'IT DARJA VRHOVNIK V dobri veri, da bom zaprla vodo, sem umaknila obleko in povzročila še večji curek. Na oder sem prišla z mokrimi lasmi in obleko. Gledalcem sem potem enostavno povedala, da je pač moderen moker videz. Vedno vse obrnem na humor. TO XXXVII, 14. JANUAR 2005, CENA 289,00 SIT ISSN 0351-8140 814014 9770351 £■' m -I ■... ■B i [ilffr W ■ OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE I Muzejski trg 1 a 5000 CELJE SN00032 . , " " ;r ,/ ’Z mm à ^ X ■ %% KOMUNALNI NADZORNIKI PREVZEMAJO DEL PRISTOJNOSTI POLICIJE (sir«m7) Koledniki ob prazniku treh kraljev na vsakoletnem obhodu obiščejo mnoge domove Uradna razglasitev naj občank in naj občanov zgornje-savinjskih občin za leto 2004 STRAN 12 STRAN 11 6BAJUjemo zveste NAROČNIKE savinjskih novic. SäS Nekoč so bili v prednosti tisti, ki so imeli veliko zemlje, danes so v prednosti tisti, ki imajo sveže informacije. Da bi bili na tekočem z informacijami, potrebujete kvaliteten vir. Zanesljiv, objektiven in dostopen. Premalo je, če veste, kaj se dogaja v Evropi in Ljubljani, če hkrati ne veste, kaj se dogaja pred vašim pragom, v vaši občini in regiji. Kje ponujajo najcenejše izdelke, kdo od vaših znancev je umrl, pa tega morda niti vedeli niste, v katerem podjetju se obetajo nove zaposlitve, kdaj je pravi čas za posamezna vrtna opravila, kje se je zgodila huda nesreča ... Savinjske novice prinašajo odgovore na vsa navedena vprašanja. Naročniki jih dobite na dom, vsak petek ob isti uri, nekateri celo že v četrtek zvečer. Nobene nevarnosti ni, da bi jih zmanjkalo na prodajnem mestu, pa še cenejše so kot v prosti prodaji. Ko se spominjate umrlih svojcev, Vam za objave nudimo 15% popust. Hvaležni smo Vam za Vašo zvestobo in spoštujemo Vašo naklonjenost Savinjskim novicam. Zato Vas želimo na začetku leta 2005 skromno nagraditi in Vam na ta način iskreno pokazati, koliko nam pomenite. Veselimo se, da ostajamo skupaj - trdna naveza za prihodnost - v obojestransko zadovoljstvo. Hvala, ker smemo biti Vaš sopotnik v hitrem tempu sodobnega sveta. Poklanjamo vam nagradni bon za brezplačno čestitko v Savinjskih novicah v letu 2005 in skodelico kave v lokalu Caffe Tropic v Žalcu. Berite Savinjske novice in uživajte v dobri kavici! BON VELJA DO 31.12.2005 @©$9 za brezplačno skodelico kave v lokalu Caffe Tropic v Žalcu. NAGRADNI BON za objavo brezplačne čestitke v Savinjskih novicah v vrednosti 3.480 SIT. BON VELJA DO 31.12.2005 M V U IT. j Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. iBtaiskai evalRiastePfi Nina Lomšek-Boršič s.p. Plac 12 3333 Ljubno ob Savinji Tel: 03/584-10-11 NOVO Zadruga mozlrje Kmetijska preskrba Spodnja Rečica Odprto: pon. - pet. od 7. do 15. ure sobota: od 7. do 12. ure Tel.: 838 -80-03 NA ZALOGI REZERVNI DELI ZA TRAKTORJE ZETOR V ambulanti Janežič - Blatnik Stanetova 45 v Velenju si je mogoče izmeriti gostoto kostne mase - opraviti denzitometrijo, da bi pravočasno ugotovili ali spremljali osteoporozo. Za datum in uro se lahko naročite na telefon 03/5865-411. Ambulanta dela vsak dan dopoldan, razen ob četrtkih popoldan. NA ZALOGI ŽITARICE, PESNI REZANCI, KRMILA... Portal Savinjske doline V tehničnih poslovalnicah vam na okna in vrata proizvajalca GLIN ŽAGARSTVO d.o.o.nudimo: vsak teden nova karikatura na vas e-mail BREZPLAČNO PRANJE Dobro poglejte, mogoče je to res vaše vozilo. Če prepoznate fotografijo svojega avtomobila, se do petka, 21. januarja, osebno oglasite s prometnim dovoljenjem in izvodom Savinjskih novic v AVTOPRALNICI AM MIKLAVC v Nizki, kjer vam bodo brezplačno oprali vaš avtomobil. /M.MIKLAVC TEHNIČNI PREGLEDI D.0.0. E-naslov: a.m.miklavc@email.si Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 OSREDNJA KNJIŽNICA NovošSfta vidiku Ob izteku prej šnjega tedna smo tudi uradno razglasih naj občane in naj občanke zgornje-savinjskih občin za leto 2004. Omenjeno formalnost smo opravili v prijetnem ambienta novega družinskega hotela v Juvanju, kjer nam je gostitelj Edi Jurjevec postregel z domačimi specialitetami in nam razkazal objekt, ki brez dvoma pomeni velik korak naprej tako za Prodnikove kot za širšo lokalno skupnost. Prejemniki priznanj so bili vsi po vrsti veseli pozornosti, ki jim je bila izkazana, hkrati pa se zavedajo, da pomeni priznanje (vsaj moralno) obveznost za njihovo uspešno delo v prihodnje. V ponedeljek smo v uredništvu Savinjskih novic gostili potujoči studio radia Goldi -Savinjskega vala. Njihov priljubljeni voditelj Franci Podbrežnik, sicer doma iz Solčave, je pred časom začel z jutranjo oddajo Zane-deljek, ki je na sporedu vsak drugi ponedeljek od pol šestih zjutraj do desetih dopoldne. Franci vedno obišče nek kraj v Savinjski dolini, poslušalci pa morajo najprej ugotoviti, kje se nahaja, nato pa sledi vrsta pogovorov z zanimivimi sogovorniki, ki sami izbirajo glasbo. Tretja stran ] Tudi v ponedeljek je bilo dogajanje na frekvenci radia Goldi nadvse živahno, nekoliko drugačen utrip pa je imelo tudi naše uredništvo. Ljudje so si dobesedno podajali kljuko in tako smo si ustvarili vtis, s kakšnim tempom deluje elektronski medij. Praksa v Sloveniji in tujini kaže, da je lahko sožitje tiskanega in elektronskega medija nadvse učinkovito, zato smo v tej smeri zastavili naše prihodnje sodelovanje z radiem Goldi. V tokratni številki začenjamo z novo, že napovedano svetovalno rubriko, ki bo nosila skupni naslov Kako poskrbimo za svojo varno prihodnost. Prvi prispevek je napisal Borut Repše, upravljavec premoženja na tujih trgih v borzno-posredniški družbi Ilirika. Zavedamo se, da so nekateri strokovni pojmi v članku morda za koga še neznanka, toda nič zato, skozi serijo naslednjih prispevkov bo vsak lahko pridobil zadostno znanje, da bo lahko razumel bistvo tovrstnih komentarjev. Seveda pa naš namen ni samo v tem, da se boste za vrednostne papirje in druge finančne produkte začeli zanimati, ampak da boste v tem prepoznali odlično priložnost za plemenitenje svojih prihrankov. Nihče namreč ne bo poskrbel za vašo prihodnost, če tega ne boste storili sami, se zavedate tega? eJ. IZ VSEBINE: 2 Aktualno: Smo v decembru preveč zapravili?...4 Spoznajmo svoja zdravila: Pristop k varnejši uporabi zdravil.5 Mozirje: Začetek gradnje upravne stavbe.....6 Intervju: Darja Vrhovnik, radijska in televizijska voditeljica.10 Naj občan(ka) 2004: Priznanja najbolj priljubljenim Zgornjesavinjčanom..11 Pokal Cocta na Ljubnem: Matevž Slatinšek skočil na drugo mesto ... 18 Košarkarski klub Nazarje: Prebold na kolenih...........20 flirt an L F: ■ J.j . . - -j: Na naslovnici: Miran Silovšek (levo) z 9-kilogramskim sulcem iz Savinje ISSN 0351-8140, leto XXXVII, št. 2,14. januar 2005. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 260,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v urednišh/o najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov In fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. POSEZONSKE RAZPRODAJE LETOS MIRNEJŠE Smo v decembru preveč zapravili? Prvi teden razprodaj je že za nami, saj so se letošnje razprodaje pričele teden dni prej kot lani. In pričele so se tudi precej manj evforično kot prejšnja leta. V Zgornji Savinjski dolini kakšnih hudih vrst pred trgovinami že tako nismo vajeni, so pa "obsedno stanje" pričakovali v večjih mestih, a ga marsikje niso dočakali. Zakaj? Po vsej verjetnosti zato, ker je bil že ves december ena sama velika razprodaja. Večina trgovin je svoje izdelke v prazničnem mesecu ponujala tudi do 40 odstotkov ceneje in le teden dni premora je zagotovo premalo, da bi napovedane razprodaje znova privabile množice kupcev. Le-ti smo v letošnjem letu prišli na svoj račun teden dni prej, (tako bo tudi pri poletnih razprodajah, ki se po novem pričnejo 15. julija), predvsem zaradi pritiskov trgovcev na Združenje za trgovino pri Gospodarski zbornici Slovenije, da se pri nas razprodaje pričnejo prepozno in so tako slovenski trgovci v primerjavi s tujimi zapostavljeni. Če ste se v četrtek, 6. januarja, na prvi dan zimskih razprodaj, po-dali po trgovinah, prevelike gneče marsikje niso motile vašega nakupovanja. Tako so nam zagotovili tudi trgovci v Mozirju, kjer je v naši dolini skon- centriranih največ trgovin s tekstilom in obutvijo. Trgovine, ki so svoje izdelke večinoma ponujale znižane največ do 40 odstotkov, so bile s prodajo tega dne sicer zadovoljne, povečana prodaja bo zagotovo tudi vse do konca razprodaj. A pretirane nakupovalne vneme ni bilo opaziti že naslednji dan, kupci so si lahko izdelke ogledovali mirno, brez vsakršnega prerivanja. Kot nam je zatrdilo nekaj trgovk, očitno ni opaziti, da bi nov datum razprodaj prinesel več kupcev kot prejšnja leta, je pa pri tem potrebno vedeti, daje bila dobra prodaja že ves mesec december. Kot kaže, je letos mirno nakupovanje potekalo tudi v večjih mestih, ne le na podeželju, kjer smo tega že vajeni. Čeprav nekatere trgovine, seveda tiste, ki prodajajo izdelke višjega cenovnega razreda, ponujajo 60 in celo 70-odstotne popuste, njihove police niso bile izropane že prvi dan in niti drugi ali tretji. Pa to verjetno niti ni slabo. Nakupovanje na razprodajah bo mogoče zaradi tega potekalo manj stresno in ne bo skoncentrirano le na prvih nekaj dni. A, če stvar glede letošnjih mirnih razprodaj dodobra razčlenimo, pridemo do zaključka, da so verjetno bile tako mirne le zato, ker smo preveč zapravili že v decembru, malce pa nas je okrog prinesel tudi novi datum začetka razprodaj. Plače so ponavadi šele po desetem v mesecu. Tatiana Golob Naša anketa Kljub popustom ne pustijo vsi denarja iz rok Komaj so se naši mošnjički oddahnili od decembrskega zapravljanja in prednovoletnih popustov, že smo priča novim velikim trgovinskim razprodajam. Nekateri se na njih pripravljajo že kar cel mesec poprej, spet druge znižanja ne zanimajo. Veliki reklamni plakati mamljivih barv vabijo, da zapravimo še tisto nekaj denarja, kar ga hranimo za skrajno silo. Mamljive številke popustov izvabijo v človeku splošno nakupovalno evforijo, a velikokrat se na koncu zgodi, da zapustimo trgovino z blagom, ki sploh ne spada v akcijo. Nekateri pa seveda imajo tudi srečo in med prebranim blagom, najdejo tudi nekaj zase in to za super ugodno ceno. Kaj pa o tem menijo Savinjčani? Helena Pečnik, Mozirje Lani sem bila na razprodajah, letos pa ne bom odšla iz solidarnosti, zaradi zadnjih dogodkov, ki so prizadeli ves svet malo pred novim letom. Menim, da sedaj ni pravi čas za nakupe, kajti mnogi po svetu razmišljajo le o tem, kako bodo preživeli dan in kje bodo našli kos kruha za jutri. Marko Finkšt, Nazarje Razprodaj se še nisem udeležil, smo pa namenjeni in bomo videli, ali se bomo spravili h kupčiji. Ne verjamem, da so zneski resnično taki, kot so navedeni. Mislim, da cene pred razprodajo dvignejo in da na koncu ni takšne razlike. Kljub vsemu nekako zaupamo trgovcem. Anton Basti, Mozirje Razprodaje me ne zanimajo, čeje kaj koristnega kupim, drugače pa ne. Naj kupujejo tisti, ki to potrebujejo, meni pač-to ni potrebno. Zaradi tega nebi bil nič bolj srečen človek. Helena Denša, Nazarje Menim, da je blago znižano že v mesecu decembru, tako da se splača iti po nakupih že takrat. Na razprodajo sem odšla v Celje, dobila sem občutek, da je v večini vse pobrano. Nekateri artikli, ki so me najbolj zanimali, niso bili del razprodaje. Zato sem bila kar malce razočarana. Aleksandra Štrukelj, Šmartno ob Dreti Na razprodaji sem bila že v ponedeljek, takoj po I novem letu. Menim, da so nekateri izdelki resnično H j znižani za toliko, kolikor piše, nekateri pa tudi ne. _ Vseeno je treba malo preveriti, da človeku ni po-tem žal. ^Brigita Ročnik, Ljubno ob Savinji Pred razprodajo sem si ogledala artikle, same razprodaje pa se še žal nisem udeležila, saj zaradi študija in drugih obveznosti še nisem imela časa. Pripravila: Lidija Hrovat, foto: Ciril M. Sem PROJEKT SPOZNAJMO SVOJA ZDRAVILA Pristop k varnejši uporabi zdravil Z novim letom se je končalo poskusno uvajanje osebne kartice zdravil, ki je v sklopu akcije Spoznajmo svoja zdravila potekalo v približno tretjini slovenskih lekarn ves mesec december. Z osebno kartico zdravil farmacevti bolnikom poskušajo pomagati pri vodenju evidence, katera zdravila pacienti sploh jemljejo in kakšna je varna uporaba zdravil, predvsem kadar bolnik uživa več zdravil hkrati. K izvajanju projekta je pristopila tudi Lekarna Ljubno ob Savinji, osebne kartice zdravil so še vedno na voljo. Ker si bolniki ponavadi ne vodijo evidence, katera zdravila uživajo, in marsikdaj niti ne znajo povedati lečečemu zdravniku, katera zdravila že uporabljajo, lahko to pripelje do nezaželenih in tudi zdravju hudo škodljivih posledic. Po zaslugi projekta Spoznajmo svoja zdravila bo zdravnikom v Sloveniji s pomočjo osebne kartice zdravil prvič doslej omogočen vpogled v vsa zdravila, ki jih jemljejo njihovi pacienti. V osebno kartico zdravil se prav tako vpisujejo vsa zdravila brez recepta, zeliščni pripravki in ostali dodatki k prehrani, saj tudi doma pripravljeni čaji ali različni vitaminski pripravki, ki so v prosti prodaji, skupaj z določenim zdravilom lahko privedejo do nezaželenih učinkov na zdravje bolnika. Bolnik ima na kartici torej zapisan celoten seznam zdravil, s podatki o jakosti in pakiranju, dnevno odmerjanje in obdobje potrebnega jemanja. Kot poudarjajo farmacevti, ne gre za nikakršen nadzor nad uporabo zdravil, ampak le za dobronameren poizkus vzpostavljanja boljše povezave tako med zdravnikom in bolnikom, hkrati pa tudi med farmacevtom in lečečim zdravnikom obravnavanega bolnika. Sodelovanje bolnikov v omenjeni akciji je bilo povsem prostovoljno, vsepovsod pa je bila akcija zelo dobro sprejeta. Tudi na Ljubnem so vsi pacienti, ki jim je farmacevtka svetovala ali ponudila osebno kartico zdravil, le-to z ves- eljem sprejeli, nekaj kartic pa je še vedno na voljo. Ker se mora zaradi vpisa zdravil na kartico farmacevt bolniku posvetiti približno za 15 minut, večina lekarn pa se srečuje s problemom pomanjkanja kadra, je k akciji pristopila le tretjina slovenskih lekarn. Prav tako je bilo v prvi fazi izdanih le 40 tisoč kartic zdravil, čeprav je potreba po vsaj 300 tisočih. A stroka pričakuje, da bo projekt kljub finančnim oviram dobro stekel in postal stalnica pri omogočanju varne uporabe zdravil, pripomogel pa naj bi tudi k zmanjšanju obolevnosti, kot tudi samih stroškov v zdravniški stroki. Tatiana Golob ZAKON O VARSTVU OSEBNIH PODATKOV Za objavo osebnih podatkov posameznika je potrebna pisna privolitev Z novim letom je začel veljati novi Zakon o varstvu osebnih podatkov, ki spreminja veljavne ureditve tega področja. Spremembe naj bi se kazale pri novinarskem delu in obveščanju javnosti. Z zakonom se določajo pravice, obveznosti in načela posameznika ter ukrepi, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v njegovo zasebnost in dostojanstvo pri obdelavi osebnih podatkov. VAROVANJE PRAVIC POSAMEZNIKA Po novem zakonu je osebni podatek kateri koli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede, v kakšni obliki je zapisan ali podan. Varstvo je zagotovljeno vsakemu posamezniku, obdelava osebnih podatkov pa je kakršno koli delovanje, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so