Ste v. 61. Leto II
SPITAL NA DRAVI
Nedelja 2. marca 194-7.
I,
-L
-	-\X	\V',‘	^/v
V	Kristusu ljubljeni verniki I Ko beremo poročila socialnega odseica Združenih narodov ali papeške dobrodelne akcije ali Ul?KP.A~e se nsuti pred duhom odprfe strahoten .svet z milijoni in milijoni popolnoma obubožanih ljudi, ki so' pod ruševinami in v ognju izgub'.!i vse, kar so imeli, ki so v strahu pred še večjimi grozotami ali pa'nasilno izgnani izgubili dom ter so se podali v negotovost tujine. Edino imetje, ki jim je ostalo, so roke za delo - starci in otroci pa še tega nimajo. Revščina se je razlila kakor silna povodenj čez Evropo in mnoge druge dele sveta, da državniki in socialni strokovnjaki, stoje pred težavno nalogo, ki je ne znajo rešiti. In to se dogaja v stoletju, ki je bilo sila ponosno na tehnični napredek in na sijajne iznajdbe, ki naj bi človeško življenje na zemlji olajšale in mu udobnost povečale.	■
V	to revščino sega Gospodov glasi "Blagor ubogim..,."
Dočim svet uboge	pomiluje ali celo zaničuje, jih Jezus	blagruje.
Pa ne vseh, samo	tiste, ki. so u b o' g i v d u h u, to	se	pravi,
ki svojega srca in duha ne navezujejo na minljivo blago in' imetje. Če ga nimajo, ne	hrepenijo vsi nesrečni po	njem.; če ga	*
radodarno delijo	in z njim drugim pomagajo	ter si tako
mamonom pridobivajo prijateljev” (Lk 16,9.). Ko Jezus uboge blagruje, jim no, obljublja zemeljskega bogastva,
ima3.0, ga 51 s krivičnim v duhu katerim T3'i njiho-
vo uboštvo na mah prenehalo, temveč jim obljublja nekaj neizmerno dragocenejšega in lepšega* “njih je nebeško kr a-•
1 j e s t v o” .(lit 5>37)e Nepojmljivo veliko je to božje bogastvo zemlje, ki se nekaterim zdi ral:o silno in vabljivo, da vse njihovo hrepenenje in delo, ves trud in napor samo temu velja, kako bi si ga cim več pridobili, namnožili in ga zavarovali, pred izgubo,
Ba more' Kristus dajati ubogim v duhu to bogastvo, je sam v človeški naravi postal.ubog, kakor piše sv»Pavel* “SAJ POZNATE MILOST NAŠEGA GOSPODA JEZUSA KRISTUSA, FAICO JE ZARADI VAS POSTAL UBOG, DASI JE BIL BOGAT. DALI PO NJEGOVEM UBOŠTVU VI OBOGATELI."
( 2 Kor 8,9)*
Dasi je bil bogat, je zavoljo nas postal ubog - pomislimo nekoliko to apostolovo besedo. Sin božji je druga 'božja oseba v presveti Trojici, od vekomaj Bog* ki je vse ustvaril in vse je njegova neomejena last! Vsa bogastva na zemlji, neizmerni zakladi v zemlji in v morjih, vse tc je njegovo delo, on rapolaga z njim, ko je prišel'na zemlj'. in je nam enak človek postal, se ni
" i ga skriva njegovo vesoljno stvarstvo, postal je ubog v našem smislu, kakor je In more biti človek ubog, odpovedal se je vsemu udobju, ki si ga more privoščiti ne samo bogataš,
*Tod
poslužil bogastva,
«■>
ampak tudi vsak človek srednjega stanu,
. Sinu božjemu je bilo še več na razpolago kot samo ves viden svet. Milijoni angelov so hrepeneli, da mu služijo z veseljem
Pozornostjo, a Jezus je tudi angelsko postrežbo odkloAil, i£ S™ t ;^Marl ^nedelovne roke 'so mu stregle. Ko je dorastel, si
u5ita?l in	* si\lzl1 vsakdanji kruh. Ko je bil potujoč
+	Ž?*	?obn	Pastir	hodil iz sela v selo, po težavnih in
utrudljivih potih iskat izgubljene ovce, duše grešnikov ie dostikrat pomajgkanoa trpel in hvaležno sprejemal,’ kar afrnHotal Žjufje da±
2cilC3. j Sl Q0 Sili t)0 2j.ni ZLZli)jTcl 1 *t/0 1 lksno	n?	"nA "RT
HJEGOVEM UB0S1TO MI 0B0GAI3LI", to se pra^, da bi uboŽe lešnike z milostjo obogatil, je s™ ubog’postal, uEog’ živel in ubol wrS Greh^e človeka pahnil v veliko uboštvo, Že prvi greh, ki ga vsi oo-dedujemo £>0 svojem praočetu Adamu, je oropal dušo božjega bogastva posvečujoče milosti in osebni grehi, ki jih človek po lastni "krivdi šonacedil?to roparsko delo in dušo vedno revnejšo in ubožnej-^	3	K3«	moral	zemeljsko	ubog biti, da je mogel na-
hn*? S obogatiti^zvnebeškim bogastvom milosti. In človek, ki naj kozje bogastvo v auso sprejme, mora biti tudi ubog, ubog v duhu, ne ni6nf	7?P°sedude kaj premoženja ali ne, na zemeljske dobri-
liivV7 t h1 mve2an. Tak ubog človek je ves svoboden, je sprejem-
boiastvo	S * fa b0Ž^e bogastvo. Navezanost na zemeljsko
bogastvo 111 pa božje bogastvo v isti duši ne gresta dobro skupaj.
