Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, torek 19. maja 1936
Štev. 114. Leto X. (XVII.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
Uredništvo m uprava. Manboi, Gosposke ul. 11 »eie.on uredništva 2440, uprave 246i Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri	Velja mesečno prcjeman
v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din	Oglasi po ceniku ' Oglase
sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani / Poštni čekovni -ačun at. 11.409
JUTRA
99
Ttftrm v
1. m . r\	Ir*	r« r \	.lil	v	n	r	1	i
Pomembni so sklepi, ki so jih predstavniki našega gospodarstva in trgovstva zajeli na beograjskem kongresu, ki se je vršil te dni, v posebni obširni resoluciji. Resolucija vsebuje stališče našega trgovstva in gospodarstva do vseh aktualnih gospodarskih, pa tudi socialno-8°spodarskih in političnih vprašanj.
Politična vprašanja. V sprejeti reso-tociji se predvsem naglaša potreba, da se čim preje izda zakon o svobodi zbo-r°v.anj in zakon o svobodi tiska. Le na *a način je po mnenju trgovstva možno Ustvariti pogoje vsestranskega temeljitega proučevanja perečih problemov in Idilik. Vsi državljani naj bi imeli občutek enakopravnosti v uživanju teh pra-v*c in izvrševanja dolžnosti. V resoluciji s& pa tudi naglaša. da je treba ukiniti Gospodarske sankcije proti Italiji.
-V nadalnjem-se kritizira sedanje vodstvo gospodarske politike, ki je brez Mčrta in brez sistema. Tudi je treba spremeniti dosedanjo fiskalno politiko, to ie nepravična, saj so mali in srednji tegovci preobremenjeni z davščinami, teko da so domača podjetja ogrožena radi davčne preobremenitve, dočiin se P°djetja. ki so v rokah tujega kapitala teanj obdavčujejo. Treba je napraviti •^ergičeti konec raznim spretnostim v tolancah. s katerimi se nekateri davkoplačevalci izogibajo večjemu plačevanju ^vkov.
Socialno-gospodarske zahteve. V na-dalnjih točkah se zavzema stališče proti 'Uznim industrijskim prodaialnicam ter 'telikiru trgovskim magazinom, kakor *lldi kartelom. Vse to povzroča razvoju domačega trgovstva veliko gospodarsko socialno škodo. Težaven položaj, v katerem se nahaja trgovski stan v današnjih davčnih stiskah, na zahteva, da *e izda okvirna uredba o socialnem žalovanju trgovcev, ki naj bi bilo or-^aPizirano na decentraltični osnovi. K emu je trgovstvo priključilo še drugo ?ahtevo, ki je . ravno tako socialnega *na2aja in ki se tiče perečega problema 8i!ievanja tuicev v vrste našega tresiva. V smislu resolucije nai bi se ^stoječa pooblastila in dovolila ino-^Piceni temeliito revidirala. V zvezi s e,J Pa je treba na vsak način onemo-°cit|, j,; se itiozemcl zaposlovali ko* ^ovskj agenti in potniki. Socialna pra-I 'c,1ost zahteva uredbo, ki bi omogočali, zastopalo kot agentje in potniki ako domače kakor tudi inozemske tvrd-«e v naši državi izključno naši držav-^anl. Aktualno gospodarsko socialno jij.ra^nnie pa je tudi v tem. kako izvr-
dl
•“azdolžltev trgovstva, ki je bilo ra-
. zaščite kmečkih dolžnikov naibolj za-*°- Radi tega nai bi sc do rešitve te-. Vpravnnia ustavile vse javne prodajo dražbe.
uigoslovensko trgovstvo pa je na
.-------------  lIKtžvpivu	i-zci 3^ ni-i
|jv?,e,T1 kongresu izreklo tudi svoje sta-e v zadevi Feniksovega poloma, ki
iat ? mn°Ke zavarovance, katerih ter-(0.e ie treba na vsak način zavarovati. , * ne na breme države. Do ureditve valp vPrašanja nai bi se premije plače-tiji. nri Državni kinotekami banki. Fc-da j°V s^učaj ie dal povoda trgovstvu strov. v resoluciji zahtevalo uvedbo naj Sk|i, kontrole prf domačih in hiozem-p,r Zavarovalnlcah.
Pa t tavv,iiki našega gospodarstva so sv0jp n£>ein točno in jasno formulirali hiov s*a^če do vseh aktualnih proble-
Skrivnostna misija grofa Bethiena
BUDIMPEŠTA. 19. maja. Bivši niadjarski ministrski predsednik grof Štefan Bethlen se je včeraj vrnil iz Dunaja v Budimpešto. Na Dunaju je imel daljše razgovore s kancelarjeni dr. Schuschniggom, pri katerem se je zlasti skušal informirati, dali bi Avstrija v smislu in posledicah rimskega protokola sledila ducejevemu eventualnemu pozivu, da izstopi iz Društva narodov. V zvezi z raznimi verzijami o predstoječi misiji grofa Bethlena v Rim kakor tudi z navedenim pozivom Mussolinijevim, ki ga je prejela tudi Mad-jarska, se vedno trdovratneje ponavljajo in vzdržujejo govorice o predsto-ječein odstopu ministrskega predsednika Gombdsa, ki se baje ne bo več vrnil z dopusta na svoj položaj. Vesti o predstoječem odstopu Gbmbosovem so se sicer uradno dementirale, na kar pa ni polagati posebne važnosti, ker so nekateri poslanci na javnih zbor ovanjih že napovedali Gombosov odstop. Kakor se zatrjuje, je v zadnjem času Gbnihbs vedno bolj in bolj propagiral in branil zbližanje Madjarske z Nemčijo, ker se za bližnji čas pričakuje dogovor med Nemčijo, Francijo in Anglijo, pri čemer bi Madjarska ob stra ni Nemčije s svojimi zahtevami gotove boljše uspela. Temu nasproti pa zastopa grof Bethlen tezo. da more Madjarska samo še ob tesnejši naslonitvi na Italiio doseči uresničenje svojih revizionističnih ciljev.
fmm m m mU vel mm
BERN. 19. maja. Na kongresu konservativne ljudske stranke v Freiburgu je spregovoril tudi bivši zvezni predsednik Molta ki je dejal, da je danes ves švicarski narod kompaktno za državno obrambo. Na kongresu so se sprejele resolucije, v katerih se priznavajo izrednj vojaški krediti za državno obrambo in v katerih se istočasno izreka stališče proti vpostavitvi diplomatičnih od-nošajev s Sovjeti.
M imkik	kefamstov Mesime
RIM, 19. maja. Polslužbeni list »Voce d’ Italia« objavlja članek o načrtih za eksploatacijo Italije s pomočjo domačih finančnih sredstev za slučaj, da ne bi Italija radi sankcij mogla dobiti v inozemstvu potrebnega kredita. List poroča,	da	je	stvorjen	prvi temelj za to eksploatacijo v višini 100 milijonov	lir.	Čim	se	bodo	našla	v	Italiji nova finančna sredstva, se bo ta fond
avtomatično povečal. Poroča se o velikem številu italijanskih inženjerjev, delavcev, kmetov in zdravnikov, ki so pripravljeni takoj oditi v vzhodno Afriko, da prično tamkaj z eksploatacijskimi del;
fmdijužkoafašiti
vojske južnoafriške unije je imel vče-ho Capetown skupno z vojnim mini-pomorsko in kopno trdnjavo. Znatno na kopnem pa se bodo okoli mesta zgra-se bodo uredili veliki aerodromi za le-za hidroplane. To naj hi bil novi Gibr-najmodernejše vojne tehnike. Ta novi v slučaju vojnih neprilik okoli Sueške-
PMeeki
CAPETOWN, 19. maja. Minister raj govor, v katerem je dejal, da se strstvoin v Londonu zgradil v silno se ho razširila luka za vojne ladje, dilc močne trdnjave, razen tega pa talstvo in posebne pomorske luke altar Južne Afrike, zgrajen na bazi Gibraltar bi bil pomembne važnosti ga prekopa.
