KRONIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino letnik 35 št. 3 leto 1987 LEINIK I. V LJUBLJANI, 1. JANUARJA 1934 ŠTEV. 1 LETNIK I. V LJUBLJANI, AVGUSTA 1934 ŠTEV. 3 LETNIK II V LJUBLJANI, MARCA 1935 ŠTEV. 1 KRONIKA SLOVENSKIH MEST V LJUBLJANI, MESECA FEBRUARJA 1938 ŠTEVILKA 1 LETNIK V Nekaj glav predvojne »Kronike slovenskih mest«, ki je izhajala od leta 1934 do 1940 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35. letnik Ljubljana 1987 3. zvezek Članki in razprave articles and treatises Jože Mlinaric: Posest cistercijanskega samostana Rein na Dol''njskem — Stran 130—143 The Estate of tl^e Cistercian Monastery of Rein in Lower Carniola (Dolenjska) Božidar Slapšok: Tabori v sistemu protituräke ob- rambe — Stran 143—146 The Tabor Forts in the Anti-Turkish Defence System Tone Zorn: Odmevnost jezikovnega vpraSanja v li- stu Slovenski pravnik v letih 1871 — 1918 — Stran 146—155 Public Response to the Language Question in the News- paper "Slovenski pravnik" 1871 — 1918 Marjana Kavčič: Prostitucija v Ljubljani ob koncu prejšnjega stoletja — Stran 155—162 Prostitution in Ljubljana at the End of the 19th Century Janez J- Svajncer: Mariborski pehotni polk — Stran 163—168 The Infantry Regiment of Maribor Spelea Čopič: Slovenski spomeniki padlim v prvi svetovni vojni — Stran 168—177 The Slovene First World War Memorials Breda Ogorelec, Saša Dalla Valle: Bitnje in Zabnica (Prostorsko spreminjanje vasi) — Stran 177—182 Bitnje and Zabnica (Spatial Changes of Villages) Janez Kopač: Iskra Kranj na začetku petdesetih let — Stran 183—187 Iskra Kranj at the Beginning of the 1950s ZAPISKI IN GRADIVO NOTES AND MATERIALS Vinko Demšar: Trije slovenski teksti v hiSnem arhi- vu Krogarja iz Opal nad Žirmi — Stran 188—190 Three Slovene Texts in the House Archives of Krogar from Opale above Ziri Alenka Kačičnik: Poročila ljubljanskih policajev o prestopkih 1901 — 1914 — Stran 190—198 The Ljubljana Police Repons on the Transgressions in the Years 1901—1914 Božo Benedik: Zdraviliška komisija na Bledu — Stran 199—204 The Health-resort Commission at Bled POSVETI IN ZBOROVANJA CONFERENCES AND CONVENTIONS France Benedik: O krajevnih zbornikih — Stran 205—206 On Local Miscellanies DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV NOTES ON THE ACTIVITY OF OUR INSTITUTES AND ASSOCIATIONS Vinko Demšar: 160 let mapnega arhiva — razstava in katalog — Stran 207—208 160 Years of the Land Register Map Archives — Exhibi- tion and a Catalogue Emica Ogrizek: Razstava Majniška deklaracija in deklaracijsko gibanje - Stran 209—212 Exhibition "The May Declaration and the Declaration Movement" Peter Sires: Razstava Primorska 1945—1947 — Stran 212 Exhibition "Primorska (The Littoral) 1945—1947" JUBILEJI ANNIVERSARIES France Dobrovoljc — osemdesetletnik (P. Vodopi- vec) — Stran 213—214 France Dobrovoljc — Octogenarian Tone Ferenc — šestdesetletnik (D. Nečak) — Stran 214—216 Tone Ferenc — Sexagenarian NOVE PUBLIKACIJE NEW PUBLICATIONS Tabor "Doberdob 82". Ljubljana 1983; Tabor "Kanalska dolina 86". Trst 1987 {M. Gombač) — Stran 217—218 Andrej Dular: Občina Črnomelj, Ljubljana 1985 {M. Balkovec) — Stran 218 Jože Dular: Metlika skozi stoletja, Metlika 1986 (A. Brancelj) — Stran 218—219 Varstvo spomenikov. 28, 1 iubljana 1986; 29, Ljub- ljana 1987 (S. Siišiar) — Stran 219 Anton Pust: Mirna peč z okolico nekoč in danes. Mirna peč 1987 {S. Gronda) — Stran 219—220 Zgornjevipavski mešani pevski zbor Podnanos 1977—1987, Podnanos 1987 (A. Pavšič-Milost) — Stran 220 L'uomo e la vite. Človek in trta, Trieste — Trst 1987 (.S. Granda) — Stran 220—221 Bohinjski zbornik, Radovliica 1987 (F. Benedik) Stran 221-222 Jože Mlinaric: Kostanjeviška opatija 1234—1786, Kostanjevica na Krki 1987 (F. M. Dolinar) — Stran 222—224 Ureja uredniški odbor. Glavni urednik Marjan Drnovšek, odgovorni urednik mag. Stane Granda. Tehnični urednik Branko Šuštar. Oblikovalec Julijan Miklavčič. Za strokovnost prispevkov odgovarjajo avtorji. Redakcija zvezka zaključena 20. 11. 1987 Izdaja Zveza zgodovinskih društev Slovenije, sekcija za krajevno zgodovino. Sofinancirata Raziskovalna in Kulturna skupnost Slovenije. — Tisk: Razmnoževanje Pleško, Ljubljana. — Uredništvo: Zgodovinski arhiv Ljubljana, Mestni trg 27; uprava: Filozofska fakulteta. Oddelek za zgodovino, Aškerčeva 12, Ljubljana. — Tekoči račun: 50101-678-49040 (Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Aškerčeva 12, Ljubljana — za »Kro- niko«). Letna naročnina za leto 1987 je 2500 din za posamezne naročnike, 3500 din za ustanove; posamezna številka 1500 din, dvojna številka 2000 din. Naklada 1000 izvodov. 130* KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 POSEST CISTERCIJANSKEGA SAMOSTANA REIN NA DOLENJSKEM 1275—1693 JOŽE MLINARIC Nastanek cistercijanske opatije Reina pri Gradcu, hčere samostana Ebracha v Frankoniji in ustanove štajerskega mejnega grofa Leopolda 1. Traungavca (1122—1129), sodi v čas največjega razmaha v razvo- ju in širitvi cistercijanskega reda. Sodi pa tudi v čas, za katerega je značilen izreden dvig števila prebivalst- va v Evropi, kar je imelo za posledico intenzivno ko- lonizacijo in pridobivanje novih obdelovalnih povr- šin, za katerega pa je značilen tudi močan razvoj obr- ti, oboje pa je pogojevalo nastanek trgovine in v zvezi z njo nastanek novega družbenega razreda in meš- čanskih naselij. Od okoli osemintrideset milijonov prebivalcev, kolikor jih je Evropa štela okrog leta 1000, seje njihovo število tja do leta 1300 povzpelo že na okoli štiriinsedemdeset milijonov. Intenzivno iz- krčevanje zemlje v poznem srednjem veku ni poteka- lo toliko samoiniciativno, temveč predvsem načrtno, po zemljiških gosposkah, med katere so sodili tudi sa- mostani starejših redov.^ Cistercijanski statuti iz leta 1134 so od redovnih članov zahtevah, da se preživljajo »z lastnimi rokami in na lastne stroške« (propriis manibus et sumptibus) ter so prepovedovaU živeti »od dela tujih rok«, zato so se redovni člani deUli na korne menihe, katerih os- novna naloga je bila umsko delo in bogoslužje ter me- ditacija, in na brate laike-konverze, ki so bili po nava- di brez izobrazbe in so se posvečali zlasti fizičnemu delu. Konverzi, katerih število je v zgodnji dobi reda prekašalo korne menihe, so za redovne postojanke predstavljali močan gospodarski potencial. Zato so si cistercijanski samostani v kratkem času pridobili veli- ke površine obdelovalne zemlje z intenzivnim izkrče- vanjem gozda in z izsuševanjem močvirij. Za cisterci- janske postojanke zgodnjega obdobja ni bilo nujno, da so od ustanovitelja in od drugih dobrotnikov pre- jeli večje komplekse obdelane zemlje, oziroma kasne- je podložniško zemljo, saj je veliko število bratov lai- kov bilo sposobno v kratkem obdobju ustvariti pogo- je za življenje ustanove.^ Tudi za reinski samostan je značilno, da od usta- novitelja in od njegovih naslednikov ni prejel večjih površin obdelane zemlje in da so s smrtjo zadnjega Traungavca, štajerskega vojvode Otakarja I. v letu 1192, prenehale za Rein pridobitve večjih sklenjenih zemljiških kompleksov. Z bogatimi darovnicami 12. stoletja je opatija postala lastnik večjih posesti okoli svoje postojanke in območja, ki je segalo od Mure na vzhodu pa do Sódingtala na zahodu. Večina v 12. sto- letju podarjene zemlje je bila neobdelana, ki so jo reinski menihi usposobili za poljedelstvo in živinorejo. V 13. in 14. stoletju je bila z nakupi pri- dobljena zemlja na različnih krajih Štajerske, s posa- meznimi manjšimi nakupi pa so si menihi arondirali svojo posest.^ Ker so redovna pravila sprva prepovedovala živeti od dela podložnikov (od činža), so cistercijani zemljo obdelovali v lastni režiji ter so v ta namen organizirali posebne gospodarske enote, grangije, katerih zemljo so obdelovali konverzi in plačani dninarji (mercena- rii).' Nagel padec števila konverzov, ki sta ga pogoje- vala nastajanje meščanskih naselij, v katerih so si mnogi mogli zaslužiti svoj vsakdanji kruh, in nasta- nek t.i. uboštevnih redov (manjši bratje, dominikan- ci), ki so bili zaradi svojega načina življenja zelo pri- vlačni, sta od redovnega vodstva terjala odstop od prvotne strogosti. Zato je generalni kapitelj v letu 1208 svojim postojankam dovoljeval dajati v zakup zemljo, ki je bila malo donosna in ki je bila od samo- stana močno oddaljena. Tako je tudi reinska opatija počasi opuščala svoje gospodarske enote, grangije, in je nato na začetku 15. stoletja imela le še dve: Stein- hof tik samostana in dvor v Weikersdorfu pri Dunaj- skem Novem mestu. Odslej so se tudi cistercijani v načinu gospodarstva prilagodili svetnim zemljiškim gosposkam in npr. tudi postojankam benediktincev, ki so v kolonizaciji zgodnjega srednjega veka pome- nili to, kar so za začetek poznega srednjega veka po- menih cistercijani.^ Število prebivalstva se je močno dvignilo ter je tja do začetka 14. stoletja doseglo zgornjo mejo, ko ga je zemlja mogla še preživljati. Ker je zemlja dajala le tri- kratno ali štirikratno količino posejanega žita, je bilo nujno obdelati vsak količkaj rodoviten kos zemlje. Zato so tudi na reinskih posestih nastajale kmetije, katerih zemlja je večkrat bila slabo rodovitna in so bi- le klimatske razmere neugodne, kar je imelo za posle- dico opustitev takih gospodarskih enot in nastanek veUkega števila pustot^. Evropa je v letu 1348 in v naslednjih desetletjih doživela več epidemij kuge, ki je pobrala najmanj tretjino prebivalstva in v letu 1349 tudi reinskega opata Hertvika. Zmanjšanje števila prebivalstva je povzročilo velike gospodarske spre- membe, predvsem pa ustavitev izkrčevanja zemlje, ki je je odslej bilo dovolj. Urbarji mnogih zemljiških gosposk nam v 14. stoletju izkazujejo vehko opušče- nih kmetij ali pa koncentracijo gospodarskih enot v rokah enega podložnika. Rein si je enako kakor dru- ga zemljiška gospostva prizadeval, da si podložnika obdrži na svoji zemlji in jim je onemogočal izselje- vanje v meščanska naselja. Gospodarske spremembe odražata oba reinska urbarja (1395 in 1450), ki izpri- čujeta, da so kužne bolezni mnogo bolj prizadele sklenjena vaška naselja kakor pa samotne kmetije in manjše zaselke. Opatje so podložnikom dajali sosed- nja opuščena zemljišča v obdelovanje, in to za manjše dajatve, s čimer so se močno zmanjšali dohodki sa- mostana. Menihi so interesente, ki so poselili opušče- ne kmetije, za nekaj časa oprostili dajatev, ali pa so od njih terjali zmanjšane dajatve. Tako je npr. vojvo- da Rudolf IV. v letu 1360 reinskim menihom spregle- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 131 dal oddajanje ovsa (marchfutter) od opustelih kme- i tij, od na novo poseljenih pa za toliko časa, dokler : menihi od položnikov ne bi terjali činža.' i Dohodki od dominikalne zemlje, ki so jo reinski j redovniki obdelovali od 13. stoletja naprej v lastni j režiji, so bili majhni, kajti grangije so po vrsti opus- j cali. Nekaj dohodkov si je Rein pridobil iz obrtne de- i javnosti in od darežljive roke dobrotnikov. Močno gospodarsko postavko je predstavljala prodaja vina in nekaj tudi žita. Okoh leta 1370 je reinska opatija i od svojih podložnikov nabrala 2520 četrti (= 2016 hI) pšenice in rži ter 2800 četrti (= 2240 hI) ovsa. Dese- tinsko žito, ki je znašalo povprečno letno okoli 1200 škafov ( = 1920 hI), pa je Rein pobiral pri domačih in tujih podložnikih. Opatija je tedaj torej nabrala okoli 5200 hI ali okoli petsto kubičnih metrov žita. Iz urbarja iz leta 1450 izvemo, katere vrste žita in j sočivja so tedaj reinski podložniki bili dolžni dajati in kolikšna je bila celotna količina oddanega žita oziro- ma sočivja: Reinska opatija pa ni imela le veliko dohodkov, ampak tudi izdatkov, pri čemer so izdatki za obdelo- vanje vinogradov bili na prvem mestu, sledili so jim izdatki za nabavo živeža in rib ter jajc, tem pa so sle- dili izdatki za samostanske delavnice in za plače us- lužbencem in dninarjem. Veliki izdatki so razumljivi spričo vehkega števila osebja, kije živelo v samostanu in bližnjih poslopjih. V letu 1458 je reinski konvent štel oseminštirideset redovnikov ter šestdeset oseb, ki so bile v službi samostana. Reinski menihi so sledili redovnim pravilom, ki so terjala tudi ukvarjanje s ka- ritativnim delom. Na samostanski porti so potrebni prejemali hrano in popotnico ter bolni zdravila. Rein je od 13. stoletja imel posebno stavbo, špital, v kate- rega so sprejemali bolehne in obubožane samostan- ske uslužbence pa tudi popolnoma tuje ljudi.Mnogi so tod našli svoje zavetje do smrti. Na Horgasbergu pri Reinu je opatija imela posebno zavetišče za go- bavce. Spričo vsega tega poraba žita ni bila tako majhna. Okoli leta 1450 so menihi za peko kruha zmleli letno po osemsto četrti ( = 640 hI) rži in po pet- sto četrti ( = 400 hI) pšenice, za živino pa so porabili 2500 četrti (= 2000 hI) ovsa. Poraba vina je znašala letno po 82 polovnjakov (= 21.525 1) vina.' Preživljanje velikega konventa in samostanskih uslužbencev ter veliki izdatki so od opatov terjali pri- dobitev nove zemlje. Zanimivo je, da si je Rein pričel zemljo na slovenskih tleh pridobivati skoraj istočas- no, kar gotovo ni naključje, ampak je izraz določene gospodarske politike njegovih predstojnikov. Prido- bitev posesti na slovenskem Štajerskem in na Do- lenjskem sega v čas dejavnega opata Bernarda (1265 do ok. 1281/82). Medtem ko si je Rein posest na Šta- jerskem pridobil z nakupi in z darovnicami in si jo je, izgrajeval v mariborski okolici (prva znana pridobitev je iz leta 1276 v Krčevim)^°, pa si je podložniško zem- ljo na Dolenjskem pridobival z nakupi v bližini stiške- ga samostana (prva znana pridobitev sega v leto 1275, Zagorica pri Mirni). Da si je Rein na slovenskem Šta- jerskem izgrajeval svojo vinogradniško posest pri Mariboru in Gornji Radgoni, je vsekakor razumljivo. Odločilna so gotovo bila bližina posesti ter ugodna tla za vinsko kulturo, ki so dajala odlična in znana vina. Tudi nakup zemlje na Dolenjskem ni slučajen, kakor bi to kazalo dejstvo, da je posest od samostana iz- redno oddaljena. Prepričani moremo biti, da bi reins- ka opatija na tem delu slovenskih tal nikoli ne imela posesti, ko bi ne bilo stiske opatije. Stična je reinske- mu samostanu posredovala nakup posesti in mu tudi sama, ko je v letu 1277 bila zadolžena, odprodala del svoje zemlje. Stiski menihi so poleg reinskih upravi- teljev bdeli nad posestjo in bili svoji matici skozi sto- letja na uslugo. Reinska opatija si je svojo prvo posest na tleh Do- lenjske pridobila pod že omenjenim opatom Bernar- dom, znanem po gradnjah v svojem samostanu in po uspešnih vizitacijah, ki mu jih je zaupalo redovno vodstvo (v letih 1274 in 1275 vizitacijo ogrskih samo- stanov). Bernard je v letu 1275 kot »pater immedia- tus« vizitiral tudi stisko opatijo^^ in ob tem obisku se je pokazalo zanimanje Reina za posest na Dolenj- skem. Na neimenovani dan leta 1275 v Stični izdana listina pripoveduje, da je stiski opat Konrad (1267 do 1278) na prošnjo reinskega opata kupil za reinski de- nar in za vsoto šestintrideset mark srebra za njegov samostan vas Zagorico (quendam villam vocatam Za- goriz) z devetimi kmetijami. Prodajalec posesti je bil Friderik z Mirne (Fridericus dictus de Neydek), ki je v ta namen izdal posebno listino, kot je iz zgornje listi- ne razvidno {secundum quod in instivmentis predict! nobilis super hoc confectis plenius continetur), ki pa je ohranjena le v prepisu.Prva reinska posest na Dolenjskem je torej ležala v Zagorici pri Mirni in je od ostale posesti pri VeUki Loki bila nekolikanj zase. V zgoraj omenjeni listini, izdani v Stični 1275, se omenja še nakup štirih kmetij, ki naj bi jih Reinu prodal za štiriindvajset mark srebra dunajske teže ljubljanski meščan Janez s priimkom Waizman (a qu- odam cive Laybacensi nomine Johanne cognomine Waizman) s svojo ženo Engelrado, in to na kraju »gui vulgo dicitur Zenpvheln«. Tudi za to prodajo je morala biti izdana posebna listina, katere tekst je del- no ohranjen v nekem izvlečku iz 16. stoletja, ki kraj omenja kot »Puechel« in ga postavlja tja k Ljubljani- ci {ad amnem Labacum). Po M. Kosu gre tukaj za Notranje Gorice, jugozahodno od Ljubljane.Po- sest v tem kraju je bila od ostale posesti, ki si jo je Rein pridobil na Kranjskem, močno oddaljena in si je opatija ni obdržala. Dokument je izredno zanimiv za stisko zgodovino, saj se v njem prvič omenja ves kon- vent, ki je tedaj štel trinajst menihov (vštevši z opa- tom), kot je to bilo po redovnih pravilih za najmanj- šo postojanko predvideno. Omenjajo pa se poleg opata Konrada: prior Albert, zakristan Janez, eko- 132! KRONIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino 35 i987 nom Konrad, senior Wernher, kamerarij Henrik, na-1 mestnik ekonoma Konrad, namestnik priorja Kon- j rad, kantor Gotfrid, Friderik mlajši, Henrik Bavarec, i oskrbnik špitala Janez in menih z imenom Jernej. Dve leti kasneje si je opat Bernard pridobil svojo prvo posest pri VeUki Loki, kjer so jo njegovi nasled- niki izgrajevali v istem in v naslednjem stoletju. Po- sest je Reinu za petinosemdeset mark srebra dunajske ^ teže prodal stiski opat Konrad, da bi »zmanjšal dol- ; gove, ki jih je napravil iz upravičenih razlogov« {pro \ debitis minuendis, que pro necessariis et honestis cau- sis contraximus). Sedemnajst kmetij je ležalo pri Veli- ki Loki: v Mačkovcu (Chazendorf), na Velikem Vid- mu (Widern) in na Rojah (Royn). V listini je bila tudi klavzula, da bi si namreč smeli reinski menihi izbrati j kako drugo posest enake vrednosti iz fonda stiske j zemlje, koUkor bi jim zgornja ne bila pogodu. Morda je ta listina bila izdana ob vizitaciji opata Bernarda v Stični. Tudi v tem dokumentu se poleg opata Konra- da navaja ves konvent v enaki sestavi, kakor smo ga našli v letu 1275.^^ Glede na ohranjene dokumente si je reinska opatija na dolenjskih tleh v 13. stoletju pri- dobila trideset kmetij, od katerih si je do najstarejše- ga urbarialnega zapisa v letu 1395 obdržala štiriin- dvajset, torej štiri petine. Ostalo posest si je reinski samostan pridobil v 14. stoletju, le za tri urbarialna naselja Škovec (3 kmetije), Potok (3 kmetije) in Mačji dol (8 kmetij), ne vemo, kdaj si jih je pridobil in na kakšen način: to- j rej gre tu za manjši del, za štirinajst kmetij. V letu j 1345 je opat Hertvik (ok. 1331—1349) kupil od Jere z ' Mirne za enajst mark oglejskega denarja župansko ! kmetijo »pey Zubrats am perig«, na kateri je tedaj i prebival Dobriha (Dobricha).^^ Rein si je na Vrhu pri Sobračah pridobil večji kompleks posesti, ki jo urbar ; iz leta 1395 omenja kot samostanski dvor (curia) »am Dobrichenpergpey Zubrats« kjer se kasneje nava- jata dve kmetiji, katerih ena je bila županska in jo je župan poleg svoje hasnoval za opravljanje svoje funkcije. Reinski opat Sajfrid (1349—ok. 1367), uspešni redovni vizitator in gospodarstvenik, ki je za svojo opatijo pridobil tudi hiši na Dunaju in v Brucku na Muri,^' je v letu 1352 od družine Kumerjev (Chum- mer) kupil osemnajst kmetij in dva mlina na reki Te- menici. 1. maja je Nikolaj Kumer s svojo ženo Kuni- gunde prodal opatu za sedemintrideset mark oglej- skega denarja štiri kmetije v Žabjeku ob Temenici (ze Chrotenpach pei der Temptnitz).^^ V istem letu je isti Nikolaj opatu za dvainpetdeset mark oglejskega de- narja prodal osem kmetij in dva mlina: tri kmetije v Šentlovrencu (ad Sanctum Laurentium) okoli tam- kajšnje cerkve (circa ecclesiam an der Tempnitz) in mlin na Temenici, dve kmetiji na Kukenberku (zu Kukenberg) ter dve kmetiji v Borštu (am Forst) ob Temenici (circa Tempniz), na kateri je tudi stal mlin. Kmetije so bile lastnina gospodov Planinskih (Mont- preis) in jih je družina Kumerjev imela od njih kot fevd, zato se je Henrik Planinski (Hainreich von Montpreis) odpovedal lastnini nad njimi, tako da so mogle preiti v trajno last reinskega samostana.^" Še v istem 1352. letu sta brata Nikolaj in Herman Kumerja opatu Sajfridu prodala za štirideset mark oglejskega denarja šest kmetij na Malem Vidmu (ze dem Chlayn Widen), ki so prav tako bile last gospodov Planins- kih, in se je zanje omenjeni Henrik odpovedal lastni- KRONIKA Časopis ZA slovensko KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 133^ štvu, ne da bi se menihi morali za to oddolžiti (dedit propter deum).^^ Vsaj del navedene posesti je opat Sajfrid mogel kupiti iz vsote, ki jo je za opravljanje aniverzarija (spomina obletnice smrti) za dobrotnika Kumerja prejel in kar je v letu 1355 potrdil opat Oton iz Ebracha, predstojnik matičnega samostana reinske opatije. Reinski opat Nikolaj (1368—1384) je pridobil za samostan posest, kjer jo je tedaj že imel. 6. decembra 1372 je od Viljema Svibenskega {Schärfenberg) kupil za šestindevetdeset funtov dunajskega denarja osem kmetij na Mali Loki {ze dem Chlayn Lok) v trebanj- ski župniji {in Treuner pharr)." V letu 1400 si je opa- tija pridobila še zadnjo posest na Dolenjskem, vendar nekoliko vstran od posestnega jedra pri Veliki Loki. Opat Angelus Manse (1399—1425) je tedaj od Niko- laja Smrekerja {Sumereker) kupil šest kmetij v Javor- ju {zu Ahorn ob Gallenstain) pri Gabrovki pri Litiji in dve kmetiji v Gabrovki {ze Grabrowik). Zapis v urbarju iz leta 1395 je zabeležen pozneje, vendar z isto roko, z roko opata Angelusa.^^ Reinska opatija si je v obdobju od leta 1275 do prvega ohranjenega urbarja (1395) pridobila na Do- lenjskem dvainsedemdeset kmetij in dvor v obsegu dveh kmetij ter dva mlina. Posest je bila v glavnem strnjena okoU posestnega jedra pri VeHki Loki ob Te- menici, nekoliko odmaknjeno posest pa predstavljajo urbarialna naselja Zagorica pri Mirni, Vrh pri Sobra- čah ter Gabrovka in Javorje. Pridobitev zemlje je bila načrtna, saj gre za nakupe posesti, pri čemer je stiska opatija igrala pomembno vlogo bodisi kot prodajalec zemlje ali posrednik pri nakupih. Urbar iz leta 1395 nam daje vpogled v reinska urbarialna naselja, govori o številu podložnikov in njihovih dajatvah ter daje tudi nekaj podatkov o pravnem položaju posesti in njeni upravi.^' Urbar je bil sestavljen pod opatom Petrom (1384—1399), njegov avtor pa je Angelus Manse, kasnejši opat (1399—1425), reinski menih od leta 1383, v letu 1399 prior in pisec najstarejšega reinskega nekrologija (1390) in rokopisa št. 63, ki se hrani v samostanu Reinu. V skladu z zgornjim urbarjem sta odvetniške pra- vice nad samostanskimi podložniki imeli gospoščini Svibno pri Radečah in Štatenberk pri Trebelnem. Svi- benska gospoščina je te pravice imela v naseljih: Za- gorica, Roje, Škovec, Mala Loka, Zabjek, Potok, Vrh pri Sobračah in Mačji dol ter je od vsakega podložnika prejemala letno po mero ovsa, pišče, dva kruha, za pravico do lova {jegerrecht) pa mero ovsa, dva kruha in dva dunajska denarja. Le podložnikom v Zagorici nazadnje navedenih dajatev ni bilo treba dajati. Gospoščina Štatenberk pa je imela odvetništ- vo v urbarialnih naseljih: Mah Videm, Kukenberk, Boršt, Šentlovrenc in Veliki Videm in je bilo tamkaj- šnjemu gradiščanu {castellano in Stettenberg) treba dajati od vsake kmetije letno po dve meri ovsa, pišče in dva kruha. Za podložnike iz Mačkovca pa je reče- no, da so dolžni dajati letno po dve meri pšenice in enako število mer ovsa, pišče in dva kruha. V letu 1395 je reinsko posest na Dolenjskem upravljal ofi- cial z imenom Pavel, ki so mu podložniki morali da- jati piščeta, oves in kruh, sicer pa je za svojo službo bil posebej nagrajen od samostana. Reinski podložniki, tedaj še brez priimkov, so bih zavezani denarnim in naturalnim dajatvam. Denar predstavlja redno dajatev, medtem ko so naturalne dajatve bile tako glede na vrsto kot tudi koUčino v posameznih urbarialnih naseljih kaj različne. Podlož- niki so oddajali rž in oves ter pšenico, predivo, pišče- ta in jajca, torej dajatve, ki smo jih pri zemljiških go- sposkah tistega časa na Dolenjskem vajeni. Žito so podložniki oddajali v različnih merah, zato je dal opat Peter zapisati v urbar vse mere in odnose med posameznimi merami. Isti opat se je v letu 1394 hotel s podložniki sporazumeti glede žita in je želel, naj bi ti namesto naturalne dajatve dajali denar. Opat ugo- tavlja, da pri žitu samostan utrpi vedno škodo, češ ker oficiali »brezbrižno« {negligenter) prodajejo žito in ker je tržna mera {mensura fori) večja od reinske mere {mensura nostra). Določena je bila tudi cena za posamezne vrste žita, pri čemer se je upoštevalo pov- prečje. Pri določanju cen je reinskemu opatu pomagal sti- ski opat Albert Lindecker (1389—1405)^^ skupaj z drugimi izvedenci (aliorum discretorum); tem je bila dobro znana cena žit, ki so se v deželi prodajala {cur- sum terre in vendicione frumenti). Cene so tedaj do- ločili takole: za četrt ( = stamph) pšenice 45 denarjev, rži in prosa 26 in ovsa 12 denarjev. Opat Peter pa se s podložniki glede cen žita ni mogel sporazumeti in ostalo je dalje pri oddaji žita. Podložniki so »običaj- no davščino« {steuram consuetudinariam) dajali ta- ko, kakor je to bilo »od davnega« {ex antiquo) v na- vadi, in sicer vsako tretje leto, znašala pa je od štiri- deset do šestdeset goldinarjev od vseh podložnikov. Višino pa je odrejal opat {secundum discretionen ab- batis), ki je odredil, naj bo ta dajatev »zmerna«, »da ubogih podložnikov ne bodo obremenjevali« {ut co- loni nostripauperes non graverentur)." Tu je potrje- no reklo, češ da je »pod krivo palico« (opatovskim pastorale) bolje živeti kakor drugod. Ugotoviti moremo, da se število kmetij od prvega ohranjenega urbarja v letu 1395 pa do leta 1607^' na Dolenjskem ni kaj bistveno spremenilo, ampak da je to bilo konstantno. Ugotoviti je tudi mogoče, da so si opatje prizadevali, da bi kmetije ostale nedotaknjene in da bi se ne delile (drobile). Kjer opustelih kmetij ni bilo moč poseliti, so opatje dajali enemu podložniku po dve gospodarski enoti, ne pa da bi opustelo kmeti- jo razdeUli na kose in jo oddali več interesentom, s či- mer so se izognili, da bi samostojna gospodarska eno- ta izginila in bi se tako nujno zmanjšali letni dohodki. V urbarju iz leta 1395 je zapisanih 74 kmetij in dva mlina, v tistem iz leta 1535 pa 75 kmetij, medtem ko nam urbar iz leta 1450 izkazuje 80 podložnikov. Pod agilnim opatom Hermanom Molitorjem (1439 do 1470), ki je bil postuliran iz matičnega samostana Ebracha v Frankoniji in pod katerim je Rein poselil z menihi novo postojanko pri Sv. Trojici v Dunajskem Novem mestu (1444), je v samostanu bilo oseminštiri- { 134 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 deset menihov. Opat je bil tudi navdušen gradbenik ter pisec in je zapustil Pridige (Sermones) (reinski ko- deks št. 70) in kopialno knjigo reinskih hstin (Chartu- larium Hermanni abbatis) (1450).Pod njim je na- stal natančen popis zemljiške posesti in iz njega je razvidno, da je opat v letu 1448 določil novo podlago za določanje davščin pri podložnikih na Dolenjskem (colonis in Carneola prope Sytich).^° Novi zapis je sicer nastal na podlagi starega urbar- ja, toda v uvodu k novemu urbarju (1450) je zapisa- no, da je reinski prior Janez Perman, ki je »veUko let« ipluribus annis) opravljal službo ekonoma {cele- rarija) in ki je dobro poznal »činž podložnikov« {cen- sus rusticorum) na Kranjskem, na ukaz opata Herma- na sam zasHšal podložnike.^^ Reinsko posest na Do- lenjskem je tedaj kakor že v letu 1395 upravljal pose- ben oficial, ki je poleg nagrade, ki mu jo je dajal opat, prejemal od podložnikov oves, piščance in kruh, ali tudi denar, včasih pa še jajca in laneno pre- divo. Ob primerjanju obeh urbarjev (1395, 1450) je moč ugotoviti težnjo opatov po prevedbi naturalnih dajatev v denarne, kar je za samostan bilo vsekakor bolj ugodno in je zahtevalo manj skrbi in izdatkov. Za oddajo denarja namesto žit si je, kot smo to vide- li, prizadeval že opat Peter (1394), vendar brezus- pešno. V času reinskega opata Nikolaja (1368—1384), ki je za samostan pridobil osem kmetij na Mali Loki^^, je stiski opat (Jakob) za sto funtov dunajskega denar- ja Reinu zastavil deset kmetij v treh urbarialnih nase- Ijih^^: štiri kmetije v Pustem Javorju {Anhorn) pri Stični, kjer je stiski samostan imel v letu 1505 enako število kmetij^*, štiri kmetije na Poljanah {Pollan) pri Stični, ki se v dokumentih omenjajo kot stiske^*, ter dve kmetiji pri Dolgih njivah {Langaker) pri Veliki Loki^^. Reinskemu samostanu so bile torej zastavlje- ne kmetije pri njegovem posestnem jedru na Dolenj- skem. Posest je bila v rokah Reina do leta 1401, ko jo je tedanji opat Albert Lindecker (1389—1405) rešil iz zastave.'' V tem času (1405) se kot upravitelj reinske Naslovna stran iz urbarja za reinsko posest iz leta 1450 (urbar C v ar- hivu samostana Reina) posesti na Dolenjskem omenja Pavel Glognitzer, ki je identičen z oficialom Pavlom, omenjenim v urbarju iz leta 1395. Omenih smo že, da je deželnoknežja svibenska go- spoščina imela pravice odvetništva nad podložniki Reina v nekaterih urbarialnih naseljih na Dolenj- skem. Gradiščani svibenskega gradu pa so podložnike obremenjevali z večjimi dajatvami, kot pa so bile za- pisane v urbarju iz leta 1395. Zato se je v letu 1403 vojvoda Ernest Železni zavzel za reinski samostan in za njegove podložnike ter je izdal dokument, v kate- rem je svibenskim gradiščanom prepovedal podlož- —h = hube/kmetije/ —m = mlini — 1607 = v tem Iclu odprodana posest —Od stiiSkeopatijcpridobljcna posest jcütcia skupaj 17 kmetij KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 135 nike »obremenjevati več, kakor so dolžni (dajati)« {ultra debitum aggravare).16. maja 1409. leta je isti vojvoda na prošnjo opata Angelusa izdal listino, v kateri je njegovemu samostanu potrdil vse pravice, ki so mu šle nad podložniki; ti so sodili pod odvetništvo gospoščine Svibnega, pri čemer se omenjajo urbarial- na naselja: Zagorica, Roje, Škovec, Mala Loka, Žab- jek, Potok, Vrh pri Sobračah in Mačji dol.'' Vojvo- da Ernest naroča, naj ostanejo v veljavi privilegiji, ki jih je glede zgornjega Reinu dal njegov oče in vojvo- da Leopold in kakor so jih dah njegovi predniki, in to v obsegu, kot jih jc prejela stiska opatija v zvezi z nje- nimi podložniki pod isto gospoščino. Svibenskemu gospostvu je s tem dokumentom tudi izročil v letu 1400 pridobljeni urbarialni naselji Gabrovko in Ja- vorje. Ernest je nadalje določil, da so reinski podlož- niki prispevek za odvetništvo dolžni gospoščini po- ravnati za Martinovo (11. novembra) ali pa za praz- nik sv.Miklavža (6. decembra). Če kateri izmed rein- skih podložnikov svoje dolžnosti do omenjene gospo- ščine ne bi opravil, tedaj naj bi grajski oskrbnik pos- lal sla k reinskemu oficialu {amp t man), ki je dolžan zadevo urediti. Za lovne pravice pa je bilo ukazano, naj vsak podložnik odrajta na leto po eno višnjegor- sko mero ovsa, kokoš, dve pogači in dva dunajska denarja. Podložniki so bili dolžni hoditi na tlako za potrebe svibenske gospoščine, kar je vojvoda zdaj preklical, tlako je dovolil le za posebne potrebe dela na gradu. Vpogled v stanje reinske posesti tudi na Dolenj- skem nam daje urbar iz leta 1535, ko je bila reinska opatija pod komendatarnim opatom, kakor se je to v 16. stoletju primerilo mnogim samostanom in tudi ci- stercijanskim opatijam. V začetku urbarja je rečeno, da je dal urbar popisati Ivan Ungnad, ko je prevzel v imenu svojega (mladoletnega) sina Ludvika upravo samostana. Po odstopu opata Janeza ZoUnerja leta 1533, ki je resigniral v korist Hipolita Huettensteiner- ja, lutke deželnega glavarja na Štajerskem, barona Ivana Ungnada, je imel Rein komendatarnega in ne rednega opata. Ivan Ungnad je reinsko opatijo izže- mal vse tja do leta 1549, ko je moral na ukaz kralja Ferdinanda I. samostan vrniti.*^ Reinska posest v mariborski okolici {Die giild vmb Marpurg dem gotz- haus gehörig) je v letu 1535 bila s svojima dvema vi- nogradoma pri mestu le še beden ostanek nekdanjega velikega vinogradniškega zemljiškega kompleksa. Dolenjska posest je tedaj štela petinsedemdeset kmetij, od katerih je ena bila neposeljena. V urbarju nista navedeni naselji: Boršt s tremi kmetijami, ki se tudi sicer kasneje ne omenja več, in Šentlovrenc z enakim številom kmetij in z mlinom, ki pa je zaveden zopet v dokumentu iz leta 1607. Za čas prve polovice 16. stoletja je za reinsko posest na Dolenjskem značil- no kopičenje gospodarskih enot v rokah enega pod- ložnika: petinsedemdeset kmetij je hasnovalo šestde- set podložnikov. Po dve kmetiji so imeli zlasti pod- ložniki v urbarialnih naseljih Javorje, Gabrovka, Ro- je in Mali Videm.Tudi zdaj je bila večina podložni- kov še brez priimkov, nekatere priimke pa srečamo tudi še v urbarju iz leta 1644: npr. Krepan, Kos, No- vak, Juran, Pernek, Gerdan, Lašič, Kunštek in Pav- šer. Župane srečujemo le v naseljih z večjim številom gospodarskih enot."^ Od druge polovice 15. stoletja so večji izdatki bre- menih tudi reinsko opatijo, zlasti izdatki v zvezi s tur- škimi vpadi, ki so terjah utrditev samostanskih poslo- pij. Tudi deželni knez je za obrambo terjal vedno več- je prispevke (»posojila«). Ker pa samostan, ni imel vedno na razpolago gotovine, je posegel po sredstvu, značilnem v gospodarstvu zlasti za 16. stoletje: za- stavljal je zemljo. Za odkup si je samostan moral pri- dobiti sredstva, pa je zato zastavljal novo posest in se tako vrtel v začaranem krogu."' V letu 1480 so Turki močno opustoših opatijo in opat Wolfgang (1481 do 1515) je moral izdati precejšnja sredstva za utrjevanje samostana."" Po pustošenju Turkov v letu 1480 je v letu 1482 cesar Friderik III. samostanu črtal polovico vinske naklade na dominikalno vino za leto 1482."^ Toda že v istem letu je moral opat za vzdrževanje jezdnih konj plačati vladarju dvesto funtov denarja."^ Pod opatom Martinom Duelacherjem (1549—1559) je prišlo zaradi velikih zahtev deželnega kneza do za- stavitve večjih zemljiških kompleksov. Martin Duela- cher je bil po vsej verjetnosti naše gore list, saj je pred prevzemom reinske opatije bil župnik v Leskovcu pri Krškem ter v Celju. Za reinskega opata ga je želel vi- deti omenjeni Ivan Ungnad, lastnik žovneške gospoš- čine in celjski vicedom. Istega dne, ko je Martin prev- zel upravo reinskega samostana, se je v tajnem doku- mentu zavezal, da si bo Ivanovega mlajšega sina priv- zel za koadjutorja s pravico nasledstva, Ungnad pa je Martinu obljubil, da mu bo preskrbel kak škofijski sedež. V letu 1551 je Martin postal titularni škof in 1553 ga je kralj Ferdinand I. imenoval za škofa v Du- najskem Novem mestu, toda kmalu se je moral škofi- ji odpovedati in ostal je le opat v Reinu."' Ko je v letu 1556 moral Rein plačati večjo vsoto de- narja deželnemu knezu, se je moral zateči k zastavam posesti. Upnikom je tedaj zastavil posest na Dolenj- skem (urad Temenico) ter urade Weikersdorf pri Du- najskem Novem mestu, Habersdorf pri Hartbergu, Lichtenstern pri Maria Trostu, Edelsbach pri Eggers- dorfu in Feistritz pri Ivniku {Eibiswald). VeUk del za- stavljene posesti pa je opatiji uspelo že v 16. stoletju dobiti nazaj, vendar ne urada Temenice na Dolenj- skem."* Reinsko posest na Dolenjskem je opat Martin spr- va dajal v zakup, kasneje pa jo je zastavil. V imenjski knjigi 1546—1618 je posest navedena s 54 funti, 6 krajcarji in 3 denarji imenja"', v letu 1607, ko je bila odprodana polovica posesti, pa s 30 funti, 20 krajcar- ji in 2 denarjema imenja.^" Opat Martin je dolenjsko posest že v letu 1549, torej v letu nastopa svoje opa- tovske časti, dal v zakup baronu Ivanu Khislu, gospo- du gradu in gospoščine Fužine pri Ljubljani. Zakup- nina je znašala letno štiriinosemdeset goldinarjev, ki pa jo je Khisl neredno plačeval, saj jo je 8. marca 1556 poravnal za vsa leta nazaj. Medtem pa je bila 24. aprila 1554 med opatom Martinom in baronom Khis- 136! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 lom narejena nova pogodba, v kateri je rečeno, da je Martin ob nastopu svoje opatovske službe Khislu na njegovo prošnjo izročil v zakup posest »v Dolenjski marki in v višnjegorskem in svibenskem deželskem sodišču« {in der Vnnderen march in Weichslperger vnnd Schärffenberger lanndtgericht), deloma pa tudi pri Ljubljani (?), in to urad z imenom Temeniški urad {so das ambi an der Themen it z genannt ist). Doba za- kupa je namreč potekla in opat Martin ga je na Khis- lovo prošnjo podaljšal za nadaljnjih šest let, torej do 24. aprila 1560. Opat izrecno navaja, da je Khislovi prošnji ugodil, ker mu je ta obljubil, da bo v določenih zadevah Rei- nu na uslugo. Khisl je namreč obljubil, da bo za me- nihe nakupoval reči za vsakdanje potrebe in živež, kar bo poskušal dobiti po nižji ceni, in pri tem ne bo iskal zaslužka, obenem pa da bo poskrbel za prevoz blaga v Rein. Khisl seje nadalje zavezal, da bo zakup- nino poravnal za vsako leto posebej ter bo opatu da- jal za nagrado mediteranske sadove in začimbe. Na- daljnje točke v pogodbi so na kratko bile naslednje: Khisl se zavezuje, da podložnike ne bo obremenjeval z večjimi dajatvami, kakor so zapisane v urbarju, in da bo vsako leto podal opatu obračun o pobranih globah, ki si jih s samostanom delita na polovico. Pogodba je odrejala, da o sporih v zvezi s podlož- niško zemljo rešuje opat in da prispevki od dajanja zemlje v zakup po kupnem pravu kakor tudi umrlina gredo v opatovo blagajno. Khisl je bil dolžan redno plačevati deželne davke in nastaviti poseben register z vpisi, koliko je od katerega izmed podložnikov po- bral. Register in potrdila o plačanih davkih je baron bil dolžan predložiti opatu. Khislu je bilo prepoveda- no karkoli od posesti odtujiti in sleherna sprememba na njej se je smela zgoditi le z opatovim dovoljenjem. Za blago, ki ga bo Khisl na opatovo željo kupoval za samostan, je dolžan predložiti račun, količino blaga je treba izraziti v dunajski utežni meri, vino pa v ve- drici (kandlweis). Kolikor opat Khislu ne bi podaljšal zakupa, je ta dolžan posest brez ugovora vrniti opa- tiji.51 Medtem pa se je gospodarska situacija reinske opa- tije temeljito spremenila. V letu 1556 je namreč vla- dar od opata Martina terjal kar 7440 goldinarjev »po- sojila«, za kar je moral zastaviti »svoje najboljše pod- ložnike, najrodovitnejšo zemljo, imenja in posesti«. Denar pa si je izposodil pri imovitem baronu Luki Szekelyju, gospodu Ormoža in Viltuša, ter mu zato zastavil posesti na Štajerskem in v Avstriji. Vsota, ki jo je bil opat v letu 1558 dolžan skupaj z obrestmi, je bila kar precejšnja.Opat Martin pa je težko pogre- šal dohodke zastavljenih posesti in si je prizadeval pridobiti si sredstva za odkup najrodovitnejše zemlje. Zato je sklenil za 2800 goldinarjev izročiti komu v za- kup svojo posest na Dolenjskem, vendar s pravico »večnega« in ponovnega odkupa. Prvi interesent je bil seveda zakupnik, baron Khisl, in opat mu je obl- jubil, da si bo za zastavo priskrbel od deželnega kne- za potrebno soglasje. 29. septembra 1557 je med ba- ronom Khislom in med opatom Martinom prišlo do pogodbe, v kateri je rečeno, da bo opat v najkrajšem času izdal kupoprodajno pogodbo, ki da se bo glasila »auf ewige widerlosung«, in da si bo priskrbel dežel- noknežji konsens, ki ga doslej »zaradi nepredvidenih okoliščin« še nima. Prav zaradi tega po besedah po- godbe Khisl opatu ni hotel izročiti denarja. Pogodba je določala, da naj Khisl ustrezno vsoto deponira pri Mihaelu Einpacherju v Gradcu, konvent pa je dolžan v roku dveh mesecev izdelati osnutek ku- poprodajne pogodbe in si pridobiti soglasje vladarja. Z dokumentoma naj bi se zastopnik Reina oglasil pri Einpacherju, ta pa bi mu izročil dogovorjeno vsoto. V pogodbi naj bi bilo tudi zapisano, da more posest rešiti iz zastave le opat in jo obdržati zase. S tem se je baron Khisl hotel zavarovati, da opat posesti ne bi dal komu drugemu, seveda pa ni mogel preprečiti, da bi samostan posest kdaj terjal nazaj, saj je bila »proda- na s pravico večnega odkupa«. Dogovorjeno je tudi bilo, da more samostan po odkupu posest dati v za- kup le Khislom in nikomur drugemu, in to za vsoto stodvajset goldinarjev na leto. Tudi predkupna pravi- ca gre le Khislom, ki bodo zaposest plačali le 2800 goldinarjev in ne beliča več. Če bi Khisli zastavo od- povedali in bi samostan posesti ne odkupil v predpisa- nem roku, tedaj bi smeli Khisli posest zastaviti ko- murkoU. Opat Martin je Khislu dovolil, da iz zgornje posesti izloči štiri do šest kmetij in si na njih postavi dvor {hof) ter pozida »ain thurn oder wonung«, v kar naj vloži štiristo funtov denarja, ki jih je Rein ob vrnitvi posesti dolžan Khislom poravnati. Pogodbo sta v imenu samostana podpisala opat Martin in prior Ju- rij, v imenu Khisla pa še doktor teologije z imenom Janez.Medtem je opat Martin prejel deželnoknežje soglasje k prodaji zemlje in 1. januarja 1558 je Khisl izdal reverz o prevzemu posesti,^* kije bila v imenjski knjigi prepisana na njegovo ime.°= V maju mesecu istega leta pa so se urejevale zadeve okoli dolga Luki Szekelyju.'^ V letu 1577 je postal reinski opat energični in dejav- ni Jurij Freyseisen, doma s Kranjskega, ki je vodil sa- mostan v najbolj odločilnih trenutkih, ko naj bi se duhovne in gospodarske razmere v samostanu ponov- no utrdile. Opat Jurij, ki je vodil Rein do leta 1605, je postal generalni vikar za opatije na Koroškem in na Kranjskem, tako tudi stiškega in kostanjeviškega sa- mostana.'' Med drugim je Jurij prevzel veUke dolgo- ve in neurejene razmere v vrsti redovnih postojank. V letu 1584 se je za reinsko dolenjsko posest pričel zani- mati nekdanji reinski prof es in stiski opat Lavrencij Zupan (1580—16(X)), in to v zvezi z urejanjem zadev zastavljene stiske posesti pri Bodendorfu pri Murauu na avstrijskem Štajerskem. Posest pri Bodendorfu je v letu 1548 moral stiski opat Janez Cerar (1534—1549) zastaviti Viljemu pl. Moshaimbu, pri katerem si je iz- posodil denar, potem ko je deželni knez opatiji nalo- žil 1500 goldinarjev »posojila«, potrebnega za obram- bo pred Turki. Opat Lavrencij si je prizadeval posest pri Bodendorfu rešiti iz zastave, kolikor bi mu uspelo priti do denarnih sredstev. KRONIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino 35 i987 137 i Opatija Rein pri Gradcu v drugi polovici 17. stoletja (G.M. Vischer, Topographia Ducatus Stiriae, 1681) Imel pa je še drug načrt, da bi namreč to, za samo- stan odddaljeno posest, zamenjal z Reinom za njego- vo posest na Dolenjskem. Seveda bi v tem primeru pri- šlo do težav s Khisli, ki bi se sklicevali na omenjeno po- godbo iz leta 1557. V skrajnem primeru pa je stiski opat bil pripravljen posest na avstrijskem Štajerskem odprodati, če bi seveda mogel dobiti soglasje deželne- ga kneza.Lavrencij je v tem primeru upal, da bi re- šil iz zastave zemljo, ki je ležala na Dolenjskem in je bila dana v zastavo. 4. februarja 1587 je opat Lavren- cij sporočil opatu Juriju, da je poslal v Bodendorf svojega advokata, ki naj bi tamkajšnje podložnike odvezal obljube pokorščine, kar bi pričalo za to, daje stiski samostan to posest odprodal.^' Po neuspelem poskusu stiškega opata, da bi z Rei- nom zamenjal posest na Dolenjskem, si je ta na vso moč prizadeval, da bi reinski opat svojo posest izročil v zakup stiškemu advokatu (anwald) doktorju Min- dorferju. V pismu z dne 14. novembra 1595 piše Lav- rencij Juriju v Rein, češ naj bi dolenjsko zemljo, koli- kor bi jo rešil iz zastave, dal v zakup omenjenemu Mindorferju. V pismu tudi omenja, da so ga pred šti- rinajstimi dnevi reinski podložniki prosili, naj bi po- sredoval pri njem, da bi si Rein zopet pridobil kmetije na Dolenjskem in da so zatrjevali, da se bodo glede tega oglasili v Reinu.^° Omenimo naj, da si je Min- dorfer želel na vsak način vzeti v zakup posest na Do- lenjskem in se je zanimal tudi za stiski Bajnof, vinski dvorec z vinogradi in s posestjo pri Novem mestu. V odgovoru z dne 20. novembra istega leta je reinski opat Jurij stiškemu opatu Lavrenciju sporočil, da bo- do glede zakupa težave, češ da konvent nima name- na, da bi dolenjsko posest izročiti kakemu laiku, am- pak jo želi zopet nazaj. Tako je prizadevanje Lavren- cija, da za svojega uslužbenca pridobi reinsko posest, spodletelo^\ sicer pa je kmalu, 21. aprila 1597, Min- dorfer »po težki bolezni« {nach ausgestandnen schweren krankheit) umrl.^^ Zadeve okoli reinske posesti na Dolenjskem so se poslej močno zapletle. Baron Ivan Khisl je namreč »čez nekaj let« {yber etiich jar hernach) urad Temeni- co brez vednosti opata Jurija (torej po letu 1577) pro- dal »za večno« {auf ewig) skupaj s svojo gospoščino Fužinami Hieronimu Urbaniču {Vrbanitsch)^^, ki pa je bil v letu 1596 pokojni in je posest zapustil svojim (mladoletnim) dedičem. Dolenjska posest ni bila Ur- baniču prodana v smislu reverza in pogodbe iz leta 1557 oziroma 1558, se pravi, da je bila nezakonita, saj Khish niso bili njeni pravi lastniki, in so jo mogli prodati le tedaj, če bi je Rein ne želel več rešiti iz za- stave. Opat Jurij se je kot umen gospodar bal, da bi posest za večno prišla iz rok samostana, na drugi stra- ni pa jo je želel dati v zakup svoji teti Heleni Freysei- sen. Dajanje samostanske posesti sorodnikom samo- stanskih predstojnikov je zlasti v neurejenih razme- rah 16. stoletja bila pogostna praksa. Predstojniki so po navadi sorodnikom prodajali ali dajali zemljo v zakup pod zelo ugodnimi pogoji in na škodo svoje ustanove. Takšne primere moremo ugotoviti npr. za kostanjeviške opate in opate benediktinske opatije v Št. Pavlu v Labotski dolini na Koroškem konec 16. stoletja.^= Opat Jurij si je že v letu 1595 prizadeval, da bi si pridobil deželnoknežje soglasje za zakup dolenjske posesti omenjeni sorodnici Heleni. 9. maja 1595 je nadvojvoda Maksimilijan dal k zakupu svoje soglas- 138 I KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 je, ki pa se je glasilo le na dve leti.^^ Medtem je Hiero- nim Urbanič umrl in pogovarjati se je bilo treba s skrbniki njegovih dedičev, ki pa posesti niso hoteli vrniti z izgovorom, da jim je bila prodana kot »prava lastnina«. V pismu z dne 4. septembra 1596 so opat Jurij, prior Rupert in menih Jakob v imenu reinskega konventa v svojem pismu od Urbaničev terjah izroči- tev posesti za plačilo vsote 2800 goldinarjev.^' Rein- ski opat je za posredovanje prosil stiškega opata Lav- rencija in ta je pred 1. marcem 1597 poslal v Ljublja- no svojega pisarja, ki naj bi se z Urbaničevimi dediči in skrbniki pogajal za vrnitev posesti.^' 1. marca je stiski pisar reinskega opata obvestil, da so mu Urba- niči sporočili svoje stališče in mu dali v odgovor, češ da so Jurija medtem že obvestili v pismu. Njihovo mnenje pa je naslednje: posest je njihova trajna last, ker so jo kot tako kupili od Khisla, če pa bi se izkaza- lo, da je drugače, tedaj so pripravljeni na pogovor.'" 29. aprila je opat Jurij pooblastil stiškega opata za ure- jevanje zadev v zvezi z zgornjo posestjo. Opatu naro- ča, naj bi posest rešil iz zastave »z denarjem doktori- ce, ki da (denar) tukaj leži« (mit der doctorin gelt, welches sonsten alda ligt).'''' Po vsej verjetnosti je tu mišljena Helena, sestra opata Jurija, vdova doktorja Mindorferja, kije umrl nekaj dni (21. aprila) pred iz- dajo zgornjega pisma. V zadevo je posegel tudi deželni knez in nadvojvo- da Ferdinand IL, ki je 18. junija ukazal deželnemu upravitelju in vicedomu na Kranjskem, naj poskrbi- ta, da bodo Urbaniči za plačilo 2800 goldinarjev Rei- nu vrnili posest.'^ Zgornja sta nato 30. junija ukrepa- la in ugotavljala, da gre za zastavljeno posest in ne za »svobodno lastnino«.'^ 6. julija je stiski opat reinske- mu prelatu sporočil, da se Urbaničevi dediči na vse pretege upirajo, da bi posest izročili, in da so v stvar posegh deželni stanovi.'"' 3. novembra je Janez Le- nart Fridl naslovil na stiškega opata pismo, v katerem mu svetuje, naj se na dokument, s katerim ga je rein- ski opat pooblastil, da ga zastopa, podpišeta še rein- ski prior in konvent.Po 30. novembru je nato rein- ski opat pisal imetnikom temeniškega urada in jim predlagal pogoje in način za vrnitev posesti. Zadevo pa naj bi po njegovem nasvetu izpeljal stiski opat.'' Stiski opat je kot pooblaščenec potreboval kopije ustreznih dokumentov, pri čemer mu je bil na uslugo potomec barona Ivana Khisla, Jurij, ki se mu je za njegovo pomoč stiškemu opatu reinski opat Jurij zahvalil v pismu." Iz pisma reinskega opata z dne 8. februarja 1598 je razvidno, da je končna rešitev zade- ve bila predvidena za Jurjevo (24. april). Reinski opat v pismu stiškemu naroča, naj ubere sodno pot, koli- kor bi Urbaničevi dediči trmasto vztrajali pri svo- jem." 6. aprila je reinski opat stiškemu opatu ponov- no naročal, naj bi od prevzetih podložnikov sprejel prisego v imenu Reina, glede Urbaničev pa je pripom- nil, da ve za »drugo, bolj uspešno pot« (ein anderer sichrer weg), kolikor bi ti zadevo še naprej zavlačeva- li, pri čemer pa da bodo »odšli praznih rok« (leeraus- geen), kar si naj pripišejo sami sebi.'^ 28. maja je Ju- rij Urbanič v pismu, izdanem na Fužinah, reinskemu opatu Juriju sporočil, da je pripravljen temeniški urad vrniti v roke stiškega opata in da zadeve ne misU več zavlačevati.'" 3. avgusta 1598 je Ferdinand II. izdal svoje soglasje k doživljenjski izročitvi posesti Heleni Freyseisen'^ in 1. novembra istega leta je prišlo med opatom Jurijem in njegovo teto Heleno do pogodbe glede izročitve posesti. 5. novembra je Helena v Gradcu podpisala reverz z inserirano hstino opata Jurija z datumom 1. novembra. V dokumentu se navaja, da si je opat Jurij na vse mogoče načine prizadeval, da bi posest bila Reinu vrnjena, vendar da vsote 3000 goldinarjev za- radi vehkih naklad v teh vojnih časih in visokih izdat- kov, s katerimi da je bolj obložen, kot so to bih nje- govi predniki, ni mogel dobiti. Navaja, da mu je pri- skočila na pomoč Helena Freyseisen, ki ji izroča do- lenjsko posest doživljenjsko. V skladu s pogodbo je Helena smela na posesti napraviti kakršnekoli spre- membe le z opatovim dovoljenjem in po njeni smrti so reinski menihi bili dolžni njenim dedičem, kolikor bi samostan želel posest nazaj, plačati vsoto 3000gol- dinarjev. Če pa bi Rein zastave ne odpovedal in ne poravnal denarja tedaj, bi smeli Helenini dediči (di- rektnih potomcev iz družine Freyseisnov ni bilo) imeti posest še naprej. Opat navaja, da je glede denarja bil v veliki zadregi, pa mu je Helena vehkodušno prisko- čila na pomoč, zato jo zdaj nagradi s tem, da ji iz po- sesti dovoli izločiti dve ali tri kmetije in si na zemlji sezidati hišo (ain behausung zupauen). Izločena zeml- ja naj bi ne veljala več za zastavljeno, ampak je bila Heleni dana v zakup po kupnem pravu. V tem prime- ru gre dejansko za precejšnjo nagrado, saj bi za na- kup kmetij bilo treba plačati občutno vsoto, razen te- ga pa bi zemlja ob morebitni vrnitvi posesti ostala v rokah Heleninih dedičev. Jurijev naslednik, opat Matija Gülger (1605 do 1628), je ugotovil, da je bila pogodba, ki jo je njegov prednik sklenil s Heleno, v škodo njegovega samosta- na. Sicer pa so na opata prihajale pritožbe dolenjskih podložnikov. V letu 1606 je posest skupaj s Heleno imel njen drugi mož Lovrenc Spitzig in zoper njiju so se podložniku pritožiU opatu. Zato je v avgustu mese- cu omenjenega leta Matija naslovil na dolenjske podložnike pisanje, v katerem je rečeno, češ da so se podložniki že nekajkrat pritožili zaradi prevelike tla- ke, ki dajo morajo opravljati skoraj vsak dan, ter da so ga prosili, naj bi omenjena terjala tako tlako, ka- kršno so opravljali v času Ivana Khisla. Vemo, da so se tudi v letu 1595 podložniki pritoževali nad preveli- ko tlako, ki da so jo morah opravljati pod Urbaniči*^, in da so želeli naj bi jih reinski opat rešil iz zastave.'* Reinski opat je v zgoraj navedenem pismu podložni- kom zagotovil, da bo glede tlake ostalo pri stari prak- si. Omenimo naj tudi, da je v pogodbi med opatom Martinom in Ivanom Khislom iz leta 1554 bila točka, ki je določala, da zakupnik ne sme podložnikom na- lagati več, kakor je to od nekdaj v navadi in kot to določa urbar.'' 4. maja 1607 je opat Matija s priorjem Tomažem in s konventom podpisal pogodbo, ki jo je sklenil s He- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 139 I leno Freyseisen in z njenim možem Lovrencem Spitzi- gom, in je v njej navedel že znane razloge za sklenitev nove pogodbe. Opat po tej pogodbi ni rešil celotne posesti iz zastave, ampak le del. Obema je za 3000 goldinarjev (zastavna vsota) prepustil 36 kmetij in mlin »v trajno, večno in nepreklicno lastnino«, se pravi malo manj kakor polovico dolenjske posesti, vendar po vrednosti večjo polovico. V imenjski knjigi so istega leta prepisali na Heleno in na njenega moža za 30 goldinarjev, 20 krajcarjev in 2 denarja imenja, tako da je odslej ostalo reinskemu samostanu na Do- lenjskem za 23 goldinarjev, 46 krajcarjev in en denar imenja. Pogodba je določala, da ima v primeru pro- daje reinski samostan predkupno pravico, ki pa velja tri mesece po objavi prodaje. Dokument so podpisali: opat Matija, prior Tomaž, senior Adam in menihi Jernej, Tomaž, Ambrož, Luka, Matevž, Simon, Ni- kolaj, Jakob in dva z imenom Wolfgang.7. junija 1607 je k tej prodaji dal svoje soglasje deželni knez in nadvojvoda Ferdinand II.'' Opat Matija je tedaj prodal oddaljeno posest: po- sest pri Litiji (Javorje, Gabrovka) in Vrh pri Sobra- čah (skupaj deset kmetij) in šestindvajset kmetij ter mlin iz posestenga jedra pri Vehki Loki. Prodano pa je bilo: Mala Loka {Clain Logkh) 8 kmetij, Šentlov- renc (Schiilkhouiz) 3 kmetije. Vrh pri Sobračah {Do- brihenberg) 2 kmetiji, Gabrovka {Gabrauigkh) 2 kmetiji. Javorje {Jauer) 6 kmetij. Veliki Videm (Gross Widen) 5 kmetij, Kukenberk {Khittenberg) 2 kmetiji in Roje {Roy) 5 kmetij. Reinski opatiji je od nekdanje dolenjske posesti ostala zemlja, kakor nam jo izkazuje urbar iz leta 1644. Tedaj je samostan imel tod 39 kmetij in mlin na Temenici in vsa posest je bila v glavnem zbrana okoli enega jedra, pri Veliki Loki. Medtem ko je v letu 1535 60 podložnikov hasnovalo 75 kmetij, se pravi, da je bilo mnogo zemlje osredotočene v rokah enega podložnika, pa je v letu 1644 38 podložnikov hasno- valo 39 kmetij, torej je le en sam podložnik imel dve kmetiji. Podložniki so bili zavezani denarnim in natu- ralnim dajatvam. Od denarnih dajatev so poleg činž- nega novca dajali še denar za pisarja {schreibgelt) in denar namesto opravljanja tlake {robatgelt). Razum- ljivo je, da je tlaka bila prevedena v denarno dajatev, saj samostan tod ni imel dominikalne zemlje, ki bi jo mogli podložniki obdelovati na tlaki. Od žit so dajali pšenico, oves in mešano žito {gemischat), od drugih dajatev pa piščeta, jajca in pogače. Oves in piščeta so dajah podložniki na Malem Vidmu, na Kukenberku in v Žabjeku. Mešano žito je bila dajatev podložni- kov na Malem Vidmu in na Kukenberku, pogače pa podložnikov v urbarialnih naseljih Potok, Mačkovec, Zagorica in Mačji dol. V urbarju iz leta 1644 je prvikrat ohranjen zapis o gorskopravnih zemljiščih Reina na Dolenjskem. Gorskopravna zemljišča, po večini vinogradi, nekaj njiv in rovtov, so ležala pri Zagorici {zu Sagor). Tedaj je trinajst sogornikov hasnovalo po gorskem pravu osemindvajset zemljišč, tako da je v povprečju en so- gornik imel po dve zemljiški enoti. Samostan je od sogornikov prejemal na leto skupno 126 veder mošta. Gorski mojster je bil Simon Urbančič {Vrbanschitz), ki je hasnoval dva vinograda ter je bil za nagrado za svojo službo oproščen dajatev od enega vinograda. Gorske pravde so bile vsako leto na praznik sv. Le- narta (6. novembra).*' Po letu 1607 je reinska opatija svojo posest na Do- lenjskem upravljala po oskrbnikih. V letu 1618 se kot oskrbnik navaja Ulrik Khoberger, ki ga imenjska knjiga navaja kot pisarja vicedomskega urada na Kranjskem in »Verwalter des goteshauses Rhein in Crain gelegnen guter«^^ Ulrik Khoberger je bil reinski oskrbnik vsaj še do leta 1627.'° Naj na tem mestu navedemo obračun za leto 1619, ki ga je Khoberger podal Reinu v letu 1620. V letu 1619 so dohodki presegali izdatke za 9 goldi- narjev in 45 krajcarjev.'^ Reinska opatija je v naslednjem obdobju svojo po- sest na Dolenjskem dajala v zakup, saj je z upravlja- njem le-te imela velike stroške. Tako je v letu 1642 imel zemljo v zakupu Ivan Khern, kot izvemo iz nje- govega, v Ljubljani izdanega pisma na opata Blaža Hilzerja (1629—1643), in v katerem pravi, da je izve- del, da mu opat misli zakup odpovedati, kar da mu 140 : KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 Letni obračun oskrbnika reinske posesti na Dolenjskem Ulrika Kho- bergerja z dne 26. julija 1620 za leto 1619 (K XXXIV/6 v arhivu sa- mostana Rein) bo prineslo veliko škodo.Morda sodi naslednje ne- datirano pismo na začetek opatovske službe Baltazar- ja Stieberja (1643—1673) in v katerem reinski podlož- niki na Dolenjskem izražajo bojazen, da jih bo opat zastavil. Pravijo, da so izvedeh, da si »nekateri go- spodje« na Kranjskem prizadevajo, da bi dobili rein- sko posest, in prosijo, naj jim opat s tem prizanese. Nekateri izmed piscev pisma se še spominjajo svoje pritožbe na opata Matijo Giilgerja v letu 1606, ko jih je Lovrenc Spitzig obremenjeval »mit vngewehnliher vnnd taglicher rowath«." Torej so podložniki bili ra- je pod Reinom in njegovimi upravitelji kakor pa pod zakupniki in zastavnimi imetniki! Zadnji so si seveda prizadevali, da v kratkem času iz podložnikov iztisne- jo čim več, in če so imeh v bližini dominikalno zemljo, so seveda od podložnikov terjali tlako. Upravljanje od samostana tako oddaljene posesti je bilo zanj drago in je terjalo precejšnje izdatke, kot je to razvidno iz teksta zakupne pogodbe med Krišto- fom Kočeverjem (Gotscheer) in opatom Baltazarjem Stieberjem iz leta 1644. V konceptu pogodbe je reče- no, da je posest daleč od Reina in jo je težko uprav- ljati, težko da je tudi uspešno reševati spore med podložniki, pravočasno poravnati deželne davke in druge zadeve, ki jih od Reina terja dežela. Zato se je opat odločil izročiti posest za letno zakupnino v višini stodvajset goldinarjev omenjenemu Krištofu, oskrb- niku višnjegorske gospoščine. Zakup je bil sklenjen za tri leta, začenši z Jurjevim 1644. V pogodbi je tudi rečeno, da sta obe strani dolžni pred iztekom roka pravočasno odpovedati zakup, sicer da velja, kakor da je pogodba podaljšana za naslednja tri leta.^* Po- godbe so nato podaljševali za tri leta in Krištof je imel posest v zakupu še leta 1660.^' Zanimivo je, da je opat Stieber v letu 1648 potrdil, da je od Krištofa pre- jel poleg stodvajsetih goldinarjev zakupnine še dve- stoosem goldinarjev robotnine (skupno torej 568 gol- dinarjev).V letih 1648 in 1649je zakupnino v imenu Krištofa Reinu izplačal ljubljanski trgovec Domenico • Brognioli.'' Očitno Krištof Kočever ni bil reden plačnik zakup- nine, kajti pred 3. oktobrom 1660 je umrl z dolgovi in reinski opat se je tudi zdaj, kakor to že večkrat, obr- nil na stiski samostan po pomoč.'' Stiski menih Ber- nard je 3. oktobra opatu Stieberju sporočil, da so Krištofovi dediči pripravljeni poravnati dolg, očitno v želji, da si obdrže posest v zakupu. Tudi tokrat so si reinski podložniki na Dolenjskem prizadevali, da bi opat zakupa ne podaljšal, ampak bi prišU pod samo- stanske upravitelje. Bernard v pismu navaja, da bodo z zgornjo prošnjo prišli trije podložniki v Rein k opa- tu. Bernard opatu priporoča za novega zakupnika, kohkor je ta seveda pripravljen dajati posest dalje v zakup, nekega sorodnika tedanjega stiškega opata Janeza Weinzirla (1644—1660).»» V pismu z dne 19. oktobra istega leta je menih Bernard ponovil zgornjo prošnjo in priporočilo, obenem pa poroča o »allge- meine Widerspenstigkeit« podložnikov na Dolenj- skem proti zemljiški gosposki.S takimi pismi je se- veda Bernard dal omenjenim trem podložnikom sla- bo priporočilo na pot. V letu 1661 je temeniški urad imel v zakupu Andrej Ludvik Vizjak (Wisiakh) za letnih dvestoosem goldi- narjev in štirideset krajcarjev zakupnine. Vizjak je bi- val v Št. Vidu pri Stični, saj so njegovi reverzi bili iz- dani v tem kraju, in je morda identičen z omenjenim sorodnikom stiškega opata Janeza.^"' Z letom 1675 je prejel temeniški urad v zakup stiski samostan. 25. aprila je bila med stiškim opatom Maksimilijanom Mottochom (1661—1680) in reinskim opatom Kandi- dom Schilligerjem (1673—1684) sklenjena zakupna pogodba za leto dni.^°^ Zakupna pogodba je vseka- kor morala biti kasneje podaljšana, kajti v letu 1684 je Kandidov naslednik opat Alanus Matt (1684—1696) od stiškega opata Ludovika Raumbschiissla (1680 — 1687) zahteval obračun za reinske podložnike.'"' Opat Ludovik je dolg poravnal 23. decembra istega le- ta'"* in 22. marca naslednjega leta je po nekem ljub- ljanskem trgovcu poslal reinskemu opatu stopetdeset goldinarjev na račun zakupa in še sto goldinarjev za študente Stične, ki so živeli v reinskem dvoru (Reiner- hof) v Gradcu in so študirali pri tamkajšnjih jezu- itih.'"'12. marca 1687 je reinski opat potrdil prejem sto goldinarjev zakupnine, ki mu jih je izročila Stič- na.; *( Stiski opat je tedaj očitno reinskemu opatu po- sodil 3000 goldinarjev, kajti 23. junija 1687 je stiski opat potrdil, da so procenti, ki bi jih moral reinski opat plačati za zgornjo vsoto do 5. oktobra istega le- ta, odračunani od zakupnine.'"' V devetdesetih letih se je za posest reinske opatije na Dolenjskem pričel zanimati grof Herbart Turjaški KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 141 ter je stiškega opata Antona Gallenfelsa prosil, naj bi se pri reinskem opatu Alanu pozanimal, ali bi ta bil voljan svoje podložnike na Dolenjskem prodati.^"' 22.aprila 1692 je reinski opat stiškemu opatu odgovo- ril in je izrazil svojo pripravljenost in pripravljenost konventa, da posest prodata, obenem pa je prosil, naj bi se opat pozanimal za vrednost te posesti.^"' Kot je iz pisma stiškega opata Antona razvidno, je stiski predstojnik izvedel, da ima grof Turjaški na- men kasneje reinske posesti zamenjati za stiske. Stiski opat je mnenja, da bi taka zamenjava bila za njegov samostan ugodna, saj je reinska posest ležala v bližini stiškega samostana.V mesecu juliju 1692 je grof Herbart Turjaški bil že v dogovorih s stiškim in rein- skim opatom."^ Pred 1. oktobrom 1692 sta reinski opat in grof Herbart v Gradcu sestavila protokol, ki ga je reinski opat vzel s seboj v samostan, da bi ga predložil svojim sobratom. Obe strani pa se tedaj ni- sta mogli sporazumeti glede nekaterih spornih točk pogodbe. Reinski opat Alanus je v pismu z dne 1. ok- tobra 1692 grofu predlagal, naj bi kot osnovo za na- daljnje pogovore o vrednosti posesti vzeli cenitev sti- škega opata Antona.^^^ 14. oktobra je reinski opat sti- škemu predstojniku pisal, češ da je prodaja posesti tako rekoč že pred durmi.31. oktobra je grof Her- bart v pismu, izdanem na Čušperku, reinskemu opatu potrdil prejem podpisanega kontrakta in napravil predlog o zamenjavi posesti s stiškim samostanom, kar naj bi se zgodilo v naslednjem letu."* Toda stvari vendar niso šle tako gladko, kakor se je prvotno predvidevalo. 20. januarja 1693 je stiski opat Anton reinskemu opatu poročal o težavah glede za- menjave posesti s Turjaškim.1. marca pa poroča isti opat reinskemu predstojniku o pogajanjih z gro- fom Herbartom."* Stiska opatija je še v letu 1693 za- menjala posest s Turjaškim in postala gospodar rein- ske posesti na Dolenjskem."' OPOMBE 1. O. Pickl, Beiträge zur Wirtschaftsgeschichte der Zisterze Rein bis zum Beginn der Neuzeit. Stift Rein 1129—1979. 850 Jahre Kultur und Glaube, Rein 1979, str. 180. H gospo- darski zgodovini samostana Reina glej tudi: A. Gasparitz, Mittheilungen des Historischen Vereines für Steiermark XXXVIII, 1890, Str. 3—25; XLII, 1894, str. 3—70; XLIII, 1895 Str. 3—91 in XLV. in M. Winkler, Der Besitzstand des Zisterzienserklosters Rein und seine Verwaltung vom 14.—18. Jahrhundert (Diss.) Graz 1977. — 2. K. Schreiner, Zisterziensisches Mönchtura und soziale Umwelt. Wirt- schaftlicher und sozialer Strukturwandel in hoch- und spät- mittelalterlichen Zissterzienserkonventen. Die Zisterzienser. Ordensleben zwischen Ideal und Wirtklichkeit. Ergänzungs- band. Köln 1982, Str. 92 sl. Prim, tudi: J. Mlinaric, Kosta- njeviška opatija 1234—1786. Kostanjevica na Krki 1987, Str. 73—80. — 3. O. Pickl, o.e., str. 109—110. — 4. L. Grill, Wirtschaftlicher und sozialer Aufschwung durch die Grangienstruktur der Zisterzienser von Rein (Stift Rein 1129—1979, Str. 135—155). — 5. O. Pickl, o.e., str. 110. — 6. Str. 110—113. — 7. Str. 114—115. — 8. str. 116. — 9. str. 118—119. —10. (1276), IV. 24. Diplomatarium Runense = Collectaneum Runense antiquitatum I—V: delo reinskega konventuala Alana Lehra (1727—1775) za čas od 1129 do 1600; (I., str. 360). — Objava dokumenta: J. MHnarič, Gra- divo za zgodovino Maribora ( = GZM) II, Maribor 1976, št. 34. — 11. M. Wild, Die Äbte von Rein (Stift Rein 1129—1979, Str. 51). — 12. 1275, Stična (orig. perg. listina št. A IV/21 v arhivu reinske opatije ( = AR). — Objava: H. Appelt — G. Pferschy, Urkundenbuch des Herzogtums Steiermark IV. Wien 1960, št. 580, str. 346—347. 1275, IV., 13., Turjak (zbirka kupnih listin v prepisu iz 18. stol. v Ar- hivu SRS v Ljubljani). Regest: Urbar C (1450), fol. CLI v AR; zaznamek v urbarju D (1395), fol. 179' v AR. Prim. Diplomatarium Runense I, str. 3576—358. Zagorica: Zago- ris (1395), Sagoricz (1450), Sagoritz (1535) in Sagoritza (1644). — 13. 1275, Kamnik (izvleček v God. 7250) 16. stol., (fol. 87" v Nacionalni biblioteki na Dunaju). Objava: H. Appelt—G.Pferschy, Urkundenbuch des Herzogtums Stei- ermark IV, št. 579, str. 346. M. Mikuž (Topografija stiske zemlje. Ljubljana 1946, str. 50) in J.M. Grebene (Gospo- darska ustanovitev Stične ali njena dotacija leta 1B5. Stič- na 1973, str. 37 (citirata iz zbirke kupnih listin iz 18. stol.) (Arhiv SRS v Ljubljani) dokument 1275, XI, 15., Kamnik: Friderik Falkenberški je pred časi ljubljanskemu meščanu Janezu Wezmanu prodal za 24 mark oglejskih denarjev štiri kmetije »Zenpucheln« pod pogojem, da jih kupec brez do- voljenja Friderika Slovenjegraškega ne sme nikomur proda- ti. Meščan zdaj te kmetije s privoljenjem Friderika proda stiškemu samostanu. — 14. M. Kos, Gradivo za historično topografijo Slovenije. Ljubljana 1975, str. 161. — 15. 1277 (orig. perg. listina št. A IV/24 v AR) in izvleček v urbarju C (1450), fol. CLI v AR. Zaznamek »habemus de Sitich« v ur- barju D (1395), 182 v AR. Mačkovec: Chaczczendorf (1395), Chaczendorff (1450), Katzndorf (1535) in Maschou- itz (1644). Veliki Videm: in Grosen Widen (1395), Grozz Widen (1450), Gross Videm (1535) in Gross Widen (1607). Roje:Royg (1395), Roy (1450), Roy (1535) in Roy (1607). — 16. Regest v urbarju C (1450), fol. CLI v AR. Zaznamek »emimus a quadam vidua« v urbarju D (1395), fol. 182'' v AR. Vrh pri Sobračah: Dobrichenperg (1450), Dobrichen- berg (1535) in Dobrihenberg (1607); Škovec: in Sykkowicz (1395), Sickplebicz (1450), Schilcobetz (1535) in Schülkhou- iz (1607); Potok: Am Pach (1395, 1450, 1535), Pottokho (1644); Mačji dol: Marolcztal (1395), Merolcztall (1450), Morautsch doli (1535), Maroltstall (1644). — 17. Urbar D (1395), fol. 182' v AR. — 18. M. Wild, Die Äbte von Rein (Stift Rein 1129—1979, str. 52). — 19. 1352, V.l. (orig. perg. listina, št. A VII/48a v AR). Regest v urbarju C (1450), fol. CLI v AR in zaznamek »de Chummer« v urbarju D (1395), fol. 180^ v AR. Prim. Diplomatarium Runense I, str. 673—675 v AR. Žabjek: in Crotenpach (1395), Chrot- tendorff (1450), Krotenpach (1535) in Schabieckh (1644). — 20. 1352 (zaznamek v urbarju C, 1450, fol. CLI v AR); na robu urbarja D (1395), fol. 180": »de Kvmmer«. Prim. Di- plomatarium Runense I, str. 675 v AR. Šentlovrenc: Ad Sanctum Laurentium (1395, 1450) in St. Lorenzen (1607); Kukenberk: Kukenberch (1395), Guckenberg (1450), Gück- henberg (1535), Khittenberg (1607) in Khüttenperg (1644); Boršt: am Forst (1395) in am Vorst (1450). — 21. Regest v urbarju C (1450), fol. CLI v AR in zaznamek »de Chvmmer« v urbarju D (1395), fol. 180^ v AR. Mali Videm: in Chlain Widen (1395), Chlain Widen (1450), Clain Widern (1535) in Khlain Widen (1644). — 22. Regest v urbarju C (1450), fol. CLI v AR. — 23. Regest v urbarju C (1450), fol. CLI v AR in zaznamek »emimus a Scherffenberg« v urbarju D (1395), fol. 179" v AR. Prim. Diplomatarium Runense I, str. 111—11%. Mala Loka: Chlayn Lok (1395), Chlain Lakch (1450), Clain Lackh (1535) in Clain Logkh (1607). — 142 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 24. Regest v urbarju C (1450), fol. CLI v AR in zaznamek nanno 1400« v urbarju D (1395), fol. 183^ v AR. Javorje: czu Ahorn (1395), czu Ahoren (1450), Acharn (1535) in Jau- er (1607); Gabrovka: in Sagrabik (1395), Gabranig (1450), Gabrouikh (1535) in Gabrauigkh (1607). — 25. M. Wild, Die Äbte von Rein (Stift Rein 1129—1979), str. 53 in N. Müller, Bedeutende Reiner Konventualen (ibidem str. 411). — 26. Urbar iz leta 1395 vodi reinsko dolenjsko posest pod »In Carneola prope Silich« (fol. 179'—183'). Mere (1395): »1 scheffel = 1 chaufmez; 4 scheffel vel chaufmez = 1 mess vel 1 stamph; 1 scheffel = quartale; I mess vel stamph = virlingus= 3 stemph = 1 mutt«. Reinski opat Peter glej: M. Wild, Die Äbte von Rein (Stift Rein 1129—1979, str. 53). Stiski opat Albert Lindecker glej: M. Mikuž, Vrsta stiskih opatov. Ljubljana 1941, str. 38—43. — 27. Urbar D (1395), fol. 179 si. Prepis v Diplomatarium Runense I, str. 840 do 842. — 28. Dokument 1607, V. 4., Rein (XXXIV/5 v AR). — 29. M. Wild, Die Äbte von Rein (Stift Rein 1129—1979, Str. 54) in N.Müller, Bedeutende Reiner Konventualen (Stift Rein 1129—1979, str. 411—412). — 30. Urbar C (1450), fol. CXlll v AR. — 31. Urbar C (1450), fol. CXII v AR. — 32. Olcj Str. 132. — .33. Rcgcsla Runac intcrmonastica conscrip- sit p.Martinus Wild, professus Runensis MCMLXXVII (re- gesti 1129—1736) (tipkopis v AR) (št. 220). — 34. M. Kos, Gradivo za historično topografijo Slovenije 1. Ljubljana 1975, str. 223—224. Prim. M. Mikuž, Topografija stiske zemlje. Ljubljana 1946, str. 36. — 35. M. Mikuž, o., str. 58 in 61. M. Kos, oc, str. 456. — 36. J. M. Grebene, Gospo- darska ustanovitev Stične ali njena dotacija 1135. Stična 1973, str. 25 in 40. Prim. M. Mikuž, o.e., str. 35. — 37. Vpis v urbarju D (1395), fol. 183" v AR. Diplomatarium Runense 11, str. 16 si. — 38. Zapis v urbarju C (1450), fol. Cll v AR. —39. Glej str. 132. —40. 1409, v. 16., Gradec (orig. perg. listina št. A VIll/48 v AR). Prepis v Diplomata- rium Runense II, str. 109—110. — 4L M. Wild, Die Äbte von Rein (Stift Rein 1129—1979, str. 55). —42. »Vrbarium des gottshaus Rein, welches herr Hanns Vngnadl freyherr zu Sonegg landtshaiihtman in Steyer. da er anstatt seines Herren sohnn Ludwig Vngnadt die administration des stiffts als commendalor angedretlen ordentlich verfasset vnd er- richte! hat anno 1535« (AR). — 43. Prim. J. Mlinaric, Ko- stanjeviška opatija 1234—1786. Kostanjevica na Krki 1987, str. 243—244. — 44. O. PickI, Beiträge zur Wirtschaftsge- schichte der Zisterze Rein bis zum Beginn der Neuzeit (Stift Rein 1129—1979, str. 119). —45. 1482, X.I., Dunaj (zapis v rokopisu Chartularium Hermanni abbatis, 15. stol., fol. 3" v AR). Objava: GZM 1X/64. — 46. 1482, X.29., Gradec (zapis v Diplomatarium Runense II, str. 634 v AR). Objava: GZM 1X/65. — 47. O. Pickl., o.e., str. 123—125. Prim, tudi: Stift Rein 1129—1979, str. 55—56. — 48. O. Pickl, o.e., str. 125. — 49. Landbuch 1546—1618, fol. 9 (inv. št.4 v Arhivu SRS v Ljubljani). — 50. Ibidem. — 51. Zakupna pogodba z dne 24. IV. 1554 (K XXXIV/2 v AR). — 52. Dokument z dne 25. V. 1558, Rein (K XXXIV/2 v AR). — 53. Pogodba z dne 29. IX. 1557, Gradec (K XXXIV/2 v AR). — 54. Dokument z dne 1. I. 1558 (K XXXIV/2 v AR). —55. Landbuch 1546—1618, fol. 9 (inv. št. 4 v Arhivu SRS v Ljubljani). — 56. Dokument z dne 25. V. 1558, Rein (K XXX1V/2 v AR). — 57. M. Wild, Die Äbte von Rein (Stift Rein 1129—1979), str. 56 in J. Mlinaric, Kostanjeviška opatija 1234—1786, str. 259—261). — 58. Pismo stiškega opata Lavrencija reinskemu opatu Juriju z dne 7. II. 1584, Stična (Diplomatarium Runense IV, str. 959—960). — 59. M. Mikuž, Vrsta stiskih opatov. Ljublja- na 1941, str. 63. — 60. Pismo z dne 14. XI. 1595, Stična (Di- plomatarium Runense V, str. 633). — 61. Pismo z dne 20. XI. 1595, Gradec (Diplomatarium Runense V, str. 633 si.). — 62. Dokument z dne 29. IV. 1597 (Diplomatarium Ru- nense V, str. 685—686). —63. Dokument z dne 5. XI. 1598, Gradec (K XXXIV/2 v AR). Prim. M. Smole, Graščine na nekdanjem Kranjskem. Ljubljana 1982, str. 146—148. — 64. Prim. J. Mlinaric, Kostanjeviška opatija 1234—1786, str. 319. — 65. »Processacten betreffend die Lechnerische Administration an der Herrschaft Faal in Steiermaric 1572—1623« 62/370 v arhivu benediktinske opatije Št. Pa- vel v Labotski dolini na Koroškem. Prim. J. Mlinaric, Selni- ca pri Mariboru do začetka 18. stoletja. ČZN, 1979, str. 129. — 66. Dokument z dne 9. V. 1595, Gradec (K XXXIV/2 v AR). —67. Dokument z dne 1. XI. 1598, Rein (K XXXIV/2 v AR). — 68. Pismo z dne 4. IX. 1596, Rein (K XXXIV/2 v AR). — 69. Pismo pred 1. marcem 1597, Stična (Diplomatarium Runense V, str. 684). — 70. Pismo z dne 1. III. 1597, Ljubljana (Diplomatarium Runense V, str. 684). —71. Pismo z dne 29. IV. 1597, Rein (Diplomatarium Runense V, str. 685—686). — 72. Dokument z dne 18. VI. 1597, Gradec (Diplomatarium Runense V, str. 686). — 73. Dokument z dne 30. VI. 1597, Ljubljana (Diplomatarium Runense V, str. 687). — 74. Pismo z dne 6. VII. 1597, Stič- na (Diplomatarium Runense V, str. 688). Prim, tudi doku- ment z dne 15. VII.1597, Stična (Diplomatarium Runense V, str. 690). — 75. Pismo z dne 3. XI. 1597, Ljubljana (Di- plomatarium Runense V, str. 693). — 76. Pismo po 3.XI. 1597, Rein (Diplomatarium Runense V, str. 694). Prim, pis- mi stiškega opata Lavrencija reinskemu opatu Juriju z dne 22. XII. 1597 (Diplomatarium Runense V, str. 694) in deželnemu vicedomu pred 17. XII. 1597 (ibidem, str. 695). — 77. Pismo z dne 7. II. 1598, Rein (Diplomatarium Ru- nense V, str. 726). — 78. Pismo z dne 8.II. 1598, Rein (Di- plomatarium Runense V, str. 727). Prim, pismo stiškega opata reinskemu opatu z dne 13. III. 1598, Ljubljana (Di- plomatarium Runense V, str. 728). — 79. Pismo z dne 6. IV. 1598, Rein (Diplomatarium Runense V, str. 730—731). 80. Pismo z dne 28. V. 1598, Fužine (Diplomatarium Ru- nense V, str. 722—723). — 81. Dokument z dne 3. VIII. 1598, Gradec (K XXXIV/4 v AR). — 82. Dokument z dne 5. XI. 1598, Gradec z inseriranim dokumentom z dne 1. XI. 1595, Rein (K XXXIV/4 v AR). Prim, dokumenta 1598, XI. 6., Rein (?) in 1598, XI. 14., Ljubljana (Diplomatarium Runense V, str. 723—726). Imenje je bilo od Khisla na reinski samostan prepisano v letu 1598 (Landbuch 1546—1618, inv. 4, fol.9' v Arhivu SRS v Ljubljani). — 83. Pismo z dne 14. VIII. 1606, Rein (K XXXIV/3 v AR). — 84. Dokument z dne 14.XI. 1595, Stična (Diplomatarium Runense V, str. 633). — 85. »doch di armen vnnderthonnen wider allt herkhomen noch vber das, so das vrbar vermag, noch ichtiges nil auflaaden« (pogodba z dne 24. IV. 1554: K XXXIV/2 v AR). — 86. Pogodba z dne 4. V. 1607, Rein (K XXXIV/5 v AR) .— 87. Dokument z dne 7. VI. 1607, Gra- dec (K XXX1V/5 v AR). — 88. »Urbarium der khraineri- schen vnnderthannen so nach Reihn gehörig« (A XVII/22 in prepisa iz 17. stol. v AR). — 89. Landbuch 1546—1618, fol. 9' (inv. št. 4 v Arhivu SRS v Ljubljani). — 90. Dokumenti, letni obračuni XXXIV/6 v AR. — 91. Obračun z dne 26. VII. 1620, Ljubljana (XXXIV/6 v AR). — 92. Pismo z dne 10. IX. 1642, Ljubljana (XXXIV/5 v AR). — 93. Pismo s.d. (XXXIV/5 v AR). — 94. Koncept pogodbe z dne 24. IV. 1644 (XXXIV/5 v AR). — 95. Pogodba z dne 24.IV. 1659 (XXXIV/6 v AR). — 96. Potrdilo z dne 8. V. 1648, Ljubljana (XXXIV/5 v AR). — 97. Potrdili z dne 22. IX. 1648 in z dne 24. IX. 1649, Gradec (XXXIV/5 v AR). Prim, tudi dokument z dne 23.IX. 1650, Rein (XXXIV/8 v AR). — 98. Pismo pred 3. X. 1660 (A lat. 9/19 v AR). — 99. Pis- mo z dne 3. X. 1660, Ljubljana (A lat. 9 v AR). — 100. Pis- mo z dne 19. X. 1660, Stična (A lat. 9 v AR). — 101. Pogod- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 143 be v XXXIV/8 v AR. — 102. Pogodba z dne 25. IV. 1675, Rein (XXXIV/9 v AR). — 103. Pismo z dne pred 23. XII. 1684, Rein (A lat. 9 v AR). — 104. Pismo z dne 23. XII. 1684, Rein (A lat. 9 v AR). — 105. Pismo z dne 22. III. 1685 (A lat. 9 v AR). — 106. Potrdilo z dne 12. III. 1687, Rein (A lat. 9 v AR). — 107. Potrdilo z dne 23. VI. 1687, Stična (A lat. 9 v AR). — 108. Pismo stiškega opata Antona reinske- mu opatu Alanu z dne 15. IV. 1692, Ljubljana (A lat. 9 v AR). — 109. Pismo z dne 22. IV. 1692, Gradec (A lat. 9 v AR). — 110. Pismo z dne 6. V. 1692, Stična (A lat. 9 v AR). Prim, pismo stiSkega opata reinskeinu predstojniku z dne 13. V. 1692, Stična (A lat. 9 v AR). — 111. Pismo reinskega opata grofu Herbartu Turjaškemu z dne 21. VII. 1692 (A lat. 9 v AR). Pismo grofa Turjaškega reinskemu opatu z dne 29. VII. 1692, Ljubljana (A lat. 9 v AR). — 112. Pismo z dne 1. X. 1692, Rein (A lat. 9 v AR). — 113. Pismo z dne 14. X. 1692, Rein (A lat. 9 v AR). Pismo z dne 14. X. 1692, Stična (ibidem). — 114. Pismo z dne 31. X. 1692, Cu- šperk (A lat. 9. v AR). — 115. Pismo z dne 20. 1.-1693, Ljubljana (A lat. 9 v AR). — 116. Pismo z dne I. III. 1693, Stična (A lat. 9 v AR). — 117. Dokument z dne 7. III. 1693 (A lat. 9 v AR). TABORI V SISTEMU PROTITURŠKE OBRAMBE BOŽIDAR SLAPSAK Namen tega sestavka* je omejen: izpostaviti želi po- trebo po preučevanju protiturških taborov na regio- nalni ravni, kot prvin prostorskih sistemov (poselitve- nega na eni in obrambnega na drugi strani), pa tudi diahrono, v sosledju obrambnih sistemov v našem prostoru. Gre za splošne razmisleke o vidikih nekega pojava, katerega pomen je bil iz različnih zornih ko- tov že podčrtan (tabori kot posebna slovenska ljud- ska arhitektura;^ tabori kot žarišča okrepljene sta- novske samozavesti v zvezi s kmečkimi upori^), kate- rega polno razumevanje pa po našem mnenju zahteva dodatnih osvetlitev, pri čemer arheologija bržkone lahko ponudi nekatere izkušnje pri preučevanju so- rodnih pojavov.' Da so tabori del nekega sistema protiturške obram- be, ni sporno. Razlike se lahko pojavijo pri vredno- tenju relativne samostojnosti taborov kot (obramb- nega) podsistema. Ocena, ki jo podaja najboljši poz- navalec slovenskih protiturških taborov v delu, ki ostaja temeljno za našo tovrstno arhitekturno dediš- čino, je, da »so dokaz samosvojega kmečkega kon- cepta obrambe pred Turki, ki se je oblikovno sicer zgledoval drugod, vendar pa je moral najti povsem svoje poti, če je hotel ta ljudski sistem obrambe sploh zgraditi«." Tu seveda na nameravamo polemizirati z njegovimi izsledki, ki so rezultat temeljitega razmisle- ka in jih bodo v končni analizi bržkone potrdile tudi bodoče raziskave. Izpostaviti pa želimo, da je Fistro- va študija osredotočena na arhitekturne aspekte pro- titurških taborov in se z analizo na regionalni ravni (če ne upoštevamo nekaterih splošnih opažanj) ne uk- varja, ter da v luči izsledkov arhitekturne analize kot manj bistvene pušča v ozadju tiste vidike, ki na nor- mativni ali tudi na organizacijski ravni povezujejo ta- bore z državnimi (deželnimi) ali pa z drugimi stanov- skimi strukturami.* Zato se nam zdi na tem mestu koristno razmisliti o postopkih, ki bi omogočili prav analizo prostorskega, oz. sistemskega konteksta taborov, da bi se tako mor-1 da dokopali do dodatnih osvethtev in spoznanj, ki bi | omogočila celovitejše vrednotenje tega pojava. , Izhajamo iz ugotovitev, ki jih povzemamo po izbo-. ru razprav o obdobju turških vpadov v domači litera-1 turi.* i 1. Obrambni ukrepi, ki so bili predmet diplomat- ' skih dogovorov ob prvih turških vpadih v naše kraje,^ vsebujejo dve za nadaljnje izpeljave v zvezi z našo te- mo ključni točki: prva se nanaša na obveščanje oz. na signalni sistem, ki je v razvhi obliki potem izpričan v začetku 16. stoletja,* druga pa na shranjevanje imetja in živil v utrjenih krajih in taborih, kot jih poznamo od 2. polovice 15. stoletja; so tisti novi člen v mreži utrdb v tem prostoru, ki je za dobršen del podeželja opravljal to funkcijo (taborske kašče oz. skladišča). 2. Prostor, v katerem je bila neka enotna protitur- ška obrambna strategija dejansko uveljavljena, so bi- le (po združitvi pod Habsburžani) notranjeavstrijske dežele.' Notranjeavstrijske dežele so obenem pro- storski okvir taborov kot posebnega člena protitur- škega utrdbenega sistema.^" 3. Kmečki stan je bil v tem času v celoti pritegnjen v vojaško organizacijo." Kot obveznik splošnega oz. deželnega vpoklica je kmet dobil svoje mesto v mobil- ni vojski, sodeloval je v deželni obrambi in signalni službi, na njem je slonela lokalna bramba v po- deželskih utrdbah (taborih), deloma pa tudi v drugih utrdbah (mesta, gradovi, samostani), kjer je ob tur- ških napadih dobil zatočišče^^. 4. Relativna samostojnost kmečke vojaške sile bržkone izhaja bolj iz neuspešnosti drugih členov obrambe in neučinkovitosti protiturške obrambe v celoti kot pa iz predvidene strukturne samostojnosti kmečke vojske. Takšno stanje pa je — obenem s spio- 144 KRONIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino 35 i987 šnimi družbenimi pogoji — oblikovalo prostor za raz- voj lastnega obrambnega pa tudi političnega progra- ma kmečkega stanu, kot gaje uveljavljal, oprt na ob- stoječo ureditev'' v kmečkih uporih v 2. polovici 15. in v 16. stoletju.'" 5. Utrjevalna dejavnost je bila v tem času znat- na.'* Dodatno so se utrjevali gradovi, samostani in mesta, dodeljevane so bile nove mestne pravice (s tem so dobili obzidja Kočevje, Krško, Višnja gora in Lož), urejane stražne oz. signalne točke, grajeni podeželski tabori. Znano je, kakšne so bile obvezno- sti, ki jih je nalagala država pri gradnji mestnih utrdb'*, pa tudi podložniške obveznosti pri gradnji fevdalnih utrdb so več ah manj znane. Manj jasno je, kakšne so bile kompetence pri gradnji podeželskih utrdb." Domnevamo lahko, daje bila vloga državne (deželne) oblasti predvsem normativna, v posameznih primerih (praviloma?) tudi nadzorna," vlogo zemlji- ške oz. cerkvene gosposke pa nakazujejo posamezni gradbeni napisi in drugi dokumenti s podatki o po- kroviteljih gradnje in donatorjih." Koliko prostora so imeli pri tem kmetje za samostojne pobude in od- ločitve o gradnji utrdb, ostaja odprto vprašanje.^" Glede konkretnih arhitekturnih rešitev pa Fister dom- neva kar največjo samoiniciativnost in tabore (razen v očitnih primerih posebej zahtevnih gradbenih zas- nov) vrednoti kot ljudsko, kolektivno arhitekturo.^' 6. Katastrofalna neučinkovitost sistema protitur- ške obrambe ob vpadih po padcu Bosne 1463, okor- nost obvezniškega sistema^^ (vojska je potrebovala 14 dni, da se je zbrala), kmečki upori, ki jim je takšna vojaška organizacija dajala udarno moč, pa seveda razvoj evropske vojaške tehnike in taktike,^' vse to je narekovalo spremembo celotne strategije obrambe: pomembna je večja naslonitev na najemniško vojsko, ideja o stalni močni vojski na meji, sposobni agresiv- nega nastopanja in vpadov na turško ozemlje^" pa že nakazuje koncept vojne krajine. V tej zvezi (in še po- sebej s kmečkimi vojnami kot ozadjem) velja razume- ti tudi prizadevanja deželnih stanov za ukrepe proti podeželskim taborom.^* Tabori se torej v prostorskem kontekstu kažejo kot člen utrdbenega sistema notranjeavstrijskih dežel, vendar ne kot njegov zaokrožen podsistem, saj se nji- hove funkcije prepletajo z ostalimi členi: a) V strateškem smislu gre za prilagoditev obstoje- čega utrdbenega sistema novim okoliščinam, ki so na- stale s širjenjem turške države na Balkanu, posebej zaradi njene značilne taktike, da z nenehnimi plenil- nimi vpadi in pustošenjem obmejnih območij pri- pravlja teren za nadaljnja osvajanja. Takšna taktika sovražnika je zahtevala zgostitev in decentralizacijo obrambnega sistema in tako je bil vključen tudi naj- bolj nezaščiteni in lahki konjenici akindžijev najbolj izpostavljeni segment prebivalstva na podeželju. Gradnja podeželskih utrdb je pomembna prvina te nove obrambne politike, tabori naj bi vezali nase do- bršen del plenilne vojske in zavirali njeno udarno moč. i i b) Deloma prevzemajo tabori tudi signalno funk- cijo v sistemu obveščanja o turški nevarnosti (kreso- vi, streljanje z možnarji, zvonjenje); pri tem velja upoštevati, da se na državno (deželno) mrežo signal- nih točk vežejo še lokalne, ki omogočajo prenos spo- ročil v poselitvene žepe, ki jih državna mreža ne po- kriva. c) Tabori omogočajo učinkovitejšo obrambo pre- bivalstva; zgoščena mreža utrdb za večino podežel- skega prebivalstva pomeni večjo možnost za pravoča- sen umik za obzidje, kar je glede na mobilnost turške lahke konjenice še posebej pomembno. Obenem ta- bori dajejo zanesljivejšo zaščito kot neutrjeni zbegi in omogočajo polno angažiranje za obrambo sposobne- ga prebivalstva pri upiranju turški vojski. Okoliča- nom so lahko dajala zavetje seveda še vedno tudi me- sta, gradovi in samostani. č) Pomembna funkcija je zaščita imetja: v taborih so praviloma urejene žitne kašče in skladišča za druga pomembna živila, v večini primerov ščitijo tudi cerk- veno imetje, mnogi pa so urejeni tako, da lahko sprejmejo večje količine živine. d) Posebej je bilo poudarjeno, da tabori niso mo- gli služiti kot operativne baze za deželno vojsko.^* Bržkone pa so večkrat služili kot operativna oporišča za vojsko kmečke zveze. Podobo, ki smo jo (upamo, da korektno) izvedli iz nam dostopnih objav zgodovinskih in arhitekturnih raziskav o taborih, bi bilo mogoče sedaj dodatno pre- vetiti z analizo prostorskih razmerij na regionalni rav- ni. Seveda bomo tu lahko zgolj nakazali nekatere možne poti, ki bi jih bilo pri takšnem podjetju možno ubrati. Ključni pogoj za vsakršno prostorsko analizo je re- lativna popolnost podatkovne baze. Sicer impresiven seznam v Fistrovem pionirskem delu je mogoče še do- polniti s toponomastičnim gradivom (z ožjega podro- čja Lokve npr. Stari tabor, pa Straža pri Gabrčah, morda tudi Ožeg), predvsem pa s podatki arheološke topografije (osnova je ANSI, terensko delo v okviru naloge Arheološka topografija Slovenije pa vodi Ar- heološki inštitut SAZU; za področje Gorenjega Krasa bi takšni podatki bili npr. Briški tabor pri Filipičjem brdu, pa Tabor pri Škofijah; res pa je, da arheološke ostaline mlajših zgodovinskih obdobij pri arheološki topografiji zaradi konvencionalne kronološke meje — 1. 1000 — niso vedno upoštevane). Pritegniti je tre- ba tudi arheološke podatke o morebitnih starejših utrdbenih ostalinah na navedenih lokacijah (»večji urejen prostor za živino« ob straži na Grmači pri Ko- stanjevici na Krasu^' je npr. okop prazgodovinskega gradišča).^* Na drugi strani velja nekatere lokacije, kjer se Fister naslanja predvsem na toponim, preveriti tudi z arhivskim gradivom (povirski Tabor je bil npr. v lasti Švarceneških, leži pa spet na prazgodovinskem gradišču). S tako preverjeno in dopolnjeno podatkovno bazo lahko, izhajajoč iz Fistrove klasifikacije, opazujemo tiste korekcije med tabori in drugimi prvinami pro- storskega sistema, za katere domnevamo, da bi lahko KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 145 i bile pomenljive za vprašanja, iA:o Raj h* in Ciril Rakuša*, blagajnik nadporočnik Alojz Horvat*, In- tendant nadporočnik Julij Dernovšek in nadporočnik Janko Peterčič, polkovni zdravnik dr. Artur Rebula, '¦ vodja skladišča nadporočnik Leon Lindtner*. \ — 1. bataljon: poveljnik major Milan Grebene*, \ adjutant poročnik Hinko Kefer, 1. stotnija: nadporo- čnik Jože Malenšek, poročnika Franc Mordej in Pero Cestnik ter štabni narednik Ivan Hanžekovič*; 2. stotnija: nadporočnik Martin Bevk, poročnik Anton Sabati, praporščak Vladimir Porekar in častniški na- mestnik Anton Žerak*; 3. stotnija: nadporočnik Jer- \ nej Paulič, poročnika Ulrih Malic in Ivan Dreo, štab- \ ni narednik Maks Zaveršnik*; 4. stotnija: nadporoč- nik Jožef Prah, poročnika Jožef Groznik in Slavko Korošec", praporščak Jakob Kaučič*. — 2. bataljon: poveljnik major Edvard Vaupo- tič*, adjutant nadporočnik Goršič; 5. stotnija: nad- poročnik Franjo Lukner, poročnik Jožef Pinterič, praporščak Ivan Štibler, štabni narednik Anton Plohi*; 6. stotnija: nadporočnik Beno Zeilhofer, po- ročnik Janko Želj, praporščak Franc Arič, štabni na- rednik Anton Špes*; 7. stotnija: stotnik Jožef Rosi- na*, poročnika Franc Greif in Franc Druškovič, štab- ni narednik Jožef Lepuša*; 8. stotnija: nadporočnik Otmar Križ*, poročnik Anton Vreča, štabna naredni- ka Karol Kotnik° in Franc Gselman°. — 3. bataljon: poveljnik stotnik Ferdo Plaskan*, adjutant poročnik Alojz Osterc; 9. stotnija: nadporo- čnik Adolf Bezjak, poročnik Franjo Haberman, pra- porščak Vinko Kunej°, častniški namestnik Franjo Savrič; 10. stotnija: nadporočnik Ivan Gračner, po- ročnika Viktor Košuta in Vilko Kotnik, štabni nared- nik Ciril Draksler*; 11. stotnija: nadporočnik Stanko Jurko, poročnika Vojteh Knop in Jožef Šribar*, pra- porščak Ivan Megla; 12. stotnija: nadporočnik Mi- roslav Rauter, poročnika Milan Zaklan* in Ivan Ve- selko, štabni narednik Franjo Bedenik°. — Dopolnilni bataljon: poveljnik major Franc Jurkovič*, adjutant poročnik Ciril Skvarča, blagajni- ka nadporočnika Alojz Sijanec* in Dragan Laz- nička*, Intendant nadporočnik Oto Zeilhofer, vodja skladišča poročnik Stanko Rauter; 1. dopolnilna stot- nija: stotnik Stanko Dekleva*, nadporočnik Anton Kohor°, poročnik Franc Lovrec, praporščak Feliks Živko, častniški namestnik Jožef Pogrujc*, štabni narednik Janko Čaučič°; 2. dopolnilna stotnija: stot- nik Vaclav Die*, nadporočnik Ludvig Rozman, poro- čnik Rudolf Korošec, štabna narednika Anton Čreš- nar*, in Gustav Kumer*. — Tehnična stotnija: nadporočnik Janko Hamer- šek, poročnik Perger, štabna narednika Franjo Alek- sič* in Matija Fras*; telefonski vod: nadporočnik Franjo Štuhec. Ob koncu novembra 1918 je imel Mariborski polk 39 težkih strojnic, 42 lahkih strojnic, 1737 pušk Man- licher M95, več sto pušk raznih drugih sistemov, 1038 ročnih bomb, 118 020 nabojev za puško Manlicher 8 mm, 276 850 nabojev za strojnice 8 mm, 20 trom- blonskih granat za puške in tako dalje. 23. novembra 1918 je polk sodeloval pri razorožit- vi nemške Schutzwehr v Mariboru. 25. novembra je 2. bataljon pod poveljstvom majorja Vaupotiča zase- de črto Plač—Špilje in ostal tam do maja 1919. Zavr- nil je več sovražnikovih napadov, 6. stotnija pod po- veljstvom nadporočnika Benedikta Zeilhoferja je 1. decembra 1918 vkorakala v Radgono. 22. decembra sta bili dve stotniji 1. bataljona pod poveljstvom stot- nika Metoda Rakuše poslani v Medmurje proti Madžarom. V Murski Soboti so stotnika Rakušo ujeli Madžari in seje k polku vrnil šele 9. aprila 1919, ko je Madžarom pobegnil. 29. decembra je bila ena stotnija iz 1. bataljona z vodom strojnic poslana na koroško fronto pri Ma- renbergu (danes Radlje). Kmalu ji je sledil ves 1. ba- taljon, tudi stotniji iz Medmurja. Na Koroškem je bil KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 165; 1. bataljon zbran 10. januarja 1919 in je zasedel od- sek od Kaple do štajersko-koroške meje. 18. februar- ja 1919 je 1. bataljon Mariborskega polka zamenjala stotnija Tržaškega bataljona in tako se je mariborski bataljon vrnil v Maribor. Decembra in januarja 1919 so bile skoraj vse stot- nije Mariborskega polka na raznih odsekih razmejit- vene črte z Avstrijo, tako v Lučanah (kjer so januarja 1919 pričakovah močnejši sovražni napad), v Ljuto- meru, Radencih, Ormožu, Soboti, Cmureku, Crnici, Trnovem; v Zgornji Kungoti je bila dalj časa rezerva Štajerskega obmejnega poveljstva — 3 do 4 stotnije z eno do dvema baterijama in nekaj tovornimi avtomo- bili za prevoz na morebitni ogroženi odsek. 4. februarja 1919 so močne sovražne sile pod vide- zom ljudske vstaje pod vodstvom nadporočnika Jo- hanna Mikla napadle Radgono. Sprva so dosegle ne- kaj uspehov, toda v hudem boju je 6. stotnija Mari- borskega polka pod poveljstvom nadporočnika Bene- dikta Zeilhoferja obdržala najpomembnejše polo- žaje. Nadporočnik Zeilhofer je bil takoj ob začetku napada ranjen, vendar je poveljeval kljub rani kar z ležišča.' 20. februarja 1919 je bila ukazana nova razporedi- tev stotnij: 1., 11. in 12. stotnija so se vrnile s fronte v Maribor, iz Maribora pa je bila 1. stotnija poslana v Ljutomer (tam je ostala do 8. aprila) in 11. stotnija v Radence. — 7. in 8. stotnija sta bih premeščeni iz Cmureka v Zgornji Cmurek in združeni, en vod je bil poslan v Spodnjo Ščavnico. — 9. in 10. stotnija iz Špilja in 12. stotnija iz Maribora so bile poslane v Radgono. — 6. stotnija se je vrnila v Maribor iz Rad- i gone in odšla k Sv. Juriju v pesniški dolini. Sovražne čete so 8. marca 1919 napadle in zasedle Soboto (na grebenu nad Muto), v noči z 11. na 12. marec jo je 2. stotnija Mariborskega polka z dvema vodoma strojnic spet zavzela. Stotnija je bila pohva- ^ Ijena, posebej poveljnik nadporočnik Bevk, poročnik Anton Poje, praporščak Jakob Kaučič in častniški namestnik Anton Žerak. V začetku marca je del 1. bataljona Mariborskega polka zasedel položaje na Kaph in se ob koncu marca spet vrnil na stare polo- žaje. 3. aprila 1919 je bil 3. bataljon Mariborskega polka pod poveljstvom stotnika Cirila Rakuše poslan v Ve- likovec v sestavo Koroškega obmejnega poveljstva. Zasedel je položaje od Drave v smeri St. Peter — Li- pov dvor — Olševnica — Orlica vas. 5. aprila 1919 je imel Mariborski polk 1684 vojakov, 244 podoficirjev in 47 oficirjev. Polkovni štab je bil v Mariboru, kjer je bila tudi tehnična stotnija. Stotnije so bile razmeš- čene v naslednjih krajih: 1. Ljutomer, 2. Sobota, 3. Kapla, 4. Sobota, 5. Špilje, 6. Sv. Jurij, 7. Cmurek, 8. Špilje, ves 3. bataljon (9. 10., 11. in 12. stotnija) je bil na območju Velikovca. V ofenzivnem sunku slovenskih polkov 29. aprila 1919 na Koroškem sta sodelovala 1. in 3. bataljon Mariborskega polka. 2. bataljon je ostal na mejnem Izrez iz slike generala Maistra in njegovih oficirjev, posnete aprila 1919. Spodaj na sredi, tretji z desne ali tretji z leve, je poveljnik Mariborskega polka podpolkovnik Avgust Skrabar 166 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 odseku pri Špilju. 1. bataljon se je odpeljal (razen 2. stotnije) iz Maribora 28. aprila v Sinčo vas, 29. aprila se je 2. stotnija borila v sestavi Ljubljanskega polka, 1., 3. in 4. stotnija Mariborskega polka so bile sprva določene za rezervo koroškega obmejnega poveljst- va, še istega dne pa dobile povelje, naj zavarujejo bok napadajočega celjskega bataljona in zapolnijo vrzel med obema celjskima bataljonoma. Mariborski bataljon se je pri Šmarjeti spopadel s sovražnikom in zaplenil nekaj strojnic ter dva gorska topa. Ponoči je prišel ukaz, da se mora 1. bataljon zaradi neuspeha ofenzive vrniti na položaje pri Št. Rupertu pri Veli- kovcu. Tam je ostal do avstrijskega napada 2. maja in ta ter naslednji dan branil vehkovško mostišče, 4. maja pa dobil ukaz za umik, ker pa ni mogel ustaviti Avstrijcev tudi na novih položjih, seje 5. maja umak- nil do Dravograda, 6. maja do Mute in 7. maja do Brezna, odkoder se je z vlakom odpeljal v Maribor. Bataljon je imel 5 mrtvih, 11 ranjenih in 98 ujetih, iz- gubil je 6 strojnic, 3 konje in poljsko kuhinjo. 3. bataljon Mariborskega polka je 29. aprila napa- dal na črti Sv. Štefan, vendar njegov medh napad ni uspel in se je vrnil na izhodiščne položaje. Že 1. maja se je ta bataljon umaknil čez Dravo na desni breg in s tem v precejšnji meri prispeval k porazu na velikov- škem odseku. Umikal se je tudi 4. maja in umik kon- čal 5. maja, v Maribor se je vrnil 7. maja. Ker se je neprestano umikal, ni imel izgub. 1. bataljonu je med ofenzivo poveljeval stotnik Mario Grisold, ker pa je zbolel poveljnik 3. bataljona stotnik Ciril Rakuša, je 3. maja stotnik Grisold prev- zel poveljstvo nad obema bataljonoma.' Poraz na Koroškem in delež Mariborskega polka pri tem še ni popolnoma raziskan. V Mariboru sta bila 1. in 3. bataljon po porazu na koroškem bojišču izpopolnjena z vpoklicanci, ves polk je bil reorganiziran. 1. bataljon se je odpeljal na- zaj na Koroško 14. maja, 25. maja pa še polkovni štab z 2. in 3. bataljonom ter strojnično in tehnično četo. Polk je bil nastanjen na območju Vuzenice in Mute. Pred začetkom druge koroške ofenzive so polku in bataljonu poveljevali naslednji oficirji: polkovni po- veljnik podpolkovnik Avgust Škrabar, adjutant po- ročnik Julius Gustin; — 1. bataljon: poveljnik major Milan Grebene, poveljniki čet: 1. kapetan Drago Krumenaker, 2. po- ročnik Martin Bevk, 3. kapetan Vaclav Die, 4. kape- tan Mario Grisold; — 2. bataljon: poveljnik major Edvard Vaupotič, poveljniki čet: 5. poročnik Janko Hameršek, 6. poro- čnik Benedikt Zeilhofer, 1. kapetan Jože Rosina, 8. Stanko Dekleva; — 3. bataljon: poveljnik kapetan Ferdo Plaskan, poveljniki čet: 9. kapetan Ciril Rakuša, 10. kapetan Metod Rakuša, 11. poročnik Stanko Jurko, 12. poro- čnik Mirko Rauter. — Tehnična četa: poročnik Leo Lindtner, tele- fonski vod poročnik Franjo Štuhec; — I. etapna četa poročnik Karel Tribnik, 11. etap- na četa poročnik Jože Malenšek, 111. etapna četa po- ročnik Rudolf Polak. Dopolnilnemu bataljonu je po- veljeval kapetan Anton Dolar. Za ofenzivo sta bila 1. in 3. bataljon Mariborskega polka uvrščena v Labotski odred generala Maistra. Ta odred je imel nalogo zavzeti Dravograd in nato napredovati dalje do Labota in St. Paula. Po topniški pripravi, ki se je začela 28. maja 1919 ob četrti uri zjutraj in je trajala četrt ure, je Labotski odred začel napadati v ukazani smeri. 2. četa je ob 5.30 brez po- sebnih naporov zavzela Puhštanjski hrbet in s tem prebila sovražno linijo, 3. četa je ob 13.30 dosegla Dravograd.' Do 2. junija je 1. bataljon napredoval do St. Paula, enako 2. bataljon, 3. bataljon na črto železniške proge južno od vasi Sachhng—Kamsdorf. Po ofenzivi je polk zasedel odsek Kleinalpe — St. Ja- kob — Wölfnitz (Golovica). Na teh položajih je ostal do 1. julija 1919, ko seje moral umakniti na novo de- markacijsko črto južno od St. Paula nad Labotom. Prvi bataljon je zasedel odsek Labot, 2. bataljon od- sek Marenberg (Radlje), 3. bataljon je 1. julija odpo- toval v Ljubljano, kjer je ostal kot divizijska rezerva. V drugi koroški ofenzivi so v 1. bataljonu padH po- ročnik Ulrih Malic in 4 vojaki, 14 vojakov je bilo ran- jenih. 2. bataljon je imel 3 mrtve vojake, enega ranje- nega oficirja in 13 vojakov, 3. bataljon je imel 2 mrtva in 8 ranjenih vojakov. V ofenzivi je Mariborski polk zajel 30 sovražnikov, med njimi 2 oficirja, zaplenil 3 topove, 47 strojnic in 6 minometov. Za zasluge na koroški fronti so bila leta 1920 podel- jena naslednja odhkovanja: polkovni poveljnik Av- gust Skrabar» je bil odlikovan z redom Karadžordže- ve zvezde z meči IV. stopnje, zlati vojaški red Kara- džordževe zvezde z meči je dobil narednik Leopold Hostnik, red belega orla z meči 5. stopnje poročnik Benedikt Zeilhofer (predvsem za obrambo Radgone), podeljenih je bilo 12 zlatih medalj za hrabrost in 10 srebrnih medalj za hrabrost. Zlate medalje za hra- brost so dobih: kapetani I. st. Mario Grisold, Metod Rakuša, Ferdo Plaskan, poročnika Janko Ahačič in Josip Hočevar, rezervna poročnika Adolf Bezjak in Martin Bevk, rezervni podporočniki Vojteh Knop, Ante FrUč in Jakob Perhavec, narednika-vodnika Franjo Savrič in Matija Fras. Srebrne medalje za hra- brost: narednik-vodnik Anton Žerak, naredniki Ciril Draksler, Ivan Obed, Ivan Belak, Stanko Ozmec, Martin Tomažič, kaplarji Ivan Zagoršek, Franc Šti- flar, Franc Konic in Franc Gregorinčič. Julija 1919 so v Mariborskem polku potekah tečaji srbščine, s popolno vključitvijo polka v skupno kra- ljevo armado pa je prišlo sredi julija 1919 tudi do znižanja vojaške in podoficirske mezde. To je bil po- vod za velik vojaški upor v Mariboru in na Koroškem 22. julija 1919. Izplačilo nižje mezde je bilo povod, resnični razlog pa nezadovoljstvo z novo velikosrbsko kraljevino in njeno vojsko. V Mariboru je v boju s kralju zvestimi četami padlo 6 upornih vojakov (če ne več, saj so bila po pisanju graških časopisov trupla upornikov, ki so padli na dravskem mostu, pometana v reko), dva svoja uporna obsojena tovariša pa so KRONIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino 35 i987 167 morali sami ustreliti vojaici na dvorišču topniške vo- jašnice." Ob teh uradnih dejstvih o Mariborskem polku ne bi bilo prav prezreti tudi česa drugega. Ali je bil na primer poleti 1919 polk še vedno enak kot novembra 1918? Ali se ni v enoti dogajalo nekaj, česar nizanje podatkov v okviru polkovne zgodovine ne pove ah pa tudi ne more povedati? Če ne bi bilo julijskega upora 1919, bi bil odgovor na to vprašanje manj pomem- ben, toda zaradi upora ni, čeprav je odgovor dejan- sko že upor sam. Več znamenj pove, da je prišlo leta 1919 v Mariborskem polku do bistvenih sprememb, najpomembnejši sta zadržanje polka ob aprilskem ponesrečenem napadu na Koroškem in seveda upor julija 1919. Že takoj po porazu ob avstrijskem proti- napadu maja 1919 so se na Slovenskem začele razpra- ve z obtožbami, kdo je poraz zakrivil. O tem so kas- neje pisali tudi zgodovinarji. Prevladalo je mnenje, da je poraz zakrivilo slovensko vodstvo, ki je sprejelo sklep o napadu na močnejšega sovražnika, k porazu pa je prispevalo stanje, v katerem je bila vojska, slaba oskrba in ob vsem še socialistična propaganda. Pripi- sovanje krivde slovenskim voditeljem je bilo politično vzeto z vsedržavnega vidika koristno, saj je potrjeva- lo šibkost Slovencev in pomagalo centrahzacijskim ciljem Beograda. Zato je lahko ohranil čiste roke ge- neral Smiljenič, čeprav je bil na čelu slovenskih pol- kov že od februarja in je tudi odobril dispozicije za napad. Ta smer obravnave ni predmet teh vrstic, zato ostanimo samo pri začetem izhodišču. Po tem pa — ne samo vodstvo, tudi slovenske enote leta 1919 niso bile več enake kot leta 1918. Ob vsem, kar vemo o ju- lijskem vojaškem uporu, jih je spremenila realnost v novi državi. Slovenski vojak je bil za Jugoslavijo iz Majniške deklaracije, za slovensko-hrvaško repubhko, kot je nastala novembra 1918, ni pa bil za velikosrbsko mo- narhijo. Razen tega se je leta 1919 bistveno spremeni- la tudi sestava slovenskih enot. V Mariborskem polku so bili v začetku novembra 1918 sami prostovoljci. Tudi po Maistrovem mobilizacijskem razglasu z dne 9. novembra 1918 so prišh — po Mravljakovih spo- minih za zbornik 1958 — še vedno samo tisti, ki so tu- di hoteli priti. Mobiliziranje januarja 1919 pa je bilo bistveno drugačno. Moral je priti, kdor je hotel ali ne, še doslednejši je bil vpoklic na »orožne vaje« ma- ja 1919 pred ofenzivo na Koroškem. Nekateri podat- ki nam povedo, da so bili vpoklicani ne samo Sloven- ci, marveč tudi pravi Nemci. Tako je na primer 10. junija 1919 v Ljubljani pripadnik 3. bataljona Mari- borskega polka Nemec narednik Fischer pred zborom dejal, da mu ne more nihče zapovedati, naj govori v drugem jeziku kot materinem, in da se bo pritožil ne- mškemu konzulatu. Ta isti narednik je 2. julija z na- rednikom Hinkom Krištofom v Mariboru vlomil v glavno blagajno Mariborskega pešpolka in odnesel 8600 kron. Ta drobec pove, kdo vse je bil v uniformi nove vojske. Po porazu maja 1919 je precej ostrih obtožb ve- ljalo tudi oficirjem slovenskih polkov, zlasti na pri- mer poveljniku 3. bataljona Mariborskega pešpolka, češ da je dajal zmedena povelja. Očitki niso bih neu- pravičeni, ker pa je prišlo do razkroja tudi v drugih enotah, je mogoče prej ugotoviti, da mnogi oficirji niso bih dorasli zahtevnejši stopnji vojskovanja. Na pomembne poveljniške dolžnosti so prišli oficirji, ki so z osebno hrabrostjo, iznajdljivostjo in izkušnjami iz svetovne vojne dobro poveljevali svojim vodom in stotnijam, poveljevanje bataljonom pa je bilo pre- zahtevna naloga. 15. julija 1919 je bil Mariborski polk po vključitvi v skupno kraljevo vehkosrbsko vojaško organizacijo preimenovan v 45. pešadiski puk. Ukaz z dne 30. ju- nija 1919 o preimenovanju je polk dobil v St. Paulu 3. julija 1919. P9 zmagoviti ofenzivi na Koroškem je polk ostal na svojih položajih do 20. oktobra 1919. Takrat je 1. bataljon v Ljubljani zamenjal 3. batal- jon, 2. bataljon je bil razmeščen na odseku Grebinj in v Labot je prišel 3. bataljon. 25. junija 1919 so bih demobilizirani vsi starejši od 38. let. Slovensko nara- vo je polk ohranil do demobilizacije maja 1920. V tem času je potekalo razslovenjanje polka," slo- venskim oficirjem so se začele dogajati vedno večje krivice. Polkovni poveljnik podpolkovnik Avgust Škrabar je postal leta 1920 pomočnik novega srbske- ga polkovnega poveljnika, major Edvard Vaupotič je bil razporejen celo samo za komandirja 4. čete v 2. bataljonu, ki mu je zdaj poveljeval neki srbski major. Novembra 1920 je bil poročnik Benedikt Zeilhofer samo vodni oficir v 4. četi 2. bataljona, slovenskega poveljnika je imel samo še 1. bataljon ... in tako dalje in tako dalje. V polk so prihajah rekruti iz južnih de- lov države, tja pa so bili premeščeni slovenski oficirji. Vsak je moral praviloma prebiti več mesecev v okupa- cijskih enotah v albanskih krajih. V starojugoslovanski armadi sta kasneje do gene- ralskega čina napredovala nekdanja oficirja Maribor- skega polka Mirko Rajh in Metod Rakuša, mogoče še kateri, po drugi strani pa je bil celo z nesmiselno obtožbo preganjan in zapostavljen ter končno upo- kojen kot kapetan I. stopnje odlikovanec z redom be- lega orla z meči Benedikt Zeilhofer, podobno se je godilo še marsikateremu slovenskemu oficirju. Uspeh so predvsem tisti, ki so brez predsodkov sprejeH na- rodno in razredno naravo kraljeve armade, ki so po- zabili, da so najprej Slovenci in šele potem vse drugo, torej na tisto, zaradi česar so pravzaprav novembra 1918 dvignili orožje proti stari mačehovski Avstriji in tudi postavih slovenski Mariborski polk. OPOMBE 1. Več o tem in o že večkrat opisanih dogodkih je predvsem v literaturi: Maistrovi spomini v Spominskem zborniku 1918/19, Maribor 1979; Lojze Ude: Boj za severno sloven- sko mejo 1918—1919, Maribor 1977; več osebnih pričevanj je bilo pripravljenih za onemogočeni spominski zbornik leta 1958 in bodo natisnjena v zborniku 1988. 2. Edvard Vaupo- tič, aktivni oficir avstroogrske armade, rojen 25. avgusta 168 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 1881, umrl 29. marca 1953, med prvo svetovno vojno v ma- riborskem 26. strelskem polku, znan po osebni hrabrosti v jurišnem odddelku. Po prvi svetovni vojni je ostal v aktivni vojaški službi in je dosegel čin podpolkovnika. 3. Zbornik Slovenci v desetletju 1918—1928, R. Andrejka: Razvoj vo- jaštva in vojaški dogodki od prevrata do danes. 4. Ta imenski seznam in drugi podobni imenski seznami ter števil- čni podatki so iz polkovne zgodovine. Napisal jo je major Ivan J. Krpan in jo je izdal 45. pešadiski puk v Mariboru le- ta 1926 pod naslovom Istorija 45. pešadiskog mariborskog puka 1918—1922. 5. Z znakom * pri priimkih so označeni aktivni oficirji, rezervni pa so brez njega. Te oznake niso popolnoma zanesljive, pri posameznikih pa je znak °, ko ni mogoče določiti ah gre za aktivnega ali rezervnega oficirja, saj so oznake deloma nastale leta 1978 na podlagi spomina Cirila Skvarče. 6. Več o tem je napisal sam Zeilhofer v Dia- logih, Maribor, 1969, številka 1—2. 7. Svoje spomine na te dogodke je opisal pod naslovom Tri zgodbe s koroške fron- te 1919. leta v Mariborskem koledarju za leto 1936, str. 82—98. 8. Celotno napredovanje Mariborskega polka v tej ofenzivi je natančno popisano v Krpanovi knjigi Istorija 45. pešadiskog puka, Maribor 1926. 9. Avguštin Skrabar seje rodil 10. avgusta 1866 v Barkovljah pri Trstu, kot častnik domobranskega polka št, 5 se je udeležil 1. svetovne vojne in postal leta 1916 podpolkovnik. V Maribor je prišel iz Ljubljane 15. novembra 1918. Poveljnik Mariborskega in kasnejšega 45. pehotnega polka je bil od novembra 1918 do 21, oktobra 1920, ko ga je zamenjal neki srbski podpolkov- nik, Škrabar pa je nazadoval v pomočnika polkovnega po- veljnika. Po upokojitvi je živel v Mariboru, Zveza Maistro- i vih borcev ga je izvolila za prvega predsednika in častnega člana, V Mariboru so ga borci posebej počastili ob njegovi 70-letnici leta 1936 in 80-letnici 1946, 10. Več o uporu je za- pisano v člankih: dr. Milan Ževart: Vojaški upor v Maribo- ru julija 1919, Dialogi, Maribor 1967, str. 561—570; Janez J. Svajncer: Prispevek k podobi o vojaškem uporu v Mari- boru leta 1919, Kronika, Ljubljana 1982, str. 214—224, in drugod. Leta 1987 je bil v Mariboru zgodovinopisni posvet o vojaških upornih in revolucionarnih gibanjih v Mariboru 1918—1941 in tako tudi o vojaškem uporu julija 1919. 11. Več o tem sem napisal v članku Razslovenjanje slovenskih vojaških enot v kraljevini SHS s primerom Mariborskega pešpolka. Kronika, Ljubljana 1982, str. 31—41. i SLOVENSKI SPOMENIKI PADLIM V PRVI SVETOVNI VOJNI ŠPELCA ČOPIČ S tem naslovom so zajeti različni spomeniški ob- jekti: kamnite plošče, obehski in kvadri, kipi in razli- čne stavbe, ki so bili postavljeni med obema vojnama v spomin na slovenske vojake, padle na različnih frontah. Spomeniki so pomensko označeni z letnica- mi začetka in konca prve svetovne vojne, z razhčnimi simboh in najpogosteje z imeni padhh vojakov. Spo- meniki so bili postavljeni pogosto na pokopališčih, v zavetju farne cerkve in redkeje samostojno na izbra- nem prostoru v vasi ali mestu. Spomeniki druge svetovne vojne so jih potisnih v senco in njihovo vzdrževanje je postalo odvisno od večje ali manjše zaščitenosti pokopališč in skrbnosti cerkvenih upraviteljev za kulturno dediščino, vse do- kler niso dobile veteranske borčevske organizacije znova več veljave in se niso odbori zveze borcev zav- zeh tudi za spomenike padhm v prvi vojni. Ta del slo- venske zgodovinske dediščine je še vedno neenako- merno varovan in propagiran ter malo prisoten v za- vesti slovenskega naroda, kar je razumljivo iz samega poteka zgodovinskih dogodkov. Upamo lahko, da bodo zgodovinske raziskave in vrednotenje rezulta- tov povečali zanimanje za prvo svetovno vojno, prav kot lahko raziskava političnega življenja v Sloveniji med obema vojnama odkrije vlogo, ki jo je imelo po- stavljanje spomenikov padhm in manifestacije ob nijh. Mimo te vsebine pa so vredni pozornosti spome- niki sami kot objekti Ukovnega spomeniškega pro- grama. Predstavljeni spomeniki padlim v prvi vojni so bih raziskani v sedemdesetih letih kot del širše zastavljene raziskave slovenskega spomeniškega kiparstva v prvi polovici 20. stoletja.' Za primerjavo so bih pritegnje- ni tudi arhitektonski spomeniki in le deloma spomin- ske plošče. Seveda lahko vrednotimo spomenike po či- sti hkovni kvahteti, brez mish na obsežnost smrtne žetve, ki jo zaznamujejo ali na politične boje, ki so spremljali njihovo postavljanje. Vendar se je pri spo- menikih težko popolnoma izmakniti njihovi vsebini in pogosto težavnem nastajanju, kar narekuje nekoh- ko širši pristop. Tako so v prvem delu predstavljeni spomeniki različnih oblik in kvalitete v grobem časov- nem zaporedju ter v drugem delu skopo razčlenjena in ovrednotena celotna dediščina, seveda le na izbra- nih primerih. Prav na začetku dobe, ki nas zanima, se nam ponu- ja kip Kranjskega Janeza, ki je šele pozneje dobil pod svoje okrilje mrtve vojake. Kiparju Svetoslavu Peruz- ziju je v Judenburgu naročilo poveljstvo c.kr. 17. pe- hotnega polka kranjskih Janezov kip vojaka v uni- formi polka. Leta 1916 ga je izdelal v polovični veh- kosti v mavcu, nato 1917 izklesal figuro v tirolskem marmorju in dokončal glavo, ko je bil odpuščen iz Judenburga.^ Nedokončani kip je prevzel novodošli mladi kipar, avtor odmevnega modela za Gubčev spomenik, Lojze Dolinar, ki se je s Peruzzijevim ki- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 169 1 pom vrnil v Ljubljano in ga dokončal. Kranjski Janez je bil tako »razpoložljiv« kip in ko so 1923. leta pri- peljali v Ljubljano posmrtne ostanke judenburških žr- tev, so ga postavili na njihovo gomilo. Kip je dobil kockast podstavek iz belega kamna s črnimi napisni- mi ploščami in je stal med grobovi šestih judenbur- ških upornikov, okoh pa so bih med mladimi smreka- mi še drugi vojaški grobovi.' Slabo vzdrževanje le-teh je povzročalo stalne skrbi ljubljanski mestni občini, ki pa je šele tik pred drugo svetovno vojno uresničila dokončno ureditev vojaškega pokopališča, h katere- mu se povrnemo. Postavljanje spomenikov padlim vojakom je bilo odvisno samo od dinamičnih posameznikov, ki so znali organizirati nabiralno akcijo med farani, v voja- ških organizacijah ali mestni skupnosti ter se dogovo- riti za obhko spomenika in prostor postavitve. Naj- enostavnejša oblika je bila spominska plošča, ki so jo vzidah na cerkveno steno, redkeje občinsko poslopje, kar je bilo odvisno od politične orientacije glavnih zbiralcev in organizatorjev, vendar je v vaškem oko- lju prednjačila cerkvena soseščina. Najpogostejša je bila pravokotna oblika plošče z gladkim okvirom ali valovito okrašenim zgornjim zaključkom. Na plošči sta bih letnici 1914 in 1918, pogosto enakokrak križ v krožni obliki ter imenski seznam padlih vojakov, vča- sih razporejenih po vaseh in redko dopolnjen z oval- nimi fotografskimi portreti na porcelanu. Na nekate- rih ploščah so bili še drugi simboli kot palmova veja, redko vojaški boben, sablja in puška, izjemoma ža- lostni počivajoči lev, ki ga je populariziral avstrij- ski kipar A.D. Fernkorn na aspernskem spomeniku. Ti dodatki so bili vgravirani ali reliefno obdelani. Plošče so bile po drugi vojni s cerkvami vred potreb- ne obnove in z njimi večkrat modernizirane, običajno s poenostavljenimi oblikami okvirov. Ti spomeniki ne posegajo po močnejših likovnih učinkih, celo če so bolj ambiciozno zasnovani kot v Čemšeniku, domini- ra učinek cerkvene fasade spomeniško kompozicijo, ki jo sestavljajo visoko križanje, dve ozki dolgi plošči z imeni padUh in klečalnik spodaj. Glavnina ostaja trezno informativna vsaj za gledalce, ki jih ne priza- dene branje imen padlih. Gradivo ni v celoti zbrano, saj beleži Krajevni leksikon Slovenije celo prosto sto- ječe spomenike padlim v prvi vojni le izjemoma, ne pa spominskih plošč, ki so tudi v hkovni domeni čisto na obrobju, pomembne torej le kot zgodovinska pri- čevanja. Med oblikovalci spomenikov padlim so bili dejavni mojstri podobarskih delavnic in domači kamnoseki, posebno če je bil naročen preprost obelisk, ki je sodil v njihov program nagrobnih spomenikov. Tako so že 1922. leta postavili na pokopališču ob župni cerkvi sv. Jurija v Šebreljah spomenik padlim v obliki čokatega obeliska na kockastem podstavku in nizko piramidno zaključenega..* Poleg vojnih letnic in imen 46 padlih vaščanov izstopa spomenik z majhnim angelom s kri- žem, kakršne so imeli kamnoseki na zalogi za nagrob- nike in z večjim številom verzov o temačnih straneh življenja in svetlobi nad zvezdami. Okoli spomenika je majhen ograjen vrtiček, tako da se le po napisih razlikuje od ostalih nagrobnikov. Spomenik so do- mačini postavih z lastnimi sredstvi, odkritje je bilo ze- lo slovesno, saj so se ga udeležih celo slovenski pos- lanci v rimskem parlamentu. Šebreljci pa so zaigrali dramsko igro Ignacija Borštnika »Stari Ilija« in z do- bičkom pokriU stroške za spomenik. Slavje je bilo med zadnjimi v okupirani Primorski, v kateri so faši- sti postopoma poruših starejše slovenske spomenike in med vojnama postavili svoje, v proslavo zmagovite Italije. Kamnosek France Cengle iz Radovljice je bil avtor spomenika v Kamni Gorici (1925), narejenega v obli- ki kamnitih »vrat«, ki jih varujeta dve kamniti grana- ti — ti sta nova simbola — in na vrhu orel z razpetimi krili. Na ločni konstrukciji je razvrščenih pet porcela- nastih portretov, ki jih ob odkritju spomenika še ni bilo. Na poglobljenem delu vrat pa so na sivi mar- mornati plošči pod enakokrakim križem razvrščena imena padlih. Nasproti nekoliko surovem vtisu tega spomenika deluje — ali je deloval — bolj sloko drugi spomenik istega avtorja v Dovju-Mojstrani (1925). Spomenik stoji pred vhodom na pokopališče v Dovju in ga sestavljajo: tristopenjsko podnožje, nizek zidec v ozadju, v sredini uokvirjena črna plošča z imeni padlih, na okviru venec porcelanastih portretov in zgoraj vojak v uniformi 17. kranjskega pešpolka, kar je bilo morda za spomenik usodno. Leta 1938 so ne- ugotovljeni storilci vrgli vojaka s podstavka, mu odbi- li glavo in ga zakotalili v Savo. Kip brez glave so pred leti še hranih v Dovju, spomenik pa je ohranjen, toda brez vertikalnega zaključka. Kamnosek Vinko Camernik je izoblikoval še neko- Uko bolj bogato sestavljen spomenik na pokopahšču v Šmartnem ob Paki (1926). Obdaja ga dvojna ograja iz cementa, zunanja iz granat, povezanih z verigami in notranja, dekorativno zvezdasto preluknjana. V sredini se dviga prizmatični spomenik z napisnim de- lom in reliefnimi simboli: ugasnjena, navzdol obrnje- na plamenica in navzdol obrnjen meč, ki ga ovija pal- mov list. Na vrhu stoji vojak s čelado na glavi, puško ob nogi in vencem v eni roki. S svojo višino presega spomenik obdajajoče nagrobnike in je daleč vidno znamenje ob cerkvi. Med spomeniki z bolj zapleteno genezo je bil Mal- gajev spomenik na Ravnah (1924), prvi, katerega od- kritje je odmevalo po vsej Sloveniji. Spomenik so Nemci 1941. leta uničili in je bil 1947 postavljen v no- vi obliki. Prvotni je bil bolj slopast kot Obelisken, na- rejen iz grobih klesancev pohorskega granita. Na bazi so stale štiri štiriindvajsetcentimetrske granate, izde- lek guštanjske jeklarne. Na srednjem kubusu je tekel na beli marmornati plošči napis o Malgaju in Mai- strov verz: »A jaz ne spim ...«. Na naslednjem zožu- jočem delu iz velikih bronastih črk ime junaka, nad njim majhen reliefni portret in zgoraj državni grb iz belega marmorja, čisto na vrhu pa kamniti križ za zaključek kompozicije. S pripravami za spomenik je začel odbor že 1919. leta s prošnjo za nabiralno akci- jo, ki je bila tedaj naslovljena še na okrajno glavarst- noi KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 Spomenik padlim v prvi vojni, Šmartno ob Paki, 1926 vo V Velikovcu, Plečnikov učenec Jože Burger je pri- pravljal osnutke, k sodelovanju je bil povabljen sam mojster Plečnik in vso akcijo je spremljal general Ru- dolf Maister, katerega pesem o Malgaju je za priliko odkritja uglasbil Emil Adamič. Odbor je imel v načr- tu različne oblike spomenika, celo predelavo v spo- meniško obeležje »Votle peči« pri Tolstem vrhu, pri čemer je zadel ob neke načrte elektrifikacije tedanje- ga lastnika terena in guštanjskih — sedaj ravenskih — jeklarn grofa Jurija Thurna. Končno je odbor v ča- sovni stiski, ker je hotel odkriti spomenik na obletni- co Malgajeve smrti, sprejel reahzirano varianto. Ob vloženem delu je bil spomenik likovno skromen do- sežek, toda iz secesijske vesnanske risbe, ki je spome- nik popularizirala na razglednici, veje nekaka doma- čijska nota, čustveno odmevna posebno za koroške poplebiscitne begunce.' V Borovnici so 1927. leta postavih nenavaden spo- menik padlim, ki spominja na znamenje z nekakim kamnitim lectovim srcem ah kamnito monštranco na vrhu. Načrt je izdelal Oton Grebene, profesor na Tehnični srednji šoli v Ljubljani, ki je bila tedaj tudi glavna za hkovni pouk na tej stopnji.' Leto dni kas- neje je kipar Cankarjevega spomenika na Vrhniki, Ivan Jurkovič, postavil v Skofji Loki spomenik pad- hm v obliki nekake nacionalne herme. V brezovem gaju ob pokopališču stoji visok masiven slop, ki nosi na vrhu kip žalujoče Slovenke v narodni noši.' > Med obema vojnama najbolj zaposleni spomeniški kipar Lojze Dohnar ni odklonil niti manjših spomeni- ških del: reliefa za Begunje pri Cerknici (1927), kipa stoječega vojaka na spomeniku v Polju (1926)' in klečečega na spomeniku v Preski pri Medvodah (1926). Figura vojaka v standardni opremi je modeli- rana v gladkih večjih površinah, fiziognomija že otr- pla v stilizaciji poglobljenih očesnih duplin in upadlih hc ter grenko ukrivljenih ust. Za spomenik v Polzeli (1927) je Dohnar zasnoval ranjenega leva v kraškem kamnu. V nizki diagonali vzpenjajoča se žival doseže za pogled od daleč kar patetičen izraz bolečine, ki ga iz bližine oslabita dekorativna stilizacija grive in skromno oblikovani, iz umetnega kamna narejeni podstavek. » Ob koncu dvajsetih let sta postavila svoje spomeni- ke tudi oba glavna predstavnika slovenskega ekspre- sionizma, ki sta se v teh letih že umirila in posebno za javni prostor ublažila slogovne skrajnosti: brata France in Tone Kralj. Tonetovo delo je relief na spo- meniku padlim v Dobu pri Domžalah (1928), ki pred- stavlja vojaka z umirajočim ali mrtvim tovarišem v naročju." Kompozicija je blizu motivu Pieta, mode- lacija nekoliko suhoparna in grafično ostra. Spome- nik je bil po drugi vojni spremenjen, ne da bi bil po- škodovan relief, le celota znižana in z novo napisno ploščo prilagojena sosednjemu spomeniku padhm v drugi svetovni vojni. Tonetov spomenik padhm na KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 171 Spomenik padlim v prvi vojni (Tone Kralj), Sv. Gora pri Litiji, 1929 Sveti Gori nad Litijo (sedaj Zasavska Gora, 1929) se- stavlja pravokotno podnožje z marmornato napisno ploščo, na njem se dviga debel cilindrični steber s fi- guro klečečega vojaka. Ima nagnjeno glavo, ena roka leži na prsih, druga drži puško. V profilu se telo pri- kazuje v zlomljeni liniji, krhko v primerjavi z veli- kostjo podstavka. Tokrat je kipar zasnoval celoto spomenika enotno, tudi na podstavku ni več tradicio- nalnih profilov in ornamentov. France Kralj je postavil ob južni steni domače žup- ne cerkve sv. Križa v Dobrepolju (sedaj Videm-Dob- repolje, 1930) 7 metrov visok spomenik padlim." Tu- di tega je v celoti sam zasnoval: podstavek v obliki kvadratične plošče nosi na straneh simbol križa, letni- ci vojne, imena vasi in padlih vojakov ter avtorjevo signaturo. Iz plošče se dviga proti vrhu razširjeni stožčasti steber in na njem klecajoči vojak iz kraškega kamna, ki sega z eno roko proti vratu, z drugo za gla- vo, puška mu drsi med kolena. Vsa kompozicija od baze preko rdeče obarvanega stožca vleče pogled navzgor h krčeviti, stlačeni figuri, pa čeprav meri ta skoraj dva metra in pol. Od črk do figure je očitno ki- parjevo iskanje skladnosti novih obhk. Tu prekinjamo skupino figuralnih spomenikov z deh arhitektov Ivana Vurnika in Jožeta Plečnika. Vurnikovi spomeniki padlim v prvi vojni so bih po- stavljeni: v Bohinjski Beh in v Trbovljah (1926), v Vodicah in na Črnučah (1927), v Šmartinu pri Kranju (sedaj Stražišče, 1928) in 1929 v Srednji vasi v Bohi-. nju. V Bohinjski Beli je dvignil na okrogli podstavek prizmatični slop z vdolbinicami za lučke ali rože in imena vojakov pod njimi.V Trbovljah pa je sestavil sploščeno tabernakeljsko ogrodje iz kamna in kova- nega železa, ki deluje kot znamenje v prostoru." V Vodicah je postavljena slopasta kompozicija variira- nih členov z vdolbinami za večno luč in križem na tankem vrhnjem delu, kar spominja od daleč na sred- njeveške svetilnike. Na šmartinskem pokopališču je položil zelo plitvo široko bazo, nanjo kockasto, šila- sto urezano podnožje slopa z imeni padlih in vse pre- kril z nizko razsežno streho. To krasijo na notranji strani bakreni rehefi apokaliptičnih jezdecev, nareje- ni po načrtu kiparja F. Kralja. Črnuški spomenik je monolitni stebriček z moderniziranim jonskim kapi- telom in vencem kovanih svetilk pod volutami, po- stavljen v krožno cvethčno gredo. Cvetja danes ni več. Ob župni cerkvi sv. Martina v Srednji vasi v Bo- hinju je postavil visoko »okno«, zapolnjeno z imeni padlih vojakov v spodnjem delu in odprto z mrežo v zgornjem, kjer se na nebu profilirajo krščanski sim- boh. Spomenik padlim v prvi vojni (arh. Ivan Vurnik), Bohinjska Bela, 1926 172, KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 Arhitekt Vladimir Šubic je izoblikoval spomenik padlim iz šempetrske fare v Ljubljani (1927). Jedro je mrežast kovinast valj z vkomponiranimi simboličnimi obHkami, obdajajo pa ga štirje slopi z napisi.'" Spo- menik na krožni stopničasti bazi je stal tesno ob zidu cerkve sv. Petra, leta 1939 pa so ga premaknili na se- danji Hrvatski trg ter mu dodali tanki vertikalni sve- tilnik v sredo valja, slope pa razvrstili levo in desno. Ob teh likovno zahtevnejših spomenikih so še vedno postavljali preprostejše obeliske, nekoliko modernizi- rane {Zagorje, 1928) ali bolj tradicionalne {Moravče). Med Plečnikovimi spomeniki padlim v prvi vojni ima najzanimivejšo predzgodovino spomenik v Brez- nici (1931), ki mu je France Stele posvetil daljši čla- nek v Mladiki." Na Plečnikovem prvotnem načrtu za brezniški spomenik je narisana kamnita krogla — zemlja — iz rezanega kamna, postavljena na umetno vzpetino, ki naj bi bila kot naravni griček, porasel z gorskim zelenjem. V izvotleni krogli bi naj gorela ve- čna luč. Ker domači kamen ni bil dovolj kvaliteten za kroglo, so naročili boljšega, ki pa je zaradi nespora- zuma dospel že rezan v blokih, mere katerih pa niso ustrezale načrtu. Da ne bi uničeval lepega materiala in trosil preveč denarja, je naredil arhitekt nov načrt, v katerem je povzel idejo gotskega svetilnika, kakršne- ga so odkrili ob gotski stolnici v Mariboru in ga re- stavriranega znova postavih ob cerkev. Plečnik je na- risal bogato ornamentirane, bolj baročne variante in za izvedbo v linijah strog visok obelisk, ki nosi na po- lovici višine kip sv. Krištofa, delo kiparja Borisa Kah- na, in na vrhu skoraj gotski zaključek z odprtinami za večno luč in križnimi konicami. Pred spomenikom je menza, celota postavljena na levi strani fasade Ma- rijine cerkve v Breznici. B. Kalin se je vživel v arhitek- tovo zamisel, rahlo stiliziral draperijo, obraz starca in otroka pa modehral bolj reahstično, predvsem pa je zadržal krivine teles in draperije, da so ustvarjale ži- vahnost in presenečenje, ne da bi uničile vertikalni za- gon spomenika. V tridesetih letih je volja do postavljanja spomeni- kov padhm pešala, obenem pa se je krepila želja po iskanju novih spomeniških obhk, kot jo je dokazal že Plečnikov spomenik v Breznici. Osamljena sta dva obstenska figuralna spomenika: prvi v Stari Loki (1930)" in drugi v Trebnjem (1933)". Spomenik v Stari Loki je zasnoval akademski kipar Božo Pengov iz znane ljubljanske podobarske delavnice Pengovov, kamnoseško delo pa je opravil Alojzij Vodnik iz Ljubljane. Spomenik se dviga ob vzhodni steni staro- loške cerkve sv. Jurija. Pred spomenikom obdaja ko- vana železna ograja ozko cvethčno gredo. Za njo se na dveh stopnicah dviga tridelni podstavek: spodnji del nosi relief s prekrižanima, navzdol obrnjenima plamenicama, povezanima s trakom, srednji del voj- ne letnice in imena padlih, zgornji pa v cvethčnem vencu marmorni medaljon z reliefom Žalostne matere božje. Tu se podstavek zoži in ga ob straneh mehko zaključita voluti. Na vrhu stoji kip postavnega vojaka s sklonjeno glavo in puško ob strani, v kraškem kam- nu posplošeno, površinsko gladko modehran. Spomenik padlim v prvi vojni (kipar Božo Pengov), Stara Loka, 1930 Tudi trebanjski spomenik stoji ob vzhodni cerkve- ni steni župne cerkve Marijinega vnebovzetja, toda tokrat prav ob prometni cesti in ne odmaknjeno kot v Stari Loki. Členjena groba kamnita baza je razvita bolj v globino, ob straneh jo zaključujeta dve granati z imeni padlih in spredaj napisna plošča. Srednji kva- der nosi skupino Kristusa in vojaka s sklonjeno gla- vo, ob njunih nogah sta med razbitinami kolo kake lafete in lobanja, za Kristusom na steni križ in celota vkomponirana pred tri šilaste loke v ostenju. Signira- ni avtor spomenika je bil mojster Lipovš iz Mirne, vendar sta figuri pripisani Meštrovičevemu študentu speciahstu Frančišku Smerduju. V Bočni so odkrili 1936. leta spomenik s kipom ranjenega vojaka, ki je delo kiparja Zdenka Kalina. Lopa arhitekta Franja Kugliča, v kateri stoji kip, od- kriva iskanje novih oblik v zameno za nekdanje kape- le. Ekspresivno dramatizirana figura vojaka je redka v tej skupini kipov, pa tudi v Kalinovem kiparstvu. V Žireh pa so 1938. leta postavili desno od cerkve sv. Martina prav tako spomenik padlim v kapeli nove KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 173 Spomenik padlim v prvi vojni, del kipa (Karel Putrih) v Žireh, 1938 Relief na spomeniku padlim v Črnomlju (France Gorše), 1938 oblike, za katero je naredil načrt arhitekt Rado Kre- gar, kipar pa je bil Karel Putrih." Visoko sloko kape- lo loči od ceste kovana ograja. V zelo plitvi notranj- ščini so razvrščene napisne plošče, ki morajo našteti kar 138 padlih iz žirovske fare. Putrihov kip, dvig- njen kot na oltarju, predstavlja ležečega mrtvega vo- jaka v polni opremi in za njim zgornji del mlade žene s palmovo vejo in s plapolajočo draperijo. Nad vrati kapelice je bronasta glava — maska žalujoče žene, nad njo križ. Omenimo ob tem spomeniku težave, ki so bile značilne za mnoge. Že 1928. leta so Žirovci za- čeli zbirati za spomenik in do pomladi 1938 so imeli v hranilnici 15.(XX) dinarjev. Tedaj so osnovali poseben odbor, ki je odločil, da zaradi regulacijskega načrta podro staro kapelo Žalostne matere božje ter postavi- jo nov spomenik v obhki kapele. Zaradi visokega predračuna 30.(X)0 din so ponovno razposlali vabila za prispevke in obljubljali, da bo spomenik nekaj po- sebnega in da Ziri ne bodo zaostajale za drugimi kraji v Sloveniji. Za spomenik so prispevali tudi svojci padhh iz Italije, kamor je tedaj pripadal del nekdanje žirovske far. Stroški za spomenik so narasli na skoraj 40.(X)0 din in na dan odkritja je bila velika tombola, katere dobiček je nekohko zmanjšal primanjkljaj. V Črnomlju so 1938. leta postavili spomenik pad- lim v obliki iz grobih klesancev zgrajene usločene ste- ne, ki nosi imena padlih in v sredini bronasti relief ki- parja Franceta Goršeta z motivom matere in mrtvega vojaka. Kipar je komponiral figuri vertikalno v na- lomljenih linijah in ju krepko posplošeno zmodeliral. Vtis celotnega spomenika, ki je postavljen na bregu pod nekdanjo meščansko šolo, je zaradi odprtega prostora mogočnjši. V Kamniku so že od 1924. leta zbirali denar za spo- menik, akcija je ponovno oživela 1934. leta, saj so imeli tedaj že mnogi manjši kraji spomenike padlim. Veliko besed so posvetili lokaciji, nevsakdanjo idejo za spomenik pa je prispeval shkar in grafik Stane Cu- derman." S sodelovanjem kiparja Borisa Kalina in domačih obrtnikov so zgradili ob pokopahšču železo- betonsko ločno konstrukcijo, ki je delno obložena s ploščami iz rdečkastega porfirja, na slopu ob poko- pališkem zidu so na apnenčasti plošči imena padlih. V bhžini je zdaj mogočna lipa, levo pa na nizkem gričku 3 metre visoka roka iz belega marmorja, ki drži rezilo meča in dviga visoko ročaj kot križ. Zaradi počasne- ga napredovanja vseh del se je odkritje zavleklo do 10. septembra 1939, teden dni po začetku druge sve- tovne vojne. Tudi v Črenšovcih so zamujali s postavitvijo spo- menika padlim. Kip so naročili kiparju Tinetu Kosu, ki ga je dokončal do 1939. leta, kamnosek Anton Vodnik iz Ljubljane pa je pripravil kvadratičen pod- stavek iz cementa in na njem spominski steber iz ume- tnega kamna. Na vrh so postavili Kosov kip vzravna- nega krilatega angela, ki je držal pred seboj zlomlje- no telo vojaka. Spomenik so odkrih šele 1. septembra 1940. Najredkejše oblike spomenika padhm so bile prave stavbe; taka je spomeniška kapela na Jesenicah 174 j KRONIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino 35 i987 (1927), gladka kubična grobnica na pobreškem poko- pališču v Mariboru (1937) in končno kostnica na ljubljanskem pokopališču pri Sv. Križu, sedaj Zale.^" Najobsežnejšo zgodovino ima seveda ljubljanski spo- ! menik. Ljubljana sicer ni bila v bližini bojišč, toda v j njene bolnišnice so pripeljali mnoge ranjence, poseb- j no s soške fronte. Poznejša pregledovanja ljubljan- \ skih pokopališč so odkrila 5.165 vojaških grobov, med njimi 3.737 grobov Slovencev. Zakona o voja- ških grobovih iz leta 1922 in 1928 sta zahtevala do- stojno vzdrževanje grobov in zidanje mavzolejev, to- da pomanjkanje denarja je ustavilo vsako začeto ak- cijo. Med njimi so bili načrti za »spominski gaj« in Plečnikov načrt za spomenik s tremi nizkimi pirami- dami in manjšimi obrobnimi kapelami. Ker je 1931. leta tudi italijanska država že uredila svoje vehko vo- jaško pokopališče, so 1937 razpisah natečaj, na kate- rem je zmagal ing. arh. Edo Ravnikar, ki je nato izde- lal dokončne načrte, izvedbo pa je prevzel stavbenik i Trčelj. Enajst metrov visoka, na zunaj zaprta central- ; na zgradba je sprejela vse izkopane kosti vojakov v j svojo bolj bogato oblikovano notranjščino. Ima si- \ metrično dvignjena dohoda zadaj in spredaj, kjer je ; na stopnišču dobil svoje dokončno mesto Peruzzijev kip Kranjskega Janeza, ki smo ga srečali na začetku te spomeniške dobe. Slovesno odkritje kostnice je bi- ; lo 10. decembra 1939. leta. Seveda pa so slovenski umetniki sodelovali pri po- i dobnih delih v drugih krajih Jugoslavije: kipar Ivan , Zajec je avtor spomenika padlim v Svilajncu, ki ga je zmodeliral kar dvakrat, prvič 1926. leta in ko so ga i med drugo vojno uničih, je naredil 1951 nov kip. Loj- j ze Dolinar je bil avtor vehkega spomenika padlim ! dijakom-vojakom v Skopju (1935, uničen), Josip Ur- s banija pa je bil med prvo vojno vojak v Bosni in nje- gov kip ogromnega žalujočega leva (1916—1917) so po vojni postavih na vojaškem pokopališču, današ- i njem partizanskem pokopališču v Koševu v Sarajevu : in se sedaj pripravljajo, da bi ga restavrirali. To je bila skopa predstavitev oblikovno zelo razno- ! lične in kvalitetno neizenačene dediščine spomenikov \ padlim. Spomeniki padlim v prvi vojni pripadajo široki spomeniški skupini in delijo z njo njene posebnosti, obenem pa imajo še svoje značilnosti. Spomeniki za- vzemajo v likovni umetnosti mejni prostor med arhi- tekturo in kiparstvom pa tudi slikarstvom. Od najsta- rejših dob so močno odvisni od vsakokratnih družbe- nih razmer, eni seveda popolnoma, drugi manj, od- visno od sporočila. Spomeniki padhm vojakom se pojavijo pozno v primerjavi z zgodnjimi upodobitvami vojakov na sla- volokih rimskih cesarjev ah na reliefih na različnih kasnejših spomenikih zmagovitim cesarjem in genera- lom. V Evropi so nastajali ti novi spomeniki z Napo- leonovimi vojnami tudi pri nas v obliki stebra ah obe- liska, širili so se v Združenih državah Amerike po končani državljanski vojni (1865) ter v Franciji po francosko—pruski vojni (1870—1871). Vojne, v ka- terih je bilo vse več — bolj ali manj — prostovoljnih vojakov, ki so sledih klicu vesti, svojemu prepričanju ali drugačnim nagibom, so zahtevale tudi počastitev njihovega spomina in z demokratizacijo družbe se je večalo število v domačem kraju postavljenih spome- nikov. Nasledniki cesarjev in generalov so na teh spo- menikih — posebno kiparskih — še vedno individual- no predstavljeni imenovani junaki, ki jih lahko spremljajo reliefne upodobitve brezimnih vojakov. Le-ti so lahko upodobljeni na skupinskem spomeni- ku, posvečenem kakemu zmagovitemu, slavljenemu polku. Po prvi svetovni vojni so se spomeniki padlim v tej vojni silovito razširili. Ves čas med obema vojnama so postavljale spomenike svojim padlim zmagovite države za svoje slavne zmage in strahovite poraze, ki so se končno le spremenih v zmage. Ker pa so imeli spomeniki vedno tudi mobilizacijsko vlogo za te ali one politične cilje, kar seveda odkrivamo tudi pri zmagovalcih, so postavljaH spomenike tudi premaga- ni, predvsem Nemčija, ki je z njimi — poleg ohra- njanja spomina na žrtve — povezovala in povzdigo- vala nemški narod in z nastopom nacizma očitno pro- pagirala svoje revanšistične in osvajalske programe. Podobno je fašistična oblast v Italiji prevzela spome- niško dejavnost na slovenskem Primorskem v svoje pohtične programe. Velika bojišča prve svetovne vojne so bila seveda najprimernejši kraji za postavljanje spomenikov, saj so dejansko ostala ogromna množična grobišča, ki jih je bilo treba označiti. Vendar je bil pietetni dejavnik le eden med mnogimi in zato — da bi bilo za propa- gando bolj udobno — so postavljali spomenike tudi v mestih in krajih, od koder so bile žrtve ah sedeži obla- sti. Tudi slovenski časopisi so prinašali ob slavnostnih odkritjih podobe spomenikov, tako francoskega spo- menika pri Verdunu (1929) ali kolosalnega svetilni- ku podobnega spomenika pri Dixmuidenu v Belgiji (1930), ki se je napajal iz flandrijskega nacionalizma. Istega leta so odkrih spomenika v Lillu in Neuportu, 1935 v Metzu in tako dalje. Da tudi njim niso poteka- la zbiranja in dela po načrtu in pravočasno, nam do- kazuje spomenik bitke na Marni in njenega generala Focha, ki so ga odkrili 10. 9. 1939, ko se je že začela druga svetovna vojna. Tudi italijanski spomenik pad- hm na soški fronti v Redipuliji sodi v skupino bolj ve- ličastnih spomenikov na bojiščih, kjer je padlo mno- go Slovencev. Toda ta zemlja ni pripadla Jugoslaviji in Slovenci niso bili ne dovolj enotni, ne dovolj boga- ti niti politično dovolj močni, da bi izsilili postavitev svojega spomenika na tem zgodovinskem prostoru. Morda bi se vse to lahko zgodilo, če bi toda ugi- banja niso naša naloga. Ker fronte niso potekale na tleh, ki so bila v novi državi slovenska, so Slovenci organizirali postavlja- nje spomenikov v domačih krajih, v okviru cerkvene skupnosti fare ali upravne občine. Okvir je bil ozek, majhna posest — ustvarjalna in materialna — še raz- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 175 drobljena in zato možnost uspeha zelo majhna. Oni vehčastni spomeniki niso mogli biti modeli in tudi res je, da med obema vojnama v Sloveniji ni bilo nobene akcije s tako vseslovenskim in celo slovanskim odme- vom, z vpletenimi političnimi nasprotji in angažirano kulturno javnostjo, kot je bilo pred prvo vojno po- stavljanje spomenika Francetu Prešernu v Ljubljani pa tudi tako ostre kritike ni doživel noben spomenik. Postavljanje dinastičnih spomenikov, ki so zahtevali precejšnja sredstva, so bile skoraj uradne zadeve. Omejena sredstva in velikost spomenika seveda ne odločajo o njegovi umetnostni vrednosti, le dva med različnimi dejavniki te magije sta. Pomemben vred- nostni dejavnik pa je soudeleženost v nastajanju in razvoju moderne umetnosti. Toda v pregledih moderne umetnosti zadnjih sto let spomenikov padlim skoraj ne najdemo. Silovito spreminjanje umetnostnih oblik je potekalo v umet- nikovem ateljeju in manjših skupinah umetnikov ter je le stežka prodiralo preko razstav v javnost. Ob- činstvo je tej umetnosti dolgo odrekalo pravico do javnega prostora. V Franciji so v Montaubanu posta- vih spomenik padlim (1898) v francosko—pruski voj- ni, delo kiparja Antoina Bourdella. Spomenik je kombinacija bolj tradicionalnih figur in mladega go- lega junaka, ki z divjo kretnjo dviga meč. Kipar je naredil več študij te nenavadne, nove figure, pretira- ne in silovite. Prav to plastiko pa so osvojih muzeji, ki jo razstavljajo samostojno in kot glasnik nove umetnosti deluje zato, ker je očiščena oblik, ki bi jo vezale na preteklost, le misel na baročna pretiravanja oplazi gledalca. Iz časa med obema vojnama ostajajo zabeležena spomeniška dela nemškega ekspresionisti- čnega kiparja Ernsta Barlacha, ki so jih nacisti poru- šili (predvsem spomenik v Güstrowu 1927, obnovljen v Kölnu) in spomenik padlim v marcu (Weimar 1920) arhitekta Walterja Gropiusa, ki je cikcakasta, geome- trizirana arhitektonska oblika. Sicer pa tudi drugi spomeniki niso mnogo bolj številni, v najožjem izbo- ru so ostali le trije in med njimi ni figuralnega kipar- skega spomenika. V odvisnosti do sodobnih umetniš- kih tokov, ki znova uveljavljajo figuralno umetnost in navezujejo na tradicijo, se lahko podobno ozke sodbe kmalu spremenijo, kar še ne pomeni, da bodo izgubile moč vse ostre kritike, namenjene spomeni- škemu kiparstvu. i O slovenskih spomenikih padlim v prvi vojni je bilo kar precej objavljenega in učinkujejo teksti kot neka- ka kronika dogajanja z mnogimi nadrobnostmi. Ma- lo pa je hkovno kritičnega, malo mish o likovni vred- nosti spomenika, o njegovem izrazu, kvaliteti celote in o odnosu do obdajajočega prostora. Največ tovrst- ne pozornosti je spomenikom padlih posvetil Karel Dobida v reviji Mladika in bolj občasno je zastavil besedo za izbrane spomenike France Stele. Oba sta bila proti ambicioznim spomenikom moj- strov podobarskih delavnic in kamnosekov, proti spomenikom, ki jih nista zasnovala in izrisala kipar ah arhitekt. Tako je zapisal K. Dobida: »VLjubljani imamo oddelek za stavbinsko umetnost na univerzi, dovolj sposobnih arhitektov in kiparjev, da se nam ni treba obračati za umetniške spomenike do neveščih obrtnikov. Zavedajmo se, da spomenike ne po- stavljamo za par let.«" F. Stele je bil še strožji: »... brez sodelovanja umetnika danes ne more biti do- brega spomenika, tudi če bi šlo za najenostavnejše naslikan ali izklesan spominski napis. Naš slikarski ali kamnoseški obrtnik ga ne zmore več.«" Tudi petde- set let kasneje ni mogoče spremeniti njune sodbe. Le to, česar se je K. Dobida bal, ko je zapisal, da bodo po teh spomenikih »... še čez deset in sto let sodili in obsodili naš okus, in, ko nas vseh že davno ne bo več, bo še kamenje vpilo,«" se ni izpolnilo. To kamenje ni bilo nikoli posebno glasno in z leti je postalo še tiš- je, posebno ko so po drugi vojni preplavili njihovo okolje številni novi spomeniki padlim v drugi vojni. Med temi novimi je marsikateri dokazoval, da v ne- kaj desetletjih hkovna kultura in čisto obrtniško znanje nista postala vsesplošna last niti zabeležila po- membnega dviga. Vendar imajo tudi najrevnejši spo- meniki svoje občinstvo in ko postanejo del svojega okolja, delijo z njim svojo usodo, so uničeni ah zašči- teni in pridobivajo novo občinstvo med občudovalci starega in ljudskega. Tudi za akademske kiparja spomeniki padhm niso bili lahke naloge in v razponu svoje nadarjenosti jim niso vedno posvetili dovolj ustvarjalne energije, iskanj in poglabljanj, saj noben spomenik ne sodi med najboljša dela vsakega med njimi. Razlog za to niso mogla biti samo omejena sredstva, temveč prej šibko družbeno vrednotenje spomenika. To se je po drugi vojni v Sloveniji in Jugoslaviji spremenilo, ne glede na mnoge slabe spomenike, ki so nastali, so po- membni umetniki vložili v spomenike velik ustvarjal- ni potencial in imeli vso podporo vsaj dela družbe. Med kiparskimi spomeniki je začetnik vrste Peruz- zijev kip Kranjskega Janeza iz Judenburga, ki je eno- staven, statičen, zamišljen in trpen. Z njim je dal ki- par zgled nekakega nad svojo usodo žalujočega voja- ka, nebojevitega, vojni odtujenega. Vzorov za bolj junaški tip, za razgibanega vojaka v napadu, za dra- matični izraz in labilni položaj ranjenega ah umirajo- čega je bilo dovolj. Vendar so sprejeh slovenski ki- parji in občinstvo podobo tega vdanega vojaka v sta- tični pozi, ki z nobeno preživo gesto ne kali pietetne- ga miru. Kljub temu, da je bil delo dveh kiparjev, je kip dovolj skladen, brez drobničavosti realističen in predstavlja nekakega »človeka brez posebnosti«, ki mu daje poseben poudarek, nekako dodano vrednost predvsem strogi okvir Ravnikarjeve kostnice. Brata Kralja sta zasledovala enotno koncepcijo spomeniške celote. Tonetov spomenik na Sveti Gori je ocenil K. Dobida kot »... prav lepo in v svoji pre- prostosti iskreno delo ...a,^" katerega šibka točka je neodporni umetni kamen. Težko bi našli spomenik, ki bi se bolj harmonično povezoval z okoljem pa tudi figura sama, drobna na masivnem valju podstavka, nakazuje rahlo rotacijo in spaja s tem šibkim vtisom 176; KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 gibanja pravilne geometrične obliice podstavka z ne- pravilnejšimi krivinami človeškega telesa. Francetov spomenik v Dobrepolju je bolj dramatičen, figura eks- presionistično krčevita, ne trpna, pa tudi ubrana ne kot ona na Sveti Gori. Pri dobrepoljskem spomeniku so očitne težave pri osvajanju skladnosti med novimi oblikami podstavka in tudi novim tipom figure, ki ob vsej poudarjeni izraznosti ohranja človeške mere. Pri starejših spomenikih smo bili vajeni razlik med arhi- tektonskimi deh spomenika in med človeško anato- mijo, posebno z nagrobnimi spomeniki so bile že dol- go udomačene kombinacije trdih ravnih linij in ost- rih kotov z nepravilnimi mehkimi oblinami člove- škega telesa. V moderni umetnosti so kiparji to na- sprotje med »arhitekturo«, posebno tradicionalno, in med telesnimi obhkami reših tako, da so odstranih bazo kipa in figuro postavili direktno na »tla«. Fran- ce Kralj je to preskusil na svojem interierskem kipu, spomenik pa je skušal oblikovati na novo ali vsaj mo- dernizirati in pri tem ohraniti vse njegove tradicional- ne sestavine, kar mu je v precejšnji meri uspelo. Umirjeno realistični Goršetov relief v Črnomlju delu- je domače in z utišano govorico nekohko težkih obhk prepričljivo. Putrihov kip v Žireh bi prišel v boljši prostorski razporeditvi bolj do veljave, da bi kip lahko zadihal, tako kot je Plečnik povzdignil kip B. Kalina v Žirov- nici, da se lahko giblje in je dobro viden. Nenavadni kamniški spomenik nosi v sebi del, pravzaprav mož- nost, modernega spomenika. Odrezana, nesoraz- merno vehka roka B. Kahna bi sama, gola in prazna, spominjala na povečano glavo kiparja A. Giacometti- ja ali na ogromni palec Cesarja, toda v povezavi s simboličnim križem — mečem, ločno konstrukcijo in lipo je celota drobljena in literarna in jo nadvladuje tradicija. Za čas, ko je spomenik nastal, in še dolgo potem je bila za modernost spomenika odločilna či- stost likovne ideje, ki je morala vsrkati vso sporočilno vsebino in jo čim neposredneje in z novimi oblikami izraziti. Toda slovensko kiparstvo v 19. stoletju ni preživelo bohotne evropske spomeniške dejavnosti, ni bilo za-' sičeno z nobeno spomeniško »kugo«, ker ga še ni bi- lo. Ni se moglo odreči neki tradiciji — kakorkoli za- stareli — ki je še osvojilo ni. V primerjavi s tistim ve- ličastnim kiparstvom na omenjenih evropskih spome- nikih padlim je bilo slovensko maloštevilno, majhno in skromno, nekako po meri Slovenije in je nadalje- valo njeno že dokazano simpatijo do znamenj. Morda je ta povezava še najbolj očitna pri spome- nikih padlim, ki so jih oblikovah arhitekti, posebno Ivan Vurnik. Vodilo gaje iskanje nacionalnega sloga, vendar je sam poudaril, »... da se ne pride do 'našega sloga' na ta način, da zbiramo razne nacionalne moti- ve in si jih potem sestavljamo v nove priložnostne oblike ...«^* Ker je odrasel v podobarski delavnici in duhovni tradiciji krščanske Evrope, je iskal navdih za spomenike v starejši krščanski umetnosti in jih, izvir- no osebno preobhkovane, z velikim posluhom za veh- kostna razmerja in sožitje s prostorom postavljal na pokopališča in trge. Pomembna mu je bila simbohčna oblika, ki je omogočila interpretacijo arhitektonske- ga spomenika kot nosilca duhovne vsebine. Pozoren na likovno dognano formo in na skrbno obrtniško izdelavo je Vurnik po negotovi in izčrpani produkciji celega stoletja, skupaj s Plečnikom, resnično oživel slovensko znamenje in mu v civilni funkciji podaljšal življenje. Čas ni oslabil skladnosti spomenika s cerk- veno arhitekturo in naravnim okoljem v Bohinjski i Beli ali v Srednji vasi. V Vodicah še zanemarjeno j okolje ne more vzeti vsega čara drobnemu spomeniku j in šmartinskemu pokopahšču je dal Vurnikov spome- | nik pečat enkratnosti. Vsa njegova moč je v kvahteti I vehkostnih razmerij posameznih delov spomenika in celote, v poeziji obhk, ki mu zagotavljajo prvo mesto. V Plečnikovem delu za Slovenijo so predstavljali spomeniki padlim v prvi vojni le drobec, v katerem je zanimiva arhitektova vrnitev na kroglasto obhko pri prvotnem načrtu za spomenik v Breznici. Plečnik je izoblikoval zemeljsko kroglo že za natečajni osnutek za Gutenbergov spomenik na Dunaju (1897, prva na- grada), tedaj zaprto, za Breznico pa čistejšo in v srednjem pasu odprto krožno obliko. Pri realizira- nem spomeniku pride do veljave njegov izostreni pos- luh za velikostna razmerja in kvahteta kamnoseškega dela, ki je neopazno, pa je vendar samo z njim dose- žena popolnost in učinkovitost obhk, kot si jih je za- mislil arhitekt. Plečnikova strast za material, posebno kamen, je pripravila do žarenja marsikatero čudno obliko. Plečnik je ustvaril v tujini svoj najmodernejši spomenik padhm. S predsednikom Češkoslovaške re- publike T.G. Masarykom je zasnoval spomenik pad- hm češkim legionarjem, ki je bil postavljen pred pred- sednikovo letno rezidenco v Lanih in objavljen v Do- mu in svetu 1929. leta. Reprodukcija predstavlja vi- sok, tenak slop kvadratičnega tlorisa in grobe obde- lave, ki je spodaj spojen s skoraj tretjino nižjim in profiliranim, bolj gladko obdelanim značilnim Pleč- nikovim krajnikom. Na vrhu slopa je drobna krogla, kamor se stekajo žice, s katerim je krhki spomenik privezan na zemljo. Ravnikarjeva kostnica na Žalah nadaljuje Plečni- kovo koncepcijo arhitekture in povzema sredjeveško krščansko stavbo, kostnico ah krstilnico v čisti cen- tralni obliki. Strogi geometrični obris in čisti volumen oživljajo kamnoseško bogato ostenje in razpotegnje- ni stopnišči v osi spomenika, poudarek pa mu daje dovolj velik prazen obdajajoči prostor na sicer gosto zasedenem pokopališču. To praznino je danes nekoli- ko zapolnilo visoko drevje. S Peruzzijevim kipom na sprednjem stopnišču je odpadla potreba po dodat- nem pisnem označevanju funkcije spomenika. V celoti deluje dediščina spomenikov padlim v prvi vojni po meri naroda in njegovega zoženega življenj- skega prostora: s stopnjami kvalitete in omejenega modernizma je presegla zgolj zgodovinsko dokumen- tarno vrednost spomenikov in položila v nekatere slo- KRONIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino 35 i987 177 i venske kraje likovne oblike, znake in znamenja v pro- storu, ki so spremenili okolje, povezali različne ob- jekte v njem, dali nov poudarek konfiguraciji terena, središčno točko v pokrajini in postali sami soustvar- jalci likovne kulture na podeželju in v mestu. OPOMBE 1. Jelisava Čopič: Javni spomeniki v slovenskem kiparstvu prve polovice 20. stoletja, 1, H, Ljubljana 1977 (disertacija, rkp) z nadrobnejšo literaturo za posamezne spomenike. V besedilu so ob spomenikih letnice odkritja. — 2. Bojana Hudales-Kori, Kipar Svetoslav Peruzzi ZUZ, n.v. Vlll, Ljubljana 1970, str. 169, 187—188, 196. — 3. Nagrobnik judenburškim žrtvam. Mladika, Prevalje 1923, str. 277. — 4. Spomenik padlim v Šebreljah, Mladika, Gorica 1922, str. 186. — 5. Pokrajinski arhiv Maribor, Odbor za Malgajev spomenik v Guštanju. — 6. Spomenik padlim vojakom. Ilu- striram Sjovenec, 12. VI 1927, str. 191. — 7. Saša Santel, Jurkovičeva »Žalujoča Slovenka«, Jutro, 11. X. 1928, str. 3.-8. Devica Marija v Polju. Osnutek kiparja Lojzeta Do- linarja. Mladika, Celje 1929, str. 406. —9. Odkritje spome- nika padlim v Polzeli, Slovenec, 27. IX. 1927, str. 3. — 10. Nova umetnina Toneta Kralja, Slovenec, 31. X. 1928, str. 7. — 11. Največji vojni spomenik v Sloveniji, Ilustracija, 1930, str. 353. — 12. Ivan Vurnik, Vurnikova šola za arhi- tekturo. Dom in svet, 1927, str. 31. — 13. Ib., str. 31. — 14. Odkritje spomenika padlim šentpetrske fare, Slovenec, 21. VI. 1927, str. 3. — 15. France Stele, Vojni spomenik na Breznici, Mladika, Celje 1931, str. 409—414. — 16. Odkrit- je spomenika 50 padlim junakom starološke fare. Jutro, 28. X. 1930, str. 5. — 17. Trebnje spominu vojnih žrtev, Pone- deljski Slovenec, 27. XI. 1933, str. 1. — 18. Spomenik pad- lim Žirovcem, Slovenec, 18. X. 1938, str. 5. — 19. Eda Stadler, Spomenik padlim v Kamniku, Umetnost, Ljublja- na 1940, str. 94—50. — 20. Zgodovinski arhiv Ljubljana Reg 1., fase. 2302, Grobnica padlih vojakov v svetovni vojni pri Sv. Knžu v Ljubhani. — 21. - a. (Karel Dobida), Naši vojaški spomeniki. Mladika, Celje 1929, str. 431. — 22. Glej op. 15, str. 413. — 23. Glej op. 21, str. 431. — 24. Glej op. 21, str. 430. — 25. Glej op. 12, str. 30. BITNJE IN ŽABNICA (Prostorsko spreminjanje vasi) BREDA OGORELEC, SAŠA DALLA VALLE Vasi Bitnje in Žabnica ležita na zahodnem robu Sorskega polja, ob cesti Kranj—Škofja Loka. Ne le na Gorenjskem, tudi v slovenskem merilu sta poseb- nost, ki jo velja ohraniti tudi zanamcem. Njun prvot- ni tloris in parcelacija, stara okrog tisoč let, sta v pretežni meri ohranjena, prav tako njun agrarni zna- čaj. Zaradi ugodne notranje strukture namreč nista doživeli močnejše preobrazbe, kakršne je bilo delež- no na primer sosednje Stražišče, ki seje spremenilo v kaotično, urbanistično komaj »premagljivo« zmes urbanih in ruralnih elementov.' Da bi spoznali značilnosti vasi Bitnje in Žabnica, njuno spreminjanje, in določili kvalitete, ki jih je tre- ba spoštovati v prihodnje^ smo preučevali razvoj par- celacije, zasnove vasi in značilnosti stavb v posamez- nih obdobjih, kot vir pa so nam sluzih ohranjeni ka- tastrski načrti: franciscejski kataster iz leta 1825/26 in katastri iz leta 1867, 1943 in 1977.' I. OBDOBJE OD 10. STOLETJA DO LETA 1826 — Parcelacija Prvotno so Sorsko polje prekrivali hrastovi gozdo- vi (dobrave). Zemljišča v Žabnici so bila delno kulti- virana že pred 10. stoletjem, v Bitnjah pa so gozd pri- čeh krčiti najbrže konec 10. stoletja, ko je freisinški škof sem naselil podložnike iz Bavarske." Značilna lastnost in posebnost zemljiške razdelitve vaškega zemljišča Bitenj in Žabnice so proge. Tu je namreč v Sloveniji najbolj tipičen primer »čiste razdelitve na sklenjene proge«.^ Kolonisti so dobili v obdelavo komplekse gozda — 92 gozdnih hub, ki so merile ve- činoma 7 do 9 ha.' Postopoma so jih krčih v smeri od zahoda proti vzhodu, dokler niso bila vsa na prodnih nanosih ležeča zemljišča spremenjena v njive in trav- ' nike. Širina prog je bila večinoma okrog 30 m (od 241 do 48 m), dolžina pa je dosegala do 3,1 km. j Proge so strogo vzporedne (smer vzhod—zahod), kmečki domovi so razporejeni ob njihovih konceh v . dolgi vrsti v smeri sever—jug čez vse vaško zemljišče. ' Od vsakega doma je po sredi pripadajoče proge vodi- la pot. Polja so bila razvrščena na obeh straneh te po- ti tako, da so se njive sosedov stikale. Taka razdelitev nas čudi, saj so bile pravde zaradi mejaštva med slo- venskimi kmeti zelo pogoste. Kasneje so poti prenesU na parcelne meje, njihovo nekdanjo lego pa lahko razberemo tudi v današnjih katastrskih načrtih, kjer so označene kot ozke pašniške proge. Prvotno so se proge končale ob domovih, za njimi so se pričeH skupni pašniki in gozd. Kasneje, verjetno pa že pred 16. stoletjem, so razdelili tudi srenjski gozd tik za vas- jo in tako so se sklenjene gruntarske proge podaljšale 178. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 proti zahodu, le pas ob potoku Žabnici so razdelili med kajžarje. Njihove parcele so bile nepravilnih oblik — t.im. »kajžarske grude«, merile so 700 do 2500 m^. Iz franciscejskega katastra je razvidno, da so bile grude večinoma travniki, redkeje manjše nji- ve. Gmajno — skupni pašnik so razparcelirali nakjas- neje, ta je bila razdeljena na delce (kompleks je raz- deljen na med seboj vzporedne parcele) in na grude (parcele nepravilnih oblik). — Zasnova vasi Gruntarski del vasi je nastal, podobno kot mnoga druga naselja, na naravni meji. Leži na stiku med mo- krotnim svetom ob potoku Žabnici in bolj suhim sve- tom na prodnih nanosih, s tem pa tudi na stiku dveh razhčnih produkcijskih enot vaškega zemljišča, njiv- skega kompleksa na vzhodu ter kompleksa vlažnih travnikov, pašnikov in gozda na zahodu. Lego na robu Sorskega polja pa je pogojevala tudi oskrba z vodo. Ker prekriva Sorsko polje debela plast nanosov, je gladina talne vode v precejšnji globini, na njegovem robu pa se približa površju in je dosegljiva z vodnjaki, hkrati pa potoki omogočajo napajanje živine in pranje. Na kontinuiteto poselitve kažejo ar- heološki ostanki dveh rimskih viF, rimske ceste' in starih slovanskih grobov.' Vas Zabnica je starejša, slovenska vas, omenja se leta 973." Gruntarski del je nastal, kot omenjeno, konec 10. stoletja s kolonizacijo bavarskih kmetov. Uvrščamo ga med gozdne vasi. Take vasi so v Slove- niji redke, najbolj so zastopane v Ljubljanski kothni, na Dravskem polju in sporadično še tu in tam po vlažnejših ravninah. Domala vse so enovrstne." Glede na tlorisno zasnovo sodijo gozdne vasi v sku- pino dolgih vasi'^ oziroma vrstnih vasi". Hiše so razvrščene v dolgi vrsti, enakomerno oddaljene druga od druge, saj je razporeditev stavb določal koloniza- cijski načrt. Vsak dom stoji zase na kulturnem zemlji- šču, ki se vleče v zelo dolgi, ne posebno ozki progi čez polje.'" Čeprav se vrsti od severa proti jugu pet vasi (Zgornje, Srednje in Spodnje Bitnje ter Zgornja in Spodnja Zabnica) ni med njimi nikakršnih vidnih me- ja, domovi se nizajo drug za drugim v enakomernih presledkih, brez prekinitev, v dolžini 3 km in pol. Ta- ko celo J. V. Valvasor omenja Bitnje kot najdaljše na- selje: »prednjači po dolžini vsem mestom v državi, dolga je namreč veliko nemško miljo«.''^ Stanovanj- ske hiše so bile postavljene dosledno na zahodni stra- ni notranje vaške ceste, niz gospodarskih poslopij na vzhodni strani pa je imel še vrzeli. Verjetno so bila sprva tudi vsa gospodarska poslopja na zahodni stra- ni, a so jih priseli sčasoma prestavljati na drugo stran ceste. Od tega tipičnega vzorca odstopata dve skupini domov v Žabnici, kjer so stanovanjske hiše in gospo- darska poslopja vsa na isti, vzhodni strani ceste. Zasnova vasi je zato monotona, ritma ob cesti na- nizanih domov ni razbil noben od nekmečkih objek- tov. Vse cerkve so postavili zunaj gruntarske vasi, kar tri pa na plani svet Sorskega polja (Sv. Uršula, Sv. Miklavž, Sv. Vid)." Tako razširitve v osrednji vaški prostor — trg, ki je sicer pred cerkvami običajen, v Bitnjah ni. Prehod med poslopji je sčasoma postal tako tesen, da so speljali promet med vasjo in polji, morda po že prej obstoječi gospodarski poti. To se je zgodilo pred letom 1825, saj je v franciscejskem katastfu že vrisa- na. Prestavitev ceste na traso med vas in polja v začet- ku verjetno ni bila problematična, z razvojem prome- ta pa je dandanes povezava kmetij s polji resno otežena. Druga hipoteza, ki se nam zdi manj verjet- na, pa je, da je omenjena vzhodna cesta nastala hkra- ti z vasjo!" Kajžarski del je nastal v 16. stoletju." Kajže so po- stavili na prvotno srenjski zemlji zahodno od vasi, v močvirnem gozdu in na pašniku. Leta 1572 jih je bilo Bitnje KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 179 1 15, 1825 pa že 84. Največ jih je bilo v Zgornjih Bitn- jah: okrog cerkve sv. Tomaža, ob potoku Žabnici in ob cesti, ki teče vzhodno od potoka. Tu je bilo kajžarskih domov kar štirikrat več kot gruntarskih. V Srednjih Bitnjah je bilo kajžarjev dvakrat več kot gruntarjev. Njihove hiše so bile postavljene s podolžno stranjo ob cesti (gasi), ki poteka v smeri sever—jug, a je precej zvijugana. Kajže so bile od nje neenakomerno oddaljene, tako da o pravilnem tločr- tu ne moremo govoriti. Le v južnem delu Srednjih Bi- tenj so obojestransko razvrščene kajže ustvarile kraj- šo ulico. V Spodnjih Bitnjah se potok Žabnica povsem pri- bliža stari, gruntarski vasi, zato so tu kajže najdlje od vasi, ob gozdnem robu. V Žabnici je ležalo kajžarsko naselje s 34 lesenimi kajžami na zahodnem bregu po- toka Žabnice (Šutna). Tudi tu je bil tloris nepravilen, o enotni gradbeni liniji ne moremo govoriti. — Značilnosti stavb Najstarejše ohranjene stavbe so cerkve: sv. Mik- lavž v Spodnjih Bitnjah, Sv. Tomaž v Zgornjih Bit- njah," Sv Uršula v Srednjih Bitnjah.^" Prvotna cer- kev sv. Vida (ime vasi Bitnje izvira iz imena Vid^') pa se ni ohranila. Stala je za cerkvijo Sv. Miklavža v Spodnjih Bitnjah. Poleg cerkva sta iz tega obdobja tudi dva kmečka dvorca, eden v Zgornjih Bitnjah severno od cerkve sv. Tomaža in drugi v Zgornji Žabnici. Prvega se- stavljata dve vzporedni poslopji, severno gospodar- sko in južno stanovanjsko. Le-to ima polovico prith- čja in prvega nadstropja arkadiranega (imitacija ple- miške arhitekture). Tudi baročni dvorec v Zgornji Žabnici (Žabnica 5) je enonadstropen, s poudarjeno simetrično zasnovo, glavna fasada je obrnjena k cesti Škofja Loka—Kranj. Pripadajoče gospodarsko pos- lopje je postavljeno zahodno od notranje vaške ceste in je grajeno na vogel, tj. v obliki črke L, delno je le- seno. Oba dvorca se od gruntarskih domov ločita ta- ko po prostorski zasnovi kot po velikosti in obliko- vanju objektov. Prvotna razporeditev stavb kmečkega doma je bila določena s kolonizacij skim načrtom in zato uniformi- rana. Nato se je v teku stoletij zasnova spreminjala, tako da smo jih v gruntarskem delu Bitenj razvrstili v 3 tipe: a) Stanovanjska hiša je postavljena s podolžno stranjo ob vaško cesto, na njeni vzhodni strani. Go- spodarsko poslopje stoji pravokotno na cesto, na nje- ni vzhodni strani. Vhod v stanovanjski objekt je iz vaške ceste. Prav tako ima gospodarsko poslopje, po- leg gospodarskih vhodov z dvorišča še vhod z vaške ceste. Ta tip kmečkega doma so večinoma pojavlja v Srednjih Bitnjah. b) Na zahodni strani ceste stoji dom na vogel. Sta- novanjska hiša je vzporedna cesti, v globino parcele sega nanjo naslonjeno gospodarsko poslopje. S čelno fasado na cesto stoji na njeni vzhodni strani še eno gospodarsko poslopje (hlev). Vhodi v objekte so tudi Bitnje — tipi kmečkih domov | tU z vaške ceste. Ti domovi so v Srednjih in Spodnjih Bitnjah. Dom na vogel stoji v Srednjih Bitnjah do- sledno na zahodni strani ceste. c) V južnem delu Bitenj pa se potok Žabnica pri- bliža naselju tako, da je ob njej komajda dovolj pro- stora za cesto oziroma je ni. Domovi so tu postavljeni zrcalno. Dostop imajo s ceste Škofja Loka—Kranj, stanovanjski del je zidan na bregu Žabnice. Franciscejski kataster iz leta 1826 nam kaže, da so bili najbolj pogosti domovi z lesenim stanovanjskim delom in zidanim hlevom pod eno streho. Nekateri domovi so bili povsem leseni, nekateri so imeli zidano stanovanjsko hišo in leseno gospodarsko poslopje, le šest domov pa je bilo v celoti zidanih. V kajžarskem delu sta bila stanovanjski del in hlev v istem poslopju, širokem 8 m in dolgem 10 do 25 m. Kajže so bile večinoma lesene: v Zgornjih Bitnjah je bila zidana približno ena tretjina, v Srednjih in Spodnjih Bitnjah so bile razen ene vse lesene. Iz tega obdobja je ohranjena le lesena kajža severozahodno od cerkve sv. Tomaža (Zgornje Bitnje 80). II. OBDOBJE 1825—1867 — Parcelacija Parcelacija je ostala v glavnem nespremenjena. Iz- jema je nekdanja srenjska zemlja zahodno od potoka Žabnice (ledinsko ime Gmajna) med Zgornjimi in Srednjimi Bitnjami. Razdelih so jo na med sel^oj vzporedne parcele, ki se drže v tej pokrajini prevladu- joče smeri parcelacije vzhod—zahod. V last so jo do-, bih gruntarji in tudi kaj zarji. Nekatere od teh parcel 180 I KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 SO izkrčili, del pa je ostal kot gozd. Iz tega obdobja torej izvirajo menjajoči se pasovi gozda in travniki z ravnimi robovi. Katastrski načrti za k.o. Zabnica za leto 1867 so ohranjeni le delno, vendar tudi iz njih lahko razbere- mo, da so razdelili skupna zemljišča v zahodnem za- ledju vasi. — Zasnova vasi Podobno kot parcelacija se tudi tloris vasi v tem obdobju ni bistveno spreminjal. Postavih so le nekaj novih kajž, dve v Srednjih Bitnjah, ostale v Zgornjih Bitnjah. — Značilnosti stavb Oba tipa kmečkega doma na vogel sta postopoma izginjala. Na zahodni strani ceste je ostala stano- vanjska hiša z vzhodno fasado obrnjeno na cesto, hlev pa so preselili na drugo, zahodno stran vaške ce- ste. V gruntarskem delu so bile že vse stanovanjske hiše zidane, tako da lesenih hiš katastrski načrt iz leta 1867 ne prikazuje več. Tudi gospodarskih poslopij je bilo vse več zidanih. Od kajž jih je z zidanimi nado- mestili le sedem, velika večina pa jih je ostala lesena. Tudi večina na novo postavljenih kajž je bila lesena. Leta 1851 so postavili še zadnjo od cerkva, sv. Urha v Žabnici." III. OBDOBJE 1867—1943 — Parcelacija Značilnosti parcelacije so ostale nespremenjene, do drobljenja parcel je prišlo le v kajžarskem delu Zgornjih in Srednjih Bitenj. — Zasnova vasi V kajžarskem delu vasi se je zgostila zazidava okrog cerkve sv. Tomaža v Zgornjih Bitnjah in v Srednjih Bitnjah, segla jc tudi na zahodni breg poto- ka Žabnice. Kajžarji so se ukvarjali s sitarstvom^", saj je bila njihova posest preveč skromna, da bi omo- gočala preživetje. Druga smer za širitev vasi je bila ob cesti Škofja Loka—Kranj in to v Zgornjih Bitnjah in ob cerkvi Sv. Miklavža v Spodnjih Bitnjah. Prostorsko so se vasi torej širile, skupno število prebivalcev pa se je zmanjšalo (od 1553 leta 1869 na 1490 leta 1931). Skoraj za 20% se je zmanjšalo v Srednjih Bitnjah, ki imajo najbolj agraren značaj. Vzrok je v manjši številčnosti družin, s tem pa se je dvignil bivanjski standard. Število prebivalcev se je v tem obdobju povečalo le v Zgornjih Bitnjah in Žab- nici. — Značilnosti stavb Iz tega obdobja je večina stanovanjskih hiš pa tudi hlevov v gruntarskem delu Bitenj in Žabnice. Gradih so prithčne hiše, običajno z izrabljenih podstrejšem. Kritina je bil bobrovec, na redkih celo skril. S stavb- nim redom iz leta 1875 (25) je bila namreč zahtevana kritina, varna pred ognjem. Pogoste so bile frčade nad vhodom, čopov praviloma ni. Na stranski fasadi so bila v prithčju po tri okna, redkeje štiri, na podstrešju pa običajno dve okni, po- gosto z okroglimi linami na vsaki strani. Večina hiš je imela venec. Ob južni fasadi ponekod še vedno raste trta. Vhod je bil sredi fasade, pogosto s kamnitim Bitnje — parcelacija 1867 Bitnje — parcelacija 1977 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 181 portalem. Na vsako stran vhoda so bila po tri do štiri okna. V stari, gruntarski vasi so namesto prejšnjih lesenih postavili zidane hleve, saj je bilo prepovedano po- stavljati nova lesena poslopja.^' Na vzhodno stran vaške ceste so jih prenesU tudi pri 15 preostalih domo- vin na vogel. Leta 1943 so bili taki le še trije. Hlevi so bili vedno postavljeni pravokotno na smer vaške ce- ste, vhod so imeli tudi z nje. Tudi ta vhod je imel po- gosto kamnit portal. S stavbnim redom so bila z deskami zabita strešna čela prepovedana^' in jih je bilo treba zazidati. Iz tega obdobja izvirajo značilna velika okna z opečno mrežo na zatrepnih fasadah. Ker mreža ni nosilna, je bilo njeno obhkovanje svobodno in pojavile so se kompozicije, ki kažejo zakonitosti nastajanja orna- menta. Stilizacijo je narekoval gradbeni material, na- vadno opeka normalnega formata.^' Ne redko so bili na zatrepih poleg opečnih mrež tudi golobnjaki. Zahtevani odmik kmetijskih poslopij od sosednjih je bil v tem času 10 m." Hlevi so bili običajno po- stavljeni na severnem robu parcele, južni napušč je bil zato daljši in podprt z lesenimi stebri. Tudi redke, še ohranjene kajže izvirajo, sodeč po katastrskem na- črtu iz leta 1869, iz tega obdobja. Stanovanjski del je ostal lesen, hlev pa je bil zidan, redkeje obratno. IV. OBDOBJE 1943—1977 —Parcelacija V tem obdobju se je parcelacija najbolj spremeni- la. Skrajni vzhodni del njivskega sveta (ledinski imeni Štuki in Ledina) je bil priključen državnemu posest- vu, sedaj KŽK Kranj, zato se tu značilna razdelitev na proge ni ohranila. Katastrski načrt še vedno prikazuje staro parcelacijo, dejansko pa so tu veliki strnjeni kompleksi njivskega in travniškega sveta, široki po sto metrov in več. Ohranjena je še smer vzhod—za- hod, a je drobna struktura izgubljena. Spremenjena pa je tudi parcelacija med nekdanjim gruntarskim in kajžarskim delom vasi. Skoraj vse proge so pričeli deliti in odprodajati, ta proces je te- kel od zahoda proti vzhodu. Le redke proge so po- vsem razdelili, običajno le eno do dve tretjini. Severni rob proge so praviloma namenili za dovozno cesto, preostalo progo pa razdelili na 20 do 25 m široke in okrog 30 m globoko od ceste segajoče parcele. Tako nastale gradbene parcele merijo v povprečju 700 m^. Opisana parcelacija je brez kakršne koli zgodovinske kontinuitete. V končni fazi vodi namreč v sistem ša- hovnice, ki je slovenskim vasem tuj. V starem (gruntarskem) delu Bitenj meri stavbišče in kmečko dvorišče običajno 1000 do 1500 m^, skupaj s sadovnjakom, ki sega do ceste Kranj—Škofja Lo- ka, pa 1500 do 3500 m^ (v Srednjih Bitnjah). — Zasnova vasi Obdobje 1931 do 1971 je bilo obdobje najhitrejše Grajena struktura — Bitnje 1867 rasti. Kar za dvakrat so se povečale Zgornje Bitnje, sledi jim Šutna s 60% rastjo. Skupno število prebival- cev se je povečalo za polovico, od 1490 na 2242. Vrhunec gradnje je bil v šestdesetih letih, ko našteje- mo v povprečju vsako leto 30 ljudi več. Prostorsko rast naselij uvrščamo v tip neusmerjane enodružinske gradnje na komunalno neopremljenem zemljišču. Omenimo naj, da so se vsa naselja v šestdesetih letih z vodo oskrbovala še iz vodnjakov! Grajena struktura — Bitnje 1977 182 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 Nekdanji kajžarski del vasi se je širil proti jugu in segel tudi v Spodnje Bitnje. V zaledju Srednjih Bitenj se je še naprej gostil in se vse bolj bhžal gruntarskemu \ delu vasi, nepozidani pas je bil ponekod širok le še < 80 m. Parcelacija prog (prodaja zemljišč) je privedla , do nizanja objektov drugega za drugim, tako daje na eni od prog postavljenih kar 12 hiš. Skoraj povsem je bil pozidan pas zahodno od potoka Žabnice do ceste proti Puškami (ledinsko ime »Pod gmajno«). Tod so bili nekdaj pretežno kajžarski gozdovi. Tudi lega ob- • jektov na parceli se ne naslanja na tradicijo. Hiše le- ; že sredi parcele, le izjemoma so postavljene na nje- nem robu. Taka lega ni racionalna, saj je s tem zma- njšana površina vrta. Običajno so od severne parcel- ne meje oddaljene 4 do 8 m in od južne 8 do 14 m. Enotne gradbene hnije ne zasledimo. Opisane značilnosti povojne gradnje nam kažejo, da v ničemer ne črpa iz lokalnih posebnosti in tradici- ¦ je. To je za Slovenijo tipična predmestna gradnja, ki poskuša v podeželsko okolje prenesti mestne vzorce (vilske četrti), a ji to ne uspeva. Preobražal se je tudi | gruntarski del vasi. V Srednjih Bitnjah so se na kmeč- ka dvorišča med vaško cesto in cesto Ljubljana— Škofja Loka pričele vrivati stanovanjske hiše in pomožna poslopja (lope, garaže, silosi). — Značilnosti stavb Enodružinske stanovanjske hiše so gradih posebno v zaledju vasi. Z vidika oblikovanja odstopajo od tra- dicije, saj prevzemajo »kvazi-meščanski« tip hiše. Pritličje so dvignih nad nivo terena (visoko prithčje), streha ima manjši naklon, tako da pogosto izraba podstrešja ni mogoča. Tloris ni več podolgovat, tem- več se približa obhki kvadrata. Dva ali celo trije bal- koni imajo predvsem statusno funkcijo. Zaradi kraj- j ših napuščev nad vhodi naredijo nadstrešek ali celo I postavijo vetrolov. j OPOMBE 1. Svetozar llešič, Preostanki preteklosti v pokrajini kot element resničnega geografskega okolja, Geografski vest- nik, XXXVI, Ljubljana 1964. — 2. Prispevek je nastal na podlagi gradiva, ki smo ga zbrali ob pripravi Posebnih stro- kovnih podlag za prostorske ureditvene pogoje za prostor- sko celoto Bitnje (nosilec Saša Dalla Valle) in raziskovalne naloge Analiza agrarne pokrajine za potrebe prostorskega planiranja (nosilka Breda Ogorelec) na Urbanističnem inšti- tutu SRS. — 3. Franciscejski kataster je ohranjen za obe ka- tastrski občini, Bitnje in Zabnica, hrani se v Arhivu SRS. Kataster iz leta 1867 (indikacijske skice) je ohranjen za k,o. Bitnje, za k.o. Zabnica pa le del; leta 1943 so bile izmerjene i le Bitnje; kataster iz leta 1977 zajema obe katastrski občini, j izmera leta 1986 pa ponovno le Bitnje; načrti se hranijo na Geodetski upravi v Kranju. Podrobneje je obravnavano in grafično prikazano le spreminjanje parcelacije v vasi in nje- ni neposredni bližini. — 4. Pavle Blaznik, Bitenj (historično geografska študija), Geografski vestnik, IV, Ljubljana 1928, p. 90. — 5. Svetozar llešič, Sistemi poljske razdelitve j na Slovenskem, SAZU, Ljubljana 1950, p. 75. — 6. Blaz- i nik, p. 88, p. 93, p. 96. — 7. Podatki Milana Sagadina, dipl. i arheol., z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v i Kranju: Villa rustica v Spodnjih Bitnjah in med Žabnico in j Dorfarji. — 8. Op.c: na morebitne sledove rimske ceste so j doslej naleteli na več mestih na Sorskem polju, vzhodno od j sedanje ceste Kranj—Škofja Loka. — 9. Op.c: arheološka \ lokaliteta je v Zgornjih Bitnjah, vzhodno od ceste Kranj— j Škofja Loka. — 10. Srednjeveški urbarji za Slovenijo, zve- \ zek četrti. Urbarji freisinške škofije, objavil P. Blaznik, SAZU, Ljubljana, 1963, p. 131; naselje se omenja kot Sab- nitza. — \\. Anton Melik, Slovenija I, 1. zvezek, Ljubljana i 1936, p. 549. — 12. Op.c, p. 548. — 13. Blaznik, p. 88. — 14. Melik, p. 549. — 15. J.V. Valvasor, Slava Vojvodine Kranjske, Ljubljana 1984. — 16. Lokacije Sv. Miklavža, j Sv. Vida in Sv. Urha se vežejo na lokalitete rimskih pode- želskih vil. Tudi pri cerkvi Sv. Tomaža v Zgornjih Bitnjah, po podatkih arheologa Sagadina, ledinsko ime Britof kaže ! na morebitno arheološko lokaliteto. Lega Sv. Uršule dobrih j 500 m stran od vasi, na polju, je bolj neobičajna. Le delno se veže na arheološke ostanke, saj pot do nje vodi mimo sta- roslovanskih grobov. — 17. France Vardjan, Krajinsko ob- i močje naselja Bitnje, tipkopis, brez letnice, p. 4; navaja, da [ je cesta »morda že takrat (t.j. ob nastanku vasi, op.a.)« te- i kla po današnji trasi. - 18. Blaznik, p. 97, — 19. Sand Nie- i las zu Veitingen omenjen leta 1428, Sand Thomas omenjen \ okrog 1470 v Urbarjih freisinške škofije, pp. 238, 239. — 20. Sv. Uršula je iz leta 1612, Krajevni leksikon Slovenije I, Ljubljana 1968, p. 169. — 21. Op.c, p. 168. — 22. M. Kos, ! Gradivo za historično topografijo Slovenije (za Kranjsko do leta 1500). I A—M, Ljubljana 1975 p. 20. — 23. Krajevni leksikon, p. 174. — 24. Op.c, p. 173. — 25. Stavbni red (postava o stavbah). Deželni zakonik za Vojvodstvo Kranjs- ko, leto 1875, XI. del, 1. 12. 1875, paragraf 45. — 26. Op.c, paragraf 42. — 27. Op.c, paragraf 48. — 28. Jurij Kobe, Opečne mreže, Arhitektov bilten, letnik 5, št. 5—6. — 29. Op.c, paragraf 57. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 183 ISKRA KRANJ NA ZAČETKU PETDESETIH LET JANEZ KOPAČ Danes v Kranju poslujejo tri Iskrine delovne orga- nizacije: Iskra — Kibernetika, Iskra — Tovarna elek- tričnega ročnega orodja in Iskra — Telematika. Vse tri delovne organizacije so zrasle iz tovarne, ki je do- bila svoje ime marca 1946. V obdobju pred drugo svetovno vojno v Kranju ni bilo elektrotehnične industrije. Na območju, kjer da- nes stojita delovni organizaciji Iskra — Kibernetika in Iskra — Tovarna električnega ročnega orodja, to je na desnem bregu reke Save, v bližini kranjske že- lezniške postaje, so leta 1922 ustanovili najstarejšo tekstilno tovarno v Kranju, ki so jo zgradili s češkim kapitalom in se je imenovala Jugočeška, jugoslovan- ska in češka tekstilna industrija d.d. Kranj. Tovarna je kmalu postala znana kot največja jugoslovanska tovarna tiskanin in umetne svile, v tridesetih letih je zaposlovala okoli 1.000 delavcev, letno pa je izdelala nad 10 milijonov metrov vsakovrstnih tkanin.' Z začetkom druge svetovne vojne je Jugočeška pre- nehala delati kot tekstilna tovarna. Nemci so odpelja- li in v glavnem prodali za ta čas najmodernejše tek- stilne stroje. V tovarniške obrate so namestili stroje za obdelovanje kovin in finomehaniko ter organizira- U proizvodnjo delov za letalsko industrijo. Tako je le- ta 1941 nastala v Kranju podružnica firme Luftfahr- gerätewerk iz Berlina, ki so jo s kratico imenovali LGW. Nemci so poskrbeli tudi za novo strokovno usposobljenost nekdanjih tekstilnih delavcev. Nekaj dni pred koncem druge svetovne vojne je upravni vodja tovarne postal Janez Hrovatin, kije bil eden od uslužbencev v tovarni LOW. Glavna skrb je bila ohraniti kar največ strojnega parka tovarne. Kot je zapisano v zborniku 35 let Iskre je Hrovatin tovar- no preimenoval v Strojne tovarne Kranj, ki je po končani vojni prešla pod Ministrstvo za industrijo in rudarstvo pri Narodni vladi Slovenije.^ Že maja 1945 je ministrstvo kot delegata v tovarno poslalo Vladi- mirja Klavsa, Janez Hrovatin pa je postal tehnični vodja oziroma glavni inženir tovarne.' Strojne tovarne Kranj so po osvoboditvi zaposlo- vale okoh 1.200 delavcev, katerih glavno delo je bilo popravilo vozil in druge strojne opreme tankovske di- vizije, ki je prišla v Kranj. Remontna dejavnost pa je nekatere obrate (npr. orodjarno) preobremenila, medtem ko ostale kapacitete niso bile izkoriščene, kar vse je privedlo, daje do septembra 1945 število zapos- lenih v Strojnih tovarnah Kranj padlo na 850 de- lavcev. Tovarniški strokovnjaki so kmalu ugotovili, da po- pravilo vojaških strojev in avtomobilov ni perspektiv- na dejavnost, zato so že poleti 1945 izdelali proizvodni program za področje elektromehanike, merilne in sti- kalne tehnike, ur, kinoprojektorjev, telekomunikacij itd. Prepričani so bili, da bodo z izdelki tega progra- ma, za katerega je bilo takrat v Jugoslaviji veliko za- nimanje, zaposlili razpoložljivi strojni park in delav-, ce. Predlog o spremembi proizvodnje v kranjski strojni tovarni so posredovali Ministrstvu za industri- jo in rudarstvo, ki pa ga je zaradi dvoma o njegovi re- alizaciji sprejelo šele čez nekaj mesecev. Šele 8. marca 1946 je ministrstvo Strojne tovarne Kranj preimeno- valo v Iskro, tovarno za elektrotehniko in finomeha- niko Kranj. Hkrati z novim poimenovanjem je tovar- na dobila še danes veljavni zaščitni znak. Pa tudi tu ni šlo brez zapletov, saj so morali osnutek znaka, ki je simboliziral iskro s šestimi kraki, zamenjati z znakom s petimi kraki." Poleg izdelkov, ki so bili v okviru proizvodnega programa, pa so zaradi izredno velike- ga povpraševanja po najrazličnejših mehanskih izdel- kih morali prevzemati tudi številna naročila, ki nika- kor niso sodila v njen proizvodni program (npr. rez- karje za pete in podplate za čevljarsko industrijo, pa- tentne svinčnike, ventile za gume avtomobilskih in motornih koles, izdelke, ki jih je potrebovalo kme- tijstvo itd). Primanjkovalo je tudi delavcev, zato so tovarniški »člani KPJ in sindikalni aktivisti odšli v vasi v okolici Kranja in prepričevali mlade ljudi, naj se zaposlijo v tovarni«.^ Skrbeli so tudi za vzgojo strokovnega ka- dra in so že leta 1945 ustanovili svojo poklicno šolo.' Pomembnost proizvodnega programa je privedla do tega, da je Iskra z odločbo vlade FNR Jugoslavije z dne 31. decembra 1946 dobila značaj zveznega pod- jetja oziroma podjetja splošnega državnega pomena pod administrativno-operativnim vodstvom Glavne uprave elektroindustrije FNR Jugoslavije.' Že prvo leto je tovarna ponudila tržišču okoli 60 različnih izdelkov. Zaradi zvezne administrativne odredbe, ki je urejala programske zasnove v okviru jugoslovanske elektroindustrije, je morala v letih 1947 in 1948 kranjska tovarna za precejšnje število svojih izdelkov oddati dokumentacijo in proizvodnjo drugim elektroindustrij skim tovarnam v Jugoslaviji, sama pa je od tovarne Rade Končar iz Zagreba dobila dokumentacijo in proizvodno tehnologijo za izdelo- vanje telefonskih naprav. V zaključnem poročilu predsednika delavskega sveta ob koncu prvega man- data beremo, da so strokovnjaki Iskre v obdobju od leta 1945 do marca 1952 skonstruirali kar 418 različ- nih proizvodov, od katerih so jih izdelovali 118, v za- četku leta 1952 pa so izdelovali le še 19 proizvodov. Izdelovanje vseh ostalih izdelkov pa so morali skupaj s tehnologijo oddati drugim jugoslovanskim tovar- nam. V istem poročilu je predsednik delavskega sveta še ugotovil, »da kvaliteta teh artiklov v drugih pod- jetjih ne dosega nekdanje Iskrine kvalitete«.^ V letih 1947 in 1948 je Iskra opustila tudi proiz- vodnjo nekaterih mehanskih naprav, ki jih je doslej zaradi potreb jugoslovanskega tržišča izdelovala po naročilu in niso sodile v njen delokrog. V letih 1948 in 1949 se je tako dokončno izobhkoval osnovni proiz- vodni program kranjske tovarne, ki so ga sestavljaU, 184 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 električni števci, merilni instrumenti, vžigalne tuljave, avtoelektrični izdelki, električni vrtalni stroji in proiz- vodnja na področju telefonije. To je bilo obdobje ad- ministrativnega planskega gospodarstva in prvega ju- goslovanskega petletnega plana, ki je potekal od 1. januarja 1947 do 31. decembra 1951, ko je bila te- meljna naloga in glavni kazalec uspešnosti vsakega planskega subjekta doseganje s planom začrtanih nalog. Kakor druge tovarne se je tudi kranjska Iskra pri realizaciji plana srečevali s številnimi težavami. Reše- vali so jih tudi z udarniškim popoldanskim in nedelj- skim delom, saj je prišlo leta 1949 na vsakega zapos- lenega kar okoli 300 udarniških ur, ki so jih opravili v tovarni ali na drugih področjih.' Poročilo predsedni- ka delavskega sveta za prvo mandatno obdobje nava- ja, da so leta 1947 dosegh finančni plan le 45,2%, leta 1948 z 92,9%, leta 1949 pa so ga presegh za 0,5%. Tudi leta 1950 so plan presegh za 0,2%, za kar je to- varna dobila prehodno zastavo Centralnega odbora zveze sindikatov Jugoslavije. Napori za izpolnitev let- nih planov so bili izredno veliki. Čeprav so jih najpo- gosteje reševali z udarniškim delom, pa so se cesto srečevah tudi s pomanjkanjem surovin, zaradi česar so morali leta 1950 za nekaj časa celo prekiniti proiz- vodnjo. To je »bilo najbolj vidno v montaži, kjer so ljudje po mesec dni in več stali zaradi pomanjkanja surovin iz inozemstva. Sredi prizadevanj za izpolnitev planskih ciljev je ob koncu štiridesetih let začel počasi popuščati tudi cen- tralizem pri upravljanju in vodenju podjetij. Prvi znanilec državnega popuščanja je bil zakon o ljud- skih odborih, ki ga je ljudska skupščina FLR Jugosla- vije sprejela 28. maja 1949. Zlasti pomemben pa je bil govor Edvarda Kardelja ob sprejetju tega zakona, ko je med drugim poudaril, da se mora načelo samou- pravnosti razvijati tudi v podjetjih in utanovah, »vse- povsod, kjer lahko iniciativnost množic pomaga do večjih in boljših rezultatov.«^'^ To je bila prva javna napoved izvolitve delavskih svetov v tovarnah. Priprave za volitve v prve delavske svete so se na zvezni ravni začele decembra 1949. Gospodarski svet zvezne vlade in Centralni odbor zveze sindikatov Ju- goslavije sta 23. decembra 1949 izdala navodilo o os- novanju in delu delavskih svetov državnih gospodars- kih podjetij. Hkrati so sklenili, da bodo volitve v de- lavske svete sprva opravili le v 215 izbranih najboljših in najpomembnejših delovnih kolektivih v Jugoslavi- ji. V Sloveniji so izbrali 46 takih tovarn, med njimi tudi Iskro, tovarno za elektromehaniko in finomeha- niko v Kranju. Delavski svet Iskre so izvolili 24. ja- nuarja 1950, vendar pa »ni imel pravice odločanja, ampak je imel le posvetovalni značaj«^', zato Iskraši smatrajo, da to še ni bil začetek delavskega samou- pravljanja v Iskri. Pravno osnovo za izvolitev prvega pravega delav- skega sveta je podal temeljni zakon o gospodarjenju z državnimi gospodarskimi podjetji in z višjimi gospo- darskimi združenji po delovnih kolektivih, ki je bil sprejet v ljudski skupščini FLR Jugoslavije 27. junija 1950. V Iskri je 1.755 tedaj zaposlenih delavcev 6. septembra 1950 izvolilo svoj prvi delavski svet, ki je štel 110 članov. Za prvega predsednika delavskega sveta so izvolili Ivana Bečana, ki pa je v zgodnji spomladi 1951 odšel v partijsko šolo, predsednik pa je postal Julij Novljan. Pri pripravah na volitve in pri izvedbi volitev so bile zelo aktivne tudi tovarniške družbenopolitične organizacije. Na prvi seji delavske- ga sveta so izvolili tudi upravni odbor, prvi predsed- nik pa je postal Janko Lampič. Mandat za oba orga- na samoupravljanja je trajal do 13. februarja 1952." Predsenik delavskega sveta Julij Novljan je ob koncu prvega mandata zapisal, da se je »z zakonom o upravljanju tovarn po proizvajalcih samih ... sirom naše domovine uresničila zamisel velikega Lenina, ki je predvideval, da se bo oblast delavskega razreda utrdila dokončno takrat, ko bodo z gospodarstvom v tovarnah in drugih družbenih podjetjih upravljali de- lavci sami«^*, kar pomeni uvajanje najširše sociaUsti- čne demokracije. Predsednik upravnega odbora Jan- ko Lampič pa je v svojem poročilu, prav tako ob koncu prvega mandatnega obdobja zapisal, da je pra- vilno pojmovanje socialistične demokracije prav v de- lavskih svetih prišlo najbolj do izraza, saj »delavci ne filozofirajo o demokraciji nasploh in o absolutni svo- bodi, kar je sicer zadnje čase zelo priljubljena tema nekaterih malomeščanskih in reakcionarnih elemen- tov ... Mi danes lahko s ponosom ugotavljamo, da so postali delavski sveti in upravni odbori udarna pest vsaki birokraciji socializmu tujim tendencam, ... kise ... odpovedujejo zaupanju delavcev, češ, da ti niso sposobni gospodariti.« Med drugim so ob prehodu na samoupravljanje razpustili tudi štirinajstčlansko tovarniško mihco za zavarovanje objektov, saj je, kot ugotavlja predsednik upravnega odbora, »zavest na- ših delavcev prišla že na tako višino, da miličniki niso potrebni za čuvanje splošnega ljudskega premože- nja.«^^ Nadomestili so jo s petimi čuvaji in štirimi to- varniškimi gasilci. Prvo mandatno obdobje, v katerem je imel upravni odbor 25 rednih in 8 izrednih sej (števila sej delavske- ga sveta iz gradiva, ki ga imam na razpolago, ni mo- goče ugotoviti), je bilo izpolnjeno s prizadevanji za izpolnitev petletnega plana. V jeseni 1950 je zelo sla- bo kazalo, da bo tovarna dosegla planirane naloge. Med glavnimi vzroki za slabe gospodarske rezultate je predsednik delavskega sveta naštel slabo kvaliteto proizvodov, zelo slabo disciplino, premalo vestno de- lo, neposlušnost, prezgodnje odhajanje z delovnega mesta, velik izmet, ki je bil več kot šestkrat večji od planiranega, premajhno strokovno usposobljenost preddelavcev, slabo kontrolo itd. Zaradi neposlovno- sti in slabega finančnega stanja je bila tovarna uvršče- na na črno listo, zato dobavitelji niso hoteli dobavlja- ti surovin in drugega za proizvodnjo potrebnega ma- teriala. Težave so imeli tudi z rednim izplačevanjem plač. Dodatne težave je povzročalo še dejstvo, da je tovarna od Glavne direkcije za elektrogospodarstvo dobila predpisani plan za leto 1950 šele med letom. Zelo težke poslovne razmere so zahtevale skhc iz- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 185 redne seje delavskega sveta, ki je »bila... najburnejša seja delavskega sveta, kije trajala skoraj 8 ur. « Za iz- polnitev plana so sprejeli več ukrepov: da pričnejo z akordnim delom, da se bodo točno držali dogovorje- nih rokov, da delovno silo lahko po potrebi premeš- čajo z enega na drugo delovno mesto, da se povečata notranje varčevanje in disciplina, da se preprečuje odhajanje delavcev v druge tovarne, ker je priučeva- nje novih zahtevalo nekaj časa in povzročalo tudi precej škode tovarni, uvedli so tečaje za izpite za pri- dobivanje kvalifikacij, posebno pa so poudarili po- men zvišanja kvahtete svojih izdelkov. Zlasti v galva- niki in rezkalnici so izboljšali pogoje dela. Vse to je pripomoglo, da je tovarna poslovno leto 1950 plans- ko uspešno zaključila." Leta 1951 so v Iskri povečah plan za 15%, pri nje- govi realizaciji pa so imeli vehko več težav, kakor v letu 1950, saj ga kljub vehkim naporom niso izpolnili in so ga dosegli le 88%. Da bi izboljšali organizacijo dela, so ustanovili službo priprave dela in prerazpore- dili stroje, s čimer so dosegli boljši pregled nad njimi in njihovo večjo izkoriščenost. OpraviU so tudi števil- ne kadrovske premestitve. Ugotavljali so, da so se v prejšnjih letih prenaghli pri zaposlovanju novih de- lavcev, saj so zaposhh »vsakega delavca, kije prišel, ne glede na to, če je zdrav ali star in tako smo vzeli precejšnje število ljudi v starosti 14, 15 in 16 let, tako da se je pred produkcijo postavilo vprašanje, kam s temi ljudmi.«'^'' Odvečne delavce so zaposlovah s čiš- čenjem oken in prostorov, dajah so jim izredne dopu- ste. Upravni odbor je celo razmišljal, da bi zaradi iz- redno dragega avtobusnega prevoza na delo s starimi in dotrajanimi tovarniškimi avtobusi odpustili »ljudi, ki se vozijo z našimi avtobusi, ki pa za naše podjetje niso nujno potrebni.«'^^ Proizvodni proces je bil skoraj v celoti normiran. Delavci so norme skoraj vsi dosegali, razen nekateri novinci in pa kadar je zmanjkalo surovin za delo. Veliko pozornost so še vedno namenjali disciphni, znatno se je zmanjšalo število neupravičenih izostan- kov in zamudnikov (5 minut zamude je pomenilo iz- gubo enournega zaslužka), še vedno pa discipUna ni bila primerna na delovnih mestih, ker so se delavci pogosto sprehajah med obrati in po svojem oddelku. Sprehajanje po tovarni so poskušah zaustaviti z uved- bo značk, ki so jih morali delavci nositi, kar je omo- gočalo lažjo kontrolo med delavci, delavski svet pa je sprejel sklep, da bodo take prekrške denarno kazno- vah. Dogajalo se je tudi, da so delavci na nočnih iz- menah spali. »Bili so slučaji, daje moral upravni od- bor urgirati, ker so delavci skupaj z brigadirji nočne izmene spali in je bilo potrebno izvesti gotove ukrepe, da se to prepreči.«'^^ Zlasti v poletnih mesecih, ko je bil čas dopustov, je disciplina močno popuščala. Pojavljalo se je delo na črno, kar bi morah zlasti preprečevati mojstri in vod- je posameznih delovnih brigad, ki pa so »v več prime- rih ...s svojim slabim zgledom še slabšali disciplino.« Vse to je povzročilo veliko izmeta, zato je delavski svet odločil, da bo moral vsak, ki bo povzročil ne- planski izmet, škodo povrniti. Delavski svet seje uba- dal tudi s tatvinami najrazhčnejšega tovarniškega ma- teriala in se odločil, »da se vsakega tatu skupne lastni- ne takoj odstrani iz naših vrst.«" Nekaj primerov je imelo za posledico, da so tatvine skoraj v celoti po- jenjale. Precej škode je tovarna utrpela zaradi delov- nih poškodb, saj so npr. septembra 1951 izgubih kar 100 delovnih dni samo zaradi poškodb oči, ker delav- ci niso uporabljali zaščitnih očal. Vodstvo tovarne si je skupaj z upravnim odborom in delavskim svetom močno prizadevalo za racionali- zacijo in izboljšavo delovnega procesa, saj Iskrini proizvodi še zdaleč niso bih dovolj izpopolnjeni. Veh- ko oviro na tem področju je predstavljala mesečna proizvodnja številnih majhnih serij, kar je povzročalo precejšnjo neusklajenost med proizvodnimi obrati, hkrati pa je tak način naložil izredno veliko dela to- varniški orodjarni, ker so morah pogosto predelovati ali izdelovati nova orodja za take serije. Vse pogoste- je sta se upravni odbor in delavski svet pogovarjala o kvaliteti izdelkov, zlasti še, ker so se leta 1952 močno povečale cene in so se bah za kupce, s katerimi so imeli pogodbeno klavzulo, da le-ti pogodbo lahko razdrejo, če jim ne bi ustrezale cene (leta 1951 je bila npr. cena kompletnega kinoprojektorja 400.(X)0 din, leta 1952 pa kar 2,200.000 din). Ugotavljah so, da bo- do kupce zadržali edino s kvaliteto svojih izdelkov. Temu primerno so že leta 1951 pripravljah pravilnik o plačevanju po normah, kjer sta bila doseganje norme in kvaliteta najvažnejša faktorja za določanje delav- čeve plače. Čeprav je vodstvo tovarne skupaj z upravnim od- borom in delavskim svetom uspešno iskalo in izkoriš- čalo notranje rezerve (npr. discipUna, kvaliteta itd.), pa so bih pogosto nemočni zaradi zunanjih faktorjev, svojih dobaviteljev in predpisov. V analizi, v kateri predsednik upravnega odbora ugotavlja, zakaj Iskra leta 1951 ni dosegla predpisanega plana, je našteta ce- la vrsta takih težav. Najbolj kritična proizvodna lini- ja leta 1951 je bilo izdelovanje telefonov. Bakelit, ki so ga potrebovali za te izdelke, so v premajhnih količ- inah dobivah pri zagrebški firmi Cromoss, v drugi polovici leta, ko so pridobili devize, pa so to surovino nabaviU v Italiji. Vendar pa z italijanskim bakelitom sprva niso znali delati, čeprav je bil zaradi drugačne kemijske sestave boljše kvalitete. Zelo pozno so dobi- li tudi magnete in membrane za mikrofone in tele- fonske vložke, ki jim jih je dobavila neka londonska tovarna. Nekaj mesecev so morali čakati na bronzo za kontaktna peresa pri telefonu, zagrebška firma El- ka jim je poslala premajhno količino žice, ki so jo po- trebovah za izdelavo telefonov, pa še ta je bila slabe kvalitete. Zopet so si morali pomagati z uvozom iz Italije. Velike težave so imeli tudi z delovnim orodjem za izdelavo telefonov. Orodjarna je imela izredno vehko dela, zlasti še s popravilom in predelavo orodja, ki so ga dobih ob prevzemu tehnologije od tovarne Rade Končar iz Zagreba. Predsednik upravnega odbora je v poročilu za delavski svet drugega mandatnega ob- 186 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 dobja zapisal, da je to orodje »neprestano v popravi- lu, da se vsaj malo izkoristi za nekaj serij tele- fonov.«^^ Izdelovali so tudi telefone za vojaške po- trebe, pa tudi na tem področju ni šlo brez zapletov. Najprej tovarna ni mogla dobiti deviz za plačilo v tu- jini naročenega in izdelanega specialnega orodja, po- tem pa orodje tudi ni najbolj odgovarjalo za te vrste izdelkov. Nazadnje pa je naročnik, ko so mu poslali prototip, zahteval spremembe, kar je ponovno zahte- valo novo pripravo delovnega orodja. Ugotavljali so, da so za del teh problemov krivi tudi sami, saj »nismo v letu 1950, ko je bila gotova maketa poslana vojni pošti na odobritev zahtevali zapisnik in podpise voja- ške pošte, tako da sedaj vojaška pošta ne prizna ma- kete, ki jo je takrat ustno odobrila.«" Pri proizvodnji električnih števcev so bile težave še večje. Ker niso pravočasno dobili safirnih ležajev, ta proizvodna linija ni delala kar štiri mesece. Spet so bi- le posredi devize. Hkrati pa je posrednik Jugoelektro pričel še pogovore za nakup ležajev z drugimi ino- zemskimi firmami, »ker so mislili, da bodo cenejši, vendar ležajev nismo dobili niti od enega, niti od dru- gega podjetja.« Po številnih intervencijah pri Jugoe- lektru so končno le dobili 40.000 safirnih ležajev, bili pa so izredno slabe kvalitete. Podobno je bilo tudi z magneti za števce, saj je Jugoelektro namesto kvali- tetnih švicarskih spet uvozil mnogo slabše avstrijske, ki so jih morah ponovno spajkati, na spajkalnih me- stih se je pojavila še rja in so jih morali še lakirati. Ve- liko problemov so imeli tudi z aluminijastimi ohišji za števce, ki so jih zelo nekvalitetno izdelovali v tovarni emajlirane posode v Celju. Montaži števcev je zaradi tega npr. večkrat grozil celo zastoj, »ker je bilo ogrodje iz pravega kota ter se ni moglo montirati, ra- zen s kleščami ali kladivom.«" Iz tovarne lakov v Medvodah so dobivali izredno slab lak in so morali števce po dvakrat, včasih pa kar trikrat lakirati. Da bi bile težave še večje, so imeli probleme tudi s površno narejenim orodjem za izdelavo števcev. Vse skupaj je povzročilo, da so proizvodnjo števcev leta 1951 za- ključili s kar precej veliko izgubo. Med zelo pomembne izdelke kranjske Iskre v pet- desetih letih štejemo tudi kinoprojektorje. Leta 1951 so izvozili prve projektorje v Avstrijo, vendar Av- strijci z njimi niso bih povsem zadovoljni. Zahtevali so kar trideset sprememb. Reklamacija je močno vpli- vala na zaostanek pri montaži preostalih projektor- jev. Pri izdelavi teh izdelkov so imeli težave tudi zato, ker jim ni uspelo nabaviti zadostnega števila odlitkov. Zato so jih na obrtniški način, seveda v primerno manjših količinah, izdelovah kar sami. Tudi s tovar- nami, ki so jim odhtke odlivale, niso bih zadovoljni. Delavci v montažnem oddelku kinoprojektorjev so ugotavljali, da se odlitki včasih »težko obdelujejo, drugič so bili zopet porozni, tako da smo morali že gotove odlitke zavreči.«" Prizadevali so si, da bi do- bih boljšo kvaliteto odlitkov, a so se njihovi proizva- jalci izgovarjali na slabo kakovost materiala in na sla- bo tehnološko opremljenost kontrole odlitkov. Sprva so jim jih izdelovah v tovarni Titan Kamnik, kasneje pa so kvalitetnejše odlitke naročah v ljubljanskem Li- tostroju. Predsednik delavskega sveta je svojem po- ročilu zapisal, da so številne težave dajale porazno sli- ko Iskre. Svojevrstna je bila problematika prevozov delavcev na delo in transportiranje izdelkov, kjer so se najpo- gosteje srečevali z zastarelim in nič več varnim voz- nim parkom ter s težavami z rezervnimi deli za tovar- niške avtobuse in kamione. Leta 1951 so s tovarniški- mi avtobusi prepeljali dobrih 144.000 potnikov in prevozih okoli 145.000 km, zaradi dotrajanosti avto- busov pa so že razmišljali o skrčenju prevoza na delo za svoje delavce. S tovornjaki so prevozili okoli 84.000 km, z osebnim službenim avtom pa okoh 26.000 km. Se vedno pa so, zlasti za prevoze na že- lezniško postajo in nazaj v tovarno, najpogosteje uporabljali konjsko vprego. Na železniško postajo so leta 1951 prepeljah kar 605 ton blaga, v tovarno pa slabih 800 ton. Poleg tega so s konjsko vprego za svo- je delavce opravih še okoli 500 uslužnostnih voženj. Kljub težavam, ki so jih Iskraši premagovah z veli- kimi napori, je tovarna skrbela tudi za izobraževanje svojih bodočih kadrov in za družbeni standard zapos- lenih. Kot sem že omenil, je v okviru tovarne delovala industrijska šola. Upravni odbor je leta 1951 menil, da je bilo dotedanje izobraževanje vajencev delno po- manjkljivo, ker se je »v prejšnjih letih mislilo, da so naši tovarni nujno potrebni samo splošni električar- ji«,^^ ker je Iskra pač elektrotehnična tovarna. To le- to so s posredovanjem pri republiških šolskih obla- steh dosegli, da so delno spremenili učni načrt njiho- ve šole, tako da so izobraževali večje število strugar- jev, orodjarjev in rezkarjev. Uredili so, da je imela šola dva stalna predavatelja, ostali učitelji pa so bili inženirji in mojstri iz proizvodnje, ki pa so od leta 1951 dalje smeli poučevati šele po 13. uri, ker je sicer preveč trpel proizvodni proces. Samo leta 1950 so za- radi neurejenega odhajanja tovarniških strokovnja- kov na poučevanje v lastno industrijsko šolo izgubili kar 610 delovnih dni. V okviru tovarne je poslovala tudi delavsko-usluž- benska restavracija (DUR), v kateri so leta 1951 uspe- li delno izboljšati delovne pogoje in kvaliteto hrane. Restavracija je sicer izgubo, ki jo je imela pri hrani, krila s prodajo pijač. Pretežno se je oskrbovala na svojih ekonomijah, ki so bile v okolici Kranja. Na njih so pridelovali največ krompirja, zelja in paradiž- nika, redih pa so tudi prašiče. Precej dela je imela tudi tovarniška šivalnica, ki je bila »našim delavcem in uslužbencem dobrodošla, ker je izvrševala naročila v roku 14 dni«,^^ medtem ko je bil drugod rok za izdelavo naročila okoli mesec dni. Poleg šivanja za potrebe tovarne (delovne halje, delovne obleke itd.) in za osebne potrebe delavcev, je šivalnica obratovala tudi za zunanje naročnike. Po- dobno je bilo tudi s tovarniško čevljarsko delavnico, ki je v bilanci za leto 1951 izkazovala celo nekaj dobi- čka. Tovarna je organizirala tudi svoje otroške jasli, zgradili pa so še nekaj stanovanjskih blokov za svoje delavce. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 1871 Gospodarske razmere, v katerih so se znašli delavci Iskre, tovarne za elektromehaniko in finomehaniko Kranj po končani drugi svetovni vojni in v prvem mandatnem obdobju delavskega sveta, so bile izred- no težke in zapletene. Poskušah so jih reševati po svojih najboljših strokovnih močeh in bili včasih bolj, včasih pa manj uspešni, kar so jim priznavali tudi tuji novinarji in delegacije, ki so v začetku petdesetih let že začeli obiskovati to pomembno kranjsko tovarno. OPOMBE 1. Krajevni leksikon Dravske banovine, Ljubljana 1937, str. 643. — V jubilejnem zborniku: 35 let Iskre, Industrije za telekomunikacije, elektrotehniko in elektromehaniko Kranj (v nadaljevanju: 35 let Iskre), Kranj 1981, je na strani 213 zapisano, da je bila tekstilna tovarna Jugočeška registri- rana 9. septembra 1923, v brošuri Dvajset let Iskre, Kranj 1966, pa je v poglavju »Iz naše kronike« zapisano, daje bila registrirana 9. oktobra 1923. — 2. 35. let Iskre, str. 10—11, 213. — 3. 35 let Iskre, str. 16. — Od osvoboditve do konca prvega mandatnega obdobja prvega delavskega sveta so to- varno vodili: dipl. inž. Vladimir Klavs (maj — december 1945), dipl. inž. Evgenij Černigoj (februar 1946 — marec 1947), dipl. inž. Lucijan Šinkovec (april 1947 — maj 1948) in Vjekoslav Marinic (oktober 1948 — december 1952). — 4. 35 let Iskre, str. 15—19. — 5. 35 let Iskre, str. 225. — 6. Dvajset let Iskre, poglavje »Kadri«. — 7. 35 let Iskre, str. 225; Jerca Vodušek-Starič: Začetki samoupravljanja v Slo- veniji, 1949—1953, Maribor 1983, str. 114. — 8. Zgodo- vinski arhiv Ljubljana, Enota za Gorenjsko (v nadaljeva- nju: ZAL), Iskra Kranj, št. fonda KRA-106 škatla 111, Zaključno poročilo predsednika delavskega sveta, 13. ma- rec 1952 (v nadaljevanju: Zaključno poročilo predsednika DS). — 9. 25 let Iskre, str. 227. — 10. ZAL, Iskra Kranj, št. fonda KRA-106 škatla 111, Poročilo upravnega odbora no- voizvoljenemu delavskemu svetu tovarne Iskra, 29. marec 1952 (v nadaljevanju Poročilo UO). — 11. Jerca Vodušek- Starič, n.d., str. 64. — 12. 35 let Iskre, str. 216. — 13. Za- pisniki delavskega sveta in upravnega odbora za prvo man- datno obdobje samoupravljanja za Iskro — Tovarno za elektromehaniko in finomehaniko Kranj niso ohranjeni, ra- zen dveh zapisnikov delavskega sveta in dveh zapisnikov upravnega odbora iz januarja in februarja 1952. Pri pripra- vi prispevka sta mi kot osnovni vir služili dokaj obsežni po- ročili predsednika delavskega sveta in predsednika upravne- ga odbora, ki sta ju pripravila za prvo sejo delavskega sveta drugega mandatnega obdobja, ki je bila 28. marca 1952. Obe poročili sta prilogi k zapisniku te seje. Gradivo hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Gorenjsko v fondu Iskra Kranj (št. fonda: KRA-106). — 14. Zaključno poroči- lo predsednika DS, str. 1. — 15. Poročilo UO, str. 1,2.— 16. Zaključno poročilo predsednika DS, str. 2. — 17. Poro- čilo UO, str. 6. — 18. Poročilo UO, str. 15. — 19. Poročilo UO, str. 7. — 20. Zaključno poročilo predsednika DS, str. 3. — 21. Poročilo UO, str. 8. — 22. Poročilo UO, str. 5. — 23. Poročilo UO, str. 4. — 24. Poročilo UO, str. 9. — 25. Poročilo UO, str. 12. — 26. Poročilo UO, str. 17. — Upoš- tevan je tudi članek — Branko Komac: Razvoj industrije za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko »Iskra« Kranj, Kranjski zbornik 1975, Kranj 1975, str. 46—52. 188 I KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 ZAPISKI IN GRADIVO TRIJE SLOVENSKI TEKSTI V HIŠNEM ARHIVU KROGARJA IZ OPAL NAD ŽIRMI VINKO DEMŠAR Pomladi 1977 je Loški muzej pri zbiranju raz- novrstnih muzealij dobil na vpogled in v prevajanje čez sto raznovrstnih pravnih spisov hišnega arhiva Mlakarjevih, vulgo Krogar iz Opal 11 nad Žirmi. O teh sem že pisal v Loških razgledih.^ O vsebini tega arhiva bi bilo moč pisati z različnih vidikov. Tu želim predvsem opozoriti na slovensko prisego iz leta 1798, prepis dela Svetega pisma (pasijon) Jakoba Bogataja- -Krogarja iz leta 1839 in listič s podatki o vremenu ter svetopisemskim naukom iz okoli leta 1840. PRISEGA IZ LETA 1798 Sestavni del nemškega zaprisežnega zapisnika (/«- ramenisprotokol) je slovenska prisega Maruše Jereb, poročene Bogataj, iz Opal 7 nad Žirmi. S to prisego je hotela, če se držim formulacije dokumenta, posta- viti pravno zadevo zaradi dolga, ki ga ji je po njenem mnenju dolgoval Urban Sedej ali Kavčič, v povpre- jšnje stanje zaradi pretečenega roka (wegen einer Re- stitution). S svojim možem Urbanom je 30. marca 1798 prisegla pred loškim sodnikom (Justitiar) An- drejem Alojzijem Prešernom. Izpostavljenost žene Maruše ne bi bila razumljiva, če ne bi vedeli, da je bila edinka in edina dedinja Ur- bana in Urše Jereb na Opalah, pri Krogarju (lahko je bil rojen še kdo drug, a iz spisov to ni razvidno). Oče Urban je umrl 28. maja 1753 star 35 let. Vdova Urša se je ponovno omožila z Blažem Bogatajem. V tem zakonu se jima je rodil sin Tomaž. Okoli sedemdese- tih let 18. stoletja se je Maruša poročila in iz doku- mentov je razvidno, da so bili iz tega zakona rojeni trije otroci: najstarejši Luka, rojen leta 1779, nato pa še Nikolaj in hči Maruša. Tekst pred samo prisego pravi, da se Maruša Jereb sklicuje na dokaze, podane že 22. marca 1798. in da je tu prisegla skupaj s svojim možem po predloženem zaprisežnem obrazcu (... ihr aufgetragenen Eid nach folgender Eidesformel ablegen). Prisoten je bil še pi- sar Andrej Kalian, ki je namesto njiju podpisal prise- go. Iz uvodnega teksta spoznamo, da so imeli na so- dišču že pripravljene slovenske prisege v obliki obraz- ca. Znano je, da so imeli na večjih sodiščih posebne zaprisežne knjige (luramentsbuch), ki so imele prisežne formularje za razne stanove in poklice v raz- nih jezikih. To poznamo tudi iz poslovanja ljubljan- skega magistrata. Prav zaradi obrazca lahko sklepa- mo, da je ta zapis slovenske prisege starejši kot šele iz leta 1798. Prisega je zanimiva z več vidikov. Jezikoslovci naj jo obdelajo po svoje. Tudi s pravnega vidika jo je težko interpretirati. Na vsak način se pri tej prisegi že pozna razvoj pismenosti, ker naj bi jo zakonca na koncu podpisala. Verjetno — poznam premalo pri- seg, da bi lahko postavil trditev — da priseg pred tem časom niso podpisovali, da je zadoščal določen obred brez podpisovanja. Menim pa, da je tako. Druga zanimivost je v tem, da je na prvem mestu poudarjena žena. Vzrok temu je pojasnjen že spre- daj. Zanimivo je tudi to, da je to skupna in hkratna prisega za dve osebi, za ženo in moža. Mogoče bodo drugi dokazah, da je bilo to običajno. Težko si je predstavljati, da dva v tej obliki hkrati prisegata. Lo- gično je tudi zaradi tega, ker sta bila Maruša in njen bodoči mož še otroka in slednji še ni bil pri Krogarju. Njen oče je takrat posodil 70 ogrskih dukatov. Ne vem, kakšen je bil običaj drugod, v našem primeru je vredno povedati, da je prisega sestavni del zapisnika in ni prevedena v nemščino. Pisar in sodnik v Škofji Loki sta znala slovensko. Mimogrede naj bo še ome- njeno, da je prisega idrijskega sodišča iz leta 1831, napisana v nemškem jeziku, v arhivu Krogarjevih. Po končanih Napoleonovih vojnah so namreč Opale so- dile pod idrijsko sodišče. Omenim naj še zmoto v štetju let. Krogarja tu pri- segata, da je posodil oče Urban Jereb denar tri leta pred smrtjo. To pomeni leta 1749 ali 1750 (umrl je 28. maja 1753). V nadaljevanju teksta v nemščini zahte- vata vrnitev denarja in obresti za 23 let. Če vzamemo kot začetek sklopa tega tožarjenja leto 1795, bi Ur- ban Jereb posodil denar leta 1752. Če pa od leta zapi- sa te prisege odštejemo 23 let, dobimo leto 1754 ozi- roma 1755! Očitno so že pomešali čas dogajanj. lest Maruscha Jereb, jenu jest Urban Wogathey \ perschema Bugu ujiga mogozhnimu ena zhista, jenu i ref hnizh = na peri ega, de J ma mi shele polete toshbi \ od 1'^: Aug. 795. leta, po lete Verfaring (def od 25. Aug. 795, po letem Urthelm od 23.'^" Aug. 796. jenu po letem Urthelm od 19. Juny 797. lete dne Prizhe Jo- anna Jereba, jenu Ursula Wogathay naidli, jenu de m(ip pred ta toshba od 1 Aug. 795. pred ta Verfarin- ga od 25.'^" Aug. 795 pred letem dnech Urthelnach od 23 Aug. 796. jenu od 19. Juny 797. sa lete Prizhe nishma vedli, da lete prizhnati mogli, de je moj Maru- scha Jerebu Votsha Urban Jereb Votschetu tega Su- pernka Groga Kautschitschu 3 leta pred negova \ Shmertja 70. Slatu perke 4 od stu zhimsha gothov po- ; sodu', koker guishnu nem Bug pomagei, amen Maruscha Jereb Urban Wogathay beid durch mich Andreas Kalian m: p: unterschrieben ! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 189 PREPIS PASIJONA IZ LETA 1839 Kot drugi slovenski tekst naj omenim v zvezek ve- i zanih 10 listov velikosti 20 x 24,5 cm. Listi niso folli- ' rani. Spredaj manjka več listov, ohranjeni del pa je celota. Pisec se je podpisal in pripisal letnico: »1839 j Jakob Bogathaj«. Gre za tako imenovano evangeljsko harmonijo,' v kateri je kombinacija evangelijev. Iz spodaj objavlje- nega teksta je razvidno, da gre za pasjon (trpljenje) v začetku iz Lukovega, nato Janezovega in konec iz Matejevega evangelija. Mogoče je vmes tudi kaj iz Marka, tega nisem podrobneje raziskoval. Prav tako '\ ni še ugotovljeno iz katere predloge je prepisovalec : Bogataj prepisoval. Jezikovno je tekst zelo blizu. Japljevemu prevodu Svetega pisma novega testamen- ta (1784). Podrobnejša anahza besed bo tudi pokaza-^ la, koliko je prepisovalec prilagajal besede (spremin- jal) rovtarski govorici, ki jo ima žirovski svet. Že bežen pregled da slutiti, da je to počel. Začetek rokopisa (Lk 22, 6—) inu on je njim be fedo dau inu je ji) kau perlosh- nof t de bi ga njim bres hrupa isdau pri/shou je pak dan opre I nih kruhou ob katerim Je je moglu veliko- nozhnu Jagne saklati inu Jogri... Srednji del (Jn 18, 33—) Si ti Kral zhes Jude Jesus je odgovoriu Govori) h tu lam od tebe ali )o tebi drugi odmenepovidali. Pila- tush je odgovo = riu Sim je 11 en Jud Tvoj narod inu vik/hi farji /o te= be meni zhes dali Kaj liti Ituriu Jesus je odgovoriu Mo = je krajleJ tvu ni od tiga I veta aku bi maje krale) tvu od tiga ) vejta bilu bi )e moji ) lushabniki ja bojvali de bi je 11 Judam ne biu isdan sdajpak moje krale)tvu niod tod ... Konec rokopisa (Mt 27, 64—66) Zhes tri dni bom je) t gori ultau Ukashi tedaj de )e grob obvarje do tretjiga dne de kje nje = govi Jogri ne pridejo inu ga neukradejo inu ne praujo lud) tvu On je od mertuih u/tou inu de ne bo po) ledna smota hu- jlhi kakor perva Pilatush pak je djau njim Vi imate varihe pojdite obvarvajte kakor vi)te Oni pak lo prozh Ihli lo grob obdali s varihi inu fa kamen sa pezhatili 1893 Jakob Bogathaj VREME OKOLI LETA 1840 Ohranjen je tudi hstič, popisan na obeh straneh. Za 13 dni zapored piše, kakšno je bilo vreme. Ker je pisava tega lističa in zvezka o Kristusovem trpljenju ista in ker na eni strani lističa piše Wogathaj is Opale, na drugi pa Jakob, je sigurno, da je tudi ta listič iz druge četrtine 19. stoletja. ta 1 dan vetar desh ta 2 dan vetar jen ja) no ta 3 dan lever jen ja) no ta 4 dan vetar jen desh Zapis vremena o. 1840 (hiäni arhiv Krogarja) ta 5 dan borja jen ja) no ta 6 dan je mogla ) tala jen )ever ta 7 dan borja jen segre^ 8 dan borja in magia) tala 9 dan vetar in oblazhno desh 10 dan vetar in popoldne oblazhno j2 vetar in oblazhno Na drugi strani je napisana z zelo lepo pisavo sveto- pisemska misel (2 Kor 5, 10): V) i moremo rasodeti biti pred, itolam fodnim Kril- tu.lovim de Ilehern prejme potem koker je v Ivojim laltenim tele I u dobro al hudo Jtoril OPOMBE 1. Vinko Demšar: Krogarjeva domačija v Opalah, Loški razgledi 33, Škofja Loka 1986, str. 75—84. — 2. Beseda »de« je v originalu prečrtana. Videti je, da je pričel latinsko, pa se je premislil in zapisal slovensko »od«. — 3. Manjka črka »i«, ker je na tem mestu papir uničen. — 4. Med »d« in »u« je packa črnila v velikosti male črke. Videti je, da v tej besedi ne manjka nobena črka, zato ne puščam praznega prostora. — 5. Zahvaljujem se dr. Francu Rozmanu, prof. Teološke fakultete v Ljubhani za pomoč pri identifikaciji teksta. — 6. Beseda »segre« je zelo slabo berljiva. Čitlji- vejše črke so le »5« na začetku in »re« na koncu besede. Vmes so lahko dve ali tri črke; mogoče »eej«. — 190 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 Nekaj literature o slovenskih prisegah: P. Ribnikar: Slovenske podložniške prisege partimonialne- ga sodišča Bled, Lj. 1976, 102. str. — V. Oblak: Trije slo- venski rokopisi iz prve polovice XVII. stoletja, Letopis MS, Ljubljana 1887, str. 259—315. — V. Pregelj: Dve slovenski prisegi iz leta 1715, Časopis za zgodovino in narodopisje II (1905), str. 82. — F. Kotnik: Dvoje slovenskih fevdnih pri- seg, Časopis z zgodovino in narodopisje X (1913) str. 26—35. — Slovenščina v dokumentih skozi stoletja: Razsta- va ob 25-letnici samostojnega delovanja Arhiva Slovenije, Ljubljana 1971. — Iz roda v rod: Pričevanja o slovenskem jeziku. Razstava Arhiva SR Slovenije, Ljubljana 1982, str. 79. POROČILA LJUBLJANSKIH POLICAJEV O PRESTOPKIH 1901—1914 ALENKA KAČIČNIK ORGANIZACIJA MESTNE POLICIJSKE STRAŽE Mestna policijska straža je bila organizirana za iz- vajanje policijske službe v upravnem področju »de- želnega stolnega mesta ljubljanskega«, vzdrževali pa so jo na stroške mestne občine. Njena naloga je bila skrb za javni red in mir ter javno varnost, poleg tega pa je morala v smislu obstoječih zakonov podpirati oblast in njene organe pri opravljanju teh zakonov in naredb. Mestna policijska straža je bila podrejena županu in neposredno načelniku mestnega policijske- ga urada. Za sprejem v mestno policijsko stražo so morah kandidati izpolnjevati določene pogoje: | — biti so morali avstrijski državljani; — stari so morali biti najmanj 25 in največ 35 let; — morali so biti v vsakem pogledu nekaznovani; — biti so morah zdravi in krepki; — popolnoma so morah govoriti slovensko in znati j pisati in računati. j Pri tem so imeli prednost dosluženi podčastniki, ti- sti, ki so bili izobraženi, ki so razumeli več jezikov, ki so poznali ljubljanske mestne navade ali tisti, ki so iz- polnili svojo vojaško dolžnost. Vsak kandidat je mo- ral najprej prestati preizkusno dobo 1 leta, v tem času so ga teoretično in praktično učih o njegovih pravicah in dolžnostih, po preteku preizkusnega leta pa je mo- ral kandidat opraviti izpit pred tričlansko komisijo. Stražniške vodje, nadstražnike in stražnike je nameš- čal občinski svet, provizorne stražnike pa župan na predlog načelnika policijskega urada. Ob namestitvi so morali stražniški vodje, nadstražniki, stražniki in poskusni stražniki priseči. Prejemki stražniškega osebja Prejemki stražniškega osebja so bih določeni s skle- pom občinskega sveta na seji dne U. novembra 1896. Stražniškim vodjem, nadstražnikom in stražnikom so izplačevali plačo po predpisih, veljavnih za mestne uradnike, provizornim stražnikom pa v dekurzivnih mesečnih obrokih. Za posebne službene opravke v javnem interesu, ki so jih stražniki opravljah, so imeli določen cenik: a) za nadzorovanje pri koncertih, javnih produkci- jah, veselicah in slavnostih 80 kr. b) za nadzorovanje pri gledaliških predstavah do 4 ur i 35 kr. i nad 4 ure 50 kr. c) za nadzorovanje pri plesih in plesnih veselicah do polnoči 80 kr. po polnoči 1 goldinar 20 kr. d) za pomoč pri eksekucijah, ki so jih določih na sodišču 50 kr. Za spremstvo odgoncev so dobivali posebej določe- no pristojbino. Vse pristojbine so bile enake za straž- niške vodje, za nadstražnike in stražnike. Kdor pa se je pri delu posebno izkazal, je bil lahko pohvaljen ah pa je dobil denarno nagrado. Mestni policijski stražniki so praviloma stanovali v redarnici in v straž- nicah, poročeni stražniki pa so z dovoljenjem lahko stanovah v svojih stanovanjih ali hišah. Policijsko stražo so po potrebi razmeščali v več okrajev mesta, vsak okraj je imel svojo stražnico. Ne- posredni predstojnik stražnice je bil tisti nadstražnik, ki je bil določen za to, ah pa najstarejši stražnik. Njihove pravice in omejitve Člani policijske straže so imeli, kadar so opravljali službo, isto varstvo zakona, kot so jo oživale oblast- ne osebe in vojaška straža. Od vsakega so imeh pravi- co zahtevati, da se je pokoraval zakonitim odredbam. Člani policijske straže so se smeli ženiti le z župano- vim dovoljenjem. Stražniškim vodjem, nadstražni- kom in stražnikom je dopust do treh dni dodeljeval načelnik pohcijskega urada, večdnevnega pa župan. Kdor se je v službi posebno odlikoval, je bil lahko pohvaljen ah je lahko dobil denarno nagrado. Pohva- le je izrekal in nagrade podeljeval magistratni gremij na predlog načelnika policijskega urada. Stroški KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 191 zdravljenja v službi obolelih članov policijske straže je plačevala mestna občina. Navodila za službo mestne policije Uradni načelnik je urejal službo po dnevnem po- velju ah po posebnem službenem predpisu. Pri tem je moral upoštevati: — da se vsa mestna pohcijska straža deli v dva od- delka, vsak od njih je opravljal službo 24 ur, — v vsakem okrožju sta službo opravljala 2 straž- nika, — obhod okrožja je trajal dve do tri ure, nato je mo- ral biti stražnik dve uri na stražnici, — plačane, izredne službe so opravljali stražniki, ki niso bih redno v službi, — kadar so bili stražniki prosti, so imeli šolo, — če je stražnikov zaradi bolezni primanjkovalo, so morali delo razdeliti med razpoložljive stražnike, ki so imeh le toliko prostega časa, kolikor so ga nujno potrebovah za počitek. Pred nastopom službe je moral stražnik pregledati dnevni službeni predpis in si napisati parole, ki jih je moral opraviti. Pregled Pregled so opravljali stražniški vodje, poUcijski nadzornik in uradni načelnik ali njegov namestnik. Na vsaki stražnici je bila pregledna knjiga, v katero so pregledniki morali vpisati dan, uro in kraj pregleda ter se lastnoročno podpisati. Stražniški vodja je mo- ral pregledovati okrožja, stojišča in stražnice dvakrat na dan, in to dopoldne in popoldne ter pred polnočjo in po njej. Glavna navodila stražnikom pri opravljanju službe Stražniki so se morah resno, dostojno in vljudno vesti. Proti ljudstvu so morali mirno postopati, prav tako proti jetnikom. Na vsako prošnjo je moral straž- nik dostojno in vljudno odgovoriti ali pomagati. V dolge in zaupne pogovore se ni smel spuščati. Noben stražnik med opravljanjem službe ni smel iti v gostil- no, krčmo ali kavarno, da bi jedel ali pil ah se zaba- val. Tudi zunaj službe se je moral izogibati pivnic, ki so bile na slabem glasu. Če je bil zunaj službe v ka- kem javnem lokalu, kjer se je začel pretep, je moral takoj mirno posredovati. Če je bilo posredovanje neuspešno, je moral pokhcati službujočega stražnika na pomoč. Stražnik ni smel pijančevati, razgrajati ah igrati iger na srečo. Če pa se je to zgodilo, so ga mora- li takoj naznaniti, za kazen pa so ga po navadi odpu- stili iz službe. Stražniki so morali vojaško pozdravljati (salutirati). Pri tem so se morali držati vojaško in molče salutira- ti. Ustna poročila so morali povedati kratko in razlo- čno z uvodom: »Naznanjam pokorno.« Pri službe- nih pregledih so morali nadzorniku poročati brez po- sebnega vprašanja z besedami: »Naznanjam pokor- no, da sem v službi na stojišču (na obhodu, na kolod- Stražnik v zimskem plašču** voru itd.), in da se ni ničesar znamenitega pripetilo ali da se je to in to pripetilo.« Vse ljudi je moral stražnik vikati. Stražnik je moral poznati svoj službeni okraj, urade, ki so bili v njem, stanovanja zdravnikov in ba- bic, javne zavode ter gostilne in krčme, prenočišča za pomočnike in posle. Vedeti je moral številke hiš, na- pise, lastnike, stanovalce, vhode in prehode, notranjo lego, kakovost hiš, posebej pa še skrivališča sumljivih oseb. Dobro je moral poznati prebivalce, posebej ti- ste, s katerimi je zaradi svoje službe večkrat prihajal v stik. Pismene ovadbe in poročila je moral stražnik izro- \ citi stražniškemu vodji takoj, če je bilo nujno, ah do i 8. ure zjutraj. Poročila so morala biti kratka in jedr- nata, pri sestavi so morali dajati večji poudarek uspe- hom poizvedb kot pa domnevanjem in govoricam. Poizvedeti so morali o načinu, kako so dobili prve i sledi dejanja, nato pa še imenovati storilca. Če je bilo 1 storilcev več, so morali obravnavati vsakega posebej. Identiteto so morali posebej preverjati. Stražniki so morali opravljati: informativno službo in v pogovorih s prebivalci poizvedovati za posebnimi 192! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 dogodki, nadzorovalno službo, kadar so nadzorovali vse tiste osebe, ki so bile nevarne javnemu redu in mi- ru ter javni varnosti, zasledovalno službo, kadar so poizvedovali o okoliščinah, povodu, storilcu, udele- žencih in kraju kaznivega dejanja, kjer se hrani odv- zeto blago ter vsa druga dokazila, oz. je podpiral vse preiskovalce pri njihovem delu. Stražnik je moral nadzorovati tujce, jih pokhcati, da so z dokumenti dokazali svojo identiteto. Paziti je moral, da se je knjiga za tujce natančno vodila in so se ljudje, ki so prišh v mesto, pravočasno zglasih in prijavili. Pri preiskavi pa stražnik ni smel storilcev na- peljevati k ponovno kršitvi zakonov, k nadaljevanju kaznivega dejanja ali njegovi dovršitvi. Pri vlomu je moral takoj na kraj dogodka, da seje prepričal o sle- deh, ki jih je vlomilec pustil za sabo. Poskrbeti je mo- ral, da so sledove zaradi preiskave ohranili. Predmete je kot dokazni material moral vzeti v shrambo in varstvo. Poizvedeti je moral vse podatke o dejanju in storilcu, škodi in nagibu, ki naj bi storilca pripeljal v kaznivo dejanje. Vedenje straže pri nemirih in večjem motenju javnega miru Najprej je moral stražnik preudariti, ali je sposo- ben sam pomiriti nemire ali ne. Če ni bil trdno prepri- čan v svoj uspeh, je moral takoj obvestiti policijski urad, ki je poslal dodaten oddelek straže. Nato so morali množico opozoriti na posledice upora in na eventualno rabo orožja ter pozvati »v imenu zakona (postave)«, da se razide. Obenem je moral poveljnik straže določiti močnejše može, ki naj bi ujeli kolo- vodje upora ter najhujše kričače. Če večkratni poziv množici ni zalegel, potem so smeli stražniki s sabljami razgnati ljudi in vodje aretirati. Seveda pri tem ni smel delati vsak stražnik sam, pač pa so morali delati skupaj in pomagati drug drugemu. Ob vsakem alar- mu pa so morali obvestiti župana in deželno pred- sredstvo. Aretacije Aretacije so morali izvesti mirno in odločno z bese- dami: »K imenu zakona (postave) vas aretujem«. Prepovedano je bilo pogovarjati se, se surovo vesti, se pričkati in grdo ravnati z aretiranci. Prisotnim je bilo treba povedati za povod aretacije in dolžnostih spoštovanja zakonov. Aretiranca so nato morah od- vesti k uradnemu načelniku, ki je odredil nadaljnji postopek. Aretirance so morali takoj preiskati, od- vzete predmete pa popisati v Zapisniku o aretiranih osebah ter v poročilu o zaporu. Aretiranec je moral dati protipotrdilo. Aretirane ženske so morale prei- skovati ženske. Tudi vojaki so bili dolžni ubogati stražnike. Če je stražnik aretiral vojaka v aktivni službi, ga je moral privesti v magistratno stražnico, nato pa izročiti po- klicani vojaški patroh. Če je vojak hotel ali že upora- bil orožje, ga je moral stražnik razorožiti, nato pa iz- ročiti orožje obenem z vojakom. Hkrati je smel tudi stražnik uporabid orožje, kadar ga je uporabil vojak. Vojaki so morah stražnikom ob ustavitvi pokazati dovolilnico, ki je služila tudi za preverjanje osebne identitete pri prestopkih kazenskega zakona in poli- tičnih ter policijskih odredbah. Dovolilnice vojaku niso smeli odvzeti. Vojake so smeli aretirati le, kadar je bila največja nuja za lo, z njimi pa so morali ravna- ti enako kot s civilnimi aretiranci. Pri aretacijah čast- nikov so morali biti še posebej previdni, nikoh pa jih niso smeli razorožiti, razen če so že potegnili sabljo in hoteli koga napasti. Ob spremljanju aretirancev je moral stražnik hoditi za aretirancem v neposredni bližini, aretiranec je mo- ral iti pred njim na desni strani, da je imel levo stran, kjer je nosil sabljo, prosto. Če se je stražnik bal, da bi aretiranec pobegnil, ga je smel držad za roko, pose- bej pri mladih fantih. Aretirancu so morali takoj vze- ti orodje, s katerim bi lahko napadel svojega sprem- ljevalca. Vkleniti so smeli le: zelo nevarne osebe in tiste, za katere so vedeli, da so nasilne; osebe, ki so jih aretira- li zaradi strogo kaznivega dejanja ali so se bali, da bi pobegnile; osebe, glede katerih je bilo tako posebej naročeno. i Službena uniforma s suknjičem KRONIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino 35 i987 193 i Patrolna služba Patruljiranje je bila glavna naloga stražnikov, zla- sti ponoči. Opravljati so ga morali mirno in tiho. Ose- be, speče na trgu, cesti in v javnih nasadih, so morah privesti v urad. Če je kdo stražnika prosil, da ga je spremljal, je moral stražnik to storiti, zapisati pa si je moral ime, poklic in naslov prosilca. Pijance so mo- rali spremljati domov, na stražnico ali v kako drugo varstvo. Paziti so morah, da v prithčjih okna niso ostajala čez noč odprta in so morali takoj obvestiti lastnika ah hišnika, da je okno odprto. V primeru požara je moral stražnik poklicati požarno stražo in prebivalce. Hkrati so morali paziti, da so gostilne, kavarne in žganjarije zapiraU ob določeni pohcijski uri. Opozar- jati so morali lastnike lokalov o poteku policijske ure, pozneje pa preverjati, ali so se njihovega opozorila tudi držali. Če se tega niso držali, so morali stražniki opozoriti goste, da odidejo, in če ti niso hoteh, so jih lahko celo aretirali, gostilničarja pa ovadili. Paziti so morali, da gostje niso bili v lokalu, četudi je bil ta uradno že zaprt. V cestni službi so morali paziti na red na cestah in na upoštevanje cestno-prometnih predpisov. Ob tržnih dnevih so bili stražniki dolžni pregledo- vati živila in skrbeti za red in mir na trgu. Do 10. ure niso smeli prodajati in kupovati na drobno, npr. pre- kupovanje vsakdanjih živil, zelenjave, sadja, perutni- ne, maščob, jajc itd. Iz tega je bilo izvzeto žito, praši- či, drobnica in tržna roba kot med, suhe češplje na vozeh itd. Tržni čas je trajal od ranega jutra do treh popoldne. V tem času ni bilo dovoljeno trženje po hi- šah brez posebnega dovoljenja. Nravstveno policijsko službo je bil dolžan oprav- ljati vsak stražnik in ta je obsegala: — izsleditev zvodnikov in zvodnic, — vodenje preglednega zapisnika v javnih hišah, go- stilnah, krčmah, kavarnah itd. službujočih žensk, — zasledovanje zanikrnih žensk, ki so opravljale prostitucijo, — uporaba vseh zakonito dovoljenih sredstev za od- pravo beračenja, pijanosti in prepovedanih iger, — nadzorovanje gostiln in žganjarij, da so ob času zapirale vrata, — nadzorovanje krošnjarjev s podobami in tiskovi- nami in kolporterjev, — nadzorovanje in brisanje pohujšljivih in nesram- nih napisov in risanj po vratih, stenah, ograjah itd., — preprečevanje trpinčenja živali. Prostitutke niso smele stanovati v močno promet- nih ulicah in trgih ah blizu šol in uradov, javno niso smele vabiti strank, niti niso smele postopati po me- stu. Vsako žensko, ki se temu ni pokorila, so morali privesti na urad, jo zdravniško preiskati, in sicer po- pisati. Stražniki so morali skrbeti za nravnost. Priležništvo je bilo »javno nravstveno žaleče« in v splošno pohujšanje. Skupno življenje dveh oseb razli- čnega spola ni bilo dovoljeno, če so ugotovili, da je Službena uniforma z bluzo in poletnimi hlačami bilo v pohujšanje javnosti. Plesne veselice so smeh ; prirediti le z dovoljenjem policijskih oblasti, ki je do- ločila, kako dolgo je veselica smela trajati. Stražniki so pazili tudi na kolodvoru, da se je ohranil mir in red. Obleka in oprema mestne policijske straže Stražniki in nadstražniki so nosili posebej predpisa- no uniformo. Klobuk je bil narejen iz črne klobučevi- ne z rdečo vrvico namesto traka, okrajki klobuka pa so morali biti obšiti z usnjem. Na levi strani klobuka je bil prišit okrogel mestni grb in šop, podoben kot pri cesarsko-kraljevih orožnikih. Čepica je bila iz čr- nega sukna, po kroju podobna tistim, ki so jih nosiU železniški uradniki. Imela je 3,5 cm širok, živordeč, suknen trak in bele gumbe kot na rokavih suknje. V sredi srebrne rozete je bil mestni grb iz rumene kovi- ne. Srebrna vrvica, ki je bila pod rozeto, se je ovijala okoli belega gumba. Ovratnik je bil črn z behm robom. Razen tega so pozimi smeli nositi šal iz črne volne- ne tkanine povrh suknje ali bluze, vendar vedno pod ; plaščem. Suknja je morala biti iz temnozelenega suk- \ na z živordečim prepasom, enaka po kroju suknji : 194 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 Železniških uradnikov. Imela je dve vrsti belih gum- bov, živordeč ovratnik in živordeče našitke na roka- vih. Na vsaki strani ovratnika so bih prameni iz bele kovine, pri nadstražnikih na vsaki strani dva in pri stražnikih na vsaki strani en pramen. Bluza je bila na- rejena po kroju bluz za cesarsko in kraljevo vojsko in temnozelenega tkanine z živordečemi parolami, mali- mi prameni in poramico kot pri suknji. Hlače so bile iz modrosivega sukna z živordečim pa- som. Kroj hlač je moral biti tak, da so hlače ob dežev- nem vremenu lahko zataknih v golenice. Poleti so lahko nosili svetle, enobarvne, živordeče prepasane hlače. Nosili so plašč iz modrosivega sukna z enakim ovratnikom, z živordečim pasom in gumbi kot pri suknji, kroj je bil narejen po kroju plaščev železniških uradnikov. Plašč je moral imeti kapuco, ki so jo lahko sneli. Dežni plašč je bil iz nepremočlji- ve tkanine, segati je moral do 16 cm nad gležnje, ime- ti je moral kapuco. Okoli vratu in prsi se je moral za- penjati. Vsak stražnik oz. nadstražnik je imel en par visokih, nepremočljivih škornjev iz juhtovine in en par lahkih škornjev ter dva para belih in en par črnih rokavic iz jelenjega usnja. Imeli so tudi orožje: kratko, rahlo ukrivljeno sabl- jo z belim ročajem, montirano v usnjeni nožnici, vise- čo kupolo iz črnega usnja s kovinsko verižico, da so lahko sabljo višje obesili, portepej iz živordečega ma- teriala, zložen v obliki želoda, nad njim je bil vpleten mestni grb, revolver, kovinsko piščalko na živordeči vrvici, pritrjeno na poramici, pločnik iz bele kovine s črnimi številkami, ki se je smel nositi le v službi ter končno še verižico za vklepanje. Kroji za oblačila stražniških vodij so bih enaki, raz- likovali so se le v tem, da so imeli poleg živordečih okraskov še nekatere srebrne, npr. srebrno nitko v živordeči vrvici. Pločnika stražniški vodja ni nosil. Vsak stražnik, nadstražnik in stražniški vodja je moral imeti popolno opremo in orožje. K popolni opremi stražnikov, nadstražnikov in stražniških vodij pa so sodile tele stvari: klobuk, čepica, plašč s kapu- co, suknja, bluza, dežni plašč, hlače iz sukna, letne čelada — pikača, ki so jo mestne policije uvedle v adjustiranje v začetku 20. stoletja. hlače, dva para škornjev, en par iz juhtovine z dvoj- nim podplatom in en par lahkih, dva ovratnika, dva para rokavic, kupola, portepej, sablja, piščalka, vrvi- ca, pločnik, navod, skladna knjižica in beležka. Vsak del opreme je imel določeno dobo trajanja, po kateri so lahko stražniki zahtevali novega, razen sablje, plo- čnika, navoda, skladne knjižice in beležke, medtem ko za škornje doba trajanja ni bila navedena. Člani policijske straže so v službi morali nositi službeno obleko in sabljo, civilno obleko pa so smeli nositi le, če jim je to dovolil načelnik policijskega ura- da, vendar so tedaj morali imeti s seboj uradno izkaz- nico.' O POROČILIH LJUBLJANSKIH POLICAJEV Mestni policaji so morali za vsak dan službe napisati i poročilo o posebnih dogodkih, poročila so prihajala ; na mestni magistrat, danes pa so shranjena v Zgodo- | vinskem arhivu Ljubljana. Gradiva je veliko, poroči- ' la so v glavnem pisana čitljivo, razen v letih 1901, i 1902 in nekaj v začetku 1903, ki jih je pisala druga ro- ka. Napisana so na svetlomodrem papirju, nekaj več- jem kot format A4. Pod poročilom sta običajno dva podpisa, včasih tudi več. Po navadi na isti strani, vča- sih pa zadaj je še štampiljka magistrata. Zajema nas- lov, datum, ko so poročilo prejeh, in številko dospe- j lega spisa: »Mestni magistrat Ljubljana \ vlož. 13. II. 1908 št. 5815 s prilogami« ; Sicer so pisana zelo šablonsko in suhoparno, vedno po istem obrazcu, npr. dva primera: »Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 30. sušca 1907 Dnevno poročilo j V poslednjih 24 urah so bile 4 osebe aretovane, in j sicer: 1 radi postopanja, 2 radi beračenja po hišah i in 1 radi goljufije.«^ »Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 27. avgusta 1907 Dnevno poročilo V poslednjih 24 urah so bile 3 osebe aretovane, in sicer: 1 radi hudodelstva vloma, 1 radi goljufije in 1 radi prepovedanega povratka.«^ V teh poročilih so opisana vsa kazniva dejanja, ki so se dogajala v Ljubljani. Naj navedem nekaj naj- bolj pogostih: izgredi, razgrajanje, tepež, grožnje, pomanjkanje sredstev in prenočišča, postopanje, pi- janost, beračenje, tatvine, izvabljanje izseljencev, po- neverba, nedostojno vedenje v šoli, vlačuganje, krvoskrunstvo, posilstvo, žaljenje straže in drugi. Velikokrat je kot prekršek navedeno le »prekršek proti 45. členu vojaškega zakona« in podobno. Ta člen prepoveduje izselitev iz države moškim, ki še ni- KRONIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino 35 i987 195 so odslužili vojaščine. Takih primerov je bilo zelo ve- hko. Eden izmed njih: — 8. januar 1907 »Marko Rezek, 22 let star, delavec iz Krašnjega vrha, občina Radovica, okraj Črnomelj, nameraval seje izseliti v Ameriko, ne da bi poprej e zadostil vo- jaški dolžnosti. Izročil se je c. kr. deželnemu so- dišču.«' Večkrat so aretirali ljudi, ki so druge državljane spravljali v Ameriko, npr. bivši bogoslovec Ivan Kraic, rojen 11. aprila 1882 v Bogoviču, iz Dubasnice na otoku Velija: — 15. januar 1907 »Vsled privatne brzojavke z Reke je bil na Kolodvo- ru aretovan bivši bogoslovec Ivan Kraic, roj. II. 4. 1882. 1. v Bogoviču, pristojen v Dubasnico na otoku Velija, ki pošilja za Zwilchenbarta potnike čez Švico v Ameriko. Pri njem se je dobilo mnogo pisem, ki zvezo s tvrdko Zwilchenbartovo dokazujejo, vendar pa je zelo dvomljivo, ali bo obsojen, ker se mu najbrže konkretnega slučaja ne bo dalo dokazati in ima zveze večinoma le na Hrvaškem. Najvažnejše, kar se je pri njem našlo, je dolg seznam tajnih agentov družbe "amerikanische Transportge- sellschaft A. G." Basel, Wellstrasse 7, obsegajoč Hrvate in Dalmatince.«^ Sicer pa so Ljubljano pretresali pogosti požari, ki so jih gasili gasilci in meščani. Velikokrat so bili za to krivi otroci, ki so se igrali z vžigalicami, ali pa malo- marnost odraslih, ki je lesene dele hiš hitro upepehla. Včasih so se vžgale tudi saje: — 26. januar 1907 » Včeraj je gorelo v Viljem Trebtovi hiši na Marije Te- rezije cesti 10. Ogenj so domači pogasili, vnelo se je v stropu med 3. in 4. nadstropju v bližini dimnika. Ver- jetno je bil dimnik počen.«^ — 21. februar 1907 »Gorelo je v hiši na Turjaškem trgu 8, ogenj so poga- sili. Tukaj pa so se že pred 14 dnevi v neki počeni železni cevi vnele saje.«^ Tudi ob samomorih so najprej poklicali policaje. Ti so ugotavljali vzroke ali okoliščine samomorov. Večkrat so kot vzrok navedli npr. nesrečno ljubezen, hudo bolezen, pomanjkanje sredstev, vdanost pijači in podobno. — 12. februar 1907 »V stanovanju nekega poročnika 17. pehotnega pol- ka na mestnem trgu 19 so našli Ido, grofico Lichten- bergovo, stanujočo na Ljubljanskem gradu, kije ho- tela narediti samomor zaradi nesrečne ljubezni. Ustrelila se je s 5-mm buldogsamokresom v sredino glave. Ranjenka je še dihala, govorila, videla, slišala, vendar ji krogle ne bodo mogli odstraniti.«^ — 5. sušeč 1907 »... našli obešenega bančnega sluga Franca Ahlina, rojenega 1880. Vzrok samomora je neznan.«^ — 4. maj 1907 »Z mosta sv. Jakoba je v Ljubljanico skočila samska kuharica Karolina Cankar. Trupla še niso našli.«''° Ob tem je bilo še veliko utopitev, zlasti utopitev otrok v jarkih, mlakah, itd. Na majhne otroke so ve- likokrat pazili starejši bratje in sestre, ki pa niso mo- gh takoj posredovati ali pa je bilo tudi zanje nevarno. — 6. maj 1907 »Na Ilovici 5 v predmestju je v cestnem jarku utonila 8-mesečna Angela Dolinšek, ko jo je čuval 2-letni bratec. «^^ Hudo kaznivo dejanje je bilo ponarejanje denarja. Za prestopek je štelo že to, da so našli ponarejen de- nar pri človeku, ne glede na to, kje ga je le-ta dobil. Največ so ponarejali kovance, in sicer vseh vrednosti, 1906 pa so se jim pridružili še 10- in 20-kronski ban- kovci. Najbolj so bili znani »krkoviči«. Vsaka najde- nina ponarejenega kovanca ali bankovca je bila zapi- sana v dnevnem poročilu, kovanec kot dokazno gra- divo so nalepih pod poročilo, bankovec pa priložili. — 20. april 1907 »Ludvik Starič, 21 let star, je izdajal v gostilnah v Ljubljani ponarejene srebrne tolarje po 5 in po 2 kroni. «''^ Nekaj časa so imeli probleme s prodajalci premo- ga. Ti bi morali vedno s seboj voziti decimalne tehtni- ce, ki pa so se kvarile zaradi tresenja na vozu, premo- govega prahu in zaradi vlage v zraku, za natančno uporabo pa je taka tehtnica zahtevala ravno podlago. Tako so bile tehtnice vedno v popravilu, v rezervi bi jih moral premogar imeti več, to pa je prinašalo s sa- bo velike stroške, od seje 11. decembra 1906 pa je ni- so več zahtevali, ker tudi stranka oz, kupec ni zahte- val popolnoma točnega tehtanja." Drug velik pro- blem so bili izvoščki. Ti so imeli neurejene vozove, vozniki niso imeh tarifnih hstkov, večkrat so odkloni- U vožnjo ali pa zanjo zahtevali preveliko plačilo. Ova- jah so jih stražniki ah pa stranke. Kršilec zakonov so bile tudi gostilne, kavarne in žganjarne, ki so svoj obratovalni čas po navadi raz- tegnile vehko preko policijske ure. Najbolj znan tak kršilec je bil hotel Union, Miklošičeva cesta 1, ne gle- de na to, kdo je bil njegov ravnatelj (Ivan Bračič, Ivan Bogataj, Ludvik Cunder, Karol Govekar, Josip Uhrman in drugi). Seveda se je to zelo splačalo. Glo- ba za tak prekršek je bila včasih 1 in včasih 2 kroni, zaslužek pa je bil neprimerno večji. Velikokrat se je podobno dogajalo tudi v Kazini na Kongresnem trgu št. 1. Drugi taki najbolj znani gostilničarji-kršičci so bih Anton de Schiava, Kolodvorska ulica št. 24, Vin- cenc Ozimič, Gosposka uhca št. 3, Franc Krapec, Dvorni trg št. 3, Anton Tonejc, Dunajska cesta št. 17, Alfred Seidl, Kolodvorska uhca št. 43, Marija Marčan, Rimska cesta št. 19 in drugi. Ovajali so jih tudi, ker so imeh v lokalih godbo brez dovoljenja.^* Včasih so stražniki popisali kak pretep med civi- hsti. — 10. september 1909 »Dve pijani družbi sta se na poti na Rožnik spopadli, bilo je tudi nekaj streljanja, vendar ni bil nihče ran- jen. Zadevo je prevzelo sodišče.«^^ Še večkrat so se steph vojaki 17. in 27. pešpolka cesarsko-kraljeve vojske med sabo ali pa s civilnimi prebivalci. Nasploh je med vojaki in civilisti vedno 196 j KRONIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino 35 i987 vladala neka napetost in do pretepa po navadi ni bilo daleč. Zanimivo je, daje do takih pretepov v glavnem prihajalo v nočnih urah. — 25. april 1907 »Po proslavljanju godu na Ambroževem trgu v go- stilni Andreja Mraka je prišlo do pretepa med deset- nikom C. kr. 27. pešpolka in Franom Uršičem, sve- čarskim pomočnikom, kije bil smrtno zaboden z bo- dalom.«''^ — 2. december 1908 »Po slavnostih 2. decembra so se stepli vojaki 17. in 27. pešpolka na Radeckega cesti št. 2, poklicali so vo- jaško patruljo, straža se je razpršila med ljudstvom, da ne bi še tu prišlo do izgredov. Ljudje so se mirno razšli.«^'' — 4. januar 1909 »Stepli so se 3 vojaki 27. pešpolka in 2 topničarja. Napravili so za 18 kron škode.«''^ —12. oktober 1908 »Prejšnji večer so trije vojaki godbe 27. pešpolka ho- teli vstopiti v gostilno Marije Rozman "Pri zlati ribi" v Stritarjevih ulicah. Nekdo med civilisti se je zadri, ko jih je zagledal, da bodo civilisti izpraznili gostilno, če bodo vstopili vojaki. Ti zato niso vstopih. Na- daljnji spor je preprečila policijska patrulja. Zvečer ob !!>' so se 4 prostaki 27. pešpolka po Resljevi cesti vračali v vojašnico. Za njimi je šel knjigovez Miroslav Pajk, zakašljal in pljunil. Vojaki so to smatrali za iz- zivanje in zahtevali zadoščenje. Spor je preprečila pa- trulja.«''^ — 2. november 1908 »Dva pijana uslužbenca sta na cesti sv. Petra zmerja- la, psovala, pljuvala nekega četovodja in desetnika 27. pešpolka. Stražnik Albin Bergant ju je našel ob tričetrt na osem zvečer in zadevo predal naprej.«" — 13. november 1908 »Ob četrt na enajst zvečer je bil Aleksander Jeločnik še s 7 osebami pred hotelom Union. Mirno je prišel do sedaj še neznan častnik 27. pešpolka in se zadri: "Platz. " Pri tem je Jeločnika odrinil tako, da je ta pa- del po tleh. Častnik je šel naprej, možje ob Jeločniku pa so šli za njim. Pri Krambergerjevi hiši se je ustavil, potegnil sabljo in zagrozil. Dogodek bodo naznanili vojaškim oblastem.«" — 10. december 1908 »Alojzij Smole, plakater, je pljunil v obraz desetniku 27. pešpolka Jakobu Hof manu. Zadevo bo dobilo so- dišče.«" V poročihh so omenjeni tudi prihodi raznih tujcev v mesto. Tujci so se morali prijaviti na mestnem ma- gistratu. Avgusta 1909 je v Ljubljano skoraj vsak dan prišla kaka skupina Rusov iz Trsta. Skupine so se na- stanjale v Mestnem liceju in so nadaljevale pot na Dunaj. — 2. marec 1907 » Včeraj sta prišla v Ljubljano ter se nastanila v hotelu "Union"zasebnika Aleksander in Nadejda Wocikoff iz Syznana na Ruskem ter danes odpotovala dalje v Italijo.«" Poseben dogodek za Ljubljančane je bil, ko sta se 6. julija 1905 v Ljubljani zglasila dva kitajska krošn- jarja iz Šanghaja. — 6. julij 1905 » V Ljubljani sta se zglasila 2 kitajska krošnjarja iz Šanghaja, Čen-fu-Sin in Van-Sun-Sijan. Imela sta priporočila kitajskega poslaništva na Dunaju, proda- jala sta že v Brnu in Zagrebu, tako so jima dovolili tu- di v Ljubljani. Poleg tega sta dejala, da s svojimi iz- delki ne bosta konkurirala trgovcem v Ljubljani. Iz- delke doma izdelujeta sama.«'* Večkrat je vznemirjenje med Ljubljančani povzro- čilo dejanje kakega preobjestnega posameznika. — 17. avgust 1905 »Ob pol treh zjutraj je počil strel iz topa na ljubljans- kem gradu. Neki zlikovci so s pomočjo sprehajalne palice potegnili za žico, s katero se s stolpa sprožujejo topovi, in nato zbežali po Študentovskih ulicah. Pali- co je čuvaj zjutraj prinesel na magistrat. «" —10. november 1908 »Nekdo je ponoči vrgel jajce na spomenik Anastazija Grüna. Zjutraj so spomenik očistili.«" — 5. november 1909 »Neznan mladenič je pred Škofijo nesel zavitek rake- tov in tako imenovanih žabic. Po naključju mu je pred Schmittovo gostilno zavitek padel na tla in zače- lo je pokati. Nabralo se je nekaj radovednežev, ki so mislili, da je kdo vrgel dinamit, kar pa ni res. Med tem je mladenič pobegnil.«" Seveda so zapisovali tudi prometne nezgode, ven- dar teh zapisov ni veliko. — 27. januar 1907 »Tovarniški ravnatelj Pavel Wagner se je peljal do- mov po Zaloški cesti, kjer je čez cesto ležala žica elek- trične razsvetljave ter se stikala z Žico cestne električ- ne železnice. Ko sta konja prišla z njima v stik, sta bi- la oba takoj mrtva. Žico so pristojni takoj odstranili. Ravnatelj ima 1000 kron škode.«" »Decembra 1909 je reka Ljubljanica v predkrajih Hauptmanica, Črna vas in Ilovica poplavila cesto. Po bojaznih pa je v naslednjih dneh vsak dan upadla za 10 do 15 cm.«" Leta 1901 so v Ljubljani imeli vehke probleme s prostitutkami. Imele so javno hišo na Zvonarskih uli- cah 13, prenašale pa so spolne bolezni. Poslali so jih na zdravljenje v bolnišnico, po vrnitvi pa so se poti- kale po mestu in si iskale stranke in zaslužek.'" Poročilo o stavkah Problematične so bile stavke. Stavkali so delavci, vajenci in pomočniki v vseh obrtnih panogah, zahte- vali pa so izboljšanje delavskega položaja z zvišanjem mezd in skrajšanjem delovnega časa. Eni so popustili prej in šli na delo, drugi pa pozneje. Razdor med nji- mi so netili le delodajalci, ki so zlasti voditelje stavk radi odpuščali, na drugi strani pa dajali nekaterim de- lavcem razne izboljšave. Poročila o stavkah so sprva zelo natančna in podrobna, ko pa je bilo stavk vedno več ali pa so že dalj časa trajale, so poročila postala bolj površna in splošna. Stavk je bilo v obdobju 1901 do 1913 vsako leto kar precej. KRONIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino 35 i987 197] — 2. maj 1901 »5 krovcev je pri gradnji nove juslične palače začelo stavkati. Stavkajoči so zahtevali plačilo 4 krone na dan, doklade in delovni čas od do — 8. avgust 1904 »Začeli so stavkati tramvajski delavci. Stavkajoči so hoteli demonstrirati pred mestnim magistratom proti tistim, ki so še delali, vendar so se na poziv straže raz- kropili. Promet se je kljub štrajku normalno od- vijal.«" — 30. september 1904 »18 — 20 pekovskih delavcev pri tvrdki J. Kantz je stopilo v štrajk, vendar so že dopoldne začeli delati, razen 5, ki pa bodo tudi verjetno kmalu začeli. Stav- kali so zato, ker jih je poslovodja obtožil, da kradejo kruh.«^^ — 2. oktober 1904 »Stavkajo pekovski uslužbenci, ker so jezni na moj- stra Paura in Gärtnerja, in zahtevajo, da jim namesto obeda dajejo denar, Paurpa temu nasprotuje.«^' — 22. marec 1905 »Pri tvrdki Ivana Matijana na Dunajski cesti 14 so začeli štrajkati mizarji, ker je Matijan hotel vpeljati akordno delo. Danes je Matijan 4 delavce odpustil, ker naj bi nagovarjali druge od dela, posredoval je obrtni nadzornik.«^^ Razni nemiri, spori med pripadniki različnih narodnosti in demonstracije Raznih nemirov, sporov med pripadniki slovenske in nemške narodnosti in demonstracij je bilo v Ljub- ljani razmeroma veliko. Včasih je bilo treba le narobe stopiti, pa je bil pretep že tukaj. Po navadi je pretep nastal zaradi kakega provokativnega medklica, npr. "Abzug, Heil ali živijo". Znana nemška postojanka je bila kavarna Kazina, kjer je bilo treba še posebej pa- ziti, da se niso vneh prepiri. Posebej vehko je bilo teh nemirov leta 1907 in 1908, ko se je pripravljala prik- ljučitev Bosne in Hercegovine k Avstro-Ogrski. Spore so včasih mirno rešili, drugič pa je prišlo do pretepa in je morala posredovati policija. — 26. maj 1903 »Aretirali so 14 demonstrantov v Zvezdi in na Valva- sorjevem trgu.«^^ — 17. julij 1903 » V Zvezdi so se stepli Nemci in Slovenci, ker sta 2 Slovenca zabavljala čez dva Nemca, zaposlena na Južni železnici.«^^ — 4. oktober 1903 »Spet so bili nemiri med Slovenci in Nemci pred Ka- zino.«^^ — 9. maj 1905 »Okrog 8. ure zvečer se je začela nabirati v Zvezdi po- vodom Schillerjevega slavja v Tonhalle množica lju- di, v glavnem obrtnih vajencev, mladih delavcev in dijakov, približno 300 ljudi. Straža je imela nalogo množico razgnati. Množica je žvižgala, zdaj seje na- bralo že 500 ljudi. Poiskali so pomoč orožnikov s po- močjo načelnika pomestnega policijskega oddelka, dr. Zarnika, vendar ni bilo treba nikogar aretirati. Demonstranti so se kljub razgrajanju vedno znova vračali pred Kazino, vendar so obiskovalci koncerta po njem lahko mirno odšli.«'^^ Nemiri ob tem koncertu so trajah še nekaj dni. — 16. julij 1905 »V Zvezdi je bila Prešernova veselica, udeležilo se je je okoli 15.000 ljudi, zgodilo se ni nič kaznivega, le proti 1. uri zjutraj sta čez zid v Kazino iz Zvezde pri- letela dva pivska vrčka, eden naj bi se razbil, vendar straža ni nič opazila, službujoča stražnika sta mislila, da sta vrčka padla gostom. Po cesti je iz Zvezde mi- mo Kazine šla skupina zelo pijanih ljudi, verjetno sta kozarca priletela iz te skupine, ker je razdalja med Zvezdo in Kazino prevelika. Mestna straža je bila okrepljena.«'° — 10. september 1905 »Iz hotela "Pri Maliču" je bila na dva sokola zlita vo- da. To seje smatralo za protislovensko provokacijo, zbralo seje od 200 do 300 ljudi, ki so grozili, da bodo napadli hotel, če ne pojasnijo, kako in kaj. Zahtevali so, da razobesijo slovensko trobojnico. Takoj Je bila tam policija. Storilca niso mogli izslediti. Množica je bila vedno glasnejša, priletelo je celo nekaj kamnov in pobilo nekaj šip v 1. nadstropju. Občinski svetnik dr. Karol Triller je miril ljudi, češ da bi bilo škoda onečastiti lepo svečanost Prešernovega odkritja s ka- ko sovražno demonstracijo v veselje političnim na- sprotnikom. Ljudje so zavpili "živijo", vendar se še niso razšli. V podobnem smislu je govoril še dr. Zar- nik in mestni župan Ivan Hribar, nato pa so se ljudje razšli. Danes zjutraj so odkrili, da je vodo izlila na so- kola po malomarnosti iz podstrešne sobe hotelska de- kla, kije to priznala šele po dolgem času.«'^ — 28. september 1908 »Spet je prišlo do sporov med Slovenci in Nemci v Kazini. Slednji trdijo, da so jih reditelji pri izhodu grdo zmerjali, reditelji pa pravijo, da so jih zaradi glasnosti le mirno opozarjali.«'^ — 2. december 1908 »Med vojaško godbo na Bleiweisovi cesti nasproti deželne palače je Dragoslav Šmuc zavpil "Abzug. " in bil aretovan. Povedal je, da so se nekateri mladi pred njim prej drli "Heil. "«'^ V času zaostritve nemško-slovenskih odnosov leta 1908 je prihajalo tudi do proticesarskih akcij: — 2. december 1908 »Pri Josipu Kordinu pred škofijo 3 je na njegovi pro- dajalni nekdo polil vrata s črno barvo in snel cesar- skega orla in ga odnesel. Poizvedbe so neuspešne.« » V noči od 2. na 3. december je nekdo s hiše Terezije Omejčeve strgal cesarsko zastavo na Karlovški cesti ter jo vrgel v vodo v Gruberjev kanal, kjer Jo Je zju- traj našla straža.«" — 6. december 1908 »Na hiši Ivana Mohorča na Dolenjski cesti je nekdo s cesarske zastave odtrgal 2 cofa in ju odnesel neznano kam.«'^ Nekaj drugega so bili shodi. Stranke so na njih raz- lagale svoje programe, udeleževalo se jih je včasih več in drugič manj ljudi, odvisno od priljubljenosti stran- 198 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 ke. Shodov je bilo posebej veliko od 1911 dalje, ko je skoraj vsak večer imela kaka stranka shod. Prirejali so jih tudi ob volitvah v deželne zbore, v glavnem pa so potekali mirno: — 8. maj 1904 » Včeraj je bil shod ljubljanske podružnice Zveze av- strijskih stavbnih delavcev v Katoliškem domu. Vse je bilo mirno. Oba govornika, slovenski in italijanski, sta poudarila, da bi bil neorganiziran štrajk brez de- narja velika nesmiselnost. Sklicevala sta se na pones- rečene štrajke v zadnjem času, zlasti železnicarskega in tistega pri Krajnski industrijski družbi. Prišlo je okoli 100 delavcev, ki so se mirno razšli večinoma že pred koncem shoda. Pričakuje se, da ne bodo začeli štrajkati.«"^ — 13. september 1904 »Pri shodu ferialnega društva "Karniola" v Kazini je bilo mirno, medtem se je v Zvezdi zbralo približno 100 mladih, ki so hoteli z žvižganjem demonstrirati, vendar so jih stražniki pravočasno razgnali. Nato je bil mir.«" — 26. marec 1905 » Včeraj je bil shod lesnih delavcev v Puntigamski piv- nici, prišlo je 150 do 200 udeležencev, vse je potekalo v redu. Glavni govornik je bil Ivan Tokan iz Kranjske stavbne družbe. Kot povabljenca sta govorila Karol Linhart in neki uslužbenec tobačne tovarne, vendar politike nista vmešavala, predstavila sta le program socialistične stranke. Govoril je še mizar Bischof. Go- vorniki so povdarjali Mathiasovo brutalnost, kijih ti- ra v štrajk. Zdaj zahtevajo 25% zvišanje plač vsem Mathiasovim delavcem, dovoljenje, da smejo pozimi obedovati v zakurjenih delavnicah, zopetni sprejem štirih odpuščenih delavcev in zagotovilo, da j ih zaradi teh zahtev kasneje ne bo nihče preganjal.«*' —30. september 1905 »Sinoči se je vršil ljudski shod v Narodnem domu za- radi splošne volilne pravice. Po končanem shodu ob 10. uri se je zbralo kakih 400 ljudi, ki so šli pred deželno predsedstvo demonstrirat. Nato se je množi- ca odpravila pred stanovanje dr. Tavčarja in vpila: "Pereat Tavčar", in "Abzug Tavčar." Policija jih je razgnala, še prej pa onemogočila, da bi socialec Karol Linhart govoril.«*^ — 9. maj 1907 »V gostilni Frana Gotica je bil volilni shod slovenske ljudske stranke, ki ga je 150 do 200 somišljenikov Na- rodno napredne stranke ob 10. uri zvečer hotelo one- mogočiti, vendar jih niso pustili v gostilno. Policija je to zvedela iz tajnih, zaupnih virov in skušala razgnati razgrajače, na katere so iz gostilne metali jajca in jih polivali. Hlapca Ivana Tepino so aretirali, ker je pre- tepel mesarskega vajenca Pavla Nadbata. Razjarjena množica se je spet zbrala v Zvezdi, mimogrede na Kongresnem trgu 2, kjer stanuje vodja Slovenske ljudske stranke Sušteršič, razbila nekaj šip, škode je za 2 kroni, krenila do škofijske palače, kjer se je sre- čala z udeleženci shoda pri Cotiču. Rudolf Bončarje zlil vodo na množico, kar jo je tako razjezilo, da so posamezniki začeli v okna metati kamenje. Na Ško- fijskih šipah je bilo škode za 18 kron in 70 vinarjev. Mestna straža je posegla vmes in aretirala Josipa Švaglja, trgovskega učenca, starega 19 let, Hermana Palka, starega 18 let, strojnega učenca. Priče pa so dokazale, da nista metala kamenja. Kaznovana sta bila z zaporom 24 ur, enako je bil kaznovan Tepina. Pravega metalca kamenja so našU pozneje. To je bil črkostavec Ivan Mrhorc.«^° — 11. maj 1907 »Shod Narodno napredne stranke je bil v gostilni pri Zupančiču na cesti sv. Martina 15. Nekdo je na vrata in okno izlil oljnato barvo.«^^ Prekrškov je bilo še vehko, vendar so se v glavnem ponavljali. Po aprilu 1913 pa poročila niso več ohran- jena, ali pa jih niso več pisali. Zelo verjetno pa je, da se je število prekrškov, medstrankarskih sporov ter pretepov z vojaki še povečalo. OPOMBE * Prispevek je povzetek avtoričine seminarske naloge na Fi- j lozofski fakulteti, oddelku za zgodovino v Ljubljani. — 1. i Vse navedene podatke sem našla v Službeni pragmatiki za i uradnike in sluge mestne občine ljubhanske. — 2. Zgodo- vinski arhiv Ljubljana (v nadaljevanju ZAL), Mesto Ljub- ljana, Mestna registratura REG 1/1557, fol. 1364 (v nadal- \ jevanju REG 1). — 3. isto. — 4. isto. — 5. isto. — 6. ZAL ^ REG 1/1557, fol. 1364. — 7. isto. — 8. isto. — 9. isto. — i 10. isto. — 11. isto. — 12. isto. — 13. ZAL, REG 1/1556, i fol. 1364. — 14. ZAL, REG 1/1554, fol. 1360, ZAL, REG ^ 1/1554, fol. 1361, ZAL, REG 1/1555, fol. 1362, ZAL, REG \ 1/1555, fol. 1363. — 15. ZAL, REG 1/1558, fol. 1365. — i 16. ZAL, REG 1/1557, fol. 1364. — 17.ZAL, REG 1/1557, fol. 1365. — 18. ZAL, REG 1/1558, fol. 1365. — 19. ZAL, REG 1/1557, fol. 1365. — 20. isto. — 21. isto. — 22. isto. — 23. ZAL, REG 1/1557, fol. 1364. — 24. ZAL, Mesto ' Ljubljana, Predsedstvena registratura REG II (v nadalje- vanju REG II), fase. 27. — 25. isto. — 26. ZAL, REG 1/1557, fol. 1365. — 27. ZAL, REG 1/1558, fol. 1365. — 28. ZAL, REG 1/1557, fol. 1364. —29. ZAL, REG 1/1558, fol. 1365. — 30. ZAL, REG Il/fasc. 27. — 31. ZAL, REG Il/fasc. 27. — 32. isto. — 33. isto. — 34. isto. — 35. isto. — 36. isto. — 37. isto. — 38. isto. — 39. isto. — 40. isto. — 41. isto. — 42. ZAL, REG 1/1557, fol. 1365. — 43. isto. — 44. isto. — 45. isto. — 46. ZAL, REG ll/fasc. 27. — 47. isto. — 48. isto. — 49. ZAL, REG Il/fasc. 27. — 50. ZAL, REG 1/1557, fol. 1364. — 51. isto. ** Avtorju risb uniform mestne policijske straže v Ljublja- i ni, prof. dr. Sergeju Vrišerju, se za prijaznost s katero ; je izdelal likovne ponazoritve k članku najlepše zahva- hujemo. Op. ur. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 199 ZDRAVILIŠKA KOMISIJA NA BLEDU BOŽO BENEDIK Zdraviliška komisija na Bledu je odigrala v razvoju blejskega turizma pomembno vlogo. Ustanovili so jo leta 1886, kar je deset let pred podpisom zakona o zdraviliških komisijah. 1. avgusta 1897 je avstrijski cesar Franc Jožef v svoji poletni rezidenci v Bad Ischlu podpisal zakon, naj na Kranjskem za letovišča, zdravilišča in kopahšča poslej skrbe zdraviliške komi- sije. V večini takih krajev so za turistični razvoj doslej že skrbela turistična društva, to pa je bilo na Bledu ustanovljeno šele leta 1894. Poslovanje zdravihških komisij je bilo opredeljeno z zdraviliškimi redi, po katerih so bile upravičene pobirati različne pristojbi- ne (npr. zdraviliške in godbene takse). O delu Zdravihške komisije Bled je le malo napisa- nega, zato bom v nadaljevanju prikazal njene pristoj- nosti, naloge na propagandnem področju ter pri pri- reditvah na Bledu, njeni skrbi za izgled kraja, prido- bivanje premoženja (npr. parki) in nekatere ljudi, ki so jo vodili. O ustanovitvi Zdraviliške komisije Bled leta 1886 je malo znanega, čeprav so že v naslednjem letu 1887 vodili redno statistiko gostov, leta 1888 pa je tudi že izdajala svoj letoviški list z naslovom Cur- liste. Iz zapisnikov Zdravihške komisije Bled je razvid- no, da so seje komisije vodili predsednik ali načelnik ali pa podnačelnik komisije. Komisija je imela dvoje- zični žig in pisemski papir z glavo, k vabilom za seje pa so redno prilagali dnevne rede sestankov. Ob pre- jemu vabil so vabljeni s podpisi potrjevali prejem va- bila, zapisnike sestankov pa so podpisovali vsi navzo- či na sejah. Zapisniki sej zdraviliške komisije so vse od leta 1903 dalje, razen v letih 1905 in 1906, pisani v slovenščini, čeprav so bili posamezni člani komisije pravi Nemci in skoraj gotovo niso bili vešči slovenšči- ne. Leta 1905 se je Zdravihška komisija Bled včlanila v Deželno zvezo za tujski promet, v katero je bilo vključeno tudi Društvo za pospeševanje tujskega pro- meta na Bledu. Komisijo so vabih tudi, naj se vključi v Društvo hotelirjev in Društvo zdraviliških naprav, vendar pa iz zapisnikov sej komisije ni razvidno, ali so se v združenji vključili. Poslovanje Zdraviliške komisije Bled je potekalo na osnovi zdraviliškega reda, ki so ga sprejeli 10. ju- nija 1899 in ga kasneje, kot je razvidno iz sejnih za- pisnikov komisije, večkrat spreminjali in dopolnjeva- li. Zdraviliški red je veljal za območja katastrskih občin Bled, Rečica in Želeče. Po 3. členu zdraviliške- ga reda so bili člani Zdraviliške komisije Bled vsako- kratni župan Bleda, dva zastopnika občinske uprave, zastopnik hotelirjev, dva zastopnika oddajalcev za- sebnih tujskih sob, gostilničar, okrožni zdravnik, dva zastopnika lastnikov počitniških vil ter še dva zastop- nika blejskih gostov. 9. člen zdraviliškega reda je do- ločal, da je moral vsak obiskovalec Bleda, ki je leto- val na Bledu nad 48 ur, med 1. majem in 30. septem- brom, plačati zdravihško pristojbino, kadar pa je bila , v letovišču tudi godba, pa še godbeno takso. Zdravih- ška taksa je znašala 30, godbena pristojbina pa 20 vi- narjev. Kdor je bival v letovišču več kot 6 tednov, je bil oproščen plačevanja teh pristojbin. Poznali so tu- di celoletne pristojbine, zdravihška je znašala 10, godbena pa 6 kron. V 10. členu so bile naštete oprostitve turističnih taks. Plačevanja letoviških in godbenih pristojbin so bih oproščeni zdravniki, ranocelniki, njihove žene, mladoletni sinovi in neporečene hčere, člani cesarsko- kraljeve vojske in mornarice. Plačevanja so bih opro- ščeni tudi otroci pod dvanajstim letom starosti, posli v spremstvu gospodarjev pa so bih oproščeni le plače- vanja godbene takse. Po določilih 11. člena so pri- stojbine pobirali stanodajalci, ki so morali morebitno izgubo pri taksah kriti iz svojega žepa. Za nerednosti pri plačevanju so bile zagrožene kazni, ki jih je dolo- čala politična oblast, od kazni nabrani denar pa je bil namenjen za občinski ubožni sklad. Glede oprostitve plačevanja pristojbin za kategorije letoviščarjev, ki niso bile opredeljene v zdravihškem redu, je bila zdra- viliška komisija zelo stroga. Obravnavali so jih le po- redko, obravnavah pa so vsako prošnjo za oprostitev plačevanja taks posebej. Plačevanja pristojbin niso oprostih niti sorodnikov blejskega župnika, oproščen pa je bil gost, ki je lahko dokazal, da je za Bled oziro- ma letovišče napravil kaj koristnega. Sodeč po podat- kih je bilo prošenj za oprostitev plačevanja letoviških pristojbin kar veliko, pošiljale so jih celo tovarne, ki so na Bled pošiljale na oddih svoje delavce. Volitve članov Zdraviliške komisije Bled so bile vsaka tri leta, volilni upravičenci pa so bili vsi, ki so imeli po določilih zdraviliškega reda v komisiji svoje zastopnike. Po podatkih prvih zapisnikov Zdraviliške komisije Bled, ki so jo takrat imenovali tudi Cur Co- mite, je bil njen prvi predsednik grof Camillo Aichel- burg, lastnik hotela Luisenbad (današnji hotel Toph- ce), člani pa so bili: Johann Maliner kot župan, Franc Murnik, župnik Jožef Razboršek, Viktor Klinar in dr. Ferdinand Zeisler. Leta 1890 je bil za predsednika komisije izvoljen Emerich Mayer, za namestnika pa Johann Mailner, ki je bil hkrati tudi blagajnik. Izvo- ljeni so bih še: župan Jakob Peternel kot namestnik, župnik Jožef Razboršek, Anton Hudovernik, Franz Souvan, Gustav von Pongratz, Viktor Khnar, Gustav Valtrini ter dr. Emil Klimek kot zdravnik. Kot načel- nik komisije je bil izvoljen dr. Alfonz Mosche, po ne- potrjenih podatkih pa za krajši čas tudi dr. Emil Klimek. Leta 1903 je vodstvo komisije prevzel pomemben blejski turistični delavec Jakob Peternel, člani pa so bih: dr. Andrej Ferjančič, Emerich Mayer, dr. Emil Klimek, Anton Vovk, Ivan Pretnar, Otto Wölfling, Ferdinand Stare in Robert Wedl. Ta komisija, v kate- ri je zaslediti vse več domačinov, je delovala skoraj do začetka prve svetovne vojne. Ponovne volitve čla- 200 KRONIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino 35 i987 Jakob Pcternel, blejski župan 1895—1906 in turistični delavec nov komisije so bile leta 1905, ko so kot zastopnika blejskih gostov izvolili Roberta Wedla in dr. Stevana pl. Miletiča, naslednje leto pa pnovno Roberta Wedla in Ferdinanda Statica iz Ljubljane. Leta 1906 so kot člana izvolili dr. Ricarda Edra, zdravnika v Riklije- vem zavodu in domačina prof. dr. Josipa Plemlja. Vidi se, da so zastopnike blejskih gostov volih v ko- misijo skoraj vsako leto. Leta 1907 je blejski župan, in s tem član komisije, postal učitelj Franc Rus. Kot član in začasni predsed- nik oziroma načelnik komisije je bil izvoljen Leopold Stuchly, kot člana pa blejski trgovec Ivan Rus in ho- teher Miha Cerne. Kot zastopnika blejskih gostov sta tega leta postala člana komisije prof. Löffner iz Pra- ge in tovarnar Avgust Kari Hoffman z Dunaja. Leta 1908 so za predsednika komisije izvolili dotedanjega podpredsednika Leopolda Stuchlyja. Tega leta je umrl član dr. Emil Klimek in so na njegovo mesto imenovah novega okrožnega zdravnika dr. Janka Be- nedika st. Tega leta so kot zastopnika gostov izvohU dr. Heinricha Lucmana in ritmojstra pl. Stefanellija, ki ga je kmalu zamenjal vitez Bernetich. Leta 1911 so kot zastopnika blejskih gostov ponov- no izvolih dr. Heinricha Luckmana, na novo pa inž. Ferdinanda Neudorferja, nakar vse do začetka prve svetovne vojne v zapisnikih Zdraviliške komisije Bled ni zaslediti novih članov komisije. Zaradi finančnih i težav so leta 1911 začeli razmišljati o spremembi zdra- viliškega reda. Predlagah so, naj člana komisije ime- nujeta tudi ministrstvo za javna dela in deželna vlada. Razmišljah so tudi o združitvi občine in zdraviliške komisije. Predlogi, da bi Bled postal zdraviliška občina, so se uzakonih 4. maja 1914, ko je cesar Franc Jožef pod pisal zakon o spremembi zakona iz leta 1897. Po no- vih predpisih so uzakonih Zdraviliško komisijo Bled, njene naloge in pristojnosti pa je prevzela Občina Bled, ki je odtlej pobirala zdraviliške in godbene pri- stojbine. Vendar pa jih je smela uporabljati izključ- no v zdraviliško-turistične namene. Tudi premoženje nekdanje zdraviliške komisije so morali na občini vo- diti ločeno od ostalega občinskega premoženja. Pri občinski upravi so za zdraviliške zadeve imenovali zdraviliški odsek. Veljalo pa je, da dokler deželne oblasti ne predpišejo načina imenovanja članov tega odseka, so kot člani odseka delovali dotedanji člani ukinjene Zdraviliške komisije Bled. Občina je za vse zdraviliško-turistične zadeve, ki jih je obravnavala, na seje vabila in se posvetovala z zastopniki zdravili- škega odseka. Zupana pa so bili dolžni vabiti na seje okrajnega oblastva in mu omogočati razpravo, kadar so govorili o zdraviliških problemih. Tudi občinski proračun so morah predložiti v vpogled okrajnim oblastvenim organom, ki so morali skrbeti, da so se sredstva, namenjena za zdraviliške zadeve, uporab- ljala v ta namen. V okviru Zdraviliške komisije Bled je na predlog člana Roberta Wedla sredi leta 1905 začel delovati za- bavni komite (Vergniigungs Comite). Clane zabavne- ga komiteja so imenovah 14. julija tega leta. njegov predsednik je postal Robert Wedl, člani pa Erich Mayer mL, baron Ladislav Pereira, Otto Stefanelh, Robert Orley, dr. Erich Mosche in Eugen Wedl. Prva naloga zabavnega komiteja je bila pripraviti proslavo cesarjevega rojstnega dne leta 1905. Glavni organiza- tor proslave je bil Erich Mayer, program pa je obse- gal mašo na otoku, svečano razsvetljavo, koncert, plesni venček itd. Ob omenjanju članov Zdravihške komisije Bled moramo ugotoviti, da je bila večina članov komisije domačinov, Slovencev. Slovenci so tako vodih najviš- je turistično telo v občini, čeprav so bih lastniki večjih blejskih lokalov tujci. Na sestanke zdravihške komisi- je so jih le redko vabih, vendar so se z njimi dogovar- jali o skupnih turističnih zadevah na Bledu. Zanimivo je, da med člani komisije ne zasledimo Riklija, pa tu- di na seje ga niso vabili, čeprav je Rikli tisti čas za tu- rizem na Bledu vehko pomenil. Vse to dokazuje, da so domačini na Bledu v drugi polovici 19. in v prvi polovici 20. stoletja o turizmu in njegovih zakonho- stih že vliko vedeli, saj so dobro skrbeli za izgled kra- ja in za zabavno življenje gostov, ki so se takrat na Bledu zadrževali tudi po več dni ali tednov. Člani zdraviliške komisije so si prizadevali tildi za povečanje premoženja komisije, ki naj bi kar najbolj koristilo razvoju turizma na Bledu. Odkupili so zdra- vihški dom s parkom, jezersko obalo, del Straže s KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 201 i kamnolomom in del Dobre Gore. To je premoženje, ki je ležalo pretežno v katastrski občini Želeče, ma- njši del pa v katastrskih občinah Bled in Selo, merilo pa je 15 hektarov, 7 arov in 18 kvadratnih metrov. Najpomembnejši del lastnine komisije je bil zdravili- ški dom s parkom, za katerega nakup je Občina Bled na seji 19. septembra 1904 s tričetrtinsko večino zdra- vihški komisiji dala jamstvo za kredit v višini 62.455,67 kron. Zdraviliški dom je bil skupaj s par- kom namenjen za zabavno življenje in je dajal glavni ; turistični utrip v kraju. Ob domu in v parku so se v popoldanskih urah zbirali blejski gostje, igrali pa so izbrali orkestri. Člani komisije so menili, da so z za- bavnim življenjem ob zdraviliškem domu in v parku znatno pripomogli, da se gostje tudi v slabem vreme- nu niso dolgočasili. Ena osnovnih nalog je bila skrb za vzdrževanje zdraviliškega doma. Potrebno je bilo nakupiti notranjo opremo, zastekliti verande, urediti ograje in ledenico, načrtovali pa so še ureditev ribni- ka v parku, ki pa ga niso zgradili. Urejenost samega zdravihškega doma pa tudi okohškega parka je bila močno odvisna tudi od najemnikov zdraviliškega do- ma. Leta 1906 je dom prevzel v najem Kari Eschel, le- ta 1907 Alfred Majut, leta 1908 Robert Offner, od le- ta 1909 pa do leta 1914 pa Štefan Trnko. Z odkupom jezerske obale so poskrbeh za spreha- jalce, zlasti še, ker so bile do odkupa precejšnje po- vršine jezerske obale zaprte in ograjene. Sprehajanju gostov so bile namenjene tudi sprehajalne poti na Straži, od koder so lepi pogledi na Bled in okohco. Tudi kamnolom so odkupih zaradi sprehajalnih poti, hkrati pa so ga še izkoriščah in kontrohrali njegovo uporabo, ki so jo omejevali. Glavna in osnovna naloga zdraviliške komisije je bila skrb za razvoj turizma na Bledu. K temu je veliko pripomogla za tiste čase široka turistična propagan- Zdraviliški dom na Bledu da. Poleg prospektov Bleda, ki so jih tiskali tudi v 3.000 izvodih, so izdajali še Letoviški list, kar je bilo izrednega propagandnega pomena. Izhajal je v polet- ni sezoni, od junija do septembra, vsakih štirinajst dni. V listu so objavljali sezname blejskih hotelov in gostišč, sezname gostov, ki so letovah na Bledu, ne- kajkrat so objavili popise vseh zasebnikov, ki so od- dajali tujske sobe, domači obrtniki pa so reklamiraU svoje izdelke. Sprva so ga tiskali v Kranju, kasneje pa v Blasnikovi tiskarni v Ljubljani. Zdraviliška komisi- ja je oglašala tudi v tujih turističnih revijah, med ka- terimi je bila najbolj poznana revija Reise und Bade- zeitung. Pripravljali so propagandno gradivo za šte- vilne priložnosti in obiske, kot npr. za skupino angle- ških novinarjev, ki je leta 1907 prišla obiskat Bled. Komisija je izdala vodnik po Bledu. Vsi gostilničar- ji so na pobudo komisije zbirah denar za izdelavo in nakup shk Bleda, ki so jih namenili za opremo želez- niških vagonov. Blejci so dobro opravili turistično propagandno nalogo in tudi leta 1903 na mednarodni razstavi turističnih krajev na Dunaju prejeli zlato me- daljo, katere motiv so natisnili v glavo papirja blej- skega županstva. Za to akcijo so porabili 150 kron. Za dobro počutje gostov so prirejali številne prire- ditve. Že leta 1892 so priredili prvi Cvethčni korzo, ki so ga potem nekajkrat ponovih. Velika skrb je bila namenjena godbi, ki je goste zabavala v paviljonu zdraviliškega doma, izmenoma pa še na Mlinem, pri hotelu Mallner (današnji hotel Park) in na grajskem kopališču. Ob sobotnih večerih so igrah v zdravih- škem domu. Sam razpored glasbenih nastopov je bil natančno dogovorjen. Za glasbene prireditve so izbi- rali le zelo kvahtetne izvajalce. Večinoma so nastopali godbeniki, ki so bili člani dunajske opere. Imeli so fiksno določene cene za orkester kot celoto (običajno za orkester z 12 glasbeniki) in še za vsakega godbeni- ka posebej. Leta 1908 je zdravihška komisija verjetno želela pridobiti slovenske glasbenike, za kar so zapro- sih filharmonijo v Ljubljani, vendar se ljubljanski glasbeniki niso odzvah blejskemu povabilu. Do leta 1913 je zato goste zabaval Franc Ronhiček, ki je bil prav tako z Dunaja, medtem ko je leta 1914 izgralo Društvo orkestrov iz Ljubljane. Godbeniki so na Ble- du nastopah od junija do avgusta, nekajkrat pa tudi do 15. septembra v letu. Pomembne sezonske prireditve, ki jih je organizi- rala zdravihška komisija, s bile tudi veslaške regate, nogometne tekme (npr. z ljubljanskimi nogometnimi klubi), loterije itd. Višek turističnih prireditev pa je bil vsako leto ob cesarjevem rojstnem dnevu. Prire- ditve so bile 18. in 19. avguta. Začele so se z mašo na otoku, sledila pa je velika blejska slavnostna razsvetl- java. Za to slovesnost so vabih pirotehnike iz Avstri- je. Poleg čolnov na jezeru so bile razsvetljene tudi vse obalne hiše, hoteh in gostišča. Ob tej priložnosti nista nikoli izostala svečani koncert in zabavni večer, obi- čajno pri Mallnerju, pozneje pa tudi v zdraviliškem domu. Vehko pozornost je zdravihška komisija namenila tudi lepemu izgledu Bleda. Skrbeli so za urejenost 202 KRONIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino 35 i987 sprehajalnih poti na Stražo, zlasti pa še v središču kraja, pa za pot na Dobro Goro in v kamnolom ter za cesto od Bobna do Ažmana. Član komisije dr. An- drej Ferjančič je skrbel zlasti za pot okoli jezera od Petrana do Zake. Na račun zdravihške komisije so hoteli urediti pot v Pokljuško luknjo, državna želez- nica pa naj bi popravila pot skozi Vintgar. Za red v parkih, zlati ob zdraviliškem domu, so nastavili uni- formirane čuvaje. Sicer pa je bil park v središču Bleda privaten in z ograjo zaprt za javnost. Pri urejanju javnih parkov so jim pomagali vrtnarji iz Ljubljane. Za petrolejsko razsvetljavo, ki je po sklepu komisi- je gorela tudi, kadar je sijala luna, je poskrbel član komisije Otto Wölfling. Za prižiganje petrolejk so zaposhli delavce, leta 1911 sta to delo opravljala Knafljič in Cvenkel. Seveda so razmišljali tudi o elek- trifikaciji Bleda. Leta 1905 so pri firmi Simens-Schu- kert naročili projekt, ki naj bi pokazal, kako opraviti elektrifikacijo Bleda. Zdravihška komisija je podprla tudi predlog Trgovske zbornice iz Ljubljane za nape- ljavo telefona. Sicer pa Blejci niso bili zadovoljni s te- danjo pošto, prizadevali so si za ureditev poštne po- staje na novem kolodvoru Bled-Jezero. Zdraviliška komisija je poskrbela tudi, da so določili tarife za iz- voščke in čolnarje. Dejavnost zdraviliške komisije so plačevali z lastnimi dohodki, ki sta jih tvorila zdraviliška in godbena tak- sa oziroma pristojbina, v manjši meri pa tudi dohod- ki od tombol in cvetličnih dnevov, ki jih je organizi- rala, ter od najemnine za zdraviliški dom in kamno- lom ter s prodajo peska iz kamnoloma. Leta 1887 je imela komisija 1.450,50 florintov dohodka in 694,25 florintov izdatkov. Večji izdatki so bih za urejanje cest in poti, za protiprašno škropljenje cest poleti ter za plače cestarjev in vrtnarjev. Leta 1888 so poslovno leto zaključhh s 1.850 florinti dohodka. Odslej je naj- večji izdatek predstavljalo plačevanje godbe. To leto so plačali za godbo 1.000 florintov, 270 florintov so namenih za protiprašno poletno škropljenje cest, 170 florintov so porabih za vzdrževanje šestdesetih klopi, 150 florintov pa so potrošili za propagando, ostalo pa še za nekatere manjše izdatke. Leta 1891 je komisija prvič poslovala s primanjk- ljajem, ki je znašal 142,65 florintov. Poleg stroška za godbo, ki je bil največji, so denar porabih tudi za tis- kovine, izdajo letoviškega lista in osebne izdatke. Že v naslednjem letu je bilo finančno poslovanje komisi- je ponovno pozitivno. Običajno so se dohodki pokri- vali z izdatki, kadar je prišlo do primanjkljaja, kot tudi leta 1913, ko je bilo dohodkov za 15.530 kron, izdatkov pa za 18.247 kron, je razhko pokrila občina iz svojega proračuna. Zdraviliška komisija je vodila tudi letno statistično gibanje blejskih gostov. Statistične podatke so morali pošiljati tudi na Okrajno glavarstvo v Radovljici. Le- ta 1896 navaja statistično poročilo, zapisano v zapis- nikih ene sej zdraviliške komisije, da je tega leta na Bledu letovalo 1.615 gostov, od tega 769 moških in 846 žensk. 258 letoviščarjev je prišlo s Kranjske, 205 z Madžarske, 8 iz Bosne, 172 iz Nemčije, 25 iz Francije, 18 iz Italije, prav toliko iz Rusije, 32 je bilo Angležev, 4 so prišh iz Združenih držav Amerike. Ostali gostje pa so bili še iz ostalih držav. Istega leta je manj kot tri dni na Bledu bivalo 638 gostov, od 7 do 14 dni 106 le- toviščarjev, do 3 tedne 63, od 3 do 4 tedne 115, od 4 do 5 tednov 92, od 5 do 6 tednov 112 in preko 6 tednov 372 letoviščarjev. Za primerjavo navajam še turistično statistično po- ročilo za leto 1909. V sezoni, ki je trajala od 1. maja do 30. septembra je na Bledu letovalo 6.163 gostov. Za ilustracijo navajam, daje s Kranjske prišlo 268 tu- ristov, z Dunaja 842, Madžarske 213, iz Nemčije 315, ostali letoviščarji pa so prišli še iz številnih drugih držav, kot npr. Italije, Belgije, Anglije, Rusije, Fran- cije, Romunije, Združenih držav Amerike, nekaj pa tudi iz azijskih in afriških držav ter Avstralije. Od 2 do 3 dni je bivalo 2.927 letoviščarjev, od 4 do 14 dni 1.813 gostov, od 14 do 4 tednov 383 in nad 4 tedne 219 gostov. Ta čas je Bled razpolagal z 2.584 turističnimi po- steljami, od tega so jih imela turistična podjetja, ki so poslovala skozi vse leto 609, sezonsko pa še dodatnih 86, medtem ko so bile ostale tujsko-prometne poste- lje v privatnih rokah. Po podatkih, zabeleženih v za- pisnikih sej zdraviliške komisije, je bilo leta 1909 na Bledu za turizem namenjenih 37 enovprežnih in 10 dvovprežnih voz, nobenega avtomobila in 83 čolnov. Pred prvo svetovno vojno je turistična dejavnost na Bledu skoraj zamrla. Po končani vojni pa se je do- kaj hitro začela akcija za ponovno oživitev tujsko- ; prometne dejavnosti, le da jo je sedaj vodilo že leta i 1894 ustanovljeno Društvo za povzdigo tujskega pro- j meta Bled. Najbolj delovna člana v društvu sta bila \ hotelir Ivan Kenda in lekarnar Hugo Roblek, ki je i med drugim skrbel tudi za zapuščeno Riklijevo pre- | moženje. Poglavitna skrb društva je bila namenjena obnovi poškodovanih in nekaterih zastarelih turistič- nih objektov ter njihove opreme. Zdraviliški odsek pri občinski upravi, ki je po uki- nitvi zdraviliške komisije leta 1914 prevzel njene nalo- ge, je oživel šele aprila 1921, potem ko je, kot je zapi- ¦ sal dr. Andrej Ferjančič, blejsko prometno društvo oziroma društvo za pospeševanje tujskega prometa i Bled, 1. marca 1920 predalo svoje posle občini. 4. aprila 1921 je namreč Deželna vlada za Slovenijo podpisala nov zdraviliški red za Občino Bled. Imeno- vali so volilno komisijo, ki je izvedla volitve v zdravi- liški odsek in so ga volih po istih načelih, kakor so vsa leta njenega obstoja volili zdravihško komisijo. Prvi zdravihški odsek je vodil Leopold Stuchly, kot ; člani pa so sodelovah še župan Franc Rus, lastnik ho- ; tela Petran Miha Cerne, okrožni zdravnik dr. Janko \ Benedik, inž. Dušan Sernec, Ivan Zrimec in dr. An- i ton Ferjančič, ki gaje po njegovem odstopu zamenjal i Anton Vovk. Naslednje leto je vodstvo odseka prev- j zel trgovec Ivan Rus, za njim pa Ciril Majcen. Po od- j selitvi Cirila Majcna z Bleda je leta 1925 mesto pred- j sednika prevzel dr. Jože De Gleria. Sodelovali pa so j KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 203! Še Ivan Kenda, Leopold Stuchly, Janko Žirovnik, Ivan Mayer, Anton Vovk in zastoponik tedanje družbe za igralnice Modri. Tajnik je bil Dragutin Ilovar. Že leta 1924 je predsednik odseka Ciril Majcen predlagal, da bi ponovno ustanovili zdraviliško komi- sijo in s tem turistično dejavnost ločili od upravne. Kdaj je ponovno prišlo do ustanovitve zdraviliške ko- misije in s tem ukinitve zdraviliškega odseka pri ob- činski upravi ni jasno razvidno, vsekakor pa v letih 1924 ali 1925. Zmeda je tem večja, ker v zapisnikih pogosto mešajo besedi odsek in komisija. Nove volitve članov v zdraviliško komisijo so opra- vih leta 1929. Vodil jo je takratni župan dr. Jože De Gleria, člani pa so bili: Ivan Mayer in Ivan Troha od blejskih hotelirjev, Adolf Štrakel kot predstavnik go- stilničarjev, dr. Zvonko Janežič in Alojzij Papier pa sta bila predstavnika lastnikov vil. Od leta 1930 dalje niso več volih zdravihške komisije, ampak jo je na predlog Občine Bled imenovala banovinska uprava. Za predsednika komisije je ban imenoval Antona Vovka, člani pa so postali: Ivan Kenda, Jula Molnar, Ivan Mayer, Joža Vrhunec, dr. Zvonko Janežič, Slavko Repe, Rupert Krainer, Fran Špiller-Muys in dr. Albin Češarek. Naknadno je bil imenovan še Jurij Verovšek kot zastopnik lastnikov počitniških vil. V tem času so pri zdraviliški komisiji nastavili tudi redno zaposlenega uslužbenca. Sprva je to delo opravljal inž. Ulrich, od leta 1931 do 1941 pa je turi- stično delo na Bledu koordiniral Renne Lettis. To je bil zelo razgledan in izobražen človek, po rodu z Re- ke. Po končanem študiju v Zagrebu in na Dunaju je pred prvo svetovno vojno prevzel tajniške posle zdra- vihškega odbora v Opatiji. Po končani vojni je leta 1923 iz Italije pribežal v Jugoslavijo in bil od leta 1929 v Dubrovniku ravnatelj Zveze za turistični promet s tujci in upravitelj mestne direkcije Putnik, od koder je čez dve leti prišel na Bled. Za blejski turizem je bil še posebno dobrodošel, saj je govoril štiri svetovne jezike. Vso turistično korespondenco na Bledu je vo- dil kar sam, primerne pisarniške prostore pa si je ure- dil v zdraviliškem domu. Zlasti so pomembna njego- va prizadevanja za propagiranje Bleda v tujini. Delno mu je pomagal, zlasti pri pobiranju zdraviliške in godbene takse, tudi Alojz Štempihar, kasneje pa Vi- da Kokalj in Rezka Rus. Leta 1936 je banska uprava imenovala novo vodst- vo in članstvo zdraviliške komisije, ki je v tem sestavu poslovala do konca leta 1941. Za predsednika je bil imenovan Anton Vovk, člani pa so bih: dr. Janko Be- nedik kot župan, dr. Albin Češarek, Miha Cerne, Franc Kežar, Ivan Rus, inž. Dušan Sernec, Franc Za- bret, Franc Zupan, Tila Vovk. Naknadno so bili ime- novani še Jože Burja kot zastopnik vasi Rečica ter Franc Balanč in pozneje Fran Trefalt. Proti koncu tridesetih let je banska uprava zaradi zastarelosti predlagala nov zdravihški red za Bled. Na seji komisi- je so ga obravnavah šele 3. februarja 1941, nakar so osnutek novega zdraviliškega reda predložili v potrdi- tev banski upravi, ki pa ga zaradi bližajoče druge sve- tovne vojne ni potrdila. To je bila hkrati tudi zadnja \ seja zdraviliške komisije, na kateri so še uspeli spreje- ', ti finančni načrt za leto 1941. S to sejo je delo doslej • zelo uspešne Zdraviliške komisije Bled praktično končano. Med drugo svetovno vojno je sicer okupacijski žu- pan Franz Paar, ki se je kot župan smatral za pred- i sednika naslednice zdraviliške komisije, skupaj z deželnim svetnikom dr. Hintereggerjem poskušal tu- ristično dejavnost Bleda oživeti, kar pa je preprečila vojna. Po končani drugi svetovni vojni je zamisel o zdra- viliški komisiji zamrla, zlasti zato, ker so bile za ; poživitev in razvoj turizma mišljene drugačne organi- i zacijske obhke dela. ! Tudi zdraviliški odsek in kasneje ponovno komisi- i ja, ki sta delovala po prvi svetovni vojni, sta opravlja- i la podobne naloge, kot jih je zdraviliška komisija opravljala pred vojno. Še vedno je bila ena glavnih skrbi ureditev kraja, zato so tudi nabavili poseben škropilni avto za protiprašno škropljenje cest. Še po- sebno pozornost so namenili središču kraja — »šeta- lišču« — kot so ga takrat imenovali. Domislili so si že tudi slavnostno razsvetljavo gradu in otoka. Veliko pozornosti je zdraviliška komisija namenja- : la turistični propagandi. Izdajali so prospekte v petih jezikih, tiskali so propagandne plakate, svoje oglase so oglašali v tujih časopisih in revijah. Rudolf Badju- ra je izdelal zelo kvaliteten vodič, Franc Jemc ml. pa je pripravil tri propagandne slike Bleda in okolice. Tudi prireditve so bile zelo različne in številne, vse od i namiznoteniških turnirjev, plavalnih tekem, vesla- ških, teniških in drugih tekmovanj na domačem in j mednarodnem nivoju. Organizirali so vrhunske ša- \ hovske prireditve, ki so slovele po visoki kvaliteti. Precej denarja so še vedno odštevali za godbo, ki je igrala v zdraviliškem parku, saj so še vedno vabili ze- lo kvalitetne glasbene izvajalce. Za turistično afirma- cijo Bleda so znali dobro izkoristiti tudi številne državniške, gospodarske in kulturniške obiske. Vse pogostejši so postajali kongresi, ki so najčešče zase- dali v dvorani zdraviliškega doma. V zdraviliškem domu in pozneje v Pongračevi vili so uredili čitalnico, ki je gostom nudila kar 50 razhčnih domačih in tujih časopisov in revij in je bila zato vedno dobro obi- skana. Dohodke za kritje bogate dejavnosti je zdraviliška komisija pridobivala v glavnem na enak način kot pred prvo svetovno vojno, pomagala pa ji je tudi ob- činska blagajna. Še vedno so bili osnovni viri dohod- kov takse, ki so jih delih na sezonske in pred- ter po- sezonske. Zaradi njihovih višin so se nekajkrat za- \ pletli tudi z ministrstvom za industrijo v Beogradu. Podatki kažejo, da je višina proračuna zdraviliškega odseka, ki je bil od leta 1928 ločen od občinskega proračuna, zelo nihala, od 640.000 din leta 1934, pa do 883.000 din leta 1938. Kako velika so bila ta sredstva pove primerjava, da je občinski proračun za leto 1934 znašal 537.000 din, leta 1938 pa 1,152.900 din. Člani komisije so bili pri porabi svojih finančnih 204 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 sredstev zelo natančni, kontrolirala jih je tudi občin- ska uprava, ki je marsikatero komunalno delo prelo- žila kar na ramena zdraviliške komisije. Za turistični razvoj Bleda sta bila v obdobju med obema svetovnima vojnama pomembna zlasti dva do- godka. Leta 1927 je zdravihška komisija začela akci- jo, da bi Bled postal zdravilišče. Po takratnih predpi- ! sih so vsa zdravilišča uživala velike popuste za svoje goste pri železniških prevozih v take kraje. Ker ta čas Bled ni bil priznan kot zdravilišče, je utrpel precej škode, saj bi bilo lahko število domačih letoviščarjev precej večje. Za anahzo so pripravih deset htrov ter- malne vode iz hotela Toplice. Analizo, ki jo je opravil dr. A.F. Samec v Ljubljani, so poslali ministrstvu za ljudsko zdravje v Beograd. Po intervencijah vplivnih : slovenskih mož, tudi domačinov z Bleda, in zaradi | dejstva, da je bil Bled že pred petdesetimi leti progla- : šen za zdravilišče, je beograjsko ministrstvo Bledu \ priznalo status zdravilišča, zaradi česar se je v nas- j lednjih letih precej povečalo število domačih gostov. Drugi pomemben dogodek v razvoju blejskega tu- rizma pa je bil leta 1938 opravljen nakup celotnega i premoženja Gvida Pongratza. Obsegalo je vilo, park I in precejšen del jezerske obale v središču Bleda. Sta- lišče občine, ki jo je takrat vodil dr. Janko Benedik je bilo, da tega premoženja nikakor ne smejo izpustiti, zato so ga odkupili in dali v oskrbo zdraviliški komi- siji. S tem je tudi sam center Bleda z vilo Zoro postal odprt za turizem, kar je bilo gotovo izrednega po- mena. Delovanje Zdraviliške kom.isije Bled je bilo edin- stveno na Gorenjskem pa tudi v Sloveniji. Velika ak- tivnost te insthucije je zasenčila dokaj živahno delo- vanje turističnih društev na Bledu in njegovi okohci v obodbju pred drugo svetovno vojno. OPOMBI Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL), Enota za Gorenjsko, Kranj: Občina Bled, št. fonda RAD-4, škatla 13, zapisniki zdravstvenega odbora, 1903—1931. — ZAL, Enota za Go- renjsko, Kranj: Zdraviliška komisija Bled, št. fonda RAD- 65, knjiga zapisnikov, škatla 1. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 205 POSVETI IN ZBOROVANJA O KRAJEVNIH ZBORNIKIH* FRANCE BENEDIK Problem krajevnega zgodovinopisja in problem ti. j domoznanstvenega prikazovanja širših ali ožjih geo- { grafskih predelov je bil najprej prisoten v okviru j cerkvenih kronik, ki so na poljuden, povsem nekriti- ; čen način opisovale vse dogodke in zanimivosti posa- j meznih župnij. Danes jih pogosto uporabljamo kot vir za raziskovanje krajevne zgodovine, etnologije in tudi arheologije. Poleg župnijskih kronik — ki jih ne i bi vzporejal — je raziskave in vedenje o krajevni zgo- i dovini, krajevnih običajih in navadah, skratka o do- ; moznanstveni tematiki objavljalo tudi tedanje stro- j kovno zgodovinsko časopisje, oziroma revije (Izve- 1 stja Muzejskega društva za Kranjsko, Carniola, Ča- 1 sopis za zgodovino in narodopisje, v obdobju med obema vojnama pa še Kronika slovenskih mest). Velika cezura, ki jo predstavlja druga svetovna '< vojna z nemško in italijansko okupacijo ter vzposta- ¦ vitev nove ljudske oblasti, je vse te strokovne revije izbrisala iz življenja, tako da je ostalo krajevno zgo- dovinopisje in tudi druge vede, ki so se navezovale na prej omenjena glasila brez možnosti za objave posa- meznih raziskav v strokovnih glasilih. Pretežna veči- na raziskav je bila za objave vezana na osrednje dnev- i no časopisje, poljudne revije in na hitro nastajajoče i krajevno ter tovarniško časopisje (Ljudska pravica, i Slovenski poročevalec. Tovariš, Obzornik, Naša ! žena. Hmeljar, Zadrugar, Jeseniški kovinar), ki je i objavljalo razne krajevne zanimivosti, od ljudskih ; običajev, arheoloških izkopavanj do pregledov zgo- i dovinskih dogajanj, ki so vezani na posamezne od- j lomke iz zgodovine Slovencev, posebno še na tiste s i predznakom »revolucionarno«. Te objave so bile ze- j lo splošne, brez navajanja dokumentacije, predvsem j glede dokumentacije virov, oseb, časa in kraja do- godkov, vendar se je skozi ta način objavljanja kaza- lo hotenje, da se krajevnemu zgodovinopisju, oziro- ma vsej problematiki, ki je vezana na to ti. domo- znanstvo, zagotovi in omogoči objavljanje vseh teh raziskav v strokovnih glasilih z znanstvenim apa- ratom. Glede na to, da si je Zgodovinski časopis ob pričet- i ku izhajanja leta 1947 zastavil širšo vsebino in cilje, i kot je krajevno zgodovinopisje, je bilo potrebno ča- kati še nekaj let, da so se ambicije raziskovalcev kra- jevne zgodovine in drugih sorodnih ved uresničile. Leta 1953 je pričela izhajati Kronika, časopis za slo- < vensko krajevno zgodovino, vendar je že dve leti pred, tem izšla prva številka Celjskega zbornika, za katere- * Prispevek s posveta o zgodovini domžalske občine in perečih problemih krajevnega zgodovinopisja, Domžale, 10. junija 1987. ga je uredništvo ob desetletnici zapisalo: »Celjski zbornik je hotel z vsako publikacijo koristiti pokraji- ni med Savinjskimi alpami in Sotlo ter ljudem, ki na njej žive.« Težko je reči, da je IX. zborovanje slovenskih zgo- dovinarjev v Kopru in Piranu leta 1955 z referatom dr. Pavleta Blaznika O poteh in vidikih slovenske krajevne zgodovine bistveno vplivalo na pričetek iz- hajanja številnih krajevnih zbornikov. Tako se so- očamo z dejstvom, da je večina današnjih zbornikov pričela izhajati v sredini 50. let. Ob tem ne moremo zapostaviti še drugega dejstva, da so bile v tistem času pri organizacijah ZZB NOV ustanovljene zgodovin- ske komisije, ki so imele nalogo, da zbirajo gradivo za zgodovino NOV v svojem okohšu. Zaradi popol- nega diletantizma so naredili včasih tudi nekaj škode, a kljub temu so veliko prispevali pri zbiranju gradiva in izhajanju nekaterih krajevnih zbornikov. V tem več kot tridesetletnem obdobju so izšli števil- ni krajevni zborniki, ki teritorialno pokrivajo celotno Slovenijo. Olga Janša-Zorn jih je v Kroniki 1977/25 št. 2 razdelila v tri kategorije. V prvi so zborniki, ki so dobili značaj periodičnih publikacij, v drugi so zbor- niki, ki izhajajo z daljšim presledkom, in v tretji so zborniki, ki so izšli kot enkratne publikacije. Ob tem ne bi našteval posameznih zbornikov, ki so razen No- tranjskih listov (prva številka je izšla 1977) že našteti v omenjeni številki Kronike. Kakšna je vsebina krajevnih zbornikov ne glede na zgoraj omenjeno kategorizacijo? Vsebina krajevnih zbornikov je v pretežni meri odvisna od sestave, spo- sobnosti in iniciativnosti uredniškega odbora, ki mo- ra pri izbiri tem in avtorjev oblikovati njegovo vsebi- no in tudi usmeritev. Močan vphv na vsebino in us- meritev posameznega zbornika pa ima tudi izdajatelj, pri čemer so krajevni zborniki, ki izhajajo za posa- mezne družbenopolitične skupnosti ali regije v okviru strokovnih institucij (npr. Goriški letnik, ki ga izdaja Muzej v Novi Gorici) vehko bolj vezani po vsebini na krajevno zgodovinopisje in druge humanistične zna- nosti, kot zborniki, kijih izdajajo posamezne družbe- nopolitične skupnosti (občine, primer Kranjski zbor- nik), v katerem je običajno le pol prispevkov s podro- čja krajevne zgodovine oz. domoznanstva, ostalo pa je prikaz aktualnega družbenopolitičnega in družbe- noekonomskega dogajanja. Mogoče je ekstremen primer Kamniški zbornik, ki ni imel leta 1958 nobene- ga članka o zgodovini NOB. Posledica takšne odločit- ve uredniškega odbora se kaže v dejstvu, da je bil ce- lotni Kamniški zbornik leta 1961 namenjen le NOB. Pretežna večina krajevnih zbornikov obravnava pro- blematiko širšega ali ožjega geografskega območja in 206 KRONIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino 35 i987 obsegajo historične, geografslce ah pa politične enote skozi čas od antike do sodobnega dogajanja. Arheologijo obravnavajo razen redkih izjem vsi zborniki. Ti prispevki so v zbornikih tudi na visokem strokovnem nivoju, saj so avtorji v pretežni meri ar- heologi iz okolja, ki ga zbornik pokriva. Kolonizacijo in poselitev obravnavajo Loški razgledi. Kranjski zbornik, Prleški zbornik (Ormož skozi stoletja). Go- riški letnik. Starejšo zgodovino obravnavajo pred- vsem zborniki, ki so izšh kot enkratne publikacije predvsem povezane z vidnimi osebami posameznih krajev pa tudi drugimi, vendar tudi ti zborniki vsebu- jejo ob objavi zgodovinskih raziskav tudi trenutno aktualno družbenopolitično problematiko. Zborniki, ki izhajajo z daljšimi presledki in tisti, ki so prerash v periodične publikacije, objavljajo raziskave starejše zgodovine in tudi posamezne ozke krajevne raziska- ve. Turške vpade obravnavajo Notranjski hsti, 17. in 18. stol. obravnavajo Loški razgledi. Krško skozi čas. Kranjski zbornik. Idrijski razgledi; položaj kmeta in kmečke upore Tolminski zbornik. Jadranski koledar. Krško skozi čas. Ptujski zbornik. Promet, trgovino in pošto obravnavajo Zbornik občine Grosuplje, Ptuj- ski zbornik. Kranjski zbornik. Loški razgledi. Idrijski razgledi. Mline in mlinarstvo obravnavata npr. Zbor- nik občine Grosuplje in Notranjski listi. Pravno zgo- dovino obravnavajo loški razgledi in Kranjski zbor- nik. Cerkveno zgodovino obravnava Goriški letnik. Šolstvo obravnavajo Loški razgledi. Krško skozi čas. Celjski zbornik. Kranjski zbornik. Idrijski razgledi. Zdravstvo obravnavajo Loški razgledi. Goriški let- nik. Kranjski zbornik. Celjski zbornik itd. Pomorst- vo in ribištvo Tolminski zbornik. Goriški letnik. Ja- dranski zbornik. Celjski zbornik. Savinjski zbornik. Mere in uteži Jadranski zbornik. Celjski zbornik, grbe obravnavajo Loški razgledi, zgodovino obrti in industrije praktično obravnavajo vsi zborniki prav ta- ko kot tudi biografije in življenjepise. Zadružništvo obravnava Jadranski koledar, problematiko krajev- nih in osebnih imen Tolminski zbornik. Notranjski U- sti. Zbornik občine Grosuplje. Glasbo, oziroma glas- beno zgodovino obravnava Zbornik občine Grosup- lje. Splošen kulturni in politični razvoj v 19. in v za- četku 20. stol. obravnavajo domala vsi zborniki. Ob- dobje Stare Jugoslavije posebej obravnavajo Kranjs- ki zbornik. Loški razgledi. Notranjski listi. Jeklo in ljudje (Jeseniški zbornik). Prav vsi zborniki objavlja- jo prispevke o delavskem gibanju in NOB. Prav pri teh prispevkih bi morah opozoriti, da so številne ob- jave v zbornikih zelo problematične, saj so uredniški odbori k sodelovanju povabili avtorje, ki se dotlej nikdar niso ukvarjali s pisanjem. Bili so pač soustvar- jalci, oziroma akterji zgodovinskega dogajanja in so na podlagi spominov ter nekaterih objektivnih virov opisovali posamezne dogodke, za katere pa žal ni na razpolago zanesljivih virov. Po nekaj začetnih napa- kah so uredniški odbori odpravih takšne pomanjklji- vosti, in tudi to področje dvignili na raven ostalih. Pri tem so jim bili v vehko pomoč mladi, šolani zgodovi- narji, ki so pričeli raziskovati to tematiko. Sredi 70. let prično zborniki objavljati tudi rezulta- te raziskav, to je povojne dobe. Čeprav se v številnih zbornikih v uvodnih ali spremnih besedah tekoče po- javlja aktualna družbenopolitična problematika, pa so ti prvi pregledi povojne krajevne zgodovine še eden od pomembnih korakov pri razvoju kvalitete posameznih krajevnih zbornikov. Poleg že naštetih prispevkov s področja krajevne zgodovine vsi zborniki objavljajo tudi prispevke s po- dročja etnologije, umetnostne in kulturne zgodovine. V številnih zbornikih se pojavljajo tudi prispevki s področja geografije, geologije in drugih prirodoslov- nih znanosti. Pri zbornikih, ki izhajajo občasno pa tudi pri periodičnih, se je uveljavila kot stalna rubrika kronologija dogodkov v času od izida enega do izida drugega zbornika. Loški razgledi in Celjski zbornik pa imata objavljeno tudi svojo bibhografijo. Ob tem pregledu krajevnih zbornikov lahko ugoto- vimo, da so odigrali pomembno vlogo in so še vedno aktualni pri raziskavah krajevne zgodovine. So tudi koristen pripomoček učiteljem in profesorjem na šo- lah, saj njihova vsebina v veliki meri zapolnjuje mar- sikatero praznino, ki je v splošnih učbenikih. Od konceptualnih zasnov zbornikov se prvotne ves čas najbolj držijo Loški razgledi, kjer je tematika dosled- no razdeljena na prikaz NOB, domoznansko-histo- rični del, leposlovje in poročila. V vehki meri bi bila takšna razdehtev lahko vzor tudi drugim zbornikom. Loški razgledi so lahko še poseben zgled zaradi red- nega letnega izdajanja vse od leta 1953 do danes. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 207; DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV 160 LET MAPNEGA ARHIVA — RAZSTAVA IN KATALOG Sredi septembra letošnjega leta (1987) sta Arhiv SR Slovenije in Republiška geodetska uprava pripravila zanimivo razstavo o razvoju zemljiško katastrske in geodetske službe v razstavnih prostorih Arhiva SR Slovenije na Levstikovem trgu 1. Ob razstavi sta obe omenjeni ustanovi skupno izdah kvaliteten ilustriran katalog {160 let mapnega arhiva, Ljubljana 1987, 30 str.). Na začetku kataloga so poučni sestavki o razvoju geodetske službe in treh katastrov. Kot je razbrati iz uvodnega prispevka direktorja repubhške geodetske uprave B. Demšarja, ima geodetska uprava še vedno »pri sebi« katastrske načrte in katastrske mape, »saj jih še dolgo ne bomo sposobni izročiti tja, kamor brez dvoma že davno sodijo — v Arhiv SR Slovenije« (str. 2). Tu bi samo spomnil na sedaj veljavno arhiv- sko zakonodajo, ki določa, da ostaja dokument najdlje 30 let pri ustvarjalcu (pri tem ne mishm na pri- vatne osebe). S tem hočem samo reči, da bo verjetno potrebno pri kasnejših tovrstnih zakonih bolj mishti na konkretne potrebe ustvarjalcev dokumentarnega oz. arhivskega gradiva, ker očitno določene vrste gra- diva, ki je po naših kriterijih že arhivsko gradivo, še vedno uporabljajo pri vsakodnevnem delu in bi ga težko pogrešali in hodili »ogledovat« v Arhiv SR Slo- venije. Preje omenjeni direktor navaja kot vzrok, da imajo še vedno Mapni arhiv, njegovo strokovno vrednost, čeprav se istočasno zaveda zgodovinskega in kuhurnega pomena tega arhiva. Z odlokom leta 1822 je bilo določeno, da mora imeti vsaka dežela svoj Mapni arhiv. Zato tudi ne pre- seneča, da je bil prav zaradi vehkega pomena katastra že pred dokončanjem katastrske izmere, ki jo je zau- kazal cesar Franc, ustanovljen v Ljubljani leta 1827 katastrski Mapni arhiv, da hrani vso »dokumentacijo zemljiškega katastra«. V pričujočem katalogu je zelo nazorno in pregled- no obdelan razvoj katastrske in delno tudi geodetske službe. Dolgoletni delavec v Arhivu SR Slovenije in verjetno v Sloveniji najboljši poznavalec katastrov, arhivski svetnik Peter Ribnikar na straneh 5—11 predstavlja zgoščeni, a razvojno pregledni besedi bist- vo terezijanskega, jožefinskega in franciscejskega (imenovan tudi stabilni) katastra. Kataster na sploh pomeni določen seznam, popis. Ko govorimo o zem- ljiškem katastru, je seveda to »popis« zemljišč. V zgodovini je bil tako kot povsod tudi pri katastru do- ločen razvoj. Služil pa je vedno istemu namenu: dobi- ti pregled o določenem zemljišču zaradi obdavčitve. Terezijanski kataster (iz srede 18. stol.) zaradi neraz- vite geodetske službe še nima izrisanih kart, temveč vse izraženo opisno in s številkami. Jožefinski kata- ster iz 80. let 18. stoletja pomeni korak naprej. Tedaj so zemljišča tudi že merili. Vsem pa je znan francis- cejski kataster, katerega začetek štejemo s tovrstnim cesarskim patentom iz leta 1817. Delo je trajalo malo več kot 10 let. Kvaliteten premik pomenijo novi, izšo- lani zemljemerci iz Pohtehničnega inštituta na Duna- ju, ki je nastal leta 1815. Poleg centralnih ustanov so bile za posamezne dežele imenovane posebne komisi- je, katerim so pomagale še na terenu okrožne komi- sije. »Okrožno komisijo« je vodil okrožni glavar ali njegov namestnik, sestavljali pa so jo še okrožni ko- misar, ki je bil pristojen za reševanje političnih pos- lov, poddirektor mapiranja, ki je vodil merjenje, ter inšpektor za ocenitev. Preveč bi bilo navajati osnovne poteze oz. faze za izmero zemljišča. Omenimo naj, da so pri vsakem ka- tastru popreje pripravili navodila, kako opraviti delo. Opisni deli k vsakemu katastru so sila zanimivi, saj tu srečujemo višje in nižje uradništvo tistih dob, razne odbornike. Iz te dokumentacije lahko spoznamo marsikaj: »zemljiško politiko, lastninske odnose na nepremičninah, nastajanje in razvoj naselij in prome- ta, nastajanje imen krajev, vrhov, rek, pokrajin, upravnih razdelitev in podobno«(slr. 2). Mapni arhiv ni tako, kot pišemo danes, po arhivski zakonodaji le za znanost in kulturo, temveč tudi za praktične potrebe. Zaradi tega vzroka bo Mapni ar- hiv v bodoče moč najti v Repubhškem centru geo- detske dokumentacije (str. 3). Iz samega kataloga do- bimo na koncu vsakega poglavja tudi pregled, kje hranijo originale ali kopije za posamezno deželo. Žal ni moč ugotoviti, kaj je s terezijanskim katastrom za slovensko Štajersko, o čemer bi moralo pisati na str. 6. Po povpraševanju sem zvedel, da je tiskarski škrat odnesel celo vrstico s tem tekstom: »... hiv v Gradcu, za območje slovenskega dela Štajerske, Koroški de- želni ar« ... Katastre, zlasti pa franciscejski, so doslej veliko uporabljali že geografi, etnologi, delno tudi sociologi in seveda vseh vrst zgodovinarji. Za zgodovinarje je bil in še bo poleg drugega (za Primorsko!) tudi kori- sten vir pri historični topografiji. Seveda so bih neka- teri zgodovinarji pri »retrospektivi« zemljiških raz- mer za nazaj precej skeptični, toda ravno praksa — in te prakse je imel vehko pokojni dr. Pavle Blaznik — je pokazala, da je kataster odlično izhodišče tudi za študij agrarnih razmer daleč za nazaj, tja v srednji vek. Na petih straneh (str. 14—18) sledi kronološki pregled razvoja katastrske in v tej zvezi tudi arhivske službe; pojasnjeni so nekateri pojmi in predstavljena razmerja nekdanjih in sedanjih dolžinskih in povr- šinskih mer. Na sami razstavi je 91 dokumentov oz. arhivskih enot. Skoraj večina je iz Arhiva SR Slovenije. Tu vi- dimo razne patente oz. zakone, inštrukcije, odloke itd. v zvezi z omenjenimi katastri. Posebej naj bo 208: KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 omenjena okrožnica Ilirskega gubernija pod štev. 15, ki je lahko aktualna tudi dandanes. Okrožnica dolo- ča pogoje za sprejem v službo: »biti mora moral- no neoporečen, obvladati mora računovodstvo, geo- metrijo, planimetrijo in uporabo merilne mizice, de- želni jezik v pokrajini, predložiti mora overovljena spričevala in prošnje za sprejem v službo, ki se jo vloži pri kresijskem uradu« (str. 20). Na razstavi sem tudi prvič videl vse dogovorjene znake in legendo, ki so jo uporabljah pri izdelavi katastrov iz leta 1820. Za primer, kakšna vrsta dokumentacije je nastajala pri franciscejskem katastru in tudi v kasnejših letih za eno katastrsko občino (k. o.) so vzeh k.o. Bitnje (pri Kranju). Vas Bitnje so verjetno vzeli zato za primer, ker je tam najbolje vse ohranjeno. Iz tega lahko vidi- mo, kaj vse lahko iščemo oz. bi moralo biti za posa- mezno k.o.: — originalna katastrska mapa, 1826, — indikacijska skica, 1826, — zapisnik oz. popis zemljiških parcel, 1827, — zapisnik stavbnih parcel, 1827, — abecedni seznam zemljiških posestnikov, 1827, — zapisnik o predhodnem popisu meje k.o., 1825, — zapisnik o dokončnem popisu meje k.o., 1827, — izkaz površine zemljišč po katastrskih kulturah, 1827, — vprašalnik o kmetijstvu, načinu obdelave in kul- turah, 1830, — zapisnik o klasifikaciji zemljišč za ocenitev donos- nosti zemljišč, 1830, — rektifikacijska katastrska mapa, 1840, — reambulančna katastrska mapa, 1867, — parcelni protokol, 1867, — izkaz zastran porabe zemljišča, 1868, — pola delitev zemljišč, 1878, — temeljni topografski načrt — Kranj 38 — v merilu 1 : 5.000, 1985, — fotonačrt — Kranj 38 — v merilu 1 : 5.000, 1985. Tistim, ki jim dela nemščina težave, naj bo pojas- njeno, daje vprašalnik o kmetijstvu, načinu obdelave in kulturah v bistvu nekakšen topografski opis k.o. in je (že leta 1826—1828) dvojezičen. Slovenski jezik so uvedli pri izdelavi reambulančnih katastrskih opera- tov leta 1867. Na koncu naj mi bo dovoljeno povedati nekaj iz osebne izkušnje pri iskanju podatkov za razna pisa- nja po katastrih. Zmeraj sem našel, kar sem iskal, saj so me v to delo uvajali že kot študenta geografije in potem po diplomi dr. Pavle Blaznik. Ko pa sem lani pripravljal tekst za Loške razglede o Krogarjevi do- mačiji na Opalah nad Žirmi, pa sem dobil za k.o. Opale dva popisa zemljiških parcel; eden je bil v ita- lijanščini, drugi v nemščini. Hotel sem izračunati veli- kost posesti te domačije, a vsota ni bila v obeh prime- rih ista. Posamezne kategorije zemljišč so se primer- jalno po velikosti razlikovale med seboj. Italijanski primer je poznal tudi večje število kategorij. S tem primerom sem hotel povedati, da je mnogokrat pri uporabi katastra sprva videti vse jasno in enostavno, ko pa praktično obdelujemo neki historični problem, se rado zakomplicira. Mapni arhiv je kot drugi arhivi doživljal svojo zgo- dovino. Tu naj povzamem iz kataloga podatke, da je v stari Jugoslaviji prevzel del katastrskega gradiva iz Avstrije za nekdanja okrožja Celje, Maribor in Celo- vec, za Prekmurje pa iz Budimpešte. Med zadnjo voj- no so Nemci tisti del Mapnega arhiva, ki se nanaša na Gorenjsko in Štajersko odpeljali na Dunaj in Gradec. Nekaj tega še sedaj niso vrnili. Po vojni je v letih 1948 do 1961 katastrske operate prevzel Arhiv SR Sloveni- je (tedaj Državni mapni arhiv LRS). Mapni arhiv se je leta 1974 preimenoval v Republiški arhiv geodetske dokumentacije. Naraščal je tudi tu obseg gradiva, za- to je Arhiv SR Slovenije po letu 1980 prevzel arhivsko gradivo, elaborate nastali po vojni z operativnim zna- čajem pa so prevzele občinske geodetske uprave. Za- kon o informiranju je vphval tudi na geodetsko služ- bo, zato tudi njen arhiv dobi novo ime leta 1984: Re- publiški center geodetske dokumentacije. Organizatorja razstave sta izdala tudi plakat v veli- kosti 30 X 43 cm, s katerim sta vabila na razstavo po- leg osebnih vabil na razstavo od 18. septembra do 23. oktobra 1987. Isti dan (18. 9. 1987) pa sta Zveza geo- detov Slovenije in Tehnični muzej Slovenije odprla stalno razstavo Slovenska geodetska zbirka na gradu Bogenšperk. O tej zbirki pa naj svoje povedo naši muzealci. VINKO DEMSAR KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 209 RAZSTAVA MAJNIŠKA DEKLARACIJA IN DEKLARACIJSKO GIBANJE Po zakonu o naravni in kulturni dediščini je naloga arhivov tudi predstavitev arhivskega gradiva javnosti, tako da pogosto govorimo o odpiranju arhivov. Ena od oblik predstavitve je tudi razstavljanje. Pokrajin- ski arhiv Maribor (PAM) ima za razstavo dejavnost na voljo lastno razstavišče Archivum. Le-ta mu omo- goča postavljanje manjših razstav iz svojih zbirk ah prenose razstav drugih arhivov. Tako je doslej bil predstavljen pomemben del naše kulturne dediščine, ki presega lokalne oz. regionalne okvire. Letos je preteklo 70 let, odkar so jugoslovanski poslanci v dunajskem državnem zboru podali držav- nopravno izjavo — Majniško deklaracijo. Da bi ne- koliko obudili spomin na eno najpomembnejših od- ločitev Slovencev v začetku 20. stoletja, se je PAM odločil, da postavi razstavo Majniška deklaracija in deklaracijsko gibanje iz fondov in zbirk Pokrajinske- ga arhiva Maribor, ki bi zajela obdobje od 30. maja 1917 do razpada Avstro-Ogrske 29. oktobra 1918. Razstavo smo pripravljali Antoša Leskovec, Anton Ožinger in Emica Ogrizek. Sklenih smo, da bo jedro razstave izbor iz zbirke Acta declarationifaventia. To je zbirka izjav v podporo Majniški deklaraciji, ki jih je pridobil že arhivar Franjo Baš. V njej so izjave iz vseh jugoslovanskih pokrajin monarhije in omogoča- je vpogled v razpoloženje jugoslovanskega prebivalst- va ob obnovi parlamentarizma v avstrijskem delu monarhije in ob izteku 1. svetovne vojne. Da pa bi lahko čimbolj celotno predstavili čas po sprejetju Majniške deklaracije — delovanje Jugo- slovanskega kluba, druge manifestacije deklaracijs- kega gibanja, stališče oblasti do jugoslovanskega vprašanja, reakcije Nemcev v naših pokrajinah in ne- mškutarjev smo uporabih kopije gradiva, ki ga hranijo druge ustanove. Iz Arhiva se Slovenije smo uporabili gradivo iz fondov Jugoslovanskega kluba in dunajskega ministrstva za notranje zadeve. Univerzi- tetna knjižnica v Mariboru pa nam je omogočila upo- rabo časniških poročil. Razstavo smo oblikovali ta- ko, da je izvirno gradivo prišlo v vitrine, kopije pa na panoje. Kot že rečeno, je med izvirnim gradivom prevladovalo gradivo iz zbirke Acta declarationi fa- ventia. Gradivo je shranjeno v petih škatlah, od kate- rih sta 2 za izjave iz Štajerske, 1 za Kranjsko, v škath IV so izjave iz Koroške, Goriške in Istre, škatla V pa vsebuje izjave iz Hrvatske, Dalmacije in Bosne, v po- sebnem ovitku so še dokumenti pod naslovom Boji. V Bojih so sporočila o zastraševanjih, uperjenih zo- per zbiralce podpisov in podpisnike izjav in nekaj predlogov za interpelacije, ki sicer pomenijo zelo po- memben del parlamentarne dejavnosti Jugoslovans- kega kluba in dragoceno gradivo za zgodovino naših narodov med 1. svetovno vojno. Izjave so razvrščene po abecednem redu krajev dežele, ne glede na to, ali gre za izjavo občine, župnije ali ustanove v nekem kraju. So oštevilčene, zadnja št. je 870. Za posamez-. Izjava občine Bistričica (1917) no številko se lahko skriva zajeten šop izjav in podpi- i sov, včasih so podpise zbirali kar v zvezke. Za razstavo smo izbrali gradivo vseh pokrajin in \ skupin prebivalstva, ki se znotraj pokrajine pojavlja- j jo kot podpisniki. Opozorila bi na najznačilnejše pri- mere. V celotni zbirki je najpomembnejša Ljubljanska iz- java, podpisana 15. 9. 1917 na pobudo A.B. Jegliča od prvakov klerikalne in liberalne stranke na Kranj- skem in Jeghčevo pismo Korošcu v zvezi s pobudo.' Razstavili smo tudi do sedaj neznano pismo Antona Korošca mariborskemu škofu Napotniku, v katerem ! ga 16. 6. 1917 prosi za župnijo v Slivnici pri Maribo- ru, češ da se žeh umakniti iz politike.^ Izmed štajerskih izjav smo izbrah tiste iz krajev ob nemško-slovenski nacionalni meji (Šentilj, Ceršak, Ljutomer), ki opozarjajo na to, da mora biti meja bodoče jugoslovanske države na Muri. S tem opore- kajo geslu »od Drave do Jadrana«, ki se je pojavljal v ; javnosti. Na Prekmurje, ki se v deklaracijsko gibanje \ ne vključuje tako kot ostale slovenske pokrajine, po- : zabijajo tudi štajerski Slovenci. Ena redkih izjem je I izjava duhovščine ljutomerske dekanije, ki se zavze- ^ 210 KRONIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino 35 i987 ma za to, da se jugoslovanska država razširi tudi pre- ko Mure, »do koder seže slovenski živelj«.^ Izjave občinskih odborov iz ptujske okolice izražajo poleg podpore Majniški deklaraciji še protest zaradi protideklaracijskega ravnanja ptujskih Nem- cev in nemškutarjev. Taka je izjava občine Slomi. Da je Majniška deklaracija slovenski minimalni pro- gram, omenjajo v svoji izjavi železničarji na izrednem zboru v Mariboru.'* Ženske izjave, ki jih je v zbirki največ, poudarjajo trpljenje med vojno, preganjanje, prelivanje krvi na frontah, njihovo delo doma za preskrbo vojske in države na sploh — vse to tudi njim daje pravico, da postavljajo nacionalne zahteve. Izja- ve vojakov so v zbirki (razumljivo) maloštevilne, raz- stavili smo jih, ker gotovo pričajo o splošnem razpo- loženju med slovenskim vojaštvom. Iz njihovih spo- ročil je razvidno, da je obstajalo tesno sodelovanje med slovenskimi in češkimi častniki, vojake pa je sez- nanjal z dogajanjem v domovini predvsem list Slo- venski gospodar.^ V dveh vitrinah so bile izjave jugoslovanskih sred- nje- in visokošolcev. Vsebina kaže na to, da so po na- zorih bih zelo bhzu narodnorevolucionarni mladini izpred vojne. Posebne pozornosti si zasluži izjava ju- goslovanskih visokošolcev iz Prage, ki podpira me- morandum Jugoslovanskega kluba, poslan 31. 1. 1918 delegacijam na mirovnih pogajanjih v Brest Li- tovsku. Razpolagali so z informacijo, ki v naših de- želah zaradi cenzure ni bila dostopna.^ Goriško so na razstavi predstavljale izjave goriških beguncev, pose- ljenih po različnih delih monarhije.'' V deklaracijskih izjavah se izražajo posebnosti in problemi pokrajin, od koder so, vse pa praviloma go- vore o jugoslovanski združitvi pod habsburško vla- darsko hišo, odobravajo mirovno pobudo cesarja Karla, ko naštevajo narode, ki naj bi se združih, upo- rabljajo izraz avstrijski Srbi. To je zbiralce in podpis- nike izjav sicer obvarovalo obtožb o veleizdaji, ven- dar pa na naslov Jugoslovanskega kluba na Dunaju in uredništva prihajajo številna poročila o grožnjah in drugih težavah. Takšno je poročilo Hrvatskega tedni- ka iz Sarajeva, ki priča o hudih nesoglasjih zaradi od- nosa nadškofa Stadlerja do deklaracijskih pobud.* Prikaz gradiva iz PAM so zaključih dokumenti iz fonda narodnega sveta za Štajersko, ustanovljenega septembra 1918 pod vodstvom Karla Verstovška, ki je v začetku novembra izvedel prevzem oblasti. Razstavljene kopije gradiva: Iz fonda Jugoslovan- skega kluba (Arhiv SR Slovenije) smo za razstavo uporabih podpise članov Jug. kluba s seje 29. 5. 1917. Izmed parlamentarnih interpelacij smo izbrali tiste, ki govore o preganjanju Slovencev v začetku vojne (Gradnik, Puc in drugi goriški Slovenci, Ivan Hribar), in o ravnanju s slovenskimi vojaki ob upori v Judenburgu, Murauu in Radgoni. Na panoju je bilo besedilo protesta Jugoslovanskega kluba z dne 30. 11. 1917, češ da je vlada zamolčala tisti del sovjetske mi- rovne pobude, ki govori o samoodločbi narodov, me- morandum z dne 31. 1. 1918, poslan delegacijam v Brest Litovsk, pa v objavi v Bulletin Yugoslave, ki ga Izjava žena in deklet občine Čatež pri Brežicah za deklaracijo; je izdajal Jugoslovanski odbor. Iz fonda avstrijskega notranjega ministrstva (Arhiv SR Slovenije), je mnenje o nekaznivosti deklaracijskega gibanja, po- dano ob primerih prijav zoper zbiralce podpisov, pri- poročilo grofa Attemsa, da bi A. Korošca izgnali iz Kranjske, kar pa je za notranje ministrstvo nemogoče. Deklaracijsko gibanje je z naklonjenostjo ali odpo- rom spremljal tisk. Uporabili smo poročila Slovenca, Slov. naroda, mariborskih Straže in Slovenskega go- spodarja. Marburger Zeitung in ptujskega Štajerca. S časopisnimi poročilh smo »prekrili« deklaracijske shode, predajo ženskih podpisov Korošca, nemški in nemškutarski odpor, zlasti ko gre za vprašanje delji- vosti dežel, izjavo min. predsednika Seidlerja, av- dienco »volksratovcev« pri cesarju 25. 5. 1918 in pri- čakovanje konca Avstro-Ogrske oktobra 1918. Slikovno gradivo: Pričevanje časa so predvsem de- klaracijske razglednice, ki jih ima PAM malo in raz- glednice v spomin J.E. Kreka z odlokom iz govora na narodnem taboru pri sv. Katarini nad Šmihelom na Koroškem 1. 1914 ah z veliko citirano Krekovo oporo- ko. Fotografija, ki je zaključevala razstavo, je starej- še obiskovalce spomnila na to, da je pred 2. svetovno vojno stal v mariborskem parku spomenik Majniški, KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 2W deklaraciji. Nemci so ga med okupacijo uničili, od njega pa je do danes ostal samo kamnit podstavek. Slavni Jugoslovanski klub Dunaj Parlament Podpisani občinski odbor občine Poljane pri Škofjiloki z navdušenjem pozdravlja deklaracijo z dne 30. maja 1917. Edina naša rešitev je: Lastna ju- goslovanska država pod habsburškim žezlom! Povdarjamo: pod habsburškim in ne pod nemškim! Pozdravljamo mirovno delo skupnega očeta krščan- stva papeža in presvitlega cesarja. Naj se posuši kri in solze naj se obrišejo. Blagoslovi Bog delo jugoslovan- skega kluba. Občinski odbor občine Poljane, 6. 12. 1917 žig in podpisi' Italija 31/118 Na bojnem polju zbrani jugoslovanski in češki častniki pozdravljajo z gromovitim »Živio« uspešno delovanje Jugoslovanskega kluba. Le tako naprej — ne korak nazaj.'! 8 podpisov"* Slovenska duhovščina kočevske dekanije se pridružujejo s celim srcem jugoslovanski deklaraciji v svojem in v imenu vseh Slovencev te dekanije kakor tudi v imenu vseh Slovencev, ki prebivajo med ko- čevskimi Nemci. Če bi hoteli Kočevarji imeti kako iz- jemno stališče v jugoslovanskem ozemlju, jim pove- mo, da zahtevamo kočevski Slovenci enakih narod- nih pravic kakor jih imajo Nemci. Svoje stanovske sobrate pa opozorimo, da je njjhova izjava proti Jugoslovanski deklaraciji sovražen nastop proti slovenskemu ljudstvu, med ka- terim žive. Jugoslovanska deklaracija vsebuje samo odpravo obstoječih kričečih krivic, ki jih slovensko ljudstvo trpi od nemškega režima. Neče pa se za las dotakniti pravičnih zahtev kočevskih Nemcev. Sobratje, bodite pravični! Podpisi duhovnikov 9 župnij" IZ J A VA občine Logarovci v ljutomerskem okraju za majniško deklaracijo slavnega Jugoslovanskega kluba. Mož in fantov 251, žen in deklet 264, skupaj je podpisalo 515 oseb. Tudi mi smo vsi junaki: Starci, ženske in otroci. Ki z orodjem kmečkim v roci Domovini služimo. — A zastonj se ne potimo! Naši moški krvavijo. Naši žulji nas skelijo: DA SLOVENEC REŠEN BO. V tem smislu se pridružujemo majniški deklara- ciji slavnega Jugoslovanskega kluba na Dunaju tudi me, žene in dekleta in drugi iz občine Logarovci v lju- tomerskem okraju, v katero pripadajo kraji: Loga- rovci, Kokoriči, in Gajševci. Dovolj je slovenski na- rod v tej vojni krvavel, dovolj žrtev doprinesel, za plačilo zahteva le, da se mu vendar enkrat priznajo pravice, ki mu grejo po božjem in človeškem pravu: da se na svoji zemlji svoj gospod, da ne bo več tlačanil tujim jerobom: Nemcem, Madžarom, Italija- nom, ki mu na slovenski zemlji odvzemajo vsako bo- ljšo službo, zatirajo njegov jezik v šolah in uradih in ga hočejo še naprej imeti le za narod brezpravnih hlapcev, dekel in kmečkih delavce. Vsem tem krivi- cam, kijih je trpel naš narod tokom stoletij, more na- praviti konec edino prosta jugoslovanska država pod habsburškim žezlom v smislu jugoslovanske deklara- cije. Logarovci, dne 17. februarja 1918. slede podpisi" | Podpisane Slovenke petrovške občine se pridru- žujemo z navdušenjem deklaraciji Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja. Slavnemu Jugoslovanskemu klubu pa kličemo: »Naprej! Bog je z vami, ljudstvo za vami trdno kot skala, pripravljeno na vse žrtve da obistimo ta naš veliki ideal. Preteklost suženjstva je za nami. Naš pa je ta veliki trenutek ko trgamo raz se- be sramotne spone v katerih smo ječali že skoro 100 let. Naša je bodočnost ko stopi tudi naš troedini na- rod Slovenov, Hrvatov in Srbov pod svetlo solnce zlate svobode. Odpadnikom pa kličemo: »Preziramo vas, ker niste vredni niti našega sovraštva. Vaše delo je delo Judeža, zato bo pa tudi Vaše plačilo, plačilo Judeža!« i 212 KRONIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino 35 i987 »Živela ljubljena Habsburška dinastija in pod njenim slavnim žezlom srečna Jugoslavija!« Žene slede podpisi Dekleta \ sledepodpisi^^ \ OPOMBE 1. Pokrajinski arhiv Maribor (PAM), zbirka Acta declara- tionis faventia (Acta d.f.) Ill — Kranjska (Kr)., 553/1. —2. Škofijski arhiv Maribor, Prezidialni apisi 1917. — 3. PAM, Acta d.f. I — Štajerska (Št.) 180. — 4. PAM, Acta d.f. I — Št. 202/5. — 5. PAM, Acta d.f. II — Št. 443. — 6. PAM, Acta d.f. V — Hrvatska, 835. — 7. PAM, Acta d.f. IV — Goriška. 704 — 8. PAM, Acta d.f. V — Bosna, 853. — 9. PAM, Acta d.f. III — Kr. 595. — 10. PAM, Acta d.f. III — Kr. 697. Izjava poslana na dopisnici s fronte B.p. 279. — 11. Acta d.f. III — Kr. 523. — 12. PAM, Acta d.f. I — Št. 183. — 13. PAM, Acta d.f. II — Št. 249/2. — S. Kranjec: Slovenci na poti v Jugoslavijo, Spominski zbor- nik Slovenije, Ljubljana 1939. — E. Jarc: Iz zgodovine majske deklaracije, Čas, 1926/27. — F. Kovačič: Odmevi majske deklaracije, Čas, 1926/27. — J. Pleterski: Prva od- ločitev Slovencev za Jugoslavijo, Ljubljana 1971. — L. Ude: Deklaracijsko gibanje pri Slovencih, Zgodovinski ča- sopis, Ljubljana 1970. — M. Zečevič: Slovenska ljudska stranka in jugoslovansko zedinjenje, Ljubljana. — J. Ple- terski: Slovenci v politiki dunajske vlade in dvora med 1. svetovno vojno, Zgodovinski časopis, Ljubljana 1970. Likovni prilogi: PAM, Acta d.f., izjava za deklaracijo žena in deklet občine Čatež pri Brežicah (I — Št. 50) in ob- činskega odbora občine Bistričica (Ill-Kr. 453). EMICA OGRIZEK RAZSTAVA PRIMORSKA 1945—1947 Ob prazniku občine Nova Gorica je bila v prosto- rih občinske skupščine predstavljena obširna razstava na to temo. Žal je bila na vpogled samo en teden sredi septembra 1987 in zato ni dosegla takšnega odmeva, kot bi ga zaslužila. Obsegala je do sedaj lokalno slabo obravnavano obdobje od osvoboditve v maju 1945 do uveljavitve nove državne meje med Jugoslavijo in Italijo 15. sep- tembra 1947. Imela je jubilejni značaj — proslavitev 40. obletnice priključitve Primorske in pripravili so jo Slavica Plahuta, Drago Sedmak in Branko Marušič, oziroma Goriški muzej. Razstava ima tohko večji pomen, ker to obdobje, razen mednarodnega aspekta, še ni v celoti historio- grafsko obdelano. Razen posameznih študij so še najvažnejši spomini Julija Beltrama, ki jih je dopolnil z nekaterimi dokumenti in izdal pod naslovom Tukaj je Jugoslavija (Goriška 1945—1947). Poleg NOB je ta čas za primorsko novejšo zgodovino najbolj razgiban in poln dogodkov. Razstava sledi predvsem dogaja- nju pri Slovencih, politično gibanje Italijanov v Ju- lijski krajini pa je prikazano le fragmentarno. Zani- miv bi bil celoten pregled problematike, njen čustveni in racionalni obseg. Uravnoteženo pa je prikazano dogajanje v coni A, ki je bila pod zavezniško vojaško upravo, in coni B, ki je bila podrejena vojaški upravi Jugoslovanske armade. Predstavljeno je tudi delo- vanje odreda jugoslovanske armade v coni A. Posebno ob prihodu mednarodne razmejitvene ko- misije v marcu 1946 so se razplamtele demonstracije Slovencev in demokratičnih Italijanov, ki so si zeleh priključitve k Jugoslaviji, ter italijanskih nacionah- stov, ki so zahtevali priključitev k Italiji. Del Italija- nov je želel samostojno »Julijsko« državo. Ideja je vplivala tudi na nekatere Slovence, vendar zaradi va- rovane politične enotnosti ni prišla do izraza. Zavez- niška vojaška uprava je ukinila ljudsko oblast, slo- venski politični organi, ki so tedaj delovali v coni A, pa so poskušali razširiti svojo aktivnost tudi na ob- močje Beneške Slovenije, Rezije in Kanalske doline. Razstava ne prikazuje samo kontinuirano dogaja- nje na Primorskema, ampak sledi tudi akcijam in od- mevom v osrednji Sloveniji in v Parizu. Iz fotografij in dokumentov veje trdna volja Primorcev, da se pri- družijo Sloveniji, čeprav so se zavedali, da bodo za- živeli v slabšem materialnem položaju. Dopisi v časo- pisu Slovenski Primorec, ki so kritično obravnavali življenje v Novi Jugoslaviji, niso mogli močneje vpli- vati na to osnovno hotenje. Razstava je bila pod naslovom Tolminska v prvih treh letih po drugi svetovni vojni postavljena tudi v Tolminski knjižnici. Predvsem zaradi pedagoške uporabnosti bi si zaslužila stalno postavitev. PETER STRES KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 213 JUBILEJI FRANCE DOBROVOLJC — OSEMDESETLETNIK Jubileji profesorja Dobrovoljca so tesno povezani z jubileji povojne »Kronike«: kot eden pobudnikov za obnovo časopisa (1953) in eden članov uredniškega odbora, ki je pred petintridesetimi leti uresničil to za- misel, je France Dobrovoljc spremljal delo generacij urednikov in piscev našega časopisa. Kot lektor je prebral in pregledal stotine strani rokopisov, pri če- mer se ni omejeval le na stvarne jezikovne popravke, temveč je avtorje in sourednike opozarjal tudi na na- pake in nove ali manj znane podatke, hkrati pa v težnji po lepšem, jasnejšem jezikovnem izrazu obšir- neje pojasnjeval jezikovne spremembe in rešitve. In ne nazadnje: »Kronika« je v Gosposki ulici 15, v tur- jaški palači, kjer ima svoje prostore Slovanska knjiž- nica, ki jo je cehh šestindvajset let, vse do svoje upo- kojitve (1974) vodil profesor Dobrovoljc, našla svoj prvi dom. Kako v kratkem sestavku orisati bogati »curricu- lum vitae« jubilanta, ki je s svojim delom segel na ta- ko različna področja od knjižničarstva prek leksiko- grafije, sestavljanja bibliografij do slovstvene zgodo- vine in zgodovine (v ožjem pomenu besede)? Profe- sor Dobrovoljc je po svoji izobrazbi slavist in roma- nist. Rojen 10. marca 1907 v Ljubljani, v revni de- lavski družini, je tu obiskoval in dokončal tudi šole — vse do univerze. Po opravljeni diplomi se je izpo- polnjeval na pariški Sorbonni, da bi nato — po pov- ratku v Slovenijo — dobro desetletje in pol poučeval na raznih slovenskih gimnazijah. Ob koncu štiridese- tih let je postal ravnatelj Slovanske knjižnice, ki je v času njegovega vodstva prerastla v eno najpomemb- nejših knjižničnih ustanov v naši repubhki. Dobro- voljc je v času svojega ravnateljevanja v Slovanski knjižnici vpeljal sodobno katalogizacijo in vso po- trebno informativno dokumentacijo, knjižnica pa se je uspešno povezala s sorodnimi knjižnicami doma in po svetu. Profesor Dobrovoljc je večino svojega ustvarjal- nega dela posvetil slovenski književnosti: o tem seve- da ne priča le skoraj nepregledna vrsta leksikografs- kih in enciklopedičnih gesel v Slovenskem biografs- kem leksikonu. Enciklopediji Jugoslavije, Leksikonu pisateljev Jugoslavije ali Enciklopedii dello Spettacol- lo v Rimu. O njegovi veliki ljubezni do slovenske knjige in pisane besede med drugim pričajo obsežne bibliografije, ki predstavljajo delo slovenskih pisatel- jev in pesnikov ter njihovih razlagalcev in kritikov in, ki niso namenjene le slovenski in jugoslovanski jav- nosti, temveč tudi tujini: takšna je npr. (da omenimo samo eno zadnjih) dragocena bibliografija prevodov iz slovenskega leposlovja (iz let 1972—1983), ki je izš- la leta 1984 v prvem zvezku »Le livre Slovene«. Po- dobno željo po predstavitvi slovenske književnosti ši- rše v Jugoslaviji pa kaže tudi Dobrovoljčevo uredniš- France Dobrovoljc ko delo, zlati delo pri novosadskem leksikonu jugos- lovanskih pisateljev in publikacijah Matice srpske. Slednja ga je leta 1984 prav na osnovi njegovih pri- spevkov o slovenski književnosti in sodelovanja pri predstavitvi slovenskih pisateljev izvolila za svojega dosmrtnega sodelavca. Je dejstvo, da Dobrovoljčev rod izhaja iz vrhniške okolice, botrovalo njegovi posebni zagledanosti v Cankarja in njegovo literarno zapuščino? Nedvomno je Dobrovoljčevo delo na področju »Cankariane« njegov najpomembnejši donesek k raziskovanju in spoznavanju slovenskega slovstvenega ustvarjanja. Tudi v zbliževanju s Cankarjem in proučevanju nje- govega literarnega dela se je France Dobrovoljc naj- prej lotil bibliografskih predstavitev (Cankarjeva bi- bliografija, Maribor 1960, bibliografija prevodov Hlapca Jerneja v tuje jezike, Maribor 1967), urejanja Cankarjevih spisov in komentiranja njegovega knjiž- nega ustvarjanja (Cankarjevo izbrano delo v 10 zvez- kih — 1951/59). Pri tem je leta 1954 samostojno izdal XXI zvezek Cankarjevih spisov, kasneje pripravil in komentiral Cankarjevo »Moje življenje« in »Tuje življenje« in objavil podroben Cankarjev življenje- pis. Vrh Dobrovoljčevega ukvarjanja s Cankarjem pa 214] KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 predstavlja njegov »Cankarjev album« (1972), obsež- na slikovna monografija, ki je plod dolgoletnih drob- nih, zbiratelj skih in raziskovalnih prizadevanj in pre- potreben dokument in priročnik za vse, ki se žele poučiti o Cankarju in času, v katerem je Cankar živel in ustvarjal. Čeprav po svoji temeljni usmeritvi slavist, se je profesor Dobrovoljc večkrat vračal k temam, ki so povezane z njegovim študijskim zanimanjem za ro- manski svet in francoski kulturni prostor. Prvo po- membnejše delo na tej poti, ki ga bržčas pozna vsak- do, ki se ukvarja s slovensko zgodovino 19. stoletja je Dobrovoljčeva izdaja Nodierjeve »Statistique Illy- rienne« (1933), ki vsebuje različne Nodierjeve članke in spise in predstavlja njegovo videnje slovenskega človeka in tedanjih Ilirskih provinc. K vprašanju o francoski vladi na slovenskih tleh in francoskih gle- danjih na slovenske razmere se obrača tudi Dobro- voljčev članek v prvem letniku »Kronike« (1953), ki govori o francoskem pisatelju in časnikarju Paulu Bresu in njegovem obisku v Ljubljani leta 1813. S povsem drugega vidika pa se obdobju francoske vla- de ob začetku preteklega stoletja približuje razprava, ki jo je France Dobrovoljc leta 1964 prispeval v zbor- nik o Napoleonovih Ihrskih provincah, izdan ob raz- stavi v Narodnem muzeju. V tej razpravi namreč predstavlja slovensko književnost v dobi Ihrije in od- mev francoske vlade v naših deželah v slovenskem le- poslovju. Prikaz zajema literarno ustvarjalnost vse do 20. stoletja in opozarja na živ spomin na ilirske ča- se med ljudstvom in slovenskimi književnimi ustvar- jalci. Kratek priložnostni prispevek lahko — kot rečeno — opozori le na nekatera jubilantova dela in ne more zaobjeti njegovega dela v celoti. K povedanemu bi bi- lo tako mogoče še marsikaj dodati: da je bil jubilant že kot študent vključen v napredno študentsko giban- je, da je od vsega začetka sodeloval v NOB, da je bil član in sodelavec številnih strokovnih organizacij in društev, med drugim dvanajst let tajnik Slovenske matice, član njenega upravnega odbora in predsednik njene nadzorne komisije. Aktivno se je vključeval v delo društva bibliotekarjev, bilje funkcionar Slavisti- čnega društva, eden pobudnikov in organizatorjev Cankarjeve spominske zbirke na Vrhniki, komenta- tor raznih izdaj Cankarjevih del v srbohrvatskem je- ziku itd., itd. V uredništvu »Kronike« so seveda s posebno hva- ležnostjo zavedamo predvsem Dobrovoljčeva deleža pri urejanju in jezikovnem usmerjanju našega časopi- sa. Danes je vse manj ljudi, ki s svojo osebnostjo in | svojim zgledom razkrivajo tolikšno zavezanost in j zvestobo pobudam in delu, s katerim so se v določe- \ nem življenjskem trenutku zbližah in povezali. Toda z Dobrovoljcem imamo uredniki različnih generacij podobno izkušnjo: kadar je delo pri izdajanju »Kro- nike« iz takšnega ali drugačnega razloga nekoliko za- stalo, je profesor Dobrovoljc vedno znova sam potr- kal na urednikova vrata in ga opozoril, da že dolgo ni prejel nobenega rokopisa v lektoriranje. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da lektorsko delo pri »Kro- niki«, ob številnih težavah, s katerimi se je srečevala in se srečuje strokovna periodika, ni bilo nikoh pri- merno nagrajeno. V uredništvu »Kronike« poznamo svoj dolg: profe- sorju Dobrovoljcu zato želimo vse najboljše, pred- vsem mnogo zdravja, da bi še dolgo sourednikoval z nami. PETER VODOPIVEC \ PROF. DR. TONE FERENC — ŠESTDESETLETNIK Kadar doleti človeka naloga napisati zapis o slav- Ijencu se znajde pred težko nalogo. Če pa mora pisati o prof. dr. Tonetu Ferencu, znanstvenem svetniku Inštituta za zgodovino delavskega gibanja, je to še posebej težko. Dejavnost, strokovna in družbena. Toneta Ferenca je namreč tako razvejena, da jo je v kratkem zapisu nemogoče pravično orisati. Tone Ferenc, sin kmečkih staršev, ki se je rodil 6. decembra 1927 leta v Veržeju, je znanstveni, profe- sor, vzgojitelj, arhivist, muzealec, družbenopolitični delavec, ljubitelj hterature in pesnik. Gotovo sem kaj izpustil, morda to, »da bi bil škof, če ne bi bil to kar je«, kot je velikokrat sam dejal. Strog do sebe in okolja, neizprosno delaven in produktiven, nepo- pustljivo prepričan v svoj prav in v svoje delo, a ven- dar veseljak in občutljiva pesniška duša. Potem, ko je opravil osnovno šolo v rojstnem kra- ju, gimnazijo pa, zaradi vojnih dogajanj, začel v Lju- tomeru in jo končal v Murski Soboti, je leta 1951 za- čel študirati zgodovino na ljubljanski Filozofski fa- : kuUeti. Študij je zaključil leta 1956 in še takrat opo- zoril nase, saj je za diplomsko delo dobil študentsko ¦ Prešernovo nagrado. Prvo delovno mesto je dobil v ; Muzeju narodne osvoboditve v Ljubljani, kar je za- : kohčilo njegovo strokovno pot — raziskovalca na- ; rodnoosvobodilnega boja. Ko je bil leta 1959 usta- ; novljen Inštitut za zgodovino delavskega gibanja je : tu dobil mesto arhivista, leto nato pa naziv znanstve- nega sodelavca. Istočasno je postal vodja oddelka za zgodovino narodnoosvobodilnega boja. Zgodovinar si ne more in ne sme predstavljati svojega dela brez dolgotrajnega analiziranja arhivske- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 215! Tone Ferenc ga gradiva. Tone Ferenc je skoraj idealno znal izra- biti danost, da je imel vsak dan opraviti z arhivi. Raz- vil se je v odličnega raziskovalca, kar je najprej doka- zal leta 1965, ko je na oddelku za zgodovino Filozof- ske fakuhete v Ljubljani, doktoriral z doktorsko di- sertacijo »Nacistična raznarodovalna politika v Slo- veniji v letih 1941—1945«. Vendar mu ni bilo dano, da bi se povsem posvetil raziskovalnemu delu na Inš- titutu za zgodovino delavskega gibanja. Moral se je vrniti v Muzej ljudske revolucije, kjer je od leta 1965 do leta 1968 delal v arhivsko-dokumentacijski službi in šele jeseni 1968 se je vrnil na Inštitut, kjer je prev- zel vodstvo arhiva. Vodja arhiva je ostal do leta 1975, od leta 1971 do 1975 pa je bil tudi ravnatelj Inštituta. Na Inštitutu, ki mu je ostal zvest vse do danes, je opravljal še številne funkcije. Med drugim je bil vod- ja raziskovalne enote in predsednik sveta. Njegovo delo na tem področju pa označuje predvsem skrb za ureditev bogatega arhivskega gradiva, ki ga hrani Inš- titut in rigorozna usmerjenost v strokovno usposab- ljanje mladih. Vzgoji teh je posvetil veliko, včasih kar preveč časa, a mu zato ni bilo nikoli žal. Če vemo, da je veliko prispevel tudi k uspešnemu reševanju znanstvenih in dokumentacijskih nalog Inštituta, po- tem ni težko uvideti, da se je zapisal v zgodovino ma- tičnega inštituta na domala vseh področjih njegovega delovanja. Znanstveno napredovanje je šlo, od časa ko seje vrnil na Inštitut, hitro. Leta 1971 mu je bil dodeljen naziv višjega znanstvenega sodelavca, leta 1976 pa naziv znanstvenega svetnika. Na vrhuncu znanstvene kariere se je odločil sprejeti še en izziv — pedagoške- ga. Že leta 1975 je sicer začel sodelovati pri pedago- škem delu na oddelku za zgodovino Filozofske fakul- tete, vendar le pri podiplomskem izobraževanju, od leta 1981 pa sodeluje tudi pri dodiplomskem študiju. Aprila 1981 je bil izvoljen v naziv rednega profesorja za novejšo zgodovino, študentom pa predava zgodo- vino narodnoosvobodilnega boja narodov in narod- nosti Jugoslavije in zgodovino druge svetovne vojne. Tudi kot profesor ne zaostaja za slovesom, ki ga ima kot znanstvenik. Njegovo velikansko znanje, nepos- rednost podajanja in pripravljenost vsak čas pomaga- ti študentom pri njihovem delu, ga uvrščajo med cen- jene univerzitetne učitelje na Filozofski fakulteti. Znanstveni opus slavljenca je obsežen. Sodi celo med najobsežnejše med slovenskimi zgodovinarji. Od prve razprave, ki jo je objavil pred tridesetimi leti v Mladini (22. julija 1957), je napisal že več sto del. Ko- lega Mirko Stiplovšek je zapisal v Zgodovinskem ča- sopisu: ...»objavil je 345 različnih del (bibliografijo je napisala Nataša Kandus in bo objavljena v Prispev- kih za novejšo zgodovino 27, 1987, št. 1—2; op.p.), med njimi 14 knjig in prav toliko priročnikov, nad 200 razprav in člankov, okrog 30 objav zbirk virov in posameznih dokumentov, številne ocene, poročila, biografije in druge prispevke. Ob tem naj pripomni- mo, da je obseg njegovega že opravljenega dela še ve- čji, saj je npr. samo za 1. in 2. knjigo Enciklopedije Slovenije napisal okrog 100 prispevkov ter pripravil za objavo tri obsežne knjige zbirk virov.« (ZC, 41, 1987, št. 3, str. 394). Vsebinsko Ferenčevo znanstveno delo zamejuje problematika slovenskega narodnoosvobodilnega bo- ja na vsem slovenskem etničnem ozemlju, NOB pri drugih narodnih in narodnostih Jugoslavije in obča zgodovina druge svetovne vojne. Kohkor je potrebno za razumevanje navedene tematike, Ferenc raziskuje tudi čas pred in po drugi svetovni vojni. Podrobneje je razčlenil vsebinsko plat njegovega dela Mirko Sti- plovšek v že citiranem članku v zC, sicer pa je njego- vo znanstveno delo tako poznano, da ni slovenskega zgodovinarja, ki ga ne bi znal vsaj grobo vsebinsko opredehti. Zanj je Ferenc prejel tudi vehko strokov- nih in družbenih javnih priznanj in nagrad. Jubilant je bil dvakrat nagrajenec Kidričevega sklada, dobit- nik nagrade Osvobodilne fronte, Kajuhovih nagrad, nagrade 4. julij zveznega odbora ZZB NOV, štiri- kratni dobitnik nagrade Vstaje slovenskega naroda, nagrajen z Valvazorjevo medaljo in še z vrsto drugih priznanj in odhkovanj. Zadnje je dobil prav ob praz- novanju šestdesetletnice, ko ga je predsedstvo SFRJ odlikovalo z redom Zaslug za narod z rdečo zastavo. Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovi- no, pa tudi Zveza zgodovinskih društev Slovenije, ima še poseben razlog za zahvalo in počastitev prof. dr. Toneta Ferenca ob njegovem življenjskem jubile- ju. Njegovo strokovno delo je bilo neposredno pove- zano tudi z njegovim sodelovanjem v strokovnih dru- štvih in uredništvih strokovnih glasil in pubhkacij. Bil 216 KRONIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino 35 i987 je predsednik slovenske zgodovinarske, stanovske or- ganizacije, predsednik jugoslovanskega komiteja za zgodovino druge svetovne vojne in član mednarodne- ga biroja za zgodovino druge svetovne vojne, dolgo- letni odbornik Arhivskega društva za Slovenijo... Po- sebej pomemben pa je njegov delež pri urejevanju strokovnih pubhkacij. Brez njegove pomoči, nasve- tov, natančnega pregledovanja prispevkov, zlati pa brez njegovega sodelovanja z pisnimi prispevki, bi bi- lo delo uredništev Kronike, Prispevkov za zgodovino delavskega gibanja. Zgodovinskega časopisa. Borca, Zbranih del Josipa Broza Tita, Enciklopedije Slove- nije, Enciklopedije Jugoslavije in vrste drugih močno osiromašeno. Tudi uspešnost tega dela je primerljiva z njegovim znanstvenim in pedagoškim prispevkom k razvoju slovenskega zgodovinopisja in zgodovinske stroke nasploh. Ko prof. dr. Tone Ferenc v teh dneh z vseh strani prejema čestitke in priznanja, se jim pridružujemo tudi uredništvo Kronike, njeni sodelavci in bralci. Želimo njemu in sebi, da bi sodelovanje postalo še bolj tesno, da bi uspel uresničhi vse načrte, ki si jih je z znanstveno natančnostjo zarisal, in napisati še veli- ko knjig, ki mu toliko pomenijo. DUŠAN NECAK KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 2171 NOVE PUBLIKACIJE Tabor »Doberdob 82«, Ljubljana 1983, 106 str. Tabor »Kanalska dolina 86«, Trst 1987, 116. str. Tržaške institucije in društva (Slovenski raziskoval- ni inštitut, Odsek za zgodovino pri Narodni in štu- dijski knjižnici. Društvo slovenskih naravoslovcev in tehnikov »Tone Penko« in Društvo mladih razisko- valcev) so ob pomoči gibanja »Znanost mladini« iz Ljubljane do vključno leta 1986, organizirah že šest mladinskih raziskovalnih taborov za slovenske dijake višjih in srednjih šol v zamejstvu. Osnovna težnja or- ganizatorjev mladinskih taborov (glavni delež pri tem nosita Milan Pahor in Pavle Strajn) nje bila in je želja in potreba, da se mladim omogoči izkušnja razisko- valnega dela, saj na terenu spoznajo predmet raziska- ve. Dijaki se tako srečajo z drugačnim načinom dela, kot so ga navajeni v šolah. Raziskovalno delo temelji na zbiranju podatkov, izjav, spominov, zapisovanju razgovorov na osnovi izdelanih vprašalnikov, izdelavi anket, zbiranju fotografskega in drugega dokumen- tarnega gradiva, risanju raznih map in zemljevidov, izdelovanju grafikonov itd. Če primerjamo obe publikaciji o drugem in o še- stem taboru, vidimo, kako se tabori iz leta v leto širi- jo, tako po številu mentorjev kot po številu mladih raziskovalcev, kako organizatorji skrbe, da so tabori vedno zelo dobro pripravljeni, saj pritegnejo k sode- lovanju strokovnjake raznih institucij z obeh strani meje, v letu 1986 pa so se povezah tudi s Slovenskim znanstvenim inštitutom iz Celovca ter skupino dija- kov iz Koroške. Na raziskovalnem taboru »Dober- dob 82« je sodelovalo pet skupin, 15 mentorjev in 22 mladih raziskovalcev. V publikaciji, ki je izšla eno le- to po taboru, je vsaka od skupin pripravila zapis o svojem delu in izsledkih. Etnološka skupina je svoje delo usmerila v preuče- vanje ohranjenosti kmečke kulture na področju do- berdobske občine, predvsem nekaterih gospodarskih panog iz preteklosti in sedanjosti (vinogradništvo, kamnoseštvo, jezersko ribištvo). Seznanjali so se tudi z obredi in navadami, ki še žive v doberdobski občini. Geografi so se lotih naloge z zahtevnim naslovom So- ciogeografska transformacija občine Doberdob. Mla- di raziskovalci so s pomočjo ankete zbrali podatke o družinah, lastništvu zemlje, izrabi tal in te podatke potem obdelah ter jih vnesli v zemljevide in grafiko- ne. Naravoslovna skupina je svojo pozornost posveti- la Doberdobskemu jezeru. Člani sociološke skupine pa so izvedli anketo med mladimi doberdobske obči- ne (letniki 1961—66), kjer je sodelovalo 100 mladin- cev. Rezultati so zanimivi, podatki pa nudijo dovolj gradiva za poglobljeno raziskavo. Skupina zgodovinarjev je po začetnem seznanjanju z literaturo izdelala program, ki je obsegal tele nalo- ge: zbiranje gradiva o obdobju NOB, seznam priim- kov in domačih hišnih vzdevkov, zbiranje podatkov za gesla krajevnega leksikona in zbiranje gradiva o preteklosti občine Doberdob. Povzetki o delu Skupin so tudi v italijanskem in angleškem jeziku. Pubhkaci- ja Tabor »Kanalska dolina 86« pa govori o delu mla- dinskih raziskovalnih skupin, ki so se udeležile tabora v Kanalski dolini od 25. avgusta do 6. septembra 1986. Na tem taboru je delovalo sedem skupin, 17 mentorjev in 27 mladih raziskovalcev. Arheološka skupina je delala v Žabnicah, kjer se je lotila določanja krajev, kjer so bih v preteklosti naj- deni rimski ostanki. V sestavku se seznanimo z meto- do dela, sklepanji in zaključki, do katerih so se doko- pali. Etnološka skupina je opisala svoj način dela na primeru obdelave treh vasi Žabnice, Ukve, Ovčja vas, kjer so se lotili spoznavanja tipologije stavbne dediš- čine. Poleg tega so obravnavali tudi Ukljansko plani- no, zbrah podatke o življenju in delu na planini in vse natančno dokumentirali. Ob zaključku tabora so pri- pravili razstavo. Zanimiva je tudi povezava geografske in sociološke skupine v interdisciplinarno obhko dela na temo »Razvoj družinski struktur v Kanalski dolini, s pou- darkom na naselje Ukve, Ovčja vas in Žabnice«. Iz zaključkov te razprave je razvidno, da so geografi preučevali razvoj predvsem z vidika statistične obde- lave in interpretacije demografskih podatkov, socio- logi pa so poskrbeli za stvaren prikaz življenjskih raz- mer, notranjih odnosov tamkajšnji družin, do česar so prišli v glavnem po pogovorih z domačini. Pri sta- tistični obdelavi podatkov so uporabili računalnik. Novost tega tabora je bila uvedba jezikovne skupi- ne. Jezikoslovci so opravili analizo rabe jezika v po- sameznih vaseh in nakazali, kako je povojna urbani- zacija negativno vplivala na današnji položaj slovenš- čine v Lipalji vasi in Ovčji vasi. Osnovna naloga nara- voslovne skupine je bila popis naravne dediščine na območju, ki ga je obdeloval mladinski raziskovalni tabor. Dodan je tudi popis geološke sestave in prikaz flore in favne. Raziskovalna naloga zgodovinarjev pa so bile opcije med leti 1939—1942. Poudarili so, da so opcije nasilno spremenile narodnostna razmerja in tudi v povojni dobi je še vedno čutiti njihove posledi- ce, ki kalijo odnose treh narodnostnih skupin, ki žive na tem prostoru. S pomočjo arhivskih virov, hteratu- re in razgovorov z domačini so se dokopali do zanimi- vih spoznanj o problemu, o katerem se kljub posledi- cam, ki jih je imel za ta prostor, ni mnogo govorilo. Novost letošnjega tabora je bila tudi video skupina, ki je snemala delo posameznih skupin na terenu. Dve publikaciji, ki sta sledili raziskovalnima tabo- roma, nam potrdita vtis, da gre za resno pripravljeno in izpeljano delo z mladimi. Ko sledimo prizadeva- njem organizatorjev mladinskih raziskovalnih tabo- rov, moramo ob osnovni nalogi, to je uvajanju mla- dih v raziskovalno delo, poudariti tudi druge zelo po- membne momente teh srečanj, kot je npr. spoznava- nje območja, kjer žive Slovenci v Italiji (tabori so bili v Barkovljah pri Trstu 1981, Doberdobu 1982, Bene- 2181 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 čiji 1983, Bregu 1984, Sovodnjah 1985), nepo- i sredni stik z domačini in skrbna obdelava rezultatov, i do katerih so se dokopali na raziskovalnih taborih in i jih potem na delovnih sestankih pripravili za objavo. ; METKA GOMBAC i Andrej Dular: Občina Črnomelj, Ljubljana 1985, 165 str. V okviru etnološkega projekta »Način življenja Slovencev v 20. stoletju« je pred dvema letoma izšla Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja za občino Črnomelj. Delo se je pridružilo šestim to- pografskim pregledom, in sicer zvezku za občino Ko- čevje, Ljutomer, Gornja Radgona, Škofja Loka, Murska Sobota in za Slovensko Porabje na Madžar- skem. V osnovi so si vsi navedeni zvezki podobni, saj temeljijo na enotno izdelanih načrtih in ciljih; izviren pečat pa jim dajejo značilnosti posameznih občin ozi- roma področij. Etnološko topografijo občine Črnomelj odhkuje množica skrbno zbranih in obdelanih podatkov, ki jih avtor strnjeno in hkrati pregledno podaja v sklopu obravnavanih tem. Snov sega v obdobje zadnjih de- setletij 19. stoletja in se preko obdobja dveh svetov- nih vojn razpreda do današnjih dni. Podobno, kot že omenjena topografska dela, zaje- ma topografija občine Črnomelj naslednja področja: Opredelitev območja, v katerem avtor poveže podro- čje občine Črnomelj s širšim območjem in označi glavne povezave geografskega, zgodovinskega in kul- turnega značaja. Notranji ustroj območja; v njem so nanizani podatki o temeljnih geografskih, upravnih in kulturnih dejavnikih obravnavenega področja. Sle- dijo obravnave demografskega in gospodarskega raz- voja območja ter ugotovitve v spreminjanju poklicne in socialne sestave prebivalcev. Poleg sintetičnega pregleda za občino Črnomelj, so prikazane tudi po- drobnejše ugotovitve na primerih izbranih krajev: Adlešičev, Krupe in Semiča. Še zlasti sta pomembni poglavji: uvajanje novosti na različna področja življenja prebivalcev črnomalj- ske občine v posameznih obdobjih in v tesni poveza- nosti s tem razvoj in stopnja ohranjenosti tradicional- ne kulturne podobe. V poglavju o etnološki prouče- nosti območja navede avtor najpomembnejše pisce, kulturne ustanove in znanstvene delavce, ki so se uk- varjah z etnološkimi vprašanji Bele krajine; še pose- bej izpostavi tiste, ki so pisali o področju črnomaljske občine. Avtor strne delo s predlogi za nadaljnje etnološko preučevanje na tem področju, s posebnim poudar- kom na obravnavi interetničnih odnosov, saj občina meji na sosednjo republiko Hrvaško. Ob zaključku je navedena literatura, viri in seznam informatorjev. Posebej velja omeniti, da je avtor Andrej Dular v Ganglovem razstavišču na metliškem gradu pripravil tudi prvo razstavo etnološke topografije. Občina Črnomelj je bila doslej tako z zornega kota etnologije kot z zornega kota krajevne zgodovine si- romašno obdelana, zato ima pričujoča knjiga tohko večjo vrednost. V njej bodo pri svojem delu med množico različnih podatkov gotovo našli oporo poleg etnologov tudi ljudje drugih strok. marjetka balkovbc Jože Dular: Metlika skozi stoletja, Metlika 1986, 155 str. Metlika skozi stoletja je, na kratko rečeno, knjiga o methški zgodovini od najstarejših časov do današn- jih dni. Razdeljena je v štiri zaokrožena poglavja, od katerih vsako pripoveduje o drugi stvari. Tako si sle- dijo zgodovinski oris Metlike od stoletja do stoletja, opis kulturnega deleža tega starega belokranjskega mesta, vodnik po Metliki in okolici ter kronološki pregled najpomembnejših dogodkov. Prvo poglavje, ki je najobsežnejše in je dalo knjigi tudi naslov, nas seznani z zgodovinskim razvojem Metlike in okolice od prvih sledov človekovega biva- nja v tem predelu do današnjih dogodkov. To »poto- vanje« skozi metliška stoletja je tako kot celoten tekst napisano v jasni in strnjeni obhki, ki ji ne gre oporekati ne kritičnosti, natančnosti, ne znanja. Po- glavje Kulturni prispevek Metlike nam razodeva vrsto imen rojakov, ki so s svojimi deli na bolj ali manj tvo- ren način soobhkovali slovensko kulturno podobo. Tudi v tem poglavju posega avtor v najnovejši čas, ta- ko da že znanim starejšim kulturnikom sledijo mlajši in še povsem mladi, ki z delom na kulturnem področ- ju šele dobro začenjajo. Poglavje Vodnik po Metliki in okolici ni navaden kažipot v smislu turističnih informacij, ampak je to pravi kuhurnozgodovinski vodnik od znamenitosti do znamenitosti metliške občine. Nazadnje je dodano še poglavje Pregled pomembnejših dogodkov, ki si sledijo kronološko in so knjigi v koristno dopolnilo. Verjetno ni prav veliko knjig, predvsem s področja krajevne zgodovine ne, ki bi pri ponovnih izdajah doživljale spremembe in dopolnitve besedila. Nam- reč, prav tako, kot ni bila druga izdaja Methke skozi stoletja, ki je izšla leta 1978, le ponatis prve (izšla 1961), tako ima tudi tretja izdaja nekaj sprememb. Tokrat je avtor izpustil popis zbirk Belokranjskega muzeja v Metliki — ta je 1987. leta izšel pri maribor- ski založbi Obzorja kot 155. zvezek zbirke vodnikov Kulturni in naravni spomeniki Slovenije — celotno besedilo pa je dopolnil s podatki iz zadnjih osmih let in z nekaterimi še neobjavljenimi fotografijami. Ker je povpraševanje po knjigi med domačini in ljudmi, ki obiščejo Metliko, precejšnje, bo čez leta verjetno moralo priti še do kake izdaje. Takrat bi si želeli, da bi avtor vključil v delo poleg kulturnih delavcev tudi strokovnjake drugih ved, ki so se s svojim delom potrdili v domačem in celotnem slovenskem pro- storu. KRONIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino 35 i987 219 Kljub tej majhni pomanjkljivosti in kljub temu, da obstaja že nekaj člankov z različnih področij, ki v po- drobnostih Methko skozi stoletja lahko dopolnjujejo, je treba priznati, da je imenovana knjiga še vedno po- membno delo za slehernega raziskovalca methške krajevne zgodovine. Iz nje lahko črpa podatke, ki jih nikjer drugje ni mogoče dobiti na enem mestu. Delo je namreč tako aktualizirano, da zaključuje zgodo- vinski sprehod z letom 1986. V upravičenost ponovne izdaje torej ne gre dvomiti, zahvala pa velja tako pro- fesorju Jožetu Dularju kot Belokranjskemu muzej- skemu društvu, da je knjiga zopet na voljo vsem, ki jo potrebujejo. ANDREJA BRANCELJ Varstvo spomenikov: revija za teorijo in prakso j spomeniškega varstva, 28, Ljubljana 1986, 400 str. in ! 29, Ljubljana 1987, 396 str. \ \ Kaj zanimivega lahko najdemo s področja krajev- ne zgodovine v reviji za teorijo in prakso spomeniške- ga varstva, ki bo prihodnje leto slavila tridesetletnico izhajanja? Če pogledamo s tega zornega kota le na zadnja dva letnika Varstva spomenikov, ki jih izdaja Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine, se nam odgrne mikavna podoba raziskav posameznih področij, krajev ali objektov. V letniku 28/1986 nam štirje sodelavci piranskega spomeniškega zavoda predstavijo naravno in kukur- no dediščino Strunjana. Dva prispevka se lotevata obravnave grajske arhitekture: Nataša Štupar-Šumi razgrinja zgodovino gradov na planinskem polju, po- sebej dvorca Planina (Haasberk) pri Rakeku, Ivan 1 Stopar pa piše o romanskem gradu Podsreda. Članek Uroša Lubeja Prenova fasad hiše Jurčičev trg 2 pred- stavlja poleg konzervatorskega vidika še zgodovino stavbe ter njenih prebivalcev, pri čemer prinaša zani- mive podatke iz zgodovine ljubljanskega lekarništva od 16. do 19. stoletja. Letošnji letnik 29/1987 vsebuje prikaz umetnost- nozgodovinske dediščine Velikih Lašč in okolice (Ju- ša Vavken), obravnavo stavbne dediščine Železnikov (Ada Bar-Janša) in Vipavske doline (Nataša Štupar Šumi), nastalih kot rezultat prenovitvenih programov ali osnov za planiranje. Podobno so bili predstavljeni že drugi kraji npr. Logatec (1985) in Kostanjevica (1984). Troje člankov se dotika zgodovine posamez- nih stavb in njihove prenove v Celju: stari grad (Du- j šan Kramberger), v Ljubljani: stolp pri mestni hiši Mestni trg 17 (Majda Frelih-Ribič) in v Piranu: hotel Piran (Sonja Hoyer). Posebno vrednost pa imajo Umetnostnozgodovinski izpiski iz cerkvenih urbarjev 17. in 18. stoletja za župnijo Vače (Uroš Lubej). Av- tor v njem predstavi v transkripciji izpiske 27 urbar- j jev iz Nadškofijskega arhiva v Ljubljani kot del gra- j diva za umetnostnozgodovinsko topografijo občine j Zagorje. j Vsak letnik Varstva spomenikov — ti prihajajo do nas v enem zvezku — zaključujejo Prehminarna po- ročila o konzervatorskih in drugih raziskavah. Ta nas seznanjajo z novimi pridobitvami, odkritji in obno- vami s področja arheološke, etnološke, umetnostne, arhitekturne in urbanistične dediščine. Urejena v ok- viru poglavij po abecedi krajev dajejo raziskovalcu ali ljubitelju krajevne zgodovine marsikateri zanimiv podatek o kraju ah področju, ki ga zanima. Revija, ki ima težišče seveda na obravnavi vprašanj spomeniškega varstva s problemi tehnologije restavri- ranja vred, nam torej poleg ozko strokovnih tem, ki so v tako zastavljenem poročilu ostale ob strani, po- nuja v branje tudi članke o preteklosti posameznega področja, kraja ah stavbe, zlasti z vidika kulturne de- diščine. BRANKO ŠUŠTAR Anton Pust: Mirna peč z okolico nekoč in danes. Mirna peč 1987, 253 str. Knjige o slovenskih vaseh oziroma farah so v zad- njih desetletjih dokaj redke, še zlasti, če so ostale pretežno agrarna naselja. Mirna peč, ki leži blizu No- ' vega mesta ob nekdanji cesti proti Ljubljani, je kljub temu, da je povojna industrializacija ni obšla, ostala ; vas. Kraj se prvič omenja 1228. leta, ko je že bila se- i dež fare. Iz nje so izšle tudi tako pomembne fare, kot ' je novomeška. Anton Pust, ki je avtor gornje knjige, je doma iz bližnjega slikovitega Gorenjega Globodola. S tipično dolenjsko navezanostjo na rojstne kraje je več let zbi- ral gradivo zlasti po literaturi in v manjši meri tudi po arhivih. Vehko je dodal tudi lastnih spominov in opažanj. Zaradi tega njegove knjige ni mogoče šteti za zgodovinsko delo, pa tudi etnografskih elementov je zelo vehko. V ospredju njegovega zanimanja je vsakodnevno življenje ljudi, dogodkovno zgodovino pušča v veliki meri ob strani. Vehko pozornost na- menja gospodarstvu, vendar bolj v prikazovanju obhk dejavnosti kot pa neposrednih gospodarskih učinkov. Obširneje se ustavlja pri cerkvenih razmerah in pri- kazih znamenitih rojakov, manj pa pri socialnih vprašanjih. Ker je namenil precej prostora izjavam raznih informatorjev in celo nekaterim literarnim opisom, delo nima toliko značaja monografske obde- lave kraja kot zbirke gradiva za tako delo. Ravno za- radi tega moramo obžalovati, da se v tej smeri ni ne- koliko bolj potrudil. Detajlnejša zgodovina takega kraja bi namreč lah- ko dala odgovore na številna vprašanja. Če se ustavi- mo samo pri zadnjih desetletjih, so tu predvsem vpra- šanja razslojevanja na vasi, nastanek in vpliv va- ških veljakov, njihov vpliv na formiranje političnih taborov, nastanek kontrarevolucije (tu sta na eni strani doma narodna heroja Katja Rupena in general 220 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 198? Franc Potočar — Lazar, na drugi strani pa je bil tu kaplan Šinkar, tu je imel posest ban Natlačen) ... Avtorju lahko verjamemo, da se je bal načeti ta vprašanja, saj jih celo poklicni raziskovalci pogosto puščajo ob strani, lahko pa bi jih vsaj nakazal. Med ljudmi je gotovo še zelo živ spomin na povojne po- skuse kolektivizacije naše vasi, vendar takšne infor- macije zaman iščemo. Mirna peč z okolici ni le izredno slikovita in lepa, temveč daje obilo možnosti za razreševanje nekaterih fundamentalnih vprašanj naše preteklosti na mikro ravni, pa naj gre tu za zgodovino turških vpadov ah pa najnovejšo dobo. Zgoraj je bilo že omenjeno, da je delo pisano z veliko ljubeznijo do domačih krajev. Ker pa je ljubezen pogosto slepa, naj avtorju nekate- re pripombe ne zvenijo kot očitek, temveč bolj kot želja tistim, ki bi ga radi posnemali. STANE GRANDA Zgornjevipavski mešani pevski zbor Podnanos 1977 — 1987, Podnanos 1987, 22 sir. V Podnanosu (nekoč Št. Vid pri Vipavi), tem ma- lem obcestnem kraju pod Nanosom, ima zborovsko petje že dolgo tradicijo. Kljub temu pa je v drugi po- lovici šestdesetih let nastopilo večletno pevsko mrtvi- lo, ki ga je leta 1977 prekinil novoustanovljeni mešani pevski zbor. Ta je ob zaključku letošnje sezone slavil 10-letnico delovanja, ki sojo obeležili z izdajo prilož- nostne brošure. Ta jubilej po številu let sicer ne vzbu- ja častitljivega občutka, je pa vendarle prva zaokro- žena celota, ko se, kot sami pravijo, »že smemo ozre- ti po opravljenem delu In pripravili sebi in vsem, ki nas spremljajo na naši pevski poli — dostojen praznik.« V pubhkaciji je za uvodnimi besedami Ivana Mer- molje, tajnika Zveze kulturnih organizacij Ajdovš- čina, in Anice Preprost, častnega predsednika zbora, podan kratek oris desetletne zgodovine zbora. Iz nje- ga je razvidno, da so zbor, poleg vsega lepega, kar prinaša društveno življenje, spremljale tudi težave. Zanimivo pa je, da so ga bolj kot za zbore značilni fi- nančni problemi in problem zgotovitve zborovodje, zlasti v začetku mučile težave, nastale z domnevno spornim poimenovanjem zbora, kar je že nekaj mese- cev po njegovi ustanovitvi postavljalo pod vprašaj ce- lo njegov obstoj. Zbor se je namreč hotel registrirati pod imenom rojaka, skladatelja Stanka Premrla, če- mur pa so nasprotovala vodstva nekaterih družbeno- pohtičnih organizacij v Podnanosu. V nadaljevanju brošure je podana kronika nasto- pov zbora. V posameznih sezonah je imel od 6 do 13, v vseh 10 letih pa kar 79 nastopov (razne proslave, re- vije pevskih zborov, samostojni in kombinirani kon- certi ...). Poleg tega je bil zbor tudi organizator aH soorganizator številnih drugih prireditev v kraju. Sledi predstavitev dirigentov, ki so se izmenjah v desetletnem delovanju zbora (Ivo Jelerčič, Peter Vi-. drih, Loredana Sajovic), seznam pevcev, ki so peli pri zboru vsaj eno sezono, število članov zbora po sezo- nah, seznam pevcev desetletnikov, na koncu pa je po- dan še sestav zbora v jubilejni deseti sezoni, sestav or- ganov zbora v obdobju 1977—1987 in pevski reperto- ar — seznam skladb, ki jih je zbor v desetih letih vsaj enkrat predstavil na nastopu. Med posameznimi prispevki so tudi fotografije z raznih zborovih nastopov. Iz navedbe virov je razvid- no, da so podatki zbrani na osnovi dokumentacije, ki je nastajala ob delovanju zbora in na osnovi ustnih izjav njegovih članov. ALEKSANDRA PAVŠlC-MILOST L'uomo e la vite. Človek in trla. Trieste — Trst 1987, 196 str. Ob razstavi Človek in trta, ki je bila od 16. julija do 16. oktobra 1987 v Kraškem muzeju v Repnu, je bila izdana dvojezična publikacija z gornjim naslovom, ki jo je uredil Odsek za zgodovino pri Narodni in štu- dijski knjižnici v Trstu pod vodstvom Milana Pahor- ja. V njej skuša devet avtorjev z razHčnih vidikov os- vethti tamkajšnje vinogradništvo. Samo Pahor obravnava v lapidarnem slogu vino- gradništvo na Tržaškem do konca 18. stoletja. Po svoji stari navadi je večji del svojega obširnega znanja prihranil za naslednjo podobno priliko. Izčrpnejši pa je Aleksej Kale, ki na podlagi sistematičnega popisa zemljišč Križa iz leta 1777(!) analizira posestne in ostale gospodarske razmere povezane z vinogradništ- vom. Križ je bil namreč najpomembnejši in najkvah- tetnejši proizvajalec vina na Tržaškem. Poleg teksta in zemljevida katastra, ki ju tudi objavlja, je uporab- ljal še statistiko o proizvodnji vina in tako podal zani- miv prerez stanja, ki nam prikazuje tako socialne raz- mere kot tudi kvalitetne in kvantitetne kazalce pro- dukcije in vinske trgovine. Kalčev prispevek je, gleda- no s stališča zgodovinarja, gotovo najpomembnejši prispevek v knjigi. Etnologi bi tako oceno pripisah skupnemu prispevku nalednjih treh avtoric. Živa Pa- hor, Kristina Kovačič in Martina Repine so dokaj po- drobno prikazale dela, orodja, mere in običaje pove- zane z vinogradi, predelovanjem in uporabljanjem vi- na. Uspele so ugotoviti nekaj specifičnosti, po drugi strani pa veliko podobnosti z najbolj vzhodnimi pre- deh slovenskega ozemlja. Slavisti bodo z veseljem brah članek Lučke Abram o slovenskih dialektoloških značilnostih v tržaški po- krajini, prebrati pa bodo morali tudi Kalčev članek (priimki) kot tudi prispevke z narodopisnega področ- ja. Ostah prispevki so bolj z agrotehničnih področij. Franco Cucchi in Nevio Pugliese opisujeta geologijo in stratigrafijo tržaškega krasa, Vitjan Sancin tamka- jšnje pedološke značilnosti in prehrambeno stanje vi- nogradov, Wilj Mikac klimatske razmere. Bruno Mil- lo zaščitne ukrepe in zdravstveno stanje vinske trte, Mario Gregorič gospodarske vidike vinogradništva,-. KRONIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino 35 i987 221 Odo Kalan o nameravani teranski cesti, Raffaelle Vi- tiello pa o zaščiti kraških vin. Knjiga je tudi bogato, predvsem pa zanimivo ilustrirana. Podobnih del kot je Človek in trta Slovenci doslej nismo imeli. Kljub dokajšnji izčrpnosti pa bi vseeno želeli nekaj več podatkov iz 19. stoletja novejše in najnovejše dobe. Avtorji niso uporabljali podatkov iz splošnih in specialnih statistinih del, franciscejske- ga katastra, člankov, ki so jih objavljala glasila kme- tijskih družb, itd. Tudi delež geografov in sociologov bi moral biti večji. Kljub temu pa delo lahko štejemo med boljše primere sodelovanja razhčnih strok. Želeti je, da bi jih kmalu posnemah Brici, Vipavci, Belo- kranjci, Dolenjci in vsi tisti, ki so zaradi grozdja in vi- na lahko imeli v preteklosti vsaj občasno debelejši kos kruha. stane granda Bohinjski zbornik, Radovljica 1987, 208 str. Odbor za pripravo Bohinjskega zbornika in kasne- je uredniški odbor je pripravil v decembru 1986 v Bo- hinjski Bistrici posvetovanje o Bohinju. Kot končni rezultat tega posvetovanja je v počastitev 5. avgusta, praznika občine Radovljica in 14. decembra, prazni- ka bohinjskih krajevnih skupnosti, ob dvestoletnici šolskega pouka v Bohinju, osemdesetletnici organizi- ranega turizma ter osemdesetletnici prvega odkritja in identifikacije slovensko-karantanske kulture na Žal- nah v Srednji vasi izšel Bohinjski zbornik. Ob Kro- parski kroniki NOB Janeza Šmitka (Radovljica 1985) in tematski številki Kronike o Bledu (Kronika 1984, št. 2—3) je to v zadnjih letih že tretji obsežnejši pri- spevek — zbornik — ki obravnava manjšo zaokrože- no geografsko celoto. To dokazuje, da se tudi na tem področju zavedajo pomembnosti širšega poznavanja življenja in dogajanja na zaokroženi geografski enoti oziroma historičnem okolju. Urednik Jože Dežman in oblikovalec Črtomir Fre- !ih sta si za naslovnico izbrala kravo v staji, ki naj bi simbolizirala obhko življenja — življenjske eksistence bohinjskega človeka, čeprav bi iz vsebine zbornika lahko izbrah za naslovnico tudi plavž, bohinjskega rudarja, oglarja, gozdnega delavca, Bohinjca kot poljedelca ali ne nazadnje kot tovarniškega delavca. Bohinjski zbornik lahko štejemo med tipične kra- jevne zbornike, ki obravnavajo celovito problemati- ko življenja v tem okolju. Uredniškemu odboru je uspelo pridobiti za sodelovanje na simpoziju in kas- neje s prispevki za zbornik sedemindvajset avtorjev. Uroš Herlec v prispevku Nova spoznanja o oligocen- skih kamninah in fosilih v Bohinju predstavja bogato fosilno življenje v obdobju geološke zgodovine oligo- cena v Bohinjski kotlini. Janez Gregori nam pred- stavlja petindevetdeset vrst ptičev, ki žive v Bohinju od Bohinjskega jezera do Triglava, pri čemer posebej opozarja na ogrožene vrste ptic. Janez Bizjak v svo- jem prispevku O krajini in razvojnih možnostih s sta- lišča Triglavskega narodnega parka ugotavlja, kako hitro poteka propadanje bohinjske alpske kulture, istočasno pa nakaže nekaj izhodišč za obnavljanje primarnega življenja in možnosti za boljše preživetje v Bohinju v okviru sodobnih družbenih ter ekonom- skih tokov. Anton Gosar obravnava v svojem članku problematiko počitniških hiš v slovenskem alpskem prostoru s posebnim ozirom na širšo okolico Bohi- nja, njihovo problematiko, odnose med prebivalci in vikendaši ter njihov vpliv na okolje. Ivan Veber opi- suje gospodarjenje z bohinjskimi gozdovi kot osnov- nimi energetskimi surovinami od časa nesmotrnega izkoriščanja preko uvajanja načrtnega gospodarjenja z gozdovi do današnjega časa, ko gozdovi hirajo za- radi onesnaženosti zraka. S področja arheologije sta dva prispevka. Stane Gabrovec predstavlja prazgodovino Bohinja od nase- litve v 7. stoletju pr. Kr. s poudarkom na obdobju starejše železne dobe, ko je imel Bohinj najpomemb- nejše mesto, saj so se nekateri vplivi iz tega obdobja obdržali do danes. Andrej Valič s pregledno karto in tudi fotografijami predmetov z različnih arheoloških lokalitet predstavlja štiriinsedemdeset arheoloških najdišč Bohinja. V zborniku so obravnavani številni prispevki o zgo- dovini Bohinja, vendar bi pri tem kazalo pripomniti, da je v celoti izpadlo obdobje srednjega veka, kar bi morah na nek način kar najhitreje zapolniti. Franc Ceklin nam v prispevku Bohinj pod blejskim gospost- vom na začetku 17. stoletja opisuje problematiko življenja Bohinjcev na briksenški posesti. V svojem prispevku opisuje tudi problematiko kosezov, poseb- no onih v Cešnjici kot tudi množično sodelovanje Bo- hinjcev v kmečkem puntu leta 1515. Majda Žontar\ prispevku Gospodarski in družbeni razvoj Bohinja v drugi polovici 18. in prvi polovici 19. stoletja opisuje, strukturo kmečke posesti, agrarne tehnike, živinorejo kot tudi obveznosti do zemljiškega gospostva in mož- nostih preživljanja brez kmetijske proizvodnje (fu- žinarstvo). Mišo Serajnik nam predstavlja zgodovino bohinjskega čebelarstva od ustanovitve čebelarskega društva leta 1901, preko vehkega vzpona med obema vojnama, propada po drugi svetovni vojni do ponov- nega razmaha v sedanjem obdobju. Andrej Vovko je priobčil zgodovino šolstva v Bohinju od leta 1786, ko je bila v Bohinjski Bistrici ustanovljena prva zasilna šola, pa do leta 1945; žal ni omenil partizanskega šolstva in posegel do današnjega časa. Prikazani so problemi in težave, s katerimi so se ubadali še potem, ko je bila leta 1845 v Bohinjski Bistrici ustanovljena redna šola, kot tudi problemi širjenja šol oziroma šolske mreže po ostalih bohinjskih vaseh. Maruša Pleterski predstavlja zgodovino železnice v Bohinju s posebnim poudarkom na gradnji železnice in bohinj- skega predora, ko postane Bohinjska Bistrica središče Bohinja, prikazani so vsi stranski vplivi, ki jih je pri- nesla železnica, podan je kratek pregled zgodovine bohinjske železnice do današnjega časa. Anka Novak opisuje zgodovino turizma v Bohinju, ki je neposred- 222 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 no povezan z gradnjo železnice in razvojem planinst- va, saj je že leta 1907 ustanovljeno turistično društvo, v času med obema vojnama pa postane Bohinj eno središč zimskega turizma (v Bohinju je bila zgrajena naša prva smučarska skakalnica). Zelo redko se pojavljajo v naših krajevnih zborni- kih prispevki o prvi svetovni vojni. Glede na to, kakš- en pomen je imel Bohinj v lem času, je Tomaž Bud- kovič v svojem prispevku Bohinj med prvo svetovno vojno, ki ga je označil kot oris dogodkov za to ob- dobje, čas prve svetovne vojne razdelil na tri dele, na čas pred soško fronto, obdobje soške fronte, ko je bil Bohinj neposredno zaledje le-te in s tem povezane posledice, ter na čas po preboju soške fronte. Zani- miv je pristop prikaza zgodovine NOB — strukturna skica Jožeta Dežmana Bohinjci v drugi svetovni voj- ni. Na osnovi dosedanjih raziskav in lastnih študij je tudi s statističnimi podatki predočil problematiko življenja v Bohinju med zadnjo vojno. Janez Kopač je v prispevku Bohinj prva leta po drugi svetovni voj- ni na osnovi upravne enote Polje-Bohinj obdelal pro- blematiko obnove, preskrbe, obvezne oddaje, ob- navljanja turizma, ustanavljanja malih obrtnih pod- jetij in komunalne problematike. To je eden od poiz- kusov prikaza povojnega gospodarsko-političnega življenja. S področja umetnostne zgodovine sta dva prispev- ka. Ksenija Rozman s člankom Cerkveni spomeniki v Bohinju prikazuje v desetih cerkvah Bohinja, Bo- hinjske Bistrice, Broda, Jereke, Koprivnika, Nemške- ga Rovta, Srednje vasi. Stare Fužine, Sv. Duha in Sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru, da je Bohinj zbirka na- še srednjeveške in baročne umetnosti od stavbarstva do kiparstva in slikarstva (freska). Beba Jenčič pa v prispevku Visokogorska krajina v shkarstvu ter Va- lentin Hodnik podaja historični pregled upodabljanja visokogorske krajine v slovenskem shkarstvu, v vseh tehnikah, ki so na razpolago umetniškemu upodab- ljanju. Pri tem je dan poseben poudarek tragično pre- minulemu shkarju Bohinja Valentinu Hodniku. Ob številnih prispevkih zgodovinarjev je Bohinj v vehki meri tudi predmet raziskav etnologov. Anka Novak opisuje planinsko sirarstvo. Historično- etnološki prispevek kaže na eno od tradicionalnih obhk bohinjske živinoreje in sirarstva na planinah, ki se je ohranilo skozi stoletja, kljub uvajanju novih oblik v 19. stoletju, organiziranju sirarskih društev oz. sirarskih zadrug, do propada te dejavnosti po drugi svetovni vojni. Tone Cevc v prispevku Odprta vprašanja stavbnega razvoja bohinjske kmečke hiše obravnava vplive gospodarsko-ekonomskih razmer kot kuhurnih in krajinskih razmer na razvoj hiše v Bohinju. Vladimir Knific obravnava planino Zajam- niki z vidika kulturnozgodovinskega razvoja, a tudi z vidika etnološko-konservatorskih posegov. Marija Makarovič v prispevku Kmečki posli v Bohinju ugo- tavlja skoro enake razmere kot v ostalih krajih Slove- nije, saj so bile to povsod obhke zaposlovanja t.i. kmečkega proletariata, ki se je pričel z diferenciacijo v slovenski vasi. Prav razveseljiv je v zborniku tudi številen delež slavistov-lingvistov, ki obravnavajo bohinjske jezi- kovne posebnosti. Marija Cvetek v članku Bohinjsko ljudsko pripovedništvo ugotavlja, da je ljudskega pri- povedništva zapisanega manj kot ljudskih pesmi, saj smatra, da zapis izgubi tisto sočno izgovorjavo, kot jo lahko da pripovedovalec. Pravi, da nekatere pripo- vedi izumirajo, a da se pojavljajo nove. Tatjana Dolžan v prispevku Jezikovna podoba štirih Bohinjs- kih naseljih prikazuje uporabo različnih zvrsti slo- venskega jezika med prebivalci Bohinjske Bistrice, Stare Fužine, Srednje vasi in Koprivnika. Dušan Čop opisuje onomastično-lingvistične zanimivosti Bohi- nja. Jože Šifrer v svojem članku Bohinj v slovenski književnosti predstavlja literate, ki so rojeni v Bohin- ju in pisah o njem ter tudi tiste, ki so prišli v Bohinj in tam ustvarjali. Posebej se ustavlja pri Janezu Men- cingerju. Darja Frelih je v zborniku predstavila dva bohinjska glasbenika, Antona in Janka Ravnika, pri čemer je Janko zelo temeljito predstavljen. NadaMa- tičičje s prispevkom Moji pogledi na Bohinj reagirala na odnos Bohinjcev, ki so tudi junaki njenih del, do njenega literarnega ustvarjanja. Tatjana Dolžan je priredila še zgodbo o bohinjskem Martinu Krpanu. Vsi strokovni prispevki v Bohinjskem zborniku so opremljeni z viri in literaturo, bralci pa so uvodoma tudi opozorjeni, da si lahko oskrbe povzetke člankov v slovenščini in angleščini. Kot je potrebno pohvaliti uredniški odbor, posebej še predsednika, da je zbor- nik lahko izšel v tako kratkem času, pa kaže poveda- ti, da se je vrinilo le preveč drobnih napak. Zbornik, ki je tiskan dvokolonsko, je zaradi tega tudi za branje lahko berljiv. FRANC BENEDIK ! Jože Mlinaric: Kostanjeviška opatija 1234—1786, Kostanjevica na Krki 1987, 697 str. Knjiga o kostanjeviški opatiji je delo priznanega zgodovinarja — medievista, dr. Jožeta Mlinarica. Gre za njegovo najobsežnejše znanstveno delo, ki je po dosedanjih ocenah eno temeljnih del medievistike v slovenskem jeziku, najobsežnejše delo na področju proučevanja samostanov na Slovenskem in eno naj- pomembnejših del s področja naše cerkvene zgodovi- ne sploh. j Svojo »krstno predstavitev« je knjiga je doživela maja letos (8. 5. 1987) v nabito polnem avditoriju La- mutove galerije v Kostanjevici. Ocena akademika prof. dr. Boga Grafenauerja je bila laskava in polna občudovanja. Laskave so bile tudi ocene v dnevnem in periodičnem tisku ter na radiju in televiziji. Najve- čjo težo pa imajo gotovo premišljene in tehtne ocene Mlinaričevih strokovnih kolegov. Vse te ocene izražajo posebno priznanje dr. Jožetu Mlinariču tudi zaradi tega, ker je svoje raziskovanje posvetil temati- ki, ki je bila v našem dosedanjem zgodovinopisju za- nemarjena in popolnoma potisnjena ob rob, namreč KRONIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino 35 i987 223" vlogi in deležu samostanov v slovenski narodni ali do- ločneje povedano v slovenski cerkveni, gospodarski, socialni in kulturni zgodovini. In vendar sta bili v srednji Evropi, kamor še vedno sodi tudi slovensko ozemlje, vse do začetkov humanizma in renesanse le dve vrsti nosilcev in središč tedanjega kulturnega življenja, sedeži škofij in samostani. K temu naj ome- nimo, da so pomenili samostani starejših redov tudi pomembna središča gospodarskega razvoja in širje- nja obdelane zemlje. Preden sem se zagrizel v skoraj 500 strani dolg tekst knjige (celotna knjiga ima 696 strani, pa o tem nekoli- ko pozneje), sem se zamislil ob Plečnikovem izreku, s katerim je Lado Smrekar kot pobudnik te knjige in ti- sti, ki je omogočil, da je knjiga danes pred nami takš- na, kakršna je, končal svojo spremno besedo Knjigi na pot: »Minljiv si, le tvoja dela so tvoj spomin« (X.). Dr. Jože Mlinaric si je s knjigo o kostanjeviški opatiji nedvomno zapisal neminljiv spomin v sloven- skem zgodovinopisju in slovenski kulturni zgodovini. Najin skupni prijatelj je v Kostanjevici celo hudomu- šno pripomnil, da ko bi on napisal takšno knjigo, bi kar prenehal pisati. K sreči Jože ni človek takšnega kova in tisti, ki ga pobliže poznamo, vemo za njegova nadaljnja snovanja. Njegove strokovne obdelave ča- kajo med drugim kartuzije v Žicah, Jurkloštru in Bi- stri ter cisterca v Stični. Drži pa, da je monografija o Kostanjevici vrhunec vsega dosedanjega Mlinaričeve- ga znanstvenega snovanja in to na tako zavidljivi viši- ni, da si zasluži tudi najvišje priznanje. Delo je zrelo za Kidričevo nagrado. Knjiga o Kostanjevici je izjemen dosežek pod razli- čnimi vidiki. Poznavalci pravijo, da je že po oblikov- ni strani najlepše opremljena strokovna knjiga, ki je po vojni izšla v Sloveniji. Posebej kaže opozoriti na vrsto zemljevidov, s katerimi je avtor osvetljil razvoj samostanske posesti in na bogato, tehnično dovršeno slikovno opremo o življenju in delu belih menihov in še posebej cisterce v Kostanjevici. Vsekakor izjemno priznanje tudi oblikovalcem Design biroja iz Ljublja- ne, Marjanci Prelog in Zvonetu Pelko. Ob usodi kostanjeviških menihov nam je Mlinaric razgrnil bogato poglavje naše narodne zgodovine. Z zgodovino same Kostanjevice se je Mlinaric že dolgo ukvarjal. Sad njegovega proučevanja sta med drugim knjigi Kostanjeviško gospostvo po urbarju iz leta 1625 (Kostanjevica na Krki 1970), za katero je dobil študentsko Prešernovo nagrado in Topografija pose- sti kostanjeviške opatije 1234—1786 (Maribor 1972), ter daljša pregledna študija z naslovom Cistercijanska opatija v Kotanjevici 1234—1786, ki jo je objavil v zborniku Redovništvo na Slovenskem (1. zvezek, Ljubljana 1984, 217—237). V obsežni monografiji, ki jo imamo tokrat pred seboj, pa je kronal svoje sko- rajda 20-letno znanstveno delo na tem področju. Posebna oblika Mlinaričevega dela — in to bi rad posebej poudaril — je v tem, da obravnava cisterci- jansko opatijo v Kotanjevici kot celoto, v vsej njeni duhovni in materijalni razsežnosti. Novejše slovensko zgodovinopisje in strokovne arhivske službe obravna- vajo samostane večinoma kot graščine in pri tem v ce- loti zanemarijo njihovo primarno duhovno in cerkve- no poslanstvo. Tako je človek, ki išče arhivsko gradi- vo za ta ali oni samostan, nemalokrat v zadregi. Mli- naric pa svoj prikaz kostanjeviške opatije začne s po- globljenim prikazom duhovnega poslanstva belih me- nihov in nam da na ta način res zaključeno zgodo- vinsko podobo o njihovem delovanju na Slovenskem in njihovem soobhkovanju duhovnega, kulturnega in gospodarskega okolja, v katerem je slovenski človek skozi zgodovino rastel in zorel v samostojen narod. V uvodnem delu svoje knjige nam Mhnarič najprej predstavi nastanek in razvoj, ter duhovno poslanstvo in gospodarsko delo cistercijanskega reda nasploh, drugi del pa je posvečen posebej zgodovini kostanje- viškega samostana. Duhovnost in hturgija cistercija- nov, njihova dušnopastirska in karitativna dejavnost, njihovo literarno snovanje in prepisovanje starih ro- kopisov, arhitektura in umetnost behh menihov ter njihova gospodarska dejavnost, vse to je v sloven- skem narodu pustilo globoke sledove. V svojem pri- kazu pa se Mlinaric ne omeji samo na Kostanjevico, ampak zlasti v prvem delu svoje knjige zasleduje skupne poteze v vseh treh cistercah na slovenskih tleh, v Stični, Vetrinju in v Kostanjevici. S tem pa je močno obogatil naše vedenje o cekveni, gospodarski in kulturni zgodovini celotnega slovenskega prostora. Ob tem podrobnem in razčlenjenem pregledu zgo- dovine in življenja cistercijanov na Slovenskem nam je Mlinaric razkril temeljne poteze naše srednjeveške kulturne zgodovine, saj se je (kot je posebej poudaril prof. Grafenauer na predstavitvi v Kostanjevici) prav v cistercah srednjeveško kulturno življenje na Slo- venskem prvič v večjem obsegu dvignilo na tedanjo evropsko raven. To velja v največji meri za Stično, za katero se nam je ohranilo največ dokumentacije. Zgodovina kostanjeviškega samostana od ustano- vitve leta 1234 do njegove nasilne ukinitve leta 1785 (dvorni dekret 2. 10. 1785, menihi pa so zanj zvedeh 3.1. 1786)76 bila razgibana in burna in je presenetljiv odsev stanja naših dežel od prve polovice 13. do dru- ge polovice 18. stoletja. Vsi vzponi in padci, razcvet in propadanje duhovnega, kulturnega in gospodars- kega življenja v opatiji naravnost pretresljivo sovpa- dajo s podobnimi pojavi v naši širši narodni zgodovi- ni. To razgibano življenje kostanjeviške opatije in vzporedno z njim življenje večjega dela našega naro- da, nam Mlinaric odkriva v poglavjih: gospodarski in duhovni razcvet od druge polovice 13. do konca 14. stoletja, obdobje gospodarske in duhovne stagnacije od konca 14. do druge polovice 15. stoletja, obdobje gospodarskega in duhovnega nazadovanja in propa- danja od druge polovice 15. do konca 16. stoletja, obdobje gospodarske in duhovne konsohdacije od konca 16. do druge polovice 18. stoletja, odnos deželnih knezov do cistercijanskih samostanov in uki- nitev redovnih postojank pod Jožefom II. (1780—90). Veliko prostora je avtor namenil gospodarski Zgodovini samostana. »Prav vprašanje funkcioniran- ja fevdalnih veleposesti je stvar, ki je v naši zgodovini 224 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 obdelana mnogo manj, bi zaslužil« (ugotavlja zopet prof. Grafenauer), »saj pomenijo zemljiška gospos- tva v fevdalnem obdobju nedvomno zelo pomembne- gospodarske obrate. To stran zgodovine kostanjevi- škega samostana zasleduje Mlinaric na podlagi listin, ki pričajo o postopnem povečevanju njegovega go- spostva, urbarjev, ki kažejo strukturo gospostva v določenih letih in na podlagi podatkov iz računskih knjig, ki kažejo tako zadolžitev zaradi kakih izjemnih gospodarskih ali gradbenih del, pa tudi nakupov manjših zemljiških gospostev, izdatke za štipendiste na študiju ali za potovanja menihov in podobno. Skratka, podoba, ki je izjemno nazorna in ki je mo- goča v naših arhivskih razmerah za širše obdobje sko- raj samo za kaka cerkvena, največ za samostanska gospostva.« Tako Grafenauer. Zaradi nasilne prekinitve življenja kostanjeviške opatije se nam je ohranilo razmeroma malo njenega kulturnega bogastva. Nekaj rokopisov hrani NUK v Ljubljani, nekaj cerkvene opreme pa posamezne cerkve na Dolenjskem. Z ukinitvijo mnogih cvetočih .samostanov, zapiranjem cerkva, ki so jih nato name- nili v »gospodarske namene«, prodajo in odtujitvijo cerkvenih umetnin, razformiranjem samostanskih knjižnic, ki so za birokratske uradnike itak predstav- ljali zgolj nepotreben balast, je »napredna in pros- vetljenska oblast« avstrijskega monarha, ki si je to- bož prizadevala za človeka in njegov blagor, prizade- la slovenskemu kulturnemu življenju nepopravljivo škodo. Pa kaj bi tožili nad preteklostjo. Zgodovina se očitno ponavlja. Jože Mlinaric je z neverjetno pot- pežljivostjo in vztrajnostjo iskal in zbiral ohranjeno arhivsko gradivo raztreseno v domačih in tujih arhi- vih. Prav tako skrbno in kritično je pregledal celotno bibliografijo. Sad svojega dolgoletnega proučevanja življenja in dela cistercijanov je v pričujoči knjigi strnil v celoto, ki nam razkriva nad pet sto let naše kulture, gospodarske, socialne, verske, narodne in cerkvene zgodovine. Nič manj bogat ni tretji del knjige (od strani 492 dalje). Skoraj dvesto strani obsegajo izredno drago- ceni biogrami menihov. V teh, na videz skopih bio- grafskih podatkih, ki pa zahtevajo cesto veliko trdega raziskovalnega dela, zaživijo pred nami osebnosti, ki so oblikovale usodo kostanjeviškega samostana tako v času njenega razcveta in slave, kot v trenutkih sti- ske, nazadovanja ter notranjih in zunanjih preizku- šenj reda. Izredno dragoceni so podatki o socialnem In krajevnem izvoru menihov ter njihovi izobrazbi. Prav zaradi teh biogramov se Jože s »svojimi menihi (kot je tako lepo poudaril v Kostanjevici) srečuje v raznih dokumentih kot s starimi znanci«. Na nek na- čin živijo v njem in z njim. Zvest načelu, da je najbolj prepričljiva govorica govorica vira samega, je dr. Jože Mlinaric objavil prepis ustanovne listine Bernarda Spanheimskega z dne 8. maja 1249 in urbar kostanjeviškega samostana iz srede 14. stoletja. Knjigo dopolnjujejo obsežni povzetki v slovenskem, francoskem, nemškem in an- gleškem jeziku, navedba virov in literature in izjemno dragocenih kazal krajevnih in osebnih imen, ter sli- kovnega gradiva. Obe kazali sta naravnost Izjemna vodnika po knji- gi. Tako podrobnih pomagal skorajda nismo vajeni. Pri kazalu krajev je avtor vedno navedel tudi osebe, ki so s tem krajem povezane. Naj kot primer nave- dem Kostanjevico, kateri je knjiga posvečena. Poleg kraja ima krajevno kazalo še naslednja podgesla: mestni sodniki, meščani, doma iz Kostanjevice, uči- telji, župnija sv. Jakoba, župniki, kaplani, samostan, opatje, konventuali, hospites, uslužbenci, trdnjava, grad in gospoščina, lastniki, oskrbniki in glavarji, upravitelji po letu 1667 in kostanjeviški profesi. Ved- no z odgovarjajočimi letnicami, kar človeku omogo- ča, da takoj najde zaželjeno osebo, zlati če se priimki ponavljajo. Garaško in občudovanja vredno delo. Tudi v kazalu osebnih imen so vedno navedene službe in odgovarjajoče letnice. Prijatelju Jožetu in vsem, ki so pri izidu knjige so- delovali, iskreno čestitam. Dovolite, da ob koncu iz- razim željo in upanje, da bi na nebu slovenskega zgo- dovinopisja zasijalo še več podobnih svetlih zvezd: zgodovinarjev, ki bodo pisali z enako širino in enako poglobljenostjo. Mlinaričevo delo o Kostanjevici je Bogo Grafenauer v uvodu pomenljivo označil z bese- dami: »Knjiga obravnava cerkveno, gospodarsko in kulturno zgodovino glede na temeljni pomen samo- stanov za kulturno življenje vse do predreformacijske krize pa je izrazito vseslovenskega in kulturnozgodo- vinskega pomena« (XII.). Želimo si, da bi tudi prou- čevanje cerkvenih ustanov postalo sestavni del zani- manja naših raziskovalcev in s tem sestavni del našega zgodovinopisja, brez ideoloških predznakov in brez enostranske zagledanosti v pozitivno ali negativno vlogo teh ustanov v življenju našega naroda. In da bi tudi v prihodnje našh dovolj razumevajočih mece- nov, ki bodo podprli delo na področju proučevanja naše narodne preteklosti v vsej njeni razsežnosti. FRANCE M. DOLINAR UDK 949.712:912(497.12) SlapSak Božidar, dr., docent, Filozofska fakulteta. ArheoloSki oddelek, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12 Tabori v .sistemu protiluHSke obrambe Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 35, 5t. 3, 1987. str. 143—146, cit. lit. 28 Članek izpostavi potrebo in nakaže možnosti proučevanja protiturških taborov na regionalni ravni, kot prvin prostorskih (poselitvenega in obrambnega) sistemov, s postopki, ki jih razvija prostorska oz. poselitvena arheologija. UDK 392.65(497.12)" 189" Kavčič Marjana, absolventka. Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, ( 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, YU Prostitucija v Ljubljani ob koncu prejšnjega stoletja Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 35, št. 3, 1987, str. 155—162, cit. lit. 26 Sestavek obravnava na podlagi dokumentov zbranih v Zgodovinskem arhivu Ljubljana (popisi prebivalstva, korespondenca A. Kališa, zapisniki mestnega sveta, policijska in zdravstvena po- ročila) življenje prostitutk v javnih hišah v Zvonarski 11 in 13 ob prelomu stoletja. Avtorica je skušala prikazati odnos mestne uprave do upravitelja bordelov ter odnos slovenske javnosti do te marginalne skupine ljudi. UDK 27I.I"I275-1693'' Mlinaric Jože, dr., arhivski svetovalec. Pokrajinski arhiv Maribor, 62000 Maribor, Glavni trg 7, YU Pose.st cistercijanskega samostana Rein na Dolenjskem 1275—1693 Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 35, št. 3, 1987, str. 130—143, cit. lit. 117 Avtor članka obravnava na osnovi arhivskih virov, ki jih hrani opatija Rein pri Gradcu, zgodo- vino posesti tega samostana na Dolenjskem od prve pridobitve zemlje v letu 1275 pa do leta 1693, ko je ta prišla v last stiškega .samostana. UDK 347.97(497.12)"I871/19I8" Zorn Tone, dr., višji znanstveni sodelavec Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, umrl 1981 Odmevnost jezikovnega vprašanja v listu Slovenski pravnik v letih 1871—1918 Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 35, št. 3, 1987, str. 146—155, cit. lit. 38 Avtor v uvodnem delu opozarja na stališča A. Fischia glede uporabe slovenščine kot jezika so- dišč. Nato pa na podlagi gradiva in stališč objavljenih v strokovnem časopisu Slovenski pravnik v letih 1871 — 1918 prikaže jezikovno problematiko sodišč na slovenskem etničnem ozem- lju. Vidimo, da se je slovenščina s težavo prebijala na sodišča na Koroškem, Spodnjem Štajer- skem, v Primorju, pa tudi na Kranjskem. UDC .192.65(497.12)" 189" Kavčič Marjana. Ciraduatc Student. Faculty of Arts, Department of History, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, YU Proslilulion in Ljubljana at llie Knd of tlie I9lli Century Kronika, A Magazine for Slovene 1 ocal History, 35, No. 3, 1987, pp. 155—162, notes 26 On [he basis of the documents stored in the Public Record Office of Ljubljana (censuses, A. Kalis's correspondence, town council records, police and medical reports), the article deals with the life of the prostitutes in the two brothels at Zvonarska 11 and 13 at the turn of the 20th century. The authoress tries to present the attitude of the municipal authorities towards the ma- nager of the brothels, and. of the Slovene public towards this marginal group. UDK 949.712:902/904(497.12) Slapšak Božidar, Dr., University 1 ccturcr. Faculty of Arts, Archeology Department. 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, YU Tlie Tabor Forts in llic Anii-Turkish Defence System Kronika, A. Magazine for Slovene Local History, 35, No. 3, 1987, pp. 143—146. notes 28 The Tabor forts were built by the peasant population of the Inner Austrian provinces for local defence against Turkish incursions. This paper outlines the potential of spatial analyses of these sites at a regional level and the interest of the study of their role within the overall settle- ment and defensive systems of the period (15/16 century). (Translated by the author) UDC .347.97(497.12)"I871/1918" /ornTone, Dr., Senior Research Collaborator, Institute for Nationality Questions in Ljubljana Died in 1981. Public Response lo the Language Question in the Newspaper "Slovenski pravnik" 1871 — 1918 Kronika, A Magazine for Slovene Local History, 35, No. 3, 1987, pp. 146—155. notes 38 In the introductory part, the author calls attention to A. Fischel's views concerning the use of Slovene in the court. On the basis of the material and opinions published in the professional newspaper »Slovenski pravnik« (1871 —1918), he presents the language problem of the court in the Slovene ethnic territory. Obviously the Slovene language had great difficulty in gaining ground in the law-courts of Carinthia, Lower Styria, the Littoral, and, Carniola as well. UDC 271.1"1275-1693" Mlinaric Jože, Dr., Consultant, Regional Record Office of Maribor, 62000 Maribor, Glavni trg 7, YU The Kstale of the Cistercian Monastery of Rein in Lower Carniola (1275—1693) Kronika. A Magazine for Slovene Local History, 35, No. 3, 1987, pp. 130—143, notes 117 On the basis of the archive sources kept by the abbey of Rein by Graz (Gradec), the author pre- sents the history of the abbey's estate in Lower Carniola (Dolenjska), beginning with the acqui- sition of land in 1275, till 1693, when the Stična monastery came into possession of the estate. u DK 73:725.9451 (497.12)" 1916/1940" Čopič Jelisava Spelea, dr.. red. prof, za umetnostno ztodovino na Akademiji za likovno umetnost, 61000 Ljubljana, Erjavčeva 23, YU Slovenski spomeniki padlim v prvi svetovni vojni Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 35, .5t. 3, 1987, str. 168—177, cit. lit. 25 Spomeniki vojakom, padlim v prvi svetovni vojni so bili v Sloveniji delo moj.strov podobarskih in kamnoseških delavnic ter umetnikov kiparjev in arhitektov. Dela prvih so blizu tradicional- nim nagrobnim spomenikom. Najkvalitetnejši spomeniki vodilnih kiparjev in arhitektov prina- šajo nove oblike spomenika, njegovega podstavka (spomcnika-znamcnja) in značilen kip zadr- žano žalostnega, resigniranega vojaka. Glavnina gradiva je vzeta iz avtoričine disertacije z nas- lovom Javni spomeniki v .slovenskem kiparstvu prve polovice 20. stoletja (1977). Kritičnih ocen te skupine spomenikov je malo. UDK 67/68(497.12 Kranj)"1950/I952" Kopač Janez, arhivist, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Gorenjsko Kranj, 64000 Kranj, Stritarjeva 8, YU iskra Kranj na začetku petdesetih let Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 35, št. 3, 1987, str. 183—187, cit. lit. 26 Prispevek obravnava razvoj kranjske tovarne Iskra prva leta po končani drugi svetovni vojni in v prvem mandatnem obdobju delavskega samoupravljanja od poletja 1950 do zgodnje pomladi 1952. Poudarek je predvsem na opisu internih težav in problemov, ki so bili pogojeni s samo organizacijo tovarne in njenega proizvodnega procesa ter s stopnjo razvoja takratne jugoslo- vanske družbe. Vodstvo tovarne, upravni odbor in delavski svet so se z njimi spopadali bolj ali manj uspešno. Prvi del prispevka je napisan pretežno po literaturi, drugi pa na osnovi arhivskega gradiva iz Zgodovinskega arhiva Ljubljana. UDK 355(497.12)"I918/1919" Švajncer Janez J., novinar in publicist, 62000 Maribor, Gregorčičeva 13, YU Mariborski pehotni polk (Ob 70. letnici nastanka slovenske vojske) Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 35, št. 3, 1987, str. 163—168, cit. lit. 10 Mariborski pehotni polk je bil ena temeljnih enot slovenske vojske v letih 1918/19. Nastajati jc začel 1. novembra 1918 v Mariboru iz slovenskega jedra avstrijskega 26. strelskega polka. For- miranje bil 21. novembra 1918. Imel je okoli 2000 mož in 70 oficirjev. Sestavljali so ga trije ba- taljoni in dopolnilni bataljon. Vsak bataljon jc imel 4 stotnije, vsaka .stotnija 3 pehotne vode in oddelek lahkih strojnic s štirimi strojnicami. Polk je imel stotnijo težkih strojnic in tehnično stotnijo. Mariborski pehotni polk seje boril z Avstrijci na črti od Koroške do Radgone, sodelo- val je v napadu na Koroškem 29. aprila 1919 in v zmagoviti ofenzivi 28. maja 1919. Ob organi- ziranju skupne velikosrbskc armade je bil polk 15. julija 1919 preimenovan v 45. pehotni polk in leta 1920 popolnoma posrbljen. UDK 71(497.12 Bitnje, Zabnica)" 10/20" Ogorelec Breda, dipl. geogr., DaNa Valle Saša, dipl. ing. arh., Urbanistični inštitut SRS, 61000 Ljubljana, Jamova 18 Bitnje in Zabnica (Prostorsko spreminjanje vasi) Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 35, št. 3, 1987, str. 177—182, cit. lit. 29 Bitnje in zabnica sta tipični vrsti vasi ob cesti Kranj—Škofja Loka, s poljsko razdelitvijo na proge, ki izvira iz konca prejšnjega tisočletja. Prispevek prikazuje razvoj parcelacije, zasnove vasi in značilnosti stavb v obdobjih od 10. sto- letja do 1826, od 1826 do 1867, od 1867 do 1943 in od 1943 do 1977. UDC 67/68(497.12 Kranj)" 1950/52" Kopač Jane/, Archivist, Historical Record Office of Ljubljana, Unit for Gorenjska — Kranj, 64000 Kranj, Stritarjeva 8, YU Iskra — Kranj al Ihe Beginning of Ihe 1950s Kronika, A Magazine for Slovene local History, .15, No. 3. 1987, pp. 18.1—187, notes 26 The article deals with the development of the Kranj factory of Iskra in the first post-World War II. years and in the first term of Self-management — from the summer of 1950 to the early spring of 1952. The emphasis is given to the description of the internal difficulties and pro- blems, being determined by the mere organization of the factory, by its production, and. the then stage in the development of the Yugoslav society. The management of the factory, the council of administration and the worker's council encountered them with variable success. The first part of the article is mostly based on literature, and the second one on the source ma- terials from the Historical Record Office of Ljubljana. UpC 71:725.9451 (497.12)" 1916/1940" Čopič Jelislava .'aprica. Dr., Tuli Professor of History of Art. Academy of Plastic Arts, 61000 Ljubljana, Erjavčeva 21, YU The .Slovene Finii World War Memorials Kronika. A Magazine for Slovene local History, 15. No. 3. 1987, pp. 168—177, notes 25 In Slovenia the memorials to the soldiers killed in the First World War were made either by the image makers and stonecutters from the workshops or by the artists — sculptors and architects. The works of the former resemble the traditional tomb-stones. On the other hand, the leading sculptors and architects — with their best pieces of art — introduced new forms of monuments, of their bases, and produced a representative sculpture of a reserved, sad and resigned soldier. The bulk of the material is extracted from the authoress' dissertation, entitled "Public Monu- ments in the Slovene Sculpture in the First Half of the 20lh Century" (1977). This type of mo- numents lacks critical treatment. UDC 71(497.12 Bitnje, Žabnica)" 10/20" Ogorelee Breda, Geographer, Dalla Valle Sa.>ia, Architect, Urban Planning Institute of Slovenia, 61000 Ljubljana, Jamova 18, YU Bilnje and Žabnica (Spatial Changes of Villages) Kronika, A Magazine for Slovene Local History, 15, No. 1, 1987, pp. 177—182, notes 29 Bitnje and Žabnica are typical linear villages, lying along the road from Kranj to Skofja Loka. Their field system, dating from the 10th century, is openfield, farm holdings having the shape of a bell with buildings located in the western part of it. The paper presents the changes of field pattern, village ground pattern and characteristics of buildings in the following periods: lOth century to 1826, 1826 to 1867, 1867 to 1943 and 1943 to 1977. UDC 355(497.12)"I9I8/19I9" svajncer Janez J., Journalist and Publicist, 62000 Maribor, Gregorčičeva 13, YU The Infantry Regiment of Maribor (70 Years of Ihe Slovene Army) Kronika, A Magazine for Slovene Local HLstory, 35, No. 3, 1987, pp. 163—168, notes 10 In 1918/19 the infantry regiment of Maribor was one of the basic units of the Slovene army. On November 1st 1918 it began to develop from the Slovene part of the 26th Austrian rifle regi- ment in Maribor. The process ended on November 21sl 1918. The regiment had 20(X) men and 70 officers, and was made up of 3 battalions and an auxiliary battalion. Each battalion consi- sted of 4 companies, each company being divided into 3 infantry platoons and a unit with 4 light machine-guns. The regiment also comprised a company with heavy machine-guns and a technical company. If fought against the Austrians in the line from KoroSka to Radgona, on april 29th 1919 it took part in the attack in KoroSka, and in a victorious offensive on May 28th 1919. When a common "Great-Serbian" army was organised, the regiment was given the name of the 45th infantry regiment (July 15th 1919) and in 1920 it was thoroughly serbianizcd. UDK 351.745(497.12 IJubljana)"l901/19l4" Kačičnik Alenka, ab.soivcntka, Filozofska fakulteta. Oddelek za zgodovino, 61000 Ljubliana, ASkerčeva 12, YU Poročila ljubljanskih policajev o prestopkih 1901 — 1914 Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 35, št. 3, 1987, str. 190—198, cit. lit. 51 Prispevek na podlagi gradiva iz Zgodovinskega arhiva Ljubljana opisuje v prvem delu organi- zacijo, prejemke, delo, obleko in opremo mestne policijske straže, v drugem delu pa prekrške, v katerih so morali mestni policaji v Ljubljani posredovati. Nekateri od teh so bili zelo resni, kot npr. spopadi med Slovenci in Nemci, drugi pa so se zgodili zaradi nepremišlje- nosti ali malomarnosti in so bih zaradi tega žc smešni. UDK 08(497.12) Benedik Franc, kustos, Goreniski mu/ej Kranj, 64000 Kranj, Tavčarjeva 43, YU O krajevnih zbornikih Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 35, št. 3, 1987, str. 205—206 Avtor obravnava problematiko objav o raziskavah krajevne zgodovine v času nekritičnega zgo- dovinopisja, na kratko prikaže razvoj časopisov za krajevno zgodovino v obdobju med obema vojnama, cezuro, ki stajo zarezali svetovna vojna in prva povojna leta z ukinitvijo časopisov in revij, ki so obravnavale krajevno zgodovino. Sredi 50. let pa so začeli izhajali .številni krajevni zborniki, ki ne obravnavajo le krajevno zgo- dovino, pač pa vso t.im. domoznanstveno problematiko. Danes lahko ugotavljamo, da je praktično vsa Slovenija pokrita s krajevnimi zborniki. UDK 930.22/.25(497.l2):930.85 Demšar Vinko, arhivist. Zgodovinski arhiv Ljubljana, 61000 Ljubljana, Mestni trg 27, YU Trije slovenski teksti v hišnem arhivu Krogarja iz Opal nad Žirmi Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 35, št. 3, 1987, str. 188—190, cit. lit. 7 Avtor predstavlja slovenske tekste iz hišnega arhiva Krogarja iz Opal nad Žirmi in jih objavlja v celoti (slovenska prisega iz leta 1789, listič s podatki o vremenu ter svetopisemskim naukom iz okoli leta 1840) ali pa Ic delno (prepis dela Svetega pisma — pasijona iz leta 1839). UDK 338.48(497.12 Bled)" 18/19" Benedik Božo, pravnik v pokoju 64260 Bled, Cankarjeva 7, YU Zdraviliška komisija Bled Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 35, .št. 3, 1987, .str. 199—204, cit. lil. 2 Razprava opozarja na pomen, ki ga je za razvoj turistične ponudbe imela Zdraviliška komisija Bled. Ustanovljena je bila v drugi polovici 19. stoletja in je zamrla z začetkom druge svetovne vojne. Po končani prvi svetovni vojni je do leta 1924 ali 1925 prevzel njene naloge zdraviliški odsek pri Občini Bled. Prispevek obravnava personalno sestavo te organizacije, njene načine financiranja ter njeno ši- rokopotezno začrtano turistično dejavnost. UDC 08(497.12) Benedik Krane. Cusios, Museum of the Gorenjska Region — Kranj, 64000 Kranj, Tavčarjeva 41, YU On Local Miscellanies Kronika. A Magazine for Slovene local History, .15, No. 1. 1987, pp. 205—206 The author treats the question of publishing the local history researches in the period of "un- critical historiography": hc briefly presents the development of the local history magazines bet- ween the two Wars, and the caesura in the war and first post-war years — when the newspapers and magazines dealing with local history slopped being published. However, in the middle of the 1950s, numerous local miscellanies began to appear, treating not only local history but all the issues concerning the so called homeland studies. Today wc could say that the whole Slovene territory is covered with local miscellanies. UDC 151.745(497.12 I.jubljana)"1901/I914" Kačičnik Alenka, Graduate Student, Faculty of Arts, Department of History, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, YU The Ljubljana Police Reports on Ihe Transgressions: 1901 —1914 Kronika. A Magazine for Slovene Local History, 15, No. 1, 1987. pp 190—198, notes 51 On the basis of the material from the Historical Record Office of Ljubljana, the article describes — in the first part — Ihe organization, income, work, uniforms and equipment of the town police-guard, and — in the second — the transgressions which compelled the police of Ljubljana to intervene. Some transgressions were quite serious, e.g. fightings between the Slo- venes and Germans; others, being caused by imprudence or negligence, even provoke laughter. UDC 118(497.12 Blcd)"18/19" Benedik Božo, Retired Lawyer, 64260 Bled, Cankarjeva 7, YU The Heallh-resorl Commis.sion of Bled Kronika, A Magazine for Slovene Local History, 35, No. 1, 1987, pp. 199—204, notes 2 The essay refers to the significance of Ihe Health-resort Commission of Bled for the develop- ment of tourism. The Commission was founded in the latter half of the 19th century and ceased working at the beginning of the Second War. From the end of World War I to 1924 or 1925, its tasks were performed by the health-resort section at the Bled Commune. The article deals with the personnel of this organization, with its financial sources and ambi- tiously planned tourist activities. UDC 930.22.'.25(497.12):9.10.85 Demšar Vinko, Archivist, Historical Record Office of Ljubljana, 61000 Ljubljana, Mestni trg 27, YU Three Slovene Texts in Ihe House-Archives of Krogar from Opale above Ziri Kronika, A Magazine for Slovene Local History, 35, No. 3, 1987, pp. 188—190, notes 7 The author presents the Slovene texts from the house-archives of Krogar from Opale above Ziri — they are published either in full (the Slovene oath from 1789, a leaflet containing data about the weather and scriptural teachings from about 1840) or in part (a transcript of a part of the Bible — the passion from 1839). v sodelovanju z Zavodom SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine izdaja Založba Obzorja Ma- ribor že vrsto let zbirko Kulturni in naravni spomeniki Slovenije. Ponujamo vam naslove, ki jih še imamo v založbi: Iva Curk MITREJI NA SLOVENSKEM Branko Marušič PO POTEH TOLMINSKEGA PUNTA l/II Nataša Sumi RIHEMBERK Sergej Vrišer KAMNICA Jože Curk ORMOŽ Marijan Zadnikar ŽICKA KARTUZIJA Tone Knez ARHEOLOŠKO NOVO MESTO Janko Jarc ROG Lojze Bolta RIFNIK NAD ŠENTJURJEM Ivan Stopar ŽALEC IN NOVO CELJE Ivan Stopar VRBOVEC IN OKOLICA Sergej Vrišer MALECNIK Marijan Zadnikar PLETERJE Branko Reisp MUZEJSKA KNJIŽNICA Ivan Stopar ROGATEC B. Otorepec, B. Reisp BOGENŠPERK Jože Curk PTUJ - PROŠTIJSKA CERKEV Peter Petru DRNOVO PRI KRŠKEM Ksenija Rozman BREG PRI PREDDVORU Jože Curk MARIBORSKO POHORJE Branko Marušič ŠENTVIŠKA PLANOTA Andrej Valič ARHEOLOŠKI SPOMENIKI GORENJSKE Štefanija Ravnikar URH Stane Brečko HRASTNIK Marijan Zadnikar STISKI SAMOSTAN Peter Fister GRAD KAMEN A. Ramovš, D. Meze LOGARSKA DOLINA Branko Reisp KRUMPERK Ivan Stopar BISTRICA OB SOTLI Ivan Stopar SVETINA Jože Curk MARIBORSKA STOLNICA Sergej Vrišer MARIBORSKI MUZEJ I Bruno Hartman UNIVERZITETNA KNJIŽNICA MARIBOR Več avtorjev MULJAVA Ivan Jan DRAŽGOŠE Sergej Vrišer SLADKA GORA Tone Ferenc MUZEJ SLOVENSKIH IZGNANCEV V BRESTANICI Miha Ogorevc VOLČJI POTOK Branko Reisp TURJAK Ivan Stopar VITANJE M. Zupančič, M. Žontar GRADOVI NA DOMŽALSKEM Matija Žgajner LJUBLJANA V ŽICI Peter Petru BLEJSKE ARHEOLOŠKE ZBIRKE Ivan Stopar DOBRNA Janez Gregori ZELENCI, IZVIR SAVE DOLINKE Janez Mikuž KOPRSKA STOLNICA več avtorjev HUDA LUKNJA Jaro Dular VINICA Andreja Žigon ŠMARTNO PRI LITIJI Radko Polič GORNJE LAZE Davorin Vuga ŽELEZNODOBNE VACE Marijan Slabe CERKNICA Verena Koršič TRAVNIK Milena Moškon CELJSKI MUZEJ II Peter Kos CELJSKI MUZEJ III Vera Kolšek CELJSKI MUZEJ IV V. Šlibar, Z. Šmitek CELJSKI MUZEJ V L. Bolta, V. Kolšek CELJSKI MUZEJ — stalna arheološka razstava Vlado Šlibar CELJSKI MUZEJ VII — etn. zbirka Ivan Stopar SVIBNO Ivan Stopar GRAD PIŠECE Terezija Traven RAŠICA Jože Povšič JURIJ VEGA Davorin Vuga LJUBLJANSKO BARJE Umek, Kos, Komelj ARHIV SR SLOVENIJE T. Knez, J. Bogataj PO DOLINI ZGORNJE KRKE Marjetica Simoniti MARIBORSKI MUZEJ 3 Branko Reisp BLEJSKI GRAD P. Petru, M. Žargi NARODNI MUZEJ V LJUBLJANI Neva Trampuž-Orel NARODNI MUZEJ 2 Iztok Durjava MUZEJ LJUDSKE REVOLUCIJE SLOVENIJE Ivan Vidali MENGEŠ Janez Bogataj DOSLOVČE Ksenija Rozman CERKEV SV. JANEZA V BOHINJU Branko Reisp ŠKOFJELOŠKI GRAD Davorin Vuga VIPAVSKA DOLINA 1 Nataša Stupar-Sumi DVOREC VOGRSKO Lev Menaše KRTINA IN DOLE Vlasto Kopač VRHNIKA Marijan Brecelj PILONOVA GALERIJA V AJDOVŠČINI Branko Reisp GRAD KALEČ Z OKOLICO Branko Reisp LJUBLJANSKI GRAD Jože Curk DRAVOGRAD več avtorjev DVAJSET LET ZBIRKE Tadej Brate IDRIJSKE KLAVŽE Marijan Zadnikar STARA PLETERSKA CERKEV Edo Škulj LJUBLJANSKE ORGLE Tone Sušnik KOTLJE Joža Mahnič ŽUPANČIČEVA SPOMINSKA ZBIRKA L. Plesničar-Gec MESTNI MUZEJ I Janez Debeljak TRUBARJEVA RAŠICA Vlado Novak SPOMINSKA SOBA VLADIMIRA LEVSTIKA M. Gregorič, M. Güstin POSAVSKI MUZEJ BREŽICE Nataša Stupar-Sumi ŠTANJEL — NASELJE IN GRAD Janez Mikuž KOPER Jože Curk RAVNE NA KOROŠKEM Peter Skoberne TRIGLAV Jože Dular BELOKRANJSKI MUZEJ V METLIKI Branko Reisp GRAD SMLEDNIK Posamezne naslove iz zbirke lahko dobite po ceni 1000 din, zadnjih šest pa 1.400—2.100 din v vseh knjigarnah Slovenije, oziroma jih naročite pri Založbi Obzorja Maribor, Gosposka 3. Prispevke v tej številki so pripravili: Jože Mlinaric, Božidar Slapšak, Tone Zorn, Marjana Kavčič, Janez J. Svajncer, Spelea Čopič, Breda Ogorelec, Saša DaNa Valle, Janez Kopač, Vinko Demšar, Alenka Kačičnik, Božo Benedik, Franc Benedik Izdaja Sekcija za krajevno zgodovino Zveze zgodovinskih društev Slovenije Na naslovni strani — časopisna znamka za 4 vinarje. Država SHS, 1919 — povečava