nrprtcs+-Qiii krscanski cut nam to potrjuje j. Ali si morete Jezusa ? Sli,1 r b Z gmotnem oziru? Bogatega kakor kralja Heroda ^kakšnega sodobnega milijonarja, ki živi v vsem mogočem u-
luJsu®u; » 'tako si mi kristjani Jezusa ne moremo predstav-jati! Le ubogi Jezus, ves preprost in vendar božansko popoln in
u.’	£ ub°Semu in trpečemu Jezusu ima vsak
človek pristop, le revnemu Odrešeniku, ki v jaslih leži, v nazareški nisici dela, moremo popolnoma zaupati in se mu brez strahu izročiti* Nagboljubog je bil Jezus na Križu, Tedaj je bil oropan vsega, ni če s?:. 7ec lmQl* Vse sc mu^vzelij obleko, čast, ugled in dobro ime, zdrav, in gibčne ude so mu z žeblji pribili na los križa, njegovo nežno in lepo telo so razbicali in razmesarili. Prav tedaj pa ko je bil e,:.j~ bolj ubog, je pridobil za nas neizčrpno bogastvo nad.laravne milosti,, Dvojne vrsta milostnj ena je posvečujoča milost, ki našo dušo prero v novo, nadnaravno, božje živijenje, da smo božji otroci, dediči nebes m sodediči Jezusa Kristusa? druga pa je dejanska milost, to je jista nadnaravna pomoč, ki naii je potrebna, da se stanovitno borimo zoper vse, kar je grešno, in vztrajamo v dobrem, zlasti v živi veri, trdnem upanju m veliki ljubezni do Boga in do bližnjega, Ta dvojna milost je duhovno bogastvo, ki piesega vse tvarno bogastvo j ki ga zemlja more nuditi, Jezus je s svojim uboštvom pridobil za nas to neizrekljivo bogastvo in ga more tem več dati, čim manj je naša duša navezana na zemeljsko^minljivo bogastvo. Je to neka skrivnostna zakonitost, ki se je Bog drži pri podeljevanju milosti. Kakor je Jezus na svojem človeškem telesu trpel skrajno uboštvo,, a bil v duši naj bogatejši, tako velja tudi za njegovo mistično ali skrivnostno telo, za sv.Verkev, katere ud j e smo po sv ckrstu postali, namreč da morejo naivec jega boga&tva bici deležni k:: s ti udje, ki so ubogi, ubogi ne samo na tv ar nem imetju, v ampak, ki niso navezani na minljive dobrine če-J prav jih go-Govo-množino rabijo, Fa to je že sv. apostol Jakob opozarjal v svojem pismu, ko je vorašal svoje bralce t "ALI NI BOG ZA
UBOGIH IZBRAL, DA SO BOGkTI V VERI IN SO I^nTOI'KBATJ^3TVA,KI GA JE OBLJUBIL TISTIM, XI GA LJUBIJO?" (Jak 2 : 5
Bog je dopustil , da so mili joni izgubili svoje pr Sonje m se nahajajo v veliki bedi* Njegov namen je, da jih iztrga iz zanik
minljivih dobrin, da bi njihove duše bile proste in sprejemljive za duhovne' dobrine, za božje bogastvo milosti, in bi si s -pomočjo milosti "NABIRALE ZAKLADE*V NEBESIH, KJER JIH NE UNIČUJE NE MOLJ NE RJA, IN KJER TAT JE NE., KOPLJEJO IN NE KRADEJO" (Mt '6,20).
