go dar rt niske m ar Izhajajo vsako sređo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 glđ. 60 kr., za pol leta 1 glđ. 80 kr., za četrt leta 90 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 glđ. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 glđ. 15 kr. nov. đen. Ljubljani v sredo 24. marca 1869. Gospodarske stvari. ne Nekaj sadjereji. Spisal A. Ž t. dasiravno bi se mnogi med njimi z veseljem tega važ-nega posla poprijeli in bi si tako v svojem kraj precenljive in stanovitne spominke postavili. Cal sem že večkrat gospodarj e ob prilikah bil govor o sadjereji > ko je 9 ovemu apredku mnogovrstne vorilo brez 1 tej zadevi pisalo se je že veliko in še več go- ugovore, češ, kaj bomo drevje sadili, saj sadu tako ne ? al žalibog! z malimi, pa slavnimi izjemki skoro doživimo peha CiičV« Napak, Tniiuu ivu unujiaujvj al moj namen ni tukaj pisati celih litanij ktere to važno reč zadržuj ej o, je mnogo; nektere važnejše hočem našteti in malo jih pretresti. Ena je:mlačnost župan ij po deželi za po drevj Neki jem ? tati vse pokradejo in je drevj noče več tako rasti in roditi ) jezo kakor nekdaj itd župan, čegar ime s plaščem pozabljivosti pok j^iii, oc celó v svoji modrosti ustil, ua ueugiuijivi nasledki pomnoženega sadnega pridelka bili bi še veči da ogiblj vzdig sadjereje davki Ce tudi jaz in vsak posestnik dobro vé da Druga je: pomanjkanje občinskih d nic ali vrtov za Tretj dg°j sadnega drevj vlada rada duhta in duhta, kako bi si naklonila veo dohodkov po davkih, vendar pa tudi to vé vsak, da na 3e pomanjkanje sposobnih učitel sadna drevesa pri nas m nikj drugod mislili > kteri razumejo in hočejo šolsko mladino sadjereje davka nakladati, marveč gotovo je to, da tak gospod teoretično in praktično učiti že zdaj od svoje Ce trt a je ojeglavnost mnogih gospod ki mu P leži mlj v primeri več davka plačuj 9 mimo onega y ki jo 7 ima s sadjem ; vsakemu napredku brez izjemka nasprotni. zasajeno krat kteri so Da me pa nihče napačno ne razume, rečem še en- da te štiri točke niso spi da rad přiznávám častitlj Gotovo je > da va izjemke. »«uv* rx vsake baže, ker se ga obilo, občutljivim srcem priporočam te vrstice / O 7 n it 1 • w1 • • 1 1 • • 1. • -fc očitanj > ampak Al vse to moj namen ni, take ljudi preveriti; saj bi bilo po sta bob v steno metati. Oni so ravno rem kopitu, kakor puška na kamen namreč več nego za domačo potrebo přiděluj mlajšim ; bolj 9 lepih Med pičlimi dobički, ktere je železnica denarcev prinaša gospodarjem, deloma, ker se precej presno poprodá, deloma pa tudi, ako se posuši, jabelc-nik, hruševec in kis iz njega naredi, ali tudi, če se za deželi, posebno naši ubog je menda v prvi vrsti ta, da pa nam Primorcem in Ipavcem přinesla, zori ? v dalj adj > ki pri nas zgodaj tudi da slivovko porabi. Neovrgljiva resnica je pa temveč denara za pridelke v deželo in oziroma v so- koli ni konkurencij mesta převažuje, in v tem obziru se nam bati Skoda > da nimamo lik več in liko boljega sadja v druge dežele sesko priroma, temveč se nje splošno blagostanje po- na prodaj pošiljati! Na noge tedaj rojaci ! Sadite in vikša — in nalogo in dolžnost na to paziti imajo v prvi vrsti dotične županije. Zahtevati ni mogoče, da vsak župan na deželi je izurjen sadjerejec, kajti veliko je tacih, ki od kmetijstva sploh nič ne razumejo, ker so trgovci, rokodelci itd OUiVJLI AJ1V JUL V AU^ Vi"» V y VA W v V&^V T Vi ^ JL VJU^V e Al vendar med odborom vsake županije se kakošen cepite žlahna sadna plemena, in v malo letih bode trgovina se sadjem znamenita in lože bodemo živeli mož JilUli Il d] de , J\lbll 1LUH TVOWJU uv oaujcicjo ili JJ« bUU potrebne vednosti. Takemu naj bi se, ako v onem kraj kteri ima do sadjereje in pa tudi ni sposobnega D tel ja, njeno nadzorništvo izročilo mokroti in mocvirnosti zemljišč. Napisal Ivan Tom aid (Konec.) Jj I I I* Predno se pa grabni na močvirnem zemljišču iz-kopljejo, je treba, da se najpred višina in nižina žatému ni trebna naprava, in stroški za-njo so celó majh sledni* ucuiivimofcïu xcjiwxiv. "vr*jvjv> J za vsako srenjo neobhodno po- devnega zemljišča prav na tanko določi. čtpičt V c*, ni ouuotti ^a-uju ou ViClU Ili aj lim, kajti tiču« uuuouo uiugo pipave , uogu ic jlv — a« vwíijvt soseska ima v pašnikih kak zato pripraven latve (remeljna) in pa nivela, to jo stavne mere treba nobene druge priprave nego 10 12 čevljev kraj prsti j ki pelj večemu to potřebuje, da se mu nekoliko (Schrottwage), kakoršno imajo navadno naši tesarji. in se dobro ogradi ali pa obzida. Na tem Od najvišega do najnižega zemljiščinega konca se za- mestu se potem šolska mladost v ugodnem času uči bije v ravnej meri po več kolov tako globoko v zemljo y sadno drevje presajati, cepiti, ćediti itd., m tako po- da se latva z nivelom vred od enega Koia ao aruzega stane v malo letih občinski zaklad, kteri se v podobi lahko horizontalno, to je ravno, položí. Ce potem cepiti čediti itd tako po da se latva z nivelom vred od enega kola do^ druzega požlahnjenih drevesec med srenjčane deli in gotove navpična črta prvega kola palca obresti donaša 9 sicer pa tudi koršne drugod le za drage denarj o deželi velikokrat tudi pri najbolj adjerejcem zabava 9 iščej volj ka Učitelj črta palcev zadnjega na najnižem kraji zabitega kola men in navpična 38 se lahko ume, da vveznjenost zemljišča od , -v, prav ------, ožnosti, svojih učencev v sadjereji djansko (praktično) nimajo pri- najvišega do najnižega konca ravno 36 palcev znaša. Ako bi bilo tedaj potreba, da se 36 sežnjev dolg in temeljito izurjevati, ker nimajo potrebne drevesnice, vodotoč ali graben izkoplje, lahko se iz omenjenega 92 sodi, da je po tem takem za vsaki seženj za en palec treba globokeje kopati, da bo vodotoČ v ravnej meri od najvišega do najnižega konca vodnému odteku primerno izkopan. A to se umé samo o sebi, da je na-vpiČna črta na najnižem kraji zabitega kola najviso-keja, a navpična črta na nasprotnem kraji zabitega kola najniža, in to zarad tega, ker so vsi koli tako globoko v zemljo zabiti, da ima latva, ako se na kole položí, vselej ravno, horizontalno lego. — Naj bi se tedaj pri izkopavanji podzemeljskih vodotočev, kakor tudi pri drugih, bodi-si kakoršnih koli jarkov ali grab-nov, vselej po omenjenem pravilu ravnalo, kajti veliko je na tem, aa voda po jarkih ne dere in zemlje na dnu in ob stranéh ne ruje ali trga. Mnogokrat se v gorskih brežinah ali podoljih mokri kraji nahajajo, ki izvirajo odtod, da zadene voda na mokroto prepuščajočo spodnjo prst, kjer se nabira in potem zbog svoje teže tudi zgornjo zemljo predere in se tako na površje prikaže. V tem primerljeju je najbolje, da se enaka voda v nalašc zato izkopano jamo lovi, iz jame