21 Spored od 19. do 25. maja 1940< Izvlečki sporedov inozemskih postal KONCERTI RESNE GLASBE Nedelja: 6 Hamburg: Pristaniški 4. 8.15 Stuttgart: Komorni 4 (Schubert). 8.30 Bohmen: Simfonični 4-10.30 Dunaj: Orkestralni 4-14.05 Dunaj: $ italijanske pesmi. 17.45 R. Pariz: Simfonični 4-19.15 Berlin: Pevski in orkestralni 19.55 MUnchen: 4 RO. 21 Italija I.: Simfonični 4. 10.45 BeromUnster: 4 komorne gl. 11.15 Sottens: Pergolesi: »Stabat Mater« - oratorij. 20 Francija: Simfonični 4 (nadaljevanje ob 22). 21.20 BeromUnster: Mozartov 4-21.35 Horby: Violončelo in klavir. 22.45 Francija I.: Saint Saens: Prva sonata. Ponedeljek: 9 Berlin: Komorni 4-13.15 MUnchen: 4 RO. 14 Dunaj: Popoldanski 4 RO. 16.30 Bohmen: Klavirski 4- 17.15 Italija I.: Instrumentalni oktet. 21 Italija n.: Simfonični 4. 22.45 R.Pariz: Simfonični 4. 20.10 Budapest: Orkestralni 4. 20.15 Sottens: Orkestralni 4. 22.15 Horby: Orgelski 4. 23 Praga: 4 češke glasbe. Torek: 11 Breslau: 4 RO. 11 MUnchen: Delavski 4-11.30 Italija skupni sp.: Ork. 4. 13.10 Berlin: 4 RO. 17.15 Dunaj: Komorni 4. 20.30 Italija II.: Orkestralni 22 R. Pariz: Pevski 4. 20.30 Francija I.: Orkestralni 4. 21 BeromUnster: 4 duhovne glasbe. 21 Horby: Orkestralni 4. 21.10 Bratislava: L. van Beethoven: Simfonija št. 3. 22.35 Praga: 4 češke glasbe. Sreda: 11 Bohmen: Delavski 4- 15 MUnchen: 4 RO. 18.15 R. Pariz: Sonata za violino in klavir. 19.15 Bohmen: Wagnerjev 4. 21 Italija I.: Simfonični 4. 22 Berlin: 4 RO. 17.30 Praga: češka komorna glasba. 20.45 Sottens: Mozartov 4. 21 Bratislava: Komorni 4. 21.05 Praga: 4 češke Filharmonije. Četrtek: 7 MUnchen: Violinski in orgelski 4-12.15 Dunaj: Lahka glasba. 19.15 MUnchen: Večerni 4. 20.30 Bohmen: Pevski 4. 21.30 Berlin: 4 RO. 21.45 R. Pariz: Narodne pesmi. 20 Sofija: Komorni 4-20 Bukarest: Simfonični 4 Filharmonije. 20.25 BeromUnster: W. A. Mozart: »Requiem«. 20.80 Budapest: Klavirski in violinski 4- 21.35 Sottens: 4 sodobne francoske glasbe. 22 Francija I.: 4 komorne glasbe. Petek: 11 Dunaj: Delavski 4- 13.15 Italija skupni sp.: Orkestr. 4- 16 15 MUnchen: 4 romantične gl. 17 Berlin: Orkestralni 4. 18.15 R. Pariz: VioHna s klavirjem. 19.15 MUnchen: 4 RO. 21.15 Dunaj: 4 RO. 22 Berlin: 4 RO. 22.45 R.Pariz: Simfonični 4. 17.25 Praga: 4 kcmorne glasbe. 20 Sofija: Simfonični 4. 20.30 Francija I.: Orkestralni in pevski 4. 21.30 Sottens: Orkestralni 4 sodobne glasbe. Sobota: 7.20 Breslau: Delavski 4. 11.50 R. Pariz: Klavirski 4. 13.10 Berlin: 4 RO. 16 Dunaj: češka glasba. 19.15 MUnchen: Večerni 4-19.30 Dunaj: Večerni 4. 20.15 Bohmen: Simfonični 17.30 iHorby: L. van Beethoven: Sonata za gosli in klavir, op. 30. 20.15 Bukarest: M. Bruch: »Zvon« -oratorij. 21.30 Praga: Orkestralni in pevski $. LAHKA GLASBA Nedelja: 9 Berlin: Lahka glasba. 22.30 Italija I.: Lahka glasba. 23.45 R. Pariz: Plesna glasba. 15.40 Praga: Pisan spored. 18 Sofija: 4 lahke glasbe. 21.45 Sottens: Plesna glasba. 22.15 Horby: 4 lahke glasbe. 23.20 Budapest: Ciganski orkester. Ponedeljek: 12 R.Pariz: Lahka glasba. 16.10 Stuttgart: Lahka glasba. 19.15 Berlin: Lahka glasba. 22.30 Italija HI.: Plesna glasba. 18.15 Sofija: 4 narodne glasbe. 19.20 Bukarest: Operetna glasba. 21.15 Horby: Kabaret. 22.10 Budapest: Ciganska godba. 22 Sofija: Plesna glasba. Torek: 9.30 Bohmen: Lahka glasba. 14.45 MUnchen: Lahka glasba. 19 R. Pariz: Lahka glasba. 20.30 Breslau: Lahka glasba. 21.45 Italija III.: Lahka glasba. 17.30 Francija I.: 4 zabavne glasbe. 22 Sofija: Plesna glasba. 22.15 iH6rby: Valčki. 23.20 Budapest: Ciganski orkester. Sreda: 12 Dunaj: Dunajski valčki. 21.15 Dunaj: Plesna glasba (RO). 21.20 Italija H.: Vesele pesmi. 17.30 Francija I.: 4 lahke glasbe. 19.26 Praga: Nar. in vesele peemi. 22.15 Bratislava: Jazz. 22.15 H3rby: Plesna glasba. četrtek: 9.30 Berlin: Vesela narodna glasba. 16.10 Stuttgart: Lahka glasba. 20.30 Breslau: Plesna glasba. 21 Italija III.: Pesmi za ples. 17 Sofija: Pisan 4. 17.15 Francija I.: 4 operne glasbe. 19.26 Praga: Pisan 4. 19.30 Horby: 4 lahke glasbe. 22.10 Budapest: Ciganski orkester. Petek: 7.30 Berlin: Zabavni 4-12 R. Pariz: Lahka glasba. 20.30 Bohmen: Valčki. 16 Sofija: Narodni plesi. 17.30 Francija I.: 4 lahke glasbe. 20.10 Praga: Pisan 4-21.55 Sofija: 4 plesne glasbe. 23.20 Budapest: Ciganski orkester. Sobota: 10 R. Pariz: Pisana glasba, 19.15 Breslau: Lahka glasba. 19.30 Italijani.: Orkester harmonik. < 21.30 Berlin: Plesna glasba. 22.30 Italija m.: Plesna glasba. 24 R. Pariz: Lahka glasba. 17 Sottens: 4 lahke glasbe. 17.30 Francija I.: Pisan 4. 19.45 Horby: 4 plesne glasbe. 20.15 Bratislava: Narodni 4. 22 Francija I.: 4 lahke glasbe. 22.10 Budapest: Ciganski orkester. 22.30 Sofija: 4 narodne glasbe. OPERE IN OPERETE Nedelja: 11 Breslau: Operni napevi. 19.15 Italija I.: Verdi: »Rigoietto«, opera v 3 dej. 19.33 R. Pariz: Spevoigra. 21 Italija II.: Mascagni: »Cavalleria rusticana« - melodram. 14 Francija I.: Prenos iz l'Opčra -Comique. Ponedeljek: 19.15 Stuttgart: Operni 4. 19.30 Praga: B. Smetana: »Prodana nevesta«. Torek: 20.30 Italija I.: Verdi: »Traviata« - opera v 4 dej. 20.50 Italija III.: Operetni Sreda: 21 Italija I.: Gounod: »Faust« - op. 21.45 R. Pariz: Opereta. 19.30 Budapest: M. Musorgski: »Ho- vamščina«. 19.50 Sofija: Prenos iz Opere. 20 Bukarest: d'Audran: »Mascotte« - opereta. 20.30 Francija I.: »Fortunio« - lirična komedija v 4 dej. četrtek: 18 R. Pariz: Prenos opere. 21 Italija II.: Giordano: »Fedora« -opera v 3 dej. (Nadaljevanje na 20. str.). TEDNIK ZA RAB10F0N1|0. LETNIK XIL STEV. 21*5^ NAROČNICA: Mesečno din 12. Pri plačilo v naprej doiii neročnik ptpost, Ki sasesa m Setrt le!a din n, za pol jeta din 27, za celo leto din 64. Nakazati le torej za četrt leta din 25, za pel leta din 45, za celo leto din £6. Popust velia le pri plačilo v naprej. Uredništvo in Uprava v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7, telefon 81-88. ČeMevai račne »prave: Ljuži!ji;?a št. 15.228. Pomen radia Pomen iznajdbe radia moremo po učinkovitosti in vplivu na življenje narodov primerjati edino z iznajdbo tiska in železnice kot prvega velikopoteznega obratnega sredstva. Te primere niso slučajne niti pretirane. Gu-tenberg je s svojo iznajdbo povzročil, da se znanje, plod človekovega duha, širi iz dežele v deželo, od naroda do naroda. Ce Gutenberg tudi ni iznašel sredstva, ki omogoči hitro razširjenje plodov človekovega duha v velikem, do tedaj neznanem obsegu, sta to storila Stephenson in Watt z iznajdbo železnice. Železnice so povezale med seboj dežele, narode in države, skrčile so razdalje in tako pospeševale izmenjavanje duhovnih in kulturnih dobrin. Narodi so se spoznavali med seboj ne le po knjigah, marveč tudi po osebnih stikih, spoznavali so drug drugega deželo, navade in kulturo neposredno. Tiskana knjiga se je razširila in se oprostila navezanosti na majhen krog, združila je narode v skupen tok duhovnega življenja. Železnica je omogočila človeku pogled v daljne kraje, ga z njimi zvezala in omogočila hitrejši razvoj duhovnih in kulturnih stikov med posameznimi narodi in deželami. Tako moremo smatrati iznajdbo tiska in železnice kot nosilca razvoja preteklih stoletij, medtem ko se pojavi v našem stoletju radio kot nova svetovna sila. Če zgodovinsko gledamo na to razvojno črto, se nam ob bežnem razmišljanju ne zdi, da bi bila v tem kakšna medsebojna povezanost. In vendarle je. Tiskarstvo, časopisi, knjige — vse to je razbilo osamljenost duhovnega življenja posameznih narodov in približalo duhovne vrednote enega naroda drugemu. Železnica Je skrajšala razdalje in približala med seboj narode in države in jih napravila osvojitelje cele zemlje. To so dejstva, ki so za osnovna razmišljanja duševno-kulturnega življenja velike-6a pomena. stal skupna last in skupna dobrina vseh kulturnih narodov, potem še komaj moremo govoriti o kakšnih raz-Iznajdbo radia in televizije v našem daljah, stoletju pa moremo smatrati kot zrna- Radiofonija je prav za prav še na go duhovnega obvladanja prostora, nepopolni stopnji, vrh te iznajdbe se-Radio je razdalje še bolj razmaknil, ga v televizijo in morda še v neslu-tako, da jih skoraj več ni. Iznajdba tene svetove. Radio je narode in de-radia nadkriljuje in obenem nadalju- žele, njihovo kulturo, navade itd. še je iznajdbo tiskarstva in železnice, bolj med seboj povezal. S to iznajdbo Razširjenje duhovnih vrednot ni več je človek tako rekoč obvladal svet. vezano na višino naklad te ali one Beseda, izrečena pred mikrofonom na knjige, marveč je omejeno edino po enem, skrajnem delu sveta, dobi sko-številu poslušajočih. Čim pa. 9€ je ro istočasno odmev na drugem delu razširil radio po vseh deželah in po- sveta. Skrajni zapad spoznava iskra j- ni del vzhoda, sever jug in narobe. Duhovni obraz tega ali onega naroda spoznavamo po radiu, po glasbi, po predavanjih in po drugih prireditvah, ki nam jih nudijo radijske postaje vseh delov zemlje. Tok duhovnega življenja in medsebojnega spoznavanja je postal še bolj razgiban. Radio je omogočil istočasno duhovno zbranost in povezanost ljudi enega naroda in vsega človeštva. V tem je velik pomen radijske iznajdbe, ne v tem, da nekateri oblastniki s pomočjo radia narode in države duhovno in politično razdvajajo, netijo mednje zavist in sovraštvo. Kadar bo radio izključno v službi ljudi, ki jim je za duhovno in prijateljsko zbližanje vsega človeštva, bo poplačan napor človeškega duha, žrtve in delo ljudi, ki so se žrtvovali za napredek in dobrobit človeštva, in takrat bo radijska iznajdba dobila svoj najlepši in najboljši smisel in pomen. Vloga radia v Sred Spričo političnih dogodkov okrog Sredozemlja, o katerem v zadnjih dneh toliko slišimo in beremo, bo naše bralce zanimalo, kakšne so razmere v etru v tem delu Evrope, ki se stika z Afriko in Azijo. Mogoče bo slika tu in tam nepopolna, vendar bomo skušali na omejenem prostoru podati vsaj v glavnih obrisih pregled radijskih razmer okrog Sredozemlja. V naprej povemo in tudi izključujemo spričo nekaterih političnih ugotovitev, ki jih navajamo, da bi to poročilo imelo kakršenkoli političen značaj. Boj za nadvlado v radijskem ozračju Sredozemlja sega nazaj v leta velikega razmaha radiofonije v Evropi sploh. Važnost radia v tem oziru so kmalu spoznale vse države, ki imajo bodisi -gospodarski ali politični interes v območju Sredozemskega morja. Navajamo dve izjavi, ki datirata iz meseca julija 1.1937 in ki sta za razumevanje radijskih razmer v Sredozemlju velike važnosti. Tedanji angleški zunanji minister Eden je v Spodnji zbornici med drugimi pojasnili govoril o Angliji sovražni radijski propagandi v Arabiji in Palestini. Angleška vlada je tedaj sklenila na predlog ministrov in poslancev in na pobudo dnevnega tiska, da bo uvedla s sodelovanjem Foreign Of-fice-a radijsko poročevalsko službo v jezikih tistih narodov, ki bivajo v območju Sredozemskega morja. Kmalu potem so prinesli časopisi vest, da je Mussolini izročil angleškemu zunanjemu ministru osebno sporočilo, ki se je nanašalo na napetost v Palestini in ki je vsebovalo pomirjevalna zagotovila o italijanskem zadržanju. Ta nota je baje vsebovala tudi stvari zaradi protiangleške propagande italijanske radijske postaje Bari. Anglija se je ob tej priliki zavedela velikega pomena radijske propagande v tem delu, kjer se tako rekoč spajajo trije kontinenti. Uvedla je obširno propagandno službo za te kraje. (O angleški radijski poročevalski službi v Sredozemlju smo v našem listu že pisali.) Za razumevanje gornjih dveh objav in za pomen radijske borbe v Sredozemlju, poglejmo mimogrede na ta prostor, ki je postal že nekaj let nazaj izredno, napetosti polno radijsko bojno polje. Tod se križajo in zadevajo drug ob drugega številni gospodarski, politični in drugi interesi, tod se srečavajo sile, katerih vsaka skuša imeti čim večji vpliv. Boj za prestiž pa se danes v veliki meri vrši preko radia. Nevidna mreža radijskih valov se razpenja nad tem ogromnim prostorom. Skrajna občutljivost vlada v tem ozračju, vsaka akcija izzove pro-tiakcijo, tod se borijo politične, kulturne, propagandne sile prav tako kot kilovatne energije, podvržene nepre- stani menjavi. Dobremu poznavalcu radijskih oddaj v tem delu vedno razburkanega sveta so ti boji v etru tako rekoč merilo za celoten položaj evropskih velesil in mu odkrivajo marsikaj, mimo česar gredo dnevni časopisi neopazno. O pogojih za razvoj radiofonije in o splošnih radijskih razmerah v Sredozemlju moramo nekaj spregovoriti. Radijski sprejemnik je v severni Evropi v splošnem nekaj takega, kar spada nujno v vsako družino. Že ponovno smo pisali o veliki radijski gostoti držav severne Evrope. Na jugu Evrope podnebne razmere nekako ovirajo številčni razvoj radijskih naročnikov. Na severu prebijejo ljudje veliko več življenja v notranjosti svojih domov, dočim se zaradi podnebnih razmer na jugu odigrava velik del življenja zunaj doma, oziroma zunaj stanovanja. Število radij, naročnikov ol severa Evrope do juga močno pada. Zamišljeni, molčeči in vase zatopljeni Škandinavec je bolj zbran in bolj pozoren poslušalec radia, kot na primer Italijan, čigar živahen značaj je bolj navezan na oseben stik, na dolge razgovore na ulici i. p. Dalje moramo omeniti zemljepisne pogoje te ali one države, tega ali onega dela celine in jih primerjati med seboj ter vpoštevati kot važne faktorje pri razširjenju radia. Danska s svojo ravnino ne terja večjega števila radijskih postaj; ena sama dovolj močna postaja zadostuje za vso deželo. Hribovita ali gorata dežela kot je na severu n. pr. Norveška, na jugu Italija, potrebuje celo radijsko omrežje, če hoče omogočiti vsem prebivalcem dober radijski sprejem, pri čemer pa odpade velik del oddajne energije brez sleherne koristi na morje. Poglejmo Angleže! To so rojeni tehniki, balkanskim narodom tega manjka. Nemci dosežejo uspehe s svojo pridnostjo, deloma z zavestjo, da morajo biti povsod prvi brez ozira na kvaliteto. To so le nekateri primeri, ki pričajo, da pogoji za številčno razširitev radia med ljudi niso povsod enaki. Podnebni, zemljepisni, psihološki in drugi momenti pridejo tod v po-štev. Omeniti jih pa moramo, če hočemo vedeti in presoditi radijske razmere te ali one dežele. Še posebej je važno, da vemo za vse momente, ki so važni pri obravnavi političnega pomena in vloge, ki jo igra radio v Sredozemlju. Osrednja dežela v Sredozemlju je Italija, njeno politično in kulturno radijsko središče je postaja Bari. Pomen te postaje so Italijani predvideli že pred leti in ji določili važno vlogo, ki jo igra pri zunanji politiki Italije. Medtem ko so drugod gradili radijske postaje z namenom, da naj bi služile domačim potrebam, je Italija, oziroma njen predsednik sistematično gradil radijsko omrežje, ki naj služi italijanskim ciljem izven Italije. Radio je postal orodje njegove zunanje politike, pri italijanskem narodu doma naj bi prevzel le podrejeno vlogo. Abesinska vojna in takratni dogodki 10 vse to potrdili. 0 viogi radia v tej dobi je bilo že pisano. Poglejmo pomen velike radijske postaje Bari! Radijska postaja v Bariju je bila zgrajena 1. 1932 in v oktobru istega leta pričela z oddajami. Bila je ena izmed zadnjih postaj v velikem načrtu italijanskega radijskega omrežja. Danes je radijsko središče Sredozemlja. Njene naloge so postale jasne že ob prvih oddajah: oddaje v albanskem jeziku (Albanija je šele pred kratkim dobila svojo radijsko Arnošt Adamič: postajo), nato oddaje v hrvaškem, arabskem in grškem jeziku. Ne dolgo za tem je povečala svoje oddaje še v drugih jezikih: v hebrejščini, španščini, portugalščini, rumunščini, madžarščini ,nemščini, francoščini, holandščini, angleščini, bolgarščini, tur-sščini, hindostanščini, kitajščini, japonščini in esperantu. Bari je postal pravi »babilonski radijski stolp«. O posameznih oddajah bomo govorili kasneje, v kolikor nam bo dopuščal prostor. (.Dalje.) forii Šubic K mladinski uri v radiu 22. t. m. ob 18. pet let mlajši brat slikarja Janeza, se je rodil 13. aprila 1855. v Poljanah nad Skofjo Loko. Takole piše o svojem življenjskem potu: »Leta 1872. sem prišel k Wolfu in ostal pri njem eno leto. Meseca septembra sem šel na Dunaj, tam prodal svojo »retour-karto« ter ostal pri sorodniku Fr. F. (erlanu) ... Napravil sem izpit na akademiji in postal njen redni učenec. Leta 1875. sem dobil zlato Fiigerjevo svetinjo za najboljšo kompozicijo... za šest mesecev k vojakom v Bosno ... Dunaj ... dobil akademični »Studienpreis« ... slikat Schliemannovo palačo v Atene ... Po preteku enega leta sem se s težkim srcem ločil od čarobne grške zemlje ter se odpeljal v Pariz ...