Trst, četrtek dne 25. januarja 1912. Ljubljana Leto I. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK Uredništvo in upravništvo v Trstu: ulica S. Francesco d’Assisi 20, v Ljubljani: Hotel „Mali6“, Šelenburgova ulica. Posamezna Številka •* vinarje. Naročnina v Trstu-Ljubljani me sečno K 1.20; po pošti mesečno K 1.50; četrtletno K 4.50 ; polletno K 9.—; celoletno K 18.—; za inozemstvo celoletno K 28.—. Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi: 8 vinarje i mm. visokosti šesterostolp-ne vrste. — Za odgovor je priložiti znamko. krogov, da bi posvečavali večjo pozornost njegovim razrednim zahtevani, njegovemu boju za zboljšanje gospodarskega položaja. In zboljšanje gospodarskega položaja tržaškega slovenskega delavstva je naš eminenten narodni interes, ker — kakor smo že omenili — naša politična moč je odvisna od kulturne in gospodarske moči vsakega posameznika. Danes je tržaško slovensko delavstvo prepuščeno samemu sebi, njegova gospodarska moč je minimalna, posebno prosvetljeno tudi ni in vendar kake čudeže dela to de-lastvo pri raznih volitvah, kjer je treba manifestirati številno moč tržaškega Slovenstva! Kaj bi še-le storilo to delavstvo, kalo močna naša narodna straža na obalah Adrije bi bilo ono, ko bi bilo kulturno in gospodarsko dovolj močno! Enako skoraj je z našimi obrtniki in treba bo res misliti na to, kako najti pota* in načine, po katerih bi se vse to dalo doseči ; ker dolgo ne sme ostati naše obrtništvo in delavstvo — glavna moč tržaškega Slovenstva — prepuščeno samemu sebi, obrt niško in delavsko vprašanje mora postati sestavni del naše narodne politike — in ne samo v Trstu, temveč povsod, kjer bivajo Slovenci; ki smo narod malih ljudi in mora biti vsa naša politika taka, da bo odgovarjala potrebam in interesom teh malih ljudi. Jugoslovansko vprašanje in habsburška monarhija. Spisal R. W. Seton-Watson. Zdi se mi, da doslej še noben slovenski časop>s ni referiral o tej važni knjigi an gleškega publicista, znanega pod imenom Scotus Viator, ker kaže. da se zelo malo zanimamo za to, kar se o nas Jugoslovanih piše v tujini. Zato ne bo odveč, če podamo našim bralcem v kratkih potezah pregled knjige z vročo željo, da bi kmalu dobili v roke slovenski prevod tega znamenitega dela. V predgovoru avtor pravi: „Noben evropski kraj ne nudi tako različnih in zamotanih problemov, kakor Avstro-Ogrska monarhija; in med njimi ni važnejšega in nuj-nejšega, nego je jugoslovansko vprašanje. V njih tiči prihodnja usoda celega srbo-hrvaš-cega naroda in z njo usoda zahodne polovice balkanskega polotoka — od tržaškega zaliva pa do bulgarskih mej, od južnoogrskih planjav pa do albanskih gora. Od njega je odvisno ravnotežje Adrije z vsemi svojimi vplivi na mednarodno situacijo. Predvsem jugoslovansko vp-ašanje lahko kaderkoli vpliva na zunanjo dunajsko politiko in na notranji razvoj dualistične monarhije. Avstrija ne more upati, da razširi svoj vpliv na Balkanu, če si ne pridobi simpatij in podpore svojih milijonov jugoslovanskih podložnikov nasprotno pa srbo hrvaški narod zaradi svoje zemljepisne in strategične lege lahko z ozko spojitvijo z Avstrijo proti Ogrski popolnoma razruši v korist Avstriji ravnotežje, ki na njem sloni dualistični sistem in tako napravi prevrat v notranjem mehanizmu in pripravi pot za oni kompromis med federalizmom in centralizmom, ki bi edini lahko razrešil nujna narodnostna dualistična vprašanja. Ta knjiga izkuša narisali naraščanje narodnostnega čutenja med Srbi in Hrvati v dualistični monarhiji in podrobneje popisati novejše gibanje za hrvaško-srbsko enoto. Drugi del knjige govori o aneksiji Bosne, o mednarodni krizi, ki jo je povzročila ta afera in razlaga dalje metode, ki na njih temelji cela Aehrenthalova politika in ki so vsled nje najbolj trpeli Jugoslovani. Zgodovina Fr>edjungovega procesa in Vasičevih falzitikatov meče tak žarek svetlobe na politično situacijo nele med Jugoslovani temveč tudi v dualistični monarhiji kot v celosti, da se ne opravičujem zaradi podrobnega opisovanja teh stvari, tem manj, ker je podrobna razlaga potrebna za pošteno popisovanje nasprotnih nazorov. (Dalje sledi.) Prepuščeni sami sebi. Kadar govorimo o tržaškem Slovenstvu, moramo — ako to Slovenstvo poznamo — pomisliti takoj na naše delavstvo, ki to slovenstvo skoraj edino, vsekakor pa v glavnem reprezentira. Edini