!T™N«jTe n č j i slovenski dnevnik v Združenih državah | Velja za v»e leto - - - $6.00 | ° Z* pol leta.....$3.00 § Za New York celo leto - $7.00 | Za inocemstvo celo leto $7.00 H feat GLAS NARODA n List slovenskih delavcev v Ameriki* lise largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays □ and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 206. — ŠTEV. 20G. Entered as Second Class Mmtter, September 21. 1903, at the Post Office at Mew York, M. Y.f under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHELSEA 3878 NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 8, 1929. — TOREK, 3. SEPTEMBRA 1920. VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVII. KRALJ ALEKSANDER 0 POLITIKI SVOJE VLADE JUGOSLAVIJA HOČE V MIRU ŽIVETI TER SE INDUSTRIJALNO IN TRGOVSKO RAZVIJATI Jugoslovanski kralj je opravičeval svoje diktator« sivo ter izjavil, da je za svobodo vsakega pesa-meznika pod definitivnimi postavami. — Prvi av-toriziran interview izza uvedbe diktatorstva. — Jugoslavija je imela preveč uradnikov. Poroča Lou s Wiley. BLED, Jugoslavija, 30. avgusta. — "Po mojem mnenju mora imeti vsak posameznik najširšjo svobodo," je rekel jugoslovanski kralj, "in ta svoboda naj bi bila podrejena dobro definiranim postavam. Te postave bi bilo mogoče uporabiti za zavarovanje posameznika in za zavarovanje naroda. Diktator-stvo mi je bilo vsiljeno v uri potrebe, da zavarujem narod ter odvzamem oblast onim, ki ne izvršujejo postav, pač pa se poslužujejo svojih uradov le v svoj lasten prid. Kakorhitro je bilo na srbski Božič! objavljeno diktatorstvo, je bilo opaziti vsepovsod^ veliko veselje, in narod je pričel zopet prosteje dihati. Mogoče me par prejšnjih vladnih uradnikov,' ki so brez službe, dolži, da sem jaz vzrok njih ne-, sreče. Prosim jih, naj čakajo, ko bo kaka reorga-j niztcija prinesla večjo prosperiteto ter bodo lahko dobili delo in zaslužek. FRANCOZI IN ANGLEŽI PROTI ARABCEM Liga narodov naj imenuje posebno komisijo, ki bo preiskala razmere v Palestini. — Arabci še vedno napadajo. JERUZALEM. Palestina. 2. septembra. — Nemiri, ki so izbruhnil v Palestini, se nadaljujejo. Angleške in francoske čete so bile poslane. da ojačijo obmejne straže ter preprečijo nadaljno prodiranje arabskim plemenom iz Sirije in Trasjordanije. Tukajšnji diplomati trdijo, da bo Liga narodov najbrž imenovala mednarodno komisijo, da preišče vzroke vstaje v Palestini. Združene države bedo skoro-gotovo imenovale svolje izvedence, ki bodo preceneli škodo, napravljeno na ameriški lastnini v Palestini. Sinoči so Arabci napadli židov-skočameriško kolonijo uri Migdalu. Prebivalci so se zabarikadirali v velikem ameriškem hotelu. Hišo ameriškega državljana Greena so Arabci popolnoma oplenili. Ameriški generalni konzul v Jeruzalemu je zahteval, naj pošljejo Angleži nadaljne čete, da zavarujejo židovsko-ameriško naselbino. Aretacija dveh beduinskih emirjev je ta plemena tako razburila, da so prekoračila Jordan v velikem številu, a letalci so jih pognali "Jugoslavija je imela preveč uradnikov. Tisti,! Med Haifo m Jeninom so vojaki . i . . ~ i ■ i i • ~ 1 ustre^i vec maroderjev. ki so ple- ki so sedaj na svojem mestu, vrse dosti bolj uspesno^niu ^ okolici, oblasti so odredile svoj posel. Naprej sem prepovedal pitje Črne kave izpraznenje več nadaljnih židovskih \ vladnih uradih. Stranke pogosto niso mogle ča- kclonij' kati, kdaj se bo gospoda kave napila. splošno priznavajo, da so oboro- i žena bcduinska plemena prekoračeno prvih dejanj novega režima je bilo imeno-jčila mcjo Nevarnost, da vdro v de-i | , . v • ! želo fanatična beduinska in dru- vanje novega zakonodajnega sveta, obstoječega izjška plemena Jc poStala še ^lj vodilnih odvetnikov, juristov in profesorjev, ki so; akutna, čeprav dobivajo Angleži bili pozvani iz vseh delov države, da svetujejo meni'neprestano velika omenja, in kabinetu glede ustavnosti postav, ki bodo sprejete. Moj namen je bil udejstviti enotnost zakonodaje, da se zamore na isti način ravnati z vsemi pod-ložniki. V prejšnjih avstrijskih provincah ni bilo ta- 2 bombami nazaj, ko. "Naša zunanja politika stremi zatem, da uveljavimo popoln mir s sosednjimi narodi ter povabimo inozemski kapital, da se udeleži trgovskih in indu-strijalnih podjetij v Jugoslaviji. "V Jugoslaviji je bilo že dosto storjenega, da se razvije njene velike naravne vire lesa, železa, zlata, bakra, bauksita, različnih vrst pšenice, riža, bombaža in rib. Industrije in železnice je treba elek-trificirati. V vseh teh podjetjih je dosti prilike za a-meriški kapital. Z veseljem pozdravljamo zanimanje ameriških industrijalcev in finančnikov za tozadevne načrte." POČASNA IZBIRA POROTNIKOV Trajalo bo se najmanj par dni, predno bo porota sestavljena. — Vsi kandidati »o si že u-stvarili sodbo o krivdi oziroma nedolžnosti obtožencev. CARLOTTE. N. C., 2. septembra. Ko se je odgodila razprava proti šestnajstim štrajkarjem, ki so obtoženi. da so povzročili smrt policijskega načelnika Aderliolta, je bilo izbranih sedem porotnikov. Zad nji dan obravnave je bil popolnoma brezuspešen. Najmanj bo vzelo še tri ali štiri dni. predno bo izbranih dvanajst mož, ki bodo morali odločati glede usode šestnajstih obtoženih štraj-karjev in linijskih uradnikov iz Ga-stonije. Ker skoro vsak kandidat za po-rotniško mesto pravi, da si je že u-stvaril sodbo o krivdi ali nekrivdi obtožencev, je začel smatrati sodnik to izjavo za izgovor, s katerim se skušajo kandidati odtegniti po-rotnlški službi. Zapretil je. da bo aretiral vsa- f kega kandidata ter je v resnici iz- j dal včeraj zaporno povelje proti j nekemu kandidatu ter ga za več ur zaprl v neki stranski sobi sodišča, j Pozneje ga je izpustil. ZEPPELIN ! UČENKA JE NA POTI IN UČITELJ PROTI NEMČIJI REŠENA "Graf Zeppelin" je od-letel v nedeljo zjutraj ob osmih proti Fried-richshafnu v Nemčiji. Tako mi jc pripovedoval jugoslovanski kralj Aleksander na svojem krasnem gradu v Bohinju, kamor me je povabil kraljev bratranec princ Pavle. To je bil prvi kraljev avtoriziran interview, ki ga je dal ameriškemu časnikarskemu poročevalcu, odkar je bila odpravljena ustava ter je bilo ustanovljeno diktatorstvo pred šestimi meseci. Obrazložil mi je program nove vlade ter povedal, po čem stremi njegova vlada, koliko je že napredovala in kaj namerava pravzaprav doseči. Kralj Aleksander dobro izgleda ter Je jako prijaznega obnašanja. Na človeka takoj napravi vtis. da Je državnik in voditelj vlade ter da deluje za administrativne in agrar-ske reforme in za razvoj naravnih virov Jugoslavije. "Z Ligo narodov se popolnoma strinjam". — je nadaljeval kralj. — "Njene dosedanje uspehe naravnost občudujem. Priznavam po-iitiane težkoče, ki ^o dosedaj one- mogočile vstop Združenih držav v Ligo, vendar me pa veseli ameriško zanimanje za stvar svetovnega miru. h čemur je v veliki meri pripomogla Liga narodov. Visoko tudi cenim prijateljsko stališče Združenih držav napram moji deželi. Hvaležno ^e spominjam vse pomoči, ki nam jo je nudila Amerika v naših zadregah. Veseli me, da imam priliko obrazložiti naše cilje in politiko ameriškemu narodu potom najbolj odličnega ameriškega lista (New York Times L Zelo rad občujem tudi z vašim Izvrstnim poslanikom Johnom D. Prince-om, ki jako dobro govori srbščino. Napisal je slovnico našega jezika ter se tudi v splošnem zelo zanima za našo deželo. Jako mi je žal, da je odpotoval polkovnik Dawis. ki dobro pozna n&š vojaški položaj ter jc preživel vojno v naši sredi. Jugoslavija se je jako zanimala za haaško konferenco. Odškodnina, katero dobivamo v blagu, je v gotovem oziru neugodno vplivala na našo trgovino". V Siriji iso zavzeli nemiri zna-aj demonstracij. V Bagdadu so v velikih skrbeh radi usode tisočev Židov v Mezopotamiji, kajti tudi tam sta se policija in vojaštvo že večkrat spopadla z Arabci. Bagdadske oblasti pravijo, da popolnoma obvladujejo položaj. LONDON. Anglija, 2. septembra | Kolonijalni urad je izjavil, da sej je položaj v Palestini izboljšal. Istotako so se izboljšale razmere tudi v Trasjordaniji. Francoske čete ob južni meji Sirije bodo oja-čene, da preprečijo vpad arabskih plemen. Francoske oblasti so poslale v Damask veliko število oklopnih avtomobilov, da ojačijo policijo. AVTOMATI ZA CAZOUN ST. LOUIS, Mo., 2. septembra. — Tukaj sa uvedli več takozvanih "self-service" gazolinskih postaj. Avtomobilist vrže novec v avtomat, nakar mu priteče iz črpalke poljubne množina gazolina. Če se bo'nova iznajdba obnesla, bo izgubilo delo na stotine uslužbencev. DOBER PLEN MOBILE, Ala., 2. septembra. — Curtis Busch je ujel danes 145 funtov težko srebrno tarpono. Hiba Je bila šest čevljev dolga. FRANCIJA BO POMAGALA CEHOSLOVASKI KOŠICE, Čehoslovaška. 2. sept. Francoski maršal Pctain je rekel danes, da se Čehoslovaška lahko j vedno zanese na pomoč Francije, i To obljubo je zadal na banketu, ki mu ga je priredil na čast čeho-slovaški generalni štab. Maršal sc je bil udeležil čehoslovaških jesenskih manevrov. PREPREČENA STAVKA _GODBENIKOV CHICAGO. 111.. 2. septembra. — Maid je manjkalo, da niso zastav-kali godbeniki po vseh tukajšnjih gledališčih. V zadnjem hipu se je vodstvo njihove unije sporazumelo z delodajalci. Dobili bodo nekaj več plače in bodo delali samo po pet dni na teden. VELIKI GOZDNI POŽARI SPOKANE. Wash.. 2. septembra. V tukajšnji okolici so izbruhnili novi gozdni požari. Včeraj se je neki gasilec smrtno ponesrečil, dva sta bila pa nevarno ranjena. O podobnih požarih -poročajo, tudi iz Montane in iz severnega dela Idaho. MUSSOLINI BO ODSTOPIL KOT NOTRANJI MINISTER RIM, »Italija, 2. septembra. — Benito Mussolini bo vkratkem odstopil kot minister za notranje zadeve. Kljub temu bo pa ostalo toliko ministrskih mest, da bo imel v kabinetu večine. LAKEHURST, N. J., 2. septembra. — "Graf Zeppelin", ki je odle-tel včeraj zjutraj ob osmih od tu- i kaj, je prevozil že polovico poti med Ameriko in Azori. Vozil je s povprečno naglico 87 milj na uro. Na-daljna poročila, ki jih je poslal kapitan Fried, pa so javljala, da jc "Graf Zeppelin" oddaljen od Lake-hursta skoro 1440 milj. LAKEHURST. N. J., 2. septem- j bra. — Neugodne vremenske raz- j mere so zavlekle odlet "Grafa Zep- j pelina" do nedelje zjutraj. Šele v ! nedeljo zjutraj ob sedmih so mogli odpreti velika vrata hangarja, nakar je spravilo 300 vojakov in civilistov zračno križarko na plan. Pet minut pozneje se je nahajala križarka že visoko v zraitu ter vozila z vso naglico. Dr. Eckener je bil do zadnje minute na krovu. "Grafu Zeppelinu" poveljuje kapitan Lehman, ki si je pridobil žc velike izkušnje v vodstvu zračnih križark ter je pomočnik dr. Ecke-nerja. Zdaj se nahajata na krovu "Zeppelina" dve ženski, namreč Mrs. Charles Parker iz Clevelanda ter njena nečakinja Mrs. Harry Hopson iz Lcganport, Ind., ki se jc odločila za vožnjo šele v zadnji minuti. Na krov so vzeli osemnjast steklenic žganja, ker ni bilo mogoče dobiti v New Yorku vina. Na "Zeppelinu" je dvaindvajset potnikov in 44 mož posadke. Nadalje ima na sebi 1593 funtov tovora, 300 funtov pošte in 1400 funtev živil. 72 OSEB UTONILO S AN FRANCISCO. Cal., 1. sept. , Pri potopu parnika "San Juan" je utonilo dvainsedemdeset oseb. Med njimi je tudi kapitan Adolf As-plun, ki je do zadnjega vztrajal na svojem mestu ter se potopil z ladjo vred. Parnik se je potopil pet minut po koliziji. Nekako štirideset oseb je bilo rešenih. Parnik Je bil star že 47 let ter so ga nameravali vkratkem izločiti iz službe. Aeroplan je postal neraben v višini dveh tisoč čevljev, nakar sta u-eenka in učitelj skočila s pomočjo parašuta ter se rešila. Iz višine dveh tisoč čevljev sta nad Curtiss letalnim poljem skočila ištruktor in njegova učenka iz pokvarjenega aeroplana ter ušla gotovi smrti. Nezgoda se je pripetila, ko se je nahajal aeroplan. v katerem sta sedela poročnik John Trunk, učitelj Curtiss letalne šole in Miss Fay Gilles, v višini dveh tisoč čevljev. Inštruktor je spoznal takoj, da ne more zopet naravnati letala ter je pomagal Miss Gilles. da je zlezla preko strani aeroplana. Ona je s parašutom povsem gladko pristala na nekem travniku ter ostala nepo-kodovana. Trunk sam pa je skočil par trenutkov pozneje, a njegov pa-rašut se je odprl prepozno in priletel je v hrast na robu polja. Odvedli so ga v Nassau bolnico, a njegove poškodbe so le malenkostne. 0TV0RJENJE MEHIŠKEGA KONGRESA Predsednik Portes Gil je otvoril v nedeljo 33. mehiški kongres. — Obljubil je, da po svojem odstopu ne bo več deloval na političnem po-lju. J_ NAJMLAJŠI ZRAČNI PILOT EAST ST. LOUIS. 111.. 2. septembra. — Najmlajši ameriški licenzi-rani zradni pilot jc 16-letni Louis D. Striker iz Latrobc, Pa. Fant si namerava nabaviti aeroplan ter naučiti letanja svojega enajstletnega brata. Striker je završil z dobrim uspehom-Parks Air College. MEXICO CITY. Mehika. 2. sep Predsednik Emilio Portes Gil je o-tvoril včeraj 33. mehiški kongres ter obljubil pravično in ustavno predsedniško volitev dne 17. septembra. Lani je bil Gil izvoljen provizorič nim mehiškim predsednikom, ker je bil izvoljeni predsednik general Alvaro Obregon umorjen. Izjavil je. da je pripravljen zapustiti svoj urad ter poveriti svojo službo ustavno izvoljenemu nasledniku in da nima niti najmanjšega namena podaljšati svojega termina. Finančni minister Montez de Oca je v svojem govoru poudarjal u-speh vlade, kateri se je posrečilo zatreti marčno revolucijo. V poročilu, ki ga je sestavil predsednik. je ugotovil, da je Mehika prvič v svoji zgodovini premagala revolucijo brez vsake finančne krize ki Je sicer vedno sledila v .aki revoluciji. BELGIJCI BODO ODŠLI MESECA NOVEMBRA IZ P0-RENJA BRUSELJ, Belgija. 2. septembra. Belgijski department za narodno obrambo je izdal danes povelje, naj zapusti vse belgijsko vojaštvo do meseca novembra Nemčijo. Belgijski okupacijski armadi poveljuje general Poulleur. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "OLA8 NARODA", NAJVEČJI slovenski dnevnim V AMERIKI. KAJZERJEVA SINOVA PROTESTIRATA BRANDENBURG, Nemčija, 2. septembra. — Princ Friderik in August Viljem, sinova bivšega nemškega kajzerja, sta se udeležila danes nacionalistične demonstracije proti Youngovemu načrtu. ODLIKOVAN BIKOBOREC CEUTA. Španska. 2. septembra. Sidney Franklin, mladi brooklyn-ski bikoborecr, je danes ponosen lastnik bikovega ušesa. Ta trofeja je najvišje odlikovanje, ki ga za-morejo dati Španci toreadorju. Dobil ga je. ko je uspešno podrl dva bika tekom neke tukajšnje predstave. HINDENBURGOVA SESTRA UMRLA BERLIN, Nemčija, 2. septembra. Po operaciji v neki bolnišnici v Pottsdamu je umrla edina sestra predsednika Hmdenburga, Ida von Bechendorff. Stara je bila nad : šestdeset let. VIHAR OVIRA POŠTNI PROMET MEXICO CITY. Mehika, 2 sept. Vsled strahovitih viharjev se je zračna poštna služba precej zakasnila. Pri tukajšnjem mestu se je moral spustiti na tla aeroplan z devetimi potniki. TURKI HOČEJO ZAPLENITI SINAGOGO CARIGRAD, Turuja, 2 septembra. — Turška vlada preti z zapie-njenjem židovske sinagoge v Carigradu. ker noče slednja plačali $15,000 globe, naložene ji. ker ni hotela plačati davkov, predpi.samh od postave. Veliki rabinec sinagoge jc rekel, da se uporablja darila v dobrodelne svrhe. ki so izvzete od določb postave, a turška vlada ni hotela sprejeti tega naziranja. To vprašanje je še bolj povečalo splošno razburjenje r&di dogodkov v Palestini, a dosedaj se ni izvedlo nikake organizirane kampanje. smsaaiasriaiKimr .n DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da 1 šujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem | ceniku: v Italijo Dta v Jugoslavijo 600 ........ $ 9.80 Lit 1W 1,000 ........ $ 18.40 M «00 «,500 ........ f 40.75 M 800 S,000 ........ $ 90.50 M »00 10,000 ........ $180.00 M 1000 t 1.71 Stranke, ki nam naročajo iepla&la « ameriških dolarjih, ope-earjamo, da emo vsled sporazuma t naiim eveeam • tiarem kraju v stan« enižati pristojbino ta taka ieplačila od 3% na 1%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Ei liplačilo večjih cneakov kot gora j navedeš«, bodii! ▼ dinarji* lirah ali dolarjih dovoljujemo le bol ji« pogoja. Pri velikih "t^a ■ililt priporočamo, da se poprej k nam tporanmaU gled« na&a« ■akaifli. IZPLAČILA PO FOATI *0 fcCDNO fZVftftSNA V DVSH DO TftKft TBONlV |fUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO C A3 LE LETTER fj V PRISTOJBINO 75a. SAKSER STATE BANK L OO&TLANDT 8TBEBT, TeUphontt Barelay NEW X0MK* & & 0999 "GLAS NARODA" NEW YORK, TUESDAY, SEPTEM BER 3, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. L "Glas Naroda ■SKSHCa* Owed and Published by SLOVEN1C PUWUWa COMPANY CA Corporation) Frank flakier, President Louis Benedlk, Treasurer Place of bu#in«M oX the corporation and addresser of above officers: tit W. ltth Street, Borough of ManhaUn, New York City, N. Y.} Zborovanje zveze narodnih manjšin. UNIČEVANJE SAMOSTANOV V RUSIJI "GLAS NARODA (Voice of the Peapte) Ifitued Every Day Except Sundays and Holidays. Za eelo leto velja list za Ameriko In Kanado .„........................ Za pol leta ___________________________$3.00 Za četrt leta ..........................$150 Za New York za celo leto---X1JDQ Za pol leta .....-........................,-$3.50 Za Inozemstvo za celo leto........$7.00 Za pol leta ..................................$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemii nedelj In pra$nlkov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poiiljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje qajdemo naslovnika. GLAS NARODA", 21€ W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 MUMS!!. r T'm rniiiTnayTag^a-^nii'rByaiHy SPORAZUM NA DALJNEM VZHODU Najvažnejša novica, ki jo je objavila časopisje te dni, je l>ila, da sta se Sovjetska Unija in Kitajska spora zumeli. Spor je bil nastal nenadoma in sicer zastran kitajske iztočne železnice, nad katero sta tako Kitajska kot sovjet .-ka Unija izvajali svojo kontrolo. Uslužbenci so bili skoro izključno le ruski. BERLIN, Nemčija. — Dne 3. in stopa iz ženevskega kongresa, ka-4. avgusta je zborovala v Berlinu terega diktator je po njegovem Zveza narodnih manjšin v Nemci-j mnenju dr. Amende. Sodelovanje ji. Zveza obstoja že šesto leto in z Nemci je namreč jako težko, ker združuje manjšinske narode Nem- je na njihovi strani mnogo preči je, t. j. Poljake, Lužiške Srbe, več teorije in tudi preveč nejasno-Dance, I^tavce In Frize. Do'l. 1927; sti. je Zveza aktivno sodelovala pri že- Po predavanju Christiansena je nevskem manjšinjskem kongresu i zastopnik friške manjšine Oldsen tega leta pa je izstopila deloma za- j prečital deklaracijo, v kateri 50 radi friškega vprašanja, deloma za- natančno stilizirane smernice. Zve- radi taktike kongresnih funkcionarjev. Od 1. 1927. nastopa zato zveza samostojno, a kljub temu beleži v manjšinski politiki prav lepe u-spehe. posebno če. upoštevamo, da je nemala zasluga Zveze, da so dobili Poljaki v Nemčiji, ki predstavljajo najjačjo manjšino pred kratkim svoje narodne šole. Prvo zasedanje Zveze narodnih manjšin se je vršilo 3. avgusta dopoldne v zveznih prostorih v Char-lotenburgu. K temu zasedanju so imeli pristop samo opolnomoče.ii delegati v Zvezi včlanjenih narodnih manj!in. Ob tej priliki je bila nih manjšin. Ob tej priliki je bila na večernem zasedanju prečitana. Zvečer se je vršila v hotelu "Continental" v Berlinu informacijska skupščina za zastopnike evropskega tiska. Navzočih je bilo poleg .>-ficijelnih zastopnikov narodnih manjšin okrog 60 poročevalcev velikih listov iz Francije, Anglije, Češke, Poljske, Finske, Danske in Nemčije. Od jugoslovenskega tiska je bilo zastopano "Jutro", navzoč pa je bil tudi tiskovni ataše pri jugoslovanskem poslaništvu v berli-nu Kajmakovič. Posebno pozornost je vzbujal črnec, univerzitetni profesor, ki predava na univerzi v New Yorku manjšinsko vprašanje, j Skupščino je otvoril glavni ured-j nik Zvezinega glasila "Kulturwehr" t Jan Skala, nakar je povzel besedo i glavni tajnik Zveze dr. Jan Kacz-marek, ki je v enooumem referen- ce, ki jih je v svojem govoru izne-6el dr. Kaczmarek. Skala je nato zaključil informacijsko skupščino s pozivom na evropske zastopnike tiska, da tudi oni preko tiska podpirajo delo Zveze in tako pospešijo rešitev manjšinskega vprašanja. Po referatik c Vegovo stanje poslabšalo in žena je morala pozvaU zdravnika. Domači zdrav- šanje človeka, ne oziraje se na prostor, na katerem se nahaja. . Razni evropski državniki sprav-! mk Je bU ^ samo Ijajo manjšinski problem v zvezo s principom ^ samoodločbe narodov in na tej podlagi ga skušajo rešiti. Ali edina rešitev je v ideji miru, zaradi česar je vsak iredenti-zem odveč. Treba je respektirati status quo, proti čemer pa večina manjšinskih vodij greši. Pastor Schmidt-Wodder, vodja nemške manjšine na Danskem je napisal nekem listu, da je treba na vsak način spremeniti versailleško mirovno pogodbo. To znači. da je potrebna neva vojna, ki edina more izpremeniti meje evropskih držav. Tako pisanje vzgojno slabo vpliva na maso in zato je treba proti slič-nim pojavom odločno nastopati. Razni manjšinarji danes narodne manjšine na najrazličnejše načine karakterizirajo. Žal pa v mnogih merodajnih krogih vlada največje nerazumevanje za manjšinska vprašanja. Nekateri državniki smatrajo celo slovensko in hrvatsko "vprašanje" v Jugoslaviji za — manjšinsko vprašanje! Mnogo je temu kriva terminologija in zato je skrajni čas, da se pojmi razjasnijo in določijo smernice manjšinske politike. Smernice manjšinske politike Zveze narodnih manjšin v Nemčiji so sledeče: ' 1.) Manjšinsko vprašanje je vprašanje človeka in ne prostora. 2.» Manjšina je oni del prebivalstva v državi, ki ima lastne kulturo. vero in jezik. 3.) V programu manjšinske politike mora biti končni cilj — evropski mir. 4.) Manjšinsko delo se mora u-sfneriti k vzgajanju vseh Evropejcev k spoštovanju tuje kulture. 5.) Patronat nad manjšinami naj ima Društvo narodov^ ki pa. se mora izpopolniti g crropsk« fcult*rno zvezo. Na tej osnovi naj v.ii evropski narodi delujejo in manjšinsko vprašanje bo kmalu izginilo z dnevnega reda." Za dr. Kaczmarekom je govoril *'odja danske manjšine v Nemčiji Christiansen, ki je. razložil zgodovino Zveze ter vzroke njenega iz- : motnjo v želodcu in da ni nobene nevarnosti, za vsak slučaj jc pa obljubil, da pride drugi dan zopot. Duff se jc ponoči večkrat on?-bvestil. dopoldne se jc njegovo stanje izboljšalo, proti večeru pa jc znova omedlel, in čez par ur je umrl. Zdravnik je ugotovil, da je podlegel malariji. Preteklo je več mesecev, ko je i nenadoma zbolela starejša h;i Vera. Zdravnik je ugotovil, da gre za hripo in Vera je morala leči v posteljo. Še istega večera jo je obiskala njena sestra, vdova Duffcva. Za večerjo je Vera pesrebala krožnik juhe. po kateri ji je postalo slabše. Tudi služkinja, ki je juho zavžila, je omedlela, vendar si je kmalu opomogla, d očim je Vera naslednjega dne umrla. Zdravnik je bil mnenja, da gre za želodčno hripo. Nenadna smrt starejše hčerke je porazno vplivala na staro gospo Sidneyevo, ki je obolela na živcih. Zdravnik ji je dal blažilna sredstva, ki so res dobro učinkovala. Ko pa je stara dama popila ostanek zdravila, se ji je zdelo, da je medicina bolj grenka nego običajno in je omenila to tudi svoji služkinji. Eno uro kasneje je umrla. Nenadna in zagonetna smrt je seveda vzbudila pozornost zdravnika, ki je preiskal preostalo tekočino v steklenidici in ugotovil, da vsebuje »rzen. Ovadil je .zadevo državnemu pravdništvu. ki je odredilo, da se truplo pokojfce izkoplje. Pri ekshuminaciji so dognali, da ie bila vdo.va zastrupljena z arzenom, nakar jc državno pravdni-»tvo odredilo, da se ifckopljeta tudi ostali trupli. Pri obeh so ugotovili sledove zastrupi jen ja z arzenom. Seveda je bilo takoj jasno, da so vsi trije postali žrtev zavratnega in ^dofero »premišljenega zločina. Kdo je zakrivil zločin je teko reči, naj bolj pa sta r seveda, osumljena sin Thomass in vdava Duff. Policija sicer o krivdi nima nobenih dokazov/ v rokih in jih še ni aretirala, upa pa, d? se bosta izdala in da utegnejo' biU zagonetni j umori kmalu pojasnjeni. v I vsaki samostanski ustanovi gnezdo prctirevclucije, izkoriščanja in špekulacije. Fakt jc. da so ruske oblasti v zadnjem t asu izsledile v nekem samostanu blizu Kazana. ki je prestolnica tatarske republike. 10 ten moke, 330 kočevgov ickstilih izdelkov in 75 šivalnih strojev, mnogo perzijskih preprog in bomb angleškega izvora. V nekem drugem samostanu na jugu Unije pa so našli v krstah, ki se nahajajo po samostanskih predpisih v celici vsake nune. velikanske zaloge moke. Skrivanje živil pa je danes v Rusiji zločin proti obči blaginji, zakaj znano jc. da sovjetom primanjkuje kruha, kar ustvarja v množicah največje nera^položcnje. Ta dejstva so poleg principijel-nih nagibov gotovo soodločilna. da so sovjeti vnovič napeli lok proti samostanskim napravam in cerkvam. Boj se jc sicer začel že pred desetimi leti, a nujnejše naloge so vlado zadržale, da ga je trenutno sistirala. Od 1000 samostanov, ki stoje v Rusiji, jih ima sovjetska vlača komaj eno tretjino pod svojim nadzorstvom. Nekaj jih je razpustila. drugi so ostali. Ti bodo sedaj reformirani. Armada menihov in nun, ki šteje najmanj stotisoč duš, pa bo motala prijeti za koristno delo. Naročila posebno v ženskih samostanih, ki sc časih živeli od dragocenih ženskih ročnih del, so odpadla, ker je plemstvo v Rusiji odpraeljvno. Trgovski stan. poleg aristokracije največja opora starih samostnov, je izginil, ker fungira danes kot prodajalec država sama. Samostan- prej odposlala. Domneva se, dr si je vzelo mlado dekle življenje zaradi razočaranja v ljubezni do nekega fanta. Svetlinova je bila doma iz vasice Presloga pri Ihanu. Tam žive njeni starši, ki jih je obvesti! o hčerini rmrti njen službcdajalec. jih zaslužim. — Velja, dvajset jih dam! — -je vzkliknil Tinče Prislinek in debelo slino pogoltnil. — Jutri 'j;re moj mož v mesto, — ■ mu jc razkladala. — Ob dveh popoldne pridi in denar prinesi. pa j boš dobil poljub. __j Tinče ci se bil naj raj še oognal v RADI SLOVENSKE PESMI V ! deveta nebesa. :;amo to sa je skrbe-ZAPOR io- ker ni imcl dvajset dolarjev. Pred približno dvema letoma je' Ti. posodi ml dvajset dolarjev, par deklet in fantov iz Šcmpasa in Nujno jih potrebujem. - je rekel Ozeljana prepevalo v gostilni Sla- Korenini. mič v Črničah. Vladal pa je takrat v Črničah hud karabinjerski Dnga-dir. Radi prepevanja jih je ovadil sodniji. češ, da so prepevali prevratne pesmi. Navzoč je bil tisto nedeljo v rničah tudi laški odvetnik Luzatto iz Gorice, ki zna dobro slo- — Jih nimam. — sc je odrezal Korenina. — To sc pravi, imam jih že, a jih ne morem dati. — Jutri ob dveh popoldne ti jih dam nazaj. Samo jutri do dveh popoldne mi jih posodi. — Se nc zanesem preveč. Sicer neje zagovarjal pri sodnih razpravah. da so peli samo ljubavne pesmi. Vršile so se kake tri sodne razprave, tisočake so zavrgli obtoženci za obrambo a nič ni pomagalo. Te dni. so karabinjerji polovili štiri ;z- venski. Pričal je tudi on ter jih kas-, mc Pa Jutn nc bo- — Častno besedo ti dam. da jih potrebujem samo jutri do dveh. Če tebe nc bo doma. jih bom pa tvoji ženi vrnil. — No. naj bo. — jc odvrnil Korenina, — bomo videli. med njih ter jih zaprli, da odsedi-i In mu P°sodil dvaJ5Cl doIar" jo en mesec zapora radi prepevanja J0V' slovenskih pesmi. Zaprti so: Vinko Naslednje dne zgodaj zjutraj se Spacapan. Miro Brankovič, Miha' odpravil v mesto. Tinče Prislinek Draščik in Josip Remec. ' ->e Pa dolS° s»al in sar'Jai 0 bodoci ____■ sreči. OFENZIVA PROTI SLOVENSKIM Točno ob dvch GOSTILNIČARJEM ! zglasil pri gospe Korenini. Ofenziva proti slovenskim gostil-1 ~ Tuka^ * dvajset farjev. -ničarjem se nadaljuje. Zadnjič smo' ^ rekel poročali o raznih zaprtih gostilnah | v Istri in Gorah, danes poročamo o j Vipavski. V Dobravljah so znprli gostilno Vrčonovim, v VipavJ pa so odvzeli gostilniško obtnico Rodma-novim, katerim so odtegnili tudi trafiko. ske ustanove, računajo v Moskvi, so se preživele in napočil je čas, da se dokončno likvidirajfi. Glavna privlačna sila, ki nam dovaja dnevno vloge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT, je poleg točnega poslovanja Popolna varnost pri nas naloženega denarja. Obresti po 4|% mesec no obrestovan je. Sakser State Bank 82 Cortkndt Street New York, N. Y. — Tukaj je pa poljub. — je odvrnila. — Najrajše bi mu jih dala deset. S tem je bila kupčija sklenjena. Veselo žvižgajoč je odšel Tinče proti domu. mlado in lepo gospo Korenino je pa začela peči vest. V spomin so ji prihajale moževe pretnje, ki jih ji je solil tisti dan po poroki: — To ti pa naprej povem. za nos me ne boš vodila. Vse drugo, samo tega ne. Jaz vsem vse. kar se godi za mojim hrbtom in vse vem. kar se godi v moji odsotnosti. Torej le glej! Spomin na to pretnjo jo je kar pretresel. — Saj ni mogoče — se je tolažila. — Kako vraga bi vedel, da mc je poljubil. Dvajset dolarjev je pa dvajset dolarjev. Z lahkoto sem jih zaslužila. Tako se je tolažila in nestrpno čakala svojega moža. Ob devetih zvečer se je vrnil Janez Korenina. — Ali je bil tukaj Tinče Prislinek? — je bilo njegovo prvo vprašanje. Mislila jc, da se bo zgrudila, tako sc je ustrašila — Da bil jc, — jc rekla komaj slišno. — Ali ti jc dal dvajset dolarjev? — Da, — se je stresla. — tukaj so. — To je bilo prvič in zadnjič — je poudaril mož. — ves dan sem bil v skrbeh. Drugega pa ni rekel. Ona ni nikdar več varala svojega moža. •GLA8 KAROO A* NEW YORK, TUESDAY, SE^llB BEB 3» 13» The LARGEST SLOVENE DMIT fa C. L A. SENCA S POLARNEGA LEDA V nemških listih čitamo opis ne-1 W. LICHTENBERQ MLADI MEDIC1NEC Res hvala Bogu, da sem obavaro-van te velike nesreče. Čez nekaj dni mu je moja žena servirala kavo in kakor običajno razlila nekaj kapljic po prtu. "Teta," pravi Teobald. "tebi se tresejo roke!" "Seveda." je odgovorila, nič hudega ne sluteč. Morda se bo komu adel namen mojih vrstic nenavaden . iščem j namreč stanovanje za nečaka svo-( Je soproge, kar ni tako preprosto, kakor bi mislil človek na prvi mah. Zato sem si izbral ta način, da mi javnost lahko priskoči na pomoč. Mladenič študira že tretji seme-j ster medicino in je zelo marljiv.1 Zanima ga izključno le medicinska veda. vse drugo mu je vredno in neznatno. Tak sostanovalec j prava dobrota, zakaj koristno je i-meti v bližini človeka, ki ve, kako je treba zdraviti razne bolezni. Premislite, kako malo pojma ima la-Jik o vseh mogočih simptomih nevarnih bolezni in koliko časa zamudi. predno izve. kaj mu je. To ni tako preprosto, kakor bi človek mislil. i Vprašali boste, zakaj ga ne vzamem sam na stanovanje? Tri mesece je stanoval pri nas, a na žalo.-t je posegla vmes kruta usoda. Moja žena se zdravi zdaj v bolnici, tudi jaz se počutim zelo slabo in bojim ' se, da se mi bližajo zadnji dnevi.1 Siromak r.i imel sreče z našim stanovanjem. Ko mi je zbolela žena, mor cerebri." ?1 stanovat k neki naši znanki. "Tumor cere....?" "Žal mi je, težko mi jc. toda moram ti povedati, da. .." "Govori, kaj Je?" "Tabes dorsal! Žal. Osiabljenjc hrbtnega mozga." Pobledel sem. "Tabes..." "Da, tvoja hoja te izdaja. A nikar se tako ne prestraši, vse je o- "To je bazedov'. teta. slrtptomi zdravljivo. * so zelo zanesljivi!" j "Ti! Po .. .po ... slu. .. šaj.... kdo Žena se je prestrašila. Vendar do- , kdo ... se naj. .. ne.... ne . ..pre.... bro je, da vemo. kaj nam je. Ko- straši.... si....". In dalje: "Politika mi je tuja reč." S tem hoče povedati vse, tudi tisto, kar ga obremenjuje pred svetom. Se- vedno ni zaceljena njegova roka. ki si jo je bil zlomil pri padcu "Italie". Fizične je zelo slaboten in šibak. Često mu na .sprehodu odpovedo moči in ted 1 mukoma pridrsa do prvega voza ali taksija ter naroči kočijažu ali šo ferju jiaj ga pelje v hotel. Izčrpan je in zaspan in tam, na ležišču, liko desetletij je minulo, ne da bi bila slutila, kako nevarno je bolna. Bila je zadovoljna, a vendar je sirotica preplašila. Postajala je nervozna bleda in upadla in. v na- "Ti jecljaš, stric!" Da! Jec... jecljam!" "Veš .kaj sklepam iz tega?" "No, kaj... kaj pa skle... sklepaš?" "Progresivna paraliza. Stric, ču- slednjih dneh je razlila še več ka- vaj se. Čuvaj se, samo to ti svetujem " Nočem še nadalje poudarjati velikega medicinskega blagoslova pod skupno streho. Upam, da sem vsakogar prepričal o tem. Škoda, da je moja žena kmalu potem resno zbolela in tudi moje zdravje se je zelo poslabšalo. Tako siromak Teobald izgubil stanovanje pri naiu dveh. Od nas je prišel k že preje omenjeni dami. Kdo bi pričakoval tolike nesreče! Dama, ki je bila vedno zdrava, vesela in srečna, je ve. j Teobald, ki jo je vedno opazoval, je vprašal: Kaj ti je, tetka? Zelo nervozna si videti?" "Nič mi ni! Glava mi boli." "Bolečine imaš v glavi? Ali čutiš hude bolečine?" j "Da, zelo hude bolečine!" "Tetka. bolečine v glavi! Ne zanemarjaj bolezni! Morda jc to tu- srečnega voditelja zrakoplota "Italia". ki se je lani 24. maja ponesrečil na vožnji čez severni tečaj. Nobile se nahaja zdaj na nekem majhnem jmanju v Šlezlji, kjer Je gost enega svojih redkih prijateljev; ki ga niso zapustili v nesreči. Vtis, pravi pisec, katerega napravi Nobile kot oseba na človeka, ki ga vidi prvič v življenju, jc čisto drugačen nego dojem, ki mu lebdi! najde vsaj malo fizične utehe, pred očmi po vsem, kar je čital o njem v časopisju. A!i je to bese-davec? Morda komedijant? Zna-biti je bil nekoč to in ono — toda nesreča, ki ga je doletela, ga je iz temeljev predrugačila. Nobile je danes preprost, skoro boječ mož; afektacije ni na njem niti opaziti. V obraz se je postaral in kljub ležernemu nastopu, ki mu je še ve-j dno lasten, ne more zatajiti neke j nesigurnosti 'in boječnosti kakor : tudi potlačenosti. Zato se mu vsak I poskus, da bi ostal v formi, pone-• sreči. Celo i?las mu je nekam zasenčen in drhteč, ko izraža trud-' nost, pogledi so mu nemirni. Smehljanje ne prihaja od srca. Kaj je. ŽRTVE ETKETE "Etiketa" je španska beseda in pomeni predpis, bodisi pismen, bodisi usten. Ta ceremonijel je bil u-veden v življenje pod Karlom * . Pri dobesednem izpolnjevanju etikete pa je bilo časih polno komičnih in tragičnih prizorov. Nekateri so se celo kenčali s smrtjo. Španski kralj Filip III. 'je umrl od opeklin. Prisiljen je b:l sedeti v naslonjaču blizu peči. v kateri jc gorel naravnost peklenski ogenj, kar še drži tega moža pokonci? Že-| Po dvorni etiketi je bilo kralju za-na in otrok? Ali pa upanje na re- branjeno poklicati sluge, da ga od- KI NAMERAVATE PRIREDITI PIKNIKE, VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita samo vase članstvo, pač pa vsi Slovenci v vasi okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE tumor cerebri, čir v mož- je mladi prijetni dami. Toda tudi tja "Da je posegla kruta usoda, nu, kasne-^ ganih!" je vam povem, kako se je zrodilo.' Tisti mah je posoda z&žvenke- l tala po tleh. Teobald je galantno Da. tako pomirjevalna je zavest, • pobJral črepinje in majaJe z glavo da imate v bližini človeka, ki vam j govorji: -nu. samo če ni — samo nihče ni vedel pravega vzroka, ve razložiti vse bolezni. Kolikokrat če ni mor6a> ccIo... •• Nu, zdaj iščemo novo stanova- habilitacijo? Ali morda celo princip lenivosti? Najbrže vse skupaj. In tako -gleda v svojega gosta ter se mu smehlja šarmantno, trudno, hvaležno in ironično hkrati. Pripeljal se je is Italije v civil u ni incognito. V vlaku pa so ga spoznali. Na tesnem hodniku vlaka, pomislite, so si. pomežiknili trije: sprevodnik vlaka, nosač. ki ga je bil Nobile poklical, da mu po- maknejo od peči. Dostojanstveniki se ga niso smeli dotakniti, vojvodo Useedski, ki mu je pristojala 'a Umor iz sočutja. Že prihodnji teden se prične v Londonu senzaciojonalen proces, za katerega vlada v vsej Aneliji - dolžnost in pravica — je bil pa od-J gromno zanimanje. Gre za umor iz šoten. ) sočutja, obtožen pa je takega zlo- čina angleški pisatelj Richard Cor- V Franciji je bilo na dvoru zaposlenih okolu 1500 oseb. Vsaka je imela svoj predpisan delokrog. --Kraljica je imela poleg tega še 450 služabnikov. Če je n. pr. kralj postal žejen in je zahteval čašo čvr-čez šest tednov, kar je stanoval nese prtljago, in neki pasažir. Po- ste vode, je ni nikoli dobil v zaže- pri jijej naš Teobald, nenadoma u- šepetali so si nekaj in se razšli. To mrla. Povsem nepričakovano in se nas loti resna bolezen, ko sami Ijenem stanju, ker se je čaša zarad. je bilo vse, kar je ostalo od njego- podajanja iz rok v roke tako ugre-ve slave. j da je bila topla kakor bi jo na- Slaven torej ni več. A ostalo mu' točil iz posode na ognjišču. Pa recite, da ni užitek živeti ne- je. Saj pravim, ljubezniv in izvr- je življenje, ki si ga je bil sam re- se ničesar ne slutimo in nc vemo, prestano ^ zdravniškim nadzor-' sten mladenič je. in katastrofa je neizogibna. Teobald. moj nečak, je bil že tri dni v naši hiši. Sedeli smo pri obedu, nihče ni slutil kake nevarnosti; veseli in zadovoljni smo bili, le Teobald me jc neprestano opazoval. Tc opazovanje mi je kmalu postalo neprijetno. 'Teobald, zakaj ruc tako gledaš?" "Nič hudega, opazil sem samo, da imaš nabreklinc na obrazu!" "Nabrekline na obrazu? Ničesar nisem opazil. Kaj to pomeni?" "Nabreklinc so simptomi akutne j nephritide. Slovensko se pravi temu vnetje ledvic. To je zelo neprijetna in dolgotrajna bolezen. — Čuvaj se!" In jel sem se skrbno čuvati. Ali nisem vafn rekel? Ali sem pretiraval, ko sem trdil, da je me-dicinec v hiši veliko vreden? Lahko bi živel sto let in nc bi slutil, da i-mam znake akutne "nepritide". — stvom. Na primer neznaten izpuščaj na obrazu. Niti opazil ga ne bi, medicinec pa takoj zapazi vse. "Striček, izpuščaj imaš na nosu!" "Da^moj Bog, kdo ga nima?" "Nu, veš kaj? Lajiku se to zdi malenkost, medicincc pa vc vse. To so simptomi!" "Pojdi, nu, pojdi, izpuščaj na nosu je tebi takoj simptom! Smešno!" Tecbold jc vzrojil: "Iz tebe govori nevednež. Moj Bog, kako ste lahkomiselni. Z izpuščajem na nosu se prične lupus vulgaris!" "Za božjo voljo! Lupus vulgaris..." "Da, da. Lupus! In ne trdi dru- Če koga veseli biti stalno v zdravniški oskrbi mu ga priporočam. šil. Da je bil postopal drugače — kako drugačen, triumfalen bi bil njegov povTatek skozi Evropo! Ta- Pismene ponudbe izvoliti oddati v "ko pa mu je ostalo samo to borno uredništvo, kjer imajo moj naslov, življenje, ki ima pač pomenj zanj. in mi bodo vse takoj poslali. 'UMORJENA ŽENA" SE JE VRNILA V Moškolczu na Madžarskem jc bil tc dni odkrit nenavaden zločin. Po desetih letih je bil pojasnjen umor. ki ni bil umor, ki pa je kljub temu zahteval nedolžno žrtev. Uradnik zavarovalne družbe J. Kovacs se z ženo ni razumel. Često sta se prepirala in žena je ope- gič, da izpuščaj ničesar ne pome-; tovano izjavila, da bo moža zapu- stila. Pozimi leta 1918 j e nenadoma Nikoli več ne bom ni- brez sledu izginila. Policija je sumila. da gre za zločin, aretirala je moža in ga obdolžila umora. Kcvacs je zatrjeval, da je nedol- ni." Prav ima » česar trdil. Grem skozi sobo, kot že nešteto-I krat in ne opazim Teobaldovih If II V9II WW Nova živahnost! (znebite ■« občutka "po trtc»ti". Premagajte ner-voznoit ali izgubo teka a Severa'« Esorka. ki vam pomaga Jesti boljie. »pati boljše in te počutite bolj. ie. OoDite dane« pri lekarnarju ateklenico. S^VERA's CSORKa drugih pa skoro več ne zanima. J V hotelu, kjer je nastanjen, sedi truden in izmučen za mizo. Na vprašanje, kaj dela v tujini^ pove, da išče založnika za svojo knjigo, ki bo napol znanstvena razprava, napol opravičba. Knjiga je torej tisto, kar mu sedaj roji po glavi. Ta knjiga naj ga odvrne od žalostnih misli, ki ga obletavajo, njej je posvečena vsa njegova koncentracija. V Rimu, pravi, živi čisto mirno. Nihče ga ne nadleguje in tudi ženo in hčerko puste vsi na miru. Baš zato se jc vrgel na delo, da bi si prikril dejstvo, da ga nočejo videti.... Nobile ne pije alkohola in tudi zelo malo kaai. Večinoma bulji Marija Antonietta se je nekočJ preoblačila. Gola ic čakala, da ji po prepisih etikete prinesejo košuljo. a preden se jc to zgodilo, jc oc mraza šklepetala z zobmi, da so i g čuli iz preohlačilnice daleč v sosed- bett nad lastno materjo. Zločin, ki ga je zagrešil Cor-bett. ni zločin, niti se ne more -menovati umor. Corbett ni morda spravil matere na oni svet iz kori-stolovstva. sovraštva ali osvete. marveč iz sočutja in ljubezni, kei ni mogel več gledati njenega r-pljenja. Njegova mati jc namreč imela raka. Pred leti je Corbettu umrl oče. lani pa je tudi mati težko obolela. Pisatelj je odpotoval z mat^rlo v Toulon v nadi. da se bo njeno stanje zboljšalo, toda mati je hirala od dne do dne bolj in vsa zdravniška pomoč je bila zaman. gleških spiritistov in bo skušal pred sodiščem dokazati, da Corbett pod vplivom svojega cčeta sploh ni mogel drugače ravnati. Bila je njegova dolžnost, ugoditi očetovemu ukazu: če tega ne bi storil, bi se duh nad njim silno maščeval. Pisatelj H G. Wels bo celo zadevo skušal pojasniti s psihološkega in moralnega stališča. Kakor znano, je že lani med raznimi odličnimi znanstveniki in intelektualci nastala ostra pelemika, aH je dovoljeno človeka usmrtiti, če se mu s tem prikrajša trpljenje. To načelo je zlasti zagovarjala slovita danska pisateljica Karin Mi-chaelis, vendar je deloma v javnosti. pa tudi med intelektualci naletela na odpor. Na slično stališče se je postavil tudi Wcls. ki bo ple-diral za Corbettovo oprostitev. Njegovo dejanje se bo Welsovem ne sobane. In vse to zaradi tega. Zdravniki so ugotovili, da boleha naziranju ne more smatrati kot u- ker je smela prinesti košuljo edi- na raku in da jc vsako upanje zd nole v to poblaščena služabnica, njeno okrevanje izgubljeno. To ho Šele francoska revolucija je vrjla povedali tuai Corbettu. etiketo med staro šaro. Prišel pa je Napoleon, ki jo je obnovil, španski,' Corbctt 2eI° ]jubil svoJo ma" ceremonijel, znan po svoji strogosti in krutosti je vladal tudi na ne- kdanjem habsburškem dvoru, zato bilo tam toliko nesreče in nerazumevanja. Strašna smrt v mlatilnici . Pri Korneuburgu je na strahovit nafiln končalo petnajstletno dekletce Agata Schlenkerjeva. Kot hči revnih slovaških staršev je šla vsako leto ob mlatvi na dnino k sosedom in v bližnje kraje. Tako je dobila zaposlenje tudi pred dnevi predse. Vprašanje o zakonu kviti-, na velikem imanju v Sierndorfu. ra z besedami: "Za ljudi, ki znajo NJena naloga je bila grabiti slamo. sumljivih pogledov. žen, toda našle so se priče, ki so iz- Tedajci pa se oglasi: "Napravi javile, da je Kovacs usodne noči. še nekaj korakov, striček*" ko je žena izginila, hodil s svečo v "Zakaj? Čemu?" ioki po dvorišču, drugi so pa celo "Ne vprašuj! Ubogaj!" | videli, da je na vrtu za hišo kopal. Ponižno ubogam. Ubogi mož si je vzel obdoiiitev ta- "Se enkrat! Tako, dobro, in zdaj< k Sfcu* da se je ponoči v celici sedeti, je zakon izvrstna naprava, za tiste, ki ljubijo potovanje, pa ne." še enkrat," ukaže Teobald. "Ali si kaj opazil?" ga vprašam ves vznemirjen. "Da, ti imaš čudno, neenakomerno hojo." "Kakšen simptom je to?" j Pošljite nam I! i ji I jin prepričam smo, da boste potem; in mi vam bomo 2 "Glas Naroda fj stalni naročnik. jsesk v obupu obesil. Zjutraj so ga na- i šli obešenega na nočno srajco. Po Kovacsevi smrti je policija1 preiskala vso hišo, prekopali so ves vrt pred in za hišo, toda o ženi ni bilo ne duha ne sluha. Ko so ostala vsa poizvedovanja 2aman, so o-blasti zaključile preiskavo in nesrečnega Kovacsa so brez vsakih cerimonij pokopali. Pogreba se niti njegovi sorodniki .niso udeležili. Od tega dne je preteklo več kot deset let. ko se je nenadoma izkazalo, da je bil Kovacs nedolžen. Ko-vaeseva pogrešana žena se je namreč javila svoji prijateljici Johani; Vargha v Miškoioczu, kateri je poslala obširno pismo. V pismu se je "umorjena" žena zanimala za' usodo svojega moža in zanimala se je, če ji je mož kaj zameril- in -če je še jezen na njo. Pobegnila je od* njega zato, ker je bil na njo zelo1 ljubosumen. Pobegnila je najprej^ V Nemčijo, tir pa se.-je vkrcala na= parnik in se odpeljala v Ameriko. V pismu pravi, da se ji je v Ameriki spočetka zelo slabo godilo, pozneje se jc pa poročila z nekim; monterjem, s katerim ima dva o-troka. Sedaj se ji prav dobro godi. zanima jo samo, kaj dela njen prvi mož.... Pismo je seveda v Miško^zn vzbudilo splošno senzacijo, zlasti pa so ogorčeni Kcva-cseri sorodniki in znanci, -kajte-sedaj je očitno dokazano, da je bil mož nedolžen. V očeh. javnosti je sedaj Kovacs rehabilitiran, .nezvesto ženo -pa vsi obsojajo. Velik STENSKI ZEMLJEVID CELEGA SVETA sestoječ iz šestih zemlje, vidov, .s potrebnimi po. jasnili, seznami držav, mest, rek, gora itd. « cgunaMOi Brez dobrega zemlje* vida ne morete zasledovati dogodkov, ki se vrše po svetu. Milanu CENA GLAS NAROD/ 21&W-18 STREET new york ki je padala pod mlatilnico. Delala je s takšno vnemo, da ni opazila. v kakšno nevarnost se podaja ter in ko je videl, da ni nobenega upanja več za njeno zdravljenje, je sklenil rešiti jo trpljenja. Predno se je odločil za usodni korak, jc pustil potom medija pozvati duha svojega očeta, da bi zvedel njegov svet. "Reši svojo mater, kakor hitro moreš!" je bil očetov odgovor, nato je segel pisatelj po morfiju in ga zmešal materi med pijačo. Brez bolečin je mati za vedno zatisnila oči. mor. Pri dejanju niso odločevali zlobni instinkti, marveč plemeniti nagibi, ljubezen sina.1 ki je hotel svojo mater rediti težkega trpljenja. USODNA POMOTA MRHOVINARJA v V Bosanski Krupi je občinski mrhovinar Smaje Mašič ustrelil 15. letnega vajenca Hašima Alagiča po usodni pomoti. Občina ga je pozva-I la, naj polovt po mestu pse, osumljene stekline. Mrhovinar je imel Corbett je zapustil sanatorij, se dosti posla, lovil je pse z zanjko. odpeljal v Anglijo in se, prijavil j stopil je tupatam v gostilne in zve-sodišču v Londonu. Sodna razpra- čer. ko je bil že precei utrujen in va proti njemu bo prihodnji teden omamljen od vina. je začel po in kakor omenjeno ,vlada v vsej i temnih ulicah na pasje Jate tudi Angliji, zlasti pa v prestolnici za streljati. Ko je streljal na nekem ko sega z rokami naravnost med njen izid velikansly) zanimanje. Kot uličnem ovinku, je zadel namesto valje in groblje mlatilnice, odko-f priči nastopita namreč v procesu psa nesrečnega vajenca Ko se je der je čistila slamo. Nenadoma je^ tudi znana pisatelja. Conan Doyle.' po mestu zvedelo o tragični pomo-kriknila in onemela. Prestrašeni ki se je zadnja leta popolnoma po-. ti, je malo manjkalo, da niso lju-mlatiči so pogledali, kaj se je zgo- svetil špiriti2mu in raznim okult- dje navalili na pijanega mrhovi-dila in ugotovili, da jo je pogra- nim znanostim, je predsednik an- narja. bil eksentričen valj za lase ter ji _______________________________ _ potegnil glavo v stroj. Hipoma je, bila glava odtrgana in zmleta. Noge so se še nekajkraj opotekle, po-j tem pa so se zgrudile z životom brez glave na tla, kjer so obležale v krvi. VINO ZA PAPEŽA Italijanski romarji, ki posečaio Rim, so si izmislili nov izraz vdanosti do vrhovnega cerkvenega poglavarja. Iz svojih krajev prinašajo s seboj vino, ki ga oddajajo v vatikanski kleti. Tako je prispelo pred kratkim 3000 romarjev iz Prascattija, ki so prinesli vsak po, eno' steklenico tamošnje svetovno znane kapljice, a 5000 bivših pije-j montšekih alpincev je pripeljalo sod slovttega"barolouna". 8edaj se pripravljajo, da sledijo temu zgledu verniki is drugih itefijsnskih pokrajin. Sicllijanci pridejo s si-raku&kim muškatom. Napolitanri | s slovitimi "lacrimami Chridti", —j Toskanci s chiantijem itd. Vatikanske kleti bodo torej dobro založene. Toda kdo bo vse to vino popil? Najpripravnejše bi bilo, če bi si z njimi pogasili tejo — krtsti-jani sami. m ADVERTISE GLAS NARODA' KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri GLAS NARODA u 11 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3*7« POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN "O LAS NARODA** NEW YORK, TUESDAY, SEPTEM RER I. 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY to fT. 8. A. Skrivnost sestre Nlarlen. ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil G. P. • Nadaljevanje.) Marlen si jc pogladila svoje lahko skodranc lase ler zrla predse z velikimi očmi. ki so se sanjavo blestele. — Tej svoji častni dolžnosti je zadostil v polni meri. Jaz vem še nanos, ko sem stopila v naše priprosto stanovanje pole« ateljeja, jc cstal tam le še stara služabnica. Ona me je prijela za roko ter mi rekla s tresočim se glasom: • Ubogo dete. — prinašam ti slabo sporočilo. Tvoj oče, dobri, krasni človek ne živi več. Jaz sem mogla komaj razumeti, a ko sem se scsedla, prevzeta od bolesti, me je ujela v svoji roki ter mc potolažil?!, pač tako dobro, kot je pač znala. Nato pa me je spravila semkaj v Hamburg, k njegovi materi. Jaz sem mu voljno sledila, kajti rekel mi je. da je moj oče določil tako in on je mojemu očetu obljubil, da me bo pusti vzrasti kot svojo LC-stro v njegovi očetovski hiši. pod oskrbo matere. Mama Horst je bila z menoj prav tako prijazna in ljubeznjiva kot on. Jaz sama pa ni-fem imela nobenega opravka ter vedno občutila, da si moram najpr-vo zaslužiti toliko ljubezni in dobrote. Bila sem vesela, da sem posta-mami Horst, ko je zbolela, nenadomestljiva ter jo lahko negovala. — Zares, to ste storili, čeprav ste bili stari komaj petnajst let. Ni-kdo bi ji ne mogel boljše streči. —- Jaz sem jo vzljubila. Ponosna sem bila nato, da ima moje življenje kak namen. Ce bi še ne bila tako mlada ter neizkušena, bi po l.jeni smrti zapustila to hiše. da si poiščem kako službo. To sem rekla tudi Haraldu, ko je prišel k pogrebu svoje matere na dopust, malo pred zaključenjem vojne. Poslal pa je popolnoma bled, se čudno ozrl vame ter me vprašal, če hočem, da bi snedcl svojo besedo. On je ob-, 1 ubil mojemu očetu, da bom ostala v njegovi očetovski hiši, dokler se ne bom nekega dne poročila ter zahteval od mene obljubo, da ne bom zapustila hiše, dokler mi cn tega ne bo izrecno dovolil. Jaz sem mu* to obljubila. Ostala sem tukaj pod njegovim varstvom, dokler ni odšel Harald takoj po zaključenju vojne v Atčin. ker je Mijnheer Vanderheyden tam potreboval mlado, svežo pomoč za nadaljno vodstvo trgovine. m -^ffj Da. da, ravno ob času. ko je umrla naša dobra gospa, je imel Mijnheer Vanderleyden v Kota Raša težko nesrečo, vsled katere je ohromel na obeh nogah ter je mor al gospod Horst takoj odpotovati. Sedaj pa je že več kot pet let na otoku Sumatri. Pet let — in ves ta čas ga nisem zopet videla ali slišala o njem. Pisal mi je par razglednic z vedno isto vsebino, če sem zdrava, če imam vse, kar potrebujem in če imam kako posebno željo? — No, da, — vse drugo, kar sc jje tikalo trgovine je pisal gospodu Ziedlerju in od njega veste tudi. da ^re gospodu Horstu dobro. Marlen se je obrnila na stran, da skrije bolestno drgetanje krog svojih ustnic. — Da. gospod Zeidler ima vedno natančna poročila. In razventega bo prišel kmalu zopet v Hamburg, da se odpočije od tropit ne klime Skrajni čas je tudi že. da zopet enkrat zapazimo, da ima ta hiša gospodarja. Res škoda je, če stoji leto za letom prazna. Ah ni sc vedno nikakih doiočnih novic, kdaj ga lahko pričakujemo? Marlen je vzdihnila. še vedno ne. On gre le skrajno težko od Kota Raša. ker jc tam tedaj glavna trgovine tvrdke Horst & Vanderheyden. Izza "Tjne je tukaj v Hamburgu le nekaka filijalka. — Da, da, grda vojna in kar je prišlo pozneje, je bilo še hujše. Bog pa nam bo zopet pomagal, da bo zopet vzcvetelo naše hambur-sko pristanišče! Potem bo zopet napredovala tudi naša tvrdka! To hočem še doživeti, dete moje. — kajti preje nočem umreti. - Bog naj pomore k temu, gospa Darlag, Upam, da se bo Harald kmalu odločil potovati enkrat domov Dosti lepše bi bilo, če bi bil stalno naseljen tukaj v Hamburgu. Ohromljeni Mijnheer Vanderheyden, ki jc do pred vojno sam oskrboval vse posle v Kota Raša. bo lahko šc >cdno delal v kontorju. Glavna stvar tam spodaj pa jc nadzorovanje nad plantažo. — No, da, če je človek tako do Igo v isti hiši, zraste takorekoč z vsem. kar je v stiku s celo hišo. — Torej poznate tudi družabnika gospoda Horsta? - Mijnheer Vanderhyeder.a? Seveda, dete. Preje, ko je še živel oče Haralda. je bil parkrat v Hamburgu in naš dobri gospodar je bil tudi nekoč za malo časa v Kota Raša Seveda traja tako potovanje vedno po par mesecev. — kajti zelo daleč je do Sumatre. Gospod Zeidler je takra* zastopal očeta Haralda prav kot zastopa sedaj Haralda. Zelo odgovorno mesto ima že. — a gospod Harald mu zaupa — in povsem po pravici. Gospod Zeidler je sedaj že skoro štirideset let v trgovini. On je vstopil, ko sta vstanoviia tvrdko stara gospoda Horst in Mijnheer Vanderheyden. Tedaj je pričel delati kot prvi knjigovodja, a že deset let pozneje je bil prokurist Ah. otrok. — takrat so bili drugačni časi kot pa danes! Takrat je šlo v tej hiši noter in ven. Po Labi so vozili veliki parniki, drug za drugim. Povsem ponosen je bil človek, da je Nemec In da pripada poleg tega še tako ponosni tvrdki. — Vi ste že več kot trideset let v hiši, gospa Darlag, kajti malo pred smrtjo mame Horst ste praznovali petindvajsetletni«)! Stara ženica je živahno prikimala. — Da, — tega ni pozabila milosti ji va stara gospa, kljub vsem svojim bolečinam. Taka je pač bila, — vsakdo je moral priti do svoje pravice. Vedno je bila skrajno dobra gospdinja. Jaz sem prišla takoj v hišo. po smrti svojega moža, ki mi je bil iztrgan po komaj triletnem zakonu. Jaz se bila navezana na delo svojih rok ter se nisem naučila več iot kuhati In gospodinjiti. Gospa Horst mi je rekla, da bo napravila z menoj poskus, čeprav nisem bila še nikdar v nobeni službi ter nisem imela ntkakih izpričeval. Dosti si je prizadevala, da me nauči. Kmalu pa je šlo vse gladko z menoj in gospa Horst je poskrbela za to, da sem dobila svojo sobico vstran od ostalih poslov. Kot hčerka učitelja se nisem nikdar dobro počutila med temi neizobraženimi ljudmi. Tako *em se uiivlla. Polagoma sem napredovala do gospodinje in to sem tudi ostalo. Izza smrti gospe Horst sem edina odgovorna za celo gospodinjstvo in ko je mladi gospod odpotoval, je zaupal tudi vas moji o-skrbi. kot da ste njegova prava sestra. Čeprav sem priprosta ženska, vem vendar, kako mora živeti mlada dama. ki velja tukaj kot hišna hčerka. Kot tako sem vas tudi jaz vedno smatrala. — Ter me hoteli držati kot princesinjo, draga gospa Darlag. Povsem ogorčeni ste bili. ko sem vam sporočila, da hočem delati v kontorju. Stara ženica je proseče dvignila roki. — V tem pa izjavljam, da sem nedolžna! Jaz ne verujem, da bo gospodu Haraldu prav. ko bo izvedel za to. Za to pa je prevzel odgovornost gospod Zeidler. Jaz vem. da ni bilo to v mislih gospoda Haralda, kajti on mi je rekel, da je bil vaš oče velik umetnik in da morate živeti kot odlična mlada dama! — Ej, draga gospa Darlag, če bi ostal moj oče pri življenju, bi ismela tudo delati. — bi morala. Moj oče je bil velik idealist, a nikak trgovec. Jjfama je pogosto manjkalo najbolj potrebnega. — Dp, da. — postal pa bi vendar zelo slaven, kot mi je piipovedo-val Harald, če bi ne padel v najboljših moških letih. eii Republic, ClitrbotiiK, llrnm-n Sta.endaui. Uoulogut* »ur Mor, ltut-terdain Koma.. Napoti, fili. Clefiuva vihta. Zato so bili mnenja, da kje takoj odločil. Stekel je v prodajal-' vedri. Siromak pa je iskal zavetja no in ko je stopil iz nje — je biliv loPi- v katero je treščilo in ga u- zaročen. Marsikaj čudnega se je zgodilo med svetovno vojno, ko so cvetele znamenite vojne poroke. O porokah na smrtni postelji niti ne govorimo. Toda neki nemški vojak iz Turingije je prejel na pr. v strelske jarke na Francokem obvestilo, da mu je umrla žena. mati treh otrok. Dali so mu dopust, teden dni pozneje se je vrnil kot mož njene sestre, v čl je oskrbi je ostavil svoje otroke. Najkrajši zakon pa je bil menda Garibaldijev z markizo Raimondi. V hipu, ko se je vršila uoročna ceremonija, je prejel sloviti italijanski nacijonalni junak anonimno pismo, da ga zaročenka vara z nekim mladim adjutantom. Baš ko je uradnik, ki je sklepal zakon, izgovoril zadnje bzesede, je Garibaldi vprašal svojo ženo, kaj je resnice na pismu. Nevesta je zardela do ušes in — se nista nikoli več videla. Drugi zakonci se niso pred poroko ftikoli videli — na pr. v Orientu — a mnogi niti ob poroki ne. To se je godilo zlaoti v vladarskih kro- bilo. Mladeniča, ki je bil zaradi svojega mirnega značaja povsod priljubljen, splošno pomilujejo. SLOVENKA ŽELI DOBITI SLUŽBO! Stara sem 34 let, lepega in mirnega obnašanja. Pred dvema letoma mi je umrl mož. Najrajše bi dobila delo v kuhinji, znam pa tudi šivati. Šivanja sem se učila v stari domovini. Torej, ako potrebuje kaka družina dobre pomočnice, naj piše na naslov: A. B., c o Glas Naroda. 216 West 18. St., New York City. •3x 3—5► PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank Jakše. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavec. Claridge, A. Jerin. Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro-t vanšek. Crafton, Fr. Machek. Export, G. Previč, Louis iupan-čič, A. Skerlj. Farrell, Jerry Okom. Forest City, Math. Kamin. Greensburg, Frank Novak. Homer City in okolico, Frank Fe-renchack. Irwin, Mike Paushek. Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz. COŠULIGHLINE il Nagla Vožnja v Jugoslavijo Prihodnje odplutje: \ SATURNIA : 11. SEPTEMBRA—1& OKTOBRA 20. NOVEMBRA VULCANIA 28. SEPTEMBRA - 2. NOVEMBRA 7. DECEMBRA , Sattirnia in Vuloania prekaša vse lad-. je sveta v razkošju, uitobnosti iti rui-j.giifi ter nudi i,ujln>ljšo službo v Kvro-i;po. Posebne cene za tja in f. tzaj. Več ; j novosti na t> h motornih ladjah vklju i i čno plavalni bazen v drugem razredu. !j PHELPS BROS. & CO. ndaiil. Ikjuli'giin sur Mer, Rotterdam 19. septembra: Stutlgai t. R<,ul*'giie sur ■iicn 20. septembra: Krame, ll.«irr* * •'> mplc. Cherbourg < °iierl>oui k. Antwerpen .\ Ugustii«, .\j|>0.'l, Genova 21 sepjtembra: .Miltrauk<-r, Cherlmurg Hamburg Volendalll. LVouiigi,« sur Mer. Rol-(•id;, m Miiuickahda, Cherbourg 2J. septembra: Resolute, Cherbourg. Hamburg 25. septembra: M.1LXIQUE 14- sept.; 9. oktobra <11 A M.» FRANCE 20. scpl.: 11. oktobra (7 P. M.> <6 P. M. ■ , N"a]kr*j»a pot po tdesnici v m«o le v posebni k«blnl s v*»ml m<>d»rn1 ml udobnosti — Pijana In slavna francoska kuhinja Izredno nizke cene VprsJaJte kateregakoli oooblaičenega agenta ali FRENCH UNE 1» »TATE STREET NEW YORK. N. Y. \ 11 1 Vsak zastopnik izda potrdilo "a Isvoto, katero je prejel. Zastopnike ; rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda: Za eno leto $6.; zr pol leta $3 ; i za štiri mesece $2.; za četrt leta I $1.50. j New York City je $7. celo leto. j Naročnina za Evropo je $7. za ce-,lo leto. Iffl'^Mi'.T KDO BI VEDEL kaj povedati o FILIPU WELTU, rojenem leta 1854 v Mariboru (Slovenija, Jugoslavija), ki je pred 57 leti odpotoval v Ameriko. V domovini govore, da je leta 1927 umrl v mestu Bethlehemu. U. S. A., kjer je imel tovarno. Vljudno prosim, da izvolite poslati pojasnila čimprej na: "Glas Naroda". 216 W. 18. SU New York. N. Y. 4x 31&3.4.5) \ Mali Oglasi imajo velik uspeh ii Prepričajte se! H iiiiiHHiiiiiii m min i ii i ii m ii Imi mirnimi minil n ii i i mii iiiiitiiii SBBS 3EE!ta«ttii msmsm gj »■JHBESaia:. ^S^TjnuaiaCILi^^rjESi:: frj Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je • namenjen potovati v stari kraj. je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-parnike. Tudi ncdržavljani zamurejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit) iz Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto. Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotoviuijem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpotovanjem in oni, ki potujejo preko New Yorka, je najbolje, da ▼ prošnji označijo, naj >e jim pošlje na Barge Office, New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila ▼ veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost ▼ kvoti in ti so: SUrisI ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. juniju 1928. leta poročili, žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. H so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa s c opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedržavljanov, ki so bili postavno pripuščeni v to deželo za stalno bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in nnOljifo SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET N£W» YORK JU,