računalniško obdelani, so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov. Zbirka osebnih podatkov je že vsak niz podatkov, ki vsebujejo vsaj en osebni podatek. Občutljivi osebni podatki so po zakonu podatki kateri rasi, narodu, narodnostni manjšini ali politični stranki posameznik pripada, kakšno je njegovo versko ali politično prepričanje, ali je član sindikata, kakšno je njegovo zdravstveno stanje, spolno življenje, ali je mogoče v kazenskem postopku in je vpisan ali izbrisan iz kazenske evidence... Taki osebni podatki se lahko obdelujejo le, če to posameznik osebno dovoli in potrdi s pisno izjavo. V javnem sektorju je obdelava določena z zakonom, v skladu z njim osebne podatke obdelujejo tudi na področju zaposlovanja. Ta določa ustrezno varovanje pravic posameznika. Prav tako pa se osebni občutljivi podatki lahko obdelujejo, kadar je posameznik v življenjski nevarnosti ali kadar oseba, na katero se osebni podatki nanašajo, fizično ali poslovno ni sposobna dati svoje privolitve. KDO LAHKO OBDELUJE OSEBNE PODATKE? Osebne podatke svojih članov lahko obdelujejo društva, različne ustanove, združenja, verske skupnosti, sindikati, neprofitne organizacije, vendar le za svoje potrebe in jih ne smejo posredovati drugim organizacijam ali posameznikom brez pisne privolitve članov, na katere se ti nanašajo. Občutljivi osebni podatki se lahko obdelujejo tudi, če jih posameznik sam objavi, če jih za namene zdravstvenega varstva prebivalstva in posameznikov ter vodenja ali opravljanja zdravstvenih služb obdelujejo zdravstveni delavci v skladu z zakonom. Kar pomeni, če ima posameznik določeno nalezljivo bolezen, se ta podatek objavi zaradi zaščite ljudi, ki so bili z njim v stiku. PRILAGAJANJE EVROPSKI UNIJI Z zakonom o varstvu osebnih podatkov se omenjeno področje ureja na novo; področje ureja direktiva Evropske unije, tako daje zakon v celoti usklajen z evropskim pravnim redom, hkrati pa je prilagojen slovenski ustavi. Zakon v pretežnem delu zadeva varstvo osebnih podatkov v javnem sektorju. Upravljavci osebnih podatkov v javnem sektorju bi morali drugim uporabnikom, državnim in upravnim organom, osebne podatke posredovati brezplačno. Zakon se nanaša tudi na izvajanje biometrijskih ukrepov, s katerimi se identificira posameznik pri prehajanju državne meje. To so predvsem prstni odtisi, šarenica, očesna mrežica itd. Z novinarskega vidika je vprašljivo poročanje o političnih strankah. Po zakonu o političnih strankah je namreč delovanje le-teh javno, po zakonu o varstvu osebnih podatkov, pa so podatki o članih politične stranke tudi osebni. Zakon o varstvu osebnih podatkov nekatere pojme definira zelo široko, problematične pa so tudi njihove nejasne definicije. Problem pa je že to, ker po zakonu ni mogoče opredeliti, kaj je osebni podatek. Po mnenju svetovalca pooblaščenke za dostop do informacij javnega značaja Jurija Žureja bi moral biti zakon napisan tako, da bi bilo možno brez velikih problemov ugotoviti: to je osebni podatek, zato ga ne smeš objaviti. Če pa ga želiš objaviti, moraš pridobiti pisno privolitev ali izrecno soglasje. Marija Sukalo MOZIRJE Delovni stroji zahrumeli Konec preteklega tedna so se začela dela pri uresničitvi druge faze gradnje na ureditvenem načrtu Podrožnik v Mozirju. Delavci podjetja VNG Krajnc so pričeli z zemeljskimi deli, izkopom za začetek gradnje upravne stavbe. Izkop za začetek gradnje upravne stavbe v Podrožniku v Mozirju (foto: Benjamin Kanjir) Glavni izvajalec del je Cigrad, kije prevzel gradnjo po dolgotrajnih pogovorih. Vrednost investicije je namreč okoli milijarde tolarjev, kar ni majhen zalogaj. Podizvajalsko podjetje VNG Krajnc ima s Podrožnikom že dobre izkušnje, saj je opravilo večino zemeljskih del oziroma izkopov že za prvo fazo gradnje, torej poslovni center Tuš. V njihovi domeni je bila tudi gradnja celotne komunalne infrastrukture. Znanje in izkušnje naj bi zagotavljali dovolj velik razlog za uspešno izveden projekt. V novo poslovno zgradbo, katere otvoritev je predvidena za letošnji občinski praznik, 25. septembra, naj bi se še letos preselile mnoge institucije. Nove prostore naj bi poleg Upravne enote Mozirje in Občine Mozirje pridobili tudi Center za socialno delo, Zavod za zaposlovanje in Geodetska uprava, ki trenutno poslujejo v sila neprimernih prostorih. Prostora bo gotovo tudi za razne posameznike, ki bodo lahko svoje poslovanje preselili v dobro urejene in strankam dostopne prostore. Benjamin Kanjir NOVA DAVČNA ZAKONODAJA Reforma na plečih davkoplačevalcev S prvim januarjem smo dobili Slovenci novo davčno zakonodajo, ki naj bi bila po napovedih bolj prijazna do ljudi z nižjimi dohodki. Mnogim drugim, na primer: športnikom, študentom, kulturnikom in avtorjem, naj bi še bolj obremenila prihodke, vsem skupaj pa je že nekaj časa jasno, da bi bilo izvajanje davčne zakonodaje, ki jo je sprejela vlada Toneta Ropa najbolje zamrzniti in o njej še enkrat premisliti. Največje spremembe so uzakonjene na področju dohodnine, kjer se bo v obdavčitev zajel vsak dohodek fizične osebe doma in vtujini, razširila pa seje tudi davčna osnova. Ropova vladaje zakon o dohodnini zasnovala tako, da se davčna obveznost zavezancev v povprečju zmanjšuje. Davčni zavezanci z najnižjimi dohodki bodo do višine minimalnega dohodka oproščeni plačila dohodnine v celoti. Z zvišanjem praga obdavčitve se znižuje najnižja stopnja dohodnine, in sicer na 16 odstotkov. Po novem je pet dohodninskih razredov, najvišja davčna stopnja pa ostaja pri 50 odstotkih, z njo bodo obdavčeni zavezanci s prejemki nad 10,3 milijona tolarjev letno. Nov zakon o dohodnini predvideva tudi obdavčitev kmetijskih subvencij in postopno obdavčitev bančnih obresti, ki so doslej veljale za neobdavčen vir dohodka. Vsem davkoplačevalcem se očitno obetajo težki časi, saj bo država svoje pobrala - tako ali drugače. Spremembe so že in še bodo povzročale težave predvsem davkoplačevalcev, nanje pa so se morali temeljito pripraviti tudi na Davčni upravi RS (DURS). Davkarija je v prvih osmih mesecih preteklega leta izterjala 45,4 milijarde tolarjev davčnega dolga, od tega 28,4 milijarde na podlagi izvršbe in 17 milijard tolarjev na podlagi obvestil (tudi telefonskih) o neplačanem davku. Poskušajo tudi ločevati med davčnimi dolžniki, ki so to postali zaradi neznanja ali napak, in med onimi, ki se zavestno izogibajo poravnavanju obveznosti do države. Savinjčan IZRABA LESNE BIOMASE ZAOSTAJA ZA PRIRASTKOM GOZDOV zraku Članice Evropske unije morajo izrabo obnovljenih virov energije do leta 2010 s šestih povečati na dvanajst odstotkov, da bi zmanjšale izpuste toplogrednih plinov in odvisnost od fosilnih goriv. Zaloge premoga in nafte počasi kopnijo, cene pa naraščajo. Znano je, da je več kot 60 odstotkov Slovenije porasle z gozdom, izraba biomase pa po podatkih Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije približno za četrtino zaostaja za lesnim prirastkom. Kurjenje z lesno biomaso je ena od poti, kako doseči ta cilj, in hkrati priložnost za dodaten zaslužek na kmetijah. Nacionalni program energetske izrabe biomase optimistično predvideva, da bi v Sloveniji do leta 2010 zgradili 50 večjih objektov za ogrevanje z biomaso, okoli sto modernih kotlov v industriji in okoli pet tisoč majhnih kotlov. Trenutno se v Sloveniji na les ogreva več kot 30 odstotkov gospodinjstev, vendar večina na klasičen način, ki daje slabši izkoristek energije in bolj obremenjuje okolje. Glavni razlog za to sta pomanjkanje ekološke zavesti in dejstvo, da je naložba v sodobne oblike ogrevanja na lesno biomaso zelo draga, država pa te naložbe subvencionira le s približno 15-odstotnim deležem nepovratnih sredstev. Pri tem je Zgornja Savinjska dolina v primerjavi z ostalo Slovenijo že storila precejšen korak naprej, saj se na lesno biomaso ogreva velik del Gornjega Gradu, Nazarje in del občine Solčava, medtem ko v Bočni takšen način ogrevanja načrtujejo. Bistveno drugače je tudi v sosednji Avstriji, kjer porabijo več kot dvajset odstotkov obnovljivih virov energije, od tega enajst odstotkov iz lesne biomase. Avstrija bo kot vodilna država pri rabi obnovljivih virov energije gostiteljica prve srednjeevropske konference na to temo, ki bo od 26. do 29. januarja v Gradcu. Savinjčan ^ Avto C33H3» Slavica MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06,041 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI * za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe * KOMUNALNI NADZOR V OBČINAH SAŠA REGIJE Komunalni nadzorniki prevzemajo del pristojnosti policije Konec januarja lani so na Ljubnem ob Savinji predstavniki vseh občin SAŠA regije podpisali sporazum o ustanovitvi medobčinskega komunalnega inšpektorata. Delo je v enem letu dodobra zaživelo, na tem področju pa so se že porajale pomembne spremembe. Novi Zakon o varnosti v cestnem prometu (ZVCP) je že »udaril« po prvih uporabnikih cest, ki so se spozabili nad postavami države... Del pristojnosti v zvezi z izvajanjem nadzora nad upoštevanjem cestno-prometne zakonodaje seje prenesel na komunalne nadzornike v mestih. Le-ti že »veselo« funkcionirajo, predvsem ob izvajanju komunalnega nadzora (varstvo javnih objektov, parkov, pešpoti, smetnjakov in parkirnega režima), v ostalih občinah pa je ustanovitev komunalne straže oziroma redarske službe le pobožna želja občinskih vodstev. Prav gotovo pa bi takšni nadzorniki prav prišli tudi na podeželju, saj se pojavi divjih odlagališč, nepravilnega parkiranja in uničevanja javnih komunalnih dobrin žal nadaljujejo. Prvi korak, uvedba medobčinskega komunalnega nadzora v SAŠA regiji, je torej bil storjen, Sonja Glazer, vodja medobčinskega komunalnega inšpektorata SAŠA (foto: Jože Miklavc) postavitev nadzornikov in redarjev v posameznih občinah pa je stvar financiranja. Če so v Mestni občini Velenje redarsko službo vpeljali že pred dvema letoma, pomeni, dajo bodo zdaj le še usmerjali, dodatno usposobili nadzornike in v prihodnje kadrovali primerne kadre, ki bodo sposobni izvajati tudi izrekanje kazni za kršitve (kar so pristojni po prej omenjenem ZVCP). Prometna policija bo tako na področju mirujočega prometa v mestnih središčih zmanjšala obseg svojega nadzora, ker bo prišlo do prenosa teh pristojnosti na komunalno nadzorno in redarsko službo. V občinah, kjer le-te še nimajo, pa bo vse po starem, le kazni bodo po novem, kot je znano, občutno višje. Od sredine lanskega leta ima SAŠA regija komunalno inšpekcijo, ki ima sedež v prostorih Mestne občine Velenje, na Kopališki cesti 3 v Velenju, vodja medobčinskega komunalnega inšpektorata pa je Sonja Glažer, ki deluje na osnovi državne zakonodaje in odlokov posameznih občin. Občani, ki zaznajo nepravilnosti, se lahko obrnejo na Medobčinsko komunalno inšpekcijo pisno ali osebno na občinskih upravah ali direktno. Jože Miklavc KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD CELJE Usposabljanje - korak k razvoju Na javni razpis Agencije republike Slovenije za regionalni razvoj. Sklad za male projekte. Program Phare čezmejno sodelovanje Sloven-ija/Avstrija 2002 je Kmetijsko gozdarski zavod Celje prijavil projekt z naslovom Usposabljanje - korak k razvoju. Projekt bo financiran iz evropskih in nacionalnih sredstev. Namen projekta je z dvigom usposobljenosti podeželskega prebivalstva povečati njihove možnosti na poklicni poti - samozaposlitvi na kmetiji. Cilji projekta so: 1. vzpostaviti čezmejno partnerstvo na področju razvoja, načrtovanja in izvajanja programov usposabljanj, 2. spodbuditi in povečati podjetnost podeželskega prebivalstva, 3. prilagoditi in izvesti programe usposabljanj za nosilce dopolnilnih dejavnosti za izpolnitev pogoja ustrezne usposobljenosti, ki je potrebna pri priglasitvi dejavnosti. K pripravi projektnega predloga so na Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje pristopili na podlagi poznavanja potreb in ovir pri odločanju za razvoj dopolnilne dejavnosti. Te pa so predvsem neustrezna izobrazba, niz- ka motiviranost za razvoj dejavnosti, premajhno poznavanje primerov dobrih praks in nenehno spreminjajoči zakoni ter drugi podzakonski akti. Ciljna skupina projekta so potencialni in obstoječi nosilci in nosilke dopolnilnih dejavnosti na kmetijah na območju Savinjske in Koroške regije, posredna pa strokovnjaki Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje in partnerja na avstrijski strani - Ländliches Forstbildunginstitut Kernten, ki se, podobno kot naša Kmetijska svetovalna služba, ukvarja z izobraževanjem in usposabljanjem kmetov na avstrijskem Koroškem. V okviru projekta bodo poleg izmenjave izkušenj in izdelave dolgoročnega koncepta sodelovanja s partnersko organizacijo ter izdelave dvojezičnega kataloga primerov dobrih praks na obeh straneh meje, izvedli še sledeče aktivnosti: 1. že v mesecu decembru je bilo za turistične kmetije iz Zgornje Savinjske doline organizirana delavnica Vodenje knjigovodstva na kmetijah, v mesecu januarju se bo delavnice možno udeležiti na drugih lokacijah v Celjski regiji. Na delavnici želijo nosilce dopolnilnih dejavnos- tih seznaniti s spremembami, ki jih zanje s 1.1.2005 prinaša Zakon o dohodnini. 2. v mesecu februarju bodo izvedli dva tečaja za bodoče nosilce turistične dejavnosti na kmetiji, ki nimajo ustrezne formalne izobrazbe, 3. od januarja do marca bodo izvedli štiri tečaje peke kruha, peciva, potic in izdelave testenin ter dva tečaja predelave mesa, namenjena prav tako pridobitvi ustrezne izobrazbe za bodoče nosilce dopolnilne dejavnosti, 4. v spomladanskem času bodo za vse tiste, ki se zanimajo za dopolnilne dejavnosti, a ne morejo sprejeti odločitve, izvedli motivacijske delavnice Poiščimo možnosti na podeželju, ki jih bo izvajal avstrijski strokovnjak z dolgoletnimi izkušnjami, svojo dejavnost pa bodo predstavili tudi naši kmetje, ki se uspešno ukvarjajo z eno od dopolnilnih dejavnosti. V kolikor vas udeležba na kateri od navednih delavnic ali tečajev zanima, se lahko oglasite na izpostavi Kmetijske svetovalne službe v Mozirju ali pokličete na tel.: 839 09 10 ali 837 07 56 (Bernarda Brezovnik). Mojca Krivec TRBOVELJSKI SLAVČEK OD SRCA K SRCU Slovenska legenda na poti v pozabo Slovenska zgodovina premore veliko veličastnih trenutkov. Nekateri so poznani tako rekoč vsakemu, drugi, nič manj vredni, pa nekako ostanejo skromnejši, vsaj kar se tiče širše javnosti. Zagotovo nas je veliko, ki ob imenu Trboveljski slavček ostanemo ravnodušni, ne poznamo ga. Če boste prebrali naslednji zapis, skromen povzetek knjige Jožeta Skrinarja Trboveljski slavček od srca k srcu, boste spoznali drobec veličastne, skoraj neverjetne zgodbe o pevskem uspehu revnih rudarskih otrok iz Trbovelj, ki so pod taktirko zborovodje Avgusta Šuligoja, reformatorja mladinskega pevskega petja in začetnika pevskih festivalovvSIoveniji, osvojili ne le takratno domovino, ampak tudi svet, o katerem lahko reven proletarski otrok le sanja. Leta 1935, torej pred 70 leti, so njihovem koncertu v Mozirju lahko prisluhnili tudi Zgornjesavinjčani. ZAČETKI OTROŠKE IN MLADINSKE VOKALNE LITERATURE Slovenska otroška in mladinska vokalna literature je bila do konca prve svetovne vojne siromašna, skoraj je ni bilo. Pesmi, zapisane do takrat, v glasbeno-vzgojnem pomenu niso bile večje vrednosti, prav tako besedila niso bila prilagojena otroškemu predstavnemu svetu. Šele nekaj let po prvi svetovni vojni je Srečko Kumar spodbudil k ustvarjalnosti pomembnejše slovenske skladatelje in uredil zbirko Otroške pesmi. Kot dober glasbeni pedagog je tudi Kumar vodil pevski zbor in odlično vzgajal člane zbora za kasnejše samostojno delo. V Kumarjevem zboru je prepeval tudi Avgust Šuligoj, ki je kasneje revne otroke trboveljskih rudarjev povezal v, celo v svetovnem merilu, vrhunski pevski zbor. Šuligoj, doma iz Slovenskega primorja, je zaradi izrazito narodnostno zavednega duha moral zapustiti domače kraje in pot ga je pripeljala v proletarsko Trbovlje, kjer je postal učitelj rudarskih otrok na trboveljski Vodenski šoli. V Trbovlje je prišel med najhujšo rudarsko krizo, saj so bili rudarji brez dela, njihovi otroci pa zato marsikdaj tudi brez hrane. Šuligoj se je v času svojega poučevanja vestno poglobil vsocialni, duševni in telesni razvoj rudarskih otrok in poleg številnih vrlin, ki so jih otroci, vajeni socialnih stisk, nosili v sebi, odkril tudi izredno glasbeno nadarjenost teh otrok. Zatoje ustanovil mladinski zbor, vedel pa je tudi, da bo preko njega, v pevsko-kulturni obliki povedal svetu o takratnih razmerah v rudarskih revirjih. DELO AVGUSTA ŠULIGOJA V letu 1930 je zbral približno 100 otrok na osnovni šoli Trbovlje - Vode in se že v prihodnjem letu, sredi maja 1931, Trboveljčanom predstavil s samostojnim koncertom. Že med študijem, ob delu z zborom pa še bolj, je Šuligoj uvidel, da samo pesmi z narodno in osvobodilno tematiko ne morejo povedati vsega, kar želi, zato seje tesneje povezal Avgust Šuligoj je z veliko vnemo gojil mladinsko petje z nekaterimi naprednimi pesniki in skladatelji. Tako je tudi nastala himna trboveljskega mladinskega zbora Pesem rudarskih otrok, ki jo je napisal pesnik Vlado Klemenčič, upesnil pa Emil Adamič, kije tudi v nadaljnjem razvoju Trboveljskih slavčkov odigral eno izmed ključnih vlog. Pričela seje rojevati nova, sodobnejša mladinska vokalna literatura, vzporedno z njo pa je rasel zbor trboveljskih otrok. Vodstvo zbora je bilo v stalni povezavi z vsemi vodilnimi jugoslovanski- mi skladatelji in brez vsakršnih razpisov in natečajev je bilo za trboveljski pevski zbor le v nekaj letih napisanih nad 800 otroških in mladinskim skladb in priredb. V zboru, kije kmalu začel navduševati ne le svoje starše in prebivalce Trbovelj, ampaktudi širšo domovino, so peli otroci revnih rudarjev, ljudi, ki so imeli v takratnem obdobju najmanjšo vrednost in pravico le do trdega dela, ne pa do svobodnega kulturnega ustvarjanja. PRVIH USPEHI TRBOVELJSKIH SLAVČKOV Dobervpogled vto, kolikšno vrednost naj bi imeli njihovi otroci, kaže naslednji citat banskega prosvetnega načelnika ob prvih uspešnih korakih Trboveljskih slavčkov: »Ni vzgojno, da so rudarski otroci, ki dnevno jedo le koruzne žgance, na turnejah deležni pečenke, na koncertih pa celo sprejemajo rožice!« A javnost je večinoma odobravala delo Avgusta Šuligoja, preprosti ljudje so polnili dvorane do zadnjega kotička, koncerti so bili povsod razprodani, dohodki koncertov pa so bili edini finančni vir, s katerim je zbor lahko kril stroške, kijih je imel pri doseganju zastavljenega načrta. Kratka doba treh let je zadostovala, da je trboveljski mladinski zbor dosegel kvaliteto, ki mu je prinesla nesporen primat v slovenski mladinski glasbi. Veliko k temu je zagotovo pripomogla tudi Rezika Koritnikova, ki je kot solistka Trboveljskih slavčkov navdušila tudi priznane muzikologe, zbrane z vsega sveta na glasbenem kongresu v Pragi, kjer seje predstavil tudi mladinski pevski zbor iz Trbovelj. Koritnikova ima tudi zasluge, da so skladatelji, ki so že tako radi skladali za slavčke iz Trbovelj, ustvarjali posebej za njen glas nove samospeve terzborovske solis- Petju Trboveljskega slavčka je leta 1938 prisluhnilo več kot 3 milijone ameriških šolarjev v območju 110 radijskih postaj tiene vložke. Pozneje se je posvetila predvsem narodni glasbi in prepevala v duetu s sopranistko Sonjo Hočevarjevo, napisala pa je tudi knjigo spominov na Trboveljskega slavčka z naslovom Mi smo pa od tam doma. GOSTOVANJE PO JUGOSLAVIJI IN V TUJINI V prvih petih letih svojega delovanja so Trboveljski slavčki prepevali po dvoranah celotne Jugoslavije ter imeli tudi turnejo po Češkoslovaški in Dunaju. Slavček je na Češkoslovaškem pel v osmih mestih in povsod je bil deležen veličastnega sprejema. Nad 500 otrok iz slovaških vasi je v narodnih nošah spremljalo Slavčke ves čas njihovega gostovanja v Bratislavi. Na Dunaju so Slavčki peli v znameniti hiši glasbe Konzerthau-sa, kjer so se lahko pojavili le »že narejeni« umetniki. A koncert je odlično uspel, dunajski kritiki so za njih našli le besede hvale. Uspehi turneje so postavili trden temelj nadaljnji umetniški poti Trboveljskega slavčka. Domači in tuji glasbeniki niso varčevali s priznanji in slavospevi visoki umetniški vrednosti malih pevcev iz do tedaj komaj poznanih rudarskih Trbovelj. Vrhunec zbora v tem obdobju je zagotovo nastop na kongresu mednarodnega združenja za sodobno glasbo v Pragi leta 1936, kjer je imel zbor pred mednarodnim znanstvenim glasbenim forumom štiri nastope in je bil ocenjen kot najboljši zbor od vseh nastopajočih. TRI MILIJONE AMERIŠKIH POSLUŠALCEV Zbor, kije vsvojem drugem petletnem delovanju postajal vse bolj cenjen, je v letu 1937 nekaterim političnim krogom postajal, vsaj takšnoje bilo njihovo mnenje, vse bolj nevaren. V njem so videli nadvse uspešnega zastopnika takrat najrevnejšega delavskega sloja - rudarjev. Dveletno nihanje med biti in ne biti je zagotovo imelo tudi negativen vpliv na delo zbora, kljub temu pa so Slavčki kmalu spet dočakali zelo pomemben dan v zgodovini svojega delovanja. Točno deset let po prvem nastopu mladinskega pevskega zbora Trbovlje - Vode oziroma bodočih Trboveljskih slavčkov v trboveljskem Delavskem domu, 11. marca 1938, je Slavček zapel na koncertu v studiu ljubljanskega radia. Koncert je bil poseben zaradi dejstva, da ga je kratkovalovna postaja prenašala preko Ženeve in Londona v New York. Petju Trboveljskega slavčka je prisluhnila ameriška mladina v območju 110 ameriških radijskih postaj in prvič v zgodovini naše zborovske glasbe je preko šolskih zvočnikov petju slovenskih otrok prisluhnilo več kot 3 milijone ameriških šolarjev! To je zagotovo podvig, ki ga tudi v današnji elektronski dobi ni lahko doseči. BOLGARSKI SLAVČEK PO VZORU TRBOVELJSKEGA Omeniti je potrebno še gostovanje Trboveljskega slavčka v Bolgariji istega leta, kjer so slavčki KARITAS SLOVENIJE Pomagajmo prizadetim od Slovenska karitas se je aktivno vključila v zbiranje pomoči za prizadete vjužni Aziji. Do sedaj je bilo zbranih 47 milijonov tolarjev. Zbiranje se nadaljuje. V vseh župnijskih uradih in poštah so na razpolago tudi položnice. Sredstva se postopoma usmerjajo v mrežo Caritas Interna-tionalis, kije že zbrala 35 milijonov dolarjev in je v Sri Lanki ter Indiji prisotna s svojimi ekipami. Prizadetim pomagajo z najnujnejšo pomočjo: hrano, vodo, zdravili in zasilnimi bivališči. Na razprodajah oblačil in obutve marsikdo od nas zapravi več, kotje bil namenjen in marsikdaj si kupimo stvar, ki jo oblečemo le enkrat, dvakrat ali pa nikoli in čez čas pozabimo nanjo. znova navdušili. Bolgarske glasbenikeje njihovo petje tako navdušilo, da so Šuligoja povabili za dva meseca v Bolgarijo, kjerje prikazal svoj način dela z otroki. Hospitiral je po vseh šolah in s približno 60 šolarji V. progimnazije v Sofiji celo naštudiral nekaj pesmi, dokazal veliko učinkovitost svojega učenja, ta skupina pa je bila zametek zbora, ki so ga kmalu nato imenovali Sofijski slavček, po vojni pa se je preimenoval v Bodra smjana. Tazborje kasneje v Bolgariji odigral enako vlogo kot Trboveljski slavček v Sloveniji. Pomembnih koncertov Trboveljskih slavčkov je bilo še veliko, preveč za naše strani. In tudi občutke, ki sojih mladi pevci zapuščali svojim poslušalcem, bi bilo težko opisati tukaj. Druga svetovna vojna je ustavila tudi dejavnost mladih Slavčkov. Daje bila sreča vedno na njihovi strani, pa priča tudi dogodek iz leta 1941. Kljub vojni vihri onstran domačih meja je Trboveljski slavček načrtoval gostovanje v Beogradu. Nekaj dni pred odhodom pa so organizatorji koncert preložili. In s tem verjetno marsikateremu Slavčku rešili življenje. Koncert je bil predviden 6. aprila 1941, na dan, ko so Nemci bombardirali Beograd. Trboveljski slavček je po vojni zapel le še enkrat, februarja 1946, nato pa utihnil za vedno. A zagotovo ne v srcih tistih, ki so in še poznajo pomembno delo zborovodja Avgusta Šuligoja in njegovih številnih trboveljskih slavčkov. Tatiana Golob cunamija In kaj nam da ta stvar? Za trenutek morda zadovoljstvo, da smo za manj denarja kupili nekaj, kar nam je všeč. Ste morda pomislili na to, da bi letos del denarja, ki ste se ga namenili zapraviti na razprodajah, nakazali eni od humanitarnih organizacij, ki zbirajo denar za pomoč ljudem, ki jim je cunami uničil vse kar so imeli? Se vam ne zdi, da bi bilo zadovoljstvo ob tem dejanju večje, kot ob nakupu oblačila? Kajti vedno, ko boste gledali posnetke iz tega dela sveta, brali članek o tem, koliko ljudem seje že pomagalo, boste vedeli, da ste tudi vi prispevali svoj del in nekomu pomagali. PV PLANET TUS CELJE Nov trend rekreacije in zabave sedaj tudi v Celju Podjetje Engrotušje pred dnevi začelo z gradbenimi deli v Planetu Tuš, kjer bodo zgradili prvi bovling v celjski regiji in tretji v Sloveniji. Objekt velikosti dva tisoč kvadratnih metrov, naj bi bil zgrajen do konca marca. Obiskovalcem bo na voljo 14 najsodobnejših elektronsko opremljenih bovling stez, na katerih bo lahko hkrati igralo več kot 80 oseb. Bovling je preprosta igra, podobna kegljanju, s katero se lahko ukvarjajo vse generacije - od najmlajših do dedkov in babic. Zaradi zabave in rekreacije, ki jo ponuja omenjena igra, seje le-ta iz Amerike preselila tudi v Evropo in sedaj še v Slovenijo. Po mnenju direktorja Engrotuša Aleksandra Svetelška bodo z bovlingom dodatno popestrili ponudbo Planeta Tuš. V večernih urah bodo lahko obiskovalci uživali ob »cosmic bowlingu«, ko bo prostor osvetljen z neonsko svetlobo in številnimi svetlobnimi efekti. Poleg bovlinga se bo lahko več kot petsto gostov zabavalo v gostinskem lokalu in VIP sobi. LP Darja Vrhovnik (foto: Marija Šukalo) Darja Vrhovnik, voditeljica razvedrilnega in informativnega programa na velenjski televiziji, ki jo dobro poznajo tudi Zgomjesavinjčani, je v otroštvu želela postati zobozdravnica. V šali rada doda, da so prav zaradi tega vsa drevesa okrog njenega doma v Šentjanžu pri Dravogradu, kjer je rasla, imela zalivke iz smole. Vendar je po gimnaziji izbrala študij ekonomije. Bila je namreč prepričana, da bo uspela takoj dobiti službo, pa še študirala je lahko v Mariboru. Aživljenje ji je namenilo drugačno vlogo. Sedaj dela z ljudmi in za ljudi. Prepričana je, da življenje vedno prinese tisto, karti je namenjeno. - Kako bi opisali sami sebe? To je najtežje. Živela sem v majhni vasici in imela zelo lepo otroštvo in mladost. Veliko smo se družili, kar danes ni več opaziti. Bila sem povprečna srednješolka, kije včasih tudi kolektivno »špri-cala«. Po horoskopu sem oven in prav po ovnovsko trmasta. - Ali to pomaga pri delu? Ta sicer pri delu pomaga, a ne smeje biti preveč. Moraš biti malo političen in zelo vztrajen. - Kdaj ste se srečali z odrskimi deskami? Oder me spremlja že iz otroštva, ko smo delali različne proslave. Tu se tudi danes najbolje počutim. Dobim neposreden stik za gledalci. Ljudje ti DARJA VRHOVNIK, RADIJSKA IN TELEVIZIJSKA VODITELJICA »Življenje ti vedno prinese tisto, kar ti je namenjeno« dajo inspiracijo. Sem namreč čisti improvizator. Tekstov si ne pišem. - Z delom na odru so povezane številne dogodivščine, prijetne in neprijetne. Moja neprijetna izkušnja se je dogodila med vodenjem šaljivega programa na festivalu polk in valčkov na Koroškem, kjer so morali nastopajoči ansambli izvesti točko na humoren način. In med točko se je eden od nastopajočih zgrudil. Predstave nisem mogla prekiniti, saj sem imela moralno obvezo do publike in do organizatorja. Izza kulis so nesrečnežu poskušali pomagati zdravnik in reševalci. Vse dokler se je odvijalo reševanje, sem jaz hodila po odru in govorila o življenju. Toda, kaj sem v tistih petnajstih minutah povedala, se ne spomnim. - In zabavna... Taje zgodba zase. Na vodenje se vedno pripravljam tik pred zdajci. Spomnim se, da sem vodila večer z Borisom Kopitarjem ob petdeseti obletnici Beneških fantov. Poslali so me v temen prostor in vtisti stiski s časom, sajje bilo do nastopa le borih deset minut, sem obleko obesila na kljuko. Pozneje seje izkazalo, daje to tuš. V trenutku sem bila mokra. V dobri veri, da bom zaprla vodo, sem umaknila obleko in povzročila še večji curek. Na oder sem prišla z mokrimi lasmi in obleko. Gledalcem sem potem enostavno povedala, da je pač moderen moker videz. Vedno vse obrnem na humor. - Ljudje vas poznajo tudi kot voditeljico dobrodelnih koncertov. Rada pomagam ljudem, saj s tem bogatim tudi svoje življenje. Denarje v življenju pomemben, a ga človek potrebuje le toliko, da lahko normalno živi. Ne sme ga biti preveč. Tudi sama nisem materialistka. Več mi pomenijo duhovne kot materialne sivari. - Ste tudi radijska voditeljica... Na Koroškem radiu vodim različne glasbene oddaje. Klasično glasbo ob nedeljskih jutrih poskušam na poljuden način približati čim večjemu številu poslušalcev. Nedeljski popoldnevi pa so namenjeni narodnozabavni glasbi. Ob sredah je na vrsti izključno slovenska glasba, narodna in zabavna. To je kontaktna oddaja kjer slišim različno populacijo ljudi. - Kdaj je prišla na vrsto televizija in kakšne vrste oddaje vodite? Stem medijem sem se srečala čisto po naključju. Velenjska televizija je pri nas snemala prireditev pred desetimi leti. To je bil koncert ob obletnici delovanja Big banda, kjer igra tudi moj mož Oto. Snemalec me je prosil za teks in iz njega je nastala reportaža. Potem so me povabili na poskusno snemanje in tako sem se priključila velenjski ekipi. Danes vodim tako informativni kot razvedrilni program in si zanj tudi sama pišem scenarije. - Na radiu ni važen videz, tam lahko sediš tudi v trenerki. Kamera pa pogosto odkriva vse tvoje hibe, na obrazu se odsevajo različni problemi. Kako to rešujete? Za obleko, videz in pričesko sem vedno skrbela sama, le zadnji dve leti frizerka. Rada imam rdečo in modro barvo, ljubim kontraste. Ko stopim pod reflektorje, ostanejo vsi problemi za kamero. Izključim zunanji svet in se skoncentriram na oddajo. - Ta mora biti brezhibno vodena v »čisti« slovenščini. Jo Korošica obvlada? V srednji šoli smo imelo zelo dobrega in strogega profesorja slovenščine, ki nam je grozil, da bo za vsak naš »hm«, »al« letela enka. Pri menije uspel. Bolje govoriti brez narečja in dialekta, kot imeti slabo oceno. - Delate tudi v domačem studiu. Kdo vse snema pri vas? V studiju dela Zgornjesavinjčan Boštjan Podlesnik, moja je založba. Pri nas doma so snemali že številni znani glasbeniki; od Šifrerja in Predina do narodnozabavnih ansamblov. - Ste tudi avtorica številnih tekstov. Koliko se jih je že nabralo? Več kot sto, ne štejem več. Veliko jih je uglasbil moj mož Oto, kije profesor klasičnega saksofona na Dunaju. -Tudi vaša otroka tam študirata. Ste imeli čas biti mama in kako ste usklajevali obveznosti do družine z delom? Moja sedemnajstletna Dunja študira kitaro, osemnajstletni Aljoša klavir. Sedem iet sem se popolnoma posvetila otrokoma in bila doma, sajje Oto bil čez teden na Dunaju in le ob vikendih doma. Ko sta šla v šolo, sem začela delati, kot delam danes. Čas, ki sem ga popolnoma posvetila otrokoma, je bil zame zelo lep. Tudi ko sem vozila otroka v velenjsko glasbeno šolo, sem si delo na televiziji tako organizirala, da sem tedaj tudi jaz dela. Ko pa sem bila zvečer zdoma, sta otroka že spala. Lahko rečem, da sem se otrokoma lahko posvečala bolje, kot pa tista mama, kije v službi osem ur. - Kakšne so vaše želje ob začetku leta? Naj vse »lauta«, kot je treba, tako kot sedaj in predvsem zdravje cele družine. Marija Šukalo pkonaux Priznanja najbolj priljubljenim Zgornjesavinjcanom Babi, dedi in vsi, ki te imajo radi S podelitvijo laskavih priznanj smo pretekli petek sklenili največjo zgornjesavinjsko javnomnenjsko akcijo Savinjskih novic, v kateri so se občani šestih občin odločili za naj občanko oziroma občana preteklega leta. Priznanja so prejeli Sonja Robnik (občina Nazarje), Ivo Suhoveršnik (Mozirje), Alojz Lipnik (Solčava), Edi Jurjevec (Ljubno), Valči Robnik (Luče) in Albert Povodnik (Gornji Grad). Z izjemo naj občana občine Gornji Grad Alberta Povodnika, ki se podelitve ni mogel udeležiti, so se izbranci odzvali vabilu glavnega in odgovornega urednika Savinjskih novic Francija Kotnika. Zaključnega dejanja v Šport centru Prodnik so se udeležili tudi župani oziroma predstavniki Srečanje je dobilo epilog s pogostitvijo in druženjem v kleti hotela Edija Jurjevca (desno) v Juvanju (foto: EMS) aj občanki iiBaj občani le občin ter apni in odgov 004 s priznanji, županja in z urednik Savinjskih novic Fra predstavniki ito: EMS) občin, kar daje namenu in pomenu priznanj dodatno težo, saj so se ljudje, z izjemo mozirskega naj občana Iva Suhoveršnika, kije hkrati tudi župan občine, v ostalih občinah opredelili za v javnosti skoraj neopazne, vendar marljive in za lokalno okolje nadvse koristne ljudi. Savinjčan JVa&f ànticf äevtf&tfo Milanu Matku ob srečanju z Abrahamom želimo veliko zdravja, družinske sreče in osebnesa zadovoljstva še nadaljnjih 50 let! Franci, Helena, Nastasja in Rebeka Kotnik Ogromen rožmarin na Robnikov! domačiji : _____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ Rožmarin ima svoj duh, naj bo zelen al ' pa suh, pravi stara ljudska modrost. Če pa je ta rožmarin tako velik, kot ga ima gospodinja Fanika Zamernik, po domače Rob-nikova iz Konjskega vrha pri Lučah, ta pregovor velja še v toliko večji nebogljeni v nasprotju z nenavad- {g no velikim grmom rožmarina, ki B kraljuje v kotu velike kmečke hiše. Vse to zelenje kar nekako blagodejno vpliva na prišleka vtem zimskem V Čudoviti asparagusi, ki se bohotijo po stanovanju, so videti prav času, predvsem pa kaže na spoštljiv odnos gospodinje do svojih zelenih lepotic in s tem do narave v času, ko le-ta, kot pravijo, počiva. Franjo Atelšek I I «AW òraicf Čestitka je namenjena Ani Vrabič, kije 5, januarja upihnila prvo svečko. Draga Ana, želimo ti vse naj naj za tvoj 1. rojstni dan. Bodi še naprej nasmejana in pridna punčka. NAJ OBČAN 2004 © PRAZNIK GOSPODOVEGA RAZGLASENJA Trije kralji obiskali mozirske domove Na duri vhodnih vrat so kralji zapisali kratice G+M+B in letnico 2005 (foto: Ciril M. Sem) Stara navada je, da na praznik ali predvečer gospodovega razgla-šenja oziroma treh kraljev, mnogi pokadijo domove z blagoslovljenim kadilom in pokropijo z blagoslovljeno vodo. Na duri vhodnih vrat se zapišejo kratice G+M+B in letnica. Dolga leta ta običaj živi tudi v Mozirju, kjertradicijo ohranjajo kartri skupine kolednikov. Prva skupina so koledniki KD Jurij Mozirje, kijih vodi Jure Repenšek. Svoj vsakoletni obhod pričnejo z obiskom župana občine, pot pa nadaljujejo z obiskom sester Klaris in mnogih domov. Druga skupina so koledniki iz Lepe Njive. Poleg domačij obiščejo tudi starejše ali bolne krajanke in krajane po domovih. Z darovi, ki jim jih darujejo ljudje ob obiskih, pomagajo pri obnovi raznih predmetov v domači cerkvi, ostanek pa namenijo v druge dobrodelne namene. Koledniki pa koledujejo tudi v Lokah. Ljudem prinašajo novico o Jezusovem rojstvu, izrekajo dobre želje in z nevidnim dimom pokadijo domove. Dim je namreč znamenje nevsakdanjega, opozarja pa na prisotnost svetega, torej Boga. Kratice G+M+B na durih ne pomenijo zgolj imen treh kraljev, ampak v latinščini označujejo besede Kristus, blagoslovi to hišo. Obisk kolednikov ima zatorej globlji pomen in ne obuja zgolj tradicije ali miselnosti določenega kroga ljudi. Benjamin Kanjir Koledniki KD Jurij Mozirje, ki jih vodi Jure Repenšek, obiščejo mnoge domove (foto: Ciril M. Sem) MENINA PLANINA Picerija za posebne priložnosti zapovrstjo že prihaja Jelšnik z nazorskimi učenci v zimskem času na Menino in tudi letos so se izkazali s prijaznostjo in spoštljivim odnosom do narave in ljudi, ki skrbijo, da je dom na Menini dobromislečim v vseh vremenskih pogojih toplo in varno zavetje. Savinjčan Težko je reči, kdo in katerega leta je spekel prvo pico v kuhinji planinskega doma na Menini planini. Brez dvoma je od takrat minilo že celo vrsto let, in edino povsem določljivo je, daje bilo v »meninski« kuhinji, v kateri se vrtijo bolj ali manj priložnostni kuharji, v tem času spečenih že toliko slastnih pic, da bi nemara lahko z njimi tlakoval pot od štedilnika do najvišjega vrha Menine. Pica je torej na Menini »zakon« in če nočete verjeti, ni nobene potrebe, da bi pritegnili zapisanim besedam. Zato pa so drugi, ki hodijo na gornjegrajsko sveto goro zaradi slastne italijanske specialitete, kije po okusu in vonju povsem primerljiva s tistimi iz picerij z zvenečim imenom. In ka-darjo s pomočjo učenk iz nazorske osnovne šole zamesi in pripravi tamkajšnji športni pedagog Primož Jel- šnik (mimogrede, zrasel je ob menin-skem štedilniku), je priporočljivo, da ostali lastno hrano pospravijo v nahrbtnike in se tako kot nazorski učenci postavijo s krožnikom vvrsto in se prepričajo o kuharskih spretnostih postavnega učitelja. Zmotno bi bilo misliti, da so prišli nazorski osnovnošolci na Menino samo zaradi slastne večerje. Fantje in dekleta višjih razredov so v dveh dneh spoznali marsikaj, kar diši po samostojnem življenju in skrbi zase in ljudi okoli sebe. Planinsko okolje in način življenja, ki se v marsičem razlikuje od tistega v dolini, ter nova znanstva velikokrat sprožijo v mladih ljudeh čut za soodvisnost in odgovorno sobivanje. Šesto leto ■ Piše: Aleksander Videčnik Že nekaj let se trudim zvrtati več podatkov o Tomažu Žehlu iz Šmartnega ob Dreti, ki je v 16. stoletju postal zelo pomembna vojaška osebnost v tedanji Avstriji. Niso redki primeri, ko so se Slovenci v vojaški suknji izredno izkazali, kar po svoje pomeni, da so bili v tedanji armadi priljubljeni, pa čeprav sinovi nekega malega naroda tam ob Savinji, Dravi in Savi. Seveda sije danes težko predstavljati, kako je človek s kmetije, torej brez šol, dosegel takšen poklicni vzpon. Poznamo tudi primer sina neke dekle na Pobrežju, ki seje v armadi tako obnesel, da so ga šolali inje postal vtopničarski enoti celo vodja baterije. Če pomislimo, da so prav topničarji že tedaj potrebovali solidno znanje določenih fizikalnih zakonitosti, je tak napredek vsekakor omembe vreden. Kar pomislimo, kako je bilo vse to pod srbsko soldatesko po letu 1918, ko smo Slovenci veljali Braki o Savinjskih novicah Župan občine Luče Ciril Rose začne brati časopise od zadaj proti začetku in pri tej navadi tudi Savinjske novice niso nobena izjema. Potem ko prelista časopis in se seznani z vsebino, je prva na vrsti križanka. »Z njo se ukvarjam občasno, odvisno od časa in razpoloženja. Skrbno sledim dogajanjem v lokalnih skupnostih, z zanimanjem preberem tudi intervjuje. Časopis, ki osvetljuje dogodke in ljudi iz Zgornje Savinjske doline, je treba jemati v roke tudi zaradi zdravega lokalnega patriotizma,« je prepričan župan občine Luče, ki izmed celotne vsebine najmanj časa porabi za branje reklam. Zaradi bralnih navad, je verjetno med redkimi bralci, ki se z urednikovimi uvodnimi besedami sooči nazadnje. Savinjčan Zgodovinska osebnost iz Zadretja za mehkužne vojake in bili podcenjevani v vojaških šolah in enotah. Ne pozabimo primera generala Maistra, ki so ga kljub že izkazanim vojaškim vrlinam najprej poklicali vSrbijo, mu vzeli generalski naziv in ga naredili za polkovnika. Tako nekako je bilo celo med NOB in tudi pozneje, ko smo lahko poslušali take: "Ej, čoveče, ti si možda heroj v svom poslu, a vojnik nisi nikakav." Vojaška zgodovina pa pokaže pri Slovencih povsem drugo sliko! Denimo, primer, ko so morale v uničujočih spopadih med Turki in Grki posredovati mednarodne sile (konec 19. stoletja), je sam cesar Franc Jožef zahteval od generalštaba, da se tja pošlje enota celjskega pehotnega polka pod vodstvo majorja Gumze-ja. Torej, izbrani so bili Slovenci! V številnih knjigah avstrijskih vojaških piscev so Slovenci pohvaljeni kot razumni in dobri vojaki že v bojih v Italiji (Custozza) in pozneje spet v bojih proti Italijanom v prvi svetovni vojni. Saj ni, da bi iskali utemeljitev za naše fante in može, da so rojeni vojaki, kot se denimo govori o Črnogorcih, pa vendar razgledanost in preudarnost naših ljudi seje vedno izkazala za pomembno. Torej Tomaž Žehel (Thomas Sichel) je postal zaradi svojih velikih vojaških zaslug celo plemenitaš in se je podpisoval s pridevkom "plemeniti Gornjegrajski" (Thomas Sichel von Oberburg). Doslej mi je uspelo zbrati osnovne podatke o nekaterih dogajanjih v zvezi z njim, toda glavnega še vedno nimam, namreč opis njegove vojaške kariere. V dunajskem dvornem arhivu sem našel listino, s katero prosi Žehl vladarja, da dovoli rabo plemiškega naslova tudi njegovima posvojencema, to je 24. avgusta 1603. Ker ni imel lastnih otrok, je posvojil sinova svoje sestre Martine in sicer Jurija in Blaža. Znano je tudi, da je imel Blaž Sichel von Oberburg blizu Gradca veliko posest, graščino Moosbrunn in dosti zemlje. Vem tudi, daje posi-novljenca, dal vojaško izobraziti, eden je po pisanju Valvazorja v bitki s Turki pred Siskom za posledicami težke strelne rane umrl. Vemo tudi, daje v Gornjem Gradu deponiral svojo oporoko, napisano na Dunaju leta 1609. To je verjetno storil, ker je bila tam zemljiška gospoščina, kateri je pripadal tudi njegov rojstni kraj in je tam imel vrsto sorodnikov. Znano je tudi, da je večkrat prihajal v Šmartno in daroval kaj za tamkajšnjo cerkev. V oporoki posebej poudarja, da ne želi sporov v sorodstvu zaradi svojega premoženja, zato je tudi vse natančno navedel oziroma popisal. Mimogrede, v listini, s katero prosi za plemiški naslov obema posvojencema, je kar veliko osebnih podatkov Žehla in opisana so nekatera njegova dejanja, na temelju katerih je prejel plemiški naslov. S tem je verjetno želel prepričati vladarja, da bi bil njegovi prošnji naklonjen. Kot lahko sklepamo, sta oba posvojenca pridobila pravico uporabe grba in plemenitaškega naslova, saj navajajo viri, daje Blas Sichel von Oberburg imel v posesti že prej omenjeni grad Moos-brunn pri Gradcu. Tako želim, da bi bile stvari okoli tega zanimivega rojaka iz Šmartnega ob Dreti do te mere razčiščene in dokazane, da bi mu lahko postavili tudi kakšno spominsko obeležje, saj končno, takega rojaka nimajo kjerkoli. Tudi nazorski župan Ivan Purnat si prizadeva, da bi njegov spomin ustrezno počastili. Lahko upamo, da bo do prihodnjega občinskega praznika občine Nazarje dovolj podatkov in da se bo o Žehlu pisalo tudi v strokovni literaturi. 3ščemo stare fotografije Pogled na Mozirje. Razglednica je iz časa okoli leta 1913 in nam jo je poslala Hedviga Vidmar - Šalamon iz Slovenskih Konjic. KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST Dogajanje na ljubljanski borzi vrednostnih papirjev v letu 2004 Vlagatelji so lahko z rastjo tečajev na Ljubljanski boizi v letu 2004 zadovoljni. Indeks SBI20 je v letu 2004 porasel za 25,03 odstotka. Od začetnih 3.922,74 točk je 31. decembra končal pri 4.904,48 točkah, kar je le malo pod rekordno vrednostjo 4.935,29 točk, ki jo je dosegel že 15. novembra. Seveda rast delnic ni bila skozi vse ieto enakomerna. Najprej smo opazili veliko, sedemodstotno rast že vjanuarju, čemur je sledil rahel padec v februarju. Glavni del rasti je SBI20 dosegel do začetka maja. Do 4. maja je pridobil že 20,05% glede na začetno vrednost. Do vstopa v EU je torej SBI20 opravil že skoraj 80% vsega dela v letu 2004 in prebil mejo 4.700 točk. Aprila smo zabeležili tudi največji mesečni promet v letu 2004, ki je znašal 40 milijard tolarjev, v povprečju MARIJA BEZOVŠEK, upokojena predmetna učiteljica biologije in gospodinjstva Ohcetje bila običajno na nevestinem domu. Za glavno kuharico so povabili izkušeno in priznano kuharico. Taje prišla na dom vsaj teden pred dogodkom. Nato seje mesilo, gnetlo in peklo, daje dišalo daleč naokrog. O tem mi je veliko pripovedovala žal že pokojna Gabrova mama iz Lepe Njive, kije kuhala na najmanj 50 ohcetih. Jedilnik za ohcetje bil skoraj povsod enak, le okusi so bili odvisni od znanja kuharice. 14 V___I torej več kot dve milijardi tolarjev na dan. Zelo se je zvišala cena delnic Aerodroma Ljubljana, kije zaradi prihoda Easyjeta na Brnik v lanskem letu pridobila kar 98 odstotkov. Aerodromu po stopnji rasti sledijo Krka (dobrih 61%), Sava (58%) in Merkur (52%). Še bolj kot delnice največjih podjetij so v preteklem letu rasli tečaji investicijskih skladov, saj se bodo ti prej ali slej preoblikovali v vzajemne sklade. Indeks PIX je letu 2004 pridobil dobrih 34 odstotkov, pri čemer so se tečaji najdonosnejših pidov povečali celo za 45 odstotkov. Za dolgoročne vlagatelje predstavljajo investicijske družbe, ki se bodo preoblikovali v vzajemne sklade, še vedno dobro priložnost, saj se po preoblikovanju sklada tržna vrednost izenači s knjigovodsko vrednostjo. Triglav Steber 1, na primer, še vedno kotira pri 12 odstotkov nižji vrednosti od knjižne, v vzajemni sklad pa naj bi se preoblikoval letos marca. Na rast tečajev delnic je vpliva- lo znižanje deželnega tveganja, padajoče obrestne mere in govorice o morebitnih prevzemih po vstopu v EU. Padajoče obrestne mere na depozite v bankah so varčevalce prisilile, da so se začeli razgledovati tudi po drugih možnostih za varčevanje. Sredstva, naložena v slovenskih vzajemnih skladih, so v preteklem letu presegla 200 milijard tolarjev. Samo v lanskem letu se je v vzajemne sklade nateklo skoraj 82 milijard svežih prihrankov, ki se zaradi zakonov, ki so omejevali delež tujih delnic na 10 odstotkov vrednosti sklada, niso mogli preliti na tuje trge. Največ je zrasla vrednost točke sklada Rastko (21,54%), sledita pa mu Modra kombinacija (21,43%) in Zajček (20,47%). Po prvomajski euforiji je sledila rahla streznitev. Težko pričakovanih prevzemov ni bilo in tudi ne pretiranega navala tujcev. Zato so vrednosti delnic v SBI20 v maju in juniju zdrsnile za sedem odstotkov, indeks pa se je spet spustil pod 4.400 točk. Ponovna rastje sledila šele v začetku julija inje trajala do konca septembra. Vrednosti slovenskih delnic so se lani zelo približale vrednostim delnic na drugih borzah, kar je razvidno tudi iz kazalnika tečaj na dobiček (T/D), ki je konec leta 2003 za delnice iz borzne kotacije znašal 17,44, konec leta 2004 pa približno 25. Povečal seje torej za dobrih 40 odstotkov. Podobno sliko kaže tudi kazalnik tržna na knjižno vrednost (T/K), ki je narasel z 1,3 na 1,6, torej približno za petino. Delnice na ljubljanski borzi so torej že zelo visoko vrednotene, zato bi morda v bližnji prihodnosti kazalo iskati višje donose v Evropi, Aziji in na razvijajočih trgih Vzhodne in Jugovzhodne Evrope. Borut Repše, upravljalec premoženja na tujih trgih borut.repše@itirika.si ILIRIKA borzno posredniška hiša d. d., Breg 22, Ljubljana Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana Jedilnik, kot mi ga je povedala Gabrova mama: 1. goveja juha z rezanci, kuhana govedina, popečena kokoš iz juhe, pražen krompir, vinska omaka, kuhan hren, porova omaka, 2. kompot, potica in pecivo, 3. pečenka, rajželc, nadevana telečja prsa, pohano meso, krompir in solata, 4. kompot, potica, krofi, 5. konfet (zadnja jed), narezek (salama, kuhana suha svinjina, ostanki pečenke, jajčni hrenzjabolki), 6. kompot iz suhih sliv in štrudelj. Vmes seje seveda pridno plesalo, pelo in pilo. Ko so iz kuhinje prinesla dekleta slivov kompot in štrudelj, je bil to znak, da bo treba domov. Ker so vtem svatovskem jedilniku same znane jedi, sem se odločila, da za vas tokrat poiščem nekaj jedi iz ohrovta. »Ohcet bo« V času med božičem in pustom je bilo včasih veliko porok. Ženin in nevesta sta si morala najprej izbrati starešino in družico (krancljevka) ter druga (pratfirer) vsi povabljeni pa so bili svatje. Svate sta v družbi muzikantov vabila vsaj teden dni pred poroko. Daril svatje niso prinašali, ampak so pred zaključkom ohceti naredili obračun stroškov. Pri tem so imeli glavno besedo starešina in očeta mlado-poročencev. OHROVTOVI ZREZKI Potrebujemo: 400 g ohrovta, 250 g mletega mesa, 2 žlici riža, 2 jajci, česen, peteršilj, sol, poper, muškatov orešek, drobtine po potrebi, maščobo za pečenje. Ohrovtove liste skuhamo, odcedimo in sesekljamo. Primešamo zmleto meso, napol kuhan riž in vse začimbe. S pomočjo drobtin oblikujemo zrezke, ki jih spečemo v vroči maščobi. OHROVTOVI CMOKI Potrebujemo: 600 g ohrovta, 400 g mletega mesa, 1 žemljo, 50 g čebule, 2 jajci, majaron, sol, poper, 20 g maščobe, drobtine. Ohrovtove liste ločimo od glave, izrežemo srednjo žilo in liste 10 minut kuhamo v slanem kropu. Nato ohrovt odcedimo, pre-plaknemo z mrzlo vodo in damo na krpo, da voda odteče. Medtem pripravimo nadev iz mletega mesa, dodamo v vodi namočeno, ožeto in zdrobljeno žemljo, prepraženo čebulo, jajca ter začimbe. Odcejene ohrovtove liste razvrstimo na prtič, solimo in popramo, napolnimo z dobro premešanim nadevom, zvijemo v cmoke, naložimo v kozico, prilijemo malo vode ali juhe ter kuhamo. Koje ohrovt popolnoma me- hak, vzamemo cmoke iz vode in jih zabelimo s prepraženimi drobtinami. NADET OHROVT Potrebujemo: 800 g ohrovta, 600g sveže svinjine, limonin sok, 2 stroka česna, sol, poper, po potrebi 2 - 3 žlice vode, 100 g čebule, 50 g prekajene slanine, maslo, 1 zajemalko juhe. Ohrovtovo glavo ali več manjših glavic kuhamo v slanem kropu 8 -10 minut. Dobro odcejenemu ohrovtu izrežemo stržen, vdolbino pa napolnimo z mesnim nadevom. Dno primerne posode obložimo s tankimi lističi čebule in z na kocke narezano slanino ter nanjo naložimo ohrovt. Prilijemo zajemalko juhe, posodo pokrijemo in jed dušimo v pečici, da se ohrovt dobro zmehča. Nadev: zmleto meso začinimo z limoninim sokom, česnom, soljo in poprom. Če je meso zelo mastno, dodamo nadevu še vodo in vse skupaj dobro premešamo. OHROVT V SOLATI Potrebujemo: 800 g ohrovta, sol, kumino, 4 žlice olja, česen, poper, kis. Ohrovtu izrežemo stržen in glavne žile v listih ter ga mehko skuhamo v slanem kropu, ki smo mu dodali še kumino. Kuhan ohrovt odcedimo in pripravimo z oljem, česnom, poprom ter kisom. BRSTIČNI OHROVT V SMETANOVI OMAKI Potrebujemo: 400 g brstičnega ohrovta, 10 g masla, 10 g moke, 2 dl kisle smetane, jušno kocko, sol, poper. Brstični ohrovt skuhamo v majhni količini slane vode. Maslo raztopimo, primešamo moko in takoj zali- jemo s kislo smetano. Omako prevremo, ji dodamo kuhan brstični ohrovt (če je treba, dodamo še malo ohrovtove vode), začinimo z jušno kocko, solimo in popramo. ZAPEČEN BRSTIČNI OHROVT Potrebujemo: 450 g brstičnega ohrovta, 200 g tankih rezin šunke, 30 g masla, 30 g naribanega sira, 15 g drobtin. Bešamelna omaka: 50 g masla, 40 g moke, 3 dl mleka. Brstični ohrovt očistimo, operemo in skuhamo v litru osoljenega kropa. Kuhamo ga 8 minut. Odcejen ohrovt stresemo v pekač, prekrijemo z rezinami šunke in nazadnje prelijemo z bešamelom. Po vrhu potresemo nariban sir, drobtinice in kosmiče masla. Jed postavimo za 15 minut v pečico, ki smo jo segreli na 180 °C. BRSTIČNI OHROVT V SOLATI Potrebujemo: 500 g brstičnega ohrovta, 2 žlici olja, kis, sol, poper, zelen peteršilj. Glavice brstičnega ohrovta očistimo in skuhamo. Odcedimo in prelijemo s solatno omako ter potresemo s peteršiljem. Namesto s solatno omako lahko prelijemo z majonezo ali jogurtovo polivko. VESELI OHROVT Potrebujemo: 75 dag ohrovta, 50 dag krompirja, 2 dl mleka, košček masla, pol čebule, 1 korenček, sol, poper, muškat, olje. Ohrovt narežemo na krpice, ga operemo in poparimo. Krompir olupimo, narežemo na koščke in skuhamo v slani vodi, nastrgamo korenček ter nasekljamo čebulo. Na olju popražimo čebulo in korenček. Dodamo ohrovtove krpice, jih zalijemo s pol kozarca vode, solimo, pokrijemo in dušimo 15 do 20 minut. Dodamo drobec popra in muškata. Krompir pretlačimo z mlekom in maslom. Pekač premažemo z maslom in vanj v dveh plasteh naložimo ohrovt in krompir. Jed zapečemo na 200 °C, da se na vrhu naredi rjava skorjica. Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNA SLUŽBA JAVNEGA PODJETJA KOMUNALA MOZIRJE Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad za občino Gornji Grad: 041-390-145. RINEK Ne b09ati nas tisto, kar imamo, ampak tisto, čemur se lahko odpovemo. Immanuel Kant NA KLEPETU PRI VAS DOMA Jakob Presečnik, poslane« državnega zbora - Kje in kdaj ste bili rojeni? Rodil sem se 23. julija 1948 v Lenartu pri Gornjem Gradu, kot četrti od petih otrok materi Mariji in očetu Ivanu. - Spomini na mladost? Odraščal sem na domači kmetiji, kjer je bilo življenje pač podobno kot na večini zgornjesavinjskih kmetij. Starša sta bila napredna kmetovalca in velika garača, zato smo se ukvarjali z mnogimi dejavnostmi, zelo intenzivno tudi s kmečkim turizmom. Oče je bil še posebno poznan kot furman, tako da ga ni bilo problem srečati z naloženo hlodovino za železniško postajo Šmartno ob Paki ali peskom iz kamnoloma pri Grozdju v Novi Štifti. Pri slednjem sem bil mnogokrat "zavirač". Kako to zgleda, vedo predvsem starejši. Priznam, da kaj posebno priden za kmečka dela kar nisem bil, zato sem še posebno hvaležen mami, ko meje po končani srednji šoli in enoletnem premoru zaradi bolezni kar nekako prisilila, da sem nadaljeval s študijem. Sicer pa imam zelo lepe spomine na gornjegrajska osnovnošolska in ljubljanska srednješolska ter študijska leta. - Najljubša skupina, pevec, pevka iz mladosti in zdaj? V mojih najstniških letih so bili na vrhuncu popularnosti Beatlesi, Bee Geesi in Rolling Stonesi, sedaj pa prisegam na glas Darje Švajger in Alenke Godec, sicer pa rad prisluhnem vsem zvrstem glasbe. - Najljubši igralec in igralka iz mladosti in zdaj? Nikoli nisem bil poseben ljubitelj filma, še največ smo hodili v kino v srednješolskih letih, še posebno ob koncu tedna. Takrat smo hodili domov bolj po redko. Iz tega obdobja ne bi izpostavil nobenega igralca, danes pa rad pogledam mlade gledališke igralce, ki se občasno pojavljajo tudi v slovenskih filmih. - Najljubši film iz mladosti in zdaj? Še v šolo nisem hodil, ko smo z velikimi očmi in ušesi v gornjegrajski dvorani požirali Kekca. Seveda se mi je ta vtisnil v nepozaben spomin. V novejšem času pa sem bil pred leti prijetno presenečen nad filmom Outsider. - Najljubša televizijska oddaja? Že poklicno sem zasvojen z informativnimi oddajami, iz milionar-ja in polnočnega kluba se marsikaj naučiš, sicer pa rad pogledam kakšen lahkotnejši film z družinsko tematiko. - Kakšna moda je bila, ko ste bili najstnik? Hlače na zvon in dolgi lasje. Pač vpliv Beatlov. - Kaj ste najraje praznovali takrat in zdaj? Nisem poseben ljubitelj praznovanj. Še najraje sem imel in še zdaj imam rad praznovanja rojstnih dnevov. - Prva ljubezen? Kdaj, kako? Seveda se simpatije pojavijo že v osnovni šoli, brez njih ne gre tudi pozneje. Smo pa bili včasih drugače vzgojeni in bolj zadržani, kot so mladi danes. So pa bila to lepa leta. - Družina? Otroci? Z ženo sva se spoznala nekako na sredi mojega študija in se potem kmalu po končanem študiju poročila. Vsi trije otroci, od katerih sta dva še študenta, se borijo za svojo bodočnost, kot seveda vsi mladi tega sveta. Lepo se razumemo in ponosen sem na njih. - Kaj bi počeli, če bi imeli toliko denarja, da vam ne bi bilo treba hoditi v službo? Na to vprašanje težko odgovorim. Verjetno pričakujete odgovor, da bi potoval po svetu. Včasih že mogoče. Našel bi si pa delo, ki gotovo ne bi bilo daleč od mojega osnovnega poklica, gradbenišlva. - Kakšen avto bi imeli, če bi imeli neomejeno denarja? Tudi tu vas bom razočaral, ker si ne želim nobenega dragega avtomobila zveneče znamke. Vesel sem, da imam lahko dovolj udoben in varen avto. - Vaša sanjska hiša? Sem popolnoma zadovoljen s to, v kateri živim s svojo družino na Podvrhu v Mozirju. Seveda pa že iz moje poklicne radovednosti rad pogledam lepo in funkcionalno hišo. - Najlepše doživetje v življenju? Trikrat. Vsakokratno rojstvo otrok. - Najlepši dopust? Nisem ljubitelj dopustovanja, kar mi domači vedno znova očitajo. Pa kljub temu se najraje spominjam dopustovvpočitniških prikolicah na Malem Lošinju še v času, ko so bili otroci še majhni. - Kaj najraje pojeste? Pečeno kašo z jabolki ali jetrca v omaki. Se mi pa dogaja, da moram eno ali drugo jesti kar sam, včasih se mi pridruži tudi žena, otroci pa zelo redko. Zaradi tega do teh dveh jedi ne pridem pogosto. Pa kakšna riba mi tudi bolj zadiši kot kaj drugega. - Kdaj ste se najbolj znoreli? Še najbolj, pred zdaj že mnogimi leti, na kakšnem silvestrovanju v mozirskem partizanu. - Vaši hobiji? Za zdravje koristen hobi imam plavanje v bazenu, za dušo pa čebelarjenje. Obojega premalo. - Načrti za naprej? Osebno si želim v novem mandatu v slovenskem parlamentu čim več koristnega postoriti za našo dolino, in da bi bili otroci čim bolj uspešni pri delu in v šoli. Vse dobro pa želim tudi vsem bralcem Savinjskih novic. Klepetala je Nastasja Kotnik KINO NAZARJE Sobota, 15.1, ob 20.00 in nedelja, 16.1., ob 17.00 UROČENA ELLA- romantična komedija Režija: Tommy O'Haver Igrajo: Anne Hathaway, Hugh Dancy, Cary Elwes, Joanna Lumley Film je sodobna pravljica, v kateri se prepletajo čarovnija, glasba in pravljična bitja, seveda z obvezno zlobno mačeho. Vse se začne z urokom vile rojenice, s katerim postane Ella Frellska najubogljivejši otrok v kraljestvu. Storiti mora vse, kar ji ukažejo, naj bo še tako nemogoče ali nevarno. Koji mama umre in se oče še enkrat poroči, se njeno življenje spremeni v pekel. Podla dama Olga in njeni hudobni hčerki Hattie in Olive se izživljajo nad ubogo Elio, dokler se ta ne odloči, da bo vzela vajeti v svoje roke in se rešila neprijetnega uroka. Anton Puščavnik, oče menihov, zavetnik cerkve v Podvolovljeku Piše: Pavla Kliner 17. prosinca goduje sv. Anton Puščavnik, oče menihov, zavetnik domačih živali, živinorejcev, svinjskih pastirjev in mesarjev, mogočen posrednik pri izbiranju zakonskega druga. Svojčas so se mu priporočali tudi bolniki s kožnimi boleznimi, zlasti s šenom. Konec koncev je sv. Anton tudi zavetnik cerkve v Podvolovljeku. ZAVETNIK ŽIVINOREJCEV IN ŽIVINE To je tista cerkev, ki ima na zunanji strani podobo sv. Krištofa, kar lahko nekatere zavede, daje njen patron »Kristonosec«. Ko pa vstopiš v cerkev, ni dvoma, kdo je »glavni«. Veliki oltar in kip sv. Antona ter poslikava prezbiterija z dvema prizoroma iz njegovega življenja povedo vse. Zakaj so si Podvoloveljčani za patrona izbrali sv. Antona, ne vem. Morda zato, ker je zavetnik živinorejcev in živine, na tem koncu pa so od nekdaj imeli velike kmetije in zatorej tudi veliko glav živine. Podvoloveljski zavetnik je bil po rodu Egipčan. Rodil seje ob koncu 3. stoletja bogatim staršem v okolici Memfisa. Še predenje dopolnil dvajset let, je bil že sirota. Starši so mu zapustili veliko premoženje. Kmalu po tem je Anton slišal pridigo obogatem mladeniču. Prešinilo ga je, kakor da je on tisti, ki mu Jezus naroča: »Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj revežem, pa boš imel zaklad v nebesih. Nato pridi in hodi za menoj.« Prav tako je tudi storil in se napotil v pušavo. Puščavni- ško življenje pa ni mačji kašelj. Anton je bil človek kakor vsi drugi in tudi njega so mamile skušnjave, takšne in drugačne. Tudi v Podvolovljeku je sv. Anton Puščavnik upodobljen z zvoncem in prašičkom (foto: Franjo Atelšek) PUŠČAVNIŠKO ŽIVLJENJE IN SKUŠNJAVE Blaženi Anton Martin je o skušnjavah svojega soimenjaka zapisal: »Kakor je pa sadonosnem drevju potreba hudega vetra in burje, da ga gosenice ne objedo, tako potreba je tudi pravičniku preskušnje. Hudi duh je hotel sv. Antona omotiti, ter mu je na misel nosil lepo bogastvo, katero je zapustil drugim, - in zdaj živi sam vtoliki revščini; kazal mu je kako srečno bi lahko živel, zdaj pa toliko trpi v puščavi. Sveti mladenič se pa ni dal premotiti, še tem zvestejše je molil, postil se, klical Jezusa na pomoč, in je srečno premagal vse skušnjave. Vsak človek ima svoje skušnjave, posebno pa v mladih letih; saj je bil Jezus tudi skušan. Ali skušnjava nema oblasti nas premagati, ako le sami nočemo. Po Jezusu vse premoremo, ki nam daje moč.« Dvajset let je preživel v samoti v puščavskih gorah na desnem bregu Nila. Preživljal se je z zelišči in kruhom, ki so mu ga prijatelji prinašali vsake pol leta. Imel pa je med zidovjem tudi izvir vode. Njegovi sopotniki so bili le sonce, luna, zvezde, redke živali in osamele rastline. Potem seje glas o svetniku, ki naj bi premagal samega hudiča, razširil po vsem rimskem cesarstvu. Puščava je postala prava romarska pot. Stari in mladi, modri in nevedni so prihajali k njemu, da bi jih učil svetega življenja. Tisti najbolj zavzeti so se naselili v njegovi bližini in živeli po njegovem zgledu. Tako naj bi se začelo meniško življenje in sv. Anton velja za prvega opata in duhovnega očeta menihov. SV. ANTON S PRAŠIČKOM IN ZVONČKOM Proti koncu življenja seje Anton povrnil v svojo ljubo samoto. Naselil seje na težko dostopni gorski polici, kjer je živel strogo asketsko življenje. Odkril je studenec in si uredil vrt. Reven je živel na zemlji, bogatje šel v nebesa. To seje zgodilo leta Gospodovega 356, ko je bil star 106 let. Sv. Antona upodabljajo s prašičkom in zvončkom. Prašiček naj bi predstavljal »nečiste« skušnjave, z zvončkom pa naj bi sveti puščavnik odganjal hudobne duhove, ki so ga skušali. Toda prašiček in zvonček naj bi imela izvor drugje. Po Antonovi smrti so se ustanavljala različna dobrodelna društva, ki so skrbela za reveže. Tem družbam, ki so nosila njegovo ime, so ljudje radi dajali darov, med drugim tudi prašičke, zvonček pa je opozarjal na njihov prihod. Po drugi verziji naj bi te prašičke redili sami člani ene od pobožnih družb sv. Antona. Njihovi prašički so lahko prosto tekali naokoli, okoli vratov pa so imeli obešene zvončke. Te zvončke so včasih dajali ljudem kot nekakšen talisman, ki naj bi varoval njihovo živino. ROMANJE V PODVOLOVLJEK Tako naj bi postal sv. Anton zavetnik živine in živinorejcev. Na njegov god so marsikje pri nas cerkvi darovali prašičje krače, klobase in pleče. V Okonini ta navada še živi. Lučani in Solčavani pa so svojčas romali k sv. Antonu v Podvolovljek. Vendar ne praznih rok, v cerkev so namreč prinesli suhomesnatih izdelkov, ki jih je ključar prodal na licitaciji in izkupiček namenil za cerkvene potrebe. Ta navada je zamrla, še danes pa hodijo na predvečer praznika podvoloveljske ženske od hiše do hiše, kjer prepevajo in pobirajo mesnate darove, ki sijih privoščijo na antonovo. Menda se imajo zelo luštno, katere pesmice prepevajo, pa ne vem. Poznam eno šaljivo, ki vam jo zaupam za konec: »Na hribčku cerkvica stoji, v njej svet Anton kraljuje, njemu se priporočim, da moža mi sposluje! Tralalala tralala... Možjo me naj! Če svet Anton me uslišal bo in dal mi bo možička, mu vsako leto prinesla bom pitanega prešička! Tralalala tralala... Možjo me naj!« Pesmica podvoioveljskih žensk: »Na hribčku cerkvica stoji, v njej svet Anton kraljuje, njemu se priporočim, da moža mi sposluje!« (foto: Franjo Atelšek) SMUČARSKI SKOKI ZA POKAL COCKTA NA LJUBNEM Matevž Slatinšek skočil na drugo mesto Matevžem Slatinšek (levo) se je z dvema 37-metrskima skokoma povzpel na stopničko za drugo mesto (foto: Franjo Atelšek) dvanajstletna Katja Požun (SKZa- 36 m, in Evo Logar (ŠD Zabrdje), gorje) s skokoma 37 in 35 m pred dvakrat 35,5 m. Anjo Tepeš (ŠD Dolomiti), dvakrat Franjo Atelšek V organizaciji Smučarsko skakalnega kluba Ljubno-BTC je bila v nedeljo na 40-metrski skakalnici na Ljubnem tekma v smučarskih skokih za pokal Cock-ta v treh kategorijah. Med 37 tekmovalci v kategoriji dečkov do 12 let je zmagal Rok Justin (SSK Stol) s skokoma 37,5 in 38,5 m pred nadarjenim domačim tekmovalcem Matevžem Slatinškom, dvakrat 37 m, in Urbanom Sušnikom (SK Tržič), 36 in 37,5 m. Najboljši med dečki do 13 let je bil Nace Šinkovec (SSK Alpina), 37 in 37,5 m, pred Alešem Oblakom (SSK Stol), dvakrat 37 m, tretje mesto pa si je priskakal Leon Grobljar iz SK Zagorje z dvema 36,5- metrskima skokoma. Na dobro pripravljeni skakalnici so se pomerila tudi dekleta, ki po dolžini skokov niso skoraj nič zaostajala za fanti, zmago si je priborila Na 40-metrski skakalnici na Ljubnem so mlade skakalke in skakalci tekmovali za pokal Cockta (foto: Franjo Atelšek) RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE Trofejni ulov iz reke Savinje Eden izmed resničnih zakladov, ki jih reka Savinja skriva vsvojih nedrih, je tudi populacija sulcev, Vsakdo lahko potrdi, da so omenjene ribe pravi kralji globin, sezona lova na njih pa traja od 1. novembra do 14. februarja. V preteklem tednu je na skupinskem lovu ribiču iz Šoštanja uspel resnično trofejni ulov, ki se ga ne bi sramovali niti najbolj izkušeni mojstri te dejavnosti. V Preseki pri kaštah je Miran Si-lovšek po dolgotrajnem boju potegnil iz vode kar 99 centimetrov in slabih devet kilogramov težkega sulca. Ulov torej, ki ga ne pozabiš! Mnogi ribiči, tako domači kot tisti, ki se vsako leto iz vse Slovenije vračajo v Mozirje, da bi preizkusili ribiško srečo, so v letošnji sezoni že namakali umetne vabe širom porečja Savinje. Večina izmed njih je odšla domov zgolj z izkušnjo več in seveda željo po ponovni vrnitvi. Dvema je le uspelo potegniti iz mokrega objema to, za kar sta tudi postopala ob Savinji. Oba sulca pa sta bila za odtenek manjša kot ta, kije bil ulovljen 15. decembra. Benjamin Kanjir Savinjska košarkarska liga Polzela 2005 Rezultati 6. kroga: Laško : Radio Fantasy 68:65, Werinox : Parižlje 66:78, Brglez.com : ŠK Žalec 80:81, tekma 7. kroga: Gomilsko : Veterani Pivovarna Laško 55:65. Vrstni red po 6. krogu: 1. Veterani Pivovarna Laško 12, 2. Gomilsko United 10, 3. Študentski klub Žalec (-1) 9, 4. Brglez.com Polzela 8,5. Radio Fantasy Team Celje 7,6. Parižlje 7,7. Werinox Celje 6. DT POREM INŽENIRING IN MONTAŽA D.0.0. DOL 4, 3342 GORNJI GRAD ZAPOSLIMO DELAVCA ZA KROVSKA DELA* Delavne izkušnje zaželene* Vloge za zaposlitev pošljite DO 31. JANUARJA 2005 NA NASLOV: Porem D.0.0., Dol 4, 3342 Gornji Grad 1. SLOVENSKA LIGA MALEGA NOGOMETA -SPOMLADANSKI DEL Nazarečani danes s Puntarjem v Tolminu Spomladanski del prvenstva bo za nazorske »graščake« izredno naporen, saj jih čaka pet težkih gostovanj ob štirih domačih preizkušnjah. Njihovo sedmo mesto in tri točke naskoka pred zasledovalci v prvem delu sezone jim še zdaleč ne zagotavlja mimo nadaljevanje, zato bo potrebno presenetiti tudi koga v gosteh. Prestopni rok je minil brez kadrovskih sprememb. V izredno kvalitetni in izenačeni konkurenci bodo Nazarčani najprej gostovalivTolminu,ževtorek, 18. januarja, prihaja evropska Litija, še isti teden potovanje v Koper (Bronxi), nato doma odlični Dobovec in še tretjič odhod na Primorsko, v Kobarid. Sledi domača tekma in ponovitev polfinala pokala z zvezdniškim Zagorjem, pa nekoliko »lažji« gostovanji v Sevnici in Ljubljani ter zadnja domača preizkušnja z Ajdovščino. Pred zadnjim krogom rednega dela prvenstva, 5. in 6. marca, čaka varovance trenerja Delamee še finalni turnir najboljše četverice pokala SlovenijevTolminu, kjerjimježreb dodelil domače »upornike« (finalna para: Puntar - Nazarje in Litija - Kobarid). Za organizacijo tega zaključnega turnirja seje potegovalo tudi Nazarje, komisija za mali nogomet pri nogometni zvezi Slovenije pa je dala prednost klubu iz srednje soške doline, kije lani praznoval svojo jubilejno obletnico delovanja. Kot lahko sami razberete, bo spomladanski del sezone nazorskih malonogometašev res izredno zanimiv in še bolj razburljiv. Uprava kluba in igralci, brez sprememb v prestopnem roku, so prepričani v ugoden razplet na koncu, seveda ob pomoči in vzpodbudi svojih zvestih navijačev. Franjo Pukart Kdo so bili najbolj poslušani glasbeniki v letu 2004? Kako so glasbeno dogajanje v minulem letu pri nas in po svetu ocenili novinarji? V samem vrhu je gotovo Alya. Če se zelo na hitro sprehodimo skozi njene najvidnejše dogodke v lanskem letu: nastop na EMI s skladbo Fluid, kije osvojila poslušalce. Kmalu za tem izid albuma in istoimenskega singla Alya, ki je samo potrdil njeno vse večjo popularnost. Tudi po zaslugi videza, s katerim je osvojila nagrado Modne Jane za glasbeni stil. Nastop na koncertu skupaj zThe Beach Boys, pa videospot na MTV lestvici, izid singla Omama... Preveč za naštevanje in dovolj, za še en dosežek: Naj pevka leta 2004. Po mnenju 17-ih glasbenih urednikov in novinarjev, ki so izbirali najboljše izvajalce in albume preteklega leta, je naslov domače skupine leta pripadel zasedbi Dan D, poleg tega pa je bil Tokac izbran za najboljšega pevca na domači sceni. Skupina je bila s prvim singlom Plešeš in aktualno uspešnico Čas deležna pospešenega predvajanja na radijskih postajah, njihov zadnji album Katere barve je tvoj dan? je bil odlično sprejet tako med poslušalci kot tudi v medijih. Ne moremo trditi, da je bilo leto 2004 ravno uspešno za Courtney Love. Objavila je neuspešen album, ostala brez hčere, si nakopala gnev sodišča in prezir javnosti. No, stvari so se le pričele obračati v njeno korist... Courtney je dobila skrbništvo nad otrokom in pričela vedno več časa posvečati svojemu novemu albumu, pri katerem ji pomaga Billy Cor-gan (Samshing pumpkins, Zwan), producent albuma Celebrity skin. Courtney želi album posneti v ženskem zaporu. Na vodilnem slov- enskem iskalniku Najdi.si, kije objavil lestvico najbolj iskanih besed in besednih zvez v letu 2004, je lani skupno več kot 700.000 uporabnikov iskalnika vpisalo več kot 155 milijonov iskalnih poizvedb. Med glasbenimi izvajalci je bila daleč najbolj iskana hrvaška pevka Severina s kar 204.496 iskanji, njej pa sledita slovenski skupini Bepop (89.472 iskanj) in Siddharta (81.931 iskanj), so sporočili iz podjetja Novifo-rum, ki upravlja z iskalnikom Najdi.si. Alenka KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Prebold na kolenih Nazarčani so z novo zmago v gosteh na najboljši način začeli spomladanski del sezone in z novim kompletom točk še vedno spadajo med najresnejše kandidate za osvojitev prvenstva že v svojem prvem poskusu. Lokalni derbi s Preboldom tokrat ni opravičil tega imena, saj so bili Nazarčani uspešnejši pravv vseh elementih sodobne igre pod obroči in gostiteljem ni preostalo drugega, kot da na koncu športno čestitajo boljšemu. Po zmagi v Preboldu se igralci zahvaljujejo zvestim navijačem (foto: Dejan Zavolovšek) Z dobro igro v obrambi in natančni meti so si Nazarčani že v prvem polčasu priigrali prednost 18točk, ki so jo z disciplinirano igro zlahka zadržali tudi v nadaljevanju. Domačini so sicer poskušali s pogostim spreminjanjem obrambe zaustaviti GENERALNI SPONZOR^ B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, ^3331 Nazarje________/ nalete Zgornjesavin-jčanov, ki pa so bili tokrat odlični na vseh pozicijah in poraz sosedov iz Prebolda je bil neizbežen. Tako kot v Ljubljani, je treba tudi tokrat pohvaliti celotno ekipo, koliko pa je v resnici zmožna, bomo lahko videli žejutri, ko v goste prihaja prvo uvrščeni Celjski KK. Nazarčani tu res nimajo kaj izgubiti, lahko le senzacionalno veliko pridobijo, saj bi zmaga pomenila celo naskok na prvo mesto. Seveda se tako vodstvo kluba kot igralci s tem ne obremenjujejo, želijo si predvsem dobrega vzdušja v ekipi in na tribunah, s svojimi igrami pa opravičiti pomoč, ki jo dobijo od lokalne skupnosti in sponzorjev. Jutri torej vsi na tribune športne dvorane Nazarje, da odvzamemo »skalp« še enemu favoritu vzhodne skupine 2. slovenske košarkarske lige. Franjo Pukart KK Prebold : KK Nazarje 81:98 (23:28, 15:28, 23:24, 20:18) Prebold. Športna dvorana osnovne šole. Gledalcev: 100. Sodnika: Marjan Gselman (Miklavž) in Rok Kermat (Brestanica). Tehnični komisar: Peter Hudournik (Velenje). KK Prebold: Ramšak, Cvar, Gominšek, Žagar 17 (3-3), Gladek, Vedenik 8 (4-4), Tomaš 17 (3-7), Kovačič 2, Košenina 10 (0-1), Širše, Kvartič 12 (5-5), Bodiroža 15 (4-5). KK Nazarje: Janko, Žerjav 4 (1-1), Iztok Zakrajšek 23 (5-6), Rupreht 12 (6-10), Zadravec 4, Vodončnik 4, Goltnik 22 (2-2), Šemenc 4 (2-2), Valenčak 22 (4-4), Zakrajšek Matija 3 (1-2). Prosti meti: Nazarje 21:27, Prebold 19:25. Osebne napake: Nazarje 24, Prebold 25. Met za tri točke: Nazarje 9 (Goltnik 6,1. Zakrajšek 2, Žerjav 1 ), Prebold 2 (Kvartič in Bodiroža). Igralec srečanja: Dejan Valenčak (KK Nazarje). Rezultati 10. kroga: Prebold : Nazarje 81 : 98 Grosuplje : Superga 96 : 72 Celjski KK : ŽKK Maribor 75 : 70 Jurij Ježica : Piv. Laško-mladi 64 : 83 Ruše : Ruj 73 : 74 Že v prvem polčasu so si Nazarčani z natančnimi meti priigrali 18 točk prednosti (foto: Dejan Zavolovšek) Lestvica po 10. krogih: 1. Celjski KK 10 8 2 799 : 701 ( 98 ) 18 2. Grosuplje 10 7 3 861 : 740 (121 ) 17 3. Pivovarna Laško-ml. 10 7 3 845 : 744 (101 ) 17 4. Nazarje 10 7 3 846 : 804 ( 42 ) 17 5. ŽKK Maribor 10 4 6 717 : 737 (-20 ) 14 6. Ruše 10 4 6 803 : 836 (-33 ) 14 7. Prebold 10 4 6 801 : 853 (-52 ) 14 8. Jurij Ježica 10 4 6 804 : 860 (-56 ) 14 9. Ruj 10 4 6 723 : 803 (-80 ) 14 10. Superga 10 1 9 744 : 865 (-121 ) n SOŽITJE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Vlado Pavlič med najboljšimi v namiznem tenisu Člani društva Sožitje Zgornje Savinjske doline so se v Domžalah udeležili 5. državnega turnirja v okviru specialne olimpiade Slovenije. V organizaciji OŠ Roje je nastopilo 17 moštev z 63 nastopajočimi, med katerimi so loparje vrteli tudi Vlado, Tomaž, Damjan in Toni iz mozirskega Sožitja. Vlado Pavlič (foto: Ciril M. Sem) Nastopajoči so bili razdeljeni v predtekmovalne skupine, kjer so si preko kvalifikacij zagotovili finalne uvrstitve med štiri najboljše. Najuspešnejši med Mozirjani je bil tokrat Vlado Pavlič, ki je šele na razliko izgubil v velikem finalu in tako osvo- jil odlično drugo mesto. V isti skupini je Damjan Rajter dosegel tretji, Tomaž Irnar pa šesti rezultat, medtem koje Toni Kramer v svoji finalni skupini zasedel četrto mesto. Vse to so izredno lepe uvrstitve, saj se fantje s to športno disciplino ne ukvarjajo prav dolgo. Letošnje aktivnosti društva Sožitje so usmerjene predvsem v priprave njihovega reprezentanta Damjana Rajterja, ki bo nastopil na zimskih svetovnih igrah Specialne olimpiade na Japonskem. Prvi del priprav je že opravil na Debelem Rtiču, pred skupnim zimskim delom priprav pa bosta s trenerjem Davidom, ki je prav tako član slovenske odprave za Nagano, opravila še nekaj treningov na Brcah in Golteh, saj želi biti Damjan res optimalno pripravljen. Franjo Pukart Pisma bralcev, Horoskop Baterije je potrebno zbirati (SNI/05) Strinjam se, iztrošene baterije in akumulatorje je potrebno ločevati od drugih odpadkov. Navsezadnje to nekateri delamo že kakih šest let. Odkar jih pač enkrat letno pobira PUP iz Velenja. Vendar mi ni jasno, kako bi lahko tudi Slovenci že čez šest let zbrali kar 25% od prodanih baterij, čez deset let pa že kar neverjetnih 45%. Da bo to uspelo kaki državi v EU, je precej možnosti. Iz izkušenj se lahko človek kar veliko nauči. Zato vem, da je povprečen Slovenec ne le po anatomiji, ampak tudi po tem, kako zna poskrbeti za svoje odpadle, še najbolj podoben tistim, iz katerih Zgornjesavinjčani izdelujemo svojo najbolj znano specialiteto. Če kdo meni, da pretiravam, zagotovo ni še nikoli hodil v "neokrnjeno" naravo, niti okrog skupnih zabojnikov za smeti. Koristno za pridobitev tega spoznanja je, nadalje, pogledati tudi v posode na t.i. ekoloških otokih. Tam je največkrat vse pomešano kot ob cunamijih, kljub temu, da večina ljudi enostavno vse skupaj vrže kar v kante za smeti, ker sejim odpadkov niti slučajno ne ljubi ločevati. Še več: bilo bi jih celo sram, če bi to počeli. Toda imel sem priliko videti ekološki otok v nekem nemškem mestu. Čeprav tam sortirajo še več različnih odpadkov, sem, radoveden, ugotovil, dajih prav zares sortirajo. Očitno nas, svoje rojake, g. Podobnik bolj slabo pozna, sicer ne bi podpisal nekaj, česar Slovenija še dolgo ne bo izpolnila. Morda pa ima namen baterije kar sam pobirati od hiše do hiše. Vsekakor bi mu potem iz državnega proračuna pripadalo nekaj parov čevljev na leto. Je iz te navidez brezizhodne sit- uacije sploh kakšen izhod? Je! Tudi iz labirintov so izhodi, le poiskati jih je treba. V tem primeru se imenujejo vzgoja. Vzgoja je nekaj, kar je povezano le z otroki, pri odraslih kvečjemu z zaporniki. Pri otrocih je torej treba začeti. Seveda gre za vzgojo v šoli. Ni mogoče pričakovati, da bi lahko kar starši dali svojim otrokom nekaj, česar sami nimajo in najbrž nikoli ne bodo imeli. Če se stem čutom niso že rodili ali bilitako vzgojeni. Razen če nam je vseeno, če bo za nami kar potop, bo res treba kaj narediti. Sicer že otrokom žagamo vejo njihovega bivanja, skupaj z njimi pa nam jo bo vnukom uspelo odžagati. Narava bo vse bolj in bolj zastrupljena. Niti kolikor toliko zdrave hrane ne bo več. Vprašajmo se, če bodo potem ljudje še lahko zdravi, če smo sploh lahko zdravi že danes! Pa tudi odgovori- mo si, če res nismo neumni! In ne zvračajmo krivde le na druge! Nas, tako kot hrastov, drugi najbrž res ne morejo več ukriviti, lahko pa se, zato imamo razum, ukrivimo sami. Ukrivimo tako, da ne bomo (več) vir onesnaženja. Potem nam tudi vest - če jo le hočemo poslušati - ne bo ničesar očitala. Poslušati vest, pomeni poslušati pamet, za vernike pa tudi poslušati Boga. V svoji sedmi zapovedi nam ne le prepoveduje krasti, ampak tudi delati škodo. Včasih se zdi, da nam je Bog dal premalo zdrave pameti, ki bi bila nam samim, pa tudi soljudem, v korist. Ja, dogaja se, da s tem, ko mi pozabljamo nanj, tudi on pozabi na nas. Jezus je namreč rekel: Trkajte in se vam bo odprlo! Zelo verjetno je s tem mislil tudi to, da se nam bo odprlo-v glavi. Janez Mavrič, Attemsov trg 8, Gornji Grad Horoskop xa januar 2005 prijetna, močna in predana čustva. V pogledu službe vas čaka nekaj novih nalog in zadeve boste uspešno izpeljali. Zaželeno je, da se sprostite in se ukvarjate s kakšno telesno dejavnostjo. Bik: Pred vami je obdobje, ko boste sprejeli večfreznih odločitev, imeli boste možnost opraviti neke spremembe in narediti nove načrte za nadaljnjo živ-_________ljenje. Morda si boste omislili nov stil oblačenja. V prvi polovici meseca se boste odprli in ksebi privabili nove obraze. Vaša energičnost je skrita globoko v vas in jo boste aktivirali le po potrebi. Dvojčka: Vleklo vas bo tja, kjer se veliko govori, kjer je tudi vesela družba in kjer se lahko pozabi na skrbi. Tako je tudijanuarja videti, da boste komunikativni, zgovorni in odprti. Zadeve se bodo odvijale vvašo korist, deloma tudi zaradi vaše prilagodljivosti. Skozi kontakte z ljudmi se boste tudi veliko naučili. S srčnim izvoljencem oziroma izvoljenko se boste lahko pogovorili o vsem, kar vas zanima in kar vas teži. Finančno stanje bo v ravnovesju. Rak: Januarja boste obkroženi zveliko ljudi, tako da se boste lahko po mili volji nagovorili, tako o sebi, malo pa tudi o svojih notranjih občutkih. Ne smete se zapirati vase, pač pa se odprite in uporabite možnosti, ki so vam dane. V horoskopu je videti, da boste zelo pridni, učinkoviti in delovni.V ljubezni lahko pričakujete veliko skladnosti, prijetnosti in harmonije. Partner vam bo nudil ravnolisto, kar od njega pričakujete. --------- Lev: Obstaja možnost nekega tveganega posla, zaradi tega nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč. V prihodnje boste še bolj občutljivi na kritiko, bolj si boste želeli pohvale. Družili se boste s prijetnimi ljudmi in kjer se boste pojavili, boste znali poskrbeti, da bostezasijalitakozosebnostjo,kotssvojimvidezom. Igrivega razpoloženja boste in ljubljeno osebo boste razvajali. Kljub vsemu bo vjanuarju prevladovalo delo, ki vas bo osrečevalo. Devica: Rdeča nit meseca je vaša težnja po varnosti, pomembno pa je spoznanje, da ne pričakujete tistega, česar ne morete dobiti. Spremljala vas bo odlična možnost presoje in treznosti, zaradi česar boste znali spretno krmariti med čermi življenja. Največ energije in motivacije boste dobili vokviru doma in zaradi tega boste poskusili aktivirati tudi druge člane svoje družine. Tovarn bo le V Oven: Meseca januarja boste v sebi čutili ogromno energije, volje in se AB bosteaklivno lotili nalog, ki so pred vami. Kar na nekaj področjih boste delovali pionirsko in boste poželi kar nekaj priznanj. V ljubezni vas bodo spremljala Žjfead delno uspelo. Za drugo polovico življenja se boste začeli zanimati žeta mesec. Ker vam bo januar prinesel nekaj novosti, se boste začeli zanimati tudi o alternativni medicini. Tehtnica: Floroskop tega meseca tehtnicam kaže, da boste imeli polne roke dela. Vaše poslovne odločitve bodo v osnovi pravilne, predvsem pa pri odločanju prisluhnite sebi in svojim občutkom, ki vas redko kdaj prevarajo. Vaš močan adut vtem mesecu bo komunikacija in tega se boste spomnili vedno, kadar se boste znašli v kakšnem precepu. Intimnost doma vam bo vjanuarju zelo pomembna, zato boste prosti čas preživljali doma. Floroskop kaže, da boste tudi v bodoče srečni in izpolnjeni. Škorpijon: Vaš svet intenzivnih energij je skrit in pride na dan samo takrat, koto vi dovolite oziroma ko začutite, daje čas za to. Tedaj svojo okolico vedno znova prestrašite s svojo močjo. Vjanuarju boste navezali nekaj stikovz novimi ljudmi, ki vam prej niso bili blizu. To so ljudje, ki se spoznajo na umetnost. V finančnem pogledu bo mesec spremenljiv, toda denar bo vedno krožil in zaradi tega ne boste brez njega. V drugi polovici meseca se boste vase zaprli in ljudje ne bodo vedeli pri čem so. Strelec: Pred vami je energičen mesec, poln akcije in želja po novem. To bo čas, ko boste veliko raziskovali in iskali vedno nove izzive. Zadeve vam bodo šle zelo dobro od rok, saj vas bo spremljala neka notranja radost. Daleč v ospredju bo želja po svobodi in samoiniciativnih podvigih. Splošno znanoje, da vživljenje zaupate in tudi tokrat ne bo nič drugače. V ljubezni se še naprej pogovarjajte in uspešni boste, še posebno strelci, ki imate samostojno delo ali obrt. Floroskop nakazuje varčevanje. ^^1 Kozorog: Globoko v sebi boste nemirni in želeli si boste več od tistega, kar imate. Pomembnoje, da se umirite in razmislite, kako in kdaj naprej. Čas je tudi ^ primeren za duhovnost, tudi če vto ne verjamete, preizkusite in preverite. V januarju se boste težko odločali, kervasbo nekaj novosti na ljubezenskem področju zmedlo. Morda zato, ker boste obdani s svežo energijo, kar pomeni, da boste vživljenje vnesli nekatere novosti. Če boste malo manj zapeti, sevam bo posrečilo še veliko več. Vodnar Mesec januar bo čas, ko si boste želeli družbe in prijetnih pogovo-rov, po drugi strani pa se boste umikali vase in bili navidezno zelo hladni. S svojim partnerjem boste imeli sprva prijetno obdobje, vdrugi polovici meseca pa bo tiho obdobje. Na vasje, da prekinete ta vzorec in najdete rešitev v pogovoru. Na delovnem mestu boste pričakovali, da se drugi ravnajo po vašem vzorcu in principih, kar vam ne bo najbolj uspelo. Zaradi tega boste hitro slabe volje in jezni. Nikar, preberite kakšno knjigo in meditirajte. --------- Ribi: Meseca januarja bodo do izraza prišle vaše podjetniške sposobnosti in možnosti, da se dokažete. Lepi načrti za odločne projekte se bodo kar vrstili. _________ Na vas pa bo, da uporabite intuicijo in se odločite za najboljšega med njimi. Čas za izmenjavo mnenjje ugoden. Nedovolite si, da vds bi drugi izsiljevali za nekaj, kar vam ni po volji. Vaš partner bo postal tudi vaš zaupnik in prijatelj. Skupaj bosta močnejša in bosta kot dvojec v poslih funkcionirala odlično. V sebi boste nemirni, vendar bodo vaše odločitve pravilne. CRNA KRONIKA • OBJESTNEZI Nazarje: Preko novoletnih praznikov so objestneži metali petarde skozi odprtino ob ventilatorju na objektu nazorskega športnega društva. S svojim ravnanjem so poškodovali ventilator, razbili pa so tudi luč ob vhodu. • TISKAR Mozirje: 5. januarja je bil pri pregledu dnevnega izkupička mozirske slaščičarne najden ponarejeni bankovec za 10.000 tolarjev. Policisti lastnika oziroma tiskarja še iščejo. • NEŠPORTNO OBNAŠANJE Mozirje: 7. januarja popoldan sta se na smučišču na Golteh zaletela dva bordarja. Ob tem sta se najprej verbalno, nato pa tudi fizično lotila drug drugega. Policisti še zbirajo obvestila o dveh prepirljivih športnikih. • SMRT GOZDNEGA DELAVCA Mozirje: 8. januarja okoli enajste ure dopoldan je prišlo v Šmihelu do hude delovne nezgode. Dva delavca sta v gozdu podirala smreke. Ko je eden izmed njiju smreki odžagal vejo, seje pri tem sprožila bukova veja, kije udarila po meču motorne žage. Slednja seje odbila delavcu vvrat, Zmogel je še toliko moči, daje prišel dodrugega delavca, kije bil od kraja nesreče oddaljen več deset metrov, in mu povedal, kaj seje zgodilo. Takoj zatem pa je 35-letnik iz Radegunde podlegel poškodbi na kraju nesreče. • DRAGA PIJAČA Gornji Grad: 8. januarja so policisti pri kontroli prometa v Gornjem Gradu ustavili voznika osebnega avtomobila. Alkotestje pokazal, daje v njegovi krvi 1,71 promila alkohola. Voznik se z rezultati testa ni strinjal in ni hotel podpisati zapisnika. Odklonil je tudi strokovni odvzem krvi, na katerega sta ga želela policista odpeljati. Nasprotno. Sedel je za volan in se odpeljal. Policista sta ga seveda ponovno ustavila in zoper njega odredila pridržanje do iztreznitve. Koliko pa ga bo stalo sobotno popivanje? Zaradi količine alkohola bo denarna kazen znašala najmanj 120.000 tolarjev. Ob tem bo dobil tudi 18 kazenskih točk, kar pomeni prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Zaradi nadaljevanja vožnje kljub opozorilom bo znašala kazen dodatnih najmanj 120.000 tolarjev in še 8 kazenskih točk. Po pravnomočnosti sodbe bo seveda moral na ponovno opravljanje vozniškega izpita. • PREGNANA VLOMILCA Nazarje: Občan iz Nazarij je 8. januarja okoli 11. ure ponoči obvestil dežurnega policista, da dva neznanca vlamljata v kontejner poleg Tuša v Nazarjah. Policisti so ob prihodu ugotovili, da sta nepridiprava poskušala vlomiti že v prvo nadstropje, kjer sta poškodovala ključavnice na dvojnih vratih. V objekt jima ni uspelo vstopiti. Na kontejnerju sta prav tako zlomila ključavnico. Pri tem pa sta bila očitno zalotena in pregnana. Policisti bodo slej ko prej potrkali na njuna vrata. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. l22) C--------------I N KULTURNO DRUŠTVO GODBA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE vabi na LETNI KONCERT UMETNIŠKI VODJA: TOMAŽ GUČEK GOST VEČERA: MIRO BOŽIČ • orglice NAPOVEDOVALKA: BERNARDA ŽARN ŠPORTNA DVORANA NAZARJE V SOBOTA, 22. JANUAR 2005, ob 19. uri PRODAJA VSTOPNIC: URO PRED KONCERTOM Sporofito bralcem Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je možno preveriti avtentičnost avtorja. Teksti za rubriko Pisma bralcev naj ne bodo daljši od 60 tipkanih vrstic. Vse daljše prispevke bomo avtomatično zavrnili ali skrajšali. Razumi, če moreš Pa smo ga dočakali - novi zakon o varnosti cestnega prometa namreč. Cilji zakonodajalca so znani in ni ga med nami, ki bi si ne želel več reda na naših cestah, predvsem pa manj smrtnih žrtev. Po sedaj slišanem in videnem je zakonodajalec pognal v borbo zoper cestne prekrškarje policijo kot prekrškovni organ, z večjimi pooblastili, s prostim preudarkom, da o povečanih globah niti ne govorim. Kaj več, kljub sprejetemu nacionalnemu programu prometne varnosti, vsaj zaenkrat nisem slišal ali opazil. Izhajajoč iz splošne ugotovitve, da so ključni dejavniki prometne varnosti voznik, vozilo in okolje - ceste, ki predstavljajo kibernetični sistem, je že danes vsakemu laičnemu udeležencu v cestnem prometu jasno, da bosta prva dva še kako na udaru - zlasti po žepu. Temu pritrjuje tudi dejstvo, da so v tej zvezi kar nekako poniknila ostala ministrstva, pristojna za šolstvo, promet, zdravje itd. Tako kot večina vas voznikov, sem tudi sam pod grožnjo posvetne oblasti o silnih globah in odvzemih vozniških dovoljenj pomislil, kaj mije storiti po novoletnih praznikih. Preigraval sem življenjske situacije - kako in kje f ---------------------------------------------------------------------------------------— Pisma bralcev, Zahvale, Oglasi se pripeljati v službo z osebnim avtomobilom s Štajerskega Raka do Mozirja in nazaj. Na voljo imam dve možnosti in sicer čez Črnivec, Radmirje do Mozirja ali pa skozi Podvolovljek in Luče do Mozirja. Po prvi - torej državnomakada-mski - varianti proti Črnivcu me spreleti že v križišču z glavno cesto, kjer brez izsiljevanja prednosti preprosto ne gre. Pri zavijanju v levo proti Črnivcu je namreč točka preglednosti na sredini vozišča glavne ceste, kar je lahko že usodno. Naslednje prometne zagate se pojavijo pri vožnji proti Novi Štifti, kjer praktično nevidne gruče malih nadobudnežev pričakujejo šolski avtobus proti Gornjemu Gradu. Mamice niso pozabile na topla oblačila, kape, pozabile pa so na to, da so te male kepe brez kresničk. Na poti proti Gornjemu Gradu me izredno impresionira najmanj pet prometnih znakov -krava na cesti. Verjemite mi, da jih (niti ničesar njim podobnega) v zimskem času, v dveh letih, odkar se tu vozim, še nisem videl. Za največ ironije pa poskrbi taisti prometni znak pri bencinski črpalki, kjer je celo pripis - 500 m. Tega najbrž pozimi tudi voli ne bi razumeli. Od Radmirja do Mozirja pa se prične pravo veselje z nelogičnimi omejitvami hitrosti. Naselje, omejitev, pa spet naselje... Ja, vse lepo in prav vse do konca naselja Nizka, kjer se moraš peljati s hitrostjo 50 km/h, potem pa na plin vse do dovoljene hitrosti 90 km/h (v podobno naseljenem kraju). Še preden dosežeš to hitrost, te na kratki razdalji preseneti naslednja omejitev na 50 km/h - Spodnja Rečica. Višek grotesknosti pa predstavlja prometni znak pri vhodu v Mozirje - Šola, z dodatnim obvestilom: »Hvala, ker nas pustite živeti!« O sveta preproščina, a zdaj se nam bodo pa otroci zahvaljevali, če jih ne bomo povozili. O svetosti življenja pa nič. Druga varianta, ki se ravno tako prične po državnomakadamski sceni, je vsaj na videz manj problematična, kajti naselja Podvolovljek (s prometnim znakom) za naše vrle cestarje preprosto ni. To mi omogoča, da jo brez slabe vesti pičim proti Lučam z hitrostjo 90 km/h. Nerodno zna biti le v primeru, če bi se nasproti vozeči zavedal istih pravic. Trda nama bi predla. Iz Luč proti Ljubnemu imamo, sodeč po prometnem znaku naselje, ki ga zaenkrat še ne premore noben šifrant naselij ali celo zemljevid. Ja, mili moji vozniki, tam je treba tudi zmanjšati hitrost. Vseh tozadevnih zimskih radosti niti ne nameravam opisati, je pa pravi privilegij za nas, ki smo deležni kar dveh deželnih uprav-Ijalcev cest, opazovati paleto različnih prometnih znakov, ki si med seboj celo nasprotujejo, da ne rečem zavajajo. No, šalo na stran; tudi za uprav-Ijalce naših državnih cest bi lahko veljal nov zakon o varnosti cestnega prometa, saj je prometna varnost preveč resna in pomembna zadeva, da bi se lahko takole hecali z njo, mar ne? Policistom, ki bodo podobne argumente poslušali od oglobljenih nepridipravov - kršiteljev, pa lahko želim le mirne živce. Vinko Poličnik Podvolovljek 49, Luče ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER, Starovaška ul. 12 Na voljo smo Vam ob katerikoli uri tudi v zgornjesavinjski dolini in širši okolici Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 V najtežjih trenutkih smo z Vami in za Vas ... Komaj novo leto se začelo, že grozno nas jeprizadelo, nastala velikaje praznina v srcih huda boleäna! ZAHVALA ob boleči izgubi sina, brata in strica Franja ERJAVCA (21.12.1959 - 2.1.2005) iz Krnice Ni besed in ne denarja, ni stvari na svetu, s katerimi bi se lahko zahvalili ob tako veliki pomoči dobrim sosedom, sorodnikom, znancem in vsem, ki ste v težkih trenutkih priskočili na pomoč. Zahvaljujemo se tudi pevcem, govornici, gospodu Gračnarju in pogrebni službi Štiglic. Mama Zefka in sestra Jožica z družino Jože ZAGOŽEN (19.2.1955 - 15.1.1983) Januarski bilje dan, Odšelpremlad in prerano si od nas. Žalost je zajela naša srca vsa Edino upanje nam ostalo je Tvoj glas, ki slišimo ga še Utihnil nam ne bo nikdar. Veseli se nad zvezdami. Sreča ti v življenju bila dana ni, Pokojno duša naj počiva, Oko pa naše mnogokrat solza še zaliva. Molitve naše naj bodo vpomoč, da vsaj pri Bogu srečen boš. In želje naše močne so, da ti lahko bi slišal to Nikoli te ne bomo pozabili! Hvala vsem, ki se spomnite nanj. Tvoji domači MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Za razvedrilo Preobremenjen Mozirjan razlaga v klubu študentov, kako težavno je življenje bruca: "Doktor mi je predpisal počitek po delu, ki ga opravljam ob študiju.” "Kaj pa delaš?" "Na medicinskem inštitutu se pustim preučevati med spanjem." Le zakaj mi ne odgovoriš, če te lepo vprašam, ali si mi prinesla pivo? Biblični padec Špela si ogleduje sodelavca: "Od kod ti ta modrica?" "Padel sem s postelje, ko meje žena vprašala, če želim, da mi prinese kakšno knjigo s knjižnice." Odklop zaradi kratkega stika Gornjegrajka ve, da njena sošolka ne hodi več s fantom, zato jo vpraša: "Zakaj sta šla narazen?" "Zaradi nepravilnega ugašanja računalnika. Izklopil ga je šele, ko je meni zanimanje zanj ugasnilo." Enakost neenakih Šejka so vprašali: "Se vam zdi pomembneje imeti moško ali žensko potomstvo?" "Mojih 46 vrlih sinov in približno toliko otrok ženskega spola vam lahko potrdi, da mi je vseeno." Višek srečne vzhičenosti Naprezanje zanje Velenjčan že pol ure piha Prihovčanki na dušo (beri: dekolte): "Ti si tako lepa, da se te ne morem nagledati. Ti si moja sreča, ljubezen, srce moje..." Punca se ga naveliča. "Kaj čakaš? Objemi me že!" Radoveden jo vpraša: "Kdaj sem te torej osvojil?" "Ko sem videla, da gresta starša od doma." Razsežnosti zmanjšanja možnosti Se kdo sploh zaveda, kakšne težke posledice nosi za sabo nov zakon o cestnoprometnih predpisih? Kdo bo odgovarjal za povečano brezposelnost? Kaj bodo počeli vsi tisti mački, ki so si dajali dela z nami po žurkah? Rezervni deli Sodelavki se obregneta ob šefico. "Cilka si ne barva las, ker nima niti enega sivega." "Njej verjameš? Ko obeša perilo, ji joški butajo v brado, pa še vedno trdi, da si jih ni dala povečati!" "Ves "šiht" sem mislil samo nate in na to, kar zdaj počneva!" je vzhičen Žan nad svojo Ljubenko v postelji. "Pa se nisi mogel med malico spomniti, da stanujem prek ceste, da bi nama olajšal čakanje?" Toplo za ene, pretoplo za druge Radmirčanka zavzdihne proti možu na kavču: "Če sva že 20 let poročena, to še ne pomeni, da ne moreva več imeti piknika na travi in leči drug poleg drugega..." Mož za vsak slučaj pogleda pogleda skozi okno, preden se vpraša: "Pa zakaj letos še ni snega?!" Zmerjalni SMS V Varpoljah na kinološkem vadišču Bepo bere sporočilo na mobilcu in izjavi: "Ne vem, ali mi nekdo zmerja psa ali mi žena sporoča, da zamujam na kosilo..." Nič se ne boj, samo opravičit se ti je prišel! r oa j Cvetke in koprive Hš----------- NOVOLETNA DARILA Predsednik krajevne skupnosti Mozirje Roman Čretnik: »Tebe je mozirsko ljudstvo izbralo za naj občana, meni pa so hvaležni krajani za novo leto kupili uro.« Mozirski župan Ivan Suhovešnik: »Za vsak slučaj jo za nekaj minut namoči v penino, da ugotoviva, če je "vaserdihf'.« (LJUDSTVO LJUBI OBLAST PRESS) ZATON Bivši poslanec LDS Milan Kopušar: »Kje so časi, ko smo bili tako močni, da si s 26 odstotki volilnih glasov ostal pred vrati parlamenta Bivši kandidatza poslanca LDS Ivan Purnat: »Potolaži se, Milan, tebi je na jesenskih volitvah to uspelo s precej slabšim rezultatom.« (VIZIJA PRIHODNOSTI PRESS) PODOBNOSTI Svetnik občine Gornji Grad Marko Potočnik (levo): »Pfej, oblast pa taka! Na začetku so rekli, da bomo o vsem odločali, v resnici pa lahko govorim samo, če prej dvignem roko.« Navaden občan Franček Ločičnik: »Če prav razumem, hočeš povedati, da se ti godi kot v prvem razredu osnovne šole.« (SPOMINI NA OTROŠTVO PRESS) SESTAVIL PEPINO LETAUŠČE V ARGENTINI PIŠKOT STOPNJA PRIDEVNIKA ALI PRISLOVA LENUH (POG.) EVROPSKO VESOLJSKO ZDRUŽENJE REKA V GANI PROSTOR, KI JE NASTAL Z IZKOPAVANJEM ITALIJANSKI SPOLNIK ORJAŠKI TROPSKI KUŠČAR ŽENSKA, KI IMA ZLATO-RUMENE LASE BEOTIJCI, AONCI ŽRTVENIK HRIBOVJE V TOGU NAPAD, NASKOK SANJE (STAR.) VODNA PTICA BELKASTE BARVE SLA, POŽELENJE SLONOV ČEKAN GRŠKA ČRKA PREBIVAL. IRSKE 24. IN 2. ČRKA INDIJSKA ZVEZ. DRŽAVA V HIMALAJI ŠEF POLICIJE V ZDA OREL V GERMANSKIH GRBIH KLADIVO ZA KLEPANJE MLIN. KAMNOV PRŠNA KOPEL KARL ERB NEMŠKI ASTRONOMJOHANN ELERT DELEC Z ELEKTRIČNIM NABOJEM KAJNOV BRAT REKA V ŠPANIJI DRŽAVNA BLAGAJNA & J*# V URAVNOTE- ŽENJE BILANCE CELOVŠKI HOKEJSKI KLUB KRIČANJE, VPITJE (STAR.) MESTO V RUSIJI, NEKDANJA VJATKA KNJIGARNAR (ZAST.) MURSKA SOBOTA KVANTITA- TIVNO DOLOČANJE VSEBNOSTI KISLIN KAVARNA (FR.) BELA KRISTALNA SNOV ZA SLAJENJE IME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, kraj): MINI SLOVARČEK: LASZLO- madžarski slikar- Fulop INARI-jezero na Finskem AGOUT- reka v Franciji, pritok reke Tam OSKRD- kladivo za klepanje mlinskih kamnov BODE- nemški astronom- Johann Elert OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi križankami iz 52. št. Savinjskih novic smo izžrebali 5 reševalcev križank: - Romana Korenjak, Praprotnikova 5, Mozirje, - Gašper Šramel, Podvrh 34, Mozirje, - Jože Slatinšek, Prod 12, Ljubno ob Savinji, ■ Bine Bezjak, Loke pri Mozirju 53, - Hana Pirnat, Aškerčeva 28, Mozirje. Tudi tokrat nagrade podarja FRIZERSKI STUDIO MITJA iz Mozirja in sicer bon v vrednosti 2.500 sit za frizerske storitve. Nagrajenci bodo prejeli bon po pošti, z njim se bodo oglasili v Frizerskem studiu Mitja v nakupovalnem centru v Mozirju. Čestitamo! Tokratno nagradno križanko izrežite iz časopisa in jo najkasneje do torka, 25. januarja 2005, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje z obveznim pripisom NAGRADNA KRIŽANKA CAFFE TROPIC. Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi križankami bomo izžrebali:l. nagrada: 3 kg vrhunske mešanice Tropic kave, 2. nagrada: 2 kg vrhunske mešanice Trapic kave, 3. in 4. nagrada: 1 kg vrhunske mešanice Trapic kave. Nagrade vam tokrat podarja podjetje Caffe Trapic iz Žalca. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 3. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. I ITI I Napovednik • Petek (14, januar), ob 18.00. Osrednja knjižnica Celje Recital ob 100-letnici rojstva pesnika Srečka Kosovela • Sobota (15. januar), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Celjski KK (člani) • Sobota (15. januar), ob 20.00. Mladinski center Velenje Potopisno predavanje Irene Rudolf: Turčija • Nedelja (16. januar), ob 10.45. Dvorana Hruševec Šentjur Košarkarska tekma - Zagorje : Nazarje (pionirji I. 91) • Nedelja (16. januar), ob 12.00. Dvorana Hruševec Šentjur Košarkarska tekma - Alpos Kemoplast : Nazarje (pionirji 1.91) • Nedelja (16. januar), ob 14.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Rudar (mladinci) • Nedelja (16. januar), ob 19.30. Dom kulture Velenje Gledališče Satirikom Radio Ga Ga Show • Torek (18. januar), ob 17.00. Knjižnica Mozirje Pravljična ura za otroke: Špecka • Torek (18. januar), ob 20.00. Športna dvorana Nazarje Tekma v malem nogometu KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc : Svea Lesna Litija > Sreda (19. januar), ob 19.00. Šolski center Velenje Okrogla miza: Novejše tehnike snemanja s kamero in fotoaparatom • Četrtek (20. januar), ob 19.30. Glasbena šola Velenje Koncert kitaristov graškega Konservatorija za glasbo J. J. Fux ko št. 38. Tel. 838-81 -36, gsm 031/ 430-592. ŽIVALI - PRODAM Prašiče Švede od 20-250 kg prodam. Lahko očiščene in dostavljene na dom. Tel. 041/239-651. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo in bika za zakol in bikce mesnate pasme za rejo. Gsm 031/ 533-745. Kupim bikca simentalca, starega 10 dni. Gsm 041/783-987. DRUGO - PRODAM Prodam silažne bale. Gsm 031/ 238-415. Prodam silažne bale. Gsm 031/ 276-388, 031/776-716. Prodam hidravlični cepilec drv. Gsm 031/568-095. Prodam mešana drva, skoraj suha. Tel. 03/5832-460. Prodam lesene zaboje za sadje. Gsm 051/311-857 Za minimalno ceno 10.000 sit prodam hladilnik in pralni stroj, Tel. 5832-757. Peč na les ali sekance z vgrajenim DRUGO - KUPIM Samonakladalko za seno sip 16 ali 17 m3 kupim. Tel. 5831-091. Kupim motokultivator s priključki, lahko v okvari. Gsm 041/503-732. AVTOMOBILI - PRODAM Kia pride 1,3, i. 97, odlično ohranjen, prodam. Gsm 041/821-468. Prodam R5 five 1,4,1. 95, srebrna barva, 106.000 km, lepo ohranjen. Gsm 031/307-945. Prodam škodo octavia 1,6,1. 99, 86.000 km, lx airbag, avtoradio s cd, potovalni računalnik, ohranjen, 1.300.000 sit oz. po dogovoru, mob. 041 495 363, Samo. Prodam volvo 850 gle 2.0 karavan, model 96, vsa oprema, servisiran, nikoli karamboliran, reg., cena 790.000 sit. Gsm 031/609-449. NEPREMIČNINE Kupim vikend ali parcelo - malo hiško v Zgornji Savinjski dolini. Tel. 5843-311. Prodam stanovanje v Mozirju -Brdce, 54 m2. Tel. 703-12-62, gsm 041/624-282. Portal Savinjske doline ßiijii Ì) kaloriferjem komplet za postavitev v delavnico prodam. Gsm 051/ 355-787. Prodam zelo dobro ohranjen kavč. Tel. 5834-086. Ugodno prodam novo računalniško kotno mizo (v barvi bukve, nesestavljena). Gsm 041/783-431, Bojan. Prodam starinske predmete v dobrem stanju. Kolovrat in stoječo petrolejko. Gsm 031/667-913. Prodam otroški voziček hartan racer. Gsm 031/676-921. Elan smuči comprex, vezi tyrolia 470, ohranjene, prodam za 5.000 sitali menjam za nokio 3310. Gsm 031/451-948. Nokia prostoročni set za v avto, original, nov, za 20.000 sit. Gsm 031/772-486. Avtoradio in zvočnika prodam za 10.000 sit. Gsm 031/451-948. Prodam temnomodro žensko maturantsko obleko št. 36-38. Gsm 041/971-870. Prodam žensko maturantsko oble- MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43, 3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. PROCES - PDF, d.O.O. MOZIRJE, PE BREZJE 9D Prodaja ležajev, jermenov, semeringov, verig, loctite, vijačni material. Tel. 839-52-80, faks 5833-377. PROCES-PDF, d.o.o., Savinjska cesta 26,3330 Mozirje. KERAMIČARSTVO Iščete solidnega izvajalca? 041/483-692, 03/838-81-33, artus@email.si. Keramičarstvo, mozaiki, slikarstvo, zidarstvo, A.ARTUS Alojz Fužir, s.p., Varpolje 14, 3332 Rečica ob Savinji. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje. SLIKOPLESKARSKE STORITVE Informacije - gsm 031/751-270. Slikopleskarstvo Jure Podbregar s.p., Podvolovljek 6, 3334 Luče. HONORARNO DELO Ponujam zanimivo in uspešno honorarno delo resnim in poštenim. Tel. 01/834-82-15, gsm 041/979-960, Marina. Piskar Marina, Špitalič 2,1221 Motnik. MORDA STE ISKALI PRAV TO VOZILI SMO: SEAT TOLEDO 2.0 TDI DS6 STYLANCE Poskočen, udoben in varčen predvsem od želja kupca in debeline njegove denarnice. Menjalnik DSG je sestavljen iz dveh ločenih menjalnikov, ki sta med sabo povezana s sklopko. V prvem menjalniku so prestave 1,3 in 5, v drugem pa vmesne 2,4 in 6. V praksi to pomeni, da kose vozimo v tretji prestavi, je že vklopljena četrta, zato prestavljanje poteka hitro in brez sunkov, saj vmesna sklopka samo preusmeri prenos iz enega dela menjalnika v drugega. Skratka - udobje na najvišji ravni! Prestavljanje lahko prepustimo popolni avtomatiki ali prestavimo v položaj S, ki je oznaka za sport in motor prestavlja pri 4.000 vrtljajih. Lahko pa preklopimo tudi v ročni način in prestavljamo z dotikom prestavne ročice. Vse poteka v delčku sekunde in brez neprijetnega »rukanja« ali »cukanja«. Kot odličen sopotnik menjalniku DSG se izkaže novi turbodizelski motor s 16-ventilsko glavo in 140 KM, še pomembnejša pa je zaloga navora - 320 Nm pri 1.750 vrtljajih. Za 5,8 milijona tolarjev dobimo poskočen, udoben in varčen Seatov konjiček. Tokratna bodica je v resnici pohvala tedna, ki so si jo prislužili krajani Zgornjega Dola pri Nova Štifti za sodelovanje in pomoč Boštjanu Rihterju, ki v kraju skrbi za pluženje in prevoznost občinskih cest, kar ni vedno enostavno in še manj hvaležno delo. Ker je občinska cesta v omenjenem predelu Nove Štifte v povsem enaki ravnini in višini kot okolica in zato pod snežno odejo praktično nedoločljiva, so brez pomislekov priskočili Rihterju na pomoč in z živobarvnimi količki označili robova ceste. Dejanje je vredno javne pohvale tudi zato, ker je potrebno skoraj z lučjo pri belem dnevu iskati ljudi, ki so še pripravljeni v javni sferi delati brez plačila. Tudi če gre predvsem za njihov blagor. Savinjčan Piše: Igor Pečnik Razvoj novih avtomobilov je v razmahu. Časi zamenjav posameznih modelov se krajšajo, še krajši so tako imenovani »facelif-ti«. Včasih si kupil avto, pa je bil nov in sodoben kar nekaj let. Danes ni več tako. Poglejte samo audija A4, saj je »facelift» skorajda novi model. In to po parih letih! Pri Seatu pa gredo drugo pot in ponujajo malce drugačne avtomobile. Sodobne. Z modelom altea so prebili led, sedaj pa prihaja novitoledo. Seat se s toledem vrača v boj za kupce v višjem srednjem razredu. Na 4.458 mm dolžine ponuja dovolj prostora za petero potnikov, ki imajo na razpolago še prtljažni prostor velikosti 460 do 500 litrov. Zunanjost s sprednjim delom spominja na alteo, kar pomeni, daje maska moderno napadalna. Športni značaj toleda poudarja tudi sprednji odbijač z velikimi odprtinami za dovod zraka motorju. ta iz VW golfa, kar obljublja udobje in odlično vodljivost (prostorsko vodena zadnja prema). Motorna paleta je že na začetku prodaje široka: od 1,6-litrskega bencinskega motorja s 102 KM do 2.0 FSI s 150 KM, od varčnega 1.9 Bočna linija ne ponuja nič pretresljivega, v zadnjem delu pa toledo preseneti s stopničastim zadkom, ki malce spominja na Renaultovega vel satisa. Podvozje in osnova izvira- TDI s 105 KM do športnega 2.0 TDI s 140 KM. Na razpolago sta še menjalnika tiptronic in DSG (DirektSchalt Getribe), slednji pa je krasil tudi testno vozilo, ki so nam ga odstopili v avtohiši Drev v Drešinji vasi. Raziičice opreme so štiri: reference, sport, sty-lance in sport UP. Odločitev zavisi Dovolj prostora za vaše nove hobije. Dovolj prostora za vaše nove družinske dane. Dovolj prostora za novo definicijo .avtomobila. Emisije C02:149-218 g/km, poraba goriva: 5,5-9,11/100 km. Fotografije so simbolične. SERT AVTOHlSA DREV d.0.0. Drešinja vas 46a, 3301 Petrovče Tel.: 03/570-86-70, Faks: 03/570-82-09 E-mail: avtohisa.drev@siol.net nAgrajujemo NAROČNIKE SAVINJSKII 9 mm I n 9 feti tisti, ki imajo sveže infor lesljiv, objéktiven intìòstopen. Prer sernfräti.ne veste, kaj se dogaja pred vašim pragojcuvi