Večina današnjih obubožanih morda ne bo mogla obnoviti nekdanjega blagostanja, prekratko bo človeško življenje za to, a nebeških zakladov si morejo z milostjo v veri in ljubezni nabrati v izobilju. Bog ni skop. Kdor sodeluje z milostjo, ki mu jo daje, temu bo dal-plačilo, veliko in bogato, ki presega vsa'človeška pričakovanja. Oe s tega gledišča presojamo sedanji položaj, ga še le v vsej resničnosti spoznamo in ga moremo pravilno izrabiti, da v.milosti rastemo in "vsak dan bolj zvesto'njegove zapovedi izpolnjujemo in se tako dušno obogatimo, če tudi bi sedanje uboštvo, trajalo se. dalje.
JILUMm
l)
(
X
(Postno razmišljanje)
A
——'
Malokatera stvar je zavzorenje in klesanje človeškega življenja tako važna kot trpljenje, ki ga .je^ človek občutil na lastni koži, ali pa vsaj živo so-S^^do&ivljal s trpečim sečlo-
|m\ . ■	i	i v "•	• • -i •
m .v ,.vekom, Nat] lepši so -cisti značaji, ki so največ pretrpe-Ali, pa se nad trpljenjem ni-«"vso pohujšali. Sodo živ Ivanje trpljenja Jezusa Kristusa, 'tega največjega trpina vseh ■ časov, naj tudi nas v postnih razmišljanjih oplemeniti, očisti in poglobi. In pomaga naj nam 'do spoznanja, da je vsa nasa bolečina in vse naše trpljenje končno v primeri z Jeztisovim le majhno in nas morda napolni z nekim sramovanjem, da smo se morda skušali v svoji boli primerjati s trpečim Jezusom} mi grešniki z Njim - nedolžnim*
I.
1.	Stopimo sedaj za našim Gospodom! Gospod je jimi učenci - sedaj prvič le z enajsterici! - iz dvorane čerje in gre čez potok Codron na Oljsko goro, Ptebridka za našega Zveličarja. Saj je prijazna Oljska gora, lepa v mesečini, pa je Jezusu z vsako stopinjo korak težji, Še pred kratkim se je v Jeruzalemu ves slovesen dal v presveti Evharistiji svojim učencem pod podobama kruha in vina in molil veliko duhovniško
lJm
,P
prišel s svo-zadnje veje ta pot še posebno
Sedaj
pa prihajajo čez njegove ustnice same žalostne bese-boste vsi pohujšali nad •menoj.” "Resnično, resnično ti povems Danes, to" noč, preden bo petelin dvakrat zapel, me boš ti
molitev de. "Nocoj
trikrat zatajil
X
2. Bližajo še strašne ure, Gospod je začel svoje trpljenje, Le tri svoje najljubše učence vzame s seboj na vrt' Getzemani, kraj prebridkih ur, Petra. Jakoba in'Janeza« Videli so ga na gori božansko poveličanega, zato morajo biti dosti močni, da ga še vidijo sedaj čisto človeškega, od trpljenja strtega. Gospod se je začel
;1 ža-
lostiti in trepetati in potoži $ "MOJA DUŠA JE ŽALOSTNA DO SMRTI."
Skrivnostno veliko trpljenja je v tem kratkem vzdihu..Gospod ne pretirava. Njemu j-e v resnici^tako hudo, da hi mu že sedaj moralo počiti srce, če bi £>il samo človek# Ves človeški je-v tej uri,-pa je vendar prav v tej uri vsemogočni Bog. Gospod trpi popolnoma prostovoljno.
“OSTANITE TUKAJ IN ČUJTE Z MENOJ", Kot Človek trpi Gospod. In človek si v času bridkih ur tako želi dobrega človeka, &a bi se naslonil nanj. Otrok se zjoka materi nasrcu in lažje mu jej mati se zjoka na ramenih svojega otroka in laže nosi. Še pri živalih opazujemo nekaj podobnega. Jezusovi dragi, na katere se je hotel nasloniti v tej^uri, pa so apostoli. Kolikšna čast’za nje! Jezus je šel le za lučaj kamna naprej, padel v grozni boli na svoj Obraz in v smrtni stiski molili "MOJ OČE, AKO JE MOGOČE, NAJ GEE KELIH MIMO MENE} VENDAR NE MOJA, AMPAK TVOJA VOLJA SE ZGODI!" Pa kar ne more sam^vzdržati. K učencem gre po tolažbo, razumevanje in sočutje,	Bog	išče tolažbe, moči,	pri ljudeh.
Pa	jih najde speče. Le	svojo Mater' je imel rajši kot	nje.
Eden bo v kratkem njegov vidni namestnik na zemlji, Janez pa je smel še ta večer sloneti na njugovih prsih in poslušati utripe njegovega Srca, Ko je njemu, Jezusu, najbolj bridko pri srcu, pa spijo! Katera nevesta bi zaspala pri umirajočemu ženinu?! Katera mati bi se premaknila od umirajočega otroka?! Jezusa spanec apostolov hudo zaboli in bridko, potožit "SIMON,SPIŠ? TAKO NISTE MOGLI ENO URO ČUTI Z MENOJ?"
\ '	Pa	ni bilo zadosti, da	se vse to zgodi le	enkrat.	Trikrat
je prišla	nad Gospoda na Oljski gori smrtna stiska.	Trikrat	se	je
boril s samim seboj, s svojo človeško naravo, ki se je z vsemi silami upirala trpljenju in smrti«, Trikrat je šel v tuj stiski po tolažbo k ljudem in nikoli je ni našel. Kdo bi se čudil, da je to trpljenje preseglo vse meje in je moralo na poseben način udariti na dan, "NJEGOV POT JE POSTAL KAKOR KAPLJE KRVI, KI SO TEKLE NA ZEMLJO."
«11. ...
Mislim, da ^e že iz teh skromnih poskusov prodreti v bridkost Oljske gore mog*ce zaslutiti, ako neizmerno je Gospod trpel. Vedno nova brezdna se nam odpirajo, ki jih nikoli doumeli ne bomo,
Le nekaj luči nam daje vera in pamet,
1. Jezus ima pravo človeško naravo in hotel je, da pride nad njo vsa bridkost, kar jo je mogoče. Prostovoljno je to hotel in vsak hip bi lahko odstopil od trpljenja. Kot vsemogočni Bog pa je točno vedol in videl že naprej, kakšno bo to trpljenje v vsej podrobnosti, Temu se je nekam nujno upirala njegova človeška narava, odtod prva groza,
2, Jezus si je izvolil vse trpljenje, ker je hotel zadosti ti nebeškemu Očetu za vso nečast greha. Kot Bog pa je jasno dojel, kako strašno ostuden je greh. In ves greh je moral v ta namen sprejeti nase in veljati pred nebeškim očetom kot njegov povzročitelj.
To je bil nov, morda najgloblji razlog vsemu gnusu, ki ga je z neizmerno bridkostjo občutil v svoji duši,
5. Jezus je kot "Bog že naprej videl, da bo za mnoge ljudi vse trpljenje zastonj. Mnogi se bodo kljub temu za večno pogubili In vsak človek, vsaka duša je zanj nekaj tako dragocenega, vsako ljubi z neizmerno ljubeznijo,
S to bolečino pa je prišlo skupaj še nerazumevanje učencev na Oljski gori, ki so spali, ko mu^je srce mrlo od boli. Nihče ni bil izjema, niti sv.Janez ne. Še veČ! En sam ni spal to noč, dvanajsti, Judež,- Pa ne, da z-njim sočustvuje, ampak, da pripelje na • Oljsko goro sovražnike in jim ga z nesramnim, izdajalskim poljubom izda.	.
In mi? Ali nismo tudi mi Jezusovi • učenci in prijatelji?
Ali se smemo pohujševati nad spečimi apostoli 1 Ali so 'nam Jezus res vedno tako smili, da- se zato varu-jemo vsakega greha, tudi malega? ' Ali pa nismo morda celo vor sih Judežu podobni? Ko ga v smrtnem grehu izdajalsko izdajamo svojim strbstem. in hudobnemu:duhu? Jokajmo večkrat z Jezusom in nad samim seboj! In. še. milosti ga prosimo, da • bi v svojih stiskah našli pot k njemu, ne k. ljudem, ki. tolažbe tudi nam dati ne morejo,	"	'-v	'	•	.
■ Ti
STARE IN NOVE ZAVEZE KNJIGA .PSAlMOVv SPOKORNI PSALMI...
/
I
Psalmi 6, 31» 37, 50, 101,129' in 142 so znani pod skupnim imenom* sedmeri spokorni1 psalmi. Ime. jim tudi' izraža vsebino3 še boljkot^drugi psalmi, izražajo obče'človeško zavest, da smo grešniki, v zlo nagnjeni , da . za svoja huda dejanja trpimo in da' se' moramo po poti pokore in vdanega pre~ . nasanja težav vračati k Bogu, katerega smo se z grehom zapustili j obenem prisrčno prosimo Boga, naj se nas u-smili. Psalmi so sami po sebi razumljivi in ne potrebujejo posebne razlagex naj bi v postnem času tudi v nas budili duha prave spokor-nosti, tistega duha, ki'ga nam tudi naš sedanji položaj tako močno , priporoča*
Pgalm 6.	’
I. Gospod, nikar me ne grajaj v.svoji jezi nikar me v svojem srdu ne kaznuj.
Usmili se me, Gospod,zakaj obnemogel semj ozdravi me, Gospod, zakaj moje kosti so pretresene, moja duša je silno prestrašena^ ti pa,Gospod, doklej še...? -
II.	Vrni se, Gospod, izvleci mojo dušo,, reši me zaradi svojega usmiljenja, zakaj po smrti se te nihče ne spominja, kdo te v podzemlju hvali? -(Medla predstava o življenju pred peklom.)
III.
Obnemogel sem^od vzdihovanja v joku vse noči namakam svojjo posteljo, solze pretakam na svojem ležišču.
Moje oko slabi od žalosti,
kar postaralo se je zaradi tolikih mojih
sovražnikov. -
Proč od mene vsi,ki delate kriv?,cOj zakaj Gospod je moj silni jok uslisal Gospod.je slišal mojo prošnjo Gospod je mojo molitev za dobro vzel. Osramočeni naj 'bodo in zelo naj se prestrašijo vsi moji sovražniki, takoj naj. se zgube, in sram jih bodil
DM BEIL®
Pisot^lj C. Schmid pripoveduje, da je v veliki cerkvi videl prastaro slike, ki se mu ge zdela nenavadna in čudna. Na sliki je "bilo narisanih pet ljudi.
V	ospredju je stal mogočen cesar s krono na glavi in z žezlom v roki in pod njim je stal napisi "Jaz vladam vsem! ’
Poleg, njega je stal papež s tiaro in pastirsko palico in se je bralo: "Jaz vse učim] •’
Za njim je bil upodobljen vojak z mečem v roki in pod podobo se je braloi "Jaz vse branimi”
Zraven njega je bil naslikan kmet s plugom in pod njim so "bile besede j n Jaz vse hranim! •' ,
Nci koncu pa je bil upodobljen še hudič s samokolnico v roki in pod njim velik napis: "Jaz pa vas odnesem vse k vragu, če ne boste storili svoje dolžnosti!'
Slikar nas je hotel s to podobo naučiti, da imajo vsi ■ ljudje na svetu vsak svoje dolžnosti. Vsi se moramo, vsaK po svojih močeh truditi v tem življenju. Je pa kdo zanemarja svoje dolžnosti, ta' n^j bo prepričan, da ga bo na drugem svetu doletela pravična kcizen.
Vsakdo je v življenju po svoje zaposlen. Eni, in teh je posebno v taborišču večina, so zaposleni s telesnim delom, drugi z duševnim.v
Če hočemo s pridom izrabiti življenje, K.i nam ga je naklonil Bog, tedaj moramo skrbno uporabiti ves čas.
Star resničen je pregovori "Niti večnost ne more nadomestiti izgubljenega časa!"
Na sončni uri v cxfordu se bere napis: ‘'Pereunt et imputan-tur. Ure beže in mi bomo dajali od njih od&ovor".
Vsako novo jutro nam prinese nove darove, pa tudi nove naloge. Če si včerajšnji dan zamudil, boš zamujeno težko danes popravil. Moder pregovor pravit
"Izgubljeno blago moreš nadomestiti s pridnostjo in štedlji-vostjo, izgubljeno znanje z učenjem, izgubljeno zdravje z zdravljenjem, izgubljenega časa pa nikdar več!"
Orison Swet Marden v svoji knjigi "Volja in uspeh" lepo piše o delu in času.
Pravijo,	da je čas	denar.	Je li to	res ali ne, ne bomo
razpravljali* res	pa je, da	kakor	ni vredno	zapravljati denarja	za
.nepotrebne reči, tako je nespametno zapravljati čas brez potrebe.
Čas^je večnost, kajti v teku tega življenja si človek pripravlja srečno ali nesrečno večnost.
Kadar izgubljamo in zapravljamo čas, kvarimo svoj značaj.
Z izgubljanjem časa prihajajo tudi slabe navade in nevarnost za greh. Kadar izgubljamo čas, izgubljamo priložnosti, ki bi jih mogli koristno	in uspešno	uporabiti	in ki	se nikoli	več ne vrnejo.
Zato pa	storimo vse, da	nikoli ne	bomo izgubljali časa,
kajti v času je naša bodočnost.
Fenehon lepo pravi: "Beg daje naenkrat samo eno uro in nam ne da druge, dokler prva ne poteče!"
Delajmo torej dobro, dokler imamo čas. Znano je, da se silno mčlo naredi dobrega v prostem času. Prav tako je znano, da so ljudje, ki so bili najbolj zaposleni, izvršili največ dobrega.
Za mladega fanta in nedolžno dekle se ni treba bati,dokler opravlja svoje poklicno delo. silno- važno pa je vedeti, kje se nahaja po končanem delu, o praznikih in nedeljah. Večina takih, ki so se v življenju izgubili, je slabo preživlajlo svoj prosti čas, tisti
pa, ki so ga uporabili dobro in vestno, so se dvignili med resne može in zaslužne žene.
Vsaka minuta časa je kovanje večnosti!
KES KRiOTjS IN
Odrešilna Kristusova beseda je dvignila iz blata brez-častja tudi poteptani ženski cvet.
Vzrok žalostnega položaja žene v poganskem svetu moramo iskati predvsem v zakonskih zablodah in razvadah poganskega sveta. Kristusovo obnovitveno delo se je začelo prav pri tej korenini.
Zakon je postavil na prvo mesto, povzdignil ga je in posvetil, zakonski zvezi je vrnil edinost, nurazdružljivost in svetost. Pred farizeji je Kristus slovesno izjavil: 11 Mož■bo pustil očeta in mater in	sc	bo združil s svojo	ženo	in bosta	dva eno	telo." Človek
naj ne	loči, kar je Bog združil!"	Glejte,	veliko	krščansko postavo,
na kateri stoji zakonska zvezat en soju z eno samo in za vedno!
Tako prestane biti zakonska žena moževa sužnja, dekla njegovih muh, bitje brez spoštovanja, podložno zgolj moževi strasti in surovostio Nič več ni žena plen moževe premoči.Na sprotno, po Kristusu postane žena moževa družica, prostovoljno se mu je vdala, zato mu je poslušna iz ljubezni, ni več predmet njegove pohote, temveč moža izpopolnjuje, ona je varuhinja domačega ognjišča, svečenica družinskega doma, kraljic? malega družinskega kraljestvae
Sv. Pavel, ta verni razlagatelj Kristusovega naukat razlaga, da	je	mož glava družine,	žena	pa ga je	dolžna	ubogati. "Zene,-
tako piše	sv.apostol, - n; j	bodo	podložne	svojim	možem, kakor Go-
spodu, ker mož je glava žene, kakor je Kristus glava Cerkve. Cerkev je Kristusu podložna, zato naj bodo žene v vsem podložne svojim možem." Pa komaj je apostol naglasil to odvisnost žene, že nadaljuje : "Možje, ljubite svoje žene, kakor je Kristus ljubil Cerkev* Ljubite jih kakor svoja telesa. Vsak izmed Vas naj ljubi svojo ženo, kakor samega sebe in žene, naj spoštujejo mo.že!" Tako je po krščanskem nauku žena sicer podložna možu* toda njena podložnost ni oropa--na krasu in veljave.
Na mesto tiranije, ki je vladala v poganski družini, stopi v krščanski družini očetova oblast, sveta in častivredna, ki izhaja od samega Boga in je od njega odvisna. Poglavar družine ni več njen trinog, temveč namestnik božji in služabnik božje milosti.
Žena - mati pa je angel varuh družine, apostol v družbi, v kateri deluje z besedo, svetlim vzgledom in nežno in sveto ljubeznijo.
V teku stoletij je Cerkev od Kristusa zaupano ji. delo nadaljevala in ga vrši še danes. Neprestano ja čuječa v obrambi in borbi za ženine pravice in njeno dostojanstvo in čast. Žena zato nikdar ne bo mogla dovolj preblagrovati evangeljske dobrote. Kristusov evangelij je našel ženo v prezčastnem in ponižujočem stanju in jo je tako visoko povzdignil, da^jo je postavil na hišni oltar in k njegovemu podnožju prihajajo oče in otrocu in polgajo pred njo svoj dar ljubezni in spoštovanja.
V teku stoletij je Cerkov zvesto nadaljevala Kristusovo poslanstvo in se trudila za dostojanstvo žene. Treba je bilo zrušiti predsodke, pregnati zmote, preprečevati številne ovire. Hrabro se je bojevala proti surovi sili za ohranitev ženinih pravic, njene svobode, za eainost in ne razvez1j iv ost ter svetost zakonske zveze» Težak boj je vodila proti strasti za čistost žene, za nedotakiji- ■ vost zakonske vezi. Omilila in odstranila je surove postave, postavila se je v borbo proti zverinskim preganjalcem Kristusovega nauka in krvavela iz mučeniškili ran svojih svetih mučencev, ki so umi-
rali za vzvišen Kristusov nauk, ki je ženi prinesel resnično svobodo.
H oTRpK
"fS^š^-SSš-^Bha^osinovljienja”^
Do Boga moramo imeti otroško razmerje. "Kajti niste■ prejeli duha suženjstva v strah, ampak prejeli ste duha posinovijenja, v katerem kličemo j "Aha, Oče]'1 (Rim 8,15). Pogosto radi ponavljamo Oče naš.
“Tako sladko je imenovati Boga Očeta", je govorila sv.Terezija 'Deteta Jezusa. Ne glejmo v Bogu mrzlega, trdega bitja, ki strogo gleda s cono na to, kdaj se bomo pregrešili. Bodimo zaupni do Njega. Posebno v jutranji in večerni molitvi obudimo otroško vdana čustva do očeta.
Ako hočemo spoznati, kako daleč gre Očetova ljubezen, vkljub našim napakam in grenom, prečitajmo priliko o izgubljenem sinu, ki ga oče prič duru je z ljubeznijo. Nasproti mu priteče, ko vidi, da se vrača in mu priredi gostijo«, V tej ljubezni je za nas
I
nekaj nerazumljivega, nekaj, kar nas navdaja z občudovanjem, pa tudi z veseljem in radostjo.
Skrivnost_svetogtii
"Vedeti, da si otrok božji, in hoteti biti otrok božji, v tem je vsa skrivnost svetosti.f. Ta otroški duh je značilen za svetnike, ali še boljet ta duh dela svetnike." Te besede je zapisal arški župnik sv.Janez Vianney. V resnici, svet je tisti, ki je o-troško vdan Bogu - Očetu,
Bog ve, kaj dela in kaj dopušča. On ima veličastno načrte za posameznike in narode. Predajmo se mu z vsem zaupanjem in pustimo, da izpelje svoj načrt. Vodno ne razumemo poti, po kateri nas vodi. Vendar storimo, kar zahteva od nas, saj verujemo v njegovo modrost, vsevednost in dobroto, Naša rešitev je samo v terni; da se vsi in vsak posameznik vda njegovi previdnosti. Ako mi je Bog ska-
/ V \ 7	M/	v	\
zal to milost, da sem deležen njegove narave, njegovega božjega življenja, da sem njegov otrok, potem bo storil z menoj vedno samo to, kar je v mojo srečo. Pot, po kateri me pelje Bog, vodi v srečo, če'pra.v je ta pot tesna, ozka, trnjeva in strma, Srečen ne bom samo takrat, ko bo pot končana in me bo Oče pripeljal do cilja. Že med potjo uživam srečn, že med potjo čutim,kako dober je Oče, ki me vodi po tej poti«. To je skrivnost, ki se je. ni mo^oČfe naučiti iz knjig, to je lepota, ki je ne opisujejo besede} samo milost božja, ki jo v duši nosiš, zavest božjega otroštva in otroške vdanosti Očetu odkriva neizmerno srečo, ki je svet ne pozna, ker je pogosto združena s križem.
■ * Oče ve, kaj je. zame primerno in potrebno. Oče vidi bolj daleč kakor jaz. Jaz . vidim sedanjost, Oče vidi prihodnjost. Jaz
vidim telo, Oče vidi tudi dušo.
mn
m
V
V
Temu ali onemu bodo naslednje vrstice morda vzbudile odvratne ali celo sovražne misli. Zakaj? Ker ne govore o vrnitvi domov, ampak o drugi še bolj važni stvari: o' delu na sam^m sebi.
Močne ljudi potrebuje današnji čas! Te pa nam morejo dati dnevi resnega dela - dnevi duhovnih vaji
Duhovne vaje bodo $ za i	,
DEKLETA *	od	3.	-	8. marca
ŽENE*	od	10.	-	15.marca
FANTE8	od	17.	-	22.marca
MOZEt	od	24.	-	29.marca
Vsake duhovne vaje trajajo od ponedeljka zvečer do sobote zjutraj} v torek, sredo, četrtek in petek bosta po dva govora -eden zjutraj, drugi zVečcr.	\
SPOZNANJE SAMEGA SEBE - NAJGLOBLJA MODROST.
Samega sebe dobro spoznati - to je največja modrost.^Marsikdo pozna brezštevilne kraje, premnoge gore, po obrazu brez števila ljudi, a ne pozna samega sebe. Da spoznaš sebe, se je treba zbrati in premišljevati. In ravno duhovne vaje nas najbolje vpeljejo v spoznanje samega sebe.
NE SMEMO SAMI SEBI PREVEČ ZAUPATI.
Q
Takole pravi Tomaž Kempčam "Ne smerno sami sebi preveč verjeti, ker pogosto nimamo ne dosti milosti, ne dosti razuma. -Dostikrat tudi ne opazimo, kako slepo je naše srce. - Dostikrat slabo delamo, pa se še slabše izgovarjamo -vVčasih nas žene strast, pa mislimo, da je gorečnost. - Dosti hitro čutimo in premišljamo, kaj nam je od drugih trpeti, a kaj drugi zaradi.nas trpe, tega ne opazimo.11
Večtirna zarja j-3 luč na poti v domovinol -
Preden Geni pomočil pero v črnilo, da bi "napisal tu zgodbo, sta se za trenutek ustavil in zagledal v večerno zarjo. - Da ,v večerno z?-.rjoi - Tako tiha in slovesna je večerna zarja. Ne spregovori nikoli toliko glasne besede, da bi jo moglo čuti uho, če še tako natančno prisluhne. Duša pa, če mirna in tihe, zmore prebrati,, kar je večerna zarja z žarečimi črkami zapisala na svete steno da-
j. y 2J1 e • •
Ljudje, ki nikdar ne najdejo sebe v dolgih urah, pri dnevni luči, najdejo mnogokrat v tisti kratki urici večerne zarje stezo do svoje duše, pot domov . -
Ali si ti bralec, že kdaj doživel sam v sebi, da je večerna zarja božji angel, ki nam ga Oče z nebes pošilja, da nam kot nebeški odposlanec kličei Tukaj nimate stalnega doma....?
Resnično, večerna zarja 3d luč na poti domov.
Začel pa sem zgodbo z večerno zarjo zato, ker se v celi tej zgodbi blešči in svetlika nekaj kot večerna zarja. -
Kako blaženo vendar ležiš pred menoj na široko razprostrta moja sladka domača zemlja. Modro kot najjasnejše nebo se svetli-k'jo tvoja jezera v sončnih daljinah. Brez ovire plava oko po svetlikajoči se daljavi do modrega, dišečega loka, s katerim te obkroža "CešM les”, ti moja domovina, dežela modrih jezer in smejočih se vodnih rož.
-'-Polno zelenih bazaltnil; hribov, z belimi, tihimi gradovi je, tani okolij o ti stari gradovi! Kot rtare, osivele gospe hodijo počasi pravljice in pripovedke po on^mvlih sobanah gradov na ba-zeltnih hribih..,. Kadar spod .j s srebmim^glasom in domotožjem po večnosti zvon« zvonovi v rdečo ožorjen. večere jes.nskih dnit priae-jo pripovedke po zdihujočih stopnicah navzdol v poslušanju zeljne sobice. Taja sede ženice -skup ■ j gri dolgih mizah ir čistijo perju za svatovske postelje domačih hčera, kirno utripi, v rd^ča oljnata lučka pred Marijino podobo nad mizoj p \av tako mi 1,0 j» v krogu ženic, ki čistijo perje. - Ouj! - Pripovedujejo, u, glejl Pravljice zgubljajo svoje stare bele lase. Mladi dekliške krte ovijajo pomla-dela či.la in kot lepo odgojvne gospodične hodijo pravljice preko poslušajočih sobic. Ponosni gospodiči se sprehajajo ob njih. Nosijo meče in bodala in glasno govore gospodovalno besedo.---------
Mrki vojskovodju vstajajo v pravljičnih jesenskih urah v sobicah polnih domačnosti. Vojskovodje so nekoč s silnimi_zmagoslavnimi koraki hodili po teh krajih, Žižka, Vallunstein in Baner.
Mala srčeca deklic s plavimi kitami začno plašno^utripati, ko prisluhnejo pripovedovanju st ?.rih ženic na v pručkah. _ In če drugi dan. potem spet ženejo svojo gosjo čredo v "Žižkovo globel" razpredajo pravljice, ki so jih slisale pri čiščenju perja, naprej.Pa si mislijo 1 skoro gotovo je tukajle okoli jahal glavar husitov in tamle je grozeče dvignil roko proti Labodji gori.
,	Mala	Lav	reta	pa.	otresa	ob	pravljicah	svojo	glavico	s pla-
viaii kitami, ker - mala lutrovska deklica - noče nič vedeti o Mari-i •
Da, taks je ta dežela! polna spominov, na velike sumne dni. Gozdovi tam so lepi kot plesne dvor-ne. Kiti ene 'suhe, zanemarjene vejice ni na tleh. Nežni potočki valovijo svojo vodico čez pesek, ki se sveti kot zlato. Na naih bregovih, pa skrito, pa tako domač-- s,;de dolinski mlini.	(Dalje	prihodnjič).