/ POLITIKA JJ Tekma za I evropski ^parlament , SLOVENIJA Sporni islamski center INTERVJU Alenka Jeraj Združena Evropa je priložnost za mlade I tt ft tLZfCfty&rm nr knjigarna DEMOKRACIJA IZ ARHIVO^IOVENjKE I ['fJLfflČM&KDLICUE I Knjige lahko naročite na šte\rilki 01-434-54-63 ali prek elektronske pošte obzorja.narocnine@siol.net CENE VSEBUIEIO DDV. POŠTNINO PLACATE P0SEBE1. IZ ARHIVOV SLOVENSKE POLITIČNE POLICI,E KUNTNER Komunistične tajne službe MATI SLOVENIJA od njihovega nastanka do leta 1950, vključno z imeni Pesmi pesnika slovenske njihovih vodilnih članov. pomladi, tradicije, vrednot. 519 strani, 5.000 SIT 72 strani, 2.200 SIT st* w. MILAN ZVER DEMOKRACIJA Avtor je razčlenil koncepte demokracije v politični misli na Slovenskem v prvi polovici 20. stoletja. 254 strani, 4.400 SIT /godovinj jgK^ neke kalaboraci|e Pofoiila treh " reSfficev H ^^^^ mnoiicncg» ■ "°*u ¡L' SILVIN IN MAIDI EILETZ ZGODOVINA NEKE KOLABORACIJE Boljševiki so v prvi svetovni vojni kolaborirali z vojnim sovražnikom Nemčijo. 368 strani, 6.727 SIT MILAN ZAJC, FRANCE KOZINA, FRANCE DEJAK UŠLI SO SMRTI Poročila treh rešencev iz množičnega grobišča v Kočevskem rogu leta 1945. 244 strani, 3.906,00 SIT CZESLAVV MIL0SZ PREVZEM OBLASTI Avtor slika travmatično dogajanje med II. svetovno vojno, čas, ko je bil Poljski vsiljen komunistični sistem. Ekspresivna, komunikativna poezija, ki se odlikuje z bogastvom sugestivne metaforike, upesnjuje dvojno naravo resničnosti. 236 strani, 7.760 SIT 107 strani, 4.980 SIT Pot slovenske države 1991-1994 m 9 m > > t 4 zalotita mlmflnsha Knjfcjn i ^ JANEZ JANŠA PREMIKI Kniiga, ki je bila prodana ; v več kot 61.000 izvodih. Nastajanje in obramba JANEZ JANŠA OKOPI Politični razvoj slovenske države do leta 1994. Prodana ¡e bila že v več kol 17.000 izvodih. slovenske države 1988-1992. 363 strani, cena 2.200 SIT 309 strani, 2.200 SIT Pozabljeni slovenski premier PnlitN nj bio ar j 111 j ir. l-tnkj Rffju (IS69-19J4) VASJA KLAVORA PREDEL 1809 Avtor je šel po sledovih vojaških spopadov Napoleona in Francozov z Avstrijci na Slovenskem leta 1809. 330 strani, 6.727 SIT SOČA SYKTA REKA ANDREJ RAHTEN POZABLJENI SLOVENSKI PREMIER Dr. Janku Brejc je po razpadli Avstro-Ogrske postal prvi slovenki premier. 344 strani, 4.232 SIT S E M E N A R A Z D O R A PETRA SV0LJŠAK VIKTOR BLAZIC SOČA, SVETA REKA SEMENA RAZDORA Zdravnik, politik in književnik, predvsem pa rodoljub, ki je bil za svoj narod po potrebi tudi ognjevit taborski govornik. 292 strani, 11.400 SIT Monografija slovenskega Posočja, ki na podlagi obsežnega arhivskega gradiva raziskuje razmere med ita-lijansko okupacijo. 428 strani, 10.980 SIT Komunistična partija je nevihtno vojno ozračje izkoristila za obračun z drugače mislečimi in v ta okvir sodijo tudi politični umori. 196 strani, 6.770 SIT KNIIGH V SPODNIl VRSTI LAHKO KUPITE TUDI NA OBROKE. NAINIŽII OBROK IE 3.000 SIT. MILAN ZVER STO LET SOCIALDEMOKRACDE Prikaz klasičnega obdobja slovenske socialdemokracije in njene vnovične oživitve konec prejšnjega stoletja. 125 strani, 2.200 SIT Vasjo KJav« BRANE SENEGACNIK DVOJNI ČAS MALINA SCHMIDT-SNOJ JOSIP VOŠNJAK tretja stran ■•¿Ji .j l Komsomolci ne počivajo Vsaka politična elita, ki je predolgo na oblasti, se sčasoma spridi, postane arogantna in sa-movšečna, saj si domišlja, daje nezamenljiva. Izredna seja o sumu korupcije, klientelizma in pranja denarja je bila za vladajočo nomenklaturo neprijetna in v predvolilnem času na moč nezaželena. Ker se v liberalni demokraciji in združeni listi tega zavedajo, so uporabili za demokracijo nenavadne ukrepe. Izredno sejo v državnem zboru so s svojo glasovalno večino časovno drastično omejili, poleg tega so poskrbeli za primerno medijsko sito, ki je v javnost spustilo samo nekatere informacije. Nacionalna televizija tako ni prenašala izredne seje (prenašala jo je samo TV 3), kontinuitetni mediji pa so poročali samo o nekakšnih očitkih opozicije, ki naj bi bili bolj ali manj neutemeljeni. Velikim medijskih hišam še na misel ni prišlo, da bi se v skladu s profesionalno novinarsko etiko ukvarjali s podanimi očitki. V državah z uravnoteženo medijsko strukturo je običajno, da skušajo mediji, ki imajo na voljo veliko denarja in novinarjev, ugotoviti, ali očitki držijo, saj javnost to nedvomno zanima. Znova se je torej jasno pokazalo, da je v naši državi večina medijev naklonjena tranzicijski levici in da smo še daleč od uravnoteženega medijskega prostora. Tako je pobuda Nekaj je treba storiti, da bo v Sloveniji končno zaživela demokracija še vedno nadvse aktualna. Seveda uravnoteženi medijski prostor vladajoči nomenkaturi ne ustreza, kar je vnovič pokazala na zadnji izredni seji, kjer je gladko zavrnila predlog opozicije o dopolnitvi zakona o medijih, ki bi prinesel uvedbo medijskega sklada za tiskane medije. Po vsem tem se je v enem izmed tednikov izpovedal "gospodarstvenik" in predsednik sveta LDS Gregor Golobič, ki ga je filozof dr. Slavoj Žižek lani občudujoče označil za prihodnjega slovenskega Stalina. Z obilno pomočjo novinarke se je prikazal kot nekakšna žrtev, ki so jo poskušali medijsko umoriti. "Tokrat je bil napad prvič izveden tako temeljito, naravnost in neprizanesljivo ... Ja, razočaran sem in prizadet," je razlagal Golobič. In čeprav je vladajoča garnitura naredila praktično vse, da bi ga zavarovala, je tarnal naprej: "A prizadene te lahko vsak, razočara pa samo tisti, ki je na isti strani fronte. Nekateri, ki ne pripadajo drugi strani in za katere sem se mnogokrat izpostavil, jim pomagal, so se tokrat potuhnili in pritajili. To je huje kot to, da te nekateri postavijo za sovražnika, ker politiko razumejo kot totalno vojno." Golobič je znova napovedal, kar je že nekajkrat storil, da se "dokončno" umika iz politike, saj naj bi oktobra odstopil kot predsednik sveta stranke. Znova je tudi pokazal, da je mojster sprenevedanja, političnih bombic in da politično razmišlja. Tako kot nekateri komentatorji, ki so naklonjeni tranzicijski levici, je skušal v vrste koalicije Slovenija zasejati seme nezaupanja s pojasnjevanjem, naj bi SDS izkoriščala Novo Slovenijo in podobno. Nedvomno se v vladnih vrstah dobro zavedajo, da je koalicija Slovenija njihova edina resna alternativa, ki jih jeseni lahko vrže z oblasti. Zato poskušajo povezavo med Janezom Janšo in Andrejem Bajukom oziroma med Slovensko demokratsko stranko in Novo Slovenijo vsaj oslabiti, če 2e ne razbiti. Pri tem uporabljajo preizkušene kominternovske metode, ko hkrati z nekaterimi resničnimi dejstvi lansirajo tudi polresnice in laži. Zaradi proporcialnega volilnega sistema v Sloveniji namreč res vse stranke med seboj konkurirajo, kar povzroča občasne spore, vendar je to nekaj normalnega tudi med zakonci. Koalicja Slovenija pomeni za že velikokrat razočarane pomladne volivce praktično zadnje upanje za spremembo sedanje oblasti, zaradi česar je odgovornost vodilnih predstavnikov koalicije Slovenija do volivcev toliko večja. V petek se je začela uradna volilna kampanja za volitve v evropski parlament. Slovenija kot nova članica Evropske zveze bo vanj volila sedem svojih predstavnikov. Za teh sedem mest se bo potegovalo kar trinajst kandidatnih list, od katerih pa jih zaradi visokega volilnega praga le kakšnih pet ali šest računa na izvolitev svojega kandidata, pri čemer lahko nekatere stranke računajo celo na izvolitev dveh ali treh poslancev. Kot kažejo zadnja javnomnenjska merjenja, so glavne liste med seboj precej izenačene. Liberalna demokracija z nosilcem liste Jelkom Kacinom ne vodi preveč izrazito, sledijo ji združena lista pa SDS, l\ISi itd. Nedvomno bodo evropske volitve delni znanilec jesenskih sprememb, zato bodo naslednji tedni še nadvse zanimivi. Metod Berlec V vladnih vrstah se dobro zavedajo, da je koalicija Slovenija njihova edina resna alternativa, ki jih jeseni lahko realno vrže z oblasti. Zato poskušajo povezavo med Janezom Janšo in Andrejem Bajukom oziroma med Slovensko demokratsko stranko in Novo Slovenijo vsaj oslabiti, če že ne razbiti. Demokracija • Četrtek, 20. maja 2004 O kazalo 18 22 24 31 Ali so mogoče stranke brez ideologije? Nekateri ugledni pisci trdijo, da bomo dobili normalno pragmatično politiko takrat, ko se bo politika dezideologizirala. Kandidati za evroposlance Porezane korenine Slovenija je dva tedna po vstopu v Evropsko unijo dočakala zgodovinski trenutek soočenja z lastnimi koreninami. V ponedeljek, 17. maja, je bila v Narodni in univerzitetni knjižnici odprta razstava najstarejših slovenskih besedil: Brižinskih spomenikov, ki veljajo za najstarejše zapisano slovensko besedilo, ter Stiškega, Celovškega in Cedadskega rokopisa. Kocijančičevi milijoni Nekdanji predsednik družbe Telekom Slovenije Peter Tevž je s podjetjem KL Svetovanje - trženje, ki je v lasti Janeza Kocijančiča, po prepričanju opozicije sklenil za družbo škodljivo pogodbo. Računsko sodišče naj bi zdaj raziskalo, koliko je bilo še takšnih pogodb, če bo seveda sledilo stroki in ne interesom dnevne politike. Plodna tla za korupcijo Kaj nas čaka? Kam je Urnitev dinastije Gandhi ££ Najštevilčnejše volilno telo na svetu se je proti prevladujočim pričakovanjem odločilo za I zamenjavo na oblasti in s tem pokazalo, da zna biti nepredvidljivo. Z najverjetnejšo novo premierko se v Indijo hkrati vrača staro in začenja novo. Sonia Gandhi je dedinja dinastije, ki je večinoma vladala Indiji vse od njene neodvisnosti leta 1947. 34 Združena Evropa je priložnost za mlade Pogovor z Alenko Jeraj Vključitev Slovenije v Evropsko zvezo prinaša mnoge priložnosti za Slovenijo; sama želim opozoriti predvsem na priložnosti za mlade: možnost šolanja v tujini, konkurenčnost, ki je poroštvo za spremembe in dvig kvalitete na vseh področjih družbenega življenja. 44 Dežela dveh resnic 56 Kolesarjenje po padli meji C I/-»i r/ir\/-i r>t-v-»/-v irr+nn i r U T T t->fi/nlri i nin^rco črxnrtnn Slovenci smo vstop v EU pričakali nadvse športno. Skoraj vsaka slovenska vasica je Demokracija, p.p. 4315, SI - 1001 Ljubljana, obzorja@siol.net; telefon: 01-434-54-48 (uredništvo), 01-434-54-63 (tajništvo); faks: 01-434-54-62 Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec; tehnični urednik: Bojan Jovan; novinarji: Vida Kocjan, Denis Vengust, Mihaela Praprotnik, Monika Maljevič, Barbara Kavtičnik, Gašper Blažič, Aleš Kocjan, Gjyle Vishaj, Mitja Volčanšek; kolumnisti: dr. Janez Juhant, dr. Janez Jerovšek, dr. Matej Makarovič, dr. Janko Kos, mag. Andrej Aplenc, dr. Peter Starič, dr. Ljubo Sire, mag. Klemen Jaklič, Esad Babačič; stalni zunanji sodelavci: Ivo Žajdela, Esad Babačič, Igor Gošte, Miran Mihelič, Peter Čolnar, Lovro Kastelic; Vera Ban (p.p. 1716); lektoriranje: Joža Gruden; skeniranje: Matej Šoper; prelom: Tone Tehovnik, Matej Šoper; realizacija: Nova orbita, d.o.o.; fotografija: Dane Kostrič (urednik), Reuters; tisk: Florjančič tisk, d.o.o., Maribor; datum natisa: dan pred izidom; izhaja vsak četrtek; cena 550 tolarjev; izdaja: Nova obzorja, d.o.o.; direktor: Božo Predalič; naklada: 11.000 izvodov; TRR: 24200-9004125033, Krekova banka d. d. Maribor, poštnina plačana pri pošti 1102. Fotografija na naslovnici: Dane Kostrič in arhiv NUK Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. 1. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: obzorja.narocnine@siol.net; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za tujino znaša 230 evrov oziroma 240 ameriških dolarjev. zaznamovala ta zgodovinski dogodek. pogovor Bojijo se resnice, saj je boleča y i . I ©ism Pogovarjali smo se s poslancem Nove Slovenije Janezom Drobničem. sredstva iz ministrstev, posle javnih podjetij brez potrebnih razpisov in je hkrati med najvišjimi funkcionarji v vladajoči stranki? To ni samo očiten konflikt interesov, temveč je to zloraba oblastnih funkcij. Se je kdo od drugih podjetnikov ali obrtnikov v naši državi, ki si mora svoj posel pridobiti na hudo konkurenčnem trgu, vprašal, zakaj nima tudi sam takih možnosti? V javnosti še vedno odmeva razprava o sumih korupcije, klientelizmu in pranju denarja v povezavi z LDS, ki je potekala v državnem zboru in zunaj njega. Vas je presenetilo, da je vladajoča parlamentarna večina tako drastično omejila možnosti opozicije za predstavitev dokazov? Bojijo se resnice, saj je boleča in hkrati kaže na problematično razsežnost tranzicije, ki jo je določen sloj prejšnje elite zlorabil za svoje lastne interese: hitro in nezakonito bogatenje, obubožanje širšega sloja državljanov in zaviranje delovanja organov pregona - od policije prek sodišč do tožilcev. Ugotavljamo, da ta sloj s kapitalsko močjo pritiska na delovanje javnih in državnih institucij, kaže pa se kot klien- Govori se o novi izredni seji o tem vprašanju. Verjetno je to priložnost za opozicijo, da še podkrepi svoje dokaze? To je zagotovo pomembno vprašanje, še bolj kot to pa je pomembno, kdaj bodo institucije nadzora in pregona delovale tako, kot je treba Se je kdo vprašal, zakaj še niso vstopili v to podjetje inš- telizem in vrsta koruptivnih postopkov. Analiza je pokazala, pektoiji, računsko sodišče ali pa nemara celo kriminalisti? Ali naj po- da je ta elita najtesneje povezana z vladajočo koalicijo, zato je takšna razprava v parlamentu potrebna. Vladajoča koalicija noče, da bi javnost izvedela za konkretne podatke, in tako ni dopustila prenosa seje. To je zaskrbljivo, saj zrela demokracija potrebuje javnost delovanja in odprtost medijev. Kako odgovarjate na očitke vladnih predstavnikov, da državni zbor ni primeren kraj za tovrstne razprave? Kje naj potemtakem opozicija predstavi ugotovitve, če jih mediji ne objavljajo, ovadbe se pri tožilcih izgubljajo ali zastarajo na sodiščih? V državah z razvito demokracijo je ravno parlament tisto mesto, kjer se argumentirano razpravlja, se predstavljajo rešitve, izglasujejo interpelacije in sprejema potrebna zakonodaja. Glede na to, da si je vladajoča koalicija prek svojevrstnega načina financiranja podredila vso civilno družbo, je možnost razprave drugje praktično blokirana. Številni očitki opozicije so leteli tudi na predsednika sveta LDS Gregorja Golobiča, ki je hkrati poslovni direktor podjetja Ultra, ki posluje s podjetji v državni lasti. Kako ocenjujete Golobičevo vlogo? Se vam ne zdi problematično, da ena in ista oseba opravlja direktorsko funkcijo v zasebnem podjetju, je svetovalec predsednika vlade, na podlagi poznanstva pridobiva javna samezni državljani stikamo za dokumenti in dokazujemo takšna početja? Kje so institucije pregona? V primeru suma kaznivih dejanj v Elanu sem vložil prijavo na tožilstvo. Generalna državna tožilka jo je poslala na kranjsko tožilstvo in to je ugotovilo, da je verjetno pristojno ljubljansko itd Zadeva se ne premakne. Spremenilo se je le to, da tiste Elanove uprave, ki sije poleg plače razdelila še dve milijardi davkop-lačevalskega denarja, ni več. Generalni direktor bo po informacijah, ki jih imamo, prevzel pomembno funkcijo v tujini. Prav zato postajajo državljani čedalje bolj apatični in nezadovoljni. V državnem zboru ste predsednik komisije za peticije. Kaj najbolj muči slovenske državljane? To, da se na sodiščih nič ne premakne in morajo na razsodbe čakati po več let, da upravni organi ne odgovarjajo na pritožbe in navedbe, da državne institucije ne spoštujejo zakonov in pravil, zaradi česar so se znašli v hudi socialni stiski. Mnogi so še vedno brez mrliških listov za pobite po vojni. Na rešitev statusa svojcev žrtev po vojni čaka še vsaj 2.000 ljudi, ki jim še vedno niso izdali odločb, čeprav je to povsem preprosto. Tega ni mogoče razumeti drugače kot tihi bojkot. Vsebina peticij tudi kaže, da državna in javna uprava nista v službi državljana, da bi mu pomagali, ampak mu nastavljata vrsto ovir. To je sindrom razmišljanja, ki se kar naprej obnavlja še iz prejšnjega režima. Vendar lahko zaradi vstopa Slovenije v Evropsko unijo pričakujemo izboljšanje. M. B. LDS zapušča sredino (Stran 8) Miha Salehar o sebi (Stran 10) Prevetritev zakona o RTVS (Stran 14) Ultra zavaja javnost (Stran 21) Don Kihoti? (Stran 25) Sporni islamski center (Stran 26) Knežji kamen spotike (Stran 27) Zavarovani psi (Stran 28) Svetla koža (Stran 30) V čast španskemu umetniku (Stran 38) Nagrada za arhitekturo (Stran 39) Med rojaki v Podjuni (Stran 40) Halštat Dolenjske (Stran 42) Knezoškof Pogačar (Stran 47) Vonj po prstanih (Stran 55) Letalo presežkov (Stran 60) Središče političnega dogajanja (Stran 66) Mati narava poskrbi za vse Tiste, ki se jim najrazličneje proslave, ki jih v čast revoluciji in NOB vsako leto v maju pripravlja ZZB NOB, že upirajo, naj potolažimo z naslednjo novico: po podatkih Zavoda RS za invalidsko in pokojninsko zavarovanje vsako leto izplačajo okoli 2.000 t. i. borčevskih pokojnin manj kot prejšnje leto. To ob dejstvu, da je njihovih prejemnikov še nekaj več 30.000, pomeni, da nas bodo s svojimi slavnimi boji in zmagami posiljevali "samo" še 15 let. Demokracija • Četrtek, 20. maja 2004 Amnezija V zadnjih tednih se je vse zarotilo proti Jelku Kacinu. Na dan so prišli dokumenti, ki dokazujejo, da je njegovo volilno kampanjo plačal kranjski študenteraj, obudile so se teme, da med predvolilno kampanjo računov za oglaševanje v nekaterih medijih ni plačala LDS, javnomnenjske ankete mu ne kažejo obetavno. Kacin je seveda takoj protestiral in dejal, da za vsem tem stojijo mračne sile. Dejal je, da mu je vse to naprtil nekdanji vodja njegovega volilnega štaba Milan Podgoršek, da je za vse kriva opozicija, ki ga želi diskreditirati, in da je celotna zadeva spretno tempirana na čas pred volitvami. Edino česar ni znal pojasniti, je bilo, ali je bila njegova volilna kampanja zakonita ali ne. Glede na to me Kacin močno spominja na Marjana Podobnika in njegovo SLS ter čas, ko so pred leti prišli na dan dokumenti, da je Lek nezakonito financiral njihovo volilno kampanjo. Takrat je celotno vodstvo SLS skupaj s Podobnikom vpilo, da jih skušajo diskreditirati, da v ozadju stoji kontinuiteta in kdo ve kaj še vse, le to, ali je Lek res financiral nezakonito volilno kmapanjo, so v stranki pozabili pojasniti. To je bilo seveda razumljivo. Dokumenti so bili pač takšni, da jim ni preostalo drugega, kot da izgubijo spomin. Na podoben način se zdaj z izgubo spomina sooča Jelko Kacin. Pravi, da se spornih dokumentov ne more spomniti, da se ne spomni, da bi kdaj sodeloval s kranjskim Mladinskim servisom, in da ne ve, kaj so takrat počeli v njegovem volilnem štabu. Manjka samo še ugotovitev, da se ne spomni, daje sploh kandidiral za poslanca. Pri vsem tem gre za zdaj Kacinu na roko edino Borut Pahor, ki seje pretekli teden dokončno odločil, da bo na listi združene liste za volitve v evropski parlament evropski stolček namesto s prvega naskakoval z zadnjega mesta. Kot so pojasnili v njegovi stranki, so se tako odločili zato, ker bi želeli, da volilci ne volijo samo ljudi, ampak tudi njihov socialni prorgam, kar je samo spretno zamaskirano tisto, kar so želeli, pa niso smeli povedati. To je, da si v stranki ne želijo, da bi volilci volili manekene in bahače, ki se naokoli afhajo v oblačilih znanih kreatorjev in zganjajo socialo s "fički", ampak da volilci prepoznajo in volijo njihov bogati socialni program. Zelo lepo, vendar se bojim, da so se s tem v ZL hudo zmotili. Nihče namreč ZL ne voli zaradi njenega socialnega programa (izbrisani, džamija, spomeniki revolucionarjev ipd. niso pretirano socialne teme) ali Mirana Potrča, ampak prav zaradi Pahorja in njegovih modrih oči. Ko jih zagledajo stare gospe, dobijo mehka kolena, začno se potiti, naježi se jim koža in so nasploh čisto preč. Potem oddidejo na volitve, volijo in na poti domov pozabijo, koga in zakaj so sploh volile. Glede na to bo Pahor, če hoče ali noče, junija s fičkom skoraj zagotovo potoval v Bruselj. Saj res, kako že piše v Svetem pismu? Prvi bodo zadnji in zadnji bodo... Aleš Kocjan h-umor. diktafon "V ljudski stranki, se ve, so mnogi strokovnjaki za molžo. Z dodatkom kloramfenikola." (Boris Jež meni, da strokovnjaki za molžo niso samo v LDS.) "Lahko se bo zdelo, da se hvalim, ampak zase lahko rečem, da me čas še ni povozil." (Dragan Bulič se počuti, kot da bi bil večno mlad.) "Preiskovalna komisija o Elesu je pomešala jabolka, hruške, drugo sadje pa tudi zelenjavo." (Ministra Janeza Kopača je branje poročila preiskovalne komisije hudo zmedlo.) "Študenti so nujno zlo." (Študentka Marina Marinič je na kratko definirala svoj status.) "Rad jem po taktu." (Igralec Marjan Šareč prisega na kombinacijo "goveje žup'ce" in "goveje muzike".) "Torej, gospoda France Novak in Januš Ra-siewicz, ni druge, navaditi se bo treba ali pa se odpravimo vsi skupaj nazaj k barjanskim mostiščarjem in v Potočko zijalko." (Tone Rački v Sobotni prilogi Dela dva bralca spodbuja k temu, naj se navadita na homoseksualne poroke, če nočeta ostati v kameni dobi.) "Mislim, da delujem na nekatere moške rahlo zastrašujoče, saj se mi ne upajo približati." (Maja iz skupine Luna je očitno strah in trepet moških.) "Predlagal bi mu, da poiščeva skupno rešitev za odhod z otoka." (Tone Rop na samotnem otoku ne bi igral golfa, če bi se tam znašel z Janezom Janšo.) "Ljubljana je zategnjena, ljudje se bolj gle- "Je samo kos zemlje z velikansko izpostavo dajo, pridejo bolj požirat." Coca-cole in Heinekena." (DJ Kustur ni preveč navdušen nad žurerskim (Hrvaška pisateljica VedranaRudan je prepričana, razpoloženjem v Ljubljani.) daHrvaškadanesnivečtisto,karjebilaleta 1991.) "Hm, to pa raje moškega vprašaj." (Hrvaška pevka Vesna Pisarovič ne odgovarja na vprašanja, kateri del ženskega telesa se ji zdi najbolj seksi.) O Demokracija • 21/2004 zgodbe V Simšičeva enaka Potočnikovi B modrosti tedna "Povedal sem že, da smo Slovenci sami tisti, ki moramo za slovenščino skrbeti, na vseh ravneh, od ulice do akademije. Treba jo je ne le trpeti, temveč z njo tudi delati, jo sproti izpopolnjevati, kar največ pisati - povsod, v dnevnem časopisju in v znanstvenih publikacijah, posebno poglavje je šola." (Prevajalec Janko Moder) • •• "Nič novega tudi ni parola, da gre pri vsem delovanju opozicije samo za predvolilni strankarski boj. Toda za kaj naj bi strankam sploh šlo, če ne za to, da uspejo na volitvah? Volilni uspeh je najbolj normalna pot do uresničevanja vrednot, na katerih je kaka stranka osnovana. Stre-sanje takšnih parol je lahko učinkovito samo v prostoru, kjer politični pluralizem vzvodov družbenega življenja ni še niti dobro oplazil..." (Publicist Brane Senegačnik) Kacin in Golobic ovadena Čeprav je večina provladnih medijev "prezrla" nezakonito objavo dokumentov o financiranju predvolilne kampanje Jelka Kacina (o tem smo pisali v prejšnji številki), objava dokumentov vendarle ni ostala brez odmeva. Skupina prizadetih volilcev se je namreč pretekli teden odločila, da bo zoper Jelka Kacina in Gregorja Golobica, ki je leta 2000 vodil volilno kampanjo LDS, na okrožno državno tožilstvo vložila kazensko ovadbo. Kot je na tiskovni konferenci pretekli teden dejal poslanec SDS Franc Pukšič, ki je javnost obvestil o nameri skupine volilcev, ovadba, vložena je bila v petek, Kacina in Golobica bremeni kršitve zakona o financiranju volilne kampanje, ker naj bi bila v svojem poročilu o volilni kampanji LDS prikazala nižje stroške, kot jih je stranka dejansko ustvarila, s čimer naj bi bila prikazala lažno vsebino in ponaredila uradne listine. Na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani so nam v ponedeljek potrdili, da so ovadbo prejeli, o tem, kakšna bo njena usoda, pa bo odločal državni tožilec, ki je ovadbo prevzel. Zanimivo je, da je primer nezakonitega financiranja Kacinove predvolilne kampanje, o katerem sta pisala dnevnik Večer in naša revija, večina provladnih medijev prezrla, medtem ko je bilo pred leti o nezakonitem financiranju SLS s strani Leka prelitega veliko črnila. Je glede na to čudno, da se je Slovenija na lestvici, ki ugotavlja stopnjo svobode tiska v posameznih državah, znašla šele na 73. mestu? A. K. Nova referendumska pobuda bam, ki se v roku niso odzvale pozivu predsednika Republike Slovenije za prestop iz JLA oziroma sestave zveznih organov v SFRJ; osebam, ki so očitno delovale v nasprotju z vrednotami, ki jih varuje kazenska zakonodaja RS v skladu z določbami prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS. Poleg tega se referendumsko vprašanje nanaša še na izplačevanje odškodnin, in sicer tako, da zakon dopušča izplačevanje neomejeno visokih odškodnin, saj maksimum za izplačilo odškodnine v absolutnem znesku na osebo v njem ni določen. Pahor je vloženo pobudo dal naprej v presojo zakonodajni pravni službi, kakšna bo končna odločitev, pa naj bi sporočil danes. M. P. Skupina državljanov je ovadila Jelka Kacina zaradi nezakonite volilne kampanje leta 2000. Predsednik mestnega odbora Slovenske demokratske stranke (SDS) Andrej Bručan in vodja svetniške skupine SDS v ljubljanskem mestnem svetu Dimitrij Kovačič sta predstavila poglede stranke na stanje na področju upravljanja in poslovanja v mestni občini Ljubljana (MOL) v času po zadnjih lokalnih volitvah, ko je županja postala Danica Simšič. Oba sta prepričana, daje stanje na področju upravljanja in poslovanja MOL kritično, nekje celo katastrofalno. Bručan je dejal, da težav kar ni konec, da se vlečejo že od mandata prejšnje županje Vike Potočnik in da v času župa-novanja Simšičeve ni bil narejen noben korak, da bi se zadeve razčistile, saj za nobeno od afer ni odgovarjal še nihče. Izpostavil je tudi čedalje višje cene storitev javnih služb v pristojnosti občine, ki se po njegovem mnenju dvigujejo zaradi vseh nepravilnosti v poslovanju MOL in posledično čedalje večjega proračunskega primanjkljaja. Po Bručanovem mnenju Simšičeva tudi nasprotuje volji Ljubljančanov, ker ne stori ničesar, da bi prišlo do razpisa referenduma, kar so Ljubljančani zahtevali; zategadelj SDS podpira zbiranje podpisov za odpoklic županje. Dimitrij Kovačič je govoril o domnevnih spornih potezah znotraj Holdinga Ljubljana. Spomnil je na zahtevo ljubljanske opozicije, da bi imela svoje predstavnike v nadzornih svetih. Od zahtevanega je opozicija dobila samo en sedež v nadzornem svetu, in sicer v nadzornem svetu Holdinga (zasedel ga je Jože Zagožen), v vseh drugih javnih podjetjih pa ne. Kovačič je opozoril tudi na spreminjanje statuta nadzornega sveta Holdinga, po katerem naj bi vse, kar bi člani nadzornega sveta vedeli, postalo tajno. To pomeni le eno, in sicer, da nadzor ne bo več mogoč. Jože Zagožen je pred nedavnim od Holdinga Ljubljana zahteval, naj objavi podatke, ki se nanašajo na poslovanje nekaterih javnih podjetij, vključenih v Holding Ljubljana, ki so sklepala oziroma nameravajo sklepati posle s podjetjem Ultra, o katerem je pred kratkim razpravljal tudi državni zbor. M. P. Potem ko je ustavno sodišče zavrnilo zahtevo koalicije Slovenija za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o sistemskem zakonu o "izbrisanih", je bila v državni zbor vložena še ena referendumska pobuda. Vložila jo je skupina volilnih upravičencev s prvo podpisano Sandro Letica iz Izole, ki je predsedniku državnega zbora Borutu Pahorju oddala več kot 3.000 podpisov volivk in volivcev. Po mnenju pobudnikov bi sprejetje sistemskega zakona v besedilu, kot je predlagano, lahko imelo obsežne in dolgoročne posledice, ki bi se čutile na ekonomskem in socialnem področju v Sloveniji in ne nazadnje tudi na področju mednarodnih odnosov. Glede na pobudo naj bi na referendumu odgovorili na vpašanje, ali se strinjate, da zakon omogoča vlaganja za pridobitev statusa za nazaj še leto po njegovi uveljavitvi in da dopušča uveljavljanje statusa za nazaj tudi osebam, ki v obdobju po osamosvojitvi Slovenije niso niti poskušale izkoristiti vseh pravnih možnosti za ureditev svojega statusa; ose- Demokracija • Četrtek, 20. maja 2004 O pro&contra Šumijo gozdovi Vračanje nacionaliziranih gozdov Cerkvi očitno spet dviga prah! Pred nedavnim je radovljiška upravna enota izdala odločbo, s katero se Cerkvi vrne tri tisoč hektarjev gozdov na območju Triglavskega narodnega parka. Tako se po vstopu Slovenije v Evropsko unijo počasi končuje nedokončana zgodba o cerkvenih gozdovih, ki je bila nazadnje "popularna" leta 2001, ko je država skušala vračilo gozdov preprečiti z argumentom, da gozdovi v okviru Triglavskega narodnega parka ne morejo biti del pravnega prometa. Seveda pa še ni nujno, da bodo gozdovi že v kratkem vrnjeni prvotnim lastnikom, kajti glede na medijsko in nasploh družbeno Cerkvi neprijazno ozračje je iluzomo pričakovati, da bi odločba radovljiške upravne enote zdržala brez pritožb. Toda med množico pomislekov in pavšalnih (ob)sodb bi našli zelo malo tehtnih argumentov proti vračanju gozdov. Debate o cerkvenih gozdovih se skoraj vedno končajo pri nekakšnem fevdalizmu, ki naj bi Slovenijo znova pahnil kakih sedemsto let nazaj v ne vrnejo, kar z drugimi besedami pomeni, da se ne sme spoštovati zakon o denacionalizaciji, ki ga je sprejel državni zbor. Tu se kaže največja dvoličnost nasprotnikov vračanja zaplenjenega premoženja, saj ob ne-spoštovanju kakega drugega zakona takoj zaženejo vik in krik! Seveda iskanje dlak v jajcu v okviru denaci- Predsednik države in nekdanji predsednik liberalne demokracije Janez Drnovšek je pretekli teden za enega izmed slovenskih tednikov potožil, da LDS izgublja sredinskost, ki jo je imela v preteklih letih. Kot je dejal, obstajajo v stranki težnje po večji polarizaciji oziroma je manj prizadevanj, da do nje ne bi prišlo. Sled- Kam drsi LDS? neje potrdili, a še pred tem so dokazali, da so se sposobni postaviti tudi nad samo ustavo, če je to potrebno za uveljavljanje njihovih interesov. Drugi primer, ki dokazuje, da se LDS počasi, a vztrajno oddaljuje od sredine, je njen predsednik Anton Rop, ki se je v zadnjem letu pokazal vse prej kot človek kompromisov. Liberalna demokracija Slovenije počasi, a zanesljivo drsi na skrajni rob političnega prostora. onalizacije ne bo pomagalo, kajti pri denacionalizaciji gre za vračanje v status quo, torej v stanje pred nacionalizacijo, kolikor je to mogoče. Z drugimi besedami pa to pomeni, da različni moralni razlogi za neizvajanje zakona o denacionalizaciji pri samem postopku vračanja ne bi smeli imeti nobene vloge. O spornem vračanju gozdov Cerkvi je pred leti odločalo celo ustavno sodišče, vendar ni našlo zadostnih razlogov proti vra-čanju gozdov, da o "fevdalizmu" niti ne govorimo. Če bi pokojna francoska zgodovinarka Régine Pemo-ud slišala, kako mnogi Slovenci še vedno malomarno uporabljajo ta izraz, bi se bržkone obrnila v grobu. nje po Drnovškovih besedah sicer ni nič slabega, saj je, kot je dejal, marsikje normalno, da se oblikujeta dva politična pola, ki predstavljata konkurenčne programe, bolj problemaično se mu zdi, da si LDS glede na prejšnja leta, ko jo je vodil še sam, manj prizadeva za sredinski profil in s tem počasi zapušča sredinski prostor. Drnovšek, ki se na ta način strinja z Dimitrijem Ruplom, ta je podobne pomisleke izrazil že pred časom, ima seveda več kot dovolj razlogov za takšno ugotovitev. Da njegova trditev, da LDS polzi iz sredine, drži, dokazujeta vsaj dva primera. Prvi in najočitnejši je primer t. i. izbrisanih, ki se ga je liberalna de- Pri denacionalizaciji gre za vračanje v status quo, to je v stanje pred nacionalizacijo. "mračni" srednji vek, da je bil odvzem premoženja Cerkvi po drugi svetovni vojni upravičen, ker naj bi bila Cerkev sodelovala z okupatorjem, in da si je Cerkev pred drugo svetovno vojno gozdove nezakonito prilastila, kar naj bi bilo enako, kot če bi tatu vrnili denar, ki ga je ukradel. Poleg tega naj bi gozdovi, ld so bili prej "last slovenskega naroda", prišli v roke tujcem (Vatikan). Ti bi pobrali ves dobiček in tako povzročili, da bi Slovenija postala nekakšna vatikanska podružnica. Ti "argumenti" naj bi bili torej zadosten razlog, da se gozdovi Cerkvi Edini pomislek glede vračanja gozdov je pravzaprav ta, kaj bodo gozdovi (poleg medijske navlake predsodkov) prinesli Cerkvi, če vemo, da velik del gozdov na Pokljuki in okolici spada pod Triglavski narodni park. Dohodek od gozdov bi bil seveda dobrodošel tako za obnovo verskih objektov kot tudi za financiranje katoliških ustanov, ki se ukvarjajo z vzgojo, s šolstvom in karitativno dejavnostjo. Vprašanje pa je, kakšen dohodek lahko prinesejo zavarovani gozdovi. A to je že druga zgodba. Gašper Blažič mokracija odločila izpeljati za vsako ceno in na način, ki se ga ne bi sramovala niti po radikalnosti znana Jelinčičeva SNS. Najprej je zavrnila vsa pogajanja o ustavnem zakonu, ki bi lahko po mnenju pravnih strokovnjakov edini rešil zagato, v kateri se je z "izbrisanimi" znašla država, nato pa je skupaj z združeno listo ravnala še radikalneje oziroma protiustavno, ko so njeni poslanci skupaj s poslanci ZLSD zavrnili razpis roka za izvedbo referenduma o t. i. tehničnem zakonu. Res je sicer, da so ga teden dni poz- Z opozicijo se ne pogaja, njegovi nastopi in odgovori na vprašanja so arogantni, politika, ki si jo je začrtal, pa povozi vse pred sabo. Rop s takšno politiko v stranki nikakor ni edini. V zadnjem času mu vztrajno sledita predsednik sveta Gregor Golobic in generalni sekretar stranke Bogdan Biščak. Najboljši dokaz za to je bil njun odziv na zahtevo opozicije po sklicu izredne seje. Na zahteve in očitke opozicije se nista odzvala z argumenti ali dokazovanjem nasprotnega, ampak sta z žaljenjem in osebnimi diskfalifikaci-jami prekosila samega Jelinčiča. Takšno počasno drsenje na skrajni rob politične levice (kolikor je levica sploh primeren izraz zanjo) lahko LDS samo škodi. Vse dosedanje volitve razen prvih, ko je SNS dobila deset odstotkov glasov predvsem po zaslugi politične prevare, ki jo je izvedla, so pokazale, da slovenski vo-lilci ne nagradijo skrajne politike in da imajo raje sredinsko. LDS si je sloves takšne politike z Drnovškom delno pridobila, zdaj pa ga Rop s somišljeniki počasi, a vztrajno ruši. Drnovšek je torej upravičeno zaskrbljen. Aleš Kocjan O Demokracija • 21/2004 kolumna Dr. Janez Jerovšek Nekateri ugledni pisci trdijo, da so naše stranke še vedno ideološke in da bomo dobili normalno pragmatično politika takrat, ko se bo naša politika dezideologizirala. Pod ideologojo razumemo sistem medsebojno skladnih vrednot in ciljev, ki določajo, kakšna naj bo sedanja in prihodnja družba. Vsak resen program stranke temelji na določeni ideološki podlagi. Ideologije se seveda med seboj razlikujejo, ker imajo njihovi socialni nosilci različne interese. Naša vladajoča koalicija goji predvsem tiste vrednote in tisto ideologijo iz polpretekle zgodovine, ki pomagajo legitimirati njeno obstoječo oblast, tekočo politiko pa izvaja pragmatično, z namenom, da se bo na oblasti čim dlje obdržala. Po padcu socializma se je izvršil obrat zgodovine. Novejše interpretacije vladajoče koalicije pa gredo v smeri, da tega zgodovinskega obrata sploh ni bilo. Po tej interpretaciji revolucije ni bilo, NOB je že tedaj začrtala pot v današnjo samostojno Slovenijo. Zveza komunistov je pretrgala z Jugoslavijo tisti trenutek, ko je zapustila kongres v Beogradu itd. Po tej razlagi imamo dosledno kontinuiteto v razvoju zgodovine, kot da berlinski zid ni padel in z njim celotni evropski socializem. So stranke brez ideologije? Vsaka stranka, ki nekaj da nase, mora imeti v svojem programu izdelan koncept o stopnji pravičnosti in socialne neenakosti, ki jo je še pripravljena tolerirati. Če pogledamo zgodovino socialdemokratskih in komunističnih strank, ugotavljamo, da so svojo levico utemeljevale na področju socialne enakosti. Socialdemokratske stranke so se razlikovale od konservativnih strank prav v tem, da so postopoma z ukrepi socialne države zmanjševale socialne razlike med ljudmi. Vendar je bil ta koncept postavljen v njihovi ideologiji. Potem pa so to ideologijo postopoma pragmatično izvajale, v nasprotju s komunisti, ki so to delali v revolucionarnih sunkih in z nasiljem. Celo najbolj pragmatične politične rešitve, kot so sistemi obdavčenja, izhajajo iz ideološke podlage, iz katere je razvidno, kateri socialni cilji se želijo z davki doseči. Slovenija je edina država v Evropi, ki najniže obdavčuje kapital in razne finančne špekulacije, kar pomeni, daje vodena z desno - konservativno ideologijo, ki pa jo izvajajo stranke, ki se razglašajo za leve, v bistvu pa so stranke kapitala. Socialne razlike se v Sloveniji neprestano večajo. Dr. France Bučar navaja, da delavec v 36 mesecih zasluži toliko kot vodilni na pomembnem položaju v enem mesecu, in označuje to za moralno in ekonomsko katastrofo. Takšne velike razlike se namreč ne morejo utemeljiti z nobenim ekonomskim razlogom. Socialne razlike se ne morejo rešiti s pragmatično politiko, kajti ta spontano, sama iz sebe ustvarja in celo povečuje te razlike. Problem pravične neenakosti lahko reši stranka, ki v svoji ideologiji zakoliči pravična razmerja in jih potem s pragmatičnimi ukrepi ureja-če je seveda na oblasti. Samo pragmatični posegi v socialna razmerja, ki ne izhajajo iz ideoloških ciljev, običajno ne rešijo ničesar - posebno ne na daljši rok-, ker so izzvana s trenutnimi socialnimi napetostmi ali pričakovanimi volilnimi izidi. Seveda stranke svoj ideološki koncept o pravičnih socialnih razmerjih in drugih pomebnih družbenih vprašanjih lahko uresničijo, če pridejo na oblast. Zato pa morajo pred volitva- mi svoj ideoliški koncept formulirati, utemeljiti in pokazati, s katerimi pragmatičnimi sredstvi ga bodo uresničile. Če se volivci odločijo za stranko, ki zagovarja in pragmatično izvaja čedalje večje socialne razlike, potem je tako razlikovanje legitimno, saj ga je večina z volitvami potrdila. Skratka, stranke, družbena gibanja in razna civilna združenja vidimo lahko kot prepoznavna in profilira-na, če poznamo njihovo ideologijo, s katero določajo svoj odnos do obstoječe danosti, kritično distanco do te danosti in kako si zamišljajo razvojno pot v neposredno in bližnjo prihodnost. Vzrok, da so si naše stranke od levega do desnega spektruma programsko zelo podobne, če ne kar enake, je ta, da ideološko niso profilira- 80.000 Slovencev in samo 6.000 Nemcev. VOS kot udarna pest partije in ne OF, kajti ta je bila ustanovljena mimo nje, je med vojno pobila nekaj več kot 5.000 Slovencev, ki do danes nimajo nobene legitimnosti, da so mrtvi in zakaj so bili pobiti. O vsem tem naj se molči, kajti to ovira pogled v prihodnost. O maši in slovesnosti na Lajšah nad Cerknim, kjer je VOS po nedolžnem likvidirala ugledne meščane iz Cerknega, ni bilo nobenega medijskega poročila, čeprav se je tam zbralo okoli 2.000 ljudi. Vsaka borčevska prireditev pa najde svoj odmev v medijih. To pomeni, da za nasprotno ideologijo ta molčečnost ne velja in se ne zahteva. NOB se na novo ideološko legitimira tako, da se iz nje odpravlja revolucija, pobiti v revoluciji in V tem boju proti vsem ideologijam gre za to, da se odpravi in napravi za razvojno škodljivo samo ena ideologija, in to tista, ki je šele s propadom revolucije in socializma dobila legitimno pravico do obstoja. ne. Ker v nižjem sloju in delavskem razredu ne vidijo zadostne volilne baze, ki bi jim zagotavljala zadostno število glasov, nimajo ideološkega koncepta o rešitvi socialnega položaja tega sloja, so pojem delavskega razreda izbrisale iz svojih programov. Najopaznejše je to brisanje pri stranki, ki se na zunaj opredeljuje kot leva. Vendar delavski razred empirično še vedno obstaja, čeprav je v pojmih izbrisan. V primerih, ko je pri nas govor o škodljivosti strankarskih ideologij, pa je v ozadju teh trditev preprosta težnja, da se določene ideologije in zgodovinska gledanja razglasijo za razvojno škodljiva, o katerih naj ne bi govorili. Poskusimo to konkretno dokazati. Desnim strankam se očita, da se filtrirajo s starim domobranstvom, da ideološko pogrevajo tragedijo, ki jo je povzročil komunizem s poboji in drugim nasiljem, da s tem vzdržujejo razdvajanje v narodu in ovirajo usmeritev v prihodnost in iskanje novih pogledov in alternativ. To pomeni, naj se o poboju domobrancev in drugih umorih, ki so bili v Sloveniji po vojni največji v Evropi, ne govori, ne piše ali predvaja celo na nacionalni RTV. Med vojno je padlo in bilo pobitih blizu med vojno likvidiram pa so bili žrtve neke totalne vojne, ki ima vedno polno nedolžnih žrtev. Čeprav jebilo nekaj krivic in nepotrebnih žrtev, je bila temeljna ideološka usmeritev pravilna, pa čeprav sta socializem in njegova revolucija kot sistem klavrno propadla. Ta stara, nekoliko preoblečena ideologija, ki kritikov vseh ideologij ne moti, je navzoča v šolskih učbenikih, v knjigah nekaterih režimskih zgodovinarjev, ki imajo na voljo vso množično medijska pozornost in propagando. Navzoča je na raznih ideoloških zborovanjih, kot so Dražgoše, kjer je padlo samo 12 nemških vojakov. V tem boju proti vsem ideologijam gre za to, da se odpravi in napravi za razvojno škodljivo samo ena ideologija, in to tista, ki je šele s propadom revolucije in socializma dobila legitimno pravico do obstoja. Kolikor gre v teh različnih in nasprotnih ideologijah za interpretacijo zgodovine, je zahteva po odpravi vseh ideologij in reduciranje politike samo na dnevni pragmatizem, vbistvu zahteva po odpravi določenega dela naše najbolj sporne zgodovine. Te pa ni mogoče odpraviti, ker se zgodovina v vsakem novem obdobju na novo napiše. Demokracija • Četrtek. 20. maja 2004 O razkritje Ime in priimek? Miha R. Šalehar. Kje ste prišli na svet? V Trbovljah. Kdaj? 12.11.1974. S čim se preživljate? LDS M — legalna distribucija semilegalne misli. Kako bi označili svoj značaj? Tako šlampast, da je lahko kakršenkoli. Verjamete v Boga? Ja. A kdo ne? S čim se prevažate? Z avtomobilom v lasti ženine mame. Kako se je začela vaša medijska pot? Po-nesreči. Kdaj je bil vaš prvi nastop pred televizijskimi zasloni? Pred približno tremi leti. Kaj bi najprej spremenili na nacionalni televiziji, če bi imeli Glavo, glave, glavice. Bi se "prodali" kateri drugi medijski hiši? Podaril, če bi zato obstajali "pravi razlogi". Kateri je vaš največji življenjski uspeh? Ko bo (če bo) dosežen, boste izvedeli. Vaše najljubše dnevno opravilo? Vse, česar ne smatram kot opravilo. Skriti kotiček? Vsi vogali domišlije. Hobi? Življenje. Pesem ki jo najraje prepevate? Komponiram jih sproti glede na počutje. Recept za premagovanje žalosti? Zakaj bi jo premagoval, če včasih paše. Najljubši kos oblačila? "Ledrasta" jakna. Najljubša jed? Sem hedonist, ljubezen do jedi torej narašča sorazmerno z njeno škodljivostjo. Sanjske počitnice ... Avgust, Ljubljana, sam. Katero pijačo obožujete? Ekstrema: pivo in vodo. Pesnik, ki ga ne morete pozabiti? J. V. Koseski VS. G. Patton. Knjiga vašega življenja? Se piše. Film, ki vas je spravil v solze? Ne vem zakaj, ampak ne jokam. © Demokracija «21/2004 naslovna zgodba / Kandidati za evroposlance Borut Pahor (na sliki zgoraj) najprej prvi, zdaj zadnji na strankini listi. Edmund Stoiber (na sliki spodaj v sredini) na delovnem zajtrku s predstavniki koalicije Slovenija. Trinajstega junija bodo v Sloveniji prvič, odkar obstaja naša država, volitve poslancev v evropski parlament. Volilo bo skoraj 1,7 milijona Slovencev, izbrali pa bodo sedem poslancev, ki bodo naslednja štiri leta zastopali Slovenijo v evropskem parlamentu. Rok za vložitev kandidacijskih list za evopske volitve je potekel v petek, do takrat pa jih je po podatkih Republiške volilne komisije (RVK) vložilo trinajst političnih strank in skupin. Po podatkih RVK sta LDS in DeSUS vložila skupno listo, katere nosilec je poslanec LDS Jelko Kacin. SDS bo nastopila z nosilcem liste Miho Brejcem. Nosilec liste ZLSD bo Aurelio Juri, listo NSi pa bo vodil Lojze Peterle. Na vrhu liste SLS je Franci But, listo SNS bo vodil Zmago Jelinčič, listo SMS pa Alenka Paulin. Poleg omenjenih parlamentarnih strank bo na evropskih volitvah nastopilo tudi šest zunajparlamentarnih strank oziroma skupin: Stranka slovenskega naroda z nosilcem liste Miho Jazblnškom, ljubljanskim mestnim svetnikom; Demokratska stranka Slovenije z nosilcem liste Alojzem Krapežem, nekdanjim obrambnim ministrom; pred kratkim ustanovljena Popovičeva Slovenija je naša z nosilko liste Aljo Brglez, nekdanjo direktorico vladnega urada za Informiranje; Stranka ekoloških gibanj z nosilcem liste Leom Šešerkom; Glas žensk Slovenije z nosilko liste Darjo Lampe, ekonomistko; Nacionalna stranka dela z nosilcem liste Marjanom Poljšakom, nekdanjim poslancem. Poigravanje s Pahorjem Glede na predstavljena imena lahko ugotovimo, da razen nekaterih imen, ki se vračajo v politiko, na listah ni večjih presenečenj. Mogoče še največje (ne pa tudi nenapovedano) je lista ZLSD. V stranki so namreč še pred časom napovedovali, da bo nosilec liste njen predsednik Borut Pahor, tik pred vložitvijo liste pa ga je na vrhu zamenjal Aurelio Juri. Kot razlog za zamenjavo so v stranki navedli Zeljo, da volilci na volitvah glasujejo za listo in program kot celoto in ne samo za enega človeka. Ker takšno pojasnilo glede na dejstvo, da glas za posameznega kandidata na volitvah šteje tudi kot glas za stranko, ni videti posebej prepričljivo, so razlogi za takšno odločitev najverjetneje kje drugje. Kje lahko seveda ugibamo, dejstvo pa je, da Pahorju del stranke (predvsem ljudje, zbrani okoli obeh Jurijev in Mirana Potrča) že od vsega začetka nasprotujejo. Spomnimo se oglasa podmladka ZLSD (vodil ga je Jurijev sin), v katerem so iskali novega predsednika, ali pa številnih pozivov v zadnjih nekaj letih (prihajali so predvsem iz Jurijevih krogov), da je treba Pahorja zamenjati, ker naj bi vodil preveč mlačno In neprepoznavno politiko. Tako je prav mogoče, da je del v ZLSD ocenil, da bi lahko Pahor, ki so ga ankete za evropske volitve postavljale precej visoko, postal premočan, da bi ga pozneje lahko odstavili, ali pa je Pahor preprosto ocenil, da mu delovno mesto v Bruslju ne ustreza preveč in bo raje ostal v Sloveniji. ZLSD z bistevno manjšimi možnostmi Kakor koli že, v ozadju je dejstvo, da si je ZLSD z odločitvijo, da bo Pahorja postavila na zadnje mesto na listi (čeprav je še vedno lahko izvoljen s t. i. preferenčnim glasom), precej zmanjšala svoje možnosti, da na evropskih volitvah doseže dober izid. Vse javnomnenjske ankete, vključno z anketo, ki smo jo objavili v Demokraciji, so namreč pokazale, da bi imela ZLSD, če bi na vrh liste postavila Pahorja, precej dobre možnosti, da v evropskem parlamentu dobi dva poslanca, zdaj pa so možnosti za kaj takega precej manjše. Juri, v katerega bo zdaj ZL vložila vse svoje sile, pač ni takšen magnet za volilce, kot je Pahor. Visoka evropska podpora koaliciji Slovenija Do zdaj so s predvolilno kampanjo za evropske volitve najbolj pohiteli v SDS, NSI In SLS, ki jim je že uspelo pridobiti podporo največje politične skupine v evropskem parlamentu (EDU in EPP). Tako so vsi tri stranke že pred časom gostile vodjo njihove poslanske skupine v evropskem parlamentu Hans-Gerta Potteringa, v ponedeljek pa so se predstavniki koalicije Slovenija sešli še z bavarskim ministrskim predsednikom Edmundom Stoiberjem. Stoiber, ki je hkrati tudi predsednik bavarske Krščansko-socialne unije (članica Evropske ljudske stranke), je na jutranjem delovnem zajtrku, na katerem se je srečal z Janežem Janšo In Andrejem Bajukom ter obema nosilcema strankinih list na evropskih volitvah MIho Brejcem in Lojzetom Peterletom, dejal, da se je imel med svojim obiskom v Sloveniji priložnost srečati s koalicijo Slovenija, saj je "samoumevno, da si vzame čas za opozicijo, ki bo jutri vlada". Ali bo v resnici tako, bomo seveda izvedeli jeseni. .„ Aleš Kocjan Veliko pozornost javnosti je pritegnilo Pahorjevo težavno odločanje, ali naj kandidira kot nosilec strankine liste v evropski parlament. Nazadnje se je odločil, da bo na listi, vendar kot zadnji. LDS pa ima nosilca liste, ki ga bremenijo očitki o nezakoniti volilni kampanji pred štirimi leti. Vse to močno povečuje možnosti opozicijskim evrokandidatom, ki imajo podporo uglednih politikov iz tujine. Demokracija • Četrtek. 20. maja 2004 ,.-■', valstva. Na cene izdelkov in storitev H ' iflH . v tržnem delu gospodarstva zaradi ,"••"•• •_Jsh§H__ _ ____/j^jfi povečane konkurence i/ tujine naj to Odprava carinskega nadzora po vstopu v Evropsko unijo naj Pričakovati je, da se bo hrana zaradi povečane konkurence v ne bi imelo večjega vpliva. V neme- bi zmanjšala prevozne stroške podjetij. živilski in trgovski dejavnosti še cenila. Prevzem evra je povezan s precejšnjimi tveganji in dvigom cen. se bosta lahko povečala proračunski primanjkljaj in javni dolg. Povečan pritok tujih posojil bi lahko pomenil grožnjo za slovenski denarni sistem. Največja težava za slovensko gospodarstvo pa so znova uvedene carine na trgih Makedonije, BiH in Hrvaške. Zaradi njih je slovensko blago na teh trgih manj konkurenčno, izvoz se bo zmanjšal, kar bo negativno vplivalo na gospodarsko rast in zaposlenost v Sloveniji. Nasploh lahko rečemo, da je bila ena največjih napak vlade pri pristopnih pogajanjih z EU prav ta, da ni vztrajala pri ohranitvi prostotrgovinskih sporazumov z državami nekdanje Jugoslavije. V podjetjih je po novem tudi precej več administrativnega dela in stroškov, povezanih s prilagajanjem evropski ureditvi in predpisom. Prednosti članstva Polnopravno članstvo v EU pa naj bi dolgoročno prineslo tudi veli- finance ko pozitivnih vplivov, ki naj bi več kot odtehtali negativne. Pričakovati je, da se bo slovenska družba čedalje bolj normalizirala in da bo čedalje manj raznih birokratskih neumnosti in balkanizmov, ki grenijo življenje tako podjetjem kot posameznikom. Precej verjetno je, da se bo Slovenija na daljši rok po strukturi in učinkovitosti gospodarstva ter življenjskem standardu izenačila z najrazvitejšimi evropskimi državami. Podjetja bodo sčasoma sicer soočena z vse večjo tujo konkurenco, vendar bo ta negativna le za podjetja, ki konkurenčnega prepiha zaradi varstva države doslej niso bila vajena (npr. živilska industrija in trgovci). Toda mnogo pomembneje je, da se bodo prav zaradi povečane konkurence nekateri izdelki, predvsem živila, pocenili, kar bo vsekakor blagodejno vplivalo na denarnice potrošnikov. Podjetjem, ki izvažajo in uvažajo, bo precej prihranka pri logistiki prinesla odprava carinskega nadzora na mejah. Pretok blaga bo hitrejši, stroški pa nižji. Seveda moramo omeniti še rast plač oziroma njihovo prilagajanje zahodnim. Pričakovati je, da bo do tega prišlo v srednjeročnem obdobju. Višje plače bodo vsekakor zelo dobrodošle za vse (visoko) strokovne kadre, čeprav jih bodo v neki meri izničile tudi višje cene. Toda na drugi strani utegnejo imeti (nekatera) podjetja zaradi višjih plač precejšnje probleme. To še posebej velja za delovno intenzivne panoge z nizko dodano vrednostjo, kot je tekstilna. Velik del jih utegne propasti, delavci pa bodo namesto višjih plač prejeli delovne knjižice. Največ bo odvisno od nas Da bi dejansko ujeli najrazvitejše evropske države, bomo morali marsikaj postoriti tudi sami. Po mnenju nekaterih strokovnjakovbi bilo treba veliko narediti predvsem na področju spodbujanja podjetništva. Da je to področje resnično zanemarjeno, priča napoved novega gospodarskega ministra Mateja La-hovnika, da bo velik del svoje energije posvetil prav odpravljanju ovir in poenostavljanju podjetništva. Slovenska zakonodaja na tem področju namreč še zdaleč ni usklajena z evropsko, mnogo preveč je Med Slovenci postaja čedalje bolj priljubljeno vlaganje na borze drugih držav, nastalih na območju nekdanje Jugoslavije. Hrvaški kapitalski trg je izmed teh držav najbolj razvit, vendar to hkrati tudi pomeni, daje lastništvo podjetij že najbolj skoncentrirano (ni pričakovati toliko dobičkov iz prevzemov), poleg tega pa delnice niso več tako zelo poceni kot v drugih balkanskih državah, čeprav še vedno večinoma cenejše kot nerazumno drage slovenske delnice. Na Hrvaškem imajo dve borzi - v Zagrebu in Varaždinu, Hrvaška pa je bila zaradi bližine, največje razvitosti in najbolj razvitega pravnega sistema doslej najbolj priljubljen jugovzhodni trg za slovenske vlagatelje. V zadnjem obdobju je prišlo tudi do velikega navala Slovencev na Bosno in delnice na Sarajevski borzi. Poleg delnic najboljših bosen-skih podjetij (predvsem Bosnijalijek in Klas), ki so se začele opazneje dražiti že v zadnjih mesecih preteklega leta, so v zadnjih tednih skoraj povsem ponoreli tudi tečaji pifov. Pifi so bosenski privatizacijski skladi, skoraj identični nekdanjim slovenskim pidom. Večino bosenskih pifov upravljajo družbe, ki so v lasti Slovencev ali Avstrijcev (daleč največji pif upravlja družba za upravljanje, ki je v večinski lasti KD Group). Strma rast vrednosti delnic pifov je predvsem posledica navala slovenskih vlagateljev. Čeprav so delnice pifov že skoraj dve leti vztrajale na nizkih ravneh, je večina novih slovenskih vlagateljev v Bosno šele sedaj ugotovila, da so te delnice zelo podcenjene. Delnice pifov kotirajo v višini 3 do 8 odstotkov njihove nominalne vrednosti in so dejansko podcenjene, zato je srednjeročno pričakovati še precejšnjo rast. Toda kratkoročno se utegnejo njihovi tečaji zaradi divjanja v zadnjih tednih vendarle pregreti in nekoliko popraviti navzdol. Poleg tega seje treba zavedati dejstva, da je Bosna vsekakor bolj tvegana država kot Slovenija. Poleg borze v Sarajevu je v BIH še borza v Banjaluki, na kateri kotirajo podjetja iz Republike srbske. S tamkajšnjimi skladi je bilo doslej bolj malo prometa. Najprometnejši sta delnici Banjalučke pivare in Telekoma srpskega. Z Banjalučko pivaro je bilo pred nedavnim, ko je potekal razpis za prodajo podjetja, povezanih veliko pričakovanj (predvsem slovenskih) vlagateljev. Po propadu prodajnega razpisa je cena delnice strmoglavila, vendar si je doslej že precej opomogla. Največji kapitalski trg v jugovzhodni Evropi je srbski. Zaradi načina privatizacije v Srbiji sicer ne obstajajo privatizacijski skladi, toda na borzi kotira množica podjetij, ki so zanimiva predvsem zato, ker je Srbija največji trg na Balkanu. Omeniti pa velja, da na borzi v Beogradu velja drugačen sistem trgovanja kot pri nas. O drugih trgih bomo govorili v eni od naslednjih številk, že sedaj pa velja zapisati opozorilo, da se je pred vlaganjem na te trge vendarle treba zavedati, da so te države bolj tvegane od naše. Seveda pa so lahko tudi dobički mnogo višji. Toda za to je treba dobro poznati tamkajšnje razmere. birokracije in nepotrebnih predpisov, davčna ureditev je nespodbudna, registracija podjetij je predraga, predolgo trajna in preveč zapletena, država pa zamuja tudi pri uvajanju tehnoloških parkov, podjetniških inkubatorjev in grozdov. Šele na daljši rok bomo videli, ali bodo prednosti vključitve v EU odtehtale slabosti. Verjamemo, da bo res- Denis. Vengust@email.si nično tako. A največ bo odvisno od nas samih. Dovolj je, da se ozremo npr. na južno Italijo, pa vidimo, da članstvo v EU ne pomeni avtomatično tudi velikega razvoja in blaginje. Še vedno obstaja tudi bojazen, da bi EU zaradi prevelikih razvojnih razlik in prevelikega obsega sčasoma utegnila iti po poti nekdanje Jugoslavije oziroma razpasti. Denis Vengust Demokracija • Četrtek. 20. maja 2004 http://www. radio-viva, com e-mail: viva@radio-viva.com Slovenija Nedavne volitve v Kmetijsko- gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS) sta zaznamovala predvsem nizka volilna udeležba in uspeh dveh list, ki doslej v KGZS nista igrali vidnejše vloge. Gre za Forum za kmetijstvo in podeželje SDS in nedavno ustanovljeno Kmečko društvo NSi, ki sta svoj rezultat glede na zadnje volitve precej izboljšala. Forum za kmetijstvo pri SDS bo tako v novem svetu namesto dosedanjega enega imel dvanajst svetnikov, Kmečko društvo NSi, ki do zdaj ni imelo svojega predstavnika v svetu (kar je glede na to, da gre za novo ustanovljeno društvo, tudi razumljivo), pa šest svetnikov. Kljub temu v NSi s takšnim izkupičkom niso pretirano zadovoljni. Moti jih predvsem tako imenovani d'Hontov sistem, po katerem se glede na odstotke, dobljene na volitvah, delijo sedeži v svetu. "Ta sistem dobljenih odstotkov ne razdeli pravično. Tako je na primer Kmeč- ki zvezi SLS, ki je na volitvah dobila 13,05 odstotka, v svetu KGZS pripadlo 9 mandatov, medtem ko je našemu Kmečkemu društvu pripadlo le 6 mandatov, čeprav smo dosegli le malo nižji odstotek -12,39 odstotka. Razlike v številu izvoljenih svetnikov so torej po tem sistemu veliko večje, kot so razlike v odstotkih dobljenih glasov," pravi poslanec NSi Alojz Sok, ki je v poslanski skupini pristojen za področje kmetijstva. Bolj kot v NSi, kjer so nad sistemom razporeditve glasov upravičeno razočarani, so z doseženim izidom zadovoljni v kmetijskem forumu SDS. Kot pravi njegov predsednik Marjan Golavšek, je 17,44 odstotka doseženih glasov velik uspeh, ki ga gre pripisati predvsem dobri izbiri kandidatov, dobremu volilnemu programu in uspešnemu delu njihove stranke in poslancev v državnem zboru, ki so, kot pravi, pri obravnavanju kmetijske politike vedno zastopali interese kmetijstva in podeželja. Monopol SLS slabi Zadovoljstvo Golavška nad doseženimi izidi je seveda razumljivo, saj se jim je po zadnjih volitvah zdaj prvič pokazala možnost, da za predsednika KGZS imenujejo svojega kandidata. Možnost za to je res majhna (njuna glavna "nasprotnica" - Kmečka lista sedanjega predsednika Petra Vriska - je namreč v svetu dobila 27 od 67 svetnikov), vendar ne čisto nemogoča. Če bi namreč fo- rumu SDS in Kmečkemu društvu NSi, za katera predvidevamo, da bosta v svetu nastopila skupaj, uspelo na svojo stran pridobiti še katero izmed list oziroma katerega njihovih svetnikov, med njimi svetnike Kmečke zveze SLS, ki jo vodi nekdanji minister Ciril Smrkolj, potem bi ji v svetu uspelo zbrati tudi večino, ki je potrebna za izvolitev predsednika zbornice. Ta možnost ni popolnoma nerealna, še posebej za- Krščanska ljut Podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije Roman Žveglič meni, da bi se moralo vodstvo KGZS nad "katastrofalno nizko udeležbo" zamisliti. Poslanec NSi Alojz Sok: "Ob množici različnih list je precej nenavadno, da je KGZS na volitvah na stopila s svojo tako imenovano Kmečko listo. To je nekako tako, kot če bi na volitvah v DZ poleg list političnih strank nastopila še lista DZ." Demokracija • 21/2004 Slovenija Vremščica Ta čas je v Sloveniji že tako, da se z argumenti ne pride daleč. To dokazuje tudi akcija približno sto članov civilne iniciative Kras - Vremščica (med njimi je bilo nekaj tujih aktivistov organizacije Greenpeace), ki nasprotuje- jo graditvi vetrnih elektrarn na območju, ki je bilo sprva pred- videno za uvrstitev med zavaro- vana območja Nature 2000. Udeleženci akcije so v nekaj urah z Vremščice in okoliških planot odstranili od 300 in 700 označevalnih količkov, ki naj bi jih bil že lansko jesen postavil Elektro Primorska za označevanje območja, kjer naj bi stale vetrne elektrarne in pripadajoča infrastruktura. Pri postavitvi količkov je bilo sporno že to, da so jih brez vnaprejšnjega obvestila postavili na zemljiščih v zasebni lasti in v lasti Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. Domačini odločno nasprotujejo graditvi "vetrnic" zaradi škodljivega vpliva na rastlinje in živalstvo ter zaradi izgube turističnih možnosti na območju. Graditvi prav tako nasprotuje veterinarska fakulteta, saj bi s tem izgubila pašne in poskusne površine svojega centra za sonaravno rekul-tiviranje. Ne nazadnje je investitor občini Divača šele zdaj dal pobudo za svoje načrte in torej nima niti lokacijskega niti gradbenega dovoljenja, tako da je bila že sama postavitev količkov nezakonita. Tudi sicer je Vremščica sprva sodila med območja, ki zaradi svojega biotske raznovrstnosti ne bi prišla v poštev za takšne posege. Toda posebna "strokovna" vladna komisija je v nasprotju z mnenjem Zavoda za varstvo narave, Agencije Republike Slovenije za okolje in Slovenske akademije znanosti in umetnosti ugotovila, da gradnja ne bo huje posegla v okolje oz. ne bo bistveno zmanjšala števila živalskih ali rastlinskih vrst Zanimivo je, da je eden od avtorjev vladne ocene Elektroinštitut Milana Vidmarja, ki pa se najbrž manj spozna na okolje kot omenjene ustanove. Dejstvo je, da vetrne elektrarne nikakor ne bodo pripomogle k čistemu, obnovljivemu viru energije, saj je možnost izkorišča- Minister Kopač je v službi interesov kapitala pozabil, da se znajo Slovenci (v tem primeru domačini z Vremščice) upreti grobim in enostranskim posegom v okolje. nja le-te na Slovenskem vprašljiva, poleg tega pomenijo grob poseg v prostor. Visok donos te energije bo investitorju prinesel le velik dobiček na račun bogatega državnega subvencioniranja vetrnih elektrarn. Tako bodo zaslužile predvsem občine z rentami za uničeno okolje in investitorji z denarjem davkoplačevalcev. Mitja Volčanšek v to, ker je nedavni nastop Cirila Smr-kolja v Odmevih na TVS pokazal, da med Kmečko zvezo SLS , ki jo vodi Smrkolj, in Kmečko listo, ki jo vodi Vrisk, ni pretirane ljubezni. Smrkolj je bil namreč do Vriska zelo kritičen, kar kaže na to, da gre med njima najverjetneje za globlja nesoglas-ja. Kot pravi Golavšek, bodo kot druga najmočnejša lista v svetu KGZS zagotovo predlagali svojega predsednika, podporo zanj pa bodo iskali pri vseh, ki si želijo sprememb v vodenju KGZS. Ali jim bo to uspelo, je seveda odvisno od veliko dejavnikov. Predsednik kmetijskega foruma SDS Marjan Golavšek je z dosežkom foruma na volitvah zadovoljen. Za polovico nižja volilna udeležba Sicer pa je bila ena večjih značilnosti tokratnih volitev v organe KGZS zelo nizka udeležba, kije znašala manj kot 13 odstotkov, medtem ko je na prejšnjih volitvah presegla 25 odstotkov. Tako Golavšek kot Roman Zveglič, podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije, ki je na volitvah nastopil z listo Društvo članov sindikata kmetov in v svetu zbornice dobil 3 svetnike, slednje pripisujeta predvsem dejstvu, da člani zbornice niso vzeli za svojo zaradi slabega dela dosedanjega vodstva. "Člani zbornice le-te niso vzeli kot organizacije, ki bi lahko izboljšala njihov položaj, oziroma ta ni izpolnila njihovih pričakovanj," pravi Golavšek. Zveglič pa: "Katastrofalno nizka udeležba je predvsem posledica nestrinjanja članstva z dosedanjim delom in vodenjem zbornice in bi kot taka morala biti v premislek vsem, ki so ali jo še bodo vodili." Pri tem pa poslanec NSi Alojz Sok opozarja še na eno dejstvo, ki je verjetno v največji meri pripomoglo k temu, da kmetje KGZS niso vzeli za svojo. To je dejstvo, da kmetje praktično nimajo nobene izbire, ali bodo člani zbornice ali ne in ali bodo zanjo plačevali ne ravno nizek zbornični prispevek ali ne, saj je članstvo v zbornici obvezno (slovenska ustava pravi, da ima vsakdo pravico, da se svobodno združuje z drugimi). "Očitno je, da obvezno članstvo ni najboljša rešitev za reprezentativno zastopanost kmetov v KGZS, zato bi bilo v prihodnje treba razmisliti, kako drugače urediti to vprašanje," pravi Sok. Glede na vse bo torej prva naloga novega vodstva razmislek o tem, kaj narediti, da bodo kmetje v zbornico bolj zaupali, in ali je tiste, ki niso pripravljeni biti člani zbornice, sploh še smiselno z zakonom siliti, da so njeni člani. KGZS namreč ni namenjena le sama sebi in birokratom, ampak predvsem ali izključno svojemu članstvu. In če je oni nočejo, potem pač ni smiselno, da še obstaja. Kot so pokazale zadnje volitve v organe Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, člani KGZS, torej kmetje, zbornice niso vzeli za svojo. To ni presenetljivo, saj je članstvo v njej obvezno in obvezno je tudi plačevanje članarine. Demokracija • Četrtek, 20. maja 2004 ^ Po besedah njihovega soseda Jožefa Bukovca investitor že sedaj objekt, ki je v prvi gradbeni fazi in torej velja za gradbišče, uporablja v namene, ki so v nasprotju z gradbeno dokumentacijo, namreč za verske obrede. Ali so obšli zakone? Bukovec je v preteklih letih vložil več pritožb, saj naj bi v nedograjenem objektu nezakonito izvajali verske obrede, politične shode ter verski pouk. Posebno kritičen naj bi bil čas ramadana, ko naj bi se obredov udeleževalo 60 do 100 oseb. Zanimivo je to, da islamska skupnost namere o graditvi objekta, v katerem naj bi opravljali tudi verske obrede, pravzaprav niti ne skriva. Tako je pred leti predsednik trboveljskega odbora islamske skupnosti za Delo izjavil, da bo objekt po potrebi služil tudi za verske obrede. Pritožnik seje v teh letih obrnil tako na občinske kot tudi na državne organe. Čeprav je dosegel ustavitev gradbenih del vse do pridobitve pravnomočnosti dovoljenja, so se dela nadaljevala. V zvezi s tem je leta 2002 tudi Bogdan Barovič, trboveljski župan in poslanec SNS, vložil poslansko vprašanje ministru za okolje in prostor glede dela inšpekcijske službe ministrstva, ki naj ne bi spoštovala zakonov in se odzvala na kršenje določil samega inšpektorata. Bukovčeve pritožbe so tudi na okoljskem ministrstvu leta 2002 zavrnili kot neutemeljene, saj naj bi gradbeni načrti ustrezali določilom lokacijskega dovoljenja. Bukovec se ni strinjal predvsem s predvidenimi montažnimi stenami, saj naj bi jih zlahka odstranili ter tako prostor razširili z namenom, da bi tam opravljali verske obrede. Uporaba objekta v nasprotju z izdanim dovoljenjem ter motenje posesti pa so po ugoto- vitvah ministrstva stvar pristojnih inšpekcij oziroma sodnega varstva. Bukovec ugotavlja, da so muslimanski verniki na ta način obšli zakone, saj naj se z naknadnimi posegi v prostor namembnost gradbenega objekta ne bi spreminjala. Investitor, tj. Islamska verska skupnost Trbovlje, sicer po Bukovčevem nikoli ne bi dobil dovoljenja za zidavo verskega objekta, saj tega ne dovoljuje sestava terena, na katerem leži parcela, niti dostopnost zemljišča in potreben prostor za parkiranje. Zaradi omenjenega naj objekt ne bi bil primeren za shajališče oziroma verski objekt katerekoli verske skupnosti. Pasivnost pristojnih Po besedah Gregorja Meterca, trboveljskega občinskega svetnika iz vrst SNS, se je Jožef Bukovec, ki je tudi član stranke, obrnil na vse mogoče ustanove, a ni dobil nobenega odgovora. Pritoževal se je policijskim organom, da obiskovalci objekta (ki je še v gradnji) parkirajo na njegovi zemlji. Policija je, kot nam je povedal Meterc, nekajkrat sicer prišla pogledat na kraj dogodka, nato pa se sploh ni več odzivala na Bukovčeve pritožbe. Mitja Rozina, predsednik trboveljske SNS, je pojasnil, da je "celotna soseska sprva Jožeta /Bukovca/ podprla, nakar so se začele grožnje, tako da so se člani soseske kasneje previdno umaknili nazaj". Na občinski komisiji za okolje in prostor so prišli tudi do ugotovitve, da tiči problem v tem, da je investitor sama islamska verska skupnost, kajti po novi zakonodaji je na gradbišču lahko prisoten investitor, to pa so vsi člani verske skupnosti. "Na osnovi tega se po našem zbirajo, ker imajo to možnost, na samem gradbišču. Najbolj se bojimo, da bo ta gradnja trajala 20 let. Če bo tam Slovenija V Trbovljah se polnih deset let vleče zidava stanovanjske hiše s poslovnim prostorom, katere investitor je tamkajšnja islamska sknpnosL Dovoljenje za začetek izvajanja gradbenih del na Neži 19 je investitor dobil, ne da bi pri tem pojasnil, za kakšno "poslovno" dejavnost bo v resnici šlo. Za člane Slovenske nacionalne stranke so bolj kot islamski verniki zapostavljeni katoličani, katerih cerkveni zvonovi baje motijo sosede. Jožef Bukovec je bil v časopisih nekajkrat prikazan kot kse-nofob, sam pa je podal objektivne razloge, zaradi katerih nasprotuje zidavi spornega objekta. Iz tlorisnega načrta poslovno-stanovanjskega objekta je razvidna prvotna namembnost objekta. V naravi pa je objekt le delno zgrajen. Demokracija »21/2004 Slovenija mxu*u omalMMht*. öliuSt, s* a hi, H ~WhUii .1 tlei< ¡1 ikSTK- 1 .-UVfk______hpc „„kmJL______________^gsktdspi* %tcxat. .. Jfefe., JI____fyásibjüéSt- Id.iii ___nrfilftk t/e?aSO Tfa^jt fat_ .iial______ jpNÄ ____, j?L¿»____fä.Är____..'!i?í/<____4._______ ( ižirtil ittfl ifrfftr-fr T^-*^' .JMOf/Wr__L&2X54._______ "W-- ,'7 c : - — ■ w (:íkc es is m^u^ÄjSL ___/> 1 _ -¿s - iE ---- -—_ T>JC 1 -—T-iJte! Peticija proti graditvi objekta islamske skupnosti, ki so jo podpisali skoraj vsi prebivalci soseske. 20 let gradbišče, imajo vsi legalno možnost prisostvovati, ker so vsi investitorji." Poleg tega je objekt sporen, ker naj bi izstopal iz okolja. "Druga stvar je ta, daje bil teren geološko neustrezen za takšno gradnjo. Čez noč pa je postal ustrezen." Katoličani bolj zapostavljeni kot muslimani Kot nas je opozoril Jožef Bukovec sam, pa doživlja Rimskokatoliška Cerkev v Trbovljah hude pritiske in nevšečnosti. Celo desetletje je preteklo, preden so dobili gradbeno dovoljenje za župnijsko cerkev, sedaj pa nekatere sosede moti zvonjenje cerkvenih zvonov, ki so, o tem smo se prepričali na lastne oči, precej manjši od večine zvonov po drugih slovenskih cerkvah. Temu dogajanju naj bi, tako kot odbijanju vseh Bukov-čevih pritožb (naj še enkrat spomnimo, da je član SNS, ki je spravila LDS in ZL v opozicijo v občinskem svetu), botrovala "rdeča" tradicija kraja. Bukovcu naj bi nekdanji župan Žiga Žgajnar celo ponudil, da bi se preselil drugam, na kar pa Bukovec ni pristal, ker si ne želi v blok, ampak da ostane v svoji hiši in v miru uživa zasluženo pokojnino. Mitjo Rozino pa zelo moti ravnanje urbanističnega inšpektorja Igorja Prašnikarja: "Najbolj meje začudilo, da je inšpektor pisal eseje o tem, kakšen program ima SNS, ter komenti- ral, da zadevo zlorabljamo v politične namene. To je stvar novinarjev... On bi moral odreagirati glede na strokovna dognanja. Lahko bi odobril gradnjo in bi bil mir. Ne more pa, da se je lotil analize zadnjih volitev." Tudi Jožef Bukovec ne brani verskega objekta islamskim vernikom, saj jih je v Trbovljah polno. Pogoja pa bi po njegovem morala biti: ustrezna (mirnejša) lokacija ter arhitekturna nevpadljivost. Bukovec zase tudi trdi, da ni nestrpnež, saj je dvajset let živel s sosedom Srbom, med njima pa ni nikoli prišlo do prepira. Zato ne more sprejeti mnenja urbanističnega inšpektorja, da je kse-nofob. Rad bi le skupaj z ženo mirno užival prigarano pokojnino. Oboji na okopih Rozina je bil glede na pretekle izkušnje kategoričen: "Z njimi (predstavniki islamske verske skupnosti) se ne pogovarjamo, razen prek upravne enote oziroma inšpektorja." Ce bi islamska skupnost še v prvotni fazi prijavila, da bodo imeli molilni-co, bi bila stvar drugačna. Rozina se zaveda verske svobode, ki jo zagotavlja ustava. "Dejstvo pa je, da verska svoboda seže do te meje, ko ne moti ostalih... Mislim, da ima ravno v Trbovljah skoraj vsaka verska skupnost svoj objekt." K temu je Meterc pristavil, da se ti objekti vklapljajo v širše okolje in tako nobenega ne motijo. Sicer je SNS, odkar je v občini na oblasti, kot nam je razložil Rozina, skrbela za socialo vseh narodnosti v občini. "Ampak to gre čez mejo dobrega okusa." Ker gre v Trbovljah za relativno majhno okolje, "se vsak brez težav prilagodi in se vklopi, če si to želi. Ko pa hoče nekdo prevladati nad tabo, se pa tudi mi upremo." Pri graditvi verskega objekta bi namreč pričakovali, da bi sama islamska skupnost poskrbela za okroglo mizo, h kateri bi povabila širšo javnost ter bi tam skupaj razpravljali o ustreznosti omenjenega objekta. Glede na to, da so predstavniki islamske skupnosti v preteklosti neuspešno poskušali stopiti v stik z Bukovcem, tudi niso želeli komentirati njegovih izjav in izjav drugih predstavnikov SNS v zvezi z zadevo, ki se najbrž tudi zaradi medsebojnega ne-komuniciranja že tako dolgo vleče. Mitja Volčanšek Znamenje v podobi knežjega kamna, ki ga zdaj, ko občina še ni izdala dovoljenja za postavitev, hranijo kar v kobariški cerkvi. Ob vključit« Slovenije v Evropsko zvezo se ljudem v Kobaridu preprečili postavitev spomenika ob kobariški cerkvi, ki bi opozarjal na totalitarizme prejšnjega stoletja in na to, da so tam doma Slovenci. Pristojni organi namreč zavlačujejo z izdajo ustreznih dovoljenj. Kamen spotike Ideja za postavitev spomenika v obliki knežjega kamna je nastala med ljudmi v kobariški župniji kot civil-nodružbena pobuda, na čelo katere je stopil kobariški župnik Branko Melink. S postavitvijo so želeli opozoriti na totalitarizme prejšnjega stoletja, na naraščanje socialne stiske, na neprepoznavnost slovenske domovine in teh krajev navzven, saj mnogi Italijani iz oddaljenejših mest, čeprav sosedje, še vedno mislijo, da je Kobarid v njihovi državi. Konec marca so na pristojne ustanove vložili vloge za pridobitev dovoljenja za postavitev spomenika. Pobudnik postavitve spomenika je kobariški župnik Branko Melink. Njegovo domoljubje nekatere moti. i^rjf?