št. 29 (1216) Lelo XXIV NOVO MESTO, četrtek, 19. jjilija 1973 ■ariA.'Ht'J/. KOPRIVNICA - Danes čaka jo v tej krajevni skupnosti n: sklep občin^e skupščine o na jetju posojila za novo ^lo ^ Koprivnici. Dva milijona din kre dita bo dala republiška izobražp valna skupnost, približno 3 mili jone za premostitev pa MARLES iz Maribora. TREBNJE - Danes popoldne bo občinski politični aktiv obravnaval razvojni program občine, kadrovske spremembe v predsedstvu občinske skupščine, priprave na ustavno, razpravo in na novi občinski statut. KOČEVJE - Danes dopoldne bo posvet političnega aktiva, na katerem se bodo pogovorili o organiziranju in spremljanju javne razprave o zvezni in republiški ustavi. Organizira ga SZDL, udeležil pa se ga bo tudi^ član predsedstva Socialistične republike Slovenije Zdravko Krvina. ČRNOMELJ - Danes ob 18. uri bo nadaljevala delo občinska konferenca Zveze komunistov. Ocenjevali bodo gospodarjenje v letošnjem letu in razpra^j^ o osnutku srednjeročnega razvojnega programa občine. KRSKO - Na današnji seji bo občinska skupščina prejela odlok o najviših stanarinah in potrdila statut solidarnostnega stanovanjskega sklada. KOCEVJE - Včeraj so kočevski mladinci razpravljali o akciji „1000 krajevnih skupnosti - 1000 aktivov ZM v krajevnih skupnostih". BREŽICE - V soboto bodo odšli v delovno brig^o na Kozjansko tudi mladinci iz brežiške občine. Akcija bo trajala 21 dni. BOOM ZA ZENSKE Za pravo presenečenje je prve dni julija poskrbela metliška BETI s svojim novim izdelkom: blagom iz čiste sintetike, tiskanim diolenom. Je prvi tovrstni izdelek v Jugoslaviji, ženske pa ga bodo gotovo vesele, saj so doslej ravno izdelke iz takega blaga najčešče kupovale v Trstu. Blago je mehko, primemo za poletne obleke in bluze, se ne mečka, peremo ga lahko v pralnem stroju in je kot nalašč za potrebe današnje zaposlene žene. Prvo pošiljko, izdelano v dveh vzorcih, ta dva pa v 11 barvah, je trg izredno lepo sprejel. Po poslabšai^tt vremena v začetku tedna seje otoplilo, vendar se je ob pn^oru hladnega zraka vreme poslabšalo z nevihtami. Danes in jutri bo deloma sončno {popoldne in zvečer so mo-l^žne nevihtp in osvežitve les 10, j U Zatreti zlo, ki sili iz mišnici Na nedeljskem zborovanju v Žužemberku je sekretar sekretariata CK ZKS Franc Šetinc opozoril na poskuse, da bi se obnovil in oživil belogardizem kot najhujša zloraba vere - Klerikali^m je politikantstvo ,^e dovolimo, da bi v imenu cerkve razvijali socialne, športne, kulturne in druge dejavnosti, ki pokušajo tekmovati s samoupravnimi ustanovami. V ozadju tega je jiamera, da bi verniki začeli veijeti, da v institucijah in organizacijah samoupravne družbe niso enakovredni. To pa ni res, saj se ZK in druge socialistične sile bore za uveljavljanje samoupravnih pravic vseh — vernikov in ateistov." To je med drugim poudaril Franc Šetinc, sekretar sekretariata CK ZKS minulo nedeljo med govorom v Žužemberku, kjer so proslavili 30-letnico ustanovitve XIV. in XV. divizije, 31-letnico I. SPUB „Tone Tomšič“, 30-letnico prve partizanske motorizirane enote in krajevni praznik — dan, ko so pred enaintridesetimi leti vzpostavili v Žu^m-berku prvo partizansko poveljstvo mesta. Zborovanja na novo asfaltiranem trgu se je udeležilo več ti^č ljudi, med njimi preživeli borci jubilejnih in d^*Tirav geslo partizanskega boja, narodovega upora: za srečnejšo in svetlejšo pi^odnost! Ob dnevu vstaje tudi naše iskrene čestitke vsem borcem, aktivistom in vsem, ki so pomagali zagotoviti naš sončni in svetli današnji dan! Hcrati val>imo vse občane, n^ se v nedeljo udeleže osednje proslave ob dnevu borca na Do-ten^em, ki bo v Starem logu Eri Kočevju posvečena 30. obrtnici I. :^ora dctivistov OF na Pugledu. tedenski mozaik Predsednik Richard Nixon je že leta 1970 ukazal, naj v vseh prostorih Bele hiše v Washing-tonu (razen v tako imenovanem Ovalnem kabinetu, njegovi pisarni) namestijo elektronske prisluškovalne naprave. To je izjavil eden izmed njegovih nekdanjih pomočnikov Butterfield med zaslišanjem pred posebnim senatnim komitejem, ki se ukvarja s preiskavo o zadevi Watergate. Ta afera še vedno dviguje mnogo prahu, najvažnejše priče pa šele pričakujejo ... kaj bo šele potem...? Medtem pa so sporočili, da gre predsedniku Nixonu, ki je moral pred dnevi v bolnišnico zaradi lažje oblike pljučnice, že na bolje. Kljub temu menijo, da bo moral ostati v bolnišnici še do konca tega tedna. V njegovo bolniško sobo so namestili tudi vse posebne komunikacijske zveze, med drugim tudi tako imenovano črno skrinjico, v kateri so radijske naprave in šifre, s katerimi lahko predsednik v trenutku ukaže, naj začnejo z jedrskim napadom... drago okrevanje posebno pomembnega bolnika... Francozi pa se kaj malo menijo za razburjenje, ki ga še vedno zbuja njihova odločitev, da bodo vendarle začeli s predvidenimi atomskimi poskusi na Pacifiku. Kljub temu, da svet čedalje glasneje protestira (in so se tudi v Franciji sami vnele polemike med nekaterimi cerkvenimi krogi, ki obsojajo poskuse ter vojsko, ki jih seveda zagovarja), bodo kot vse kaže svojo namero izpeljali Tačas se sicer mudi na območju, kjer naj bi eksplodirala atomska bomba, neka novozelandska ladja, toda Pariz pravi, da bodo eksplozijo vseeno opravili... kar bo, pa bo... In še ena iz Helsinkov: finska vlada je za konec konference o varnosti in sodelovanju v Evropi pripravila velik sprejem in križarjenje z ladjo po Finskem zalivu. Toda ob uri, ko naj bi se križarjenje začelo, je bila večina ministrov že na poti domov in na ladji so ostali večinoma samo - domačini.. .je vsaj vse doma ostalo... Vreme in dobro seme NadpopreCni pridelek pšenice ni le dar ugodnego vremena, pač pa je prispevola tudi dobrd seme, ki so ga Ioni dobili po regresni ceni Na ravninskih poljih ob Muri in Dravi bodo letos naždi precej več pšenice kot prejšnja leta. Hektarski pridelek je za nekaj stotov vi^ od poprečja minulih let. Mnogi kmetovalci menijo, da zaradi ugodnega vremena, in le bolj redki se brez opozoril strokovnjakov spomnijo, da so lansko jesen posejali tudi boljše seme kot prejšnja leta. Kmetijski pridelki so res močno odvisni od vremena. Zmanjšajo jih ne le toča in poplava, ampak tudi suša ali preveč vlage ob nepotrebnem, čeprav mirnem deževju. To se ne da zanikati. Zgrešeno pa bi bilo, če bi uspešno ali neuspešno žetev pripisovali le vremenu. Spomniti se je treba, kaj vse smo morali storiti v zadnjih 20 letih, da smo predvojni nizki hektarski pridelek pšenice zvečali do se*danjega. S starimi sortami pšenice in s sedanjim boljšim obdelovanjem polj bi hektarski pridelek zvečali veliko manj, kot smo ga z novimi, rodovitnejšimi, imenovanimi italijanske, ruske, pa tudi nekatere domače. Nove sorte pšenice so več prispevale k zvečanju pridelka kot le boljša obdelava zemlje. Seveda tudi brez boljše obdelave, zlasti gnojenja, ne bi bilo popolnega uspeha. Zato so nekateri kmetje še precej časa menili, da nove sorte pšenice niso boljše ali vsaj ne veliko boljše kot stare. A bilo jih je vsako leto manj. Nove sorte pšenice so se razširile na vse več kmečkih polj. Pri rasti hektarskega pridelka pa je vzlic temu nastal zastoj. Kmetijski strokovnjaki so težko prepričevali ^ete o svojih ugotovitvah. Družba, ki je potrebovala več pšenice, kot so je naši kmetovalci pridelali, si je poskusila pomagati z občinskimi odloki o minimalnih agrotehničnih ukrepih. Predpisovala je, kakšno seme bi morali kmetje sejati in kako gnojiti svoja polja. Kontrola kmečkih posevkov ni bila uspešna, zato so bili občinski odloki pozabljeni, čeprav še niso bili umaknjeni. Uveljavljalo se je tudi mnenje, da kmetje postajajo boljši gospodarji, zato bo mogoče več doseči z izobraževanjem in raznimi spodbudami, tudi gmotnimi,^ kot s predpisi. Ni pa bilo storjeno še dovolj. V nekdanjih občinskih odlokih je bilo določeno, da bi , Med razgo\nDri Tito — Ceausescu na Brionih. (Telefoto (Iz zadnjega PAVUHEj — V Jugopiaviii je 700.000 ha neobdelanih površin, ti pa se spraviš/ ravno nadme! kmetje morali posejati vsako četrto ali peto leto priznano semensko pšenico. Tega si niso izmislili pridelovalci semena, da bi ga laže prodali. S poskusi je bilo dokazano, da se pšenica z leti izrodi in se hektarski pridelek manjša. Sorta se sicer ne spremeni — toda tisto „seme“, Id ga kmet vzame od svojega pridelka za gospodinjstvo, ne da enakega pridelka kot odbrana, posebej za seme pridelana pšenica. Pri pridelovanju semenske pšenice, ki ustreza vsem zahtevam sodobnega kmetijstva in konkurence na trgu, je več stroškov kot pri pridelovanju zrnja za hrano. Zato je precej dražja. To pa je glavni vzrok, da kmetje ne kupijo ustreznega semena, ampak posejejo, kar pridelajo sami. Lanske poplave v severovzhodni Sloveniji so omogočile kmetom nakup dobre semenske pšenice po znižani ceni. Razlika je bila plačana z regresom. V nekaterih krajih so kmetje posejali skoraj samo kupljeno seme. Tega ne bi smeli pozabiti zaradi letošnjega ugodnega vremena. Če bodo pozabili, se bo letošnji uspeh pri žetvi v prihodnjih ležal. Jože Petek tih spet zmanjševa tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Prav gotovo je bil osrednji d^odek, ki je v minulem tednu dni vzbudil največjo pozornost med ljudmi, tokratno zasedanje zvezne skupščine (prejšnji četrtek), na katerem sta bila pred zveznimi poslanci dva sklopa izredno pomembnih vprašanj. Poslanci so to-kfat obravnavali najnovejši „PAKET“ ZAKONOV za razbremenitev gospodarstva, torej sedmero novih zakonov, ki jih je predlagal ZIS (in je bilo o njih že doslej precej govora — saj bi jih morala skupščina sprejeti že konec prejšnjega meseca, kot je bilo napovedano), razen tega pa so poslušali obrazložitev ^ede uvedbe DRSEČEGA TEČAJA dinarja, za kar se je tudi odločil ZIS. Novico o tem smo pravzaprav izvedeli že dan poprej — ko je ZIS minulo sredo sporočil, da so bih sprejeti predlogi ukrepov, po katerih se bo nzž sistem DEVIZNIH TEČAJEV prilagodil novemu denarnemu stanju po svetu (ki se je, kot vemo, z nedavno „podra-žitvijo“ nemške marke v odnosu na ameriški dolar spet občutno premaknilo). Na seji zvezne skupščine sta o tem spregovorila zvezni sekretar za finance Janko Smole in pa guverner Narodne banke Jugoslavije dr. Branko Čolanović. Kot je povedal Janko Smole, je ZIS sprejel več sklepov. Prvič, pariteta dinaija do ZLATA se ne spremeni, in drugič — odpravljena je dosedanja marža odstopanja od stalnih paritetnih tečajev do drug^ valut (ki je bila določena v višini 2,25 odstotka). To z drugimi besedami denimo za nemško marko približno 5,95 30% povprečnega OD zaposlenih v Slove-dinaija, za dolar 16 dinarjev itd. niji. Podrobnosti o tem pomembnem novem V zvezni skupščini so sprejeli predlagani z^onu bomo še povzeli, ko bo o zakonu zakonski „paket“, ki se predvsem nanaša na dokončno razpravljala repubHška skupščina. POSLOVANJE GOSPODARSTVA. Gre npr. Sekretariat CK ZKS se je sestal prejšnji za novi zakon o posebnih pogojih za odobri- teden (v sredo) ter je razpravljal o KA-tev INVESTiaJSKIH POSOJIL, za zakon o DROVSKIH PRIPRAVAH na 7. kongres ZK določanju vrednosti ZALOG in popravku Slovenije in na 10. kongres ZK Jugoslavije, finančnega rezultata gospodarskih organi- Posebej so.obravnavali &iterije za KANDI-zacij zaradi NEPLAČANIH TERJATEV DIRANJE DELEGATOV za oba kongresa — prek določenega časa in še za druge nove opozorili so, da je treba pri kadrovskih pri-gospodarske predpise. pravah (bodisi za kandidiranje delegatov ozi- Prejšnji teden (v četrtek) je republiški roma pri izbiri kandidatov za nova vodstva izvršni svet obravnaval novo predlagane za- ZK) posvetiti posebno pozornost DELAV- _________I_______________ CEM iz neposredne proizvodnje. Sekretariat je menil, da bi moralo biti med delegati na kongres” najmanj polovico komunistov — delavcev, v CK in stalnem delu republiške konference pa vsaj 30 odstotkov delavcev, kolikor približno jih je tudi v vsem članstvu ZK Slovenije. Kot smo že poročali, so republike in po krajine vendarle že podpisale dogovor c RAZVOJU KMETIJSTVA ter se dogovorile, kako bo treba v prihodnje skladno skrbeti za to tolikanj pomembno področje vsega na šega gospodarstva. Prejšnji teden (v sredo) je bil v zveznem sekretariatu za kmetijstvo sestanek predstavnikov organizacij in poslovnih združenj, ki organizirajo kmetijsko proizvodnjo in promet s kmetijskimi pridelki, oziroma s tistimi, ki zalagajo kmetijstvo mehanizacijo in z drugimi delovnimi sredstvi. Sedaj je namreč nujno — tako je bilo poudarjeno — da začnemo izdelovati konkretne programe za uresničevanje sprejetega Zakonski »paket« in drseči tečaji konske spremembe glede predpisov o POKOJNINSKEM in INVALIDSKEM zavarovanju, torej zakonske predpise glede pokojnin. Spremembe se nanašajo na določila o PONOVNI ZAPOSLITVI upokojencev - če pomeni uvedbo drsečih tečajev za dinar, kar poudarimo samo to, kar nedvomno ljudi naj-je nujno, kot je poudaril Smole, če hočemo bolj zanima. Povejmo, da je sedaj predvi-doseči ODPRTOST NAŠEGA GOSPODAR- deno, da bodo morali plačevati poseben pri-STVA do tujine. Neomejenega nihanja deviz- spevek tisti upokojenci (starostni — glede na sporazuma o nadaljnjem razvoju našega kme-nih tečajev sicer kljub temu ukrepu ne bo — izpolnjeno delovno dobo), ki se bodo po- kajti NB Jugoslavije ima pooblastilo za posege na deviznem trgu, če bi bilo to potrebno. Načelno pa ZIS meni, da morajo tečaji tujih valut tudi pri nas čim realnejše odražati tiste tečajne odnose, ki se sproti oblikujejo na TUJEM deviznem trm. Hkrati smo ta dan izvedeli tudi za nove valutne tečaje pri nas — novno zaposlili oziroma opravljali samostojno dejavnost, če bodo njihovi skimni dc^odki hkrati s pokojnino presegli dvakratni povprečni osebni dohodek zaposlenih v Sloveniji iz prejšnjega leta. Takšnega prispevka pa bodo oproščeni tisti upokojenci, katerih dohodek (delovni) ne bo presegel tijstva. Sklenjeno je bilo, da morajo biti do letošnjega oktobra sprejeti AKCIJSKI PRO GRAMI za izvajanje srednjeročnega načrta v kmetijstvu in programi za dolgoročno obdobje, tako da bo potem mogoče pripraviti tudi ustrezen in skladen razvojni program v kmetijstvu za obdobje od 1975. do 1980 leta. tedenski zunanjepolitični pregled V minulih sedmih dneh sta se v Jugoslaviji končala dva obiska, ki sta bila vsak zase in po svoje zanimiva in koristna. To in pa novica o pokolu portugalskih vojakov, ki so v Mozambiku ubili več kot štiristo domačinov, bodo osrednje teme današnjega prispe\1ea. KONČANI RAZGOVORI, za obiska Janoša Kadaija in Nicolaea Ceausesca bi lahko dejali, da imata skupno vsaj nekaj: da namreč predstavljata nadaljevanje dobrih sosedskih odnosov med Jugodavqo in Madžarsko ter Romunijo. To je bilo potijeno tudi to pot v razgovorih v minulih sedmih dneh. Obiska sta bila ocenjena kot delovna in koristna in bosta nedvomno vzpodbuda za še boljše medsebojne odnose. Predsednik Tito je sprejel povabili Kadaija in Ceausesca in bo obiskal Madžarsko ter Romunijo, datum pa bodo, kot je to obič^‘, sporočili kasneje. POKOL: Svet je šele ob koncu vikenda zvedel za podrobnosti neveijetnega pokola, ki so ga zagrešile portugalske kolonialne enote že decembra lani v Mozambiku, deželi na vzhodnem robu Afrike. Podrobnosti so zares grozljive: v vasico Vinam so nridrii portugalski vojaki in ustrelili ter l^neje zažgšdi okrog štiristo črnih prebivalcev. Pred tem so mor^e žrtve ploskati in se tako z „aplavzom“ posloviti od tega sveta. Pobili so vse brez razlike — dojenčke, matere, nosečnice, starce. Treba je reči, da to ni bilo prvo grozodejstvo portugalskih vojakov v Afriki, ki so pied tem v Mozambiku (pa tudi v Angoli in Gvineji-Bissau) zagrešili več podobnih zločinov. Svet je to pot skorajda enotno (razen prizadetih in peščice portugalskih rasističnih zaveznikov) obsodil ta zločin, toda videti je, da bo na tem tudi ostalo. Obsodba je sicer v redu, toda tisto, kar bi morali narodi naše civilizacije storiti, bi bilo predvsem odpraviti kolonializem in možnost, da do takih pokolov in zverstev sploh pride. To pa bi se zgodilo samo v pri meni, če bi Portugalska (ki j( ena najrevnejših evrops' " žav, pa hkrati edina, ki še ima kolonije!) priznala deželam, ki jih ima kot kolonije, samostojnost. Toda to se očitno ne bo zgodilo tako preprosto in vsekakor tudi ne lahko, kajti Portugalska ima velik gospodarski interes, da ostane v okupiranih deželah (mislimo, da je tak naziv upravičen in točen), pri tem pa ji na Vrivaj pomagajo tudi nekateri tuji kapitali, ki prav zaradi tega (zaradi gospodarskih interesov, dobičkov) vztrajajo tu z ramo ob rami s Portug^ci. Ob tem bi veljalo opozoriti tudi na nedavno končano prvo fazo evropske konference o var- 'i nosti in sodelovanju v Helsinkih in še posebej na govor našega zveznega sekretaga za zunanje zadeve Miloša Minića, ki je dejal, da je mir neddjiv in da Evropa ne more biti vama, če ni varnosti in miru tudi dmgod po svetu. Pok^ogli nakazati na nekaj straneh. Časovno je obdelano obdobje od kon-^ I. svetovne vojne do osvoboditve o-.maja 1945. Obdobju do začetka H- svetovne vojne je namenjeno 42 I ?^^ni, več kot 500 strani pa dogajanju v Beli krajini med II. svetovno vojno, toda od tega le 28 strani do- 1 Kaianiu v letu 1945. Glede na to raz- meije je razumljivo, da bi moral biti v tem „drugem** delu prikazan vojaški, politični in oblastveni razvoj v celoti, kakor tudi delovanje vseh ustanov, delavnic, šolstva itd. na ozemlju Bele krajine, najsi bodo okrožnega ali splošno slovenskega pomena. Ni moj namen analizirati vsebino knjige, lad bi le, glede na izkušiye, ki niso nikogar izučile, pokazal ne nekatere pomanjkljivosti in napake, katerih v knjigi kar mrgoli. Pri branju, katerega smoter ni iskati tiskovne pomanjkljivosti, se da ugotoviti preko 80 napak, manjka pa tudi večje število ločil (vejic). Nekaj primerov: str. 283 -manjkajo opombe 182, 183, 184, 185. 186, 187 in 188; str. 313 -podobnejša namesto podrobnejša; str. 362 - mašalu namesto maršdu; str. 433 — lekarne Beber namesto lekarne Bober; str. 452 - fitusom namesto tifusom itd. Že zaradi teh napak bi moral biti knjigi priložen listek ali dva s popravki. Kar zadeva jezikovno in stilno plat, bi moral dati svojo sodbo slavist. Najprej velja omeniti, da pisec dosledno (razen v nekaj primerih, kar lahko štejemo za tiskovno napako) uporablja pisavo samo-staln^ov na -vec, kar je bilo pred leti odklonjeno. Primeri: izdajavec za izdajalec, napadavec za napadalec, prebivavec za prebivalec itd. Moti uvajanje pisave „Skoj** in „Snos** za SKOJ in SNOS. Zgodovinsko delo res ni leposlovni roman, toda tudi tako pis^e si ne sme privoščiti slabega jezika. Vrednost te knjige pa je občutno manjša tudi zaradi na določenih mestih okornega izražanja in stilnih nepravilnosti. Preveč prostora bi zavzelo, če bi navajal primere. Postavljam le vprašanje' kaj je delal tovariš (ali tovarišica), ki je na zadnji strani podpisan kot lektor in korektor. Tudi izrazi, kot so npr.: „še mnogo več** (str. 13), „precej hude demonstracije** (str. 23), „nekakšni kazenski premestitvi** in „zagotovo zelo všeč (str. 24), „mičkeno slovesnost** (str. 62), „že kar hudo** (str. 70), „nekakšna povorka** (str. 238), „dve majhni elektrarnici** (str. 30^,, Janez Pečarič, drugače doma iz Curil** (str. 392) in ,jcar mnogo ranjenih in mrtvih** (str. 454) so preveč nedoločni in naivni. Zlasti pa lahko štejemo knjigo za ponesrečeno zaradi strokovnih napak in pomanjkljivosti. Omenil bom tiste nepravilnosti, katere sem ugotovil ob branju brez preveijanja z dokumentarnim gradivom oz. šele ob ugotovljeni napaki sem pričel preveijati. Prikaz netočnosti se bo nanašal predvsem na vojaško plat razvoja NOB v Beli krajini. S tem pa nikakor ne. trdim, da so napake tudi pri ostalih navedbah, vsekakor pa bi bilo potrebno še marsikaj preveriti. Pri navajanju napak se držim zaporedja dogodkov, kot so navedeni v knjigi. Bela krajina ni dežela izrazitih kraških pojavov, ker nizka nadmorska višina razvoja le-teh ne dopušča v večji meri. (str. 8). Tudi o presihajočih potokih v Beli krajini ni sledu. Vzroka, da zemlja ni dajala dovolj za preživljanje, ne moremo iskati samo v njeni skoposti, saj spadajo rečne naplavine ob Kolpi med naj- rodovitnejše predele v Sloveniji. Med najpomembnejše vzorke za izseljevanje konec preteklega stoletja je treba šteti tudi uničene vinograde, ki jih je zatrla trtna uš. Večje število napak se nanaša tudi na druge geograiske pojme. Navedel bom le nekatere primere (brez navedbe strani) napačne rabe. Dosledno je treba uporabljati za oznako smeri izraze severni — južni namesto ,/gornji** ali „spodnji**. Bela krajina ni lonec, da bi imela „dno**. Nemsto „dna** je v veljavi izraz ravnik, pa še ta je razgiban. Pri neka-terfli krajevnih imenih je rabljena napačna sklanjatev, kakor tudi poimenovanje kraja; npr. „iz Vukovca** - prav iz Vukovac ali iz Vukov-cev; „v Damljah** - prav v Damlju; „Pustigradca** - prav Pustega Gradca; „na Belečem vrhu** - prav na Belčjem vrhu; ,v Perudinj^** -prav na Perudini; „na Ravnacih** — prav v Ravnacah; .^podnji Suhor** je Dolnji Suhor pri Metliki; „Podbrezje in Podbrežje** je Pobrežje pri Adlešičih itd. - Proces proti 11 uporniškim kmetom iz Vinice in okolice ter viniškemu župniku Juriju Koenigu je bil 19. in 20. maja, ko je bila sodba tudi izrečena (str. 15). - V zkdnjem odstavku na str. 17 je prišel avtor do naivnih zaključkov. Res so bili v preteklosti hudi časi za Belokranjce, toda da jim je grozilo fizično uničenje, je malo veijetno. Da pa so se obdrži vse do današnjih dni (in se tudi bodo, Tecimo, dokler ne bo usahnila zadnja trta), je ssmo po sebi razumljivo, saj do sedaj ni bilo potrebno storiti nobenih ukrepov za njihovo ohranitev. — Za partijsko celico ali kratko celico je nekajkrat rabljen izraz osnovna organizacija (npr. str. 19), kar pa tedaj ni bilo v veljavi. — Dogodki v Dragatušu ob volitvah 5. maja (str. 21) so pomanjkljivo in netočno prikazani. Orožij je ubil Goršeta namerno. Do pokopa je ležal v mrtvašnici v Dragatušu. Od tod je pogrebni sprevod krenil na pokopališče na Goleku. Ne vojaki ne orožniki sprevoda (v njem j^ bilo preko 2000 Belokranjcec) niso spremljah, pa tudi na pokopališču jih ni bilo. Le sprememba režima-je okoli 10 osumljenih za oi^anizacijo upora, ki so jih zasliševah v Črnomlju, rešila pred zaporom. „Draga-tu^i kmet** (str. 47) je Mihael Gorše s Sel pri Dragatušu. — Ob Francu Speh^u (str. 21) bi opozoril na to, da bi moral avtor v tako obsežni knjigi prikazati ne le dogodke, ampak tudi ljudi, in sicer konkretne ljudi, pa naj gre za predvojno ali medvojno dobo. Ljudje, kot so bili Špehar, inž. Marentič in drugi, si to zaslužijo. Oba omenjena nista bila pomembna le v belokranjskem naprednem političnem življenju, pač pa sta imela veljavo v slovenskem merilu. Špehar je 1939 postal predsednik Slovenske kmečke stranke, toda še isto leto je pretrgal vse vezi s to stranko in se \Wju-ču v vrste Zveze delovnega ljudstva ter postal njen vidni predstavnik. Bil je eden od petih podpisnikov pro^a-sa ,JCaj hočemo? ** v Beli krajini, toda podpisali so ga v začetku novembra 1939 (str. 23). Leta 1940 je v Damlju organiziral partijski sestanek. Med udeleženci je bila tudi Vida Tomšič, ki je bila tedaj inštruktorica CK KPS za Belo krajino. — Vloga inž. Janeza Marentiča pri organiziranju prvih komunistov in pri nastanku prve partijske celice je bila odločilna. Njegovo publicistično delo ni prikazano. Bil je na ustanovnem kongresu Komunisti^e stranke Slovenije aprila 1937 na Čebinah, kjer je bil izvoljen za člana CK KSS, kar je naiprej pravilno za- pisano, v tekstu ob njegovi fotografiji pa piše, da je bil pred vojno kandidat centralnega komiteja (str. 26). - Pesem „Kosec koso brusi** (str. 30) je nast^a na podlagi večjega števila revolucionarnih pesmi, ki jih je Jaka Butala prinesel iz zapora v Ma-riboru. Skupaj s Tonetom Šobrom sta sestavila še za današnje čase udarno pesem, katere melodija pa ni izvirna. Prepevali so jo ob manifestacijah Društev kmečkih fantov in deklet. — Na strani 33 se da popraviti naslednje: lastnik gostilne, v kateri so člani Društev KFID prirejali pevske vaje, se je pisal Zupanič; Alojz Kump je bU doma iz Obrha; zborovanje katoliŠcega društva Slovenskih f^antov je bUo pri cerkvi v Kloštru ob sotočju Lahinje in Krupe. Vsekakor Jaka Butala ni govoril po zvočniku, saj bi bilo še za današnje čase prezamotMO, če bi hoteli oskrbeti ozvočenje na desnem br^u Lahinje nasproti cerkve, kjer je stal J. Butala. Njegov glas je bil ojačen le s pomoi^o preprostega trobila: - Koncentracijsko taborišče je bilo v Medjurei^u pri Ivanjici (str. 39), kar je na naslednji strani pravilno povedano. Na tem mestu bi morali biti našteti vsi tovariši, ki so bili v tem taborišču. Samo iz Gradca in okolice jih je bflo tu šest, ki so bili že predtem pod stalnim žimdarmerijskim nadzorstvom. — Mladina v Gradcu (str. 46) je res postavfla mlaj in na njem je vihrala slovenska zastava. To pa je bil razlog, da so ga morali podreti. Toda tega dela niso opravili italijanski vojaki, ampak orožniki (spodža-gali so ga) ob prisotnosti nekaterih občinskih odl^mikov. Komaj je mlaj padel, je Slavko Malešič, ki je bil skrit v bližini, vzel zastavo in zbežal. Nekega dne, ko je mlaj še stal, so Italijani streljali na zastavo. Sicer je niso sestrelili, so pa ranili v nogo enega konja. Napaka je na strani 514 ponovljena. (nadaljevanje prihodnjič) F „Tale hiša je bila zgrajena 1335 leta," je povedal Alojzij Mestek s Pugleda. Letnica je izpisana na ploščici malo pod najvišjim oknom v sredmi. To je takoj pod čmo tablico, ki se vidi na fotografiji. To je tudi najstarejša hiša daleč daleč naokoli. „Za tega na sliki pa pravimo, da je banano,“ je povedala Marija Prijatelj iz Maršičev. Vendar zelo veijetno pred 400 leti v naših krajih niso poznali banan. Franc Dolščak iz Vintarjev (levo) mije pokazal tri 200let stare, z gosjim peresom napisane „versichte“. Kaj v njih piše pa ne zna nihče prebrati. Najstarejši gostilničar v Sloveniji je zelo veijetno 81-letni Jože Hočevar iz Male Slevice, njegova gostilna „Pri Kropcu“ pa je stara že 291 let. Tako trdi lastnik. Hiša Franceta Dolščaka iz Kar-lovice, ki jo prav zdaj nadzidu-je, je zelo stara. Levo od vhodnih vrat (kar je nadzidano) je bila dozidana leta 1643, kar sklepajo po letnici na zakopanem kamnu na vogalu hiše. Desno od vrat pa je stara hiša, za katero meni Dolščak, da je stara 600 let. Na sliki je še Jože Dolščak z ženo in 9 otroki. Ivana Puželj je najstarejša prebivalka Slemen. Luč sveta je zagledala februarja 1879. Zdaj stanuje pri Francu in Milki Modic v Brinovščici 4. !! Med legendo in 2godoyino Dobro je lahko dobro, lahko je pa tudi slabo - Zgodovinarju gotovo ni všeč, če boljši standard ljudi hkrati pomete s starinami, ki povedo, kako so naši predniki včasih živeli „Halo, Dolenjski list! RIKO Ribnica je danes, 15. maja, odposlal letališču v Puij dvoje stopnic za vstop in izstop v največja današnja potniška letala na primer vrste Jumbo jet in Boeing 747. To je moje zadnje današnje sporočilo. Odhajam v območje, kjer ni telefonskih zvez in kjer bo fičko plezal kot kozel v planinah.“ Že leta in leta vem, da je na območju Gregorije v ribniški občini kup zanimivih starin, vendar seje vedno namerilo tako, da si jih nikoh nisem ogledal, ker ni bilo časa; sicer pa so mnogi teh krajev pol leta ali celo več nedostopni z avtom, nekateri pa so bili odprti za svet komaj pred nekaj leti. To je njihova nesreča, trdijo prebivalci teh krajev, vendar je gotovo prav ta zaprtost ohranila mnoge stare lepote in vrednote. Skozi pekel, vice in nebesa v 400 let staro cerkvico „Da, v Maršiče pa boste najlaže prišh skozi pekel, vice in nebesa, se pravi skozi Ortnek (pekel), mimo hiše onstran proge (vice) in Praproč (nebesa)," mi je svetoval Janez Kozina iz Žlebiča. Še više od „nebes“ v Maršičih so mi člani družine Prijatelj hitro priskrbeh cerkveni ključ. Oče Mirko mije razlagal: „Ortenburško oziroma ortneško graščakinjo je napadla zverina, veijetno medved, in jo hudo zdelala. Graščakinja se je zaobljubila, da bo sezidala kapelo, če bo ozdravela. Potem je tu postavila k^elo, ki so jo kasneje trikrat dozidavah, da je nastala današnja cerkev. Tele freske pa je odkril dr. Metod Mikuž, ki se je tu med vojno skrival pred Italijani." Na stenah so čudovite stare freske, zaradi dozidav oken in drugih vzrokov so ponekod bolj ali manj poškodovane ali uničene. Posebno pozornost obiskovalcev vzbuja lisica — romarka, ki gre na božjo pot, v malhi pa nese ukradeno kuro. - Za oltarjem je kup letnic, ki pa se ne d^o najbolje prebrati. Našli smo letnice od 1562 do 1597 in eno, za katero nismo vedeli, ali je 1579 (kar je verjetneje) ah celo 1519. Posebno zanimiv je tudi križev pot s podpisi v stari pisavi, npr.: „Jesus troshta te Jerusalemske Shene" (Jezus trošta te jeruzalemske žene) itd. Za olta^em pa se je s svinčnikom podpisal ta ah oni, na primer: „Fr(anc) Jontes, podobar v Velikih Laščah 1888“ ali „Novom(ašnik) Fr(anc) Ž(užek) 30/8 1812“. (V resnici piše na oltarju le tisti del, ki ni v oklepaju. Za ostalo, kar je v oklepajih, pa domnevajo domačini, da bi se naj n^is t^o bral.) J ( 291 let stara gostilna ^ Kakor v Maršiče tako tudi v Hojče in druge obrobne dele prodirajo napredek, novotarije. Filip Grebenc v Maršičih gradi hlev za 18 glav živine, Jožefa Zajc pa nekoliko manjšega. V Hojčah so trije vikendi in ena stanovanjska prikolica. Eden izmed domačinov, ki noče v časopis, obnavlja hišo. Zelo star šivalni stroj s podolgovatim čolničkom z napisom „R" in ,,G“ je postavil na nedozidan balkon. Pravi, da je znamke „Singer" in da ga naj odpeljem, sicer ga bo vrgel stran. Kaj, vraga, naj bi počel s starim šivalnim strojem in še v fičku? ! Tako gredo starine v smeti. Staro se umika novemu. Pri Sv. Gregorju sem zvedel, da počasi turisti že odkrivajo to pozabljeno območje. Z avtobusov izstopajo nekateri v Karlovici ah drugje in jo minejo peš preko Pugjeda in Zadnikov do Gregorja. Tudi turistično društvo imajo na Gregorju in gostilno, kjer sem dobil za kosilo salamo, kumarice in pivo ... Tu sta me brata Dolščak prepričevala, 'naj ne grem v Pugled preko Zadnikov, ampak preko Karlovice, pa mi bosta spotoma pokazala še to in ono starino. Prvo postajo smo napravili v Mah Slevici „Pri Kropcu", 291 let stari gostilni, ki jo vodi verjetno tudi najstarejši slovenji gostilničar 81-letni Jože Hočevar. „Včasih, ko ni bilo cest in avtov, smo vino tovorili s konji iz Bele krajine," je povedal stari Kropeč. „Prvi konj je imel zvonec, o.stah trije pa so šli za njim." „S Titom sva za 9 dni narazen. On je starejši. Jaz sem gospodar te kmetije, on pa države. Dokler bova midva, bo že še. Kako boste pa potem gospodarili, pa ne vem," se je namuznil stari gostilničar. J r Franca Dolščaka iz Karlovice, ki ima 9 otrok. Omenim naj le njegovo hišo, za katero trdi, da je stara 600 let, prav zdaj pa jo nadziduje in tako uničuje kulturni spomenik. Ni mi potožil ne t^o, ne tako. V stari hiši je težko živeti, dandanašnjemu standardu primemo pa se sploh ne da. Ce je skupnosti kaj za starine, naj bi hišo odkupila. Sam Dolščak gotovo ni dolžan nositi vsega bremena zgodovine. Dolščak je povedal le, da je del hiše star (na sliki na desni strani od vrat), levo od vrat pa je prizidano kasneje, in sicer leta 1643, kar pove letnica na kamnu, ki je zasut na levem vogalu (glej sliko) hiše. Prav ob hiši je takrat tekel potok, ki teče danes 10 m vstran in je bilo takrat treba do hleva preko brvi, danes pa sta hiša in hlev na istem bregu. Prav na tem hišnem vogalu je bil tudi mejnik, ki je razmejeval ribniško in turja3co graščinsko posest, oziroma Ortenburško in Auerspergovo. Hiša je bila torej v ortenburški posesti, hlev pa v turjaški. V dozidanem delu hiše je bUa že takrat gostilna. J 600 let stara hiša 1 Delščakovi »urbasi« Franceta Dolščaka sva nato z njegovim bratom Jožetom pustila doma, se pravi v ljubljanski grofiji ^ pardon; občini -midva pa sva zajezdila ysak svojega fička in jo mahnila na ribniško plat, v Vintaije, kjer je doma Jože Dolščak, ki je tudi odbornik občine Ribnica. Kakor sta bila včasih hiša in hlev vsak v drugem gospostvu, tako sta danes brata v drugih občinah. Vendar proti Vintaijem ni šlo vse gladko. Dolščakov fičko je obstal pod prvim klancem, potem pa je le še šel malo v hrib, nakar ga ni ganilo več ne prigovarjanje lastnika ne dolivanje vode. „Star je, star, pa cesta je zanič," je zatarnal Dolščak, prislonil svojega fička v breg, da ne bi zdrsnil v dolino, in prisedel v mojega, ki je tudi že navajen vsega hudega, po taki slabi, luknjasti, zaviti in strmi cesti pa le še ni vozil. Malo s prvo, malo z drugo brzino, pa je šlo. Sele zdaj sem razumel Jožeta Dolščaka in njegovo zavzemanje, da bi Komunala vzdrževala to 4 km dolgo cesto, ki so jo zgradili občani sami pred petimi leti. Pa ga nihčo ne razume in posluša, on in njegov fičko pa plačujeta dodatni davek nerazvitih. Pri Dolščakovih so me postregli z vsem, potem pa mi je odbornik Jože le povedal, zakaj me je pravzaprav še posebej zvabil sem; „Omenili ste starine. Tamle notri tista vratca v zidu niso tabernakelj. Tam hranijo oče Urbase, stare knjige, ki jih nikomur ne pokažejo, in tudi ključ imajo le oni." Potem je poiskal očeta, 72-letnega Franceta Dolščaka, ki je povedal, da so pri njihovi hiši hranili arhiv že sto in sto let. Prinesel je troje papirjev, pisanih v nemščini, vendar na njih nisva znala kaj več prebrati kot besedo „Versicht" in letnice: dve 1773 in eno 1775. Se pravi, da je to pisanje staro natanko 200 let! Arhiv je France Dolščak podedoval od očeta. Papirji so pisani zelo umetelno, z mnogimi okraski in seveda z gosjim peresom. Opremljeni so tudi s pečati. Kaj piše v njih. ni znal doslej očetu še nihče prebrati in prevesti. Med okupacijo se je precej Dolščakovega arhiva porazgubilo, nekaj pa je zgorelo. Vtis pa sem imel, da mi stari Dolščak ni pokazal vsega in da verjetnb še kje hrani kakšne „urbase" (urbarje). O teh krajih je Dolščak povedal, da so včasih sodili pod ortneško grofijo. Tja so hodili tudi na tlako. Sodnijo pa so imeh v Ribnici. Le dvakrat je Vintarje prodal ortneški graščak turjaškemu, a jih je menda spet kmalu odkupil. V Mali Slevici je včasih živel neki Prelesnik iz Malih Lašč, ki je goldinarje ponarejal. Iz enega jih je naredil sto, pa so ga nevoščljivci spravili pred sodnika. Leta 1968 je Dolščaka obiskal bratranec Anton Tekavec iz vasi Ravnik, pa je dej:J, da ga ne bo več nazaj, ker je vso Slovenijo prepotoval, vendar ni nikjer videl tako žalostne vasi, kot je naša. Poslal pa je barvno sliko, na kateri je 10 njegovili otrok in 22 vnukov. Za zaključek je stari Dolščak poved^ se star recept za zdravljenje revme: sleči se moraš in leči na zorano njivo, seveda ko pripeka sonce; na travo ^ ne smeš, ker zelena barva vpija zdravilne žarke. Najstarejša hiša Iz leta 1335 Na Pugledu mi je Alojz Mestek povedal,: daje hiša brata Janeza, ki je tisti dan oral,'' zelo stara. Na njej je letnica 1335. To je ’ bila včasih pristava ortneškega gradu. Hiša, skoraj graščina - nekateri trdijo celo, da je bila tu prvotna graščina, dokler ni bil zgrajen stari grad Ortnek - potrebuje za vzdrževanje precej denarja, kot vse starine. Slamnata streha pušča. Lastnik jo maši s pohvinilom, valovitim etemitom in drugim. Omet odpada. Hiša ni predelana, zato bi jo kazalo zavarovati tako, daje ne bi kdo predeloval, saj je edinstven spomenik naše preteklosti. Sosed Anton Mestek je svojo hišo lani obnavljal. Pa je bila tudi stara. Stara vrata je snel in jih vrgel stran ter povečal okna. Pa so mu rekh od spomeni^ega varstva, da mora dati stara vrata nazaj. „Samo za staroj so jih pokali, novo pa niso imeh k merku! so povedali mo^e, ki so v bUžini kopaUj jamo za vodnjak. Tiste slikarije na hiši, posebno so vidne na hišnih vogalih, pa so stare gotovo prekOj 200 let. 3 To sta edini zidani hiši v vasi. Obe str kriti s slamo. V vasi je le še ena hiša, lesena,^ ki pa je krita z opeko. S slamo zna menda^ tu in daleč naokoh pokrivati strehe le še^ neki Marko, ki je po rodu Hrvat, pa se je priženil v Kališča. Včasih je znal še neki Jože Korelc, doma nekje od Dobrepolj, pa je pred dvema letoma umrl. Fičko je spet krenil na pot, pihal in kihal in ječal po dabi cesti oziroma kolovozu proti Zadnikom. Ano Petričevo sem vprašal, če so jim res od muzeja ponujali za njihova vrata 2.000 din. Povedka je, da ni res. Pač pa je toUko ponujal zanje nekdo iz sodraške doline, pa mu jih niso dah. Vrata so čisto zdrava, nič črviva. Včasih so jih mislili že zavreči, zdaj pa jih bodo najbrž polakirali in pustili, kjer so. KoUko so stara, nihče ne ve natanko, nad vrati za lučjo pa je letnica 1866. , ,JPa še starinski križ na vasi poslikajte!" mi je svetovala. Potem je prišla še ena soseda in sta se razgovorili. Križ je star, star. Oba angeljčka ob strani pa je dodal Križanemu pred 110 ah 120 leti mežnar Janez LevstUc. Takrat so prenavljaU cericev pri Sv. Gregorju, pa so stare kipce in drugo zmetah preč. Mežnar je tista dva angeljčka rešil za križ v Zadnikih. J Med ljudmi je najstarejša Pužljeva Ko sem obral že skoraj vse staro, ne smem spustiti niti naj starejše občanke, Ivane Puželj iz Brinovščice, rojene 2. februarja 1879, ki stanuje pri Modičevih. „Sem i? Sodražice 68,“ povedo mati. Toda tiste hiše ni več. So jo bombardirah Itahjani pa je pogorela. Mož je bil rojen isto leto kot mati. Ko sta se vzela, ni imel nič. Bil pa je priden za delo. Dvakrat je bil v Ameriki. Delal je v jami (Minnesota) in tovarni (Cleveland). Uredila sta si hišo v Sodražici. Moža je leta 1928 pobrala kap, potem so pa še Italijani bombardirah hišo. Takrat nekako so ji Itahjani ubih sina, češ da je nanje streljal. V Mačkovcu so ga, pod Robom pri Krvavi peči. Takrat mati niso vedeh kam, pa so se zatekh sem, v Brinovščico, v rojstno hišo svoje matere. Sem so mati že prej radi zahajah. Franc Modic pravi; „Mati so le naša daljna žlahta: so sestrična mojega očeta." Njegova žena Milka pa; „Ce po pravici povem, kaj delajo, so mati največ v postelji in molijo. Za jedačo so skromni. Zelo radi so imeh vedno krompirjeve žgance pa kisle jedi. Sladkega niso nikoh marah. Tudi meso in juho radi jedo." Pri Modičevih nimajo drugih starih stvari. Včasih so imeh poslikane šipe, pa jih je po prvi svetovni vojni kupila graščakinja Kozlarica, ki je zbirala take stare stvari. Hotela je tudi staro skrinjo, ki so jo imeh pri sosedu Levstiku, pa niso prodah. Skrinja je imela na straneh nekaj vdelano ^ nashkano. Dali so jo Frančiški Levstek, poročeni Zabukovec, ki se je poročila na Jakičevo pri Rašci, in je skrinja menda še danes tam. Pri hiši Jožefe Marolt, ki so jo prenavljah jeseni, so sneli stara vrata in jih vrgli pod skedenj. Pokazati sta jih prinesla sinova Silvester in France. Pri hiši Rudolfa Hočevarja pa je nad vrati letnica 1870, vrata pa so tudi nekaj izrezljana. Od „fabjona" odpada omet in se vidi, da je bil djan naravnost na lesene letve, se pravi enako kot na stropu stare gotske kapele svetega Jurija pri starem ortneškem gr^u. Opis starin naj zaključim kar v središču , Gregorije oziroma Slemen, pri Sv. Gregorju. -Franc Modic iz Brinovščice trdi, da je f cerkev stara okoh 300 let. Pred njo je bila še pred dvema letoma zelo stara hpa, pa jo je vihar podrl, da je padla na dva avtomobila in ju zmečkala. Je že tako; staro se ne da kar tako ugnati, če pa že mora iti, potem prej le pokaže mlademu, novemu svojo moč. Potem smo malo porivali Dolščakov avto (VW), ki je žc star. lo ni edina starina Napisal in fotografiral: JOŽE PRIMC ____________________J Angelčka, ki delata družbo Križanemu, je prinesel v Zadnike mežnar, ko so pred sto ali več leti prenavljali cerkev pri Sv. Gregoiju, pa so staro opremo odstranili. Prvič: izbrali smo deset krajev na Dolenjskem, ki jih radi omenjajo ljubitelji kopanja. Naredili smo turistično akcijo, ne da bi turisti in gostinti, ki nad temi kraji držijo turistično roko, za to vedeli. Drugič: nismo preizkušali, kako hitra je postrežba (še lani' smo ugotovili, da je ponekod strašansko počasna!), ker smo prepričani, da so zdaj časi t^i, da se povsod potrudijo za denar. Prav tako nismo preizkušali, kako različne so cene. Vsi, ki se pridejo kopat, pač naročajo svojim denarnicam primemo ,.. Tretjič: nismo dali analizirati vode, v kateri se kopljejo. O bazenih je bilo že tako dosti povedanega, o Krki pa tudi! Značilen duh po kloru je bilo čutiti v vseh bazenih, umazange pa je plavalo dovolj po vseh vodah ... In še četrtič: za ljubitelje miru ni priporočljivo, da bi se kopali v turistično razglašenih krajih ob koncu tedna, sicer ne bodo prišli v ponedeljek na delo spočiti! Čisto za konec: deseterica krajev bo obravnavana v naslednjih vrstah po abecednem zaporedju! ČATEŠKE TOPUCE Vsakokrat, ko zapeljem z avtomobilske ceste proti Ca^škim Toplicam, mi pogled obstane na kažipotih. Ni vrag, da ne bi odgovorni na nekaj ^ deset metrih razdalje mogli ugotoviti, kaj je pravilno: tako piše nekajkrat Cateške in nekajkrat Čatežke Toplice. Nekaj bo že prav, si bržkone mislijo ... Ob vhodu v Toplice vam bodo pobrali 2 dinarja za parkiranje avtomobila (čuvaja pa nisem potem nikjer videl). Za kopanje boste odšteli še i 10 dinarjev. Voda na izviru ima 62 stopinj, v zaprtih bazenih 35, na prostem pa je imela v soboto 30 stopinj. Iz kopališkega turizma so v Cateških naredili industrijo, pravo konfekcijo. Čistoča je v mejah tistega, čemur pravimo primemo. Zabava: minogolf za tri dinarje, različni avtomati, program v baru (razen ob nedeljah), sicer pa ples ob sobotah in nedeljah. V Toplicah imajo tudi frizerja, avto vam operejo za 15 dinarjev. ‘ Nimajo pa dovolilnic za ribolov! Ob sobotah, . nedeljah in praznikih pričakujte invazijo Zagrebčanov, ki se navdušeno ukvarjajo s peko čevapčičev in ražnjičev in z navijanjem transistoijev — razen tega pa hrumijo tudi uradni zvočniki. Ni za mirna ušesa! DOLENJSKE TOPLICE V soboto dopoldne je bila temperatura voae v bazenu v Dolenjskih Toplicah 26 stopinj, kopalo pa se je 500 ljudi, čeprav so se od Straže že kopičili temni oblaki. Sanitarije so od vseh treh toplic tu najslabše urejene. Vstopnina za kopanje je 6 dinarjev za zdraviliške goste, 8 za zunanje, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa morajo izletniki — kopalci plačati po 10 dinarjev. Iz odprtega bazena je vel najmočnejši duh po klom od vseh bazenov, kar smo jih obiskali. Včasih imajo kako prireditev (največkrat ob nedeljah), ob sredah, sobotah in nedeljah vrtijo filme. Obsevanje z višinskim soncem velja 11 dinarjev. Še to: kot kulturnozgodovinski objekt je zdravilišče hotel — izven kategorije. METLIKA Za ljubitelje plavanja in vaterpola še opozorilo: Prav zares je tu voda prenizka za kopanje. Travnik je lep, prostor dovolj čist. ŠMARJEŠKE TOPLICE na tabli še niso utegnili Izbrisati. Za parkiranje avtomobila računajo 3 dinarje. Na metliškem kopališču izposojajo tudi čoln, okoUca je prijetna, čeprav ne bi kopalci nič protestirali, če bi bilo bolj čisto. V kroniki na metliški strani Dolenjskega lista pa je bilo večkrat opozorjeno: ,JPozor, črepinje v vodi! “. Prijetna osvežitev — kopališče ima več igral za otroke, prostor za kampiranje, v bifeju pa — tako so rekli — postrežejo tudi s hrano. MIRNA V prijetni okolici pod mirenskim gradom je urejeno kopališče. Potok Vejar-naj bi sicer zagotavljal tekočo vodo in tako čistil kopališče, vendar je bil bazen v soboto prav umazan, po gladini so plavale krpe umazanije. Vejar ima 18 stopinj, v zgomjem delu ribnika smo jih namerili OTfll FO 21, pri iztoku pa 23. Okolica je čista, sanitarije prav vzorno urejene. Kopanje stane 3 dinarje, za otroke je treba plačati dinar. Imajo kabine za preoblačenje, v bifeju pa postrežejo samo s pijačami. V soboto okrog 14. ure se je kopalo in čakalo na sonce morebiti 30 kopalcev, v bifeju pa so zatrdili, da jih je ob nedeljah tudi 1000, če je le lepo in toplo! človeka, ki bi se še kopal tu! Čeprav je vse zastonj... Kljub temu velja črna pika sanitarijam gostilne in ne bi bilo narobe, če bi v naslednjih dneh kak inšpektor pomolil nos na Loko. Na dmgem bregu Krke je nekaj šotorov v kampu Krka dokazovalo, da turizem v dolenjski prestolnici le še ni čisto izumrl. Žalostno za kopalce pa je, da se zdaj, ko kanali bruhajo svojo umazanijo vsem na očeh, v prenizki Krki pravzaprav sploh ni mogoče več kopati, potrebno se je odpeljati v Toplice ali na Otočec. Pač sramota za mesto, ki se šteje za kulturno, politično, gospodarsko in še kakšno središče pokrajine .. . NOVO MESTO V nekdanjih kabinah, kamor so kopalci na novomeškem kopališču spravljali obleko, Colaričeve kokoši včasih znesejo jajce. Tisto, kar je ostalo od kopališča, je podrto in uničeno in skoraj ni Na črni tabli je s kredo pisalo: voda 22 stopinj C, zrak 25, merjeno ob 10. uri. Pravi čudež, ura je bila šele 9.30! Pomočim termometer v Kolpo: 23 stopinj, prav nad časopisnim papirjem, ki je mimo ležal na dnu. To je bilo v nedeljo. Številk Koliko in po čem? Za tiste, ki nameravajo preživeti dopust na Dolenjskem in bi se hkrati radi kopali, smo pobrskali po ceniku Dolenjske turistične zveze za letos in našli naslednje številke za kraje, ki smo jih zajeli v akciji: ČATEŠKE TOPLICE: 252 ležišč, penzion od 77 do 132 dinarjev. V sezoni vse zasedeno, morebiti prostor za noč ali dve. DOLENJSKE TOPLICE: 195 ležišč, penzion od 98 do 125 dinarjev v sezoni, zvečine vse zasedeno. METLIKA: 46 ležišč, penzion od 71,40 do 76,50 dinarjev. NOVO MESTO: 118 ležišč, penzion od 70 do 136 dinarjev. OTOČEC: 333 ležišč, penzion v sezoni od 110,50 do 212 dinarjev. ŠMARJEŠKE TOPLICE: 131 ležišč, penzion v sezoni od 93,25 do 126,55 dinarjev, vse zasedeno. TREBNJE: 39 ležišč, penzion od 80 do 85 dinarjev. VINICA: 16 ležišč, penzion 68 dinar-jev. Razen tega so v krajih, ki smo jih obiskali, še štirje kampingi: na Mimi, v Novem mestu, na Otočcu in na Vinici. Za osebo je treba odšteti od 3 do 6 dinarjev, za vozilo od 2 do 4, za kombi 10, za prikolico od 3 do 5 in še za turistično takso od 80 par do 2 dinarja. PODZEMEU Tudi v Šmarjeških Toplicah se bodo morali najprej zmeniti, kaj naj velja na reklamnih tablah: da ima voda 32 ali 33 stopinj — ali pa 27, kolikor smo v resnici namerili v soboto dopoldne z uradnim kopališkim termometrom in s termometrom Dolenjskega lista. Na bazenu so rekli, da ima voda navadno 29 stopinj in daje malo bolj hladna - hvala bogu! -ker so ravno spuščali vodo v novi leseni bazen. Osem litrov , vode gre v bazen vsako sekundo, filtri pa jo prečistijo v šestih urah. Okolica je prijetna, sanitarije naravnost vzomo čiste, v bifeju postrežejo tudi z jedmi. Parkiranje velja 2 dinarja, kopanje od 6 do 10 din, glede na to, kdaj pridete, in glede na praznik ali delavnik. Dnevne ribiške karte prodajajo po običajnih cenah: od 20 do 60 dinarjev. V Toplicah imajo vsako soboto ples, ob sredah gostuje potujoči kino, enkrat na mesec pa imajo pevsko-folklorno prireditev. Mali golf, nekoč taka pridobitev, je zdaj povsem razdejan, prav tako msko ke^jišče, saj gredo keglji že v trske. In še za romantične duše: ograda s smicami — ogled zastonj. TREBNJE Da se z avtom zapeljete čez drugi leseni most na desni breg Krke, morate odšteti ob sobotah in nedeljah 5 dinarjev. Potem jo lahko uberete na desno proti kampingu ali pa na levo, na kopališče. Ogromen travnik vzamejo ob posvečenili dneh v zakup avtomobili s tablicami U, ZG in morebiti tudi NM in prav lahko se vam zgodi, da vam bo jezična Zagrebčanka prepovedala parkiranje v gozdni senci, češ: „Ovde je rezervisano za nas!“ Vse, kar so letos novega naredili na tem kopališču, je dodatna deska za lažji skok v Krko. V recepciji prodajajo ribiške karte: za domače po 20 in 30 din, za tujce po 40 za bele ribe in po 60 za salmonide. Vsak dan je pod gobami ples, od časa do časa pa turistično dmštvo pripravi folklorno aU glasbeno prireditev ali kaj podobne- ga- Bife na kopališču je odprt po potrebi, se pravi: kadar je kaj prometa, imajo nekaj kabin za preoblačenje in nekaj stranišč (poljskih) v gozdičku. Dovoljeno je vse: kopanje, kričanje, peka čevapčičev ali vola, navijanje transistorjev po mili volji, igranje šaha ali nogometa. Skratka: kakor vam drago! Na bližnji Strugi imajo tudi konje za jahanje, a pravega sodelovanja z Otočcem ni. Ne bi bilo slabo, ko bi v Putnikovem motelu tudi kaj vedeli. Nekaj po 14. uri v soboto so namreč na vsa vprašanja — tudi recimo na to, koliko ležišč imajo — odgovarjali: „Pridite ob 15. uri, ko bo recepcija spet delala!“ Kot da bi bili turisti na svetu zaradi recepcij! V bazen v neposredni bližini avtomobilske ceste vam zaradi umazanije odločno odsvetujemo! VINICA V nedeljo dopoldne je imela Kolpa v tem nedeljskem zatočišču Novomeščanov 23 stopinj, parkiranje pa velja 3 dinarje, vendar ni bilo nikogar, ki bi po postavah določeno ceno izterjal. Bife je bil okrog 9. ure zaprt, nekaj šotorov pa je dokazovalo kamping v malem (čeprav ga ni v turističnih tabelah!). Tam, kjer so nekoč vozili živino napajat, je tabla prepovedovala umivanje avtomobilov — časi se pač spreminjajo .. . Na Vinici eno samo ^adbišče. Gori v kraju dela Novoteks konfekcijski obrat, spodaj na kampingu pa Vodna skupnost Dolenjske ureja breg Kolpe. Voda ima 21 stopinj, v bifeju pa ni bilo „šefa“: rekli so, daje odšel na Vinico in da se kmalu vrne. Bila je nedelja, nekja po osmi uri... Kopanje je zaradi urejanja brega onemogočeno, nekaj tujcev pa je vseeno razpelo šotore. Nobenih podatkov ni mogoče dobiti brez „šefa“. Tako prepišemo s te bel ob vhodu, da izdajajo dnevne karte za ribolov, da imajo menjalnico, kamping in nekaj prenočišč, da je parkiranje po 3 dinarje (a ni parkirnine nihče pobiral), da igrajo vsako nedeljo Abadoni. Še vedno stoji že zarjavela reklamna tabla „Varčiijte pri KB Ljubljana!", čeprav banke s takim imenom že lep čas ni več. Tekst in foto: J. SPLICHAL PROSTA DELOVNA MESTA Industrija otroške konfekcije JUTRANJKA. SEVNICA »adnas. OBJAVLJA na podlagi 183. člena statuta in 6., 7. in 8. člena pravilnika o delovnih razmerjih naslednja prosta delovna mesta: 1. VODJA ENOTE DRUŽBENE PREHRANE - EKONOM 2. GLAVNA KUHARICA 3. KUHARICA POGOJI: Pod 1. — VK ali KV trgovski delavec — moški — 5 let prakse v trgovini ali v gostinstvu pri vodenju samostojnih poslov — poskusno delo do 2 meseca — osebni dohodek po pravilniku o delitvi dohodka in osebnega dohodka. Pod 2 — VK ali KV kuharica — 5 let prakse pri samostojnem vodenju kuhinje — poskusna doba do 2 meseca — osebni dohodek po pravilniku o delitvi dohodka in osebnega dohodka. Pod 3 — KV ali PK kuharica — 5 let prakse pri samostojnem delu — poskusna doba do 2 meseca — osebni dohodek po pravilniku o delitvi dohodka in osebnega dohodka. Rok prijave 8 dni po objavi. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Industrija otroške konfekcije „Jutranjka" Sevnica-splošni sektor. PROSTA DELOVNA MESTA! inousTRiJRmoTORnm VOZIL novo mESTo Komisija za delovna razmerja pri CDS Industrije motornih vozil Novo mesto razglaša prosta delovna mesta: - 4 DIPL. STROJNE INŽENIRJE - 2 KEMIJSKA TEHNIKA - 2 STROJNA TEHNIKA - 1 KURJAČA PARNIH KOTLOV Z IZPITOM ALI STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA - 3 STROJNE KLJUČAVNIČARJE - 2 ELEKTROMONTERJA ZA VZDRŽEVANJE - 1 ELEKTROINŠTALATERJA ZA VZDRŽEVANJE -4 SKLADIŠČIHKE ZA SKLADIŠČE REZERVNIH DELOV - 6 KV MIZARJEV - 4 AVTOLIČARJE - 3 STRUGARJE - 2 KV PRODAJALCA REZERVNIH DELOV - več nekvalificiranih in priučenih delavcev kovinske in lesnoindustrijske stroke za delo v proizvodnji prikolic in proizvodnji avtomobilov. Razglas velja do zasedbe delovnih mest. Prošnje sprejema kadrovski oddelek, kjer dobite tudi vse informacije o pogojih dela. Vabimo vas na neobvezen razgovor. INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL, NOVO MESTO, ZAGREBŠKA CESTA 18/20 /■ N. Vsak, ki do 31. 7. kupi zmrzovalno skrinjo Gorenje m že ima enega od večjih gospodinjskih strojev Gorenje, prejme kot nagrado mesoreznico Gorenje. JLCCIEHNIKA I OBVESTILO: Oddelek za upravno pravne zadeve skupščine občine Novo mesto obvešča uporabnike cest, da je zaradi dotrajanosti materiala nosilnost mostu v Novem mestu omejena na 15 ton skupne teže. Na priključkih, kjer je možen obvoz za vozila, težja od skupne teže 15 ton, je Republiška skupnost za ceste postavila primerno signalizacijo, ki opozarja voznike na zmanjšano nosilnost mostu v Novem mestu. Voznike težjih motornih vozil opozarjamo, da zaradi varnosti prometa upoštevajo omejitev ter smeri svojih voženj prilagode sedanji situaciji. ODDELEK ZA UPRAVNO PRAVNE ZADEVE NOVO MESTO Rejci perutnine! v valilnici v Naklem pri Kranju lahko kupite 2 — 3 mesece stare jarčke različnih pasem. Poslujemo vsak dan od 6 — 14 ure, ob sredah pa do 18 ure. /^TRUDBENIK---------------------------- TOVARNA POHIŠTVA BREGANA predstavlja nov konponibilni regal EKONOMIK, ki dopolnjuje naš asortiment znanih regalov FORTUNA,SAMOBOR 71 in SAMOBOR II ter udobnih sedežnih garnitur GONDOLA, NE RA in MIRA, ki se preoblikuje v posteljo AVTO-MOTO DRUŠTVO SEVNICA proda na javni dražbi 2 OSEBNA AVTOMOBILA ZASTAVA 750 IN MOPED Izklicna cena: za avto 9.000,00 din, za moped 800,00 din Dražba bo 28. 7. 1973 ob 8 uri v prostorih AMD Sevnica (za sodiščem). Vse informacije dobite v pisarni AMD. Regal EKONOMIK s kotnim elementom in premostitvijo sedežne garniture Naše izdelke lahko po ugodnih cenah kupite v VSAKI TRGOVINI S POHIŠTVOM — TUDI V VAŠEM KRAJU. Pokazali vam bodo naše izdelke in katalog s celotnim asortimentom. Pri opremljanju stanovanj, pisarniških prostorov ter šolskih zbornic uporabljajte naše kvalitetne, prilagodljive in ekonomične izdelke. V Bregani imamo lastni SALON POHIŠTVA, ki je odprt vsak dan od 7 — 12 in 17 — 19 ure, ob sobotah od 7 — 14 ure, v katerem si lahko ogledate in kupite naše pohištvo. TUDI NA KREDITI Tovarna TRUDBENIK Bregana je ob avtomobilski cesti Ljubljana — Zagreb, 10 km od Brežic proti Zagrebu. ZVESnUA ZA l ČE INIATE VSAJ EN IZDELEK GORENJA KUPITE DOBILI BOSTE KUPITE DOBILI BOSTE m d [neg KUPITE UU3 ENA IN ENA JE TRI SAMO PRI GORENJU CE IMATE VSAJ EN IZOEIEK 00 VCUKIH APARATOV GORENJA IN BOSTE DO 31.JUUJA KU-PlU SE EN IZDELEK GORENJA. tOSTE PREJEU DARILO. PRI NAKUPU ZAHTEVAJTE V TRGOVINI KUPON. GA S PRODAJALCEM IZPOLNITE IN POŠLJITE GORENJU. GORENJE VAM BO IZROČILO NAGRADO « ENEGA OD MAJHNIH APARATOV ZA GOSPODINJSTVO. S KILOGRAMOV MIXAU AU TELEVIZU-SKO ANTENO. IZKORISTITE KREDIT POTA IX STIt^ Pri »Zorzutu« ni varno Kozarec v glavo in s ključem za snemanje avtomobilskih koles po glavi SLABA KOŠARKA Zdaj se ve, kdo je prejšnji teden razbil steklo na vhodnih vratih črnomaljske pošte, zaradi česar so sumi- li, da gre za vlom: s koši za smeti sta se obmetavala Peter Kure in Mladen Sedlar, oba iz Cmom'ja! Kure je hotel smetnjak vreči na ploščad nad vhodom - menda se je ponoči šel košarko — pri tem pa je koš ptiletel .v vtata. Podstavek od koša je zabrisal čez ograjo na Einsiedlerjev vrt. Fanta se bosta morala zagovarjati. Na postaji milice v Kočevju sta v komaj tednu dni prišla dva Stru-žanca in z zdravniškima spričevaloma dokazovala, da sta dobila lahke telesne poškodbe v gostilni Jožeta Puglja, po domače „Zorzuta“, v Strugi ali pa pred gostilno. France Pugelj iz Strug, Lipa 8, je povedal, da ga je 5. julija ob 24. uri v „Zorzutovi“ gostilni začel izziv_ti najprej gostilničar, nato pa njega Miro Pugelj. Nato je M. Pugelj vzel kozarec, pohi vina, in Franca Puglja polil, končno pa mu je vrgel še prazen kozarec v glavo in ga zadel pod levo oko. Po prerivanju v gostilni je M. Pugelj pričakal F. Puglja še pred gostilno in ga dvakrat kresnil po gla- vi z železnim ključem za odvijanje avtomobilskih koles in mu dej^: „Ce nimaš zadosti, te bom še z nožem." 22-letni Janez Medja iz Strug Pri cerkvi 16 pa se je pritožil, da 29. junija zvečer ni dobU četrtega piva, ki ga je naročil, ker je gostilničarjev sin Peter dejal, da je tisto pivo že prinesel. Medja mu je zabrusil, da goljufa. To pa je slišal gostilničar in Medjo najprej oklufotal, nato pa ga je namanal še z držajem metle. V obeh primerih gre za lahko poškodbo. Sodišče pa bo presodilo, kdo je kriv in kdo nedolžen. DVE ŽENSKI UDARJENI 11. julija popoldne je Martin Bele iz Otočca s tovornim avtomobilom ravnal betonsko železo na cesti med Starim gradom in Lešnico. Ko je z avtom potegnil, se je železo utrgalo in udarilo 32-letno Marijo Bregant in 52-letno Angelo Terkaj, obe iz Herinje vasi, ki sta tedaj slučajno šli po cesti. Obe so odpeljali v bolnišnico po pomoč. Za nesrečo bo odgovarjal Bele. TRČENJE NA GOZDNI POTI 14. julija dopoldne je peljal po gozdni poti iz Opatove gore proti Kostanjevici voznik Drago Pešek iz Dobrave. V vasi Ravne mu je v nepreglednem ovinku po levi strani pripeljal naproti Ivan Klemenčič iz Dolšca, tako da sta trčila. Škode na avtomobilih je za 9.000 din. Tudi počasi se daleč pride Ceste proti obali so polne, zato pri načrtovanju poti izberimo manjše zlo V Sloveniji prvi teden v juliju 15 mrtvih Julij in avgust sta meseca, v katerih tudi na območju Dolenjske, Bele krtine in v Posavju beležijo zmeraj Dežurni poročajo RAZGRAJAL V BIFEJU - 10. julija so novomeški miličniki pridržali do iztreznitve Janeza Brajdiča iz Gumberka, ker je v bifeju v Kristanovi ulici razgrajal. PO TUJ KROMPIR - 11. juUja je Franc Kovač iz Bršlina prijavil, da so mu neznanci na njivi izkopali krompir in ga precej oškodovali. Sumijo, da so bili Romi. PONY JE IZGINIL - 14. julija popoldne je bilo ukradeno kolo „pony“, last Pepce Anžlovar iz Male Bučne vasi. Kolo je pustila pred trgovino „Barve-laki“ sredi Novega mesta. Oškodovana je. za 60.000 din. PONOCi NI VARNO - Jože Fink iz Ulice Majde Sile je v noči na 15. julij pustil svoj ,,volkswagen“ v Kandy^i ulici, drugi dan pa ugotovil, da so mu nepridipravi ponoči odmontirali kompletno levo luč. POSKUS TATVINE? Alojz Ba-šelj iz Žalovič pri Smaijeti je bil besen, ker mu je nekdo v noči na 16. julij poskušal vzeti avto. Svoje vozilo je pustil pred restavracijo „Pri vodnj^u“, našel pa je avto obnyen v drugo smer, vlomljen in razbit. Škoda znaša 2.000 din. -? NAKLO: S CESTE NA NJIVO 15. julija ponodi je peljal iz Kostanjevice proti Krškemu voznik Martin Der^č iz Velik^a Podloga. V Naklem ga je na desnem ostrem ovinku začelo zanašati v levo; zabijal je na njivo in se prevrnil. Po-hc^ov^ se je njegova žena Jožefa in so jo odpeljali v novomeško bolnišnico, na avtomobilu pa je škode za 10.000 dinarjev. DEKLICA PRED AVTO 13. julija dopoldne je peljal po Ulici 21. maja v Brežicah Branko Zajc iz Vel^ega Mraševega. Z leve strani je nenadoma prečkala cesto 6-letna Nataša Alikšič iz Brežic. Pri nesreči je bila deklica hudo poškodovana in so jo morali odpeljati v zagrebško bolnišnico. MALO MRAŠEVO: NI UPOŠTEVAL ZNAKA 15, julija dopoldne je peljal iz Podbočja v Kr^o Drago Lekše iz Kalce Naklega. V križišču v Malem Mraševem ni upošteval prometnega znaka in zapeljal v križišče v trenutku, ko je z desne strani pripeljal j Marjan Kalin iz Brežic. Prišlo je do ' bočnega trčenja. Laže so bili poško- dovani voznik Lekše in njegovi trije sopotniki - otroci Ladko, Aleš in Zvonko Vranič iz Vevč. Vse so odpeljali v brežiško bolnišnico. Škode na avtomobilih je za 20.000 dinarjev. SEVNICA: STRANSKO TRČENJE 12. julija zjutraj je peljal po Pre-fernovi uUci v Sevnici voznik osebnega avtomobila Marjan Simončič iz Obrež^ pri Radečah. Koje pripeljal v križišče, je iz Ulice heroja Maroka izsiljeval prednost Marjan Vidic iz Podsrede in stransko trčil v Simončičev avto. Škode je za 15.000 din. več prometnih nesreč. Postaje milice imajo v tem času prav s prometom dela čez glavo, kajti razen množice tujih gostov, ki iz severne Evrope prodirajo proti našemu jugu, potuje tudi veliko Jugoslovanov. V času dopustov se zgodi veliko nesreč, katerih posledice nosijo ljudje vse življenje. Domačini, ki ^Ij poznamo svojo deželo, bi lahko k morju potovali po manj znanih cestah, včasih ovinkastih, vendar manj prometnih kot so tiste, ki jih priporočajo kot glavne cestne žile vsi turistični uradi v tujini. Proti Reki in Crikvenici se občanom dolenjske regije veliko bolj izplača potovati čez Belo krajino in Gorski Kotar, kot pa po avtocesti Ljubljana-Reka. Prav tako dopustniki, namenjeni v Dalmacijo, naredijo pametneje, če »edo preko Metlike na Karlovac in Plitvice ter Karlobag, kot če uberejo pot po vsej Jadranski magistrali. Pri načrtovanju dopusta bi morali vsekakor upoštevati tudi temne plati: prvi teden v juliju je bilo na slovenskih cestah 185 hujših prometnih nesreč s 15 mrtvimi, 97 hudo poškodovanimi in 162 laže ranjenimi. Največ teh nesreč se je zgodilo zaradi izsiljevanja prednosti. Voznikom se preveč mudi — mnogim naravnost na pokopališče. V avtu so v poletnem času navadno cele družine; če se jim kaj pripeti — oče in mama sedita navadno spredaj — ostanejo lahko otroci sirote brez staršev. Voznik naj se torej zanaša le na lastne sile, naj ne tvega, naj ne bo nestrpen in naj upošteva, da lahko za vsakim ovinkom in v vsakem naselju preti nevarnost. Jasno pa je: za voznika je taka pot na letni oddih sama vse prej kot oddih. R. B. JURKA VAS: NEPRIMERNA HITROST - Tadija Simič je 10. julija okrog 15. ure vozil tovornjak proti Novem mestu, ko gaje v Jurki vasi zaradi neprimerne hitrosti zaneslo s ceste, da se je prevrnil na desni bok. Sopotnico Hamzijo Čauševič iz Gor. Straže so poškodovano odpeljali v bolnišnico, materialna škoda pa znaša 50.000 din. DVOR: OKVARA NA VOZILU — Martin Darovec iz Gor. Straže je 10. julija popoldne vozil tovorni avto proti Dvoru, ko je pri Soteski med vožnjo zablokiralo prednje desno kolo. Avto se je prevrnil po nasipu, škode 0a je za 20.000 din. GOR JANO: V OVINKU PREHITEVAL - 11. julija ob 14. uri seje na cesti med Metliko in Novim mestom pripetfla nesreča. Ko je Hinko Fri^ovic iz Škofje Loke s kamionom v dvojnem ovinku prehiteval specialno vozilo viličar, je naproti pripeljal osebni avto z voznikom Slavkom Grudnom iz Kašče. Ta je ■ trčil v tovornjak, v nesreči pa sta se poškodovala voznik osebnega avtomobila Gruden in njegov 9-letni sin. Odpeljali so ju v bolnišnico, škode pa je za 35.000 din. PUSCAVA: NEPRAVILNO PREHITEVANJE - Ko je Jakob Železnik iz Puščave 12. julija popoldne vozil motorno kolo in pri Puščavi prehiteval osebni avto Antona Gole-ta iz Trebnjega, ki je zavijal s ceste, sta vozili trčili. Motorist si je huje poškodoval nogo in je moral v bolnišnico, gmotna škoda pa znaša 2.500 din. OTOCEC: preko ŽIVE MEJE - Ivan Zorko iz Bukovška pri Brežicah je 13. julija okrog poldneva vozil z avtom proti Zagrebu. Pri Otočcu je prehiteval tovornjak z daruvarsko registracijo, ko je naproti pripeljal osebni avto. Zorko je naglo za>^ pred tovornjak, ga oplazil, nato pa zapeljal čez živo mejo s ceste. Skoda znaša 7.000 din. VRH: OPLAZILA STA SE -Vlado Radovan iz Gor. Brezovice in Vinko Stemberger iz Šentjerneja sta se 13. julija z avtomobiloma srečala na cesti pri Vrhu in se oplazila. Vzrok: nepazljivost Radovana, ki je med vožnjo gledal Skozi okno, pri tem pa zapeljal v Vzrok: nepazljivost Radovana, ki je med vožnjo gledal skozi okno pri tem pa zapeljal v levo. Povzročitelj nesreče tudi ni hotel počakati miličnikov. ČRNOMELJ: DIVJAL Z AVTOBUSOM - Peter Matkovič je 14. julija okrog 22. ure vozil avtobus od tovarne BELT proti mestu s tako naglico, da ga je v Ulici heroja St^i-he zaneslo v levo in je trčil v hišo številka 8. Skoda znaša 200.000 din. rokomet Najboljše v Sloveniji Brežiške rokometašice so dosegle največji uspeh v zgodovini kluba - Dobri Sevničani in Ribničani, za podmladek v dolenjskem rokometu pa ni skrbi! z visoko zmago proti Ingolstadtu v Zahodni Nemčiji so se brežiške rokometašice tudi uradno poslovile od sezone, ki jo brez težav lahko označijo kot najbolj uspešno v zgodovini kluba. To, kar ni uspelo moški ekipi v lanskem naskoku na slovenski vrh, je uspelo dekletom. Uvrstile so se v drugo zvezno ligo, kjer so po napornem tekmovanju z 21 točkami pristale na sedmem mestu - kot najboljša slovenska ekipa sploh! Kajpak gredo pohvale prizadevnini igraflcam in trenerju Darku Šetincu: preskočile so vse slabosti in od mlade ekipe lahko v naslednjih prvenstvih pričakujemo še več. Podobno, kot so lani naskakovali vrh Brežičani, so ga letos Ribničani, ki so le za las zgrešili prvo mesto. Izmuznilo se jim je le zaradi nekaterih nepotrebnih spodrsljajev na tujem, vendar imajo v prihodnji sezoni ob resnem delu lepe možnosti, da sedanje drugo mesto spremene v prvo in se uvrste v drugo zvezno ligo. Tam igrajo Sevničani, ki so letos za las ostali v ligi. Najmočnejša moška rokometna ekipa Dolenjske bo morala popraviti zlasti svojo igro v gosteh, če bo hotela še naprej uspevati. Ob treh uspehih v lanski sezoni pa je strela udarila v moško brežiško ekipo. Se leto prej se je borila za naslov prvaka, zdaj pa je padla iz slovenske lige v consko in bo v novi sezoni igrala skupaj z Novomeščani in Krškim, ki se je v to ligo uvrstilo na kvalifikacijah kot prvak zasavske lige. Eden izmed te trojice naj bi se spet vrnil v slovensko ligo ... Ob ligaških nastopih pa ne gre pozabiti uspehov pionirskih in mladinskih ekip - zlasti osnovnošolk iz Stopič! - ki sol se tudi v slovenskih finalih dobro odrezale. To pa dokazuje, da za usodo dolenjskega rokometa, za zdaj nigbolj množičnega in najboljšega športa pri nas, ni bojazni! J-S. Letalci: uspehi in težave Modelarji, jadralci, padalci med prvimi - motorni piloti čakajo na letališče - Premalo denarja Športna sezona v novomeškem Aeroklubu gre v glavnem h koncu. Zato velja na kratko pregledati letošnje dosežke: Modelarji so priredili 5 tečajev za gradnjo letalskih modelov s 50 udeleženci in 2 tekmovargi z 68 udeleženci. Redno so nastopali na modelarskih tekmovanjih (7 nastopov) in osvojili: prvo mesto v Sloveniji v gumenjakih posamezno, pokal Primorce v jadralnih modelih A 2 posamezno, dve prvi mesti na Zletu bratstva in enotnosti, več drugih in tretjih mest na republiškem prvenstvu, šest tekmovalcev pa se je kvalificiralo za nastop na državnem prvenstvu. BRSLIN: avto NA BOKU -Ko je Janko Popovič iz Novega mesta 13. julija o mraku z avtom vozil skozi Bršlin, gaje zaradi neprimerne hitrosti v ovinku zaneslo, da se je avto prevrnil na levi bok. Voznik se je telesno poškodoval, materialna ^oda pa znaša 100.000 din. HUDO: ZLETEL S CESTE - 14. julija okrog 18. ure se je Marko Polenšek iz Novega mesta peljal z avtom iz Mirne peči proti domu, ko ga je zaradi prevelike hitrosti v desnem ovinku pri Hudem začelo zanašati Avto je zletel s ceste, pristal pa v grmovju. Skoda 'znaša 8.000 din. SMRTNA NESREČA V nedeljo, 15. julija, so pokopali Ivana Bukovca iz Mihelje vasi pri Semiču, ki je umrl za poledicami prometne nesreče. 11. julija ob 15. uri se je pri Ručetni vasi pokojni Bukovec - peljal se je z mopedom iz Semiča v Petrovo vas in v blagem nepreglednem ovinku vozil po levi zaletel v naproti vozečega motorista Martina Stubleija iz Lipovca. Taje vozil brez izpita. Mopedist in motorist sta trčila z glavama in sta oba obležala hudo poškodovana. Materialna škoda znaša 1.500 din, Bukovec pa je moral neprevidno vožnjo plačati celo z življenjem. Smrtni padec Sestnajstletnika Marko Bartol padel 21 m globoko in se ubil 14. julija ob 15.50 se je v Kočevju smrtno ponesrečil 16-letni Marko Bartol iz Ljubna pri Novem mestu, ki je padel 21 m globoko z gradbišča nove stolpnice. Marko Bartol je bil na priučitvi za kleparja pri novomeškem gradbenem podjetju NOVOGRAD. Skupaj z delovodjem Stefanom l avrinom iz Novega mesta. Jerebova 8, in vajencem Jožetom Berusom iz Velikega Podljubna 5 je Marko Bartol opravljal kleparska dela na ravni strehi stolpnice, ki jo gradi SGP ZIDAR od Ljubljanski cesti v Kočevju. Ko so glavno delo za tisti dan že končali, sta vajenca merila 55 cm visok obrobni parapet, delovodja pa je zapisoval mere. Bartol se je med tem, ko jc šel nazaj, spotaknil v parapet in padel 21 m globoko. Bilje takoj mrtev hom dolenjski letalci niso zadovoljni, saj jih tarejo denarne težave in neurejeno letališče, čeprav občinska Cupščina Novo mesto in JLA z velikim razumevanjem podpirata Dolenjski letalski center. Leteči poskušajo. s pridobitnimi dejavnostmi, vendar v tem ne more biti trajna rešitev. Edini resen vir - turistično in komercialno letenje - pa do ureditve novega, letališča ne prideta v poštev. Novomeški Aeroklub se s svojim delom uvršča v najboljše v Jugoslaviji, zato tudi vnaprej upa na razumevanje družbe. Vsestranske dejavnosti modelarjev, padalcev in pilotov namreč ni mogoče primeijati z drugimi športi, zlasti če upoštevamo, da letalske šole, kakršna je tudi novomev^a, pripravljajo naraščaj neposredno za vojaško letalstvo in za civilne letalske družbe. M.MOSKON NOVO MESTO — V nedeljo je kolesarsko društvo pripravilo gorsko društveno prvenstvo. Nastopilo je 15 članov domačega kluba. Na 14 km dolgem vzponu je med mladinci zmaeal Franc Antončič, za njim sta bila Stih in Gosenar. V konkurenci turistov je bil najboljši Zdenko Antončič, sledijo Zrimšek, Mijajlović in drugi. Dirka je pokazala, da je med nUadimi več obetajočih kolesarjev. (B. R.) KRSKO - V prijateljski košarkarski tekmi so mladinci Krškega premagali Artiče 94:61. Pri domačih sta bila najboljša Rudman in Žu-pevc, pri gostih pa Klemenčič. (M. M.) KRMELJ - Na šahovskem hitropoteznem turnirju za julij so igrali le štirje. Zmagal je inž. Sribar, slede Prosenik, Pogačnik in Žvar. (B. D.) BASTAD - Na mednarodnem teniškem prvenstvu Švedske je Jugoslovan Pilič po suspenzu (o mednarodnem teniškem sporu smo poročali na sredini našega tednika) zmagal v igri dvojic skupaj z Američanom Smithom. (A. B.) NOVO MESTO - V finalni turnir v odbojki na delavskih ^ortnih igrah v novomeški občini so se uvrstile ekipe Krke, Pioniija, žužem-berške Iskre, Novoteksa, Novolesa in družbenih služb. (J. S.) KOSTANJEVICA - Na nogometnem turnirju, ki ga je pripra^ mladinski aktiv iz Kostanjevice, je zmagala domača ekipa, ki je v polfinalu premagala Prekopo 4:0, v finalu pa še Šentjernej 3:1. Med 7 ekipami je Šentjernej premagal v polfinsdu Podbočje 1:0. (T. B.) ŠENTJERNEJ - V prijateljski košarkarski tekmi so domačini premagali Podbočje 34:31. (T. B.) NOVO MESTO - Na četrtem mednarodnem turnirju v goju v Velikem Grdževcu je med 12 udeleženci zmagal Novomeščan Cefarin. Kralj je dosegel 3.-6. mesto, Dragan pa je bil 7. (T. D.) ŽUŽEMBERK - V počastitev krajevnega praznika so pripravili domačini tradicionalni odbojkarski turnir, na katerem je zm^alo Trebnje pred Žužemberkom in novome-^o Krko. Trebžnjci so osvojili pokal v trajno last. (J. S.) Jaka Smid, četrti v državi Jadralcem manjka do izpolnitve športnih načrtov še 725 km v preletih in okrog 150 ur letenja. Na državnem prvenstvu v Lescah se je odlično uvrstil Jaka Smid, ki je dosegel četrto mesto. Posamezni jadralci so izpolnili 10 pogojev za osvojitev „srebrnega C“. Pred kratkim se je začel pi^tični del tečaja za 10 pilotov, ki ga vodi Adolf Šuštar. Padalci so prikrajšani za izvajanje svojega športnega in učnega načrta, ker Dolenjski letalski center nima primernega letala, padalski poligon pa še ni urejen. Vseeno je Darinka Uhan (po ddjši prekinitvi zaradi poroda) na republiškem padalskem tekmovanju v Ajdovščini zasedla odlično šesto mesto (prva med ženkami), v fi^rativnih skokih pa je bila celo tretja. Skupina nibtomih pilotov težko čaka na novo letališče, saj se na starem ne smejo šolati. Tako je zlasti njihov učni načrt odvisen od letališča, športnih prireditev pa se zaradi pomanjkljivega treninga sploh ne morejo udeleževati. Nastopajo predvsem na vajah splošnega ljudskega odpora. Navzlic pestremu delu in uspe- ŠPORTNI KOMENTAR Za čigav napuli neki? Namesto neštetih svetovnih prvenstev raje denar za vzgojo mladih in športne pbjek tel Jugoslavija še nadalje razmetava denar: še naprej prireja najrazličnejša svetovna in evropska prvenstva, ne glede na zanimanje gledalcev, na razširjenost in kakovost posameznih športov. Komaj je za nami evropsko prvenstvo v boksu, že se pripravljamo na prvo svetovno prvenstvo v plavanju in vaterpolu. Neverjetno je, da kandidiramo in tudi organiziramo taka tekmovanja, kjer kot nastopajoči nimamo nobenih možnosti za uspeh. Imamo komaj tri kolikor toliko sposobne plavalce, ki bodo morebiti prišli do finala, reprezentanca v vaterpolu pa ^i le še na nekdanji slavi. Torej bomo mi dajali denar za organizacijo, dingi pa so ga vložili v tekmovalce. Potem bomo mi še naprej želi sloves dbbrih organizatoijev, drugi pa bodo preštevali meda- y®- Neverjetno je, da nas izkušnje nič ne nauče. Res je, da je potrebno pripraviti pomembne tekme tudi pri nas, vendar bi morali imeti čut za prkvšnjo mero. Ne- dvomno smo pri nas v zadnjih treh letih organizirali več evropskih in svetovnih prvenstev kot, kjerkoli drugod, tekmovalni uspehi pa so bili, z izjemo koš^-karjev v Ljubljani in nekaterih posameznikov (namizni tenis, boks), bolj pičli. Denar za taka tekmovanja gre kajpak - vzeto v najširšem pomenu - naravnost iz naših žepov. K^ bi ne bilo bolje, da bi ta denar namenili za vzgojo mla(^ (saj je še ogromno tJdcUi, ki niso vzeli ^ortne abecede) pa za nadnjo prepotrebnih objektov m za množične akcije (naučimo se plavati, na primer). Potem bi se sicer manj trkali po prsih, bi pa zato dosegali večje športne uspehe in bi s ponosom ugotavljali, da se odstotek otrok s telesnimi hibami in s popolno športno zakrnelostjo razveseljivo zmanjšuje. Kajp^ pa je za dosego ciljev v drugo smer potrebno več garaškega dela, ki je tudi manj vidno in pri večini slabše cenjeno! J. SPLICHAL Šentjemejska prireditev je bila zadnja večja pr^ poletnim športnim mrtvilom. Konji so bili še posebno živčni pred startom tretjega teka za krožno nagrado Slovenije. Uspel je šele četrti start, prestrašemm konjem in čakajočim voznikom pa so morali pri^očiti na pomoč ... (Foto: Splichal) t>Vj Iz- sili ... 3941.,. 2327 . Dojenimi liri | pred 20 letr Odbojka se je uveljavila NOVOMEŠKA ODBOJKA se je krepko uveljavila. Pomladanski del zvezne odbojkarske lige so končali na četrtem mestu, vodi pa mariborski Branik, pred zagrebško Mladostjo. Ženska vrsta je posegla v boj za točke v republiški lip in s svojimi nasprotnicami prav na kratko opravila. Vse borbe je dobila s 3:0 in tako brez izgubljenega nča osvojila prvo mesto v pomladanskem delu tekmovanja. V ŠOLSKEM LETU 1952/53 je bilo na ni^i gimnaziji v Metliki 183 dgakov in dijakinj. Prva dva razreda je obiskovalo 67 učencev, drugi razred 46, tretji 36 in četrti 34. Zanimal nas bo uspeh, ki ni najboljši. Razrede je dovršilo 100 dijakov ali 54,64 %. Najboljši je bil četrti razred, kjer je izdelalo 67,65 odstotkov. IZ SODRAŽICE — Nedavno smo proslavili 55. obletnico ustanovitve našega gasilskega društva. Rano zjutraj je bUa budnica gasilske godbe, dopoldan je bila na trgu prodava in govor predstavnika občindcega ^udskega odbora, popoldan se je razvilo ljudsko rajanje. NA ZADNJEM zasedanju Okrajnega ljudskega odbora v Krškem so ljudski odborniki izglasovali, da se sedež okraja . prenese v Brežice. Izmed 95 članov obeh Zborov je glasovalo 82 odbornikov: izmed teh 48 za to, da se okraj prenese v Brežice, 34 pa za to, da ostane v Krškem. V Sevnici bo ustanovljena izpostava. PET KMETIJSKIH ZADRUG v okolici Grosuplja je sklenUo, da bo organiziralo 15. in 16. avgusta I. dolenjski kmečki praznik. 15. bo večja razstava plemenske živine s posebnim pregledom in z razdelitvijo nagrad. Posebna kmetijska razstava bo tudi pokazala napredek kmetijstva na Dolenjskem v zadnjih letih. Zvečer bo kulturna prireditev, 16. pa bo velik sprevod, v katerem bo pokazano kmečko delo in dolenjski podeželski obični. (Iz DOLENJSKEGA LISTA, 17. julija 1953) MAMILA: Zgodilo seje.V. GINEKOLOGOVA TOŽBA -Pariški ginekolog Serge Giraud toži producenta razvpitega filma „Zadnji tango v Parizu“. Vzrok: kamera je dolgo časa snemala skoz okno njegove ordinacije, pacientke pa zato zdaj izgubljajo zaupanje. Ginekolog zahteva odškodnino, mimo tega pa še, naj izrežejo vse prizore, na katerih je njegova ordinacija. Zaslužiti, kjer se le da, to je pravo geslo ... NAJDENI UMETNINI - Dve znameniti renesančni sliki — Madono z otrokom in Gospodov portret - ki so ju pred dvema letoma ukradli v Firencah, so spet naši. Zanimivo je, da je prav ti dve sliki 1941. leta odnesel tudi Goering, vendar sta po vojni prišli nazaj v Italijo. Na ogled — do nove tatvine! BIOLOŠKA VOJNA - Vedno več novorojenčkov v Vietnamu pride na svet s telesnimi in duSSvnimi hibami. To so posledice stotin ton kemikalij, ki so jih stresli na neupogljivo deželo Američani. Dva profesoija s Harvarda sta celo dokazala, da vsebujejo tudi ribe in školjke v Južnem Vietnamu strupene snovi. -Vse je bilo posvečeno v pravično ameriško -agresijo ... NOVI IZPITI - Na rimski umetnostni akademiji so prvič dovolili študentom delati izpite s polgolim živim modelom. Morebiti bodo ocene boljše, če kajpak ne bo prej zmanjkalo modelov. Dekleta, ki pozirajo, namreč štrajkajo, češ da so njihove ure preslabo plačane. Umetnost je bila vedno revna! UPOKOJENI PREDSEDNIK -De Valera je edini preživeli vodja velikonočne irske vst^e, razen tega pa je skoraj pol stoletja vodil državo. Ko je pred kratkim odšel s predsedniškega položaja, ni bilo ceremonij: z ženo se je 90-letni politik s svojim avtomobflom odpeljal v dom za stare in onemogle, kjer namerava preživeti jesen življenja. Niso vsi za pomp ... KDO JE SVINJA? Devetnajstletnemu fantu je sodnik v Seatlu določil vzgojno kazen: kar tritisočkrat bo moral n^isati: „Nikdar več ne bom rekel poUcistu, da je svinja.“ Obsojeni bo moral prinesti domačo nalogo sodniku pokazat. Zato ni res, da je res, da je policist svinja, si bržkone misli fant! NE BRUHA VEC - Ognjenik Helgafjell na Islandiji — vsi časopisi so bili pred časom polni reportaž o vulkanu - je ugasnil, prebivalci pa se še ne morejo vrniti v svoja prebivališča. Štirje raziskovalci v azbestnih oblekah so se spustili 40 metrov globoko v žrelo ognjenika. Kdaj bo spet bruhal? NARAZEN? - Liz Taylor je končno tudi javno spregovorila o ohlajeni ljubezni do svojega petega mo^ Richarda Burtona. Po njenem mnenju so njun zakon uničili prepiri. Zdaj bosta filmska igralca tri mesece narazen, in če še to ne bo pomagalo, se l^sta ločila. Lizini odvetniki že pripravljajo vse potrebno za razvezo. Filmski igralci pač niso običajni smrtniki! VERONIKA UTIHNE Nizozemski parlament je z večino glasov prepovedal piratske radgske oddajnike. Zato bo moral utihniti tudi radio Veronika, ki že trinajsto leto razveseljuje poslušalce. V parlamentu so bili dru^čnega mnenja od prebivalstva: tri četrtine Nizozemcev namreč meni, naj pirati še oddajajo. Parlament torej ni glas ljudstva... Predrt predor pod sv. Ano (D o 1. ž e 1 e z n i c e) predor pod sv. Ano je sedaj, kakor so že zadnje „Novice“ poročale, predrt in se pridno izdeljuje. Podjetniki so vabili za pretečeno nedeljo popoludne vso odličnejšo gospodo, meščanstvo in bližnje grajščake, kte-rih vseh se je zbralo nad poldrugi sto. Pred vhodom v predor je inženir in podjetnik g. Radi pozdravil navzoče v imenu firme pl. Ceconi in dr., ter dejal, da je pri takih podjetjih običajno, kadar kaki večji kos težavnega dela napravijo, da povabijo na ogled interesovano občinstvo. (Večkrat) smo že omenjali, da na Hrvat-skem gospodarijo Mažari in mažaroni. Vzrok je domača needinost — pri nekaterih celo podkupljivost. Zadnji čas pa sta si za narod vneti stranki zjedinili — nju zastopnika škof Strosmajer in doktor Starčevič sta si v krapinskih toplicah podala roke v znamenje dognane sprave. (Turška) vlada je v Armeniji obsodila veliko kristijanov, kakor se kaže po nedolžnem, nekatere celo v smrt. To je vzrok, da so se jele ^upunktura opiju NpvanModa V^ftODkirvi^ m tafi pri dr. Ven ^ vila 0 aamieč, dn sta in uMbIsp* nto ozdnHfa *D. 1^ za rfgipBitKtgo ^ vbadala hnfaiicnm v spedi^ ^ uiesa. potem pa sto po i^ah spusCna električni tdk, vendar tako šibdc, da ni povzročil niti bolečine niti ioka. Dolžina takega načina zdravljenja, trdita zdravnika, je odvisna od splošne fizične sposobno^i posameznikov. Sv(^o metodo zd^ivljei^ sbi preizkusila na 49 naiko-manih, ki 80 jemali heroin ali opq. tfed njimi je bila ena sam ženska, 174etna Evrope^, dmgi pa so bfli A2Lyct in va mo^. Narko^ man z lu^arejšim stažem je bil SOifetni Kitiče, ki je kadS ppj 58 tet* medtem ko je nafenoaD z BapitaiySim sta£poi idival pgBBils tri ForpčSo. el^;2diavi^ov je Jo v ntunS, llenijo, da bi mond po t idnqnmktiixi saikomai^ Rudi Verderber nam je pokazal, kako je včasih delovdo kladivo — norec, ki ga je poganjala Rinža. (Foto: J. Prunc) IŠČEMO STARINE; Upokojeni norec Kladivo - norec v Ver-derbarjevi domačiji Deset let že počiva stara kovačnica v Bilpi ob Kolpi. Njen lastnik 86-letni Matija Verderber je takrat prenehal kovati sekire, motike, pluge, kovinske dele za vozove in drugo orodje. Bilje namreč orodni kovač. Veliko kladivo — norec (glej sliko) je poganjala Rinža, ki ponikne za Koče\^em, tu pa pride spet na dan. Vendar je bila ob našem obisku struga Rinže suha, kot da bi Rinža vedela, da kovačnici ni več potrebna. Pred vojno je bila dolina Kolpe razmeroma gosto naseljena, ljudje so kmetovali in orodna kovačnica'Matije Verderbeija je bila donosna. Po vojni pa so se ljudje preselili v mesta, Kočevarji so odšU že prej in dela je zmanjkalo. Verderbeijev sin Rudi zna kovati in nam je z veseljem pokazal, kako je oče včasih koval, kako je voda gonila norca, meh, ki je pihal v žerjavico, brus in drugo. Vendar dela tu ni — skuje le še kaj zase — zato se je zaposlil pri ,JSnežniku“ ... Stara kovačija Matije Verderbeija pa sameva, propada in jo najde le še kakšen novinar (televizijski ali časopisni), ki išče zanimivosti ... / /h', i ^ ", vflV. r,,' ^ i / ’ ' Aili .c. > i / i'l 1 ’VS'lE <1#. KoTlf!! krščanske vlade bolj brigati za Armenijo. Turčija bode prisiljena bolj skrbeti za pravico in red v tej deželi. (Na Polji) Dolenjskem, je včeraj, t.j. 3. julija t.l. med 2. in 3. uro popoludne tako silno vihar razsajal, da je ljudem učinil prav izdatno Škodo. Mnogo posestnikov je imelo že deloma posušeno krmo, nalagali sojo na vozove, pa jim jo je iz vozov odnašal, ter tudi večino vsem prav do kapljice zmočil. Pa ta škoda bi se že še potrpela, ker se drugi dan lahko posuši. Veliko večjo škodo napravil je vihar onim, katerim je kozolce podrl. V nekaterih je bila detelja in tudi že ječmen. Visoka drevesa je podiral. Na jednem vrtu, kar tri. Orehe in češplje izdrl. Mlade ptičke bilo je videti ležati pod drevesi mrtve. Žita, ki so lepo kazala in zorila, leže povaljana. Kakor pripovedujejo, je bila toča tudi pri sv. Petru. (Iz DOLENJSKIH NOVIC, 15. julija 1893) Kmečki punt Danes zjutraj je v Mišjem dolu završalo kot v panju. Od vsepovsod so se zbirali kmetje in vpili na g^as: ,J^nt; punt! V boj za staro pravdo!** Najprej sem mislil, da zganjajo šale, kajti bili so goloroki in brez orožja ter tekli na drugi konec vasi. Radovednost me je premagala, pa sem jo z drugimi zijali mahnil za njimi, da vidim, kaj bodo počeli. Zbrali so se pri neki hiši, po gosposko urejeni, akoravno je bila tu pred nekaj leti še stara bajta, in klicali gospodarja. Pri tem so se zaletavali v železno ograjo, ki je sekala pot, po kateri vozijo iz gozdov in polja na glavno cesto. „Jaz moram voziti seno in druge pridelke. Tega mi ne bo nihče ubranil," se je jezil prvi. „Odkar pomnim, smo tukaj vozili. Nihče ni tega prepovedal, “ doda drugi. „Kaj pa moj les? Ali naj ga Martin Krpan nosi iz gozda, ko ne morem z vozom ponj? “ sprašuje tretji. „Mi tudi, tako je," so prikimavali prisotni. ,Martin, stopi sem, pa izruj to ograjo!" so mi ukazali. „Kar sami dajte, ako ste za kaj!" jim odgovorim. „Saj tudi bomo," so rekli v en glas in prijeli v roke krampe, od nekod privlekli težak voz brez konj in izruvali ograjo, ki jim je bila na poti. „Kaj pa, če vas toži? On je vendar gosposki človek," jih opozorim. „Kar naj. Tudi mi smo čakali in se pregovarjali, zdaj pa ne moremo več, ko se dela škoda. Ako je kupil zemljo, ni rečena, da je s tem kupil našo pravdo, mar ne!" Začelo se je, vendar upam, da ta punt ne bo imel tako krvavega konca kot oni, ki ga je pred stoletji začel Matija Gubec. MARTIN KRPAN IZ AMERIKE: Modni šport Za zdaj rekord z delta planom: 60 minut v človeku je še vedno nekaj Ikarove krvi, hkrati pa vse več dolgočaga. Ti dve komb' sta bržkone pripomogli, da se v ZDA uveljavil nov špot, ki ga imenujejo delta šport. Preko oceana je že prišel v Francijo in zdaj pričakujejo, da se bo kot kuga razširil povsod — kot nekoč vrtenje obročov okrog pasu ali plesanje tvista ... Deltaplan je, povedano v otroški govorici, velik zmaj, narejen iz cevi in sintetične tkanine. Kot par smuči ga lahko pritrdite na prtljažnik avtomobila. Potem potrebujete samo Šc hrib ali karkoh drugega nad okolico. Nagib mora biti vsaj H, stopinj — in potem lahko postanete človek — ptica. Kajpak sodi k 'pogojem tudi to, da pih2 veter, ki pa ne sme biti premočan. SVETINA TONE MARIBOR HOMERSKI CESKI PISATELJ TROJANSKI PLEMIČ NEMČIJA PORTIR BERTON- CELJ NEKDANJA APR CR2AVA MESEC LJUBITELJICA INDIJANO IZSR.AM PCDATKI NIZGZEM. MEJNA VREDNOST ZAPOREDJA ERNEST SETON TURSKO INDUSTR. MLETJE NAPITEK OZVEZDJE LESZASM! PALICE ITPLEM RODBINA GRCEZEIA MAROKO SAAHINEN VLADAR JEMLJITE PILULE ! NAČELO PORTISCH ETI OP. GLAVAR PLETENA OBLEKA HRV. PETROL ZASLON Letenje z deltaplanom — to jc zdaj v Franciji moda Koliko časa boste uresničevali Ikarove sanje, pravijo gorečneži, je odvisno od vaših sposobnosti. Prvi poskusi se kajpak hitro končajo na tleh. v Franciji so osnovali posebno šolo, ki po desetih urah vaj za-gota>dja učencem, da znajo leteti z deltaplanom. Prav tako sc začeli že prodajati te letalne naprave, ki stanejo — preračunano v naš denar po uradnem tečaju — okrog milijon starih dinarjev. • V tem poletju bodo na fraii' coskih plažah pripravili vrsto propagandnih nastopov z delta-plani. Najboljši vneto vadijo in vsi si po tihem želijo potolči tudi ameriški rekord: z deltaplanom je ostal človek med neboin in zemljo 60 minut! Vprašanje je le, kdaj bomO letali tudi pri nas ... ^ LEPE POSTARICE - Med vroHo Eoletno sezono bodo lahkp anadske poštarice (in tudi poštaijp nosile - vroče hlačke. Dolžina uradno določena, pregledoval pa J9 je — na poštaricah, seveda — poštfl* minister. Ce drugega ne: psi jin> bodo poleti teže umerili hlače . ■ • V: I I I I I I f I I I I I ne bodo več umirali... Število porodov pri nas se je približalo številu v najbolj razvitih državah, vendar je smrtnost ostala še naprej v evropskem vrhu! čeprav rodijo danes Jugoslovanke manj pogosto kot včasih, so ginekološko bolj zdrave. Od treh porodnic rodita dve v bolnišnici. Kljub temu pa smo po smrtnosti — lani je bila 42,7 promila — novorojenčkov žal še vedno v evropskem viliu. V novomeški porodnišnici se je lani, kot je povedal dr. Kretič, rodilo 1782 otrok, umrljivost pa je izredno m^hna. Jugoslovanska stopnja rodnosti sodi v vrsto z najbolj razvitimi državami: ZDA, Švedsko, Finsko, Zahodno Nemčijo in Anglijo. V zadnjih petih letih je naše pprodništvo zmanjšalo stopnjo umrljivosti novorojenčkov za petino. Kljub temu ostaja še druga plat rojevanja: neenakomerna gospodarska razvitost namreč vpliva tudi na rojevanje otrok. V nerazvitih območjih je nataliteta še mnogo večja, prav tako tudi umrljivost. Kot piše beograjski NIN, sodi šef beograjske ginekolo-ško-porodniške bolnišnice dr. Mladenovič, da se bo mestna porodniška resničnost kmdu uveljavila tudi v vseh naseljih.,,Danes je v Jugoslaviji okrog 30.000 zdravnikov, od tega okrog 2.000 ginekologov. Število kmečkega prebivalstva upada, napredek prodira v vse konce države. Zato lahko v novem obdobju pričakujemo še manjšo smrtnost med do-jenčki!“ Dr. Mladenovič, za katerega trdijo, da je večni optimist, sodi, da so materam pred porodom potrebne psihofizične priprave. Vse več žensk se zato odloča za porod brez bolečin, katerega znanstevnoteoretočno osnovo sta pripravila sovjetska znanstvenika Nikolajev in Bjelvovski sredi petdesetih let tega stoletja. Uporabila sta izkušnje znanega fiziologa Pavlova. Osnovna ideja: odstraniti bolečino pri porodu, to je strah pred neznanim. Civilizacija je namreč stole^a povezovala bolečino in porod. Proces rojevanja je vezan z aktivnos^o centralnega živčnega sistema ter z delovanjem pogojnih refleksov. Porod brez bolečin je kajpak želja vseh porodnic, vprašanje pa je, kdaj bo uresničen povsod, ne le v mestnih porodnišnicah, se sprašuje NIN. I I I I I I I JOil IPUCHIL^ Prejšnja leta je imel direktor kulturnega zavoda Lojze Kastelic „Dolenjsko poletje" vsepovsod, letos pa le v senčnem vrtu hotela Kandža! Odkar je bil Marjan Legan imenovan za gl^ega in odgovornega urednika Dolenjskega lista, je celo ryegova nedograjena hiša zrastla za dva centimetra! Željko Gerbec je tretji teniški veteran v Sloveniji. Kako uspešen bi šele bil, „da ga nije uhvatila lordska bolest"! Rešitev prejšnje križankls Porod Drez'1n>tččm — zadnja beseda modeme ginekologiji* PRISTANEK V PRASKUPNOSTI mmm ■ W\ «. ■a' se s K š- rsr w ■ ■ 1 T iL A j. iL ■ ■ 1 T?r k. 0 0 K. k. A m ■ 1 inr r A. k. A f A SCa M... ■ 1 3B. Ab h X im J_ 16 ■ ■ h_ _% !T! £ _o_ ♦L A •‘b 0 A A_ JM “L t 0 « v H i _S _T A J_ k. ar h s_ r ' H JL £_ JL A Ji A 1 «. rol C. Ji. _1 0 N. A J. T M A r* ^ V. sst _L 3. M A tj r K. S A a. k. JL L % f J 11. Napokala se je praskupnost sočnega mesovja, obliznila krvave ustnice in pokazal*’ zdrave čekane v veselem smehu. Na trgu pred votlino je srenja udarila po tleh z bosimi petami — praski\)nost se je zavrtela v prapolki! Božanstvi sta se, prav tako potolaženi v svoji lakoti, „razkomotiIi“ na vzvišenem me% in mežikali v veselo vrvenje. „Zlati ljudje tile diyjaki!“ je U|otovila Klara. „Zlati — ampak zaostali! V prakomunizmu životarijo revčki!“ je komentiral Paradižnik. „Sramota bi bila pustiti jih v tej temi!“ je mož razpredal dalje, „Ne moreva prej odtod, preden jih vsaj malce ne civilizirava! “ Klara se je strinjala, da jih je treba osrečiti, jim dati okusiti blagoslov napredka in privolila v to, da ostaneta tu. Komu navsezadnje ne bi godilo biti vsemogočni bog? Obsedela sta torej na kamnitem tronu in din^ -odprte glave, kot so bili — so se silno razveselili. Bog kani prebivati med nami! so zavriskali v svojem zatrem žargonu. Resnici naljubo: v ničemer praljudje niso potrebovali božje pomoči. Hrane, zraka, sonca in dobre volje jim ni manjkalo. Pa tudi ne ljubega zdravja. Ni izključeno torej, da bodo lepega dne obžalovali svojo gostoljubnost. ROBERT ARTHUR: FILMSKA ZVEZDA Dave Dennis, šef reklamnega oddelka filmske družbe, je stopil v sobo igralke Laure. — Da nisi pozabila na tiskovno konferenco? Čeprav je sinoči premiera tvojega filma „Ljubezen pod zvezdami“ dosegla pri občinsktvu velik uspeh, to ne bo dovolj, da spraviš novinarje v dobro voljo. V desetih minutah bodi pripravljena. Novinarji te že čakajo na hodniku. Kmalu bi pozabil: v hotelu je tudi neki novinar iz Bostona. Želi krajši intervju. Ko je ostala sama, se je Laura pogledala v ogledalo. Bila je zelo utrujena. Naporno snemanje in potem sinočnja premiera! Kljub temu je vse to preteklost. Končala je tretji film za to družbo in ni nič več vezana s pogodbo. S Harryjem Lawrenceom bosta ustanovila svoj studio in v -piihcdnosti snemala fihne po svojem okusu. Lahko bosta snemSia v inozemstvu, daleč od novinarskih vohljačev, ki so jo spremljali na vsakem koraku. Pet let že poskušajo izvedeti resnico o njeni preteklosti, ki jo skušata s Har^jem prikriti. V Hollywood je prišla pred sedmimi leti. Do tedaj je delala kot striptizeta v nočnih lokalih v New Orleansu. V njeni točki je kot komik sodeloval tudi njen mož George. Jemal ji je zaskužek, ko pa je zbolela, jo je zapustil. Čim je ozdravela, je odšla v Hollywod. Tam je prevzela drugo ime in si pobarvala lase. Nihče ne bi več spoznal bivše striptizete. Pred petimi leti je prebrala v časopisu, da je bil George ubit pri neki vlomni tatvini. Ta novica ji je odvzela precej - strahu ... Nekdo je potrkal na vrata. _ — Vstopi, Harry! — je rekla. Vrata so se odprla, pa ni bil Harry. Vstopil je moški nizke postave in črnih, polizanih las. Imel je naočnike z velikimi okviri, ki so mu zasenčevali večji del obraza. — Kdo ste? — je jezno ypraša.a. — Novinar iz Bostona. Želel bi intervju. — Pogovarjala se bova spodaj, v dvorani, — je rekal Laura. — Rad bi govoril na samem s tabo, Gloria. Moški je snel naočnike in si malo razmršil lase. — Gorge! — je vzkliknila. — Brala sem, da si umrl. — Napaka. Res pa sem prišel v zapor, toda pod drugim imenom. Pred šestimi meseci so me spustili. — Kaj hočeš? Plačala ti bom 25.000 dolarjev, da privoliš v ločitev in za vedno izgineš. — Ločitev? — se je zasmejal George. Ne pristanem! — Dala ti bom sto tisoč dolarjev. To je moja zadnja cena. — Ne. Tvoj mož sem. Tu je Kalifornija in po zakonu je vse, kar je^ tvoje, tudi moje. V banki imaš milijon dolarjev. Shranil sem nekaj slik tvoje striptiz točke, in če ne privoliš, bom te fotografije prodal bulvarskim časnikom. Stopil je k njej in jo skušal objeti. Prijela je kip iz brona, ki je stal na mizi in ga z njim nekajkrat udarila po glavi. Padel je na tla, na temenu pa se mu je pojavil velik rdeč madež. —- Odprla so se vrata. V sobo je stopil Harry Lawrence. — Kaj se je zgodilo, Laura? —je vzkliknil. Sedla je na stol in izpila kozarček konjaka. Ko se je malo zbrala, je vse povedala. — Harry! — je vzkliknila. — Obsodili me bodo na dolgotrajno ječo. Kaj naj storiva? Tu ga nihče ne pozna. Prišel je pod lažnim imenom in se iiikoli ni ukvarjal z novinarstvom. Morda bi nama Dave Dennis hotel pomagati. — Ne zaupam mu, — je rekel zamišljeno. — Imaš kakšen velik kovček? — Poglej za zaveso! Praženje. Ko se je oblačila, je Harry dvi^il Georgeovo truplo in ga položil v kovček. Tja je dal tudi krvavi kipec in preprogo, na kateri je Harry ležal. Zaklenil je kovček in ga odvlekel v kot. — V redu! Pojdiva dol in se pogovoriva z novinarji. — Prijatelji! - je rekel Harry malo pozneje radovednim novinarjem. — Poved^al vam bom veselo novico. Laura in jaz se že dalj časa ljubiva in odločila sva se poročiti. Nocoj odletija v Yumo, kjer —se^jova poročila. — Zakaj, Harry? - je zašepetala Laura. — Vesela sem, vendar pa bi rada vedela, zakaj tako nenadoma.? — 'io je edini način, da se bova znebila Georgea. Celo hoUywoodska zvezda ima pravico do zasebnega življenja med medenim mesecem! - ji je šep«taje odgovoril. Sele naslednji večer sta se Laura in Harry spet sestala v njeni hotelski sobi. Minilo je komaj nekaj ur, kar sta postala mož in žena. — Prosila bova vratarja, naj znosi kovčke dol in jih da v moj avto. Nato se bova poslovila od novinarjev in fotoreporterjev, ki naju čakajo v veži. Dave nama je obljubil, da naju bodo pustili pri miru. Nekdo je potrkal. Bil je Dave Dennis. — Hotel sem vprašati, kam gresta? - je dejal. — V Mehiko, - je odgovoril Hatry. - Rekel sem vam, da hočeva biti sama. Brez novinarjev in fotoreporterjev. -Jaz pa sem že obljubil članek o vajinem prvem zakonskem dnevu! — se je uprl Dave. — Poslušajte, - je rekel Harry. - Pustite naju pri miru dva dni. Greva v Mehiko, V planinah bova obiskala nekega mojega starega prijatelja. Cez dva dni vam bom telefoniral in povedal, kje sva. Haili French bo dobil ekskluziven intervju po telefonu. — V redu, - se je strinjal Dave. Vratar je odnesel kovčke v Harryjev avto. V enem od njih je bilo Georgeovo truplo. Harry je nekaj časa molče vozil skozi noč. Nato je pogledal ogledalo. Cesta za njim ie bila prazna. . ^ — Nihče naju ne zasleduje, — je dejal Lauri. — Ce so naju skušah zasledovati, in mislim, da so, sva jim ušla. Dobro je, da nisva zaupala tistemu zvijačnemu Davu. Pol ure pozneje je Harry vzkliknil: — Laura, neki avto sc nama približuje z veliko hiteostjo. Policaj jima je dal znak, naj se ustavita. Stopil je k avtu in strogo dejal: — Vozih ste prehitro. Pokažite vozniško dovoljenje! Laura se je prva znašla. — Narednik, jaz sem Laura Lane, to pa je moj mož. Danes sva se poročila. — Gledal sem vajino poroko na televiziji, - se je nasmehnil prometnik. - Dobro, ne bom vaju zapisal. Veliko sreče! Deset minut pozneje je Harry dejal: — Se miljo, potem pa kreneva na sever, proti moji hiši v hribih. Vozila sva na jug samo za primer, če naju Dave zasleduje. Sedaj se lahko vrneva. Tja bova prišla ob treh zjutraj in se bova za vedno znebila Georgea. Harryjeva hišica je bila obkrožena z borovim gozdom. Prišla sva, - je rekel. - Vse je v redu. Celo uro nisem videl niti enega avtomobila. Prinesel bom Georgea in ga zakopal v kleti. Nihče ga P"* bo več našel. ko je Harry odpiral kovček, v katerem je bilo Georgovo truplo, je Laura krenila po peščeni stezi proti hiši. Odklenila je in vstopila. Tedaj se je prižgala luč. V prostorni sobi je zagledala Dava Dennisa in deset novinarjev. Rekel je, da gre v Mehiko! - je zmagoslavno vzkliknil Dave. Ni se niti toliko potrudil, da bi vzel vizume. V suknjiču, ki ga je pozabil, je zemljevid, kjer je označena pot do sem. Fotografiraj jo, Peter! Tedaj je neka novinarka zakričala. , Laura se je obrnila in zagledala Harryja s truplom preko ramena ... V. ZEMLJIŠKA SKUPNOST Občinska skupščina v Brežicah je na ponedeljkovi seji imenovala iniciativni odbor zemljiške skupnosti za brežiSco občino. Predsedoval ji bo inž. Alojz Pirc. Člani so inž. 01^ Lup^a, inž. Vlado Jenko, Franc Bezjak, Jože Verstovšek, Franci Volčanšek, Anton Žibert, Ivan I^a-stovšek, Ivan Balon in Ana Šetinc. Odbor bo pripravil osnutek začasnega statuta bodoče skupnosti ter sklical ustanovno skupščino. DOM AMD V PETIH LETIH Program ^aditve doma AMD v Brežicah je izvršilni odbor te dni v celoti sprejel. Nadejajo se, da jim bodo odobrili lokacijo v bližini tovarne pohištva, kjer se cesta odcepi proti novemu mostu. Člani AMD bodo tako postopoma dobili društvene prostore, učilnice, kabinete, mehanično delavnico, pralnico za avtomobile, garaže, upravne prostore, stanovanje za hiš^a in drugo. NOVO V BREŽICAH V NEDELJO PRED SPOMENIKOM. Dan vstaje slovenskega naroda bodo v Brežicah počastUi s proslavo pred roomenikom revolucije. Govoril bo Franc Skinder, v kulturnem programu pa bosta sodelovala pevska zbora iz Brežic in Proseka-Kontovela na Tržaškem. NEZADOVOLJNI KOPALCI. Vzdolž Krke se ob sončnih dneh zbirajo številni kopalci, vendar se mnogi med njimi ne upajo v vodo, ker je reka letos izredno zamazana. Kot kaže, so bile vse pritožbe zaman in so občani bitko z industrijo zgubili. 300 JIH JE ŠLO NA IZLET. Na prvi letošnji izlet v neznano je prejšnjo nedeljo krenila kolona devetdesetih avtomobilov. Tokrat so člani AMD obiskali Ptuj in grad Bori. SPET STISKA ZA MESO. Poletje je prineslo s seboj novo mesno krizo. Mesnice so slabo založene, včasih celo z eno samo vrsto mesa, to je z govedino. Svinine pred dnevi sploh ni bilo, pa tudi o teletini ni duha ne sluha. ODSLEJ SAMO PO NAČRTU. Po naročilu občinske skupščine in stanovanjskega podjetja je Zavod za vodno gospodarstvo Slovenije izdelal projekt za kanalizacijo mesta Brežic, odborniki pa so ga na ponedeljkovi seji potrdili. Projekt bo osnova za nadaljnje načrtovanje mestne kanalizacije. BREŽIŠKE VESTI Pomanjkanje svinine in teletine vzbuja pri kupcih vedno znova vprašanje „zakaj? Zvedeli smo, da so posredi cene. Maloprodajne cene so določene, ta omejitev pa je obenem ovira za boljšo preskrbo z mesom. Ponekod v mesnicah prodajajo svinjsko meso skupaj s slanino, kar je v bistvu že podražitev. Posavske občine so zaradi bližine hrvale meje že dolgo v težavah, ker so odkupne cene onstran Sotle povprečno za 20 odst. višje. Nadejajo se, da bo družbeni dogovor prinesel izboljšanje. (Foto: J. Teppey) »Kako se bomo greli?« Vsak dober gospodar misli tudi na jutri. Razvoj nam na srečo olajšuje skrb za jutrišnji dan in nas po bližnjici vodi v prihodnost. Dandanes spremlja vsako odločitev tudi želja po ohranitvi zdravega dcolja. Tako v Brežicah že nekaj časa razmišljajo o tem, kako bi čez leta ogrevali mesto. Prednost dajejo tekočemu plinu, ker je cenejši od elektrike in ker ne onesnažuje zraka. Predstavniki brežiške občinske inpolkrat draga od plina. Razen te- skupščine so zaradi tega navezali stike s Kooperativo iz Garešnice in skupaj z zastopniki Regiona ter stanovanjskega podjetja obiskali plinarno v Križevcih. Tam so jih seznanili z dobavljanjem tekočega plina in hitro razširitvijo zmogljivosti obrata od 55 na 255 prostominskih metrov. Kooperativa Garešnica je že poslala približen predračun investicije za ogrevanje stanovanjskih in poslovnih zgradb mesta ter plinarno v Brežicah. Stroške so primeijuli s cenami za električno ogrevanje. Po teh računih je razvidno, da je električna energija za go^odinjstva tri- ga zahteva ogrevanje s toplo vodo ve^e izdatke za napeljavo. Svet za gospodarstvo in finance se je zaradi teh prednosti izrekel za plinsko ogrevanje, pri čemer je upošteval, da bo mesto lahko ohranilo čisto okolje in čist zrak. Razen tega imajo Brežice kasneje možnost, da se priključijo na vod z zemeljskim plinom, ki ga nameravajo speljati po ozemlju brežiške občine. Investicija za plinarno bi po predračunu Kooperative znašala okoli 2,9 milijona dinarjev. Izdatek ni pretiran, zato je svet predlagal skupščini, naj podpre tako rešitev. J. TEPPEV Vse sile za razvojne načrte Zakaj pride v sevniško občino malo bančnih posojil za razvoj? Vsem močno naraščajo stroški. LISCI so na primer v prvem tromesečju letošnjega leta porasli za 15 milijonov! Vseeno pa je za gospodarstvo občine značilno, da je posvetilo dosti pozornosti varčevanju. V sevniških podjetjih so v začetku leta kljub vsemu na 100 dinarjev porabljenih sredstev ustvarili 150 dinarjev celotnega dohodka, medtem ko so se lani le 142 dinarjev. V podjetjih v glavnem niso zadovoljni z izpolnjevanjem lastnih proizvodnih načrtov. LISCA je dosegla 96 odstotkov načrtovanega fizičnega obsega proizvodnje, v KOPITARNI beležijo uspehe zlasti pri novih proizvodih, npr. pri leseni obutvi. Drugod je slabše. V JUTRANJKI pe v glavnem po načrtu, motijo pa jih težave pri nabavi surovin in prodaji izdelkov. V STILLESU so morali v začetku leta temeljito popraviti proizvodni načrt zaradi zastoja pri prodaji stavbnega in pisarniškega pohištva na trgu. Seja zbora delovnih skupnosti minuli četrtek, na katero so povabili tudi direktorje in predstavnike matičnih podjetij z obrati v občini, je bila pravo nadaljevanje iskanj, porojenih že na seji ob obravnavi zaključnih računov konec maja. Kako še uspešneje naprej? Poslanec gospodarskega zbora slovenske skupščine Vinko Božič je opozoril, da v spinih vlaganj bank skoraj ni zaslediti sevniških podjetij. V glavnem je temu krivo pomanjkanje razvojnih načrtov. Ker je to hkrati tudi METALNA: VSI DAROVALI KRI Aktivisti Rdečega križa so zadovoljni: ob krvodajalski akciji 10. in 11. julija v Sevnici ter 12. julija v Krmelju je darovalo kri 743 občanov, kar je za sevniško občino rekordno število. Med krvodajalsko akcijo v Krmelju je bil obrat METALNE pravzaprav prazen, saj so se domala vsi odzvali odvzemu krvi! V Krmelju je darovalo kri 204 daroval- kadrovsko vprašanje ne gre prezreti pobude komisije za družbeno-eko- Pred praznikom Spremenjen videz Loke in Račiče Loka je že pred leti slavila častitljive obletnice: 100-!etnico čitalnice, Primožu Trubarju so odkrili ploščo. Večletna želja, asfalt skozi naselje, je uresničena šele letos. Gasilci pa bodo lahko za 90-letnico obstoja društva krstili nov kombi, ne bodo več imeli sitnosti s starim vozilom. Še en dogodek bodo proslavili ob dnevu vstaje: minilo je tudi 30 let od ustanovitve OF v kraju. „Ničesar ne bi bilo brez enotnosti vseh organizacij in občanov v kraju," pravi tajnik krajevne skupnosti in gasilskega društva Slavko Hočevar. „Cestno podjetje ne bi moglo prevzeti del, če kraj sam ne bi ponudil dela svojih ljudi. Še mladi so prišli do igrišča pred šolo. Krajevni skupnosti je mladinski aktiv ponudil sodelovanje z delovnimi akcijamL Ljudje so za asfalt prispevali 300 tisočakov." Kraj je kot prerojen. Gospodarji posameznih hiš so obnovili pročelja hiš, asfaltirali dovozne poti, marsikje so uredili tudi zelenice. „Ljudje so se z razumevanjem odzvali, dolžnikov ni,“ se lahko pohvali tajnik. Občani so se sami odločili za plačevanje prispevka za mestno zemljišče, kar jim zagotavlja stalen vir za nadaljnje urejanje kraja. A. Ž. cev, v Sevnici prvi dan 248, naslednji dan pa 291. V Sevnici so izstopali: LISCA z 88 darovalci, STIL- LES s 54, KOPITARNA z 49 in TOVARNA KONSTRUKCIJ z 22. Med krajevnimi oiganizacijami se je izkazala posebno Loka; poslala je 71 krvodajdcev. Rdeči križ se zahvaljuje darovalcem in vsem, ki so pomagali v tej humani akciji. VINOGRADNIKI V METLIKO V soboto prireja društvo vinogradnikov Dolenjske enodnevni izlet v Belo krajino. Obeta se zanimiv program: obisk muzeja in vinske kleti v Metliki s predavanjem o kletarstvu ter ogled vinogradov v Vidušičih in Vinomeru. Za izlet \dada veliko zanimanje, saj je bilo že v začetku tedna prijavhenih za izlet območja Tržišča, Šentjanža in Šentruperta za dva avtobusa vinogradnikov in družinskih članov. Za člane društva bo stal prevoz le 50 dinarjev. nomske odnose pri komiteju občinske konference ZK o oblikovanju strokovne skupine, ki naj bi se lotUa tega dela. Od matičnih podjetij s sedežem drugod in obrati v občini sta prišla le predstavnika KONUSA in gradbenega podjetja BETON iz Zagorja. Proizvodnja furfurala v obratu KONUS, razvita z n^ori sevniških delavcev, obeta ugodnejše poslovanje obrata, čeprav to še ni rešitev. / Škoda, da ni bUo še drugih predstavnikov. A. ŽELEZNIK Z Bučke in Studenca ZABAVA OB ŠTRITSKEM JEZERU — Gasilsko društvo Bučka bo s sosednjo ribiško družino za dan vstaje priredilo ob štritovskem jezeru tradicionalno ljudsko zabavo. Prireditev bodo popestrili z ribiškim tekmovanjem. S križišča y Vejeijih je dovoz z vseh strani: iz Sevnice, Rake in Krškega ter Novega mesta. Kdor se je že n^otil v ta predel, mu ni bilo žal. ZANIMANJE ZA FILME -Kinosekcija pri studenškem gasilskem društvu pritegne vedno dovolj gledalcev. Ustanovi so jo šele na letošnjem občnem zboru. Slavko Avsec in Alojz Divjak s Studenca že lep. čas vrtita redno ob sobotah po 20. uri razne šaljive filme. Začetek je spodbuden, predstave si ogleda povprečno 60 ljudi. Na zadnji seji upravnega odbora PGD Studenec so izrazili pripravljenost, da gostujejo s filmskimi predstavami tudi na Veli- i kem Trnu v krški občini, pa tudi na * Bučki, če bo zanimanje KDAJ PRVE LOPATE ZA UČITELJSKO STANOVANJE NA STUDENCU? Je bila le obljuba in niče več, da bo že letos kaj z novim stanovanjem za učitelje? Določeno je bilo zemljišče za gradnjo dveh učiteljskih dnižinskih stanovanj, minila je pomlad, ko n^ bi pričeli z deli, nikjer ni videti padbenega materiala za gradnjo kleti, na kar naj bi postavili montažno stavbo. Se bo morda le še kaj premaknilo v času počitnic? K. ZORKO 1 Nismo trije, ampak eden Pobuda za skupno kadrovsko službo v Posavju „če v miselnosti ne bomo sprejeli tega, da smo v Posavju eden in trije, nas bo neenotnost tepla še naprej,** je na nedavnem posvetu o dolgoročnem razvoju pokrajine omenil sekre- KRŠKE NOVICE ŠTIRJE KOMBAJNI - Pred dne- vi so letos ustanovljene vaške strojne skupnosti v Dolenji vasi, na Drnovem, v Mrtvicah in Podlogu dobile žitne kombajne. S predajo teh strojev so v občini v celoti uresničili načrt o ustanovitvi devetih skupnosti ZEMUAK RAZSTAVUA -Član krškega kluba likovnih amater- jev Viktor Zemljak je v soboto po- ?oldne odpri razstavo v Čate^ih oplicah, Kjer se je predstavil s šestnajstimi olji. Likovni samorastnik bo svoja dela v kratkem razstavil še v prostorih zagrebškega „Slovenskega doma". DO KONCA AVGUSTA - Med tem časom je v Materadi pri Poreču že tretja izmena otrok iz krške občine, do konca avgusta pa bodo tamkaj na oddihu še štiri. V organizaciji občinske zveze bo na obmorskih počitnicah vsega skupaj več kot 300 otrok, zaradi velikega števila prijavljenih pa so morali ob hišicah postaviti še pet šotoiov. DAN ŠOFERJEV - Člani združenja poklicnih šoferjev in avtomehanikov so stanovski praznik proslavili v nedeljo. Zjutraj so se zbrali na Stadionu Matije Gubca in od tam v sprevodu odpeljali do Brežic. Zatem so imeli tekmovanje v spretnostni vožnji, praznični dan pa so zaključili pri ribnikih na Mačkovcih z družabnim popoldnevom in podelitvijo pmnanj, odlikovanjjn diplom. POEZIJA IN PROZA - Ob koncu šolskega leta so učenci brestaniške osemletke izdali glasik), posvečeno 400-letnici hrva3co-sk)-venskega kmečkega upora, s številnimi prispevki v vezani besedi in prozi ter grafičnimi listi. Samostojno zbirko pesmi pa so natisnili tudi svoji učenki Nani Požun. KHSKI TEDNIK tar občinske konference ZK Krško Milan Ravbar. Tudi iz drugih občin so bili podobnega mnenja, zato so podprli predlog za enotno kadrovsko službo v Posavju. Torej lahko pričakujemo, da bo skupna skrb za razvoj izbrisala nezdravo kritiziranje čez plot in da bo povezala razvojne načrte v enotno usmeritev. Ustava daje pokrajini vse možnosti za učinkovito samoupravno organiziranje, t^p, da bo spodbujalo k naprediku. Ifi ker tega ni brez ljudi, je skupna kadrovska služba v tem trenutku zelo dobrodošla. Za začetek bi kazalo pretresti štipendijsko politiko in uresničevanje družtene- fa dogovora o štipendiranju, natan-0 ugotoviti, za kakšne poklice manjka strokovnjakov s srednjo, vi^o in visoko izobrazbo, ter potem usmerjati študente v manjkajoče stroke. Posavje si ne bo smelo več dovoliti, da bi mladi ljudje po študiju odhajali drugam, kot se je to, žal, iogajalo vrsto let zaradi nerazvitosti in tudi zaradi nepravilnega odnosa do izobražencev. Vsekakor bo prišlo na rešeto tudi šolstvo, ki zdaj v teh občinah ne ustreza potrebam gospodarstva. To šblstvo pa dodej ni mc^lo usmerjati Ihladih, če v pokrajini ni bilo podatkov o tem, kakšne poklice sploh potrebuje za svoj nadaljnji razvoj. Potreben je torej še korak n^rej, skupno ukjepanje, ki naj sledi ugotovitvam. J. TEPPEV DNEVNIKI PRIHAJAJO Organizator pionirskega tekmovanja za ,J*laketo Matije Gubca", občinska zveza prijateljev mladine, sprejema ta čas „dnevnike" pionirjev, ki so že obšli pot hrvaško-sloven^ih kmečkih upornikov. Na naslov občinske zveze je doslej prišlo že okoli 2000 takih dnevnikov, pričakujejo E a jih do konca septembra še pri-ližno 5000. VSE VEČ IZLETOV Podružnica celjskega avtobusno-turi-stične^a podjetja „Izletnik" je do srede julija s svojimi avtobusi pripravila že 250 izletov po širši m ožji domovini ter na tuje. N^več se njihovih uslug poslužujejo člani delovnih kolektivov, šolarji in upokojenci. BRESTANICA ZA Prebivalci krajevne skupnosti Brestanica so v nedeljo, 15. julija, izglasovali samoprispevek za graditev plavalnega bazena in igrišč. „ZA" je glasovalo 51,89 odst. volivcev. Rafko Orožen: ,3amo-prispevek je sprejet. Ljudje so dokazali, da glasujejo v svoje dobro. Naša dolinica bo postala prijetnejša ne le za nas, ki tukaj živimo, ampak tudi za turiste. Kot član kolektiva Elektrarne sem prepričan, da bodo tudi organi upravljanja prispevali svoj delež k temu, da bodo delovni ljudje brestaniškega okoliša dobfli svoj center za razvedrilo in oddih.** Zvone Šerbec: „Vesel sem, da se je nedeljsko glasovanje v Brestanici dobro izteklo. S samoprispevkom bomo laže zgradili igrišča in plavalni bazen, ki bo največja pridobitev za naše otroke. Še neplačani računi Vodovod Trebelno je veljal 264 tisočakov in 11.000 ur dela Letošnjega dneva borcev ni mogoče primerjati z lanskim: pred letom dni so tod slavili gub-čevci, kraj je dobil novo šolo in še k^. Krojač Leopold Zore je kot tajnik krajevne skupnosti moral odložiti krojaško delo kar za nekaj mesecev, da je bil kos nalogam. Letošnjo pomlad so pripeljali vodovod tudi do hiš. „Vse je bilo v redu, le pri denarju je bilo težko," pripoveduje. - Tudi na občin^i skupščini je bilo slišati očitke, da denar ni pobran. Kako je s tem? - sem vprašal. „Večji kmetje so prispevali tudi po 7.600 dinarjev, na gospodinjstvo je odpadlo povprečno 4.400 dinarjev pridevka. Sorazmerno smo razde-lUi tudi delovne obveznosti. Vodo bi lahko imeli tudi v vaseh Maline in Sp. Zabukovje. Kdor ni poravnal vseh obveznosti v de-naqu in delu, vode ni mogel priključiti. Nekaj je še zamudnikov, ko bi tudi ti poravnali svoje obveznosti, bi lahko poravnali preostale dolgove." Trebeljani se hvaležno spominjajo vseh kolektivov, ki so jim pomagali; Dolenjka 2500 dinarjev, Gorjanci, Kmetijska zadruga Trebnje, Dana s tisočakom ali s po 500 dinarji kot Inkot, Krojaško podjetje Trebnje, Novo-teks, Gozdni obrat Mokronog. Ljudje pomoči ne pozabijo! A. Ž. Tu 80 pridni ljudje! V preureditev šole bo vloženih najmanj 720 tisočakov, tudi za asfalt bo družba primaknila 600 tisočakov. Toliko zlepa ni bilo vloženega v kraj. Dobmičani pa razmišljajo še o drugih stvareh. „Zapišite: tod so pridni ljudje!" je ob obisku dejal Jože Jerič, kmet in odbornik občinske skupščine. Naprednost kmečkega okolja se danes meri tudi po vrečah potrošenega umetnega ^oja: to pomlad gaje šlo v dobmiški predel za 25 dvajsetton-skih vagonov. Iz Dobrniča pa se vozi na delo drugam 8 avtobusov delavcev: trije v Ljubljano, dva v Iskro, trije v novomeško IMV. Večina prebivalcev, tistih, ki lahko n^krepkeje poprimejo za delo, je torej večino časa izven kraja, dosti kar na kole- Feliks Pekolj: ,Jlačunamo tudi na razumevanje ljudi!** „Imeli smo občino, celo žandarmerijo, da o gostilni ne govorimo," radi poudarjajo Dobrnic^ani, kadar fovorijo o svojem kraju. Do proslave 0. obletnice ustanovne konference Antifašistične zveze žensk oktobra letos bo marsikaj nared. O tem pravi Feliks Pekolj, predsednik krajevne skupnosti: „Januarja je bil že širši sestanek, saj nobeno delo na hitro roko ni kaj prida. Vseeno se je zavleklo, sedaj ne kaže več izgubljati časa. Sola bo nared že konec avgusta. V nedeljo bo sestanek poverjenikov, ki so zbirali prispevke za asfalt BLATO: ŠE KANALIZACIJA Vaščani Blata gradijo kanalizacijo, ki bo zajela 16 hiš. Okrog 6 let je že minilo, odkar so zgradili vodovod, vendar so se za nadaljnji korak odločili šele letos. Pom^ala je tudi krajevna skupnost Račje selo, po 300 dinarjev pa je prispeval vsak sam. Položili so 180 cevi. po okoliških vaseh. Na nas je, da zberemo 100 tisočakov. Treba bi bilo vložiti nekaj denarja tudi za zadružni dom." Dobrničani skuš^o rešiti n^večjo stisko Suhe krajine — pomanjkai^je vode. Vztrajno iščejo rešitev za vodovod. V torek so povabili inž. Drčarja iz Ljubljane za določitev trase iz Velike Loke. Skratka: kar n^bolj si prizadevajo, da bi bil kraj pr^etnejši. A. ŽELEZNIK IZ KRAJA v KRAJ SKROVNICA NAD LUKOV-KOM: SREČANJE BORCEV -Organizacija zveze borcev Dol. Nem9ca vas in krajevna skupnost vabita vse borce in aktiviste, ki so med NOB delovali v teh kr^ih, na odkrije spominske plošče zakoncema Kocijančič, ki sta padla kot žrtvi belogardistov na pragu svobode februarja 1945. Srečanje borcev, aktivistov in občanov bo v Skrovnici za dan vst^e slovenskega naroda v nedeljo ob 14. uri. Prireditelji pripravljajo pester kulturni spored in tovarilo srečai\je. SEVNICA: GASILCI KRSTILI AVTO - Kot na tekočem traku se vrstijo gasilske prireditve, združene s krstom pomembnega gasilskega orodja. Minulo nedeljo so se vrsti uspešnih gasilskih društev pridružili tudi v Sevnici. Pod pokroviteljstvom DANE so izročili namenu nov gasilski kombi. ‘ MIRNA: UPOKOJENCI POZABILI ZASTAVE — Za dan borca je imela Mirna zelo slovesen videz. Na vseh stanovanjskih hišah, lokalih, ustanovah in uradih so razobesili zastave, manjkale so le na dveh zgradbah, ki pripadajo društvu upokojencev, hišnik pa je Jože Zupančič. Da se napaka ne bi ponovila tudi za dan vstaje slovenskega naroda! DOBRNIČ: NOVA TEHTNICA - Kmetijska zadruga je za svojim skladiščem zgradila novo mostno tehtnico, ki bo zmogla tovore vse do 10 ton. Kmetovalci pozdraWjajo to pridobitev, saj jim bo tehtanje poslej močno olajšano. TREBANJSKE NOVICE Humanost še ni zamrla v Semiču, Črnomlju in na Vinici je junija 538 občanov darovalo kri Letošnja krvodajalska akcija na obmo^u črnomaljske občine očitno dokazuje, da ljudje ne mislijo le nase, ampak tudi na človeka, morda daleč od belokranjskih brez in vasi, ki v nesreči potrebuje kri. Akcija je bila organizirana junija, ko im£yo ljudje veliko dela, vseeno naje Semič dal 115 krvodajalcev, Črnomelj 256 in Vinica 167. Posebej se je odrezal kolektiv IMV v Semiču, kjer je kri darovala ► kar četrtina vsega kolektiva, lep odziv je bil tudi iz Belta v Črnomlju in več je bilo iskrašev kot po navadi. Med krajevnimi organizacijami Rdečega križa pa so se tokrat najbolj odrezali Viničani, nato Dragatuš, Talčji vrh in Črnomelj. Med krvodajalci so bili tudi Anton Pavliha iz Črnomlja, ki je šti-ridesetič dal kri, in več takih, ki so nad 30 ali 20-krat na tak način pomagali sočloveku; to so: Bogo Novak, Vlado Strucelj, Janez Konda, Alojz Bojič, Franc Moljk, Ivan Volf, Janez Kump. Nad petnajstkrat pa so se oddaje krvi udeležili: Danica Bir-kelbah, Ludvik Mugerle, Kazimir Moravec, Marija Cvar, Adam Lipovec in Janez Jerman. ČRNOMAUSKI DROBIR SAMO ZA Člane - amd Črnomelj je 9., 10 in 11. julija organiziralo za svoje člane na treh koncih občine brezplačno testiranje vozil. AMD je dokaj delavno, saj je imelo letos že tri tečaje za voznike amaterje s 105 udeleženci, 29. julija „pa se novi šoferski tečaj začne v Semiču. '1 KAJ BO Z ZAMUDNIKI? Na javni poziv je do konca junija okrog 90 črnomaljskih občanov prijavilo svoje premoženje. Domnevajo pa, da je še nekaj takih, ki bi prijavo morali oddati, a je niso. PREUREJAJO TRGOVINO -Podjetje Dolenjka je svojo prodajalno pri črnomaljskem suhem mostu začelo adaptirati. Iz trgovine klasičnega tipa bodo uredili samopostrežbo, dela pa bodo gotova v treh mesecih. Pohvaliti velja tudi tiste mlade fante in dekleta, može in žene, ki so se tokrat prvič zapisali med krvodajalce. Tudi teh ni bilo malo. Poletna toča Po Kotu in v Ručetni vasi je precej škode 9. julija okrog 19.30 je bilo letos že drugič, da je Kot dobil ,4edeni pozdravček" sredi poletne vročine. V Ručetni vasi pa so istočasno prav tako doživeli hudo neuije in točo. Slavko Lozar iz Rožanca, občinski uslužbenec v Črnomlju, je v službo prinesel pokazat ^ozdje, ki je ^leščeno in nagnito, o toči pa je povedal: „Tisti dan se je stemnilo, hudo je grmelo, toča pa je začela padati prav na gosto. Ni bila debela, pač pa tako gosta, da je meni uničila več kot pol pridelka v novem vinogradu. Pri nekaterih kmetih je velika škoda tudi na poljih, vinogradi okrog Kota in Ručetne vasi pa so hudo okleščeni. Neuije je močno poškodovalo tudi ceste, saj je z njih voda odnesla ves gramoz. l6netje so ravno dan pred točo škropili vinograde, po neurju pa so morali spet nadevati škropilnice na ramena. Kolikšna je pravzaprav škoda, bomo videli šele jeseni, ko bo pri sosedih normalna letina, pri nas pa sama žaloBt.“ 9 V* jUil Gradnja viniške tovarne lepo napreduje. Trenutno je gradbišče živo, poslopje pa že stoji. (Foto: R. Bačer) SEMIČ: NOV BLOK V Semiču so tokrat na drugi strani ceste začeli graditi nov stanovanjski blok s centralno kuijavo, namenjen predvsem borcem. Gradnjo je prevzelo domače podjetje BEGRAD in lepo napreduje, saj so temelji že zabetonirani. IZ OČI V OČI 10. julija so se sestali v Črnomlju člani občinskega komiteja ZK m predstavniki podjetja Doknjka iz Novega mesta, ki ima v Črnomlju več trgovin. Razpravljali so o luesni-čevanju ustavnih dopolnil in samoupravnem sporazumu, obravnavali pa tudi stvari, ki so zadnje čase v javnosti slabo odjeknile, na primer „sladkorna zadeva" (prikrivanje dadkoija pred podražitvijo in prodaja po viqi ceni), obnašanje poslovodje v viniški trgovini. V obeh primerih so menili, da je treba napake odpraviti, krivce kaznovati, da bi ovrgli že močno razširjeno splošno mnenje, da so vsi trgovci slabi. PREVEČ MEČKAJO Veliko pripomb je med ljudmi na račun Cestnega podjetja in počasnega izv^anja del pri modernizaciji ceste Črnomelj — Kanižarica in Črnomelj — Ručetna vas. Hudo prometna cesta proti Kanižarici je že dva meseca razkopana, delavci pa so z gradbišča odšli in promet je nevaren. Proti Ru<^etni vasi je cesta razrita že od lan^ega oktobra. Občani Rožanca, Lokev, Petrove vasi, Pake in še nekaterih drugih morajo zdaj v službo v Črnomelj 20 km naokrog, namesto da bi imeli le 4 kilometre. Pot do nekaterih vasi je zdaj onemogočena in v slabem vremenu tudi rešilni avto ne pride. Jtaj me ne poznate? Vsako leto se oglasim pri vas, ko potujem na Jadran in ko se vračam,“ reče receptorki hotela Bela krajina marsikateri Nemec, Holandec ali Šved. Letos imajo do 11. julija v knjigi redno števUko 413, medtem ko je tujih gostov že izpolnjeno zapo- 40-LETNICA DRUŠTVA Grabrovčani so že teden pred prireditvijo s številnimi lepaki vabili Metličane na vaško slavje v nedeljo, 15. julija. Ob praznovanju 40-letnice delovanja prostovoljnega gasilskega društva so organizirali program in vaško veselico. MANJ MEŠČANOV Prvič v zadnjih petnajstih letih število prebivalstva v Metliki v prvem polletju letošnjega leta ni naraslo, temveč upadlo. Vzrok je v tem, ker so se iz seznama metliških meščanov izpisali mnogi avtoprevozniki. Tako je Metlika ob koncu letošnjega junija štela 2515 prebivalcev (1194 moških in 1321 žensk), medtem ko je prebivalo v vsej občini 7429 ljudi. SPREHOD PO METLIKI ZACASNO ZAPRTO. - Julija bo kinodvorana nekaj časa zaprta. Stare stole bodo zamenjali z novimi in udobnejšimi To je prvi korak TIS v želji, da bi metliška dvorana dobfla spodobnejšo podobo. KAKO DO HIS? - Stanovanjska komisija BETI je te dni obvestila svoje delavce o tem, kako bi lahko najhitreje prišli do stanovaiy oziroma do lastnih hiš. Vse podrobnosti bodo objavljene v avgustovi številki VEZI LA. GNECA PRI VODI - Ob sobotah in nedeljah je na kopališčih v Podzemlju, na Primostku in v Metliki velika gneča. Kopalci prihajajo domala iz vse Slovenije, ne manjka pa tudi avtomobilov hrvaške rep-stracije. Ce bi bilo še malo bolje poskrbljeno za zabavo, bi goste lahko obdržali še na večer. UMRLA STA: Marija Smole iz Kočevja, stara 8S let, in Anton Za-Rai iz Metlike, star 66 let. metliški tednik bilo domačih gostov dvakrat več, nočitev pa čez 2000, kajti nekateri tujci ostanejo dva dni ali pa tudi več. Po besedah receptorke Martine Slane je letošnja sezona boljša od lanske, zlasti julija je velik promet, ko se vse več tujcev odloča za Jadran po poti čez Belo krajino, ki je krajša, manj prometna in bolj slikovita. Med tujci, ki nočujejo v metliškem hotelu, je nekaj stalnih gostov Italijanov in Holandcev ter Nemcev, imeli so pa tudi Švede, celo Iranca in Palestinca. Kaj je ta napisal z arabskimi črkami v knjigo, seveda nihče ni znal prebrati. Kot v drugih gostinskih obratih so tudi v hotelu Bela krajina po odmrznitvi cen v začetku julija podražili hrano in pijačo. Naravni zrezek je 30. junija veljal še 20 din, zdaj plačate zanj 24 dinarjev, čevapčiči se niso podražili, pač pa se bo poznalo tistemu, ki rad v tem lokalu popije dobro kapljico. Metliška črnina je od 23 din za liter poskočila na 25 din, teran pa od 25 na 30 din liter. Metlika, izrazito tranzitno območje, se vse bolj turistično uveljav- V Gradcu bo praznik 26. julij, krajevni praznik Gradca, bodo tudi letos lepo počastili v spomin na leto 1942, ko so Italijani odpeljali v internacijo domačine, ka-tei^ svojci so bili v partizanih, ter požgali ali razdejali njihove domove. V navadi je že, da je na krajevni praznik zasedanje občinske skupščine Metlika in občinskega odbora ZZB NOV v gradaškem Prosvetnem domu. Tudi letos bo tako, le da bo delovni del občinske seje precej „težak", kajti na programu je sprejemanje proračuna, v katerem so še velike luknje ravno zaradi izdatkov za borčevske zadeve. 26. julija popoldne pa se bodo Gradčani zbrali pri spomeniku na slovesnosti z govori, godbo in krajšim programom, nato pa bo veselica, kjer se bo scvrlo več jagenjčkov in odojkov. Odhaja 30. junija je bil uradno razrešen službe Zvonko Hanzelj, načelnik davčne uptave v Metliki. Odhaja v pokoj. Menda ni človeka, ki tovariša Hanzlja pozna, da mu ne bi privoščil počitka in miru, saj je bil znan na vseh službenih mestih kot vesten, požrtvovalen in natančen uslužbenec. Zaradi starostnih let bi pokojnino še lahko čakal, toda partizanska leta (od julija 1941 dalje) so tudi na njem pustila sledove. Po vojni in demobilizaciji je Zvonko Hanzelj dolga leta veljal za enega najboljših domačih strokovnjakov za knjigovodske posle. Kot instruktor za knjigovodstvo je bQ zaposlen v Zadružni zvezi v Črnomlju, bil je računovodja v zadrugi, v upravi metliške občine pa tudi načelnik za gospodarstvo in končno načelnik davčne uprave. Ob odgovornih službah pa mu nikdar ni bilo žal truda za družbeno delovanje. Zadnja leta je največ prostega časa posvetil borčevski organizaciji, kjer je še zdaj predsednik občinskega odbora ZZB NOV v Metliki. Med ljudmi velja Zvonko Han-Zelj za poštenjaka, kakršnih ni dosti, da pa je imel kot načelnik davčne uprave težko in nič zavidanja vredno službo, dokazuje razpis za novega šeCa, na katerega se še nihče ni javil. Človeku človeško stanovanje I Že leta in leta romajo starši z otroki na občino in prosijo ja primerna stanovanja - Več solidarnosti za gradnjo družbenih stanovanj Srednjeročni program stanovanjske gradnje od 1973 do 1976 v občini Ribnica predvideva zgraditev 237 stanovanj, od tega na območju Ribnice RIBNIŠKI ZOBOTREBCI OPROSTITEV - Davčna uprava bo po novem lahko oprostila vodenja poslovnih knjig davčne zavezance, stare nad 65 let (moške) oziroma 60 let (ženske). Seveda bo davčna uprava oprostila le tiste, ki bodo za oprostitev zaprosili, če bo ugotovila, daje njiliova prošnja upravičena. STARI POSLOVNI PROSTORI - Stanovanjsko podjetje Ribnica vzdržuje 300 stanovanj in 22 poslovnih enot. Poslovni prostori so vsi stari nad 60 let, medtem ko je kar 67 odstotkov stanovanj starih do 20 let, 14,4 odstotka pa od 20 do 60 let. POŽARNO VARSTVO - Osnutek načrta varstva pred požari na območju občine je dan v javno razpravo. Pripombe nanj naj bi dala predvsem gasilska društva, delovne organizacije in krajevne skupnosti, pa tudi drugi. SLABA CESTA - Odbornik Jože Klun že 6 let brezuspešno opozarja, da je cesta v Slemena sUba, da voda odnaša pesek in da avtomobili kar nasedajo na njej. Zaradi islabe ceste so se v zadnjem obdobju' trije avtomobili huje poškodovali. POKVARJEN HIDRANT - Na cesti pri šoli v Ribnici je pokvarjen hidrant. Prav bi bilo, da bi ga popra-I vil tisti, kdor gaje pokvaril. NOVA RAVNATELJA Za ravnatelja posebne osnovne šole Ribnica je bil na zadnji seji občinske skupščine imenovan Franc Koprivec, predmetni učitelj iz Ribnice, zdaj zaposlen na osnovni šoli. Na razpis za mesto ravnateUa_ osnovne šole Loški potok je občinska skupščina prejela le eno prijavo, a še ta kandidat ni ustrezal pogojem razpisa, ker ni imel dovolj službenih let. Zato je skupščina imenovala za vršilca dolžnosti ravnatelja te šole Božidarja Kraševca iz Loškega potoka. 192, Sodražice 35 in Loškega potoka 10. Z uresničevanjem tega programa bi imelo vsako gospodinjstvo svoje stanovanje, primemo stanovanje pa bi dobili tudi vsi, ki žive zdaj v slabih stanovanjih. Občinska skupščina je priporočila delovnim organizacijam, naj od dela stanovanjskih sredstev (40 odstotkov), ki jim ostajajo, namenjajo letos in prihodnje leto 80 odstotkov za družbeno in le 20 odstotkov za zasebno gradnjo. Potrebe po družbenih stanovanjih so namreč velike, hkrati pa že nekaj let ni bilo nobene družbene gradnje stanovanj. Delovne organizacije so sicer odgovorile na anketo o nakupu stanovanj, hkrati pa z izjemo RIKA niso še ničesar namenjale iz svojih sredstev (40 odstotkov) za družbeno gradnjo stanovanj. To pomeni, da občina za letos in prihodnje leto razen sredstev upokojencev, borcev, solidarnostnega stanovanjskega sklada, TIS in podjetja RIKO nima drugih sredstev za usmerjanje gradnje družbenih stanovanj. S tem denarjem pa nameravajo zgraditi v Ribnici 20 do 24-stanovanj^i blok, vreden 3,3 milijona dinj^ev; v Sodražici poslovno-stanovanj^o stavbo (8 do 12 stanovanj in trgovine), vredno 1,8 milijona dinarjev in v Loškem potoku poslovno-stanovanjsko stav- Potoška mladina je zelo vesela nove šole in še posebno lepe telovadnice. Zasedena ni le dopoldne, ampak tudi popoldne in celo ob sobotah in nedeljah. (Foto: J. Primc) bo, Katere graanja pa je odložena za prihodnje leto, ker še ni na razpolago dovolj denaija. V dosedanjih razpravh o stanovanjski gradnji v občini je bilo poudarjeno, da so potrebe po stanovanjih velike in da bo potrebnega še več denarja. Delovne organizacije kažejo za reševanje stanovanjskih zadev premalo razumevanja in premalo solidarnosti. , Pripraviti pa je treba tudi prednostno listo za dodeljevanje stanovanj, zgrajenih iz solidarnostnega sklada, in sicer za celotno obmoi^e občine. Seveda je treba še prej izdelati merila za ocenjevanje. Stanovanja pa naj bi nato gradih tam, kjer so potrebe največje. ORTNEŠKI POROČEVALEC Čestitka - Novemu direktoiju Dolenjskega lista Tonetu Gošniku ter novemu glavnemu in odgovornemu uredniku našega lista inž. Marjanu Leganu čestitamo in jima želimo, da bi naš list vodila k še večjim uspehom. LEPO OKOLJE - Vsi si želimo lepe okolice doma, kjer živimo, zato se trudimo, da bi imeli lepe hišice, lepa stanovanja, polno lepih cvetic na oknih, vrtovih in gredah. Tako je tudi v Ortneku, na Velikih Poljanah in vseh vaseh naše ortneške doline tja daleč v Gregorijo na eni in do Grmade na drugi strani. PODIRA SE - Središče Ortneka kazi grajska podrtija. Čakamo, kdaj se bo začel grad tudi zunaj podirati Koga naj kličemo na odgovor: Ljubljano ali občino? Kogar povprašamo o usodi našega gradu, vsak se izogiba odgovora ali pa vali krivdo na drugega. Vsi smo odgovorni za skupno lastnino! NAŠ IZLET - V nedeljo, 29. julija, bo Ribniški turist popeljal na izlet vse, ki si želijo obiskati Kumrovec, atomske toplice in grad v Olimj^u. Odhod bo iz Ribnice ob 6. uri. Čena 60 din, kosilo v Podčetrku pa si lahko rezervirate za 25 din. Ce ne bo dovolj prijav,,bo izlet odpovedan. V. P. REŠETE) Dober znak: gostje se vračajo V metliškem hotelu je turistična sezona na višku Ija tudi med domačimi gosti. Te dni na poti čez (Jorjance srečuješ vse več domačih avtomobilov iz Štajerske in Gorenjske, naloženih z dopustniško prtljago. Obračun v dolini Kolpe Le dva izmed 142 padla - Na meji s Hrvatsko utrjujejo bratstvo - Pomagata vojska in SAP Delo osnovne šole Vas-Fara s podružnico v Osilnici je bilo tudi letos zelo bogato. Prednost so imele vzgojne in izobraževalne naloge. Potrudili smo se vsi in uspehi niso izostali. Na osil- 08 STOLETNICI V Strugah v kočevski občini si prizadevajo, da bi dostojno proslavili 100-Ietnico šole. V teh dneh bodo imenovali odbor, ki bo organiziral nekatera dela v zvezi s tem jubilejem in zbral potrebni denar. Za to priložnost bodo namreč uredi- li v šoli primerne prostore za tehnični pouk, pročelje šole in športno igrišče pri šoli. Računajo, da bo vse to veljalo okoli 100.000 din. Ves ta denar pa še ni zagotovljen. Predvidoma bodo nekaj denarja zbrali doma, nekaj ga bo prispevala TIS, za denarno pomoč pa bodo zaprosili tudi kočevske delovne organizacije. Zaključna proslava 100-letnice šole bo predvidoma v zadnjih dneh septembra, nekako teden dni pred proslavo 30-letnice Kočevskega zbora. Šolaiji pripravljajo tudi razstavo lesenih kipov za sceno na temo o kmečkih puntih. Kipe izdelujejo imi. ' ČIMPREJ RAZPRAVLJATI O USTAVAH 10 občinske konference SZDL Kočevje je sprejel sklep, naj vodstva družbenopolitičnih organizacij začnejo t^oj pripravljati razprave o ustavah. Že prihodnji teden bo ^-svet občinskega političnega aktiva in kluba odbornikov, kjer bojo sprejeli program o javnih razpravi. vd OBLETNICA AKTIVISTOV OF lO občinske konference SZDL Kočevje Je sprejel okviren program Frireditev v počastitev 30. obletnice , zbora aktivistov OF, ki bo v Starem lotu 22. julija. Praznovanje oblctnice so povezali s praznovanjem dneva vstaje. V kulturnem programu bojo sodelovale skupine iz Novega mesta, Trebnjega in ostalih krajev. vd ni^i šoli so od 1. do 4. razreda izdelali vsi učend. V Vasi-Fari sta dva izmed 142 učence od 1. do 8. razreda padla, 7 pa jih ima popravne izpite. Tak uspeh je bfl dosežen predvsem po zaslugi rednega dopokiilnega pouka skozi vse šolsko leto. Čeprav se veliko učencev vozi več kot 20 km v eno smer, to ni oviralo učnega dela. Za vozače smo namreč pred poukom in po njem organizira- li varstvo. Vsi učenci so se hranili v šolski mlečni kuhinji. Svet za otroško varstvo pri TIS Kočevje je plačal prehrano za 36 socialno ogroženih otrok. Mladi člani RK so za izboljšanje hrane zbraU 200 kg krompirja, 15 kg zelja, 39 kg fižola, 5 kg čebiJe, 15 kg kolerabe, 3 kg masti, 285 jajc ter nekaj denarja. Nekaj smo pridelali na šolskih površinah. Za razne slovesnosti in proslave so nam moralno in finančno pomagale krajevne skupnosti Banja loka, Vas-Fara in Osilnica, DPM Vas-Fara, gasilci, ZB, RK in drugi ter občinska ZPM in razne tovarne iz Kočevja. Prav posebno smo hvaležni SAP Ljubljana, ki je naše učence varno in točno prevai^ v šolo in domov. Ob koncu šolskega leta nam je podjetje SAP pomagalo pri izvedbi končnih izletov, kjer so si naši učenci poglobili in razširili v šoli pridobljeno znanje. Podjetju SAP so učenci osnovne šole Vas-Fara hvaležni tudi za kinoprojektor, ki jim ga je poklonilo za novo leto 1972. Vse leto smo ^ namreč s pridom uporabljali. Garnizija Delnice nam je brezplačno posojala najboljše vojne in dru^ filme. Šolarji so se udejstvovali tudi v mnogih izvienšolskih dejavnostih, predvsem raznih krožkih. Sodelovali smo tudi s hrvatsko šolo v Brodu ria Kolpi in utrjevali vezi bratstva in enotnosti na vseh področjih. Čeprav so počitnice, naši šolarji niso popolnoma popustili’ Med vsemi počitnicami bodo z učitelji dežurali in skrbeli za lepo okolico šole ter za partizanske spomenike in grobove. En dan v vsakem tednu bodo posvetili skupni rekreaciji, športu in zabavi. Ob zaključku moram povedati, da se šolarji našega okoliša izredno veseUjo, ker se bodo v novem šolskem letu vozili že na precejšnem odseku po novi asfaltni cesti. MARIJA VOLF OBVESTILO DOPISNIKOM Dopisnike Dolenjskega Usta z območja kočevske in ribniške občine obveščamo, naj od 1. do 31. avgusta pošiljajo vse svoje prispevke naravnost na naslov DOLENJSKI LIST (uredništvo), 68001 NOVO MESTO, p.p.33, in ne v Kočevje. Po 31. avgustu pa pošiljajte spet vse kot doslej. Vzrok za spremembo je drugačen način dela zaradi letnih dopustov. DROBNE IZ KOČEVJA NOVA MESNICA - Na novo urejena mesnica na Trgu zbora odposlancev je velika pridobitev za ta del mesta. Lokal je velik in sodobno ^ urejen z zmrzovalnimi pulti in hladilnimi omarami. Razen mesa in drobovine ima mesnica tudi vse deU-katesne izdelke, prekajeno meso vseh vrst, pločevinke z mesniim izdelki, sir, maslo itd. Gospodinje in izletniki dobe tu skoraj vse. Postrežba je dobra. Žal včasih manjka kake vrste svežega mesa, zadnje čase svi-nine. PROSLAVA - 30-letnico prvega zbora aktivistov OF na Pugledu bomo proslavili 22. julija v Starem Logu pri Kočevju. Proslava se bo pričela ob 10. uri. Na proslavo bodo prišli udeleženci prvega zbora OF, ki so preživeli vojno vihro. OBISK - Pteteklo nedeljo so obiskali mesto na Bazi 20 na Rogu upokojenci s Prevalj na Koroškem. Bili so prvič v Kočevju in so bili z izletom zelo zadovoljni. -Daljši odmor pred povratkom so imeh v restavra- -ciji združenja upokojencev. Z ui»-kojenci iz Kočevja so se dogovorili, da bodo zdaj oni prišli na Koroško, s^ jih mnogo še ni videlo Mežiške doline. HULIGANSTVO - Nov način okrasitve mesta Kočevje so se izmislili objestni ponočnjaki, ali bolje rečeno, mladoletni postopači, ki izkoriščajo temo za vandalske podvige in izživljanje. Po zelenicah in parkih trgajo in lomijo cvetje ter ga nato vtikajo v male smetnjake, ki so pritrjeni na koleh. Poprej zmečejo iz košaric papir ali ga kar za^o. Tako so zjutraj v smetnjakih lepi »pki. Ali res ni mogoče ukrotiti teh objestnežev? Ali niso soodgovorni ^ tudi starši, ki dovoljujejo otrokom pozno v noč pohajkovati po mestu? KOGEUSKE NDUIGE Gospodarstvo ni doseglo načrtov Produktivnost večja le zaradi veČ zaposlenih, ne pa zaradi .prizadevnosti kolektivov - Cene nad planom, družbeni proizvod pod njim Pregled uresničevanja smernic za družbenoekonomsko politiko in politflco zbiranja in trošenja sredstev za splošno in kolektivno potrošnjo na območju občine Ribnica za lani — o njem so pred kraticim razpravljali razni organi v občini — je pokazal, da je bila lani gospodarja rast pod načrtovano in da so se v težkem položaju znašla podjela, ki imajo zamrznjene cene, stroški proizvodnje pa so jim naraščali hitreje kot produktivnost. Tako so načrtovali ob 13-odstot-ni povečani rasti cen za 25 odstotkov večji družbeni proizvod; vendar so cene porastle za 16 odstotkov, družbeni proizvod pa le za 19 odstotkov. Osebni dohodki so se zvečali za 12,7 odstotka (v republiki za 19 odstotkov), medtem koje bil načrtovan 15-odstotni porast. Porast zaposlenosti je bil načrtovan za 4 odstotke, dosežen pa le 1,5-ostotni. Produktivnost je bila večja za 4 odstotke. Žal pa je treba ugotoviti, da je porastla predvsem na račun večje zaposlenosti in le v manjši meri na račun prizadevnosti delovnih kolektivov. V gostinstvu se je lani položaj izboljša, letos pa so začeli graditi hotel B kategorije. Uslužnostna obrt še naprej stagnira, posebno klasična (čevljarstvo, mizarstvo, šiviljstvo, kovaštvo). Na področju trgovine so se dogovarjali o združevanju. Vendar ni bilo uspeha, ker so večja trgovska podjetja obljubila, da bodo šele v letu 1974 in 1975 investirala v Ribnici, in ker žele prostor za novo trgovsko hišo sredi Ribnice. Vprašanje pa je, če niso ribniški trgovci preveč neučakani, saj je tisti „šele“ tako rekoč že tukaj, namreč leto 1974. O uresničevanju ostalih smernic (na drugih področjih) ne bomo podrobneje poročali, ker smo o njih poročali že sproti. Omenimo pa naj nekatere ugotovitve za letos. Gospodarstvo gre v prvih treh mesecih v glavnem po lanskih poteh, oziroma celo nekoliko', slabše. V prvih treh mesecih letos so (poleg STANGRADA) še tri podjetja poslovala z izgubo. Sicer je že običajno prvo četrtletje slabše, vendar tako slabo podjetjem lani ni kazalo. Za-^bljujoča je ugotovitev, da so obveznosti dveh največjih podjetij do družbene skupnosti, računano od družbenega proizvoda, v prvih treh mesecih v primerjavi z lanskim le- tom porastle od 28,4 odstotka na 33,8 odstotka. 20. maja letos je uspel tudi referendum za samoprispevek. Z zbranim denarjem bodo urejene mnoge komunalne zadeve na podeželju, v večjih središčih pa tudi nekateri pomembni objekti. J. PRIMC Premalo prijav premoženja Računali so, da bo prijavilo premoženje 100 do 150 občanov, prijavilo pa ga je le 32 Do roka, se pravi do 30. junija, je komisija za ugotavljanje Nesklepčnost Seje raznih občinskih svetov in komisij v ribniški občini so razmeroma slabo obiskane in celo včasih nesklepčne, predvsem zato, ker nanje ne prihajajo odborniki s podeželja. Glavni vzrok za tako stanje je, da dobe člani teh organov plačan le prevoz' z avtobusom do Ribnice, zapravijo pa precej več, saj je na primer zaradi slabih avtobusnih zvez odbornik ali član sveta oziroma komisije iz Loškega potoka za sejo v Ribnici zdoma okoli 12 ur. Ce gre na pot s svojim avtom, pride sicer domov prej, vendar ne dobi plačane kilometrine, ampak le avtobusno vozovnico. Ce ostane v Ribnici do avtobusa, pa zapra- vi še za kosilo oziroma malico. Kmetje in obrtniki sicer dobe nadomestilo za čas, izgubljen na seji, zaposlenim pa plačujejo (ponekod z odbitki) zamujeni čas podjetja, vendar jih hkrati delo v podjetju počaka in ga morajo tako in tako opraviti. Zaradi vsega tega so vedno glasnejše zahteve, naj bi bili odborniki in člani svetov ter komisij upravičeni do polovice dnevnice, če so odsotni od doma nad 8 ur. Nekateri pa tudi predlagajo, naj bi predsedniki svetov in komisij in odborniki, ki niso kmetje ali obrtniki, ob koncu leta dobili nekakšno denarno nadomestilo za izgubljeni čas in opravljeno delo. izvora premoženja v ribnik občini prejela 21 prijav občanov, ki so bili do tega roka dolžni prijaviti premoženje. Po tem roku je prejela še 11 prijav, da jih ima skupaj 32. Po oceni komisije pa bi morali dobiti takih prijav nekako 100 do 150. Komisija bo stalno in načrtno spremljala pridobivanje premoženja in preveijala skladnost premoženja z ustvarjenimi dohodki. Hkrati bo delo te komisije tudi v pomoč tistim občanom, ki so v svojem okolju neupravičeno izpostavljeni raznim govoricam in sumničenjem. Komisija je sprejela delovni program, ki ^ je pred kratkim potrdila tudi občinska skupščina. Program predvideva, da se bo komisija sestajala najmanj enkrat na mesec, od delovnih in drugih organizacij bo zahtevala seznam vodilnih uslužbencev (ti so dolžni prijaviti premoženje), do konca avgusta bo pregledala prejeta obvestila o premoženjskem stanju, v juliju bo davčna uprava pripravila seznam občanov, ki so dolžni prijaviti premoženje, obravnavala bo primere občanov (na pobudo UJV ali drugih organov), katerih premoženje ni v skladu z dohodki, itd. NIČ PROSLAVE V Loškem potoku smo zvedeli, da letos ne bodo proslavili praznika Loškega potoka 30. julija, ker pač ni okrogla obletnica. Ob 30-letnici nam je lani poslal potoški rojak Rudi Mohar bajko „Zmaj v Loškem potoku“ vendar zaradi pomanjkanja prostora ni bila objavljena. Zato jo objavljamo letos. Betonske kletke Otroci ujetniki asfalta, odrasli pijače „Ker si me pozval, predsednik, in ker me ščiti odborniška imuniteta, bom pa povedal, kaj resnično mislim o današnjih gradnjah in urbanizaciji," je dejal odbornik občinske skupščine prof. Janez Debeljak na zadnji seji in nadaljeval: „Po mestih, pri blokih, stolpnicah, stolpičih ni nič živega, pogosto še dreves ni. Otroci nimajo kaj početi. Zaprti so v kletko asfalta, betona in stekla. Zato postajajo duševni reveži. Morali bi imeti vsaj igrišče, vrt, stik z zemljo, naravo. Meni vsa ta naša stanovanjska politika ni všeč. Razen mladine v teh stavbah žive še odrasli, ki tu tudi nimajo kaj početi, še vrta nimajo, da bi si pridelali kakšno malenkost in da bi se zaposlili v prostem času. Nimajo kaj delati in gredo v gostilno. Ob vsem tem pa spet noben ne bo vprašal tistega, zakaj je 10 let pil in zapravil celo premoženje. Komisija za ugotavljanje izvora premoženja bo lovila le onega, kije 10 let delal, varčeval in nekaj ustvaril, zdaj pa bo moral dokazovati, od kod mu to in ono. Pri vsem tem nekaj ni v redu. To so že spoznali drugod po svetu, na primer v Kanadi, in poleg stanovanjskih blokov zgrade še igrišča in drugo, da se mladina zaposli skozi ves dan, za odrasle pa so vrtički... Zato bi jaz dovolil ljudem, naj grade v naravi, posebno še, ker je v Ribnici zelo težko dobiti prostor za ^adnjo hiše. Poznam človeka, ki že tri leta zaman čaka na lokacijo.“ Prof. Janez Debeljak: „Okoli današnjih blokov ni nič živega, naravnega, zato postajajo otroci duševni reveži, odrasli pa pijanci.*" Zmaj v Loškem potoku Bili so zelo težki časi. Še huje je bilo v Loškem potoku, kjer je revščina ljudi skoraj popolnoma izčrpala. Vendar so bili Potočani uporni in prenašali so težave, kakor je kdo mogel in znal. Nekega večera se je pojavila na obzorju velika rdeča lisa, ki se je hitro večala in širila, tako da je kmalu pokrila vse nebo. Videti je bilo, ko da je za obzorjem nastal velikanski požar. Potočani se tega sprva niso prestrašili, čeprav so vedeli, da prihaja nekaj strašnega. Ko pa so se pokazali nad obzorjem obrisi velike pošasti, so jim srca vztrepetala v grozi, da so vsi hkrati kriknili: ,,Joj, prejoj! Zmaj, strašen zmaj se vdi nad nas!“ Kmalu je nastalo oglušujoče rohnenje in bobnenje, ko da se bliža najhuj^ nevihta; zmaj, ki je bil na pohodu, je uničeval vse, kar mu je prišlo pred žrelo ali med kremplje: ruval je drevesa, lomil pečine in bljuval ogenj, da so se plameni grozeče širili na vse strani. Med ljudmi je nastal preplah in groza, kakršne še niso občutili; tekali so sem ter tja kakor brez glave, samo da bi si rešili golo življenje. Strah se je polegel šele proti jutru, ko se je zmaj unesel. Vgnezdil se je pri Taboru in vse je kazalo, da se ga Potočani zlepa ne bodo iznebili. Cez tri dni in tri noči se je zmaj prebudil. Z glasom, ki je bil podoben bobnenju, je ljudem naznanil, da hoče imeti vs^ dan sedem volov in enaindvajset pitanih telic ter sod dolenjskega vina. „Drugače bo gorje!“ je grmel. Potočani, ki so se komaj opomogli od prestanega strahu, so brž privolili v vse. Dan za dnem je romala čreda volov, telic in sod vina proti Taboru, kjer se je zmaj bohotno šopiril. Toda davek, ki so ga dajali, je bil za Potočane le prevelik: vjdno so se praznili hlevi, za vino, ki so ga mora- li kupovati, pa jim je začelo primanjkovati denapa. Ljudje so zmajevali z glavami in si v strahu poše-petavali: ,4Caj bo potem, ko bo zmanjkalo vsega? “ Mrzel znoj jih je oblival ob tej misli, zakaj vedeli so, da bodo potem prišli na vrsto sami. Nato pa bo zmaj uničil vse, kar bo še ostalo, in odletel drugam, kjer bo začel spet znova. .. Potočani so bili spričo tega zelo zbegani, vendar so imeli še toliko poguma, da so se zbrali in začeli razmišljati. Kmalu so spoznali, da ne preti nevarnost le njim, pač pa tudi drugim ljudem. Zategadelj so sklenili, da se bodo uprli in da ne bodo dali zmaju niti vola več, sami pa bodo odšli v gozdove, kjer bodo varni pred pošastjo. „To je za nas edina pot,“ so govorili drug drugemu, ,po kateri se bomo rešili, kajti če zmaj ne dobi ničesar, kar bi ga nasitilo, sc bo moral prej ali slej posloviti od tod . . Vsi so se strinjali s tem, le župnik, ki so mu Potočani zelo zaupali, se je izneveril. „Ne, ne tako!“ je ugovarjal ves razvnet, „zmaju moramo biti pokorni... Dajmo mu, kar zahteva. in še več, če bo treba, samo da se rešimo njegove jeze. — Kdor misli in dela drugače, greši in sili v pogubo!" Pa jih je bilo le malo, ki so ga posluh, zakaj misel, ki se je porodila v glavah preprostih ljudi, je osvojUa srca vseh Potočanov. Postni so hrabri in kmalu ni bilo nikogar več, ki bi hotel dati kar koli še za grdega požeruha. To je zmaja tako razkačilo, da je pobesnel. „Torej — uprli so se!“ je rohnel. ,,Se nikoli sc mi ni pripetilo kaj takega ... Pa poskusimo, kdo bo prej odnehal!” In zdivjal je nad Potočani z vso brezobzirnostjo. Najbolj se je znesel nad Travničani, ker so mu prvi pokazali hrbet. Na njihovo vas je iztresel toliko ognja, da se je vse spremenilo v prah in pepel. Marsikoga, ki se ni pravočasno umaknil, je tudi raztrgal in požrl. A vse to ni zmaju nič pomagalo -njegov trebuh se je vedno bolj praznil, da ga je kmdu začela mučiti strašna lakota. Goltal je vse, kar mu je prišlo pred žrelo. Končno je požrl tudi župnika in vse tiste, ki so ga častili in mu služili. Nazadnje mu ni ostalo nič drugega kot kamenje, ki ga je v Loškem potoku na pretek. Zmaj ga je lomil in jedel, samo da bi si napolnil nenasitni želodcc. Toda bolj koje žrl, manj mu je teknilo. Ni pa odnehal, čeprav so mu moči pešale. Medtem so se zbrali v gozdu že skoro vsi Potočani. Prišli so tudi ljudje od drugod. Vedeli so, da jih lahko reši le hrabrost, in so začeli napadati zmaja. Kmalu mu niso dali miru ne podnevi ne ponoči. Nazadnje so navalili nanj z vso silo in ga premagali.. . Boj je bil srdit, neizprosen. Krije tekla kar v potokili. Se sedaj se Potočani spominjajo tistili dni z grozo - pa tudi s ponosom. RUDOLI' MOHAR Novomeški jez pri Seidlovem mlinu je že skoraj dograjen. Z maiiji-vim delom je delavcem in vojakom uspelo zabetonirati oba kraka jezu, tako da je ostal za zajezitev le ozek pas v sredini. Delo je nevarno, zato so graditelji zavarovani z rešilnimi pasovi. (Foto; Maikelj) Kam po končani šoli? Za vse, ki bi radi nadaljevali šolanje, ni dovolj prostih učnih mest Letos je končalo osme razrede osnovnih šol 1736 učencev, v nižjih razredih pa je zaključflo obvezno šolanje 784 učencev. Komunalni zavod za poklicno usmeijanje, ki že štiri leta po enotnem programu spremlja in usmeija v poklice mladino, je z anketo ugotovil, da se je skoraj polovica (48,4 %) učencev, ki so osnovno šolo končali, odločila za nadaljevanje šolanja na srednjih šolah, 39 % pa za šolanje v poklicnih šolah. Največ zanimanja je bilo za vpis na gimnazijo, TSS in na administrativno in ekonomsko šolo. Medtem ko je v poklicnih šolah dovolj prostih učnih mest, pa je položaj v srednjih šolah veliko bolj pereč. Potrebe po srednješolskih kadrih so precejšnje, vendar so zmogljivosti šol premajhne. Tako so od 138 prijavljenih za šolanje na ekonomski in administrativni šoli sprejeli lahko le 74 učencev. Vodja skupine za poklicno usmerjanje Vika Avsec je dejala, da sicer poskušajo preusmeriti presežni del v poklicne in srednje šole v drugih krajih, vend^ to problema ne rešuje, ker so vse skoraj povsem zasede- IZLET V PLANINE Planinsko druŽjtvo Novo mesto bo organiziralo v petek in soboto, 27. in 28. julija, izlet v bohinjske planine. Odhod bo z osebnimi avtomobili 27. julija ob 5. uri pred hotelom Metropol, vrnitev v Novo mesto pa naslednji dan okoli 21. ure. Prenočišče je zagotovljeno v planinskem domu na Cmi prsti. Prijave s plačilom prevoznih stroškov (60 din) prejema uslužbenec v kiosku jugoslovanske loterije do vključno 24. julija. A. TRUNKELJ ne. Boljši je položaj tistih učencev, ki končujejo obvezno šolanje v nižjih razredih. Za razliko od prejšnjih let je skoraj 1000 prostih delovriih mest za priučitev poklica v večjih tovarnah, kot so IMV, Novoteks in Labod, kjer je potreba po takih kadrih tudi večja. Za tiste, ki se niso mogli vpisati na srednje šole,-ostaja odprta vsaj ta pot. m. MARKELJ IZLETA UPOKOJENCEV Društvo upokojencev iz Novega mesta bo 7. avgusta priredilo za svoje člane izlet v Beneško Slovenijo. Cena enodnevnega izleta je 160 din; odhod bo ob 5. uri z avtobusne postaje v Novem mestu. Prijave sprejema pisarna Društva upokojencev do vključno 25. julija med uradnimi urami vsak ponedeljek in petek. Za udeležbo na izletu je potreben veljaven potni list. V torek, 14. avgusta, bo Društvo upokojencev iz Novega mesta o^a-niziralo izlet v Logar^o dolino in z žičnico na Golte nad Mozirjem. Odhod bo z avtobusne postaje ob 6. uri, vrnitev pa okoli 22. ure. Cena izleta je 65 din. Prijave sprejema pisalna podružnice do vključno 3. avgusta. GETRTKEIV INTERVJU Denar bomo dobili! Republiško ustavno sodišče je l. julija razsodilo, da je osebno plačevanje šolnine za osnovno izobraževanje odraslih protiustavno; pristojnost tega delovanja je zakonska obveznost osnovnih šol, denar za to pa se zbira iz obveznih in stalnih virov. Na vprašanje Julija Šterna, kakšne so možnosti in kdo je pristojen financirati to dejavnost v novomeški občini, je tajnik temeljne izobraževalne skupnosti Janez Grašič dejal: „Izvršni odbor TIS je na zadnji seji 6. julija razpravljal o odločitvi republiiJkega ustavnega sodišča in se z njo popolnoma strinja. Zavedamo se, da je financiranje osnovnega šolanja odrazih tudi v pristojnosti TIS. Predlagamo, naj se v osnovno šolanje vključijo vsi, ki nimajo končanih osem razredov osnovne šole. Denar bomo dobili iz virov, ki so predvideni za financiranje osnovnih in drugih dejavnosti. TIS financira že precej dejavnosti na področju izobraževanja kadrov. Za ta namen je bilo letos predvidenih 232.497 din, v vsoto pa je zajeto tudi financiranje osnovnega izobraževanja odraslih, in sicer 78 %, ostali denar pa bo porabljen za družbeno-eko-nomsko izobraževanje na splošno in za študij tujih jezikov, seveda v okviru .šolanja za odrasle. Ker gre pri zadnjem z^ dejavnost, ki koristi izključno posameznikom, s tem pa posredno tudi raznim organizacijam in zavodom, se lahko finančna .sredstva od tu preusmerijo v korist in kritje stroškov osnovnega šolanja odraslih." Janez Grašič je menil, da ni dovolj samo popravljati stare napake, pač pa je treba pomanjkljivosti odpraviti tam, kjer do njih najprej pride, to pa so v tem primeru osnovne šole, zato: „Pozivamo vse učence, strokovni kader in vodstva osnovnih šol, naj si skupaj prizadevajo, da bi v času obveznega osnovnega šolanja redno končalo osemletko čimveč učencev." Ker je Grašič govoril ravno o možnostih osnovnega šolanja odraslih, se je ob tej priložnosti dotaknil tudi štipendiranja in kreditiranja študentov in dijakov: Janez Grašič „Imamo vse podatke o socialnem stanju štipendistov pri temeljni izobraževalni skupnosti v Novem mestu. 10 TIS ugotavlja, da so štipendije premajhne in da so merila za podeljevanje štipendij neustrezna. Takoj ko bo novi družbeni dogovor utemeljeno predvidel večjo osnovno vsoto za pokritje osnovnih življenjskih stroškov študentov in dijakov, bomo tudi mi ukrepali v skladu z njim." Na koncu razgovora je Janez Grašič zastavil naslednje vprašanje: „Kako krajevne skupnosti gledajo na življenjske razmere učiteljev, ki poučujejo zunaj Novega mesta, saj je znano, da učitelji včasih živijo v nemogočih pogojih? Kdo in kako naj bi skrbel za izboljšanje teh pogojev, če hočemo, da bomo na vasi dobili potrebne in ustrezne učne kadre? Odgovori naj tajnik občinske konference krajevnih skupnosti Ivan Tekstor." D. RUSTJA MINI ANKETA: Vročina je pritisnila in vse teže je delati, modro morje in planine pa vabijo na oddih. Teže denarnic so različne, cene vrtoglavo visoke, vsi željni oddiha. Da bi zvedeli, kako se odločajo med željami in možnostmi posamezni občani, smo jih nekaj povprašali, kam so se namenili na dopust. Dopusti FRANCI ŠKOF, zobozdravnik: „Dopust bom preživel na morju v Fiesi v počitniškem domu Mladinske knjige, kjer je zaposlena žena. V hotel si še pogledati ne upam." FANIKA ZUPANIČ, natakarica: „Lansko leto sem bila v Pulju, letos bom šla pa kar domov v Kumrovec k staršem, ker si letovanja na morju ne morem privoščiti." JOŽE ŠKUFCA, pedagoški svetovalec: „Za en teden sem se namenil na Pokljuko, ostali dopust pa bom preživel v Suhi krajini, kjer bom kosil." MARJAN BAUER, novinar: „Čeprav je z denarjem vedno problem, ga za 20 dni počitka, ki ga je novinar res potreben, ne sme biti. Sel bom na Komate jadrat in na podvodni ribolov." RASIM MULALIC, delavec: „Zelo rad bi šel na morje' ali v planine, a ne morem, ker je za navadnega delavca povsod predrago. Zato bom obiskal rodni kraj v Bosni." ANTON VOGRINC, delovodja: „Pol dopusta bom preživel na morju, pol pa doma, ker je za daljše bivanje na morju treba imeti kar precej denarja. Sicer pa je treba tudi kaj postoriti v hiši, za kar bo dopust prišel prav." MIRO JERAJ, carinski dekla-rant: „Taboril bom na Hvaru, ker rad taborim. Drugače bi šel pa v hotel, ker mi za prijetno preživet dopust ni žal denarja." BREDA JAKSA, uslužbenka: „Šla bom na morje v okolico Zadra. Z iznajdljivostjo se da dokaj poceni živeti pa še zanimivo je." VOJAKI SO KULTURNO USPEŠNI 12. julija je dramska skupina v vojašnici Milana Majcia uprizorila v domu JLA dve enodejanki: Branida-va Nušića „Oblast" in Milana Nešića ,J4aši posU". Dramska prizora je zrežiral mladi Vladimir Margan, ki mu je to že drugi poskus, odkar služi vojaški rok v Novem mestu. Pri uprizoritvi so sodelovali tudi mladi Novomeščani. Prizadevno delo gledaliških navdušencev v vojaški uniformi zasluži vso pohvalo, od njih pa bi se novomeški amaterji lahko naučili marsikaj, predvsem pa delavnosti. Obisk je bil boljši kot na prejšnji predstavi, čeprav je bilo videti več uniform kot civilistov, vendar obiskovalcem ni bilo žal, saj so gleda-Uščniki vse navdušili. Novomešte kronika KISLO-SLADKA KAVA! - V skoraj vseh novomeških gostinskih lokalih so prejšnji teden podražili kavo, zato strastni „kofetarji" s precej kislim obrazom odštejejo od 40 do 50 par več, kar pa ni tako hudo, saj pristojni že vedo, kako je prav, zategadelj nalijejo v skodelice manj vode in dodajo več sladkorja. KINO PA TAK! - Odgovorni za program in predvajanje filmov v novomeškem kinu „KRKA" niso kar tako. Izbor filmov je zelo slab, nezadovoljnost obiskovalcev pa povečujejo ^ kinooperaterji, ki se kdaj pa kdaj ne morejo zediniti, kdo bo opravljal svoje delo: prejšnji četrtek je na primer zaradi takih nesoglasij odpadla prva predstava! TRŽNICA - Kljub slabemu vremenu je bUa v petek tržnica čisto zasedena, izbor živil pa na običajni ravni. Fižol je bil po 8 din, kumare po 5, solata po 7 — 8, zelje po 4, krompir po 4, rdeča pesa po 9, paradižnik po 7, jajca šo bila po 1 -1,20 din, merica smetane 16 in 1 kg čebule 4 din. Sadje je še vedno drago: jabolka 7, breskve 10, borovnice 10 in gozdne jagode 10 din. Jurčkov ni bilo, kilogram lisičk pa je stal 10 din. ROJSTVA - RodUe so: Jožica Kleindienst iz Volčičeve 1 - Eriha, Hamida Tuši iz Jerebove 8 a -Sabino, Jožica Draginc iz Kettejevega drevoreda 39 — deklico, Vlasta Macele, Nad mlini 43 - Anjo in Viktorija Kralj iz Paderšičeve 13 -Katjo. f. R.UH* I TJA I Ena gospa je rekla, da se ti v Novem mestu lahko zgodi vse, samo zob te ne sme zaboleti v soboto ali tik pred praznikom, kajti zaman boš na tak dan popoldne pritiskal na kljuke zobne ambulante! REŠETO ^ PROSTA DELOVNA MESTA! ^ ZAVAROVALNICA SAVA, POSLOVNA ENOTA NOVO MESTO L objavlja prosta delovna mesta: 1. DELAVEC ZA DELO V ADMINISTRACIJI, 2. ZASTOPNIK ZA ŽIVLJENSKO ZAVAROVANJE ZA PODROČJE KOČEVJA IN OKOLICE, 3. 2 PRIPRAVNIKA ZA DELO V ADMINISTRACIJI. Pogoji: Pod 1. dokončana srednja šola in najmanj 2 leti delovnih izkušenj. Prednost imajo kandidati z znanjem strojepisja. Pod 2. srednja strokovna izobrazba ali nižja izobrazba ter izkušnje pri delu s strankami Pod 3. srednja šola ekonomske ali splošne smeri in po možnosti znanje strojepisja. ŠTIPENDIJE' « II. razpisuje štipendije: - 1 ZA ŠTUDIJ NA PRAVNI FAKULTETI - 1 ZA ŠTUDIJ NA EKONOMSKI FAKULTETI - 1 ZA EKONOMSKO SREDNJO ŠOLO PREDNOST IMAJO KANDIDATI Z DOLENJSKE. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema odbor za delovna razmerja pri Zavarovalnici SAVA, poslovna enota Novo mesto. Glavni trg 'c _______________________________________________/ 30 delov dobite zastonj! 6mo-beU teiovlior PANOf^MA ARIES hnt 300 sestavnih delov —' i Mektronk, tranzistorjev, diod uporov, kondenzatorjev Itd. 30 d^ov dobite takoreko5 zastonj, če Izkoristite' 10 odet. sezonskega popusta, M ga daj« Iskra za ta znani televizor. Enak popust velja tudi za Iskrin barvni televizor PANORAMA 73, ki Ima 1200 sestavnih delov, torej 120 zastonj. 10% popusta do 10.000 din kredita ISKRA PANORAMA ARIES ISKRA PANORAMA 73 Iskrine televizorje PANORAMA dobite v vseh njenih prodajalnah in drugih trgovinah z elektrotehničnimi Izdelki. Cmo-bttil televlior PANORAMA ARIES — 10 elektronk, 7 tranzistorjev. 21 diod. 1 Integrirano vozje, avtomatska sinhronizacija In atabllizaclja ailke. ISKRA. Mercator OBIŠČITE BLAGOVNICO V TREBNJEM! V oddelkih TEKSTIL, POHIŠTVO, TEHNIČNO BLAGO IN ŽELEZNINA nudimo veliko izbiro vsakovrstnega blaga. -Zlasti opozarjamo na izbiro gradbenega materiala, saj imamo prav vse, kar potrebujeteza gradnjo hiše. Blagovnica je odprta od 7. do 12. in od 14. do 17. ure. TOZD GRADIŠČE TREBNJE Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij osnovne šole Bršlin, Novo mesto, razpisuje prosto delovnom mesto UČITELJA V PODALJŠANEM BIVANJU Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: 1. da ima najmanj višjo izobrazbo ustrezne stroke, 2. da je aktivni član družbeno-političnih organizacij in 3. da je moralno neoporečen. Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa. REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE VABI MLADINCE da se prijavijo za sprejem na delo v SPLOŠIVO MILICO PROMETNO MILICO MEJNO MILICO Prijavijo se lahko mladinci, ki — so odslužili vojaški rok, — niso starejši od 25 let, — so uspešno končali vsaj osnovno šolo, — niso v kazenskem postopku in izpolnjujejo pogoje iz 71. člena zakona o notranjih zadevah, — so telesno in duševno zdravi in — obvladajo slovenski jezik. Za kandidate za mejno milico je zaželeno še znanje tujega jezika. Izbrani kandidati bodo začeli delo kot pripravniki za miličnike. Pripravniško dobo končajo z uspešno končano dveletno šolo za miličnike, kar se šteje za srednjo strokovno izobrazbo. Tisti, ki bodo sprejeti v milico do 30. avgusta 1973, bodo poslani v šolo že v šolskem letu 1973/74. Kandidati si bodo v šoli pridobili osnovno teoretično in praktično znanje za uspešno opravljanje nalog s področja javnega reda in miru, zavarovanja in kontrole varnosti prometa ter kontrole mednarodnega potniškega prometa. Kandidati, ki so končali z zaključnim izpitom kakšno 4-letno srednjo šolo, se šolajo v strokovni šoli za notranje zadeve krajši čas in lahko hitreje napredujejo v službi. Republiški sekretariat za notranje zadeve ima samska stanovanja, ki so brezplačna. Vsi, ki jih delo v milici zanima in veseli ter se želijo strokovno izpopolnjevati, naj vložijo prijave na najbližji postaji ali oddelku milice, kjer dobijo še podrobnejše informacije. REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE PRIVOŠČITE S! TO ZADOVOLJSTVO! ; .v ' i; ■ ///Po Kmetijska zadruga Trebnje razpisuje JAVNO LICITACIJO STANOVANJSKE ZGRADBE V ŠENTRUPERTU St. 33 a, ki bo 4. avgusta 1973 ob 9. uri v Šentrupertu. Vse informacije dobKe na upravi KZ Trebnje. ŠTIPENDIJE! V „LABOD", tovarna perila NOVO MESTO, TOZD Ločna Novo mesto^ TOZD Libna Krško in skupne službe RAZPISUJEJO za šolsko leto 1973/74 naslednje štipendije: TOZD Ločna Novo mesto in skupne službe: 3 ŠTIPENDIJE NA TEKSTILNI TEHNIČNI ŠOLI KRANJU, KONFEKCIJSKA SMER, 2 ŠTIPENDIJI NA SREDNJI ADMINISTRATIVNI ŠOLI, 1 ŠTIPENDIJO NA STROJNI TEHNIČNI ŠOLI, 1 ŠTIPENDIJO NA TEHNIČNI SREDNJI ŠOLI, SMER ELEKTRO-ŠIBKI TOK, 3 ŠTIPENDIJE NA EKONOMSKI SREDNJI ŠOLI. TOZD Libna Krško: ŠTIPENDIJE NA TEKSTILNI SREDNJI ŠOLI V KRANJU, KONFEKCIJSKA SMER, ŠTIPENDIJO NA EKONOMSKI SREDNJI ŠOLI, ŠTIPENDIJO NA STROJNI TEHNIČNI ŠOLI, ŠTIPENDIJO NA TEHNIČNI SREDNJI ŠOLI, SMER ELEKTRO - ŠIBKI TOK. Ir^teresenti naj pošljejo pismene prošnje na naslov „LABOD", tovarna perila Novo mesto, v 15 dneh po objavi razpisa. Prošnji priložite prepis zadnjega šolskega spričevala, potrdilo o premoženjskem stanju staršev, izjavo o osebnih dohodkih družinskih članov in potrdilo o vpisu v šolo. J’rednost imajo dijaki višjih razredov. f y M tedensk^le B Petek, 20. julija - Marjeta Sobota, 21. julija - Danijel Nedelja, 22. julija - Dan vstaje Ponedeljek, 23. julija - Branislav Torek, 24. julija - Kristina Sreda, 25. julija - Jakob Četrtek, 26. julija - Ana BRESTANICA: 21. in 22. 7. ameriški film „Najbolj nori dnevi Stanlia'in 01ia“. BREŽICE: 20. in 21. 7. ameriški barvni film „Devica ali prostitutka". 22. in 23. 7. ^ansko-italijanski barvni film „Zakon v Pekosu“. 24. in 25. 7. italijanski barvni film „Perverzna zgodba". ČRNOMELJ: 20. 7. italijanski barvni film „Ta prokleti obračun“. 22. 7. jugoslovanski barvni film „Živeti od ljubezni". 25. 7. italijanski barvni film ,JCo so ženske imele repe“. MIRNA: 21. in 22. 7. „Drago bom prodal svojo kožo“. KOSTANJEVICA: 21. 7. francoski barvni film „Lov na šefa bande“. 22. 7. španski barvni film „Churchillovi leopardi”. 25. 7. ameriški film „Balalajka". NOVO MESTO: od 20. do 22. 7. ameriški barvni film „Dolarji". 23^ in 24. 7. ameriški barvni film „Mož zakona". 25. in 26. 7. an^eški barvni film „Dekle z otrokom". RIBNICA: 21. in 22. 7. ameriški barvni film „Plavolasi maščevalec". ŠENTJERNEJ: 21. in 22. 7. „Opeka, ženska, seks* TREBNJE: 21. in 22. 7. francoski barvni film „Blažen med ženami". SLUŽBO DOBI IŠCEMO gospodinjo za manjšo družino v Ljubljani. Nudimo sobo s kopalnico. Plača po dogovoru. Ponudbe pošljite na naslov: Slavka Bučar, Irča vas 75, Novo mesto. ISCEMO DEKLE za pomoč v gospodinjstvu in varstvo otrok. Pogoji odlični, možnost nadaljnjega šolanja. Inž. Bemot, Ljubljana, Kotnikova 2. FRIZERSKO VAJENKO sprejmem takoj. Frizerski salon Dragica Ulašič, Trebje 17. ISCEM VAJENCA za slikopleskarsko stroko. Branko Simončič, Građenje 7, 68220 Šmarješke Toplice. SPREJMEM VAJENKO šiviljsko-krojaške stroke. Informacije: Gorenc, Ragovska 27, Novo mesto. DEKLE, ki je pr^ravljena samostojno voditi gostilno, naj pošlje ponudbo pod ,3^^0STOJNO“. Starost ni važna, zaželena je vsaj polkvalillkacija. Ostalo po dogovoru. TAKOJ SPREJMEM v uk vajenca ali vajenko za krojaško in šiviljsko stroko. Anton Kastelic, Lobetova 37, Novo mesto. ISCEM dve kuharici, dve natakarici, lahko priučeni (plača 2.000,00 din), vajenko za KV ku-harico-natakarico. Stanovanje in hrana preskrbljena. Gostilna Anica Kos, Ivančna gorica 61, telefon 783-132. SPREJMEM učence za precizno mehaniko. Peter Hodnik, Milana Majcna 15, Novo mesto. OSNOVNA SOLA Katja Rupena v Novem mestu išče snažilko za nedoločen čas. Nastop službe 1. septembra 1973. NUJNO POTREBUJEMO natakarico (lahko priučena) za delo v gostilni na Jadranu. Stanovanje in hrana zagotovljena. Plača dobra in po dogovoru. Potne stroške povrnemo. Resne ponudbe pošljite na naslov: Gostilna ART, 51270 Senj. V UK SPREJMEM vajenca za Farket-plastiko. Vinko Novak, odtum 3, Dolenjske Toplice. STANOVANJA MIRNA DRUŽINA i^e dvosobno stanovanje v okolici Novega mesta. Plača odlično in za leto dni vnaprej. Naslov v upravi lista (1791/73). SOBO ODDAM ženski. MUka Bučar, Mačkovec 3, Otočec ob Krki. DAM SOBO samski ženski (mlajši upokojenki ali dekletu) in hrano za pomoč v gospodinjstvu. Preskrbim tudi zaposlitev. Ivanka Cimermančič, Bereča vas 34, Suhor. Motorna vozila PO UGODNI ceni prodam fiat 750, letnik 1966. Šmid, Trdinova 5 a. Novo mesto. PRODAM karamboliran osebni avto NSU 1200, lahko tudi po delih. Ignac Merhar, Prigorica 87, 61331 Dolema vas PO UGODNI CENI PRODAM avto fiat 850 standard, karamboliran, letnik 1968. Ogled vsako dopoldne. Naslov, v upravi Usta (1752/73). PO ZELO UGODNI CENI prodam fiat 750, dobro ohranjen, letnik 1969, registriran do novembra 1973. Informacije na telefon 22-414 od 15. ure dalje. Komlja- nec, Novo mesto, Kristanova 28. PRODAM škodo MB 1000, letnik 1967, v dobrem stanju. Brulc, Krka 23, Novo mesto. PRODAM taunus 17 m, letnik 1963. (^led: Kuhar, Slinovce 13, Kostanjevica na Krki. PRODAM zastavo 750, letnik 1969, september. Albin Erjavec, Potov vrh 48, Brusnice, dostop preko Rateža. PRODAM dobro ohranjen fiat 750, letnik 1970, registriran do julija 1974. Marinka Pustoslemšek, Globočice 8, Kostanjevica na Krki, telefon 85-505. PRODAM K U I M KUPIM enostanovanjsko vseljivo hišo z nekaj vrta v Črnomlju ali Semiču, lahko je tudi nedograjena. Ponudbe z opisom hiše pošljite na upravo lista pod „Plačam v . gotovini". KUPIM traktor ali ga zamenjam za lažji kravi. Ostalo po dogovoru. Franc Verstovšek, Brezina 48, 68250 Brežice. KUPIM vprežni obračalnik za seno na 5 vil. Jože Vranešič, Tribuče 54, Črnomelj. KUPIM novejšo, takoj vseljivo hišo ali hišo v gradnji v Novem mestu. Ponudbe pošljite na upravo lista pod „Gotovina". KUPIM starejše enosobno stanovanje v Novem mestu. Ponudbe pošljite na upravo lista pod „Plačilo takoj". PRODAM HIŠO z vrtom ob cesti Šmarjeta-Šmarješke Toplice. Ogled vsako nedeljo. Naslov v upravi lista (1748/73) V NAJEM vzamem hišo v bUžini Novega mesta in vzamem v oskrbo tudi starejšo žensko. Naslov v upravi lista (1760/73). PRODAM vseljivo hišo z vrtom na Bregu 8, Novo mesto. Informacije: Bele, Jerebova 2 (sodišče), Novo mesto. RAZNO POROKA - spomin nanjo naj bo lep in trajen! Zato izberite sodoben poročni prstan* pri zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! PRODAM parcelo v velikosti približno 20 arov, primemo za gradnjo ali njivo, v Artičah (pod cerkvijo). Voda in elektrika v bližini. Cena ugodna. Anton Kostanjšek, 68253 Artiče 57 pri Brežicah. POCENI PRODAM konpletno opremo za brivsko frizersko obrt. Ogled vsak dan, razen nedelje in ponedeljka. Ivanka-Papac, Prvih borcev, Brežice. NA MALKOVCU PRODAM pribUž-no 500 litrov vin^ od tega nekaj cvička. Informacije na telefon 75-807 ali osebno v Krmelju št. 65. PRODAM kombiniran nerjaveč zidan štedilnik v zelo dobrem stanju. Frenk Valant, Glavni trg 2, Sevnica. PRODAM mladiče koker španjele z rodovnikom. Lado Ahačič, Privoz 16, Ljubljana, telefon 24-423. PRODAM nekaj močnih lesenih zabojev za shranjevanje žita. Naslov v upravi lista (1783/73). UGODNO PRODAM srednjo količino tesanih tramov za hiše. Sandi Perko, Lapušnik, Šentjanž na Dol. PRODAM dvokrilno omaro, kavč, polkavč, tri fotelje, omarico za televizijo in globok otroški voziček. Alojz Oven, Kettejev drevored 39, Novo mesto. PRODAM MALO rabljeno mak) mlatilnico. Alojz Jarc, Ivanja vas 8, 68216 Mirna peč. PRODAM skoraj nov levi vzidljiv štedilnik na dve plošči in pol z bakrenim kotličkom. Jože Mi^ak, Boričevo 1, Novo mesto. PO UGODNI CENI prodam delno suhe hrastove plohe. Naslov v upravi lista. PO UGODNI ceni prodam rabljeno spalnico. Šobot, Mirana Jarca 16 (pri novi bolnici). Novo mesto. PO UGODNI CENI prodam malo rabljen vzidljiv desni štedilnik na dve plošči in pol z bakrenim kotličkom in pečnjakom. Naslov v upravi lista (1796/73). PRODAM klinker za fasade (120 m 2) ali zamenjam za les (smrekove plohe in colarice). Ljubljana, Podlimbarskega 27-Siška. PRODAM kuhinjsko kredenco iri pomivalno mizo. Naslov v upravi lista (1759/73). POCENI PRODAM rabljeno spalnico, zamenjam tudi za drva. Oglasite se v Jerebovi 16a, Novo mesto. UGODNO PRODAM dobro ohranjen pisalni stroj. Naslov v upravi * lista (1765/73). PRODAM strešno opeko Kikinda (veliki format). Stane Zupančič, Cegelnica 26, Novo mesto. PRODAM nov kasetni radio-magne-tofon. Cena 2.300,00 din, Longar, Cegelnica 63, Novo mesto. PRODAM mak) rabljeno kosilnico „Milipadano". Nask>v v upravi lista (1763/73). Vsem zdravnikom, posebno dr. Cepudru, dr. Baragu in dr. Novakovi, sestram in vsemu osebju kirurškega oddelka novomeške bolnice se iskreno zahvaljujem za ves trud in požrtvovalnost ter za veliko strokovno pomoč, ki so mi jo nudili ob moji hudi nesreči. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Ludvik Bambič, Grmovlje. Ob boleči izgubi našega sina, brata in vnuka BRANKA PUHKA iz Tribuč se iskreno zahvaljujemo vaščanom. Ljudski milici za pomoč pri iskanju, gasilskemu društvu Tribuče in vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Hvala tudi darovalcem cvetja in župniku. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v najtežjih tferuitkili. Žalujoči: oče, mati, sestra in stara mama. Ob nenadni in tragični smrti našega nadvse dobrega moža in očeta FRANCETA FINKA iz Črnomlja se za nesebično pomoč iskreno zahvaljujemo družinam Cinderič, Volf in Stopar, vsem drugim sosedom in sorodnikom. Iskrena hvala rudniku Kanižarica za spremstvo in vence, župniku za opravljeni obred, godbi na pihala ter vsem sinovim prijateljem za poklonjeni venec. Hvala tudi vsem drugim za vence in cvetje ter vsem, ki so s cvetjem zasuli njegov prerani grob. Hvala govorniku iz rudnika Kanižarica za prelep govor pri odprtem grobu in vsem, ki so ga pospremili na megovi zadnji poti. Žalujoči in neutolažljivi: žena Karolina, sin Jože, brat Janko, sestra Fani z družinami in drugo sorodstvo. Ob boleči izgubi drage žene, mame, sestre in tete ANE REŽEK iz Kovače vasi pri Starem trgu ob Kolpi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem in vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje ter darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo tov^i-šem iz organizacye ZZB, tovarišu Kobetu in Anici Šterk za posloviliie besede, godbenikom iz Črnomlja in ženskemu pev^emu zboru, ki so ji pripravili svečan pogreb. Hvala vsem, ki so nas v teh dneh obiskali, pokojnika spremili na zadnji (^ti in nam pismeno aU ustno izrazili sožalje. Vsem skupaj iskrena hvala. Žalujoči: mož Ivan, hči Zalka in sin Vanja. Iskreno se zahvaljujemo prostovoljnim gasilskim društvom iz Pred-grada, Prelega in Starca t^a^a izredno požrtvovalnost pri gašenju požara v Dolu. Najtoplejša zahvala tudi sosedom in vsem drugim, ki so kakorkoli pomagali, da se požar ni razširil tudi na naš dom. PREBILl- Cevi Ob boleči izgubi dragega moža DRAGA KORENA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti in nam izrekli sožalje, sorodrukom, prijateljem, znancem in sosedom pa za vsestransko in nesebično pomoč v naših najtežjih trenutkih. Nadalje se zahvaljujemo za tople poslovilne besede predstavniku organizacije ZB NOV in duhovniku, zdravnikom in osebju bolnišnice Brežice. Žalujoči: žena Malči, sestra Anka, brata Ivo in Slavo in drugo sorodstvo. Ob nenadni in prerani izbubi našega sina, brata in strica TONETE BOHTETA s Potovega vrha se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za podarjene vence in cvetje, vsem, ki so nam izrekli sožalje in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo kolektivu Dolenjka in gasilskemu društvu Potov vrh-Slatnik za opravljeni obred in poslovilne besede. Žalujoči: mama, brata Franc in Jože z družinama ter drugo sorodstvo. Ob nepričakovani in nenadomestljivi izgubi naše žene in mamice TATJANE KOVAČIČ iz Mihovice pri Šen^emeju se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Najlepše se zahvaljujemo tov. Majzlju za poslovilne besede ob odprtem grobu, nadalje hvala tudi Leonu Kušhanu ter Borisu in Angelci Grgič iz Smalčje vasi. Žalujoči: mož Bogdan, hčerkica Dušica, Minka Krhin ter drugo sorodstvo. Ob nenadni smrti naše drage | mame in stare mame | MARIJE UHERNIK iz Gabija ZAHVALA Vsem, ki ste s cvetjem in s spremstvom na poslednji poti počastili spomin najinega predragega ata IVANA GROSA računovodjo v pokoju izrekava najlepšo zahvalo. Iskrena hvala zdravnikom in osebju zdravstvenega doma Črnomelj, Opekarni Kanižarica, rudniku Kanižarica in podjetju „Novost" Črnomelj. Zahvalo sva dčlžni govorniku tov. Cvetu Zalaiju za iskrene poslovilne besede. Najlepše se zahvaljujeva tudi družini Vrtin in ing. Peternelju ter vsem sosedom za vso pomoč. Vsem še enkrat najlepša hvala! Žalujoči: hčerki Zlata in Lili Kanižarica, Črnomelj, 16. juluja 1973 ZAHVALA Nenadoma nas je zapustila draga žena, dobra mama in stara mama TEREZIJA GRAMC, roj. LOJK iz Gazic pri Cerkljah ob Kriči Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se v tako velikem številu poslovili od nje. Zahvaljujemo se vsem, ki so ji podarili cvetje in jo spremili na zadnji poti. Hvala tudi pevcem in duhovniku. Žalujoči: mož Janez, hčerki Anica in Stanka z družinama, sinova Ivan in Stanko z ženama in drugo sorodstvo. srečelovom, Jci bo v nedeljo, 22. julija. Igrali vam bodo „Fantje iz Mirne peči". Vabljeni! MAMICE! Stekleničko ;vašega dojenčka boste hitro in. brez truda očistile. Ščetko nabavite pri ščetar-stvu Armič, Tržaška 52, Ljubljana! PGD Vavta vas pri Straži priredi v nedeljo, 22. julija, veliko VRTNO VESELICO Z bogatim srečelovom. Igral bo ansambel Toneta Špringer-ja. Za dobro razpoloženje poskrbljeno! Vabljeni! đ Hahahahaha...! se iskreno zalivaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali in darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo ZB Gabije za podarjeni venec in govor, prav tako hvala župniku. Žalujoči: sinova Jože in Martin z družinama, brata Janez in Franc ter drugo sorodstvo. Opozarjam vse vaščane iz Mihovice pri Šentjerneju, naj se prenehajo vmešavati v moje zasebne zadeve in širiti razne govorice o meni in mojemu možu, posebno vaščanom s hišne številke 1 in 4, sicer jih bom sodnijsko preganjala. Minka Krhin, Šentjernej 122. PGD Bučka, Škocjan, obvešča cenjene goste, da bo 22. jul^a 1973 VRTNA VESELICA ob jezeru Štrit pri Bučki. (Ravnajte se po kažipotih!). Dopoldne bodo tekmovanja ribiških društev iz Posavja in podelitev nagrad, popoldan prosta zabava. Igra „Veseli ansambel". Vabljeni! Gostilna Rogelj, Rdeči kal, Dobrnič. vabi na VRTNO VESELICO s DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke, Tone Klenovšek, Franc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Štajdohar in Ivan Zivič UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni m odgovorni urednik), Ria Bačer, Milan Markelj, Jože Primc, Jože Splichal, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 2 dm - Letna naročnina 79 dinarjev, polletna naročnina 39,50 din, plačljiva VMprej — Za inozemstvo 160 dinarjev ali 10 ameriših dolarjev oz. 30 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun: 52100-620-107-32002-009-8-9 j , x • OGLASI- 1 cm višine v enem stolpcu 40 dm, 1 cm na določeni strani 55 dirt, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 80 din. Vsak mali oglas do 10 besed 15 din, vs^a nadaljnja beseda 1 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi veya do preklica cenik št. 5 od 1. 7. 1972 - DOLENJSKI LIST šteje med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36 člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. Ust SFRJ 33-316/72), za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1/72 od 31. 1.1973) TEKOCi RACUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100^01-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo me- sto Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon: (068) 21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Casopisru stavek, filmi in prelom: CZP Dolenjski list. Novo mesto - Barvni filmi m tisk: Ljudska pravica, LjubUana 18 DOLENJSKI LIST RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: Poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. Posan glasbeni spored ob *1.30 od 8.00. I Četrtek, 19. julija; 8.10 )ena matineja. 10.20 Urednikov levnik. 11.00 Poročila — bristični napotki za naše goste iz jine. 12.30 Kmetijski nasveti -Bojan Nedl: Zanimivosti o {^vedereji v Franciji. 12.40 Skladbe Roberta Schumanna, Huga Wolfa, in Jphannesa Brahmsa. 13.30 naročajo vam ... 14.40 Med i motorjem in si poškodoval glavo in levo nogo; Bojan Bogolin je padel z drevesa in si poškodoval glavo; ko se je prevrnil avtobus, so se poškodovali: Martina Dolšak po glavi, Marija Klokočar po glavi in levi rami, Branko Planinc prsni koš, Marija Simončič si je po-skodpvala levo roko; Jože Vrstovšek glavo; Vilija Postržina je stisnil kamion in mu poškodoval levo ključnico; Branka Dimc je nekdo udaril s koso po nogi; Martin Ogorevc je padel s kplesom in si poSkodoval^a-vo; Josip Pokupec je padel s staje in si poškodoval desno nogo; vabi k sodelovanju in razglaša naslednja PROSTA DELOVNA MESTA 1. POMOČNIK DIREKTORJA ZA TEHNIČNE IN INŽENIRING POSLE, 2. PRAVNO-PREMOŽENJSKI REFERENT, 3. ODGOVORNI PROJEKTANT - URBANIST, 4. PROJEKTANT - URBANIST I, 5. PROJEKTANT - URBANIST II, 6. PROJEKTANT - URBANIST IV, 7. ODGOVORNI PROJEKTANT ZA KOMUNALNE OBJEKTE, 8. KNJIGOVODJA, 9. TAJNICA SEKTORJA, 10. KURJAČ CENTRALNE KURJAVE POGOJI: pod 1) visoka izobrazba gradbene, arhitektonske, geodetske ali komunalno-tehnične smeri s strokovnim izpitom in 5 let delovnih izkušenj ali diplomirani ekonomist z najmanj 5-letnimi delovnimi izkušnjami v gradbeništvu; pod 2) višja strokovna izobrazba pravne ali upravne smeri in 5 let delovnih izkušenj v stanovanjskem gospodarstvu; pod 3) diplomirani inženir arhitekture s strokovnim izpitom in 5 let delovnih izkušeni: pod 4) diplomirani inženir arhitekture s strokovnim izpitom in 5.let delovnih izkušenj; pod 5) diplomirani inženir arhitekture in 1 leto delovnih izkušenj; pod 6) gradbeni tehnik in Spleta delovni^h izkušenj; pod 7) diplomirani inženir gradbeništva ali komunalne tehnike s strokovnim izpitom in 5 let delovnih izkušenj; pod 8) srednja izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj; pod 9) štednja izobrazba ekonomske ali administrativne smeri in 3 leta delovnih izkušenj; pod 10) kvalificirani kurjač s strokovnim izpitom za kurjenje centralnih kurjav s tekočim gorivom ali kvalificiran oz. poikvalificiran delavec kovinske stroke s prakso pri popravilih kotlov oz. pri kurjenju parnih kotlov, s tem, da se je pripravljen usposobiti za kurjača centralne kurjave. Zasedba delovnih mest je možna takoj, in to za nedoločen čas. Osebni dohodek po pravilniku podjetja. Interesenti naj svoje ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnem izpitu pošljejo na upravo podjetja. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Natančnejše informacije lahko kandidati dobe na upravi podjetja Dominvest Novo mesto, Prešernov trg^. STANKO Skaler I A Priče puntarskih dejpj na tem območju, še ohranjeni aii že razrušeni gradovi, so vse ob dobrih cestah in bli-večjih krajev. Kerestinec je zahodno od Zagreba. Enonadstropni baročni dvorec trdnimi stolpi, pokritimi s stožčasto streho, ima na dvoriščni strani hodnike z arkadami. V času upora je bil v posesti Erdedijev, nato je prišel v roke družine Pallavicini. Okrog gradu je lep park. l Jastrebarsko leži ob cesti Zabreb — Karlovac. Grad, nekdč sre-diiče tamkajšnje posesti Erdedijev, se Omenja od 1520 dalje. Baročno graj-arhitekturo z utrdbenimi stolpi in Arkadami okrog dvorišča obdaja prija-park. Pri gradu je stavbno zanimiv p^očni frančiškanski samostan y^06-1730). V župni cerkvi je ohra- njen nagrobnik Petra Erdedija (1567), lastnika gradu. Grad O k i ć leži med Jastrebar-skim in Samoborom in je bil prav tako Erdedijev. Od imenitne grajske stavbe, ki jo je bilo oblegalo ok. 2000 upornih kmetov, je na strmem stožčastem vrhu ohranjena le še mogočna razvalina okroglega obrambnega stolpa. Z vrha hriba je 1^ razgled proti kopastim vrhovom Zumberka in v ravninski svet Pisarovine in Pokuplja. Najmočnejša grajska razvalina na Hrvaškem pa gospoduje nad starodavnim Samoborom, Na upodobitvah s konca 18. stol. je videti, daje bil takrat grad še ohranjen in je razpadel torej šele v prejšnjem stoletju. Na starih upodobitvah gradu so vidni stavbni detajli raznih stilnih obdobij od 13. do 18. stol. Osrednji, skoraj kvadratni stolp, je primer utrjenega romanskega donžona. Obenj so v obdobju gotike prizidali razsežne bivalne prostore in grajsko kapelo, v baroku pa je nastal mogočni vhodni portal s prostranim atrijem. V vogalih atrijskega obzidja so bili visoki obrambni stolpiči, med njimi pa na notranji in zunanji strani arkadni hodniki. Razvaline gradu — danes zelo privlačna in obiskana zanimivost Samobora — so konservirane in delno obnovljene. Grad Mokrice je bil v času kmečkega upora v posesti hrvaškega plemiča Stjepana Gregorijanca, pozneje je prišel v roTce plemiške rodbine Mosconov, končno pa v posest kranjskih Auerspergov. Ta grajska stavba na majhni vzpetini nad Savo je kljub mnogim notranjim prezidavam vsaj na zunaj še ohranila posebnosti grajske arhitekture 16. stol. Tloris dvonadstropne stavbe je trikotnik z eno nekoliko ukrivljeno stranico, vogale pa predstavljajo okrogli utrdbeni stolpi, ki s skladnimi dimenzijami in belim ometom dajejo arhitekturi sredi zelenih gozdov izjemno slovesen videz. Južni in severni trakt imata na dvoriščni strani v obeh nadstropjih ohranjene hodnike. K izročilu davnih stoletij sodita še kamniti vodnjak z lepo kovano gotsko streho (16. stol.) sredi dvorišča in jetniška celica v enem izmed treh stolpov. Ljudsko izročilo pripoveduje, da je bil po ponesrečenem uporu v njej zaprt „kmečki kralj“ Matija Gubec, kar se pa ne ujema z znanimi zgodovinskimi dejstvi. Res pa je, da so bili v tej celici zaprti nekateri drugi voditelji ktnečke- ga upora 1573, saj poveljnik Uskokov Jošt Thurn v nekem svojem pismu pravi, da bo poslal svoje vojake po ujetnike, ki jih ima Gregorijanec zaprte v mokriški grajski ječi. - Dogodke iz kmečkega upora, ki so se odigrali okrog Mokric, in vlogo plemiča Gregorijanca v njih nam predstavlja muzejska zbirka v jetniških celicah mokri^cega gradu. Opisani gradovi in njihove razvaline, znamenja, cerkve in njihove umetnine so priče iz stoletja naših kmečkih uporov. O samem življenju kmetov, ki so nosili vsa bremena premaganca in občutili maščevalni bes zmagovalcev, pa nam pripovedujejo sarrio listine, pisma ipd. grozljivo in neizpodbitno resnico. Od skupnega števila ok. 12.000 hrvaških in slovenskih kmetov, ki so sodelovali v uporu 1573, jih je v bojih padlo kar 4000, torej ena tretjina. Pri popisu leta 1573 so npr. ugotovili, da je bilo v graščini Donja Smbica od 152 kmečkih domov „25 domov popolnoma opustošenih, 45 pa požganih, opustošenih in oplenjenih“. Na susedgrajskem gospostvu je bilo „od 350 domov 87 krneč-kih domačij osiromašenih, oplenjenih in požganih". Plemstvo seje strahotno maščevalo. Omenili smo že, kako surovo in krvoločno se je hvalil Jošt Thurn, poveljnik Uskokov. Še desetletja po nesrečno končanem uporu so se prebivalci Stubiške doline spominjali, da je na eni sami divji hruški viselo 16 ujetih kmetov. Najbolj okrutno pa je plemstvo kaznovalo vodjo upora, Gubca. Veliki revolucionarni vzpon sloven- skih in hrvaških kmetov se je v resnici končal v nedeljo, 15. februarja 1573, z Gubčevim kronanjem v Zagrebu. KRONANJE GUBCA Grozovito kazen za voditelja upora je predlagal zagrebški Škof in hrvaški ban Jurij Drašković. Le kako si je mogel izmisliti takšno mučeniško ka-'zen? se sprašujemo danes. Zdi se, da sta Škofa k taki kazni spodbudili naslednji dejstvi. Leta 1514 - 60 let pred Gubčevim puntom - je bil veliki upor kmetov na južnem Ogrskem. Grad Kunšperk (izrez, po Vischeiju, 1681) Se pomnite, tovariši? „Kaj mislim o tovariših, ki da so se pogospodili? Kaj bi mislil, ko pa o tem tako malo vem. Če se res dogaja, kar pravite, mene še ni doseglo. Ljudje, s katerimi sem delil usodo v najtežjih dneh, so še vedno prav taki, rekel bi, isti tovariši - borci, kurirji, komandanti. Med nami, ki se srečujemo, je tovarištvo ostalo sveto in neoskrunjeno, Tridesetletnice zbora aktivistov Osvobodilne fronte v Starem Logu se bom udeležil predvsem zato, da bi slišal od tovarišev, kako živijo, kaj danes mislijo. Počaščen sem, da so me povabili, takih priložnosti je malo. Naše vrste se redčijo, bolečino v srcu spoznavamo, da se generacija, ki ji je bilo naloženo tako odgovorno in neponovljivo poslanstvo, poslavlja. “ Tako pripoveduje 63-letni Jože Franko, kmet iz Hrastja pri Orehovici; spomini na partizanska leta so mu sveti, neguje jih prav tako skrbno in pestuje z enako ljubeznijo' kot vnučke. Eno samo željo ima: da bi Mo potomcem prihranjeno, kar je sam prestal. Ni se mu bilo težko vključiti. Uporni duh je sprerriljal njegov rod kot nekakšno izročilo, menda od puntarskih časov. „Oče je bil hud samo-stojnež,“ pravi, „ob okupaciji se je oglasil v vseh nas boj za staro pravdo. Kmalu sem se seznanil s partizani in aktivisti OF. Ko so sovražniki nekoč doma našli izrezke o španski revoluciji, ki jih je prinašala Domovina, so mi začeli slediti. Čim bolj sem delal odkrito, tem bolj sem moral biti previden. Nekoč sem domobrancem komaj ušel. “ Partizaniti je začel Franko v Gorjanskem bataljonu, ki ga je začel soustanavljati leta 1942. Odšel je v Cankarjevo brigado in bil 6. januarja 1943 na Primskovem ranjen. Ko je okreval, je postal komandir TV 6 na Gorjancih. Spet je šel v bojno enoto in nato v rajonski odbor OF. „Tedaj je prišel inž. Jože Levstik s Pugleda in povedal, da so že začrtani obrisi nove ljudske oblast f V tistih časih so pripravljali v Kočevju zbor odposlancev slovenskega naroda in Franku so naročili, naj tam govori v imenu kmetov. Te nalo-\ge mu ni bilo treba opraviti, prevzel jo je nekdo drug. Kočevski zbor je zahteval od I OF še več dela. Povečati je \ bilo treba skrb za bojne enote in civilno prebivalstvo. Franko je bil tistikrat na odgovornih mestih v OF in KP. Leta 1944 je postal predsednik novomeškega okrožja, pred volitvami v krajevne in okrajne narodnoosvobodilne odbore pa predsednik okrajne volilne komisije. Po volitvah v okrožne narodnoosvobodilne odbore je bila glavna Frankova skrb mobilizacija novih aktivistov. Novomeško okrožje se je zelo povečalo z združitvijo grosupeljskega in kasneje belokranjskega. V tako velikem okrožju je bil podpredsednik, njegov nadrejeni je bil Niko Jakofčič. Ko se je novomeško ćt^ožje povečalo še za kočevsko, to je bilo , pred koncem vojne, je prevzel Franko poverjeništvo za gospodarstvo in gozdarstvo. Zdaj se skoraj čudno sliši, da je Franko, ki ga je včasih celo Boris Kidrič spraševal za nasvete, ki je pri svojem aktivističnem in revolucio-narnerh delu srečeval Zorana Poliča, Vido Tomšič, Franca Pirkoviča, Bogdana Osolnika in vrsto drugih tovarišev in tovarišic, danes malone izpregel ,J^ovsem nisem, vendar pa sem spoznal,, da mladi lahko prav tako dobro delajo, kot smo ml Morda jim še manjka izkušenj, teh pa dobe vselej pri nas - starejših. “ L ZORAN Kočevsko sodišče razvozlalo to čudo: nobeden ni nobenega udaril, kljub temu pa so bili štiri je hudo poškodovani, laže ranjenih pa sploh niso šteli Edino sodniku okrožnega sodišča Jožetu Petriču je uspelo popolnoma ohraniti potrebno resnost na nedavni razpravi v Kočevju, ko je sedel na zatožno klop večji del udeležencev pretepa, znanega pod imenom „bitka med Predgrajci in Čepljanci“. O bitki oziroma zasedi v Cepljah smo poročali pred približno letom in pol. Takrat so udeleženci bitke po^jali izrezke iz časopisa tudi sorodnikom v tujino, tako da je por.ta-la bitka slavna tudi po svetu. V ovadbi je pisalo, da je bitka potekala takole: PREDGRAJCI PADLI V ZASEDO V poznih večernih urah 18. decembra 1971 in zgodnjih jutranjih urah 19. decembra (se pravi kmdu po manevrih „Svoboda 71“) so Predgrajci pregnaU Cepljance iz Brezovice (gostilna Torber). Cepljanci so se umaknili v domačo vas, mobilizirali staro in mlado, oborožili vse za boj sposobne s krepelci in koli ter pripravili Predgrajcem v vasi zasedo, se prej pa uvedli zatemnitev v vsej vasi in popolno tišino. Predgrajci so korakali skozi Ceplje in vpSi: „Kje ste, Cepljanci? ! Pridite ven! Cvikate!" Takrat pa se je ulilo. Po zraku so žvižgala polena, koli, steklenice ... Obtožnica je očitala 18 moškim, starim v času bitke od 18 do 63 let (mlajše udeležence bitke je vzel v roke že prej sodnik za prekrške), da so sodelovali v pretepu, v katerem so bili hudo po^odovani Jože Ma-tjašec (51 let) iz Cepelj (zlom leve ključnice); Miha Majerle iz Predgrađa (S cm dol^ in 2 cm globoka vreznina na glavi, udarnina v ledvenem §redelu, pretres možganov); Ivan tefanec in Peter Koprivc, oba iz Predgrada (oba pretres možganov in številne udarnine in odrgnine po vsem telesu). Ostalih ranjencev — na primer mcmedista Jpžeta Vajsa.JciJe po ndajuqu peyar mimo in doDil udarec s kolom po glavi — sploh niso šteli. ČEPUANCEV NE PUSTE V GOSTILNO Udeleženci bitke so bili na sodišču v glavnem zelo miroljubni. Cepljanci so trdili, da niso nflcogar udarili, da „so imeli Predgrajci že prej pretres možganov, sicer se ne bi šli tepst“ (Ivan Hrenovec) in da vse skupaj sploh ni omembe vredno. Jože Matjašec mlajši je povedal, da se Predgrajci sploh radi tolčejo, medtem ko so oni, Cepljanci, bolj miroljubni. Jože Matjašec starejši pa je dejal: „Tako je: Predgrajci stalno napadajo. Komaj gresta moja dva sinova v gostilno, že morata bežati domov. Sin mi je takrat povedal, da so ga trije držali, eden pa ga je brcal. In sem se razkuril... Vem, da so Predgrajci poslali izvidnika skozi vas. Je bil krvav po glavi in mi je rekel, da so ga Predgrajci... Eden izmed Predgrajcev je hotel udariti sina s steklenico, pa sem skočil vmes in me je Ivan Stefanec z boksarjem, potem sem ga tudi jaz enkrat...“ Jože Kure iz Cepelj, rojen 1908, pa je dejal, da je star" 65 let in se zato ni tepel , saj bi ga lahko ubilL Za pretgp moraš biti hiter. Vendar je Jože Vajs iz Jelenje vasi povedal, da sta pri pret^u sodelovala tudi stric Matjašec, ki „me je s kolom po glavi“ in stric Kure. Tudi Predgrajci so bili pred sodnikom pravi angelčki. Trdili so, da „so se v gostilni na Brezovici samo kregali". Skozi Ceplje pa so le peli „V gori raste zelen bor“. izzivali pa sploh niso mikogar, potem „so pa kai polena in koU leteli po nas. pa smo bežali," je povedal Jože Stefane. Javni tožilec in razervni oficir Alojz Petek je ocenil bitko tako: „Nobeden ni nikogar udaril, pa vendar je bilo nekaj nezavestnih in ranjenih ... Ta zadeva je presegla normalen fantovski pretep ... Medsebojni spori se ne rešujejo s pretepanjem. Starejši pa, namesto da bi fante mirili, jim pametno svetovali, so se še sami vključili v hud spopad, v katerem se je zelo nečloveško postopalo z ljudmi." NAGRAJENI BOJEVNIKI Sodišče je prizadevne bojevnike takole nagr^ilo: Jože Matjašec -7 mesecev z^ora, Jože Matjašec 6, Ivan Valetič 5, Stane Rozman 3, Jože Kure 2, Ivan Hrenovec 5, Pet« Kastelic 5 in Miha Majerle 3 mesece ^ z^ora. Ivan Štefane, Branko Mes-tnik, Peter Štefane in Štefan Stefane, vsi po 3 mesece zapora. Vsem je kazen zapor odložena pogojno za ' dve leti. Sodba še ni pravnomočna. Trije so bili oproščeni, dva pa nista prišla na razpravo in bosta sojena ! kasneje. ; J. PRIMC ; Predgr^či nad Čepljance, Cepljanci nad Pregrajce. PO SLEDI PRAČLOVEKA isl ^ Letos precej najdb, ki potrjujejo, da so v Željnskih jamah občasno živeli praljudje - Našli so tudi več obdelanih kosti Med letošnjim izkopavanjem v Željn^ih jamah pri Kočevju so našli zelo velUto najdb iz stare kamene dobe. Ce bodo najdbe še napiej tako bogate, potem bodo letos našli več kot pri vseh dosedanjih izkopavanjih. Vendar niso našli nič senzacionahiega, pač pa kremenove nožičke, pra^ala, osti in podobno, kar ni bilo niti pravo orodje praljudi. Našli so tudi manjše kremenovo jedro (kamen), iz katerega sije pračlovek delal tako orodje. Letos so našli zanimive špice oziroma manjše ostre kremenove „nožičke". Podobne so našli doslej vdelane tudi v kosti-rebro živali, vendar le dva primerka (da so bili ,,no-žički" v kosteh) na vsem območju od Španije do Kavkaza. Tako je dobil pračlovek večji mož ali žago ali pa je morda tako orodje uporabljal za kaj drugega. V Željnah „no-žički" niso bili v rebru, ampak so jih našh posamezno. Zanimiva najdba je bila še ošiljena oziroma obdelana kost (koščeno šilo in več obdelanih kosti). Razen Bušinja vas-filmsko mesto Znani režiser Vatroslav Mimica bo oktobra snemal tri ure dolg film o kmečkih uporih Malo vas nedaleč od Metlike in Suhoija bodo dcipe Jadran filma z režiseijem Vatroslavom Mimico v zgodnji jeseni spremenile filmsko mesto, kjer bodo posneli del zgodovinskega filma o kmečkih uporih. Pred cerk'^a-jo v Bušinji vasi bodo uredili starinsko sejmišče, potrebovali pa bodo tudi kakih 300 statistov. Računajo, da bo dva meseca kakih 40 ljudi iz filmske ekipe stal- no bivalo v Metliki, od koder se bodo vozili v Bušinjo vas na snemanja. Med gosti bo bržčas tudi nekaj znanih jugoslovanskih in tujih filmskih igrdcev. Pomočnik režiserja je že obiskal Metliko in njene predstavnike ter se z njimi pogovoril o snemanju, prav tako je bil v Bušinji vasi in se je pogovarjal z občinskim odbornikom ter s predstavniki krajevne skupnosti. Vaščani z velikim zanimanjem pričakujejo snemanje, saj Bela krajina dodej še ni bila prizorišče nobenega večjega filma. R. baCer Dr. Mi^a Brodar vodi tudi dnevnik izkopavanja, v katerega vpisuje in vrisuje najdbe posameznega dne. (Foto: J. Primc) tega so našli kot že prejšnja leta već primerkov oglja, zobe alpskega svizca in drugo. 2eljnske jame so edino tako večje najdišče sledov pračloveka na Dolenjskem. Najbhžje podobno oziroma enako bogato najdišče je pri Postojni. Vendar kočevsko najdišče le ni edino na Dolenjskem. Dr. Mitja Brodar, strokovnjak za staro kameno dobo, ki vodi izkopavanja v Željnah, je povedal, daje našel samo eno podobno orodje v Bjrčni vasi pri Novem mestu (in še nekaj najdb iz rimske dobe), vendar kasnejše raziskave niso dale sploh nobenih novih rezultatov, in pri Kostanjevici. Dr. Mitja Brodar išče sledi za pračlovekom še v drugih jamah okoli Kočevja, vendar doslej ni še naletel na tako bogato najdišče, kot je v Željnah. Oblečen v Krko Beg kot na filmskem platnu si je 15. julija ob 9. uri privoščil Dušan Zibert iz Žabje vasi. Vozil je namreč iz Mačkovca proti mestu osebni avto brez izpita, pred njim pa je vozil kombi Franc Medle iz Smarjete, Pred gasilskim domom v Ločni je kombi zavil s ceste, Žibert pa zaradi prevelike hitrosti ni mogd ustaviti in se je zaletel v kombi Po trčenju je fant pobegnil. Ker so ga zasledovali miličniki, je skočil z avta in bežal, nato pa oblečen skočil v Krko in jo Ereplaval. Ušel je, a ne za dolgo, koda znaša samo 200 din, fant pa je zaradi tega uprizoril pravi cirkus. Letos §e lisičk ni Starovašičeva našla 2,40 kg težkega zajčka Družina slovitega arhitekta Zmazka je še poslednjič pregledala svoje stomflijon-sko prebivališče in si zadovoljno pomela roke. „O.K.“ je dejal oče Zma-. zek svoji ženi, ki se je uspešno prelevila iz sijoče gospe v ^omno učiteljico. Svojemu sinu pa je zabičal: „Da mi ne zineš besede! Drugače ne bo nič z Azumo obalo!“ Na hitro je še potisnil zlato „omego“ v hlačni žep in skromna družinica je bila pripravljena na strašni obisk. Pozvonilo je. Oče Zmazek je hitel odpirat vrata, medtem ko je mami točila do- £' ^ 'A. mače žganje v kozarce. Vstopili so trije resni možje, oboroženi z zapisniki in s pravico ocenjevati ljudsko premoženje. Mami jim je ponižno ponudila pijače in se opravičevala: „Domače je, uvoženega si mi res ne moremo privoščiti!” oče Zmazek pa je resne može prepričeval, naj kar store svojo dolžnost, za govorice, ki so samo zlobno pretiravanje, naj se nikar ne zmenijo. ,J^lo, tole hišo, ali bolje hišico, imamo, kar ni vredno besede. In, kar poglejte, tukaj so papiiji, vse črno na belem. Saj sami veste, kako to gre; kredit na kredit, krepko zategnjen pas in pomoč ubogega očeta iz Avstrije ...“ Oko izvedenca se je ustavilo na omari. „Ludvik štirinajsti, lep primerek! “ „Menda bo šestnajsti," ga je obzirno popravil oče Zmazek, „dediščina moje žene po pokojni materi.*" „Zlata duša!“ je mami Zmazkova smiknila, ko seje spomnila svoje matere, ki je pod slamnato 'streho v Trdem kalu ob močniku zredila sedmero otrok. „Žulji, znoj in spet krvavi žulji, da more človek končno zaspati pod svojo streho ..." je tarnal arhitekt Zmazek, ko se je poslavljal od komisije. Vrli možje s pravico ocenjevati premoženje so mu sočutno stisnili roko. „Revež pa tak! Ga- raška para!“ so še dejali in odšli. Družino Zmazek pa je čakalo težko delo. S p^strešja je bilo treba prenesti vse ja-kopiče, jakce, bemike, pa perzqanaije, ves kristal in zlatnino, skratka vse, kar so bili zjutraj skrili. Po končanem delu je oče Zmazek privlekel steklenico „Škota" in vsa družina je nazdravila srečnemu koncu, ubogemu očetu v Avstriji, uspešnemu delu komisije in celemu svetu, ki bo še dolgo njihov. JANJA KASTELIC Slavka StarovaSič iz Trate pri Kočevju, ki je junija lani našla „zajčka-velikančka“, o čemer smo takrat pisali, je 9. julija spet našla na istem mestu velikega zajčka. Lanska goba-zajček je tehtala 3,60 kg, letošnja pa ,4®“ 2,40 kg. In še tega zajčka je nato razlomila na 1,90 in 0,50 kg težka kosa. Za letošnjega zajčka, ki ga je našla v bUžini motela Jasnica, je šla že trikrat zastonj gledat. Slavka Sta-rovašič pravi: - Letos bo pri nas precej manj gob, kot jih je bilo lani. Premalo je dežja. Presuho je in gobe ne morejo ven. Jurčke sem šla nabirat dvakrat, pa sem dobila le enega. Ko sem šla letos prvič po gobe, sem dobila še 3 kg lisičk, zdaj pa zaradi suše sc lisičk ni več.