« — V Parizu in Normandiji se je šele razvil in mu je postalo njegovo umetniško poslanstvo jasno. Pomagal je znamenitim mojstrom Čehoma Brožiku, Hy-naisu, Ogru Munkacayju ter poleg tega delal tudi za domovino. Proslavil se je na razstavi v pariškem »Salonu« s svojim velikim oljem »Pred lovom«. V okvir kratkega članka ni mogoče niti površno zajeti ogromnega umetniškega dela, ki ga je dovršil naš slavni rojak, ko mu je v njegovem 25. letu (8. IX. 1890.) v Leipzigu smrt iztrgala iz rok čopič in paleto. Pionirsko, visoko kvalitativno umetniško delo bratov Janeza, posehno Jurija, je bilo kvas razvoju slovenskega slikarstva ... Oba pa počivata v tujini: Janez v Kaiserslauternu, drugi v Leipzigu ... A. A. R našim sporedom Tedenski spored naše postaje od 19. do 26. maja je izredno bogat, tako v glasbenem oziru kakor tudi s predavanji. Mimo skrbno naštudiranih in pripravljenih koncertov Radijskega orkestra bomo slišali razne druge ansamble v teku tedna. Poglejmo kar po vrsti! V cerkveni glasbi bomo slišali dobre pevce iz Št. Vida ( prenos bogoslužja iz zavoda sv. Stanislava, v št. Vidu nad Ljubljano 19. t. m. ob 10.15). Isti dan bomo slišali ruske pesmi, ki jih poje ruski sekstet, zvečer bomo slišali samospeve g. Mirka Premelča, znanega radijskega pevca. V ponedeljek 20. t. m. se nam bodo predstavili člani Društva ljubljanskih konservatoristov. Ti vsakoletni nastopi mladih ljubljanskih konservatoristov so vselej zanimivi in nam kažejo delo in napredek mladih glasbenikov. V torek 21. maja bo izvajal na violončelu Saint Saensove skladbe gospod Čenda Šedlbauer. Šedlbauer je priznan čelist in njegovi vsakomeseč-fli solistični nastopi so vselej prav dobri. V sredo je bolj na vrsti lahka glasba. Slišali bomo Kmečki trio in tamburaški orkester, ki ga vodi gospod L. Karmelj. Isti dan nastopi pevski zbor »Cankar« s pesmimi v Adamičevi harmonizaciji. Zbor »Cankar« od 19. do 26. maja. je že znan radijskim poslušalcem po vedno skrbno izbranem sporedu. Pisan glasbeni spored nam nudi praznik sv. Rešnjega Telesa: duhovtna glasba, Dvorakov koncert za violončelo in orkester (na ploščah), instrumentalni dueti (harmonij in klavir), praznični koncert Radijskega orkestra, nastop Godalnega kvarteta, koncert Pagani-nijevih skladb (ob 100-letnici njegove smrti). Ta raznovrstnost sporeda nudi vsakemu poslušalcu .nekaj. V petek 24. t. m. bomo slišali člana ljubljanske opere gg. Svetozarja Ba-novca in Vekoslava Janka v dvospe-vih in opernih napevdh. Istega dne zvečer bo pela gdč. Stritar Bogdana pesmi Žarah Leandrove. Še ni dolgo tega, ko je eden izmed naročnikov revije pisal v rubriki »Svobodna beseda«, naj bi bile kdaj na sporedu pesmi te priljubljene filmske igralke in pevke. Zdaj bo mogel slišati nekatere njene najljubše pesmi, seveda ne v njeni interpretaciji. G. Stanko Prek izvaja 23. t. m. Paga-ninijeve skladbe za kitaro. Sobotni glasbeni spored je v znamenju oddiha, počitka tako v koncertnem sporedu nastopajočih kakor tudi v sporedih reproducirane glasbe. Izmed nepevskih in glasbenih prireditev omenjamo v prvi vrsti dve zvočni igri: v torek 21. t. m. zvečer ob 20.20 nam bodo igrali člani Radijske igralske družine Jalenovo dramo »Bratje«. Dramo je za radio priredil prof. Fr. Koblar. V okviru mladin. ure bomo slišali 22. t. m. igro »Jurij Šubic, slovenski slikar«. Igro je napisal Arnošt Adamič, izvajali jo bodo člani Radijske igralske družine. Igra o Juriju Šubicu bo zanimiva v vrsti slik slovenskih velmož. O njej in o Šubicu pišemo na drugem mestu. V tem tednu se bodo vrstila tudi predavanja v okviru protituberku-loznega tedna. Namen teh predavanj bo obramba pred jetiko, pred omejitvijo te bolezni. Zanimiva bodo tudi predavanja v okviru Nacionalne ure. Poleg predavateljev g. Franca Gove-karja, prof. dr. Stanka Lebna in profesorja dr. Rudolfa Kolariča, bomo poslušali še g. dr. Rajka Ložarja v predavanju »Postanek in razvoj naše arheološke vede«, g. univ. profesorja dr. Fr. Vebra, ki nadaljuje ciklus svojih predavanj o dušeslovnih prvinah narodnega gospodarstva; zanimivo bo predavanje g. dr. Boža Škerlja o Norveški ; o francosko-jugoslovanski izseljenski pogodbi bo govoril g. Joško Rozman. Zanimive bodo tudi šolske in mladinske oddaje itd. To bi bil bežen pregled sporedov Radio-Ljubljane v tednu od 19. do 26. maja. Pokažite revijo svojim znancem! Radijska kronika Znana slovenska operna in koncertna pevka ga. Pavla Lovšetova je priredila v družbi svojega sina dr. Sama in hčerke Majde ter njenega moža g. Cedomila Dugana koncert v Frančiškanski dvorani dne 10. t. m. Koncert je prenašal tudi radio. Gospo Pavlo Lovšetovo, ljubljanskega »slavčka«, pač poznamo dobro vsi, ki smo jo imeli priliko poslušati pred leti na koncertih in v gledališču, od časa do časa pa jo še vedno slišimo tudi v ljubljanski radijski postaji. Po svoji turneji v Ameriki, kamor je ponesla slovensko narodno pesem, pa je osebno poznana tudi zamejskim Slovencem ter je tako s svojo lepo pesmijo združila Slovence vseh kontinentov. Predstavljati jo slovenski javnosti bi bilo torej odveč in nepotrebno. Hči Majda je zdaj poročena s profesorjem zagrebškega konservatorija in akademije prof. Cedomilom Duga-nam, ki je na tem koncertu nastopil s samostojnim koncertnim delom, deloma pa je spremljal svojo ženo. Gospa Majda je končala učiteljišče, pa tudi Glasbeno Akademijo v Zagrebu ter je že nastopila svoj čas službo ljudskošolske učiteljice v Velikem Trnju nad Krškim, čeprav je tedaj že imela akademijo (petje in pedagogiko). Letos ej bila že imenovana za suplentko na ljubljansko glasbeno šolo, pa je bila takoj nato postavljena »savski banovini na razpolago«, kjer zdaj čaka, da bi se mogla uveljavljati v tem, za kar je študirala in se pripravljala. Ze kot 16-letna deklica je nastopila z materjo na koncertih kot koloraturka, samostojne koncert pa je priredila že v Zagrebu, kjer je tudi nastopila kot koloraturka v operah »Romeo in Julija« (paž) in »Ples v maskah« (paž). V Ljubljani je v operi še nismo videli. Nasprotno pa je Zagreb vse drugače skrbel za razvoj in razmah glasbenega talenta, kakor ga je pokazal njen mož prof. Čedomil Dugan, sin znanega »hrvatskega Bacha« Franja Dugana, pravega člana hrvatske Akademije in virtuoza na orglah in skladatelja. Kakor je oče že pred štiridesetimi leti sodeloval v Krekovih »Novih akordih« v Ljubljani in s tem vzdrževal kulturne zveze s Slovenci, tako je te njegov sin še bolj razvil ter sedaj nastopil v Ljubljani obenem s svojo ženo Slovenko. Samostojen koncert sta imela lansko leto v radiu. Prof. C. Dugaii je bil pravo »čudežno dete«, saj je že z devetimi leti priredil samostojni koncert. Ko je potem študiral orgle in klavir na akademiji, je kot najboljši učenec dobil Klaičevo nagrado ter ga je senat takoj po absolutoriju sprejel med učiteljske moči kot profesorja za klavir na srednji in orgle na visoki glasbeni akademiji. V obvladanju orgel velja že skoraj za večjega mojstra kot oče. Od tedaj je priredil že ne-Steto koncertov. Tudi je že 14 let re- gens chori v stolnici, kjer je prevzel mesto po svojem očetu, ki še živi. Tudi njegov brat inž. Franjo je bil velik komponist ter je Čedomil igral nekaj njegovih stvari na tem koncertu. Škoda, da je umrl pred štirimi leti v 34. letu, kajti obetal je biti prvovrsten klavirski komponist. Tako je tudi družina Duganova glasben onadar-jena kakor Lovšetova. Kajti sin gospe Pavle dr. Samo Lovše, se mnogo bavi s klavirjem ter spada med najboljše učence prof. Toneta Ravnika. On je zdaj prvikrat nastopil na večjem koncertu kot spremljevalec svoje mame. Tako je bil ta koncert izredno II. 1. Knox skuša kupiti premoženje starega Logana. Logan noče prodati, dokler se ne vrne sin Steve. Knox in nadzornik delavcev Mulligan obiščeta Logana; v tem času pa skuša Bum-per zažgati Loganov hlev. 3. Steve napravi načrt, da uniči Knoxa. Izdaja se kot njegov prijatelj in zagovornik gradnje železnice. Stari Logan ga smatra za izdajalca in ga odpodi od hiše. Steve odide s Kno-xovo družbo v gostilno. zanimiv že po tej »trajni kot nastop dveh izredno glasbenih družin, slovenske in hrvatske, kar je bilo v današnjih časih oživljenih stikov gotovo še oosebej vabljivo. Kar se tiče sporeda, je obsegal dva dela: v prvem je bil na sporedu klasični koncertni mednarodni program, in sicer v nekakšni razvojni historični vrsti. Začela je Pavla Lovšetova s prvo svetovno koncertno točko iz leta 1615 Falconierija »Canzone amoro-sa«, nato nadaljevala s klasičnim Du-rantejevim »Danza« (1682) ter prešla v romantiko preko Mozarta in Schu-manna; nato je pela Griega, Novaka in Paladilheja, hčerka pa Handla in Bellinija. V drugem delu pa so bili na sporedu slovenski in hrvatski kom- 2. Bumper hoče ravno zažgati hlev, ko skoči nanj neznanec z masko na obrazu. Bumper strelja, neznanec je ranjen, a kljub temu nadvlada Bum-perja in ga zveže. Neznanec je Steve. Približa se vratom in posluša pogovor med očetom in Knoxom. 4. Stevu uspe, da s pesmijo pridobi zase surovega nadzornika Mulligana. Maggie Adams, ki ljubi Steva, je žalostna, ko zve, kaj se je z njim zgodilo. Steve zve, da je Knox zaljubljen v Maggie. Pesem svobode (Kino »Sloga«.) pomisti. Hčerka je pela novejše slovenske in hrvatske komponiste, tako Šivica, Dobroniča in Sirolo, mati pa Jaosr v glasbi Ni čuda, da je Goethejevo genialno delo inspiriralo celo vrsto glasbenikov najrazličnejših narodov in najrazličnejših zmožnosti, ki so z večjim ali manjšim uspehom poskusili vsečlove-ško vsebino odeti v vsemogočne glasbene oblike kakor pesmi, simfonije, koncerte, melodrame, opere itd. Goethejeva lirika, iz katere se glasba takorekoč sama izliva, potem dramatičnost in na mnogih mestih veli-čanstvenost (posebno v II. delu, ki si ga je predstavljal sam Goethe kot slavnostno igro — Biihnen Festspiel — z blestečo opremo in dostojno glasbeno podporo), dalje filozofska globina idej in načel, tipično hrepenenje glavnega junaka — vse te prednosti so po štetju W. Kienzla navdušile iz različnih vzrokov okoli 80 avtorjev za komponiranje glasbenih del. ( Ki-enzl upošteva samo dela večjega stila; ne navaja neštetih pesmi, zborov in drugih malih glasbenih form, ob-delujočih kakršne koli odlomke iz »Fausta«.) Zanimive so lastne besede Goethejeve, ko pripoveduje, kako si je predstavljal značaj glasbe k slovenske komponiste svojega časa: Kreka in Pavčiča. »Faustu«: »Glasba bi morala imeti značaj ,Don Juana'. Mozart bi moral komponirati ,Fausta'.« Ze več let pred Goethejevim »Fau-stom« so bile v 16. stoletju številne nemške narodne pesmi, katerim je dala besedilo frankfurtska »Historia von Dr. Johan Faust, dem vveltbe-schreiten Zauberer und Schwarz-kiinstler.« Dvesto let pozneje je postala oseba vragu zapisanega čudaka drja Fausta velik tip večno nezadovoljnega in hrepenečega bitja. Tu se pojavljajo prvi odlomki Goethejeve-ga dela. Ti odlomki tvorijo libreto prvi faustovski operi Ignacija Wal-terja, izvajani v Bremnu in Hanno-vru 1.1797—98. L. 1808 je izšel popoln prvi del Goethejevega »Fausta«. Sam avtor je prosil svojega prijatelja Zelterja, naj vglasbi nekaj mest. Leta 1820 so proizvajali »Fausta« z glasbo poljskega kneza Radzivilla. Slavna opera je bil nekdaj »Faust« Ludvika Spohra. Opera je vseskozi romantična in se vsled svoje nedra-matičnosti ni mogla obdržati na repertoarju. Franz Schubert in Kari Loewe sta uglasbila posamezne odlomke iz Fausta. Wenzel Miiller je pokazal veselo stran »Fausta« s »Faustovim plaščem«. Mendelssohn je vglasbil fantastično »Walpurgis-nacht«. Albert Lortzing je 1.1849 zložil več prizorov iz Goethejevega »Fausta«, Schumann je komponiral iz »Fausta«, VVagner je že z devetnajstimi leti zložil 7 pesmi iz »Fausta«. Franc Liszt je uporabil »Fausta« v obliki trodelne simfonije. Iz »Fausta« so zajemali dalje še drugi skladatelji: Ciril Kest-ler, Avgust Bungert, Adolf Adam. Brahms, Boieldieu, Rossini, Meyer-beer in Čajkovski in drugi so se ba-vili z načrti, da bi komponirali »Fausta«. Znano je, da je bila svojčas v Parizu manija, ko je hotelo vsako pariško gledališče imeti svojega »apart-nega« »Fausta«. Francozi so »Fausta« pojmovali po svoje. Mikala jih je sentimentalna romantika in učinkovita zunanjost nekaterih »Fausto-vih« scen. Mimo vseh francoskih skladateljev, ki so skladali na besedilo Goethejevega »Fausta«, je še najboljši Hektor Berlioz s svojo dramatično legendo »La damnation de Faust« — »Faustovo pogubljenje«. Med najbolj znanimi in priljubljenimi je faustovska glasba Charlesa Gouno-da (1818—1893) v njegovi operi »Margareta«, kjer je glavni poudarek na erotičnem momentu in je filozofska vsebina »Fausta« izločena. Zato je dal operi bolj primeren naslov »Margareta« kot »Faust«. Premiera »Margarete« je bila 19. marca 1859 v Theatre Lyrique. G. Mahler je porabil Goethejeve verze h koru v osmi simfoniji, Wein-gartner pa je zložil popolno scenično glasbo k obema deloma »Fausta«. S »Faustom« se je ukvarjal tudi Beethoven in je upal, da napiše to, kar se mu je zdelo v umetnosti najvišje: »Fausta«. Beethoven te svoje namere ni uresničil. (Primerjaj več o tem v knjigi: Dr. Simmon: Faust in der Musik.) Števila radijskih naroč. v 1.1039. Nemčija . . . 13,711.000 Velika Britanija 9,102.000 Francija . . . 5,219.000 Nizozemska . . 1,437.596 Švedska . . . 1,358.043 Belgija . . . 1,148.659 Danska . . . 820.100 Turčija . . . 602.286 Švica . . . . 593.360 Madžarska . . 496.311 Norveška . . 332.450 Finska . . . 332.450 Rumunija . . 317.769 IrSka . . . . 166.275 Jugoslavija . 157.845 Letonska . . 150.770 Portugalska . . 89.000 Egipet . . . 86.477 Estonska . . . 84.847 Litva . . . . 77.562 Palestina . . 42.577 Luxemburg . . 