stan v Trstu razun delavskega, v katerem so Slovenci tudi močno zastopani, je mala in srednja obrt, medtem, ko se slovenska trgovina v Trstu niti od daleč še ni tako razvita, da bi to odgovarjalo naši številni moči v tem velikem pomorskem trgovskem emporiju. Zato je samo ob sebi umljivo, da je ves napredek tržaškega Slovenstva odvisen od napredka našega delavstva in obrtništva v Trstu, ker je vsa politična moč vsakega naroda popolnoma odvisna od kulturne in gospodarske moči posameznikov, par bogatašev ne odtehta revščine tisočev in par inleligen-tov ne odtehta tisočglave v temi neznanja tavajoče množice in zato bi moralo stremiti vse naše narodno delo na tržaškem ozemlju za tem, da se razširja luč prosvete v najširše sloje, da se iščejo načini in pota, kako bi se gospodarsko dvignili naši mali in srednji obrtniki in enaka pozornost bi se morala posvečati boju naših delavcev za zboljšanje njihovega večkrat naravnost bednega, nikdar in nikjer pa nekoličkaj ugodnega položaja, ker je več kot naravno, da se mora posvečati največ pozornosti onim slojem, iz katerih je v glavnem sestavljen naš element. Tržaški slovenski delavec je v narodnem oziru v glavnem prebujen in kot tak naravnost izredno požrtvovalen, ali prepuščen je samemu sebi in tudi tam, kjer je sam poskušal organizirati se, so se mu stavljale in se mu še vedno zapreke od strani, od koder tega morda m pričakoval. Na tržaškega slovenskega delavca se stavljajo v narodnem oziru velike zahteve, kar je tudi potrebno, ker na tako eksponi-rani točki kot je Trst, mora hiti vsak človek na svojem mestu, ali ker tržaški slovenski delavec vestno izpolnjuje že svoje narodne dolžnosti in ker je pri tem zelo požrtvovalen, ima pravico zahtevati od merodajnih narodnih LISTEK. Nostradamus. Sedmo poglavje. Royal tfe Beaurevers, III. Krčma * Pri treh žerjavih4 »P ... o dio!* je zagodrnjal Corpodiballe. »Če že govorimo take reči, velja tudi omeniti, da je maršal de Saint-Andre oče mladega gospoda, ki nas je plačal, da ugrabimo Florizo. On je ravnotako mogočen, kakor Roncherolles. Ako mu njegov sin pove, kdo smo, nas da razčetveriti. In vendar bi se rajše izpostavil nevarnosti, da me doleti vrv ali razčetverjenje, kakor pa ostal še dalje v tej krčmi. Strapafarjev predlog se mi zdi najpametnejši. Pojdimo na cesto, tam počakamo, da pride gospodična mimo.“ . »Gospodje," je povzel Trinquemaille s svojo običajno krotkostjo, „mladi Saint-Andre nam je ukazal počakati tukaj, dokler on ne zažvižga. Ne genimo se. Toda branimo se proti zlobni čarovniji tega vražjega popotnika.“ „Pa kako?14 je vprašal Corpodiballe. gaj nara je sa storiti? je dodal Bou- acan. „Kaj?“ je dejal Trinquemaille. „To, da pomolimo k sv. Pankraciju in Mariii Devici ter dodamo dober krščanski očenaš.“ „Saj sem si mislil!" je kamrmral Strapafar. Toda svoje molitvice sem že zdavnaj pozabil, če sem jih sploh kdaj znali4, „Tudi jaz!“ je menil Corpodiballe. „Ja‘, je dejal Bouracan, „molitvic mi je iskinil is sbomin!“ „Gospodje,“ je izpregovoril Trinquemaille, ,,treba vam bo samo ponavljati za mano, od besede do besede.'* Krčmar je bil pristopil in sledil temu razgovoru z očividnim zanimanjem. „Gospod ima prav,“ se je vmešal naposled 7, zamolklim glasom: „Molimo, gospodje, molimo! To je edina pot, da ukrotimo Satana, ki se je nastanil nocoj v moji revni krčmi!“ In padel je na kolena. Trinquemaille je storil nemudoma po njegovem zgledu. Po kratkem obotavljanju so pokleknili tudi ostali trije. Bil je čuden prizor. Plamen v kaminu je bil ugasnil- Veliko izbo je razsvetljevala še sajasta luč goreče trske, ki je delala vso sliko še žalostnejšo. Injv tem zloveščem prostoru je klečala in molila vsa nečedna peto-rica, ki se je pripravljala, da izvrši zločin. Molili so tri molitve; najprej očenaš, nato molitev k sv. Pankraciju, ki je Trinquemaille posebno zaupal vanj, in naposled molitev k Mariji Devici, ki je popolnoma pomirila Cor-podibala. Pobožnost se je zaključila z običajnim križanjem. Nato se je vrnil krčmar pomirjen na svoj prostor pri vratih. „Gospodje,“ je dejal Triequemaille, nadaljujmo svojo večerjo.44 Četvorica banditov se je vrnila na svoja mesta okrog mize, ki je stala pod kaminovim pristreškom Bouracan jc vrgel na žerjavico nov sveženj dračja, in čeljusti so zopet pričele svoj šumni koncert. . . „Millo dious“, je izpregovoril Strapafar „nič se ne jezim, golobčki, da sem videl hudiča. Novo znanje mi je to, in zanimivo, recite, kar hočete. Ali ustrašil sem se ga vseeno'.14 »Gospodje*4, je povzel Trinquemaille' le zdi se mi, da smo se ga vsi skupaj silno bali! . . . Eh, zdi se mi, da se ne bi bil bal nihče izmed nas, če bi bil nekdo z nami. Saj veste, koga mislim!44 „To sem ravno hotel reči!44 je vzkliknil Strapafar. „Ah, vivadiou, z njim se ne bojim ne Boga, ne hudiča. Tako pa smo izgubili vse, celo čast smo zaigraii.