T Ceste so že v »cvetju« — Marčevska od juga je predvsem na lokalnih in regionalnih cestah odtajala nekaj deset centimetrov cestne podlage, pod težo gostega prometa pa je asfaltna prevleka razpokala in se poglobila v jame; neprevidni vozniki si Že ogledujejo škodo na vozilih zaradi udarnih jam, ki jih komunalci in cestni delavci lahko le začasno popravljajo. Temeljitejšega popravila povsem razdrapanih cest se bodo lahko lotili šele, ko bo zemlja odmrznila dovolj globoko. — Foto: L. M. leto XXXIV. Številka 18 l*j»ovitelji: občinska konferenca SZDL immet, Kranj, Radovljica, Skorja Loka ^ Trti* - Izdaja Časopisno ' podjetje tlM Kranj - Glavni urednik Igor Slavec ^Odgovorni urednik Andrej Žalar NI DVOMA K MESU DROGIN HREN 23 fsf3=©šl Kranj, torek. 10. 3. Cena: 7 din 1981 List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Retrospektiva Tince Stegovec 06 dnevu žena v Gorenjskem muzeju odprli retrospektivo akademske slikarke Tince Stegovec - Dokumentarna razstava ob 40-letnici revije Naša žena — Odlikovanji za Alenko Gerlovič in Tito Stojar — Proslava v Prešernovem gledališču buri - V soboto, 7. marca, so v muzeju, v prostorih W» muzejske zbirke Slovenka v *wiaciji, odprli ob dnevu žena re-^■pektivno razstavo del a k ade m *Hfarke Tince Stegovec iz Ljub- Pozdrav našim Himalajcem KRANJ - Danes ob polde-ttti vi dopoldan bo poletelo z agrebftkega letališča letalo a Frankfurt, v katerem bo tati naša 8. alpinistična hi-aalajaka odprava; pravzaprav glavnina odprave, saj je ajea elan Marko Stremfelj oditi m pot ie preteklo sredo. ; Polet bo nadaljevala v Kat- • atadu in od tam v gorsko vas ' Lakta, kjer se bo začel pristop k njenemu cilju, 8511 metrov naoki gori Lhotse. Vzpon na j eetrti najvišji vrh na svetu •ali alpinisti načrtujejo po prvenstveni smeri v osred-•jea delu izredno težavne južne stene Lhotseja. Želimo jim, da bi jim ta veliki podvig snel, kar bi se povečalo • veljavo našega alpinizma v j rvetu. Predvsem pa upamo, da I ee bo vseh 28 udeležencev od-I prave iz Slovenije, Hrvatske, ■j Makedonije in Srbije srečno y vršilo doaiov. (8) ljane. To je že deseta razstava iz se-, rije retrospektiv slovenskih likovnih umetnic in zbrana dokumentacija nedvomno pomembno prispeva k spremljanju likovne umetnosti pri nas Slovesne otvoritve razstave so se udeležile številne prvoborke, predstavniki kulturnega in družbenopolitičnega življenja Gorenjske in Slovenije, med njimi tudi Vida Tomšič in Lidija Sentjurc. V drugem nadstropju baročne stavbe Gorenjskega muzeja na Tavčarjevi 43 pa so nato odprli dokumentarno razstavo ob 40-letnici revije Naša žena. Na slovesnosti, ki so se je udeležile tudi nekdanje urednice Naše žene, ie spregovorila Tilka Blaha, podpredsednica republiške konference SZDL, ki je orisala pomen revije in dejala, da nas razstava vodi po poti, ki so jo slovenske žene začele pred štiridesetimi leti, že dodobra oborožene i revolucionarnimi izkušnjami, ki so tlele na naših tleh vse od začetkov dvajsetega stoletja. Za razstavo je zbranega in pripravljenega mnogo gradiva, ki pa ga zaradi časovne pa tudi prostorske utesnjenosti ni bilo mogoče v celoti obdelati in predstaviti. Vendar bo moč na osnovi tega obsežnega dela izdelati posamezne študije, ki bodo lahko spodbudile bolj načrtno in sistematično proučevanje vloge in deleža ženske med vojno, v narodnoosvobodilni borbi in v povojni izgradnji naše socialistične samoupravne družbe. Tilka Blaha je nato izročila državni odlikovanji zaslužnima družbeno- ftlOFJA LOKA - ZLATI ČASTNI ZNAK ALPETOURA ZVONETU DRAGANU - Podpredsedniku Zveznega izvršnega sveta 7A.onr.tu Draganu so podelili aruei častni zlati znak delovne organizacij Alpetoura. Prvega je dobil predsednik slovenske gospodarske zbornice Andrej Verbič. Podpredsednik ZIS Zvone Dragan ima veliko uulug za razvoj rekreativnih smučarskih centrov Alpetoura, še po-vbno za razširitev smučišč in žičnic na Krvavcu. Zlati častni znak Alpetoura je na slovesnosti v prostorih Alpetoura Zvonetu Draganu uročil predsednik skupnega delavskega sveta Nace Kuhar. — Foto: f), Humer političnima delavkama: Alenka Gerlovič je dobila red dela z rdečo zastavo za svoje delovanje v NOB in v povojnem družbenopolitičnem življenju ter za likovno vzgojo mladih in za svoje likovno ustvarjanje, Tita Stojar pa je prejela red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem za dolgoletno družbenopolitično udejstvo-vanje, ki ga dopolnjuje več kot •30-letno novinarsko delo, med katerim je bila 12 let glavna in odgovorna urednica revije Naša žena. Otvoritvam razstav je slediia še proslava v Prešernovem gledališču Spregovoril je Slavko Zalokar, predsednik konference za družbeno aktivnost žensk pri republiški konferenci SZDL. Dejal je, da 8. marec, ki letos praznujemo že enainsedemde-setič kot mednarodni delavski praz- hin; a\ **? že,n8k' simbolizira borbeni delež žensk v revolucionarnem delavskem gibanju. Zgodovina praznovanj 8. marca pomeni za vsako deželo zgodovino boja proti izkoriščanju delavskega razreda, zgodovina boja za enakopravnost vseh ne glede na spol, socialno ali narodnostno poreklo, istočasno pa tudi zgodovino boja za mir, svobodo in neodvisnost vseh narodov in narodnosti ter dežele. V kulturnem sporedu so sodelovali: oktet Vigred iz Predoselj, recitatoru Prešernovega gledališča, pevka Bogdana Herman in otroci iz vrtca. Pretehtano do poklicne odločitve Slovenske visokošolske delovne organizacije so že prej sn j i teden objavile razpis za vpis v jesenski začetni letnik visokošolskega študija, razpis za vpis v prvi letnik srednjega usmerjenega izobraževanja pa je napovedan šele za ta četrtek. Res je, da začetek uvajanja usmerjenega izobraževanja zahteva veliko priprav, če naj bo resnico kvaliteten. Vendar pa se nehote vsiljuje bojazen, da tudi po enoletnem odlogu veliko dela ne bo opravljenega pravočasno. Kako daleč smo na primer s pripravami vzgojnoizobraževalnih programov in učbenikov. Tudi mreža šola, ki jo je izobraževalna skupnost Slovenije sprejela 25. decembra lani, bi morala v dokončni obliki že zdavnaj priti v osnovne in srednje šole. Učenci, starši, poklicni svetovalci in učitelji bi morali vedeti, za katere poklice bodo usposabljali posamezni programi, kje in koliko učencev bodo sprejeli v prvem letu. Tako pa so doslej neznane zahteve in možnosti motile vse, predvsem pa tiste učence, ki nimajo močne poklicne želje oziroma jih vleče na več strani. Odločita se bodo morali v mesecu da-kolikor bo časa za prijavo, po starem predvpis, če ne bodo zamuditi že prve priložnosti, da se šolajo za tisti program jv *■ usmeritvah je 96 programov, ki imajo prek 200 amen), ki jin do pripeljal do zaželenega poklica. . Pri tem seveda ne kaže gledati le možnosti in pogojev šolanja, ampak razmisliti najprej, katero področje koga zanima, kaj bi rad delal in če je za to delo sposoben. Preusmerjanje bo sicer deloma mogoče, vendar posebno za učence dosti neprijetno. Veliko več kot kdaj prej bo letos vpisnih mest za programe v proizvodno-naravoslovnih usmeritvah; kar 70 odstotkov v primerjavi z družboslovnimi. V tem razmerju se skrivajo dejanske potrebe slovenskega združenega dela za naslednjih pet let. Na njem je grajen tudi razpis kadrovskih štipendij, predvsem pa možnosti zaposlitve učencev po končanem šolanju. H. Jelovčan Napredek lahko prinese le boljše delo aaaBBBBsaBBSaasaaBBBaaa Republiška skupnost za cene je začela delati — Resnične premike lahko prinese le boljše delo in večja produktivnost in ne dviganje cen Ljubljana - O cenah ter nalogah in delovanju republiške skupnosti za cene je tekla beseda na petkovi tiskovni konferenci. Predsednik skupnosti za cene Jože Strle je povedal, da smo slovensko skupnost za cene ustanovili med prvimi in je bila pred nami le Srbija, na Hrvatskem in Kosovu pa naj bi podpisali sporazume o ustanovitvi skupnosti te dni. Doslej je slovenska skupnost za cene zavračala obravnavo vlog za podražitve, ker so bile vse nepopolne. Po novih predpisih namreč ne upoštevajo pri podražitvi le stro- škovnega načela, ampak mora imeti vsaka temeljna ali delovna organizacija s posebnim pravilnikom obdelana merila za dražitev. Sele izdelava meril in odločitev celotnega kolektiva, da je za določeno podražitev, je pogoj, da bodo predlog obravnavali v skupnosti za cene. Delavci bodo tako več odločali o cenah, hkrati pa se želi s tem doseči, da bi v vseh Kolektivih pregledali, kako draženje njihovega izdelka spodbuja splošno rast cen. Včeraj so podpisali tudi medrepubliški dogovor o letošnjem dvigu cen. OeDrav ie doslej prevladovalo mišljenje, da v njem ne kaže naštevati odstotkov, za koliko se sme kaj podražiti, ker potem te številke navadno prekoračimo, so se sedaj odločili za to rešitev. Cene industrijskih izdelkov se bodo smele letos povečati za četrtino manj, kot so se lani, cene na drobno pa za petino manj in življenjski stroški za desetino manj. Sicer pa se cene že umirjajo. Februarja so se cene na drobno povečale za 2,4 odstotka, medtem ko so januarja porasle kar za 8,3 odstotka. Trajno umirjanje cen lahko pričakujemo šele, ko se bodo v vseh delovnih kolektivih zavedali, da ie pogoj za napredek večja produktivnost in ne dviganje cen. L.B. DANES V GLASU GLAS - Današnja številka ponuja več branja o praznovanju 8. marca, dneva žena, in prireditvah, ki so bile ob tej priložnosti na Gorenjskem. Večjo pozornost smo namenili trem večjim prireditvam: osrednji republiški proslavi ob dnevu žena, ki je bila v Kranju, smučarskemu prvenstvu vojakov v Bohinju in smučarskemu teku treh dežel. DOGOVORIMO SE - Na 4. strani je objavljeno gradivo za delegatsko odločanje pred zasedanjem zborov tržiške občinske skupščine. URADNI VESTNIK - Na srednjih dvanajstih straneh pa tako kot običajno v torkih objavljamo predpise gorenjskih občinskih skupščin in samoupravnih interesnih skupnosti. Objavljamo tudi kazalo objavljenih predpisov in odlokov v letu 1980. _J PO JUGOSLAVIJI Nove turistične postelje Poletje pričakuje naš turizem z okoli 38.000 novimi posteljami. V hotelih jih bo 10.000, v kampih in zasebnih sobah pa 25.000 več. Hkrati bodo zagotovili še približno 3.000 postelj v obnovljenih in razširjenih turističnih objektih. Poprečni zaslužki v Srbiji Na območju ožje Srbije so zaposleni v družbenem sektorju decembra lani zaslužili poprečno 8291 dinarjev. To je za dobrih 25 odstotkov več kot decembra leta 1979. Poprečni letni dohodek v vsem letu pa je bil nižji in je znašal 7.060 dinarjev ali 18 odstotkov več kot preteklo leto. Osebni dohodek so zadnji mesec zelo dvignili, da bi zmanjšali padec realnih osebnih dohodkov. Televizorji po starih cenah Elektroindustrija iz Niša je sklenila, da ne bo zvišala cen svojih barvnih televizijskih sprejemnikov, kljub temu, da so proizvajalci surovin hoteli celo do 115 odstotne podražitve. Enake cene kot so sedaj, bodo ohranili z večjo proizvodnjo, kakovostjo in gospodarnostjo ter s trdnejšim dohodkovnim povezovanjem. 16.000 otrok v vrtcih i Makedonija izloča vedno več sredstev za otroško varstvo. V zadnjih petih letih so v tej republiki zgradili 107 vrtcev in ima Makedonija sedaj 119 vzgojnoizobraže-valnih ustanov z več enotami, v katerih ima dopoldne varstvo 16.000 malčkov. Posebnost gradnje vrtcev v Makedoniji je, da jih gradijo v bližini tovarn in financirajo jih organizacije združenega dela. Sedaj gradijo 18 sodobnih jasli in otroških vrtcev, republiška samoupravna interesna skupnost za otroško varstvo pa že izdeluje načrte za gradnjo novih vrtcev, ki jih bodo zgradili v krajih, kjer je problem otroškega varstva najhujši. Premalo sladkorne pese V severovzhodni Sloveniji naj bi kmetje letos posejali sladkorno peso na 5900 hektarih polj. Vendar so doslej za setev sladkorne pese sklenili pogodbe le za 3560 hektarov. Vzroki, da se kmetje v večji meri ne odločajo za novo kulturo, so prenizke odkupne cene, ki so vrhu tega pogosto še neenotne. Društva za preprečevanje bolezni srca Na pobudo kardiološke sekcije pri Slovenskem zdravniškem društvu naj bi v okviru SZDL ustanovili društva za preprečevanje bolezni srca in ožilja. Osnovna naloga društev na/ bi bila, ob strokovni pomoči kardiologov ter strokovnjakov drugih področij, seznanjati ljudi, kako preprečevati obolenja: kako zdravo živeti, kaj je zdrava prehrana, kaj je I rekreacija in podobno. OBISK KUBANSKE DELEGACIJE - Na povabilo zvezne konference SZDL je obiskala Jugoslavijo delegacija kubanske socialistične partije. Med drugim je obiskala tudi Kranj. Bila je v tovarni Sava in se pogovarjala s predstavniki Kmetijskoživilskega kombinata. - foto: M. Ajdovec SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA razpisuje na podlagi sklepov delavskih svetov ter določil statutov DO ERC Škofja Loka in TOZD Potniški promet Kranj dela in naloge INDIVIDUALNIH POSLOVODNIH ORGANOV. Poleg splošnih pogojev in pogojev, predpisanih v 511. členu Zakona 0 združenem delu. morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: 1 DO ELEKTRONSKI RAČUNALNIŠKI CENTER. Skofja Loka DIREKTORJA DO ERC Pogoji: \ - visoka izobrazba in'3 leta delovnih izkušeni na področju obdelave podatkov. x. , , , - višja izobrazba in 5 let delovnih izkušeni na področju obdelave podatkov. - aktivno znanje angleščine in pasivno znanje vsaj enega svetovnega jezika. - smisel za organiziranje teamskega dela. - sposobnost komuniciranja in dela z ljudmi. un*«* - osnovni tečaji za poznavanje dela elektronskih rafunainiKOV. - moralnopolitična neoporečnost in družbenopolitična aauv-nost 2. TOZD POTNIŠKI PROMET. Kranj VODJE TOZD Pogoji: - visoka ali višješolska tehnične smeri, - 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj, - poznavanje cestno-prometne dejavnosti. , . - moralnopolitična neoporečnost in družbenopolitična anuv nost Za opravljanje navedenih del in nalog bodo izbrani kandidati imenovani za dobo 4 let. Pismene ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj »n dokazihi o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, naj kandidati pošljejo y 15 dnenjo objavi na naslov: SOZD Alpetour Škofja Loka, Titov trg 4 b z oznako »Aa razpis« in navedbo zaporedne številke del in nalog na katere se nanaša vloga. Delavska sveta bosta o izbiri kandidatov odločila v 60 dneh po izteku prijavnega roka. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh od dneva, ko bodo delavski sveti imenovali izbrane kandidate. 1__ izobrazba prometne, ekonomske ali JESENICE Priprave na pohod na Planicol Krajevne skupnosti Bitnje, Jošt, Sv. Duh in Zabnica bodo ob krajevnem prazniku, 27. marcu, tudi letos pripravile tradicionalni pohod na Planico in vrsto spremljajočih prireditev in športnih tekmovanj. S praznikom vsako leto počastijo spomin na herojsko borbo Selške čete na Rovtu in smrt narodnega heroja Staneta Žagarja ter 14 soborcev. Letos bodo obeležili tudi 40-letnico ustanovitve OF slovenskega naroda. Slovesnosti, prireditve in tekmovanja vsako leto izmenoma organizira ena izmed štirih krajevnih skupnosti, ki jih povezuje skupni praznik. Letos je na vrsti krajevna skupnost Sv. Duh, ki seveda slovesnost pripravlja s sodelovanjem ostalih treh. Priprave so se začele in izdelan je že spored praznovanja. Zborovanje borcev in aktivistov NOV, mladine osnovnih in srednjih šol ter občanov Kranja, Škofje Loke in okolice bo v soboto, 28. marca, s pričetkom ob 10. uri pred spomenikom na Planici nad Crngrobom. Slavnostni govornik bo Viktor Za-kelj, predsednik občinske skupščine občine Škofja Loka, v kulturnem programu bodo sodelovali učenci Osnovne šole Luciian Seljak iz Kranja in kranjska godba na pihala. Pohod na Planico je vselej množičen, zato prireditelji tudi letos pričakujejo številen obisk. Iščemo popisovalce! Radovljica — 1. aprila, ko se bo # začela jugoslovanska akcija za popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, se hitro približuje. Občinska popisna komisija, ki mora do tega datuma pripraviti vse potrebno za nemoten potek popisa, pa neutrudno dela že zdaj. Na minuli seji je ugodno ocenila sodelovanje krajevnih skupnosti, temeljnih organizacij in sredstev javnega obveščanja, saj se je v minulem tednu prijavilo 53 popisovalcev, še vedno pa jih manjka 69. V krajevni skupnosti Bled jih potrebujejo še šest, v Bohinjski Bistrici 11, v Gorjah 10, v Begunjah 5, v Srednji vasi 3, v Stari Fužini, na Koprivniku in na Lancovem po 4, na Bohinjski Beli 2, v Ljubnem 3, v Zasipu in Mošnjah po 2 in na Brezjah 1 popisovalca. Poziv predvsem študentom, dijakom srednjih šol in upokojencem še vedno velja. Nekoliko slabše pa so se poziva popisne komisije odzvali lastniki ne-oštevilčenih hiš. Hišne tablice potrpežljivo čakajo lastnike hiš na geodetski upravi skupščine občine Radovljica. Čimprej naj jih vzamejo, saj bodo popisovalcem prihranili precej truda. INDOK center Danes, 10. marca, ob 10. uri se bo sestal izvršni svet jeseniške občine. Udeleženci seje se bodo najprej seznanili z več poročili: o lanskolet-nenni delu jeseniške postaje milice, o kontroli prijavno odjavne službe v občini Jesenice in o lanskoletnem delu javnega pravobranilstva Gorenjske. Zatem bodo pregledali analizo o uresničevanju programa razvoja malega gospodarstva v občini. Med drugim bodo tudi obravnavah osnutka odlokov o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov in o poprečni gradbeni ceni ter poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč v občini pa predlog sklepa o potrditvi zazidalnih načrtov za platoje ob avtomobilski cesti na Hrušici. (S) RADOVLJICA V torek, 10. marca, bo razširjena seja kooordinacijskega odbora za družbene organizacije in društva pri predsedstvu občinske konference SZDL. Na seji bodo obravnavali gradivo za razpravo, ocenili društvene aktivnosti v občini in izvolili delegata za problemsko konferenco. V torek. 10. marca, bo v dvorani družbenopolitičnih organizacij v Radovljici seja komiteja občinske konference ZKS, na kateri bodo obravnavali poročilo o aktivnosti komunistov od prve programske konference in programskih usmeritev za naslednje obdobje, razpravljali o poročilu o stanju gradbeništva na območju občine ter poslušali nekatere informacije. D. S. ŠK. LOKA Slavnostna akademija v r_ tev krajevnega praznika pa bo' tek, 27. marca, ob 19. uri v _ kulturnega doma Sv. Duh. bodo podelili pokale in nagrade i boljšim pri posameznih tri vanjih, ki bodo tekla v dneh praznikom. Pripravili bodo tekmovanje v namiznem tenisu.« lem nogometu, rokometu, streli kegljanju in šahu. Prav tako tradicionalni partizanskih patrol »Po poteh! ta« bo v nedeljo, 22. marca, bodo na pot krenile izpred sp« NOV v Zabnici, prijaviti pa moč tudi uro pred startom. V praznovanje se bodo vj tudi gasilci in gasilska druk, Duh-Virmaše, Zabnica, Bitnje. Jelovica in Gradiš bodo v fc,, 26. marca, pripravila skupno ? sko vajo. m Celovec — Posebna W4. stavljena iz članov ofcw odborov koroških partiji Kranja in z Jesenic ter Koi4\ partizanske zveze je pretek fm tek pregledala spomenUtt ^li naših narodnih herojev, na Koroškem, Matije Vtr Tomaža v Svečah in Ziu*> Lenarta v Kapli. Omenjena ca imata postavljena spo» na skupinskih grobiščih borcev in sta dobro Bodo pa že to pomlad ^ koma dodali reliefa obrnzoi • likovanje in izdelavo reh^\ prevzel jeseniški domiciHu3^m koroških partizanov. HQ spomenik narodnemu herr^ni tiji Verdniku-Tomažu v h^m \ _ Foto: D. D. Finale svetovnega alpskega pokala in pokala v smučarskih skokih Organizatorji pri predsedniku IS Danes popoldne bo razširjena seja predsedstva občinske konference ZSMS, ki se jo bodo udeležili tudi predstavniki republiške konference ZSMS. Obravnavali bodo delovanje občinske organizacije mladine in probleme, s katerimi se srečujejo mladi. V četrtek, ob 12. uri bo seja predsedstva občinskega sveta ZSS.Na dnevnem redu so priprave na volilno sejo. stališče do denarnih pomoči in novo organiziranost SIS. Ob 16. uri istega dne se bo sestal koordinacijski odbor za pripravo III. kongresa samoupravljavcev Jugoslavije. Obravnavali bodo priprave na kongres v okviru Gorenjske, evidentirali delegate in se dogovorili o poteku priprav na kongres v občini. Komite občinske konference ZKS. ki se bo prav tako sestal v četrtek ob 16. uri, bo obravnaval priprave na programsko-volilno konferenco in oceno razmer v Gorenji vasi. - .-----.........L.B.- LJUBLJANA - Organizatorji obeh letošnjih finalov svetovnega pokala v smučarskih skokih in alpskem pokalu so predsednika RK SZDL, ki je tudi častni predsednik Pokala Vitranc, Milja Ribičiča in predsednika IS Slovenije Janeza Zemljariča, slovenski izvršni svet je pokrovitelj skokov v Planici, seznanili s pripravami na prireditvi. Finale svetovnega pokala v smučarskih skokih bo od 19. do 21. marca na 90 in 120 metrski skakalnici v Planici, finale svetovnega alpskega pokala pa od 20. do 28. marca na znani FIS progi na Vitrancu. Oba predsednika, pogovora so se udeležili tudi podpredsednik IS Dušan Šinigoj, predsednica RK za vzgojo in izobraževanje Majda Poljan-sek in namestnik predsednika RK za mednarodno sodelovanje Drago Miroiič, sta ugotovila, da priprave potekajo dobro in načrtno. Zgledno je tudi sodelovanje z vsemi zainteresiranimi v Sloveniji in Jugoslaviji Obe prireditvi naj bi ai oaV dalo kar največ mladih. Republiški komite za vzgojo i* izobraževanje bo vsem sinjim in osnovnim šola« «*-poročil, da med športni«] i» ravnateljivimi dnevi oawr čijo ogled. SAP-Viator je prevzel prodajo kart za mladino i*, raste. Cena vstopnic a v Kranjski gori je za 10 in za odrasle SO dinarja nalepk za osebna vozila avtobuse. Vse turistične J slovalnice v Sloveniji hi Hrtr ški bodo mladim osjofoc? organiziran prevoz as otV svetovnega alpskega poka* Cene teb prevozov s easlaar nicami bodo pod ugodnimi * goji. Prepričani smo, da bo tal' planiški finale kakor tal kranjskogorski dobro «*f skan. Tobak Ljubljana je prene prodajo značk, spominkov * razglednic in drugih artikle* Vse to bo na voljo v Planici* Kranjski gori. Pobude iz krajevnih skupnosti V obravnavi je osnutek družbenega dogovora o PospeSevanju razvoja drobnega gospodarstva Slovenije — Krajevne skupnosti naj proučijo, katere obrti bi potrebovale na svojem terenu — Kitaj - Odbor za drobno gozdarstvo pri Medobčinski gospo Inki zbornici za Gorenjsko je ob ttnaval osnutek družbenega dogo %a o pospeševanju razvoja drobne « gospodarstva Slovenije v na tiadajern srednjeročnem obdobju, ki Srn bi a med osemjastimi podpis No podpisale tudi medobčinske go Radarske zbornice. Ctani odbora soglašajo z nalo kav. ki naj bi jih prevzele gospo Sate zbornice za razvoj drobnega •toapodarstva kot je: sodelovanje pri jMiovanju planov razvoja obrti bojevnih skupnosti, povezovanje ^robnega gospodarstva z industrijo, tzvoj dislociranih enot drobnega feapodarstva, vzpodbujanje združe Snja in sovlaganja sredstev orga-^zsrij združenega dela ter zado-Njevanje kooperacije in specializa-% ter dajanje pomoči enotam Voboega gospodarstva združenega ""Ha in samostojnim obrtnikom. Gorenjci poudarjajo, da se morajo krajevnih skupnostih in soseskah ^jvoriti. kakšne obrti bi potrebo \t Vse obrti naj bodo načrtovane. It pa, da odpre obrt kdorkoli, 'ferkoli in je potem v krajevni skup-Sati določene vrste obrti preveč, ^agje je pa spet ni. V krajevnih skupnostih bi bilo potrebno narediti načrte potreb po drobni obrti. Se posebej bi bil tak plan potreben za delavce na začasnem delu v tujini, da bodo vedeli, za kakšno obrt je zanimanje in kje je prostor zanjo. Občine tako ne bi odobravale le obrti, temveč tudi lokacijo. Storitveni dejavnosti, ki je vezana na spalna naselja in zajema 80. 90 odstotkov obrtne dejavnosti, je treba pomagati tako. da se za lokale zaračuna stanovanjska najemnina in ne gradbena. Drobno gospodarstvo mora v naši družbi dobiti ustrezen družbeni ugled. Tu je mišljena izobrazba, ki je obrtnikom pri davčnih napovedih dostikrat oporeka na Ne glede na dejansko izobrazbo bi morala hiti zasebnemu obrtniku priznana vsaj srednja izobrazba; dobro mora poznati tehnologijo dela, opravlja pa tudi vrsto drugih nalog, kot je organizacija proizvodnje, nabava, prodaja itd. Odločba za obrt bi morala vsebovati tudi določilo, pod kakšno izobrazbo obrtnik spada. Prav storitvene obrti so največkrat prizadete pri izobrazbi. Tudi temu je pripisati krivdo, da je primanjkuje. Morali bi jih primerjati z delovodji v združenem delu. D. Dolenc Popis obrtniških lokalov BORCEM 31. DIVIZIJE! Borce 31. diviziie (Gradni kove, Prešernove in Vojkove brigade ter Juri Snega ba-tgjjona in drugih divizij-menot) vabimo na BOR IN TOVARIŠKO flffiCANJE borcev diviziie, ki bo 14. marca 1981 ob 15. uri v Do-auJLA v Ljubljani. Vabljeni so tudi svojci bor-ee». OAor borcev 31. divizije Kamnik — Razvoj drobnega gospodarstva v Sloveniji še vedno krepko zaostaja za potrebami gospodarstva in prebivalstva. Na trgu čedalje bolj primanjkuje kvalitetnih obrtnih in drobnoserijskih izdelkov. Posebej pomanjkljive so storitve, zlasti na področju vzdrževanja trajnih dobrin življenjskega standarda. V preteklih petih letih je bil dosežen določen napredek, na kar kažejo poslovni rezultati obrtnih in pogodbenih organizacij združenega dela. Na manj razvitih območjih je v več dislociranih industrijskih obratih našlo delo 3.500 ljudi, ustanovljenih je bilo deset pogodbenih organizacij združenega dela, ki večinoma hitro širijo poslovanje in dosegajo spodbudne rezultate. Število delavnic samostojnih obrtnikov je poraslo od 11.565 na 13.376. Na delno razmah ni te v zlasti individualnega sektorja drobnega gospodarstva je nedvomno vplivalo, da so se v skoraj vseh občinah lotili podrobnejših ocen in analiz drobnega gospodarstva na podlagi ocene razvojnih možnosti malega gospodarstva. Tudi v kamniški občini, ki ima okrog 500 obrtnikov so leta 1979 sprejeli program razvoja drobnega gospodarstva in čez mesec dni bo oddelek za gospodarstvo pri skupščini občine pripravil poročilo o uresničevanju zapisanih nalog. Dotlej mora opraviti tudi popis lokalov, saj natančnih podatkov v kamniški občini nimajo. Zapišemo že lahko, da se v uresničevanje programa razvoja drobnega gospodarstva zavzeto vključuje kamniška enota Ljubljanske banke, tudi delo občinskih upravnih organov, ki so zadolženi za področje drobnega gospodarstva je učinkovitejše kot nekdaj. Pri kamniškem Združenju obrtnikov ocenjujejo, da so razmere za razvoj obrti ugodne, da pa bi s tesnejšim sodelovanjem lahko naredili še več. Med najbolj žgočimi problemi so visoke cene in najemnine za poslovne prostore, za katere je tudi sicer vse več zanimanja. Tudi postopek za spremembo namembnosti prostora, iz stanovanjskega v poslovnega, teče zelo počasi. Konec večtirnosti dela V krajevni skupnosti Kranj - Center so vse odbore, ki so reševali socialno problematiko združili v enotno komisijo. - Želja po ustanovitvi Društva prijateljev mladine •ogovor o gospodarjenju MANJ - Predstavniki kranj- V občinske skupščine in druž-SassatitJenih organizacij Stane W Milan Bajzelj, Jože Kav-Jt Franci Thaler in Vinko VtboB so se konec preteklega Nisi v Planiki pogovarjali o )iawdarjenju lani, letošnjem J*i in problemih, ki ae pojavlja-H y proizvodnji. Poaebno pozor-Sat to posvetili redni preskrbi s Nrtriaaau in sestavnimi deli, Sm in problemom uvoza suro- V ki ae ne dobijo na domačem ta V Planiki so poudarili, da je Nas več reda na deviznem nUem, ae vedno pa so velik pro Qea visoke cene repromateria- L Predstavniki občinske skupka* ia družbenopolitičnih or-Phtttsrij bodo obiskali še druge kajake delovne kolektive. L. B. Kranj — Kako pomembna je družbena skrb za predšolske in šolske otroke ter za ostarele krajane, so spoznali tudi v krajevni skupnosti Kranj-Center. Doslej razdrobljeno delo in neenotno nastopanje na tem področju ni razrešilo pereče socialne problematike te demografsko zelo stare krajevne skupnosti, za katero je značilna precejšnja prostorska utesnjenost, veliko odseljevanje mladih in priseljevanje delavcev iz drugih republik. Kopičenje težav je narekovalo tudi spremembo v organiziranosti: vse odbore za družbeno varstvo otrok, mladine in ostarelih, ki so doslej delovali pri krajevni organizaciji Rdečega križa oziroma pod okriljem Socialistične zveze. Zveze socialistične mladine in drugih humanitarnih in družbenih organizacij, so združili v enotno komisijo. Ta je pričela delati. Da bi podrobneje spoznali socialni položaj ter potrebe in interese krajanov, so po vseh gospodinjstvih v krajevni skupnosti razposlali vprašalnike, katerih odgovori bodo odločilnega pomena pn usmerjanju dejavnosti v letošnjem m prihodnjih letih. Od petsto anket jih krajani niso vrnili niti polovico, so pa posredovali komisiji in svetu krajevne skupnosti vrsto pobud in predlogov. Med njimi tudi predlog o ustanovitvi Društva prijateljev mladine. V starem mestnem jedru, kjer se razprostira tudi dobršen del krajevne skupnosti Kranj-Center, je precejšnje število otrok in mladih, ki so družbene pomoči in skrbi še kako potrebni. Prepuščeni so ulici ali utesnjeni med zidovi; najmlajši zaman negodujejo za otroškim igriščem, mladoletniki pa za svojim shajališčem. Krajevna skupnost za večje odločitve, v tej smeri nimajdenaria. edini »adut« za izboljšanje položaja je prostovoljno delo, večja odzivnost ob akcijah in skupno nastopanje pri uveljavljanju svojih interesov. Nekaj pobud so posredovali krajani že v anketi. Za najmlajše bi veljalo izkoristiti sedaj zanemarjeno igrišče ob Prešernovem gaju, kjer bi za varstvo otrok poskrbeli krajani sami. C. Zaplotnik SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Letni plan potreb po kadrih za leto 1981 Radovljica do 1,5 odstotka ali 191 delavcev. Škofja Loka 1.6 odstotka ali 238 delavcev in Tržič 1.5 odstotka oziroma 90 delavcev. Za regijo je predvidena 1,5 odstotna rast zaposlenosti ali 1186 dodatnih delavcev. Prvi globalni rezultati popisa potreb po kadrih za leto 1981 kažejo, da se potrebe združenega dela gibljejo precej nad resolucijskimi okviri posameznih družbenopolitičnih skupnosti in da bo potrebno vskladiti planirane stopnje rasti z resolucijskimi predvidevanji. V posameznih občinah so OZD prijavile naslednje število dodatnih delavcev: štev. dod. del. porast zaposl. v f Zadnji podatki zbranih letnih potreb po kadrih, ki j« je zbrala strokovna služba skupnosti za zaposlovanje Kranj, kažejo, da se je popisu odzvala večina popisnih enot ali 92 odstotkov: najboljši odziv je bil v kranjski občini — 94 odstotkov, najmanj odziva pa v radovljiški - 89 odstotkov. Stabilizacijska prizadevanja na področju za podavanja se bodo nadaljevala tudi v letu 1981. kar je anteno tudi v planskih dokumentih posameznih družbenopolitičnih skupnosti in v opredeljenih nizkih utopnjah rasti zaposlenosti. Z osnutki oziroma predlo p resolucij predvidevajo posamezne občine naslednje rtopnje rasti zaposlenosti oziroma naslednje število dodatnih delavcev: Jesenice 1 odstotna rast ali 150 dodatnih delavcev. Kranj 1.6 odstotka ali 517 delavcev. Jesenice Kranj Radovljica Škofja Loka Tržič Gorenjska 333 789 247 575 101 2045 2.5 2.5 2.2 4.0 1.9 2.7 Največja odstopanja letnih planov potreb po kadrih od planov družbenopolitičnih skupnosti so v občini Škofja Loka. kier ie rast zaDoslenosti do napovedih organizacij združenega dela 4 odstotke, po resoluciji pa je predvidena 1,6 odstotna rast; v jeseniški občini pa je stopnja po napovedih letnih potreb 2.5 odstotka, po resoluciji pa naj bi dosegla 1 odstotek. Mirni Pintar Enotna evidenca socialne pomoči Možnosti socialno varstvenih pomoči je v kranjski občini veliko, zaradi neenotnih kriterijev pa je občan lahko uveljavljal vrsto pravic hkrati — Zaradi nove enotne evidence prejemnikov pomoči bo možno enostavneje urejati pomoč ter jo enakomerneje razdeljevati Kranj — Center za socialno delo skupščine občine Kranj bo marca začel voditi skupno evidenco prejemnikov socialno varstvenih pomoči. S tem se uresničujejo nekajletna prizadevanja, da bi se postopki za uveljavitev najrazličnejših socialnih pomoči poenostavili in poenotili. Skrajšala bi se pota občana, ki te pravice uveljavlja in išče pri tem tudi cel kup raznih potrdil, po drugi strani pa bi tudi bilo možno ugotoviti, koliko pomoči pravzaprav občani dobijo. Ze doslej so analize kazale, da so možnosti pridobivanja socialno varstvenih pomoči zelo široke in občanu, ki jih uveljavlja, pomenijo kar precejšen vir dohodka. Zaradi tega se je tudi dogajalo, da so bila sredstva za te pomoči razdeljena neenakomerno med posamezne kategorije prebivalstva, postavljalo pa se je tudi vprašanje, ali so sredstva namenjena socialno ogroženim dovolj velika ali ne. Ker so bili doslej za uveljavljanje različnih socialnih pomoči od rejnin, invalidnin, subvencij oskrbnin v vrtcih, štipendij iz združenih sredstev, subvencij stanarin do regresiranja letovanj za otroke v veljavi različna mnenja, so bili lani v skupščini občinske skupnosti socialnega varstva Kranj sprejeta poenotena merila. Za pridobivanje različnih socialno varstvenih pravic bo poslej veljal enak dohodkovni cenzus, odločilne za pridobivanje določene pravice pa bodo tudi posebne socialne okoliščine občana, ki uveljavlja določeno pravico. Prav to zadnje, namreč razmere, v katerih na primer žive otroci v družinah, bodo poslej tudi odločilne, Četudi bi dohodek na družinskega člana odstopal od mejnega zneska določenega po kriterijih. Tako bi bili pomoči deležni tudi občani, ki pa jim sicer dohodek ne kaže prave podobe njihovega socialnega stanja. V kranjski občini je deležno najrazličnejših socialnih pomoči okoli 15.000 občanov. Upoštevani so tudi prejemniki otroških doklad, ki jih je okoli 10.000, ostale pomoči pa so razni regresi, subvencionirane stanarine, stanovalci solidarnostnih stanovanj, Štipendisti združenih sredstev, prejemniki varstvenega dodatka in drugi. Ker te socialno varstvene pomoči dodeljujejo pri interesnih skupnostih od otroškega varstva do invalidsko pokojninskega in zdravstvenega varstva ter socialnega skrbstva, je bilo možno uveljavljati več vrst pravic hkrati, kar pomeni, da je okoli tretjina prejemnikov pomoči dobivala le-te z več strani -deloma upravičeno, deloma tudi ne. S skupno evidenco vseh pomoči, ki jih posamezne interesne skupnosti lahko dodeljujejo, bo možno že letos dobiti celotni pregled podeljenih najrazličnejših pomoči; sprva bo ob novi dejavnosti Centra nastajala le evidenca, v naslednjem letu pa bo za poenostavitev pridobivanja pomoči služba tudi zbirala potrebne podatke o prosilcu ter jih posredovala samoupravnemu organu interesne skupnosti, ki o pomoči odloča. l M. OBISK ČEŠKOSLOVAŠKE ZUNANJETRGOVINSKE DELEGA CIJE - Pretekli teden je obiskala Slovenijo 6-članska delegacija Češkoslovaške, ki jo je vodil minister za zunanjo trgovino Andrej Barcak. Delegacijo je med drugim sprejel tudi predsednik republiškega izvršnega sveta Janez Zemljarič, med svojim bivanjem v Sloveniji pa je delegacija obiskala tudi kranjsko Iskro, od koder je naš posnetek (jk) — Foto: M. Ajdovec Jezikovno razsodišče (14) Uradovalno besedilo, kot ne bi smelo biti Sodnica razlagai s k lep da se temu dokaznemu predlogu ne utoti ki je predmet zas. tožbe nivdiel miličnik. Vpolgeda se kaz. list za obd. ker ni drkguh kodkaznoh preldogvo je dokazovanje končano To je natančno prepisan del zapisnika, sestavljenega pri Temeljnem sodišču v Ljubljani v kazenski zadevi zoper obdolženca tega in tega itd. »Predsednik senata--sodnik« je naveden z imenom in priimkom, zapisnikarica pa g priimkom in imenom itd. Besedilo je res zgled popolne zanemarjenosti, saj se ne ozira na nič: ne na ugled družbene ustanove, kar sodišče, tudi če je le temeljno, gotovo je; ni mu mar naslovnika in tožnika, ki naj bi iz njega vendar zvedela, kako in kaj in zakaj; in še zlasti mu ni nič mar za slovenski jezik in njegovo pisno kulturo. Sodnica ga je podpisala, ne da bi ga bila pregledala (morebiti za to tudi ni časa?), kakor ji ga je naravnost iz pisalnega stroja pomolila zapisnikarica: rutinsko, prav gotovo brez slabe vesti. Naslednji, prosim: in že spet padajo tipke, kakor hočejo. Lahko da je to izreden primer zanemarjenosti v vsakem oziru. Ne gre samo za zapisnikarico. ki je tipkala slepo, a brez zadostnega znanja: v besedilu tudi tako rekoč ni ločil; vejice ni niti pred slavnima ki in ker. Oziralni odvisnik je nerodno ločen od besede, ki jo pojasnjuje, čuden je izraz vpogledati in še kaj. Kaj torej? Vsaj okrožnico sodnikom, da bi vendar malo pazili na svoj jezik! Morda bodo potem tudi slabe zapisnikarice kaj boljše. Zares odpravile pa bi malomarnost le denarne globe, predvidene v pravilniku za opravljanje takih del. Razsodišče vabi posameznike, društva, organizacije in vse druge, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v Javnosti, Jezikovno razsodišče. RK SZDL Slovenije. 61000 Ljubljana, Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! ® TRŽIČ 25. seja DRUŽBENO' POLITIČNEGA ZBORA skupščine občine Tržič, sreda, 11. marca, ob 17. uri v mali sejni sobi skupščine občine 26. seja ZBORA ZDRUŽENEGA DELA skupščine občine Tržič, četrtek, 12. marca. ob 17. uri v veliki sejni sobi skupščine občine 25. seja ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI skupščine občine Tržič, četrtek, 12. marca, ob 17. uri v mali sejni sobi skupščine občine DOGOVORIMO SE Večjo vlogo kadrovskim službam V številnih delovnih organizacijah, predvsem manjših, še vedno niso spoznali pomena dobro organizirane kadrovske službe — Skrb zanje je naložena poslovodnim delavcem in družbenopolitičnim organizacijam Dnevni red Po ugotovitvi nklepcnonti bodo delegati razpravljali o zapisnikih zadnjih sej in o uresničevanju sklepov, zatem pa bodo obravnavali: - predlo* za uskladitev besedil« odloka o spremembi odloka o prora-f unu občine Trtic za leto 1980 - predlo« resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Trtic za obdobje 1M1 - 1985 v letu 1*81 - predlog odloka o proračunu občine Trtic za leto IM1 - predlog programov sredstev in skladov SO Trtic v letu 1981 - osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1981 - osnutek odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve - osnutek sprememb in dopolnitev odloka o davkih občanov v občini Trtic - predlog odloka o ustanovitvi samoupravnega aklada za izvajanje intervencij v kmetijstvu in porabi hrane v občini Trtic - predlog odloka o dopolnitvi urbanističnega programa občine Trtic za krajevno skupnost Sebenje - predlog razrešitve člana izvršnega sveta skupščine občine Trtic Tn izvolitev novih članov - predlog imenovanja predsednika komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo in predsednika komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja - predlog za sestavo komiteja zs družbeno planiranje in gospodarstvo in komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja - predlog za Izvolitev sodnikov Temeljnega sodišča v Kranju - predlog programa dela zborov skupščine občine Tržič za prvo polletje 1*81 - delegrtaka vprašanja Zbor združenega dela in družbenopolitični zbor pa bosta razpravljala se o - poročilu o organiziranosti kadrovskih služb v organizacijah združenega dela v Tržiču Ankctit o organiziranosti kadrovskih služb, ki je zajela 24 tržiških delovnih organizacij z okroglo 5400 zaposlenimi oziroma 92 odstotkov vseh. je pokazala dokaj porazno sliko. Le v dveh kolektivih imajo samostojni kadrovski službi, samo dve sta po lastnem mnenju tudi dobro organizirani, medtem ko so drugod podrejene drugim službam, nepopolne in zato tudi ne uresničujejo celovite kadrovske vloge. Vse preveč pa je delovnih organizacij, kar 54 odstotkov anketiranih, kjer kadrovske službe sploh niso razvite. To je značilno predvsem za manjše pa tudi nekatere srednje velike, ki nimajo delavcev, jih je premalo oziroma strokovno niso dovolj usposobljeni za obvladovanje zahtevnega kadrovskega področja. Sami ugotavljajo, da bi morali zaposliti še najmanj sedemnajst strokovnjakov različnih usmeritev, vendar pa tenutno niti družbena klima niti miselnost v delovnih organizacijah ne dovoljujeta številčne krepitve kadrovskih služb. Očitno je namreč, da v marsikateri organizaciji ne poznajo vloge in nalog kadrovskih služb, da jih pojmujejo kot »personalu«, porinjeno na rob celotnega dogajanja, ne pa službo, ki bi morala skrbeti za načrtovanje kadrov, izboljšanje izobrazbene struk-ttire zaposlenih (kar 36* odstotkov tržiških delavcev nima končane osnovne šole), za poklicno usmerjanje, izobraževanje ob delu. štipendiranje, uvajanje pripravnikov in druge zahtevne naloge. Rezultate ankete, ki jih je zbrala kadrovska služba pri skupščini občine Tržič, so obravnavala že najrazličnejša telesa občinskih samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, ki so izoblikovali vrsto predlogov za izboljšanje organiziranosti kadrovskih služb v delovnih kolektivih, za katero so zadolženi poslovodni organi in družbenopolitične organizacije v njih. Z notranjimi prerazporeditvami in usposabljanjem bodo morali povsod ustvariti primerne pogoje za strokovno in celovito delo kadrovskih služb ter razmejiti naloge v tistih temeljnih organizacijah, za katere kadrovsko funkcijo opravljajo v iroma skup-rrziške . občine delovni organizaciji oziron službah zunaj tržiške------ amreč doka.? pičel. Njihov učinek je na... nujno pa je. da se vsak del kadrov ske politike uresničuje tam. kjer so delavci zaposleni. Presežek samoprispevka za naložbo . Popravek lanskega in predlog letošnjega proračuna ter programov sredstev ™sklaf°" izvrSnega SVe,a • °> <>« jg P^oVu^Hinariev uteme- Skupščinski zbori so že konec minulega leta razpravljali o spremembi proračuna za leto 1980. Medtem ko sta družbenopolitični zbor in zbor krajevnih skupnosti predlog sprejela, pa so delegati iz združenega dela zahtevali, da se sredstva za delo družbenega pravobranilca samoupravljanja ne povečajo za 20.000 dinarjev. Uskladitev je prevzela skupna komisija vseh treh zborov. Ugotovila je. aa je im za dodatnih 20.000 dinarjev utemeljen, kljub temu pa priporoča, naj obvelja stališče zbora združenega deJa. Ni pa podprla njegovega predloga. naj ta denar dobi eno od kulturnih društev v občini, saj je za financi-kulturne dejavnosti pristojna m kulturna skupnost. Naj-v bi bilo. da bi 20.000 dinar-račun za leto 1981. ran je predvsem bolj pra Komiteja bosta zaživela n„i___. ____ ^D^^ti,-^kuPWine občine Tržič so mh organov. i„ sicer Lmiteia,. tarsIr^U" PrOS,"ra * Nova oblika dela upravnih orga hov ho omogočala nepretrgano in organizirano sodelovanje in usklajevanje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi. Dosežena bo enotnost pri pripravi predlogov, uresničevanju politike, zakonov in drugih predpisov, ki sodijo v delokrog komitejev. Izvršni svet predlaga delegatom skupščine občine Tržič, da razrešijo Bruna Godnova, sedanjega podpredsednika izvršnega sveta in načelnika oddelka za družbeno planiranje in finance, ter ga imenujejo za predsednika komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo. Za predsednika komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja pa predlaga Dušana Korena, sedanjega načelnika oddelka za gradbene in komunalne zadeve. Obenem izvršni svet predlaga tudi sestavo obeh komitejev. V komite za družbeno planiranje in gospodarstvo naj bi delegirali svoje predstavnike: komite za urejanje prostora in varstvo okolja, iz primarnega sektorja gospodarstva kmetijstvo, iz sekundarnega čevljarska, tekstilna ter kovinska industrija, iz terciarnega trgovina in obrt. Gorenjska temeljna banka - enota Tržič, interesne skupnosti družbenih ter gospodarskih dejavnosti. V komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja pa naj bi sodelovaji delegati komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo, kmetijske zemljiške skupnosti, stanovanjske in komunalne skupnosti, skupnosti za varstvo zraka, gradbeništva, industrije, pooblaščene organizacije za pripravo urbanističnih dokumentov in odbora za revitalizacijo. izvršni dišča za računa To se joudaril. da bod< oblikovanje predloga prelahko bistveno drugačna, je res zgodilo. Republiški 1 enotno metodo- DOGOVORIMO SE Učinkovitejše pospeševanje kmetijstva Podobno kot v vsej republiki ima tudi v tržiški občini proizvodnja hrane prvenstvo v novem srednjeročnem planu. Samoupravni sporazum o pospeševanju kmetijstva, ki ima pri uresničitvi te naloge poseben pomen, so sprejeli vsi podpisniki. S tem pa ima sklad za izvajanje intervencij v kmetijstvu in porabi hrane dano dobro osnovo za delo: vir in obseg financiranja. Odlok o ustanovitvi sklada, o katerem bodo razpravljali delegati, zato ne rinaša bistvenih novosti. Opredeljuje namen njegove ustanovitve, vire in -»ačine uporabe denarja, daje osnove za statut sklada, za opravljanja idministrativnih, finančnih, upravnih in strokovno tehničnih del ter določa odredbodajalca za uresničevanje finančnega načrta. Ustanovitev sklada pomeni le nadaljevanje politike pospeševanja kmetij-1 va v tržiški občini. Ze v preteklem srednjeročnem obdobju je skupščina »čine namenjala del proračunskega denarja za pospeševanje kmetijstva, predvsem za premiranje nakupa in vzreje plemenske živine, regresiranje obresti, pospeševanje pašništva, sofinanciranje pospeševalne službe in podobne namene. Z novim načinom zbiranja denarja bodo obseg teh ukrepov še bolj razširili. dogovor je prinesel----- logijo za izračun izhodiščnega leta. Osnova za oblikovanje letošnjega obsega proračunske porabe niso lanskoletni doseženi izvirni prihodki, ampak so zmanjšani ,za izločene viške, ki se lahko uporabijo le za ustvarjanje blagovnih rezerv in za kompenzacije. Od lanskoletnih zneskov se odštevajo sredstva od turističnih taks in taks na promet Karklarjev in kopitarjev, ker ti pri-odki po svoji vsebini ne sodijo v izvirna proračunska sredstva. Tako očiščena osnova se po določilih republiške resolucije lahko poveča za 18 odstotkov, kar pomeni, da velja za proračunsko porabo 20-odstotno zaostajanje za predvideno rastjo dohodka in da bo zato potrebno obseg letošnjega proračuna znižati za 752.000 dinarjev. Od prvotnega osnutka se nekoliko razlikuje tudi predlog programov sredstev in skladov skupščine občine Tržič za leto 1981. Pri razporeditvi sredstev za financiranje negospodarskih investicij je izvršni svet upošteval pripombo zbora združenega dela. naj pihalni orkester dobi 480.000 dinarjev za obnovo objekta, ostalih 280.000 dinarjev pa predlaga za kritje geodetskih nalog po srednjeročnem planu. Glede na to. da se bodo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča zvišala predvidoma šele v polletju, je bilo potrebno primerno znižati oceno dohodkov iz tega vira. Na predlog delegatov iz združenega dela je izvršni svet razčlenil in ovrednotil tudi posamezne programe sredstev za pripravo in komunalno ureditev zemljišč, in sicer za tržnico, telefonsko napeljavo v Gozd ter prenos na enoto za urejanje stavbnih zemljišč. Upošteval je tudi predlog, naj odvisna sredstva krajevnega sar prispevka, ki so se pojavila zaradi izjemnega odziva združenega dela v preteklem letu. vrnejo v obliki naložbe Kakšne, bo ocenil odbor za uporabo sredstev samoprispevka. I)iti pa mt>ra v korist celotnega zdroženega dela. Skladna davčna merila Enotni davčni politiki v Sloveniji se namer* va pridružiti tudi tržiška občina Izvršni svet predlaga razpravo o treh dokumentih s podrt""*! davčne politike. Zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja, skladne*1! razvoja slovenskih občin, zagotovitve enakopravnega položaja obo*! ter spoštovanja zakona o davkih občanov naj hi tudi tržiška ob&* pristopila k republiškemu dogovoru o usklajevanju davčne Dolitib1 letu 1981. ^ V osnutku dogovora gre za štiri spremembe: za povečanje dodio stopnje davka od kmetijstva, za spremembo osnov in stopenj odmero davka od obrtne dejavnosti, za povečanje stopenj davka v ter za soremembo obdavčevanja po dejanskem dohodku zavezan«* so le v manjšem obsegu vezani na obdelavo zemljišč. Takih zavei v tržiški občini ni, zato določilo niti ne pride v poštev. Potrebno pa bo uskladiti odlok o davkih občanov ter odlok1 posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plati! storitve. Dodatni davek po 6-odstotni stopnji na dohodek od kmeti] plačujejo davčni zavezanci, ki niso zdravstveno zavarovani kmetje. Po novem se ta davek poveča za štiri odstotke, kljub temu1 bodo obveznosti nekmetov še vedno manjše kot od kmetov, saj kart razen davka od kmetijstva plačujejo še prispevek za zdravstveno«1 starostno zavarovanje. Osnutek dogovora narekuje tudi prilagoditev davčne lestvice t da bo začetna stopnja naravnana na približno tako višino kot! skupna zbirna stopnja obveznosti iz osebnega dohodka delavcev bo potrebno prilagoditi celotno davčno lestvico. V dogovoru se povečuje tudi stopnja prometnega davka na mu vinu, vinu biser in vinskosadnim pijačam od dva na štiri dim litru ter penečemu vinu od štirih na osem dinarjev. S to spi davek glede na sedanjo prodajno ceno približno enako maloprodajni ceni kot je bil ob sprejemu zdaj veljavnih stopenj Skupščina občine Tržič 1979. leta ni pristopila k podpisu d o usklajevanju davčne politike zaradi predlaganih povečanih davka po odbitku. Zdaj namerava določilo vnesti v odlok o' občanov. Z novimi stopnjami bodo ti dohodki bolj obremenjeni dohodki iz delovnega razmerja. Razen teh pa izvršni svet predlai povišanje stopnje za takoimenovane komercialne avtorske hc Vlaganja brez program Razprava o osnutku letošnje resolucije se kJ taknila predvsem investicij, zaposlovam izvoza — Gospodarstvo načrtuje vlaganja Je pa pri izdelavi programov Osnutek letošnje resolucije o uresničevanju družbenega plana tržiške občine sta. vsaj po dopolnilnih predlogih sodeč, nekoliko temeljiteje pretresla le družbenopolitični zbor in zbor združenega dela. Vsebinsko se nanašajo predvsem na področje investicij, zaposlovanja in izvoza. To je tudi razumljivo, saj na prvih dveh Tržičani že nekaj let ne dosegajo željenih ciljev. Mnogi očitajo, češ da je resolucija v nekaterih delih preveč splošna. Vendar pa dokument, ki ga v občini sprejemajo v začetku leta, ne more odgovoriti podrobno na vsa vprašanja za celo leto naprej, niti ni to njegov namen. Bistveno je, da vsebuje glavne kazalce družbenoekonomskega razvoja. Tako je. na primer, dokaj načelno poglavje, ki govori o naložbah. Pregled načrtovanih vlaganj združenega dela je resoluciji sicer dodan, vendar pa investicijski programi še niso izdelani in zato njihove upravičenosti tudi ni mogoče presojati. Ravno pri pripravi programov je tržiško gospodarstvo najbolj šibko, zato resolucija nalaga vsem nosilcem ^gospodarskega razvoja, da z njimi pohitijo. Sestavljaici predloga so upoštevali tudi pripombe, ki se nanašajo na zaposlovanje. Letošnje omejevanje, predvsem v administraciji, vsekakor ne bi smelo onemogočiti zaposlovanja visoko strokovnih delavcev v razvojnih in drugih službah delovnih organizacij, ki lahko veliko pomagajo pri dvigu produktivnosti in s tem donosnosti dela. Natančneje opredeljeno je s predlogom resolucije tudi področje izvoza, ki se povečuje zlasti na vzhodni trg. Pri vključevanju tržiškega gospodarstva \ trgovinsko menjavo dajejo pečat izvozni rezultati in tovarne obutve Peko. Kot nujna naloga se je in izluščila potreba po turističnega društva v resolucija daje posebno m« Predvideni razvojni ok* letos v tržiški občini ob ui ustalitvenih prizadevanj slednje stopnje rasti: • družbeni proizvod bo sti večji za 22,5 odstotka, se bo približal trem odstotk • sredstva za osebne bodo rasla za pet odstot časne.je od rasti dohodki -bodo ohranila lansko reah*1 • sredstva za skupno * razen sredstev invalidsko skega zavarovanja ter zavarovanja kmetov, bod«, deset odstotkov počasneje.1 ko bodo vrednostno ve^j, odstotka: • sredstva za zadot splošnih potreb bodo rasla,] stotkov počasneje od dol vrednosti bodo izvirni pra za 18 odstotkov: • zaposlovanje bo niŽjV, ka naravnega prirastka: • izvoz bo vrednostno odstotkov v primerjavi t l ko je tržiška industrija ki čala izvoz: • uvoz bo nižji od lai..„ v izvozu ne bo predstav odstotkov: • naložbe gospodarstva L. di investicijskega programa! večje od lanskih, zunaj pa bo njihov obseg manjši. se samo- Ustanovitev sklada za izvajanje intervencij v kmetijstvu m hrane pomeni nadaljevanje politike pospeševanja kmetijshv i občini. Seveda pa bodo z novim načinom zbiranja denam pospeševalnih ukrepov lahko še bolj razširili. Kino naj (tudi) vzgaja Kino podjetja vrtijo predvsem komercialne filme, ki njim in distributerjem prinašajo največ zaslužka — Nemočni programski sveti — Na lanski lestvici desetih najbolj gledanih v Kranju, Tržiču in Kamniku vodi Kramer proti Krarfierju, za njim pa se vrstijo neokusne seksi komedije — Pri vzgoji tdalcev ima pomembno vlogo filmsko gledališče, pa v šole še ni prodrlo — V četrtek začetek spomladanskega ciklusa Kranj - Jugoslovanskim uvoznikom filmov nihče ni more do živega. Kgpujejo filme uveljavljenih, prerivam zahodnih, kinematografij, ki Dnvabljajo največ gledalcev in s tem brmatejo tudi velik zaslužek. Filmi vzhodnih dežel in tretjega sveta, če U zaidejo v kino dvorane, delajo i taje v dohodku. Kdo bi jih torej ! kupoval in z njimi »posiljeval« I občinstvo, redke ljubitelje in poznavaj« dobrega filma? Ja. če bi jih tarfba regresirala! Programski sveti, ki kot družbeni organ obstojajo pri vsakem kino podjetju, so zato več ali manj nemočni. Med približno dvesto filmi, kolikor jih bo Jugoslavija letos menda uvozila, res ne morejo veliko izbirati, Sicer pa kaže. da je večina gledalcev s sporedom, kakršen je, kar zadovoljnih. Če pogledamo lestvico lani najbolje obiskanih predstav v Kranju. Tržiču in Kamniku, vidimo, da je največ zanimanja zbudila ameriška družinska drama Kramer proti Kramerju. ki je pritegnila Bohinjska Bistrica armadnega območja ■ Letošnje smučarsko prvenstvo ljubljanskega L. Bohinju sta popestrili tudi dve kulturni prire Ubi Sa prireditvi v petek, 6. marca, kije v dom Jože Ažman privabi k Ueulne udeležence, goste in občane, so poleg vojakov iz škofjeloške v#buce nastopiU člani folklornega društva in mladinci iz gimnazije tlkofji Loki. Priložnostne recitacije, pesnitev 1941. v stihih Branka mi m z glasbo Kornelija Kovača, prizor iz Copičevega dela mtUna Bursač, glasbene točke in folklorni nastopi so označili tiotoetnico vstaje naših narodov in narodnosti ter nastanka naše armade Po sporedu, kije navdušil občinstvo, so podelili več priznanj; med drugim tudi škofjeloškemu folklornemu društvu za dolgoletno vAehvanje s pripadniki armade. (S) - Foto: S. Saje 12.194 ljudi na 4.1 predvajanjih. Zanimivo je. da jih je le deset manj. pa samo na 34 predstavah, seksi film Nemoralne nune. Nasploh so zabavni filmi, posebno če pokažejo še par nagic in nagcev. lani najbolj vžgali. Med deseterico najbolj gledanih je od resnejših filmov le ameriški vojni Apokalipsa danes. A poglejmo vrstni red ostalih osmih: Zakaj ne prideš v mojo posteljo. Sladke male Angležinje. Par — nepar. Zbogom. Emanuela, Zapeljivka. Vanesa. Su-perman. Apokalipsa danes. Orožnik proti marsovcem. Melodija za ljubezen. Zadnji karate udarec. Ognjevita bolničarka in Ona to dela boljše. Komentar bi bil odveč . . . Najmanj priljubljene so bile lani med gledalci drame. Ko so vrteli film Noč nad Cilom. je bila dvorana skoraj prazna. Podobno se je godilo Bergmanovi mojstrovini Jesenska sonata, pa mehiškemu Vrvohodcu in Notranjostim VVoodvja Allena. In še mnogim drugim kvalitetnim filmom, ki so blagajno kino podjetja pustili nepotešeno. Podjetju in njegovemu programskemu svetu torej nimamo kaj zameriti. Tudi ni res. da bi za vzgojo gledalcev prav ničesar ne storilo. Ze nekaj let skupaj z občinsko izobraževalno skupnostjo pripravlja filmsko gledališče, v katerega uvršča najboljše dosežke tujih in domačih kinematografij. Zal pa se gledališče še vedno ni dovolj uveljavilo v osnovnih in srednjih šolah, kjer imajo premalo posluha za filmsko vzgojo mladih. Pa vendar hi bilo nadvse koristno, da bi si učenci ogledali dobre predstave in se nato pri razrednih urah pogovarjali o njih. Spomladanski ciklus filmskega gledališča se bo začel v četrtek, 12. marca, in se sklenil 23. aprila. Predstave bodo vsak četrtek ob 18. uri za mladinski abonma, ki stane 80 dinarjev, ter ob 20. uri za odrasle. Abonma zanje stane 120 dinarjev. V izboru filmskega gledališča je sedem del. od teh tri z voino tematiko: domači Na svidenje v naslednji vojni ter ameriška Železni križ in Apokalipsa danes. Sledila bosta dva tilma priznanega francoskega režiserja Luisa Bunuela: Diskretni šarm buržoazije in Ta mračni predmet poželenja. Spored bosta sklenila Ugledalo, mojstrovina sovjetskega režiserja Tarkovskega. ter domače delo Splav meduze. H. Jelovčan lŽenske predstavile izdelke spretnih rok Krtn) - V knjižnici kranjske Bolnišnice za porod-^Mtuoin ginekologijo so v petek, 6. marca, razstavile ročna dela negovalke, babice, medicinske sestre uge zaposlene v bolnišnici. Večina pletenin, gobe-tapiserij, otroških igrač in drugega je nastajata eklem letu med nočnim dežurstvom. Na predlog še organizacije, da se delo spretnih rok postavi i, »o prav za praznik žena pripravile razstavo. ''. Ajdovec Šenčur — Ze ob otvoritvi v soboto zvečer je razstavo ročnih del v Šenčurju obiskala prava množica krajanov, družbenopolitičnih in turističnih delavcev, novinarjev in drugih. Pridnim ženskim rokam so se pridružili tudi učenci osnovne šole Stanka in Janka Mlakarja iz Šenčurja s svojimi deli. Tudi letošnja razstava je odlično postavljena: lanski loj trski voz, na katerem so bila razstavljena dela, sta zamenjali prava črna kuhinja in »hiša*. Aranžer je bil tudi tokrat Janez Košnik. Šenčurske kuharice so godlji, s katero so obiskovalcem postregle že lani, dodale še pravi gorenjski budel. In če hočete, si za spominček lahko kupite leseno žlico ali spominski prtiček. Zares, vredno ogleda! Razstava bo odprta do vključno 15. marca vsak dan od 15. do 20. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 9. do 20. ure. - Foto: D. Dolenc (rasi - Praznik dneva žena je bil v kranjskem Go-rtnfikm tisku Še posebno kulturno obarvan: ob tej pri-Mw*h so t- delavski restavraciji odprli razstavo aka-iemkega slikarja Hermana Gvardjančiča, na sami prdavi pa je ženam zapel moški komorni zbor »Svo-bndcf Podnart pod vodstvom dirigenta Egija Gašper-kta - Foto: D. Dolenc Kranj — Ne samo v krajevnih skupnostih ali v delovnih organizacijah, tokrat so se za pripravo razstave ročnih del opogumile tudi delavke kranjske skupščine. Vrsto lepih pletenin, vezenin, makramejev in drugih zanimivih ročnih del so pokazale. Razstava je bila odprta le kratek čas, samo v petek, ogledal si jo je pa seveda ves občinski moški svet. — Foto: D. Dolenc Edi Sever v skupščinski dvorani Ko smo za leto 1981 oblikovali program razstav v sejni dvorani skupščine občine Skorja Loka, smo najprej prišli do ugotovitve, da smo večino domačih šolanih slikarjev že predstavili. Zato smo se odločili, da letos prikažemo dela še slikarjev amaterjev, ki jih je v občini Škofja Loka res izjemno veliko in da poleg njih pripravimo tudi razstave slikarjev ustvarjajočih izven občine Škofja Loka. Na tak način bo možno razstavno dejavnost v tem razstavišču voditi tudi v kvaliteten izbor. Za prvo razstavo v letu 1981 smo izbrali dela Edija Severja. EDI SEVER je bil rojen 24. avgusta 1943 v Puštalu. Zaposlen je pri Mladinski knjigi v TOZD Tiskarna kot litograf, kar je zanimivo tudi zato, ker poznamo nekaj slikarjev, ki so izšli iz tega poklica: Igor Dolenc iz Poljan, Maksim Sedej ml. in še drugi. Edi Sever se je začel ukvarjati s slikarstvom nekaj pred letom 1968. Tegr* leta ie imel prvo samostojno razstavo v Knjižnici »Ivan Tavčar« v Skorji Loki. V Knjižnici je samostojno razstavljal še v letih 1969, 1971, 1979. Samostojno je predstavil svoje slike tudi na razstavi v IMP v Ljubljani leta 1978. Sodeloval je na skupinskih razstavah. V galeriji na gradu 1970, 1971 in 1980, Gospodarsko razstavišče 1970, Skorja Loka — knjižnica 1972 in 1980, sodeloval na razstavah likovne skupine pri ZKO Škofja Loka, na razstavah gorenjskih likovnikov amaterjev v ISKRA — Kranj, v Mestnem gledališču Ljubljana (1977), v Bežigrajski galeriji (1978 in 1979), v Radovljici 1979. Sodeloval je tudi na razstavi slovenskih amaterjev, ki je bila prenesena na Poljsko. Udeležil se je tudi slikarske kolonije in likovnega tečaja v Lenartu v Slovenskih goricah in Zavrh 1975. Edi Sever slika v oljnati tehniki pokrajine in tihožitja. Nekaj časa se je ukvarjal tudi z intarzijo, ki pa jo je zaradi zahtevnega tehnološkega postopka opustil. Ko pregledujemo njegovo nekaj več kot desetletno ustvarjalnost lahko ugotavljamo, da je prešel iz začetniške stopnje, ko je imela glavno vlogo risba, ki jo je izpopolnil z barvo, do sedanje faze ustvarjanja. Opustil je črno občrtano risbo in osvojil pravo slikarsko tehniko modeliranja z barvo in čopičem. Prav zadnja faza, ki je predstavljena tudi na razstavi je sedaj značilna za Edija Severja: ostre risbe ni več, ampak prevladuje pastozno megličast način slikanja, s katerim ustvarja Sever prijetne pokrajine, grajene na tonski osnovi modrikaste barve. ANDREJ PAVLOVEC FILM »Svet je poln oženjenih moških« Film je zabavna pripoved o moškem, ki se želi otresti mo-rečih okov vsakdanjosti in se zato prepusti vsem dostopnim posvetnim užitkom. Novo odkriti si>et zabave, lepih žensk, dragih oblek in izbrane družbe prebuja v njem šarmantnost, duhovitost in neizmernost in tako mondeno združbo, v kateri se preporaja, tudi sam poživlja. Glavnega junaka je odlično upodobi/ simpatični Anthony Francios, ki kljub nekaterim izredno ljubkim in spretnim soigralkam, nikoli ne ostaja v senci. Tudi tehnično je film spretno narejen. Scena je ves čas dovolj živahna in se vendarle nikoli ne izgublja v prenapetosti, glasbena spremljava predvsem dopolnjuje scensko postavitev, kamera pa s svojimi spretnimi posegi vzbuja vzdušje privlačnega »živ-žava«. Filmu primanjkuje le nekaj več sode lovanja med scenaristom in režiserjem, saj je dialog na trenutke šibak, neizpoveden. Zdi se, kot da se skuša nepisano pravilo, da zabavni film zahteva lahkotnejše dialoge, tokrat skoraj nasilno uveljaviti. Zani miva pot kamere bi namreč lahko izpričala vso resničnost dogajanja le ob podpori besede in ker ta večkrat le šepavo dograjuje dejanje, vsa naka zana plehkost bleščečih} bogataških zabav ostaja zakrita. Film se torej izteče brez kake posebne, tehtne izpoi>edi, a ker ves čas ostaja tako nedograjen in preprost, pride toliko bolj do izraza njegova želja, da bi zabaval. Zato je film o poro-čenem moškem, ki bi se rad zabaval, zelo prijeten za ogled. Lil i ja na Šaver Jezerjani v Kapli Železna Kapla - V okviru medobčinske kulturne izmenjave med Železno Kaplo in občino Kranj, je v soboto. 28. februarja, v Železni Kapli gostovalo Prosvetno društvo Jezersko z »Veliko besedo«, ki jo je režiral Saša Kump. Z uprizoritvijo tega starega gledališkega dela so bili Kaplča-ni. ki so do zadnjega kotička napolnili farno dvorano, zelo zadovoljni. Takih gostovanj si še žele. Jezerske kulturnike je v imenu Slovenske prosvetne zveze na Koroškem pozdravil njen predsednik Valentin PolanSek in gostom ob praznovanju 70-letniee Prosvetnega druStva Jezersko izročil plaketo Slovenske prosvetne zveze. O. U Obisk knjižnic Radovljica - Po sklepnih podatkih, ki so jih zbrali pri kulturni skupnosti Radovljica, je bil lanski obisk v vseh 13 knjižnicah, vključno z matično radovljiško knjižnico, za nekaj odstotkov manjši kot leta 1979." Lani so si bralci izposodili 83.000 knjig, od teh v Radovljici 37.000, na Bledu okoli 16.000. v Lescah 8.000, v Bohinjski Bistnci okoli 5.000, v Zgornjih Gorjah okoli 3.000 in tako dalje. Lani ni bila odprta knjižnica v Kamni gorici in v Podnartu. Tu pa so jo letos ponovno odprli. Knjižne zaloge so se v lanskem letu povečale za okoli 3.000 knjig, tako, da zdaj štejejo nad 61.000 knjig. JR Zanimiva razstava Danes, 10. marca, ob 17. uri bodo v vrtcu IBI, Jelenčeva 15 v Kranju (pri tovarni IBI) odprli zanimivo razstavo glasbenih instrumentov za predšolske otroke. Razstava bo odprta do vključno sobote, 14. marca vsak dan med 9. in 18. uro. Lutkarji Prešernovega gledališča na slovenskem lutkovnem festivalu — V Trebnjem bo od 11. do 14. marca tradicionalno, enajsto srečanje slovenskih lutkarjev. Ustaljena prireditev ima v bistvu značaj festivala, saj predstavi izbrane predstave, vsebinsko pa je srečanje pregled letne bere vseh gledališč in gledaliških skupin, ki svoje delo prvenstveno usmerjajo v lutkovne predstave. Pri Prešernovem gledališču v Kranju uspešno deluje Lutkovno gledališče, ki je zadnja leta reden gost slovenskih lutkovnih srečanj. Letos bodo kranjski lutkarji uprizorili adaptacijo proznega dela Leopolda Suhodolčana za otroke: Peter Nos je vsemu kos, ki je premiera doživelo decembra lani. Adaptacija in režija je v rokah Vladimirja Roossa, lutke je zasnovala Alja Kump, glasbeno pa je predstavo opremil Vinko Šorli. Nastopa vrsta najmlajših kranjskih lutkarjev, ki tako iz leta v leto širijo mladi lutkovni ansambel. — M. L. (na sliki: prizor iz Petra Nosa v izvedbi lutkarjev Prešernovega gledališča) Tomo Križnar 13 Z MOPEDOM PO JUŽNI AMERIKI Ne grem sedet sedaj na to železo, pa če me z bičem. Tomos. oh. videti ga ne morem. Ponoči mi ropota s svojim večnim po po po po po. Prepoten skačem pokonci in srečen sem. da je Se noč. da bom se nekaj minut lahko mirno migal s palcem na nogi in mirno poslušal tišino. Nor se mi lupi že dvanajstič zaporedoma. Polovico manjši je že. Da bi. hudiča, en sam človek stopil predme. Komu bi malo potožil? Nekaj ur ropotanja višje v Andih so se zopet pojavile trave, megle so se dvignile, shladilo se je. Popoldne so padle deževne kaplje, lame so se podile pred motorjem, in ko so se izpod oblakov dvignili sneženi vrhovi, sem bil v devetih nebesih. Skakal sem po svežem snegu — v osmih urah sem prišel iz puščavske vročine v Švico. Ko se je sonce potegnilo čez borne koče Indijancev, je pritisnil mraz. steza je zledenela. sneg je pršel v vetru, nikjer ni bilo žive duše. motor je kljub zamenjani dizi izgubil vsaj 80 odstotkov moči - vsak najmanjši hribček je zahteval prvo prestavo, zadnja zlizana guma se je mrtvaško hladno režala nad tisoč-metrskimi prepadi. Kljub astronavtski obleki so mi .šklepetali zobje. Tiste preklete gore je treba videti, drugače ne verjameš. Potem me je stroj vrgel s sebe. Sam se je lepo položil v snežen zamet, prtljago je zmetalo po brozgi, mene pa je vrglo v skale. Naj se mu veriga odtrga, barabež . . . Indijanec, ki je bos pritacal nasproti v tistem nemogočem svetu, je imel nal licu za oreh debelo bulo. »Koka« je rekel. Zvečim tisto zelenje in hrepeneč po dopoldanskem soncu v puščavi rinem dalje. Čakam učinka, pravijo, da te po koki ne zebe. nisi lačen nič zaspan, pa vseeno drgetam in ležem vase od upehanosti . . . Tista staja z lamami in kočo iz živalskega govna se pokaže kot fatamorgana. Mračilo se je. Bil sem od 4200 do 4500 metrov visoko. Indijanec je na ogenj polagal kose posušenega blata žena je mešala dišečo juho. smrkavci otroci so se valjah po živalskih kožah. Koliko naravnega ne-pokvarienega smeha. Kako preprosti dobri ljudje. Koliko človečnosti sredi surove narave. Divjina dela človeka, ne udobje! Legli smo. Zunaj je zavijal leden veter. Na toplem, pod odejo iz alpake uživaš, kako lepo . .. bamo zaspati nisem mogel. Vse mogoče neumne Š^?rale° ** Val'aW po *lavi Zahajal sem v miselne Ko rahlo zadremam, me vrže pokonci. Silna mora. we vem. kje sem. Ne morem se spomniti, kako sem zašel v tisto temo in sopenje . . . Pokleknem na morskega prašička, da presunljivo zacvili, pes se zaleti vame in lame pri vhodu začno na slepo pljuvati v temo. Zena skuha čaj. Vanj vsuje listje koke. Pravi, da ne mara »la saranoche« - višinske bolezni. Zraka da mi manjka in zato mi pljuča ne dajo zaspati. Koka da je za vse dobra. Še vedno ne zaspim, vedno bolj mi bije srce. in ko sem že kot nabito kovaško kladivo, se oblečem z vsem. kar imam. in grem ... Tisto moč je bilo treba nekje sprostiti. Noč. Zvezde so migljale v mrazu, mene je pa gnalo navzgor, na prelaz. Koka se je vžgala. Mimo mogočnih ledenikov se pot za Avachucho prevesi navzdol. Nikogar nisem srečal, v glavi je šumelo, samo naprej! Ko se je zdanilo, sem bil deležen take lepote, o kateri sem sanjal, ko sem načrtoval pot v Južno Ameriko ... Vse, kar je lepo — se mora plačati. Blizu poldneva so se za mano zagnali prvi psi iz Avachuche. Indijanka z debelo črno kito je skuhala lonec čaja. Potem sem šel spat. Zbudil sem se naslednji dan dopoldne. Trg pod 5000 metrskim prelazom. Bil je zadnji čas. Nosu ne čutim več. brada mi je zmrznila, zanohtalo se ■ mi je. Ljudje, zdravo, uh. kako sem vas vesel. Osem ur sem bil v ledeni divjini. Kaj je. zaboga. Nihče me ne upa ogovoriti, izmikajo poglede, še psi so brez ambicij. Vse je tako tiho. Trgovci pospravljajo robo. tisti, ki so pijani od žganja, čepe slineč se ob zidu. nekateri s culami odhajajo nazaj v svoje hribe, žene kuhajo čaj in okamenelo strme v dal javo. Motor porinem v hlev edinega hotela. Vse je prašno, robato mrzlo, stopnice škripljejo. Edina dvonadstropna hiša v vasi premore le štiri sobe. V moji že smrči kosmat možakar. Ob surovi postelji mu brli napol stopljena sveča. Smrdi po konjih, prepotenih nogah in špiritu. Vode ni. ko vprašam za stranišče, me pošljejo na dvorišče, kjer kruli nekaj metrskih prašičev. ■ . • . . Oblečem vse. kar premorem in se napihnjen kot za bencinom. Na koncu vasi je le na tri prid« Trg na 3000 metrih nadmorske viii ne astronavt podam za bencin državna črpalka. »Nimamo, že 14 dni. Cisterna tedne . . .« Objokan otrok odskoči, ko me zagleda. »Je oči doma? Menda ima avto. rad bi malo bencina.« Mož se nasloni na ograjo, mežika vame. nikakor ne more vklopiti, kaj počne tu tujec, potem se zvrne nazaj v posteljo. Ima bencin, vem, vendar mu nisem všeč. Do desetih zvečer spoznam večino vaščanov. bencina pa nimam. Sam sem sredi kamnite ulice, zehajoč pastir se opoteče iz ilovnate koče scat k zidu. pes liže postane dreke, ko obsijan od lune prirohni avtobus. »Bencina, prosim!« »Imam. imam. koliko litrov hočeš? Po pet dolarjev za liter ti ga odstopim!« Ves naslednji dan sedim za cesto. Do večera gre mimo šest vozil. Ustavita le dva. Bencina imajo še sami premalo, pravijo. Kmetje mi predlagajo naj prodam motor. Ko tretji dan opazujem otroke, ki se po klancu spuščajo v doma narejenih vozičkih, me raznese. Dve uri se z ugaslim motorjem po bližnjicah vozim čez njive navzdol proti cesti v grapo, kjer po naključju zagledam vprego, potem motor z vrvjo privežem za voz. Po dveh dneh pridem do prve črpalke. ..........._................. ■ __v ; 41 i ■ Kranj - Te dni na Laborah ie lahko peljemo po__ Ljubljani in po novem asfaltu podvoza iz škofjeloške umri' nju. Promet so preusmerili začasno zaradi dotrajanega aa%a7 danjem cestišču v smeri iz Šk. Loke proti Ljubljani. Z driIhti ditelji morah še malce počakati, kajti narava mara iijanj r svoje; zemlja se mora odtajati za meter globoko, da bodofSSei Ijevali z delom. Vendar pa pri Domplanu obljubljajo, da 6odb(*' t» tem križišču dokončana do konca junija letos. — Foto: D Dok* Kranj - Dela na toplovodni napeljavi od SDK na Gre^ so bila pozimi začasno ustavljena, delavci pa so ta del ceste, no zavarovali - kar s sodi. Nepreviden pešec — otrok ali oo utegnil spregledati konec hodnika za pešce in se v povsem vanem jarku poškodovati. - Foto: M. Ajdovec ..J....«i*v.v™ $ <{§ i Mm Hrastje — Kmetijskoživilski kombinat Kranj, tozd servis, je konec prejšnjega tedna v krajevni skunostiH odprl novo samopostrežno trgovino. Nekdanji strojni d ska kmetijska zadruga — temeljna zadružna enota Cer*/ na skupnost Hrastje-Voklo oddala KZK v zčasno uito/rn* Investitor tozd Komercialni servis je za preu^ditevs^lj 2 milijona dinarjev deloma iz lastnih sredstev, deloma * urejanju nove trgovine, ki ima 98 kvadratnih metrov povrtb menjena oskrbi preivalcev Hrastje, Voklega, PrebaČeveZm so s prostovoljnim delom vseskozi pomagali tudi krajani * JOŽE VIDIC: Vojni zločinec u FRANC FRAKELJ Oblakov se je vrnil h koloni, se obrnil k Po-žarjevemu in mu rekel: Je mislil, da nam bo pobegnili. Nato se je obrnil k nam: Je še katera njegovega mnenja' 7. vsako, ki bo skušala pobegniti, se bo tako zgodilo. Takoj nato pa je hinavsko nadaljeval: Mar naj bi šel mirno / nami. pa bi bilo vse dobro. Slednje besede naj bi nas potolažile, da bi bolj mirno hodile in da ne bi imeli z nami še kakih sitnosti. Tudi drugi so nas skušali prepričati, da bo vse dobro, če bomo mirne Pred domobransko postojanko na Rudniku in pozneje na Lavrici smo se spet ustavili. Nekateri naši spremljevalci go sli noter po okrepitev, za katero so se verjetno zmenili že podnevi. Priključila sta se nam dva mitraljez-ca in dva njuna pomočnika, ki sta nosila zaboj streliva. Pot smo nadaljevali po glavni cesti proti Škofljici. Iz tamkajšnje domobranske postu janke so se nam spet priključili trije mitraljez-ci in trije njihovi pomočniki. Eden od teh nas je naskrivaj vprašal, kam nas ženejo. Ko smo odgovorile, so nas tisti, ki so nas spremljali že celo pot. začeli pretepati in zmerjati. Sploh so nas vso pot poniževali in zmerjali. Smrt Martina Furlana me ni ustrahovala Boli kot druge sem bila prepričana, da nas bodo postrelili. Prav zaradi tega sem vso pot razmišljala samo o tem. kako bi pobegnila. Sklenila sem tvegati vse. Tako kot je moj va-sčan Furlan. Želela sem živeti samo toliko časa, da-hi lahko partizanom in drugim ljudem povedala, kaj se dogaja na Ljubljanskem barju. Zgala me je želja, da javno razkrinkam Frakeljna. ko je na vprašanja sorodnikov umorjenih odgovarjal, da je te ali one areti-rance izročil Nemcem, ki so jih odpeljali v Nemčijo. V resnici pa so bili ti ljudje že prvo noč pobiti v Kozlarjevem gozdu ali drugod v bližini Barja. Vso pot sem se skušala rešiti vezi. ki -o mi stiskale roke na hrbtu. V bregu proti Lisičjemu se mi je to posrečilo. Ena roka j< olajšano omahnila ob telesu, z drugo p;» sem bila še vedno privezana za Mirni Grum. Ko sem poskušala, da bi se rešila vezi tudi na tej strani, me je Grumova vprašala: Angela, ali boš pobegnila? Brž ko bo priložnost, sem ji pritrdila. Skušala sem razvozlati še vez. ki me je priklepala na sotrpinko Grumovo. a se mi ni posrečilo. Pogledala sem v jasno nebo. lune ni bilo, le zvezde so trepetale za našo usodo. Vsaj takšen občutek ali privid sem imela. Od Škofljice na Lisičje vodi pot po strmi bližnjici. Na zaledenelem listju smo večkrat spodrsnile in padle. Z zvezanimi rokami na hrbtu se nismo mogle pobrati, posebno še. ker smo bile zvezane po dve in dve skupaj. Ženske so prosile domobrance, naj jim pomagajo na noge. domobranci pa so odgovarjali s puškinimi kopiti in s ploho žaljivk. Ker sem imela eno roko odvezano. sem skrivaj pomagala še dru- gim, da so lahko vstale. To je bil križev pot. Po nosu in po kolenih smo rile navkreber. Sošolci, vaščani in sosedje pa so nas tepli in priganjali. V gradu so nas nagnali v vežo. Moralo je biti petnajst minut čez polnoč. Okrog pol ure smo čakale, kaj bo. Mlad domobranec iz postojanke na Lisičjem se je sklonil k meni in mi tiho dejal: Ne morem vam nič pomagati, ker so vas domači pripeljali in obsodili. Z grozo v očeh smo se spogledovale in le s pogledi spraševale, kako se bo končala ta strahotna noč. Mimo nas sta prišla dva postavna duhovnika v duhovniških oblačilih in poveljnik domobranske postojanke na Lisičjem semenišč -nik Janez Benko. kmečki sin iz moje rodne vasi Vrbljenje. Benko je bil prijatelj Franca Frakeljna in njegov morilski brat. Zaslutila sem. da sta ta dva skovala načrt za nocojšnjo dramo. Medtem ko smo čakale v hodniku, so nam domobranci takole govorili: Preklete partizanske matere, ki ste rodile partizane. Mar naj vam bi spolovila odgnila! Nobena od nas ni imela sina v partizanih. Na znamen je u istih dveh duhovnikov so se zadrli: V kapele in k spovedi, bliža se čas smrti. Odvežite nas. da bomo lahko vsaj molile in šle vsaka posebej v spovednico. smo prosile. Med splošnim brundanjem so nam le odvezali roke. Ženske so si pretegnile otrple roke in jih sklenile k molitvi. V kapeli nas je stražil samo en domobranec z Lisičjega, drugi so čakali v hodniku. Nas bodo pobili? ga je vprašala Škrabova. Najbrž, je odgovoril. Druga je dodala: Bodo vse pobili? Da. vse. je tiho odgovoril, kot bi mu bilo žal. da je priča sramotnega odnosa mladih fantov do ženske desetine, do zvezanih in nedolžnih kmečkih žena in deklet. Morda je bil fant res zapeljan in v duši pošten!? Spoved je bila komedija. Sem kmečko dekle, od jutra do garala na kmetiji. Ze leto in pol sva 11 sami doma. Sama sem orala. seiaU mlatila, sekala in vozila drva, krmJU V kuhala, prala... Poglejte moje hiH1 hrapave roke ... . ^ Prj spovedi se bova pogovorila o ne t) delu, dekle je hinavsko pripomnii spovednici. Si pred smrtjo in moraS pravici povedati. Si imela zveze s partij Zakaj pa me to sprašujete0 Rad bi vedel, če si jim nosila hrano* Od naše hiše nismo podili la beračev ne ciganov, ne domobrane, partizanov. Saj tako uči sveto pisnio nas duhovniki učili v šoli in v cerkvi Ne delaj se preveč pametno. Jai Jr"^ kajuči Cerkev. Imaš fanta? Imela sem ga. a so mi ga pred m«*,ir( ubili domobranci. Zgini iz spovednice. da te ne vkiim\eh Na. tu imaš sveto hostijo. 19.STRAN G LAS Črtomir Zoreč NEKAJ BESED O KAMNIKU OB NJEGOVI 750-LETNICI JESENIŠKI UPOKOJENCI 80 SE OGLASILI NA PRI-IPfVEK UPOKOJENCI RAZOČARANI IN PIŠEJO: »V članku navajate, da so upokojenci imeli svoj redni se-utanek. Res je. imeti so ga je-teniški upokojenci v soboto. 7. 2. leto*. Na sestanku je predsednik društva pojasnil, da je zaradi zvišanja zveznega prometnega davka bife moral podražiti nekatere pijače, kakor na sestanku, tako je tudi med člani pojasnil, da bi v primeru stalnih dražitev lahko prišlo do izgube v bifeju in bi bilo treba v tem primeru bife zapreti. K temu je še dodal, da nekateri kritizirajo podražitev r našem bifeju, nikdar pa ne kritizirajo podražitve in po strežbe v drugih gostilnah, kjer je pijača dražja kot pri nas. Neresnična je torej v članku trditev, da so cene v drugih gostilnah kot v našem bifeju iste. Navedbe v članku, da bi morali zamenjati natakarico, če bo društvo hotelo v bodoče uspešno delovati in odkar je ona prevzela ta posel, je izgubila že vet kot tretjino obiskovalcev, so neresnične in žaljive. V tem primeru gre za očitno obrekovanje in celit šovinističen izpad, ker nekaterim ni všeč. kerje doma iz druge republike. Članek opozarja člane izvršnega odbora oziroma upravne- fa odbora, da se bodo morali v odoče bolj stabilizacijsko obnašati in jim očita, aa imajo polovico prevelike honorarje. Pri tem moramo povedati, da honorar prejemajo: predsednik tajnik, računovodja in blagajnik. Najnižji honorar znaša mesečno 800 dinarjev, najvišji pa 1.566 dinarjev neto. kar je z 97 h fi i o as > ta t h bs a. u as a. K A ■ A ■ ■ Sil ■ A £j\ A A • B ■ b C d • f t h • Diagram 170 NASPROTNI ROKADNI POLOŽAJ Pri nasprotnih rokadnih položajih pride praviloma do ostre in kombinatorične igre z napadom na kralja na različnih krilih. Poudariti velja, da je kralj pri veliki rokadi sicer nekoliko bolj izpostavljen kot pri mali, vendar pa se z rokado pomembno aktivira damina trdnjava, ki zasede linijo d. V položaju na diagramu 171 (ALJEHIN - MARSHALL: Baden-Baden, 1925) ima beli aktivnejši položaj figur, ki ga v precejšnji meri omogoča trdnjava na polju dl. Beli je uspel pokvariti nasprotniku rokado in tudi črni. ki je na potezi, lahko stori enako z 1... . Lf2: +. Toda po 2. Kfl se izkaže, da je kmet d6 preveč občutljiva točka v taboru črnega. Zato črni ni dregnil v točko f2, ampak je izvedel kombinacijo, s katero želi onemogočiti rokiranje belega na drug način. 1. ... d5! 2. Ld5? Beli je ugriznil nastavljenega kmeta in a tem omogočil, da oživi črni belopoljec. 2. . . . Sd5: %. Dd5: bcfi: 4. Dd2 La6?! Beli je sicer zavaroval kmeta f2. toda sedaj črni uveljavi premoč na belih poljih. Beli kralj ne more več preko polja f 1. 5. Sd4 Te8 + 6 Kdl Ld4: 7. cd4: Le2 + 8. Kel Db6! 9. c4 Ld3 + Beli se je vdal. Na 10. Kdl sleiff Da4 -e z matiranjem. ■ 1" _ ■ I .:v'-: g| A A A r\ Kil i. A ■ A A t .vi." A s S Diagram 171 r. f4 De6 Boljše bi bilo 1. ... Da5 in nato Tfe8, s pritiskom na kmeta e4 in a2. 2. e5 Tfe8 Ni bilo dobro 2. . .. Sd5. zaradi 3. Sd5: Ld5: 4. Lh7: + Kh7: 5. Dd3+ in nato Dd5: s prednostjo kmeta za belega in pritiskom po liniji d. 3. Thel Tad8 4. f5 De7 5. Dg5! Sd5 6. ft>!! Df8 7. Lc4! oziram na obseg in odgovornost dela minimalna nagrada. V članku predlagate, naj omejimo uradne ure in sestanke namesto dvakrat tedensko na dvakrat mesečno, da bi s tem znižali visoke honorarje in zmanjšali tudi izgubo. Moramo povedati, da omenjeni hono rarji v nobenem primeru ne bremenijo bifeja. Vprašamo se. kako naj potem društvo s tako obširno kulturno, rekreacijsko in športnt) dejavnostjo uspešno deluje, kako naj se urejajo zadeve, ki so vezane na rok. na finančno poslovanje, pisarniško poslovanje, plačevanje članarine in podobno. V društvu deluje moški pevski ^6or. ki ima 22 pevcev in ima redne vaje dvakrat tedensko. Ženski krožek ročnih del. ki ima 28 članic in se sestaja enkrat tedensko ter šahovska, balinarska, kegljaška in strelska sekcija, ki so vse zelo aktivne, kar dokazujejo priznanja in pokali. V društvo je včlanjenih 1345 članov, ki jim moramo biti na voljo dvakrat tedensko zaradi plačevanja članarine, prispevka za vzajemno pomoč, sprejemanja prijav za izplačilo vzajemne samopomoči, reševanja "v pokojninskih in stanovanjskih problemov, organizacije izletov in letovanj ter športne in kulturne dejavnosti in podobno. Iz teh podatkov se da ugotoviti, da pisec članka z društveno dejavnostjo ni seznanjen, zato mu priporočamo, da se v bodoče ^ njo seznani in obenem tudi prepriča, kaj je res in kaj ne. Predsednik društva Janko Verdnik x ČE ZMANJKA PIJACE Bled - Družbica iz Kranja se je odzvala vabilom naših blejskih hotelov za veselo letošnje pusto-vanje in namenila svoj pustovski korak v Golf hotel na Bledu. A nemalo so bili veselo razpoloženi gostje hotela Golf - ki ima vendarle spoštovanja vredno totegorijo - razočarani, ko so nekako proti enajsti uri zvečer zahtevali še eno steklenico »ber-bere«. Natakar je vljudno pojasnil, da ne bo z naročilom nič, ker je »berbere« zmanjkalo, pa ba sta. Ce bi si zaželeli kakšno drugo vino. bi ga pač lahko dobili. Gostje pa si drugega vina niso zaželeli, temveč so vztrajali kar pri »berberi«. Prav zamalo se jim je zdelo, da takšen hotel nima vina, ki pravzaprav ni tako neobičajno in so se zmrdovali, da se kaj takega ne sme zgoditi niti navadnemu gostišču, kaj šele hotelu. Pa še pustna sobota je bila povrh ... Ob koncu, ko so odhajali, dolgo časa tudi niso mogli plačati, ker natakarja eriostavno ni bilo nikjer. Moški del družbe je že hotel kar odkorakati ven, a ženske so bolj poštene in so tako počakali na račun. A z grenkim okusom, da je hotelu za pusta meni nič tebi nič zmanjkalo navadne »berbere«. (80. zapis) Kot ima škofjeloška Poljanska dolina svoje slikarje Subice. tako ima tudi Kamnik svojo slikarsko rodovino Koželjev. No. to je sicer res. da Koželjev rod izvira iz Vodic nad Smlednikom, toda od leta 1865 so živeli Koželji v Kamniku. Tu sta bila tudi rojena poznejša akademska slikarja Anton in Maks Koželj. Njun oče Matija (1842- 1317) je bil sicer manj šolan a zato nič manj znan cerkven slikar. Le stežka bi naštel vse cerkve, v katerih vise oljne podobe starega Matije Koželja, še težje pa obilico fresk (slik na svež omet — al fresco) ki krase notranje stene in svode gorenjskih cerkva. Toda k pripovedi o slikarskih deležih Matije Koželja in njegovih sinov Antona in Maksa se bom vrnil ob koncu zapisa. Kajti mnogo bolj me mika kar brž kaj povedati o Koželjevi upodobitvi našega Prešerna. V mislih imam manj znano risbo Matije Koželja, ki jo je le-ta napravil 1862. torej le trinajst let po pesnikovi smrti v Kranju. PREŠERNOVA PODOBA Bilo je leta 1957. ko je v februarski številki Naše sodobnosti izšla reprodukcija dotlej neznanega (ali skoraj neznanega) Prešernovega portreta, kot ga vidite iz ilustracije k temu zapisu. Slika je narisana s svinčnikom na formatu papirja 34.5 X 47 cm. Obraz je nekoliko manjši od naravne velikosti. Pesnikova upodobitev je izjemno čisto risana, datirana in podpisana. Objavo je pospremil s tehtno besedo Josip Vidmar v taisti številki Naše sodobnosti. In tudi povedal, da mu je sliko poklonil vnuk Matije Koželja dr. Vanče Koželj. PRAVILNO RAVNANJE Spet moram prekiniti tok svoje pripovedi (bolje: svojega kramljanja na poteh »po Prešernovih stopinjah«), kajti modri in prevdarni Josip Vidmar je darilo dr. Vanča Koželja sprejel z izrecnim zatrdilom, da se poslej smatra le za skrbnika tega dragocenega dokumenta. Res. sam sem ob obisku Vidmarjevega doma videl, kako skrbno je risba uokvirjena in na kako častnem in varnem mestu je prezentirana obiskovalčevemu pogledu. Le žal. da nekateri lastniki Prešernovih rokopisov nočejo biti le skrbniki, pač hočejo ostati predvsem lastniki in ne žele stvari niti prepustiti javni ustanovi, niti je dati fotokopirati in tako vsaj evidentirati za potrebe prešernoslovja. K sreči vemo za te ljudi, a moči še nimamo, da bi stvari prav uredili. Žal! No, nič drugače ni z onim nakitom, ki ga poznamo z Langusovega portreta Julije Primčeve. Nakit so hranile Julijine pravnukinje. Zadnji dve sta živeli v svoji vili na Bledu, umrli pa sta v starostnem domu na Jesenicah in sta tam tudi pokopani. Lepo bi bilo. ko bi sedanji lastnik onega nakita (saj ne gre za gmotno vrednost, pač pa le za dokumentarnost!) stvari izročil, recimo, Prešernovemu spominskemu muzeju v Kranju, kamor Julijin nakit sodi, javnosti na ogled. Zal, da lastnik, ki sedaj ta nakit hrani (ali skriva!), ni Vidmarjevega kova ... Koželjeva upodobitev ostarelega in zagrenjenega pesnika IZGUBLJEN POGLED Zanimiva je pot do odkritja Koželjevega Prešerna. V letu 1956 je dr. Vanče Koželj našel med starimi rodbinskimi papirji mapo. v kateri so bile po njegovem mnenju zbrane risbe, ki naj bi njegovemu staremu očetu pripomogle do sprejema na dunajsko slikarsko akademijo. Med temi risbami se je nahajal tudi pesnikov portret! i Sicer pa ta portret ni bil popolnoma neznan (zato sem v uvodu rekel: skoraj neznan), saj je bil, po sicer negotovi družinski tradiciji, v letu 1910 razstavljen nekje v Ljubljani. Potem pa spet pozabljen Celo pokojni vodilni naš prešer-noslovec dr. France Kidrič je vedel za obstoj te slike, a jo je zaman iskal. Bila je založena v gori papirjev in skic pri Kozel jevih. Tem boli bo to razumljivo, če vemo. da je bil Matija Koželj pozneje izjemno marlfiv in plodovit cerkven slikar, ki je moral napraviti za svoja dela množico skic, predlog, osnutkov, načrtov in različic podob. Kot pravi izročilo v Koželjevi rodovini. je ded Prešernov portret napravil po spominu. Pesnika je gotovo nekajkrat videl v Kranju, kamor je hodil s svojim očetom, ki je kupčeval s platnom. Sploh pa je ta Matijev oče najbrž kar mnogo potoval. Po kupčijskih poteh je bil v Trstu menda kar stokrat! Tembolj pogosto pa je gotovo potoval na semanje dneve v Kranj. Sicer pa od Vodic ni tako daleč do Kranja, ki je bil že tedaj znan po platnarstvu v svoji okolici. Očitno je moral biti stari Koželj izveden m razgledan mož. No, s sinkom Matijem je stan Koželj pač tudi posedel v krčmi. Ce ne na cesti, je vsaj tamkaj oče opozoril dečka na čudaškega moža, učenega in slavnega. A tako žalostnega m izgubljenega. Pa v krčmah tako popularnega ... Koželjeva risba res kaže moža. naslonjenega s komolcem na mizo. Po vnaniem že rahlo zanemarjenega, nekoliko, zabuhlega obraza (vodenica!), razmršenih las. pogleda pa takega, kakršnega kaže človek, ki je s svojim življenjem že obračunal .. . Josip Jurčič JURIJ KOZJAK Riše« Jelko Peter ne I j Priredba: M. Zrinski 111. »Do tvojega doma je daleč,« reče kmalu cigan. »Ali pni v cerkvico na Muljavo ali pa v skalnato podzemelj-ika iajao aad Krko.« »Pelji me v jamo, če so ljudje tam.« »Zakaj pa ae gre* v cerkev, če si plemič? Slab žlahtnik si, ifcdabai sorodnik, ker se bojiš janičarja, ki bi gotovo ni vlad strica,« ae je posmehoval cigan. Peter pa je v aidft preklel in mu obljubil sam pri sebi smrt. Med pogo-varaa ae oba malopridneža izgubita med drevjem, da se boki ni slišalo drugega po brezju kakor ljubko Ummsjt tekočega potoka. J" ^*ka Krka izvira kako poldrugo uro hoda od Stične v dveh izvirih, ki se kmalu družita v eno eno strugo. Ce greš od spodnjega rokava kakih dvajset stopinj iz doline navzgor, prideš do velike previsne skale, ki ima majhno, komaj kak meter široko in visoko žrelo, votel vhod v zemljo. Človek se mora pri vstopu skloniti. Znotraj se jama razširi v veličastno podzemeljsko dvorano, ki jo je ustvarila narava. Ta jama je bila včasih okoličanom pribežališče pred Turki. Tako je bilo tudi leta 1475, ko se godi naša povest. 153. Pred jamo sta stala dva oborožena korenjaika kmeta na straži. V jami, natreseni s slamo, pa je gorelo nešteto ognjev, okoli katerih je posedalo za tri vasi ljudi. Okoli največjega ognja pred vhodom je sedelo precej mož različnih let. Skoraj vsi so imeli ob sebi cepove, okovane z železom, dolge, betičaste, črno opaljene grčavke ali kaj podobnega. Eden med njimi se je ie posebno hudoval na brezbrižno gospodo, ki ji ni mar braniti podložnika, sama pa se zapre med zidove. »Nihče nam ne bo pomagal, če si sami ne bomo,« je menil drugi in večina mu je pritrdila. Naši športniki Tone Djuričič: zakaj iz reprezentance TRBI2 - Drži ugotovitev, da je Tone Djuričič ii Mojstrane, ki leto« tekmuje za Kranjako goro, eden tistih smučar-akih tekačev, ki je v petindvajsetih letih veliko doprinesel k razvoju jugo-slovanakega smučarskega teka. Se lani je bil z Ivom Čarmanom iz kranjakega Triglava udeleženec olimpijskih zimskih iger v Lake Placidu. V vaeh treh nastopih na olimpijadi se Djuričič ni slabo odrezal. V tej sezoni ie bil prav za Čarmanom drugi najboljši jugoslovanski tekač Zakaj so ga crtali iz reprezentance, Mojstrćan ne ve. Ni ga bilo v reprezentanci, ki je te dni nastopala v Nemčiji in ni ga na apiaku tistih, ki nas bodo to sezono zaatopali kot tekači na balkaniadi. Le-ta se prične te ta teden v Turčiji. Bi ocenili letošnjo sezono? »Za to aezono, ki ae končuje, sem treniral bolj malo. Organizmu sem dal počitek, aaj so bile prejšnje »tiri sezone zelo naporne. Poleti sploh niaem treniral in tudi pozimi na smučeh bolj malo. V nogah imam le 3000 kilometrov. To pa je premalo za vrhunskega tekača, vendar te sedaj načrtujem izredno oster trening za prihodnjo tekaško sezono. Čeprav sem manj treniral, sem bil na letošnjem državnem prvenstvu v Delnicah dvakrat drugi na trideset in petnajst kilometrov. Na alovenskem prvenstvu na petnajat kilometrov niaem tekel najbolje, (Tone ae je v 2lebeh zamazal) saj sem bil le sesti. Tudi na mednarodnih tekmah, ki jih ni bilo veliko, sem po svojem prepričanju solidno opravil svojo nalogo.« Problemi? »Kaže, da sem v nemilosti trenerja Pavlihe in tudi drugih. Prepričan sem, da tega ne bi bilo in bi bil v reprezentanci, če bi prestopil k ljubljanski Olimpiji. Odšel sem v smučarski klub Kranjska gora. Upam, da se bo ie vse uredilo in b«m le nastopil na balkaniadi v Turčiji.« V Jugoslaviji nimamo dovolj tekačev, da bi lahko kar tako iz reprezentance brisali tekača kot je Tone Djuričič. Se posebno sedaj ne, ko mora Ivo Čarman počivati zaradi pretegnjenih trebušnih prepon. I) Humer Pokal za skupno zmago je predstavnik poveljstva LAO izročil starešini iz škofje Loke Juriju Posavcu - Foto: S. Saje 5. smučarsko prvenstvo jLAO Vse bolj izenačena moštva Med 11. moštvi iz ljubljanskega armadnega območja je bilo najuspešnejše škofjeloško — Vojaki in starešine borbeni tudi na smučeh — Zadovoljni organizatorji in tekmovalci BOHINJSKA BISTRICA - Smučarsko prvenatvo ljubljanskega armadnega območja pomeni kot sestavni del celotnega procesa vzgoje in usposabljanja, pregled dosežkov na tem teles nokul turnem področju. Najbolj značilna za letošnje prvenstvo od 5. do 7. marca v Bohinju, ki ae ga je udeletilo prek 200 vojakov in starešin iz slovenskih garnizij, je bila večje izenače-noat med moštvi kot na prejšnjih tekmovanjih. V armadi, ocenjuje dolgoletni organizator telesne vzgoje in predsednik tekmovalne komisije prvenstva LAO Dušan Man-dič, je vae več zanimanja za smučanje, kar so potrdila dobro izbrana moštva za letošnje prvenatvo. Ponekod sicer niso imela najboljših razmer za pripravo, vendar je večina tekmovalcev v vaeh panogah pokazala dobro znanje in izredno borbenost. Uspešnosti tekmovanja ao pripomogli, kot poudarja, tudi prizadevni bohinjski smučarski delavci, ki so dobro pripravili proge in organizirali sodniško službo. Nič manj zadovoljni z letošnjo prireditvijo niao bili tekmovalci. Posebno starešina Marko Petrič, ki je zadolten za tehnično vodstvo gorenjakih in primorskih moštev, je bil veael dosežkov svojih planincev. Ze na začetku drugega tekmovalnega dne je napovedal zmago smučarjev iz Škofje Loke v skupni razvrstitvi, če* da ao najmočnejši med vsemi. In res so bili! Skofjeločanl so dve prvi mesti dosegli te prvi tekmovalni dan, ko je bil na sporedu tek štafet trikrat po pet kilometrov in biatlon na 10 kilometrov. Zmagali ao tudi drugI dan v najtežji preizkušnji, patruljnem teku na 10 kilometrov. Eden od tekmovalcev Škofjeloškega moštva v tej panogi Zdravko Zupan iz Zaalpa pri Bledu, ki je a cer državni reprezenUnt v klasični kombinaciji ie po končanem teku Izjavil, da je bila oroga v celoti dobro pripravljena, vendar zaradi številnih vzponov zelo zahtevna, zato je patrulja stalno tekla skupa), m 4. Maribor (Anton F rumen, Tomaž Ahačlč, Alei Vogelnik) 1,17:40,36, 5. Kranj (Matej Šurc, Janez lic, Zorko Premrov) 1,20: .07,62; biatlon: 1. Marjan Vidmar 50:25,21, 2. Ivan Pir* (oba Škofja Loka) 54:15,52 , 3. Savo Jokanovič (Postojna) 50:22,58, 4. Josip Kruljac (Škofja Loka) 1,00:21,47, 5. Dušan Polajner (Tolmin) 1,02:40,48, ekipno: 1. Škofja Loka 25« točk, 2. Postojna 238, 3. Maribor 104, 4. Tolmin 180, 5. Bovec 170; patuljnt tek: 1. Škofja Loka (Jurij Posavec, Zdravko Zupan, Matija* Zanoskar, Miran Balant, Davor Ohojak) 56:25,77. 2. Postojna (Andrija Mattjaš, Zmago Tajnšek, Janez Zaje, Mlraad Bajtic, Robert Podgoršek) 1.01:48,47, 3. Maribor (Marjan Planine, David Rupnlk, Polde Fartek, Stanko Kanalec, Dare Debelak) 1,02:03,54, 4. Tolmin (Fen-jal Drndič, Bojan Dejak, Andrej Orličnik, Uljaz Allč, Zeljko Majnarič) 1,06:08,73, 5. Bovec (Milutin Stevslč, Franc Berlec, Viljem Berce, Blaž Ahačlč, Marjan Zura) 1,00:37,74; veleslalom: 1. Marjan Magusar (Bovec) 1:52,28, 2. MIlan Pecovnlk (Postojna) 1:58,13, 3. MIlan Malej (Maribor) 2:00,04, 4. Peter Sitar (Bovec) 2:02,73, 5. Boštjan Gašperšič (Boh. Bela) 2:04.10. ekipno: 1. Bovec 128 točk, 2. Maribor 109, 3. Kranj 104, 4. Postojna M, 5. Tolmin 80; končni vrstni red: 1. Škofja Loka 826 točk, 2. Postojna 703, 3. Maribor 603, 4. Tolmin 660, 5. Bovec 640, 6. Kranj 481, 7. Ljubljana 337. 8. Bohinjska Bela 311, 0. Novo meato 208, 10. Vrhnika 275, 11. Ajdovščina 274 točk. „ . S. Saje Tretji smučarski tek Treh dežel Športni duh in prijateljstvo KRANJSKA GORA - SELCE - TRBIŽ - Tek treh detel je edinatvena smučarska tekaške prireditev v Evropi. Nikjer drugje na naii celini ni primera, da bi potekala proga skozi tri države, čez dve državni meji, skozi tri jezikovna področja, skozi države dveh različnih družbenih aiatemov. To nedeljo te tretjič zapored ni bilo za nad dvatisoč dvesto smučarskih tekačev iz Italije, Avstrije in Jugoslavije ni bilo državnih meja, ni bilo različnih aiatemov in ni bilo jezikovnih pregrad. Vsi so bili zbrani kot športni prijatelji in vse je navdajal isti športni duh. vladalo je vzdušje prijateljstva in trdna odločenost, da bo pri naa za vselej mir, da bomo stremeli za tem, da se ne bo nikdar več ponovila tista slika izpred štiridesetih let. Kako velik družbeni in politični pomen pripisujemo'Teku treh dežel vidimo že iz tega, da so ga s svojo prisotnostjo počastili koroški deželni glavar Leopold Wagner, župana Trbiža in Podklostra, podpredsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Si-niffoj, predsednik jugoslovanske turistične zveze Djokovič, predaednik komiteja za turizem pri SRS Janez Razde všek, predsednik SO Jesenice Ivo Arzenšek in druge visoke družbenopolitične osebnosti Italije, Avstrije in Slovenije. TRIJE AVSTRIJCI PRED TONETOM DJURIČIČEM Odlično so bile izpeljane smučine že na startu v Kranjski gori. kjer so se vsi podali na dolgo tekaško smučino s ciljem v Selčah. Ze takoj po startu je pobegnila skupina sedmih tekačev, ki je nato ves čas teka dajala ton tej edinatveni tekmi. Že na mejnem prehodu v Ratečah je bilo jaano, da bodo med seboj obračunali trije tekači smuči Atomic, Italijan Kupili in naši. V sedmerici so bili tudi Tone Djuričič iz Mojstrane, Janez Reberšak in Srečko Kopač. Na italijanski strani je vsem smučina delala težave. Bila je slabše pripravljena in še odjuga je naredila svoje. Čeprav je bilo do Bele Peči na italijanski strani v ospredju še vedno vodilna sedmerka, pa so si ji v ozadju v hudem tempu približevali še ostali, ki so računali na izvrstno uvrstitev. Blizu Trbiža je Tone Djuričič prehitel Italijana Rupilla. Ko je ta videl, da ne more več dohajati razpoloženega Toneta, je stopil iz smučine in odnehal. Sedaj je bil Djuričič osamljen med tremi Avstrijci. Nekoliko sta namreč zaostala Reberšak in Kopač. Vsi trije Avstrijci so tekli izredno taktično in Djuričiču niso dopustili, da bi jih ugnal. Zaprli so ga v sendvič in v spustili in »štajgih« ni bilo več pomoči. Prav zato so v Selcah na prvih treh mestih slavili trije tovarniški tekači Atomica, medtem ko je bil Tone Djuričič Se vedno izvrstni četrti, i majhnim zaostankom za prvim. Dobro sta se držala tudi Kopač in Reberšak, ki sta med prvimi desetimi. MED DEKLETI DVOJNI USPEH SLOVENIJE Dekleta, ki so imela enako progo, so se •■ - - Vendar V Kranjski gori je bil start teka Treh dežel. Na trideset kilomea*1 smučino s ciljem v Selčah se je pognalo nad dvatisoč dvesto tekatn i * in moški konkurenci. Leseni pokal Kugyja so dobili Kranjskogortm*] imeli med vsemi največ udeležencev. Dekleta, ki «° jmela en«K.' £ • Vend.r skoraj enakovredno borile s lani je bilo te v Ratečah jasno, da bodo tokrat Munihova, Mlakarjeva, Kordeževa in druge uspešnejše kot njihove tekmice iz Italije in Avstrije. To je pokazal tudi cilj v Selčah. Metka Munih je bila prva, Jana Mlakar druga, na tretje mesto pa se je uvrstila najboljša Italijanka Mirian Buzzi. Vendar na preostalih mestih med prvimi desetimi dobimo spet naše tekačice. Če pogledamo pripravljenost smučin, potem ponovno lahko ugotovimo, da so jih najbolje pripravili Kranjskogorci, Italijani so se popravili od lanske slabe pripravljenih, medtem ko je Avstrijcem letos zagodel topel fen, ki jim je dobesedno zmehčal progo. Vsi trije organizatorji, TD Trbit, Telovadno društvo Podklošter in TD Trbit so se tako ponovno izkazali. Rezultati - moški - 1. Eder (Saalfel-den) 1;32:07,08, 2. Maier (Radstatt) 1;32: :08,53, 3. Wachter (Rosenbach) 1:32:43,68, 4. T. Djuričič (Kranjska gora) 1;33:18,86, 5. B. Winter in F. VVinter (oba Radstatt) 1;35:08,81, 7. Valbusa 1;37,:52,57, 8. Cocco (oba Trbit) 1;38:02,20, 9. Kopač 1;-18:39.23, 10. Reberšak (oba Begunje) 1:38:48,94; ženske - 1. Munih (Ljubljana) 1;57:02,88, 2. Mlakar (Kranjska gora) 1;57:03,02, 3. M. Buzzi (Trbiž) 1;59:05,57, 4. Kordet (Jam-nik) 2:04:28.53. 5. Reš (Radovljica) 2:07: : 14,98, 6. Jelovčan (Kranj) 2:07:54.17, 7. M. Martinovič (Kranjska gora) 2; 10:29,83. Besedilo in slike: I) Humer C mr ... . nriznanj najboljšim na smučarskem teku Treh dežel so Na ^^J^SS/^SJtm Avstrije, Italije in Slovenije. v Trbižu zbrali tudi predstavni Peljhan državni prvak _ Na 60-m skakalnici je b lo e arzavno prvenstvo « ,„„,.. Poleg^slovensk^h ^^STtudl PLANICA letošnje drtavno prvem prvič nastopili na tem t**m"r""Jn" Med •Trije mladi skakalci fc^^fj^JSSS 36 nastopajočimi je bil najboljši Jeseni Grega Peljhan Rezultati: 1 217.5 Rezultati: i. Peljh-n 7*^60 5). 3. (60.5. 80), 2. Kavčič (Žin) 214.5 (V». »"'^^ Novak (Ilirija) &*Jfrpg£k Vle£n"S> (Ilirija) 207.2 (60. 57) 5. D«*WJff^SSjk. 205.8 (58. 59,5). 6. Eržen (Ziri) l™'^8) 8 56.5). 7. Debelak (Ilirija) 197 3 (56. 58), »• Semenič (Triglav) 196.6 (58. *«;?>•»;JKj^ (Ilirija) 194.0 (55. 55.5). 10. Česen (Triglav, 101.7 (55. 54,5). Za zdaj Blejska Dobrava TR2IČ - V medobčinski gorenjski hokejski ligi se tekmovanje približuje koncu' Do sedaj so odigrali že večino tekem, saj morajo odigrati le še zadnji dve koli. V zadnjem času se ie več srečanj končalo brez boja, kajti prihajalo je do nepravilnosti v posameznih ekipah. Zaradi tega je tekmovalna komisija vsa taka srečanja rešila za »zeleno mizo«. Ekipam, ki so kršile tekmovalna pravila, je odvzela točko. Tako je brez dveh točk ostala ekipa Žabnice. brez ene pa Borovlje. Prav tako še ni nič odločeno kaj bo s prekinjeno tekmo Blejska Dobrava : Tržič (1:3). V ženski konkurenci so biki še naše tekačice. Od let* « ni: Mariana Buzzi (Trbi(~ Jana Mlakar (Kranjska druga) in prva Metka Ljubljane. Za pokal Kri v Besnici KRANJ - Smučarski klub m organiziral v soboto. 14. marca, na 20-m skakalnici v Besnici hx#t movanje v skokih za pokal KrtatV kurenci mlajših pionirjev in mlajših cicibanov. Tekmovaaj* ekipno. Moštvo bodo sestavljali i vsake kategorije po dva oajbaL nlzator bo sprejemal prijav« 4« skakalnici. Bizjak prvi v Reit im Wii REIT IM WINKEL - Na w^ mednarodnem tekmovanja v 80-m skakalnici v tem zah« športnoturističnem kraju so u movalci iz ZRN, Avstrije in Med člani je bil najboljši Rr Bizjak, ki je prepričljivo zmagi Rezultati - člani; 1. Bizjaki 259,9 (83.6. 83). 2. Wolfgaag i_ 3. VVucher (oba ZRN) 246,1 (M, l]l j Sink (Jug.), mladinci: 1. Neaaj 234.0 (77,5. 78), ... 6. Bernard i (63. 65). Skoki v Besni* Besnica - Letošnje občiasko i šolsko prvenstvo v amučarskik i v Besnici. Učenci od 1.-4. nr tekmovali na 10-m skakal akt, i_ 20-m akakalnici. Tekmovanj« W«] 13. marca ob 16. uri. Org*nunt*r glav bo sprejemal prijave do UJ»i kalnici, kjer bo tudi žrebanj«. .) .lavornik nejši pa so šibkejšim tovarišem pomagali nositi puške. Na progi za veleslalom, kjer sta smučino urezali naši znani smučarki Bojana Dornik in Anja Zavadlav, je slavilo moštvo Bovca. Njegov član Marjan Magusar, nekdanji državni reprezentant v alpskem smučanju, je imel kot najboljši tekmovalec največ zaslug za zmago. Bil je zadovoljen s svojim nastopom v tej panogi. Ob tem pa je povedal, daje bila vožnja na skoraj kilometer dolgi progi z 28 vratci v vojaški opremi in na drugačnih smučeh od tekmovalnih znanj prav tako zahtevna kot za druge smučarje. Rezultati tekmovanj - Rezultati tekmovanj - štefete: 1. Škofja Loka (Dušan Podlogar, G oče Donevski, Dragan Pandurevlc) 1.06:38,63. 2. Tolmin (Avgust Manfreda, Darjo Stefančič. Dušan Djuričič) 1,11:36,01, 3. Bovec (Tomaž Križaj, Silvo Karo. Franc Temi) 1.14:16,04, 1. BI. Dobrava 2. Tržič 3. Kokrica 4. Naklo 5. Borovlje 6. Zabnica 7. l-eše 9 9 10 10 1 1 10 9 0 0 114:32' -18 1 2 69:29 13 0 4 52:40 12 0 I 46:53 10 0 6 59:77 9 1 7 39:77 3 0 9 18:93 0 1 Klkel Zmagovito moštvo v patruljnih tekih na cilju — Foto: S. Saje Dolar zmagovalec pokala PREDME,]A - Na zaključni tekmi letošnje sezone za starejše pionirje je bil spet najboljši Jeseničan Dolar, ki je tako osvojil naslov pokalnega prvaka SRS v smučarskih skokih. Drugo mesto pa je pripadlo Jelenčiču (Ilirija), tretji v pokalu pa je Kranjčan Janez Štirn. V ekipni konkurenci pa je zmagal kranjski Triglav. Rezultati zadnje tekme: 1. Dolar (Jesenice) 238,0 (41,5, 40,5), 2. Jelenčič (Ilirija) 235,6 (40 41), 3. Horvat (Ilirija) 229, 5 (40. 39,5), 4. Stirn (Triglav) 227,2 (37,5, 40), 5. Blaško (Predmeja) 222,9 (38,5. 39), 6. Sker-janc (Triglav) 222,2 (38,5. 39), 7. Silar (Triglav), 9. Mur (Ziri). 11. Melin, 12. Semenič. 13. Kešar. 14. Slatner (vsi Triglav). J. J. Veleslalom za pokal Kokre-Globi Smučarski klub Trigia alpska sekcija organizira pti , viteljstvom trgovsskega pesjtbi KRA - GLOBUS Kranj taknt* veleslalomu za POKAL KOKftt movanje bo v nedeljo dne U. J. 11. uri na Krvavcu. SK Trista« I pokrovitelj vabita vse ciciUat« , banke letnik 1972, 1973 ia nJa**, tekmovanja udeleže v čim vttmt' vilu. Za zmagovalce skusiš m »f. I jen i pokali, prvih deset v vaati trf pa prejme diplome. Žrsssajt trj številk bo v soboto. 14. 1 m<\ občinske skupščine Kranj. Va K zainteresirani za tekmovaajt s) K Crijavijo pri blagajni šaertšaja/« a v GLOBUSU ali na hiliaa% K nine ni. štartne številk* » w* dobijo uro pred pricetkoa takaj-JI na cilju veleslalomske aroft m tr J TOftK. 10. MARCA 1981 21. STRAN. G LAS TOVARNA OBUTVE TRŽIČ V radovljiškem Peku vednt) kaj novega Pred dvema letoma so obnovili prodajalno Peka v Radovljici — Širok izbor obutve za mlado in staro — Prijazna postrežba Sadovijic« - Dve leti bo od Ig. ko je tržiški Peko temeljito I jpaakrbel za svoje prodajne prostore tadi v Radovljici. Z adaptacijo, dbovitvijo in razširitvijo Pekove ijalne v Radovljici, pred Pred-. imajo danes zaposlene v pro- dajalni neprimerno boljše pogoje dela. skupe i pa zelo radi zaidejo v trgovino, ki ponuja široko izbiro obutve. »Zdaj, ko si kupci že v predizbiri lahko ogledajo vse modele, je neprimerno lažje in boljše,« pravi poslovodkinja Pekove prodajalne Marija Soklič. doma z Bohinjske Bistrice, vendar že od leta 1953 zvesta delovni organizaciji Peko v Tržiču. Izučila se je na Bledu in dolga leta delala tudi na Jesenicah, zdaj pa streže strankam v Radovljici. »Dobili smo tudi večje in bolj privlačne izložbe, kupci se tako lažje odločajo,« nadaljuje Marija Soklič. »za nas, zaposlene — poleg mene še tri trgovske po- Pmdajalna Peka otok r>kus . . . Radovljici, velika in prostorna, s široko izbiro za Marija Soklič. poslovodkinja močnice in dve učenki — je delo boljše, saj nam ni treba nositi škatel. Kupci si vse modele lahko prej ogledajo in se vsaj približno lahko odločijo.« V trgovini Peka v Radovljici danes že ponujajo spomladanske modele, vendar škornjev in druge zimske obutve še niso pospravili. Marsikdo si kupi škornje tudi tedaj, ko sije že močnejše spomladansko sonce in je primernejša nizka obutev. Razprodaje so nadvse vabljive in privlačne, saj ceneje ponujajo modele obutve, ki jih bomo prav radi nosili tudi naslednjo zimo. Vendar pa se vrata trgovine Peka v Radovljici odpirajo danes predvsem zato, da bi si kupci ogledali novo spomladansko modo — vsaj ogledali, če ne že takoj kupili. Spomladanska obutev tržiškega peka je prav gotovo nadvse zaželena, saj so znali prisluhniti modnim klicajem, obenem pa vsi, ki kupujejo v Peku. dobro vedo za kvaliteto in solidnost te naše tovarne. Izbira je v radovljiški prodajalni zares široka in za vsak. še tako zahteven okus in želje. V Peko je vredno stopiti, ne nazadnje tudi zato. ker so v radovljiški prodajalni nadvse prijazni, vljudni in ne bodo zamerili, če bi si čevlje le radi od blizu ogledali, jih pomerili — a ne tudi kupili. Nikdar ne bo slabe volje ali kislega obraza. Jana Grad, zaposlena v Elanu: »Zdaj kupujem obutev za otroka in menim, da je tudi za otroke precejšnja ponudba in je lahko izbirati. V radovljiški prodajalni Peka — vedno se napotim prav v to prodajalno — kupujem ponavadi za otroke, zase pa si izbiram večinoma na Deteljici v Tržiču. Tudi tam vedno najdem kaj ustreznega za svoj okus in tako se Peku pravzaprav sploh ne morem izneveriti.« Nasprotno: prodajalke, vse po isti resnično rade opravljajo svoj poklic, kar bomo kot kupci takoj ob s * t i 1 i _ In Radovi jičani to vedo. zato radi zahajajo v svojo prodajalno, ki i i je promet v zadnjih letih, po razširitvi prostorov, občutno porasel; kar za okoli 65 odstotkov. Večja je i/bira. predvsem so dobro založeni tudi s t rim 'čevlji vseh vrst. dovolj je toplih in tudi na pogled izredno lepih copat. Skratka: v radovijiškern Peku veliko dobrega in kvalitetne^;., za vse letne čase in za vse okuse. Ce torej resno razmišljate, da bi še letos kupili zimsko obutev za naslednjo zimo. se v radovljiški Peko splača pogledati: vsekakor pa ho kar nujno prestopiti prag trgovine zdaj. ko sonce že napoveduje skorajšnjo pomlad in si ogledati, kaj novega in udobnega ter modnega so nam pripravili za pomladne mesece. Kaj pravijo kupci? Sonja Hrovat iz Hlebe: »Vedno si rada ogledam obutev v radovljiški prodajalni Peka. Zdaj bi si rada kupila škornje, čeprav je že malo pozno zanje in jih tudi bom, če bom le našla ustrezen model in številko. Mislim, da imajo v Peku vedno kaj novega, zato je njihovo ponudbo vredno pogledati in izbrati.« VIS - OHRID - BUDVA KOMPASOVI POČITNIŠKI CILJI V LETOŠNJI POMLADI OBALA MARŠALA TITA - Prostor, kjer je 12. septembra 1944 obletnice ustanovitve prve dalmatinske udarne brigade tovariš zgodovinske besede: »Tujega nočemo, svojega ne damo!« Ob Kompasovem delovnem jubileju Nov izletniški cilj za letošnjo pomlad Otok Vis Zelo zanimiva in pohvale vredna f Kompasova pobuda za obisk otoka Visa, ki je zelo oddaljen od jiafe republike in na katerem se je tudi rojevala naša nova Jugoslavija. Dvodnevni izleti na Vis se bodo vrstili vsako soboto od aprila do junija. Prevoz je kombinacija letalo (Brnik-Split-Brnik) - gliser (pa »majhen) - avtobus. Zanimivo je (o. da bodo izletniki v slabih treh urah po vzletu z Brnika že na Visu, tako da si bodo že pred kosilom ogledali mesto Vis in njegove znamenitosti. Po kosilu se bodo z avtobusi odpeljali v notranjost 'Aoka do Titove jame, kjer je Tito prebival od junija do oktobra 1944. Zanimiv bo tudi ogled letališča, na katerem »o pristajala zavezniška in partizanska letala in pa nogometnega tfpisča. na katerem se je Hajduk pomeril z ekipo angleških pilotov. Po Chodu v Komižo bo namestitev v teki, kjer bo tudi družabna prireditev, katere se bodo udeležili viški borci in mladina. Drugi dan bo ogled trdnjave z starinsko cerkvijo, samostanom in ribiškim muzejem. Enkraten bo seveda obisk Modre jame na bližnjem otočku Biševo, v katero je treba zaveslati skozi nizek yhod in prevzeli vas bodo vizualni efekti, ki jim kaj podobnega še niste videti. Pozno popoldne bo povratek z diserjem do Splita in naprej z letalom do Brnika. V ceno izleta 3.500 <\m ko vračunani prevozi (letalo. gliser, avtobus) hotelsko gostinske storitve, ogled in vstopnine ter vodstvo. VIS - otok sonca in burne zgodovine Otok Vis je eden največjih jadranskih otokov, nedvomno pa je med najzanimivejšimi. Zaradi velike oddaljenosti je do sedaj dokaj malo slovenskih izletnikov obiskalo ta čudoviti otok, ki obiskovalce naravnost očara s svojimi naravnimi lepotami in milo klimo ter vrsto zanimivosti na otoku in bližnjih otočkih. Vis je večini najbolj poznan iz zgodovine NOB. Imel pa je burno zgodovino že od nekdaj. Na tem otoku se je zvrstilo vrsto narodov, ki so ga dali ali manj časa imeli v rokah, od; ilirskih Libur-nov, Grkov, Rimljanov, Bizan-tincev, Hrvatov, Benečanov, Avstrijcev, Francozov, Angležev do Italijanov. Nemci ga v NOV niso uspeli zavzeti. Od junija pa do oktobra 1944 je bil na Visu sedež vrhovnega štaba NOV in NKOJ-a Otok je bil zbirna baza za prevoz ranjencev v Bari, na njem pa je bilo tudi letališče. INFORMACIJE - PROGRAMI - PRIJAVE: V VSEH KOMPASOVIH POSLOVALNICAH na proslavi druge Tito prvič izrekel Pomlad na Ohridu Kompasov letalski most do Ohrida, ki bo štartal 20. marca in bo držal do konca junija, vsebuje 2 programa: tridnevni (vikend) program, ki traja od petka popoldne do nedelje zvečer in tedenski program, ki traja od nedelje zvečer do petka popoldne. Tedenski aranžma so že skoraj prave počitnice. Prvi dan je namestitev v hotelu Biser v Strugi, kjer bo po večerji spoznavni večer. Po Erostem dnevu bo tretji dan ogled ulturno zgodovinskih znamenitosti Ohrida. Četrti dan bo celodnevni izlet preko planine Galičice (prekrasen razgled!) do Prespanskega jezera in naprej do Bitole, kjer bo tudi ogled ostankov antične Herakleje. Pot bo vodila naprej v slikovito mestece Kruševo, kjer bo ogled spomenika Ilindenski vstaji. Od tam bo povratek v hotel. Naslednji (peti) dan bo spet prost, šesti dan pa bo možnost vožnje z ladjo do samostana Sv. Naum (doplačilo 250 din) in ogled. Tedenski aranžma stane 4.300 din, v ceno pa je vračunan prevoz s posebnim letalom, gostinske storitve po sporedu, ogledi mest in znamenitosti z vstopninami, vodstvo in organizacija potovanja. Otroci do 10. leta imajo 40 % popusta. Vikend paket je v bistvu zgoščen tedenski program, saj vsebuje iste oglede in izlete kot tedenski. Stane 4.150 din. • < * v • » KOM PAS JUGOSLAVIJA Ko so pred leti v Kompasu začeli z organizacijo množičnih izletov v Ohrid, kije bil do takrat zaradi oddaljenosti in slabih (rednih) prometnih zvez skoraj »nedostopen« slovenskim izletnikom, je bilo slišati, da ne bo uspeha, saj je pomenilo vzpostaviti »zračni most« s posebnimi letali in to mesece, nekaj nedosegljivega. Toda poskus je vzbudil veliko zanimanja, saj slovenski izletniki v zadnjih letih spet navduše no »odkrivajo« domovino, privabil pa jih je tudi bogat program, ugod na cena in tradicionalno odlična Kompasova organizacija. Ponudbo so v Kompasu kmalu razširili in vzpostavil še letalski most do Budve v Črni gori, letos pa pripravljajo nov program s ciljem na otoku Visu. Nad 15.000 slovenskih izletnikov je v zadnjih dveh letih s Kompasovim letalskim mostom obiskalo Ohrid in se od tam podalo tudi v notranjost Makedonije, nad 2.000 pa jih je lani obiskalo Crno goro. Tudi letos je Kompas za pomlad obdržal oba programa, ob svojem delovnem jubileju pa je pripravil nov program s ciljem na otoku Vis. Ohridska programa sta primerna tudi za razne interesne grupe, ki bi rade imele posebne obiske, oglede in izlete, kot so planinci, jamarji, športniki in drugi." Kompas bo skušal ugoditi vsem njihovim željam. Ohrid slovi v svetu po idealn klimi, ki blagodejno' vpliva na človekovo počutje in ima tudi zdravilne učinke. Srednja letna temperatura zraka je 11,4 stopinj Celzija. Prehodi med letnimi, časi so zelo blagi. Najbolj ugodne so pomladanske in jesenske temperature (od 15 do 20 stopinj). Pomlad se na Ohridu začne že zelo zgodaj, in tam je zelo hitro vse naokrog zeleno, čeprav so gore nad njim še odete v snežno odejo. Novost v ohridskem programu Ena od novosti v letošnjem ohridskem programu je zdravstveno rekreacijski paket (doplačilo 300 din), ki vsebuje: vsak dan jutranjo telovadbo, rekreacijsko hojo ob obali, rekreacijsko vožnjo s čolni na pedala (pedalini) po jezeru — 1 uro, možnost izposojanja čolnov, kanujev, pedalin in jadralnih desk, možnost izposojanja koles za izlete ob jezeru, enkrat tedensko kegljanje in seveda možnost uporabe športnih objektov, vse seveda organizirano. Novost je tudi Kompasova Hertz Rent a Car poslovalnica v hotelu Biser, ki bo izposojala čolne, kanuje, pedaline in kolesa. Maja bo Kompas organiziral tečaj za jadranje na deski, za katerega so na Ohridskem jezeru idealni pogoji. • izposojanje osebnih in tovornih vozil • izposojanje počitniških prikolic • izposojanje čolnov in koles Jogurt naš vsakdanji! ****** 1 ~*Jmwki*^LjD9T SS^^I!™^ VOJNA =*°WW Je spremeni podobo sveta SVETO! VOJNA I SVETOVNA VOJNA„^| Osnovna sola LUGIJAN SELJAK Kranj Komisija za delovna razmerja razpisuje naslednja i prosta dela in naloge: 1. UČITELJA RAZREDNEGA POUKA na podr. ioli Orehek — RU za določen čas (od 14. 4. do 30. 6. 1981) nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu 2. UČITELJA RAZREDNEGA POUKA - RU za določen čas (od 22. 4. do 30. 6. 1081) nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu in objavlja prosta dela in naloge 3 SNAŽILKE na centralni šoli za določen čas — od 28. 15. 7. 1981 Prijavni rok traja do zasedbe del in nalog. 3. do Veletrgovina ŽIVILA KRANJ Komisija za delovna razmerja v združenem delu TOZD Gostinstvo na podlagi sklepa objavlja naslednja prosta dela in naloge 1. KV NATAKARJA — 1 delavec za bife Planina — za nedoločen čas 2. KV NATAKARJA — 1 delavec — za določen čas 3 KV SLAŠČIČARJA — 1 delavec — za določen čas Pogoji: pod 1. — pod 2. - gostinska šola s poklicem K V natakar, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni, delovno razmerje se sklene za nedoločen čas gostinska šola s poklicem KV natakar, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni, delovno razmerje se sklene za določen čas, za čas nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu pod 3. — živilska šola s poklicem KV slaščičar, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni, delovno razmerje se sklene za določen čas za čas nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema kadrovska služba Veletrgovina Živila, Kranj, poslovni prostori Naklo 252, 15 dni po objavi. Osnovno zdravsto Gorenj ake, TOZD ZDRAVSTVU* DOM BLED proda sanitetni avto ZASTAVA OlMOSPl* letnik 1977, štet. 594853, štev. 403197 Izklicna cena je dinarjev Ogled ie možen ca pred licitacijo v postaji Zdrr, doma Bled. Javna prodaja be marca 1981 ob T. za družbeni sektor s 7.30 uri za civila« ne osebe, ki ; položiti 19 odšteti* vrednosti vozila. POUKStiP Komisija za delovat razmerja pri DO h& Žiri TOZD lahka aka objavlja prosta del* in naloge 2 PREŠIVALK Pogoji: — KV prešivalka. — 12 mesecev izkušeni ali — priučena prešivafta — 18 mesecev izkušeni Delo je za nedolota polnim delovnim taa* trimesečnim delom. Prijave pošljite t dneh po objavi na naslov Ko-^-delovna ramena DO Poliks tiri. Lahka obutev. Do 30. 4. 1981 lahko po prednaro-čniški ceni 2.700 din naročite zbirko DRUGA SVETOVNA VOJNA, ki bo spomladi izšla v treh knjigah, vezanih v polusnje Obseg čez 1.100 strani, format 22 X 28 cm, 2000 ilustracij, 300 ilustracij in fotografij v barvi. Po omenjenem datumu bo za zbirko veljala nova cena 3.400 din. Pred naročniško ceno 2.700 din lahko po avnate ob povzetju v celoti, lahko pa ie tudi odločite za plačilo v 10 zapo-ednih mesečnih obrokih, če se boste' >dločili za naročilo po povzetju, bo za loščal že vaš lastnoročni podpis. Zaradi izredne zanimivosti in doku nentarne vrednosti zbirke vaša odločitev najbrž ne bo težka. Torej bo /ase edino opravilo, da boste izpol-ijeno naročilnico čimprej poslali na naslov: Založba Mladinska knjiga. Prodaja po pošti, 61000 Ljubljana, Titova 3. Zbirko DRUGA SVETOVNA VOJNA lahko pod istimi pogoji naročite tudi v vseh knjigarnah in pri založniških poverjenikih Mladinske knjige. Pod istimi pogoji si lahko v prednaročilu zagotovite knjige v vseh knjigarnah in pri založniških poverjenikih MLADINSKE KNJIGE! DRUGA SVETOVNA VOJNA. STAREJŠIM SPOMIN, MLAJŠIM OPOMIN Slikovno in tekstovno bogato dokumentirano delo v treh knjigah nam nazorno predstavlja najkruteišn morijo vseh časov. VII svetovno vojno je bilo voJef«.«* 60 držav z več kot milijardo in 700 000 svojimi prebivalci Zbirka treh knjig DRUGA SVETOVNA VOJNA je prirejena po nizozemski predlogi. prj čem« je sodelovalo prek 40 evropskih in svetovnih avton ? ekspertov za posamezna obdobja Poglavja, ki V obravnavajo vojno na Balkanu in v Jugoslaviji, pa so izčrpen prispevek strokovnjakov Vojnega inštituta iz Beograda Čeprav je tekst napisan poljudno sov* knjige obogatene z izredno velikim številom fotooraf, ilustracij in zemljevidov Lahko rečemo, da je pred ' doslej najpopolnejše in najobsežnejše pričevanje ^ o dogajanjih v letih od 1 939 do 1 945 Spoznajmo še bolje teh 2194 dni, ki naj se nikoli več ne ponovijo! NAROČILNICA založba mladinska knjiga 0901 23400000* Pnimek l_i_I__I_I—L Ime Ulica (ali vas), številka i__i_i_i_i—i_i_kr i_l Naziv poste J_i__I_l_l__i .1-1 I Postna st Naslov iz osebne izkaznice I_I_1_I_L Zaposlena) pri (naslov) l__i_l_i i i ■ št osebne izkaznice Izdane pri DA, želim prejeti zbirko 01 0148207 DRUGA SVETOVNA VOJNA v treh knjigah po prednaročniški ceni 2 700 00H Plačal (a) bom: po povzetju v 10 zaporednih mesečnih obrokih po 270.00 a« Znesek bom poravnal(a) pod pogoji, ki sem jih označiKa). takoj po p*** računa in položnic na tekoči račun Mladinska knjiga. TOZD Zatoibt v,r Ijana, 50101-603-46486 Pri naročilu na obroke se obvaiujem. a« k* obroke plačeval(a) redno vsak mesec, če ne bom plačaJ(a) dveh tajata* obrokov, se strinjam, da celotni znesek zapade v takojSnje piacfc t s* tirni 12 % zamudnimi obrestmi. Morebitne napake bom reeJamnJN« pozneje v osmih dneh; poznejših reklamacij založba ne bo upniaiat I naročilnica zavezuje naročnika in založbo. Morebitne spore rekai prm^ sodišče v Ljubljani. Datum: Podpis Ce se odločite za nakup y\j puv^eiju. ictuuscata vas nasov *t podpis! A CESTNO PODJETJE KRANJ oglasa prosta dela na podlagi 8. člena pravilnika o delovnih razmerjih 2 VOZNIKOV MOTORNIH VOZIL [■ Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati se nasled-\ gje posebne pogoje: poklicna Sola za voznike motornih vozil, dve leti delovnih izku-Jenj Kot poseben pogoj za oglas del je določeno poskusno delo. ki ho trajalo »mesece. ene prijave je treba poslati v roku 15 dni po objavi del v kadrovsko •Juibo podjetja. K prijavi je potrebno priložiti listine o tem. da prijavljeni kandidati njujejo pogoje, ki so navedeni v tem oglasu. kandidata bo opravljena najpozneje v roku 10 dni po tu oglasnega roka. Kandidati bodo pismeno obveščeni o MALI telefon 23-341 OGLASI — PRODAM V HI. letu starosti nas je zapustila naša draga mama. stara mama, sestra, teta in tašča FRANČIŠKA SNEDEC iz Sr. Bele l*ren<> se zahvaljujemo vsem. ki ste jo spremili na zadnji poti. darovali cvetje in izrekli sožalje. ter vsem. ki ste nam pomagali . 'asu njene bolezni. Zahvalo smo dolžni tudi pevcem, zvonarjem ter g. župniku za pogrebni obred. Žalujoči: hčerka Milka z možem, sinovi Peter. Franc in -Janez z družinami! Sr. Bela, 28. februarja 1981 ŠARPLANINCE z rodovnikom, najboljše čuvaje, prodam. Kimovec. Repnje 24, Vodice nad Ljubljano 1765 Prodam HLEVSKI GNOJ. Možna dostava. Stanonik, Log 9. Škofja Loka 1916 Prodam več PRAŠIČEV, primernih za rejo, težkih od 20 do 60 kg. Stanonik, Log9.Škofja Loka 1917 Prodam dva SONČNA KOLEK-TORJA (3 k v. m) za ogrevanje 2501 sanitarne vode. Frantar Bojan, Troja r jeva 16. Kranj. tel. 24-492 popoldan 1918 Prodam PRASiCE, težke od 30 do 150 kg. Posavec 16, Podna rt 1919 Prodam 3000 kg SENA in DETELJE. Sp. Brnik 30, Cerklje 1920 m Prodam skoraj nov globok OTROŠKI VOZIČEK. Stiska vas 13, Cerklje 1921 Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE. Senturška gora 6, Cerklje 1922 Prodam semenski KROMPIR igor. Zalog 8, Cerklje 1923 Prodam PEC za centralno kurjavo, 30.000 kalorij, 4 nova OKNA z roletami 120 X 140, eno novo OKNO z roleto, 100 X 140 in 2 termopan za steklena OKNA z roletama 80 X 120 in 80 x 140 ter več ivernih PLOŠČ 2,50 X 2,70, debeline 2 cm. Naslov v oglasnem oddelku. 1924 Pri obletnici za Angelo Stare, objavljeni v petek, 6. marca, se priimek pravilno glasi STARC in ne Stare ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame. stare mame. tašče, sestre in tete MARIJE BOLKA roj. Mali, Drobiževe mame iz Poženika pri Cerkljah «k»po zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam izrekli sožalje darovali cvetje ali denar za dobrodelne namene, nam pomagali v težkih trenutkih ter vsem. ki ste ji zadnja tri leta la jšali bolečine težke bolezni. Zahvaljujemo se tudi kolektivom:lskri - TOZD TEA Obrtnemu podjetju Cerklje. Jelovici Škofi Loka - Obrat Preddvor. Triglav konfekciji Kranj in Kovinsko obrtnemu podjetju Kranj za dani •vane vence. Hvala tudi g. župniku za lep pogrebni obred ter pogoste obiske na domu v času njene bolezni vsem. ki ste jo pospremili na zadnji poti. VSI NJENI! a ro- ZAHVALA I V 83. letu starosti nas je zapustil naš dobri oče. stan oče. stric, bratrance in tast FRANC KOŠNJEK p.d. Bavantov a ta lukreno ne zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in N*ee ter g. župniku za opravljen obred, zvonarjem, gasilcem in Tekstilindusu - Predilnica I. Vsem še enkrat lepa hvala! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI! Srednja vas, 1. marca 1981 Sporočamo žalostno vest, da nas je po težki bolezni zapustila TONČKA GRILC roj* Božič Od pokojnice se bomo poslovili v torek, 10. marca 1981, ob 15.30 na pokopališču v Radovljici Žalujoči: mož Mirko, sin Damjan, sin Slavko z družino, sestra Ivanka, brata Janez Štefan z družinami ter drugo sorodstvo! Radovljica, 8. marca 1981 m ISKRA ELEKTROMEHANIKA TOZD DELAVSKA RESTAVRACIJA Kranj — Savska loka 1 Objavlja prosta dela in naloge I. POMOČNIKA v skladišču za nedoločen čas. Pogoj: KV delavec in I) kategorije šoferski izpit. 2 KV KUHARICA 3. DVE POMOČNICI v kuhinji Prijave pošljite na naslov: Iskra Kranj TOZD Delavska restavracija, Kranj — Savska loka 1, Komisija za medsebojna razmerja delavcev, do 24. 3.1981. Prodam KRAVO s teletom. Am-brožič, Zasip, Muže 2, Bled 1925 Prodam globok italijanski VOZIČEK (rjav žamet). Bohinc, Planina 11, tel. 25-952 1926 Prodam novo PEC za centralno kurjavo, švedsko CTC, 33.000 cal./h. Kozjek Lovro, Sr. Dobrava 19, telefon 064-79-614 1927 Prodam KULTIVATOR z ježi Gorenc, širina 205 cm in traktorski OBRAČALNIK sena (pajk). Gasilska 19, Šenčur, tel. 41-007 1928 Prodam rabljeno SPALNICO. Gorenjskega odreda 14, stanovanje 13, Kranj 1929 Prodam 6 tednov starega BIKCA za rejo. Lahovče 61, Cerklje 1930 Prodam SENO. Resman, Zgoša 22, Begunje 1931 Prodam KRAVO mlekarico s teletom ali brez in OPEKO špičak. Naslov v oglasnem oddelku. 1932 Ugodno prodam novo PEC za centralno kurjavo KTK 50 NT. Milja-vec Bogdan, Kamna gorica 48, telefon 064-79-421 1933 Prodam dva BIKCA, stara 1 mesec in 14 dni. Zalog 28, Cerklje 1942 ŽAGO venecijanko, starejše izvedbe, prodam. Ponudbe na Glas pod: Žaga 1939 Prodam KRAVO po teletu in oddam večjo NJIVO v najem. Gros Alojz, Kovor 129 (55) 1940 Ugodno prodam OJAČEVALEC wermona 60 W. Informacije po telefonu 25-545 1952 Prodam 4 kub. m rabljene OPEKE (navadni format). Kranjska c. 33, Šenčur 1953 Ugodno prodam globok, zložljiv otroški VOZIČEK. Informacije telefon 22-030 1824 KUPIM Kupim rabljeno otroško POSTELJICO. Ponudbe zaželjene iz Škofje Loke ali Selške doline. Naslov v oglasnem oddelku. 1934 Kupim debeli KROMPIR. Prodajalna POMFRI. Prešernova 13, Kranj 1941 VOZILA Prodam ZASTAVO 101 confort letnik 1980. Pezdevšek. Gregoričeva 26.Cirče. Tel. 28-150 Prodam ZASTAVO 750 SC, letnik 1979, prevoženih 11.000 km in WAUXHAL, letnik 1973, prevoženih 80.000 km. Telefon 24-876 1935 Prodam R-4, letnik 1977. Telefon 064-61-857 1936 Prodam ŠKODO Š 100, letnik 1971, cena po dogovoru. Mravlja Bojan, Na Kresu 21, Železniki 1937 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976. Telefon 74-185 1938 Prodam tri leta staro ZASTAVO 101. Trojarjeva 29, Stražišče 1943 Prodam MOTOR 15 SLC, letnik 1979 in bas KITARO EKO kadeti, malo rabljeno. Marko Bernik, Ul. Staneta Rozmana 2, Kranj. Ogled popoldan 1944 Prodam MENJALNIK za AUDI 100, letnik 1970. Naslov v oglasnem odelku 1945 Prodam AMI 8, letnik 1975, lahko tudi po delih. Ajdovec Florijan, Stružnikova pot 16, Šenčur 1946 Prodam avto ZASTAVA 750, starejši letnik. Omejc, Srednja vas 49, Šenčur 1947 Prodam ZASTAVO 101 lux, letnik 1977. Ogled v popoldanskem času. Telalovič Špela, C. v Radovno 12, Mojstrana 1948 ZASTAVO 101, letnik 1978, registrirano do februarja 1982, zaščiteno in garaži rano, prodam za 10,5 SM. Informacije tel. 064-22-259 1949 Prodam PRINZA 1200 C, letnik 1970, motor 1972, ter vse ostale dele. Velič, Sp. Gorje 23, tel. 77-351 1950 Prodam ZASTAVO 101, dobro ohranjeno, tehnično pregledano in registrirano do 6. 3. 1982 z vgrajenim radio-kasetofonom (stereo). Ogled popoldan. Makarič Bom, Grad 45, Cerklje 1951 Prodam AUDI 60, letnik 1970. Škofjeloška 9, Kranj Nujno prodam Z 101. letnik 1976, za 6,5 M S din. Muravec Andrej, Hafnarjeva 13. Stražišče, Kranj, telefon (samo dopoldne) 25-461. interna 508. STANOVANJA STANOVANJE zgrajeno leta 1974, delno opremljeno, s telefonom, prodam za 95 SM ali oddam za daljše obdobje. Šifra: Dogovor 1807 Zamenjam GARSONJERO na Planini za GARSONJERO na Zlatem polju. Naslov v oglasnem oddelku. 1955 GARSONJERO oziroma enosob-no STANOVANJE vzamem v najem za daljše obdobje. Tel. 28-071 Zakonca brez otrok iščeta kakršnokoli STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Telefon 26-497 od 18. do 19. ure 1957 Mlajša zakonca z enim otrokom iščeta STANOVANJE na relaciji Kranj —Tržič. Mile, Cankarjeva 13, Tržič 1958 V Kranju ali bližnji okolici nujno potrebujem eno ali dvosobno STANOVANJE, lahko tudi neopremljeno. Šifra: Dobro plačilo ali predplačilo 1959 GARSONJERO na Planini (centralna, toplovod) zamenjam za podobno kjerkoli v Kranju. Tel. 28-198 1960 Dvosobno STANOVANJE, lahko neopremljeno, najamem. Šifra: Pomlad 1981 1961 1 POSESTI j Kupim manjšo starejšo HIŠO na Gorenjskem. Po potrebi skrbim tudi za starejšo osebo. Cenjene ponudbe v oglasni oddelek pod šifro: Hiša 1904 V Kranju ali bližnji okolici kupim STAREJŠO HIŠO. Ponudbe: Plačam s kreditom 1962 ZAPOSLITVE Iščemo delavca za občasna pomožna dela pri odpremi Časopisa. Dela se opravljajo v nočnih urah. Zaželjen je mlajši upokojenec — moški. Informacije in ponudbe ha CP Glas, Kranj, Moše Pi-jadeja 1, tel.: 21-835. Iščem občasno varstvo za 1 leto starega otroka v dopoldanskem in popoldanskem času v Radovljici. Forjazič - Gorenjska 15. Radovljica 1823 ZIDARSKI MOJSTER - obrtnik s skupino prevzame gradnjo stanovanjske hiše do III. gradbene faze v letu 1981. Ponudbe pod šifro: Izkušena skupina 1822 HH O B VE STI LA iilliiii POPRAVLJAM in MONTIRAM centralne kurjave. Telefon 24-728 1633 Prevoznik z avtom, nosilnosti do 2 tone, izvrši prevoze v vsakem času, hitro in solidno. Grobin, Cešnjica 24, Podnart, tel. 70-409 1819 KONJEREJCI! V torek, 17. marca in do 30. junija 1981 bo vsak torek od 7.30 do 10.30 ure v Komendski Dobravi (pri žrebčarju Kosirniku) veterinarski pregled kobil na pripravljenost za pripust ter na brejost, brezplačno za vse kobile konjerejcev iz občin Kranj in Kamnik. Konjerejci, izrabite ugodno priložnost strokovne pomoči, saj vam živali brez podmladka koristijo le polovično! Pri ugotovitvi morebitnih zdravstvenih motenj krije lastnik živali stroške zdravljenja. Komisija za pospeševanje kmetijske proizvodnje SO Kranj OSTALO INSTRUIRAM fiziko in kemijo za srednje šole in matematiko in statistiko za visoke šole. Cermelj Boris, Staneta Žagarja 45, Radovljica 1954 Izdaja CP Glaa, Kranj, Stavek TK Gorenjski tisk Kranj, tisk: ZP Ljudska pravica, Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, MoSe Pijadeja 1. - TekoCi račun pri SDK v Kranju: Številka 51500-603-31999 - Telefoni: n. c. 23-341, glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-835, redakcija 21-860, komerciala — propaganda, naročnina, mali oglasi in računovodstvo 23-341. Individualna polletna naročnina 250,— din, za inozemstvo preračunano v valuto vključno s poStnino. OproSčeno prpmetnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Vedno pripravljeni braniti domovino • ___ d^hinialrn Rela in Linhar Smučarsko prvenstvo ljubljanskega armadnega območja, katerega namen je preverjanje pripravljenosti pripadnikov armade za vojskovanje po zimi, je bilo letos nadvse uspešno — Športna tek movanja je dopolnilo več prireditev — Trdna po vezanost armade z okoljem Bohinjska Bistrica - Prizorišče letošnjega, petega smučarskega prvenstva ljubljanskega armadnega območja je bilo v znamenju velike prireditve že pred uradnim začetkom 5. marca popoldan. Z zastavami in lepaki okrašeni kraj je vabil na ogled manifestacije, posvečene 40. obletnici vstaje jugoslovanskih narodov in nastanka nase armade. Prvi udeleženci prvenstva so vanj prispeli minulo sredo, ko so si ogledali terene za tekmovanje in preizkusili svojo pripravljenost. Naslednji dan so starešine in vojaki obiskali delovne organizacije, ki so prevzele pokroviteljstvo nad nji-hovirni moštvi. Tako so moštva iz Ajdovščine, Postojne, Maribora, Novega mesta, Vrhnike, Ljubljane, Bovca, Tolmina, Škofje Loke, Bohinjske Bele in Kranja spoznala tovarno verig v Lescah, kemično tovarno v Podnartu, Vezenine na Bledu, temeljno organizacijo Iskre NESREČE AVTOBUS TRČIL V TOVORNJAK Podnart - V četrtek, 5. marca, nekaj pred 8. uro se je na regionalni cesti Podnart-Lipnica v bližini odcepa za Cešnjico pripetila prometna nezgoda. Voznik avtobusa Miloslav Grjuič (roj. 1947) iz Kranja je peljal od Podnarta proti Lipnici. Pri srečanju s tovornjakom, ki ga je vozil Zdenko Usar (roj. 1922) iz Ljubljane, je avtobus zapeljal na rob ceste v sneg, pri tem pa ga je zaneslo v levo in je trčil v levi del tovornega avtomobila. Ranjen ni bil nihče, škode na vozilih pa je za 55.000 din. NEZGODA PRI PREHITEVANJU Škofja Loka - V četrtek, 5. marca, ob 12.30 se ie na regionalni cesti Gorenja vas-škofja Loka v Logu pripetila prometna nezgoda zaradi peprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila rr'-1950) z Loki in tnobila Tone Gregorc (roj. U tika 3e vozil proti Škof ji VJLoc?u v rah,em desnem ovinku pod vrhom klanca prehiteval nek osebni avtomobil. Iz nasprotne SS" JC fav !^aj P^PelJal v osebah *7tom<*>du voznik Dušan je kljub zaviranju in umikanju v desno trčil v Gregorčev avtomobil. Kanjen m bil nihče, škode na avtomobilih pa je za 25.000 din. AVTO ZBIL KOLESARKO „V*rma*e ~ V petek, 6. marca, ob 21.40 se je na regionalni cesti Kranj-Škofja Loka v Virmašah pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Alojz Krmeli (roj. 1935) od Sv. Duha se je pri hiši št. 48 srečaval s kolesarko Jelko Ju-rinič (roj. 1948) s Šutne, ki se ie peljala pravilno po desni strani. Pri srečanju pa je avtomobil zaneslo v levo, tako da ie Juriničevo zadel, da je padla in si zlomila nogo. Z AVTOM V PEŠAKINJI Kranj V petek, 6. marca, ob 22. uri se je na Cesti JLA pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc Ajdovec (roj. 1959) iz Šenčurja je vozil proti centru mesta, na prehodu za pešce pa je trčil v Amalijo Grum (roj. 1934) in Marijo Krnc (roj. 1925), obe z Gosposvetske ceste. Obe so huje ranjeni prepeljali v Klinični center. S CESTE V DREVO Škofja Loka - Na regionalni cesti Kranj —Škofja.Loka v Sv. Duhu se je v petek, 6. marca, ob 7.30 pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Viktor Cadež (roj. 1930) iz Stare vasi pri Zireh je vozil proti Kranju. V Sv. Duhu ga je na poledenelem cestišču v blagem desnem ovinku zaneslo s ceste v sneg. Avto je odbilo čez naplužen sneg stranske ceste v drevo. V trčenju je bila sopotnica Viktorija Cadež (roj. 1933) huje ranjena in so jo prepeljali v Klinični center. Škode na avtomobilu je za 40.000din. MOTORISTA ZANESLO V AVTO Kranj - Na Cesti 1. maja se je v soboto, 7. marca, ob 12.40 pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik motornega kolesa Franc Šnajder (roj. 1925) s Kokri-ce je vozil po Zupančičevi in v križišču zavijal v desno na Cesto 1. maja. Zaradi neprimerne hitrosti pa ga je zaneslo na nasprotni vozni pas, kjer je trčil v osebni avtomobil, ki ga je pravilno po desni pripeljal voznik Marko Prezelj (roj. 1952) iz Kranja. * Pri tem je motorist padel in se ranil. L. M. Merilni instrumenti na Otočah. hotel Park na Bledu, Sukno v Za-pužah. Almiro v Radovljici, temeljno organizacijo Iskre Mehanizmi v Lipnici, temeljno organizacijo LIP Lesna predelava na Bledu, Plamen v Kropi in temeljno organizacijo Žita Triglav v Lescah. Skupno so si ogledali begunjski Elan in obiskali tudi muzeja v Begunjah in Bohinjski Bistrici. Prvenstvo so odprli na četrtkovi svečanosti pred domom Jože Ažman v Bohinjski Bistrici. Med njo so izrekli dobrodošlico udeležencem in gostom starešina Špiro Nikovič v imenu vodstva prvenstva, Ivan Cerkovnik v imenu krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica in Leopold Pernuš v imenu skupščine ter družbenopolitičnih prganizacij občine Radovljica. Vse zbrane je pozdravil tudi predstavnik poveljstva LAO generalmajor Alojz Hren. V govoru je med drugim poudaril, da je največji smisel prvenstva prav v dviganju borbene pripravljenosti vojakov in starešin, pa da je vsestranska zdržljivost, ki jo omogoča šport, osnova za izpolnjevanje napornih nalog v graditvi naše samoupravne, socialistične in neuvrščene domovine. Prvenstvo je zatem odprl poveljnik ljubljanskega armadnega območja, generalpodpolkovnik Branko Jerkič. Začetek prvenstva in prvi tekmovalni dan sta popestrili kulturni Krireditvi v domu Jože Ažman v Bo-injski Bistrici. Na prvi so se predstavili združeni moški zbor pevcev DPD Svoboda iz Podnarta in KUD Stane Žagar iz Krope, recitatorji iz Kranjčani za pokal maršala Tita KRANJ - Kranjski šahovski klub bo v četrtek 12. marca v novih prostorih na Prešernovi 11 organizator letošnjega občinskega moštvenega tekmovanja za pokal mariala Tita vojašnice Bohinjska Bela in Linhartovega odra mladih iz Radovljice pa tamburaški orkester in folklorna skupina DPD Svoboda Tomaž Godec iz Bohinjske Bistrice. Drugo so ob sodelovanju članov folklornega društva in recitatorjev gimnazije iz Škofje Loke pripravili pripadniki armade iz škofjeloške vojašnice. Tekmovanja v štafetnem teku, biatlonu, patruljnem teku in veleslalomu, ki so minuli petek in soboto nadvse uspešno potekala na tekaški progi v Bohinjski Bistrici in smučišču Kobla, si je ogledalo veliko obiskovalcev. Svojo povezanost z armado pa so občani izkazali tudi z množično udeležbo na sklepni svečanosti preteklo soboto popoldan, ko so pred domom Jože Ažman razglasili rezultate tekmovanj. Naslov zmagovalca je spet osvojilo moštvo planinske enote, tokrat iz Škofje Loke. Najboljšim moštvom in posameznikom so podelili pokale in odlikovanja. Za sodelovanje na prvenstvu so izročili tudi več zlatih in srebrnih Športnih plaket JLA ter pismenih priznanj organizacijam in posameznikom. S. Saje Svetovni alpski pokal Križaj in Strel s točkami — AmeriAki reprezentant Philip dobil sedmi vele- Delo gasilcev v Britol ASPEN -Mahre je preaenetljlvo u slalom svetovnega moškega pokala neposrednem dvoboju je prehitel Stenmar-ka. S to zmago se je Philip Mahre v skupni uvrstitvi svetovnega pokala približal vodilnemu Stenmarku na šestindvajset točk. Tudi tretje mesto Steva Mahreja je presenečenje Coloradakega veleslaloma. Naši trije se v prvem nastopu niso najbolje znašli, saj so zasedali mesta, ki jim niso dajale dobrih motnosti, da bi ponovno oavojili točke v svetovnem pokalu. Toda v drugem nastopu so bili veliko boljši kot so bili v prvi vožnji. Bojan Kritaj, ki je bil nato dvanajsti, je doseg«! osmi najboljši čas v tem odločilnem nastopu. Tudi Borim Strel ae je odlično držal in bil takoj za Kri-žajem. Enako dobro je z drugo progo opravil tudi Jote Kuralt. Bil je le nekoliko počasnejši, da bi lahko dobil točke v pokalu. Rezultati - 1. Ph. Mahre (ZDA) 3:12,76, 2. Stenmark (Švedska) 3: 12,90, 3. S. Mahre (ZDA) 3:15,22, 4. Gaspoz 3:15,30, 5. Fournier (oba Švica) 3:15,54, 6. tirov (SZ> 15,76, 7. Glrardelli (Luzemburg) 3:15,9», Nockler (Italija) 3:16,98, 9. Spiaa -kohsson (Švedska) Kranj — Člani prostovoljnega gasilskega društva v Britofu so na nedavni letni konferenci ocenili svoje delo v lanskem letu. Ugotovili so. da je bila njihova dejavnost zelo široka, predvsem pa uspešna, saj so izpolnili vse načrtovane naloge. V svojih aktivnostih so posvečali največ pozornosti vzgoji in usposabljanju Članstva prek društvenih seminarjev in vaj: v te izobraževalne oblike so največ vključevali gasilce, mladince in pionirje. Z ocenjevalnimi vajami, po katerih ugotavljajo aktivnost in uspešnost prostovoljnih gasilskih društev v kranjski občini, so med 38 društvi zasedli drugo mesto. Sodelovali so na gasilskih tekmovanjih v Predosljah in Trsteniku, ki sta jih priredili tamkajšnji društvi v počastitev praznikov obeh krajevnih skupnosti. Za praznik domačega kraja so izvedli veliko verižno vajo v sodelovanju gasilcev iz Predoselj. Kokrice in Suhe. Pripravili so tudi nočno mokro vajo v Britofu, ki si jo je ogledal poveljnik občinske gasilske zveze Franc Košnik in jo ocenil z arsaia uta. . „ •. v„ Tekmovanje se prične ob 17. ""J!"'*:!, no organizator sprejemal do 16.4». moštvo šteje štiri igralce in dve rezervi, ženske pa imajo dve igralki in eno rezerv"; Števiio moštev je neomejeno. Organizator pričakuje lepo število moštev. «aj .J* naših organizacijah združenega dela in p šolah šah tista disciplina, ki jo vsi raai iRrajo. ^dh S-16.68, II. wen.rr Va Strel (oba 149, 4. St. Mahre 117, »• p^ho„ki Hft. »■ :- ur.ir.ther P© 11». »: «3. Strel 49. ^Veirather po 11». »• ^TlTStrel 49. ..VWJ?W£ Mahre 74. 13- Knža, 34, 14- GLASOVA 8. marec največ možnimi točkam tega so se udeležili tr... Snedičev memorial. najveći so vložili v priprave za oto silsko tekmovanje. Le-tep*' ležilo šest gasilskih deseti«!1' fa, kar je največ doslej oi1' vitve društva 1926. leta *" terani so na tem tekmovati*' prvo. pionirska desetini mesto, kar je zelo lep uspe požarne varnosti so mladinsko tekmovanje, ni I so sodelovale poleg domar«! štiri desetine, med njimi«' domačini najuspešneje prav tako niso pozabljati nizacijo rekreacije in najmlajše gasilce. Na konferenci so rneflu.^ novali deset častnih člano^ za njihovo dolgotrajno * sodelovanje. Udeležene« seznanili, da lani na njil močju ni prišlo do požara gotovo zasluga preventivu vanja gasilcev v Britofu društvene naloge. 2irov79, 3 Ph. M-hre Strel 32. 21. Kuralt 11 asjBs^asMi Kranja v malem Kar 64 ekip se je prijavilo na ^^J^^okoUce, tak" daje nogometu. Veliko ekip je priš/oceloiz ffffigfa in nedeljah v novi turnir kvaliteten in zelo zanimiv, igra ZTKO Kranj. M. Ajdovec športni dvorani na Planini, prireditelj pa je * ^ - Steklina se hitro širi KAMNIK - V kamniški občini ugotavljajo, da se steklina kljub sprejetim ukrepom hitro širi in izvršni svet občinske skupščine je koncem januarja zahteval večjo zavzetost veterinarske službe in veterinarskega inšpektorja, saj vsi ukrepi niso bili pravočasno uresničeni. Zaradi vse večjega števila steklih živali, predvsem lisic, so bili sprejeti še dodatni ukrepi. Osnovali so štab za preprečevanje in zatiranje stekline, lovcem pa bodo izplačevali nagrado za vsako ubito lisico v višini 500 dinarjev, po 500 dinarjev pa bodo zagotovile lovske družine same. Namen nagrade je, da bi se povečal odstrel lisic in bi njihovo število zmanjšali na minimum, kar je eden osnovnih ciljev preprečevanja stekline. Steklino so v kamniški občini prvič ugotovili novembra 1979. Lani so v laboratorijske preiskave poslali zaradi suma na steklino 25 lisic, dve srni in eno mačko. Od teh so bile stekle tri lisice in ena srna. V kamniški občini pa ugotavljajo, da se občani še vedno premalo zavedajo nevarnosti stekline, posebej prebivalci oddaljenih naselij. Dosedanja obvestila niso zalegla, saj jih nekateri ne jemljejo dovolj resno. Zato bodo ponovno obvestili ljudi, kakšno nevarnost predstavlja steklina in kakšni so ukrepi za njeno preprečevanje in zatiranje. Vabilo sadjarjem Kranj — Hortikulturno društvo iz Kranja prireja v petek, 13. marca, ob 15. uri v sadovnjaku na Resjah pri Podvinu prikaz obrezovanja sadnega drevja, ki ga bo vodil Tine Benedičič. Znani sadjarski strokovnjak bo zatem ob 17. uri in 30 minut v koncertni dvorani kranjskega delavskega doma, vhod številka 6, predaval o sodobni vzgoji sadnega drevja. Ker so se mnogi občani že lani v društvu zanimali za ta vprašanja, jih organizator vabi, naj se brezplačnega prikaza in predavanja udeleže v čim večjem številu. (S) Osmi marec je bil 1910. leta proglašen za mednarodni dan žensk in simbolizira boj žensk v mednarodnem delavskem gibanju. Tudi pri nas so se ženske enakopravno borile proti izkoriščanju človeka, velik je bil njihov delež v boju proti fašizmu, v boju za svobodo, za gospodarsko in politično neodvisnost. Današnji osmi marec je drugačen. Preveva ga misel, kaj smo v naši družbi že uspeli urediti in kaj še moramo, da bi bilo vsem delavkam lažje pri delu in v življenju. Ne samo njim, kajti vprašanja otroškega varstva, šolstva, zaposlovanja, samoupravljanja in upravljanja že dolgo niso več le ženska vprašanja. Priporočilo zveze sindikatov o praznovanju osmega marca v delovnih kolektivih govori prav o tem. Darila in zabave, ki so se v minulih letih sprevrgle v pravcate razvade, ženskam ne pomenijo dejanskega priznanja. Zato naj bi bil osmi marec običajen delovni dan, obogaten z zasedanji samoupravnih organov, na katerih bi spregovorili o »ženskih« vprašanjih, najbolj prizadevne in uspešne morda še posebej pohvalili ter jih razveselili s kulturnimi prireditvami. . " Bežen pregled pokaže, da je tradicija v marsikaterem kolektivu še trdno zakoreninjena. Darila, zabave,, zakuske so edina stvar, ki označujejo osmi marec in s katerimi so, žal, mnoge ženske tudi najbolj zadovoljne. A poglejmo, kaj o tem menijo same. je zaradi preobilice dela mogle udeležiti. Pa mi je i eno, saj osmega marca ne spoštujem.« Milena Novak-Medić, niča v zdravstvenem & Škofji Loki: »Sem na pot škem dopustu, tako d* kako so v kolektivu pr Mislim, da ni bilo nič Poslali so mi čestitko, zdi lepo, vendar bi j? kakšni drugi priložnosti še bolj vesela. Pomen marca se je namreč po', rodil. Stalno poudarjamo, enakopravne, hkrati p« načinom praznovanja varno, da nismo.« VTniiliir Štefka Zaletel, vrt«arka-cvetličarka v vrtnariji KZK na Planini: »Za nas je bil osmi marec povsem navaden dan. v kombinatu so v petek sicer pnpra vili kulturno prireditev, vendar se Marija Ločniškar. dtta* kranjski Iskri: »ProsU* nas ni bilo. Dobile smo čestitke. Bila sem vest nas ob prazniku spomrnje^ mi pomeni znak poioro*5 priznanja za delo.« . A K H. Meri*'