Ptuj, torek, 6. maja 2008
letnik LXI • št. 35 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,63 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
o\
Po mestni občini Ptuj • Slovenija naj postane socialna država
O Stran 3
Od tod in tam Ptuj «Oskrbnik -poklicza ljudi s srcem
O Stran 5
Po naših občinah Žetale • Deseto gozdarsko tekmovanje
O Stran 7
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04;3
oddajamo že
45 let
Nogomet •
Drava preslabo za nove točke
O Stran 11
Štajerski TED
Spodnje Podravje • Praznovanje prvega maja še zelo živo
Mlaji, kresovi, budnice in opozorila
Prvi maj je še zelo živ, to so pokazali tudi letošnji praznični dnevi in dogajanja, čeprav bi ga nekateri radi »ukinili«.
Kolesarstvo •
Na Danskem trije Ptujčani med sedmerico
O Stran 13
Skorajda ni bilo večjega naselja, kjer ne bi postavili majskega drevesa, prižgali kresa, kjer se ne bi na prvega maja oglasila jutranja budnica z godbo na pihala. Le rdeči nageljni so postali bolj redki. Ni jih bilo videti niti na osrednji sindikalni proslavi prvega maja na Ptuju. Vsi govorci so te dni ne glede na to, iz katerih političnih logov prihajajo, opozarjali na težak položaj delavcev, na to, da se razlike med bogatimi in revnimi povečujejo, kar ogroža socialni mir. Delavske plače uničujejo inflacija, dobički, visoke plače in nagrade menedžer-jev. Še posebej pa zaskrbljuje podatek, da kar 20 odstotkov slovenskih delavcev prejema le minimalno plačo, ki znaša nekaj nad 565 evrov bruto. Po gori besed, ki so se kmalu izgubile, je ostal tudi čas za druženje, ki je vsaj za nekaj ur odtegnil razmišljanje o tem, da bo treba preživeti tudi jutri.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Proslava ob 1. maju
Ptuj • Karl Erjavec, minister za obrambo
Tenis •
Blaž Rola na meji nastopa v Parizu
O Stran 15
Plača naj ne bo revščina Popljuvali bi vse ...
V organizaciji Območne organizacije Zveze svobodnih sin-	B"" W
V organizaciji Območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Ptuj je tudi letos potekala osrednja slovesnost ob 1. maju na Ptujskem.
Slavnostna govornica na slovesnosti, ki je bila 30. aprila, je bila predsednica Sindikata komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Dragica Andlovič.
Prvi maj bomo praznovali še naprej, kljub idejam nekaterih posameznikov, da tega praznika več ne potrebujemo. Ne bomo si ga pustili vzeti. Skozi zgodovino sindikalnega boja se spreminja le oblika boja, vsebina ostaja, je uvodoma poudarila slavnostna govornica Danica Andlovič. Opozorila je na težak
položaj delavcev, ki so danes v očeh menedžerjev in lastnikov kapitala le visok strošek, zato nekonkurenčni in neprofita-bilni. V takih razmerah je enotnost in povezanost sindikatov več kot nujna, da se zaščitijo interesi delavcev. Zavzemajo se za višjo minimalno plačo, da delavec, ki trdo dela osem ur, ne bo zaslužil revščine, ki vodi v revščino, za to, da bo delavec za pošteno delo prejel pošteno plačilo.
O Stran 3
Slavnostni govornik na prireditvi ob četrti obletnici vstopa Slovenije v EU je bil minister za obrambo Republike Slovenije Karel Erjavec, ki vodi tudi stranko upokojencev Slovenije. Verjame v trdo delo, ker to vedno prinaša rezultate.
Foto: Črtomir Goznik
Čeprav vodi nehvaležen re-sor, kjer je možnosti za promocijo malo, ga javnomnenjske ankete uvrščajo zelo visoko, na šesto mesto po priljubljenosti. Med obiskom na Ptuju smo ministru zastavili nekaj aktualnih vprašanj.
»V teh štirih letih smo naredili mnogo novih korakov. Dobili smo evro, padle so meje, v tem trenutku predsedujemo svetu EU. To so pomembni dosežki. Pred leti si nismo predstavljali, da bomo resnično člani EU in da bomo celo predsedovali. S spremembo lizbonske pogodbe bo vodenje EU v bodoče drugačno, kot je v tem trenutku. Države ne bodo več predsedovale, ampak bodo komisija in njeni funkcionarji imeli vlogo vodenja. Kot nova članica imamo privilegij, da predsedujemo EU, to je kar velik dosežek za Slovence.
Naša stranka je socialna, imamo zelo socialen program. Naše vodilo je, da bi vsak državljan
naše države moral imeti človeka dostojno življenje, ne glede na to, zaradi kakšnih razlogov je socialno ogrožen. Razlike so v Sloveniji danes prevelike. Najbogatejši imajo toliko denarja, da bi lahko opremljali vojsko, če se pošalim. Ne morem reči, da so vse razlike nastale na sumljiv način, z izkoriščanjem tranzici-je in podobno. Veliko je takih,
ki so uspešni, ki imajo znanje, ki so konkurenčni in so svoje premoženje vložili v ta uspeh, vendar pa je preveč tistih, ki so na različne mejne načine (s transakcijami) prišli do velikega bogastva, zlasti še ob privatizaciji družbene lastnine oziroma državnih podjetij.«
O Stran 4
Foto: Črtomir Goznik
Slovenija • 3. maj - svetovni dan svobode tiska
Jančič: Cilj tranzicijskih politikov so bili nadzorovani monopoli
Položaj, ko praktično ves dnevni tisk obvladujeta dve domači družbi, kaže, da cilj politikov v tranziciji ni bil zagotoviti pluralen tisk, ampak predvsem politično nadzorovane monopole, je zapisal predsednik ZNP Peter Jančič. Slovenija dobiva vse slabše ocene glede medijske svobode, pa meni predsednik DNS Grega Repovž.
3.maj je svetovni dan svobode tiska, ki je namenjen opozarjanju na vlogo sedme sile v demokratičnih družbah. Unesco, ki je razglasitev tega dne predlagal, je že v resoluciji iz leta 1991 poudaril, da so svobodni, pluralni in neodvisni mediji temeljna sestavina vsake demokratične družbe. V izjavi za javnost ob letošnjem svetovnem dnevu medijev je predsednik Društva novinarjev Slovenije (DNS) Grega Repovž zapisal, da se je Slovenija v precejšnjem deležu medijske produkcije in trga informacij »oddaljila od demokratičnih načel obveščanja, ki so zapisana v mednarodnih dokumentih, slovenski ustavi in medijski zakonodaji«.
Po Repovževih navedbah je Društvo novinarjev Slovenije v preteklih letih opozarjalo, da bo zaradi slabših pogojev in delovnih razmer v medijih, h katerim je pomembno prispevala oblast s svojimi zakonskimi spremembami ter posrednim in neposrednim posredovanjem v medijskih hišah, slabših
Uvodnik
ocen postopoma deležna tudi Slovenija.
»Žal se danes to dogaja: mednarodne institucije dajejo Sloveniji vsako leto slabše ocene glede svobode medijev,« poudarja predsednik najštevilčnejše slovenske novinarske organizacije z nekaj več kot 1400 člani. Po njegovih besedah se takrat, kadar neodvisni medijski nadzor ne deluje, povečajo možnosti za zlorabo oblasti, korupcijo ter kršitve pravic posameznikov in posameznic.
Predsednik Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) Peter Jančič pa je ob tej priložnosti med drugim zapisal, da kombinacija medijev, ki so v državni lasti in številnih komercialnih medijev v zasebni lasti, ne pomeni nujno, da bodo tisk in mediji opravljali vlogo, h kateri so v demokratičnih družbah zavezani.
Kot je pojasnil Jančič, se na področju lastništva tiska država sicer ni znašla v položaju, v kakršnem so nekatere nekdanje vzhodnoevrospke države, kjer
Kdo si želi mesto duhov
Pa je ponovno prišel maj, verjetno eden tistih mesecev v letu, ki prinašajo največ sporočilnosti. Skorajda ni dneva, ki ne bi nosil v sebi takšnega ali drugačnega poslanstva. Med njimi so spominski dnevi, ki bi jih morali bolj cen iti, seveda v duhu aktualne vsebine, pri čemer jim zgodovinskost naj ne bi bila nikoli izvzeta.
Mimo Ptujčanov bo ponovno šel tudi 8. maj, dan, ko je bil leta 1945 Ptuj osvobojen. Nekoč je to že bil praznični dan, lahko pa bi bil ponovno. Meščanov že dolgo nič več ne povezuje, ne znajo se poveseliti tako kot v okolici mesta, kjer znajo stopiti skupaj. Znajo pa vselej dvigniti glas, ko jih kaj moti, pa četudi gre za posege, ki prinašajo novo kvaliteto v to okolje. Biti meščan je privilegij, ki ni dan vsakomur, zato je potrebno tudi znati biti meščan, četudi so te v mesto pripeljali drugi cilji. Na prvem mestu je bil pri večini zaslužek. Življenja v mestu ni mogoče enačiti z življenjem v okolici, kjer skorajda ni motečega dejavnika, morda le smrad, če je v bližini kakšna farma ali podoben objekt. V mestu takšnih oaz miru ni, tudi zato ker ga še vedno močno obremenjujejo promet in stare navade, ki se jih držimo kot pijanec plota. Mesto bi zagotovo veliko lepše živelo in utripalo, če bi ga promet obšel. Zagotovo pa takšne rešitve ne bodo pozdravili obrtniki in podjetniki mestnega jedra, ker so prepričani, da jih bo brez avtomobilov konec, če se stranke ne bodo mogle do njih pripeljati. Investitor obnove v hotel Mitra je že občutil njihovo nejevoljo, kljub temu pa so v Mestni hiši izdali odločbo o zapori Prešernove, ki bo trajala do 7. junija. V tem času se bo videlo, kako bo mogoče preživeti brez avtomobilov, čeprav bo tudi investitorja nekaj stalo, ker si je bil prisiljen »kupiti« svoj mir, da bo lahko izvedel tisto, za kar bi mu moralo biti mesto hvaležno, ker sicer bi se že v kratkem lahko poslovili še od ene ptujske zgradbe, ki bi imela zgolj fasado, ne pa tudi vsebine.
Zaradi takšnih in drugačnih zgodb se morajo Ptujčani družiti, praznični dnevi so idealna priložnost za to, da bodo lažje pripoznali interese drug drugega, da bodo lažje našli skupni jezik o skupni prihodnosti. Ker brez posegov, kot se sedaj dogajajo v Mitri, ne bo novih, pa tudi ne prihodnosti mesta. Zagotovo pa si nihče ne želi mesta duhov.
Majda Goznik
Foto: internet
Peter Jančič, predsednik Združenja novinarjev in publicistov
posamične tuje korporacije lastniško obvladujejo vse največje medije. »Položaj, ko praktično ves dnevni tisk (z izjemo »brezplačnikov«) obvladujeta dve domači družbi, je kvečjemu podoben italijanskemu«, je prepričan. Cilj politikov v tranziciji po Jančičevo ni bil zagotoviti pluraren tisk, ampak predvsem politično nadzorovane monopole, ki oblasti ne bodo povzročali težav.
Združenje pri tem ne vidi velikih razlik pri ravnanju strank, ki so vladale v preteklosti in tak sistem ustvarile, in tistih, ki nam vladajo zadnja leta ter tega niso spremenile. Podobno je po be-
sedah združenja pri medijih, ki so v javni lasti, kjer je tudi prišlo le do spremembe vpliva, sistem pa je ostal enak. »Spodbudno je vsaj, da oblast na najvišje upravne ali nadzorne službe v medijih ali v podjetjih, ki jih obvladuje, v zadnjih letih ne imenuje več ljudi iz obveščevalne službe kot v nedavni preteklosti ali nekdanjih predsednikov političnih strank,« je še zapisal Jančič.
Po njegovem mnenju bodo v tem letu za medije preizkušnja tudi parlamentarne volitve, ko se bo pokazalo, ali so medij in novinarji servis, ki javnosti s poštenim informiranjem omogoča odločanje, ali pa so navijaški
soakterji. Na slednje po Jančiče-vo kažejo ostre ocene, kako bi se naj položaj medijev v državi po zamenjavi oblasti drastično poslabšal. Prepričan je, da so takšne ocene mogoče le ob hudi in za vso novinarsko skupnost nevarni izgubi spomina, kako je bilo z mediji v preteklosti.
Skorajšnjih volitev se je v svoji poslanici dotaknil tudi Repovž. Slovensko javnost je pozval, naj pozorno opazuje dogajanje in si zapomni zagotovila, ki jih bodo v prihajajoči volilni kampanji dajale politične stranke. »Ko so vrata v novinarski prostor namreč tako odprta, kot so v Sloveniji zdaj, se politične stranke
-	ne glede na to, iz katerega dela političnega spektra prihajajo
-	temu vplivu težko odrečejo,« meni predsednik DNS.
Freedom House za Slovenijo: odnosi med vlado in mediji napeti
Ameriška nevladna organizacija Freedom House v letošnjem poročilu o svobodi medijev po svetu, ki ga tradicionalno objavijo pred svetovnim dnevom svobode medijev 3. maja, sicer ugotavlja, da je svoboda medi-
jev po svetu v letu 2007 nazadovala. Slovenija se je letos kot svobodna država s 23 točkami uvrstila na 46. mesto, v letu 2006 pa si je delila mesta med 39. in 45. Glede Slovenije Freedom House v svojem poročilu ugotavlja, da ustavni in pravni sistem zagotavljata svobodo medijev, čigar pravice so v veliki meri zaščitene. »Odnosi med mediji in vlado so med letom postali napeti in novinarji so obtožili vlado neposrednega in posrednega političnega ter gospodarskega pritiska na medije,« med drugim piše poročilo. Kot že omenjeno, je Generalna konferenca Unesca leta 1991 predlagala Generalni skupščini Združenih narodov, naj 3. maj razglasi za svetovni dan svobode tiska, kar je slednja storila leta 1993. Ta dan pa poleg pomena medijev zaznamuje tudi spomin na tiste, ki so pri zagotavljanju svobode tiska izgubili življenje.
Po podatkih Mednarodnega inštituta za medije je bilo lani po svetu ubitih kar 93 novinarjev. Število žrtev med predstavniki sedme sile je v zadnjem desetletju sicer skokovito naraslo - v letu 1997 je na takšen način umrlo 28 novinarjev, v letu 2006 pa že sto.
STA. (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Senat potrdil novega ameriškega veleposlanika v Sloveniji
Ameriški senat je 29. aprila brez glasovanja v paketu potrdil številne veleposlanike, med njimi novega veleposlanika ZDA v Sloveniji Yousifa Ghafarija. Ghafari naj bi predvidoma 20. maja prispel v Slovenijo in prevzel posle iz rok odpravnice poslov Maryruth Coleman. Kot so sporočili s slovenskega veleposlaništva v Washingtons bo slovesna zaprisega Ghafarija 15. maja na State Department v Washingtonu, v Slovenijo pa naj bi Ghafari prispel predvidoma 20. maja, ko bo prevzel posle iz rok odpravnice poslov Maryruth Coleman, sicer namestnice prejšnjega veleposlanika Thomasa Robertso-na, ki mu je mandat potekel avgusta 2007. Predsednik ZDA George Bush je že julija lani imenoval poslovneža iz Virginije slovaškega rodu Vincenta Obsitnika za Robertsonovega naslednika, vendar je septembra nenadoma prišlo do spremembe in Obsitnik je novembra lani prisegel za veleposlanika na Slovaškem. Bush se je decembra lani nato za veleposlanika v Sloveniji odločil za poslovneža iz Michigana Ghafarija. (sta)
Število vpisanih v nižje in srednje poklicne programe se znižuje
V Sloveniji je ob koncu šolskega leta 2006/2007 srednješolske izobraževalne programe končalo 28.355 dijakov in odraslih, kar je manj kot leto prej (30.009). Ker se število vpisanih v nižje in srednje poklicne programe iz leta v leto zmanjšuje, tudi zaključi omenjene programe manj dijakov, je za STA pojasnila Jadranka Tuš iz Statističnega urada RS. Med 23.182 dijaki jih je je ob koncu šolskega leta 2006/2007 največ končalo gimnazijo (8836), nekaj manj (6579) pa srednje tehniške in strokovne programe. Kot je dejala Tuševa, je delež dijakov, ki so zaključili srednje in nižje poklicne programe, v letu 2003/2004 znašal 26,3 odstotka vseh dijakov, konec leta 2006/2007 pa le še 21,8 odstotka. Več kot polovica dijakov je zaključila srednješolsko izobraževanje na področju splošnega izobraževanja in na ekonomskem področju. Sicer je največ odraslih končalo srednje poklicne programe (34 odstotkov), programe poklicnotehniškega izobraževanja (28,4 odstotka) in programe srednjega tehniškega in
drugega strokovnega izobraževanja (27,7 odstotka). (sta)
Višji znesek letnega dodatka za upokojence 353 evrov, nižji 215 evrov
Upokojenci bodo skupaj z izplačilom pokojnin za maj prejeli tudi letni dodatek. Višji znesek tega dodatka znaša 353 evrov, nižji pa 215 evrov. Višina letnega dodatka za letošnje leto je določena s sklepom o usklajenih višinah trans-ferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih, ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Sloveniji v letu 2008. Višji znesek letnega dodatka znaša 353,46 evra, nižji pa 214,75 evra, je objavljeno na spletnih straneh Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Mejo za izplačilo višjega oziroma nižjega zneska letnega dodatka predstavlja znesek za odmero dodatnih pravic v mesecu, ko je letni dodatek izplačan. Višina zneska za odmero dodatnih pravic trenutno znaša 382,79 evra. V lanskem letu je višji letni dodatek znašal 341 evrov, nižji pa
207 evrov. (sta)
Število prebivalcev se je povečalo na račun moških
V Sloveniji je konec leta 2007 živelo 2.025.866 prebivalcev oziroma za 0,8 odstotka več kot konec leta 2006. Število moških se je po podatkih Statističnega urada RS prvič povzpelo nad milijon. V letu 2007 je število prebivalcev Slovenije naraslo za 15.489. Večino porasta (88,1 odstotka) so predstavljali moški. Njihovo število se je povečalo za 13.642 in s tem prvič preseglo milijon prebivalcev. Tako je v Sloveniji konec leta 2007 poleg 1.025.242 žensk živelo 1.000.624 moških. Podatki tudi kažejo, da se je število slovenskih prebivalcev lani povečalo predvsem na račun tujih državljanov s prijavljenim začasnim prebivališčem. Njihovo število se je povečalo skoraj za dve tretjini oziroma za 14.120 oseb, kar predstavlja več kot 90 odstotkov (natančneje 91,2 odstotka) rasti prebivalstva Slovenije v letu 2007. Konec leta 2007 je v Sloveniji živelo 36.578 tujih državljanov s prijavljenim začasnim prebivališčem, tujcev s prijavljenim stalnim prebivališčem pa je bilo 32.043. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR , v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Z osrednje proslave ob 1. maju
Za večjo minimalno plačo,
ki ne bo revščina
V organizaciji Območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Ptuj je tudi letos potekala osrednja slovesnost ob 1. maju na Ptujskem. Organizirali so jo že trinajstič, prvič pa na prireditveni ploščadi pri ribiškem domu na Ptuju.
Slavnostna govornica na slovesnosti, ki je bila 30. aprila, je bila predsednica Sindikata komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Dragica Andlovič. V kulturnem programu so nastopili člani Mešanega pevskega zbora DU Ivana Rudolfa Breg pod vodstvom Mitje Gobca in Pihalni orkester Ptuj pod vodstvom Štefana Petka. Sledilo je družabno srečanje, ki ga je močno okrnilo mrzlo vreme.
Prvi maj bomo praznovali še naprej, kljub idejam nekaterih posameznikov, da tega praznika več ne potrebujemo. Ne bomo si ga pustili vzeti. Skozi zgodovino sindikalnega boja se spreminja le oblika boja, vsebina ostaja, je uvodoma poudarila slavnostna govornica Danica An-dlovič. Opozorila je na težak položaj delavcev, ki so danes v očeh menedžerjev in lastnikov kapitala le visok strošek,
Foto: Črtomir Goznik
Slavnostna govornica na osrednji slovesnosti ob 1. maju s tradicionalnim kresovanjem je bila Dragica Andlovič, predsednica Sindikata komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami. Na fotografiji v pogovoru s podžupanom MO Ptuj Mirkom Kekcem in sekretarjem Območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Ptuj Borisem Frajnkovičem.
zato nekonkurenčni in ne-profitabilni. V takih razmerah je enotnost in povezanost sindikatov več kot nujna, da se zaščitijo interesi delavcev. Zavzemajo se za višjo minimalno plačo, da delavec, ki
trdo dela osem ur, ne bo zaslužil revščine, ki vodi v revščino, za to, da bo delavec za pošteno delo prejel pošteno plačilo. Prav tako zahtevajo, da so zaposleni soudeleženi pri rezultatih hitre gospo-
darske rasti, ker jo ustvarjajo s svojimi rokami. Slovenski politiki se radi hvalijo z zgodbo o uspehu, sindikati pa ob tem resno vprašujejo, ali imajo naši delavci tudi evropske plače. Nimajo jih, zato pogosto zardevajo, ko svoje plače in življenjske stroške primerjajo z drugimi državami v EU. Država se mora prenehati obnašati mačehovsko do delavcev, ki prejemajo minimalno plačo, sočasno pa je ta država zelo radodarna do nekaterih drugih. Sindikati se borijo za socialno pravično družbo. Nadaljevali bodo uveljavljanje socialnega dialoga, saj ta vodi do boljšega položaja delavcev. Prvi maj ni samo priložnost za opozarjanje zahtev za delavske pravice, je tudi priložnost za druženje in veselje. Moč je v množičnosti, v slogi pa uspeh, je še dejala Dragica Andlovič na osrednji slovesnosti ob prazniku dela na Ptujskem.
MG
Ptuj • Slovesnost ob četrti obletnici vstopa Slovenije v EU
»Slovenijo moramo razvijati kot socialno državo«
Na Mestnem trgu na Ptuju je bila 29. aprila osrednja slovesnost ob 4. obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo v Mestni občiniPtuj. Slavnostni govornik je bil minister za obrambo RS Karl Erjavec.
V hladnem vremenu se je zbrala dobra stotnija Ptujčanov, med katerimi je bilo opaziti le pet od 29 mestnih svetnikov. V kulturnem programu so nastopili Mešani pevski zbor DU Ivana Rudolfa Breg pod vodstvom Mitje Gobca, Pihalni orkester Ptuj pod vodstvom Štefana Petka, plesalke iz OŠ Olge Meglič pod vodstvom Bo-žene Krivec in Folklorna skupina DPD Svoboda Bolnišnica Ptuj.
Slovenija ima dva lista, na eni strani dobre rezultate in uspehe, na drugi strani pa delavce in upokojence, ki se težko preživljajo, ki imajo nizke plače in nizke pokojnine. Če želimo biti resnično uspešna država, moramo to spremeniti. Veliko ustvarimo, a te dobre rezultate bi bilo potrebno bolj pravično razdeliti, je dejal Karl Erjavec in poudaril, da bi moral biti glavni cilj Slovenije, da bi vsak njen državljan moral imeti človeka vredno življenje. Sto tisoč upokojencev ima manj kot 400 evrov pokojnine, toliko in še manj pa
1 0BU^r ^roi'A SLOVENIJE V EU

mm
■v -v isfra^s
I 4 Vrt Í , \ B
f
Foto: Črtomir Goznik
Karl Erjavec, minister RS za obrambo, slavnostni govornik na osrednji slovesnosti v MO Ptuj ob 4. obletnici vstopa Slovenije v EU
zaslužijo tudi številni delavci. »Delo je bilo vedno vrednota za Slovence in Slovenijo, delo bo ostalo vrednota, če bo pošteno plačano. Od tega je tudi odvisna naša prihodnost. Če delo ne bo vrednota, potem Slovenci ne bomo imeli dobre prihodnosti, ker bodo najboljši odšli iz Slovenije,« je v svojem govoru posebej poudaril Karl Erjavec. Slovenijo moramo razvijati kot socialno državo, to je zapisano tudi v ustavi. Leta 1991 smo se borili tudi za
to. Svojo državo smo si želeli, da bi bolje živeli, da bi imeli blagostanje. Danes tega blagostanja vsi ne čutijo enako. Zato je nujno, da se vzpostavi ravnotežje med ekonomskimi rezultati, gospodarsko rastjo in socialno pravičnostjo. To je cilj, ki mora Slovenijo voditi v prihodnost.
Leta 1991 cvetličnih korit na tako imenovani evropski poti ni bilo, pojavila so se kasneje. Zunanje ministrstvo mora skupaj s Hrvati najti
neko začasno rešitev, je glede problemov Joška Jorasa povedal Erjavec, ki je prepričan, da mora biti v hudi stiski, če se je odločil za gladovno stavko. Slovenija svoje predsedni-kovanje EU dobro opravlja, čeprav gre za težke in zelo odgovorne naloge. Glede srbskega podpisa stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma z EU pa je Karl Erjavec dejal, da je evropska perspektiva zahodnega Balkana edini recept za večjo stabilnost, za večji mir in večjo varnost. »Tudi v interesu Slovenije je, da je zahodni Balkan stabilen, ker to pomeni več stabilnosti za Slovenijo in tudi EU,« je povedal na krajši tiskovni konferenci, ki je sledila osrednji slovesnosti ob 4. obletnici vstopa Slovenije v EU.
V ptujskem Evroparku so 29. aprila dvignili tudi evropsko zastavo. Ministru Karl Erjavcu sta se ob tem pridružila podžupan MO Ptuj Mirko Kekec in poslanec državnega zbora Branko Marinič. Dvig zastave je pospremilo tristo modrih balonov.
MG
Od tod in tam
Ptuj • Podžupan sprejel ministra Erjavca
Foto: Črtomir Goznik
V odsotnosti ptujskega župana je podžupan Mirko Kekec 29. aprila v Mestni hiši sprejel ministra za obrambo RS Karla Erjavca. V spomin na sprejem na Ptuju so mu izročili enega prvih izvodov nove monografije o Ptuju, ptujski kelih in sliko ptujskega Magistrata, ki je lani praznoval stoletnico. Minister za obrambo Karl Erjavec je imel o Ptuju samo pohvalne besede: mesto ni samo najstarejše, temveč tudi najlepše v Sloveniji. Potem ko so ga seznanili z nekaterimi smelimi načrta mesta, jih je povabil, da pridejo še na Bled, da ga prebudijo iz zaspanosti. »Če ni konsenza, tudi ni neke nujne potrebe, da bi prišlo do pokrajin. Če bi bile pravilno zastavljene, bi zagotovo prinesle nov razvojni zagon,« je o glavni politični temi v Sloveniji, ustanavljanju pokrajin, povedal Karl Erjavec.
MG
Ptuj • Prvi maj na Ptujskem jezeru
Foto: Črtomir Goznik
Na Ptujskem jezeru je bilo v prazničnih dneh živahno 30. aprila in 1. maja. Brodarsko društvo Ranca Ptuj in Klub ptujskih študentov so 30. aprila pripravili kresovanje z mehansko in živo glasbo. Kres je zagorel na Ptujskem jezeru. Prvi maj s športom, rekereacijo in zabavo na Ptujskem jezeru pa je že tradicija zadnjih let. Svoje moči so združili Zavod za šport Ptuj, Brodarsko društvo Ranca Ptuj, Klub ptujskih študentov in MO Ptuj. Množice, kakršne smo bili vajeni v prejšnjih letih, sicer ni bilo, vsak pa je tudi v letošnji ponudbi lahko našel nekaj zase. Dejstvo pa je, da se je v zadnjem času množica porazdelila, saj je vedno več tistih, ki prihajajo na Ptujsko jezero oziroma na Ranco redno, tudi ko ni prazničnega oziroma športnega dogajanja.
MG
Ptuj • Vendarle odločba o zapori Prešernove!
Foto: Črtomir Goznik
MO Ptuj se je kot pristojna za lokalne ceste vendarle odločila za zaporo Prešernove ulice, ki so ji obrtniki in nekateri meščani pred dnevi močno nasprotovali. Zapora bo od 29. aprila do 7. junija veljala za območje od Slomškove 16 (od tržnice) do Cankarjeve. Od 7. junija do konca julija bo zaprt tudi pločnik ob hotelu Mitra. Odločbo o zapori je MO Ptuj napisala z veliko mero previdnosti, pri čemer naj bi za vso morebitno škodo odgovarjal investitor. Ker je vsaka obnova v starem mestnem jedru povezana s protesti, bo nekdo v MO Ptuj verjetno moral postaviti jasna pravila igre, ker če bodo za vse »krivi« investitorji, jih bo kmalu zmanjkalo. Že tako so redkipogumneži, ki se lotijo obnove dotrajanih mestnih stavb, ki so obenem kulturni spomeniki, ker so tudi pogoji za črpanje tako državnega kot evropskega denarja vse prej kot enostavni. Veliko enostavneje je zgraditi novo stavbo kot sanirati staro po strogih kulturnovarstvenih pravilih.
Ptuj • Pogovor s Karlom Erjavcem, ministrom za obrambo
»Za nekaj političnih točk smo pripravljeni popljuvati vse ...
«
Slavnostni govornik na prireditvi ob četrti obletnici vstopa Slovenije v EU, ki je bila 29. aprila na Ptuju, je bil minister za obrambo Republike Slovenije Karel Erjavec, ki v obdobju vodenja Slovenije svetu EU predsednikuje tudi obrambnim ministrom, ob tem pa vodi stranko upokojencev Slovenije. Verjame v trdo delo, ker to vedno prinaša rezultate.
Čeprav vodi nehvaležen re-sor, kjer je možnosti za promocijo malo, ga javnomnenjske ankete uvrščajo zelo visoko, na šesto mesto po priljubljenosti. Med obiskom na Ptuju smo ministru zastavili nekaj aktualnih vprašanj.
Letos praznujemo četrto obletnico vstopa Slovenije v EU. Kaj velja ob tej priložnosti posebej poudariti?
»V teh štirih letih smo naredili mnogo novih korakov. Dobili smo evro, padle so meje, v tem trenutku predsedujemo svetu EU. To so pomembni dosežki. Pred leti si nismo predstavljali, da bomo resnično člani EU in da bomo celo predsedovali. S spremembo lizbonske pogodbe bo vodenje EU v bodoče drugačno, kot je v tem trenutku. Države ne bodo več predsedovale, ampak bodo komisija in njeni funkcionarji imeli vlogo vodenja. Kot nova članica imamo privilegij, da predsedujemo EU, to je kar velik dosežek za Slovence.«
Obletnica vstopa Slovenije v EU sovpada s praznikom dela, prvim majem. Občutek je, da je delavskih zmag vse manj, vse bolj pa lahko slavijo vsi tisti, ki opravljajo različne storitve. Plače se dvigujejo zdravnikom, sodnikom, ne pa tudi delavcem, ki morajo preživeti s 400 ali 500 evri na mesec. Kakšen je pogled DeSUS-a na to? Kdaj bodo tudi zaposleni v slovenski produkciji zaslužili več, kar jim bo omogočilo človeka vredno življenje?
»Naša stranka je socialna, imamo zelo socialen program. Naše vodilo je, da bi vsak državljan naše države moral imeti človeka dostojno življenje, ne glede na to, zaradi kakšnih razlogov je socialno ogrožen. Razlike so v Sloveniji danes prevelike. Imamo celo lestvico 100 najbogatejših. Najbogatejši imajo toliko denarja, da bi lahko opremljali vojsko, če se pošalim. Ne morem reči, da so vse razlike nastale na sumljiv način, z izkoriščanjem tranzici-je in podobno. Veliko je takih, ki so uspešni, ki imajo znanje, ki so konkurenčni in so svoje premoženje vložili v ta uspeh, vendar pa je preveč tistih, ki so na različne mejne načine (s transakcijami) prišli do velikega bogastva, zlasti še ob privatizaciji družbene lastnine oziroma državnih podjetij. To ni dobro. To premoženje smo vsi skupaj ustvarjali, zlasti generacije naših staršev, ki so se odpovedali marsičemu, tudi dnevnim zaslužkom, da so kupili boljše stroje. Veliko je bilo tudi udarniškega, brezplačnega dela ob sobotah, samoprispevkov. Doseči bo potrebno neko
pravičnejšo družbo. Če se bo Slovenija preveč delila, če bodo socialne razlike prevelike, prihodnost ne bo dobra. Zlasti bo potrebno zagotoviti dostopnost do zdravstvenih storitev, izobrazbe, ker Slovenija ni dežela z veliko naravnimi bogastvi, imamo pa zelo pridne in sposobne ljudi. Vse talente, ki jih imamo, glede na to, da smo majhen narod, moramo bolje izkoristiti. Od tega, ali ima nekdo denar, ne sme biti odvisno, ali bo lahko svoje otroke šolal ali ne. Država mora poskrbeti, da bodo vsi talenti imeli možnost, da pridejo do izobrazbe. To pomeni več inovativnosti, več možnosti za konkurenčno gospodarstvo, za tekmovanje, saj je trg neizprosen. Slovenci smo lahko uspešni le, če bomo imeli znanje. Pomembno pa je tudi, da zagotovimo pogoje za neko normalno socialno državo.«
V Evropo
za evropske plače in pokojnine
Ampak kdaj bo slovenski delavec zaslužil več, kdaj bomo začeli dobiček, ki ga ustvarimo, pravičneje razdeljevati? Kaj se mora zgoditi?
„Mislim, da bo potrebno sprejeti ustrezno zakonodajo in razmeram primerno voditi socialni dialog. V Evropo nismo šli zato, da bodo delavci imeli 400, 500, 600, 700 evrov plače, v Evropo smo šli tudi zato, da bi imeli evropske plače in evropske pokojnine. Naši delavci delajo primerljivo dobro kot drugi, plače pa imajo veliko nižje kot na primer avstrijski, nemški ali italijanski delavci. Politika bo morala imeti več posluha za to, da bodo plače takšne, kot morajo biti, prav tako pokojnine. Če bodo plače delavcev visoke, bodo tudi pokojnine, ki se usklajujejo s plačami, dostojnejše. Slovenija ustvari dovolj, vsako leto povečujemo gospodarsko rast, izvoz celo za 15 odstotkov, nekateri imajo Slovenijo celo za evropskega gospodarskega tigra. Po drugi strani pa imamo uprave s plačami po deset, dvajset tisoč evrov mesečno, na koncu leta pa si še delijo nepojmljivo visoke nagrade. Astronomske zneske dosegajo tudi odpravnine, 400 tisoč evrov in več. Ta izplačila bi prav tako morala urejati zakonodaja, postaviti bi morali standarde, ne more biti vse odvisno od nadzornih svetov.«
Nakup vojaške opreme že nekaj časa buri duhove. Kaj lahko rečete na vse to? So nakupi vojaške opreme transparentni ali ne? Ali pa so ti »napadi« že del predvolilnih manevrov?
Foto: Črtomir Goznik
Karl Erjavec, minister za obrambo: »Obrambni sistem je zelo priročen za politično obračunavanje.«
»Obrambni sistem je vedno zelo priročen za politično obračunavanje, ker ni težko reči, zakaj potrebujemo vojaško opremo, ali ne bi bilo bolje, da ta denar namenimo za zdravstvo, šole, višje pokojnine. Tudi sam si to želim, vendar se je Slovenija odločila, da gre v zvezo NATO. Ko smo se za to odločili, smo bili seznanjeni z vsemi pogoji sprejema. Dali smo obljube, ki jih moramo sedaj uresničevati, če želimo biti kredibilni. Program opremljanja naše vojske je sprejel državni zbor že leta 2004, ko še nisem bil minister za obrambo, sedaj ga samo uresničujem. Ne glede na to, kdo bi bil minister za obrambo, bi moral ta program uresničevati. Res pa je, da je potrebno zagotoviti transparentnost nabave. Osebno se zelo zavzemam, da so nakupi transparentni, pri čemer pa je potrebno razumeti, da so določene stvari pa vseeno vojaške in poslovne skrivnosti. To je normalno po celem svetu. Kar zadeva oklepnike 8 krat 8, so poslanci imeli vpogled v vse številke. Če bi bilo karkoli narobe, verjemite,
bi to že obravnavali policija, tožilstvo in drugi organi. Ne razumem pozivov, da bi odprli te podatke, da bi vsa slovenska javnost to pogledala, pri tem pa so poslanci pozicije in opozicije imeli možnost pogleda v vsako številko. Za podobno vozilo v preteklosti (6 krat 6) je bila sklenjena pogodba, k njej pa še 25 dodatkov, vsak dodatek je pomenil le še višjo ceno. Za oklepnike 8 krat 8 pa smo sklenili samo eno pogodbo, cena je znana, 278 milijonov evrov. Za to ceno bomo dobili 135 vozil Vedno je bila tudi polemika, da to niso slovenska, ampak tuja vozila. Danes lahko ponosno rečem: ta vozila so slovenska, izdelujejo jih slovenski delavci v novi tovarni v Šoštanju, ki jo je zgradilo Gorenje, zagotovo eno najuspešnejših slovenskih podjetij s svetovnim ugledom. Ko gre za nacionalni ponos, nam manjka malo zrelosti, za nekaj dnevnih političnih točk smo pripravljeni popljuvati vse, tudi tisto, kar je dobro. Slovenska država bo letos stara 18 let, očitno pa hormoni še delujejo. Upam, da bomo kmalu zreli in
Foto: Črtomir Goznik
»DeSUS ni črni Peter v vladni koaliciji. Koalicijsko pogodbo smo vedno spoštovali, tisto pa, kar ni zapisano v njej, pa le v toliko, kolikor je bilo skladno ali je skladno z našim programom.«
se z nacionalnimi interesi ne bomo več igrali.«
Z življenji se ne gre igrati
Kaj pa pomeni predvideno kleščenje obrambne blagajne za 62 milijonov evrov v letošnjem letu? Ali to pomeni tudi, da bodo nekateri nakupi vojaške opreme začasno odloženi?
»Moje stališče je, da mora obrambni sistem deliti enako usodo vseh drugih v državi, obrambno ministrstvo ni država v državi. Predlog za rebalans sem takoj sprejel, ker bodo ta sredstva šla za financiranje različnih socialnih transferjev. Začasno smo se odpovedali nakupu težkih RKB vozil, realizirali ga bomo v drugem časovnem obdobju, kot je bilo dogovorjeno. Junija se bodo o tem v Bruslju pogovarjali tudi s predstavniki zveze NATO. Verjamem, da jih bom prepričal, ker vedo, da je Slovenija kredibilen partner v zavezništvu. To dokazujemo vsakodnevno, tudi z našo udeležbo na mirovnih misijah po svetu. Zakaj potrebujemo to opremo? Zato, da slovenski vojaki lahko uresničujejo mednarodne obveznosti, povezane z misijami za podporo miru. Kot minister za obrambo želim, da imajo najboljšo in najbolj varno opremo. V Afganistanu so naši vojaki zapeljali čez mino. K sreči se ni nič zgodilo, ker smo imeli najboljše oklepno vozilo. Če bi takrat poslušali slovensko javnost oziroma strokovnjake, ki so želeli imeti puhe, bi danes imeli že tri žrtve. Mislim, da se na račun življenja nihče ne sme igrati. Pri oklepnikih 8 krat 8 smo dodatno ojačali pro-timinsko zaščito, pa ne bi bilo potrebno. Segmentu varnosti dajemo poseben poudarek,
ognjena moč je bila usklajena s standardi, ki jih zahteva zveza NATO. Ne vem, zakaj bi imeli več topov, kot jih zahteva NATO.«
Po raziskavah podpira udeležbo slovenskih vojakov na mirovnih operacijah v tujini vedno manj ljudi. Največ naših vojakov je trenutno na Kosovem. Predsednik države dr. Danilo Türk se tudi zavzema za večjo vlogo parlamenta pri napotitvi slovenskih vojakov na mirovne misije v tujino. Kaj pa na to pravi obrambni minister?
»Ta podpora res pada, zlasti ko gre za misije, ki so od Slovenije zelo oddaljene - v Afganistan, Čad. Ljudje razumejo, da Slovenija sodeluje pri stabilizaciji razmer na Kosovem, v Bosni in Hercegovini, ker imamo tam tudi gospodarske interese. Nenazadnje pa nestabilno Kosovo in nestabilna Bosna pomenita tudi manj varnosti za Slovenijo. Močno krizno območje je tudi Afrika, ki ima tudi močne vplive na Evropo. Tomo Križnar pravi, da če ne bomo reševali problemov v Darfurju, bodo ti problemi prišli k nam, začenši z migracijami. Če ne bomo zagotovili, da bodo Afričani zadovoljni v Afriki, bodo pritiskali na Evropo, ki bo v prihodnje vedno več pozornosti namenjala Afriki tudi zato, ker je Amerika daleč. O napotitvi vojakov na misije odloča vlada na podlagi predloga zunanjega ministrstva, na podlagi katerega ministrstvo za obrambo pripravi vojaški nasvet. Zame osebno bi bilo veliko bolje, če bi tudi državni zbor dal neko mnenje, neko soglasje, ker si ne predstavljam, kaj bi bilo, če bi kateri od vojakov na misijah izgubil življenje. Najprej bi vsi zahtevali odstop ministra za obrambo, čeprav pri teh odločitvah ne sodeluje polno. Z majskim odhodom na misijo v Čad bo v mirovnih misijah v tujini skupaj 500 slovenskih vojakov.«
Kadrovska problematika naše vojske je očitna. Kako motivirati Slovence in Slovenke, da se bodo lažje odločali za vstop v Slovensko vojsko? Ali je eden od teh ukrepov tudi zakon o službi v Slovenski vojski, ki omogoča, da se na predlog načelnika generalštaba podelijo vojaške kompetence tudi posameznikom, čeprav nimajo izobrazbe, ki jo zahteva zakon o obrambi?
»Glavni problem so nizke plače, saj niso konkurenčne. Zdaj so se plače nekoliko izboljšale, po novem ima vojak začetnik 700 evrov neto plače na mesec. Veliko tudi pričakujem od zakona o službi v Slovenski vojski, ki bo tudi omogočil nekatere ukrepe in bo zagotovo prispevek k temu, da bo ta služba privlačnejša. Povečanje plač že prinaša rezultate. Ukrepe bo potrebno nadaljevati. Vladi bom tudi predlagal, da če bo vojak podpisal pogodbo za deset let službovanja v vojski, da bi že ob podpisu dobil takoj pet povprečnih plač, če pa za pet let, pa eno povprečno plačo. Vojak ni uradnik, ni javni uslužbenec v klasičnem smislu, ima profesionalno pogodbo, ta poklic lahko opravlja največ do 45. leta starosti. Možnost podaljšanja nima, razen če naredi častniško kariero.«
Ptuj • Nov program Ljudske univerze
Oskrbnik - poklic za ljudi s srcem
Ljudska univerza Ptuj deluje kot javni zavod z vrsto verificiranih šol in izobraževalnih programov. K široki in pestri paleti so dodali še enega, ki predstavlja velik napredek na več področjih. S programom socialni oskrbnik na domu bodo ob večji fleksibilnosti in možnosti zaposlovanja brezposelnih oseb poskrbeli tudi za tiste, ki potrebujejo kvalitetno oskrbo, saj bo velik poudarek na praktičnem izobraževanju kandidatov.
Program socialni oskrbnik na domu je namenjen vsem, ki bi se želeli usposobiti za izvajanje pomoči na domu. »Pri usposabljanju mislimo predvsem na brezposelne osebe, čeprav niso edina ciljna skupina, za ljudi, ki imajo veselje, smisel in voljo za delo s starostniki oziroma z osebami, ki ne morejo v celoti skrbeti zase. Večina zainteresiranih za oskrbo na domu so ženske, ki so bodisi trenutno brez zaposlitve bodisi želijo zamenjati dosedanjo službo za delo v sociali. Ker pa velika večina kandidatk in kandidatov za delo socialnega oskrbovalca - oskrbovalke na domu ni usposobljena, smo na Ljudski univerzi Ptuj pripravili ustrezen program,« pojasnjuje mag. Petja Janžekovič.
Prednost novega programa, ki ga ponujajo, je v tem, da bodo sočasno pomagali dvema skupinama, in sicer posameznikom, ki oskrbo nujno potrebujejo, ter tistim, ki to delo želijo opravljati. Ker si veliko starostnikov in tudi mlajših ljudi, ki niso zmožni skrbeti sami zase, ne morejo privoščiti oskrbe v ustreznih ustanovah, bo program socialni oskrbnik na domu še toliko bolj dobrodošel. »Na ptujskem območju je socialna stiska še posebej izrazita zaradi prenizkih pokojnin in ostalih prejemkov. Po drugi strani pa so domovi za upokojence polni. Veliko bolnih starejših ljudi zato ostaja doma, kjer pa nimajo nikogar, ki bi skrbel zanje, sami pa tega tudi niso zmožni. Pri tem mislimo predvsem na ustrezno prehrano, urejen - čist dom, osebno higieno, predvsem pa na druženje s sočlovekom. Tem
ljudem izjemno veliko pomeni, če si kdo vzame urico časa na dan za klepet z njimi, saj je osamljenost njihova najhujša mora. Ni si težko predstavljati, o čem takrat starostnik razmišlja. Če k temu dodamo še bolezen, oddaljenost nekaterih od urbanih središč, odvisnost od nerednega javnega prevoza, dobimo vsaj grobo sliko o njihovi stiski in zavedati se začnemo nujnosti nudenja pomoči na domu tem osebam, ki so najboljša leta svojega življenja pustili bodisi v tovarni bodisi na njivi,« pojasnjuje Dušan Šilak, eden izmed koordinatorjev novega programa. Usposabljanje bo toliko zanimivejše, saj bo poleg sistematično pridobljenega znanja - tako teoretičnega kakor praktičnega -
ponujena tudi možnost nadgradnje s pridobitvijo nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK). Za uspešno zaključen program bodo udeleženci potrebovali 63 ur teoretičnega znanja ter 60 ur praktičnega znanja, od tega polovico v domu upokojencev, ostalo pa na terenu. Udeleženci bodo spoznavali osnove sistema socialnega varstva, delovanje skupnostne in socialne mreže, potrebe skupin uporabnikov, učili se bodo ravnati v skladu z uporabnikovimi željami, spoznavali bodo zdrav način življenja in se naučili, kako poskrbeti za higieno in osebno higieno nepokretnega uporabnika. Poudarek bo tudi na urejanju gospodinjstva in vzdrževanju čistoče doma upo-
rabnika ter poznavanju dietne in zdrave prehrane.
»Vsi, ki bodo uspešno opravili usposabljanje, bodo znali strokovno pristopiti k svojemu delu, poznali bodo njegove prednosti, ga znali ceniti in pozitivno vrednotiti, zavedali pa se bodo tudi izzivov in tveganj ter se znali v teh okoliščinah ustrezno odzivati. Tako bodo pridobili osnovna strokovna znanja, potrebna za razumevanje dela socialnega oskrbovalca - oskrbovalke na domu, naučili se bodo osnov varnega dela in varovanja zdravja pri delu ter nenazadnje privzgojili si bodo ustrezne delovne navade,« je še pojasnil Janžekovič.
Dženana Bečirovič
Miklavž pri Ormožu • Nepozaben glasbeni večer
Koncert dveh oktetov
Minulo soboto so člani Miklavškega okteta pripravili koncert v domači cerkvi. Kot gostje so nastopili pevci Slovenskega okteta. V prvem delu koncerta sta okteta zapela izbor cerkvenih pesmi, v drugem delu pa so se predstavili s slovenskimi ljudskimi napevi.
Miklavški oktet zelo veliko nastopa na najrazličnejših prireditvah, zadnji koncert pa so imeli v domači cerkvi 24. maja
2003. „Takrat smo praznovali 10+2-letnico. Mislili smo, da imamo deset let, potem pa smo na vajah ugotovili, da pojemo
že dvanajst let. Oktet je nastal leta 1991 po razpadu mešanega zbora. Zasedbe so se menjavale, prav tako tudi število pevcev.
Miklavški oktet
Bili smo nonet, pa decet in oktet z devetimi pevci. Sedaj smo že nekaj časa oktet," je povedal zborovodja Leon Lah.
Njihov repertoar obsega domače in tuje umetne ter ljudske pesmi. Večina pevcev je iz krajevne skupnosti Miklavž pri Ormožu, trije so iz sosednje krajevne skupnosti Kog. Oktet vodi Leon Lah, ki je po poklicu učitelj glasbene vzgoje in zborovskega petja, poučuje pa na OŠ Miklavž in Ivanjkovci. Od ustanovitve okteta se trudi, da bi bilo njihovo petje čim bolj ubrano. Sodeluje tudi v domači tamburaški skupini. Večina članov okteta sodeluje v vokalno instrumentalni skupini Zadnji trenutek. Vsi člani okteta s svojim petjem zelo radi priskočijo na pomoč cerkvenim pevskim zborom pri Miklavžu in na Kogu. Gostje njihovega koncerta so bili člani Slovenskega okteta, katerega umetniški vodja je dr. Mirko Cuderman.
Na koncertu se je z izbranimi likovnimi deli predstavila mlada slikarka Valentina Gjura, ki je narisala karikature pevcev Slovenskega okteta in so jih gostom podarili kot zelo originalno darilo. Koncert je povezovala Irena Kumer. Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Od tod in tam
Grajena • Kresovanje in prvomajski zajtrk
Foto: Črtomir Goznik
Že po tradiciji so v četrtni skupnosti Grajena postavili prvomajsko drevo in izvedli kresovanje. Pred domom krajanov Grajena so na predvečer praznika postavili rekordno, 36 metrov visoko prvomajsko drevo, kar je bil kar podvig, kajti postavljali so ga ročno. Drevo so pripeljali in postavili člani ŠD Grajena. Na sam praznični dan pa so krajane povabili na prvomajski zajtrk pred gasilski dom, kjer so postregli z okrog 300porcijami golaža. Predsednik sveta CS Grajena Andrej Rebernišek je povedal, da so prvomajsko praznovanje pripravili v sodelovanju s krajevnimi društvi. Že po tradiciji jih je obiskala ptujska godba na pihala, priložnostni kulturni program pa je pripravilo domače kulturno društvo. Nastopili so grajenski moški pevski zbor, ljudski pevci, učenci OŠ Grajena. Prvomajsko druženje so obogatili tudi z družabnimi igrami. Sposadi-tvijo javorja in lipe pa so simbolno obeležili združitev Slovenije in EU.
MG
Budina - Brstje • Praznično srečanje krajanov
Foto: Črtomir Goznik
Drugega maja je bilo praznično tudi v ČS Jezero. V
Domu krajanov Budina - Brstje so pripravili praznično srečanje krajanov, ki so ga posvetili 27. aprilu in 1. maju. Ce-trtna skupnost Jezero je srečanje pripravila v sodelovanju z DU Budina - Brstje, moškim pevskim zborom Jezero, društvom gospodinj Jezero in društvom ljudskih pevk Jezero. Zbrane je ob tej priložnosti nagovoril predsednik sveta ČS Črtomir Rosic. Spomnil je na izročilo obeh praznikov in o prihodnosti, ki je v veliki meri odvisna tudi od vseh nas. V četrti si prizadevajo za razvoj, za prijazno okolje za vse, ki živijo v tej skupnosti. Po priložnostnem kulturnem programu, ki so ga izvedla domači kulturni poustvarjalci, je sledilo družabno druženje ob zvokih ansambla Harmoni.
MG
Turnišče • Predstavniki DARS-a danes s civilno iniciativo?
Foto: Črtomir Goznik
V četrtni skupnosti Breg - Turnišče so pred kratkim ustanovili civilno iniciativno Selska cesta, ker si krajani, ki gravitirajo na to prometno povezavo, prizadevajo za spremembo lokacije nadvoza čez avtocesto na Selski cesti - za prestavitev na novo lokacijo. Njihovo pobudo podpirajo tudi v Mestni hiši na Ptuju, najprej pa so jo podprli v ČS Breg - Turnišče. Podporo so iskali tudi pri predsedniku MO SLS Ptuj Robertu Cehu in poslancu državnega zbora Branku Mariniču. Predlog za spremembo lokacije nadvoza na Selski cesti skupaj s skico so poslali tudi DARS-u. Njihovi predstavniki naj bi si stanje na terenu, kije šele z gradnjo odprlo oči krajanom, ogledali danes. Stari viadukt na Selski cesti so medtem že porušili. Fotografija, ki jo objavljamo, je bila posneta 30. aprila v zgodnjih popoldanskih urah, ko je promet kljub delom še potekal.
Dornava • Odprtje nove trgovine Kmetijske zadruge
Sodoben kmetijski center
Kmetijska zadruga (KZ) Ptuj je v središču Dornave v petek opoldne odprla povsem novo trgovino s kmetijskimi artikli ter prenovljeno skladišče z velikim parkirnim prostorom. Naložba je zahtevala dobrih 250.000 evrov, nikakor pa ni zadnja v letošnjem letu.
Foto: SM
S simbolnim prerezom traku sta nov center KZ v Dornavi odprla direktor Marjan Janžekovič in predsednik NO ter predsednik investicijskega odbora Srečko Primožič.
naložbo v prid občanov, go- tovrstno naložbo čakajo tudi vanje ptujske zadruge z že-rišniški župan Jožef Kokot, v Gorišnici, direktor Gradisa ljami po nadaljnjih uspehih ki ni pozabil povedati, da na Ptuj Ljubo Cimerman, delo- pa je pohvalil tudi direktor
Prostori novozgrajene kmetijske trgovine merijo 130 m2, skladišča 250 m2, asfaltirano parkirišče pa meri 1200 m2. „Prejšnja, zdaj že porušena stara trgovina je bila za potrebe kupcev absolutno premajhna, ob tem pa tudi vse bolj sporna z inšpekcijskega vidika. Novogradnja je bila tako nujnost, poleg tega pa s tovrstnimi naložbami povečujemo kapitalsko vrednost zadruge in lažje obvladujemo trg ter konkurenco," je o novi pridobitvi KZ Ptuj povedal predsednik UO KZ Marjan Hergan.
Na slavnostni otvoritvi je prisotne pozdravil tudi direktor KZ Marjan Janžekovič, ki je poudaril, da zadruga posluje zelo dobro, saj je lani dosegla skupaj s hčerinskimi podjetji nekaj čez 44 milijonov evrov prihodkov, kar pomeni trikratno povišanje glede na rezultate pred tremi leti.
O sami naložbi in prihodnjih načrtih pa je govoril predsednik NO KZ Srečko
Demonstratorji so predstavili linije za spravilo zelene krme in sena. Na ogled in preizkušnjo so bile vse izvedbe kosilnikov, obračalnikov, zgrebljalnikov in nakladalnih prikolic. Zanimanje je bilo precej veliko, na Igerčevi kmetiji na Dobravi se je zbralo okrog 80 kmetov, kar je gotovo ena večjih demonstracij v tem času. Kmetje so bili s prikazanim zadovoljni, saj so radi na tekočem z novitetami, priložnost pa so porabili tudi za druženje.
Številni med obiskovalci so člani strojnega krožka, ki smo
Primožič: „Objekt v Dornavi je gradilo podjetje Gradis Ptuj, delo pa je začelo novembra lani. Velikost objekta je ekonomsko povsem upravičena za to območje." V nadaljevanju govora se je Primožič zahvalil vsem izvajalcem del, nato pa še dodal, da so se tudi vse že izveden naložbe v trgovinsko dejavnost izkazale za pravilne odločitve: „Med večje pridobitve zadnjih enajstih let gotovo spadajo centralno skladišče v Ptuju s pakirno linijo za vrtnine, skladišče v Leskovcu, izgradnja silosov in odkupna postaja v centralnem skladišču, odkup trgovine Zadružnik na Ptuju ter trgovina v Zg. Kungoti, novogradnje trgovin v Cirku-lanah in Hajdošah ter adaptacije zadružnih trgovin po številnih krajih oziroma občinah Spodnjega Podravja."
Na govorniškem podiju so se ob dornavskih lükarcah, ki so poskrbele za kulturni utrinek, zvrstili še: župan Dornave Rajko Janžekovič, ki se je zahvalil zadrugi za
jih v Sloveniji po avstrijskem vzoru začeli ustanavljati leta 1994. Na Ormoškem je dala pobudo za ustanovitev krožka Kmetijska svetovalna služba, ki ga sedaj tudi strokovno podpira in vodi administrativna ter organizacijska opravila. S tem se ukvarja Jakob Ivanu-ša, ki pove, da krožki združujejo kmete, ki opravljajo storitve s kmetijsko mehanizacijo drugim kmetom. »Osnovo imajo tudi v zakonu o dohodnini, kjer so kmetje, ki izvajajo storitve in naročniku izdajo račun, oproščeni plačila dohodnine na te storitve do
določene višine. V strojnem krožku kmete izobražujemo na področju racionalne rabe kmetijske mehanizacije, varnega dela z mehanizacijo, letno organiziramo eno ekskurzijo v tujino in eno v Sloveniji, organiziramo srečanje družabnega značaja. Vsako leto je več članov, trenutno jih je 175, nekateri ponujajo storitve, drugi so uporabniki. Člani se izjemno radi odzivajo na vse aktivnosti, pri ekskurzijah imamo težave, ker je pogosto več kot za en avtobus prijavljenih, na občni zbor pa pride tudi okrog 150 članov.«
Mirko Kosi je predsednik ormoškega strojnega krožka že drugi mandat. Pravi, da so strojni krožki pozitivna pridobitev, ne le na področju nudenja uslug, pripomorejo tudi k razvoju mehanizacije, iz izkušenj, ki jih člani pridobivajo na ekskurzijah, predavanjih in med druženjem, pa zrasejo nove ideje za razvoj na njihovih kmetijah. Med prikazanimi stroji je bila po njegovi presoji največja atrakcija kombinirana košnja s čelnimi in bočnimi kosilnicami, ki se kosi z enim traktorjem in zajema širino 6 metrov. Na
mojo pripombo, da utegne biti za naše male površine to velik stroj, je Kosi povedal, da ne bodo več dolgo male. »Na Ormoškem se najbolj pozna izpad pridelave sladkorne pese. Kakor koli kdo sadi rožice, te bodo ovenele in tu bo realnost. Ta pa je taka, da odkupna cena na področju govedoreje zaostaja. Pričakovali smo dvig, saj imajo tudi naše partnerice, oziroma članice EU višje odkupne cene. Območje občine Ormož je po izpadu sladkorne pese postalo zelo travnato, nekaj je sicer žita, večinoma pa se seje
ljubljanske kapitalske zadruge Jože Bernik. Na koncu je seveda sledil še blagoslov, ki ga je opravil domači župnik Emil Križan, simbolni prerez vrvice v znak otvoritve pa sta opravila direktor KZ in predsednik NO Marjan Janžekovič in Srečko Primožič.
Letos novi trgovini v Majšperku in Bukovcih
Sicer pa KZ že pripravlja projektno dokumentacijo za dve novogradnji v letošnjem letu: v Majšperku, kjer bodo na lokaciji sedanjega skladišča zgradili novo trgovino, prav tako pa naj bi novo trgovino s špecerijskim blagom začeli graditi tudi v Bukovcih. V naslednjih dveh letih naj bi za novogradnje namenili 1,5 milijona evrov.
Pred otvoritvijo novega centra v Dornavi je KZ Ptuj uspešno izvedla redni letni občni zbor, na katerem so potrdili sklepe o realizaciji lanskih dohodkov in dobička z ugotovitvijo, da so prihodki celo precej presegali začrtane cilje, nekaj na področju svinjereje in živinoreje nasploh, predvsem pa v trgovinski dejavnosti. Dobiček bodo v skladu s sprejetim sklepom namenili trajnim rezervam zadruge, je še povedal Hergan. Za letos načrtujejo povečanje prilivov v maloprodajni in veleprodajni dejavnosti zadruge.
SM
trava, ki se uporablja v živinoreji. Zaradi nizkih odkupnih cen bodo kmetje imeli še manjši izplen. To in napovedi, da se bodo evropske strukturne pomoči začele zniževati, bo dolgoročno naredilo selekcijo med kmeti. Nimamo donosne kulture, produkt pa je nizko cenjen.« Seveda nisva mogla mimo vinogradov, ki jih ima večina kmetov na Ormoškem. Kosi vidi problem vinogradništva v slabi plačilni dinamiki in konkurenci vin nizkega cenovnega razreda, ki se sicer uvozijo, a ne prodajo, služijo pa za to, da znižujejo pa ceno domačim. To se mu ne zdi prav in meni, da je v takih rečeh mogoče videti tudi pomanjkanje odločnosti določenih institucij, ki pa v Avstriji ali Italiji še kako delujejo, ker ni razmišljanja o vse-evropskosti, ampak je vedno lokalni in nacionalni interes na prvem mestu.
Kosi je tudi podpredsednik sindikata kmetov, ki pripravlja proteste ob obisku kmetijskih ministrov v Mariboru (25. maj). Poslali so tudi protestno noto na ministrstvo, saj so nezadovoljni z delom agencije za kmetijske trge, ki se ne drži rokov, sprejetih na vladi. Ob vprašanju, ali so že izplačane subvencije, pa me kar hudo pogleda in pravi: »Kako? Prejšnji teden smo prejeli šele odločbo o plačilnih pravicah, kje pa je še odločba o subvencijah. Pa je že maj pred vrati. Številni kmetje so za setev morali najeti kredite, kar pa je nadaljnji problem, obrestne mere so banke, katerih solastnik je država, namreč dvignile.«
Viki Klemenčič Ivanuša
Dobrava • Demonstracija kmetijske mehanizacije
Kmetje zadovoljni s prikazanim
Minuli petek je na Igerčevi kmetiji na Dobravi, pri Mirku Kosiju, potekala demonstracija Sipovih strojev, ki je bila organizirana v sodelovanju med Kmetijsko zadrugo Ormož, Strojnim krožkom Ormož in Agro opremo Murska Sobota.
Predsednik strojnega krožka Mirko Kosi je dal na razpolago površine na svoji kmetiji, kjer so lahko izvedli demonstracijo.
Prikaz Sipove mehanizacije je pri kmetovalcih vzbudil veliko zanimanja.
Žetale • Deseto gozdarsko tekmovanje
Rekordna udeležba
„Letos smo resnično pozitivno presenečeni nad izjemno veliko udeležbo tekmovalcev in tudi nadpovprečnim obiskom prireditve," je v času poteka desetega gozdarskega tekmovanja zadnji vikend pred prvomajskimi prazniki najprej povedal predsednik Strojnega krožka Žetalanec Izidor Štajnberger.
Foto: SM
Številni obiskovalci so si ob tekmovalnih disciplinah lahko ogledali tudi peči na biomaso ter prikaz delovanja strojev za obdelavo lesa (na sliki).
Na jubilejnem tekmovanju, ki je tokrat potekalo v lepem vremenu na stalni lokaciji za OŠ Žetale, je letos svoje znanje v ravnanju z motorno žago pokazalo kar 31 tekmovalcev, ki so prišli iz sosednjih občin, celo s Pohorja, iz Maribora, Lenarta, največ pa je bilo seveda domačih tekmovalcev. Med njimi so bile tudi tri ženske, ki so seveda odnesle vse tri pokale v svoji kategoriji: Kristina Štajnberger, Anica Kolar in Veronika Furman.
Vsi prijavljeni tekmovalci so se, tako kot vsa leta, pomerili v šestih disciplinah: menjavi verige, obračanju meča, prežago-vanju, preciznem rezu, zaseku in podžagovanju, kleščenju in najbolj atraktivnem podiranju na balon. Sicer pa so letos v tekmovalno prireditev vnesli nekaj novosti. „Tekmovanje je letos potekalo v dveh kategorijah, in sicer v kategoriji profesi-
onalcev ter kategoriji lastnikov gozdov. Hkrati se je tekmovalo za posamične in ekipne naslove prvakov, poleg tega so se letos ekipe borile še za pridobitev
prehodnega pokala Haloz, ki je po tretji zaporedni zmagi pripadel domači ekipi Cepini," je še povedal Štajnberger.
Na koncu so bile uvrstitve na-
slednje: ekipno je prvo mesto pripadlo ekipi Cepini v postavi Izidor Štajnberger, Slavko Širec in Toni Butolen (3673 točk), drugo mesto si je „prižagala" ekipa Fiča Fal (3425 točk), tretje pa Gozdno gospodarstvo Maribor (3326 točk). Med posamezniki je zmago slavil Slavko Širec, drugi je bil Toni Butolen,
tretji pa Robert Jus. V kategoriji profesionalcev (poklicnih seka-čev) pa je zlati pokal prejel Avgust Pulko, srebrnega Viki Že-rak, bronastega pa Gregor Mlakar. Zmagovalna ekipa Cepini si je z zmago zagotovila odhod na državno prvenstvo v Gornji Radgoni konec avgusta letos, v okviru kmetijskega sejma.
Obiskovalci, teh je bilo letos preko 400, kar prav tako predstavlja rekord, pa so si poleg zanimivih tekmovalni disciplin letos lahko ogledali tudi predstavitve različnih peči na biomaso ter prikaz delovanja sodobnih sekalnikov in drugih strojev za obdelavo lesa.
SM
Ormož • Na osnovni šoli veselo eksperimentirajo
Naravoslovje je lahko zabavno
Minuli četrtek so ormoški osnovnošolci, ki obiskujejo izbirni predmet Poizkusi v kemiji, ali kot ga popularno imenujejo POK, pripravili predstavitev svojega dela staršem in prijateljem. Predstavilo je se je vseh 25 učencev, ki so demonstrirali samostojno delo v laboratoriju in ga tudi zelo suvereno pojasnili vsem tistim, ki smo kemijske elemente in njihove reakcije že malo pozabili.
POK predstavlja v 8. in 9. razredu nadgradnjo osnovnemu predmetu kemije. Zanj so se odločili učenci z zelo različnimi učnim uspehom in profesorica Nataša Herga je povedala, da je zlasti ponosna na to, da so prav vsi samostojno demonstrirali svoj poizkus. Nekateri so ga tudi pojasnili in podkrepili s formulami. Pri njihovem delu jim je v veliko pomoč sodobno opremljena učilnica, ki omogoča nemoteno in kreativno delo, saj se do svojega znanja dokopljejo preko praktičnega dela. Učenci spoznajo kemične sinteze, analize, laboratorijske tehnične operacije, pripomočke in aparature. Pri delu jih učiteljica od prve ure navaja na samostojno delo, veliko pozornost pa posvetijo varnosti pri delu, saj imajo pri kemiji opravka s kemikalijami, ki ob nepazljivem ravnanju lahko povzročijo veliko škodo.
Ampak učenci so imeli vse pod kontrolo, pokazali so, kako se prižge ogenj brez vžigalic, naredili so vulkan, mavrico, pok, raznobarvne ognjene zublje, razbarvali so kokakolo, naredili vodno črpalko, preizkušali so gorljivost balonov in pokazali negorljiv papir, česar pa nihče od prisotnih ni želel preizkusiti s svojim bankovcem. Predstavili so tudi najznamenitejše kemike in še posebej Alfreda Nobela. Med šolskim letom so učenci obiskali tudi Festival znanosti v Ljubljani in si ogledali Komunalno podjetje Ptuj.
„Upam, da ste lahko začutili
nov način dela v šoli, ki se izvaja preko izbirnih vsebin. Te so pomembne zato, da lahko učenci izrazijo svoje globlje interese. Videli smo veliko dobrih raziskovalcev in kemikov. Prisotni pa ste lahko precenili razliko v pouku, ki ste ga bili deležni sami, in tega, ki ste si ga pravkar ogledali. Prehajamo k praktično uporabnemu problemskemu pouku, kjer učenec ustvarja svoja znanja in učitelji vedno bolj postajajo usmerjevalci znanj in sposobnosti otrok. Izkušnje so potrebne in učenci jih bodo znali uporabljati, je pa pri pouku potrebna velika spretnost in kompetentnost učitelja," je obiskovalce nagovoril ravnatelj mag. Bojan Burgar.
Ob tej priložnosti so predstavili tudi dva učenca, ki sta svoje znanje letos že pozlatila. 14-le-tni Beni Habjanič, ki obiskuje 9. razred, je prejel zlato državno priznanje s področja biologije.
Živa Moravec, učenka 8. razreda, pa je osvojila zlato priznanje na državnem tekmovanju iz kemije. Oba zanimajo teme, povezane z naravoslovjem.
Potem so Denis Žuran, Žan Rotar in Marko Čuš predstavili še raziskovalno nalogo Zmaji in njihova simbolika, ki so jih podprli z zanimivo animacijo. Zanimalo jih je, ali so zmaji resnična bitja, ki so zares letela in bruhala ogenj. Pri delu sta jih podpirala mentorja Igor Kavčič in Darko Špacapan. Spoznali so, da ima zmaj v večjem delu sveta pozitiven pomen, le na zahodu je negativnež. Slovenci v svoji mitologiji najverjetneje nismo poznali zmajev, šele v 11. stoletju smo jih prevzeli od sosedov. Najbrž niste vedeli, da je „obstajalo" več vrt zmajev, ki se razlikujejo po številu nog, velikosti kril in drugih sposobnostih: gozdni, planinski, morski in prazgodovinski.
Ajda Kovačič in Polona Kociper pa sta ob podpori mentorice Nataše Herga raziskovali relativno novo in vse popularnej-šo igro sudoku. Gre za igro, pri kateri v mreži poskušamo v vsakem kvadratu, stolpcu in vrstici uporabiti vse številke od 1 do 9, ki pa se ne smejo ponoviti. Namesto števil se lahko igra tudi s črkami, slikami, znaki. Ugotovi-
Med eksperimenti je bilo poučno in tudi zabavno.
li sta, da igra ni tako popularna, kot sta predvidevali, prav tako ne drži, da bi bili učenci z boljšo oceno pri matematiki uspešnejši pri reševanju. Zanimivo je, da so bili najuspešnejši pri reševanju mlajši učenci, ki so imeli
malo manj zahtevno mrežo. Pri tem pa je prišla na dan tudi neprijetna resnica. Kar polovica mladih v svojem prostem času sedi pred televizijo in računalnikom.
Viki Klemenčič Ivanuša
Ptuj • Ob izidu angleške izdaje knjige Novoletna zabava
Angleška Novoletna zabava
Po izrednem uspehu, ki ga je doživela slovenska izdaja knjige Novoletna zabava, je sedaj na voljo še angleška različica - New Year's Party. Gre za multimedijsko knjigo, v kateri so združene tri pomembne komponente: literatura, slikarstvo in glasba.
V naravoslovju sta svoje znanje letos pozlatila Benjamin in Živa.
V knjigi z naslovom Novoletna zabava sodelujejo pisatelj Zdenko Kodrič, slikar Dušan Fišer, jazz kitarist Samo Šala-mon, oblikovalec Darko Ferlinc, recenzent, pesnik, pisatelj in publicist Milan Dekleva ter urednica Nevenka Dobljekar. Mul-timedijska knjiga je sestavljena iz šestih zgodb ter natanko toliko likovnih del, obema izdajama pa so priložene tudi zgoščenke. Tako slovenski kot angleški različici je priložena zgoščenka z jazzovskimi skladbami, izdaji v angleškem jeziku pa še dodatna, na kateri so tri zgodbe, ki jih je prebral priznan slovenski dramski igralec Peter Ternovšek. »S tem je bralcem angleške izdaje ponujena možnost slišati, kako
zveni slovenski jezik,« pojasnjuje urednica knjige Nevenka Do-bljekar. Slovenska izdaja knjige, katere založnik je Umetniško društvo Stara steklarska Ptuj, je štela 1200 izvodov. Po besedah Dobljekarjeve, se je knjiga zelo
dobro obnesla, saj je v nekaj mesecih prodana več kot polovica naklade. Čas bo pokazal, ali bo tudi angleška različica, ki ima naklado tisoč izvodov, ravno tako uspešna.
Dženana Bečirovič
(Z leve) Zdenko Kodrič, Nevenka Dobljekar in Dušan Fišer.
Foto: vki
Foto: vki
Foto: DB
Beograd • Podpis sporazuma z EU
Strinjata se dve tretjini Srbov
Podpis stabilizacijsko-pridru-žitvenega sporazuma med EU in Srbijo podpira prepričljiva večina Srbov. Ta teden objavljena javnomnenjska raziskava inštituta Strategic Marketing je namreč pokazala, da se s sporazumom, ki je bil podpisan v torek, strinjata dve tretjini (66 odstotkov) vprašanih, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Ta delež se je sicer znižal, ko so bili vprašani izrecno opozorjeni, da bi bilo treba podpis sporazuma po mnenju nekaterih srbskih strank pogojevati s tem, da EU prizna ozemelj-
sko celovitost Srbije vključno s Kosovo. V tem primeru se je namreč s podpisom stabilizacij-sko-pridružitvenega sporazuma strinjalo »le« še 56 odstotkov Srbov. Sporazum najbolj podpirajo privrženci majhne Liberalno demokratske stranke (LDP) nekdanjega premiera Čedomirja Jovanovica. Sporazum z EU so namreč podprli vsi. Sledijo jim privrženci Demokratske stranke (DS) predsednika Borisa Tadicy, ki so sporazum podprli v 94 odstotkih. Zanimivo je, da se je za podpis zavzelo tudi kar 88 odstotkov privržencev Socialistične stranke Srbije (SPS), ki jo je ustanovil nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Mi-loševic in ki načeloma pripada evroskeptičnemu bloku v Srbiji. Delež zagovornikov sporazuma je bil nižji od deleža tistih, ki mu nasprotujejo, le v Demokratski
stranki Srbije (DSS) premiera Vojislava Koštunice in v ultra-nacionalistični Srbski radikalni stranki (SRS). (sta)
London • Ponoven vzpon konzervativcev?
Najhujši poraz britanske laburistične stranke v 40 letih
Britanska laburistična stranka je na četrtkovih lokalnih volitvah doživela najhujši poraz v 40 letih. Najhujši udarec je stranka premiera Gordona Browna doživela v Londonu, kjer je bil za župana izvoljen kandidat konservativcev Boris Johnson, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Od 4.102 sedežev, kolikor jih je bilo v igri v Angliji in Walesu, so jih laburisti v lokalnih svetih izgubili več kot 330. Konservativci so jih pridobili približno 260, liberalni demokrati pa 19.
Nekdanji novinar Boris Johnson je s svojo zmago nad Livin-gstonom le še potrdil črn dan za laburiste ter prevzel vodenje mesta in nadzor nad njegovim 14 milijard evrov vrednim proračunom. Johnson je zbral 1,16 milijona glasov, medtem ko jih je njegov tekmecev zbral 1,02 milijona.
Premier Gordon Brown je izjavil, da so bile izgube na četrtkovih lokalnih volitvah v Walesu, Angliji in Londonu »slabe« in da je »razočaran«. »Iz tega se bomo nečesa naučili, nato pa bomo šli naprej,« je dodal. Izguba položaja londonskega župana je najhujši udarec britanski vladi. Še pred šestimi meseci je kazalo, da bo laburist Livingston, ki je bil na položaju od leta 2000, ponovno gladko zmagal in s tem pridobil svoj tretji mandat.
Protiudarec laburisti načrtujejo že naslednji teden, ko je predvideno oblikovanje novega zakonodajnega programa, toda tudi prve izdaje današnjih časnikov navajajo, da ima ta izguba globlji pomen in kaže na ponoven vzpon konservativcev.
Vodja konservativcev David Cameron pa se je izognil predvidevanjem, da sedanja zmaga pomeni tudi zmago na prihodnjih volitvah, ki bodo leta 2010. »Mislim, da je to velik dogodek za konservativno stranko, toda nočem, da kdorkoli misli, da si zaslužimo zmago na volitvah le na podlagi vlade v krizi,« je po-
vedal.
Novoizvoljeni župan Boris Johnson je sicer popolno nasprotje odhajajočega Kena Li-vingstona. Znan je predvsem po svoji ekscentričnosti, kritičnem stališču do islama in občasnim sovražnim izpadom, uperje-nim predvsem proti britanskim manjšinskim skupnostim, svojo politično kampanjo pa je osredotočil na izboljšanje in prenovo londonskega javnega prevoza, poročajo tuje tiskovne agencije. (sta)
Carigrad, Peking •
Shodi ob 1. maju
V znamenju visokih cen hrane
Po svetu so se v četrtek vrstili shodi delavcev, ki so ob prazniku dela opozarjali na vse slabše pogoje za preživetje, predvsem zaradi višanja cen hrane. V Carigradu je pri tem prišlo tudi do nasilnih obračunov med policijo in protestniki.
Turška policija je uporabila solzivec in vodne topove proti več deset tisoč delavcem, ki so se zbrali na osrednjem carigraj-skem trgu Taksim. Ta trg ima simboličen pomen za turška sindikalna gibanja, zato so oblasti prepovedale dostop do njega.
Varnostne sile so v stalni pripravljenosti tudi v Džakarti in Manili, kjer so bili napovedani množični shodi nezadovoljnih množic ljudi, ki zaradi vse višjih cen riža vse težje preživijo. »Gospodarska kriza je letos hujša. Delavci na Filipinih imajo vso pravico, da so jezni in nezadovoljni,« je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal predstavnik ene od filipinskih levičarskih organizacij.
V podobnem položaju so delavci v drugih azijskih državah. »Visoke cene riža, nizke plače delavcev. Le kako lahko delavci živijo?« je pisalo na enem od plakatov na shodu v Bangkoku. Po ocenah generalnega direktorja Azijske razvojne banke Rajata Naga je zaradi visokih cen hrane resno ogrožena milijarda ljudi v Aziji.
Na Kitajskem je prvi maj eden najpomembnejših praznikov v letu. V Tokiu se je shoda udeležilo 44.000 ljudi, ki so pod vodstvom japonske komunistične stranke protestirali proti ponovni vzpostavitvi spornega davka na bencin. (sta)
ZDA • Revija Time ponovno objavila seznam 100 najvplivnejših osebnosti sveta
Največ „vplivnežev" iz Kitajske
Ameriška revija Time je za maj pripravila tokrat že petič po vrsti posebno izdajo s seznamom 100 najvplivnejših osebnosti v letu 2007, pri čemer so utemeljitve napisale prav tako znane in ugledne osebnosti. Izdajo je v četrtek tujim dopisnikom predstavil namestnik upravnega urednika revije Time Adi Ignatius.
Nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton, ki se letos ni uvrstil na seznam, je npr. napisal nekaj lepih besed o nekdanjem britanskem ministrskem predsedniku Tonyu Blairu, George Clooney se je razpisal o igralskih kolegih Bradu Pittu in Angelini Jolie, Silvio Berlusconi je napisal, da bodo predsednikovanje Georgea Busha ocenili zgodovinarji, vendar se ga bo sam vedno spominjal kot prijatelja ter idealističnega, pogumnega in iskrenega voditelja. O kitajskem predsedniku Hu Jintaou je pisal nekdanji ameriški državni sekretar Henry Kissinger in tako naprej.
Revija Time je začela z izborom 100 najvplivnejših osebnosti sveta leta 2004, ko je izšla prva tovrstna posebna izdaja. Ignatius je dejal, da je letos nekaj manj kot polovica oseb na seznamu »ne Američanov« ter izrazil mnenje, da se bo ta številka sčasoma povečevala v skladu z upadanjem prevladujočega ameriškega vpliva v svetu.
Na seznamu je 13 oseb iz Kitajske, kar je največ iz katerekoli druge države razen zdA. Ameriški predsednik George Bush, ki ga lani ni bilo na seznamu, je letos spet. Ignatius je dejal, da je letos postalo jasno, da bo njegova dediščina, med drugim glede Iraka, prešla na ramena njegovega naslednika v Beli hiši.
Ignatius je dejal, da revijo Time po svetu bere 29 milijonov ljudi, sedem milijonov pa še po svetovnem spletu. Zanimanja za uvrstitev na seznam najvplivnejših osebnosti je veliko in klici na revijo z lobiranjem za to ali ono ime se kar vrstijo. Tako kot tudi klici proti kandidatom. Kitajska je na primer namigovala, da novoizvoljenega predsednika Tajvana ne bi bilo dobro dodati na seznam, kar se je seveda potem vseeno zgodilo.
Izbira za seznam najvplivnejših osebnosti se začne vsako leto decembra, ko dopisniki revije po vsem svetu podajo predloge, sodelujejo pa tudi ljudje z različnih področjih. Uvodoma ima poseben odbor pri reviji na seznamu okoli 1000 imen, ki jih potem sčasoma skrčijo na 100. Osebnosti so letos razdeljene v pet sklopov.
Med »voditelji in revolucionarji« so poleg predsednika Georgea Busha, senatorjev Baracka Obame in Hillary Clinton ter Johna McCaina med drugimi tudi dalajlama, ruski predsednik Vladimir Putin, predsednik Bolivije Evo Morales, predsednik Kitajske Hu Jintao in Tajvana Ma Ying Jeou ter vodja iraških šiitov Muktada al Sadr.
Med »heroji in pionirji« so med drugim kolesar in aktivist Lance Armstrong, ambasadorka Unicefa Mia Farrow, igralski par Brad Pitt in Angelina Jolie, brazilski nogometaš Kaka, televizijska voditeljica Oprah Winfrey, nekdanji britanski premier Tony Blair, vodja mjanmarske opozicije Aung San Suu Kyi in drugi.
Newyorški župan Michael Bloomberg je uvrščen v sklop »znanstvenikov in mislecev«, kjer so med drugimi tudi soustanovitelj Microsofta Paul Allen, direktor Nase Michael Griffin, direktor spletnega podjetja Google Larry Brilliant ter nevrolog Nicholas Schiff.
V sklopu »umetnikov in zabavljačev« sta med drugimi pevka Mariah Carey ter igralec George Clooney, generalni direktor Metropilitanske opere Peter Gelb, producent oddaje »Sobotna noč v živo » Lorne Michaels ter voditelj televizije NBC Tim Russert. Ignatius je dejal, da je Russert pomemben izvajalec intervjujev, mimo katerega ne more noben predsedniški kandidat.
Letos sicer na seznamu opazno manjkata ustvarjalca »lažnih novic« John Stewart in Stephen Colbert. V sklopu »ustvarjalcev in velikanov« pa so lastnik televizije Fox Rupert Murdoch, predsednik banke JP Morgan Chase Jamie Dimon, savdski minister za nafto Ali al Naimi in drugi.
Adi Ignatius je bil imenovan na položaj namestnika upravnega urednika leta 2007, pred tem pa je bil pri reviji Time od leta 2002 izvršni direktor. Preden je prišel k reviji je bil med drugim šef dopisništva časopisa Wall Street Journal v Pekingu in Moskvi. (sta)
Peking • Na Kitajskem mori smrtonosni črevesni virus
Umrlo že 21 otrok
Na vzhodu Kitajske je zaradi smrtonosnega črevesnega virusa doslej umrlo 21 otrok, okuženih pa naj bi bilo po poročanju francoske tiskovne agencije AFP okoli 3000 ljudi. Bolezen se prenaša s sluznico, slino ali urinom okuženega, povzroča pa poškodbe možganov, srca in pljuč, v nekaterih primerih pa
Foto: internet tudi Smrt.
Novice o epidemiji so se pojavile v ponedeljek, ko je za posledicami virusa umrlo 19 otrok. Trenutno se jih samo v bolnišnici v mestu Fuyang na vzhodu Kitajske zdravi 879, od katerih jih je devet v kritičnem, 40 pa v zelo resnem stanju. Zdravstvene organizacije ob tem opozarjajo, da so prena-šalci virusa lahko tudi starejše osebe, ki znakov bolezni ne kažejo, lahko pa okužijo druge.
Kot ob tem poroča kitajska tiskovna agencija Xinhua, se oblasti v mestu Fuyang poostrile zdravstveno-varstvene in preventivne ukrepe na vseh področjih. Ob tem je tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) že v začetku tedna izrazila zaskrbljenost zaradi epidemije, ki lahko v najresnejših primerih vodi tudi do resnih okvar možganov, srca in pljuč.
Kitajsko zdravstveno ministrstvo je strahove poskušalo pomiriti z navedbami, da zgodnje odkritje bolezni in dobra zdravstvena oskrba zmanjšujeta smrtnost. Kljub temu so ob tem opozorili na dejstvo, da se bo virus najverjetneje širil naprej. (sta)
Gospodarstvo po svetu
TOKIO - Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se v petek v povprečju precej zvišali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri vrednosti 14.049,26 točke, kar je za 282,40 točke oz. 2,1 odstotka več kot v četrtek. Vrednost indeksa Nikkei je trenutno najvišja po 11. januarju letos. SALZBURG - Zaradi dolgov v višini 5,8 milijona evrov je deželno sodišče v Salzburgu v začetku tega tedna razglasilo stečaj nad avstrijskim proizvajalcem surfov in snežnih desk F2, je poročala avstrijska tiskovna agencija APA. Za pokritje dolgov je na voljo približno 790.000 evrov premoženja, so sporočili iz združenja za zaščito upnikov.
ZAGREB - Hrvaška televizijska hiša Nova TV, ki je v lasti ameriške družbe CME, je v prvem letošnjem četrtletju ustvarila 11,53 milijona dolarjev prihodkov, kar je 59,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Ob tem je medijska hiša ustvarila 2,73 milijona dolarjev izgube pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA).
MOSKVA - Ruski Lukoil za 237 milijonov evrov prevzema bencinske servise bolgarskega Petrola in skladišče naftnih derivatov. Rusi bodo za 75 bencinskih servisov plačali 156,1 milijona evrov, za skladišče pa 80,9 milijona evrov, poroča ruska tiskovna agencija Interfax. Pogodba med družbama, ki poslujeta že več let, od leta 2001 pa se je njuno sodelovanje nekoliko skalilo, ker je Lukoil Petrol obtožil nespoštovanja pogodb in Bolgare celo tožil za 60 milijonov evrov. Bolgarski Petrol ima sicer v Bolgariji 450 bencinskih servisov, 80 skladišč nafte in tri naftne terminale.
PEKING - Kitajska je v četrtek odprla najdaljši prekomor-ski most na svetu - 36-kilometrski most čez zaliv Hangzhou, ki naj bi skrajšal prometno povezavo med mestoma Šanghaj in Ningbo za 120 kilometrov oziroma iz sedanjih štirih ur na dve, je poročala kitajska tiskovna agencija Xinhua. Največji prekomorski most na svetu premošča delto reke Jangce, kjer trenutno živi okoli 70 milijonov ljudi. Projekt je bil po poročanju nemške tiskovne agencije dpa vreden slabih 12 milijard juanov oz. okoli 1,1 milijarde evrov. To je bil tudi prvi tovrstni projekt na Kitajskem, kjer so sodelovali tudi zasebni investitorji; tovrstnih sredstev je bilo za okoli 30 odstotkov. Most so gradili štiri leta, prometu pa so ga predali v noči na petek. Dokončali so ga sicer že junija lani, a so do danes na njem izvajali različne varnostne preizkuse.
PRAGA - Na Češkem se je začela prodaja največjega češkega spletnega iskalnika Seznam.cz, ki ga dnevno obišče 2,1 milijona uporabnikov. Cena za omenjeni iskalnik naj bi znašala več kot 15 milijard čeških kron oz. milijardo dolarjev, je poročal češki časnik Prague monitor. Seznam.cz je v večinski, 70-odstotni lasti ustanovitelja družbe Iva Lukačoviča, ostalo pa imajo v lasti majhni delničarji. Lukačovič je spletni iskalnik postavil leta 1996, lani pa je družba ustvarila skoraj 87 milijonov dolarjev prihodkov in 31 milijonov dolarjev čistega dobička. Seznam.cz večino prihodkov ustvari iz naslova reklam in plačanih oglasnih sporočil. Organizator prodaje je skupina Goldman Sachs, ki naj bi po poročanju češke tiskovne agencije ČTK spremenila svoj prvotni načrt, da bo iskalnik prodala strateškemu lastniku, ampak naj bi zdaj deleže ponudila tudi portfeljskim vlagateljem.
WASHINGTON - Odbor za odprti trg ameriške centralne banke (FOMC) je v sredo po dvodnevnem sestanku v skladu z napovedmi znižal ključno obrestno mero, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar za 0,25 odstotne točke na dva odstotka. Ukrep FOMC je bil pričakovan in tudi spremljajoča izjava pravi, da je glavna skrb še vedno upočasnjena gospodarska rast. Zaradi tega so ključno obrestno mero v letošnjem letu znižali že četrtič zapored oziroma od lanskega septembra skupaj za 3,25 odstottne točke. Sporočilo FOMC pravi, da gospodarska aktivnost ostaja šibka, potrošniška in poslovna poraba je nizka in povečuje se brezposelnost. Finančni trgi so še naprej pod pritiskom kreditne stiske in krča na stanovanjskem trgu in vse to bo po mnenju FOMC pritiskalo na gospodarsko rast v naslednjih nekaj četrtletjih. Ne glede na umirjanje osnovne inflacije pa so se cene energije in hrane zvišale in nekateri kazalci inflacijskih pričakovanj so zrasli. FOMC sicer pričakuje, da se bodo inflacijski pritiski v naslednjih četrtletjih umirili, ne glede na to pa bo še naprej pozorno spremljal razvoj dogodkov na tem področju. FOMC meni, da bo dosedanja politika nižanja obrestnih mer, skupaj z ukrepi za povečanje likvidnosti na trgu, sčasoma vzpodbudila rast. Tudi tokratna odločitev FOMC ni bila soglasna, saj sta bila proti znižanju ključne obrestne mere Richard Fisher in Charles Plosser, ki sta nasprotovala tudi večinski odločitvi 18. marca o znižanju ključne obrestne mere za 0,75 odstotne točke. Odločitev o znižanju diskontne obrestne mere, po kateri Zvezne rezerve posojajo denar bankam, za 0,25 odstotne točke na 2,25 odstotka, pa je bila sprejeta soglasno. Borze so se na pričakovano odločitev FOMC odzvale pozitivno. FRANKFURT - Nemški proizvajalec poslovne programske opreme SAP je prvo letošnje četrtletje zaključil z 242 milijonov evrov čistega dobička, kar je 22 odstotkov manj ko v enakem lanskem obdobju. Prihodek iz prodaje programske opreme se je zvišal za 11 odstotkov na 622 milijona evrov. MÜNCHEN - Nemški koncern Siemens je v četrtletju, ki se je izteklo konec marca, ustvaril 412 milijonov evrov čistega dobička, kar je 67 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju. Nižji dobiček je posledica izrednih stroškov zaradi revizije naročil. Prihodek se je zvišal za 0,5 odstotka na 18,09 milijarde evrov. (sta)
Dornava • Z aprilske seje občinskega sveta
Jeseni s svojim zdravnikom in zobozdravnikom
Predprvomajska seja dornavskega občinskega sveta je bila za razliko od večine preteklih zasedanj dokaj umirjena. Svetniki so namreč brez posebnih negodovanj potrdili vse predlagane sklepe.
Uvodoma jim je (finančne) prednosti ustanovitve lastnega režijskega obrata predstavil direktor občinske uprave Viljem Mar. Po primerjalnih preračunih je bilo ugotovljeno, da bodo z lastnimi delavci in stroji v 12 letih, glede na povprečje plačil del drugim izvajalcem, z lastnim obratom prihranili okoli 100.000 evrov. Sama naložba v potrebno opremo (traktor z vsemi priključki) je občino sicer stala nekaj čez 100.000 evrov, to pa naj bi se po preračunih povrnilo že v petih do šestih letih, ob upoštevanju dejstva, da se zaposli še en komunalni delavec. Svetniki so po predstavljenih izračunih odlok o ustanovitvi svojega režijskega obrata seveda potrdili, prav tako so potrdili tudi oba sklepa o podelitvi koncesije za program splošne medicine in zobozdravstvene dejavnosti. Če bo šlo vse po sreči (po prejemu ministrskega soglasja), bodo Dornavčani tako jeseni že dobili svojo zdravnico in svojega zobozdravnika, to pa naj bi bila Nina Mileustič in Zoran Ribič. Oba zdravnika bosta dobila v najem popolnoma nove prostore v pritličju občinske stavbe, ki jih bosta morala sicer opremiti sama, najemnina za m2 pa bo po sprejetem odloku znašala 5 evrov. Najnižja najemnina za občinske poslovne prostore je sicer po sprejetem odloku 3 evre, velja pa za skladiščne prostore, medtem ko društva ne plačujejo najemnin.
V Dornavi pa letos očitno ne bo težav z izbiro prejemnikov plaket ob občinskem prazniku. Prišle so namreč štiri pobude, iz vsakega vaškega odbora (VO) po ena: VO Mezgovci je predlagal Marjana Korparja, VO Polenšak
Jeseni, predvidoma oktobra, naj bi v pritličju nove občinske stavbe začela delati zobozdravnik in zdravnica splošne medicine.
Franca Pisanca, VO Žamenci Janka Vičarja, VO Dornava pa Antona Čuša, za prejemnico priznanja pa dodatno še Marijo Belšak.
Tradicionalno spet o (neupravičenih) stroških šole
V nadaljevanju seje se je nekoliko živahnejša razprava razvila okoli pobude va-ščanov Polenšaka, da naj se postavijo ležeči policaji, a so svetniki to soglasno zavrnili, razen na območju, kjer stoji podružnična osnovna šola.
Že tradicionalno pa se je na dnevnem redu znašel tudi dopis domače ravnateljice za dodatna finančna sredstva za poplačilo regresa nekaj zaposlenim, ker so sredstva šoli zmanjkala zaradi obračuna bolniških, pa tudi zaradi prenove telovadnice. Župan Rajko Janžekovič je povedal, da je ta strošek šoli že nakazal (gre za nekaj čez 6500 evrov), saj ne želi, da bi nekateri delavci ostali brez regresa, glede zahteve za povračilo
materialnih stroškov pa je menil drugače: „Vsi vemo, da se je pred dnevom šole urejevala telovadnica, občina pa letos za praznik šole ni dala sponzorskih sredstev, kar so morda pričakovali. Tako so z obnovitvenimi deli nastali stroški, ki so nam jih specificirali na računu za marec. Iz te specifikacije smo črtali vse tisto, kar ni nujno, ostale postavke pa bomo plačali. Gre za račun v skupni višini 7700 evrov!"
Župan je svetnikom prebral vse postavke z računa, nato pa še povedal, da mora šola za vsa večja dela dobiti predhodno soglasje občine kot soustanoviteljice. „Ker za to soglasje ni bilo zaprošeno, občina nekaterih del ne bo plačala," je še povedal župan ter ob tem dodal, da se ravnateljica lahko pritoži tudi na pristojno ministrstvo, kot je zagrozila v dopisu, če občina res ne bo poravnala celotnega računa. Svetniki so se stališčem župana strinjali, padlo je le vprašanje, kaj narediti s peripetijami okoli domače šole, ki jim nikakor ni videti
konca.
Na koncu seje pa je z nekaj vprašanji ozračje malo poku-hal še svetnik Janez Lah, ki ga je zanimalo, kako daleč je projekt gradnje Vile pri lipi, koliko stroškov je imela občina doslej s tem projektom in na katere državne razpise se je doslej občina prijavila ter koliko denarja je iz teh razpisov „pokasirala". Župan Janžekovič je povedal, da je občinski svet sprejel vse potrebne sklepe o projektu Vile pri lipi in da se zdaj čaka na gradbeno dovoljenje, vse ostalo pa je stvar investitorja. Glede stroškov okoli tega projekta je povedal, da bodo prikazani v polletnem poročilu junija, glede prijav na razpise pa je direktor Mar povedal, da se je občina prijavila na razpis za pridobitev denarja za cesto na Polenšaku, za nov gasilski dom na Polenšaku, za kanalizacijo ter na razpis za izvedbo komasacije in komasacijskih cest, kjer računajo na skupno 394.000 evrov (100.000 za ceste, 294.000 pa za razparceliranje).
SM
Pa brez zamere
Ognjene strasti
Poletni talilni lonec politike in bedakov
Za nami je prvi' prazni čno-pomladni migracijski val; OF-jevsko in prvomajsko obdobje, ko se velik del Slovencev odpravi na manjše počitnice ali vsaj na kak eno- ali dvodnevni izlet. A za razliko od poletno-dopustniškega migracijskega vala, ki se prične čez dober mesec in traja tam do konca septembra, se v praznično-pomladnem spomladanskem migracijskem valu slovenski živelj masovno ne odpravi v južno ležeče obmorske kraje, ki pripadajo sosednji Republiki Hrvaški, temveč v druge predele domestičnih in tujih ozemelj.
Lahko bi rekli, da je tale prvi migracijski val zgolj priprava na tistega glavnega, ki nas zajame poleti, ko večina slovenskega naroda še vedno trumoma zavije proti obmorskim ozemljem naše južne sosede. In tem, ki to počnejo, po mojem mnenju ne moremo nameniti niti najmanjšega očitka. Prvič zato, ker je to, kar počne oziroma kam gre, stvar vsakega posameznika, ki se lahko svobodno odloči, kam bo na težko prisluženi dopust parkiral svoje telo, drugič pa zato, ker je nesporno dejstvo, da sta hrvaška obala in morje krasna dela zemeljske oble in je tako povsem razumljivo, da nekdo, ki mu ta geografski del leži tako blizu kot nam, pač rad zavije v te kraje. Pomanjkanje krajinskega estetskega okusa tako tistemu, ki se poleti odpravi na hrvaško obalo, ne moremo očitati. Sfinančne plati je sicer potovanje tja dol zadnje čase kar malce velik zalogaj, a to tisti, ki gredo tja dol, itak vedo in se pač morajo na to pripraviti. Tarnanje nad visokimi cenami je neupravičeno, saj vsak, ki se za teden ali dva prestavi ob hrvaško morje, natanko ve, kolikšne cene ga bodo doli pričakale.
Rahlo druga zgodba, ki jo na žalost poznamo vsi, pa je tista, ki ima opraviti s politiko in iracionalnostmi ter morbidnostmi, ki jih le-ta žal precej uspešno seje med prebivalce na tej in na oni strani Kolpe, pri čemer je to, katera je ''ta'' in katera ''ona'' stran, seveda odvisno od tega, na katerem bregu Kolpe človek stoji (kako relativne so stvari, mar ne?). Zgodba o ''odprtih'' vprašanjih in z njimi povezanimi incidenti ima skoraj že brado in težko je verjeti, da je kdo ne bi poznal. Vendar se glavni problem v tej zgodbi ne skriva v politiki, ki v svojem bistvu vedno nosi seme hujskaštva. Tudi se jedro problema ne skriva v politikih, katere pač imamo take, kot jih imamo; poglavitni problem se skriva v ljudeh, ki ne znajo dovolj razmišljati s svojo glavo in uvideti nera-zumskosti, da ne rečem manipulatorskih elementov, ki nastopajo v politiki na obeh straneh Kolpe.
Ljudje so tisti, ki take politike, ki za dosego kaj vem katerih ciljev podpihujejo strasti in naokoli trosijo mor-bidne laži, tudi volijo in jim na koncu celo verjamejo popolnoma vse, kar jim prodajo. Taki ljudje, če jih je seveda na obeh straneh dovolj, potem na koncupovzro-čijo, da začne nad obema deželama vladati duh kon-fliktnosti. In žal je takih ljudi tako na eni kot na drugi strani dovolj. Lep primer je (slovensko) budalo, ki je pred par dnevi v Umagu zažgalo hrvaško zastavo. In politika bo dejanje seveda obsodila, hkrati pa nadaljevala podžiganje iracionalnih strasti, kar bo doprineslo k večji možnosti novih incidentov in ''izkazovanja poguma in patriotizma" s strani podobnih bedakov, kot je ta, ki je zažgal državni simbol sosednje republike. Naravnost krasno.
Gregor Alič
Ljutomer • Zbor veteranov območnega združenja
Letos odkritje spominskega obeležja
Člani ljutomerskega Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo (OZVVS) so na 9. zboru obravnavali delovanje v preteklem letu in sprejeli programske smernice s finančno konstrukcijo za prihodnje obdobje.
Predsednik OZVVS Ljutomer Alojz Filipič je v poročilu o delu izpostavil številne aktivnosti, ki so bile bolj ali manj uspešno uresničene. Mednje gre šteti zelo dobro sodelovanje s sosednjimi območnimi združenji, pokrajinskim odborom, območnim odborom Zveze borcev in drugimi podobnimi ustanovami. Tudi sodelovanje s krovno organizacijo - Zvezo veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS) - je vseskozi na zavidljivi ravni, pri tem pa se ne mo-
rejo znebiti občutka, da zveza premalo odločno nastopa proti državnim institucijam. Ena stalnih nalog območnega združenja je promocija vete-ranstva, za kar zveza skupaj s fakultetami pripravlja in izvaja ustrezne programe. Več pozornosti pri lastni predstavitvi bi veljalo nameniti tudi po osnovnih in srednjih šolah, pri razvoju domovinske zavesti pa pripravljajo razstave na temo osamosvojitvene vojne leta 1991.
Udeleženci zbora so si bili
Alojz Filipič, predsednik OZVVS Ljutomer
enotnega mnenja, da je vojnim veteranom potrebno pripisati mesto in vlogo v družbi, ki jim pripada, zlasti v smislu zagotavljanja ustreznih sredstev, ki bodo omogočala normalno delovanje, ne pa zgolj boj za preživetje. Finančna dotacija iz občinskega proračuna in od zveze je skromna, zato so na območnem združenju pri izpolnjevanju programskih nalog primora-ni pridobiti še dodatna, največkrat donatorska sredstva podjetij in posameznikov.
V letošnjem letu bodo člani OZVVS - trenutno jih je 290 -največ pozornosti namenili odkritju spominskega obeležja na zgradbi postaje policije v Ljutomeru, kjer je bil 73. območni štab Teritorialne obrambe za takratne občine Ljutomer, Gornja Radgona in Ormož. Kot se predvideva, bo slovesnost v juniju ali juliju, spominsko ploščo pa bodo odkrili v sodelovanju s policijskim veteranskim združenjem Sever za Pomurje. Letos bo postavljena tudi dopolnje-
na mobilna razstava o dogodkih osamosvojitvene vojne na širšem območju Ljutomera.
Na zboru, ki se ga je med drugimi vabljenimi gosti udeležil tudi novi predsednik ZVVS Janez Pajer, sta bili podeljeni dve priznanji: Anton Kosi je prejel bronasto plaketo ZVVS, Alojz Novak pa spominski znak območnega štaba TO, ki sta ga skupaj podelila Ministrstvo za obrambo in Slovenska vojska.
Niko Šoštarič
Foto: SM
Foto: NS
Ptuj • Projektni teden namenili medkulturnemu dialogu
Vpliv medijev na estetiko
Leto 2008 je evropsko leto medkulturnega dialoga, zato so projektni teden Ekonomske šole Ptuj namenili ravno tej temi. V njegovem okviru so izpeljali kopico zanimivih delavnic, nadvse poučna debata pa je tekla na okrogli mizi Vpliv medijev na estetiko življenja. Svoja stališča so zraven dijakov in profesorjev predstavili strokovnjaki različnih področij.
Pester projektni dan je bil v celoti namenjen medkulturnemu dialogu. Vse delavnice in aktivnosti so dijake in goste šole spodbujale k strpnosti in medgeneracijskemu sodelovanju. V okviru omenjenega projekta so izpeljali kopico zanimivih delavnic, od športnih, plesnih, pevskih in računalniških do risarskih, pesniških in pisateljskih.
»Naše okolje postaja iz dneva v dan bolj raznoliko, zato je danes dialog med kulturami nepogrešljivo sredstvo za zbliževanje evropskih narodov - tako med ljudmi samimi kot med kulturami, ki jim pripadajo. Slovenija medkulturni dialog razume kot proces, ki spodbuja kulturno okolje za ustvarjalnost doma ali v tujini ter tako prispeva k strpnosti in vzajemnemu spoštovanju. Ekonomska šola Ptuj že dalj časa sledi smernicam medkulturnega dialoga s sodelovanjem v številnih projektih,« je
Dijaki in osnovnošolci so ustvarjali...
poudarila ravnateljica Ekonomske šole Ptuj mag. Branka Re-gvat-Kampl. Ob tem je dodala, da je pomembno razvijati zavedanje, da je spodbujanje medkulturnega dialoga pomembno tudi na področju neformalnega izobraževanja.
Ob kopici aktivnosti, ki so
MEDIJEV m NA
estetiko ŽIVLJE nja
Večina udeležencev se je strinjala, da je medije treba spremljat z določeno mero kritičnosti.
jih ob projektnem tednu izpeljali dijaki in učitelji ptujske Ekonomske šole, je izredno zanimiva in poučna debata tekla tudi na okrogli mizi z naslovom Vpliv medijev na estetiko življenja. Ta je bila namenjena pogovoru o tem, kaj so mediji, kako jih dojemamo, kakšen pomen imajo za jezik, kako vplivajo na našo percepcijo estetike ipd. Izredno zanimiv pogovor so vodili dijaki: Andrej Čuš, Denis Žerak, Kristjan Pesek in Aleksander Jagarinec. Ob predstavnikih dijakov, osnovnošolcev, učiteljev in ravnateljev so se debate udeležili tudi strokovnjaki z različnih področij. Svoja stališča o medijih in njihovem vplivu na estetiko so tako predstavili novinarji, pesniki, slikarji, podjetniki, zaposleni v marketingu ter predstavnik Društva slepih in slabovidnih. Večina sodelujočih je menila, da imajo mediji nesporen vpliv na esteti-
Vesna Emeršič, koordinatorica projektnega dne
ko, a da jih je treba spremljati z določeno mero kritičnosti. Precej pozornosti je bilo namenjene tudi elektronskim medijem. Dijak Kristjan Pesek je dejal, da bi danes otroke lahko poimenovali kar »internetni otroci«, saj da se velikokrat namesto igranja v lepem vremenu raje posvetijo računalnikom in internetu. Zanimive misli in nekateri sklepi, do katerih so prišli sodelujočih, so presenetili tudi predstavnike četrte veje oblasti. Eden izmed dijakov je na primer ocenil radio in časopis za zastarela medija, kar nekaj udeležencev pa je bilo prepričanih, da za večino medijev stoji politika, ki drži vse niti v rokah. Ena temeljnih misli, ki je spremljala enourno debato, je, da je medije treba sprejemati kritično in se zavedati njihovega vpliva na našo percepcijo tako estetike kot realnosti nasploh. Koordinato-rica projektnega dne, učiteljica na Ekonomski šoli Ptuj Vesna Emeršič, je tako okroglo mizo kot celodnevno dogajanje na šoli ocenila kot izredno zanimivo in plodno.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Območna revija odraslih pevskih zborov
Zadonela je Večerna pesem
Letošnja 34. območna revija pevskih zborov, ki je bila razdeljena v dva večera, je k sodelovanju privabila 20 skupin. Čeprav so nekateri posebej izstopali, je strokovni spremljevalec mag. Ivan Vr-bančič izvedbo vseh zborov ocenil kot korektno.
34. revijo območnih pevskih zborov, ki je potekala pod naslovom Večerna pesem, je v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Ptuj organizirala ptujska izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD).
Kot je dejala vodja izpostave Nataša Petrovič, bi lahko naše območje opisali kot pojoče. Na letošnji reviji so namreč sodelovali domala vsi, ki se v teh krajih ukvarjajo s petjem. Oba večera - v petek in soboto
- se je predstavilo po deset zborov, sodelovale pa so moške, ženske in mešane skupine. Nastope vseh zborov je strokovni spremljevalec mag. Ivan Vr-bančič ocenil kot korektne in dobre. Posebej pa je izpostavil
Foto:DB
Strokovni spremljevalec mag. Ivan Vrbančič
tri zbore: Mešani pevski zbor sv. Viktorina Ptuj, ki deluje pod vodstvom zborovodkinje Sonje Winkler, Komorni moški zbor Ptuj, ki ga vodi Ernest Kokot, ter Ženski pevski zbor KD Žetale na čelu z zborovod-kinjo Valentino Vidovič. »Všeč mi je, da je bil program izredno pester in raznolik. Bilo je kar nekaj dobrih izvirnih pesmi. Slišali smo tako renesančne skladbe kot najsodobnejše stvaritve,« je dogajanje na reviji komentiral Vrbančič.
Dženana Bečirovič
Foto:DB
Revija je bila razdeljen na dva večera, na vsakem se je predstavilo deset zborov. Na fotografiji je mešani cerkveni pevski zbor Sv. Marko KUD Markovski zvon iz Markovcev.
Na knjižni polici
Thomas Cathcart & Daniel Klein
Ste že slišali tistega o Platonu...
Kako razumeti filozofijo s pomočjo šal Ljubljana. Vale Novak, 2008
Thomas Cathcart in Dan Klein, harvardska diplomiranca filozofije, nas v duhoviti knjigi popeljeta po bližnjici skozi filozofijo. Podnaslov se bo priljubil vsakemu srednješolcu, namreč, kako razumeti filozofijo s pomočjo šal. Pravzaprav bi bilo kar veliko privržencev, ki bi si želeli, da bi se vsak učni predmet predaval na primerih šal. Večina šal je znanih, nekaj pa je tudi drugorazrednih in nimajo neke trdne povezave s tematiko. Sploh pa filozofije, če bi se je morali resno lotiti in naučiti, ne bi jemali kot vic. To avtorja seveda tudi vesta in priznavata, da nista nikoli obljubljala, da je filozofija isto kot šale.
Filohecanje se prične v stari Grčiji. Filozofija in šale izhajajo iz istega impulza. Kaj je smisel vsega, s tem se ukvarja metafizika, ali bog obstaja, pa religija. Aristotel je menil, da ima vsaka stvar notranji smisel, ki je človeška sreča. Sveti Avguštin je sedem stoletij po njem menil, da je smisel življenja ljubiti Boga. Leibniz je dejal, da je naš svet najboljši od vseh možnih. Bilje racionalist, ki se ni sprijaznil s trditvijo, da se vse zgodi, namesto da bi se zgodilo kaj drugega. Bog ne more določati prihodnosti, prihodnost bo določila njega. Nekaj je privlačnega pri samem Bogu, ki lahko preseneti samega sebe. Brez logike je razum neuporaben. Ljudje pogosto vse skupaj pomešajo in napačno izpeljujejo zaključke. Z argumenti po analogiji se pojavi problem, da lahko dobimo z različnih zornih kotov popolnoma drugačne filozofije. Pri krožnem argumentu dokaz za trditev vsebuje samo trditev. O tem govori šala o indijanski hudi zimi, ki jo gotovo poznate. Pri argumentu z avtoriteto je pomembno, koga sprejemamo kot legitimno avtoriteto. Zenonov paradoks vsebuje skoraj vsaka šala v knjigi, kajti navidezno pravilen sklep je absurden, absurd pa je smešen. V srednjem veku se je zastavilo vprašanje, ali Božje razodetje premaga razum kot vir človeškega znanja in obratno. O tem pripoveduje naslednja šala: Moški se zvrne v globok vodnjak in pada kakih trideset metrov, potem pa se zgrabi za tenko korenino. Moči mu vse bolj popuščajo in v obupu zakliče: »Je kdo tam zgoraj?« Ozre se navzgor in vidi le krog neba. Nenadoma pa se oblaki razmaknejo in nanj posije močna svetloba. Globok glas zadoni: »Jaz, Gospod, sem tu. Spusti korenino in rešil te bom.« Moški za hip pomisli, nato pa zakliče: »Je tam zgoraj še kdo?«
Descartes je vedno znova trčil na dejstvo, da na koncu ostaja nekdo, ki dvomi. Verjetno sije želel, da bi nikoli ne rekel: »Cogito ergo sum«, ker ljudje njegov »mislim« napačno interpretirajo. Vse vedenje o zunanjem svetu dobivamo s pomočjo čutov, kar ve danes vsak otrok. Immanuela Kanta so prav nemški empiristi zbudili iz dogmatskega dremeža. Do katerekoli razlage metafizičnega sveta se ne moremo dokopati zgolj z razumom. Na prvo mesto je postavil čisti um, osebno izkustvo se mu je zdelo nepotrebno, nikoli ni odšel iz rojstnega Königsberga. Na vsakodnevni sprehod je šel vedno ob isti uri, cerkovnik je po njem uravnaval uro, Kant pa je vedno prej pogledal na zvonik! Z razlikovanjem med dobrim in slabim se ukvarja etika. Glavna značilnost Božjega zakona je, da ima Bog vedno prav. Ko je prišel Mojzes s kamnitimi ploščami z gore Sinaj, je dejal zbrani množici: »Za vas imam dobro in slabo novico. Dobra je, da sva zbarantala na deset. Slaba novica je, da je prešuštvo še vedno zraven.«
Vsa verska izročila sveta vsebujejo različico zlatega pravila. Hinduizem in konfucijanstvo pravita: »Ne delaj drugim, česar nočeš, da drugi delajo tebi.« Judaizem: »Ne počni svojemu bližnjemu, kar sovražiš.« Zoroastrstvo meni: »Človek je po naravi dober le, kadar ne dela drugemu tega, kar ni dobro zanj samega.« Budizem: »Neprizadeni drugih na način, ki prizadene tebe.« Islam: »Nihče od vas ni pravi vernik, dokler drugemu ne želi tega, kar želi sebi.« Moderna oblika stoicizma pa zveni v šali takole: »Kovačeva sta vstopila v zobozdravniško ordinacijo, kjer je gospod Kovač jasno povedal, da se mu zelo mudi: Nič afnanja, doktor,« je naročil. »Nobenega plina in injekcij in takšnih reči. Samo izpulite zob in pika.« »Ko bi bilo le več mojih pacientov tako stoičnih,« je občudujoče rekel zobozdravnik. »No, kateri zob pa?« Gospod Kovač se je obrnil k ženi: »Odpri usta, draga.«
Poklicna etika se je razvila v dvajsetem stoletju. Zdravniški specialisti z vseh področij so razvili lastna etična načela. Štirje zdravniki so šli lovit race: družinski zdravnik, ginekolog, kirurg in patolog. Koje priletela neka ptica, je družinski zdravnik dvignil puško, a se je odločil, da ne bo streljal, saj ni bil popolnoma prepričan, da je raca. Tudi ginekolog je dvignil puško, a jo je povesil, ko je ugotovil, da ne ve, ali je raca ali racak. Kirurg pa je ustrelil ptico, se obrnil k patologu in rekel: »Pojdi pogledat, če je raca.«
Vladimir Kajzovar
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupane, Miha Šoštarič, Peter Golob, Zmago Šalamun, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Stanko Kozel.
Rokomet
Popolna sezona 07/08 Stran 12
Nogomet
Kidričani s porazom izgubili možnost visoke uvrstitve
Stran 12
Po sredinih tekmah pokala Hervis, kjer sta si nastop v finalu zagotovila Interblock in Maribor, so se konec tedna spet nadaljevale tekme v 1. SNL. Ptujski nogometaši so na domačem igrišču v pomembni tekmi pred približno 800 gledalci gostili Celjane, ki so na lestvici bili celo za njimi in so eno največjih razočaranj letošnje sezone. Gostje na Ptuj niso prišli z belo zastavo, saj se na vsak način poskušajo izogniti devetem mestu, ki vodi v dodatne kvalifikacije z drugou-vrščenim moštvom v 2. ligi.
Tako so tekmo tudi pričeli; napadalno, kar je pod vodstvom trenerja Pinnija njihov prepoznavni znak. V uvodnih minutah so si priigrali dva zaključna strela, a niso bili dovolj natančni. Kelenc je iz prostega strela prvič zapretil v 11. minuti, žoga pa je zletela mimo vrat. To je bil znak za bolj ofenzivno igro domačinov, ki so si prvo pravo priložnost pripravili v 13. minuti: takrat je po lepi akciji poskusil Horvat (Šeliga je strel ubranil), nekaj trenutkov pozneje pa še
Kolesarstvo
Na Danskem trije Ptujča-ni med sedmerico
Stran 13
Nogomet
Stojnci tokrat zmagali, vodilni izgubili
Stran 14
Drevenšek. Še obetavnejšo akcijo so ptujski modri izpeljali v 16. minuti, vendar je bil Kmetec v nedovoljenem položaju. Lepo je bilo vidno, da so imeli Celjani velike težave z organizacijo napada, ko so jih igralci Drave nekoliko tesneje pokrili. Prvo t. i. 100-odstotno priložnost so imeli Ptujčani v 25. minuti, ko je po metu Kelenca iz avta do strela spretno prišel Kmetec, a je bil vratar Šeliga dobro postavljen in je žogo odbil v kot. Slednji se je izkazal tudi v 30. minuti, ko je streljal Kelenc. Nato pa v trenutkih premoči Drave presenečenje na drugi strani, 0:1. Blaž Puc je lepo prodrl po desni strani, nato pa med številnimi nogami poslal nizko žogo pred vrata Murka, kjer jo je iz bližine v gol zabil Frane Petričevič. V 39. minuti je do strela z glavo prišel Prejac, a je streljal čez vrata. Po hitrem nasprotnem napadu se je sam pred vratarjem Murkom znašel Puc, a je prvi strel zadržal. Po številnih zaporednih kotih Drave je do nove priložnosti prišel eden najbolj aktivnih igralcev Drave
Radetič, a so Celjani strel odbili preko gola.
Nogometaši Drave so imeli v prvem polčasu več priložnosti (med drugim so izvajali 10 strelov iz kota, gostje nobenega!), vendar bi morali za boljši vtis bolje pokrivati goste, obenem pa ustvariti večji pritisk na njihove obrambne igralce, ki niso bili prepričljivi. Kljub temu so slednji za to ostali nekaznovani, kar je velika zasluga tudi napadalcev Drave.
V odmoru trenerja nista opravila nobene menjave, domačini pa so kljub temu z uvodnim presingom nakazali, da si želijo čimprej rezultat izenačiti. A spet se je ponovila stara nogometna zgodba: kdor gola ne da, ga dobi. Celjani so namreč iz prvega kota zadeli: podal je Urbanč, z glavo pa je ob zaspani obrambi Drave zadel Halilovič. V 53. minuti je namesto zelo aktivnega Radetiča (za to potezo si je trener Buričič prislužil žvižge s tribun) v igro vstopil ljubljenec ptujskega ob-
Tenis
Zmaga med dvojicami na Slovaškem
Stran 15
Kicboks
Ptujčani uspešni v Postojni
Stran 15
činstva Ogu John. Le-ta s svojo lahkotnostjo ni uspel prebuditi soigralcev, ki so še naprej puščali preveč prostora Celjanom. Trener Buričič je zadnji poskus preobrata naredil v 70. minuti, ko sta v igro namesto Drevenška in Filipoviča vstopila Kronaveter in Grižonič. A se je tudi ta poskusil izjalovil, saj je bilo v nedeljo v ekipi Drave preveč nerazpolože-nih igralcev. Priložnost za znižanje rezultata so imeli Dravaši v 83. minuti, ko je Kronaveter po dobri podaji Kelenca streljal mimo gola, nekaj minut kasneje pa je vajo ponovil Prejac. Kanček upanja za preobrat je v 87. minuti navijačem vrnil Kmetec, ko je po lepi podaji Kronavetra neubranljivo zadel iz desetih metrov. A čas je neusmiljeno tekel in se tudi iztekel, čeprav je Horvat v 93. minuti še imel obetavno priložnost za izenačenje.
Novo priložnost bodo igralci Drave že v sredo iskali v Lendavi.
Jože Mohorič
tednik
7 ZAVOD
ZA ŠPORT V PTUJ
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL
Zamudili veliko priložnost
Nogometaši Drave so v nedeljo zamudili izredno priložnost za beg iz „ogrožene cone". Z zmago bi lahko dohiteli celo Lendavčane na šestem mestu, a to je ostala samo pobožna želja. S slabo igro je nemogoče premagati tudi odpisani Livar, kaj šele veliko bolje organizirano ekipo Celja, ki ima v svojih vrstah kar nekaj izkušenih in tehnično zelo podkovanih igralcev (Sešlar, Puc, Pečnik, Petričevič). Na njihovo srečo so tudi dvakrat zadeli v pravem trenutku, prednost pa so znali rutinirano zadržati do konca tekme.
Že v sredo Dravaše čaka naslednja tekma, zato časa za dolge analize ne bo. Dejstvo je, da je celotna ekipa v nedeljo odigrala pod nivojem prvoligaškega nogometa in ni prikazala tiste mere agresivnosti, ki jo gledalci na tekmah 1. lige pričakujejo. Le-ti so to z žvižgi nazorno pokazali. Do tekme v Lendavi se morajo Ptujčani zamisliti nad lastno predstavo in se z borbeno igro odkupiti najzvestejšim navijačem, ki bodo odpotovali z njimi. Vse bolj se kaže, da bo borba za „varno" osmo mesto potekala do konca prvenstva, saj nobena ekipa ne dosega kontinuiranih zmag. Tudi ekipa Primorja, ki je odlično začela spomladanski del prvenstva, je zapadla v rezultatsko krizo. Le na ta način si lahko razlagamo njihov poraz v v Kopru, ko so dva zadetka prejeli v zadnjih petih minutah tekme (trenerju Primorja Borivoju Lučiču se zelo maje stolček). Poleg Koprčanov so zmagali tudi vodilni Domžalčani, Gorica in Interblock pa sta si točke razdelila. Spet je dva zadetka dosegel Ekpoki, ki je eden najbolj „vročih" igralcev v tem trenutku v Sloveniji.
V sredo bo na sporedu več derbijev: Maribor - Domžale in Interblock - Koper v zgornji polovici lestvice in Primorje - Livar ter Nafta - Drava v spodnjem delu. Prva dva bosta dala odgovore glede uvrstitve pri vrhu, zadnja dva pa pri dnu. Pri slednjem še ne moremo pričakovati kakšne končne odločitve, medtem ko se lahko z zmago Domžalčani (ob porazu Kopra) že močno približajo osvojitvi novega naslova državnih prvakov.
Pokal Slovenije - pokal Hervis, polfinale:
Domžale - Maribor 1:1 (prva tekma 0:1), Koper - Interblock 2:3 (prva tekma 1:2). V finale, ki bo 13. maja v Celju, sta se uvrstila Maribor in Interblock.
PrvaLiga Telekom Slovenije, 31. krog:
HiT Gorica - Interblock 2:2 (1:2); strelci: Ekpoki 20., 55.; Rakovič 13., Zeljkovič 31.
Livar - Maribor 0:3 (0:1); strelca: Tavares 15., 80., Volaš 59. Domžale - Nafta 2:0 (1:0); strelca: Benko 17., Knezovic 85. R. K.:
Eterovic 72./Nafta
Koper - Primorje 2:1 (0:1); strelci: Amusan 87., Panikvar 90./a.g.; Šaranovic 40.
Pari 32. kroga
Sreda, 7. maja, ob 17. uri: Nafta - Drava, Interblock - Koper, Primorje - Livar, Maribor - Domžale; ob 20. uri: MIK CM Celje - HiT Gorica.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA			
1. DOMŽALE	31	17	10
2. KOPER	31	15	10
3. INTERBLOCK	31	14	6
4. HIT GORICA	31	13	9
5. MARIBOR	31	12	9
6. NAFTA	31	10	11
7. MIK CELJE	31	11	6
8. DRAVA	31	11	5
9. PRIMORJE	31	10	6
10. LIVAR	31	4	4
4 6 11 9 10 10
14
15 15 23
52:24 59:43 42:32 47:40 49:42 38:49 37:41 40:55 42:36 36:80
61 55 48 48 45 41 39 38 36 16
Lista najboljših strelcev:
16 zadetkov: David Bunderla (Primorje); 14 zadetkov: Dario Zahora (Domžale); 12 zadetkov: Nejc Pečnik (MIK CM Celje); 10 zadetkov: Marko Kmetec (Drava), Dalibor Volaš (Maribor), Ekpoki (HIT Gorica), Milan Osterc (Hit Gortica), Enes Demirovič (HIT Gorica), Dimitar Ivanov Makriev (Maribor); 9 zadetkov: Ermin Rakovič (Interblock); 8 zadetkov: Amer Jukan (Koper), Andraž Kirm (Domžale); 7 zadetkov: Doris Kelenc (Drava), Zlatan Ljubijankič (Domžale), Mate Eterovič (Nafta), Jozsef Sebok (Nafta), Janez Perme (Livar), Ivan Jolic (Interblock), Darko Djukič (Koper), Vito Plut (Koper) ...
Nogomet • 1. SNL, 31. krog
Preslabo za novo zmago
Foto: Črtomir Goznik
Marko Kmetec (Drava) je v 87. minuti sicer dosegel edini zadetek za svojo ekipo, vseh treh točk pa se je na koncu veselil Aleksander Šeriga, vratar Celja.
Drava - MIK CM Celje 1:2 (0:1)
Strelci: 0:1 Petričevič (31), 0:2 Halilovič (50), 1:2 Kmetec (87) Drava: Murko, Emeršič, Filipovič (od 70. Grižonič), Prejac, Calamante, Bošnjak, Drevenšek (od 70. Kronaveter), Horvat, Kelenc, Radetič (od 54. Ogu John), Kmetec. Trener: Milan Buričič
MIK CM Celje: Šeliga, Halilovič, Pečnik (od 91. Štraus), Urbanč, Kel-har, Korun, Sešlar, Petričevič, Puc (od 71. Engster), Hadžič, Travner. Trener: Pavel Pinni
Rumeni karton: Urbanč (36), Korun (90)
Pavel Pinni, trener MIK CM Celja: „To je bila za obe ekipi s psihološkega vidika zelo težka tekma. Drava je imela v prvem polčasu dve izredni priložnosti, vendar je naš vratar Šeliga strela ubranil. Na našo srečo smo mi uspeli dvakrat zadeti v pravem trenutku, nato pa smo izredno dobro kontrolirali potek tekme."
Milan Duričič, trener Drave: „Na takšnih tekmah je izredno pomembno da dosežeš prvi zadetek. Nam to kljub lepim priložnostim v prvem polčasu ni uspelo, kar se nam je na koncu maščevalo s porazom. Pred nami sta dve tekmi v gosteh (Nafta in Gorica, op. ur.), kjer bomo poskušali nadoknaditi izgubljeno. Še o „sporni" menjavi Radetič - Ogu John: Radetič po mojem mnenju ni igral tako dobro, saj je na svoji strani puščal preveč prostora tekmecem."
Rokomet • 1. A liga končnica, 8. krog:
Popolna sezona 2007/2008
Jeruzalem - Trimo 38:34 (20:22)
Jeruzalem: Cvetko (9 obramb - 1x7m), Borko; Belšak 3, Korpar 6, Krabonja 6, M. Bezjak 7, Bogadi, R. Bezjak 4, Radujkovic, B. Čudič 7 (2), Sok, Hebar, Žuran 4, Potočnjak, Ko-rez, Pisar 1. Trener: Saša Prapotnik
Trimo: Imperl (2 obrambi), Mako-vec (12 obramb), Ferlin; Korelec 1, Krže, Kovalenko 8 (2), Zupančič, B. Radelj 2, M. Radelj 3, Grandovec, Se. Skube 15 (1), St. Skube, Miklavčič 2, Cehte 3, Sušin, Musa. Trener: Marko Šibila
Sedemmetrovke: Jeruzalem 3 (2), Trimo 4 (3).
Izključitve: Jeruzalem 16, Trimo 12 minut.
Rdeč karton: Korpar (49. - 3x2).
Igralec tekme: Marko Bezjak (Jeruzalem Ormož)
Po osmih porazih zapored so Ormožani končno okusili slast zmage, na Hardeku pa so klonili Dolenjci. Zadnjič so Vinarji točko osvojili 5. marca proti celjskim pivovarjem, ki
bodo v soboto 10. maja ob 19. uri naslednji nasprotnik Jeru-
zalema na Hardeku. V 1. polčasu boljši Trimo, ki si je ob
medlih Vinarjih in ob izjemno raspoloženem Sebastianu Sku-
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Cudič (Jeruzalem Ormož, beli dres) je proti Trebanjcem zadel sedem krat.
betu, deset zadetkov do odmora, v 27. minuti še v tretje priigral prednost štirih zadetkov, 21:17. Šele ob minuti odmora in ob glasni jezikovi juhi domačega stratega Prapotnika so se ormoški rokometaši počasi začeli prebujati. V 2. polčasu pa razcvet Jeruzalema, ki je nastopil brez poškodovanega vratarja Gregorja Čudiča (poškodba ramena). Igra Ormoža-nov v napadu je postajala vse hitrejša, v obrambi pa tudi po zaslugi izključitev vse trdnejša. Trimo, ki na Hardeku ni blestel zaide v serijo napak, ob tem sledi v golu Ormoža še nekaj dobrih posredovanj Cvetka in jeruzalemčki v 40. minuti le povedejo, 26:25. Domačini nadaljujejo z hitro, atraktivno in predvsem kolektivno igro ter do konca tekme na veliko veselje svojih glasnih navijačev držijo prednost treh do petih golov. Gostje se vratarju Makovcu in Kovalenku, ki sta se razigrala v zaključku tekme, lahko zahvalijo, da niso doživeli še večje polomije. S to zmago so ormoški rokometaši izpolnili še zadnji zadani cilj v tej sezoni - osvojiti vsaj točko v Ligi za prvaka. Tako zdaj lahko rečemo, da je za Jeruzalemom
1. A SRL MOŠKI -LIGA ZA PRVAKA
REZULTATI 8. KROGA: Jeruzalem Ormož - Trimo Trebnje 38:34 (20:22), Celje Pivovarna Laško - Gorenje 30 :28 (16:13), Gold club - Cimos Koper 34:43 (19:19).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO
2.	CIMOS KOPER
3.	GORENJE
4.	TRIMO TREBNJE
5.	GOLD CLUB
30	24
30	23
30	23
30	17
30	15
0 13
51 49 48 34 32 24
6. JERUZALEM ORMOŽ 30 11 2
LIGA ZA OBSTANEK
REZULTATI 8. KROGA: Prevent - Slovan 40:28 (18:11), Sviš Pekarne Grosuplje - Knauf Insulation 19:26 (7:15).
1.	PREVENT
2.	SLOVAN
3.	KNAUF INSULATION
4.	RUDAR TRBOVLJE
5.	SVIŠ GROSUPLJE
28	13
27	10
28	10 28	6
29	3
29 24 23 18 8
popolna sezona 2007/2008. Do konca prvenstva Jeruzalem v soboto 10. maja doma pričakuje Celjane, nato pa jih še čaka gostovanje v Hrpeljah pri Gold Clubu. Slednji so se odpovedali nastopu v Evropi in njihovo mesto bi lahko prevzeli Vinarji, ki pa na kaj podobnega niti ne razmišljajo.
Uroš Krstič
Nogomet • 2. SNL
Kidričani so s porazom zapravili možnosti za najvišje uvrstitve
Aluminij - Bela krajina 0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 Pezdirc (65)
ALUMINIJ: Bratušek, Gašparič, Topolovec, Bingo, Krajcer, Pavlin, Dugolin (od 62. Stojnič), A. Medved (od 62. Purišič ), Lemezovič, Težački, Rotman (od 66. K. Medved). Trener: Bojan Špehonja
RUMENI KARTONI: Andjelkovič (7), Gašparič (11), Bingo (37), Težački (40), Krajcer (83), Purišič (90)
RDEČI KARTON: Andjelkovič (84., drugi rumeni karton)
Nogometaši Aluminija iz Kidričevega so v zadnjih dveh krogih doživeli dva poraza; prejšnjo nedeljo v Murski Soboti, to soboto še doma proti Beli Krajini, sicer lanskoletnemu prvoligašu. Pred tretjim delom tekmovanja v 2. SNL so Kidričani še kandidirali za najvišja mesta, s porazom proti Črnomaljcem pa so praktično zapravili vse možnosti za najvišje uvrstitve. Realno gledano pa je vse skupaj pričakovano, saj so se klubi, ki resno konkurirajo za prvi dve mesti poiskali kvalitetne okrepitve, le Aluminij ne (Nenad Dakovič je celo odšel k ptujski Dravi). Lahko pohvalimo dosedanje delo, vendar se je zaradi pomanjkanja kvalitetnejšega igralskega kadra nekje »moralo« zalomiti.
Samo srečanje proti Beli Krajini je bilo sila povprečno. Glavna taktika obeh ekip je bila ne prejeti zadetka, kar je razočaralo maloštevilne gledalce v Kidričevem (odgovorni se lahko vprašajo, zakaj jih na tako pomembnem srečanju ni bilo več?). Slednji so v prvem polčasu videli pobudo Aluminija, vendar brez pravih priložnosti, razen Pavlina v 13. minuti, kjer je bil od njega hitrejšo in spretnejši vratar Bele Krajine Milič. Tudi strel Dugo-lina v 21. minuti je bil premalo za spremembo rezultata. V 41.
minuti je poskušal z glavo še Lemezovič, ki je presenetljivo začel v najboljši enajsterici. Be-lokranjci so poizkušali samo s streli kapetana Mitrakovča, ki pa so bili na srečo Kidričanov nenatančni. »Izkazal« se je tudi vratar Aluminija Bratušek, ki je s slabim posredovanjem pripravil največjo priložnost za goste: njihovi napadalci so bili tako šokirani, da niso uspeli pravočasno reagirati.
V nadaljevanju srečanja se je vse skupaj le nekoliko obrnilo. Ob nemoči napadalcev Aluminija so gostje postajali vedno bolj pogumni in v 65. minuti tudi povedli z lepim zadetkom Pezdirca. Le-ta je izkoristil lepo podajo rezervista Kurtiča iz desne strani, žogo pa je preskočil še Ivetič. Do konca srečanja so se vrstili jalovi napadi domačih, ki pa niso ustvarili pravega pritiska pred vrati gostov. Trije poizkusi Krajcerja so bili premalo za izenačenje.
Po toči je prepozno zvoniti in iskati napake v tistih, ki so
i
Jpg i. A
it©,.
nastopili, saj boljših in izkušenih trener Aluminija Bojan Špehonja enostavno nima na razpolago.
Bojan Špehonja - trener Aluminija: »Mi svojih priložnosti nismo izkoristili, medtem ko so nogometaši Bele Krajine to znali. Naš ključni problem se ponavlja v slabi realizaciji naših napadalcev.«
Danilo Klajnšek
Zavrč na dobri poti k obstanku
Krka - Zavrč 0:5
(0:1)
STRELCI: 0:1 Korez (5), 0:2 Murat (50), 0:3 Ristic (51), 0:4 Korez (55), 0:5 Lenart (60).
ZAVRČ: Golob D., Letonja. ,Golob S. (Kuserbanj), Čeh, Lenart, Murko, Murat, Ristic (Buzeti), Greguric, Korez (Staler), Kokot. Trener: Miran Emer-šič.
Zavrč je odšel v Novo mesto po tri točke - samo z njimi bi se obdržal v stiku z ekipami, ki se
z njimi borijo za obstanek. To jim je z učinkovito igro tudi uspelo. Strategu Emeršiču ni preostalo drugega, kot da moštvo pripravi na maksimalni spopad s Krkaši in z napadalno igro pripelje v Zavrč vse tri točke.
Ofenzivni začetek Zavrča je hitro obrodil sadove saj so v 5. minuti z zadetkom Koreza povedli z 1:0. Po tem zadetku se je igra nekoliko umirila, vendar so domači seveda poskušali izenačiti. To jim je v nekaj primerih prewprečil vratar Golob, ki je »zaklenil« svoja vrata.
Drugi polčas se je za Za-vrčane začel sanjsko. V pičlih desetih minutah so kar štirikrat zadeli mrežo Krke in zapečatili usodo domačih. Strelci so bili Murat, Ristic, Korez ter za konec še Lenart, ki je zadel za 0:5 v 60. minuti srečanja in postavil končni izid. Zadnje pol ure tekme so domačini odigrali brez resne namere po dosegu zadetka, Zavrčani pa so
pametno pripeljali srečanje do konca.
Naloga je opravljena, vendar čaka Zavrč sedaj gostovanje v Krškem, kjer bo na sporedu
nova težka tekma. Mogoče je, da bo prav ta tekma odločala o usodi Zavrča v boju za obstanek v 2. SNL.
Peter Golob
Foto: Primož Belšak
Zavrčani so proti Krki pokazali izredno učinkovitost, saj so desegli kar pet zadetkov; Matjaž Korez (na sliki) je zadel dvakrat.
Nogometaši Aluminija niso znali izkoristiti številnih priložnosti.
Trije pobegnili, Aluminij zaostal
Vedelo se je, da se bo pri vrhu polagoma pričelo razpletati in da vi ne bodo ostali v konkurenci za prvi dve mesti, ki nekaj pomenita. Prvo mesto daje novega prvoligaša, drugo pa možnost, da se ta ekipa prebije skozi dodatne kvalifikacije z deveto uvrščenim iz 1.SNL v višji rang tekmovanja. Rudar Velenje je z zmago proti Triglavu ostal na prvem mesti, s točko manj pa mu sledita Bonifika in Bela Krajina, ki sta slavila pomembni zmagi, še posebej Črnomaljci v Kidričevem. S tem porazom pa so nogometaši Aluminija v zaostanku za vodilnim pet, za Bonifiko in Belo Krajino pa štiri. Kako pa v zadnjem času igrajo Kidričani je težko verjeti, da bi se lahko ponovno povzpeli.
Enako zanimiva je tudi borba za obstanek, kjer so Zavrča-ni s tremi točkami iz Novega Mesta ponovno » živi« in enakovredni v borbi za obstanek. Veliko uslugo jim je naredilo Zagorje, ki je premagalo Krško. Veliko bi jim pomenila tudi morebitna zmaga naslednji teden v Krškem. Razen odpisane Krke pa tudi Mura in Zagorje niso popolnoma brezbrižni na svojih mestih. Po sedanjem položaju na prvenstveni razpredelnici da, po točkah pa ne, saj so razlike majhne in v štirih krogih je še vse možno, Zavrčani pa imajo sila neugoden razpored, saj trikrat gostujejo, doma pa imajo še samo srečanje z Muro.
Danilo Klajnšek
Foto: KM
Kolesarstvo • Kolesarski klub Perutnina Ptuj
Na Danskem trije Ptujčani med sedmerico
Kolesarji Perutnine Ptuj so 1. maja zelo uspešno nastopili na enodnevni kolesarski dirki GP Copenhagen-Odsherred Classic (1.2) na Danskem. V to severno deželo so se sicer odpravili z letalom, saj so imeli predvidene nastope na treh dirkah, a sta dve odpadli, zato so se vrnili v domovino.
Na 206 kilometrov dolgi dirki je nastopilo 20 kolesarskih ekip s po šestimi kolesarji, ves dan pa je kolesarje
»spremljalo« slabo vreme. »Organizatorji dirke so skušali narediti dirko po vzoru znanih belgijskih klasik. Ozke ceste, polno ovinkov in slabo vreme je bilo dovolj, da je bilo po polovici dirke v ospredju 22 kolesarjev. Dirko je zaznamovalo tudi veliko število predrtih zračnic. Mi smo imeli kar deset 'defektov.' Na koncu sta bila v begu Johansen in Kocjan, a je Kocjana ustavila predrta zračnica. Johansen je
zadnjih 40 kilometrov preko-lesaril v solo vožnji. Ni zastonj dirkal za CSC v lanski sezoni. Z nekaj več sreče bi lahko iztržili še kakšno uvrstitev več v deseterico,« je po vrnitvi z Danske povedal trener Perutnine Srečko Glivar.
Korenu končno 3. mesto na Giru delle Regione
Član KK Perutnine Ptuj Kristjan Koren je v dresu državne reprezentance 33. kolesarsko dirko Giro delle Regioni, ki je rezervirana za mlajše člane in šteje za pokal narodov, končal na sijajnem tretjem mestu.
Na dirki, ki je imela na sporedu šest etap je nastopilo 120 kolesarjev iz dvajsetih držav sveta (državnih reprezentanc). Slovenska reprezentanca je vse sile usmerila v končni rezultat, ki ga je dosegel Kristjan Koren.
S tem je ponovil uspeh Gašperja Švaba, ki je lani prav tako to dirko končal na tretjem mestu.
»Ekipa je tudi v zadnji etapi delovala sijajno. Vse smo imeli pod nadzorom. Zelo sem vesel tega rezultata in moram pohvaliti tako fante kot vodstvo reprezentance,« je povedal Kristjan Koren.
Koren si za nastop zasluži vse pohvale. Vse etape razen prve je končal v deseterici najboljših. V 2. etapi je osvojil deseto mesto, v 3. pa je bil deveti. V 4. etapi mu je etapno zmago preprečil Costa in je bil drugi.
V	zadnjih dveh etapah je zasedel četrto in osmo mesto.
V	sredo že na Poljsko
Kolesarji Perutnine Ptuj se bodo v sredo odpravili na močno večdnevno etapno dirko na Poljsko. Tam bodo v dresu ptujske ekipe nastopili Mitja Mahorič, Matija Kvasina, Kristijan Fajt, Matej Stare, Gregor Gazvoda, Jure Kocjan, Rado Rogina in Andrej Omulec.
UR, Sportal
Matija Kvasina (levo) in Jure Kocjan (desno, oba KK Perutnina Ptuj) sta se na Danskem uvrstila v najboljšo peterico.
Foto: Marjan Keiner
Rezultati dirke GP Kobenhaven, 206 km:
1.	Allan Johansen (Den) Designa Kokken 5;16:42
2.	Aleksejs Saramontins (Lat) Rietumi Banka-Riga +1:32
3.	Matija Kvasina (Hrv) Perutnina Ptuj isti čas
4.	Christofer Stevenson (Šve) GLS Pakke Shop 2:04
5.	Jure Kocjan (Slo) Perutnina Ptuj
6.	Rene Jorgensen (Den) Designa Kokken vsi isti čas
7.	Kristjan Fajt (Slo) Perutnina Ptuj 2:07
8.	Michael Tronborg (Den) Designa Kokken 2:20
9.	Jacob Kollerup (Den) Logstor Cycling for Health isti čas
10.	Fredrik Ericsson (Den) Cykesity 2:23
Giro delle Regioni, končni vrstni red:
1.	Vitalij Buts (Ukr) Ukrajina 22;06:06
2.	Rui Costa (Por) Portugalska +0:51
3.	Kristjan Koren (Slo) Slovenija 1:14
4.	Simon Geschke (Nem) Nemčija 1:28
5.	Rasmus Guldhammer (Dan) Danska 1:31
6.	Gianluca Brambilla (Ita) Italija A 1:33
7.	Aurelien Duval (Fra) Francija 1:38
8.	Vitor Rodrigues (Por) Portugalska 1:39
9.	Jan Bakelants (Bel) Belgija 1:42
10.	Wesley Sulzberger (Aus) Avstralija 2:03 48. Blaž Furdi (Slo) Slovenija 30:36
69. Andi Bajc (Slo) Slovenija 57:41 77. Dejan Bajt (Slo) Slovenija 1;05:11 89. Marko Kump (Slo) Slovenija 1;29:49
Ptuj • Špela Hojnik, druga spremljevalka mis športa Slovenije 2008
Lenta, za katero se je bilo vredno potruditi
V hudi konkurenci deklet športnic, ki so se potegovale za naslov mis športa Slovenije 2008, je Špeli Hojnik iz Polenšaka uspel velik met, osvojila je prestižno lento druge spremljevalke. Mis športa Slovenije je tradicionalna prireditev, ki jo organizira podjetje E-šport, d.o.o., iz Ljubljane in prestižna slovenska revija Šport. Na tekmovanje za mis športa se lahko prijavijo slovenska dekleta v starosti od 17 do 28 let, ki se aktivno in rekreativno ukvarjajo s katerimkoli športom.
Zelo sem srečna, zadovoljna, da mi je uspelo, je povedala Špela takoj po izboru. Dekleta so se za lente treh najlepših potegovala vsaka na svoj način, s svojim športom, ker je vsaka želela tudi nekaj doseči. Špeli, ki ima že zavidljivo kilometrino na lepotnih odrih in dobre tovrstne izkušnje, je uspelo. To je že njena peta lenta, ki ji tudi največ pomeni, ker se je morala zanjo zelo potruditi. Tekmovanje za mis športa se razlikujejo od klasičnih lepotnih tekmovanj, na katerih tudi bolj prihaja do izraza lepota, kot vse drugo. Mis športa in njeni spremljevalki pa se morajo dokazati tudi z
eno od športnih panog.
Na izbor se je Špela dobro pripravila, naporne dvomesečne priprave je vodil trener Martin Golob iz fitnes centra Zdravo na Ptuju, kjer je prav tako članica. Najmanj enkrat tedensko pa se je pripravljala v Ljubljani. Predstavila se je zelo izvirno, s kombinacijo plesa mažoretk, je članica kluba mažoretk v Rušah, in kikboks aerobike. S tem je dobil njen nastop še dodatno privlačnost in razgibanost, da ni bil samo klasičen ples, dodane so mu bile dodane tudi borilne veščine. Uspeh ni bil poplačan samo z lento, temveč tudi s številnimi lepimi nagradami, je zadovoljna povedala..
Po uspehu na tekmovanju za mis športa Slovenije 2008, bo Špela vse napore vložila v to, da bi uspešno zaključila tudi tretji letnik šolanja za farmacevtskega tehnika na Srednji kemijski šoli v Rušah. V tem trenutku še ne ve, ali se bo po končani srednji šoli odločila za študij farmacije, vleče pa jo tudi v slovensko vojsko, ker bi želela postati častnica. Trudi se, da bi bila uspešna tako v šoli, kot tudi kot mažoretka. Trening ji vzame trikrat tedensko po uro in pol, redno pa vadi tudi v
fitnes centru Zdravo na Ptuju. Lente druge spremljevalke na izboru za mis športa Slovenije 2008 še ni uspela proslaviti, za to bo čas v počitnicah pravi, ko jo bo obiskala tudi letošnja mis športa Slovenije Pia Arhar, s katero sta postali veliki prijateljici. Majski dnevi bodo zanjo zelo naporni, saj si bodo v teh dneh kolokviji sledili drug za drugim. Devet jih bo, pravi Špela, ki si želi, da bi ji v šoli tudi naprej šlo tako dobro kot doslej. Prav dober uspeh želi obdržati, ker se zaveda, da je izobrazba pri vsakem človeku primarnega pomena, ne glede na na dosežke na drugih področjih..
Špela ima za svoje udej-stvovanje polno podporo domačih. Z njo se veselijo tudi njeni prijatelji in sovaščani. Mladenka s Polenšaka osvaja s komunikativnostjo in s sproščenim nastopom. Na svet gleda z optimizmom, z nasmehom, ki skoraj nikoli ne izgine z njenega obraza. Predvsem pa je, poudarja, dekle, ki ji šport zelo, zelo veliko pomeni. Skoraj nikoli se tudi ne razjezi, ker kot pravi, zna šteti do deset, se obvladati. Pri oblačilih prisega na šport-no-elegantni stil, pri čemer športna oblačila zavzemajo
največji del omare. Špela je še samska, fanta še nima, za to je še čas, je prepričana. Dekletom, ki želijo stopati po njeni
poti, svetuje, da naj poskusijo, ker je vsak človek, človek zase, naj se potrudijo in naj cilju podredijo vse, ker le-
tako bodo lahko uspešne. Da uspeh ne pride čez noč, pa je tudi potrebno vedeti.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Spela Hojnik, druga spremljevalka mis športa Slovenije 2008
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, lige MNZ Ptuj
Zmaga Stojnc, vodilna izgubila
3. SNL - VZHOD
REZULTATI 22.KROGA: Stojnci
-	Kovinar Štore 2:0, Tehnostroj Ver-žej - Roma 6:0, Črenšovci - Paloma 0:1, Pohorje - Malečnik 0:1, Trgovine Jager - Dravinja 2:1, Korošla Dravograd - Šmartno 1928 6.1, Odranci
-	MU Šentjur 2:1
1. MU ŠENTJUR	21 15		3	3	50:15	48
2. ŠMARTNO	21 11		4	6	38:36	37
3. TEH. VERŽEJ	21	9	7	5	44:26	34
4. DRAVOGRAD	21	9	5	7	45:29	32
5. TRGO. JAGER	21	9	5	7	35:32	32
6. MALEČNIK	21	9	5	7	30:28	32
7. ČRENŠOVCI	21	9	4	8	34:30	31
8. DRAVINJA	21	7	8	6	33:29	29
9. STOJNCI	21	7	7	7	32:29	28
10. ODRANCI	21	7	7	7	26:30	28
11. PALOMA	21	7	5	9	26:34	26
12. KOV. ŠTORE	21	5	8	8	41:39	23
13. ROMA	21	3	4	14	23:62	13
14. POHORJE	21	3	2	16	18:56	11

AL d.a.o. telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIK0VIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
' M, ..'•
m
V 22. krogu 3. slovenske nogometne lige so pomembno zmago dosegli nogometaši Stojnc, ki so premagali Kovinarja iz Štor. Končno so naredili tud veliki korak naprej na prvenstveni razpredelnici in niso več na nevarnih mestih, ki bi vodila v nižji rang tekmovanja. Sedaj imajo do dvanajstega Kovinarja varnih pet točk »viška«, kar je tudi velikega psihološkega pomena za ekipo. Na tem srečanju je bilo praktično vse končano že v prvem polčasu, ko sta zadela Habrun in Rižnar.
Vodilni moštvi sta izgubili, Šentjur v Odrancih, Šmartno pa visoko v Dravogradu in med njima tako ostaja nespremenjena razlika enajstih točk in je vsaj glede prvaka skorajda že vse odločeno. Teoretično še lahko Šmartno prehiti Šentjur, praktično pa ne, saj se čudeži ne dogajajo vsak dan, še posebej pa ne v nogometu. V tem krogu je presenetila Paloma v Črenšovcih, kjer je zmagala. Na tekmo pa je prišla samo z enajstimi nogometaši, vendar so vsaj ti bili tisti pravi borci. Vsa druga srečanja pa so se v bistvu končala po pričakovanjih.
STOJNCI - KOVINAR ŠTORE 2:0(2:0)
STRELCA: 1:0 Habrun (19), 2:0 Rižnar (43)
STOJNCI: Veselič, Milošič ( od 86. Pernek), Rižnar, Mlinarič, Janžekovič, Rumež, Topolovec, Marinič, Habrun (od 53. Fridauer), Žnidarič, Klinger (od 69. Gaiser). Trener: Ivan Zajc.
Štajerska liga: Gerečja vas izgubila derbi in možnosti za napredovanje
REZULTATI 22. KROGA: Gerečja vas Unukšped - Simer šampion 2:3, Podvinci - Šentilj Jarenina 5:2, GIC Gradnje Rogaška - Mons Claudius 1:4, AHA EMMI Bistrica - Holermuos Ormož 0:5, Oplotnica - Šoštanj 0:5, Teče - Partizan Fram 1:0, Železničar - Peca 1:0
1.	S. ŠAMPION 22 17 3 2 68:29 54
2.	M. CLAUDIUS 22 15 3 5 53:32 47
3.	UNUKŠPED 22 14 2 6 62:30 44
4.	ŠOŠTANJ 22 12 4 6 48:26 40
5.	HOL. ORMOŽ 22 12 3 7 56:42 39
6.	ZREČE 22 11 2 9 43:32 35
7.	PODVINCI 22 10 2 10 45:44 32
8.	PAR. FRAM 22 10 1 11 36:31 31



Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Stonjcev so se z drugo zaporedno zmago povzpeli na lestvici; na sliki Niko Topolovec.
9.	BISTRICA 22 9 3 10 41:45 30
10.	PECA 22 8 1 13 36:47 25
11.	G. ROGAŠKA 22 7 3 12 35:54 24
12.	JARENINA 22 6 3 13 28:53 21
13.	ŽELEZNIČAR 22 6 0 16 29:70 18
14.	OPLOTNICA 22 2 1 19 20:55 7
V	22. krogu Štajerske lige je bil v Gerečji vasi odigran derbi kroga med drugo uvrščeno domačo ekipo in vo-dečim Simer šampionom. Celjani so z minimalno zmago samo potrdili prvo mesto, nogometaši oz Gerečje vasi pa s tem porazom zdrsnili na tretje mesto. Nogometaši Podvinc so v nedeljo popoldne brez večjih težav premagali Šentilj -Jarenino i n do konca prvenstva lahko igrajo sproščeno, saj so praktično rešili vse glede obstanka v lig. Ormoški gradbeniki so se razigrali v Slovenski Bistrici in domačinom podarili«petardo«.
V	zadnjih krogih bodo ekipe lahko igrale sproščeno, predvsem pa za izboljšanje uvrstitev, saj je namreč prvak praktično znan, za obstanek pa se borijo še tri ekipe, Oplotnica pa je že praktično izpadla.
PODVINCI - ŠENTILJ JARENINA 5:2 ( 3:1)
PODVINCI: Vesenjak ( od 86 Šeruga), Šebela, Plohl, Petek, Kralj, Lah, Brumen (od 70. Strgar), Bratec ( od 76 Modrič), D. Petrovič, Belšak, A. Toplak. Trener: Slavko Petrovič.
1. LIGA MNZ PTUJ: Boč prevzel vodstvo
REZULTATI 18. KROGA: Središče - Gorišnica 1:2, Zgornja Polskava - Skorba 2:2, Rogoznica - Bukovci
2:0, Dornava - Apače 0:0, Videm
-	Boč 0:0, Cirkulane - Hajdina 0:3
1.	BOČ	18 10	4	4	31:24	34
2.	BUKOVCI	18 10	3	5	18:33	33
3.	HAJDINA	18 10	2	8 42:30	32
4.	VIDEM	18 8	8	4	43:29	30
5.	APAČE	18 8	5	5	33:22	29
6.	DORNAVA	18 7	7	4	34:19	28
7.	GORIŠNICA	18 8	3	7	33:37	27
8.	SREDIŠČE	18 7	4	7	32:30	25
9.	ROGOZNICA	18 5	7	8 26:33	22
10.	CIRKULANE 18 4 4 10 28:37 16
11.	SKORBA 18 2 6 10 28:37 12
12.	POLSKAVA 18 2 3 13 21:55 8
CIRKULANE - HAJDINA 0:3
(0:1)
STRELCA: 0:1 Flajsinger (18), 0:2 Flajsinger (53), 0:3 Hotko (70)
VIDEM - BOČ 0:0
ROGOZNICA - BUKOVCI 2:0
(0:0)
STRELCA: 1:0 Leben (72), 2:0 Modrič (88)
SREDIŠČE - GORIŠNICA 1:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Šegula (28), 0:2 Košnik (52), 1:2 Lesjak (65)
ZGORNJA POLSKAVA
-	SKORBA 2:2 (1:0)
STRELCI: 1:0 Klajderič (28), 1:1 Mlakar (65), 1:2 Mlakar (80), 2:2 Pečovnik (86)
2. LIGA MNZ PTUJ: Slovenja vas z
14 13		1	0	58:7	40
14	7	3	4	32:13	24
14	7	2	3	33:27	23
14	5	4	5	31:31	19
14	5	3	8	27:33	18
14	4	4	8	17:33	16
14	4	3	7	29:46	15
14	4	3	7	15:32	15
14	4	2	8	15:22	14
14	4	1	9	10:23	13
zmago pridobila štiri mesta
REZULTATI 14. KROGA: Markov-ci - Grajena 7:1, Tržec - Leskovec 3:1, Spodnja Polskava - Hajdoše 0:0, Pragersko - Podlehnik 2:0, Slovenja vas - Lovrenc 1:0
1.	PRAGERSKO
2.	MARKOVCI
3.HAJDOŠE
4.	TRŽEC
5.	LESKOVEC
6.	SLOV. VAS
7.	GRAJENA
8.	POLSKAVA
9.	LOVRENC
10.	PODLEHNIK
TRŽEC - LESKOVEC 3:1 (0:1)
STRELCI: 0:1 Jelen (19), 1:1 B. Emeršič (55), 2:1 J. Emeršič (58. iz 11m), 3:1 J. Emeršič (78)
MARKOVCI - GRAJENA 7:1
(2:1)
STRELCI: 1:0 Kukovec (2), 2:0 Ku-kovec (30), 2:1 Toplak (45. iz 11m), 3:1 Kukovec (43), 4:1 Pilinger (55), 5:1 Kukovec (83), 6:1 Kukovec (85), 7:1 Golob (90)
PRAGERSKO - PODLEHNIK
2:0 (2:0)
STRELEC: 1:0 Krajnčič (35), 2:0 Krajnčič (43)
SLOVENJA VAS - LOVRENC
1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Sakelšek (44)
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
NOGOMET
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 32. KROGA - SREDA ob 17.00: Nafta - Drava, Maribor - Domžale, Primorje - Livar, Interblock - Koper, ob 20.00: MIK CMC Celje
-	HIT Gorica.
3. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 16. (ZAOSTALEGA) KROGA - SREDA ob 17.00: Stojnci - Črenšovci, Odranci - Tehnostroj Veržej, Trgovine Jager Šmarje pri Jelšah
-	MU Šentjur, Dravinja - Malečnik, Šmartno 1928 - Paloma, Kovinar Štore - Roma.
Danilo Klajnšek
MALI NOGOMET
Prijave za 6. PLMN Miklavž pri Ormožu
Športno društvo Mladost iz Miklavža pri Ormožu bo letos že šestič organiziralo poletno ligo malega nogometa. Liga se bo pričela 13. junija in bo potekala ob petkih ter na asfaltnem športnem igrišču v Miklavžu pri Ormožu. Prijave se zbirajo do 1. junija, prijavnina za letošnje leto pa znaša 150 eUr. Informacije o ligi lahko dobite na e - mailu: sdmladost@email.si ali na tel. številki 031 374 564 (Dani Vrbnjak). V letu 2007 je nastopilo 10 ekip, naslov pa so osvojile Svetinje pred Kogom in Euro Shopom.
UK
7. Ptujski triatlon
V Termah Ptuj bo v nedeljo, 11. maja, že 7. ptujski triatlon, ki bo potekal v okviru Triatlonskega pokala Slovenije. Prireditev bo zelo odmevna, saj gre za prvo tekmo v letu 2008. Pričakujemo, da bodo vsi najboljši prišli preverjati svojo formo. Želimo si, da bi naše atlete ob celotni dolžini proge bodrila velika množica. Tekmovanja se bodo odvijala v sledečih disciplinah: akvatlon, super sprint triatlon in sprint triatlon, v kar 30 kategorijah.
Tekma se bo začela ob 10.00-ih dopoldne, prijave pa so možne na spletni strani Tekaškega kluba Maraton Ptuj, in sicer pod http://www. tkm-ptuj.si/ ter tudi na dan prireditve. Več informacij lahko dobite na elektronskem naslovu rado.acimovic@guest.arnes.si oziroma na tel.: 031 433 956 (Rado) ali 031 349 342 (Boris). Gledalci in navijači so vljudno vabljeni.
Planinski kotiček
Na zahodne obronke Pohorja - Kope in Kremžarjev vrh
Planinsko društvo Ptuj vabi vse ljubitelje planinarjenja in pohodništva na prijetno spomladansko odkrivanje obronkov zahodnega Pohorja, kamor se že nekaj časa nismo podali. Naša pot nas bo vodila po Slovenski planinski transverzali od znanega smučarskega centra Kope na najzahodnejši vrh Pohorja - Kremžarjev vrh s priljubljeno planinsko postojanko, katera je ena izmed redkih pohorskih postojank, do katere se ne da pripeljati z avtomobilom, na koncu pa nas čaka še sestop v vas Gradišče nad Slovenj Gradcem.
Udeleženci izleta se zberemo v soboto, 17. maja 2008, ob 6.45 uri (odhod bo ob 7. uri zjutraj) pred železniško postajo Ptuj. S posebnim avtobusom se bomo peljali do Slovenj Gradca, nato pa se povzpeli še do Grmovškovega doma na Kopah. Od tod nas čaka nadaljevanje naše poti peš. Na začetku nas čaka vzpon od Grmovškovega doma ob robu smučišča na drugi najvišji vrh Pohorja, Veliko Kopo - 1542m, nato pa bomo sestopili do Partizanskega doma na Mali Kopi, kjer bomo imeli daljši počitek. Pot bomo nadaljevali preko travnikov in skozi gozd do Koče na Kremžarjevem vrhu, kjer si bomo ponovno privoščili malo daljši počitek. Na koncu nas čaka še sestop v dolino v vas Gradišče nad Slovenj Gradcem.
Skupne hoje bo cca. med 4 in 5 ur, vendar pot ni fizično zahtevna, nekoliko strm je le sestop proti Slovenj Gradcu.
Potrebna je planinska obutev - visoki čevlji z narebričenim podplatom iz gume.
V primeru večdnevne slabe vremenske napovedi bo izlet odpovedan vsaj 3 dni prej. V primeru nestanovitnega vremena obmo izlet prilagodili vremenskim razmeram.
Cena izleta znaša 12 EUR za mladino in 14 EUR za odrasle. Cena vključuje prevoz s posebnim avtobusom, organizacijo, vodenje in fotografijo iz izleta. Ob prijavi na izlet je potrebno poravnati planinsko članarino za leto 2008, kajti brez plačane članarine udeležba ni možna. Prijave so možne ob torkih med 14. in 16. uro ter ob petkih med 17. in 19. uro na Planinskem društvu Ptuj. Zadnji rok za prijavo je torek, 13. maj 2008. Prostih je 46 mest.
Prisrčno vabljeni in planinski pozdrav! Izlet vodim Tadeja Radek s sovod-niki.
Tadeja Radek
Na Golico
Planinsko društvo Ptuj organizira dne 17. maja 2008 izlet na Golico. Zbrali se bomo pred Železniško postajo Ptuj ob 5.30 in se z avtobusom odpeljali do Planine pod Golico nad Jesenicami. Od tam bomo pot nadaljevali peš do Koče na Golici (1582 m). Pot do koče bo dolga 2,5 ure. Med potjo se nam bo sproti odkrival lep razgled po Julijskih Alpah s Triglavom. Videla se bo tudi celotna Gorenjska do Ljubljane.
Po daljšem počitku na koči se bomo povzpeli na vrh Golice (1835 m). Za vzpon na vrh bomo potrebovali pol ure. Vrh leži točno na meji med Slovenijo in Avstrijo. Z vrha se nam bo prikazal še pogled na Celovško kotlino v Avstriji in tja do Visokih Tur. Po postanku na vrhu Golice se bomo spustili do Doma Pristava v Javorniškem Rovtu (975 m). Dom je bil po požaru v celoti prenovljen. Med potjo bomo hodili med znanimi travniki, posejanimi z narcisami, če se bo zima pravočasno umaknila pred prebujajočo pomladjo. Pred domom Pristava nas bo čakal avtobus.
Vrnitev na Ptuj je predvidena do 22.00 ure. Skupne hoje bo cca 7 ur. Cena izleta znaša 25 € (prevoz, vodenje in organizacija). Prijave sprejemamo do 9. 5. v pisarni PD Ptuj. Maksimalno število udeležencev je 34.
Obvezna je planinska oprema za visokogorje. Izlet bo v vsakem vremenu. V primeru slabega vremena bomo izlet prilagodili trenutnim vremenskim razmeram. Izleta se lahko udeležijo samo člani PZS z plačano članarino za leto 2008. Izlet bo vodil Bojan Kolednik z vodniki PD Ptuj. Vabljeni!
Bojan Kolednik
Tenis • Blaž Rola
Zmaga med dvojicami na Slovaškem
Najboljši ptujski teniški igralec Blaž Rola je v zadnjem času precej aktiven, saj zbira točke za mladinsko lestvico ITF, s katerimi si želi zagotoviti nastop na pariškem Roland Garrosu. Pred prvomajskimi prazniki je tekmoval na turnirju na Slovaškem (30. Slovakia cup), kjer je med dvojicami v paru s Hrvatom Marcanom dosegel celo zmago. Bila sta prva nosilca, na poti do zmagoslavja pa sta premagala štiri pare (v 1. krogu sta bila prosta). Najtežje delo sta imela v četrtfinalu, kjer sta v treh nizih premagala hrvaško dvojico Šomen/Turu-dič. Slednja sta imela v drugem nizu že dve zaključni žogi, a jih je Blaž na svoj servis ubranil z asom in winerjem.
Med posamezniki je imel Blaž (7. nosilec) za tekmece stare znance. „Res sem se pomeril z nekaterimi igralci, s katerimi sem se že večkrat srečal: s Slovakom Koscem, z Madžarom Kovacsem in Avstrijcem Geibom. Vse tri sem premagal v dveh nizih, kar je bil dober znak pred polfina-lom, kjer me je čakal Avstrijec Lang (4). Najprej sva vsak osvojila po niz, nato pa je v tretjem tekmec povedel že z 4:1. S štirimi osvojenimi igrami sem se vrnil v igro, Lang pa se še ni predal in je na mojo nesrečo naredil še en preobrat. Pri tem sem mu nekoliko pomagal tudi sam, saj sem odigral premalo napadalno," je povedal Blaž Rola.
Že čez dva dni je Blaža čakal nov nastop, tokrat v Italiji na turnirju visoke druge kategorije (iz Slovaške se je vrnil na Ptuj, po enem dnevu pa že odpotoval v Italijo). Na 25. turnirju Salsomaggiore je začel z zmago proti Italijanu Petroneu, nato pa je po vrsti izločil dva nosilca: najprej Belgijca Sandersa (14), nato
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Rola (TK Terme Ptuj) je trenutno na meji tistih, ki se bodo lahko pomerili na grand slam turnirju v Parizu.
pa še 3. nosilca (!), Kanadčana Pospisila. To je bila na koncu največja trofeja na tem turnirju, saj je moral v četrtfi-nalu priznati premoč Nemcu Stebeju (7). Le-ta je s tem dosegel na ITF turneji že deveto zaporedno zmago, saj je pred dnevi že osvojil turnir 1. kategorije. Blaž je ta dvoboj videl takole: „To je bil zelo dober dvoboj, ki je bil odprt do odločilnega tretjega niza. Le nekaj napak me je stalo zmage, sicer pa je tudi Nemec moral odigrati maksimalno zbrano do konca."
Med dvojicami sta s Slovencem Kočevar-Desmanom v
drugem krogu naletela na 1. nosilca, Avstralca Eastona in Srba Vučiča. Slednja sta bila boljša 6:4, 7:5. „V drugem setu sva s soigralcem že vodila 5:2 in imela tudi nekaj zaključnih žog za zmago v tem nizu, a jih nisva uspela realizirati. Na drugi strani sta tekmeca zaključek odigrala zelo dobro in na koncu tudi zmagala," je po dvoboju povedal Blaž.
Kljub dobrim nastopom bo v naslednjih dneh še kako trepetal za uvrstitev na grand slam turnir v Parizu. Trenutno je namreč prav na meji tistih, ki se bodo lahko pomerili v kvalifikacijah Roland Garrosa.
„Glede na lani, ko je v kvalifikacijah lahko nastopil 106. igralec na lestvici ITF, sem letos jaz le za malenkost više, sem na 102. mestu. Šele v torek bo dokončno znano ali sem med izbranci, saj je sedaj vse odvisno od števila prijav oz. odpovedi najboljših," je o prvem velikem cilju letošnje sezone povedal Rola.
Premora pa zanj še ni: ta teden v Kranju nastopa na državnem prvenstvu mladincev, kjer je 1. nosilec. Konkurenca je izredna, saj so zbrani praktično vsi najboljši slovenski mladinci.
Jože Mohorič
Lokostrelstvo
Vse v zlato
Z lokostrelskim pozdravom »VSE V ZLATO!« se je 26. 4. 2008 pričelo 14. odprto lokostrelsko tekmovanje Združenja slovenskih častnikov v Ankaranu. Lokostrelska ekipa OO ZSČ Ptuj se je omenjenega tekmovanja udeležila že trinajstič zapored. Skupno je nastopilo 14 ekip, katere je sestavljalo 50 lokostrelcev iz organizacij Zveze slovenskih častnikov, Slovenske vojske in stanovskih častniških organizacij iz tujine. Konkurenca je bila zelo močna, saj so bili med tekmovalci tudi člani državne lokostrelske reprezentance in lokostrelske reprezentance Slovenske vojske; nastopil je tudi aktualni svetovni prvak in rekorder v poljskem lokostrelstvu David Rebec.
Ekipa Območnega združenja slovenskih častnikov Ptuj je ekipno osvojila 9. mesto, kar je bilo glede na močno konkurenco ocenjeno za zelo dobro. Za ekipo OO ZSČ Ptuj sta že trinajsto leto zapored pod mentorstvom stotnika Darka Skoka tekmovala še stotnik Marjan Kokol in višji vodnik Ro-
bert Tement.
V posamični razvrstitvi je 1. mesto osvojil Uroš Krička iz ZSČ Ljubljana 1 s 173 krogi in 28 centi, 2. mesto Dolores Čekada iz Športne enote SV-1 s 170 krogi in 28 centri ter 3. mesto Slavko Turšič s 170 krogi in 26 centri. Ptujski lokostrelci so dosegli naslednje rezultate: 15. Marjan Kokol (159 krogov, 18 centrov), 32. Robert Tement (151 krogov, 12 centrov), 37. Darko Skok (147 krogov, 7 centrov).
Stotnik Darko Skok in višji vodnik Robert Tement se obenem pripravljata za udeležbo na lokostrelskem tekmovanju, ki bo potekalo v okviru Prvenstva Slovenske vojske v mesecu juniju v Novem mestu.
Dosežen uspeh lokostrelske ekipe je za Območno združenje slovenskih častnikov Ptuj velika motivacija za nadaljnje delo in povod za udeležbo na tradicionalnem lokostrelskem tekmovanju v Ankaranu tudi v naslednjem letu.
UR
Ekipa Območnega združenja slovenskih častnikov Ptuj je ekipno osvojila 9. mesto.
Kickboks • Državno prvenstvo
Ptujcani uspešni v Postojni
V soboto, 26. aprila, je v državnega prvenstva v kickbo- za vse starostne kategorije, full Postojni potekal že 2. turnir xingu v disciplini semi kontakt kontaktu in K1 stilu za člane in
glasbenih formah. Na drugem turnirju je sodelovalo 194 tekmovalcev iz 18 slovenskih klubov, med njimi tudi tekmovalci Kluba borilnih veščin Ptuj in Ormož. Tekmovalci iz Ptuja so odlično nastopali, saj so Ptujča-ni osvojili 6 prvih mest.
Ekipa Ptuja v Postojni
Foto: Franc Slodnjak
Rezultati (semi kontakt):
1.	mesto so osvojili: Luka Vindiš (dečki do 155 cm), Tilen Abraham (dečki do 165 cm), Anej Štrafela (mladinci do 69 kg in mladinci do 74 kg), Aleksander Ko-lednik (člani do 74 kg) in Adrijana Korez (članice do 55 kg).
2.	mesto sta osvojila: Nejc Popošek (dečki do 135 cm) in Vitomir Čurin (dečki do 155 cm).
3.	mesto so osvojili: Gašper Polanec in Patrik Šu-lek (dečki do 135 cm), Adrian Gabrovec (dečki do 145 cm), Filip Janžekovič (mladinci do 57 in 63 kg), Benjamin Golob (člani do 63 kg), Matic Bedenik Raušl (člani do 69 kg) in Izidor Janžeko-vič (člani do 74 kg).
V disciplini full kontakt je za ekipo Ptuja nastopal Denis Jug, ki je po porazu v finalu proti reprezentantu Davidu Nagodeju iz Domžal v kategoriji do 81 kg osvojil 2. mesto.
Člani Kluba borilnih veščin Ptuj so po 1. turnirju, ki je potekal v Zagorju (osvojili so 5 prvih mest) tokrat še povečali uspeh z osvojitvijo 6 prvih mest. Zelo pomembno zmago na turnirju je dosegel Aleksander Kolednik, ki je po slabšem rezultatu na 1. turnirju tokrat premagal vse nasprotnike in si po vsej verjetnosti zagotovil
spet mesto v reprezentanci Slovenije, ki bo v jeseni nastopala na Evropskem prvenstvu. Tokrat na tekmovanju zaradi poškodbe ni nastopala Sabina Kolednik, kar pa ne bo preveč vplivalo na končni rezultat državnega prvenstva. Seveda ima Ptuj še kar nekaj kandidatov za reprezentanco Slovenije, ki so se na nastopih na prvih dveh turnirjih dokazovali.
Ekipo Ptuja so na tekmovanju vodili trenerji Dušan Pavlica in Vladimir Sitar, pri borbah pa je precej pomagal tudi tekmovalec Aleksander Kolednik.
Sodili so tudi sodniki iz Ptuja
Edvard Štegar, Mateja Erlač in Milan Breg ter sodnica iz Ormoža Tončka Kaluža ter Nikola Premuž.
Sedaj čaka vse tekmovalce še trdo delo v mesecu maju in juniju, saj bo zaključni turnir Državnega prvenstva že 24.ma-ja na Ptuju, po tem pa od 6. do 8. junija za boljše tekmovalce tekma za Svetovni pokal v Sal-samagiore Terme v Italiji. Po teh dveh tekmovanjih bo selektor reprezentanc Slovenije Vladimir Sitar objavil končni spisek mladinske in članske reprezentance Slovenije, ki bo v jeseni nastopala na Svetovnem mladinskem in Evropskem članskem prvenstvu v Italiji in Portugalskem.
Franc Slodnjak
Ptuj • Slovenska vojska vabi mlade fante
Seznanjali so se z vojaško dolžnostjo
V minulih dneh so na območju Uprave za obrambo Maribor potekale seznanitve mladih obveznikov z vojaškimi dolžnostmi in vpisovanje v vojaško evidenco. V gasilskem domu v Ptuju so omenjene aktivnosti potekale od ponedeljka, 21., do srede, 23. aprila, za blizu 400 fantov z območja upravne enote Ptuj, ki bodo letos dopolnili 18 let.
Potem ko smo leta 2003 v Sloveniji opustili obvezno služenje vojaškega roka v miru, so prenehale tudi vse druge aktivnosti, ki so bile s tem povezane, zato so že naslednje leto pričeli novo obliko vpisa v vojaško evidenco in kmalu dosegli zelo dober odziv. V skladu z zakonom o vojaški dolžnosti so upravni organi, ki so pristojni za obrambne zadeve, tudi letos opravljali vpis vojaških obveznikov v vojaško evidenco. Te evidence so potrebne, saj bi v primeru ogroženosti Slovenije ponovno pričeli izvajati naborne obveznosti in obvezno služenje vojaškega roka.
V Slovenski Bistrici so vojaške obveznike seznanjali z njihovimi dolžnosti in jih vpisovali v vojaško evidenco 14. in 15. aprila v tamkajšnji vojašnici, v vojašnici v Murski Soboti so te aktivnosti izvajali od 14. do 18.
aprila, v Ormožu v prostorih Kluba veteranov vojne za Slovenijo 24. aprila, v Lenartu pa v prostorih občine 25. aprila.
Kot je povedal vodja izpostave za obrambo Ptuj Franc Predikaka, so z območja Upravne enote Ptuj na seznanitev z vojaškimi dolžnostmi letos povabili okoli 400 obveznikov - fantov, ki bodo v tem letu dopolnili 18 let. Predstavitve so potekale v treh večjih skupinah v prostorih gasilskega doma Ptuj od ponedeljka do srede. V prvem delu so fante seznanili s pravicami in dolžnostmi vojaškega obveznika, z možnostjo prostovoljnega služenja vojaškega roka, ki traja dobre tri mesece, z možnostjo zaposlitve v vojski ter z možnostjo sodelovanja v pogodbeni rezervi vojske. Predstavili so jim tudi 74. motorizirani bataljon, ki ima sedež v Mariboru
Mladi vojaški obvezniki v družbi z vodjem izpostave za obrambo Ptuj Francem Predikako med ogledom sodobne opreme slovenske vojske v prostorih gasilskega doma Ptuj
Foto: M. Ozmec
(v sredini)
in bo v letošnjem letu zaposlil precej novih vojakov.
Da bi bili z vsem še bolje seznanjeni, so jim predstavili tudi del oborožitve slovenske vojske, opremo bojevnika 21. stoletja, ki so jo fantje radi oblekli in preizkusili, da so se lahko seznanili tudi s tem, kaj imajo vojaki oblečeno na terenu in kaj nosijo s sabo. Letos so se lahko preizkusili tudi na elektronskem trenažerju za streljanje s puško F 2000 S; gre za enega najsodobnejših izdelkov belgijske vojaške industrije z laserskim merilnikom, ki sicer sodi v osnovno oborožitev slovenske vojske. Ogledali so si lahko specialno vozilo sredstev zveze, lahko so se ustavili v šotoru, kjer so svojo dejavnost predstavljali člani Soft ball kluba Črni panter iz Majšperka, da pa so dobili vsaj malo občutka, da so bili na seznanitvi z vojaško dolžnostjo, pa so jim ob koncu postregli še z vojaško malico. Kot je še povedal Franc Predikaka, je bil tudi letošnji odziv vojaških obveznikov zelo dober, saj beležijo enega najboljših odzivov v državi. Lani so dosegli okoli 90-odstotno udeležbo, podoben rezultat pa tudi letos. Sicer pa so bili organizatorji zadovoljni, saj je bil tudi letos njihov glavni namen dosežen.
M. Ozmec
Neuhofen an der Ybbs • Razstava slovenskogorških občin v Avstriji
Slovenske gorice, dežela med nebom iz zemljo
Konec novembra lani je preko Veleposlaništva RS na Dunaju in DZ RS iz organizacije Ostarrichi - Kulturhof iz občine Neuhofen an der Ybbs v Spodnji Avstriji prišla pobuda za sodelovanje med navedeno občino in organizacijo ter občinami iz Slovenskih goric.
Sodelovanje z omenjeno kulturno ustanovo v občini Neuhofen an der Ybbs se je pričelo v mesecu marcu, ko se je sedem posameznikov iz slo-venskogoriških občin sodelovalo na velikonočni tržnici v omenjeni občini.
Naslednja oblika sodelovanja je predstavitev Slovenskih goric (občin Lenart, Benedikt, Cerkvenjak, Sv. Ana v Slovenskih goricah, Sv. Jurij v Slovenskih goricah, Sv. Trojica v Slovenskih goricah in Destrnik) na razstavi v organizaciji Ostarrichi - Kulturhof. Celoten projekt organizacije razstave in sodelovanja vodi občina Lenart. Na tej razstavi se predstavljajo Slovenske gorice, njihove pokrajinske lepote, turistične možnosti,
kulinarika, kultura in domači produkti, ki jih to območje ponuja. Slogan razstave je: Slovenske gorice, dežela med nebom in zemljo.
Organizatorji razstave so o razstavi zapisali: »Slovenske gorice, dežela med nebom in zemljo, kjer z vrhov pogled sega od panonskih ravnic do avstrijskih planin. Prostor, kjer se sedanjost srečuje s preteklostjo in izreka dobrodošlico prihodnosti. Dežela, ki te prevzame s svojo raznolikostjo, barvitostjo in bogatimi darovi narave. Kraj, kjer najdeš svoj mir v zavetju gričev, vinogradov in gozdov. Majhen svet, ki odpira veliko možnosti ...«
Celotna razstava je zasnovana pod motom Slovenske gorice, dežela med nebom
Občinstvo v Neuhofnu so navdušili člani vokalnega kvinteta Za-vrški fantje.
in zemljo, poleg fotografij na razstavnih panojih so razstavljeni tudi domači produkti,
Z navdušenjem občinstva so bili sprejeti tudi člani in članice folklorne skupine Jurovčan, ki so ob koncu kulturnega večera s posamezniki iz občinstva zaplesali.
značilni za Slovenske gorice (vina, izdelki iz medu, sadja ...). Za načrtovanje in organizacijo razstave je poskrbela Darja Ornik, razstavo je zasnoval Danilo Muršec v sodelovanju z Janjo Viher direktorico Razvojne agencije Slovenske gorice. Avtorji fotografij so Zmago Kokol, Foto Tone, Danilo Muršec, Zmago Šalamun, Jože Šamperl in Franci Ornik.
Otvoritev razstave v ustanovi Ostarrichi - Kulturhof v Avstriji je bila v soboto, 19. aprila. Poleg županov sloven-skogoriških občin so se otvoritve udeležili tudi kulturni ataše slovenskega veleposlaništva na Dunaju Jaka Miklavčič z ženo, ekonomski svetovalec veleposlaništva Andrej Ferčej, deželni svetnik Josef Plank kot predstavnik deželne vlade Spodnje Avstrije.
Zbrane na otvoritvi razstave je v imenu slovenskogoriških občin pozdravila podžupanja občine Lenart Marija Zlodej. Dobrodošlico pa je zaželel župan občine Neuhofen an
der Ybbs Hermann Stöger. Na otvoritvi pa sta spregovorila še kulturni ataše slovenskega veleposlaništva na Dunaju Jaka Miklavčič in poslanka v parlamentu Spodnje Avstrije Michaela Hinterholzer. Razstava bo na ogled do konca novembra letos.
V okviru predstavitve Slovenskih goric je ob 20. uri v dvorani Občine Neuhofen an der Ybbs potekal Slovenski kulturni večer (Slowenischer Kulturabend). Celoten program so pripravili člani vokalnega kvinteta Završki fantje iz občine Lenart in člani in članice folklorne skupine Jurovčan iz občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah. S svojim nastopom so navdušili občin-
Prejeli smo
Trofenikova tiskovna konferenca (3)
Nekdanji ormoški župan gospod Vili Trofenik ne more iz svoje kože. Ko mu zmanjka argumentov, jih nadomesti s svojo preizkušeno metodo obračunavanja z nasprotniki, to je z uporabo laži, žalitev, podcenjevanja in groženj. Skoraj vse našteto lahko najdemo v njegovem
zadnjem prispevku v Štajerskem tedniku pod naslovom Trofenikova tiskovna konferenca 2.
Čeprav sem napisal obsežen odgovor na Trofenikov 'roman', sem si premislil in
stvo v dvorani. Prav tako so članice društva kmečkih žena in deklet Lenart poskrbele za odlično pogostitev z domačimi dobrotami, ponudili smo tudi domača vina. Predstavitev Slovenskih goric je vsekakor uspela.
Omenjena razstava in predstavitev sodi v okvir medkulturnega in čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo, oziroma med občinami iz Slovenskih goric in občino Neuhofen an der Ybbs. V navedeni občini, v okviru katere deluje organizacija Ostarri-chi-Kulturhof, so se za sodelovanje z območjem Slovenskih goric odločili v času, ko Slovenija predseduje EU.^
Zmago Šalamun
ga ne bom objavil vse do konca letošnjih volitev. S tem bom Trofeniku vsaj delno onemogočil medijsko pozornost, ki jo že dalj časa uspešno pelje preko ustvarjanja konfliktov z dr. Štefanom Čelanom, Alojzom Sokom, Alešem Arihom in še z nekaterimi drugimi. Te konflikte potrebuje za svojo predvolilno politično angažiranost v svoji tretji politični stranki. Če pa bo med dvema tiskovnima konferencama našel nekaj prostega časa, ga vljudno vabim, da po osmih letih mojega vodenja muzeja vsaj enkrat obišče ptujski muzej in njegove zbirke ter si ogleda vse, kar je bilo v tem času narejeno.
Aleš Arih, prof.,
direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj
Foto: ZS
Foto: ZS
Srečko Šorli • Svarogove sanje (9.)
Gravitacija
Prišel sem na Karibske otoke, da bi videl kite. Sedim na obali in mečem kamenčke. Vsakomur je jasno, zakaj kamenčki padejo nazaj na tla, meni pa ne. Dvajset let rešujem to vprašanje in odgovor je zmeraj dlje.
Morje ja razburkano, črno, dežuje, mi pa se odpravljamo na rt, kjer je zbirališče kitov. Valovi so vse večji, nekateri ljudje so bledi kot stena, bruhajo, Ilarija, moja prijateljica, se me trdo drži za roko. V daljavi se vidijo ribiški čolni, ki se vračajo v pristanišče. Izginjajo med valovi in se spet pojavljajo. Pogum, kakšen pogum imajo ti možaki ... Opazovalec na krmi začne kazati v smeri na desnem boku ladje. V globini se vidi ogromna črna gmota, ki se približuje proti površju. Oblike te ogromne živali so zmeraj bolj jasne, naenkrat se njen hrbet dvigne iz morja, izpusti zrak in ga ponovno zajame. Z Ila-rijo naju prevzame do solz. Srečanje s kitom je mistično doživetje: tridest ton življenja, ki se elegantno premika pod vodo in včasih zapodi iz vode in naredi skok podoben delfinovemu. Prevzame te ev-forija in želja po čaščenju; kot da bi bil kit udejanjena resnica, bog sam.
Kit mora imeti gromozansko moč, da lahko uide gravitaciji in se vrže iz morja. Gravitacija je magična sila, ki privlači vse razen svetlobe. Deluje na razdaljo, delec, ki naj bi jo prenašal, pa še ni bil odkrit. Einstein je leta 1916 objavil Splošno relativnostno teorijo, v kateri je gravitacija opisana z ukrivljenostjo prostora. Sonce ukrivi prostor v svoji okolici in zaradi tega imajo planeti težnjo, da se gibljejo proti soncu; podobno kot se manjše krogle gibljejo
proti sredini blazine, na kateri je velika krogla, ki je ukrivila blazino. Ta opis je odličen, ne razrešuje pa skrivnosti delovanja na razdaljo. Po objavi Splošne relativnostne teorije je Einstein prišel na idejo, da med soncem in planeti potujejo »gravitacijski valovi«, ki so podobni elektromagnetnim valovom. Hipotetični gravitacijski valovi niso bili nikdar zaznani, njihov obstoj ostaja negotov.
Z italijanskim fizikom Fi-skalettijem sva minulo zimo ob kaminu dolge ure iskala rešitev »delovanja na daljavo«. Izdelala sva model, po katerem ima vesoljni prostor, sestavljen iz osnovnih zrnc, imenovanih »kvanti prostora«, različno gostoto. Kjer je gostota materije velika, je gostota zrnc prostora manjša in obratno. Redkejša so zrnca, bolj so »raztegnjena«, večja je sila krčenja v prostoru, ki vleče skupaj tudi nebesna telesa v prostoru samem. Lansko pomlad sem na Znanstvenoraziskovalnem središču Bistra v Ptuju spoznal doktorja Klinarja, ki je v modelu našel logično napako: ko se zmanjša gostota zrnc, ki gradijo prostor, njihov volumen ne more ostati nespremenjen, mora se povečati. O spremenljivosti volumna osnovnih zrnc prostora še nihče ni razmišljal. Takšne »pregrešne« ideje pogosto vodijo do izvirnih rešitev: zrnca prostora delujejo direktno na neko nebesno telo in ga usmerjajo v smeri manjše gostote zrnc.
Materialni objekti se gibljejo zmeraj v smeri proti središču nebesnih teles, kjer je gostota zrnc prostora najmanjša. Ideja razreši problem »delovanja na daljavo« brez obstoja gravitacijskih valov. Najbrž ima prav italijanski fizik Profesor Loinger, ki pravi, da so
gravitacijski valovi le abstrakten fizikalni model, ki ne obstaja v fizikalni realnosti. Z doktorjem Klinarjem bova objavila članek, načrtujeva tudi znanstveno odpravo v Južno Afriko v 4200 metrov globok rudniški jašek, kjer bomo izmerili naraščanje gravitacijskega pospeška v globini jaška. Po Newtonovih izračunih naj bi se, glede na površino, gravitacijski pospešek na dnu jaška povečal za 0,01284 metra sekunda na kvadrat. Takšen poskus še ni bil opravljen, mogoče nam bo pripravil presenečenja, zagotovo bo poglobil razumevanje gravitacije, magične sile, ki upravlja z vesoljem.
Se nadaljuje
Foto: SS
Rak • Bolezen sodobnega človeka
Storimo nekaj zase
Letno zboli za rakom v Sloveniji več kot 10.000 ljudi. Med najpomembnejše dejavnike tveganja za nastanek rakavih bolezni sodi način življenja, predvsem naš način prehranjevanja, količina fizične aktivnosti in prevelika telesna teža. Na vse naštete dejavnike tveganja lahko vplivamo in so zato, poleg prenehanja s kajenjem, zelo pomembni v preventivi rakavih bolezni.
Ko govorimo o zdravi prehrani, ne moremo mimo telesne teže. Prevelika telesna teža vpliva predvsem na nastanek raka dojke, debelega črevesa, endometrija, požiralnika, ledvic in drugih organov. Zaradi prevelike telesne teže proizvaja telo večje količine estro-gena in insulina, ki stimulirata rakavo rast. Poleg rakavih bolezni vpliva prevelika telesna teža tudi na bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen in številne druge, ki poslabšajo splošno zdravstveno stanje in posredno vplivajo na zdravljenje rakavih bolnikov. Eden najpreprostejših načinov kontrole telesne teže je izračun bazno-masnega indeksa (BMI). Izračunamo ga takole: telesna masa (v kilogramih) / telesna višina x telesna višina
(v metrih). Normalne vrednosti BMI so med 18 in 25; 25 do 30 pomeni povišano telesno težo, nad 30 pa debelost. Nevarnost za rakave bolezni raste sorazmerno s preveliko telesno težo. Najboljša kontrola telesne teže je s količino fizične aktivnosti ter količino in kvaliteto zaužite hrane.
Fizična aktivnost vpliva poleg telesne teže tudi na nivoje hormonov v telesu, na delovanje imunskega sistema in na številne druge bolezni, predvsem srčno-žilnega sistema. Zadnja priporočila govorijo o vsaj 30 minutah srednje intenzivne do intenzivne vadbe dnevno in to vsaj 5 dni v tednu. Zraven teh aktivnosti naj bi dnevno opravljali tudi številne priložnostne zmerne vsakod-
nevne aktivnosti, kot je uporaba stopnic namesto dvigala, hoja peš ali uporaba kolesa namesto vožnje z avtom. Za zmerno aktivnost šteje tista, pri kateri se zadihamo, začnemo potiti in povišamo srčno frekvenco.
Še en del mozaika o načinu življenja in preventive raka je zdrava prehrana. Kot prvo se moramo vprašati, kakšna je naša prehrana. Važna je velikost obrokov in njihova sestava. Zelo važno je, koliko kalorij, nasičenih maščob, sladkorja in drugih dodatkov vsebujejo. Zdrava prehrana mora vsebovati dovolj vitaminov, mineralov, antioksidan-tov ter balastnih snovi, ki jih najdemo največ v sadju in zelenjavi. Največ pozitivnih hranilnih snovi naj bi vse-
bovalo čimbolj pisano sadje. Trenutna pirporočila govorijo o vsaj petih obrokih sadja in zelenjave dnevno. Zraven sadja vsebuje veliko balastnih snovi polnozrnata hrana. Balastne snovi pomagajo pri hitrejšem prehodu hrane skozi prebavni trakt in vplivajo na nižjo pojavnost raka debelega črevesa in danke.
Način življenja vpliva na nastanek približno polovice primerov rakavih bolezni. Zdrav način življenja pa zraven tega vpliva tudi na številne druge bolezni in lahko podaljša življenje in vpliva na mnogo višjo kvaliteto. Z že majhnimi spremembami življenja lahko dosežemo vidne in dolgoročne rezultate. Matej Horvat, dr. med., zdravnik sekundarij
Na valovih časa
Torek, 6. maj
Danes goduje Janez.
1758 se je rodil francoski revolucionar, voditelj jakobincev Maximilien Robespierre.
1786 se je rodil nemški pisatelj in publicist Ludwig Börne, vodilni predstavnik gibanja Mlada Nemčija.
1840 so v Veliki Britaniji začeli uradno uporabljati prvi poštni znamki v vrednosti enega in dveh penijev.
1856	se je rodil avstrijski nevropsihiater židovskega rodu Sigmund Freud, utemeljitelj psihoanalize.
1861 se je rodil indijski pesnik, pisatelj in mislec Rabindranath Tagore. 1915 se je rodil ameriški filmski režiser in igralec Orson Welles. 1937 se je vnel in eksplodiral največji zrakoplov na svetu, nemški Hindenburg. 1976 so se zjutraj zaradi potresa dvakrat silovito zatresla tla v Posočju in na Tolminskem.
1994 so odprli prelivski predor med Dovrom in Calaisom, s katerim je dobil britanski otok suho povezavo z evropskim kopnim. Sreda, 7. maj Danes goduje Stanko.
1711 se je rodil škotski filozof David Hume. Razvil je nauk, ki ga ponavadi imenujemo skepticizem, ker je z njim utrdil dvom o obsegu in moči človeškega razuma. 1792 seje rodil v Ljubljani nabožni pisec, pesnik in pripovednik Janez Cigler. 1824 so na Dunaju prvič izvedli Beethovnovo delo Oda radosti. 1833 seje rodil nemški skladatelj Johannes Brahms. 1840 seje rodil ruski skladatelj Pjotr lljič Čajkovski. 1867 seje rodil poljski pisatelj WladislawStanislaw Reymont. 1927 je ameriška akademija za filmsko umetnost v Hollywoodu prvič podelila oskarje.
1954 seje s kapitulacijo francoske vojske končala francoska oblast v Indokini. Četrtek, 8. maj -mednarodni dan Rdečega križa Danes goduje Viktor.
1598 so položili temeljni kamen za gradnjo jezuitskega kolegija v Ljubljani, kar je
pomenilo začetek višjega šolstva na Slovenskem.
1838 so delavci londonskega demokratično-socialističnega delavskega gibanja
(čartisti) zahtevali enako volilno pravico. To je bil prvi strnjeni nastop delavskega
razreda.
1887 je ameriški lekarnar John Pemberton z izvlečkov koke, kofeina in sodavice
zvaril rjavo limonado, ki je danes znana pod imenom coca-cola.
1903 seje rodil francoski komik Fernandel.
1906 seje rodil italijanski režiser Roberto Rossellini.
1945 so podpisali v Berlinu dokument o brezpogojni vdaji nemških sil.
1980 je Svetovna zdravstvena organizacija razglasi, da na svetu ni več črnih koz.
Petek, 9. maj -dan Evrope in mednarodni dan zmage nad fašizmom
Danes goduje Gregor.
1740 seje rodil italijanski skladatelj Giovanni Paisiello.
1857	je izbruhnil v Indiji upor sepojev, indijskih vojakov iz najemniških enot Vzho-dnoindijske družbe, proti britanskim četam.
1860 seje rodil škotski pisatelj James Matthew Barrie. Najbolj znanje postal po pravljičnem junaku Petru Panu.
1867 so na konferenci v Londonu priznali Luksemburgu samostojnost. 1876 je kölnski tovarnar Nikolaus Otto uspešno preskusil svoj izum, štiritaktni motor z notranjim zgorevanjem. 1936 je Mussolini razglasil italijansko aneksijo Etiopije. 1945 seje ob 0.01 po srednjeevropske času s popolno kapitulacijo Nemčije končala druga svetovna vojna. 1945 je bila osvobojena Ljubljana.
1950 je francoski zunanji minister Robert Schuman razgrnil predloge za spravo
med Francijo in Nemčijo ter za gospodarsko združevanje Evrope.
1978 so štiriinpetdeset dni po ugrabitvi našli v parkiranem avtomobilu v središču
Rima truplo ubitega bivšega italijanskega premiera Aida Mora.
Sobota, 10. maj
Danes goduje Izidor.
1497 se je italijanski pomorščak Amerigo Vespucci odpravil na svoje prvo potovanje v novi svet. Po njem je dobila Amerika svoje ime. 1526 so Turki so pod vodstvom sultana Sulejmana I. zavzeli Budimpešto. 1876 se je rodil na Vrhniki slovenski pisatelj, pesnik in dramatik Ivan Cankar. 1899 se je rodil ameriški plesalec Fred Astaire.
1933 so na Opernem trgu v Berlinu na velikanski grmadi sežgali 25.000 knjig, ki so jih razglasili za nenemške.
1940, ko so Nemci napadli Belgijo, Nizozemsko in Luksemburg, je postal predsednik britanske koalicijske vlade Winston Churchill. 1945 je prišla v osvobojeno Ljubljano partizanska slovenska vlada. Nedelja, 11. maj Danes goduje Žiga.
330 je bilo posvečen Konstantinopel (Carigrad, Istanbul).
483 se je rodil cesar Rimskega cesarstva Justinijan I., ki je še enkrat vrnil Bizanc
na vrh moči.
1189 se je nemški cesar Friderik Barbarossa s 100.000 možmi odpravil na tretjo križarsko vojno.
1720 se je rodil nemški plemič in pustolovec Karl Hieronymus Münchausen.
1797 so avstrijske čete zasedle Istro in Kvarnerske otoke.
1811 sta se rodila v Siamu (sedaj Tajska) prva znana siamska dvojčka.
1854 se je rodil Ottmar Mergenthaler, ki je leta 1884 izdelal »linotyp«, tiskarski
stavni stroj, podoben pisalnemu, za strojno postavljanje črk.
1896 se je rodil hrvaški skladatelj Josip Slavenski.
1974je potres v Sichuanu na Kitajskem zahteval potres 20.000 življenj.
1997	je v katastrofalnem potresu v iranski provinci Korasan, ki meji na Afganistan in Tadžikistan, izgubilo življenje 2.400 ljudi, ranjenih pa je bilo 6.000.
1998	je izvedla Indija tri podzemne jedrske poskuse, nato pa 13. maja še dva. Ponedeljek, 12. maj -dan medicinskih sester
Danes goduje Pankracij.
1664 so v Versaillesu prvič uprizorili Molierovo komedija Tartuffe.
1803 se je rodil nemški kemik Justus von Liebig, začetnik umetnega gnojenja.
1828 se je rodil angleški slikar in pesnik Dante Gabriel Rossetti.
1842 se je rodil francoski skladatelj Jules Massenet, znan po operah Werther,
Thais in Manon.
1872 se je rodil v Biserjanah teolog in najvplivnejši slovenski politik pred drugo
svetovno vojno Anton Korošec.
1906 se je rodil ameriški geolog William Maurice Ewing.
1917 se je začela deseta soška bitka, ki je trajala do 5. junija.
1919 se je mirovna konferenca po 1. svetovni vojni v Parizu odločila za plebiscit
na Koroškem.
1943 sta kapitulirali nemška in italijanska vojska v severni Afriki. 1945 so se slovenske domobranske enote, po preboju pri Borovljah, vdale britanski vojski.
1949 je bila končana berlinska blokada, ki je trajala od 24. maja 1948.
AvtottSOM
Pri novem accordu gre za pričakovano evolucijo
Novi accord se v limuzinski in karavanski različici s tradicionalno športno obliko, zmogljivimi motorji ter bogato opremo, kjer izstopajo elektronska pomagala aktivne varnosti, postavlja ob bok predvsem nemškim rivalom. Po želji je lahko opremljen s povsem novim dizelskim motorjem, karavanskim zadkom, radarskim tempomatom ter sistemom za opozarjanje pred zapustitvijo voznega pasu. Pa je novi accord res dovolj revolucionaren?
Verjetno ne, gre pa za tehnično dovršeno osmo generacijo Hondinega accorda, z obliko, ki je sodobno ukrojena, pa tudi vozne lastnosti so pričakovano izboljšane. Pravzaprav je bil že skrajni čas za predstavitev naslednika, saj so v srednjem avtomobilskem razredu skoraj vse pomembnejše avtomobilske znamke že zamenjale svoje modele z novo generacijo. Dilemo, ali je pomembnejši prostor ali oblika, so pri novi hondi rešili drugače kot pri sedmi generaciji; prednost so namreč dali obliki. Najbolj je to očitno pri karavanski različici, a tudi limuzinska je zdaj videti bolj dinamično in športno. Zunanja podoba sledi sodobnim oblikovalskim smernicam, z agresivnim prednjim delom, na katerem kraljujejo veliki žarometi, poudarjenimi blatniki in skoraj kupejevskim zadkom. Obe različici sta športno začinjeni, pri karavanu (tourer) pa v primerjavi z minulo generacijo izstopa precej skladneje oblikovan zadnji del avtomobila. Osnovne kriterije so tako snovalci obrnili na glavo, podlaga za takšno odločitev pa je bila slabša prodaja
tourerja. Karavan je v accordovi paleti dosegal zgolj 13-odstotni delež, medtem ko je pri najožjih konkurentih razmerje med limuzinami in karavani približno 50:50. Novi tourer je precej bolj trendovski, seveda s precej manjšim prtljažnikom, ki je tako velik, kot naj bi si večina vprašanih in sodelujočih v Hondini anketi želela. 406 litrov (in 69 litrov globoka luknja v dvojnem dnu) prostornine zagotavlja, da gredo v prtljažnik vse reči, ki so jih anketiranci navedli, da jih pospravljajo v zadke svojih karavanov. Kupci takšnega avtomobila zagotovo postavljajo obliko in prestiž pred tovorne zmogljivosti. Če pa slednje občasno že potrebujejo, prekucnejo deljivo naslonjalo zadnje klopi naprej in pridobijo 1252 litrov prostora.
Omembo si zasluži tudi na novo oblikovana accordova notranjost in razgibano oblikovana armaturna plošča, ki po športno "objame" voznika, na visoki ravni pa je tudi kakovost izdelave. V avtomobilu je veliko predalov in odložišč, sredinski predal pod komolčnim naslonom nudi tudi priključka za USB, iPod pete generacije ter električno vtičnico, predal pred sovo-znikom pa je tudi hlajen.
Novi accord ponuja tri pakete opreme: vstopni elegance ponuja po globini in višini nastavljiv usnjen volanski obroč z ve-čopravilnimi stikali, dvopodročno klimatsko napravo, električni pomik stekel ter avdio paket s šestimi zvočniki. Bogatejša paketa opreme executive in executive plus dodajata še kakovostnejši avdio sistem ter navigacijsko napravo z 8-palčnim prikazovalnikom v zgornjem delu sredinske konzole.
Pri motornih novostih izstopa povsem nov 2,2-litrski dizelski štirivaljnik i-DTEC; pod novo oznako pa se skriva učinkovitejši sistem vbrizga goriva preko skupnega
voda in vbrizgalne šobe piezo. Motor zmore 150 KM in ima 350 Nm navora, odlikuje se po skromni porabi goriva in čistem izpuhu. 2,4-litrski bencinski štirivaljnik je po novem močnejši in razvija 205 konjev. Vsi agregati so serijsko povezani s šeststopenjskim ročnim menjalnikom, ki ga odlikujejo kratki hodi, oba bencinska motorja pa lahko kombiniramo tudi s petstopenjskim samodejnim menjalnikom, ki ponuja možnost ročnega pretikanja z obvolanskima ročicama. Na samodejni menjalnik za dizelski motor bo treba počakati do jeseni, ko bo nared novi, šest-stopenjski samodejni menjalnik.
Accord osme generacije je opremljen tudi z novim podvozjem, ki ga sestavljata prednja prema z dvojnima trikotnima vodiloma in zadnja večvodilna prema, še bolj kot nova zasnova pa na vozne lastnosti vplivajo nižje težišče, širša koloteka in večja vzvojna čvrstost karoserije.
Kot smo v avtomobilskem svetu že vajeni, so prave novosti očem prikrite in tudi honda blesti pri elektronskih varnostnih pripomočkih. Zraven osmih zračnih blazin in zaves, ki so serijske v vseh različicah, so pri Hondi še posebej ponosni na vrsto elektronskih pomagal, ki prispevajo k aktivni varnosti in jih praviloma dobite le v dražjih vozilih. Naj omenim sistem za preprečevanje trkov in zmanjševanje posledic trkov z oznako CMBS, ki sprva zvočno in svetlobno opozarja na možnost trka, nato pa tudi s samodejnim zaviranjem opozori voznika k odločnejšemu ravnanju. Potem je tukaj sistem za opozarjanje pred zapustitvijo voznega pasu, ki ob zvočnem in svetlobnem signalu poseže tudi v volanski mehanizem, ki z drobnimi in samodejnimi popravki smeri obdrži avto na voznem pasu. Accord ponuja tudi radarski tempomat, ESC najnovejše generacije z vgrajenim programom za vleko prikolic in posebej zasnovan prednji del za boljšo zaščito pešcev.
K nam bo novi accord zapeljal najprej kot limuzina, kar se bo zgodilo že junija, kot karavanski tourer pa jeseni.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Nega nog in stopal (1.)
Prihaja čas poletja, ko radi skočimo v lahko poletno obutev in sandale. Lepe, urejene in zdrave noge so pri tem še kako pomembne.
Čedalje več ljudi ima pri današnjem načinu življenja težave z nogami in stopali. Obremenitve, kot so dolgotrajno stanje, hoja po trdi podlagi, prenašanje težkih bremen, prekomerna teža in zelo pogosto tudi neprimerna obutev, lahko močno pripomorejo k pojavu otiščancev, kurjih očes, žuljev in drugih majhnih nadlog. Pogosto se pojavijo tudi bolezni obtočil spodnjih okončin -1. i. krčne žile, ki pa zahtevajo strokovno pomoč oz. obisk pri zdravniku.
Posebna skrb in previdnost pri negi stopal je potrebna pri sladkornih bolnikih. Ti naj se obvezno posvetujejo s strokovnjaki in naj pri negi nog in odpravljanju manjših težav izbirajo med posebnimi izdelki, ki so namenjeni prav njim.
Kurja očesa in
.iVV	■
otiSčanci
Kurja očesa nastanejo na konicah prstov, zunanji strani mezinca ali med prsti. Vzrok za nastanek te boleče nadloge je pretesna obutev. Na mestu, kjer nas obutev stiska, se znojnice in lojnice zaradi pritiska razširijo in v njihovih izvodilih se kopičijo roževinaste celice. Koža se zadebeli, v sredini tako nastalega kurjega očesa pa je stržen.
Otiščanci niso tako ostro omejeni, nimajo stržena in pokrivajo večja področja blazinic na stopalu ali pete.
Namakanje nog v topli vodi in domači posegi z ostrimi predmeti običajno ne prinesejo želenih rezultatov. Kurje oko se hitro obnovi ali pa kožo celo ranimo in okužimo. Otrdelo kožo lahko odstranimo s keratolitičnimi učinkovinami, kot sta sali-cilna in mlečna kislina, ki razgradijo poroženele plasti. Na razpolago so v pripravkih obliki tekočine, mazila ali obližev. Pri vseh pripravkih pazimo, da jih pustimo
Foto: Črtomir Goznik
Nataša Kirbiš Sitar, mag. farm.
delovati predpisan čas in postopek po potrebi ponovimo, če je tako navodilo. Tekočine proti kurjim očesom imajo takšno sestavo, da na mestu uporabe tvorijo voskasto prevleko, ki preprečuje delovanje učinkovine na zdravo tkivo v okolici. Najenostavnejša je seveda uporaba obliža proti kurjim očem, ki ga samo pritrdimo in pustimo na kurjem očesu predpisan čas, ponavadi 2 dni. Vsi pripravki so na voljo v lekarnah brez recepta.
Na koncu je vseeno potrebna kopel, da je odstranjevanje razmehčane kože lažje in manj boleče. Pripravkov ne smemo uporabljati na vneti,
poškodovani koži ali sluznici, neprizadeto kožo v okolici pa moramo vedno zaščititi. Prav tako nobeden od pripravkov ni primeren za uporabo pri sladkornih bolnikih.
Žulji
Verjetno med nami ni človeka, ki se ne bi vsaj enkrat v življenju srečal z žulji. Žulj je mehurček, ki nastane na mestu pritiskanja in drgnjenja, zlasti na nogah ali rokah. Žulj je potrebno oskrbeti enako kot vsako drugo rano. Na očiščeno mesto položimo sterilno gazo in jo prilepimo. Enostavneje in učinkoviteje bomo žulje odpravili z uporabo posebnih obližev za žulje. Z obližem enostavno prekrijemo žulj. Obliži vsebujejo vlažilni gel za hitro in vlažno celjenje žuljev oz. majhnih ran. Nastanek žuljev lahko tudi preprečimo - ukrivljen palec ali druge dele stopala, na katere je pritisk povečan, prelepimo z zaščitnimi blazinicami. Novost so tudi zaščitna mazila oz. geli, ki jih na-mažemo na mesto pritiska in tako zmanjšamo drgnjenje kože v čevljih. Tudi tako preprečimo nastanek žuljev. Nataša Kirbiš Sitar, mag. farm., Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Prazniki kljub črnim napovedim lepi
Na začetku nove sezone smo. Lepe praznike smo vsi izkoristili za sajenje, sejanje in druge opravke na vrtu. Prepričana sem, da bodo letošnji balkoni prelepi. Pred nami so še ledeni možje in poscana Zofka. Upamo, da nam ne bodo prinesli pravega mraza ali celo toče. Balkonske rastline smo sedaj posadili, pred nami pa so okrasne gredice.
Sobne rastline
Sobne rastline počasi prihajajo k sebi po dolgi kurilni sezoni. Mnoge so odvrgle liste, zdaj pa se počasi obrašča-jo. Če jih še niste, jih je potrebno presaditi. Po presajanju gnojenje vsaj tri tedne ni potrebno. Če so jih pozimi napadli škodljivci, ji po presajanju še poškropimo. Danes dobimo v trgovinah naravi prijazne pripravke, ki delujejo tudi na kaparje in pršice. Najprej uporabite le-te. Če pa ne bodo zadostovali, se močnejših poslužimo kasneje.
Okrasne gredice
Ko smo uredili balkone, pridejo na vrsto okrasne gredice. Letos so sicer mačehe prečudovite, a počasi se njihovo cvetenje umirja. Zato naj se nam ne smilijo in jih zamenjamo s poletnim okrasom. Da se bo ujemal z balkonskimi zasaditvami, izberemo vsaj isto barvo cvetja. Še bolje pa je, da vsaj eno izmed rastlin na balkonih ponovimo na gredicah. Če smo izbrali okrasne trave ali koprive za pokončne strukturne rastline, potem to ne bo težko. Okrasne trave lahko odlično kombiniramo tudi z vsemi enoletnicami.
Zelo moderne so danes tudi kombinacije z zelišči. Tako med enoletnice lahko posadimo skoraj vsa zelišča. Kar nekaj prelepih bazilik z rdečimi listi, ki so bolj odporne kakor tista z bleščečimi listi, lahko danes posejemo ali kupimo sadike. Tudi limonska trava je zanimivo zelišče, ki ga lepo kombiniramo z enoletnicami na gredi. Zelo pogosto uporabljamo listje različnih žajbljev. Tudi drobnjak in kitajski drobnjak sta s svojim cvetenjem lepa dopolnitev okrasnih gredic. Posebej lepo ju lahko kombiniramo k vrtnicam. Zelo zanimiv je tudi ožepek, na njem bomo poleti občudovali številne metulje. Pelin je lahko tudi lepa okrasna rastlina, poleti pa nam bo prav prišel v boju s polži. Iz pelina lahko pripravimo prevrelko, brozgo ali čaj. Uporabimo 300 - 500 gr svežih rastlinskih delov ali 30 gr posušenih rastlin in 10 l vode. To lahko prevremo in dobimo čaj. Tega uporabimo nerazredčenega. Zelišče, namočeno 24 ur, je brozga in jo tudi uporabimo nerazredčeno. Prevrelka pa pomeni, da v plastični posodi namočimo primerno količino rastlinskih delov za tako dolgo, da se tekočina preneha peniti. Med tem časom jo večkrat premešamo. Odcejene mase pelina ne dajemo na kompost, lahko pa jo uporabimo kot zastirko okoli rastlin, ki jih ogrožajo polži ali koreninske uši.
Foto: Miša Pušenjak
Nerazredčeno prevrelko uporabimo za predspomla-danska škropljenja, deluje proti ušem, pršicam in rji. Poleti uporabljamo razredčeno v razmerju 1: 3, deluje pa tudi na gosenice, uši, mravlje.
Če hočemo biti še bolj ekstravagantni, v okrasne gredice kombiniramo zelenjadnice. Rdečelistne solate ali rdeče zelje bosta zanimiva popestritev robov okrasnih gredic. Listnati ohrovt ali rdečelistna blitva je del okrasnih gredic že nekaj let. Visok laški fižol z lepimi belimi ali rdečimi cvetovi lahko okrasni vrt popelje tudi v višino ali pa služi kot ograja pred nezaželenimi pogledi.
Tudi različne manjše paradižnike z zelo dekorativnimi in seveda užitnimi plodovi dobimo danes pri nas. Veliko vrtnarij ponuja tudi sadike različnih sorodnic paprik, ki imajo zanimivo oblikovane plodove. Običajno so hudi, a tudi te lahko v manjših količinah koristno porabimo v kuhinji.
Še vedno je tudi čas za sajenje in presajanje trajnic, potrebno je le paziti, da se nam ne izsušijo. Ta presajanja je potrebno zalivati kar celo poletje. Zato je mogoče primerno, da kar zdaj mednje napeljemo zalivalne cevi. Danes dobimo že take cevi, ki imajo luknje. Kasneje jih bomo pokrili z dekorativnim lubjem in jih ne bo opaziti, nam pa bodo prihranile veliko dela. Tudi varčnejše zalivanje je zalivanje s preluknjanimi cevmi, saj namočimo le območje korenin. Dekorativno lubje nima samo vloge varovanja gredic pred pleveli, čeprav nam je zato najbolj všeč. Zastrta gredica zadrži vlago dalj časa, tla se ne zbijejo in rastlinske korenine se v takih tleh počutijo veliko bolje. Zato je tudi gredica lepša in rastline bolj zdrave.
Miša Pušenjak
S svetovne glasbene trn
Robert Sylvester Kelly, bolj znan kot R. Kelly, za poletje napoveduje izid svojega novega albuma. Od izdaje njegovega zadnjega albuma Double Up ni minilo niti še leto. R. Kelly se je rodil 8. januarja 1967 v Chicagu in je eden izmed najuspešnejših ameriških r&b avtorjev. Album z naslovoma 12 Play: Fourth Quarter je njegov 12. studijski album v 16-letni karieri. Prva pesem, s katero napoveduje izid albuma, nosi naslov Hair Braider. Že omenjeni zadnji album Double Up je bil do sedaj samo v Združenih državah Amerike prodan v milijonski nakladi.
Kanadska pevka Nelly Furtado bo prekinila sodelovanje s hiphop producen-tom Timbalandom. Razlog za prekinitev je njena želja, da zapluje v country vode. Pri tem naj bi ji pomagal mož Nicole Kidman, pevec Keith Urban. Skupaj naj bi namreč posnela njeno veliko uspešnico In God's Hands. Nelly je izjavila, da ta skladba potrebuje country pevca, Keith pa je bil prvi, na katerega je pomislila, saj je njegov stil nekje med coun-tryjem, rootsem in popom.
Mick Hucknall, rdečelasi pevec skupine Simply Red, bo
19- maja izdal svoj prvi solo album z naslovom Tribute To Bobby. Na njem bo pred-
stavil soul klasike, ki jih je v originalu izvajal legendarni Bobby Blue Band. Producent albuma je njegov dolgoletni sodelavec Andy Wright. Prva skladba z albuma nosi naslov Poverty in se že vrti na radijskih postajah. Med drugimi sijajnimi skladbami na albumu priporočamo naslednje: Stormy Monday Blues, Cry Cry Cry, I'll Take Care Of You, I Pity The Fool in Farther Up The Road.
V Londonu so objavljene nominacije za Ivor No-vello Awards. Nekateri te britanske glasbene nagrade imenujejo tudi „oskar britanske glasbe". Podeljujejo jih za najboljše avtorje in izvajalce. Letos se lahko s kar tremi nominacijami pohvali Amy Winehouse, in sicer za skladbe Rehab, Love is a Losing Game in You Know I'm No Good. 24-letna Amy se v zadnjem času srečuje z mnogimi težavami, kljub temu pa v zadnjem letu pobira skoraj vse glasbene nagrade, med njimi je tudi pet osvojenih grammyjev. V kategoriji najboljša skladba so zraven že omenjene Amy nominirani še pevec Mika s skladbo Grace Kelly ter Beyonce in Shakira s skladbo Beautiful Liar. Skladbe Shine (izvajajo Take That), Ruby (Kaiser Chiefs) in Starz In Their Eyes (Just Jack) so nominirane v kategoriji največkrat predvajane skladbe na radijskih posta-
R. Kelly
jah. Ivor Novello Awards nagrade bodo podelili 22. maja na veliki svečanosti v Londonu. Nagrade so dobile ime po slavnem britanskem kompozitorju in skladatelju Ivorju Novellu, ki je umrl leta 1951
®@®
Travis bodo jeseni izdali nov album. Šesto diskograf-sko delo te popularne britanske soft rock skupine nosi naslov Ode To J. Smith. Front-man skupine Fran Healy je dejal, da je material za novi album zelo enostaven ter da bo posnet in končan v studiu samo v dveh tednih. Vseh 11 skladb z novega albuma so že predstavili na britanski klubski turneji. Zadnji studijski album je skupina Travis izdala v letu 2007.
Rock legende iz zasedbe U2 so še vedno na prvem mestu najbogatejših estradnih umetnikov na Irskem. Njihovo imetje znaša vrtoglavih 618 milijonov evrov. Na vrhu lestvice so že polnih 12 let. Bono in druščina v zadnjih mesecih dela na novem
albumu, zanimivo pa je, da so se odločili, da ves že narejeni material, ki je nastajal skoraj leto dni, zavržejo in začnejo delati vse skladbe od začetka. Kitarist The Edge pravi, da bodo v nadaljevanju ustvarjanja albuma delali zelo resno, album pa naj bi bil končan do naslednjega leta.
®@®
Ena izmed najvplivnejših ameriških punk rock skupin, zasedba The Offspring,
bo 17. junija izdala dolgo pričakovani novi studijski izdelek. Album nosi naslov Rise and Fall, Rage and Grace. Na njem bo dvanajst novih skladb, kot prvo so v boj na svetovne radijske postaje poslali skladbo Hammerhead. Rise and Fall, Rage and Grace je že njihov osmi studijski album in prvi po dobrih štirih letih. To je hkrati tudi njihov najdaljši premor v 24-letni karieri. Zadnji album Splinter je skupina The Offspring izdala leta 2003.
Janko Bezjak
2. WIT
IRCY - DUFFY TH YOU - CHRIS BROWN
3.	TOUCH MY BODY - MARIAH CAREY
4.	LOVE IN THIS CLUB - USHER feat. YOUNG JEZZY
5.	IF THE LIGHTS GO OUT - KATIE MELUA
6.	STOP AND STARE - ONE REPUBLIC
7.	BLEDING LOVE - LEONA LEWIS
8.	4 MINUTES - MADONNA feat. JUSTI TIMBERLAKE
9.	AMERICAN BOY-ESTELLE&KANYE WEST
10.	WOW - KYLE MINOGUE
11.	COME ON GIRL - TAIO CRUZ&LUCIANA
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8 »98,2° 1043 bo Janko Bezjak
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	LOLLIPOP - LIL WAYNE feat. STATIC MAJOR
2.	BLEEDING LOVE - LEONA LEWIS
3.	NO AIR - JORDIN SPARKS & CHRIS BROWN
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.4 MINUTES - MADONNA feat. JUSTIN TIMBERLAKE
2.BLACK&GOLD	- SAM SPARRO
3.AMERICAN	BOY - ESTELLE feat. KANYE WEST
NEMČIJA
1.4 MINUTES - MADONNA feat. JUSTIN TIMBERLAKE
2.MERCY	- DUFFY
3.	SO SOLL ES BLEIBEN - ICH + ICH
Zanimivosti
Ptuj • Dan OŠ Breg
:DB
V aprilu so na Osnovni šoli Breg praznovali dan šole. Tudi letos so učenci in učitelji pripravili pester in zanimiv program. Prireditev so poimenovali Popotovanje s Primožem Trubarjem, saj so letošnji dan šole posvetili 500. obletnici njegovega rojstva. V sklopu praznika šole so pripravili dve tematski razstavi. Eno so poimenovali Slovenščino imamo radi, na njej pa sopred-stavili literarne prispevke učencev, druga, na kateri so učenci razstavili svoje likovne umetnine, pa je potekala pod naslovom Ustvarjamo. Šolarji so tudi letos s pomočjo učiteljev pripravili bogat program, poln plesa, petja, smeha in veselja.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Pisan začetek turistične sezone
Foto: Črtomir Goznik
Terme Ptuj so v soboto, 26. aprila, tudi uradno pričele poletno turistično sezono. Pri hotelu Primus je začel voziti turistični vlakec Primus ekspres. Njegova prva vožnja na relaciji od Term, preko cestnega mostu, po Krempljevi ulici do Mestne hiše je bila nadvse prijetna. Vlakec naj bi imel vsaj tri dopoldanske in tri popoldanske vožnje. Do devetega maja vozi Primus ekspres brezplačno. Na Slovenskem trguje v soboto vabila Jurijeva tržnica, ki jo je dopoldne ob 10. uri nekoliko zmotil tudi hrup številnih motorjev, ki so pri proštijski cerkvi opravili tradicionalni krst z željo, da bi v letošnji motoristični sezoni vozili čim varneje. Zagotovo pa je ptujsko sobotno dogajanje imelo vrhunec v Park hotelu Ptuj, kjer je pognal korenine najnovejši projekt legende slovenske glasbe Tomaža Domiclja z naslovom Viski in pesem.
MG
Lenart • Koncert otroškega zborčka »Kamenčki«
V petek, 4. aprila, je v Domu kulture v Lenartu potekal koncert vrtčevskega otroškega zborčka »Kamenčki«, ki deluje pod mentorstvom Nataše Mlinarič. Zbrane je na prireditvi pozdravil ravnatelj OŠ Lenart Marjan Zadravec. Kot gostje so na koncertu nastopili starši glasbeniki: Inge Breznik, Polona Meke in Dušan Kodrič.
Zmago Šalamun
Foto: ZS
Kaj bomo danes jedli
Dušeno mleto meso z zelenjavo
TOREK
piščančja solata z inčuni* SREDA
cesarski praženec, zelena solata ČETRTEK
mesna lazanja, solata PETEK
cvetačna juha, rižev narastek z jabolki SOBOTA
prebranec s slanino, kruh NEDELJA
goveja juha s palačinkami, pečen krompir, pečena rebrca, solata PONEDELJEK
dušeno mleto meso z zelenjavo, njo-ki, solata
*Piščančja solata z inčuni
40 dag piščančjega fileja, 40 dag drobnega paradižnika, 20 dag mešane zelene solate, 1 dl solatne majoneze, 10 v
olju vloženih inčunovih filejev, žlica kaper, olivno olje, rožmarin, sol.
Meso oplaknemo, natremo s soljo in rožmarinom ter z obeh strani dobro opečemo na malo olja. Ko se ohladi, ga tanko narežemo. Solato očistimo, paradižnike prere-žemo. Majonezo zmešamo z odcejenimi in nasekljanimi inčunovimi fileji in nasekljani-mi kaprami. Trakove piščančjih filejev, paradižnik in solato prelijemo z majonezo in zmešamo.
**Cvetačna juha
30 dag cvetače, 2,5 dl graha, 2 korenčka, sol, 1,5 l vode ali juhe iz kocke, 1 dl sladke smetane, 4 dag masla, 6 dag zdro-ba, 2 žlici naribanega sira, peteršilj.
Cvetačo očistimo in narežemo na cvetove. Kuhamo jo v juhi s smetano, da ostane bela. Grah skuhamo in odcedimo. Korenčka ostrgamo in na drobno naribamo. Na maslu rumeno spražimo zdrob, dodamo nariban korenček in še malo pražimo, nato vse skupaj stresemo k cvetači. Dodamo še grah in kuhamo 10 minut. Gotovo juho potresemo s peteršiljem in sirom.
Pripravila: Alenka Šmigoc
Iskrice
B
Razumen človek se prilagodi svetu, nerazumen pa poskuša doseči, da bi se svet prilagodil njemu. (Bernard Shaw)
-k-k-k
Televizija je prinesla krutost vojne v udobnost dnevne sobe. (Marshall Mcluhan)
•k-k-k
Poglejte, kam so nas spravili ljudje zdravega razuma. Sedaj potrebujemo nekaj norcev. (Bernard Shaw)
-k-k-k
Ne zaupajte v prihodnost, ker si tega ne zasluži. (Chamson Andre).
-k-k-k
Mučeništvo je edina pot, na kateri lahko postane nesposoben človek slaven. (Bernard Shaw)
-k-k-k
O Bog, kako, da je kruh tako drag, meso in kri pa tako poceni! (Thomas Hood)
-k-k-k
Celo na najlepšem prestolu sveta sediš vedno le na svoji zadnjici. (Michel Eyquem de Montaigne)
-k-k-k
Dober glas izgubiš veliko hitreje, kot se znebiš slabega. (Janko Lorenci)
-k-k-k
V raju je morda res dobro podnebje, vendar je v peklu boljša družba.
Smeh ni greh
On: »Povej mi tri besede, ki ljubezenski par povežejo za vedno!«
Ona: »Jaz sem noseča!«
»Zakaj v porodnišnici novorojenčke udarijo po ritki?« »Zato da pri neinteligentnih otrocih odpade lulček!«
SESTAVIL
EDI KLASINC
Štajerski TEDNIK
MENJAVA (STARINSKO)
TEKAČ NA KRATKE PROGE
NAGRADA, PLAČILO
ŠPORTNA IGRA Z ŽOGO
ITALIJANSKA FILMSKA IGRALKA MIRANDA
NADA VIDMAR
CERKVENI PRAZNIK OB BINKOŠTIH
OPREMLJANJE Z ETIKETAMI
LIKOVNA PRIREDITEV
ŠOLSTVO
TEKOČA VODA
BRANKO SENICA
IGRALKA TAYLOR
TOVARNA V CELJU
OLUPEK
ČLOVEK V RAZMERJU DO ČLOVEKA
SVETINOVO DELO
JAP. BORILNA VEŠČINA
OTILIJA (DOMAČE)
DREVESNE VILE
IVAN VESEL
NOSILEC ZVOKA
OTOK V SREDNJEM JADRANU
NAŠ POLOTOK
UMETNA SMOLA
ELEKTRIČNI VODNIK
FRANCOSKI NOGOMETAŠ
NAŠ METALEC KLADIVA
IGRALKA ZUPANČIČ
ALFI NIPIČ
PUSTNA ŠEMA
PRIPADNIK
DOMISELNOST, ŠALJIVOST
ISTOST
PLAVALKA BUČAR
GIBLJIV STIK KOSTI NA PRSTIH
PATRULJA
RAČUNALNIŠKI ČITALNIK
REKA V
SIBIRIJI
NOSI HLAČE
VIDA ALBREHT
TURŠKI POLITIK (KENAN)
ANA FRANIC
SLOVAŠKO MESTECE
ANA PRAČEK
ZABUHLINA
VZDEVEK SMUČARJA ANDREJA ŠPORNA
KANON
IZRASTEK NA GLAVI
AM.GENERAL
(LAURIS)
CIRO KALEBIC
JAVNI NASAD
deno gledal za njim. Dve uri kasneje je vojak zopet vstopil v lekarno, položil kondom na pult in rekel: »Vsi vojaki v vojašnici se strinjajo! Zaflikajte ga!«
Vsa razkuštrana in neurejena gospodinja z vedrom smeti priteče k smetnjaku in vpraša smetarja: »Ali sem prepozna?« »Ne, kar skočite v smetnjak!«
Na poročno noč je v hotelski sobi zazvonil telefon in ženin je nejevoljno rekel: »Ne, draga tašča, vaši hčeri se ni še nič zgodilo in se ji tudi ne bo, če boste še klicarili!«
Mlada zebra bi rada spoznala druge živali. Ko zagleda kravo, jo ljubeznivo vpraša: »Kaj ti delaš?«
»Jaz dajem mleko,« odgovori krava.
Zebra gre naprej, zagleda ovco in jo vpraša: »Kaj pa ti delaš?« »Jaz dajem volno,« odgovori ovca.
Zebra gre naprej in sreča močnega in lepega žrebca. Vpraša ga: »Kaj pa ti delaš?« Žrebec jo pogleda in zarezge-ta: »Sleci pižamo, pa boš hitro videla!«
Pride Črnogorec domov, zaloputne z vrati in reče: »Žena, pakiraj - dobil sem na lotu.« Na to reče žena: »Super! Naj pakiram za na morje ali za v planine?«
Črnogorec: »Kakor hočeš -samo izgini!«
Lekarna v starem delu mesta. V lekarno vstopi vojak Janez. Pred trgovca položi zavitek, in ko ga odvije, je v njem zelo star kondom, ki je puščal. Vojak je vprašal: »Ali ga lahko za-flikate?«
»Seveda!« je dejal farmacevt. »Imamo poseben varilni aparat za gumo. Plačati bo potrebno 50 centov.« »In koliko stane nov kondom?«
»Od dveh evrov dalje je njihova cena.«
Vojak je spakiral star kondom, ga vtaknil v žep in zapustil lekarno, lekarnar pa je začu-
Med izpitom vpraša profesor medicine študentko, kateri del človeškega telesa se lahko sedemkrat poveča. Študentka zardi in prosi profesorja, naj na to vprašanje odgovori kdo od njenih kolegov. Profesor se strinja, kolega pa izstreli kot iz topa: »To je zenica!« Profesor zadovoljen pokima, po izpitu pa obzirno reče študentki: »Draga gospodična, ne pričakujte preveč od življenja!«
Nočni let čez Atlantik. Tišina, zaslišita se dva tiha glasova. Moški: »Vsi spijo, dajva zdaj!« Ženski: »Dobro, greva hitro!« Vstaneta, se odtihotapita na WC in se zakleneta. Ženska: »Ti sedi. Daj kondom.«
Moški: »Na, daj ga gor.« Ženska: »O, parfum, na vse si mislil.«
Nato se zasliši nekaj vzdihov: »Tooo, ja... Super, uauu...« Nenadoma se zasliši glas iz zvočnika: »Na nadzorni kameri natanko vidimo, kaj počneta. To je na letalu strogo prepovedano. Takoj ugasnita cigarete in snemita kondom z detektorja dima.«
Srednješolec Marko želi obiskati prijatelja, ki leži v bolnici. Ker se ne znajde, vpraša mimoidočega: »Stari, ali veš kje je bolnica?«
»Še enkrat mi reci stari, pa boš izvedel!«
Ugankarski slovarček: ILA-VA = mestece na Slovaškem; LEVEL = preklopni nivo logičnih vezij; MILETOVIC = bivši jugoslovanski nogometaš (Dragan, 1956-); NORSTAD = ameriški general, poveljnik NATO (Lauris, 1907-1988); ONATAS = starogrški kipar; OSAGE = pritok Missourija v ZDA; RESOL = umetna smola; SAI = japonska borilna veščina; VIEIRA = francoski nogometaš (Patrick, 1976-).
■>jp 'sed 'je>j 'eA6}s -zej 'jjpeuy 'aiuejna^na 'eAe|| 'apeup 'oao|9} 'doi 'yíei '¡es 'S3 'AN '}so>|eua '^afeiuo 'es| 'uaiA3 'ej}S| '}aui0>|0J 'epj} -ed 's|A 'eiïiuajd '>nup0A0>|0} 'euaiuajds 'oiAI '>|9AO|gos 'nv 'OS '9§eso '|9A9| 'gsud :ouabj -opoA :e)|uezij)| 3) Avisen
Foto: AS
Govori se ...
... da se službeno potepanjepo-etovionskega župana po Ameriki sploh ne pozna v tolikšni meri, kot so pričakovali nekateri, saj je doma vse v najlepšem (ne)redu; le za podžupana, ki ima nekajkrat več obveznosti, se nekateri bojijo, da ne bi od dela pregorel.
... da tudi Slovenjegoričani niso več to, kar so bili - ali pa; kajti nekaterim Juršinčanom še sedaj ni usahnila huda jeza nad nesramnimi predrzneži, ki so jim predčasno zakurili prvomajski kres in jih tako prikrajšali za prasketajoči praznični užitek.
. da pa so si nekateri brezve-zni piromančki privoščili kurjenje tudi po prvem maju, saj so v noči na drugi majnik v najstarejšem slovenskem mestu zažgali še pet košev za smeti in celo del otroškega vrtca. Pa bi verjetno požgali še kaj, če jih ne bi pri njihovem početju zasačila zora.
... da naj bi v haloškem Pod-lehniku pred dnevi naleteli na ostanke srednjeveškega gradu. Grad naj bi torej že imeli, manjka jim le še graščak. No ja, zlob-
ni jeziki trdijo, da naj bi imeli že tudi njega. Zelo nesramno od vas, če mislite na isto osebo kot zlobneži.
... da imajo sodobni birmanski botri vse več resnih problemov. Poleg vse večjih zahtev birman-cev, nekateri niti s skuterjem niso več zadovoljni, se je nadnje spravila še cerkvena oblast, saj ne morejo biti botri, če niso poročeni cerkveno, še manj, če (bog ne daj) živijo na koruzi.
carjev sam sebi naredil medved-
jo uslugo; če menjaš najboljšega igralca, se kritikam pač ne moreš izogniti.
Vidi se...
... da mnogi upokojenci kljub letom premorejo še dovolj samozavesti in celo duhovitosti. Tile na posnetku z napisom ŠE BRCAMO na majicah so iz Rogoz-nice; zlobneži pa se vprašujejo, kaj bi bilo z njihovo trditvijo, če bi iz črke B odpadel spodnji trebušček?!
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Slika se razlikuje v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do sobote, 09. maja, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD. Nagrajenec-ka iz prejšnje številke je: Klemen Predikaka, Pleterje 45, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU.
Pa veliko zabave!
Foto: Tomaž Janžekovič
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik. si. Fotografija naj bo v formatu "jpg" in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat sta nam fotografijo poslala Tanja in Tomaž in pripisala: »Tia med marjeticami! Bodi še naprej naš sonček! Rada te imava, Tanja in Tomaž.«
Anekdote slavnih
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakoskop
				3	1	6		5
			8			9	2	
	9		4		7			
		3		9		7		6
6								1
8		7		1		4		
			3		9		7	
	8	4			5			
3		5	1	4				
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	V	©©©	€€€	000
Bik	VV	©©	€	00
Dvojčka	VVV	©©	€€€	0
Rak	V	©©©	€	000
Lev	VV	©©©	€	00
Devica	VVV	©	€€	00
Tehtnica	VV	©©©	€	000
Škorpijon	VVV	©©	€	00
Strelec	VV	©	€€€	0
Kozorog	VVV	©©	€	00
Vodnar	VV	©	€€€	0
Ribi	V	©©©	€	000
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 6. maja do 12. maja: 1 znak - slabo, 2 znaka -dobro, 3 znaki - odlično
Mojster napetih srhljivk Alfred Hitchcock je z užitkom opazoval ženo, ki mu je pripravljala sirov narastek. Ko je maso dala v pečico, ni odmaknil oči od štedilnika.
»Kaj se dogaja za vrati?« je šepetaje vprašal vsakih nekaj minut, kakor da bi se bal, da narastek ne bo shajal, če ga bo zmotil s premočnim glasom. Ko je končno minil potreben čas in je gospa Hitchcock vzela iz pečice čudovit narastek, je bil njen mož živčno izčrpan.
»Nobenega narastka več,« je rekel, »dokler ne bova imela pečice s steklenimi vrati.« Potem je dodal: »Takšne napetosti kratko malo ne prenesem!«
***
Nekoč je slikar Tizian priredil gostijo, na kateri so se povabljenci prav dobro zabavali. Ko pa so izvedeli, da so bili stroški te zabave majhni, so začeli svojega gostitelja javno zasmehovati. Tizian je izvedel in sklenil, da bo priredil drugo zabavo. Iste goste je povabil na novo pojedino. Vsi so prišli in pričakovali nekaj posebnega, vendar so takoj opazili, da ni nobenih priprav za gostijo.
Tizian je vzel dragoceno oblačilo, vredno petsto cekinov, ki mu ga je podaril cesar Karel V. in svojo najnovejšo sliko ter oboje vrgel v peč z besedami: »Prijatelji! Izvedel sem, da cenite zabave po stroških, ki jih zahtevajo. Upam, da so bili danes
stroški dovolj veliki in da ste sedaj zadovoljni!«
***
Med gostovanjem v ZDA je bil italijanski operni pevec Enrico Caruso povabljen, da z velik denar zapoje tudi v hiši nekega milijarderja. Ko je prišel, sta ga pričakala samo gospodar s svojim psom. Caruso je vseeno začel peti neko romanco, pes pa strahovito lajati.
Caruso je prenehal peti, milijarder pa mu je izročil denar in mu povedal, da ga je zanimalo samo to, če bo njegov pes lajal
tudi ob petju tako velikega umetnika.
***
Italijanski skladatelj Gioacchino Rossini je prišel s stavo do pravice, da poje purana nadevanega z gomoljikami. Do plačila ni in ni prišlo. Ko se je pritožil, so mu pojasnili, da gomoljike še niso dovolj zrele.
»To so laži, ki jih širijo purani,« je odgovoril Rossini.
»Da sem slaven,« je povedal angleški pisatelj Rudyard Kipling, »sem se prvič zavedel takrat, ko sem pri trgovcu z avto-grami našel svoja čeka, ki ju je prodal moj krojač za višjo vsoto
od tiste, na katero sta bila napisana.«
***
Glasbena šola Karol Pahor Ptuj Dravska ul. 11, 2250 Ptuj Tel.: 749-24-10
Na podlagi Zakona o glasbenih šolah - Ur. list RS, št.29/2000 (20., 21., 22. in 23. člen) objavljamo
RAZPIS
PROSTIH UČNIH MEST
za šolsko leto 2008/2009
Predmet	Starost učenca	Število prostih mest
KLAVIR	7-9	24
ORGLE	11-18	1
HARMONIKA	7-9	25
VIOLINA	7-9	3
VIOLONČELO	7-9	1
FLAVTA	10-12	5
OBOA	10-12	1
KLARINET	10-12	6
SAKSOFON	10-12	4
TROBENTA	9-11	2
POZAVNA	11-18	3
TENOR	10-18	1
BARITON	10-18	3
ROG	9-18	1
TUBA	11-18	1
KITARA	8-10	8
TOLKALA	9-18	4
PETJE	17-24	2
BALETNA PRIPRAVNICA 1	6	15
BALETNA PRIPRAVNICA 2	7	3
BALETNA PRIPRAVNICA 3	8	4
BALET 2. RAZRED	10	3
PREDSOLSKA GLASBENA VZGOJA	5	15
GLASBENA PRIPRAVNICA	6	30
Preizkus glasbene nadarjenosti bodo novinci lahko opravljali v dvorani Glasbene šole Karol Pahor Ptuj v enem od naslednjih terminov:
-	ponedeljek, 19. maja 2008, med 15.00 in 17.00 uro
-	sreda, 21. maja 2008, med 15.00 in 17.00 uro
-	petek, 23. maja 2008, med 15.00 in 17.00 uro
-	petek, 22. avgusta 2008, med 15.00 in 17.00 uro - (samo za učna mesta, ki še ne bodo zasedena)
Glasbena šola je po veljavni zakonodaji dolžna uskladiti število vpisnih mest s kadrovskimi in prostorskimi zmogljivostmi in dati prednost pri vpisu bolj nadarjenim učencem ter učenju orkestrskih instrumentov. NOVINCI - VABLJENI V ČUDOVITI SVET GLASBE IN PLESA!
Okrožno sodišče na Ptuju na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 22. 4. 2008, opr. št. St 28/2007, v stečajnem postopku nad dolžnikom BAR PRI ŠTEFANU, Štefan Mesaroš, s. p. - v stečaju, Ljutomerska 21, 2270 Ormož
objavlja
4. PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB
Predmet prodaje je:
• 1/2 stanovanjske hiše z bifejem skupne uporabne površine 275,73 m2 s pripadajočim dvoriščem v izmeri 483 m2 na Ljutomerski cesti 21, Ormož, vpisano pri vl. št. 597, k. o. Ormož, št. parcele 400/26, po najnižji prodajni ceni 13.300,00 EUR. Interesenti morajo ponudbe poslati v 15 dneh po objavi razpisa na Okrožno sodišče na Ptuju, z oznako »Ne odpiraj - javni razpis za Štefan Mesaroš, s. p. - v stečaju«. Ponudniki morajo v tem roku plačati varščino v višini 10 % od najnižje prodajne cene na račun stečajnega dolžnika, odprtem pri Banki Koper, d. d., št. 101000044122870. Potrjen izvod naloga priložijo ponudbi. Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, ostalim pa brez obresti vrnjena v sedmih dneh po odpiranju ponudb. Pri razpisu za zbiranje ponudb lahko sodelujejo vse fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom o državljanstvu RS, in pravne osebe, ki predložijo sklep o registraciji v RS. Tuje pravne in fizične osebe lahko kupujejo nepremičnine v skladu s slovenskimi predpisi. Kupec mora pred podpisom pogodbe v skladu s 153. členom ZPPSL predložiti še ustrezno notarsko overjeno izjavo. Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v petih dneh po končanem zbiranju ponudb. Izbrani ponudnik mora kupoprodajno pogodbo skleniti v osmih dneh po prejemu obvestila o izboru, kupnino pa plačati v treh mesecih in jo zavarovati z brezpogojno bančno garancijo prvovrstne banke, plačljivo na prvi poziv, v mesecu dni od podpisa pogodbe, sicer se šteje, da je od nakupa odstopil in ni upravičen do vračila varščine.
Premoženje se prodaja po načelu videno-kupljeno. Prevzem in prenos lastninske pravice bo mogoč takoj po plačilu celotne kupnine. Davek in druge stroške prenosa lastništva plača kupec. Objavljene cene ne vsebujejo nobenih davkov in prispevkov, ki bremenijo kupca.
Podrobnejše informacije so na voljo na tel. št. 041 603 946.
Svet zavoda
OSNOVNE ŠOLE DR. LJUDEVITA PIVKA RAIČEVA ULICA 2, 2250 PTUJ
Razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA/RAVNATELJICE
Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (UR L. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo). Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Zaželene so delovne izkušnje na področju vzgoje in izobraževanja oseb z motnjo v duševnem in telesnem razvoju.
Izbrani kandidat bo imenovan za pet let. Predviden začetek dela je 01. 09. 2008.
Pisne prijave z dokazil o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (potrdila o izobrazbi, potrdilo o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev in potrdilo o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, program vodenja zavoda, dokazila o dosedanjih delovnih izkušnjah in kratek življenjepis) pošljite v osmih dneh po objavi razpisa na naslov: Svet zavoda Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka Raičeva ulica 2, 2250 Ptuj z oznako »Prijava za razpis za ravnatelja«
Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku.
KREDITI do 30 LET
- mobilno bančništvo -
• POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI
-	tudi za dohodke nižje od 400 EUR
-	poplačamo vam stare kredite
STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
SVETOVANJE na : 051 804 324
INOVATIVA. Milena Prapotnlk s.p, Plvkova ulica 19/a, 2260 PTUJ
Poslušajte nas na svetovnem spletu
RADIOPTUJ
to, dfitetu www.radio-ptuj.si
GP Project ing
PODJETJE ZA GRADBENIŠTVO IN INŽENIRING d.o.o. Vošnjakova 6,2250 PTUJ Tel: 02/795 23 61, Fax: 02/795 23 62, GSM: 041/ 715 173, 031/ 715 173 E-mail: gp.projecting@siol.net
Cenjene stranke obveščamo, da smo razširili dejavnost in da razen gradbenih del izvajamo tudi vse vrste
STROJNIH OMETOV.
Vse Informacije In naročila na tel. št. 02/795 23 61.
Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj, Ribnica na Dolenjskem, na podlagi razglasa Okrajnega sodišča v Lenartu objavlja
ODREDBO
o tretji ustni dražbi nepremičnine
in sicer: stanovanjska hiša z mizarsko delavnico in gospodarskim poslopjem z garažo, vse locirano na parc. št. 1272/3, 1274/2 in 1274/3, vpisano v vl. št. 457, k. o. Selce, skupaj s pripadajočim zemljiščem na naslovu Dolge njive 21/a, Voličina; stanovanjske hiše z gospodarskim poslopjem, vse locirano na parc. št. 1270, 1271,1272/1, 1272/2, 1273 in 1274/1, vpisano v vl. št. 358, k. o. Selce, skupaj s pripadajočim zemljiščem, na naslovu Dolge njive 21/a, Voličina.
Javna dražba bo potekala v prostorih Okrajnega sodišča v Lenartu, Jurovska cesta 15, 2230 Lenart, dne 13. 5. 2008 ob 11. uri, v sobi št. 1.
Dodatna pojasnila o nepremičninah in ostale informacije lahko interesenti pridobijo na Okrajnemu sodišču v Lenartu ali na Regionalnem skladu, tel. št. (01) 83 61 953 (ga. Vidmar), oz. na spletni strani www.rdf-sklad.si.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
www.tednik.si
v
Štajerski
TEDNIK

do Četrtka zjutraj do 8. ure
do ponedeljka zjutraj do 8. ure
Se ugockieje do oken!
Pomladanska razprodaja razstavnih in vzorčnih oken ter tehnoloških viškov po izjemno ugodnih cenah.
Samo ta petek, 9. maja, od 8. do 17. ure in to soboto, 10. maja, od 8. do 13. ure na sedežu podjetja AJM, Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica pri Mariboru.
Boljši pogled na svet!
Okna, vrata, senčila
in zimski vrtovi najvišje kakovosti.
Mm
OKNA - VRATA - SENČILA
(C
VSAK CETRTSK OS 20,00 URI

m
POSKOČNIH
1.	MODRIJANI - Pusti mi pesmi
2.	ZREŠKA POMLAD - Cvetoča pomlad
3.	Ans. VRISK - Oj ta Mazurka
4.	SICER - Gospodar življenja
5.	TAPRAVIH 6 - Iz oči v oči
6.	NOVI SPOMINI-Šopeksuhih rož
7.	POLKA PUNCE-Čokolada
ŠOPEK POSKOČNIH
Tel. številka:
Glasovnice poiljlte na dopisnicah na naslov: MEGAMARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Ji ?
POP 7 TOP
1.	NATALIJA VERBOTEN - Ko te zagrabi
2.	ČUKI - Uuu
3.	ATOMIK HARMONIK - Sladko vince
4.	ADISMOLAR - Dnarja ni
5.	SKATER-Roke proč
6.	MAREB-Edina
7.	KRISTINA - Nisem tvoja lutka
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Nagrado prejme: Franc Pernek Slomškova 20 2250 Ptuj
POP 7 TOP
52 5%
na depozit
Enkrat vložite, dvakrat dobite!
KOMBINACIJA DEPOZITA IN NALOŽBE V SKLADE
Če do 30. maja 2008 naložite polovico prihrankov v depozit, drugo polovico pa v izbrane sklade skupine Pioneer Investments*, boste svoj denar oplemenitili kar dvakrat. Prvič po 366 dneh ob zagotovljeni 5,25-odstotni letni obrestni meri za depozit in drugič, ko boste ocenili, da se je dovolj oplemenitila tudi dolgoročna naložba v sklade. Za izbrane sklade vam ponujamo tudi 80-odstotni popust na vstopno provizijo. Minimalni skupni znesek naložbe v depozit in sklade je 2.000 evrov.
*V akcijski ponudbi lahko izbirate med tremi skladi Pioneer Investments - PI Greater China Equity, PIA Gold Stock in PI Emerging Markets Equity, ki jih upravljata družbi za upravljanje Pioneer Asset Management S.A. Luxembourg, 4 rue Alphonse Weicker L-2721 Luxembourg, in Pioneer Investments Austria GmbH, članici skupine Pioneer Investments. Trženje, distribucijo in vplačila opravlja UniCredit Banka Slovenija d.d. in vse njene poslovne enote. Investicijski skladi niso bančni produkt in niso vključeni v sistem zajamčenih vlog, ki velja za depozita Banka ne jamči za donosnost naložbe v sklada Investiranje v investicijski sklad je tvegano, pri čemer investitor prevzema tveganje izgube glavnica Realizirani pretekli donosi niso zagotovilo za donose v prihodnosti. Zaradi gibanj tečajev vrednostnih papirjev obstaja možnost da vlagatelj v obdobju varčevanja ne dobi povrnjenih vseh sredstev, vloženih v investicijski sklad. Tekoči podatki o gibanju vrednosti točke posameznega sklada so dnevno objavljeni v časnikih Delo in Rnance ter na spletni strani www.vzajemci.com. Prospekt skladov z vključenimi pravili upravljanja, izvleček prospekta, dodatek za vlagatelja ter zadnje objavljeno letno in polletno poročilo so brezplačno dostopni na spletni strani wwwunicreditbanksi in v poslovnih enotah banke. Vstopna provizija je odvisna od posameznega podsklada in znaša do 5% vplačanega zneska, na sklade iz akcijske ponudbe pa vam priznamo 80% popust. Izstopne provizije ni. Upravljavska provizija znaša na letnem nivoju največ 2%. UniCredit Banka Slovenija d.d., Šmartinska 140, SI - 1000 Ljubljana.
WWW.UNICREDITBANK.SI
(S* UniCredit Bank
www.ajm.si
Prireditvenik
Torek, 6. maj
16.30
19.00
19.00
Slovenska Bistrica, pionirska knjižnica, zaključna prireditev Slovenskega mega kviza s pisateljem in prevajalcem Marjanom Marinškom in razstavo Astrid Lindgren
Ptuj, Mestno gledališče, Kokolorek, zaključna predstava za društvo Sožitje Ptuj
Ormož, avla občine, Društvo Sožitje in foto klub MCO vabita na zbiranje prostovoljnih prispevkov v zameno za fotografije Hajdina, v poslovno-stanovanjskem prostoru (pritličje) občine, razstava izdelkov iz gline, ki so nastajali na delavnicah projekta 2007 - »Spoznavajmo glino«; na ogled do konca avgusta
Četrtek, 8. maj
19.00 Maribor, SNG, balet, 6. abonmajski koncert Simfoničnega orkestra
SNG Maribor, VelDvo, za abonma Simfonični ciklus in izven 20.00 Ormož, poročna dvorana na gradu, predavanje psihoterapevta dr. Bogdana Žorža »Razvajenost - rak sodobne družbe«
SJP
TV
IToJewäsäj® SlMpmOfr) Icraft®rixüBGri programov
SPORED ODDAJ
TOREK B.5.
8.00 Destrnik - Birma 18.00 VIDEO TOP 10 odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Slovenci v Berlinu
SREDA 7.5.
8.0015 let moških pevcev KPD Hajdina 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 20.00 Igra KD Dražencl
ČETRTEK 8.5.
8.00 Revija Pihalnih godb 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Dornava - Mažoretke
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000
ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA	LETNIK	CENA«,	OPREMA	BARVA
ALFA ROME01471.9 JTDM	2006	14.990	KUMA	RDEČA
BMW SERIJA 3 COUPE: 3181	2000	9.900	KUMA	KOV.SRERRNA
BMWSERIJA3:318 D M-OPTIC	2087/08	32.990	AVT. KLIMA	KOV. T. SIVA
BMW SERIJA 3:3181	1998	8.900	KUMA	KOV.SRERRNA
BMW SERIJA 5 TOURING: 525 D	2004	21.990	DVOJNA KUMA	ČRNA
CHRYSLER PT CRUISER 2,2 CRD	2004	11.990	KUMA	KOV. SREBRNA
CITROEN C31,4 HOI EXLUSIVE	2006	9.990	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
CITROEN C41.6 HOI	2006	12.990	KUMA	KOV. ČRNA
FORD ESCORT 1,4i	1999	2.298	PRVI LAST.	KOV.SRERRNA
MERCEDES RAZ. E-KARAV. 270 CDI	2003	17.990	DVOJNA KUMA	ČRNA
ROVER 4141,8	1997	2.390	KUMA	KOV. B. RDEČA
SEATTOLED01.9 TD1110 KM	2003	7.990	KOT. NOV	KOV.SRERRNA
VW PASSAT VARIAPfT 1.9 TDI	1999	4.990	KUMA	DELA
VW PASSAT VARIANT 1.9 TDI	2008	18.900	AVT. KLIMA	T. MODRA
VW SHARAN 1,9 TD1110 KM FAMILY 1999/2000		8.990	AVT. KLIMA	RDEČA
Mali oglasi
DOM-STANOVANJE
NA VIRU - Hrvatska oddam apartmaje za tri osebe s klimo in pet oseb, oddaljenost od morja okrog 100 m. Peščena in kamnita plaža. Tel. 02 740 81 80. GSM 041 748 327.
Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane,
in je čas, ki nikdar ne mine,
ko zasanjaš se v spomine.
SPOMIN Slavko Forštnarič
BUKOVCI 99 A
4. maja je minilo 15 let, odkar te več ni.
Hvala vsem, ki mu poklonite lepo misel, cvet ali svečko.
Vsi tvoji
V	PTUJU PRODAM trisobno stanovanje v prvem nadstropju, 75 m2, cena po dogovoru. Telefon 041 512 178.
V	OKOLICI Trnovske vasi prodam hišo z 28 ari zemlje. Informacije na telefon 031 875 029.
MANJŠE 3-sobno stanovanje na Ptuju,v starejšem bloku, na mirni lokaciji prodam. Tel. 031/612921.
KMETIJSTVO
PRODAM ovce, solčavsko-jezer-ske, mlade in jagnjeta. Tel. 76458-21 ali 051/682-055.
ZAPOSLIMO delavce za tehnično čiščenje, zaželeno moški. DIW service, d. o. o., Puhova 15, SI-2000 Maribor, kont. os. 031 500 235, tel. 02/ 4716 750, faks 02/ 4716-760.
r
CENJENE kmetovalce in vrtič-karje obveščamo, da imamo na zalogi vse sorte semenskega krompirja, semenske koruze, mineralnih gnojil po zelo konkurenčnih cenah. Vabimo vas, da nas obiščete, kajti zagotovo boste našli tudi zase kaj primernega. Vabljeni v prodajalne Kidričevo, Turnišče in Podlehnik. Tel. 799 00 80 in 788 08 70.
VABIMO KOMUNIKATIVNE ljudi (tudi mlajše upokojence)
-	časopisa DELO IN SLOVENSKE novice ponujata svojim novim naročnikom kar nekaj ugodnosti. Če želite honorarno zaslužiti, je to vsekakor dobra priložnost. Delo je terensko in ga boste opravili ob delavnikih. ČZP Delo, d. d., Stros-smayerjeva 26 /a, 2000 Maribor
-	naročnina.
MOTORNA VOZILA
UGODNO PRODAM avto CX 1.4, karavan, letnik 97. Telefon 041 872 781.
RAZNO
PO AKCIJSKI CENI prodamo sveže svinjske polovice iz lastne domače reje. Kmetija Požegar, Bišečki Vrh 30 a, Trnovska vas, tel. 041 212 408.
NEPREMIČNINE
V ŠIRŠI okolici Ptuja (levi breg Drave) kupim opuščeno kmetijo, v njeni bližini naj ne bo hiš. Tel. 041 563 886.
PRODAM prašiče po 1,40 €/kg žive teže, ječmen po 0,23 €/kg, suhe pesne rezance v vrečah po 11 € za vrečo. Moškanjci, 031 376 667, zvečer.
NESNICE, mlade, grahaste in rjave, v začetku nesnosti, cepljene, prodam. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM bukova drva z dostavo. Tel. 041 723 957.
UGODNO PRODAM plug IMT 755, nize, Klirens, in vino savi-njon 1,20 €/l. Tel. 041 533 605.
KUPIM rotacijsko kosilnico, rabljeno. Tel. 753 26 81.
KUPIM traktor Zetor ali Ursus. Telefon 051 656 390.
PRODAM vrtalni stroj Iskra, kolesa - ženska, 2 kosa, mizo - kuhinjsko, oljni sobni radiator, televizor Gorenje. Inf. na tel. 07 777 701, 8.-12. ure.
PRODAM železno ograjo, 27 metrov, zelo ohranjeno, cena po dogovoru. Telefon 041 512 178.
iPoituiajts. nai
na isjztounzm ijiizlu!
RADIOPTUJ
tut ¿flletu
www. radio-ptu[!si~^
NOVO! Finančna točka sedaj tudi na Ptuju! Ste na točki, ko potrebujete dober finančni nasvet?
V KD Finančni točki lahko:
•	pristopite k različnim vzajemnim skladom,
•	sklenete naložbeni načrt KD Družina in KD Pokojnina, Fondpolico Dirigent in druga življenjska zavarovanja
KD Finančna točka
premoženjsko svetovanje, d.o.o.
www.financna-tocka.si
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, odšel si tiho, brez slovesa, kjer ni trpljenja in gorja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi očeta in dedka
Jožefa Koletnika
IZ LJUBSTAVE 7 1. 6. 1927 + 21. 4. 2008
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, ki ste darovali sveče in svete maše, nam izrekli sožalje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodoma duhovnikoma za opravljen obred in Janku Kozelu za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala.
V žalosti njegovi najdražji
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, strica, dedka in pradedka
Jožefa Gašpariča
IZ NOVE VASI PRI PTUJU 122 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste zanj darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala za vaše sočustvovanje, ustne in pisne besede sožalja in tolažbe, ki so nam v težkih trenutkih veliko pomenile. Hvala gospe Veri za poslovilne besede in gospodu župniku za opravljen obred in sveto mašo, pevcem za odpete pesmi in odigrano Tišino.
Žalujoči: vsi njegovi
Vaše pridne roke in pošteno srce so moj ponos in lep spomin na vas.
SPOMIN
2. maja je minilo 30 let, odkar me je mnogo prezgodaj zapustil moj dragi ata
Franc Šterbal
IZ PRVENCEV 30
Hvala vsem, ki se mojega ata spominjate in postojite ob grobu, mu prižgete svečo in prinašate cvetje. Pogrešam vas, dragi ata!
Vaša hčerka Zofija, zet Oli in vnukinja Nathalie
Kako srčno ste si želeli, da med nami bi še živeli, sem se zelo borila, da zdravje bi vam ohranila. A usoda je hotela, da srečo z vami mi je vzela, že eno leto v grobu, draga mama, spite, a v mojem srcu še živite, ni ure in ne noči, povsod ste z mano vi. Prazen dom je in dvorišče, zaman vas oko moje išče. Bili ste mi luč življenja, trdna upora, polna hrepenenja, za mojo srečo storili ste vse, a srce plemenito omagalo je. Ostala sem izgubljena v temi, ker vašo srce ugasnilo je, ni več vašega smehljaja, le trud in delo vaših pridnih rok ostaja.
V SPOMIN
6. maja mineva eno leto, odkar je ugasnilo plemenito srce moje zlate mame
Marije Šešerko
IZ PRVENCEV 30
Hvala vsem, ki ohranjate lepo misel za mojo mamo, postojite pri njenem grobu, ji prižgete svečo in prinašate cvetje. Pogrešam vas, draga mama, hvala za vašo ljubezen, toploto, dobroto in vsa dejanja.
Vaša hčerka Zofija, zet Oli in vnukinja Nathalie
Markovci • Proslavili 70 let folklore
Od snubljenja do poroke ...
V okviru 9. praznika občine Markovci so v soboto, 26. aprila, z jubilejnim koncertom slovenskih ljudskih plesov v večnamenski dvorani proslavili 70-letnico delovanja folklore v Markovcih. Poleg domačih folkloristov Kulturnega društva Anton Jože Štrafela so nastopili še člani akademskih folklornih skupin France Marolt iz Ljubljane in KUD Študent iz Maribora.
Da je folklora v markovski fari resnično doma in še vedno zelo živa, je dokazala že polna dvorana občinstva iz marko-vske in nekaterih sosednjih občin, ki so z navdušenjem spremljali celovečerni koncert ljudskih plesov treh izredno kvalitetnih slovenskih folklornih skupin pod skupnim naslovom „Od snubljenja do poroke". AFS France Marolt iz Ljubljane se je predstavila z istrskimi in režij anskimi plesi, AFS Študent iz Maribora s spletom gorenjskih plesov in spletom Svatbeni rej iz Ziljske doline, domači fol-kloristi so občinstvo v dvorani ogreli s koreografijami pod naslovom Sinoči sem na vasi bil, Bil Jure je fantič vesel, Prijatelj moj, nič se ne ženi ter Oče starešina, vzem'te že toti dar, zabo-vske pevske so zapele Nevesti v slovo, za konec pa so s svojim ženitovanjskim plesom poželi gromek aplavz tudi markovski kopjaši sedanje in nekdanjih generacij.
Kot je v slavnostnem nagovoru povedal predsednik folklornega društva Milan Gabrovec, je imelo prav snubljenje pomembno vlogo pri ohranjanju tradicije folklornih običajev skozi vseh sedem desetletij njihovega delovanja. Janez Feguš iz Nove vasi pri Markovcih je leta 1938 s pomočjo sočlanov tedanjega fantovskega odseka Markovci prvič zasnubil mlade plesalke, plesalce, korante, orače, ruso, vile, medvede, skratka like, ki imajo svojo zibelko prav v Markovcih, ter jih povezal v organizirano skupino, ki je prvič nastopila na javni prireditvi v Mariboru. Markovčani so z izvirnim nastopom poželi močan aplavz, kar je bil dober povod za usta-
Foto: M: Ozmec
V imenu Javnega sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti je Markovčanom izročil jubilejno priznanje Mirko Ramovš (v sredini); skrajno levo je predsednik društva Milan Gabrovec, skrajno desno pa vodja FS Peter Bezjak.
novitev plesne folklorne skupine pod vodstvom Janeza Fegu-ša, ki je že ob ustanovitvi bila najštevilčnejša, saj je štela kar 50 članov.
Začetno snubljenje Janeza Feguša sta po vojni vihri nadaljevala zakonca Anton in Terezija Štrafela. Potem ko se je leta 1950 Anton smrtno ponesrečil, sta ga želela nadomestiti žena Terezija in brat Jože, a se je kmalu pokazalo, da ne bo šlo. Terezija je okrog sebe kmalu zbrala prijateljice in v tolažbo pričela ustvarjati ljudske pesmi, ki jih še danes prepevajo ljudske pevke folklornega društva „Sedem mladih", kot jih radi imenujejo, pod vodstvom Angele Liponik. Članice in člane folklorne skupine je nato
Foto: M: Ozmec
Zaplesali so tudi poskočni markovski kopjaši sedanje in prejšnjih generacij.
več kot štiri desetletja vodil žal že preminuli Franc Kolarič,
ki je bil za svoje zasluge leta 1996 imenovan za častnega predsednika folklornega društva, leta 1999 pa je bil v novo-nastali občini kot prvi imenovan za častnega občana občine Markovci. Leta 1973 se mu je s pionirsko folklorno skupino pridružila še žena Silva, tako da sta zakonca Kolarič »držala gor« takratno markovsko folkloro in prav njima se lahko zahvalijo, da je društvo postalo zvesto svojemu poslanstvu ter zaslovelo doma in na tujem.
Leta 1992je na pobudo Franca Kolariča vodstvo folklorne skupine in kopjašev prevzel Milan Gabrovec, ki je že od leta 1991 vodil otroško folklorno skupino, leta 1996 pa so mu zaupali še predsedovanje društvu. Da bi skupina delovala v korak s časom, je zaradi preobremenjenosti z vodenjem celotnega društva zgodaj začel razmišljati o delitvi nalog, tako da sedaj folklorno skupino že dve leti vodi Peter Bezjak, kopjaše pa že več let Marko Forštnerič. Do nedavnega je v društvu delovala tudi sekcija ljudskih pevcev, ki so pod vodstvom Franca Goloba nastopali tudi kot kosci, a so po njegovi smrti prenehali delovati, zato se trudijo, da bi jih ponovno aktivirali.
Folklorna skupina Anton
Jože Štrafela Markovci se je v sedmih desetletjih delovanja spoznala in pobratila s številnimi društvi, v tem času se je v Markovcih zgodilo 21 mednarodnih folklornih revij, na katerih so nastopile skupine iz večjih evropskih držav in Balkana, celo iz Rusije. Pripravili so več uspešnih folklornih večerov ter še več srečanj ljudskih pevcev in godcev. Prvi v občini so pričeli izdelovati pre-smece, vedno pa so bili prisotni tudi na prireditvah na vasi in drugje. Redkim je znano, da so prvi Fašenk v Markovcih organizirali prav pod okriljem folklornega društva in da so eno redkih društev, ki je s svojimi sekcijami nastopilo prav na vseh 48 ptujskih kurento-vanjih.
V domačem okolju so opravili prek 2000 nastopov, člani posameznih sekcij folklornega društva pa so več kot 60 krat gostovali v tujini. Tako so za njimi številna gostovanja po Madžarski, v Makedoniji, Srbiji,
Bolgariji, Belgiji, Italiji, Franciji, Nemčiji, Liechtensteinu, Švici, Češki, Poljski, Hrvaški, Bosni in Hercegovini, Črni gori in še kje. Za njimi so številne prigode in anekdote, ki jim bodo ostale v spominu, večkrat so nastopili tudi na nacionalni in nekaterih komercialnih televizijah, zadnjih 20 let pa se skupina vsako leto udeležuje območnih in medobmočnih revij folklornih skupin.
Na koncertu ob svoji 70-le-tnici so markovski folkloristi nastopili v novih oblačilih oziroma narodnih nošah, za katere je naredila raziskavo dr. Marija Makarovič ob asistenci njihove plesalke Anje Strelec.
O njihovih dosežkih doma in na tujem pričajo visoka priznanja in številne pohvale, ki so jih skupaj s fotografijami in spominskimi darili ssvojih gostovanj ter nastopov razstavili v avli večnamenske dvorane.
Vodstvu ter vsem nekdanjim in sedanjim članom folklornega društva Anton Jože Štrafela Markovci je na jubilejnem koncertu čestital župan občine Markovci Franc Kekec in se jim v imenu vseh občanov zahvalil za njihovo uspešno delovanje, ohranjanje folklornih običajev ter promocijo občine doma in po svetu. Čestitkam se je pridružila predsednica ptujske območne enote Javnega sklada za kulturne dejavnosti Silva Fartek ki jo je razveselilo predvsem dejstvo, da je povprečna starost v skupini 21 let, kar je dober porok za uspešno delovanje tudi v bodoče. Plesalkam in plesalcem je za večletno sodelovanje v društvu izročila bronaste, srebrne in zlate Maroltove značke, štirim ljudskim pevkam pa zlate Gallusove značke.
V imenu Javnega sklada za ljubiteljsko kulturno dejavnost Republike Slovenije je marko-vskim folkloristom ob jubileju čestital priznani strokovnjak s področja folklore in ohranjanja tradicionalnih ljudskih plesov Mirko Ramovš ter jim ob tej priložnosti izročil jubilejno priznanje. Čestitkam ob visokem jubileju se je pridružila tudi Liljana Brglez, umetniški vodja folklorne skupine Vinko Korže iz Cirkovc, praznični sobotni večer pa so nato skupaj s številnimi domačini in gosti zaokrožili s kulturno-zabavno prireditvijo in pogostitvijo vseh udeležencev v velikem prireditvenem šotoru.
M. Ozmec
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo nekoliko manj oblačnosti, a se bodo še pojavljale krajevne padavine, deloma plohe in posamezne nevihte. Padavine bodo manj pogoste. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 9, ob morju 11, najvišje dnevne od 18 do 23 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo prevladovalo sončno vreme.
Foto: M: Ozmec
V preddverju večnamenske dvorane so razstavili fotografije in spominska darila s številnih gostovanj markovskih folkloristov doma in na tujem.
Preselili smo se na ORMOŠKO 5, Ptuj
Otvoritvene akcije v maju:
~ 10% popust na vrata Lip Bled, praktična darila za obiskovalce, nagradna igra za jesenski dopust.
OKNA-VRATA-SENČILA-POLICE
Osebna kronika
Rodile so: Lidija Letonja, Le-vanjci 28, Destrnik - Žana; Maja Lunežnik, Gladomes 14, Zg. Ložnica - Zojo; Simona Gaiser, Kicar 128, Ptuj - Elo; Martina Slodnjak, Podvin-ci 130/b, Ptuj - Tajo; Katja Obreht, Gubčeva ul. 12, Ptuj
-	Matica; Iris Košnik, Juro-vska cesta 2, Lenart - Žanet; Ida Skuhala, Borovci 53, Markovci - Julijo; Ines Janjic, Stritarjeva ul. 4, Rogaška Slatina
-	Roko; Anita Pavlinek, Zg. Hajdina 93 - Tajo; Mihaela Meglič, Markovci 4/b - Nežo; Brigita Škrlec, Sp. Žerjavci 79, Lenart v Slovenskih goricah
-	Alexa; Marjana Kamenšek, Stoperce 8 - Lariso; Brigita Svenšek, Podlehnik 43 - Jureta; Rumina Hrepevnik, Kragi-herjeva 24, Ptuj - Tio; Simona Koser Šavora, Taborniška 2, Miklavž na Dravskem polju
-	Aljaža; Manuela Slana, An-želova 15, Ptuj - Žana; Mateja Zadravec, Vitomarci 47
-	Majo; Klavdija Fridrih, Na Jožefu 72, Slovenska Bistrica - Jaša; Suzana Puklavec, Mihalovci 31, Ivanjkovci -Gašperja; Suzana Muster, Bukovci 175, Markovci - Evo. Umrli so: Marija Pisar, rojena Hajnc, Rimska ploščad 2, Ptuj, rojena 1926 - umrla 24. aprila 2008; Terezija Gojko-vič, rojena Lukman, Spodnja Hajdina 32, rojena 1924 -umrla 19. aprila 2008. Poroke - Ptuj : Robert Založnik in Tanja Galun, Spuhlja 88/a. Darko Fajfar, Medrib-nik 25, in Vesna Mohorko, Skorba 39. Andrej Vidovič, Velika Varnica 24, in Minka Feguš,, Repišče 9/a. Ivan Ro-škar in Branka Mikša, Gori-šnica 107.
Poroki - Ormož: Simon Slana in Monika Kristan, Sodinci 78, Velika Nedelja. Damijan Vesenjak in Mojca Štamol, Obrež 139, Središče ob Dravi.
Črna kronika

WLI(p, |
projekti £0.0.
S 051/61-74-71; 02/620-97-94
www.tulip-projekti.si, po-pe: 9-17
Hitrost - počasneje je varneje
V	času od 14. 4. do vključno 27. 4. so policisti na območju PU Maribor Izvajali preventivno akcijo »Hitrost
-	počasneje je varneje«, katere osnovna cilja sta zmanjšanje števila mrtvih zaradi neprilagojene hitrosti na slovenskih cestah ter povečanje stopnje spoštovanja predpisov o omejitvi hitrosti. Zraven preventivnih aktivnosti, v katerih so voznike motornih vozil opozarjali na problematiko hitrosti ter nevarnosti prehitre vožnje, so na območju PU Maribor izvedli vrsto poostrenih nadzorov cestnega prometa s poudarkom na ugotavljanju prekoračitev hitrosti. Najobsežnejši med njimi pa je bil izveden v petek, 25. 4., med 13. in 19. uro in se je izvajal po metodologiji »VERIGA«.
V	vseh poostrenih nadzorih, ki so se s poudarkom na problematiki hitrosti izvajali v času akcije, so policisti ugotovili:
-	494 prekoračitev hitrosti, zaradi katerih je bila 476 kršiteljem izrečena globa,
-	zoper 11 kršiteljev bo podan ob-dolžilni predlog na pristojno sodišče,
-	7 kršiteljem je bilo izrečeno opozorilo.
V	poostrenem nadzoru, ki se je izvajal na pomembnejših in varnostno izstopajočih glavnih in regionalnih cestah, je bilo ugotovljenih 70 prekoračitev hitrosti (za vse prekoračitve je bila izrečena globa). Preventivna akcija »Hitrost - počasneje je varneje« se bo v maju izvajala od 16. 5. do vključno 18. 5.