“ , Ja,14 je godel Bouracan, „dago je. Če pi pilaon dugaj, pi pilo fse trukače!14 DNEVNE VESTI. Vstavljati bomo začeli v kratkem pošiljanje lista vsem onim, ki niso še plačali naročnine; prosimo torej, da plačajo čim prej naročnino vsi oni, ki tega še niso storili, list pa prejemajo. Od meseca februarja naprej ne bomo pošiljali brezplačno niti enega izvoda več, ker 'mi moramo plačati vsak izvod in še znamke povrhu 1 Prosimo torej! Naročnina naj se pošilja, dokler nimamo otvorjenega čekovnega računa pri poštni hranilnici, po poštnih nakaznicah. Politična idila v Istri. V hrvaško-sloven-ski delegaciji istrskega deželnega zbora morajo že dalj časa vladati nejasni in nenaravni odnošaji; zlasti se prikrito za kulisami bije oster boj med istrskimi konservativnimi elementi, ki prevladujejo položaj ter goje konservativno in reakcijonarno politiko nekega „pučkega prijatelja14 z istrskega otočja, in naprednimi elementi, ki se koncentrirajo po važnejših istrskih mestih. Pred kratkim je že dal napredni element duška svoji nezadovoljnosti v „R. N. L." s pismom na istrsko politično društvo. 'Dejansko se skuša konflikt zaviti v tajen pajčolan, da ne bi volilci zaslutili teh nezdravih in naravnost škodljivih razmer. Vse se tako lepo prikriva in zakriva, da vzbudi cela zadeva splošni sum, da je v tem kraljestvu nekaj „simptov-nov politične trhlosti". Do tega zaključka nas privede dejstvo, da je dr. Gjuro Červar iz Voloske odložil svoj deželnozborski mandat. Na vsak način .je dolžnost vodilnih krogov, da razjasnijo dejanski položaj in se pokaže slovenski javnosti prava slika istrske politične idile. Doba občinskih gerentov. Kadar bo politični zgodovinar slikal politične boje na Kranjskem, bo sedanje pometanje in rogo-vilenje S. L. S. proti naprednim občinam z vso opravičenostjo krstil za „dobo občinskih gerentov". Klerikalci so začeli sedaj napadati napredno mesto Krško in z le njim lastno brutalnostjo bodo pri deželni vladi dosegli imenovanje občinskega gerenta za Krško, češ, da so revizorji deželnega odbora prišli velikim nerednostim na sled. Oficijelno glasilo kranjskega deželnega odbora .Slovenec" že forsira imenovanje klerikalnega prvakarja za občinskega gerenta. Ni slučajno, ampak dosledno Eseles uganja proti ljudsko politiko občinskih gerentov. Ljubljanski občinski svet je imel v torek popoldne ob 6. uri svojo prvo redno sejo. Predsedoval ji je župan dr. Tavčar, ki je v svojem otvoritvenem govoru povdarjal, da bo vedno strogo objektiven. Naznanil je tudr da je odložil v deželnem šol. svetu svoj mandat kot zastopnik Ljubljane. Sledila je volitev podžupana in je bil s 23 glasovi izvoljen dr. Triller; 13 glasovnic je bilo praznih, 6 pa jih je dobil Nemec Pammer. — Nato so se vršile volitve v nekatere odseke in so bili izvoljeni sledeči obč. svetovalci: v magistratni odsek: Franchetti, "Knez, Lapajne, dr. Triller, Kristan, dr. Zajc, Štefe, Lilleg in Pammer; v šolski odsek: Dimnik, Likozar, Reisner, dr. Pipenbacher, Hudovernik, dr. Detela, Jevc, Šerjak in dr. Ambro-sitsch ; v personalni odsek: Višnikar, Bončar, Hudovernik, Milohnoja, dr. Novak, dr. Detela, Štefe, Štrukelj in dr. Ambrositsch; v finančni odsek: Milohnoja, Likozar, Mally, Reisner, Smole, Štrukelj, Lilleg, Ložar in dr. Staudacher; v stavbinski odsek : Štembov, Bončar, Knez, dr. Novak, Pavšek, Rojina, Ložar, Bahovec in dr. Pammer; v policijski odsek: dr. Pipenbacher, Franchetti, Bonač, Trnkoczy, Štefe, Marinko in Elbert; v olepševalni odsek: Mally, Štembov, Bončar, Rfithl, Marinko, Štefe in Schmitt; v obrtni odsek: Franchetti, Bonač, Črne, Lapajne, Pavšek, Rojina, Ložar, Šerjak in Unger; v draginjski odsek: Rdtlil, Dimnik, Planinšek, Kristan, Jevc, Kos in Brand. — V deželni šolski svet se mesto dr. Tavčarja s 23 glasovi izvoli prof. Reisner; 13 glasov je dobi dr. Detela, 7 glasovnic je bilo pa praznih. — Sklene se, da bodo redne seje vsaki prvi torek v mesecu, ob 6. uri zvečer. — Prof. Reisner je vložil nujni predlog: obč. svet skleni: županu se naroči, naj nujno pozove direktorij mestn. vžitn. zakupa, da predlaga dovolitev primerne draginjske doklade usluž- bencem mestnega užitn. zakupa. Dr. Zajc aredlaga nujno glede ureditve službenega razmerja mestnih užitninskih paznikov. Oba predloga sta sprejeta. — Dr. Novak nujno predlaga, naj se deželni vladi predlaga član v volilno komisijo trgovske in obrtne zbornice. Dr. Zajc je proti. 