/№ 1 januar/gennaio '95 letnik/anno V PORTOROŽANOVO PROSTO PO PREŠERNU: POSLANCEV "MEMENTO MORI" Dolgost mandata našega je kratka in večkrat d'narja, časa je potrata. Ko enkrat se zapro občinska vrata za nov mandat Pavlihova ve prat'ka. V politiki edino laž je sladka, a vsaka seja stane kupe zlata, pa te volilci zmerjajo za tata, ki brez polit'ke bi ne mel podbradka. Naj zmisli član izvoljenega sveta, ki ves napihnjen na sestanke leta, da krit'ke žetev vsak dan bolj dozori! Znabiti, da kdor zdaj si slavo peva in v mislih drzno svoj profit prešteva, na koncu stokal bo: "Bedak jaz nori!" Sonja Požar, Lucija m шваагазз ■ Kratke iz Portoroža v PORTODEKAGRAMIH • SPINE: Pri kolikih špinah se lahko še odžejamo v Piranu? - Bo piranski mestni arhiv ostal doma: ARHIVA NE DAMO - Marsovćki izginjajo! - Pust 95 v Portorožu bo: Turistično društvo pripravlja 2. pustni festival - Zanimivo razmišljanje o turizmu izpod peresa Jakoba Ćemažarja ■ Kdaj nova obalna cesta : Cilj posvečuje sredstva, mar ne? ■ Pri nas so uši. Kako se jih znebimo? Program Avditorija za ves februar TA ZNOSNA NEZNOSNOST FEBRUARSKA Januar je - še posebej za letovišča ob morju - turoben, mrk, dolg mesec. Še dobro, da k nam kdaj prihrumi kakšna burja in nam s svojim mrzlim, močnim pišem požene kri v lica, da imamo občutek, kako je odpihala proč vse viruse in nam prinesla zdravja. K sreči je ta popraznični mesec, za kateresa vsi, ker je pač prvi v letu, pričakujemo, da nam bo nekaj - kaj neki le - presenetljivega, lepega prinesel, zdaj že mimo! In že je tu novi, najkrajši v letu, da nam s svojimi norostmi skrajša zimske dni. Letos nam je tiste najbolj nore shranil čisto za konec-. Pust je namreč šele 28. februarja! Vendar so za ogrevanje že prej tisti manj nori: najprej slovenski kulturni praznik, za katerega bi prosto po Prešernu lahko povzeli: "Nor je, kdor se pesmijo ukvarja!" Potem je Valentinovo (14. februarja) - praznik zaljubljenih - ki ni čisto naš, saj smo ga z restavracijo kapitalizma šele zadnja leta prenesli k nam. Pa naj bo -saj nam kljub temu vsaj majčkeno pogreje srca in razjasni dneve - z vsemi svojimi kičastimi srčki, medvedki, vragci, bolj ali manj globokimi in iskrenimi mislimi o ljubezni... Potem so tu še šolske počitnice, 20. februarja! Dnevov za slovesnosti, veselje, norosti je v februarju več kot dovolj. Boste rekli: "Ta je pa s svojo lahkotnostjo bivanja že neznosna!" Mogoče imate prav, saj je to naše bivanje vse prej kot brezskrbno in ležerno... Pravijo, da mora vsakdo najprej dotrpeti svojo dozo, da mu je potem dano doseči srečo, ki jo lahko da samo smrt. Mogoče je življenje res eno samo mučenje in trpljenje in je smrt edina, ki nam lahko nudi lahkotnost, brezskrbnost, spokojnost, mirnost, nirvano, pozabo, lebdenje... A ona tako in tako pride - k vsakomur! Nikogar ni še zaobšla. Zato se kar predajmo neznosni lahkotnosti bivanja - tukaj in zdaj. Mogoče bo manj neznosno! Naj te, bralka ali bralec, ki bereš teh nekaj mojih vrstic, ne vznejevoljijo preveč... Pa - saj je februar tu in za Pusta se bom namaškarala, vzela šibo in pomagala odganjati to zimo sivo, črnogledo! Livija Sikur Zorman Imamo župana Mar kdo mogoče ne pozna župana Franka Fičurja? Najbrž vas je takih, ki ga po decembrskih volitvah lani ne bi poznali, prav malo! Prej, ko je štiri leta bil predsednik skupščine občine Piran (nekakšen "predhodnik" župana), je bilo veliko več takih, ki niso še slišali zanj. Potem ko so ga ljudje neposred-^^ - - ••• • ^^^^ no izvolili in ko so na njegovo podobo ^ј^^А ^^Hfe lahko naleteli na vsakem koraku, ga tako B Шјк^^^Ш rekoč poznamo vsi. Mimoidoči ga spoznajo Ш/ЛГ^^^^Л na cesti, v trgovini, kjerkoli... IjaJ^^^H Je težko biti javna osebnost, vedno vsem na očem? "Imam prijeten občutek", pravi novoizvoljeni župan, "prej sc res ni pogosto dogajalo, da bi me ljudje prepoznali na ccsti. Zdaj mc ustavijo, mi čestitajo m mojo zmago jemljejo kot svojo Praktično je zdai, ko sem bil neposredno izvoljen, vse drugače - niso pa me volili samo liudie i/ naše striinke! Počutim se lepše, kot hi bil stalno v diu/bi spro'7enih ljudi Po i/volitvi se je pred mojo pisarno vlekla 4Hk o&aäo o ©тш2D vrsta vse po občinskem stopnišču... Prišli so mi čestitat, voščit za novo leto..." Franka Fičurja zdaj torej poznamo praktično vsi v občini Piran, še otroci. Ampak kdo neki je v resnici ta človek, ki se nam je v predvolilnem času prijazno smehljal s številnih plakatov? Od pleskarja do župana Rodil se je 21. junija 1953 leta (menda je zavekal že zgodaj: ob 4h zjutraj) v Izoli. Zase pravi, da je sicer Istran, v svojem bistvu pa se čuti Slovenec. Poizvedoval je celo o poreklu svoje družine oziroma svojega priimka. Po neki tezi naj bi bila njegova družina romunskega izvora, saj menda fičur po romunsko pomeni fantič, po drugi razlagi naj bi bili on in njegovi -potomci avtohtonih Istrijanov in potem je še ena "teorija", ki pravi, da so francoskega izvora in da so se v te kraje naselili, ko jih je zasedel Napoleon. Pravzaprav imamo v naši občini, nad Lucijo, celo zaselek z imenom Fičurji. "V življenju sem delal že vse, samo župnik še nisem bil", se pošali, ko pripoveduje svojo življenjsko pot. "Izučil sem se za pleskarja. Ko pa so v pleskarstvu začeli uporabljati nove vrste barv, s katerimi je lahko kdorkoli dokaj uspešno prebelil naprimer svoje stanovanje, je bilo možnosti za ustvarjalnost - da bi naredil nekaj zares enkratno lepega - vse manj. V meni je bila želja po napredovanju, po rasti... Takrat sem spoznal svojo bivšo ženo, ki me je vzpodbudila, da sem se prijavil za davčnega kontrolorja in začel študirati. Iz pleskarja sem tako postal trgovec - naredil sem namreč srednjo komercialno šolo - nato davčni inšpektor in končal višjo upravno šolo. Bil sem potem izvršni sekretar tedanje Zveze komunistov, pa sem to funkcijo zaradi notranjih konfliktov po treh letih opustil. Delal sem na pokrajinskem štabu teritorialne obrambe in bil načelnik za notranje zadeve v upravi občine Piran. Vse nehvaležne funkcije sem že opravljal!" Po izvolitvi za predsednika skupščine občine Piran (leta '90) je Franko Fičur to funkcijo najprej opravljal profesionalno. Ko se je soočil z mejami svojih takratnih pristojnosti - bile so namreč bolj reprezentativnega značaja - se je znašel pred dilemo: ali naj še naprej opravlja svojo funkcijo poklicno (kar bi v praksi pomenilo dobesedno "sedeti in gledati v luft" - kot pravi sam -) ali... Uvidel je tudi, da bi vztrajanje pri uveljavljanju nekaterih intereseov občanov njegovo funkcijo (predsednika skupščine občine) pripeljalo v spor s funkcijo predsednika izvršnega sveta. Negativne posledice pa bi nosili predvsem občani, saj bi bilo delovanje skupščine povsem zastalo. Zato se je raje umaknil. Postal je šef varovanja v Casinoju, kjer je po svojem mnenju uspel vzpostaviti, tako v Portorožu kot v Lipici nek sodoben varnostni sistem; predsednik občinske skupščine pa je ostal neprofesionalno. Kaj v politiki ga privlači? In kaj Franka Fičurja žene, da ostaja v politiki, da je kandidiral za župana? Še dva meseca pred volitvami ni bil prepričan, da bo kandidiral. Potem se je odločil - tudi zato ker se mu kontinuiteta dela zdi pomembna in pa zato, ker mu je marsikdo prigovarjal, naj vztraja, saj da se je mnogih stvari dobro lotil. Ko se je odločil kandidirati je bil v sebi skoraj prepričan, da bo uspel. Mu je pri srcu moč ali oblast?!? "Z ljudmi komuniciram zmeraj na isti ravni. Ne nastopam s pozicije moči. Rojen sem v znamenju dvojčka, zato rad vplivam... Raje sem seveda šef! Če sem kot šef dober? To bi morali povedati drugi. A rad poslušam, jim svetujem, predvsem pa izkoriščam znanje in sposobnosti ljudi okoli sebe," pripoveduje Fičur o sebi. "Je pa seveda bila nedavna odredba sprejeta s pozicije moči, česar nisem naredil še nikoli prej. Nekje sem pač moral presekati! Država je namreč začela nameščati svoje glavarje, določati naloge; ljudje v upravi so bili vse bolj v dvomih in negotovosti..." Zakaj je po vseh spremembah v naši družbi ostal zvest isti stranki? (Gre za Združeno listo socialdemokratske stranke - op.avtorice). Fičur trdi, da to ni več ista stranka: "Uspela se je otresti ortodoksnega gledanja in pripraviti pogoje za sedanje spremembe." Narobe pa je nazaj gledati z današnjimi očmi. Tak sistem je pač bil! Sam, brez vpliva staršev, sem se na primer krstil, obhajal; do birme pa nisem prišel - so me prej začeli obhajati dvomi. Leta 1974 sem se včlanil v ZK. Ni bilo obvezno! Ljudje, ki so bili na pozicijah, pa so bili včlanjeni..." se župan Franko Fičur spominja sedemdesetih let. Koliko je zunanjost v politiki pomembna? Franko Fičur živi zdaj v Luciji, v stanovanjskem stolpiču. V javnosti je znano, da je živel prej v Sečovljah, s prvo družino, s katero si je leta 76 preuredil staro hišo. Iz prvega zakona ima dva že odrasla otroka: hčer in sina. "Največ glasov pa sem dobil prav v Sečovljah, v okolju, kjer sem živel prej". Zdaj ima novo družino in še dva otroka; najmlajša ima devet mesecev. Se pa Franko Fičur v prostem času, kolikor ga še ima, ukvarja z marsičem: obdeluje 1,5 hektarjev zemlje v Podpadni, pred leti je celo gojil bike, imel je dva konja (enega je potem prodal, za drugega pa zdaj skrbi predvsem starejša hči). Vse svoje življenje pa se je ukvarjal z borilnimi veščinami. Je nosilec rjavega pasu, 1. kyu v karateju!) Ko so ga pred šestimi leti pestile težave s srcem, je na lastni koži spoznal, kako pomembno je ohranjati ravnotežje med duhom in telesom. Ljudje, predvsem ženske, imajo Franka Fičurja za lepega moškega. Mu je lepa zunanjost v življenju (in pri izvolitvi) kaj pomagala? Franko Fičur se nekoliko v zadregi ob tem vprašanju najprej presede, mogoče celo za spoznanje zardi, potem pa prizna, da je tudi zunanjost pomembna. "Vendar pa zavisi, kako jo znaš izkoristiti", doda. Livija Sikur Zorman PORTOROŽANOVI MALI OGLASI Ugodno prodam umetniško sliko V. Birse - motiv Kras. Informacije na tel. št 73-046. Ali WC kotliček pri vas doma pogosto pušča, ali vam nemara zmeraj curlja iz pipe...? Ne znate sami sestaviti pravkar kupljene omare ali pa se vam je celo zamašil odtok? Mogoče pa je kaj drugega za postoriti v vašem stanovanju, hiši ali okoli nje, pa ne veste, na koga bi se obrnili...!? Na pomoč vam bo priskočil vaš hišni mojster Vladimir Gruber iz Sečovelj 97. OD 8. DO 18. URE GA LAHKO POKLIČETE NA MOBITEL ŠT.: 0609/627387. Kvalitetno, zanesljivo in hitro prevajam iz italijanskega v slovenski jezik ter iz slovenskega v italijanski. Lahko pokličete na tel.: 75-694 in vprašate za Sandro (od 13. do 14. ure in ob večernih urah). DELO NA PODROČJU LASTNINSKEGA PROCESA TE VABI! Stimulacija dobra!! Zaslužek z lastno mrežo je odličen!! Informacije: 065/41-182 (od 10. do 14. ure) ali 067/72-133 (od 15. do 20. ure), 066/38-372 (od 10. do 14. ure) ali 066/31-055 (od 16. do 20. ure). Se ne bojiš prodajati knjig v šolah, vrtcih, podjetjih in na domu? Dobro lahko zaslužiš!! Pokliči in prepričaj se. Informacije: 065/26333 (od 20. do 22. ure) ali 066/38-372 (od 10. do 14. ure). OBJAVA PORTOROŽANOVIH MALIH OGLASOV JE BREZPLAČNA! BESEDILO VAŠEGA OGLASA SPOROČITE PO TELEFONU (ob delovnikih od 8. do 14. ure, ob petkih od 8. do 13. ure), PRINESITE OSEBNO (1. nad. KS PORTOROŽ, tajništvo KS) ALI GA POŠLJETE PO POŠTI (DO 15. V MESECU ZA OBJAVO V ISTEM MESECU!) ffiOO fflflS® NEKAJ DRUGAČNIH VPRAŠANJ ŽUPANU Čestitke^ zahvale, voščila»« Mali Tim ŠKERBEC iz Lucije praznuje 1. februarja svoj 2. rojstni dan. Vse najboljše mu želi njegova babica iz Lucije. Daleč na severu - v Reykyaviku na Islandiji - pa 20. februarja svoj rojstni dan slavi tudi stric malega Tirna - Matjaž KALC Iz srca mu čestitajo njegovi mama, sestra in vsi sorodniki, ki v daljnjo Islandijo pošiljajo veliko toplih pozdravov vsem tam živečim Slovencem. Slovenska kolonija na Islandu baje niti ni ravno maloštevilna. Precej Slovencev se je namreč za boljšim kruhom napotilo na ta severni otok in nekaj jih je prav iz naših krajev. Portorožan jih vse najtopleje pozdravlja in jim želi, da bi se kmalu vrnili domov. Branki VRTACNIK iz Ukmarjeve ulice 18 v Luciji iskreno čestitamo za uspešno opravljeno diplomo. družina Bergant 19. januarja je praznoval 17 let Andraž MIKLAVEC z Vesne v Portorožu. Iskreno mu čestitata nona in nono. Vse najboljše za 9. rojstni dan Nastasji ŽILAVEC s Šentjan od sošolke Kire. Na Regentovi ulici nad Piranom sta nedavno svoj rojstni dan praznovala dva slavljenca: Mira MOŽGAN ga je praznovala 26. januarja, na začetku februarja (6.) pa bo svoje svečke pihnil Romano KLOBAS Obema iskreno čestitajo vsi prijateJji iz pevskega zbora ~DjCM, ki V osetu, k DaUttli Auguri per il compleanno a Maria BENUSSI dagli amici Ondina e Vittorio. Ze 17. januarja je rojstni dan slavila Maria SLABINAC. Čestitajo in ji želijo vse naj, naj sosedi Ana in Kati. Nadji BOGORIČ želi za rojstni dan vse najboljše soseda Marija. Januarja sta se v zasluženi pokoj odpravila Vittorio LUSA in Roman FIKFAK. Ob tem prelomnem dogodku jima toplo čestitajo in jima želijo dobrega zdravja bivši sodelavci in prijatelji. 