Vomkm - teotohis » Metmm
ATENE, 19. maja. Grška populistična stranka, ki le s Tsaldarisovo smrtjo izgubila svojega voditelja, je sklenila, da vpestavi do nadalnjega poseben di-rektorij z Vozikasom na čelu. Kot kandidati za voditelja stranke se navajajo Vozikas Teo toki c jn Metaxas.
mtm
DUNAJ, 19. maja. Včeraj se je vrnil iz Rima knez Starhemberg, ki bo danes na posebni konferenci hajmverovskih prvakov poročal o rezultatih svo jega potovanja v Rim. Značilno je pisanje glavnega 'hajmverovskega organa »Die neue Zeit«, ki izhaja v Linču. Med drugim piše omenjeni list: Bodoči dogodki so zadeva živcev. Nekdo bo pri tem izgubil živce, sigurno pa ne bodo to hajmverovci. Hajmver bo ostala budna«.
DUNAJ, 18. maja. Havas poroča: Za včerajšnji sestanek hajmverovskih šefov na Duiaju je bilo kar največje zanimanje. Na sestanku se ni sprejela nobena resolucija. Tz hajmverovskih krogov se demantirajo .vesti, Češ, da se je na tem sestanku zavzelo stališče proti razorožitvi hajmverovskih formacij.
*
de UaCeta se aitesa (uudtale, in ofmakije
n k^^DN, 19. maja. Havas poroča:	Predsednik svobodne države Irske
De Valcra je na tein, da ukine irski senat, in sicer na podlagi zakona, ki se je sprejel pred 18 meseci. Za danes je sklicana skupna seja senata in parlamenta, na kateri bo De Valcra sporočil odlok o razpustitvi senata, ki jc bil proti De Valeri v opoziciji.
KOROŠEC - MAČEK.
Na tiedeljskem shodu JRZ v Velikih Laščah je dejal minister dr. Krek: »Hrvati nas vprašujejo, zakaj Korošec ne gre z Mačkom. Jaz pa jih vprašam. Zakaj dr. Maček ne gre s Korošcem?«...
SAVLI - PAVLI.
Beograjsko »Vreme« piše: »Zdi sc. da dr. Maček ne veruje mnogo svojim novim zaveznikom, da so., iz gole ljubezni do Hrvatov postali preko noči iz Savlov Pavli. Ko so videli, da ne kaže dr. Maček mnogo razumevanja za sestavo nove vlade, glede česar bi bila glavna stvar | da postaneta Miša Trifunovič in Laza | Markovič zopet ministra, so ponovno j užaljeni, in. ponovno nezadovoljni člani staroradikalskega odbora poslali nekega svojega emisarja na Dunaj, da se pogaja z inž. Košutičem in dr. Krpjevicem. Od dr. StojdinOvica preko Ljube Davidoviča dr. Stojadinoviča preko Lj. Davidoviča vse to v teku nepolnih 6 mesecev, goto-vo presega elastičnost doslej najbolj zna n ih elastičnih politikov.«
SKUPŠČINA V »ŽIDOVSKEM DOMU«. ! V nedeljo je bila v sarajevskem »Židovskem domu« ustanovna skupščina JRZ za drinsko banovino, kateri so med drugim prisostvovali ministri dr. Spalio, dr. Kaludjeržič in dr. Behrnen.
HSS.
V Dobravi pri Zavrču ob slovenski hr-vatski meji je bilo v nedeljo veliko politično zborovanje, na katerem so govorili tudi Slovenci dr. Dobovišek, haloški kmet Vindiš. Ljubenski iz Jarettine ter akademiki Ivan Kreft, Kerenčič in Ban. Od Hrvatov sta govorila narodna posl. dr. Odič In prof. Tomažič.
BORBAŠI PROTI FAŠIZMU.
V Dubici pri Alibunarju je bil v nedeljo shod borbašev, na katerem se je njihov vodja S. Hodžera izrekel proti fašizmu ter za vpostavo demokracije in političnih svoboščin. Med drugim jc dejal, da so se samo on ter njegovi tovariši borili proti režimom Srkiča, Uzunoviča in Jeftiča. »Navzlic temu so nas proglasili kot improvizirano opozicijo, kar pa ni resnica.« Tako je dejal S. Hodžera.
IN MI...
Majniška zbirka »Schulvereina in Siid-marke« v Gradcu in okolici je vrgla 16.500 šilingov napram 14.500 šilingom v lanskem letu. Zbirka v Leobnu je vrgla 1600 šilingov napram 1400 šilingom v ; preteklem letu,
!	PROTIšPIJONAŽA.
Proračunska postavka za angleško pro-tišpijonažno službo, ki je doslej znašala
180.000	funtov šterlingov, se je zvišala v novem proračunu na 250.000 funtov šterlingov.
VEHIB PAŠA.
Bivši šef generalnega štaba na južni fronti Veliib paja je s številnimi abesinskimi dostojanstveniki prispel v Port Said. Policija je ukrenila vse potrebno za njegovo varstvo. Vehib paša je izjavil novinarjem, da je bil njegov načrt za o-brambo južne Abesinije neprikoren. — Ustvaril je pravcate »Hindenburgove li-i njje«. Abesinska vojska je odpovedala,
i	ker so se Italijani v boju posluževali plin {skih bomb.
NEGUŠA BODO FILMALI.
Filmski industrijalec Moric Kolin jo brzojavil negušu ponudbo, da bi poziral za film, ki bi se snimal tam, kjerkoli ne-Kuš zaželi. Po še nepotrjenih vesteh bi se imel neguš dne 25. f. m. na poljskem brodu »Kosciutsko« peljati skozi istanbulsko ožino.
Stran
Mariborski »Večernik« Jutrz
V	Mariboru, dne 19. V. 1936.
fk&tištitslut kufiktMi	V	M2tft4lhu
* »rlrV'WVWW mr WW lir J	#wrvw 1 V W l|F ■ W « vr ^	«Pr*irfp W BF VIF
Prva številka nove mariborske revije
V okviru izdaj tukajšnje založbe »Piramida« je izšla te dni; kakor smo že poročali, v tisku Mariborske tiskarne nova mariborska revija »Piramida«, neodvisna revija za politična, socialna, kulturna vprašanja in leposlovje. Prva številka obsega precej aktualnih sestavkov. Po uvodni besedi uredništva »Beseda na pot« sledi Vladimira Rupnika članek o marksističnem mahničevstvu. Boris Sitnic piše o »Krizi in odgovornosti individualistično degenerirane inteligence«. Sledi črtica P. Pirina »V mrtvo jutro«. Radivoj Rehar, ki revijo tudi urejuje, je prispeval aktualen članek o enakovrednosti in enakopravnosti narodov. Nato se uvršča v vrsto prispevkov odlomek iz prvega poglavja znamenitega dela Essa-da Beya Nikolaj II.«, ki jo izda letos
za svoje naročnike založba »Piramida«. R. L. Petelinove »Materinemu pismu« in R. Peterlina-Petruške lirični pesmi »Jaz sem jo videl« sledi iz naših razmer zajeti članek o »Razmerju državnih uslužbencev do vladnih režimov«. Med ostalimi članki so še prispevki R- Reharja »Demokracija ali diktatura?«, A. Ovna »Stoletnica Prešernovega Krsta pri Savici« ter R. Reharja »Polom zveze narodov in kolektivne varnosti«. Revijo zaključuje Obzornik s prispevki o nekaterih slovenskih jubilantih ter o domačem slovstvu, likovni umetnosti in mestnem gledališču v Ptuju. Sledijo politični zapiski, glede katerih bi bilo možno izreči mnenje, da v tej obliki pač ne spadajo v takšno revijo.
Naša mladina se uvaja v lepote glasbe
Nastop vajencev Glasbene šole Glasbene Matice v Mariboru — Prvi večer
Take prireditve so nekako javno polaganje glasbeno-vzgojnih računov, to se pravi, da hočejo pokazati uspehe resnega dela med šolskim letom. V četrtek 14. t. m. so se nam predstavili mlajši gojenci. Spored je napovedal triintrideset točk. Radi enostavnosti združimo učence istih profesorjev (profesoric) v skupine. — Prof. U. Vrabec je otvoril s svojo, za violinski kvartet prirejeno »Narodno«, ki jo Cotičev Milan, Kaničev Drago, Berčičev Janko in Požunov Lojze dobro igrajo. Mirno Moffatovo Uspavanko je Bratušev Vinko v redu podal; pianist Vodebov Ljubau kaže nadarjenost. Rothov Maks in spremljevalec Ljuban sta Moffatovo Večerno pesem čedno absol-virala. Seyboldova Sanjarija se violinistu Kaničevemu Dragotu in Vodebovemv Ljubanu dobro prilega. Melodbozno 'Krono v o Pesem igrata Cotičev Milan in pianistka Mavričeva Anica čisto lepo. E. Schmidtov Menuet, drugi violinski kvartet tega večera, ne dela Lahovemu Vasiliju, Lipovškovemu Avgustu, Bcne-r o vetrni Milami in Berčičevemu Janku težkoč. Sentimentalni Lajnar P. I. Čajkovskega in fin Bocltcrinijev Menuet sta v izvedbi Berčičevega Janka in Vo-debovega Ljubana ugajala. Prav dobro leži Langejeva mehka Pesem Benetove-mu Milanu in že nekoliko odrasli pianistki Kutinovi Dani. Lahov Vasilij in ravnokar omenjena Dana sta živahno zaigrala Danclovo Polko. — V skupini prof. F i n ž g a r j e v e (klavir) so izva-
absolviral Pavčiče vi Dve narodni. — Ravnatelj Glasbene šole Marjan Ko zima je pripeljal dva pianista: Feldinovo Marijo in Pallovega Ivana. Prva je Ros-
sijevo lepo skladbo Caresses (Ljubkovanja) kar dobro doumela, Ivan pa je zdravo Tarenghijevo Kmečko pesem prijetno zaigral. — Uspeh šolanja pri prof. P a-h o r j u je pokazal Nebesarjev Boris, ki je ob klavirskem spremljevanju Debevčeve Manice na violini zadovoljivo podal Sittovo Barkarolo in Mendelssohno-vo, zlasti ritmično značilno Poljsko. — Prav dobro je uspela Mavričeva Anica, gojenka prof. Vrabčeve. Zaigrala je ua klavirju Wilmov Ples palčkov, živo, razgibano delce. — H koncu je pripeljal prof. Taras Poljanec na oder mladinski pevski zbor. Ta mlada četa je ob spremljevanju ravnatelja M. Kozine junaško zapela narodni: Kje so tiste stezice in Na Gorenjskem je (letno ter učinkovito skladbico Cirila Preglja »Mlati-či«. Bil je to zelo primeren in posrečen zaključek. — Jasno je, da poslušalec pri nastopih nižjih oddelkov ne natakne iili-strskih očal in se ne zavije v tog plašč pedantnosti. Take prireditve nimajo strogo umetniškega značaja, ampak so le verodostojna in nazorna slika glasbeno pedagoških uspehov. Da se ob takih prilikah že pri začetnikih pokaže marsikateri talent, je tem bolj razveseljivo. — Nastop je bil prisrčno domač in dobro obiskan.	-r-e-
A. Glasom razpisa letošnjega abomnana uprizore za vse abonmane Rossinijev(> komično opero »Sevilski brivec«, lretje gostovanje, za red B bo prihodnji tede"' Zasedba je prvovrstna. Zlasti bo za Maribor atrakcija nastop odličnega mojstra-pevca, svoječasnega člana dunajske »Dvorne opere« in sedanjega ravnatelja ljubljanskega Drž. konservatorija Julija Betetta, ki poje veliko partijo doti Ba' silia. Razen njega nastopi še Z. Ž u p e v* č e v a, po sklošnem mnenju ljubljanske kritike ena najboljših koloraturk, kar ju' je kedaj imelo ljubljansko gledališče, nadalje N. S p a n o v a. tudi Mariborčanom znani tenor .1. Gostič, Vekoslav Janko, bivši priljubljeni član mariborskega gledališča ki poje naslovno partijo, ter bufo bas D. Zupan, obenem režiser dela. V manjših ulogali: Škabar, Perko in Ocvirk Ker so stroški tega gostovanja zelo veliki (sodeluje tudi ljubljanski operni orkester), so cene povišane!	v
V Kazini razstava ljubljanskih slikarjev
Na razstavi, ki smo o njej že poročali in ki bo otvorjena v četrtek 21. t. m. v kazinski dvorani, bodo predvsem častno zastopani slov. impresijonisti v Rihardom Jakopičem na čelu. Naj omenimo le Tratnika, Sternena in dragoceno sliko Ivana Groharja. Prvič bo v Mariboru raz stavljala mlada kiparka in risarka Karla Balovičeva-Mrak. ki je s svojimi deli dosegla — kot je splošno znano — po vseh
evropskih centrih senzacionalne uspehe. Ce omenimo pri vsem tem še dela Pavlova, Smerduja, Slapernika, ki so glavni zastopniki najmlajše umetniške generacije v Ljubljani — smo s tem več kot točno opozorili na obseg te razstave, kjer bodo zastopane vse smeri in skoraj vse važnejše osebnosti, ki so se zadnje čase uveljavile na polju naše likovne umetnosti.
UeMhlU 4*ad Upo.
V gledališču: Vila lutk
V nedeljo popoldne je bila v gledališču otroška plesna prireditev, ki jo je priredila voditeljica zagrebškega študija plesne umetnosti in odlična plesna umetnica Mercedes Goritz-Paveličeva. Ljubka plesna prireditev je obsegala dva dela, hi sicer najpreje »Divertissement« z nekaterimi prisrčnimi plesnimi točkami, ki so jih izvajale mlade gojenke omenjenega študija. Glavni del prireditve pa je obsegal balet v dveh dejanjih »Vila lutk« po koreografskem zamisleku in izvedbi Goritz-Paveličeve ter njenih mladih gojenk. Po vrsti so se živahno, ljubko in sigurno, nemalokrat razodevajoč izdaten
plesni talent, uveljavljale mlade gojenke jali: Lahov Janko ljubko Pavčičeve 1 ri jn učenke navedenega zagrebškega štu-larodne. Grahova Herta odločno Krentz- clija v najraznovrstnejših varijantah ter
linov Valček, Radejeva Zdenka Schytte jevega Postiljona, ki ga je dobro zadela, kot zadnja v tej skupini pa je Kovačičeva Nada z razumevanjem zaigrala Griegov severnjaški Ples vil in Nieman-novo eksotično Kitajsko. — Prof. P o-1 j a n e c je predstavil nadarjenega Še-lihovega Avgusta, ki nam je na svojih goslili lepo zasviral Ritterjevo Uspavai*-ko in skladbo Pesem (a-mol). ki ,k> je prof. Poljanec nalašč zanj uglasbil. — Najštevilnejša je klavirska skupina prof. S or a j n i k o v e. Hacinova Marija in Tanja sta s štiriročnim Krentzlinovim Menuetom dobro odrezali, Gurlittovega Malega konjička je Dostalova Sonja otroško igrivo podala, Novakovi Neva in Nika pa sta bili v Sartorijevi Gondoliert zlasti ritmično trdni. V redu je absoivi-rala Novakova Neva Gurliftovo Cez hrib in plan (figure!). Čeden je bil Grečani-nov Valček v izvedbi Turkove Neve; isto velja za Rudolfovo Vilmo, ki je zaigrala Foersterjevo pravljično Koračnico palčkov. Rudolfova Tanja je Gade-jev živi Ples temperamentno zabrenkala, Rowley-jevo Souatino pa je Kotnikova Silva z občutkom podala. Dobra je Merčunova Sonja, ki je živahno zaigrala Čajkovskega Valček iz »Onjegina«. Složno igro sta pokazali Rudolfovi Vilma in Tanja v Volkmamvovi Gondolieri, Fabianova Melita pa je ugajala v lepi F leg lovi priredbi narodnih motivov Iz Slovaške. — Iz skupine prof. dr. 'Klasinca je nastopi! AMM&tc Sarva in k aa klavirju pogumno
interpretacijah. Poleg Vile lutk. Pokvarjene lutke. Govoreče lutke. Kitajske lut-
ke, Španske lutke, Tirolca in Tirolke, Lutke s sončnikom in Harlekina smo videli srčkanega kapetana svinčenih vojakov. ponosna svinčena vojaka, dražestni par Miki Miški. Lutko vrtnarico, Ameri-kanski lutki itd. Goritz-Paveličeva je z uspelim nedeljskim popoldanskim nastopom pripravila lepo zabavo mariborski mladini, ki je dobro zasedla gledališče in ki je živahno dajala dušek svojemu priznanju, obenem pa predstavila mariborskemu občinstvu mnoge mlade talente na torišču baletne in plesne umetnosti. Pokazala pa se je tudi kot spretna organizatorica ter izborna učiteljica, ki ume pri mladini z uspehom uveljavljati cilje svojih vzgojnih stremljenj.
Ljubljanska opera v Mariboru
Ljubljanska opera gostuje v četrtek, 21. t. m. za red C, v petek. 22. tm. za red
TIROLSKA NOŠA PRI NAS?
Ni prav. da se dela pri nas po izložbah in celo v listih razpoloženje za tako-zvano planinsko modo, ki je v bistvu nemška tirolska narodna noša in naj J° nosijo nemara naše Nemke, slovenske-, mu okusu pa je tuja. Pa ne samo to. V prevzemanjem nemške noše poslušno izpolnjujemo želje Nemcev, ki smatrajo D priporočajo nemško nošo kot eno glavna' propagandnih sredstev za širjenje in uveljavljenje nemštva v naših krajih. V Mariboru lahko že od daleč spoznaš vse
nemške otroke po njih noši in tujci,
ki
pridejo k nam, sklepajo iz števila nemških noš, kako močen je tu nemški žive!) ali vsaj nemški kulturni vpliv. Vsaka i'a' rodna noša spada k bistvu dotičnega naroda in jo je treba ostro ločiti od splošne mednarodne mode. V človeku, ki je oble-, čen po tirolsko, boš pričakoval tudi ostale telesne in duševne lastnosti Tirolcev in debelo bi pogledal, ko bi tak »Tirolec« izpregovoril po prleško. Zato P3 Slovenke, ne dajte si sugerirati, da J® tuja narodna noša »slikovita s svojim1 gumbki in srčki in rožcami», temveč naj-, bolj boste nam ugajale, če vašemu narodnemu srcu skladno odgovarja tudi vaša zunanjost.
DUM - DUM.
Oni dan so nekateri mariborski obča"1 sedali v nekem okoliškem vinotoču. Ra^' govarjali so se o tem in onem in nazadnje je nanesel razgovor tudi ua nabo!® dum-duim ki so jih baje uporabljali Abe-sinci v vojni proti Italijanom. Tedaj P gospod Matic krepko zamahnil z rok° rekoč: »Pojte zbogom s temi kapsli dum-dum. Rajši dajmo ga — bum-i>um!« jjV, so vsi korajžno zvrnili svoje čaše ter i' do dna jn v dušku izpraznili. Ji
Spomnite se CMD*
Ktvm ffUttaka!
Ko sem se na pragu srečal s starim haidom, mi je pričel govoriti o svojih posestvih, na katerih dela tisoč ljudi, o ne-številnih konjih in kamelah, o značajno-sti svojega plemena in o lepoti sončnega vzhoda.
Tako je bilo vsak dan. Vedno je našel kaj zanimivega, da mi pove, in kadar mu je smaujkalo stvarnih reči, se je za trenutek pognal v kraljestvo bajk, v kar se je zatopil z vso svojo dušo. In tako so neopazno minevali dnevi v zadovoljstvu, dokler se rišem odločil in vprašal starega prijatelja, kaj nameravajo storiti z menoj.
— »Mislim, da te bo naš veliki voditelj prav rad sprejel in ti daroval dragocen turban, a mi ti bomo dali ženo in sezidali dom in harem. Cez nekaj dni prispe sem moj sin Lahbud in i>otem bomo to stvar uredil!.«
— Nekega dne me je iznenadila velika truma konjenikov, ki se je zbirala pred šejkovo palačo. Bilo jih je na stotine. Spočetka so bili zelo mirni, nato pa so pričeli urnebesno vp ti, prekopicavati se in delati razne akrobacije na konjih, tako dolgo, dokler jih i*i stari šejk z za-
mahom roke pomiril.
— Povedal mi je, da mora s svojimi vojščak' na boj. Opazil sem, da je ves zaprepaščen. Dal mi je na razpolago ves svoj dvor. ker se je prepričal, da sem značajen človek. Vse. kar želim, mi bo izpolnjeno.
— »Ostani mi zdrav, prijatelj!« so bile njegove zadnje besede, ko je zajahal konja. Za njim so zdirjali njegovi konjeniki, ki so tulili od veselja, da odhajajo na boj.
— Ostal sem sam.
— Gledal sem za prašnim oblakom, ki se je dvigal za konjenico. Porodila se mi je želja, da pohitim za njimi. Kakor obsojencu mi je bilo, ki ga zapuščajo samega na zapuščenem otoku.
— Ko se je vse pomirilo, sem stopil po dolgem hodniku v svojo sobo.
— Toda ob vratih sem presenečen obstal. Gotovo mi je zmanjkalo sape. Vrata moje sobe so bila odprta. Sredi "je se je razprostirala velika panterjeva koka, na njej pa je ležalo mlado dekle, ki ni imelo več kakor šestnajst let. Pokrita ie bila z lahno haljo, skozi katero se je jasno videlo njeno lepo mlado telo. Ni nosila pajčolana in dolgo sem občudoval njeno orientalsko lice čudovite lepote. Temno njeno telo je bilo kakor kip iz orehovega lesa.
— Tiho sem sedel poleg nje in i° zoval celo uro, ter je nisem hotel b"" d i ti.
• Ko se je zbudila, me je začudeb pogledala, Hotela je nekaj krikniti, tod glas ji je v grlu zamrl. Zapazila & Z* je brez pajčolana, in hotela si je obr^ zakriti z rokami. Takoj sem se zbral i" • vprašal:
— »Gulaj espanola?«
»Si, nu popueto!«	,a
Brez besed sta se nekaj časa S‘e t0 in končno sem se ojunačil in jo čvrs poljubil, nakar me je začela čvrsto P žemati nase.
Nenadoma je brezumno skočila na ge in zbežala iz sobe.
Od vsega tega nisem mogel m
no-
sar razumeti. Ker je bila neznosna
vro-
čina, nisem vedel, kaj naj storim, i>11 • se vlčgel na krzno. Mislil sem, da jo " bolje, da se ta dogodek sam od sebe W jasni. Kmalu sem zaspal.
— Dan za dnem je Aisa, šejkova ^ vse manj skrivala svoje lepo lice P']a menoj. Njena sestra Zuriha je Prl11 ‘a-zelo redko v mojo sobo, ker je 1)ll:len£>j poslena s hišnimi opravili. Med !tl in Aisi sc je tako razvila ognjevita bav.	)n)
(Se bo nadaljeval' -
v M a ribo r ,u. dne 19. V. 1936.
rn r n n iriimi
Mariborski »V e če r iti k« .Jutra
Stean 3.
ffUmšotske m ^koi&ke mmu him siatkme smeti pted 22 leti
Veliko zanimanje Studenčanov je zbudila čudna najdba grobarja Simona Lešnika in njegove pomočnice Terezije Mali ieve, na studenškem pokopališču, ko je te dni prekopaval stari grob Marije Rati-seve, ki je umrla leta 1914 v nekdanji Schmiedgasse, sedaj Cankarjevi ulici v Studencih v starosti 82 let. Ko je grobar
2	lopato udaril mimo strohnele rakve. tedaj je osupljen obstal: v okostnjaku so bili namreč zapičeni ostri roglji porjaveli gnojnih vil, ki ser ležale ob spodnjem delu trebuha. Grobarju se je vsa zadeva zdela takoj čudna in je svojevrstno najdbo gnojnih vil prijavil studenškim orožni-
Nj. Vel. kraljica mati Marija je naslovila na Jugoslovensko Protituberkulozno hgo ob priliki protituberkuloznega tedna naslednje tople besede:
»Za zdravje našega naroda je tuberkuloza največja nevarnost. Iz mestnih večjih naselij grozi manjšim naseljem, naši vasi.
Boj proti temu velikemu narodnemu zlu bo uspešen le tedaj, če skupno in složno nastopijo proti njemu državni in sa-
Dekliška narodna šola v Studencih proslavlja pod vodstvom agilne šol. upraviteljice ge. Adele Al to v e vsako leto svoj praznik — materinski dan. To je velikega pomena v današnjih časih, ko Se ravno v delavskih centrih radi obupnih socialnih razmer vedno bolj rahljajo družinske vezi in uničujejo tudi nadebudno mladino. Zato ic hvalevredno zlasti dekliško vzgojo usmeriti v materinsko čustvovanje. Za vzgojo vneti starši 'n prijatelji mladine znajo taka prizadevanja ceniti, zato so oba dneva (v soboto in nedeljo zvečer) zasedli gledališko dvoranico dekliške šole. Učiteljski zbor ie v vzorni skupnosti uprizoril z učenkami P. Goljevo petdejanko »Princezka
Ko se je posestnik Karol Žekš iz Peča-rovcev vračal proti domu, sta ga napadla med Brezovci in Salamenci • dva neznana moška, od katerih je eden bil oboden s karabinko, ter zahtevala od nje-da jima izroči vse, kar ima pri sebi. °ilo je to okoli 23. ure. Žekš. ki je uvidel, da bi bi! vsak odpor zaman je izročil robnemu 250 dinarjev, uro, žepni robec in }|rUge malenkosti, ki jih je ie imel pri se-^ Toda očividno je bilo to za roparje Premalo ter so posestniku ukazali, naj sleče čevlje, katere so mu seveda Uidi
Po 21 letih iz Rusije domov
Danes je pripotoval v Maribor Karel elan iz Zgornje Šiške pri Ljubljani, ki je šel leta 1914 v vojsko in ki je prišel eUt 1915 v rusko ujetništvo. Živel je ves Jas v Rusiji, kjer se je tudi poročil. Sc-aj se po 21 letih vrača z ženo in 10-let-ličerko nazaj v svojo domovino — ^ Ljubljano. O svojih doživljajih ve Se-an obilo zanimivega povedati, pa tudi ^ velikih težavah, s katerimi sc je ino-al boriti, da je zopet lahko prišel v Ijub-Jeno domovino.
korn, ki so zadevo po ogledu na licu mesta ijredaii mariborskemu državnemu tožilstvu. Nedvomno bo težko v podrobnostih razjasniti vzroke nenaravne smrti pokojne Marije Rauševe. Državno tožilstvo bo imelo sedaj odločtii, ali naj se .vršijo nadaljne poizvedbe v cilju razjasnitve skrivnostne smrti pokojne Marije Rauševe navzlic okolnosti, da je vsa zadeva že zastarela in da morebitni morilec najbrže ni več med živimi. O zanimivi najdbi, ki ie nepričakovano pokazala, da bržčas »ni bila smrt Marije Rauševe naravna, se je takoj razvedelo po Studencih in Mariboru ter je bila grobarje-
moupravni organi in ustanove z združenji in ligami, kot nosilkami privatne iniciative.
Zato je potrebno, da je naša akcija v boju proti tuberkulozi splošna, in skupna •vsega naroda ter vseh zavednih državljanov.
Pozdravljam Jugoslovenskio Protitu-beriknlozno ligo, upoštevajoč njene napore in njeno delo za pobijanje tuberkuloze v narodu.	Marija.
in pastirček«, ki jo je igralo letos tudi mariborsko gledališče. Zanimiva je bila ta igrica, ki poveličuje v končni simfoniji ljubezen otrok do matere. Učenke vseli starostnih stopenj so presenetljivo upodobile razne tipe, ki nastopajo v tej posrečeni igrici. Glavne vloge so bile v rokah učenk T o š e v e, Kosije v e, Fluhe.rjeve, Pridane v a pa je zaplesala celo sobples, ki je še posebno navdušil občinstvo. Tudi pevske točke so bile dobro podane. Celotna' prireditev ie uspela odlično in potrdila s tem sloves proslav dekliške šole. Vsem sodelujočim g. učiteljicam, učenkam in zlasti ge. upraviteljici iskreno čestitamo!	—t.
pobrali. S plenom sta nato roparja izginila v temno noč. Posestnik Zekiš je vso zadevo prijavil orožnikom in« so že drugi dan orožniki v Puconcih aretirali dva cigana. Prvotno sta trdovratno tajila, po zneje pa sta priznala, da sta posestnika izropala. Sta to 25 letni cigan Geza Kovač ter njegov 211etni brat Albert. Izpovedala sta, da sta karabinko, s katero sta ogrožala posestnika, ukradla pri nekem drugem posestniku. Oba cigana sta bila pripeljana v zapore tukajšnjega okrož. sodišča.
Dne 21. inaja 1936. na Vnebovhod otvo ri Mestna strelska družina, Maribor, svojo letošnjo strelsko sezono na svečan način in sicer ob 'A 10. uri na vojaškem stre lišču v Radvanju. Igrala bo vojaška godba. Strelci in prijatelji strelskega športa prijazno vabljeni.
Kino - kavarna. Že od 20. ure vas izborno zabava nova Slamičeva godba. — Prvovrstne pijače, solidne cene.
Enodnevni tečaj za poletna dela v vinogradu in pokončevanje škodljivcev in bolezni vinske trte se vrši v ponedeljek, dne 25. maja t. 1. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Začetek tečaja ob 8. uri.
Putnikov izlet s posebnim vlakom na Dunaj. Ob priliki muzikalnega festivala na Dunaj priredi Putnik na temelju jugo-slovensko-avstrijske turistične pogodbe od 2. avgusta 19.35 izlet s posebnim vlakom na Dunaj. Odhod iz Maribora bo^ll. junija 19.36 ob približno 3. uri, povratek v Maribor 15. junija ob približno 18. uri. Vozna cena iz Maribora znaša za 11. razred Dfrn 300, za IM. razred Din 240. Na
va najdba predmet^dnewmh pomenkov.
Skrivnostna smrt Marije Ranšlove je namreč ostala nezapažena, ker je umrla ravno ob začetku svetovne vojne, ko je smrt starega človeka bila v splošnem razburjenju tnalo pomembna zadeva. V mrtvaških knjigah se namreč navaia kot vzrok smrti starostna oslabelost. Le po naključju se je ugotovilo skrivnostno dej stvo njene sumljive smrti, ko so polagali v njen grob truplo njene hčerke Marije,, ki je te dni preminila. Da so bile vile zasajene v telo, dokazuje dejstvo, da so rogli ranili celo kost in ker so tičali med hrbteničnimi vretenci.
Dunaju je poskrbljeno za ugodne hotelske aranžmane v hotelih raznih kategorij. Vse nadaljnje informacije in prijave pri Putniku v Mariboru in Celju.
Javna zahvala.
Podpisana- podružnica Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev v Mariboru se te potom gospodu Guštinu, lastniku »Grajskega kina«, najiskreneje zahvaljuje za trikratno brezplačno prepustitev kina za predavanje strokovnih filmov, ki iiii je posetilo naše članstvo.
Podjetje moremo vsakemu le najtopleje priporočati.
Maribor, dne 19. maja 1936.
Podružnica U. J. N. Ž. in B, Maribor.
6 U*h ih OMhn
Premestitve v orožniški službi. Po
potrebi službe so premeščeni: vodnik 2. mariborskega žand. voda Berislav Popovič za vodnika otočačkega voda; vodnik prevaljskega voda kapetan Zlatoje Cosič, za adjutanta žand. podčastniške šole; vodnik ptujskega voda Dasimir Smilanič za vodnika klisurskega voda; vodnik mursko-soboškega voda Milisav MHisavljevič za vodnika ljutomerskega voda; za vodnika prevaljskega voda je imenovan žand. podporučnik Radosav Curie, za vodnika 2 mariborskega voda podporučnik Božidar Simič, za vodnika ptujskega voda pa poručnik Vincenc For tuna.
Smrtna kosa. V 61. letu starosti je u-mrla v Koroščevi ulici 54 odvetnikova vdova Olga Kapusova. Žalujočim naše *oplo sočutje!
Razrešen. Te dni je bil razrešen upra-viteljskih poslov priljubljeni šolski upravitelj pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah g. Rudolf Vižintin«. S svojim nacionalnim in kulturnim delom si je pridobil obče priznanje ter je bil za svoje zasluge od-lkovan tudi z redom sv. Save. Vsi, ki hočejo narodu dobro in ki so objektivni, mu teli zaslug ne bodo odrekali.
Nova železniška postaja Lipoglav med Poljčanami in Ponikvo se otvori pojutrišnjem.
Himen! V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Alfred Viher, mizar. Sodna uiliica 25, in Eleonora Dobrajc, šivilja.
—	Franc Kralj, kmečki sin, Dolgi vrh 4, in Katarina Brglez, kmečka hči. — Alojzij Kočijančič, jetniški paznik, Tattenba-cliova ulica 6, in Marija Budja, tkalka. — Maks Prazelj, šofer, Tezno, Maistrova ulica 1, in Alojzija Rajšp, šivilja. — Jože Godec, mizarski pomočnik, Pobrežje, Stanko Vrazova 6, in Frančiška Verak, predica. — Jakob Fras, strojni delavec, Frankopanova ulica 5, in Marija Vogrin, postrežniea. — Franc Godec, tkalec, Jan Kolarjeva ulica 5, in Marjeta Koizak, pre-dica. Bilo srečno!
Kolo sreče. Na dobrodelni tomboli, ki jo je priredilo v nedeljo popoldne na Trgat svobode Žensko društvo v Mariboru, je zadela prvo tombolo, krasno spalnico, prediIka Marija Grazl; drugo tombolo, in sicer opremo za verando, je prejela hišnica Ivana Šauperlova. Hišnica Fani Vodopivčeva .ie prejela kot tretjo tombolo kolo, četrto tombolo, vezano namizno garnituro in čajni servis, je zadela trgovka Terezija Babičeva; 40 m lepega platna kot V. tombolo je rmejela vimčar-
REPERTOAR.
Torek. 19. matja ob 20. wi: -»"fiaje-dete«.
Red A.
Sreda, 20. maja: Zaprto, četrtek, 21. maja ob 20. uri; »Serijski brivec«. Gostovanje IjMbJjanske opere. Red C.
Petek, 22. maja ob 20. uri: »SeviHskbbri-vec«. Gostovanja ljubljanske opere. — Red A.
Kirn
GRAJSKI KINO. Samo še dva dni vele-fitm »Neporočena žena«. V glavnih vlogah naša rojakinja Angela Zalokar in veliki filmski umetnik Emil Janings. Pride veleti! m »Mladostne bnrje.
Kino Union. Danes zabavna Franz Le-sJiar-jeva opereta »Eva«. Magda Schnei-der, Hans Sohnker, Heinz Riihmami, Hans Moser in Adela Sandrock v glavnih vlogah.
m—Ma—i iip iiiiiii ii m ,l. o, i
ka Jožefa Drozg. Fotografski aparat {VI, tombolo) Franz (Kničej, gojenec banovinskega dečjega doma, kotiček za otroško sobo (Vil. tombola) Ana Mohar, žena železničarja. vezano namizno garnituro s servisom za črno kavo (VHI. tombolo) Martin Grebenc, -podpolkovnik v p., koižo (IX. tombolo) poštna uradnica Štefka Strehovec, vrečo moke (X. tombolo) Franc Ploj, delavec, dve odeji (XI. tombolo) mestni delavec Ludvik Urbajs, smučarsko opremo (XM. tombolo) tkalka Berta Probst, gramofon (XIII. tombolo) gojenec banovinskega dečjega doma Josip Janešič, XIV. tombolo, harmoniko, pa je zadela kuharica Marija Kurfiirst.
Vreme je bilo sicer slabo, na zahtevo večina občinstva pa se je tombola vseeno vršila, kar -bodo gotovo upoštevali oni, ki so odšli, saj so tudi mnogi, ki so vztrajali v dežju, ostali brez dobitkov.
Gledališka uprava prosi vse one gg. abonente ter lastnike blokov, ki še niso poravnali vseh obrokov, da to store še pred gostovanjem ljubljanske opere, ker mora gledališče to, z izrednimi stroški zvezano gostovanje, plačati takoj in v de narju. Obenem opozarja lastnike blogov. da se dobe vstopnice za blok pri tem gostovanju samo pri dnevni blagajni. (Tel. 23-82).
Vojaško strelišče v Radvanju se je za
letošnjo spomlad primerno preuredilo. Upoštevale so se izkušnje zadnjih let in je strelski mojster g. Vukmanič s pomočjo vojaške oblasti temeljito popravil vse strelske naprave na vojaškem strelišču. Mariborska strelska družina otvori letošnje vežbalno streljanje v četrtek ob 9. in 15. uri. istega dne pa bodo naši lovci pričeli z vežbalnim streljanjem. Streljalo se bo na tarče s kroglo in zrnjem. Ker tudi lovci sami vpoštevajo važnost rednih strelskih vaj za izvrševanje praktičnega lova. se pričakuje, da bodo letos pridneje posečali vežbe. Na razpolago bodo lovcem priznani strokovnjaki, ki jih bodo uvajal; v praktično streljanje in dajali vsa potrebna pojasnila. Na svečano otvoritev strelske družine, kakor tudi popoldansko otvoritev naših lovcev, po-zivamo vse strelce in lovce.
POPUST NA ČEŠKOSLOVAŠKIH ŽELEZNICAH.
Tujsko prometna zveza (PUTNIK) v Mariboru nam sporoča, da nudi Češkoslovaška obiskovalcem iz tujine za potovanje od 1. V. do 31. X. 1936, 50% popusta pri povratku.
Omenjeni popust se dovoljuje samo po najmanj 6 dnevnem nepretrganem bivanju v kateremkoli kraju Cehoslovaške republike.
Za p os e trnke — iz inozemstva — če-hoslovaških zdravilišč in kopališč se popust na železnicah poviša na 66-/:,% prj najmanj U) dnevnem bivanju v času od
1. V. do 31. X. 1936. Ta popust se daje na t. zv. »Nakaznico za cenejše potovanje obiskovalcem zdravilišč«, ki se dobi pri potovalnih pisarnah v inozemstva, o-ziroma pri obmejnih postajah pri plačama normalne vozovnice pri potovanju v zdravilišče (na razdaljo 30 km od čsl meje).
s Sokolsko društvo Maribor I. javlja, da
j “te nameravana veselica v nedeljo pre d., 1 rac^ slabega vremena na četrtek ^lle 2L t. m.
,>tv° »Jadran«. Radi razgovora o t. ] ,rtu v črni in Mežici, dne I. junija ižref 11 553 ^lltri “U- ’■ in- 20’ ur‘
odburovo sejo v društvenih pro-'• Predsednik.
Kraljica Marija 3usoslovenski Protituber-
lozni ligi
Materinski dan v Studencih
Cifomi ofteiaia žfetmie Ut vrnussl
Stran 4.	Mariborski	»Ve	čer	n	ik«	Jutra
EVGENIJ SABANOV:
HUtSteuasik ktffPfMftiti fiafaritk
ROMAN
V	hišah >2 bilo še precej prestrašenih ljudi, dovolj vsaj za potolažitev največje lakote.
Ko se je sonce dvignilo tako visoko, da se je moglo neovirano ozreti čez Abruce, mest Albana, Fraskatija im Veletrija ni -bilo več. Namesto hiš so štrlele proti vročemu jasnemu nebu samo še žalostne razvaline. Istočasno so se na vzhodu od Abrucov rušila v prah mesta Kjeti, Sol-mona in vsa ostala človeška selišča.
Pred Teračino je divjajoče krdelo pošasti zmaja-človeka dohitelo nekaj sto beguncev. Med njimi je bilo tudi več vojakov uničene vojske ki so se hoteli posta viti vsaj toliko v bran, da bi med tem zaščiti beg žensk in otrok, toda njihov odpor je bil brez vsakega uspeha. Krogle iz mišk in strojnic so zmaje sicer zadevale, a so se odbijale od njihove trde ro-ževine kakor od najdebelejših jeklenih 0-klepov. Ranile so le nekemu zmaju :>ko, da je strahovito zarjul m se s ■ še bolj divjo jezo pognal naprej.
Prizor, ki je nastal tedaj, je bil strašen, da se skoraj popisati ne da. Pošasti so
upirajoče se vojake dobesedno poteptale, planile nato za ostalimi begunci, jih vse do zadnjega polovile in večinoma požrle. Kar so pa pustili zmaji nepožrtega, so pospravili nestvori, ki so pirhiteli za njimi.
Spopad z begunci je zveri tako razdražil, da so se, ko so dosegli obmorsko mesto Teračino na severu Pontinskega zaliva, vrgle nanj kakor vse uničujoči vihar.
Mesto ie bilo natlačeno polno beguncev z južne Kampanje in ozadnega gričevja, ki so čakali na ladje, da jih prepeljejo zaenkrat vsaj na Pontinske otoke, ako že ne na Sardinijo ali v Afriko, čakali so na nje že vso noč, a bilo jih ni od nikoder. Zato so se nekateri pravkar odpravljali na novo pot v trdnjavsko Gaeto misleč, da bodo tam na razpolago vsaj bojne ladje. V silni zmedi ni bilo nikier več nobenega rednega prometa, in ladje, ki so zapustile italijanska pristanišča se niso hotele vrniti.
Pošasti se za ljudi niso veliko več zmenile. Lotile so se takoj rušenja hiš. Dvi-
gale so cele zidove in jih nato treskale ob tla, da so se razletavaii na tisoče kosov in ubijali vse, na kar so prileteli, ljudje in živali. Gorile, ki so prihitele v me sto prve za zmaji, so metale velike kose zidovja, cele dimnike in kose stolpov za begunci in pobile vse. Nihče ni ubežal. Nekateri pogumnejši so, kakor prej oni v Kježiji in Raveni, poskakali v morje in pričeli plavati, toda gorile so jih vendarle opazile in obmetavale s kamenjem. Tako so pobile tudi skoraj vse plavalce, le nekaj jih je moglo ubežati na odprto morje, toda upanja, da bi srečali kako ladjo ali pa, da bi dosegli Pontinske otoke, je bilo malo, odnosno nič. Kdo bi preplaval razdaljo petdesetih kilometrov ob času, ko je bilo morje zelo nemirno, vse divje valoveče? Kdo bi premagal take elementarne sile?
In Teračine kmalu ni bilo več. Prav tako ni bilo Teračincev, južnih Kampanj-cev in drugih okoličanov. Nihče tudi ni do segel Gaete.
Samo v Neaplju je še valovalo živahno življenje. Iz vsega zaledja sto in sto kilometrov naokoli so pribežali begunci v milijonsko mesto pod Vezuvom in pomnožili že itak velikansko gnečo in grozo. Vse te velikanske, nepregledne množice obupanih ljudi so .hotele na ladje, ki bi jih odpeljale iz Italije v svet. Kamorkoli
V Mariboru, dne 19. V. 1936.
že, samo da rešijo vsaj golo življenje.
V	pristanišču so bila stisnjena človeška bitja druga k drugemu in vsa so hotela prva doseči obalo ter prvo ladjo, ki je bila na razpolago. Tisti, ki so bili tako srečni, da so se res prerili do obale, so potem planili kar v morje in pričeli plavati k ladjam še preden so pristale. Med plavajočimi obupanci se je pa razvil divji boj za lestve in vrvi. Ljudje so se grabili, tepli in spopadali kar v vodi. Tako so se tvorili klopci teles, ki so zaradi teže tonili in ljudje so se utopili. Od tistih, ki so hoteli na ta način doseči ladje, jih je ostalo prav malo živih. Bil je res čudež, ako se je komu posrečilo doseči lestev ali vrv in splezati na krov.
Pa tudi tistim, ki so počakali, da so ladje pristale ob bregu, se ni godilo bolje. Tudi tu se je bil brezobzirni, naravnost zverinski boj za pot na rešilno vozilo. Z mostičev so leteli ljudje, odrinjeni in odsunjeni od drugih, hitrejših ali močnejših, v nemirno morje kakor gramoz, ako se razbije zaboj na vozu. Nobena sila tudi ni mogla zaustaviti ljudi, da ne bi prihrumeli na vsako ladjo v takem številu, da je bila več ko preobtežena. Nekaj manjših ladij se je zaradi tega prekucnilo, druge so se pa potopile z vsem' nesrečniki vred.
(Dalie sledi 1
U 61 utaU 39 miktdaU k h/tepe v Amerika
Prvi prekoceanski let nemškega zračnega orjaka »Hindenburga" — Prva maša v zraku
18.30 in 20.30 uri pa je na vrsti film »Plavi strup«.
Poročali smo že, da je nemški zrakoplov »Hindenburg« srečno prispel preteklo soboto v Ameriko. Qb 11. uri je pristal na letališča v Lakehurstiu in s tem zaključil prvi let iz Evrope v Ameriko, ki je trajal točno 61 ur in 39 minut. Na letališču v Lakehurstu so nemškega zračnega orjaka privezali, kakor so privezovali ponesrečena ameriška zrakoplova »Acrom« in Macon«.
Svetovna javnost je z velikim zanimanjem spremljala prvi let »Hindenburga«, ki je pristal na ameriških tleh brez vsakega najmanjšega incidenta. Vse naprave so imenitno funkcionirale, čeprav ni bilo vreme najugodnejše; Hitrost, s katero je
v	početku letel »Hindenburg«, je znašala povprečno 70 morskih rriilj na uro. V
prvili 24 utah je zračni orjak preletel 1940 milj, kar predstavlja novi hitrostni rekord na zrakoplove. Če bi ga pri letu ne bi oviral močan veter, bi bil prispel na cilj prav gotovo že v petek zvečer in bi bila vožnja iz Evrope v Ameriko približno za 12 ur krajša.
V	Lakehurstu so pripravili Američani nemškemu zračnemu orjaku »Hindenbur gu« svečan sprejem. Po poročilih listov je bil sprejem »Hindenburga« največja ameriška senzacija. Množicam je bil dovoljen ogled zračnega orjaka samo od zunaj, ker se je posadka pričela že takoj ob pristanku pripravljati na povratek. Preskrbeti bo morala zrakoplov s približno 50.000 litri olja za motorje in
40.000	m3 vodika, da dopolni količino
pogonskega materijala, ki ga je zrakoplov potrošil na svojem prvem letu iz Nemčije v Ameriko.
Pri prvem letu »Hindenburga« od kontinenta na kontinent je bilo vseh 51 mest razprodanih. Prav tako so razprodana že vsa mesta za povratek. Zanimive je omeniti, da. je bila med prvimi potniki tudi neka 681etna ženica. Pray,tako je. zanimivo, da je bila med letom' visoko nad ‘iceanom odslužena za potnike prva služba božja v zraku, za katero je dal papež posebno dovoljenje. Poleg potnikov je bila v zrakoplovu tudi posadka 56 oseb, tako da je prvič letela iz Evrope v Ameriko skupno 107 oseb. Med pošto je bilo nad 200.000 pisem, ki so jih opremili s posebnim spominskim žigom. '
CasMske ftedite
NIČ LJUBŠI BOGU.
V	št. 13 ljubljanskega »Pohoda* beremo: »In kakšno je stališče katoliške cerkve napram nacijonalizmu v Jugoslaviji? Če rečemo, da gledajo predstavniki katoliške cerkve na jugoslovenske nacijona liste kot na neko opasnost za cerkev in vero in predstavljajo idejo jugoslovenske ga nacijonalizma kot nezdružljivo s predpisano in zahtevano udanostjo cerkvi in veri, nismo ugotovili s tem nič novega in nam tudi nihče ne bo mogel resno 0-porekati. Seveda velja ta ugotovitev pred vsem za zapadne dele naše države, to je za našo banovino in gotove dele savske, primorske in drinske banovine, pač &a vse one predele naše države, kjer smatra katoliški duhovnik sebe tudi kot političnega voditelja svojih vernikov in kjer nalaga tem vernikom dolžnost, ga mu slede ne samo na verskem, marveč tudi na politinčem polju. V tem oziru seveda ne soglašamo z onim delom katoliške duhovščine, ki zastopa to stališče in ga hoče deloma na zelo borben način sprova-jati v praksi. Da imamo v tem oziru prav, za to nam nudi najboljši dokaz dejstvo, da se nahaja in uveljavlja v vrstah jugoslovanskih nacijonalistov lepo število katoliških duhovnikov, ki žive vzorno življenje in izvršujejo vestno svojo vzvišeno službo, pa jim niti na misel ne pride, da bi mogli priti vsled svojega jugo-skjvenskega prepričanja in delovanja v nasprotstvo s Kristusovimi nauki. In poleg tega ne razumemo, zakaj bi smel biti italijanski duhovnik z dušo in telesom mdan idejam fašizma in s tem tudi nazi-ranju o totaliteti države, naš katoliški duhovnik pa ne bi smel biti istega nazi-ranja glede Jugoslavije. Saj je tudi Jugo-
slavija nacijonalna država našega katoliškega duhovništva in se to duhovništvo brez dvoma zaveda, da bi mu bilo njegovo versko delovanje mnogo težje in nevarnejše, če ne bi bilo Jugoslavije. — Poznamo argumente, ki se navajajo v tem oziru, pa jih ne moremo priznati, ker stojimo na doslednem stališču, da ni Italija prav nič bližja nebu kot Jugoslavija in da ni italijanski narod s svojim duce-jem vred prav nič ljubši Bogu kot naš, iugoslovenski narod.
Po veronauku.
Katehet razlaga v petem razredu deveto cerkveno zapoved: »Ne poželi žene svojega bližnjega,« nakar se je oglasil v zadnji klopi zrel dečko:
»Hčerke tudi ne, gospod katehet.«
Smrtna nesreča uglednega posestnika.
Anton Kekec, posestnik in mlinar v Žabja k u pri Ptuju, je dne 15. t. m. v svojem vinogradu pri Borlu v Halozah, kjer popravlja svojo viničarijo, pritrjeval pri vratih na postrešju novo okovje. Pri tem svojem delu pa se mu je spodrsnilo ln je padel tri metre globoko na tla, da je obležal nezavesten. Nemudoma so ga prepeljali na njegov dom v Žabjak, toda med potjo je na zadobljenih poškodbah umrl. Zlomil si je tilnik in je nastopila smrt radi krvavitve možganov. Vsaka zdravniška pomoč je bila zaman. Pokojnik je bil splošno priljubljen in spoštovan gospodar in mlinar. Star je bil 54 let.
Likvidacija agrarne reforme. Komisija za likvidacijo agrarne reforme posluje že 10 dni v ptujskem srezu in sicer v svrho utrditve agrarnih subjektov. Komisija je do sedaj poslovala na Herbersteinovih veleposestvih v Vurbergu. Rogoznici,
Dornavi, pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., Sv. Urbanu in Slovenji vasi. Agrarni interesenti, ki so jim bila zemljišča oddeljena že pred več leti, so se v polnem številu zbrali na dolo*čenih mestih in znaša njih število okrog 800. — Na podlagi utrditve ograrnih subjektov po tej komisiji, bodo izdani tozadevni odloki in se bo agrarna reforma, ki že preko 14 let dela preglavice prizadetemu ljudstvu na tem veleposestvu, kononoveljavno likvidirala.
Kino. V sredo 20. t. m. ob 20. uri in v četrtek 21. t. m. ob 18.30 in 20.30 uri se predvaja film »San zimske noči« z Magdo Schneider v glavni vlogi. — V soboto dne 23. ob 20. uri in v nedeljo 24. tm. ob
Delegiranje sodnikov za 21. V. v M-
Soboti: SK Mura - SK Drava ss Turk za 24. V. M. Soboti: SK Mura - SK Sla-
vi	ja ss Turk, mladinska Železničar - ča-koyec ss Jančič, za prv. tekmo Železnikar - ČŠK stranska sodnika Klajnšek JA Janžekovič, v Ptuju prvenstvo SK Drava
-	SK Gradjansfci (Čakovec) ss Lichten-berg (rez. Petrovič VI.) Sodniške takse. Od 2: Junija naprej iinaj0'tudi maTiborski sodniki skupno "t poročilom poslati selt-cijski prispevek "v poštnih znamkah neposredno na LNP, Ljubljana, poštni predal 138: Ss Nemec Fr. prejme posebni dopis Poverjeništva, na kar se tudi tem potom opozarja. Sodniški izpiti. Kandidati iz Mariborskega OO se pozivajo, da se pismeno ali osebno prijavijo za polaganje izpita. Taksa Din 100 pri prijavi-Tečaj za kandidate prične drug teden.
Okrožni odbor LNP. službeno. Razpored za 21. maja: V Murski Soboti ob 15-; prvenstvena tekma SK Mura:SK Ptuj. Službujoči odbornik g. Peterka. V nedeljo 24. t. m. v Mariboru na igrišču SK Železničarja ob 15.30 SK Železničar mladina :Čakovečki SK mladina, ob 17. Pr' venslvena tekma SK ŽelezničanČakove-čki SK. -Službujoči odbornik g. Senica. ^ Merski Soboti ob 16. prijateljska tekma SK Mura:SK Slavija (Pobrežje). Službujoči odbornik g. Peterka.
SK Železničar v Ljubljani. V Četrtek 21. t. m. potuje SK Železničar v Ljubljano, kjer bo odigral prvenstveno tekm0 proti ŽSK Hermesu.
Mali oglasi
Sluibo dobi
Razno
LICITACIJA
dveh tovornih vozov bo dne 23. maja ob 15. uri v Plinarni ški ul. 29.	2566
DIN 12—
otroško ioplcc pri Vetrinjska 15.
Posest
Trpinu,
2261
ENODRUŽINSKA HIŠA
z vrtom in električno razsvet ljavo na prodaj. Cena Din 23.000. Vprašati: Ferdo Čepe Janževa gora, Selnica. 2465
Sobo itla
SOBO
z dvema posteljama v mestu iščem za dve gospodični * 1. junijem. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Solučno«. 2467
Spomnite se CMDI
SLUŽKINJO.	•
pridno čisto in pošteno spre! mem. Gosposka 50. vrata med 14 in 17 uro.	24*^
Razglas.
Udruženje uradnikov ptt. stroke kraljevin® Jugoslavije v Beogradu, pododbor Marib°r'
razpisujo zidarska, težaška, tesarska In J11' zarska dela, Inštalacijo vodovoda s sanitj> im opremo, napeljavo elektrike, pečars« ’ pleskarska, slikarska, steklarska, ključav čarska in kleparska dela za zgradbo <>Kre vališča na Pohorju.
Ponudbe sc morajo oddati najpozneje , 25. maja 1936 do 12. ure predsedniku P°“. odbora, Maribor, na Klavni pošti (inŠpe*1 Kumer).
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnili stroškov pri šefu,,a legrafske centrale, H. nadstropje. P0^ Maribor 1.
Izdaja konzorcij »J-ut/a«
v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.>
predstavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru.