Po&fiina p/a&cz/ic? ts p&ćcHjt/ir. Glasilo Obl. organizacije pošt, telegr. in telef. uslužbencev v Ljubljani. Letnik VIII. V Ljubljani, dne I. maja 1928. 13. številka. Tovarišem nižjim uslužbencem« Gore se podirajo, grobovi se odpirajo (Kristus je vstal. Te svetopisemske besede so mi prišle na misel na dan glavne skupščine 0'FO, ko- sem gledal, kako se na eni strani podira trhla, na demagogiji, frazah in ozkosrčnosti postavljena zgradba »Osrednjega društva nižjih poštnih uslužbencev», na drugi strani pa vstaja zmagoviti duh sloge, enakopravnosti in napredka vseh poštnih uslužbencev v obliki »Oblastne poštne organizacije«. Ne čudim se blamaži, ki smo jo doživeli nižji poštni uslužbenci z neslanimi intrigami proti OPO. Tudi se ne čudim, da je pred glasovanjem mnogo tovarišev na tako neolikan način in brez tehtnega vzroka zapustilo zborovanje. Ti se pač niso zavedali, kako slabe posledice utegnejo iz tega nastopa nastati za nas nižje uslužbence in kako žalosten utis je napravilo to na naše goste — tovariše Hrvate. K temu je pripomogla ena sama fraza. Da ta nastop ne bo imel kakih slabih posledic, je pripisati v prvi vrsti uvidevnosti naših jtovarišev-uradnikov, ki dobro vedo, da velika večina tovarišev ni iz lastne volje in srca demonstrirala, temveč le pod sugestijo demagogov in frazarjev. Vas (voditelje in sovražnike uradništva ipa vprašam: ali vas ni rdečica sramu oblila, ko ste zapeli pesem «U (boj u boj«? Tovariši! Obžalujem vas, da se pustite tem demagogom tako slepo voditi za nos v lastno propast. Ali res ne Jočite demagogije in fraz od resnega in stvarnega dela? Ali se res ne zavedate, kaj je organizacija? Upam, da se večina vas zavedate in s temi frazarji obračunate. Pojasniti vam hočem, kdo vas tako slepo vodi v pogubo. To so tisti tovariši, ki so nevoščljivi uradnikom z nižjo srednjo šolo, da Dne 15. aprila t. 1. sem slučajno od strani prisostvovala skupščini Oblastne organizacije ptt. uslužbencev v Ljubljani. Prišla sem iz zanimanja, kako se stvar izteče, ker mi je mož — poštni uradnik — pripovedoval, da je med stanovskimi tovariši spor, ki ga bo težko urediti v obojestransko zadovoljnost. Bila sem pred leti tudi sama poštna uradnica in članica vaše organizacije. Zato me je zanimalo. Na tej skupščini me je zelo neprijetno dir-nilo nekaj, na kar hočem opozoriti poštne uradnice. Dovolite mi, 'da vam rečem odkrito, četudi morda nekoliko ostro besedo. Ko sem motrila udeležence zborovanja, sem z veseljem ugotovila, da se je pred vsem odzvalo .mnogo uradnic, skoraj bi rekla več ko moških- Videla sem lepe, fine in tudi inteligentne damske obraze med njimi. Trdno sem 'pričakovala, da bo katera izmed vseh teh gospa in gospodičen — vsaj ena sama — razumela trenutek in se oglasila k besedi, ko je g. predsednik otvoril debato. Ena sama, ki naj bi v imenu vseh udeleženk so ob prevedbi postali uradniki 11. kategorije, sami pa niso bili prevedeni za uradnike. Ravno tako so ti tovariši nevoščljivi bivšim slugam in poduradnikom s povojnimi izpiti, da so bili prevedeni v zvaničnike. Iz same nevoščljivosti ne privoščijo napredka ne sebi ne svojim tovarišem. Ob vsaki priliki se trkajo na prsa in upfjejo, koliko so se učili in kaj vse znajo, toda doslej se ni še niti eden priglasil k uradniškemu izpitu, da na ta način demonstrira dober vzgled in pokaže svojo zmožnost. Tem tovarišem ne gre za to, da s tem službi koristijo, ali da bi skupno osobje kaj pridobilo, temveč gre njim samo za to, da oni dobe čin uradnika, pa makar da bi pisali z metlo po dvorani. Ako bi se jim kdaj posrečilo doseči čin uradnika, bi bili to tipi starih avstrijskih valptov. Kakor so sedaj proti uradnikom, bi bili potem proti nam. Ti ljudje se dobro zavedajo, da organizacija, kakor