_ ' jjP^ ^ " r ^■PU- J Na zbom krajanov KS Kobarid 20. aprila sta postavitev spomenika pred kobariško cerkvijo podprli več kot dve tretjini krajanov. Toda v dveumi polemiki na zboru, je dejal kobariški župnik Branko Melink, je slaba tretjina temu nasprotovala iz več razlogov. Še najbolj pa zaradi napisa "Vsem žrtvam imperializma 1914—1918; fašizma 1919—1943; nacizma 1943—1945 in komunizma 1941—1991". Kot pravi kobariški župnik, so razmišljali, da bi na kamen napisali še "nerojenim" kot opozorilo na neustrezno preteklo in sedanjo demografsko politiko in lahkomiselno pojmovanje splava, vendar so od tega zaradi nasprotovanj odstopili. Po novem naj bi pisalo: "Ljubezen naj se rodi." Obsodba totalitarizmov v Evropi je nekaj samoumevnega. Pri nas očitno še ne. Nobena izmed strank se ni javno izrekla proti postavitvi, zato nekateri krajani danes ugibajo, ali nostalgiki po prejšnjem režimu v bistvu nasprotujejo tistemu delu napisa, ki omenja komunizem med letoma 1941 in 1991. Očitno je nekatere še vedno strah resnice. Kobariški župan Pavel Gregorčič pravi, da vlogo preučujejo z več vidikov, pri čemer pa naj bi imeli težave, ker zakon postavljanja spomenikov ne opredeljuje natančno. O vsem bo razpravljal še občinski svet Nikakor pa ljudem ne bo treba dolgo čakati na uradni odgovor občine, še pravi župan. Nedvomno bi bilo dobro, da bi pristojni čim prej izdali dovoljenja za postavitev spomenika, ki bi opozarjal na tragiko prejšnjega stoletja in na to, da so v Kobaridu doma pravi slovenski domoljubi. Miran Mihelič Demokracija • Četrtek. 20. maja 2004 globus \ nistanu pa so odigrali pomembno vlogo pri odkrivanju min, prijetju tihotapcev in varovanju ameriških oporišč Bili so tako dobri, da je eden od lokalnih afganistanskih poveljnikov celo razpisal nagrado v višini 10.000 ameriških dolarjev za vsakega ubite- Okužen otrok V Srbiji se je zaradi napake zdravnikov neki otrok okužil z virusom HIV. Otrok se je okužil novembra 2002 s transfuzijo okužene krvi med operacijo na odprtem srcu na otroški kliniki v Beogradu, primer pa so odkrili marca letos. Srbski minister za zdravje Tomi-ca Milosavljevič je sporočil, da so napako naredili zdravniki z inštituta za transfuzijo krvi, odgovorni zdravnik pa ni spoštoval predpisanega protokola. Brezdomka Bianca Jagger, nekdanja žena pev- Ogroženi kenguruji Kengurujem v Avstraliji grozi izumrtje, če njihovega pobijanja ne bodo prepove- © Demokracija • 21/2004 Zaradi visokega števila smrti, ki jih je v preteklih letih po vsem svetu zahtevala epidemija aidsa, danes približno 14 milijonov otrok, mlajših od 15 let, odrašča brez enega ali obeh staršev, to število pa bo po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) do leta 2010 naraslo na okoli 25 milijonov. Aids je sicer poglavitni vzrok smrti pri ljudeh v starosti od 15 do 59 let, lani pa je v svetu zahteval skoraj tri milijone življenj. Skoraj šest milijonov okuženih z. virusom HIV v državah v razvoju čaka v bližnji prihodnosti prezgodnja smrt - reši jih lahko le ustrezno zdravljenje, ki pa ga je v letu 2003 v teh državah prejelo le kakšnih 400.000 ljudi, od tega okoli 300.000 v Latinski Ameriki. Z ustreznimi zdravili je mogoče življenje obolelih z aidsom občutno podaljšati; letna cena zdravljenja se je z začetnih 10.000 znižala na okoli 150 ameriških dolarjev. Od začetka epidemije aidsa v 80. letih prejšnjega stoletja je zaradi te bolezni umrlo že več kot 20 milijonov ljudi, od 34 do 36 milijonov pa naj bi jih bilo ta čas okuženih z virusom HIV. Se posebej dramatične so razmere v državah podsaharske Afrike, kjer se kar d evet od desetih HI V-pozitivnih ljudi sploh ne zaveda, da so okuženi. V teh državah seje zaradi aidsa močno znižala pričakovana življenjska doba, zaradi česar jim grozi celo gospodarski zlom. Umirajo namreč predvsem ljudje srednjih let, tako da države izgubljajo potrebno delovno silo, kot so na primer zdravniki, učitelji in kmetje, milijoni otrok pa ostajajo brez staršev. Zavarovani psi Zaradi naraščanja nasilja v Iraku tudi ameriški vojaški psi nosijo neprebojne jopiče, za posebne naloge pa še posebne škorenjčke. Psi so v ameriški vojski navzoči že od druge svetovne vojne. Na stotine jih je poginilo med vojno v Vietnamu, v Afga- ga ameriškega vojaškega psa. V Iraku je ta čas 30 tovrstnih psov. Gre za nemške in belgijske ovčarje. Čeprav urjenje vsakega od njih stane okoli 50.000 dolarjev, neprebojni jopič pa 1.200 dolarjev, se nihče ne vznemirja, ker so te zveste živali zaradi svojih izostrenih čutil rešile na stotine vojakov. ca skupine Rolling Stones Micka Jag-gerja, je izjavila, da je brezdomka, da nima strehe nad glavo, ker zaradi plesni, ki je strupena in ji povzroča nevrološke težave in neznosne glavobole, ne more živeti v stanovanju v New Yorku. Zato toži lastnika in za- četrtino manj vstopnic kot v istem obdobju lani. Okamenelo gnezdo Neki nemški kmet je med delom na polju v nemški zvezni deželi Bavarski odkril okamenelo ptičje gnezdo, ki bi bilo po navedbah strokovnjakov lahko staro več milijonov let. Znanstveniki glede na način okame-nelosti gnezda in štirih jajc v njem sklepajo, da izvira iz zgodnjega ter-ciaija, kar pomeni, da bi bilo lahko staro kakih 25 milijonov let. Po mnenju znanstvenikov naj bi šlo za gnezdo manjše ptice pevke, tako gnezdo kot jajca pa so odlično ohranjeni. hteva 20 milijonov dolarjev odškodnine. Na zaslišanju pred vrhovnim sodiščem na Manhattnu je 59-letna Bianca dejala, da s potovalko že skoraj tri leta živi pri prijatelju, ker je njeno štirisobno stanovanje, za katerega mesečno plačuje 4.600 dolarjev, neustrezno za življenje. Bianca, ki jo je Brez sprememb Trditev, da sadje in zelenjava nista tako hranljiva kot pred 20 leti, je le mit. Strokovnjaki iz Avstralije in Nove Zelandije so želeli preveriti trditve, daje rezultat sodobnih metod v kmetijstvu tudi pomanjkanje pomembnih mineralov v sadju in zelenjavi. Strokovnjaki so preverili vrednost šestih lastnik poskušal že večkrat vreči iz za človekovo zdravje potrebnih mine-stanovanja, je najemnino nehala ralov v 40 različnih vrstah sadja in ze-plačevati aprila lani. V Nikaragvi ro- lenjave, pri tem pa niso zaznali padca jena nekdanja manekenka je bila prva žena Micka Jagger-ja, poročila sta se leta 1971 in se po osmih letih ločila. Iz zakona imata hčerko Jade. Manj obiskovalcev V Nemčiji se je leto 2004 začelo z močnim padcem obiska in dohodka kinematografov. V prvem trimesečju je dohodek padel za devet odstotkov in je znašal213,l milijona evrov. Poleg tega so po vsej državi v tem obdobju prodali 2,4 milijona vstopnic manj. V novih nemških deželah je še slabše, saj so prodali skoraj za njihove vrednostivprimeijavizizsledki pred 20 leti. Povprečna vrednost kalija, natrija, magnezija in kalcija se je celo malo povečala, povprečna vrednost železa in cinka pa rahlo padla. Največje spremembe so sicer strokovnjaki ugotovili pri sladki koruzi, kjer se je vrednost železa, kalija in kalcija prepolovila, vrednost magnezija pa podvojila. dali z zakonom. Kengurujem, ki so največja avstralska turistič- na zanimivost, Rekordni izkupiček Sliko Jacksona Pollocka so prodali za 11,65 milijona dolarjev, kar je dražbeni rekord povojnega ameriškega slikarstva. Pollockova slika, naslovljena Številka 12,1949,jebila eno od ponujenih umetniških del na dražbi povojne umetnosti pri Christie's, na kateri so iztržili 102,11 milijona dolarjev, kar je hkrati re- grozi namreč popolno iztrebljenje, ker jih lovci pobijajo hitreje, kot se lahko razmnožujejo. Strokovnjaki menijo, da čez deset let ne bo več rdečih kengurujev, če ne bo takoj ustavljeno njihovo pobijanje. Ob tem je od leta 2002 zaradi lakote, ki jo je povzročila največja suša v zgodovini avstralske celine, poginilo kakih 25 milijonov kengurujev. V Avstraliji še vedno živi kar okoli 80 milijonov teh sesalcev ali štirikrat več kot ljudi. kord te dražbene hiše. Prejšnji rekord je znašal 89 milijonov dolarjev, kolikor so zaslužili na dražbi moderne umetnosti leta 2003. Dražba je presegla dohodek pri prodaji impresionističnih del prejšnji teden, ko je vrednost umetniških predmetov znašala 76,5 milijona dolarjev. Pollockovo sliko je neznanemu kupcu prodal Muzej sodobne globus Demokracija • Četrtek, 20. maja 2004 ^ stopnjo vlaganj v ta sektor kot tudi slabo izobraženost delavcev. Razstavljena skulptura Lesena skulptura, ki predstavlja Kristusa in jo pripisujejo mlademu Michelangelu, je prvič razstavljena v Preživela padec Neka 102 leti stara Italijanka, ki je padla s četrtega nadstropja doma za upokojence v Torinu, je preživela padec. Elisa Levi, do nedavnega zelo okretna ženica, je želela videti, kako napredujejo dela na dvorišču doma za upokojence, kjer prebiva že dve leti. Potem ko ji je uspelo povzpeti se na neograjeni balkon, se je nagnila, da bi videla dvorišče, pri čemer je izgubila ravnotežje in padla iz četrtega nadstropja. Nova odkritja Ameriški vesoljski robot Opportunity, ki je konec januarja pristal na Marsu, je na Rdečem planetu odkril krater v velikosti stadiona. Ameriška vesoljska agencija NASA je objavila spektakulären panoramski posnetek kraterja, ki so ga znanstveniki poimenovali En-durance, v njem pa naj bi robot iskal sledi vode na planetu. Na fotografiji so med drugim vidne plasti kamnin v notranjosti kraterja. Gre za najveličastnješi posnetek, kar so jih doslej dobili z Marsa tako z znanstvenega kot tudi z estetskega vidika. Vesoljski robot si prizadeva najti pot, po kateri bi lahko prišel v notranjost kraterja. ime ni znano, je takoj zatem priplula na površje, njena posadka pa se je pogovorila s presenečenimi ribiči. Podmornico so iz ribiške mreže reševali več ur, nenavaden ulov pa je tudi poškodoval mrežo. Firencah v tamkajšnjem muzeju sklada Home. Mali kipec iz lipovine, visok okrog štirideset centimetrov, prikazuje telo razpetega Kristusa z glavo, rahlo nagnjeno vstran. Delo je domnevno nastalo okrog leta 1495, ko je bilo Michelangelu kakšnih 20 let. Strokovnjaki zatrjujejo, da je to Mi-chelangelovo delo, in se pri tem sklicujejo na kipec razpetega Kristusa iz florentinske cerkve Sv. Duha. Kipec je del zasebne zbirke, na ogled pa je od 8. maja do 4. septembra. Ujeta podmornica Danske ribiče, ki so z mrežo lovili ribe severno od polotoka Jutland, je presenetil največji ulov Izgubljena pošta Raziskava, ki jo je opravila skupina za varstvo potrošnikov Postwatch, je pokazala, da britanska pošta letno izgubi 14,4 milijona pisem. Kot ugo-tavlja Postwatch, ki je začel kampanjo, s katero želi britanske potrošnike spodbuditi, da se pritožijo pri britanski pošti Royal Mail, kar H '< dA r 60 odstotkov od izgublje-flBfcfV nih poštnih pošiljk '^ preprosto pri-stanevnapač- P' - nih nabiral- nikih. Sin- r 91 dikat de- t» V lavcev v ' j komu- '"4 — nikaci- «||Ppr jah za t to krivi n i z ko umetnosti. Njegovo doslej najdražje delo so prodali za 11,55 milijona dolarjev. Christie's tako dobre rezultate pripisuje oživitvi ameriškega gospodarstva. doslej. V mrežo ladje Marie Helene se je namreč ujela nemška podmornica, ki je bila na vojaški vaji zveze NATO. Podmornica, katere LA STAMPA FRANKFURTER RUNDSCHAU CORRIERE DELIA SERA THE GUARDIAN Neolitska kapela V Somaliji so francoski arheologi v nenaseljenem kraju Las Džil naleteli na pradavne risbe znotraj granitnega masiva. Odkrili so jih s pomočjo nekega tamkajšnjega pastirja. V bujni množini črt in barv je mogoče razločiti na desetine figur, predvsem koz, antilop, žiraf, psov, ki so po steni razporejene po za zdaj še neznani logiki. Krave imajo namreč neproporcionalno dolge vratove, njihove glave niso nikoli naslikane s profila, ampak s ptičje perspektive. Te risbe so prve te vrste, ki so jih odkrili v Afriki. Spodaj - kakor zavarovan od vratu dolgovrate krave -je narisan človek v široki beli tuniki. Zdi se, kakor da bi molil. Če to ni voditelj, je prav gotovo svečenik plemena ali pa je tako narisana celo podoba boga. Francoski arheologi ugotavljajo, da je bila tako oziroma podobno poslikana cela jama, toda velik del poslikave je že uničil čas. Veliko truda bo treba, da bodo ohranili to, kar je ostalo. Slikarije so namreč stare od štiri do pet tisoč let, so torej neolitske. Dragocene so predvsem zato, ker je v njih vse - tako abstraktnost kot čustva, filozofija in obredi - vsozvoč-ju z dejanskostjo, ki jo upodabljajo. Svetla koža Po vsej Aziji je nadvse "in" biti svetlopolt, zato si vsakdo pomaga, kakor le more. Bela koža velja za aristokratsko, saj je že od nekdaj jasno, da imajo temno kožo tisti, ki se morajo pri delu izpostavljati vetru in soncu. Da bi koža postala vsaj malo svetlejša, nekateri moški, večinoma pa ženske zapravljajo kupe denarja. Pojav postaja čedalje množičnejši, saj je večina azijskih držav nekdanjih zahodnih kolonij in l judje so vajeni gledati belce kot večvredne, poleg tega je kar 90 odstotkov vseh popzvezd belcev. Obsedenost s svetlo kožo ne pozna ne meja ne razredov, revni za beljenje kože mešajo naravna sredstva, bogati pa porabijo veliko za kozmetične izdelke. Tako kozmetične hiše v Aziji samo s kozmetiko za beljenje kože obrnejo na stotine milijonov evrov. Najhuje je, da nekatera sredstva za beljenje kože vsebujejo snovi, ki lahko pri preveliki uporabi povzročijo celo odpoved ledvic. Kožo belijo tudi v kozmetičnih salonih, kožo na obrazu obdelajo z retinovo kislino, ki uniči vrhnjo, temno plast celic, da ostane le spodnja, ki je svetiejša. Smog in sonce Če se vam svet zadnje čase zdi mračnejši, to ni povezano le z dramatičnimi dogodki v mednarodni areni, ampak tudi pojav še enega efekta, ki ga povzročamo ljudje sami. Po podatkih mednarodne raziskave je Zemlja v drugi polovici 20. stoletja začela dobivati manj svetlobe zaradi onesnaženja ozračja. V zadnjih 30 letih se je osvetljenost našega planeta zmanjšala kar za 10 odstotkov. V Evropi, ZDA in v Aziji so namerili še manjšo osvetljenost, precej temnejše države so Italija, Nemčija, Avstrija, Madžarska in Poljska, najbolj pa Španija, Portugalska, Norveška, Grčija, Irska in del severne Afrike. Glede na podatke, pridobljene s satelitov, čedalje manj svetlobe prodre skozi ozračje prav zaradi smoga. Poleg tega onesnaženje vpliva na povišanje ravni kondenzacije vlage v najtemnejših oblakih, zato prihaja do zakasnitev padavin, učinek teme se pogosteje pojavlja v deževnih dneh. Pričakujejo, da bo efekt temnitve še naprej slabo vplival na kmetijstvo. Muzeji in galerije Direktor galerije Tate Nicholas Serota je o mednarodnem dnevu muzejev v Guardianu napisal nekaj besed o muzejih in galerijah. Muzeji in galerije so prostor osebne in družbene izpolnitve. Osvobajajo domišljijo, odpirajo vrata preteklosti in odsevajo ustvarjalno energijo sedanjosti. So močan instrument za boj proti revščini navdiha. Uspeh vsakega muzeja je odvisen predvsem od odličnosti njegovih zbirk in njegove znanstvene oskrbe pa tudi od domiselnosti zaposlenih in programov za čim bolj različno publiko. Vlada po pravici pričakuje od muzejev, da bi bili kulturna, socialna pa tudi ekonomska središča in ključ do izobrazbe. V zadnjih letih je veliko projektov uspelo in galerija Tate je veliko pripomogla k turizmu in uveljavljanju mednarodnega dialoga. Ker je spodbujala vizualno zavedanje, pozdravlja tudi zahtevnejšo in kritično publiko. Muzealci v Veliki Britaniji pa se lahko pohvalijo, da je bilo zaradi brezplačnega vstopa v vse državne muzeje v prvih dveh letih kar enajst milijonov obiskovalcev več. Ugodnosti za nove naročnike revije Demokracija: • prvi mesec boste revijo prejemali brezplačno • brezplačno prejmete majico Demokracija • sodelujete v žrebanju za eno od knjig naše založbe Naročnina na revijo Demokracija je lahko tudi darilo. ¡laroÉílnii P-n ¡¡fidjij - M ilrijmi bmjhml J (J Plačilo s položnico • Uredništvo revije Demokracija • p.p. 4315, 1001 Ljubljana \ Demokracija ime in priimek: pošiljati začnite dne: datum rojstva: datum: ulica: podpis naročnika: kraj, poštna št: Davčni zavezanec: □ da Če želite 8-cdstotni popust pri n; [J ne aročnini, vas prosimo, da označite status, ki ga imate: Q upokojenec Q invalid Q brezposeln P] študent ali dijak cena: 550 SIT O Demokracija »21/2004 tujina Najštevilčnejše volilno telo na svetu se je proti prevladujočim pričakovanjem odločilo za zamenjavo na oblasti in s tem pokazalo, da zna biti nepredvidljivo. Z najverjetnejšo novo premierko se v Indijo hkrati vrača staro in začenja novo. Sonia Gandhi je dedinja dinastije, ki je večinoma vladala Indiji vse od njene neodvisnosti leta 1947. Toda ne glede na indijsko etnično in versko raznolikost bi si do nedavnega težko predstavljali, da bo to državo kdaj vodila katoličanka italijanskega rodu. Dosedanji indijski premier Atal Be-hari Vadžpaji nikakor ni pričakoval poraza. Njegova stranka Bharatija Dža-nata (BJP), ki velja za zastopnico hindujskega nacionalizma, je vodila vladajočo koalicijo od leta 1998. Vadža-paji je bil tako optimističen, da se je odločil za volitve pol leta pred iztekom mandata. In vsaj na prvi pogled je imel dovolj razlogov za optimizem. Gospodarske reforme v času njegove vlade so državi prinesle visoko gospodarsko rast, tudi po deset odstotkov letno. K temu sta pripomogla uspešno odpiranje za globalizacij-ske tokove in privatizacija. Pred tem je Indija namreč poskušala biti gospodarsko precej samozadostna, večji del industrije pa je po socialističnih zgledih ohranjala v državni lasti. Po hudih zaostritvah s Pakistanom je premierju Vadžpajiju kljub negodovanju skrajnih nacionalistov v njegovih strankarskih vrstah uspelo narediti pomembne korake k miru med starima sovražnicama. Pod vladavino BJP je Indija uradno postalajedrs-ka sila, nad čemer se je večji del sveta sicer zgražal, mnogi Indijci pa so bili ponosni na večjo vojaško-politično težo, ki jo je s tem pridobila njihova država. Po vsem tem je Vadžpaji v volilno kampanjo stopil z geslom o "bleščeči" Indiji. Zahtevne volitve Toda izvedba volitev v največji demokraciji na svetu, državi s kar milijardo prebivalcev in številnimi težko dostopnimi območji, ni lahka naloga, še teže pa je pravilno napovedati njihov izid. V nasprotju z večino demokracij, kjer se same volitve začnejo in končajo v enem ali največ dveh dneh, se je indijskih volitev upravičeno prijela oznaka "maratonske", saj so trajale kar tri tedne. Volitve so kljub obsegu, pomanjkljivim prometnim povezavam, raznolikosti in neštetim verskim in etmčnim konfliktom v državi potekale razmeroma urejeno - skoraj zgledno. Nekaj večjih incidentov in 40 mrtvih bi bila lahko kje drugje katastrofa, glede na dosedanje izkušnje z volitvami v državi, ki ima več kot dvakrat toliko prebivalcev kot evropska petindvaj-seterica, pa se bodo te volitve lahko zapisale v zgodovino kot najmirnej-še in najbolj urejene volitve doslej. Šibka točka je bila le volilna udeležba, kije bila tokrat le približno 55-odstotna, čeprav običajno presega 60 odstotkov. Komentatoiji iščejo razloge v apatiji volivcev in v volilni kampanji, v kateri je bilo le malo pomembnih vsebinskih razlik med največjima strankama: BJP in Kongresno stranko. Svoje pa je prispevalo tudi vreme - z neznosno vročino. Atal Behari Vadžpaji. dosedanji indijski premier, je bil prepričan v zmago, a je doživel ponižujoč poraz. Sonia Gandhi morebitni premierka mei političnim privržene In nepredvidljivi volivci Svetovno znani literat Salman Rushdie je v svojem komentarju za ameriški Washington Post glavno odliko indijskih volitev našel prav v njihovi nepredvidljivosti. Ljudstvo je imelo realno Demokracija • Četrtek, 20. maja 2004 © tujina 9 Indija je razcepljena na premožni mestni srednji sloj in revno podeželje, kar v tej veliki državi povzroča številne konflikte in nesoglasja. možnost, da se odloči drugače, kot je pričakovala oblast, in je to tudi storilo. Druga pomembna odlika - ki je predvsem v tretjem svetu še preveč redka - pa je, da znajo poraženci sprejeti poraze in priznati ljudstvu pravico, da zamenja oblast. Po porazu, ki ga komentatorji ocenjujejo za ponižujočega, je tako premier Vad-žpaji izjavil, da je njegova stranka sicer poražena, toda Indija je zmagala. ~ Vsekakor zgledno razmišljanje, če se ob tem spomnimo na politike, ki v situacijah, ko jim ne kaže najbolje, trdijo, da je nekaj narobe z volivci. Zakaj je BJP izgubila volitve, čeprav so ji večinoma napovedovali zmago? Zakaj je uspelo Kongresni stranki, ki so jo mnogi analitiki — prav tako kot njeno "dinastijo" Gandhi - že zdavnaj odpisali? Mestna in podeželska Indija Glavni vzrok je najverjetneje v delitvi Indije na srednji razred v mestih in izrazito revno podeželje. Vlada BJP je Indiji prinesla impresiven gospodarski razvoj, vendar so njegove koristi občutili skoraj izključno rat leta 2002. Sporen višji in srednji sloji v urbanih oko- je tudi novi zakon o ljih. Revno podeželje, ki prestavlja preprečevanjuteroriz-približno dve tretjini indijskega ma,kibistvenozmanj-prebivalstva, je bilo iz tega razvoja šuje pravice osumljen-izločeno. Razvoj visokih tehnologij cev v kazenskem po-in čedalje večja izbira potrošniških stopku na primer ta-dobrin v trgovinah nista prav nič po- ko, da dopušča upo-magala stotinam milijonov ljudi, ki še rabo priznanj, izreče-vedno živijo ob umazani vodi in brez nih pod pritiskom elektrike. Še več, razvoj je še povečal (mogoče je celo mu-socialne razlike in jih naredil očitnejše, čenje), na sodišču. Ker izhajajo politiki, intelektual- Zanimivo je, daje ci kot tudi uredniki in novinarji me- na tokratnih volitvah vladajoča GJP hom pred vplivom komunistov v dijev iz popolnoma drugačnih - raz- svojo nekdanjo podporo izrazito izgu- novi vladi, kar bi lahko zavrlo gos-meroma urejenih urbanih okolij, tež- bilapravvGudžaratu,karbilahkopo- podarske reforme in privatizacijo, ko zaznavajo razpoloženje revnega menilo, da je volilno telo precej občut- TodavoditeljicaKongresnestran-podeželja. Prav volitve pa so prilož- ljivo na očitne kršitve človekovih pra- ke Sonia Gandhi takšna namigovanja nost, ko se lahko sliši tudi njegov glas. vic. Vzporednica bi lahko bile volitve zavrača z besedami, da namerava z re-In tokrat je podeželje odigralo odlo- leta 1977, ko je bila po dveh letih izra- formami nadaljevati, saj jih je vendar čilno vlogo. Ne le da so njegovi pre- žito avtokratskega vladanja na volitvah začel že nekdan ji premier in voditelj bivaki številčnejši, tudi volilna ude- (podobno "presenetljivo") poražena Kongresne stranke - njen pokojni ležba je bila na podeželju večja. Prob- takratna premierka Indira Gandhi. mož Radživ Gandhi. Res pa je, da bolem premiera Vadžpajija je bil, da se do nekatere reforme verjetno neko-velikemu delu tistih, ki so se strinjali z Kaj prinaša vrnitev liko upočasnjene, veliko večja po-njegovim geslom o "bleščeči" Indiji, Kongresne stranke? zornost bo namenjena podeželju, ni ljubilo iti na volitve. Podeželski Kongresna stranka in dinastija graditvi infrastrukture, pa tudi po-nižji sloji, ki so videli v tem geslu Gandhi se tako, potem ko sta bili že skusom enakomernejše porazdelitve predvsem nesramen posmeh, pa so skoraj odpisani, vračata na oblast. Kaj koristi, ki jih Indiji prinaša sedanja se na volitve množično odpravili in lahko Indija od tega pričakuje? Kon- gospodarska rast, med prebivalstvo, glasovali proti vladajoči stranki. grešna stranka bo za vladanje potre- Poleg tega so mnogi volivci iz ur- bovala zaveznike, ki j ih bo morala is- Klan Nehru-Gandhi banega srednjega sloja zamerili vladi kati predvsem na levici. Volilni izidi Bo Sonia Gandhi dorasla tem na- preveč agresiven odnos do etničnih in so tako že izzvali več kot 6-odstotni logam? Predvsem hindujski naciona- verskih manjšin, predvsem muslima- padec indeksa Sensex na bombayski listi menijo, da bi bilo sramotno, da nov, saj je to pripeljalo do okrepitve borzi, kar je največji padec v zadnjih bi Indijo vodila "tujka". Najverjetnej- konfliktov in nasilnih spopadov na treh letih. Povezan je predvsem s stra- ša premierka italijanskega rodu in ka-nekaterih območjih, i i ■ in m ■» ■ ■■■'lil—'»HIHIPI toliške vere na to od-Značilen primer je bil množičen pokol v zvezni državi Gudža- govarja, da se ima kljub svojem izvoru za naturalizirano Indijko. Od svoje poroke z Radživom leta 1968 se je vključevala v indijsko kulturo, odrekla seje italijanskemu državljanstvu in leta 1983 prevzela indijskega. Pojavljajo se tudi dvomi o njenih izkušnjah, saj je v politiko stopila šele leta 1998, po mnenju kritikov pa so skromne Demokracija »21/2004 tujina Indijsko jedrsko orožje: v zadnjih letih je Indija J Maratonske, kar tritedenske indijske volitve so bile najmirnejše in stopila v svetovna politiko kot nova jedrska sila. nabolj urejene doslej. Prinesle so zmago Kongresne stranke. rumenestrani.com klanom Nehru-Gandhi sicer ni so- vendarle niso bili vedno tako svetli, tega je vteh letih vboju proti prenase- rodstveno povezan, je leta 1948 Tudi ta stranka je v času svojega vla- ljenosti uporabljala celo takšne meto- umoril hindujski skrajnež. Po Rad- danja dopustila množičen razcvet ko- de, kot je prisilna sterilizacija, dokazali živovem dedu Džavaharlalu Nehru- rupcije. Njeno vodenje gospodarstva pa so ji tudi vpletenost v politično ko- ju, prvem premierju samostojne In- z izredno poudarjeno vlogo države in rupcijo. V svojem kasnejšem manda- dije, ni noben premier iz vrst te dru- državne lastnine in relativno zaprtost- tu vnaslednjem desetletju je vkonfron- žine umrl naravne smrti. Gre torej jo za globalne ekonomske tokove ni tacijissikhovskimiskrajnežinespamet- za položaj, na katerem si resnično ni pripomoglo h gospodarskemu na- no oskrunila sikhovski najsvetejši sim- težko nabirati smrtnih sovražnikov, predku. Vsaj trdi ekonomski kazalci bol Zlati tempelj, si s tem nakopalo je- Podobno kot Kennedyji sta se tu- govorijo glede tegabolj vpridzadnjim zo Sikhov, kar jo je nazadnje stalo živ- di dve novi generaciji družine Nehru- letom vladavine hindujske BJP. ljenje. Soma Gandhi, kise je po zadnjih Gandhi odločili, da se s prevzemom Najtemnejši madež v vladavini di- podatkih odpovedala preimerskemu najvišjih političnih funkcij "žrtvujeta" nastije Nehru-Gandhi pa je vsekakor položaju, tako ne bo prevzela dediščine, za svojo državo. Poleg nje sta namreč v vladanje Indire Gandhi v "izrednih raz- ki bi bila lahko hkrati prednost in bre- vrh indijske politike nedavno stopila merah" medletoma 1975 in 1977. Tak- me. Očitno je, da se je obeh vidikov te še SonjinsinRahul Gandhi, ki jezveli- rat seje v zapom znašlo skoraj tisoč nje- dediščine zavedela in se tako izogni- ko prednostjo porazil protikandidate nih političnih nasprotnikov, med nji- la ponavljanju napak predhodnikov v Amethiju v zvezni državi UttarPradeš, mi dosedanji premier Vadžpaji. Poleg iz svoje dinastije. GjyleVishaj in hči Prijanka Gandhi Vadra, ki je sodelovala v vodenju kampanje svoje matere in brata. Priimek Gandhi je bil ldjuč do volilne zmage. INTER MARKETING tudi njene profesionalne izkušnje, saj je bila večji del svojega življenja pravzaprav v vlogi "gospodinje". Toda niti njen ne najbolj tekoči hindujski jezik (hindi) niti ksenofo-bične izjave njenih nasprotnikov ji niso mogli ukrasti zmage. Priimek Gandhi ima na Indijce še vedno učinek, pa tudi če je priženjen, kot velja v primeru Sonie. Mnoge namreč spominja na slavne dneve indijske osamosvojitve izpod britanske oblasti, utrjevanje samostojne države in celo relativno blaginjo v "dobrih starih časih". Priimek naj bi bil za volivce nekakšno poroštvo za kakovost in Kongresna stranka se je tega dejstva dovolj dobro zavedala, ko je z veliko težav prepričala Sonio, da se ne le vključi v aktivno politiko, ampak kar takoj stopi na njen vrh - s prevzemom vodenja stranke. Da prepričevanje ni bilo lahko, je razumljivo, saj ne gre le za tvegan, ampak celo smrtno nevaren posel. Nazadnje je bilo po besedah Sonie Gandhi odločilno prepričanje, da z vstopom v politiko izpolnjuje voljo svojega pokojnega moža. Beth Duff-Brown v svojem članku za Associated Press primerja indijski klan Nehru-Gandhi s Kennedyji. Eni in dragi so namreč v svojem "žrtvovanju za domovino" plačali visoko in tragično ceno. Ko seje Sonia Gandhi odločila za svoj sedanji položaj, je dobro poznala usodo svojih predhodnikov. Njenega moža Radživa je leta 1991 umoril šrilanški skrajnež. Njeno taščo Indiro Gandhi so leta 1984 umorili njeni sikhovski telesni stražarji. In končno osrednjo osebo indijske osamosvojitve Mahatmo Gandhija, ki s Temnejše strani preteklosti Toda kritiki opozarjajo, da dnevi vladavine dinastije Gandhi in Kongresne stranke WWW. Demokracija • Četrtek, 20. maja 2004 © intervju Rojena je bila 23. februarja 1973 v Ljubljani. Kljub mladosti se je izkazala z dolgoletnim predanim delom pri uresničevanju programa Slovenske demokratske stranke (SDS), zato ni naključje, da jo je svet stranke pred nedavnim izvolil na mesto enega od treh podpredsednikov stranke. Leta 2001 je prvič postala predsednica Slovenske demokratske mladine (SDM) in bila na to mesto znova izvoljena letošnjega januarja. Vodila je številne projekte v SDM in SDS, med drugim je sodelovala tudi na konvenciji o prihodnosti Slovenije. Njeno ime lahko najdete tudi na listi SDS za evropske volitve. Najprej čestitke k izvolitvi na mesto tretje podpredsednice Slovenske demokratske stranke! Novica o vaši izvolitvi meje nekako presenetila, saj nismo ravno vajeni tako mladih ljudi na tako visokih strankarskih položajih... Hvala za čestitke! Očitno sem se s svojim delom izkazala ter so predsednik stranke Janez Janša, ki me je na to mesto predlagal, in člani sveta SDS, ki so predlogu izrekli podporo, presodili, da bi na tem mestu lahko naredila še več, tako za SDM kot tudi za stranko. Imenovanje ni pohvala in zaupanje samo meni, ampak celotnemu podmladku, torej več kot 4.500 članom, ki aktivno delajo v njem. Je pa tudi spodbuda za delo v prihodnje, saj nam je z mojim imenovanjem stranka pritrdila, da podpira naše aktivnosti in da si želi podobnega dela tudi v prihodnosti. Ob dveh podpredsednikih pa je čas tudi za žensko podpredsednico. roma to težko oceni srednješolec, ki se mu po osnovni šoli odpre nov svet in se odloča, kje bo nadaljeval šolanje, kaj ga zanima; tedaj je v obdobju, ko se "osamosvaja" izpod vpliva staršev ipd. Ko pa opazujem študente, bodoče doktorje, magistre, tiste, ki so v letih, ko bi od njih pričakovali energijo, ideje, elan, voljo, uporništvo in vse, kar si pod besedo mladost predstavljamo, si ne morem kaj, da ne pomislim, kaj bo z njimi in kako bodo razmišljali čez 10 let. Jih tudi takrat ne bo nič zanimalo, ne bodo imeli volje, ne bodo kritični opazovalci? Zelo pomembna usmeritev, ki jo v Slovenski demokratski mladini ves čas poudarjamo, je: "Vključiti in navdušiti čim več mladih za aktivno delo v družbi." To ne pomeni, da se bodo vsi ukvarjali s politiko ali bili člani stranke. Pomeni, da se na probleme, vprašanja, aktualnosti odzivajo; če jih nekaj moti, to povedo, seveda pa najdejo tudi rešitev. Na tak način bi moralo potekati tudi izobraževanje, celoten šolski sistem bi moral graditi na tem. Če pa se ves čas ponujajo rešitve, do katerih je prišel nekdo drug in si zanje posameznik ni prizadeval in se od njega ni pričakovalo, da bo rešitev tudi poiskal, se ne bo čutil odgovoren in se tudi v prihodnje ne bo želel odločati. Seveda je razlog v tem, da odločitev pomeni tudi odgovornost, zato se tega preradi izogibamo. Sama menim, daje skorajda vse tudi politika. In prek politike lahko posamezne spremembe dosežemo ali ne. Zato zadnjih nekaj let aktivno delujem, najprej v podmladku, vse bolj pa tudi v stranki. Ob tem srečujem ljudi, ki razmišljajo podobno - odločitve moramo sprejemati skupaj, po pogovorih in usklajevanjih, za svoje odločitve prevzeti odgovornost in narediti vse, da se odločitev, dogovor ali predlog tudi realizira. novnošolsko izobraževanje, spremembe pa se obetajo tudi v visokem šolstvu. Uvajanje devet-letke se le počasi "prijemlje" in kažejo se že tudi prvi problemi, na katere so opozarjali učitelji in starši pred uvedbo. S tehničnimi težavami so se najprej srečale lokalne skupnosti, ki so praktično povsod morale zagotoviti denar za dodatne prostore, prizidave, nadzidave in dozidave osnovnih šol, kar je posledično povzročilo tudi, da de-vedetka ni bila hkrati uveljavljena v vseh osnovnih šolah. Tako so se nekatere šole, njihovi delavci in učitelji uvajali dalj časa in konkretneje, posledično pa ob predpisani uvedbi bolje, aktivneje in uspešneje začeli po novem programu, drugače od tistih, ki so imeli to možnost šele potem, ko so bili izpolnjeni tehnični pogoji. Devetletka prinaša nivojski pouk, ki ga ne odobravam. Učitelj bi moral imeti manjše število otrok, da bi se lahko posvečal tako boljšim kot tistim, ki za osvojitev snovi potrebujejo več razlage. Tako pa jih razdelimo po nivojih, med katerimi ni enostavno prehajati. Dobra stran devedetke so izbirne vsebine, ki pa jih šole s svojim kadrom niso povsod zmožne ponuditi v enaki meri. Tako se izbira manjša do takrat, ko skorajda ni več kaj izbrati, oziroma je ponudbe toliko, kot je je bilo v osemletki, v obliki interesnih dejavnosti. Slovenski šolarji so znani po tem, da imajo veliko znanja, ne znajo pa ga praktično uporabiti. Naš šolski sistem je usmerjen bolj v to, da si šolarji čim več zapomnijo, posredovanih in zahtevanih je ogromno podatkov, manj pa spodbujamo lastno iniciativo, individualno delo, kreativnost. To posledično povzroča tudi neaktivnost, neodzivnost in nezainteresiranost v poznejšem življenju posameznikov in s tem veliko število neaktivnih in nezainteresiranih državljanov. Slovenija je z drugimi evropskimi državami Pogovor z Alenko Jeraj Združena Evropa je priložnost za mlade Sicer pa vam politika ni tuja stvar. Ste tudi predsednica Slovenske demokratske mladine (SDM), podmladka SDS. Kaj je tisto, kar vas vleče v politične vode? Vsak dan znova me preseneča apatija in nezainteresiranost mladih za stvari, ki se dogajajo okrog njih in z njimi, sami pa vanje aktivno niso vključeni. Razumem, da se tega ne zaveda ozi- SDM je eden izmed podmladkov političnih strank, ki je precej aktiven. Glede na to, da zastopate mlajše generacije, menim, da dajete poseben poudarek mladinski politiki. Kakšno pa je stališče podmladka do reforme slovenskega šolskega sistema? Naš šolski sistem je potreben prenove, čeprav smo ga ravnokar prenovili, vsaj kar zadeva os- pristopila k uveljavljanju bolonjskega procesa v Sloveniji do leta 2010. Do začetka letošnjega leta bi morali analizirati stanje v visokem šolstvu in spremeniti programe, do začetka leta 2005 pa spremeniti zakonodajo in urediti financiranje. Konkretnih sprememb se univerze praktično še niso lotile, ministrstvo za šolstvo, znanost in šport (MSZS) je v rekordnem roku, slabega Demokracija • Četrtek, 20. maja 2004 intervju Še enkrat - problem je treba začeti reševati drugje. Ženske je treba razbremeniti službenih in družinskih obveznosti in jih, s pravilnim pristopom, navdušiti za aktivno politično delovanje. pol leta, pripravilo spremembe zakonodaje in po hitrem postopku sprejema spremembe Zakona o visokem šolstvu. Kar je sprejeto po hitrem postopku in na hitro pripravljeno, ponavadi zelo hitro zahteva tudi popravke. Pri tako občutljivih temah, kot je visoko šolstvo, podobno je bilo z uvajanjem devetletke, se nam ne bi smelo muditi. MSZS ni bilo včeraj seznanjeno z ukrepi, ki jih mora država spodbuditi, npr. ustanovitev delovne skupine, kreditni sistem, sistem financiranja, merila, usklajevanja. Sedaj bi morali biti že na stopnji kompletne implementacije, predvsem bi morala biti urejena zakonodaja - določeni bi morali biti študijski programi, načini prestrukturiranja, financiranje, materialni pogoji, štipendijska politika, nastanitvene zmogljivosti za študente ipd. MSZS pri tem ne posluša pripomb in predlogov študentske organizacije in drugih akterjev, na fakultetah pa se ni praktično zgodilo še nič, z izjemo Ekonomske fakultete. Videti je, da spet delamo nekaj napol, za kar bodo čez nekaj let krivi tisti, ki danes opozaijajo na previdnost, ne pa najbolj odgovorni - minister in MSZS. V Sloveniji se srečujemo z brezposelnostjo, na žalost tudi s problemom brezposelnosti mladih. Če se ne motim, ste skupaj s podmladkoma Mlada Slovenija (MSi) in Nova generacija (NG) predlagali sprejetje nacionalnega programa za mladino, v okviru katerega bi bilo mogoče rešiti tudi vprašanje brezposelnosti mladih v Sloveniji. Za vsako področje bi država morala imeti izdelan nacionalni program, ki določa naloge in obveznosti institucijam, določa delež sofinanciranja države, da se le-ta uresničuje. Pred leti je osnutek programa pripravil Urad za mladino, ki deluje v sklopu MSZS. Dlje od osnutka nacionalni program ni prišel, razlogov za to ne vem. Smo pa na to opozorili v sklopu sodelovanja 3P, ki smo ga podpisali pred dvema letoma na prvi pomladni dan. Eden izmed očitkov za zamenjavo direktorja Urada za mladino Dominika S. Černjaka je bil tudi nesprejet Nacionalni program za mladino. Menili smo, da bi le-ta moral biti pripravljen in sprejet, saj bi se le tako določene neurejene razmere na področju mladinske politike uredile. Nacionalni program določa tudi načine in pot do uresničitve in izboljšanja razmer ter določa naloge posameznim akterjem. Včasih je tudi to, da se nekomu določi, kaj mora narediti, razlog za to, da tak program ni sprejet Potem tudi obveznosti ni. Spremembe Zakona o visokem šolstvu bi morale vsebovati tudi prepletanje izobraževanja z gospodarstvom, kar bi posledično pomenilo man jšo brezposelnost med mladimi po koncu študija. Razen nekaterih poskusov neposredno iz gospodarstva se to ne dogaja, vtujini pa je praktično pravilo. sprejme. Pri tem se mi zdi prvi poklicani za to Urad za mladino, ki je kljub vladnemu varčevanju in ukinjanju uradov "ostal", torej ni postal del ministrstva. To se mi zdi pomembno, saj je njegova vloga veliko več od razdeljevanja denarja med mladinske organizacije in društva in bi se moral resno lotiti čimprejšnjega uresničevanja nacionalnega programa, ki bi vseboval: spodbujanje sodelovanja na trgu zaposlovanja in dostop do potrebnih virov, pravic in storitev za vse, razvoj trga delovne sile, ki daje prednost vključevanju mladih, izboljšanje kakovosti izobraževanja in izboljšanje dostopa do kakovostnih storitev (stanovanje, zdravje, kultura). Pred časom smo se v SDM spraševali, ali bomo postali člani Evropske zveze brez temeljne ljankam in državljanom želimo povedati, daje njihov glas pomemben, da z oglašanjem in vključevanjem lahko vplivajo in morajo vplivati na drugačno jutrišnjo podobo Slovenije, Id je naš skupn i dom. S projekti, kijih pripravljamo skupaj ali znotraj svojih organizacij, to tudi uresničujemo. Kako pa je sicer s sodelovanjem podmladkov drugih političnih strank? Če se prav spominjam, ste združili moči le tedaj, ko ste nastopili proti danes že nekdanjemu direktorju Urada za mladino Dominiku S. Černjaku. Nikoli ne izključujemo možnosti sodelovanja tudi z drugimi podmladki. Se enkrat - mi se že danes obnašamo evropsko: gradimo na tem, kar nas povezuje, kar je tudi ideja Evropske zveze, in ne na Že v enem od prejšnjih vprašanj sem omenila povezovanje SDM z podmladkom Nove Slovenije (MSi) in podmladkom Slovenske ljudske stranke (NG). Kako poteka sodelovanje med vami? Če se spomnimo, je bilo ob vaših napovedih o skupnem sodelovanju kar nekaj dilem, kako je mogoče, da bosta podmladka dveh opozicijskih strank sodelovala s podmladkom takrat še vladne stranke? No, danes tudi SLS ni več vladna stranka, tako da sedaj še lažje sodelujemo. Malo za šalo, malo zares. Že ob podpisu smo k dogovoru pristopili resno in vanj zapisali aktivnosti oziroma teme, ki nas združujejo in za katere smo vedeli, da bo sodelovanje prineslo boljši rezultat in uspeh. Nismo želeli odpirati tem, kjer bi bil kateri izmed podpisnikov v neprijetnem položaju glede na razmerje matičnih strank - pozicija, opozicija. Si pa lahko vsak podmladek privošči drugačno stališče od matične stranke, vendar do tega v tem času ni prišlo. Med drugim smo zapisali, da bomo sodelovali v kampanji za Evropsko zvezo in NATO; kot cilj, ki je ves čas z nami in pred nami, pa je spodbujanje mladih k aktivnejšemu vključevanju v družbeno dogajanje. To je ena od usmeritev, ki jo imamo neodvisno drug od drugega tudi vsak v svojem političnem programu. Obljubili smo, da se bomo zavzemali za večji vpliv in soodločanje mladih na vseh področjih družbenega življenja, spodbujali mlade za sodelovanje v politiki in pri izboljšanju javne podobe političnega udejstvovanja, zavzemali pa se bomo tudi za večjo vključenost civilne družbe v strukture odločanja. Ne le mladim, vsem držav- Vključitev Slovenije v Evropsko zve zo prinaša mnoge priložnosti za Slovenijo; sama želim opozoriti predvsem na priložnosti za mlade: možnosti šolanja v tujini, konkurenčnost, ki je garancija za spremembe in dvig kvalitete na vseh področjih družbenega življenja. So bili kakšni konkretni odzivi na to vašo pobudo o sprejetju nacionalnega programa za mladino? Navzoči na tiskovni konferenci (tedanja ministrica za šolstvo, predstavniki Urada za mladino, Mladinskega sveta Slovenije in mladinskih organizacij) so se strinjali, da bi bilo nujno, da se nacionalni program za mladino pripravi in usmeritve ukrepov in aktivnosti na področjih, pomembnih za mlade? Odgovoril nam ni nihče od pristojnih, lahko pa ugotovimo, da se je to zgodilo. Demokracija • 21/2004 intervju tem, kar nas ločuje. V primeru kampanje za NATO in EZ smo uspešno sodelovali znotraj 3P, pa tudi z Mladimi liberalnimi demokrati, z Mladim forumom Združene liste pa, kot ste že omenili, v primeru nestrinjanja z vodenjem Urada za mladino pod direktorjem Dominikom S. Cernjakom. Sodelujemo tudi pri krepitvi Mladinskega sveta Slovenije, krovne organizacije nacionalnih mladinskih organizacij in sogovornika slovenske vlade za področje mladinske politike. Mladi na splošno ne kažejo pretiranega zanimanja za politiko. Viden preobrat je bil narejen pred štirimi leti, ko je bila ustanovljena Stranka mladih Slovenije. Pred časom pa smo bili priča ustanovitvi še ene politične stranke, ki bo v osnovi zastopala interese mladih. Kako v SDM gledate na ustanovitev še ene stranke mladih? Ali pomeni ustanavljanje takšnih strank zaušnico strankarskim podmladkom? Kandidatov SMS niso volili samo mladi, pač pa volilci, ki menijo, da je treba dati priložnost mladim. Očitno lahko z imenom pritegneš določene volilce, in to ne glede na program. Se ene tako imenovane mlade stranke se ne bojimo in vsakdo z določenim številom somišljenikov lahko ustanovi politično stranko. Ni pa dovolj, da stranka zastopa le interese mladih. SMS ali katera od drugih strank, ki želi prestopiti parlamentarni prag, se bo morala v Državnem zboru ukvarjati tudi z zakoni ali zadevami, ki ne zadevajo le mladih. SDM predstavlja pomemben del članstva SDS, ki ga z aktivnostmi ves čas povečujemo. V zadnjih letih, odkar podmladek vodim, aktivno delamo pri ustanavljanju novih in spodbujanju dosedanjih mestnih in občinskih odborov SDM, kar zagotavlja tudi nove člane, ki se aktivno vključijo v delo podmladka, strankine forume in odbore po občinah. Več strank zagotavlja večjo izbiro, smo pa v Sloveniji spet nekaj posebnega z interesnimi strankami. Resne stranke s svojim programom in organizacijo zagotovijo upoštevanje vseh starostnih in interesnih skupin. Tako je tudi v SDS, kjer imamo Slovensko demokratsko mladino, ženski odbor SDS, Klub seniorjev in seniork, Krščanski forum. To je tudi baza ljudi, ki jih stranka v določenem času kandidira na določene funkcije. Volilci, ki so naklonjeni mlajšim kandidatom in jim želijo dati priložnost, jih bodo volili na listi SDS ali katere druge stranke. Preidiva še na povezovanje SDM zunaj slovenskega političnega prostora v mednarodne politične vode. Kako ste povezani s podmladki političnih strank iz tujih držav? Želimo se vključiti v YEPP, podmladek Evropske ljudske stranke (EPP-ED), in sodeluje- mo predvsem s podmladki znotraj te organizacije. Jeseni 2003 smo izvedli mednarodno delavnico Study abroad should be easy, ki so se je udeležili podmladki strank Finske, Bolgarije in Hrvaške, vključeni v YEPP. V delavnico so bili vključeni tudi Avstrijci oziroma zamejski Slovenci. V poletnih mesecih se bo naša delegacija udeležila podobnega projekta na Finskem. Pri vključevanju v YEPP imamo nekaj težav, saj pripravljajo nekatere organizacijske spremembe. Po sedanji ureditvi ima vsaka organizacija članica v svetu YEPP po en glas. V YEPP je iz Slovenije že vključena Nova generacija SLS. Podmladek Nove Slovenije Mlada Slovenija in mi, SDM, pa se želimo vključiti, s čimer bi povzročili, da bi imela Slovenija 3 glasove, za razliko od Nemčije, ki ima en glas. Seveda tako velikega vpliva manjših držav, iz katerih skorajda po pravilu prihaja več organizacij, ki želijo postati članice, ne želijo, zato so v fazi iskanja ustrezne rešitve. Poleg tega so pred vrati volitve v Evropski parlament in mnogi člani podmladkov v YEPP so prek svojih strank kandidati, zato je razumljivo, da so ta trenutek na prvem mestu uvrstiti tudi ženske. Kakšno je vaše osebno stališče o uvedbi ženskih kvot? Aktivnejšo vlogo žensk v družbi težko predpišeš s kvotami. Sama se s kvotami ne strinjam. Potrebno je ustvariti razmere, da se bodo ženske odločale tudi za politiko. Materinstvo in glavno vlogo v družini ter s tem največjo odgovornost pri vzgoji otrok, skrb za dom ženske jemljejo kot svoje poslanstvo, svoje bistvo. Jasno, da je vloga matere drugačna od vloge očeta in se na splošno pričakuje večje prizadevanje ženske v odnosu do družine, toda razdelitev na tradicionalna moška in ženska dela ženske še bolj potiska v kot, za domače ognjišče. Svojo aktivnost na npr. političnem področju ženske občutijo kot odrekanje družini in imajo pri tem slabo vest, saj imajo občutek, da se ne posvečajo dovolj otrokom, možu ipd. Moški o tem, po mojih izkušnjah, razmišljajo drugače, z manj občutka krivde, zato je njihova odločitev enostavnejša. Ko se naši otroci v osnovni šoli učijo o poklicih, poklica politik ni na seznamu. Po 13 letih države, ko naj bi se že izvili iz otroškega stopica-nja in se obnašali bolj zrelo, bi morali učni pro- Lep primer zelo odločne ženske je gospa Barbara Brezigar. Na žalost pa ni bila deležna podpore javnosti, ženskih društev, skupin in revij. Tak način obravnavanja kandidatk žensk ne bo ravno opogumil, da bi se odločale za politiko. volitve in priprave nanje, ne pa ureditev znotraj YEPP. Po vobtvah bodo temu vprašanju namenili več pozornosti in upam, da vas bomo kmalu razveselili z novico, da smo postali člani YEPP. Pred vrati so volitve v Evropski parlament. Po zadnjem oblikovanju kandidatne liste SDS za evropske volitve se je na njej znašlo tudi vaše ime. Kaj je botrovalo takšni odločitvi? Po ponovnem odpiranju liste, skladno s sprejeto zakonodajo o deležu žensk na listah, so člani Izvršilnega odbora in Sveta SDM menili, da je prav, da SDM kandidira svojo kandidatko. Presodili so, da bi bila za to mesto ustrezna, ter me podprli. Celotno listo je podprl tudi Svet SDS in različni predstavniki stranke smo se z istim ciljem zbrali na listi. Vključitev Slovenije v Evropsko zvezo prinaša mnoge priložnosti za Slovenijo; sama želim opozoriti predvsem na priložnosti za mlade: možnosti šolanja v tujini, konkurenčnost, ki je garancija za spremembe in dvig kvalitete na vseh področjih družbenega življenja. Na vseh kandidatnih listah se za volitve v Evropski parlament mora upoštevati tako imenovana ženska kvota. Na ta način so bile politične stranke na svoje liste prisiljene grami vsebovati predmet osnove državne ureditve. Del izobraževanja bi morala biti seznanitev z osnovnimi pojmi, kot so ustava, vlada, državni zbor, državni svet, volitve, referendum ipd. Vsi naši osnovnošolci bi morali v času šolanja obiskati Državni zbor Republike Slovenije, da se vzpostavi normalen odnos do politike in spodbudi odgovornost do soodločanja. Ženske vedno glasneje opozarjamo na podrejen položaj v primerjavi z moškimi. Malo žensk sedi v državnem zboru, na ministrskih stolčkih ali opravljajo druge visoke politične funkcije. Kje kot ženska vidite ovire za vključevanje žensk v javno in politično življenje? Verjetno ni težava v tem, da moški ne bi prepustili mesta ženski, bolj je problem v tem, kateri, če pa jih ni oziroma jih je bolj malo. Se enkrat - problem je treba začeti reševati drugje. Ženske je treba razbremeniti službenih in družinskih obveznosti in jih, s pravilnim pristopom, navdušiti za aktivno politično delovanje. Imamo pa lep primer zelo odločne ženske. Mislim na gospo Barbaro Brezigar in pomembno odločitev, ki jo je sprejela, pa ob tem ni bila deležna podpore javnosti, ženskih društev, skupin in revij. Tak način obravnavanja kandidatk žensk ne bo ravno opogumil, da bi se odločale za politiko. Mihaela Praprotnik Demokracija • Četrtek. 20. maja 2004 kultura Leta 2004 je posvečeno Salvadorju Daliju. O tem, da je leto 2004 posvečeno velikemu imenu v umetnosti Salvadorju Daliju, smo že pisali. Praznovanje pa je svoj vrhunec doseglo pretekli teden, ko je minilo natanko sto let od umetnikovega rojstva. Katalonsko mestece Figueras, ki leži kakšnih trideset kilometrov od francoske meje, je 11. maja počastilo spomin na Salvadorja Dalija, ki je tu na ta dan leta 1904 ugledal luč sveta, kasneje pa postal mojster nadrealizma in lastne blaginje. V Figu-erasu so pripravili "dalijevsko razsvetljavo ulic". Na dan rojstva zjutraj so se obletnice mojstrovega rojst- V čast španskemu umetniku Demokracija »21/2004 va spomnili s podoknico v spremljavi kitar pred Dalijevo rojstno hišo. Odprli so tudi razstavo del, ki še niso bila razstavljena, nastala pa so v Figuerasu. Odkrili so skulpturo, posvečeno Salvadorju Daliju, ki jo je ustvaril Lluis Ventos, nato pa so se Dalija spomnili ob petju tradicionalnih napevov (patacades). Praznovanje stoletnega jubileja so sklenili z veličastnim ognjemetom. Praznovanje skozi vse leto Ob stoti obletnici Dalijevega rojstva v Španiji in drugod po Evropi že vse leto odpirajo spominske osebne ali skupinske razstave. V razstavišču GaixaForum v Barceloni so februarja kot prvo odprli postavitev z naslovom Dali, kultura množic, ki se je osredinila na Dalijev odnos do sveta reklame in potrošništva, na njej pa je okrog 400 del - risb, fotografij, RADIO OGNJIŠČE OD 1 . MAJA NA SATELITU Od 1. maja Radio Ognjišče na satelitu HOT BIRD 3 13° vzhodno. Sliši nas vsa Evropa, severna Afrika in Bližnji vzhod. Frekvenca: 12303 MHz, polarizacija: vertikalna SR: 27500, FEC: 3/4, A-pid: 255 24 ur na dan. http://radio.ognjisce.si rokopisov, razglednic, izvlečkov iz filmov in predmetov, ki jih je oblikoval Dali. Razstava bo v Barceloni na ogled še do 23. maja, nato se bo selila v Madrid, Sankt Peterburg, na Florido in v Rotterdam. Poleg te so v Barceloni pripravili še nekaj razstav, posvečenih Daliju, med njimi razstavo risb in akvarelov na temo Cervante-sovega Don Kihota in razstavo o vplivu, ki gaje imel Dalijev "Rumeni manifest", v katerem je umetnik moderno umetnost, denimo džez in film, postavil pred klasično umetnost. Med večjimi razstavami, posvečenimi temu španskemu umetniku, bo tudi razstava, ki jo bodo septembra odprli v Palazzo Grassi v Benetkah in na kateri bo na ogled 150 Da-lijevih slik iz različnih obdobij ustvarjanja, poudarek pa bo na nadrealističnem obdobju. V čast obletnici so v Franciji znova izdali edi-ni roman Salvadorja Dalija z naslovom Skriti obrazi (Visages ca-ches). Dali ga je v francoščini napisal leta 1943, objavljen pa je bil leta 1944 in bil nemudoma preveden v angleščino. Dali v njem na 600 straneh pripoveduje o življenju peščice sve- tovljanskih aristokratov med letoma 1934 in 1945. V predgovoru je Dali pojasnil, daje knjigo napisal zato, ker "sodobna zgodovina ponuja izjemno ogrodje za roman o razvoju in konfliktih velikih človeških strasti". Veliki španski slikar Salvador Dali je študiral v Madridu in leta 1927 odšel v Pariz, kjer se je seznanil s Pablom Picassom in Andrejem Bretonom ter nackealističnim gibanjem. Leta 1940 je emigriral v ZDA, leta 1948 se je naselil v Franciji. Na podlagi študija psihoanalize je Dali razvil t. i. paranoično-kritično metodo slikanja, s katero je kot izreden risar naturalistično natančne detajle združeval v ekscentrične in absurdne kombinacije, ki jih je sam imenoval "ročno naslikane fotografske sanje". Poleg tega se je ukvarjal s happeningi, sodeloval pri snemanju filmov in ustvaril več nadrealističnih plastik. V 60. letih je v rojstnem kraju odkupil ostanke gledališča, ki je zgorelo ob koncu španske državljanske vojne, in tam postavljal svoja dela in zbirke, ki jih ni mogel več hraniti v domu in ateljeju v Cadaquesu. Barbara Kavtičnik kultura Arhitekt Janko J. Zadravec je za projekt Gimnazije Ptuj dobil najvišjo nagrado za arhitekturo pri nas. Pretekli teden so v Narodni galeriji podelili Plečnikovo nagrado za arhitekturo 2004. Nagrado je prejel arhitekt Janko J. Zadravec za projekt Gimnazije Ptuj. Janko J. Zadravec je Plečnikovo nagrado prejel za zasnovo ptujske gimnazije, zgrajene leta 2000 na Volk-merjevi cesti. Prvo gimnazijo na Ptuju je strokovna kritika spoznala za vrhunsko delo. Projekt šole na težavnem, neuglednem in neurejenem zemljišču je moral že v zasnovi izkazovati vso spretnost načrtovalca, da je sploh lahko nastalo nekaj, kar je mnogo več, kot še eno poslopje, kjer poteka uče- Majda Kregar in Edo Ravnikar za pre- ga podeželja. Njegova arhitektura iz- nju žirije zgleden primer tovrstne pre- nje, so zapisali v utemeljitvi. Names- novo ljubljanskega gradu. Plečniko- haja iz obstoječega krajinskega pros- nove. Novo urejeni prostori so pro- titev na terenu, navezava na okolico, vo medaljo za kulturni prispevek je tora in se z nizkimi, terenu prilagoje- gramsko javni in večnamenski, opre- govorica odziva in predstave, notra- žirija v sestavi Alenka Kolšek,Ame Ve- nimi gabariti staplja z okolico ter jo mljeni s spretno prikritimi sodobni- nja jasnost in funkcionalna členitev, hovar in Boris Briški prisodila zavodu Jrkrati oblikovno dopolnjuje in vse- mi instalacijskimi tehnologijami, kar vse je podprto z estetiko prostorov in za prostorsko kulturo Trajekt iz Ljub- binsko nadgrajuje. Pri snovanju no- maksimira njihovo uporabnost. No- fasad, z nizanjem in navezovanjem v ljane. RokZnidaršičje prejel študent- vega Klajnšček daleč preseže ustalje- vi, funkcionalno potrebni arhitektur- jasnih, skladnih zaporedjih. Ob pro- sko Plečnikovo priznanje za diplom- jektu se je izkazalo, da je dobro načr- sko delo z naslovom Metoda projek- tovanje hkrati znanost in umetnost, tiranja arhitekta Edvarda Ravnikarja. Gimnazija na Ptuju je "programsko členjena, pripovedno jasna in hkrati Dobitnik Plečnikove medalje enovita stavba," je ocenila žirija. in Plečnikovega odličja Rok Klanjšček, dobitnik Plečniko-Druge nagrade ve medalje, je s turističnim zaselkom Plečnikovo medaljo za pomem- Livek v posoškem hribovju opozoril ben prispevek k razvoju slovenske ar- na pomen harmoničnega odnosa arhitekture so prejeli arhitekt Rok Klanj- hitekture in krajine. To je po mnenju šček za turistično naselje Livek nad žirije storil s svežo in izvirno reinter-Kobaridom ter arhitekti Miha Kerin, pretacijo stavbne tradicije slovenske- ne domačijske izdelke običajnih počitniških zgradb. Avtorje po sodbi žirije s svojo inovativno kreacijo uspešno združil arhitekturno tradicijo in sodobnost, dosegel za naše razmere redko dobro sodelovanje naročnika, arhitekta in izvajalca ter pripomogel k uveljavitvi drugačnega pristopa h graditvi v naši kulturni krajini. Miha Kerin, Majda Kregar in Edo Ravnikar so Plečnikovo odličje prejeli za prenovo ljubljanskega gradu v letih 2000—2003. Prenova in še posebej posegi v zadnjih letih so po mne- ni elementi so v duhu blizu izvorni arhitekturi gradu, v zasnovi in izvedbi pa inovativni in sodobni. Do potankosti izdelan sistem kodiranih zapisov v detajlih in uporabljenih materialih je zadržan, a jasno berljiv. Prav detajli dajejo prenovi gradu nesporno in brezčasno vrednost. Kultura avtorskega detajla, ki je v zadnjih de-setietjih v slovenski arhitekturi skoraj ni več zaslediti, je tu izredno zaznavna. Ljubljanski grad, katerega prenova se bliža koncu, postaja pomemben kulturni prostor mesta. Barbara Kavtičnik 3 Naš čas. d.o.o., Kidričeva 2a. Velenje 1 teb 03/ 897 50 03. fax: 03/ 5869 2G3 Demokracija • Četrtek. 20. maja 2004 Tradicionalni Globaški kulturni tfin je letos trajal kar 21 dni. Od vsega začetka to slovfejisko kulturno jteiavnosSobčini Gtofeasnica v Podjuni organizira Slovensko kultirno društvo GlotfSsnica. ki je lani zelo slovesno in dejavno praznovalo 120. obletnico ustanovitve. J _J Žal pa je dejavno le na Koroškem, saj iz Slovenije v vsem jubilejnem letu niso prejeli niti enega povabila! Seveda bi človek pričakoval, da za takšne povezave poskrbi slovensko ministrstvo za kulturo ali nekdo, ki je znotraj t. i. skupnega slovenskega kulturnega prostora za to pristojen. Pa se ni zgodilo. Zaradi takšnega mirnega spanca Na kratko "Dotik" slovenske in furlanske kulture Dobri kulturni stiki med Furlani in Slovenci v Italiji botrujejo tudi čedalje boljšim kulturnim stikom med Ljubljano in Vidmom. V ozadju so seveda tudi gospodarski in politični interesi, saj želi Furla-nija-Julijska krajina bolj zaživeti svojo - zlasti kulturno - avtonomijo znotraj italijanske države v toliko deklariranem duhu EU. V Vidmu je od 2. do 15. maja potekala predstavitev slovenske kulture. Za marsikoga je bil minuli petek v dvorani parlamenta v videm-skem gradu zanimiv tudi posvet z naslovom Nova ideja o Evropi -zgodovina, gospodarstvo in politika. Vsekakor to pomeni podiranje tabujev, saj si prejšnja "meja" tega ni želela v živem soočenju s problematiko, ki gotovo ne more iti mimo slovenstva in Slovencev v tej pokrajini. Posvet je vodil Andrea Csillaghy, sodelovali pa so še Jože Pirjevec, Giorgio Petracchi, Libor Sečka (češki veleposlanik v Italiji). O gospodarskih temah so govorili Piera Magnati iz laboratorija No-misma iz Bologne in Aleš Lokar iz Furlanije-Julijske krajine. M. M. M pristojnih so v društvih čedalje bolj prepričani, da je najbolje začeti vzpostavljati neposredne povezave. Tako so po tem vzorcu letos vendarle naredili pomemben korak naprej in vse kaže, da je to šele začetek. In kako je prišlo do tega "začetka"? Nekdo, ki te stvari spremlja dovolj prizadeto, je v Naših zapiskih prebral, da želijo tako pri SDM kot pri forumu pripomoči k boljšemu povezovanju z zamejstvom. Predsednici SDM Alenki Jeraj je prišepnil o lanski "osamljeni 120-letnici" SKD Globasnica in ona je takoj vzpostavila zvezo s predsednikom SKD Globasnica Brankom Hudlom in tajnikom Petrom Hutterjem. Globaške pevce so najprej povabili na Ig, ob koncu Vrhunec vsakoletnega kulturnega tedna, ki ga prireja SKD (Avstrija/ Koroška), je bil tudi letos koncert, ki so ga sooblikovali domači zbori MePZ Peca, MoPZ Franc Le-der Lesičjak in Glasbena šola, letos prvič pa še gostje z Iga: ZPZ Ig, MoPZ Ig in Borovničke. Vsaka skupina je zapela po štiri pesmi. Po nastopu MoPZ Franc Leder Globaškega kulturnega tedna pa so dobili Ižani povabilo v goste čez Karavanke. Tam so se lahko prepričali, kako domačini cenijo kulturo, zlasti svojo - slovensko. Vseh šest prireditev je bilo dobro obiskanih. Začelo se je z razstavo Lorenza Krauta, sledila je igra, predavanja, Otroški popoldnevi. Sklenili so s koncertom pevskih zborov. Zelo pozitiven odmev je požela tematika Otroškega popoldneva, imenovana Globaški superstar. Da je bil to pravi kulturni živ-žav, ni čudno, saj je nastopilo kar 30 otrok. Po pripravi v posameznih skupinah je sledil nastop in tega je ob koncu prireditve ocenila še strokovna komisija; pri oceni je upoštevala tudi zadovoljstvo publike. Lesičjak, ki je dlani v dvorani močno razgrel, je prišel vrhunec večera - nastop gostujoče skupine Borovničke. Zaradi navdušenja so morale punce zapeti še dodatek, saj jim aplavzi niso dovolili oditi z odra. Ali so jim domači fantje dovolili takojšnjo vrnitev domov, pa bomo videli, kako pogosti bodo poslej obiski. Publiki v premorih med posameznimi pevskimi nastopi niso dali miru navdušujoči nastopi učencev Glasbene šole: Lidija Kordesch (saksofon); Sara in Mira Gregorič (kitara in violina); na klavirju jih je spremljala Vlasta Smon. Doživeli smo torej prireditev, ki bi lahko gostovala po krajih, kjer cenijo kulturo, pa naj bo to na tej ali oni strani Karavank in še kje. Miran Mihelič O Demokracija »21/2004 Izbrana lirika Založba Mladinska knjiga V slovenski poeziji bi težko našli takšnega prvinskega lirika, kakor je Ivan Minatti. Nemara pred njim v zgodovini naše književnosti tako čisto stoji samo Murn. In ker pripadajo prvinski liriki pesniške teme kot njene temeljne prvine, ki so stalne in zaob-segajo njen svet od vekomaj, je tudi njihovemu trajanju v naši sodobnos- kologije, predvsem novinarstva, slo-venistom in zgodovinarjem pa tudi tistim, ki jih zanimajo začetki slovenskega časopisnega novinarstva. 0 Nemčiji Cankarjeva založba Znamenito delo, napisano leta 1810 v ¡zbrušenem konverzacijskem slogu tedanjih pariških literarnih salonov, je plod potovanj Madame de Stad po Evropi in zlasti po Nemčiji. Njene literarne, filozofske in kulturnozgodovinske reminiscence odsevajo duha novega kozmopolitizma in romantične naravnanosti do sveta, ki se je začela v Franciji uveljavljati šele po izidu knjige. Avtorica je namreč v tej "bibliji francoskih romantikov" Francozom odkrila nemško idealistično filozofijo ter predromantično in romantično nemško književnost Delo (646 strani) je torej pomemben mejnik v razvoju primerjalne literarne esejistike, hkrati pa posega na področja, kot so politika, sociologija kul- ti zagotovljena nesmrtnost. Ljubezen, narava in smrt so pesnjene vsebine, ki se ne postarajo. Postale so estetski zakon poezije, kakor poezijo samo po sebi razume največji in najbolj raznovrsten sloj bralcev literature. Zato je Minatti utelešen lirik za vse - od kmečkega človeka do matematika. 0 poročevalskem stilu Založba Jutro Pod naslovom H koreninam slovenskega poročevalskega stilaje založba objavila doktorsko disertacijo Mo-nike Kalin Golob. V njej je pokazala, da so se šele z dnevniškim izhajanjem v drugi polovici 19. stoletja oblikovala in/ali ustaljevala posebna jezikovna sredstva, ki jih danes štejemo za poročevalske stileme. 1. januarja 1873 smo dobili prvi slovenski dnevnik Slovenski narod. Za slovenski knjižni jezik je to pomenilo nov razvojni izziv. Nemogoče bi bilo, da se ne bi prilagodil novi vlogi: vsak dan znova in znova na čim krajši način obveščati o dogodkih, ki so se urednikom zdeli zanimivi za bralce. Knjiga je namenjena predvsem študentom komuni- ture, etnologija in kulturna antropologija. Prevedla ga je in spremno študijo napisala Jelka Kemev Strajn. Bartolovi spomini Založba Sanje Potem ko je založba Sanje izdala tri knjige VladirniijaBartDla, roman A/a-mut, novele Al Araf in humoreske Mangialupi in dmgi, so zdaj prišli na vrsto obsežni spomini Mladost pri Svetem Ivanu. Izšli bodo v treh knjigah, prva pa nosi naslov Svef pravljic in ča- rovnije. Spomini so izhajali kot podlis-tekv Primorskem dnevnikuvlebih 1955 in 1956. V prvi knjigi lahko sledimo pisateljevemu najzgodnejšemu otroštvu do šestega leta starosti, sredi napol vaškega in patriarhalnega tržaškega predmestja. V delu se spominja navad in običajev, praznovanj in znamenitih osebnosti. Pisec spremne besede Dušan Jelinčič piše, da je delo večplastno: literarno, psihološko, esejistično, filozofsko, zgodovinsko, etnološko in narodnostno. S pretanjenimi opisi doživetij svojega zgodnjega otroštva Bartol ne izpričuje le bogatih osebnih izkušnj, temveč daljnosežno razodeva tudi duha družbe in časa, v katerem je živel. Umetnost ljubezni Založba Modrijan Umetnost ljubezni, ena treh zbirk erotičnih elegij, ki jih je Ovidij napisal na začetku našega štetja, je zasnovana kot didaktična pesnitev o ljubezenskem zapeljevanju. Ovidij je bil tedaj, leta 8 po Kr., na vrhuncu pesniške slave, vendar je s svojo poezijo spodnašal Avgustovo moralno reformo, zato ga je ta pregnal ob oddaljeno Črno morje. Miniaturna dvojezična izdaja obsega približno tretjino celotne pesnitve, ki jo je založba izdala lani. Verze je prevedla Barbara Sega Ceh in za prevod lani prejela Sovretovo nagrado. Potopljeni in rešeni Studia humanitatis Primo Levi, torinski Jud, je po vrnitvi iz Auschvvitza opisal, kar je videl in doživel, da bi sebi in drugim pojasnil neznosno izkušnjo nacističnega taborišča. Njegova dela so bila sprva napisana "brez čustev" in z distanco. Zaposlen je bil kot kemik. Čeprav je bil recenzije v svetu že priznan kot pisatelj, doma, v Italiji, vse do smrti (1987) ni žel posebne pisateljske slave. V esejistični knjigi Potopljeni in rešeni odpira občutljivo vprašanje sodelovanja in prilagajanja žrtev zahtevam nacističnih zločincev, zato ta nevralgična točka velja za enega temeljnih prispevkov k teoriji totalitarizma. Nacistično taborišče razlaga kot deformirano zrcalo modeme družbe, v katerem je del žrtev postal "enako" nizkoten kot njihovi krvniki. Spremno besedo Primo Levi, razlagalec lagerske asimetrijeje napisala zgodovinarka Marta Verginella. Drugačne Benetke Založba V. B. Z. Predrag Matvejevič je eden tistih intelektualcev, ki jih je vojna na Balkanu zelo prizadela. Rojen je bil leta 1932 v Mostarju. V letih 1959 in 1991 Predrag Matvejevič DRUGAČNE BENETKE flfl*i je na filozofski fakulteti v Zagrebu predaval francosko književnost, nato pa se je umaknil v tujino, v Francijo in Italijo. Od leta 1994 je redni profesor na slavistiki rimske univerze La Sapien-za. Drugačne Benetke so esej, posvečen veličini Benetk, tega nenavadnega mesta, kije bilo zgrajeno na morju. Benetke, mesto silne zgodovine, arhitekture in načina življenja, nam predstavi, s "poetiko skromnosti in brezimnosti" tako v mestu, v Benetkah, kot v življenju. Pove nan, da Benetke nLso samo blišč in veličastje. To je pogled na Benetke od zunaj, z distance, čeprav s pomagali velikega poznavanja zgodovine mesta, ki je vrsto stoletij kroj i-lo življenje po Jadranu in širše. I. Z. Demokracija • Četrtek, 20. maja 2004 O zgodovina veruje, predvsem na Dunaju in vTrs-tu, ostajalo strokovno neobdelanih in predvsem nepubliciranih v literaturi. Po razpadu avstro-ogrske monarhije sta kar dve tretjini najdb ostali zunaj Slovenije. Vrata depojev so se za slovenske strokovnjake odprla šele po drugi svetovni vojni. Postopoma so bili zrisani vsi večji najdiščni kompleksi, ki jih iz Slovenije hranijo dunajski Naravoslovni muzej, graški Jo-anneum in tržaški Mestni muzej: Most na Soči, Skocjan, Vače, Mag-dalenska gora, Libna, Smaijeta, Dolenjske Toplice, notranjska in belokranjska najdišča. Nedokumentirano pa je ostalo gradivo iz vrste manjših grobišč, raztresenih po Dolenjski, ki so bila prav tako izkopana ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja. To pomembno vrzel je zapolnil arheolog Janez Dular s knjigo Halš-tatske nekropole Dolenjske, ki je kot šesta knjiga izšla v zbirki Opera In-@ Demokracija «21/2004 Halštatska ali starejša železna doba je v Sloveniji trajala od 8. do 4. stoletja pred Kristusom Aktivno izkopavanje arheoloških najdišč se je v Sloveniji začelo v zadnjih dveh desetletjih 19. stoletja. Mnogi predmeti so romali na Dunaj in so še danes last tamkašnjega muzeja. Najdišča, kot so Vače, Stična in Novo mesto, so evropsko pomembne arheološke točke. Potem ko so najpomembnejša arheološka najdišča oziroma najdbe že doživele strokovno obdelavo in objavo v literaturi, pa je do nedavnega mnogo manjših najdišč ali najdb, ki so bile v muzejih zunaj Slo- Halštat najdišče, kije bilo deležno raziskovalnega pristopa, je Stična, ki velja danes za eno najprestižnejših lokacij naše prazgodovine. Joseph He-inrich Stratil, okrožni gozdar v Stični, je leta 1827 objavil članek, v katerem je opisal naselje nad Virom pri Stični in pripadajoče gomilno grobišče. Ker pa smo Slovenci takrat spadali pod habsburško monarhijo in je bila naša prestolnica na Dunaju, so tudi začetki arheologije močno povezani z dunajskim središčem. Dolgo je Dunaj vodil politiko, da arheološki predmeti s celotnega ozemlja monarhije sodijo tja, vsaj najvrednejši. Pomen Dragotina Dežmana Odlika tega Dularjevega zapisa je, daje neobremenjeno pisal o vseh pomembnejših akterjih, ki so krojili našo arheološko zgodovino. Tako je tudi Dragotina Dežmana, ki je sicer prešel leta 1861 v nemški tabor, prikazal objektivno in s tem opozoril na velik delež, ki ga je dal ta marljivi znanstvenik k slovenski prazgodovini. Potem ko je leta 1883 začel gradi- Dolenjske situti archaeologici Sloveniae pri za- pen prikaz zgodovine arheoloških iz- ti Deželni muzej v Ljubljani (danes ložbiZRC. Pomen knjige je predvsem kopavanj do prve svetovne vojne. Prirodoslovni muzej), je ob dokon- v dvojem: objava arheoloških pred- čanju njegove gradnje dobesedno metov, najdenih na tleh Slovenije, ki zgorel in prezgodaj umrl. Dežman je jih hranijo muzeji v tujini - gre za pri- Skoraj sedemdeset strani je name- imel pomembno vlogo pri odkriva- kaz 54 nekropol Dolenjske - in izčr- njenih zgodovini raziskovanj želez- nju sledov koliščarjev na Ljubljan- nodobnih nekropol na Dolenj- skem barju, potem ko so leta 1875 pri skem. Pred nami je mala zgodo- čiščenju jarkov ob Ižanski cesti odkrili vina slovenske arheologije do pr- ostanke kolišč. Prav zaradi načrtnega ve svetovne vojne. To je bilo za izkopavanja na Baiju leto 1875 šteje- arheološko vedo zelo burno ob- jo za rojstno leto slovenske prazgodo- dobje. Poleg tega, da se je komaj vinske arheologije. Skupaj z arheolo- oblikovala kot posebna razisko- gizDunaja je Dežman prepotoval do- valna stroka, je velike težave po- bršen del osrednje Slovenije. Organi- vzročalo stanje, ko arheološki ziralje tudi izkopavanja drugod in ta- predmeti še niso bili zakonsko ko je po njegovi zaslugi Ljubljana v zavarovani, kar je pomenilo, da drugi polovici 70. let postala po- jih je lahko izkopaval skoraj membno središče arheoloških dejav- vsakdo in jih prodajal tistemu, nosti. Leta 1879 je v Ljubljani orga- ki je zanje ponudil več denarja, niziral celo sestanek avstrijskih an- Prvi arheološki začetki sega- tropologov in prazgodovinarjev. jovleto 1821,kojebilvLjublja- Arheološka odkritja so hitro ni ustanovljen Kranjski domo- vzpodbudila tudi navadne ljudi, da vinski muzej. Prvo arheloško so začeli kopati. Tako se je Janezu zgodovina Grilcu, kmečkemu fantu s Klenika pri Vačah, pozimi 1882 nasmehnila sreča, ko je tik ob poti na Slemšek izkopal znamenito vaško situlo, ki velja vse do danes za slovenski arheološki simbol. Takoj za tem se je pojavil Jernej Pečnik, ki je skoraj tri desetletja krojil usodo arheoloških izkopavanj na Slovenskem in ki še danes buri strokovno javnost. Starinokop Jernej Pečnik Pečnik se je rodil leta 1835 v vasi Cesta v Dobrepoljski dolini. Kot dvaindvajsetletni fant se je podal v svet. Leta 1855 je delal v belokranjskem Gradcu, kjer je šest let vztrajal pri plavžu v železolivarni, bil pa je tudi vodja skupin pri kopanju rude. Vrnil se je domov, živel kot posestnik tretjine kmetije, bil občinski svetovalec in namestnik župana. Zaradi pijače je posestvo leta 1872 prišlo na boben. Nasledje leto je kajžaril na Mirni, kjer je bil tudi občinski tajnik. Družino je komaj lahko preživljal. Iz Mirne seje preselil v Podbočje, kjer je nekaj let opravljal nekaj občinskih služb. Leta 1883 se je preseli v Krško, kjer je do leta 1892 opravljal službo dacarja za žgane pijače. Ker so južno od Krškega, kjer je bil nekoč rimski municipij Ne-viodun, med oranjem prihajali iz zemlje razni predmeti, je Pečnik menil, da bi se dalo z njimi tudi kaj zaslužiti. Denar za začetek izkopavanja je izposloval celo z Dunaja. Dež-man je hitro videl Pečnikov talent in vnemo, in ker je prav takrat v Ljubljani gradil novo muzejsko palačo, se je odločil, da bo z njegovo pomočjo napolnil muzejske vitrine. S prvim izkopavanjem pri Drnovem je Pečnik kar dobro zaslužil. Tako se je začelo dolgo in razburljivo obdobje, ki mu je dajal pečat starinokop Jernej Pečnik. Ker je Pečnika pri izkopavanuju zanimal samo denar, ki ga bo dobil od izkopanih predmetov, v začetnem obdobju seveda ni delal kakšnih podrobnejših zapiskov o izkopavanjih. Šele iz obeh muzejev, ljubljanskega in predvsem dunajskega, so mu počasi dopovedali, da je delal tudi krajše zapiske o izkopih. V naslednjih tridesetih letih je kopal po Demokracija • Četrtek, 20. maja 2004 Gradenju, v Družinski vasi, na Mag-dalenski gori in v Stični. Pečnik se je zaradi velike konkurence pritožil na Dunaj, vendar se tam niso odzvali. Stroka, tako v Ljubljani kot na Dunaju, je bila pred njo povsem nemočna. Jožef Szombathy, vodilni dunajski arheolog, je njeno početje imenoval "roparsko kopanje". O svojih izkopavanjih Mecklen-burška ni obveščala nikogar, predmete pa je spravljala na gradu Bo-genšperk, kjer je bila njena postojanka. Za berlinski muzej je celo organizirala skrivni izkop ene od stiskih gomil. Poleg tega jo je podpiral sorodnik njenega moža, nemški cesar Viljem II., znan ljubitelj starin, ki ji je za izkopavanje nakazal kar 100.000 mark. S takšnimi sredstvi je lahko na Magdalenski gori in v Stični izkopala kar enajst gomil, poleg izkopavanja drugod seveda. Občasno je cesarju darovala izbrane predmete, med drugim je v Nemčijo romal znameniti oldep iz Stične. Zbirka v ZDA Edina dobra plat njenih izkopavanj je, da je upoštevala navodila stroke, tako da so za njenimi obsežnimi izkopavanji ostali vsaj zapiski. Pečnik je nehal kopati leta 1908, umrl je leta 1914. Vojvodinjo Mecklenbur-ško je ustavila prva svetovna vojna. Njeno izjemno zbirko so sorodniki po njeni smrti ponudili naprodaj. V Beogradu se za nakup niso odločili in so celo izdali dovoljenje za prodajo na tuje. Leta 1934 je zbirka tako romala na dražbo v New York, kjer jo je kupil muzej harvardske univerze Peabody, zbirko iz Vač pa Oxford. Za zgodovino raziskovanj je Janez Dular objavil kronološki pregled izkopavanj po letih, krajih in izkopavalcih. Prikazal je metode izkopavanj in zanesljivost grobnih celot, saj so bile te v prvem obdobju izkopavanj razbite. Podrobno je prikazal vprašanje kronologije dolenjske halštatske skupine. Pomembno jo je sredi 60. let razčlenil Stane Gab-rovec, ki je določil štiri glavne horizonte. Kasneje jo je deloma dopolnil, mlado halštatsko obdobje pa je desetletje pozneje še natančneje razdelila Biba Teržan. Iyo Zajdcla Dolenjski. Ker mu Dežman zaradi graditve novega muzeja ni mogel plačevati dela, se je Pečnik obrnil na Dunaj. Ko je Dežman zaradi naporov, ki jih je zahtevala graditev muzeja, leta 1889 umrl, se je končalo, kot je zapisal Dular, eno najplodnejših obdobij v zgodovini slovenske arheologije. Za Pečnikom še Kušljan Dežmana je v Deželnem muzeju nasledil Alfons Miillner, ki je danes najbolj znan po knjigi o Emoni, ki jo je postavil na Ižansko. Začeli so se spori tako med Ljubljano in Dunajem, predvsem pa s samosvojim Pečnikom. Ker je ta razgrajal in sramotil svoje mecene v Ljubljani, so ti pretrgali z njim vse stike, ker pa je Pečniku uspelo dobivati dovolj denarja iz dunajskega muzeja, je to povzročilo, daje zelo veliko arheoloških predmetov romalo na Dunaj, kjer so še danes. Da bi Pečnikovo početje ustavili, je Deželni muzej v devetdesetih letih 19. stol. hotel prek deželnega zbora uveljaviti zakon o skrbi za prazgodovinske in starinske najdbe na Kranjskem, vendar ga Dunaj ni hotel potrditi in najdbe so potem še dolgo romale tja. Konec 19. stoletja se je vodja Deželnega muzeja Alfonz Miillner, potem ko je Pečnik intenzivno izkopaval za dunajski muzej, obrnil na drugega ljubiteljskega iz- kopavalca Ignacija Kušljana iz Šentjerneja. Kušljan je Pečniku sicer izmaknil nekaj arheoloških najdišč in ljubljanskemu muzeju priskrbel nekaj predmetov, vendar je bil popoln amater in za njim niso ostali niti takšni zapiski, kt jih je delal Pečnik. Vojvodinja Mecklenburška Za slovensko arheologijo je bilo prelomno leto 1905, ko seje na prizorišču pojavila vojvodinja Mecklen1 burška. Izhajala je iz znane plemiške rodbine Windischgratz, ki je imela na Štajerskem in Kranjskem obsežna posestva; odraščala je na gradu Haasberg pri Planini. Bila je velika ljubiteljica starin, predvsem pa je imela neomejena sredstva za izkopavanja. Teh se je lotila velikopotezno in z velikim žarom. Kopala je od pomladi do jeseni, najprej na Vačah, v revolucija Maks Šimenc mlajši na Menini planini, kjer je bil do leta 1973 zakopan njegov oče. Na Kamniškem so partizani ustrelili 27 svojih borcev. Med njimi septembra 1942 Maksa Šimenca, takrat starega že 42 let. 0 življenju in smrti mnogih so takrat odločali neodgovorni in nekompetentni ljudje, ki so nastopali pod terminom partizani. Domovino so osvobajali z nepreglednim nasiljem in smrtmi. Zanimala jih je le oblast. Dežela dveh resnic Zanimiva je izjava, ki jo je leta 1974 proti Maksu Šimencu dal Franc Podstudenšek-Rok, ena ključnih oseb v zadevi Šimenc: "Z ozirom na željo občinskega odbora Zveze borcev NOV Kamnik izjavljam v zadevi Šimenca Maksa, da je bil v pozni jeseni 1942 v skupini dezerterjev na Menini planini, katere iniciator in organizator je bil pok. Bodlaj Franc iz Stahovice. On je organiziral in nagovarjal več somišljenikov, da v neki noči se oddaljijo od taborišča partizanov in da se po čim krajši poti približajo orožniški ali gcstapovski posadki in se prijavijo z orožjem. Ker smo mi imeli stražo in dežurno službo tudi v taborišču podnevi in ponoči, smo nekako zasledili, da Bodlaj Franc in njihovi somišljeniki ponoči hodijo eden do drugega iz šotora do šotora in so se o teh stvareh pogovarjali, kako bi se oddaljili. Neko noč sem bil sam dežurni, sem to videl in opazoval, kateri so ti, ki se shajajo. Ta večer so se dolgo časa zadrževali pri tabornem ognju. Ko sem slišal, o čem se pogovarjajo, sem šel takoj v šotor h komisarju Berlecu Na-cetu in Mihetu, komandirju čete /Pestotnik Tine-Miha/ ter jim pove- dal, kaj se dogaja. Takoj sta se dvignila in določeno je bilo, da smo po-jačali stražo okrog taborišča. Istočasno pa seje zbralo nekaj starejših partizanov v sestavu vodstva in se je posamično zaslišalo te ljudi, ki so nameravali pobegniti. Prvi je bil mlajši Pavlin Ivan, 'Polonca', in še nekateri drugi. Zaslišani so bili in čim smo.vi-deli o čem oni nameravajo, kar bi bilo velik moralni udarec za borce, ki se niso nameravali predati okupatorju in nikomur drugemu. Zaradi tega jih je takoj sodišče, ki je bilo imenovano posebno za ta primer, obsodilo na smrt. Med obsojenimi dezerterji je bil tudi Šimenc Maks. Obsojeni so bili na smrt z ustrelitvijo in obsodba je bila izvršena. Z ozirom na to, ko žena in otroci sedaj želijo obnovo postopka za rehabilitacijo, smatram, da je to nemogoče z ozirom na to, ker je bil Šimenc v skupini dezerterjev ozir. bi bil poznejši izdajalec. Izjava je podana v pisarni ZZB NOV Občine Kamnik." Partizan in sin žrtve Podstudenšek v tej izjavi govori, daje bil osebno vpleten v umor Maksa Šimenca. Tisto o "obsodbi" in nje- ni "izvršitvi" je seveda neresno. Podstudenšek je imel leta 1974 očitno takšno sposobnost prerokovanja, da je zapisal, da bi Šimenc "bil poznejši izdajalec". Glede na to, da so druge štiri ubite "dezerterje" borci po vojni napisali na svoj spomenik v Stahovici, Šimenca pa ne, in da so bili sposobni o Šimencu še desetletja po vojni govoriti in pisati hude izmišljije, napeljuje k sklepu, da se je za Ši-menčevim umorom skrivalo vse kaj drugega kot pripisana mu "dezer-tacija". Morda celo to (to je seveda domneva), da je ostro protestiral proti ustrelitvi štirih "dezerterjev", zaradi česar so se nad njim znesli z umorom. Ubit je bil namreč hkrati ali pa hitro po uboju četverice. Jeseni 2000 je Maks Šimenc mlajši Francu Podstudenšku napisal tri pisma, v katerih ga je prosil za pojasnilo o očetovem umoru. Podstudenšek mu je v dveh pismih odgovoril, "da je od 2. svetovne vojne preteklo že toliko časa, moj spomin pa iz leta vleto bledi". O Šimencu se ne spomni nič, kot da ni obstajal, zato njegovemu sinu tudi o vzrokih za njegovo smrt ne more napisati ničesar. Potem ko je leta 1974 dal o Maksu Šimencu nadvse obremenilno izjavo z zgodbo, v kateri je nastopal tudi sam, zdaj v dveh skrbno napisanih odgovorih pravi, da se Šimenca sploh ne spomni. Bilo bi čudno, če ne bi šlo za navadno sprenevedanje. Očitno Podstudenšek ni vedel, da ima Šimenc kopijo njegove izjave iz leta 1974. Toda Maks Šimenc ima tudi izjave Podstudenškovih sobor-cev o tem, kakšna je bila njegova vloga na Menini planini leta 1942. Precej podobno izjavo proti Šimencu je leta 1974 dal tudi Ivan Bur-ja-Tomažek. Pri obeh izjavah, Pod-studenškovi in Buijevi, je zanimivo, da vs&k zase trdi, kako je vodstvu enote prijavil skupinico "dezerteijev". Očitno je, da je bila zgodba izmišljena, pri čemer so bili režiserji tako površni, da niso opazili, dajo obe "priči" ponavljata tudi v podrobnostih, ki niso logične. Čeprav ima Šimenc že zelo dolgo informacije iz več virov, naj bi bil njegovega očeta ustrelil F. P., seje zdaj kot eksekutor javil še I. B., in to kar sam od sebe. Prav zanimivo. Junaki in slabiči Ko je Franc Podstudenšek leta 2000 odgovoril na Šimenčevo pisno o Demokracija »21/2004 revolucija prošnjo, naj mu pojasni resnične okoliščine očetove usmrtitve, se je sprenevedal, da se Simenčevega imena ne spomni, "saj smo imeli takrat vsi le partizanska imena". Ko mu je Šimenc odpisal, da je bilo očetovo partizansko ime Sugor, pa mu je odpisal: "Sedaj, ko ste mi povedali partizansko ime vašega očeta Sugor, se spomnim za koga gre, toda resnično ne vem kaj in kako se je z njim dogajalo, saj vam povem, da sem bil zelo malokrat nepretrgoma s četo na enem kraju in ne vem kako, da od mene pričakujete, da bi vedel natančno vse, kar se je ves čas dogajalo s posameznimi borci iz čete, v kateri je bil vaš oče. Povedal sem vam že, da sem veliko časa preživel na Dolenjskem in Štajerskem." Nekaj naprej pa je vzrojil: "Kako naj si razlagam vaše pisanje (navajam): 'Zato vas prosim pomagajte resnici na dan če le veste zanjo!' Potem pa v naslednjem stavku pravite: 'Verjamem pa in vem, dajo poznate'. Kako in na podlagi česa me silite v to, da bi moral poznati nekaj, kar ne poznam? Ali naj si vse skupaj izmislim, da boste končno srečni?? Kdo vam je rekel, da sem ravno jaz ta oseba, ki naj bi vedela vse?? Ali mislite, da sem tak slabič, ali celo, da sem ga jaz ubil??" Leta 1974, ko je Podstudenšek z raznimi podrobnostmi obremenil Maksa Šimenca in ko je dejal, daje bil navzoč pri Šimenčevem umoru, je očitno mnogo vedel. Kako je torej s tem "slabičem"? Leta 1974, v najtrših udbovskih časih, pač ni bilo potrebe, da bi bili partizanski junaki slabiči. Takrat so bili največji "junaki". V času, ki ni več udbovski, v času, ko je čas za resnico o tem, ali je nekdo junak ali slabič, govori le odnos do resnice. Partizansko in borčevsko nasilje Maks Šimenc se je na zavrnilno izjavo Republiškega komiteja za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov leta 1976 pritožil. Opozoril je na protislovja in na izjavo Ferdinanda Miheliča, ki so jo interpretirali narobe, v škodo ubitega Maksa Šimenca. 25. marca 1977 je vrhovno sodišče njegovo pritožbo zavrnilo in v obrazložitvi med drugim zapisalo: "Odločba o zavrnitvi predloga za obnovo postopka z dne 2. 7. 1949 pa navaja v obrazložitvi, da so bile opravljene v postopku poizvedbe in da je po izjavah Janeza Brleča ter Janeza Homarja povsem nedvoumno ugotovljeno, da je bil Maks Šimenc izdajalec, da je bil pri poskusu dezer-tacije skupno še s petimi, ki so imeli namen pobiti ostale tovariše iz vojaške enote, prijet in po obsodbi na smrt ustreljen." Sodišče je upoštevalo samo priče, ki jili je predlagala kamniška zveza borcev, med drugimi Podstu-denškova in Buijeva izmišljija, tistih, ki jih je predlagal Maks Šimenc, pa niso hoteli ne zaslišati ne upoštevati. Danes seveda vemo, kakšen čas je bil takrat. Bila so 70. leta, ki jih danes poimenujemo svinčena leta, čas, ko je komunistični režim še zadnjič Slovence zadušil s svojim jeklenim ideološkim objemom. Poglejmo, kako so kamniški borci in oblastniki po vojni dopolnjevali svojo laž o vzroku za usmrtitev Maksa Šimenca. Leta 1952 so zapisali, da je bil "ubit pri pobegu iz NOV". Leta 1975 zvemo, da se je Maks Šimenc "kot partizan vključil k tajni izdajalski skupini, ki je organizirala dezerterstvo iz partizanskih vrst in je kot tak bil zasačen pri izdajalski dejavnosti. Spričo tega ga je takratno vojaško sodišče obsodilo na smrt in kazen tudi izvršilo". Kamniški borci so torej sredi 70. let izumili že "tajno izdajalsko skupino", ki se ji je Maks Šimenc pridružil, "zasačili" so ga pri "izdajalski dejavnosti", zaradi česar naj bi ga bilo "takratno vojaško sodišče obsodilo na smrt in kazen tudi izvršilo". Kako raste laž Res so bili pogumni ti naši "borci"; najprej so pobijali nedolžne ljudi, potem so o njih na veliko lagali, lagali pa so tudi o nekakšnih "takratnih vojaških sodiščih", ki da so "sodila" in "kazni" tudi izvrševala. Za "pravno državo" sredi 70. let je morala biti tudi partizanska morilska tolpa iz leta 1942, katere ropanje in umori so bili glavno opravilo, legalistično urejena z "vojaškim sodiščem" in s tem legitimna. Šele po šestdesetih letih je zgodovinska skupina v okviru Inštituta za novejšo zgodovino sestavila poimenski seznam z vsaj 3.340 Slovenci, ki so jih med vojno kot civiliste ubili partizani. Strašna številka! Le kako so zmogli ubiti toliko ljudi?! Toda zlobna domišljija komunistov je bila neizmerna. Leta 1977 so Maksu Šimencu pripisali še, da je bil "izdajalec", saj je "pri poskusu dezertacije skupno še s petimi, ki so imeli namen pobiti ostale tovariše iz vojaške enote, prijet in po obsodbi na smrt ustreljen". Že samo iz tega dograjevanja zgodbe vidimo, da je šlo za debelo laganje. In to ne samo navadnih ljudi, ampak tudi sodnikov samega vrhovnega sodišča. Maksa Šimenca je dal ubiti komandir v njegovi enoti Tine Pestotnik iz Palovč iz dveh razlogov - ker ga je pred vojno kot lovski čuvaj prijavil zaradi krivolova in ker je zahteval enake razmere za vodilne in navadne borce. Zaradi teh dveh razlogov, morda pa še kakšnega več, pa ne le da je bil umorjen, ampak tu- Franc Podstudenšek-Rok je bil aktivni član partizanske skupine na Menini planini, ki je umorila Maksa Šimenca in še mnoge druge nedolžne ljudi. Čeprav je leta 1974 občinskemu borčevskemu odboru v Kamniku dal posebno izjavo, v kateri je opisal svoje sodelovanje pri umoru Maksa Šimenca, je leta 2000 Šimenčevemu sinu odgovoril, da njegovega očeta ne pozna. di umazan z lažnim očitkom, da je bil izdajalec, organizator "dezerta-cij" in na koncu celo sozarotnik v skupini, ki naj bi bila ubila "ostale tovariše iz vojaške enote". Poleg tega, da so neizmerno pobijali nedolžne ljudi, so se tudi neizmerno lagali. Skozi mline demokracije Maks Šimenc mlajši je v demokratizaciji Slovenije leta 1990 videl veliko priložnost za očetovo rehabilitacijo. Leta 1991 seje obrnil na republiško in občinsko komisijo za raziskavo povojnih pobojev, vendar tudi od njiju dolgo časa ni prejel konkretnega odgovora, saj seje takrat republiška komisija ukvarjala z vprašanji, povezanimi z množičnimi povojnimi poboji, pri čemer so primeri posameznikov ostajali v ozadju. Leta 1991 se je obrnil tudi na avtorja tega prispevka, da bi objavil njegovo zgodbo, vendar je vse do danes nisem, ker sem se tudi sam zgubljal v množici drugih, verjetno še mnogo bolj tragičnih in pretresljivih. 19. januarja 1994 je na sekretariat za upravo, referat za zadeve borcev in invalidov NOV Kamnik vložil vnovični zahtevek za priznanje družinske pokojnine po očetu. Sekretar za upravo občine Kamnik je 26. avgusta 1994 izdal zavrnilno odločbo. 28. aprila 1998 je na podlagi zakona o popravi krivic vložil zahtevo, da se mu prizna status upravičenca po tem zakonu. Januarja 2001 je Šimen-čevo vlogo Ministrstvo RS za pravosodje, sektor za popravo krivic, oddelek za izvajanje zakona o popravi krivic presodil, da za popravo navedenega zahtevka ni ne dejanske ne pravne podlage. Maksa Šimenca so namreč ubili partizani, tega pa za umor in s tem posledično za popravo krivic ne prizna nobeden od tako imenovanih vojnih zakonov, sprejetih v demokratični Sloveniji. Po teh izrazito dis-kriminacijskih zakonih partizanski umori namreč niso bili umori, ampak dobrodelna dejanja. Najmanj 3.400 civilistov, ki so jih med vojno ubili partizani, nima prav nikakršnih pravic. Največji zločin v slovenski zgodovini ne le da ni zločin, preprosto ni nič, ti pobiti ljudje so nič, če pa že so, so kvečjemu "izdajalci". _ revolucija Na upravni enoti Kamnik je Šimenc 7. februarja 2001 vložil zahtevek za uveljavitev statusa žrtve vojnega nasilja po padlem očetu Maksimilijanu. Upravna enota je 25. maja zahtevek zavrnila. Šimenc seje 18. junija pritožil. Zamolčani - moč preživetja Januarja 2004 je Televizija Slovenija prikazala dokumentarec Jožeta Možine Zamolčani - moč preživetja. Tam je bil med nekaterimi drugimi primeri še danes zamolčanih žrtev partizanskega medvojnega nasilja prikazan Simenčev primer. V polemiki, ki se je razvila po prikazu dokumentarca, se je celo novoizvoljeni predsednik zveze borcev Janez Stanovnik moral poglobiti v Ši-menčev primer. Obiskal je kamniško borčevsko podružnico, rezultat pa je bil Stanovnikov dopis Maksu Šimencu 17. marca 2004, v katerem je med drugim zapisal: "Pazljivo sem proučil skrbno zbrani dosje v zadevi Vašega pokojnega očeta Maksa Šimenca st. Na osnovi materialnih dokazov v dosjeju in temeljitega razmisleka o vseh informacijah o okoliščinah njegove usmrtitve, prihajam do trdnega zaključka, da je bil Vaš oče nedolžna žrtev medvojnega nasilja." Stanovnik je v tem sicer zasebnem dopisu Maksu Šimencu, čeprav nosi uradne oznake borčevske organizacije, poleg sintagme "nedolžna žrtev medvojnega nasilja" pozabil napisati, kdo je to nasilje izvedel. Pa menda ja ne spet "nekdo drug"? Franc Hribar-Lovro, ki je leta 1974 zagovarjal Podstudenškovo zgodbo, je leta 2001 bistveno spremenil svoje izjave, ki jih je Maksu Šimencu dajal prej. Zdaj je izjavil, da je bil Šimenc ubit kasneje kot štirje Stranjani, in dodal: "Na povratku v enoto smo se srečali z drugo patro-lo, ki ga je likvidirala. Bil je likvidiran brez zaslišanja, torej menim, da tudi brez sodbe." Hribarjevo novo pričanje oziroma sprememba njegovih prejšnjih izjavje bistveno pripomogla, da je Janez Stanovnik lahko posegel po velikodušni potezi svoje ustanove, ki očitno še danes odloča o tem, kdo je (bil) kriv in kdo ne. Podstudenškovi talci 9. julija 1942 so Nemci v Črni pri Kamniku ustrelili 51 ljudi, od tega jih je bilo kar 47 domačinov. Zakaj so storili ta zločin oziroma zakaj so se tako kruto znesli nad nedolžnimi civilisti? Neposredno odgovornost za talce v Črni tako kot v vseh drugih primerih po Sloveniji nosijo bolj ali manj neodgovorne akcije partizanov. V Črni je to bilo zelo očitno. Leta 1981 je vknjigi Semenj v Bistrici okoliščine streljanja talcev v Črni opisal Jože Vidic. Če pri njegovem pisanju v tem primeru zanemarimo nenehno uporabo premega govora, kar močno zmanjša dokumentarno vrednost sestavka, potem lahko rečemo, da nam njegova reportaža ponudi največ podatkov o tem, kaj se je takrat dogajalo v dolini Črne. Podrobnosti mu je povedal nam že znani Franc Podstudenšek-Rok, ki je tam doma. Vidicu je povedal: "Štab kamniškega bataljona kokrš- kega odreda je sklenil kaznovati nekatere izdajalce. Naša, Mihova četa, naj bi z njimi obračunala v dolini Črne in v njeni okolici (četa se je imenovala po komandirju čete Tinetu Pestotniku-Mihi iz Palovč v Tuhinjski dolini /.../)." Ponoči na 5. julij 1942 so partizani "zgrabili", kot piše Vidic, Florjana Pirca in Gusdja Kramarja, ju ubili ter njuni trupli pustili ležati ob cesti v Črni, ki vodi proti Črnivcu. Nad cesto in tam ležečima truploma so postavili zasedo. Enoto je vodil Matija Blejc-Matevž, kasneje razglašen za "narodnega heroja". Ko so se tja pripeljali Nemci v dveh osebnih avtomobilih, so partizani po njih streljali. Trije nemški policisti so bili ubiti, več orožnikov pa ranjenih, uničili so tudi oba avtomobila. Maščevanje Nemcev je bilo kruto. Ko so se fantje in možje v nedeljo v Stahovici zbrali na vajah ver-manšafta, so jih Nemci aretirali in odpeljali v Kamnik. Tam so jih 51 Maks Šimenc pred spominsko ploščo v Nevljah z imeni žrtev komunistične revolucije. odbrali, odpeljali na prizorišče partizanskega napada v Potokih v dolini Črne in jih postrelili. Večinoma je šlo za delavce v rudniku kaolina v Črni in okoliške kmete. Med aretiranimi in ustreljenimi sta bila tudi oče in mati ter sestra Franca Podstudenš-ka-Roka, ki je imel pri obeh partizanskih akcijah v Črni pomembno vlogo. Toda nemško maščevanje je bilo še hujše. Aretirali so tudi sorodnike pobitih talcev in jih odpeljali v internacijo v Nemčijo; med njimi še eno Podstudenškovo sestro, ki je pozneje v Nemčiji umrla. Podstudenšek je tako s svojim aktivnim sodelovanjem obračunavanja oziroma umora "narodnih izdajalcev" in povsem neodgovorno poznejšo "akcijo", ko so iz zasede ubili nekaj nemških policistov, neposredno zakrivil smrt mnogih domačinov, med drugim svojih staršev in dveh sestra, ter seveda gorje drugih, ki so bili internirani. Krivda in aroganca Podstudenšek in drugi kamniški partizani se ljudem na Kamniškem niso nikoli opravičili. Po vojni so ved-rili in oblačili v politiki in gospodarstvu z dobrimi položaji in službami, prejemali številne privilegije in izredne borčevske pokojnine - vse do danes. Še več, uradna kamniška oblast še danes aktivno sodeluje pri raznih partizanskih slavjih, kjer partizanski borci, ki so povzročili tem krajem silno gorje, še vedno paradirajo s svojimi rdečimi prapori, partijskimi zvezdami in ovešeni z raznimi odlikovanji. Kot je bila tista na Črnivcu, kjer je bil slavnostni govornik Alojz Za-vršnik, brigadir Slovenske vojske, v navzočnosti kamniškega župana Toneta Smolnikarja in udelžencev partizanskih akcij, zaradi katerih je na-stradalo veliko ljudi. Med njimi je bil "slavnostni gost" sam Franc Podstudenšek-Rok, ki še živi v Ljubljani. Ko so v Kamniku pred kratkim po-natiskovali drugo izdajo Zbornika žrtev 2. s\'etovne vojne v občini Kamnik, so se nekateri občinski ljudje in borci zelo prizadevali, da bi onemogočili objavo eseja zgodovinarja Jožeta Dežmana. Namesto da bi bili tiho in bi se opravičili za svoja dejanja v preteklosti, se še vedno gredo boljševike. Ivo Zajdela o Demokracija »21/2004 osebnosti ¥ zbirki Acta Ecclesiastica Slo-veniae, izdaja jo Inštitut za zgodovino Cerkve, je izšla obsežna raziskava o ljubljanskem kne-zoškofu dr. Janezu Zlatoustu Pogačarju. Pogačar je veljal za liberalnega oziroma slogaškega škofa, ki je bolj ali manj uspešno brzdal angažiranje mlajših duhovnikov v javnem življenju, ijegova smrt je zato pomenila velik prelom v takratnem oblikovanju slovenske politike. Dr. Janez Zlatoust Pogačar svetni izobraženci in kulturniki. Znal je prisluhniti novim socialnim razmeram, ki so se v deželi porajale vzporedno z industrializacijo. Na političnem področju sije veliko prizadeval, da bi se vsaj v tistih zadevah, ki so za narod življenjskega pomena, med posameznimi smermi kljub različnim nazorom ohranjala sloga. Zadnje obdobje njegovega življenja so namreč zaznamovali politični in narodni boji. Položaj na Slovenskem se je zaostril zaradi prevladujočega nemškega nacionalizma. Cedaje ostrejši so postajali tudi notranji spopadi med Slovenci samimi. Iz njih sta nastala dva tabora: staroslovenci in mladoslovenci. Pogačar si je prizadeval za umirjanje političnih strasti. Bil je nosilec slogaške politike, ki se časovno Knezoškof Pogačar Ljubljanski knezoškof Pogačar (1811—1884) sejezvidnimičrkami zapisal v slovensko zgodovino, tako cerkveno kot narodno in kulturno, vendar je zaradi nekaterih okoliščin ostajal v ozadju in tako ga tudi zgodovinopisje ni upoštevalo. Dr. Matjaž Ambrožič je zdaj s svojo obsežno in temeljito študijo zapolnil to vrzel in Pogačarja postavil spet na vidnejše mesto v naši zgodovini. Pogačar je dobrih dvaindvajset let (1837—1859) preživel v senci znanega knezoškofa Alojzija Wolfa kot njegov najpomembnejši sodelavec. Velika dela in uspehi tedanjega časa se navadno prisujejo Wolfu in celo ime nosijo po njem, v resnici pa je bil pri marsikaterem gonilna sila in izvajalec Pogačar. Med bolj znanimi sta zavod Alojzijevišče, kjer so se vzgajali novi duhovniki, in uvod v VVolfovo Sveto pismo, ki sta nedvomno Pogačarjevo delo. V času knezoškofa Jerneja Vidmarja (1860—1875) je močno vplival na kranjsko cerkveno politiko, posebej ob sprejemanju nove liberalne zakonodaje, ko seje zavzemal za vpliv duhovščine v šoli in narodni politiki. Upal se je postaviti za slovenske interese v šolstvu in politiki. Prizadeval si je za vzpostavitev slovenske šole s poučevanjem nemščine. Vseskozi je bil narodnjak in se je v različnih službah zavzemal za pravice svojega naroda. V tem kontekstu je treba razumeti tudi njegovo prizadevno sodelovanje pri ustanavljanju Slovenske matice. Pogačar je v revolucionarnem letu 1848 ustanovil tednik Slovenski cerkveni časopis (od 1849 Zgodnja Danica), že v prvem letu svojega škofovanja 1875 pa Laibacher Diozesanblatt, škofijski list, kije duhovščini pomagal pri pastoralnih usmeritvah, jo seznanjal z novostmi v Cerkvi pa tudi z državnimi in deželnimi zakoni. S pojavom škofijskega lista je povezana še ena pomembna Pogačarjeva zasluga: bil je prvi pobudnik organiziranega cerkvenega zgodovinopisja. Spodbujal je duhovnike, da so začeli zbirati gradivo in objavljati zgodovinske vire, in jim za objavljanje zgodovinskih člankov dal na razpolago kar škofijski list. Načrtoval je projekt zgodovine škofije, za kar naj bi bile izhodišče študije o posameznih župni- jah. Od leta 1888 je imel škofijski list svojo prilogo Zgodovinski zbornik,ki je bil namenjen znanstvenemu objavljanju zgodovinskih virov. Pogačar ima glavno zaslugo tudi za graditev cerkve Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani. Liberalni škof Dejavnost škofa Pogačarja je seveda segla še na druga področja. Pod njegovim vodstvom so se v Alojzijevišču vzgajali ne le bodoči duhovniki, ampak tudi številni , t t :, -i \ SLO\ 1M 1 \ ujema z njegovim škofovanjem. V knjigi je podrobno prikazan njegov nastop proti duhovniku Karlu Klu-nu, uredniku Slovenca, ki se je zelo angažiral v javnih zadevah. Škof Pogačar je poskušal Kluna umiriti tako, da ga je prestavil v obrobno župnijo, vendar se je Klun temu uprl. Na koncu je "zmagal" Klun, poražen pa je bil Pogačar. Njegov naslednik Jakob Missia (škof 1884—1898, potem goriški nadškof in kardinal 1898—1902) mu ni sledil. Spravni ton je zamenjal z bojevitejšim. Tudi sicer je Pogačarjevo delo začel namensko prezirati in je na ta način zašlo v zgodovinsko pozabo. Pogačarjeva smrt leta 1884 je pomenila svojevrstni prelom v slovenski zgodovini 19. stoletja. Relativni mir, ki ga je vzdrževal, je zamenjal bojevitejši nastop Antona Mahniča, kar je pomenilo - podobno kot v sosednjih deželah -oblikovanje političnih taborov, na koncu pa v 90. letih 19. stoletja še političnih strank. Dr. Matjaž Ambrožič je raziskavo naredil na podlagi vsega razpoložljivega zgodovinskega gradiva, tako da gre za temeljito delo, ki se odlikuje po zelo berljivem slogu. I. Z. Demokracija • Četrtek, 20. maja 2004 G film Kaj če nam grozi ledena doba? Raziskave kažejo, da lahko segrevanje Zemlje sproži nenadno in katastrofalno spremembo podnebja na planetu. Ledene stene na Antarktiki kažejo, da se je to že zgodiio pred deset tisoč leti. Vlada je opozorjena, da se to lahko znova zgodi, če ne bodo hitro ukrepali. Vse se začne, ko je Jack Hali (igra ga Dennis Quaid) priča, kako se kos ledu, velik kot Rhode Island, odlomi z antarktične ledene plošče. Potem se po svetu zvrsti niz burnih vremen- skih pojavov: toča v velikosti grenivke potolče Tokio, Havaje biča najhujši orkan v pisani zgodovini, v New Del-hiju zapade sneg in po Los Angelesu pustošijo tornadi. Jackov kolega s Škotskega, profesor Rapson, igra ga Ian Holm, v telefonskem pogovoru potrdi Jackove najhujše strahove. Stopnjujoči se in nenavadni vremenski pojavi napovedujejo velikanske globalne spremembe. Topeča se polarna predela sta v oceane izlila preveč sveže vode in pretrgala tokove, ki uravnavajo naš vremenski sistem. Segrevanje Zemlje je planet pripeljalo na rob nove ledene dobe. In vse se bo zgodilo med globalno supernevihto. Medtem ko Jack o neizogibni podnebni spremembi svari Belo hišo, je njegov sedemnajstietni sin Sam 1 DAY AFTER TOMORROW Režija: Roland Emmerich Producenta: Roland Emmerich, Mark Gordon Scenaristi: Jeffrey Nachmanoff in Roland Emmerich po zgodbi Rolanda Emmericha Igrajo: Dennis Quaid, Jake Gyllenhaal, Ian Holm, Emmy Rossum, Sela Ward Premiera: 27. 5. 2004 Distribucija: Continental film (Jake Gyllenhaal) ujet v New Yorku, kjer se je s prijatelji udeležil srednješolskega akademskega tekmovanja. Zdaj se mora spopasti s hudimi poplavami in naraščajočo temperaturo na Manhattnu. Zatekel se je v Man-hattansko javno knjižnico in nekako mu uspe po telefonu priklicati očeta. Jack ga utegne samo posvariti: za vsako ceno ostani notri. Množična evakuacija proti jugu je v polnem teku in Jack se odpravi na sever v New York, da bi rešil Sama. A niti Jack ni pripravljen na to, kar se bo zgodilo njemu, njegovemu sinu in planetu. Sila narave Že v Dnevu neodvisnosti nam je Roland Emmerich pokazal, kako bi svet skoraj uničili nezemljani. Zdaj, Eurotrip Producentje, ki so nas že popeljali na Road Trip in nazaj k Modelom stare šole, nas sedaj vabijo na noro potovanje, ki nam ga bodo v filmu Eurotrip predstavili štirje Američani. Srednje šole je konec in Scotty ra. Je Mikie gej ali obsedenec, ki so Thomas ostane brez dekleta. Poto- mu všeč mladi fantje? Na svoje veli- ži se dolgoletnemu internetnemu ko presenečenje ugotovi, da je Mi- prijatelju Miekeju iz Berlina, s kate- eke v resnici žensko ime, je že pre- rim se pogovarjata o vsem mogo- pozno, saj ga mlada, čedna Nemka čem. Mieke ob Scottovi novici o iz- ignorira. Zato se odloči, da jo obiš- gubi dekleta namigne, da ima pri- če v Berlinu. Na potovanje vzame ložnost z njim, kar Scotta vrže iz ti- najboljšega prijatelja Cooperja, v © Demokracija • 21/2004 film v Dnevu po jutrišnjem je sovražnik še pogubnejša sila: narava sama. "Gre za epsko zgodbo o preživetju in junaštvu z nepretrgano akcijo in spektakulanimi vizualnimi učinki," pravi Mark Gordon. "Ta film vsekakor ponuja vizualno razkošje, kakršnega od Rolanda Emmericha občinstvo tudi pričakuje." Čeprav je Em-merichova vrsta spektakularnosti integralni del pri posredovanju zgodbe, pravi, da v filmu ne manjka človeških elementov. "Ne glede na to, kako sijajni so učinki," pravi Emmerich, "je srce filma še vedno človeška drama. Oče in sin, ki ju igrata Dennis Quaid in fake Gyllenhaal, sta ranljiva, ljubeča in v sporu. Zato je njun boj zoper to neverjetno silo narave tako vznemirljiv. Gre za univerzalni boj človeka proti Naravi. Nazadnje pa gre za zmago človeškega duha." "V temelju je to drama o navadnih ljudeh, ki se prebijajo skozi izjemne okoliščine," pravi koscenarist Jeffrey Nachmanoff. "Gre za družino, ki skuša preživeti Parizu pa se dobita še s kolegoma iz šole, bratom in sestro Jenny in Jamie. Skupaj jih pot popelje po evropskih prestolnicah od Amsterdama prek Bratislave, Prage do Berlina. Nekateri kritiki so Eurotrip ocenili za najboljšo komedijo letos in jo okoljsko katastrofo. Vsak član mora dati vse od sebe. Mladenič postane vodja, deloholični oče napne vse sile, da reši sina, mati pa tvega lastno življenje, da bi rešila fantka. To je zgodba o ljubezni, trpljenju in človeškem boju za preživetje. Je pa tudi opozorilo, kaj se lahko zgodi, če bomo še naprej izzivali mater Naravo." V nasprotju z Dnevom neodvisnosti Dan po jutrišnjem ponuja scenarij, ki temelji na resničnih skrbeh zaradi stanja našega planeta in ne na znanstvenofantastični zgodbi. "Iz dinamičnih razlogov smo malce premaknili časovne okvirje, v katerih lahko pride do ledene dobe," pravi Mark Gordon, "vendar je teorija, da lahko segrevanje Zemlje povzroči nenadno spremembo podnebja, deležna čedalje večje pozornosti. Čeprav nihče ne ve, kam vodi človeško onesnaževanje zraka z ogljikovim dioksidom, so nekateri znanstveniki to poimenovali "največji nenadzorovani znanstveni poskus v zgodovini". Monika Maljevič ——~.....-—«»»»-«-«-—»-««-•--—^ opisali kot Ameriško pito, kije na potovanju po Evropi. Čeprav spoznamo mnoge evropske prestolnice, so Eurotrip skoraj v celoti posneli v Pragi in njeni okolici, vključno z vsemi lokacijami, ki naj bi sicer bile v prej omenjenih velemestih. Režija: JefifSchaffer Scenaristi: Alec Berg, David Mandel, Jeff Schaffer Producenta: Daniel Goldberg, Jackie Marcus Igrajo: Scott Mechlowicz, Jacob Pitts, Kristin Kreuk, Cathy Meils, Nial Iskhakov, Michelle Trachtenberg, Travis Wester Premiera: 20. 5. 2004 Distribucija: Karantanija Cinemas na kratko Letošnji že 57. mednarodni filmski festival v Cannesu je preteklo sredo odprl španski rešiser Pedro Almadóvar. Za zlate palme za najboljši film, ki jih bodo podelili 22. maja, se bo na festivalu potegovalo 18 filmov. Almadóvar je ob odprtju festivala izjavil, da ta večer posveča žrtvam grozovitega terorističnega napada 11. marca v Madridu, njihovim družinam in bližnjim. Pred Almadóvarjem - njegov film La mala educación si je zunaj tekmovalnega programa občinstvo na festivalu lahko ogledalo kot prvega - je predsednik žirije, ameriški režiser Quentin Tarantino, ki ga je sprejela moderatorka večera, italijanska igralka Laura Morante, izjavil: "V čast mi je biti predsednik žirije tega čudovitega filmskega festivala. Naj živi film!" Filmski festival se bo končal 23. maja. Člani žirije, ki ji predseduje Tarantino, so Emmanuelle Béart, Tilda Swinton, Kathleen Turner, Benoit Poelvoorde, Edwige Dantica, Jerry Schatzberg, Tsui Hark in Peter Von Bagh. Septembra bodo Robertu de Niru izročili nagrado Društva ameriških režiserjev, najuglednejšo nagrado hollywoodskih režiserjev, za prispevek filmski kulturi in pozitivni vpliv na filmsko skupnost New Yorka. Slavni igralec je prav tako prejel pohvale kot sotvorec nedavno ustanovljenega filmskega festivala Tribeca. De Niro bo nagrado prejel 29. septembra v hotelu Waldorf-Astoria v New Yorku. Seznam vseh dobitnikov nagrade DGA bo objavljen po 30. maju, ko v Ameriki praznujejo spomin na padle v vojni. Willian Monahan (Jurski park 4) se poteguje za priredbo romana Blood Meridian Cormaca McCarthyja. Produkcijo filma bo prevzel Paramount Pictures, zato nekateri kot režiserja filma vidijo Ridleyja Scotta. McCarthyjev roman je bil objavljena leta 1985, kritiki pa so ga razglasili za enega najboljših romanov 20. stoletja. Zgodba se odvija na teksaško-mehiški meji v letu 1840 in spremlja dečka, ki se pridruži skupini odpadnikov, ki jih je lokalna oblast najela, da bi z ozemlja odrstranili Indijance. Monahan in Scott ta čas sodelujeta pri dveh projektih - Kingdom of Heaven in Tripoli, ki se razvijata v okviru družbe 20th Century Fox. Orlanda Blooma so razglasili za enega najprivlačnejših moških na svetu. Orlando je tako porazil zvezdo Troje Brada Pitta. 27-letni zvezdnik filma The Calcium Kid je zasedel drugo mesto na lestvici časnika People. Pittu je pripadlo tretje mesto, oba pa je porazil Hugh Jackman. Mediji svoje pozornosti niso toliko namenili zmagovalcu Jackmanu kot dejstvu, da je junak Troje ostal brez naslova. Jake Gyllenhall, kmalu ga bomo gledali v filmu Dan po jutrišnjem, je četrti, sledi pa mu reper LL Cool J. Šesti najprivlačnejši je Vin Diesel, sledijo mu Luke Wilson, Vince Vaughn, Tobey Maguire in James Franco, ki končuje deseterico najbolj zaželenih. Igralska zasedba filma A Scanner Darkly, priredbe romana Philipa K. Dicka, je obogatena z novimi imeni. Kot je že znano, ima glavno vlogo Keanu Reeves, druge pa pripadajo Winnoni Ryder, Robertu Downeyju Jr., Woodyju Harrlesonu in Roryju Cochranu. Zgodba se odvija v prihodnosti, v kateri tajni agenti uporabljajo tehnologijo menjavanja obraza in indentitete. Reeves je eden takšnih agentov, ki med preiskavo postane dvojna osebnost. Radío rica 106.6 MHz Demokracija • Četrtek. 20. maja 2004 © tv program PETEK, Kanal A 21.5.2004 Kanal III i/3 Slovenija 1 a 6,00 6.20 6.20 6.30 7.00 9.00 9.05 9.05 9.35 10.15 10.45 11.25 11.55 12,25 13.00 13.30 13.30 14.00 15.00 15.55 16.30 16.45 17.10 17.35 18.30 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 20.50 22.00 22.50 0.00 0.00 0.50 1.10 2.05 3.45 5.00 TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.15 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI DOBRO IUTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR M. FLACK: ZGODBA O PINCU, LUTKOVNA IGRICA G. STEFANOVIČ ER|AVEC: ŠKRAT SAN|AVEC, PLESNA SLIKANICA ENAJSTA ŠOLA, ODDAJA ZA RADOVEDNEŽE ŠTAFETA MLADOSTI 5. FESTIVAL USTNIH HARMONIK - '(AH), TE ORGLICE, 2. DEL ZENIT: ČLOVEK IN STRUPI FRASIER, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 10/24 POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR OSMI DAN ANDREJ ROZMAN: GLOBOKO GRLO, TV PRIREDBA PREDSTAVE KUD FRANCE PREŠEREN LJUBLJANA VSAKDANJIK IN PRAZNIK - ALPSKI VEČER, 2. DEL, PONOVITEV MOSTOVI - HIDAK (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) PLEME, ANGLEŠKA NANIZANKA, 20/26 (VPS 16.45) IZ POPOTNE TORBE: STOPALA IN ŠAPE (VPS 17.10) NATIONAL GEOGRAPHIC, AMERIŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 8/18 (VPS 17.35) ŽREBANJE DETELJICE (VPS 18.30) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK ŠPORT, VREME, MAGNET NAJŠIBKEJŠI ČLEN, KVIZ (VPS 20.00) SLAČENJE, NOVOZELANDSKA NADALJEVANKA, 5/20 (VPS 20.55) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) POLNOČNI KLUB (VPS 22.50) NOČNI IZBOR DNEVNIK, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 00.55) NATIONAL GEOGRAPHIC, AMERIŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 8/18 SLADKIH ŠESTNAJST, ANGLEŠKI FILM (VPS 02.05) POLNOČNI KLUB INFOKANAL Slovenija 2 6.15 TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.30 6.30 INFOKANAL 9.00 TEDENSKI IZBOR 9.00 OSEBNO, POGOVORNA ODDAJA 9.35 MOSTOVI - HIDAK: KANAPE KANAP... 10.05 DICK VAN DYKE, AM. NANIZANKA, 86/158 10.25 VOLITVE V EVROPSKI PARLAMENT 2004 11.55 TV PRODAJA 12.25 ZABAVNI INFOKANAL 16.00 TV PRODAJA 16.30 VIDEOSPOTNICE: VROČE, PONOVITEV ^ 17.10 OSEBNO, POGOVORNA ODDAJA (VPS 17.10) 17,45 SKOZI ČAS (VPS 17.45) 18.00 DICK VAN DYKE, AM.NANIZANKA, 87/158 (VPS 18.00) 18.25 SIN IMA SEDEMDESET LET, TALIJANSKI FILM, 1. DEL, PONOVITEV (VPS 18.30) 20.00 KOD SMRTI IZ PERUJA - REKLETSTVO INKOVSKEGA ZLATA, NEMŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 20.05) 20.55 NOVE ZVEZDE EVROPE, 5/8 (VPS 21.00) 21.25 SOUTH PARK, MERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 11/17^ 1.50 ZADNJI - IZZIV, ITALIJANSKI FILM, 1. DEL (VPS 22.00) ^ 23.20 SLOVENSKA |AZZ SCENA: EW SWING QUARTET Z GOSTI (VPS 23.30) 0.05 OBLETNICE, NEMŠKA NADALJEVANKA, 2/4, PONOVITEV (VPS 00.15) 1.35 INFOKANAL 9.15 TV prodaja 9.20 Spet zaljubljena, 3. sezona, ponovitev 7. dela ameriške nadaljevanke 10.10 Lov za zakladom, 2. sezona, ponovitev 3. dela ameriške nanizanke 11.00 Non Stop Music, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Spet zaljubljena, 3. sezona, 8. del ameriške nadaljevanke 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 149. del ameriške nadaljevanke 14.40 Vsi moji otroci, 44. del ameriške nadaljevanke 15.30 TV prodaja 16.00 Lov za zakladom, 2. sezona, 4. del am. nan. 16.55 Ha): Skrita kamera, humoristična oddaja 17.25 Samski stan, 2. sezona, 13. del ameriške humoristične nanizanke 17.55 Hugleyevi, 4. sezona, 3. del ameriške humoristične nanizanke 18.25 XXL premiere 18.30 Non Stop Music 20.00 Romantični film: Rosamunde Pilcher: Vrnitev domov, angleško-nemški film, 1/2 21.40 Nori na petek: Guinessova knjiga rekordov, angleška dokumentarna serija ^ 22.30 Najboljše reklame, ki jih nikoli niste videli, dokumentarna oddaja 23.20 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja Pop TV KP 7.10 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.00 Maščevanje ljubezni, ponovitev 84. dela španske nadaljevanke 8.55 Klon, ponovitev 28. dela brazilske nadaljevanke 9.45 TV prodaja 10.15 Moja Sofija, ponovitev 23. dela španske nadaljevanke 11.05 Družinske vezi, ponovitev 106. dela brazilske nadaljevanke 12.00 Evro volitve, ponovitev 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Družinske vezi, 107. del brazilske nadaljevanke 15.55 Moja Sofija, 24. del španske nadaljevanke 16.55 Klon, 29. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, 85. del španske nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Akcija: Godzila, ameriški film ^ 22,30 Pazi, kamera! 23.00 Teksaški mož postave, 6. sezona, 12. del ameriške nanizanke 23.50 XXL premiere 23.55 Brez potrpljenja, ameriški film ^ 1.45 24UR, ponovitev 2.45 Nočna panorama TevePika 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 ABCD, svet avtomobilizma, pon 10.00 EU volitve 2004: EU in PIKA!, pon 10.30 Poslovni dnevnik, oddaja o gospodarstvu 11.30 Sanjska poroka, serija oddaj o pripravah na poroko, vodi: Inti Šraj, pon 12.00 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Brane Kobal, vodi: Jana Debeljak, pon 12.30 EU volitve 2004: EU in PIKA!, pon 13.00 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Brane Kobal, vodi: Jana Debeljak, pon 13.30 Video top 30, lestvica glasbenih spotov 17.00 Telesna temperatura in termoregulacija telesa, prvič 18.00 Zeleni vodnik, oddaja o hortikulturi, pon 18.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 19.00 Kulinarika - kuhanje pri "Grajskih konjih", prvič \ 19.30 Z glavo na zabavo, pon 19:45 Knjiga na muhi, oddaja o knjigi 20.00 Predah v gibanju, vodi: Jana Debeljak 21,00 Aktualno - poučna oddaja 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, pon 23.00 BODI IDOL 2004, zabavno glasbena oddaja, vodi: Rebeka Dremelj, pon 0.30 EU volitve 2004: EU in PIKA!, pon 01.00 Video top 30, lestvica glasbenih spotov_ 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 07.55 TV prodaja 08.25 Risanke 08.50 TV prodaja 09.10 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 09.40 TV prodaja 10.00 Prenos seje DZ RS 18.00 Sto izložb, sto strasti, 193. del italij. telen. 18.30 Pokemoni, risani film 19.00 Rad igram nogomet 19.30 Sijaj, ponovitev 20.00 Igra usode, ameriška romantična komedija, 2001 21.40 Priznanje, ameriška drama, 1999 ^ 00.40 TV prodaja 01.15 Videostrani SOBOTA, 9,30 10.00 11.00 13.05 13.35 14.45 15.15 19.15 19.30 21.20 22.15 23.50 1.50 MOSTOVI - HIDAK, PONOVITEV DOKUMENTARNA ODDAJA SREČANJE KATOLIŠKIH CERKVA, PRENOS IZ MARIE ZELL (VPS 11.00) TV PRODAJA PRED TENIŠKIM TURNIRJEM ROLAND GAROSS V PARIZU (VPS 13.45) EURO 2004 - ZGODOVINA EP V NOGOMETU: NAJBOLJŠE IGRE (VPS 14,15) MAGAZIN LIGE PRVAKOV (VPS 14.45) KOLESARSKA DIRKA PO ITALIJI, PRENOS (VPS 15.15) DP V KOŠARKI (M), PRVA TEKMA FINALA KONČNICE, PRENOS (VPS 17.25) SKOZI ČAS (VPS 19.15) LJUBLJANA: LIGA PRVAKINJ V ROKOMETU, POVRATNA TEKMA FINALA, KRIM ETA MALIZIA - SLAGELSE, PRENOS (VPS 19.30) VNOVIČ V BRIDESHEADU, ANGLEŠKA LITERARNA NAD., 10/11 (VPS 21.25) ARHIVI UMOROV: POTEZA BELEGA KONJA, ANGLEŠKI FILM (VPS 22.20) SOBOTNA NOČ (VPS 23.55) OBLETNICE, NEMŠKA NADALJEVANKA, 3/4, PONOVITEV (VPS 01.55) INFOKANAL 22.5.2004 Kanal A ^ Slovenija 1 a > i«i 6.00 6.20 6.20 6.30 7.00 7.35 8.30 10,00 10.00 10.45 12.00 13.00 13.10 15.30 15.55 16.30 16,50 17.15 17.20 17.50 18.15 18.40 18.55 19.00 19.30 19.45 19.50 20.00 20.35 21.30 22.00 22.30 23.00 23.50 23.50 0.30 0.50 1.15 1 40 2.05 3.50 4.10 4.40 TELETEKST TV SLOVENIJA do 07.20 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI ZGODBE IZ ŠKOLJKE MALE SIVE CELICE, KVIZ KINO KEKEC: ŽIVA VODA, SLOVAŠKI FILM TEDENSKI IZBOR NAJŠIBKEJŠI ČLEN, KVIZ POLNOČNI KLUB ZEMLJA PLANINCA IN KOLEKTIV NARAVOVARSTVENE EKOLOŠKE KMETIJE, DOKUMENTARNA ODDAJA, PON. (VPS 12.00) POROČILA, ŠPORT, VREME SLAVVOMIR MROŽEK: RAZME|ITEV, TV PRIREDBA PREDSTAVE SNG DRAMA MARIBOR (VPS 13.10) SEDMI ZVITEK, KOPRODUKCIJSKI FILM, 3„ ZADNJI DEL (VPS 13.55) O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 15.30) SLOVENCI V ITALIJI (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 16.50) OZARE (VPS 17.15) DIVJI SVET PRIHODNOSTI, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 7/13 (VPS 17.20) SLOVENSKI MAGAZIN - SKRIVNOSTI SLOVENIJE COFKO COF, RISANA NAN., 11/26 (VPS 18.20) RISANKA (VPS 18.45) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK ŠPORT VREME MAGNET ČOKOLADNE SANJE, HUMORISTIČNA NADALJEVANKA, 6/10 (VPS 20.00) ČEZ PLANKE: TURČIJA (VPS 20.35) PRVI IN DRUGI (VPS 21,35) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) OKUS PO VINU, DOKUMENTARNA SERIJA, 8/10 (VPS 22.30) POD RUŠO, AM. NAD, 11 /13 (VPS 23.00) NOČNI IZBOR DNEVNIK, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 00.35) NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR DIVJI SVET PRIHODNOSTI, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 7/13 SLOVENSKI MAGAZIN - SKRIVNOSTI SLOVENIJE PLAČANEC, ITALIJANSKI FILM (VPS 02.15) PRVI IN DRUGI OKUS PO VINU, DOKUMENT.SERIJA, 8/10 INFOKANAL Slovenija 2 6.15 TELETEKSTTV SLOVENIJA do 06.30 6.30 INFOKANAL 8.25 TV PRODAJA 8.55 GLASBENO JUTRO: MLADEN BUCIČ -ROMANTIKA NA KITARI (VPS 08.55) 9.20 TV prodaja 9.50 Vsi moji otroci, ponovitev 40. dela ameriške nadaljevanke 10.40 Vsi moji otroci, ponovitev 41. dela ameriške nadaljevanke 11.30 Vsi moji otroci, ponovitev 42. dela ameriške nadaljevanke 12.20 Vsi moji otroci, ponovitev 43. dela ameriške nadaljevanke 13.10 Vsi moji otroci, ponovitev 44. dela ameriške nadaljevanke 14.00 Dannyjeve zvezde 15.00 Dr. Phil, pogovorna oddaja 15.50 Oprah Show, pogovorna oddaja 16.40 Najboljše reklame, ki jih nikoli niste videli, ponovitev dokumentarne oddaje 17,35 Simpatije, 6. sezona, 17, del ameriške nan. 18.30 Non Stop Music 20.00 Kriminalka: Bitka z virusom, ameriški film 21.45 Posteljne težave, 1. del angleške nadaljevanke 22.45 Erotični izbor, ameriški filinW 0.45 Ekstra magazin, ponovitev ^ Pop TV PCP 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa-Raja: 8.00 Katka in Orbi, sinhronizirana risana serija 8.10 Zelenjavčki, sinhronizirana risana serija 8.40 Malinji dol, sinhronizirana risana serija 8.50 Naš mali svet, sinhronizirana risana serija 8.55 Obuti maček, sinhronizirana risana serija 9.20 Mjav! Mjav!, sinhronizirana risana serija 9.30 Rudijevo moštvo, sinhronizirana risana serija 9.55 Naš mali svet, sinhronizirana risana serija 10.00 Hercules, sinhronizirana risana serija 11.00 Beyblade, risana serija 11.30 Galidor - varuh na vesoljski meji, 24. del mladinske nanizanke 12.00 Šolska košarkarska liga 13.00 V najslabšem primeru, dokumentarna serija 14.00 Formula 1, prenos treninga 15.10 Resnični svet, dokumentarna oddaja 15.30 Zgodbe oceanov, dokumentarna oddaja 16.10 Izginjajoči raji na Zemlji, dokumentarna oddaja 17.15 24UR-vreme 17.20 Čas za odločitev, ameriški film 19.00 24UR 20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Filmski hit: Na prvi pogled, ameriški film 23.25 Ko se dvigne do konca, angleški film 0.55 24UR, ponovitev 1.55 Nočna panorama TevePika 1H 10.00 10.30 11.00 12.00 12.30 13.30 Jana, oddaja o sončni strani življenja, tema: usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, pon Klepet z jasnovidko Maruco, pon Miss športa 2004, pon V harmoniji z naravo, pon Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon Pod Židano marelo, oddaja z narodno zabavnimi ansambli, pon_ © Demokracija »21/2004 tv program 15.00 Video top 30, lestvica glasbenih spotov 16.15 V znamenju pomladi in sanjske poroke, pon 17.15 Telesna temperatura in termoregulacija telesa, pon 18.15 Zeleni vodnik, oddaja o hortikulturi, prvič 18:45 Z glavo na zabavo, pon 19.00 Pod eno streho, sosedska nadaljevanka, POP TV 20.00 Sanjska poroka, serija oddaj o pripravah na poroko, vodi: Inti Šraj, prvič 20.30 EU volitve 2004: EU in PIKA!, pon 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Brane Kobal, vodi: Jana Debeljak, pon 23.00 The Kwashen Retashy, glasbeni show, pon 00.30 Video top 30, lestvica glasbenih spotov Kanal III m 17.35 18.30 18.40 18.55 19.00 19.25 19.35 19.50 20.00 21.50 22.45 23.15 1.10 1.10 1.50 2.15 VSAKDANJIK IN PRAZNIK - ALPSKI VEČER, 3. DEL (VPS 17.35) ŽREBANJE LOTA (VPS 18.30) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK ŠPORT ZRCALO TEDNA VREME SPET DOMA (VPS 20.00) ŽIVLJENJE IN DAN BALERINE NENE VRHOVEC STEVENS, FILM O BALERINI (VPS 21.50) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 22.45) SEDMI KRIŽ, AMERIŠKI ČB FILM (VPS 23.15) NOČNI IZ80R DNEVNIK, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.50) TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA 07.00 Vldeostrani 08.00 TV prodaja 09.00 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 189. dela 09.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 190. dela 09.50 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 191. dela 10.10 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 192. dela 10.35 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 193. dela 11.00 Risanke 11.30 Za vas in mesto, ponovitev 12.30 Štiri tačke, ponovitev 13.00 TV prodaja 13.30 Na pomoč! Jaz sem ribal, nizozemski risani film, 2000 15.00 5uperNov@ Multi Talents -1. izločitvena oddaja, ponovitev 18.00 TV prodaja 18.30 Automobille 18.45 Risanke 19.15 Vldealistl, glasbene lestvice 20.00 HrvaŠki idol, reportaža 22.30 SuperNov@ Multi Talents ■ zakulisje 23.00 Izpoved Dianinega služabnika, dokumentarna oddaja 00.00 TV prodaja 00.30 Videostrani Slovenija 2 NEDELJA, 6.15 TELETEKSTTV SLOVENIJA do 06.30 6.30 INFOKANAL 10.00 TV PRODAJA 10.30 INFOKANAL 11.30 TV PRODAJA 12.00 REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV ZAGORJE OB SAVI 2004,1.DEL (VPS 12.20) 12.40 KOLESARSKA DIRKA PO ITALIJI, PRENOS (VPS 12.50) 17.25 MARIBOR: NOGOMET, LIGA SIMOBIL VODAFONE, MARIBOR PIVOVARNA LAŠKO -KD OLIMPIJA, PRENOS (VPS 17.25) 19.45 SKOZI ČAS (VPS 19.50) 20.00 DP V ROKOMETU, DRUGA TEKMA FINALA KONČNICE, PRENOS (VPS 20.05) 21.35 NAŠE SKRIVNO ŽIVLJENJE, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 16/22 (VPS 21.40) 22.25 SOUTH PARK, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 11/17, PON. (VPS 23.15) 22.50 D. IVANUŠA - M. FARIČ: POHUJŠAN|E V DOLINI.... TV PRIREDBA PLESNE PREDSTAVE SNG MARIBOR (VPS 22.35) 0.00 OBLETNICE, NEMŠKA NADALJEVANKA, 4, ZADNJI DEL, PONOVITEV (VPS 00.00) 1.30 INFOKANAL 23.5.2004 Kanal A Slovenija 1 13 7.05 TELETEKSTTV SLOVENIJA do 06.30 7.30 ŽIV ŽAV: BISERGORA: USPAVANKO POJEMO TIHO, LUTKOVNA NANIZANKA, 14/15; METKA IN ZVERINKO ZVER, RISANA NANIZANKA, 5/26; MARCELINO KRUH IN VINO, RISANA NANIZANKA, 12/26; PIKA NOGAVIČKA, RISANA NANIZANKA, 10/26 (VPS 07.30) !5 O ŽIVALIH IN LIUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, PONOVITEV Í5 SLEDI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA (VPS 09.55) 10.25 POMAGAJMO SI, ODDAJA TV KOPER- CAPODISTRIA (VPS 10.25) 10.55 V KRALJESTVU PAND, NEMŠKA POLJUDNOZNANSTVENA ODDAJA (VPS 10.55) 11.25 OZARE, PONOVITEV 11.30 OBZORJA DUHA (VPS 11.30) 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 12.00) 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) 13.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA (VPS 13.15) 13.15 SKRITA KAMERA 13.20 ČLOVEK IN POL 13.30 ČLOVEŠKI FAKTOR 13.40 GLAS LJUDSTVA 13.45 HALO, LEON 13.55 PET MINUT SLAVE 14.00 V 80. NEDELJAH OKOLI SVETA 14.05 PLANETV 15.05 ŠPORT & ŠPORT NA DANAŠNJI DAN 15.15 VABILO ZA DVA 15.30 POLDNEVNIK 15.35 TRIKOTNIK 15.55 TOTAL 16.10 GLASBENI DVOBOJ 16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) 16.45 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA (VPS 16.45) 16.45 FENOMENI 16.50 LORELLA 17.05 PREDMET POŽELENJA 17.20 DRUŽABNA KRONIKA 9.20 TV prodaja 9.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 145. dela ameriške nadaljevanke 10.40 Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 146. dela ameriške nadaljevanke 11.30 Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 147. dela ameriške nadaljevanke 12.20 Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 148. dela ameriške nadaljevanke 13,10 Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 149. dela ameriške nadaljevanke 14.00 Dannyjeve zvezde 15.00 Dr. Phil, pogovorna oddaja 15.50 Oprah Show, pogovorna oddaja 16.40 Guinessova knjiga rekordov, angleška dokumentarna serija ^ 17,35 Felicity, 4. sezona, 3. del ameriške nanizanke 18.30 Planet 10 19.00 Non Stop Music 20.00 Družinski film: Izpolnjena Zelja, ameriški film 21.40 Tihi zločin, 1. sezona, 15. del ameriške nanizanke 22.35 Vsiljivi prijatelj, ameriški film 0.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev Pop TV 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa-Raja: 8.00 Katka in Orbi, sinhronizirana risana serija 8.10 Zelenjavčki, sinhronizirana risana serija 8.45 Malinji dol, sinhronizirana risana serija 8.55 Naš mali svet, sinhronizirana risana serija 9.00 Obuti maček, sinhronizirana risana serija 9.25 Mjav! Mjav!, sinhronizirana risana serija 9.35 Rudijevo moštvo, sinhronizirana risana serija 10.00 Peter Pan, sinhronizirani risani film 11.00 Beyblade, risana serija 11.30 Galidor - varuh na vesoljski meji, 25. del mladinske nanizanke 12.00 Šolska košarkarska liga, ponovitev 13.00 Oh, ta osemdeseta, 9. del ameriške humoristične nanizanke 13.30 Formula 1, prenos dirke za VN Monaka 16.00 Hladna stran smrti, ameriški film 17.45 24UR-vreme 17.50 Jamie Oliver v kuhinji, angleška dokumentarna oddaja 19.00 24UR 20.00 Lepo je biti milijonar 21.45 Športna scena 22.45 Čas jetništva, ameriški film 0.30 24UR, ponovitev 1.30 Nočna panorama TevePika 9:20 Knjiga na muhi, oddaja o knjigi, pon 9.30 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 10.00 V harmoniji z naravo, pon 10.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 11.00 Sanjska poroka, serija oddaj o pripravah na poroko, vodi: Inti Šraj, pon 11.30 Pod Židano marelo, oddaja z narodno zabavnimi ansambli, pon 13.00 EU volitve 2004: EU in PIKA!, pon 13.30 TV DRAŽBA z Mariom, dražba slik, pon 14.00 V znamenju pomladi in sanjske poroke, pon 15.00 Tam kjer je veselje doma, narodno zabavni program z turističnimi informacijami 17.00 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 17.30 Pazi, kamera POP TV 18.30 jana, oddaja o sončni strani življenja, Duhovna univerza, pon 19.00 Na Piki, aktualna pogovorna oddaja, pon 20.00 EU volitve 2004: EU in PIKA! 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 ABCD, svet avtomobilizma, pon 23.00 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Peter Gregor, pon 23.30 BODI IDOL 2004, zabavno glasbena oddaja, vodi: Rebeka Dremelj, pon 01.00 Video top 30, lestvica glasbenih spotov * Kanallll m 07.00 Videostrani 08.00 TV prodaja 09.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 11.00 Rad igram nogomet 11.30 Za vas in mesto, oddaja o kmetijstvu in turizmu 12.30 Risanke 13.00 TV prodaja 13.15 Automobille 13.30 TV prodaja 14.00 SuperNov@ Multi Talents -1. izločitvena oddaja, ponovitev 17.00 TV prodaja 17.30 Sijaj, ponovitev 18.00 Ekskluzivni magazin 18.30 Štiri tačke 19.00 Videalisti,.glasbene lestvice 20.00 Sen kresne noči, angleška romantična komedija, 1999 22.00 Reporter X 22.30 Gospodar pekla, am. grozljivka, 2000 ^ 00.15 KI, športni program 01.15 TV prodaja 01.45 Videostrani PONEDELJEK, Slovenija 1 6.15 TELETEKSTTV SLOVENIJA do 06.15 6.35 TEDENSKI IZBOR 6.35 MAGNET 6.45 ZRCALO TEDNA 7.00 DOBRO JUTRO (VPS 07.00) 9.00 POROČILA (VPS 09.00) 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 IZ POPOTNE TORBE: STOPALA IN ŠAPE 9.25 ODDAJA ZA OTROKE 9.45 PLEME, ANGLEŠKA NANIZANKA, 20/26 10.10 POTEPANJA: ŽELEZNICA, IGRANO- DOKUMENTARNA SERIJA, 4/7 10.40 SPET DOMA 12.25 PRVI IN DRUGI 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME 13.30 TEDENSKI IZBOR 13.30 OBZORJA DUHA 14.05 15.00 15.55 16.30 16.50 17.00 17.35 18.25 18.35 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 20.30 21.25 22.00 22.50 0.20 0.20 0.50 1.40 2.05 2.55 3.20 5.20 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR VSAKDANJIK IN PRAZNIK ■ ALPSKI VEČER, 3. DEL, PONOVITEV DOBER DAN, KOROŠKA (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) RADOVEDNI TAČEK: GOLOB (VPS 16.50) AFNA FRIKI, MLADINSKA ODDAJA, 8/12 (VPS 17.05) DIVJINA V VELEMESTIH, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 4, ZADN|I DEL (VPS 17.35) ŽREBANJE 3X3 PLUS 6 (VPS 18.25) ŽREBANJE ASTRA (VPS 18.35) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK ŠPORT, VREME, MAGNET VOLITVE V EVROPSKI PARLAMENT 2004 (VPS 20.00) HUJŠAJMOI, ANG. NAD., 5/7 (VPS 20.30) PODOBA PODOBE (VPS 21.20) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) VETER NARODA, ŠPANSKA NADALJEVANKA, 2, ZADNJI DEL (VPS 22.50) NOČNI IZBOR ČOKOLADNE SANJE, HUMORISTIČNA NADALJEVANKA, 6/10 DNEVNIK, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.45) DIV|INA V VELEMESTIH, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 4., ZADN|I DEL PODOBA PODOBE CARRINGTON, ANGLEŠKI FILM (VPS 03.25) INFOKANAL Slovenija 2 6.15 TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.30 6.30 INFOKANAL 7.45 TV PRODAJA 8.15 TEDENSKI IZBOR 8.15 DICK VAN DYKE, AM. NANIZANKA, 87/158 8.35 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA 12.40 KOLESARSKA DIRKA PO ITALIJI, PRENOS (VPS 12.40) 13.40 ZABAVNI INFOKANAL 14.45 TV PRODAJA 15.15 KOLESARSKA DIRKA PO ITALIJI, PRENOS (VPS 15.15) 17.45 SKOZI ČAS (VPS 17.45) 18.00 DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 88/158 (VPS 18.00) 18.30 STRELI OPOLDNE, AMERIŠKI FILM, PONOVITEV (VPS 18.30) 20.00 KONČNICA (VPS 20.05) 21.00 STUDIO CITY (VPS 21.00) 21.55 ŠTUDENTSKA (VPS 22.00) 22.25 VIDEOSPOTNICE (VPS 22.30) 22.55 BRANE RONČEL IZZA ODRA (VPS 23.00) 0.20 JULIANE, DANSKA LITERARNA NADALJEVANKA, 1/4, PON. (VPS 00.25) 1.05 INFOKANAL Kanal A 24.5.2004 J3 9.15 TV prodaja 9.20 Spet zaljubljena, 3. sezona, ponovitev 8. dela ameriške nadaljevanke 10.10 Lov za zakladom, 2. sezona, ponovitev 4. dela avstralske nanizanke 11.00 Non Stop Music, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Spet zaljubljena, 3. sezona, 9. del am. nad. 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 150. del ameriške nadaljevanke 14.40 Vsi moji otroci, 45. del ameriške nadaljevanke 15.30 TV prodaja 16.00 Lov za zakladom, 2. sezona, 5. del avstralske nanizanke 16.55 Ha!: Skrita kamera, humoristična oddaja 17.25 Samski stan, 2. sezona, 14. del ameriške humoristične nanizanke 17.55 Hugleyevi, 4. sezona, 4. del ameriške humoristične nanizanke 18.25 XXL premiere 18.30 Non Stop Music 20.00 Formula 51, kanadsko-angleški film ^ 21.40 Mikser: Mladi zdravniki, 1. sezona, 17. del ameriške humoristične nanizanke 22.10 Raymonda imajo vsi radi, 4. sezona, 24. del ameriške humoristične nanizanke 22.40 Ta nora služba, 1. sezona, zadnji del ameriške humoristične nanizanke 23.10 Šov Jerryja Springerja, _pogovorna oddaja ^ y_// Demokracija • Četrtek, 20. maja 2004 © tv program Pop TV PCP 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Maščevanje ljubezni, ponovitev 85. dela španske nadaljevanke 9.40 Klon, ponovitev 29. dela brazilske nad. 10.30 TV prodaja 11.00 Moja Sofija, ponovitev 24. dela španske nad. 11.50 Družinske vezi, ponovitev 107. dela brazilske nadaljevanke 12.40 Športna scena, ponovitev 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Družinske vezi, 108. del brazilske nad. 15.55 Moja Sofija, 25. del španske nadaljevanke 16.55 Klon, 30. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, 86. del španske nada. 19.00 24UR 20.00 Pod eno streho, 4. sezona, 14. del sosedske nadaljevanke 20.55 Sedma nebesa, 7. sezona, 16. del am. nan. 21.50 Naša sodnica, 3. sezona, 15. del ameriške nan. 22.45 XXL premiere 22.50 Tretja izmena, 4. sezona, 18. del am. nan. 23.45 24UR, ponovitev 0.45 Nočna panorama TevePika BE 9.00 9.30 11.00 11.30 13.00 13.30 14.00 14.30 15.30 16.30 17.00 17.30 18.00 18.30 19.00 20.00 21.30 22.30 23.00 23.30 00.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon The Kwashen Retashy, glasbeni show, pon ABCD, svet avtomobilizma, pon Soočenja Zeleni vodnik, oddaja o hortikulturi, pon Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon Jana, oddaja o sončni strani življenja, Duhovna univerza, pon EU volitve 2004: EU in PIKA!, pon Video top 30, lestvica glasbenih spotov Do zdravja tudi tako, gost: dr. Brane Kobal, vodi: jana Debeljak, pon Naš vrt, svetovalna oddja za vrtickarje, pon EU volitve 2004: EU in PIKA!, prvič Sanjska poroka, serija oddaj o pripravah na poroko, vodi: tnti Šraj, pon Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo EU volitve 2004: EU in PIKA! EU volitve 2004: EU in PIKA! 24 UR, informativna oddaja Jana, oddaja o sončni strani življenja, tema: usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, pon Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon EU volitve 2004: EU in PIKA! Video top 30, lestvica glasbenih spotov Kanal III TOREK, 25.5.2004 Slovenija 1 a 06.00 Videostrani 07.00 Pokemonl, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 07.55 TV prodaja 08.25 Risanke 08.50 TV prodaja 09.10 Automobille 09.25 Risanke 10.10 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 10.55 Videalisti, glasbene lestvice 12.00 TV prodaja 12.25 Videalisti, glasbene lestvice 13.15 TV prodaja 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 14.30 Videalisti, glasbene lestvice 14.45 HrvaŠki idol, ponovitev 17.15 TV prodaja 17.30 Sto izložb, sto strasti, 194. del italj. telenovele 18.00 TV prodaja 18.30 Pokemonl, sinhronizirana risana serija 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 19.30 Mohorjeva založba Celovec skrbi za mlade bralce, reportaža 20.00 Po sledi Člankov - Resnični Sadam Husein, dokumentarna oddaja 20.45 Strto srce - NekoC so bili bojevniki 2, novozelandska drama, 1999 ^ 22.30 K1, Športni program 23.30 TV prodaja 00.00 Videostrani 6.00 6.20 6.20 6.30 7.00 9.00 9.05 9.05 9.15 9.25 9.50 10.15 10.35 11.25 12.20 13.00 13.15 .13.15 13.40 14.10 15.05 15.55 16.30 16.45 16.50 17.35 18.05 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 20.35 22.50 23.40 0.30 0.30 1.20 1.40 2.15 2.45 3.35 4.40 TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.15 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI DOBRO |UTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR RADOVEDNI TAČEK: GOLOB RISANKA MARSUPILAMI, RISANA NANIZANKA, 17/26 AFNA FRIKI, MLADINSKA ODDAjA, 8/12 SPREHODI V NARAVO: NARCISE DIVJINA V VELEMESTIH, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 4., ZADNJI DEL ČEZ PLANKE: TURČIJA SLOVENSKI MAGAZIN ■ SKRIVNOSTI SLOVENIJE POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR PODOBA PODOBE TOTI, IZBOR FILMOV IZ VIDEO FESTIVALA V MARIBORU ŽIVLJENJE IN DAN BALERINE NENE VRHOVEC STEVENS, FILM O BALERINI HUJSAJMO!, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 5/7, PONOVITEV MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA -BARANGOLjSOK (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) SONČNICA NA RAMI: MUCA KUHARICA, ODPETE PESMI OTONA ŽUPANČIČA (VPS 16.45) MLADI VIRTUOZI: KITARISTKA MATEJA ČARMAN (VPS 16.50) KNJIGA MENE BRIGA ■ MASARU EMOTO: SPOROČILO VODE, PONOVITEV (VPS 17.10) PORTRET FOTOGRAFA: BORUT FURLAN, DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 17.35) PRISLUHNIMO TIŠINI (VPS 18.10) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK ŠPORT, VREME, MAGNET VOLITVE V EVROPSKI PARLAMENT 2004 (VPS 20.00) VIZIJE EVROPE, KOPRODUKCI|SKI FILM, 1/2 (VPS 20.35) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) ZAJEDAVCI, KANADSKA DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 22.50) INKVIZICIJA, ANGLEŠKA DRAMA (VPS 23.40) NOČNI IZBOR DNEVNIK, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.25) PORTRET FOTOGRAFA: BORUT FURLAN, DOKUMENTARNA ODDAjA PRISLUHNIMO TIŠINI INKVIZICIJA, ANGLEŠKA DRAMA VIZIJE EVROPE, KOPRODUKCIISKI FILM, 1/2 INFOKANAL Slovenija 2 20.25 22.30 0.05 0.35 FRASIER, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 12/24 (VPS 20.30) KONCERT OB RAZŠIRITIVIV EU - DUNAJSKI FILHARMONIKI, PRENOS Z DUNAJA (VPS 21.00) HITRA HRANA, HITRE ŽENSKE, AMERIŠKI FILM (VPS 22.35) VIDEOSPOTNICE: MONO (VPS 00.05) ^ JULIANE, DANSKA LITERARNA NADALJEVANKA, 2/4, PON. (VPS 00.35) INFOKANAL Kanal A 6.15 TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.30 6.30 INFOKANAL 9.05 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 09.05) 9.35 TEDENSKI IZBOR 9.35 DOBER DAN, KOROŠKA 10.05 DICK VAN DYKE, AM. NANIZANKA, 88/158 10.30 VOLITVE V EVROPSKI PARLAMENT 2004 11.00 TV PRODAJA 11.30 ZABAVNI INFOKANAL 13.15 TV PRODAJA 13.45 TEDENSKI IZBOR 13.45 ŠTUDENTSKA 14.15 STUDIO CITY 15.15 KOLESARSKA DIRKA PO ITALIJI, PRENOS (VPS 15.15) 17.55 VIDEOSPOTNICE, PONOVITEV 18.25 SKOZI ČAS (VPS 18.15) 18.40 DICK VAN DYKE, AM. NAN., 89/158 (VPS 18.30) 19.05 VNOVIČ V BRIDESHEADU, ANGLEŠKA LITERARNA NADALJEVANKA, 7/11, PONOVITEV (VPS 19.00) 20.00 FRASIER, AMERIŠKA HUMORISTIČNA _NANIZANKA, 11/24 (VPS 20.05)_ 9.15 TV prodaja 9.20 Spet zaljubljena, 3. sezona, ponovitev 9. dela ameriške nadaljevanke 10.10 Lov za zakladom, 2. sezona, ponovitev 5. dela avstralske nanizanke 11.00 Non Stop Music, ponovitev 1130 TV prodaja 13.00 Spet zaljubljena, 3. sezona, 10. del ameriške nadaljevanke 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 151. del ameriške nadaljevanke 14.40 Vsi moji otroci, 46. del ameriške nadaljevanke 15.30 TV prodaja 16.00 Lov za zakladom, 2. sezona, 6. del avstralske nanizanke 16.55 Ha!: Skrita kamera, humoristlCna oddaja 17.25 Samski stan, 2. sezona, 15. del ameriške humoristiCne nanizanke 17.55 Hugleyevl, 4. sezona, 5. del ameriške humoristiCne nanizanke 18.25 XXL premiere 18.30 Non Stop Music 20.00 Akcija: Ostrostrelec, kanadsko-nemSki film ^ 21.50 Mikser: Mladi zdravniki, 1. sezona, 18. del ameriške humoristiCne nanizanke 22,20 Raymonda Imajo vsi radi, 5. sezona, 1. de! ameriške humoristiCne nanizanke 22.50 Radijska postaja, 1. del ameriške humoristiCne nanizanke 23.20 Šov )erryja Springerja, pogovorna oddaja ^ Pop TV PCP 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Maščevanje ljubezni, ponovitev 86. dela španske nadaljevanke 9.40 Klon, ponovitev 30. dela brazilske nad. 10.30 TV prodaja 11.00 Moja Sofija, ponovitev 25. dela španske nad. 11.50 Družinske vezi, ponovitev 108. dela brazilske nadaljevanke 12.45 Sedma nebesa, 7. sezona, ponovitev 16. dela ameriške nanizanke 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Družinske vezi, 109. del brazilske nad. 15.55 Moja Sofija, 26. del španske nadaljevanke 16.55 Klon, 31. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, 87. del španske nad. 19.00 24UR 20.00 Preverjeno 21.00 Življenjska zgodba: Za hčerino, ameriški film 22.45 XXL premiere 22.50 Tretja izmena, 4. sezona, 19. del am. nan. 23.45 24UR, ponovitev 0.45 Nočna panorama TevePika 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Soočenje 11.00 Samozdravilna energetska metoda Rudija Klarica, prvič 11.30 Zeleni vodnik, oddaja o hortikulturi, pon 12.00 Telesna temperatura in termoregulacija telesa, pon 13.00 EU volitve 2004: EU in PIKA!, pon 14.00 Video top 30, lestvica glasbenih spotov 15.45 Knjiga na muhi, oddaja o knjigi 16.00 BODI IDOL 2004, zabavno glasbena oddaja, vodi: Rebeka Dremelj, prvič 17.30 Sanjska poroka, serija oddaj o pripravah na poroko, vodi: Inti Šraj, pon 18.00 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Brane Kobal, vodi: jana Debeljak, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19.00 Na Piki, aktualna pogovorna oddaja 20.00 EU volitve 2004: EU in PIKA!, prvič_ 21.00 21.30 22.30 23.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, tema: nova sestava družine v 21. stoletju, prvič 24 UR, informativna oddaja Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon Pod eno streho, sosedska nadaljevanka, POP TV, prvič Video top 30, lestvica glasbenih spotov Kanal III T73 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 07.55 TV prodaja 08.25 Risanke 08.50 TV prodaja 09.10 Moderna orožja, dokumentarna oddaja 10.10 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 11.00 Videalisti, glasbene lestvice 12.00 TV prodaja 1Z25 Risanke 13.15 TV prodaja 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 14.30 Videalisti, glasbene lestvice 14.45 SuperNov@ Multi Talents HrvaŠka, ponovitev 17.15 TV prodaja 17.30 Sto izložb, sto strasti, 195. del Italijanske telenovele 18.00 TV prodaja 18.30 Pokemoni, risani film 19.00 Ekskluzivni magazin, ponovitev 19.30 Štiri tačke, ponovitev 20.00 Dežela tigrov, ameriška vojna drama, 2000 ^ 21.50 Strto srce - NekoC so bili bojevniki 2, novozelandska drama, 1999 23.55 Automobille 00.10 TV prodaja 00.40 Videostrani SREDA, 26S2004 Slovenija 1 a Bill 6.00 TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.15 6.20 TEDENSKI IZBOR 6.20 KULTURA 6.30 ODMEVI 7.00 DOBRO JUTRO (VPS 07.00) 9.00 POROČILA (VPS 09.00) 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 SONČNICA NA RAMI: MUCA KUHARICA, ODPETE PESMI OTONA ŽUPANČIČA 9.10 PIPSI, RISANA NANIZANKA, 15/26 9.30 SMER VESOLJE, RISANA NANIZANKA, 14/26 10.00 MLADI VIRTUOZI: KITARISTKA MATEJA ČARMAN 10.15 KNJIGA MENE BRIGA - MASARU EMOTO: SPOROČILO VODE 10.40 PORTRET FOTOGRAFA: BORUT FURLAN, DOKUMENTARNA ODDAJA 11.10 PRISLUHNIMO TIŠINI 11.40 SLEDI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA 12.10 POMAGAJMO SI, ODDAjA TV KOPER- CAPODISTRIA 12.40 HALO, LEON 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME 13.55 TEDENSKI IZBOR 13.55 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR 14.20 DIVJI SVET PRIHODNOSTI, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 7/13 14.45 VIZIjE EVROPE, KOPRODUKCIJSKI FILM, 1/2 15.55 MOSTOVI - HIDAK (VPS 15.55) 16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) 16.50 POD KLOBUKOM (VPS 16.50) 17.25 VOLKOVI, ČAROVNICE IN VELIKANI, RISANA NANIZANKA, 18/39 (VPS 17.25) 17.45 VEM-VEŠ (VPS 17.45) 18.40 RISANKA (VPS 18.40) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.35 ŠPORT, VREME, MAGNET 20.00 SEDMI PEČAT: KRUH IN MLEKO, SLOVENSKI FILM (VPS 20.00) ^ 21.05 BRANE BITENC: LO|ZE SE JE ZBUDIL TAKO, KOT PONAVADI, KRATKI IGRANI FILM AGRFT (VPS 21.30) 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME _(VPS 22,00)_ © Demokracija »21/2004 tv program 22.55 OMIZJE (VPS 22.55) 0.30 NOČNI IZBOR 0.30 DNEVNIK, ŠPORT 1.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.20) 1.40 VEM - VEŠ 2.35 ELITA UBIJALCEV, AMERIŠKI FILM (VPS 02.35) 4.35 OMIZJE 6.05 INFOKANAL 22.40 Tretja Izmena, 4. sezona, 20. del am. nan. 23,35 24UR, ponovitev 0.35 Notna panorama Slovenija 2 6.15 6.30 9.05 9.05 9.35 10.05 10.25 11.00 11.30 13.00 13.30 14.45 15.15 16.20 16.55 19.00 20.05 23.30 0.00 1.30 TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.30 INFOKANAL TEDENSKI IZBOR NOVE ZVEZDE EVROPE, 5/8 MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA - BARANGOLjSOK DICKVAN DYKE, AM. NANIZANKA, 89/158 VOLITVE V EVROPSKI PARLAMENT 2004 TV PRODAJA ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA INFOKANAL TV PRODAJA KOD SMRTI IZ PERUJA - PREKLETSTVO INKOVSKEGA ZLATA, NEMŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, PONOVITEV VIDEOSPOTNICE: MONO, PONOVITEV ^ DRAVOGRAD: SLOVENSKI POKAL V NOGOMETU, POVRATNA FINALNA TEKMA, DRAVOGRAD - MARIBOR PIVOVARNA LAŠKO, PRENOS (VPS 16.55) KONČNICA, PONOVITEV GELSENKIRCHEN: LIGA PRVAKOV V NOGOMETU, FINALE, PRENOS (VPS 20.05) VIDEOSPOTNICE: STEREO (VPS 23.00) ^ NEVARNA PRIJATELJICA, NEMŠKI FILM (VPS 23.30) ^ INFOKANAL Kanal A 9.15 TV prodaja 9.20 Spet zaljubljena, 3. sezona, ponovitev 10. dela ameriške nadaljevanke 10.10 Lov za zakladom, 2. sezona, ponovitev 6. dela avstralske nanizanke 11.00 Non Stop Music, ponovitev 1230 TV prodaja 13.00 Spet zaljubljena, 3. sezona, 11. del am. nad. 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 152. del am. nad. 14.40 Vsi moji otroci, 47. del ameriške nadaljevanke 15.30 TV prodaja 16.00 Lov za zakladom, 2. sezona, 7. del avstralske nanizanke 16.55 Ha!: Skrita kamera, humoristična oddaja 17.25 Samski stan, 2. sezona, 16. del ameriške humoristične nanizanke 17.55 Hugleyevi, 4. sezona, 6. del am. hum. nan. 18.25 XXL premiere 18.30 Non Stop Music 20.00 Ekstra magazin ^ 20.50 Ameriška pita Ruby Wax, angleška pogovorna oddaja 21.30 Mikser: Mladi zdravniki, 1. sezona, 19. del ameriške humoristične nanizanke 22.00 Raymonda imajo vsi radi, 5. sezona, 2. del ameriške humoristične nanizanke 22.30 Radijska postaja, 2. del ameriške hum. nan. 23.00 Sov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja ^ Pop TV 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Maščevanje ljubezni, ponovitev 87. dela španske nadaljevanke 9.40 Klon, ponovitev 31. dela brazilske nad. 10.30 TV prodaja 11.00 Moja Sofija, ponovitev 26. dela španske nad. 11.50 Družinske vezi, ponovitev 109. dela brazilske nadaljevanke 12.45 Preverjeno, ponovitev 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Družinske vezi, 110. del brazilske nad. 15.55 Moja Sofija, 27. del španske nadaljevanke 16.55 Klon, 32. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR - vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, 88. del španske nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 TV kriminalka: Napačno dekle, ameriški film 21.40 Na kraju zločina, 3. sezona, 19. del am. nan. 22.35 XXL premiere_ TevePika 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Razgledovanja, potopisna reportaža, prvič 10.00 Naš vrt, svetovalna oddja za vrtickarje, pon 10.30 BODI IDOL 2004, zabavno glasbena oddaja, vodi: Rebeka Dremelj, pon 12.00 Telesna temperatura in termoregulacija telesa, pon 13.00 EU volitve 2004: EU in PIKA!, pon 14.00 Video top 30, lestvica glasbenih spotov 15.30 V znamenju pomladi in sanjske poroke, pon 16.30 Jana, oddaja o sončni strani življenja, tema: nova sestava družine v 21. stoletju, pon 17.00 EU volitve 2004: EU in PIKA!, prvič 18.00 Zrela leta z Melanijo Šter, oddaja za tretje življensko obdobje, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19.00 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Brane Kobal, vodi: Jana Debeljak, pon 19.30 V harmoniji z naravo, pon 20.00 ABCD, svet avtomobilizma, prvič 20.30 EU volitve 2004: EU in PIKA!, prvič 21.00 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.00 Preverjeno, POP TV, prvič 00.00 Video top 30, lestvica glasbenih spotov Kanal III v3 PCI» .TV ' 11.55 CESTA BRATSTVA IN ENOTNOSTI, DOKUMENTARNA RETROSPEKTIVA 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME 13.15 SPET DOMA, PONOVITEV 15.05 ZAJEDAVCI, KANADSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, PONOVITEV 15.55 MOSTOVI - HIDAK: MOJ GOST, MOJA GOSTJA... - VEND...GEM... (VPS 15.55) 16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) 16.50 NA LINIJI, ODDAJA ZA MLADE (VPS 16.50) 17.25 JASNO IN GLASNO, KONTAKTNA ODDAJA ZA MLADE (VPS 17.25) 18.05 MODRO (VPS 18.10) 18.40 RISANKA (VPS 18.40) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.35 ŠPORT, VREME, MAGNET 20.00 VOLITVE V EVROPSKI PARLAMENT 2004 (VPS 20.00) 20.30 TEDNIK (VPS 20.30) 21.25 OSMI DAN (VPS 21.30) 22.05 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.10) 22.55 KNJIGA MENE BRIGA (VPS 22.55) 23.15 GLASBENI VEČER - SLOVENSKI GLASBENI DNEVI 2004 23.15 SAMOSPEVI MARI|A KOGO|A (VPS 23.20) 23.45 SODOBNA SLOVENSKA GLASBA Z ANSAMBLOM STOP (VPS 23.45) 0.20 NOČNI IZBOR 0.20 DNEVNIK, ŠPORT 1.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.15) 1.30 JASNO IN GLASNO, KONTAKTNA ODDAJA ZA MLADE 2.10 MODRO 2.40 TEDNIK 3.35 OSMI DAN 4.05 SPET DOMA 5.50 INFOKANAL Pop TV PO» 06.00 Vldeostranl 07.00 Pokemonl, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 07.55 TV prodaja 08.25 Risanke 08.50 TV prodaja 09.10 Agencija, 11. del ameriške nanizanke 10.10 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 10.55 Videallsti, glasbene lestvice 11.15 Ekskiuzlvni magazin, ponovitev 11.45 Automobllle 12.00 TV prodaja 12.25 Risanke 13.15 TV prodaja 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Pokemonl, sinhronizlrana risana serija 14.30 Videallsti, glasbene lestvice 15.30 Babel, francosko kanadski družinski film, 1998 17.15 IV prodaja 17.30 Sto Izložb, sto strasti, 196. del italij. tele. 18,00 TV prodaja 18.30 Pokemonl, risani film 19.00 Videallsti, .glasbene lestvice 20.00 SuperNov@ Multi Taients - 2. izločitvena oddaja, prenos 23.00 Sijaj 23.30 Reporter X 00.00 Lepote Dubrovnika, dokumentarna oddaja 00.15 TV prodaja 00.45 Videostranl ČETRTEK, 27.5.2004 Slovenija 2 Slovenija 1 a 6.00 TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.15 6.20 TEDENSKI IZBOR 6.20 KULTURA 6.30 ODMEVI 7.00 DOBRO JUTRO (VPS 07.00) 9.00 POROČILA (VPS 09.00) 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 VOLKOVI, ČAROVNICE IN VELIKANI, RISANA NANIZANKA, 18/39 9,15 RISANKA 9.20 POD KLOBUKOM 9.55 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.30 VEM-VEŠ 11.25 V KRALJESTVU PAND, NEMŠKA _POLJUDNOZNANSTVENA ODDAjA_ Kanal A 9.15 TV prodaja 9.20 Spet zaljubljena, 3. sezona, ponovitev 11. dela ameriške nadaljevanke 10.10 Lov za zakladom, 2. sezona, ponovitev 7. dela avstralske nanizanke 11.00 Non Stop Music, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Spet zaljubljena, 3. sezona, 12. del am. nad. 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 153. del am. nad. 14.40 Vsi moji otroci, 48. del ameriške nadaljevanke 15.30 TV prodaja 16.00 Lov za zakladom, 2. sezona, 8. del avstralske nanizanke 16.55 Ha!: Skrita kamera, humoristična oddaja 17.25 Samski stan, 2. sezona, 17. del ameriške humoristične nanizanke 17.55 Hugleyevi, 4. sezona, 7. del ameriške humoristične nanizanke 18.25 XXL premiere 18.30 Non Stop Music 20.00 Krimič: Luknja, angleški film 21.50 Mrtve priče, 1. sezona, 5. del angleške nanizanke 22.50 Samo bedaki in konji, 3. sezona, 2. del angleške humoristične nanizanke 23.30 Šov ]erryja Springerja, pogovorna oddaja ^ 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Maščevanje, ponovitev 88. dela španske nad. 9.40 Klon, ponovitev 32. dela brazilske nad. 10.30 TV prodaja 11.00 Moja Sofija, ponovitev 27. dela španske nad. 11.50 Družinske vezi, ponovitev 110. dela brazilske nadaljevanke 12.45 Na kraju zločina, 3. sezona, ponovitev 19. ameriške nanizanke 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Družinske vezi, 111. del brazilske nad. 15.55 Moja Sofija, 28. del španske nadaljevanke 16.55 Klon, 33. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, 89. del španske nad. 19.00 24UR 20.00 Trenja 21.30 Popolni četrtek: Prijatelji, 10. sezona, 15. del ameriške nanizanke 22.00 Na kraju zločina: Miami, 1. sezona, 17. del ameriške nanizanke 22.55 XXL premiere 23.00 Ubiti in umreti za boga, dokumentarna odd. 0.15 24UR, ponovitev 1.15 Nočna panorama TevePika E03 6.15 TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.30 6,30 INFOKANAL 9.05 EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 09.05) 9.35 MOSTOVI - HIDAK, PONOVITEV 10.05 INFOKANAL 11.00 TV PRODAJA 11.30 ZABAVNI INFOKANAL 13.50 TV PRODAJA 14.20 VIDEOSPOTNICE: STEREO, PONOVITEV ' 14.50 SKOZI ČAS (VPS 14.55) 15.15 KOLESARSKA DIRKA PO ITALIJI, PRENOS (VPS 15.15) 17.50 DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 90/158 (VPS 17.55) 18.15 DIVJA MODRINA, OVOZELANDSKI FILM, PONOVITEV (VPS 18.20) 19.55 DP V KOŠARKI (M), 2. TEKMA FINALA KONČNICE, PRENOS (VPS 19.55) 21.45 POSEBEN POGLED: HLADNE KAPLJE NA VROČE KAMNE, FRANCOSKI FILM (VPS 21.55) 23.10 VIDEOSPOTNICE: VROČE (VPS 23.15) ^ 23.40 JULIANE, DANSKA LITERARNA NAD., 3/4, PONOVITEV (VPS 23.45) ^ 0.25 INFOKANAL 9.00 10.00 10.30 11.00 12.00 12.30 12.45 13.00 15.30 17.00 17.30 18.00 18.30 19.00 20.00 21.00 21.30 22.30 23.00 00.00 Poslovni studio, dnevno Informativna oddaja, pon Jana, oddaja o sončni strani življenja, tema: nova sestava družine v 21. stoletju, pon Pogled v prihodnost z jasnovidko Sašo s kristalno kroglo, pon EU volitve 2004: EU In PIKA!, pon ŠKL, šolska košarkaška liga, prvič Samozdravllna energetska metoda Rudija Klarlca, pon Z glavo na zabavo, pon Knjiga na muhi, oddaja o knjigi Video top 30, lestvica glasbenih spotov Pod Židano marelo, oddaja z narodno zabavnimi ansambli, prvič Zrela leta z Melanijo Šter, oddaja za tretje življensko obdobje, pon EU volitve 2004: EU in PIKA! Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, prvič Poslovni studio, dnevno Informativna oddaja, živo Predah v gibanju, vodi: Jana Debeljak, pon EU volitve 2004: EU In PIKA!, prvič Jana, oddaja o sončni strani življenja, tema: alkoholizem, gost: dr. Janez Rugelj 24 UR, informativna oddaja Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon Ekstra magazin, prvič Video top 30, lestvica glasbenih spotov Kanal III T73 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 07.55 TV prodaja 08.25 Risanke 08.50 TV prodaja 09.10 Kako preživeti, 10. del ameriške serije 10.10 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 10.55 Videalisti, glasbene lestvice 11.30 Mohorjeva založba Celovec skrbi za mlade bralce, reportaža 12.00 TV prodaja 12.25 Risanke 13.15 TV prodaja 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 14.30 Videalisti, glasbene lestvice 15.30 Igra usode, am. romantična komedija, 2001 17.15 TV prodaja 17.30 Sto izložb, sto strasti, 197. del itali. telenovele 18.00 TV prodaja 18.30 Pokemoni, risani film 19.00 SuperNov@ Multi Taients - 2. izločitvena oddaja, ponovitev 20.00 SuperNov@ Multi Taients Hrvaška, reportaža 22.30 Automobille 22.55 Zadnji dnevi Frankieja Muhe, ameriški triler, iw7 a 00.40 TV prodaja 01.00 Videostrani Demokracija • Četrtek, 20. maja 2004 © radijski program RADIO OGNJIŠČE PETEK 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 PoroCila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za dušo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08,30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poroiila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 1115 VoSiilo PRO-jevcem 12.30 Poroiila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 CV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 INFO oddaja 15,30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poroiila, Vaia pesem 18.15 2. in 4. Skriti zaklad 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 Klasična glasba Ponovitve: 23.00 Doživetja gora in narave 24.00 Srečno na poti 04.40 Radio Vatikan SOBOTA 15.00 15.30 15.50 16.00 17.00 18.00 18.15 19.30 19.45 20.00 20.20 20.30 21.00 21.15 22.00 23.00 24.00 04.40 INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Mali oglasi Slovene' Slovenca vabi Poročila, Vaša pesem Naš gost Poročila Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? Radijska molitev Škofov govor pred nedeljo 1. Gospod kliče 2.-4. Vodnik po Sv. pismu 3. jezus živi Ponovitve: Za življenje Obala neznanega Slovene' Slovenca vabi Radio Vatikan NEDELJA 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za dušo 06.20 Prognostlk 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Škofov govor za nedeljo (ponov.) 07.00 Zvonjenje 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Prenos sv. maše 10.00 Oznanila 10.15 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Glasbena voščila 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Slovencem po svetu In domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Za otroke 19.45 Škofov govor za nedeljo 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Obala neznanega - izzivi vere 21.30 Radijski roman Ponovitve: 22.00 Naš gost 23.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 23.30 Sobota ob 21.15 00.30 Graditelji 04.40 Radio Vatikan PONEDELJEK 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za dušo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 jezikovni brevir 08.00 Naravoslovne zanimivosti 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Sobotna iskrica 10.30 Poročila, Vaia pesem 11.00 Za življenje, danes in jutri: 1. Besede mičejo 2. Zakonci 3. Svet oblikuje mlade 4. Betanija 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voičilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Glasbena voSčila 13.30 Stare, ma lepe 07.00 Zvonjenje 14.00 Kratke novice 07.15 Bim-bam-bom 14.05 Napovednik 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 14.15 GV v etru 07.50 Jezikovni brevir 14.30 Kulturni utrinki 08.00 Kmetijski nasvet 15.00 INFO oddaja 08.30 Koledar prireditev 15.30 Osmrtnice, obvestila 08.45 Spominjamo se 15.50 Koledar prireditev 09.00 Poročila 17.00 1. Zdravstvena 2.0 šolstvu 3. Pravne 09.15 Napovednik zagate 4. Za streho nad glavo 10.00 Poročila 18.00 Poročila, Vaša pesem 10.15 Srečno na poti 18.15 Glasovanje za Vašo pesem 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 19.00 Glas Amerike 12.00 Zvonjenje 19.10 Kratke novice 12.05 Biser za dušo 19.15 Napovednik 12.15 Voščilo PRO-jevcem 19.30 Za otroke 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 13.00 Zlati zvoki 20.00 Radio Vatikan 14.00 Kratke novice 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 14.05 Napovednik 20.30 Prijatelji radia Ognjišče 14.15 GV v etru 21.30 Mozaik dneva 14.30 Kulturni utrinki 22.00 1. Zanimivosti nočnega neba 15.00 INFO oddaja Ponovitve: 15.30 Osmrtnice, obvestila 23.00 Sakralna glasba 15.50 Koledar prireditev 24.00 Slovencem po svetu in domovini 16.00 Mali oglasi 04.40 Radio Vatikan 17.00 18.00 18.15 Pogovor o Poročila, Vaša pesem Aktualna tema TOREK 19.00 19.10 Glas Amerike Kratke novice 19.15 19.30 Napovednik Za otroke 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 05.30 Vreme, ceste Poročila 19.45 20.00 Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan 05.45 06.00 06.10 Napovednik programa Svetnik dneva Biser za dušo 20.20 20.30 21.30 Kaj bo jutri na R.O.? Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) Mozaik dneva 06.20 Prognostik 22.00 Glasba z znamko 06.30 06.35 06.45 Kratke novice Kličemo 113 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 23.00 04.40 Ponovitve: Šport na Radiju Ognjišče Radio Vatikan 05.00 Pogumno v novi dan 19.30 19.45 20.00 20.20 20.30 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za dušo 21.30 22.00 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje 23.00 besede z razlago) 24.00 07.00 Zvonjenje 04.40 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir * 08.00 Kmetijski nasvet * 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 05.00 09.00 Poročila 05.10 09.15 Napovednik 05.30 10.00 Poročila 05.45 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 06.00 11.15 Iz založbe TDO 06.10 12.00 Zvonjenje 06.20 12.05 Biser za dušo 06.30 12.15 Voščilo PRO-jevcem 06.35 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 06.45 13.00 Mali oglasi 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaia pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duSo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 17.00 Šport na Radiju Ognjišče I. 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Šport na Radiju Ognjišče II. 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik Za otroke Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? 1. Luč v temi, 3. Vstanl in hodi 2. 4. in S. Juretov večer Mozaik dneva 1. in 3. Sončna pesem, 2. 4. In 5. Svetloba in sence Ponovitve: Ponedeljek ob 17.00 Prijatelji radia Ognjišče Radio Vatikan ČETRTEK SREDA 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za dušo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 09.30 Založba Družina 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave 11.00 Kratke novice. Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar Družine 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 1.-3. Dijaška oddaja 2.-4. Skavtski potep 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Karavana prijateljstva 1. 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva II. Ponovitve: 23.00 Pogovor o 24.00 Sveta vera bodi vam luč 04.40 Radio Vatikan © Demokracija • 21/2004 športna kolumna Esad Babačič Zlati časi košarkarskega moštva iz Sacramenta, ki ima pri nas vsaj toliko navijačev kot moštvo iz Los Angelesa, so očitno pri koncu. Ko tole pišem, še ni znano, ali se bo prebilo do konferenčnega finala, kljub temu pa je že sedaj jasno, da je svoj vlak za naslov prvaka zamudilo. Vonj po prstanih Moštvo, ki ne ujame pravega trenutka, je obsojeno na počasno umiranje, ki se kaže v postopnem padanju ritma. "Kralji" gredo kljub občasnim eksplozijam zlagoma navzdol. Vse skupaj je podobno ognjemetu brez barv in zvoka. Tisti, ki skrbijo za prihodnost ekipe, že nekaj časa vedo, kaj se bo zgodilo. Tudi če jim po naključju uspe osvojiti naslov, bo moštvo razpadlo. In to tako, da se bodo lastniki znebili Chrisa Webbra, ki sicer velja za vodjo na igrišču. Prav ta igralec je najbolj kriv, da njegovo moštvo v minulih sezonah ni pobralo vsaj enega kompleta prstanov, ki so se tako omamno ponujali. Tudi letos je na igrišču bolj breme kot kaj drugega. Čudno, saj gre za enega najboljših igralcev NBA zadnjega desetletja. Toda tako pač je: niso vsi rojeni zmagovalci! Nekateri znajo prestopiti mejo večnosti, drugi je ne bodo mogli nikoli. Kobe Bryant je recimo eden tistih, ki ima zagotovljen prostor na drugi strani - med nesmrtnimi. Letos je to samo potrdil, čeprav ne igra svoje najboljše košarke. Eno je početi čudeže v regularnem delu, nekaj drugega pa v končnici. In to skoraj vsak večer. Tokrat se je s svojo čarovnijo dotaknil igralcev San Antonia, ki so prišli v spopad kot favoriti, na koncu pa izpadli kot največji osmoljenci. Začelo se je skoraj sanjsko, saj je moštvo našega Ra-doslava Nesteroviča povedlo z nič manj kot dva nič v zmagah, "jezerniki" pa so v nadaljevanju popolnoma preobrnili izid in na koncu kot osmo moštvo v zgodovini te lige zmagali serijo po takšnem zaostanku. Priznati moram, da sem bil eden tistih, ki niso verjeli v vrnitev zvezdniške zasedbe iz Los Angelesa. Se posebej po tistem, kar je na začetku prikazal mali Tony Parker, ob katerem je bil Payton videti kot odslužena parna lokomotiva. Vsi so pričakovali, da bo veliki Phil našel kakšno drugo rešitev, toda prekaljeni maček ni storil ničesar. Vera v svoje igralce je na prvem mestu je bilo vodilo, s katerim se je odzval na klice s tribun in priporočila strokovnjakov. Mirno je preslišal vse sugestije v zvezi s pretiranim egoizmom nekaterih igralcev in ostal neomajen v svoji filozofiji. Kot da se ne bi zgodilo nič, je v Los Angelesu zaigral z istimi košarkarji v istih vlogah, le da so bili tokrat to neki drugi ljudje, ki takšen stroj enkrat ogreje, ga je težko ustaviti. Stari lisjaki so zdaj gotovo zavohali vonj po prstanih in ubogi tisti, ki jim še pridejo na pot. Pomembna je tudi povrnjena samozavest Dereka Fisherja, ki ga to moštvo zelo potrebuje. Tudi on je bil dolgo časa v zapeč-ku, od koder je opazoval samo-pašno Garryjevo vedenje, zdaj pa je spet, kot je treba. Spomnimo se izjav Phila Jacksona iz rednega dela: ko bo za to čas, bomo pravi. In so res. Bistvo tega moštva je, da ima največ igralcev, ki lahko odločijo, ko gre "na nož". Medtem ko moštvo LA Lakers čaka, se njihovi nasprotniki pretepajo. Že tako oslabljeno moštvo "kraljev" si je privoščilo incident, v katerem je debelo potegnil branilec Anthony Peeler, ki se je s komolci lotil velikega Kevina Garnetta. Kazen, ki je še dodatno oslabila rotacijo Sacra- Vsi so pričakovali, da bo veliki Phil našel kakšno drugo rešitev, toda prekaljeni maček ni storil ničesar. Vera v svoje igralce je na prvem mestu je bilo vodilo, s katerim se je odzval na klice s tribun in priporočila strokovnjakov. so dojeli lekcijo. Ne bomo se kar tako pustili nekim mulcem, so si mislili Payton, Malone in Shaq pred vrnitvijo domov. Slednji je sicer nekoliko mlajši, a zato toliko bolj prekaljen v bitkah. Nad vsemi pa mirni Phil Jackson, ki je vrnil sliko na začetek. Nesporazumi so bili čez noč zglajeni in vse je bilo kot nekoč. Kot da Pay-ton ne bi bil skregan z Jacksonom in kot da Bryant ne bi bil živčen zaradi stalnih obiskov na sodišču. In seje začel preporod. Ko se menta. Na drugi strani imajo "volkovi" težave s poškodbo Sama Cassia, ki je nepogrešljiv člen moštva. Brez njega ostaneta Mi-nesotti le še dva zares dobra igralca. Garnett in Sprewell pomenita "volkovom" toliko kot Bryant in Shaq "jezernikom", le da sta slednja vendarle nekoliko močnejša. Pa tudi losangeleška klop je zdaj daljša. O morebitnih finalistih z vzhoda pa ne bom izgubljal besed, saj jim častni poraz v velikem finalu ne uide. Demokracija • Četrtek, 20. maja 2004 šport_ Slovenci smo 1. maj oziroma vstop v EU pričakali nadvse športno. Skoraj vsaka slovenska vasica je želela z nečim zaznamovati ta zgodovinski dogodek. Šport pa je tako ali tako že od nekdaj eden poglavitnejših medijev, prek katerega lahko izražamo ne le športne, temveč tudi družbenopolitične namene. Glede na raznolikost in številčnost najrazličnejših prireditev in aktivnosti smo bili zagotovo med najbolje pripravljenimi pristopnicami Morda nas je prekosil le madžarski častnik Andras Fuleky, ki je vstop Madžarske v EU zaznamoval na prav poseben način. Pre- Kolesarjenje po padli meji hodil je namreč kar 1.400 km dolgo pot od Bruslja do Budimpešte. Sicer pa naj omenim samo nekaj pomembnejših športno-kulturnih dogodkov, predvsem pa podvigov: ultramaratonca Ra-dovan Skubic-Hilarij in Dušan Mravlje sta skupno pretekla skoraj 1.850 kilometrov; prvi je iz Zagorja tekel v Bruselj, drugi pa je tekel po Sloveniji (od Lendave do Nove Gorice); v Bovcu so se na slavnostno prizorišče spustili padalci, na koroškem nebu pa je sočasno poplesovala znamenita akrobatska es-kadrilja "predrznih puščic" (katerih stroške je prevzela Slovenska vojska). Organizacijsko-vzdržljivostni zalogaji Značilnost omejenih dogodkovje bila izjemna medijska (sponzorska) podprtost, kar ne nazadnje priča tudi o sporočilni, medijski, javnomnenjski oziroma "politični" (subjektivni) pomembnosti samih aktivnosti. Kljub temu so bile prav vse podprte vsaj na najnižji upravni ravni; sporočilno pa so bile za svoje (mikro)regije in lokalno prebivalstvo nemara izrazitejše in dovzetnejše miniaturne parade pihalnih orkestrov, nogometne tekme, potop v reko Sočo, spust potapljačev in čolnarjenje do Gornje Radgone ali kolesarsko-motoristični po- hod po trasi "osmica" (Trate, Gornja Radgona, Gederovci). Tudi ti dogodki so vsak po svoje odločilno vplivali in krojili občinsko proslavljanje vstopa Slovenije v EU, hkrati pa zahtevali ogromno organizacijskih spretnosti in tudi športnih motivov. Med tovrstne organizacijsko-vzdržljivostne zalogaje je zanesljivo sodilo tudi kolesarjenje po "padli" meji, ki ga je izpeljalo kolesarsko društvo MTB Špica s Ptuja. Špica je podirala meje Kolesarsko društvo MTB Špica s Ptuja je vstop Slovenije v EU zaznamovalo z glavno aktivnostjo kluba -kolesarjenjem. V dveh dneh so prevozili 650 kilometrov ob mejah Slovenije z Italijo, Avstrijo in Madžarsko, projekt pa poimenovali: Kolesarjenje po padlih mejah. Ker pa ob meji prire- ditve niso mogli skleniti, so pot nadaljevali do Ptuja, kjer jih je pred občinsko zgradbo pričakal župan. Na pot so se podali zgodaj zjutraj v četrtek, 29. aprila. Še pred tem so prenočili v Piranu, Sokolska zveza Slovenije pa jim je omogočila, da so na tiskovni konferenci v sredo popoldne razgrnili svoje načrte tudi primorskim novinarjem. (Naslednji zapis bo predelava kolesarskega dnevnika Uroša Gram-ca, enega od 25 mušketirjev, ki so s kolesom polagoma "podrli" mejo.) Štart ob morju Kratki noči je sledil dolg dan; začel se je ob svitu (5.35) na mejnem prehodu Lazaret pri Debelem rtiču. Najprimernejša pot je vodila čez mejni prehod Škofije, nato pa na nič kaj prijetne vzpone na Mačkovlje in Na kancu poti je petindvajseterico kolesarskih mušketirjev sprejel ptujski župan. proti Bazovici. Ko se je dan še prebujal, so svoje kolesarjenje delno že končali Marjan, Peter in Leon (na mejnem prehodu Lipica na 400 m nadmorske višine). Čakala jih je še popoldanska etapa od Gozda Martuljka do Tržiča. Najhitrejša ekipa kolesarjev - Dean, Ivo, Robert in Sergej - bi si vsekakor zaslužila težji teren, saj sije z zavidljivim povprečjem nad 35 km/h zagotovila, da je skozi Sežano in Novo Gorico v Deskle prišla še pred časom, ki ga je načrtovala. V objemu gora Car Soške doline so spoznale naslednje tri skupine, ki so se v naslednjih 100 kilometrih morale dvigniti kar za tisoč višinskih metrov. Najprej Robert, Željko, Aleš in Damir, nato Matej, Jure, Žiga, Žare in Damijan, "najlepšo" etapo od Bovca na Predel s spustom do Trbiža prek mejnega prehoda Rateče do Gozda Martuljka pa so imeli Miha, Aljoša, David in Uroš. Zahrbtnost in težavnost vzpona na mejni prehod Predel so občutili tudi na lastni koži. Da pa ni bilo vse "črno", je poskrbelo sonce, kije posijalo prvič v tem dnevu. Ko so Marjan, Peter in Leon opravili svoj "dolg' (drugih trideset kilometrov), jih je čakal še en "biser" - vzpon na Jezersko. Demokracija • 21/2004 Pred tem so Andrej, Emil in Darko morali prevoziti še 50 kilometrov. A po vsakem dežju posije sonce in po vsakem soncu pade dež. Jezersko je bilo namreč zavito v temne oblake. Slabo vreme skupine ni oviralo, kaj šele ustavilo. Kolesarili so vsak svojim zmožnostim primemo, na vrhu (na tristotem kilometru) pa je že zadišalo po zmagi. Andrej se je do vrha ravno prav segrel, na poti do Dravograda pa je zaradi prazne zračnice moral predčasno odstopiti. Pri štirih stopinjah nad ničlo, vdežju in gosti megli na Jezerskem so se kolesarji vprašali, ali so sploh še na sončni strani Alp, ko so v prelepem sončnem zahodu kolesarili proti Pliberku (ali je avstrijska Koroška tudi Slovenija?). Le "dolžniki" s prvega dela poti so morali še opraviti svoje delo. Slednjič so le prispeli do mejnega prehoda Holmec, kjer so jih policisti in cariniki kot vsepovsod z navdušenjem sprejeli. Kmalu zatem pa so že (na koncu prvega dne) zapeljali mimo table z napisom Dravograd. Najtežji del kolesarjenja je bil torej za njimi, časa za proslavljanje pa ni bilo na pretek, saj jih je po kratki noči čakal še en naporen dan. Ko zbudiš petelina Štiriurni spanec v Libeličah jim je na kratko Prašnikarjevo slovo Slovensko športno javnost je pretekli teden najbolj zaposlovala napovedana menjava na čelu slovenske nogometne reprezentance. Kot je bilo pričakovati, se je moral po četrtkovem kolegiju vodstva Nogometne zveze Slovenije (NZS) s trenerskega mesta posloviti Bojan Prašnikar, novi trener slovenske izbrane vrste pa naj bi bil znan najpozneje 24. maja. Kot je v obrazložitvi takšne odločitve dejal predsednik NZS Rudi Zavrl, so se pogodbo s Prašni-karjem odločili razdreti zaradi slabih rezultatov in slabega stanja v reprezentanci. "Stanje v reprezentanci je postalo anemično, kot neka vdanost v usodo, in kazalo je, da so nastopi v izbrani vrsti nogometašem bolj odveč kot ne. Tudi selekcioniranje, v katerega se nismo vmešavali, je bilo nedosledno, morda celo nerazumljivo, saj MTBŠPICH MTB Spica Ptuj: "Glavno pri tem je bilo, da je bilo zabavno, koristno in konec koncev pomembno tudi za prepoznavnost našega kolesarskega društva, mesta Ptuja in za zaznamovanje enkratnega dogodka - vstopa v Evropsko unijo!" le za silo povrnil izgubljene moči, vstajanje ob 3.30 in odhod ob 5.35 pa je na nekaterih za nekaj časa pustil posledice. Prve "žrtve" so bili znova Marjan, Peter in Leon, najstarejši člani ekipe, ki po ustnem izročilu potrebujejo najmanj spanca. Žreb štartov skupin je bil torej zelo prikladen. Naprej pa je šlo po že ustaljenem vrstnem redu, le da so skupine namesto 60 km kolesarile 40 km; od Koga do Ptuja so pedale vrteli vsi skupaj. Razpoloženje je bilo precej bolj sproščeno, saj je bila glavnina dela opravljena, kolesarili so po bolj znanih krajih, za nameček pa je bil sistem menjav že dodobra utečen. Ob poti so si očitno pridobili tudi občinstvo, nekaj časa pa je ostalo tudi za postanke. Ker pa časa seveda ni bilo na voljo v neomejenih količinah, so menjave opravili tudi ob sprejemih. Ob 9.30 so prikolesarili v Gornjo Radgono, kjer je bilo že vse pripravljeno za proslavo. Pot so nadaljevali proti Goričkemu, skrajnemu severozahodnemu delu Slovenije, ki so priložnost dobili nekateri igralci, ki si nastopa v reprezentanci A ne zaslužijo. Perspektiva je bila slaba in ni vlivala upanja v športni javnosti, ki ima sicer zelo visoka merila. Gre za razprodajo ugleda Slovenije, ki si ga je že pridobila v pretek- je ob sončnem vremenu prav prijetno za kolesarjenje. Morda jebilo uživanja celo malce preveč, saj so se za trenutek izgubili. Vendar nič hujšega: so pač re-kreativci in ne kolesarski stroji. Ce so prvi dan kolesarili v začrtanih skupinah, seje drugi dan vse pomešalo. Nekaterim je ostalo preveč energije, predvsem Ivu, Robertu in Sergeju, ki so bili neutrudljivi in so se po opravljenem svojem ciklusu pridružili drugim in tako poživili kolesarjenje. Dnevni števec se jim je zvečer ustavil okrog številke 150 km. Naslednji sprejem so doživeli v Lendavi. S prihodom ob 14. uri so tudi tam obogatili dogajanje, lendavski projekt, poimenovan 24 ur športa, pa se je začel šele ob 17. uri. Sedemnajst športnih panog so izvajali 24 ur in tako izvirno poživili praznično dogajanje po vsej državi. Zadnja skupina, ki se ji je ta dan pridružil še Dani, je "splezala" na Kog, od tam pa se je začelo kolesarjenje za "zdravo dušo in telo". Vsi kolesarji, ki so do tedaj prevozili skupaj že 600 kilometrov, so Atene včasih tudi šport skupaj z ducatom domačinov vrteli pedale vse do gimnazije v Ormožu, kjer so jim nadvse prisrčno zaželeli srečno pot do Ptuja. Ob boku so vozili tudi motoristi kluba Kurent, njihovi stalni spremljevalci, in odločilno pripomogli k varnejšemu kolesarjenju. Tudi s kolesom gre včasih prehitro SD v Zamušanih, ki združuje rekreativne kolesarje, jim je pred gasilskim domom pripravilo prelep sprejem. Tu so se jim pridužili skoraj vsi preostali člani MTB Spica (približno 45) in še mnogi drugi privrženci tega športa, ki tudi sami radi sedejo na kolo. Skupina približno 80 kolesarjev se je tako skupaj pripeljala na Ptuj, veličasten sprejem pred stavbo mestne občine pa jim je ponujal dovolj razlogov, da so se lahko končno oddahnili in dejali: Uspelo nam je! Kljub naporom in številnim prevoženim kilometrom so bili prav zadnji kilometri do Ptuja najlažji od vseh. Časa za razmišljanje o podvigu pa kljub počasni vožnji ni bilo ... bili so preprosto veseli, da jim je uspelo in da so se vrnili v najlepše mesto na svetu - Ptuj. Glede na to, da so priprave trajale pol leta, je kolesarska avantura morda celo prehitro minila. Lovro Kastelic Fotografiji: Reuters '■'iiiMMMt Eden izmed razlogov za Prašnikarjevo zamenjavo je bil verjetno tudi poraz proti Švici. losti. Sam izgovor, da je slovenska trica Fani Pali Petralia z rdečim vi-liga slaba, da ni pravih nogometa- nom krstila skoraj 8.500 ton težko šev, je neprepričljiv. Treba je pač dati konstrukcijo, kar naj bi po grških priložnost drugim," je dejal Zavrl. V javnosti pa medtem že krožijo imena morebitnih novih kandidatov za selektorski stolček. Najpogosteje omenjajo Braneta Oblaka. presenetijo Predstavniki nadzorne komisije Mednarodnega olim- Osrednji pijskega komiteja (MOK) so bili pretekli teden po daljšem času znova pozitivno presenečeni, saj so na prizorišču letošnjih olimpijskih iger v Atenah začeli graditi strehe na osrednjem olimpijskem stadionu. Prvi od dveh skoraj 300 metrov dolgih in 72 metrov visokih lokov ostrešja se počasi bliža svojemu načrtovanemu mestu. Se pred tem je grška kulturna minis- stadion končno dobiva streho. običajih prinašalo srečo. Prireditelji računajo, da bo prvi lok 71 metrov nad stadionom postavljen v treh ali štirih dneh, saj ga lahko v eni uri dvignejo le za okoli pet metrov, šele takrat pa se bodo lotili drugega loka. Po zagotovilih izvajalcev bo stadion Spiridon Louis, ki bo predstavljal osrčje letošnjih OI, povsem dokončan do konca junija. Demokracija • Četrtek. 20. maja 2004 © popkultura [Jt ii(|iifivt sčeiii žiHjko JuksiuiuviC Tretji! mestu ji! zasuilel Iz Turčije v Ukrajino V turškem Carigradu je bilo prejšnji teden 49. tekmovanje za na deseterica se je tako pridružila pesem Evrovizije. Slavo in čast velikega tradicionalnega spek- 14 državam, ki jim je bil finale že takla si je pripela Ukrajinka Ruslana s pesmijo Wild Dances. zagotovljen. To so bile: Turčija kot Največja vseevropska televizij- | država gostiteljica, devet držav z ska glasbena prireditev je letos pr- . ■ I 1| : : .; najboljšo lansko uvrstitvijo v latvij-vič - zaradi izrednega števila prijav- ••^■■■■■■ippiii ski Rigi - Avstrija, Belgija, Islandi-ljenih držav (kar 36) -potekala vdveh JBk fl B, ' ja, Irska, Norveška, Poljska, Romu-krogih, saj je bilo takšno število na- ^^ nija, Rusija in Švedska - in štiri ve-stopajočih preveč za en sam večer. Ta- f \ like - Nemčija, Velika Britanija, ko predizbor kot veliki finale sta po- ^Kji Francija in Španija, ki največ pritekala v dvorani Abdi Ipekci, 15 ki- x / fcpjpT sPevaj° k proračunu EBU, v kate-lometrov oddaljeni od središča Ca- fp imj 1'J rega je včlanjenih 71 javnih televizij rigrada. Dva tekmovalna večera za V ftp I; \J®>1 i iz vseh evropskih držav. Glavna evropsko popevko, katere tradicija ^ jf' zmaSova^ta Je toreJ Ukrajina in pev-sega v leto 1956, sta letošnja novost. _ " ka Ruslana s pesmijo Wild Dances. Na polfinalnem večeru se slo- | ^ Drugo mesto je pripadlo Željku venskemu predstavniku duetuPla- , cV Joksimoviču (Lane moje) in Srbiji tin s pesmijo Stay Forever ni us- /jQjUf"..# ^T in Črni gori, na tretje pa se je uvrs- pelo uvrstiti v finale. Televizijski Ukrajinska zmagovalka Ruslana s til grški pevec Sakis Rouvas. glasovalci so izmed 22 nastopajo- pesmii° Wild Dances ie navdušila' Kaj dodati za konec? Slovenci čih za finale izbrali pevce, ki so jih banija, Ciper, Makedonija, Hrvaš- smo znani po tem, da se na tek- v boj za evrovizijski "grand prix" ka, Srbija in Črna gora, Bosna in movanjihEvrosonganeodrežemo poslale Malta, Grčija, Ukrajina, Al- Hercegovina ter Nizozemska. Izbra- najbolje. Barbara Kavtičnik Lenny Krsvitz in Baptism Izšel je novi album Lennyja Kra-vitza Baptism! Gre za Kravitzev dolgo pričakovani (sedmi) studijski album, za katerega pravijo, da je njegovo najbolj dovršeno delo doslej. Na njem je 13 izvirnih skladb, med njimi novi singel Where Are We Runnin. Zanimivo je, da je avtor vseh skladb Lenny sam, poleg tega jih je tudi spro-duciral in aranžiral, celo zadnji video-spot je Kravitz režiral sam v sodelovanju s Philom Andelmanom. Poleg singla Baptism predstavlja izvrstne skladbe, kakršna je Mister of Rock 'N Roll, ki jo je revija Rolling Stone opisala kot "a psychedelic, Moog-driven stamper with big rock swagger". Album vsebuje tudi skladbo Storm, ki vključuje poseben nastop rapeijaJay-Z-ja. V podporo svojega novega albuma Baptism je Lenny napo- Victoria ne bo rapala Kmalu bo izšel rapalbum Victo- vedal svetovno turnejo, ki jo bo začel 31. maja na znanem nizozemskem festivalu Pink Pop. Slab mesec pozneje, 22. junija 2004, bo Lenny Kravitz nastopil na Stadionu za Bežigradom v Ljubljani. Pa še ena zanimivost o Lennyju. Pevec pravi, da ne verjame v nošenje spodnjic ali uporabo vodice po britju - na prvem zmenku. ppresis i ^-®-prevajalni sistem POTREBUJETE POMOČ PRI PREVAJANJU? Elektronski s 1 o v a r j i Prevajalni sistem Presis z vgrajenim pomnilnikom prevodov je odlično orodje za pomoč pri prevajanju iz slovenskega v angleški jezik in obratno. Zaradi samodejnega prevajanja, ki upošteva osnovne slovnične značilnosti obeh jezikov, je prevajanje z njegovo pomočjo hitrejše in udobnejše. Prevajalnik lahko preizkusite na http://presis.amebis.si ► najbolj razširjeni in največji elektronski slovarji pri nas ' ► preprost in učinkovit uporabniški vmesnik ► slovenščina, angleščina, nemščina, italijanščina, ... ► splošni, poslovni, pravni, medicinski,... ............ ► enouporabniške, mrežne in intranet verzije ► uporabniška vmesnika ASP32 in MKZ ► hitra in enostavna iskanja Amebis d.o.o., Bakovnik 3, p.p. 69, 1241 Kamnik, Slovenija Tel./faks: +386 1 831 10 35, e-mail: info@amebis.si, http://www.amebis.si © Demokracija »21/2004 rie Becham, na njem pa znamenita Posh ne bo niti pisnila. Damon Dash, producent in nekdanji prijatelj, je Posh zamenjal z vokalom nekoga drugega. Njegova odločitev je sledila načinu obnašanja Victorie in njenega menedžerja do Damona. Dash je sicer z Victorio začel sodelovati liani. Z njo naj bi posnel 14 pesmi, vendar je hip-hoper dejal, da doslej ni dobil niti dolarja plačila. "V projekt je šlo veliko dela in nočem ga vreči stran. Damon trdi, da ima sam vse pravice do pesmi, čeprav jih je nekaj oglasi ^nánmasof J 'mtinm»*1* RADIO tTAjnSKI VAL. 0.0.0., SMAKJt ni JSLjAH AiméSV TR9 21. 