26.045 Raj mora vsakdo vedeti o svojem sprejemnika Vsak lastnik radijskega sprejemnika mora poznati vsaj v glavnem svoj sprejemnik. To je potrebno za to, da v slučaju, da radijski sprejemnik odpove, vsaj približno moremo ugotoviti, kje bi utegnila biti napaka in to napaiko po možnosti sami odpravimo. Vsak lastnik radijskega aparata naj se da poučiti od trgovca, pri katerem aparat kupi, o ustroju sprejemnika. Najbolj enostavni radijski aparati so takoimenovani detektorji —detek-, torji sprejemniki. S takim aparatom moremo razmeroma dobro poslušati lokalne radijske postaje v razdalji kakih 100 km. Sprejem je možen samo s pomočjo slušalke. Za delovanje take vrste radijskega sprejemnika niso potrebne ne baterije ne priključek na električni tok, ampak zadostuje le dobra antena in zveza z zemljo. Važno vlogo igrajo tu tuljave in kristal. Napako tod kmalu ugotovimo, če je n. pr. pokvarjena tuljava ali pa izrabljen kristal. Druga vrsta radijskih sprejemnikov so takoimenovani reakcijski aparati. To so majhni dva ali tricevni radijski sprejemniki, pri katerih spo- znamo posamezne postaje ob žvižganju, piskanju v sprejemniku. S posebnim gumbom uravnavamo natančno valovno dolžino dotične postaje. Imena postaj na takih sprejemnikih niso navedena, treba si je zapomniti valovno dolžino in približno mesto te ali one postaje. Te vrste aparati so bili v začetku radiofonije splošno razširjeni. Danes so taki reakcijski aparati še talko imenovani ljudski sprejemniki, vendar znatno boljši, kot so bili v prvih letih. Reakcijski aparati so danes zgrajeni za baterije in za električni priključnik. Najbolj moderno in dovršeno vrsto radijskih sprejemnikov sestavljajo aparati, imenovani »super - radijski sprejemniki«, aparati od treh žarnic dalje do vseh uporabljivih iznajdb novejše radijske tehnike. Ti aparati delujejo s pomočjo tako imenovanega oxilatorja, ki omogoča veliko selektivnost in moč aparata. Obenem imajo ti aparati udelano pripravo za avtomatično izenačenje fadinga. Ta vrsta radijskih sprejemnikov je zgrajena tako, da morejo sprejemati kratke, srednje in 'dolge valove. Delovanje radijskega sprejemnika omogoča Demon iz Genove * * "* • maiisisemm. HSiMB N. Paganini. Bela žena je kosila po deželi. Poslala je svojo deklo kolero in je žela obilo sadov. Mrtvaški zvonovi, ki so bili pravkar utihnili v Franciji, so začeli zvoniti po vsej severni Italiji, oglašali so se od Turina in Milana dalje v deželo in so oznanjali svoj zamolkli memento v daljno enoličnost Lombardske nižine prav na dvor velike vojvodinje Marije Lujize Parmske. V to dobo splošne zaskrbljenosti je planil v preplašeno pokrajino Parmo drug dogodek, ki je bil večji kot strah pred nevarnostjo. Po vseh cestah so bodli v oči pestri lepaki, na katerih je bil pod imenom dneva, ko je bila tudi slovesna sv. maša radi kolere, še tisti stavek, ki je potisnil vse drugo v ozadje: da bo Paganini igral na gosli! Parma se je vzburila. Vročih besed so postajali ljudje na trgih, ždeli so v prenapolnjenih krčmah in so preslišali opomin na grozečo nevarnost. »Paganini pride! Čarobni goslač! Demon iz Genove!« Nešteto je bilo govoric, ki so šle od ust do ust, o skrivnostnem goslaču, ki je mogel ves svet vkleniti v čar svojega igranja; ki se je kar nenadoma pojavil v kakem mestu in je navzlic neskončno visokim vstopninam vse občinstvo potegnil k sebi v koncertne dvorane; ki je bil zaprt v ječi in ki je imel nešteto ljubezenskih prigod in ki so norele za njim celo vojvodinje, tako vojvodinja Toskan-ska in kneginja Borghese; ki je na svojih zmagoslavnih pohodih po Evropi prejemal velikanske vsote denarja in je s kočijaži barantal za ceno vožnje. Iz katedrale so vabili zvonovi k prošnji sv. maši. A ljudje so se v zadregi izogibali brnenju zvonov in so se zbirali pred; gledališčem, čigar prostori, dasi s štirikrat zvišanimi cenami, so bili že zdavnaj razprodani. Paganini je premagal strah meščanov. Poslušalci so sedeli tesno drug pri drugem. Nato se je slednjič oglasilo zamolklo, brneče bobnanje turških električni tok. V krajih, kjer ni elektrike, si je treba pomagati z anodni-mi baterijami in aikomulatorji. Imamo tri vrste aparatov na električni tok: za izenačeni, istosmerni in univerzalni tok. Ti zadnji aparati se morejo priključiti na katerikoli tok. Pri nakupu radijskega sprejemnika je treba vedeti, kakšen tok imamo v hiši. Aparati, ki so zgrajeni na univerzalni tok, so bolj občutljivi. Tak aparat imejmo le v slučaju večkratne selitve, drugače je bolj prikladen sprejemnik na en tok. Poleg vrste radijskega toka je važno, da vemo kolikšno napetost ima tok, ki ga imamo v hiši. Po večini je danes v mestih 220 voltni tok, po nekod pa 110, 120 ali 150 voltov. Radio mora biti vklopljen ma odgovarjajoči tok, oziroma napetost toka. V zvezi s tem moramo še omeniti uporabo toka. Vsi aparati ne porabijo enako toka. Aparati na izmenični tok uporabijo od 35 do 100 vatov — kakršen je pač aparat po velikosti, oziroma po številu žarnic. Majhni dvocevni radijski sprejemniki porabijo okrog 35 vatov, štiricevni okrog 50—60 vatov, pet in več cevni pa nad šestdeset. Univerzalni radijski sprejemniki porabijo od 40 do 60 vatov, enako tudi aparati na istosmerni tok. bobnov; zastor se je razpolovil; Paganini je stal na odru. Tole je Paganini? Ves v črnini, dolgih nog, mršave postave. Štrene črnih, svilnatoblestečih se las so padale na suha ramena. Iz smrtnoble-dega obraza so štrlele kosti in je molel velik, močno zakrivljen nos. Blede, tanke ustnice so bile v ledenem smehljaju krčevito stisnjene. Temne oči so mrzlo strmele in v nenaravno dolgih rokah sta visela gosli in lok skoraj do tal. Kratek, okoren poklon — nato je skočil lok na strune. V mrtvo postavo je planilo življenje. Iz valovanja orkestra se je dvignil svetli zvok višje uglašene violine, povzpenjal se je v besnem diru do najvišjih, tik pri kožici prijetih zvokih kvišku in kvišku, izgubljal se je v najvišjem, sploh mogočem zvoku, ki je obstal zibaje, gu-gaje se, skoraj prijemijivo v prostoru, da so ga kar oči iskale, ki je potem polagoma postal čisto tanek in nežen in se je razblinil v dihljaj in ga že zdavnaj ni bilo nikjer več, a so ga ušesa še vedno slišala. To je bil drzen allegretto, ki se je v sunkovitih skokih in vijugah spreletaval; glasovi so besneli, in kakor udarci z bičem so švigali in skakali zvoki skozi ozračje. Plamenasti snopi glasov so se vnemali, slišali so se rezki, drobni glaski besneče hitečih šestnajstinskih not. Iz pridušenih glasov orkestra je planila violina s pritajenim staka-tom, ki se je mrko, stokajoče raztezalo dalje. Potem so potegnili zvoki neskončno težo na poti opešanega romarja nase, sopihajoče dihanje umirajočega človeka, vse tako strahotno, tako pošastno. Solze so tekle, violina če velja električni tok n. pr. 6 dinarjev en kilovat, potem porabi radijski sprejemnik, ki potrebuje 50 vatov in dela dnevno 4 ure (4X50= 200) dvesto vatov, oziroma 0.2 kilovata, kar je v dinarjih 1.20 Din dnevno, torej okrog 36 Din mesečno. Pri nakupu radia se moremo sami Za kratek čas »Veš, jaz bi ti že posodil 100 din, pa imam pomisleke, ker pravijo nekateri, da posojanje denarja razbija prijateljstvo ...« »Kaj zato? Kar posodi mi, saj midva itak nisva bila najboljša prijatelja.« * Nameščenec pride k šefu in ga prosi, naj mu dovoli poročni dopust. Šef mu ustreže. Po štirih mesecih se nameščenec vrne. Šef ga začudeno vpraša: »Štiri mesece vam je bilo treba za poroko?« Nastavljenec je z nasmehom odvrnil : »Nisem mogel prej najti neveste.« JASEN ODGOVOR Večina mož se poroči samo zaradi denarja. Kajne, Mirko, da bi me ti ne se je jokala, kakor se ni bolj bridko jokal še noben človek in poslednja beda človekova se je izvijala iz strun. Nenadoma so se glasovi prekopicnili, in pajčevinasto tkivo zvokov je spolzelo po goslih, ki je iz njih pozvanjalo kakor iz po tihem medlečih zvončkov, vse tako očarujoče nežno, prisrčno in milo, a se je kar mahoma presekalo, kakor da bi bilo violine sram takih čustvenih izlivov. Iz orkestra so šinili plameni. Kar je zdaj ta črni človek na odru počel, ni bilo nobeno človeško igranje več. Vsi ti še nikdar slišani skoki, padci, vse te drveče terce in oktave, vse to igranje odmevov med polnimi zvoki in dvojnim drobnenjem, ta zveza skaka-čev in ostrih prepletov — vse to je bila čarovnija, vragolija, delo satana! Orkester je na kratko umolknil. Visoko nad izzvenelim glasom hreščečih trobent in vrtajočih bobnov so se vrtinčili daljni, neresnični drobljanci enega samega glasu. Ljudje so planili kvišku, ko se je nasilni čar polegel, stali so na stolih, ploskali so, kričali, besneli. Tam zgoraj je bil ugasnil pošastni ogenj oči, ki so zdaj ravnodušno zrle nizdol. Medigra je utonila med navdušeno ploho besed množice. Potem je črni < goslač s svojimi slavnimi »varijaci-jami čarovnic« pošastno prestrašil občinstvo, da je kar ohromelo, in jim je s sonato appassionato izsilil solze iz oči, čemur se ni mogel nihče ustavljati. Nato je sledilo poslednje. Sredi drhtečega lesketanja zvokov forzeče-ga allegretta je, ne da bi prenehal igrati, strgal struno z violine in je igral na treh strunah; nato je strgal drugo in je igral na dveh in še tretja prepričati s pomočjo posebnega aparata, koliko elektrike porabi radijski sprejemnik. Več je še drobnih stvari, ki bi jih mogli našteti, a v glavnem zadostujejo opisane, da vemo najpotrebnejše o svojem radijskem sprejemniku. poročil zaradi denarja? Nikakor ne, Jelka. Če bi dobil denar vsega sveta, bi te ne poročil. * »Spet račun od šivilje ? Tako težki časi so danes in nič ne misliš na oblačne dneve, ki utegnejo priti.« »Česa mi ne očitaš, moj ljubi? Saj sem zato naročila moder dežni plašč.« * K znanemu karikaturistu pride prijatelj in reče: »Slišiš, ti, karikaturo mi moraš napraviti.« »Čemu neki«, je oni odgovoril, »to ti je že oče preskrbel.« * Oboževalka nekega pesnika ni mogla pričakati izida neke nove knjige. Pisala mu je: »Spoštovani, ljubljeni gospod! Vašo knjigo moram brati še je odskočila. Paganini je igral dalje, doigral je sonato samo na struni g do konca. — Tedaj ni nihče ostal miren. Topotanje, ploskanje in hrume-nje je naraslo v besnenje. Koncerta je bilo konec. Hrup se je izlil na ceste. Skozi množico razburjeno mahajočih ljudi se je peljala kočija zastrtih oken. Niccolo Paganini je sedel v njej; smrtnobled je bil njegov obraz. Še zmeraj mu je bilo čelo rosno, oči so votlo gledale. Pritiskal je k sebi staro, oguljeno škatlo, kjer so bile dragocene Guarnerijeve gosli in žvenketajoči izkupiček tega večera. Sedel je ves v dve gubi zvit, mukoma je sopel, zdaj pa zdaj se mu je izvil iz grla hripav smehljaj. Po tem koncertu, ki je bil vso Parmo spravil v najvišje vzhičenje, ni bilo čudno, da je želela velika vojvo-dinja Marija Lujiza slišati demonskega goslača na svojem dvornem koncertu. Ondi je torej stala črna, mr-šava postava pod mogočnim lestencem; Paganini je zmagal tudi tukaj, prodrl je z zvoki čudovitih gosli skozi redi okrašene uniforme, skozi svilena oblačila in je razvnel v slehernih prsih nevzdržno prekucijo čustev in je na koncu navrgel zbrani, ohromeli dvorski družbi še pošastno »Vražjo sonato«. Vendar so se vsi začudili, ko je velika vojvodinja konec koncerta podarila goslaču dragocen prstan s svojim monogramom in je povedala, da je Paganini imenovan za intendanta dvornega gledališča. »Karkoli bi Paganini odredil, je že vnaprej dovoljeno.« Kaj? Takšna milost? Pa on? Ali se bo hotel ta večni romar tu umiriti ? pred svojo smrtjo.« Pesnik jo je vprašal: »In če pride vaša smrt nepričakovano?« — »Potem naj pošlje moj mož knjigo za menoj v nebesa« — mu je odpisala. Pisatelj ji je odgovoril: »Svetujem vam, naj mož pošlje za vsak slučaj tudi v pekel eno knjigo!« * »Oče, kaj je diplomat?« »To je mož, sinko moj, ki nikdar ne pozabi rojstnega dneva neke dame, pač pa njeno rojstno leto.« Vedno je treba nekaj pregledovati in popravljati v notranjosti oddajnih prostorov v Domžalah. Brez dvoma ga je njegova bolezen v vratu prisilila, da se je ustanovil, da si je kupil zunaj na deželi, v bližini Parme, samotno, s temnim drevjem obdano vilo »Gajone«. Ondi je živel s svojim devetnajstletnim sinom Ahilom, ki mu je bil mimo violine, edino, za kar je živel. Samo pričujoč-nost dečkova, le brezskrbno smehljajoča se mladost je mogla izvabiti str-mečemu, mrzlemu pogledu prijazen smehljaj. Mladost! V Passo di Gatta Mora v Genovi stoji stara hiša. Tam je nekoč suhljat, bled deček preživel v temni kamrici svojo mladost. Oče ga je vsak dan prisilil, da je deset do štirinajst ur igral vaje na violini. Nič ni vedel, kako skače žoga na pisanem travniku; ni vedel, kako se človek vedro zasmeje v modro nebo; ni poznal svobodnega igranja in tekanja z drugimi otroki. Imel je sestre in brate, pa jih je komaj kdaj videl. Poznal je samo gosli, lakoto in udarce s palico.- »Ahil, ti pa boš užival zares zlato mladost!« Vendar ga nista samo njegova bolezen in blagodejni mir v »Gajone« vezala na Parmo. Še nekajl drugega je bilo, česar ni nihče vedel — razen nje. Ko se je velika vojvodinja Marija Lujiza tisti večer zaprla v svojo sobano, je odprla predal in vzela iz njega mapo z notami, ki jih je dolgo gledala s smehljajem, priklicanim tam iz dalje. Na prvem listu je bil lastnoročni naslov: Marija Lujiza, Sonata za G-sonato Niccole Pagani-nija. V avgustu 1816. »Osemnajst sto šestnajst!« je za-šepetala v spominih. »Pred devetnajstimi leti...!« (St. Georgi.) „Traviata" Alfred: (pokaže Violetto, ki s« raalons onesveščena opira ob mUso) Tole damo vsi poznate? Val: (razen Violette) Kaj, Violetto? Alfred: s Ne veste, kaj je storila? Violetta: Ali, molči! Vsi: Ne! Alfred: Vse žrtvovala zam« je, da me privede k sebi, jaz slepec, podlež, molčal sem, nisem dajal, jemal samo! A še je čas, da rešim se, da te vezi presekam. In zato sem vaa poklical: bodite moje priče, zdaj ji plačam svoj sramotni dolg, sedaj ji plačam vse! (Z zaničevanjem vrže priigrani denar pred Violettine noge.) Violetta (pade onesveščena v Florlno naročje). Zbor in Gaston: To je sramota, brezmejna sramota, to ni več zloba, to je hudobnost, tega odpustil ne bo ti nihče, proti sebi imaš zdaj vse! Od nas kar stran! G«rmont: (je pravkar prišel in to videi) Razžalit žensko, čeprav le v jezi, to ni dostojno, moža ni vredno. Ah, kje si, sinko moj, nikjer ne vidim te, nikjer, nikjer ne vidim te, pred mano tujec stoji! Kje je moj Alfred, sin plemeniti? Nimam ga več, 5 ah, nič več! : Zgubil sem sina, zgubil sem čast! Alfred: (zase) O, Bože, Bože, hudo kaznuješ, hudo kaznujeS, hudo plačujeB! če si usmiljen, kaj prizanašaš, kaj prizanašaš, kaj me ne streS? Kesanje moje te nič ne gane, zate nI dosti pekla na svetu, pekla in bede, težav in blodenj, zate ni dosti v življenju muk! Zbor: T Ah, ti ubogo, človeško srce, ah, neizmerno je tvoje gorje! Mučiš se, mučiš, da se lzmufiii, tvoje trpljenje dalje ne gre! Vloletta: Ubogi, ljubi moj, nikar ne jofli, ljubezen nima mej in vse odpuiča. Ljubila tebe sem, ljubila vroče, čeprav si žalil me, te ljubim Se zdaj! Zbor: Ti ubogo srce! Vloletta: Prišla bo ura, ko boš spregledal — takrat boš videl, kaj je prava ljubezen — takrat spoznaš, kaj bila sem tebi, in takrat, takrat, takrat sam Bog, sam Bog bodi a teboj! Takrat sam Bog, sam Bog; ob strani stoj, takrat spoznal boš, kaj sem jaz tebi bila. Prepozno, ah, takrat bo, ljubi moj, prepozno takrat, takrat bo vse, ah, bodi takrat sam Bog s teboj, ah, bodi takrat sam Bog s teboj, sam Bog s teboj, dobrotni Bog! Alfred: (istočasno) O, Bože, Bože, hudo kaznuješ, hudo kaznuješ, hudo plačuješ, če si usmiljen, kaj prizanašaš, kaj prizanašaš, kaj me ne streš? Ljubi Bog, ni ti dovolj še gorja, pekla, težav in zmot? Na svetu moje kesanje te prav nič ne gane, ah, ti pravični, dobri moj Bog! Bridek je kes, bridek je kes, kako to grize, kako to grize, mar dopustiš to, dobri Bog? Ljubi Bog, ni ti dovolj še gorja, pekla, težav in zmot na svetu ? Moje kesanje te prav nič ne gane, ah, ti pravični, dobri moj Bog, bridek je kes, bridek je kes! Kako to grize, kako to grize, mar dopustiš to, dobri Bog? Zbor: (istočasno) Ah, ti ubogo, človeško srce! Neizmerno in težko je tvoje gorjč! Ah, ubogo, ubogo človeško srce! (Germont odpelje Alfreda, baron jima sledi, Flora in doktor odpeljeta Violetto v drugo sobo, gostje se razgube.) * Vloletta: (leži v postelji; se zbudi) Anina! Anina: Želite ? Violetta: Sirota, si S« budna? Anina: Ah, le še spite! Violetta: Nič ne skrbi zame! Povej mi, kakšen dan imamo ? Anina: Novo leto. Violetta: Kje so prejšnji časi... Anina: Gospod doktor je tu! Vloletta: Edini prijatelj! Anina, daj, odpri okno! (Anina odpre. Anina tn zdravnik, ki je vstopil, pomagata Violetti sesti v naslanjač.) Violetta: To je lepo! Torej moški niso pozabili name! Zdravnik: (ji potiplje žilo) No, kako se počutite? Vloletta: Ljubi doktor, vi ste dober človek, vzemite te bonbončke za malo sestrico, ah, že davno, davno nisem jih s kam delila! Zdravnik: Kako ste spali? Violetta: Vso nož ««m spala mirne. Zdravnik: I, glej no, glej no, kmalu nam ozdravi naS bolnlček! Violetta: O, doktorji lažnjivi, kdo vam še verjame? Zdravnik: (ji stisne roko) Nu, dobro, še enkrat pridem! Vloletta: Pa ne pozabit'! Anina: (ki spremi zdravnika) Kako je z madame? Zdravnik: Se nekaj ur in konec bo njenega trpljenja! (Odide. Anina za njim.) Violetta: (čita pismo, ki ga ima pod blazino) »Obljubo ste držali. V dvoboju je bil baron ranjen, a ne nevarno. Alfred je v tujini. Vašo žrtev sem mu sam razkril. Vrnil se bo k vam, da vaa prosi odpuščanja. Jaz mu sledim. Pazite na zdravje, čaka vas lepša bodočnost! George Germont.« Prepozno! Prepozno, prepozno, nikdar več ga ne vidim! (Se pogleda v zrcalo.) Ah, kako sem spremenjena! Toda doktor mi daje poguma. Ne, pri moji bolezni je vsaka nada prazna! * Oj, zbogom, sanje mlade, sanje zlate in vesele, na licu so mi rože, rdeče rože pobledele. Ah, kje, kje si, dragi, ah, kje, kje si, moj mili, v samoti umiram in nihče se me ne usmili... Nihče, nihče, mihče, nihče! Zgubljenih, zapuščenih ne zapusti Bog dobrotni. Nikdar me ne pozabi v tej uri strahotni! Ah, vse je šlo, vse je Slo bogvekam, ah, vse je Slo bogvekam... Anina: (pride razburjena) Madame!... Vloletta: Kaj je, draga? Anina: Kaj ne, madame, boljše gre vam danes? Vloletta: Da, zakaj? Anina: če povem vam, boste mirni ? Violetta: Da, reci vendar! Anina: Moram vas pripraviti, da vas radost ne ubije ... Violetta: Ah, Anina, Anina! Anina: (pomembno) Da, tako J«! (Dalj® prihodnjič.) ftizddja 19. muja LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 8.00: Jutranji pozdrav. 8.15: Jutranji koncert Radijskega orkestra: Dolinar - Bernard: V zarji jutranji, potpuri slov. narodnih. Gregorc: Kjer narcise cveto, valček po slov. narodlnih. Arr. Roland: Glasbene posetnice, venček znanih skladb. Lanner: Dvorni plesi, val-ček. Ketelbey: Slavnostna korač. 9.00: Napovedi, poročila. 9.15: Nadaljevanje koncerta Radijskega orkestra: Suppe: Koračnica iz opte. Boccaccio. Schonian: Orhideje, koncertni valček. Savin-Bernard : Suita 1. Barcarola, 2. Narodna, 3. Romanca. O. Strauss: Potpuri iz opte. Valčkov sen. Joh. Strauss: Perpetuum mobile. 10.00: Verski govor (g. dr. Vilko Fajdiga). 10.15: Prenos bogoslužja iz zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano: Sattner: Mašna. Tome: Pozdravljena, Mati; O tabernakelj; Blagoslovma; Majniški kraljici; Bodi pozdravljena (samosp.). Gri-esbacher: Ni trenutka. 11.00: Prenos otvoritve protituberku-loznega tedna. 11.45: Godbe na pihala (plošče): Knajzl: Slov. koračnica (godba 40.. pp. Triglavskega). Schonherr: Sla-vija, (koračnica. Novaček: Kastaldo, koračnica. Češka korač. isti. Som-merfeld: Parada azijske straže. Voičah; V orientu. Siede: Cvet jablane. Ob tabornem ognju. Kot-taun: Koračnica bikoborcev. Konig Balfour: Poštni rog, galop. Sulli-van: Mikado, operetni potpuri. Le-wacki: Koračnica krakovčanov. Wronaki: Goralska koračnica. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Ruski sekstet: V letu 93. Sten-ka Razin. Breza. Jahajo cigani. Moskva. Prstan. Najina pot. Njet. Krasno življenje. Gozdna pravljica. Ljubezen brez potrebe. Svetiljke. 14.00: Odlomki iz op. Boris Godunov plošče): a) Prolog (zbor Velike opere iz Pariza), b) Zarota (zbor Covent Garden, dir. Coates). c) Borisovo slovo (F. Šaljapin). d) Borisova smrt (isti). (Oddaja prekinjena od 14.30 — 17. ure). 17.00: Kmetijska ura: Plevel v žitu zmanjšuje pridelek (g. ing. Rado Lah). 17.30: Plošče: 18.15: Prenos šmarnic iz frančiškanske cerkve. 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura: Djalski kot romanopisec (Branko Mašič) Zgb. 19.40: Objave. 19.50: Plošče. 20.30: Večer slovenske glasbe: Izvajata: gg. Andrej Jarc, tenor, Goj-mir Demšar, klavir: Pavčič: Padale so cvetne sanje. Lajovic: Zacvela je roža. Mesec v izbi (petje). Ravnik: Moment (klavir). V razkošni sreči. Vasovalec. Krek: Ali veš. Tam zunaj je sneg (petje). Veselo obvestilo. Scherzo. Jugoslovanski ples (klavir). Škerjanec: Vizija (petje). Šivic: Zamišljanost. Rajanje (klavir). 21.30: Veselo rajanje (plošče): Lada Novalk: Flamendr polka. Jankovec: Ce me dekle noče. Jager: Slavnostna koračnica (klavir). Morey Churchill: Heig-ho, koračnica škratov. Hotovy: Ančka, polka. Kumok-Sed-lar: Fanoušek polka. Joh. Strauss: Perzijska koračnica. Jungherr: Ob bregu, polka (ork. harmonik). Bo-rodin; Polovska koračnica. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: V oddih igra Radijski orkester: Čačkes Sam-Bradič: Preko stare Čuprije, koračn. J. Porret: Ame-rikanska suita: 1. Zajček, 2. Dekle iz predmestja, 3. Ob poti, 4. Jesenski veter, 5. Simfonični jazz. Juel-Frederiksen: Večerni mir. Caludi: Nepozabne sanje, melodija. Haar-haus: Pohod ob polnoči, karakt. Ketelbey: Ura in parček iz Meis-snerskega porcelana. Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw 6.15 Budnica. Telovadba. O- •■ 9.30 Prenos bogoslužja. 12 Zvonjenje, nato zabavni 4 (Q). 12.45 O- 13 4> narodnih pesmi. 13.30 Napovedi. •. 13.40 O- i4-40 • . 14.50 O- 15.35 Kmetijsko predavanje. 16.15 Pisan 4. V odmorih od 17.15 do 17.25 Predavanje. 18 Plesna glasba (Q). 19.10 •. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 Narodne pesmi. 20.40 Operetni napevi. 21.40 Napovedi. •. 22 Q. 22.10 4 komornega tria berlinske Filharmonije. 22.40 •. 22.50 O- ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 7 Q. •. 11 Prenos bogoslužja iz Marijine cerkve. 12 Zvonenje. 12.30 Verski govor. 13.30 Vesela reportaža. 13.45 O-16.45 O- 17.45 Katedralis: Iz zgodovine Zagreba. 18 Otroška ura. 19 šport. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 20 Prenos opere iz Narodnega gledališča v Zagrebu. V odmorih •. BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 7.05 Lahka glasba. 7.50 •. 8 Mladinska ura. 8.20 Nemška oddaja. 8.50 Predavanje. 9.05 Protestantsko bogoslužje. 10 Katoliško bogoslužje. 11 Književna ura. 11.30 Prenos. 12 •. 12.20 4 RO. 13.30 Kmetijska ura. 13.50 Arije in dueti. 14.20 Predavanje. 14.35 Klavirski 4. 15 Oddaja Hlinkove šole. 17 Glasbeni pregled. 18 Nemška oddaja. 19 Napovedi. • . 19.10 Pregled zunanje politike. 19.25 Pesmi morja. 20 Oddaja za Slovake v inozemstvu. 21 Pesniki in skladate- lji o morju. 22 •. 22.15 Plesna j,:a»ba. 22.45 • v srbohrv. 23 Ciganska godba. PRAGA 470,2-852.5 120 kw 6.45 Oče naš. 7 Q. 7.20 •. 7.30 4 zabavne glasbe. 8 Predavanje. 8.15 4 orkestra FOK. 8.40 Brno. 8.55 Nedeljske misli in prenos bogoslužja. 10 Predavanje. 10.15 Delavska ura. 10.30 Orkestralni 4. 11 Zborov 4. 11.30 Zabavni spored. 12.10 • . 12.30 O- 12.40 Brno. 14.50 Pevski 4. 15.20 Mladinska ura. 15.40 Pisan spored. 16.40 Predavanje. 16.55 4 vojaške godbe. 17.25 Predavanje. 17.40 O- 18.25 Iz čeških plesov. 19 •. Napovedi. 19.20 Zvonjenje. 19.25 Koncert zabavne glasbe. 19.55 »Kje dom je moj« (zvočna igra po narodni himni). 20.45 Predavanje. 21.05 Plesna glasba. 22 •. 22.20 O- 23.30 Operetna glasba (Q). SOFIJA 352.9-850 100 kw 6 Jutranja oddaja. 8 Prenos bogoslužja. 10.30 4. 11.35 Predavanje. 11.50 Narodna glasba. 12.30 •. 12.50 4 RO. 13.20 Lahka glasba. 16 Kmetijska ura. 17 Otroška ura. 18 4 lahk eglasbe. 19 Violinski koncert. 19.30 •. 19.50 Lahka gl. 20 Pevski 4. 20.30 Operetna glasba. 21.25 4 lahke glasbe. 21.45 •. 21.55 Plesna gl. * BEROMtrNSTER 540-556 100 kw 7 •. 9 švicarske pesmi. 9.10 Glasbeno predavanje. 9.30 Duhovna glasba. 10 Katoliško bogoslužje. 10.45 Koncert komorne glasbe. 11.30 Branje. 12 4 RO. 12.29 Napovedi. •. 12.40 Nadaljevanje 4 RO. 13.30 Pisan spored. 14.30 Vesele zgodbe. 15 4 ženskega pevskega zbora. 15.30 Plesna glasba. 16 Pisan 4. 16.50 Predavanju 17 Našim vojakom. 18 Predavanje. 18.10 O- 19 Predavanje. 19.20 Q. 19.30 •. 19.50 4 RO. 20.30 Zvočna igra. 21.20 Mozartov koncert. 22 •. BOHMEN 1113 12 HZ-269.5 100 kw 5 Hamburg. 6 •. 7 Nedeljski 4. 8.30 Simfonični koncert. 11 Orkestralni 4-11.30 •. 12 Vojaški 4. 13 •. 14 Otroška ura. 15 Vojaški 4. 18.45 O- 19 •. 19-15 Verdi: »Rigoletto« - opera v 3 dej. 21 •. šport. 21.30 O- 21.45 4 vojaških skladateljev. 23 •, nato nočna gl. (Berlin). BRESLAU 315.8-950 100 kw 5 Hamburg. 6 •. 7 Jutranji pozdrav. 7.10 O- 8 ženska ura. 8.30 čelistični 4 s klavirjem. 9 O- 11 Operni napevi. 11.30 • . 13 •. 13.10 Otroška ura. 15 Vojaški 4. 17.42 • v srbohrv. 18.30 O- 18-15 šport. 19 •. 19.15 Pevski 4 z orkestrom. 19.42 • v srbohrv. 20 Q. 20.30 Nadaljevanje 4. 21 •. Šport. 21.30 Berlin. 22.27 • v srbohrv. 22.45 Lahka glasba (Berlin). 23 •. BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 8 O- 8.45 •. 9 Katoliško bogoslužje. 10 Protestantsko bogoslužje. 11 Pravoslavno bogoslužje. 12.30 Orkestralni 4. 13.45 •. 14 O- 15-45 4 kvinteta. 16.30 Predavanje. 17 •. 17.15 Orgelski 4. 17.50 Predavanje. 18.15 Prenos z nogometne tekme: Ma-džarska-jRumunija. 19 Q. 19.15 •. 19.25 Madžarske pesmi. 20.20 šport. 20.25 4-20.40 Prenos. 21.40 •. 22.10 4 vojaške godbe. 23 • v nemščini, ital., angl. in franc. 23.20 iganski orkester. BUKAREST 1875.160 150 kw 8.30 Prenos bogoslužja. 11 Napovedi. 11.02 Opoldanski $. 12 $ na saksofonu. 12.20 Kronika. 12*30 4 RO. 13 •. 13.20 Nadaljevanje 14 Kmetijska oddaja. 15.15 Vojaška ura. 15.30 Zabavna glasba (O). 16-45 »Veselje in delo«. 17.17 Tedenska kronika. 17.32 4 na flavti. 18 Q. 18.30 Nacionalna ura. 19 Športna •. 19.05 Predavanje. 19.20 španska glasba (Q)- 19-45 •. 20 Zvočna igra. 21.10 •. 21.30 O- DUNAJ 506.7-592 100 kw 5 Hamburg. 6 •. 7 Jutranji pozdrav. 7.05 O- 7.30 Mladinska ura. 9.30 Komorni 4. 10.30 Orkestralni koncert. 11.30 •. 11.40 Lahka glasba. 13 •. 13.50 Književno predavanje. 14.05 Koncert italijanskih pesmi. 14.30 Prizori. 15 Vojaški 4. 18.30 šport. 19 •. 19.30 Večerni 4- 21 •. 21.15 Berlin. 23 23.10 Nočna gl. (Berlin). D. SENDER 1571-191 60 kw 5 Hamburg. 6 •. 7 Jutranji $. 9 Lahka glasba. 10.30 Pevski 4. 11 Koln. 11.30 •. 12 Vojaški i. 13 •. 13.15 Orkestralni 15 Vojaški 4. 18.30 4. 19 19.15 Pevski in orkestralni koncert. 21 •. Šport. 21.45 Lahka glasba. 23 •. 23.10 Nočna glasba. FRANCOSKE POSTAJE SKUPINA A. Pariz PTT 431,7/695 1 kw Bordeaux 278,6/1077 25 kw Lyon 463/648 100 kvv Marseill« 400,5/749 100 kw Niče 253,2/1185 60 kvv Rennes 288,6/1040 120 kw Strasbourg 349,i2/859 120 kw Toulous« 386,6/776 120 kw SKUPINA B. Tour Eiffel 206/1456 20 kvv Granobl« 514,0/538 15 kw Lili* 247,8/1213 60 kw Limog«« 247,3/885 0.5 kn Montpellier 224/1339 0.6 kw 6.30 •. 6.45 O- 7 (Strasbourg, Lyon, Nlce). 7.45 O- 8 Književno predavanje. 8.30 •. 8.45 Kmetijska ura. 9.08 $ godbe republikanske garde. 9.45 Klavirski 4■ 10 Nadaljevanje 4 godbe republikanske garde. 10.45 Pisan spored. 11.15 Zvočna igra. 11.45 Četrt ure za vojake. 12 | lahke gl. 12 • (Strasbourg, Lyon, Niče, Toulouse). 12.30 •. 12.45 Nadaljevanje- $ lahke gl. 13.30 Zanimivosti. 13.45 Predavanje. 14 Prenos iz l'Op<5ra - Comique. 17.30 4 zabavne glasbe. 18 Q. 18.15 Skeč. 18.30 četrt ure za vojake. 18.45 • (A). 18.45 Koncert zabavne glasbe (B). 19.30 •. 20 Zanimivosti. 20.30 »Trije in eden« - zvočna igra. 21.30 •. 21.45 • (A). 21.45 Pevski 4 (B). 22 Vesele pesmi. 22.30 Skeč. 22.45 • (A). 22.45 Saint Saens: Prva sonata. 23.15 Pevski 4. 23.30 •. FRANKFURT 251-1195 25 kw SAARBRtJCKEN 1249-2402 17 kw 5 Hamburg. 6 •. 7.05 Zborovski 4. 7.40 Prizori. 8.15 O- 1° Narodna glasba. 11 4 RO in solistov. 11.30 •. 12.45 • v franc. 13 •. 13.45 Otroška ura. 15 Vojaški 4. 17.15 • v franc. 19 19.15 4 RO. 21 D. Sender; vmes ob: 21 •. 21.15 • v franc. 22.15 • v franc. 23 •. 23.15 • v franc. 0.15 • v franc. HAMBURG 331.9-904 100 kw 5 Pristaniški 4. 6 •. 7.20 Telovadba. 7.50 Nedeljski 4- 9.40 Komorna glasba. 11 Koln. 11.30 Berlin. 12 Lipsko. 13 13.10 Otroška ura. 14 Klavirski koncert. 15 4 za vojake. 17.45 • v norveščini. 18 • v danščini. 19 •. 19.15 • v angleščini. 19.30 Večerni 4. 20.15 • v angl. 20.30 Q-21 •. 21.15 • v angl. 23 Poročila. 23.15 • v angl. 0.15 • v angl. HoRBY 265-1131 100 kw 3.15 Predavanje, 10 11 Prenos bogoslužja. 12.40 •. Napovedi. 13 4 lahke glasbe. 14 Otroška ura.. 15.10 4 na violončelu. 15.30 Predavanje. 16 O- 17-05 Večemice. 18 Branje. 18.30 4 lahke glasbe. 19 •. 19.30 Pisan koncert zbora in orkestra. 20.15 Veseloigra. 21.35 Violončelo in klavir. 22 •. 22.15 4 lahke gl. ITALIJANSKE POSTAJE Skupni spored: 8.30 •. Vreme. 9.15 Vojaška oddaja 10 Kmetijska ura. 11 Prenos maše. 12 Verski govor. 12.30 Instrumentalni trio. 13 •. Vrnme. 13.15 Orkestralni 4. 14 Plesna glasba. 15.30 Donizetti: »Ljubav-ni napoj« - opera. 16.30 Prenos nogometa. 17.15 Orkestralni 4. I. 19.25 Šport. 19.50 Vreme. 20 čas. 20.30 Predavanje. 20.40 Q. 21 Simfonični koncert. 22 Zvočna igra. 22.30 Lahka gl. 23 •. Vreme. 23.15 Plesna glasba. 0.30 • v angl. 0.45 • v franc. n. 19.25 Šport. 19.50 Vreme. 20 Čas. •. 20.30 Predavanje. 20.40 Q- 21 Mascagni: »Cavalleria rustieana« - melodram. 22.30 O- 23 •. Vreme. 23.15 Plesna glasba. 0.30 • v angl. 0.45 • v franc. III. 19.25 Šport. 19.50 Vreme. 20 Čas. •. 20.30 Predavanje. 20.40 Orkestralni 4. 21.15 Lahka glasba. 22 Plesna glasba; vmes ob: 23 •. KOLN 455.9-658 100 kw 5 Hamburg. 6 •. 7.10 Jutranji 4. 9.30 Materinski dan. 11 Orkestr. in pevski 4. 11.30 •. 12.45 • v franc. 13 •. 13.15 Poročila v holand. 14.30 Otroška ura. 15 Vojaški 4. 19 •. Šport. 19.15 4 češke gl. 20.15 • v franc. 20.25 O- 20-30 • v no-landščini. 20.45 O- 21 •- 21-15 Poročila LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 7.00: Jutranji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. 12.00: Vesele popevke (plošče): Jaz pa ti, pa židana marela (Udovič & Lauše) Men vseeno je (isti). Kova-rik: Praga poje, venček. Pesem o vinu (Danilo Bučar). Borchert: Vse nas posluša, venček. Pijmo ga v franc. 2i.30 Nočna glasba (Berlin;; vmes ob: 22.15 • v franc. 22.45 • v ho-laindščini. 23 •. 23.15 Poročila v francoščini. 0.15 • v franc. LIPSKO 382.2-785 120 kw 5 IHamburg. 6 •. 7 Orgelski 4. 8 Nedeljski 4- 10.30 Bach: Kantata za soliste, zbor in orkester. 11 Dunaj. 11.30 •. 12 4. 13 •. 14 Lahka gl. 15 Voj. vmes ob: 19 •. 19.45 • v bolgar. 20.15 • v franc. 20.40 • v bolgar. 21 21.15 • v franc. 22.15 • v franc. 22.45 • v bolgar. 23 •. 2-3.1-5 • v franc. 0,15 • v franc, MONAKOVO 405.4-740 100 kw 5 Hamburg. 6 •. 7.30 Mladinski 4. 8 Materinski dan. 9.30 O- 10-30 Citre in harfa. 11 4 RO. 11.30 •. 12 Vojaški 4. 13 •. 14 Otroška ura. 15 Vojaški 4. 18.30 Berlin, 18.45 Šport. 19 •. 19.15 O- 19-55 Koncert RO. 21 •, nato nočni 4 (Berlin); vmes ob: 21.15 • v ital. 23.30 • v ital. 0.15 • v ital. SOTTENS 443.1-677 100 kw 7 •. 9.05 Prenos bogoslužja. 9.55 Zvonjenje. 10 Protestantsko bogoslužje. 11.15 Pergolese: Stobat Mater - oratorij. 12.29 Napovedi. •. 12.40 Pisan 4. 14 Kmetijsko predavanje. 14.15 4 BO. 14.45 Varie-tč. 15.45 Športna reportaža. 16.40 Plesna glasba. 17.25 Predavanje. 17.45 Našim vojakom. 18.45 Q. 19 Orgelski koncert. 19.30 šport. 19.50 •. 20 Pogovor. 20.40 4 RO. 21.25 Predavanje. 21.45 Plesna gl. 22.20 •. STUTTGART 522.6-574 100 kw 5 O- 6 •- 6.15 Telovadba. 6.30 Kmetijske novice. 7.30 Mladinska oddaja. 8.15 Komorni koncert (Schubert). 9.15 Materinski dan. 10.30 4 RO. 11.30 •. 11.40 O-12 Vojaški 4. 12.45 • v franc. 13 •. 13.15 O- 13.45 Prizori. 14.30 Pevski 4. 15 Vojaški 4. 18.30 O- 19 •• 19.15 Večerni 4. 20.15 • v franc. 20.25 Q. 20.45 .Šport. 21 Poročila. 21.15 Poročila v francoščini. 22.15 • v franc. 23 •. 23.15 • v frajjc. 23.45 • v španščini. 0.15 • v franc. pijmo (S. Banovec). Beneš: Ti moj ljubi sv. Anton (M Dubajič). Koračnica iz filma Pastir Kostja. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Opoldanski koncert Radijskega orkestra: Vodopivec: O j majol-čica, koračnica. Jos. Strauss: Pripovedke iz gozda, valček. Zielke: Ob vilinskem jezeru. Lehar: Potpuri iz opte. Carjevič. Ketelbey: Privid. Dreyer: Pod sicilianskim rponf(Ul^k 20. ntafa RADIO-PARIZ 1648 m-162 kc/s 6.30 •. 6.40 O- 8-30 •. 9 Otroška ura. 9.30 Zvočna igra. 10.45 Pisana glasba. 12.45 Zborovski 4. 13.30 •. 15.15 Komorna glasba. 16.15 Pevski 4. 16.30 Zvočna igra. 17.45 Simfonični koncert. 19.33 Spevoigra. 20.30 •. 21.15 • v holannd. 21.30 • v angl. 21.45 Prizor. 22.15 Solistični 4. 23.30 •. 23.45 Plesna glasba. soncem, glasb, slika. Cowler: Povej, cigan, zakaj tako lepo ti violina poje, tango. 14.00: Poročila. 18.00: Tuberkuloza in živčevje (g. dr. France Debevec). 