Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
Šfehaja dvakrat tedensko, lu sicer v*ako sredo ln vsako soboto.
ln sprava: Maribor, Ruška cesta S, poštni predal 22, telefon 2326. i«družnlce: Ljubljana, Dolarska zbornica — C«lje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom, — Rokopisi se ne vračajo, ^•lranklrana pisma se v obče ne sprejemajo, ■— Reklamacije se ne trankirajo.
Malih oelasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrst« Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust — Naročnina za Jugoslavijo znaša n*»*čne Din	za	l»#r*m«tT« h«s«čho Din IS.—. Čekovni račun št. 14.335.
itev. 82
Sobota, 10. oktobra 1936
Leto XI
Rusija odpovedala pakt o nevmešavanju
Pomoč legalni španski vladi
Razburjenje v Berlinu, Rimu in Lizboni, e d koder zalagajo upornike z orožjem, skriti za pakt o nevmešsvanju
Ob obletnici marsejskega atentata
9. oktobra 1934, pred dvemi leti, je bil umorjen v Marseillu kralj Aleksander I.
Potovanje kralja v Francijo je bilo v zvezi z velikimi zunanje-političnimi odločitvami, ki sta jih evropska politična javnost in diplomacija pričakovali z veliko napetostjo.
Vedelo se je tudi, da je nameraval kralj po svojem povratku pristopiti novi ureditvi notranjih političnih vprašanj na podlagi bogatih izkušenj zadnjih let.
Toda usodno potovanje v Francijo je zaključilo njegovo delo in njegove načrte docela nepričakovano, nenadno.
*
Marsejski atentat je globoko odjeknil / notranjosti države.
Pod silnim vtisom marsejske tragedije se je rodilo prepričanje, da je treba v notranji politiki kreniti na nova pota, ki vodijo k pomirjenju, premostitvi razdorov in nacionalnih nasprotstev ter dokončnemu zbližanju Srbov, Hrvatov in Slovencev v okviru težko priborjene samostojne države. Kajti marsejski atentat je odkril mednarodne spletke velikega obsega, katerih cilj je uničenje Jugoslavije. Tem naklepom zunanjih nasprotnikov pa more odoleti le močna, notranje konsolidirana država.
Pravilno se je tudi povdarjalo v tistih dneh, da je demokracija ključ za rešitev osnovnih državnih in političnih vprašanj.
Toda težka doba je našla neprave može na čelu državne uprave. Može, ki jim je bila oblast vse, sredstvo in cilj za njihove ozke strankarsko politične in osebne koristi.
Zadržanje Uzunovičeve vlade na večer 9. oktobra je bilo klaverno in vse drugo prej kot državniško modro. Ona ni bila kos svoji nalogi, dočim je njen protivnik, general Živkovič, reševal situacijo zopet po svoje, oboji pa brez naroda, za katerega sta mislila oba dela, da jima mora enostavno slediti. Na-spretstva, ki danes vladajo v JNS med Uzunovičem in Živkovičem, imajo svo} izvor baš v zgodovinskem 9. oktobru.
In potem Jevtič! Ali ni to tisti Jevtič, ki je sporočil kraljevo oporoko: Čuvajte Jugoslavijo! in vzbudil domnevo, da prihaja kot rešitelj v pravem trenutku, kot mtož, ki ve, da je treba presekati gordijski vozel. In vendar, kako je grdo zlorabil zaupanje! Osramočen je moral izginiti s politične pozornice.
Toda ali ni značilno za naše razmere, da ti ljudje, ki so odrekli, kljub temu še vedno niso potisnjeni ob stran, ampak smelo čakajo in računajo, da se bodo lahko vključili v tok dogodkov, prav taki, kakršne smo jih videli in spoznali pri njihovem delu v nedavni preteklosti.
Zakaj mnogo se je v teh dveh letih dogodilo. Toda doslej še nič odločilnega, nič takega, kar bi kazalo, da se skoro namerava rešiti velike probleme, pred katere nas je postavil marsejski atentat, v duhu osnovnih načel, na čijih edino more počivati bodočnost države:
svobode in demokracije.
Druga obletnica marsejskega atentata je za nami...
Italijanski listi že vedo. Italijanski
listi poročajo, da se namerava sovjetska vlada preseliti iz Moskve v Omsk. — Moskva je preveč izpostavljena letalskim napadom, dočim je Omsk oddaljen ter bi bili zračni napadi v slučaju vojne z evropsko državo nemogoči.
Ruska vlada je na podlagi svojih poročil in obtožbe španske legalne vlade poslala londonskemu odboru za nevmešavanje v špansko državljansko vojno ultimativni predlog, da bo tudi Rusija opustila nevtralnost, če odbor ne poskrbi, da se bodo Nemčija, Italija in Portugalska ravnale po pogodbi, ki sta jo Nemčija in Italija celo sami podpisali.
V mednarodni politiki je ultimativni predlog zbudil silno vznemirjenje, čeprav je politično utemeljen in čeprav je nemoralno sabotiranje mednarodnega dogovora na oni strani.
Reakcija ima očiten namen, prepustiti Španijo svoji usodi. Da bi pa zmagali reakcionarni izkoriščevalci, je njih tiha želja ter zato tudi dopuščajo, da fašistične dežele sabotirajo mednarodni dogovor.
Jako verjetno je tudi, da so v londonskem odboru kapitalistični vplivi, ki ovirajo delovanje odbora.
V	Španiji se borita kapitalizem in fevdalizem proti narodu. Kapitalizem je interesiran na zmagi bratskega kapitalizma in je tudi že investiral ogromno imetje v uporniško akcijo. S sabotiranjem pozitivnega dela v odboru pa podpira svojo težnjo.
FaSisti vseh dežel vsi iz sebe
Sporočilo Rusije, da se ne smatra več vezano na pakt o nevmeša-vanju, je zadel v živo Berlin, Rim. in Lizbono, od koder zalagajo upornike z orožjem, skriti za pakt o ne-vmešavanju.
Spričo takega postopanja fašističnih sil, ki se prav aktivno vmešavajo v španske razmere na strani
upornikov, je jasno, da morajo končno zmagati načela mednarodnega prava, da države podpirajo le-
Uporniki razglašajo, da bo pohod na Madrid najlažji preko Toleda. Vendar pa osvojitev Madrida ne bo tako enostavna zadeva. Na madridskih bojiščih se vrše neprestano manjše in večje bitke, toda poročila govore več o uspešni obrambi in napadih vladnih čet, kakor pa uporniških.
Pri Eloriu je bila bitka, kjer so uporniki bili tepeni ter so izgubili več kot tisoč mrtvih. Istotako so vladne čete osvojile v provinciji Alave Villa Real in Monte Matamo-ro. Zlasti hude bitke se vrše okoli Toleda, kjer doslej ni mogoče govoriti o porazu vladnih čet.
Severovzhodno od Madrida so vladini miličniki zopet zavzeli Si-giienzo, ki so io pred par dnevi iz-gubili. S tem je v gorovju nad Madridom položaj za legalno špansko vlado utrjen.
Zelo mnogo je pridobila udarna
Minister za socialno politiko Dragiša Cvetkovič je pred svojim odhodom na zdravljenje v inozemstvo postavil v zagrebški Delavski zbornici komisarja v osebi banskega svetnika Nikole Filipoviča. Ob-
galne vlade proti upornikom, ne glede na to, ali so uporniki komu simpatični ali ne.
sila miličnikov, ker se je vladi posrečilo da iih je podredila enotnemu vojaškemu vodstvu.
Strahote vojne se šele prično
Uporniki so že izpočetka rabili v vojni pline. Poleg drugih grozovitosti., masakrov in streljanja nedolžnih državljanov so rabili tudi pline. Vladna vojska je zaraditega nabavila za svojo vojsko plinske maske. Vojna v Španiji se torej vrši v znamenju surovosti in kršitve mednarodnega prava.
Oviedo osvojen
Na severnem bojišču so si vladne čete osvojile mesto Oviedo, ki so ga oblegali skoraj odpočetka upora.
Za Oviedo so sc bili krvavi boji, v katerih so se odlikovali asturski rudarji, ki so jurišali mesto, osvajajoč vsako ulico posebej.
enem je odredil preiskavo poslovanja Delavske zbornice, katero je bi-
lo	vsako leto predpisano z od ministra samega odobrenim proračunom.
Telke izgube naSe izvozne trgovine
vsled razvrednotenja valut.
Vsled razvrednotenja valut zlasti italijanske lire, bodo utrpeli naši izvozniki v kolikor niso svojih terjatev že prodali Narodni banki, ogromno škodo. Lira je padla za 40 odst., kar znači, da nam bodo Italijani plačali za okroglo 140 milijonov lir, kolikor nam dolgujejo, samo 60 odst. prejšnje vrednosti. Skupno izgubo vsled razvrednotenja lire cenijo naši finančniki na 60 milijonov dinarjev.
Ako sedaj še nemška marka zdrkne — za katero nam Nemci že sedaj plačujejo samo okroglo Din 13, namesto Din 17 — potem smo Jugoslovani, ki sami nič nimamo, podarili »nobel« dolžnikom dobršen del dohodkov našega narodnega premoženja.
Francoski komunisti za vlado
kljub gotovini razlikam
Komunisti so v nedeljo v Parizu na zborovanju izjavili, da hočejo ohraniti zvestobo ljudski fronti. Načelno so proti devalvaciji franka, toda v interesu ljudske fronte so devalvaciji pritrdili.
AngieSka delavska stranka za demokratizacijo armade
Strankin kongres odklonil sodelovanje s komunisti.
Angleška Labour-Party je imela te dni kongres v Edinburgu.
Kongres je takoj ob otvoritvi zasedanja v prisotnosti španske delegacije razpravljal o španskem vprašanju. Izrekel se je za politiko nevmešavanja, toda le pod pogojem, ako se tudi ostale države drže tega načela.
Nadalje je kongres razpravljal o vprašanju sodelovanja s komunsti. — Predlog, ki odklanja sodelovanje, je bil sprejet z ogromno večino. Komunisti so
| v Angliji prav neznatna skupina in La-I bour Party smatra, da cepijo delavske
I	vrste, vsled česar se krepe meščanske | stranke.
Izredno značilno je bil sklep kon-j gresa v vprašanju oborožitve. Kongres ; se je izrekel za oborožitev Anglje, s J pristavkom, da bo dolžnost delavske | stranke, čim dobi večino v parlamentu, izvesti demokratizacijo armade. Španija uči. kakšna nesreča preti ljudstvu, ako vlada v armadi reakcionarni duh.
FaSisti v Gdanskem preganjajo socialne demokrate
Koliko časa bo Društvo narodov še trpelo izzivanje nacijev
V	svobodnem mestu Gdanskem, ki stoji pod nadzorstvom Društva narodov, se razmere vedno bolj zaostrujejo. Nemški naciji, ki se le s terorjem drže na površju, uganjajo zadnje čase nečuvene stvari. Zatirajo njim neljubo časopisje in zapirajo nasprotnike na debelo. Te dni so na vsem lepem prepovedali neko socialnodemokratično zborovanje in 75 vodilnih sodrugov z zborovanja odvedli v zapore.
Pogum so dobili naciji vsled tega, ker so uspeli, da je Društvo na-
rodov odpoklicalo komisarja Angleža Lesterja, na katerega so bili izredno hudi.
Sedaj je Društvo narodov pooblastilo Poljsko, da izdela predloge za vzpostavitev reda v Gdanskem.
Proti fašistom je treba nastopiti z istimi metodami, katerih sc poslužujejo oni v boju z demokracijo. Če bo Berlin radi tega stokal, naj to nikogar ne moti.
Uspešna obramba Madrida
Komisarijat v Delavski zbornici v
Zagrebu — namesto volitev
Kje imajo diplomati uSesa in — srce?
Španija krvavi po krivdi neiskrene diplomacije.
Sklenili so pakt nevmešavanja v špansko državljansko vojno in ga podpisali. Kakor je bil namen Bluma dober, pošten in iskren, je pa španski zunanji minister v Ženevi razkril, da Nemčija, .Italija in Portugalska še dalje zalagata upornike z vsem potrebnim vojnim materijalom. V Ženevi jim je bila stvar neljuba in so jo stavili z — dnevnega reda, ker se boje mednarodnih komplikacij.
Zgodilo se je z vprašanjem Španije prav tako skoraj kakor z japonsko-ki-tajskim ali abesinsko-italijanskim sporom. Nič ni zaleglo, če je del Vajo povdaril, da bi po mednarodnem pravu morala legalna vlada dobiti podporo članov Društva narodov in Društva samega.
Španska vlada je nato po nasvetu diplomatov v Ženevi izdala poseben dokument, v katerem navaja dogodke od 8. julija do 29. septembra ter ga predložila raznim vladam. V tem dokumentu navaja kolikokrat in koliko vojnih potrebščin sta poslali upornikom Nemčija in Italija še potem, ko sta podpisali pakt o nevmešavanju.
Sedaj leže ti dokumenti na mizah raznih vlad, od katerih je doslej znano le angleško mnenje, ki pravi, da bo vlada skrbno preštudirala poročilo, ki ga je madridska vlada poslala tudi Društvu narodov in v katerem trdi, da sta Italija in Nemčija prekršili dogovor glede nevmešavanja v notranje španske boje.
Izjava angleških krogov pomeni z drugimi besedami, da stvar ni nujna.
Očividno je, da gre zopet za tako-zvano zavlačevalno taktiko in da ima diplomacija vendarle neke tajne interese na zmagi upornikov. Kdo ima, razen fašističnih dežel, še interese, je težko uganiti. Znano nam tudi ni pod kakšnim pritiskom tajnih sil je predlagala francoska vlada pakt nevmešavanja, ki se je po spletkah fašističnih dežel in naj-brže močne kapitalistične zarote ponesrečil.
Mi vemo iz zgodovine zadnjih let, da je kapitalizem rušil doslei vse socialistične vlade, kjer je le mogel, če je bila država odvisna od mednarodnega kapitala. Tako bo najbrže tudi tukaj. Za-raditega narodi ne bodo svobodni, dokler bodo države pod diktaturo kaoita-lizma. In toliko časa, dokler bodo imeli vnliv tudi v Društvu narodov, bo pravična mednarodna politika nemogoča, nemogoč sporazum med narodi. Danes ne velja nobena mednarodna pogodba, ker ni tistega, ki bi jo vršil in ne tistega ki bi jo ščitil in izvajal sank-ciie proti kršilcem mednarodnih pogodb.
Stalin jje zopet na smrt bolan, poročajo listi. Obolel je na angini srca in pravijo, da zanj ni rešitve. Baje je že določen triumvirat, ki bo po njegovi smrti prevzel vse posle.
Naši v Franciji
Kreutzvvald (Moselle), v septembru 1936.
Dragi sodrugi!
»Delavska Politika«, edina izmed vseh slovenskih listov, piše iskreno in pošteno o francoskih razmer ih pod vlado ljudske fronte, ki ji na-čeljuje socialist s. Blum. Kdaj le se bo delovno ljudstvo zavedlo tudi po drugod in dvignilo svoj glas za človečanske pravice, kdaj bo spoznalo, da je krivično, ako mora delavcc brezposeln giniti v obcestnem jarku, medtem ko se mimo njega pode razkošni avtomobili gospode, ki ie mogoče tudi na račun dela prav tistega reveža kraj poti, obogatela. Se jih je mnogo nezavednih ki za ničvreden denar služijo nasprotnikom delavskih pravic ne da bi pomislili na svoje rodne brate in sestre, ki jih zatira brezčutni kapitalizem. Kapitalisti so pripravljeni mnogo riskirati za to. da ohranijo svoje položaje in pravico na izkoriščanje. Kako malo bi bilo treba riskirati delavcem, ako bi bili složni
Madžarska reakcija
Po sinrti madžarskega predsednil
Madžarski ministrski predsednik Gombos je umrl. Z njegovo smrtjo izgine s politične pozornice eden izmed vidnih akterjev madžarske konterrevo-lucije.
Gombos je bil generalštabni oficir in je po razpadu Avstro-Ogrske služil Karolyjevi vladi. Ko je Karoly odstopil in predal vlado Bela Kunu, se je Gombos, ki je bi! znan spletkar, zatekel v Szegedin, pod okrilje francoske okupacijske armade. Tu je postal državni podtajnik v prvi konterrevolucionarni vladi, ki se je po zavzetju Budimpešte po belih preselila v prestolico in Gombos je bil soodgovoren za neizmerno prelivanje krvi, ki so ga zakrivili madžarski plemenitaši, da se maščujejo nad nedolžnim delavstvom, ki se je drznilo vzeti oblast v svoje roke.
Kot nasprotnik Habsburžanov je leta 1921. preprečil povratek cesarja Karla na prestol.
Ko je pričelo naraščati fašistično gibanje po Evropi, je Gombos postal pri-
Do+nd Ui
umi.wun mi m 111 ■ i n ■ i w»w i ■■ itii i ■ inn i
Z JNS ali JRZ ni volilnega kompromisa. Te dni je objavilo »Jutro«, da bodo na Koroškem postavljene kompromisne liste za občinske volitve, na katerih bodo kandidati JNS, socialisti in JRZ. Stališče socialistov glede, občinskih volitev je znano. Socialisti odklanjajo vsako paktira-nje z JNS, JRZ in fašističnimi skupinami. Kandidati na takih listah nimajo nobene pravice, da se deklarirajo kot zastopniki socialistov, ampak kandidirajo na lastno pest in odgovornost.
Kmečko-demokratski koaliciji v Sloveniji, ki je zbrana okoli »Slov. zemlje« natolcujejo »Slovenec«, »Domoljub« in govorniki JRZ, da je komunistična. — Predstavniki tega gibanja v Sloveniji gg. dr. Kukovec, Stane Vidmar in dr. Lončar odločno zavračajo vsa ta natolcevanja. S tem v zvezi smo naprošeni, da objavimo naslednje:
»Slovensko kmečko gibanje kot de' kmečko demokratske koalicije podaja po svojih zaupnikih naslednjo izjavo:
Vladajoča stranka očita iz prozornih namenov našemu gibanju komunistični značaj.
Kot zagovorniki polne demokracije ugotavljamo, da ne ustreza de-ianskemu položaju, ako hočejo radikalnejše naše stališče glede slovenstva in socialnosti spraviti pred javnostjo in oblastjo v zvezo s komunizmom .
Slovenski kmet in delavec terjata dejansko enakopravnost svojega naroda in korenito izboljšanje svojega stanja v družbi in državi.
Zato odklanja očitek komunizma, ki ima namen, da se uveljavlja
in enotni v svojem, hotenju. Francoski delavci so se temu spoznanju že precej približali.
V	naši ljubi domovini piše »Slovenec« grde stvari o sedanji francoski vladi. Zlasti pa o Španiji. Kako hinavski in hujskajoči so njegovi članki proti španski vladi in velikemu delu španskega ljudstva, ki se brani pred napadi krivoprisežnih generalov! Zlasti vzbuja med nami Slovenci ogorčenje, da »Slovenec« slika španske branilce svobode kot krvoločne zveri. V Španiji sc borita na strani vlade dva Slovenca, moja znanca, ki mi redno pišeta. Tudi njuna pisma mi razodevajo grozote državljanske vojne, v kateri se bije oče proti sinu, sin proti očetu, brat proti bratu, toda niti besede nisem doslej zasledil v njunih poročilih, ki bi kakorkoli opravičevala domnevo, da vladini pristaši uganjajo grozodejstva. Res pa je, da so pri mrtvih častnikih Francove armade našli povelja, da ie treba vsakega ujetnika ubiti, dočitn vlada takega navodila ni dala. Mogoče bom ob priliki o tem napisal še kaj več, zlasti ka-
v boju za dediščino
staš fašistične ideje. V okviru krščansko socialne vladine stranke, v katero se je vrnil pred par leti, si je priboril prvo mesto in postal ministrski predsednik.
Poleg volilnega terorja mu je pripomogla k uspehu njegova brezmejna demagogija. Objluboval je demokratično volilno reformo, uvedbo tajnega glasovanja, rešitev agrarnega vprašanja, ne da bi bil tudi trohico vseh teh objlub izpolnil. Njegov cilj je bil zamenjati fev-dalistični-staromodni red s fašistovsko stanovščino.
Njegova nasprotnika sta bila fevdalec grof Bethlen in vodja enega dela kmetov Ekard Tibor.
Zunanje politično se je Madžarska zadnje čase pričela nagibati k Nemčiji, kar ie zlasti vznemirjalo Italijo. Ako bi bil Gombos ostal živ, bi na italijanski pritisk najbrže moral odstopiti.
Sedaj bo začel boj za dediščino. — Spori v vrstah reakcije bodo samo dobrodošli demokratičnim gibanjem, zlasti tudi socialnimi demokratom.
si/em
dalje pod to pretvezo nedemokratična in neljudska smer.
Nasprotno pozivata somišljenike, da nadaljujejo svoj slovenski in socialni boj do končne zmage.
Proti veleblagovnicam in obrtnim delavnicam industrijskih podjetij so
protestirali trgovci in obrtniki dne 4. t. m. v skoro vseh večjih mestih države. Obrtniki in trgovci zahtevajo, da industrija ne sme izpodrivati obrti. Te zahteve postavljajo obrtniki že mnogo let — brez uspeha. Tisti, ki jim: obljubljajo pomoč, jih potem redno puste na cedilu. Tudi Hitler je obljubil trgovcem in obrtnikom, da jih bo zaščitil pred konkurenco veletrgovine in industrije, toda obljube ni izpolnil. Obrtnikom in trgovcem more pomagati samo izboljšanje kupne moči kon-zumenta. Ako bo n. pr. konzument v stanu, da si kupi dobre čevlje ročnega izdelka, bo naročil pri obrtniku, dočim danes kupuje v industrijskih prodajalnicah itd Kdor trdi da je obrtnike mogoče zaščititi z dekreti, ta se moti ali pa laže.
Sneg. Muhasto vreme tega tedna nam je prineslo sneg. V hribih ga je zapadlo skoro en meter, v dolinah pa toliko, da je pobelil strehe. Pritisni! ie tudi mraz, ki je presenetil lastavice na letu iz severnih krajev. Ponekod so jih lovili in v zabojih odpremili v Dalmacijo, kjer so jih izpustili. Precejšnjo škodo sta sneg in mraz povzročila v vinogradih in na listnatem drevju v sadovnjakih in gozdovih. Tako zgodnjega snega in v taki množini že dolgo ni bilo. Naročnik našega lista iz Kra-
dar se bo vrnil tisti moj znanec, ki je letalski pilot v vladini vojski.
V	Franciji smo delavci prav zadovoljni. Stavke, ki so bile, niso bile naperjene proti vladi ali proti državi, ampak proti kapitalistom, ki delavstvu niso hoteli priznati najosnovnejših pravic. Zakaj tudi bi se delavstvo borilo proti vladi in proti državi? Vlada je od njega izvoljena, država pa je ljudstvo. Pri teh stavkah ie delavstvo dokazalo svojo zrelost in disciplino. Vlada je konsi-gnirala vojaštvo in policijo v kasarnah in vendar ni bilo nobenih incidentov S. Blum je rekel: »Zakaj pošiljati vojsko in žandarje nad delavce, vsaj vendar niso tolpa razbojnikov.«
Koliko krvi bi se ob takih velikanskih stavkovnih gibanjih prelilo po drugih državah, v Franciji pa niti kapljice.
»Slovenčevemu« dopisniku je očitno žal, da se njegova krvava prerokovanja niso uresničila, sedaj bi pa delavstvu doma rad dopovedal, da delavstvo pod vlado s. Bluma ni ničesar doseglo. Da bi stvar
nja pa nam piše, da se spominja, da je neko leto (okoli I. 1905) zima pritisnila še mnogo preje, že proti koncu septembra. Takrat je padlo v ravnini okrog 45 cm snega, ki je prisilil lastovke, da so v trumah silile v hiše in iskale zavetja.
Za francoske fašiste se navdušujejo.
Zadnje časi so francoski fašisti postali zopet aktivnejši. Preteklo nedeljo se je vršil v Parizu shod ljudske fronte, ki so ga člani sedaj razpuščane, tajno pa še naprej obstoječe organizacije »Ognjenih križev« poizkušali motiti in razbiti. Delavstvo se je postavilo po robu in je na mestu obračunalo s fašističnimi tolpami. Intervenirala je tudi policija, ki je preko tisoč fašistov zaprla. Reakcionarno dnevno časopisje, tu- in inozemsko, jemlje seveda fašiste v obrambo in izrablja dogodek za to, da lahko vsaj prikrito napada Blumovo vlado. Zlasti se repenči hitlerjevsko in iz Nemčije subvencionirano časopisje. — Kaj mislite, kaj bi se zgodilo v Nemčiji, ako bi recimo socialni demokrati samo poizkusili motiti kakšno nacistično zborovanje? Dvomimo, da bi kdo izmed udeležencev ostal živ, če bi pa kateri ostal, bi ga zaprli, da bi nikoli več ne zagledal belega dne, ako bi ga slučajno ne obsodili na smrt. Demokratični režimi bi pa po mnenju teh tintenkulijev morali : pustiti fašistom, da počenjajo kar hočejo, pretepajo in ubijajo pristaše demokracije in se nazadnje tudi nasilno polaste oblasti (kot to poizkušajo v Španiji). V Nemčiji bi kakšen polkovnik de la Roque (vodja »Ognjenih križev«) že davno ne bil več pri življenju, najmanj pa v kakšnem koncentracijskem taboru. V Franciji pa tak pustolovec lahko vodi nedovoljene fašistične organizacije, ki pridigajo in uganjajo nasilje. Še ostrejše bo morala nastopati francoska demokracija, pa četudi bodo vsi evropski fašisti jokali.
Fašisti v Angliji, z znanim Mos-leyem na čelu, so priredili zadnjo nedeljo pohod v londonsko judovsko četrt. Ker se 'je prebivalstvo rž-zivač' m postavilo po rob" je policija razgnala tritisoč fašističnih prismod, kakor angleški listi imenujejo uniformirane črnosrajčnike. Pozneje so fašisti hoteli motiti neko komunistično zborovanje, pa jih je policija premikastila. Nemški listi obtožujejo angleško vlado, da drži s komunisti. Angleška vlada pa ima dokaze v rokah da financirajo fašistično harlekinijado v Angliji — iz Nemčije in je odločena, da bo fašiste razgnala.
Priporočljiva časopisna korespondenca. V Berlinu izhaja časopisna korespondenca pod naslovom »Informati-onsdienst iiber Sowjetrussland« (Obvestilna služba o Sovjetski Rusiji). Iz tega vira so vsa poročila, ki jih zadnji čas prinašajo nekateri listi. Kontrolo nad to obvestilno službo — ki jo seveda financira nemški nacistični režim — pa vodi nemška državna policija. Poročila, ki jih obvestilna služba razmnoži, predlaga namreč še posebej v odobritev tkzv. Staatspolizeistelle, Berlin C 25, Zimmer 227.
še bolj držala, si je naročil intervju z nekim Jeseničanom, ki se je baje vrnil silno nezadovoljen iz Francije. Izmed zaposlenih delavcev se danes pač ne more nihče pritoževati, kvečjemu tisti ki mu delo smrdi. Tudi takih je nekaj pri nas, pa jih delavci sami neradi trpimo med seboj.
Vzemimo kar moj slučaj:	Jaz
delam v delavnici; plače imam 36 frankov na dan, ker imam še šest otrok, dobim posebno doklado 15 frankov, torej skupno 51 frankov ali Din 153 dnevno. Kar pokažite mi en kraj v domačiji, da bi delavcu tako plačevali njegovo delo.
Nadalje še sporočam, da odkar je nova vlada, nas Slovencev, pa tudi ostalih tujih delavcev nihče več ne preganja, ampak vsi mirno delamo.
Tukajšnji Slovenci pozdravljamo čitatejje »Delavske Politike« in jim kličemo: Na delo za naš res delavski list, »Delavsko Politiko«, da bomo pregazili laži. ki jih širi meščansko časopisje o delavskem razredu.
Družnost!	I.	š.
7g ftašiU Uvaja/
Maribor
Andrej Kajtna
Zabukovca, dne 3. 10. 1936.
V	četrtek, dne 1. oktobra t. 1. je preminul s. Andrej Kajtna v vis-oki starosti 78 let. Bi! je prvi socialistični župan občine Griže, kateri je vzorno načeloval od leta 1922. do leta 1925. Zastopal je v občinskem odboru interese delavstva in kmetov od leta 1922. ,pa do svoje smrti nepretrgoma. Bil je mož kremenitega značaja, borec v prvih vrstah za demokracijo in svobodo in za dobrobit delavstva. Usoda kmeta, ki je bil ta-korekcč suženj na svoji grudi, ga je pognala v mladosti za zaslužkom v Ameriko, od koder se je povrnil po končani svetovni vojni in prinesel s seboj mnogotere izkušnje in bogato znanje. Že v Ameriki se je horil za politične in gospodarske pravice delavstva. Bil je kažipot tudi mladini in je bil u-stanovitelj podružnice bivše »Svobode« v Zabukovci, katere zvesti član je bil skozi 15 let do njenega razpusta.
Kako priljubljen je 'bil sodrug Andrej med občani, je pričal njegov pogreb dne 3. oktobra. Pri hiši žalosti in ob .odprtem grobu nmu je zaipel žalostinke pevski odsek »Vza
lemnosti«.
Dragi sodrug Andirej, medtem ko boš Počival po razrvanosti življenja v naročju matere zemlje, ibo Tivoja smisel živela med nami in nas vodila po poti, katero si nam ti pokazal. Naj Ti bo trajen spomin!
Ljubljana
Iz obupa v smrt. Obešenega so našli v njegovem stanovanju znanega soboslikarske-ga mojstra Filipa Pristoua. — Koliko obrtnikov je, ki so mogoče že tudi pomišljali, ali bi ne napravili tako kot pokojni Pristou. Obrtniki imajo, kamor se ozro, same zaščitnike in venddr obrt nevzdržno propada.
Polje pri Ljubljani
Po občinskih volitvah. Preveč bi bilo, ako bi poročal o našem delavskem gibanju za par let nazaj. Ne bo pa odveč, oziroma je v interesu našega gibanja, ako' napišem par kritičnih misli. Sodrugi, šele občinske volitve so nam pokazale, da smo zadnja leta sem hodili po nepravi poti. Sedaj, šele smo si na jasnem, dia je bil ves naš spor, spor za senco. Odtegovali smo se drug za drug:m aktivnemu delu in vse vodstvo pre- ; Pustili mladini. Gledali smo vsak s svoje strani, vsak po svoje hvalili, vsak po svoje grajali, kar ije delala mladina, ipo vzorcu skreganih strank v stanovanjski hiši. Kar sem hvalil jaz, si ti grajal in narobe. Tako je šlo do sedaj, ko se je sestavljala kandidatna lista. Mladina je to situacijo izrabila in nas pri sestavljanju kandidatne liste krat-komalo prezrla. Moramo priznati, izrabila je prav spretno našo skreganost. Ko je bila kandidatna lista že potrjena, smo še vedno stali ob strani. Kajti enega so kandidirali, j zato je bil dlruigi proti, tretji hladen, četrtemu je bilo popolnoma vseeno itd. Premo-trimo in preudarimo, krivi smo sami, da je do tega prišlo. Kar je je. Sedaj se moramo pogovoriti in na vsak način popraviti, kar smo zagrešili. Volitve so minule in šli smo s par izjemami vseeno na volišče ter glasovali za listo, čeprav nam mogoče ni bila popolnoma všeč. Pa tudi če bi nam bila ne vem kako neljuba, voliti bi šli že zaradi tega, ker sta bili samo dve listi: Delavsko-kmečka lista in lista JRZ. — Kako in kaj je bilo z našo agitacijo za Delavsko-kmečko listo, si v splošnem lahko vsak sam predstavlja. Ako pa kdo še ne ve, bo lahko skoro izvedel, saj bodo imeli kmalu volitve tudi po drugih občinah. — P—t.
GuStanJ
Občina bodi delavska in kmečka! Za
občinske volitve vlada pri nas že sedaj precejšnje zanimanje. Socialistično misleče delavstvo, pa tudi kmetje in obrtniki bomo nastopili samostojno, ,ne glede na to, dla se naši nasprotniki radi tega silno hudujejo na nas. — Kmetje v občini Kotlje so hudi na JRZ, ki je preprečila, da ne morejo dobiti samostojne občine, čeprav Kotljam to u-pravičeno zahtevajo. Baje pravijo gospodje od JRZ, da bi z odcepitvijo Kotelj postal Guštanj rdeč. To gotovo ne bi bila prav nobena nesreča, saj im,a celo vzorno urejena Švedska socialistično-kmečko vlado. V »rdečem« Guštaniu b,o imel krnet, ako bo šel z delavcem, najmanj toliko govoriti in odločati, kot na Švedskem, le da gre pri nas za odločitve v ozkem krogu domače občine, dioičim na švedlskem za državna vprašanja.
Volilni shod liste delovnega ljudstva se bo vršil v soboto, dne 10. t. m. s pričetkom ob 7. uri zvečer pri Miloniku.
Kotle
Volilni shod liste delovnega ljudlstva bo v nedeljo, dhe 11. t. m, ob 10. uri v gostilni Bastl.
Rimske Toplice
Kmečko delavska lista za občinske volitve je sestavljena in bo že te dni vložena.
Boštanj
Hude skrbi za občinske volitve tarejo našo JRZ. Preteklo nedeljo po maši je bil v farovžu shod volilcev, ki sta ga slklicala naš priljubljeni gospod župnik in pa g. Jesenko z levega brega. Volilci pa se niso odzvali v omembe vrednem številu. S kakšnim uspehom je končal shod, borno skoro videli.
Za volilno pravico so v skrbeh. Sodrugi nam poročajo, dia se nekateri gospodje silno brigajo za volilno pravico svojih delavcev v okoliških občinah. Delavcem predlagajo izjave v podpis, s katero se dotičnik zaveže, da bo šel na občinskih urad in vpogleda! v volilni imenik, da li je vpisan ali ne, nakar mora sporočiti številko, pod katero je vpisan, svojemu gospodarju1. Ker je tako postopanje nedopustno, opozarjamo oblasti, da stvar raziščejo in potem postopajo.
Ni kredita! Finančni stražniki, policisti in železničarji, ki službeno potujejo z vlaki iz Maribora v Špilje, morajo v Špilju prebiti noč od zadnjega večernega vlaka, ki odhaja iz Maribora okrog 8. ure zvečer in. do odhoda brzega vlaka ob 2. uri ponoči. V Špilju imajo ti jugoslovanski državni uslužbenci odkazano sobo v poslopju hiše avstrijske finančne kontrole, kjer prebijejo čas do odhodla nočnega ibrzoivlaika. Dokler je bilo lepo in toplo, je bila stvar v redu. Sedaj pa je nastopil mraz in ljudje enostavno niso več vzdržali v velikem nezakurjenem .prostoru. Kaj lahko bi se eden ali drugi prehladil in zbolel, d,a bi imel za vse življenje dosti. Vsled tega so prizadeti potom predstojništva zaprosili pri ministrstvu v Beogradu, da se jim odobri kredit za kurjavo. Odgovor je prišel, toda negativen. Ministrstvo ne more odobriti nobenega kredita, ker kredit v te svrhe v proračunu ni predviden. Zima in mraz seveda ne vprašata za kredit. Zato bi bilo vsekakor na mestu, ako bi se merodajni faktorji pobrigali za ljubo zdravje državnih uslužbencev, ki vrše težko in naporno službo in jim kljub pomanjkanju kredita nabavili potrebno kurivo. O ureditvi obmejne .prometne službe so razpravljale številne konference v Mariboru in je res škoda, da se je ipri tej priliki pozabilo na tako važno zadievo, kot ijie kurjava uradnih prostorov.
Finančni stražniki iz Slovenije na jug.
Te dni bo odšlo večje število finančnih stražnikov iz Slovenije v južne kraje, kjer
Celje
Se že svita. Delavstvo, ki je po izprtju v tovarni Westen ostalo brez dela, ima točne informacije od nekaterih delavk, da je nek bivši zaupnik, ki je ipred časom avan-ziral, večkrat vzpodbujal delavke, da naj vržejo iz tovarne dotičnega mojstra, radi katerega je sedaj res že več sto delavstva ostalo na cesti. Zanimivo je tudi to, da je na predlvečer incidenta ta hujskač prišepe-taval g. šefu, da je treba delavstvo kaznovati, češ, dla z njim ni več mogoče izhajati in da bo potem boljše. Iz navedtenega sledi, da je imelo izprtje idlokaj čudno ozadje. Krivci, kolikor jih je, so vsi v tovarni, to lahko ipovdanjam© z mirno vestjo. Društva in
Grile
Naša delavsko-kmečka lista je že potrjena. Listo za občinske volitve smo vložili 1. oktobra in jo je sodišče potrdilo. Ako bodo volilci količkaj zavedni in korajžni, bo kljub javnim volitvam zmaga naša. Na listi JRZ kandidirajo tudi nekateri gospodje od JNS. Krajevnim prvakom JRZ je bilo mnogo na tem, da bi zasedli prva mesta, pa so se po zapovedi nelkie višje sile morali umakniti in prepustiti prvo mesto sedajnemu županu, ki je bil izvoljen pri zadnjh volitvah (o katerih poteku tedaj nismo smeli pisati, kljub temu pa vsi vemo, kako so se izvršile), na listi JNS. Kot čujemo, s to kombinacijo niso vsi gospodje zadovoljni, eni so užaljeni, drugi ipa začudeni, kako je to mogoče: prej taki sovražniki, sedaj pa prijatelji — na eni listi. Pravijo, da bodo rajši volili Združeno delavsko-kmečko listo.
Jesenice
Za volitve so priprave v polnem teku. Lista slovenskega delovnega ljudstva je imela prijavljenih celo vrsto sestankov, na katerih naj bi se izbrali kandidati, pa se ti sestanki niso mogli vršiti. Tako onemogočenih sestankov je ibilo 10. Lista JRZ je pa take sestanke brez ovir imela. Vendar bodo zdaj naši zaupniki oni, ki bodo uredili vse te predpriprave. Da je ta zveza nekaj, pravilnega, je razvidno tudi iz tega, da so njeni somišljeniki zd&j tarča napadov s strani one liste, ki meni, dia je edino zveličavna, in pa intrig onih, ki so tako edino zveličavno listo že imeli, pa so si priborili namesto zveličanja, pogubljenje. Toda mi gremo naprej!
Volilni imeniki jeseniške občine so sestavljeni pod vsako kritiko. Da ima občina mesta, ki ima nekih deset občinskih na-stavljencev, tako pomanjkljive volilne imenike ni potrebno. Reklamirajte pravočasno volilno pravico! Vsakdo, ki ni v volilnem imeniku po svoji krivdi, pomaga nas.protni-
Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri poopldihe) .veletiIm »Boccaccio« z W. Fritschem in Paulom Kempom v glavnih vlogah. Med dodatki poleg dveh zvočnih tednikov tudi še glazbeni film »Dijak-pro-sjak«. — Sledi velefilim Chaplina »Moderni časi«.
Športno nekolegialnost .očita »Na mejah« našemu SK Kovinarju. Mi pa pravimo, da je vsa notica ena sama izmišljotina. Še danes .niso člani SK Gorenjca prišli k SK Kovinarju, niti k predsedniku, niti k podpredsedniku in sporočili svoje želje, da naj se tekma preloži. Javili so sam.o to, da se bo tekma vršila, če bodo v nedeljo zjutraj nalepili lepake po Jesenicah, sicer se pa ne ho vršila. In lepakov niso nalepili, pa se
bodo po nalogu monopolske uprave v službi pri prevzemanju tobaka. Kakor nam poročajo, se je to zgodilo letos prvič.
Narcdno gledališče v Mariboru se že
dolgo vrsto let bori s finančnimi težkočami. Da še sploh imamo gledališče, je zasluga vodstva, ki se z neverjetno vztrajnostjo bori za obstoj. Dočkn gledališča v velikih mestih dobivajo velike podpore, so v manjših mestih prepuščena več ali manj lastni usodi, čeprav bi baš manjša mesta potrebovala dobrih gledališč in še prav posebno ,obmejni Maribor, .za katerega se tako radi navdušujejo vsi rodoljubi, tudi oni iz vrst JRZ. Mestna občina ni v stanu toliko prispevati za vzdrževanje gledališča kot hi bilo potrebno. Lahko pa bi pomagala, če gre to brez večjih stroškov. N. pr. stene hodnikov so tako zaprašene in umazane, da bi sanitetna komisija ali pa inšpekcija dela gotovo zahtevala, da se pobelijo, če ne iz drugih razlogov, pa vsaj iz zdravstvenih. Mestna občina bi v to svrho morala žrtvovati samo nekaj apna in enega ali dva delavca, ki bi to delo v par dheh opravila. Kakšen vtis dobi tujec, ki slučajno zaide v naše gledališče, ko gleda pred' seboj umazane stene. Upamo, da na odpravo tega nedostatka ne bo treba dolgo čakati.
Plastični film Audioskopik. Problem plastičnega filma je rešen! Po dolgotrajnih študijah in eksperimentih je uspelo ameri-kanskim tehnikom rešiti kon.ečno tudi veliki problem plastičnega filma. Kakor je pred leti pomenil zvočni film največjo senzacijo za ves svet in so ljudje z napetimi živci občudovali ta novi izum, tako pomeni sedaj plastični film Audioskopik najnovejšo in največjo senzacijo v zgodovini kinematografije. Prve plastične filme so predvajali v Ameriki, poteim v Londonu, Parizu, Pragi, na Dunaju, povsod je deloval ta novi izum naravnost senzacionalno. Grajski kimno se ni zbal stroškov, da seznani s to epohalno novostjo tudi naše občinstvo. Ta senzacija se predvaja od petka dalje v Grajskem kinu.
organizacije imajo s prej omenjenim človekom še račune, saj ni znal ločiti društvene lastnine od privatne. Skrbeli bomo, da se vse ozadje usodepolnih dogodkov v tovarni čim prej razišče in krivce .obelodani.
KINO »METROPOL«, CELJE
10., 11. in 12. oktobra
Najnoveiši Merkurjev zvočni tednik
PREMIJERA »MODERNI ČASI«
V	glavni vlogi Charlie Claplin.
Najnovejša umetnina.
tekma ni vršila. In še to so dejali, da bi igralci radi igrali, pa jih vodja ne pusti. SK Kovinar še zdaj ne ve, pri čem je. Mi Go-renjčavim športnikom svetujemo, da naj stvari, ki jih imajo za sporne, urejajo rajši direktno z nasprotnimi klubi, ne pa z neresnicami po časopisu, čijega odlika je — zavijanje.
*ranj
Okrog 200 delavcev odpuščenih. Ko se
jie zopet začelo z obratovanjem v tekstilnih podjetjih, so podjetniki odklonili s/prejem okrog 200 delavcev. Tu se vidi, koliko pri njih .drži dana beseda, če zato ni prisilne obveznosti. Tembolj obsodbe vredlno pa je to, da se je pri tej priliki likvidiralo tudi stare račune. Kakor izgleda, so pri tem imeli odločujočo besedo razni nameščenci; glede stavke pa predvsem denuncijanti iz vrst delavstva. Kaj takega so .sposobni samo ljudje, ki so brez morale in vesti, ki jih lahko dobiš za judežev groš. Kam se bodo obrnili .odpuščeni delavci sedaj na zim.o, to je uganka. Brezposelni delavec, ki je danes brezpraven, je ni kos rešiti. Sicer gotovi gospodje — kakor nam je znano — za posamezne odpuščene delavce že posredujejo, upamo pa, da ne v nameri, da bi iz tega kovali politični kapital. Vsi delavci, brez razlike političnega prepričanja, imajo pravico do zaslužka.
Zastonj se razburjajo. V 24. številki »Pohoda« z dne 4. septembra se je na strani 3. pod rubriko' Kranj, nekdo obregnil ob podpisanega z nasvetom, naj opusti svioje prognoze za bodočnost. Izjavljam, da je pisec članka nekomu nasedel, ker o bodočnosti »Pohodcev« sploh ne razpravljam. Za me so oni — bili. Glede razčiščenja pojmov o internacionali pa vabim pisca, naj se oglasi pri meni in me poduči, ker v teh stvareh gotovo veliko ve . . . Bernard Nikolaj,
Umrla ij.e po daljšem bolehanju žena pekovskega mojstra Marija Jereb. Pokojnica je imela dolga leta v najemu pekarno pri Pečarju. Bila je znana kot dobrosrčna žena in pridna gospodinja. Blag ji bodi spomin. Preostalim naše sožalje!
VAŽNO!
Ravno za Vas smo se založili z ogromno izbiro damskih in moških plaščev kot Trench-Coutov ter vseh vrst oblek, po neverjetno nizkih cenah! — Ogleite si zalogo in prepričaite se!
»TIVAR«, prodajalna Kranj.
Ribnica na Pohorju
Shod za občinske volitve liste delovnega ljudstva bo v nedeljo, dne 11. t. m. s pričetkom ob pol 9. uri v gostilni Viktorja Puhra. Volilci, pridite.
Studenci pri Mariboru Seja občinskega odbora
se je vršila pretekli četrtek, dlne 1. oktobra z obširnim dnevnim redom. S posebnim zadovoljstvom je odbor vzel na znanje ugotovitev župana, da je pretekel dveletni rok, ko se lahko okolica kratkim potom priključi mestu. V bodoče brez volje interesentov ni mogoča več priključitev občine k Mariboru in bodo Studenčani še nekaj časa o-stali samostojni. Brez dvoma so k temu mnogo pripomogle zadnje občinske volitve meseca marca 1936, ko je JRZ klaverno propadla. O ustanovitvi samostojne župnije se na tej seji ni razpravljalo, ker o brezobrestnem posojilu ni ne duha ne sluha, zato je šla zadeva do na.daljnega — ad acta. Ljudsko štetje, ki ga je izvedla občina sama, je pokazalo velik porast prebivalstva v zadnjih 3 letih: od 4500 na 5020. Od' teh ima občina v evidenci 200 brezposelnih, ki so največ žrtve »bega z dežele«. Žal občina Studenci do sedaj ni prejela iz banovinskega »bednostnega fonda« niti dinarja, čeprav je bilo v zadnjem času odposlanih nebroj prošenj. Javnih del bi imeli dovolj, le sredstev ni na razpolago. — Električno omrežje se bo podaljšalo v Radvanjsko cesto in Gregorčičevo ulico, ena luč se postavi tudi na meji Maribora, da bo Aleksandrova svetlejša, ravno na mestu, kjer je razsvetljava najbolj potrebna. — Ugotovilo se je, da je gradbena delavnost sedaj v jeseni zelo po-rastla in je trenotno 8 hiš pred dovršitvijo. Mestni gradbeni odbor zelo nasprotuje nakupom parcel v Studencih in je »zaščitni pas« velika .ovira za gradnjo. Sklenilo se je vložiti protest proti strogim predpisom regulacijskega načrta, ki se pri mestnem gradbenem uradu v Mariboru izvaja brez ozira na položaj v terenu. T.o najbolj prizadeva ubogega proletarca, ki si v centru mesta ne more graditi hiše, dočim bi si jo v okolici lahko, le če bi Maribor ne bil tako — ljubosumen na proletarski razmah okolice, ki se izredno širi. — Pritožbe zaradi Krekove ceste pri koroškem kolodvoru so se odklonile kot brezpredmetne za občino Studenci, kajti Krekova cesta leži na zemljišču državne železnice, ki je dolžna cesto vzdrževati. — Rešenih je bilo še nekaj pošenj za domovinstvo, nakar je bila seja po 4 urah zaključena.
S čolni po Krekovi cesti bodo morali sčasoma prijadrati delavdi v železniško delavnico, če ne bo kmalu prišlo 'odrešenje v obliki temeljitega popravila. Ta cesta je železniška last in je za časa južne železnice bila v najboljšem stanju. A sedaj? Sredi ceste so kotanje, ki se napolnijo ob dežju z vodo, da nastane pravcata poplava po vsej ulici. Tudi pot ob žel. ograji je v prav 1 slabem stanju. Edino veselje s to cesto imajo otroci, ki po lužah spuščajo ladjice. Odkod le ibo prišla rešitev? Če se že železniška uprava ne zanima za cesto, pa naj jo občina vsaj posipa, ako ji to dovoljujejo 1 predpisi; saj je ena najprometnejših cest! (Ne sme, ker je tuj svet! Op. ured.)
Šoštanj
Taki so naši nasprotniki. Dopisniku »Delavske fronte« na njegov dopis v štev. 40. z dne 3. t, m. Nerad se sicer ukvarjam s časopisi kot je »Delavska fronta«, še manj pia z njihovimi dopisniki. Ker pa se j,e ravno to številko »Delavske fronte« vsiljevalo delavstvu in da delavstvo ne bo napačno informirano o delovanju našega društva, moram povedati to-le:
Mislim, da ise g. dopisnik vse preveč ukvarja z razpravo, kje naj bo metropola Šaleške doline. Iščete metropolo v krajih, v katere je prodrla delavska kultura, v katerih se kmet in delavec zavedata, da je po božjih in človeških postavah dano življenje in odločanje vsemu delovnemu ljudstvu in ne samo onim, ki to ljudstvo slepijo in mu mečejo pesek v oči. Ako iščete kraje, kjer se ljudstvo zaveda, da ni rojeno za hlapčevanje, potem, g. dopisnik, lahko določite za metropolo Šaleške doline že najmanjšo vas; povsod se ljudije prebujajo, povsod že vidijo zarjo lepše bodočnosti.
Pravite, da so v delavsko-kulturnem gibanju zastopani vsi sloji. Res je! Očividoo vam ne prija ta ugotovitev. Mar mislite, dla so lahko samo v vašem gibanju zastopani vsi sloji, v naših organizacijah pa naj bi po vašem mnenju imele mesta samo brezposelne pare in tisti poštenjaki, katerim rušite eksistence? Boli vas glava, iker kljub neugodnim razmeram vedno bolj raste število ljudi, ki se .zavedajo usodnosti sedanjega časa. Zavedamo se našega kulturnega dela in hočemo vzgojiti tudi one vrste, ki jih vi smatrate za izvržek človeške družihe. Trn v peti so vam tudi inteliigenti. Mi pa smo veseli, da že tudi intelektualci vedo kam spadajo in da nam po svojih močeh pomagajo. Če pogledate v njihove šolske uspehe, boste videli, da so prav zadovoljivi. Verjet-
no i?a povzroča materam skrb dejstvo, da je danes naše delovanje povezano z nemajhnimi nevarnostmi in rizikoim, vkljub temu, da razširjamo samo kulturo. Naša »-prodajalna Engelsovih, Marxovih in Lassallovih umetnin« (knjižnica, g. dopisnik!) pa dobro uspeva. Vabim tudi vas, g. dopisnik, v našo knjižnico, saj sem prepričan, da niti ene teh knjig niste preštudirali, niti iprečitali, drugače bi bilo vaše mnenje o njih popolnoma drugo.
Kar se tiče izleta na Smrekovec, moram pripomniti, da je bil prepovedan in je naša centrala (v Ljubljani, ne iv Mariboru) brzojavno obvestila vse naše podružnice o prepovedi. Kljub temu se je, ne vedtoč za prepoved, zbralo na Smrekovcu nad 400 (štiristo) ljudi, ki so se ob krasnem, vremenu in sijajnem razpoloženju prav dobro imeli. Ubogi pa so bili vaši generali, ki so po Smrekovcu vršili špijonažo in kljub vestnemu delu niso zasledili nobenih prestopkov.
Precej nesramnosti in natolcevanja si dovolite, ko omenjate, da so bile kljub temu »naše izletnice jako zadovoljne«. S temi besedami ste si dali sami pečat neizobra-ženstva! Nas nič ne vznemirjajo ta vaša natolcevanja, ker vemo, da se naše proletarske žene same zavedtaj-o svojega poslanstva in dolžnosti. Vi bi se pa pri pisanju svojega članka rajši spomnili božjepotnih romanj k Sv. Križu in vseh nočnih »preludijev« po svetokriških gozdovih.
TRIGLAV
Planinske Jopice
laatni izdelek od Din 60.— naprej
Eksportna hiša „LUNA“
Maribor, samo na Glavnem trgu 24
Llubltellem houej
Pravilno praženje kave, je u-metnost za se. katero lahko dosežemo samo z dolgoletnimi izkustvi. Postanite in ostanite moj odjemalec in poskusite enkrat mojo kavino mešanico:
Mešanica 6	lU kg Din	14’
mešanica 5	Vi kg.....Din	16'
mešanica 4	Vi kg Din	18’
mešanica 3	Vi kg Din	20’
mešanica 2	Vi kg Din	23'—
mešanica 1	Vi kg Din	27’—
Na željo cenjenih odjemalcev kavo tudi meljem brezplačno za belo ali turško!
IVAN LAH
ŠPECERIJA — KOLONIJALE
MARIBOR
GLAVNI TRG 10 - TEL. 25-03
Torej, g. dopisnik, v zadnjem dopisu ste si ogledali razmere »doltam«. Želim vam, več sreče in uspehov »giortam«!
Predsednik »Vzajemnosti«.
Litija
Vinsko trgatev priredi Delavsko kulturno -društvo »Vzajemnost« v nedeljo, dne 11. oktobra t. 1. s pričetkom ob 5. uri popoldne v gostilni g. Frankota Cerarja. Ples in 'prosta zabava. Vstopnina 2 Din za osebo. Čisti dobiček je namenjen za ustanovitev delavske knjižnice. Pridite! — Odbor.
Delavski pravni svetovalec
Plačanje rentnega davka (Senovo).
Vprašanje: Nekemu znancu sem posodil
brezobrestno večji znesek, pa mi je davčna uprava kljub temu naložila plačilo rentnine i,n ker nisem plačal me sedaj že rubi. Kaj naj ukrenem?
Odgcvor: Če je bilo posojilo brezobrestno. niste dolžni plačevati rentnega davlka. Zoper sklep davčne uprave, ,s katerim Vam je bila naložena rentnina, se pritožite na reklamacijski odbor pri finančni direkciji. Oibenem pa prosite pri davčni upravi, da se rubež ustavi do rešitve pritožbe. Ako ste davek deloma že plačali, zahtevajte povračilo nepravilno plačanega davka, za kar morate vložiti posebno prošnjo.
Invalidnina iz Avstrije (Celje).
Vprašanje:	Sem	avstrijska državljanka
in mi je bila lansko leto 'priznana invalidska renta po mojem, v svetovni vojni padlem sinu. Za rento sem prosila šele lansko leto in mi je bila priznana le za naprej. Ali morem zahtevati plačilo rente tudi za iprešnja leta od1 konca svetovne vojne dalje, dasi sem ž,e zamudila rok za pritožbo zoper odlok, s katerim mi je bila priznana renta?
Odgovor: Kakega zahtevka na nalknadi-no plačilo rente za nazaj ne bodete več imeli, ker ®e invalidska renta vsaj -pri nas priznava šele od! onega dneva dalje, ko se je prijavil zahtevek za rento pri pristojnem oblastvu in velja najbrže tudi v Avstriji sličen predlpis. V ostalem ste tozadevni zahtevek izgubili že zato, ker ste zamudili rok za pritožbo.
Posledice stavke v Oplovih tvor-nicah v Nemčiji. V Oplovih avtomobilskih tvornicah, ki pripadajo ame-rikanskemu koncernu General Motors, je v juliju 1936 izbruhnila stavka, ki so jo oblasti nasilno udu-šile. Ko so tedaj inozemski listi poročali o tej stavki, so oficielni nemški krogi hiteli zatrjevati, da so te vesti izmišljene. (Celo mi smo prejeli tak dementi, ki nam ga je sporočil nek pristaš hitlerjevske »svobode«), Laž ima kratke noge. pravi pregovor. Tako tudi to pot. Lažniki so se vjeli sami. Nemški poročevalski urad je objavil 23. septembra t. 1. to-le vest: »12 delavcev iz Oplovih tvornic je tožilo pred delovnim sodiščem^ v Mainzu na preklic odpovedi. Delovno sodišče pa je razsodilo, da je bila takojšnja odpoved
opravičena. V duhu sedanje ureditve delovnih odnosov in zakona o redu narodnega dela ni več dovoljeno, da člani delovne družine, poza-bivši na svojo odgovornost, ki jih veže napram ljudski skupnosti in podjetju, zapuste svoja delovna mesta in se neopravičeno odstranijo od dela na tekočem traku.« K temu poročilu je treba dodati, da gre tu samo za delavce, katerih oblasti v
zvezi s stavko niso zaprle in so radi tega smatrali, da se jim godi krivica. — Za take razmere, prepoved stavke, se navdušujejo pri nas fašisti vseh barv.
Tiskovni fond.
Posnemajte! Za tiskovni fond ie daroval Pretnar Lojze iz Ljubljane Din 10.— z željo, da se »Delavska Politika« čimbolj razširi. Iskrena hrvala!
Patentirali smo izdelavo garantirano nepremočljivega Hubertus-sukna.
Ker nikomur ne prodajamo Hubertus-sukna, dobe se samo pri nas vsem znani
KUBERTUSI
katerih nepremočljivo sukno izdelujemo po patentu št. 7644/31.
V izložbah naših prodajaln vidite že nekaj dni stoječo vodo na suknu, iz katerega izdelujemo
NEPREMOČLJIVE HUBERTUSE
Vsakdo, kdor je pri nas enkrat kupil je postal naš stalni odjemalec!
TIVAR-HUBERTUSI
iz garantirano nepremočljivega sukna
TiVAR-OBLEKE
GRAJSKI KINO V MARIBORU
Od petka 9. oktobra dalje
prinašamo senzacionalno novost, preobrat v kinoind n s triji
plastični film
(Audioskopik)
ki pomeni ravno tako senzacijo, kakor je bila ob priliki prvega zvočnega filma
Vi mislite, da sedite v gledališču in vidite jasno vsako sliko v naravnih barvah, kakor na odru
London, Pariš, Berlin, Dunaj, Budimpešta so predvajali plastični film z velikanskim uspehom, v Beogradu je morala radi velikega navala delati red policija, v Zagrebu se je predvajal plastični film
2	velikanskim uspehom, v Mariboru pa ga začne predvajati Grajski kinov petek, 9. Oktobra
Poleg plastičnega filma se predvaja še sijajna veseloigra
..VESELI SKOTI
ii
lopnil
lavne vloge STAN LAUREL & OLIVER HARDV, najnovejši UFA žurnal in novi POPAY-fllm \e se hočete razvedriti, oglejte si to novost, oglejte si ta spored, kajti še nikoli niste doživeli takšne senzacije in toliko smeha
Za to pa v petek vsi v GRAJSKI KINO!
dalje
Z* konzorcij izdaja In urejuje Viktor Eržen * Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak ▼ Mariboru