pa po vodotočih odpeljuje. Toda ne le v gorskih brežinah in podoljih, ampak tudi na ravnem ali pianem se dostikrat močvirnost prikaže , ki izhaja odtod, da se pod tako zemljo, ki ne prepušča mokrotě, neka druga prepuščajoča zemlja nahaja; v tem primerljeji je najbolje, da se zemlja, ki mokrotě ne pušca, na več krajih z velikim svedrom, ki ga navadno za vrtanje zemlje rabijo, pre vrta in brž se bo preobilna mokrota in močvirnost zgubila. Mnogokrat se vidijo močvirja na podnožji gorskih brežin, kjer voda zadene na tako zemljino lego, ki mokrotě ne pušča; voda se po takej legi odteka in pride v dolinah zopet na dan, kjer dostikrat najlepše ravnine popolnoma omočviri. Temu se lahko pomaga s tem, da se izkoplje jarek, ki se po celem podnožji gorske brežine razteza, v kterega se voda lovi in od-p e 1 j uj e. Ce pa zemljišče na ravnem ali pianem tako leži, da se vodi ne more nikakor primeren odtek napraviti, treba je na tako zemljišče napeljati zemlje, s ktero se močvirni kraji zadelajo in po vec širokih jarkov se mora izkopati. Ako bi se pa kakemu zemljišču nikakor ne dala preobilna močvirnost odvzeti, ali če bi bilo to le s po-sebnimi in velikimi stroški mogoče, tedaj je še najbolje, da se enako zemljišče nasadí z različnim lesovjem, kakor so, na priliko, jesen, jelša, vrba in topol. Tam, kjer voda iz potokov in rek čez bregovje udarja , naj se bregovi nekoliko zvišajo, po celej dol-žini pa jezo vi napravijo in z vrbami nasadé. Znanstvene stvari. Sporočilo o XIII. odborovi seji slovenske Matice v Ljubljani 11. marca 1869. 1. 1 1 (Konec.) Gosp. Ivan Koseski je gosp. dr. Jan. Bleiweisu pisal, da Matica do velike noči dobi veliko zbirko njegovih še nenatisnjenih pesem in popolnoma izdelano tragedijo „Mesinska nevesta". — Vecletne vroče želje, da Matica izdá poezije Koseskijeve, se toraj spolnijo. „Slovenskega Stajarja" II. snopič še ni v tiskarni. — 20. oktobra smo g. pisatelje, ki so prevzeli to delo, prosili poslati nam rokopise; g. dr. Srnec nam je odgovoril, da do konca 1868. leta dovrši svojo nalogo; g. prof. Pajek je odpisal, da svojo zadačo zvrši, kolikor preje mogoče : g. dr. Gršak pa je naznanil, da svojo dolžnost stori do 15. januarja 1869. leta. — Drugi niso še odgovorili. —- Přejeli pa došlé nismo še nobenega rokopisa. Zato moramo čakati tudi z rokopisoma: ,,telesne in dušne razmere", ktera sta nam bila že lani izročena. Gosp. Levstik nam je Vodnikov rokopis izročil 24. februarja t 1.; dal se je v presojevanje gospodom J. Marnu, Solarju in Praprotniku, kterih eden bode poročal o njem pri 4. točki in črki a) dnevnega reda. Jaz naj tu samo to omenim, da gosp. Levstik je bil šel po naročilu odsekovem v Javornik, da bi v bar. Cojzovem arhivu, ki seje reklo, da hrani mnogo Vodnikovih pišem, preiskal ta pisma in v Vodnikov življen-jepis vvrstil vse, kar utegne zanimivo biti občinstvu. Gosp. Levstik se je vrnil s sporočilom, da je bil jako uljudno in prijazno sprejet, a da ni našel celó nobenih spisov Vodnikovih. Gosp. Godec nam ponuja rokopis v „jabelčnih plemenih" s slikami. O njem bode v odsekovem imenu sporočal g. dr. Jan. Bleiweis pod točko 4. črka c). Přejeli smo Vil. Ogrincev rokopis „Najdenec", zgodba poleg francoskega. — Naj si. odbor temu roko- pisu voli presojevalce. (Izvoljeni so bili gg. Šolar, Praprotnik in Vávrů.) a) Batjuškov, tajnik pri društvu za izsledovanje in izdavanje národnih spominkov po zapadnem Ruskem, poslal je Matici en iztis „sbornika pamatnike Volyni, t. j. Volhinije (14 risunkov z objasnoviteljnim tekstom) s pristavkom, da če pošiljati jej tudi naslednje, kakor bodo izhajali. — 24. novembra smo se mu zahvalili za ta dar in v znamenje hvaležnosti smo mu po prečast. Mih. Rajevski-ji poslali vse došlé izdane knjige ter mu obljubili pošiljati tudi one, ktere v prihodnje izdá Matica. b) „Srbsko učeno društvo" je 27. okt. u. 1. vprašalo, ali Matica ne bi ž njim hotela stopiti v z vezo književne vzájemnosti? 17. novembra smo mu zago-tovili to zvezo ter mu poslali vse naše došlé izdane knjige; in tudi ono nam je poslalo svoje. c) Od Moravske Matice smo 18. februarja přejeli „Kniho Tovačovská od Brandla" in „Časopis Matice Moravske na výměnu". — 19. februarja smo jej tudi mi poslali vse svoje knjige ter jej zagotovili djansko zvezo književne vzájemnosti. Po vsem tem stavim naslednji predlog: Naj slavni odbor danes potrdi to ravnanje. (Odbor pritrdi temu nasvetu). d) Gosp. dr. J. Bleiweis je odseku za izdavanje knjig izročil pismo, v kterem g. Louis Leger, profesor slovanské literature v Parizu, razodeva želje po vseh Matičinih knjigah. e) „Novice" v 8. listu naznanjajo, da se je v sv. Frančišku v Kaliforniji osnovala čitalnica, ki se je do vseh slovanskih zavodov v Evropi obrnila s prošnjo, naj bi jej poslali knjig, časnikov in podob, da ž njimi ozaljša svoje prostore. Ustanovitelj te čitalnice je Dal-matinec gosp. Rado vic. Pooblaščen darila sprej emati je Pavlo Steič, stud. med. v splošnji bolnišnici na Dunaji. Te čitalnice kakor tudi g. Leger-jeve želje omenil sem zato, da stavim predlog : „Naj slavni odbor privoli, da Matica vstreže oběma prošnjama." (Odbor pritrdi.) f) Gosp. Daš kov „direktor moskovskago muzeev" nam je poslal knjigo: sbornik antropologickih i etnograf. statej v Rossii i stranah ej priloŽaščih." — Jaz nasvetujem: Naj Matica v zvezo književne vzájemnosti stopi z rumjencovsko muzejo v Moskvi." (Odbor pritrdi.) g) Gospá Marie de Neèf, rojena Fleck v Trstu, Matici ponuja Valvazorjeve knjige s prošnjo, da jej naznanimo, koliko bi hoteli dati za-nje. — Da bi si. odboru vedel kaj bolj natančnega povedati, odpisal sem 93 ter jo vprašal, naj pové, za koliko bi jih dala Matici; 2. dne t. m. sem dobil odgovor, da jih pod 400 gld. w v JeJ Gosp. God rokop s: „Jabelčna plemena" naj po nasveta odsekovem ponudi kmetijski družbi. u se ne more dati. knjig. (Tuđi odbor je te misli.) Zato mislim, da Matica ne kupi teh Gosp dr Bleiweis f delo spis na tanko pregled y ki kaže izvedenega sadjerejca al le hvali dl o m ek > Gosp. J. Marn se pismeno zahvaluje si. odboru je iz velike sadjereje, in zarad podob, ki bi morale za JiUllgC , ^llUUHiiljClllilU UVV/UVVUi 1 ovjl UUÍV- vane. — Gosp. Janko Pajek, gimnazijalni profesor knjige gimnazijalnim učencem v XII. seji daro- malane (iluminare) biti, stalo bi na stotine gold bi ? zato ga zdaj tudi družba kmetijska ne mogla sprejeti da si. odbor dijakom mariborske gimnazije bla- Enoglasen je bil tedaj sklep, naj se g. pisatelju pošlj Za „Schodlerjevo fiziko" naj prosi, govoli darovati nekoliko iztisov „Olikanega Slovenca." nazaj se na- Tej prošnji se pridružim tudi jaz v imenu učencev prosijo za presojevalce ljubljanske realke, ter pristavljam, da bi jej koristilo dr. Zup tudi nekoliko iztisov „rudninoslovja" in „štirih letnih slike' 9 in časov u Na to tudi g. Praprotnik ,,štirih letnih izreče željo, da kupij le prof. Vurnar naj se cenejše, Zaj in vlite Lésar je priporočal one v baker Matica nekoliko iztisov svojih knjig podari obrtnijskim skuša kupiti h Blagajnik g. dr. Zupanec nasvetuje : Naj Matica v učencem št. Jakobske glavne šole 9 dr. V o n č i n a pa isto željo izreče za družbo rokodelskih pomočnikov. (Odbor mariborskim kanega Slovenca", pismeno tudi Lj ubij uni s ucencem podari: 10 iztisov „oli- pristavkom, da bi odbornika Trstenjak in nasvet podpirata Raie 9 20 iztisov „štirih letnih casov biti za slovenski muzej, ta pa z želj ta hiša utegnila prva začetnica in nj1 pravila narodna tisk Tudi 9 naj bi 20 iztisov „rudninoslovja" ; ravno toliko ucencem ljub- borniki pritrdijo blagajnikovemu predlog ljanske realke; knjižnici št. Jakobske šole 10 iztisov ta namen v odsek imenovanih knjig; rokodelski družbi pa pncujoci se v od- 9 3 iztise „oli- kanega Slovenca".) Po zaslišanem sporočilu gosp. prof. Solar pové, pogodba podp da so národnega blaga došlé poslali naslednji na- potrjenje olijo se v dr. Zupanec, Ivan Vilhar, Anton Lésar in prvosednik dr. Costa tako, da oziraje se na razodete želje dovršijo to opravilo, vendar preden se 9 naj se predloži odboru v konečno biratelji: 1) Gosp. Oroslav Caf, beneficijat na Ptujem 9 2 snopiča (83) „Narodnih pesmic a 9 gospodje Martin Račk Naposled naznani 9 učitelj v Kropi, Fran čiš ek Poznik, po- pod dr. Vončina, da g. dr. Franj Zarnik, slušalec tehnike v Gradci, M. K., S. Z. in O. P., gim- po njem Matici slovenski svoj mnogo cenj staroslovenski „As s em Evangelist 11 9 nazijasti 1 knjigo (s 186 str.) narodnih in druzih pesmi, pismeno zahvalo ili Vatikansk za ktero darilo mu odbor sklene poslat pravlic dalj e 9 pregovorov itd. večidel nabranih v Kropi; Fr. Poznik snopić „ svetih sanih iz starej še zbirke J. Josta v Kr. pesmi", prepi- star snopič večidel „svetih 7 pesmi", Trnov ec, sodnij ski uradnik na Primorskem, in M. K. gosp. Matevž Poziv. (27) 99 narodnih (večidel pobožnih) Goriškem in Beneškem pesmi", snopič nabranih po 9 gosp. A. J., gimnazijast, snopič (17 str.) pesmic iz Gorenjskih Begen; gosp GašperKrižnik iz Motnika 1 snopić (58) domačih tehtnim in raznoličnim slovstvenim blagom pesmi; \jj guo^« JU- x a u li i o c û. uaj c v c v, ziaocuui uvjíicij u«uj«ui uu jl. luuj« v. x. xjlxws uuuilu uiuugu giauiva, v Motniku, 1 snopič (21 str.) „narodnih pesmi, pripo- izdá Matica vsled sklepa 5. odborové seje, še poseben gosp. Frančišek Odbor slovenske Matice, zbraň 11. t. m., sklenil je med drugim, da Matica za 1870. leta izdá „koledar z letopisom", kakoršen je bil došlé v navadi, ter je meni izročil vredovanje „letopisa". Obraćam se toraj do slovenskih pisateljev s prošnjo, da me podpirajo s kterega se 9 Saje vec, zasebni učitelj nadjam do maja t. 9 vedek, pregovorov, se je na znanje vzela.) Ako dobim mnogo gradiva običaj ev, vraž m imen. u (Zbirka Odsek za izdavanje knjig nasvetuje: _ 9 zvezek, kteremu se nađene imé „Časopis Matice slovenske", kakoršnega želi tudi odbor; ta časopis naj se bode se redno izdajal, ako se bode redno pošiljalo gra- dá tiskati Vodnikov rokopis. Izročilo se je bilo to divo in to iz vseh vednosti. Pri tej priliki dalje na- Levstiku, in ker je pred nekaj dnevi poslal delo ^Kf/KKB^K/ĚĚĚĚHĚĚĚKK^KĚK Matici razun poezij in komentara tudi nekaj prozaičnih ustrežejo odboru in gotovo tudi Matičinim udom znanjam, da vse národně družbe, na pr. čitalnice jako ako 9 spisov skoro dodelanih, zato so prevzeli to v presojevanje za prihodnji koledar Matici pošljejo izkaz 9 iz Solar, Marn in Praprotnik ; poročal je o njem gosp. se razvidi kterega kedaj so se ustanovile, kakov namen imajo, prof. Šolar. Po daljem razgovarjanji se sprejame nasvet koliko družbenikov sedaj štejejo, kdo jim je predsed- njegov namestnik, blagajnik in tajnik in vse po- dr. Bleiweisov, da Matica izdá s p i s e Vodnikove: nik življenje, poezije s komentarom, pa tudi prozaični del; sebne znamenitosti. Iz teh naznanil se sestavi glavni kako naj se vravnajo, kaj opusti ali premeni, to naj z pregled vseh društev, ki se prizadevajo narodu poma- vrednikom gosp. Levstikom dožene odsek za izdavanje gati do vzbude in omike. knjig- Dalje omenjeni odsek nasvetuje: naj se izdá Koledar in Letopis za 1870. leta. Odbor pri- Ljubij ani na dan sv. Jožefa 1869. Dr. E. H. Costa, prvosednik Matice slov. trdi; vredbo koledarjevo prevzame tajnik Lésar 9 dr. Bleiweis, da mu nikakor o letopisu pa razodene ni mogoče pri tolikih opravilih še dalje vredovati leto-pi , in toraj nasvetuje prof. Marn, naj letopisovo vre- dovanje prevzame prvosednik Matičin 9 Poziv slovenskim pisateljem in vredništvom. Slavjanski komitet v Moskvi želi sestaviti knjiž-dr. Costa, nico iz knjig, ki izhajajo zunaj ruske države v slovan- sam. satu. Nasvet podpirajo vsi vprični odborniki, JU Bam j^.u.u. ^ —------ -- sprejame ter ob enem določi, da se^ po „Novicah" o tej vanskih Časnikov, do pisateljev in izdajateljev novih priliki vnovič povabijo pisatelji. Že pred to razpravo knjig, da jih blagovolijo darovati knjižnici v Moskvi, je bral dr. Bleiweis iz pisma g. odbornika Trstenjaka Ker pa po ruskih poštnih pravilih vnanji časniki ~ m se skih jezikih. Zato se obraća do vseh vredništev slo- že lj o », naj Matica opusti izdavanje „Koleda rj a au mvonvYuui vwow^wm vi^o^vvtiv.j. xxxvxvjv dava vsako leto 3 zvezke časopisa, kteri bi bil name- prosi komitet vredništva, ktera hočejo podariti liste, u in lz- _.......P° moskovski časopisni ekspediciji morejo prejemati; zato njen strogim znanostim in vednostim, po izgledu če- naj to prej naznanijo komitetu, da se listi ne skega muzeja. Predsednik dr. Costa opomni, da je to zavračajo na meji V ze ali 4 tednih je dogovor do- odborov"sklep (glej sporočilo 5. in 6. odborové seje), gnan, in potem se pošiljanje darovanih časopisov lahko (Kon. prih.) ki se izvrši brž, ko dojde dokaj primernega gradiva. začne. 94 Rusko Puškinovih Petero v slovenskim jeziku svobodno petih po Ivanu Koseskim Premenul je Pa kdo s teboj Bi meriti se smel, Gruzinka! Bleščečih kit bogat povoj Na čelu dva ima ovinka, vo sveti tvoj pogled, Zmagljivo tt V f V • V • Noci cernejsi i slaj dneva y Obličja sneg z rameni vred Ko paden sneg široko seva. izdih y In ktere glas, Izrazi tak ljubezni sanje Oblike želj in upa zor, govor y y Ko tvoj pogled al dihovanj e ? Mogoče ni de zabi cvet, Ki v tebi ga vesel doseže, De od ljubezni nove vnet Predmet leté objeti střeže. sirov y gorj up y In vender kan Se malo le za tebe meni Tvoj gled je slast, njegov je strup Samoto vec ko tebe ceni. Mermrav in terd, očmern, temnit y y Prebdí Girej noci samotno, Kar angel nek pri njemu skřit, Polakinja, v • ' Z1V1 tihotno. Nedavno, kar Marija svet Dežele tuje je zazřela, Nedavno, raja krasni cvet, V domaći zemlji je živela; Očetu sivim bila vse, On svoj ponos jo imenuje; Kar zaželí, ukaz mu je, Spolniti to, marljivo snuje. Za njo živi, za njo skerbi, De čas ji zmir uglajen tece , Ko jasno ura letnih dní, Nar manjši bol de je ne speče; In tak obris cveteČik let, Mladosti sladko sporočilo, Příhodnosti tolažb, obét, Bi stalno vse ji vedno bilo. Telesa kras, obnašb izgled, Sta svetu kip se sreče zdela, Ko Dobrota ji z očes blišela. Naklonbe tak izverstni dar Je množiti prijetno znala, K soglasni harpi kolobar Ganljivih pesmi pripevala. Dovolj ! rodu Potockiga sonca žar, ko čisti med, Je cudež bil krasotě take, Iz te kervi lepotam pa Ne najdete nikir enake. Bogatili, slavnih, mladih tma ) v zakon je želela, Marij Za njo nebrojna množica Na tihim plamena gorela. Pa vse zastonj, brez prida vse Ljubezni so ji misli stranske, Med svojim zmir vesela je, y želj pak so le vsakdanske Namáh dolgo priderví Tatarov trop na poljske kraje Ko grom in blisk okrog verši Razdene grad, vasi in staje. y IV. Bakčisaraj ski vođoniet. Pravlica. (Dalje.) Tak urno ne smodi požar, Bazrušijo ko ti divjaki, KonČan je cvet dežele kar Vse krog in krog ob vihri taki. SloveČi grad je zapušen, Pozabíjen skor v občinskim padu, Ta je pregnan, un je vmorjen, Marija kje? Ni veČ je v gradu! V domaći cerkvi, kjer okrog Ob zidih knězi spé nekdajni, Pa vsemu konc nej bo in kraj , Zaupanje ji zmir ostane, De čistih želj in snage saj Posvetni stisk in hrup ne zmane Ne gleda nič na srečo zlih, Ne zmeni se za tuje djanje, Svetiše nje je voglic tih, Budí si v njem vesele sanja. Tak sredi muk sercé in zmot Ko se povsot pravica rani In z grehi vrag divjá povsot, y 9 Ves nov je grob, osor n in strog Pa s krono, z gerbam — kdo je rajni? Ce čisto je, se čisto hrani. y Marijin oče v njemu spí, In ona proč je odpeljana, Pod jarmam tuj ca kraj derhtí. Ta guli ga ko cvetje slana. Bakčisaraj ski grešni dvor Se huj za njo ko vatra živa, Marijo zdaj, lepote zor, Dobrote cvet, občinstvu skriva. Zdihuje, joka noc in dan, Ob žalosti tak britko ljuti Usmiljenje cio tverdi kan Do globoČine serca čuti. Nje britki jok, nje žalni zdih Mu kalita ponoćno spanje, Ji odvali overkov zlih, Kar le dospè njegovo znanje Ji zlajša vse za noč in dan Harema vterjene navade Merčlj straža suznih žen Do nje se nikdar ne prikrade Stanuje sama v izbici, Vladarjevo je tak povelje, Le starših ena dojde k nji y De zve in spolni njene želje. Ta sama spi ponoči z njo V obgernjenim ležiš u svilnim, Se ne prederzne kan celó Motiti mir ji z djanjem silnim Gre k reki sama v kopel Ji z drugim ni ničesar skupno y Dovolj živeti je Po svoje ji, na vsem zaupno Je v izbici votlina v zid Okroglo lepa ji narjena, Se vidi not iz zlata lit Kip svete majke Nazarena; Tej noč in dan tu v čast gori Gizdavo kinčena lampada, Pobožnih želj pred njo kleči V molitvicah Marija mlada. Je zdelo se, de angel svet Připlaval je v to izbo doli y In živo tu človestvu vnet Za odpušenje grehov moli. Samota tak ji tu spomin Otožno sladki obujava Na dom zgubljen, in tmin Sužanstva ji spoznati dava. V tem ko jo vsi zavidajo Za sreče cvet jo razglasijo, Je v sercu nje le tuge zlo, Potoki solz se ji scedijo. y Nastopi noc, pokrite so Tavridne polja z mračno senjo Vse tiho je, — le slavčevo v Zverglanje vej oživlja tenjo. Po jasnim nebu sivobled Okroglej lune mirno plava, In z lesketanjem zvezdja vred Na vse platí svitlobo dava. Zavité v beli pajčolan, Neznatne ljudstva duši vsaki, Tatarkinje iz stana v stan Hité v obisk, ko pih po zraki. Kramljaje tam jim teče čas In veselí Bakčisaraj a Lepot izverstnih cvetni kras Večerno hladnih ur se Maja. Potihne dvor, harem zaspí y y Zavito vse je v mir brezglasni Nikaki čerh se ne zbudí, Kalil de bi pokoj ta jasni. Prevohal je Evnuh , pa nima mira, y že vse Sedaj bi pal Sumljiv, nevern, ves dvomba je, Se clo spijoč okrog ozira. Se zdi sedaj, nekdo šeptá, Tam tap stopin šumljá nedvomno. Tu postlje škrip mirú ne dá, Koj misii on: Je znamnje vlomno On pazi v ta in tisti kraj, Posluša, dvomi gleda lazi Na vse platí, naprej, nazaj y y Je prazen trud, nic ne zapazi Le blagozvuk in sladni vek Na sluh doni mu vo dome ta, Iz rožnih mej pa petja jek Prij noč ljudém obeta Tak dolgo trudi gled in sluh, V premislik stvarco vsako vzame Potem se vleže vgnan Evnuh, In spanje ga na moč objame. y Nedvomno! lepe so nočí Prijazno blažniga iztoka, Razkošno čas naprej hití Castiteljem ustav proroka Bogastva kaj po stanicah Dišave kake v cvetnih vertih y y Carobe tma po tišinah, Po haremih lepot zapertih! Le lune lagoden lesket Na te skrivnosti tajno sije, Nemaranje pa časa let, Posvetno skerb vse krog ovije (Dalje prihodnjič.) 95 Politične »tvari. ^ Spet „ilirsko kraljestvo". Iz Trsta 21. marca. 1 à Da mesto nase šteje mnogo zvestih Avstrij ano v, to ni dvomljivo, in videlo se je to ob prihodu cesarjevem v Trst. Al kdor ni gluh in kdor ni slep, slišal je in videl poslednji teden, da lahonstvo, kteremu je „unita ď Italia" (zedinjena Italija) cilj in konec, ima gnjezdo predrznih rogoviležev tudi tukaj, ki si „cele" Italije ne morejo misliti brez Adrije. Ce celó o tacih zadevah tihotna „Triesterica" ni mogla zamolcati pomenljivega napisa na mnozih mestnih vogalih, pac so tudi v Trstu bivajoči ministri, ki so spremljali presvitlega cesarja, lahko videli, kako silna potreba je za Avstrijo, da se cesarju in Avstriji zvesti slo venski narod na obalih jadranskega morja na trdne noge postavi, to je, da dobi ustavno veljavo, ktera kroti prekucijske namene onega italijanskega pajka, kteri svojo^ mreno prede čez Trst in primorje noter v Kranjsko. Cujmo, kakošno novico je boječa se „Triesterica" vendar přinesla v 63. svojem listu, in to popoinoma resnično, tako-le: „Na več vogalih našega mesta je bil danes nabit razglas s pod-pisom „II comitato triestino" (odbor tržaški) na „mladino tržaško" (giovani triestini). Podoba je, da ta razglas ni bil tiskan v Trstu, ampak od zunaj le-sem prinešen. V tem razglasu, ki se pozivlja na neki drug razglas od istega „odbora", v kterem se je Tržača-nom naroČilo, kako naj se obnašajo te dni, se mladina italijanska svari, naj ne počne nič nespametnega, ker bi to zdaj nič ne koristilo. „Domovina (se vé da laška!) — tako se glasijo konecne besede tega raz-glasa — Vas bode kmalu potřebovala." — Vse to je vendar jasno kot beli dan! Državni kancelar grof Beust je bil tudi tukaj, in on, ki je tako tanka ušesa imel za zahteve ogerske, gotovo ni preslišal in prezrl, kam „italianissimi" merijo, in da je pač prav prav imel nadvojvoda Albrecht, ki je že davno sveto val, naj se dunajska vlada ne obotavlja dalje in vstvari kraljestvo ilirsko z zedinjenimi Slovenci, ki so gotova in edina trdnjava proti navalu „zedinjene Italije". Mi Avstriji verni Slovenci klicemo tedaj v očigled zadnjih nakán vladi dunajski pozor! pozor! da ne bode prekasno. Naj državniki, ki držijo krmilo avstrijsko v svojih rokah, osramoté izrek Napoleona I., ki je Avstriji očital, da je zmiraj za eno idejo in eno armado prekasna, in naj ne odlašajo dalje, da se vstvari kraljestvo ilirsko, v ktero se zedinijo Slovenci ob obalih Adrije do podnožja Triglava, ktero pozneje more roko podati ostalim Slovencem, ki se še nikdar niso izneverili svojemu geslu: „Hrib se omaja in hrast — zvestoba Slovencu ne gane!" Ce že ministri avstrijski prezirajo glasove slovenskih časnikov, češ, da so le glasovi „pro domo sua", — če prezirajo glas nemških časnikov „Zukunft" in „Triglava", češ, da so organi strogega slovanstva, — ako jim je „Vaterland" le časnik „fevdalno-klerikalen", naj bi saj brali jedrene obravnave liberalnega nemškega časnika „Reform", kteri mirno in temeljito prevdarja, kar piše na blagor Avstriji, za pravice Slovencev. V 9. listu od 4. dne t. m. pod naslovom „Oesterreich und Italien" govori modri časnik spet zlate resnice, in med drugim spet opominja vlado, naj ne odlaša dalje razvitka slovenskih narodov na meji laški, ter pravi: „Slovani na Kranjskem, po vsem Primorskem, v Dalmaciji in na Koroškem se zavedajo svojih narodnih in političnih pravic. Nočejo se dati niti ponemčiti niti po-laščiti. V to pa jim je treba varstva in skrbstva mo-gočne države, modre in krepke vlade. Tako se bojo ti slovanski narodi postavili pod zastavo močne države, in starodavna zveza, starodavna navada in starodavna udanost jih bo krepko priklenila Avstriji. V ta cilj in konec pa ni gotovejšega sredstva kakor je ta, da se na novo ustanovi kralj est vo ilir s ko. Al to se mora kmalu zgoditi." Tako „Reform." Naj bi ministri, kteri so odgovorni za to, da se Avstriji ne odcepi še več zemlje po lakomnosti italijanski, brali take opomine, in ne bi se gugali v sanja-rijah „Pressinih", ktere bojo pripravile Avstrijo še v huje stiske, kakor jih je že doživela. Narodna ideja ni več prazna fraza 5 plamen je, kterega oživlja več na pravica, ki se je dolgo zatajevala po sebični sili! Slovensko slovstvo. * Katekizem za Slovence videmske nadskofije na Beneskem — je prišei nedavno na svetio, v Gorici natisnjen. — „Novice" omenjajo to knjigo zato, da kažejo, da spet le cerkev skrbi za ohranjenje narodnega jezika in po tem naroda samega. „Danica" piše med drugim resnične te-le besede: „Slovenci dozdaj še niso imeli tiskane prestave tega katekizma; duhovni so sami prestavljali iz laškega v slovensko, torej je očitno, da se je v besedah pogrešala vtrjena edinost. Ni bilo pa moč skrbeti za likanje ondotnega podnarečja, ker slovenščini ondi še nikoli ni bila pot odprta ne v šole in ne v uradnije, akoravno je v videmski nadškofiji 40.000 Slovencev ! Ti Slovenci so bili v začetku pod oglejskimi patrijarhi, 1420. leta jih je odločila benecijska Ijudovlada; le samo v cerkvah se je ohranila slovenščina, in cerkev jo je obvarovala med ljudstvom. Po nekterih farah in ka-planijah je skoraj zginila ali se popačena ohranila. — Novi katekizem bode veliko pomagal, da se ljudstvo tudi bolje slovenŠčine uči, ker zasukan je nekoliko na kranjsko narečje. Da bode sčasoma še marsikaj bolje, se je zanašati. Ne tedaj samo za versko stran je novi katekizem silo doželen, ampak tudi za slovenščino, ktero hočejo ondotni Slovenci svojim mlajšim izrociti, kakor so jo od svojih preddedov přejeli." Baba ima zlodjevo glavo. Smešnica popisana kakor govorijo Sloveni na Beneskem. Renjik Pećian je biu an člověk dobré uoje ino smiešan. Kadar mu je šluó pru, jih je take pravu, de je bluó za popokat za smiehan. Nieku nedjeju po pu-dan, Buoh mu di lue božó, sma sediela pod oriehan, inu me je uprašu: niet ti Jurca, al vieš ti zaki tle par nas praviju, de baba ima zluodjovu glavo? Jest mu niesan viedeu ki reč, se viè; inu on tenčas je za-stopu, de san an Jur, ino zatuó mi je začeu arskladat tako-lè: Niekada, mi je on reku, Križtuš an sv. Petar sta hodila po sviete, inu an dan sta šla po nieki duji pot. Tan na majnin sta zagledala, de baba an zluodi sta se hrèstala, de je bluó strah jih videť. Križtuš an Petar sta an cait gledala kakuó baba an zluodi sta se opalièhala, inu se jih nasajala brez obedne smilnosti, kir baba je tiela preomàhat zluodja, inu zluodi se nie daržu plaćan de bi ga bila baba preomàhala. Kir pa je videu Križtuš de necieta uhenjat se bùtat, je reku Petrů: bieš Petar ciè, inu pomeri jih. Petar je biu ohnjen za bugat ja, pa nie biu še arsvietjen, zatuó kar je stuoru, brez tiet, mu se je vse harduó zgodilu: gre nàglu ciè med nje, inu brez nič reć ne bab ne zluodju, vetegne meč, mahne zluodja po glav, ino flask, glava ciè na tla; posliet mahne pa babu, inu tud nji odsieče glavo. Kadar baba an zluodi sta ležala na tleh, sta še numarcu pocabala, ino na zadnju sta se poměřila. Petru 96 mu se je zdielu de je biu lepuó stuoru, inu bardak, de vže dobro uglajeno skozi več vasi kratkočasno izpe jih je biu pomeriu, se je nazaj uornù h Križtušu. Kri- ljano reško cesto do Postojne. Tudi ne pritrdimo temu žtuš ga popraša: al si jih pomeriu, Petar? Petar: ja da imamo Košanci do Postojne po 5 ur, do Senožeč pa 9 gaspuot! — Križtuš: kakuo si stuoru? Petar: san jim le edsieku glavè. — i\riziusu ILIU UIB ltJpUU lUU ZUIUlUj ^ cil cali y ^/w kjii^laj l ^uouauoai ^jvul oo ^v^j^i^j y lu OC inu reče Petru: ti niesan takuô kuazu jest. Bieš nazaj, mu gabi pes hoditi, se po železnici od št. Petra v ne- Križtušu mu se nie lepuô tuô zdielu po urah uri hodá; vsak starcek pride lahko po cesti v po bližnji postranski poti še poprej , in Če se ino loži jim spek hor glavé. Petar se je kiselu daržů, kterih minutah do tje pripelje, kjer lahko ob enem več kir je biu takuó zažmagan inu pokregan od svojega opravil opravi nego samo fronke (davke) plačati ali ______í.i.A O ___1_______..__Z 1___1____ ________ 1__1____v ____ Irnivn tAvït! VSclli nnm lrîâ n>n Anirnl i 9 vas muoistrà. Se pobere nazaj, kukar oprana kakuoš zamišjen na kreganje Gaspuodove: inu kadar pride tah bab inu zluodju , vas zmotjen, brez nic pomislit, uzame koga tožiti. 