PRIPOROČILA

ZA PRIJAVITELJE IN IZVAJALCE PROJEKTOV

S PODROČJA VKLJUČEVANJA IN RAZNOLIKOSTI





Izdajatelj:





kazalo


MOVIT, Ljubljana, oktober 2021

Uredile:

Mija Pungeršič, Roberta Čotar Krilič, Živa Mahkota,





4 UVOD


Tinkara Bizjak, Meta Brečić Ločičnik

8 MLADI Z MANJ PRILOŽNOSTMI





legenda


Pri pripravi in oblikovanju priporočil so sodelovali:

10 Zakaj je pomembno zagotavljanje

•

Člani delovne skupine na področju socialnega

vključujočih aktivnosti

vključevanja: Nina Arnuš, Alenka Oblak, Marja

V priporočilih se pojavljajo konkretni napotki in

Koren, Daša Peperko, Boštjan Kotnik, Alenka





11 PROJEKTNI CIKEL


primeri iz prakse strokovnjakov, ki se pri svojem

Gajšt, Marko Ocvirk, Mateja Vilfan, Dragana

12 Priprava

delu srečujejo s specifičnimi skupinami mladih in

Kosič Petrovič, Nina Knaus, Vanja Metelko

15 Izvedba projektnih aktivnosti

16 Zaključna projektna faza

so označena z naslednjimi ikonami:

•

Intervjuji z mladimi: Nina Arnuš

•

Članice delovne skupine za pripravo





17 PARTNERJI V PROJEKTU


smernic za trenerje na področju socialnega

vključevanja: A. Biba Rebolj, Alenka Oblak,





20


mladi z invalidnostmi





LOGISTIKA


Daša Peperko, Maja Drobne, Marja Koren, Nina

(nastanitev, prehrana, delovno okolje,

Arnuš.

dodatni pripomočki, potovanje, dodatna

pomoč …)

Lektura:

26 METODOLOGIJA DELA IN UČENJA

mladi s težavami in izzivi

Boštjan Jurič

v razvoju ter mladi s

Ilustracije:





30 KOMUNIKACIJA


težavami v duševnem

Alenka Oblak





zdravju


Oblikovanje:


34 PRILOGE


AIKO, Maja Cerjak s.p.

34 Priloga 1: Uporabna literatura in viri

36 Priloga 2: Povzetek intervjujev z mladimi

mladi, ki se srečujejo

39 Priloga 3: Trenerske smernice za

s socialno-kulturnimi

zagotavljanje inkluzivnosti aktivnosti





ovirami


nacionalne agencije


s to ikono so označeni izseki

iz intervjujev z mladimi

udeleženci projektov v

okviru programov Erasmus+:

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili

Mladi v akciji in Evropska

v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

solidarnostna enota

COBISS.SI-ID 79156227

ISBN 978-961-6826-50-1 (PDF)



Priporočila vsebujejo splošne smer-

Dokument nikakor ne obsega vseh vi-

nice, na kaj je treba biti pozoren v rov, metod, področji in skupin mladih Priporočila so nacionalni

posameznih fazah projektnega cikla, niti ni njegov namen preveč oprede-rezultat mednarodnega

in razlagajo različne sklope, s katerimi ljevati in kategorizirati skupin t.i. mladih strateškega partnerstva

se v projektih srečujemo: kje iskati in-

z manj priložnostmi, temveč služi pred-





nacionalnih agencij programa


formacije, kako se povezovati, razmi-

vsem kot izhodišče za razmislek, dobro

Erasmus+: področje mladina

šljati in komunicirati ter kam se obrniti pripravo in izvedbo projektov. Želeli pa na področju vključevanja.

po nadaljnje vire. Obenem pa opišejo smo, da v njem najdete uporabne in-Osrednji cilj mednarodnega

tudi zelo konkretne primere načrtova-

formacije tako čisti začetniki, ki se šele

partnerstva je povečati

nja in izvedbe vključujočih projektov. podajate na pot projektnih idej kot tudi participacijo mladih z manj

tisti, ki ste že izkušenejši in bi radi le

priložnostmi in omogočiti

Priporočila so nastala kot rezultat razširili področje svojega delovanja ter dostop do programov

predlogov, zbranih na prvih štirih sre-

vključevali raznolike skupine mladih.

Erasmus+: področje mladina

čanjih delovne skupine na področju





in Evropska solidarnostna


socialnega vključevanja, ki je nastala Pri branju in uporabi teh priporočil enota novim organizacijam,

pod okriljem zavoda MOVIT, nacio-

imejte v mislih, da je to »živ« doku-

ki so aktivne na področju

nalne agencije programov Erasmus+ ment, ki spodbuja k refleksiji tudi vaših vključevanja.

na področju mladine in Evropska so-

izkušenj in veseli bomo, če bomo do-

lidarnostna enota. Namen delovanja kument v prihodnosti lahko nadgradili Koordiniran pristop

skupine je izboljšati kakovost pro-

z dodatnimi/novimi priporočili in viri.





nacionalnih agencij na temo


jektov vključevanja, povečati število Tudi prakse vključevanja se spremi-vključevanja in raznolikosti

vključujočih projektov ter spodbuditi njajo ter odgovarjajo na spremenjene pripomore k pridobivanju

organizacije in prijavitelje k snovanju potrebe in značilnosti mladih. Smer-znanja na tem področju,

in izvajanju tovrstnih projektov.

nice lahko predstavljajo pomemben





razvoju transnacionalnih


steber za refleksijo naših aktivnosti

partnerstev organizacij,

V priporočila so vključeni rezultati in nas usmerjajo, kako jih lahko še iz-ki delajo z mladimi z manj

intervjujev z udeleženci projektov, ki boljšamo, prilagodimo in nadgradimo.

priložnostmi, pripomore k

so iz prve roke podali svoje izkušnje

dvigu kvalitete in števila

in mnenja, kako se jih lahko pred, Pomembno je, da si za procese vključe-vključujočih projektov,

med in po projektu čim bolje podpre vanja vzamemo dovolj časa in smo hkrati 1

omogoča deljenje praks,

in opolnomoči. Povzetek izvedenih podpora drug drugemu. Odprti moramo Priporočila, zbrana v tem dokumentu, so namenjena vsem orga-dviguje ozaveščenost o

intervjujev najdete v Prilogi 2.

biti za posameznika in njegov proces ter

nizacijam, ki želijo v svoje projekte vpeljati dimenzijo vključevanja potrebah in potencialih

čas, ki ga potrebuje za ta proces.

mladih z manj priložnostmi, izboljšati kakovost projektov ali odpreti ciljnih skupin ter predstavlja

Kot vir za pripravo poročil so bile upo-

svoje projekte tudi za mlade z manj priložnostmi in v njih vnesti evropske programe na

rabljene tudi trenerske smernice za Upamo, da boste v priporočilih našli koncepte vključevanja ter raznolikosti. S priporočili želimo tudi področju mladine kot

zagotavljanje inkluzivnosti Nacional-

uporabne napotke za načrtovanje in

spodbuditi vse organizacije, da so njihovi projekti vključujoči in pomembna orodja za gradnjo

uvod

ne agencije, ki so jih pripravile članice izvajanje projektov, pa tudi navdih in sledijo konceptom vključevanja ter da so odprti za različne skupine vključevanja in krepitev znanja

delovne skupine, ki je bila v ta namen motivacijo, saj z vključujočimi pristopi mladih, tudi če njihovega neposrednega fokusa ne predstavljajo na tem področju.

vzpostavljena v okviru bazena tre-

pridobijo vsi udeleženci in sodelujoči

skupine mladih z manj priložnostmi.

nerjev Movit. Najdete jih v Prilogi 3.

v projektih.

5





Movit je v obdobju 2015-2019 v okviru mednarodne raziskoval-Predstavniki sektorja so v okviru evalvacije in valori-

ne mreže RAY izvajal tri dolgoročne raziskave učinkov progra-zacije rezultatov raziskav nadalje izpostavili izzive pri ma Erasmus+ na področju mladine in rezultati so nakazali po-vključevanju in prepoznavanju mladih z družbenega

membno in razvejano vlogo programa na področjih socialnega roba (npr. odvisnikov). Pri tem so poudarili pomen graje-vključevanja in raznolikosti. Program na teh področjih učinkuje nja ustreznega zavedanja o socialnem vključevanju, po-neposredno na mlade z manj priložnostmi, a tudi na mladino kot men izkušenosti pri delu s ciljnimi skupinami, procesno

družbeno skupino, na institucionalna in lokalna okolja, pokazale delo s sistematičnimi procesi evalvacije in valorizacije,

pa so se tudi nekatere priložnosti za še nadaljnje izboljšave.

terensko delo ter grajenje zaupanja. Dobrodošlo bi bilo

tudi ciljno financiranje predvsem na lokalni in občinski

Program s prednostnim vključevanjem in dobro podporo mladim ravni za kontinuirano delovanje na področju socialnega

z manj priložnostmi zmanjšuje neenake možnosti med mladimi vključevanja.





Kaj smo se


pri dostopu do učnih priložnosti in aktivni udeležbi v družbi. Re-o socialnem

zultati so pokazali, da mladi z manj priložnostmi v aktivnosti pro-Priložnosti za izboljšave v zvezi s socialnim vključeva-grama stopajo z nižjim zaupanjem v svoje sposobnosti in pozna-njem se pri programu odpirajo predvsem na področju

vključevanju

vanjem družbe, program pa jim omogoča te deficite zmanjševati.

podpore mladinskim delavcem, saj učinki aktivnosti mo-

naučili

Rezultati so žal pokazali tudi, da ti učinki po daljšem obdobju pri bilnosti mladinskih delavcev in podpornih aktivnosti v

iz

udeležencih z manj priložnostmi zbledijo.

organizaciji nacionalnih agencij na socialno vključeva-

raziskav

nje niso bili dovolj prepoznani. Priložnosti za izboljšavo Kontinuirano vključevanje mladih z manj priložnostmi v aktivno-pa so še številne druge. Raziskava je pokazala poje-

učinkov

sti programa lahko učinke krepi v dalj časa trajajočem obdobju.

manje učinkov na mlade z manj priložnostmi v daljšem

programa

Vendar program sam ne more v celoti odpraviti neenakosti med časovnem obdobju po udeležbi v aktivnosti programa.

mladimi, za kar je ključnega pomena usklajeno delovanje razno-To je mogoče preprečiti s sistematičnim vključevanjem

Erasmus+ na

likih družbenih mehanizmov in institucij. S sodelovanjem med mladih z manj priložnostmi v raznolike dejavnosti or-področju

različnimi institucijami in povezovanjem različnih orodij se lahko ganizacij, ki se z njimi ukvarjajo, in tudi z večkratnim

prepoznani učinki programa še okrepijo. To velja tako za deleže vključevanjem v aktivnosti programa. Valorizacija s sek-torjem je pokazala tudi na področja, ki jih raziskava ni

mladine?

vključenih mladih z manj priložnostmi kot

obravnavala, in sicer nudenje podpore mladim z manj

tudi za izboljševanje njihovih pogojev.

priložnostmi na družbenem robu.

Prepoznan pa je bil izjemen učinek pro-

grama na sprejemanje kulturne raznoli-

Več o učinkih programa na mlade z manj priložnost-

kosti med mladimi. V zelo veliki meri so

mi lahko preberete v publikaciji Beležimo učinke!, ki

ga kot posledico udeležbe v aktivnosti

je na voljo tukaj: http://www.movit.si/movit/novice/

prepoznali udeleženci projektov sami

clanek/publikacija-belezimo-ucinke-kljucni-izsled-

pri sebi in tudi vodje. Pri tem se glede na

ki-raziskav-ucinkov-programa-e-mva-1/

rezultate raziskave zdi ključnega pome-

na prav oblika in struktura mednarodnih

aktivnosti programa, ki združujejo udele-

Upamo, da bodo tudi pričujoče smernice pripomogle k

žence z različnimi kulturnimi in socialnimi

še večji kakovosti projektov v obeh programih – Eras-

ozadji v varnem, podpornem in stimula-

mus+ na področju mladine in Evropska solidarnostna

tivnem okolju.

enota – ter s tem pomagale še okrepiti njune učinke

na področju socialnega vključevanja.

6

7



Ko govorimo o mladih z manj priložnostmi, govorimo •

ovire povezane z diskriminacijo: osebe, diskrimi-

o skupini mladih, ki ima v primerjavi s svojimi vrstniki

nirane na podlagi spola ali spolne identitete oz.

manj možnosti za vključevanje v družbo ali več ovir pri

njenega izražanja, starosti, etnične pripadnosti,

vključevanju. Ovire ali težave, s katerimi se srečujejo, so vere, prepričanj, spolne usmerjenosti, invalidnosti

lahko naslednje:

ali več naštetih okoliščin.

•

invalidnost (udeleženci s posebnimi potrebami):

V priporočilih smo se želeli izogniti kategoriziranju in

osebe z motnjami v duševnem (intelektualne in

v splošnih smernicah zaobjeti vse skupine mladih. Pri-

kognitivne motnje, motnje pri učenju), telesnem,

poročila so namenjena snovanju in izvedbi vseh vrst

čutilnem ali drugem razvoju;

projektov, da so ti bolj vključujoči. Hkrati pa nedvomno

•

zdravstvene težave: osebe z dolgotrajnimi zdra-

velja, da se ovire med seboj lahko dopolnjujejo, kar po-

vstvenimi težavami, hudimi ali duševnimi boleznimi;

meni, da lahko mlada oseba pripada več ranljivim skupi-

•

težave pri izobraževanju: mladi s težavami pri

nam oz. ima več ovir, ne le eno, in je njeno vključevanje

učenju; tisti, ki predčasno zapustijo izobraževa-

še toliko težje. Npr. mladega migranta ali prosilca za azil, nje; osebe z nizkimi kvalifikacijami; mladi s slabim

najverjetneje poleg kulturnih ovir pestijo tudi ekonom-

šolskim uspehom;

ske težave. Zato je treba poznati specifike posameznih

skupin mladih, hkrati pa se moramo zavedati, da ni vse

•

ekonomske ovire: osebe, ki imajo nizek življenjski

črno ali belo in da je treba pri delu z mladimi poznati širši standard, nizke prihodke in so odvisne od sistema

kontekst in se ga zavedati.

socialne pomoči; mladi, ki so dlje časa brezposelni

ali revni; brezdomci; osebe, ki so zadolžene ali

V konkretnih primerih smo izhajali iz konkretnih izkušenj

imajo finančne težave;

z mladimi, s katerimi delajo člani delovne skupine. Tako





2


•

geografske ovire: osebe iz oddaljenih ali pode-

v dokumentu zasledite nekatere primere za vključeva-

želskih območij; osebe, ki živijo na majhnih otokih

nje naslednjih skupin mladih:

Mladi

ali v obrobnih regijah; osebe iz problematičnih

mestnih območij; osebe iz območij z manj storitva-

•

mladi z invalidnostjo ter posebnimi potrebami

mi (omejen javni prevoz, majhno število objektov);

(mladi z gibalno oviranostjo, slepi in slabovidni,

z manj priložnostmi

•

kulturne razlike: priseljenci, begunci ali potomci

gluhi);

priseljenih ali begunskih družin; osebe, ki pripadajo • mladi s težavami in izzivi v razvoju ter mladi s narodnostni ali etnični manjšini; osebe s težavami

težavami v duševnem zdravju in

pri jezikovnem prilagajanju ali kulturnem vključe-

•

mladi, ki se srečujejo s socialno-kulturnimi

Pri zbiranju in oblikovanju priporočil smo se naslonili na poimenovanje mladih z manj vanju;





ovirami.


priložnosti, kot ga razlagata programa Erasmus+ na področju mladine in Evropska

•

družbene ovire: osebe z omejenimi družbenimi

solidarnostna enota.

spretnostmi, asocialnim ali tveganim vedenjem;

V različnih sklopih dokumenta so različna področja, ki

(nekdanji) storilci kaznivih dejanj, (nekdanji) uživalci

Definicija mladih z manj priložnostmi je lahko zelo široka, zagotovo pa v to skupino smo jih zajeli, bolj ali manj obširno opisana. Nekateri

drog ali alkohola; družbeno marginalizirane skupi-

umeščamo mlade, ki imajo zaradi (nizke) izobrazbe ali nedokončanega šolanja manj sklopi vsebujejo več specifičnih informacij, ki se nave-ne oz. posamezniki, mladi starši in/ali samohranilci;

možnosti na trgu delovne sile, ki odraščajo v težjih socialno-ekonomskih razmerah ali zujejo na specifične skupine mladih, drugi sklopi pa ob-sirote; mladi v institucionalni oskrbi;

se zaradi osebnih okoliščin srečujejo z večjimi ovirami pri svoji integraciji v družbo in segajo več skupnih priporočil.

podobno.

8

9





ZAKAJ JE POMEMBNO

ZAGOTAVLJANJE VKLJUČUJOČIH AKTIVNOSTI?

Kot ključne elemente pri delu z mladimi izpostavljamo:

Kot ključne poudarke pri zagotavljanju vključujočih

aktivnosti izpostavljamo:

•

Odnos z mlado osebo: za dobro sodelovanje in

uspešen projekt je pomembna vzpostavitev in

•

Nič o nas, brez nas.

gradnja odnosa z mlado osebo, ki temelji na zau-

•

Vsi akterji stremijo k vključevanju na vseh nivojih.

panju in medsebojnem spoštovanju. Še posebej

•

Nič ne sme biti samoumevno - vedno preverimo

velja to za mlade z manj priložnostmi. Pomembno

dejstva (primerne metode, specifike ciljnih skupin).

je, da nam oseba zaupa, da ji damo čas in pros-

tor in da ne predvidevamo, kaj oseba potrebuje,

•

Z doslednim sledenjem smernic vključevanja

temveč raje vprašamo in skupaj iščemo rešitve

širimo kulturo vključevanja med ostale in jih

ter ravnamo z mlado osebo na spoštljiv in čim bolj

ozaveščamo (»mainstreaming« vključevanja).

enakopraven način.



•

Mladi z manj priložnostmi so v prvi vrsti mladi: ne pozabimo, da so mladi z manj priložnostmi in njihove potrebe enake, kot pri ostalih mladih. S svojimi

Kot najpomembnejše elemente

projekti in aktivnostmi naslavljajmo predvsem te

sodelovanja pri mednarodnih

potrebe.

mladinskih aktivnostih so mladi

•

Gradimo iz moči mladih: osredotočamo se pred-

intervjuvanci izpostavili1:

vsem na močne točke mladih in gradimo na njih,

da jih opolnomočimo.

•

lastno motivacijo, željo po znanju,

•

Varnejši oz. dovolj varen prostor: ustvarimo pros-

izkušnje;

tor, da si udeleženci upajo izraziti mnenje, aktivno

•





stalno strokovno podporo mentorjev in


sodelovati, da jih znamo vprašati in ne siliti v stvari,

mentoric, tako pri osebni podpori kot pri

da si s komunikacijo znamo pomagati pri reševanju

reševanju izzivov;

težavnih situacij, ko npr. nekaj naredimo ali gre

•

redno, neposredno, osebno in iskreno

narobe.

vrednotenje;

•

Upoštevamo specifike dela v mednarodnem in

•

sprotno reševanje težav, izzivov;

medkulturnem okolju.

•

vključevanje udeležencev tako v

•

Vključevalni pristop vseh projektov: stremimo k

projektni cikel





vsebinske priprave kot v izvedbo


temu, da so vsi projekti vključujoči z vidika upo-

projektov, s čimer dobijo udeleženci

rabljenega pristopa in odprtosti za sodelovanje

občutek, da soustvarjajo program,

Projektni cikel je življenjski cikel aktivnosti, ki so v projektu načrtovane, implemen-3

različnih mladih z manj priložnostmi.





predlagajo aktivnosti in da so


tirane ter na koncu evalvirane. Dobro načrtovan projektni cikel je temelj vsakega upoštevani.

kakovostnega projekta. Pomembno vlogo pri vseh fazah projektnega cikla igrajo mladi in zelo pomembno je, da so mladi vključeni v vse faze projektnega cikla.

1 Intervjuji so bili izvedeni z mladimi z manj priložnostmi, ki so bili udeleženci mednarodnih aktivnosti

10

11





Projektni cikel večinoma poteka daljše obdobje (ne le organizaciji vključujočih aktivnosti in pri vsej logistiki, ki Priporočljivo je izvesti predhodni pripravljalni obisk, ki za obdobje aktivnosti, ko se npr. odvija mladinska izme-mora biti prilagojena skupini mladih, s katero delamo.

omogoči, da se preveri, če lokacija, prostor, pripomočki

njava), zato je pomembna stalna podpora mladim, ki se Poznati moramo področje delovanja partnerja, strukturo in materiali ustrezajo izbrani skupini udeležencev, in to

Intervjuvani mladi izpostavljajo

težko zavežejo aktivni participaciji v daljšem časovnem organizacije, vrednote organizacije in njihov kader ter načrtovati v prijavnici projekta. To je priporočljivo pred-pomen izdatne mentorske podpore in

obdobju. Mladim moramo tako nuditi stalno podporo pri predvsem poznavanje njihovih močnih in šibkih točk.

vsem takrat, ko vključujemo mlade z različnimi vrstami

spodbude v organizaciji, ki je izvedena

motivaciji in učenju ter jim zagotoviti dodatno podporno Poznati moramo tudi pravila, ki se jih poslužujejo, ko se invalidnosti ali mlade s posebnimi potrebami, ki so tudi

strokovno tako pri pripravi udeleženk

osebje, če je to potrebno.

z mladimi udeležujejo aktivnosti v tujini. Na primer: zelo gibalno ovirani.

in udeležencev kot pri vsebinskih

pomembno je, da če uživanje alkohola med mladimi

pripravah in ki je mladim na voljo, ko jo

Projektni cikel prilagodimo mladim, s katerimi delamo. v naši organizaciji ni dovoljeno, enako deluje tudi naš Obenem pa je potrebno zagotoviti tudi dovolj podpor-potrebujejo.

Tako je lahko nivo vključenosti mladih v posameznih partner, s katerim organiziramo aktivnost. V nasprotnem nega osebja za mlade že v fazi priprave na samo aktiv-fazah različen glede na njihove zmožnosti, interes, mo-

primeru lahko naletimo na resne težave.

nost (npr. spremstvo, prevoz na pripravljalne sestanke,

tivacijo ...

tolmačenje …).

Priprava naj poteka dlje časa pred začetkom projekta in

PRIMERI IN MOŽNI IZZIVI

Kdaj nasloviti in polno vključiti mlade, je zelo odvisno pred začetkom vseh aktivnosti znotraj projekta, v koli-Vključevanje udeležencev z manj priložnostmi v pripra-

od njihovih okoliščin: motivacije, aktivnosti, potreb … Za kor je teh več.

ve na samo aktivnost je velika prednost tako za vse

nekatere mlade je potrebno, da so aktivno vključeni od

udeležence kot za organizatorje. Tako so znane njiho-

Ko vključujemo mlade z

prvega koraka naprej (razvijanja ideje). V tem primeru Potrebno se je dobro seznaniti s samo aktivnostjo in ve potrebe, želje, motivacija, ovire itd. Priprava udele-invalidnostjo ne pozabimo:

mladi pridobijo celostno učno izkušnjo in polno partici-

načinom dela. Tako se lahko partnerske organizacije

žencev pred samo aktivnostjo projekta je bistvena za

pacijo v projektnem ciklu. Za nekatere mlade pa je to med seboj bolje sporazumejo glede različnih okoliščin, aktivno participacijo mladih, še posebej mladih z manj

•

preveriti glede ustreznega načina potovanja

lahko prevelika »obremenitev« in ima nasprotni učinek; pravil, izvajanja in s tem zmanjšajo tveganja med celot-priložnostmi, in izvedbo vključujoče aktivnosti.

za udeležence z invalidnostjo ter predvideti

sama aktivnost je preveč oddaljena in motivacija pade. nim projektom. Ne pozabimo na možnost sestanka za morebitne višje stroške za pot, ki presegajo

Za njih je lahko v prvih fazah projektnega cikla (pro-

preverjanje izvedljivosti projekta ali na kakšno drugo

Udeležence seznanimo z vsebinskimi in tehničnimi

predviden pavšal, da jih lahko načrtujemo

jektna ideja, pisanje prijavnice, priprava na aktivnost) obliko aktivnosti v okviru mobilnosti mladinskih delav-informacijami:

kot stroške za posebne potrebe v okviru

dovolj pasivna udeležba. Zato je zelo pomembno, da cev, ki je omogočena v okviru programa Erasmus+ na izrednih stroškov;

razvijamo odnos z mladimi, jih dobro (s)poznamo in tako področju mladine.

•

posredujemo jim urnik/program aktivnosti ter

•

načrtovati potrebe po spremljevalcih udele-

vemo, kdaj jih lahko bolj polno vključimo in katere nalo-

predstavimo temo projekta;

žencev z invalidnostjo ter zanje načrtovati

ge prevzamemo mladinski delavci.

Potrebno se je dobro seznaniti s konkretnimi udeležen-

•

razdelimo in določimo obveznosti mladih (npr.

stroške poti, zavarovanja in nastanitve;

ci in njihovimi potrebami. Vse informacije naj nam bodo

izvedba delavnice in posameznih sklopov na

•

narediti podrobnega načrta aktivnosti in na-

vodilo za načrtovanje in prilagoditev aktivnosti, da so

aktivnosti …);

črtovati ter finančno ovrednotiti vse potreb-





priprava


vključujoče za vse udeležence. Za nekatere prilagodi-

•

pogovorimo se o pričakovanjih in strahovih ter

ne posebne pripomočke in materiale ter jih

tve aktivnosti je potreben dodaten čas za pripravo še

njihovi odgovornosti (npr. spoštovanje pravil, vloga

pravočasno priskrbeti;

(od ideje do začetka izvajanja prvih aktivnosti

pred dejanskim izvajanjem aktivnosti (npr. taktilni prikazi mladinskega voditelja…);

v projektu)

ali modelčki pomanjšanih replik, slikovne vsebine, zvoč-

•

načrtovati izvedbo predhodnega načrto-

ni posnetki …).

valnega obiska in stroške nastanitve ter

Prav tako pa jim damo informacije o:

Vsak projekt se začne z idejo, ki jo je pomembno dob-

poti udeležencev, vključno s spremljevalci,

•

lokaciji/nastanitvi;

ro razviti, sledi pisanje (prijavnice) projekta in priprava Že pri pripravi projekta načrtujte stroške za posebne načrtovati pod postavko stroški za posebne

vseh vpletenih v projekt. Dobra priprava je ključ do potrebe in stroške za vključevanje mladih z manj prilo-

•

poti/potovanju;

potrebe;

uspešnega projekta!

žnostmi, ki morajo biti del projektnega proračuna. Tudi s

•

priporočenih osebnih stvareh, ki naj jih imajo s

•

če je potrebno, načrtovati ustrezno nastani-

tega vidika je potrebno zelo dobro poznati svojo skupi-

seboj;

tev in prehrano za pse vodiče/spremljevalce

V fazi priprave sta ključna poznavanje in odnos ter no, da tovrstne stroške lahko načrtujemo.

•

potrebnih osebnih (potovalnih) dokumentih,

in ovrednotiti dodatne stroške, povezane s

dobra komunikacija med partnerskimi organizacijami.

zdravstvenem zavarovanju;

tem.

Zanesljiv in izkušen partner nam bo nudil podporo pri

•

nujnih kontaktih …

12

13





Prav tako poskušamo udeležence spodbujati k aktivni

Pri mladih z razvojnimi izzivi in težavami

Vsa priporočila se lahko med predstavljenimi

udeležbi, k izvedbi posameznih nalog, motiviramo jih za

v duševnem zdravju je pri pripravi poudarek na:

skupinami različno dopolnjujejo. Zavedati se

sodelovanje pri aktivnostih, jim nudimo podporo, če se

moramo, da imamo lahko na aktivnosti mlado

počutijo negotovi. Pozorni na komunikacijo in skrbimo

•

uporabi preprostega jezika pri smernicah za

invalidno osebo, ki je hkrati še pripadnica LGBT

za to, da imajo udeleženci možnost prispevati lastne

pripravo (za pakiranje lahko na primer naredimo simulacijo skupnosti.

ideje. Pozorni smo na skupinsko dinamiko, kateri prila-

Če komuniciramo s slepimi

priprave potovalke) in pri predstavitvi projekta. Pisna navodila gajamo potek aktivnosti. Pri tem smo fleksibilni in če je

in slabovidnimi osebami, je

so v lahko razumljivem jeziku. Nujne številke so na primernem treba, prilagodimo metode ali uporabimo druge.





nujno podati vse informacije


mestu (uporabimo lahko plastificiran majhen papir in se





v dostopni elektronski obliki


dogovorimo kje ga imajo udeleženci spravljenega);

Med izvedbo projektnih aktivnosti je zelo pomembna

in pripraviti opise grafičnih

izvedba projektnih

•

poznavanju zdravil udeležencev;

tudi dodatna pomoč pri logistiki, dodatnem spremljanju,





prikazov.


•

primernem podajanju pravil in dolžnosti mladih na aktivnosti; aktivnosti

komunikaciji z lokalnimi partnerji in okoljem …

Kako oblikovati dostopen

•

pogovoru o tem, kaj udeleženci želijo početi in kaj lahko

dokument z uporabo Office

Po dobri pripravi sledi še boljša izvedba projekta in

pripravijo sami;

orodij:

predvsem projektnih aktivnosti.

Pri delu z udeleženci, še posebej

•

učenju jezika – nekaj besed iz jezikov, s katerimi se bodo

https://support.microsoft.

tistimi z razvojnimi izzivi in težavami

udeleženci srečali;

Le-to lahko dosežemo tako, da zagotovimo jasno struk-

com/en-us/office/create-

v duševnem zdravju, je med izvajanjem

•

pogovoru o vedenju na poti, med aktivnostmi …;

turo projektnih aktivnosti, ki ji v največji možni meri

accessible-office-documents-

aktivnosti še zlasti pomembno, da se držimo

sledimo, hkrati pa smo med izvajanjem projektnih ak-

868ecfcd-4f00-4224-b881-

•

možnosti video konference z ostalimi udeleženci projekta;

jasne strukture in rutine dela, s katero je

tivnosti pripravljeni, da se po potrebi sproti prilagajamo

a65537a7c155

•

pogovoru/sestanku z odgovornimi osebami, ki sodelujejo

udeleženec seznanjen pred samo aktivnostjo.

potrebam udeležencev ter uvajamo nujne spremembe

z udeleženci - kako bi lahko prenesli izkušnjo teh mladih v S tem imajo vzpostavljen varen prostor za

in prilagoditve. Zato je nujna sprotna evalvacija o iz-

življenje po projektu;

delovanje oz. jim ta struktura nudi varnost. Prav

vedbi aktivnosti (z udeleženci, z mladinskimi voditelji in tako pa moramo preverjati njihovo jemanje

•

pripravi spremljevalca mladih udeležencev.

nami kot organizatorji). Vse povratne informacije udele-

zdravil, če je to potrebno.

žencev so dobrodošle in jih lahko dobimo na različne

načine:

•

motiviramo udeležence s predsta-

•

naši udeleženci komunicirajo z ude-

vitvijo ideje (v to so lahko vključeni

leženci iz drugih držav preko zaprte

•

redna srečanja vseh udeležencev;

mladi, ki so že bili na kakšnem pro-

FB skupine;

•

srečanja udeležencev v manjših skupinah, ki

V intervjujih je bila izpostavljena

jektu, da oni povedo svoje izkušnje);

potekajo v maternem jeziku (lažje izražanje stisk,

zagotovitev stalne strokovne

•

skupaj z udeleženci oblikujemo

čustev …);

podpore mentorjev, tako za osebno

•

jim na primeren način podamo pravi-

program in jih motiviramo za prev-

podporo kot pri reševanju izzivov. Mladi

Pri mladih, ki jih

la in njihove dolžnosti na aktivnosti;

zem aktivnosti, katere bi vodili. Sle-

•

srečanja udeležencev iz različnih organizacij/držav

so izpostavili, da so zelo cenili redno, nepos-

lahko uvrščamo

•

izvedemo motivacijske delavnice v

di natančnejša priprava programa

(uporaba in s tem utrjevanje skupnega jezika, ki

redno, osebno in iskreno vrednotenje - bolj





v skupino mladih


jeziku, ki bo skupen na aktivnosti

in drugih logističnih zadev s strani

služi kot sporazumevalni jezik na aktivnosti);

kot hierarhično vrednotenje ali poročanje

s socialno-

(največkrat angleščina);

mladih - ob podpori in vodenju

•

osebni stik z vsakim udeležencem - da se čim prej

udeležencev vodjem in nato izvedba sestan-

kulturnimi ovirami,

mentorjev (npr. priprava predsta-

•

da udeleženci postopno upora-

seznanimo s stiskami, navdušenjem, željami itd.

kov zgolj oseb iz vodstva. V vseh primerih se





je pri pripravi


vitev ter vadba teh predstavitev


bljajo tuji jezik (kot na aktivnosti) in

(preverimo počutje udeležencev);

jim zdi pomembno sprotno reševanje težav,

pomembno, da:

(svoje države, skupine, pripraviti

njegovo uporabo nadgrajujemo, ko

•

osebna refleksija vsakega udeleženca vsak

izzivov, še posebej preko pogovora z men-

nekaj o temi izmenjave - narediti

se izvedba aktivnosti bliža;

dan (prav tako spremljevalca, če ga udeleženec

torji/vodji.

manjšo raziskavo in jo predstaviti

potrebuje).

ostalim ipd.)).

14

15





zaključna

projektna faza

V intervjujih so mladi

Kaj sledi po zaključku projektnih aktivnosti je zelo odvis-izpostavili, da dajejo velik

no od trajanja aktivnosti in dolžine projekta. V vsakem

poudarek medvrstniškemu prenosu informacij

primeru pa je pomembno, da udeležencem nudimo

in priporočilom prijateljic in prijateljev glede

podporo pri vključevanju nazaj v domače lokalno okolje

projektov. Iskreno so govorili tudi o tem,

in celotnem procesu osebne rasti. Za večino mladih z

česa vsega se naučiš na izmenjavi/projektu

manj priložnostmi izkušnja sodelovanja v (mednarodnih)

prostovoljstva in da ni vse vedno samo lepo,

projektih predstavlja velik korak v osebni rasti, krepitev ampak je tako kot življenje: včasih so dobre

kompetenc in prispeva k boljši samopodobi, zato je pot-

stvari, včasih slabe, iz vseh izkušenj pa se lahko

rebno omogočiti dodatne aktivnosti, ki spodbujajo ra-

nekaj naučiš.

zvoj mladih.

Pogrešajo boljšo, usklajeno, skupno promocijo

Preverimo njihove pridobljene izkušnje in kakšen vpliv

in dviganje pomena neformalnega izobraževanja

je imel projekt na njih, kaj lahko še naredimo oz. kako

na (formalno) izobraževalnih ustanovah (šole,

nadgraditi znanja in jih vključiti v njihove vsakodnevne

fakultete).

aktivnosti.

Ob tem pa ne pozabimo deliti uspešnega projekta z

drugimi – drugimi mladimi, starši, mentorji, organizacija-

mi in ne nazadnje s širšo javnostjo, saj tako oblikujemo

dodatne priložnosti za mlade z manj priložnostmi in nji-

hovo vključevanje ter bolj vključujočo družbo.





4


partnerji v

projektu

Pri svojem delovanju in izvajanju programov ter projektov se srečujemo z različni-mi deležniki. Ker delujemo/želimo delovati v polju socialnega vključevanja, je še toliko bolj pomembno, kako se mrežimo in na kakšen način sodelujemo s partnerji.

16

17





Kakovostno partnerstvo je eno tistih ključnih elementov Za začetek načrtujte projekte bilateralno (z enim par-

(mednarodnega) sodelovanja, brez katerega je kako-

tnerjem) in gradite povezavo in partnerja dobro spoznaj-

Prav tako bi radi izpostavili pomembnost, da

vosten projekt praktično iluzija. Še posebej, kadar gre te, kasneje vključite/poiščite dodatna nova partnerstva.

so dogovori jasni že od samega začetka, pred

za vključevanje mladih z manj priložnostmi, je zelo po-

Naj opomnimo tudi, da se pri mednarodnih projektnih

izvedbo kakršnekoli aktivnosti (npr. pravilo brez

memben odnos, zaupanje ter zelo dobro poznavanje aktivnostih lahko srečujemo z različnim razumevanjem alkohola ter tudi drugih drog).

partnerjev.

in možnostmi izvajanja vključujočih projektov.

Tudi mladoletnost udeležencev na projektih

Kadar so naša ciljna skupina mladi z manj priložnost-

Mrežimo se lahko preko različnih kanalov:

predstavlja izziv za organizacije. Po izkušnjah

mi, je pri partnerstvu izjemno pomembno:

organizacij več kot 75 % potencialnih partnerjev

•

iz obstoječe mreže partnerjev (poznane

ni bilo pripravljenih sodelovati v projektih, ki

•

poznavanje in zaupanje do partnerjev (predvsem

organizacije – nacionalne in mednarodne);

vključujejo mladoletne udeležence.

zaradi nepredvidljivih situacij);

•

baza Nacionalne agencije (Nacionalna agencija

•

poznavanje njihovega kadra (projektni vodje,

odlično pozna posamezne akterje na mladinskem

mladinski voditelji, podporno osebje …);

področju in lahko posamezni organizaciji

PRIMERI IN MOŽNI IZZIVI

•

da (s)poznamo sistem vrednot partnerskih

svetuje oz. priporoča sodelovanje s konkretnimi

•

pomembno je, da je partner, če na tem področju ni

organizacij;

organizacijami, ki delujejo na sorodnem področju/

izkušen, odprt za potrebe in predloge izkušenejše

imajo podobne načrte/imajo izkušnje z določenim

Ko govorimo o področju razvojnih

•

da imamo skupne cilje in da gradimo na skupnih

organizacije oz. partnerja in da skupaj iščeta

področjem);

izzivov in duševnega zdravja, je še

vrednotah;

možne rešitve za morebitne težave;

•

udeležba na tematskih dogodkih Erasmus+:

toliko bolj pomembno sodelovanje

•

razumevanje neformalnega izobraževanja;

•

smiselno se je vključevati v različne projekte

seminarjih za vzpostavitev partnerstev,

s partnerji v lokalnem okolju, ki

mobilnosti mladinskih delavcev Erasmus+, ki

•

da postavimo jasne dogovore in pravila.

usposabljanjih in ostalih mednarodnih

delujejo na teh področjih (v Sloveniji

omogočajo poglobljen uvid v organizacije (npr.

izobraževalnih aktivnostih, ki omogočajo mreženje;

je to npr. Center za krepitev zdravja, Center za

izobraževalni obisk na delovnem mestu, seminar

Osebno poznanstvo znotraj partnerskih organizacij je

duševno zdravje otrok in mladostnikov …).

•

iskanje v orodju za iskanje partnerjev SALTO

za vzpostavitev partnerstev …).

dodana vrednost.

YOUTH in na Evropskem mladinskem portalu,

Kot na partnerje/deležnike v projektu ne

kjer gostuje portal Evropske solidarnostne enote,

Pomembno je, da se partnerji od samega začetka za-

pozabimo na lokalno okolje. Že pred prihodom

v katerem je na voljo baza organizacij z znakom

vedajo, zakaj izvajajo projekte in da se upošteva dogo-

udeležencev se povežite z zdravstvenim

kakovosti.

vorjeno. Najbolj vključujoče projekte lahko izvedemo s

domom v neposredni bližini in osebnim

sodelovanjem organizacij, ki delajo z različnimi skupina-

zdravnikom, ki bo poskrbel za morebitne

(Partnerske) organizacije, ki ne poznajo področja:

mi mladih, ki se tako medsebojno spoznavajo in gradijo

zdravstvene težave udeležencev.

raznoliko ter vključujočo skupino mladih.

•

Lahko izvajajo vključujoče projekte, vendar morajo

Ob tem pa se moramo zavedati realnega stanja,

za ta namen pridobiti ustrezno podporo oz. se

predvsem čakalnih dob in delovnega časa

morajo ustrezno usposobiti;

ter lokacij dežurnih ambulant (npr. urgentna

•

smiselno je, da ima vsaj en partner pretekle

ambulanta na Polikliniki deluje omejen čas,

izkušnje na obravnavanem področju. Partnerji naj

Predlog: izdelajte si kratek seznam za

izven delovnega časa je urgentna ambulanta

bodo organizacije, ki že delajo/poznajo potrebe

preverjanje, ki zajema osnovne informacije/

na Centru za mentalno zdravje).

ciljne skupine ali imajo znotraj svoje organizacije

podatke partnerske organizacije, sporazume/

razvite programe, ki so namenjeni mladim z manj

pogodbe, kontaktne podatke, področje

priložnostmi;

delovanja …

18

19





Ne glede na raznolikost udeležen-

PRIMERI IN MOŽNI IZZIVI

cev je v projektni aktivnosti potreb-

no zagotoviti dovolj varno okolje Nastanitev

za vse udeležence. Udeleženci naj

bodo nastanjeni v okolju, ki spre-

jema različne kulture, etnično in

Za mlade z gibalno oviranostjo Za slepe in

versko pripadnost, spolno usmerje-

mora biti nastanitev dostopna in slabovidne je

nost, zunanji izgled …

prilagojena osebam, ki se težje potrebno izvesti

gibljejo in za gibanje uporabljajo aktivnost uvodne orientacije in Poskrbeti moramo za ustrezno na-različne pripomočke (bergle, ho-

mobilnosti. To vključuje razlago

stanitev in ustrezno prehrano, or-

jica, električni ali ročni invalidski razporeditve prostorov (kje se kaj ganizirati prevoz/potovanje na ak-voziček …). Sobe morajo biti do-

nahaja). Če se izkaže potreba, se

tivnost in prevoze med aktivnostjo,

volj velike, z dovolj velikimi vrati, naknadno uredi dodatne napise zagotoviti dodatno mentorstvo, imeti morajo prilagojene sanita-ali usmerjevalnike v povečanem

podporo, spremljevalce in ob tem

rije in kopalnico (ustrezna širina in/ali brajevem tisku. Slepi in sla-razmisliti, kako jih vključiti v aktivno-

vrat, ročaji, dostopna kad ali tuš bovidni udeleženci naj bivajo v sti in ali je smiselno za njih organizi-

…), ustrezne klančine oz. dvigala, prostorih, do katerih je omogočen rati vzporedne aktivnosti.

primerna tla (da ni npr. tepihov varen dostop.

…), stvari morajo biti postavljene

Pri organizaciji teh vidikov naslavlja-

na primerno višino, pomembna je Tekom aktivnosti je potrebno oh-mo konkretna vprašanja udeležen-

primerna višina miz, ustrezna veli-

ranjati enako organizacijo pohi-

cem in partnerjem že v sami pripravi

kost skupnih prostorov …

štva v posameznih prostorih. V

na projektno aktivnost. Pomembno

kolikor se, na primer, spremeni

je, da ne predvidevamo – dobro

Za slepe in slabovidne mlade bi razporeditev sedežev ali miz, je spoznajmo ciljno skupino (udeležen-bilo najbolj ustrezno, da bi bile v treba slepemu in slabovidnemu ce) in izhajajmo iz njihovih potreb

stavbi taktilne in kontrastne vodil-

to vnaprej pojasniti.

(upoštevamo kaj želijo in česa ne).

ne linije in oznake prostorov v po-



Logistika

večanem tisku in brajici. V primeru

Dobro je, da ima slepa ali slabo-

Kot omenjeno, nekatere skupine

dvigal je zaželena zvočna najava vidna oseba dostop do električ-

mladih zahtevajo več fokusa na tem

nadstropij in tipke v kontrastnih ne vtičnice, če pri delu uporablja (nastanitev, prehrana, delovno





5


tehničnem delu projekta - logistiki.

barvah ter brajevi pisavi. Ker pa podporno tehnologijo – preno-tega večinoma ni, je pomembno, snik, brajevo vrstico, elektronsko okolje, dodatni pripomočki,

V nadaljevanju so podane izčrpne

informacije za ustrezno vključevanje

da je prostor enostaven za orien-

lupo. Pomembno je, da se prosto-

tacijo, da si je mogoče zapomniti ri tekom aktivnosti sproti posprav-potovanje, dodatna pomoč …)

mladih z manj priložnosti, posebej

mladih z invalidnostjo. Verjamemo,

pomembne lokacije in poti in da ljajo in da na prehodih in poteh ni da bodo pripomogle k večjemu ra-na teh poteh ni ovir, še posebej nepričakovanih predmetov.

zumevanju vključujočih projektov

ne takih, ki so v višini glave oz.

Če vaš projekt vključuje mlade z manj priložnostmi, se pri določenih in da boste v njih našli informacije,

takih, ki z belo palico niso zaznav-

Dostopnost in prilagojenost ima

skupinah mladih z manj priložnostmi organizacija in izvedba logistike ki vam bodo pomagale pri vašem

ne. Prav tako je pomembno, da je za različne osebe različen pomen, projektne aktivnosti izkaže za zelo pomemben faktor pri uspešnosti delovanju, ne glede na to, ali vaše

prostor dobro osvetljen in da ni zato je pomembno stvari vedno fi-vašega projekta, saj zahteva natančno načrtovanje, čas in sredstva.

delo vključuje mlade z invalidnostjo

bleščanja.

zično vnaprej preveriti.

ali ne.

20

21





Prehrana


Prevoz/potovanje

Dovolj nizko serviranje prigrizkov

Če vključujemo mlade z gibalno oviranostjo, je zelo Pri nakupu letalskih kart je in pijače v odmorih in jedi pri obrokih,

pomembno, da preverimo dostopnost javnega prevo-

na primer potrebno označiti,

da si udeleženci, ki uporabljajo

za. Če ta ni dostopen ali ne obstaja, v času izvajanja da je oseba slepa in slabovidna invalidski voziček, lahko postrežejo sami.

projektne aktivnosti po potrebi zagotovimo dostopen in ali potrebuje pomoč osebja na letališču.

V prostoru naj bo hrana postavljena tako, da je

in prilagojen prevoz (razni izleti, prosti čas). Pri tem

okrog miz dovolj prostora za gibanje z invalidskim

smo pozorni na to, če se udeleženec lahko presede, Posebej je treba biti pozoren pri potovanju osebe vozičkom.

če se njegov pripomoček lahko zloži in na podlagi s psom vodičem. Za psa je potrebno urediti nasled-vseh informacij uredimo ustrezen prevoz.

nje: potni list, potrdilo o obveznih cepljenjih, potrdilo

Za slabovidne udeležence je organizacija samo-

o zdravstvenem stanju, potrdilo o statusu psa vodiča

postrežne prehrane manj primerna, za slepe pa je

Pri potovanju z letalom svetujemo udeležencem na (zahtevajo nekateri letalski prevozniki), zavarovanje tovrstni dostop do prehrane neprimeren. Boljše je,

električnem invalidskem vozičku, da letalske karte or-

za tujino, ustrezna cepljenja (odvisno od destinacije

če je hrana postrežena na mizo.

ganizirajo preko agencij, ki dostopajo do »letalskega potovanja). V ta namen je potrebno načrtovati izre-sistema«.

dne stroške.

Tisti, ki slepemu pomaga, najsibo to njegov spre-

mljevalec ali kak drug udeleženec, mora slepemu

V primeru, da slepi ali slabovidni udeleženec na Psu vodiču je potrebno zagotoviti ustrezno prehrano, pojasniti, kaj vse je na voljo, da si lahko izbere, kaj

dogodek pripotuje sam z javnim prevozom, mu po-

ki je je vajen. V kolikor določene pasje hrane ni mož-

bo jedel. V primeru, da je pri postreženem obedu

nudimo zasebni prevoz ali spremstvo pri gibanju po no kupiti v državi gostiteljici, jo bo moral lastnik vzeti na voljo več menijev, je treba slepemu ali slabo-lokalnem okolju do mesta dogodka. S tem namenom seboj, kar lahko pomeni doplačilo pri prtljagi, saj obi-vidnemu to prebrati, da se lahko odloči, če meniji

ga izbrana oseba pričaka ob dogovorjeni uri na dogo-

čajen pes v tednu dni poje vsaj 5 kg hrane.

niso na voljo v povečanem tisku ali v brajici.

vorjenem mestu (letališče, avtobusna ali železniška

Pri namestitvi mladih z razvojnimi izzivi in te-

postaja) in odpelje/spremlja na izbrano lokacijo.

Priporočila obnašanja v bližini psa vodiča:

žavami v duševnem zdravju bodimo pozorni,

Ko ima hrano na krožniku, mu je potrebno razložiti,

https://www.letsenvision.com/blog/guide-dog-etiqu-

da so nameščeni v bližini mentorjev, spremlje-

kaj se nahaja kje. Po potrebi spremljevalec dolo-

Pred tem je potrebno udeležencu poslati zelo jasna ette

valcev. Poleg tega zagotovimo ustrezno name-

čene dele hrane tudi razreže.

navodila, kje točno ga bo čakala oseba, ki mu bo nu-

Tukaj si lahko ogledate praktični prikaz, kako spre-

stitev (oskrbo) glede na potrebe. Razmislimo,

dila prevoz.

mljati nekoga, ki ne vidi:

ali je potrebno (pripomore k participaciji in

Praktičen prikaz orientacije slabovidne osebe pri

https://www.youtube.com/watch?v=-jqepQ8yASM

učenju udeleženca ali ne), da zagotovimo čim

prehranjevanju:

Čakajoči mora imeti dovolj velik in prepoznaven na-

manjša odstopanja od domače nastanitve (npr.

https://www.youtube.com/watch?v=J_8z1pboZ9M

pis, da ga slabovidni vidi ali pa obratno - čakajoči

stanovanjska skupnost v domačem okolju,

dobi natančen opis slepe osebe, da jo prepozna in

enako tudi v tujini).

Po zaključenem obroku spremljevalec namesto

povpraša, če je prava, saj slepa oseba ne bo mogla

slepega udeleženca pospravi oz. odnese jedilno

prepoznati osebe, ki jo čaka.

posodo in pribor na za to odrejeno mesto.

V primeru samostojne uporabe javnega prevoza je

treba dati jasna navodila za pot (navesti številke av-

tobusov, prog, vstopno in izstopno postajo in število

postaj do cilja).

22

23





Pripomočki

Dodatna pomoč

Če je potrebno, za udeležence

Priporočljivo je, da zagotovimo vsaj enega

Ko načrtujemo kdo naj izvede orientacijo in mo-

z gibalno oviranostjo zagotovimo

osebnega asistenta (najbolje 2 - fanta in punco), bilnost ob prihodu na aktivnost, premislimo, ali je

dodatni invalidski voziček, ki ga lahko

ki je prisoten na projektni aktivnosti, saj se lahko

to strokovnjak za orientacijo in mobilnost slepih

V primeru, ko gostimo udeleženca, ki ima

nekdo, ki težje hodi, uporabi med

zgodi, da udeleženec/i z invalidnostjo potrebujejo

in slabovidnih ali zgolj izkušen mladinski vodja. V

težave v duševnem zdravju, je potrebno v

aktivnostmi. Prav tako si sposodimo premične

več pomoči, kot so jo navedli/nam sporočili.

primeru strokovne storitve je treba načrtovati do-

organizaciji imeti strokovno usposobljeno

rampice za nepredvidene situacije premagovanja

datna sredstva za podporo za posebne potrebe.

osebo, ki mu je glede na stopnjo težav na

pragov ali podobnih ovir.

Za gibanje po neznanem okolju je slepi osebi

razpolago (tudi 24/7).

potrebno zagotoviti spremstvo videče osebe oz.

Več o orientaciji in mobilnosti:

Pripomočki za slepe in slabovidne, kot so preno-

spremljevalca. V primeru slabovidnih udeležen-

https://visionaware.org/everyday-living/essential-

snik, brajeva vrstica, povečevalnik zaslona in po-

cev je potreben dogovor o tem, v kakšnih okoliš-

-skills/an-introduction-to-orientation-and-mobility-

dobno, sodijo v ročno prtljago, da se med letom

činah oseba zmore sama oz. kdaj predvideva, da

-skills/

ne poškodujejo, zato se je smiselno (predvsem

bi potrebovala pomoč.

pri nizkocenovnih ponudnikih) pozanimati glede

dovoljene velikosti ročne prtljage in višine predvi-

Zagotovitev števila spremljevalcev na posamezni

denega doplačila za preseganje omejitev. Vse te

aktivnosti je odvisna od števila in potreb (samostoj-

Zagotoviti moramo dovolj

pripomočke je smiselno tudi zavarovati za primer

nosti) slepih in slabovidnih udeležencev. Običajno

strokovnega osebja, ki pozna

poškodbe ali okvare. Za vse zgoraj našteto je pri-

je tako, da vsaka slepa oseba potrebuje svojega

udeležence, ki se soočajo s

poročljivo načrtovati izredne stroške.

spremljevalca, slabovidni udeleženci pa si lahko

socialno–kulturnimi ovirami ter jim nudi podpo-

spremljevalce delijo. To pomeni, da običajno za-

ro, ko jo potrebujejo. Prav tako poskušamo za-

Partnerji naj se vnaprej dogovorijo, ali bo določe-

dostuje en spremljevalec na dve do tri slabovidne

gotoviti dodatna usposabljanja za podporno ose-

ne pripomočke (npr. brajev pisalni stroj, brajev pa-

osebe, odvisno od stopnje in vrste okvare vida.

bje, če nimajo dovolj izkušenj.

pir, lupe, elektronske lupe, računalnik s prilagoje-

Pri mednarodnih aktivnostih je predvideno, da sle-

no podporno tehnologijo) zagotovil gostitelj ali se

pega udeleženca spremljata 2 spremljevalca.

Mladim, ki se soočajo s čustvenimi in vedenjskimi

pričakuje, da udeleženci prinesejo lastno opremo.

težavami, se lahko v okviru aktivnosti projektov

Potrebno je tudi določiti število pripomočkov gle-

Glavna vzroka sta dva:

te težave še potencirajo. Zato je nujna usposo-

de na predvideno število uporabnikov ter predvi-

•

Slepa oseba potrebuje podporo skozi cel

bljenost in zadostno število podpornega osebja.

den čas uporabe pripomočkov (v primeru, da si bo

dan, zato je smiselno razmišljati, da sta v

npr. več udeležencev delilo isti pripomoček).

dnevu za podporo določenemu udeležencu

Primeri pripomočkov, ki se uporabljajo pri vključe-

na voljo dve osebi. Tako se spremljevalca pri

vanju slepih in slabovidnih udeležencev v aktivno-

delu lahko izmenjujeta in določen del dneva

sti: taktilne slike/napisi, taktilni materiali (raznolike

namenita tudi počitku, še posebej v primeru

tkanine, papir, naravni in umetni materiali), kontra-

dolgoročnejših aktivnostih.

stne in konturne barve, barve z vonjem, zvočne

•

Spremstvo dveh oseb je smiselno tudi

igre in signali.

zaradi zagotavljanja nemotene podpore

in varnosti udeleženca v primeru izrednih

dogodkov, kot so primeri bolezni ali poškodb

spremljevalcev.

24

25



O projektni aktivnosti govorimo kot o tistem ključnem Postavitev v prostoru, kjer izvajamo dejavnosti, naj bo delu našega projekta, v katerega so vključeni vsi udele-vključujoča; če se le da, naj bo to krog ali delo v malih

ženci in aktivno sodelujejo pri njegovem izvajanju. Znot-

skupinah, saj so tako udeleženci bolj aktivni. Izogibamo

raj projektne aktivnosti pa se zgodijo vse ostale aktiv-

se kino postavitvi.

nosti, ki smo si jih zamislili, izbrali in načrtovali, da bomo sledili zastavljenim ciljem.

Časovnico/urnik prilagodimo potrebam skupine: potre-

ba po počitku, skrb zase, dovolj dolgi odmori ipd. Urnik

Zato je pomembno, da vse te aktivnosti izbiramo in na-

naj bo viden vsem in narejen tako, da ga lahko udele-

črtujemo ne samo glede na tematiko, temveč predvsem ženci sami razumejo. Če nismo prepričani, ali je izbrana po meri udeležencev in zmožnosti mladinskih voditeljev/

aktivnost/metoda primerna za določenega udeleženca,

mentorjev. Izhajamo iz potreb in zanimanj skupine in ak-

se z njim posvetujemo izven skupine pred izvedbo ak-

tivnosti oblikujemo na podlagi osebnostnih značilnosti tivnosti in udeleženca vprašamo za nasvet.

udeležencev, njihovih spretnosti, želja ipd. Vsiljevanje

aktivnosti, ki udeležencem niso blizu, je neproduktivno. Pri izbiri aktivnosti, ki vključujejo delo s telesom, je pot-To ne pomeni, da ne vključimo aktivnosti, za katere me-

rebna previdnost z vidika dotika. Vedno moramo paziti,

nimo, da so smiselne glede teme in vključenih mladih, da imamo dovoljenje za dotik in da udeležencem s tega vendar jih predstavimo tako, da imajo smisel. Mladim vidika ta metoda ustreza.

je potrebno nuditi izkušnje, ki jih pridobijo izven svoje

cone udobja, vendar z jasno podporo in namenom.

Za izbiro metod (prepoznamo) upoštevamo potrebe

vseh udeležencev in tako izberemo kar se da vključujo-





6


Da bo naš projekt res vključujoč, je zelo pomembno, da če metode. Obstaja nešteto metod, ki jih lahko uporabi-aktivnosti prilagodimo tako, da so vključujoče za vse mo za naše aktivnosti (splet je neomejen vir), ob tem ne udeležence.

pozabimo, da lahko vsako metodo tudi preoblikujemo

in prilagodimo, da ustreza naši aktivnosti in vključi vse

Ob tem ne pozabimo tudi na primerno časovnico ak-

naše udeležence.

tivnosti, z upoštevanjem raznolikosti skupine in potreb





Metodologija


udeležencev (marsikatera podporna dejavnost: osebna Za tiste, ki ste s snovanjem in izvajanjem projektov še asistenca, tolmačenje itd., pa tudi več prekinitev/krajši bolj na začetku, naj navedemo nekaj izmed pogosteje sklopi, prilagojeni zmožnosti koncentracije udeležen-uporabljanih metod. Zavedamo se, da lahko z njihovim

cev, vzamejo več časa). Bolje, da je aktivnost izvedena naštevanjem omejimo vaše razmišljanje, zato naj pou-dela in učenja

kakovostno in poglobljeno, kot da hitimo.

darimo, da obstaja še veliko drugih metod in da so ideje

vedno dobrodošle. Delo v (manjših) skupinah; konver-

Pri izvajanju naše projektne aktivnosti je pomembno, da zacija (osebni pogovor); predavanje in demonstracija; predstavimo naš način dela in principe ter značilnosti študija primera; sodelovanje s prostovoljci, strokovnjaki, Izbira in uporaba primerne metodologije je tista čarobna paličica, ki jo mora imeti vsaka pro-neformalnega izobraževanja/učenja.

mladinskimi delavci z izkušnjami na podobnem podro-

jektna ideja, da nas vodi do uresničevanja projektnih ciljev. Katere metode bomo izbrali, kako čju; izobraževalni izleti/ekskurzije; igra vlog; fotogovo-jih bomo prilagodili, časovno umestili v naše projekte, pa je še posebej pomembno, kadar Ko vključujemo mlade z manj priložnostmi, uporabimo rica; izražanje s pomočjo umetnosti (slikanje/risanje, vključujemo v naš projekt mlade z manj priložnostmi ali pa so le-ti ključni snovalci projekta. Že to različnost kot vir učenja. Dolžina aktivnosti naj bo pri-ples, glasba, igra …) ali športa; projektno delo; učenje s od samega začetka oblikovanja projekta razmišljajmo o vključujočih aktivnostih (in posledično lagojena zmožnosti koncentracije skupine.

pomočjo elektronskih medijev; doživljajsko/izkustveno

metodah). O različnih metodologijah in vključujočih metodah je napisanih veliko publikacij, učenje idr.

priročnikov in drugega gradiva, mi pa smo zbrali nekaj ključnih nasvetov.

26

27





OB TEM NAJ OPIŠEMO NEKAJ PRIMEROV POSAMEZNIH

KONKRETNI PRIMERI IN MOŽNI IZZIVI

METOD ZA LAŽJI ZAČETEK:

Nekaj primerov in nasvetov glede izbire metod

Metode za gibalno ovirane udeležence lahko pri-

Diskusije v skupini in v manjših skupinah

za slepe in slabovidne udeležence:

lagodimo na naslednje načine:

S pomočjo diskusije v celotni skupini imajo udeleženci možnost učinkovitega posredovanja

•

uporaba taktilnih materialov;

•

aktivnosti izvajamo sede, za mizo;

informacij, po vsaki delavnici pa imajo možnost podati svoje mnenje, debatirati in analizirati

•

aktivnosti naj se ne osredotočajo preveč na

•

aktivnost udeleženec izvede s pomočjo

v skladu s temo delavnic.

vizualno zaznavo, raje se odločimo za igre, ki

asistence;

temeljijo na zvoku, gibu, dotiku;

•

podaljšamo čas;





Skupinsko delo


•

prilagojena organizacija igralnega prostora s

•

izberemo aktivnosti, ki ne zahtevajo veliko

Z namenom učinkovitega dela in komunikacije med posamezniki (npr. v času izmenjave) so pomočjo mreže polj (orientacija!);

gibanja.

udeleženci po potrebi razdeljeni v več skupin. Manjše skupine omogočajo, da ima vsak po-

•

zagotovitev asistence/spremljevalcev(pomoč

sameznik možnost komunikacije z drugimi in s tem aktivnega sodelovanja pri diskusijah in pri sodelovanju v aktivnostih, ki se nanašajo

iskanju rešitev ter možnosti.

na vid in so vključujoče, če slabovidnemu

udeležencu spremljevalec poda besedne





Ustvarjalne delavnice


opise predmetov, okolice oz. dogajanja.

S tovrstnimi delavnicami mladi izražajo svojo kreativnost in si tudi sami izdelajo kakšno upo-Prizadevamo pa si organizirati aktivnosti

rabno stvar, ki temelji na okolju prijaznih surovinah.

tako, da je mogoča čim večja samostojnost

udeležencev);

Ko delamo z mladimi z

Športne delavnice

•

potrebno je zagotoviti dovolj časa za

razvojnimi izzivi in težavami Športne delavnice so učinkovita skupinska metoda dela, saj vsebujejo elemente sproščanja izvedbo posamezne aktivnosti (kadar si slepi

v duševnem zdravju, naj nam bo vodilo, da je

in drugačnega izražanja samega sebe. Pri tem je v ospredju izkušnja športnega udejstvova-ogledujejo tipno gradivo ali poslušajo opis,

bolj pomembno, da smo skupaj, kot da izvede-

nja in ne tekmovalnost.

to običajno vzame nekoliko več časa, kot če

mo cel kup aktivnosti. Še toliko bolj pomembno

sliko pogleda videča oseba, zato je treba to

je, da izvajamo podporne/spremljevalne meto-

Izobraževalni izleti/ekskurzije

upoštevati pri načrtovanju poteka aktivnosti,

de, ki sledijo po aktivnosti (npr. refleksija), da

Z namenom spoznati določeno stvar (npr. slovensko kulturno in naravno dediščino) mladi še posebej kadar ne dobi vsak udeleženec

lahko udeleženci aktivnost povežejo s svojim

z izletom na neformalen in neposreden način spoznavajo kulturno raznolikost in pridobijo svojega tipnega gradiva in si to gradivo

življenjem. Refleksija naj vsebuje različne pris-

konkretna znanja (npr. o Sloveniji ali drugih državah).

podajajo);

tope (ena slika, en video, en simbol, 3 stavki …)

•

vključevanje aktivnosti, ki so posebej

za podporo refleksiji.

Podporne/spremljevalne metode:

prirejene za slepe in slabovidne.

•

Vsakodnevni skupinski sestanek/refleksija, kjer imajo vsi udeleženci možnost povedati svoja občutja, pozitivne/negativne vidike dneva, razrešujejo pa se tudi morebitni Če so načrtovane športne aktivnosti, je smiselno

konflikti in sprejemajo dogovori za naprej.

vključiti tudi kakšno prilagojeno športno aktivnost

•

Evalvacije, kjer ima vsak udeleženec možnost podati povratno informacijo na celoten kot je namizni tenis za slepe (»showdown«), golbal

projekt in analizirati rezultate izmenjave (zaključna in vmesna).

(šport za slepe in slabovidne, ki se igra s posebni-

mi očali in posebno, zvenečo žogo), kegljanje ali

•

Večerne družabne igre in spoznavanje kulture (npr. slovenske) in naravnih znamenitosti zvočni pikado, ki jih lahko igrajo tako videči kot

z ogledi krajev.

slepi in slabovidni. Primerno je tudi tandemsko ko-

•

Nacionalni večeri, na katerih udeleženci preko glasbe, hrane, običajev in drugih lesarjenje.

aktivnosti prikažejo svojo kulturo in znamenitosti.

28

29





Pri komunikaciji s sodelavci ali partnerskimi organizaci-

menov … Pustimo tudi prostor za uporabo maternega

jami je pomembno predvsem, da imamo in vzdržujemo jezika (refleksija, evalvacija) ter zagotovimo tolmačenje dober pretok informacij. To pomeni, da sodelavcem in (tako osebam, ki ne slišijo, kot v drug tuj jezik), če je to partnerjem predajamo/sporočamo vse potrebne in-potrebno.

formacije, ki se navezujejo na projekt: vsebine, teme,

metodologijo, logistiko, informacije o udeležencih, kaj Izogibamo se izpostavljanju udeležencev.

od njih pričakujemo, kakšne so njihove vloge, naloge,

odgovornosti, obveznosti … Prav tako tudi od njih (pri)

Udeležence povabimo v aktivnosti in jih v njih ne silimo.

dobimo tovrstne informacije. Skupaj se dogovarjamo o Primerno je tudi, da če želimo nekomu pomagati, vpra-pomembnih stvareh. Le tako bomo vodili in izpeljali ka-

šamo, ali ta oseba pomoč potrebuje in kako želi, da ji

kovosten in uspešen projekt ter se izognili marsikateri pomagamo.

(ne)predvideni težavi.

Poudarek damo jasnosti in konkretnosti naših sporočil

Ob vsem tem pa seveda komuniciramo z mladimi, ude-

ter preverimo razumevanje sporočenega. Bodimo pri-

leženci projekta, ki jih vključujemo v vse faze projektne-

lagodljivi pri uporabi različnih kanalov sporazumevanja

ga cikla. Ko v naše projekte vključujemo mlade z manj (verbalno/jezik, vizualno/slike, zvočno/glasba, neverbal-priložnostmi, je vključujoča in kakovostna (ter pravilna) no/gibanje …).

komunikacija še toliko bolj pomembna.

Tako ustvarjamo dovolj varen prostor, ki spodbuja ude-

Pri delu (komuniciranju) z mladimi ne govorimo le o izra-

ležence k participaciji (mladih ni strah).

žanju in predajanju sporočil/informacij, temveč o odno-

su in ustvarjanju dovolj varnega prostora za njih.

PRIMERI IN MOŽNI IZZIVI

Komunikacija z mladimi mora biti vključujoča in podpor-

na. Bodimo pri komuniciranju pristni, spoštljivi, iskreni in sproščeni.

Pri mladih z razvojnimi izzivi in

težavami v duševnem zdravju je

Upoštevajmo razvojne zakonitosti mladih z manj prilo-

še toliko bolj pomembno, da sproti

žnostmi, prilagodimo se njihovim komunikacijskim po-

preverjamo razumevanje in gradimo na

trebam.

stiku ter povratnih informacijah. Potrebno je





Komunikacija


vzpostaviti osebni stik z udeležencem, ki bo

Uporabljajmo poimenovanja, s katerimi se udeleženci

omogočil zaupanje.

strinjajo in so dogovorjena z njimi. Pomembno je, da

Komunikacija je zelo pomemben, lahko bi rekli osnovni element vseh uporabljamo imena in osebne zaimke, ki jih uporabljajo

faz vsakega projektnega cikla. Komuniciramo z vsemi vpletenimi v udeleženci sami.

projektu: z našimi sodelavci (mladinskimi delavci, trenerji, mentorji, 7

podpornim osebjem …), s partnerskimi organizacijami in, najpomemb-Ustreznost izrazov/besed je kulturno pogojena in je lah-

neje, z mladimi - udeleženci naših projektov. Dobra komunikacija je ko različno razlagana.

ključ do kakovostnega projekta. In ne pozabimo, da o komunikaciji V mednarodnih projektnih aktivnostih se dogovorimo o

govorimo, ko ta poteka v obe smeri.

uporabi skupnega jezika (največkrat je to angleščina),

izogibamo se uporabi kompleksnih izrazov, subtilnih po-

30

31





Nekaj primerov, kako

SMERNICE ZA KOMUNIKACIJO IN UPOŠTEVANJE IDENTITET LGBTIQ+

Komunikacija z mladimi, ki se sooča-

komuniciramo z osebo,

jo s socialno-kulturnimi ovirami, naj bo usmerje-

ki ne vidi:





Identitet ne predvidevamo


Ne predvidevamo, da je razkrita oseba zagovornica

na na vedenje in podajanje konkretnih pohval ali

Namesto da osebo primem pod roko in odpeljem

Zavedamo se, da identitete niso predvidljive glede skupnosti kritik, ki so vezane na konkretno situacijo. Pri teh

tja, kamor predvidevam, da je namenjena, jo vpra-

na zunanji izgled/vedenje osebe. Vedno delujemo Razkrite osebe ne izpostavljamo in ne predvideva-mladih je posebej pomembno poznati njihove

šam: »Želiš, da te kam pospremim?« in v kolikor je

z mislijo, da je lahko v skupini/prostoru tudi oseba mo, da želi biti zagovornica skupnosti LGBTIQ+. Za-razvojne in vedenjske značilnosti, da jih prehitro

odgovor pritrdilen, osebe ne primem sam za roko,

LGBTIQ+.

vedamo se, da vsaka oseba govori zgolj v svojem

ne izpostavimo in od njih nečesa zahtevamo (npr.

temveč ponudim komolec, da se me oseba lahko

imenu in v obsegu, ki ji je udoben.

predstavitev v angleščini pred skupino, pri čemer

oprime.





Identitet ne razkrivamo


oseba komaj govori angleško).

Nikoli ne razkrijemo identitete udeleženk_cev, tudi Od razkrite osebe ne pridobivamo informacij o V kolikor se slepa oseba giblje s pomočjo psa

če je oseba razkrita nam ali drugim osebam iz ko-

LGBTIQ+

Pri mladih, ki so odvisniki, je zelo pomembno, da

vodiča, se približamo in ponudimo pomoč na tisti

lektiva. Razkrivanje identitete je intimna in osebna Od razkritih oseb ne pridobivamo informacij o iden-s komunikacijo podamo/postavimo jasne meje,

strani, kjer ni psa.

izkušnja, s katero lahko upravlja le oseba sama.

titetah LGBTIQ+. Informacije o tem lahko pridobimo

dogovore vnaprej.

drugje (na spletu, pri organizacijah LGBTIQ+ ipd.).

V kolikor pomoč zagotavljajo prostovoljci, ki še ni-

Spoštujemo zaimke

V pogovoru z razkrito osebo se, če to seveda želi,

V primeru, ko vključujemo udeleženca migranta,

majo izkušenj z delom s slepimi in slabovidnimi,

Pomembno je, da spoštujemo zaimke, ki jih upora-

osredotočamo na njene osebne izkušnje in okoliš-

poskusimo zagotoviti osebo s podobnim kultur-

jim je potrebno pokazati tehnike vodenja/spre-

bljajo udeleženke_ci. Potrudimo se, da zaimke pra-

čine.

nim ozadjem, ki bo pomagala udeležencu razu-

mljanja slepih in pomoč pri orientaciji v prostoru.

vilno uporabljamo, ter opozorimo, če opazimo, da

meti kulturo države, v kateri se projekt odvija.

Pri opisovanju prostora oz. dogajanja v prostoru

jih kdo ne upošteva.

Razkrite osebe ne zreduciramo na njeno identiteto

Hkrati mu nudimo jezikovno podporo.

besede tukaj in tam nekomu, ki ne vidi ne povedo

Razumemo, da je identiteta LGBTIQ+ zgolj ena od

nič, tudi nekaterim slabovidnim ne, saj ne vidijo, v

Uporabljamo vključujoč jezik

identitet in osebnih okoliščin. Vsak_a izmed nas nas

kateri smeri oz. kam kažemo.

V pogovoru in pisanju uporabljamo vključujoč jezik. pa je skupek različnih značilnosti, identitet, intere-Pazimo, da skozi jezik ne vsiljujemo predvidevanja, sov in okoliščin.

Pomoč pri orientaciji npr. v kopalnici poteka tako,

da so vse osebe heteroseksualne in/ali cisspolne

da spremljevalec slepi osebi opiše prostor na nas-

(npr. ne predvidevamo, da so dekletom všeč (samo)

lednji način: »Naravnost pred tabo je umivalnik.

fantje, da so vse feminilne osebe ženskega spola

Levo od umivalnika je straniščna školjka. Če sediš

ipd.). Nekateri s tem namenom v pisni komunikaciji

Pri komunikaciji z mladimi z invalidnostjo lahko

na njej je na desni toaletni papir...«

uporabljajo podčrtaj (kot mi za prikaz v tem prispev-

uporabljamo izraze, kot so: poglej, vidiš, si gledal

ku), saj menijo, da ta pomaga presegati binarnost

film (osebe, ki ne vidijo, gledajo, le da na drugačen

spola in dovoljuje obstoj nebinarnosti, kar poveča

način), ali si se sprehodil, greš peš (pri osebah, ki

Tukaj si lahko ogledate praktični prikaz, kako spre-

vključenost transspolnih in nebinarnih oseb. Izogi-

uporabljajo invalidski voziček).

mljati nekoga, ki ne vidi:

bamo se tudi izpostavljanju besed, ki temeljijo na

https://www.youtube.com/watch?v=-jqepQ8yASM

spolni binarnosti in raje poiščemo spolno nevtralne

Ko vključujemo gluhe mlade preverimo, ali upora-

alternative.

bljajo znakovni jezik in če rabijo tolmača. Pri tol-

mačenju je pomembno, v kateri jezik tolmač lahko

prevaja (materni ali tudi kakšen tuj jezik).

32

33





priloga 1:





Uporabna literatura in viri


Pri našem delu se vedno lahko opremo tudi že na obstoječo

literaturo in vire, ki nam bodo v pomoč. Tu navajamo le nekaj izmed njih:

Na področju mladih, ki se srečujejo

s socialno-kulturnimi ovirami je

•

Rezultati raziskave o učinkih programa raziskave RAY: Če pri svojem delovanju vključujete mlade z manj prilo-nujno, da preverimo:

Državljanski, družbeni in politični vidiki participacije

žnostmi najverjetneje že imate nek vpogled in pregled

Področje vključevanja mladih

mladih z manj priložnostmi

obstoječega stanja na (svojem specifičnem) področju,

z invalidnostjo je močno regulirano

Pogledi, drže in veščine mladih z manj priložnostmi

•

v državi pošiljajoče in gostiteljske

predvsem kar se tiče relevantne literature in zakono-

z zakonodajo:

organizacije, če se lahko potencialni

daje. Vseeno pa so skupine mladih z manj priložnostmi

•

Guidebook for Firestarters and Daredevils

udeleženci vključijo v aktivnost, tudi če

tako raznolike, velikokrat so njihove okoliščine preplet

•

Konvencija o pravicah invalidov

so bili v kakršnihkoli prekrških ali sodnih

več različnih ovir, s katerimi se srečujejo, da jih težko

•

Samo za drzne, Program Mladi v akciji in mladi z manj

•

Zakon o osebni asistenci

postopkih (npr. ali je potrebno potrdilo

združimo le v eno skupino (s poenoteno zakonodajo in

priložnostmi

o nekaznovanosti). V Sloveniji to urejajo

splošnimi viri).

•

Zakon o uresničevanju načela enakega

obravnavanja

različni zakoni:

•

Publications: Get Inspired

S tem namenom smo zbrali ključne zakone, ki urejajo

•

Zakon o izenačevanju možnosti invalidov

1. Zakon o mednarodni zaščiti (https://

•

Inclusion A to Z

določena delovna, zakonodajna in druga področja za

zakonodaja.com/zakon/zmz)

•

Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in

mlade z manj priložnostmi, da si lahko pri delu z njimi

zaposlovanju invalidov

2. Zakon o organizaciji in financiranju

•

No barriers, no boarders

tudi pomagate. Kot omenjeno v uvodu, smo jih združili

vzgoje in izobraževanja (https://zakonodaja.

•

Zakon o pokojninskem in invalidskem

po področjih.

com/zakon/zofvi)

•

Beyond disabilities – European mobility for all! A pra-

zavarovanju

ctical guide for organizations interested in European mo-

3. Družinski zakonik (https://zakonodaja.

Na koncu pa sledi seznam povezav do literature o delu

•

Zakon o zdravstvenem varstvu in

bility activities involving young people with disabilities

sio.si/predpis/druzinski-zakonik-dz/);

z mladimi in raziskav, vezanih na področje mladih z manj

zdravstvenem zavarovanju

•

status migranta, ki bi se rad udeležil

•

Youth workers' toolkit for working with young people

priložnostmi.

•

Zakon o socialnem varstvu

aktivnosti (upošteva se predpise iz Zakona o

with visual impairment

mednarodni zaščiti).

V kolikor ste na tem področju novi, vas še posebej vabi-

Zakonodaja povezana z dostopnostjo:

•

Toolkit for young leaders for working with visually

mo k raziskovanju obstoječih publikacij, priročnikov in k

•

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje

impaired youth

pregledu zakonodaje.

Pri vključevanju mladih z različnimi socialno-kul-

neoviranega dostopa, vstopa in uporabe

turnimi ovirami (predvsem osebe z migrantskim

objektov v javni rabi ter večstanovanjskih

•

DARE Practical Guide for Inclusion

Pri delovanju na različnih področjih socialnega vključeva-

ozadjem) je zelo pomembno razumevanje in po-

stavb

nja je pomembno dobro poznavanje zakonodaje in nje-

znavanje različnih statusov.

•

Priročnik na temo dostopnosti grajenega okolja:

•

Mednarodni standard SIST ISO 21542:2012:

nega izvajanja, hkrati s tem pa se je smiselno opirati na

• Inkluzivno oblikovanje in dostop do informacij v okvi-

Gradnja stavb – Dostopnost in uporabnost

ru načrtovanja in gradnje objektov v javni rabi

vse izkušnje različnih deležnikov, s katerimi sodelujemo.

Primer: Prosilci za mednarodno zaščito se ne mo-

grajenega okolja (Building construction

• Dostopnost in kako jo izboljšati

rejo udeležiti aktivnosti v tujini. Tisti s priznano

– Accessibility and usability of the built

mednarodno zaščito (osebe s statusom subsidi-

environment)

•

Inclusive organisation, Manual for organisational

arne zaščite ali statusom begunca) pa se lahko

development

udeležijo tudi aktivnosti v tujini (pri tem je potreb-

no paziti, da ima udeleženec v času aktivnosti ve-

•

Dostopnost organiziranih oblik podpore mladim v psi-

ljaven osebni dokument).

hosocialnih in duševnih stiskah in konteksti teh težav,

preliminarna študija, Dekleva in drugi, PEF, Univerza v

Ljubljani, 2018

34

35

priloga 2:





Povzetek intervjujev z mladimi


Med projektom:


Po projektu in priporočila za vključevanje več

mladih z manj priložnostmi:

Tudi med samim izvajanjem projekta/izmenjave





UVOD


ZAKLJUČKI, KI IZHAJAJO IZ INTERVJUJEV PO SKLO-

je potrebna stalna strokovna podpora mentor-

Vsi intervjuvani mladi bi se projekta udeležili še

Intervjuji z mladimi udeleženkami in udeleženci progra-

PIH: PRED PROJEKTOM/IZMENJAVO, MED PROJEKTOM/

jev in mentoric, tako za osebno podporo kot pri enkrat. Izpostavljeno je bilo tudi, da ko se nekdo

mov Erasmus+: Mladi v akciji in Evropska solidarnostna IZMENJAVO, PO PROJEKTU/IZMENJAVI: reševanju izzivov, težav, ki se pojavijo na mestu

enkrat udeleži projekta enkrat, se projektov po-

enota so bili opravljeni z namenom dopolnitve priporo-

samem.

gosto udeležuje tudi v prihodnje.

čil za socialno vključevanje vseh mladih v oba progra-

ma. Nastali so na predlog delovne skupine za socialno

Pred projektom:

Mladi so bolj cenili redno, neposredno, osebno

Velik poudarek so dali medvrstniškemu prenosu

vključevanje, ki jo je vzpostavila Nacionalna agencija.

in iskreno vrednotenje kot hierarhično vrednote-

informacij in priporočilom prijateljic in prijate-

Intervjuje z mladimi je izvedla članica delovne skupine

Za programa Erasmus+ na področju mladine in Evrop-

nje ali poročanje vodjem in nato izvedba sestan-

ljev glede projektov.

Nina Arnuš, ki je rezultate intervjujev tudi analizirala in ska solidarnostna enota so intervjuvani mladi izve-kov zgolj oseb iz vodstva. V vseh primerih se jim

pripravila izsledke.

deli predvsem od svojih sovrstnic oz. sovrstnikov zdi pomembno sprotno reševanje težav, izzivov,

Iskreno so govorili tudi o tem, česa vsega se na-

še posebej preko pogovora z mentoricami oz.

in/ali sostanovalk oz. sostanovalcev, zgodilo pa se učiš na izmenjavi/projektu prostovoljstva in da ni

mentorji ali vodji.

je tudi, da je bil projekt izmenjave že del programa





OZADJE


vse vedno samo lepo, ampak je tako kot življenje:

organizacije.

Intervjuji so bili izvedeni v času od 2. do 23. 9. 2020.

včasih so dobre stvari, včasih slabe, iz vseh izku-

Ena oseba je imela željo, da urnik ne bi bil tako

šenj pa se lahko nekaj naučiš.

Opravljenih je bilo 6 intervjujev z mladimi udeleženkami

natrpan z aktivnostmi in da bi imeli čas, da stike

Vsi so izpostavili izdatno mentorsko podporo in

in udeleženci. Trije intervjuji so bili opravljeni osebno oz.

z drugimi vzpostavijo bolj spontano. Ena oseba je

spodbudo v domači organizaciji, ki je bila izvede-Nekaterim se zdi, da bi morali okrepiti komunici-

v živo, trije pa preko konferenčnega klica. Sodelovale

imela željo po rahli spremembi programa oz. mož-

na strokovno tako pri pripravi udeleženk in ude-

ranje o tem, kakšne vrste podpore so na voljo za

so tri osebe ženskega spola, dve osebi moškega spoda

nosti, da kaj dodajo sami udeleženci oz. udele-

ležencev kot tudi pri vsebinskih pripravah in jim je

mlade z manj priložnostmi (od dodatnega denar-

in ena transspolna oseba. Starostna struktura za tako

ženke. Ena oseba je izpostavila, kako pomembno

bila na voljo, ko so jo udeleženke oz. udeleženci

ja za potovanje do omogočanja spremstva ipd.).

malo število intervjujev ni bila relevantna. Vsi intervjuva-je bilo, da so skupaj z mentoricami oz. mentorji

potrebovali.

Smiselna bi se jim zdela široka uporaba družbe-

ni mladi so bili udeleženci mladinskih projektov, kjer je

sodelovali pri vsebinskih pripravah na izmenjavo.

nih omrežij za prenos informacij, kjer bi mladi

zgornja starostna omejitev 30 let. Kontakte za intervjuje

Po mojem mnenju je zelo pomembno vključe-

Nekatere organizacije dosledno izvajajo predho-

sami sporočali o svojih izkušnjah. Ena oseba je

so nam posredovale njihove organizacije, ki so jih tudi

vati udeleženke in udeležence tako v vsebin-

dne pripravljalne obiske, tako da so gostiteljske

predlagala pripravo vloga, v katerem bi lahko bolj

okvirno seznanile z namenom intervjuja. Po opravljenih

ske priprave kot v izvedbo projekta in jim s tem

organizacije dobro pripravljene na izvedbo izme-

natančno videli, kaj se na projektih/izmenjavah do-

intervjujih so bili pisni povzetki osebam poslani v pre-

dati priložnost, da lahko soustvarjajo program,

njav ali drugih projektov.

gaja.

gled. Mladi so bili večinoma na mladinskih izmenjavah

predlagajo aktivnosti in da so upoštevani.

v Sloveniji ali v tujini, ena od njih je v času od udeležbe Nekatere organizacije imajo v času pred odhodom

Večkrat je bila poudarjena tudi boljša, uskla-

na prvi izmenjavi do danes postala tudi mladinska vo-

Izpostavljeno je bilo, da je potrebno že pred pro-

na izmenjave tudi pripravljalna srečanja, kjer se

jena, skupna promocija in dviganje pomena



diteljica oz. vodja izmenjav in je zaposlena v slovenski

jektom preveriti, če so zadeve sistemsko ureje-

srečajo udeleženke in udeleženci iz iste države, ki

neformalnega izobraževanja v ustanovah na

nevladni organizaciji, ki mladinske projekte organizira.

ne (npr. da je omogočeno gibanje za osebe na

se nato udeležijo izmenjave. Ta srečanja lahko po-

področju formalnega izobraževanja – torej na

Ena oseba je sodelovala na dveh projektih Evropske so-

vozičkih). Zanimiva je bila ugotovitev ene osebe,

tekajo v živo in/ali preko družbenih omrežij.

osnovnih, srednjih šolah, fakultetah in pri drugih

lidarnostne enote. Pet od šestih oseb je bilo zelo zado-

da so projekti, ki vključujejo mlade z manj pri-

organizacijah, konkretno je bila izpostavljena tudi

voljnih z udeležbo na projektih, vse pa so bile mnenja,

ložnostmi, lahko tudi ozaveščevalne narave in

Več mladih je izpostavljalo pomembnost lastne

možnost, da bi se udeleženkam in udeležencem

da so se iz udeležbe naučile nekaj za življenje in da je

da organizacije gostiteljice opolnomočijo do te

motivacije, želje po znanju, izkušnjah, kajti to je opravičila odsotnost od obveznosti, če gredo na

to pozitivna izkušnja.

mere, da postanejo zgled vključevanja v skup-

ključno v trenutku, ko še nisi 100 % odločena oz.

tovrsten projekt.

nosti. Na tak način se ozavešča in nato tudi spre-

odločen, ali bi se udeležil projekta/izmenjave ali ne.

minja družba.

36

37





priloga 3:

Tudi v tem sklopu so izpostavili predhodno stro-

Ena oseba je izpostavila, da bi lahko oblikovali skup-





Trenerske smernice za


kovno usposobljene vodje/mentorice oz. mentorje no komunikacijsko strategijo deležnikov (nacionalne za delo z vsemi mladimi, še posebej pa z mladimi agencije, mladinskih organizacij, izobraževalnih usta-zagotavljanje inkluzivnosti aktivnosti

z manj priložnostmi. Vidijo organizacije, ki niso del nov in drugih) za doseganje mladih z manj priložnostmi.

programa, in se jim zdi pomembno, da bi spodbu-

Nekaterim intervjuvanim se zdi, da je še vedno pre-

jali te organizacije, ki dobro delajo z mladimi z malo različnih mladih vključenih, nekateri pa nimajo nacionalne agencije

manj priložnostmi, da se priključijo programu, iz-

občutka o tem, koliko in kateri mladi so vključeni.

postavljeni so bili tudi mladinski centri. Eden izmed

načinov je informiranje potencialnih udeleženk Kot že omenjeno, se vsem zdijo zelo pomembne pri-Za namen izvajanja vključujočih podpornih aktivnosti, ki ZAKAJ JE POMEMBNO

in udeležencev v času opravljanja prostovoljskih dobljene izkušnje, da so spoznali še druge ljudi, z jih Nacionalna agencija ponuja prijaviteljem programov

aktivnosti v organizaciji, s čemer bi jih lahko spod-drugimi ozadji in da se jim je tako odprl nek nov pog-

Erasmus+ na področju mladine in Evropska solidarno-





ZAGOTAVLJANJE INKLUZIVNOSTI


budili k sodelovanju v programu.

led na svet.

stna enota, smo skupaj s skupino trenerk bazena tre-

AKTIVNOSTI?

nerjev Movit, ki so bile delno vključene tudi v širše delo skupine, ki je pripravljala smernice za prijavitelje, obli-

•

Ker je pomembno živeti načela programov E+: MVA

kovali trenerske smernice za zagotavljanje inkluzivnosti

in ESE, ki temeljita na vključevanju, zato so ključni

aktivnosti Nacionalne agencije. Smernice so nastale za

poudarki:

potrebe Nacionalne agencije in dela članov in članic ba-

SKLEPI IN PRIPOROČILA ZA NAPREJ

zena trenerjev Movit. Kljub temu verjamemo, da lahko

1. Nič o nas brez nas.

Opravljeni intervjuji so pomembni, a bi - če bi želeli imeti res dober vpogled v to področje – morali izvesti ob-smernice do določene mere koristijo tudi prijaviteljem,

širnejšo raziskavo, ki bi zajela statistično relevanten vzorec mladih in tako povečala relevantnost podat-2. Vsi akterji stremijo k vključevanju na vseh rav-

še posebej pri organizaciji aktivnosti, v katere so kot izkov in priporočil. Izvajalka intervjujev je v poročilu izpostavila tudi težave s kategorizacijo mladih v skupine neh.

vajalke in izvajalci vključene trenerke in trenerji ali pa z manj priložnostmi. Izpostavila je tudi, da se ji zdi pomembno razmišljati in delovati v smeri vključevanja pri organizaciji bolj kompleksnih dogodkov, ki zahteva-3. Nič ne sme biti samoumevno – vedno preveri-

mladih z manj priložnosti v samo snovanje programov na evropski in nacionalni ravni in v njihovo promo-jo več organizacije in večjo organizacijsko ekipo. S tem

mo dejstva (primerne metode, specifike ciljnih

cijo, npr. tako da se jih povabi v odbore, se jih zaposluje, da se jim da priložnosti za konkreten in relevanten razlogom smo smernice, primarno namenjene Nacional-skupin).

prispevek. Ranljive skupine namreč ne potrebujejo zgolj svojih zagovornic oz. zagovornikov, temveč morajo ni agenciji, vključili v pričujočo publikacijo. Upamo, da

biti opolnomočene do te mere, da se same zagovarjajo in enakovredno sodelujejo pri vključujočih procesih 4. Z doslednim sledenjem smernicam vključeva-vam bodo tudi te smernice prinesle nov navdih in odprle

v družbi.

nja širimo kulturo vključevanja med ostale in jih

prostor za nova vprašanja o organizaciji vključujočih ak-

ozaveščamo (»mainstreaming« inkluzije).

tivnosti.

Vključevanje mladih z manj priložnostmi v snovanje in izvajanje programov bi znatno prispevalo k temu,

•

V procesu zagotavljanja inkluzije si je potrebno dati

da bi bila programa Erasmus+ na področju mladine in Evropska solidarnostna enota še bolj vključujoča.





Namen dokumenta


dovolj časa in biti v podporo drug drugemu. Potreb-

S trenerskimi smernicami za zagotavljanje inkluzivnosti

no je biti odprt za posameznika, njegov proces in

aktivnosti želimo nasloviti temo vključevanja kot ce-

čas, ki ga rabi za ta proces.

lostnega pristopa k pripravi in izvedbi aktivnosti, v ozad-

•

Vključevalne prakse se spreminjajo (s pojavom no-

ju katerega je želja po prispevanju k vključujoči družbi.

vih skupin mladih z manj priložnostmi) in smernice

Z dokumentom, ki vključuje smernice in predloge za

lahko predstavljajo pomemben mejnik za refleksijo,

pristopanje k pripravi in izvedbi aktivnosti, želimo tre-

kaj delamo in kako ter kaj lahko še storimo.

nerje podpreti pri njihovem delu, da ga boste še naprej

opravljali kakovostno. Ob tem želimo ozavestiti posto-

•

Smernice oblikujemo z zavedanjem, da jih lahko

pnost uvajanja sprememb in zavedanje, da se z vsakim

vedno spreminjamo.

korakom odpirajo novi vidiki, ki jih še ne poznamo, zato

so tudi smernice živ dokument, ki se bodo zagotovo še

naprej razvijale in prilagajale našim novim realnostim.

38

39





METODE

PREDSTAVITEV METOD





PROSTOR


Na začetku aktivnosti naslovimo naš način dela. Pove-

KNJIŽNICA METOD

mo, zakaj delamo na takšen način (sedimo v krogu, na-





PRIMERNOST PROSTOROV


Nabor metod in idej za prilagoditev za specifične skupi-

čela neformalnega učenja itd.). To je pomembno zaradi

•

Postavitev, ki omogoča gibanje udeležencem na

ne najdete tukaj.

novih udeležencev v polju, ker delamo z različnimi sek-

vozičku.

torji (nove okoliščine za dogodke, novi prostori itd.)

•

Dovolj nizko serviranje prigrizkov in pijače v odmo-

rih, da si udeleženci lahko postrežejo sami.

KONKRETNI NAPOTKI ZA PRILAGAJANJE METOD





USTREZNOST METOD


•

Primerna širina vrat (v skupnih prostorih, v sobah

•

Upoštevanje potreb vseh udeležencev in skupni •

Kadar nismo prepričani, kako kateremu od udele-

udeležencev, dvigalo, restavracija), primerna višina

dogovori.

žencev ustreza metoda glede na njegove specifike,

miz glede na udeležence (tako v skupnih prostorih

•

Razmisliti moramo o tem, kako zagotoviti aktivnosti,

udeleženca vprašamo za mnenje. To storimo pred

kot v sobah udeležencev).

ki omogočijo vsem, da so udeleženi, hkrati pa upo-

aktivnostjo na samem, da udeleženca ne izpostav-

•

Dvigalo, ki omogoča dostop z vozičkom.

števajo specifike posameznikov (motivacijske igre,

ljamo.

•

Razmislimo, kako lahko razporedimo prostor, da je

dolžina odmorov itd.).

•

Priporočljivo je več delati v majhnih skupinah, da so

čim bolj vključujoč. Kino postavitev je hierarhična, •

Potreben je razmislek, kako pripraviti prostor za lju-

•

Udeležence povabimo k sodelovanju v aktivnostih,

udeleženci čim bolj aktivni. Nekateri ostajajo tiho,

ne vključujoča – ustreza za nekatere dogodke, za

di z vozičkom. Če je možno, jih vprašamo. Lahko

ampak jih ne silimo, ker ne vemo, kaj je v ozadju

če je v skupini več kot 4 ali 5 ljudi, vnesejo pa lahko

participacijo pa je neprimerna.

postavimo stole in pustimo nekaj prostih mest. Mož-

njihovega izogibanja.

dragocene izkušnje. To začnemo delati čim prej, da

•

Za slepe in slabovidne je potrebno opisati, kakšen

nost je tudi, da vnaprej postavimo vse stole in ljudi z

•

Razmisliti o poživitvenih oz. motivacijskih igrah

prispevamo k občutku varnosti.

je prostor, in ga med samim dogodkom ne spremi-

vozičkom vprašamo, kam se želijo namestiti, in tam

(angl. energizer), ledolomilcih (angl. ice breaker) in •

Metode že same govorijo o vključevanju. Kdaj v

njati. Če je možno, jim omogočimo spoznavanje ce-

umaknemo stol.

načinu vključevanja telesa (koliko gibanja in koliko

programu damo možnost udeležencem, da sprego-

lotne stavbe, kjer delamo (npr. hotela).

dotikov vključimo v poživitveno igro, koliko je dotik

vorijo? Če imamo na začetku 45 minut govorov ali

DOGOVORI Z NAROČNIKOM

primeren pri določeni skupini udeležencev, da ne

sama predavanja, je to manj vključujoče. Ob tem je





NOVI PROSTORI


•

Naročnik naj bo pozoren na potrebe udeležencev

odpira morebitnih travm).

pomembno zavedanje, da lahko včasih spremeni-

•

Ko vpeljujemo nove prostore, to razložimo, če ima-

in izvajalcev ter čim prej poskrbi zanje (vnaprej sko-

•

Primer: Če se sicer uporablja glasbo in so v sku-

mo protokol/strukturo poteka.

mo nove osebe, ki ne razumejo, kako uporabljamo

municirane stvari s hotelom, prilagodljivost na mes-

pini gluhi in naglušni, namesto glasbe uporabi-

•

Če povabimo različne udeležence, uporabimo to

prostore in kako je to povezano z neformalnim uče-

tu itd.).

mo luč.

različnost kot vir učenja. To pomeni tudi, da imajo

njem.

•

Obvezen pogovor s kuharjem vnaprej – zgodi se,

•

Razmisliti o zagotavljanju inkluzivnosti na spletnih

njihove izkušnje in pogovori prednost pred govori

•

Razmislek o tem, kako delamo v naravi ali v zunanjih

da kuharji ne znajo angleško in oseba v hotelu ne

usposabljanjih, kakšne so specifike, čemu nameniti

gostov ali strokovnjakov.

prostorih in kako zagotavljamo vključenost vseh.

more prenesti informacije.

posebno pozornost itd.

•

V središču pozornosti so udeleženci, ne trener (trener

•

Kadar gre za vključevanje udeležencev z gibalno

naj bo vodnik ob strani, ne pa vsevednež na odru).





MATERIALI V PROSTORU


oviranostjo, si je nujno ogledati nastanitev. Dosto-

•

Vsi materiali morajo biti na dosegljivi višini, ustrezni

pnost ima za različne ljudi različen pomen.

KOMUNIKACIJA Z UDELEŽENCI

za udeležence.

•

Pomembno je, da dobro (skozi komunikacijo) pre-

•

Primeri: Materiali so lahko na različnih mestih SVETLOBA poznamo potrebe udeležencev pred samo aktiv-

(na tleh, na mizi). Kadar imamo udeležence na •

Trenerji/moderatorji/govorci so postavljeni tako, da

nostjo, da lahko izberemo karseda vključujoče me-

vozičku, udeležence opozorimo, naj ne pušča-

jim svetloba sveti v obraz ali s strani.

tode.

jo na tleh torb, telefonov in računalnikov. Kadar • Na primer za gluhe je pomembno, da so usmerjeni

•

Prilagoditve preko pogovora – pomembno je

imamo udeležence, ki ne bi mogli pobirati stvari

stran od okna, da lažje sledijo.

vzdrževanje varnega prostora.

s tal ali sedeti na tleh, naj aktivnosti potekajo za

•

Gradnja skupine – včasih se je potrebno pogovoriti

mizo, ne na tleh.

s celotno skupino, ko pride do situacije, kjer je po-

•

Kadar delajo manjše skupine v različnih prostorih,

treben širši razmislek.

napišemo, kje je kdo, da se lažje znajdejo.

40

41





KOMUNIKACIJA (TRENERJI,

kot super prevod, ki je zgrešil tisto piko na i, ki

SKRB ZA PSIHOLOŠKI OBČUTEK

UDELEŽENCI, PODPORNO OSEBJE,

prinese razliko.«





VARNOSTI


•

»Prevajalec je v prevod dajal osebno preferen-

ORGANIZACIJE)

co, ker ni poznal neformalnega izobraževanja,

kar je vplivalo na prevod.«

•

Ko govorimo o psihološki varnosti, uporabljamo iz-





JEZIK IN TERMINOLOGIJA


raz varen prostor, čedalje pogosteje pa se upora-

•

S skupino se na začetku pogovorimo o sprejemljivi

bljata izraza varnejši prostor ali dovolj varen prostor.

in vključujoči terminologiji.





VABILA IN KOMUNIKACIJA PRED DOGODKOM


•

Na začetku dogodka smo trenerji in naročniki od-

•

Zavedanje trenerjev, da jezik oziroma terminologija, •

V vabilu je izrecno napisano, da je aktivnost primer-

govorni, da ustvarimo dovolj varen prostor za zače-

ki se uporablja v Erasmus+/ESE, za koga morda ni

na za vse ljudi z različnimi potrebami in da je poskr-

tek aktivnosti. V nadaljevanju vsi, tudi udeleženci,

razumljiva in ne ve točno, kaj izrazi pomenijo.

bljeno za prehrano in nastanitev asistenta/tolmača

ustvarjamo tako ozračje, kjer se lahko počutimo var-

•

Slovarček na začetku dogodka in dogovor z

oziroma drugega podpornega osebja.





PRILAGODITVE


ne in občutek varnosti raste.

udeleženci, kaj je sprejemljiv jezik za vse.

•

Kako narediti vabila na dogodke čim bolj vključujo-

•

Kadar so vključene podporne osebe, mora trener •

Pomembno je zavedanje, da se o varnosti odloči

•

Ustreznost besed je tudi kulturno pogojena in se v

ča: direktno naslovimo ljudi (npr.: še posebej dobro-

predvideti dodaten čas za izvedbo aktivnosti in za

vsak sam, torej vsak sam začuti, kako varno se poču-

različnih skupinah ali državah različno interpretira.

došli vsi, ki prihajate iz ruralnih območij, s slabšim

vzpostavitev odnosa z dodatno podporno osebo,

ti. Zato je pomembno, da damo glas tistim, ki se ne,

•

Zavedanje, da se lahko glede terminologije

ekonomskim položajem, gibalno ovirani ipd.). Upo-

da lahko zagotovi kakovostno delo te osebe.

tudi če je to samo en glas v celi skupini. Običajno ta

•

Več vizualnih vsebin.

znajdemo v situacijah, ko se zgolj strinjamo, da

rabimo konkretne izraze, v katerih se ljudje lahko

glas prinaša temo, ki je pomembna za celo skupino.

prepoznajo. Hkrati bodimo pazljivi, da ne etiketira-

•

Vprašanja za pogovor v skupini so napisana z do-

se ne strinjamo.

•

Dogovor o dovolj varnem prostoru:

mo. Na primer namesto »vabljeni gibalno ovirani«

volj velikimi črkami. Preberemo pa jih tudi naglas.

•

Uporaba ustreznih zaimkov – v slovenščini on/

•

Pri krajših dogodkih ali dogodkih za velike sku-

napišemo »namestitev in konferenčni prostori so

•

Število trenerjev na udeleženca mora biti višje v

pine smo lahko trenerji tisti, ki povemo nekaj

ona, v angleščini he/she/they. Zaznavanje tudi

prilagojeni za gibanje na vozičku« ali namesto »va-

skupinah z različnimi zmožnostmi.

povabil, da prispevamo k ustvarjanju varnosti.

tega, kdo je v skupini in da je nekaterim nekaj

bljeni gluhi ali ljudje z okvaro sluha« napišemo »v

•

Podajanje navodil skozi več kanalov. Za slepe in

Že pri enodnevnih dogodkih pa k dogovoru

spoštljivo, nekaterim pa lahko ravno obratno.

primeru, da potrebujete tolmača v … znakovni je-

slabovidne se navodila za delo v skupinah ali sa-

o tem povabimo tudi udeležence. Tudi z veli-

•

Različne kulture, različne interpretacije (npr.

zik, nam sporočite« ali »možnost tolmačenja v … po

mostojno delo lahko poda na primer na družbenih

ko udeleženci lahko to izpeljemo kot pogovor

uporaba besede »collaboration« je lahko enim

predhodnem dogovoru«.

omrežjih (npr. zaprta skupina na Facebooku, Go-

v malih skupinah, ki predstavijo svoj pogled v

pozitivna, drugim pa skrajno negativna.

•

Čim več komuniciranja z udeleženci in prepoznava-

ogle dokument ali kakor se sami odločijo, da jim je

celotni skupini.

•

Uporaba enostavne angleščine (oz. delovnega jezi-

nje njihovih specifik že pred dogodkom, da se tre-

najbližje) ali njim osebno, da jih samostojno berejo.

•

Kadar je torej mogoče, jim damo možnost, da

ka), ne kompleksnih izrazov, subtilnih pomenov ipd.

nerji lažje pripravijo.

To je še posebej pomembno, če so navodila daljša.

vsak udeleženec prispeva k opredelitvi, kaj jim

•

Če je potreba, se material pripravi v lahkem branju • Z udeleženci pred dogodkom s konkretnimi vpraša-

•

Dati prostor udeležencem, ki imajo tolmače, da po-

pomeni dovolj varen prostor oz. kakšne potrebe

(za osebe z motnjo v duševnem razvoju ali dislekti-

nji skomuniciramo, kakšne so njihove potrebe in kaj

vedo svoje mnenje na način, da jih ne izpostavimo.

imajo, da se bodo počutili varne, in kaj so vred-

ke, lahko pa koristi tudi drugim, npr. tistim s slabšim

lahko mi naredimo, da jih podpremo in jim omogo-

note, ki so najmanjši skupni imenovalec. Pri dalj

razumevanjem angleščine). Več informacij o lahkem

čimo polno sodelovanje.





KOMUNIKACIJA S PODPORNIMI OSEBAMI


časa trajajočih aktivnosti je to lahko na drugem

branju najdete tukaj.

(PREVAJALCI, TOLMAČI, ASISTENTI)

srečanju ali pozneje, če na začetku ni bilo pri-

•

Fleksibilnost trenerjev za uporabo različnih kanalov

•

Če je v skupini več podpornih oseb, lahko to vpliva

merno. Tako lahko osvežimo ali dodamo nov vi-

sporazumevanja ( jezik, slike, glasba, ritem, never-

na manj stika z udeleženci. Kadar je podporna ose-

dik temu, kar smo opredelili že na začetku.

balno itd.)

ba prostovoljec, ki je na izobraževalnem obisku na

•

Med osnovne poudarke dogovora damo tudi

•

Za angleške besede poskušamo najti slovenske iz-

delovnem mestu, se ukvarjamo tudi s to osebo in

to, da ni dovoljen sovražni govor, ki ga tudi raz-

raze, saj to olajša tolmačenje.

njenim učnim procesom.

ložimo, saj je termin poznan samo nekaterim

•

Pogovor s prevajalcem o terminologiji – ne pozna-

•

Več pozornosti in časa nameniti tolmačenju. Če je

skupinam, drugim pa ne.

jo vsi jezika neformalnega izobraževanja, zato se

možno, tolmača prej seznanimo z vsebino.

•

V kulturno raznolikih skupinah opažamo, da

mnogo lahko izgubi s prevodom. Izjavi iz izkušenj:

•

Navodila naj bodo počasna, jasna in enostavna, da

gre samo navzdol (v smislu krepitve nacionaliz-

•

»Raje sem imela slabši prevod, ki je zajel duha,

udeleženci in tolmači lažje sledijo.

mov ipd.), če tega ne poudarimo.

42

43





ČAS

POZNAVANJE SPECIFIK SKUPIN





PRIPRAVE


•

V vabilu NA izbira besedišče, ki je blizu potencial-





PRIPRAVE


nim udeležencem. Povabi vse, izrecno navede, da

•

Manj je več – torej boljše vsebine v krajšem času.

Izmenjava med trenerji in ustrezna priprava na vključu-

so vabljeni vsi, tudi tisti z manj priložnostmi.

•

Mogoče razmisliti o krajših delovnih dnevih (in

joče dogodke zahteva dodaten čas, zato priporočamo, •

NA v času priprav obišče prostor, da preveri, ali je pri-

nižji intenziteti), pustiti na primer popoldne po

da NA to upošteva – dovolj hitre priprave na dogodek,

meren za izvedbo glede na specifike udeležencev.

prvem srečanju prosto, a osmisliti prosti čas.

primeren znesek za priprave.

•

Vabilo pošlje dovolj časa pred dogodkom, da imajo

•

Nekatere osebe potrebujejo čas, da uredijo

trenerji čas prilagoditi pristope udeležencem, če je

vse potrebno med odmorom (npr. več oseb na

VPRAŠALNIK OB PRIJAVI

to potrebno, še posebej, če nimajo izkušenj dela z

vozičku, ki potrebujejo asistenco, in samo eno

Pomembnost zastavljenih vprašanj pri prijavi, da se že

določenimi skupinami.

stranišče).

na tej ravni dobi čim več informacij o specifikah skupin.

•

NA predvidi dovolj denarja, da se lahko po potrebi

•

Zavedanje, da prevajanje in tolmačenje lahko

plača prevajalce, tolmače ali dodatnega trenerja, če

vzame več časa (da je treba prilagoditi program,





PRIPRAVLJENI SEZNAMI ZA PREVERJANJE


je to potrebno glede na specifike udeležencev.

če imamo tolmača) – relevantno tudi za podro-





POMEMBNIH POSEBNOSTI


čje komunikacije med trenerji in udeleženci.

Seznam za preverjanje za posamezne skupine glede na IZVEDBA – TEHNIČNI VIDIKI

•

Več prostega časa – a osmišljenega.

njihove potrebe.

•

NA poskrbi za prostore, ki ljudem s posebnimi po-

•

Če je le mogoče, je po večerji čas za druženje

trebami omogočajo udeležbo na dogodkih.

•

V začetni dogovor vključimo tudi temo, kaj

ali je večerja zunaj. Izogibamo se temu, da bi





NACIONALNA AGENCIJA


•

Hrana: V hotelu naj se držijo napisanih navodil,

narediti, če nekoga ni. Lahko se dogovorimo,

določali teme. Za nekatere je že cel dan napo-

•

Smernice so napisane v podporo udeležencem in

naj jih ne interpretirajo po svoje. Obroki naj bodo

naj obvesti nekoga, da ga ne bo, da nas ne bo

ren, niso vsi vajeni vzdrževati pozornosti na pri-

trenerjem, saj imajo oboji lahko posebne potrebe,

postreženi ob dogovorjeni uri. Če česa ne razume-

skrbelo.

mer od 9.00 do 19.00.

hkrati pa so trenerji soodgovorni za kakovostno iz-

jo, naj se pravočasno pozanimajo pri NA. Odmori

•

Na začetku jasno sporočimo kanale za pomoč, da •

V nekaterih regijah so vajeni, da se začne z delom

vedbo.

so včasih prekratki, da bi oseba še čakala na to, da

udeleženci vedo, kakšna podpora je na voljo (zdra-

ob 8.00, drugod ob 10.00. Potreben je razmislek, kaj

•

NA mora biti vzor, kako lahko organizacije pripravijo

se pri njej pozanimajo in nato pripravijo obrok, še

vstvena, hotelska, psihološka, vsebinska), če jo pot-

bolj podpre določeno skupino udeležencev. Lahko

dogodke (tudi izpostavljanje dobrih praks organizacij).

posebej, če je to trener.

rebujejo.

se o tem odloči tudi na licu mesta.

•

Hotelom NA poda povratno informacijo, zakaj jih

•

Trenerji smo ves čas pozorni na proces, na dogaja-

•

Razpoložljivost trenerja (oz. koga drugega od orga-

niso izbrali, če jih niso zaradi prostora. Odnos orga-

IZVEDBA – VSEBINSKI VIDIK

nje v skupini in na osebe. Če skupina v določenem

nizatorjev) za pogovor na štiri oči.

nizacije ima vpliv na spremembe.

Prevod ali tolmačenje je zagotovljeno ves čas, tudi v ve-

trenutku ne reagira, a je reakcija potrebna, mora to

•

Omogočiti čas tekom treninga, ko se udeležen-

•

Dobro je omogočiti trenerjem priložnosti, da prena-

černem času, da se udeleženci lahko družijo med seboj.

storiti trener.

ci lahko z nekom od organizatorjev oz. trener-

šajo izkušnje na mlajše oz. manj izkušene trenerje

•

Če so udeleženci novinci v neformalnem izobraže-

jev zasebno pogovorijo o potrebah, stiskah itd.

(npr. stalnica na trenerskem vikendu).

vanju, razložimo nekaj osnovnih smernic za delova-

•

NA promovira, da je mogoče dobiti dodatno denar-

nje, še posebej če gre za krajše stvari (npr. delamo

no podporo za podporo udeležbe ljudi s posebnimi

v krogu, ker nas to podpira v …, dajemo glas vsem,

potrebam v projektih.

uporabljamo take metode).

•

Potrebno je razmisliti o raznolikosti udeležencev –

•

Če nekdo neha prihajati (na skupne sklope, na sre-

da je prisotna na dogodku, hkrati pa je ni preveč.

čanja), vprašamo o razlogih. Pogovorimo se, da

•

Potrebno je razmisliti o številu udeležencev in šte-

bolje razumemo, in če je potrebno, osebo spodbu-

vilu trenerjev glede na število udeleženih z manj

dimo, podpremo. Če oseba še vedno ne pride po

priložnostmi in kako jih lahko podpremo na velikih

tem, ko je rekla da bo, ni potrebe po tem, da bi se

dogodkih.

počutili krive, ker vemo, da smo naredili vse za pot-

rebno podporo.

44

45



OSTALI KLJUČNI POUDARKI

•

Kako zagotoviti dovolj sredstev, ko se prijavi nekdo

•

Misliti vključevanje celostno – da se dejansko

s specifikami in na primer potrebuje dodatno pod-

v vsako stvar, ki se jo dela, vgradi ta element in

poro (npr. osebnega spremljevalca, varuško, dva

so vse aktivnosti odprte za vse. To naj postane

prevajalca)?

običajna praksa.

•

Ali kaj narediti, če je 5 oseb, vsak s svojo specifiko,

in 2 trenerja ne bosta dovolj, da podpirata celoten

učni proces in še specifične potrebe?

•

Drža trenerja

•

Kaj naredimo, ko se izpostavijo nasprotujoča

si mnenja (npr. izrazi hendikep, invalid ipd.) ali

boleče izkušnje (npr. »sovražni govor je projekt

levice za omejevanje svobode«)?

•

Dobro je omogočiti, da se skupina sama pogo-

varja o tem, da sami pridejo do odgovorov.

•

Pomembna je drža spoštovanja.

•

Postavljanje vprašanj je zelo podporno orod-

je, saj omogoči, da se ne postavljamo na neko

stran in omogočamo, da sami raziskujejo.

•

Dovoljenje, da ni potrebno, da se z vsem stri-

njamo.

46

MOVIT izvaja naloge nacionalne agencije v programih Evropske unije (EU) na področju mladine od maja 1999, ko je Slovenija vstopila v program Mladi za Evropo III., ki se je nadaljeval s programom Mladina (2000–2006), programom Mladi v akciji (2007–2013), Erasmus+: Mladi v akciji (2014–2020) ter Erasmus+: področje mladina (2021-2027), od leta 2018 dalje pa tudi program Evropska solidarnostna enota.

V tej vlogi MOVIT upravlja posredno centralizirana sredstva proračuna EU in omogoča pridobitev podpore za različne oblike učnih mobilnosti v mladinskem delu, istočasno pa izvaja aktivnosti za splošni razvoj mladinskega dela in neformalnega učenja, še posebej pa tiste, ki s svojo obliko in vsebino prispevajo h krepitvi evropskega sodelovanja na področju mladine. Program Evropska solidarnostna enota je ta področja razširil še na druga področja in akterje, kot so organizacije, institucije in podjetja, ki izvajajo solidarnostne aktivnosti z namenom krepitve družbene kohezije, solidarnosti, demokracije in državljanstva v Evropi.

Poleg vloge nacionalne agencije MOVIT izvaja tudi dejavnost Eurodesk-a, brezplačnega infoservisa Evropske komisije, ki nudi evropske informacije za mlade.

Namenjen je tako mladim samim kot tudi tistim, ki se pri svojem vsak-danjem delu srečujejo z mladimi in njihovimi vprašanji – svetovalcem, učiteljem, mladinskim delavcem, informatorjem in drugim. Po pomoč pri iskanju informacij se lahko tako vedno obrnete na Eurodesk Slovenija ali katerega izmed regionalnih Eurodesk partnerjev.

Od leta 2002 v okviru MOVIT-a deluje tudi SALTO South East Europe Resource Centre, ki z organizacijo usposabljanj, kontaktnih seminarjev in številnimi drugimi ukrepi, orodji in viri spodbuja in podpira sodelovanje s partnerji iz držav Zahodnega Balkana v okviru programov Erasmus+: področje mladina in Evropska solidarnostna enota.

V sodelovanju s pomembnimi akterji in ob pomoči bazena trenerjev, akrediterjev in regionalnih kontaktnih točk programa prispeva tudi k razvoju mladinskega dela in mladinske politike v regiji.





MOVIT


Nacionalna agencija programov


Erasmus+: področje mladina

in Evropska solidarnostna enota

Dunajska cesta 5

1000 Ljubljana

Telefon: +386 (0) 1 430 47 47

Splet: www.movit.si

E-pošta: info@movit.si

Publikacija je financirana s strani Evropske komisije in Urada RS za mladino.

Vsebina publikacije je izključna odgovornost avtorjev in v nobenem primeru ne odraža stališč Evropske komisije ali Urada RS za mladino. Nacionalna agencija, Urad RS za mladino in Evropska komisija niso odgovorni za kakršno koli uporabo informacij, ki jih publikacija vsebuje.