ism o Informativno glasilo občine Dobrepolje 6. december -občinski praznik Občine Dobrepolje november 2017 Slika zgoraj: V sodelovanju dveh prostovoljnih gasilskih društev je bila izvedena gasilska vaja v Jakličevem domu (foto: Tamino Petelinšek). Slika levo: Bliža se občinski praznik naše občine. r POPRAVILO IN CENITEV VOZIL ZA VSE SLOVENSKE ZAVAROVALNICE • BREZPLAČNO NADOMESTNO VOZILO • VULKANIZERSTVO • POPRAVILO VOZIL NA RAVNALNI MIZI • SERVIS VOZIL • PRIPRAVA VOZILA NA TEHNIČNI PREGLED • POLNJENJE IN POPRAVILO KLIMATSKIH NAPRAV ™ • IZPUŠNI SISTEMI * • AVTO DIAGNOSTIKA • AVTOVLEKA ¡¿A • POMOČ NA CESTI POGODBENI SERVIS ZA ZAVAROVALNICO Začnite nekaj izjemnega z Al Grosuplje. A1 Grosuplje Brvace 1a, Grosuplje M: 040 979 788 FIZIOTERAPIJA KRAJNC Nudimo vam: - fizioterapija po poškodbah - odprava bolečin v sklepih in hrbtenici - Bownova terapija - biodinamična kraniosakralna terapija - odprava težav s čeljustnim sklepom - terapije za otroke s slabo držo - terapije za nosečnice Ana Krajnc, fizioterapevtka m: 041 386 311 e: info@fizioterapija-krajnc.si www.fizioterapija-krajnc.si Lokacija izvajanja: Videm 33a, (Zavod Sv. Terezije) 1312 Videm - Dobrepolje TRG#JAN AKCIJSKA PONUDBA SVEŽEGA MESA IN IZDELKOV ZA KOLINE SVINJSKA POLOVICA Z GLAVO...........................................2,39 €/kg SVINJSKO PLEČE BREZ KOSTI............................................3,29 €/kg SVINJSKO STEGNO S KOSTJO - šunka................................2,80 €/kg SVINJSKI VRAT BREZ KOSTI..............................................3,99 €/kg SVINJSKA REBRA...............................................................3,80 €/kg SVINJSKA GLAVA S kostjo..................................................1,00 €/kg SVINJSKE LIČNICE BREZ KOSTI..........................................2,00 €/kg SVINJSKA SLANINA, HRBTNA, trda...................................1,75 €/kg SVINJSKE OBREZNINE.......................................................2,70 €/kg Naročite lahko tudi vse vrste drobovine (jetra, srce, kri, ledvice ...]. Naročila lahko oddate vsako sredo do 11h (za prevzem v petek]. Večja naročila lahko oddate tudi druge dni. V akcijski ponudbi imamo tudi vse vrste govejih in svinjskih črev (tudi večja pakiranja - 100 m], na primer: goveja čreva, 40/43, 30 m....................................9,90 za kos svinjska čreva, 32/34, 25 m.................................3,99 za kos Prav tako smo dobro založeni z izdelki, ki jih uporabljate pri kolinah: prosena kaša, 1 kg..................................................2,79 za kos riž Splendor (»dilca«), 1kg ..................................1,55 za kos ješprenj Mlinotest, 1 kg ..................................0,99 za kos Prodajne cene se lahko minimalno spremenijo glede na ponudbo in povpraševanje na trgu. Naročila lahko oddate po telefonu: 01 78 67 068, 051 621 803 ali po e-pošti: trgojan@siol.net Optika Aleksandra Spar Lavrica tel 01 23 55 155 do 101€ popusta ob nakupu očal Ob nakupu korekcijskih očal vam pripada popust v višini zneska, katerega bivam priznal ZZZS na vašo dioptrijo. Popust velja do 15.12.2017. Naš kraj ■ november 2017 3 Spoštovani bralci, pred vami je novembrska številka našega glasila. Letošnji november nas je s prvim snegom kmalu spomnil, da se bliža zima. Čas, ko se zaradi skrajšanja dneva tudi naše dejavnosti spremenijo. Dolgi večeri po eni strani ponujajo več časa, ki ga z drugimi člani družine lahko preživimo skupaj, po drugi strani pa lahko dolgotrajna tema deluje na nas nekoliko depresivno in nam znižuje raven energije. Na srečo boste v številki našli veliko vabil na dogodke, kjer lahko preživite prijetne trenutke in srečate znance. Pred nami je praznovanje občinskega praznika, ki nekako sovpada z začetkom veselega meseca decembra. Praznovanje občinskega praznika je lepa priložnost, da razmislimo o tem, kako dojemamo svojo občino. Morebiti kot skupnost ljudi, ki živijo na istem območju in imajo podobne življenjske pogoje? Ali le kot administrativno telo, še eno središče birokracije? Zagotovo veliki možje in žene iz slovenske in občinske zgodovine občine/države niso dojemali kot še en organi, ki bi zaviral njihov razvoj in jim z raznimi predpisi grenil življenje. Ti možje in žene so se zapisali v zgodovino po tem, da so aktivno ustvarjali življenje bodisi v občini bodisi v državi. Tudi mi ne smemo enačiti občinskega praznika s praznikom tiste lepe stavbe v središču Vidma. Tudi ni to praznik ljudi, ki v njej služijo vsakdanji kruh. Pojem občina pomeni mnogo več. Vse občane, infrastrukturo, okolje ... Ta, širši, pogled pa nam postavi praznovanje občinskega praznika v povsem drugo perspektivo. Praznujemo torej vsi občani, vsi mi, ki imamo to možnost in privilegij, da imamo svojo občino, svoje ljudi, ki odločajo o naši dolini. Se tega, da mnogi naši predhodniki te priložnosti niso imeli, premalo zavedamo? Tako kot to velja za državo? V naši občini bo v teh dneh potekalo nekaj prireditev državne ravni. V soboto, 25. 11., bo v Jakličevem domu potekalo državno srečanje ljudskih godcev, dva tedna kasneje pa še 5. državna razstava po-prtnikov, ki se je pri nas lepo udomačila. Seveda ste vabljeni, da se obeh prireditev udeležite. Na naslednjih straneh boste našli analizo rezultatov obeh krogov volitev za predsednika države ter rezultatov referenduma o zakonu o drugem tiru. Analiza je narejena za dobrepoljska volišča. Rezultati so v veliki meri skladni z rezultati na državni ravni, na nekaterih voliščih pa je bilo nekaj odstopanja. Veseli smo lahko, da nas je na volišča prišlo nekaj odstotkov več, kot je bilo povprečje v državi. Imamo tudi volišča, kjer se je volilna udeležba glede na pretekle predsedniške volitve povišala. Kot sem napovedal v prejšnji številki, novembrska številka ponuja novo rubriko - Utrip občine. Povabil sem se v Kom-polje, kjer sem z nekaj vaščani poskušal začutiti utrip vasi. Izvedel sem marsikaj zanimivega o zgodovini vasi, o ljudeh, ki so nekdaj tam živeli, o tem, kaj jih je včasih in kaj jih sedaj združuje. Priznam, da marsičesa nisem vedel, verjamem pa, da boste tudi bralci prebrali kaj novega. Na podoben način bom predstavil tudi druge vasi. Žal je kar nekaj slabe volje povzročila zapora ceste proti šoli na Vidmu. Obvoz mimo še enega gradbišča je še dodatno prilil olje na ogenj tistim, ki v jutranji ali popoldanski konici vozimo otroke proti šoli oziroma vrtcu. Nekaj odgovorov o dinamiki izgradnje križišča in vrtca sem poiskal v občinski zgradbi pri županu in tajniku občinske uprave. Ljubitelji športa bomo, kot kaže, le dobili razlog za zadovoljstvo, saj kaže, da smo se približali začetku gradnje dolgo pričakovane športne dvorane. Na osnovni šoli na Vidmu in na podružnični v Strugah so učenci in njihovi učitelji zelo dejavni. Prebrali boste lahko novice o zbiralni akciji odpadnega papirja, o vaji evakuacije, na Vidmu pa so gostili eno od državnih tekmovanj iz znanja logike ter celo ameriškega diplomata. Naj vas na tem mestu povabim na prireditve, ki jih v decembru organizirajo vse šole in vrtci v občini. Vedno je zanimivo, obenem pa imajo prireditve tudi dobrodelno noto. To pa moramo pripisati tudi Slavku Pajntarju - Pinkiju, ki bo, tako kot že nekaj let doslej, tudi letos ob decembrskih večerih potrpežljivo čakal na družbo pod najbolj dišečo stojnico na Vidmu. V sodelovanju z Občino Dobre-polje bo z nabranimi prostovoljnimi prispevki tudi letos pomagal nekaj socialno ogroženim družinam v naših vaseh. To je le nekaj poudarkov iz novembrske številke. Želim vam prijetno branje, v najbolj norem mesecu v letu pa dovolj zdrave pameti, da se ne boste pustili do božičnih in novoletnih praznikov zaradi nenehnega hitenja popolnoma izprazniti. Vsem bralcem ob koncu čestitam za občinski praznik. Najlepše darilo, ki ga občini lahko za praznik daste, sta vaša prisotnost na prireditvah ter vaša energija za konstruktivno sodelovanje v vasi in v občini kot celoti. ■ Naš kraj Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorni urednik: Bojan Novak. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, gsm: 031 536 121. Lektoriranje: Mojca Pipan. Tisk: PartnerGraf d.o.o. • Oblikovanje in prelom: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1330 izvodov. Naslednja številka Naslednja številka izide v petek, 22. decembra. Rok za oddajo prispevkov je 12. 12. 2017. Kazalo Iz občine....................................4 Obvestila...................................7 Aktualno..................................15 Utrip občine.............................19 Iz dobrepoljske ambulante.......22 Iz vrtca in šole..........................24 Iz društev.................................30 Šport........................................41 Pisma bralcev...........................44 Zahvale ...................................45 4 Naš kraj ■ november 2017 Piše: župan Janez Pavlin Spoštovane občanke, dragi občani, cenjeni bralci našega glasila. Pred nami sta že mesec december in praznovanje občinskega praznika, ki ga praznujemo 6. decembra, ko se spomnimo svojega rojaka Frana Jakliča - Podgo-ričana, po katerem se lahko zgledujemo in smo lahko nanj zelo ponosni in se od njega marsikaj naučimo. Občinski praznik je vedno priložnost, ko se ozremo nazaj in se lahko veselimo vsake pridobitve na več področjih, dogodkov, spoznanj in novih izkušenj. Za nami je leto, ko smo začeli izvajati drugo največjo naložbo v tem mandatu, to je gradnja težko pričakovanega vrtca na Vidmu, lahko sami vidite, kako gradnja lepo napreduje, in se že veselimo, da bodo naši najmlajši in naše pridne vzgojiteljice imeli odlične pogoje za izobraževanje. Večja investicija, ki je bila letos realizirana, je »kotlovnica na lesno biomaso« pri JVIZ OŠ Dobrepolje. Slovesno odprtje bo v sredo, 29. 11. 2017, ob 17. uri, pred tem pa bo izvedena tudi tiskovna konferenca. Naj predstavim na kratko kronološki potek same izvedbe: Odlok o določitvi in načinu izvajanja izbirne gospodarske javne službe za dobavo toplote v občini Dobrepolje je sprejel občinski svet v letu 2014, objava v Uradnem listu pa je bila v juliju 2014 (Ur. l. 54/14). Odlok določa, kakšne so obveznosti ponudnika in naročnika. S pripravo razpisne dokumentacije so se v septembru 2016 začeli postopki za gradnjo nove kotlovnice na bioma-so. Razpis na spletnem portalu je bil objavljen v novembru 2016, na začetku januarja 2017 pa je na Občino Dobre-polje prispela ena popolna ponudba, ki jo je poslalo podjetje GGE d.o.o. iz Ljubljane. Po vseh postopkih je bila konec aprila 2017 koncesija tudi podeljena oz. podpisana je bila pogodba. Pogodbena vrednost znaša 857.080,50 EUR z DDV, koncesija pa traja 180 mesecev oz. 15 let. Dela so se začela sredi julija 2017, dokončana pa so bila na začetku oktobra 2017. Izveden je bil tudi že tehnični pregled in pridobljeno je uporabno dovoljenje za obratovanje. Začetek uradnega obratovanja je bil po krompirjevih počitnicah, 6. 11. 2017. Gre za eno najsodobnejših kotlovnic na biomaso, ki s toploto oskrbuje JVIZ OŠ Dobrepolje, kamor sodijo osnovna šola s starim vrtcem, telovadnico, novim vrtcem in predvideno novo športno dvorano. Izvajalec je izvedel tudi vse potrebne priključke, toplovod in ustrezne inštalacije v obstoječi šolski kotlovnici. Objekt je voden na daljavo, vsa potrebna navodila in inštrukcije pa so bili posredovani tudi tehničnemu osebju osnovne šole. Sledi samo še uradno odprtje, na katero ste vljudno vabljeni. Ob praznovanju občinskega praznika se moram zahvaliti občinskim svetnicam in svetnikom za njihovo delo in skrb pri oblikovanju nalog, ki jih izpolnjuje občinska uprava. Iskreno sem vesel, da naše skupno delo obrodi bogate sadove, ki so namenjeni nam vsem. Zahvaljujem se občinski upravi za vse delo in ves trud, da skupaj skrbimo za razvoj svoje lepe občine Dobrepolje. Hvala tudi vsem za vse, kar naredite dobrega za našo občino s svojim aktivnim sodelovanjem. Iskrene čestitke ob občinskem prazniku in prijetno praznovanje. ■ Bodi zdrava, domovina, mili moj slovenski kraj! Bodi zdrava, domovina, mili moj slovenski kraj! Ti prekrasna, ti edina, meni si zemeljski raj. Tuje šege, tuje ljudstvo so prijatlji, bratje ne, slava le slovansko čustvo srce moje veseli. Srce moje veseli. Primi celov, zemlja mila, primi srce moje v dar. Da bi vedno matka bila, nepozabljena nikdar. Da bi vedno matka bila, nepozabljena nikdar. (Radoslav Razlag, Benjamin Ipavec) POVABILO ZLATIM MATURANTOM IN DRUGIM Bliža se občinski praznik, kjer zadnja leta podelimo priznanje zlatim maturantom in drugim, ki so dosegli izreden uspeh oziroma dosežek pri izobraževanju ali drug odmeven uspeh. Vabim vse, ki ste bili letos zlati maturantje, dobitniki Prešernove nagrade ali katere druge nagrade ali posebnega uspeha, da to sporočite na Občino Dobrepolje do 7. decembra 2017 po navadni pošti ali e-pošti: tajnistvo@dobre-polje.si. Spoštovani, pričakujem vašo pripravljenost, da sporočite svoj uspeh. Janez Pavlin, župan Iskrene čestitke ob praznovanju občinskega praznika 6. decembra vam izrekajo župan, podžupanja, Občinska uprava in Občinski svet Občine Dobrepolje. Naš kraj ■ november 2017 5 VABILO NA ODPRTJE KOTLOVNICE NA BIOMASO Občina Dobrepolje, GGE družba za izvajanje energetskih storitev, d.o.o., in JVIZ OŠ Dobrepolje vas vabimo na odprtje nove kotlovnice na lesno biomaso in nove toplotne postaje v šoli, ki bo v sredo, 29. 11. 2017, ob 17. uri pred novo kotlovnico pri Osnovni šoli Dobrepolje na Vidmu. Vljudno vabljeni Aktualne informacije o pomembnejših projektih Občani ste predvsem preko poročil s sej občinskega sveta in preko županovih prispevkov obveščeni o projektih, ki tečejo v občini. Ker je včasih taka informacija preskopa, je potrebno pojasnilo. Glede treh dejavnosti sem tri pojasnila poiskal pri županu Janezu Pavlinu. Bojan Novak Gospod župan, v gradnji je novo križišče na Vidmu. Dolgo smo pričakovali, da se nevarno križišče preoblikuje in tako postane preglednejše. Ob zaprtju ceste proti šoli je prišlo do nekaj težav in tudi do slabe volje. Da, res je, križišče je v izgradnji. Direkcija za infrastrukturo je zahtevala, da poleg lokalne ceste obnovimo tudi del regionalne. V ta namen smo morali odkupiti nekaj dodatnega zemljišča, s tem pa se je začetek del nekoliko zamaknil. Vedno, ko se nekaj dela, je treba malo potrpeti. Ni bilo mogoče drugače, kot da se je za nekaj časa zaprla cesta proti šoli, promet proti Zdenski vasi pa je potekal enosmerno. Zavedam se, da to predstavlja težave in dobili smo tudi nekaj klicev občanov. Novembrski sneg je delo še ne- koliko otežil, a izvajalec se trudi križišče čim prej dokončati. Verjamem, da bomo potem vsi zadovoljni. Na oktobrski seji občinskega sveta je bil sprejet nov odlok o pokopališkem redu. Lahko poveste, kaj se z njim spreminja za občane? Res je. Smo ena prvih občin, ki je sprejela nov odlok. 24-urno dežurstvo izvaja Javno komunalno podjetje Grosuplje. Za vzdrževanje pokopališča bo Občina objavila razpis ali podelila koncesijo. Drugo bo ostalo na trgu - izvajalca pogrebne storitve si bodo svojci umrlega izbrali prosto. V Strugah imamo na pokopališču predviden poseben prostor za pogrebe z raztrosom pepela. Prostor bomo v skladu z odlokom uredili v enem letu, nato pa bo mogoča tudi ta možnost. V Predstrugah potekajo dela na železniški postaji. Kdo vodi projekt in kakšna je predvidena dinamika projekta? Kdaj se bomo lahko s potniškim vlakom peljali v Ljubljano? Projekt železniške postaje vodi Ministrstvo za infrastrukturo RS. Imeli smo sestanek s predstavniki vaškega odbora Predstruge, kjer smo jim predstavili projekt. En del projekta predstavlja obnova stavbe. Ta je že skoraj končana. Drugi del je izgradnja potniškega perona s podhodom. Dela se izvajajo. Tretji del projekta pa je ureditev okolice (parkirna mesta, nakladalna rampa za tovorni promet ...). Če poskušam biti realen, bi rekel, da bo potniški promet stekel v dveh letih, saj je ta čas odvisen tudi od končanja obnove železniške proge v Kočevju. Gospod župan, hvala za pojasnila. ■ 6 Naš kraj ■ november 2017 Pogovor z mag. Ivanom Kendo, tajnikom občinske uprave Z g. Kendo sva se pogovarjala ob nastopu njegove funkcije pred dobrim letom dni. Po štirinajstih mesecih sva spet sedela v njegovi pisarni in se pogovorila o projektih, ki so v teku oziroma v pripravi. Bojan Novak Gospod Kenda, ste odgovorna oseba Občine Dobrepolje pri gradnji vrtca na Vidmu. V poročilu s septembrske seje občinskega sveta so bralci lahko prebrali, da gradnja dobro napreduje, med njo pa ste opravili tudi nekaj sprememb. Kaj lahko poveste o dosedanjem poteku gradnje? V uvodu moram povedati, da je izvajalcem kljub septembrskemu deževnemu obdobju v oktobru uspelo ujeti terminski plan, tako da projekt trenutno teče v skladu z načrti. Že po začetku gradnje se je pojavila priložnost, da ob spodbudi Eko sklada naredimo nekatere spremembe in vrtec iz nizko energijskega spremenimo v skoraj nič energijskega. Občinski svet se je s predlaganimi spremembami decembra 2016 strinjal, in tako smo od Eko sklada pridobili 346.011 evrov nepovratnih sredstev. Potrebnega je bilo sicer veliko truda, da smo zadostili zahtevam, a nam je to ob odličnem in korektnem sodelovanju izvajalcev, nadzornikov in koordinatorja uspelo. Še največ težav smo ob tem imeli s projektanti, ki so bili zaradi nekdaj pridobljenih avtorskih pravic (ob začetku projekta - arhitekturni natečaj v letu 2010) nekoliko manj dojemljivi za iskanje konsenzov pri novih rešitvah. Trenutno je objekt pokrit (streha je enokapna), dela pa se izvajajo v notranjosti (ometi in instalacije). Ob tem moram povedati še, da smo z objavo razpisa za izvajalca na začetku leta res ujeli zadnji vlak, ker so trenutno cene gradbenikov višje za 30 odstotkov. Kaj sledi v naslednjih tednih in mesecih? Ometom in instalacijam sledi vgradnja stavbne opreme (okna, vrata ...), nato sledi sušenje objekta. Če bo zima ugodna in ne prehuda ali predolga, bi bila gradbena dela lahko končana do konca marca. V decembru bomo objavili razpis za notranjo opremo. Pričakujemo, da bo to najugodnejši čas, ker imajo v tem času podjetja navadno nekaj manj dela in bo verjetno to najugodnejše. Za zdaj kaže, da bo projekt po finančni plati končan v mejah, ki so bile postavljene na začetku. Vse spremembe in postopki so bili predstavljeni na 19. seji občinskega sveta. Svetniki so pohvalili potek projekta, tako da lahko v polnem zagonu nadaljujemo. Pričakujemo, da bo vrtec po veliki noči nared, da vanj pridejo otroci. V tem času je začela delovati tudi nova kotlovnica pri šoli ... Da. Šlo je za projekt iz leta 2014, ki smo ga uspeli realizirati v preteklih mesecih. V marcu smo objavili razpis (javno-zasebno partnerstvo), nato izbrali izvajalca. Imeli smo srečo, saj smo dobili odlično ekipo (GGE d.o.o.), ki je poleti uspela opraviti vsa predvidena dela. Poskusni zagon je uspel, zato smo opravili tudi tehnični pregled ter pridobili uporabno dovoljenje. 6. novembra smo začeli kurilno sezono. V sklopu ureditve smo posodobili tudi staro šolsko kotlovnico. Ena kineta je za ogrevanje šole, druga za ogrevanje novega vrtca (vse je pripravljeno na priklop), tretja pa je predpripravljena za športno dvorano. Ob tem moram pohvaliti odlično sodelovanje med naročnikom in uporabnikom (šolo). Predvsem z ravnateljem smo sodelovali zgledno, ob tem pa upoštevali medsebojne predloge za racionalizacijo. Nekaj sprememb ste uvedli tudi pri delovanju občinske uprave, kajne? Res je. Občina se trudi slediti tudi zakonodaji na področju upravljanja. Pripravili smo posodobitve statuta Občine Dobrepolje in poslovnika o delovanju občinskega sveta. Sprejeli smo pravila za izvedbo javnih razpisov, pregled pogodb, sistemizacijo in druga notranja pravila za poslovanje občinske uprave. Kot ena redkih občin imamo tudi nov odlok o pogrebni dejavnosti. Slišati je, da na Občini Dobrepolje pripravljate konkretnejši predlog za gradnjo nove, prepotrebne, športne dvorane. Lahko že rečete kaj o predlagani rešitvi? Poskušali boste sredstva vključiti že v proračun za naslednje leto, kajne? Čeprav se tega ne opazi, je bilo v preteklih mesecih opravljenega kar nekaj dela. Narejenih je bilo 6 primerjav različnih tipov dvoran. Ogledali smo si športne dvorane na Rakeku, v Cerknici, Šempetru pri Novi Gorici, Ivančni Gorici, Tišini pri Mariboru in Lukovici. Vse so približno take, kot jo potrebujemo pri nas, kar pomeni v vrednosti približno 3 milijonih evrov (z DDV), kar bi naša občina še zmogla financirati s podobno ugodnim kreditom, kot smo ga dobili za vrtec. Kot nalašč je bil objavljen razpis Eko sklada za lesene športne objekte in na ta način, če bomo šli v tovrstno varianto, lahko dobimo do tretjine potrebnih sredstev. Predvideva se še prijava na razpis Fundacije za šport, ki naj bi v letu 2018 spet namenila sredstva tudi za športne dvorane. Trenutno je na občinskem svetu, da se opredeli do predloga in sredstva umesti v proračun za naslednje leto. Načrtujemo ogled športnih dvoran na Rakeku in v Šempetru pri Novi Gorici. Dvorano želimo pokazati svetnikom občinskega sveta in zainteresirani športni javnosti (ZŠO Dobrepolje). Medtem pa že tečejo pogajanja glede ugodnega zadolževanja in ustreznih soglasij ministrstva za finance. Želim vam srečno roko tudi pri tem projektu. Hvala za pogovor. ■ Naš kraj ■ november 2017 7 Rezultati zakonodajnega referenduma o zakonu o drugem tiru Bojan Novak V nedeljo, 24. 9. 2017, smo bili volivci povabljeni na odločanje o prihodnji usodi uveljavitve zakona o izgradnji drugega tira Koper-Di-vača. Udeležba na referendumu je bila nizka, predlagateljem referenduma pa vlade ni uspelo odvrniti od načrtovanega načina izgradnje. Na voliščih v naši občini smo bili volivci večinsko proti zakonu (66,9 % : 33,1 %). ■ VOLIŠČE UDELEŽBA NEVELJAVNE GLASOVNICE GLASOVI ZA GLASOVI PROTI VIDEM 199 (23,7 %) 1 61 (30,8 %) 137 (69,2 %) ZDENSKAVAS 70 (36,1 %) 1 18 (26,1 %) 51 (73,9 %) HOČEVJE 24 (17,8 %) 0 14 (58,3 %) 10 (41,7 %) ZAGORICA 67 (39,4 %) 0 23 (34,3 %) 44 (65,7 %) PREDSTRUGE 110 (23,9 %) 1 42 (38,5 %) 67 (61,5 %) KOMPOLJE 83 (22,3 %) 0 21 (25,3 %) 62 (74,7 %) PONIKVE - OŠ 77 (24,9 %) 2 19 (25,3 %) 56 (74,7 %) PONIKVE - DVZ 26 (33,3 %) 0 9 (34,6 %) 17 (65,4 %) STRUGE 110 (24,9 %) 0 45 (40,9 %) 65 (59,1 %) SKUPAJ 766 (25,5 %) 5 252 (33,1 %) 509 (66,9 %) Borut Pahor izvoljen za predsednika Republike Slovenije Za nami sta dva kroga volitev predsednika. Prvi krog je zaznamovalo veliko število kredibilnih kandidatov, drugega pa relativno tesen rezultat. Naš predsednik bo naslednjih pet let Borut Pahor. Bojan Novak Žal bodo šle letošnje volitve v zgodovino predvsem po negativnem rekordu glede udeležbe. Nadaljuje se namreč trend padanja volilne udeležbe, kar za prihodnost naše mlade države vsekakor ni dobro. Veseli to, da je udeležba v naši občini kar precej nad državnim povprečjem, po drugi strani pa je v primerjavi s prejšnjimi volitvami tudi na naših voliščih večinoma upadla. To pa ne velja za volišči v Kompoljah in v Strugah, kjer je bila udeležba letos v prvem krogu za nekaj odstotnih točk višja kot leta 2012, ter za tri volišča (Zagorica, Kompolje in Struge), kjer je bila udeležba v drugem krogu višja kot leta 2012. Pripravil sem pregled rezultatov obeh krogov volitev za volišča v naši občini. Prvi krog - nedelja, 22. 10. 2017: Volišče JAKLIČEV DOM, VIDEM (udeležba 47,42-%) Volišče GASILSKI DOM HOČEVJE (udeležba 46,32-%) KANDIDAT ŠTEVILO GLASOV ODSTOTEK GLASOV Suzana Lara Krause 15 3,11 Angelca Likovič 4 0,83 Maja Makovec Brenčič 6 1,24 Boris Popovič 4 0,83 Andrej Šiško 3 0,62 Marjan Šarec 114 23,65 Borut Pahor 172 35,68 Ljudmila Novak 82 17,01 Romana Tomc 82 17,01 SKUPAJ 487 100 KANDIDAT ŠTEVILO GLASOV ODSTOTEK GLASOV Suzana Lara Krause 0 0 Angelca Likovič 0 0 Maja Makovec Brenčič 0 0 Boris Popovič 0 0 Andrej Šiško 0 0 Marjan Šarec 16 25,40 Borut Pahor 41 65,08 Ljudmila Novak 2 3,17 Romana Tomc 4 6,35 SKUPAJ 63 100 8 Naš kraj ■ november 2017 Volišče GASILSKI DOM ZAGORICA (udeležba 57,40-%) KANDIDAT ŠTEVILO GLASOV ODSTOTEK GLASOV Suzana Lara Krause 0 0 Angelca Likovič 1 1,03 Maja Makovec Brenčič 2 2,06 Boris Popovič 0 0 Andrej Šiško 0 0 Marjan Šarec 20 20,62 Borut Pahor 36 37,11 Ljudmila Novak 17 17,53 Romana Tomc 21 21,65 SKUPAJ 97 100 Volišče OSNOVNA ŠOLA STRUGE (udeležba 45,12-%) KANDIDAT ŠTEVILO GLASOV ODSTOTEK GLASOV Suzana Lara Krause 1 0,51 Angelca Likovič 3 1,52 Maja Makovec Brenčič 3 1,52 Boris Popovič 1 0,51 Andrej Šiško 6 3,03 Marjan Šarec 50 25,25 Borut Pahor 49 24,75 Ljudmila Novak 40 20,20 Romana Tomc 45 22,73 SKUPAJ 199 100 Volišče VAŠKI DOM PREDSTRUGE (udeležba 55,56-%) KANDIDAT ŠTEVILO GLASOV ODSTOTEK GLASOV Suzana Lara Krause 0 0 Angelca Likovič 3 1,18 Maja Makovec Brenčič 4 1,57 Boris Popovič 2 0,78 Andrej Šiško 7 2,75 Marjan Šarec 61 23,92 Borut Pahor 105 41,18 Ljudmila Novak 24 9,41 Romana Tomc 49 19,22 SKUPAJ 255 100 Volišče GASILSKI DOM KOMPOLJE (udeležba 60,48-%) KANDIDAT ŠTEVILO GLASOV ODSTOTEK GLASOV Suzana Lara Krause 2 0,89 Angelca Likovič 2 0,89 Maja Makovec Brenčič 2 0,89 Boris Popovič 0 0 Andrej Šiško 6 2,67 Marjan Šarec 35 15,56 Borut Pahor 86 38,22 Ljudmila Novak 34 15,11 Romana Tomc 58 25,78 SKUPAJ 225 100 Volišče DVZ PONIKVE (udeležba 48,45-%) KANDIDAT ŠTEVILO GLASOV ODSTOTEK GLASOV Suzana Lara Krause 2 1,06 Angelca Likovič 1 0,53 Maja Makovec Brenčič 4 2,13 Boris Popovič 0 0 Andrej Šiško 4 2,13 Marjan Šarec 28 14,89 Borut Pahor 72 38,30 Ljudmila Novak 25 13,30 Romana Tomc 52 27,66 SKUPAJ 188 100 PRIMERJAVA VOLILNE UDELEŽBE S PREJŠNJIMI PREDSEDNIŠKIMI VOLITVAMI - 1. krog: Volišča 2012 - 1. krog 2017 - 1. krog Jakličev dom Videm 51,15* 47,42 Hočevje 48,12 46,32 Zagorica 62,79 57,40 Kompolje 57,44 60,48 Predstruge 60,82 55,56 DVZ Ponikve 57,57** 48,45 OŠ Struge 42,73 45,12 * Upoštevan je seštevek takratnih dveh volišč (Videm in Zdenska vas), sicer je bila udeležba v Zdenski vasi 61,61-%, na volišču na Vidmu pa 48,71-%. ** Upoštevan je seštevek takratnih dveh volišč (DVZ Ponikve in OŠ Ponikve), sicer pa je bila udeležba na volišču DVZ Ponikve 76,05-%, na volišču OŠ Ponikve pa 54,73-%. Drugi krog - nedelja, 12. 11. 2017: Volišče JAKLIČEV DOM, VIDEM (udeležba 44,73-%) KANDIDAT ŠTEVILO GLASOV ODSTOTEK GLASOV Borut Pahor 214 47,24 Marjan Šarec 239 52,76 SKUPAJ 188 100 Volišče GASILSKI DOM HOČEVJE (udeležba 44,12-%) KANDIDAT ŠTEVILO GLASOV ODSTOTEK GLASOV Borut Pahor 33 55,00 Marjan Šarec 27 45,00 SKUPAJ 60 100 Volišče GASILSKI DOM ZAGORICA (udeležba 54,17-%) KANDIDAT ŠTEVILO GLASOV ODSTOTEK GLASOV Borut Pahor 47 54,65 Marjan Šarec 39 45,35 SKUPAJ 86 100 Volišče VAŠKI DOM PREDSTRUGE (udeležba 49,24-%) Naš kraj ■ november 2017 9 Volišče GASILSKI DOM KOMPOLJE (udeležba 53,64-%) KANDIDAT ŠTEVILO GLASOV ODSTOTEK GLASOV Borut Pahor 110 56,12 Marjan Šarec 86 43,88 SKUPAJ 196 100 Volišče DVZ PONIKVE (udeležba 44,73-%) KANDIDAT ŠTEVILO GLASOV ODSTOTEK GLASOV Borut Pahor 98 56,65 Marjan Šarec 75 43,35 SKUPAJ 173 100 PRIMERJAVA VOLILNE UDELEŽBE S PREJŠNJIMI PREDSEDNIŠKIMI VOLITVAMI - 2. krog: Volišča 2012 - 2. krog 2017 - 2. krog Jakličev dom Videm 46,18* 44,73 Hočevje 45,86 44,12 Zagorica 52,33 54,17 Kompolje 48,94 53,64 Predstruge 60,82 49,24 DVZ Ponikve 53,78** 44,73 OŠ Struge 37,53 40,59 Volišče OSNOVNA ŠOLA STRUGE (udeležba 40,59-%) KANDIDAT ŠTEVILO GLASOV ODSTOTEK GLASOV Borut Pahor 69 39,43 Marjan Šarec 106 60,57 SKUPAJ 175 100 * Upoštevan je seštevek takratnih dveh volišč (Videm in Zdenska vas), sicer je bila udeležba v Zdenski vasi 54,54-%, na volišču na Vidmu pa 44,24-%. ** Upoštevan je seštevek takratnih dveh volišč (DVZ Ponikve in OŠ Ponikve), sicer pa je bila udeležba na volišču DVZ Ponikve 64,86-%, na volišču OŠ Ponikve pa 51,01-%. DROBTINICA NA VIDMU - drobtinica sreče za naše otroke Vsako leto v oktobru, ob svetovnem dnevu hrane, organiziramo zbiranje prostovoljnih prispevkov za pomoč otrokom naše šole. Letos je ta akcija potekala v soboto, 14. oktobra, dopoldne. Dogodek pripravimo prostovoljci KO RK Dobrepolje skupaj z lokalno trgovino (Spar partner Videm), kjer so nam za nekaj uric odstopili prostor in v okviru dogovora med RKS in podjetjem Spar tudi preskrbeli kar nekaj zapeljivih hlebcev kruha. Hvala vsem. Zora Korošec-Koruza, za Krajevno organizacijo Rdečega križa Dobrepolje Hvala pa predvsem tistim, ki so se ustavili ob našem nabiralniku in darovali za boljši danes naših otrok. Ne gledamo, koliko kdo da, veseli smo vsakega prispevka, letos smo na Vidmu v pičlih petih urah nabrali skoraj 400 €, pri OZ RKS Grosuplje se je nabralo skupaj več kot 2.000,00 €. Kdor nima ali ne more dati, ga razumemo, nas pa lahko vsaj pozdravi, vpraša, zakaj smo tam, no, nekateri pogledajo vstran in oddirjajo iz trgovine, kot bi jih preganjala davkarija. Najlepše je, ko starši, ki pridejo v trgovino z otrokom, njemu dajo denar in on obdari naš nabiralnik. Obenem otroku povedo, da je to za tiste, ki morda nimajo, in kar je še huje, za tiste, ki morda skrivajo svojo stisko. Tako otrokom od malega vzbudimo socialni čut, ki je še kako potreben v tej podivjani potrošniški družbi. Letos so se ponekod v Sloveniji »Drobtinici« priključile šole in tudi mi bomo poskušali v naslednjem letu akcijo razširiti predvsem na mlade. Tako zbrana sredstva gredo vsako leto v OŠ Dobrepolje, prejšnja leta predvsem za prehrano otrok, katerih starši tega stroška niso zmogli, zdaj verjetno za šolo v naravi in podobno, o tem odločajo na šoli oz. v šolskem skladu. Za dvomljivce je o predanih sredstvih in porabi na voljo vsa dokumentacija. Prostovoljci smo z veseljem namenili svoje sobotno dopoldne za dobrodelno akcijo, še enkrat hvala vsem, ki ste pomagali, in se vidimo ob katerem od naslednjih dogodkov. ■ Zahvala krvodajalcem Anica Smrekar, sekretarka RKS - OZ Grosuplje S hvaležnostjo in ponosom sporočamo, da se je štiridnevne krvodajalske akcije od 23. do 26. oktobra v Grosupljem, Do-brepolju, Šentvidu pri Stični in Ivančni Gorici udeležilo 414 krvodajalcev. Njim in vsem, ki darujete kri na Zavodu za transfuzijo v Ljubljani, se iskreno zahvaljujemo! Hvala tudi Občini Grosuplje in vsem šolam za prostor, vsem prostovoljcem za pomoč, Gostišču Krpan pa za veliko toplega čaja, s katerim so se krvodajalci pogreli in nadomeščali z darovano krvjo izgubljeno tekočino. ■ 10 Naš kraj ■ november 2017 Zimsko vzdrževanje javnih cest in dolžnosti lastnikov zemljišč ob cestah pi MMftsud ihSrE>ci«Ar IH Mostna «< M HMHu4.v»i tlftiMkiatMu rtutf uiil Zima je pred vrati, zato bi vas radi ponovno opozorili na najpogostejše kršitve cestnoprometnih predpisov v zimskem času, še zlasti na tiste, ki jih storijo lastniki zemljišč ob javnih cestah in s katerimi se v tem času srečujemo inšpektorji za ceste, policija, občinsko redarstvo, upravljavci cest, še posebej pa izvajalci rednega vzdrževanja javnih cest. Namen tega članka je preventivne narave, saj kazni za kršitve cestnih predpisov niso majhne. Vrste in obseg dela zimskega vzdrževanja javnih cest določa Pravilnik o rednem vzdrževanju javnih cest (Ur. l. RS, št. 38/16). Gre za sklop dejavnosti in opravil, ki so potrebni za zagotavljanje prevoznosti ceste in varnega prometa v zimskih razmerah. Zimske razmere pa nastopijo takrat, ko je zaradi zimskih pojavov ovirano ali ogroženo normalno odvijanje prometa. Vsa dela zimskega vzdrževanja javnih cest se določijo z izvedbenim programom zimske službe. V zimskem obdobju, ki traja od 15. novembra do 15. marca, je naloga izvajalcev zimskega vzdrževanja cest: • zagotavljanje dežurne službe, • posipanje cest v obdobju, ko nastaja poledica, • zagotavljanje minimalne prevoznosti cest v času sneženja, • zagotavljanje mest za izločanje posameznih vrst vozil ob neugodnih razmerah, • obveščanje javnosti o stanju in prevoznosti cest, • čiščenje drugih prometnih površin po končanem sneženju (parkirišča, kolesarske steze, pločniki in podobno), • odstranitev in odvažanje snega iz preglednega polja križišč, • čiščenje in vzdrževanje stalne in začasne prometne signalizacije. Čeprav smo v lokalnih glasilih že večkrat opozorili na napake in kršitve, ki jih v zimskih razmerah storijo lastniki zemljišč ob javnih cestah, smo inšpekcijske službe, občinsko redarstvo in policija tudi v zadnji zimski sezoni obravnavali kršitve cestnih predpisov, ki so jih s svojim ravnanjem storili lastniki zemljišč ob javnih cestah. Zato ponovno opozarjamo na tiste veljavne zakonske določbe cestnih predpisov, katerih kršitve pri svojem delu organi nadzora najpogosteje obravnavamo: • Prepovedano je izvajati ali opustiti kakršna koli dela na javni cesti, na zemljiščih ali na objektih ob javni cesti, ki bi lahko škodovala cesti ali ogrožala, ovirala ali zmanjšala varnost prometa na njej (5. člen ZCes-1). Še zlasti je prepovedano na cestišču javne ceste razsipati sipek material (torej tudi metati sneg nanjo), razen posipnih materialov v času izvajanja zimske službe, ter puščati sneg ali led, ki pade ali zdrsne na cesto. Za posameznika, ki ravna v nasprotju s to zakonsko Obvestilo medobčinskega inšpektorata Obveščamo vas, da smo v mesecu oktobru zamenjali telefonsko številko glavne pisarne Medobčinskega inšpektorata in redarstva. Po novem smo dosegljivi na telefonski številki: 01 320 42 08. V nadaljevanju vas seznanjamo še z drugimi podatki za stik in časom uradnih ur organa: NASLOV: Skupna občinska uprava Medobčinski inšpektorat in redar-stvo Gorenjska cesta 9 1310 Ribnica E-NASLOV: inspektorat-redarstvo@ribnica.si URADNE URE ORGANA: - v poslovnih prostorih na sedežu organa v Ribnici in po telefonu: ponedeljek in sreda: od 9. do 11. ure. URADNE URE NA SEDEŽIH OBČIN USTANOVITELJIC: - na sedežu občine Dobrepolje: četrtek od 8. do 9. ure, - na sedežu občine Loški Potok: prvi in tretji petek v mesecu od 8. do 9. ure, - na sedežu občine Sodražica: torek od 10. do 11. ure, - na sedežu občine Velike Lašče: torek od 8. do 9. ure. OPOMBA: Razgovor s strankami izven navedenih uradnih ur je možen le po predhodnem dogovoru. POSLOVNI ČAS ORGANA: Ponedeljek: Torek: Sreda: Četrtek: Petek: od 7. do 15. ure. od 7. do 15. ure. od 7. do 16. ure. od 7. do 15. ure. od 7. do 14. ure. Naš kraj ■ november 2017 ll določbo, je zagrožena globa v znesku 1000 evrov. • Lastniki zemljišč ob cesti morajo dopustiti vse posege, ki so nujno potrebni za nemoteno uporabo javne ceste, zlasti pa odlaganje snega na njihovo zemljišče, če se jim s tem ne povzroča škoda in če navedeni poseg ni mogoč v okviru cestnega sveta (19. člen ZCes-1). Lastnik zemljišča, ki ne dovoli ali ovira odlaganje snega s ceste na svoje zemljišče, se lahko kaznuje z globo 500 evrov. • Snega z zasebnih dvorišč, individualnih dovozov ali dostopov ni dovoljeno odlagati v kupe ob robu javne ceste. Ob občinski cesti je, ne glede na lastništvo zemljišča, določen va- rovalni pas, ki je namenjen varovanju ceste, varnosti udeležencev v prometu ter tudi nemotenem izvajanju rednih vzdrževalnih del (97. člen ZCes-1). Posameznik, ki v varovalnem pasu občinske ceste brez soglasja upravljavca ceste odlaga sneg, je lahko kaznovan z globo 200 evrov. • Na območju cestnih priključkov na občinsko cesto ni dovoljeno storiti ničesar, kar bi lahko oviralo preglednost s priključka na cesto (98. člen ZCes-1). Posameznik se za kršitev tega člena lahko kaznuje z globo 500 evrov. Lastnike zemljišč ob cesti in tudi udeležence v cestnem prometu opozarjamo tudi na pravila obnašanja v zimskem času. S tem ko boste lastniki zemljišč ob javnih cestah sneg, ki je bil v času pluženja s ceste odrinjen na vaše zemljišče ali na vašo dovozno pot, odmaknili stran od ceste, boste pomagali tudi k učinkovitemu izvajanju zimske službe, saj bo tako ob cestah zagotovljenega dovolj prostora za odlaganje snega. Izvajalec zimske službe bo lahko hitreje in lažje zagotovil prevoznost cest ter se prej lotil tudi čiščenja pločnikov in parkirišč, ki sicer na vrsto pridejo kot zadnji. Voznike, ki svoja vozila parkirajo na javnih parkirnih površinah, pa opozarjamo, da vozila pravočasno umaknejo in s tem izvajalcem zimske službe omogočijo nemoteno pluženje teh površin. ■ Uresničevanje strategije lokalnega razvoja (SLR) LAS Po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe preko projektov Ukrep LEADER se v programskem obdobju 2014-2020 izvaja kot del skupnega instrumenta Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost (Community-Led Local Development - CLLD). Za namene črpanja evropskih sredstev je bilo ustanovljeno lokalno zasebno partnerstvo Lokalna akcijska skupina Po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe (v nadaljevanju LAS PPD). Partnerstvo pokriva območje osmih občin, in sicer: Dobrepolje, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Osilnica, Ribnica, Sodražica in Velike Lašče. Nina Sterle Izvajanje Strategije lokalnega razvoja na območju LAS PPD poteka s podporo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ki pokriva celotno območje LAS, in s podporo Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), ki pokriva urbana območja. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je skupaj z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) 14. 10. 2016 z odločbo potrdilo LAS Po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe in Strategijo lokalnega razvoja, s katero je LAS PPD v programskem obdobju 2014-2020 upravičena do 1.881.975,00 EUR iz EKSRP-ja ter do 946.520,00 EUR iz ESRR-ja. LAS PPD je v mesecu januarju 2017 objavila 1. javni poziv za izbor projektov za uresničevanje ciljev SLR, ki se bodo financirali iz sredstev EKSRP-ja, in v mesecu marcu 2017 2. javni poziv za izbor projektov, ki se bodo financirali iz sredstev ESRR. V okviru 1. javnega poziva je bilo s strani LAS PPD potrjenih 12 projektov. Vsi projekti so bili oddani na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki bo opravila dokončno potrditev operacij. V okviru 2. javnega poziva je bilo s strani LAS PPD potrjenih 8 projektov. Vsi projekti so bili oddani na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS, ki bo opravilo dokončno potrditev operacij. Več o potrjenih projektih si lahko pogledate na spletni strani LAS PPD: www. las-ppd.si. Če vas zanimajo dodatne informacije o LAS in prihajajočih javnih pozivih LAS (pogoji, upravičeni stroški itn.), jih dobite pri vodilnem partnerju LAS, in sicer: • po elektronski pošti: info@las-ppd.si; • po telefonu: 01 620 84 70, vsak delov-nik med 9. in 15. uro; • osebno po predhodnem dogovoru na sedežu vodilnega partnerja RC Kočev- je Ribnica d.o.o., Trata XIV 6A, 1330 Kočevje; v svetovalni pisarni LAS, ki poteka v Sodražici vsako prvo sredo v mesecu od 8.00 do 11.30, v mali sejni sobi Občine Sodražica in v Loškem Potoku vsako prvo sredo v mesecu od 12.00 do 15.00, v sobi št. 4 v pritličju občinske stavbe v Loškem Potoku. ■ 12 Naš kraj ■ november 2017 jS PODJETNIŠKI KOTIČEK O B M O Č N A OBRTNO-PODJEINIŠKA PRIHAJAJOČI DOGODKI na OOZ Grosuplje, več na www.ooz-grosuplje.si, vabljeni: • strokovno srečanje KOVINARJEV, 25. in 26. 11. 2017, Terme Zreče; • usposabljanje iz varstva pri delu, sreda, 6. 12. 2017, ob 16.00; • obdarovanje otrok s prihodom Dedka Mraza, torek, 12. 12. 2017, ob 17.00 v KD Grosuplje (za člane OOZ GrosuPlje). PROMOCIJA DEFICITARNIH POKLICEV NA OOZ GROSUPLJE: skupaj z Izobraževalnim zavodom Znanje iz Grosu-plja ter v sodelovanju z Občino Grosuplje smo v sklopu omenjenega projekta deve-tošolce osnovnih šol iz občine Grosuplje že drugo leto zapored skušali navdušiti nad obrtniškimi poklici. V septembru so tako zainteresirani učenci obiskali t. i. Ulico obrti na MOS-u v Celju, v oktobru pa smo učencem najprej predstavili deficitarne poklice v šolah, nato pa jih peljali še na ogled obrtniških delavnic v okolici Grosuplja. Obiskali smo podjetje MZG, kjer so učenci spoznali poklic mizarja, podjetje DON DON oz. Pekarno Grosuplje, kjer so spoznali poklic peka in slaščičarja, ter trgovino z električnimi materiali ELEKTRO KLEMEN, kjer jim je Janez Svetek, sicer član OOZ Grosuplje, predstavil poklic električarja. Predstavitev poklica električarja, 20. 10. 2017 KAJ PRINAŠAJO SPREMEMBE ZAKONA O INŠPEKCIJI DELA (ZID-1) IN ZAKONA O UREJANJU TRGA DELA (ZUTD): 21. oktobra 2017 sta začeli veljati novela ZID-1, ki povečuje pristojnosti inšpektorjev za delo na področju prekarnih oblik opravljanja dela in v primeru neizplačila plač delavcem, in novela ZUTD, ki prinaša novosti in spremembe predvsem za delavce. Nekatere določbe slednje se bodo začele uporabljati šele tri mesece po uveljavitvi zakona. V nadaljevanju navajamo najpomembnejše poudarke spremembe obeh zakonov. Zamuda z izplačilom plač: Inšpektor bo lahko zavezancu prepovedal opravljanje dela prek delavcev ali delovnega procesa oziroma uporabo sredstev za delo do odprave nepravilnosti, če bo pri inšpekcijskem nadzoru ugotovil, da je bil pri njem v obdobju preteklih 12 mesecev dvakrat ali večkrat pravnomočno ugotovljen prekršek, da ni izplačal plače v skladu z določbami o plačilnem dnevu, kot to določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava: Če obstajajo elementi delovnega razmerja, se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava. Inšpektor ima sedaj pooblastilo, da z odločbo hkrati odredi, da mora zavezanec osebi, na katero se prepoved nanaša, v roku treh delovnih dni po tem, ko inšpektor vroči odločbo, v kateri ugotovi opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava v nasprotju z ZDR-1, izročiti pisno pogodbo o zaposlitvi v skladu z ZDR-1. Širši krog definicije brezposelnih oseb. Spodbude za zaposlovanje nižje in srednje izobraženih prejemnikov denarnega nadomestila. Obvezna prijava delavca v evidenco iskalcev zaposlitve: Delavec se mora najkasneje v treh delovnih dneh po vročeni odpovedi osebno ali po elektronski poti prijaviti na zavodu v evidenco iskalcev zaposlitve. Če bo delavec rok zamudil, mu bo zavod prve tri mesece izplačeval denarno nadomestilo v višini 60 odstotkov od osnove, vendar ne manj kot 350 evrov. Postopno sankcioniranje brezposelnih oseb: Namesto sankcioniranja s prenehanjem vodenja v evidenci brezposelnih oseb že ob prvi kršitvi se uvaja postopno sankcioniranje, in sicer tako, da zavod osebi, ki prejema denarno nadomestilo, ob prvi kršitvi nadomestilo zniža za 30 odstotkov zadnjega izplačanega zneska, vendar ne na manj kot 350 evrov. Znižanje bo veljalo od dneva nastanka razloga pa vse do izteka nadomestila. Sedaj bo oseba sankcionirana z izbrisom iz evidence brezposelnih oseb šele ob drugi kršitvi (vendar sedaj) katere koli obveznosti iz prvega odstavka 129. člena ZUTD (in ne samo tretje, četrte in devete alineje). Ukinja se možnost opravljanja vo-lonterskega pripravništva zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje dela na področju storitev vseživljenjske kari-erne orientacije in posredovanja zaposlitve. Vzpostavlja se evidenca študentskega dela. Beležili se bodo podatki o opravljenem občasnem in začasnem delu dijakov in študentov, ki bodo služili za zbiranje in obdelavo podatkov, potrebnih za vzpostavitev te evidence. POZOR, GRE ZA PREVARO! V zadnjem času obrtniki in podjetniki ponovno doživljajo problematiko vpisov v lažne evropske registre, imenike itn. Vsi "prevaranti" delujejo na podobnem pristopu, in sicer tako, da naslovniki običajno po navadni ali elektronski pošti prejmejo dokumentacijo v obliki obrazcev v tujem jeziku, pri čemer je na prvi pogled oziroma ob površnem branju navzven vidno le, da naj bi šlo za brezplačno posodobitev podatkov podjetja v njihovih registrih oziroma za pridobitev evropske davčne številke, čeprav ta pravno ne obstaja. Svetujemo vam, da tovrstnih obrazcev ne podpisujete, če pa jih želite podpisati, pred podpisom natančno preberite celotno posredovano dokumentacijo, predvsem drobni tisk. Dodatna pojasnila na OOZ Grosuplje, ooz.grosuplje@ozs.si, 01 786 51 30, www. ooz-grosuplje.si, kjer smo vam na voljo tudi za kakršna koli vprašanja poslovne narave. Vabljeni! Janez Bajt, univ. dipl. oec., sekretar OOZ Grosuplje Naš kraj ■ november 2017 13 Ko hodimo, korakamo k zdravju Sredi oktobra je Društvo onkoloških bolnikov Slovenije v sodelovanju z Onkološkim inštitutom Ljubljana, Fakulteto za šport in Ministrstvom za zdravje RS predstavilo akcijo Zakorakaj k zdravju. Akcija ima za cilj ozaveščanje o moških oblikah raka. V letošnji akciji s sloganom Zakorakaj k zdravju poudarjajo pomen redne telesne dejavnosti, ki občutno zmanjša tveganje, da bi zboleli za rakom. Povzel Bojan Novak Podatki Registra raka RS in Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da moški zbolevamo in umiramo za rakom pogosteje kot ženske. Lansko leto so zgoraj omenjene organizacije začele načrtno ozaveščanje moške populacije o rakih z dolgoročnim ciljem, da bi v Sloveniji čim manj moških zbolelo za rakom in čim več obolelih preživelo. Statistika na žalost ne kaže lepe slike. Slovenija sodi po umrljivosti raka pri moških med 10 držav v Evropi, kjer je rak med najpogostejšimi vzroki smrti, takoj za boleznimi srca in ožilja. Med značilne moške rake sodita raka mod in prostate. Moški pogosteje zbolevamo za rakom debelega črevesa, danke, pljuč ter glave in vratu. Obenem smo na tretjem mestu v Evropi po incidenci raka pri moških in na enajstem mestu po umrljivosti zaradi raka pri moških. Izr. prof. dr. Vesna Zadnik, dr. med., specialistka javnega zdravja z Onkološkega inštitut Ljubljana, je takole strnila podatke o pogostosti in umrljivosti za rakom pri moških v Sloveniji: • V letu 2014 je za rakom zbolelo skoraj 14.000 prebivalcev Slovenije (54 % moških in 46 % žensk); ocena je, da jih bo leta 2017 zbolelo že blizu 15.000. • V letu 2014 je za rakom umrlo skoraj 6000 Slovencev (56 % moških in 44 % žensk). • V Sloveniji je konec decembra 2014 živelo več kot 98.000 ljudi, ki so se kdaj koli srečali z diagnozo rak. • Od rojenih leta 2014 bo do svojega 75. leta starosti predvidoma za rakom zbolel eden od treh moških in ena od štirih žensk. Letos je v ospredje postavljena skrb za zdrav življenjski slog, ki vključuje redno telesno dejavnost, s katero zmanjšamo tveganje, da bi zboleli za rakom. Ana Zličar, predsednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije, je ob začetku akcije poudarila, da je neaktiven življenjski slog eden najpomembnejših dejavnikov, ki lahko vodijo v težke bolezni - tudi raka. V središču letošnje akcije je povabilo širše javnosti k hoji, ki ima vrsto zdravilnih in blagodejnih učinkov; hoja je ena najbolj učinkovitih, celovitih, varnih in dostopnih oblik vadbe; ko hodimo, korakamo k zdravju. Redna telesna dejavnost zmanjša tveganje, da bi zboleli za rakom debelega črevesa za 52 %, pri raku prostate za 6 %, v obeh primerih ne glede na telesno maso. Redna telesna dejavnost pozitivno vpliva na prognozo pri že zbolelih za rakom, saj zmanjša tveganje za ponovitev bolezni: pri raku debelega črevesa za 49 %, pri raku prostate pa PRAVI MOŠKI O SKRBI ZASE! izogniseraku.si ! zmanjša tveganje za smrt zaradi raka za 61 %. Redna hoja je v pomoč tudi onkološkim bolnikom pri okrevanju; med zdravljenjem je priporočljivo hoditi večkrat tedensko, intenzivnost pa je treba prilagoditi splošnemu počutju in telesni zmogljivosti. Zakaj z redno hojo korakamo k zdravju? • Hoja je preprosto in naravno gibanje, ob primerni intenzivnosti je tudi zelo udobna in varna. • Hoja najbolj koristi srcu in pljučem, saj preprečuje srčne motnje in motnje krvnega obtoka. • Hoja ne škoduje mišicam, v primerjavi s tekom pa tudi bistveno manj obremenjuje sklepe, vezi in mišice. • Pri hoji je možnost poškodb minimalna, saj je med hojo napor manjši. • Hoja sprošča in je odlična za vsakodnevno borbo proti stresu. • Hoja je primerna za vse starostne skupine. • Za hojo ne potrebujete posebne opreme. Malo spodbude, nekaj volje in že ste naredili korak v pravo smer: korak k zdravju in boljšemu počutju. »Hoja znižuje krvni tlak, raven krvnega 14 Naš kraj ■ november 2017 sladkorja in raven škodljivega holesterola ter zvišuje raven koristnega holesterola v krvi. Hoja krepi srce in ožilje, zmanjšuje delež maščevja v telesu in negativne posledice stresa ter preprečuje redčenje kostne mase. Hoja vzdržuje mišično moč in gibljivost sklepov ter ugodno vpliva na uravnavanje telesne teže, na sladkorno bolezen, osteoporozo, presnovo maščob in depresijo, primerno oblikuje tudi mišice nog in medenice« (doc. dr. Vedran Hadžic, Fakulteta za šport). Pravi moški naj prehodi 10.000 korakov na dan Priznana raziskovalka hoje, profesorica Tudor-Locke, in kolegi priporočajo spremljanje stopnje sedečega življenjskega sloga z uporabo števca korakov. V ta namen so sestavili priročna navodila o priporočenemu dnevnemu številu korakov za določene starostne in specifične populacije. Priporočeno število korakov je: • vsaj 10.500 korakov za predšolske otroke (4-6 let), • vsaj 11.500 korakov za otroke v osnovni šoli (deklice 6-11 let starosti), • vsaj 13.500 korakov za otroke v osnovni šoli (fantje 6-11 let starosti), • vsaj 10.500 korakov za mladostnike (12-19 let), • vsaj 7500 korakov za odrasle (20-65 let), • vsaj 7500 korakov za zdrave starejše (>65 let), • vsaj 7000 korakov za osebe z gibalnimi težavami ali kroničnimi boleznimi. Redna hoja pomeni, da naj zdravi moški prehodijo 10.000 korakov vsak dan, tisti s težavami in starejši pa vsaj 7000. Organizatorji akcije so nadgradili spletno stran izogniseraku.si tako, da ljudi spodbujajo k redni hoji. Svoje prehojene korake in dosežke tako lahko objavljate in se medsebojno spodbujate k nadaljnjim zdravim podvigom. Akcijo lahko spremljate tudi na Facebook strani Pravi moški. Ambasadorji akcije so: glasbenik Aleksander Mežek, radijski voditelj Janez Dolinar, gledališka igralka Ana Dolinar Horvat ter Marjan Doler, prostovoljec Društva onkoloških bolnikov Slovenije. Letos se jim pridružuje tudi gledališki igralec Janez Starina, ki se zaveda pomena tovrstnega ozaveščanja in preventive: »Veliko lahko storimo za svoje zdravje sami, zato prisluhnimo spodbudnemu sporočilu akcije in hodimo; vsak dan, sami, v družbi z drugimi, s seboj, in prevzemimo odgovornost za svoje zdravje z razmišljanjem zdravega duha, ki želi bivati v zdravem telesu.« Pravi moški hodi vsak dan. Pravi moški se izogiba slabim razvadam. Pravi moški je pozoren na telesne spremembe, ne okleva, pravočasno obišče zdravnika in se odzove na vabilo programa SVIT. Sodelovanje v akciji pomeni korak v pravo smer. Pridružite se nam! ■ Koledar prihajajočih dogodkov Sobota, 25. 11. Državno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž (Jakličev dom, 18.00) Nedelja, 26. 11. turnir U-9 FK Dobrepolje (Velike Lašče, 10.00) Nedelja, 26. 11. tekma U-19 FK Dobrepolje (Velike Lašče, 17.00) Sreda, 29. 11. slavnostno odprtje nove kotlovnice (OŠ na Vidmu, 17.00) Petek, 1. 12. prvi dan namiznoteniškega turnirja - ekipno tekmovanje (telovadnica OŠ, 17.00) Sobota, 2. 12. drugi dan namiznoteniškega turnirja - posamično (telovadnica OŠ, ob 9.00 za otroke in mladino, ob 14.00 za člane in članice) Ponedeljek, 4. 12. pohod z lučkami in praznični bazar v Kompoljah (PŠ Kompolje, 17.00) Torek, 5. 12. začetek dobrodelne akcije v središču Vidma Četrtek, 7. 12. pobiranje poprtnikov za državno razstavo (Jakličev dom, 12.00 do 14.00) Četrtek, 7. 12. koncert cerkvenega petja (Sekstet Sonček in Mešani pevski zbor Divača) (cerkev na Vidmu, po maši, ki bo ob 18.00) Petek, 8. 12. podelitev priznanj za najlepše poprtnike, razstava (Jakličev dom, 17.00) Sobota, 9. 12. strelsko tekmovanje Zveze paraplegikov Slovenije (Jakličev dom, 9.00) Sobota, 16. 12. tekma U-17 FK Dobrepolje (Velike Lašče, 15.00) Sobota, 16. 12. osrednja proslava ob občinskem prazniku in prižig praznične razsvetljave (Jakličev dom, 19.00) Nedelja, 17. 12. ogled spominskih sob v Jakličevem domu (Videm, 8.00 do 12.00) Nedelja, 17. 12. prednovoletno srečanje upokojencev (Jakličev dom, 13.00) Ponedeljek, 18. 12. pohod z lučkami in praznični bazar (trg pred občinsko stavbo na Vidmu, 16.30) Četrtek, 21. 12. proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti (Jakličev dom, 18.00) Sobota, 23. 12. prvi koncert Godbe Dobrepolje (Jakličev dom, 19.00) Nedelja, 24. 12. drugi koncert Godbe Dobrepolje (Jakličev dom, 19.00) Naš kraj ■ november 2017 15 Občinski praznik in spremljajoče prireditve Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku bo v soboto, 16. 12. 2017, ob 19. uri v Jakličevem domu na Vidmu. V okviru praznovanja bo izveden raznovrsten program, ki bo popestril vzdušje veselega decembra. Naj naštejem nekatere prireditve, ki se bodo zvrstile od 1. do 17. 12. 2017: • Turnir v namiznem tenisu, ŠD Kompolje (osnovnošolci, srednješolci, člani, članice), posamezno in ekipno v OŠ Dobrepolje na Vidmu - 1. 12. in 2. 12. 2017. • 5. državna razstava in ocenjevanje poprtnikov ter 7. razstava poprtnikov, Jakličev dom - 7. in 8. 12. 2017. • Strelsko tekmovanje z zračno puško Zveze paraplegikov Slovenije na Vidmu v Jakličevem domu - 9. 12. 2017 ob 9. uri. • Dobrodelni večeri ob stojnici s prijetno pijačo (Pinki) pred Jakličevim domom na Vidmu, od 5. 12. do 6. 1. 2018. Ob praznovanju občinskega praznika 6. decembra vam iskreno čestitamo ter vam želimo tudi veliko prijetnih trenutkov ob spremljajočih prireditvah. Župan, Občinska uprava in Občinski svet Občine Dobrepolje Ob občinskem prazniku - misli svetnikov občinskega sveta Vesela sem, da so leta 1998 takratni občinski svetniki sprejeli sklep, da bo občina imela svoj praznik 6. decembra, na rojstni dan Frana Jakliča, ki je kot učitelj in pisatelj s svojim življenjem in delom ljudi v Dobrepolju popeljal v preporod in boljše življenje Gradil pot ljudskega prosvetitelja. Z različnimi identitetami je kot literat, organizator in politik veliko prispeval k razvoju Dobrepolja, kot npr. z ustanovitvijo prve vaške posojilnice na Slovenskem, ki naj bi izkoreninila oderuško posojanje denarja, bralnega društva, 1896 kmetijskega društva, 1898 z ustanovitvijo mlekarne in sirarne, 1902 živinorejske zadruge, 1907 izobraževalnega društva in katoliškega učiteljskega društva. Kot politik je svoje ideje uresničeval kot deželni poslanec, izvoljen leta 1900, in od leta 1907 kot državni poslanec. Prav je, da smo ponosni na take ljudi Dne 17. junija 1998 je z odlokom prvi sklic Občinskega sveta Občine Dobrepolje za praznik občine določil 6. december, rojstni dan Frana Jakliča. Prva leta in da se ob občinskem prazniku, v adven-tnem času, ki nas posebej vabi, da si vzamemo čas zase, vsak izmed nas poglobi in razmisli, kako in kaj lahko prispeva k trajnostni prihodnosti občine Dobrepolje, ki jo je začrtal že Fran Jaklič. Naloga ni lahka, saj trajnostno načrtovanje, podprto s sofinanciranjem ključnih projektov, zahteva harmonizacijo želja na vseh ravneh ob hkratnem upoštevanju možnosti za dolgoročno trajno-stno razvojno vizijo. Nada Pavšer praznovanja je bilo še čutiti nekaj zanosa ob praznovanju tega praznika. Tudi dogodki s praznovanjem so bili pestri. V večini primerov so bili dogodki posvečeni ustvarjalnemu delu tega naprednega rojaka. Ob priložnosti praznovanja je bilo izdanih kar nekaj njegovih knjig. Sedaj opažam, da se je zgodba s praznovanjem nekoliko izpela. In pri občanih, predvsem tistih mlajših, je čutiti, da je občinski praznik postranska zadeva. Praznovanje in vse prireditve ob občinskem prazniku so postali le vsakoletni tradicionalni dogodek, ki že nekaj časa nima prave vsebine, ki bi pritegnila širši krog ljudi. Tradicionalno prižiganje prednovoletne praznične razsvetljave je postalo rutina in nikakor ne more biti osrednja točka prireditve. Programu na osrednji proslavi ob občinski proslavi pa že dolgo časa niso bile dodane nove vse- 16 Naš kraj ■ november 2017 bine, ki bi pritegnile širši krog občanov na skupno praznovanje tega občinskega praznika. Slavc Palčar Podobne občutke, kot jih čutimo ob praznovanju osebnega rojstnega dne, bi morali čutiti tudi ob praznovanju »rojstva« občine. Občino zlahka primerjamo z družino. Verjamem, da si vsi želimo uspešno, urejeno in prijazno občino Do-brepolje. Njen pozitivni izgled in ugled pa sooblikuje sleherni občan, pa čeprav samo z nasmehom, s prijaznim stiskom roke, s pesmijo, s tolažbo bližnjega, ko to najbolj potrebuje, s premišljeno in dobronamerno besedo. Vse najboljše! Tina Kadunc Občinski praznik je priložnost, ko se veselimo vsake pridobitve, ki je realizirana v zadnjem letu. Ne pozabimo, da smo najpomembnejše premoženje vsake skupnosti ljudje. S skupnimi močmi, razumevanjem, enotnostjo skupaj ustvarjamo občino, izkazujemo pripadnost in upam tudi ponos. Zato skupaj praznujmo ob spominu na zaslužne Dobropoljce ter vse pridobitve, ki smo jih pridobili od ustanovitve občine do danes. Marija Pogorelc Odločitev o določitvi praznika občine Dobrepolje je sprejel občinski svet 17. 6. 1998. Za praznik občine je bil tako razglašen 6. december, rojstni dan Frana Jakliča. Zadnjega decembra letos bomo obeležili 80-letnico njegove smrti. Potrebno se je zavedati pomena Frana Jakliča kot učitelja, gospodarstvenika in politika. Med drugim je bil tudi ustanovitelj Bralnega društva. Zavedal se je, kako pomembna je izobrazba za pre- prostega človeka. Zavedal se je pomena knjige in nam tudi sam zapustil bogato zbirko svojih del. Vsako leto nas 6. decembra obišče tudi sv. Miklavž, morda nam letos podari katero od Jakličevih knjig. Iz njegovih del bomo spoznali ljudi, navade in običaje v Dobrepolju nekoč, kar bo prav gotovo pomagalo, da bomo ponosni na svojo preteklost, predvsem pa odgovorni pri svojem delu danes. Judita Oblak Občina je bila ustanovljena leta 1994, kar je bilo vsem občanom v ponos. Spomnim se, kdaj smo praznovali prvi občinski praznik, saj sem kot predstavnik Krajevne skupnosti Struge sodeloval tudi sam. To je za občane velik praznik, vendar se tega premalo zavedamo. Glede na to, da je v priprave praznovanja občinskega praznika vloženega veliko truda, bi se morali občani prireditev udeleževati v čim večjem številu. Anton Pugelj Občina smo ljudje, skupnost, ki živi na skupnem območju v medsebojni simbiozi. Bodimo ponosni na svojo neodvisnost in vsak po svojih najboljših močeh prispevajmo kanček v mozaik skupni blaginji. Peter Hočevar Običajno tisto, kar je blizu nas, bolj slabo poznamo. Pa naj bodo to stvari ali pa, žal, tudi ljudje. Poznamo jih površno, nekako na hitro, brez potrebnega časa za poglobljen pogovor ali razmislek - kot v opravičilo pa pristavimo še, da je tak tempo našega življenja. Podobno »znanje« sem imel tudi sam o Dobrepoljcu, po katerem se imenuje osrednja stavba v centru Vidma in katerega rojstni dan je tudi naš občinski praznik. Ko sem pred časom prisostvoval predstavitvi življenja in dela Frana Jakliča, pa sem spoznal kako velik, delaven in napreden človek je bil. Dobrepoljci bi tudi sedaj potrebovali takega vizionarja. Po tisti predstavitvi tudi na občinski praznik gledam drugače, saj imam pred seboj delo in lik tega zaslužnega občana. Jože Prijatelj Občinski praznik je čas, ko moramo napraviti nekakšno inventuro opravljenega dela v preteklem obdobju in se ozreti naprej. Začetno navdušenje ob ustanovitvi občine je po dobrih dvajsetih letih že nekoliko popustilo. Občinski praznik je priložnost, da se zamislimo in da vsak po svojih močeh in zmožnostih prispevamo svoj del v skupno dobro občank in občanov. Marko Marolt ""V premislekih bodi podoben polžu, v dejanjih ptici." Slovenski pregovor Središče Vidma bo preplavil dobrodelni vonj Tudi v letošnjih prazničnih dneh bo v središču Vidma dišalo s stojnice Slavka Pajntarja - Pinkija. Od 5. decembra do predvidoma 15. januarja bo mogoče tam zamenjati prostovoljni denarni prispevek za požirek vročega napitka. V sodelovanju z Občino Dobrepolje bodo zbrani prostovoljni prispevki namenjeni za pomoč štirim našim družinam v stiski. Vabljeni, da se kdaj srečamo! Naš kraj ■ november 2017 17 Društvo podeželskih žena Dobrepolje-Struge v sodelovanju z Zvezo kmetic Slovenije in Občino Dobrepolje 7. in 8. decembra 2017 prireja 5. DRŽAVNO RAZSTAVO IN OCENJEVANJE POPRTNIKOV ter 7. RAZSTAVO POPRTNIKOV. Svoje izdelke dostavite v četrtek, 7. 12. 2017, od 12. do 14. ure v prostore upokojencev v Jakličev dom na Vidmu, kjer jih bo ocenila strokovna komisija. Prispevek na poprtnik je 7 evrov. V petek, 8. 12. 2017, ob 17. uri bo podelitev priznanj s kratkim kulturnim programom v prostorih upokojencev. Nato sledi še pogostitev vseh prisotnih. Razstava poprtnikov bo v petek, 8. 12. 2017, od 12. ure dalje. Sodelujte in podprite ohranjanje dediščine naših babic, prababic ... KOMPOUE V POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA OBČINE DOBREPOLJE ŠPORTNO DRUŠTVO KOMPOLJE IN OBČINA DOBREPOLJE PRIREJATA ODPRTI TURNIR V NAMIZNEM TENISU. V petek, 1. 12. 2017, ob 17. uri bo potekalo medobčinsko ekipno tekmovanje, v soboto, 2. 12. 2017, z začetkom ob 9. uri bo tekmovanje za osnovnošolce in mladino do 18. leta starosti, ob 14. uri pa še tekmovanje za člane in članice. Turnir bo potekal v telovadnici OŠ Dobrepolje. Več informacij na tel. št.: 041 256 506 (MARJAN). VLJUDNO VABLJENI VSI LJUBITELJI NAMIZNEGA TENISA! "Če se mnogi sramujejo že revnejše obleke in stanovanja, koliko več bi se jih moralo sramovati revnih idej in nazorov." Albert Einstein "Kdo je moder? Tisti, ki se uči od slehernega človeka." Talmud "Če naletiš na človeka, s katerim bi bilo vredno govoriti, pa tega ne storiš, si ga izgubil. Če naletiš na človeka, s katerim ni vredno govoriti, pa vseeno govoriš z njim, si izgubil besede. Moder človek ne izgubi niti človeka niti besede." Konfucij _^ 18 Naš kraj ■ november 2017 Svetovni dan hrane - opomnik vsem nam Eden bolj pomembnih in obeleženih svetovnih dni je vsekakor svetovni dan hrane. Vsako leto, od leta 1979 naprej, ga po svetu obeležimo 16. oktobra. Tema letošnjega svetovnega dneva je združeni proti lakoti. je neprimeren in nespoštljiv odnos do hrane. Predvsem pri mlajših, ki nimajo izkušnje življenja v težjih časih, je precej redko opaziti spoštljiv odnos do hrane. To se pogosto izraža preko izbirčnosti, zavračanja hrane, ki ni videti lepo, odmetavanja sicer še dobre hrane v koš in skozi druga neprimerna dejanja. Verjetno nikoli ne bosta odveč stari modrosti o kruhu, ki pade na tla, ter o lačnih otrocih v Afriki. Vsak od nas najlažje za preprečevanje lakote deluje tako, da spremeni svoje mišljenje in delovanje. Da pobere kos kruha, ki pade na tla, in da se večkrat spomni na besede naših prednikov: »Ti puščaš hrano na krožniku, medtem ko so otroci v Afriki lačni.« Podatki Statističnega urada Slovenije kažejo, da je leta 2013 vsak Slovenec v povprečju zavrgel 64, leta 2015 pa 73 kilogramov hrane. Naj bo letošnje obeleže-nje svetovnega dneva hrane priložnost, da vsak od nas razmisli o odnosu do tako pomembne dobrine, kot je hrana. ■ Podprite naša društva, ker vas nič ne stane Društveno dogajanje je pomemben del življenja v naši občini. Veliko občanov je tudi članov občinskih društev, ki s ponosom in vnemo skrbijo, da je vsakdan v naši občini lepši, varnejši ali športno in kulturno pestrejši. In vsakdo, ki plačuje dohodnino, lahko našim društvom še dodatno pomaga tako, da jim podari do 0,5 % svoje dohodnine ... To ga nič ne stane, pomeni pa veliko. Bojan Novak in Uroš Bonšek, Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij V naši občini je 15 društev, ki jim lahko podarite del svoj dohodnine in tako pomagate pri njihovih prizadevanjih. Če se za to ne odločite, gre vaših pol odstotka nazaj v proračun. Tam vsako leto ostane več kot 4 milijone evrov, neporabljenih, čeprav verjamemo, da bi jih ravno naša društva znala najbolje in najkoristneje porabiti. Vsakdo se verjetno najprej spomni naših prostovoljnih gasilcev, ti si vedno zaslužijo našo pomoč. Ima pa najbrž vsakdo poleg gasilcev še kakšno svoje najljubše občinsko društvo, tudi njim Bojan Novak Čeprav živimo v (na videz) urejenem in dokaj mirnem svetu, ki ima posluh za vse, pa še vedno ne moremo govoriti o pravični porazdelitvi dobrin. Tudi na področju oskrbe s hrano so po svetu velike razlike. Kadar imamo hrane dovolj, se težje zavedamo dejstva, da nekateri še danes stradajo in zaradi pomanjkanja umirajo. Združeni narodi so objavili, da lakota trenutno pesti kar 1 milijardo ljudi po celem svetu. Projekcije kažejo, da naj bi bilo leta 2050 na svetu približno 9 milijard ljudi, strokovnjaki pa predvidevajo, da bi morali svetovno proizvodnjo hrane povečati kar za 70 %, če bi želeli nahraniti vse prebivalstvo. Zmotno je mišljenje, da je lakota težava le v revnih državah tretjega sveta. Zavedati se moramo, da se je po obdobju finančne krize povečalo tudi število lačnih v Evropi in žal tudi v Sloveniji. Po podatkih Rdečega križa in Karitas je letos pomoč v obliki hrane pri nas prejemalo več kot 200.000 oseb, kar je približno 10 % državljanov. Številka je glede na leta pred krizo poskočila za 30 odstotkov. V Evropi je ljudi, ki prejemajo pomoč v obliki hrane, 13 milijonov. Tudi tisti, ki si lahko privoščimo dovolj (in včasih tudi preveč) hrane, ne moremo živeti v prepričanju, da bo vedno tako. Že letošnja spomladanska pozeba nas je opomnila, da vsakoletni pridelek jabolk na domačem vrtu ni samoumeven. Zato je svetovni dan hrane kar primeren opomnik, da razmislimo o svojem odnosu do hrane. Opozoriti želim predvsem na tisto, s čimer se tudi sam večkrat srečam. To lahko podarite svojih pol odstotka. Če bi radi pol odstotka razdelili med več društev, lahko storite tudi to - izberete jih lahko do največ pet. Kako lahko darujete? Preprosto. Lahko darujete preko sistema e-Davki ali se pozanimate pri društvih samih. Lahko pa obiščete spletno stran dobrodelen.si. Tam vas čaka seznam vseh društev iz naše občine - poiščete jih po poštni številki, označite jih, vpišite svoje podatke, si natisnite obrazec in ga do konca leta odnesite ali pošljite na finančni urad. Vaša odločitev velja do preklica oziroma spremembe prejemnikov. Bodite dobrodelni še letos, da bo že naslednje leto tudi zaradi vas življenje v naši občini še lepše, boljše, varnejše. ■ Seznam društev iz naše občine, ki jim lahko namenite del dohodnine: DRUŠTVO ZA CEREBRALNO PARALIZO PONIKVE GASILSKA ZVEZA DOBREPOLJE PLANINSKO DRUŠTVO DOBREPOLJE PGD KOMPOLJE PGD PONIKVE PGD VIDEM PGD ZAGORICA PGD ZDENSKA VAS PGDSTRUGE PGD HOČEVJE ŠPORTNO DRUŠTVO DOBREPOLJE ŠPORTNO DRUŠTVO KOMPOLJE ZAVOD SVETE TEREZIJE ZVEZA ŠPORTNIH ORGANIZACIJ DOBREPOLJE LOVSKA DRUŽINA STRUGE Naš kraj ■ november 2017 Utrip občine 19 Utrip občine - Kompolje V prijetnem novembrskem večeru smo s štirimi vaščani Kompolj poklepetali o njihovi vasi. Zanimivo je bilo prisluhniti številnim zgodbam, preko katerih sta se vedno kazali povezanost in odločnost pri zavzemanju za skupno dobro. Bojan Novak Sogovorniki: Brane Brodnik, Marjan Prijatelj, Jože Prijatelj, Primož Štefanc PREDSEDNIK VAŠKEGA ODBORA: Brane Brodnik POVEZANOST VAŠČANOV: Društva in organizacije, v katerih se vaščani združujejo: V času nekdanje države se je vse vrtelo okoli mladinske organizacije, iz katere sta se razvili kulturna in športna dejavnost. Še daljšo zgodovino ima v vasi gasilsko društvo (od leta 1925). V preteklosti, okrog leta 1975, smo v Kompoljah odigrali številne dramske igre, najmanj dve na leto. Takrat smo v podstrešni sobi šolske stavbe uredili sobo, v kateri je delovala dramska skupina. Imeli smo tudi plesne tečaje, silvestrovanja. To so bili zlati časi, a ne samo za kulturo. Dejavni smo bili tudi v športu, saj sta se v vasi redno igrala nogomet in košarka, pozimi pa smo se ukvarjali predvsem s smučarskimi skoki. Imeli smo svoje športno igrišče, ki pa smo ga kasneje izgubili zaradi denacionalizacije. Za mlajše bralce bo verjetno zanimivo, da smo leta 1976, ko je marca zapadlo 1,2 m snega, naredili 40-metrsko skakalnico. Organizirali smo tekmo, na kateri se je zbralo približno 100 ljudi. Imeli smo celo načrt, da naredimo 60-metrsko skakalnico, opravili že 560 ur prostovoljnega dela, a nato vseeno odnehali. Pripravili smo tudi nekaj veleslalomskih tekem. Zdaj se pod okriljem ŠD Kompolje ukvarjamo z namiznim tenisom, jogo, aerobiko, telovadbo otrok, odbojko, nogometom in košarko. Večina vadbe poteka v gasilnem domu. Veseli smo, da imamo to dvorano, saj je za otroke blizu in ne potrebujejo prevoza. Skupinske športe igramo v telovadnici na Vidmu. V namiznem tenisu trenutno tekmujemo v dveh rekreativnih ligah, v ljubljanski in medobčinski. Vsako leto organiziramo turnir v namiznem tenisu, letos bo to že petnajstič. Organiziran bo 1. in 2. decembra, v okviru dejavnosti ob občinskem prazniku. Leta 1981 smo začeli graditi nov gasilski dom. Prišlo je do dogovora, da se v gasilskem društvu zgradi tudi prostor za športne dejavnosti. Letos smo zgradili še prizidek in upamo, da ga letos tudi zapremo. Že od nekdaj se je GD Kompolje ukvarjalo z gasilsko mladino. Trudimo se to gojiti tudi naprej, a letos smo vse sile usmerili v gradnjo prizidka. Veseli pa smo, da smo pridobili tekmovalno ekipo članic. Včasih smo vsako leto organizirali veselice, izmenično pod vodstvom gasilskega in športnega društva, zdaj pa smo prešli na organizacijo veselic le ob pomembnih obletnicah. Ne smemo pozabiti na uspešno izpeljano tekmovanje Fire combat, ki smo ga pred leti pripravili na našem igrišču. Leta 1988 je bila v Kompoljah ustanovljena krajevna skupnost. Na nek način smo se odcepili od Dobrepolja. Večino projektov (asfaltiranje vaških poti, gasilski dom, igrišče, kanalizacija ... ) smo financirali iz lastnih sredstev. V Kompo-ljah smo imeli prvi vrtec v Dobrepolju. 20 Naš kraj ■ november 2017 Poleg gasilskega in športnega društva danes povezovalno deluje tudi podružnična šola z vrtcem. Tam se odvijajo razna srečanja in proslave, vse to pa povezuje ljudi. Pozna pa se tudi to, da imamo v vasi podružnično cerkev. Dvakrat tedensko je v njej sveta maša, tako da se ljudje tudi tam srečujemo. Prostori, kjer se vaščani združujejo: Poleg vsega naštetega (vrtec, šola, cerkev, gasilski dom, športno igrišče) moramo omeniti še vaško gostilno. Interesi, ki združujejo vaščane: Trenutno sta to predvsem gasilstvo in šport. ZNANI, POMEMBNI VAŠČANI (zadnjih 50 let): Vsekakor moramo omeniti Marjana Straha. Bil je odličen organizator vseh mogočih športnih dejavnosti. Predlagan je bil tudi za Bloudkovo priznanje. Bil je motor ekipe fantov, ki ji je na športnem področju uspelo postoriti ogromno. Omeniti moramo še Ivana Brodnika, ki ima velike zasluge v gasilstvu, predvsem pri gradnji novega gasilskega doma ter pri obnovi cerkve. Bilo pa je seveda še mnogo zagnanih vaščanov, ki so pustili svoj pečat in ga še puščajo. Na tem mestu je predsednik vaškega odbora vztrajal, da se omeni tudi dva izmed sogovornikov, Marjana in Jožeta Prijatelja, ki sta dolga leta gonilna sila na kulturnem, športnem, gasilskem in drugih področjih dela v Kompoljah. DEJAVNOST VAŠKEGA ODBORA: S čim se je vaški odbor Kompolj ukvarjal v zadnjih letih? Največji in najpomembnejši projekt je seveda protipoplavna zaščita vasi. Leta 2010 smo namreč doživeli veliko poplavo, za katero smo menili, da se ne bo kmalu ponovila. A štiri leta kasneje je prišla nova in v vasi smo razglasili alarm prve stopnje. Zbrali smo se in se dogovorili, da nekaj naredimo v tej smeri. Trudimo se, a vse se premika precej počasi. Pred nami je še veliko ovir, a prepričani smo, da moramo vztrajati, saj si vode v svojih hišah več ne želimo. Angažirali smo se še pri drugih projektih, npr. javna razsvetljava, optično omrežje. Katere cilje in načrte ima kompolj-ski vaški odbor za naprej? Vsekakor vztrajanje pri protipoplavni zaščiti. Naša vaščana Brane Klinc in Mitja Peček se zelo trudita pri predlaganju ustreznih strokovnih rešitev. Želimo si rešiti vas pred uničujočo vodo, obenem pomagati tudi Strugam, nikakor pa s tem škodovati kaki drugi vasi. Želimo si tudi, da bi posodobili del kanalizacijskega omrežja, ker bo šel skozi vas suhokrajinski vodovod in bo ob uničenju ceste priložnost za tovrstni poseg. Za kateri cilj si želite, da se najprej realizira? Vsekakor protipoplavni projekt. KATERE SO GLAVNE TEŽAVE, KI PESTIJO VAŠO VAS? Če odštejemo težave ob poplavah, kakih posebnih težav niti ne zaznavamo. Mogoče tiste, ki so povsod - menjava generacij, ko se starejši umikamo z vodilnih mest (npr. društev) in predajamo priložnost v roke mladih. Ti imajo tudi v naši vasi preveliko navezanost na sodobne informacijske naprave, zato se manj združujejo, kar se vsekakor odraža tudi na povezanosti. Naš kraj ■ november 2017 Utrip občine 21 KAJ BI V VAŠI VASI POKAZALI TURISTU, KI PRIDE K VAM? Pokazali bi vsekakor cerkev, ki je lepo obnovljena. Del oltarja je še iz nekdanje cerkve, ki je pogorela. Turista bi peljali tudi v Kompoljsko jamo, kjer živi tudi človeška ribica. V prihodnosti bomo lahko pokazali muzejsko sobo, ki bo v gasilskem domu. V njej bo mogoče videti tudi več kot 100 let staro brizgalno in številne druge gasilske pripomočke iz zgodovine. VAS KAKŠNA ZNAČILNOST LOČI OD VAŠČANOV DRUGIH VASI? PO ČEM STE Kompoljci ZNANI? Menimo, da imamo za relativno veliko vas zelo malo kmetov. Od osamosvojitve se je število kmetov v vasi zelo zmanjšalo. IMATE V VASI KAKŠNE POSEBNE OBIČAJE (IN DOGODKE), ZA KATERE NE ŽELITE, DA BI JIH MLADI IZ VAŠE VASI POZABILI OZIROMA OPUSTILI? Omeniti moramo žegnanjsko nogometno tekmo med starimi in mladimi. To tekmo imamo že 40 let in je ne bi radi opustili. Druga posebnost in lep običaj pa je, da smo skoraj vsi vaščani člani obeh društev (gasilsko, športno) v vasi. VAŠE MNENJE O KOMPOLJAH ... Menimo, da je v vaščanih se vedno nekaj tistega duha iz 70. let. Ko se nečesa lotimo, potem to tudi naredimo. Sami lahko izpeljemo številne projekte, tudi če ni podpore od drugod. Verjetno se je na območju naše občine prav v Kompoljah največ naredilo z lastnimi sredstvi in z lastnim delom. Tudi pri gradnji prizidka h gasilnemu domu so veliko prispevali vaščani Kompolj ter tudi Podgore, za kar se jim tudi na tem mestu zahvaljujemo. Kompoljci smo pozitivno trmasti - za kar se odločimo, to tudi naredimo. ■ 22 Naš kraj ■ november 2017 Piše: Zdravko Marič, dr.med. Ne rola se sam' od alkohola Vrtoglavica ni čebulna glavica z vrta. Vrtoglavica je slovenski izraz za neprijeten občutek, simptom, ki bi ga lahko definirali takole: občutek zavesti rotira okoli znotrajlobanjske osi, glava kroži po krožnici namišljenega kroga gibanja in noge se kot lovke hobotnice prisesa-vajo na tla, da nas ne bi odneslo v zrak kot predrt balon. Oči se obračajo proti fiksnim predmetom v okolici, predvsem na ročaje kljuk, da bi se jih oklenili, na Jezusa na križu, da bi nas odrešil, in na diktatorjevo sliko, da bi bruhali in bi nam odleglo. Sposobnost koncentracije je podobna zanašanju avtomobila, ki mu je voznik na dirki po ledu zategnil ročno zavoro. »Kako je ime vaši mami?« odmeva vprašanje dežurnega zdravnika, ki se mi dere na uho, meni pa se zdi, da je oddaljen 10 metrov. Namesto imena se spomnim njene podobe, ki jo vidim pred seboj. »Mama, pomagaj,« zahlipam in se zaženem proti njej, a namesto v maminem naročju pristanem na kolenih medicinske sestre ... Od presenečenja se vržem nazaj in obležim neposredno na pregledni postelji. Stropna luč se spremeni iz ene v tri in njih svetloba se meša in razliva kot slika sonca v nemirnem gramoznem jezercu. Še preden se zavem iluzornega prizora, opazim infuzijo nad sabo in cev, ki mi v žilo pošilja zdravilo proti vrtoglavici. »Moja mama je Marija!« zmagoslavno zavpijem po polovici prejete infuzije in kmalu se trojna stropna luč spet zlije v eno, na kateri piše Luxeksport Cazin. »Dober sem, infuzija je pomagala, ne vrti se mi več, zvečer bom lahko gledal Telebajske!« Pogledam diktatorjevo sliko in vidim, kako mi želi, da bruham, a po prejeti injekciji in odpravljeni slabosti mu samo pokažem še figo. Zahvalim se gospodu Bogu in se pokrižam gledajoč Jezusove trpeče oči, zahvalim se sestri, zdravniku in odpeketam skozi vrata smehljajoč se naslednjemu bolniku, ki ga je pripeljala žena, rekoč: »Pribit je ko aksa .« Če se ti vrti od norega življenjskega tempa, ne moreš slediti vsem dogodkom. V življenjskem vrtincu čustveno ne dohajaš dinamičnega sosledja dogodkov in dogaja se lahko naslednje: sin se ti pripravlja na sveto birmo, ki bo čez 14 dni. Njegov boter bo stric Franček iz Amerike, ki bo prišel v Slovenijo čez en teden. Priprav je veliko, poleg vsega dela, ki ga imaš sicer. Poleg službe si še odgovoren za finance gasilskega društva, za pluženje lokalne ceste od pekarne do lekarne, za nabavo plastičnih posodic za malice otrok v krajevni šoli in za vsa-kotedensko tehtanje odpadnega papirja pred skladiščen kulturnega društva V levi vime desna piše rime. Da ne govorimo o tem, da imaš doma v hlevu hiperaktivno kravo, ki ves čas brca in porabi od napora toliko kisika, da je notranjost zatohla kot silos ... no in ob takem življenju te zjutraj ob 4.00 zbudi telefon. Ker na hitro vsta-neš, se ti zvrti in komaj prideš do telefona. Ko se javiš, slišiš na drugi strani: »Halo, America is here. Los Angeles hospital ... your uncle Franček is in nevrological department. Do you want to speak with him?« »Yes,« odvrneš in zaslišiš strica. »Hej, jaz sem tukaj, Franček. Možganska kap me je zadela in ne bom mogel na birmo. Brez zamere, pozdravi sina pa moram nazaj v posteljo, ker se mi vrti ...« potem odloži, ti pa si tako presenečen, da se ti kar vrti od šoka. Kako boste speljali birmo? Zavrtiš sinovo telefonsko in mu poveš šokantno novico. A on se sploh ne sekira, bo našel drugega botra, je rekel. Pa naj bo, si misliš in greš v hlev. Tam se lotiš dela in kmalu s hiperaktivno kravo porabita skoraj ves kisik, tako da se ti po 15 minutah začne vrteti. Zato zaključiš delo in odrineš v službo. Med ovinkasto vožnjo čutiš slabost in vrtoglavico, zato si odpreš šipo na avtu. Prijetno ti piha čez vrat in kmalu se pripelješ pred tovarno, kjer proizvajate čipe za vietnamske prašiče. To je posebna pasma, razširjena med ljudmi, ki veliko lajajo (in malo naredijo), zato ne potrebujejo psa. In ker je takih ljudi čedalje več, se vietnamski prašiči prodajajo kot za med (oziroma za denar). Med delom za tekočim trakom začutiš bolečino v vratu, pomisliš, da verjetno od prepiha v avtu in prisilne drže v službi. Kmalu se pridružita še težka glava in vrtoglavica. Ves omotičen komaj pričakaš malico in kmalu se udobno namestiš na stol v menzi. A tam te pričaka neprijeten prizor. Tvoj levi sosed za tekočim trakom Romun Dumitrescu obrača oči in godrnja v romunščini: »Ameaeala, ameaeala!!!«, kar v slovenščini pomeni: vrtoglavica, vrtoglavica . Pa mu gre kuhar izmerit krvni sladkor in ta pokaže nizko vrednost 2,8. Hitro mu ponudi kocko sladkorja, ga strese in reče: »Zahar, zahar!!!«, kar pomeni sladkor, sladkor . No in po dveh minutah Romun pride k sebi. A kaj, ko na nasprotni strani mize v menzi zagledaš svojega desnega soseda z delovnega mesta za tekočim trakom, Španca Alhambrosa, ki je ves rdeč v obraz in hlipa: »Mareos, mareos!!!«, kar pomeni vrtoglavica, vrtoglavica. Spet je na-jiznajdljivejši kuhar, ki mu izmeri pritisk: 190/110, mu hitro pošprica zdravilo pod jezik in reče: »Tratamiento, tratamiento«, kar pomeni zdravljenje, zdravljenje . Čez par minut Špancu rdečica izgine in vrtoglavica mine. Mine tudi služba in že se pelješ proti domu, a tokrat pri zaprtem oknu. Doma greš pod tuš, in ko se obrišeš in oblečeš, začutiš vrtoglavico. Komaj prideš do sobe in žena te nekaj sprašuje, a ti nič ne slišiš, samo šumi ti v ušesu. Šele čez čas ugotoviš, da imaš zamašeno uho in se ti zato tudi vrti. Poskočiš in streseš glavo in kmalu voda iz ušesa izteče in vrtoglavica mine. Da bi pomiril vse, ki so ob branju mojega članka iz prejšnje številke zavzdihnili: »Mariču se trga!«, bom poskušal zdaj dokazati, da četudi se mi kdaj strga, sem sposoben raztrgane dele sestaviti nazaj. To bom dokazal tako, da bom iz zgoraj napisanega naštel možne vzroke za občutek vrtoglavice. Vzrokov je nešteto, nekaj jih je zgoraj naštetih, in ti so: če na 23 Naš kraj ■ november 2017 hitro vstaneš, če te zadene možganska kap, če te nekaj šokira, če te ziba na cesti ali vodi, če je slab zrak, če te boli vrat, če ti pade krvni sladkor, če ti naraste krvni tlak, če imaš zamašena ušesa in še in še. Kaj je torej v resnici vrtoglavica? To je v resnici eno kompleksno nedohajanje. To je v resnici razhajanje med hiperkinetič-nim telesom in kompenziranjem njegove dejavnosti s časovno zakasnitvijo. In pri hiperkinetičnosti ne gre samo za to, da trzamo, skačemo, delamo grimase in pretiravamo z gibi, ampak gre za hiper-kinetizem tudi v presnovnih procesih, življenjskih opravilih, delovanju notranjih organov in tkiv. Če na hitro vstanemo in smo še utrujeni, se nam vrti toliko časa, dokler se ne vzpostavi regularen krvni tlak za stoječi položaj našega telesa. Če nam pade krvni sladkor, se nam vrti toliko časa, dokler se nam ne dvigne - krvni sladkor. Če nas boli vrat, se nam vrti toliko časa, kolikor dolgo želimo vleči bolniški stalež. Ta zakasnelost ima v življenju lahko čudne posledice: recimo, da se peljemo v službo in poslušamo radio. Ravno ko parkiramo, slišimo dober vic in se smejimo in smejimo. In smejimo se tudi, ko vstopimo in še tudi pri šefu, kljub temu da nam je ta povedal, da smo dobili odpoved. A mi se še kar smejimo ... Preprosto zato, ker naša čustva ne more- jo tako hitro menjavati razpoloženja ob tolikih dogodkih, ki polnijo naš vsakdan. In ko se z odpovedno kuverto v roki čez nekaj minut nehamo smejati in se zavemo nove žalostne situacije, nas napade naval žalosti in jeze. Pa začnemo jokati. In jokamo, jokamo, kljub temu da smo že zdavnaj v avtu in spet poslušamo radio. Še kar naprej jokamo, kljub temu da slišimo po radiu, da so izžrebali našo vstopnico za na sejem sesalcev za globinsko sesanje kožuhov domačih živali in smo zadeli osebni avto. A vseeno jokamo še toliko časa, dokler nas ne pokliče žena in nam pove, da smo zadeli avto. In potem se spet smejimo od sreče in tako naprej. Naša čustva so torej ves čas v zaostanku za našimi življenjskimi dogodki. In večji je ta razmik, dovzetnejši smo za vrtoglavico. Kako pa ta razmik med nekim telesnim procesom in uravnalnim mehanizmom, ki prilagodi telo na nove razmere, skrajšamo in preprečimo občutek vrtoglavice: predvsem s tem, da zdravo živimo!!! In če se še enkrat spomnimo, kaj povzroča vrtoglavico, vidimo, da so vse to res tisti bolezenski procesi, ki jih lahko preprečimo z zdravim življenjskim slogom. A podrobneje o tem ne bomo izgubljali besed, ker vemo, kako se to izvaja. In pika. Tudi naša ambulanta na Vidmu ima občasno napade vrtoglavice. Ob določenih dnevih in ob določenih urah je tako obremenjena, da s še tako urnim delom ne dohajamo vseh vaših potreb, želja, prošenj, zahtev in drugih neučakanih pritiskov. V času vrtoglavice ambulantnega dela skokovito narastejo impulzi napadov nestrpnosti, intolerance in brezkompromisnosti. Zato bo verjetno nujno potrebna odločitev, da uvedemo celovitejši režim naročanja. S tem ambulanta na Vidmu ne bo več vmesna postaja med osnovno šolo in Brdavsom, ampak vmesna postaja med boleznijo in dobro premišljeno, vsestransko in učinkovito začrtano potjo do ozdravitve in boljšega počutja. Mimogrede, nevarnejši je prihod iz smeri Brdavsa, saj se lahko zgodi, da pridete v našo ambulanto s posebno obliko alkogene vrtoglavice, imenovane rolling bones. To je to, kar se mi je na hitro zvrte-lo v glavi glede vrtoglavice. Počutim se kot Pablo Picasso, ampak ne kot slikar, temveč kot pisec, saj velja za slikarskega Pabla Picassa: vsi gledajo, pa noben ne ve, kaj je narisal, za pisateljskega Pabla Picassa pa: vsi berejo, pa noben ne ve, kaj je napisal. Tako se mi vsaj zdi, ko vidim, da se malokdo drži nasvetov za zdravo življenje, ki jih priporočam v svojih prispevkih. ■ 24 Naš kraj ■ november 2017 Gozdni vrtec Gozdni vrtci ponujajo otrokom odmik od današnje standardizirane vzgoje in poučevanja. Pri doseganju ciljev, ki sledijo kurikulu za vrtce, upoštevamo vzgojitelji otrokove naravne značilnosti in potrebe odraščanja: gibanje, iskanje izzivov, ki so potrebni za razvoj nevrološkega sistema, svobodo, prosto igro, gradnjo socialnih odnosov ... To je poučevanje, ki prinaša nove priložnosti, več avtonomije, vseživljenjsko učenje, raziskovanje, odkrivanje bogastva virov, samozavest, samozaupanje, ustvarjalnost in pozitivno klimo. vsako dogajanje ob poti pritegne otrokov pogled. V gozdu iščemo žuželke, živali, opazujemo drevesa, podrast, vsaka veja v otrokovih rokah oživi in postane žaga, s katero žaga veje, drevesa. Najbolj jih pritegne luža na gozdni poti in vsi veselo hitijo malo poskočit po njej. Za nami nastajajo različne hišice iz vej, ustvarjamo dom za ježka, iščemo hišo muce Copatarice. Otrokom je gozd kot učilnica in vir idej za svobodno igro v naravi. Otroci se najbolje učijo iz lastne izkušnje in iz opazovanja drugih. Kar je pomembno, je, da je v gozdu več gibanja in da gozdna tla s svojo strukturo predstavljajo za otroka pravi poligon za urjenje motoričnih veščin. Otroci so v gozdu veseli, sproščeni, domišljijsko bogati, potrpežljivi, obzirni drug do drugega, gibalno dejavni, vztrajni, radovedni, ustvarjalni, uspešni. Tudi če je na oblekah in obutvi polno blata, jih ne moti. V gozdu smo vsi skupaj SREČNI! PA POGUMNO V GOZD! ■ Mateja Lohkar, koordinatorica Mreže gozdnih vrtcev in šol Slovenije V DE Ciciban Kompolje, v skupini Zajčki, smo se letos prvič vključili v Mrežo gozdnih vrtcev in šol Slovenije. Smo skupina 1-3 let. V gozd zahajamo vsak petek in v njem prebijemo dopoldne. Otroci so rojeni raziskovalci, ves čas raziskujejo, se tako razvijajo in učijo. Največja in najbogatejša igralnica, ki ponuja neomejeno možnosti za igro in raziskovanja, je narava. Že pot do gozda je za njih pot učenja. Otroke pritegne vsaka veja, cvetlica, list, 25 Naš kraj ■ november 2017 OTROCI VRTCA DE CICIBAN IN UČENCI PŠ KOMPOLJE VAS VABIMO NA TRADICIONALNI POHOD Z LUČKAMI IN DOBRODELNI PRAZNIČNI BAZAR. Srečanje bo v ponedeljek, 4. 12. 2017, ob 17. uri pred PŠ Kompolje. Prostovoljni prispevki bodo namenjeni za sklad šole in vrtca. Vljudno vabljeni! PŠ KOMPOLJE IN VRTEC DE CICIBAN Spoštovani otroci, starši, sorodniki, prijatelji in krajani! VABIMO VAS NA TRADICIONALNI POHOD Z LUČKAMI IN DOBRODELNI PREDPRAZNIČNI BAZAR. Srečanje bo v ponedeljek, 18. 12. 2017, ob 16.30 na trgu pred občinsko stavbo na Vidmu. Na pohod, ki bo trajal približno pol ure po krožni poti skozi Videm, pridite z lučkami in svetilkami. Na bazarju bodo ponujeni izdelki, ki jih bodo ustvarjali otroci, strokovne delavke vrtca in starši otrok, z nami pa bodo tudi Pinki in DPŽ Dobrepolje-Struge. Prostovoljni prispevki bodo namenjeni za sklad vrtca. Veselimo se druženja z vami! Zbiranje starega papirja na PŠ Struge Mojca Pugelj, učiteljica in vodja PŠ Struge V četrtek, 28. septembra 2017, je pred PŠ Struge potekala zbiralna akcija starega papirja, v kateri smo zbrali 4 tone in 20 kg odpadnega papirja. Vsem učencem se iskreno zahvaljujem za pomoč in delo pri zbiralni akciji, staršem in krajanom pa za celoletno zbiranje papirja doma. Zdaj pa novi zbiralni akciji naproti. Ohranjajmo okolje! ■ Zbirali smo star papir Andrej Škantelj, vodja akcije Tudi letos smo na Osnovni šoli Dobrepolje organizirali zbiralno akcijo starega papirja. Akcija je potekala v četrtek, 28. septembra, na podružnicah Kompolje in Struge, ter v petek, 29. 9., na Vidmu na centralni šoli. Vsi skupaj smo zbrali 17.000 kg papirja. Vsega smo prodali Javnemu komunalnemu podjetju Grosuplje in s tem so učenci zaslužili 2200 € za delno kritje prevozov in vstopnin ob dnevih dejavnosti. Letos so se najbolj izkazali učenci iz Kompolj in Strug. Vsak si je prislužil 16 €. K uspešni akciji je prispevala tudi naša občina, ki je krila stroške odvoza papirja. Akcijo starega papirja bomo nadaljevali naslednjo jesen, do takrat pa ga lahko vsi skupaj pridno zbiramo. ■ 26 Naš kraj ■ november 2017 Naši upi Naj veljajo petki, ki pridejo na trinajstega, še tako strah vzbujajoči pri vraževernih, takšnega smo struške učenke in učenci z osebjem struške šole in mi gasilke in gasilci komaj čakali. To seveda velja za tistega v letošnjem oktobru, ko smo obiskali struško šolo, izvedli evakuacijo ter svojemu podmladku demonstrirali, povedali in ga tudi opozorili na marsikaj, kar je pri gasilstvu ter skrbi za požarno varnost zelo pomembno, v interventnih primerih tudi življenjskega pomena. Andrej Debeljak, PGD Struge Ker desetina operativnih gasilk in gasilcev si je zato vzela dopust, kar pove nekaj o požrtvovalnosti in predanosti in tudi o tem, da v naši dolini ni nikomur vseeno za našo šolo, dogajanje v njej pa tudi za dogajanje v zvezi z njo, ko se s strani naših veljakov premalo dela na tem, da bi bila grožnja z njenim zaprtjem izbrisana iz naših skrbi. Torej ko smo vstopili v struško šolo, je bilo tako mirno, da bi slišal hoditi miško. Ko pa smo naznanili alarm, so se iz razredov pognale male in tudi malo večje brihtne buče po evakuacijski poti ven na igrišče, kjer je bilo zbirno mesto. Po čisto kratki oceni, kako je bila evakuacija izvedena in kaj bi se pri njej dalo storiti še bolje, smo »ne bodi ga len« evakuacijo ponovili še enkrat. Tokrat, da bi bilo še pristnejše in zanimivejše - z ovirami in seveda čisto tako, kot mora evakuacija potekati, če hočemo, da je varna in uspešna. Za vse udeležene, kar se evakuacije tiče: SEDI PET! Potem pa so se začele »ta zanimive stvari«, so rekli otroci. Najprej demonstracija notranjega napada, takšna, kot je v primeru resnične intervencije, s simulacijo reševanja ponesrečenca, ki je bil v tem primeru eden izmed njihovih sošolcev. Mladi »učki«, ki takšne vaje še niso videli v živo, so jo opazovali z od- prtimi usti. Seveda je bilo dogajanje vseskozi obrazloženo za lažje razumevanje in nasploh seznanjanje, kako takšno posredovanje poteka. Se je pa že po koncu, ko je bil ponesrečenec rešen in namišljeni požar poga-šen, videlo, da več kot polovica struških učenk in učencev pridno osvaja gasilska znanja ter pridno hodi na gasilske vaje, saj smo kot iz topa slišali, na katero telefonsko številko se pokliče v primeru požara, kaj vse se pove na RCO-ju, da ne smemo biti panični, o elektriki, o priročnih gasilskih sredstvih in še marsikaj, kar celo neozaveščeni odrasli ne vedo. V tretjem sklopu prezentacije so se učenke in učenci skupaj z učiteljicami kot tudi gasilke in gasilci razdelili v tri skupine, kjer smo vsi še praktično poizkusili, kar smo se prej pogovarjali. Ženski spol je verjetno najbolj užival v kratkem tečaju prve pomoči, ki je bil videti tako, kot bi bile naše gasilke reševalke, učenke in učenci pa vsi potencialni zdravniške sestre in tehniki. Pa da ne bo podcenjevanja: deklice so se z visokotlačnim ročnikom enako dobro izkazale kakor njihovi sošolci. Za moški spol pa so bili seveda bolj zanimivi vozni park, tehnika in praktično gašenje. Za vsakogar nekaj. Za konec pa poslastica - majhen požar, 27 Naš kraj ■ november 2017 ki smo ga skupaj pogasili z gasilnim aparatom na prah in še bolje: brizganje s topom na GVC-ju, ki je bil fascinanten prav za vsakogar. Na koncu zasluženo za vsakogar bombonček in skupinska fotografija. Z otroki je veliko doživetij nepozabnih. Veliko od njih tudi za nas odrasle. Nekaj drugačnega, pristnega, iskrenega in čarobnega je povsod, kjer so otroci. In če jih ne podcenjuješ ter jim prisluhneš, spoznaš, da klijejo dobra semena in, če bo sreča mila ter volja jeklena, bodo te mladike prerasle trsje pred njimi. To pa je tudi namen ter evolucijsko pogojen tek našega poslanstva. Naslednji dan, v soboto, je bilo ocenjevanje gasilskih društev. Kupi papirjev, pravilniki, plusi in minusi in še in še birokratskih ter formuliranih zadevščin, ki nas delajo številke, inventar, zapisnike in vse drugo, kar smo. Smo pa ljudje. Ki sobivamo. S svojim rojstvom in svojo smrtjo, med njima pa imamo neskončnih možnosti za srčnost, človečnost, pomoč in dobra dela. To je gasilstvo. In to mora ostati! Ko pogledaš te male »učke« , ki bi bili vsi radi gasilke in gasilci, ko vidiš ta žar v njih in slišiš neskončno njihovih vprašanj: Kdaj?Kako?Zakaj?Lahko tudi jaz?, srce zaigra in verjameš v ideologijo. Ko odpreš računalnik, ki od tebe zahteva toliko in toliko izpolnjenih obrazcev, poročil in vsega uzakonjenega balasta, se vprašaš: Kje vmes se je izgubilo srce? Kje vmes je one zgoraj zapustila zdrava pamet, da hudič jemlje vse?! Drage učenke, dragi učenci, mlade ga- silke in gasilci. Naša nada ste. Računamo na vas, da ohranite naše skupno veliko srce in poslanstvo. Na pomoč! ■ Hvala vsem gasilcem in gasilkam za požrtvovalnost in za poučen dan. Upamo, da se taka nesreča ne bo nikoli zgodila. Z vami smo preživeli dve nepozabni gasilski uri. Naj vas vaš zavetnik sv. Florjan varuje, ko prostovoljno opravljate najča-stnejše delo v naši domovini. Na pomoč! Hvaležni učenci in učitelji PŠ Struge Državno tekmovanje iz znanja logike na Osnovni soli Dobrepolje V soboto, 21. 10. 2017, je na dvaindvajsetih osnovnih šolah po Sloveniji potekalo že 32. državno tekmovanje iz znanja logike za učence osnovnih šol. Šolskega tekmovanja se je v letošnjem šolskem letu udeležilo 26.226 učencev iz vse Slovenije, prag za sodelovanje na državnem tekmovanju je doseglo 1488 tekmovalcev. Mateja Javoršek, mentorica tekmovanja iz znanja logike Ena od organizatoric državnega tekmovanja je bila letos tudi naša osnovna šola. V sobotnem dopoldnevu se je na šoli zbralo 66 najboljših osnovnošolskih logikov dolenjskega območja in vsi so imeli pred sabo le en cilj - čim bolje opraviti naloge na tekmovalnih polah. Tekmovanja se je udeležilo tudi pet učencev naše šole in podružnične šole Struge. Tekmovalce so spremljali njihovi mentorji, ti so med samim tek- movanjem skrbeli za nadzor v razredu. Tekmovanje se je začelo ob 9. uri z odprtjem, na katerem je vse tekmovalce in mentorje s spodbudnimi besedami najprej nagovoril Ivan Grandovec, naš ravnatelj. Sledil je še pozdrav Janeza Pavlina, župana občine Dobrepolje, in pozdrav Irene Lipar, predstavnice Zveze za tehnično kulturo Slovenije. Nato so tekmovalci odšli do svojih učilnic in začeli pisanje. Na voljo so imeli 90 minut. Po končanem tekmovanju so imeli v jedilnici malico in nato vrnitev proti domu. Mentorje in organizatorje je ča- kalo še popravljanje nalog v Ljubljani; to se je zavleklo v pozne popoldanske ure. Učenci in mentorji smo nestrpno čakali na uradne rezultate tekmovanja; objavljeni so bili nekaj dni pozneje. Na naši šoli sta srebrno priznanje osvojili dve učenki, in sicer Gaja Svetec iz 7. razreda ter Špela Nose iz 9. razreda, učenka podružnične šole Struge. Štirje učenci pa so dosegli bronasto priznanje: Maks Ferkulj, Maja Marolt, Jure Marolt in Rok Koščak. Vsem tekmovalcem iskreno čestitam za njihove dosežke. ■ 28 Naš kraj ■ november 2017 Obisk ameriškega diplomata na OS Dobrepolje V četrtek, 12. 10. 2017, je učence 8. razreda obiskal ameriški diplomat, stotnik Jonathan Tyler McAnally. Helena Erčulj Gospod McAnally je zaposlen v ameriški vojski, zato je prišel na obisk oblečen v uniformi. V tem času dela na ameriški ambasadi v Ljubljani in prav zato je na začetku povedal kar veliko informacij o njej. Razložil je, da ameriška ambasada predstavlja Ameriko v Sloveniji na področjih diplomacije, gospodarskega razvoja in sodelovanja, svetovalnih služb (potni listi in vizumi) ter sodelovanja pri vojaških programih. Predstavil je ameriškega ambasadorja v Sloveniji in delo 30 ameriških diplomatov ter 50 slovenskih diplomatov, ki delajo na ameriški ambasadi. V nadaljevanju je povedal nekaj več o Združenih državah Amerike (Ameriki) in Američanih ter svoji družini, ženi in dveh otrocih. Nato je tudi primerjal obe državi, kjer je še posebej izpostavil družinski avto, ki je v Ameriki večji, nogomet in druženje ob kavi. V Sloveniji mu je zelo všeč, ker si ljudje vzamemo čas za kavo in posedimo ob kavi tudi eno uro ali več, medtem ko v Ameriki tudi kavo spijejo kar v avtu - Starbucks Coffee. Na koncu je predstavil še svoj rojstni kraj Jackson v zvezni državi Tennessee, svojo družino in poklic. Učenci so na koncu predstavitve postavili veliko različnih vprašanj, med katerimi niso manjkala vprašanja o ame- riškemu predsedniku Donaldu Trumpu, odnosu Amerike z Mehiko in Severno Korejo. Obisk ameriškega diplomata je popestril pouk angleščine, razvijal govorne sposobnosti učencev in bogatil ter širil obzorja naših učencev. ■ 29 Naš kraj ■ november 2017 Učenci tretjega razreda OŠ Dobrepolje so obiskali knjižnico Dobrepolje Učenci tretjega razreda OŠ Dobrepolje so v četrtek, 19. oktobra 2017, obiskali knjižnico Dobrepolje. Matej Kalan V knjižnico smo prišli v obdobju, ko je noč že daljša od dneva. Ponoči lahko opazujemo različne astronomske pojave, ki jih opisujejo knjige o vesolju, ki jih najdemo med poučnimi knjigami na knjižni polici o astronomiji. Doma ne moremo imeti vseh knjig, ki izidejo, zato si jih izposojamo v knjižnicah. Tu si izposojamo knjige, kupujemo jih pa v knjigarnah. Učenci so spoznali vrste knjižnic: šolske, splošne, potujoče, srednješolske knjižnice in specialne knjižnice za posamezna področja. Vse knjižnično gradivo, ki predstavlja Slovenijo ali Slovence ali so ga napisali slovenski avtorji, hrani NUK - Narodna in univerzitetna knjižnica. V njej hranijo tudi zelo zelo stare knjige, tudi 500 let stare. Te hranijo zaradi občutljivosti v skladiščih, kjer mora biti tema in ne sme biti preveč vlažno. Ker so zelo dragocene, morajo biti strogo varovane. V samostanih so knjige napisali in narisali na roko z gosjim peresom. Velik napredek je pomenil izum tiskarskega stroja, sestavljenega iz štam-piljk s črkami, ki so jih namazali. Splošne knjižnice so namenjene za najmlajše do najstarejše člane knjižnice. S seboj moramo vedno imeti izkaznico, da knjižničarka ve, kdo smo. Učenci so morali povedati, česa ne smemo početi v knjižnici. Tako smo slišali nekaj zelo zanimivih odgovorov: V knjižnici ne motimo, ne kurimo, ne jemo, se ne pretepamo, ne razgrajamo, ne razmetavamo knjig, ne krademo, se ne boksamo, ne pulimo knjig iz rok in ne čečkamo po knjigah. Učenci so povedali, da knjižnico uporabljamo za branje, za izposojo knjižničnega gradiva in za pisanje domačih nalog. V knjižnici imamo knjige zgodb, ki jih imenujemo leposlovne knjige in so razvrščene po starostnih stopnjah C, P in M ter po abecedi priimkov avtorjev, ter poučne knjige, iz katerih pridobivamo nekaj novega znanja ter so na policah s številkami. Na posebnih policah so slikanice, ki so razvrščene po abecedi naslovov. V knjižnici Dobrepolje je 18.000 knjig. Da lahko knjigo najdemo, mora biti vsaka knjiga vedno na istem mestu. V zadnjih minutah so se učenci razdelili v pet skupin. Iskali so knjige ter pogledali, kaj je v njih, ter najbolj poznano izpisali. Prva skupina se je ukvarjala s policami knjig s slikanicami, ki se odlikujejo s pravljicami, pesmimi in ugankami. Tu so tudi nekaj poučnega gradiva in knjige s tipkami. Za najbolj poznano so si izbrali knjigo Moj dežnik je lahko balon. Druga skupina je spoznavala knjige C- in P-stopnje. Za najbolj poznano knjigo so si izbrali knjigo Mojstrski tat. Tretja skupina je spoznavala neknjižno gradivo: CD in DVD. Za najbolj poznan DVD so si izbrali Ledeno dobo. Četrta skupina je spoznavala poučne knjige za otroke in peta za odrasle. Za otroke so si izbrali za najbolj poznano knjigo Sveto pismo, za odrasle pa čudovito knjigo Pasji mladički odkrivajo svet. Ob slovesu smo se prijazni bibli-otekarki Tanji Zavašnik z majhnim darilcem zahvalili za obisk in se vrnili v šolo. ■ Osnovna šola Dobrepolje vabi na občinsko proslavo ob dnevu samostojnosti in enotnosti, I ki bo v četrtek, 21. 12. 2017, ob 18.00 v Jakličevem domu na Vidmu. I Skozi pesem in nastope učencev matične šole in obeh podružnic se bomo spomnili državnega praznika in vstopili v prelep praznični čas. Vstopnine ni. Zbirali bomo prostovoljne prispevke za šolski sklad. Vljudno vabljeni! 30 Naš kraj ■ november 2017 Operativna vaja »Potres Videm 2017 -Jakličev dom 2017« Tako kot v številnih drugih slovenskih krajih smo tudi mi v sklopu letošnjega meseca požarne varnosti v četrtek, 26. oktobra, na objektu Jakličevega doma izvedli obsežno gasilsko reševalno vajo. kateremu smo želeli pristopiti kar se da realistično. V ta namen so bile simbolizirane ruševine podkrepljene z gradbenim materialom. Številni markiranti so bili markirani s posebnimi evidenčnimi kartoni, na katerih je bil opis z motoriko poškodbe. Prvič smo izvedli primarno in sekundarno triažo poškodovancev, zato smo v ta namen postavili triažni šotor. Izvedenih je bilo veliko tehničnih reševalnih akcij, v skladu z zmožnostmi naše opremljenosti in iznajdljivosti. Večji izziv nam je bil, kako opraviti reševanje z višine. Klasični gasilski trodelni lestvi smo v tem primeru poiskali zamenjavo sorodne avtolestve, s katero smo opravili reševanje ujetih oseb Aleš Strnad, poveljnik PGD Zdenska vas (foto: Tamino Petelinšek) Izziv, ki je temeljil na močnem potresnem sunku 7-8 EMS evropske potresne lestvice, je imel za posledice hude poškodbe na objektu, delno zasutost izhodov, porušitev dela ostrešja, porušitev dela stopnišča, okvaro dvigala za prevoz oseb, napako na ogrevalni tehniki in rezervoarjih kurilnega olja, posledično se je razplamtel tudi manjši požar. V času dogodka so v objektu potekale različne dejavnosti, zato je nekaj obiskovalcev ostalo ujetih, žal so nekateri med njimi utrpeli poškodbe, tudi hujše ... Izziv, h 31 Naš kraj ■ november 2017 in reševanje poškodovane osebe. Namen vaje in predvsem zastavljeni cilji so bili v celoti doseženi. Podrobnejša analiza, ki zajema tudi manjša odstopanja tako pri stanju in organizaciji objekta kot pomanjkljivosti pri nastopu ekip in njihovi opremljenosti, je zbrana v posebnem elaboratu, ki je bil izdelan za strokovno izvedbo. Vaja je bila oglaševana na valovih radia Zeleni val, prav tako pa je bila prijavljena na vseh potrebnih institucijah. Uspešnost vaje lahko pripišemo skladnosti in homogenosti vseh partnerjev pri izvedbi vaje: PGD Zdenska vas, PGD Struge, PGD Hočevje, gostujoči PGD Vrhnika, CZ Dobrepolje in Občini Dobrepolje. Po končani vaji smo se gasilci in gledalci lahko povzpeli na 30-metrsko avtolestev, ki so jo za namen reševanja z višine v našo občino pripeljali gasilci iz Vrhnike. Večerni čarobni razgled na bližnjo in daljno okolico je ogrel še tako adrenalina željnega obiskovalca. Najbolj pa so pri tem uživali nadobudni mladi prihodnji gasilci. ■ Udeležba na vaji: Enota: Operativci Marki-ranti Prehrana Št. sodelujočih PGD Zdenska vas 44 12 3 59 PGD Struge 13 2 15 PGD Hočevje 9 9 PGD Vrhnika 3 3 CZ Dobrepolje 1 1 Skupaj: 87 Spoštovane krajanke in krajani! Špela Selan, direktorica V Posebnem socialno varstvenem zavodu Prizma Ponikve opažamo, da nam neznani ljudje (ki prihajajo v večernem času z avtomobilom) v zabojnike odlagajo odpadke (kombinirani odpadki v vrečah se odvržejo v zabojnik). Prosimo vse, da komunalnih odpadkov (papir, plastika, embalaža, ostanki hrane, oblačila, za kar obstajajo ločeni zabojniki ...), ki nastajajo v našem vsakdanu, ne prinašate ali vozite v zabojnike Posebnega socialno varstvenega zavoda Prizma Ponikve. V Posebnem socialno varstvenem zavodu Prizma Ponikve skrbimo za ločevanje odpadkov in plačujemo vse potrebne storitve za odvoz odpadkov, ki nastajajo pri nas. Nihče od nas si ne želi, da bi morali zaradi nespoštovanja Uredbe o ravnanju z odpadki v zavodu plačati kazen za neločevanje odpadkov, ki nam jih v zabojnike prinašajo ali pripeljejo ljudje predvsem v večernem času. To obvestilo namenjamo vsem, ne iz razloga poseganja v vašo zasebnost, temveč samo da opozorimo na težavo, s katero se srečujemo že daljše obdobje. Lepo vas pozdravljamo in hkrati prosimo za razumevanje! ■ au 2n ŠT *** ETUJJ^/ v J pnjgiiHi ^ podjrije 32 Naš kraj ■ november 2017 Čebelarsko društvo dobrepolje Pogovor s članom Upravnega odbora ČD Dobrepolje in čebelarjem g. Tonetom Vodičarjem Ana Kaplan Novak Tone Vodičar je eden tistih čebelarjev, ki med pogovorom o čebelah pozabi na vse okoli sebe in o njih govori z zanosom. Čebelarjenje ima tako rekoč v genih, svojo ljubezen do čebel pa je uspešno prenesel na svoje družinske člane. Vključen je v shemo SMGO (Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo), ki priča o kakovosti medu, ki ga pridela. Za pridelavo Slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo mora čebelar pridobiti certifikat pri Čebelarski zvezi Slovenije, vzorce medu pa redno pošiljati v analizo. V enem od preteklih intervjujev smo predstavili tajnico društva, go. Jožico Ljubič, ki je tvoja sestra. Jožica nam je že predstavila čebelarsko zgodovino vaše širše družine, kako pa se je začela tvoja čebelarska pot? Si že kot otrok pokazal zanimanje za čebele? Seveda, saj je bilo delo s čebelami družinska tradicija. Obiskoval sem če- belarski krožek zadnja tri leta osnovne šole, ki ga je vodil moj stric, Alojz Miklič, takratni predsednik društva. Domači leseni čebelnjak je bil v slabem stanju, zato se je oče leta 1989 odločil, da ga podre in zgradi novega, zidanega. Tudi panji so bili že stari in dotrajani, zato sem jih postopno zamenjal. Iz 9-satnih sem pre- šel na 10-satne AZ-panje, nekaj mi jih je podaril stric Alojz, nekaj sorodnik Miro Leskovec, nekaj pa sem jih dokupil sam. Prva dva roja sem dobil pri stricu, in tako začel samostojno čebelariti leta 1990. Od takrat čebelarim z različnim številom čebeljih družin (med 5 in 45). V društvu si član upravnega odbora, in to že nekaj mandatov. Si pred tem opravljal tudi druge funkcije? Kakšne so pravzaprav zadolžitve upravnega odbora? Član društva sem od leta 1995, član upravnega odbora pa že tretji mandat, in sicer neprekinjeno od leta 2007. Pred tem sem bil med letoma 1999 in 2007 član nadzornega odbora. Zadolžitve upravnega odbora so predvsem skrb za čebelarje v društvu (svetovanje pri izbiri zdravil, dogovor članov društva z okoliškimi kmeti glede škropiv ...), sodelovanje z drugimi društvi in organizacijami na območju društva. Upravni odbor mora tudi pripraviti razna poročila in programe za občni zbor, ki se skliče enkrat letno. Kakšna je vizija upravnega odbora za naše društvo v prihodnjih letih? Vsako leto organiziramo tradicionalni slovenski zajtrk v šoli in vrtcu, dan odprtih vrat v sklopu ČZS ter čebelarski dan s čebelarsko mašo in popoldanskim druženjem na pikniku. V načrtu imamo izgradnjo učnega čebelnjaka ter zasaditev medovitih rastlin okoli njega. Naša želja je oživiti čebelarski krožek na osnovni šoli ter organizirati čim več predavanj oziroma usposabljanj za naše člane. -■ ______ 1 ft vlfl ffSf h 1 •- - k \\" v^Vk * f 33 Naš kraj ■ november 2017 S koliko družinami čebelariš, kakšen med pridobivaš, pridobivaš tudi druge čebelarske pridelke? Trenutno čebelarim s 15 družinami. Pridobivam cvetlični in gozdni med, včasih tudi lipovega. Pridobivam tudi propolis, svoje goste pa pogostim z medenim žganjem. Vse panje sem predelal iz klasičnega AŽ-panja v AŽ-panj z visoko podnico, da bom lahko smukal tudi cvetni prah. Koliko medu letno pa zaužije vaša družina? Zelo različno, pozimi seveda veliko več kot v drugih letnih časih. Približno 20 do 25 kilogramov medu letno. Zakaj izbrati Slovenski med z ZGO? Slovenski med z zaščiteno geografsko oznako je sad kranjske sivke in tisočerih medovitih rastlin, ki rastejo v neokrnjeni naravi na obronkih Pohorja in Alp. Med je popolnoma naraven proizvod čebel, ne vsebuje konzervansov in barvil, vsebuje antioksidante in deluje protivnetno. Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo je polnjen v tipizirane kozarce in je označen z zaščitno nalepko. Zaščitna nalepka nakazuje na višjo kakovost medu, znano poreklo in omogoča sledljivost vsakega kozarca medu. Vem, da si predan čebelar, vedno pripravljen pomagati kolegom in tistim manj izkušenim. Kaj ti čebelarjenje pomeni oz. kako bi čebelarjenje opisal nekomu, ki s tem nima izkušenj? Nekomu, ki nima nobenih izkušenj s čebelarjenjem, najprej svetujem, da si prebere kakšno čebelarsko literaturo in s tem dobi nekaj teoretičnega znanja. Seveda sem spada tudi nenehno izobraževanje. Rad pa to pokažem tudi v praksi, če je kdo zainteresiran. Tudi sam sem na začetku potreboval nasvete izkušenih čebelarjev, zato tudi sam rad svetujem, če me je kdo pripravljen poslušati. Sicer pa mi čebelarjenje pomeni način življenja, ko pridem utrujen iz službe ter stopim v čebelnjak, me čebele pomirijo, še preden odprem panje. To je apiterapija, njene zdravilne lastnosti so dokazane. Članica društva je tudi tvoja žena Erna. Kako razporejata delo, povezano s čebelami? Vama pomagata tudi otroka? Žena Erna mi veliko pomaga pri čebelarjenju, predvsem pa ob točenju. Članica društva je od leta 2010. Pri delu s čebelami sta aktivna tudi otroka, predvsem sin Miha, ki je nad čebelami navdušen. Hči Sara pomaga predvsem pri točenju medu in pa tudi pri žičenju satnikov. Si želiš, da bi otroka nadaljevala čebelarsko tradicijo? Da. Mislim, da je želja vsakega čebelarja, da ima naslednika. V čebelarstvu smo priča nenehnemu napredku in novim tehnologijam. Za čebelarja je nujno, da se neprestano izobražuje. Kolikšen pomen pripisuješ izobraževanju? In kako sam doživljaš napredek - se ti zdi pozitiven ali bolj zaupaš tradiciji? Kot sem že prej omenil, je izobraževanje zelo pomembno, treba pa je spremljati tudi nove tehnologije in napredek, je pa tudi res, da tradicije ne smemo zanemariti. Koliko časa tedensko pa nameniš delu s čebelami in povezanim opravilom? Med čebelarsko sezono sem pri čebelah skoraj vsak dan, kolikor mi pač dopušča služba (delo v treh izmenah). Pozimi, ko s čebelami ni toliko dela, pa prosti čas namenim popravilu satnikov, panjev in pripravi teh za naslednjo sezono. Sem pa zelo vesel, da mi pri žičenju satnikov pomaga družina. Ob tej priložnosti bi rad sporočil tudi, da je pri meni v hrambi društveni topil-nik satja. Kdor koli od članov ga potrebuje, si ga lahko izposodi in pred tem stopi v stik z mano. ■ Slovenski pregovori o vremenu NOVEMBER - LISTOPAD Če na mrtvih dan (1. 11.) dežuje, se huda zima pričakuje. Ako je na Lenartovo (6. 11.) lepo ali grdo, do božiča bo ostalo tako. Če mokro zemljo sneg pokrije, bo malo prida za kmetije. Če se Martinova (11. 11.) gos po ledu plazi, o božiču navadno po blatu gazi. Sonce na Martina (11. 11.), pred vrati huda zima. Za sveto Elizabeto (19. 11.) greš v mesto na vozu, iz mesta pa že na saneh. Če na Cecilijo (22. 11.) grmi in treska, bo ob letu žita kot peska. Kakršen Konrada (26. 11.) dan, takšen bo malone ves svečan. 34 Naš kraj ■ november 2017 Ogled muzeja gob v Zagrebu in Kartuzije Pleterje Mesto Zagreb, prestolnica naše sosednje države Hrvaške, se ponaša z največjo zbirko gob srednjeevropske regije. »Muzej gljiva« stoji na Trgu Bana Jelačiča, torej v samem središču hrvaškega glavnega mesta. Gerta Gregorka V soboto, 14. oktobra 2017, smo se člani Društva gobarjev Štorovke Šen-trumar Hočevje odpravili na strokovno mikološko ekskurzijo v Zagreb na ogled muzeja gob. Muzej je v samem središču Zagreba, na 180 m2 površine, kjer nas je prijazno sprejel g. Romano Božac, zaslužni znanstvenik, agronom, profesor, doktor znanosti ter najpomembnejši hrvaški mikolog in poznavalec gob. Ustanovitelji muzeja so mesto Zagreb, Turistična skupnost Zagreb in Gobarsko društvo Kamilo Blagaic, pobudnik pa ravno g. Romano Božac. V muzeju gob je zbirka več kot 1500 različnih vrst gob, razstavljenih po posameznih rodovih. Za ohranitev naravnega videza posamezne gobe profesor Božac uporablja metodo liofiliziranja. Tako obdelan vzorec ohrani obliko in druge značilnosti naravnega primerka in ima dolgo življenjsko dobo. Tovrstni način ohranjanja gob uporablja zelo malo ustanov, menijo, da so v svetovnem merilu ena redkih, ki uporablja liofilizacijo kot način ohranjanja naravne dediščine gobjega bogastva. V muzeju gob so primerki gob iz različnih delov Hrvaške, iz drugih držav in celin, pravzaprav s celega sveta, tudi iz Slovenije. Profesor Božac nam je opisal svoje 20-letno delo z glivami in nam nadrobno predstavil postopek priprave razstavnih eksponatov. Nedvomno je g. Božac velik strokovnjak na področju mikologije, zelo optimističen, saj namerava za potrebe muzeja pridobiti dodatne prostore in občutno povečati že tako obsežno zbirko gliv. Člani Društva gobarjev Štorovke Šen-trumar Hočevje se prof. Romanu Božcu zahvaljujemo za vodeni ogled muzejske zbirke in strokovno razlago postopka ohranjanja naravnega videza gob. Udeleženci strokovne ekskurzije/ogleda muzeja gob v Zagrebu smo spoznali, da z dobrim sodelovanjem z drugimi gobar- skimi društvi v Sloveniji in izven nje ter prenašanjem znanja o gobah bogatimo svoje vedenje o bogastvu gob v naših krajih. Zapustili smo Zagreb in se preko mejnega prehoda Obrežje vrnili v Slovenijo, mimo Šentjerneja na Dolenjskem do Kartuzije Pleterje, ki leži v ozki dolini med gozdovi, sadovnjaki in vinogradi. Kartuzijanski samostan Pleterje je samostan reda kartuzijanov, najstrožjega moškega reda v rimskokatoliški cerkvi, kjer se menihi v samoti in molku posvečajo hoji za Kristusom. Ta samostan je edina še delujoča kartuzija v Sloveniji. Kartuzija je zaprta za obiskovalce. Ogledali smo si staro gotsko cerkev in multivizijsko predstavitev o zgodovini kartuzije in življenju kartuzijanov. V bogato založeni prodajalni smo nakupili pridelke in izdelke, ki nastanejo izpod rok menihov - vino, žgane pijače, likerje, medene izdelke, čaje in druge dobrote. V neposredni bližini samostana je Muzej na prostem Pleterje, ki predstavlja staro tradicionalno kmečko domačijo iz leta 1833, kjer obiskovalci spoznajo zibelko slovenskega naroda. Po poznem kosilu v gostišču pod Trško Goro smo zaključili svoje potepanje in se zadovoljni, polni novih vtisov vrnili proti domu. ■ 35 Naš kraj ■ november 2017 IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE Ne bodi sam, pridruži se nam V sredo, 8. 11., je praznovala svoj visoki jubilej, 90 let, naša dolgoletna članica ga. Francka Prijatelj iz Kompolj. Gospa Francka je članica društva že od leta 1984, torej polnih 27 let. Obiskala sem jo v družbi predstavnic Rdečega križa in Karitasa, da ji zaželimo še veliko zdravja in dobrega počutja med svojimi domačimi. Tako nasmejane in vesele še nisem videla, kajti v letih službovanja v Iskri mi je vedno delovala kot tiha in skromna gospa. Stiska roke in lepih želja za v prihodnje je bila zelo vesela. Razveselila se je tudi našega darila, ki ga bo, pravi, kar uporabljala. Med pogovorom nam je pripovedovala o življenju v mladih letih, starših in sestrah, kako so delali na kmetiji in kako molili. Tudi sedaj vsak dan na TV spremlja sv. mašo. Gospa Francka, vse dobro! Za dobro razpoloženje je poskrbel naš Janez. No, sv. Martin je godoval prav na soboto, 11. 11., in zbrali smo se, da ga počastimo tudi mi upokojenci. Ob 13. uri smo začeli praznovati z dobrim Martinovim kosilom, prilegla se je tudi popoldanska kavica s sladico. Za glasbo je poskrbel g. Kogovšek, naš častni član. Nato smo plesali in peli ob zvokih harmonike. Razšli smo se zadovoljni in veseli z obljubo, da se v decembru zopet srečamo. Približuje se mesec december in z njim tudi dobri možje in praznovanja. Kot vedno nas bo prvi obiskal Miklavž. Ker vemo, da naši starejši člani niso »nagajivi«, jih bo zagotovo obiskal. Pred dnevi je nad Planskim vrhom pogorela jutranja zarja in spomnila sem se, da smo včasih rekli, da Miklavž peče piškote. Če je še tako, piškoti zagotovo bodo. Dogovorili smo se, da bomo imeli prednovoletno srečanje v nedeljo, 17. 12. 2017, z začetkom ob 13. uri. Za hrano, pijačo in glasbo bomo poskrbeli mi, za dobro voljo pa vi. Pridite, tudi tokrat bo prijetno. ■ Prenovljena ekipa študentskega kluba GROŠ V času predsedniških volitev v Sloveniji je bilo izvoljeno novo vodstvo tudi v ŠK GROŠ. V torek, 24. 10. 2017, so v prostorih ŠK GROŠ potekali redni občni zbor ter redne volitve v organe Študentskega kluba GROŠ. Urša Košak, ŠK GROŠ Volili smo člane dijaške sekcije, nadzorne in disciplinske komisije, svetnika Zveze ŠKIS in sveta ŠOLS, člane upravnega odbora in predsednika upravnega odbora ŠK GROŠ. Na mesto predsednika je bil izvoljen edini kandidat Lovro Trilar, na mesto svetnika pa Toni Krampelj. Na mesta upravnega odbora ŠK GROŠ so bili izvoljeni Ana Marija Ahlin, Erik Rojec, Jaka Trilar, Samo Okorn, Matija Mohar in Jaka Novak. Upamo, da bo nova ekipa ŠK GROŠ uspešno delovala! Verjamemo, da bo nova ekipa še naprej skrbela za dinamično študentsko in dijaško preživljanje prostega časa. Oktobrske sončne sobote smo že izkoristili, saj smo se 14. oktobra odpravili na karting z GROŠ-em, štirinajst dni kasneje pa na paintball. Tretjo oktobrsko soboto pa smo v klubu na zabavi pozdravili bruce. Dogajalo pa se bo še naprej. V prostorih kluba GROŠ nas bosta 25. 11. zabava- la Nipke in Trkaj, 9. decembra gremo na predbožični izlet v Salzburg, 13. 12. bo v GROŠ-u kozmetična delavnica, novo leto (30. 12. 2017-2. 1. 2018) pa bomo preživeli v Budimpešti. Več informacij v zvezi z dogodki in ugodnostmi boste pravočasno našli na naši spletni strani (www.klub-gros.com), spremljajte pa nas tudi na Facebooku (www.facebook.com/sk.gros). Pričakujemo vas tudi na uradnih urah v prostorih ŠK GROŠ, in sicer vsak torek in četrtek med 10.00 in 12.00 ter v ponedeljek, sredo in petek med 18.00 in 20.00. Z GROŠ-em ni nikoli dolgčas! ■ 36 Naš kraj ■ november 2017 Vidni in varni na cesti Karitas Župnijska Karitas Dobrepolje-Videm V prejšnji številki našega kraja ste se lahko seznanili s projektom Javne agencije za varnost prometa Bodi viden - bodi previden. V okviru te akcije je agencija podprla številne programe nevladnih organizacij, ki izvajajo projekte s področja zagotavljanja večje varnosti v cestnem prometu. Tudi Slovenska Karitas je izvedla projekt Vidni in varni na cesti. Marta Šuštar Glavni namen projekta je bil ozaveščati otroke in starše o varnem dostopu otrok na dejavnosti, ki se izvajajo v župnijah in povečanje vidnosti starejših peščev, ki v večerni urah obiskujejo mašo ali druge dejavnosti v župniji. Naša Župnijska Karitas je sodelovala v tem projektu z informiranjem župljanov o skrbi za prometno varnost preko župnijskih Oznanil. V sodelovanju z občino Dobrepolje smo tudi izobesili nekaj plakatov in razdelili 50 odsevnih trakov starejšim ljudem. S tem smo jih želeli opozoriti, da svetla oblačila in odsevni predmeti (trakovi, kresničke) povečajo njihovo opaznost na cesti in s tem tudi njihovo varnost. Zahvaljujem se Nejcu, Marku, Tilnu, Blažu in Mihu, ki so sodelovali v tej akciji. Vse informacije, opozorila, plakati in odsevni predmeti pa nam ne bodo nič koristili, če bodo odsevni predmeti spravljeni v žepih ali celo doma v predalih, mi pa bomo še naprej hodili po cestah v črnih oblačilih in morda še brez luči. Če hodimo v večernem času peš po cesti in so naša oblačila temnejša, je še naj- bolje, da se oblečemo odsevni brezrokavnik. Prav gotovo nas bo vsak voznik pravočasno opazil. Bliža se adventni in potem božični čas. Mnogi bomo v tem času gotova radi prišli v cerkev. Bodimo previdni tudi ko gremo iz parkirišča in prečkamo cesto. Prav tako je prav, da vozniki upoštevamo omejitve in pravočasno ustavimo, ko zagledamo pešce. Naj se v našo zavest vtisne spoznanje, da smo vsi udeleženci v prometu odgovorni drug za drugega. Bodimo torej VIDNI in PREVIDNI, da bomo VARNI na cestah. Naj bodo prazniki, ki prihajajo lepi za vse. Zbiranje oblačil, obutve in modnih dodatkov Prav danes, ko pišem ta članek, smo oddali vsa oblačila, obutev in vse kar ste prinesli. Zbrali smo približno 1000 kg. Prostovoljke župnijske Karitas smo ves pretekli teden pregledovale in sortirale oblačila. Veseli nas, da vsako leto dobimo lepše ohranjena in bolj uporabna oblačila in obutev. Iskrena hvala! Oblačila najprej ponudimo našim občanom, predvsem tistim, ki si sami težko kupijo kaj novega pa tudi družinam z več otroki. Posebno prav pridejo otroške stvari, saj vemo, da otroci hitro rastejo in vsako leto potrebujejo nova oblačila in obutev. Že nekaj let npr. pomagamo družini iz Ljubljane, ki ima 7 otrok in so zelo hvaležni za vse. Mogoče bi še kdo kaj rabil, pa nismo vedeli. V prihodnje bi bili veseli, če bi se kdo sam javil, da kaj potrebuje oz. bi nam sporočili, kdo bi potreboval oblačila ali obutev. Večina oblačil smo seveda oddali naprej. Sodobnejša in lepše ohranjena oblačila, obutev, torbice, pa tudi vse kape, šale, perilo in modne dodatke smo oddali na Škofijsko karitas Ljubljana, kjer radi vzamejo od nas, saj pravijo, da iz Dobrepolja vedno dobijo lepe in uporabne stvari ©. Oblačila lahko tudi sami oddate v Skladišče Škofijske karitas na Hudovernikovi 6, tel: 01/232-79-74. Prej pokličite! Ostalo smo oddali v Center za ravnanje z odpadki Špaja dolina, Spodnje Blato 1,1290 Grosuplje, T: (01) 7888 943 ali (051) 273 478, cero@jkpg.si. Tudi tja lahko sami odpeljete tekstilne izdelke. Najbrž vas zanima, kaj tam naredijo z zbranim tekstilom? Na njihovi spletni strani piše takole: »Danes pridelamo zelo veliko odpadnega tekstila. V proizvodnji in potrošnji imajo tekstilni izdelki velik negativen vpliv na okolje. Večina tekstila je mogoče ponovno uporabiti. Večina zbranega tekstila je namenjeno ponovni uporabi v Afriki in Aziji, manjši delež pa se reciklira. Tekstilni izdelki, ki niso primerni za nadaljnjo uporabo, se predelajo v toplotno izolacijske materiale, krpe in druge alternativne produkte.« Takšna zbiralna akcija zahteva kar veliko ur prostovoljnega dela, vendar smo veseli, ker s tem pomagamo ljudem v stiski in tudi skrbimo za varovanje okolje. Hvala vsem, ki ste darovali oblačila, 37 Naš kraj ■ november 2017 obutev in drugo. Zahvaljujem se tudi vsem prostovoljkam in prostovoljcem, ki ste zbirali, sortirali in nakladali oblačila. Bog povrni! Namenitev dela dohodnine za pomoč ljudem v stiski Naša prizadevanja lahko podprete tudi tako, da namenite del dohodnine Župnijski Karitas Dobrepolje. Namenitev dela dohodnine za vas ne predstavlja nikakršne finančne obremenitve. Z namenitvijo dela dohodnine samo določite, da se majhen del (0,5 %) vam odmerjenega davka (ki vam ga država v vsakem primeru vzame) namesto v državni proračun raje nameni izbrani dobrodelni organizaciji. Če ste to že storili, vam ni treba ponovno, ker velja do preklica. Odločitev velja že za tekoče leto, če jo davčni urad prejme do konca leta. V župnijski cerkvi na Vidmu lahko dobite obrazec -zahtevek za namenitev 0,5 % dohodnine Slovenski Karitas. Oni pa zbrana sredstva, ki so namenjena Župnijski Karitas Dobrepolje, nakažejo nam. Vsa navodila, kako izpolnite in kam pošljete, so na obrazcu.^ Bog povrni vsem, ki z veseljem darujete za potrebe Karitas in s simpatijo spremljate naše delo. Vsem bralkam in bralcem Našega kraja želim milosti poln adventni čas in lepo pripravo na božične praznike. > ■j >, > oblikovanje: Barbara Cimerman Dovoiite si skupaj z nami poiepsati in obogatiti praznike TRADICIONALNA BOŽIČNO-NOVOLETNA KONCERTA GodbeDobrepolje - sobota 23.12. 2017 - torek 26. 12. 2017 ob 19:00 uri v dvorani Jakličevega doma na Vidmu VSTOPNINE NI! Z veseljem pa sprejmemo vaše prostovoljne prispevke. Število sedežev je omejeno, zato bo zaradi velikega zanimanja možna rezervacija sedeža. Rezervacijo lahko prevzamete vsak torek in četrtek od 18:00 do 20:00 ure v prostorih KD Godbe Dobrepolje ali pa na telefonskih številkah: 041-764-951 Andrej Škantelj ali 031-218-505 Romana Škantelj, od 5. 12. 2017 dalje. V prihajajočem letu vsem zelmo veliko zdravja in srece! vosi godbeniki 38 Naš kraj ■ november 2017 Turistično društvo PODGORA in Planinsko društvo DOBREPOLJE organizirata Turistično društvo PODGORA in konjeniška sekcija 24. tradicionalni pohod z baklami na Kamen vrh v ponedeljek, 25. decembra 2017. Dnevni pohod: start iz Podgore ob 14. uri Nočni pohod: start iz Podgore ob 18. uri Oba pohoda bodo vodili vodiči. Dnevni pohod bo prilagojen tudi za najmlajše, saj bomo imeli več postankov s pripovedovanjem dobrepoljskih zanimivosti. V Podgori in na Kamen vrhu bo poskrbljeno za pijačo, hrano in dobro razpoloženje. Na pohod se odpravite v primerni obutvi in oblačilih. Zaključek pohoda bo v koči pri Koritu ob klobasah, kuhančku in prijetnih ritmih. TD Podgora O PD Dobrepolje vabita vse konjenike, ljubitelje in rejce konj na BLAGOSLOV KONJ, ki bo na sv. Štefana dan, 26. decembra 2017, pri gasilskem domu na Vidmu v Dobrepolju, z začetkom po drugi, opoldanski maši. Pri vseh morebitnih vprašanjih in z informacijami vam bo pomagal Mitja Zupančič, tel. 041-353-829. PEVCI NAM POJEJO, 4 godci * PA GODEJO GOD PA GODEJO Državno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž Jakličev dom,Videm - Dobrepolje 25. november 2017, ob 18. uri. 1. OTO NEMANIC, 5. ZINGELCI 8. PEVCI LJUDSKIH PRELOŠKI MUZIKANTI Vodja: Marino Kranjec PESMI ZARJA, - Predica - Polka od Toneta KD FRANCETA - Kaj ti je deklica - Valcer ud Škofi. PREŠERNA RACNA 2. TERCET LI - LA, FD KRES Vodja: Jožica Poderžaj 6. GLASBENO-PEVSKA - Marija je po svetu rajžala NOVO MESTO SKUPINA PUSTROUŽEKI - Pr' naši hiš bo še bogastvu - Vsi so venci veli KUD KEBELJ - Dekle je po vodo šla Vodja: Miha Fridrih 9. MOŠKA ZASEDBA - Videčnikov volek FD GARTROŽ 3. FANTJE ARTIŠKI - Prišle so žejence - Nekoč v starih časih Vodja: Slavko Rožman - Po polji že rožce cvetijo - Fantje se zbirajo 7. PEVKE LJUDSKIH - Ja, oja, pa ti dekle moja PESMI TRSTENKE 10. PRIMOŽ GNIDOVEC, - Pobič sem star šele 18 let FS PODKUCA, 4. LJUDSKE PEVKE - En hribček bom kupil KD DOBRAVA NAKLO KD "F. S. FINŽGAR" ŽIŽKI - Splet ljudskih viž Vodja: Rebeka Bukovec - Ce ti ne buš muj - Duša premišlavala • - Kukarco smo lupali (duet) Jskd 39 Naš kraj ■ november 2017 Fundacija Toneta Kralja Fundacija Toneta Kralja je bila ustanovljena z namenom ohranjanja dediščine, ki jo je ustvaril umetnik, naš rojak Tone Kralj, rojen v Zagorici leta 1900. Njegove poslikave krasijo skoraj 50 cerkva, predvsem na Primorskem. Njegovo prvo delo v cerkvi sv. Helene na Pre-mu je iz leta 1921. Na povabilo našega rojaka župnika Ignacija Žgajnarja, rojenega v vasi Cesta, se je Tone Kralj z veseljem odzval in ustvaril, kot pravi stroka, vrh slovenskega ekspresionizma. Od takrat je minilo že skoraj 100 let, zato si člani fundacije prizadevamo, da bi ohranili ta biser umetnikove stvaritve. Že leta 2000 so se začela obnovitvena in restavratorska dela, ki pa se zaradi izredno majhnih sredstev, ki jih prispeva država, vlečejo do današnjih dni. V fundaciji smo se odločili, da začnemo tudi sami zbirati sredstva, zato želimo, da se (tudi z minimalnimi prispevki) zainteresirani oglasijo na Občini Dobre-polje ali po e-pošti na skulj@t-2.si, kjer bodo položnice. Veseli bomo, če boste pristopili k akciji, saj bomo dela našega rojaka tako ohranili, umetnik pa bi bil na nas gotovo ponosen. Poklon rojaku, vsestranskemu likovnemu ustvarjalcu, Tonetu Kralju na pokopališču v Kostanjevici na Krki. Zadnje počivališče si je izbral po svoji volji, prostor za grob mu je odstopil velik prijatelj in njegov občudovalec g. Lado Smrekar, takratni ravnatelj osnovne šole v Kostanjevici. (Foto: Jani Štrubelj) TURISTIČNO DRUŠTVO DOBREPOLJE vabi OB OBČINSKEMU PRAZNIKU Turistično društvo Do6repoCje ponuja nakup voščilnic našega rojaka Toneta Kraja po zelo ugodni ceni Nakup je možen v prostorih TlC-a vsako so6oto v času uradnih ur aR na telefon 041/96 28 23. Naredite lepe praznike se6i in svojim najdražjim! Na sliki: voščilnica Toneta Kralja: »Rojstvo« v nedeljo, 17. 12. 2017, od 8.00 do 12.00, v Jakličev dom na Vidmu na ogled spominske sobe pisatelja Frana Jakliča - Podgoričana, etnološke zbirke Živimo z ljudskim izročilom in multimedijske predstavitve življenja bratov Kralj. Vljudno vabljeni! "Ni moder, kdor veliko reči zna, ampak ta, kdor zna, česar mu je treba." (Slovenski pregovor) 40 Naš kraj ■ november 2017 Zakaj? To vprašanje si je zastavljal in si ga še zastavlja marsikateri udeleženec ogleda Kobariškega muzeja oz. Muzeja soške fronte v Kobaridu. Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje je namreč konec oktobra organiziralo za svoje člane in njihove družinske člane izlet v Kobarid z ogledom Muzeja soške fronte ter Muzeja sirarstva. Franci Zorko Vprašanje »zakaj« se je seveda postavilo vsakomur, ki si je ogledal muzejske zbirke o grozotah številnih bitk na soški fronti. Zakaj je bilo potrebnih skoraj milijon žrtev na eni in drugi strani fronte? Da ne omenjamo trpljenja družin padlih vojakov. Vprašanje zakaj je v tem primeru resnično na mestu. Toda odgovora na to vprašanje žal ni. Tako kot ni odgovora na vprašanja, zakaj je moralo umreti na tisoče in tisoče ljudi v najrazličnejših vojnah v človeški zgodovini, ki so se na koncu končale »za zeleno mizo«. Ob ogledu razstavljenih eksponatov in fotografij ter ob temeljiti razlagi takratnega dogajanja se ni nihče spraševal, kdo je bil na kateri strani oz. katera stran je bila prava. Prikazano trpljenje vseh in vsakega udeleženca posebej na soški fronti je bilo dovolj zgovorno. Pravimo, da je zgodovina učiteljica življenja, toda očitno smo ljudje slabi učenci. Kar nekaj časa je bilo potrebnega in sprehod z enega konca Kobarida do drugega je vsem udeležencem ogleda muzeja kar prijal, da smo se lahko postavili v realni današnji čas. Na drugem koncu Kobarida je namreč Muzej sirarstva, ki mu je bil namenjen naš naslednji ogled. Sirarstvo ima v tem delu Slovenije bogato tradicijo. Visokogorski pašniki z neokrnjeno naravo dajejo že od nekdaj najkakovostnejšo surovino - mleko - za izredno kakovostne in okusne sire, ki smo jih po podrobni seznanitvi z zgodovino sirarstva in tehnologijo sirjenja tudi pokusili. Mnogi pa smo sire iz sirarne Planika odnesli tudi s seboj. Prijeten ter hkrati poučen izlet smo zaključili ob okusnem domačem kosilu na turistični kmetiji Na hribu v Slapu nad Vipavo. Poznavalci žlahtne kapljice so bili navdušeni tudi nad domačimi vini in prenekatera steklenica je romala na avtobus za kasnejšo uporabo. ■ Slava jim Člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo se vsako jesen pred dnevom mrtvih poklonimo spominu na svoje preminule soborce in člane združenja. Franci Zorko K spominskemu tetraedru smo položili cvetje ter se z minuto molka spomnili vseh, ki so v vojni za Slovenijo žrtvovali največ, kar lahko človek da za svojo domovino, to je svoje življenje. Spomnili pa smo se tudi vseh članov združenja, ki jih ni več med nami. Na njihove grobove so odšle delegacije območnega združenja in se poklonile umrlim ter v spomin prižgale sveče. ■ 41 Naš kraj ■ november 2017 Uspešni tedni za ekipe Futsal kluba Dobrepolje Tekmovanja v starostnih skupinah od 13 do 19 let so že v polnem razmahu, v preteklem tednu pa so se začeli tudi turnirji za starostni kategoriji do 11 oziroma do 9 let. Pretekli mesec je bil za igralce Futsal kluba Dobrepolje zelo uspešen. Bojan Novak Najstarejša klubska selekcija, ekipa U-19, je od zadnje številke Našega kraja odigrala tri tekme. 29. 10. je na gostovanju v Škofijah močno porazila tamkajšnjo ekipo KMN Bronx (0 : 8). Tri zadetke je dosegel Matevž Klinc, dva Primož Žnidaršič, po enega pa Žiga Andolšek, Tadej Širaj in Damjan Ilic. Dva tedna kasneje, 12. 11., je bila v domači dvorani v Velikih Laščah prava nevihta, saj je bil končni rezultat proti ekipi Dlan Logatec kar 16 : 3 za naše fante. Štiri gole je dosegel Matevž Klinc, ki je trenutno najboljši strelec lige, tri je dodal Jan Širaj, po dva Žiga Andolšek in Primož Žnidar-šič, po enega pa so prispevali še Tadej Širaj, Matic Babič, Martin Štrekelj in Damjan Ilic. Selekcija U-17 je 28. 10. v Škofijah izgubila z ekipo KMN Bronx (1 : 3), edini zadetek je dosegel Matic Babič. V naslednjem krogu pa je ekipa premagala ekipo Puntar iz Tolmina. V Velikih Laščah je bilo 6 : 1. Jan Širaj in Nejc Gvoz-den sta zadela po dvakrat, po enkrat pa sta bila uspešna še Peter Brodnik in Luka Fink. 18. 11. je ekipa odšla v Ajdovščino, kjer je odigrala tekmo proti tamkajšnji ekipi Kix Ajdovščina. Naša ekipa je domačine suvereno premagala z rezultatom 9:3. Tri zadetke je dosegel Jan Širaj, po dva pa Luka Fink, Peter Brodnik in Matic Ba-bič. Po tej zmagi je bila ekipa na drugem mestu na lestvici. Ekipa U-13 je 28. 10. odigrala turnir v Velikih Laščah. Izgubila je obe tekmi, proti ekipi NK Ribnica Kočevje z 1 : 4, proti ekipi Futsal Olimpija Ljubljana pa kar z 1 : 10. Zadetka za našo ekipo sta dosegla Gašper Tomašič in Emil Šinkovec. Teden kasneje je ekipa odigrala turnir v Škofijah. Najprej je remizirala z domačini (4 : 4; Luka Grm 2 zadetka, Klemen Marolt in Gašper Tomašič po en zadetek). Sledila je odlična predstava proti ekipi FC Litija, ki so jo odpravili kar s 13 : 2. Grega To-mašič je zadel kar štirikrat, Luka Grm trikrat, Gašper Tomašič in Timotej Jamnik po dvakrat, po en zadetek pa sta dodala še Erik Fink in Enej Strah. Sledila je še tekma proti ekipi ŠD Extrem, tudi to pa so naši igralci dobili (4 : 2). Spet je bil odličen Gašper Tomašič, ki je zadel dvakrat, po enkrat pa sta mrežo zatre- sla še Luka Grm in Klemen Marolt. Četrti turnir je ekipa odigrala 18. 11. v Ljubljani. Najprej je padla ekipa KMN Oplast Kobarid (6:1), nato pa še ekipa KMN Bronx Škofije (5:1). Na prvi tekmi se je med strelce vpisalo pet različnih igralcev (Klemen Ma-rolt, Luka Grm, Gašper Tomašič, David Nose in Timotej Jamnik), en zadetek pa so si nasprotniki dali sami. Na drugi tekmi je Luka Grm zadel kar trikrat, po en gol pa sta dodala Klemen Marolt in Gašper Tomašič. S tema zmagama je ekipa celo prevzela vodstvo na lestvici. ■ DOMAČE TEKME EKIP DO IZDAJE NASLEDNJE ŠTEVILKE: U-19: 26. 11. 2017: Futsal klub Dobrepolje : KMN Oplast Kobarid U-17: 16. 12. 2017: Futsal klub Dobrepolje : Siliko Atet rent a car U-9: 26. 11. 2017, 10.00: Futsal klub Dobrepolje : Futsal Olimpija 10.40: Futsal klub Dobrepolje : Extrem Sodražica 42 Naš kraj ■ november 2017 Tekači ŠD Dobrepolje na 22. Volkswagen Ljubljanskem maratonu 22. Volkswagen Ljubljanskega maratona se je udeležilo kar nekaj tekačev iz ŠD Dobrepolja, večina jih je tekla na GARMIN 10-kilometrskem rekreativnem teku in na 21-kilometrski preizkušnji. Jože Babič in Jože Šuštar pa sta se odločila, da se spopadeta z 42-kilometrsko razdaljo. Kaj mislite, kako so se odrezali? O tem sploh ni dvoma ... Vsi so bili ODLIČNI. ČESTITKE vsem tekačem! Janja Babič Tekači ŠD Dobrepolje smo se letos ponovno udeležili največjega tekaškega dogodka v Sloveniji, 22. Volkswagen Ljubljanskega maratona, ki tekačev ne pusti ravnodušnih. Nedelja, 29. 10. 2017, se je kot vsako leto začela tako, da smo nastavili ure na zimski čas. Za tekače na 10-kilometrski preizkušnji je dodatna ura spanca še kako dobrodošla. Ko ste drugi še sladko spali, se je tekaška ekipa ŠD Dobrepolje že pridno peljala proti Ljubljani, saj se je 10-kilometrska preizkušnja na Ljubljanskem maratonu za vse rekreativne tekače začela ob 8.30. Ko stojiš v eni izmed con, je jutranji mraz kmalu pozabljen, saj je ozračje med tekači na startu nabito s pozitivno energijo, ki je edinstvena, saj tako vzdušje pred začetkom teka, pa verjemite, jih je bilo do sedaj že kar nekaj, doživiš le na Ljubljanskem maratonu. Če je v tebi še kanček dvoma, se razblini v trenutku in veš, da boš blestel, ker te množica navijačev ob progi ponese vse do cilja. Čas teka je za nekatere pomemben, za druge pa ne, saj če tečeš s srcem in zase, si naredil maksimalno največ, kar si lahko, in dober rezultat pride sam od sebe. Medtem ko so tekači na 10-kilometrski preizkušnji bili bitko s progo, so se tekači ŠD Dobrepolje na 21-kilometrski preizkušnji peljali proti Ljubljani. To so tisti tekači ekipe ŠD Dobrepolje Dirjam k'norc, ki so izredno dobro pripravljeni tako psihično kot fizično, saj 21 km ni od muh, da sploh ne govorimo o 42-kilometrski preizkušnji, za katero pravim, kapo dol in klanjam se vsakemu, ki mu to uspe doseči, pa če je to zgolj enkrat v življenju. Medtem ko zahteva 21 km mogoče le več kilometrine v treningih, pa je pri 42 km to povsem drugače, saj je poleg premišljenih treningov treba načrtovati tudi vnos elektrolitskih napitkov in hrane med tekom, ker drugače lahko tekač po 30 km doživi, da preizkušnje ne bi zmogel, saj se telo bori z naporom kot tudi s t. i. tekaškim zidom, ko je treba premagati samega sebe in biti psihično močan. Občutek, ko prideš v cilj po 21 km, je odličen, ampak po 42 km pa mora biti za tekača nekaj najboljšega v življenju, ker ti uspe premagati samega sebe. Še enkrat čestitke vsem tekačem za odlične rezultate na 22. Ljubljanskem maratonu. Srečno pri zastavljanju in izpolnjevanju ciljev za prihajajočo tekaško sezono. Misli o letošnjem Ljubljanskem maratonu si lahko preberete v naslednjih vrsticah: Velik dogodek, še večji dan, ko v Ljubljani je tek razprodan. Truma tekačev se v centru dobi, da si izmerijo svoje moči. Ko zaigra in zabobni, utrip hitro naraste ti. Potem stroj zagrmi in vemo, da umika več ni. Reka ljudi vase potegne te, energije je dosti za vse. Zvesti navijači spremljajo nas, bodrijo in vzklikajo na ves glas. Ob vsem tem pozabiš na skrbi, tečeš hitro, da se za tabo kadi. Ciljna črta pred tabo je, samo še malo ... in konec je! Srečen, vesel, da uspelo ti je; prešerno nasmejan domov vrneš se. Katarina Vinšek (10 km) Ljubljanski maraton vedno predstavlja nekakšen vrhunec tekaške sezone. Veličasten je - odlično organiziran, množično obiskan (tako na progi kot ob njej) in med tekom občutiš ponos, da si del njega. Hvala vsem puncam, s katerimi se družimo na treningu, brez njih vseh teh doživetij ne bi bilo. Hvala tudi ŠD Do-brepolje, ki bdi nad nami in čigar majico ponosno oblečemo na vsaki tekmi. Ana Kaplan Novak (10 km) 43 Naš kraj ■ november 2017 Kaj naj rečem kot super doživetje. Želeni rezultat na 21 km res ni bil dosežen, vendar sem vseeno zadovoljna. Predvsem pa gre za druženje in da kot člani društva v čim večjem številu predstavljamo ŠD. To nam zelo dobro uspeva, saj imamo zavidljivo dobre rezultate, prav vsak izmed nas. Vesna Ponikvar (21 km) Vrhunec tekaške sezone za vsakega tekača je Ljubljanski maraton. Lani mi je poškodba preprečila udeležbo na Ljubljanskem maratonu, zato pa sem bil letos toliko bolj zadovoljen in srečen, da sem bil delček dogodka. Odtekel sem polmaraton in ga več kot uspešno zaključil. Izredno sem ponosen na družbo okoli mene, ki mi vztrajno sledi in mi daje voljo za naprej. Še enkrat iskrene čestitke vsem tekačem ŠD Dobrepolje in Dobrepoljcem nasploh. Obenem pa vabim tekače, da se nam pridružijo in da vidijo, kako lepo se imamo. V prijateljstvu je moč. Alojz Kuplenk, predsednik ŠD Dobrepolje (21 km) Sama letos nisem tekla, saj me je presenetila viroza. Pač včasih ne gre vse po planu. Kljub temu sem spremljala ekipo žensk, s katerimi skupaj tečemo in se pripravljamo na različne teke po Sloveniji. Tekle so na 10-kilometrski preizkušnji in tudi letos dokazale srčnost. Čestitke vsaki izmed njih. V tekaški družbi je lažje dosegati cilje in s to vnemo, ki jo kažejo, bo ekipa z leti boljša. V Ljubljano sem se odpravila s sinovi kot navijačica svojega moža, Jožeta, ki se je prvič spoprijel z maratonsko progo - 42 km. Nikoli nisem pomislila, da mu ne bi uspelo, saj je bil pripravljen. Budno smo ga skupaj z ostalimi tekači spremljali preko aplikacije in se veselili vsakih novih 5 km, ki so bili za njim. Letos veter ni prizanašal. Težko je bilo vsem, ki so tekli 21 km, še bolj pa ostalim, ki so tekli na 42 km. Sunki vetra so bili na določenih delih proge močni. Vsi, ki tečemo, vemo, da je občutek tak, kot da bi tekel na mestu. Ampak Jože se je pogumno boril z vetrom. Do 30 km mu je družbo delal Jože Šuštar, ki ga je nato ustavila poškodba, medtem ko je Jože Babič pogumno tekel dalje proti cilju. V centru Ljubljane smo ga bodrili v zadnjem km, tako da je dobil dodaten zalet, ki ga je ponesel vse do cilja - 42 km. Z otroki sem ga pričakala v cilju in bili smo nanj več kot ponosni, težko je opisati te občutke veselja. Bravooo!!! Janja Babič, vodja ženske tekaške ekipe ŠD Dobrepolje Za prvi maraton sem si »izbral« težke razmere za tek, saj je močno pihalo. Seveda sem za prvič tekel malo bolj previdno, kar se je izkazalo za dobro, saj je veter močno oteževal tek. To se je še posebej poznalo po 25 km. No, na srečo sem bil dovolj dobro pripravljen in razen nekaj obvladljivih krčev v zadnjih kilometrih nisem imel posebnih težav. Občutek, ko po tako dolgi poti pritečeš skozi cilj, je res nekaj posebnega, in če bodo telesne sposobnosti dopuščale, ta maraton vsekakor ni bil moj zadnji. Jože Babič (42 km) Tek po dolenjskih gričih in dolinah Zamisel je bila stara že skoraj leto dni in tekači ŠD Dobrepolje smo jo izpeljali v nedeljo, 24. 9. Zadali smo si cilj preteči razdaljo iz Vidma pa do najznamenitejšega romarskega kraja na Dolenjskem, to je Zaplaza nad Čatežem. Alojz Kuplenk Dobili smo se torej v nedeljo, 24. 9., zjutraj na Vidmu in po kratkem dogovoru začeli tekaško avanturo, dolgo skoraj 40 km. V rahlem tempu smo prispeli v vas Krka, tam pa nas je že čakalo spremno vozilo z voznico Stanko, ki je bila tudi v nadaljevanju teka najbolj zaželena oseba. Ona je bila namreč tista, ki nam je pomagala na poti s pijačo in manjšimi prigrizki. V roku 5 ur smo vsi prispeli na cilj, tako 44 Naš kraj ■ november 2017 tekači kot kolesarja pa tudi spremstva se je nabralo. Vseeno naj omenim tekače: Jože Babič, Jože Šuštar, Janez Lohkar, Vesna Ponikvar, Petra Grandovec in moja malenkost. Pot sta prekolesarila Tadeja Kuplenk in Andrej Babič. Zahvaliti se moramo družinam in spremstvu, ki nas podpirajo in nam pomagajo pri izpeljavi »norih«zamisli. Komaj je ena zamisel izpeljana, že se je rodila nova. Ta naj bo še skrivnost do naslednjega leta. Ob tem naj povabim nove tekače in tekačice v našo družbo, ker se imamo lepo, se prijetno zabavamo, se utrujamo, a smo vseeno vedno močnejši. ■ Varna pot v šolo Petra Krašna 23. 10. 2017 je KPG pričel z gradbenimi deli na Vidmu - v t. i. T križišču pri frizerskem salonu Čopek. Podrli so dva kostanja, postavili semafor in začeli delati. Odlično! Kot vsi vemo, je tu do tega dne potekala pot do šole. Varna pot. Otroci so po pločniku mimo Jakličevega doma, frizerskega salona in naprej do šole varno prispeli na cilj - v šolo. Kako pa je danes? Ne varno! Pot poteka mimo banke, gostilne Brdavs, po cesti, pa makadamu, po lužah ... vse do šole. Hodijo po komasacijski poti, po kateri je bilo prepovedano hoditi in voziti še nekaj mesecev nazaj. Danes je ta pot varna. Čez noč. Vemo, da gradijo v bližini šole vrtec, vemo, da je na tej cesti veliko tovornjakov, delovnih strojev ... in otroci se nimajo kam drugam odmakniti kot v blato. Ljudje božji, občinski ... Kje živimo? In ljudje smo tiho kot ovce, vse dokler se ne bo nekaj zgodilo. Kdo bo odgovarjal? Kdo je dolžan poskrbeti za varnost otrok? Otroci hodijo tudi k verouku. Tudi zjutraj. Začnejo ob 7.30, končajo ob 8.15, z 8.25 pa pričnejo pouk v šoli. Pred pričetkom del so imeli od župnišča do šole približno 5 min hoje, danes se ta čas podaljša za vsaj 2-krat. Torej, če ni dežja, luž, blata ali snega, jim to morda še uspe. Ko pa se vreme spremeni in je polno luž, blatnih bankin in travnikov, v šolo prispejo mokri, blatni. Takšni so in verjetno še bodo (ne vemo, do kdaj) do 13. ure, nekateri še dlje, nato jutranjo "vajo" ponovijo - morajo priti še domov. Starši se sprašujemo, ali je to normalno za ta čas, tisočletje, v katerem živimo? V razmislek! Pa brez zamere. ■ d [n "Modri ljudje imajo notranji občutek za to, kaj je lepo, in največja modrost je zaupati tej intuiciji in se ji prepustiti, da te vodi. Odgovor na bistveno vprašanje, kaj je prav, tiči v človekovih prsih. Zaupaj si!" Aristotel "Tri poti vodijo k modrosti: razmišljanje - to je najplemenitejše; vzgoja - ta je najlažja; in izkušnja - ta je najtežja." Konfucij ^_._^ 45 Naš kraj ■ november 2017 Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič in pozabo, po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo. (T. Pavček) Človek, ki ga imamo radi, nikoli ne umre, samo daleč, daleč je ... ZAHVALA Ob nenadni izgubi sina, brata, strica JOŽETA PRIJATELJA (13. 3. 1961-12. 10. 2017) se iskreno zahvaljujmo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje, darove za maše in cerkev. Posebna zahvala velja sosedom za neizmerno pomoč, gasilcem prostovoljnega gasilskega društva in pevcem moškega zbora. Hvala vsem, ki ste se poslovili od njega in s svojimi močmi pripomogli, da smo ga pospremili na njegovi zadnji poti. Pogrešamo te. Vsi tvoji Zdaj ne trpiš več, draga mama. Zdaj počivaš. Zdaj te nič več ne boli. A dnevi so mrzli, prazni, opustošeni za nas, odkar te več med nami ni. ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage žene, mame, tašče, stare mame in prababice MARIJE ADAMIČ (22. 11. 1938-13. 11. 2017) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali sveče, cvetje, dali dar za svete maše ter ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala osebju Zdravstvenega doma Videm in Grosuplje, dežurnim zdravnikom Zdravstvenega doma Grosuplje in Ivančna Gorica, osebju UKC Ljubljana in bolnišnice Golnik ter patronažnima sestrama Klavdiji in Janji za vso skrb in nego naše mame v času njene bolezni. Zahvaljujemo se g. župniku Francu Škulju in g. diakonu Primožu Megliču za lepo opravljeno pogrebno slovesnost, ge. Mariji Novak (Pogrebne storitve Novak, Marija Novak s. p.) za organizacijo pogreba in moškemu pevskemu zboru za lepo odpete pesmi. Hvala sosedom, še posebej Aniki in Frančiški Prijatelj, ter vsem, ki ste mamo do zadnjega obiskovali, ji pomagali, jo bodrili in spremljali z molitvijo. Hvala tudi vsem molivkam in molivcem, ki ste in še molite za našo mamo. Naj vam Bog povrne za vsa dobra dela. Vsi njeni Srce je omagalo, dih je zastal, a na njo spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mamice, hčerke, sestre, tete in svakinje IRENE BABIČ (13. 3. 1959-25. 9. 2017) iz Kompolj bi se radi zahvalili sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sošolcem, vaščanom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, za izrečena sožalja, besede tolažbe, darovane sveče, cvetje, svete maše, denarno pomoč, ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Naše hvaležne misli naj dosežejo vse. Posebna zahvala cvetličarni Lilija za organizacijo pogreba, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za lepo zapete pesmi, trobentaču, Ireni in Bernardi za pomoč v vežici in molivki Mariji. Hvala vsem in vsakemu posebej. Težko je in boli, ko te nekdo zapusti, a v srcu zapisan spomin naj nikoli ne zbledi. Ohranimo jo v lepem spominu. Njeni domači Morda se kdaj bojiš, da te drugi ne bodo sprejeli. A tudi drugi se bojijo, da jih TI ne boš sprejel. Zato sprejemaj druge, da boš lahko tudi sam sprejet. Dajaj, da boš lahko dobil. Neizmerna je ljubezen, ki zmore prenašati naše slabosti in nam odpuščati napake. In kako velika je moč odpuščanja, ki osvobaja, prinaša radost, mir, ljubezen. Naj te na poti noben poraz ali ovira ne zaustavi. Pojdi pogumno naprej, saj z vsako težavo le pridobivaš znanje, izkušnje, moč. Pojdi naprej z vero. Uspelo ti bo! Mateja Debeljak, MISLI ZA LEPŠI DAN * * 46 Naš kraj ■ november 2017 Si želite prenoviti kopalnico ali le zamenjati obstoječe kopalniške elemente in armature? Renovirate stanovanje oz. si urejate mansardo in želite prestaviti oz. zamenjati ogrevalno in vodovodno napeljavo? Potrebujete vzdrževalca svojega objekta? Odgovor na vaše želje je: Domen - DHS hišne storitve s.p. -► mojster za vodovodne in ogrevalne instalacije ter druga manjša hišna popravila. POKLIČITE na tel. št. 051 864 601 in ne bo vam žal, saj pridem točno, naredim pa hitro in natančno WWW.BLESK2.SI KONTAKT: T://051-334-826 T://01-836-99-33 E://lNFO@BLESK2.SI Sebastjan Pogorelec, Bukovica 2, 1310 Ribnica STEI tSTVO HREN Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: • Brušenje stekla • Fazetiranje stekla in ogledal • Peskanje stekla • Izdelava izolacijskega termopan stekla • Kaljeno steklo • Tuš kabine (po meri, s tesnili) • Ogledala • Kopelit steklo za delavnice • Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) • Montaža vsega navedenega • Ostale steklarske storitve • Intervencija 24 ur na dan OPTIK JANEZ POZNIČ s.p. Vrvarska 3, 1310 RIBNICA info 01 / 8360 367 Delovni čas: od pon. do pet. od 9h do 19h Sobota in nedelja zaprto! Hvala za obisk - se priporočamo! • Toplotno izolacijske fasade • Z nami do subvencije ekosklada (do 2.400 €) • Celotna izolacija ovoja stavbe: - fasada - izolacija podstrešja (volna, celuloza) - dobava in montaža oken (RAL montaža) - hidroizolacija in izolacija sten v zemlji - sanacija kapilarne vlage (vdor vlage iz tal) • Z nami do subvencije ekosklada (do 7.000 €) • Brezplačna 3d vizualizacija vašega objekta • Adaptacije, prenove (stanovanjski, poslovni objekti) - slikopleskarska dela - polaganje talnih oblog (parket, PVC, epoksi) - keramičarska dela (prenova kopalnic) • Gradbena in zaključna dela - manjša zidarska dela - ureditev okolice (tlakovci, škarpniki) - čistilni servis (redna in generalna čiščenja) EKOSKLAD SUBVENCIJE 2015 - brezplačna priprava dokumentacije - krediti + subvencije ZAGOTAVLJAMO - visoka kakovost storitev - konkurenčne cene - 100% zadovoljstvo strank BRATA TOMŠIČ Matej 031 461 933 Stane 7" 041 929 388 Krovstvo - strešno kleparstvo, suhomontažna gradnja - knauf, slikopleskarske storitve, polaganje izolacije, barvanje opaža, ... info@brata-tomsic.si www.brata-tomsic.si ^ANITAR, Vojkova 58, Ljubljana tel: 01/568 27 29 gsm: 031/622 542 041/622 542 e-mail: info@sanitar.si Izdelava vseh vrst ogrevalnih sistemov na ključ (solarni sistemi, toplotne črpalke, peleti, drva, plin, olje) Izdelava vseh vrst strojnih instalacij (vodovod, plin, ogrevanje) Adaptacije celotne kopalnice z vsemi obrtniškimi deli ZA BREZPLAČEN OGLED IN SVETOVANJE pokličite 041/622-542 (Borut) ali 031/622-542 (Vojko). PROIZVODNJA PVC IN ALU STAVBNEGA POHIŠTVA PVC okna in vrata in zunanje police rolete, žaluzije, senčila, komarniki • ALU okna in vrata • notranje garažna vrata • adaptacije stanovanj, hiš in poslovnih prostorov ALU VHODNA VRATA -PRIBA BASIC 0 debelina 67 mm 0 nerjavni ročaj 80 cm/ner-javna kljuka HOPPE E5726 0 toplotna prevodnost UD = 0,9 W/m2K 0 cilindrični vložek + 3 kosi ključev 0 pokrivno krilo zunaj in vstavljeno znotraj 0 3-točkovno zaklepanje 0 DOSTAVA IN MONTAŽA 0 elektrozapirnik ENOKRILNA VRATA 1.899 EUR (z DDV) SUPER CENA! OKNA jJjim priba@amis.net»www.priba-okna.si CENA VELJA ZA: • enokrilna vrata brez stranske svetlobe, dimenzije do 1000 x 2100 mm (narejeno po meri) • standardne barve RAL TIGER: 9010, 9016, 9003, 9006, 9007, 7016, 8017, 6005, F29/80077, Grigio ANTICO, PUNTO Grigio • cena vsebuje dostavo, montažo in 9,5 % DDV • steklo standard: SATINATO, ČINČILA, PESEK • cena ne vsebuje demontaže starih vrat, odvoza na deponijo in obdelave špalet z ALU letvicami ali mavčno-kartonskimi ploščami • aplikacije so samo na zunanji strani Sedež podjetja: Kompolje 68, 1312 Videm - Dobrepolje Razstavni salon in proizvodnja: Javorškova 3, 1315 Velike Lašče Kontaktni podatki: telefon: 01 510 55 30; faks: 01 510 55 31; gsm: 041 402 780, 041 449 334, 051 402 780 e-pošta: priba@amis.net www.priba-okna.si Prodaja, servis in vzdrževanje računalniške opreme za podjetja in fizične osebe. JUNITEH RAČUNALNIŠKE REŠITVE Boris Kaplan s.p. Predstruge 95 1312 Videm-Dobrepolje M. 051 417 022 boris.kaplan@juniteh.si