18.20: A. Roussel: Pajkova pojedina (plošče): Preludij in vstop mravelj. Ples in smrt metulja. Vzlet in ples enodnevnice. Konec plesa, smrt in pogreb enodnevnice. (Koncertni ork. Straram, dirig. W. Straram). 18.40: Postanek in razvoj naše arheološke vede (g. dr. Rajko Ložar). 19.00: Napovedi, poročite, 19.20: Nacionalna ura: Predavanje Inšpekcije narodne obrambe. 19.40: Objave. 19.45: Več manire — pa brez zamere (g. Fran Govekar). 20.00: Večer Društva ljubljanskih konservatoristov: Brahms: Balada. Skrjabin: Preludij (klavir: Ksenija Ogrin). Akimenko: Nokturno (rog: Jože Zupančič, pri klavirju: Primož Ramovš). Rimski Korsa-kov: Arija Marfe iz op. Carska nevesta, Zaje: Lastovicam (sopran: Marija Tiran, pri klavirju: Samo Hubad). Moniuszko: Recitativ in arija iz op. Halka (tenor: Janez Lipušček, pri klavirju: Ksenija Ogrin). Ramovš: Kvartet za rogove (gg. Jože Zupančič, Viktor Pokom, Primož Ramovš, Ivan Hafner). Massenet: Arija Wertherja iz op. Don Juan (tenor: Lojze Gost iša, pri klavirju: Jože Osana). Beethoven: Rondo v G-duru. Eko-seze (klavir; EditaLoger). Haydn: Arija Uriela iz orat. Stvarjenje. Mozart: Arija Tamina iz op. Čarobna piščal. (Tenor: Janez Lipušček, pri klavirju: Jože Osana). Mozart: Koncert za klavir in ork. št. 23. v A-duru) klavir: Jože Osana, spremlja Radijski orkester). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Veseli akordi (Radijski orkester: Porret: Svatbena koračnica. Lohr; Valčkov venec. BI ume: Me-nuet in Sarabanda iz godalnega kvarteta »Domača glasba«. Jaki: Potovanje po Sloveniji, potpuri. Lincke: Kukokama - Estapo, afri-kanski intermezzo. Vačkar: Lju-bavni sen, valček. Ecklebe: Lahko noč, koračnica. Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw 6 Budnica. Telovadba. O- •■ l1-50 • o vodnem stanju. 12 Zvonjenje, nato 4 narodnih pesmi. 12.45 Zabavni koncert RO. 13.30 Napovedi. •. 13.50 O- 1410 O- 14-40 •. 17.45 4 na harmoniki. 18 Predavanje. 18.20 Q. 19.10 •. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 Narodne pesmi. 20.10 4 na violončelu. 20.40 Veseloigra. 21.40 Napovedi. •. 22 Prenos glasbe iz kavarne. 22.40 •. ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 7 O- •• O- 12 Zvonenje. 12.3 O. 12.25 Pisan 4. (Q). 13.10 Q. 13.50 Tržna •. 14 *. ilT •. 17.15 Pevski 17.30 4 na harmoniki. 17.45 Pevski 4. 18 Kitarski 4- 18.15 Glasbeno predavanje. 18.45 •. Objave. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 Angleščina. 20 Koncert skladb J. Gotovca. 21 Pevski 4• 21 4 Zagrebškega komornega zbora. 22 •. Objave. 22.20 Plesna gl. BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 6.30 Jutr. odd. 6.40 Lahka gl. 7 •. O-9.10 šolska ura. 9.35 Predavanje in 4-10.30 Madžarska mladinska ura. 11.05 4 salonske glasbe. 12.02 Q- 13 •• 13-20 F. Schubertove pesmi. 13.50 Predavanje. 16.15 Slovaeki plesi. 17 Mladinska ura. 17.10 4 komorne glasbe. 17.50 • v madž. 15 Nemška oddaja. 18.45 • v nemščini. 19 Napovedi. •. 19.20 Zanimivosti. 19.30 Klavirski 4. 20 Zvočna igra. 22 •. 22.15 Plesna glasba. 23 • v ruščini, nemščini, ital. in franc. PRAGA 470,2-852.5 120 kw 6.10 Jutr. spored (4. •. Koledar). 10». 10.10 šolska oddaja. 10.45 ženska ura. 11 M. Ostrava. 12.15 •. 12.30 O- 12-50 Brno. 15.30 Predavanje. 16 4. 17 Otroška ura. 17.15 Pesmi. 17.30 Violinski in klavirski 4. 17.50 Češka knjiga. 18.15 O-18.35 Delavska ura. 19 JSTapovedi. •. 19.26 Uvod k prnnosu. 19.30 B. Smetana: »Prodana nevesta«. V odmoru predavanje. 22 •. Napovedi. 22.35 Brno. 23 Koncert češke glasbe. SOFIJA 352.9-850 100 kw 5.45 Jutranji pozdrav. 5 50 četrt ure telovadbe. 6.05 Koračnice. 6 15 •. 6.30 Narodna in lahka glasba. 6.50 Koledar. 7 4 lahke glasbe. 11 O- 1130 Predavanje. 11.45 Opoldanski 4. 12.15 •. 12.30 Pisan 4. 13.30 4 lahke in plesne glasbe. 17 Lahka glasba. 18.15 Koncert narodne glasbe. 18.45 Predavanje. 19 Klavirski 4-19.30 •. 19.50 Zborov 4. 21.55 Predavanje v nemščini. 22 Plesna glasba. * BEROMtiNSTER 540-556 100 kw 6.20 Telovadba. 6.40 Napovedi. Objave. Plošče. 7 Poročila. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.29 Napov. •. 12.40 O- 16.30 ženska ura. 17 4 lahke gl. 18 Pevski 4. 18.30 Predavanje. 19 O-19.15 ženska ura. 19.30 •. 19.40 O- 19-55 Predavanje. 20.20 4 domače glasbe. 20.40 Predavanje v narečju. 21 Oddaja za izseljence. 22 •. 22.10 Švica - štiri jeziki, en narod. BOHMEN 1113 12 HZ-269.5 100 kw 4 Berlin. 5 Jutranji pozdrav. 5.10 Telovadba. 5.30 Koncert. 6 Poročila. 8.10 O-9 Otroška ura. 11 Hamburg. 11.30 •. 13 • . 14 Dunaj. 16 •. 16.30 Klavirski konc. 17 Češka ura. 17.45 O- 19 •■ 1915 O-20.30 Prizori. 21 •. 21.30 Berlin. 22 Češka ura. 22.30 Berlin. 23 •, nato nočna glasba (Berlin). BRESLAU 315.8-950 100 kvv 4 Berlin. 5 Kmetijska ura. 5.10 Telovadba. 5.30 4. 6 •. 7.20 Delavski 4. 10 O 11 Hamburg. 11.30 •. 13*. 14.10 Književno predavanje. 14.25 Otroška ura. 15 Dunaj. 16 •. 16.10 Narodne pesmi in plesi. 17.42 • v srbohrv. 18.30 Gledališče, film, radio. 19 •. 19.15 Pisan 4. 19.42 • v srbohrv. 20 O- 20.30 Nadaljevanje 4. 21 •. 21.30 Večerna glasba. 22.27 • v srbohrv. 22.45 Lahka glasba (Berlin). 23 •. BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kvv 12.10 Ciganski orkester. 12.40 •. 13.30 4 vojaške godbe. 16.15 šolska ura. 17 • v slov. 17.15 4 RO. 18 Predavanje. 18.20 Pevski 4. 18.50 Pogovor. 19.15 •. 19.25 O- 20.10 Orkestralni koncert. 21.40 •. 22.10 Ciganski orkester. 23 • v nemščini, ital., angl. in franc. 23.25 Q. BUKAREST 1875.160 150 kvv 11 Napov. Objave. 11.10 Reproduciran 4. 11.50 Opoldanski 4. 12.20 Napov. Ob j. 12.30 Nadaljevanje 4. 13 •. 13.20 Konc. 18.02 Književna kronika. 18.17 4. 19 Predavanje. 19.20 Operetna glasba. 19.45 •. 20 Nadaljevanje 4 operetne glasbe. 21.10 • . 21.30 O- 22 12 francoskih oper (O)-22.45 • v franc., nemščini, angl. in ital. DUNAJ 506.7-592 100 kvv 4 Berlin. 5 Jutr. pozdr. 5.20 Tel. 6.10 O-9 O- U Hamburg. 11.30 •. 13 •. 14 Popoldanski koncert RO. 16 •. 16.10 Pogled na Jugovzhod. 16.20 O- 17-20 Narodna glasba. 18.30 Q. 19 •. 19.30 Veseloigra. 21 •. 21.15 Berlin. 23 •. 23.10 Nočna glasba (Berlin). D. SENDER 1571-191 60 kvv 4 Jutranji koncert. 5 Jutranji pozdrav. 5.10 Telovadba. 5.30 Koncert. 6 Poročila. 7.20 Breslau. 9 Komorni koncert. 11 Hamburg. 11.30 •. 13 •. 14 Dunaj. 16 • . 16.10 Lipsko. 17 •. 19 •. 19.15 Zabavni koncert. 21 •. 21.15 O- 21-30 Lahka glasba. 23 •. 23.10 Nočna glasba. FRANCOSKE POSTAJE 6.30 •. 6.45 O- 7 O- 7 • (Strasbourg, Lyon, Niče). 7.45 O- 8 Predavanje. 8.15 4 (O)- 8.30 •. 11.15 Šolska ura. 11.45 četrt ure za vojake. 12 Pisan opoldanski 4. 12 • (Strasbourg, Lyon, Niče, Toulouse). 12.30 •. 12.45 Koncert zabavne glasbe. 13.30 •. 13.45 Nadaljevanje 4 zabavne glasbe. 16.30 •. 16.45 Napevi. 17 Igra. 17.30 4. 18 Književne zanimivosti. 18.15 Pevski 4. 18.30 četrt ure za vojake. 18.45 • (A). 18.45 Pisan 4 (B). 19.30 •. 19.40 O- 20 Zanimivosti in reportaža. 20.30 Simfonični koncert. 2.1..30 • . 21.45 • (A). 21.45 Branje (B). 22 Nadaljevanje simf on. koncerta. 22.45 • (A). 22.45 Violinski in klavirski 4 (B). 23.15 Napevi. 23.30 •. 23.45 Branje. FRANKFURT 251-1195 25 kw SAARBRtiCKEN 1249-2402 17 kvv 5 Jutranji pozdrav. 5.10 Telovadba. 5.30 Konc. 6 •. 6.50 Kmetijske novice. 7.20 Breslau. 9 Q. 11 Hamburg. 11.30 •. 12.45 • v franc. 13 •. 13.15 O- 15 Lipsko. 16 •. 16.10 O- 17-15 • v franc. 17.25 Komorna gl. 19 •. 19.15 D. Sender; vmes ob: 20.15 Poročila v francoščini, vmes ob: 21 •. 21.15 • v franc. 22.15 • v franc. 23 Poročila. 23.15 Poročila v franc. 0.15 • v franc. HAMBURG 331.9-904 100 ktt 5 Jutranji pozdrav. Telovadba. 5.30 Jutranji koncert. 6 Poroč. 7 ženska ura. 9 O- 11 Orkestralni 4. 11.30 13 •. LIPSKO 382.2-785 120 kw 4 Jutranji 5 Jutr. pozdrav. Telovadba. 5.30 4. 5.50 Kmetijska ura. 6 •. 7.20 Breslau. 11 Hamburg. 11.30 •. 13 • . 14.30 Hamburg. 16 •. 16.15 Lahka glasba. 17.05 Pevski koncert s klavirjem. 18 Deutschlandsender; vmes ob: 19 •. 19.45 • v bolgar. 20.15 • v franc. 20.40 • v bolgar. 21 •. 21.15 • v franc. 22.15 • v franc. 22.45 0 v bolgar. 23 •. 23.15 • v franc. 0.15 • v franc. MONAKOVO 405.4-740 100 kw 5 Jutri, pozdrav. Telov. 5.30 4. 6 •. 7.20 Breslau. 11 (Hamburg. 11.30 13 • . 13.15 Koncert BO. 14 Otroška ura. 14.20 Dunaj. 16 •. 16.15 Zborovski 4. 17 Berlin. 19 •. 19.15 Plesna glasba. 21 nato nočni 4 (Berlin); vmes ob: 23.15 • v ital. 23.30 • v ital. 0.15 • v ital. RAMO-PARIZ 1648 m-162 kc/s 6.30 •. 6.40O- 7 O- 8.08 Plošče. 8.30 •. 12 Lahka glasba. 12.30 Književno predavanje. 12.45 Klavirski 4• 13.15 4 romanc. 13.30 •. 15 Orgelski koncert. 17 Pevski 4. 17.15 Komorna glasba. 18.15 Komorni 4. 19.03 Orkestralni koncert. 19.30 Zvočna igra. 20.30 •. 20.45 Orkestralni koncert. 21.15 • v holand. 21.30 • v angl. 22.45 Pevski koncert. 22.30 •. 22.45 Simfonični koncert. 23.30 •. SOTTENS 443.1-677 100 kw 6.55 O- 7 •. O- H Skupna oddaja vseh švic. postaj. 12.29 Napov. •. 12.40 Pis. 4. 17 4. 18 Pisatelj Charles Fournet pred mikrofonom. 18.15 Jazz. 19 Q. 19.15 Pisan drobiž. 19.50 •. 20 Predavanje. 20.15 Orkestralni koncert. 21 Oddaja za izseljence. 21.45 Predavanje. 22 Q. 22.10 •. STUTTGART 522.6-574 100 kw 5 Jutr. pozdrav. 5.10 Telovadba. 5.30 4. 6 •. 6.15 4 nemške in francoske glasbe. 11.20 O- U-30 •- 12.45 • v franc. 13 •. 13.15 Narodna glasba. 14.25 Dunaj. 16 • . 16.10 Lahka glasba. 17.15 • v franc. 18 4 nemške in francoske glasbe. 19 Poročila. 19.15 Operni koncert; vmes ob: 20.15 • v franc. 21 •. 21.15 • v francoščini. 22 4 nemške in francoske glasbe. 20.15 • v franc. 21 •. 21.15 • v francoščini. 22 4 nemške in francoske glasbe. 22.15 • v franc. 23 •. 23.15 • v franc. 23.45 • v španščini. 0.15 • v franc. 18.00; Koncert na violonceilu: g. prof. Čenda Šedlbauer, pri klavirju: g. prof. Pavel Šivic: Saint Saens: Suita op. 16: Preludij — Serenada — Scherzo — Romanca — Finale. Romanca. Labod. Allegro appassio-nato. 18.40: Dušeslovne prvine narodnega gospodarstva (g. univ. prof. dr. France Veber). 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nac. ura: Monahinja Jefimije in njena zahvala knezu Lazaru (Djuro Gavela, knjiž.) Bgd. 19.40: Objave. 19.50: Deset minut zabave (g. Fr. Lipah, član Nar. gledališča). 22.00: Mandoline igrajo (plošče): Margutta: Španska serenada. Co-sta: Podoknica. Siede: Anamitski čarovnik. Indijski svatbeni sprevod. Sommerfeld: Nežna stvar. Moja lepotica. 20.20; Janez Jalen: Bratje, drama (Člani radijske igralske dtružine). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: V oddih igra Radijski orkester: Siede: Pester večer, uvertura, arr. Urbach: Iz Godardovih skladb, fantazija. Fr. Rust: Zvezde nad Granado, španska fantazija. Julio Blanco: Pozabi, tango. C. Pregelj: Pozdrav Rogaški Slatini, RBY 265-1131 100 kw 12.05 Harmonika. 12.30*. 13 Kabaret. 13.45 Romance. 14 Predavanje. 14.20 4 na harmoniki. 17.05 Branje. 17.20 O-18.15 Vojaška ura. 19 •. 19.30 Zborov 4. 20 Zanimivosti. 20.30 4 vojaške godbe. 21.15 Predavanje. 21.45 Pesmi. 22 •. 22.15 Plesna glasba. ITALIJANSKE POSTAJE 'Skupni spored: 7.30 Telovadba. 8 Cas. Poročila. Vreme. 10.30 Šolska ura. 11.30 O- l2 Borza. 12:20 Delavska ura. 13 Cas. •. 13.15 Lahka gl. 14 ». Vreme. 16.40 Otroška ura. I. 19.15 Francoščina. 19.50 Vreme. 20 Cas. #. 20.30 Zabavni kvartet. 21 Simfonični koncert; nato: 23 •. Vreme. 23.15 Plesna gl. 0.30 • v angl. 0.45 • v franc. n. 19.15 Francoščina. 19.50 Vreme. 20 Cas. Poročila. 20.30 Plošče. 21 Predavanje. 21.20 Vesele pesmi. 22.10 Zv. igra. 23 •. Vreme. 23.15 Plesna glasba. 0.30 • v ajngl. 0.45 • v franc. HI. 19 O- 19-30 4 mandolin. 20 Cas. •. 20.30 O- 21 Gounod: »Faust« - opera; vmes: •; nato: plesna glasba. LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 8.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice: Premrl; Missa s. Josephi. Griesbacher: Gradual in sekvence. Mozart: Ave verum Corpus. KOLN 455.9-658 100 kw 5 Jutr. pozdrav. 5.10 Telov. 5.30 4. 6 •. 7.20 O- 11 Delavski 11.30 •. 12 O-12.45 • v franc. 13 •. 13.15 • v holandščini. 14.30 Otroška ura. 16 Poročila. 16.25 Rumunske pesmi. 17.25 Novi filmi. 18.30 • v holandščini. 19 •. 19.15 © 20.15 • v franc. 20.25 O- 20-30 • v holandščini. 20.45 O- 21 0. 21.15 Poročila v franc. 21.30 Nočna glasba (Berlin); vmes ob: 22.15 • v franc. 22.45 • v ho-lamdščini. 23 •. 23.15 Poročila v francoščini. 0.15 • v franc. LIPSKO 382.2-785 120 kw 4 Berlin. 5 Jutranji pozdrav. Telovadba. 5.30 4. 5.50 Kmetijska ura. 6 •. 7.20 Jutranji 4. 11 Berlin. 11.30 •. 12 Dunaj. 13 •. 14 Pisano popoldne. 15 •. 16 •. 16.10 Miinchen. 17.30 D. Sender. 19 •. 19.45 • v bolgar. 20.15 • v franc. 20.40 • v bolgar. 21 21.15 • v franc. 22.15 • v franc. 22.45 • v bolgar. 23 •. 23.15 • v franc. 0.15 • v franc. MONAKOVO 405.4-740 100 kw 5 Jutri, pozdrav. Telov. 5.30 4. 6 0. 7.20 Delavski 4. 11 Koln. 11.30 •. 12.10 Dunaj. 13 •. 14 Otroška ura. 15 Koncert RO. 16 0. 16.15 Klavirski 4 (Mozart). 17 Berlin. 19 0. 19.15 Q- 19-55 Zv. igra. 21 nato nočni 4 (Berlin); vmes ob: 21.15 • v ital. 23.30 • v ital. 0.15 • v ital. RADIO-PARIZ 1648 m -162 kc/s 6.30 •. 6.40 O- 7 O- 8.08 Plošče. 8.30 •. 12 Zborovski 12.45 Pevski 4. 13.15 Klavirski koncert. 13.30 •. 15 Klavirski 4. 15.30 Zvočna igra. 16.30 Klavirski 4. 17.15 Komorna glasba. 18.15 Sonata za violino in klavir. 19.30 Zvočna igra. 20.30 • . 20.45 Glasbeno predavanje. 21.15 • v holand. 21.30 • v angl. 21.45 Opereta. 22.30 •. 22.45 Zvočna igra. 23 Tuje narodne pesmi. 23.30 •. SOTTENS 443.1-677 100 kw 6.55 O- 7 •- O- 11 Skupna oddaja vseh švic. postaj. 12.29 Napov. •. 12.40 Pis. 4. 17 Bern. 18 Mladinska ura. 19 Q. 19.15 Pisan spored. 19.50 •. 20 Lahka glasba. 20.45 Mozartov koncert. 22 Plesna glasba (O)- 22.20 •. STUTTGART 522.6-574 100 kw 5 Jutr. pozdrav. 5.10 Telovadba. 5.30 4. 6 0. 6.15 4 nemške in francoske glasbe. 11 Pevski 4 z orkestrom. 11.30 •. .11.40 Nadaljevanje 4- 12.45 • v franc. 13 •. 13.15 O- 15 ^ RO. 16 •. 16.10 O- 17-15 • v franc. 18 4 nemške in francoske glasbe. 18.45 O- 1® •• 1915 Zvočna igra. 20.15 • v franc. 21 •. 21.15 • v francoščini. 22 4 nemške in francoske glasbe. 22.15 • v franc. 23 0 . 23.15 • v framc. 23.45 • v španščini. 0.15 • v franc. 9.00: Verski govor (g. dr. Gvido Rant.) 9.15: Prenos prvega blagoslova procesije stolne cerkve Sv. Nikolaja. 9,30: Poročila, napovedi. 9.45: A. Dvorak: Koncert za violon-cello in orkester op. 104 (plošče): Allegro — Adagio ma non troppo — Finale, Allegro moderato. Vio-loncello: Em. Feuermann, ork. čla-in berlinske drž. opere, dirig. M. Taube. 10.30: Instrumentalni dueti: Klavir in harmonij. Vodopivec: Mala suita. Lautenschlager: Praznično razpoloženje. de Micheli: Preludij — Domotožje — Serenada. Čajkovski: Romanca f- mol. 11.15: Praznični koncert Radijskega orkestra: Humperdinck: Predigra k pravljični igri »Kraljevi otroci«. Schubert: Moment musikal (f-mol). Weber; Fantazija iz op. Obe-ron. Hoffmann: Pesem brez besed. Lannerjevi sodobniki, valček (arr. Hermann). Ipavic; Elska, polka. Kreisler; Ljubavna radost, aar. Ko-mel: Obisk pri Vodopivcu, fantazija, Noack; Pozdrav domovine, pesem iz spevoigre »Izgubljena srca«. Zeller; Polka po motivih iz opte. Tičar. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Godalni kvartet (gdč. Ornik Francka, gg. K. Burger, Ivančič Avgust, Šedlbauer Čenda): Mozart: XVII. Godalni -kvartet C- dur. Adagio - Allegro. Andante cantabile. Menuetto. Molto allegro. Haydn: Godalni kvartet op. 64. Vivace as-sai. Adagio. Menuetto. Allegro con spirito. (Oddaja prekinj. od 14—17. ure.) 17.00: Skrbimo za naše bolnike (g. dr. Robert Neubauer). 17.30: Domač koncert, igra Radijski orkester: Gregorc: Dobrna, koračnica. Schonherr; Iz slovenskih krajev, valček. Kick-Schmidt; Domotožje, impresija. Kalman: Potpuri iz opte. Vražji jezdec. Čajkovskij: Melodija. Offenbach-Bohne: Venček Offenbachovih melodij. P. Bar-row: Svatba kačjih pastirjev, ka-rakt. Suppe: Potpuri iz opte. Lepa Galateja. Komzak: ob lepi zeleni Neretvi, valček. 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nac. ura: Peč, Kolašin in Mo-rača (Savo Medenica) Bgd. 19.40: Objave. 19.50: Prenos šmarnic iz trnovske cerkve. 20.30: Paganinijeve skladbe za kitaro: g. Stanko Prek, vmes plošče: Allegretto — Suita — Sonatina — Vivace — Perigoldino — Sonata — Andante scherzando — Akordna študija — Osem menuetov. 21.30: Orkester P. Whitemann igra (plošče): Genschwin: Modra rapsodija. Malneck Signorelli: Futuri-stična kaprisa. Bennan Mc Cardy: Visoke vode. Bloom: Samota. Malneck Signorelli: Polnočni odsevi. F. Grofe: Mississipi, suita. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Za dobro voljo igra Radijski orkester: Jaki: Pogumno naprej, koračnica. Lehar: Lepa kot poletna v Oelvltk 23. noč tango iz opte. Giuditta. Schon-herr-Kemeter: Pivske in pevske. Eilenberg: Ob Nevi, valček. Mari-otti: Marinka, ciganska pesem. Meylink: Harlekinov ples, karakt. interm. Parma-Bernard: Koračnica iz opte. Amazonke. Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 km 6 Budnica. Telovadba. O- •• 1° Prenos bogosl. iz cerkve Kristusa Kralja. 11.50 •. o vodnem stanju. 12 Zvonenje nato Zabavni $ RO. 12.45 Predavanje. 13 Narodne pesmi. 13.30 Napovedi. •. 13.50 Violinski 14.20 O- l4-40 •• 17.45 Klavirski 18.30 4 RO. 19.10 •. 19.20 Nacionalna ura 19.40 narodnih pesmi. 20 Zabavni f 21 Pesmi 21.30 O- 22 Plesna glasba. (O). 22.40 •. ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 7 O- •■ O- 9 Opis telovske procesije. 11 Prenos bogoslužja iz Marijine cerkve. 12 Zvonjenje. 12.03 Verski govor. 12.15 • . 12.40 O- 17-15 4 RO. 19 Objave. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 •. 20 Klavirski 4-20.30 Pevski in klavirski koncert (gospa Majda Dugan - Lovše in g. Č. Dugan). 21.30 Prenos 4 cerkvene pesmi. 22 •. Objave. 22.20 Plesna glasba. BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 6.30 Jutr. odd. 6.40 Lalika gl. 7 •. O-7.05 Lalika glasba. 7.50 •. 8.50 Prenos bogoslužja. 10.30 Simfon. glasba. 10.50 Branje. 11 4 vojaške godbe. 12.20 Zabavna glasba. 13.50 L. van Beethoven: IX. simfonija. 16.15 lahke glasbe. 17 Predavanje. 17.15 Predavanje. 17.50 • v madž. 18 Nemška oddaja. 18.45 • v nemščini. 19 Napovedi. •. 19.20 Zanimivosti. 19.30 Plesna glasba. 20.15 Zvočna igra. 21 4. 22 •. 22.15 Ciganska godba. 23 • v ruščini, nemščini, italijanščini in francoščini. PRAGA 470,2-852.5 120 kw 6.45 Oče naš. 7 Iz Dvorsikovih del. 7.30 Zabavna glasba. 8.45 Delavska ura. 9 Salonska glasba. 9.40 Brno. 9.55 A. Dvoržk: Sonata v F- duru, op. 57. 10.15 Verski govor. 11.30 Pevski 12.10 •. 12.25 Pisan spored. 14.15 Q. 15.20 Mladinska ura. 15.40 Vesela zmes. 16.40 Predavanje. 16.55 RO (Brno). 17.25 Iz reporterjevega zapisnika. 17.40 Q. 17.55 Zvočna igra. 19 • . 19.26 Brno (Pisan 4). 20.25 Predavanje. 21 Brno (|). 22 •. 2:2.20 Koncert Pečke: »Helenina vrnitev« - opereta v 1 dej. 23.30 Plesna glasba. SOFIJA 352.9-850 100 kw 5.45 Jutranji pozdrav. 5.50 Četrt ure telovadbe. 6.05 Koračnice. 6.15 •. 6.30 Narodna in lahka glasba. 6.50 Koledar. 7 4 lahke glasbe. 11 O- H-30 Predavanje. 11.45 Opoldanski 4. 12.15 •. 12.30 Pisan 4. 13.30 4 lahke in plesne glasbe. 17 4 lahke glasbe. 18.30 Predavanje. 18.45 4 RO. 19.30 •. 19.50 Lahka glasba. 20 Komorni koncert. 20.45 Pevski 4. 21.25 Lahka glasba. 21.45 •. 22 Plesna glasba. * BEROMUNSTER 540-556 100 kw 6.20 Telovadba. 6.40 Napovedi. Objave. Plošče. 7 Poročila. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.29 Napov. •- 12.40 4 vojaške godbe. 16.30 Za bolnike. 17 Lausanne. 18 Predavanje. 18.10 Q. 18.30 Predavanje. 19.20 Predavanje. 19.30 • . 19.40 Zvonjenje. 19.43 4. 20 Predavanje. 20.25 W. A. Mozart: Requiem. 21.50 Predavanje. 22 •. 22.10 Predavanje o Mme de Stael. BoHMEN 1113 12 HZ-269.5 100 kw 4 Berlin. 5 Jutranji pozdrav. 5.10 Telovadba. 5.30 Koncert. 6 Poročila. 8.10 O-9 Otroška ura. 11 Frankfurt. 11.30 •. 12 MUnchen. 13 •. 14.30 Otroški 4. 15 Koln. 16 •. 16.10 Hamburg. 17 češka ura. 17.45 O. 19 19-15 Klavirski 4. 20.30 Pevski koncert. 21 •. 21.30 Berlin. 23 •, nato nočna glasba (Berlin). BRESLAU 315.8-950 100 kw 4.30 Berlin. 5 Kmetijska ura. 5.10 Telovadba. 5.30 6 •. 7.20 Delavski 4. 10 ženska ura. 11 Frankfurt. 11.30 •. 12 MUnchen. 13 •. 14 Lahka glasba. 14.30 Otroška ura. 15 Koln. 16 •. 17 Prizori. 17.42 • v srbohrv. 18.30 Berlin. 19 •. 19.15 O- 19-42 • v srbohrv. 20 O- 20.30 Plesna glasba. 21 •. 21.30 Berlin. 22.27 • v srbohrv. 22.45 Lahka glasba (Berlin). 23 •. BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kvv 8 O- s-45 • • 1° Prenos katoliškega bogoslužja. 11.15 Prenos. 12.30 4 RO. 13.45 • . 14 O- 15-30 Ciganski orkester. 16.30 Ukrajinska oddaja. 17 • v slov. 17.15 Predavanje. 17.45 4- 18.45 Kmetijsko predavanje. 19.15 •. 19.30 Zvočna igra. 20.30 Klavirski in violinski koncert. 21.05 Predavanje. 2(1.15 Jazz. 21.40 •. 22.10 Ciganski orkester. 23 • v nemščini, itali-jannščini, angl. in franc. 23.25 Q. BUKAREST 1875.160 150 kw 11 Napov. Objave. 11.10 Reproduciran 4. 11.50 Opoldanski 4. 12.20 Napov. Ob j. 12.30 Nadaljevanje 4. 13 •. 13.20 Konc. 18.02 Predavanje. 18.17 Slovanska glasba (O)- 18.50 • v madžarščini. 19 Predavanje. 19.15 O- 19.35 Uvod v konc. 20 Simfonični koncert Filharmonije. V odmoru • . 21.50 O- 22-45 • v franc., nemščini, angl. in ital. DUNAJ 506.7-592 100 kw 4 Berlin. 5 Jutr. pozdr. 5.20 Tel. 6.10 O-9 O- 11 Frankfurt. 11.30 •. 12.15 Lahka glasba. 13 •. 14.30 Otroška ura. 15 Vojaški 4- 16 •- 16.45 Pevski 4 s klavirjem. 19 •. 19.15 Berlin. 21 •. 21.15 Berlin. 23 • . 23.10 Nočna glasba (Berlin). D. SENDER 1571-191 60 kw 4 Jutranji koncert. 5 Jutranji pozdrav. 5.10 Telovadba, 5.30 Koncert. 6 Poročila. 7.20 Breslau. 8.30 Zborovski 4. 9.30 Vesela narodna glasba. 11 Frankfurt. 11.30 • . 12 MUnchen. 13 •. 13.15 Lahka glasba. 15 Koln. 16 •. 16.10 Hamburg. 17 Lahka glasba. 19 •. 19.15 Pisan 4. 21 •. 21.15 O- 21.30 Koncert RO. 23 •. 23.10 Nočna glasba. FRANCOSKE POSTAJE 6.30 •. 6.45 O- 7 O- 7 • (Strasbourg, Lyon, Niče). 7.45 O- 8 Predavanje. 8.15 4 (O) - 8.30 •. 11.15 šolska ura. 11.45 četrt ure za vojake. 12 Pisan opoldanski 4-12 • (Strasbourg, Lyon, Niče, Tou-louse). 12.30 •. 12.45 Konc. zab. glasbe. 13.30 •. 13.45 Nadalj. 4 zab. gl. 16.30 •. 16.45 Pevski 4. 17.15 Operna glasba. 18 Predavanje o gledališču. 18.15 Pevski 4. 18.30 Četrt ure za vojake. 18.45 (A). 18.45 Pisan 4 (B). 19.30 •. 19.40 O- 20 Zanimivosti in reportaže. 20.30 Vojaška ura. 21 Zvočna slika. 21.30 •. 21.45 • (A). 21.45 Morje v francoski književnosti (romantika) predavanje. 22 Koncert komorne glasbe. 22.45 • (A). 22.45 Zabavna glasba (B). 23.15 Nadaljevanje 4 zabavne glasbe. 23.15 • (Pariš P. T. T.). 23.30 0. 23.45 Branje. FRANKFURT 251-1195 25 kw SAARBRiJCKEN 1249-2402 17 kw 5 Jutranji pozdrav. 5.10 Telovadba. 5.30 Konc. 6 •. 6.50 Kmetijske novice. 7.20 Breslau. 9 Q. 11 Lipsko. 11.30 •. 12.45 9 v franc. 13 •. 13.15 O- I5 K51n-16 Poročila. 16.10 MUnchen. 17.15 • v franc. 17.25 Zborovski 4. 19 •. 19.15 Pevski 4 z ork. 20.15 D. Sender; vmes ob: 20.15 • v franc. 21 •. 21.15 • v franc. 22.15 • v franc. 23 •. 2315 • v franc. 0.15 • v franc. HAMBURG 331.9-904 100 kw 5 Jutranji pozdrav. Telovadba. 5.30 Jutranji koncert. 6 Poroč. 7 ženska ura. 9 Lahka glasba. 11 Frankfurt. 11.30 12 MUnchen. 13 •. 14.30 Klavirski 4. 15 Lahka glasba. 16 Poročila. 17 Orgelski koncert. 17.15 Poročila v angleščini. 17.45 • v norveščini. 18 • v danščini. 19 •. 19.15 • v angleščini. 19.30 Opema gl. 20.15.* v angl. 20.30 O- 21 •. 21.15 • v angl. 23 •. 23.15 9 v angl. 0.15 Poročila v angleščini. HoRBY 265-1131 100 kw 12.05 4 lahke glasbe. 12.30 •. 13.10 Klavirsik 4. 13.30 Predavanje. 14.15 4 RO. 17.30 Otroška ura. 18 Q- 19 •- 19-30 4 lahke glasbe. 20 Zvočna igra. 21.25 Pevski 4. 21.45 Predav. 22 •. 22.15 O- ITALIJANSKE POSTAJE Skupni spored: 7.30 Telovadba. 8 čas. Poročila. Vreme. 11 Služba božja. 12 Borza. 12.20 Delavska ura. 13 čas. •. 13.15 Orkestralni 4. 14 •. Vreme. 16.40 Otroška ura. 17.15 0-I. 19.30 O- 19.50 Vreme. 20 Čas. •. 20.30 Delavska oddaja. 21 Zvočna igra. 22.15 čelistični 4 s klavirjem. 23 •. Vreme. 23.15 Plesna glasba. 0.30 • v angl. 0.45 • v franc. n. 19.30 O- 19-50 Vreme. 20 Čas. 20.30 Delavska oddaja. 21 Giordano: »Fedora« - opera v treh dejanjih. Nato ob: 23 •. Vreme. 23.15 Plesna glasba. 0.30 • v angl. 0.45 • v franc. m. 18 O- 20 Čas. •. 20.30 Veseloigra. 21 Pesmi za ples. 21.40 Instrumentalni trio. 22 Plesn aglasba; vmes ob: 23 •. KOLN 455.9-658 100 kw 5 Jutr. pozdrav. 5.10 Telov. 5.30 4. 6 0. 7.20 Jutranji 4. 11 Opoldanski vmes ob: 11.30 •. 12.45 0 v franc. 13 13.15 Poročila v holand. 15 Popoldanski 4 RO. 16 •. 16.10 Zborovski koncert. 18.30 • v holand. 19 •. 19.15 4 nemške glasbe. 20.15 • v franc. 20.25 Q. 20.30 • v ho- latidlčini. 20.45 Q. 21 9. 21.15 PoročUa v franc. 21.30 Nočna glasba (Berlin); vmes ob: 22.15 • v franc. 22.45 • v ho-lamdščini. 23 •. 23.15 Poročila v francoščini- 0.15 • v franc. LIPSKO 382.2-785 120 kw 4 Berlin. 5 Jutranji pozdrav. Telovadba. 5.30 5.50 Kmetijska ura. 6 •. 7.20 Delavski 4. 11 Hamburg. 11.30 •. 13 •. 13.15 Prenos iz Italije. 14 Otroška ura. 15 Pevski koncert. 16 Poročila. 16.10 Plošče. 17.30 D. Sender; vmes ob: 19 •. 19.45 • v bolgar. 20.15 • v franc. 20.40 • v bolgar. 21 •. 21.15 • v franc. 22.15 • v franc. 22.45 • v bolgar. 23 •. 23.15 • v franc. 0.15 • v franc. MONAKOVO 405.4-740 100 kw 5 Jutri, pozdrav. Telov. 5.30 4. 6 •. 7 Violinski In orgelski koncert. 9.30 Q. 11 Frankfurt. 11.30 • . 12 $ RO. 13 •. 14.30 Otroška ura. 15 Koln. 16 •. 16.15 Berlin. 16.45 Zanim. 19 •. 19.15 Več.$. 21 nato nočni 4 (Berlin); vmes ob: 21.15 • v ital. 23.30 • v ital. 0.15 • v ital. RADIO -PARIZ 1648 m -162 kc/s 6.30 •. 6.40 O- 7 O- 8.08 Plošče. 8.30 •. 11.50 Pevski 4. 12.15 Klavirski 4. 12.45 Konc. ženskega kvarteta. 13.30 •. 13.45 LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 7.00: Jutranji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. 11.00: Šolska ura: Pokrajinska oddaja iz Dolž pri Novem mestu, izvajajo učenci in učenke ljudske šole, vodi šol. uprav. g. Bogumil Lilija. 12.00: Iz naših krajev (plošče): Schonherr: Iz slovenskih krajev, valček. O. Dev: Zdravica (zbor Ljubijan. zvon). Klemenčič: Glejte že sonce zahaja. Prelovec-Bernard: Ko tičica na tuje gre (M. Rus). Adamič: Vasovalec (Slov. vok. kvintet). Gerbič: Vabilo. Po gorah je divje (Udovič & Lauše). Marolt: Srce je žalostno (Akadi. pevski zbor). Kocijančič: Vinska. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Opoldanski koncert Radijskega orkestra: Jaki, Pozdrav iz daljave, polka - mazurka. Fischer: Sladkosti valček. Keler Bela: Uvertura k španski veseloigri. Verdi-Tavan; Fantazija iz op. Traviata. Borschel; Pittoreska. Gregorc: Iz gozdne tišine, romanca. Kranjskogorska koračnica. 14.00: Poročila. 14.10: Tedenski pregled tujskopro-metne zveze. 18.00: Ženska ura: Poraba mleka v domačem gospodinjstvu (ga. Marija Ferjan). 18.20: Messager: Dva goloba, suita (plošče): Nastop ciganov — Nastop in ples dveh golobov — Ogr- čelistični koncert. 15 Pisana glasba. 16 Otroška ura. 17 Klasična igra. 18 Prenos opere; vmes ob: 20.30 •. 21.15 • v ho-land. 21.30 • v angl. 21.45 Narodne pesmi. 22 Zvočna igra. 22.30 •. 22.45 Pisan 4. 23.30 •. SOTTENS 443.1-677 100 kw 6.55 O- 7 •. O- 11 Skupna oddaja vseh švic. postaj. 12.29 Napov.«. 12.40 Pis. 4. 17 Lugano. 18 Predavanje. 18.10 Q. 18.20 ženska ura. 18.55 4■ 19.15 Predavanje v francoskem jeziku. 19.20 Nadaljevanje 4-19.40 O• 19-50 •- 20 Odmevi iz raznih krajev. 20.30 O- 2l-05 Pisan spored. 21.35 Koncert sodobne francoske glasbe. 22.05 O. 22.20 •. STUTTGART 522.6-574 100 kw 5 Jutr. pozdrav. 5.10 Telovadba. 5.30 4-6 •. 6.15 | nemške in francoske glasbe. 11 4 RO. 11.30 •. 11.40 Nadaljevanje 4. 12.45 • v franc. 13 •. 13.15 O- l4-25 Mladinska ura. 15 Koln. 16 •. 16.10 Lahka glasba. 17.15 • v franc. 18 4 nemške in francoske glasbe. 18.30 Plošče. 19 Poročila. 19.15 Prizori. 20 Plošče. 20.15 • v franc. 21 •.-21.15 • v francoščini. 22 4 nemške in francoske glasbe. 22.15 • v franc. 23 •. 23.15 • v franc. 23.45 • v španščini. 0.15 • v franc. ski ples — Tema in varijacije (Godba republikanske garde). 18.40: Francoščina (g. dr. Stanko Leben). 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nac ura; Predavanje Sokola kraljev. Jugoslavije. 19.40; Objave. 19.50: Nekaj podrobnosti o francosko - jugoslovanski izseljeniški pogodbi (g. Joško Rozman). 20.00: Koncert opernih napevov in dvospevov. Sodelujejo gg. Svetozar Banovec, yekoslav Janko, člana ljublj. opere in Radijski orkester. Dirig. D. M. Šijanec: Roesini: Se-viljski brivec, uvertura. Arija Al-mavive (Banovec). Arija Figara (V. Jenko) Dvospev Almavivo in Figara iz I. dej. Urbach: Iz Čaj-kovskijevih skladb, fantazija. Smetana: Arija Janka iz Prodane neveste. Verdi: Arija Germonta iz op. Traviata. Puccini; La Boheme: Spev Rudolfa in Marcella iz IV. dej. 21.30: 30 minut zabave (plošče): Ehrlich: Koračnica čistilcev (citre z ork.). Koračnica kopačev (isti). Grasser; Koroški zvoki (gosli, flavta, harfa). Štajerski napevi (isti). Rosas: Po valovih, valčdk (ork. Odeon). Ivanovici: Donavski valovi, valček. Miickenberger: Metka in dedek (fagot in oboa). Kling: Slon in komar (fagot in pikolo). Bizet: Koračnica iz op. Carmen voj. godba). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Pesmi iz zvočnih filmov, poje gdč. Bogdana Stritar, na kitari spremlja g. Stanko Prek: Benat-zky: Hrepenenje. Čakala te bom. Čajkovski: Iščem te. Odkar si odšla. Bruhne: Ne moreš vedeti. Uspavanka. Šepetal je veter. Mackeben: Tri zvezdice migljajo. Fenyes: Pozdravljen moj dragi. Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 k w 6 Budnica. Telovadba. Q. 9. 9.30 Prenos bogoslužja iz Sabome cerkve. 11.50 • . o vodovodnem stanju 12 Zvonenze, nato 4 Narodnih pesmi. 12.45 Harmonika 13 Zabavni 4 plošče. 13.30 Nap. •. 13.50 Tamburaški RO. 14.20 4 za rog in klavir. 14.40 •. 17.45 Narodne pesmi. 18 Predavanje. 18.20 O- 19-10 •- 19.20 Nacionalna ura. 19.40 Narodni RO. 20 Pesmi. 20.30 Simfonična glasba. 21.40 Napovedi •. 22 Klavirski ž. 22.30 Q. 22.40 •. ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 7 O- O- l2 Zvonenje. 12.3 •. 12.25 Pisan 4. (O). 13.10 Q- 13.50 Tržna •. 14 •. 17 •. 17.15 4 R. kvarteta. 18.30 •. 18.45 šport. 19 Objave. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 Italijanščina. 20 Iz hrvaške književnosti. 20.30 Prenos 4 iz Beograda. 22 •. Objave. 22.20 Plesna glasba. BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 6.30 Jutr. odd. 6.40 Lahka gl. 7 •. Q. 7.05 Lahka glasba. 7.50 •. 11.05 Šolska ura. 12.02 Salonska glasba. 13 •. 13.20 Pretov. 13.50 Predavanje. 16.15 Komorna glasba. 17 Madžarska oddaja. 17.50 • . v madž. 18 Nemška oddaja. 18.45 •. v nemščini. 19 Napovedi. •. 19.30 4 lahke glasbe. 20.30 Predavanje. 21.15 Tagore-jeve pesmi. 21.35 Zvočna igra. 22 9. 22.15 Plesna glasba. 23 • v ruščini, nemščini, ital. in franc. PRAGA 470,2-852.5 120 kw 6.10 Jutr. spored ($. •. Koledar). 10 •. 10.10 M. Ostrava. 10.45 ženska ura. 11 M. Ostrava. 12.15 •. 12.30 $ RO. 15.30 Predavanje. 15.50 •. 16 Brno. 17.15 Naš kulturni teden. 17.25 Komorni 4. 17.55 Dve glasbeni igri. 19 •. 20.10 Pisan 4. 20.40 Zvočna igra. 21.30 Klavirski 22 • . 22.35 Brno (zabavna glasba). 23 Koncert češke glasbe. SOFIJA 352.9-850 100 kw 6 do 7.45 Jutranja oddaja. 8.30 Prenos s trga Sv. Aleksandra Nerskega. 9 Narodna glasba. 10 Reportaža. 12 Nagovor. 12.10 Učenci pojo. 12.30 •. 12.50 Narodna glasba. 13.30 Pisan 4• 16 Narodni plesi. 17 Lahka glasba. 18 4 narodne gl. 18.30 Lahka glasba. 19 Zborov 4. 19.30 • . 19.50 Lahka glasba. 20 Simfonični koncert. 21.25 Lahka in plesna glasba. 21.45 •. 21.55 Plesna glasba. * BEROMUNSTER 540-556 100 kw 6.20 Telovadba. 6.40 Napovedi. Objave. Plošče. 7 Poročila. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.29 Napov. •. 12.40 4 RO. 16.30 Ženska ura. 17 Lugano. 18 Otroška ura. 18.35 Vernik in njegov odnos do življenja. Predavanje. 19 O- 19.15 Predavanje. 19.30 •. 19.40 Reportaža. 20.30 Prenos opere. 22 •. 22.10 Zabavna glasba. r/Jeiek 24. miifa BoHMEN 1113 12 HZ-269.5 100 kw 4.30 Berlin. 5 Jutr. pozdrav. 5.10 Telovadba. 5.30 Koncert. 6 Poročila. 8.10 O- 9 Otroška ura. 11 Lipsko. 11.30 •. 12 Breslau. 13 •. 14.15 Lahka glasba. 15 Lipsko. 16 •. 16.10 Breslau. 17 Češka ura. 18.15 Spominski dnevi. 19 •. 19.15 Opereta. 20.30 Valčki. 21 •. 21.30 Celi-stični 4. 23. •. nato nočna gl. (Berlin). BRESLAU 315.8-950 100 kw 4.30 Berlin. 5 Kmetijska ura. 5.10 Telovadba. 5.30 4. 6 •. 7.20 Lahka glasba. 10 O- 11 Lipsko. 11.30 •. 12 .A RO. 13 •. 14.25 Otroška ura. 15 Orkestralni §. 16 • . 17.42 • v srbohrv. 18.30 Zborovski 4. 19 •. 19.15 19.42 • v srbohrv. 20 O-20.30 Večerni f 21 •. 21.30 Berlin. 22.27 • v srbohrv. 22.45 Lahka glasba (Berlin). 23 •. BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12.10 Pisan 4. 12.40 •. 13.30 Orkestralni $. 14.30 •. 16.15 šolska ura. 17 • v slov. 17.15 4 RO. 18.15 Berlinsko pismo. 18.35 Ciganski orkester. 19.15 •. 19.30 Prenos iz Opere. V odmorih •. 23 • v nemščini, ital., angl. in franc. 23.20 Ciganski orkester. BUKAREST 1875.160 150 kw 11 Napov. Objave. 11.10 Reproduciran 4. 11.50 Opoldanski 12.20 Napov. Obj. i2.30 Nadaljevanje 4. 13 •. 13.20 Konc. 18.02 Predavanje. 18.17 Angleška glasba (O). 18.50 • v madž. 19 Predavanje. 19.35 O- l0-50 Schubert-Berte: »Pri treh mladenkah« - opereta. V odmorih •. 22.45 • v franc., nemšč., angl. in ital. DUNAJ 506.7-592 100 kw 4.30 Berlin. 5 Pozdrav. 5.20 Tel. 6.10 O-9 O- 11 Delavski koncert. 11.30 •. 12.10 Breslau. 14 O- l4-30 Lipsko. 16 •. 16.45 Grške pesmi in glasba. 18.45 šport. 19 • . 19.30 Narodna glasba in pesmi. 20 4 RO. 21 •. 21.15 Koncert RO. 23 •. 23.10 Nočna glasba (Berlin). D. SENDER 1571-191 60 kw 4.30 Jutranja glasba. 5 Jutr. pozdrav. 5.10 Telovadba. 5.30 Koncert. 6 Poročila. 7.30 Zabavni koncert. 9 Otroška ura. 11 Lipsko. 11.30 •. 12 Breslau. 13 •. 14 Lipsko. 16 •. 16.10 Breslau. 17 Orkestralni koncert. 19 •. 19.15 Domač spored. 20 O- 21 •• 21.15 O- 22 Koncert RO. 23 •. 23.10 Nočna glasba. i FRANCOSKE POSTAJE 6.30 •. 6.45 O- 7 O- 7 • (Strasbourg, Lyon, Niče). 7.45 O- 8 Predavanje. 8.15 4 (O). 8.30 •. 11.15 šolska ura. 11.45 Četrt ure za vojake. 12 Pisan opoldanski 12 • (Strasbourg, Lyon, Niče, Toulouse). 12.30 •. 12.45 Konc. zab. glasbe. 13.30 •. 13.45 Nadalj. 4 zab. gl. 16.30 •. 16.45 Pevski 17 R. Kipling: »Kim« -zvočna igra. 17.30 4 lahke glasbe. 18 Prn-davanje. 18.15 Pevski L 18.30 četrt ure za vojake. 18.45 • (A). 18.45 Pisan 4 (B). 19.30 •. 19.40 O- 20 Zanimivosti in reportaže. 20.30 Orkestralni in zborov koncert. 21.30 •. 21.45 • (A). 21.45Pevski 4 (B). 22 Nadaljevane j 4. 22.45 • (A). 22.45 Komorni koncert (B). 23.15 Napevi. 23.30 •. 23.45 O- FRANKFURT 251-1195 25 kw SAARBRUCKEN 1249-2402 17 kw 5 Jutranji pozdrav. 5.10 Telovadba. 5.30 Konc. 6 •. 6.50 Kmetijske novice. 7.20 Berlin. 8.15 Otroška ura. 9 Q. 11 Koncert RO. 11.30 •. 12 Breslau. 12.45 • v franc. 13 •. 15 Popoldanski 4. 16 •. 17.15 Poročila v franc. 17.25 O- I9 Poročila. 19.15 D. Sender; vmes ob: 20.15 • v franc. 21 •. 21.15 • v franc. 22.15 • v franc. 23 •. 2315 • v franc. 0.15 • v franc. HAMBURG 331.9-904 100 kw 5 Jutranji pozdrav. Telovadba. 5.30 Jutranji koncert. 6 Poroč. 7 ženska ura. 9 O- H Lipsko. 11.30 •. 12 Breslau. 13 Poročila. 15 Otroška ura. 15.10 Lipsko. 16 Poročila. 16.40 Plošče. 17.15 • v angl. 17.45 • v norveščini. 18 • v danščini. 19 • . 19.15 • v angl. 19.30 4 Cajkovskega. 20.15 • v angl. 20.30 O- 21 •. 21.15 • v angl. 23 •. 23.15 • v angl. 0.15 Poročila v angleščini. HORBY 265-1131 100 kw 12.05 Lahka glasba. 12.30 •. 13.15 4 lahke glasbe. 14.30 Plesna glasba. 17.05 Predavanje. 17.30 O- l8-30 Vojaška oddaja. 19 •. 19.30 Predavanje. 20 Simfonični orkester. 21.40 Violinski i. 22 •. 22.15 Predavanje in plošče. ITALIJANSKE POSTAJE Skupni spored: 7.30 Telovadba. 8 čas. Poročila. Vreme. 11.30 O- 12 Borza. 12.20 Delavska ura. 13 Čas. •. 13.15 Orkestralni koncert. 14 • . Vreme. 16.40 Otroška ura. 17.15 Komorna glasba. I. 19.15 O- 19.20 Angleščina. 19.50 Vreme. 20 čas. •. 20.30 Delavska oddaja. 21 Simfonični 4. 22.20 Zborovski 4. 23 •. Vreme. 23.15 Plesna glasba. 0.30 • v angleščini. 0.45 •. v franc. n. 19.15 O- I9 30 Angleščina. 19.50 Vreme. 20 čas. •. 20.30 Delavska oddaja. 21 Simfonični koncert. 22.15 Zvočna igra. 23 •. Vreme. 23.15 Plesna glasba. 0.30 • v angl. 0.45 • v franc. m. 18 O- l9-30 Zborovski 4. 20 čas. •. 20.30 Igra. 21 4 pihal. 22 O: vmes ob: 23 •. KOLN 455.9-658 100 kw 5 Jutr. pozdrav. 5.10 Telov. 5.30 f 6 •. 7.20 O- H Delavski 4. 11.30 •. 12 Orkestralni 4. 12.45 • v franc. 13 •. 13.15 • v holand. 14.25 Pevski 4. 15 Operni 4. 16 LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 7.00; Jutranji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. 12.00: Plošče kar naprej igramo, kako in kaj, pa ne izdamo. 12.30: Poročila, objave. Poročila. 16.10 Kozaške pesmi. 18.30 Poročila v holandččini. 19 Poročila. 19.15 O-20.15 • v franc. 20.25 O- 20-30 • v holandščini. 20.45 O- 2i •■ 21.15 Poročila v franc. 21.30 Nočna glasba (Berlin); vmes ob: 22.15 • v franc. 22.45 • v ho-latndščini. 23 23.15 Poročila v francoščini. 0.15 • v franc. LIPSKO 382.2-785 120 kw 4.30 Berlin. 5 Jutr. pozdrav. Telovadba. 5.30 5.50 Kmetijska ura. 6 •. 11 Miinchen. 11.30 •. 12 Dunaj. 13 •. 14 Otroška ura. 15 Pevski 4 z orkestrom. 16 •. 17 Književno predavanje. 17.30 Zabavna oddaja. 18 D. Sender; vmes ob: 19 •. 19.45 • v bolgar. 20.15 • v franc. 20.40 • v bolgar. 21 •. 21.15 • v franc. 22.15 • v franc. 22.45 • v bolgar. 23 •. 23.15 • v franc. 0.15 • v franc. MONAKOVO 405.4-740 100 kw 5 Jutri, pozdrav. Telov. 5.30 4. 6 •. 7.20 Berlin. 11 Lipsko. 11.30 •. 12.10 Breslau. 13 •. 14 Lipsko. 16 •. 16.15 Koncert romantične glasbe. 17 Berlin. 19 Poročila. 19.15 Pester koncert Radi. ork. 21 •, nato nočni 4 (Berlin); vmes ob: 21.15 • v ital. 23.30 • v ital. 0.15 • v ital. RADIO-PARIZ 1648 m -162 kc/s 6.30 •. 6.40 O- 7 O- 8.08 Plošče. 8.30 •. 12 Lahka glasba. 12.45 čelistični koncert. 13 Ženska ura. 13.30 •. 13.15 Pevski 4. 13.45 Klavirski 4. 14.10 Koncert na harfi. 15 Orgelski koncert. 15.30 Književno predavanje. 16 Oddaja za slepce. 16.30 Pevski 4. 17.15 Komorna glasba. 18.15 Violina s klavirjem. 19.30 Zvočna igra. 20.30 •. 21.15 • v holand. 21.30 • v angl. 21.45 Pevski 4. 22.30 •. 22.45 Simfonični koncert. 23.30 SOTTENS 443.1-677 100 kw 6.55 O- 7 •• O- 11 Skupna oddaja vseh švic. postaj. 12.29 Napov. •. 12.40 Pis.^. 17 Lugano. 18 Zabavna glasba (0) • 18.15 Predavanje. 18.40 Predav. 19 Q. 19.15 Pisan drobiž. 19.50 •. 20 Našim vojakom. 20.45 Zvočna slika. 21.30 Orkestralni koncert sodobne glasbe. 22.20 •. 22.30 Jazz. STUTTGART 522.6-574 100 kw 5 Jutr. pozdrav. 5.10 Telovadba. 5.30 4-6 •. 6.15 4 nemške in francoske glasbe. 11 Lipsko. 11.30 •. 12 Breslau. 12.45 • v franc. 13 •. 14.25 O- 15 4> RO- 16 •• 16.10 O- 17-15 • v franc. 18 4 nemške in franc. gl. 18.30 Kulturni koledar. 19 • . 19.15 Pisan voj. večer. 20 4 solistov. 20.15 • v franc. 21 •. 21.15 • v francoščini. 22 4 nemške in francoske glasbe. 22.15 • v franc. 23 •. 23.15 • v framc. 23.45 • v španščini. 0.15 • v franc. 13.00: Napovedi. 13.02: Plošče kar naprej igramo, kako in kaj, pa ne izd25. inajjL vedk, suita. V prodajalni igrač, suita. Komzak: Pravljica. 17.50: Pregled sporeda. 18.00: Za delopust igra Radijski ork.: Gregorc: Rogaška Slatina, koračnica. Viternik: Pogled navzgor, valček. Boulanger: Maks in Moric, humoreska. Schirmann: Sašinka, potpuri ruskih ciganskih romanc in plesov. Ganglberger: Zvončki, intermezzo. 18.40: Pogovori s poslušalci. 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nac. ura: Lepota spomladanskih gora (Gregorin Janez, urednik) Ljubljana. 19.40: Objave. 20.00: Zunanjepolitični pregled (g. dr. Alojzij Kuhar). 20.30: »Smo skuhali dovtipov zmes, natresli pesmi godbe vmes.« 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Za vesel konec tedna (plošče): Jankovec: Samo Vam pojem, tango. Ko pride pomlad, polka. Langer Nikodem: F-C-B, fox. Jaroslav Ježek: David in Gol jat fox. A. Bixio: Vivere, slowfox. D'Anzi: Non di-menticar, slowfox. Reiner: Izgubljeni sin, tango. Ahasver poje, (isti). Dobeš: Pojte z menoj, valček. To je najlepši valček. Karvas: Dragi fant, swing. Jaroslav Ježek: Stonoga, swingfox. Kohler Hender-son: Dva foxa iz filma Kodrola-šček. Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw 6 Budnica. Telovadba. O- •■ H-50 • o vodnem stanju. 12 Zvonjenje, nato 4 RO. 13 Narodne pesmi. 13.30 Napovedi • . 13.40 O- 14 O- 14-40 17.45 Narodne na harmoniki. 18 Predavanje. 18.20 O- PO željah. 18.50 Predavanja. 19.10 •. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 Narodne pesmi. 20.40 Zabavni RO. 21.40 Napovedi •. 22 Prenos glasbe iz kavarne. 22.40 •. 22.50 O- ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 7 O- •■ O- 12 Zvonjenje. 12.03 •. 12.25 Pisan 4 (plošče). 13.10 Q. 13.50 Tržna • . 14 •. 17 •. 17.15 | RO. 18.45 Poročila. 19 Objave. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 Francoščina. 20 Komorni koncert. 20.30 Vesel večer. 21.30 Sremske narodne pesmi. 22 •. Objave. 22.20 Plesna gl. BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 6.30 Jutr. odd. 6.40 Lahka gl. 7 •. O-7.05 Lahka glasba. 7.50 •. 11.15 Klavirski 4. 12.02 <4 vojaške godbe. 13 •. 13.20 O- 13.50 Kulturne zanimivosti. 15.30 Slovaška glasba. 16.15 Pisan glasbeni spored. 17 Mladinska ura. 17.50 • v madž. 18 Nemška oddaja. 18.45 • v nemščini. 19 Napovedi. •. 19.20 Predavanje. 19.35 Slovaške pesmi. 20 Predavanje. 2015 Narodni koncert. 22 •. 22.15 Ciganska glasba. 23 • v ruščini, nemščini, italijanščini in francoščini. PRAGA 470,2-852.5 120 kw 6.10 Jutr. spored (4. •. Koledar). 10*. 10.45 Ženska ura. 12.15 •. 12.30 Q. 15 Mladinska ura. 16 Zborov 4- 17 Delavska ura. 17.15 4 vojaške godbe. 18 Za pesem in ples. 18.30 Reporter govori. 19 •. 19.26 4 RO (Kabaret). 21.30 Orkestralni in pevski koncert. 22 •. 22.20 Zabavna gl. SOFIJA 352.9-850 100 kw 5.45 Jutranji pozdrav. 5.50 Četrt ure telovadbe. 6.05 Koračnice. 6.15 ». 6.30 Narodna in lahka glasba. 6.50 Koledar. 7 4 lahke glasbe. 11 O- i1-30 Predavanje. 11.45 Opoldanski 4. 12.15 •. 12.30 Pisan 4. 13.30 4 lahke in plesne glasbe. 16.30 Lahka glasba. 17.30 Delavska ura. 18 Pisan f 18.30 Mandolinski 4. 19 Koncert bratov Lubin in Panče Vladigerova. 19.30 •. 19.50 Lahka glasba. 20 4 RO. 20.45 Pevski 4. 21.25 Lahka glasba. 21.45 • . 22 Plesna glasba. 22.30 4 narodne gl. * BEROMUNSTER 540-556 100 kw 6.20 Telovadba. 6.40 Napovedi Objave. Plošče. 7 Poročila. 11 Sknpna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.29 Napov. ®. 12.40 O- 13.15 Predavanje. 13.30 O. 13.55 Predavanje. 13.45 Plošče. 14 Predavanje. 14.30 Vojaki pojo. 15.15 Pisan spored. 16 Pol ure narodne glasbe. 16.30 Filmska kronika. 17 Ženeva. 18 Predavanje. 18.20 Klavirski 4- 19 Zvonjenje. 19.15 Predavanje. 19.30 •. 19.40 Igra v narečju. 20.40 Zborov 4. 21.10 Predavanje. 21.40 Plesna glasba. 22 •. 22 Plesna gl. (nad.). BOHMEN 1113 12 HZ-269.5 100 kw 4 Plošče. 5 Jutranji pozdrav. 5.10 Telovadba. 5.30 Koncert. 6 Poročila. 8.10 O-9 Berlin. 11 Dunaj. 11.30 •. 11.40 Vojaški 4. 13 •. 14.30 Frankfurt. 16 •. 16.30 Klavirski 4. 17 češka ura. 17.45 O- 19 •■ 20.15 Simfonični koncert. 20.30 Berlin. 21 •. 21.30 Berlin. 23 •, nato nočna glasba (Berlin). BRESLAU 315.8-950 100 kw 4 Berlin. 5 Kmetijska ura. 5.10 Telovadba. 5.30 4. 6 •. 7.20 Delavski 4. 11 Otroška ura. 11 Koncert RO in zbora. 11.30 •. 13 •. 13.10 O- 15 Pisan 4. 16 •. 17 Vojaška oddaja. 17.42 • v srbohrv. 18.30 Berlin. 19 •. 19.15 Lahka glasba. 19.42 • v srbohrv. 20 O- 20-30 Nadaljevanje 4. 21 •. 21.30 Berlin. 22.27 •. v srbohrv. 22.45 Lahka glasba (Berlin). 23 •. BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12.10 Orkestralni 4. 12.40 •. 13.30 O-14.30 •. 16.15 Predavanje. 17 • v slov. 17.15 Predavanje. 17.45 4 madžarskih pesmi. 18.30 Predavanje. 18.45 Violinski 4. 19.15 •. 19.25 Predavanje. 20.15 Pisan večer pesmi, glasbe in branja. 21.40 •. 22.10 Ciganski orkester. 23 • v nemščini, ital., angl. in franc. 23.20 O- BUKAREST 1875.160 150 kw 11 Napov. Objave. 11.10 Reproduciran 4. 11.50 Opoldanski 4. 12.20 Napov. Ob j. 12.30 Nadaljevanje 4. 13 •. 13.20 Konc. 17 Strajerijeva ura. 18 Napovedi. 18.02 Gledališka in filmska kronika. 18.17 O-18.50 • v madž. 19 Predavanje. 19.15 Q. 19.45 •. 20 Pogovori s poslušalci. 20.15 M. Bruch: »Zvon« - oratorij. V odmoru • . 22 Zabavna glasba (O)- 2245 • v franc., nemšč., angl. in ital. DUNAJ 506.7-592 100 kw 4 Berlin. 5 Jutr. pozdr. 5.20 Tel. 6.10 O-9 Otroška ura. 9.30 Q. 11 4 RO. 11.30 •. 12 Munchen. 13 •. 13.20 Slovaške zanimivosti. 14 Pisano popoldne. 16 •, nato: češka glasba. 18.30 Q. 19 •. 19.30 Večerni koncert. 21 •. 21.15 Berlin. 23 •. 23.10 Nočna glasba (Berlin). D. SENDER 1571-191 60 kw 4 Jutranji koncert. 5 Jutranji pozdrav. 5.10 Telovadba. 5.30 Koncert. 6 Poročila. 7.20 Lipsko. 9 Otroeka ura. 11 Dunaj. 11.30 •. 12 Munchen. 13 •. 13.10 Koncert RO. 14.30 Frankfurt. 16 17 Orkestralni 4- 19 •■ 19.15 Operetni koncert (Lehar). 21 •. 21.15 O- 21-30 Plesna glasba. 23 •. 23.10 Nočna glasba. FRANCOSKE POSTAJE 6.30 •. 6.45 O- 7 O- 7 • (Strasbourg, Lyon, Niče). 7.45 O- 8 Predavanju. 8.15 4 (O)- 8.30 •. 11.15 Šolska ura. 11.45 Četrt ure za vojake. 12 Pisan opoldanski 4-12 • (Strasbourg, Lyon, Niče, Toulouse). 12.30 •. 12.45 Konc. zab. glasbe. 13.30 13.45 Nadalj. 4 zab. gl. 16.30 •. 16.45 4 sonat. 17 Zvočna igra. 17.30 Pisan koncert. 18 Predavanje. 18.15 Pevski 4. 18.30 četrt ure za vojake. 18.45 • (A). 18.45 Pisan 4 (B). 19.30 •. 19.40 O- 20 Zanimivosti in reportaže. 20.30 Predavanje. 20.45 Zanimivosti. 21 Predavanje. 21.30 •. 21.45 • (A). 21.45 Kupleti (B). 22 Koncnrt lahke glasbe. 22.45 • (A). 22.45 Dve sonati (B). 23.15 4. 23.30 •. 23.45 4 lahke glasbe. FRANKFURT 251-1195 25 kw SAARBRtiCKEN 1249-2402 17 kw 5 Jutranji pozdrav. 5.10 Telovadba. 5.30 Konc. 6 •. 6.50 Kmetijske novice. 7.20 Lipsko. 8.15 Otroška ura. 9 Q. 11.10 Koln. 11.30 •. 12 Munchen. 12.45 • v franc. 13 •. 15 Pevski 4 z orkestrom. 16 •. 16.10 Nadaljevanje 4. 17 Gledališče in film v radiu. 17.15 • v fr. 17.25 Plošče. 19 Poročila. D. Sender; vmes ob: 20.15 • v franc. 21 •. 21.15 • v franc. 22.15 • v franc. 23 •. 2315 • v franc. 0.15 • v franc. HAMBURG 331.9-904 100 kw 5 Jutranji pozdrav. Telovadba. 5.30 Jutranji koncert. 6 Porqč. 7 Ženska ura. 9 Mladinski 4. 9.30 Lahka glasba. 11 Dima j. 11.30 •. 12 Munchen. 13 •. 14.30 Donizetti: »Don Pasquale« - kom. opera. 16 •. 16.10 Nar. pesmi. 17.15 • v angl. 17.45 • v norveščini. 18 • v danščini. 19 • . 19.15 • v angl. 19.30 & valčkov (RO). 20.15 • v angl. 20.30 O- 21 •• 21-15 • v angl. 23 23.15 • v angl. 0.15 Poročila v angleščini. H0RBY 265-1131 100 kw 12.05 Lahka glasba. 12.30 •. 14 4 lahke glasbe. 14.40 Predavanje. 15 Havajska glasba. 15.30 Branje. 16 4 RO. 17.05 Otroška ura. 17.30 L. van Beethoven: Sonata za gosli in klavir, op. 30. 18 Zvonjenje. 18.10 O- 19 •• 19.30 Pogovor. 19.45 Plesna glasba. 20.10 Predavanje in plošče. 20.40 Mesečni pregled. 21.40 Predavanje. 22 •. 22.15 Plesna glasba. Skupni spored: 7.30 Telovadba. 8 čas. Poročila. Vreme. 10.30 Šolska ura. 11.30 O- 12 Borza. 12.20 Delavska ura. 13 Cas. 13.15 Orkestralni 4. 14 •. Vreme. 16.40 Otroška ura. 16.45 Instrumentalni kvartet. I. 19.15 Francoščina. 19.35 Radio-spored. 19.50 Vreme. 20 Cas. •. 20.30 O- 21 Operni prenos; nato: 23 •. Vreme. 23.15 Plesna glasba. 0.30 • v angl. 0.45 • v franc. n. 19.15 Francoščina. 19.35 Radio-spored. 19.50 Vreme. 20 Cas. •. 20.30 O- 21 Pren-23 •. Vreme. 23.15 Plesna glasba. 0.30 • v angl. 0.45 • v franc. m. 19 O- 19-30 Orkester harmooik. 20 Cas. 20.30 Orkestralna revija. 21.15 Plesna glasba. 22.15 O- 22 30 Plesna glasba; vmes ob: 23 •. KOLN 455.9-658 100 kw 5 Jutr. pozdrav. 5.10 Telov. 5.30 f 6 •. 7.20 O- 11 Frankfurt. 11.30 •. 12 Miinchen. 12.45 • v franc. 13 •. 13.15 Poročila v holand. 14.30 šport. 15 Popoln danski 4. 16 Poročila. 18.30 Poročila v holandščini. 19 •. 19.15 Leh&rjev večer. 20.15 • v franc. 20.25 O- 20-30 • v ho' landščini. 20.45 O- 21 •■ 2115 Poroda v franc. 21.30 Nočna glasba (Berlin); vmes ob: 22.15 • v franc. 22.45 • v holandščini. 23 •. 23.15 Poročila v francoščini. 0.15 • v franc. LIPSKO 382.2-785 120 kw 4 Berlin. 5 Jutranji pozdrav. Telovadba. 5.30 4. 5.50 Kmetijska ura. 6 •. 11 4 RO. 11.30 •. 12 Breslau. 13 •. 14 O- 15 Pisano pop. 16 •. 17.30 D. Sender. 19 •. 19.45 • v bolgar. 20.15 • v franc. 20.40 • v bolgar. 21 •. 21.15 • v franc. Nadaljevanje z 2. str. ovitka. Petek: 19.15 Bohmen: Opereta. 19.30 Budapest: Prenos iz Opere. 19.35 Bukarest: Schubert-Berte: »Pri treh mladenkah«. 20.30 Beromiinster: Prenos opere. Sobota: 18 B.Pariz: Prenos opere. 19.15 Berlin: Operetni $ (LeMr). 21 Italija I.: Prenos opere. DRAME IN ZVOČNE IGRE Nedelja: 19.55 Praga: »Kje dom je moj« - zvočna igra po narodni himni. 20.30 Francija I.: »Trije in eden« -veseloigra. Ponedeljek: 19.30 Dunaj: Veseloigra. 20.30 Italija III.: Zvočna komedija. Torek: 20.45 R. Pariz: Zvočna igra. 20.30 Sottens: John Galsworthy: »Poštenost« — drama v 3. dejanjih. 22.15 • v franc. 22.45 • v bolgar. 23 •. 23.15 • v franc. 0.15 • v franc. MONAKOVO 405.4-740 100 kw 5 Jutri, pozdrav. Telov. 5.30 4. 6 •. 7.20 Lipsko. 11 Dunaj. 11.30 •. 12 Pisan 4. 13 •. 13.15 Šport. 13.25 O- 1430 Frankfurt. 16 •. 16.15 Kulturni dogodki. 17 erlin. 19 Poročila. 19.15 Večerni konc. 21 •, nato nočni 4 (Berlin); vmes ob: 21.15 • v Ital. 23.30 • v ital. 0.15 • v ital. RADIO -PARIZ 1648 m -162 kc/s 6.30 •. 6.40 O- 7 O- 8.08 Plošče. 8.30 •. 9 Zvočna igra. 10 Pisana glasba. 11.50 Klavirski koncert. 12.45 Violinski 4. 13 ženska ura. 13.15 Pevski 4. 13.30 •. 15 Glasbeno predavanje. 16.30 Pevski koncert. 17 Poljska oddaja. 17.25 Celistični koncert. 18 Prenos opere; vmes ob: 20.30 0. 21.15 • v holand. 21.30 • v angl. 22 Zvočna igra. 22.30 Poročila. 22.45 Skeč. 23 Pevski 4. 23.30 •. 24 Lahka glasba. SOTTENS 443.1-677 100 kw 6.55 O- 7 •• O- 11 Skupna oddaja vseh švic. postaj. 12.29 Napov. •. 12.40 Pis. 4-14 Komorni g. 14.40 O- 15 Glasbeno predavanje. 15.10 Predavanje. 15.40 Plesna glasba. 16.10 Predavanje. 17 Koncert lahke glasbe. 18 Zvonjenje. 18.05 Otroška ura. 18.30 O- 19 Predavanje. 19.20 Q. 19.30 Predavanje. 19.40 Plošče. 19.50 •. 20 Našim vojakom. 21.10 Ob 100-letnici smrti N. Paganinija. 21.40 Debussyjev 4. 22 Klavirski 4 (Mozart). 23,20 •. STUTTGART 522.6-574 100 kw 5 Jutr. pozdrav. 5.10 Telovadba. 5.30 4. 6 •. 6.15 4 nemške in francoske glasbe. 11 Dunaj. 11.30 •. 12 MUnehen. 12.45 • v franc. 13 •. 13.15 O- 14-25 Pisano popoldne. 16 •. 16.10 O- 1715 • v franc. 18 4 nemške in francoske glasbe. 18.30 Šport. 19 •. 19.15 Oper. večer (Lehar). 20.15 • v franc. 21 •. 21.15 • v francoščini. 22 4 nemške in francoske glasbe. 22.15 • v franc. 23 •. 23.15 • v franc. 23.45 • v španščini. 0.15 • v franc. Sreda: 19.30 Dunaj: Dunajski večer. 19.55 MUnhen: Zvočna igra. 21.20 Breslau: Zvočna igra. Četrtek: 20.30 Italija III. Veseloigra. 22 R. Pariz: Zvočna igra. Petek: 17 Francija I. R. Kipling: »Kim« — zvočna igra. Sobota: 14.25 Stuttgart: Pisano pop. 22 R. Pariz: Zvočna igra. 22.15 Italija II. Zvočna igra. KNJIŽEVNA PREDAVANJA Ponedeljek: 17.50 Praga: Češka knjiga. 18 Francija I. Književne zanimivosti. Torek: 18 Praga: Iz književnega sveta. Sreda: 17 Francija I.: Predavanje o norveški književnosti. 20.50 Bratislava: Pogovor s slovaškimi pisatelji. Nedelja: 18.15 Budapest: Prenos z nogometne tekme: Madžarska: Romunija. Ponedeljek: 18 Sottens: Pisatelj Charles Fournet pred mikrofonom. Torek: 18.40 Beromiinster: Predavanje o impresionizmu v umetnosti. 19.15 Beromiinster: Mednarodna -kronika. Sreda: 19 Beromiinster: Predavanje o renesansi. četrtek: 21.45 Francija I.: Morje v francoski književnosti romantične dobe. 22.10 Beromunster: Predavanje o -Mme de Stael. Sobota: 21.10 Sottens: Ob 100 letnici N. Paganinija. 13.10 Dunaj: Slovaške zanimivosti. ITALIJANSKE RADIO POSTAJE Prvi program: kHz m postaja kw 1059 283,3 Bari I 20 986 304,3 Bologna 50 536 559,7 Bolzano 10 1429 209,9 Milano HI 1 1429 209,9 Napoli H 1 713 420,8 Roma I 100 1429 209,9 Torino III 5 1104 271,7 Tripoli 50 1492 201,1 Venezia 5 1429 209,9 Verona 0,25 Drugi program kHz m postaja kw 565 531 Catania 8 1258 238,5 Firenze n 1 1140 263,2 Genova I 10 814 368.6 Milano I 50 1348 222,6 Padova 0.26 565 531 Palermo 3 1222 245,5 Roma II 60 1348 222,6 S. Remo 5 1140 263,2 Torino I 30 1140 263,2 Trieste 10 Tretji program kHz m postaja kw 1357 221,1 Ancona 1 1357 221,1 Bari H 1 610 491,8 Firenca I 20 1357 221,1 Genova H 5 1357 221,1 Milano H 4 1303 230,2 Napoli I 10 1357 221,1 Roma III 1 1357 221,1 Torino n 5 Radijski orkester RO Poročila • Koncert $ Plošče O Izdaja konzorcij (Jože Dolenc). Za uredništvo odgovarja Jože Dolenc. — Uredništvo in uprava: Miklošičeva 7, Ljubljana. Tiska Misijonska tlakama (A. Trontelj). Dva odlična brata sta osemelektronski in petelektronski aparat RADIONE tipa 740 W in 540 W Oba sta izdelek slovite dunajske tovarne ing. Nik. Eltz. - Imata sedem krogov, tri valovna območja, moderne jeklene elektronke, magično oko, regulator za selektivnost, zvočno kompenzacijo, prvovrsten koncertni zvočnik Tipa 740 W ima 8 elektronk, dvojno prestavo, dvojno magično oko, zaporo zoper motnje, rabi le 50 wattov toka ter stane 6300 — Din „Radio" v Ljubljani Miklošičeva cesta 7 — Telefon 31-90 [ Tipa 540 W ima 5 elektronk in rabi le 40 wat-tov toka. Stane 4600"— Din ZAHTEVAJTE PROSPEKTE! I Radio najcenejše in najhitrejše sredstvo za seznanjanje z dogodki doma in na tujem; skrbi za ponk, zabavo in razvedrilo; nudi najcenejši umetniški užitek. Dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, da se uvrsti med radijske naročnike pri -S H radiofonski oddajni postaji t Ljubljani Bleiweisova 54 Seznam kratkovalovnih postaj HXC m kw mak Postaja, država in čas oddaja TVTKC m kw snak Postaja, država ln 8as oddaje 4.90 4.95 4.99 5.14 5.15 5.97 6.00 6.00 6.00 6.00 6.01 6.01 6.02 6.03 6.03 6.03 6.01 6.04 6.04 6.05 6.05 6.06 6.06 6.07 6.08 6.09 6.09 6.10 6.10 6.10 6.10 6.10 6.11 6.12 6.12 6.13 6.13 6.14 6.15 6.19 6.41 6.61 6.67 7.07 7.22 7.28 7.28 7.35 7.50 7.51 8.46 9.12 9.34 9.46 9.50 9.50 9.50 9.50 9.50 9.51 9.52 9.52 9.52 9.52 9.53 9.53 9.53 9.53 9.54 9.54 9.55 9.55 9.55 9.55 9.55 9.55 9.56 9.56 9.57 9.57 9.58 9.58 9.59 9.59 9.59 9.59 9.59 9.60 9.60 9.61 9.63 9.65 61 10 60.61 10 60 10 58.31 58.3 50.26 50 50 49.96 0.5 1 2.5 1 7 0.1 49.96 5 49.92 30 49.92 1 49.83 49.75 49.75 49.75 49.67 49.67 49.67 49.59 49.59 49.5 49.46 49.41 49.33 49.26 49.24 49.2 49.2 49.18 49.18 49.18 5-40 100 30 25 20 6 10 10.-50 10 10 0.75 1.5 0.5 2.5 15 5 0.2 15-35 10 1 49.1 10-50 49.02 10 48.98 48.94 48.9 6 1 0.5 i 48.83 48.78 48.47 26 46.8 2 45.31 2 44.94 20 42.43 23 41.55 25-100 41.21 12 41.18 50 40.81 23 40 4 39.95 50 35.44 1.5 32.88 6 32.1 20 31.7 20 31.58 12 31.58 5 31.58 5 31.58 10 31.58 1 31.55 10-50 31.51 100 31.51 6 31.5 7 31.49 2.5 31.48 31.48 31.48 31.47 31.46 31.45 31.41 31.41 31.41 31.4 31.4 31.4 31.38 31.37 31.35 31.35 10 1 25 0.4 50 5-40 30 25 25 18 10 1 5-40 10 10 1 VUB2 VUD2 VUD2 OKIMPT PMY TV5RC XEBT ZRH CFCX CXA2 OLR2A CJCX DJC RW96 OLR2B HVJ WIXALi W4XB YDA GSA W8XALi W8XAU SBO OER2 VQ7LO ZBW2 OAX4Z ZRK ZRJ W3XAL W9XF TTJA GSL W2XE CXA4 LKJ CHNX W8XK CJRO HVJ TIPG PRADO HBQ EAIBO I2ROH TPA4 JLG FET5 EAJ43 JVP LZA HAT4 HBL TAP PRF5 WK3ME HS8PJ XEWW OFD GSB RW96 OZF ZRH ZBW3 VUC2 LKC W2XAF VPD2 JZI DJN OLR3A TPB11 HVJ W2XAD VUB2 YDB DJA OAX4T WIXK KZRM 31.32 10-60 GSC 31.32 2 VLR 31.28 10 W3XAU 31.28 20 VK2ME 31.28 2 31.28 60 31.28 10 31.25 7 31.25 20 31.2 1 31.15 25-100 31.09 2 9.65 31.09 1 9.66 31.06 25 9.66 31.06 10 VK6ME PCJ VUD2 ZRK RAN YDB I2R03 CS2WA IABA HVJ LRX Bombay (Indija) 13.00—18.30 Madras (Indija) 12.30—18.00 Delhi (Indija) 12.30—18.30 Praga (češkoslovaška) 19.55—22.50 Bandoeng (Java) 10.30—17.00 Caracas (Venezuela) 24.00—04.00 Mexiko (Mehika) 16.00—06.00 Pretoria (Južna Afrika) 16.00—22.00 Montreal (Kanada) 13.45—07.00; ne 15.00—04.15 Montevideo (Uruguay) 24.00—04.30 Praga (Češkoslovaška) 19.55—22.50 Sydney (Avstralija) sr 13.00—18.00; ne 16.00—17.30 Zeesen (Nemčija) 19.00—20.45 Moskva (Rusija) Praga (češkoslovaška) 19.55—22.50 Vatikan (Italija) Boston (U.S.A.) 0.100—01.45 Maami (U. S. A.) 19.00—21.00 ; 22.00-06.00 Tandjong Daventry (Anglija) Cincinnati (D. S. A.) 11.45—18.00 Filadelfija (U. S. A.) 01.30—05.00 Motala (švedska) 22.15—23.00 Dunaj (Nemčija) Nairobi (Kenya) Hong Kong (Kitajska) Lima (Peru) 01.00—07.30 Capetown (Južna Afrika) 18.00—22.00 Johannesburg (Južna Afrika) 05.45—17.30 Bound Brook (U. S. A.) 02.00—05.00 Chicago (U.S. A.) 18.50—19.00, 23.00—02.60 Belgrad (Jugoslavija) 05.00—07X7; 17.00—22.00 Daventry (Anglija) Wayne (U. S. A.) 06.00—07.00 Montevideo (Uruguay) 21.00—03.00 Jelov (Norveška) 17.30—23.00 Halifax (Kanada) 13.00—0.5.15; ne 18.00—05.15 Pittsburg (U.S. A.) Winnipeg (Kanada) 24.00—06.00 Vatikan (Italija) San Jos6 ((Kostarika) 13.00—05.30 Riobamba (Ekvador) če 03.00—05.00 Društvo narodov (Švica) 21.15—21.30 Rim (Italija) Salamanca (Španija) 20.00—11.00 Parls (Francija) Tokio (Japonska) 20.30—22.00 Burgos (Španija) Tenerifč Tokio (Japonska) 06.00—07.00, 18.00—19.00 Sofija (Bulgarija) 12.00—14.00 Budimpešta (Madžarska) 01.00—02.00; ne 00.00—01.00 Društvo narodov (Švica) 01.00—02.46 Ankara (Turčija) 17.30—23.00 Rio de Janeiro (Brazilija) 22.46—24.00 Melbourne (Avstralija) 10.00—13.00 Bangkok (Siam) če 14.00—16.00 Mexico (Mehika) Lahti (Finska) 18.15—23.00 Daventry (Anglija) 16.00—01.00, 03.00—06.00 Moskva (Rusija) Skamlebaek (Danska) 02.00—05.00 Pretoria (Južna Afrika) 05.45—13.30 Hong Kong (Kitajska) 05.30—07.15; 09.00—15.30 Kalkuta (Indija) 07.00—09.00 Jelov (Norveška) 11.00—14.00 Sehenectady (U. S. A.) 24.00—06.00 Suva (Fidži otoki) 11.30—13.00 Tokio (Japonska) Zeesen (Nemčija) 04.00—15.00, 20.00—03.00 Praga (češkoslovaška) Pariz Francija Vatikan (Italija) 11.00 Schenectady (U. S. A.) 24.15—04.00 Bombay (Indija) 03.30—12.00 Soerabaja (Java) 10.30—16.30 ; 24.00—0130 Zeesen (Nemčija) 20.00—10.00 Lima (Perti) 22.00—24.15 Millis (U. S. A.) 15.00—07.00 Manila (Filipinski otoki) 10.00—14.00; 21.30—23.00 Daventry (Anglija) Melbourne (Avstralija) 09.15—14.30 Filadelfija (U. S. A.) Sydney (Avstralija) 11.00—15.00; 15.30—17.30 Perth (Avstralija) 12.00—14.00 Huizen Holandska 02.00—03.00 Delhi (Indija) Capetovm (Južna Afrika) 05.45—17.45 Moskva (Rusija) Soerabaja (Java) 10.30—15.30 Rim (Italija) 20.36—03.00 Lizbona (Portugalska) to, če, so 22.00—01.00 Addis Abeba (Afrika) Vatikan (Italija) Buenos Aires (Argentina) 13.00—13.46; 16.15—05.30 16.00—20.00 9.67 31.02 25-100 I2R09 Rim (Italija) 19.37— 9.67 , 31.02 15-35 W3XAL Bound Brook (U. S. A.) 02.00—07.00 9.67 31.01 5-40 DJX Zeesen (Nemčija) ___ 9.68 30.98 10 TGWA Guatemala 15.00—15.30; Sum., 15.30.-06,00 9.74 30.18 CSW3 Lizbona (Portugalska) 10.22 29.35 12 PSH Rio de Janeiro (Brazilija) 24.00—01.00 10.26 29.24 1.5 PMN Bandoeng (Java) 10.33 29.04 9 ORK Ruysselede (Belgija) 19.30—21.00 10.35 28.99 12 LSX Buenos Aires (Argentina) pe 22.00—23.45 10.37 28.93 . . EAIBO Burgos (Španija) 10.53 28.48 10 JIB Taihoku (Japonska) 11.00 27.27 1.5 PLP Bandoeng (Java) 04.30-08.00, 10.80—16^0 11.04 27.17 5 CSW2 Lizbona (Portugalska) 11.40 26.31 20 HBO Društvo narodov (Švica) 20.30—21.15 11.53 26.01 20 SPD Varšava (Poljska) 24.00-03.00 11.70 25.64 0.75 SBP Motala (švedska) 19.22.15, če, ne 02.00—03.00 25 6 2 CIRL Winnipeg (Kanada) 24.00—10.00 25 6 12 TPA4 Pariz (Francija) 01.00—06.00 25 6 25 TPB6 Pariz (Francija) 01.00—06.00 25.57 25 P HI Huizen (Holandska) 25 56 5 LKQ Oslo (Norveška) 07.00—11.40; 25 57 20 WIXAL Boston (U. S. A.) 03.15—05.30 25.55 25 HVJ Vatikan (Italija), ^^ 25 53 10-50 GSD Daventry (Anglija) 16.00—20.00, 22.00-06.W 25.51 30 OLR4B Praga (češkoslovaška) 25.49 5.-40 DJD Zeesen (Nemčija) 17.45—01.30 25.47 1 OFE Lahti (Finska) 07.05—18.05 25.45 20 WIXAL Boston (U. S. A.) 21.15—24.30 25.42 50 JZJ Tokio (Japonska) 20.30—22.00 25 42 5-40 DJO Zeesen (Nemčija) 22.50-01.30, 20.00-21.00 25.42 1.5 OER3 Dunaj (Nemčija) 25.4 25.-100 I2R04 Rim (Italija) 10.00—17.00 25.38 10-50 GSN Daventry (Anglija) 25.36 10 W2XE Wayne (U. S. A.) 21.30—04.00 25.34 5 CSW4 Lizbona (Portugalska) 25.34 30 OLR4A Praga (češkoslovaška) 18.00—20.00, pe 00.00—03.00 25 31 5-40 DJP Zeesen (Nemčija) 2^29 10-50 GSE Daventry (Anglija) 25 26 24 W8XK Pittsburg (U. S. A.) 23.00-02.00 25 58 10 VUM2 Madras (Indija) 08.30—09.00 oc'24 25 TPB7 Pariz (Francija) 02.30—06.00 2524 12 TPA3 Pariz (Francija) 01.00—06.00 25.21 25-100 I2R013 Rim (Italija) 24 52 7.5 TFJ Reykjavik (Islandija) 25 20 RNE Moskva (Rusija) 22 2 SPW Varšava (Poljska) 20 64 20 HBJ Društvo narodov (Švica) 16.45—17.80, 08.50—09.45 11.72 11.72 11.72 11.73 11.73 11.73 11.74 11.75 11.76 11.77 11.78 11.79 11.80 11.80 11.80 11.81 11.82 11.83 11.84 11.84 11.85 11.86 11.87 11.87 11.88 11.88 11.90 12.23 20.00 13.63 14.53 14 71 20 38 15 RRRF Moskva (Rusija) 15!l0 19^87 25-100 I2R012 Rim (Italija) 15.10 19.87 10 15.11 19.85 5-40 15.12 19.84 25 15.12 19.84 5 15.13 19.83 25 15.13 19.83 20 15.14 19.82 10-60 15.16 19.79 15.17 19.78 15.17 19.78 15.18 19.76 50 10 6 10-50 15.20 15.20 15.21 15.21 15.22 15.23 15.24 15.25 15.26 15.27 15.28 15.29 15.30 15.31 15.32 20 5-40 20 Številke za Imeni postaj povedo fiaa oddaj«. če nI druge osnaSte, nekatere dni, imajo te dni označene s kraticami po(nedeljek), CSW4 Lizbona (Portugalska) DJL Zeesen (Nemčija) 16.40—17.15 HVJ Vatikah (Italija) 09.00—10.00 SP19 Varšava (Poljska) 23.00-02.00 TPB11 Pariz (Francija) W1XAL Boston (U.S. A.) 17.00-18 30 GSF Daventry (Anglija) 01.00-03.00, 13.00-16.0C 20.00—22.00 JZK Tokio (Japonska) TGWA Guatemala (Gvademala) 18.45—19.46 OZH Skamlebaek (Danska) GSO Daventry (Anglija) 03.00—06.00, 09.00—16.00, 20.00—01.00 TAQ Ankara (Turčija) 11.30—13.00 DJB Zeesen (Nemčija) 17.10—18.25, 22.50—0L30 W8XK Pittsburgh (U. S. A.) 13.00—23.00 RW96 Moskva (Rusija) PCJ2 Huizen (Holandska) OLR5A Praga (češkoslovaška) 12.00—14.00 TPA2 Pariz (Francija) 10.00—16.00 W1XAL Boston (U.S. A.) ____ GSI Daventry (Anglija) 01.00-03.00, 16.00—20.00 W2XE Wayne U. S. A.) 19.00—21.00 DJQ Zeesen (Nemčija) 04.00—15.00, 20.00-03.00 LRU Buenos Aires (Argentina) 14.0—16.00 I2R06 Rim (Italija) 16.00— GSP Daventry (Anglija) 20.00—01.00 OLR5B Praga (češkoslovaška) W2XAD Schenectady (U. S. A.) 22.00—23.30 DJR Zeesen (Nemčija) 12.00—13.00, 20.00-08.00 HAS3 Budimpešta (Madžarska) 15.00—16.00 W2XGB Hicksville (U. S. A.) po, pe 17.00—18.00 ZBW5 Hong Kong (Kitajska) DJE Zeesen (Nemčija) 04.00—15.00, ne 15.00—17.00 W2XE Wayne (U.S.A.) 15.00—16.00 PHI2 Huizen (Holandska) 13.40—15.10 W3XL Bound Brook (U. S. A.) 22.00—23.00 GSG Rim (Italija) 10.45—12.00 __ I2R08 Daventry (Anglija) 03.00-06.00, 09.00—23.00 GSV Daventry (Anglija) TPB3 Pariz (Francija) 15.30—17.00 LSY3 Daventry (Anglija) 09.00—16.00 DJS Zeesen (Nemčija) W1XAL Boston (Mass., U. S. A.) GSH Buenos Aires (Argentina) pe 23.00 W2XAD Schenectady (U. S. A.) 14.00—18.00 W2XE Wayne (U. S. A.) 13.30—16.00 GSJ Daventry (Anglija) 09.00—16.00 W8XK Pittsburgh (U. S. A.) 11.00—13.00 GST Daventry (Anglija) W3XAL Bound Brook N. J., U. S. A. oddaja postaja ob Istem Sasn vsak dan. Postaje, ki oddajajo la to(rek), sr(eda), če(trtek), pe(tek), so(l>ota), ne(delja). 19.74 19.74 19.72 19.72 100 19.71 60 19.7 19.68 19.67 19.66 19.65 19.63 19.62 19.61 19.6 19.58 15.33 19.57 15.34 19.56 15.37 19.52 17.31 17.33 17.75 16.9 17.76 16.89 30 12 20 10-50 10 5-40 7 25-100 10-50 30 18 5-40 6 10 2.5 5-40 17.76 16.89 10 17.77 16.88 25 17.78 16.87 15-35 17.79 16.86 10-50 17.82 16.84 25-100 17.82 16.84 10-50 17.82 16.84 18.11 16.56 21.45 13.99 21.46 33.99 20 21.47 13.97 10-50 21.50 13.95 18 21.52 13.94 10 21.53 13.93 10-50 21.54 13.93 6 21.55 13.92 10-50 21.63 13.87 25 25 6 5-40