6. februarja slavita obletnico svoje poroke Palma in Robi SMREKAR. Še veliko ljubezni in razumevanja jima želijo vsi njuni domači. Auguri per l'onomastico a Ines LAZAR e alia figlia Nežka da nonna e nonno. Aurora BIRSA z Bernardina je januarja slavila svoj jubilejni rojstni dan v krogu svojih staršev. Slavljenki želimo še veliko lepega, pa da bi še naprej ostala naša zvesta bralka. Restavraciji MARINA (v lucisjko-portoroški marini) se za okusno voščilo v obliki silvestrske večerje za dežurno zdravstveno ekipo našega zdravstvenega doma najtopleje zahvaljujemo Zdravstveni dom Lucija -/iv. Gospod župan, sami ste omenili, da ste rojeni v znamenju dvojčkov. Ali kdaj prebirate horoskope? Občasno. Včasih se nisem kaj dosti zanimal za te zadeve, zdaj pa včasih na teletekstu ali v časopisu pogledam, kaj piše za moje znamenje. Pritegne me tudi, če vidim kakšno knjigo o tej vedi in pobrskam, da odkrijem kaj novega. Koliko verjamete tem informacijam? Precej jih upoštevam. 7W tćVćian Znano je, da ima veliko predsednikov, tudi naš Drnovšek, astrološke svetovalce. Numerologijo pa predavajo poslovnežem na Gea Collegu. Ste kdaj razmišljali, da bi take nasvete tudi vi izkoristili pri svojem delu? Na splošno bi me take informacije zanimale. Ker pa sem se z numerologijo prvič srečal preko vaše analize v časopisu*, nisem prej niti vedel, da obstaja. Vsaka stvar, ki mi je neznana, me zanima in želim vedeti, za kaj gre. V numerološki analizi vašega imena je opazna na eni strani velika senzibilnost in intuicija, ki navzven postane vaša moč. Se lahko prepoznate v tem? Kaj vam v življenju daje moč za delo, ki ga opravljate? Občutek, da me tisti, ki so okrog mene, cenijo in upoštevajo. S tem tudi dokazujem, da je to, kar delam, pravilno. Če je večina na moji strani, znam to energijo uporabiti tudi s pozicije moči, da zaščitim večinsko stališče ali pravično stališče. Ne prenesem nasilja ali izkoriščanja pozicije moči do človeka v podrejenem položaju. Sem pa tudi ranljiv v določenih občutkih ali čustvih. Ni mi vseeno, če se o meni grdo piše ali govori, še posebej, če tisto ni res. V predvolilni kampanji sem težko prenesel nizke udarce, ki so izhajali iz netočnih podatkov ali različnih interesov. Kaj za vas na novem položaju predstavlja največji izziv? Nočem si postavljati spomenika. Želim si le, da bi lahko zadovoljil občane. Pred volitvami nisem veliko obljubljal, ker nočem obljubljati stvari, ki jih morda ne bom mogel izpolniti. Če bom uspel narediti več, kot sem si zastavil, bom dosegel cilj in notranje zadovoljstvo. Vendar prenesem tudi poraz. Ste kaj vraževerni? Danes je petek trinajstega. Ali res? Ne, nisem vraževeren. Na petek tirnajstega ne naredim ničesar, da bi se čemurkoli izognil. Če mi pot prekriža črna mačka, se ne vračam nazaj. Le mimogrede pomislim: "Kdo ve, če je kaj resnice v tem, to pa je tudi vse. Pogovarjala se je: Alja Tasl 4 V lanski 11. številki "Portorožana" smo objavili numerološko analizo vseh kandidatov oz kandidatk /a župana/županjo, ki jo je naredila prav Alja Tasi (op uredništva) *** *** *** * »* * * * евшшшшж ср® р©шг©ш©^ш « зштшдљ P© Р@шг@Ш©%OD Marketu Lucija gre dobro izpod rok Dolga leta je v pritličju takoimenovanega paviljona, ki leži na področju Metropolovih hotelov, na meji med Portorožem in Lucijo, obratovala slaščičarna, ki je uspela privabiti goste samo v glavni turistični sezoni. Izven nje pa je bolj ali manj samevala, kajti le redki, ki jih je pot morda zanesla tja, so se kdaj vrnili v tisto slaščičarno na kavo ali sladico. Nihče ni znal pojasnitit, kaj je v lokalu narobe, da odbija goste, kajti na videz je bil povsem soliden. Pavilijon je sicer sameval, a nihče ni znal presekati njegove uročenosti. Dokler... dokler niso prišli drugačni časi in drugo vodstvo hotelov. V zgornjem nadstropju so uredili prijetno Pivnico, ki je v zadnjem letu postala tako rekoč "in" gostinski lokal. Pritličje pa je vodstvo Metropolovih hotelov dalo v najem trgovcu, ki je zares vešč svojega polica. Kako bi tudi ne bil, saj se je lahko marsičesa naučil, ko je pred leti v Portorožu delal s popularnim trgovcem Zdravkom! Potem je nekaj časa v Luciji na Vojkovi ulici še vodil market, ki je zaradi svoje dobre založenosti postal znan daleč izven svojega okoliša. No, lani je, v pritličju pavilijona uredil market Lucija, ob njej pa tudi pekarno, ki je začela (vsaj poizkusno) obratovati še pred samo trgovino. Nekateri menijo, da tak market ne sodi v hotelski kompleks... Vendar pa so številni kupci, ki si jih je uspel pridobiti lepo urejeni in dobro založeni market Lucija, ovrgli takšno gledanje. In, ker ima market svojo pekarno, lahko v njem ves dan, tudi pet minut pred koncem obratovanja -ob 8. zvečer -dobite svež kruh in pecivo! Le s parkirnimi mesti je market na tesnem (Tekst in foto: Miloš Jovanović) Vsaka medalja ima dve plati Kdovekolikokrat že ponavljamo, da je hotel Palace bil in je tudi ostal simbol Portoroža in naše obale. V Palacevih "zlatih" časih je v njem bivalo mnogo gostov iz vsega sveta: od multimilijonarjev i do običajnih smrtnikov. Marsikoga je hotel tako | očaral, da se je potem znova vračal vanj. Morda je rekorderka prav neka Tržačanka, ki se je iz leta v leto vračala v Palace polnih 50 (!) let, mogoče še celo več, saj je bila takrat, ko smo se pogovarjali z njo, že v visoki starosti in ji je spomin že pešal. No, žal za stari Palace ne moremo več reči, da je "renomiran" hotel, saj je prešel v fazo razpadanja. Pa kljub temu s sprednje strani še nekako ohranja svoje dostojanstvo, toda pogled na njegov hrbet je zares žalosten! Da je Palaceva zadnja "plat" zanemarjena in zapuščena je pravzaprav zelo milo rečeno. Tudi obcestne svetilke ob delu Stare ceste za hotelom že davno več ne svetijo... Na Palacev severni zid so sicer pritrdili enega ali dva reflektorja, da tema vendarle ni več kot v rogu. Toda - čemu neki so nekoč postavili lepe kandelabre, ki so jih zdaj že krepko načele brce vandalov in zob časa? Vse bolj vegaste in žalostne so, pa bi z nekaj dobre volje lahko še i naprej služile svojemu namenu... Kako neki j bi danes pogledal avstrijski inženir Amau, ki : je nekoč projektiral hotel? (Tekst: M J. in L.S.Z., Foto: Miloš Jovanovlć) TELEFON KOT RADIJSKI SPREJEMNIK Še pred novim letom je Svet KS Portorož od naslednika PTT podjetja TELECOM Koper zahteval, da odpravi telefonske motnje, ki jih občutijo (slišijo) naročniki iz okolice belokriških anten. V telefonskih slušalkah se namreč tako močno slišijo oddaje Radia Koper, da je telefoniranje skoraj popolnoma onemogočeno. Pomočnik glavnega direktorja TELECOM, g. Vojko Petrič je v odgovor poslal naslednji dopis: Pri takšni moči in bližini oddajnika je izredno težko preprečiti vpliv radijskih motenj na telefonsko omrežje, čeprav se leta in leta trudimo za odpravo le-teh. V ta namen smo na področju telefonske mreže zamenjali delilnik ATC PORTOROŽ, pri novih napeljavah ali zamenjavi uporabljamo oklepljene kable, nadalje načrtujemo saniranje kabelske omarice. Pozitivni rezultati so se že pojavili na področju prenosa podatkov. Določene motnje, ki se pojavljajo (izvirajo) na naročniških pripravah je težje odpraviti, ker so sped-fične za vsakega naročnika. V takih primerih naj naročniki prijavijo motnje na službo za spremljanje motenj v telefonskem prometu, tel.št. 977. Odprava (zmanjšanje) teh motenj zahteva določena materialna sredstva (montaža filtra, blokiranje telefonskega aparata, itd.) Res je tudi, da so moderni telefonski aparati bolj občutljivi na radijske motnje. Ker so v predvolilni kampanji nekateri kandidati za občinske svetnike volilcem obljubljali svoje prizadevanje tudi za odstranitev srednjeva-lovnega oddajnika na Belem križu (nekateri od njih so bili tudi izvoljeni), jim predlagamo, da zdaj začnejo s postopkom za njegovo odstranitev. OBVESTILO BRALCEM PORTOROŽANA Poleg nekaterih novosti smo v našem rehabilitacijskem centru vpeljali še celodnevno delo, da bi tako omogočili rehabilitacijo oz. rekreacijo tudi šolarjem in vsem ostalim, ki zaradi dopoldanskih obveznosti ne morejo opravljati terapij. Urnik obratovanja Term je: od ponedeljka do petka od 07.00 do 19.00 ure; ob sobotah od 07.00 do 17.00 ure. Predlagamo, da si vzamete čas zase in si privoščite sobotno nočno kopanje ali pa eno od masaž (limfno drenažo, consko masažo, refleksno masažo stopal ali Shiatsu masažo). Obveščamo vas tudi, da so četrtkovi večeri namenjeni pogovoru z zdravnikom Term. Zato - če imate zanj vprašanje ali pa če si želite ogledati terapevtski del Term, nas lahko v Termah Portorož obiščete ob četrtkih ob 18. uri. dr. Mirana MALC, predstojnica TERM Adriatic zavarovalna družba d.d. assicurazioni s.p.a. PONUDBA VREDNA POSNEMANJA ZAČELI SO OBNAVLJATI AVLO PORTOROŠKEGA AVDITORIJA - Dela izvaja lucijsko podjetje Bitermo. Predstave pa kljub temu nemoteno tečejo dalje, (foto: Miloš Jovanović) OBJEKT "ISTRA" PRODAJAJO - Hoteli Palace - lastnik (upravljalec) tega objekta, nekoč hotela v območju avtobusne postaje -prodajajo. Potem, ko je bivša najemnica prostorov v Istri, Droga Portorož, izpraznila svoje pisarne in jih preselila v Začimbo na Sečo, so se v Istro preselili delavci Hotelov Palace, ki so prej živeli v Heliosu in Orionu, zdaj pa bodo najbrž odkupili stanovanja v Istri. Upamo, da bo potem okolica Istre bolj urejena! OBNOVA SEJNE DVORANE - Svet Krajevne skupnosti Portorož je izbral najugodnejšega izvajalca za obnovo dotrajanih tal in oken večje sejne dvorane v svoji stavbi. S popravili (za katera bo treba odšteti več kot 3 milijone tolarjev) bodo začeli v kratkem, dela pa bo izvajalo domače gradbeno podjetje Tehnika, d.o.o. iz Lucije. BOSTA HELIOS IN ORION DO SEZONE ŽE OBNOVLJENA? - Bivša hotela "Helios" in "Orion" pri tržnici "Kaštel" v Portorožu so Palace Hoteli torej uspeli prodati. Lastniki (projektantska firma MIBEX GROUP, d.o.o. iz Ljubljane, ki se mimogrede zanima tudi za obnovo piranske bolnišnice) bi želeli obe zdaj prazni stavbi čimprej obnoviti in v pritličju urediti poslovne prostore (npr. agencije, banko, trgovinice), gostinski lokal, pisarniške prostore, v nadstropjih pa približno dvaindajset apartmajev. In to že do letošnje turistične sezone! NA FIZINAH IMAJO SPET TRGOVINO - Bivši market Renex v skladišču soli Monfort na Fizinah je tik pred novim letom kupcem spet odprl svoja vrata. Prevzelo ga je zasebno podjetje iz Strunjana. Ena novoletna želja prebivalcev Fizin je torej izpolnjena. Renex pa je spremenil tudi ime -zdaj je Andor. Na pobudo dr. Natalije Čermeljeve sta se vodstvo Osnovne šole Lucija in vodstvo Term dogovorila za organiziranje korektivne gimnastike, ki že drugo leto zapored poteka v šolski telovadnici. Otroke, ki jim vaje priporočijo po predhodnem pregledu v šolski ambulanti, v usmerjene vaje vodi gospa Boža Povšnar, vodja fizioterapije Term Portorož. V programu korektivne gimnastike so vaje za korekcijo slabe drže, blažjih oblik kifoz in skolioz, varus in valgus oblikovanih kolen ter nepravilnih stopal. Pred tremi leti je, prav tako na pobudo dr. Natalije Čermelj, fizioterapev-tka Povšnarjeva vodila individualne vaje tudi z varovanci portoroškega Centra za korekcijo sluha in govora. Zaradi popolnoma različnih psihofizičnih stanj posameznih otrok se je Boža Povšnar pri delu z njimi zelo trudila. Na našem območju imamo veliko športnih objektov in veliko strokovno podkovanih ljudi. V prihodnje bi zato lahko v podobne aktivnosti vključili še več v fizičnem razvoju motenih otrok. dr. Mirana Male, predstojnica Term 8. FEBRUARJU OB ROB: F. Prešeren MEMENTO MORI (Prevod) E breve la lunghezza della vita. , Talun amico ormai se n'£ andato! Sul calendario non v'£ segnato il d) quando per noi sarä finita. Non puö salvarsi dalle fredde dita di Morte chi fra tutti £ piü agiato, non pud scacciarla un canto spensierato, non la commuove un volto in fior di vita. La sua raccolta £ sempre abbondante. Mio bontempone, di baldorie amante che come cieco per il mondo corri, puö darsi che, al tramontar del sole, sul bianco catafalco due parole tu muto canterai: Memento mori! Sonja Požar, Lucija м&Ш -fr Z/ L/ L/ PORTOROŽ NOV KONGRESNI CENTER NA BERNARDINU - V modi je kongresni turizem. Naš komentar novega turističnega trenda: d.o.o. Podjetje za gradbene storitve in inženiring ^ Obala 55, 66320 Portorož j Mobltel: 0609-618-541, Tel.: 066/70-920, Fax: 066/70-602 TURIZEM V NAŠEM MESTU RESNIČNE BESEDE NISO NIKOLI PRIJETNE. (Tolstoj) Moč turizma je v infrastrukturi - po domače, v stvareh, ki Jih lahko turistu ponudimo poleg hrane in spanja. Trenutno imamo v našem mestu, pa tudi v našem turizmu, samo slednje. To trditev lahko tudi pod-prem. Zemljevid cele občine imam pred seboj in lahko se podamo na pot Začnimo z letališčem, Solinarskim muzejem in Formo vivo na Seči, marino, kegljiščem, tenis igrišči in kartodromom v Luciji. Potem so tu Terme, kopališče, tenis igrišča, bazen ter Avditorij v Portorožu. Bazen, tenis igrišča in pristan na Bemardinu. Pokopališče v Piranu. Torej. Polepšajmo to. grdo sliko. Nekoč davno smo imeli v mestu Piran popolnoma vse. Toliko je bilo tega, da ne vem, kje bi začel. Začnimo