yart šallf Sunday* saé Sunday* saé Holiday«. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE Urodnièki In upravniikl pro« tori J 8867 South Lawndala Km, Office of Publication t 2667 South Lawndala Ava. Telephone, Rockwell vm YEAR XXX Oese Hato Ja «SjSS M m II. JLMW CHICAGO, IhU TOREK, 2 NOVEMBRA (NOVEMBER 2)» 1987 far smlllag nt epedal rato of pootago provided fet t» *«ttoa 1108,Act ef Oet. 8,1117, aaUort.od aa Jea« U, 1818. M. UM. al the el ŠTEV—NUMBER 214 mponciprodi- IAJ0 NA ŠANG-HJUSHFRONTI jute bilke v bližini mednarodne naselbine JAPONCI KRITIZIRAJO ANGLIJO !whaj, 1. nov. — Japonske i »o danes obnovile poskuse, obkolijo Sanghaj od vseh Po bombardiranju ki-pozicij, ki je trejalo vso o prekoračile potok Soo-dveh krajih zapadno od »rodne naselbine v Sang- 1• -T*»'«* * T Japonska bombna letala so djevala kitajske postojan-angleško stražo. Nape-med japonsko in angleško „roženo silo se je povečala, iio bili nadaljnji trije angle-vojaki ranjeni. V zadnjih (h ao japonske krogle ubile k angleških vojakov, eneral A. P. D. Tel/er-Smol-poveljnik angleških čet v ljudje vložil oster pro-pri japonskih militaristič-avtoritetah. V protestu tvi, da morajo biti Japonci previdni v obstreljevanju ijikih pozicij, da ne bodo fle padale na ozemlje, kjer ¡koncentrirano angleško voja- Japonci so razkačeni, ker je ka vojaška posadka dala ¡tje kitajskim brambovoem, u po silnem bombardira-umaknili s svoje utrdba v ju v mednarodne naselbine, iiin je pokvaril triumf ja-kega orožja v kitajski če- Med kitajskimi prebivalci v ' ntaoju prevladuje panika za i grožnje, da bodo Japonci tdli ta distrikt iz zraka. To «Ura kitajska naselbina na »i strani francoske koncesi-Francoake avtoritete so iile več barikad v svoj eaiji, ker pričakujejo na kitajskih beguncev. Ntpol uradna kitajska časo-agentura poroča, da ao kite čete odbile naskoke Ja-*ev v aevernem delu provinci. Poročilo dostavlja, da jv teh na«kokih padlo 2000 | Japonskih vojakov. Jtpon.ska letala so se včera, Ivila nad Tsinanom, glav-Jj» mestom province Santung. ■«»la »o letake s pozivom na IJaiačme, naj priznajo japon l« rržim v severni Kitajski. je vseboval tudi grožnjo, gjodo Kitajci drastično kaz-¿e IkhIo odbili japonsko levo. i. nov. — Člani "ne-vojaškega sveta", ka-tvorijo visoki vojaški ™> in prominentni člani *Wnic japonskega parla-»o namignili o možnosti > diplomatskih od noša-Japonsko in Veliko Bri-»Prejeli so resolucijo, ki * angleško pomoč Kitaj-Japonska ne bo mirno na anglcftko intervencija pni,,, Kitajski," pravi re-"Ako angleške avto-i ** ¡* bodo revidirale avoje-• *» PriWo do prelo-^"»matakih odnošajev." , ikot "ilh Vojna v radiju med ITALIJANSKE BOM- vtknhmi Evrope g£ POTOPILE AN- ¡■^■OIŠKI PARNIK Anglija odprla najmočnejšo postajo I>ondon, 1. nov. Angleška vlada je zadnje dni odprla novo radiopoatajo v Daventryju pri Londonu. Postaja, kl je stala $1,-225,000, je najmočnejša in najmodernejša v Evropi. Na površju je sploh ne vidiš, kajti nahaja se pod zemljo in je dobro zavarovana proti vsakemu bombnemu napadu iz zraka. Nova postaja je torej zgrajena za vojni čas. To radiopostajo bo angleška vlada rabila predvsem za propagando, da pobi je proti propagando iz Rima in Berlina, ki se dnevno vsipava v angleščini preko Anglije in drugih dežel Evrope. Radiopostaje v Rimu, Berlinu in Moskvi imajo redne angleške govore, ki so naslovljeni na Anglijo in tudi na Združene države. Najmočnejša postaja je bila doslej v Moskvi, toda Hitler je Nemčijo zaprl pred to postajo, ko je pod kaznijo odredil, da ne sme nihče imeti prejemnika, ki bi imel več ko dve cevi; dvocevni prejemnik zajame le nemško okolico, za oddaljene postaje je Domača vesti Britslca admiraliteta odredila preiskavo BITKE NA ARAGONSKI FRONTI London, 1. nov. — List London Herald je prejel veat iz Barcelona, ki pravi, da je bil morda Bruno Mussolini, sin italijanskega diktatorja, pilot letala, ki Je napadlo z bombami angleški tovorni parnik Jean Weems, in ga potopilo v bližini f Ikalke Mvice Chicago. — Pevdki zbor Sava je zadnjo soboto V odlagi resolucije, ki je bila sprejeta v zadnjem sasedanju kongresa. Državni department imenuje — kolikor Js omenjano v poročilu, kl ga je objavilo dnevno čaaopisje — pet organizacij, ki ai računajo največ za svoje stroške. Ns prvem mestu Je "The American Committee for Spanish Relief (Francova agen-tura)", ki jf imela v petih me-aecih f HO ,241 stroškov, v blagajni je pa imela ob koncu septem-bra vsoto |B0,17. "The North American Committee to Aid Spanish Democracy (pod kontrolo komuniatov)" J# v tem čaše potrošil aaae |ft»,-280 In za aktualno pomoč Span com $48,798. Ta odbor Je poročal državnemu departmentu, da Ja poslal v Španijo blaga v vrednosti $197,578. "Medical Bureau to Aid Spanish Democracy (nam nI znan)" Japonsko v pobijanju, podjarm-Ijanju In» razkosanju KiUticev. Zapisal bo, da je ameriški ga-solin gonil japonske bojne ladje In aeroplane, tanke In druge vojne stroje, ki so slpall ogenj in smrt na miroljubne Kitajce. Iz poročil iz oljnih «entrov Californije Je razvidno, da teden za tednom odhaja na Japonsko velika količina ameriškega gasollna najboljše kakovosti. Poleg Japonskih ladij ga isvaža za japonsko vojno mašlno tudi 82 ameriških oljnih ladij, katere Je Japonska vzela v najem od raznih ameriških oljnih kom-panlj. 2e v prlčetku septembra se Je zdrušilo več oljnih drušb, ki o-perirsjo v Californiji, in 8 Japonsko naredile pogodbo za dostavi tev 26 milijonov galonov aeroplanskega gasolina. Z njo so ae tudi pogodila, da jI dajo v najem 88 oljnih tankarjev, ki sedaj pridno vosijo gaaolin in petrolej na JaponsKv In Kitajsko. V tej kombinaciji oljnih družb, ki zalagajo Japonsko z gaapUnom in nljem, Ja SS prvem mestu Standard Oll of Califor-nia, ki ima svoje interese po vsem svetu. Na drugem mestu Ja Tezas Corporation, katero kontrolirajo isti Interesi, ki sa-lagsjo Japonsko tudi 8 bombažem. Takoj sa njima Je Union nisn \i*mm ••• ■••-»# gem, » ssoj zn njima ja uiuun Ja Izdal za Spance $92,846, zase 0|, üf California in potem Shell mía mi »Tli« American n..i— /wi «rM«»!.««» pa $46,611, "The American Friends Service Committee" si ia vzel za stroške $16,485, za Špance Je pa dal $16,886. "The Friends of the Abraham Lincoln Battalion" Je odračunal za Span Union Oil in končno Tldewater Associated 011, Pri obeh slednjih družbah Ima važno besedo wallstreetska banka Kuhn, Loeb * Co. Ta bančna hiša, kakor Mooney izgubil zadnji priziv doma San Franclsco, Gtl, 1. nov.-- BltU||on» jt odračunal za Span-I ¡¿organov*, «M» v Tom Mooney Je v soboto Izgubil ce |27,546, sebi Je pa zaračunal m^IMJj4|h mednarodnih bankir-zadnJi nrlzlv na vrhovno držav- 1,5 ^45 „troškov. j„v In vrši važne bančne trana- (Pripomba uredništva Prosve- gkc|je M japonske Interes«, te: Delavski rdeči križ v New Nobena teh oljnih drušb bi ne Yorku, kateremu sa odračunave- U|„ M iraško palico, ako bi Jo prispevki članov SNPJ in I jMponski ne prodala niti galona JSZ za žrtve fašizma v Španiji, KMaolina in olja. Standard Oll ni omenjen v poročilu državnega |0f Csllfornla letos Izkazuje dva-departmsnta.) zadnji priziv na vrhovno držav no sodišče v Californiji. kl Je zavrglo njegovo prošnjo za "ha-bess corpus", to je za Ispuatitev iz zapore zaradi neopravičene obsodile pred 20 leti, Mooney I-ma zduj odprti) postavno pot za apel ns federalno vrhovno sodišč«. Nacijsha parada razbita v New Yorku New York, I. nov. — Okrog 800 nacijev, članov Nemško-ameriške zveze, j» hotelo v so Stalinovo ¿Učenje t osem ustreljenih Moskva, 1. nov. — Sovjetski provlnčnl tisk poroča o nedelj-i njih osmih eksekucijah zarotnl« kov na Kavkazu in v Dagastanu, krat večji profit kakor lani; Tidewater Oil Je dvignila svoj biznls za 24% nad lanskim In Ja že izplačala $8,600,000 dividend v primeri z $2,700,000 skozi vse leto 19H6. Tudi Union Oil of California letos dela dvakrat večji profil kot lani. Vacmu temu bi vlada v Wa- umeriš** *vw, ji- n«n»iu v mt k^y na Kavkazu in v Dagastanu, * I »o to paradlratl po ulicah nem- k| ^ b„¡ ^„„^„i dM rakrl- shlngtonu lahko napravila koške naselbine v New Yorku, toda yjl| ^^^„„j,, kužne bolezni I »ko bi enforslrsls ntvtrsl-gledalci, katerih se J« nabralo 25,000, so parado razbili. 0.. 1. „ov. — William J*om,ry Brown, bivši škof_________,J —- i cerkve. Je včeraj vpraša Mussolinija. ki Je zadnji »Urostl 82 let. Brown taden peoval VersaJ«ko mirovno tul - - - -i - - • - •» —« T<*»ko 192» obtožen pred pogodbo, če Je tudi oni del po- * . 'bornleo "krivover- godbe krivičen, na podlagi kate- brošure "Komuni- re je Italija po vojni anektirala a r*»n»tvo", v kateri ae Nemce v južnih Tlrolih in Jugo- za komunizem in alovane v Primorju _ n \ glada ehsigSsass I f^a^BM^BMMsaKtf""^^^ Je odaUvljM kot «top« ** komunističnih »hodih kaauejt j« večkrat na- * svojem škofovskem obla^Hu. med ovcami in skvarjeiij« večje zaloga žita. nost nI zakon in proglasila em-bargo ua olje in oljne Izdelke Ur vas drugi vojni material. Toda Kouaaveltova administracija se ne gane, ker noč« motiti vojnih profilov ameriškega biz-nisa S tem v zvezi meče precej luči tudi Japonsko zlato, katerega d marcom In eeptembrom -------------------INiilala v Ameriko za 150 mlli- kot svojega predstavnika pri ko- jollov dolarjev. Ker Je bilo to lektlvnih pogajanjih. | otivlduo namenjeno sa nakup vojnega materiala in ker ..¿Mninknt) iiu- I »'i /tttl° ,eljsla v evropske fl-Knanstvanikov Is Kanade In nančne centra, od kjer prihaja Združenih držav J« organiziralo| u»pel nazaj v Ameriko, redna o|>a*overija *i»an»h Dion- Jezerski mornarji so si izvolili CIO Buffalo, N. Y„ 1. nov. - Or-yanizai'lja mornarjev na ladjah, ki pUivaJo |io Velikih jezerih, ae ^ J« te dni z večino izrekla za CIO , , Zbvrevaaje članov keMidene krneli)« t aevjetahl re^iMIkl Tajik. novih j»etork KezulUt prvih dognanj Je, da ao petorke normalne kot povprečni otrurl na splošno njihov« starosti. Ker a« J« vseh pat razvilo Is en« aame ove ( jaJ-čera), mi si na zunaj tak» jiodob-n«, da Jih J« težko razločiti, vends r j« razlika med njimi po karakterju. Yvonne Je najbolj ma- terinska. Annatte najagmsiv-nejla. Kmille iiajneodvisneJSa, Cerilla najbolj tiha in Marie najljubeznlvejša. Beatrice zdaj poznajo I ho francoskih beaed in kmalu se začno učiti angleščine. Same se še ne morajo obleči, ob* lačen« pa so vae enako in vsak dsn drugač«. PR08VETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO W LASTNINA S LO YEN bu | rooroBNS jbvnotb Otm mt mmé pmàUmàmé kr (Im sto.ra. Mill— >1 NMIiIM M ZAruUM drU». Ilmi CMmu) Ib MN M tolo. M.M M pot tota. ILM m Mrt tota; ta la Ctooro |T.M m tal» tota. 11,1» ta H total m IMS. SotacHpOo« ratai for Um UMta* Stau« (< til C*m4s M M por rmr, CkUomo mmé Citara |TjM $ ^ M par yœt. m no »BotwrtoTnLrarB« ratata» ISrttw. HA.) m onmta taXItoMiJn to v umoltoitos «rttolta wtlJ m* ta toS br trni/ MmNv m vm. tom la* «I» • PE08VETA MI7-M So. LowaAoto A»«.. or Tas rEDSSATSD Od Rima do Londona... Pred neksj tedni je mlAd letalec obiskal Ameriko. Prišel je iz Rima. Ko se je izkrcal v New Yorku, so ga brž obvedli po ovinkih in ga skrili v nekem hotelu, da "ga ne bo nihče nadlegoval." V pristanišču ga je namreč čakala velika množica sovražnih demonstrantov, katerim je srečno ušel , . . Mladi letalec je povedal newyorškim listom, da je prišel v Ameriko študirat tehniko izde-lavanja ameriških filmov in ko se vrne domov, bo vodil filmiranjs opere in U film bo najboljši na svetu. V Združenih državah se bo mudil najmanj dvajset dni. Nato je odpotoval z letalom v Californijo in pristal v Hollywoodu. Takoj je završalo v prestolnici filmov, kakor da je zapihala ostra burja. Neka slavna filmska igralka je zagrozila s stavko, če obiskovalec iz Rima naredi eno samo stopinjo v njen atelje. Hollywoodski listi so prinesli žgoče izjave igralcev proti obiskovalcu ; prinssli so tudi slike. Neka slika je imela v sredi gručd ubitih abesinskih in Španskih otrok, okoli pa besede, ki jih je izrekel obiskovalec iz Rima: "Vojna je največji in najboljši sport za vse mlade moške! . . Vihar ogorčenja v Hollywoodu se je povečal. Kamor je mladi letalec iz Rima stopil, je bil ostraciziran — bojkotiran — osamljen. Nihče — razen dveh ali treh lizunov iz uprave — ni hotel govoriti z njim in ko je enkrat ali dvakrat vabil znane igralce in igralke na zabavo, je našel — prazno dvorano. Nihče ni prišel . Po enem tednu je natihoma zapustil Hollywood — poparjen, osramočen in popolnoma premagan. Odletel je nazaj na vzhod in domov. Njegov obisk Amerike je bil popolen ffasko. Citatelj je lahko že davno uganil, kdo je bil U mladi človek. Bil je Vittorio Mussolini, aln fašističnega diktatorja Italije. Dve skupini ruskih letalcev, ki sta prišli preko severnega tečaja v Californijo in od tam prepotovali v triumfu vso Ameriko do New Yorka, sta bill drugače sprejeti. Prihod sovjetskih letalcev je bil največji letalski uspeh v tem letu. Pred nekaj dnevi je papa Mussolini spet slavil obletnico svojega "pohoda v Rim" in trobil je vsemu svetu: "Od Addis A babe do Bilbaja, od Rima do Berlina, od Ženeve do Londona ao na pohodu zmage novega rimakega imperija in velike ideje fašizma . . ." Potem je trobil, da miru v Evropi ne bo, dokler nscijska Nemčija ne dobi nazaj svojih kolonij v Afriki in dokler ne bo boljševizem pometen. Mladi Vittorio je lahko z bombami iz zraka omogočil |K)hod fašistov v Addis Ababo v Abe-sinijl in Bilbao v Španiji, papa Benito je pa lahko s bombo "boljševizma" pridobil stare in reakcionarne kramarje v angleški vladi, ki se tresejo za svoj kup zlata, na katerem sede v Londonu; z največjo lahkoto je pa pridobil mo-ronskega Hitlerja za nove pohode po Evropi, čeprav bo treba zato žrtvovati zaveznika papeža, katerega najbrže ne potrebuje več , . . Od Rima do Londona do tega hipa še nekako gre. ampak mladi Vittorio je živs priča, da od Rima do New Yorka in Hollywooda pa še ne gre! V Ameriki ima Muasolini precej pristašev. Največ Jih Je med katoliškimi Irci — med katoliškimi Slovenci jih je zelo malo — hitler-jevcl, domačimi burbonci po vaeh krajih in domačimi vigilanti, da ne omenjamo njegovih Italijanov. Ogromna večina Američanov je pa proti Muasoliniju in njegovim pohodom od Addla Ababe do BilbaJ*. od Zensve do Undone. Ogromna večina ameriškega ljudstva, ki se kolikor toliko še zaveda, da Je demokracija najboljša forma vlade, je proti pustolovstvu in razbojništvu, Id ga počenjata in razširjata Muaaolini in Hitler. Predsednik Roosevelt to dobro ve. zato je v svojem govoru v Chicagu korenito obsodil to barharako pustolovstvo In razbojništvo z japonakim razbojništvom vred. Muaaolini kriči, da Je fašiaem potreben, da pomet« boljševizem a aveta. Bluff! Fašizem ni nobeno zdravilo zoper boljševizem, kakor nI boljševizem nobeno zdravilo zoper fašizem! Etbln Kristan je povedal veliko reenico, ko je zapisal v S. številki Cankarjevega glasnika, da edino zdravilo sopsr fašiaem (In boljševizem) Je demokracija, popolna, ¿lata in nepo-pačena demokracija! Glasovi iz naselbin Te in ono iz Sharon* Sharon, Pa. — V mojem potopisu o domovini sem v neki številki Prosvete omenil, da sem bil naprošen v Ponovi vaal, naj po prosim za malo pomoč k gradnji gasilskega doma. Tam ao se zbrali mladi fantje in ustanovili gasilsko društvo. Ali gasilsko društvo brez primerne stavbe In gasilskega orodja je brez pomena. Za zgraditev gasilskega doma so se pa vzel i domačini, ki so prispevali, kar je kdo mogel — les, kamenje, apno, opeko in drugo. Manjka pa jim denarja, da b! po-slopje zgotovili in si nabavili potrebno gasilsko oprema Denarja je v stari domoviiii malo. Dobri stvari je treba pomagat. Mene so urgirali, naj med rojaki v Ameriki malo poprosim za prispevke. Vsak cent bo hvaležno sprejet. V naši naselbini sem že nekaj nabral. Zadnjič sem apeliral na SentjUrce, naj vsak po svoji moči daruje, toda do danes nisem prejel še nobenega odziva. Vidi se mi, da Sentjurcl ne čita-jo Prosvete, ali pa jim je deveta briga vsaka prošnja. Ako ste sami poslali v domovino, mi oprostite. Rečem ponovno, da je pomoč potrebna. To se tiče v prvi vrsti nas domačinov, katerih nas je lepo število v Ameriki iz šentjurske doline. Vsak naj da malo, pa bo dosti pomagano in tam v domovini vam bodo hvaležni. Vsak bo lahko rekel: Glej, tudi naš je dal. Kolikor sem do sedaj nabral, so največ dali drugi, pričakujem pa, da se tudi domači odzovejo. Imena vseh darovalcev bom priobčil in tudi poslal v domovino s priporočilom, naj i-menlk hranijo za poznejše čase, da se bo lahko ob vsaki priliki videlo, kdo je kaj dal. Priporočam našim po Ameriki, da se zavzamejo po vseh naselbinah in poprosijo za morebitno pomoč. Nabrani denar lahko meni pošljete, ali pa direktno v Ponovo vaa. Upam, da tega ne boste či-tali brezbrižno, ampak da se boste odzvali po svoji moči. Na 12 oktobra je bil tu prvi sneg. Ker pa je zemlja še topla, ni imel obstanka in je sproti skopnel. Drugače pa imamo u-dobne, hladne dneve in dosti počitnic. Na 13. novembra bomo plesali. Na ta dan namreč priredi veselico Slovenski dom v korist svoje blagajne, oziroma za popravilo doma. Val na to zabavo! Na 21. nov. je glavna delničaraka seja Doma, kjer se bo volilo odbor za prihodnje leto. Na to sejo pridite val Člani, da bodo volitve boljše. Po seji bo proet prigrizek in tudi nekaj za priliti se bo dobilo. Na 20. nov. pa naša mladina priredi maškeradno veselico, in kakor pravijo, tudi v korist Slovenskega doma. Obeta se velika udeležba. Oddanih bo več nagrad za najlepše in najgrše mu ske. Pri tozadevnih bom gotovo tudi jaz, toda se boste lahko prepričali na lastne oči, kdo bo med srečnimi. Pa še nekaj drugega se kuha pri Domu. Skupno članatvo z ženskim in mladlnakim klubom vred je namreč sklenilo, da se bo v začetku januarja prihodnjega leta vršil bazar v Domu. Ves preostanek bo Šel sa popravila in za nabavo nove bare. Veseli me, da bomo zopet enkrat vsi skupaj nekaj napravili v skupno korist. Treba je iti na delo, pa bo uspeh. Klub naših žena je najbolj aktiven. Vsako drugo sredo imajo svoje redne seje, po seji pa se zberejo v spodnjih prostorih in pričnejo — bingat. Vedno gledajo, kje bi kakšen cent dobile in zmirom so pripravljene poriniti kak stotak v prid Domu. Tudi sedaj pravijo, da imajo še stotak pripravljen, kakor hitro se prične s popravili v Domu. Le tako naprej! Eden za vse in vsi zs enegs in ne bo nikoli poloms. Tudi dolžnost nas ostalih je, da izpolnjujemo dolžnosti napram Domu in mu vedno pomagamo. Tako bomo Dom lahko obdržali In ga tudi izboljšali. Zadnjič sem omenil, da sem čl tal v utari domovini v Pros veti, ko je Harry Rupert agitlral za ustanovitev angleško poslujočsgs društva v naši naaelbinl, kar pa mu nI uapelo. Zdaj se pritožuje, da ni imel aadoati pomoli od strf-nl starih članov. Naj mu povem tole. Ko aem Jas prišel v Fairell leta 1910. ni bilo tamkaj nobenega društva SNPJ, bilo pa je dru- štvo It. 81 v Sharon j. želel sem, da se društvo ustanovi. Pridobil sem zadostno število novih članov in društvo je bilo uatanov-Ijeno. Na isti način se lahko ustanovi tudi angleško poslujoče ' društvo. Harry, dobodi osem novih članov, pa bo ustanovljeno angleško poslujoče društvo brez vseh drugih ceremonij. Vem, da ti bo šel pri tem vsakdo na roko. Harry se nadalje pritožuje glede veselic, češ, da jih tukaj prirejamo na isti dan kakor jih imajo v okoliških naselbinah. Ni res, da bi to nalašč delali. Kako naj vemo, kaj so v Girardu, Warre-nu, Bessemer ju ali Aliquippi sklenili, kdaj bo njih zabava? Tako tudi oni ne vedo, kdaj bo naša. To izvemo šele, ko se prične oglašati veselice, takrat pa je že prepozno, da bi jo odložili, če ae vrši isti dan. V takem slučaju se zgodi, da imamo vsi majhen dobiček ali pa nič. V takem slučaju je treba, da se udeležimo domače veselice, ne pa druge, kakor tudi, da oglašamo domače veselice in ne samo druge. Harry poroča o vrsti veselic, ki se bodo vršile v okolici, o domačih pa molči. Ali ne ve, da bodo T Svoječasno je hodil na društvene seje In se zanje zanimal, odkar sem se pa vrnil iz domovine, ga pa še nisem videl sa seji. On je tudi v nadzornem odboru, toda ko sem pregledoval trimesečne račune, nisem videl njegovega podpisa. Zakaj .si se odstranil, Harry? Le pogum, pa bo vse dobro. Udeležuj mo se tudi domačih zabav. Anton Valentinčič, 262, 1069 Sherman ave. Poročilo prispevkov Cleveland. — Nadaljnje poročilo prispevkov od društev in posameznikov, ki so darovali v svrho nabave ambulance, katero se bo poslalo v Španijo prostovoljcem iz Jugoslavije v borbi proti fašizmu. Prispevki slede. Društva SNPJ. Po $10: Ljubljana št. 49. — Po $5: društvo Slovenski sinovi št. 112, Sinovi Slave št. 168, Vodnikov Vettfe št. 147, Slovenske Sokolice št. 442, društvo št 110, Prvi Majnik št. 427, Zavedni Stajerc št. 289, fcti-štvo št. 89. — Po $8.26: društvo št. 819. — Po $8: Triglav št. 82, Slovenski Dom št. 86, Sokol št 20, Leo Tolstoj št. 296, društvo št. 669. — Po $2.60: Gorenjec št. 120, Sloboda št. 629.—Po $2: Domovina št. 29, društva št. 126, 176, 866, Združitev št. 388, Friendly City št. 684. — $7 nabrano pri društvu št 427. Bar-bertonska fed. društev SNPJ $6, Westmoreland ska fed. društev SNPJ $6. Društva SSPZ. Po $6: društvo št. 189, Delavec št. 69. Po $2.60: Lunder Adamič št. 20. Po $2: Skala št. 68, društva št. 176, 128, 216, 86, 80, 70. Klub št. 222 JSZ,$10. Društvo Euclid št. 29 SDZ $2.—Po $1.60: John Shuk-le, Frank Tesack. Po $1: društvo št. 206 SNPJ, društvo št. 17 SNPJ, društvo Vipava št. 128, Vincent Jelercic, Joe Sudan Joseph Planton, John Gorse, Louis Tauchar, John Slobodnik, Geo. Kvatemik, Carl Gerlovlch, Frank Česen, Louis Lemut, Frank Jan-car, mr. in mra. Joseph L. Cul-ker, John Bogatay, John Jaitcar. Po 60c ao dali: Anton Slabod-nik, Jack Barjul, Alfonso Salat-tln, Martin Težak, John Judnlch, John Petrovich, William stari-ha, Nick Per ko. Matt Sharoren, Martin Slabodnik. Joe Shaffer. Andy Obet, Milan Medvešek, John I,azar, Ludvik Medvešek, Tedenski odmevi Anton Garden Kitajski begunci v mednarodni naselbini v Sanghaju. James Slapnik, Jos. Zele, Steve Gaber, Anton BudiČ, John G. An-zich, Anton Judnich, P. E. Kur-nick, Frank Kash, V. R. Lohar-nar, Joseph Benedict, Joseph Barich, John Krufich, F. Skubic, Joseph Frankovich, Louis Skut-nik, Ludwig Katz, Leo Bregar, John Jankovič, Joe Valentič, Matt Klarich, Frank Zajec, Kocjan Ahcin, Walter Guester, Joseph Trkay, Molly Kolenz, Matt Smole, Dragotin Badaj, Paul Jarmek, Frank Rabuse, Krist Petrich, Joseph Juratovich, Julija Žagar, Berths Zagar, John TomaŽin, Valentin Kriss, Z. KVaternik, F. Chelesnik, Frank Modle, M. Artel, Joe Bohinc, James Dekleva, Mike Zrinski, Eva Cebulski, Walter Cheslack, Myer's, John Stambul, John Pe-trovcich, Frank Simsich, Joe Devcich, Marko Kovacic, Joe Peterlin, John Stepan, Ed. Haff-man. Po 40c: Louis Volk. Po 36c: Adolf Ribich. Po 80c: Henry Garcia, Marija Gudec, Štefanija Begovich, Louis Rudiich. Po 26c so dali: Jakob Cetin, Frank Shine, Charley Markovich, Mike Panian, Joe Willaty, Lovro Perko, Etorija Benchich, John Kolal, Frank Tomske, Anthony Vidrich, Jacob Sustarsic, Michäel Krofina, Frank Chuchek, Frank Brkopec, Jos. Janesh, Andrej KeržiŠnlk, Marthi Romich, Frank Kern, John Tushar, A. Kostelec, J. Shobar, Frank Teropšič, Antonija Bergant, Antoinette Zaveli, John Kolossa, Jos. Frank Pušnik, Frank Dollar, John Morsi, Anton Valenič, Joe Hellman, Blaž Odar, Matt Močnik, Martin Klaric, John Poklar, Antonija Jančič, John Gregorich, Peter Verderbar, John Kraly, Peter Kocijan, Jerry Krasovic, Louis Buschay, John Vehar, Anton Le-nlch, John Grze, Mary Y. Grze. Bara Krall, Anton Zakrašek, mr. in mrs. Radosevich, mrs. Beljar, mrs. Polance, mr. in mrs. Rale-tich, Anton Supan, Mike Yark, Charlea D. Brnčič, Louis Tum-brij, Frank Crnič, Frank Jacoby, John Widmar, Anton Gabrenja, Frank Bombatch, Elsie Culkar, John Mal ich, Frank Levicnik, Matt Simonich, Tresa Kamnikar, John Cvar, Peter Blatnik, Gregor Visher, Dan Visher, Peter Golash, Anton Dežman, Joe Gli-var, Frank Vočko, Anton Mo-drek, Frank Dolenc, Louis Go-renc, Frank Matko, Fred Engelhardt, Florenz Pishek, Joseph Snoy, John Vitez, Joe Subic, Joe Skoff, Matt Stražišar, John Medle, Ignatz Groznik, Frank Tursic, Joseph Widmar, Frank Pechnik, John Hujan, Matt Sri-nar, Lorenz Bizjak, Frank Bucik, John Alle. Chas. Pogorele, John Potokar, J. Zavosnik.—Po 20c: Emil Mrzoün, Louis Kokaš, Steve Krall. 12c Ella Dezelan in 10c Jos. Truhar. Skupni znesek $228.87. Prejšnji izkaz $476.66. Skupaj do sedaj nabranega $698.92. Hvala vsem prispeva-teljem. S to vsoto se je doseglo nekako eno tretjino, kolikor se rabi za nabavo in pošiljatev ambulance. Kakor je že bilo omenjeno, se rabi $2000, kar ni tako veliko, Če pomislimo, da nas je dovolj, kateri stojimo na strani demokracije. » Razposlalo se je okoli 600 pisem na razna društva ši-rom Amerike, odzvalo se jih je do sedaj 115, ki ao pripomogla, da se je toliko nabralo. Apelira? mo še na ostala društva, da pripomorejo kolikor je v njih močeh za prispevke, da se čim preje uresniči to započeto delo. S tem bo pomagano tam, kjer je pomoč sedaj najbolj potrebna. V slučaju, da kako društvo in organizacija ni prejela apela, naj vseeno deluje na to, da se odzove ter daruje nekaj v ta namen. Za vsa pojasnila in prispevke pošljite na tajnika odbora: A. Prežel j, 19201 Cherokee ave., Cleveland, Ohio. Odbor. Cerkev sloni na praznoverju Milwaukee. — Naj povem sledečo zgodbo iz stare domovine. Brezje so menda znane vsem či-tateljem radi velike božje poti. Vsako leto jih obišče veliko šte vilo ljudi. Tako sta se nekoč pripravljali tudi Korenka in njena hči Kati, da gresta k Mariji pomagaj. Mati je hčeri omenllar da bo dala za mašo za pokojnim možem in očetom, češ, da bo to pomagalo pmrlemu — na onem svetu. Hči, ki ni bila več tako praz-noverna, ji je ugovarjala, češ, da maše umrlemu človeku nič ne pomagajo; nikomur ne morejo pomagati, če je v peklu ali v nebesih, ker po naukih cerkve ni izhoda iz teh "krajev". Oče pa se je izpovedal tik pred smrtjo vseh grehov, če jih je kaj imel In torej tudi v vicah ne more biti, ker ga je duhovnik spravil ob &adnji uri z Bogom. Maša bi torej bila brez pomena in le potra-tata denarja. Koristila bi le duhovniku, ker bi prejel denar zanjo. Mati ji odgovori, da je to mogoče res, toda Marija mora gotovo pomagati ljudem, sicer bi na Brezjah v cerkvi ne bilo toll ko bergelj. In berglje ostavijo ^ narodov proti Mussoliniju pred par k-u Prtd dvajsetimi leti asSI Gledališče BoljAoj na trg« Sverdlov v g. NOVEMBRA Ukradeni smrtni t~.£»iHnff se je z zasmehomlkomissr. "Ali ste bili z njim v »«d Mabele Grantove. Bili«nrnd.. »li v nrH*t*ii«tvnr fin večer in kitajski študent ljubljeno motril prstan na [¿¿u s čudovitim ametiatom, fjjenim na osem vogalov. Da, je trdno, futbela Grantova,. očarljiva JL je bila prstan naUknila figovo roko in vsi napori, f hi ea odstranili, so bih za-* Zato so sklenili, da odide- —n ¿aio ™ ont ...... —----- Slednji dan skupaj k ziaUr- da bo prstan prepilU. Jian je Lji ds prstan, ki Uko trdno Tna prstu, pomeni aimbol fcbrisnega prijateljstva. Ma-Tge mu je smejala in je na Za prikimala. Kaj, ali naj bi Lail drznost, da bi to belo „ako pripeljal v dom svojih JJjev? Ali bi jo njegova i. in mati pozdravila kakor b' Jian j« bil ffloboko zamiš-C Niti slišal ni rahlih kora-,ki ao mu sledili. Samo rahel lk je začutil. Nekdo ga je u-iril po hrbtu in ga s tem udar-poloiil na tla. Ko ga je na-ije jutro našel na cesti mr-_ in izkrvavljenega rajonski ¡¡¿nik, se je še v smrti razo-ivila groza presenečenja v njenih očeh. Ktbela Grantova pa je bila ti-večer zadovoljna. Vrnila se mirno v svojo hotelsko eobi-Odkar je nosila težko pri-¡Ujeno formulo smrtnih žarkov nojem prstanu, ni imela niti mirne minute. Nemir jo je ripnjal k nečemu tajinstvene-. Imela je siguren občutek, da bo nikoli doživela dneva iz-iBtve tajinstvene formule dru-oeebi. Misel, da je nataknila ntan na prst ljubljenemu Jia-ge ji je zdela kakor odreše- Mabela Grantova ni bila samo najdrznejših vohunk Ame-i, bila je tudi ženska krvi in s. Silno jo je mikalo, da bi etila ogenj ljubosumnosti v profesorja Ivanova, ki je ostro zasledoval njeno pričanje Jianu. 2e nekaj te-je poznala ljubeznivega [esorja in učenjaka z Daljne-Vihoda Evrope in vse je ka-da hoče ta mož križati nje-pot. Morda iz ljubezni? Mo-I Mabela Grantova si je bila tem «vesta svoje osebnosti, j« bila vendar poglavitno o-"je pri izvajanju nevarnega, jenjskega poklica. Vsekako bil to globok interes in čudo-ujemanje, ki jo je vezalo s duhovitim Človekom. Obe-pa je bila to tudi naravna ki jo čuti ženska, kadar izvabiti žrtev iz rezerve. * zategadelj se ji je videlo no flirtanje s Kitajcem t zanimivo. V najboljšem , -Joienju se je bila pripravi-|J"» odhod z doma. Hotela je nazaj prstan s tajinstve-'ormulo in točno ob dvanaj-J Ponoči se je imel pri nji ja-Itajinstveni mož, ki ji je da-■avodila. Naročila ga je, naj * po važen dokument. P® ie «topila Mabel Grantova | «Wo penzijo, kjer je stanoval študent Jiankejling, jo Udcla vest o njegovi smrti ,or »trela z jasnega. Jian je \ZT> mrt<*v. In kje je oetal pPMar,-sil,n strah jo je pre-fT- »«-kis je „a policijsko straž-..'»'»> Pa niso hoteli dati le-ki s» ji jc ¿{tala vell-očeh, nobenega pojas- "Kakf r» J« vprašal policijski sorodu ali v prijateljstvu?' "Bila sem mu samo dobra prijateljica!" je nerada priznala Mabela. Z veliko spretnostjo je glumi-la vlogo nesrečne ljubimke in je slednjič dobila odgovor na svoje vprašanje. Da, Jian je bil mrtev. Našel ga je bil zjutraj stražnik Parker na ce8ti. Vse njegove reči so bile v redu. Manjkala ni ura ne liatnica z denarjem, zato so domnevali, da gre za političen umor. Ti Azijci," je menil policijski uradnik, "so menda že od nekdaj člani tajnih organizacij, zato je dobro, da jim človek ne zaupa kar tja v en dan . . ." "In prstan?" je vprašala Mabela. "Kaj je s prstanom?" Pri tem vprašanju se je vo-hunka tresla od razburjenja. "Kakšen prstan?" se je začudil policijski uradnik z veliko nezaupljivostjo. "Zaročni prstan vendar, ki ga je nosil na pratancu!" je ponovila Mabela vsa obupana. "Prstan je imel krasen kamen iz ameti-sta . . ." "Prstana niso našli pri njem nobenega," je čez nekaj čaaa povzel uradnik. "Mogoče mu je padel s prsta v obcestni jarek, kamor se je zvrnil po zločinu. Želite morda, da se zaradi prstana uvede preiskava?" Odgovora na to vprašanje ni bilo, kajti Mabela Grantova je že omahnila nezavestna na tla. S prstanom je izginil ne le uspeh njenega večletnega prizadevanja, ampak tudi velika vsota denarja, ki ji je bila obljubljena in pa sigurnost lastnega življenja. Padla je torej na tla. Kako je potem prišla v svojo hotelsko sobo, kjer se je znašla pozneje ovita z vročo glavo v mokri oti-rači, si ni vedela pojasniti. Za ta prstan je dal ubogi zaljubljeni Jian svoje življenje. Obetalo se ji je strašno mašče^ vanje tajinstvenega moža z navodili, ki je bil s pomočjo vo-hunke zastavil vse sile, da bi pridobil smrtne žarke za neko Ma-beli neznano državo. Zaradi tega je zdaj mrzel pot oblival čelo ameriške vohunke. Saj je poznala neusmiljene metode, s katerimi zasledujejo maščevalci onemogle vohune . . . Tedaj je trdo potrkalo na njena vrata. Planila je pokonci. Ali je že bila kazen pred vrati? Ne, ta je običajno prihajala tiho in počasi. Zaenkrat je bil samo poštni sel, ki je prinesel zavojček. S tresočimi rokami je raztrgala omot. In pred očmi se ji je zameglilo, ko je uzrla pred seboj vsebino. Bil je prstan, ki ga je neznanec snel s prsta nesrečnega Jiankejlinga... Drgetajoča po vsem životu je pritisnila Mabela Grantova na skrito vzmet. Ametist se je premaknil in tajinstveni predalček v prstanu se je odprl. V odprtini je ležal zvit papirček. Divje upanje je obšlo vohunko. Ali je bila njegova dragocena vsebina prstana ušla očem sovražnikov? Ko pa je razvila papirček, je o-mahnila onemogla na zglavje, kajti na razvitem papirčku je či tala: Plačilo za izdajo je—smrt! Nekaj minut je ležala Mabela na postelji. Zavedla se je, da je obdana od sovrsžnikov, ki ji strežejo po svobodi In življenju Edini izhod je bil v naglem be gu. Ce bi se ji posrečilo priti v Južno Ameriko in tam začet življenje pod novim, izmišljenim imenom, bi se morda še izvila. In njena silna volja je sbrala v trenutku veliko energijo. Ne, tako lahko ne boste dobili Mabeie Grantove, drsne vohunke, v svoje roke! Zgrabila je skupaj svoje reči in si je čestitala, da je bilo njeno življenje tako urejeno, da je mogla prav tako hitro isginiti a pocorišča, kakor se je pojavila na njem. Ko je prišla na peron, ee je čutila olajšano. Beg ae ji je še napol poerečil. Se neznane daljave! Srečno naključje je hotelo, da jo je srečal profeaor Ivanov na poataji. Spremil je, kakor ji je povedal, avojo mater na vlak, kajti bil je dober sin. "In vi, mies Mabela, kam potujete?" je vprašal Američanko. Njegove tople oči so ae globoko zazrle v njene. I "Samo kratek izlet na jugi" je odvrnila Mabela, ki je v tem trenutku čutila vso bridkost nenadnega slovesa, kajti profesor Ivanov ae je že na moč približal njenemu srcu. "Nu, je že tako, ljudje morajo časih izpremeniti zrak," je menil Ivanov. Potem ji je izročil krasen šop vrtnic, s katerimi mu je še dolgo mahala skozi okno vagona. Ko je zapuščal postajo, mu je taal okoli usten svojevrsten naj Meh. Nekaj tednov po tem dogodku so poročali listi, da je neka evropaka velesila kupila akriv-nostne smrtne žarke, ki ji podeljujejo absolutno nadmočno vlogo v primeru vojne. V vseh znanstvenih krogih so govorili samo o tej stvari. Ko so vprašali profesorja Ivanova, kako se je moglo to zgoditi, je skomignil t rameni. Bil je pač ravnodušen človek. Stvar ga ni niti od daleč zanimala, kajti bil je samo biolog in pacifist. FR08V1TA * .........f Lekarniški delavci dobili pogodbo San Francisco, Cal. — Unija lekarniških delavcev je podpisala dogovor s zvezo delodajalcev, ki posedujejo 106 lekarn v tem mestu. Med temi so tudi lekarne verižnih kompanij. Dogovor določa osemurnik, 48 ur dela v tednu, plačo in pol za dežurno delo, prfenanje unije in zaprto delavnico. Minimalna plača je $166 na meaec in vsak delavec dobi dva tedna počitnic na leto s plačo. Vse sporne slučaje, ki se pojavijo med unijo in delodajalci, rešuje arbitražni odbor, v katerem Imata obe stranki enako število zaatopni-kov. Evropski delavci zi spravo v Ameriki Enotnost ameriškega delavstva vaina za ve« •vel, pravi Francos ' Waahington — «ju« U> «godilo, je bi v hiši 67 letni "kolon" Josip Du-galln s družino. Posrečilo se mu je odnesti sdravo kožo. Piran. — Dne 4. okt. se je vršile v Piranu, manifestacija mladih fašlatov, Prirejena Je bila posebna povorka, katere so se morale udeležiti mlade fašistke ls sgornje Istre, Pule, Malega Lošlnja, Kopra, Poreča, Buj, VI-žlnade, Vlžlnjana itd. Poleg te-ga so bile prirejene simbolične ritmične vaje, ki so kasale osvoboditev Istre. Sturje. — Marijo Valič, star 12 let, Je našel projekti!, ki je oatal ls svetovne vojne. Ta mu je eksplodiral in ga precej nevarno ranil. Takojšnja sdravni Ška pomoč ga je sprsvlla isven nevarnosti. Ttlment. — Ob Tllmentu bodo pričeli grsdltl velikansko grobnico, v katero bodo spravili 80, 000 ostankov nemških vojakov, ki so padli na tej fronti v času svetovne vojne. Grobnica bo sta-1« 2 milijona Ur in Jo bodo de-lall dve leti. Denar ss to so ns-brali v obliki prostovoljnih prispevkov v Nemčiji. Politiki in njihovi zdravniki Zanlmlvoatl ls življenja držav-sikov Žrtev omreienja mora postiti unijsko eluibo San Franclsoo. — Robert J. Fltsgerald, žrtev omrašenja v snanem modeetovskem procesu, je dobil ukas pd državne po-mlloetltvene komisije, da mora pustiti tajništvo Marine 'Firemen's unije, ali pa bo odgnan nazaj v sanquentlnsko Ječo. On je bil nedavno pogojno pomilo-ščen, nakar so ga mornarji ts-koj izvolili zs svojegs tajnika. Unija pravi, da bo vprašala sa injunkcijo proti drlavni parol-nI komisiji, ako ne umakne svojega odloka. r farjev pred M algi, Aku, f ešwpšeelji, ki je C/O zahteva volUve pri Poetal Telegraph Co. Wsshington. — Pri zveznem dslsvsksm odboru je CIO vložil prošnjo v Imenu Americen Rsdio Telegraph i sta Assoclstion zs unljske volitve pri Poetal Telegraph Co., ki upoeluje 17,-000 delavcev. CIO je vložil peticijo pri delevskem odboru po treh mesecih organizatorične kampanje pri tej družbi, ki ime v nekaterih e^stih in treh drže-vsh le pogodbo z unijo. Gibanje za enotnost de* lovstva na severozapadu Portland. Ore. — Razdvejel-d organiziranega delevstva ne severozapadu, ki so pod vod-•tvom notorlčnege unijskege cerjs In rsketlrjs Dsveje Becks, so med članstvom ADF In CIO naleteli na velik odpor Članstvo obeh frakcij se je pričelo zdrulevetl proti "beckfzmu" In jt v osmih meetih ob Pacifiku le ustanovilo enotnoetne delev-eke «veU. Ti »o bili uitsaov- Drtavna regulacijo premogovne indueirije llarrisburg, Pa. — Ustanovitev drtavna komisije, ki naj M regulirala industrijo trdega premoga, Je bila priporočena v poročilu governerju po členih po«el>-nega odbora, kar nsj bi postsvi-io to industrijo apst ns trdns noge. Države naj bi najprej pre-vsele premogovnike, ki jih no; čejo obratovati privatna kom penije. V teh naj bi delali rudarji, ki se zdaj bavijo z "butlegs-njem" premoga, država pa naj bi rsgulirsls cene in strošks ter določila kvoto produkeijs po o-krajih in dlstrlktlh. Odbor ne-glaša v svojem poročilu, ds Je vlsdno lastništvo in obratovsnjs premogovnikov končne rešitev probleme, toda sds J stvar še nI izvedljiva. Ko je dr. Schweninger osdrs vil prvega nemškega kancelarja Bismarcka težke bolezni, Je Bis marck dejal: "Ta mož je odločil uaodo Evrope!" Tako visoko je cenil pomen zdravnika za svetovno politiko. Monsignor Milani, papežev te lesni zdravnik, Je Jesultakl pater, ki isdsja že s temno rjavo barvo svojega obraza, da je planinec. Morda Je to eden Izmed vzrokov, m le popotnome di «k redi ti ran, tods se vzdržuj»' ns površju in razbija unije e evojiml poboj-nlhl ie posta) snan po svojih rasprs-vah o poklicnih boleznih wslešklh rudarjev. Gotovo je nenavaden primer, da je teleanl sdravni k mogočnegs kralja obenem specialist sa trpljenja težkih delavcev. Posebno požrtvovalno je delo* vanje dr. Hossa Mclntlrea, ki mu je edini pacient predaednik Roo-«evelt. L. 1921 je postal Rooee-velt, kakor snano, žrtev otroške parsllse. Dolge dni je visel med Mvljenjem In smrtjo In ko j« prestal najhujše, sdravnlkt niso verjeli, ds se bo še kdaj mogel vrniti v Javno življenje. Samo Mclntire je bil drugačnega mnenja. Obvezal ae je, da j« bolnika polagoma spravil do tega, da bo mogel rabiti svoje ude. Njegove posebne telovadne vaje, stroga dleta In točen raspored sa velba-nje, ki ga je sestavil, so Rooee-velta, ki je bil na vldes pohabljen sa vse llvljenje, spravili spet na noge. "Bres nJega bi nikoli ne poetal ameriški drlavni predaednik!" trdi Rooeevelt a svojem sdrsvniku. Ittslln nima posebnega sdrsv-niks. J« preveč nessupen, ds M se sanašal samo na diagneae enega sdravnika. Kadar oboM, «a sdrevijo rasni sdravnikl leningrajske akademije. Vemo pa, da so tudi rasne Inoetrane zdravnike le poklicali k bolniški peete-Ijl ruskega diktatorja, Uko Ave* da Ollvererona in Dunajčana prof. Eppingerja. Stalin Je podvržen posebno angini. DrUvnega kancelarja Hitlerja zdravi sloviti berlinski larin-golog von Eyken, ss njegovo splošno sdravstveno stanja pa Je odgovoren prof. Sauerbrueh, ki Je zdravil tudi Hlndenburga in ki ga često posovejo na švedski dvor. Tudi prof. Bler, ki je bil že dsvno pred I. 19H8 Hitler* Jsv pristsš, prids včasih h kan-celarju v Herchtesgedsn, Prof. Bler Je svoječaeno sdrsvil socl-slno demokratskega državneg^ predsednika El>erta. Zdravstveni svetovalec francoskega državnega predaednik« I je bruna Je bordeaulkl senator prof. Portmann, ki politično nikakor ni predaednikov prijatelj. Cangkajšek Je isročll skrb u svoje telesno zdravje bivšemu generalu. Cangkajškov namestnik Kung pa Je potoval v Prago, da se Je dal pregledati po praškem Internistu Nonnebruchu. Krma! Ataturk, ki Je na svoja vseučilišče v Ankaro pozval evropske kapacitete, zaupa sam bolj majhnemu snstolskemu podeželskemu zdravniku, ki mu prebivalstvo pripisuje čudežne sile. Getullo Varga, hrasllskl državni predsednik, pa sploh ne potrebuje zdravniks, ker Je bil zdravnik prej sem in si recepte, kadar oboli, tudi sem piše. Skupina čiaak Kilajskega rdečega PROfl VITI F. M. DOSTQJMVSBJ: Bratje Karamazovi IM) Ali ver jamči: nihče se tu ne upe reči ali pomisliti na to, da bi prišel k Agrafeni Aleksan-drovni a slabim namenom; samo svojega starca imam, nanj sem priklenjena in njemu prodana. satan naju je poročil, zato pa — nihče drugi. 'A ko sem pogledala tebe, sem se namenila: njega pogoltnem. Pogoltnem ga in ee bom smejala. Vidli, kakšna hudobna pslca sem. ti pa al me imenoval svojo seetro! Glej, zdaj je prišel tisti moj zapeljlvec, tu zdaj sedim in čakam veeti. Ali pa veš, kaj mi je bil ta zapeljivec? Pet let bo tega, kar me je Kuz-ma pripeljal semkaj — in tako sem sedela, šibka in neumna, in se skrivala pred ljudmi, da bi me ne videli in ne slišali, sedela sem in ihtela, po vae noči nisem spala — in sem ugibala: 'Le kje je neki zdaj moj zapeljivec? Gotovo se s kako drugo norčuje is mene. Oh, samo da bi ga še kdaj videla in srečala: ali bi mu poplačala!' Ponoči v temi sem ihtela v blazino in premišljevala vse to, nalašč aem si trgala srce in ga tešila s zlobo. 'Ali mu bom poplačala, ali mu bom poplačala!' — tako sem časih kar zakričala v temo in kadar sem se mahoma spomnila, da mu jaz ne bom ničesar storila, on pa se zdaj norčuje iz mene aH me je morda ie čisto pozabil in se me niti več ne spominja» tedaj sem se vrgla s postelje na tla, topeč se v onemoglih solzah, in se tresla In drgetala do zore. Zjutraj sem vstala bolj hudobna od psi-ce, ves svet bi bila poftrla — in potlej, kaj misliš: jela sem kopičiti denar, poetaia sem neusmiljena, odebelila sem se — ali meniš, da sem se tudi izpametovala? O ne, nihče v vsem vesoljstvu tega ne vidi in ne ve, a kadar se spusti nočni mrak, ležim Časih prav Uko kakor pred petimi leti, ko sem bita še dekletce, in škripljem z zobmi ln pla-kam vso noč: 'Ali ga bom, ali ga bom!' si obetam v mislih. Alf si slišal vse to? Nu, po tem takem me zdaj razumeš: pred mesecem dni dobim mahoma to pismo: da je na poti k meni, da je ovdovel in se hoče videti z menoj. Kar dih mi je zastal. o Gospod, in zdajci mi je prišlo na um: če pride in mi požvižga ter me pokliče, se splazim k njemu kakor tepena ln skesana psičica! Tako mislim ln sama sebi ne morem verjeti: 'Ali sem podla aH nisem podla, ali bom stekla k njemu aH ne bom?' In taka togota me je držala ves ta mesec, da je bilo še huje nego pred petimi leti. All zdaj vidiš, Aljoša, kakšna besna divja ženska pm — povedala sem ti vse po pravici! Z Mitjo sem se zabavala, samo da ne bi stekla k onemu. Molči, Rakitka. tebi ne pristojl, da bi. me sodil, saj nisem govorila s teboj. Zdajle, dokler nista vidva prišla, sem Čakala in premišljevala in iskala rešitve svoji usodi; nikoli ne bosta zvedela, kako mi je bilo pri srcu. Ne, Aljoša, reci svoji gospodični, naj ne bo huda zaradi tega, kar Je bilo predvčerajšnjimi... Nihče na vsem svetu ne ve, kako mi je zdaj, in tudi ne more vedeti . . . Nemara da vzamem danes not seboj, nisem se še odločila . . ." In ko je izrekla to "žalostno" besedo, se Grušenjka zdajci nI mogla več premagati; ne da bi dokončala stavek, si je zakrila obraz z rokami, vrgla se ns divan in kakor majhno dete zaihtela v blazine. Aljoša je vstal s svojega sedeža in stopil k Rakitinu. "Miša," je izpregovoril, ne jezi se. Razžali-la te je, toda ne jezi se. Ali si jo slišal, kako govori ? Ne gre, da bi toliko zahteval od človekove duše. treba je biti bolj usmiljen . . ." Aljoša je bil rekel to v neudržnem izbruhu srca. Moral si je dati duška pa se je obrnil k Rakitinu. Da ni bilo Rakitina. bi bil jel vzklikati sam zase. Toda Rakitin ga je porogljivo pogledal in Aljoša Je zdajci utihnil. "8 tvojim starcem so te nabasali in s svojim starcem si zdaj ustrelil name. Aljošenka, člo- veček božji," Je izpregovoril Rakitin s sovražnim nasmeškom. "Ne smej se, Rakitin, ne posmehuj se, ne govori o pokojniku: on je višji od vseh, ki so kdaj živeli na zemlji!" je vzkliknil Aljoša z jokom v glasu. "Nisem se vzdignil, da bi govoril s teboj kot sodnik, ampak kot poslednji , izmed obtožencev. Kdo sem jaz pred njo? Prišel sem k njej, da se pogubim, češ: 'Naj bo, le naj bo!' — tako sem mislil v svoji malo-dušnosti, ons pa je po petih letih muke, kakor hitro je prišel prvi človek in ji je rekel odkritosrčno besede, Vse odpustila, vse posabila in zdaj plaka! Njen zapeljivec se je vrnil in jo kliče, ona pa mu odpušča vse in v radosti hiti k nJem in ne bo vzela noža s seboj, ne bo ga vzela! Ne, jaz nisem tak. Ne vem, ali si ti takšen, Miša, a jas nisem takšen, dele danes, prav zdajle, sem dobil to pouk . .. Ona je z ljubeznijo višja od naju dveh ... Ali ai že kdaj poprej slišal od nje to, kar je zdaj povedala? Ne, nisi slišal; če bi bil slišal, bi že zdavnaj vse razumel... In tudi ona druga, ki je bila predvčerajšnjim razžaljena, tudi ta naj ji oprosti! In oprostila ji bo, ko zve... in zvedela bo . . . Ts duša še ni našla miru, treba ji je prizanašati ... v tej duši se morda skriva zaklad . . ." Aljoša je umolknil, zakaj dih mu je saetal. Rakitin ga je vzlic vsej svoji zlobni jezi začudeno gledal. Od tihega Aljoše se nikoli ne bi bil nadejal tako vznesenega govora. "Glej ga, advokata! Pa ne da bi se bil zaljubil vanjo, kaj? Agrafena Aleksandrovim, naš postnik se je bogme zaljubil vate. Premagala si ga!" je kriknil s predrznim smeMom. Grušenjka je vzdignila glavo s blazine in se ozrls na AljoŠo; na njenem obrazu, ki je bil naglo zabuhnil od pravkaršnjih solz, je liuiijal ganjen smehljsj. "Pusti ga, Aljoša, angel ti moj, saj vidiš, kakšen je, baš pravega si se lotil. Jas, Mihail Osipovič," se je obrnila k Rakitinu, "sem te že hotela prositi odpuščanja, ker sem te osrter-jala, a zdaj te spet ne maram. Aljoša, pojdi k meni, sedi semkaj," ga je vabila z radostnim nssmehom, "takole, vidiš, semkajle sedi pa mi povej (prijela ga je za roko, s nasmeškom mu pogledujoč v obraz) — povej mi i ali ljubim onega ali ne? Svojega zapeljivca: aH ga ljubim aH ne? Bo vajinega prihoda sem ležala tukaj v temi in ves čas isprsševsjs srce: ali ljubim onega aH ga ne ljubim? Odreši me, Aljoša, čas je prišel; kakor ti odločiš, tako naj bo. AH naj mu odpustim alf ne?" "Saj si mu že odpustila," je smehljaje se odvrnil Aljoša. "Pa sem mu res odpustila," je zamišljeno rekla Grušenjka. "Oh, to podlo srce! To moje podlo srce!" je zdajci pograbila čašo z mize, izpila jo na dušek,'vzdignila jo In jo z razmahom treščila ob tla. Caša se ja razbils in za-žvenketala. Okrutna črtica je blisnila v njenem nasmehu. "A morda mu vendar še nisem odpustila," je izpregovorila nekam grozeče in pobesila oči v tla, kakor da govori sama s seboj. "Morda se srce šele pripravlja na to, da bi odpustilo. Treba se bo še boriti z njim. Vidiš, Aljola, v teh petih letih sem se strsšno zaljubila v svoje solze . . . Kdo ve, nemara sem vzljubila samo svoje ponižanje, njega pa vobče ne!" "Nu, jas ne bi hotel biti v njegovi koži!" je siknil Rakitin. "Saj tudi ne boš, Rakitka, nikoli ne boš v njegovi koži. Copate mi boš šival Rakitka, vidiš, za tako delo te bom porabila, a take, kakršna sem jaz, ne boš videl nikoli ... Pa tudi on je morda ne bo videl ..." "On? Zakaj si se potlej nališpala?" je stru-peno podražil Rakitin. CDalJ« prihodnja.) Tisa je pripovedovala Bil Je večer, tih, lep večer. Milijon zvezd je ie bilo posejanih po nebu. milijon kresnic je sedelo tam na temnem, nepreglednem travniku—nebu in po-mežiksvslo zemlji, v plašč kresne noči ogrnjeni. Tam na vzhodu pa se je videlo, da bo vsak čas priplaval ščip. Nekoliko se je nocoj zakasnil, povasujoč morda kje mimogrede tam za obsor-jem In sa gorami. V tivolskem gozdu so stali, kakor v tiho molitev poglobljeni velikani smrek, kostanjev, košatih bukev In grčastlh gabrov, vitkih jelš, vej nalili lip in drugi, Kdo bi vae našte%al v tem kresnem večeru. Tam Je stala vrba Ulujka, povesila je veje kakor koklja peruti, zakrivajoča pišče-ta. Zdaj pa zdaj je nekje nekaj tiho zašumelo. Morda Je padel «mrekov storž, morda ae je spod taknll palček—vae je mogoče nocoj. Morda Je mimobežni vetrič, lahek kakor dih. zašepetal lipi ali koetanju kakšen pozdrav . Pod grmiCjem je kresaltia < mec blestel kakor subelj . Na tivolskem travniku pa so plesale kresnice svoj vilin ples. Z Rotnika grede, prijetno raz-poloieh, sem zadel ob praprot. Oprostil sem se uljudno in si tako za spomin odtrgal vejico ter jo zataknil za klobuk. Zakaj apoštovanja vreden je ta preostanek nekdanjega kolosa, ki je danes takorekoč pravljično ime, pod zemljo ga iz globokih rovov kopljejo kot črni diamant. Ko sem stopil ns parobek gozde, se mi je noga nehote ustavila. Zazdelo se mi je, kakor bi me nekdo poklical. Prisluhnem. . Res Je. da sem na Rotniku počastil kresni večer s kepljico dobrega is vinskih goric, ki razveže misli in srce, avwk nI imel munlcij-skih ln kemičnih tovarn. Zato pa je neuamiljeno sekal tlaje— tako so se hamreč gnedovi tla ki nekaj skrivoma opazuje, se vzpenjalo polagoma vedno vlš- jete tišja, tisovih gradov, je ... in ko je polni ŠČip videl, da je vae v redu. Je. kakor bi po-ekočil. ven zardel, vsplaval na imenovali—rasti pa Uko hitro, kajpada, nismo mogle. Zšto tišja ni več, propadle pa še zato vaeeno nismo, de v srednjem veku so bili celi gozdovi tis, posebno, kakor je pred kratkim opisal kustos sarajevskega muzeja K. Mal y v svoji študiji, eo bili v Herceg-Boeni celi pragozdovi tis in še zdaj spadajo med najlepše spomenike bosanake flore. Tudi ŠUvilna imena spominjajo na tišje, kakor Tisovik, Ti sovača, Tiaovi, Tisovica. Torej, kakor vidiš, so bili v teh krajih celi gosdovi tis, tišje. V Pepe-ljarima pri Begovem Hanu sU dve sUrl tisi, ddblo katere obsega 8.42 metrov, droge pa 2.80 metrov. Najlepša tisa, prava krasotica pa raste v Bukovem Dolu v področju reke Kri vaja. Njeno deblo je visoko 14 metrov, a aamo krona njena je visoka 10 metrov. Premer debla pa ima 100 centimetrov. Kakor sem rekla, smo me, tise, ostanki neke vrste konifer. Naš les je kakor nalašč tako trd, da tekmuje neksko z jeklom in železom. Trenutek svs oba molčala, zakaj preveč je bilo za moje mož gane vse to rasodetje. Nato sem pa rekel: "Veliko si morala videti v svojem življenju* če že pomniš jezdece Džingis Chana." "Kdo bi vse naštel," je rekla tisa. "V knjigah imaš vse zapi sano, ne sicer točno kakor je bilo v resnici, ker tega pač človek be morê zapisati, ali vsaj v glav nem. Videla sem križarske vojne, videla sem verske boje, ko so se ljudje klali zato, kdo pravil nejše moli Boga, videla Valjhu-na, ki je s mečem in križem zlomil zadnjega Slovenca tam v trd njavi Črni prsti Aad Bohinjem kateremu je pesnik Prešeren zapisal lep pomenik v pesmi "Krst pri Savici." Videla sem vsUje-nje Ilirije, kongres treh cesarjev, Celjske grofe, ki so strašili HabsburŽane, kmečke punte Matijem Gubcem, ko je sloven ski kmet iskal svobodo . . . Polno zgodb je šlo mimo mene." "Pri nas te smatrajo za mrtvaško drevo," sem pretrgal pr povedovanje tišino. "Da," je odgovorila. ^Pa ne zato, ker so iz ipojega lésa delali smrtonosno orožje, ampak ker je naše listje-igličje, kakor vidiš, podobno mrtvaški palmovi veji. V Bosni pa smo v veliki čssti. Tam verujejo, da varuje tisa ljudi pred hudobnimi duhovi, pred boleznimi in drugimi nesrečami . . . Poglej, skrivnostne smo vsekakor, zakaj naša krošnja je stožasU !—Nisem mar kakor skrivnostni stožec, molčeč in spoštovanje vzbujajoč r "V Ubi je res, kakor vidim in čujem, vse odporno in žilavo. DosežeS bajeslovno sUrost. Gotovo ti je tudi snano, kako Je prav za prav z nami Slovenci? AH smo bili narod kdaj in kako?" Slišal sem kako se je tisa nasmehnila ln rekla: "Razumem tvoje vprašanje. VI se nekako bojite priznati in trditi, da ste narod, da ste bili narod in sicer narod Slovenov, Slovencev, ime katerega nosite še samo vi ln ste sUrejši od vseh drugih tudi slovanskih na rodov tu na jugu." "Ne vem, če bo to točno," sem segel v besedo. "Kako ne? Ze sUri Rimljani v letih 510 po Kristu so govorili o vas in vas Ukrat imenovali Venedae kot o samostojnem na rodu. 2iveli ste med Alpami in Cmim morjem. Prišli ste izza Karpatov, Izrinili Hune in zased II vse kraje, kakor sem že rekla, med Alpami in Cmim morjem Imeli ste tudi v ranem srednjem veku svoje države bres cesarja aH kralja, s starosUmi. Vi ste bili že Ukrat najbolj ali točno povedano, edini demokratičen narod. Bila je samoetojna kneževina Karantinja in Panonija. V eni sU ustoličevali knese, pozneje res že tuje, ali Koceljeva kneževina je v častnem spominu vaše zgodovine, da ne govorim o veliki državi s kraljem Samo. TI dve kneževini eU bili prvi. ki so jih ustanovili priseljeni Šim enci ns osemlju med Alpami in Črnim trforjem." "Kako pa je potem s Srbi, Hrvati in Bolgari? Saj nam tudi rad kdo pove. da smo planinski Hrvati ?" 'To vae zato, kakor sem rekla, ker se bojite nemega sebe prisne-tl In pogledati zgodovini v obraz. TOREK, 2. NovrupJ Vi 8k>venci ste preoeUnek najstarejšega slovenskega ljudstva —naroda, to priča, kakor sem že rekla, tudi vaše nespremenjeno me in tudi še obstoja pokrajina Slavonija, Cehi pa pravijo Slovakom celo 'Slovenci'. Pozneje te le so se vrinili Hrvati in Srbi. ftrvati so gotsko in ne slovensko ljudstvo. Nekateri hrvaški učenjaki, ki so pogledali globje v zgodovino, to sami trde in pišejo. Srbi so pa prišli s Kavkaza in so to nekaki Sarmati." "In vendar govorijo precej slovenskemu jeziku podoben jezik," sem se čudil. "Pri preseljevanju, ki je kajpada trajalo več sto let, ker se beseda izreče hitreje, kakor se pa nekaj izvrši, so se Hrvati in Sarmati mudili na ozemlju sedanje Ukrajine, kjer je živelo slovensko ljudstvo kakor še živi danes. V stiku z njim so se medsebojno ženili in tako nekako poslovenili, ali točno povedano svojo govorico mešali s slovensko. Prišedši Uko med Slovence, je iz te mešanice nasUl nekoliko drugačen jezik kakor sU ga Ukrat govorili Slovenci in ki je danes srbohrvaščina. To vidite, če primerjate korene slovenskega jezika s Ukozvano starosloven-šično in ruščino. Kje je več bližine, v slovenskem aH v srbohrvaškem jeziku?" "V slovenskem," sem rekel. "No, torej, znamenje, da je tako kakor sem rekla: Vi ste osU-nek najstarejšega slovenskega ljudstva—naroda—vse« drugo je prišlo pozneje. Ne bojte se tega in bodite ponosni." "A Bolgari?" "Bolgari? Ko so mongolski jezdeci Diingi« Cluuttvi M mali bojarsko Rusijo ieli,,H tiveče v stepah Bol*™ Volgi zbežalo v Evropo * vzemalo z ognjem in rr^m' moram reči, kraje Slovencev „™.Jih; kl. «laj ime , njih, to je po ljudeh iz Bol BO »ari. V nekdanji Dakiji bih Slovenci, in Rumuni L zdaj v teh krajih, imajo'* J slovenskih besed v «vojem lati skem jeziku. BolKari pa so poženili * slovenskimi ženska« a ker so se bavili .samo z lovi in vojnami, so matere z otn pač govorile svoj jezik, slov« ski, a očetje »o se prilagodev temu jeziku in je nastala me, niča slovenskega in moiJ ga narečja, ki se ji zdaj pr bolgarski jezik." (Konec prihodnjič.) SLOVENSKA NARODNA PORNA JEDNOTA izdaja svoje publikacije i posebno list Prosveta za ter potrebno agitacijo svoj društev in članstvs in za gando svojih idej. Nikakor ne sa propagando drugih pornih organizacij. Vsaka ganisadja ima običajno glasilo. Torej agitatorji in naznanila drugih pod) organizacij in njih društev ae ne pošiljajo listu Prosveta.) Ali ste ie naročili Prsi! to ali Mladinski Hit ivoj prijatelja sli sorodniki domovino? To je edini trajne vrednosti, Id ga mal denar lahko | svojcem v domovi no. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Pe aklepa IS. redne konvencije se lahke naroči aa llat Prešteta Ia prištele edea, dva, tri. štiri ali pat članov is «aa draUas k «al as nlal. Llat Proevsta stana sa vae enako, sa llaaa ali aallaae M S n ene letno naročnine. Ker pa člani še plača)« pri aaaaaiaBta $1 JI u tednik, ee Jim to prišteje k naročnini. ToraJ aadaj ai vsroka, reči, I» Jo Hat predrag aa člane S.N.PJ. Llat Proavsta Ja vala lutalM ia gotove jo v vaaki drašiai »«kdo, U M rad tttal llat vaak daa. Cm lieta Prosveta fes Ze Zdraš. držav« In Kanado.$S.M Za Cleero ia Cklcaga ja.... 17M 1 tednik ta..............4JS 1 tednik Ia.............. t tednika ta.............MS 2 tednika ia.............M« S tednike ta............. S^S 9 tednike le........»•»•• W 4 tednike ta.............LB» 4 tednike Ia.............11» I tednikov In............ nI2 S tedalkov Ia............ Za Bviopo Je..............$1.00 IspolalU spodnji kepon, pri Uši U potrebno vsoto denarja ali Mom? Order v plama ta al naročite ProaveU. llat, kl )e vala laataiaa. Pojasnilo:—VaslsJ kakor hitro katar! tak članov preneha biti Uaa SNPJ, ali še oo preseli proč od drnšino in bo sahhaval aam avoj llat tednik, bodo moral tlatl član is dotične druiine, ki je tako akupaa naročena na dnovnik Proavato, to takoj nasnaniU upramiltm luU, ln obenem doplačati dotično vsoto listu ProaveU. Ako tefa ne atore, tedaj mora upravništvo snižati datum sa to vaoto naročniku. PROSVETA, SNPJ, MI7 So. Lawndalo Ave, Chieage. I1L Prilošene pošiljam naročnino sa list ProaveU vaeU I........ 1) Ime....................................Cl. dfiltTi Itn'" Naslov ....................................................... Uetavtto tednik ta ga pripišiU k noji aaročalai od aledečik ilaaof S).........................................O. draltva It. S).........................................Cl draštvs It. I).........................................Cl draltva It. f).........................................Cl draltvs It. Meete Dr lava Nov naročnik. .Star asročmik. ................. TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA ? tiskarsko obrt tpadajoçajj* Tlaka vabila sa veselice to shode, viaftiiicn. ä^J knjige, koledarje, letake itd. v slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jezika m a™ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA OA^ BMJPJ« DA TISKOVINE NAROTA V SVOJI TISKARNI dajo ««dstvo tiskar«* n S.N.P.J. PRINTER tMT-M 80. tAWNOALajVWT» CHICAGO. IIA.