Amerikanski Slovenec
	Ust za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	
9. ŠTEVILKA.	JOLIET, ILLINOIS. 3. FEBRUARJA, 1911.	LETNIK XX
SE JE PRETRESEL.
Eksplozija dinamita med prekladanjem na ladjo v Jersey povzročila grozno nesrečo.
TRIDESET OSEB JE MRTVIH.
Na stotine ranjenih, kolodvor poško-van, ladja razletela, škode $750,000.
New York, 1. febr. — Dinamitna eksplozija ogromne sile, vsled katere je bilo na vodnem pročelju New Jer-seya usmrčenih mnogo ljudi — govori se o kacih 30 —■, je pretresla New York in njegovo okolico več milj naokrog in povzročila veliko gmotno škodo. Eksplozija se je pripetila, ko so dinamit prekladali z neke ladje v tovoren voz na obrežini ob kolodvoru Jersey Central-železnice. Eksplozija je razdejala vse, kar se je nahajalo v bližini pristana, in je pretresla podstave Manhattan Islanda, Brooklyna in o-kolne zemlje nad 20 milj naokrog od Jersey City. Okenske šipe v tisočerih nebotičnih hiša v New Yorku so bile strte. V mnogih izmed teh nebotičnikov je prišlo do panik, a nesreča se ni zgodila nobena, kolikor je doslej znano.
Od začetka je bilo težko dognati, kje se je pripetila eksplozija, in zato je nastala precejšna zmešnjava med požarnimi hrambami in sploh med prebivavstvom v New Yorku. Šele ko je policija v Jersey City naprosila New York za ambulance in zdravnike, je bilo dobiti uradno naznanilo, kje se je pripetila nesreča. To je bilo eno uro po eksploziji. Medtem so vozovi požarnih bramb drdrali po ulicah in iskali požarov, a zaman. Namesto požarov so gasilci videli vsepovsod nevarne gneče ljudstva po ulicah a na obstranskih tlakih vsepolno strtega stekla, dočim so trgovci plašno spravljali v varnost svoje prostoležeče izložbeno blago.
New York, 1. febr. — Sedaj je dognano, da ni bilo usmrčenih nič manj nego 30 oseb vsled eksplozije dinamita na nasipu št. 7 . pri Communi-pawu, N. J.; ranjenih je bilo na stotine ljudi in stvarna škoda znaša najmanj $750,000. Večina ranjencev ima urez-ne rane, zadobljene po črepinah razbitih okenskih šip. Kaj je eksplozijo povzročilo, še ni dognano in se bržkone nikdar ne dožene. Pravijo, da je bil zaboj z dinamitom izpuščen; govori se pa tudi, da se je razletel parni kotel neke ladje, kar je povzročilo eksplozijo dinamita.
Končna postaja Jersey Central-že leznice je bila razdejana, tri prevozne ladje so bile raztrgane na kose, Manhattan je bil pretresen v svojih temeljih, celo v Brooklynu in na Staten Islandu je bila napravljena znatna škoda, pravtako na Ellis Islandu, kjer se nahaja poselitvena postaja. Pretres je bil občutiti na daljino do 45 milj.
Priselitvena postaja je bila oškodo-davana za kacih $10,000 do $25,000.
Ladja, na katero se je dinamit prekladal, je bila raztrgana v drobce s sedmerimi delavci vred, ki so se nahajali na njej. ¡josedna ladja je bila tako hudo poškodovana, da se je na mestu pogreznila z dvema moškima na krovu. Na tretji ladji, ki so ji bile odtrgane vse jambore in vrvi, sta bila dva moža na krovu usmrčena. Na krovu so pozneje našli železna kolesa z eno osjo vred, ki so pripadala enemu izmed dveh vozov, na katerih se je nahajal dinamit. Nasip sam je na razdaljo 100 čevljev popolnoma izginil.
Vladne čete beže.
El Paso, Texas, 1. febr. — Brzojavka iz Mehike listu “Times” poroča, da je del pehote polkovnika Escudero dospel v Oji Caliente, 94 milj južno od Ciudad Juareza, kamor so jih pognali vstaši pod Pasqualom Orozco.
Uganka.
Washington, D. C., 30. jan. — Po najnovejših poročilih narodnih bank v deželi na nadzornika gotovine so se posamni vložki v 7,200 narodnih bankah zmanjšali med dobo od 10. novembra do 7. januarja za ogromno svoto $191,566,488, kar menda še ni bilo v zgodovini bankovstva te dežele. Od te velike svote je bilo nazaj vzetih $158,000,000 iz 39. narodnih bank v mestu New York. Čudno je, da nista niti dva uradnika zakladnice istega mnenja, kaj je postalo iz tega denarja. Druga čudna reč je, da so se vložki nazaj potegnili v večji meri skoraj izključno v New Yorku. Chicago ima s svojimi enajstimi narodnimi bankami zaznamovati zmanjšek za $9,000,000.
San Francisco 1. 1915.
Washington, D. C., 31. jan. —• Poslanska zbornica je sprejela po daljši razpravi z 259. proti 43. glasom sklep, ki se izreka v prid mestu San Francisco kot kraju, kjer se ima prirediti leta 1915. svetovna razstava povodom otvoritve Panamskega prekopa. New Orleans se je tudi poganjal za odlikovanje, in za zadnje mesto je imel stvar v rokah poslanec Rodenberg iz države Illinois. Zagovorniki mesta San Fran cisco se radujejo in trde, da tudi senat odloči v prid kalifornijskemu mestu in da je boj takorekoč završen. Velika množina republikancev je glasovala za San Francisco, večina demokratov za New Orleans. Samo 30 republikancev je glasovalo'za New Orleans in samo 36 demokratov za San Francisco.
Odločila je povečini okolnost, da San Francisco ne želi nobene vladne pomoči, dočim prosi New Orleans za prispevek enega milijona dolarjev v razstavne svrhe.
Odbor, kateremu sta bili obe zahtevi odkazani, je odklonil odločiti, katera predloga naj se zbornici najprej predloži, marveč je sklenil, da imajo poslanci sami odločiti s tem, da glasujejo za San Francisco ali za New Orleans. Večina glasov da naj odloči, katera predloga ima priti prva na vrsto.
San Francisco je dobil pri tem vprašanju 188 glasov, New Orleans 159. S tem se je obrnilo mišljenje popolnoma v prid kalifornijskemu mestu.
Senat je sprejel predlogo za reke in luke, ki dovoljuje skupaj $36,000,000.
HUDO RAZŽALJEN.
Bivši predsednik premogarske zveze moral iz “National Civic Federation” izstopiti.
DRUG UDAREC ZADEL LEWISA.
Noben okrajni štrajk se ne sme odrediti ali odpovedati brez praglasovanja.
Preiskava v Danvillu.
Danville, 111., 31. jan. — Mestni pravdnik Frank Jones se je poklonil veliki poroti, ker so ga ti gospodje hoteli potipati na zob glede namišljenega podkupovanja volivcev. Jonesu pa se ni ljubilo, odgovarjati na zvita vprašanja in kadarkoli je mislil, da je v nevarnosti, ni nalašč hotel odgovoriti. Dvakrat ga je vedel načelnik porotnikov pred sodnika, ki je vfelel Jonesu, odgovarjati na vsa vprašanja. Mestni pravdnik je pa hladnokrvno izjavil, da lahko po veščakih dokaže, da mu ni treba odgovarjati in je ostal nem. Pravijo, da se glasi glavno vprašanje, na katero Jones noče odgovoriti, takole: “Ali ste kdaj pri kaki volitvi v tem okraju kupovali glasove?” Ako Jones ostane molčeč, se konča preiskava kot izpodletela.
Važen sklep.
New York, 31. jan. — Izvrševalni odbor “Union Pacific”-in “Southern Pacific”-železnice je sklenil, položiti dvojen tir za ti progi med reko Missouri in mestom San Francisco. Isto velja za Oregon Short linijo od točke, kjer se dotika Union Pacific železnice pri mestu Granger, Wyoming, do mesta Huntington, Oregon, nadalje za progo ob reki Columbia do Portlanda, v skupni daljini 1973 milj. Stroški tega dela so proračunjeni na $75,000,000 in se imajo razdeliti na dobo petih let.
Columbus, Ohio, 31. jan. — S 1213. proti 967. glasom so sklenili na konvenciji -tukaj zbrani delegatje deželne premogarske zveze (United Mine Workers of America) sprejetje dostavka k ustavi, po katerem morajo člani premogarske zveze, ki so zajedno člani zveze “National Civic Federation”, iz zadnje organizacije izstopiti, če hočejo nadalje pripadati premogar-ski zvezi. Če nočejo tega storiti, izgube članstvo v zadnji.
Dostavek k ustavi je naperjen proti Johnu Mitchellu, bivšemu predsedniku premogarske zveze, ki pripada zajedno zvezi “National Civic Federation”, katera obstaja po trditvah unij-cev iz bogatincev in ne misli resno s svojimi prizadevami za zboljšavo delavskega položaja.
Preden se je glasovalo, se je sklepalo o zadevi z vstajenjem s sedežev; zaradi gotovosti se je potem vršilo glasovanje.
Predno je bil izid glasovanja razglašen, je dospela brzojavka od Johna Mitchella, ki je bil obveščen o mišljenju med delegati. Mitchellova poslanica govori o tem, da mu je bila prizadeta okrutna krivica, da je sklep nespameten, posebno sedaj, ko si sovražniki organiziranih delavcev prizadevajo bolj nego kdaj za uničenje istih ter da ga moški in ženske doma gotovo ne bodo odobravali. In dočim misli, da bi se pred sprejetjem tacega sklepa morala vršiti preiskava zveze “National Civic Federation” in proti njemu osebno, “vendar se pokorim I Vašim željam, čeprav sem prepričan, | da moški in ženske doma, za katere sem deloval toliko let, ne bodo odobravali Vaših sklepov.
Columbus, Ohio, 30. jan. — Tu zborujoči delegati premogarske zveze “United Mine Workers of America” so sprejeli dostavek k ustavi, po katerem se ne sme odrediti ali odpovedati noben okrajni štrajk, izvzemši, če zveza odloči s praglasovanjem v tem smislu. Pravijo, da je ta dostavek k usta-vi naperjen proti ne zopet izvoljene-mu predsedniku premogarske zveze Lewisu. Nadzorujoča stranka se namreč boji, da Lewis namerava štrajk v irwinskem premogovem okolišu opustiti.
Premogovišča.
W ashington, D. C., 31. jan. — Po letnem poročilu geološkega ali zem-ljeslovnega urada so se vsa vladna premogovišča do pred nekaj leti prodajala železniškim družbam po najnižji ceni, ki jo zakon dovoljuje,. Znašala je, kakor je naneslo, deset ali dvajset dolarjev za aker. Potem so bile napravljene nove določbe, ki so se opirale na resnično vrednost zemlje po njenem bogastvu na premogu, in cenitve so zdaj pokazale vrednost štiristo dolarjev in več za aker. Med preteklim računskim letom je zavezna vlada spravila na trg 5,618,769 akrov premogove zemlje, ki predstavljajo po strokovnjaški cenitvi vrednost $380,-955,646. Po prejšnjem, izza mnogih let navadnem postopanju, po katerem se je prepuščala premogova zemlja železniškim družbam za neverjetno nizko odškodnino, bi znašala cena za zemljišča, prodana v tem edinem letu, samo $87,816,599. Potemtakem so prinesle vladi prodaje premogovišč v e-nem edinem letu skoro tristo milijonov dolarjev več, nego bi prinesle po prejšnjem sklepanju kupčij. Po tem si lahko predstavljamo, kako velika so bogastva, katera so si pridobile tekom let železniške in premogove družbe.
Samoumor sodnika.
Aurora, 111., 1. febr. — Robert M. Newton, 45 let star, predsedujoči sodnik višjega okrožnega sodišča, bankir in znan “turfman”, je izvršil samoumor v Ottawi, 111., s tem, da je skočil z mosta v reko Illinois. Finančne izgube so menda povzročile dejanje. Sodnik Newton je bil blagajnik in glavni delničar neke banke v Billingsu, Mont., ki je predkratkim zaprla svoja vrata. Newton je izgubil pri polomu $75,000. Potrtost vsled tega, ker je napotil svoje sorodnike, da so kupili delnic počene banke, je bila baje vzrok njegovega samoumora. Nekateri njegovi sorodniki so vsled bankrota postali berači. Newton sam je rešil nekaj denarja iz poloma, a nesrečna usoda njegovih sorodnikov mu je hudo težila srce. Po neki biljardni igri, ki jo je izgubil proti svojim tastom, je šel na most in je skočil v reko. “Vedno izgubljam,” so bile njegove zadnje besede. Zapušča ženo in dva otroka, ki žive v Billingsu.
Podadmiral Sperry umrl,
Washington, 1. febr. — Podadmiral Charles S. Sperry i. s., ki je poveljeval ameriško vojno brodovje med njegovo vožnjo okoli sveta leta 1908-
1909.,	je tukaj umrl za pljučnico. Star je bil 63 let.
Močno izseljevanje.
Madrid, 29. jan. — Španska vlada je vznemirjena zaradi močnega izseljevanja. Kakor je precenjeno, zapušča to deželo vsako leto skoro 200,000 oseb, da se nasele v Severni in Južni Ameriki. Da se odpravi ta neprilika, namerava vlada pričeti z javnimi deli v večjem ■ obsegu, da dobe delo tisti, ki ga iščejo v inozemstvu. Načrt obsega 'napravo vodnih cest, gradnjo železnic in drugo. Kralj je pozval vlado, naj se požuri z uresničenjem teh načrtov.
Tožba proti “A. F. of L.” odbita.
Washington, D. C., 27. jan. — Najvišje sodišče zavezno je tožbo tvrdke “Bucks Stove & Range Co.” iz -St. Louisa, Mo., proti “American Federation of Labor” zavrglo, ker je postala tožbena stvar neosnovana vsled poravnave, sklenjene med obema strankama. Gre v tem slučaju za takozvano bojkotno tožbo, ki je pozneje vedla do obsodbe treh delavskih voditeljev Gompersa, Mitchella in Morrisona v kazen zapora zaradi preziranja sodišča. Ko je višji sodnik Burton stavil vprašanje, da li ne gre v tem slučaju za “mrtvo” pravdo, je odvetnik toži-teljice le malo ugovarjal; menil je sicer, da se sklenjena poravnava ne dotika načela, na katerem je pravda utemeljena, ali ko je sodišče odločilo, da se tožba zavrže, se je zadovoljil s tem.
Nato so se zapisovali dokazi v zadevi glede preziranja sodišča, a predno je bila ta reč končana, je bila obravnava odgođena.
Kuga na Kitajskem.
Peking, 1. febr. — V Tientsinu se je pripetilo 20 smrtnih slučajev za kolero, toda oblastva so prikrivala doslej to dejstvo. Bržkone kuga ne pojema, marveč se razširja in zdravniki mislijo, da umira v okuženih okrajih vsak dan najmanj 500 oseb.
Harbin, 1. febr. — Kužna trupla so začeli sedaj sežigati, in že je bilo izven okuženih krajev na ta način uničenih kacih 1000 trupel. Krste se postavljajo pokoncu, potem se nagrmadijo naokrog hlodi, polijejo z oljem in zažgo; trupla, za katera ni krst, se devajo na grmade.
Lovrenc Kojnar.
Kakor poroča C. A., je bil rojak Lovrenc Kojnar, ki je ustrelil svojo ženo na sveti večer v Collimvoodu pri Clevelandu, obsojen zadnjo soboto v ječo na tri leta. Kojnar je star 60 let in “bi rad umrl”, kakor je dejal sodniku. Njegova ženitev je bila nesrečna.
Pomiloščen.
Washington, 1. febr. — Predsednik Taft je pomilostil sociališkega urednika Fred H. Warrena, ki je zaprt v Leavenworthu za šest mesecev, in znižal naloženo mu globo od $1500 na $100.
Warren je bil obsojen, ker je na pisemskih zavitkih, razpošiljanih po pošti, natisnil sledeče vrste v velikih rdečih črkah:
“EntiSoč dolarjev nagrade se plača osebi, ki ugrabi bivšega guvernerja Taylor in ga izroči oblastvom v Kentucky.”
Predsednik Taft misli, da je prestopek zakona očividen, da pa smatra naloženo kazen za pretežko. Ako bi se pravda obravnavala v kakem državnem sodišču, potem bi bila razsodba inoida upravičena, ker bi bile potem okolnosti tudi drugačne. Ampak celo v takem slučaju smatra za nemodro, zaznamenjati moža za mučenca ali smatrati njegove književne skoke za resne, ki morda utegnejo ugajati neki gotovi vrsti ljudi, a ki jih resni ljudje ne morejo_ smatrati za gotov denar.
Warren ni hotel podpisati prošnje za pomilostitev.
Bljuvajoč ognjenik.
Manila, 30. jan. — Dvajset domačinov je utonilo v poplavi, ki je bila spremna prikazen ognjebluvnega izbruha gore Mount Taal. Tako se je poročalo tukajšnjim časopisom. Vsa mesta v polumeru 20 milj so trpela boljalimanj vsled blata in kamenja, ki je kar “deževalo”. Izbruhi se nadaljujejo. Nebo je bilo brez oblakov in nič vetra ni bilo, vendar je neprestano deževalo blato. Domačini so zapustili svoje vasi okoli ognjenika in se zatekli na sosedne griče. Mount Taal se dviga iz srede Taalskega jezera, ki meri naokrog samo 15 mijj. Oddaljen je od tukaj 34 milj.
Washington, 1. febr. — Kakor poroča guverner pokrajine Batanzas na vojni department, je bilo vsled nedavnega ognjebluvnega motenja nič manj nego 700 oseb usmrčenih. Zemeljski stresi se nadaljujejo.
Vezuv spet bljuje.
Neapolj, 1. febr. •— Ognjenik Vezuv razvija izza dveh dni spet večjo delavnost. Doslej prebivavstvo okoli gore ni vznemirjeno.
Sprememba ustave na Angleškem.
London, 29. jan. — Kakor poročajo listi iz zanesljivih virov, se pripravlja na Angleškem popolen preobrat v u-stavnem življenju. Po teh vesteh, ki se ponavljajo z vedno večjo vstrajno-stjo, bo predložen novemu angleškemu parlamentu kmalu po njegovi o-tvoritvi zakonski načrt za upeljavo home rule za Angleško, Irsko, Škotsko in Wales. Ako se ta zakonski načrt sprejme in vresniči, bo angleška ustava popolnoma preosnovana. Novi načrt določa: Za vsako zgoraj navedenih štirih provincij naj se osnuje samostojen parlament, v kojega področje naj spadajo vse zadeye tičoče se izključno dotičnih pokrajin. Poleg teh štirih zbornic naj bi obstojala še skupna državna zbornica, ki bi vodila skup ne zadeve. Roko v roki s temi spremembami bo šla tudi reforma zbornice lordov. Ne misli se na odpravo zloglasnega veta, ampak deluje se samo na to, da bi bil en del članov zbornice lordov izvoljen. S tem zakonskim predlogom se hoče doseči kompromis med konservativci in liberalci, kajti sedanji politični razdor onemo-gočuje vsako politično vdejstvovanje in zavira ves ustavni razvoj.
ALI BO VOJNA MED AVSTRIJO IN ITALIJO?
Avstrijski podadmiral Artur Chiari prorokuje skorajšnji začetek krvavega plesa.
KRIVIČNO LJUDSKO ŠTETJE.
Slovenski poslanci vložili v državnem zboru dve interpelaciji.
Dunaj, 1. febr. — Največjo pozornost vzbuja vsebina v italijanskem listu “Štampa” objavljenega interviewa (razgovora) z upokojenim podadmi-ralom Arturjem Chiari. Admiral je prerokoval v svojih odgovorih skorajšnji izbruh vojne med Avstro-Ogr-skim m Italijo. Chiari je najbolj goreči prvoboritelj za napravo močne mornarice avstro-ogrske in je tekom zadnjih let ponovno nastopil pred javnostjo za to, da se predloži takozvana pomorska predloga po vzorcu nemškega pomorskega zakona najprej delegacijam in potem državnima zboroma obeh državnih polovic.
Johann Orth, izza leta 1890. pogrešani nadvojvoda Ivan Salvator, se vkratkem formalno proglasi za mrtvega. Kajti doba, ki je bila razglašena poleti po najvišjem dvorskem maršalstvu, je potekla. Po vseb poizvedbah ni več dvomiti, da je nadvojvoda s svojo ladjo “Santa Margarina” utonil, ko je jadral okoli Južne Amerike.
Nemška obrambna društva so priredila v mnogih krajih shode, ki so bili obiskovani skrajno mnogoštevilno in na katerih se je ostro protestiralo proti češkemu rovarjenju. (Kdo se ne smeje nemškemu volku v ovčji koži? Op. ur.)
Dunaj, 26. jan. — V Homutovu na Češkem so se spopadli Vsenemci in nemški radikalci s policijo. Ta je smatrala za umestno, razpustiti neki njihov shod. Vsenemci so šli potem v sprevodu po ulicah, prepevaje “Die Wacht am Rhein” ter psovaje in za-bavljaje na ministrskega predsednika barona Bienertha. Policija je nastopila potem odločno in je razgnala kričače.
Rojak sedmeren morilec?
Dunaj, 26. jan. — Pod resno sumnjo je bil v Beljaku na Koroškem prijet delavec Znidersitch (menda Žnideršič). Obtožen je, da ni nič manj nego sedem delavcev umoril m oropal.
Štrajk v Waukeganu.
Waukegan, 111., 27. jan. — Stoin-dvajset žičarjev (wire drawers) v tovarni American Steel & Wbre-kompa-nije je danes tukaj zaštrajkalo, ker jim tovarniško upraviteljstvo ni dajalo dovolj mila, ki ga rabijo pri delu. Štrajkarji se niso nič posvetovali z u-praviteljstvom, niti niso predložili nobene pritožbe, preden so delo ostavili in tovarniški superintendent ni vedel za vzrok štrajku še nekaj ur potem, ko so štrajkarji zapustili tovarno. Ži-čarniško upraviteljstvo dovoljuje vsakemu žičarju gotovo kolikost zmletega mila za rabo na žici, ampak štrajkarji so ga hoteli več.
Zrakoplovcu izpodletelo.
Havana, 30. jan. — Še deset milj od zaželenega cilja oddaljen je bil aviatik McCurdy prisiljen, prenehati s svojim poletom iz Key Westa, Fla., v Havano in se spustiti s svojim aeroplanom na morje, kjer se je mogel s pomočjo pontonov držati nad vodo, dokler ni doplul torpedorušilec “Paulding” ter vzel na krov moža in stroja. McCurdy je moral prekiniti svoj polet, ker mu je pošlo mazilo; sicer ga ne bi nič oviralo, izkrcati se na vzleta-lišču pri Havani.
McCurdy je upal najprej, da bo mogel raz krov “Pauldinga” spet vzleteti in polet dovršiti, a to se ni dalo izvesti. Dasi zrakoplovec ni dosegel cilja, je vendar preletel 80 milj preko vode, nov rekord v mednarodnem zrakoplovstvu.
Skeptičen minister.
Budimpešta, 30. jan. — Na neko vprašanje v seji delegacij glede zadržanja predsednika Tafta v vprašanju razoroževanja je avstro-ogrski minister vnanjih zadev, grof Aehrenthal, namignil, da se glede te stvari že posvetuje z drugimi velevlastmi. Pa dostavil je, da si ne more prikrivati, da je za časa, ko se smatra svetovni m.r za najvarnejšo zaščito proti vojni, u-speh takega gibanja dvomen, izvzemši, če so vse druge velevlasti enake v svojih tozadevnih željah.
Ljudsko štetje na Koroškem.
Ljubljanski “Slovenec” z dne 18. januarja prinaša sledečo brzojavko:
Dunaj, 17. prosinca. Dr. Šušteršič in tovariši so danes vložili dve interpelaciji zaradi razpustitve “Katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem”. Prva interpelacija na ministra za notranje posle se glasi: Dne 8. t. m. je deželna vlada v Celovcu razpustila “Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem”, češ, da je društvo po svojih zaupnikih zasebno štelo prebivalstvo po narodnosti. Ničevost tega povoda je jasna vsakemu nepristransko mislečemu človeku. Zato moramo naglašati golo dejstvo, da je koroška deželna vlada izvršila nezaslišano nasilstvo. Zato vprašajo podpisani: Ali hoče minister takoj zakonitim potom popraviti to krivico?
Druga interpelacija dr. Šušteršiča in tovarišev na trgovinskega ministra se glasi: Povodom razpustitve “Katol. pol. in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem” je društveni tajnik kot zasebnik odposlal dve brzojavki praškemu listu "Union” in uredništvu “Slav. Tagblatt” na Dunaj.
Te dve brzojavki pa je poštni urad v Celovcu ustavil. Podpisani torej vprašajo g. trgovinskega ministra, ali hoče nemudoma potrebno ukreniti pro ti takemu postopanju c. kr. poštnega in brzojavnega urada v Celovcu in zagotoviti prosti brzojavni promet?
Štrajk radi nemškega profesorja.
Krakov, Galicija, 30. jan. — Dijaki tukajšnjega vseučilišča in onega v Lvovu so zapustili svoje razredne dvorane, ker je bil ondan imenovan neki nemški profesor za krakovsko vseučilišče. Štrajkujoči dijaki ovirajo predavanja in prirejajo izgrede. Vlada je ukazala zapreti obe vseučilišči.
Influenca v Solnogradu.
Dunaj, 27. jan. — V Salcburgu je nastopila epidemično influenca (hri-pa) v taki razsežnosti, kakor še nikdar poprej ne. Nad tisoč slučajev je že zglašenih. Epidemija je vsled tega posebno nevarna, ker se pridružujejo hripi dostikrat pljučnica ter druga o-bolenja težke in najtežje vrste.
Strahovlada na Portugalskem.
London, 26. jan. — Semkaj se poroča, da so razmere na Portugalskem gotovo resnejše, kakor to priznavajo portugalske oblasti. Brzojav funkcionira le nekaj ur na dan, brzojavke imajo 18 do 24 ur zamude. Ni mogoče izvedeti, kaj da se godi na Portugalskem. Tajne brzojavke potrjujejo, da so del nezanesljive infanterije odstranili iz Lizbone. Artiljerija, ki je zanesljiva, je vse kolodvore in glavne ceste zasedla. Artiljerijski častniki so na vladno povelje zaprli vse prodajalne orožja. Tako slovejo petkova poročila, od sobote naprej vlada ne dopušča več šifriranih brzojavk. “El Liberal” poroča, da je pobegnilo več sto Portugalcev na Špansko, ki poročajo, da je uvedla republičanska vlada strahovlado proti vsem monarhistom. Vsak dan zapira premožnejše monarhiste, ki so sposobni založiti kavcijo. Begunci zatrjajo, da nadvladuje v armadi in med ljudstvom proti-republičansko naziranje. Don Miguel de Branganza, ki biva na Dunaju, je izjavil, da ko bi bil on pozvan za portugalskega kralja, bi sklical kortese in zbral okolu sebe najuglednejše može vseh strank, s katerimi bi vladal in odpravil v prvi vrsti korupcijo.
Jolietslca novica.
— Nesreča se je pripetila včeraj do-poludne pri pogrebu rojaka Bolteta. Ko so se vozovi vračali od slovenskega pokopališča, sta se splašila konja priprežena k vozu, v katerem je sedela gospa vdova Bolte z dvema hčerama in enim sinom. Konja sta zdirjala po Center cesti in se zasukala po nekem klancu naravnost proti nevarnemu jarku, kjer bi se bila gotovo ponesrečila vsa četvorica v vozu, da se ni voznik sam žrtvoval. Zavozil je namreč hitro ob neki telefonski drog, tako da je prišel zadnji ravno med konja in je potem pobil voznika, a voz ustavil in rešil četvorico v vozu. Slučajno se je pripeljal tisti hip na lice mesta Rev. A. M. Kraschowitz, naš namestni župnik, ki je ponesrečenca brž spravil v bližnjo hišo in mu podelil sv. odvezo. Koj nato je vrli voznik izdihnil. Imenoval se je Mike Gor-man. Bil je rodom Irec, neoženjen in katoličan. N. p. v m.!
“Ne bolan — ne zdrav.”
Tako se navadno izražajo ljudje trpeči na nepriliki vsled pridržanja obrabljene tvarine v telesu. Obdobna glavobol, omotica, jezljivost in raz-dražnost se pripisujejo nedelavnim je-tram, pa se preženejo po uživanju Se-verovih Jetrnih kroglic. Jetrom in drobju povzročajo pravilno delovanje, odstranjujejo strupenine iz ustroja in preprečajo vsepolno neprilik. V lekarnah; 25c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la.	1-3
Joliet, 111., 1. febr. — Rev. Father C. P. Foster, osemnajst let župnik tukajšnje irske cerkve Sv. Srca in zadnjih pet let predstojnik župnije sv. Jožefa v bližnjem Manhattanu, je mirno zaspal v Gospodu v nedeljo 29. januarja zvečer ob polšestih v jolietski bolnišnici sv. Jožefa v 56. letu svoje starosti. Pogreba, ki se je vršil danes dopoludne v Manhattanu najslo-vesneje pod vodstvom premil, nadškofa Quigley iz Chicage, so se udeležili tudi slovenski čč. gg. duhovniki v državi, med njimi obadva gospoda naše fare sv. Jožefa, namestili župnik Rev. A. M. Kraschowitz in pomožni kaplan Rev. Jos. F. Stukel. Blagi pokojnik je bil velepriljubljen gospod, izvrsten govornik, vzoren dušni pastir. Kot iskren prijatelj Rev. F. S. Šušteršiča, našega župnika, sedaj radi bolezni na dopustu v Ljubljani, je nepozabni rajnik vzljubil tudi slovenski narod in slovenščino, katere se je tudi naučil nekoliko. R. I. P.!
—	Umrl je rojak Anton Bolte včeraj ali zadnji dan januarja meseca zarana ob 5. uri v svojem stanovanju pod h. št. 705Vi Stone street za vročin sko boleznijo, ki ga je mučila sedem tednov. Pokojnik je bil star 56 let, doma iz Broda pri Novem mestu na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 16. leti. Tukaj zapušča vdovo, tri sine (enega oženjenega) in tri hčere (dve omoženi), a najstarejšo hčer omoženo v Gregorčivasi pri Novem mestu. Pokojnik je bil pri ne kem nemškem društvu. Pogreb se bo vršil jutri, v četrtek, s črno mašo v naši slovenski cerkvi na slovensko pokopališče. Svetila rajniku večna luč in naj počiva v miru!
—	Same nesreče smo imeli zadnje dni. Tri osebe so bile povožene in usmrčene tekom dveh dni na železni ških tirih, držečih skozi Joliet. Neko mlado ženo rodom Poljakinjo je na poti v mesnico zgrabil vlak Chicago & Alton-železnice zadnjo sredo zjutraj ter jo tako poškodoval, da je čez eno uro umrla; njeno truplo se baje prepelje pozneje v njeno staro domo vino. Zadnji četrtek zvečer pa je br-zovlak Rock Island-železnice povozil najprej nečega farmarja v bližnjem Rockdalu in potem v Jolietu našega rojaka Josipa Bambiča. Povoženi farmar rodom Anglež se je vozil baš iz Jolieta domov, ko ga je dohitela nesreča; vlak ga je na mestu usmrtil; njegov konj je srečno utekel, a voz je bil strt; v žepu usmrčenca so našli listnico in $1000 v gotovini.
Naš rojak Josip Bambič, star nekaj nad trideset let, oženjen in oče peterih otrok, stanujoč pod h. št. 1704 North Center street, je bil usmrčen na kolodvoru Alton-železnice okoli 7. ure zvečer dne 26. januarja. On in njegov brat Frank sta baje spremljala svojo novoporočeno sestro in njenega moža na postajo, odkoder sta se zadnja dva odpeljala v Pittsburg, Pa. Med potjo do kolodvora je novoporočenec pogrešil svojo vrhnjo suknjo in Josip Bambič je hitel po njo, dočim so ostali nadaljevali svojo pot. Še preden je Josip prišel s suknjo, je brzovlak odrinil s kolodvora z novoporočencema na krovu 'n Frank se je vrnil domov. Prvi dokaz o nesreči je našel neki železniški uslužbenec okoli 11. ure ponoči. Na poti proti kolodvoru je namreč zagledal na desni strani proge blizu Scott street odtrgano roko. Potem je zadel ob krvavo glavo brez telesa. Krvavi sledi in kosi mesa so ležali raztreseni ob železniški progi, in pozneje je bilo najdeno ostalo truplo ob tirih baš za sodiščem, kacih 100 čevljev vzhodno od Washington st. kar je bil dokaz, da je nesrečnega Josipa Bambiča zgrabil zapadno vozeč vlak. Pogreb, ki ga je oskrbel pogrebni zavod tvrdke Anton Nema-nich & Son, se je vršil v ponedeljek zjutraj. Skoro polnoštevilno se ga je udeležilo društvo sv. Frančiška št. 29
K.	S. K. J., čegar član je bil pokojnik. Žalosten sprevod je bil to a veličasten. Cela naša naselbina je sočuvstvovala s tako bridko prizadetimi sorodniki. Naj rajnik počiva v miru in svetila mu večna luč!
—	Letno zborovanje Slovenskega Sokola v Jolietu se je vršilo zadnjo nedeljo zvečer, a ker ni bilo završeno in se bo nadaljevalo prihodnjo nedeljo, sporočimo več o njem prihodnji teden.
—Uustanovitev jolietske podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda se je preložila na prihodnjo nedeljo.
—17,000 iztisov glasila K. S. K. Jed-note je razposlala naša tiskarna zadnji teden križem Združenih Držav.
—	G. Frank Bernik, zadnje tri mesece zaposlen pri listu “The Joliet Daily Republican”, ki je nehal izhajati zadnjo soboto, je odpotoval s svojo go. soprogo v Oregon in Washington.
—	G. John Stukel, naš dobroznani mesarski mojster, si je kupil predkrat-kim lepo novo hišo, katero sedaj “mufa” na svojo loto na voglu N. Chicago in Jackson cest, kjer jo postavi poleg svoje stare hiše.
—	Cenj. rojake prosimo, da nam naznanijo vse krste, poroke in smrtne slučaje, ako žele, da pridejo v javnost.
—	Nova slovenska fara se je ustanovila v Springfieldu, 111. Več v dopisu.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Bojunovič Tomo, Černe Josip, Dejanovič Velisav, Gabor Ambrož, Hrabovac Andro, Marejcik Andro.
Ely, Minn., 23. jan. — Cenjeni urednik! Upam, da mi odstopite malo prostora v kolonah Amer. Slovenca. Ne davno je neki sosed poročal v tem listu, kolikokrat jih je štorklja obiskala v zadnjem letu in koliko parov je praznovalo medene tedne i. t. d. Dasi že pozno po Novem letu, hočem tudi jaz poročati iz tukajšnje župnije, koli ko je napredovala v naraščaju, ker bi sicer morda sosed mislil, da so se vsled lanske suše vse rožmarinke in nageljčki posušili. Pri nas je bilo po ročenih 53 parov, krstov je bdo 128, in umrlo jih je 35. Pa tudi letos se kaže dobra letina. Dekleta prihajajo iz stare domovine, pa skoraj ravnoto-liko se jih zveže v zakonski jarem. Letos so se poročili sledeči pari: Janez Boben s Franco Klun; Franc Sajovic s Franco Burgar; Janez Glavan z Marijo Steblaj; Anton Zbašnik z Marijo Gnidica, ter Lovrenc Grošelj s Heleno Jenko. Ta teden se poročijo: Anton Mikolič s Frančiško Škerjanc ter Franc Fister z Marijo Škraba. Vsem novoporočencem naj Bog dodeli v novem stanu obilo sreče in blagoslova!
Povsko - dramatično društvo “Simon Gregorčič” se pripravlja, da priredi predpustno predstavo. O tej zadevi mogoče poročam kaj več vpri-hodnje.
V našej naselbini se že dlje časa snuje, da dobimo večerno šolo za angleščino. Slovenski Politični Klub je razpisal oznanila, da se vsak zglasi v cerkveni dvorani, da se vpiše njegovo ime. Sodilo se je, da bode število vpisovalcev veliko, kajti na vseh koncih in krajih se govori, da bi bila potrebna šola v angleškem jeziku za Slovence, kateri se hočejo učiti. Vpisanih jih je sedaj še le devet, dasi bi jih bilo lahko vsaj 30. V zadevi šole smo nameravali vprašati pri šolskem načelniku Barnes-u, a ga ni bilo doma, ker je v St. Pavlu; ko se vrne, bodemo poskusili, da dobimo večerno šolo; o tej zadevi se bode rojakom objavilo v Ely. Kdor se hoče učiti, se lahko vpiše vsak čas pri g. George L. Brozich-u, ali pri podpisanem. Opozarjam pa vsacega, kadar se vpiše ali že mogoče začne se učiti, da se učenja redoma drži, kajti izkušnje nas učijo, da je red potreben! Nekoč pred nekaj leti smo imeli večerno šolo; v začetku podučevanja jih je bilo mnogo, v nekaj tednih se je pa število skrčilo, da se je moralo podučevanje ustaviti. Upamo, če dobimo večerno šolo pri šolskem ravnateljstvu, da se ne bode kaj tacega zgodilo. Vsak posameznik spozna, kolike važnosti je v tej deželi, če zna le količkaj pravilno govoriti angleško. O tej zadevi se bode še v kateri prihodnji številki poročalo.
J.	J. Peshel.
Ely, Minn., 26. jan. — Tukaj imamo že par dni nenavadno gorko vreme. Naš častiti Monsignor Buh so obiskali včeraj Indijansko rezervacijo na Vermillion, kjer so danes opravili služ bo božjo. Poročajo nam, da je vsled gorkega vremena nastopila voda vrhu ledenega Vermillijon jezera, kar je nenavadno ob tem času v našej severo-vzhodnej Minnesoti.
Pozdravljeni!	J. J. Peshel.
Ely, Minn., 23. jan. — Cenjeni g. urednik! Prosim Vas, da mi odstopite mal kotiček v predalih našega tednika Am. Sl. Da ne bodo cenjeni čitatelji mislili, da sem šel že rakom žvižgat in pa žabam gost, zatorej se zopet o-glašam ter s tem mojim dopisom gotovo odvrnem njihovo napačno misel. Pregovor pravi, da kopriva ne pozebe. Vkljub vsemu temu, da je zavladal pri nas občuten mraz, ali Zagoričan vseeno ni pozebel, ker jaz si znam poiskati prostor, da si ne rabim ogledovati tisti preklicani mrazomer, ker ta spak je kazal dne 3. jan. 40 pod ničlo. No, pa to ni nič kaj nenavadnega za stare naseljence. Ko sem šel na delo 3. jan., sem med potjo potožil enemu našemu rojaku, da je zavladal jako občuten mraz. Odgovor mi je bil: “To ni nič.” Rekel sem mu: “Vendar danes kaže toplomer 40 pod ničlo!” Ta moj sopotnik se nasmehne ter me vpraša, koliko časa sem že v Stric Samovi deželi. Seve, jaz sem mu odgovoril, da 15 let. “Vidiš, Franc, jaz pa že 23 let. Spominjam se več ne katerega leta, ko je bil tak mraz, da ko sem vodo kvišku vrgel, na zemljo je pa led padel. Še celo tobak, ki sem ga žvečil, se mi je v ustih primrznil. Seveda, malo neverjetno. Vidiš, ko bi bil takrat v tej deželi, potem bi bil šele tožil, da je mraz.” Nadalje mi je tudi rekel, da dokaj pazno čita članke o najditeljih severnega tečaja, o dr. Friderik A. Cooku ter komanderju Pearyju. Rekel mi je: “Jaz sem tacega mišljenja, da ne prvi in ne drugi ni dosegel severnega tečaja.” Vprašal sem ga, kako pride do tega. “Poslušaj me! Onadva sta severni tečaj po-
polnoma v napačni smeri iskala.” Rekel sem mu: “Kako si pa to tolmačiš?” Cul sem iz ust izvedenega moža, da na severu je hud mraz. Zato si jaz mislim, da se nahaja severni tečaj gotovo v bližini našega mesteca, ali vsaj v Minnesoti.”
Torej v sklepu mojega dopisa naj še povem, da Elyški mladeniči niso nikaki strahopetci. To lahko razvidi-te iz številke, ki je tu zapisana. Pretečeno leto jih je skočilo v zakonski jarem nič manj ko 53 parov. Tudi gospa Štorkla se je dokaj pogosto o-glašala v našem mestecu ter s svojimi prihodi razveselila sto osemindvajset očetov; kolikim je podarila sinčke in kolikim hčerke, je meni še dosedaj uganka. Seve, da tudi bela žena smrt zna za naše mestece; razvidno je iz tega, da je našo naselbino obiskala 35 krat. Naj omenim še to, da tudi v tem letu niso izgubili naši mladeniči poguma za ženitev, ker jih naš župnik Monsignor J. F. Buh dokaj pridno mečejo iz lece, vsako nedeljo kakšen par. Zatorej zdaj mislim, da sem povedal vse; kar sem pa pozabil, pa drugikrat.	Franc Erčul-Zagoričan.
Eveleth, Minn., 23. jan. — Preteklo je že nekaj časa, odkar sem se oglasil iz naše slov. naselbine v cenj. listu A. S., a še takrat je skoraj moj ubogi dopis romal v koš. In danes sem se zopet namenil nekoliko opisati tukajšnjo slov. naselbino.
V svojem zadnjem dopisu sem poročal o ustanovitvi Slov. Nar. Kluba, kateri je pa nekaterim našim soroja-kom trn v peti, ker oni rajši vidijo, da ubogi delavec-trpin nič ne zna ne o narodnosti in ne o politiki. Posebno pri volitvah je navada, da pravijo: tega voli, če ne boš pa kvitan, namreč kakšnega kompanijskega podrepnika. In res je, da nekateri neveden delavec res vrjame, da dotičnik zna, če ga je volil ali ne. Zatorej, dragi Slovenci, ne dajte se takim surovim ljudem za nos voditi, ampak jim povejte, kar jim gre.
Da zopet pridem k svojemu cilju, se obrnem nazaj do Slov. Nar. Kluba. Ko so se rojaki sešli k ustanovitvi, so_ šli po starem nareku “svoji k svojim” in vprašali “svojega” za rentno ceno od dvorane. Sorojak jim odgovori: $1.50 na večer za svetlobo. Dobro. Pretekle so dve, tri in četrta seja. In pri tej seji je bil gospodar od dvorane, in iz žepa potegne račun $20.00 (beri in čitaj: dvajset dolarjev). In to sorojak in bivši navidezni član kluba, namreč za “business”. In še mnogo bi mogel gole resnice opisati, pa naj bo za drugikrat. Samo to mu še rečem, da se ni treba norca briti iz Slovencev, ker bo sam ostal na isti stopinji.
Nadalje naznanjam vsem zavednim Slovencem v Evelethu, da bo seja Slov. Nar. Kluba vsako tretjo nedeljo v Urania halu ali v Finlandarskem halu. Zatorej so vabljeni vsi oni, ki se zavedajo za napredek, in se ne ozirajte na tiste, ki bi najrajši videli, da ne znate razločka med mravljo in konjem.
Novega nimam več kaj pisati, oziroma nočem, ker bi se morda “ta modri” hudovali nad menoj in bi morebiti še napravili kakšno kolekto za “Austrian hali”, kakor so pred 14timi dnevi. Cenj. urednik, nič se ne hudujte še Vi in če se ne bote, Vam v prigibu pošljem svoto $3.00, namreč $1.00 za mojo naročnino in ostala $2 za rojaka v stari domovini, katerega imena tu ne omenim.
H koncu pozdravljam vse Slovence in Slovenke po širni ljudovladi. Cenj. listu A. S. obilo uspeha! S spoštovanjem	Martin Shukle.
pak prav pohlevnega, ki se ne bi takoj jezil, če jaz nič ne zadenem!
Ker tudi jaz rad čitam, naletim večkrat na kakšne spise, kjer opisujejo, kakšne težkoče imajo različni stanovi: advokati, zdravniki, trgovci, gostilničarji i. t. d., ali še celo kakšni politiki, ter da je najboljši delavski stan, saj on najbolj veselo in mirno živi. Kaj pa imamo veselega? Ali je veselo mar naše delo, katerega sadove uživajo drugi? Ali naj se veselimo razmer, v katerih je delavec brez varstva in pravice? Ali se veselimo nevarnosti, v kateri smo vedno pri borbi za vsakdanje življenje? Prosimo: česa naj se veselimo delavci? Morda bodoče krize, katera zamore vsaki čas nastopiti? No, ne zamerite jim, saj ne “vedo", kaj delajo!
Glej ga no, kako se je moj dopis že precej zavlekel, pa “prosim” vas, gospod urednik, ne bodite sitni nad menoj, saj se malokedaj oglasim, prizanesite mi še takrat. Seveda me ne poznate, ali če bi kedaj prišla skupaj, bi tudi rekli, da ga včasih še dobro “pihnem”.
Pozdrav vsem čitateljem in čitatelji-cam širom Amerike, kakor tudi vsem onim, ki bodo še naročili ta prekrasni list, A. S.	Naročnik.
zervacij, prosim, da objavite sledeče: Indijanska zemljišča v Oklahomi so ravno sedaj na prodaj in bodo do 1. marca t. 1. Cena je od $1.50 do $13.00 za aker. Od $8.00 naprej dobi se dobra zemlja. Plačati je jedno tretjino takoj m ostanek v 18 mesecih. Najboljša zemlja je baje v McCurtain County, v skrajnem jugovzhodnem kotu Oklahome, na meji Arkansas-Texas. Dežja je tam dovolj. Dražba se vrši v mestu Idabell, Okla. Zadnjo pomlad, ko sem se med potjo iz Michigana oglasil v Vašej tiskarni, bil sem tudi v Oklahoma, in vozil sem se skozi južni del McCurtain County. Severno od železnice je zemlja valovita in deloma pogozdena; na južni strani je pa ravnina in mnogo prerije. V tej County, McCurtani, je blizu skup za okoli 100 družin dobre zemlje, in za kacih 20 družin zemlje se skup drži. Gotovo je, da bo ta zemlja hitro dražja. Kedor se za stvar zanima mi lahko piše; za odgovor naj se pridene znamka. Letošnje poletje bo najbrže odprta indijanska rezervacija v vzhodnem Washington. Tam je suša in treba je irigacije. V Arkansas odpre se mnogo državne zemlje, ki je zastonj. Pozdrav. Wm. Brunschmid, 708 South 10 Street.
Geo. Lopartz
Grocerij'sfea prodajalna N. W. telefon 808.
402 Ohio Street	JOLIET, ILL.
N. W. telefon 1257.
Jos. Zeltiikar gostilničar
200 Jackson St.,	Joliet, 111.
Prijateljem in znancem naznanjam, da sem kupil Mauserjev salun, kjer me lahko najdete vsak čas in se okrepčate. V zalogi imam najboljša vina in druge pijače.
VSI DOBRODOŠLI!
Indianapolis, Ind., 21. jan. — Spoštovani g. urednik! Prosim Vas za malo prostora v cenjenem listu A. S.
Ker nismo ravno v suhi Sahari, v velikih in vročih afriških pustinjah, ali celo v prekrasni in rodovitni Indiji, imamo tudi mi dokaj nerodno vreme. Včasih imamo dež in spet drugi dan pa tako brije, da ves človek trepeče. Seveda ne od kakšnih ljubezni do deklet, ali celo od strahu, ampak od mraza, katerega nam vsaka zima prinese. No, pa naj bode, to bomo že počasi prestali, saj nismo tako zameljivi kakor neki pisec, ki piše: Tisoče razža-Ijenj, ki mi jih je prizadel, sem pretrpel s kolikor mogoče mirnim srcem; toda naposled, ko se je drznil me javno zasramovati, sem mu prisegel maščevanje. Vi, ki poznate mojo dušo, moje življenje, si lahko mislite, da sem se varoval izreči pretnje. Sčasoma je dozorelo moje maščevanje, to sem znal in s tem je bila stvar za nekaj časa gotova, kajti ravno radi tega, ker sem bil sklenil brezpogojno maščevanje, je bila stvar varna pred vsako neprevidnostjo: moja naloga ni bila kaznovati, temveč kaznovati nekaznovan. Seveda, za “pečjo”.
Z delom pri nas gre tako, nekam dolgočasno, kakor dekletom pustni čas, ker se vsaka boji, da ne postane enkrat stara "devica”. Tega jim jaz seveda ne želim, ampak vsaki enega (seveda ne po več) lepega, pridnega, čvrstega in pogumnega mladeniča. Seveda tudi močnega kot prerijski “bivol”, da bi lažje prenašal razmere v teh kritičnih časih.
Večkrat čitamo o “lovcih” in njih spretnosti, ali pri nas se moremo malo s tem bahati, ker imamo samo zajce in še te tako majhne, da se celo ne plača za njimi streljati. Kar se tiče njih pisarenja, je pa precej izvrstno! Nam pa za "salo”. Pa vendar, če bi jaz bil "lovec”, želel bi kupiti psa, am-
McKinley, Minn., 25. jan. — Dragi mi A. Slovenec! Upam, da mojega dopisa ne doleti usoda, da bi odfrčal v uredniški koš, to tem bolj, ker nočem drugega poročati, kakor o tukajšnjih razmerah.
Imamo se prav dobro, in tudi zaslužek ni preslab, da si lahko privoščimo tu in tam kozarček ječmenovca. — Tako se nam je bilo tudi sedaj po naključju zgodilo na večer 20. t. m., da se je bilo nas zbralo nekje — pravijo, da pri Ahlinu — prav lepo krdelce najboljših veseljakov s tem namenom, da počastimo novoporočeni par, g. Josipa Sajovic in go. Ivano roj. Farani, ter smo jima zapeli nekaj narodnih pesmi, kakor je navada Slovencev, in sicer: “Slovenec sem”, “Z Bogom ti, oj samski stan” in “Slovo”. Seveda, takoj po petju je zasvirala godba in vse se je vrtelo, staro in mlado, na srečen uspeh novoporočenima. In v tako veselih urah smo se pogovarjali: o napredku društva, da bi naredili pevski zbor in društveno godbo, katero bi priklopili dr. S. K. P. društva sv. Barbare št. 62 v McKinley, Minn.
Sedaj pa tebi, dragi list Ani. Slovenec, želim tudi najboljšega uspeha, kakor tudi nam na društvenem polju, ter mnogo predplačnikov. V bodoče kaj več!	Andrej Bovec.
Minneapolis, Minn., 29. jan. — Cenjeno uredništvo! Z ozirom na'odgo-vor g. J. V., Universal, Pa., pod “Listnica upravništva” glede indijanskih re-
Springfield, 111., 30. jan. — Prosimo Vas, g. urednik A. S., da bi nam natisnili teh par vrstic v nam prdjublje-nem listu. Imamo poročati nekaj važnega in tudi novega, kar si še sami nismo pričakovali, da nas tako naenkrat iznenadi in da je kar veselje med nami, da imamo še tako srečo vseeno.
Prišel je k nam, poslan od č. g. John Kranjca iz So. Chicage, slovenski duhovnik č. g. Albin Moder, da bi nas vzpodbudil, da bi si ustanovili svojo faro slovensko, akoravno je že veliko družili jezikov cerkva tukaj. Potrudil se je sam č. g. A. Moder, da je še! od hiše do hiše, kar je nas Slovencev ter pridobil veliko ljudi, da smo se zbrali k seji dne 26. jan. Na tej seji nam je č. gospod sam rekel, kaj da mi menimo o tem, ali si mislimo, da smo dovolj močni za začetek si ustanoviti svojo župnijo, ker posestvo imamo že izbrano in malo poslopje že tudi na njem, tako da je prav malo popravila, da bi zadostovalo za cerkev za malo časa. In takoj na tej seji so nekateri komaj pričakovali, da pride glasovanje za začetek. In res, ko pride predlog na vrsto, je bilo vsem v veselje, da se takoj začne ter sta bila takoj dva moža izbrana, da gresta s č. g. Albinom Moder k škofu v Alton prosit za dovoljenje za začetek fare. Mil. g. škof dali so jim prav z veseljem dovoljenje, da se je kaj takega prigo-dilo v njihovi škofiji, ker v tej škofiji nimajo ni jednega slovenskega duhov-(Nadaljevanj e na 7. strani.)
Albert Weiss Land Go.
Red River Talley Farme.
v slavnoznanih Richland Co., North Dakota in Wilkin Co., Minn.
Him fame aa
In se prideluje vsevrste žito, pšenica, oves, koruza, ječmen, lan, itd., ter imamo farme v Woodsdae, Colo.; Rock Creek, Wyoming in San Antonio, Texas in nekatere teh farm so jako pod ugodnimi pogoji. Torej rojaki pridite in vprašajte. Tudi lote in hiše imamo na prodaj v Jolietu.
L EBERHART, glav. zastopnik
za sev. države Illinois.
Sobi 1 in 2, Fargo Bldg., Joliet, I1L
Slovenski zastopnik, Anton Zelnikar.
ŽAL VAM BO
ako še danes ne pišete po lep in zelo obširen ilustrovan slovenski cenik, prve in jedine slovenske trgovine te vrste v Ameriki. V njem najde vsak ne-I kaj. Ljubitelji glasbe: grafofone in I slovenske plošče, ljubitelji lova: puške, ljubitelji zlatnine in srebrnine: krasne ure, verižice, društvene prstane i. t. d. Pišite po cenik, v njem najdete vse to in še sto druzih stvari; prepričajte se!
A. J. TERBOVEC & CO., (nasl. Dergance, Widetich & Co.) 1622 Arapahoe St., Denver, Colo.
“Ko mi vsa zdravda, katera sem poskušal, niso mogla ozdraviti hudega kašlja in prehlada, sem kupil Severov Bolzam za pljuča in Tablete zoper prehlad in hripo, in kmalu sem bil popolnoma ozdravljen. Brez dvoma je Vaš Balzam najboljše zdravilo za pljuča in grlo, kar sem jih kdaj rabil.... To smete natisniti, da bodo vedeli drugi bolniki, kje iskati pomoči.”
Gorenji odstavek je povzet iz pisma, katero je poslal George Grega, Hazelton, Pa., tvrdki W. F. Severa Co., ki izdeluje zanesljivi
fePSfc
4jro«wc :« rte.cz.vf ;
Severov
f u** f
tw #»•*	r
»fr. t4«. J
■K>H «»#• ,
«Mm«
* pliait t**** ** M*	.
P«ica"toj55«f*
V
»rsfftu»..
.	i*.tw**
I KW> «V«». I»*
Balzam za pljuča
Dvoji velikosti: 25c in 50c.
Že trideset let je nepresegljiv po izbornosti kot zdravilo čez vsa zdravila za trdovratne, dolgotrajne kašlje, prehlade, vnetje sapnika, naduho, težavno dihanje, izgubo glasu, vnetico grla, oslovski kašelj, nahod in vnetje pljuč, hripavost in slična obolenja zapnih prehodov.
. -	J ■ I L.	L Pazite, da ne vzamete kacih druzih pripravkov, ki se dostikrat po
NQ nrnna V IPKarnatli Miai° namesto pristnih Severovih zdravil samo zato, ker dona H	J *	šajo druga manjvredna zdravila prodajalcu več dobička.
Še lahko dobite Severov Almanah in Kažipot do zdravja za leto 1911. Vprašajte svojega lekamika ali pišite nam.
Zdravniški svet zastonj.
W. F. Severa Cc.
CEDAR RAPIDS IOWA
KRANJSKO.

—	V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 10. januarja 21 Slovencev, 35 Hrvatov in 40 Macedoncev; 14. jan. 23 Hrvatov in 12 Macedoncev; 17. jan. 25 Slovencev, 6 Hrvatov in 13 Macedoncev. Nazaj iz Amerike je prišlo dne 10. januarja 10 Slovencev in 90 Hrvatov; 14. jan. 7 Hrvatov; 17. jan. 23 Macedoncev.
—	Argentinsko meso je došlo dne
11.	januarja zjutraj na južni kolodvor v Ljubljani. Naslovljeno je bilo na mestni magistrat ljubljanski, kateremu se je pošiljatev takoj avizirala. 'Vozniki so bili takoj pripravljeni, ki so všo množino pet tisoč kilogramov prepeljali s kolodvora v mestno klavnico, odkoder se je naslednjega dne ob 6. uri zjutraj postavilo na trg.
—	Orožniki so tudi Nemci? Iz povsem zanesljivega vira se je izvedelo, da so dobili poveljniki orožniških postaj od zgoraj ukaz, da morajo za vse orožnike vpisati v popisovalno polo za ljudsko štetje nemščino kot občevalni jezik.
—	Povsod krivica. Kranjska deželna vlada je odredila, da se ne sme na magistrat klicati za korekturo števnih pol nobenih slovenskih uslužbencev, katere so nemški gospodarji v Ljubljani vpisali' za Nemce. Tako se povsod skrbi za umetno nemštvo tudi na način, na kakršen bi se ne smelo. Tako niti v Ljubljani ne bo ob ljudskem štetju mogoče podati prave slike.
—	Dobrotnica slovenskega naroda
timrla:	Dne 12. januarja je umrla v
Šiški pri Ljubljani gospa Marija Vilharjeva, rojena Skvarča, ter zapustila vse svoje premoženje v znesku 115 tisoč kron družbi sv. Cirila in Metoda. Gospa Vilharjeva je bila rojena leta 1856. v Rovtah pri Logatcu. Ko se je poročila s svojim soprogom Evgenom Vilharjem, sinom notranjskega prvoboritelja, se je nastanila na gradiču Kalu pri Knežaku. Ko je umrla edina 181etna hčerka, je prodala svoj gradič Kaleč in poslej živela z možem tiho življenje v Spodnji Šiški. Odpeljali so jo v Knežak.
—	Proti kočevskim Slovencem! Kakor vsako nedeljo, tako so tudi dne 8. jan. prišli Slovenci v svoje društvene lokale, da dobijo tam časopise in se pogovorijo med seboj v svojem materinem jeziku. V Kočevju je bilo pripravljenih 50 orožnikov. Kočevarjem je šinil strah v kosti. Nemirov se ni bilo bati. In kaj se zgodi? V društvo pride komisar in prepove shod, češ da ni bil pravočasno naznanjen. Zagrozil je, da z orožniki raz-žene društvenike. Slovenci so se pokorili ukazu, dasiravno ni bilo nika-kega shoda. To kar je bilo vse dosedanje nedelje ni bil nikak shod, ampak društveniki pridejo v društvo, sedijo tam, čitajo in se prosto razgovar-jajo brez vsakega dnevnega reda in programa. “Ali bomo morali,” tako vprašuje poročevalec, “celo to naznaniti oblasti, da zahajamo v društvo in se poslužujemo pravic društvenih članov? Ali bomo za vsako besedo morali dobiti oblastveno dovoljenje? A vse take stvari ne bodo več uničile kočevskih Slovencev. Asimilirati se ne damo, ampak živeti hočemo in tudi bomo svoje lastno narodno življenje!”
—	Voda v rudniku. Iz Zagorja ob Savi, 11. januarja. V rudniku v Kisovcu so zopet začeli delati in ne bo večje nesreče.
—	Društvena statistika. V preteklem letu je bilo v Ljubljani 274 poslujočih društev, izmed teh je bilo 222 slovenskih in 52 nemških. 4 društva so se tekom leta razšla, eno pa je bilo oblastveno razpuščeno. Dovoljenih in še ne ustanovljenih je bilo 12 društev.
—	Uravnava Vipave. Za uravnavo Vipave na Kranjskem je izdelan načrt, a ugovor je z goriške strani, koder pravijo, da bi jim regulacija na Kranjskem ob povodnji škodovala, če se ne uredi voda tudi v spodnjem toku. Sedaj je pa vlada naročila, da se izdela tudi načrt za uravnavo Vipave v gori-škem delu.
-— Nova ljudska šola v Novem mestu. Mestna občina je nakupila tik stavbišča nove gimnazije stoječo Bev-čevo vilo z zemljiščem za vsoto 23,000
K.	Cela ta parcela se vporabi za zgradbo nove ljudske šole (najbrže deške in dekliške). Vila se preuredi ■ za stanovanje učiteljstva. Tako bodeta ljudska šola in gimnazija najožja soseda.
—	Preložitev novomeškega pokopa-. lišča. Vsled razširjenja novih stavb v
okolišu pokopališča, zahtevajo zdravstvene razmere takojšnjo preložitev izven mesta. Odkar obstoji v bližini tudi ženska bolnica, se je že preje občutno pomanjkanje prostorov še povečalo, tako da se morajo časih grobovi s komaj strohnelimi krstami prekopavati. Mestna občina je sicer že kupila za novo pokopališče namenjeni svet ob Ločenski cesti, toda ker skuša preložitev še nadalje zavlačevati, jo
bode pristojna oblast prisilila, da se preložitev čim hitreje izvede.
—	Sprejem novega gosp. župnika v Gorjah se je izvršil nad vse sijajno.
V	sredo 11. januarja se je pripeljal č. g. poslanec in župnik Piber, spremljan od vse bohinjske duhovščine. Prav na blejskem kolodvoru ga je pričakoval občinski odbor in požarna bramba na konjih. V navdušenih besedah ga je pozdravil gospod župan Jan v imenu občine. V Gorjah pri cerkvi je pričakovala novega dušnega pastirja šolska mladina, zbrane so bile vse družbe in društva. V imenu šolske mladine je pozdravila gosp. župnika Vida Žirovnikova, hčerka g. nadučitelja, v imenu društev pa Andrej Žumer. Gorjanska cerkev in nje bližnja okolica je bila ta dan prav zares majhna podoba raja. Vse je bilo v vencih, zastavah in mlajih. Zvečer je bila krasna razsvetljava in pevski zbor menjaje z domačo godbo je napravil novemu gospodu dušnemu vodniku krasno serenado. Vseh Gorjancev misli in želje so se strinjale ta dan v eno proti nebu kipečo željo: Na mnoga, mnoga srečna leta!
—	Nov zdravnik v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji. Kakor znano, je dr. Defranceschi z novim letom nehal zdraviti v Kandiji. Zdaj ima priti tja neki Linhart iz Gradca. — Vprašanje je, če zna slovensko, kako bo stavil diagnozo, če bolnikov ne bo razumel in kako bo sam mogel zdela-vati, ko je vsa bolnica prenapolnjena in je včasih dopoldne po 10 in več operacij.
—	Osebna vest. Amanuensis dunajske vseučiliške knjižnice je postal gospod dr. Ivan Avgust Žibert.
—	Ravnatelju g. Gerbiču je na slavnostni koncert “Ljubljane” poslal povodom njegove 701etnice izdajatelj “Novih Akordov” g. dr. Gojmir Krek z Dunaja naslednjo brzojavko: “Moja želja, prisostvovati današnji slavnosti, se žal ni dala uresničiti. Le v duhu sem pri Vas in Vam stisnem roko z ono iskrenostjo in onim globokim spo štovanjem, ki je čuti vsak Slovenec napram Vaši velečastiti osebi. Izhajali ste iz dobe, polne najvišjih idealov, kojih najzvestejši zaščitnik ste bili vse svoje dni in kojih uresničenju je posvečena še danes Vaša neumorna delavnost. Kaj se more primernejšega voščiti v tem slavnostnem trenutku prvoboritelju slovenske glasbe, nego da se udejstvujejo njegovi zvesto čuvani ideali v blagor našega naroda, ki je bil vsekdar najvišji cilj njegovega trudapolnega in plodonosnega življenja. Če smo napredovali v naši u-metnosti, smete pripisovati znaten del tega uspeha samemu sebi. V tem krasnem prepričanju in neskaljeni de-lozmožnosti Vas ohrani Bog še mnoga leta nam mlajšim v zgled, narodu v korist! — Dr. Gojmir Krek.”
—	Smrtna kosa. V Ljubljani je u-mrla ga. Marija Vesel, članica “Slov. kršč. soc. zveze”. — V Postojni je u-mrla za sušico gdč. Ljudmila Čeč. —
V	Premu je umrl 92 letni Anton Cveten, brat smrskega župana in Radecki-jev veteran. — V Črnomlju je umrl posestnik in trgovec Karol Mueller star. — V Novi vasi pri Rakeku je u-mrla ga. Terezija Lavrič, bivša c. kr. poštarica in posestnica. — V Stari Loki je umrla ga. Marija Bergant, trgovčeva soproga. — V Črmovcu je umrl posestnik in kamnosek France Kocijančič.
—	Tragična smrt. K trgovcu Jakobu Podvorniku v Spodnji Šiški je prišel na božični večer 16 letni čevljarski vajenec Jožef Polajnar, doma s Koroškega. Ko je govoril s Podvor-nikom, je Polajnar potegnil iz žepa Flobert-pištolo in z njo tako nerodno ravnal, da se je izprožila in je strel zadel Podvornika v trebuh. Začetkoma so mislili, da je Podvornikova poškodba lahka, a se je Podvorniku kmalu tako poslabšalo, da je moral v deželno bolnišnico, kjer je dne 13. jan. umrl. Podvornik zapušča vdovo s šestimi nepreskrbljenimi, malimi o-tročici. Čevljarski vajenec Polajner, ki je zakrivil to tragično smrt pridnega rodbinskega očeta, je te dni polil v Spodnji Šiški mačko Marije Zadravec s petrolejem, jo zažgal in smeje gledal, kako se je mučila uboga žival.
—	Samoumor nadporočnika v Ljubljani. Dne 12. jan. popoldne so našli ustreljenega nadporočnika 27. pešpolka Sichrowsky. Imel je razmerje z neko nemško igralko in lahkomišljeno zapravljal , denar. Govore, da mu je primanjkovalo 600 K in da so mu prijatelji obljubili, da mu do večera preskrbe denar, mladi mož pa je prej posegel po revolverju. Nadporočnik Karol Sichrowsky, ki je bil tudi bataljonski adjutant 27. pešpolka, je bil rojen 21. aprila 1881. v Sombotfaloi na Ogrskem ter je pristojen v Nymburk na Češkem.
—	Deželni glavar pl. Šuklje pri min. predsedniku. Iz Dunaja z dne 7. januarja poročajo: Ministrski predsednik bafon Bienerth je danes poklical k sebi.deželnega glavarja pl. Šukljeja, ki se mudi v zadevah kranjske dežele te dni na Dunaju. Ministrski predsednik se je z deželnim glavarjem pl.
Šukljejem dalje časa razgovarjal o položaju nastalem vsled krze. Podrobno se je min. predsednik informiral o političnem in gospodarskem položaju na Kranjskem. Glede melioračnega zakona in melioračnega posojila je prišlo do popolnega sporazumljenja med vlado in deželnim odborom. Ko se politični položaj pojasni, bo sklican kranjski dež. zbor.
— Samoumor Ljubljančana v Zagrebu. 35 letni zasebni sluga Valentin Traven, rojen Ljubljančan, zadnji čas vposlen v Delniški tiskarni v Zagrebu, je na Novo leto zelo popival in prišel pijan domov. Od tu pa je kmalu zopet odšel in pisal ženi, da se u-smrti, kar pa žena ni smatrala za resno. 4. t. m. pa so našli Travna na pokopališču s prerezanim vratom. Prepeljali so ga v bolnico, kjer ga zdravniki le še upajo rešiti. Žena je ob grozni vesti omedlela.
—	Maribor, 11. jan. Od vseh strani dohajajo poročila o krivicah, ki se gode Slovencem pri ljudskem štetju. Nemškutarski in nemškonacionalni števni komisarji kar na debelo potvarjajo Slovence v Nemce. Najhujše se godi Slovencem ob meji in v mestih ter trgih, kjer gospodujejo Nemci. V Mariboru še posebej nadzirajo hiše, kjer so se zapisali stanovalci za Slovence. Nemški gospodarji kar brez vednosti podložnih vpišejo Slovence-služabnike za Nemce. Isto-tako delajo tovarnarji, ki imajo delavske hiše. Z dežele prihajajo poročila, da nekateri števni komisarji stran ke nič ne povprašajo o narodnosti, ampak le tistega vpišejo za Slovenca, ki to izrecno zahteva. Gotovo je, da bode na tisoče in tisoče Slovencev izginilo na ta način v nemško žrelo ter se s tem pomnožilo število Nemcev. In vse to naša slavna vlada mirno pripušča!
—	Celje. Zmaga Slovencev pri občinskih volitvah v celjski okoliški občini je tako razdražila skisane živce celjskih posilinemcev, da so proti slovenskim agitatorjem in volilcem vložili kar celo kopico tožb. Gospoda Konečnika iz Gaberja so tožili, da je v neki gostilni pretil posilinemcem, da jih bodejo Slovenci postreljali, ako propadejo. Tega svojega drznega natolcevanja pa niso mogli podpreti z dokazi in zato je bil gospod Konečnik oproščen. Blamaža za blamažo prihaja nad celjsko nemškutarijo!
—	Ciglence. Dne 12. jan. so se vršile v občini Ciglence pri Vurbergu obč. volitve. Na celi črti je zmagala sijajno Slovenska kmečka zveza.
—	Osebna vest.- Državni poslanec dvoni svetnik dr. Ploj je imenovan za senatnega predsednika “pri upravnem sodišču na Dunaju.
—	Smrtna kosa. Umrla je v Gradcu Terezija plem. Močnik, vdova po znanem šolskem pisatelju in deželnem šolskem nadzorniku Slovencu Močniku. Ostavila je omoženo hčer in pa sina,' ki je duhovnik benediktinskega reda. — Umrl je v Radomerščaku daleč okoli znani gospod Fr. Janžek v 81. letu svoje starosti. Pokojni je bil brat gospoda majorja Janžeka, bivajočega sedaj pri Svetinjah. — V Studenicah je umrl znani blagi gospod Adelstein, bivši dolgoletni bistriški meščan, dobrotnik cerkve in pa revežev.
—	Iz Št. lija poročajo: Suedmarka v Št. liju je v groznih škripcih. Njeni naseljeni protestanti so jako nezadovoljni. Niso našli tistega eldorada v Št. liju, kateri se jim je obljubil. Letina je slaba, na tukajšnjo zemljo niso navajeni, denarja pa niso nič prinesli s seboj. Sploh so ti naseljeni Nemci zelo dvomljivi ljudje. Mnogo je takih, ki so v Nemčiji vse zapravili in so jim tla postala vroča, ker so prišli navskriž s kazenskimi zakoni. Pred kratkim je zopet odšel sem privandra-ni vrtnar Goss. On se je sam hvalil, da je tekom svojega kratkega bivanja v Št. liju Suedmarko spravil ob 800 K. Zdaj je šel nazaj v Vajnsberg, da bo tam Nemcem povedal, kake reči se dogajajo v Št. liju. Nezaslišana korupcija vlada v Suedmarki. Prav je pa imel pastor dr. Albani, ko je svojim poslušalcem v Ljubnem pravil, da je med Nemci v Št. liju vse korumpirano.
—	Radgona. Odkar se je za prekmurske Slovence v radgonski župniji ustanovilo Katoliško izobraževalno društvo, se je začelo v prekmurskih slovenskih vaseh prav živahno narodno življenje. Dne 29. decembra se je ob priliki društvene odborove seje zbralo v obširni hiši gospoda Pintariča v Dedincih veliko število Slovencev in Slovenk k poučnemu sestanku. O pomenu in važnosti ljudskega štetja je obširno in poljudno razpravljal u-rednik Žebot iz Maribora. Ljudstvo je z napeto pozornostjo sledilo besedam govornika. Odbor se je nato še posvetoval o prihodnjem delovanju društva ter sklepal o naročevanju časnikov in preuredbi knjižnice.
-— C. kr. koroški deželni predsednik baron Hein — tako piše ljubljanski “Slovenec” z dne 14. jan. — je menda mislil, ko je razpustil Politično društvo za koroške Slovence, da je ime-
nitno zadel, pa je ustrelil le kapitalnega kozla. Da je mož imel le ta namen, da prepreči zasebno ljudsko štetje, dokazuje tudi to, da je dal takoj brzojaviti vsem glavarstvom in občinam, da je društvo razpuščeno in se ima onemogočiti vsako njegovo even-tuelno nadaljevanje. Vsled tega hodijo zdaj okoli orožniki m iščejo slovensko politično društvo, oziroma take ljudi, ki se hočejo vpisovati za Slovence. To je pa vendar enkrat uspeh: Slovence, ki jih dozdaj niso mogli na Koroškem nikoli najti, oziroma so jih imeli za umirajoče, zdaj iščejo, torej jih je vendar še nekaj in živi so tudi še, pa tudi nevarni, če ne, ne bi jih iskali orožniki... Noben človek na celem svetu ni še Političnemu društvu za koroške Slovence storil take usluge, kakor modri baron Hein s svojim najnovejšim kozlom; reklama, ki jo dela zanj, je tolika, da gospod baron zasluži, da ga društvo, ko bo oživljeno, precej v prvi seji imenuje za častnega člana. To tembolj, ker svojega pravega namena ni dosegel, o čemur se bo mogel kmalu prepričati, dosegel pa je, da so se še tisti zdramili, ki so dozdaj bili bolj v rezervi. Gospod baron! Leta 1900 se je zatajilo 30,000 Slovencev, letos pa je bilo dogovorjeno jih 30,000 in še 10,000, torej 40,-000 požreti, ostali bi se bili “asimilirali’ , toda to, bodite prepričani, se Vam ni posrečilo; Slovenci se zbujajo, umirajo le v Vaših aktih. Na svidenj^ gospod baron, medtem pa Vam voščimo dober tek!
— Iz Celovca z dne 5. januarja poročajo: Glede na ljudsko štetje na Koroškem nemški listi sumljivo molčijo. Kakšno bo štetje v narodnem oziru, ko je c. kr. šolski svet sklenil imenovati za komisarje same ludskošolske učitelje! Menda je to čisto v smislu namena, ki ga ima ljudsko štetje, da poda zanesljivo sliko v narodnem razmerju in mora biti zato v rokah nepristranskih faktorjev. Kako nepristranski so pa koroški učitelji, to ve že ves svet predobro. Samo da ne bodo kakor pred desetimi leti ponekod več Nemcev našteli, kakor je sploh prebivalcev!
hoteli zatajiti vse Slovane. Ljudsko štetje se je vršilo pod naj hujšim pritiskom in terorizmom vladajoče klike. Zgodilo se je nebroj nepostavnosti in sleparstev. Na intervencijo slovanskih krogov se je čutila vlada prisiljeno, da je ustavila štetje.
—	Trst, 12. januarja. Italijanski dijaki so nabili po mestnih vogalih manifest na meščanstvo, v katerem pozivajo na boj za italijansko vseučilišče.
—	Nova hrvaška banka v Istri. 15. jan. je pričelo delovati v Pulju hrvaško “Kreditno in eskomptno društvo, registrovana zadruga z neomejeno zavezo”.
—	Ustrelil se je na cesti tik Barko-velj 22 let stari Evgenij Kovačevič, iz Šibenika, dijak trgovske akademije.
—	Umrl je v goriški bolnici g. Josip Mrevlje, star 36 let, sin kriškega župana.
—	Umrl je v Vrtovini pri Ajdovščini v starosti 87 let Anton Stibiel.
—> Trst, 9. januarja. , Dnes dospe semkaj parnik “Wyandotte” s 150 tonami argentinskega mesa. Meso dospe na Dunaj v sredo.
—	Umrl je dne 26. dec. v Podgori Žiga grof Attems, znan veleposestnik.
Popravljamo
Delo jamčimo.
HRVATSKO.
PRIMORSKO.
— Zavednim pravice. “Straža” z 18. januarja piše: Kakor poročajo listi, je ljudsko štetje v Pulju sistirano in bo prihodnje ljudsko štetje vodilo okrajno glavarstvo. K temu koraku je prisililo vlado nečuveno postopanje italijanske večine. Kakor po vseh večjih mestih, je imel tudi v Pulju ljudsko štetje v rokah magistrat, ki je v ultranacionalnih italijanskih rokah. Ker se v mestu slovanski živelj vedno bolj zaveda in se je pričel italijanski stolec majati, pogrdbili so sedanji mogotci priliko ljudskega štetja in so
—	Dr. Bauer—naslednik Posilovi-čev. Iz Zagreba poročajo: Dr. Ante Bauer je imenovan za škofa-koadju-tora nadškofa Posiloviča s pravico nasledstva. Dne 8. januarja je dr. Bauer odpotoval na Dunaj.
—	Dr. Josip Frank. Dolgoletni voditelj hrvaških pravašev, dr. Josip Frank, se odtegne javnemu političnemu delovanju. Moža je zadala pred leti kap, od katere ni mogel več docela okrevati. Vodstvo stranke, ki se je pred zadnjimi volitvami spojila s krščansko-socialno, imel je itak že dr. Horvat v rokah. Dr. Frank je bil izmed najboljših in najnesebičnejših politikov hrvaških, a škodovalo mu je njegovo židovsko pokolenje. Sedaj se umika star na telesu, potrt na duhu in financielno ruiniran v svoje rojstno mesto Osjek.
—Zadnja hrvaška šola na Ogrskem. Na Ogrskem živi 300,000 Hrvatov, takozvanih Bunjevcev, Šokcev, ki imajo sedaj le še eno edino narodno šolo, vse druge so pomažarjen,e. Na Hrvaškem pa ima 100,000 maž. kolonistov že 72 šol in nove se povsod snujejo. Tako je razmerje Slovanov in njih nasprotnikov povsod v avstro-ogrski monarhiji. “Mi vstajamo in vas je strah?” tako znamo Slovani menda samo prepevati!
KLOBUKE
kupljene pri nas urejujemo brezplačno,
NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU.
Brennan & Olander
305 Jefferson St., Joliet, Illinois.
AVSTRO - AMERIKANSKA ČRTA. Najpripravnejša in najcenejša paro-brodna črta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko.
Brzi poštni m novi parobrodi na dva vijaka:
MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA.
Druge nove parobrode kateri čejo vozit 19 mil na uro se gradijo.
Parniki odplujejo iz New Yorka ob sredah ob 1. popoldan in Trsta ob sobotah ob 2. popoldan proti New Yorku.
Vsi parniki imajo brezžični brzojav, električno razsvetljavo in so moderno urejeni. Hrana je domača. Mornarji in lečnik govore Slovensko in Hrvaško.
Za nadaljne informacije, cene in vozne listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na:
PHELPS BROS. & CO. General Agents
2 Washington St.,	New York.
W. C. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
5th Floor Woodruff Bldg., Joliet, 111.
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
JOHN LORKOVICH,
1324 E. Ohio St. N. S. Pittsburg, Pa.
Prvi Hrvatski Slovenski Pogrebni ški Zavod
se priporoča občinstvu v Pittsburgu is okolici, tudi v slučaju krstov in porok.
Kam pa greš Jože?
Drugam ne kot k Mat. Štefaniču če* treko. Tam dobim dobro pivo, žganje, smodke in izvrstno domače vino, ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo.
Pridite tudi drugi vsi, in prepričajte se sami. — Na svidenje pri
Mat. Stefanič-u,
400 Ohio Street
Joliet,, 111»,
SVOJI K S v OJI/V12
f Važno za vsacega rojaka!
ji	Kadar pošiljate	j
I denarje v staro domovino J
I
ali kadar nameravate potovati v staro domovino, ali vzeti sorodnike, ali prijatelje iz stare domovine v to deželo, obrnite se za
parobrodni in železniški listek
s popolnim zaupanjem na
FRANK SAKSER CO.,
82 Cortlandt Street, New York City,
ali na podružnico
6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O.
Tisoče in tisoče rojakov in rojakinj se je že cbrnilo v teh zadevah na to tvrdko, a nikdo ni zgubil centa, in vsakdo je bil uljudno in pošteno postrežen.
EV" Kdor Vam drugače svetuje ni Vaš prijatelj in neče Vam dobro.
1
iSVuJJ N. ¿■»VOdi/Vtf eggfrss:
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
STRITARJEVE ULICE 2
sprejema vloge na knjižice in na tekoči	1 Qi
račun ter* je obrestuje po čistih	/O
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu.
Delniška glavnica K 3,000.000.	Rezervni sklad K 400,000.
PODRUŽNICE: SPLJET, CELOVEC, TRST, SARAJEVO.
&M£RIKANSK1 Si-OVENEC
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in
edini slovensl i-katoliški Ust v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
[L0VENSK0-A1. TISKOVNA DRUŽBA
Inkorp. 1. 1899.
v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
to storil.” Gospod tako-le veli: ‘‘Sovražnik pa, kateri jo (ljuliko) je vse-jal, je hudobni duh.”
Hudobni duh torej! — Zato nam je
potrebuje vožnja iz Brazilije v New-York samo 20 dni.
Novo podjetje namerava, zgraditi v Braziliji klavnice in hladilnice, in v
biti toliko čuječnejim, kolikor preme- svrhe izvažanja se bo meso ohlajalo
teneji je ta rojeni sovražnik človeštva od njega začetka.
Straži moramo nastaviti krog te blažene posesti, krog svojega srca, na okrog — straže, da nas obveste ob
na isti način, kakor v Avstraliji. Brž ko bodo družbi na razpolaganje potrebne naprave, prične izvažati meso iz luk Rio, San Luiz, Fortalcza in Salvador de Bahia. Vkljub voznim stro-
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Telefoni:
Chicago in N. V/.
509.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo
POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and the only Slovenian Cathohc Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the «LOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Building Joliet, Illinois.
Advertising rates sent on application
Prva in edina slovenska unijska tiskarna.
CERKVENI KOLEDAR.
5.	febr.	Nedelja	Agata, dev. muč.
6.	It	Pondeljek Rotija, Amand.	
7.	It	Torek	Romuald, Richard
8.	it	Sreda	Janez Mat. Juv.
9.	“	Četrtek	Apolonija, Cir. A.
10.	ti	Petek	Solastika; Viljem
11.	tl	Sobota	Deziderij; Adolf.
bližajoči se nevarnosti: da nas ta pre-^ škom in tukajšnji uvoznini po 1^4 c na kanjeni. sovrag ne omami in omam- j funt je upati, da se bo moglo brazil-ljenih ne pogubi. Trdno zvezo mo-' sko meso potem dobavljati za šest do ramo skleniti z očmi in ušesi — ču- osem c na funt pod tukajšnjimi mes-vati, kakor Job v starem zakonu — da nimi cenami, se nam po naši krivdi ničesar slabega'	__	3 I ’
ne vrine v to božjo gredico, v naše . ČLOVEŠKI ŽIVEŽ IN KEMIJA, srce.
Ko je bil zaspal čudovito močni Kemija, znanost, razkrojevati posa-Samson — takrat je prišel sovražni-| mezne naravne proizvode in njih prvi-
kom v roke in bil vgonobljen.
ne, ne več ločljive snovi, — dobivati
Zato je svaril v novem zakonu naš iz tvarin sestavljenih iz mnogih prvin Izveličar ob nad vse važnem sestanku, ko je uprav pred svojim trpljenjem v vrtu Getzemani govoril do njih: “Čujte in molite, da ne pridete v izkušnja-
meseti, kakor dandanes, obsegali 30, oziroma 31 dni, zato je ostal zadnjemu revčku le prikrajšan delež, namreč samo 28 dni. — Ko se je pa po natančnejših astronomičnih računih pokazalo, da ima leto več kakor samo 365 dni, namreč še šest ur povrh, je papež Gregor XIII. leta 1582. vpeljal regulacijo koledarja. Ta se je izvršila tako, da se je odkazalo vsakemu četrtemu letu 366 dni (kot produkt iz 4 krat 6 ur, ki so se prihranile iz prejšnjih navedenih let). To pa zato, da ne zaostanemo za tekom pravega časa, kakor se to godi Grkom, Rusom in sploh razkolnikom, ki se drže še vedno julijanskega koledarja s 365 dnevi, in so zato zaostali v pravem štetju za okoli 14 dni. — Ker je bil pa ravno februar kakor pastorek med meseci prikrajšan, zato se ga ob prestopnem letu usmilimo in mu prepustimo en dan. — Pripomniti pa moramo še, da se tudi v krščanski dobi ni pričenjalo vedno z včasih o Božiču,
Po Bogu izročen, torej neprecenljiv
posamezne rabljive dele, in sestavljati iz prvin raznih naravnih stvorov nove
proizvode človeku v prid in porabo, —! januarjem, ampak razvila se je do skoro neverjetne vi- včasih zopet o Binkoštih. Šele leta šine.	.	I 1563. je določil Karol IX., da se ima
Razmišljavali in poskušavali so ke- pričenjati leto z januarjem. In tako
ANGLEŠČINA brez učitelja! Sloven-sko-Angleška Slovnica, Tolmač in An gleški Slovar stane samo $1.00, in jr dobiti pri
V. J. KUBELKA,
538 W. 145 St., New York, N. Y
Največja zaloga slov. knjig. Pišitr po cenik!
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR
fočiin vedno »veže pivo, fino kai lornijsko vino, dobro žganje is trii asjboljie cmodke
Prodajam tudi trdi in mehki presno;
TELEFON 7612.
VWb%VbVVW.VW\W^WVYWk
l Oscar J. Stephen
«T	Sobr 201 ln 202 Barber Jud;.
JOLIET. ILLINOIS
JAVIM	a*
NOTAR C*
Kupuje in prodaja zemljiiča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drug, poškodbi.
Zavaiuje tud. življenje proti nezgodam tn bolea-iim.
Izdeluje vsakovrstna v notar-»ko al. oko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško. «W.V.YAW.VV.W.WAVYA
[«i* N. Broadway..JOLIET. ILr
dar nam je to naše srce. Njiva je, na miki, od katerih kemičnih prvin se je februar avanziral od zadnjega na
V. NEDELJA PO SV. TREH KRALJIH.
“Kadar so pa ljudje spali, prišel je njegov sovražnik ter prisejal ljuliko med pšenico.”
Človeško srce — ta prepad hudobij; človeško srce —• ta vir vseh dobrot: človeško srce •— trdo kakor kamen in trši: človeško srce — mehko kakor vosek in še mehkeji! Človeško srce: to je tisti čudočudni božji stvor, ki je sposobneje nego polje svoje zrn, — ki je bolj sposobno še dobro ali slabo sprejemati v se ter obroditi najslaji a tudi najosodneji sad.
Božja posest je to človeško srce — na posodo dano vsakemu nas; tako da je imamo le kakor najemniki v umnem obdelovanju.
Nad dobrim semenom—v naša srca zasejanim — pazijo naši stariši in odgojitelji skrbeč, naj bi to seme prišlo v kal in v rast ter rodilo kedaj stoternega žlahtnega sadu.
Mladenič in deklica ne bivata za vselej na starišev posestvu domp. Proč od doma; v raznotere poklice; na raz notero delo; v šole morata — časih prav daleč od doma proč v neznan svet. Tudi možu in ženi ni ostati vselej doma. Če izhajati hočeš in živeti in se dobro imeti tu na zemlji, moraš dragi in draga velikokrat okusiti marsikatere matere kruha in žejo si vtešiti na bistrem in pa na kalnem studencu —niti meje dežela niso meje tvojim korakom.
In kdo naj ti bo v neznanih zemljah daleč od domačega zavičaja zanesljiv čuvar? — Božja dobrotna roka te tudi tu v daljni tujini brez varuha ne pusti. In ta skrbljivi varuh je kakor doma, tako na tujem in povsod po svetu v tvojem poštenem srcu tvoja, čuječa vest. Ta tvoja vest ti je. evangeljski hlapec, ki naj pazi dobre setve na po>-lju tvojega srca.
Kako veselostnega obraza je ob času žetve poljedelec, ko se mu pripelje v skedenj voz napolnjen zlatega snopovja. — Pozabljeno mu je vse trudno delo na polju; pozabljen strah pred hudournim oblakom, ki mu je za po
koji izraste dobra pšenica; a še rajše redi in živi človek. Našli so, da člo pa se — ko bi nas le za trenotek za- vek vživa razen soli in vode posebno pustila čuječnost — še rajše se razpli- škrob (“štirko’ ) in sladkor (cuker) neva po njej vse vgonobujoči plevel, v moki in sadju, mast v olju, maslu in Kakor na njivi prav tako v srcu — Špehu, in jajčni beljak v mesu, jajcih, vselej prej bohati plevel, vselej prej in mleku, siru itd. Razkrojevali. so ta raje poredka pšenica. Zato nam bodi živila in našli, da so sestavljena iz du-naša velika skrb, da nam vsepovsod šika, vodika, kisika, ogljika in žvepla, pšenica prospeva v srcih; nikjer pa Vse te prvine se pa nahajajo v neorga-plevel. — Po “Danici”.	nični (mrtvi) naravi, v mrtvi grudi
------------------------ 1	zemlje. To se	razume toliko lažje,
JAMSKE NESREČE.	j	ako se pomisli,	odkod dobiva človek
---------------------- I	svoj živež. On	je sadje in korenine
Ministrstvo za trgovino in delo ob- raznih rastlin in te rastejo naravnost javlja poročilo o “smrtnih nezgodah iz zemlje. Človek je nadalje meso v premogokopnji”. Priobčila so prav raznih živali in živali se redijo poseb-tako žalostilna kakor sramotilna. j no od rastlin, ki vlečejo svojo hrano Tekom dvajsetih let od dne 1. ja- neposredno iz mrtve zemlje. Zakaj nuarja 1889 do dne 31. decembra 1908 bi se ne dal dandanes po kemični poti je storilo smrt v amerikanskih premo- pripraviti človeški iti živalski živež na-govnikih 29,293 uradnikov in delavcev, ravnost iz prsti, iz zemlje, da bi ne To se pravi, od vsakih tisoč zaposlen- bilo treba s tolikim delom in trudom cev je bilo 3.11 pri poklicnih nezgodah še le pridelovati žita in rediti živino, usmrčenih.	| da nam da potrebno moko in mast
V	nobeni drugi deželi na svetu ne (zabel in meso)?
kaže ta statistika enako neugodnih j Preiskovali so, katera tvarina je člo-številk. Na Angleškem se glasi šte- veku in živalim za ohranitev života vilka 1.29, v Avstriji 1.35, na Franco- najbolj in neobhodno potrebna. In to skem 1.81 in	v	Prusiji	2.13.	■	je jajčni beljak.	Poskusil je neki uče-
Pri tem pa je prav dobro pomneti, njak rediti svoje pse na dvojen način, da je premogokopnja v starih, globo- Dal jim je nekaj časa samo kemično kih evropskih zadružnih rudnikih zdru čiste jajčne beljake jesti brez masti in žena z bistveno večjimi naravnimi ne- moke. Izgubili so psi vso mast (tol-narnostmi nego pri nas, kjer so rud- ščo) z životov, pa ostali so zdravi in niki povečini šele primeroma malo prav rabljivi. Poskusil je potem na-časa v obratu in preduhi ali rovi na- sprotno. Psi so dobili krmo brez vsa-vadno še ne tako globoko izkopani, ke primesi snovi jajčnega beljaka, in kakor tamkaj.	poginili so.
Sicer pa kažejo tudi tri velika ame- Pes in človek se redita v bistvu od riška premogovišča zelo različne ne- istega. Ako pes živi in opravlja svoj zgodne obroke. V takozvani “East posel, ko je samo jajčni beljak, živel Central Section”, ki obsega Kentucky, bode ob tem in izvrševal svoj namen Illinois in Indiano, je bilo 2.25 smrt- na zemlji tudi človek. Kemiji je tonih nezgod na 1000 ljudi, po jamah v rej naloga, sestaviti jajčni beljak brez “Western Section” (Colorado, New pomoči rastlin in živila iz mrtve grude Mexico in Utah) 6.4 in v “Pacific v kemičnem laboratoriju.
Coast Section” (Washington in British To pravijo, da se je zdaj posrečilo Columbia) celo 7 na tisoč. To doka- kemiku Emilu Fischerju v Berolinu zuje pač z očividno jasnostjo, da se v po mnogoletnem trudu, različnih okrajih skrbi še zelo različno Kemiki so že pred mnogimi leti doza varnost rudarjev.	bili saharin, t. j. sladko tvarino, ki ima
Pri tem je opomniti, da so velike več stokrat toliko sladilne moči v sebi, jamske nesreče, ki so od časa do časa kakor iz cukrove trstike in cukrove bolestno pretresle narod, zahtevale repe pridobljeni cuker ali sladkor, — samo 12.6 odstotka smrtnega davka; iz katrana (teer-a). Zdaj pa mislijo, ostalih 87.4 odstotkov ljudi je bilo u- da so iztuhtali pripravo človeškega in smrčenih posamezno ali v malih sku- živalskega živeža brez žita in rastlin, pinah. Veliko občinstvo j? o teh ne- t. j., da bodo ljudje in živali se lahko srečah opazilo malo ali pa nič.	j redili in hranili brez rastlin, brez žita
V	uradnem poročilu, katero je spi- sadja, korenja in zelenjave, in da člo-sal gospod Frederick L. Hoffman od veku ne bo treba klati z rastlinami “urada za delo", se odkrito in pošteno krmljene živine za živež meso in mast. priznava, da se koplje rudo v Zdru- j Ako se to uresniči, kar seveda ne bo Ženih Državah še velikokrat po jako še hitro, preobrnilo bode to vse go-preprostih načelih, in da varnostne spodarstvo na zemlji. Ne bode treba priprave dostikrat manjkajo ali se ne sejati žita, ne detelje, ne repe, ne ko-rabijo. To govori, kakor bi streljal, renja, ne rediti govedi, ne svinj, ne in pove več, kakor cela knjižnica. j perutnine. Ves živež bode vsak člo-
Tudi na prepoved otroškega dela vek lahko nosil v podobi majhnega se ne ozirajo povsod. Med žrtvami; krhlja tablete kemično pripravljenega jamskih nesreč leta 1908. se nahaja' jajčnega beljaka pri sebi in namesto doset otrok v starosti od 13 do 14 let mučnega dela n^ polju, delali si bodo ■n 13 otrok v starosti po 15 let.	| ljudje živež po fabrikah. V tem še
To so žalostne številke in sramotil- tudi dovolijo prosto proizvajanje in ne priznave. Uvedbi večje varnosti prodajanje saharina, katerega zdaj sa ¿a život in življenje pri tem nikakor mo lekarne kot zdravilo zalagati sme-ue nasprotujejo nepremagljive ovire, jo, prepovejo pa vino, pivo in žganje Gre za preprosto vprašanje o dolarjih kot strup, za kar razglašajo zdravniki in centih, in v reševanju istega nas je te pijače, in •— ne bode, kakor navad-inozemstvo že precej prehitelo. Nam nega polja ne vinogradov, ne bode je potreben strog zakon odgovorno-j hmeljišč, ne njiv za cukrovo repo, ne sti, po katerem se za vsako jamsko zasadov cukrove trstike, nesrečo odgovorni ljudje pokličejo j Svet bode še čisto drugače izpre-brez milosti na odgovor in podjetniki menjen, kakor z železno kačo, ki se neobhodno obvežejo, vsaj deloma skr- ! vije zdaj po vsej zemlji, in z elektriko.
Tudi kurili bi radi samo s solnčno gor koto, katero bi zbirali v velikanskih kotlih lijakih!
Toda mi današnji zemeljski črviči, Vsled visokih cen za sveže meso so naši otroci in otrok otroci bodemo še zdaj začeli newyorški kapitalisti, za-. po starem živeli in morili živali, da se lagati ameriške trge z inozemskim | nasitimo, za prebavo pa se bomo stru-svežim mesom, kar se že davno godi pili z vinom, pivom in žganjem! Prišli n. pr. na Angleškem. Te prizadeve, bodo pa za nami, ki bodo s starimi podpira splošna zahteva po odpravi Grki hvalili vodo kot najboljšo pijačo uvoznine na živila. Kakor znano, so in kemični jajčni beljak kot edini pra-že bile podane v kongresu razne pred- vi živež ljudi in živali.
drugo mesto ter dobi vsako četrto leto en dan “priboljška'
Lani je ta dežela pridelala skoro tretjino svetovnega pridelka tobačnega.
FRANK ŽAGAR,
KROJAČ,
703 N. Ottawa St.,	Joliet, 111.
N. W. telephone 962.
Šivam, popravljam in čistim obleke.
117 let stara ženska je umrla v Keszthelyu na Ogrskem. Njeni vnuki so se udeležili revolucije leta 1848.
beti za preostale po žrtvah.
MESO IZ BRAZILIJE.
Izza njegove otvoritve leta 1869. je bil Sueški prekop popolnoma izpre-menjen, kolikor se tiče njegovih razmeri.
Poleg volne in pšenice in rudniških izkopkov je največji vir blagostanja v Avstraliji sirovo ‘maslo, ki se proizvaja v čimdalje večji meri.
Vkljub dejstvu, da poseduje premogovišča v obsegu več nego 4,100 štiri-jaških milj, uvaža Španija več nego $10,000,000 vrednega kuriva vsako leto.
Čeprav do 2,000 let staro, je bilo predkratkim odkrito rimljansko zrcalo, narejeno iz prilepljenega svinčenega sijajnika s pomočjo balzama, prav tako rabno kakor bi bilo novo.
Nič manj nego 432.658 podgan je bilo usmrčenih zadnje leto v mestu Bombay, Britanska Indija, od katerih je bilo 91.540 preiskanih in med temi 9,600 spoznanih za okužene.
Napad na kralja Alfonza. Na španskega kralja Alfonza je v Malagi izvršil neki anarhist napad, ki ga- pa hočejo španske oblasti utajiti. Istina pa je, da je bil neki anarhist aretiran.
Na vznožju gore Tacana, guatemal-skega ognjenika, je skoro neizčrpna zaloga žvepla v ogromnih gručah, ki ga Indijanci od časa do časa odjem-ljejo, a še čaka pravih podjetnikov, da vzamejo ves dobiček iz njega.
Ko je Drake izvrtal prvi studenec kamenega olja blizu kraja Titusville, Pa., leta 1859., j bil svetovni skupni pridelek petroleja samo 84,000 galo-nov na leto; danes ga samo Združene Države proizvajajo šest bilijonov ga-lonov.
Katarina Te-Kak-wi-tha, prva Indi-janka-nuna, iz rodu Mohawk, ki je bila pokristjanjena leta 1660., ima križ postavljen v spomin in kip v čast v semenišču sv. Jožefa v mestu Auries-ville, okraj Montgomery, New York.
Pri letošnjem dvornem plesu na Dunaju je manjkalo prestolonaslednika in njegove soproge, ker se prestolonaslednik ne mara udeleževati ceremonij, pri katerih mora njegova soproga stopati celo za najmlajšimi prin cesami.
167 letna žena. Ruskoje Slovo” poroča iz Tiflisa, da živi v kavkaškem kraju Televu neka starka NinaTuratas-vili, ki je stara že 167 let. Preživela je 47 svojih potomcev. Od vsega nje nega sorodstva živi samo še pravnuki nja. Oblasti potrjujejo to dejstvo.
300,000 K za Češko Šolsko Matico. Nadzornik neke železnice na Češkem Ladislav Kuchinka, ki je umrl v Arco je v oporoki zapustil 300,000 K Češki Šolski Matici. Začudenje je vzbudila ta oporoka v prijateljskih krogih rajnega, ker je on v svojem življenju občeval samo v nemških družbah in z nemškimi prijatelji. Ta Čeh naj bo za vzgled Slovencem in Slovenkam!
Frank Terlep
NOVA GOSTILNA
1134 N. Hickory St.,	Joliet, 111.
Chicago tel. 1387 R
Svojim mnogim znancem in prijateljem naznanjam, da sem otvoril lep moderen salun na vogalu N. Hickorj in Ross ulic, kjer me lahko posetite Postrežem vam z najboljšimi pijačami in smodkami. Vsi dobrodošli!
ZA KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI
(Not a Patent Medicine
But Pure Red Clover) Izkušeni zdravniki povsod spoznajo kričistilec v Rudeče Detelje cvetju. Čista kri je zdravje. Dobite ga nekaj in ostanite zdravi, če rabite navadno stvar, ki čisti kri. Pišite po knjigo za navodila in pojasnila.
Neprebavnost, zabasanost, protin, kašelj, solnika, eczema in vse druge bolezni. Vprašajte svojega lekarnika za Needham’s Extract.
D. NEEDHAM’S SONS, Lakeside Building	Chicago, 111.
Tom Stefancich
N. W. Phone 392.
1000 N. Chicago St.,	Joliet, Ills
Gostilno
Kadar se želite okrepčati, dojditc k meni, da vam postrežem ■ finimi pijačami.
Kadar hočete barvati hišo ali pre-meniti papir, se oglasite pri meni. Moje delo je jamčeno, ceno in hitro.
JOS. J. BENEDIK
slovenski barvar in dekorater
Chicago tel. 3891.
1820 N. Broadway, Joliet, Illinois.
TROST &KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše
“The U. S.” 10c. in “Meerschaum” Jc. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson Street.	Joliet, lil
N. W. telefon 577.
Libersher & Kirincich
gostilničarja
1014 N. Chicago St., Joliet, lil
Naznanjava rojakom, da svo otvorila moderno gostilno ali salun, kjer točiva najboljše pijače.
Veseli nas, če nas ob priliki posetite.
Ana Vogrin
Izkušena babica
210 Ruby St., N. W. 1727, Joliet, lil
ANTON VOGRIN, ČREVLJAR
210 Ruby St.	Joliet, Illinois.
Popravljam in izdelujem moške, ženske in otroške čevlje po zmerni ceni.
------ ZA NAJBOLJŠI -------
PREMOG
po primerni ceni telefonajte do nas:
M. Truby & Son.
Chicago tel. 241.	N. W. tel. 61.
Wilmington Lump, tona po $4.00
Pena, tona po.......$3.50
Wash Nut, tona po...$4.00
loge tozadevnih zakonov.
Dočim je šlo doslej samo za dovoze letne dobe uničiti grozil	v hudi uri	zmrzle	koštrunovine iz Avstralije in
vse to, kar mu je bila skrb	in nada več	Nove Zelandije,	kakor tudi ohlajene
mesecev dni.	, govedine iz Argentinije in Uruguaya,
V srcu marsikoga res da ne vihrajo naravnost ali čez Anglijo, je bilo se-vselej tolike nevihte, kakor pridejo daj ustanovljeno novo podjetje za to žal nenadno časih nad žitne poljane, deželo v dovažanje mesa iz Brazilije. Ni vsak človek enako podvržen izkuš-1 Govedi izborne kakovosti je v Bra-njavam. — A motili bi se vendar le	ziliji v	izobilju,	in tamošnje črede
zelo, ko bi menili, da je	sploh brez	smemo	ceniti na	30 milijonov repov;
osodnih nevarščin v našem notranjem to polje, ki mu pragmo svoje srci. Temu pač nikoli ni tako.
In kdo je to, ki našim srcem povzroča toliko nevarnost?
Sv. evangelij odgovarja temu vprašanju z besedo: “Sovražen človek je
velik del brazilske goveje živine se nahaja v divjem stanju. Novo podjetje ima pred argentinskimi izvažalci mesa to prednost, da je njegovo bivališče New Yorku in Londonu za 1200 milj bližje. Dočim znaša dolgost vožnje iz Avstralije na Angleško 42 dni,
Zakaj ima februar tako malo dni?
Vsakemu izobraženemu človeku je znano, zakaj ima vsako četrto, tako imenovano prestopno leto 366 dni, torej en dan več kakor navadna leta.
Ni pa vsakerryu znano, zakaj je ravno mesec februar za toliko prikrajšan, da ima ob navadnih letih le 28, ob prestopnih pa 29 dni, dočim jih imajo njegovi bratje po 30 ali celo 31. — Stvar je precej preprosta. Leta 46. pr. Kr. je Julij Cezar po tedanjih astronomičnih računih določil, da naj šteje državljansko leto vedno 365 dni. V ti- ■ brez zavesti na tla. Poklicani zdrav-stem času pa so začenjali leto z meše- j nik je poslal kmeta v mesto v bolniš-cem marcem, tako, da je bil februar nico, kjer so ga operirali, a je pri ope-zadnji mesec v letu. Ker so ostali | raciji umrl.
Nemški prestolonaslednik komponist. “Muench. N. Nachrichten” poročajo, da bodo koncem februarja v Berolinu predstavljali opereto, ki jo je uglasbil nemški prestolonaslednik, spisal pa nemški cesar Viljem. Iz Berolina poročajo, da dementira generalna intendenca kraljevih gledališč vest, da pripravljata nemški cesar in prestolonaslednik skupaj novo opereto.
Gos ga je umorila. V Liptovaviso na Ogrskem je nek bogat kmet na skoro neverjeten način prišel ob življenje. Ko je prišel s polja domov, je hotel ujeti neko gos, ki mu je priletela naproti. Gos pa ga je pri tem tako hudo ugriznila v želodec, da je padel
Jos. Steblaj
%
PRODAJALNA
smodk, duhana, slaščic
in mešanega blaga
ZAVARUJEM PROTI OGNJU. Tajnik Slovenskega Stavbinskega društva.
1840 W. 22 St., CHICAGO, ILL.
Mi hočemo tvoi denar ti hočeš naš les.
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre, desk in šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
W. J. LYONS
Naš Office in Lumber Yard na voglu
DES PLAINES IN CLINTON STS.
Vabim rojake
da me obiščete kadar se mudite v našem mestu v moji lepi gostilni, ker imam na razpolago vsakovrstnih dobrih pijač ter najboljše žganje, domača kalifornijska vina in lepo dišeče smotke, ter imam prenočišče. Postrežba dobra, cena zmerna. Se Vam priporočam
Jos. Bozich
101 Indiana St.,	JOLIET, ILL.
Pojdite ali pilite po pravo zdravilo v pravi prostor iti to je
Tie A. W. Flror Dri Co.
LEKARNARJI.
Cor. Bluff and Exchange Streets. JOLIET. ILL.
Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
Frank Opeka
gostilničar
Corner State and llth Street, NORTH CHICAGO, ILL.
Telephone 213.
Prodaja na drobno in debelo najboljša californijska vina.
POTREBUJEMO LONG WALL COAL MINERS
v Wcnoni, Ul, le 70 milj zapadno od Jolieta. Ni štrajka ali kake sitnosti. Plačamo visoko ceno za delo. Delo vsak dan. Rudarji morajo imeti certifikate. Elektric haulage za odvažanje premoga od rudarjev, ki pospešuje delo in viša zaslužek. Pridite preč.
WENONA COAL CO.,
11	Wenona, Illinois.

K. S. K.
******

JEDNOTA
******
Organizovana v Joliet-u, 111. dhe 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Glavni urad na: 1004 N. Chicago St., Joliet, Illinois.
GLAVNI ODBOR.
Predsednik:.......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I.	podpredsednik:.........Marko Ostronich, 49 Villa St., Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:.....Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:.................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
Blagajnik:........John Grahek, cor. Broadway & Gran te Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:... Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111.
Pooblaščenec: ................. Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik.......Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111.
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 527, N. Chicago, 111.
PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Blaž J. Chulik, Gage Block, Lyons, la.
Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, 111.
Leo. Kukar, Box 426, Gilbert, Minn.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 17181 Daniel Malič, roj 1880, zav. za $1000, 4. razred, spr. 30. jan. 1911.	Dr. št. 334 članov.
K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 17182 Ivan Gazboda, roj 1893, zav. za $500, 1. razred, spr. 20. jan. 1911.	Dr. št. 173 članov.
K društvu sv.'Jurija 73, Toluca, 111., 17183 Josip Brusič, roj 1872, zav. za $1000, 5. razred, spr. 30. jan. 1911.	Dr. št. 39 članov.
K društvu Vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 17184 Anton Mikolič, roj 1892, zav. za $1000, spr. 26. jan. 1911.	Dr. št. 56 članov.
K društvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 17185 Simon Ajdišček, roj 1876, zav. za $1000, 4. razred, spr. 30. jan. 1911.	Dr. št. 48 članov.
K društvu sv. Petra 03, Calumet, Mich., 17186 Jurij Staudohar, roj 1892, zav. za $1000, I. razred, spr. 22. jan. 1911.	Dr. št. 335 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., k društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 15730 Ivan Požun, 29. jan. 1911. I. dr. št. 141 članov.
II. dr. št. 328 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 4617 Jožef Jontes, 29. jan. 1911.
Dr. št. 88 članov.
K društvu sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 13711 Ivan Klun, 29. jan.
1911.	Dr. št. 107 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 101, Lorain, Ohio, 15902 Gabrijel Klinar, 2.
jan. 1911.	Dr. št. 38 članov.
K društvu sv. Roka 113, Denver, Colo., 11350 Ivan Klun, 29. jan. 1911.
Dr. št. 38 članov.
K društvu sv. Roka 113, Denver, Colo., 11350 Ivan Klun, 29. jan. 1911.
Dr. št. 52 članov.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 3273 Ivan Kadunc, L febr. 1911.
Dr. št. 259 članov.
K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 1142 Peter Šneler, 22. jan. 1911.
Dr. št. 336 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 3273 Ivan Kadunc, 6434 Jurij Peteh, 213 Ivan Požek, 30. jan. 1911.	Dr. št. 258 članov.
Od društva sv. Jan. Krst. 14, Butte, Mont., 12288 Pavel Madronič, 21. jan.
1911,	Dr. št. 167 članov.
Od društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 16388 Ivan Sever, 16. jan. 1911.
Dr. št. 327 članov.
Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 15832 Luka Železnjak, 12319 Matija Brklečič, 23. jan. 1911.	Dr. št. 150 članov.
Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 16728 Anton Pavušek, 8197 Ivan Potočnik, 26. jan. 1911.	Dr. št. 96 članov.
Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 15857 Ivan Plaskan, 25. jan. 1911.
Dr. št. 143 članov.
Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 5494 Karol Eržen, 24. jan. 1911.
Dr. št. 79 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 8748 Franc Ambrož, 15207 Anton Slak, 29. jan. 1911.	Dr. št. 234 članov.
Od društva sv. Jurija 64, Etna, Pa., 10160 Josip Čemas, 14013 Mihael Dukovič, 13994 Marka Micir, 27. jan. 1911.	Dr. št. 69 članov.
Od društva sv. Jan. Evang. 65, Milwaukee, Wis., 11087 Ivan Krese, 29. jan.
1911.	Dr. št. 104 člane.
Od društva Vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 13197 Ignac Merčun, 25. jan.
1911.	Dr. št. 55 članov.
Od društva Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 12007 Ignac Rudolf, 23.
jan. 1911.	Dr. št. 140 članov.
Od društva sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 16013 Mihael Zupančič, 13334 Josip Kračman, 16421 Anton Bernard, 16524 Andrej Bavdek, 9162 Anton Černač, 27. jan. 1911.	Dr. št. 70 članov.
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 11682 Josip Kozan, 30. jan. 1911.
Dr. št. 335 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 11213 Josip Geršič, 26. jan. 1911.
Dr. št. 95 članov.
Od društva sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 8269 Josip Plut, 11034 Josip Jagodnik, 22. jan. 1911.	Dr. št. 56 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 12102 Mihael Grabrijan, 12318 Ivan Miketič, 23. jan. 1911.	Dr. št. 148 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Janeza Krstnika 14, Butte, Mont., 4818 Jessie A. Radmelič, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred, spr. 27. jan. 1911.	Dr. št. 60 članic.
K društvu sv. Alojzija 52. Indianapolis, Ind., 4819 Marija Rutar, roj 1886, zav. za $500, 2. razred, 4820 Johana Urbančič, roj 1885, zav. za $500, 3. razred, spr. 20. jan. 1911.	Dr. št. 34 članov.
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 4821 Ana Čuden, roj *1893, zav. za $1000, 1. razred, spr. 25. jan. 1911.	Dr. št. 71 članov.
SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE.
K društvu sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 2449 Katarina Jontes, 29. jan.
1911.	Dr. št. 35 članic.
K društvu Marije Mil. Polne 114, SteeElton, Pa., 3158 Neža Majzel, 15. jan.
1911.	Dr. št. 16 članic.
K društvu'sv. Petra 30, Calumet, Mich., 1142 Marija Šneler, 22. jan. 1911.
Dr. št. 110 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 2315 Marija Eržen, 24. jan. 1911.
Dr. št. 27 članic.
Od društva Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 4112 Franca Rudolf, 23. jan. 1911.	Dr. št. 36 člahic.
IZLOČENA ČLANICA.
Od društva Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 4037 Ana Babič, 23. jan. 1911.	Dr. št. 90 članic.
ZNIŽAL ZAVAROVALNINO S $1000 na $500.
Pri društvu sv. Cirila in Metoda 101, Lorain, Ohio, 12034 Andrej Klinar, 2. jan. 1911.
PROŠJNA.
Novoustanovljeno žensko društvo sv. Ane, La Salle, 111., prosi za vspre-jem v K. S. K. J. Imena članic so: Helena Derganc, Helena Papež, Kristina Križe, Uršula Jurečič, Ivana Povše, Ančka Kastigar, Marija Stenko, Ivana Bruder, Marija Hrovat, Terezija Besal, Ivana Hribernik in Marija Stušek. IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC.
3259 Franc-Bradač, star 33 let, član dr. sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., umrl 19. nov. 1910. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000.00, 2. razred. Pristopil k Jednoti 18. sept. 1901.
533 Jurij Kovač, star 53 let, član društva sv. Družine 5, La Salle, 111., umrl 26. dec. 1910. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000.00, 6. razred. Pristopil k Jednoti 2. jan. 1898.
3297 Uršula Predanič, stara 24 let, članica dr. Marije Pomagaj 78, Chicago,
111.,	umrla 27. dec. 1910. Vzrok smrti: Porod. , Zavarovana za $500.00,
2.	razjed. Pristopila k Jednoti 24. jul. 1907.
13463 Franc Grušovnik, star 35, let, član društva sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., umrl 26. dec. 1910. Vzrok smrti: Samomor. Zavarovan za $1000.00, 4. razred. Pristopil k Jednoti 10. dec. 1908.
2823 Urh Vidmar, star 51 let, član društva sv. Jan. Krstnika 60, Wenona, 111. umrl 12. jan. 1911. Vzrok smrti: Ubit na železničnem tiru. Zavarovan za $500.00, 6. razred. Pristopil k Jednoti 3. jan. 1901.
11514 Ljubomir Rakovski, star 43 let, član društva sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., umrl 3. jan. 1911. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000.00. 6. razred. Pristopil k Jednoti 8. maja 1907.
3438 Barbara Subašič, stara 42 let, članica društva Marije Sed. Žalosti 81, Pittsburg, Pa., umrla 14. jan. 1911. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovana za $1000.00, 5. razred. Pristopila k Jednoti 6. nov. 1907.
URADNO NAZNANILO.
Asesment štev. 2—11 za mesec febr. je reden brez vsake doklade.
JOSIP ZALAR, glav. tajnik K. S. K. J.
0*0♦0*0*0*00*0*0*0*0*v
Joliet, 111., 2. febr. — Društvo sv. Jožefa št. 2 K. S. K. Jednote bo imelo svojo mesečno sejo dne 5. februarja 1910.	A. Korevec, tajnik.
Anaconda, Mont., 22. jan. — Društvo sv. Jožefa štev. 43 K. S. K. Jednote je pri zadnji seji inštaliralo sledeče uradnike za leto 1911:
Predsednik Frank Petelin.
Podpredsednik Štefan Petritz.
Tajnik in delegat Mihael J. Kraker.
Podtajnik John Deržaj.
Blagajnik Marko M. Mogus.
Nadzorniki Mihael Danicich, Martin Kočevar in George Štokan.
Bolniški odbor Nick Križan, Sam Girol in Pavel Žalec.
Vratar Mat. Kramarich.
Maršala Anton Nemanich in Anton Petelin.
Zastavonosca Anton Blaskovich in Dan Kordich.
Pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J. Tebi pa, Am. Slovenec, veliko naročnikov in predplačnikov.
M.	J. Kraker, tajnik.
New York, 28. jan. — Naznanjam članom društva sv. Frančiška Ser. št. 46 K. S. K. J. v New Yorku, da priredi naše društvo svojo štirinajsto letno veselico na soboto, dne 18. febr. t. 1. v dvorani D. A. Sokolovne, 525 East 72. ulice v New Yorku. Zatorej vabim vse cenjene člane zgorejomenje-nega društva, da se taiste veselice gotovo udeležite, ker to je nujno potreba, da se člani v obilnem številu udeležimo, da pokažemo narodu, da se društvo zaveda in da spolnuje svoje dolžnosti, da pripomoremo nekoliko pridobiti za v korist naše blagajne, ker stroške imamo velike, dohodkov pa malo. Ako se društveniki ne udeležimo veselice, kako se bodo pa še potem taisti udeležili, kateri niso člani društva!
Obenem naznanjam tudi vsem članom, da se naše seje vrše vsako prvo nedeljo v mesecu točno ob 3. uri popoldan v društveni dvorani, Schuetzen Halle 8. ulica št. 12. v New Yorku. Velikokrat se sliši od strani članov, da pravi eden ali drugi: “Saj nisem vedel, kedaj da je bila seja, saj bi bil prišel.” Seja se ne razpiše vsak mesec drugače, ako niso kakšne posebne reči na dnevnem redu, ali.pa če se seja preloži na drugo nedeljo, takrat se seja razpiše, in četrtletne seje. To naj si vsak zapomni. Zatorej prosim vse člane našega društva, da bi se seje bolj redno in v obilnem številu udeleževali, zakaj vsak ima čas eno nedeljo v mesecu^ da lahko pride k seji za tistih par ur. In da bi tudi vsaki član pravočasno in redno plačeval svoje mesečne doneske, da ne bi delali meni in sebi sitnosti. Kajti nobeden ni upravičen do bolniške podpore, ako svoje mesečne doneske redno ne plačuje, zatorej gledite na to, ker se nam je že primeril ta slučaj, da je bil bolni član, kateri ni redni plačeval svoje doneske, pa so bile velike sitnosti. Zatorej berite društvena pravila član IX. o dolžnosti-udov, da ne bo potem kakšne sitnosti. Ako nimaš časa sam priti k seji, pošlji po tvojem prijatelju. Ložje se plača en cent kakor dva, in tudi ložje en dolar kakor dva. Mesec naglo mine in zopet drugi, tako da se nabere naglo svota skupaj in potem je pa tajnik kriv vsega tega, in praša, za koga da ima toliko plačati. Redno se seje udeležujmo, in redno plačujmo vsak mesec sproti, pa ne bo nikdar nobene sitnosti in pomote in vsaki bo vedel, kaj se sklene pri društvu. Večkrat se je že slišalo, ko je društvo kaj sklenilo in potem tajnik sporoči članom, kaj in kako da so sklenili, pa marsikateri pravi: “Jaz nič ne vem od tega.” Društvo kar po svojem sklepa, če smo vsi navzoči ali ne, zatorej je to nujno potreba, da se seje redno vsak mesec v polnem številu udeležimo, potem se bode društvo povzdigovalo in mirnim potom korakalo naprej.
Obenem tudi vabimo vsa sosedna društva v New Yorku in Brooklynu in tudi nedruštvenike, da bi nis pri tej veselici kar je mogoče v obilnem številu posetiti blagovolili. Sedaj smo Vam vedno bili pripravljeni tudi mi v slogi Vas počastiti.
Nadalje naznanjam, da so se tukaj vsa obstojočea društva v New Yorku in Brooklynu zjedinila, katero število nas je 10, da priredimo skupno veselico na soboto dne 25. febr. t. 1. v Lie-derkranz Halle v Brooklynu, katere čisti dobiček se bode razdelil med štrajkujoče delavce v Pennsylvaniji, Zatorej se vabijo tudi neudje društev, da se .taiste veselice kar je mogoče v obilnem številu udeležite, da pripo-
moremo našim rojakom in sotrpinom, da jim priskočimo na pomoč v tako siromaški bedi tudi v ti deželi svobode.
Koncem pozdravljam vse člane in članice naše slavne Jednote. Tebi, vrli list, pa obilo naročnikov in predplačnikov. Anton Pavli, I. tajnik.
So. Chicago, 111., 18. jan. — Tem potom naznanjam vsem članicam društva Marije Čistega Spočetja št. 80 K. S. K. J., da je naše društvo imelo svoje letno glavno zborovanje in obenem volitev novih uradnic za leto 1911. Izvoljene so bile:
Predsednica Katarina Jakovčič, podpredsednica Marija Livk,
1. tajnica Marjeta Stanko,
II. tajnica Marjeta Ribič, zastopnica Urša Kučič, blagajnica Neža Fugina; nadzorni odbor, Frančiška Smrekar, Rezka Zihrle in Angela Gorenc.
Tako bodete, sestre, vedele, ki vam je nemogoče, se udeležiti sej, katere se vršijo vsako tretjo nedeljo v mesecu v Medoshevi dvorani, 9483 Ewing ave. Dne 14. jan. smo imele veselico, katera se je, hvala Bogu, nepričakovano izborno obnesla. Društvo vse skozi dobro napreduje ter šteje 94 članic. Onim pa, ki še niso v varstvu naše slavne Jednote, svetujem pristopiti, ker ne vemo ure, kje nas nesreča čaka Koncem mojega dopisa pozdravljam vse člane in članice naše slavne K. S. K. Jednote. Tebi, vrli list, pa obilo naročnikov.
Marjeta Stanko, tajnica.
Springfield, 111., 22. jan. — Naznanilo vsem članom društva sv. Barbare štev. 74 K. S. K. Jednote, Springfield, 111. S tem naznanjamo, da bomo ime li drugo nedeljo v mesecu februarju, to je, 12. februarja glavno sejo za leto 1911. In so povabljeni vsi člani tega društva, da se udeleže te seje, ker se ima na tej seji veliko važnega narediti, ker v mesecu januarju ni bilo nič važnega narejenega zato, ker je bilo premalo udov navzočih. Zato še enkrat opominjamo vse člane tega društva, da se v polnem številu udeleže seje.
Z bratskim pozdravom vsem udani
Odbor.
Dopis iz Chicage.
(O. u. Za predpust?)
Ker bi lačnim slovenskim štrajkar-jem v Claridge, Pa., več pomagale o-kusne Mr. John Pasdertzove kranjske klobase iz Jolieta nego ošabne kiklje Waukeganskih Sokolić, ki so po mnenju ta “kunštne” najbolj “koristne” za narod, zato naj, prosim, upravmštvo ‘Amerikanskega Slovenca’ na pristojno mesto pošlje poslanih $5.00 v prid slovenskim delavcem v Pa.
(Rev.) 'Anton Sojar, pošiljatelj.
Op. upravništva. Hvala! Smo po slali!
Vihar v živčevju.
Živčno glavobol dostikrat primer jaju viharju v živčevju ali možganih. Pojavlja se z medlostjo, potrtostjo, čemernostjo, slabostjo, ki onemogoča pravilno delovanje možganov ali mišic. Povzroča jo prenaporno delo, premalo spanja, sestradan želodec, ali kakršnakoli nezmernost. Hitra olajš ba sledi užitju Severovih Praškov zo per glavobol. Ko jih zaužiješ, greš lahko takoj po svojih navadnih opravkih. Glavobol preneha. Na prodaj v lekarnah. Cena 25c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la.	1-3
27 letna stara mati. Čast, biti že v 27. letu stara mati, ima neka kmetica v Bekes-Czabi na Ogrskem. Ona sa ma je postala mati že s trinajstim letom. Povila je tako krepko deklico da je ista postala že s 14. letom sposobna za zakon, se tudi omožila in ravno tako povila krepko deklico. Imenovana kmetica je torej postala že s 27. letom stara mati. Če bo šlo še tako naprej, bo lahko že s 41. letom prastara mati.
Pogubna pomota. Iz Peterburga se poroča, da je v okrožju Petrovega dvorca v neki luteranski vaški cerkvi obolelo po cerkvenem obhajilu 32 o-seb. Dognalo se je, da se je cerkovnik zmotil ter vlil v kelih mesto vina žvepleno kislino in neko drugo škodljivo tvarino. Tri osebe so umrle.
Reforma japonske abecede. Že dolgo nameravana reforma japonske abecede, ki obstaja iz 11,000 črk in ki se jo namerava skrajšati v samo 47 črk se je nekoliko približala svojemu uresničenju. Mikado je izrabil svoj vpliv ter je premagal upor najvišjih krogov proti reformi. Trgovski in industrijski krogi na Japonskem so bili že doslej za reformo, le gotovi sloji, zlasti najnižji, so bili proti “evropski abecedi”.
PRIPOROČAMO VAM
DOKTOR IVEC
(Water Doctor)
kot najboljšega in najizkušenejga zdravnika, On pozna bolezen na vaši vodi (scalini) 1 To* raj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregledal kemično in mikroskopično za natančno diagiso-so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju. Njegovi bolniki, katerih je že mnog® ozdravil, ga imenujejo kot “water doktor”.
On je specialist za moške, ženske in otrošk« btolezni m operacije, ter hitro in zanesljivo odzdravi vsako bolezen mož in žena, ako je t« sploh mogoče.
Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol* •" teško dihanje, prehlajenje, katar, nervozno»L \do ali bruh, srbečino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gaU* -tones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mr* dico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih* nehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, prime, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni.
Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno.
Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, in o» Zam bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako:
DR. MARTIN J. IVEC,
«0 N. CHICAGO STREET
JOLIET, ILLINOIS.
mUPFED
P LORI L L AR D COMPANY. JERSEY CITY, N. J.
lorilards
STRIPPED SMOKING TOBACCO
JE NAJBOLJŠI
za pipe in cigarete.
Njegov vonj je prijeten
L irillardov je čist in mil. Razveseli vsakega kadilca. To je prva vrsta rezanega tobaka, ki se prodaja v Ameriki in se lahko kupi povsod od vsakega prodajalca.
Cigaretni papir prost z vsakim zavojem.
Pravi Lorillard ima ta rudeči, diamantni utis
TEE AMERICAN
INFLUENCA
Pravi “Pain-Expeller” se je izborno izkazal pri nastopu zavratne influence.
Glavni pogoj je seveda, da se ga. rabi pravočasno, predno nastopijo komplikacije z pojavi vročinske mrzlice.
Prva znamenja so navadno bolečine v glavi, v udih, mrzlica, šumenje v ušesih, splošna oslabelost vsega telesa, utrujenost v nogah in stegnih.
Ne odlašajte, ampak rabite pri takih pojavih takoj pristni “Pain-Expeller”, ker zabranite s tem večtedensko bolehanje.
Navodilo za rabljenje je priloženo vsakemu zavitku.
Varujte se ponaredb.
25 in 50 centov steklenica.
F.	AD. RICHTER & CO.
215 Pearl St.,	New York, N. Y.
N.	B. —• Richterjeve Congo pilule proti zaprtju.
Bodite pozorni in ne opuščajte prilike, ki se vam ponuja, da boste lahko postali sami svoji s tem, da boste z delom svojim rok postali samostojni in ne sužnji kapitala, tako tudi vaši otroci. Pripravite si lastno ognjišče in dom za svojo deco, da bo neodvisna. Tšm boste živeli v miru in zadovoljstvu vi in vaši otroci ter otrok deca — na svoji zemlji. Nova občina in fara se organizira še tekom tega leta. Tudi Slovenci lahko dobelepe zemlje za svojo kolonijo v severnem Wisconsin-u, na lahke obroke in po nizki ceni. Za podrobnosti in pojasnila pošite na:
F. M. CMELJA
1827 Blue Island Ave.,
CHICAGO, ILLS.
TRIJE “RODNI” BRATJE.
Maloruski napisal Rev. J.
Osip Fedkovič. C. Sinolcy.
Prevedel
;č med živimi?... No, pohitim,
(Konec.)
Ni minul še teden in bil sem v svojem kraju, nedaleč od doma. Bilo je ravno na sveti večer; po hišah zan e luči in bilo je videti, kako se dob ljudje radujejo, sede pri večerji, j korakajoč z zavojem v roki, sem p misij e val, kaj delajo doma.
Brata ni morebiti več A kaj mati, kaj sestri? do doma ni več kakor štiri; male mr lie- o polnoči bom pri svojih, ako ne preje. Pogledam na zavoj, je-li v njem vse, kar sem med poom nakupil, vse najdem v redu.
Korakam dalje; niti na okna ne pogledam, tako naglo korakam. A me okoli srca stiska, zbada, kakor bi je hotelo iztrgati, zdi se mi, da se™.?*' jan, in vendar nisem .me niti kosce ka kruha v ustih, ne da bi reke kaj drugega. V culici sem sicer imel dve pečeni goski, steklenico vina m kos prekajene ribe, a od tega nisem hotel ničesar pokusiti, marveč vse domu prinesti. A tu mi govori neki glas, da bi se nekoliko vsedel in si malo odpočil; ako se le nekoliko oddahnem, pojdem pa potem hitreje. Komaj pa sem se vsedel, že so se mi zaprle oci, srce je utihnilo. Ti zmrzneš, mislim vstal bom... .toda ne morem vec
si;
Ni-
zavalim se na sneg. Reši me, sv.
velike nevarnosti, zvesti nas
kolaj, z patron, reši me.
*
Prebudim se — a ne na snegu, marveč v gorki postelji. Pri meni stoji četnik, krasen, mlad. Videli ste an-gelja, kateri je naslikan na sv. Para-skeve (velikonoč) v Černovicah na velikih vratih? Takov je bil ta četnik, ljubeznjiv, mil in lep.
'“Moj dragi,” pravim, ‘‘kje pa sem?
“Pri meni,” odgovori mi četnik. “Ravno tako si kakor pri svojem rodnem bratu ali pa še boljše. Ne usta-vaj, srce, ti si zelo bolan.”
Naenkrat spomnim se Onufrija, Baja in dopusta.
“Kako sem semkaj prišel?” vprašam.
“Na sveti večer našel sem te pri cesti v snegu na pol zmrzlega.
“O moj Bog, moj Bog...”
“Zahvali Boga, da je tako; dobro ti je,” oglasil se je drugi četnik, debeluh ki je hodil gori in doli po sobi kadeč iz pipice, “a v drugo ne popi-
vaj:
bi
A jaz tisti dan nisem imel niti vode v ustih, ne da bi rekel kaj drugega.
Taki so pač ljudje.
Mlademu četniku zatrepetale so solze v očeh. Mignil je tovarišu z glavo in se vsedel k meni k postelji.
“Gospod,” pravim, "je moja suknja
na varnem?”
“Ne skrbi po nepotrebnem; ^ suknja i zavoj i tvoj odpustni list. ^	^
"V odpustnem listu je bilo pismo,
pravim.	_	,,
“Je v njem še sedaj, našel sem ga.^ “Ko bi vedel, kje je moja suknja: vstal.”
Dasi ni bil četnik vesel, vendar se je zasmejal.
“Ko bi bilo to mogoče v treh dneh, bilo bi dobro.”
Jaz sem se razljutil. “Kaj pravite, gospod? Vi ne veste, kako je pri nas doma!”
“Seveda vem; toda zdravnik je ukazal, da te ne pustim.”
“A kje je ta zdravnik?” vprašam. “Mora priti vsaki čas, poslal sem že po njega.”
Za kratek čas je res prišel zdravnik. “No,” vpraša, "kako je?”
“Dobro.” oravim. “Pustite me do
tako dobre in mile duše ne ljubil! Daj mu Bog večno radost!”
“Ne veste-li, ali je katera mojih sester prišla domu? Brat mi je pisal, da ste obe-dve v službi.
“Ste v službi,” dejal je četnik a pri tem je zarudel.
To se mi je zdelo čudno.
* * *
Prihodnji dan bilo mi je že bolje. Bogu hvala! Pripravil sem se, da odidem.
“Počakaj,” pravi četnik, “po tebe pride voz.”
Za pičlo uro stal je pred hišo voz. Usedel sem se na njega in se odpeljal.
Prišedši domu zgubil bi bil kmalu razum. V kočici bilo je mrzlo, mati ležala je na peči. Blažej pritiskal se je k njej in tresoč se mraza prosil za košek kruha; a jaz sem stal v vratih.
“Dober dan, mamica, kaj delate?”
“To si ti, sin moj? Daj ti Bog zdravje, da si le prišel; nisem več mislila, da te še vidim. Umiram, sin moj, od mraza in glada.”
Vrgel sem od sebe plašč, pokril sem mater, vzel sekiro, ki je ležala pod klopjo, in hitel v gozd. V pičle j uri bilo je drv v bajtici dosti in ogenj je plapolal v peči. Za rodno mater se naglo nasekajo drva...
“Stopi sem, duša moja, da ti dam svoj blagoslov.”
In mati me je blagoslovila.
“A kje je moj brat Onufrij?” vprašam.
“Predvčerajšnjim bilo je temu teden, kar smo ga pokopali,” rekla je matka.
“Ni rekel besedice, sin moj, le na tebe je težko čakal. Ni tukaj, rekal je, Jeniček, moj rodni bratec, ni-li tukaj... vedno se mi zdt, da je že tukaj. A daleč ni, on pride...” V tem je zdihnil in izročil svojo dušo Bogu. Ni pričakal brata, po katerem je tako hrepenel... —”
Nekako okoli polnoči prihitele so tudi sestre iz vasi.
“A vi sestrici, lepo od vaju; kar je resnica, je resnica. Niti k svoji materi ne pogledate. Ko bi sam ne bil prišel, poginila bi bila od mraza mati in otrok.”
“A kako bratec?” izgovarjate se med jokom sestri, “pri takih ljudeh služive, da naju niti v cerkev ne puste, ne bi rekle, kam drugam. In sedaj sve se tudi-le prav vkradle.” “Vaju-li ne bodo radi tega karali in zmerjali?”
“I no, ako nas tudi karajo, ako nas tudi kaznujejo, da se je le nama posrečilo, sniti se z vami, bratec. Ne bodi hud!”
Žalost mi je srce razrivala, ali rekel nisem ničesar; odvil sem zavoj in razdelil darove. Ostala mi je le ovratna ruta, katero sem kupil za brata........
preslab,” trdi
pravim
mu.”
“To še ne gre, s zdravnik.
Začnem ga prositi. “Gospod, pustite me domu. Pri nas doma je slabo; saj nimam več daleč."
Četnik mu je rekel nekaj po nem' ško.
“Naj si bode,” pravi zdravnik na zadnje; “jutri lahko greš, a danes o stani še v postelji in jemlji zdravilo, katero sem ti prinesel. A telo si maži s to-le mastjo.”
Kako sem se razveselil! “Zahva ljam vas lepo, gospod doktor!”
"Mene ni treba zahvaljevati, zahval tega gospoda; ko bi njega ne bilo, bi bil že davno pozabil, kako se diha.
* * *
Ležim na postelji in premišljujem pri meni sedi častnik in kadi.
“Čemu si tako zamišljen?” me vpra-
“Nimam li vzroka?” dem na to.
“Ne bodi brate smešen; Bog je oče vseh. Hudo preide a dobro bode.” "Kdo ve, kako je z mojim bratom da bi ga le še živega našel.”
“Sam bi bil tega vesel,” rekel je čet ni k.
Kakor bi me bil zabodel z nožem. “Je-li vam morebiti kaj znano? vprašam.
“Tvojega brata so včeraj teden po kopali.” Na to je sam zaplakal. “Ste-li vi mojega brata poznali?” “Pa še dobro; v celej vašej zemlj nisem imel zvestejšega tovariša.”
“A odkod ste vi?”
“Jaz? Jaz sem od daleč, jaz sem iz Nemčije. Tega ti ne veš.f
“A kako ste se seznanili z Onufri
jemr
“O, večkrat sem pri vas prenočil in tako sem ga spoznal. Kako bi človek
dr-
Drugi dan sem šel k Židu.
“Daj mi," pravim, “dela!”
“Hočeš-li v gozdu napravljati a?” de žid.
“Bodi-si, grem na drva.”
Vzel sem od njega tri hlebe kruha, soli in kruha in šel sem na delo; delam pa, da krvavi pot lije raz mene. A meni se je zdelo, da to ni nikako težko delo, ampak igrača; no, za rodno mater ni nikako delo težko... Delam pri Židu prvi teden, delam drugi, ko priteče k meni z jokom fantek. “Pojdite domu, z materjo je slabo!' Pustim delo in grem. Ko pridem domu, bila je mati že mrtva. Niti sveče ji ni nikdo dal v roko.
‘Zakaj me nisi že davpo poklical?' kregam fantka.
“Jaz sem hotel, ali mati me niso pustili iti,” izgovarja se med jokom fantek. “Mamica, vi ste slabi; jaz pojdem v gozd po Jana.” “Ne hodi sinko moj, nisem še tako slaba.”
* >1« *
Pokopal sem mater in sem se sam ulegel. Ležim in se komaj zavedam Prišel je pop: “Plačaj pogreb!1 “Potrpite z menoj, oče; izposodil si bom kje in vas plačam, ali si pa to odslužim.”
“Ne tako; plačaj takoj!”
“Kaj naj dam drugega raziin dušo? “Čert vzemi tvojo dušo, a mene pla čaj...”
“Imam tam v culici še nekaj komis nega kruha, je še nekoliko drugih re čij — vzemite si to; imam še nekaj Ovratnico imam, kupil sem jo za bra ta, dva goldinarja je stala.”
“Sem s tem,” pravi pop in seže po culici, ki je visela nad mojo glavo Verni! mi je prazno, odšel, kolneč in se roteč.
V tem je že prišel sodnik s čuvajem “Zakaj ti, ko si pri Židu napravil dolg ne delaš?” me vpraša.
“Ko bi mogel, bi delal,” pravim, “tako pa sami vidite, da ne morem.
“Potem daj dolžni list,” ukazuj sodnik, “ali pa daj dolg pripisati na tvoje gospodarstvo. Žid ne sme ob to priti.”
“Žid ne pride ob nič,” pravim, “toda dolga ne pustim pripisati na posestvo posestvo je Blažejeva last, a ne moja Kakor hitro ozdravim, odplačam.” Sodnik se je nad menoj razljuti! odšel, a brezbožni žid ni čakal; med tednom prišli so rubit. A jaz sem še vedno ležal. Zapisali so si v zastavo polje in kočico — jaz sem sedel na
postelji, plakal sem, a to tako, da se čudim, da mi ni počilo srce.
V tem prihitel je k meni Kulišev Jakob.
"Daj ga Bog'! Prosim, vsedi se!” “Danes je bil celi urad pri tebi na obisku. Zarubili so ti vse stvari.”
“Da, zarubili.”
“Škoda, da ti še kože niso odprli,” pristavi Jakob.
‘Od tebe, brate,” pravim, “mi je tako slovo milo. Nekdaj bili smo si tovariši.”
“Nekdaj?” ponovil je Jakob britko.
A sedaj?”
“Sedaj sem v tožbi in stiski, v veliki stiski. Težko mi bo najti zvestega tovariša.”
Ti si smešen, in kako smešen,” ponavljal je Jakob in šel, ne da bi rekel: z Bogom.
Drugo jutro prinesel mi je žid pismo.
Tu imaš,” je rekel; “Kulišev Jakob e vse poravnal za tebe.”
“Kako je to poravnal?” vprašam. “Tako je poravnal, da je tvoje delo prevzel na sebe. Danes dela že mesto tebe v gozdu.”
* * *
Kulišev Jakob je bil na naši vasi doma, izvrsten fant, prijazen fant, tako prijazen, da se ne da dopovedati. Predno sem šel k vojakom, smo si ili vedni tovariši; od tega časa pa se nismo več srečali; stanoval je daleč proč od nas, na drugi strani vasi. Domači ljudje so mi povedali, da je v tem času, ko sem bil jaz pri vojakih, gubil očeta in mater, in da sedaj sam gospodari s svojo sestro. Večkrat sem hotel iti k njemu, da bi se bila kaj pogovorila, a ni se mi dalo —- tako sem ustvarjen! Ko bi sam ne bil k meni prišel, kdo ve, bi se li bila kedaj videla. Drugega dne večer prihiti k meni.
“Kaj delaš, brate?”
“Kaj delam?” pravim. “Ležim.’
“Ali veš, čemu sem prišel k tebi?” “Mislim, da.”
“Ali se jaz preselim k tebi, ali pa pojdi ti k meni!”
“Kako?” vprašam.
“Tako, kakor pravim,” odvrne Jakob. “Ti si bolan; kdo ve, li ozdraviš, tebi je treba v hiši nekoga, ki bo skrbel za gospodarstvo, m ki bo tebi postregel. Bog je dal pomlad; treba bo orati, sejati, vlačiti.”
‘A tvoje gospodarstvo?”
'Za me ne skrbi; gledal bom tudi na svoje. Jutri se preselim k tebi.” Hotel sem nekaj reči, a Jakob mi ni pustil.
'Ti si smešen,” je dejal in je bil že zvunaj.
* * *
Prši, potem lije, a po dežju naglo solnce greje. Tako je bilo tudi z menoj. Jakob se je preselil k meni, moj dolg je bil poravnan, pop plačan, sestri ste doslužili in se vrnili domu, i az sem prenehal bolehati. Jakob se vedel pri meni kakor rodni brat. Tolažil me je, vzpodbujal me je. a pri delu je speval kakor slavec v gaju.
jaz sem bil vesel. Tu je prišel k meni sel od okrožnega urada, da se tam oglasim. Šel sem.
“No, si revež že ozdravel?” vpraša me okrožni gospod.
“Malo,” pravim na to.
“Kako je doma?”
“Kako drugače, kakor slabo, kjer so sirote brez očeta in matere. Ako mene — kar Bog ne daj — zopet pokličejo k vojakom, pojde vse, koča in gospodarstvo.”
“Ko si ležal, kdo ti je stregel?” “Kulišev Jakob,” povem.
“Dober človek,” doda okrožni gospod. “A veš-li, čemu sem te poklical? “Milostni gospod mi to pove.” “Prišel je tvoj odpustni list iz vo-jinske zveze.”
Moj odpustni list je prišel?” sem radostno zaklical. “Kako je to mogoče, gospod?”
Pisal sem za tebe na ministerstvo. ker mi je četnik Tauber vse povedal.” “Kteri četnik?” poizvedujem.
“Ta, kateri te je našel v snegu zmrzlega. Vem vse.”
O dobri moj gospod," pravim m padem pred njega na kolena. “Naj Bog odvrne od vas vsako nesrečo in podeli trdnega zdravja!”
‘Dobro, dobro,” pravi gospod sedaj pojdi domu, oženi se in primi se gospodarstva!”
* * *
Kaj so od tebe hoteli?
Jakob doma.
Pokažem mu odpustni list od armade in mu pripovedujem, kaj mi je bilo rečeno. Jakob se je zamračil “Brate,” rečem, “ti nisi vesel, da sem vojaščine prost.”
“Sem vesel, ali ne ravno posebno.” “A zakaj?”
“Zato; a vse je k dobremu.
“Nikoli,” pravim; “povej, kaj imaš na srcu!”
“Poslušaj toraj, ako hočeš: ne bode nam mogoče skupno živeti.-”
“A zakaj?”
“Zato, ker se oženiš.”
“No, oženim se; toda kaj je na tem? “Ti si blazen,” pravi Jakob in začne žvižgati. (To je storil vselej, kadar se je razjezil.)
“Kaj je na tem, ako poslušaš
National Studio
(R. PAWLOVSKI.)
515-517 N. Chicago Street, Joliet, 111.
Edina slovanske fotografija v Jolietu.
Zmerne cene.
Najboljše delo.
Ko se mudite v So. Chicagi, ne poza-
bite se oglasiti pri meni.
JOS. ANSIK
slovenska 70: t lna mesarija in
Popolnoma varno naložen denar
----JE PRI-
grocenja.
8911 Greenbay Ave., So. Chicago, 111.
Pri meni dobite vse kar želite. Postrežba točna, blago najbolje, a cene najnižje.
Hranilnici in posojilnici za Kandijo in okolico.
REG. ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAZVEZO.
13
dnevnega dobička jamčimo našim agentom z im-portiranimiavstrijskimi slikami. Brez opozicije ali nevarnosti. Vprašaj za podrobnosti.. .A. S. Silberman, 352 Pleasant Ave., St. Paul, Minnesota.
Tel.
❖
vpraša me
začnem zopet
blaznega za trenutek? razgovor.
“Že poslušam,” da mi v odgovor, “Daj mi svojo sestro za ženo.” “Kako?”
“Na mojo besedo.”
“A kaj začnem sam doma?”
“Živi z menoj; ako pa ne, oženi se in bodeva oba gospodarila.”
“Hm,” zamrmra Jakob.
(Nadaljevanje na 7. strani.)
in več stalnega
Za varnost denarja jamči poleg rezervnega zaklada čez 2200 zadružnikov z vsem svojim premoženjem.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsacega če je njen ud ali ne, ter se obrestujejo po 4J4 odstotke na leto brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje sama iz svojega ne da bi istega odtegovala vlagateljem.
Hranilnica in posojilnica ima svoj lastni “Dom” v Kandiji pri Novem mestu. — Naslov:
HRANILNICA IN POSOJILNICA V KANDIJI, KRANJSKO, AVSTRIJA
R. Pilcher, predsednik.
Fred Bennitt, podpredsednik. George Erb, kasir.
F. W. Woodruff, ass’t kasir.
iiu/iuiii) muli
Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, 111.
TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banke v stari domovini.
3 °Jc
o
OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolietu.
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica 101	Joliet,
111.
SLA.VNOZNANI
SLOVENSKI POP
proti žeji - najbolje sredstvo.
Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott St.
Joliet, 111.
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344
tir? tir? tir? it? hb	vtv ril rt? rfo y*fo tT?
H*1 *3-* *3» ‘i1 W	M-*	H»1 *4»*
❖
0
e±2.
*37
*37
Ako je vaš obraz bled ali rumenkast, je to znamenje pomanjkanja krvi, ker ista ne vsebuje dovolj rudeče in krepčilne vsebine, zato je slabotna in polna nečistobe. Tako pomanjkanje zdrave krvi je povzročeno po nepravilnim prebavljanjem hrane. Znaki takega pomanjkanja so:

€
*37
ÍOftSPH TBIÏSK&tl
*37
4ÍU.
civ
*37
*37
0
&
¿tv
*3?
tii
*3?
*37 *37
❖
*37
*37
Trinerjevo Zdravilno $
Rumenkasto bledlo obličje, neprestani glavobol, slab okus, odurna stapa, nemir po jedli, zabasanost in izbmlii.
Tem neredom se pridružijo še druge težave, ki so različne z ozirom na razmere v kojih se oseba nahaja. Mi vam svetujemo rabiti zanesljivo zdravilo v takem slučaju, ki je
'■»ERV/I
Grenko Vino

Opozarjamo, da je format tega znanega zdravila bil zadnje čase mnogo izboljšan, da je sedaj mnogo močneje. Sedaj je doza mnogo manjša, a deluje mnogo bolj očividno. Rabite je kakor sami želite. To zdravilo je najbolj priporočljivo, ker
Očisti telo brez da ga oslabi.
Daje novo moč vsem organom ter dela prebavnost redno in perfektno. Stara in izdelana kri se v kratkem nadomesti z novo in močno krvjo, ki daje vsakemu udu novo življenje in moč.
DOBI SE V VSEH LEKARNAH.
1333-9 S. Ashland Ave.	CHICAGO, ILL.
/
A eTh cTfr» efr» e*tS &■> tlN c*ts /ts ei?, rfr, e*K	ej?, A /fr. e*tS e*,
*3* *3** W *3** *3-* *3? *3** i3*i 't1 *47 l37 'i? l37 *4»* *3* l37
¿is
*37
t*t>
*3?
tl*?
*37
jttjL
*37
❖
❖
civ
*37
eT?
*37
JOSIP KLEPEC
JAVNI NOTAR
Izdeluje vse v notarske dele spadajoče listine 1006 N. CHICAGO ST, JOLIET
Največje in obenem slovansko podjetje v Jolietu za barvanje in čistenje moških in ženskih oblek. Uposlujemo le izkušene delavce.
Joliet Steam Dye House
(Straka & Co.)
642-644 Cass St., - Joliet, Illinois.
Oba telefona 488.
Branch office N. W. Cor. Ottawa and Van Buren Sts.
Bray-eva Lekarna
Sepriporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga.
Nizke cene.
104 Jefferson St., blizu mosta, Joliet
PREMOG.
PRODAJA PREMOGA. Najboljši Lump, Egg in Nut premog , po $4.00 tona.
NAJBOLJŠI PREMOG ZA GRETJE
M. PHTLBIN
515 Cass St., Joliet, 111.
Oba telef. 5, Chi. tel. stanov. 2191 M4.
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zopet ogenj pojdite k
ANTONU SCHAGER
North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke.
Geo. Laich
GOSTILNIČAR.
3501 — 95 Street, So. Chicago, 111.
Tel. So. Chicago 5844.
Pošilja denar že več let v staro domovino, a še ni bilo slišati nikake pritožbe.
ROJAKI DOBRODOŠLI!
KADAR POTREBUJETE kaj lesa za stavbo ali drugo, vprašajte
za cene
Lyons Bros.
LES ZA STAVBE — IN PREMOG —
Oba telefona 17.
Washington St., JOLIET, ILL,
SLOVENSKI PRAVNIK.
R. F. Kompare
ADVOKAT
•tip
lAl
Telefon S. Chi. 439.
SOBA 19, 9206 COMMERCIAL AVE. SO. CHICAGO, ILL.
John Stefanic
m voglu Scott in Ohio čest, Joliet, IH.
Slovenska gostilna
POZOR, ROJAKINJEI
Ali veste kje je dobiti najboljše me «o po naj nižji ceni? Gotovo! V mesnic-
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prek» jene klobase in najokusnejše meso
Vse po najnižji ceni. Pridite toraj is poskusite naše meso.
Nizke cene in doDra postrežba j* naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v n«šej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets.
Otic. Phone 4531. N. W. Phone Ulj
Narodno Podporno Društvo
“Slovenski Sokol”
Waukegan, Illinois.
Kjer s« toči vedno sveže pivo, tovrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLim
Emil Bachman
Uradniki:
Pavel Bartelj, starosta, 834—lOth St. Josip Hribar, tajnik, 604 — lOth St. Frank Belec, blagajnik, 818 — lOth St. Telovadni odbor: Alojz Grebenc, Cor.
McAlister in lOth Sts.
Mesečne seje vsako 3. nedeljo ob 1:30 uri pop. v Matt. Slanovi dvorani na 10. cesti.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olje» in fimežev. Izvršujejo se vsa ha» varska dela ter obešanje stenske^ papirja po nizkih cenah.
A Iexander harass
^^Chi. Phone 376. mJ N. W. 927.
KirinčičBros
ib S
IU
ičar
Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom se toplo priporočamo.
1718 South Center Avenne, CHICAGO, ILL.
Slovanski tvorničar društveni! eth znakov (badges), regalij, kap bani« in zastav. Velika zaloga vseh p»-trebščin sa društva.
Obrnite se name kadar potrebni*!* kaj za društvo. Pišite slovensko. Katalog na zahtevanje zastonj.
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
IM. 13. Schuster
Young Building.
The Joliet Natiosal Bait
Na vogln Chicago in Clinton n!* RAZPOŠILJA DENAR NA VSR KRAJE SVETA.
Kapital in prebitni sklad $100,000.06.
ROBT. T. KELLY, predsednik.
G.	M. CAMPBELL, podpredsednik.
C.	G. PEARCE, kasir.
Salun—AMERICAN HOUSE—Hotel Alfonz Weiblingcr, lastnik,
1022 Ohio St,	Allegheny, Pa.
Bell Phone 9571-R. Cedar.
Se priporoča Slovencem v poset. Najboljše pivo, vina in žganja; okusne jedi in prigrizek.
(Nadaljevanje z 2. strani.) nika. Prišli so nazaj in prav z veseljem poročali, da so vse dosegli, kar so prosili. Seja je bila zopet 29. jan., in pri tej seji se je zbralo ljudstva, da je bila polna dvorana, kar kaže, da se res narod zanima za svojo stvar. Pri tej seji je prišlo več reči na razgovor. Za patrono smo si izvolili sv. Barbaro, ker smo skoraj vsi premogarji. Tako je bil tudi cerkveni odbor izvoljen z g. Modrom. Izvoljeni so bili namreč sledeči:
Blaž Usman, predsednik;
John Peterneli, tajnik;
Frank Potnik, John Žauhar, Jernej Mlakar in Frank Bučar, nadzorniki.
Seja se je z veseljem končala in vsi trdno upamo, da bodemo gotovo napredovali, kakor imamo tudi veselje in upanje do g. Modra, da je dober in navdušen za naš napredek, kakor se nam je dosedaj izkazal, da se ne vstra-ši nobene zapreke in da bode deloval med nami za gotovi obstanek in napredek. Njemu moramo dati vsi kredit, da se v tako slabem.času in pri nobenem denarju upa toliko v bodočnost. Kajti dela se sedaj tukaj na-okolu prav slabo, ter sedaj na poletje tudi ni dosti boljšega pričakovati. Ako bi morda kateri iskal g. duhovna za kakšno stvar, damo njegov naslov tukaj: Rev. Albin Moder, 1629—15th St., Springfield, 111.
Torej Slovenci in Hrvatje, tako tudi vsi drugi Slovani v mestu in okolici, dajmo se zavzeti za to dobro stvar in bodimo složni v tej reči, ker potem bodemo gotovo prišli do našega cilja. Vas pozdravlja in želi in si upa dosti pomoči od Vas dobiti, ker to lahko vsak ve, da je silno sedaj potreba za začetek. Prosimo Vas, priskočite na pomoč, ter se Vam že naprej zahvaljujemo! Kdor hitro da, dvakrat da!
Cerkveni odbor.
Valley, Stevens Co., Wash., 22. jan.
Dragi urednik Am. Slovenca! Ne zamerite, ker se že spet oglašam v nam priljubljenem Am. Slovencu. Posebnih novic nimam pisati.
Božične praznike smo praznovali prav slovesno; imeli smo opolnoči 2 sv. maši in eno na sv. dan ob 10. uri; naši pevci so peli ubrane slovenske božične pesmi. Pri tej priliki so nas tudi obiskali štirje prijatelji iz Clay-tona; seveda smo potem na sv. Štefana dan priredili malo veselico, pri kateri smo se izvrstno zabavali.
Novo leto pa nam je prineslo malo snega, toliko, da se zamoremo voziti na saneh. Mraza pa to zimo še nismo imeli mnogo, 6 nad ničlo največ; vremenski preroki so se malo zmotili, ker so nam prerokovali jako hudo zimo; no, mogoče še pride pozneje, pa dolgo vendar ne more več biti, ker smo že daleč v zimi.
Sedaj pa želim vsem čitateljem tega lista obilo sreče celo leto, Am. Sl. pa obilo naročnikov.
Andrew Salokar.
Bridgeport, O., 6. jan. — G. urednik A. S.l Vas prosim za nekoliko prostora v listu; ker nisem Vas že precej dolgo nič nadlegoval, zato mislim, da boste kotiček prihranili za moj dopis, ker hočem nekoliko naznaniti Slovencem iz tega kraja.
Tukaj se je delalo še precej dobro dosedaj, ali zdaj so začeli pa dneve krajšati in delavcem praznike določati. Ali pritoževati se še ne moremo, ker ne vemo, koliko časa bo to trpelo. Čital sem v več listih, da so štrajki še vedno na rokah naše organizacije. Posebno moram izreči sočutje rojakom v Pennsylvaniji, ki se že tako dolgo bojujejo za ubogi kruh in potegujejo za korak do dobre organizacije, ki bo v korist njim samim in vsakemu človeku, kateri dela po premogokopih zdaj in bo delal zanaprej. Kateri še ne vedo, kaj je unija, jim hočem nekoliko povedati, kako je bilo takrat, ko se je unija ustanovila; ne vem ravno dosti, ali spominjam se še nekoliko. Povem le bolj ob kratkem.
Bilo je mislim kakih 18 let, kar se je to godilo. Prišel sem iz ljube slovenske domovine. Leta 1893 sem delo dobil pod težkim pogojem, ali dobil sem ga. Delalo je par sto članov v Wilencreek Coal Mine, kjer ni bilo unije popred. Zato so se začeli zavzemati, da bi ustanovili si svojo in pristopili k organizaciji, kar so res naredili, čeprav je bilo težko ustanoviti. Pristopili so h glavni uniji, kjer smo prejeli št. 13. Prvikrat je bilo narejeno, da vsak novi član plača za vstop v majno $2.00, popred ko gre na delo. Ker se je novoizvoljeni odbor dobro držal, je šla stvar precej dobro, tako da unija je bila zmerom le bolj močna in je korakala dobro naprej. Kakor vam znano, je kapitalistu taka stvar velik žebelj v nogi, še dandanes in bo do konca, dokler bo unija. Zbrali so se unijci in imeli skupni škod ali konvencijo, in so zahtevali plačilno lestvico preobrniti na boljše. Takrat ni bilo ne sledu ne duha o mašinah kakor dandanes, smo delali vsi s pikom. Imeli smo plačo 70c in zahtevali pa 5c poboljška. In bilo je precej upanja da bi imeli dobiti plačo kakor zahtevano. Pa so kremplji komp. dobili predsednika od glavne unije v svojo oblast in zapeli do kosti. Obljubili so mu dobre tolarčke. Zato se je požrešni človek polastil denarja in nas uboge trpine prodal komp., kakor Judež Škrjot Kristusa. Morali smo biti pokorni, ker smo bili še preslabi, ker še nismo stali kakor sedaj. Morali smo iti na delo za 54c namesto 75c. Velik razloček med tem! Ali premog je bil tako trd, da se ga ne bi noben pik prijel za tako ceno. Kaj smo hoteli?!
Delaj, ako hočeš živeti, ali pojdi! Delali smo naprej, tolažili sami sebe, “troštali” se boljših časov.
Res ni bilo dolgo tega, da je prišlo do zaključka: Večjo plačo — ali delo ustaviti! Ker se nismo mogli pogoditi, smo delo ustavili do dobrega. Ker se ne spomnim natanko, samo toliko povem, da smo imeli sejo za sejo, kakor smo enkrat imeli sejo na zemlji na prostem pod milim nebom in sklenili, da ne bomo pustili nobenega vlaka naprej s premogom, ki bi ga izkopali skebi. In to smo bili tudi storili. Ustavili smo ga, ko je prvi vlak prišel, in ukazali, da mora nazaj. In res je šel nazaj. Potem ni bilo nobenega več do popoldne. Kar naenkrat je spet pripihal “ta črni'’. Ker je mislil, da bo šel kar naprej, se ni nič zmenil za znak, da naj ustavi. Ali razburjeni delavec je imel dobro napravljeno, da ni mogel nikakor naprej. So leteli naprej, kar bilo'mogoče. In so mu ustavili pot naprej, ker so mu tajse nametali na pot in je moral ustaviti in hočeš-nočeš-moraš iti nazaj. Navzoči šerifi in policisti so nas hoteli prisiliti do zaključka, ali trpin ni nič poslušal, čeprav je bilo mnogo odvedenih v zapor. Res ni bilo več premoga videti, ali kapatalisti so se izmislili drugače. Začeli so ga pošiljati po baksah v zaprtih karah. Ali mnogo nas je kmalu povohalo politiko. Delavci smo bili na straži celo noč kakor podnevi. Ker sem bil tudi jaz pričujoč za stražo to noč, vam lahko povem.	(Konec prih.)
(Nadaljevanje s 6. strani.) “Tako, brate, tako!”
“Če je temu tako, oženim se jaz tudi.”
“Le oženi se, brate, a brez šale.” "Daš mi svojo sestro?”
"Moja sestra je sirota, razun tega pa še revna. A ti si bogat.”
“Ti si blazen,” de Jakob in začne veselo žvižgati. “Daš ali ne daš svoje sestre?”
“Če treba, obe, dragi moj,” pravim, “a jaz...”
“Malo počakaj,” zavpil je nekdo za nama. (Govorila sva na vrtu, bilo je že proti večeru). “Ne razdaj vsega, tudi jaz moram dobiti — vsaj jedno...” Ogledal sem se, in moj mladi četnik stoji za menoj, a le v bluzi, brez meča, in s palico v roki.
"A vi ste tukaj,” pravim, “gospod moj zlati, angelj moj dobri, ki ste me dvakrat rešili smrti? Gospod moj mili in dragi!.....”
“A pojdi mi proč s tem ‘gospodom’,” de četnik. “Nisem nikak gospod, človek sem kakor vidva.”
“Kako se je to zgodilo?” vprašava. “No včeraj sem dobil odpustni list. Povem to na kratko. Doma nimam ne očeta, ne matere, sploh nikogar. Tako sem se odločil, da se naselim pri vas. Imam nekoliko denarja, a kupim si zemlje, postavim si kočico in bodem živel, dokler bode Bogu dopadlo; gospodarstvo pa razumem.” Kako sem se razveselil, gospod Bog! "Vi bi to storili v resnici?” pravim. “A nehaj s tem “vikanjem,” razjezi se četnik; “ne reci mi “vi”, ampak “ti”.
“Bodi si torej, ti bi hotel med nami navadnimi ljudmi živeti?”
“Ruski ta kraj a njegovo ljudstvo,” de Tauber, “tako ljubim, da ne morem dopovedati. Pri vas je vse tako srečno, prijazno, milo, krasno; pri nas pri Nemcih sama hladnost in dolgočasnost.”
“Ti se moraš ženiti,” prigovarja Jakob četniku. Brez žene pri gospodarstvu ne gre.”
“Kako znaš ti svetovati?” smeje se četnik; “oženiti se je seveda glavna stvar. Kaj pak dela moja črnooka Helenka? Srce moje!”
“Ktera Helenka?” vprašam.
“Tvoja sestra,” de Tauber.
“Kako to?”
“Tako-le. Midva se ljubiva že nad leto. Ne veš tega?”
“Kako bi to vedel?” pravim na to. “Helenka, pojdi sem;” pokličem sestro.
Prišla je, a bila vsa zmedena.
“Dekle, kake reči slišim od tebe? Oh. oh!”
Padla je pred menoj na kolena. “Bratec,” pravi, “odpusti mi, grešila sem. Kaj takega nikoli več ne storim.”
“Kaj praviš? Ti ne boš več ljubila?” vpraša četnik. “Veš, kaj si mi rekla takrat na cerkveno žegnanje?”
“A pojdi, pojdi s tvojimi pravljicami,” dejala je uboga deklica med jokom; “jaz ti takrat nisem nič rekla; imaš še vedno svojo prosto voljo... Le ti, moj bratec, se ne jezi nad menoj, jaz ga nikoli več ne pogledam. Prisegam ti pri Bogu, da je on vsega kriv; pa naj pove, kdo je prvi začel!” Mi smo stali okoli nje in smo se vsi trije smejali.
“A kako bode sedaj?” vprašam četnika.
“No, tako-le,” da mi v odgovor. “O-stanem pri tebi, dokler ne kupim zemlje, in vsega, česar potrebujem, ne u-redim. Potem da Bog Velikonoč, za Velikonočjo Binkošti in potem bode— svatba. Si zadovoljen?”
“Ali nisi razumel, da te Helenka niti videti noče več?” dem s smehom. "To je le tako, bratec, tako...” “Ne delaj nikakih okolščin a reci odkrito, ga li imaš rada ali ga nimaš. Neumnih komedij ni treba ne meni ne tebi.”
“Imam ga rada, toda le malo, bratec; Bog ve, da le malo...”
“Ga imaš rada le malo, potem za njim ne poj deš. Kakšno bi bilo živ-
ljenje, ko bi* svojega moža le malo ljubila.”
“No, ga bodem pa bolj ljubila,” ob-ljubuje uboga deklica, ki je že tako zmedena, da ne ve, je-li na zemlji ali pod zemljo.
“Če je temu tako,” pravim, “je to nekaj drugega; poljubita se. A sedaj gremo k večerji; po tem dolgem raz-govarjanju postal sem že lačen.”
Pred binkoštmi pripravljali smo se vsi trije na svatbo. Četnik Anton imel je kupljeno polje in travnike, imel je postavljeno lastno kočo in vse lepo opravljeno in urejeno. I naša noša se mu je priljubila, pristojala mu je tako, da bi v njem Nemca ne poznal.
Teden pred ženitvijo, na nedeljo (bilo je že po oklicih in pivo doma) sedimo doma vsi trije in se o nečem posvetujemo; jaz sem se razjezil. “Čemu se jeziš?” vpraša Anton.
Kako bi se ne jezil? Vidva imata že svoje druge za ženitnino, a jaz še nobenega. Ne vem, koga bi si vzel.”
' Morebiti Andreja Sirmanovega?” de Jakob.
V tem priteče v sobo, komaj dihajoča, Marija, Jakobova nevesta a moja draga sestrica.
"Bratec,” kliče, “nek vojak vprašuje po tebi.”
“Kje je?” vprašam.
“Za vratmi.”
“Zakaj ne gre v sobo?”
“Noče; rekel je, da bi šel ti ven.”
“A kakšen je?”
Plavolas, velik, oči ima modre kakor vijolica, a kadar govori, vedno poredno suče oči.”
Nisem šel, letel sem iz sobe.
Baja,” pravim, “gospod moj dragi, sokol moj jasni, ste to vi, ah sem jaz pijan?...”
Seveda sem. Naš polk leži sedaj v Černovicah. Povpraševal sem po tebi in zvedel sem, da se ženiš. Vzel sem štirinajstdnevni dopust, prišel sem
k tebi, da bi se malo razveseljeval. Nisem to dobro naredil?”
“O gospod moj dragi, orel moj sivi.. .” in objemal sem ga, da bi ga bil kmalu zadušil.
“Tako vendar že prenehaj,” de Jakob s smehom, “in prosi gospođa, da ti gre za druga.”
"Z radostjo,” pravi Baja.
"Kako? V resnici?” vprašam začuden. “Tega ne verjamem. Tega nisem vreden.”
“Ti si blazen,” pravi zopet Jakob med smehom.
“Naj si bode”, pravim in gledam enkrat na Jakoba, enkrat na Baja.
* * *
Sedaj smo vsi že davno oženjeni. Anton ima mojo sestro Heleno, Jakob Marijo, a jaz Jakobovo sestro Katarino. Živimo mirno, prijateljsko in sporazumno; imamo polje, travnike in pašnike. Z Antonom in Jakobom smo kakor trije rodni bratje. V nedeljo in na praznik bivamo vedno vsi trije skupaj: sedimo, posvetujemo se, pripovedujemo si, in ako se nam zljubi, spijemo steklenico piva in si veselo zapojemo; a nikdo ne zna tako, kakor moja mila Katarina. Kadar zapoje, zazdi se, da prihajajo glasovi iz kakega godbenega orodja. A Anton jo spremlja na gosli. Igra izvrstno. Včasih si pripovedujemo o časih, ko smo bili med svetom in še nismo poznali zlobe ljudij. Tu se za trenutek zamislimo, a le za trenutek, a zopet se razveselimo, a naposled se razidemo tiho, prijateljsko, a vedno se čutimo srečne.
Le brat moj, Onufrij, moj golobček, se ne prikaže med nami, ne pogleda nas s svojimi očmi, tihimi a milimi, ne izpregovori nikake besede; spava a spava na pokopališču pri svojem atu in pri svojej mamici. Le meni se vedno dozdeva, da on ni umrl, da mi mora priti od nekod naproti. Toda on ne pride, ne pride srce moje...!
EDINA SLOVENSKA TVRDKA
Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.	CENE NIZKE.
F. KERŽE OO.
2616 S. Lawndale Ave.	CHICAGO, ILL.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
Ugodna prilika za varčevanje
Vzajemno Podporno Društvo
19 Kongresni trg. y Ljubljani reg. zadruga z omej. jamstvom. Ustanovljeno 1.1893. Sprejema in obrestu je hranilne vloge
PO 41 %
Denar se zamore pošiljati naravnost, lahko ga se vloži tudi pri vsaki večji amerikanski banki PROTI draftu na “Kreditni zavod za trgovino in in obrt” v Ljubljani. Darft naj se potem pošlje NAM, mi pa Vam nato pošljemo hranilno knjižico.
Lastno društveno premoženje koncem 1,19t0 K. 407.520.
Stanje hranilnili vlog koncem 1 1910 okoli K 300,000.
J. J. KUKAR
Cor. Lade & Utica Sts. Phone 182. WAUKEGAN, ILL.
ZASTOPNIK
vseh parobrodtiih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za Besley Brewing Co. Razvažam pivo na dom. Postrežba točna.
Prodajam tudi trd in mehak premog
ter ga razvažam. Blago najbolje — po zmerni ceni.
Compagnije ^ Generale ^ Transalantique
FRANCOSKA PROGA. Kratka mn a Avitrijo, O gr »ko la Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P-LA SAVOIE 23,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P. CHICAGO (New) 9500 H. P. Potniki tretjega razreda dobivajo arezplačno hrano na parnikih družb*. Snažne postelje, vino, dobro hrano la rasna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Pier 57 North River foot 15th St., New York City.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczminski, glavni zastop aik za zapad, 71 Dearborn St., Chicaga Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Av e., So. Chicago, 111. A. C. Jankovlch, agent; 2127 Archer Ave., Chicago, 111. Paul Starič, agent. 110 South ITth It, St. Louis, Mo., L. Stem & Son, agents, Joliet, 111.
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
najboljša pijača
E. Porter Brewing Company
Oba telefona 405.	S. Bluff St., Joliet,
ILLINOIS STEEL COMPANY.
Ta kompanija nudi vsem svojim u-službencem, kteri bi bili kaj poškodovani, kakor tudi družinam tistih, kteri so bili ubiti med svojim delom, po 1. maju 1910 prostovoljno pomoč v nesrečah, kot je povedano v naslednjih vrsticah.
Kompanija bode dala ves denar, kar se ga bo rabilo za pomoč in ne bode treba delavcem ničesar plačevati.
Vsak ranjen uslužbenec, kakor tudi družina tistih, kteri so bili ubiti pri kompanijskem delu, zamorejo dobiti zanesljivo in takojšnjo pomoč pod pogoji, kteri so navedeni v tem načrtu.
Pomoč se zamore dobiti takoj, ne da bi vam bilo treba najemati kakega odvetnika. Kompanija želi, da prejmejo celo odškodnino tisti, kteri so poškodovani in pa družine tistih, kateri so bili ubiti.
Dana vsota naj bode tako velika, da ne bode treba stradati ah trpeti družinam ponesrečenih ali ubitih.
Pomoč v nesrečah.
1.	Ta načrt je popolnoma prostovoljna naredba izdana od kompanije v podporo ponesrečenim uslužbencem in v podporo družinam uslužbencev, kteri so bili ubiti v službi kompanije ter ne predstavlja nobene pogodbe niti ne daje pravice za tožbo. Vso denarno vsoto, ktere se bode potrebovala za izvršitev tega načrta, bode dala kompanija sama in ne bode treba delavcem plačevati prav nobenega prispevka.
2.	Kjer pride beseda “menežer” v tem načrtu, ne pomenja druzega, kakor uradnika, kteri upravlja za svojo kompanijo to podporo.
3.	Odločitev menežerja tega oddelka za pomoč je veljavna v vseh vprašanjih, ktera bi utegnila nastati iz tega pomožnega načrta. On ima neomejeno moč glede izplačila in sklepa veljavno o vseh stavljenih predlogih, kteri bi utegnili nastati in ki niso omenjeni v tem načrtu.
4.	Pravica do te pomoči se začne tako, ko začne kdo delati za to kompanijo in traja tako dolgo, dokler je veljaven ta načrt ter se konča, kadar zapusti uslužbenec svojo službo.
5.	Plača se iz tega odškodninskega zaklada samo za pohabljenja, ktera so dobili delavci po nesreči pri svojem delu naravnost in v zvezi z izvrševanjem dolžnosti, ktere je kompanija naložila delavcu; nadalje za ponesreče-nja pri delu, ktero je delavcu odkazala prava, njemu predpostavljena oseba in pa za poškodbe, ktere so'nastale zato, ker je delavec iz dobre volje branil kompanijsko lastnino ali pravice. Podpora se ne izplača, dokler preiskava ne dožene vzrokov in okolščin ter dokaže, da je poškodbo povzročila nesreča in da je delavec vsled tega nezmožen izvrševati svojih dolžnos.tij pri tej kompaniji ali opravljati kak drug poklic.
6.	Podpore se ne izplača za poškodbe, ktere trajajo le deset dnij; tudi se ne izplačuje delj kakor 52 tednov v letu.
7.	Delavec je upravičen do podpore samo v času, ko ga zdravnik spozna, da je nezmožen opravljati svoje ali kako drugo delo.
8.	Delavec ne more prejeti odškodninske podpore za čas, za kterega je dobil svojo plačo.
9.	Kompanija sama izbere vselej
zdravnike kakor tudi bolnišnice.
10.	Kompanija preskrbi umetne ude kakor tudi pasove, če jih je treba.
11.	Vsak delavec, poškodovan v službi kompanije, se mora ravnati na tančno po zdravniških odredbah, rabiti zdravila, živeti po predpisih in iti takoj v bolnišnico, če se mu naroči tako. Kdor se ne ravna v tem smislu, ne prejme nobene podpore. Delavci, kteri so sicer nezmožni za delo, a lahko zunaj hodijo, se morajo zdaj pa zdaj oglasiti pri zdravniku in se sploh ravnati tako, kakor odredi zdravnik.
12.	Kdor se želi za časa nezmožnosti za delo premakniti ali iti v drug kraj, se mora najprej zglasiti pri tistem uradniku, kteri ima pregled glede njegovega dela, potem pa pri tistemu zdravniku, kteri ga zdravi, da se dožene stanje njegove poškodbe. Vsak tak bolnik se mora javljati, kakor in kolikokrat se to zahteva.
13.	Kdor vloži tožbo proti kompaniji, ne prejema nobene podpore ne on ne njegova družina. Glede podpore, ktera se izplača na podlagi tega načrta, se kompanija ne mara pogajati z nobenim odvetnikom ali s kom dru gim, pač pa s poškodovanim delavcem samim ali pa kakim članom njegove družine. Delna naloga tega načrta je namreč, da prejme vso svoto delavec in njegova družina.
14.	Nobene podpore se ne izplača delavcu, kateremu so povzročile ali pripomogle do poškodb: pijanost, o-pojne pijače, ali omotice; pravtako se podpore ne izplača, če se udeležuje nezakonitih ali nenravnih dejanj.
15.	Vsak delavec, kteri pripozna in vzprejme kako podporo, mora podpisati za kompanijo oprostilno pismo.
Začasne poškodbe.
16.	Z ozirom na čas in pogoje, navedene tukaj, so delavci opravičeni do sledečih podpor za začasne poškodbe (pripomniti je, da se ne plača nobene podpore za prvih deset dnij in da se ne plačuje delj, kot dvainpetdeset tednov, kot je določeno v točki šest):
Neoženjeni delavci: Neoženjeni delavci, kteri so v službi kompanije pet let ali manj, prejema 35 odstotkov od tiste dnevne plače, ktero so imeli za časa nesreče. Neoženjeni delavci, kteri delajo več kot pet let, prejmejo za vsako nadaljno leto po dva odstotka več. Toda v nobenem slučaju ne sme prejeti neoženjeni delavec več kot $1.50 na dan.
Oženjeni delavci: Oženjeni delavci, kteri žive s svojimi družinami, in kteri so v službi kompanije pet let ali manj, prejemajo 50 odstotkov od tiste dnevne plače, ktero so imeli za časa nesreče. Za vsako nadaljno leto službovanja se plača dva odstotka več podpore. Nadalje se doda po 5 odstotkov podpore za vsakega otroka pod 16 leti. Toda v nobenem slučaju ne sme podpora za oženjene delavce presegati $2.00 na dan.
Trajne poškodbe.
17.	Delavcem, kteri zadobe trajne poškodbe, kot izgubo roke ali noge, se plača v podporo znesek, kteri je večji ali manjši, kakor je poškodba; čim težje dobi tak delavec delo, tem večji znesek prejme. Poškodbe so namreč tako različne in imajo jedne večje, dru ge manjše posledice pri iskanju nove-
ga dela, da je nemogoče določiti natančen znesek, koliko se dobi podpore za to, koliko za ono poškodbo. Če pridejo torej slučaji, kteri niso posebej omenjeni v tem načrtu, naj višino zneska določi po svoji previdnosti menežer. Namen kompanije je, dati poškodovancem vselej primerno podporo, ktere višina naj bode kolikor mogoče v soglasju s pozneje omenjenimi določbami; upoštevajo naj se okoliščine za vsak slučaj posebej kakor tu-, di poškodba, kje se nahaja in kako huda je.
(a)	Za izgubo roke do zapesti dvanajstmesečna plača.
(b)	Za izgubo cele roke osemnajst-mesečna plača.
(c)	Za izgubo noge do členkov devetmesečna plača.
(d)	Za izgubo cele noge dvanajstmesečna plača.
(d)	Za izgubo cele noge dvanajstmesečna plača.
(e)	Za izgubo jednega očesa šestmesečna plača.
Smrt.
18.	Družinam tistih delavcev, kteri so storili smrt pri kompanijskem delu, se plača podpora samo, če je smrt povzročila nesreča (ali solnčarica ali vročina) med delom za kompanijo, naravnost in v zvezi z izvrševanjem dolžnosti, ktere je kompanija naložila delavcu; nadalje za smrt pri delu, ktero je delavcu odkazala prava, njemu predpostavljena oseba in pa za tistimi osebami, ktere so umrle, ko so iz dobre volje branile kompanijsko lastnino ali pravico.
19.	Podpora za smrt se izplača takoj, ko se predlože zadostni dokazi o vzrokih smrti ter se izroči kompaniji popolno oprostilno pismo.
20.	Kompanija plača primerno svoto za pogreb, a ne več kot $100.
21.	Nobene podpore se ne izplača za delavci, kterih smrt so povzročile: pijanost, opojne pijače ali omotice; pravtako se izplača podpore, če so se udeleževali nezakonitih ali nenravnih dejanj.
22.	Družine, ktere vlože tožbo proti kompaniji, ne prejmejo nobene podpore.
23.	Kompanija ne plača podpore prej, dokler nima v rokah opolnega iri pravilno izdelanega oprostilnega pisma.
24.	Z ozirom na čas in pogoje, navedene tukaj, prejmejo udove in otroci delavcev, ubitih po nesreči pri kompanijskem delu, sledečo smrtno podporo:
V slučaju oženjenih delavcev, kteri so živeli s svojimi družinami in so delali za kompanijo pet let ali manj ter zapuščajo vdove ali otroke pod šestnajstimi (16) leti, plača kompanija podporo, katera je jednaka osemnajst mesečni plači umrlega delavca. Kdor je pa delal nad pet let, prejmejo dediči za vsako nadaljno leto po tri odstotke več. Za vsakega otroka pod šestnaj stimi leti se doda po deset odstotkov h podpori.
Toda v nobenem slučaju ne sme ta smrtna podpora presegati vsote tri tisoč dolarjev ($3000.).
Ta načrt za podpore je veljaven sa mo jedno leto, računano od 1. maja 1910. Ce se načrt obnese, se priča kuje, da se izda za naslednja leta kak podoben načrt.
E. J. BUFFINGTON, predsednik.
N» N
RIEGER’S
Monogram
HIS KEY
Express Prepaid.
; FÜLL QUARTS
Reiger’s Monogram
Private	$5
Stock
4 FULL QUARTS
Reiger’s Monogram Extra
Fine.
sample
lilDu . steklenici čašica in corkscrew z vsakim naročilom. Nad 100 000 odjemalcev potrjuje. da je naše žganje najboljše. Gladko in okusno. Pošljite denar z naročili. Denar povrnemo, če ni blago tako kot pravimo. Naročite danes.
J. Rieger & Co.
1926 Genessee St, KANSAS CITY, MO.
\iina naprodaj
KJE JE NAJBOLJ VARNO NALOŽEN DENAR ?
Hranilnih ulog je:
38 milijonov kron.
Rezervenega zaklada nad Nad milijon kron.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
Rojakom priporočam moja izvrstna vina, novo vino muškotel ali črno vino
M A h
/GLASI
KJE JE JERNEJ HABIČ, DOMA iz Javora št. 5, Pošta Hrušica pod Ljubljano. Bil je v Rockdalu pri Jolietu pri Frank Ljubiču. Šel je od tu 16. nov. 1910 v Youngstown, O. Rad bi zvedel za njegov naslov, ker imam pismo od Frančiške Habič na recepis, zato naj se javi ali pa če kdo drugi ve za njegov naslov blagovoli mi ga naj naznaniti. Frank Ljubič, 118 Steelville Ave., Rockdale, P. O. Joliet, 111.
KJE JE FRANC FRICELJ P. D. Martenik, doma iz Kokarij na Spodnjem Štajerskem. Šel je iz She-boygana meseca aprila pretečeno leto. Slišal sem, da se je ponesrečil na trenu v Melno, Wis. Če kdo izmed rojakov ve za njega ali je živ ali mrtev, naj mi blagovoli naznaniti jaz mu hočem njegov trud dobro plačati. Matevž Florjane, No. 1215 So. 10th St., Sheboygan, Wis. 2t
IŠČEM SVOJA BRATRANCA JO-žeta in Antona Vidmar doma iz Senožeč No. 28 Notranjsko, Austria. Jože se je nahajal poprej v Arkan-sasu ali v Minnesoti in Tone se nahaja mislim nekje v državi Washington. Pred tremi leti je bival na Evelethu v Minnesoti. Prosim rojake, če kdo ve zanje, naj mi naznani ker bom hvaležen, ali naj se sama oglasita, ker jaz bi rad zvedel za njun naslov. Jernej Brajdich, 209 Indiana st., Joliet, 111.
NAPRODAJ NOVA HIŠA IN hlev na 2100 Collins St., fina klet, furnace heat, na lahke obroke po lastni volji. P. T. Farrell. It
IŠČEM ALOJZIJA PIŠEK, BIL JE nekje v montani. Kdor rojakov ve zanj in njegov naslov naj mi ga
blagovoli naznaniti. John Pišek, 1087 E. 64th St., Cleveland, O. 1
RAZPISANA SLUŽBA ORGANI-sta in Cerkvenika v cerkvi Matere Božje v Waukeganu, 111. Pogoje naznani: Rev. John Plevnik, 620— lOth Str., Waukegan, 111.	4t
KJE JE MARIJA MIHELIČ, DO-ma iz Poljan pri Kočevju blizu Starega trga, št. 17. Pred 6. meseci se je nahajala v Denver, Colo. in je odšla neznano kam. Prosim, da ;e mi sama oglasi, ali pa kdo drugi, ki ve za njo. Kat. Šimek, 202 Stone St., Joiiet, 111.
Novo zanimanje.
Včasi čutimo, kakor bi izgubili zanimanje za sleherno reč, celo za življenje. Družbo zasovražimo, nič nas ne veseli. To je resen znak bolezni, ki ima v največ slučajih svoj izvor v prebavnem ustroju in ki jo je treba takoj zdraviti. Iskreno lahko priporočamo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, katero očisti ves ustroj in ga zajedno okrepi. Možgani dobe novo hrano v obliki čiste, obilne krvi, misel se razbistri, trdna volja vas prešine in življenje spet razveseli. Uživajte to zdravilo, ko ste nervozni, potrti, brez slasti do jedi ali hitro utrujeni, zabasani, ali če imate težave po jedi, če se vam kolca, ako čutite bolečino v želodcu ali drobju, v glavi ali hrbtu. V lekarnah. Jos. Triner," 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, 111. Zdravniški svet po pošti zastonj.
Najdebelejši človek. V nekem bero-linskem varijeteju se kaže neki Američan po imenu Charley, ki je gotovo najdebelejši človek na svetu. Debel in težak je tako, da komaj hodi ter se more le po malem pomikati naprej. Najtežje mu je sesti za navadno mizo. Da more jesti in opravljati pri mizi druga dela, ima posebno mizo, ki je izrezana in ki ga obkrožuje kakor o-broč. Za eno svojo obleko rabi 12 m sukna.
Pooblaščeai Agent od vsib
Parobrodskih Družb.
za S«. Chicago in okolico je
Frank Medosh
§483-15 Ewing Ave., So. Chicago, III le en blok od naše cerkve.
Ustanovljena 1B71
[Malimi Bali
Of Joliet. Illinois.
Prejema raznovrstne denarne nlo*-ter pošilja denar na vse dele svita.
Kapital in preostanek 8300,004.»*.
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. M. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kasir.
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sts. Joliet, Illinois.
Slovanska lekarna
po 30c gal., resling 35c gal., rudeči zin-fandel 35c gal., vino iz šampajn grozdja 40c gal., vino od leta 1909 muškotel ali črno vino 40c gal., resling 45c gal., staro belo vino 50c gal., drožnik ali tropinovec $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal.
Vinograd in klet St. Helena, naslov za naročila:
r-u i««j<<
‘Hill Grit Vineyard'
Stefan Jakše, lastnik.
Box 657,
Crockett, Cal.
POZOR, ROJAKU
Moderno gostilno
National Buffet
•r katerej bodem točil najboljše por
terjevo pivo, izvrstno žganje, domsšr vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W. Phone 825.	Joliet, m
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4% odstotka. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog iamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovi ulici.
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
FEAHK SAKSEE
(2 Courtland Street, New York, in njegova bančna
podružnica 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O.
Joliet Citizens Brewing
North Collins St., Joliet, 111.
Co.
Če imate opraviti s sodnjo pojdite do
Garnsey, Wood & Lennon
Advokati.
Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET, ILL.
ROJAKOM
priporočam svojo
Phoenix Buffet
Gostilno,
&
IPijte Elk. Brand" pivo \
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. J
¿♦040«(HO«<H040«0«0«0«0«0«0«040*04CK4040»0»0»0404040C
kjer se toči vedno sveže pivo, žgaaf' ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. Sikioff
N. W. Phone 60*. ti37 N. Hickory St.,
ČITAJTE!
TnPST&wffl Ukdžem Vdm cestu k štastiu. VjSI	Dokdzal som to tisice Tuđom a
aAmdokažem to aj V&m, akonado-budnut štastia. Odpište mi svo-ju adressu a pošlite 2c štemp-JBlfe lik a ja V£m pošlem Tiplny n£-vod a tajnosti, z čoho sa budete radovat.
ELSDON NOVELTY CO.
3515 W. 51st ST.. CHICAGO. ILL.
FINO PIVO V STEKLEHICAH
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay St.	Both Telephones 2<k
Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na slovanskega odvetnika JOHN J. WELLNITZ, Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, I1L Z njim se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan.
S. HONET
Šivam,popravljam in]gladim obleke 918 N. Chicago St , Joliet III.
Kadar rabite kaj zdravil ali pojasnila | v bolezni oglasite se pri nas, kjer se) domenite v domačem jeziku.