97 sam ve ; kje ga čevelj žuli M. v imenu obč. zastopnikov košanske fare tas tle babinu glavô, inu ju nasadí gor na zluodja; Iz vélikih Brusnic. Namesti umrlega župana inu potadà prime pa zluodjovu glavo, inu ju lož gor F ran ce ta Hafnerj a je izvoljen za župana dosedanji na babu. Glavè su se spek sparjele trupli 7 inu baba občinski svetovalec in posestnik Ferd. Û1 břich. an zluodi sta spek oživiela, samuô glavo sta blà zme- Iz Ljubljane. (Cesar v Ljubljani.) soboto zve nila. Inu od tistega časa 7 • v vis nas, de baba ima zluodjovu glavô. Kadar renjik Pečian mi je tuole poviedu takuó zasmejou, de san mu cieu harlu videu. Jurca, pravijo tle par cer ob poli osmih se je presvitli cesar po železnici pripeljal v Ljubljano, spremljan od državnega kance- 9 se je Jurca na Beneškem. Dopisi. Iz Trsta. 21. dne t. m. so okoličani volili svoje zastopnike v mestni zbor. Izvoljeni so narodnjaki larja Beusta in ministrov grofa Taaffe-a in pl. Plener-a. Na tisoče meščanov je vrelo na kolodvor pozdravljat Njih Veličanstvo in razodeti mu zvesto udanost. Med društvi, ki so prišla přiklonit se svojemu Gospodu, odlikovala so se po impozantnem številu národna društva kterim se je pridružilo tudi društvo rokodelcev; bilo Slovenija a 7 77 Sokol (( in čitalnica s pevskim zborom vsi 9 okraji kakor jih je priporočal „Primorec", m sicer v v okraji France Cegnar z 70 glasovi med 134 vseh skupaj blizo 300 s 3 krasnimi zastavami, „So koli" v društveni opravi in 100 bakljami; vstopili so Je ; se v vrstah na desno stran v notrini kolodvorovi. Na Ivan Zor z 78 glasovi med 94 7 3. okraji g. Ivan Piano z 34 glasovi med 49 UlMCijl gt JL V Cv JL& JL 1 Ci XI KJ U UI ^laOU V J. Ul^U y 4. okraji g. Ivan Nabrgoj z 139 glasovi med 146 v v filharmoničnega, tur 9 v ; okraji in v 162 glasovi med 97. Jože Primožič z 111 glasovi med levi strani so stali udje strelskega, nerskega in konštitucijonalnega društva z dvema zastavama in nekolikimi bakljami. Ko v kolodvor prisopiha okraj i -------- — 0------- —— hlapón, Janez Marija Starec z 71 živio-klici sprej mejo Njih Veličanstvo tako in tudi glasi „hoch", gromoviti da so se razlegali po Protivniki slovenskih narodnjakov daljni okolici. Vojaška godba pa gode cesarsko pe- so se napenjali na vso moč, da bi bili ubránili vstop sem. narodnjakom v starešinstvo mestno , jim je popolnoma! Živili vrli okoličani! voza stopivšega cesarja sprejme spoštljivo go- al spodletelo spod deželni predsednik Conrad pl. Eybesfeld 9 m ma Iz Goriškega 14. marca. gistratni predstojnik gospod Gutman Njih Veličanstvu Kakor se je v čas- radost razodeva o prihodu v glavno mesto, ktero Je nikih ne davno bralo, se je na Gradu v Mirnem blizo nepremakljivo in vseskozi zvesto udano Njemu in pre Gorice popolnoma slovenskemu ljudstvu sv. evangelij svitli rodovini Njegovi. Njih Veličanstvo milostno od- že nekaj let na mesto v slovenskem v laškem jeziku govori, da s posebnim veseljem sprejme to zagotovilo, po nekem kapucinu bralo. Ta napaka se je pa, kakor in dostavlja, da so se Ljubljančanje vedno odlikovali se sliši, ravno te dni odpravila, ker namesto laškega p0 svoji zvestobi, in da si morejo vedno v svesti biti duhovna, to službo slovenski bogoslovci goriškega se- Njegove milosti. Potem se je presvitli cesar podal v menišča opravljajo. Toda pri vsem tem, vendar ljud- lično okinčano dvorano, kjer so se mu poklonili knezo stvo ni zadovoljno, češ! za ravno tisti denar, ki se ga škof s stolnimi kapitulari, deželni glavar z deželnimi po zanikernosti ondotnega župnika potroši za pripeljanje odborniki, načelniki c. kr. gospósk, predsednik kupčij- in odpeljanje in za štipendije, bi se lahko stanovitnega ske zbornice in 5 namestnikov velike gospode. vsa dušnega pastirja pri tej romarski cerkvi imelo. Torej kim izmed teh je cesar nekoliko prijaznih besed govoril * želijo Mirenci, naj bi brž ko mogoče se za to poskr- med tem pa je zunaj filharmonično društvo nemško , da bi pri tej Božji poti na Gradu, kakor je bilo pesem, pevski zbor čitalničin pa „Naprej zastava slave' belo že pred več leti, stanoviten duhoven to službo opravljah Iz Kosane 20. marca. pel. Med tem so ministri zunaj čakali in videlo se je listu „Novic", Dopisnik „iz vremske daje grofa Taaffe-a zanimlj ala "zastava „Sokolov" » da se tudi mi doline" *) hoče v 11. | Košanci zoper svojo lastno voljo in prepričanje v na- ce'sarjevemu' vozu in~z bakljado razsvetlili vso okolico so, in za njimi , ki druga narodna društva, v obličji stali meravano senožeško sodnijo in davkarijo podali. prav lepo. Deset minut je brž preteklo in cesar se je Vremci naj si pomagajo, kakor si sami morejo in znajo, podal spet v voz nazaj pod tako navdušenim živio- in mi jim zato gotovo ne zavidamo. Ako bi slava-klicom, in vmes tudi z hoch-klici, da mora res pa brez nas Košance kedaj silil v to, kar naprej bi protestirali, tudi veselje biti Vladarju, ako čuje toliko srčno mu udanost. če bi nam vlada za kaj tacega dekretirala in nas delati £>red odhodom je milostljivi cesar gospodu deželnemu silila do tje novo za nas čisto nepotrebno cesto čez visoki hrib in skozi nevarno samotno lozo. Mi imamo Da se nam ne očita, da enostraneko ravnamo, vzeli smo ta dopis v „Novice", izpnstivsi dopisové osebnosti, ki se ne tičejo stvari same. Gosp. dopisnik „iz vremske doline" sam pravi, da predsedniku rekel, da blagovoli njegov predlog za po-miloščenje Ježičanov potrditi, in ko preveselo to novico deželni predsednik naznani dr. Bleiweis-u in jo ta hiti na kolodvoru javno oklicat, zagrmeli so milostljivemu cesarju tako viharni živio- in slavaklici Ofcvau \jivop« uv;pxouii\ l)LlJ vicuioivo uuiiuu Daiu piavi^ ua --u u • i i ••! • občinski zastopniki nočejo, da kosanska fara bi prišla pod Seno- in se ponavljali brez konca in kraja tako, da jih je žeče, a obžaluje ta upor, mislé, da bi se po javnem razgovoru dal moralo Njih Veličanstvo že dalec zunaj Ljubljane slišati. — Ko je bila slovesnost na kolodvoru pri kraji, vrnila so se vsa društva s zastavami v mesto , a vse odstraniti. Da občinski zastopniki se zmiraj ostanejo pri svojem mnenji, brž ko ne ni dobro, Novicam" pa je nastala dolžnost, da tudi nasprotni dopis priobČijo, ker dopisnik „iz vremske doline* gotovo sam želi izvedeti, ali so se misli Košancev predrugačile ki Je ali ne. Vređ. ljudstvo se je vsulo okoli društva „Sokola" , bakljami marširalo na sokolišče, in ga spremilo z živio z klici v mesto. — Tako se je trojno videlo ta večer prav sijajno v beli Ljubljani: prvo to, kako milost-Ijiv je cesar naš; slava mu! — drugo to, da resnica ostane vseskozi to, da ,,hrib se o maj a in hrast, zvestoba Slovencu ne gane" do vladarja njegovega, — in tretje to, da Ljubljana ni nemška, ampak da je, kar je bila: glavno mesto slovenskega naroda! — Včeraj dopoldne so bili iz ječe na gradu izpu-ščeni pomilosteni fantje iz Ježice; 12 jih je bilo; peter i m pa, ki so zapopadeni bili v huje pregreske, ste odpuščeni 2 tretjini onega časa, za kterega so vječo obsojeni bili. Zeló ginjeni po opominu držav, pravdnika pl. dr. Lehmana so zapustili temnice. — (Vprašanje „Laib acker ici1 i.) Popis v 65. listu ob prihodu Njih Veličanstva cesarja v Ljubljano je iz-budil veliko nevoljo pri veliki većini Ljubljančanov zato, ker z očividno ostentacijo glorificira nemška društva, narodna pa stavi — v kot, čeravno vsak, kdor je na kolodvoru bil tisti večer, je videl, ktera društva so se v veliko veliko večem številu in sijajniše udeleže-vala svečanosti. Vprašamo tedaj „Laibacherico", ki bi kot vladni list stati imela nad strankama, kaj je name-ravala s tem popisom? Národna društva sicer niso prišla zato na kolodvor, da bi jih „Laib." ali „Tagbl." hvalila; prišla so le, da skažejo svojemucesarju in gospodu vemo udanost; al zahtevati morajo — ne v „Tagbl/4 — ampak v vladnem listu, da se ne stavijo — v senco nemških društev! Mar pisatelj ni videl velikega števila narodnih društev na desni, da govori več o mali mno- žici družbe strelske, ki je sicer „300 let stara" pa šteje težko več nego 30 udov? — mar ni videl, da je te-moto kolodvorovo razsvetlila le baklada „Sokolcev", in da še le potem, ko so ti imeli že vec časa baklje pri-žgane, so turnerji dirjali po nekoliko sveč v mesto? — mar ni slišal tisočernih živio-klicev pri prihodu iu odhodu cesarjevem, da govori samo le od „hoch-rufov", in to oni pisatelj, ki tako tanka ušesa ima, da pri večernici filharmonični ministru dr. Giskri na čast je slišal slava-klice? V obličji cesarjevem so stala narodna društva pri odhodu in Njih Veličanstvo samo je slišalo iz navdušenih slava- in živio-klicev, da Ljubljana ni nemška. Al nemškutarskim vnanjim časnikom je „Laib." popis voda na njihov mlin, da se sprehajajo v veliko-nemških lajtartikelnih. In zarad tega protestujemo zoper tako enostranski popis. Ce Slovence hoče kdo drug „na stěno pritisniti", saj „Laibacherici" se ne dajo, in to celó v taki priliki ne, kader gré za lojalnost do svojega cesarja, o kteri hočejo v prednji vrsti stati. — (Svilorejcem kranjskim), ki želijo hvaljenega semena svilnih črvičev iz svilorejstva prof. Lance, naznanja odbor kmetijske družbe, naj se brž oglasijo za-nj, ker je zadnji čas. — V pondeljek zvečer se je po železnici pripeljalo 6 štajarskih junčekov, ki jih je iz posebne prijaznosti za kranjsko kmetijsko družbo iz državnega zaklada kupil imenitni živinorejec in grajščak v Miricni dolini grof Vetter. Vsa goveda so čistega žlahnega plemena, pa še mlada, zato jih bo izprva varovati treba, da se ne preženó. j — (SodnišJca obravnava zarad goljvfije z lesom iz postojnskega cesarskega gozda) je bila přetekli teden pri c. k. deželni sodniji končana. Oskrbnik H. Li kar je bil obsojen v težko ječo na 6 let, kontrolor njegov Frid. S cha dek pa na 18 mesecev; vrh tega je H. Likar obsojen, da povrne storjeno škodo z 27.541 gld. 68 % kr ., S c h a d e k pod skupnim poroštvom z Likar- jem pa 8998 gold. 27 kr. — (Čestitanje.) 18. t. m. zvečer pred sv. Jožefom so pevci gornje gimnazije pred stanom svojega učitelja gospoda Jož. Marna zapeli mu za vezilo. Iz znane roke pa smo přejeli naslednje vošilo: Nekdanjemu Ijubljenemu učitelju o Njegovem za-me osodepolnem godu. Po sinjem morji barka se sprehaja, Krmar jo vođi sèm ter tjè veselo, Zastavo na-njo razprostrl je belo, Katero vsaki veter lahko zmaja. Ko pa zvečer prijađra z njo do kraja, Dopade mir mu, kar se pred je zdelo Življenje prazno mu in revno velo, A zdaj življenje rajsko v njem nahaja. Bivanje naše v solznej tej dolini So stari Grki primerjali vožnji Po morji věčnosti proti visini. Le kdor živi življenje tukaj čedno, Je srečen, ako prav po volji Božji Nemirni pljuskaj o valovi vedno ! 1 ; > i J. Premisi. — (Poberki iz časnikov.) „Tagblatt", ko je slišal cesarjevo dovoljenje, da se v Zagrebu ustanovi vse-ucilišče, je brž pritekel z „očetovsko" svojo skrbijo, da ni ne knjig šolskih ne učiteljev! Naj nemški oče to skrb prepušča Jugoslavenom, ki ne bojo v no-beni zadregi, kadar pride do ustanovitve vseučilišča. Kar zmore Nemec ali Italijan, zmore tudi Slovan, ako se mu le prilika dá, da začne. Knjiga šolska, dokler šole ni, bila bi le „filius ante patrem"; tudi na nemških vseučiliščih jih niso imeli popred, in še po stolet-nem obstanku kakega vseučilišča si morajo učenci pomagati s „skripti", ki jih narekva učitelj. — »Tagblatt" se huduje tudi, da so gimnazijalci naši v šoli podpisovali pismo, ktero papežů čestita k zlati maši, a misli, da z isto pravico bi se bila smela zahvalnica podpisavati grofu Antonu Auerspergu, ki je v državnem zboru tako krepko razruševal konkordat. Zakaj ne? — Da bi se bilo za-nj le kaj podpisnikov našlo! čudna pa je „Tagbl." primera: papež in grof Anton Auersperg; saj vendar „Tagbl." v gospodu grofu si ne misli — „protipapeža"? — „Zukunft" ili „Reform" přinesla sta izvrstna spiska o poslednjih mestnih volitvah. „Tagblattovce" srbi gorjupa resnica, ki se govori v teh člankih, in ne vé se njih organ drugače braniti kakor tako, da se poprime besede „na steno pritis-njenih 15 narodnih odbornikov"; al to bi le takrat kak pomen imelo, ako bi narodni možje ne bili iz poti šli — tovaršiji Zakrajšek-oviinPauer-jevi. — Na poziv „Novic" : naj „Tagblatt" odgovor dá na to, da ga je gospod minister dr. Giskra v državnem zboru ob priliki govora Svetčevega očitno dementiral, še zmiraj čakamo odgovora ; vprašamo ga tedaj še enkrat : kako, da inolčí? — Strašno se huduje včerajšnji ,, Tagblatt" in svoj žolc razliva čez celo prvo stran, da je deželni predsednik „narodnemu voditelju" dr. Bleiweis u brž na kolodvoru povedal milostno oproščenje Ježičanov in daje ta šel Sokolom in ne drugam (menda turnarjemj povedat veselo novico. Revni „ Tagblatt"! da še take vesele novice ne moreš požreti brez žolca na narodnjake, kteri so vsi od prvega do zadnjega s živim veseljem sprejeli ta glas, ne pa z nevoljo, kakor marsikter privrženec nasprotne stranke. Kakor so „Novice" že v poslednjem listu povedale, bila je razprava o postavi za brambovce jako viharna v državnem zboru, in to posebno o §. 8. Predlog odborové večine je bil: „naj brambovci stojé pod navadno vojaško komando", — predlog manjšine pa je bil, naj se brambovci razdelijo po deželah v 8 98 skupin priliko : štajarska in koroška skupaj ; Potem je prišla na dnevni red postava o črnl kranjska, goriška, istrska in tržaška skupaj) in vsaka vojski (landsturm). Večina dotičnega odbora je na tem pa so centralisti svetovala, naj se brez razgovora odbije ta postava, in vdrihali so po manjšina pa je zahtevala, naj se razgovor prične, predno skupina ima svoje poveljsťv videli živo pošast federalizm Djem, da je vse vprek letelo Drugi, in minister Giskra. so svarili zbor med njimi tudi se eno ali drugo sklene. ne pol isivra , ou »vami /jvj\jl , naj se saj v «iiuauu giiiauvau ou jLuija&.i, oiuveiiui 111 xiruiui, is.u je poprea kvas narodnega razpora. Pri glasovanji je baron Petřino v imenu odborové manjšine poročal. v armado Za to, da se glasovali so Poljaki, Slovenci in Tirolci, razgovor prične, ko je popred padel predlog manjšine, pa s p ki eboj kazala, da ministerstvo nima velike večine za pak da želi Brambovci pridejo tedaj pod vojaško komando, čeravno na Ogerskem brambovci (honvedi) ne stojé Brez vspeha so tedaj bili tehtni govori avtonomistov, izmed kterih priobČimo majhno večino, da manjšina ne reče s tem, da je za črno vojsko, am Vendar je obveljal razpravo o nj ej pod jaškim poveljstvom predlog_večine in crna vojska je padla brez raz- Državni zbor je šel prave Tudi nam ni žal po nji zdaj na velikonočne praznike. Postavo o porotnih sodbah za pregreške icuiui guvuu rtviuuuujioiuv , i^uu^ut AJ.J. piuuwuiu — x uaiavu u puruiiiiu s u u u a u za uregieoKJ dr. To man-ove ga, ki se je blizo tako-le glasil: tiska (časnikov in knjig) je cesar potrdil 9. dne t. m Ako pravite, da smo mi zoper to, da se sinovi našega da Kakor navadno druge postave zadobí moc 45 dni po naroda zbirajo pod avstrijskim orlom, povem vam, da oklicu, tedaj 23. aprila. Govorilo se je, da z oklicom to ni res. Nam je za ohranitev Avstrije gotovo toliko porotnic pride pomiloščenje obsojenih vrednikov in pi- kakor onemu narodu, čegar govorniki so avstrij- sateljev; al — ni ga bilo; ministri bojè mislijo, da ne mar uiai , J\di\VX UU^UIU UfllUUUj » VI uini wronij- oabCijC V , ai - ui get u liv, JJJILLIO UI UU sko domoljubje z mnenjem o deželni brambi v tako bi bila amnestija časnikarstvu ugodna.' tesno zvezo spravljali, kakor da nobeden, ki drug Iz Trsta pise Primorec" — daje čitalnica v misli o njej, ne bi bil navdan avstrijskega patriotizma. Skednji prav lepo sprejela cesarja, ko se je peljal (Dobro! z desnega središča.) Nam je na ohranitvi Avstrije mimo Skednja v sv. Rok. Vse svoje zastave, to se vé gotovo ravno toliko ležeže, kakor vam, stánek v tesni zvezi z obstankom Avstrij ker je zdi naš ob uluulív kj i\ vu uj c% y o r • liuai ? ou ovujg juckotck y bu o v» y Uj da cesarske in slovenske, je razvila in možnarji so po- se nam ) da smo tudi mi v nevarnosti, ako pogine Avstrija. Tudi Še danes imajo slovanski narodi isto zavest, ktero kali, da je bilo kaj. pa tudi v Rojani. Sokol se napravlja v Trstu > Svetli škof tržaško-koperski dr. Legat je ob so imeli v prejšnjih časih: da ni Avstrije, morala bi bivanji Njih Veličanstva na Primorskem prejel čast ; se stvarití. (Dobro! v desnem središču.) To bodi vam, go - «v.«,..... v------ . —~— ~-------j -v,-----—, taj nega cesar je vega svetovalca, o v ^ poda moja, v oči rečeno. Ce hočete, da se vam pové, sklenjen naslov ekscelence, svetli knez in nadškof s ktero je kedaj je od 1804 leta kajt vonti o trijskem cesarstvu od tedaj more se go- goriški dr. G o lm a jer pa veliki križ Leopoldovega avstrijsko orožje reda. zmagovalo a kadaj ne, in kaj so iz tega sklepali vojaški izvedenci, povem vam, da se je po zgublj Ogersko. Volitve za državni zbor se vršijo tako ? jsk 9 da đa Deakova večina še ostane mnogo hudin leviô Je ua lycaau va vcuiiia» ou uotaug , ai uiuv^v uuuiu » njakov pride v zbor, kteri nameravajo prekucniti dva- pri Solferini in pri Magenti dobro spoznalo rodjenje armade, to je, zmes vseh narodov kriva lizem se^danji na to stran, da med Avstrijo in Ogersko bila nesrečnega izida, da se je bilo jelo popravljati to, ostane le personalna unija. In za vse to se je za vo- se '""O —.«w, «v. ~ — J uoiauc lo uciovuaiuct uuijat iu ju c* » ov w wv jw bilo grešilo do 1859. leta, in da bi se bilo litve toliko denarja potrošilo in toliko krvi prelilo! kar pri Sadovi morda drugače iztekio, ako bi se ne bilo toliko časa nasproti ravnalo temu spoznanju. Gospoda pod nemško zastavo je zmago vala Avstrij » Tagblatt je interpeliral „Novice": „kaj da one rekó k moja ! Ne temu, da so naši poslanci za vojsko glasovali, ktera se vendar Prav gospodje na tej-le strani (pokaže na desnico) nam lahko povedó, da je Sobieski přišel za poljskim bande- mrzi slovenskemu narodu? „Novice" odgovorijo na to interpelacijo je „Tagblatt" spet zlagal. Da spozná svojo pregreho le da rom in je Turka odpodil od Dunaja, in mi vam lahko naj bere sporočilo P Vred povemo, da smo skozi cela stoletja Turka odvraćali od srca Avstrije, in to z deželno brambo, ktero smo bili Naše spoznanje, da deželna bramba bila bi boljše uravnana, ustanovili na Kranjskem, Koroškem in Stajarskem Zitna cena v Kranji 22. marca 1869. domača, narodna ako bi bila okrepiti in navdušiti more nagovarja v jeziku, vojniku y opira se na to y ker se Vagán pšenice 4 fl. 60. rží 3 fl. 10. ječmena taka armada, ktera se ovsa 2 fl. 30. soršice 3 fl. umljivem Kaj je 2 fl. 36. krompirja 1 fl. 60. fižola 3 fl. 84. ajde 2 fl. 40. fl. prosa neki avstrijsko armado oslabilo? Sprejem toliko tuj zlasti Nemcev med avstrijsko večidel nenemško armado tujcev, kteri so se pred domaćini imenovali za častnike in od službe do službe povzdigovali ter so v mirnih ; y v Zitna cena časih prav dobro delali enojno armado toda v ko Je šlo za to, da bi »Aiv/jAw c%j.jluc»uvs, ivu« v Vojski, vagan (^.Dieizen/ v novem ueuar jake ogovarjali in navduševali banaske 5 fl. 10. — turšice 2 fl. 90. v Ljubljani 20. marca 1869. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 4 fl. 40 jeziku njim razumljivem sorsice 3 fl. 54. rži V » jvmnu UJ1UI luuuuiljiv g 1_I_I, v VOjskl, ^UOJJUUa LU UJ Čt , 111 bilo tega, česar je bilo najbolj treba. Gospoda! močne gospoda moja ni 2 fl. 80. ovsa 1 fl. 90 ječmena 2 fl. 60. prosa 2 fl. 0. ajde 2 fl. 50. Krompir 1 fl. 60. deželne brambe ne vstvarite drug nego po tej poti, ki jo nasvetuje manjšina. Zadostite vsem avstrijskim narodom, potem vam ni treba bati se, sprejeti manjši Kur si na Dunaji 23. marca. y nin predlog; jaz se čudim, jaz strmim, kako je mogoče da se v Avstriji hoče ustanoviti sestava deželne brambe in črna vojska, dokler se ne uresniči poravnava z av-strijskimi narodi. Bodite pravični vsem avstrij- potem se ne bojte te naravne pod 5% metaliki 62 fl. 85 kr. Narodno posojilo 71 fl. 25 kr. Ažijo srebra 123 fl Cekini 5 fl. 90 kr. .kr kim dom Loterijne srećke: lag 9 središcu.) moČni deželni brambi. (Dobro! dobro! na desnem V Trstu 20. marca 1869 47 19 Prihodnje srečkanje v Trstu bo 3. apri 17. 51 i 1869. 67 Odgovorni vrednik: Janez fflurnik Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljublj