St. 128.
Trst, v petek 9. maja ^18.
Teecj XXXVIII.
IZHAJA VSAK DAN
»fe Aftjatjah \a tcaui'Mlk eb 5., cb ponedeljkih ab 9. zjutraj.
M IrvfiT. so prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih irtaksrnaJi. v Trstu in okolici. Gorici, Kranjn. Št. Petra, ^catoini^ Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-ietes, Đornbergu itd. Zjutarcie fiteT. po 5 nvč. (10 stot.)
8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 fe^-aa®.GENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mM. .uaartaice. zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 99 st. mm. 21a oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsak. o^^jna vrata K '2. Mali oglasi po * stot. beseda, naj-pa 40 atot. Oglase sprejema Inseratni oddelek nprav. Edinosti-. — Piačuje
se izključno le upr.vi „Edinosti".
Plafljlvo In tožljivo w Trstu.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„ V edinosti je m*i!m
NAROČNINA ZNAŠA
U celo leto 24 jjoi leta 12 K. . iur*-ece OK:u
ročbe ori-r doposlaae naročnine, uprava u« o» r* lutiaiBt a^ ctdi.jik*	„SDIHO.TI"
osle lrto 2b?on 5 30, i* pol l»i* Kros 2 SO. y«i dopisi naj se pobijajo na nredui^tvo li-ta. Ni«'r*rVo-
▼ana pisma ae ne »prejemaj« In rakrpial se na vrtcaja. Naročnino, oglase in reklamacije ja pošiljati na apr*ro l -t*.
UREDNIŠTVO : ulici Glorgi'o Gafattl 20 (Narod* Izdaj ite j in odgo*- rci nredn.a. ŠT £.¥ A N lidDINi. kon*orcj li>ta „Edin->*-t". - Natisnil*	. Edi»o»v*.
vpiftana zadruga z omejpnnn poroštvom v Trote »J'e.
Giorgio Galatti Štev. 20. Poftno-^ranllnllnl raJun Jtev. 841-652. TELETOM Jt H-J7,
BRZOJAVNE VESTI.
Veleposlaniška reunija.
LONDON 8. (izv.) Veleposlaniška reunija se je sešla danes popoldne k seli. i Razpravljalo se ]e o bodočnosti Skadra' in o vprašanju ustanovitve albanske države v splošnem.
LONDON 8. (Izv.) Današnja seja po-slanlške reunlje je trajala poltretjo uro, nakar se je odgodila. Prihodnja seja se vrši najbrže šele po 20. maju Zunanji minister Grey je odpotoval na daljši dopust Iz Londona.
LONDON 8. (kv.) Na današnji seji veleposlanlške reunije je prišlo do novih velikih težkoč.
Avstrija In Italija sta namreč predložila danes albanski štatut, ki predlaga za Alb -ni/o popolno suverenlteto z evropskim knezou kot poglavarjem.
Rusija In žnjo cela trlpleententa se je Izrekla odločno proti temu načrtu In stoji na stališču, naj ostane Albanija pod suverenlteto Turčije in dobi le guvernerja, katerega bi Imenovale velesile.
Avstrija in Italija sta dalje predlagala, naj se o Albaniji še ne sklepa definitivno, ampak določi le prehodni štadij, tekom katerega naj bi se organizirala v Albaniji žandarmerija, najelo tudi posojilo in rešilo davčno vprašanje.
Tudi proti tem predlogom se je ruski veleposlanik Benckendorff odločno uprl In izjavil, da stoji Rusija na staltščuy da zamore le definitivna rešitev albanskega vprašanja preprečiti eventualno nadaljno vmešavanje kake velesile v notranje albanske zadeve.
Zelo kočljivo je tudi železniško vprašanje, ki se mora po stališču tripleentente takoj rešiti. Dve progi prihajata v vpoštev in sicer: Drač—Skoplje In Valona—Bitolj.
Na današnji seji veleposlanlške reunlje so se pojavile precejšnje diference tudi pri vprašanju določitve južnoalbansklh mej in usode Egejskih otokov.
Avstrijsko-italijanski predlog določa za južnoalbansko mejo črto od kraja Stylos (nasproti otoku Krfu) proti Korici, dočlm Rusija In Francija podpirata grške zahteve.
Glede Egejskih otokov zahteva Nemčija, da morata Kios in Mltllene pripasti Turčiji.
Kakor vse kaže, se bo vleklo posvetovanje poslantške reunlje še par mesecev. Če delo ne bo končano do poletja, bo reunija najbrž za več tednov prekinjena in se bodo seje nadaljevale šele v jeseni, vsled česar tudi nI računati na skorajšnjo sklenitev miru na Balkanu.
LONDON 8. (Izv.) Reuterjev urad poroča o današnji seji poslanlške reunlje sledeče podrobnosti:
Reunija nI sklenila nob nega važnega sklepa. Italija In Avstrija sta pač predložili načrt o albanskem štatutu in notranji orga nlzaclji državnih oblasti, a reunija o načrtu še nI razpravljala, ampak je sklenila, naj
PODLISTEK.
Metka in njen greh.
Spisal Jos. Vandot.
Metka nI odgovoriia ničesar. Glavo je sklonila, pa je samo poslušala. In Mavric |e pričel govoriti. O daljnem svetu je govoril, kjer je pusto in prazno in človek ne more najti srca, ki bi ga ijubilo resnično in udano. Težko je tako življeuje in polno prevar. Živi človek in hrepeni vse življenje. A onega, po čemur je hrepenel v svojih samotnih, bridkih urah, onega ne doseže nikdar. Oči mu ugasnejo prej, srce mu ugasoe prej; a tisto veliko in krasno je ostalo še vedno tako daleč ia nedosegljivo kakor v onem hipu, ko je prlčei hrepeneti po njem. Krasen je svet, za onega je krasen, ki uživa samo tjavendan; za onega, kateremu se ne zbudi duša nikoli, kateremu se srce niti ne zgane, Če je storil krivico. .
Metka ga je poslušala vsa zadivljena. Dasi ni razumela Mavricevih misli, vendar so uplivale njegove Čudovite besede mogočno nanjo. In Mavric je znal piipo vedo vati. Kakor žubori studenec neprestano tam gori na planini in ne utihne niti za trenutek, tako so mu tekle besede iz ust. „Ej, kako zna pripovedovati!" si Je mislila Metka in mu je gledala neprenehoma v obraz. »Glej, Kakor bi rcž'ce sadil," — Mavric pa se je razvnemal vedno bolj. Niti opazil ni, da je p i el M.tko za roko. A Metka mu ni bra-
poslanlkl ta načrt odpošljejo svojim vladam. Da bodo Imele vlade dovolj Časa, da preštudirajo ta načrt, se veleposlaniška reunija sedaj dalje časa ne sestane.
Reuniia je danes razpravljala tudi o odstopu Skadra In okupaciji mesta od strani mednarodnih mornariških oddelkov. O vprašanju albanskih mej se nI razpravljalo.
Odgovor balkanskih zaveznikov na preliminarne pogoje velesil, še nt prišel.
Črnagora zahteva Sv. Ivan Medovo.
DUNAJ 8. (Izv.) Včerajšne vesti fz Pa-riza, da Je dobilo mednarodno brodovje povelje, da naj izkrca čet« Medovi danes dopoldne, še niso bile p jene. Vesti iz Cetinja poudarjajo, da se je pojavila v Čr-nigori silna nervoznost, ker vstraja kralj pri zahtevi, da se Skader preda le pod pogoji materijelnlh in teritorijalnih kompenzacij. Velesile bodo morale v najkrajšem času tem zahtevam ugoditi, sicer se izvrši preobrat v črnogorski javnosti, zlasti pa v armadi, ki bi se tudi mednarodno pojavila.
Izpraznitev Skadra.
RIM 8. (Kor.) „Agenzla Štefani" poroča : Črnogorski civilni guverner v Skćrdru je odpotoval v Medovo, da se po naročilu kralja Nikole domeni glede izpraznitve Skadra in izročitve mesta poveljniku mednarodnega brodovja. Izpraznitev se izvrši kolikor mcgoče hitro. Angleški admiral je povabil guvernerja na dejeuner.
Kompenzacije Črnegore.
CETINJE 8. (Izv.) Črnogorski vladni krogi izjavljajo, da pričakuje Crnagora, da bodo velesile po odstopu Skadra sedaj nemudoma pričela razpravljati o finančni in teritorijalni odškodnini Crnigori.
Lješ zasedli Albanci.
DUNAJ 8 (Izv.) „Albanska korespondenca" poroča: Po odhodu srbskih čet iz Lješa so se navalili v mesto Miriditi in Ma-lisori, ki so pregnali črnogorske vojake in razobesili na čitadeli albansko zastavo.
Balkanske razmere v angleški zbornici.
LONDON 8. (Izv.) Na današnji seji spodnje zbornice je unionist Herbert Aubray opozoril zbornico na razmere na Balkanu, posebno pa še v Albaniji. Predlagal je, naj se ustanovi mednarodna oficirska žandarmerija, ki bi imela varovati Albini jo pred napadi iz sosednjih krajev. Albanija naj dobi tudi kolikor mogoče veliko gospodarsko svobodo.
Unionist Walter Gufyniss je naglašal, da bi bila slabotna Albanija, ki bi vsled svoje revščine, nezadovoljnosti in notranje anarhije le bodrila sosednje velesile k intervencijam, prava nesreča za Evropo.
Poslanec Anson je predlagal, na| Črna-gora odkupi Skader od Albanije. Poslanik Bryce le povdarjal, da sta na poslaniški reunlji Rasija in Avstrija vedno krepko podpirala sira Greyja. Če pomisli zbornica na tradicionalno ljubosumnost in velike težkoče,
niSa. Bila je vsa zadivljena, in niti vedela ni, da se je naslonila nalahko na Mavricevo ramo.
„In vendar — kako bi bil svet krasen, ako bi imel človek kraj sebe tiho in udano dušico, ki bi korakala z njim preko zelenih ravnin," je končal Mavric in se je nasmehnil, ker je opazil, da se je naslonila deklica nanj. .Hej, vriskal bi in prepeval, da bi odmevalo širom okrog. Hej I"
In Mavric je zamahnil s klobukom. Potem pa je položil deklici roko okrog vrata. Metka se je samo stresla; a branila se ni. Saj je bila vsa zadivljena vsled lepih Mavricevih besed. V srcu ji je bilo tako voljno in prijetno, da je zaprla oči. Še tesneje se je stisnila k njemu, in njena glava je omahnila malce in je počivala na njegovi rami. Ljubi Bog, odpusti, če je to greh f Saj ni mogla drugač, saj ni mogla. Saj je Čuti v mladem srcu toliko nemira, toliko bridkosti I In ka| hočeš ? Saj je vedela, da ima rada Mavrica, tako rada, da bi umrla takoj nocoj zanj... Ljubi Bog, ne zameri I Saj je moralo priti tako. Sojeno ji je bilo tako. In ljubezen ni greh, ljubi Bog! Saj greh ne more biti tako sladak, kot je sladka ljubezen, ki se je zbudila prvič v njenem ubogem srčecu. Ne zameri, ljubi Bogi
Mavric je čutil gorkoto njenega telesa in se je zdrznil. Olej, in sedaj je prišlo tako, kot se je bal. Zbudile so se sanje v nedolžnem srcu — ljubezen jih je poklicala. Razvilo se je nežno popje, ker jih je obsijalo sveto solnce prve ljubezni... Mavric se je prestrašil in se je hotel odmakniti. A ozrl se je v ta obrazek, v katerega je sijal naravnost vstajajoči mesec. Bil je rdeč in napol otroški. Trdno so bile zaprte oči, a
katere |e bilo treba pri pogajanjih premagati, potem mora priznati, da bi sir G ey brez podpore Rusije in Avstri|e nikakor ne mogel izvršiti tega težkega dela In doseči sporazum med velesilami.
Verski spcrazam v Knmanova.
BELGRAD 8. (Izv.) Iz Kumanova javljajo, da se je včeraj taraka| sklenil na slovesen način sporazum med pripadniki bolgarskega efcsarhata in srbsko-pravoslavno cerkvijo. Eksarhisti so pristopili k srbski cerkvi. Slični prestopi se pripravljajo tudi po drugih krajih v novoosvobojenih pokrajinah.
Mirovna pogajanja.
DUNAJ 8. (Izv.) aška odpošlje na mirovno konferenco iste zastopnike kot zadnjič in sicer: Venizelosa, bivšega zunan|ega ministra Skoludlsa In dunajskega pos anlka dr. Streita. V tukajšnjih političnih krogih sodijo, da bo Grška namenoma zavlačevala mirovna pogajanja, ker se ne strinja z določbami preliminarnega miru, po katerih pripade odločitev o usodi Egejskih otokov in določitev fužnoalbanskih mej, izključno le velesilam.
Demobilizacija na Balkana.
CARIGRAD 8. (Kor.) Kakor se zatrju|e, prično vojskujoče se države z demobilizacijo sedem dni po početku mirovnih pogajanj.
Odnošaji med Bolgarsko in Srbijo se slabšajo.
BELGRAD 8. (Izv.) Vest, da je prišlo med Bolgarsko In Srbijo že do spcrazuma, Žalibog ni resnična. Sicer fe res, da je vladalo v zadnjem času na Bolgarskem malo fcojše razpoloženje, tako da je bilo upat), da pride konečno vendar do prijateljske rešitve konflikta med obema državama. A sedaj je bolgarska vlada zagrešila novo netaktnost, ki je vzbudila v Srbiji veliko vznemirjenje in nejevoljo in to celo v zmernejših srbskih krogih. Bolgarska vlada namreč zahteva, da mora Srbija plačati odškodnino za transport srbskega vojaštva izpred Drinopolja in hoče transport srbskih težkih drinopoljskih pozicijskih topov toliko časa zadržati, dokler Srbija ne piača te odškodnine.
Sporazum med Grško in Bolgarsko.
LONDON 8 (Izv.) V londonskih di-plomatlčnih krogih se razširja vest, da je prišlo med Bolgarsko in Grško glede določitve skupne meje do popolnega sporazuma. Skupna meja naj bi Šla cd mesta Kastoria in Miriasta severno od Soluna, do zaliva Orfani. Bolgari bi po tem načrtu dobili mesti Vodena in Seres in otoka Tasos in Samotrake. Vest še ni potrjena.
Bolgarsko sobranje.
SOFIJA 8. (Kor.) Na današnji seji sobranja je finančni minister predložil zakonski načrt o novem 50 milijonskem kred tu za potrebščine za armado. Pri odgovarjanju na razne interpelacije o mirovnih pogajanjih in
ustnice, kakor zrele jagode vabeče, so bile zaokrožene v sladek nasmeh. Nekaj čudovitega je bilo razlitega po tem obrazku. Kaj takega ni še videl nikoli v svojem življenju. Ganilo ga je in obenem se mu je zasmilil ubogi otrok. Glej, kaj si storil z njim? Tako slaboten ln reven se stiska k tebi in mogoče upa samo na tebe z onim velikim upanjem, ki ga rodi prva ljubezen samo v preprostih, nič hudega slutečih srcih... Moj Bog, da bi mogel učiniti temu ubogemu otroku zlo? Ne, raje se žrtvu|e sam — raje pobegne odtod, samo, da ubeži skušnjavi.
,Metka, pove.!, ali me imaš resnično rada?" Je zašepetal in se je sklonil k njenemu obrazu. „Povej, A'etka, kar lepo povej."
Metka je odprla oči. Pogledala mu je uaravnost oči in se Je nasmehnila. „Da," je odgovorila komaj slišno. „Greh je, gospod. A kaj morem zato?... Ne morem, ne morem... Vem, da sem neumna, o, tako neumna! Vi ste velik gospod, a jaz siromašna kmetica, ki zna kcmaj do pet šteti... Neumna sem, o, tako neumna! Kaj morem zato ?"
„Ne, nisi neumna," jo je tolažil Mavric. „Čemu bi bila neumna? Veš, ljubezen ne pozna nikakih ovir. Prosto gre svojo pot. Kaj so ji mar morja! Preplove ga, v enem samem trenutku ga preplove. In ni Je na svetu moči, ki bi se mogla postaviti ljubezni nasproti. Verjemi ra', Metka, ljubezni je vse mogoče."
Metka Je zmigala z g'avo. .Lepo govorite, gospod. A!i jaz ne morem ver let), ne morem... A naj bo, kakor hoče! Meni Je dobro — vedno mi bo dobro. Samo, če se
odnošajih med zavezniki. Je ministrski predsednik izjavil, da za enkrat Še ne more od-* govcriti, ker so poga|anja s Srbijo in Grško še vedno v teku. Upa pa, da bo odgovoril lahko že v t:rek. Gešov je konečno izjavM, da se na Bolgarskem niso nikjer pojav li slučaji kolere.
Romunska zbornica.
BUKAREŠT 8. (Kor.) Parlament je danes po velikonočnih praznikih zopet začel svoje zasedanje.
Kabinet Majorescu pred demisijo.
BUKAREŠT 8. (lzv.) Opozici|onalna frakcija konservativne stranke je inscenirala veliko agitacijo proti sedanji vladi, češ da je premalo radikalno nastopala v bolgsrskc-rumunskem sporu. Na čelu proti vladne 3a g banla stoji bivši ministrski predsednik C:-rp, kateremu se je v resnici posrečilo vzbuditi med ljudstvom nezadovollstvo s sedanjo vfado, ki Je za Silfstrijo žrtvovala vse prej zahtevano bolgarsko ozemlje. NI izključeno, da odstopi ves senat, gotovo pa Je, da se kabinet Majorescu ne bo mogel doigo držati na krmilu.
Turki zapuste Albanijo.
RIM 8. (Kor.) Essad paša je Porti naznanil, da |e pripravljen vkrcati svoje če;e v Draču takoj, kakor hitro mu da Pcrta potrebne parnike na razpolago.
BELGRAD 8. (Kor.) Vladna „Samouprava" odločno dementira vesti, da je iinel general Bojovlč z Essad pašo sestanek, na katerem mu Je dal potrebne nasvete, ker se nahajata tako on, kakor šef njegovega generalnega štaba, Pavlović, v Solunu.
črnogorska kabinetna kriza.
CETiNjE (kv.) Generalu VukotKu se dosedaj še ni posrečilo sestaviti kabinet, ki bo obstojal le iz oseb, ki se strinjajo s stališčem kralja glede skadrskega vprašanja Če novi kabinet do danes še ne bo sestavi en, bo skupščina najbrže za nedoločen čas od-godena.
Turčija in skadrsko vprašanje.
CARIGRAD 8. (Kor.) Razpravljajoč o rešitvi skadrskega vprašanja uvažuje „Sab h" vspehe avstrijsko-ogrske diplomacije, češ, da je Avstro-Ogrska dosegla najvažneji del svojih želja. List opetuje tudi tožbe thtlh turških krogov, ki so se pritoževali, da Avstro-Ogrska ni dala Turčiji zaželjene pomoči. Grof Berchtold se nI mogel dati voditi od turškega, ampak od avstrijsko-r grškega stališča.
Pogajanja med Avstro Ogrsko in Srbijo.
DUNAJ 8. (Izv.) V političnih kregih se zatrjuje, da se v kratkem zopet prično pogajanja med Avstro-Ogrsko In Srbijo glede ureditve gospodarskih vprašanj. Gospodarska vprašanja se tičejo revizije trgovske pogodbe, pri čemer se poteguje Srbija za zvišanje uvoznega kontingenta mesa, Avs ro-
spomnim na vas, pa mi je že dobro... Naj bo, kakor hoče..."
Mavrica so zapekle te besede globoko v dušo, in zasmilila se mu je ta sirota, koje srce je bilo tako čisto in Jasno kot mo^ro nebo v zimski noči. Sklonil se |e k njvnim ustnicam in jo je poljubil. Metka se Je okrenila. Z obema rekama se je oklenila njegovega vratu in je pritisnila svoje goreče ustnice na njegove. „Mavric," je zašepetala in je vzdihniia globoko.
Mesec je lezel vedno više in je svetil vedno svetlejše. Kroglnkrog je počival zagorski svet v pokojnem snu. Nič se ni ge-nilo Širom okrog. Le iz daljave se |e čulo prijetno šumljanje gorskega potoka. Hipoma se je dvignila sredi vasi fantovska pesem. Naravnost sem izpod vaške lipe je prihajala In se je razgubljala prijetno In otožno v mirno, jasno noč.
„Leto komaj Je minulo, njemu pa h pogreb' zvoni..."
Mavric in Metka sta poslušala to pesem, in niti zapazila nista črno postavo, Id se je bližala ob plotu Kresnikovi kočL Kakor mačka se Je plazila z naprej sklonjeno glavo in Škripa|oč z zobmi. Ko jđ dospela, do koče, se je pritisnila ob leseno steno. Nagnil je človek glavo, pa |e strmel na mlada človeka, In njegove oči so se svetile v temi kakor risu. In tedaj je videl, da se objemata ta dva mlada človeka. Z rokami se je prijel za glavo, in iz grla se :na je izvil glasen stok. Mavric in Met^a sta zaslišala ta čudni glas in sta se okrenila naglo.
„Jezus, Marija !" je kriknlla Metka ia se je stresla po vsem životu. „Tomež je — Šlmnov TomaŽ..."	(Dalje.)
Stran U
te-i
a 128

!». m
J;
* i*
Ogrska pa za oiaišavo in dustrijalnega eks-}600 vojakr, je bil v veliki nevarnosti. Valovi porta za železniško-politična vprašanja.
Berchtuld v avdijenci.
DUNAJ 8. (Izv.) Cesar ]e sprejel danes ob treh popoldne grofa Bćrchtolda v dalJŠ avdijenci.
Novi honvedski poveljnik.
DUNAJ 8. (Izv.) Cesar |e imenoval novim hon vedskim ooveljnikom, generala ka-valerije, Franca Rohra.
Posledice balkanskih manifestacij v zagrebSkem gledali&u.
ZAGREB 8. (Izv.) Radi zadnjih balkan skih manifestacij v zagrebškem gledališču, Je policija sedaj izgnala celo vrsto srednje-In visokololcev za pet let iz Zagreba.
Poljski Narodni Svet.
LVOV 8. (Izv.) Včeraj in danes bi se morale vršit? nove volitve v poljski Narodni Svet, ki reprezentira vrhovno institucijo vseh poljskih strank v skupnih narodnih vpraša njih. Kljub dvadaevnim pogajanjem, se ni posrečilo doseči kompromisa' In ni izključeno, da bo skupni Narodni Svet razbit in s tem tudi v nevarnosti obstoj enotnega poljskega kluba v državnem zboru.
Dvoboj s smrtnim izidom.
DUNAJ 8. (Izv.) V vojašnici v Pratru se je vršil danes med naporočnikom 2. bo-senskega pešpolka Weissom in stotnikom 32. pešpolka Zborovskim dvoboj s samo-kresi, ki se je konča! s smrtjo nadporočnika Welssa. Motivi dvoboja so bili čisto privatnega značaja. Weiss Je bil dodeljen zrako-plovnemu oddelku in je bil splošno priznan pilot.
DUNAJ 8. (Kor.) O duelu med nadpo-ročnikom Wei»sem in stotnikom Zborovskim lavljajo še, da je bila dogovorjena trikratna izmenjava krogel. Pri prvi sta ostala oba protivnika nepoškodovana. Pri drugi pa |e kroglja zadela nadporočnika Weissa v sredini vratu, kjer se začenjajo prsa. V garni-zijski bolnišnici so mu izvadili krogljo. Vendar Je nadporočnik Welss umrl ob 2.
Pevski zbor češko-moravsklh učiteljev v Parizu.
PARIZ 8. (Iz?.) Tukajšnji avstrijski veleposlanik, grel Szec3eny je priredil danes velik banket, katerega se je udeležil ves di-plomatičnl zbor, aristokracija, člani Akademije in mnogo drugih odličnih dostojanstvenikov. Na banketu Je koncertiral svetov-coznani pevski zbor čeŠko-moravskih učiteljev, ki je dosegel vellkansk vspeh.
Afera Lukacs — Desy
BUDIMPEŠTA 8. (Kor.) Ponovna razprava o procesu Lukacs - Desy je napovedana za 21. t. m. In bo moral priti k njej tudi Lukacs. Vrh tega Je sodišče prosilo Lukacsa, naj državnega tajnika dr. Jeszen-skega, ki bo zaslišan kot pilča, oprosti uradne tajnosti.
Kongres za 2ensko volilno pravico.
BUDIMPEŠTA 8. (Kor.) Tu se bo vršil od 20. do 25. juaija sedmi kongres mednarodne zveze za žensko volilno pravico. Kongresa se udeleže delegati iz vseh svetovnih držav.
Kralj Alfonz v Parizu.
PARIZ 8. (Kor.) Kralj Alfonz in pred-sednik Poincare sta odšla danes dopoldne v Fontainebleau, kjer bosta prisostvovala raznim vojaškim vajam in si ogledata grad.
PARIZ 8. (Kor.) Ob 5 popoldne sta se kralj Alfonz Španski In predsednik Poincare vrnila s posebnim vlakom iz Fontainbleau v Pariz.
Notifikacija nastopa grškega kralja Konstantina.
ATENE 8. (Izv.) Prihodnje dni odpotujeta na Dunaj in v Berlin kot posebna odposlanca bivši grški ministrski predsednik Zajrnis in generai Sapuntiakis, da notificlrata nastop novega grškega vladarja, Konstantina.
Poroka princese Luize.
BERLIN 8. (Izv.) Poroka hčerke nem-škega cesarja, princese Viktorije Luize se bo vršila le v ožjem rodbinskem krogu. Zato se Je vdeleže le oni suvereni, ki so v ožjem sorodstvu z nemško cesarsko rodbino in to sta angleški kralj in ruski car. Avstrijski prestolonaslednik se v nasprotju s prejšnjimi zatrdili, poroke ne vdeleži. V političnih krogih vzbuja to dejstvo veliko senzacijo.
Bojkotiranje avstrijskega veleposlanika v Petrogradu.
PETROORAD 8. (Iz?.) „Cvjet" poroča, da |e neka odlična petrograjska ruska družba sklenila bojkotirati avstrijskega poslanika Thurna-Vaisassino.
Strašen vihar na GrSkem.
ATENE 8. (Kor.) „Agence d'Athenes" poroča: Vihar, ki je divjal zadnja dva dni, je napravil povsod velikansko škodo. V pristanišču Pireju je trčilo pet parnikov, ki so bili vsi večalimanj poškodovani. Jadrenico „Peneos* je vrgel vihar na obrežje. Poškodovan Je tudi avstrijski parnik »Franz*. Parnik .E'peroki", ki Je dospel h Epira s
so odnesli s krova tri mornarje. Angleški parni:? „Lady Suaders* je obtičal blizu oto ka Krfa. Moštvo se je rešilo, utonil je le kurjač.
Pevska tekma v Berlinu.
FRANKOBROD ob M. 8. (Kor.) Na današnji pevski tekmi za cesarsko nagrado je dobilo to nagrado berlinsko učiteljsko pevsko društvo.
Le dalje v — pogubo!
Z Dunaja prihaja vest, ki more v resnici le razveseliti vse prebivalstvo države, vest, ki naznanja, da se morda že v enem tednu odpuste rezervisti, ki so bili odposlani na južnovzhodno državno mejo v svrho ojače-nja tamošnjih posadek. Ta vest sicer uradno Še ni potrjena, toda zelo verjetna Je z ozi-zom na sedanji mednarodni položaj, ki se je v zadnjih dneh toliko razjasnil, da se ni več bati zapletljajev, ki bi. jih bilo treba reševati z orožjem v roki. Črnagora se Je odrekla Skadru in ga izroči velesilam, Srbi pa so tudi že skoraj popolnoma umek-nlli svoje čete iz Albanije ter tudi zapustili Drač, drugo točko, ki je poleg Skadra delala največ preglavice evropski diplomaciji, zlasti pa tistim, ki |im Je največ na tem, da Srbija ne dobi proste poti do Adrlje, proste poti v svet. Odstranjena je torej nevarnost in skrajni čas je, da se prebivalstvo naše dtžave oddahne po mčri, ki ga je tlačila že mesece in mesece, da se reši nadal|njih neznosnih bremen, ki so mu dosedaj in mu bodo tudi še lep čas Jemala možnost rednega gospodarskega življenja, kajti s stotinami milijonov plačani ugled naše držav-, to se pravi, modrost naših državnikov, bo cbčutilo prebivalstvo še leta In leta.
to moremo le pozdravljati končno rešitev onih nesrečnih zapletljajev, ki bi bili lahko :e zdavnaj rešeni, če bi bilo naiim vodilnim crogem na Dunaju nekoliko več do resničnih coristi prebivalstva naše monarhije, nego pa do onega namišljenega ugleda, ki ga Je znala obvarovati naša diplomacija edino le pomočjo milijonskih žrtev prebivalstva in drugih, še večjih žrtev, ne pa s prepričeval-nostjo svojih idej. Rekrlmlnacij v tem pogledu, in to naJupravičeneJŠih, je bilo dovolj n celo od takih strani, odkoder |ih nI bilo pričakovati; toda sedaj je stvar menda rendar končno rešena, in ostaja nam vsa| tolažba, da za hudim ni prišlo še hujše.
