo frakcijskih prisil). Preko tega je za drobno delo v politiki velikega pomena boljši dostop do instrumentari-jev osveščanja, obveščanja, politike in administracije. Od večine naj se ne bi ločevali, če za to ni potrebe, ki bi izvirala iz nevarnosti za preživetje narodnostne skupnosti. Pri medsebojnem občevanju in druženju dajem prednost kulturi pisanih travnikov pred skrbno ograjenim vrtičkarskim mišljenjem, tudi če je trenutni duh časa tak, da v naših dneh dajejo prednost postavljanju novih meja, in to celo takrat, če je za to potrebna uporaba sile. Pri velikih najdemo nagnjenje do novih visoko gojenih in obvladljivih monokultur. Vse, kar ne sodi tja, odstranjujejo. Pri malih spet ni mogoče prezreti nagibov do prostovoljne segregacije, k umiku v skrbno negovane, a boječe ograjene kulture vrtičkov. Ob vsem tem pa obstaja še ena vizija za bodočo Evropo: Svobodna kultura pisanih travnikov - dobrohotno sprejemanje in vključevanje drugačnih. Dijaška izmenjava slovenske gimnazije: Vznemirljivi dnevi v Rusiji Lan; oA;obra /e h Ja aa .s7occ;;.sA; gJa/Mz;/'; v Ce/ovca c go.s;c/; sA;;-pwa J;/aAov /z KaJafagraJa pr; AJosAU. /0 Ja; prež;'w/; pr; Jraž;'-;;a/; ::7::7: ;/;yaA';;c. A;; r;;.s'A;;. At/^AsAf*;/; so po;;A . /;;7; s Aaa ;'z/e;a po A^orosA; ;'a aa Daaap; oJAsAaJ razsfa^o "Wor/J 7ecA ", a:Jr. so ;aa: taJeJ ;aJ; ,sorye;sAo veso//sAo po.sfa^o M/R. Le;os M poč;;a;ca/; sa;o /aa rra;/;' oJ;sA. Žara J; pada v SZ /e že Aaza-/o, Ja z o7a.sAoa; ae A o a;č, a za;aga Jea;oAraa'ča;A s;7ga /e resja. 13 dijakov in 5 maturantov se je v spremstvu prof. Štefana Pin-terja 15 sept. odpraviio na Dunaj in nato z ietaiom Aeroflota v Moskvo, kjer so nas že čakaii ruski dijaki. Začeli so se zanimivi dnevi v nam tuji deželi, ki nas je presenetila s svojimi posebnostmi v načinu življenja, razsežnostmi, nasprotji in kontrasti. Nadvse smo bili presenečeni nad rusko gostoljubnostjo, ki smo jo čutili vse dni našega bivanja v Kalinin-gradu in smo jo še tem bolj cenili, ker smo se polagoma začeli zavedati, koliko časa pa tudi denarja naši gostitelji potrebujejo, da se oskrbijo z najosnovnejšimi potrebščinami za življenje. Bili smo iznenadeni, ko smo videli, kako ljudje stojijo v vrstah za kruh, in zvedeli, da v trgovinah primanjkuje osnovnih živil, po drugi strani pa SZ pošilja satelite v vesolje . V centru upravljanja vesoljskih poletov (CUP) Ta center, ki so ga med poletom Viehbocka videli tudi Avstrijci, je v Kaliningradu. Tam je tudi veliko podjetje za vesoljsko tehniko. Večina staršev naših ruskih prijateljev dela v tej industriji. Razložili so nam, kako nadzorujejo vesoljske polete in vzdržujejo stike z različnimi sateliti in sondami. V vesoljski postaji MIR sta že od maja dva kozmonavta - Arcebaskij in Krikalev. Prav v času našega obiska je potekal 20-minutni pogovor z njima. Tako smo jima poslali tudi naše pozdrave, onadva pa sta nam jih vrnila. Rusija - dežela kontrastov! Ko stopiš iz CUP, dobiš vtis, da ne delujejo kanalizacija, cestna uprava, mestni promet in še marsikaj. Ali je imel prav Viehbock, kojedejal.dabi bilov Rusiji marsikaj drugače, če bi ljudje tako vestno in zanesljivo delali, kot delajo v kozmonavtiki? Obiskali smo Zvezdno mestece (Zvezdnyj gorodok). kjer vadijo kozmonavti. Ogledali smo si le