je društvo nižjih uslužbencev samo, brez vsakršnih zvez, ne more priboriti nobenih uspehov (kvečjemu dovoljenje za prireditev tombole), pa kljub temu ne pristanejo na popolno združitev z uradništvom. Izjave, da se hoče uradništvo okoristiti z našim premoženjem, so zavestna laž. Ravno tako neresne so izjave, da se hočejo združiti z uradniki-ma-turanti. Razvoj časa bo čisto gotovo privedel do tega, da se 'bodo uradniki brez razlike na vsak način združili. Rad bi poznal tiste uradnike, ki bodo šli proti OPO v zvezi s temi demagoškimi sovražniki uradništva. Zato apeliram na vse resne in trezno-misleče tovariše, da se otresejo teh demagogov in ostanejo vsi še zanaprej včlanjeni v OPO, v kateri bodo v doglednem času vsi poštni uslužbenci. Edino v skupni strokovni organizaciji je dana možnost, da si priborimo zboljšanje našega stanu. Jakob Vovk, zvaničnik. in ženstva sploh storila svojo sveto dolžnost. Toda na žalost se izmed vsega ženstva ni našla nobena, ki bi bila na zborovanju z debato In besedo dokazala aktivnost žensk v strokovni organizaciji! Nobena ni imela ne graje ne pohvale k stavljenim predlogom, tudi ne pritožb ne zahtev.-Toda ali ni žena ravno danes poklicana bolj ko kdaj poprej, da dela aktivno vsepovsod? Ženske se danes z uspehom udejstvujemo na vseh poljih. Pa pridem na skupščino stanovske organizacije, organizacije, ki ima v pretežni večini članice ženske, in vidim, da je vsa ženska armada nema in brez iniciative. Govorili so različni funkcionarji, višji in nižji uradniki. zVaničniki in shižitelji, a ve, ki zahtevate v vsakem oziru enakopravnost, kje ste ostale takrat, ko bi bilo treba javno manifestirati za enakopravnost, istočasno pa z aktivnostjo dokazati, da ženska to enakopravnost tudi v rešniči zasluži? Enakopravnosti ne zahtevajte samb pri plačah in napredovanju, marveč pokažite predvsem z delom in raiz-umom, da zaslužite zahtevano enakopravnost in da ste zmožne, da se vas enakopravno uvrsti v vrste moških. Čudim se in kot žensko me boli, da med vsemi, ki ste bile na skupščini, med vami vsemi, ki se štejete med inteligenco, ni bilo niti ene, ki bi se bila zavedala vsega tega. Še bolj pa se čudite ve, ko vam 'povem, da sem nedavno slišala raz oder iste dvorane, kjer ste dne 15. aprila zborovale ve, govoriti številne zastopnice proletarskih žen in deklet, katerih predsednica je med drugim rekla: »Žalostno je, da moramo govoriti in apelirati na žene in dekleta me, ki smo vse življenje trdo delale, me, ki smo šolske izobrazbe prejele komaj toliko, da smo se priučile branju, me, ki smo kopale v rovih in vse svoje moči žrtvovale težkemu delu. Vendar našle in'vzele smo si čas za izobrazbo pozneje, tako da si danes upamo govoriti in zahtevati javno svoje pravice. Zaman pa iščemo med zbranimi zborovalkami našo žensko' inteligenco in vprašujemo se, kje so naše učiteljice in uradnice, ki jih teže ista socialna Vprašanja, isto breme današnjega življenja in ista zapostavljenost ko nas? Kje ste, ki bi s svojo inteligenco lahko koristile ženskim pokretom in pomagale graditi nov, pravičnejši in poštenejši socialni red?« Z besedami te predsednice vprašam tudi jaz: kje ste, ki se toliko pritožujete o zapostavljenosti, ki zahtevate enakopravnost in iste pravice? Izvojujte si jih same, ker le na ta način jih boste pravično dosegle in s tem predvsem dokazale, da ste zmožne tudi producirati, ne pa vedno samo zahtevati. S tem boste najbolj odgovorile svojim tovarišem in moškim sploh, ki se ob vsaki priliki pritožujejo, da smo ženske le nema pasivna armada, balast in cokla v vsakem organizacijskem pokretu, kakor tudi v službi, pri izvrševanju svojih dolžnosti in v javnem življenju sploh. In kdor vidi to, kar sem videla v nedeljo dne 15. aprila na vašem zborovanju jaz, bi jim, žal, skoraj moral dati prav. Toda ženske ne smemo pozabiti, da počiva danes po veliki večini teža današnjega življenja in eksistenčnega boja na naših ramah prav tako kakor na moških. Danes ne more-; mo in nočemo biti več lutke in igračke za kratkočasje. Danes, še bolj pa v bodoče bomo primorane resno in trdo graditi v življenju. Brez sodelovanja žensk se današnje socialno zlo ne da popraviti. .Zato ne sme biti nikjer javnega pokreta, kjer ne bi sodelovale ženske in s svojo toplo žensko dušo poskušale omiliti, kar ustvarja trdi in neizprosni 'moški razum. V nobeni organizaciji ne sme biti vloga 'ženske podrejena, ker podrejena morejo biti samo neenakopravna, pasivna bitja. Me pa nočemo biti neenakopravne, zato moramo biti povsod aktivne. Aktivne tudi v vseh javnih pokretih, pri izpolnjevanju svojih ženskih dolžnosti, v organizacijah, skratka povsod, kjer stopa danes ženska z moškim ram« ob rami. Zato'ženska beseda ne sme izostati nikjer na zborovanju, na katerem so tudi ženske. Želim, da bi vas ta moj poziv vzdramil. Želim, da bi v vas zbudil željo po boju in borbenosti, ker le. s tem geslom je mogoča zmaga ženske. Želim, da bi k tej zmagi pri, pomogle tudi moje nekdanje koleginje — poštne uradnice. Privatna uradnica. Beseda našim poštnim uradnicam« Nov dokument nepoštenega boja. Vsak dan se bolj kaže, da imamo v 'boju med organizacijo in njenimi protivniki, v boju med idejo in breznačelnostjo opravka z ljudmi, ki spadajo pod paragraf. Pojdimo kar po vrsti: Prvič so razpošiljali nasprotniki enotne poštne organizacije nižjim uslužbencem znane okrožnice, ki smo jih objavili v «Poštnem glasniku* od 1. aprila 1 1. V tistih okrožnicah so nagrmadene take gorostasnosti, da spadajo pisci in razširjevalci teh okrožnic na zatožno klop. Drugič je voditelj mariborskih nižjih uslužbencev in glavni nasprotnik skupne organizacije g. Matevž Božičev na glavni skupščini OPO dne 15. aprila t. 1. pozval svoje tovariše, da zapuste zborovanje, ker da se vrše pri verifikacijski komisiji sleparije in da kradejo pooblastila. Za ta očitek sleparije in tatvine spada v ječo. Tretjič je -znana skupina nižjih uslužbencev v nedeljo 15. aprila zvečer v vlaku Ljubljana—Maribor napadla tovariše in tovarišice, ki 'so ise vračali z glavne skupščine z besedami: «Doli z uradniki! Ven z uradniki! S tatovi se ne bomo vozili! Ven svinje!* in 'dejansko: s pestjo v hrbet. Za ta junaštva zaslužijo disciplinarno preiskavo in ričet. Četrtič je razposlalo te dni društvo nižjih uslužbencev tiskane okrožnice, za katere se bo nemara zanimal sam g. državni pravdnik. Caka jih zopet tukaj paragraf in luknja. Da bo videla javnost ta najnovejši dokument, ponatisnemo tu predmetno okrožnico, ki se glasi: Okrožnica. Tovariši! Na občnem zboru oblastne poštne organizacije dne 15. aprila je prišlo do nesoglasja največ radi pooblastil v verifikacijskem odboru med vodstvom oblastne organizacije in članstvom nižjega poštnega uslužbenstva in ker ni kazalo druzega, je razen par odpadnikov zapustilo zborovanje v znak protesta vse ostalo navzoče članstvo. Zdi se nam, da bodo naši odpadniki proti interesom društva še naprej rovarili in skušali z raznimi sladkimi besedami zaslepiti zlasti podeželske tovariše. Opozarjamo vas, ne nasedajte takšnim vabam. Društvo nižjih poštnih uslužbencev je ostalo nedotaknjeno, kot je bilo do sedaj, ter bo delovalo za interese svojega članstva tudi v bodoče. Kot že omenjeno, ne nasedajte morebitni agitaciji od nasprotne strani, ter ne izdajajte svojega društva. Čeravno bo društvo izstopilo iz oblastne organizacije, ni s tem izgubilo opore na višjih mestih, snuje se nova zveza poštnih organizacij, ki mora biti popolna, ki bo dajala možnost in garancijo vsem strokam poštnih nameščencev za forsiranje svojih internih stanovskih interesov, ki jih kot taka najbolj pozna. Nova oblastna organizacija mora biti mati vseh društev in ne kot sedanja, ki forsira en stan naprej na škodo druzega. Sedanji razdor se mora slej kot prej poravnati, kriza pa, ki je izbruhnila, mora prinesti čisto novo reformirano Oblastno organizacijo, .ki bo ščitila interese vseh stanov enako, kar pri sedanjem ustrojstvu ni bilo in Oblastna organizacija ni bila popolna. Zasluge, ki si jih naši nasprotniki prisvajajo za dosego poprave krivice, storjene dnevničarjem, niso na mestu, ker je ravno osrednje društvo bilo prvo, ki je dvignilo glas proti tej krivici. Sedanje stanje ne more dolgo vzdržati. Tisti, ki so to krizo izzvali, bodo slej kot prej izprevideli, da so zabredli na napačna pota in zato se mora v smernicah interesov posameznih strok ustanoviti nova oblastna organizacija, katere naloga bo, da ščiti in pomaga vsakemu in vsem enako. Svojo samostojnost ne smemo pustiti iz rok, ker če jo izpustimo, je ne dobimo nikdar več. Vztrajati moramo odločno na braniku svojih pravic. Naša stvar je pravična, zato ne smemo popustiti in odstopati iz društva. Držite se svojega društva do ustanovitve nove pravične in popolne organizacije vseh stanov poštnih nameščencev. Zraven prilagamo «Izjavo», katero naj vsak tovariš podpiše, da izstopa iz oblastne organizacije. Tovariške pozdrave odbor. Ne bomo tukaj razvezavah otrobov, ki so jih navezali naši dični nasprotniki. Pripisujemo vsem našim članom in prijateljem toliko razsodnosti, da ne bo nikogar zmotil ta zmešani orkester najbolj zmešane muzike: odpadniki, izdajalci, oblastna organizacija, zveza poštnih organizacij, pa zopet nova oblastna organizacija, opora na višjih mestih itd. itd. Ne, za vsebino te okrožnice pa res ne bomo tratili prostora. Kogar bo ta muzika zapeljala, Bog ž njim, ta drugam ne spada, kakor v tisti zmešani zbor. Nekaj drugega pa je formalna stran te okrožnice. Zgoraj ponatisnjena okrožnica ima v originalu zgoraj pečat ljubljanske krajevne skupine nižjih uslužbencev, spodaj pa pečat Osr. društva nižjih pošt. 'in brz. usl. v Ljubljani. Podpisa nobenega, samo »Odbor*, ki pa — mimogrede povedano — ni sklepal o izdaji in besedilu te okrožnice. Na tej tiskani okrožnici pa ni označena tiskarna, v kateri se je tiskala ta okrožnica. Po čl. 6 tiskovnega zakona mora biti na vseh tiskanih predmetih natisnjen kraj tiska ter ime in priimek tiskarja ali tiskarne. Če tega ni, se kaznujejo po čl. 70 tiskovnega zakona pisec, urednik, izdajatelj, tiskar in razširje-valec z denarno kaznijo do 3000 dinarjev ali z zaporom do treh mesecev. (Pri tej stvari je pa še nekaj pomisleka vredno: Nobena javna tiskarna v Ljubljani bi ne natisnila okrožnice brez označbe svoje tiskarne na okrožnici. Takih metod se poslužujejo samo komunisti v protidržavnih publikacijah, ki jih tiskajo v 'tajnih tiskarnah. Ali je bila ta okrožnica natisnjena v taki tajni tiskarni? Ali jo- je morda kdo vtihotapil v kako državno tiskarno? Ali se je morda natisnila v tiskarni direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani? (Po črtkah sodeč bi rekli, da ne.) Ali se je morda natisnila v tiskarni podružnice poštne hranilnice v Ljubljani? S takimi ljudmi se mora boriti naša organizacija. Proti takim ljudem moramo braniti sveto idejo edinstvene organizacije. Obl. organizacija jc tudi razposlala te dni nižjim uslužbencem kratko okrožnico in pristopno izjavo. Kratko, mimo okrožnico brez napadov, brez natolcevanj in brez strahu pred državnim pravdnikom. Kakšen bo odziv, 'bomo kmalu videli. Vprašamo pa še enkrat: koliko nižjih uslužbencev je, ki se bodo rajši združili z ljudmi, kateri so v teku enega meseca storili štiri prestopke proti zakonu, kakor pa z enotno organizacijo? Vprašamo še enkrat: kje je tista napovedovana »Zveza poštnih organizacij*, kje in kdo so uradniki, ki se ne morejo' združiti z Obl. organizacijo, pač pa lahko z ljudmi, ki bodo zagovarjali svoja početja pred sodiščem? Vprašamo še enkrat: kje so tiste »opore na višjih mestih*, ki krijejo te ljudi? Na dan z vsemi: eni na eno, drugi na drugo stran, da bomo videli, pri čem smo in s kom se imamo boriti. ! PEVETEIFOtM. ! Neko poštno gospodično - pripravnico . iz kraja, ki je znan po največjem blatu, so ! j sosednje tovairišice vabile, da naj gre ž j I njimi v, Ljubljano ina glavno skupščino. Pa I se je odrezala: »* Poštni urad fVi In uslužben.l imajo posebne ugodnosti. , Priporočam svojo veliko zalogo jedilnic, spalnic, otoman, divanov, ma-dracev, klubskih garnitur, sobe za gospode, od priproste do najfinejie izdelave. -Zaročenci imajo po-- sebne ugodnosti. - ERNEST ZELENKA Maribor, Ulica 10. oktobra št. 5 POHIŠTVO ^ Poštni uradniki in usl žbencl imajo posebne ugodnosti ^ Za nakup vseh pisarniških potrebščin se priporoča w tvrdka so M. TIČAR, Ljubljana. Šelenbur.ova ul. 1 In Sv. Petra tasta 26. Tujec Evgen LJUBLJANA, Cigaletova ul. št. 1 se priporoča za prodajo elektrotehn. in tehničnega materijala, žarnic, motorjev, transformatorjev itd. Manufakturna veletrgovina FELIKS URBiHIG, LHUBLIHNU Sv. Petra cesta štev. 1 priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenai. „CAPTOLIN" je po izjavi angleških in francoskih špecijalistov svetovno pripoznano najboljše sredstvo zoper izpadanje las. Po kakovosti las uporabljamo suhi ali mastni „CAPTOLIN", kateri ima poleg sigurnosti učinka še prijeten duh. „CAPTOLIN" prepreči izpadanje las, ozdravi že bolne korenine in pri daljši uporabi pri plešah zopet začnejo rasti novi lasje. Zato je neobhodno potrebno, da se vsak poslužuje „CAPTOLINA". Dobite ga lahko v vseh lekarnah, droge-rijah, brivcih In lasničarjih. Natančnejša pojasnila daje, kakor tudi vsa naročila promtho izvršuje: Generalno zastopstvo „CAPTOLIN«, Pariz. Franjo Rožič, Ljubljana Vil, Celovška c, 71 Podzastopstva za Slovenijo se še oddajo. S m v $ Jože Mihelič in drug LJUBLJANA Dunajska cesta št. 41. Telefon 2777. Telefon 2777. & I Pri nakupu manufakturnoga blaga, kakor tudi moških in otroških oblek vseh vrst, se priporoča tvrdka FR. S L© V N I K Ljubij«na. Stfciri trg 2. Obleke po meri se ceno, točno in najsolidneje izdelujejo. koncesionirano električno pod.etje j Ivan Bogataj j Ljubljana konqresni trs 19 j (Poleg nunske cerkve.) Ček. račun št. 12.619 Telefon št. 2003 g Električne inštalacije: Električna razsvetljava, telefonske centrale, hišni telefoni in zvonci. Trgovina in zaloga: Inštalacijski materijal, motorji, telefonski aparati, moderni lestenci in svetiljke. Priporočamo Vam najboljše testenine, in te so. Dobijo se v vsaki trgovini! MERCINA in DRUfl TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO LJUBLJANA, KOLODVORSKA 3. GLAVNO ZASTOPSTVO IN SAMO-PRODAjA ZA SLOVENIJO VSEH IZDELKOV TOVARNE ZA DOKU-- MENTNI IN KARTNI PAPIR — BRATJE PfATNIK, RADEČE. FIRNEZ, BARVE, Uk, EMAJL in vse v stroko spadajc če blago, DOBRO IN CENO KUPI DOBRO IN CENO pri 7 smItI d-z tovarna Olja, laka in barv I Icuic 4xinKI o.z. Ljubljana-Medvode Lastnik: farnjO Medič. Izhaja L, 11. in 21. v mesecu. Naročnina na leto 24 Din, ozir. 12 Din za pol lerta. Oglasi p6 doBoVo'ru. Čekovni račun št. 11.834. Rokopise je pošiljati uredništvu »Poštnega glasnika, v Ljubljani, Pred Prulami 1. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravo lista Sv. Jakoba trg 2. Za »Obl. organizacijo ptt. uslužbencev v Ljubljani, izdaja in urejuje Joško Jakše v Ljubljani. — Za »Narodno tiskarno. Fran Jezeršek v Ljubljani.