MOČ PEDAGOŠKEGA DELA MOČ PEDAGOŠKEGA DELA Ljubljana, 2019 MOČ PEDAGOŠKEGA DELA Študentski svet Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani Recenzija: dr. Slavko Gaber, dr. Igor Saksida Urednica: Živa Jakšić Ivačič Avtorji: Živa Jakšić Ivačič, Helena Grbec, Nika Bedek, Nina Popovič, Rok Gumzej, Nina Zupanc in Sara Danilovska Jezikovni pregled: Nika Bedek, Monika Gregorc, Žan Filipovič Oblikovanje: Sara Danilovska Izdala in založila: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani Za založnika: Janez Vogrinc, dekan 1. elektronska izdaja Dosegljivo na: http//:pefprints.pef.uni-lj.si/ Ljubljana, februar 2019 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=298745088 ISBN 978-961-253-238-3 (pdf) PREDGOVOR Zaposleni in študenti Univerze v Ljubljani Pedagoške fakultete, najstarejše (v študijskem letu 2018/19 delujemo že 71 let), glede na število zaposlenih pedagoških, strokovnih in raziskovalnih delavcev ter število vpisanih študentov največje ter vsebinsko najbolj raznolike pedagoške fakultete v Sloveniji, se zelo dobro zavedamo pomena pedagoškega poklica za uspešno delovanje celotne družbe. Pedagoški poklic vidimo kot lep, zahteven in predvsem odgovoren poklic, saj imamo pedagoški delavci preko vzgoje in izobraževanja številnih generacij otrok dejansko velik vpliv na oblikovanje prihodnje družbe. Položaj učitelja/vzgojitelja/svetovalnega delavca pa je v današnji družbi precej drugačen od njegovega položaja v preteklosti. Nekoč je že to, da je nekdo zasedel učiteljski položaj, pomenilo, da prestavlja avtoriteto, ne le učencem, ampak tudi njihovim staršem, in da ima pomembno vlogo v družbi. V odločitve učitelja se ni dvomilo, saj je bil bolj ali manj edini vir informacij in znanja, in učenci so naredili tisto, kar jim je učitelj naročil, da morajo narediti. V današnjem času pa imamo pogosto občutek, da je delo pedagoških delavcev podcenjeno. Da se ljudje ne zavedajo v zadostni meri njihove pomembne vloge v družbi. Hkrati pa imajo pedagoški delavci vedno več nalog: ni enostavno izvesti učne ure, če imaš v razredu nekaj učencev s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, nekaj učno zmožnejših učencev, nekaj učencev, ki so nadarjeni in to na različnih področjih, pa še kakšnega priseljenca, ki se šele uči slovenski jezik. Ob tem pa učitelji in drugi pedagoški delavci poročajo o vedno večjih pritiskih staršev na njihove odločitve. Danes lahko kakovostno, suvereno in ponosno opravlja pedagoški poklic le nekdo, ki dobro pozna strokovno vsebino posameznega predmetnega področja, ki je izvrstno izobražen na didaktičnem področju, ki torej pozna različne didaktične pristope in strategije, ki zna prepoznati potrebe posameznika in je tudi motiviran za to, da mu prilagodi način dela. Dober pedagoški delavec je lahko le nekdo, ki se je pripravljen učiti vse življenje in ki je pripravljen na to, da postane pedagoški poklic njegov način življenja. Ko tudi v svojem prostem času razmišlja o tem, kaj bi bilo možno še narediti, da bi bili dosežki otrok oz. učencev še boljši in da bi svoje delo v šolskem prostoru še izboljšal. Zaposleni na Univerzi v Ljubljani Pedagoški fakulteti se zavedamo, da ima fakulteta v družbi takšen ugled, kot imajo znanja študenti in diplomanti te fakultete. Zato si prizadevamo dobro izobraziti naše študente in prepričan sem, da je tudi pričujoča monografija izvrsten dokaz ne le za to, da se naši študenti zavedajo moči pedagoškega dela, ampak da bodo tudi kakovostno opravljali svoj prihodnji pedagoški poklic in s tem veliko prispevali k oblikovanju uspešne in srečne družbe. Prizadevati pa si moramo, da bi bilo njihovo delo v prihodnje še bolj podprto s strani nas vseh, ki smo zadolženi za izobraževanje prihodnjih pedagoških delavcev, institucij, ki so na nivoju države zadolžene za vzgojno-izobraževalni sistem, in tudi širše družbe. Prizadevati si moramo, da bi pedagoški poklic v naši družbi ponovno pridobil položaj, ki ga je nekoč že imel, in mu, glede na zahtevnost dela, ki ga pedagoški delavci opravljajo, tudi pripada. Izredni profesor dr. Janez Vogrinc, dekan Pedagoške Fakultete Univerze v Ljubljani UVODNI NAGOVOR Študentski svet Pedagoške fakultete sestavljamo študentke in študenti različnih pedagoških programov, ki se trudimo za uspešno sodelovanje med fakulteto in študenti. Poleg tega, da se zavzemamo za kvalitetnejši študij, kakovostno pedagoško delo in spodbujanje pedagoške odličnosti na fakulteti, se kot bodoči pedagogi zavedamo pomembnosti našega dela za vsakega posameznika in za družbo kot celoto. Študenti Študentskega sveta PEF smo začutili, da nas v družbi pogosto zasmehujejo in ocenjujejo kot “hobi” študente. Ko nas vprašajo, kaj študiramo, se pogosto odzovejo, ali je to sploh študij? Ali sploh kaj delamo? Ampak mi smo ponosni, da bomo pedagogi. Ponosni, da študiramo na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Zakaj nas potem drugi doživljajo in obravnavajo kot manj vredne v primerjavi z drugimi poklici? Biti pedagog je pomembno delo, ki ga odlikuje pomoč drugim, sočutnost, znanje in še mnogo drugega. Naša goreča želja je drugim približati pedagoški poklic in ga predstaviti kot najpomembnejše poslanstvo naše družbe, saj brez dobrega učitelja ni dobrega zdravnika, mehanika, kemika … V ta namen je nastala tudi knjiga pred vami. Želim vam prijetno branje. Nika Bedek Predsednica Študentskega sveta Pedagoške fakultete UL UVOD Draga bralka, dragi bralec! Pred teboj je knjiga z MOČnim naslovom in z MOČno vsebino. Pred teboj so zbrane misli in ideje študentk, študentov, profesoric in profesorjev s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani ter naključnih mimoidočih ljudi o pedagoškem delu. Pred teboj je spodbuda za samorefleksijo o tvojem razumevanju in občutenju pedagoškega dela. Pred teboj je knjiga MOČ pedagoškega dela, saj avtorice, bodoče pedagoginje, verjamemo, da ima pedagoško delo svojo MOČ in pomembno mesto v naši družbi. Naša zgodba se začne na seji Študentskega sveta PEF, na kateri smo članice diskutirale o načinih, kako se lahko za dan učiteljev zahvalimo našim pedagogom? Opažamo namreč, da je najlažje podati kritiko, se pritožiti – težje podati pohvalo ali zahvalo. Hkrati tudi pa opažamo, da pedagoško delo na Univerzi v Ljubljani predstavlja pogosto spregledan in redko izpostavljen del te, največje in najstarejše Univerze v Sloveniji. Je to zgolj še eden izmed odrazov, kako družba vrednoti pedagoški poklic? Pedagogi, ki poučujejo na Univerzi v Ljubljani ne potrebujejo nobene predhodne pedagoške izobrazbe ali pedagoškega izpopolnjevanja, kljub temu da so zaposleni kot pedagoški delavci in opravljajo pedagoško delo. Pri habilitaciji je pedagoško delo odrinjeno in raziskovalno delo vzpostavljeno kot ključno. Ker ga je lažje ovrednotiti? Ker je Univerza primarno raziskovalna institucija? Kako Univerza v Ljubljani ovrednoti kakovostno pedagoško delo? Zaradi teh opažanj smo se odločile, da želimo deliti z javnostjo deliti misli in opažanja tistih, ki so ali pa še bodo nosilci izobraževalnega stebra v naši državi. Mlade smo, s tendencami, da bi rade spremenile svet. A kako? Ne moremo spremeniti celega sveta (žal), lahko pa (morda) poskušamo ozavestiti našo najbližjo okolico – Pedagoška fakulteta UL in vse vas, ki boste prebrali našo knjigo. Knjigo smo sestavile študentke različnih smeri in stopenj študija Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Naša želja je, da knjiga izžareva ponos, ki ga čutimo (bodoči) pedagogi za svoj poklic. Želimo, da knjiga odraža naše poslanstvo in hkrati tudi izziv(e) s katerimi se soočamo – položaj in ugled pedagoškega dela v naši družbi. Ali smo dosegle svoj cilj? – To boste lahko presodili vi, bralci. V imenu avtorjev, Živa Jakšić Ivačič NAVIGACIJA V knjigi se prepletajo različni intervjuji in misli študentov, študentk, profesorjev, profesoric in naključnih mimoidočih. Da se boste med branjem lažje znašli med različnimi vsebinami, smo za vas pripravili navigacijo: RAZMISLEK Razmisleki so daljše refleksije o pedagoškem delu študentk Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. UL'CE SO SPREGOVORILE Intervjuji z naključnimi mimoidoči po mestih v Sloveniji o pedagoškem poklicu. ŠTUDENTI PRAVIJO/ČUTIJO TAKO Tu najdete razmišljanj študentk in študentov Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani na vprašanja o svojem bodočem poklicu, o svojih vzornikih, o pedagoškem delu in položaju pedagoškega poklica v družbi. Poleg vprašanj lahko najdete tudi asociacije in refleksije intervjuvancev o svojem bodočem delu. PEDAGOGI PRAVIJO/ČUTIJO TAKO To so razmišljanja pedagoginj in pedagogov Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani na vprašanja o svojem poklicu, o pedagoškem delu in položaju pedagoškega dela v družbi. Poleg vprašanj lahko najdete tudi asociacije in refleksije intervjuvancev o svojem poklicu. Knjiga je sestavljena iz treh delov: 1. DEL: O PEDAGOŠKEM POKLICU Prvi del knjige nas popelje skozi razmisleke študentk in študentov Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani o pedagoškem poklicu in o svoji pedagoški poti. Poleg razmislekov vas bodo študentke, študenti, profesorji in profesorice nagovorili s svojimi premisleki o pedagoškem delu in poklicu. 2. DEL: ŠTUDENTSKE POHVALE PEDAGOGOM NA PEDAGOŠKI FAKULTETI UNIVERZE V LJUBLJANI Študenti Pedagoške fakultete UL smo hvaležni za vse naše odlične pedagoge. Zato smo se odločili, da se jim bomo zahvalili za ves čas, energijo in voljo, ki jih vsakodnevno vnašajo v pedagoški proces. Vsi študenti Pedagoške fakultete UL so imeli priložnost oddati pohvale in zahvale za pedagoge in pedagoginje, ki jih poučujejo. 3. DEL: POGLED VASE To je (morda) še najbolj intimen del misli študentov in pedagogov Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Z nami delijo, kaj jih pri pedagoškem delu veseli, kaj jim je največji izziv ter kako sebe vidijo kot pedagoga ali pedagoginjo. Vsi odgovori v knjigi so bili podani prostovoljno, intervjuvanci so se strinjali z objavo njihovih odgovorov ter si sami določili vzdevek, ki smo ga uporabili pri citiranju. 1. DEL: O PEDAGOŠKEM POKLICU RAZMISLEK MI SMO ŠOLA Šola – ta vseobsegajoča beseda – mi vedno znova zaposluje nevrone in jih združuje v mnoge sinapse. Vedno znova se zapletam v razmišljanje o šolstvu, šolah na različnih ravneh, vzgoji, učiteljicah in učiteljih in nenazadnje tudi o svoji vpletenosti v vsa ta polja. O čem vse razmišljam težko strnem v eno kratko besedilo, zato bom odprla le nekaj misli in nadaljnje razmišljanje prepustila bralkam in bralcem. Šola je ena izmed institucij, s katero se srečamo prav vsi. Nekateri se z njo srečujejo slabo desetletje, drugi pa skoraj dvakrat dlje. V svojem bistvu naj bi šola imela vzgojno in izobraževalno funkcijo, a sem med študijem ugotovila, da je več kot to. Šole (sploh osnovne) so tudi del širšega družabnega življenja in so trdno vsidrane v skupnosti, v katerih stojijo. Šole ne predstavljajo zgolj učiteljice, učitelji, učenke in učenci; prepletajo tudi starše, družine, vzgojne sloge, skupnosti in kulture. V njih vsakdo zgradi dobršen del svoje osebnosti, zgodovine, prijateljstev in nešteto spominov, ki ne izginejo kar tako. Vsi se zagotovo spominjamo vsaj ene učiteljice ali učitelja, ki nas je prevzel s svojo osebnostjo, znanjem in naklonjenostjo. Opisujemo jih kot prijazne, tople, z velikim srcem, spodbujajoče, podporne ipd. Z njimi smo imeli skoraj občutek, kot da vse zmoremo, mar ne? Pa vendar se v šolske klopi naseljujejo dvom, negotovost in nezadovoljstvo. Učiteljice poročajo o starših, ki jim rušijo avtoriteto, učenci tarnajo o neuporabnem znanju, nekateri kažejo s prstom na nepovezanost med izobraževalnim sistemom in trgom dela, drugi pa opozarjajo na (pre)nizke plače pedagoških delavk in delavcev. Jaz, študentka, pa skušam ob vsem tem iskati rešitve in optimizem za svoje delo. Kako naj sploh zajadram v vse to? Kako naj se spoprijemam z vsemi izzivi svojega poslanstva, kritično družbo, starši in otroci ter mladimi, ki so si med seboj tako različni? Odgovore sem začela iskati že na začetku študija in jih našla v preprostih pojmih, kot so povezovanje, spodbujanje, sodelovanje, podpora. Sama lahko uresničim veliko, a vedno lahko uresničim več, če se povežem s sodelavkami in sodelavci, družinami, različnimi službami in ne nazadnje s skupnostjo. Vam, drage bralke in bralci, pa še nekaj zadnjih besed; drage (prihodnje) učiteljice in učitelji: postanite učitelji_ce, ki ste jih imeli radi in so na vas pustili doživljenjski pečat; starši: sodelujte in sooblikujte prihodnost, katere del so tudi vaši otroci; draga skupnost: podpri svoje člane; in še nazadnje – draga družba: zaupaj. Helena Grbec študentka socialne pedagogike Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani KAKO DRUŽBA GLEDA NA PEDAGOŠKI POKLIC? Družba učiteljem jemlje avtoriteto in jim s predpisovanjem in ukalupljanjem v sistemske ILER rešitve jemlje moč, da bi bili samostojni in kreativni, hkrati pa jim tudi starši ne priznavajo O samostojnosti in preveč posegajo v njihovo pristojnost. V takih pogojih ne morejo biti VO samostojni in postajajo brezvoljni in pasivni uradniki družbe. - Barbara, 49 EGR Poklic je premalo spoštovan, glavna težava pa so zaščitniški starši, ki menijo, da njihovi SP otroci niso nič krivi, šola in učitelji pa se jim morajo prilagajati in jim ustreči. Mislim, da je E SO splošno mnenje družbe o učiteljih na osnovni šoli, da v svojem prvem letu pripravijo program, ki se ga držijo naslednja desetletja, hkrati pa se pritožujejo o težkem delu in L'CU prenizkih plačah. - Tjaša, 22 Ljudje ne spoštujejo poklica, saj ne vedo, koliko truda je treba vložiti in ne dojemajo, da so pedagogi tisti, ki vplivajo in tvorijo prihodnost naših otrok. - Naja, 23 Zdi se mi, da dandanes pedagoški poklic ni tako cenjen, kot bi bil lahko. Od učiteljskega poklica se zahteva vedno več, in sicer delo z učenci s specifičnimi učnimi težavami, z nadarjenimi, s starši, s svetovalno službo. Poleg tega pa poklic zahteva veliko priprav, česar se veliko ljudi ne zaveda. - Rebeka, 23 Menim, da je poklic manj cenjen kot v preteklosti, hkrati pa menim tudi, da so za to nekoliko krivi tudi učitelji sami. Mislim, da imajo dobri učitelji z močno avtoriteto in kvalitetno predajo znanja veliko manj težav tako z učenci kot tudi s starši. - Tadeja, 32 Feminizacija poklica navadno žal pomeni, da družbeno vrednotenje poklica ni najboljše tako po statusu kot po prejemkih. - Nikola, 50 Zdi se mi, da družba podcenjuje poklic učitelja. - Ferdi, 22 V zadnjem času imam občutek, da je padel ugled pedagoškemu poklicu. Starši učiteljem ne zaupajo več toliko kot včasih in s tem jim tudi posledično otroci ne zaupajo. Starši se prevečkrat vtikajo v pedagoško delo učitelja. Mogoče so krivi tudi sami učitelji, ker se preveč spustijo na prijateljski odnos s starši. Predvsem je to zaznati v manjših krajih. - Irena, 43 KAKO DRUŽBA GLEDA NA PEDAGOŠKI POKLIC? UL Ne vem, nimam vpogleda v to. - Jernej, 26 'CE SO V družbi ima poklic učitelja pomembno mesto, saj smo se vsi srečali z učitelji vsaj S enkrat – ko smo šli sami skozi šolske klopi, mnogi pa tudi drugič – ko gredo skoznje PR naši otroci. Učitelji oblikujejo naš način razmišljanja, nas varujejo pred največjimi EG napakami v času oblikovanja in odraščanja ter nas konec koncev tudi nekaj naučijo. OV Ne glede na to, ali imamo svoje učitelje v šoli radi ali ne, nam s časom in življenjskimi OR izkušnjami raste zavedanje o tem, kaj smo dobili od njih v dar, in s tem naše IL spoštovanje do njih. - Andrej, 49 E Kot nekaj ne tako težkega, kar bi lahko počel vsak. In da si že ob dveh doma in konec s O službo, pa še vseeno jamraš, koliko imaš za delati. Po drugi strani pa druga polovica K ljudi pravi, da nikoli ne bi mogli biti učitelji in se ukvarjati s toliko otroki naenkrat in zaradi tega učitelje cenijo. - anonimno TA OIJ Kot mehanike njihovih otrok in mladostnikov/mladostnic. - anonimno V A Mislim, da se naša družba počasi vedno bolj zaveda vpliva, ki ga imajo pedagogi. Že v R predšolskem obdobju je delo pedagogov pomemben dejavnik, ki vpliva na nadaljnji E P razvoj otrok. - Danijela Jelisavac TJ Those who can't do, teach. - klop END Zelo podcenjujoče. - Socialnapedagoginja16 ŠTU Žal ga družba ne ceni. - anonimno Menim, da se pedagoški poklic v naši družbi ne ceni. Od učiteljev se ogromno pričakuje v okolju in časovnem okvirju, ki ni povsem realen. - ZJI Podcenjuje ga. - CN Menim, da je pedagoški poklic premalo cenjen in na splošno pri ljudeh v napačni predstavi. - Tanja Kovjenič Na žalost ga premalo ceni. Vidijo samo ' dva meseca' poletnih počitnic. - anonimno Slabšalno. - K.L. KAKO DRUŽBA GLEDA NA PEDAGOŠKI POKLIC? Menim, da se stanje izboljšuje. Še vedno pa mislim, da bolj cenijo učitelje kot vzgojitelje, O čeprav mislim, da sta oba poklica enako pomembna. - T.O. K TA Zaničevalno. Ko sem svojim učiteljicam na srednji šoli povedala, da bom študirala razredni O pouk, so nekatere obnemele, druge pa so se mi začele smejati. Verjetno so od gimnazijske IJ odličnjakinje pričakovale več. Mislim, da moramo tudi pedagogi nase in na druge gledati V pozitivno, da lahko spreminjamo odnos drugih. - NB AR Preveč plačan poklic, ki je nenehno izpostavljen (v večini neutemeljenim) negativnim E P kritikam. - anonimno TJ EN Slabo. Družba ga kritizira in meni, da smo pedagoški delavci nesposobni in manjvredni ter D brez znanja, hkrati pa pričakujejo, da bomo iz njegovih otrok naredili čudež – torej bomo znanje prenesli nanj, ga naučili živeti ipd. - A.S ŠTU Zdi se mi, da ga podcenjujejo. - anonimno Tisti, ki niso imeli nikoli izkušenj oz. bližnjega soočenja s tem poklicem, nanj gledajo poniževalno, ostali pa s spoštovanjem. - Večni Študent Žal bolj zaničljivo. - anonimno Nekateri si mislijo, da je pedagoški poklic zelo enostaven in preprost. Vendar nihče ne pogleda globlje v ta poklic. - anonimno Vedno slabše, saj nas sploh več ne cenijo tako, kot bi nas morali. - Špela S. Zaničuje ga. Danes vsak starš meni, da je boljši učitelj kot učitelj sam, zato učitelju »soli pamet« in mu narekuje, kako naj učitelj opravlja svoje delo. Redki so učitelji, ki se takemu nasilju uprejo in tisti si zaslužijo veliko hvale. - MG Google je pomembnejši od pedagogov. - MJ Zdi se mi, da ko se pogovarjam z drugimi pedagogi, se zavedamo vrednosti svojega poklica, medtem ko pa se pogovarjam z drugimi študenti ali osebami, ki pedagogiki niso ravno najbližje pa se mi zdi, da kar ne vedo kaj naj s tem poklicem. Pridejo do tega, da rečejo “aha potem boš v šoli delala” in to je tista meja, do katere razmišljajo. - anonimno Ni tako spoštovan kot npr. pravniški, zdravniški itd. Menim, da bi potrebovali malo več 'rekognicije'. Je pa povsem odvisno od posameznika – niso vsi dobri pedagogi, pravniki itd. - mlada pedagoginja KAKO DRUŽBA GLEDA NA PEDAGOŠKI POKLIC? ŠTU Poniževalno. - anonimno D EN Večina posameznikov ima dober pogled, spoštljiv in hvaležen. Sprašujem se, kje v družbi TJ nastane težava, da se nam zdi pogled podcenjujoč in avtoritativen. - M.O. E P Velika večina ga podcenjuje in neprestano išče napake v našem delu. - anonimno RA V Ženski poklic. - anonimno IJ O Glede na splošno javno mnenje je trenutno zelo negativno, zadovoljni starši vrtičkarjev pa TA spoštujejo moje delo. - Sončnica 952 K O Degradiran in malo razvrednoten – tukaj se spomnim citata iz filma One day: "you know . . those who can and those who can't – teach." Sicer pa odvisno od pedagoške smeri. Nekatere smeri na PEF se v praksi bolj ceni kot druge. - anonimno Premalo je cenjen. - anonimno Zviška – morda celo upravičeno. Vsaj kar se samega poklica tiče v osnovni in srednji šoli. Torej da imaš dejansko počitnice kot ostali otroci. - anonimno Slabo. Poklic je zelo na "udaru", veliko ljudi ga kritizira in blati. Probleme vidijo v delu pedagogov in v količini snovi . . - anonimno Ni preveč spoštovan. - N.K. Večinoma zelo slabo. Vidijo samo to, da učimo več let eno in isto. Se pa ne zavedajo, koliko papirologije, priprav in vzgojnega dela imamo v službi in tudi doma, ko delamo do poznih večernih ur. Sama sem učiteljica na začetku svoje poti in nekateri znanci ne razumejo, zakaj nimam časa med tednom za to in ono. - anonimno OK TA Podcenjujoče. A se mi zdi, da tega ne trpi le pedagoški poklic. Danes kot da velja OIJ prepričanje, da je vsak lahko strokovnjak o vsem, potem ko prebere nekaj člankov na V internetu. Posledično se izgublja odnos do strok kot tistih, ki so resnična zakladnica znanja A in izkušenj. Hkrati pa menim, da mora tudi pedagogika spremeniti pogled na družbo in se R prilagoditi novim potrebam, ki nezadovoljene porajajo omenjeno podcenjevanje. - Maruša I P G OG Slovenska družba, žal, pedagoškega poklica ne vrednoti pozitivno. - Milena Mileva Blažić A EDP KAKO DRUŽBA GLEDA NA PEDAGOŠKI POKLIC? Ob vsaki javni razpravi se izkaže, da je šolstvo vsem znana obrt, saj imajo vsi vsaj malo izkušenj z njo. In to malo zadošča za oblikovanje odločnih mnenj o šolski problematiki. V PE sodobnosti, ko se starši zelo zanimajo za dobrobit svojih otrok, je pojem učitelja dobil D spredaj še črko m; mnogokrat slišimo tarnanja o preobremenjenih otrocih, težkih torbah, AG nasičenih učnih načrtih. Nič pa o užitku pri premagovanju naporov, ki otroku pomagajo do O trdnejše telesne in mentalne zgradbe. Družba bi rada, da pedagoško delo poteka na G zabaven, sproščen in nezahteven način, pri čemer naj bi otrok pridobil kvalitete resnosti, I P trdnosti, samozavesti itd. Sicer pa – kadar se pedagogi pritožujemo nad otroki, obstaja R velika verjetnost, da smo svoje delo slabo opravili. Enako velja za starše, le da so premnogi AV prepričani, da je tudi v tem primeru šola tista, ki je delo slabo opravila. Nekako se ne IJ moremo dogovoriti okoli veljavnosti zakona o ohranitvi energije tudi na področju šolstva. O Nekatere razvite družbe so ugotovile, da je pedagoško delo pomembno in odgovorno, zato T skrbijo, da se z njim ukvarjajo le najboljši. Temu primerno se je poklicu povečal ugled, A posledično tudi plačilo. Pri nas se ta pozitivna diskriminacija uveljavlja počasi, saj KO pedagoške fakultete tudi v očeh študentov včasih veljajo kot rezervna izbira, če se jim ne bo uspelo vpisati na kakšno bolj zaresno fakulteto. K sreči je vse več zavesti, da je odličnost še prav posebej potrebna na pedagoškem področju, saj ne gre za porabo, ampak za investicijo v prihodnost. In mnogi odličnjaki, ki bi prav lahko študirali na "resnih" fakultetah, se odločajo za pedagoški študij. - Črtomir Frelih Na splošno precej negativno, vendar se mi zdi, da tako gleda praktično na vsako delo. Bolj kot ne se mi zdi, da je to odraz splošnega stanja v družbi in morda tudi nekaterih neprimernih ravnanj nas samih, ko zagovarjamo svoje delo v javnosti. - Vesna Štemberger O tem raje ne bi. Žal se zdi, da ima vsak, ki je kdaj bil v šoli učenec, pravico soditi ne samo o tem, kateri učitelj je bil v njegovem življenju dober ali slab, temveč tudi o tem, kakšni so vsi učitelji in kako je biti učitelj, tudi če svojih otrok ni uspel naučiti uporabljati žlice. - Mojca Čepič Po mojem mnenju je v naši družbi (pre)nizka stopnja zavedanja pomena vlaganja v mlade ljudi, v smislu pomena vzgoje in izobraževanja za mlade ljudi na ravni vsakdanjega obiskovanja šole. - anonimno Družben pogled na pedagoško delo je danes odsev pogleda, ki ga imajo o sebi pedagoški delavci sami. Dober učitelj je bil in vedno bo cenjen, dobrega učitelja ljudje spoštujejo in cenijo. Zavedam se, da so v naših učiteljskih vrstah tudi taki, ki ne bi smeli biti. In ravno ti nam rušijo ugled. Učiteljski poklic je poslanstvo. - Tatjana Devjak Pedagoško delo je premalo cenjeno in mnenje Slovencev ni v skladu z dejanskim vložkom pedagogov k razvoju slovenske družbe. Ker strokovnost stežka prodira v medije in se ti držijo večinoma vloge zabave, je težko pričakovati večje spremembe. - Brina Jež Brezavšček KAKO DRUŽBA GLEDA NA PEDAGOŠKI POKLIC? Razdvojeno in pavšalno, kar je posledica relativno mlade slovenske demokracije. Starejša generacija iz obdobja prejšnje države ima v primerjavi z mlajšo pogosto diametralno nasprotna in konservativna stališča o tem, kakšno naj bi bilo pedagoško delo v sodobnem času. Mlajša pa se zaradi vseprisotne dostopnosti do informacij pogosto čuti OK kompetentna, da posega v delo zaposlenih v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. To se dogaja anonimno in javno, prihaja s strani interesnih skupin in angažiranih posameznikov, TA pogosto iz neutemeljenih razlogov ali zgolj kot politično motivirano dejanje. Žalosti me, O da sta v slovenski družbi tudi vzgoja in izobraževanje postala poligon za sproščanje IJ vsesplošnega nezadovoljstva, ki ga narekujejo izzivi sodobnega načina življenja. Tak VA primer so bili volilni plakati, ki so najavljali ukinitev domačih nalog za učence. Tudi če so te R velikemu številu otrok in staršev v breme in to ni iz trte zvito, jumbo plakati ne morejo biti I P tisti medij, preko katerega določena politika v zvezi s pedagoškimi vprašanji nagovarja G družbo in državljane za lastne interese. A kdor se kot pedagog javno izpostavi, bo prav O gotovo deležen pavšalnih kritik in redkih pohval. To velja tudi za mnoge druge poklice. In GA tu se lahko vrnemo k uvodni povedi. Odkar imamo demokracijo, to pomeni, da je demokracija za vse. Mnogi si to razlagajo precej popreproščeno, v stilu, da se vsi na vse EDP spoznajo – tudi na izzive šolskega sistema. - Darja K. Kot na večino nekdaj eminentnih in na pedestal povzdignjenih poklicev, kot so to zdravniki, politiki, ekonomisti . . gledamo Slovenci na učitelje obsojajoče. Verjamem, da bomo avtoriteto zgradili na novih temeljih: na vsakem posamezniku posebej, na pristnih, zavzetih, predanih posameznikih, ki verjamejo v najboljši poklic, ki ga naj opravljajo samo tisti, ki ljubijo delo z ljudmi. - anonimno Menda ga ne ceni prav zelo. Vendar vidim, da starši znajo ceniti dobre učitelje_ice in profesorje_ice svojih otrok. In da tudi otroci in mladi prepoznavajo svoje dobre učitelje. In vidim, da dobri učitelji dobijo veliko pozitivnih povratnih sporočil. V splošnem pa se da družbeno vrednost in ugled pedagoškega dela "izmeriti" tudi po tem, kakšna je samo- selekcija študentov za pedagoške poklice. - Bojan Dekleva Zelo različno. Želela bi si, da bi bila bolj pozitivna do pedagoškega dela in videla višjo vrednoto in hkrati s tem tudi priznavala prizadevanja in trud posameznikov na tem področju. Za akademski svet lahko rečem, da je raziskovalno delo bistveno višje vrednoteno od pedagoškega strokovnega dela. - Alenka Žerovnik Zelo različno, odvisno od tega, koliko ga poznajo in kakšne izkušnje imajo. Različno tudi od stopnje izobraževanja: zdi se mi, da je pedagoško delo v vrtcih precej cenjeno, v OŠ in SŠ pa bolj kritizirano. Pedagoški delavci na univerzi pa žal veljamo vsaj v delu javnega diskurza za "brezdelneže" in "zajedalce javnega denarja". - MBZ Draga bralka, dragi bralec! Kako ti gledaš na pedagoški poklic? ALI STE SE KDAJ SOOČILI Z NAPAČNIMI PREPRIČANJI O PEDAGOŠKEM DELU? Da bi bil učitelj lahko vsak in da je to eden najlažjih poklicev. - anonimno O K Delamo samo 20 ur na teden. - anonimno TA O Nisem se nikoli soočila z napačnim prepričanjem. - Danijela Jelisavac IJ V Da. Učitelji pridejo v šolo, naučijo učence, kar je nujnega, in potem gredo domov lenarit. - CN AR Da. Veliko ljudi misli, da je to res lahek poklic, ker ' le' delaš z otroki ali mladostniki in se igraš . . E P Ne poznajo pa psihičnih obremenitev v ozadju in še marsikaj drugega skritega za temi ' igrami TJ in veseljačenjem' . - Socialnapedagoginja16 EN D Da je to lahko delo, ki ga zmore vsak. - anonimno ŠTU Da. Da učitelj nima zahtevnega dela - K.L. Nisem si mislila, da je toliko dela še doma, da je toliko odgovornosti. - Tanja Kovjenič S tem, da nič ne delamo. - anonimno Da se za prvo leto potrudiš, nato pa vedno delaš enako. Da je delo lahko. Da lahko to počne vsak. - NB Kot študentka se pogosto srečujem z napačnim prepričanjem, da je študij na Pedagoški fakulteti lahek ter da smo študenti PEF zato manj vredni. - ZJI Da. Da je lahko delo, da je učiteljem vseeno za učence, da imaš »itak vedno isto«. - klop Ne. - anonimno Da. Da končujemo z delom ob 13. uri in nato cele dneve samo poležavamo doma in ne delamo ničesar. - MG Ja. Je lahko, nič ne delamo, se samo »igramo«, imamo preveč počitnic za naše delo, da bi vsak lahko to delal . . - Večni Študent Da. - A.S. ALI STE SE KDAJ SOOČILI Z NAPAČNIMI PREPRIČANJI O PEDAGOŠKEM DELU? Da nič ne delamo – kot da smo nepomembni. - Špela S. O Da. Sošolci iz osnovne šole so vedno pravili: »Tvoja šola sploh ni težka, saj se samo igrate z K otroki in pojete!« - T.O. TA O Nisem se soočila. - anonimno IJ VA Pedagoški poklic je lahek, napaka! - MJ R Da nič ne delamo in da imamo ogromno počitnic. Po praksi sem videla, da to definitivno ni E P res, ampak ljudem je težko razumeti, da obstajajo tudi obremenitve različnih vrst. - TJ anonimno EN D Da se študij z zelo dobrimi ocenami opravi z levo roko. - mlada pedagoginja ŠTU Ne. - anonimno Da garajo le pedagogi začetniki (torej prva 3 leta opravljanja poklica), potem se vse ponavlja in ni več dela. - anonimno Veliko več dela je, kot bi si mislil. - anonimno Ne … še. - anonimno Da, tega je zelo veliko. Večino sem našla v Facebook skupini “Kje vas čevelj žuli? - Šolstvo”. - anonimno Da je pedagoško delo lahko, nezahtevno. - anonimno Nisem se soočila s tem. - anonimno Seveda - da vzgojiteljice nič ne delamo, samo kofetkamo . . - Sončnica 952 Da je poklic preveč plačan. - anonimno Seveda. Da delamo do 12. ure in smo potem prosti. Da imamo celo poletje počitnice. Da prvo leto naštudiraš snov in potem predavaš 30 let isto … - anonimno Ja, da je lahko. - N.K. ALI STE SE KDAJ SOOČILI Z NAPAČNIMI PREPRIČANJI O PEDAGOŠKEM DELU? Morda naj spomnim na izjavo bivšega premiera, ki je rekel, da "profesorji na fakulteti delajo PE 8 ur na teden, to je toliko, kot delajo običajni ljudje na dan". Izjava sicer več pove o DA tedanjem premieru kot o profesorjih, a če so taka stališča voditeljev države, imajo ti moč, G da razrušijo danes kvaliteten in dostopen študij. Morda velja gornjo ignoranco ilustrirati še O s pripombo naše nove asistentke "Nikoli si nisem predstavljala, da je za urami v G predavalnici toliko dodatnega dela." - Mojca Čepič I P R Seveda. Predvsem se me je dotaknilo tisto prepričanje kar nekaj ljudi, da je pedagoško AV delo nekaj brezpotrebnega ali samoumevnega. Da za dobro pedagoško delo ni potrebna IJ izobrazba in je dovolj zgolj obvladovanje stroke. - Alenka Žerovnik O T Predvsem posredno, skozi primere drugih, še največ v zvezi z očitki javnosti in staršev na A delo učiteljic na OŠ in SŠ: da ne delajo dovolj, da ne znajo učiti . . Žalosti me, kako KO obsojajoča družba postajamo, po drugi strani pa je razumljivo, da v tej eri individualizma in tekmovanja enega proti drugemu, v kar nas sili ideologija prostega trga, vse bolj izginja zaupanje v druge. - Maruša Nimam te izkušnje oz. se ne spomnim. - Darja K. Bolje, kot je to opisal Fran Milčinski v Butalcih, se skoraj ne da. Fant se je šel učit za kovača. In pouk je bil težak, zato se je odločil, da se ne bo zares učil, ampak bo le gledal. Pa so ga vprašali, kako bo pa potem v življenju shajal? "Če sam ne bom znal, bom pa druge učil." Učitelj velja v očeh slabovidnih za neke vrste rezervnega strokovnjaka, ki če bi zares kaj veljal, bi se uveljavil v resnih poklicih, v proizvodnji . . tako pa se namesto z resnim življenjem ukvarja z njegovo simulacijo. Spregledajo, da je preskušanje različnih modelov "življenja" najuspešnejša priprava na življenje, kjer se v kontroliranih in zavarovanih pogojih učenci pripravljajo na kasnejše življenje v manj predvidljivem in varnem okolju. Ali me slabo razumevanje pedagoškega dela s strani okolice moti? Vedno manj. Teža sodbe je primerljiva s težo tistega, ki jo izjavlja. - Črtomir Frelih Ja, soočam se še vedno. Nekatere kritike so utemeljene, drugo so predsodki. - Milena Mileva Blažić Pogosto. Mnogi si zelo poenostavljeno predstavljajo zahtevnost učiteljevega dela. - anonimno ALI STE SE KDAJ SOOČILI Z NAPAČNIMI PREPRIČANJI O PEDAGOŠKEM DELU? Napačna prepričanja o pedagoškem delu izhajajo iz nerazumevanja pedagoškega poklica. Če je bil učitelj včasih nekdo, ki je vedel zdaleč največ (poleg duhovnika, doktorja, notarja . .), pa je danes učitelj eden od mnogih, ki ima vedenje. Učitelj brez avtoritete težko O opravlja svoj poklic. Učitelju danes zbijajo avtoriteto starši in sistem, pomembno je razno K administratiranje, sledenje pravilnikom, ne pa avtonomno in profesionalno učiteljevo vodenje pedagoškega procesa. - Tatjana Devjak TA OIJ Niti ne. Kaj takega sem srečal bolj v tujini (v nekaterih državah, ki so nastale iz bivše V Jugoslavije) kot pa v Sloveniji. Sem pa v Sloveniji (redko) srečal kakega znanca, ki ga je bilo A nekako sram, da je (samo) učitelj. To me je zabolelo in sem ga vedno poskusil moralno R podpreti. Mislim, da mora pedagoško delo vedno vsebovati tudi dober del utopije, saj je I P usmerjeno v prihodnost, ki jo šele ustvarjamo. Zato kot napačno razumem razumevanje G pedagoškega dela kot takega, ki naj bi bilo usmerjeno predvsem v sedanjost oziroma v OG potrebe sedanjega trga dela in sedanjih delodajalcev. - Bojan Dekleva A ED Se ne spomnim nobenega primera, razen, da je nek politik izjavil, da univerzitetni učitelji P delamo 4 ure na teden, kar so objavili vsi mediji. Bila sem jezna, ampak sem se hitro prepričala, da nima smisla. - MBZ Seveda :) Imamo precej počitnic, delamo samo nekaj ur na teden, pojavljajo se vprašanja o tem, kaj delamo, ko neposredno ne poučujemo . . Moje počutje ob tem se je z leti spremenilo le v toliko, da sem sedaj bolj zrela in se držim prepričanja, da lahko o našem delu presojajo le tisti, ki so vsaj kdaj okusili vse radosti in tegobe našega poklica. Enako seveda velja tudi za druge poklice. O drugih vemo vsi največ, mar ne? - Vesna Štemberger Trenutno nelagodno, ampak če pogledam vase: njihovo mnenje ni moj problem, problem je naše mnenje o nas samih in jaz cenim učiteljski poklic in ne ljudi, ki sodijo in presojajo druge. - anonimno Seveda, večkrat. Posledica je frustracija, jeza in vprašanje, če je razlaga sploh smiselna. - Brina Jež Brezavšček RAZMISLEK PEDAGOGIKA SKOZI MOJE OČI Sem študentka 4. letnika socialne pedagogike in sem šele skozi študij ugotovila, koliko je lahko šola pomembna pri oblikovanju posameznika. Do tedaj se mi je zdelo, da je delo pedagoga le učenje izbranih vsebin, za katere se odraslim zdi, da so nujne za naše predznanje, ki naj bi nam pomagalo pri razumevanju sveta in poklicev, ki si jih pozneje izberemo. Sedaj vem, da je to le kapljica v morju pedagoškega poslanstva. Vse prej kot učenje vsebin, ki šolarjem v danem trenutku niso najbolj zanimive, pa tudi ne koristne, je delo pedagoga to, da ga sooblikuje v avtonomno osebo, ki bo nekoč lahko delala dobro zase in za ljudi okoli sebe. Osebo, ki se bo znala postaviti zase in se bila pripravljena celo življenje izpopolnjevati in se učiti. Nekoga, ki bo znal argumentirati svoje mišljenje in ga bo pripravljen spreminjati ter vedel, da ima vsak svojo resnico. Šola naj bi naučila otroke živeti v družbi. Vse to se mi zdi zelo pomembno poslanstvo. A vendar menim, da ima enak pogled na ta poklic le malo pedagogov, oziroma so v svojem delu tako zelo omejeni (zaradi pomanjkanja časa, narekovanih vsebin itd.) in preobremenjeni, da izredno malo časa namenijo tem ciljem. Zdi se mi, da se je študij socialne pedagogike med drugim ustvaril tudi zato, da ta del vsaj malo nadomesti pri tistih, ki vzgojni del vzgojno-izobraževalnega sistema še najbolj potrebujejo (otroci, katerih starši žal niso dovolj zmožni, da bi jim to lahko nudili). Zato lahko rečem, da je po mojem mnenju pedagoški poklic zelo pomemben in brez njega kot družba ne bi bili to, kar smo. Zdi pa se mi, da ima veliko več potenciala, kot večina ljudi misli, in da bi ta lahko bil uresničen le z večjo spremembo današnjega šolskega sistema. Alice Štampar študentka socialne pedagogike Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljanii KAKŠEN JE ZA VAS DOBER UČITELJ? Dober učitelj je tisti, ki je prijazen do učencev, jih spoštuje in vzgaja ter uči za življenje. Spodbuja učence k razmišljanju in jih zna pohvaliti. Dober učitelj podaja snov na zanimiv ILER način, uporablja primere iz vsakdanjega življenja in vključuje podatke za splošno izobrazbo. OV Opazi učenca, ki ima težave, in mu pomaga pri reševanju le-teh. - Milojka, 50 O EGR Dober učitelj je tisti, ki zna snov razložiti tako, da jo kdo razume, ima retorične SP sposobnosti, se prilagaja temu, kako hitro učenci razumejo snov, ima jasno določene kriterije in spodbuja učence. - Tjaša, 22 E SO L'C Dober učitelj spodbuja radovednost in kreativnost učencev, jih podpira na področjih, na U katerih so dobri, in spodbuja na področjih, na katerih jim gre slabše. Ima avtoriteto, ki temelji na osebnosti in znanju, ne na pozicijski moči. Sam je radoveden in to spodbuja tudi pri učencih, je pravičen in enako obravnava vse. Sprejema različnost, nima predsodkov do drugih ras, verstev, narodnosti. Ima visoko čustveno inteligenco in empatijo. Čeprav mogoče nima vsega naštetega, pa se trudi, da bi vsaj nekaj od tega imel. - Barbara, 49 Dober učitelj je tisti, ki zahteva natančnost, doslednost in razumevanje snovi. Ne popušča pri vsebinah, ampak od učenca zahteva, da pride do konca zadanega cilja. Ima jasne kriterije. Mora biti zelo zahteven in imeti širok razpon ocen – po Gaussovi krivulji. S tem spodbudi učence in jim pokaže, da je mogoče pridobiti boljšo oceno. Dober učitelj tudi ve, kdaj lahko popusti. To ne pomeni, da popušča pri izobrazbenih standardih, ampak da vzame vsakega učenca kot individuum in se prilagodi glede na interese in zmožnosti. Če je razrednik, mora poslušati razred kot celoto. Pomemben je tudi pravičen in demokratičen odnos med njim in učenci. - Jernej, 26 Dober učitelj je nekdo, ki si vzame čas in uporabi svojo energijo in motivacijo, da te nauči nečesa novega. Dober učitelj ti ob tem prikaže, kako je nekaj zanimivo, pojasni, zakaj je pomembno, da to veš, in ti pomaga pri čim uspešnejšem in učinkovitejšem učenju, dojemanju in usvajanju veščin. Najbolj je uspešen, če zna spremeniti učenje iz prisile v učenje iz zanimanja. Takrat postane pot lahka in učenec kar ne more pričakati naslednje ure pouka. - Andrej, 49 KAKŠEN JE ZA VAS DOBER UČITELJ? UL Dober učitelj je nekdo, ki ni egoističen, dobro obvlada vsebino in jo zna razložiti na več 'CE različnih načinov, hkrati pa ima dober odnos z učenci (vzajemno razumevanje in SO spoštovanje). - Ferdi, 22 SP Dober učitelj je tisti, ki znanje podaja na razumljiv način in je pošten pri ocenjevanju. Med RE uro redno preverja, ali mu učenci sledijo in ali je prehiter. Uporablja več načinov pouka, GO ne le frontalnega, in redno išče možnosti za prenos primerov iz teorije v prakso oziroma VO realno življenje. - Tadeja, 32 RILE Dober učitelj je učitelj, ki veliko nauči, ima avtoriteto, vendar se ga učenci ne bojijo, ampak ga spoštujejo. - Naja, 23 Dober učitelj je očetovska (materinska) figura, ki daje, vodi in usmerja, išče znanje, daje spodbudo in tudi grajo, ki jo zna utemeljiti. Ni pomembno, kaj uči, važno je, kako to počne. Pomembno je, da uspe vzbuditi zanimanje in zaupanje ter da spodbuja povezovanje znanj. - Nikola, 50 Dober učitelj je zame nekdo, ki je podkovan na svojem področju in se zaveda tega, da je življenjsko izobraževanje nujno v kateremkoli poklicu. Je nekdo, ki ima v razredu avtoriteto, je pa hkrati razumevajoč do svojih učencev in jim poskuša po svojih najboljših močeh pomagati razviti področja, na katerih so dobri. - Rebeka, 23 Dober učitelj mora v prvi vrsti obvladati področje, ki ga uči, ker bo le tako lahko ustrezno podal znanje svojim učencem. Razumeti mora vsakega od njih, mu prisluhniti in mu pomagati, če se znajde v težavah. Učenec se ob dobrem učitelju počuti varnega, mu zaupa in mu verjame. - Irena, 43 KAJ JE ZA VAS KAKOVOSTNO PEDAGOŠKO DELO? Kakovostno delo je delo na kvaliteti, torej ne na kvantiteti. Zame je uspešno pedagoško delo tisto delo, ki ima za svoj rezultat uspešne odnose (vključno s komunikacijo), prijetno klimo, uspeh in O zadovoljstvo vseh vpletenih ter uspešno reševanje težav, kar pripomore tako k osebni kot K strokovni rasti. - Danijela Jelisavac TA To, da gledaš na svoje učence kot enakovredne partnerje, jih poslušaš, spodbujaš, ne vsiljuješ OIJ svojega mišljenja, da jih med uro ves čas spodbujaš, da iščeš znanje, si korekten, iščeš dobre V stvari v učencih, znaš poslušati, si človeški, jasen. - anonimno AR Kakovostno pedagoško delo predvsem krepi odnose s samim sabo in drugimi, okoljem. Zame je E P kakovostno takrat, ko človeka uči kompetenc, ključnih za življenje. - anonimno TJ Ustrezna strokovnost, predstavljena na dober didaktični način. - K.L. END Tisto, ki spodbuja in omogoča kritično in ustvarjalno razmišljanje, ki vključuje več učnih stilov, ŠTU upošteva različnosti in navdušuje za nadaljnje, samostojno učenje. - klop Ravno to, da najprej vidiš pred seboj osebo. Da znaš njeno vedenje povezati z okoliščinami in ne le direktno na posameznika. Ko osebo pritegneš (tudi z odnosom), ga bo lažje pritegnil tudi tvoj predmet. - Socialnapedagoginja16 Da naučiš svoje učence nekaj, kar si bodo za vedno zapomnili in bodo ponosni na to. – CN Zame je kakovostno pedagoško delo v besedah: doslednost, objektivnost, poštenost, seveda s pridihom empatije, razumevanja, znanja in da opravljaš delo s srcem. - Tanja Kovjenič Delo z disciplino, a hkrati z zavedanjem biti človek. - anonimno Je proces, ki poteka v vsaki instituciji, v kateri se izobražujemo. Pomembno je, da v pedagoškem delu največ odkrijemo mi sami. - anonimno Tisto, ki ne vidi učnega načrta, ampak otroke s potenciali. - anonimno Interaktivno, prilagodljivo, dostopno in toplo – ZJI Občutek za svoje učence, uporabno znanje. - Večni Študent To, da vidiš osebe, s katerimi delaš, kot enakovredne, kot osebe, ki marsikaj že vejo in znajo ter si se pripravljen_a učiti od njih. - anonimno KAJ JE ZA VAS KAKOVOSTNO PEDAGOŠKO DELO? Š Strokovnost, avtonomnost, ustvarjalnost, zavzetost in korektnost, čut za delo z otroki/učenci, TU dober in zanimiv način poučevanja oz. vzgajanja, učenje za življenje. - A.S. D EN Delo, pri katerem se učenci kar se da največ naučijo, ne da bi pri tem doživljali stres. – MG T JE Strokovno, a na primeren način (ne da se hvališ zaradi tega), da vzpostaviš z učenci spoštljiv P odnos, red in hkrati takšen odnos, da vedo, da si pripravljen pomagati ob njihovih težavah in R se ti lahko približajo. - Špela S. AV IJ Svoje učence znaš motivirati in se jim približati. Da znaš spodbuditi otroka v sebi in se z O učenci povezati. – NB T A Kakovostno pedagoško delo je to, da učenci odkrijejo znanje, ne da ga le prejmejo. - MJ KO Da sprejemaš odgovornost za znanje, ki ga prenašaš na predšolske otroke ali učence, da imaš z njimi oseben stik, o njih razmišljaš tudi, ko nisi v službi. Ko začutiš, da te imajo otroci radi, takrat veš, da si dober pedagog. - T.O. Delo z določeno mero topline in prijetnosti. Ko skupaj z drugim uživaš pri delu; tudi če je to nek slab trenutek, se ob tem počutita dobro, saj sta skupaj. - anonimno Ki uspešno izpolnjuje zadane vzgojne in izobraževalne cilje, izraža pedagoški eros, hkrati pa te, na nek osebni način, tudi nagovori (kot učenca). - mlada pedagoginja Tisto, ki se osredotoča na otroka in njegov napredek. - anonimno Vzbuditi zanimanje pri učencih. - anonimno Tako, ki ti res nekaj da. - anonimno Da je usmerjeno v otroka in njegov razvoj, ne pa v splošne dosežke šole. - anonimno To je delo, ki se ga opravlja s srcem, a z veliko mero avtoritete. - anonimno Dobro podajanje znanja, strokovnost, prijaznost in sočutnost. - anonimno Uspešno združevanje znanja in kompetentnosti s pristno toplim, empatičnim odnosom. - anonimno Uravnoteženje odličnega znanja, spoštljivost do ljudi, spoštovanje drugačnosti. - Sončnica 952 Postaviti meje, znotraj tega pa čim več ustvarjati, inovirati, dati priložnost vsakemu otroku posebej. - M.O. KAJ JE ZA VAS KAKOVOSTNO PEDAGOŠKO DELO? To, da predavaš s srcem. Študent začuti, kakšen odnos ima profesor do svojega predmeta. ŠT In prav to je tisto, po čemur študenti presojamo všečnost/nevšečnost predmeta. Ime UD predmeta še ničesar ne pove o tem, kako zanimiv bo. Profesor je tisti, ki mora predmet E spraviti k življenju. Žal se veliko profesorjev sklicuje na to, da predmet soustvarjamo tudi N študenti. To drži, a šele zatem, ko predmet oživi. - anonimno TJ E Študenti smo v prvi vrsti vedoželjni – to pa ne pomeni: "sami poiščite znanje in sami se PR naučite in sami to naredite, ker lahko to delate pač sami." Ja, lahko, ampak zame je čar A študija predvsem v tem, da te profesor uvede v spoznavanje določene stvari – saj je učitelj in V voditelj. - anonimno IJO Tako, ki je v prid učencu. - N.K. TA K Imeti rad to, kar delaš. Ostalo pride samo od sebe. - anonimno O Kakovostno poučevanje v skladu z učnim načrtom in vse poleg, kar ni vezano samo na snov. Usmerjanje otrok v sporih, svetovanje, korekten odnos, da sama nudim otrokom ustrezen zgled. - anonimno Za kakovostno pedagoško delo so po mojem mnenju neobhodno potrebni: (1) učiteljevo strokovno znanje (znanje stroke, strokovne didaktike ipd.), (2) učiteljeva senzibilnost, fleksibilnost in pripravljenost za delo z mladimi ljudmi, (3) materialni pogoji … :) - anonimno OK Biti tam za drugega, biti dobro pripravljen in dovolj prilagodljiv. - Maruša TA O Humanistične vrednote, refleksivnost, komplementarnost, globina, širina in preseganje IJ konfliktov. - Milena Mileva Blažić VA R Uf, kolikor pedagoških delavcev, toliko mnenj o tem, kaj je kakovostno pedagoško delo. I P Prav gotovo pa vsi izhajamo iz cilja in poslanstva, da je delo kakovostno opravljeno, ko – kot G pravi že prislovičen rek – učenec preseže učitelja. - Darja K. O GA Odzivanje na potrebe študentov in aktualne družbene razmere; spoštovanje vseh deležnikov pedagoškega procesa; nenehen stik s prakso/realnim vsakdanom; prenos EDP najnovejših spoznanj v prakso; iskanje novih, drugačnih pedagoških pristopov, ki ustrezajo sodobnim časom . . - Vesna Štemberger KAJ JE ZA VAS KAKOVOSTNO PEDAGOŠKO DELO? P Dobro pedagoško delo je zbujeno stanje zavesti, radovednosti, pozornosti in pripravljenosti ED na spreminjanje sebe; svojih navad, stališč, prepričanj. To je za veliko ljudi grozljivo, saj A spreminjanje sebe sodi med najbolj naporna opravila, ker ga moramo opraviti sami, nihče ga G ne more namesto nas. Očitno je to tako hudo, da o tem celo ne snemajo tv nadaljevank. OG Lažje prenesemo serije, ki se odvijajo v bolnišnicah, kakor tiste iz razredov. - Črtomir Frelih I PR Ko učeči pridejo do svojih spoznanj in uvidov. - anonimno A V Biti dober učitelj pomeni imeti znanje svojega predmetnega področja in imeti velik IJ pedagoški eros. Dober učitelj rad opravlja svoj poklic, se stalno izobražuje in izpopolnjuje, O prebira pedagoško literaturo in nikoli ne pozabi na pomen aktivne soudeležbe otroka TA oziroma učenca v pedagoškem procesu. Zna komunicirati, je odprt za novosti in K spremembe, razume sedanjost in sprejema drugačnost. Kakovostno pedagoško delo O zahteva avtonomnega in profesionalnega učitelja. - Tatjana Devjak Poučevanje študentov, pri katerem pedagog uspeva, da spodbuja študentovo pozornost na dogajanja v procesu, da v njem aktivno sodeluje in da od njega "veliko odnese", kar pomeni, da potrebuje manj domačega dela. Zato je seveda potrebna dobra strokovna in pedagoška podkovanost profesorja in spoštljiv odnos do študentov. Dodatno menim tudi, da ne velja mešati odnosa profesor-študent s prijateljskimi in kolegialnimi odnosi. Na strani študenta je odgovornost za doseganje čim višjega in kvalitetnega znanja, na profesorjevi pa, da to študentu omogoči, ga spodbuja in mu posreduje tudi povratne in dodatne informacije, če se to izkaže za potrebno. Kot že rečeno, proces mora potekati v vzajemnem spoštovanju in zaupanju, brez izigravanja zaupanja iz obeh strani. - Mojca Čepič Delo, ki inspirira, delo, ki študentom pokaže širino in jim daje možnost, da v tem najdejo sebe in svojo zgodbo. Delo, ki ne pričakuje zgolj "prežveči in izpljuni", temveč delo, v katerem se odraža vložen trud posameznika skozi njegovo lastno interpretacijo in razumevanje. - Alenka Žerovnik Zame je kakovostno pedagoško delo tisto, pri katerem učitelj_ica združuje visoko raven stroke, je v koraku s časom in pri pouku odstre tudi delček sebe. S tem naj bi mnogim odpiral_a pot v višje nivoje razumevanja, znanja, kompetenc in predvsem pripomogel_gla k izoblikovanju osebnosti. Toliko bolje, če uspe narediti pouk privlačen. - Brina Jež Brezavšček KAJ JE ZA VAS KAKOVOSTNO PEDAGOŠKO DELO? Tako, ki se študenta_ke dotakne, ga/jo vznemiri in spremeni. Ki motivira do te mere, da se s snovjo ukvarja mimo šolskih/učnih obveznosti. In tako, ki povzroči, da O študentje_ke poiščejo profesorja_ico tudi mimo predavanj in govorilnih ur in si želijo, K da bi kaj skupaj delali. Tudi tako, ki včasih povzroči, da študent_ka kritično zavrne TA predpisano literaturo in si poišče boljšo, zahtevnejšo ali sebi primernejšo. - Bojan O Dekleva IJ V Kakovostno pedagoško delo bi zame bilo, da je učitelj spodbujevalec učenja, motivator AR in kritični prijatelj, učenci in študenti pa se aktivno učijo. Žal obstoječi sistem tega (skorajda) ne omogoča, zato se trudim čim bolj optimalno delovati v razmerah, I PG kakršne so. Kakovost pedagoškega dela se začne z ustvarjanjem dobrega vzdušja in O medsebojnega zaupanja, torej z jasnimi informacijami, kaj se bo dogajalo, kaj od G študentov učitelj pričakuje, s spodbudami in zagotavljanjem pogojev, da aktivno A sodelujejo, sprašujejo, tudi kritizirajo (participirajo). Nadalje je pomembna dobra in ED zanimiva razlaga (povezava teorije s problemi v praksi, primeri . .), raznolike metode in P oblike dela, izbira ustrezne literature, pravično ocenjevanje itd. - MBZ Draga bralka, dragi bralec! Se strinjaš z zapisom? Kakšno je zate kakovostno pedagoško delo? KAJ JE VAŠ NAJLJUBŠI DEL PEDAGOŠKEGA POKLICA? P Videti, kako študenti rastete in se razvijate od prihoda na fakulteto do zaključka študija. ED Dodatno motivacijo dajo tudi vsi tisti, ki se po študiju oglasijo s potrditvijo, da sedaj razumejo, A zakaj in kaj so takrat v času študija dobili. Najljubši momenti v učilnicah pa so, ko vidiš, da so G študenti s pomočjo tvoje dobre priprave dosegli cilj in ga celo presegli ter pri tem ohranili OG sebe ali sebe celo presegli. - Alenka Žerovnik I P Pogovor s študenti, uporabniki. Odnos. - Maruša RA V Nasmeh na obrazih študentov, navdušenje in vprašanja v njihovih očeh, trenutki, ko dosežejo IJ nekaj, za kar so menili, da je nedosegljivo . . - Vesna Štemberger O TA Humanizem. - Milena Mileva Blažić K O Kar nekaj jih je in težko se je odločiti za enega. Čeprav zveni romantično, pa vendar, gotovo ko srečam bivše študentke, študente kje v mestu in se ti ustavijo ter mi povejo, kako navdušeni so bili pri predmetu in da imajo ure pri meni v najboljšem spominu – takrat mi res zaigra srce. Sicer pa takrat, ko študentom uspe napredek, ko čutim, da so razumeli, se premaknili naprej. - Brina Jež Brezavšček Zadoščenje, ko študentke in študenti izrazijo željo po dodatnih vsebinah. To pomeni, da si v njih vzbudil radovednost in vedoželjnost, kar je tudi osnova za dobro delo in iskanja novih znanj ter veščin. Če kot pedagog oz. učitelj navdušiš že enega, je to mala zmaga. - Darja K. Moj najljubši del pedagoškega poklica je pedagoško delo. Ne gre za napačno poved, le pedagoškega v pedagoškem delu je vse manj; vse več je organizacijskega dela, papirnega načrtovanja, poročanja, sestankovanja, izumljanja navideznih problemov . . Občutek, da je moje delo zares kaj vredno šele, ko je po dolgem in počez popisano, kvantificirano, faktorizirano …, ni dober. Robert Pfaller, avstrijski sodobni filozof, opozarja: Kadar vas silijo, da kvalitete pretvarjate v kvantitete, torej v jezik številk, bodite pozorni, kajti jezik številk je jezik birokracije. V to vas silijo, da vam lahko vladajo na področjih, ki jih sicer sami ne obvladajo. Predavanje, delo v ateljeju, ustvarjalno, polemično, kritično, razveseljujoče ob uspehih mladih, kreativnih, pogumnih in delovnih ljudi, to je pravo veselje pedagoškega poklica. - Črtomir Frelih Posebej so mi dragocene priložnosti, ko lahko sodelujem z entuzijastičnimi, odličnimi študenti. - anonimno KAJ JE VAŠ NAJLJUBŠI DEL PEDAGOŠKEGA POKLICA? Verjetno stanje na začetku šolskega leta, ko je vse še odprto in so večinoma tudi energije študentk_ov na višini. Tudi situacije, ko profesorji_ce in študentje_ke kaj dobrega skupaj O naredijo. V splošnem: tiste dele pedagoškega dela, ki so odprti in bolj negotovi. Za razliko K od teh pa najmanj »ljubim« dajanje ocen, ki pomenijo, da se je nekaj že zaprlo in da je TA negotovosti konec. - Bojan Dekleva O IJ Ko mi nekdanji študent_ka pove, da je moje delo oz. moj odnos do njega_nje vplival na V njegovo delo v praksi ali na osebno življenje. Takrat res vidim, da ima moje delo smisel. - AR MBZ I PG Ko vidim radovednost, zadovoljstvo, izpolnjenost, radost, toplino v očeh. - anonimno O Prenašanje znanja, videti nasmešek in zadovoljstvo na obrazih študentov ter njihovo G uspešnost pri opravljanju poklica. - Mojca Čepič A ED Delo z mladimi, mentoriranje, soustvarjanje in sooblikovanje njihovega znanja, napredka P in osebnosti. - Tatjana Devjak RAZMISLEK ODLIČNJAKINJA BO UČITELJICA Odkar pomnim, sem bila v šoli uspešna. Rada sem se učila – predvsem zase, malo pa tudi zato, da bi sestri dokazala, da sem boljša, ali da bi osrečila starše in učiteljice. Vsak šolski predmet mi je postal nova uganka, ki sem jo želela razrešiti. In tako so padale petice, nagrade, priznanja, vse do konca gimnazije. Ker pa sem uživala v vseh predmetih, sem dolgo časa premišljevala o svoji študijski poti. Rada sem imela matematiko, a sem imela občutek, da me bo zrenje v funkcije, odvode in formule sčasoma spravilo ob pamet. Želela sem nekaj posebnega, dinamičnega, raznolikega. Nekaj, kar vsak dan prinaša nov izziv. Tako sem se nekega dne usedla za računalnik, odprla spletno stran Univerze v Ljubljani in pregledala vse študije, ki jih ponuja. Želela sem preveriti vse možnosti, si ustvariti sliko svojega morebitnega študija in tako spoznati, kaj želim postati. Sčasoma se je na mojem zaslonu pojavila tudi predstavitev programa Razredni pouk. 'Razredni pouk je univerza v malem' in ko sem gledala predmetnik, opise, slike, karkoli sem našla o študiju, sem bila prepričana, da je to zame. Kajti našla sem vse predmete, ki sem jih oboževala, v tem paketu, ki ga predstavlja biti učiteljica. Vendar se mi je porajalo vprašanje: Zakaj nisem nikoli razmišljala o tem poklicu? Zakaj so me moje profesorice spraševale, ali bom študirala medicino, farmacijo, mikrobiologijo, nikoli pa niso omenile Pedagoške fakultete? In sčasoma sem spoznala, zakaj. Ko sem svoji profesorici za španščino povedala za izbrani študij, se je začela na ves glas smejati, misleč, da se norčujem. Profesorica za angleščino je ostala brez besed in strmela vame, kot da mi je v glavi zmanjkalo kolesc. Sošolci so menili, da sem nora, stric pa mi je to povedal tudi v obraz. Nešteto ljudi vključno z mojimi profesoricami mi je govorilo: 'Tako dobre ocene imaš, zdaj boš pa učiteljica'. Leta in leta sem se trudila, da bi lahko študirala, karkoli bi želela, a moja želja ni bila nikomur všeč. A jaz sem bila ponosna. Vedela sem, da je to študij zame, ne glede na to, kaj menijo drugi. Ponosno sem odpisala maturo in se kot zlata maturantka z 99 vpisnimi točkami vpisala na program Razredni pouk. Prvi dan študija sem srečno sedla med druge prihodnje učitelje in zaslišala vprašanje kolegice: "Koliko točk si pa ti imela pri vpisu?". Pa sem zopet dobila nekaj debelih pogledov in komentar "Zakaj si pa potem tukaj?". Tako sem že na začetku svoje študijske poti ugotovila, kaj naši mali Sloveniji primanjkuje: spoštovanje. Učiteljski poklic je zahteven. Vsak, ki skuša ukrotiti 25 učencev, jih česa naučiti, jih vzgojiti, ki se po najboljših močeh trudi, da se bodo prihodnje generacije v družbi znašle, bi moral biti slavljen, ne pa zaničevan. A kdo nas bo spoštoval, če sami sebe ne bomo? Drage učiteljice in učitelji – vi, ki vsak dan garate v šoli in izven nje, ki skušate vsakemu otroku polepšati dan – zavedajte se, da opravljate delo, ki ga marsikdo ne bi zmogel. Bodite ponosni nase in na svoje uspehe, četudi je kakšen dan to le učenčev nasmeh. Na svoj poklic glejte s spoštovanjem, ki si ga zasluži, saj lahko le tako ozavestimo druge, da ga obravnavajo enako. Svoje odločitve v treh letih še nikoli nisem obžalovala in upam, da se tako počutijo tudi ostali. Vem, da sem si izbrala naporen, na žalost včasih tudi nespoštovan poklic. Ampak verjamem, da bo moje delo zanimivo, raznoliko, dinamično, da bo zahtevalo nekaj več in to je vse, kar si bi lahko kdajkoli želela. Nika Bedek študentka razrednega pouka Pedagoške fakuletete Univerze v Ljubljanii NA KAJ POMISLITE, KO SLIŠITE BESEDO UČITELJ? Na osebo, ki ima v prvi vrsti rada svoj poklic in ga opravlja z veseljem. Na osebo, ki ima rada otroke, ki ima vedno pripravljen odgovor na vprašanje učenca. Osebo, ob kateri se otrok počuti varnega. - Irena, 43 ILEROV Široko razgledano osebo, ki te je sposobna opremiti z znanji in veščinami za življenje. O Eden od temeljev zrelega posameznika. - Nikola, 50 EGR Ob besedi učitelj pomislim na šolo in izobraževanje. - Tjaša, 22 SP Pomislim na šolo in učenje nečesa novega. - Rebeka, 23 E SO Starejša oseba z očali. - Ferdi, 22 L'CU Na točno določeno osebo – učitelja v Waldorfski šoli. - Barbara, 49 Pomislim na znanje, prenos znanja, učenje, šolo, avtoriteto . . - Naja, 23 Na šolo in učenje. - Tadeja, 32 Pomislim na spoštovanje, modrost, lepe trenutke v šoli in na učilnico, kjer na steni piše: Prijazni do prijaznih otrok. - Milojka, 50 Draga bralka, dragi bralec! Na kaj pomisliš, ko slišiš besedo učitelj, učiteljica? ZAKAJ STE SE ODLOČILI ZA PEDAGOŠKI POKLIC? Ker si želim delati z otroki, jim pomagati pri njihovem razvoju in jim pokazati, česa vsega so sposobni. - anonimno Oblikovati prihodnje generacije je strašljivo, a hkrati nekaj najboljšega. - anonimno O Ker so mi odnosi z ljudmi pomembni in sem si želela pridobiti znanje in kompetence, da K lahko soustvarjam boljši jutri. - anonimno TA O Ker sem želela narediti vsaj pri enem otroku, nek opazen napredek, ki bi mu olajšal delo in IJ bi se ga veselil ter tako omilil stisko. - anonimno VA R Ker si želim delati z otroki, jim biti v oporo, od njih sprejemati sproščeno in pristno energijo. Rada prenašam znanje na druge ljudi in menim, da sem dober vodja ter imam E P rada timsko delo. - T.O. TJ EN Ker bi rada pomagala tistim, ki pomoč spoštujejo. - MG D Ker spoštujem delo, ki ga opravljajo pedagoški delavci. Zavedam se, da dobri pedagogi ŠTU vanj vložijo vso energijo in voljo, ki jo imajo. Potrebno se je znati prilagajati danim situacijam, ki včasih niso predvidljive, kar predstavlja izziv. In prav te izzivi so tisto, kar pedagoškega delavca dela še boljšega. Seveda pa so tukaj še otroci, ki jih nikakor ne smemo spregledati, saj delamo zanje, jih učimo in vzgajamo. - A.S. Ker želim spremeniti vsaj en kanček sveta na bolje. - anonimno Po razmišljanju, kam vse bi lahko šla, je bil pedagoški poklic tisti, ki je bil najbolj pravi za razmišljanje o svoji prihodnosti. - anonimno Ker me je veselilo delo z mladimi. - anonimno Glede na lastnosti, ki jih imam, se najbolje vidim v tem poklicu. - anonimno Za pedagoški poklic sem se odločila, saj menim, da sem v njem dobra. Delo z ljudmi me veseli in me napolni z energijo. – ZJI Ker je delo z otroki nekaj, kar ti dovoljuje, da si kreativen na vse možne načine. - anonimno Za pedagoški poklic sem se odločil zato, ker želim predajati znanje in spodbujati zanimanje za predmet, ki ga bom učil. - MJ Delo s predšolskimi otroki me veseli že od malih nog. To je eden izmed najlepših poklicev. Pomembna je ljubezen, spoštljivost in ustvarjalnost, kar tudi krasi ta poklic. - anonimno Ker me veseli delo z ljudmi z vedenjskimi težavami in težavami z zakonom. - N.K. ZAKAJ STE SE ODLOČILI ZA PEDAGOŠKI POKLIC? Ker rada učim druge o nečem, kar vem. - CN ŠT UD Ker imam zelo rada otroke in jim želim pomagati. - anonimno E N Ker sem želela deliti svoje znanje in spodbuditi otroke, da se bodo z veseljem učili. – NB TJ E Saj je to edino, kar me veseli. - anonimno PR A Veseli me delo z otroki, obenem pa me zanima svet psihologije. Pedagoški poklic pa ti dve V področji odlično pokriva. - Danijela Jelisavac IJO Ker rada delam z ljudmi. - anonimno TA K Saj imam rada delo z otroki, poleg tega pa sem zelo organizirana in zgovorna oseba. Rada O pripovedujem, rada poslušam in ustvarjam. - Tanja Kovjenič Ker mislim, da me bo poklicno izpopolnjeval, hkrati pa bom s svojim delom spodbujala razvoj otrok. - anonimno Ni bila odločitev, ampak (po)klic. - klop Delo z otroki me navdihuje. - Večni Študent Najlepše je delati z ljudmi, še lepše pa, če so ti ljudje mladi, polni energije in radovednosti. - anonimno Vedno sem si želela postati učiteljica. Vedno sem v igri vlog kot otrok prevzela vlogo učiteljice. - anonimno Ker rada delam z ljudmi in se mi zdi, da jim lahko s tem veliko dam. - Socialnapedagoginja16 Ljubezen do poučevanja, delo z otroki. - K.L. Ker rada delam z ljudmi, še posebej z otroki, in se mi pedagoški poklic zdi eden najpomembnejših, saj na njem temelji celotna družba. - Špela S. Vedno me je zanimal študij v smeri, pri kateri je v ospredju človek, da se ukvarjaš z ljudmi, preučuješ dejavnike, ki vplivajo na njih, kako delujejo (medicina, psihologija, antropologija, zgodovina itd.). - mlada pedagoginja Zaradi otrok – ker so tako iskreni, neposredni. - M.O. Moj poklic je prišel spontano in naključno, a po končani gimnaziji, ko sem pred leti pričela delati v vrtcu, sem se našla in v svojem delu po 20 letih še vedno zelo uživam in čutim vedno nove izzive, kar me navdihuje vedno znova . . - Sončnica 952 ZAKAJ STE SE ODLOČILI ZA PEDAGOŠKI POKLIC? Zaradi posebnosti pedagoškega odnosa. Menim, da lahko navdihuje kot le redko kateri drugi odnos. - Maruša OK Začetna motivacija je bila kratek delovni čas in dolge počitnice. Dolgoletno delo na tem področju pa je postavilo stvari na glavo in izpostavilo druge vrednote. Osebno mi je v TA zadovoljstvo prenašanje znanja, spremljanje razvoja študentov, k največjim uspehom pa O štejem uspešnost in zadovoljstvo svojih bivših študentov v poklicu ter njihovo pripravljenost IJ za nadaljnje sodelovanje z nami. - Mojca Čepič VA R Kompetence, reference, globlje razumevanje strokovnega področja. - Milena Mileva Blažić I P G Že v srednji šoli sem se vpisal na Gimnazijo pedagoške smeri, sedanjo Gimnazijo Ledina. O Tam so namreč imeli glasbeno in likovno vzgojo skozi vsa 4 leta. Name so vplivali izvrstni G profesorji; na gimnaziji akademski slikar Floris Oblak, zelo izobražen in vešč klasičnega A obrtnega znanja, ki ga danes skoraj nikjer več ni. Nato mnogo profesorjev na akademiji, ED morda najbolj dr. Milan Butina, ki je zapletene abstraktne koncepte znal utemeljiti P znanstveno in se ni zatekal k površnim "poetičnim" jamranjem ali patetičnemu pretiravanju. Nenavadno močan vtis name so imele tv oddaje, ki jih je v 60-ih letih prejšnjega stoletja postavil dirigent in skladatelj Leonard Bernstein; Young Peoplès Concerts, kjer je z razlago in ob izvajanju simfoničnega orkestra predstavljal metode in izvire avtorske kreativnosti. Ob tem fantastičnem – po mojem mnenju v mnogo čem še ne preseženem – delu je pokazal, kako tehtno se da govoriti o umetnosti in jo brez pačenja v vsej zahtevnosti posredovati mladi publiki. Takrat sem čutil, da bi rad vsaj nekaj od tega kdaj znal tudi sam . . - Črtomir Frelih Iz želje, da kot učitelj in raziskovalec na področju izobraževanja v svojem življenju doprinesem k širši družbeni dobrobiti, preko spodbujanja razvoja mladih ljudi. - anonimno Menda sem kot predšolski otrok včasih rekel, da bom, ko bom velik, učitelj. A potem sem na to pozabil. Po diplomi sem skoraj 15 let delal kot raziskovalec, nato pa začel iskati nove delovne izzive. Ko sem imel priložnost začeti delati v pedagoškem poklicu, me je to »zagrabilo« in me zadovoljevalo/napolnjevalo vse do danes. Pri pedagoškem delu mi je zelo pomemben občutek, da to delo pomeni investicijo v prihodnost, pri čemer vedno pomislim tudi na svoje otroke in vnuke. - Bojan Dekleva Po pravici povedano, niti ne vem natančno. To je bila moja želja že od malih nog in o tem nisem še nikoli razmišljala. - Vesna Štemberger ZAKAJ STE SE ODLOČILI ZA PEDAGOŠKI POKLIC? Kot otrok sem si želela ustvarjati in biti učiteljica … Zame je biti učitelj eden najbolj P "živih" in ustvarjalnih poklicev. Se pravi je idealen za nekoga, ki rad živi. Naj opišem: za ED človeka, ki rad dela z ljudmi in uživa v komunikaciji, je družaben, radoveden, igriv, želi A ohraniti otroka v sebi, ki rad ustvarja skozi druženje, ki rad deli vse kar zna in ima, je G občutljiv za sočloveka, torej rad prisluhne in pomaga, vendar je borec, pogumen in O odločen, ko gre za vrednote spoštovanja in pravičnosti. Za človeka, ki rad živi, dela, ima GI rad ljudi, je to idealen poklic. In najbrž, sedaj bom že nad-pocukrana ampak bom P napisala: gre preprosto za ljubezen. - anonimno RA V Ker sem verjela, da lahko spremenim (slabo) prakso v vrtcih, česar seveda ne verjamem IJ več. Pa tudi zato, ker menim, da znam delati z ljudmi in ker uživam ob pedagoškem O delu (z izjemo mentorstva manj sposobnim študentom). - MBZ T AK Zaradi vedoželjnosti, odprtosti, interakcije ter zavedanja, da človeka ne definirata status O in bogastvo, ampak znanje in širina duha. - Darja K. V veselje mi je stik z mladimi in oblikovanje občutka za umetnost. - Brina Jež Brezavšček Od nekdaj sem se videla v delu z ljudmi. Čeprav sedaj delam s študenti, ki ste odrasle osebe, sem se sprva videla pri delu z otroki. Po končanem študiju sem vsa leta delala s študenti, lani pa imela priložnost delati tudi z otroki. Izkušnja je bila izjemno dragocena, predvsem v smislu pridobivanja še kako pomembnih kompetenc, ki so nujne predvsem za tiste, ki se ukvarjamo tudi z didaktikami poučevanja posamezne stroke. V pedagoškem poklicu vidim izjemno priložnost za to, da oblikujemo mlade učitelje, ki bodo vzor otrokom in na ta način skupaj oblikujemo družbo, ki jo želimo. - Alenka Žerovnik Že kot otrok sem vedela, da bom, ko odrastem, učiteljica. S sovrstniki smo se vedno igrali šolo in jaz sem bila učiteljica. - Tatjana Devjak RAZMISLEK VEČ SREČE KOT PAMETI …? Zadnji letnik gimnazije, panika, vpis na faks je tu. Vedno sem vedela, da si želim v naravoslovne vode, saj me je to področje zanimalo, potem pa je bil tu že vpis. Na informativnih dneh sem obiskala nekaj naravoslovnih fakultet, vendar se nisem in nisem mogla odločiti, kam naprej. Večer pred zaključkom vpisa sem končno sprejela odločitev za prvi dve mesti na vpisnici, za tretjo mesto pa sem potrebovala nekaj, kamor bom v vsakem primeru sprejeta in tako sem nekako našla sprejemljiv program dvopredmetnega učitelja, ki ga je ponujala Pedagoška fakulteta. Dobro, saj verjetno ne bom sprejeta sem, samo, da je na tretjem mestu nekaj "za ziher", sem si dejala. Sredina julija: šok, panika, solze. Za vpis na prvi dve želji mi je zmanjkalo nekaj točk. Kaj pa sedaj? Po pogovoru in premisleku sem vseeno dala priložnost Pedagoški, čeprav nisem o samem programu in fakulteti vedela kaj dosti. Prvi študijski dan sem dvakrat obvozila Pedagoško, saj nisem našla vhoda. Prvo leto je bilo zame pravi pekel, ker sem se kar naprej spraševala, ali je to zame, si želim celo življenje stati v razredu, je vredno nadaljevati študij, ali raje kar obupati – to pa je kar precej vplivalo na mojo motivacijo, samozavest in ocene. Nekako sem prevozila prvo leto in se odločila nadaljevati, saj sem po naravi zelo trmast človek, ki želi stvari speljati do konca. Potegni iz situacije najbolje kar lahko, sem si govorila. In sem. Drugo leto študija sem se priključila k tutorjem, študentskemu svetu, bolj aktivno pa sem se začela družiti tudi s sošolci. V drugem letniku je bilo tudi več pedagoških predmetov, zato sem delo učitelja začela dodobra spoznavati, navdušili pa so me tudi profesorji predmetnih didaktik, ki so nam pokazali, da je delo v razredu lahko zanimivo in drugačno, kot sem ga bila vajena iz lastnih izkušenj. V enem letu, ko sem se sama začela angažirati za študij in obštudijske dejavnosti, sem spoznala toliko novih prijateljev in odličnih mentorjev, da sem končno začela z veseljem hoditi na faks. V tretjem in četrtem letniku sem iz pedagoške prakse skušala potegniti največ in čim več ur preživeti v razredu, kar mi je, zahvaljujoč dvema odličnima mentoricama, tudi uspelo. Ker imam rada izzive, sem seveda izkoristila tudi priložnosti Erasmus prakse, zato sem konec prve stopnje vzela dodatno leto in se namenila v Celovec, kjer sem na dvojezični šoli dobila izjemno priložnost poučevati naravoslovje. To je bila izkušnja, ki sem jo potrebovala, da sem začutila, da je to tisto, kar želim v življenju početi. Tako kot so mi prijateljice razlagale, da so ta občutek dobile, ko so se prvič kot študentke znašle v operacijski, sem ga dobila jaz, ko sem hodila iz zbornice v razred. Tedaj sem ugotovila, da imam več sreče kot pameti, saj sem po spletu okoliščin pristala na Pedagoški. Pred mano je še trnava pot, saj pedagoški poklic prinaša ogromno izzivov – delo učitelja ni rožnato, vendar pa je v mojih očeh to postal najpomembnejši poklic v družbi, saj smo učitelji tisti, ki oblikujemo prihodnje generacije, mi smo tisti, ki navdušujemo prihodnje znanstvenike, zdravnike, mehanike . . Zato se vsak dan srečujem z izzivi, ki me bodo nekoč pripeljali na cilj – biti ravnateljica. Nina Zupanc študentka dvopredmetnega programa biologija-kemija Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani KDO JE BIL VAŠ NAJLJUBŠI UČITELJ IN ZAKAJ? Moja najljubša učiteljica je bila razredničarka v 1. letniku srednje šole, prof. kemije. Znala nas je navdušiti za pouk, da smo ji z veseljem prisluhnili. Spodbujala nas je, da gremo študirat, poudarjala, da študij kemije ni pretežak za nas. Bila je prijazna, topla oseba, ki je znala ILER prisluhniti, svetovati, nas zagovarjati, pa tudi pokarati, če je bilo potrebno. - Milojka, 50 OVO Zame je bila moja najljubša učiteljica hkrati učiteljica mojega najbolj osovraženega EG predmeta. Čeprav sem imela težave (deloma tudi zaradi nivoja znanja, ki ga je zahtevala), se R je vedno potrudila, da so bile stvari jasne in je bila vedno v pomoč, ko je kdo prosil za SP ponovno razlago. Iskala je načine podajanja znanja, ki so odgovarjali vsem tipom učencev in nagrajevala trud in delo s priložnostmi. - Tadeja, 32 E SO L'CU *smeh* Kaj pa vem, niti eden. Nobenega nisem maral, komaj sem čakal, da sem se jih rešil. Moji učitelji so me klofutali, s pestjo suvali v rebra, vlekli za lase. V 4. razredu sem bil vsak dan tepen, vedel sem, da je učiteljica živčna, zato sem ji nagajal. Vsak dan me je mlatila s palico, a sem užival, ko sem jo spravil ob živce. - Janez, 52 Profesorica kemije v srednji šoli, saj je sistematično razlagala snov, njene zahteve so bile jasne, snov pa je po potrebi še dodatno razložila. - Tjaša, 22 Moja najljubša učiteljica do danes ostaja moja profesorica slovenščine na gimnaziji, saj se je takoj opazilo, da stvari, ki jih predava, zelo dobro razume, vedno pa je tudi odgovarjala na morebitna vprašanja. - Rebeka, 23 Moj najljubši učitelj je profesor iz srednje šole, ki mi je pomagal razvijati potenciale in me je zelo motiviral za samostojno delo. - Ferdi, 22 Moja najljubša učiteljica je bila razredničarka od petega do osmega razreda. Bila nam je kot nadomestna mati, stroga in ljubeča. Pri njej smo se počutili varne. Kljub temu da nismo vedno blesteli, se je pri svojih kolegih vedno zavzela za naš razred. - Irena, 43 Moj najljubši učitelj je bil učitelj obramboslovja v srednji šoli. Pri njegovih urah smo se pogovarjali o aktualnih svetovnih težavah, spodbujal je naše kritično razmišljanje in odzivanje na težave v družbi. Poskušal nas je zbežati iz naše srednješolske pasivnosti in brezbrižnosti. - Barbara, 49 KDO JE BIL VAŠ NAJLJUBŠI UČITELJ IN ZAKAJ? Ne vem, kdo je moj najljubši učitelj, to je zelo težko vprašanje. Imel sem to srečo, da sem imel ogromno odličnih učiteljev. Morda bi lahko izpostavil učitelja matematike iz ILE gimnazije. On nas je naučil snov štirih letnikov v treh letnikih. Zadnje leto, seveda z RO vključevanjem snovi, ki smo se je naučili, nas je učil nove, drugačne vsebine. Učil nas je VO osnove kvantne mehanike, neko vesoljsko fiziko, ki jo nismo povsem razumeli, a smo znali EG vse izračunati. Znal nam je pokazati matematiko kot uporabno znanost. Poleg tega nas je R učil tudi osnove programiranja. Mi smo vedno zelo hitro končali s programiranjem in smo, SP medtem ko smo čakali, lahko igrali igrice na računalniku. - Jernej, 26 E SO Moja najljubša učiteljica je bila učiteljica matematike na predmetni stopnji OŠ, ker je iskala L'CU znanje, dajala spodbudo in tudi utemeljeno grajo. Znala je vzbuditi zanimanje in zaupanje v snov. - Nikola, 50 Gimnazija – profesorica španščine, saj je vodila zelo zanimive, razgibane ure. Njen cilj je bil, ŠTU da znamo španščino čim bolje uporabiti v vsakdanjem življenju. Seveda je zahtevala tudi D pravilnost ipd., ampak primarno pa nas je učila iznajdljivosti in znajti se v vsaki situaciji. - EN anonimno TJE P Tista, ki je videla preko svojega predmeta v učence. Sama sem imela izkušnjo, ko se mi je v RA trenutku podrl svet in sem na lastni koži občutila pedagoge, ki so v meni videli le zgago, in VIJ pa tiste, zaradi katerih sem danes še tukaj in lahko uživam življenje na polno. - O Socialnapedagoginja16 TA KO Učiteljica slovenščine na osnovni šoli. Odlično je naučila snov, hkrati pa je bila odprta za vsak pogovor. Videlo se je, da ji je mar za vsakega posameznika. - CN Učiteljica matematike, ker mi je vedno govorila, da zmorem. - anonimno Profesorica matematike, ki je od mene zahtevala več, me spodbujala za delo, videla v meni potencial in bila odprta. - anonimno Urška Orešič Šantavec, človeška - K.L. KDO JE BIL VAŠ NAJLJUBŠI UČITELJ IN ZAKAJ? Velik vpliv na moje zanimanje za psihologijo in delo z otroki je imela učiteljica psihologije v gimnaziji, saj me je tudi spodbudila k preizkušanju oziroma preverjanju psiholoških znanj v OK praksi. - Danijela Jelisavac TA O Profesor zgodovine v gimnaziji, ker se je trudil narediti čim bolj aktivno, zanimivo snov, IJV sledil je pedagoškim načelom (postopnost, težavnost, konkretni materiali, kritično AR razmišljanje, odprta vprašanja …). - klop E P Je bilo kar nekaj takih. Predvsem mi je pomembno, da ti da učitelj vedeti, da nisi le številka. TJ Da ti da občutek, da se lahko nanj zaneseš, vprašaš, če te kaj zanima, prosiš za pomoč in veš, END da jo boš dobil. - Tanja Kovjenič ŠTU Učitelj matematike v gimnaziji. Za nas je bil strah in trepet, saj nismo bili (vsi) močni v matematiki, on pa je zahteval veliko reševanja nalog doma in vaje, če si želel biti uspešen pri njegovem predmetu. Po dveh letih ocen med 1 in 2 sem se odločila, da bom poizkusila delati vse naloge, ki nam jih da za delati doma. Zelo hitro sem začela slediti pouku, razumevati snov in premagovati svoj strah pred matematiko. - ZJI Učiteljica slovenščine iz gimnazije; ker je njena ljubezen do samega predmeta prevladovala in ni bilo važno, katere metode in načine dela je uporabila. - anonimno Prof. Tanja Veber, učiteljica matematike na srednji šoli. Bila je zelo stroga in dosledna, vendar hkrati sočutna in prijazna. Spodbujala je moje veselje do logike in matematike, za kar sem ji bila vedno hvaležna. – NB Učitelj/inštruktor matematike v srednji šoli. Ker je verjel vame, ko sem sama mislila, da mi nikoli ne bo uspelo. - anonimno Najboljša mi je bila profesorica v srednji šoli. Bila je strokovna, stroga in zavzeta za svoje delo, a vendar je velikokrat pokazala tudi svojo drugo plat – bila nam je kot druga mama. - A.S. KDO JE BIL VAŠ NAJLJUBŠI UČITELJ IN ZAKAJ? Profesorica Mojca Zupan, ki poučuje strokovne predmete na SVŠGL. Postavila je jasna pravila O in avtoriteto, od nas je veliko zahtevala, vendar je s svojo pozitivnostjo, odprtostjo za K najrazličnejše pogovore in humorjem vedno polepšala pouk. Čeprav je bila snov, ki smo se jo učili pri njej zelo zahtevna, smo se jo z lahkoto naučili. Všeč mi je to, da si zapomni večino TAO imen, ima oseben stik z dijaki, nismo bili le številke. Tudi ko jo srečujem zdaj, ko sem na IJ fakulteti, se mi vedno prijazno nasmehne, pomaha, včasih pa spregovoriva tudi kakšno V besedo. - T.O. A R Srednja vzgojiteljska šola v Ljubljani. - anonimno E P TJ Prof. Maja Kočevar (angleščina), ker je bila točno taka, kot sem želela, da bi bil učitelj. Bila je prijazna, dostopna, hkrati pa stroga. Ker je bila starejša, si je lahko ‘privoščila’, da je malo več EN eksperimentirala s svojimi urami in tako smo imeli veliko različnih dejavnosti in ne samo D reševanje delovnega zvezka. Še danes se zgledujem po njej in jo nosim v mislih med nastopi in med prakso. - MG ŠTU Več le-teh. Najboljši so tisti, ki sicer zahtevajo veliko dela, ampak so pri delu striktni, pošteni in nas naučijo uporabnega znanja. - Večni Študent Učiteljica matematike tako v srednji kot osnovni šoli, saj nas je naučila, si znala vzpostaviti red in nas hkrati tudi sprostiti in res se je videlo, da obvlada svoje področje. - Špela S. Najboljši učitelji so na fakulteti, saj so pri njih res vidi, da uživajo v tem kar počnejo. – MJ Učiteljica angleščine, saj je bila majhna, suha, a imela je največjo avtoriteto v razredu, da smo stvari jemali resno, hkrati pa se je z nami znala tudi pošaliti. - anonimno Osnovna šola – moja učiteljica prvih 3 let šolanja. Zelo pozitivna oseba, ponujala je veliko podpore, v vsakem učencu je znala najti najboljše. - mlada pedagoginja Profesorica slovenščine s svojo ljubeznijo do književnosti. - anonimno Lidija Kastelic (fakulteta), ker me je navdušila nad vsem, za kar nisem bila navdušena. - anonimno Najbolj stroga, ker je postavila meje. - M.O. Učitelj matematike iz osnovne šole. Bil je zelo strog in veliko je zahteval. A bil je tudi pravičen in je nudil zares dobro razlago. S snovjo nismo napredovali, dokler je nismo zares vsi razumeli. - anonimno KDO JE BIL VAŠ NAJLJUBŠI UČITELJ IN ZAKAJ? Mija Marija Klemenčič Rozman; zaradi njene topline, empiričnosti, odločnosti, ambicioznosti – spoštljiva, stroga, dosledna, pravična. - Sončnica 952 OK Srednja šola – zaradi ljubezni do svojega poklica. - anonimno TA O Razredničarka, poučevala me je slovenščino v gimnaziji. Bila je zahtevna, kar se znanja IJ tiče, ampak me je s primeri iz prakse, načini in pristopi učenja, širšim pogledom na VA zgodovino, jezik, književnost zelo dobro, lucidno "dopolnila". Marsikatero anekdoto, R marsikateri podatek mi še danes pride prav v vsakodnevni konverzaciji. - anonimno E P V srednji šoli smo imeli profesorico za geografijo. Profesorica in človek. Brez zafrkavanja. TJ Snov je podajala na zanimiv način, da nas je pritegnilo. - anonimno EN D V osnovni šoli učitelj etike in geografije. Zaradi njegove osebnosti, ker je bil pravičen in nas je spoštoval. - N.K. ŠTU Draga bralka, dragi bralec! Kdo je bil tvoj najljubši učitelj in zakaj? KDO VAM JE VZOR PRI VAŠEM PEDAGOŠKEM DELU? Name so vplivali izvrstni profesorji; na gimnaziji akad. slikar Floris Oblak, zelo izobražen in PE vešč klasičnega obrtnega znanja, ki ga danes skoraj nikjer več ni. Nato mnogo profesorjev D na akademiji, morda najbolj dr. Milan Butina, ki je zapletene abstraktne koncepte znal AG utemeljiti znanstveno in se ni zatekal k površnim "poetičnim" jamranjem ali patetičnemu O pretiravanju. - Črtomir Frelih G I Vsi, ki se ne ustavijo pri prvi oviri, ki se ne podredijo ideologijam in ki vztrajajo v veri v PR uporabnika, učenca, sodržavljana. - Maruša A VI Prof. dr. Jack Zipes. - Milena Mileva Blažić JO T Imel sem srečo, da sem imel dva profesorja, enega na gimnaziji, drugega pa na fakulteti A (a ne na tisti, na kateri sem študiral), za katerega lahko rečem, da sta bila moja vzornika. KO Predvsem za drugega mislim, da sem se močno oblikoval po njegovem vzoru oziroma da je očitno in močno vplival name. Že v srednjih letih sta mi bila v marsičem pomembna vzornika dva tuja profesorja, pri katerih sem se nadaljnje izobraževal. Danes so mi vzornice nekatere moje kolegice na oddelku, kjer učim; jih občudujem in se od njih učim. Ne nazadnje (a redkeje) najdem vzornike_ce tudi v kakih študentih_kah, s katerimi kaj skupaj delam. Vem, da sem imel srečo, da sem spoznal vse te vzornike, ker je to za osebni in strokovni razvoj posameznika pomemben vir podpore. - Bojan Dekleva Hmmmm, morda moja gimnazijska profesorja fizike in matematike, posebej slednji je bil hud stric. - Mojca Čepič Odgovor na prvo žogo bi bila Maria Montessori, a ideje in lastna razmišljanja črpam iz nesebičnih del in dejanj več osebnosti, ki so bile ali so še predane svojemu delu in poslanstvu. To so umetnice in umetniki, znanstvenice in znanstveniki, športnice in športniki, naravovarstvenice in naravovarstveniki, borke in borci za človekove pravice … - Darja K. Vzor so mi vsi učitelji, ki "vidijo" mlade ljudi in si iskreno prizadevajo za njihov razvoj na različnih področjih in na različne načine. - anonimno V glavnem sledim sebi in nimam vzorov, po katerih bi se ravnala, me pa navdihuje modrost posameznikov na eni in na drugi strani. - anonimno KDO VAM JE VZOR PRI VAŠEM PEDAGOŠKEM DELU? V osnovni šoli sem imela odlično učiteljico zgodovine. Navdušila me je za ta poklic. Izredno zanimivo je razlagala, svojo razlago popestrila z diapozitivi, prosojnicami (takrat še ni bilo O računalnikov), izdelovali smo plakate, makete, raziskovali v muzeju. Ne glede na tedanji K čas, ko je bil poudarek na politični zgodovini, smo se mi učili, kako so živeli v starih časih, TA kaj so jedli, kaj je bil njihov doprinos današnjemu času . . - Tatjana Devjak O IJ Vsi dobri učitelji iz mojega izobraževanja in mnogi umetniki, ki so bili vrhunski na obeh VA področjih, umetniškem in pedagoškem. - Brina Jež Brezavšček R I P Moje nekdanje profesorice, med njimi najbolj pokojna dr. Cveta Razdevšek Pučko. - Vesna G Štemberger O G Težko bi opredelila samo enega človeka. To je zagotovo vsak, ki zna v današnji družbi videti A tudi "out of the box" in sprejemati tudi vse tisto, kar ni materialne narave in vse tisto, kar ni ED enostavno preverljivo, a ima zato mnogokrat veliko večjo vrednost. Odnos, vrednote, P empatija . . vse tisto, kar nam, ljudem, omogoča, da delujemo kot družbena bitja. - Alenka Žerovnik Nekaj predavateljev, ki sem jih spoznala za začetku poklicne poti. - MBZ 2. DEL: ŠTUDENTSKE POHVALE PEDAGOGOM PEDAGOŠKE FAKULTETE UNIVERZE V LJUBLJANI ŠTUDENTE SO ŠE POSEBEJ NAVDUŠILI Marcela Batistič Zorec Znanje, srčnost, predanost, odlična in precizna mentorica. - Sončnica 952 Gregor Bavdek Gregor Bavdek si, ne glede na pomanjkanje časa, vzame čas in razloži snov, ki študentom dela preglavice. Brez težav tvega nekaj časa za razumevanje problema. – MJ Sanja Berčnik Strokovnost. – K.L. Daje jasna navodila, zanimajo jo naša mnenja, z nami se nasmeji, resno jemlje svoje in naše delo ter tudi nas tako spodbudi k sprotnemu delu. Dosledna je pri sporočanju pomembnih informacij (glede vaj, predavanj, pripomočkov, ki jih potrebujemo pri študiju) pa tudi vedno zelo hitro odpiše na e-sporočila. Vaje in seminarji pri njej vedno hitro minejo. - T.O. Všeč mi je njen pristop do predmeta in posredovanje znanja. - anonimno Vestna, dosledna, izvrstna mentorica, učinkovita, konkretna, jasna. - Sončnica 952 Maja Burian Prof. Burian nam je vso vsebino poskušala osmisliti v praksi. Bila je zelo topla, dostopna in pravična do vseh. Začutila je energijo skupine in glede na energijo vodila učno uro. – ZJI Mojca Čepič Ko smo izvajali eksperimente, je kar nekajkrat ponovila, da če se želimo sami naučiti izvajati te eksperimente, da naj se vrnemo na fakulteto, ko bomo učitelji, in nas bodo naučili. In to se mi je zdelo res lepo. - anonimno Mateja Dagarin Fojkar Svoje delo zelo rada opravlja, je zelo potrpežljiva, prijazna in je študentom vedno na voljo. - Tanja Kovjenič Doc. Mateja Dagarin Fojkar na svojih vajah spodbuja študente k aktivnemu sodelovanju in jih motivira z različnimi igrami in izzivi. Ima pristen in ljubeč odnos do sočloveka, ki daje občutek varnega okolja. Je odličen vzor za učiteljico angleščine in upam, da bom tudi jaz oddajala toliko energije v svojem poklicu. – N. B. ŠTUDENTE SO ŠE POSEBEJ NAVDUŠILI Bojan Dekleva Bojan je nadvse zanimiv predavatelj, ki v svoja predavanja vpleta nešteto anekdot iz svojega življenja. Sprva sem bila kot »frišna« študentka zelo presenečena nad zgodbami, ki jih je delil z nami, saj so se mi zdele čudaške in me je bilo včasih kar malo sram. Kljub temu, sem se iz teh anekdot naučila biti pristnejša in pogumnejša, ko sem govorila svoje čudaške zgodbe. Malo manj me je bilo sram same sebe. Vidim ga kot življenjskega mentorja, ki mi je pomagal postati boljša socialna pedagoginja. - anonimno Najbolj zanimiva predavanja, avtentičen, vedno pripravljen pomagati. - anonimno Tatjana Devjak Njena predavanja me najbolj zanimajo. Zdi se mi, da je zelo splošno razgledana, pri študentih išče razumevanje, povezovanje snovi med seboj, do nas ima spoštljiv odnos in upošteva naša mnenja. Predavanja osmisli z različnimi samostojnimi nalogami, obiski inštitucij in z obiskom ljudi, ki so pomembni za naš poklic, pri nas. - T.O. Širina poznavanja področja. Zahtevna, ampak zelo človeška profesorica. - Sončnica 952 Vesna Ferk Savec Všeč mi je, ker je vedno nasmejana in polna energije. Pripravljena je priskočiti na pomoč. Na različne načine se tudi trudi, da bi vzljubili pedagoško delo. - anonimno Slavko Gaber Med predavanji citira velike avtorje v tujih jezikih, njegovo znanje je ogromno in me navdihuje, da se učim še več. Prav tako me je spodbujal, da kritično premislim svet, koncepte, teorije in ljudi okoli sebe, kar pa je za delo socialne pedagoginje pomembno. - anonimno Zabavna predavanja. – K.L. Prof. Gaber me je navdušil, saj je za nas postavil jasne standarde in pričakovanja. Vedno smo vedeli, kaj se od nas pričakuje ter na koga se obrniti, v kolikor potrebujemo pomoč. Pri ocenjevanju znanja je iskal razumevanje, povezovanje snovi in aktualizacijo. Občutila sem, da je njegov cilj ali usmeritev pri delovanju ne samo, da dobimo oceno in da on odpredava svoj predmet, ampak da dobimo nov pogled na svet skozi perspektivo, ki nam je bila na začetku bolj ali manj tuja. – ZJI Njegova predavanja nikoli niso duhomorna. S svojo prezenco in znanjem me je izjemno navdušil nad snovjo, ki jo poučuje. - anonimno ŠTUDENTE SO ŠE POSEBEJ NAVDUŠILI Lara Godec Soršak Na njenih vajah mi je bilo vedno zelo všeč to, da je bila odprta za vprašanja. Dobro je bilo, da je imela delo vedno jasno opredeljeno, nikoli nisem bila v zmedi, kaj moram narediti. - CN Njen odnos je bil vedno profesionalen pa kljub temu topel. Do naših napak je bila kritična, a pripravljena nuditi razlago. Je edina, ki si je uspela zapomniti vsa naša imena ter je zares spremljala naš napredek. Pri učenju predmeta SJ1 in SJ2 mi je bila v večjo pomoč kot profesorica. - anonimno Polona Gradišek Zdi se mi res pristna, odprta, prijazna, pametna. Ima odličen pristop do študentov – zelo spoštljiv in nas ceni. Ure se trudi narediti zanimive in razgibane. Ne gre se "usmerjanja na pravo pot" (imeti enako mnenje kot ona), ampak na nas gleda kot na pametne, sposobne in inovativne, ne pa slabše od nje, saj nimamo še tako visoke izobrazbe. Na vseh urah je nasmejana in ustvarja prijetno vzdušje. - anonimno Ker je na naše vaje prihajala vedno nasmejana in tako vplivala tudi na nas, da smo z veseljem sodelovale. - anonimno Jera Gregorc Prijazna študentom, dobro pripravljena pride na delovno mesto, ima smisel za humor, ima meje, ki jih upošteva in prestopi, če je to potrebno (naredila bi vse v dobro študentom). Je prijazna, energična, vedno dobre volje, zavzema se za študente in poučuje na zanimiv, razumljiv način, z uporabo veliko življenjskih primerov ali primerov iz prakse. - A.S. Anja Gruden Anja je nova asistentka na naši smeri. Sprva smo se malo "tipali" in se kar težko ujeli. Zelo hitro pa se je začela odzivati na nas, sprejemati naše predloge in zamisli ter se prilagajati tudi našim željam. To se je zgodilo bliskovito hitro, zato sem zares ponosna nanjo, da ji je to uspelo. Želim ji obilo sreče v prihodnje. - anonimno Irena Hergan Zato, ker mi je všeč njeno prizadevanje za študente in toplina, s katero stopa pred nas v razred. - CN Profesorica ima izkušnje, precej svojega materiala, rada pomaga in predavanja izvede bolje kot sama predavateljica. Zavzema se za študente in ima zanimive vaje/predavanja. - Večni Študent ŠTUDENTE SO ŠE POSEBEJ NAVDUŠILI Tatjana Hodnik Čadež Prof. Tatjana Hodnik Čadež je zelo prijazna in nasmejana, kar je na predavanjih zelo dobrodošlo. Trudi se, da bi študenti razumeli snov, zato z veseljem dodatno obrazloži naloge in odgovori na vprašanja. Njena predavanja so sistematična in zanimiva. - anonimno Alenka Humar Na uro vedno pride nasmejana, pripravljena na delo. - anonimno Janez Jerman Prof. Jerman me navdušuje, predvsem pri bolj individualnem delu. Za vsakega študenta si vzame čas in mu pomaga. Sploh ni nujno, da študenta uči, ali da mu je mentor pri zaključnem delu. Za tiste, ki želijo pridobiti znanje, ga prof. Jerman z veseljem deli. – ZJI Manj nas je bilo na predavanjih, bolj zabavna so bila. Všeč so mi bile debate, zaradi katerih smo enkrat tudi ostale nekoliko dlje v predavalnici. - anonimno Lidija Kastelic Svoje delo z osebami z MDR opravlja z največjim srcem. Ima izjemen čut za osebe, ki so pogosto stigmatizirane, odrinjene. Upam, da bo v prihodnosti več ljudi videlo osebe z MDR tako kot jih ona. - anonimno Ko bom velika, bom tako sočutna, občutljiva, dostopna kot je prof. Kastelic. Preko vaj in predavanj nam je posredovala znanje in (bolj pomembno) odnos do našega dela. – ZJI Odlična predavateljica, praktična, strokovna, sistematična, res pripravljena pomagati – druga mama. - Špela S. Rekla je: »Vaš uspeh je moj uspeh, vaš neuspeh je moj neuspeh!« Res si želi, da to, kar z njo delamo, razumemo, sprejmemo kot svoje, uporabljamo. Želi si, da postanemo dobri pedagogi in da končamo svojo pot na fakulteti z uporabnimi znanji in izkušnjami, ne le s teorijo. - anonimno Marija Kavkler Na našem področju je ena izmed vodilnih. Ima izjemen čut za otroke in težave, ki se pojavljajo (prav tako UT, kot druge težave/stiske zaradi UT). Nasploh je zelo razgledana in izobražena ženska (sploh kar se tiče dobrih pedagoških praks iz tujine), poleg tega mi je vzor za opravljanje bodočega poklica. Mislim, da potrebujemo več takšnih specialnih pedagoginj. - anonimno Njen odnos – korekten. V začetnem položaju sprejemljiva za vsakega enako. - M.O. ŠTUDENTE SO ŠE POSEBEJ NAVDUŠILI Darja Kerec Doc. Darja Kerec je zagotovo ena najbolj zabavnih pedagoginj na fakulteti. Predava z neverjetno vnemo, saj ima ogromno znanja, ki ga želi posredovati. Svoja predavanja popestri z obilo dejstev in zgodb, kar je vedno zanimivo poslušati. Zdi se, da ima neskončno zalogo energije, zato mi njene ure nikoli niso bile dolgočasne. – NB Mija Marija Klemenčič Rozman Topla, kompetentna, skrbna oseba – pri njej sem dobila največ znanja. - anonimno Milena Košak Babuder Na svojem področju (UT) je ena izmed najboljših in najbolj usposobljenih pedagogov, ki nam lahko prinesejo veliko novega znanja. Hkrati nam ponuja širši vidik problema in pomembnost spremljanja tudi ostalih področij. Izpostavila bi še njen pozitiven in razumevajoč odnos do nas, študentk. - anonimno Franjo Krpač Profesor je zelo prijazen in razume študente. Vzame si čas, da vsakega posameznika spozna. S študenti se pogovarja kot z odraslimi osebami in je vedno pravičen. Razume vse težave in se skupini individualno prilagaja. Enostavno ga moraš imeti rad. - anonimno Profesor s srcem. Med vajami zelo spodbuja študente in se zanje trudi. Da ti občutek, da zmoreš. - Tanja Kovjenič Anton Mesec Ne vem, če je ravno reden pedagog na naši fakulteti, a meni je bil eden izmed najljubših. Njegovo znanje je polno praktičnih izkušenj, kar je mogoče opaziti tudi na predavanjih. Nam tuje področje je znal enostavno razložiti in približati preko prikupnih anekdot iz svoje prakse. Z veseljem sem poslušala njegova predavanja. Dobro bi bilo, če bi vsi predavatelji znali predavati iz izkušenj in ne zgolj iz teorije. - anonimno Jerneja Pavlin Doc. Jerneja Pavlin se vedno trudi, da študentom natančno obrazloži snov in razjasni vse dvome. Poskrbi, da študenti snov ne le znajo, ampak tudi razumejo. V svoja predavanja in vaje vključuje eksperimente, ki motivirajo za nadaljnje učenje in poskrbijo za aktivno sodelovanje. Do študentov ima pristen in topel odnos, zato mi je bilo pri njenih urah vedno prijetno. – NB ŠTUDENTE SO ŠE POSEBEJ NAVDUŠILI Z veseljem opravlja svoje delo, je tako dobra znanstvenica kot pedagoginja/predavateljica. Pomaga in se prilagaja študentom, predavanja in vaje so zanimive ter uporabne tudi za nas. – Večni Študent Zelo človeška profesorica. Razume in ne komplicira. Njene vaje so zanimive in poučne. S študenti se zna zabavati, kar je zelo pomembno. - anonimno Pedagoginja v polnem pomenu besede. Vedno na voljo, svetuje, pomaga. - anonimno Tanja Petrušič Asist. Tanja Petrušič je odlična pedagoginja, ki si vedno vzame čas za študente. Z veseljem odgovori na vprašanja in razjasni morebitne dvome. Zna se pošaliti in trudi se, da imajo študenti do športa pozitiven odnos, ne pa strahov. Nikoli nisem posebno marala športa, ampak k njeni uri vedno pridem z veseljem. – NB Karmen Pižorn Prof. Karmen Pižorn se zavzema za to, da bi študenti obvladali angleščino in jo znali poučevati. Spodbuja nas k branju angleških knjig, kar je po napornih dnevih na fakulteti nadvse sproščujoče. Predavanja se trudi popestriti s tem, da spodbuja aktivnost in pogovor, to pa je pri tujem jeziku zelo pomembno. Do študentov ima topel in pristen odnos. Je prijazna in skrbna, opazi pa se tudi, da ji veliko pomeni delo s študenti. - anonimno Romina Plešec Gasparič Njene kritike seminarskih predstavitev pri predmetu Didaktika so se mi zdele zelo na mestu, dobro utemeljene, konstruktivne, poleg tega tudi poda veliko napotkov, kako morebitne napake popraviti v prihodnje. - mlada pedagoginja Ker nas je res odlično vodila skozi predstavitve pri urah didaktike. - anonimno Suzana Pulec Lah Razlaga zelo strukturirano, jasno, pove večkrat na različne načine, ima interaktivna predavanja, spodbuja kritičnost, je zahtevna in pusti prostor za naše ideje, je prilagodljiva, vedno pripravljena, odzivna, strokovna. Srce. – klop Njeno delo in odnos sta zelo profesionalna. Svoje delo zelo rada opravlja, kar se opazi na njenih predavanjih in vajah, ki so zelo kvalitetno pripravljene. Upam, da bom tudi jaz svoje delo opravljala s takšnim veseljem kot dr. Pulec Lah. - anonimno Odlična predavateljica, lahko si jo vzameš za zgled, je strokovna, sistematična, pripravljena pomagati. - Špela S. ŠTUDENTE SO ŠE POSEBEJ NAVDUŠILI Špela Razpotnik Zaradi njene skromnosti in zagona za delo. Ima veliko znanja, ki ga s študentkami deli, me motivira, da sem boljša socialna pedagoginja. Vedno je pripravljena na pogovor, prisluhne res vsakemu in s svojo pozitivnostjo navdušuje. - anonimno Vedno na voljo svojim učencem, pozdravi na hodniku, si vzame čas zate, če imaš vprašanje. Na voljo tudi v stiski. Imaš občutek, da ji je res mar za študente. Meni osebno eden izmed največjih sončkov, kar sem jih med študijem spoznala. - Socialnapedagoginja16 Ker je zelo srčna oseba in ji srce gori za boljši svet. Nikoli ne bom pozabila dneva, ko sem se na predavanjih zelo slabo počutila in zato tudi že na začetku odšla. Sošolke so me obvestile, da jo je zelo skrbelo, zato sem jo počakala, da se ji zahvalim. Ko sva se srečali, me je povabila na kavo, kjer sva se iskreno pogovarjali. Hvaležna sem, da mi je bila pripravljena prisluhniti. - anonimno Ena izmed profesorjev, ki je najbolj v stiku z aktualnimi temami in prakso, izjemno prijazna, se zanima za študente, zelo kolegialna in pristna. - anonimno Alenka Rot Vrhovec Na čase sicer zelo neugodna profesorica, ki ima kar nekaj svojih prepričanj, od katerih ne odstopa. Všeč mi je, da ima izkušnje iz razreda, ki jih v svojih izkušnjah in prek svojih zgodb predaja naprej študentom. Ima tudi veliko svojih pripomočkov, ki so študentom lahko v zgled. – Večni Študent Tina Rozmanič Zelo prijazna profesorica, ki zna poslušati študente in jim svetovati. Pri ustnih zagovorih je vedno ustvarila pozitivno in sproščujoče vzdušje. - Tanja Kovjenič Igor Saksida Prof. Igor Saksida svoja predavanja in vaje vodi z zagnanostjo, s katero navdušuje vse študente. Zna se šaliti in te nasmejati, četudi imaš slab dan. Vsak lahko vidi, da rad poučuje in želi študente nekaj naučiti, hkrati pa spodbujati njihovo ustvarjalnost in kritično razmišljanje. – NB Zelo zabaven in korekten. Vidi se mu, da ve kaj počne v predavalnici in da ima ta predmet rad. Njegova predavanja so vedno zanimiva. - anonimno ŠTUDENTE SO ŠE POSEBEJ NAVDUŠILI Darija Skubic Zavzeta za študente, zanje bi naredila vse. Vedno dobro pripravljena. Ko predava, uporablja ogromno primerov iz prakse. Je energična in stoji na realnih tleh. - A.S. Profesorica z veliko začetnico. Predana svoji stroki, predana študentom. Profesorica je zgled preproste, a hkrati odločne osebe, ki te spodbuja, da v svojih ambicijah in znanju posežeš še višje ter ne nehaš sanjati, dokler svojih sanj ne uresničiš. Ob tem, ko spodbuja študentovo radovednost ter kritično in ustvarjalno mišljenje, pa da jasno vedeti, da je potrebno za uresničitev sanj pritisniti na plin in biti v pogonu – biti človek akcije, tako kot je to sama. In če profesor s čim pritegne in navduši študente, je to njegov zgled. In profesorica Darija Skubic je res pravi zgled. - anonimno Ker je edina, ki si intenzivno prizadeva izboljšati pogoje študija na Pedagoški fakulteti. Ker si upa izraziti mnenje pred ostalimi profesorji in ker je pri svojem mnenju vztrajna. In ker je izjemno iskrena oseba (pove dobro in slabo brez zadržkov) na osebni ravni študent – profesor. - anonimno Miha Slapničar Vedno je pomagal več, kot bi moral pomagati, ponudil je tudi dodatno pomoč . . Prav tako je zelo prijazen, dostopen in spoštljiv do vseh okoli sebe. Vedno lepo pozdravi na hodniku in te vpraša, kako si. – MG Helena Smrtnik Vitulić V prvem letniku sem se pri njenih urah počutila varno. Ni me bilo sram povedati svojega mnenja in govoriti pred drugimi v skupini, čeprav sem (bila) malce sramežljiva. Njene vaje so bile bogate, vedno sem se naučila veliko novega. Še danes, v 3. letniku, mi mnogo vsebin pride prav in verjamem, da je bil ravno to njen namen pri predmetu. - CN Saj je profesorica s srcem. Je zelo empatična oseba, ki zna poslušati in biti študentom na voljo, ko jo potrebujejo. - Tanja Kovjenič Vesna Štemberger Zelo korektna profesorica, ki podaja snov na zelo razumljiv način. Vse se da dogovoriti z njo. - Tanja Kovjenič Vzame si čas za študente, jim pomaga in tudi, ko je zadeva ali težava že mimo, vpraša, če smo zadovoljni s tem, kar se je zgodilo. Je zelo materinska in vedno gleda na študente (nanje pazi). – MG Se zavzema za študente, je natančna, jasna, striktna. Vedno je na voljo za pogovor, je vestna in aktivna na vseh področjih. – Večni Študent ŠTUDENTE SO ŠE POSEBEJ NAVDUŠILI Posluh ima za vse. Sama nisem športnica, ampak sem pri njenih urah doživela to, kar sedaj posredujem svojim učencem. Ceni trud študenta, ne glede na njegove telesne sposobnosti. - anonimno Darja Tadič Je zelo iskrena, direktna in korektna. Spodbudila me je, da stopim v novo izkušnjo, ki je spremenila moje mišljenje in delovanje. Je zelo fleksibilna in dejansko prisluhne našim idejam, željam. - anonimno Darja je vedno polna idej in radovednosti. Menim, da s svojo iskrivostjo sproži val navdušenja pri vseh študentkah in študentih. - anonimno Darjo Tadič smo letos imeli prvič in me je navdušila s svojim odnosom do študentov. Njena sproščenost in zanimanje za mnenja študentov je navdihujoča. Brez težav obdrži pozornost celotnega razreda celotni dve uri (Neverjetno!). – MJ Ker gleda na stvari skoraj enako kot mi mlajši in podobno razmišlja, se zna vživeti. - N.K. Veronika Tašner Strokovna in zanimiva asistentka. – K.L. Gregor Torkar Ker se vedno trudi imeti aktualne ure. - anonimno Strokovnost. – K.L. Zelo zanimiva predavanja. Definitivno je eden boljših predavateljev. Naravo ti približa na način, ki si ga ne znaš predstavljati, dokler ne greš na njegova predavanja. - anonimno Gregor Traven Asistent pri astronomiji je pokazal izredno navdušenje nad predmetom, ki ga poučuje, in s tem prenesel njegovo zadovoljstvo na nas. – MJ Bernarda Urankar Ker je vedno nasmejana in pripravljena pomagati. Vse, kar je bilo nerazumljivega, je vedno dodatno razložila in nam stala ob strani. Na vajah je bila vedno pozitivno naravnana in to prenašala na študente. - anonimno ŠTUDENTE SO ŠE POSEBEJ NAVDUŠILI Milena Valenčič Zuljan Pri pouku (pri njej sem imela predmet Didaktika) v praksi izvaja tisto, kar predava. Ure pri njej so bile sproščene, produktivne, meni osebno tudi zaradi profesoričinega izredno pozitivnega pristopa do svojega poklica in predmeta, ki ga poučuje. Predmet je bil zanimiv in me je vsebinsko pritegnil. - mlada pedagoginja Tomaž Vec Odličen profesor, svoje področje res dobro pozna. Odprt za vse študente, na voljo za vprašanja. Na hodnikih pozdravlja študente in jim s tem daje občutek dostopnosti. Odličen tudi za opolnomočenje študentov v stiski. - Socialnapedagoginja16 Alenka Vidrih Prof. Alenka Vidrih spodbuja aktivnost študentov in jih motivira za delo. Ure, ki jih vodi, so sproščujoče in zanimive, hkrati pa poučne. Je čudovita sogovornica in z veseljem posluša, kar ima študent za povedati. Umetnica in pedagoginja po duši in to se odraža v njenem delu. - anonimno Janez Vogrinc Najboljši profesor na magistrskem študiju, enormna količina znanja, poznavanja področja z izjemno spoštljivim odnosom od študentov. Iskren, dobrosrčen, pripravljen pomagati, razložiti snov . . občasno zelo simpatično zmeden. - Sončnica 952 Vsi pedagogi, ki poučujejo na smeri Socialna pedagogika Vsak od posameznih profesorjev oziroma pedagogov ima svoj poseben in edinstven način pristopanja do študentov ter predajanja znanj. Vsak od njih s svojim značajem in osebnimi izkušnjami doda posebno noto k procesu izobraževanja študentov. Prav iz tega razloga ne morem izpostaviti le enega profesorja ali pedagoga, temveč kar vse na Socialni pedagogiki, saj vsak od njih ustvarja pomemben doprinos, kar potem gradi kvalitetno vsebino našega študija – ta uspeh oziroma dosežek je torej rezultat timskega dela, ne dela posameznika. – Danijela Jelisavac Pavel Zgaga V svojem delu zelo uživa, kar je mogoče opaziti na njegovih predavanjih. Je zelo razgledan in izobražen človek na več področjih. Njegova predavanja so mi približala filozofijo in predstavila malo poglobljen, kritičen način razmišljanja. - anonimno ŠTUDENTE SO ŠE POSEBEJ NAVDUŠILI Prof. Zgaga me navdušuje, saj nam je pri svojem predmetu poskušal približati snov preko aktualizacije in preko naših strokovnih vsebin. Predavanja so bila vedno zelo zanimiva in predmet je bil strukturiran na način, da smo preko samostojnega dela ter s podporo profesorja sami pomočili prste v filozofske vode. – ZJI Ni vsak profesor pedagog. Pedagog je lahko le človek, ki na bojišču, na katerem se križata raziskovanje v lastne namene in poučevanje mladih umov, vselej stoji za poučevanjem, predajanjem znanja in širjenjem lastnega navdušenja nad stroko. Pedagog se namreč zaveda, da za njim prihajajo generacije, ki jih mora prav on pospremiti na pot kritičnega razmisleka, vztrajne vedoželjnosti in želje po oblikovanju sveta, ki bo vsaj za kanček lepši od tistega, ki so ga prejeli sami. Pavel Zgaga je v tem pogledu odličen vzornik pedagogom. Je pravi učitelj . . prava prispodoba Platona, Aristotli pa smo študenti, ki kar srkamo vse, kar učitelj pove. Po drugi strani pa tako kot Aristotel včasih trdimo: "Ljub si mi učitelj, a še ljubša mi je resnica." Torej nas naš Platon vodi tudi do spoznanj, ki prihajajo v navzkrižje z njegovimi. In vendar to dopušča, se trudi razumeti. Ure pri njem so bile prava možganska telovadba: najprej hitro ogrevanje preko obnavljanja že obravnavane snovi; nato lekcija iz splošne razgledanosti (preko ogleda slik, uvoda v zgodovinsko okolje), potem pa glavna vadba za dolgotrajno in selektivno pozornost, ko profesor krmari med odlomki iz filozofskih del, letnicami, imeni, zgodovinskimi dogodki, citati, prispodobami in praktičnimi primeri. Vse skupaj mu uspe urediti v jasno, pregledno celoto in pripovedovati na način, kot bi poslušal napet triler. Vse pohvale za predanost, zagnanost, strokovnost in hkratno srčnost in toplino. - anonimno Nataša Zrim Martinjak To je profesorica, ki si jo vsak želi za opravljanje prakse. Daje koristne nasvete, spodbude in me motivira za delo. Deluje zelo materinsko, pomirjujoče in razumljivo, kar je v obdobju prakse in izpitnega obdobja res dobrodošlo. - anonimno Zelo korektna profesorica. Daje občutek, da ji je mar za študente. Nanjo se lahko vedno obrneš s kakršnimkoli vprašanjem in vedno dobiš konkreten odgovor. Študente pozdravlja na hodniku in jim je dostopna. - Socialnapedagoginja16 Vedno je imela posebno, optimistično energijo. Prav tako je vedno znala točno v pravem trenutku dati pravo spodbudo na predavanju, naj bo to za prakso, učenje ali kaj drugega, in me je na nek način vedno znala potolažiti, da je situacija, v kateri se nahajam trenutno tekom študija, ravno tista ta prava in okej. - anonimno Mirjam Žgavec Ve, koliko obveznosti imamo študenti, in se nam prilagaja, nas spodbuja in nam pomaga tudi pri predmetih, ki jih ona ne uči. Zelo dobro uči in njene ure so definitivno svetla luč v temnem prostoru. – MG ŠTUDENTE SO ŠE POSEBEJ NAVDUŠILI Njene ure so zabavne in sproščujoče. Zanimajo jo problemi, s katerimi se srečujejo študenti in jim je na voljo tudi izven učilnice. Včasih potrebuješ tudi odraslo osebo, da si vzame čas zate in profesorica je pripravljena to ponudit. - anonimno Ingrid Žolgar Jerkovič Ni le odlična profesorica, ki ima res rada svoj poklic, vendar se zavzame za študente in jim vedno priskoči na pomoč, kakorkoli to potrebujejo. Izredna. - anonimno Draga bralka, dragi bralec! Ali je kakšen pedagog pustil pečat na tvojem življenju in mu tega nisi imel_a priložnost povedati? Zahvalo lahko zapišeš na tem listu, ga odtrgaš in pošlješ! 3. DEL: POGLED VASE PEDAGOGI_NJE SMO ... . . pomembni, kdo vas bo pa drugače učil? - anonimno . . odgovorne, zabavne, srčne, ljubeznive, vestne . . - CN . . največji kralji in kraljice. - anonimno O K . . pomembne za družbo in posameznike. - anonimno TA O . . pomemben vezni člen v vzgoji in izobraževanju. - Danijela Jelisavac IJ V . . podcenjeni. - klop AR . . bi morali biti NAJPREJ ljudje s srcem. - Socialnapedagoginja16 E P TJ . . zelo pomemben del družbenega sistema. - K.L. EN D . . poslani na zemljo, da to delo opravljamo s srcem. - Tanja Kovjenič ŠTU . . si zelo različni. - anonimno . . pomembni. - ZJI . . najboljše. - NB . . nosilke sprememb. - anonimno . . osebe, ki smo odgovorne za prihodnost naše družbe. - T.O. . . ustvarjalni, iznajdljivi, dobri po srcu, komunikativni. - A.S. . . zaupanja vredni, prijazni in sočutni. - anonimno . . močni/močne osebnosti z največjimi srci. - MG . . odgovorni za dober razvoj populacije. - Večni Študent . . temelj oblikovanja družbe, a še vedno samo ljudje, kar pomeni, da se do onemoglosti ne moremo razdajati za druge in imamo svoje napake. - Špela S. . . tudi ljudje. - MJ PEDAGOGI_NJE SMO ... . . najboljše! - mlada pedagoginja . . tudi še kaj drugega kot samo učitelji. - anonimno O . . tisti, ki se jim vsak človek v odraslosti zahvali za potrpežljivost in željo po poučevanju, ki so jo K do njih imeli. - anonimno TA . . kot gobe – vpijamo znanje, da ga lahko prenesemo drugim. - anonimno O TIJ . . otroci ujeti v odraslem telesu. - anonimno U . . . pomočniki kreatorjem. - M.O. E Č TJ . . močne. - anonimno EN D . . zakon. - anonimno ŠTU . . odlični strokovnjaki, včasih tudi psihologi za otroka in predvsem starše, včasih "boksarska vreča" za frustracije staršev, a vedno in večina s srcem predani poklicu. Velikokrat še preveč, ker ne delamo za denar, pač pa smo na "moralni pogon". - Sončnica 952 . . kot pilot. Lahko se odločiš, da boš letel na dolge razdalje, a brez pilota, težko. - anonimno . . ravno tako pomembne za napredek družbe kot so vsi ostali poklici, ki prihajajo v stik z otroki. - anonimno . . poslanci z možnostjo spremeniti bodoče odrasle. - anonimno . . multipraktiki. Učitelj, mama, mediator, zgled, svetovalec, zaupnik, velikokrat tudi predmet, nad katerim se starši stresejo, ko otrok nima petic . . - anonimno . . precej normalni ljudje. - N.K. PEDAGOGI_NJE SMO ... . . ljudje kot vsi ostali, opravljamo pa zelo občutljivo delo. - Vesna Štemberger . . pogumne utopistke, ki nam kdaj uspe. ;) - Maruša O K . . lastovice, ki naznanjajo pomlad novega humanizma. - Milena Mileva Blažić TA . . trpežni. - Mojca Čepič O TIJ . . na svetu zato, da vzgajamo in osveščamo, posredujemo znanja in veščine ter osnovno U zavedanje, da imamo samo en planet, ki nam je vsem dan za enkratno življenje. - Darja K. I Č G . . ali pa tudi nismo. - Črtomir Frelih O GA .. tukaj za druge ljudi. - anonimno EDP .. radoživi in pozitivno naravnani ljudje. - anonimno . . vitezi_nje znanja in odgovornosti do mladih. - Brina Jež Brezavšček . . tisti, ki to delamo z dušo in srcem. - Alenka Žerovnik . . strokovnjakinje na svojem področju, vedno del življenja nekega posameznika, smo nepogrešljiv del skupnosti in sedanjosti. - Tatjana Devjak . . različni. - MBZ . . samo ljudje. Včasih skoraj supermeni, včasih pa naredimo kaj narobe, kar nam odpira možnost, da se česa novega naučimo. - Bojan Dekleva KAKOVOSTNO PEDAGOŠKO DELO ... . . mora biti cilj vsakega pedagoga in je pomembno, da se ves čas evalvira. - anonimno . . je delo, ki ga opravljaš s srcem in željo, da učenci od tvojih ur odnesejo čim več. - CN O K . . oblikuje generacije. - anonimno TA . . gradi na odnosih in odpira sprejemajoče okolje, kjer se lahko vsak posameznik pokaže, je O slišan. - anonimno TIJ U . . je delo na kvaliteti in ne kvantiteti. - Danijela Jelisavac E Č . . je redkost. - klop TJ EN . . mora obravnavati uporabnike celostno. - Socialnapedagoginja16 D ŠTU . . je strokovno in didaktično - K.L. . . se ustvarja vsak dan. - Tanja Kovjenič . . se prilagaja otrokom in ne zahtevam učnega načrta. - anonimno . . je ključno za napredek učenca. - ZJI . . je cilj, ki ga želim doseči. - NB . . je veliko več kot doseženi cilji iz učnega načrta. - anonimno . . lahko pridobiš le z veliko truda in izkušenj. - T.O. . . mora izvajati vsak pedagoški delavec, ne glede na to koga, kdaj in kje poučuje. - A.S. . . je prijetno in sproščeno. - anonimno . . bi moralo biti bolj cenjeno - MG . . je pomembno za nadaljnje generacije. - Večni Študent . . ne zajema samo dela v razredu, ampak tudi sodelovanje s starši, ki so vedno večji problem. - Špela S. KAKOVOSTNO PEDAGOŠKO DELO ... . . je ključ do uspeha učencev. - MJ . . pričakujem od sebe in od tistih, s katerimi se bom na poklicni poti srečevala. - anonimno O K . . izžareva pedagogov pedagoški eros. - mlada pedagoginja TA . . razvija otrokova močna področja. - anonimno O TIJ . . je cilj vsakega pedagoga. - anonimno U . . je usmerjeno v otroka samega. - anonimno E Č TJ . . je tisto, ki prinaša nasmeh na obrazu. - anonimno EN D . . je delo, pri katerem je otrok temelj. - M.O. ŠTU . . je pomembno. - anonimno . . je cilj vsake_ga pedagoginje_a. - anonimno . . smo mi vsi . . odlični strokovnjaki na svojem področju . . - Sončnica 952 . . bi morala biti želja in misel vsakega profesorja, preden se odloči za ta poklic in vsakič znova, ko pride v službo. - anonimno . . je kakovostno in zadovoljno osebno delo. - anonimno . . je zelo pomembno za državo. - anonimno . . od učitelja zahteva 101 % predanost. - anonimno . . zahteva obojestransko sodelovanje. - N.K. KAKOVOSTNO PEDAGOŠKO DELO ... . . je večni izziv. - Vesna Štemberger . . se razvija v vzjamnem odnosu z uporabniki in drugimi neposredno udeleženimi. - Maruša O K . . je misliti in delovati v skladu s humanističnimi vrednotami, ne glede na strokovno TA področje. - Milena Mileva Blažić O . . je srčno. Če je srčno, so tudi rezultati boljši. Na silo se nič ne dá. - Darja K. TIJ U . . je neopazen prispevek k družbeni blaginji, s katerim se bodo znali I Č pohvaliti drugi. - Črtomir Frelih G O . . mora postati temelj naše družbe. - anonimno G A . . je čas in prostor poln smisla in dobrega vzdušja: konstruktivno in pozitivno. - anonimno ED P . . je v toku neprestanih izboljšav in vodeno z mnogoterimi inteligencami. - Brina Jež Brezavšček . . nas izpopolnjuje in motivira. - Alenka Žerovnik . . je ustvarjanje dobre klime in spodbujanje aktivnega učenja. - MBZ . . je možno in lahko človeku daje občutek izpolnjenosti. - Bojan Dekleva PRI PEDAGOŠKEM DELU ME VESELI ... . . iskrenost otrok, ki te vidijo kot nekaj dobrega, saj jim pomagaš. - anonimno . . to, da je delo razgibano. - CN O K . . delo z mladimi. - anonimno TA . . stik z ljudmi z različnimi zgodbami in nenehne spremembe. - anonimno O TIJ . . delo z otroki, saj te ravno otroci lahko (ponovno) naučijo tisto, kar si morda kot odrasel že U pozabil. - Danijela Jelisavac E Č . . drugačnost. - klop TJ . . ko lahko nekomu polepšaš dan, obdobje ali celo življenje. - Socialnapedagoginja16 END .. delo z mladimi. - K.L. ŠTU . . vsak dan, ki bo vedno in vsako leto drugačen. - Tanja Kovjenič . . da vidim napredek otrok. - anonimno . . ko opazim napredek ali spremembo pri učencu. - ZJI . . soočanje z novimi izzivi - NB . . hvaležnost oseb, ko jim nekaj uspe ob tvoji pomoči. - anonimno . . sproščenost, radost, otroškost. - T.O. . . delo z otroki in izzivi, ki me pri tem spremljajo. - A.S. . . delo s predšolskimi otroki. - anonimno . . delo z otroki. – MG . . delo z otroki, saj ti otroci veliko vrnejo in te vsak dan naučijo česa novega. - Večni Študent . . da lahko s svojim znanjem pripomorem k boljšemu življenju drugih, razširjam njihova obzorja in jih pripravljam na samostojno življenje, v katerem bodo znali sami kritično presojati in se samostojno odločati. - Špela S. PRI PEDAGOŠKEM DELU ME VESELI ... . . zanimanje učencev in njihova pristna radost. - MJ . . čudenje in interes otrok. - anonimno O K . . delo z ljudmi. - mlada pedagoginja TAO .. videti napredek otroka. - anonimno TIJ . . navdušiti svoje poslušalce. - anonimno U E Č . . delo z otroki, kjer se ves čas učiš novih stvari. - anonimno TJ . . kreativnost, domišljija. - anonimno EN D . . vse po malem, kar nanese veliko. - M.O. ŠTU . . delo z otroci. - anonimno . . občutek zadovoljstva po končanem delu. - anonimno . . nenehne spremembe in dinamika poklica - Sončnica 952 . . red, rutina dela. - anonimno . . pomoč, sočut za človeka. - anonimno . . vsak dan posebej. Polni so izzivov, iskrenih otroških nasmehov, tudi kakšne solzice, je pa zelo fino videti, ko otrok sprejme utemeljitev in na tak način raste. - anonimno . . spoznavanje človeka. - N.K. PRI PEDAGOŠKEM DELU ME VESELI ... razen zaključnih preverjanj in ocenjevanj znanja, prav vse. - Vesna Štemberger . . motivacija za sodelovanje. - Maruša O K . . znaki novega humanizma. - Milena Mileva Blažić TA . . to, da imam stik z ljudmi. Nisem kabinetni tip človeka. - Darja K. O TIJ . . predvsem pedagoško delo. - Črtomir Frelih U . . podpirati razvoj mladih talentov. - anonimno I ČG O . . vse, razen birokracije. - anonimno G A . . stik z mladimi in možnost vplivanja nanje, kjer so v ozadju največje ED osebnosti svetovne dediščin, od koder se učitelji_ice napajamo. - Brina Jež Brezavšček P . . videti rezultate vloženega truda in dela. - Alenka Žerovnik . . stalna profesionalna rast in delo z mladimi. - Tatjana Devjak . . navdušenje študentov. - MBZ . . spoznavanje študentk_ov, njihovih pogledov ter življenjskih okoliščin. - Bojan Dekleva PRI PEDAGOŠKEM DELU MI JE V IZZIV ... . . vedno iskati nove možnosti in rešitve, kako pomagati nekomu. - anonimno . . da problematičen razred spremenim v dober razred. - CN O K . . delo s starši. - anonimno TA O . . kritično reflektirati lastno delo. - anonimno TIJ . . pomagati otrokom, nad katerimi so druge odrasle osebe že obupale, (ponovno) spoznati U in uvideti njihovo lastno vrednost. - Danijela Jelisavac E Č . . odnos, ki ga imajo drugi do pedagogov - klop TJ EN . . to, ko si pri določenih problemih nemočen . . - Socialnapedagoginja16 D . . vzgoja mladih ter podajanje učne snovi na zanimiv način - K.L. ŠTU . . ohranjati red in disciplino ter doseči zaupanje s strani učencev. - Tanja Kovjenič . . pisanje dokumentacije . . - anonimno . . raznolikost in nepredvidljivost dela. - ZJI . . delo z drugačnimi. - NB . . omejenost možnosti. Ko ostaneš nemočen in z zavezanimi rokami. - anonimno . . delo s starši. - T.O. . . soočiti se z nepričakovano (ali pa včasih celo pričakovano) situacijo. - A.S. . . spoznavanje različnih vrtcev in različnih otrok. - anonimno PRI PEDAGOŠKEM DELU MI JE V IZZIV ... . . vprašanja na princip: "Kaj pa če . .?" - MG . . najbrž prav vse. Ravno zato je poklic tako dober, ker je raznolik in nikoli ne veš, kaj O te čaka za naslednjim vogalom. - Večni Študent K TA . . delo z različno populacijo otrok, vsak s svojimi močnimi in šibkimi področji ter delo s O starši. - Špela S. TIJ . . delati z neinteresiranimi učenci. - MJ U E Č . . iti s svojega zornega kota in se ne oprijemati znanih bilk npr. načrta ure, svojega zamišljenega poteka dogodkov. - anonimno TJ EN . . delo z ljudmi. - mlada pedagoginja D . . odpraviti oziroma zmanjšati simptome primanjkljajev. - anonimno ŠTU . . vključiti vse slušalce v razlago. - anonimno . . spoznati različne otroke in se spopasti z njihovimi problemi. - anonimno . . izpolniti pričakovanja otrok (nadpovprečnih in podpovprečnih). - anonimno . . vsak otrok posebej. - M.O. . . nepreizkušene stvari. - anonimno . . delati z različnimi populacijami. - anonimno . . nenehno se učiti, preizkušati in biti del spreminjanja sveta okoli sebe. - Sončnica 952 . . delo z različnimi skupinami otrok. - anonimno . . motivirati učence. - anonimno . . biti hkrati prijazna in nepopustljiva - N.K. PRI PEDAGOŠKEM DELU MI JE V IZZIV ... . . pomanjkanje motivacije za sodelovanje. - Maruša . . modrost. - Milena Mileva Blažić O K . . prebujanje radovednosti, "firbčnosti". - Črtomir Frelih TA . . razvijanje občutljivosti za potrebe sodobnega časa in fleksibilno O odzivanje nanje. - anonimno TIJ U . . vsaka ura, vsako srečanje je izziv. - anonimno I Č . . slediti tendenci doseganja brezkompromisne kvalitete pri izdelkih G študentk_ov. - Brina Jež Brezavšček OG . A . . predvsem birokracija. Verjetno nisem edina … - Darja K. EDP .. biti pomemben delček pri oblikovanju človeka in družbe. - Tatjana Devjak . . dobra debata. - MBZ . . soočanje s predsodki, diskriminacijskimi pogledi in mnogimi drugačnostmi. - Bojan Dekleva . . zbuditi zanimanje pri študentih, ki jim moje področje ne predstavlja prioritete. Doseči premike v razmišljanju pa čeprav majhne. Razumeti, da pedagoški poklic ni delo po receptu, pač pa nenehno prilagajanje trenutni situaciji (seveda po vnaprejšnji dobri pripravi na pedagoško delo). - Vesna Štemberger . . pri vsakem študentu vzbuditi zanimanje, čeprav ga predmet ali vsebina ne interesirata najbolj. - Alenka Žerovnik KOT PEDAGOG_INJA BOM … . . prijazna, strpna, zabavna in bom spodbujala učence, da postanejo svoja najboljša verzija. - anonimno O . . stroga, a hkrati prijazna in dostopna do svojih učencev. - CN K TA . . stroga, a hkrati pravična. - anonimno O . . učiteljica življenja. - anonimno TIJ U . . se bom vedno zavzemala za dobrobit otroka. - Danijela Jelisavac E Č . . čarovnica. - klop TJ EN . . pedagoginja bom imela vedno odprta vrata svoje pisarne. - Socialnapedagoginja16 D . . strokovna in natančna - K.L. ŠTU . . delo opravljala s srcem. - Tanja Kovjenič . . skušala otrokom narediti moje ure čim bolj prijetne. - anonimno . . vsak dan dala vse od sebe. - ZJI . . uživala v svojem delu. - NB . . odprta za novo znanje. - anonimno . . kot vzgojiteljica se bom trudila čim bolj pozitivno vplivati na vse otroke, s katerimi se bom kadarkoli srečala. - T.O. . . poskušala uporabiti vse znanje in vse izkušnje, pridobljene v procesu izobraževanja. - A.S. . . ustvarjalna, unikatna, spoštljiva, prijazna, pripravljena pomagati in organizirana. - anonimno . . prijazna, dostopna, hkrati pa stroga. - MG KOT PEDAGOG_INJA BOM … . . poskušala biti čim bolj iskrena, inovativna, fleksibilna, pripravljena pomagati tako otrokom kot tudi staršem, razumljiva in se bom trudila povezovati prakso s teorijo. - Špela S. O K . . iskal nove načine poučevanja - MJ TAO .. poskušal biti zgled otrokom. - Večni Študent TIJ U . . naravnana na otroke in ne samo na svoj načrt za določeno uro – spontana. - anonimno E Č . . strokovna in hkrati osebna v svojem pristopu. - mlada pedagoginja TJ EN . . skrbela predvsem za to, da se me otroci ne bodo bali. - anonimno D . . se bom trudila največ, kar se da. - anonimno ŠTU . . pravična in ustvarjalna. - anonimno . . spreminjala svet. - anonimno . . sprejemljiva. - M.O. . . strokovna, se trudila zanimivo podajati snov ter sočutna. - anonimno . . vedno delala s srcem in se vseživljenjsko učila. - anonimno . . gradila znanje in stroko še naprej . . - Sončnica 952 . . vedno iskala dobro v posamezniku. - anonimno . . vztrajna in realna. - anonimno . . zanimiva in spoštovanja vredna. - anonimno . . spoštljiva do mladostnikov. - N.K ZAKLJUČEK Draga bralka, dragi bralec! S tabo smo delili svoja razmišljanja, izkušnje in ideje o moči pedagoškega dela. Ne želimo dolgoveziti. Moč pedagoškega dela se začne in zaključi s teboj. Upamo, da ti je branje odprlo nove svetove, podalo nove uvide in prostore za razmislek. Zaključki bodo za vsakega različni: barviti, črno-beli, polni hvaležnosti ali pa negodovanja. S to popotnico ti puščamo prostor, da knjigo zaključiš sam_a in z nami zaokrožiš to potovanje od začetka pa do konca: Zaključek in začetek novih razmišljanj o moči pedagoškega dela si ti. (Za)upaj si in raziskuj nove svetove, ki smo jih skušali odpreti zate. Do naslednjič, ustvarjalke in ustvarjalci Moči pedagoškega dela RECENZIJA POGUMNO DEJANJE In zato po dolgi poti gremo sončecu naproti. Glejte, koliko nas je! Prej ko slej nam že uspe. (Anja Štefan: Le pogumno, le za mano) Najbolj na živce mi je od nekdaj šla otopelost duha in volje, mrtvilo energije – letargija, bi rekel Srečko Kosovel in dodal (v pesmi Kdor ni živel): »Sončne energije so se zbudile. Uničite svojo ladjo, Alfonz Letargični!«. Vse preveč tovrstnih solzavih in za nujni napor anestetičnih oznak se (samo)pripisuje pedagoškemu delu: učenci so, óvbe, nemirni, neposlušni in nezbrani; dijaki, óvbe, ničesar več ne berejo in jih nič več ne zanima; študentje se, óvbe, učijo le iz drsnic (drsnica je PP, če še ne veste) – in kar je še podobnih umotvorov skisane šolske »pameti«. Zato sem navdušen, da so naši študentje dokazali, kako iz trte izvite so tovrstne starikave domislice. Lotili so se (pre)drznega projekta in ga uspešno izpeljali: pokazati, kako zanimiv, zahteven in raznovrsten je študij na pedagoški fakulteti, univerzi v malem. V knjigi najdemo veliko ključnih vprašanj in dilem: Kako cenjen, spoštovan je pedagoški poklic v družbi? Zakaj se mu ne daje pomena in vloge, ki si ju zasluži? Kaj vse so zmožnosti pedagoškega strokovnjaka, da lahko uspešno opravlja svoj poklic? Študentke in študenti v knjigi razmišljajo o šoli, njeni povezanosti z družbo, o vzgoji in izobraževanju – predvsem pa (to se zdi še posebej pomembno) o nujni strokovni avtonomiji učitelja kot strokovnjaka na svojem področju, ki je v času, ko se celo resna strokovna vprašanja obravnavajo v tvitovskem obsegu ali po logiki resničnostnih šovov, nujna in mora biti ponovno vzpostavljena kot temeljno načelo našega dela. Učitelj je v razredu in na šoli »car«, kar seveda ne pomeni, da je absolutist – zato ni naključje, da se ob misli o avtoriteti vpisuje tudi zavedanje nujnosti sodelovanja s starši, brez samocenzure pa najdemo v knjigi tudi trditev, da lahko danes učitelja, ki baje itak ničesar ne dela, nadomesti Google. (Hm – me zanima, če se profesor Google zna pogovoriti z otrokom, ki je v stiski; z najstnikom, ki si želi razložiti kako pesem po svoje; z mladim slikarjem, ki potrebuje usmeritve v svojem ustvarjalnem delu … Šola ni ropotarnica podatkov, šola je prostor napornega pogovora, sodelovanja, soustvarjanja. – Profesor Google, bi skupaj interpretativno in v ritmu rapa prebrala Prešernovega Povodnega moža?) Besede se zapičijo tudi v škodljivo in nevarno pojmovanje prijazne šole, v kateri se je treba ukvarjati predvsem s tem, kako bi otroci blesteli, ob tem pa delali čim manj, najbolje kar nič. Morda je posledica te nevarne šolofobije tudi prepričanje, da učiteljice in učitelji le lenarijo, da njihovo delo ni vredno nič. Javna lajna o igrivi in nezahtevni šoli, pospremljena z bojnimi trobentami zoper zahtevne učne načrte, učna gradiva in domače naloge, še najmanj škode dela učiteljstvu – veliko več hudega naredi otrokom, saj jih slepi z lažno predstavo o tem, da se za znanje ni treba potruditi. Vse tovrstne zablode postavlja pod vprašaj knjiga, ki jo držite v rokah; hkrati niza povedne odgovore na vprašanje, kakšen naj bi bil dober učitelj. Ta seveda ni le prizanesljivi gojitelj visoke samopodobe – je radovedni odrasli, ki dela z mladimi tako, da spodbuja njihovo radovednost in ustvarjalnost, je hkrati strpen in avtoritativen, pravičen in vztrajen pri zahtevah po doseganju učnih ciljev. Ne more biti drugače: kakovostno pedagoško delo opredeljujejo strokovnost, avtonomnost, ustvarjalnost, zavzetost in korektnost ter skupno odkrivanje znanja, ki se osredotoča na mladega sogovornika in v spoštljivem dialogu razvija njegovo vedoželjnost in zmožnosti. Tak učitelj je lahko ponosen sam nase, saj spreminja vsaj en kanček sveta na bolje, kot je zapisal nekdo ob vprašanju, zakaj ste se odločili za pedagoški poklic. Kolegica Nina Zupanc ima vsekakor prav: učitelji oblikujemo prihodnje generacije, mi smo tisti, ki navdušujemo prihodnje znanstvenike, zdravnike, mehanike … Zato ni naključje, da v spominih na dobre učitelje vprašani ne poudarjajo le nujnega vživljanja v svet mladih, ampak jasno povedo, kako pomembni so navdušenje nad predmetom ter strogost in doslednost – kar nekaj tovrstnih pohval je mogoče prebrati tudi v mnenju študentk in študentov o visokošolskih učiteljicah in učiteljih s pedagoške fakultete. Veselje je brati te tehtne in zrele ocene brez pokroviteljskega leporečja – res, mladi nam imajo kaj povedati, le priložnost za to jim je treba dati, jim prisluhniti, ko kaj rečejo – in o tem temeljito razmisliti. Včasih nas naučijo vsaj toliko (če ne še več) kot mi njih; tudi oni so naš zgled, ne le mi njihov. Svoje razmišljanje sem začel s sodobno otroško poezijo, naj ga zato sklenem klasiko, ki po moje zelo dobro pove, v čem je »point« pedagoškega dela: Ta lajf je kokr poker avtomat: Če hočeš neki vn dobit, je treba najprej notr dat. Revn al bogat, vse na teb je, brat, nikol ne pusti stat, dej življenje notr, da boš dubu rezultat. (Trkaj: Poker avtomat) Iskrene čestitke za poučno in vzgojno knjigo; želim si, da postane obvezno branje za vse sopotnike po poteh sodobne šole, red. prof. dr. Igor Saksida. Ljubljana, januar 2019. RECENZIJA Skupina angažiranih študentk in študentov Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani se je lotila refleksije svojega poklica in pogleda na poklic pedagoginje/pedagoga v sodobni Sloveniji. Prebiranje zbornika razmislekov in intervjujev študentk, študentov, pedagoških delavcev, zaposlenih po šolah po Sloveniji in univerzitetnih učiteljic in učiteljev ter naključno izbranih državljank in državljanov, ki so z našimi študentkami in študenti delili pogled tako na stališča o pedagoškem poklicu kot tudi svoja prepričanja ali pa stališča o tem poklicu, razkrije paleto pozicij in dispozicij govork in govorcev. Delo z zanimivo strukturo (Ul’ce so spregovorile; Pedagogi pravijo tako; Študenti pravijo tako) prepleta in sooča različne poglede na poklic pedagoginje/pedagoga ter hkrati sporoča potrebo po refleksiji, ki jo od naših študentk in tudi od nas zahteva priprava na poklic, ki ga je nova generacija izbrala v času, ko je družba nekaj let zapored, predvsem s finančnim vrednotenjem pedagoškega dela, postavljala pod vprašaj status poklica in tako krepila samozavest tistih, ki učiteljicam »rušijo avtoriteto« in veljavo, ki je prepotrebna za zaupanje med »pedagogi, učenkami in učenci ter starši« kot osjo skrbi za tekoče in prihodnje generacije. Delo, ki ga priporočam v objavo, priča o produktivnem iskanju naših študentk in študentov, ki si oblikujejo poklicno identiteto ter tudi o iskanjih učiteljstva v šolah in v naši hiši. Omenjeno poteka v časih, ki zahtevajo premislek o tem, kako (se) pripraviti na življenje v svetu naslednjih desetletij. Branje, ki je bilo v mojih rokah, odpira številna vprašanja, ki jih kaže sprejeti v premislek s strani pedagoginj in pedagogov vseh vrst. Delo kot celota pa, na srečo Slovenije, enoznačno sporoča: pred nami je generacija študentk in študentov, ki bo, če ji bomo do konca študija mi na fakulteti potem pa v šolah in družbi, stali ob strani in nudili temeljno podporo in veljavo, reflektirano, z občutkom za soljudi, vešče in kakovostno opravila delo pedagoginj in pedagogov naslednje generacije. Na srečo pedagogom in »šolski« instituciji zaupa tudi velika večina državljank in državljanov. Oboje v prepletu obeta. Slavko Gaber