muzej, ki prikazuje razvoj kozmonavtike. Videli smo mnoge vesoljske ladje, od Gagarinove do novejših. Blizu Zvezdnega mesteca je kraj Monino z vojaškim letališčem in muzejem ruskega in sovjetskega vojnega letalstva. Tam nam je navdušen upokojen pilot razkazal vsa letala, ki so jih kdaj izdelali v Sovjetski zvezi - orjaški helikopterji, bombniki, migi in suhoji, pa še nekaj civilnih, ki so bili stranski produkt vojaške industrije. „Po-glejte, kako čudovit prestreznik!" je žarel naš vodič in še naštel, koliko strelov na sekundo lahko odda in v kolikem času se povzpne na katero višino. Kar srh nas je spreletaval ob pogledu na toliko vojaške tehnike. „Privatno in skupno" ah „moje in nikogaršnje" Poseben kontrast smo doživeli ob primerjavi zasebnih in javnih prostorov. Stanovanja so sicer majhna in utesnjena, vendar glede na razmere in možnosti v deželi opremljena z okusom, tako da v njih vlada domačnost, prijetno vzdušje. Povsem drugače pa je v skupnih prostorih. Tudi poljedeljske površine se zdijo take, kot da gre za nikogaršnjo zemljo. Močnejši zmaguje ah nova podjetnost Z Moskvo navadno povezujemo Kremelj, Rdeči trg, Bolšoj teater, Vasiljevski sobor, Novo-devičij samostan, Tretjakovsko galerijo z znamenitimi ikonami. Vse te bisere ruske kulture smo si seveda ogledali, poleg tega še „Oružejno palato", izjemno zakladnico v Kremlju, pa še muzej Puškina. Naši gostitelji so nas povabili tudi v znameniti moskovski cirkus. Moskvo pa smo spoznali tudi kot 9-milijon-sko mesto ogromnih razsežnosti, v katero se vsak dan pripelje še 3 do 4 miljone ljudi, tako da se že zdaj duši v izpušnih plinih vse bolj gostega prometa. Podzemska železnica - znameniti metro -rešuje mesto pred prometnim infarktom, samo kako dolgo še? Za 25 km od Kaliningrada do centra smo z avtobusom potrebovali tudi blizu 2 uri. V prometu se že tudi zrcali nova mentaliteta -spretnejši in močnejši zmaguje, na prometna pravila pa se pri tem požvižga. Pešci so nasproti avtomobilistom v popolnoma podrejenem položaju. Vse večje že tudi uvoženih evropskih in japonskih avtomobilov. Pa tudi reklama se pojavlja: za nove ruske borze, ki rastejo kot gobe po dežju, za skupna podjetja „joint venture", za Readers Digest v ruščini itd. Japonci in Nemci, kot kaže, kar tekmujejo, kdo bo sklenil boljšo pogodbo. V tej igri tudi Avstrijci ne zaostajajo, zamudniki pa so Američani. Apropos šola Nismo si ogledovali le znamenitosti Moskve, temveč smo bili tudi v partnerski šoli, srednji šoli štev. 5. Kaliningrad, ki šteje okrog 250.000 prebivalcev, ima vsega skupaj 17 podobnih šol. To je skupna, splošnoizobraževalna desetletna šola, ki jo obiskujejo 7 - do 17-letni dijaki. Naši prijate-lji-partnerji so bili iz zadnjega razreda, nekateri pa so se to jesen že vpisali na razne inštitute. Udeležili smo se pouka matematike, ruske literature, kemije, prirodopisa in francoščine. Ugotovili smo, da poteka pouk predvsem na nižji stopnji po strogem, skoraj vojaškem ritualu, da pa v višjih razredih takega strogega reda ni več. Sicer pa je v šolskem vsakdanu še mnogo starega, utečenega, ki se zdi ob vseh spremembah zadnjih let in mesecev skoraj anahronistično, npr. napis v konferenčni sobi „Partijsko življenje" ali pa Leninova slika v sobi ravnateljice. Učitelji baje zapuščajo službe, ker njihovo delo ni primerno plačano. Razširjajo se privatne oblike izobraževanja. Predmet „Družbeno koristno delo" opravljajo prostovoljno, navadno ob sobotah in nedeljah. Hodijo čistit gozdove, prej z odporom čistijo tudi okolico lastne šole, jeseni na poljih pobirajo krompir, pomagajo pa tudi pri popravljanju in restavraciji zanemarjenih in zapuščenih cerkva. Obiskali smo tudi šolo štev. 17. Na njej je okrog 1700 učencev. Znana je postala zaradi šolskega poskusa, ki zdaj teče že 5. leto. V okviru te šole se je razvil v tem času poseben tip šole - „Šola harmoničnega razvoja in Aeroko-zmična šola". Petletne otroke, ki so čez dan v otroškem vrtcu, učijo skozi dve leti petkrat na teden v večernih urah posebno izbrani učitelji. Na urniku imajo naslednje predmete: priprava na šolo, tuj jezik (angleščina), glasba, risanje, precej telovadbe, mdr. umetnostno drsanje. Po enako strogem režimu kot njihovi dve leti starejši vrstniki v osnovni šoli se ti otroci učijo npr. črkopisa. Bistvena razlika pa je v tem, da morajo starši za to večerno šolanje odšteti šolnino in da hodijo v to šolo samo otroci, za katere so psihologi s posebnimi testi ugotovili, da so psihično in fizično usposobljeni za tak napor. Harmoničnemu razvoju otroške osebnosti, ki naj bi ga omogočila izravnana umsko-estetska vzgoja in krepitev zdravja, sledi šolanje z večjim poudarkom na naravoslovju, zato se ta tip šole tudi imenuje „Aerokozmična šola". Otroci tega šolskega poskusa so dobili prve nagrade na mednarodni razstavi otroške slike v Indiji, letošnji tretji razred (desetletni) pa se odpravlja na daljše bivanje v ZDA. Zanimivo je tudi, da te šole ne vodi pedagog, temveč inženir iz industrije. Staro Rusijo smo spoznali, ko smo si ogledali Kremelj, njegove stolnice, Tretjekovsko galerijo, v ruski srednji vek pa smo zašli tudi, ko smo se peljali v Pereslavlj Zalesskij, srednjeveško rusko mesto kakih 150 km severno od Moskve, ki spada k „zlatemu vencu" starih ruskih mest (Vladimir, Suzdalj, Jaroslavlj, Rostov, Zagorsk). Obiskali smo tudi Zagorsk, središče ruske pravo-slovne cerkve. Do tja vodi moderna, evropskim standardom odgovarjajoča avtocesta, ki jo je zgradila neka zahodnonemška firma in jo je bistveno sofinancira pravoslavna cerkev. Ta dobiva sredstva od prispevkov vernikov, nekdanja imetja ji bodo šele vrnili. Kaj smo se naučili? Nastala so prijateljstva, ki jih bodo ohranjala pisma ali telefonski stiki. Gostoljubnost naših prijateljev nas je prevzela - morda je bilo to največje doživetje. Spoznali smo deželo, predvsem pa mesto Moskvo, z vsemi njenimi nasprotji. Upravičena želja naših gostiteljev je bila, da nam pokažejo znamenitosti Moskve in njene okolice, in ta želja se je ujemala tudi z našimi pričakovanji -kakšna'škoda bi bila, če bi si jih ne ogledali! Ob koncu se moramo zahvaliti ruskim prijateljem, dijakom in staršem, da so nas s tolikšno gostoljubnostjo sprejeli v goste. P« pričevanjih dijakov spisa) prof. Stefan Pinter Spet tetaki z neonacistično propagando Pred koroškimi šolami so se spet pojavili letaki z neonacistično vsebino. Za vsebino tokrat odgovarja nek pospeševalni krožek „Svoboda za Nemčijo", očitno pa obstaja povezava z neonacističnim šolarskim magazinom „Gack", ki so ga pred nekaj tedni prav tako delili pred koroškimi šolami ter pred celovškim kolodvorom. Deželni predsednik AKS (Akcija kritičnih šolarjev) ob najnovejši akciji neonacistov opozarja, da je v zadnjem času na Koroškem vse več takih pojavov, ki jih ne smemo podcenjevati. „Luč v temo" tokrat za pomoč Hrvaški? Državna poslanka Zelene alternative mag. Terezija Stoisič je pozvala generalnega intendanta ORF Ba-cherja ter odogovornega za akcijo „Luč v temo" Marboe-ja, naj letošnjo akcijo namenijo za pomoč Hrvaški. Parlamentarka je s tem v zvezi poudarila, da grozi prebivalstvu na vojnih območjih Hrvaške huda zima ter da je hitra pomoč nujna. Akcija „Luč v temo" bi bila velika priložnost, da avstrijsko prebivalstvo množično pomaga prebivalstvu, posebno v krajih, kjer je bila vojna najhujša. ,,Componenta" tudi teta 92! Po letošnji uspešni premieri prvega avstrijskega sejma za dobavitelje komponent in posameznih delov za sistemske proizvajalce komponenta" v Celovcu že tečejo priprave za komponento 1992". Sejem naj bi bil od 7. do 10. oktobra. Ekskurzija v KZ-AusAwitz Družba za politično razjasnitev (Gesellschaft fur poli-tische Aufklarung) s svojim sedežem v Innsbrucku že devetič organizira enotedensko ekskurzijo v koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau na Poljskem. Ter-minizirana je za čas od 11. do 17. aprila 1992, stala pa bo približno 4000 šilingov po osebi. Cilj ekskurzije je zavestno soočenje z zločini nacionalsocialistične strahovlade na eni ter povezava teh dogodkov s sedanjostjo v zvezi z aktualnimi vprašanji različnih diskriminacij, antisemitizma ter sovraštva proti tujcem na drugi strani. Podrobnejše informacije in prijave: Rein-hold Garntner, Gesellschaft fur politische Aufklarung, Innrain 52, 6020 Innsbruck, telefon (0512)507-3099, faks (0512)507-3081. 8 27. november 1991 PoMtika SLOVENSMVESIMK Iniciativa za nov slovenski časopis Medijski krožek Kluba slo- in da v medsebojnem „kon-venskih študentov in štu- kuriranju" „nt" in „SV" ne dentk na Dunaju je v petek, 22. novembra predstavil osnutek za strukturni koncept novega slovenskega tedenskega časopisa za koroške Slovence. Njegovi avtorji pri tem izhajajo iz domnevnih produkcijskih stroškov v višini 6 do 8 milijonov šilingov ter iz predpostavke, da bi NSKS in ZSO v prid takemu projektu opustila svoji glasili ter dala na voljo finančna sredstva in prostore. Hkrati tudi predpostavljajo, da bi se časopis v večji meri (kot je doslej veljajo za „nt" in „SV") financiral iz subvencij in sredstev manjšinskega sosveta. Avtorji izhajajo iz tega, da bi novi list imel okrog 4000 naročnikov, format A3 z dvajsetimi stranmi, tri urednike, fotoreporterja, sekretar/ja/ko, profesionalnega akviziterja in proste sodelavce. Imel naj bi tudi nemško prilogo (A4). Slovenski študentje so že pred več kot dobrim letom pričeli z razpravo o tako imenovanem skupnem slovenskem tedenskemu časopisu za koroške Slovence. Takrat so imeli za izhodišče poletno anketo, ki je s svojimi rezultati dala osnovo za nadaljnjo razpravo. Med drugim je bilo ugotovljeno, da večina po-vprašanih čita oba lista, da vidi pomanjkljivosti pri obeh vidi pravega smisla . KSŠŠ/D je organiziral diskusijski večer z glavnima urednikoma „SV" in „nt", na katerem se je izkazalo, da tak projekt skupnega lista prav gotovo ne bodo sprožili in razvijali predstavniki obeh listov ali njihovih izdajateljev - NSKS in ZSO. Razprava o tem je v koroški javnosti zamrla, dunajski študentje pa so do poletja v svojem medijsko-političnem krožku pripravljali osnutek strukturnega koncepta za nekakšen skupni list. „Novi časopis" (delovni naslov) naj bi izdajala Slovenska tiskovna zveza (STZ) v Celovcu. Nosilci tega novega društva naj bi bila v prvi vrsti kulturna društva na podeželju. Odbor društva, strokovni sosvet in uredništvo nadstrankarskega lista naj bi delovali izključno po strokovnih in ekonomskih kriterijih. Politične organizacije bi imele v listu omejen prostor. Pri predstavitvi koncepta je bilo sklenjeno, da bodo osnutek razposlali predstavnikom društev in posameznim osebnostim iz političnega, kulturnega in gospodarskega življenja koroških Slovencev. Osnutek strukturnega koncepta pa lahko vsak zainteresirani tudi naroči neposredno pri KSŠŠ/D, Mondschein-gasse 11, 1071) Dunaj. ;.Sch. Razpis mednarodnih glasbenih tekmovanj v Gradcu m v Italiji Visoka šola za glasbo in Internationaler Schubert- upodabljajočo umetnost v Gradcu razpisuje 2.mednarodno tekmovanje „Franz Schubert in glasba 20. stoletja", ki bo potekalo od 1. do 13. februarja 1992 v Gradcu pod vodstvom prof. Seba-stiana Bende, do nedavnega rektorja Visoke šole za glasbo v Gradcu. Tekmovanja se lahko udeleže mladi glasbeniki, rojeni po 1. 1958 oz. 1960 (odvisno od discipline) v sledečih komornih skupinah: duo solopcvcev - klavir, klavirski duo (štiriročno ali dva klavirja) in klavirski trio. Predvidene so zelo lepe nagrade od 150.000 šilingov navzdol, zato je program tudi primerno težak. V treh žirijah (katere bodo vodili glasbeniki iz ZDA, Nemčije in Velike Britanije) bodo sodelovali poznani glasbeni umetniki iz Evrope, Amerike in Azije. Prijave so možne do 29. novembra na naslov: Wcttbewcrb, Leonhardstr. 15,8010Graz. Drugo mednarodno tekmovanje za instrument rog solo v času od 27. do 29. decembra 1991 razpisuje Društvo prijateljev glasbe ..Salvador Gandino" v mestu Porcii pri Pordenonu v Italiji. Udeležijo se ga lahko vsi mladi hornisti, rojeni po 1. 1. 1961 iz dežel skupnosti Alpe-Adria: Bavarska (D), Gradiščanska, Koroška, Zgornja Avstrija, Salzburg, Štajerska (A), Gyor-Sopron, Vas, Zala, Baranya (Madžarska), Canton Ticino (Švica), Hrvaška in Slovenija. Pri prijavi je potrebno vplačati kotizacijo v višini 70.000 lir, poslati pa jo je treba do 15. decembra 1991 na naslov: Arniči della Musiča ..Salvador Gandino" casella postale n. 35 - 33080 Porcia (PN) - Italia. Stovenija ne zmore več beguncev LJUBLJANA, (STA).-V Sloveniji je po zadnjih podatkih 21.457 beguncev iz Hrvaške, poleg tega pa je po ocenah Rdečega križa še okrog 10.000 hrvaških beguncev, ki so nastanjeni pri sorodnikih in družinah in ki tudi ne zmorejo več sami prenašati vseh stroškov. Ker ni mogoče pričakovati, da bi pritisk ljudi z ogroženih območij Hrvaške kmalu prenehal, se mora Slovenija dolgoročno pripraviti na reševanje tega problema. Eden od teh jc tudi zaostritev pogojev za pridobitev statusa begunca, čeprav je med tistimi, ki so pribežali v Slovenijo že zdaj največ mater z otroki, mladoletnikov in starejših ljudi. PreJ ue/oj časa so