s fotografijo in to gasilsko. Da, imeli smo gasilsko brigado s podmladkom in urejenim voznim parkom. Pa so v marini potrebovali zaradi jaht gasilce. In so jih enostavno speljali Pirančanom - rekoč, saj bodo sredi občine in nihče ne r_____^ ■ bo pogorel... I Pirano: corpo di pompieri valorosi e bene addestrati| |mg(j smo kinodvora. no, majhno, a je bila naša. Pa je pogorela in so ki-nodvorano selili v gledališče, ki smo ga tudi imeli in nam potem vse skupaj lepo zaprli, da nimamo več ne enega ne drugega, nas pa napotili v Avditorij na kulturno prevzgojo. Imeli smo kegljišče in ker je motilo hotelske goste, so ga zaprli. Imamo še občino, sodišče, razne urade, nekaj trgovinic, gostiln in hotelov, pristanišče, stadion in pokopališče. Umreš v Luciji, Portorožu, na Belem križu ali v Piranu - tvoja pot se konča pri nas. Tu se vsi združimo v nemi ljubezni. Nova politika in njena oblast nam bosta morali še dolgo jemati, da bo postal Piran le mrtev napis. Toda zanimivi za turista bomo ostali še vedno, kajti predniki so zgradili naše lepo mesto in to je pri vsej turistični ponudbi v občini edini in najlepši biser. Zato ga moramo pričeti negovati in spoštovati najprej sami. Potem ga bodo prisiljeni spoštovati še drugi. Toda pri tem negovanju nam morajo pomagati tudi vsi, ki se v našem mestu ukvarjajo s turizmom: Hotel Piran, gostilničarji, trgovci in obrtniki... Avtobusi, kamioni in vsa dostavna vozila naj po opravljenem delu mesto zapuste in parkirajo na parkirišču! Gradbinci naj za seboj očistijo okolico gradbišč. Trgovci in gostilničarji naj dostavna vozila takoj po raztovarjanju napotijo iz mesta Dostavljače naj rajši pogostijo ob drugi priložnosti. Tisti pa, ki z avtobusi "paradirajo" po mestu, naj si omislijo nekoga, ki bo s prijazno in poučno besedo popeljal goste do hotela ali pa na obisk po mestu. Če bo vsakdo med nami pomislil le za hip na soseda in mesto, bo storil s tem prvi korak zase in zanj. Vse, kar so nam nasilno vzeli, bo čas in naša volja vrnila. Vse, kar so nam nasilno vrinili, bo čas spremenil. Mestu moramo vrniti tisto, kar mu resnično manjka: dograditi del (kolikor mesto dovoli) turistične ponudbe in se prilagoditi mesecem, ko nas obiskujejo turisti, ki žal niso vedno najbolj "evropski". Kakršne nas bo turist spoznal, tako se bo do nas tudi obnašal. Rudi Mraz PIRAN Plemenitemu človeku pripadajo tri stvari: človečnost, ki rešuje potrtosti; modrost, ki rešuje dvome; pogum, ki rešuje človeka strahu. (Konfucij) V Piranu je bilo nekaj dni zelo hladno. Stranke - politične, da ne bo nesporazumov - so ugasnile svoje "peči", velike in majhne, rdeče in črne in zelene. Resnično je hladneje. Župana imamo - svetnike tudi. Strankarske ekipe jim v modrem zunanjem molku (tako kot nekoč: ljudje in njihove želje ali mnenja ne veljajo nič, glavno, da so volili) trasirajo pot moči in vse navlake, ki k moči sodi. Tiho je odšel stari (do sedaj najbolj življenjsko-človeški) vodja piranske mitnice, g. Mitja Jančar, prevzel novo službeno dolžnost in dobili smo novega. Kako bo po novem? Tudi Modno krojaštvo je dobilo novega šefa. Gostinski lokali dobivajo lepše notranjščine, skoraj evropske. Vrata trgovinic, ki so rasle kot gobe po dežju, se zapirajo. Pa ne le zaradi zapore, temveč nepravilno zastavljene ponudbe v našem mestu. Ulice so malo bolj čiste, vsaj papirnih smeti ni toliko, saj je burja kar pridno pomagala redarjem. Še malo, pa bo kabelska televizija v mestu postavljena, kajti neutrudne fante kabelske ni ustavila niti burja, ki je nekaj dni dokaj dobro brila. Menda občina ni imela posluha za denarno pomoč pri izgradnji kabelske TV v Piranu. Morda zato, ker je financirala obnovo cerkve, saj Pirančani - odkar so izgubili teater in dogodke v njem - res bolj pridno hodijo v cerkev. Toda pozor! Kabel prihaja v končno fazo, vsem naravnim in nenaravnim oviram navkljub. O elipsi Tartinijevega osončja ne bi rad razpredal na široko. Le to bi navrgel, da je že nekaj kovinskih stebričkov okoli elipse odnesel promet. Sicer so pa tako ali tako le začasni. Z gradnjo gimnazije lahko nadaljujejo,^aj je birokraciji tokrat spodrsnilo in je navaden smrtnik (beri bivši hišnik osnovne šole) uspel s svojo zahtevo. Del arhiva so pred leti politiki z največjo lahkoto prepustili koprskemu in tudi ta, ki je še ostal, bo romal za njim. Da se le vse malo stiša, pa bo šlo. Ne razumem pa nečesa. Cerkev je vedno poudarjala, da je treba revnim^ pomagati, da zla ne smeš vračati z zlom itd. Če bo cerkev tako nečustveno zahtevala vse nazaj, bo prvič v vseh svojih stoletjih začela žeti zlo, ki ga s svojimi zahtevamo seje. Najprej zahteva in dobi minoritski samostan, nato mora arhiv v Koper, potem bomo selili še medicinsko šolo, potem ko se je komaj uspelo vrniti nazaj gimnaziji. Je potem na vrsti stari vrtec, ki je baje tudi v cerkvenih prostorih? Križani je potočil že marsikatero grenko solzo nad nami in bojim se, da jih bo moral kmalu še več. Toplih pozdravov vsem vaš Nono Januar 1995 POИШП Р05ШОТ ^ PDШВЗ PO[МШ * PDишп (ШШШ SPINE Izrazi svojo bolečino z besedol Bol, ki ne govori, duši polno srce, dokler ne poči. (Shakespeare) Med Fortinom in Pusterlo je bil še odpad in tramvaj je vozil od Pirana do Lucije in obratno, ko sem s starši prvič obiskal Piran. Neizmeren mir mesta in ljudi me je tako očaral, da sem se čez nekaj let za vedno odločil ostati v tem zame najlepšem mestu sveta. Nekoč davno je bilo v mestu enaindvajset cerkva in v bližini vsake cerkve je bila "špina". Iz vsake si je lahko popotnik potešil žejo. Tudi na trgih so bile spine, pri stolni cerkvi pa je bilo celo javno stranišče. Počasi so špine izginjale. nekaj zato, ker jih j je načel zob časa in za < popravilo ni bilo denarja, bodisi zato, ker jih je postavil celo Mussolini. Prišel je nov čas - čas "Turizem smo ljudje" - in z njim tudi več denarja. Postavili so lepo moderno špino na trgu pri ribarnici, potem drugo za cerkvijo Svetega Donata, tretjo - še lepšo od prvih dveh - pred Skupnostjo Italijanov na Tartinijevem trgu in četrto pri kavarni "Galerija". Špine, ena lepša od druge, v vsako je vgrajeno ogromno truda umetnika in ogromno našega denarja, pa vse skupaj ni nič pomagalo. Lepe so, a brez srca, postavljene na ogled ljudem, ki so pričakovali, da bo iz njih vedno tekla voda. Niso bile namenjene nam, mestu in obiskovalcem, temveč posameznikom, polnih moči in napuha, kot spomeniki večnosti. Nobena od špin - spomenikov pa ne deluje,- na eni je celo napis "voda ni pitna". Pojavi se vprašanje, ali je v drugih pitna. Dobre stare špine pa so delovale leta, celo večnost, dokler jih niso zaprli. Ljudje niso pomembni. Pomembna sta moč in oblast. Kako prav bi prišle danes vse te špine, za nas, za turizem, za Evropo... Na piranski tržnici, za ogromno palačo oblasti, pa kljub vsem poizkusom popolne anarhije uma še vedno deluje in kljubuje času ena od mnogih dobrih starih špin. Skoraj čarobno deluje v poletni vročini zvok tekoče vode iz ljube, stare špine. In ob njej si lahko utrujen popotnik skozi mesto, krajan ali golob, vsi žejni požirka vode, poteši žejo. Upam, da bo stara dobra špina delovala še dolgo, da bo kljubovala času in norostim. Špina je turizem, turizem smo ljudje. Rudi Mraz Restavracija Pavel\ Ш Piran sodi med redka gostišča, v 2 katera se radi g vračajo mnogi s gostje. Slovi po * izredno dobro pripravljenih ^ј—y darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakovice, jastoge, raroge, školjke, škampov cocktail, ribjo riioto, tartufe, livadski biftek9 specialitete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina. Za obisk se priporočamo. kavarna GALERIJA S 74-063 Kavarna Tartini v Piranu vam nudi sladice, Jrappeje in koktejle, posebno izbiro kav in veliko ponudbo drugih pijač. esKiMo caffe club Bernardin S. Bernardino sveže pripraHjene slaščice velika izbira brezalkoholnih in alkoholnih pijač MTV in ostali programi terasa ob bazenu vedno prijazno osebje odprto vsok don od 800 do 0200 DriHpi by Mfcy Z denacionalizacijsko odločbo je minoritski samostan Sv. Frančiška v Bolniški ulici v Piranu spet prešel v last cerkve oz. piranskih mlnorl-tov, ki so se odločili, da začno stari objekt letos obnavljati. Zaradi tega bi se iz samostana morala seliti tako srednja zdravstvena šola kot piranski arhiv, ki tam gostujeta že dolga leta. Šola naj bi se preselila, ko bo (če bo) končana nova ob izolski bolnišnici. Arhiv pa bi se moral zdaj že s polno paro seliti, saj bi se moral preseliti do konca februarja letos. Gradivo naj bi prenesli v prostore Pokrajinskega arhiva v Koper. Glede tega je vodstvo Pokrajinskega arhiva podpisalo sporazum s patri minoriti in že bivšim izvršnim svetom SO Piran, ki je za selitev namenil celo 1,9 milijona tolarjev. Nihče nima nič proti, da se samostan obnovi in vsi razumejo, da se mora arhivsko gradivo med izvajanjem del preseliti. Nasprotujejo pa selitvi v Koper. Selitev naj bi sicer bila začasna. Leta 2001 naj bi se arhiv spet vrnil v prostore minoritskega samostana, za katere pa bi seveda takrat začel plačevati določeno najemnino. A leto 2001 je daleč in marsikaj, kar se danes obljublja, bo lahko utonilo v pozabo. Za piranskim arhivom pa je že ena še sveža slaba izkušnja s selitvijo v Koper. Del starejšega gradiva so v letih 1986/87 prenesli v Koper, kar je (tudi takrat) vzpodbudilo proteste predvsem v domačih kulturnih krogih, tako da so takratni občinski delegati zahtevali, naj se arhivsko gradivo vrne v Piran do konca junija 1988. Res seje vrnilo - a zadnje šele aprila lani, zaposleni pa pravijo, da v osmih letih "izgona" -precej okrnjeno. Selitev arhiva namreč ni enostavna, saj že za običajne selitve pravimo, da so, kot bi nas doletel požar. Selitvi v Koper pa - razen zaposleni v piranskem arhivu, Skupnost Italijanov in nekateri kulturni krogi - kaže -nasprotuje tudi novoizvoljeni občinski svetniki in župan, ki so že konkretno ukrepali in selitev ustavili. Arhiv naj bi se med obnovo samostana seveda preselil - vendar naj ostane v Piranu! (Mimogrede: predlagamo selitev v prostore davčne uprave (zdaj gostuje na občini), ki se namerava seliti v Lucijo). Prizadevanja za ohranitev arhivskega gradiva v Piranu po našem mnenju nikakor niso le muha nekaterih tečnežev, ampak imajo svoj osnovani zato.. Arhiv, piranski še posebej, kije najstarejši v Sloveniji, je duša in osebna izkaznica vsakega mesta. Pirana torej še bolj! Med svetovno vojno (leta 1940) je piranski arhivar Domenico Petronio pod stopnišče občinske uprave gradivo celo zazidal, da ga je rešil pred odvozom v Italijo, kamor so romali številni arhivi drugih istrskih mest. Prav zaradi takšnega patriotskega ravnanja smo lahko ponosni, ker naš občinski arhiv premore na primer pergamentno listino iz leta 1173. Naš arhiv je bil do leta 74 samostojen, potem se je priključil koprskemu Pokrajinskemu arhivu - vendar z zahtevo, da gradivo in osnovna sredstva ostanejo v Piranu! In končno bo piranski arhiv leta 1997 praznoval 120-letnico svojega obstoja. Si predstavljate - praznovanje obletnice arhiva - brez arhiva! Livija Sikur Zorman Marsovčki izginjajo* Kje je Orson Wells? Območna organizacija Rdečega križa Piran je v dobri veri in z velikim zaupanjem v dobro v ljudeh pozno jeseni nabavila dva "marsovčka" -objekta za zbiranje prostovoljnih prispevkov (podobna sta naši predstavi o Marsovčkih, odtod ime). Nabavila ju je pri Rdečem križu Slovenije in za vsakega odštela 15.000 tolarjev. Enega so prostovoljke Rdečega križa postavile k vhodu oz. izhodu v avli piranskega Zdravstvenega doma, drugega pa - prav tako v avlo - ob vhodu Zdravstvenega doma Lucija. Piranski marsovček je kmalu - še v lanskem letu - nekega dne preprosto izginil. Osebje zdravstvenega doma v Piranu se ni kaj dosti čudilo ob kraji marsovčka z denarjem vred. Tudi njim so namreč že prej odnesli videorekorder in videotrakove, ki so si jih pacienti lahko ogledovali med čakanjem na zdravnika. Lucijski pa r^ztrajal dosti dlje. Tega je (ali so) neznanec(-ci) nekako sredi januarja dobesedno "sesul(-i)" Denar je sttr^-^r^^ izS'nil; ubogi razbiti dobrodel- ni marsovček iz pleksiglasa pa je - za razliko od piranskega -ostal. Kot dokaz - česa?? Primitivnosti? Nizkotnosti? Duševne revnosti in praznine? Livija Sikur Zorman ŠIFRA PROMET Z NEPREMIČNINAMI dipl. oec. Ivan Konstantinovič Sončno nabrežje 14, 66310 IZOLA, tel ./fax: 066/63-211 OB STOLETNICI ZASUTJA MANDRACA (1894-1994) Lani seje izteklo 100 let, kar so zasuli piranski mandrač in podrli dvižni most, ki se je ob vhodu vanj bočil nad njim. Stare slike in zadnji posnetki mandrača z mostom prebujajo žalost in nostalgijo - kot ko umre nekdo, ki smo ga imeli radi. Slikoviti čar srednjeveškega mesteca je minil in danes se sprašujemo: "Je bilo res potrebno?" Vzrok za zasutje naj bi bil neznosen smrad, ki se je širil iz mandrača, ker so se vanj stekale cevi kanalizacije, ker so ljudje zlivali polne kahle, metali kuhinjske odpadke in ker ni bilo pretoka vode, se je pričel nabirati mulj. Mestni možje, ki so - bolj kot za slikovit videz mesta skrbeli za uporabnost, praktičnost in koristnost - so zagotovo izračunali, da je ceneje zasuti mandrač (in tako odpraviti smrad), kakor urediti kanalizacijo, zbiranje in odstranjevanje odpadkov, čeravno je mesto potrebovalo tudi to. Žal tako razmišljanje tudi danes ni redkost. Bistre odločitve naših vele-mož poznamo tudi v novejši zgodovini Pirana (ostali smo brez kina, letnega kina, gledališča, sprehajališča, kopališča...), pridobili pa nismo kaj dosti. Torej je res, da se zgodovina ponavlja. Vlasta Ivanič Turk os вдгхзшм © ш &ошпшш mcšusi Tudi letos novoletni pokloni za stanovalce Doma ostarelih v Izoli in Kopru Udeleženke tečaja šivanja in pletenja, ki ga v Luciji organizira že vrsto let Italijanska skupnost Piran, so tudi ob nedavnih božičnih in novoletnih praznikih spletle razna oblačila in z njimi obdarile tiste, ki nimajo nikogar, ki bi jih razveselil z vsaj drobno pozornostjo. Könec decembra so napletle deset volnenih brezrokavnikov in jih namenile - kot že prejšnja leta - stanovalcem izolskega in koprskega Doma za ostarele. Najbrž nam niti ne bi bilo treba posebej napisati, da so se obdarovanke in obdarovanci daril izredno ni . , , razveselili. No, o P,etl,Je ,z Luc"e z,atlh rok in src tej dobrodelni akciji lucijskih pletilj smo lani že napisali vrstičko, letos pa objavljamo še njihovo fotografijo, da vidite, kdo so ženske zlatih rok in src! Frizerske novosti iz Londona naravnost v Lucijo Znana lucijska frizerka Marija Jukič poizkuša biti vedno v koraku z modnimi trendi pri pričeskah, zato se tudi redno udeležuje vsakoletnega tečaja v Londonu, ki je bil nazadnje novembra lani. V petih dneh, kolikor se je mudila na londonskem frizerskem tečaju, se ji je uspelo seznaniti z najnovejšimi frizurami, ki jih bodo nosile ženske v pomladnem in poletnem obdobju. Med modnimi odtenki prevladujejo rdeče - plavolasi (blond), stili pa so najrazličnejši in jih v Salonu "Mary", že s pridom preizkušajo na svojih klientkah. Iz Londona je Marija Jukič prinesla tudi vrsto najnovejših preparatov, ki jih seveda v veliko zadovoljstvo svojih strank s pridom uporablja. Kdor ve, da je London svetovni center v frizerskih dosežkih in novostih, pa sploh ne potrebuje drugih podatkov... Udeleženke londonskega tečaja so se pred kar 1500 gledalci predstavile na eksibicijskem tekmovanju v Cankarjevem domu. Miloš Jovanović Marija Jukič (prva z desne) s svojimi kolegicami na frizerskem tečaju v Londonu KDO JE COPKO? Na lucijski osnovni šoli so ob novem letu dobili Čopka. Ne, to ni nov učenec - to je njihova revija! Oni sicer Čopka skromno imenujejo šolsko glasilo, a zagotavljamo vam, da bi si upravičeno zaslužil naziv revija. Ko sem ga - Čopka seveda - vzela v roke, sem prvi hip pomislila, da listam Cicibana. Zamisel za šolski časopis je dala ravnateljica Marija Mahne; da se je uresničila pa je zaslužna učiteljica slovenščine in mentorica mladih, Dragica Kocjančič. Čopkovo rojstvo so finančno podprla domača podjetja in trgovine. Kot vsak "ta pravi" časopis ima tudi Čopko svoj uredniški odbor z odgovornim urednikom za posamezno rubriko, vendar so pri nastajanju prve številke sodelovali tako rekoč vsi učenci, ki so mu tudi izbrali ime in naslovnico. L.S.Z. ČOPKOV INTERVJU V prvem Čopku so osnovnošolki Mateja Gladič in Teja Mahnič ter sedmošolec Nejc Križan Žagar naredili intervju z ravnateljico Marijo Mahnič. In kako je njihova ravnateljica Marija Mahne odgovarjala na njihova vprašanja? Izbrali smo nekaj vprašanj in ravnateljičinih odgovorov, ki bi utegnili zanimati tudi naše bralce (bralke). Čopko: Zakaj ste se odločili za ta poklic? Ravnateljica: Ja, to je črni humor. Na šoli Dušana Bordona v Kopru sem bila najprej druga pomočnica. Nekega dne sta odšla iz šole ravnatelj in njegov prvi pomočnik, tako sem ostala sama s 1800 otroki, tremi izmenami pouka in investicijo nove šole Antona Ukmarja. To je bil velik izziv. Čopko: Mi rastemo. Malice so količinsko premajhne, kosila prav tako. Na kakšen način nam lahko pomagate? Ravnateljica: Kosila so vsa enaka in malice tudi. Mislim, da tega problema ne bom rešila. Lahko bi ga rešili tako, če je kdo hudo lačen, naj gre po kos kruha ali pa še po eno porcijo. To je ena rešitev, druga pa je, da bi morali vsi vi zjutraj zajtrkovati. Malica v šoli je samo za "pospešek", ni pa nadomestilo za celotne vaše potrebe. Čopko: Kaj načrtujete novega na šoli? Ravnateljica: Postali bomo osrednja šola za poseben projekt, to je multimedijski. Sicer pa vsako leto in vsak dan načrtujemo z vašimi učitelji kaj lepega, drugačnega, prijetnejšega za vas, otroke. Letos se bomo učili tudi PRAZNOVATI. Najveličastnejše praznovanje pa bo 25. aprila. Takrat bo naša šola praznovala 85 let nastajanja in bogatenja skrbi za otroke našega kraja. Čopko: Čas, v katerem živimo, je zahteven. Mnogo mladih, nemočnih ljudi sega po mamilih. Kaj lahko naredi šola? Ravnateljica: Šola lahko naredi dosti in nič. Otrok je gospodar samega sebe. Vsak se sam odloči za poizkus in nato trajnost uživanja teh snovi. Mi vam lahko ponudimo prijeten pouk, različne interesne dejavnosti. Lahko vas poučimo o tem, kaj vam grozi, za drugo pa sami odgovarjate. Hotela sem poudariti, da bodite močni in previdni in vam še povedati, da je le zdravo življenje lepo. Čopko: Kaj vas v življenju razveseljuje in kaj žalosti? Ravnateljica: Najbolj me razjezijo nesramni in zahrbtni VELIKI LJUDJE. Razveseljuje me pa dosti stvari, najbolj pa veseli in srečni otroci, saj največ časa preživim tu, med vami. # UlltROGRADnJA LUDVIK KRIŽMAN, Liminjanska 111, 66320 Portorož, tel./fax 066/70-873, mobitel 0609/610-132 SPET BOMO PUSTOVALI* Portoroški turist 1905 Turistično društvo Portorož se bo tudi letos potrudilo in bo organiziralo 2. pustni festival: Portorož 95, ki bo potekal 25. in 26. februarja. Turistično društvo Portorož pričakuje prijave vseh maskiranih skupin in skupinic - ki bi želele sodelovati v pustni povorki v nedeljo, 26. februarja (tega leta, seveda). Prijavite se lahko do 15. februarja pri predsednici portoroškega Turističnega društva Andreji Humar Fatorič (tel.: 72-695) ali v l pisni obliki na naslov Turističnega društva Portorož, Obala 16, Portorož. Turistično društvo bo poskrbelo tudi za posebno nagrado, ki jo bodo podelili najboljši skupini v najbolj izvirnih in domiselnih pustnih kostumih (maskah), лљљ. \ s čemer bodo obeležili МпГ^ letošnjo obletnico: 110. let turizma v Portorožu. Tematski naslov pustnih preoblek je: PORTOROŠKI TURIZEM SKOZI STOLETJE. Namen je prikazati turiste od leta 1885 pa vse do našega časa: npr. portoroški turisti leta 1885, pa 1915, 1945,1975, današnji turist... Seveda pa je (skoraj) vse v vaših rokah, v vaši domišljiji in ustvarjalnosti! Zdaj pa vsi držimo pesti, da za letošnji pust ne bo stisnil tak mraz kot za lanskega! SEJEM RABLJENIH PUSTNIH MASK: Kaj bom letos za pusta? V okviru pustnega festivala Portorož '95 pripravlja Turistično društvo Portorož sejem rabljenih pustnih mask, pustnih kostumov in druge pustne opreme. Rabljene pustne maske in oblačila, ki naj bodo seveda čista in zlikana, sprejema v prodajo trgovina ATLAS EXPRESS (v pritličju Splošne plovbe Portorož, ob promenadi) od 1. februarja dalje vsak dan od 9. do 13. ure in od 16. do 19. Pobrskajte po svojih omarah, škatlah in po podstrešju. Morda bo vaša že odrabljena pustna maska oziroma obleka komu prišla zelo prav in ga (jo) bo razveselila. Zato ne oklevajte in masko prinesite. In mogoče boste v trgovini Atlas Express tudi zase ali za svojega malčka, ki se pusta zagotovo najbolj veseli, našli kakšno masko, ki vas bo zvlekla "v maškare". Denar od prodane pustne opreme boste lahko prevzeli prav tako v trgovini Atlas Express v , Portorožu po Pustu, morebitno neprodano opre- ( mo (masko, kostum...) pa vam bodo vrnili. BO tfASTEL ZA PUST OŽIVEL? Praznik ffritul in kroštol Za pustne dni pripravlja Turistično društvo Portorož pustno dogajanje tudi na portoroški tržnici "Kaštel". V soboto, 25. februarja bo praznik fritul in kroštol. Kdor ima raje krofe, pa naj ve, da bo tudi teh dovolj za vse. Ples v maskah bo ves dan. Na tržnici je na voljo še nekaj prostih stojnic, ki jih bodo upravljalci oddali najbolj zanimivim ponudbam za pustni čas. (Informacije o oddaji stojnic v "Kaštelu" dobite po telef.: 72-695; zainetersirani naj se oglasijo čimprej!) PIA STUDIO d.o.o. Portorož PROJEKTIRANJE, INŽENIRING, ARHITEKTURA Vilfanova 25, Portorož, tel./fax.: 06675535 Opravljamo storitve s področja ARHITEKTURE, INŽENIRINGA, PROJEKTIRANJA URBANIZMA, CENITEV NEPREMIČNIN. Pooblaščeni smo za izdelavo lokacijskih dokumentacij za legalizacijo črnih gradenj v občini Izola in Piran. Izdelujemo arhitektonske načrte za stanovanjske, poslovne, upravne, javne in industrijske zgradbe, vršimo nadzor pri gradnji objektov, zbiramo soglasja, priskrbimo projekte za vse vrste instalacij in statiko, ocenjujemo vrednosti nepremičnin TURISTIČNO DRUŠTVO PORTOROŽ TE VABI V SVOJE VRSTE Izvršni odbor turističnega društva Portorož vabi vse občane(-ke) dobre volje, ki imate radi svoj kraj in želite, da bi popestrili njegov utrip in pripomogli k njegovemu lepemu izgledu, da nas podprete pri uresničevanju našega programa in se včlanite v naše Turistično društvo, ki pokriva KS Portorož in Lucijo, v tem letu pa tudi Piran. Naj Turistično društvo zaživi - z vami, dragi občani(-ke). Z vašim prispevkom bomo zmogli več! Izpolnjeno pristopno izjavo pošljite na naš naslov: TD, Obala 16, Portorož. Nekaj iz našega programa: - 2. Pustni festival s pustno povorko skozi Portorož - Solinarski praznik na dan Sv. Jurija v Piranu - Božično - novoletni teden v Portorožu na prostem s sejmom - "Turistična patrulja" skozi vse leto - Turistični podmladek - "Oživitev" sekcije sobodajalcev Realizacija celotnega zastavljenega programa pa bo tudi v tem letu odvisna od razpoložljivih finančnih sredstev, ki so, prav tako kot naša dobra volja in prizadevnost, nujno potrebna. Seveda pa pri uresničevanju našega programa računamo na sodelovanje občine Piran, pa tudi na pomoč turističnega gospodarstva! Predsednica TD: Andreja Humar - Fatorič TURISTIČNO DRUŠTVO PORTOROŽ - PRISTOPNA IZJAVA IME IN PRIIMEK ali NAZIV PRAVNE OSEBE Naslov stalnega bivališča ali sedež pravne osebe (ulica, hiš. št., kraj) S TO PRIJAVNICO IZJAVUAM(-o), DA SE ŽELIM(-o) VČLANITI V TURISTIČNO DRUŠTVO PORTOROŽ. Letno članarino (za občane 500,00 SIT, za pravne osebe 3.000,00 SIT) bom(-o) poravnal(-i) na žiro račun TD Portorož št. 51410-67886928 s pripisom Članarina za leto 1995. Datum: Podpis (za pravne osebe tudi žig): TUDI IIS iE PROBLEM UŠIVOST Uši povsod na pohodu so. Še tako pametno glavo lahko obiščejo. In nalašč okužijo družino vso! Pa vendar se jih znebiš lahko! Razumno uporabljaj sredstva vsa, ki jih lahko dobiš. In umivaj si glavo, pa skrbno preglej vsak dan, če kakšna nova uška na glavo je ušla. Nikar ne obupajmo nad ušivostjo. A zgolj jeza odpraviti ne more je. Samo napad na uš velja - pa zmaga naša bo! Verjetno že prebrali ste: v Portorožanu strokovno razlago, kaj ušivost je. In zdaj preberite si še Reklamo to, da kaj zaleglo bo. A res je, šamponi dragi so. No, begunci so dobili ga že vsi. Seveda, če še kdo od občanov ga želi, K nam na OO RK Piran naj pohiti In brezplačno ga dobi. O, le korajžno, naj nikogar ne bo sram. Brez odlašanja naj vsaka uš gre stran. Če se ne bomo znebili je, Imeli bomo zmeraj več nadloge te. Naj nas ne mučijo te uši, Imamo že vsi dovolj drugih skrbi. Г Danica Lapanja - Kekič SE V PERGOl PIZZERIA - POB PERGOLA PORTOROŽ-PORTOROSE tel.: 71-918 Vsak dan od 17^- 04^ sobota nedelja od 12- 04" Theo* Italijanska pteaa ftlptaoljtna o ktmlnl ptčl Sf^Ul, UtUUal, taoUU, pltunlkl... ma otl nallmeo /Ивле ma lat* £amfl*jenl ma iatm SelaU /Hami palallmka TktyLa ...trn h... iL ... In li ... Цла ЈшрШ. MAMBO KINOS Ušivost ni več oznaka za socialno zanemarjenost; je pa res, da se v takšnih okoljih vzreja. V zadnjih letih seje ušivost razširila po vsem svetu. Pojavi se na zanemarjenih laseh in lasišču. Prenaša se z neposrednim stikom v vzgojnovarstvenih ustanovah, šolah in drugih otroških skupinah (npr. stikanje glavic ob otroški igri) ali posredno (npr. s posteljnino). Otroci ušivosti ne zaznajo, niti ne znajo preprečevati njenega širjenja. Zato morajo starši biti pozorni na ta pojav, poznati postopek razuševanja in preprečevati širjenje ušivosti, ko seje že pojavila. Tu je nekaj informacij o nastanku ušivosti in navodil o postopkih razuševanja. Naglavna uš živi na lasišču (rectkeje v obrveh ali pod pazduho) in z rilčkom sesa kri. Uši sodijo med žuželke. So brez kril, belosive barve. Samica leže jajčeca sivo-rumene barve, ki jih pritrdi na lase. Iz njih se v približno enem tednu izležejo ličinke, ki v dveh tednih dorastejo v uši. Naglavna uš povzroča srbenje in nekatera splošna znamenja (slabost, utrujenost, zaspanost). Ušiv človek se praska po glavi in si s tem rani kožo. Zaradi vnetih ranic se na lasišču naredijo kraste/ ki - zlasti pri otrocih - sum na ušivost še povečajo. ODPRAVLJANJE UŠI (DEPEDIKULACIJA) 1. Pregled glave Za pregled glave moramo imeti glavnik in polo belega papirja, ki jo razgrnemo na mizo. Otroku nagnemo glavo nad papir in mu razčešemo lase od zatilja do čela. To ponavljamo z navadnim glavnikom in potem še z gostim glavnikom. Če so uši že prisotne, padejo posamezni primerki na papir in jih seveda tako odkrijemo. Nekoliko pozornejši moramo biti pri gnidah, ki so svetlejše barve in prilepljene na las tesno ob lasišču. Morebitne odpadle uši in gnide s papirjem vred zažgemo. S potrditvijo ušivosti se lotimo odstranjevanja uši. 2. Razuševanje Za odpravljanje uši uporabljamo različna sredstva. V naših lekarnah dobimo Milinor šampon ter Pedilin emulzijo in šampon. Sredstva uporabljamo po navodilu proizvajalca. Pri uporabi emulzije in šampona najprej namažemo lasišče z emulzijo. Kosem vate prepojimo z emulzijo Pedilin, z glavnikom razmikamo posamezne šope las ter s kosmom vate nanašamo emulzijo na lase od korena do lasnih konic. Ko smo na ta način premazali vse lase, pokrijemo lasišče s kapo ali ruto in pustimo delovati sredstvo po navodilu proizvajalca. Šampone uporabljamo kot navaden šampon, s tem da masiramo lasišče in lase toliko časa in tolikokrat, kot svetuje proizvajalec. Po končanem umivanju glave moramo lase nad polo belega papirja prečesati z gostim glavnikom (kot sem navedla pod točko 1). Razkužiti moramo tudi pribor za česanje in perilo oz. pokrivala. Glavnike in krtače za lase namočimo v raztopino vročega kisa. Osebno in posteljno perilo operemo in prekuhamo z dodatkom detergenta, posušenega pa prelikamo z vročim likalnikom. Samo na ta način je postopek razuševanja pri otroku, ki že ima uši ali samo gnide, uspešen. Ušivost bomo uspešno zatrli, če bomo postopek razuševanja izvedli pri vseh članih družine oz. pri vseh osebah, ki so v tesnem stiku z otrokom. Zato je toliko pomembna občasna kontrola las in lasišča pri vseh otrocih vključenih v vzgojnovarstvene zavode ali šole. Najbolje je lasišče pregledati doma, da preprečimo nehoten prenos uši / ušivih na nedotaknjena lasišča. Na ta način preprečujemo širjenje ušivosti in epidemijo ušivosti, česar si seveda ne želimo Bizjak Tadeja OSNOVNA ŠOLA JUDA Od oktobra lani v naši občini poteka Osnovna šola Juda pod vodstvom Mojmirja Kovača, ki seje s tem športom začel ukvarjati že pred sedemnajstimi leti v Kopru. Mojmir Kovač živi zdaj v Portorožu, kjer s svojo šolo - ki je trenutno še pod okriljem koprskega kluba - ora judu v naši občini ledino. V osnovno šolo juda se je vključilo šestdeset otrok - večina starih od 6 do 12 let - ki trenirajo na različnih mestih: - V portoroškem Centru za korekcijo sluha in govora na Sončni poti se juda dvakrat tedensko uči 17 otrok (med njimi je zaenkrat le ena deklica). Trener Mojmir Kovač si prizadeva, da bi ta skupina sčasoma prerasla v osrednji občinski judo klub. - Sedemnajst otrok/judoistov (od tega pet deklet) trenira tudi v italijanski osnovni šoli v Luciji. - Največ pa jih je vključenih v lucijsko slovensko osnovno solo. - Mojmir Kovač pa veščin juda uči tudi nekaj otrok oz. mladostnikov s prizadetim sluhom. Judoist Mojmir Kovač se trudi popularizirati ta šport; rad bi, da bi v piranski občini postopoma prerasel v množičnega, da bi zajel na primer 300 otrok, tudi dekleta... Kot na primer v Franciji, kjer so ga uvedli v šole celo kot osnovni šport. Najbrž ima marsikdo predstavo, da gre pri judu predvsem za pretepanje. Kar pa še zdaleč ni res. Judo je šport (saj je tudi olimpijska disciplina), a ni samo to! Nekateri ga opredeljujejo kot umetnost. Upravičeno! Pa vendar je judo še veliko več. Judo je pot, način, metoda kako biti... Treningi v osnovni šoli juda, ki jih vodi Mojmir Kovač, so zastavljeni zelo široko; vključujejo igre, poligon in osnovne elemente juda - predvsem tehnike padanja. Z judom otroci pridobivajo moč, hitrost, izboljšujejo koordinacijo gibov in eksplozivnost. Po mnenju trenerja Mojmirja je judo eden izmed popolnejših športov, saj razvija vse mišice, razvija pa tudi duha, saj goji medsebojno spoštovanje, tovarištvo, v otrocih pa krepi tudi samozavest. Judoist se nauči premagovati najprej samega sebe, šele nato lahko premaga nasprotnika. Judo privzgaja disciplino in - nenazadnje - tudi higieno, saj si morajo judoisti pred treningi, med katerimi so bosi - umiti noge. Judo je sicer borilni šport, vendar je - kot smo že zapisali - še veliko več kot to. Preprosto bi rekli, da je način, kako lahko z "glavo", s pametjo premagaš silaka... Za laike pa so zanimivi raznobarvni pasovi - s katerimi si judoisti zavezujejo kimono. Začetniki nosijo bel pas (do 6. kyu), potem pa si lahko postopoma pridobivajo od rumenega, oranžnega, zelenega, modrega, rjavega do črnega... a le nekaj jih je na vsem svetu, ki so si pridobili rdečega. Kogar zanima, lahko več informacij o judu oz. o treningih juda v piranski občini dobi pri trenerju Mojmirju Kovaču (tel.: 73-889 po 19. uri). Livija Sikur Zorman daifila,regali, presents Obala 120 66320 Portorož-Portorose tel. 74-535 + &te v zadregi pri izbiri pravega darila? O&ižčite nasi V prijetnem okolju to ne bo več težko. Pomagali vam bomo izbrati v množici koristnih in okrasnih daril. State cercando un bel regplo? Venite a trovarcil In unatmofifera piacevole e bella potrete ecegjiere tra mille idee un regalo per tutte le ogcaaioni. BALINANJE: PRIJATELJI S SEČE Ali veste da že od leta 1992 uspešno deluje in tekmuje v I. obalni ligi (OBZ Koper) balinarski klub Prijatelji Seča. Klub so ustanovili prijatelji in entuziasti balinanja, ki so s prostovoljnim delom uredili zapuščeni balinišči Hotelov Bernardin. V svojem kratkem obstoju je doslej klub lani osvojil drugo mesto v I. obalni ligi in se uvrstil v kvalifikacije za dopolnitev II. slovenske balinarske lige, 27. pokalov na turnirjih v Italiji, na Hrvaškem in doma v Sloveniji, 5. naslovov obalnih prvakov pri pionirjih, mladincih in članih. Bojan Taškar (iz vrst mladincev) je v preteklem letu osvojil peto in deveto mesto na državnem prvenstvu. Že od svoje ustanovitve klub uspešno sodeluje z zamejskimi balinarskimi klubi: iz Nabrežine, Proseka in Sestjana pri Trstu. Od julija lani deluje v klubu sekcija članic, ki jo uspešno vodi gospod Viktor Žerjal in vključuje sedem balinark. Člani in članice BK Prijatelji Seča se za dosežene uspehe in rezultate lahko zahvalijo zasebnikom in delovnim organizacijam v občini Piran, ki so klubu z manjšimi finančnimi sredstvi in opremo priskočili na pomoč. Vsi, ki vas balinanje veseli: pionirji, mladinci, odrasli se lahko pridružite klubu balinarjev s Seče. Balinarski klub Prijatelji lahko obiščete na baliniščih Hotelov Bernardin (na Bernardinu pri košarkaškem igrišču) ali pa se v klub včlanite pismeno na naslov: Balinarski klub Prijatelji Seča, Lucija, ul. Ill.divizije 20. SREČANJE MLADIH JADRALSKIH UPOV V "PIRATU" V času prvomajskih počitnic (od 1. - 7. maja 1995) bodo v portoroškem jadralnem klubu Pirat organizirali srečanje aktivnih jadralcev, trenerjev, učiteljev jadranja in delavcev kluba z otroki - morda bodočimi jadralci. Seveda so vabljeni tudi starši in ne nazadnje osnovnošolski učitelji, zlasti tisti, ki se ukvarjajo s telesno kulturo mladine. Namen akcije je približati otrokom in njihovim staršem jadralni šport, ki velja na morju za kralja športov, v našem kraju pa - čeprav so ga denimo občinski možje razglasili za našo občino najpomembnejšo športno panogo - zanimanje zanj med najmlajšimi upada. Morda gre to pripisati dejstvu, da je jadranje drag in naporen šport, vendar je lep in izzivajoč ter za naš kraj zlasti primeren, saj je v zalivu vse leto dovolj sonca, vetra in zaenkrat tudi morja. Nasvidenje torej 1. maja na obali jadralnega kluba Pirat. ^ Podpredsednik JK Pirat: Jadran Koren Iz foto arhiva kluba: Takole sta julija 1994 na čelu reprezentance Slovenije jadralki iz JK Pirat Portorož, Tanja Čarman in Uršula Koren, na evropskem prvenstvu Optimist '94 v Silivriju blizu Istanbula v Turčiji naznanili, da se tudi onidve, za svoj klub in slovenske barve, nameravata boriti z najboljšimi v Evropi. Preko 8*000 lastnikov Droge - prva faza lastninjenja je mimo Podjetje Droga je uspešno zaključilo proces lastninskega preoblikovanja. Vplačila delnic z zamenjavo lastninskih certifikatov v javni prodaji so presegla razpisano število za 35,2 odstotka, kar pomeni, da je cena delnice narasla za 30%. Končna cena Drogine delnice je torej 12.564,00 SIT. Slovenski državljani so postali zdaj lastniki 35,27 odstotkov premoženja portoroške Droge, Drogini delavci (sedanji in bivši zaposleni, upokojenci, njihovi družinski člani) so lastniki 17,59 odstotnega deleža Droge, angleška družba E.D. 6» MAN COFFEE Itd., ki je že dve leti solastnica podjetja, pa ima v lasti 11,82% osnovnega kapitala. 8,81% vrednosti Droginega premoženja sta dobila Slovenski odškodninski sklad in Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Družbena lastnina ni bila oškodovana Na podlagi revizijskega poročila Agencije Republike Slovenije za plačilni promet je družbeni pravobranilec samoupravljanja ugotovil, da družbena lastnina ni bila oškodovana ne v Turističnem podjetju Portorož, ne v hčerinem podjetju Casino Portorož. Ne visok, vendar soliden donos Tik pred iztekom zakonskega roka je 30. decembra lani krovna družba Metropol hoteli pripravila in oddala svoj program lastninjenja, ki pa zaenkrat ostaja mrtva črka na papirju, dokler družbo ne obišče revizijska komisija Agencije za plačilni promet. Kdaj bo do revizije prišlo, pa v Metropol hotelih še nič določenega ne vedo. Bati se je le, da se bo zaradi nje lastninjenje zavleklo in bodo ljudje svoje certifikate medtem - dokler bodo v Metropolu uspeli dobiti soglasje Agencije za privatizacijo - že vložili drugam. V Metropolu, ki zaposluje 230 delavcev, so že začeli v hrambo zbirati certifikate za notranji odkup (do konca decembra so jih zbrali 180), do katerega so upravičeni sedanji in nekdanji zaposleni (tudi v skupnih službah bivšega TOP-a), upokojenci... Zaposleni pa so v anketi odgovorili, da so za dodatni gotovinski odkup delnic, pripravljeni vložiti tri povprečne plače. Metropol hoteli, ki so ob procesu lastninjenja pripravili dokaj zapleteno organizacijsko - lastninsko shemo so lahko za vlaganje privlačni zaradi visoke vrednosti premoženja (44 milijonov DEM). Delničarjem ne obljubljajo visokih dividend: vlaganje v Metropol bo predvsem solidna in vama naložba (letni donos naj bi bil tja do 8%). V javno prodajo bodo dali kakšnih 18 milijonov mark kapitala, ki ga bodo ponudili v odkup najprej v domačem okolju, šele nato pa širše. Predvidevajo, da bodo preko nje zbrali kakšnih 5000 - 6000 certifikatov. L.S.Z. DVA POKALA IN DVE MEDALJI ZA PIRANSKE AKROBATKE Piranski osnovni šoli Ciril Kosmač je skupina učenk s športno pedagoginjo Mojko Mehora priborila pokal za 2. mesto na državnem prvenstvu v akrobatiki za osnovne šole, gimnazijke pa kar 1. mesto med slovenskimi srednjimi šolami. Več v naslednji številki Portorožana. (S.M.) Pojasnilo v zvezi s koncesijsko pogodbo za soline V zvezi z nedavno objavljenimi informacijami o spodbijanju koncesijske pogodbe, ki jo je podjetje Droga Portorož junija '94 podpisalo z izvršnim svetom SO Piran in s katero je Droga pridobila pravico do 99-letnega upravljanja Sečoveljskih solin, je služba za stike z javnostjo izdala naslednjo informacijo: Po podpisu koncesijske pogodbe o najemu Sečoveljskih solin vse do danes v zvezi z njo v Drogo ni prispela nobena uradna pritožba. Pogodbo o najemu soli smo pripravili skladno z vsemi veljavnimi zakonskimi predpisi. Pri njenem sestavljanju so sodelovali tako predstavniki občine Piran kot sopodpisnice kot tudi ustrezni državni organi. Za osvežitev spomina bralcem še tole pojasnilo: Droga je imela pravico upravljanja solin (sečoveljskih in strunjanskih). Ker pa so soline zavarovano območje, velja zanje določilo Zakona o naravni in kulturni dediščini, po katerem takšnih območij ni mogoče lastniniti. Droga je zato soline izločila iz svojega premoženja in jih lani poleti brezplačno prenesla na občino Občina oz izvršni svet SO Piran pa je z neke vrste konce-sif>o pogodbo podelila Drogi pravico do njihove rabe. Kako bodo učenci 3»r» iz Portoroža poskrbeli za zeleno in čisto okolico? * Ne bom puščala odprte pipe. (Maja P., Maja B. Janez, Lara, Aja, Nastasja, Kira, Petra, Brina) * Ne bom metala papirja na tla. Vrgla ga bom v koš. (Maja P., Janez, Sara, Aja, Nastasja) * Ne bom trgala rastlin in ne bom mučil(-a) živali. (Maja P., Janez, Sara, Aja, Nastasja) * Pobirala bom smeti v bližnji okolici. (Sabina, Aleš, Miha G. Marjan, Matej S.) * Več se bom vozil(-a) s kolesom kot z avtom. Izpušni plini slabo vplivajo na zdravje. (Jan Š. Aleš, Maja B, Sara, Miha J. Ana) * Izdelal(-a) bom tablice z opozorilnimi znaki in jih postavil(-a) tja, kjer je največja umazanija. (Matej U., Dražen, Janez, Miha J, Ana Nastasja, Boštjan, Peter, Jan Š.) * Ko bom umazana, se bom prhala in ne kopala. S kopanjem porabim več dragocene vode. (Maja B.) * Posadil(-a) bom cvetice. (Maja B., Janez, Matej U.) * Več bom hodil(-a) peš. (Maja B., Janez,Sara, Miha J., Aria) * Popisal(-a) bom ves list. (Janez, Sabina) Vozniki, ki vozite nafto, bodite pazljivi, da ne pnde do izliva. (Petra, Matej U.) Kako pa vi? imSDfflBJDffl® S@ PORTO HA-HA V pekarni se oglasi stranka in vpraša peka: "Ali imate dva tisoč žemljic za prodati?" "Ne, žal nimam," odvrne pek. Naslednji dan se spet oglasi ista stranka in ponovno vpraša peka: "Ali morda imate dva tisoč žemljic za prodati?" "Žal, jih nimam," odvrne pek. Pek se nato zamisli in si reče: "Glej, glej. Že dva dneva zaporedje prišla ta stranka vprašat, ali imam dva tisoč žemljic za prodajo in obakrat jih nisem imel. Jih bom pa danes spekel za naslednji dan! In res. Pek speče dva tisoč žemljic. Naslednji dan vstopi ista stranka in vpraša peka: "Ali imate dva tisoč žemljic?" Pek odgovori: "Da, imam jih." Stranka pa odvrne: "Mater, ampak jih boste pa težko prodal," in odide. Vnuk vpraša dedka: "Dedi, kako si se ti rodil?" "Štorklja meje prinesla," odvrne dedek. "Kaj pa moj očka?," vpraša ponovno vnuk. "Tudi njega je prinesla štorklja." "Kaj pa jaz?," je še radoveden vnuk. "Tudi tebe je prinesla štorklja. Ampak, vnuk moj, zakaj te to zanima?" vpraša dedek. "Zakaj?" pravi vnuk zaskrbljeno. "Zato ker ugotavljam, da so že nekaj rodov vsi moški iz naše družine impotentni!" Da bi vam dobro voljo pričaral na lica, seje za vas potrudil K.B. PRITOŽBA RAZOČARANEGA VOLILCA Gospodoma Božičku in dedku Mrazu Resor za občino Piran Predmet: Pritožba Podpisani Pepi Nategnjen, po poklicu preprost volilec, prosim naslov, da se resno zamisli nad pričujočo reklamacijo. Le-ta se tiče vajinega darila, natančneje povedano novega Sveta občine. Lepo prosim, da znova prebereta moje pismo iz decembra 1994, v katerem sem vaju prosil za nekaj novega, originalnega v občinski vladi. Nazadnje pa sta mi prinesla občinski svet, ki zna samo posnemati prejšnjo skupščino: že prva seja je bila prizorišče prepira, čemur je sledila nesklepčnost, saj je nekaj užaljenih svetnikov kratkomalo odšlo. Lepo prosim, ali je to tisto novo, originalno, za kar sem prosil? Pa še trčeni so povrhu, saj je bila v programu pogostitev, ki pa je nato odpadla (ker so odšli svetniki kuhat rilec vsak v svoj kot) in so bili ob brezplačno pijačo in prigrizek; če to ni zabitost! Lepo prosim, da nekaj ukreneta! Pozdravlja vaju Pepi Nategnjen P.S.: V kolikor pa vam je to ponesrečeno darilo podtaknil vrag, ki sicer spremlja gospoda sv. Miklavža, v prostem času pa se potika okrog vladnih forumov, se vama že vnaprej opravičujem in umikam pritožbo, saj vem, da sta spričo peklenskih sil nemočna. Sonja Požar, Lucija MINI QUIZ Označite pravilen odgovor in nam pošljite rešitev. Nagradno žrebanje bo 31. februarja. 1, Lokalna samouprava je: a) gospodarsko-politična razdelitev države na občine b) pravica, ki si jo lastijo poročeni moški in po kateri smejo po mili volji zahajati v gostinske lokale 2> Turizem je: a) ena od gospodarskih panog b) epidemija gnojnih kožnih izpuščajev 3. Zimsko spanje je: a) pojav, značilen za nekatere živali b) pojav, značilen za turistične delavce Sonja Požar, Lucija Padna 5, Sečovlje, tel. 066/79-684 tehnični material vodovodni material elektro material sanitarna keramika plinske - oljne peči ostali material za obrt OBIŠČITE, NAS, NE BO VAM ŽAL! ^ОАЛ^јАЛ^ МШ Majda MiMaaec Obala 114, ЛисЦа tel.: 70-929 PROJEKTIVA INŽENIRING PIRAN TARTINIJEV TRG 10 PIRAN TEL.: 73-361, 73-362 FAX: 75-981 PROGETTAZIONE ENGINEERING PIRANO PIAZZA TARTIN110 PIRANO REBIRTHING - PREPOROD je tehnika dihanja Ko se slabo počutimo, se navadno napotimo k zdravniku. Ta nam pogosto predpiše zdravilo. Če se nam počutje izboljša, smo prepričani, da nam je zdravilo pomagalo. In tu je našega zdravljenja navadno konec. Pa zdravila tudi tudi res odpravijo vzroke našega slabega počutja ali pa nemara odpravijo le simptome? Tisti, ki so v takih primerih že uporabljali tehniko rebirthinga, so lahko izkusili, da so se po seansi boljše počutili in da se jim slabo počutje ni več ponovilo v tako intenzivni obliki, sčasoma pa je celo povsem izginilo. Na tem temelji spoznanje, da se z rebirthingom lahko zdravi tudi vzroke in ne zgolj simptome bolezni. Tehniko je v zgodnjih sedemdesetih letih v ZDA razvil Leonard Orr. Z njo pa so se Slovenci prvič množično seznanili v sredini osemdesetih let, ko so se izšolali tudi prvi domači terapevti. Kaj je rebirthing? Lahko ga opredelimo kot proces zdravljenja, ker s posebnim načinom dihanja čisti psihične, mentalne in čustvene blokade ali strese. - V prvi fazi aktiviramo potisnjeno energijo s posebnim načinom povezanega krožnega dihanja, ki se ga polno zavedamo. - V drugi fazi se potisnjena energija še ojača, naša zavest pa se usmeri na opazovanje energije do najmanjših podrobnosti. V tej fazi se vsega, kar se dogaja v nas, popolnoma zavedamo, - V tretji fazi se naše zaznavanje spremeni: občutek sovraštva se pretvori v ljubezen, kar omogoča sprejemanje slehernega vidika neke izkušnje, ki smo jo v preteklosti potisnili in jo ponovno podoživljamo med rebirthingom. - V četrti fazi se popolnoma sprostimo in predamo doživljanju energije. - V peti fazi pa se vse doživeto integrira - kar pomeni, da združimo intelekt, čustva in fizis v neko povezano in harmonično celoto. Pred začetkom rebirthinga so bile namreč te ravni med seboj ločene. Ena od njih je prevladovala. Ta disharmonija pa je odločujoče vplivala na naše počutje in ravnanje. Blokade in disharmonija med intelektom, emocijami in fizisom se pojavijo, ko se poskušamo izogniti travmatičnim izkušnjam, ki jih zaznavamo kot slabe, boleče in neprijetne. Ne doživljamo vsi 7\0JA T* REßlRTHiMC.1/^ WE PR.EPoR.od enakih občutkov ob istih dogodkih! Vsak človek ima torej vgrajeno "kodo", kaj je zanj travmatično, slabo, boleče in neprijetno. Ta "koda", imenujemo jo tudi miselni vzorec, pa je nastala največkrat kot izkušnja ob rojstvu in zgodnji mladosti, nekateri pa trdijo, da tudi v prejšnjih življenjih. Da bi se čimbolj izognil travmatičnim izkušnjam, si posameznik zgradi varovalni mehanizem. Z njim se želi zaščititi in preusmeriti pozornost drugam - stran od ozaveščanja miselnega vzorca, saj je le-ta povezan s travmatično izkušnjo in čustvi kot so bolečina, strah, bes, osamljenost, zavrnitev, neprijetnost... Ta varovalni mehanizem pa ima še drugo plat: ohranja disharmonijo med intelektom, emocijami in telesom. Posledica tega je sprva slabo počutje, ki pa se kasneje lahko prevesi v "neozdravljivo" fizično bolezen. V takšni situaciji začne človek vzroke za svoje slabo počutje iskati izven sebe. Tako npr. krivi vremenske neprilike ali ljudi okoli sebe. Ker pa ga to navadno ne "pozdravi", je postopoma prisiljen poseči po "pomirjevalih" in tradicionalni zdravniški pomoči. Nekateri pa naredijo korak dlje. Stopijo na pot vzpostavljanja notranje harmonije in samorazvoja. V tujini obstajajo celo znanstveni inštituti, ki se ukvarjajo s proučevanjem posledic "New Decision Healing", pri čemer uporabljajo različne tehnike, kot so npr. rebirthing, voice dialogue in psihodrama. Trgovina Ajda iz Pirana organizira plesne meditacije, kundolini meditacije, rebirthing, delavnice, m aj pomlajevanja, ki potekajo v Tartinijevi hiši v Piranu in v Termah v Portorožu. Dodatne informacije dobite po telefonu 066/76-748. Povzel: Dare Karinja UGODNA PRODAJA KLIMA NAPRAV ZASTOPSTVO PRODAJA MONTAŽA SERVIS informacije in naročila: REMS d.o.o. Portorož Bazoviška 5 tel.:06674-163 IKiODNI I4ACII.NI l'OCOJI OHKOČNO ODI'IAČI:VANJI: Trgovina AJDA iz Pirana organizira v portoroških Termah delavnice vaj pomlajevanja. Informacije in prijave: tel 066/76-748. AJDA ZDRAVA HRANA ALIMZNTAZIONK INTKCBO-NATUBALK VERDIJEVA VIA VERDI 10 PIRAN • PIRANO X DENT Rengentski laboratorij za slikanje zobovja V Izoli smo odprli laboratorij za rengentsko slikanje zobovja. Ordinacija je v rumeni depandansi št. 600, hotela Simonov zaliv. Slikamo vsak dan, od ponedeljka do petka r. ^onn^n nn ^ i * nn Sumov zaliv t ^^ od 9.00 do 12.00 in od 15.00 do 19.00 ure. Čakalne dobe ni, slike izdelamo in vročimo takoj. Telefon (066) 67-191. □ СепШ LadjrMltika >'Kpp*r lagodj. 'Korit Matija Mercator - Degro Januar 1995 portoroian it. 1 N •But TURIZEM - naša sedanjost in prihodnost Turizem vse bolj prepričljivo postaja vodilna svetovna gospodarska dejavnost, čemur pa se ne gre čuditi, saj se s turizmom, vsaj nekoliko, ukvarjamo skoraj vsi. V razvitih državah je visokorazvit, v nerazvitih državah pa ga skoraj ni. Slovenija s turizmom zasluži že skoraj milijardo dolarjev. Po višini deviznega priliva na prebivalca sodi med razvite turistične dežele. Slovenija je dežela naravnih lepot in pridnih rok, zato ima turizem pri nas vse pogoje, da postane vodilna gospodarska dejavnost, Slovenija pa visokorazvita turistična dežela. Portorož je v primerjavi z velikimi turističnimi centri v Evropi relativno majhen turistični kraj. V majhni Sloveniji pa kljub temu zavzema vodilno mesto v turizmu. Tisto, kar turizem v Portorožu, v občini Piran in tudi v sosednji vse bolj turistični Izoli že ima, ni malo. Da pa bi ta turizem res lahko bil uspešen, bi bilo treba zanj še veliko storiti. Zlasti v turistično infrastrukturo bi morali vložiti še veliko denarja. Trenutno našemu turizmu jemlje precej življenjskih moči neizbežen proces privatizacije. Sicer niso kdovekoliko pomembna imena bodočih lastnikov portoroškega turizma; dobro pa bi bilo, če bi to bili domači ljudje in dobri gospodarji, ki bodo s turizmom živeli in zanj delali. Pogubno za turizem in za kraj bi bilo, če bi imovina iz turizma v procesu lastninjenja odtekala drugam, v druge žepe ali za druge namene. Ker turizem upravlja z nepremičninami in prostorom, ne bi bilo dobro, če bi njegovi večinski lastniki postali tujci. Nekaj konkurence tujih lastnikov in upravljalcev s turističnimi objekti pa bi utegnilo biti dobrodošlo. Ko potujemo po svetu, si želimo spoznati tamkajšnjo deželo, njene lepote, ljudi, običaje... Enako si želijo tujci, ki prihajajo k nam. Prav neverjetno pa je, kako se Slovenci kar nekako skrivamo pred tujci in smo v stikih z njimi kar se le da "tujski" in "svetovljanski". Slovenijo bi lahko učinkovito promovirali doma pri naših gostih! Slovensko narodno blago - to je zlasti folklora in izvirna ter narodnozabavna glasba, ki je v velikem delu Evrope zelo znana in cenjena - bi morali gostom ponuditi v izvedbi samo vrhunskih izvajalcev, ob dobri režiji, pestrem programu in v odmerjenih količinah. Za vse to bi potrebovali organizatorje in namenski denar na državni ravni. Večina vsega, kar ima danes turizem občine Piran, je bilo zgrajenega pred več kot dvema desetletjema v zelo kratkem času - ko je bil predsednik slovenske vlade Stane Kavčič in predsednica občine Jolanda Kos. Pred tem in po tistem obdobju je bilo za turizem storjenega relativno malo, kar zlasti velja za področje turizma v družbeni lasti in za infrastrukturo. Nekaj let po osamosvojitvi je za nami uspešna turistična sezona, ki nas je povsem nedvoumno opozorila, da so stari časi portoroškega turizma nepreklicno odšli v preteklost in da prihajajo novi, na katere se še nismo pripravili. Portorož se je letos v glavni sezoni dobesedno dušil v prometu. Jalovi so izgovori, da je bila prometnica skozi Portorož in ob morju napačno locirana. Ni problem ta cesta, saj predstavlja urbanistično in komunalno opreml- jen prostor ob obali za gibanje velikega števila turistov. Ne sme in ne more pa biti tranzitna cesta. Problem je, da je bilo v občini in v Portorožu zelo malo narejenega pri izgradnji komunalne oziroma turistične infrastrukture. Kakršna koli resna primerjalna analiza z uspešno občino Koper, bi bila v tem pogledu porazna. Tisti, ki pobirajo denar davkoplačevalcev, že dolgo govorijo o izgradnji obalne avtoceste od Ankarana do Sečovelj in v povezavi z njo tudi prometnice za Piranski polotok v zaledju obale ali celo pod zemljo. V Sloveniji velikopotezno gradijo avtoceste, za obalno cesto pa ni še nič konkretno znanega. To so zelo neobetavna dejstva za občino in za portoroški turizem. Splošno prevladuje mnenje, da je naš prostor, v katerem se nahaja turizem, ekološko neoporečen. Vendar menim, da je to velika zmota, za katero že in še bomo dolgo plačevali davek. V zadnjih letih postaja Portorož vedno bolj hrupen. Hrup povzročajo prometna preobremenjenost in neurejenost, pritiskanje na plin pri vožnji skozi naselje, tovorni promet, akutno pomanjkanje parkirišč, zračni promet, hrupna glasba na odprtih prostorih ipd. Dilema "ovce ali novce", ki jo je bilo slišati v predvolilnem času, je za Portorož nevzdržna. Če bomo hoteli imeti turizem visoke kakovosti, bomo gostom poleg zabave morali nuditi tudi počitek, mir, varnost. To bo mogoče le, če bomo omejevali in tudi prepovedali najbolj hrupno glasbo na odprtih prostorih, povečali prometno disciplino, preusmerjali tovorni promet, gradili parkirišča, omejevali poceni poulično in stoječo gostinsko ponudbo ter omejevali še vse druge vire hrupa. V nobenem primeru pa ne smemo biti zadovoljni s poceni in nezahtevnimi gosti. Področje okrog belokriških anten je onesnaženo z elektromagnetnimi valovi. Upati smemo, da je skoraj enoglasno podpisana peticija krajanov Belega križa dovolj resno opozorilo odgovornim, da ne bodo nikomur več dovolili v prostoru nad njihovimi glavami počenjati, karkoli se jim zahoče... Turizem doživlja tudi "parkirni infarkt". V tem pogledu je najbolj problematičen Piran, takoj za njim pa Portorož. Ker turiste, ki prihajajo z avtomobili, potrebujemo, bomo morali zanje zgraditi še veliko parkirišč, predvsem v garažnih hišah in po možnosti pod zemljo, ali vsaj dovolj oddaljena od obale. Parkirišča so postala dobrina, ki jo naš turizem najbolj pogreša in kar že ogroža njegovo uspešno funkcioniranje. Glavni magnet za turiste je seveda morje -javno dobro, ki naj bi bilo vsem dostopno. Čeprav je naše morje razmeroma majhno, so prostorske omejitve našega turizma na kopnem in ne v morju. Najbolj izrazite so prav v parkiriščih, cestah in nato v turističnih kapacitetah. Morje je s kopanjem le nekoliko bolj obremenjeno in se pri tem ne trosi. Žal pa je morje v Portorožu ograjeno; na vseh kopaliških vstopih pa so blagajniki... Kar ni dobro. Kot bi kupcu pri vstopu v trgovino zaračunali vstopnino... Odgnali bi ga že pri vratih! Treba pa gaje zvabiti vanjo in šele nato izprazniti njegove žepe, kolikor se le da. Tudi v hotele vstopamo brezplačno; plačamo pa samo usluge, ki jih naročimo in dobimo.- Predstavljajmo si, koliko lepši, privlačnejši bi bil naš turizem, če bi imeli eno samo plažo brez ograj vse od Pirana do Portoroža in morda še tja do Sečoveljskih solin - in to s prostim vstopom. Tik ob kopališčih bi tekle sprehajalne poti s parki, klopcami... ob njih pa bogata trgovska, gostinska in zabaviščna ponudba, kar pa bi bilo mogoče samo ob takšni prometni ureditvi, ki ne bi obremenjevala prostora tik ob morju. Takšno ureditev turističnega prostora že ima Bernardin in Simonov zaliv. Imetniki monopola nad morjem bodo tem idejam srdito ugovarjali, češ - kdo bo pa skrbel za red in varnost ter vzdrževanje kopališč. Saj tudi parke, ulice, ceste, pločnike in druge javne površine uporabljamo neomejeno - brez neposrednega plačila. Uporabo teh prostorov plačujemo z davki. Enak režim uporabe bi moral veljati tudi za morje. V teku je lastninjenje hotelov, hkrati pa se privatizirajo tudi plaže in pripadajoči deli morja. Če teh stvari sedaj ne bomo ustrezno uredili, bo to še dolgo jabolko spora in cokla za portoroški turizem. Turizem je visoko obdavčena dejavnost: plačuje visok prometni davek na pijačo, cigarete, igre na srečo, pa turistično takso, vodni prispevek, prispevke na plače itd., s čemer prispeva veliko denarja v državne in občinske proračune. Vse tisto, kar turizem plačuje več kot druge dejavnosti, bi se moralo vanj vračati za financiranje drage infrastrukture. Normalno je, da tisti, ki prireja igre na srečo, ne more sam in neomejeno razpolagati s tem denarjem. Enako nedopustno pa bi bilo, da bi se ti prihodki iz turizma odlivali drugam. Zaradi zelo zahtevne in drage turistične infrastrukture bi tako odlivanje na dolgi rok pripeljalo turizem v ekonomski samomor. To se je v preteklosti žal dogajalo. Integralni občinski in državni proračuni so zato velika nevarnost. Upravljalce proračunskega denarja bi morali enostavno prisiliti, da del davčnega denarja (n.pr. takse, vodni prispevki, igralniški denar) vrnejo turizmu! Zakoni še sprejemajo v okolju, ki s turizmom nima neposrednega stika in v njem vidi davčnega zavezanca, zato je turizmu nenaklonjen. Če bi v preteklem obdobju imeli turizmu tako naklonjeno družbeno klimo in oblast kot v začetku sedemdesetih let, sem prepričan, da bi bili temeljni problemi našega turizma že rešeni. Davkoplačevalci pa danes -ravno nasprotno - ne vemo niti kdo zastopa interese turizma v državnem zboru. Če to naše morje opazujemo v času glavne sezone iz ptičje perspektive - od Sečoveljskih solin do Simonovega zaliva in še dlje proti Debelemu rtiču, bomo zlahka opazili, da je resnično in to še preveč obremenjeno s kopalci samo v najbolj središčnem delu Portoroškega zaliva. Morje od Pirana do Simonovega zaliva, ki pa je mnogo bolj pretočno in zmogljivo za kopališki turizem, je na primer povsem nenačrtno in slabo izrabljeno ter obremenjeno z rezervati, monopoli in divjimi plažami. Uporaba morja za kopanje le malo obremenjuje. Prej kot to ga kultivira in daje zaledju ekonomsko moč in pogoje za razvoj turizma. Velike rezerve za pridobitev kopališč so v izgradnji ceste od Izole do Kopra - v zaledju obale ali celo pod zemljo. Gradnja takšne ceste ob sami obali pa bi bila nepopravljiva napaka. Predvsem od osamosvojitve dalje se v Portorožu vse pogosteje pojavlja kalitev javnega miru in varnosti, nasilje, alkoholizem, mamila, tatvine in ropi ter podobni pojavi. To z visokokvalitetnim turizmom in z gosti, ki pričakujejo, da jim bomo nudili počitek, mir, varnost in hkrati zabavo, seveda ne gre skupaj. Portorož cenene poulične gostinske ponudbe ne prenese: varuhi javnega reda in organizatorji se bodo morali s tem problemom zelo resno in bolj odločno spoprijeti. Lahko rečemo, da je naša gostinska ponudba, ki je že dlje tudi v zasebnih rokah, kvalitetna in so tudi turisti z njo vedno bolj zadovoljni. Na tem področju je turizem očitno naredil kvalitativen preskok. To se je zgodilo, ko so z naraščanjem brezposelnosti domačini prenehali odklanjati delo v turizmu in je bilo za "šanki" vse manj nezainteresiranih in do gostov neprijaznih sezoncev. Na področju trgovske in negostinske ponudbe pa smo v primerjavi z razvitimi turističnimi deželami še pravi začetniki. V zadnjem času sicer rastejo male in lične zasebne trgovinice, kvalitetnega blaga v njih pa je še zelo malo. Zlasti pritličja zgradb v Piranu bi morali preurediti v od tal do stropa založene trgovine. Naša industrija (tekstilna, usnjarska, ...) izdela že veliko dobrega blaga, ki bi ga lahko bolj prepričljivo ponujali tujcem. Pogoj za uspeh pa so tudi cene, ki bi morale biti nekaj nižje od tistih v deželah, od koder prihajajo turisti. Ker prodaja takega blaga tujim turistom predstavlja obliko brezcarinskega izvoza, to ne bi smelo biti pretežko. Predpogoj za to pa je infrastruktura - to je izgradnja garažne hiše, obnovljeni tlaki in fasade piranskih ulic in hiš... Šele potem lahko računamo, da bogati (pa tudi skopi turisti) ne bodo odhajali domov še s polnimi žepi denarja. Jakob Čemažar, Portorož Kako do obalne ceste: Cilj posvečuje sredstvo, mar ne? Gospodarsko interesno združenje PROMTOUR za promocijo turizma obalno-kraške regije s sedežem v Portorožu (nekdanja OKTPS) in Skupnost obalnih občin (ki po novi organiziranosti občin formalno ne obstoji več) sta v portoroškem Avditoriju sredi januarja (16.1.) sklicala pogovor o možnosti vključitve obalne ceste v program gradenj slovenskih avtocest do leta 2000. Preprosto rečeno: kdaj bomo na Obali dobili spodobno cesto, da ob vsakem malo številnejšem obisku turistov ne bomo vedno znova doživeli prometnega infarkta? Državni zbor je pri sprejemanju nacionalnega programa gradnje cest do konca tisočletja povsem izpustil obalno cesto. Mar obala na ravni države nima pravih ljudi, ki bi znali predstaviti njene prometne tegobe ali pa enostavno ne zna (pravilno) lobirati, prepričevati pravih ljudi, ki bi v državnem zboru hoteli in znali uveljaviti interese obale? Slovensko turistično gospodarstvo je lani ustvarilo milijardo mark deviznega priliva - več kot tretjino od tega obalno-kraški turizem. Turistični delavci so sebe in vsakogar na obali (že davno) prepričali, da brez sodobne ceste od turizma ne bomo mogli kaj dosti več požeti. Kako torej o tem prepričati še Državni zbor? Poslanec Državnega zbora Žare Pregelj, doma iz Kopra in tudi predsednik Odbora za infrastrukturo pri DZ, je na januarskem soočenju argumentov o nujnosti nove obalne ceste povedal, da je on svoj korak že storil: Vlado Republike Slovenije je zadolžil, naj poišče možnosti dodatnega financiranja, da bi obalno cesto lahko začeli graditi najkasneje v letu 1998. Je bil zbor najbolj zainteresiranih v portoroškem Avditoriju dovolj glasen, njegovi glasovi pa dovolj argumentirani, da bodo za obalno cesto uspeli odvezati skopuški državni mošnjiček? Ali pa bi se morali na Obali poslužiti radikalnih metod ribičev, ki so lani poizkusili zapreti cesto na Črnem kalu? Ribiči so bili neuspešni. Bodo "oni gori v Ljubljani" gluhi tudi za jadikovanja "kure, ki bi lahko nosila zlata jajca" - turizma? Livija Sikur Zorman (Za nekatere Člane odborov ne vemo, kateri stranki ali listi pripadajo -op. uredništva) Terme: Rekreacijski program V portoroških Termah vpeljujejo tudi rekreacijski program. Program sproščanja, ki ga vodi Duša Tomšič, naj bi človeku spet vliv samozavest m ga notranje miril. Prične se z vajami, s katerimi človek z energijo polni posamezne akopunkturne meridiane in telesne organe Voditeljica udeležence nauči tudi samomasaže, ki učinkuje enako kot prej omenjene vaje. Pri vajah relaksacije je izredno pomembno tudi dihanje, pa avtogem trening, ki se pri tem programu zaključi z meditacijo. _dr M,M. Zavrnili odlok o organiziranju občinske uprave in zaustavili selitev arhiva v Koper Piranski na decembrskih volitvah izvoljeni svetniki so se, po prvi seji konec lanskega leta, 26. januarja, že ogreti, sestali drugič in začeli delati s polno paro. Na svojem drugem srečanju so koj zavrnili Odlok o organiziranosti občinske uprave, ki ga je predlagal župan Franko Fičur. Svet je odloku očital, da poizkuša izničiti njegov vpliv in kontrolo nad občinsko upravo in njenim delom. Odločanje o novem odloku so svetniki preložili na tretje srečanje. Takrat bomo lahko videli, ali bodo svetniki uspeli uskladiti svoje zelo različne poglede na upravo oziroma njeno organiziranje. V nadaljevanju seje so svetniki imenovali člane odborov Sveta občine: - v Odboru za okolje in prostor so Rado Bedene (Lista za turizem), Klavdij Mally (LDS), Robert Turk (Zveza za piransko občino), Janez Bukovšek (ZZP) in Rafael Dodič (ZS); - v Odboru za javne gospodarske službe: Robert Časar (SDSS), Ivan Dekleva (LDS), Boris Pliško (ZZP), Lilijana Stepančič, Sandro Kravanja (Italijanska skupnost); - Odbor za finance sestavljajo: Zlatka Čurin Fidler (SNS), Ljubo Bertok, Sašo Šraml (LDS), Milan Mahnič (SKD) in Fulvija Zudič (Italijanska skupnost); - v Odbor za turizem je Svet imenoval: Matjaža Žnidaršiča (lista za turizem), Giovannija Celiga (DeSUS), Dunjo Babnikovo (ZZP), Ivana Siliča (ZS) in Sandra Kravanjo (Italijanska skupnsot); - v Odbor za družbene dejavnosti so bili imenovani: Vojka Štular (ZLSDS), Karel Bole (ZZP), Rožana Špeh (SKD), dr. Saša Žužek-Rešek (SKD) in Lilijana Dugan; - v Odbor za kulturo in šport pa Bojan Loboda (DeSUS), dr. Branko Cvetičanin (SKD), Zdenko Vozlič (ZS), Rajko Ožbolt (ZLSDS) in Fulvija Zudič (Italijanska skupnost); - v Nadzornem odboru so Vilijan Tončič (SKD), Franci Henigman (LDS), Egidij Bradaš (ZLSDS), dr. Boris Filli (ZS), Matej Končarevič, Jože Jeršinovič (SDSS) in Marina Dessardo. Za prvega tajnika novega sveta pa so imenovali Janeza BukovŠka (ZZP). Najbolj aktualen sklep, ki ga je novi svet sprejel, je prav gotovo ta, da se ustavi selitev piranskega mestnega arhiva iz Pirana v Koper. M.Z. Naše gore list, Lucijčan Drago Ferš, je imenovan za novega direktorja SOVE (prej VIS, še prej UDBA, še bolj prej OZNA...). Imenovanje na tako pomembno funkcijo ni čast samo za zgoraj imenovanega, pač pa svojevrstno priznanje tudi piranski občini (in njeni politični usmerjenosti), od koder izvira naš soobčan, g. Ferš. Bržkone je naša občina od nekdaj bogata s pravšnjimi kadri. Nekateri celo trdijo, da je naša občina celo zibelka tovrstnih kadrov. (DOLGOLETNA KADROVSKA POLITIKA OBČINE PIRAN SE JE KONČNO OBRESTOVALA). Kako ne znamo dovolj ceniti domačih kadrov, ki se izkažejo izven naše občine v širnem svetu, je plastično pokazala izkušnja z Andrejem Grahorjem, danes že ex predsednikom IS SO Piran. Ko je v Beogradu zasedal podministrsko funkcijo za promet in zveze, tega skorajda nihče v občini Piran ni vedel. Kako koristna je za občino bila njegova beograjska funkcija, smo občutili šele, ko se je vrnil iz Beograda in svoje balkanske izkušnje s pridom uporabil v domači politični sredi! Marsikdo v Piranu je šele takrat začel ceniti njegovo funkcijo v Beogradu. S tega - nekoliko širšega konteksta - bi morali gledati tudi na imenovanje Ferša za direktorja SOVE. (BILO KUDA - NAŠI KADRI SVUDA). Pa se za slovo še malo pomudimo pri našem ex predsedniku izvršnega sveta. Nazadnje se je - dulce in fundis - v Primorskih novicah hvalil, da občini Piran za doto zapušča 200 milijonov tolarjev! Nepoučeni bralec bi utegnil še pomisliti, da je denar prislužil kar ON sam. Ker pa je IS SO Piran prodal ogromno premoženja piranske občine, pravzaprav ni tako težko opletati s takšnimi številkami - npr. z 200 milijoni. Problematična je lahko bila cena, po kateri so bili poslovni prostori v občini Piran prodani in koliko premoženja je piranska občina pravzaprav izgubila s prodajo pod ceno. Če se je premoženje občine iz "trdne" oblike transformiralo v denarno, to samo po sebi še ne pomeni dobička - pač pa zgolj menjavo substance. In samo enkrat lahko ugibamo, ali je pri tej menjavi substanca malce oskubljena (PREDLAGAMO USTANOVITEV KOMISIJE ZA UGOTAVLJANJE KOLIČINE OSKUBLJENEGA OBČINSKEGA PERJA). Okoli parka hotela Marita in bungalovov (Metropolski hotelski kompleks) so lani postavili grdo žičnato ograjo, ki žali estetski čut marsikaterega mimoidočega. Tudi odbornikov prejšnje občinske skupščine, ki so zato na svoji zadnji seansi zahtevali odstanitev ograje. A žica okoli parka je še zmeraj tam... Bo tudi ostala, ko se bo prah okoli nje polegel? (PSI LAJAJO, KARAVANA GRE DALJE...) Na Vesni, na strmi cesti, ki se izteka pri Casinojevi garaži, so delavci popravljali meteorno kanalizacijo. Ko so vzpostavljali prejšnje stanje in nameščali zaščitno mrežo nad jarkom preko ceste, je v vsej dolžini niso postavili, kot bi bilo prav. Zato avtomobili, ki pripeljejo po tej cesti, zadenejo ob njen privzdignjen rob, da voznike kar "privzdigne". Stanovalci vzpostavitev v prvotno stanje razumejo drugače! (NAMESTO LEŽEČEGA POLICAJA?) Po predstavi filma Halgato na 4. slovenskem filmskem maratonu v portoroškem Avditoriju (14. januarja) in po podelitvi Badjurovih nagrad je bila v avli kulturnega hrama manjša pogostitev slovenskih filmskih ustvarjalcev, njihovih gostov, novinarjev in tudi naključnih obiskovalcev. Budnemu očesu naše agentke pa v množici eminentnih obiskovalk in obiskovalcev niso ušle znane osebnosti kot so državni poslanci Zmago Jelinčič, dr. Dimitrij Rupel, najnovejši ljubljanski župan z ženo Marjetico in njenim veličastnim klobukom, Danica Simšič z elegantnim spremljevalcem, nekje pa se je motal še njen strankarski tovariš, pisatelj Tone Peršak, ne preveč prijazno v svet motreča poslanka z obale Jadranka Šturm -Kocjan... Naša agentka pa je med vso (pretežno ljubljansko) elito poizkušala zaman najti kakšen znan obraz nedavno izvoljene domače oblastne elite, npr. županov... (LOKALNI VIP-i SO OSTALI RAJE DOMA, SAI BI SE Z REPUBLIŠKIMI TEŽKO KOSALI) Skočili smo v Strunjan: Celoletna turistična sezona ni nemogoča In vendar so na naši obali tudi takšni turistični objekti, ki ne poznajo takoimenovane "mrtve sezone", kar v pivi vrsti velja za "oazo slovenske riviere" - zdravilišče Strunjan. Kadarkoli smo obiskali ta zares sodobno urejeni turistično-zdraviliški kompleks v prelepem, prostranem parku, smo tam naleteli na številne tuje in domače goste. Hotelski bar v avli je vedno poln. Kavo in slaščice imajo dobre, osebje v recepciji in restavraciji prijazno in ustrežljivo... Vse teče kot namazano! Krkinemu zdravilišču v Strunjanu pohval ne manjka. Dokaz o njegovi kvaliteti je tudi bivanje uglednega češkega predsednika in pisatelja Vaclava Havla lani poleti, ki je bil nad bivanjem v hotelu Strunjan navdušen. Miloš Jovanovič SOŽAIJE Ob smrti Maria OGR1NA s Prečne poti v Portorožu, Portorožanom znanega kot dobrega krojača, izražamo globoko sožalje njegovim: ženi, otrokoma in vnukinjama. Svojcem Frančka KOSOVELA iz Portoroža, nekdanjega direktorja Metropol hotelov, ob njegovi smrti iskreno sožalje. Ob nenadni, tragični smrti Ljuba GRMKA iz Portoroža najiskrenejše sožalje njegovi družini. PISMA PORTOROŽANU * PISMA PORTOROŽANU Lettera aperta all' Assembled della comunita degli italiani "Giuseppe Tartini" Pirano Lunedi 19.12.1994 un gruppo di soci ordinari, con diritto al voto, in rappresen-tanza dei firmatari di una petizione richiedente la convocazione di un dibattito pubblico, sono stati ricevuti dal vicepresidente della comunita degli italiani di Pirano sig. Kravanja Sandro a cui richiedevano la convocazione degli appartenenti alia minoranza nazionale viventi nel comune di Pirano per discutere sulla situ-azione attuale dell'Assemblea della comunita e dell'ingiusta campagna preelet-torale alle elezioni comunali svolta contro la candidate signora Daniela Paliaga Jankovič. All'incontro con il sig. vicepresidente era stata concordata la data del 6.1.1995, ma ad oggi 24.1.1*995 il dibattito, per ragioni a noi sconosciute, non e stato ancora convocato. Nello stesso incontro ed a una nostra richiesta il sig. Kravanja, fra l'altro, ci ha riferi-to che neanche una rappresentanza dei richiedenti il pubblico dibattito non poträ partecipare alia seduta preliminare dell'assemblea della comunita, avendo la stessa giä da tempo deciso di riunirsi in sedute chiuse, cosichč non ci £ per-messo di participarvi ed eventualmente chiedere la facoltä di parole. I sottoscritti non sono a conoscenza se esiste un regolamento di procedura ed in quali estremi casi la assemblea si riunisce a porte chiuse, percio' poniamo ai membri deli' Assemblea della comunita' degli italiani di Pirano, sperando nella risposta, la domanda: L'Assemblea della nostra comunitä £ uguale ad unna loggia massonica segreta? Distinti saluti. Vincenzo Barille (Preostali podpisi (4) so nečitljivi, zato objavljamo le prvega.) Januar 1995 POROČILO občinske volilne komisije o izidu volitev ZA ŽUPANA OBČINE PIRAN Občinska volilna komisija je na seji 20. decembra 1994 na podlag zapisnikov o delu volilnih odborov na dan glasovanja ter zapisnikov volilnih odborov pri ugotavljanju izida glasovanja za volitve župana in zapisnika občinske volilne komisije pri ugotavljanju izida glasovanja po pošti, ugotovila, daje na volitvah 18. decembra 1994 I. imelo pravico voliti SKUPAJ VOLILCEV: od tega: - vpisanih v volilne imenike: • glasovalo s potrdili: 13.389 13.389 0 predi.: OBMOČNA ORGANIZACIJA ZDRUŽENE LISTE SOCIALNIH DEMOKRATOV PIRAN 2. KLAVDIJ MALLX 29.09.1959 2221 43.40 PORTOROŽ, LUCIJA, XXX. DIVIZIJE 4, DIPL.ING. GRADBENIŠTVA, SVETOVALEC predi.: LDS OO PIRAN IN DESUS OO PIRAN SKUPAJ- veljavnih glasov 5117 100% V. Na volitvah je glasovalo 40,06% od vseh volilcev, ki so imeli pravico voliti in sicer: SKUPAJ GLASOVALO: 5364 od tega: - na voliščih glasovalo po volilnem imeniku 5360 - glasovalo s potrdili: 0 • glasovalo po pošti: 4 Občinska volilna komisija je ugotovila, da je bilo za volitve župana ODDANIH GLASOVNIC: 5364 Občinska volilna komisija na podlagi 108. člena v zvezi s 85. členom zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS št. 72/93, 7/94 in 33/94) ugotavlja, da je bil za župana občine Piran izvoljen FRANKO FIČUR, 21.06.1953, SEČOVLJE, SEČOVLJE 121, VIŠJI UPRAVNI DELAVEC, VODJA SL. VAROVANJA predi.: OBMOČNA ORGANIZACIJA ZDRUŽENE LISTE SOCIALNIH DEMOKRATOV PIRAN, ker je na volitvah 18.12.1994 dobil večino oddanih glasov. Ker so bile prazne, ker sta bili obkroženi dve številki pred imeni kandidatov, ker ni bilo mogoče ugotoviti volje volilca, je bilo Številka: 08-04/94 V Piranu, 20. decembra 1994 NEVELJAVNIH GLASOVNIC: 247 PREDSEDNIK OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE PIRAN, TARTINI-JEV TRG 2: Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: zap. št. IME IN PRIIMEK, datum roj., naslov, poklic, delo, ki ga opravlja št.glasov % 1. FRANKO FIČUR, 21.06.1953, 2896 56,60 SEČCMJE, SEČOVLJE 121, VIŠJI UPRAVNI DELAVEC VODJA SL VAROVAT J JA JANEZ DE REGGI, dipl.iur., I.r. ČLANI: član, JURIJ RUSTJA, I.r. nam. članica ANTONIJA SENČAR, I.r. nam. člana CERJAK GAJ, I.r. PROGRAM PRIREDITEV ZA MESEC FEBRUAR * petek, 3. februar ob 19.00 - Center za duhovno kulturo Ljubljana - PREDAVANJE: Karma - kazen ali priložnost Karmo navadno pojmujemo kot nesrečno usodo, ki se ji ne da izogniti. Skozi zakon karme si podajata roko usoda in svoboda. Svobodo pa lahko izkoristimo za to, da stopimo korak naprej ali pa nazaj... cena vstopnice: 500 tolarjev * sobota, 4. februar ob 20.30 - FILMSKO GLADALIŠČE: ENCANTED APRIL (režija: Mike Newell, gl. vloge: Miranda Richardson, Josie Lawrence. Zlati globus za glavno in stransko žensko vlogo, dve nominaciji za Oscarja 93.9 * nedelja, 5. februar ob 18.00 in 20.30 - FILMSKO GLEDALIŠČE: KIKA, erotična drama, (režija Pedro Almodovar, gl. vloge: Veronika Forque, Peter Coyote, Victoria Abril, Alex Casanovas; kostumografija: Jean Paul Gautier, Jose Maria Cossuo v sodelovanju z Giannijem Versacejem.) Mladim do osemnajstega leta ogleda filma ne priporočamo. * petek 10. februar ob 11.00 in 16.00 -OTROŠKI IN MLADINSKI PROGRAM: Baletna šola Maribor, BALETNA PREDSTAVA K. Cipci: PIKA NOGAVIČKA (Koreografija: Iko Otrin, plesalec, koreograf in pedagog, šef baleta SNG Maribor in član baleta SNG Ljubljana, je z dijaki baletne in srednje baletne šole Maribor pripravil prisrčen in uspešen balet na glasbo skladatelja Kruna Cipcija za "otroke" od 9. do 90. leta starosti.), cena vstopnice: 500 tolarjev * sobota, 11. februar ob 20.30: PRIREDITEV OB KULTURNEM PRAZNIKU - PREDSTAVITEV DEJAVNOSTI KULTURNEGA DRUŠTVA SLOGA IZ SV. PETRA * nedelja, 12. februar ob 18.00 in 20.30 -FILMSKE USPEŠNICE: DIVJA REKA; režija Curtis Hanson, gl. vloge: Merryl Streep, Kevin Bacon. * torek, 14. februar ob 20.30 - KONCERT OB SVETEM VALENTINU: TRIO TERLEPI, slovenska ljudska ljubezenska pesem, cena vstopnice 500 tolarjev. * petek, 17. februar ob 20.30 - MLADINSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA v koprodukciji z "Stadttheatrom Klagenfurt" Avgust Strindberg: GOSPODIČNA JULIJA režija Eduard Miler, igrajo: Nataša Barbara Gračner, Pavle Ravnohrib, Maruša Oblak. Cena vstopnice: 1000 tolarjev. * nedelja 19. februar ob 18.00 in 20.30 - FILMSKO GLEDALIŠČE: LJUBEZEN V TROJE, glasbeno-ljubezenska romanca; (režija: Andrew Fleming, gl. vloge: Stephen Baldwin, Lara Flynn Boyle, Josh Charles.) * sobota, 25. februar ob 16.00 - OTROŠKI PROGRAM: RISANI FILM Cena vstopnice 300 tolarjev. * sobota, 25. februar ob 20.30 - PREDSTAVITEV FILMA IZ FILM ART FESTA LJUBLJANA, UMETNIŠKI PROGRAM OB 100-LETNICI FILMA (izven abonmaja): KRALJICA MARGOT (zgodovinska drama, režija: Jean Chereu, gl. vloge: Isabelle Adjani, Virna Lisi, Vincent Perez.) Zlata Palma Cannes 94 za žensko vlogo, Film Art Fest 94; po filmu - pogovor s prof. Jasno Čebron. Cena vstopnice-. 500 tolarjev. * nedelja, 26. februar ob 18.00 in 20.30 -FILMSKO GLEDALIŠČE: MASKA, fantastična komedija, režija: Chuck Russell, gl. vloge: Jim Carrey. Cena filmskega abonmaja za februar je 2.000 tolarjev. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO SO SPREMEMB V PROGRAMU. Za "Portorožanom" je četrto leto rednega izhajanja. Neskromno trdimo, da ga pozna skoraj vsak od Pirana do Sečovelj, pa še kje... Izhaja enkrat na mesec v nakladi 3000 izvodov in se samofinancira (sredstva za tiskanje, urejanje, poštnino zbere Portorožan z objavljanjem reklam, s prostovoljnimi prispevki in s sponzorstvom). Na pragu petega leta svojega izhajanja se Portorožan še posebej zahvaljuje vsem svojim sponzorjem, ki so omogočili redno izhajanje našega časopisa in njegovo brezplačno razpečevanje. Portorožanovi redni sponzorji v letu 1994 so bili: Zavarovalnica ADRIATIC, d.d. Koper; CASINO' Portorož; DROGA Portorož, PALACE HOTELI Portorož, METROPOL HOTELI Portorož, HOTELI MORJE Portorož, KSP OKOIJE Piran, SPLOŠNA PLOVBA Portorož, Kulturni in kongresni center AVDITORIJ Portorož, OKTPS (zdaj interesno združenje PROMTOUR Portorož). Portorožan se iskreno zahvaljuje tudi občinskemu odboru Liberalno demokratske stranke Piran, kije vedno pokazal posluh za Portorožanove projekte in jih tudi finančno podprl (Portorožanove priloge), občasnim sponzorjem -turistični agenciji KOMPAS pro Portorož in Pivovarni Laško, vsem bralkam in bralcem, ki ste Portorožanu namenili svoj prostovoljni prispevek, pa tudi vsem, ki ste se odločili za oglaševanje na njegovih straneh. Z vašo pomočjo bo Portorožan izhajal še naprej! vsi pri Portorožanu Številka/numero 1 * januar/gennaio 1995* letnik/anno V * Portorožan je vpisan v register časopisov pod št 990 * predsednica časopisnega sveta: Majda VLAČIČ * UREDNIŠTVO/REDAZIONE: Marko ZORMAN (v.d. gl. in odg. urednika), David BOŽIČ, Mitja JANČAR, Boris KOČEVAR, Jovan NIKOLIĆ, Snežna REŠEK, Irina STEGEL, Livija SIKUR ZORMAN * oblikovanje naslovnice/copertina di Teo TAVŽEU, dia * računalniški prelom Edi * tisk/stampa PiGRAF, d.o.o. Piran * naklada/tiratura: 3.000 * izdajatelj/editore: KS PORTOROŽ/ CL DI PORTOROSE * NASLOV UREDNIŠTVA/INDIRIZZO DELLA REDAZIONE: Obala 16, Portorož/Lungomare 16, Portorose * tel.: 066/73-046 * cena enega izvoda/prezzo di un esemplare: 0 SIT. v TD ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE/A QUESTO NUMERO HANNO COLLABORATO: dr. Mirana MALC, Miloš JOVANOVIČ, Rudi MRAZ, Dare KARINJA Bizjak TADEJA Alja TASI, Jadran KOREN, Andreja HUMAR-FATORIČ, Danica LAPANJA-KEKIČ, Jakob ČEMAŽAR, Sonja POŽAR, Lucija, učenci 3.r.OŠ Portorož in še kdo... Vinjete. Sandro SAMBI. - \ш ршшјш PROSTOVOLJNI PRISPEVKI: za to številko PORTOROŽANA so prispevali: gospa, ki ne želi biti imenovana 1.000 tolarjev, Jasna KRMAC iz trgovine "Jagoda" v Luciji 3.000 tolarjev, Milena BUTJA s ceste Obala 1000 SIT, družina MOŽINA s Cvetne poti 1.500 tolarjev, dr. Branko MILIČEVIČ iz Pirana 5.000 tolarjev, Celestina OSTANEK 2.000 SIT, družina BAJER iz Lucije 1000 tolarjev in Giorgio Smilovič z Ladjedelniške rebri 1.500 tolarjev. Portorožan se vsem zahvaljuje in se priporoča! Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ (I. nadstropje levo) ali po položnici na žiro račun KS Portorož št. 51410-645-50022 s pripisom "Za Portorožana". splošna banka koper