Nekaj pa |e, kar nam pa vendar vzlic vsemu temu, da se je stvar končno vendar enkrat zasukala na bolje, vzbuja najupravi-ieneJŠI strah tudi za daljo|o bodočnost. Priznava se namreč res splošno, da velik del krivde na vsem tem neznosnem položaju, katerem se nahaja danes prebivalstvo naše monarhije, zadeva tiste, ki so imeli svojih rokah usodo države, res |e, da najuglednejši naši nemški listi sami, vzlic svojim najboljšim zvezam na zgoraj, ne sodijo najmilostljivejše vsega, kar se je zgodilo, toda v vsem se vendar občuti ost, ki Je vzlic novi smeri, ki naj bi Jo odslej zavzemala naša visoka politika, naperjena prav tjakaj, kjer bi bilo najbolj potrebno, da se čimprej zacelijo rane, ki jih je zadala narodnemu gospodarstvu naše države dosedanja zgrešena smer.
Kdor zasleduje pisavo naših oficljoznlh n poluoflcijoznih listov, zlasti v zadnjih časih, se mora naravnost čuditi, kako je vendar mogoče, da vzlic svojemu poudarjanju najnujnejše potrebe normalnih razmer n zlasti vzpostavitve normalnih odnošajev napram balkanskim državam, to časopisje prav sedaj, ko vsa Evropa komaj čaka, da se oddahne od skrajne napetosti položaja, seda), ko bi bito treba z obema rokama pograbiti vsako priliko, da se zavoženi voz zopet spravi v pravi tir, le še v hujši meri ponavlja svoje napade in le še išče novih obtik za svoje hujskanje.
Razne afere in aferice, ki jih je bilo treba sproti izmišljevati, da se je vzdrževal ogen| navdušenja, so odpravljene, kamna, ob katerih se je spotikala že mesece in mesece vsa evropska diplomatska modrost
—	Siader in Drač — sta spravljena izpod nog, treba [e bilo torej najti nekaj novega, novo kost, ki naj bi zopet dala gradiva za glodanje nemškim in madžarskim siovano-:rskim žurnalistom, in našli so to kost v
—	panslavizmu. Na Ruskem so našli to pošast in s tem
ruskim panslavizmom je do kosti in mozga prežeta Srbija, ki „se Je prelevila iz carl-»rajskega satrapa v petrograjskega ter na trebuhu ležeč liže ponižno svojemu novemu gospodarju roko; vladar črnegore pa na colenih obožuje ruskega malika in se poni-;:u|e do brezčastnosti, se odreka samodlo-čevanju neodvisnega vladarja in nosi pra-move lakaja*. Tako pišejo avstrijski nemški isti sedaj, v trenutku, ko bi le največja prijaznost, največja dobrohotnost in odkritosrčna naklonjenost mogla zopet pridobiti naši državi prijateljstvo tistih, ki so jej za njeno gospodarsko življenje bolj potrebni, nego ribi voda.
Po v;ern tem naravnost blazno sovra štvo do vsega, kar je slovanskega, po dlha-očih svojih srčnih izlivih pa prihaja končno avstrijsko nemško vodilno časopisje celo do zaključka, da naj bi n. pr. Srbija moraia meti sedaj najsilnejši interes na tem, da izbriše sčasoma spomin na sedanji konflikt
in pride v naravne in zdrave odnošaje napram Avstro-Ogrski. — Res čuden zaključek J
Če ima kdo najsilnejši interes na tem, da se zopet vzpostavijo normalni odnoiaji napram Balkanu, ne da bi govorili o takih odnošajih napram Rusiji, Je pač to Avstro-Ogrska, ki je brez balkanskih odjemalcev svoje industri|e in trgovine gospodarsko mrtva. Toda s takim podlim blatenjem tistih, na katere Je Avstro-Ogrska tako silno navezana s svojimi živijen5kimi potrebami, se pač ne vzpostavljajo normalni odnošaji in se ne pridobivajo prijatelji. Če je vodilnim krogom na Dunaju v resnici na tem, da rešijo prebivalstvo države iz sedanjega že velekritičnega gospodarskega položaja, če jim |e na tem, da mu vsa| omogočijo plačevanje tistih ogromnih miliionov, ki ga stane dosedanja akcija za reševanje ugleda in baje tudi koristi države, naj store vse, da nemudoma preneha hujskanje proti tistim, ki edini morejo odpomoči našemu gospodarskemu propadanju in vrniti naši državi tisti ugled, ki so era jej že zdavnaj zaigrali njeni nesposobni državniki. Le v prijateljskih političnih in gospodarskih odnoša|ih z ostalimi balkanskimi državami Je moč In ugled prve balkanske države — Avstro-Ogrske I
Za občinske volitve.
Sestanek zaupnikov za zgornjo okolico.
Danes, dne 9. t. mse bo vršil na željo zaupnikov v Bazovici, Padričah, Gre padi in Trebčah, sestanek zaupnikov zgornje okolice, na katerem se bodo pretresale kandidature za III. volilni okraj. Sestanek se bo vršil do želji omenjenih zaupnikov ob 7'30 zvečer v Sokolovi dvoran,i na Opčinah.
Sestanek zaupnikov II. okollčanskega volilnega okraja.
V torek, dne 13. t. m., ob 8 zvečer se bo vršil sestanek zaupnikov II. okoličan-skega volilnega okraja — Sv. Ivan, Rocol, Lonjer in Kolonja — v Narodnem domu pri Sv. Ivanu. Vabljeni so vsi zaupniki, da se sestanka udeleže točno in v polnem številu.
Pozor rojaki!
Kdor prejme kak magistratni odlok o reklamacij skih zadevah, naj se takoj obrne na našo volilno pisarno v Narodnem domu, kjer dobi potrebna pojasnila.
Domače vesti.
Strogi avtorizacijski izpit iz kulturne
tehnike je položil pri nižjeavstrijskem na-mestništvu na Dunaju gosp. ing. Dragotin G u s t i n č I č.
Če domovina veli! Pražka »Union* priobčuje zasebno poročilo s Cetinja, U dodatno govori o oni seji kronskega sveta, pri kateri se je odločila usoda Skadra in se je.odvalil kamen s prs Evrope, ki se |e sedaj oddahnila.
Omenjenemu listu se ponovno javlja, da je bil prestolonaslednik Danilo trdovratno za to, da se Črnagora Evropi še dalje upira in da zgrabi tudi za orožje, Če bi bilo treba. Kralj pa ni bil več tega mnenja in je resi-gnlrano dejal: »Dolgo sem se boril s seboj. Nikdar za časa svoje dolge vlade nisem trpel takih muk, a odločil sem se: popustiti moram In Skadar izročiti.*
Kakor vsa črnogorska javnost, so seveda tudi ministri vztrajali pri upornosti in so kralju zagotavljali, da prevzamejo oni vso odgovornost na se. Kralj pa jim je odgovoril: »Da, da, skupščini in narodu ste vi odgovorni, jaz pa Bogu in zgodovini. Mojega Imena bi se držala kletev, če bi pahnil svoj hudo skušani narod v najhujšo nesrečo. Mi volimo manjše zlo izmed dveh in rešimo svojo drago domovino.**
Kralj Nikola Je s tem žrtvoval svoje blesteče nade in davne ponosne saaje evropskemu miru, ajegovi ministri pa, ki so bili za vojno, so podali en bioc demisijo. In radi ljubega miru jih je kralj odpustil. Potem pa je šel in napisal sam telegram, s katerim Je javil Greyu v London — pa ne brez ironije In sarkazma — da poklanja Evropi mir....
Črnagoro in albansko obal predstavlja nova kirta, ki jo je izdala znana založba G Freytag in Berndt na Dunaju VII., Schottenfeldgasse 62. Karta obsega ozemlje Črnegore do Drača, Albanijo do Ipeka na vzhodu, Novipazar, Srbijo do Užlče, Bosno in Hercegovino do Sarajeva in Mostarja. Veliko merilo in pregledna izvedba omogočata dobro zasledovanje dogodkov, ki Je vrhu tega želo olajšano po navedbi mnogih imen. Zaris po poslaniški konferenci pred lagane severne meje Albanije spopolnju|e to lepo karto.
Vedno — komedijaši! Znano Je, kako stališče so zavzeli naši istrski voditelji napram sedanji Jadranski razstavi in kako so tudi opravičili to svoje stališče. Opravičili so Je s tehtnimi razlogi, a prlsto|no. kakor to delajo — resni 'Judje. Naši Italijani pa so tudi to pot Igrali komedijo. Tudi oni odklanjajo rečeno razstavo v svojih — listih.
„P.ccolo* je poročal o otvcriUi L toilko, Kolikor mu je prihajalo od cficijtin.- strani in zdelo bi se, da se popolnoma d sintere-sira. .kdlpendente" je šel dalje in je naravnost norce bril iz razstave. Tako slpljrjo peska v oči svoji javnosti, da ne bt izvedela, da so se naši 11 a ! i j a n 1 d a 1 i c f i-cijelno zastopati na otvoritvi razstave. Biti so tam gori na Dunaja : deželni glavar istrski, v Istri rjoveči lev ve-leitalijanizma, na Dunaju pa vedno sladki ii hiperpatrijotičnl dr. Rlzzi/ župan tržaški dr. Valerio in predsednik trgovske zbornice dr. R chettl. Udeležili so se tudi slavnostnega banketa in prva dva sta celo tudi govorila.
Torej zopet ena tistih komedij, kaker jih je zmožna le neiskrenost naših italijanskih politikov I Napram javnosti v luči grozovitih opozicijon3icev, na Dunaju, kamor ne seza oko lahkoverne in najivne tižašk itali|anske lavnosti, pa v pozi najviše korektnosti. Res Je sicer, da se jim Je doslej bogato izplačala ta taktika — dvojne duše I Da-li pa Je to dostojanstveno in vredno narodnega ponosa — to |e drugo vprašanje. Tako so prišli na glas komedtjašev tudi ob najbolj resnih stvareh. Ali igrajo komedijo nasproti Dunaju, aH nasproti svo|l lastni Italijanski javnosti, aH pa — na vse strani!
Koncert ljubljanske »Glasbene Ma tiče". Za ta koncert, ki se bo vi Sil nepreklicno jutri, v soboto, (e že velika večin * sedežev razprodanih. Slavno občinstvo opozarjamo nujno, da si še kolifeor mogoče hitro preskrbi ostale sedeže. Uljudno prosimo, da se tudi stojišča kupijo v predpro-daji pri vratarici Nar. doma. Radi boljšega razumevanja dela priporočamo nakup besedila, ki se dobiva tudi pri vratarici po 20 v.
Hinavci I .Samo nam Nemcem se tako slabo godi, da nam naše otroke poučuje|o in vzgajajo narednozavedni Čehi"... .Naši nemški učenci in nemške srednje šole zahtevajo nemške učitelle, nobenih polutanov in še manj takih moči, ki stoje v sovražnem taboru.- Tako se huduje glasilo nemškega Schulverelna in kliče na pomoč vlado, da bi odslovila peščico čeških profesorjev z nemških državnih šol. Za tako čiščenje je najmanj opravičen Schulverein, ki se nahaja v njegovih šolah na tisoče slovanskih otrok, a učitelji so jim nalzagrizenejšl nemški na-cijonalci. Poglejte šole na slovenskem Koroškem I Kdo poučuje tam slovensko mladino ? Hinavci, izderite najprej bruno iz svojega očesa, potem pridite in izvadite pezdir iz očesa svojega brata I
Po .Sovenskem Braniku'.
Leta 1896 , 23. in 25 marca Je priredila ljubljanska .Glasbena Matica" na Du na|u dva zahvalna koncerta. V imenu LJubljane se je zahvalila Dunajčanom za izdatno pomoč ob priliki potresa 1895. leta. Na prvem koncertu so se pele izključno slovenske narodne pesmice in na|lepši slovenski umetni zbori, na drugnra koncertu pa .Mrtvaški ženin" pod osebnim vodstvom skladatelja dr. Antonina Dvo?3ka, ki je bil s slovenskimi pevci izredno zadovoljen. Tudi razvajene Duna|čane je presenetil uspeh in občudovali so slovensko vztrajnost in ljubezen do umetnosti.
.Mrtvaškega ženina" bomo slišali v soboto na koncertu v „Narodnem domu." Nihče naj ne zamudi te izredne prilike!
Jutriy v soboto točno ob 8 jo v veliki dvorani Nar. doma velik koncert ljubljanske „ Glasbene Matice". Izvaja se Dvorakov: MRTVAŠKI ŽENIN pod vodstvom koncertnega mojstra gosp Mateja Hubada.
.L'Arte" o našem gledališču. Ugledni italijanski list .L Arte", revija za gledalsko in drugo umetnost in literaturo, priobčuje v svoji zadnji številki sledečo oceno uprizoritve Smetanove .Prodane neveste' v našem gledališču:
.Vljudno povabljeni smo prisostvovali v slovenski gleda iški dverani jako dobri uprl zoritvi komične opere .Prodane neveste", dela slovitega češkega skladatelja Friderika Smetane in moremo z zadovoljstvom konstatirati, da se je delo genijalnega glasbenika s svo|o bogato melodično žilo In najslajšo domotožno lepoto izvajalo dostojno ob napeti pazljivosti in občudovanju poslušalstva. Na malem odru se ]e izkazala priprava in učinek raznih slik v kretnjah ansambla in v razperedbi skupin, zlasti v nastopu komedijantov, kot navdahnjena s čistim In globokim umetniškim čutom in urejena z dobrim ukusom. V vsem se je končno kazala srečna roka izbornega in res umetniškega vodstva.
Kakor smo že omenili, je opera šaljivega značaja s svojo kristalno čisto glasbo, moderno v zamisli, a ne preobremenjeno z ekusivno sonornostjo, oživljeno z blestečim nizom melodičnih biserov, ugajala kar najbolje. Dovršena izvedba je prispevala svoje k sijajnemu uspehu. Vrli in disciplinirani orkester (e pod sigurno taktirko kapelnika Mirka Poliča podal najboljski muzikalni komentar. Na odru gre v prvi vrsti priznan|e Richterjevi, pevki resnične vrednosti, ki je razvila obsežno bogastvo svojih sijajnih glasovnih zmožnosti, v čemer sta jo podpirala kar na|bo!Je tenor Harfaer-Karas in bas Križaj, neprisiljen in zabaven igralec, obdar-jen z voluminoznim glasom. Hvale vredni so
vsi ost ilf Ia posebej Švagelj v težki ulogl jecljajočega bebca. Posebno priznanje gre končno neutrudnemu Leonu Dragutinoviču, ki je z redkim umetniškim čutom vodil dovršeno vprizoritev opere."
GDtovo Je ta sijajna ocena znanega strogega italijanskega ocenjevalca v tem prav tako priznanem listu ie v čast našemu gledališču in vsem tistim, ki so pripomogli, da je doseglo naše gledališče s „Prodano nevesto" tako sijajen uspeh.
Člani slovenskega gledališča v Trstu prirede na binkoštno nedeijo ob 6 zvečer v „Narodnem domu" v Barkovljah gledališko predstavo. Uprizore veiezabavno burko v 4 dejanjih „Grofica In čevljar". V tej burki Imajo glavne uloge naši najboljši igralci in je stem zagotovljen uspeh.
Vstopnina je nizko odmerjena, 60 vin. Sedeži 1 K.
Jutri, v soboto točno ob 8'30 y veliki dvorani Nar. doma velik koncert ljubljanske „Glasbene Maticeu. Izvaja se Dvorakov: MRTVAŠKI ŽENIN pod vod-stvom koncertnega mojstra gosp. Mateja Hubada.
Nt nška izzivanja. Iz Koprive nam poroča >: Ker že Nemci tako radi izrabljalo vsako in tudi najmanjšo nepriličnost, ki se je morda dogodila kje med Slovenci, da kriče o kulturni zaostalosti nas Slovencev, naj zabeležimo tu dogodek, ki naj si ga posebno graška „Tagespost" dobro zapiše v album. Mlnole sobote smo v Nabre-žini vstopili v vlak, ki odhaja proti Ljubljani ob 7 35. Ko smo poseli, se je neka že sedeča nemška družba dvignila in začela rohneti na nas in nam groziti s pestmi, ako takoj ne ustanemo zopet. Nota bene: nismo mi zaseli nobenega njihovega sedeža, ampak poleg njih na prostore, ki so bili prazni. Mi smo seveda energično protestirali, a za Nemce Je bilo to v povod, da so pokazali vso svojo iepo nemško — kulturno dušo: skočili so po koncu in se postavili proti nam, se zaganjali proti nam kakor pravi divjaki iz — Albanije. Mi sicer nismo razumeli njihovega tuljenja, aii čuli smo grdo hrvatsko psovko — Bog ve, kje so se je naučili —, ki je tu ne moremo ponoviti. Dvo|ica navzočih gospodov jih Je poučila, da izobražen človek ne postopa tako brutalno z ubogimi delavci — z ljudmi, ki so izmučeni od dela. To Je pomagalo v toliko, da Je nemška druž a zopet posela, ali z divjim žaljivim krohotom.
Onima d?ema gospodoma — bila sta menda iz LJubljane — se zahvaljujemo naj-iskreneje. Kajti da nista nastopila ona, ne vemo, kako bi se bila stvar iztekla, ker vseh Nemcev je bilo 12, mi pa samo 4.
Taki dogodki so važni spričo dejstva, da se vsak hip dogajajo — na naših tleh. Tako daleč seza že nemška, po vsej vladni politiki povspeševana objestnost, da celo v naši lastni hiši ne poznajo niti najelemen-tarneje obzirnosti napram našemu ljudstvu.
Zdravstveno stanje pospešuje mestni magistrat tržaški s tem, da mestni pometači, posebno v zjutranjih urah, pometajo brez vsakega škropljenja. Ako se pomisli, da je v Trstu precejšnje število bolnih na pl|učih in da se večina teh nesrečnikov sprehaja in pljuje po mestnih ulicah; se lahko zaključuje, da se v prahu, ki se dviga pri pometanju, nahaja precejšnje število onih živalic, katerim učeni ljudje pravijo bakcili f Vse to pa vdihujejo oni meščani, ki iz raznih vzrokov vstajajo zgodaj in ki morajo za poslom. Menimo, da bi se temu zdravju Škodljivemu nedostatku lahko odpomcglo?!
Ne zamudite na binkoštno nedeljo srasne družinske zabave, ki Jo priredi šentjakobska Č talnica v dvorani Kons. društva pri Sv. Jakobu. Kakor že objavljeno, nastopi na tej prireditvi naš slavni čarodejec g. J Domines, ki nas popelje v svet čudežev 10 pravljic. Poieg tega pa bedo še razni šaljivi prizori in kupleti. Sviral bo popolni društveni orkester. Po zabavi bo^ ples. Vstopnina k zabavi 40 stot. Da se Čitalnica po pre-stalih krizah oživi, je nujno želeti, da se si. občinstvo udeleži te prireditve v velikem številu.
Ženski odsek vrdelskega sokola priredi, kakor že Javljeno, v nedeljo, 18. t. m.,
zabavni večer z godbo, petjem, igro in maj-nišklm plesnim venčkom. Pri petju nastopijo same sokoliće, ki se pridno vadijo v petju. Vabimo torej si. občinstvo, da se udeleži v veHkem številu te prve naše prireditve ki 00 upamo, ugajala v vsakem oziru.
Ob binkoštnlh praznikih v Grijan
bo vozil brzi motorni čoln „Mira" naše hotelske delniške družbe „Grljan-Miraraar pri Trstu" od pomola sv. Karla ob 8 30, 10,
2	45 in 4, nazaj iz Grijana pa ob 9, 12,
3	15, 6 30 ic eventuelno ob 7 30.
friaška mala kronika.
Trst, 8. maja.
Kmetova zgodba s stotaki. Dne 6.
t. m. je prišel v Ti s t po opravkih kmet Anton Lozar iz Ajdovščine. Mož pa se ga Je kmalu nalezel in |e nato kolovrati! v ulico Beccherie, kjer sta se mu predstavila dva stara znanca, ki Ju pa Še nikoli ni videl. Šli so pit v neko krčmo in tam sta tujca Lo-zarja popolnoma opojUa, nato pa mu, ko ga Je posilil spanec, nkradla ves denar v znesku nad 1200 kron, nakar sta izginila. Lozar pa se |e takoj na to zbudil in Je stekel k policiji s svojo zgodbo. Tam so se takoj lotili zadeve in uspeh |e bil res si-jajen.
Zaprli so 31 let starega dninarja Andreja Valentiča iz javorja, stanujočega v ulici Corte št. 6, pri katerem so našli K 947*34 in novo uro z verižico in lepo obleko. Tatvino |e takoj priznal. Tajil pa je drugi tat, 67 let stari Franc Pegan iz Planine, ki pa Je slednjič vendar tudi priznal, a s pridržkom, da je dobii samo 80 kron „dividende". Ker pa enakopravni kompanjoni ne delijo tako čistega dobička, je pač gotovo, da je dobil vsa| onih 300 kron, ki so jih našli pri njem.
Nad svojega predstojnika. S svojim predstojnikom Antonom Smrekarjem se Je v Javnem skladišču spri težak Viljem Geguč iz ulice Antonio Caccia št. 5 in ga |e slednjič Še lopnil po glavi. Ko je videl, da ga Je vendar nekoliko preveč udaril, je potegnil, včeraj pa se |e sam javil policiji. Poslali so ga v ulico Tigor.
Vedeževalka sleparka. K 30 let stari Antoniji Tarlas se je zatekla neka služkinja, ki se |e je bil naveličal ženin in ji ušel, ter jo prosila za svet Dobra Tončka pa ni samo rade volje svetovala, ampak |e tudi takoj ponudila svojo „pomoč". Zbegani služkin|i je natvezlla, da bo ženina pač Še mogoče izpreobrniti, a zato Je treba maš, boljše več petih, nego tihih, in pa kdo ve, česa še vsega. Zato pa |e treba denarja in služkinja Je vsemogočni Tončki zdajala vse svoje prihranke, blizu 700 kron. Vsa sredstva pa niso nič izdala, in ko nI bilo več denarja, Je bilo tudi konec vedeževalkine moči. Ker ni bilo ne denarja ne ženina nazaj, |e služkicja šla k policiji, ki seveda tudi ni dobila nezvestega, kateri |e itak ne briga, pač pa ve-deževalko. DosedaJ Je dognano, da Je ženska tudi že neko drugo dekle osleparlla za 150 kron. _
Društvena vesti«
Rojanska podružnica družbe a 7. CM
vabi vse mestne in okoličanske podružnice, ki imajo voljo za sodelovanje pri veselici, ki se priredi v korist Družbe meseca Junija, na sestanek dne 14. t. m. ob 8 zvečer v prostorih Kons. društva v Rojanu pri cerkvi.
> orfjar?iz&e*]ar
Odbor zidarske skupine naznanja, da priredi dne 1. Junija veselico pri „Tirolcu". Od Sv. Jakoba se odkoraka na veselični prostor z godbo NDO in zastavo zidarske skupine NDO. Natančni spored objavimo.
DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanit* 23-25 pritličje.
Na Javni dražbi, ki se bo vršila v soboto, one 10. t. m., od 9 do 12 dopoldne, se bo prodajalo:
Omara, podnožnik, zrcalo, majhna ura (regulator), budilka, pisemska stiskalnica, razne suknje, površniki, žaketi, hlače, obleke za delavce, klobuki, kosi blaga in narejena moška obleka.
SOUDNO: m : ELEGANTNO
PO ZMIRNIH CINAN
RAFAELE ITAUA
, 1 ; '.....1 ; : '	■'.,■!. i 1 . ; -

_LL
ALOJZU TAVČAR- DUTOUUE
autorizirano stavbno in kamnoseško podjetje
zapriseženi sodni Izveden«
izvršuje vse potrebne načrte, proračune, cenitve za stavbe, vodnjake, ceste, nagrobne spomenike in druga monumentalna dela. Cene zmerne.
JKnenje g. dr. Jfi. Jfeuwirtha v jtfariboru.
Gosp. J. SERRA VALLO
Trst.
V odgovor na vaše cenjeno pismo vam odgovarjam, da predpisujem vaše železnato kina vino Serravallo kakor izborno krepčilo za želodec in oslabelost sploh že več let, tudi otroci ga radi pijejo. MARIBOR, dne 7. septembra 1911.
Dr. NEUW1R1H.
Trgovina kuhinjskih s= potrebščin =
Trst, ul. Commerciale 3.
Velik izbor kuhinjske in sploh hišne priprave, poreelane in steklovine, luči in lesenih priprav.
Knjigarna in trgovina papirja
E. Stadler
Trst - Via Belvedere štv. 2.
ima veliko izbero vseh slovenskih, nemških In italijanskih romanov.
ZDRAVNIK
Med. Dr. Karol Perničič
ordinira od 11—12 Trst« ulica Bonomo 3/IL (nasproti Dreherjeve pivovarne).
Pranje glave, česanje, barvanje las, Izdelovanje in veliko skladišče lasuljarskih del, kakor pletenice, kroketi itd. Priporoča se p. n. gospem
A. ŠEBEK,
lasuljar, Trst, ulica G. Carducci štev. 9.
Paroplovna družba D. Tripcovich & Cj-V Trst
Ob priliHi binHoštpifo praznikov
se bodo izdajali vožnji listki
za izlet v Benetke
z udobnimi in najhitrejšimi parniki GRAF WURMBRAND na dva vijaka in VENEZIA na turbine in štiri vijake
s pravico uporabe tja in nazaj enega ali drugega parnika, kakor sledi: Odhod iz TRSTA (pomol sv. Karla): v soboto, 10. majnika ob 2 popoldne, (parnik „Graf Wurmbrand*) ; v nedeljo, dne n. raajnika ob 8 zjutraj, (parnik „Venezia") ; v nedeljo n. majnika ob 4 pop., (parnik „Graf Wurmbrand"). — Odhod iz BENETEK (pristan sv. Marka): v nedeljo, 11. mainika ob 8 zjutraj, (parnik „Graf Wurmbrand") ; v nedeljo, dne 11. majnika ob 8 zvečer, (parnik „Venezia"); v ponedeljek, 12. majnika ob 2 popoldne, (parnik „Graf \Vurm-brand") ; v ponedeljek, 12. majnika ob 8 zvečer, (parnik „Venezia"); v ponedeljek, 12. majnika o polnoči, (parnik „Almissa" avstrijskega „Lloyda"). Izletne cene (tja in nazaj s pravico kakor gori): I. razred K 14'— ; II- razred K 10 — ; III. razred K 7—. Vožnji listki se prodajajo v Trstu pri družbi, plazza dela Sorsa 12, pri L1oy'«vi oiebno-premetnl blagajni ; pri agenciji za potnike P. Christofidi u, hotel de Ia Vlile in Excelehr Palače Hotel ter V družbeni utlcl na pomolu sv. Karla. Izbrana restavracijska in kavarniška postrežba na krovu.
Dražb* si pridržuj® lzpremembe ▼ smislu prometne** oprsvllnlka	g
Katare, zaslizenje itd. z ničemer ki-
__^	„	w — — _ — —_ ________ ________________________treje in boljše ne
odpravite kakor če pridno pijete in grgrate Tolstovrško dijetetično kislo vodo, ako Jo sedaj poskusite, ko se je posrečilo vrelec moderno urediti, da nele ne uhaja ogljikova kislina temveč se je našel in spojil nov, močno ogljikovokiaei pritok. Sedaj lahko tekmuje 'clstovrška slatina z vsemi najboljšimi kislimi vodami ker čvrsto muzira ia ia« zelo r L zek okus t r ostane tudi čista in dobra. Naročite in prepričajte se. Zaboj s 25 steklenicami, 38 1, velja le 5 kron. Razpošilja se v »/» h 7» [ ™ * /« 1 steklenicah. — Prazne steklenice vseh voda se sprejmejo po najnižji ceni v polnitev. Plakati, analize zdravniških izvedencev in ceniki zastonj in franko. — Tolstovrško slatino »^očap • ,_____:i • __o««;«	,0	krtir.is«;^ i^t-	rp« naibolisa zdravilna in namizna osvežuioča mineralna voda. Odlikovana na dveh higiienicnih
Ponehale bodo vse kritike o Colstourški slatini ® Kadilci!
Osem: gospodinjam
toplo priporočamo
KOLINSKO CIKORIJO j
edino prtom, po kafcoToitf oito^jlTi slovenski izdelek, ss	: §	m_9
f Miiimii nali! I Drože (kons) Iz odlikovane slovenske tovarne drot so dosesle dosedaj vsepovsod naJbolISl sloves, narodnjaki, irgOUCl, PEIU ! naniajte pri domači tvrdkl, ki vam postreže po konkurenčnih cenah - "srcsr j. j. SOBAH, Trst, (L Oasarl 10.
Stran IV.
„EDINOST" St. 128.
V Trstu, dne 8. maja 1913.
Skupina pekovskih pomočnikov NDO vsbi na važen sestanek, ki bo danes ob 10 predpo dne v društveni dvorani, ulica Sv. Frančiška št. 2.
Šentjakobsko delavstvo |e vabljeno na društveni shod, ki bo jutri ob 7 zvečer v društvenih prostorih NDO pri Sv. Jakobu (blizu Jadrana").
Govorniška šola. Danes ob 8 zvečer
govorniška šota.
Delavci čistilnice riža so vabljeni na javen shod, ki bo j u t r i ob 7 zvečer v »Gosp. društvu4* v Skednju.
Skupina delavcev v plavžih sklicuje za j u t r i ob 7 zvečer javen shod v prostorih „Gosp. društva" v Skednju.
Posredovalnica dela NDO. Službe išče mizar.
Na veselici NDO 1. majnika pri Jadranu" je bil izgubljen privesek s sliko in ve rižico. Kdor ga |e našel, je naprošen, da ga pošlje v uraa NDO. Ravno na istem prostoru je bila najdena majhna svota denarja. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi v sredo zvečer, dne 14. t. m. ob 8 zvečer v uradu NDO.	_
DAROVI.
—	Za CM podružnico v Kolonji je dai nabiralnik v gostilni Šteiana Ferluge na Konkonelu v mesecu aprilu K 5 34j
—	Na shodu dne 1. majnika v Nar. domu se je nabralo za žensko podružnico sv. CM v Trstu K 13'4 in za podporni ftond delavske organizacije K 12 56. Zadnjo svoto hrani gospa Bičkova, vratarica „Nar. doma*.
Vesti iz GoriSke.
Iz Devina. Tuka|šnje bralno-pevsko društvo „Ladija" priredi dne 12. t. m. na binkoštni ponedeljek, javno tombolo na korist tukajšnjega otroškega vrtca. S tombolo bo združen ples, h kateremu bo svirala godba NDO iz Trsta. Tombola 150 K, činkvina 70 K. Srečka 40 stot. Začetek ob 6*30 popoldne na občinskem vrtu za slov. šolo. Z ozirom na plemeniti namen vabi odbor na obilno udeležbo. Gre za utrjenje slovenske postojanke na klasičnih devin-skih tleh.
G. Miroslav Ples, veleposestnik v Devinu je daroval 20 K tukajšnji CM podružnici o priliki poroke svoje nečakinje, g.ce Marice Lokarjeve z g. dr. Juštom Bačerjem Iz Merne pri Gorici. Živel darovatelj, vso srečo novoporočencema.
Izvozni trg v Gorici bo otvorfen dne 15. tekočega meseca. Prve črešnje so prišle te dni na trg.
Iz Dol. Cerovega v Brdih se je bila raznesla vest, da je josip Pisk umrl na poškodbah, katere bi mu bil prizadjal Josip Keber. Radi tega je Šla scdna komisija v Cerovo in zdravniki so raztelesili 501etnega Piska. Konstatirali so, da je pokojni rad pil in da ga Je zadela kap na srce. Pred tremi tedni pa je bilo prišlo do prepira med Piskom in Kebrom v Moši in tudi stepla sta se bila. Ali to nI bilo v nobeni zvezi s smrtjo, dasi se je prav radi tega tepeža raznesla vest okoli, da je Keber ubil Piska. Keber je seveda popolnoma razbremenjen in ga ne bodo sodno preganjali.
Izgnanih je bilo Iz Gorice v mesecu marcu 35 oseb, v aprilu 22, stroškov Je bilo okoli 500 K.
Žaljenja veličanstva sta bila obtožena Miha Peric in Joiip Saunlk v Gorici in v obtožbo [e bil potegnien tudi Eglsto Co ciancig. Neke noči lani poleti so biii skupno v gostilni. Kregali so se in tudi nekaj stepli Prva dva sta nato ovadlila Laha radi žaljenja veličanstva; v preiskavi pa se je vsa reč zasuknila tako, da so prišli vsi trije pod obtožbo. Razprava |e trajala ves dan, a je skončala z oprostitvijo vseh treh. Bila pa Je uložena ničnostna pritožba, ki je pa sedaj na višji ukaz umaknjena in Je stopila oprostilna razsodba v veljavo.
Motenja vere je bil cbtožen 24!etni josip Klaclček iz Šempaske občine. Pred sodnijo v Gorici je bil oproščen.
Volilci v goriški deželni zbor, preglejte volilne imenike, če ste upisani ali ne 1 Nlkdo naj ne zamudi pogledati in če ni vpisan, naj reklamira vpis 1
Druge slovenske dežele.
Šmarjeta pri Velikovcu. (Zborovanje Bauervereina). V četrtek, dne 1. majnika. se je vršilo pri Raku na Ruh statu, pri Šmarjeti, zborovanje Bauervereina. Kakor govornik {e nastopil znani meščanski učitelj Hornbogner, ki je razmotrival Balkansko vpraŠanle, kakor sploh setian|i politični poločaj v Evropi. Delal se je strast nega patriota, značil pa je vso politiko in taktiko s stališča nemške države, ka tero Je tudi venomer stavil za uzor! Ves njegov govor je preveval strah pred Rusi — in sploh Slovani I Pogledal je tudi Še malo v bodočnost, ter slikal Evropo, kako bi zgledala, ako bi v medsebojnem boju „tro zveze in tripelelente* — zmagala zaonja! Ta zmaga da bi bila konec Avstrije, konec Nemčije — in gospodarstvo Rusije v Evropi! Zamolčal pa je, kako bi izgledalo, ko bi zmagala „tro-z vez a*! Da bi tedaj bil konec Avstrije
in zlati časi „Nemči|e* — o, o tem ne govore naši velenemcl 1 Sklenil ie svo| govor z besedami, da se naj vsak obesi takoj na bližnjo drevo, ki simpatizira z Jugoslovani, ali pa ki bi klical „Živela Srbija", kakor da se je to že neštete krat zgodilo! (Preiskava pa je ugotovila, da so klicali — Živela Avstrija !!)
Z govorom učitelja Hornbognerla le pa tudi biio že zborovanje pri kraju! PriČako vali smo še nekaj več od Bauervereina! — Tako klavernega zborovanja Še nismo kmalu doživeli ! Spoznali so to tudi kolovodje! Nadučitelj Šmarješki Je v Jako ostrih besedah konstatiral, da |e le malo poslušalcev ter da |e veliko oseb, ki bi se zborovanja lahko udeležile, odsotnih. (Celo župan je manjkal!) Veselilo ga Je pa, da Je navzoča mladina, od katere si obeta več! Nato so zakrožili še neka) nemških pesmi — in Nemšt«o |e rešeno I Nas pa veseli, da je zborovanje izpadlo tako klaveruo. Bilo je namreč navzočih kakih 30 oseb, vštevši govornika in učitelje iz sosednjih vasi! Nem škonacijonalna gospoda pride|o morda vendar-le do prepričanja, da Je tudi Važenperk več aH manj slovenski?
Književnost In unetnost.
„Slovan" mesečnik za književnost, umetnost in prosveto, je svojo 6. letošnjo številko v veliki meri posvetil naši Jugoslovanski ide|f; na to stran meri skica Milana Puglja »Mi bi rastli kakor bori in smreke" (ako bi se namreč srečala Kraljevič Marko in kralj Matjaž); Golar Uglješa pa nas s svojim »Klicem domovine" stavlja v tragiko črnogorsko in slovensko. Z srtistovsko fineso le izvedena Nazorova istrska pravljica „Divic grad", kjer počiva Kraljevič M?rko; nežno lepo Je to pravljico ilustriral Saša S in tel. Na čelu lista Je reproducirana Miloševa Vukosava iz Kosovske tragedije (Urednik dr. Fr. Ilešlč analizira »MIlana in Mileno.*)
MALI OGLASI		
	MALI OOLASI as rsCusi« pe 4 via. bete do. Maftag tiskaš« bMsds cakrst ni K«j««vjU iirtrtsjfclss « vta. Plača m taksi huarstMM stftrtka	
Trnni/clf!	1® Btfr» službe v
I riJUVSKI t-govini na deželi. Prijazne pismene
pocu ibe na inseratni oddelek Edinosti pod „Soli l-
nost St. 981".	981
Pni i7lirnn^nO inteligentnega trgovskega IUI i^UUOlloJJCI, pomočničnika se sprejme
takoj za trgovino na deželi. Našlo i pove inaeratni
oddelek Edinosti.	995
Oprli«2m za stro ne pasove t tovarnah, popravlja Ovu I di stare in sprejema nove v delo. Josip Vrbovec, nI. dcussa št. 7.
987
Cn+.in&tofV* Antona JerkiCa n&aiov: Trst, d.
rUlUJjrala delle Poste 10;
alics 7.
Gorica, Gosposk;
4444
rinhrn usPev8j°ča trgovina uenja se proda UUUrU gežani z vsem bl&gom ali tudi brez bi
v
_____ . _ r_____ „ __blagom ali tudi brez blaga, na lepem kTaju, v sredi trga. Pojasnila ▼ trgovini B. HihelČiC v Sežani.	1010
ANTON SPANGHER
▼ starosti 85, je daneB po dolgi in mačni bolezni v naročja svojih dragih, previden s sv. zakramenti mirno ▼ Gospodu zaspal.
Razžaloečeni hčeri Emil j* vd. Pertot in Roza vU. Krekič, sinovi Pranjo in Ivan, ter neveste in nečaki naznanjajo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem to bridko izgubo.
Pogreb predragega pokojnika ee bo vršil v soboto, dne 10. majnika, iz hiže žalosti v Barkovljah, ul. Bovet o it. 347.
TRST, dne 8. majnika 1913.
Brez posebnega obvestita. Novo pogrebno podjetje, Corso 47.
t
Tuinim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je včeraj po dolgi bolezni mirno v Gospodu zaspala
a |	• ■	pil« v ■ v
Antonija Filipcic
v starosti 64 let. Pogreb zemskih ostankov drage pokojnice se bo vršil jutri, v petek, 9. t. m., ob 4 pop. iz mrtvašnice pri sv. JustM v cerkev sv. Jakoba.
Trat, dne 8. majnika 1913.
Žalujo6i ostali.
Novo pogrebno podjetje, Corso 49
t
Tužnim srcem naznanjamo torodnik:m in znancem, da je naša mati
Frančiška Ulčakar
v starosti 48 let včeraj ob 11 dop. po dolgi in mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v tukajšnji bolnižnici mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bo v soboto, dne 10. majnika. ob 3 pop. iz mestne mrtvašnice. TRST, dne 9. majnika 1913.
Franc, Adolf, Jožef, sinovi; Alojz, soprog; Ro za mila, hči; Ljudmila, Olg«, nevesti.
l«lwnS nloe Prifede fantje v Povirju na bin-JdVIII plCd koštni ponedeljek na dvorišču A. Mohorčiča. Svitala bo loDjerska narodna godba. Ci-Bti dobiček je namenjen družbi sv. C. in M. 1003
L.Jn DtrHtiol čevljar, rodom Ceh, ul. Mon JOSIp nyavai tecehi 11 nasproti C. M. Seli,
Be priporoča šentjakobskemu občinstvu. Drfje družbi sv. O. in M. 2V..	993
H |||j Afti iasni odg- Ivana' Vsled nezanima-UUnCni nja pisma ne dvig jem. Na svidenje v nebesih ! Z bogom !	1005
Avstrijska paroplovna del. družila Jalmatia"
vzdržuje sledeče glavne proge:
Trst-Metkovl6 A. (poštna).
Odhod iz Trsta v ponedeljek ob 5. uri pop. Povrat ek vsako soboto ob 6 30 uri zjutraj. Trst-Metković B. (poštna).
Odhod iz Trsta v četrtek ob 5. uri popoldne. Povratek v torek ob 6 30 uri zjutraj. Trst-Metkovlć O. (p štna). Odhod iz Trsta v soboto ob 5. uri popoldne. Povratek v četrtek ob 630 uri zjutraj. rrst-Korčula (poštna). Odhod iz Trsta v torek ob 5. uri popoldne. Povratek v ponedeljek ob 6*30 uri zjutraj. rst-ŠIbenik (poštna).
Odhod iz Trsta v sredo ob 5. uri popoldne. Povratek v četrtek ob 6. uri zjutraj. Trst Makarska (trgovska). Odhod iz Trsta vsako soboto ob 7 popoldne. Povratek vsaki četrtek ob 715 pop. Trst-VIs (trgovska).
Odhod iz Trsta v sredo ob 6 popoldne. Povratek vsak ponedeljek ob 7-15 popoldne. Zveza v Metkoviću z vlaki v Mostar in Sarajevo. Družba vzdržuje tudi 26 stranskih prog v Dalmaciji. Vožnji redi se morejo dob ti brezplačno
pri vsakem družbenem zastopništvu.
jtovo: trgovino
jestvin in kolonijalnega blaga sem otvoril in se vljudno priporočam S'ovacom, posebno pa onim, ki stanujejo v bližini. Potrudil se bom, da zadovoljim v vsakem oziru.
Benjamin Žerjal,Trat
ulica Cecilia, vogal ulice Rug-- gero Manna št. 3. -
£sIoqb to- !■ fMzm, vin špirit* likerjev fc razprodaja na drobao In debela
JAKOB PERHAUC
Trst, Via deli« Acque it 6, Trat
(Nasproti Oaffe Centrale) VlOk Izbor francoskega lam panj ca, penečih desert ■ih Ualija&skih is avstro - ogrskih vin. Eordesm Sorgnndu, r enakih vin, Mesella la Ohianti. Bob konjak, race« žganja tir posebni pristni tropinovso llivovec In brin j sveo. Izdelki L vrsta, dolli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj is vrli. Raspelima St> po povzetju. Ceniki na zahtevo In buko
Razprodala od pol litra naprej, ta
F.
Žganj&rna
Pečenko
se je zopet odprla
v ul. Scala Belvedere št I
(prihod Iz ulice Miramar).
Priporoča se svojim starim obiskovalce n in obenem cenjenemu občinstvu.
Nova dalmatinska
gostilna-buffet
Trst, ul. Pasquale Revoltella 479.
Toči se dalmatinsko prvovrstno vino in Dreherjevo pivo. Mrzla in gorka jedila.
CENE JAKO ZMEKNE. Vino za družine po znižani ceni.
Priporoča se za obilen obisk udani
JURAJ PERIŠIĆ, lastnik.
GOSTILNA
„AlT Acquedotto"
v Trstu, ulica Acquedotto it. 9 5,
toči sama pristna domača, vipavska in istrska vica, kakor tudi izboren kraški teran in vedno sveže Dreherjevo pivo po najzmernejšili cenah. — Na razpolago so vedno sveža mrzla in gorka jedila. Uva-ževaje geslo „svoji k svojim-, se priporoča si. občinstvu za obilen obisk vdani Josip Jurkič, lastnik.
y
Zobotehničnl »mbulalorij Univ. zdravi* •
Dr. Makso Barrv
Ermanno Schultze, 1. tehnik. Trst, ulica Caserma štev. 17, IL nadst«
Posebni zavod za umetne zobe brez ustnj plošče. Plombiranje z zlatom, Dlatinom porcelanom Vsa dela brez bolečin. Zrar-nanje krivo rastočih zob. Zmerne cene. Sprejema od 9 do i in od 3 do 6 po po J 3
Umetno - fotofiratični
Trst, ulica fffftlj^ Trst. ulica Rivo št. 42 Ulbtjb Rivo st- 42
(pritličje) -- pri Sv. Jakobu -- (pritličje)
Isvriuje vrako fof gT»ljćr>o del\ k a ker todi razgltde, po-i trtke, notranjo« lokalov, porcelanske pl- *će za vsakovrstne fi.ttuec.lke Itd. Itd.
Posebnost: Povečanje vsake fotografije
Kadi udobnosti gcp. uariCu: kov •prejema saroCbe in jih iivriujo na Aoma, cveutueluo tudi cunrj iue ta
Krojačnica Vek.Terzo
Trst, ulica Fonderia Stev. 4, I. n.
Priporoča se c. občinstvu za vsakovrstna dels. Solidna postrežba po najnižjih cenah in najnovejiem kroju. Bogata izbera najnovejših angleSkih vtorce*.
SVOJI K SVOJIM! nosimmmms
Odlikovana to~ Varna sodaviee
£ D RIJ A
Sv. Ivan pri Trstu,
Via S. Cilino Št. 541 (edina slovanska in izven kartela) Tel. 5 66. »e priporoča naj topleje slovanskim gostilničarjem, kavarnarjem in dragim odjemalcem sodavičarskih izdelkov v mesta in okolici.
waa
Novo pogrebno podjetje, Trst
(vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (TELEFON St. 14-02.)
Prevoz mrličev na vsa kraja
Zastopstvo s prodajo pogrebnih predmetov: J. MRZE K, Op&lne it. >70£s T. VITEZ v Ntbrtllnl na trga pri cerkvi; A. JAMŠEK, pri Orehu (Noghere); r. BRirsTiC
v škednju.
Zaloga pristnih voščenih sveč lastnega izdelka.
Podjetje bogato preskrbljeno z najnovejšo opravo. Voaovi za veličastne ■prerod« z bogato opremo in od mg enostavnejših do najbolj lnksmjoznih. Krasna izbira venca? iz ametnega. cvetja, biserov, kovine in porcelana, krste iz kovine in raznovrstne iz lesa, pajčolani, obleke, obuvalo itd. — Za poročence, birtnance in druge svečanosti bogata izbira raznovrstnih, vencev in cvetlic veščenih in barvanih. — Vsi predmeti so stalno na razpolago. Stalne cene brez konkurence postrežba točna. Nočna naročila se sprejemalo v lastnih prostorih zaloge podjetja uL Tesa it. 31. telefon 1402.	Družabnik in upravitelj H. & TIBILJ