2i* predlog se z ozirom na varovanje mestne 'avtonomije toplo zavzame Kristan._ Predlog jse sprejme in izvoli Lapajne. — Župan naznanja, da obč. svetovalec Jevc odlaga mandat, kar se vzame na znanje. — Ko so se konštituirali odseki, zaključi župan po 8. uri zvečer sejo. Novi član kranjskega deželnega odbora. Kot ljubljanski župan je dr. Ivan Tavčar odložil mesto deželnega odbornika. Njegove posle v deželnem odboru prevzame njegov namestnik dr. Karl Triller. Iz Sv. Jakoba v Trstu. Na notico, katero ste bili priobčili pred nekaj dnevi, o enotnem delovanju na narodnem polju, odgovarjam, da ni umestno čakati, da bo pozidan naš novi dom, namreč šola družbe sv. Cirila in Metoda, pač pa bi se moralo že poprej ukreniti vse potrebno, da bomo vstopili v naš narodni hram združeni, ne pa da bi se šele tam združevali, ker ni nobene gotovosti, da bi se združili, pač pa bi lahko nastal hujši prepir. — V novi naš narodni hram, v naše bodoče' svetišče moramo stopiti združeni. Zato bi imel ravno .Sokol" najlepšo priliko prevzeti nekako inicijativo za združenje. Toda pri tem mora biti nepristopen vsem vabljivim glasovom z ene ali druge strani, ker vsaki oziri bi vso akcijo popolnoma ponesrečili. Edino sokolska disciplina je v stanu spraviti v pravi tir te zavožene razmere. Istrska pogajanja. Med hrvaško-slovensko deželnozborsko manjšino in Italijani so se včeraj nadaljevala sporazumna pogajanja pod predsedstvom tržaškega namestnika. Uradno poročilo o toku in vsebini pogajanj je suhoparno in brezpomembno Zanimivo je dejstvo, da je preteklo soboto, dne 20. t. m. zboroval v Poreču deželni šolski svet za Istro pod predsestvom ces. namestnika princa Hohenlohe. Svet je sklenil mnogo važnih sklepov glede ustanovitve manjšinskih šol v koprskem, porelkem, pazinskem. puljskem in voloSkem okraju. V nekaterih občinah teh okrajev se ustanove mešane ljudske šole z hrvaškim oziroma slovenskim učnim jezikom in z italijanščino kot postranskim učnim predmetom. — V šolskih vprašanjih se še vladi posreči ustvariti med obema narodoma nekak .modus vivendi". Sporazumna pogajanja pa so brezuspešna glede delitve istrskih občin, kakoršno zahteva italijanska deželnozborska večina, ki hoče v bližini italijanskih mest se nahajajoče vasi priklopiti k mestnim občinam. Ta zahteva je naravnost nesprejemljiva od strani slovanskih poslancev. Osebna vest. Pravni praktikant pri ljubljanskem deželnem sodišču Fran Spiller je imenovan za avskultanta. Drevo ga je ubilo. Dne 17. t. m. je v .Učjaku" pri Idriji drevo, ki je bilo nasekano, padlo in pod seboj pokopalo 45-let-nega delavca Erjavca. Nesrečnež je bil takoj mrtev. Sovražna brata. Te dni sta v neki gostilnici v Bizoviku pri Ljubljani pila dva brata, tamkašnja posestnika. Vino jima je zlezlo v lase in začela sta se prepirati, nato pa pretepati. Starejši je zadobil tako težke poškodbe na glavi, da je moral iti drugi dan v deželno bolnišnico. Motena svatba. Posestnik Franc Šebenik v Plešivici je slavil te dni svojo svatbo. Okoli 11. ure po noči so zahtevali nekateri vaščani vstop v hišo. Ker jim je bil zabra-njen, so začeli pred hišo rszsajati in so poškodovali voz nekega svata. Slednjič so jih svatje pregnali. Ples otrok priredi šentjakobska Čitalnica v Trstu na pustno nedeljo. Kostimirani otroci dobe nagrade. Utopljenec. Zidar Janez Škerl je predvčerajšnjim dopoldne zapazil na pomolu sv. Terezije pri državnem kolodvoru v morju mrtvo človeško truplo. Obvestil je policijsko postajo na državnem kolodvoru. Stražniki so utopljenca zvlekli na suho in pomorski zdravnik je dognal, da je bilo truplo celo noč v vodi. Utopljenec je nepoznan, domnevajo, da je neki angleški mornar, ker so našli pri njem angleški denar. Policija je ponesrečenca fotografirala. Zblazneli. Alkoholu udano, 50-letno Jero Peternel, ki je znana policijskim organom in ki je bila zadnje dni pod ključem v ulici Tigor, so zdravniki Graške univerze spoznali za duševno bolno. Z ozirom na to so jo prepeljali v norišnico pri sv. Ivanu. — Zblaznel je tudi kaznjenec 30-letni Jurij Jankovič, ki je bil zaprt v ječah nekdanjega tržaškega jezuitskega samostana. Prepeljali so ga v mestno bolnico. Plesni odsek slov. trg. društva .Merkur" priredi 1. februarja t. 1. v veliki dvorani ,,Nar. doma" zaključni plesni venček Prireditelji so si stavili za nalogo, ukreniti vse potrebno, da bo ta prireditev vredna "dosedanjih plesnih društvenih prireditev. Vabila so se že razposlala. Ker pa pri največji pazljivost ji ni izključeno, da bi se kakega prijatelja ne prezrlo, usojamo si vse dotič-nike, ki bi vabila tekom [tega tedna ne prejeli, najuljudneje prositi, da zahtevajo vabila pismeno ali ustmeno pri društvu. Pri plesnem venčku, čigar dobiček je namenjen dobrodelnim napravam društva, bo svirala „Slovenska filharmonija*. Začetek ob 9. zvečer. "Vstopnina 2 K za osebo. Požar. V gozdovih graščine Planina v sevniškem okra.u na Spodnještajerskem je imel trgovec z ogljem Anton Rupnik 40 vagonov oglja v neki leseni baraki. Po naključju je v baraki nastal ogenj, ki je uničil vso zalogo. Anton Rupnik ima 18 000 K škode, zavarovan pa je bil samo za 15.000 K. Posledice politične debate. Braslovčam Matija Masle, Jože Juhart in Janez Breziček so nekoliko vinjeni dne 2L t. m. korakali po cesti proti Topolam na Štajerskem. Potoma so začeli politično debato in živahno so razmotrivali izid zadnjih državnozborskih volitev, zlasti ker so bili med seboj hudi politični nasprotniki. Breziček je bil živahen in po opoziciji Masleta tako razjarjen, da je udaril z žago po glavi Masletovi, ki se je takoj zgrudil nezavesten na tla. Breziček bo moral premišljati slabe posledice te politične debate v zaporu. Ciril Metodov ples v Trstu. Z ozirom na važnost tega tradicionalnega slovanskega plesa sporočamo vsem onim, ki nas osebno in pismeno nadlegujejo, zakaj ne priobčujemo reklamnih notic za ta ples, da bi jih priobčevali ko bi jih dobivali, ravnotako, kot priobčujemo vse poslane reklamne notice narodnih društev. Krivcev toraj ni iskati na naši strani, ker naša dolžnost ni, stikati po Trstu za raznimi komodnimi gospodi. Toliko, da bo jasno. Električno obdelovanje vrtov. Na high-fieldski rastlinski šoli v Essexu na Angleškem so napravili prvi sistematični poskus, kako hi s pomočjo elektrike pospešili plodo-vitost vrtov. Na 200 ha veliko ploskev je vplival električni tok 600.000 voltov. Poskus se je izborno obnesel in je iznova dokazal kar so bili pokazali že manjši poskusi te vrste Pod vplivom električnega toka so bile nekatere rastline nepričakovano plodovitejšs kakor preje. Elektriko so napeijali v rastlinjake potom žic, ki so jih razpeljali med gredami, električni tok je bil tako močan, da je prepojil vse ozračje in je v temi utrinjal iskre. Električnii tok poveča množino dušika v zraku. Dušik je pa važno sredstvo za pospeševanje rasti rastlin. Medtem ko na sočivje ne vpliva tok, učinkuje jako ugodno na jagode, ki zrastejo pod njegovim vplivom skoro mesec preje kakor navadno in je ob-rodek za 40 odstotkov bogatejši. Kumare obrode za 17 odstotkov bogatejše, tudi ječmen obrodi lepše in bogatejše. 600.000 voltov električnega toka je proizvajal spretno zgrajen stroj, ki obstoji iz šestero vrtečih se steklenih plošč in krtačic. Stroški so izvanredno majhni. Avstrijska vojna mornorica v Trstu. Včeraj opoldne je priplula v tržaško luko iz 4 bojnih ladiU „Franz Ferdinand", „Radetzky“ „Spaun“ in „Zriny“ in 5 torpedovk obstoječa eskadra. Ostane v Trstu več dni. Utopljenka. Včeraj zjutraj je ribič A. Per-tet iz Barkovelj pri ribolovu zapazil v morju plavati žensko truplo. Obvestil je zdravniško rešilno postajo. Zdravnik je konstatiral nastop smrti. V njeni bluzi so našli delavsko knjižico, glasečo se na ime Antonija Pregelc, rojena v Postojni, 43 let stara. Deželno gledališče v Ljubljani. ,,Revizor“, opereta v / dejanjih, v glasbil K. Weiss. — Weissov .Revizor“ v dobi Luksemburških grofov, valčekovih čarov, sra mežljivih Suzan i. t. d. stvar na človeka v resnici prav blagodejno upliva. Že libretto sam na sebi je čeden — posnet je po znani Gogoljevi komediji — godba pa je brez vseh banalnosti in nevsiljiva; včasih ima čisto značaj komične operne godbe. — Pre-mijera „Revizorja* je bila za nas dogodek posebne vrste, ker je kot dirigent debutiral velenadarjeni slovenski glasbenik g. Niko $tritof. Uspeh Je bil v vsakem oziru izvrsten. Nič ‘mirno opazili tiste neprijetne treme, ki 'e v takih slučajih skoro neizogibna Čisto smo pozabili, da sedi pri dirigentskem pultu g. kapelnik še-le v prvič. Orkester je bil pod g. Štritofa taktirko jako dober. Sviral je precizno in s pravim temperamentom. Solisti so po večini izpolnili svojo dolžnost. Omenjamo samo gdč. Thalerjevo, ki bi pa vendarle mestoma prav lahko bila boljša, prav dober je bil g. IliSic, g. Bukšek, g. Povhe in g. Križaj, ki sta prav dobro skupaj igrala, dalje g. Goran, g. Peček, g. Plut in g. Molek ; naravnost presenetila nas je gdč. Danilova, ki čimdalje bolj kaže svoje velike igralske zmožnosti; dobra sta bil? g. Horsky in g. Bukšekova, ki je zelo vpoštevanja vredna moč. Zbor je bil dober. Gledališče ni bilo dobro obiskano V Ljubljani smo torej pod sedanjim gledališkim režimom prijadrali lako daleč, da občinstvo niti na operete ne hodi več. Duhovnik na električnem stolu. Poročilo iz Amerike. Komaj se je ameriška javnost nekoliko oddahnila od senzacionalnega umora 22 letnega milijonarja Beatieja, že ima dnevno časopisje nova vznemirjajoča poročila. Splošno časopisje se ubija z uganko, kaj je vendar moglo privesti mladega duhovnika k dvojnemu umoru. V mestu Boston je bil te dni obsojen duhovnik Richeson na smrt na ele-tričnem stolu. Koga nebi zanimala taka tragedija mladega človeka, saj to se vendar redko čuje, da bi bil kak duhovnik obsojen na smrt. Zadnjič, ko je bil od porote obsojen k smrti miljonar Beatie, še ni bilo tako nerazumljivo umorstvo, saj je dobro znano, da so sinovi ameriških miljonarjev slabo vzgojeni in si predstavljajo svet samo iz denarne vsemogočnosti. Taki neizkušeni mladiči hitro zabredejo v zlo dejanje, ker imajo povsod le slabe zglede, vendar je vsakdo, pričakoval, da bo s pomočjo denarja ki je bil na razpolago, pomiloščen. Toda ves ogromni denar ni nič pomagal, moral je plačati umor za umor, miljone pa pustiti svojim mlajšim bratom. In danes stoji pred javnostjo drugi individuum, sicer tudi z miljensko vrečo svojih sorodnikov, a kar je več, on stoji kot učenik morale pred sodiščem. Meseca oktobra lanskega leta je duhovnik Richeson zastrupil lepo mlado dekle, ko mu je potožila, da bodo posledice njunih medsebojnih razmer postsle očitne, da bo Postala mati. Prosila ga je sama, naj ji polaga v tem neprijetnem položaju. Kupil je v lekarni hudega strupa, rekoč, da ga rabi za svojega že starega psa. Ko je pa lekarnar dal primerno množino strupa za psa, je duhovnik zahteval več, lekarnar je pripomnil, da taka množina strupa zadostuje za 20 psov. V malih pilulah je dal Richeson užiti strup mladi deklici pod pretvezo, da ji bo s tem odpravil plod. Dekle je kmalu nato umrlo. Richeson je bil dva dni potem umoru aretiran in je umor seveda tajil. Preiskava pa je dognala, da je on izvršil umor, ker se je dekleta naveličal in ker je dobil novo dekle bogatih starišev. Značilno je tudi, da je bil duhovnik aretiran pri sta-riših novega dekleta in o smrti svoje prejšnje ljubice ni hotel ničesar slišati. Stariši nove njegove ljubice so hoteli duhovnika rešiti, da odvrnejo od svoje hiše sramoto in so v ta namen najeli drage — najboljše advokate in založili cel miljon dolarjev, da rešijo čast sebi in življenje duhovniku — morilcu. Dokazi so pa bili preočiti in to je uvidel tudi on sam in se je skušal okrog božica v svoji celici s kosom pločevine usmrtiti in sicer pričel je na delikatnem mestu, uničil si je možtvo. Le nujni pomoči zdravnika se je posrečilo, daje ostal pri življenju Par dni pred poroto pa je izda! pisano izjavo, v kateri je priznal, da je morilec svoje ljubice. S tem se je obsodil sam. Obranava je bila hitro končana, glasila se je : duhovnik Richeson bode plačal za svoj dvojni umor na električnem stolu dne 14. maja letošnjega leta. Ko so ga zopet odpeljali v celico, posegel je po brevirju in hlastno čital psalme. Upa p#, da ga bode pomilostil govemer na dosmrtno ječo in v ta namen moli [goreče pobožne ^psalme. !■■,> K-?