Štev* 167
(Posamezna Številka $ jrinarjev.)
V Trstu* v soboto 22. junija 1918
Utnm AUIIa
izhaja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah m praznikih. — Urecmsivo-Lika sv. Frančiška Aii&efi it 20, l nadstr. — Dopisi naj se poSiljajo erednižtvu. ~ NetrsnkinaM pisma se ne sprejemajo, rokopisi se se vračajo. - Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsord( lista Edinosti*. — Tisk tiskar« .Edinosti\ vpisane zadruge z omejenim poroštvom, i Trstu, ulica sv. Frsnčilra A tihega Si. 20—Telefon medništva in uprava It. 11-57. - Naročnina znaSa: Za telo lato K 3120 pol leta K lf;60, tel cuac« K 7 &0, za nedeljsko izdajo za celo leto K 6-20, pol Teta K 3*60.
Posamezne številke po 8 vin., zastarele 10 v ifrokosti ene kolone. Cene: oglasi trgov; smrtnice, zahvale, poslanice, vabila, ogla*! denarnih zavodov nm oglasi v tekstu lista do pei vrst K 30.—; vsaka nadaljna vrsfa K oglasi po 6 vin. beseda, najtn.mj pa 80 vin. OgLue sprejdna inseratnl oddelek .Edinosti-. Naročnina in reklamacija se pobijajo upravi lista. Plačuje se bključno le upravi .Edinosti". Plača in toži se v Trstu. Ltorava in inseratnl oddelek se nahajata v ul.sv. Frančiška As. St. ?0. PoShfviranllnfčni račun §t 341.653»
3 vin. Oblast st računajo na mPihieftV rgovcer ta obrtnikov mtn jio 10 vi«|
r30 m
imm AffMfiDHA POROČILA.
AVSTRIJSKO. DUNAJ, 21. (Kor.) Uradno se razglaša: Sovražnik ?e svoje napade, da bi nam zopet iztrgal zapadno Plave priborjene uspehe, nadaljeval tudi včeraj z nezmanjšano srditostjo. Njegove žrtve so bile zopet zarr.au; vsi njegov! navali so se razbili ob izrednem odporu naših junaških čet. Posebno srdita je bila borba na kraški planoti Men te! i a, kjer se je na nagio pripravljenih zakopih divizije Krni. Ludovika Goigiugerja razbil naval za navalom. Na frontni širini dveh kilometrov je nakopičil sovražnik po osem polkov, da bi omajal naše vrste. Velikanska uporaba sil je prisilila Ita-1 anc, da so pošiljali rezervo za rezervo v bitko. r>leg visokih krvavih izgub narašča tudi število »jetnikov. Tako smo ujeli samo predvčerajšnjem »a Mostieilu 32G0 mož, od teh ogrski pešpolk št. 119 okoii 2000. Ogrski r.rmadni polki, avstrijski strelci in ogrski honvedi so se pri teh noč in dan trajajočih bojih posebno izkazali. Na gorski fronti je v u dal včeraj topovski boj.
Načelnik generalnega štaba.
NEMŠKO.
BFPOLIN, 21. (Kor.) Veliki glavni stan javlja: Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Pisprehta: Sovražnik je na vssj fronti nadaljeval poizvedovalne sunke, ki so bili povsod odbiti. Severovzhodno Mcrrisn in severno Alberta so se an-i!cšl;i delni napad; krvavo razbili. — Armada rimskega cesarjevlča: Krajevni napadi Francozov jugozapadno Noyona in Araerikancev severoza-padne Chateau Thlerrya so se izjalovili. Francozi in Amerikanci so imeli pri tem težke izgube; ujeli siuo tudi več mož. Jugozapadno Reiaisa smo ujeli več Italijanov. Velike, svoječasno od Francozov uporabljane lazaretske naprave v doiin: Vesle, med Brenilom tu Montignyjem, so bile v zadnjem čaru dvakrat obstreljevane od sovražnih letal.
BEROLIN, 21. zvečer. (Kor.) Z bojnih front eič novega.
Prvi generalni kvartirmojster p!. Ludendorff. TURSKO.
CARIGRAD, 20. (Kor.) Iz glavnoga stana se poroča: Palestinska fronta: Topovski boj: menjajoče se sile. Sovražna taborišča zapadno Jordana so fci!a uspešno obstreljevana. Naši letalci so vnovič napačni uporniško taborišče jugozapadno Tafile. Sicer nič važnega.
SOVRAŽNA URAtfNA POROČILA.
Italijansko poročilo.
20. junija. — Na Montellu in ob Piavi se nadaljuje bitka neprestano z veliko srditostjo. Včeraj zvečer smo odbili sovražnika severno proge Mon-te Belluna in prisilili vso njegovo fronto k umiku, pri čemer smo ujeli 1226 ujetnikov in uplenili mno-strojnic. Ob Piavi je bil boj, ki ga ie vojeval sovražnik odločno in na katerega smo odgovarjali hrabro in žilavo, v prvih črtah jako srdit. Sovražniku se je včeraj popoldne, ko je privedel sveže in številne čete, posrečilo, da je pridobil nekoliko ozemlja na fronti pri Zensonu, a je bil na-r,lo ustavljen in potem od naših novih pomožnih čet zopet vržen. Našim Četam se je z energičnimi mpadi posrečilo reducirati bojni odsek zapadno S. Done. 513 ujetnikov je ostalo v naših rokah. Cesko-stovaški oddelki so zapečatili plemenita na-Oe!a svobode in neodvisnosti, za katera se bojujejo na naši strani, jako hrabro s prvimi tributi. Na i.siaški planoti so ujeli Francozi 102 moža. Naše ćete so zopet zavzele Costallungo, pri čemer ie bilo ujetih zopet 100 mož. Sovražni napadi na Monte Corno so bili odbiti.
DOGODKI NA MORJU.
BEROLIN, 21. (Kor.) V zapadnem delu Rokav--Kega preliva so potopili naši podvodniki skupaj
19.000 ton.
PARIZ, 20. (Kor.) Prevozni parnik »Sant Anna«, ki je plul s spremstvom proti Malti, je bil v noči il. t. rn. torpediran in potopljen. Od 2150 oseb je bile rešenih okoli 1513.
LONDON, 20. (Kor.) Admiraliteta poroča: Neko angleSko brodovje je bilo tekom poizvedovanja v severnem delu zaliva Helgolanda opoldne 19. t. m. napadeno od nemških letal. Sovražnik ni dosegel nobenega zadetka, pač pa je bilo s topovi sestreljeno neko sovražno letalo.
Krimska republika.
KIJEV, 20. (Kor.) ^Poslednje Novosti« poročajo, da je bil novi kabinet na Krimu sestavljen sledeče: Sulkjevič — predsedstvo; knez Galičin — kmetijstvo; bivši ravnatelj moskovske banke Union :roi Tatičev — finance; bivši poslanik v Carigradu Čarlkov — zunanje stvari in kapitan Gen-dre — mornarico.
Rusko-ukrajinska mirovna pogajanja.
KIJEV, 20. (Kor.) Zadnje seje rusko-ukrajinskib mirovnih pogajanj so se pečale zopet z mejnimi vprašanji. Ukrajinci vztrajajo na tem, da ie Krim sestavni del ukrajinske države. Rusi predlagajo nasprotno za kompromis odločitev vprašanja portun ljudskega glasovanja.
PODLISTEK.
Pustolovovi zapiski«
Roman. Iz francoskega prevedel A. R.
—	Potem ne razumem.	. °
—	Dvanajst je, in lačen sem kakor volk. .
—	Jaz bi predlagal nekaj.
—	Kaj neki?
—	Saj smo prijatelji; ali ne? ,
—	I seveda.
—	Torej, med prijatelji vendar nI zamere----
Kaj bi bilo če bi pričeli, ne da bi še čakali? Kaj misliš ti, Raphael?
—	Tudi jaz bi dejal tako, — je odgovoril vikomt, — če bi mankala samo oba prijatelja; toda Priti more tudi baron de Maubert, In daslravno ne razumem, kaj naj bi ga zadrževalo, pa vendar ue sedem za mizo. dokler nI njega.
—	Seveda. — je dejal grof de Salfuces; — ba-
Iz Poljskega kluba. DUNAJ, 21. (Kor.) Na današnji plenarni seii Poljskega kluba je bil demokrat dr. Tertil izvoljen za načelnika. Dr. Tertil bo šele po končani poH-
ticni debati podal izjavo o sprejemu ali odklonitvi
izvolitve.
iz Zagreba.
17. junija.
Nedavno je bilo in vsi se še spominjamo, s kakim veseljem smo pozdravili zaključek velike socialistične skupščine, ki se je vršila dne I. maj-nika tega leta v Zagrebu. Ni ga gotovo niti enega delavca v tem mestu, ki ne bi bil sodeloval in vsi so oduševljeno sprejeli poznane zaključke. Ali vendar imamo tudi pri nas nekakih boljševikov, ali vsaj ljudi, ki bi — hoteli biti boljševik!. Glej primer v Rusiji! Ko se je tem ženijalnim zidom vrste Lenjin-Trocki posrečilo, da so zagospodovali nad vso veliko Rusijo — zakaj naj bi se kaj takega ne poskušalo tudi pri nas?! V Zagrebu izhaja socijalistično glasilo »Pravda«. V pisavi tega lista se opaža v zadnji čas čuden preobrat. — Razvila se je namreč polemika med uredništvom tega lista in voditeljem socijalnih demokratov, Vi-tomirom Koračem. Na tega poslednjega so se sesuli napadi. Izjavili so celo, da se Koračevi sestavki ne bodo več tiskali. Vsi ii napadi prihajajo radi skupščine dne 1. maja, na kateri je razvil svoj socialistični program. »Boljševiki« mu ne morejo odpustiti, ker mu je vspelo, da so se zagrebški socijalisti tako enodušno izjavili za program, ki zahteva med drugim, da se tudi socijalisti morajo zavzeti za usodo malih narodov, ter da tudi oni, socijalisti takih malih narodov, ki jim je ekzisten-ca ogrožena, morajo imeti drugo orijentacijo, nego pa oni pri velikih narodih.
To zdravo in edino možno stališče ne ugaja nekaterim »boljševikom« pri sPravdi«, pak v zadnji številki, pišoč o narodni koncentraciji, dokazujejo, kako da ta ni možna, ker naš narod ni dovolj močan, ne politično, ne gospodarsko, da bi mogel iti v borbo, za svoj končni cilj. Socijalisti da morajo delovati v prvi vrsti za vspostavo internacijonale. Pri nas torej se ne more nič storiti, da nimamo nikake moči; pak naj gre zato vsaka stranka svojo pot!! To je defetistična politika, ki zanaša v narodne vrste malodušnost in razpadanje. Nu, ml se tolažimo, ko vemo, da je Vitomir Korač pravi voditelj socijalistov v Hrvatski, v drugo, ker poznamo mišljenje in čutstvovanje hrvatskega proletarijata, a v tretje, ker vemo, da je glavni urednik »Pravde« neki Gejza Brudnyak, ki niti ni vzrasel v našem narodu, niti ne čuti zanj. Nadejamo se, da hrvatski socijalisti ne pojdejo na lim temu tujcu, ki se mu ne zdi niti toliko potrebno, da bi se naučil našega jezika.
Zagrebška vseučiliščna omladina je odposlala dru. Korošcu povodom njegovega imendana sledečo brzojavno čestitko: Odličnemu voditelju edinstvene politike troimenega naroda želi na njegovega imendne jugoslovanska omladina hrvatskega vseučilišča vse dobro, mnego vspeha na delu za narodne pravice in cilje.
V Zagrebu imamo vse polno bančnih zavodov. Ali nimamo dovolj — tujinski. In zato ste se dunajska »Unionbank« in »Bcder.kredit« složila s pe-štansko Komercijalno banko, da otvorijo v Zagrebu veliko banko, ki jej postavljajo na čelo g. An-tiča, bivšega ravnatelja Jadranske banke v Trstu. Pred kratkim časom je bil Zagreb posebno počaščen: dobil je nemškega konzula in že se govori o nekolikih industrijalnih podjetjih, ki jih Nemci pripravljajo po Hrvatski in Slavoniji. V isti čas prihajajo vesti Iz Dalmacije, da kupujejo Prusl zemljišča in stavbene prostore.
Madjarska Karolyeva stranka slovi pri nas in drugod kot najpošteneja, najlibcralneja in najde-mokratičneja stranka na Ogrskem, pak je pri nas naivnežev, ki bi hoteli videti v tej stranki nekake tihe zaveznike in celo prijatelje. Zato je zanimiva informacija, ki smo jo dobili o tej stranki od poučene strani, a tiče se Jugoslavije. V to bi privolila KaroIyijeva stranka pod sledečima dvema pogojema: 1.) Zahtevajo preko te nove ujedinjene in svobodne Jugoslavije: ali koridor preko Hrvatske, Slavonije in Bosne na Jadran, ali pa 2.) koridor preko gornje Hrvatske na Reko, popolno iu neomejeno posest železnice in primorskih okrajev in mest: Reka, Sušak, Bakar in Cirkvenlca! Kakor vidimo torej: tudi najpošteneji med Madja-ri niso brez apetita! Tudi oni bi nas hoteli razdvojiti na enem ali drugem mestu Ne preostaja torej nam Jugoslovanom nič drugega, nego znani izrek: uzda j se u sebe i u svoje kljuse!
Po informacijah, ki so jih dobile »Novosti« se zdi, da so se Madjari pokazali jako nehvaležne napram madjaronskemu delu hrvatsko-srbske koalicije. Hiteli so v Pešto, da svojim gospodarjem pomagajo na reševanju jugoslovanskega vpraša-
ron zasluži to obzirnost. Ima vedno dovolj cekinov in je zelo prizanesljiv.
—	Veseli me, da mu priznavate, kar mu gre, — je odgovoril Raphael in se posmejaL
—	O, o njem se čuje en sam glas; zato tudi čakamo brez mrmranja. Bodi samo tako dober in daj nam prinesti nekoliko prepečenca. Z njim si že nekoliko potolažimo želodce, če ga namakamo v madei/o.
Raphael je ravno hotel pozvoniti, ko so se vrata odprla. Acajan, imeniten črnec, ves popudran in ves v vrpcah; se je pojavil na pragu In zaklical:
—	Gospod de Lansac!
—	Vendar! — je dejaio več nestrpnih čakalcev, in nekateri so stopili prišlecn naproti, a so takoj začudeno in prestrašeno odskočili.
Gospod de Lansac, mlad človek visoke rasti, kakih Šestindvajsetih let, ki je bil zaljubljen sam vase In znan po svoji elegantni obleki, je prišel v zelo nerodni obleki in smrtno bled. Odtrgan škric mu ie visel na svetlih, okrvavljenih hlačah. Tudi srajco na prsih jc Imel okrvavljeno in prav tako
nja. Te informacije se glase, da gospod VVekerle ni hote! povedati tej gospodi nič o tem, kaj snujejo oni tam gori. Vprašal jih je le za njih mnenje in jih poslal domov! O kakem razpravljanju ni bilo niti govora. Koalicija pa se nadeja, da bodo prihodnjič, ko se zopet sestanejo z Madjari ti pri-stopneji, pak so zato razglasili, da se »pogajanja nadaljujejo«. Pošteni narodni dementl v koaliciji pa bi bili že morali priti do uverjenja, da s takimi pogajanji se ne služI uresničenju narodnega »dejala, pak bi bili morali že izvesti edino možno logično posledice.
Jugoslovansko gledališče v Trstu
Jugoslovani!
2ivo so nam še v spominih prekrasne majniške praške slavnosti; dokazale so nam, da je gledališče ona točka, ki tvori glavno oporišče nele kulturnemu, ampak tudi političnemu gospodarskemu, socijalnemu življenju naroda. Pridno so vsletl tega pričeli bratje Cehi zbirati sredstva za drugi Ta-lijin hram v Brnu. Bratje Hrvati se pripravljajo, da v kraljevem Zagrebu sezidajo drugo ognjišče narodne prosvete. In tudi naša bela Ljubljana čuti kakor sramoto, da je bilo njeno svetišče odvzeto Muzam, ter hočejo to popraviti s tem, da jih dostojno zopet uvede v hram, njim posvečen. Trst, ti krasni biser ob az-urni Adriji, ki se dvigaš ponosno in obetaš Jugcslovanstvu lepo bodočnost, tudi ti moraš vstati in se skušati dvigniti do svojih posestrim zlate Prage, kraljevega Zagreba, bele Ljubljane. Tvoj narod jugoslovanski je svesten, požrtvovalen, kulturen. V tvoji sredi naj vstane spomenik in dokaz našega napredka, naše civilizacije, naše krepke volje do srečne, slavne bodočnosti. Naša dramatična umetnost je skromno doslej gostovala v naših skromnih narodnih domovih. Pretesni so ji prostori, postali smo večji, krila Genija se širijo, kraljica Muz išče dostojnega svetišča.
Našemu narodnemu razvoj«, rastočemu političnemu vplivu, gospodarskemu razmahu mora odgovarjati povečana skrb za našo umetnost. Vidni znak tega našega prizadevanja,. našega napredka bo:
Jugoslovansko gledališče v Trstu.
Jugoslovani!
Zberimo svoje moči, žrtvujmo, del ujmo, gradimo 1 Dokažimo, da si hočemo priboriti zares svojo neodvisnost in samostojnost v vsakem oziru in v vsakem pgledu. Borimo se za nju s plemenitim orožjem: z uma svitlim mečem. Prosvjetom k slobodi 1
Zbirajte, zbirajmo, kakor zbira mravlja, pola-gajmo kamenček h kamenčku, vztrajno, vneto, navdušeno, požrtvovalno, do cilja, ki Je Jugoslovanski Talij In hram ob AdrQi!
Dramatično društvo r Trstu.
10. junija 1918.
Dr. L M. Cok, predsednik, VL Rybar, tajnik.
»Dramatično društvo v Trstu« si je stavilo nalogo, da stori vse v dosego gori navedenega cilja in je tudi že pričelo z delom. Prispevki za »Jugoslovansko gledališče v Trstu« naj se pošiljajo na naslov društvenega blagajnika g. Frana Rusa, Splošna hranilnica, Trst.
A&rovizacIIsfto sftrarl.
RIBE.
Do petka, 21. t m., opcldna so se oddale ribe na 24.992 izkaznic, veljavnih za 81.534 odmerkov. Danes ostane na vrsti odrezek I. do št. 47.000.
Prociaia kuriva.
Oglje. 50 kg na rdeče Izkaznice.
Razdeljevanje dne 22. junija.
Sv. Vid: št. 1—400 (ob. 27) ul. S. Michele 16, št 401—S00 (ob. 27) ul. S. Lucia 2, 51. 801—1300 (ob. 27) ul. Lazz. vecchio 17, št 1301—1760 (ob. 27) ul. Valle 6, 82 vin. za kg. — Staro mesto: št. 1—500 (ob. 20) ul. Artisti 4, št. 501—1000 (ob. 20) ul. Ca-vazzeni 3, 82 vin. za kg. — Novo mesto: št 501—1000 (ob. 18) ul. Amalia 13, št 1001—1300 (ob. 18) uL Squero nuovo 15, št 1301—2000 (ob. 18) ul. S. Francesco 2, 82 vin. za kg. — Stara mitnica: št 3001—3500 (ob. 19), uL Madonnina 39, št. 3501—4500 (ob- 19) ul. Paduina 13, St. 4501—5000 (ob. 19) ul. Aquedotto 94, št 5001—5351 (ob. 19) ul. Sorgente 7, 82 vin. za kg. — Nova mitnica: št 2S01—3205 (ob. 18) ul. Carpison 10, št. 1—1000 (ob. 19), uL Toricelli 1, št 1001—1500 (ob. 19) ul. Scussa 19, št 1501—2000 (ob. 19) ul. Molin-grande 20, 82 vin. za kg — St. Jakob: št. 1—300 (ob. 14) uL P. Diacono 1, št 301—500 (ob. 14) ul. S. Giusto 16, 82 vin. za kg. — Skedenj: št 131— 180 (ob. 7) Skedenj 129, 82 vin. za kg. — S. M. M. Zg. št. 301—599 (ob. 9) ul. Guardla 42, 82 vin. za kg. — KJadin: št 1—100 (ob. 13) ul. Farneto 46, št. 101—504 (ob. 13) u!. Foscolo 19, 82 vin. kg. — Greta: 31—473 (ob. 9).ul. S. Anastazio 9, 82 vin. za — RoJan: št 601—957 (ob. 9) nI. Boroevič 30, 82 vin. za kg. — Rocol: št. 101—150 (ob. 11) P. Revoletella 9, 82 vin. za kg.
Oglje (lossile). 20 kg na modre izkaznice.
Staro mesto: št. 151—225 (ob. 39) ul. Mura 12, 1'46 za 10 kg. — Novo mesto: št 231—786 (ob. 41)
tudi zapestnice. Zgrudil se ie takoj na stol in iz-početka tudi ni mogel odgovarjati na vprašanja, s katerimi so ga obsipali z vseh strani:
—	Kaj je? Odkod prihajaš? Raj se je zgodilo? Ali si morda ranjen? Odkod kri?
Končno je de Lansac dvignil glavo in pošepetal:
—	Grozno, grozno!
—	Ali kaj? Kaj pa?
_ Kar sem videl, kar se Je zgodilo, prijatelj.
—	Nesreča? — je vprašal Raphael.
—	Strašila nesreča!
—	Kaj se ti ie zgodilo?
—	Meni osebno nič, toda nas vse. Pričakovali ste mene in Alberta de Prie, kaj ne?
—	Da, ali....	—
—	Albert ne pride.... ie mrtev., i i eno uro.
—	Mrtev?
—	Vidite me okrvavljenega z njegovo krvjo.
—	Umor?
—	Ne, dvoboj.
—	S kom in zakaj?	. -
—	Povem vam vse. Dovotiie mi samo, da se
ul. S. Francesco 2, 1*46 za 10 kg. — Staro mesto: št. 351—450 (ob. 45) ul. Sorglente 7, 1*46 za 10 kg. — Novo mesto: Št 1—60 (ob. 48) ul. Scussa 1, 1*46 za 10 kg. — S. M. M. Zg. Št. 46—300 (ob. 30) ul. Guardla 42, 1*46 za 10 kg. — Rocol: št. 71—300 (ob. 42) ul. Setteiontane 16, 1'46 za 10 kg.
Kok. 10 kg na modre izkaznice.
Staro mesto: št 226—265 (ob. 39) ul. Cavazzeni 2, 1*46 za 10 kg — Stara mitnica: št 451—600 (ob. 45) ul. Sergente 17, št. 601—800 (ob. 45) ul. Šalice 7, št. 801—900 (ob. 45) ul. S. Sovino 7, 1*46 za 10 kg. — Rocol: št 1—200 (ob. 43) ul. Settefontane 16, 1*46 za 10 kg.
Domal@ ve$*i.
»Mednarodna zveza tržaških in primorskih časnikarjev« sporoča: Proti sredi meseca aprila je »Mednarodna zveza tržaških in primorskih Časnikarjev« v sporazumu z dunajsko centralo, predložila vsem lastnikom tržaških časnikov zahtevo za izredni prispevek v nabavo obleke za vse poklicne časnikarje. Na podlagi tozadevnih pogajanj z lastništvi listov je zadeva sedaj rešena. »Gaz-zetta di Trieste«, »Lavoratore«, »Osservato-re Triestino«, ^Triester Tagblatt* in »Eco del Li-torale« so sprejeli do predvčerajšnjim v celoti zahteve spomenice. Treba je bilo le še rešiti stvar z »Edinostjo«, katera je morala odgovoriti najkasneje do snoči ob 6 na ultimatum, izročen pred 4 dnevi. Toda snoči do 6 ni prejela »Zveza« odgovora, vsled česar so tovariši pri »Edinosti« v smislu prvotnega sklepa vseh poklicnih tovarišev ostalih listov, zapustili delo. Ob 7 snoči je konsor-cij »Edinosti« obvestil društvenega predsednika, da je bila spomenica sprejeta v celoti. Na podlagi tega obvestila se je tovarišem pri »Edinosti« dovolilo, da se vrnejo na delo.
Naša cenzura! Včeraj smo objavili poziv Odbora slovenskih, hrvatskih in srbskih žen, Družbe sv. Cirila in Metoda (za Istro) in akademiČnc omladine glede nabiranja za našo stradajočo jugoslovansko mladino, ki naj bi se vršilo vsepovsod na dan našega narodnega praznika, 5. julija, god sv. bra-tov-blagovestnikov Cirila in Metoda. V tem pozivu nam je naša cenzura črtala dva odstavka. In glejte: četrtkovi ljubljanski listi so objavili isti poziv, a črtana al v njem alti ena besedica! Prepričani smo, da cenzurna oblast utemelji to zaplembo z »oškodovanjem interesov* vojevanja in vnanje politike«, in zato smo prav posebno radovedni, kako je mogoče, da ona dva odstavka, tiskana v Trstu, škoduje :a interesom vojevanja in vnanje politike, tiskana v Ljubljani pa ne. V Ljubljani so toraj interesi vojevanja in vnanje politike čisto drugačni kot pa pri nas v Trstu. Mislili smo doslej, da sta Ljubljana Iu Trst v isti državi, toda tržaška cenzura nas je poučila, da to nI res. Pa naj reče potem še kdo, da r.c živimo v čudnih časih.
Demobilizacija in osmo vojno posojilo. Podpisnikom osmega vojnega posojila se priznava neka posebno pomembna pogodnost. Kupnina za mate-rijalije, ki jih bo prodajala vojaška uprava ob demobilizaciji, se bo mogla plačati s kosi osmega vojnega posojila po izdajnem kurzu, da, temu plačilnemu sredstvu se bo dajala celo prednost. Ta odredba zasluži posebno upoštevanje s strani industrijalcev, ki si morejo pred obnovitvijo trgovinskih odnošajev z inozemstvom takoj nabaviti veliko raznih slrovin. Kdor si je po italijanskem umiku ogledal bližnjo fronto, je videl, koliko materijala tu čaka porabe. To pa je malo v razmerju z onim, kar mora imeti previdna vojaška uprava pripravljenega v skladiščih. Za zagotovitev udarnosti velikanskih armad brez ozira na dolgost vojne je potrebno, da je preskrba armad z vsakdanjimi potrebščinami neodvisna od slučaja. Odtod izhaja, da gre pri materijalu, ki je v uporabi in v skladiščih, za milijarske vrednosti, ki obstoje iz blaga razrazličnejše vrste, kakor n. pr. blaga za obleko, usnja, lesa, strojev, kovin Itd. Vse te stvari bodo svoječasno mogli kupiti lastniki kosov osmega vojnega posojila, kar jim bo donašalo dvojno korist: do časa nakupa te jim bo denar visoko obrestoval, v trenutku, ki se mora s kupčijskega stališča označati za zelo ugoden, pa si bodo mogli potrebne sirovine nabaviti s prednostjo pred drugimi.
Na naslov begunskega oddelka pri c. kr. na-mestništvenem svetovalca. Katarina Pcrtot, stanujoča v Sv. Križu št 77, je že zadnje dni meseca iebruarja t. I. vložila prošnjo za naknadno begun-ško podporo (v smislu § 9. zakona z dne 31. dec. 1917., drž. zak. št 15, I. 1918), pa še danes, torej skoraj po štirih mesecih, nima rešitve. Kje tiči vzrok, da se za posamezne stranke tako dolgo zavlačuje rešitev vlog? Saj ima vendar vsakdo pravico, da se njegova vloga reši, in naj bo potem rešitev že ugodna ali neugodna.
C. M. podružnica št. IV. za Škorkljo in Belve-dere. Danes, ob 8 zvečer v Kosičevi gostilni ponovni sestanek članov in prijateljev podružnice v svrho nje probujenja.
Krlžev pot za tobak. Prejeli smo: Zraven tega, da dobivamo premalo in za naše denarne razmere predragega tobaka, nas mučijo še s tem, da moramo tekati pri vsaki razprodaji v druge kraje.
trenutek oddahnem in počakam prihoda druge priče našega ubogega prijatelja. „
—	Druge priče?
—	Barona de Mauberta.
—	Kje Je?
—	Peljal se je domov, da se preobleče; bo pa takoj tu. Raphael, popelji me v svojo sobo, da si zmijem kri z rok In posodi mi perilo in obleko. Tako kakor sem, ne morem ostati.
—	Pojdi z menoj, — je odgovoril vikomt.
Ko sta odšla, je vstopil gospod de Maubert, z mirnim obrazom, skoraj smehljaje in brezhibno oblečen.
—	Gospod de Lansac je gotovo že tu? — je vprašal.
—	Da.
—	Torej vara je 2e znana žalostna vest, ki vam jo prinašava.
—	Vemo za smri ubogega Alberta, drugega nič; povejte nam, gospod baron____
—	To žalostno nalogo prepuščam gospodu de Lnnsscu, — je odgovoril baron; — bil je bolje
Oni od Sv. Andreja morajo na Greto, oni iz Grtte k Sv. Andreju itd.! C. kr. finančui direkciji je gotovo znano, kako drago je sedaj obuvalo in pa kako malo časa ima danes meščanstvo na razpo-lgo. Ker mu je to znano In ker so c. kr. oblasti dolžne iti na roko ljudstvu, prosimo, naj razprodajo tobaka urede po okrajih. Vemo, d'i jc s tem, ker se nI prvotno na to mislilo, ogromnega dela, a ker ima finančna direkcija vse naslove kadilcev bi se vendar dalo urediti tako, da ne bi hodili iz enega konca mesta na drugega! Kadilec.
Višek šovenizma. »Slovencu poročajo iz Celovca: »Celovški kapitelj je gospodu Francu Smodc-ju, uredniku »Mira«, odpovedal službo stolnega vikarja. Skoro gotovo ga bo tudi magistrat v kratkem izgnal iz Cclovca.« — Za danes nič drugega, kot: ali so to še katoliški duhovniki s katoliškim škofom na čelu? O stvari pa izpregovorimo obširneje.
Vs!ed	navala ranjenih na nogah se
iskreno prosi, da bi se darovale kakšne palice za oporo ubogim žrtvam. Ravno tako so prosi raznih krp perila za obveze in snaženje, kakor tudi še kaj primernih milodarov (knjig, časopisov, cigarcU papirnatih izdelkov). Kar se tiče čtiva, se prosi zlasti brate Hrvate, Cehe, Slovake, Poljake in Srbe, da bi pošiljali kaj čtjva za svoje ožje rojake. Blagovolijo naj se oddati eventualni prispevki v »Nar. dom« ali pa v pisarni dr. E. Slavika (nI. Vienna 10 !.). A. S.
Voditeljem slovenskih šol Trsta in okolice. Sestanek bo danes v šoli na Acquedottu ob 7 zveč.
Vladne odredbe o obuvalu. Namestništvo nam sporoča, da je trgovinsko ministrstvo te dni izdalo več naredeb o prometu z usnjem in obuvalom. Ena teh naredeb našteva ono blago, ki naj bi na-domestovalo usnju pri obuvalu. Druga prepoveduje izdelovanje obuvala z golenlcami, ki presegajo 17 cm in izdelovanje takih golenic (gornjih delov). Gornji deli (golenice) se morajo meriti ob strani in sicer v sredi gornjega roba do gležnja, tam, kjer se pričenja peta. Gornji deli morajo biti na gornjem robu ravno odrezani. Skornji so izvzeti. Končno se je določilo, da je treba izkaznice tudi za sandale z lesenimi podplati ter za škornje, čevlje, papuče in brezpetnike, ki se izdelujejo brez usnja In tkanin, podvrženih izkaznici.
Podpisovanje VIII. vojnega posojila .v Trstu. Prvi uradni izkaz podpisov VIII. vojnega posojila v Trstu izkazuje vkupno svoto K 15,431.450'—.
»Nekdaj in sedaj«. Začel je izhajati v Splitu list pod imenom »Nova Doba«, ki se hoče boriti za narodno ujedinjene. Potreben je bil ta list za našo Dalmacijo, ki ni imela doslej dnevno izhajajočega zna-čajnega lista. V prvi številki podaja dr. Uroš Desnica sledečo značilno izpoved: »Ko se v misli prenašam za Četrtstoletje v prošlost, in ko vspo-rejarn svojo sedanjo ideologijo s svojim sedanjim mišljenjem In čutstvovanjem, ne spoznam več samega sebe. Odrasel.v dobi mržnje, zadojen duhom naših novinskih polemik osemdesetih in devetdesetih let prošlega stoletja, sem mrzil Hrvatstvo, kakor je more mrziti le sovražnik. Zavestno iu proračunano sem odklanjal vsako duševno sorodstvo žnjim, odklanjal sem hrvatsko knjigo kakor strup. Do svojega dvajsetega leta jaz, ki sem znal skoro na pamet vse srbske pisce in pesnika tretjega in četrtega razreda, ne bi bil prečital niti enega stiha iz Preradoviča in Mažuraniča, in ko sem, kot predstavitelj dunajske »Zore« štl na Gunduličevo slavnost v Dubrovnik, scin imel občutek kakor da grem na križarsko vojno proti — hrvatstvu. A tak nisem bil samo jaz; taki smo bili vsi s te in one strani plota. Danes pa so moji otroci v zadregi pred vprašanjem, aH so Hrvati ali Srbi.... Trebalo je res te vojne, trebalo je nasilja in preganjanja, trebalo je vsakovrstnih muk, da se izzove v nas ta preobr-zba. Zato blago-slovljam to vojno, ki nas je prisilila, da smo našli sami sebe, ker nam je pokazala tisto stezo, ki vodi k sreči. In naj se izvrši kakor bodi: te pridobitve nam ne more nlkdo več oteti. V tem znamenju nastopa ^Nova Doba« kot zastava preobraženega in osveščenega jugoslovanskega naroda. Kot Srb, v imenu izmučenega, a nezlomljene-ga plemena svojega, mu pošiljam pozdrav In zaobljubo.1* — Ali ni nekaj podobnega glede sedanje preobrazbe v narodu slovenskem izpovedal tuui naš I. Cankar v svojem predavanju na »Ljudskem odru« v Trstu: »Očiščenje in pomlajenjec?
Zadruga brivcev bo imela svoj občni zbor v društvenih prosftrrih v nedeljo dne 23. junija ob 9H predpoldne. Dnevni red: Priobčenja, sklepanje o dogovoru glede nedeljskega počitka, določitev. zadružnlških prispevkov za drugo polletje, trnre- ■ »«!ii«sti.
Promet zasebnih vojnopoštnlh zavitkov na voj-nopoštni urad št. 304 je ustavljen.
Poštni promet s Črnovicaml. Omejitev prevzemanja zavitkov za Crnovice je razveljavljena.
V Bukovini poslujejo zopet: poštni urad Doro-schoutz za promet z denarnimi pismi; poštni urad Molit za pisemski poštni promet, za promet v denarnimi pismi, za denarni promet in za promet z^ zavitki v omejenem obsegu; poštni urad Karnpcz; ob Czeremoszu za promet z denarnimi in za de-j nami promet; poštni iffšd Hadikfalva za promet' z denarnimi pi?mi in za proemi z zavitki v ome-
znan z gospodom de Prie, kot pa jaz, in gre torej njemu posmrtni govor.
V načinu, kakor so bile izgovorjene te zadnje besede, !e bila nekaka ironija, ki pa je bila tako prikrita in v teh okoliščinah tudi tako neverjetna, da je ostala popolnoma neopažena.
Baron si ie vzel smotko, jo načgal, in dokler se nista vrnila Raphael in Lansac, je bilo skoraj popolnoma tiho v sobi.
Vikomt je prisrčno stisnil roko svoiema pokrovitelju, potem pa stopil k levi in pozvonil.
Prišel je črnec. Vfkomt mu je dal znarrenie. na katero je črnec odgovoril pritrdilno.
— Gospoda moja, — je dejal nato Raphael. — Je vam je ijubo, stopamo v jedilnico, zajtrk ie popravljen.
Takoj r.ato je devetorica že sedela za sijajno t-j-grnjeno mizo. S;::no en prostor ie ostal prazen, .it pogledi vseh so nehote odhajali tjakaj, kjer je i>:.o v«e pripravljeno 73 gosta, kt h? bil zjutraj le čil .n zdrav, sednj pa 7e mrtev.
(Dalje.)
—
feiieni jćsegu; poštni urad Tereblestic za promet
t denarnim? pismi, za po5tno-hrsni!ničtii promet |n za promet z zavitki v omejenem obsegu; postni urad Onuth za p?5Cieski poštni promet; poštna urada Altzuczka in Matna za promet z zavitki v tmejenem obsegu.
Pošilja nje blagovnih vzorcev je ustavljeno odslej pa sledeče vojnopoštne urade: 365. 369. 379, 386, 091, 407, 421, 424, 613 in 627.
vSvnj Donu v Gorici. Predsedstvo slovenske ftavbne zadruge »Svoj Dom* v Gorici vabi vse zadružnike na razgovor v Gorico in sicer na dan julija 191S popoldne ob 3 uri v prostorih hotela
»Jelen«.
Vojno - pomožni urad političnega društva »Edinosti« posluje v prostorih »Tržaškega podpornega |n bralnega društva« v ulici Carlntia št. 39, I. nad., jia levo. in sicer, izvzemši nedelje in praznike, vsak dan od 9 in pol dop. do 12 in pol pop. Ob tem času je urad na razpolago strankam za vsakovrstna pojalnila in sestavljanje vlog v vojno-
cskrbnih in raznih drugih zadevah. V slučajih potrebe bo poslujoči uradnik za stranke tudi osebno posredoval na pristojnih mescih
Slovanskomu učitelistvu Istre poručuje »Slov. *ičit. društvo za okraj Kopar«, da će dne 30. VI »1918 o podne u pučkoj Školi na Kozini biti sastanak učiteljstva, na kojem će naš delegat Jos. Ba-čić izvjestiti o deputaciji primorskog učiteljstva k g. c. kr. ministara financija in nastave. Posebnih poziva se ne će slati radi poznatih poteškoća, zato neka se kolegice i kolegi medjusobno dogovore i u potpunom broiu dodiu na sastanak.
Razdeljevanje tobaka v spodnji okolic). Tukajšnji c. k. finančni inšpektorat naznanja, da se prične danes, 22. t. m., osemnajsto razdeljevanje tobaka za predmestne okraje. Vsak lastnik tobačne izkazr.:.ee dobi za 11 kron tobaka pri naslednjih to-bakarnah: I. predmestni okraj: Carboia Zgornja in Skedenj: 1 do 118 Skedenj 372; 119 do 236 Carboia Zgornja 211; 237 do 354 Skedenj 132; 355 do 472 Carboia Zgornja 330; 473 do 590 Skedenj 416; 593 do 708 Skedenj 1216; 709 do 866 Skedenj 227; 867 do 945 Skedenj 640. — II. predmestni okraj S. M. M. Zgornja in Spodnja: 1 do 112 Piano S. Anna 7; 113 do 187 Piano S. Anna 1; 188 do 262 Campa-nelle 505; 263 do 337 Piano S. Anna 154; 338 do 412 Piano S. Anna 95; 413 do 487 S. Sobota 287; 488 do 562 Valle d. Maddalena 432; 563 do 663 Bi-vio 24; 637 do 710 S. M. M. Spodnja 305; 711 do 784 S. M. M. Spod. 103S; 785 do 933 Bivio 3. III. predmestni okraj Kjadino, Rocol hi Lonier: 1 dr. 80 Kjadin v hribu 175; 81 do 160 Rocol v hribu 1071; 161 do 240 Lonjcr 75, 241 do 320 Rocol v dolini 6S3; 321 do 400 Campi delfc corse 342; 40! do 480 Molin a vento 9; 4S1 do 560 Sv. Alojzij 538: 561 do 640 Sv. Alojzij 748; 641 do 720 Rocol v dolini 512; 721 do 841 Settefontane 228; 842 do 962 Molin a vento. 48; 963 do 1082 Settefontane 196 IV. predmestni okraj: Kolonja in Vrdela: 1 do V?. Sv. Ivan Spod. 50R; 184 do 320 Sv. Ivan Spod. 556: 321 do 457 Brandežija 750; 458 do 594 Scoglieftc 168; 595 do 686 Sv. Cilin Spod. 404: 687 do 77J Sv. Ivan Spod. 631; 779 do 870 Nova cesta 22: 871 do 962 Farncto 1374. V. predmestni okra* Skorklja in Rojan: 1 do 99 Skorklja Sv. Peter 199; 100 do 198 Greta Spodnja 164: 199 do 297 Šalit:; di Greta 2; 298 do 396 Skalasanta 200 ; 397 do 49? Pcndice di Scorkola 603: 495 do 641 Šalita di Grela 30; 642 do 7S8 V. Montorsino 15; 789 do 985 v. Rojan št. 8. VI. predmestni okraj Greta in Darkov!je: 1 do 96 Kontoveljska cesta 765; 97 do 192 Barkovlie Bovedo 525; 193 do 288 Barkovljc nabrežje 125; 289 do 384 Barkovlie nabrežje 151; 385 do 480 Barkovlje Bovedo 343; 481 do 576 Greta Zgornja 357; 577 do 723 Barkovlje nabrežje 82. Tokrat se dobe naslednje tobačni izdelki: smotke: viržinke po 24 vin., kuba po 22 vin., cigarilos po II vin., cigarete: egiptske po 16 vin., šport po 6Yz vin, ogrske po 2%A vin., cigaretni tobak: fini turški po 3 krone.
Ponesrečen zrakoplov. Iz Podgrada nam pišejo: Dne 15. t. m. zvečer je priletel od nekod neki zrakoplov (dvokrovnik) čez vas Markovščino, pptem čez hrib »Slavnik« nad vas Vodice, iz Vodic čez Golac, Poljane in zopet Golac. Preko zadnjih dveh vasi je lete! tako nizko, da so se ljudje bali. da zadene ob strehe. Bilo je okoli 10 ure po noči; noč je bila temna in viharna. Ko je drugič preletel Golac, se je obrnil proti hribu »Zabnik« dajal s lučmi signale, najbrže radi pomoči. Kar naenkrat se je pa začulo strašno pokanje in šumenje, potem velik hrušč in pok, zatem pa je vse vtihnilo. Ljudje so leteli iz hiš; nekateri so tudi Živino podili iz hlevov v strahu, da zrakoplov pade na hiše. — Ljudstvu se je zdelo, da je moral zrakoplov ponesrečiti. Radi tega je dal g. župnik v Golcu zvoniti alarm, nakar je šlo ljudstvo v gozd iskat. Pozno j teče, a glad in pomanjkanje izpodkopavati temelje v noč so tavali po gozdu, ali zrakoplova niso na- naše bodočnosti, pijeta zadnjo moč tudi onim naj-Šli in tudi niso čuli nobenega glasu. V nedeljo v mlajšim, na katerih obstaja svet. Prestrašena po jutro pa je neka pastirica vrh nekega hriba pri tej črni perspektivi In osveščena po sedanjosti se »Zabniku« zapazila zrakoplov med drevjem in je dvignila vsa naša javnost kot en človek, da reši skalovjem. Tudi iz vasi *Brdo pri Golcu« je zapa- vsaj tisto, kar se rešiti da: da se reši naša deca.
orijentacijo, ker so letali sem in tja brez prave
smeri. Dotični hrib je 1800 metrov nad morsko gladino in je bil ono noč v megli. Kakor je razvidno na licu mesta, udarilo je najprej desno krilo ob bukovje, ki je bilo (akoravno precej debelo) zruvano s koreninami vred. Potem se je to krilo odlomilo; zrakoplov je Šel še nekoliko dalje, se obrnil na levo in padel med skale. Čudno pa je, da ie rep, namesto zadaj, padel pred stroj iti je popolnoma cel. Najbrže je letel še naprej čez stroj in potem padel doli. Železje in les sta se zlomila kar na drobne kosce. Omenim naj še, da je bila pri mašinistu najdena v notranjem žepu zlata ura popolnoma cela; pri enem drugem pa zapestna ura razbita; drugih vrednosti ali denarja pa ni bilo pri njih. _ (Prip. ured. na naslov dopisnika: sprejemamo hvaležno.)
Drugim beguncem v izgled. 19 begunskih rodbin iz okraja Kralupy na Češkem se je obrnilo na »Osrednji odbor« na Dunaju, 1. Bankgasse 2, s prošnja, naj bi prišel tja kak odposlanec, da bi jim vredil njihove stvari glede vojaške in begunske podpore. — Takoj je odpotoval tje ravnatelj pisarne in je v štirih dneh na glavarstvu v Kraluplh ter na obeh oddelkih deželne komisije v Pragi uredil naslednje stvari: V 14 vaseh živi še 254 slovenskih beguncev, večinoma iz Opatjegasela. in 74 Italijanov. — 43 slovenskih rodbin ni imelo Ste rešenih svojih stvari glede vojaške podpore, 15 osebam pa tiče povišana begunska podpora po 4 K. — Za ugotovitev vseh okoliščin, ki so neizogibne za hitro rešitev na deželni komisfji, je res neobhodno potrebno, da izkušen človek osebno zasliši begunce in Iz njih izvleče podatke. Tudi je dalje potrebno, da uglednejša oseba, ki zna češko, osebno posreduje na vseh poklicanih mestih; seznani se z referenti in dogovori postopanje za bodočnost. To se je v tem slučaju zgodilo. — 15 starih beguncev dobi po 4 K begunske podpore. V 43 slučajih gre za vojaško podporo v okroglem znesku 130.000 K. Ker so pa razne stvari v mnogih ozrrin nejasne, bodo trajale poizvedbe še dolgo. Zato je bilo načeloma dogovorjeno, da jim deželna komisija prizna vojaško podporo za zdaj le od 1. avgusta 1917 dalje, za prejšnjo dobo pa sc bodo vršile poizvedbe dalje. Nekaj prošenj bo treba na novo vložiti, oziroma jih na novo utemeljiti, in v nekaterih slučajih reklamovati akte od.okrajnih komisij v domovini. V dveh slučajih je bila podpora odklonjena edino ra'di tega, ker je izjava prizadetega vojaškega poveljstva popolnoma napačna. Glasi se, da je bil vpoklicanec odpuščen in pozneje ne več vpoklican; res Je pa, da je bil dvakrat ranjen in kot invalid z 80% nesposobnostjo in penzijo poslan domov, a v tem slučaju -tiče rodbini vojaška podpora še 6 mesecev po končani vojni. — Vse take reči je možno najti in na hitro roko vrediti le z osebno intervencijo. Akti teh naših beguncev so po večini ležali v dveh registraturah med 160.000 akti, treba jih ie bilo poiskati in spraviti referentom na mizo ..... Pri tej priliki se je zopet pokazalo, ka-
košna neprilika in škoda nastaja rodbinam zaradi starokopitr.c navade, da mora imeti vsaka rodbina po enesa Jožefa, Franca, Antona, Marijo itd. Nešteto jc slučajev, ko je po več vlog na ime n. pr.: Pahor Jožef, oče je bil Jožef, njegov sin Jožef, žena enako Marija, prva hči zopet Marija, šele po drugem ali tretjem otroku se more določiti, kateri akt je tisti, ki ga iščemo. Veliko aktov (to vidimo posebno na dunajski komisiji) je združenih v enega, dasi so stranke različne. In tako se izgublja sled za njimi in begunci čakajo zaman rešitve. O podobnih neprilikah bi se dalo mnogo napisati.
Se na eno treba zopet opozoriti begunce: Na komisijah na Dunaju (naslov: Unterhalts-Landes-Kommission, Nebenstelle, Wien IX. Tiirken-strassc 3. part), v Gradcu in Pragi so na naše begunce z juga zelo nejevoljni, ker redko naznanjajo spremembo svojega bivališča. Mnogi romajo iz kraja v kraj. In menijo, da jih oblast mora najti. Rešitev prihaja nazaj, ker begunca ni več našla, in akt roma v registraturo. Na gori opisani način so bile v 4 dneh vreiene stvari 254 beguncev v enem celem okraju. Morda bi kazalo nadaljevati v enakem smislu. Oglase naj se torej begunci Iz raznih okrajev na Češkem, Moravskem, Dolnjem Avstrijskem itd., ako je med njimi veliko nerešenih stvari vojaške in begunske podpore. Skoro gotovo počivajo njih akli že v registraturah, ali ■pa^so obtičali Rii kaki oblasti, ki je bila pozvana, da poda kako svojo izjavo. — ^Osrednji odbor« skrbi sam za to. da n. pr., dunajska komisija pošilja pospešnice in zahteva akte nazai.
Književniki za našo deco. Prejeli smo: Slovenski. hrvatski in srbski književniki! 2e štiri leta preživlja narod naš čase najteže skušnje in najvećih žrtev. Ta vojna grozi, da nas izkoplje. Kri naša
zil neki na dopustu nahajajoči se vojak, kako med vejami vrh hriba plapolajo bele in rdeče cunje. Na to so se ljudje podali na hrib, da bi videli, kaj Je. Prišedši tja jih je obila groza, ko so uzrli zrakoplov na tleh med vejami In skalovjem, popolnoma razbit, in tri zrakoplovce — enega na neki skali, drugega pod strojem, tretjega pa blizu v grmu — mrtve In krvave. Tisti na skali Imel ic stopalo ene noge (leve) stisnjeno med drugo v skalo, tako, da sta bila stopalo in seveda tudi čevelj zakrivljena navzdol. Obvestili so orožnike v Materiji, ki so prišli popoldne ter odredili da so mrtvece spravili v mrtvašnico na Galac. Kolikor se jc moglo ugotoviti iz pisem, najdenih pri njih, ie bil kot mašinist (sodeč po okolnosti, da so ga našli pri stroju) neki ladijski poročnik Edler von Stark-sinis, sin vdove po polkovniku, potem neki praporščak Sigmund, dočim identitete tretjega niso mogli ugotoviti. Iz njegovih zapiskov v ogrskem jeziku je soditi, da je bil Madjar, vojak ali podčastnik mornarice. Sicer sta tudi prva dva od mornarice. Mašinist Ima tudi na kožuhu napis s črnilom »Tiger«, je bil morda z ladje Tiger. Kar se tiče ran, ima mašinist vrhu glave razbit temelj tako, da mu gredo možgani ven, praporščak v stegnu zlomljeno nogo in eno veliko rano ob strani glave. Oger pa rano sredi čela in na glavi ter obe roki nad komolcem zlomljeni. V mrtva-Snici v Golcu so položili vse tri primitivno na oder, ki ga je gospica učiteljica okrasila s poljskimi rožami. Tudi luči so bile užgane in ljudstvo prihaja molit po en par oČenašev za pokojnike in marsikatera mati preliva tudi solze, misleč na svoje drage, ki se nahajajo v vojni in ne znajo za njih usodo. Ponesrečencev ne pokopljejo, dokler vojaška oblast ne ukrene potrebno. Sodeč It gora njega, morali so zrakoplovci popolnoma Izgubiti
Grešni in zle sreče prenašamo sedanjost kakor najbolje moremo, ali rešimo bodočnost, da ne ostane na nas sramota in kletev bodočih kolen. Književniki, ki žive v Zagrebu, so sestavili odbor, v katerem so zastopana vsa literarna društva in listi in ki mu je naloga, da uredi skupen almanah vseh hrvatskih, srbskih in slovenskih književnikov. Namen temu almanahu je: Prvo: da donese čim veČi prihod za reševanje naše dece in da se v Čim ve-čem številu razširi po hišah. Drugo: da z najizbra-nejimi deli naših književnikov in kulturnih delavcev nudi narodu delo, ki mu bo v današnjih časih v uteho in okrepitev, a obenem spomenik za daljne naraščaje, kako smo skrbeli za reševanje narodne nade. Redakcijski odbor prične v najkrajšem času s svojim delom, pak se poživljajo vsi srbski, hrvatski in slovenski književniki, da se s čim večim številom in izbranejimi deli odzovejo ter izpolnijo tako mal del velike dolžnosti, ki leži na vseh. Ni to glas prošnje, ampak Ihtanja tisočev in tisočev naših žena, ki nimajo, s čim bi uteštie gladne oči svoje dece. In kdo bi mogel ostati gluh takemu ihtenju? Rokipis! naj se pošiljajo na: Tajništvo Matice Hrvatske, Zagreb, Matičina ulica 2, najkasneje do 1. septembra 1918. — Ivo VojnovlĆ, Ljuba Babič Gjalski, Vladimir Mažuranlč, Zofka Kveder-Demetrovič, Tugomir Alanković, Vladimir Corovič, Juraj Demetrovič, Joža Ivakić, Dragutin Prohaska, Ferdo Rožič, Ljubo Wiesner.
PROSIMO SLOVENSKIH, HRVATSKIH IN ČEŠKIH KNJIG ZA NAŠE RANJENE IN BOLNE JUNAKE TER ZA ONE V I OKOPIH. — POŠUEJO NAJ SE V - NARODNI DOM V TRSTU - -
Knfiževnost in umetnost.
Kr. hrv. zagrebško deželno gledališče. Snočoja
četrta uprizoritev »Toske« z gdč. Ogrodzko — Tosko, g. Jastrzebskim — Cavaradossijem. g. Vu-
škovičem — Scarpio in g. Sachsom kot dirigentom je uspela kar najbolje. Gledališče je bilo prav dobro obiskano.
* « •
Večeras u 8 sati točno druga predstava opere Rigolctto« sa g. Vuškovičem u naslovnoj ulozi, sa gdjama Adom Sari, Žličar, Pospišil-Ivanovom, te gg. Rijavcem, Križajem, Pisarevićem u ostalim glavnim ulogama. Dirigent Krešimir Baranović. r • •
Sutra, u nedjelju, dvije predstave: popodne u 3 sata »Nikola Subič Zrinjski« — uz snižene clfene. Ova predstava je namijenjena općinstvu okolice grada Trsta. Predprodaja već danas u »Cammerl-no del Teatro« 11, plazza della Borsa, I u nedielja u VA sata popodne na kazališno] blagajni. — Ne večer zadnja predstava opere »Luda di Laamer-moor« sa gdjicom Adom Sari u naslovnoj ulozi.
DAROVL
—	Namesto cvetke na prerani grob nepozabnega Dušana Cotiča daruje družina Tomaža Zadntka K 25'— za Sokola v Trstu. Denar hrani uprava.
—	Gdč. MHka daruje ženske podr. K 20'— namesto tfvet.ia za god prijateljici AntoinettL
—	Ga. Iva Tomažič in ga. Ferfolja postaneti ustanovnici ženske podr. s članarino K 20^—. Poslednja daruje podr. še K 2*—.
Tužnim srcem aaananjamo va«m prijateljem la snanoem fcttdi v imena eetaKfc so-todriVoT prštalo stao vest, đa ja nala gubljena soproga, mati In hfil
Ana Hotevar roj. SoSR
▼ 26 letu svoje starosti, mimo v Gospodu zaspala. — Pogreb drage pokojnice ee bo t rili danas ob 10 prsdpoldns iz mestne bolnidniee.	TRST, dne 22. junija 1916.
Ernest, soprog (odsoten). — Eruest, sin. — Andrej SoSIč, o5e, Marija SoSlč. mati.
Proda
Češko Budjevička Restavracija (Bosa* kov a uzorna češka gostilna v Trstu)" se nahaja v ul. G. Galatti (zraven glavne pošte.) Slovenska p/?strežba in slovenski jedilni listi. .
:: HALI OGLASI"
se računajo po 6 stot. besedo. — Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša -: pristojbina znaša €9 stotisk. :—:
l2S0m v Vipavski dolini pri veliki kmetgl sobo Ijlblll a dvema posteljama. Glavna stvar je dovolj mleka in jsje za 3 osebe. Ponudbe aa naslov : Selič Frane, ulica Chiozza it 18. 2344
V ll Mil f AN« vreče vsake vrste. Fran Babič, nI. AUPUJBfn Ho in grande ŠL 20.	2347
Prodom
lepo vrezano masivno poročno eobo.
Redner, uL Valdirivo 22, L 2343
Hotel Transalpino
išče elmžkinjo srednje starosti	2341
Moderno
belo lakirano pohištvo se proda. Ul.
Poste vecehie 26, Brod.
2246
Poročne
vecehie 26.
spalne sobe, svetle ali temne ee prodajo po zmerni ceni. Brod, uL Poste
2246
DMlriff PA popolna uprava za dvoranico, aa-PlUUlI Je vese, cvetlic n jak in ogledale. Cena
zmerna. Brod, aL Poste vecchie 26.
2246
s kuhinjo se odda takoj v najem. Vpraša naj se v I. nadstropju hiše št. 19 v ulici Carintia. 2342
Sobo v postresju
vreče, kovine, vrvi in rabljeno pohištvo. Degrassi ul. S. Oaterina 6.
2311
KVOflTAf (Sirup kondenziranoga mleka) naj-nrCUIUl boljši pripomoček proti kroničnemu kataru in bolezni dihalnih organov. Izdeluje lekarna Codermaz, Trst, Ulica Rlborgo 17. 1311
EaIAftltHf Anton Jerkič posluje v svojem ateljeju
rUlUsrUl r Trstu. Y\a delle Poste Št. 10. 40
Naravne mineralne vode z S;
v mirodilnici Cillia, ulici de le Poste 6. T) 30
tollVIOnfl	izdeluje in popravlja ženske
l£uriLiiU obleke po najzmerntijših cenah. Največja eleganca. Sprejmejo se deklice proti mesič-nini. Steindler, ul. Zovenzoni št. 5.	D 28
Pristni buhač, vosek ."r^ift
barvanje blaga; kolonjska veda, fotografični predmeti, krtačo, metle, parfemi, robna krema itd. v veliki izberi v mirodilnici Cillin, Trst, Via delle Poste 6.	D 31
10 vogonsv
finesa koroškega Jabolčnega mošta
odda takoj
VALET1H PAULIČ, Sf. Peter prt Cetorca.
Ceno: 2 R liter. — Sode je ?rebo poslati.
I K(J
ZLATO
KUPUJEM
po najvišjih cenah. BUCHER, Trst, Lesni trg (Plazza delle legna 12,1, n.
FRANCESCO BEDNAR
Trsi. ulica Camoaniki št. 19.
8—10 q malinovca v sodih od 40 kg naprej. Velika izbera likerjev v steklenicah, šampanjec „Charle Blanche", asti spumanti, refošk . • ter muškat desert
I. Parčina & C.o — Trst
ulica Donizetti štev. 1.
KaM-Mi 11
Trst - Ubi Stadion 10 - Trst
Odprt on SVa zveCernaprej
vstopnina K z

r
—
ZOBOZDRAVNIK
Dr. J. Čermžk
dsr
v Trsta, ulica Poste vecchte 13 vogal nllce delte Poste.
Izdiranje zobov brez bo«
lešin. — Plombiranje.
— UMETHI ZOBJE —
K i U O K I X
mltr&Mto hitra stenice.
Vzorce, stekleniea . . K Večja stekleni®« . . . R 16.
Brizgalniea.......K 2.
gaf Vsa naročila je nasloviti na Lekarno k wNadi"„Zur Hoffnung" Št. Pees Ogrsko.
Prodajalna vsakovrstnih ženskih oblek
G. JESS - Trst
ulica Barrlera oecchla 15.
R Izgotovljene ženske obleke | spodnja krila, bluze, halje, obleke za delavce i. t. d.
NB. Vse blago se proda po nizki ceni ter proti izkaznici, ker se bo zaprla prodajalna.
Zamenja se tudi za živež.
EmISIs &er@gato
Trst Campo S. Glacomo 2
Priporoča cenjen, občinstvu svojo
trgovino pisornKklh tn Šolskih potrebščin
Prodaja razglednic In Igrač vseh vrst.
trottitii se tuiil E:J»?eB!M v sliv. lefflrc,
Oglasi, osmrtnice, zahvale in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj se pošl-lialo na »Inseratnl oddelek Edinosti« - | Ulica Sv. Frančiška Aslškega 20, pritličje, j £
pralm praš,pK
Dobiva se pri
Mllan-u Hočevar - LJuUUann.
JfeDHANSiCA BANKA
Trst, Uia Cassa dl Rlsparmo šteu. 5 (Lastna poslopje)
Kapital in rezerva K 23,500.000.—
Filijaike: Dunaj Tegethofstrasse 7—9, Dubrovnik, Kotor Ljubljana, Metković
Opatija, Split, Šibenih, Zadar.
Vloge na knjižice 3 *z % Vloge na knjižica
od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačije banka od svojega. Obrestovanje vlog na tekočem in žiro-računu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice na vsa tu-in inozemska tržišča. — Kupuje in prodaja: vrednostne papirje, rente, obli-gaciie, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke, valute, devize, promese itd. Daje predujme na vrednostne papirje in olago ležeče v javnih skladiščih. — bafe Deposits — Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno Stavbni kredit, rembours
krediti. — Borzna naročila.--Inkaso.---Menjalnica. — — Eskompt menic
Telefoni: 1463, 1793 in 2666. Brzojav;: JADRANSKA * Uradne ure: od 9 do 1 popoldne	-
HCMU Stroj za Svome In Dimi leztuije, pravi nem-PlUlI su uzorci.
SEi(lEl4llMfflaiiBt3*r M\mi
Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje.
ustanovljena Itla ISTI, —
Rlunlone AMcajfl Slcurtft v Trstu
(Lastna palača)
' i 1831
»vzročen! po ognju
Z»Tvonqj« proti ikodi,
ustanovljena leta 1838. bodi, po vi streli in eksplozijah.
2&varomqi* steklenih pleftč proti raabitja. ZanroTiiga proti tatvini z vlomom. Zavarovanj* pošiljate v na morju in pm suhem, savarovaz^ja v najrirličnojil
Življenji
kombi.
Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1915 K 199,625.992*40
Stanje zavarovalne glavnice aa življenje (31. 12
1915) K 546.40534»-— Odkar obstoja dražba, je bilo v vseh braniah n-
pU£aoo na škodah K 872.453 44*86. Zastopstva v vseh deZelntk glavnih mestih in va* nejiih krajih Avstro-Ogrske monarbQe.
PODPISUJTE
Om
Om
ki sestoil iz
g) 5lys državnega posojila amortiziranega t 40 letih, davka prosto
po K 92.—°/0 s odbitkom obresti enega meseca, t. j. K —•46, tedaj
nefto po K 91.54V
Podpisuje se lahko nominalnih od K 50.— naprej.
Rendi&iliteta, najvišja: 7.36° „ naimaniSa: 6.06'.
b) 57,7. državnih zakladnic davka prostih odpovedljivih po nominalnih vrednosti od 1. septembra 1924 s prednaznanilom od 6 mesecev.
tletto po K 95.50°|o. — Rendliffllteto: 6.431«,
Podpiiovalcem državnega posojila in državnih zakladnic se ponuja ve£l dobiček s tem, da odrezki ki zapaiejo dne 1 septembra 1918 (s izvanredn m uživanjem obresti za 3 mesece) se takoj izplačajo, tako da bodo posoj.Ia iz zakladnice imel. odrezke od 1- marca 19r9.
Sledeče banke sprejemajo podpisovanja in nudijo z ozirotn na posebni patrij(^!čni ^amen tega posojila vse' možne olajšave se da,e10 vsa potrebna
pojasnila:	Tegetthoffstrasse 7. Podružnica Anglo-
Avstriiske^fnke tS to Dunaj 1. Waltnerstrasse 2. Centralna banka nemških DO "oi nic BanS Commerdale Triestina, Trst in Dunaj, I. SchotSenng 2. Trža-^ ood^žnica Ljubljanske kreditne banket Banca dl cred.to popola^ Banca Cfcnerate di depositi podružnica v Trstu, Via S Nicolo a Potnica c kr
^seT^rS	tt0^ Wfcht«-gasse l. Podružnica
Zivnostenske banke, Trst in Praga Panska ulica 7.