964 Nicolas Guillen Pesmi Izbral, prevedel in spremno besedo napisal Lojze Krakar Nicolas Guillen, rojen leta 1902 v kraju Camagiiey, eden najpomembnejših latinskoameriških pesnikov, mulat, španski borec, izgnanec, član Komunistične partije Kube od leta 1937, Leninov nagrajenec, predsednik UNEC (Zveze kubanskih pisateljev in umetnikov), najimenitnejša sodobna kulturna osebnost Kube, je izdal svojo prvo pesniško zbirko leta 1930. Knjige pesmi je potem pisal vse do danes, znal pa je pisati tudi blesteče članke in govore, ustvarjal vmes prozo in bil zmeraj vsestransko prisoten pri dogajanju doma in v tujini, zvest svoji nadarjenosti. Njegove pesmi sp obenem humor in revolucija, ritem črnske pesmi in artistično ljubezenski spev, balade in objest vinjenosti, puls Kube, eksotičnost Havane in muka sekanja sladkornega trsa v provinci, nekaj iz Hemingwayevega parka okoli Hemingwayeve vile pb Karibskem morju in nekaj iz džungle tega danes takp ogroženega in lastniško spornega otoka, podobnega močvirskemu kajmanu, nekaj našega in obenem nekaj tujega, vsekakor pa že vpisanega v enciklopedije. Slovenski odlomki iz te poezije, izbrane za zdaj predvsem iz tistega razdelka Guillenove lirike, ki govori njegovim mulatom in črncem, torej polpvici Kube in velikemu delu ameriškega in tretjega sveta, naj skupaj s posameznimi prevodi iz Guillena, ki jih že imamo, prinese v zavest slovenskega bralca poezije novo. ime enega sodobnih svetovnih poetov. KITARA Ob mlaju so odšli lovit s kitarami in se vrnili s temi bledimi, mehkimi, rezkimi očmi neuničljive mulatke s telesom iz razklanega lesa. Mlada je, komaj je vzletela. Toda odpre se ji grlo, kadar zasliši tudi v drugih kletkah frfotati glasove in pesmi. Sence pesmi in petje v dvoje. Na njeni kletki beremo besedi: »Previdno: sanja.« Pesmi REKE To so kletke za kače. Reke, svete reke spijo zvite same vase. Mississipi s svojimi črnci, Amaconka s svojimi Indijanci. Podobne so mogočnim kleščam na gigantskih tovornjakih. Otroci v smehu mečejo iz korit žive zelene otoke, pragozdove z barvami papig, kanjone, skozi katere krmarijo ljudje in druge reke. Velike reke se prebudijo, se počasi odvijejo, pogoltnejo vse okoli sebe, se napihnejo, malo okrtačijo in gredo nazaj spat. GLAD Glad. Živali so sami čekani in oči. Ne premakneš je ne z zvijačo ne s palico. Ne nasitiš je z nobeno hrano. Ne potešiš je z nobenim kosilom ali večerjo. Zdaj zdaj, se zdi, se ji ulije kri. Rjove kot lev, zvija se kot boa, misli kot človek. Primer, ki je pred vami, so ulovili v Indiji (v okolici Bombaya), zato se počuti v deželi, ki je zanjo bolj ali manj divja. čisto, čisto drugače. Ne približujte se. ¦ TIGER Ujet stopa po svoji kletki iz trdih črnih črt. Kovina, po kateri rjove, žari rdeče belo. 965 966 Nicolas Guillen (Neki gangster. Spolni instinkt. Neki boksar. Neki besneči ljubosumnež. Neki general. Vrtajoča žalost ljubezni). Umiriti se. Biti pravi tiger. RAK Strašni rak, ki požira prsi, trebušno slinavko, prostato, se potaplja kot raca z zanesljivo vztrajnostjo v veliko plastično maternico. Vendar nima prihodnosti, zanj ni več na izbiro mesa, da bi ga grizel, niti pitne vode ali krvi. Ta vrsta ni tako v časteh, da bi ji poklonili celo sliko. Vendar nas v živalskem vrtu privablja kot poglavitna stvar, nič manj in nič več, v tem kakor tudi v drugih glavnih mestih. Po pravici povedano: blizu je gangsterju. OPICE To je dežela opic. V sporazumu z modernimi metodami uživajo provincialno svobodo. Opica nosi profesorjev klobuk in njegovo steklenico, polno janeževca. Generali nosijo svoje sablje z vlečkami. Na njihovem konju stoji spomenik junaku opici. Opica, uradnik na kolesu. Opica, bankir v avtomobilu. Okrašeni opičji feldmaršal. Ob ljubkosti glasbila z eno struno 967 Pesmi igra neka opica kotiljon. In vse ostalo, kar vidite sami. V avgustu nas obišče šeststo opičjih opic. (To bo kaj videti!). OBVESTILO Veliki živalski vrt iz Havane Predzgodovinski muzej, odprt za občinstvo. — Vsak dan, razen ob nedeljah. —- Jeziki: špansko, angleško in rusko. Najavljamo prihod novih primerov, v vednost tole: ¦ veliki golob, fosil iz obdobja jure, v katerem sta še vedno vidni njegovi dve napravi za metanje bomb. Tukaj je zbirka atomskih sekir, ritualne maske v antierolitski obliki in indijanski kiji z radioaktivnim kresilnim kamnom. Končno, letalo (najbolj iskani plen iz pliocena), ki je danes izreden primer. Domovina ali smrt! ATOMSKA To ti je bomba. Poglej jo. BOMBA Spi in počiva. Prosim, ne dražite je s palicami, šibami, koli, bodicami ali kamenjem. Prepovedano je metati ji hrano. Pazite na svoje roke in oči. 968 Nicolas Guillen (Direkcija izjavlja, da je pametna, toda nihče naj se je ne dotakne, še najmanj Minister.) Ta žival tukaj je velika okrutna nevarnost. POLARNA ZVEZDA Polarna zvezda se neustavljivo tali. Deset milijonov in še več ton dni. (Led, mrzla svetloba, plin) in tako ta neizmerna žival izgublja svojo strukturo. Ce pogledate preko tega praznega kraja, boste zagledali tam onstran, kako naša restavratorska ekipa podstavlja bombaževinasto maso. Toda ta bo lahko zadostovala največ za štiri leta; pomorščaki že neučakano razpenjajo mreže, da odrinejo na slepo srečo na morje. Kakšna odgovornost! Žival, ki nam je toliko do nje in od katere ne moremo ohraniti niti koščka. NOVA MUZA Nekoč je bil pesnik glasbenik, ki je plesal pred orkestrom in vodil s svojo palico vzdihljaje flavte, vsiljivo violino, base, hripave kakor očanci in celo neskromni boben. Pesmi Pesnik se je napil sredi največjega hrupa. Zdaj pesnik odide vase in tam notri dirigira svojemu orkestru. EPITAF ZA LUCIJO Jesualdi Umrla je v tišini, po provincijsko. Oči je imela polne mrzlega miru, lenega dežja in počasne melodije. Njen glas je bil kot obrušen kristal, naznanjal je nek sijaj, ki je v njej. Ime ji je bilo Lucija, in vsi so jo klicali za Lucijo. (V tem skromnem marmoru je ohranjen ves njen življenjepis). PRIHODNOST Morda bodo prišli drugi ljudje (beli ali črni, končno je vseeno), mogočnejši in bolj odločni in bodo v zraku in nad morjem razprostrli naša letala in naložili nanje našo resnico. Takrat bom rad videl še Amerikance. Nje, ki nas ponižujejo s svojo oblastjo, kaj morejo pred njo moderni Inki in novi Azteki? Kakor stari Indijanci bodo delali v rudnikih za novega Španca, brez Pershinga in brez Lindbergha in celo brez New Yorka, skupaj z zavojevalci bodo jedli sendviče in podili okoli njihove rolls-royse. NOVA ŽENA Z ekvatorskim krogom opasana okoli pasu kakor majčken svet, stopa črna, nova žena v svoji lahni kačji halji. 969 970 Nicolas Guillčn Okronana s palmami kakor boginja, ki je prišla pred kratkim, hodi okoli z neizgovorjenimi besedami, zadnjico ima krepko, prav tako glas in zobe in ko zjutraj skače. Pod oblinami sveže kože ji polje mlada kri, in njena neutrudna noga gre za globoko sledjo bobna. MADRIGAL Tvoj trebuh ve več kakor tvoja glava, in toliko ve kot tvoji nogi. O močna črna gracija tvojega slečenega telesa! Tvoje je znamenje gozda skupaj s tvojimi rdečimi ogrlicami in s tvojimi zapestnicami iz ukrivljenega zlata, in tvoj je tisti temni kajman, ki plava v Zambeziju, podobnem tvojim očem. I PREDLOGI, Ana je umrla od strela v trebuh, KAKO POJASNITI Ana je umrla od strela v svojo podobo. ANINO SMRT Ana je umrla od dveh plus dveh, to so štirje. Ana je umrla od ene same roke. Ana je umrla od jetike in gobavosti, Ana je umrla pod letom komandosov, Ana je umrla od davljenja in katarja, Ana je umrla od zastrupitve. Ana je umrla od rane v sebi. Ana je umrla od jajc in belega riža. Ana je umrla od žvepla in arzenika. 971 Pesmi Ana je umrla tako, da se je znašla nenadoma brez pomoči. Ana je umrla od bolečine, ki ni bila čisto nič romantična. Ana je umrla od sifilisa. SLADKORNI TRS Črnec ob sladkornem trsu. Jenki zgoraj nad sladkornim trsom. Zemlja pod trsnimi stebli. Kri, izgubljeni smo!