* v Razloček med miljonarjem Beatiejem in duhovnikom Richesonom je ta, da Beatie je do zadnjega dne tajil umor mlade svoje žene in da ga ni potrla ne obsodba na smrt in ne pogled na mrtvaški stol kateremu se je prosto bližal, ne pogled na dvanajsterico mož, ki so sedeli ob strani stola kot državne priče eksekucije, jeklenih živcev je sedel na stol. Richeson pa je obupan, duševno in telesno pobit. Ne stan, ne denar nemore brzdati v ži vinskem nagonu nekaterih ljudi, ali naj potem milujemo njih, ali njib dejanja. Najbolje oboje, obenem pa konstatirati, da vsi cerkveni r,žegni* nemorejo obvarovati človeških strasti, kajti čim bolj se prikrivajo, tem brutalnejše izbruhnejo slej ali prej in za seboj v blato potegnejo nedolžne žrtve. “ Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. • Dunaj, 24. jan. Danes zjutraj se je že več dni oblačno nebo še bolj pooblačilo, zaradi silno goste megle, trgovine, hiše in tramvaji so bili razsvetljeni kot po noči. To sejsicer na Dunaju pripeti večkrat, toda tako tema kot danes še ni bila nikoli v takih slučajih Dunaj, 24. jan. .,N. W. Tagblatt“ prinaša iz dobro poučenih krogov, da se imenuje za naslednika vatikanskega nuncija Bawone bruseljski nuncij monsg. Tolli. Pa tudi mnsg. Aversa, prideljen v pomoč dunajski nuncija-turi, pride v poštev. Pulj, 24. jan. Mestni delavci. 300 po številu so stopili v stavko, ker niso dobili nobenega odgovora na svoje zasteve. V plinarno pridejo zvečer kurjači iz arzenala, da ne bo mesto brez razsvetljave. Vsledtega vlada med stavkujočimi veliko razburjenje. Budimpešta, 24. jan. Ministrski predsednik grofSturgh je včeraj zvečer dospel tušem. Obisk ima pred vsem prijateljski značaj, Sturgkh je prišel samo izrazit čestitke ogrskemu tovarišu grofu Khuen-Hedervaryju na njegovem ozdravljenju. Danes popoldne seje ministrski predsednik že vrnil na Dunaj. Pariz, 24. jan. „Figarott je dobil iz Pe-rima brzojavko, da je italijansko vojno bro-dovje ustavilo parnik avstrijskega Lloyda „Bregenz“. Blago na parniku je zaplenjeno Podrobnosti še niso znane. Pri tržaškem Lloydu še ni doslej došlo nobeno obvestilo o zaplenitvi. (Op. ured.) Pariz, 24. jan. Pri razkladanju Duvalo-vega zrakoplova s parnika „Carthage“ na suho v Tunisu je neki italijanski delavec močno sunil v zrakoprov. da se je ves razsul. Delavec je pobegnil, a je bil slednjič aretiran. Peterburg, 24. jan. Gesarska ronbina bo zapustila Peking in se preselila v Mandžurijo. Mladi princi cesarske rodbine Mandžu organizirajo po deželi čete v obrambo dinastije0 London, 24. jan. Državni podtajnik pri kolonialnem uradu Štolf, trdi da njegova pot v London nima nič opraviti z nakupom novih kolonij, kot se je to po časopisju poročalo. Portugalski poslanik v Londonu izjavlja, da njegova vlada nima namena prodajati kolonij. Vnanja politika Portugalske sloni na zvezi z Anglijo, ter ne more slediti drugim političnim kurzom. Madrid, 24. jan. Canalpjas je včeraj de-mentiral glasove, da hoče španska vlada odstopili. Vlada bo sporazumno s parlamentom nadaljevala svoje delovanje. Washington, 24. januara. O revoluciji v Equadorju prihajajo državnemu departementu poročili, da so vladne in revolucijonarne čete v Quayaqul-u sklenile mir, ter je s tem revolucija v Equadorju končana. Razne vesti. * 125 vojakov ozeblo pri cerkveni slavnosti. Iz Lvova poročajo: Pretekli petek je bil praznik blagoslavljanja vode v grško katoliški cerkvi, ceremonijo je opravljal grško-katoliški škof Šeptycki ob asistenci stolnega kapitelja in saškega princa-dubovnika Maksa. K blagoslavljanju je bil komandiran tudi večji oddelek pehote, ki je moral stati na prostem od 8 do 12 dopoldne pri 18 stopinjah mraza. Po končani slovesnosti je morala rešilna postaja odpeljati v bolnico 125 vojakov, kateri so popolaoma ozebli. Vojakom so ozeble roke in ušesa. Vojna uprava bo, kakor običajno, skušala dementirati to poročilo. * Čudno drevo. jjV TndijiJ raste posebno drevo, ki bi se lahko nazvalo „pisalno drevo.“ Posebna lastnost tega drevesa je ta, da ima v sebi tekočino, ki je podobna črnilu, s katero lahko piše po belem papirju. Kot pero urezana vejica tega drevesa piše ravnotako, kakor najnovejša držala, ki hranijo v svoji sredini črno tekipčino. S tako vejico se lahko piše dalj časa. Če se vejica posuši, se dene v vodo in nato piše ne črno, ampak nekoliko svetlo sivo. * Šestinpetdeset let v norišnici. V Nižje-avstrijski norišnici Steinliof pri Dunaju je umrl te dni Konrad Knoll, ki je bil si e nekega praškega profesorja in je bil v mladih letih znanec nemškega pesnika Grillparzerja. Rojen je bil 1. 1833., ter je dosegel visoko starost 78 let. Ljubil je mrzle kopeli in še dan pred smrtjo si je želel „mrzli tuš'*. Razne medicine je sovražil in je govoril, da zdravila najbolje nanj učinkujejo, če mu jih vlijejo na plešo. * Imejiteljica „salona“ aretirana. Dunajska policija je predvčerajšnjim aretirala v okraju Wieden lastnico tolerančne hiše in voditeljico „salona“, kamor so se shajali dunajski aristokratje, Gabrijelo Onderko pl. Hohenberg. * 0 luni. Lisi „American Journal Exa-miner“ poroča o več zanimivih razkritjih na luni, glasom katerih bi bila lune odtrgana od naše zemlje tam, kjer se nahaja sedaj Tihi ocean. Ta teorija pa ni nova, četudi je mogoč* čudna, vendar je bila že pred več leti lancirana od italijanskega zvezdoznanca in učenjaka Fr. Coco-Liccia-olello iz Katanije, ki je zasledoval teorije velikega učenjaka patra Secchija. On namreč trdi, da seje veni strahovitih kriz nase zemlje odtrgal del sestoječ iz plinov, vode in drugih tekočin, iz česar je nastalo dvoje svetov, planet luna in naša zemlja. Zdi se, da skoro z gotovostjo zatrja Cocco, da je oni del odtrganega sveta ležal na mestu, kjer je danes Tihi ocean. Prof. Pickoring torej, ko razglaša to novico svetu kot svojo iznajdbo, dela krivico italijanskemu zvezdogledu Fr. Cocco-Licciardelo. TTiTmm vozifek z tremi kolesi za vožnjo bol-1\.UJJ1II1 nika. Naslov pove upravništvo „Jutra“ t Ljubljani. Izdajatelj, glavni in odgovorni urednik Milan Plat. Tiaka Tiskarna Dolenc (Fran Polič J v Trstu. Kmetska posojilnica ljubljanske oknlice p. z. z n. z. ©© obrestuje hranilne vloge po Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov. ^ ^ ll Ol w Ljubljani 2 O brez vsakršnega odbitka. <&© varno naložen denar. ^ ^ Rezervni zaklad: nad pol milijona. ' ©© Ada*esax* (§§) Jci vsebuje splosne praktične tabele, železnice, poit e, politično, finančno in deželno upravo, sodišča, šolstvo, klerus, zadružništvo, krajevni reper-torij, naslove protokoliranili in neprotokoli-ranih trgovcev, obrtnikov, zdravnikov, odvetnikov, hotelov m društev na Kranjskem, splošni naslcnmik za Ljubljano itd. izide v par dnevih v založništvu tvrdke Vniversal v Ljubljani Cona lO.— BL. Naslovne označbe vsebine so trijezične m sicer slovenske, nemške in italijanske. Vsak praktičen človek si nabavi „Adresar“, pridobiten trgovec, obrtnik iti industrijec v njem inserira, umen konsument išče v njem producenta. 1 Naprodaj so v Poli in v okolici v lepi legi zemljišča primerna za poljedelstvo sadne in zeljiščne vrte in za vinograde zelo pripravna. Pri najmanjšem nakupu iooo m2 je cena i m'2 K 1*50. Zelo ugodni plačilni pogoji. Natančnejša pojasnila se dobijo v pisarni gospoda Konrada Karola Exner, Trst Piazza Caserma št. 1, ali pa pri gosp. Karl Čermak v Poli Via Dignano štev. 34. xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx>;x; Priporoča se za vsa v svojo stroko Čitajte in strmite! 600 kosov, med njimi v ognju pozlačena ura za 4 K 20 vin. Krasna v ognju pozlačena, fina anker rem. ura s pozlačeno ploščo s številkami in 36 urnim dobrim idočim orodjem s triletno garancijo. Krasna kravatna igla s simili briljantom, v ognju pozlačen prstan za gospode ali dame, krasen collier z 150 orijentalskih biserov, najmodernejši ženski nakit, krasni gumbi za manšete, ovratnike in prsa, 3% double zlato; 6 kosov pravih platnenih robcev, krasno pisalno orodje iz niklja, krasno toaletno zrcalo v etuiju, lepo dišeče toaletno milo, vezan notes, 72 angleških pisarniških peres, 20 korespondenčnih predmetov, ki so neobhodno potrebni za vsako družino. Vse skupaj, z zlato uro vred, ki je sama vredna toliko, stane samo \ K 20 vin. Odpošilja se po poštnem povzetju j o cksportni trgovini H. Spingarn. Krakov št. 328 Pri naročilu dveh paketov dodam še lep žepni nož z dvema ojslrinama brezplačno. Pri vsakem nadaljnem paketu še en nož. Komur ne ugaja, se vr.ie nazaj in je torej vsak riziko izključen. Hfitel „TRIBL8V“ na Jesenicah oddaljen 2 minuti od kolodvora, sobe za tujce, dobra kuhinja, najboljša vina, cene nizke. Kavarna z biljardom. LOVRO HUMER, hotelir. spadajoča dela J. ZAMLJEN čevljarski mojster v LJUBLJANI ===== Sodnijska ulica št. 3. Dobe se (tudi izgotovljena obuvala. Izdeluje prave gorske in telov. čevlje. ixoooocooooooo