3240 ÍMAXJE PXf JilSAH UfHAVA: (03] Í171210, STtmO: (03) II 71230 WWW.KADIO.STAJOÜKI.VALSI Napeta avtobiografska pripoved Dušana Lajovca, v kateri je slednji doživel na stotine nevarnih In zanimivih dogodkov. V knjigi je zajet čas med obema svetovnima vojnama, druga svetovna vojna in nastop komunističnega režima. Čas, ko je bil avtor ilegalec Kraljeve vojske v domovini, obveščevalec za potrebe zaveznikov in še marsikaj. Knjigi je dodan seznam sodelavcev Udbe. ifOBODO IN v , ,!I|S RDEČO ZVEZDO s ^cMED SVOBODO IN RDEČO ZVEZDO j KNJIGA, KI OBSEGA 347 STRANI, STANE 6.200 TOLARJEV (V CENO NI VKLJUČENA POŠTNINA). horosko od teh pomagala napisati Posh. Dodal je še: "Z mojega stališča je tako: dokler mi za pesmi ne plačajo, lahko z njimi počnem, kar koli hočem." Damon je še dejal, da nibil Vic-toriin menedžment nikoli srečen, da se je pevka podala v raperske vode. Bik (21. april - 21. maj) Ne morete si razložiti, zakaj se ljudje okoli vas vedejo tako čudno. Kdo ve, morda je kaj takega v vodi. Toda vznemirjate se v prazno. Takšno stanje bo zagotovo minilo prej, kot si mislite. V četrtek boste imeli prijetno srečanje s starim prijateljem, ki ga že dolgo niste videli. Dvojčka (22. maj - 21. junij) Samo mislite si, da veste, kaj se dogaja, toda v resnici ste preplašni, da bi pogledali iz svoje ograde in videli vso resnico. Dober nasvet boste slišali konec tedna; če ga boste upoštevali, vam ne bo šlo slabo. Rak (22. junij - 21. julij) Pravkar izlivate svoje srce, vendar vas nihče ne posluša. Odkrito povedano, tudi vam je vaš lastni problem malo dolgočasen. Poskusite ga jemati kot matematični problem ali uganko - in videli boste, da ga boste veliko laže rešili. Lev (22. julij - 21. avgust) Uuu, prav vzplameneli ste! Vaša simpatija vam sicer vrača naklonjenost - vse pogosteje se ji namreč vsiljujete v misli, vendar je že zasedena, tako da utegnejo nastati težave. Rajši se obvladajte vsaj toliko, da se reči same uredijo. Devica (22. avgust - 21. september) Naravi vas bolj in bolj vabi v svoje okrilje, dnevi so namreč lepši in lepši. Potrudite se, da boste kljub temu imeli vse reči tako urejene, kot je to potrebno za normalno funkcioniranje. Bodite prepričani, da se vam bo posrečilo. Tehtnica (22. september - 22. oktober) V ponedeljek vas nič ne bo moglo ustaviti, da ne bi uresničili Svojih načrtov. Čez konec tedna bo najboljše obdobje za ureditev vašega partnerskega odnosa. Ne projicirajte svojih negotovosti v druge ljudi - to namreč ni koristno. Škorpijon (23. oktober - 21. november) Aktivnosti tega tedna vas bodo utrudile, zato si boste poiskali miren kotiček, kjer boste lahko počivali. Bodite zadovoljni, da nihče ne godrnja, ker vas toliko časa ni doma. Do vseh bi morali biti bolj prizanesljivi. Strelec (22. november - 20. december) Samo poglejte se! Z ljudmi vam gre resnično dobro, saj ste zelo odprti za različnost. Res pa je tudi, da so taki tudi ljudje okoli vas. Proti koncu tedna boste čedalje bolj na trnih zaradi bližajočih se počitnic - zaželena rezervacija vam bo uspela. Kozorog (21. december - 19. januar) Če je nekaj videti dobro na papirju, še ne pomeni, da je takšno tudi v resnici. Zato rajši prihranite denar za kakšno bolj pametno priložnost. Koncert bo veliko boljša priložnost za druženje kakor klepet ob skodelici kave. Vodnar (20. januar - 18. februar) Sonce je visoko na nebu -vaše namreč, zato imate ogromno priložnosti za to, da vam uspe narediti to, kar si že dolgo želite. Denarne težave se bodo končno končale, nič težkega se vam ne obeta v dneh, ki prihajajo. Ti bodo veseli. Ribi (19. februar - 20. marec) Veliko možnosti imate za napredovanje v svoji karieri, čeprav je to teden, ko je večina ljudi že na dopustih. Z drugimi besedami, polni ste energije, ki vam bo pomagala do velikih uspehov na izbranem področju. Izkoristite ugodni trenutek. Oven (21. marec - 20. april) Dve glavi vesta več! Zelo dobre ideje imate in zelo dober uvid za prihodnost, toda veliko napora bo potrebnega, da boste vse svoje vizije tudi uresničili. Konec tedna se boste počutili malo zamorjeni. Naročite jo na številki 01/434 54 63 ali prek elektronske pošte: obzorja.narocnine@siol.net. Demokracija • Četrtek, 20. maja 2004 Novi airbus bo poleg 555 sedežev premogel tudi restavracijo, brezcarinsko trgovino, bar, • Airbus A 380. Notranjost v letalu bo narejena iz lahkih in kakovostnih mate-galerije in druge prostore, ki bodo poskrbeli za ugodje potnikov. rialov. Takole bo videti potniška kabina za tiste z veliko denarja. zanimivosti Britanski Airbus je pred kra- kim začel izdelovati največje potniško letalo na svetu. Dvonadstropni airbus z oznako A 380 bo sprejel kar 555 potnikov, prvič pa naj bi poletel v začetku leta 2005. Novi airbus, ki je nekakšen odgovor Boeingu in njegovemu ta čas največjemu potniškemu letalu na svetu boeingu 747, bo zgrajen iz najsodobnejših in najodpornejših materialov, ponašal pa se bo z zavidanja vrednimi merami. Dolg bo 73 metrov, visok 24 metrov, razpon kril bo 80 metrov, njihova povšina pa bo znašala 845 kvadratnih metrov. Poleg 555 sedežev in kabin za potnike najvišjega cenovnega razreda bo v celoti opremljen s klimatskimi napravami. V njem bo restavracija, brezcarinska prodajalna, posebna galerija, kjer si bodo lahko umetniško navdahnjeni potniki krajšali čas, bar... Tako kot mere 560 ton težkega letala (ob polni zasedenosti) so fas-cinantne tudi mere najnovejšega objekta, v katerem bodo sestavljali letalo (deli bodo prihajali iz vse Evrope) in so ga posebej za ta namen pred kratkim zgradili in odprli v Franciji. Objekt, ki gaje odprl francoski predsednik Jacques Chirac, je ta čas sedmi največji tovrstni objekt na svetu. V dolžino meri 500 metrov, širok je 250 metrov, visok pa 46 metrov. V njegovo konstrukcijo so vgradili 32.000 jekla (toliko so ga porabili za Eifflov stolp) in 250.000 kubičnih metrov betona. Kot so predvideli snovalci, bo letalo s 361 to- Prvi airbusi A 380 so že na "tekočem traku". Prvič naj bi poleteli leta 2005. nami goriva, kolikor ga bodo lahko sprejeli rezervoarji, brez težav preletelo 14.800 km. Poganjali ga bodo štirje turboventilatorski motorji s potisno močjo po 311 kN. V za- četku so pri Airbusu kupcem ponudili na voljo motorje dveh različnih izdelovalcev: Rolls-Royceov motor trent 900, ki ga je ta tovarna razvila posebej za airbus A 380, in motor GP-7200, ki sta ga skupaj razvili družbi General Electric in Prat & Whitney. Oba motorja bosta precej tišja in eko-nomičnejša od sedanjih letalskih motorjev, letalu pa bosta mogočala potovalno hitrost do 0,89 maha. V načrtu tudi model s 656 sedeži Za zdaj pri Airbusu načrtujejo izdelavo več tipov letala. Osnovni model A 380-800 bo sprejel 555 potnikov. Model A 300-800 R bo imel podaljšan dolet, model A 300-800 F pa naj bi bilo transportno letalo, ki bo sposobno nositi 150 ton tovora. Poleg omenjenih treh v Airbusu načrtujejo tudi izdelavo enega manjšega in enega večjega modela sedanje različice modela A 380-800. Model A 380-700 bo sprejel 480 potni- kov, model A 380-900 pa kar 656 potnikov. Stroški razvoja in proizvodnje največjega potniškega letala so znašali 12 milijard evrov, kar pa se bo tovarni po ocenah njihovega vodstva že kmalu povrnilo. Do zdaj so namreč dobili naročila za izdelavo 129 letal (njihovi naročniki so Qantas, Lufthansa, Singapore Airlines, Koeran Air in FedEx), kar ob dejstvu, da je treba za potniški model letala odšteti 250 milijonov dolarjev, za tovorni model pa 40 milijonov dolarjev več, pomeni, da so se jim prvotni stroški že povrnili. Uspešna prodaja novega Airbu-sovega letala pomeni, da bo Airbus v razredu letal z več kot 100 sedeži v primerjavi z ameriškim Boeingom ne samo ohranil svojo prednost (ta čas ima 54 odstotni delež) pred ameriškim Boeingom, ampak ga bo celo nekoliko povečal. Tako zračno bitko na področju potniških letal znova dobiva Evropa. Aleš Kocjan Demokracija • 21/2004 nagradna križanka fl KNJIŽNI KLUB SAMOROG sestavil: miran erceg geslo pomaranča ameriška igralka tlirnerjeva igralka rina igra v nadaljevanjih tropska papiga ara Dalmatinova 1,1000 Ljubljana nižji svet med hribi ČLANSTVO V KLUBU SAMOROG VAS NE OBVEZUJE K NAKUPU orač (zastarelo) i i ! / CENEJŠE VSTOPNICE V GLEDALIŠČIH IN DRUGIH KULTURNIH USTANOVAH i rumen tropski sadež POPUSTI PRI NAKUPU KNJIG IN CD PLOŠČ OD 10 - 50% r f ribonuk-leinska kislina (kratica) iridij britanska pop skupina i 1 tone žnidaršič žensko ime, agneza j telefon: 01 433 40 74, e-mail: info@samorog.com, www: samorog.com spanje, spanec nesna kokoš ii H perzijska kraljica slušalka za oslusko-vanjesrca gorovje v sloveniji šahovski izraz gorovje v mjanmaru (burma) špirit. sestanek lepotna rastlina skandinavski drobiž reka na jugu škotske sl. grafik (mira) kos sukanca finski pisatelj leino plačilo za stanovanje japonska pijača izriža šampion sintetično vlakno jezero v turčiji anja rupel zgodnje vino reka v makedoniji letni posek gozda oklepnik nasprotje zmage muslimansko žensko ime podzemeljski cevast prostor atletski športni rekvizit poveljnik pred trojo cunja vrhovno papeško sodišče sirski politik (hafezel) reka na tajskem mesto na poljskem igralka longova industr, rastlina m mesto v dalmaciji turčija glina, ilovica reka evrotas H boris ostan adam bohorič glina. iz katere pridob. aluminij gostinski delavec izdelovalec opeke vzpon. bojni pohod Demokracija • Četrtek, 20. maja 2004 © kronika časa včeraj, danes, jutri... • 17. 5. 1942 je odšla prva oborožena skupina protikomunistično usmerjenih borcev na teren. To je bil odgovor na nasilje komunistov, ki so začeli z bratomorno vojno. Komunistična tajna policija VOS je takrat umorila že najmanj devetsto Slovencev, "morebitnih nasprotnikov" komunistične revolucije. • 18. 5.1848 je prišlo v Ljubljano 30 slovenskih študentov z Dunaja, da bi spodbudili slovenske voditelje k podpisovanju peticije za Zedi-njeno Slovenijo. Med njimi je bil Peter Kozler, avtor prvega zemljevida slovenskih pokrajin, ki je skupaj z Antonom Globočnikom verjetno tudi določil barve slovenske zastave. • 18. 5. 1872 se je rodil angleški matematik in filozof Bertrand Rüssel. Rekel je: "Mnogi bi prej umrli, kot mislili. To se pogosto dogaja." Naš komentar: tudi v Sloveniji. • 19. 5. 1580 je nadvojvoda Karel podpisal pogodbo o prevzemu Lipice in hkrati kupil kobilarno tržaškega škofa s kraškimi konji. • 19.5.1879 se je rodila Nancy Astor, prva ženska, ki je postala članica britanskega parlamenta. Med političnim bojem jo je napadel neki možak z besedami: "Mislim, da bi matere morale ostati doma pri otrocih." Političarka ga je zaničljivo pogledala in odgovorila: "Mislim, da bi otroci morali ostati doma pri materah." • 20. 5.1734 se je v Breznici pri Radovljici rodil slovenski čebelar in slikar Anton Janša. • 20. 5. 1795 so v Parizu sprejeli konvencijo o metru, ki je s tem postal mednarodna dolžinska mera. • 21.5.1904 so v Parizu ustanovili Mednarodno nogometno zvezo. • 22.5.1813 se je rodil nemški skladatelj Richard Wagner, mojster romantične opere. • 22. 5.1859 se je rodil angleški zdravnik in pisatelj Arthur Conan Doyle, avtor slavnega detektiva Sherlocka Holmesa. • 22. 5.1953 je jugoslovanska zvezna skupščina sprejela zakon o kmetijskem zemljiškem skladu, ki je pomenil "drugo agrarno reformo". Praktično je šlo za nacionalizacijo vse zemlje nad 10 ha površine. • 23.5.1707 se je rodil švedski zdravnik in naravoslovec Carl von Linne, ki je prvi označil človeka kot Homo sapiens - pametni človek. • 23. 5.1918 so se v Radgoni uprli slovenski vojaki 97. tržaškega pešpolka. • 23. 5.1951 si je Kitajska priključila Tibet. • 23. 5.1991 so oklepniki JLA obkolili učni center s prvo generacijo slovenske vojske v Pek-rah v Mariboru. Prišlo je do prvega incidenta med JA in TO RS. 111III ■ 111II——llli^MI Junak ali zločinec? Črne koze so bile stoletja nevarna bolezen, ki jo je v blažji ali hujši obliki prestal skoraj vsak človek. 17. maja 1749 se je rodil britanski zdravnik Edward Jenner in po naključju odkril cepivo proti bolezni, ki je zahtevala smrt vsakega tretjega obolelega ali pa nesrečnežem tako zmaličila obraz, da ni bil več podoben človeškemu. Leta 1796 je vzel tekočino iz mehurčka krave, ki je imela goveje koze, in z njo cepil otroka. Otrok je takoj zbolel, vendar pa srečno, brez vidnih posledic prebolel bolezen. Čez dva meseca je istega otroka še enkrat cepil, tokrat s pravimi kozami. Če bi dobil otrok hudo obliko črnih koz, bi bil Jenner zločinec, vendar malček ni zbolel. Koze se ga niso prijele in Jenner je postal junak Se isto leto je poskus ponovil, tudi uspešno. Takrat je rezultate poskusov objavil. Latinsko ime za kravo je vaccinia, Jenner pa je postopek, s katerim je opisal uspešnost in uporabnost cepljenja govejih koz za spodbujanje imunosti pred črnimi kozami, imenoval vakcinacija. Pojem se je kmalu razširil, tako da pomeni danes kar cepljenje. Spopad na Ježici Naši predniki so se kar pogosto morali "pogovarjati" tudi s pestmi, ko so dokazovali Nemcem, da smo Slovenci. Tako je bilo tudi 17. maja 1868, ko je nemška stran bučno proslavila zmago na volitvah v Ljubljani. Ko so se vračali s proslavljanja v Mengšu, kjer so hoteli prikazati, da je Ljubljana nemško mesto, so jih na prehodu čez savski most na ježiški strani pričakali slovenski fantje in so "kljub vojaškemu spremstvu zapodile žilave kmečke pesti turnarje v beg". Zanimivo je, kako so dogodek spremljali časopisi. Komaj "so prisopihali prvi begunci razprhnjene turnarske armade doli od Sv. Krištofa, že so nemškutarji raztrobili, da je dr. Bleiweis poprejšnji teden za berača preoblečen ob berglah lazil ob Savi, koder je kmetom 200 goldinarjev potrosil kakor pravi antikrist, da bi nemškutarje pretepli." Nemci so razglašali, da je župan dr. Costa, preoblečen v kmečkega fanta, po krčmah za vino dajal in potem pri tepežu tudi sam udrihal. V resnici je bil takrat v Postojni. Po večmesečni preiskavi so sodili 17 kmečkim fantom. Dvanajst jih je bilo obsojenih na kazen težke ječe dveh let, štirje na dve leti in pol in eden na tri leta. Manevrska struktura narodne zaščite Zaradi spontanega odpora proti nezakonitemu pobiranju orožja Teritorialni obrambi Republike Slovenije je bila 17. maja 1990 ustanovljena Manevrska struktura narodne zaščite. Odločilnega pomena za nastanek je bila aktivnost takratnega sekretarja za obrambo občine Kočevje Toneta Krkoviča. Vzpostavil je organizacijo na ravni 13 pokrajin. V nekaj tednih je bila pokrita z njo vsa Slovenija. Rezultat akcije je bila 20.000-glava oborožena formacija, kije bila sposobna slabe tri mesece po razorožitvi slovenske TO zavarovati Slovenijo pred oboroženim presenečenjem. Manevrska struktura je imela nalogo v primeru oboroženega posega JLA zavarovati ključne objekte in s hitrimi napadi na skladišča orožja in vojaške opreme zagotoviti možnost za vpoklic popolnih formacij TO. Po pokrajinah in občinah so bi- le sestavljene udarne skupine in jurišni odredi. Ključne enote so bile mobilizirane po načelu samosklica, brez dodatne kurirske službe. Izdelan je bil sistem šifrira-nega obveščanja. Tovornjaki so ponoči v spremstvu pripadnikov Narodne zaščite in posebnih enot milice vozili orožje in strelivo iz Kočevske Reke in Gorenjske v občine, ki so bile brez potrebnih sredstev, da so se lahko povsod uprli napadu. Demokracija «21/2004 poštni predal 4315 Spoštovani bralci, uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dol žino 45 vrstic. Pisma bralcev objav- DEMOKRACIJA Ijamo v skladu z f jpr---^-načelom profesionalne novinarske . ___ etike, katere na- j ' ^^jf* men je služiti interesom javnosti ne j - , g ~ glede na politično, j svetovnonazorsko j ali kakršno koli j f gt J drugo prepričanje. konom enak in da ne bo to spet le Seveda je naj-lepa beseda na papirju naše ustave? več odvisno od Takoj po vstopu vEZjeposkušala nas samih. Ima- Imperij .ipmHBm opozicija razkrinkati malverzacije in klientelizem, ki je v Sloveniji že grozljiv, toda vladna večina je ves trud opozicije mirno zavrnila. Komunistični in anarholibe-ralni tajkuni ter 'rdeči baroni' so še vedno nedotakljivi. Kučanov Forum 21 iz novonastalih kapitalistov in nekdanjih vodilnih komunistov še ni dojel, da bo končna zmaga na strani resnice. Grozi nam z mo novo upanje, nove možnosti. Otresimo se končno strahu, bodimo ponosni državljani! Alojz Dragoš, Ljubljana Neresnice o nakupu računalnikov Poslanka, podpredsednica LDS in ljubljanska mestna svetnica Majda Sirca je v četrtek, 6. maja 2004, zvečer slovenskemu občinstvu z mir-mogočnostjo svojih članov, toda nič no vestjo' natrosila celo vrsto laži, pod-ni mogočnejšega od ozaveščenih dr- tikanj in izmišljotin v zvezi z menoj, žavljanov in volilcev! Evropska zveza To je storila brez moje navzočnosti in Končno v Evropi Tako bi lahko dejali po kar dolgih letih pogajanj in usklajevanj. Prvi maj je res nova priložnost za ustvaritev brez možnosti, da bi se branil. 2004 bo seveda zaznamovan kot zgo- pravne države, za končno ukinitevpri- Brez besedne zveze "naj bi" me je vilegijev in privilegirancev, za konec pred tv-kamerami neposredno in po-vladavine raznih Forumov 21 in konč- imensko obtožila, da sem kot "takratno za popravo vseh krivic, nastalih v ni gospodarski minister, nekdanji po-petdesetletni vladavini jugokomuniz- slanec in sedaj svetnik v mestni občima in dvanajstletni vladavini anarho- ni Ljubljana naročil nakup računal-liberalizma. Vsak državljan in vsak Slo- nikov za več sto milijonov tolarjev brez venec, tako doma kot v zamejstvu in javnega razpisa". S tem, ko naj bi se izseljenstvu, mora videti v Sloveniji svo- izognil javnemu razpisu, naj bi bili ra- dovinski dan za Slovenijo in Slovence. Od leta 1918 dalje smo bili del Balkana. Tudi Slovenci smo se tako navzeli premnogih navad, ki jih naši dedje niso poznali. Prišla je Evropska zveza, za mnoge novo upanje, za nekatere pa strah pred izgubo privilegijev. Večina Slovenk in Slovencev je sprejela Evropsko zvezo kot nekaj, jodomovino.Spremembenaboljšeso kar bo pomenilo več pravne države, odvisne od nas vseh, kajti državljani Delavci upajo na pravičnejše plačilo imamo le eno orodje oziroma orožje; za svoje delo, upokojeni pričakujejo to so volitve, tako junijske v Evropski pravičnejše pokojnine, podjetniki čunalniki za 40 odstotkov preplača-ni, razlika pa naj bi se nakazovala na podjetja, povezana s stranko SDS, s čimer naj bi se s proračunskim denar- parlament kot jesenske v Državni jem nezakonito sofinancirala njena zbor. Žal smo Slovenci naivni in smo predvolilna kampanja. Posamezna iz- tudi v samostojni državi dopustili, da plačila naj bi bila izvedena kar v goto- nam vladajo tisti, ki jim je demokra- vini. Zatrdila je, da seje nedvomno tu- cija nekaj, kar jih utesnjuje. Sedaj smo di zgodila zloraba uradnega položaja, postali tudi državljani Evropske zve- Vse to je Sirčeva javno izrekla, če- ze, zato ne dovolimo, da bi nam spet prav dobro ve, da vsakdo velja za ne- pokazali tudi ob praznovanjih, ko zavladali tisti, ki so bili dejansko tako dolžnega, dokler ni obsojen. Ne zani- so opozicijo dobesedno ignorirali, proti Natu kot proti Evropski zvezi! kammožnosti,dajeprinakupumor- Postanimo ponosni in pokončni dr- da prišlo do kakšne postopkovne ne- žavljani Slovenije in Evropske zveze! pravilnosti, kakršnih je polno v poročilih računskega tt>wuj.radiodur.?i hitrejše poslovanje birokracije in še in še. Pot bo še dolga, toda samo od nas državljanov je odvisno, koliko časa še bomo mirno prenašali najbolj brezobzirno vladavino LDS in ZLSD. Vladavci so svojo premoč Vladajoči oligarhi so se nastavljali pred kamerami in paradirali pred javnimi občili. Upam, da nas - navadnih državljanov - niso preslepili. Mnogoštevilni smo namreč samostojno Slovenijo pričakali z velikim pričakovanjem, a smo bili potem bridko razočarani. Upam, da se to ne bo ponovilo tudi z Evropsko zvezo. Pričakujem predvsem to, da bo vsak državljan pred za- ilismo naiuečji. nismo najboljši, nismo najlepši in nismo najbolj trapasti. 01 / 520 5000 o___= ___ ___. sodišča, ko preverja delo državnih organov. Z vso odgovornostjo pa trdim, da v tem primeru ni šlo za kaznivo dejanje! Sirčeva je svoje obtožbe utemeljevala kar s prebiranjem uradnega policijskega zaznamka o razgovoru z eno od oseb, ki ga je lahko rene dobila samo na policiji ali na tožilstvu. Da gre pri vpletanju Rajka Janše, d.o.o. Zebra in d.o.o. Jelen v nakup računalnikov za čisti nesmisel in za politični konstrukt, je razvidno že iz tega, da se policiji in tožilstvu ni zdelo smiselno, da bi to l^akorkoli omenila v obtožbi. Čeprav je poslanka uvodoma dejala, da se po sili razmer postavlja v vlogo tožnika, sodnika in policista, je s tem vendarle prekoračila vse razumne meje. Tudi tiste, ki se še tole-rirajo v političnih obračunavanjih. Že večkrat sem v občilih pojasnil, da sem neupravičeno obtožen, da sem nezakonito pooblastil generalnega sekretarja za nakup računalniške opreme - z namenom, da bi omogočil drugi osebi pridobiti protipravno korist. Sklep, da se za postopek nakupa in za sklenitev pogodb pooblasti za to področje pristojnega generalnega sekretarja, je na njegovo pisno pobudo sprejel kolegij ministra dne 4.10.2000, o čemer obstaja zapisnik, ki ga je napisala vodja pravne službe. V skladu s tem sklepom je pooblastilo pripravila pravna služba ministrstva. Podpisal sem ga v dobri veri, da je zakonito. Nakupnih pogodb nisem videl, še manj podpisal. Nikdar nisem kontak-tiral z nikomer iz družbe Iskra Računalniki, ki naj bi ji z nezakonitim pooblastilom in s tem z zlorabo uradnega položaja omogočil protipravno premoženjsko korist. Ker so bili računalniki naročeni in plačani, bi jih morala ministrica Petrinova, ko meje nasledila, sprejeti in nato razčiščevati morebitne postopkovne napake, ne pa da je ukazala, da naj se zavrnejo. Po njeni vrnitvi na ministrstvo seje očitno v njej naselil tolikšen strah pred nami, da je takoj zamenjala pisarno, svojo nekdanjo tajnico, nekdanjega šoferja in predstavnico za stike z javnostjo. Družba Iskra Računalniki je nato šla v stečaj in ministrstvo je po njeni krivdi izgubilo tudi vso naročeno računalniško opremo. Glede na to, da je to podjetje šlo v stečaj, se tudi ni moglo tako strašansko okoristiti, kot trdijo tožniH. Demokracija • Četrtek. 20. maja 2004 © poštni predal 4315 RADIO ■ 96,4 MHz ■ ifC) iod™ ®i§fi0 QDOGW ° ^©D5®® ° trdk 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz Slovence gorice Ig tratodte S, 2230 letat, tet 02/729 02 20,720 73 24, fax: 02/720 73 22 Elf KTR0NSKA POŠTA: radio® radmsp, INTERNET STRAH: www.rodio-fsg.si Da je obtožba na zelo trhlih nogah, je očitno presodilo tudi Okrožno sodišče v Ljubljani, ki je 29.3.2004 obtožbo vrnilo tožilstvu in zahtevalo, da se še enkrat preišče. Torej je tudi navedba Sirčeve, da je "zgodba že dobila epilog na sodišču", čista laž. Preden je obtožnica bila sploh pravnomočna, sem že bil po besedah podpredsednice LDS pred vesoljno Slovenijo moralno obsojen. Škode, ki mi je bila s tem storjena, ni mogoče z ničimer popraviti. Majdo Širca bi lahko tožil, od nje zahteval opravičilo ali ji rekel nekaj krepkih ob prvem snidenju. Nič od tega ne bom storil, ker ji očitno ni pomoči; samo pomilujem jo lahko, kako zavrženih dejanj seje prisiljena posluževati, da bi se obdržala pri koritu. Od predsednika LDS mag. Antona Ropa pa pričakujem pojasnilo, ali so poslankine izmišljotine tudi uradno stališče LDS in slovenske vlade? dr. Jože Zagožen, Ljubljana Eksodus, storilci in žrtve V Primorskih noricah je nek pisec pisem bralcev pred časom dejal, da v primeru eksodusa ne bi mogli govoriti o optantih, ker da prizadeti niso imeli možnosti izbire, ampak so morali, če niso bili privrženci nove oblasti, enostavno pobegniti, če niso hoteli tvegati življenja ali postati drugorazredni državljani. Mimo dejstva, da je večina migrantov lahko odšla ravno na podlagi mednarodnih do-govorovo optiranju, menim, da je eksodus tako kompleksen pojav, da zahteva nekoliko širšo osvetlitev. Prvi val odhodov Italijanov z vzhodne jadranske obale se je zgodil po zlomu fašistične Italije (1943), ko je čez noč, še preden bi se začel kak pregon, odšla večina novodošlih kompromitiranih oblastnikov (finan-carji, karabinjerji, učiteljstvo itn.), ki naj bi se jih nabralo v dvajsetih letih fašizma za okrog sto tisoč. Teh ne bi mogli šteti za begunce, ker so se večinoma vrnili tja, od koder so prišli. Istega leta (1943) so Nemci, po silovitem anglo-ameriškem bombardiranju Zadra, ki je mesto skoraj zravnalo z zemljo, prepeljali glavnino preživelih (več tisoč ljudi) v Italijo. Tudi teh migrantov niso pregnale nove oblasti, ker jih pač takrat še ni bilo in so tedaj Zadar upravljali Nemci. Ob koncu vojne so Reko in druge kraje začeli zapuščati premožnejši sloji v strahu pred maščevanjem zmagovalcev, pa tudi pred komunizmom, od katerega si niso mogli obetati nič dobrega zase. Pospešek eksodusu z območja Reke je potem dodala še Italija, ko je prek CLN (Comitato di liberazione nazionale) delila po mestu poziv (22.9.1945), "da naj vsi skupaj zapustijo mesto, potem ko bo konferenca za mir proglasila svojo odločitev /o priključitvi Reke k Jugoslaviji/ za dokončno. Z našim odhodom, meščani, bo problem Reke ostal nerešen in na dnevnem redu". V strahu pred ponovitvijo zloma, ki ga je z eksodusom doživela Reka, so nato oblasti uvedle več ukrepov, da bi se to ne ponovilo v Istri (odlok o zaplembi premoženja odhajajočih, omejevanje pravice do optiranja na prebivalce italijanskega porekla idr.). Vendar, ko je potem (1947/1948) postalo jasno, da bo Ju- goslaviji pripadel tudi Pulj, seje zgodba ponovila in v roku slabega leta je mesto zapustilo več kot 30.000 ljudi. Italija, ki je dotiej opogumljala Pulj-čane, naj vztrajajo, je ob zapečatenju usode mesta prek časopisa Arena di Pola spet nagovarjala ljudi, "da naj naš ponosen delovni človek zapusti mesto, če bi to zagotovo pripadlo Jugoslaviji, in da bo našel gostoljubje in delo v Italiji, kjer bo vlada nudila vso možno pomoč tem širokogrudnim sinovom, ki odhajajo raje v pregnanstvo kot v suženjstvo in raznarodovanje" (N. Glas, 2.4.1998), in sicer nekako v smislu reka 'za nami potop'. Potem se je kuga odhajanja selila v notranjost Istre in se nato sredi petdesetih let končala v Coni B. Mimo navedenega opozarja prof. dr. Jože Pirjevec (PD, 15.6.2000) tudi na socialno-psihološka ozadja eksodusa, trdeč, da italijanske enklave na vzhodni obali Jadrana v svoji zaverovanosti v lastno večvrednost niso bile dorasle izzivom, ki jih je pomenil preporod slovenskega in hrvaškega naroda, ter so to svojo držo prenašale naprej na nove rodove in tako zamudile priložnost za pameten dialog s sosedi. Med redkimi Italijani, ki so zmogli dovolj samokritičnosti, je bil npr. pesnik Biaggio Marin, ki si je upal zapisati (PS, 152/93), da je prišlo do eksodusa tudi zato, ker naj bi se mnogi Italijani "uprli, da bi postali sužnji tistih, ki so bili vedno sužnji po imenu, definiciji in funkciji". Mnogim pričevalcem tega časa nam namreč še danes odzvanja v ušesih takratni slogan "mai sotto i sciavi". Poleg tega so bila povojna leta obdobje primitivnega in krutega komunizma, ki pa je bil tak za vse, ne samo za Italijane, in je zato zbežalo pred njim tudi več tisoč Slovencev in nekaj deset tisoč Hrvatov. Vendar je bil tudi fašizem, zlasti za Slovence in Hrvate, še drugače krut, pa smo vendarle, pogosto kar ob nadčloveških naporih (Šavrinke, Aleksandrinke), vzdržali na svoji zemlji dve polni desetletji. Če bi, tako kot mi vsi, ki smo ostali, tudi razseljeni Italijani zmogli potrpeti vsaj nekaj let in če bi jih pri tem Italija ne begala s svojimi vabljivimi pozivi, bi verjetno danes morali kupovati kapu-čino v Kopru po italijansko. Vzrokov eksodusa potemtakem ni mogoče zreducirati le na maščevanje zmagovalcev in na povojna etnična in vsakršna druga obračunavanja. Milan Gregorič, Koper Zgovorna nasprotja Levičarji vseh vrst oporekajo izidu zadnjega referenduma, ker dober milijon Slovencev ni šel glasovat. Kje so bili ti oporečniki tedaj, ko Kučan ali pa Drnovšek tudi nista imela dosti boljše volilne udeležbe? Ko sta kandidirala, ni bilo nobene posebne javne gonje proti udeležbi na volitvah, čeprav je bila kampanja zanju zelo pristranska. Ko so vodje levice in kontinuitete grmeli proti referendumu, so med njimi najbolj izstopali tisti, ki so v Titovih časih poveljevali organom pregona, da so na vse načine zasledovali vse, ki se niso udeležili volitev ali so glasovali proti. Ko so nas lokalni aparatčiki gnjavili, smo se izgovarjali na pozabljivost in da ni treba iti volit, ker je partija poskrbela, da je kandidiral le eden, ta pa jebil že vnaprej izvoljen. No, izbrisani so v večini ignoran- k radio Ter e ž i c e F na 88,9 in 95,9 MHz Demokracija» 21/2004 poštni predal 4315 tako mislim ti naše države in pragmatiki, ki slutijo dobro unovčenje svojega statusa s pomočjo slovenskih "poturic". Izbrisan-ci večinoma že imajo najmanj eno državljanstvo in po dve domovini. Mnogim je domovina Bosna, Republika srbska ali Srbija in Črna gora. To zanje ni dovolj, oboje hočejo še v Sloveniji. Slovenci, ki imamo le eno državljanstvo in edino domovino, pa naj tej potencialni peti koloni še izplačamo milijarde. Ob vstopu Slovenije v Nato je bilo določeno, da nebo nad Slovenijo varuje italijanska zračna flota. Pa so spet svoj glas dvignili kvazi-rodoljubi levega izvora, da Italija za to ni pristojna zaradi zgodovine. Le kje so bili ti zaskrbljenci tedaj, ko so bila letala okupatorske JLA gospodarji slovenske zemlje, neba in mej? Mnogi slovenski upokojenci se čudijo, da imamo stranko upokojencev DeSUS. Ta stranka je bila ustanovljena z namenom, da je glasove poklonila levici, večina upokojenih pa je naravnana pluralno. Vodilni v Desu-su so dokazano pripadniki režima nekdanje Jugoslavije, enako večina volilcev te stranke. Izhajajo iz Ljudske milice, Udbe, Kosa, JLA, Zveze borcev, ZSMS, ZK in Skoja. Večina so bili še mladi, zdravi in čili upokojeni, so dobro situirani in borci za ohranitev krivičnih privilegijev. Tudi Evropa ima upokojenske stranke, a so le socialnega, ne pa partijskega izvora. Nedavno je bil ustanovljen Forum 21. Morda ta številka pomeni 21. stoletje. Med ustanovnimi člani je bilo opaziti večino novodobnih upravljalcev in lastnikov premoženja nekoč družbene lastnine. Večina teh imetnikov s Kučanom vred je nekoč prisegla Marxu, potlej ga je odvrgla, obdržala pa je KAPITAL. Bogatejši so od vseh kapitalistov iz časov kraljev Aleksandra in Petra! France Jenko Podhomski, Skofja Loka Snovanje novega društva Zmeraj bolj verjamem v to, da veselje do življenja ne mine s starostjo. "Seniorji se ne damo!" je dostikrat slišati v njihovi družbi. Tako je bilo tudi v četrtek, ko smo se seniorji SDS v deževnem dopoldnevu odpravili z avtobusom z ljubljanskega Kongresnega trga v Izolo. Kljub burji smo se podali na barko, kjer nam je predsednik seniork in seniorjev Ivan Bizjak zagotovil prijetno vožnjo in pogostitev. Se dobro, da se je Ivan odločil, da takoj na začetku opravimo službeni del našega izleta, saj bi nas pozneje težko pripravil do tega, da bi poslušali njegov kratek službeni nagovor, v katerem je potrdil, da s pripravami na ustanovitev Neodvisnega društva upokojencev z go. Pan-čurjevo vestno nadaljujeta, predvsem pa sam dobiva že kar veliko ponudb za včlanitev. S seboj je prinesel tudi del dokumentacije, ki jo bomo potrebovali za uresničitev projekta, ter nas obvezal, da upokojence že zdaj spodbujamo k pristopu. Na kopnem, po vrnitvi iz Savud-rije, smo se znova posvetili resnemu delu. Med srebanjem kave na terasi hotela smo nenadoma zagledali znane obraze, ki se vsak dan intenzivneje ozirajo k evropskemu soncu: dr. Miha Brejc, Barbara Medved-Špiletič, dr. Milan Orožen Adamič, dr. Peter Verlič, Alenka Jeraj (dveh izmed sedmerice - dr. Romane Jordan Cizelj in mag. Matjaža Šinkovca - žal ni bilo) so v naši družbi in družbi ostalih doživeli topel sprejem že na samem začetku, kaj šele potem, ko so nam izza delovne mize pojasnjevali, zakaj so se odločili za kandidaturo, ter ljudem odgovarjali na razna vprašanja. Samo nas imajo in samo naš glas bo pomagal uresničiti njihove sanje in sanje vseh, ki jim Slovenija pomeni največ - tudi v Evropi. Vera, Ljubljana RADIC7 ZELENI VAL S3.1 & 97.Q Mhz ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.o.o., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje V imenu ljudstva! Pod tem naslovom je bila 4. maja 2004 ob 20. uri na TVSl oddaja, med katero je šest duhovnikov, nekdanjih obsojencev, z mirnim glasom pripovedovalo zgodbo njihovega povojnega življenja. Zmogli so celo humor, s katerim so vsem, ki so jih hoteli razumeti, pokazali vso brezumnost in krutost tedanjega dogajanja; bili so aretirani in obsojeni brez kakršnegakoli dokaza o 'zločinih', kateri so jim bih očitani. Pa so morda imeli še 'srečo', da so bili obsojeni, saj bi lahko - tako kot mnogi - izginili brez vsake sledi. Vsi, ki smo vse to doživljali, bi morali biti pričevalci takratnih dogodkov. Ustvarjala jih je povojna komunistična oblast, ki je, tako kot je bila naučena iz Moskve, v vsakem človeku, ki ni bil res 'njihov', videla sovražnika ljudstva, čeravno je prav to ljudstvo ona sama najbolj trpinčila in zatirala. Komunistični oblastniki so ljudem vcepili strah in jim tako preprečevali ustvariti si lastno prepričanje, kar je temeljna pravica vsakega posameznika. Kakor zločin pusti za seboj sled, tako jo pusti tudi strah! Kakor so v preteklosti njihovi marksistični učitelji zatirali drugače misleče, enako danes 'vladna večina' s svoje pozicije moči in s preglasovanjem zavrne vsako razpravo in dokaze o klientelizmu, korupciji, divjem bogatenju - vse to na rovaš večine slovenskih državljanov. Kdor je sledil dvodnevnim razpravam 6. in 7. maja v Državnem zboru, se je lahko prepričal, da je vladna večina prišla v parlament dogovorjena in odločena, da ne bo sprejela prav nobenega argumenta oziroma dokaza opozicije. Njihovi partijski učitelji so se včasih vsaj pretvarjali in poslušali kakšnega 'čudaka', ki se ni popolnoma strinjal z njihovimi 'smernicami'! Danes vladna večina omejuje parlamentarno opozicijo s podlimi oblikami nagajanja. Ena takih je omejevanje časa za predstavitev dokumentov in razpravo ter nenehno prekinjanje govornika. Predsedujoča Irma Pavlinič Krebs sije celo dovolila, da je poslancu SDS Jožetu Jerovšku, ki je bil protestiral zaradi zapoznelega vladnega 'dokumenta', zabrusila, da jo veseli, ker s svojim protestom skrajšuje že itak omejeni čas razprav, dodeljen Slovenski demokratski stranki. V pravem parlamentu bi po taki 'uradni' izjavi odfrčala!!! Ko je Jelko Kacin (LDS) s svojim 'nastopaštvom' in ponavljajočo se teatralno tirado omenjal parlamentarno integriteto, ki pomeni tudi poštenost, bi to moral zahtevati predvsem od poslancev vladne večine in od samega sebe! V opazni in verjetno načrtovani odsotnosti Boruta Pahorja, predsednika DZ, je bilo dvodnevno vodenje izrednih sej katastrofalno in zaradi tega je popolnoma razumljiva obstrukcija opozicije. Kaj sploh v takem zverinjaku lahko še stori opozicija? Početje pozicijskih poslancev z Brankom Kelemino (SDS), predsednikom parlamentarne komisije, ki preučuje nepravilnosti v elektrogospodarstvu, se lahko primerja samo še s Stalinovimi in Titovimi procesi, kjer je bil vsakdo že vnaprej obsojen! Celo v Klubu na Pop TV 9. maja so bih sodelujoči - čeprav vsi simpatizerji LDS in ZLSD - mnenja, da sta korupcija in klienteli-zem močno navzoča v Sloveniji. Tudi njihovo mnenje - kot mnenje večine Slovencev in opozicije - je, da tožilstvo namerno zavlačuje vse, kar ni v interesu vladne večine. Bodo afere (Rdeči križ, banka SIB, Orion, Zbiljski gaj, hranilnice in posojilnice, grozoviti napad na Mira Petka itd.) kdaj pošteno obravnavane in kaznovane? Dvomim, kajti če sodstvo izpušča morilce, zakaj ne bi še korupciona-šev in klientelistov, varovancev vladne elite! Velik del krivde za takšno stanje v Sloveniji pa nosijo tudi kristjani, vsaj tisti 'aktivni'. Zakaj če bi izpolnjevali svojo dolžnost državljana in kristjana, ne bi bojkotirali volitev in bi razumno volili, bi bilo vzpostavljeno pravo ravnotežje med pozicijo in opozicijo! Marija Vodišek Demokracija • Četrtek. 20. maja 2004 © ekskluzivno Središče dogajanja Ljubljana je bila središče političnega življenja Slovencev. Pred vojno se je v mesto priselilo veliko beguncev s Primorske, med vojno oziroma okupacijo pa zlasti z Gorenjske in Štajerske. Tukaj se je krojila slovenska politika in tukaj so bili sedeži predvojnih političnih strank. Predvojno strankarsko organiziranost in delovanje so politične stranke ilegalno, vsaj delno, ohranile tudi med vojno. Medtem ko so bile strankarske organizacije na podeželju v razkroju in so vidno razpadale, so v Ljubljani ostale skoraj nedotaknjene. V Ljubljani je ostalo tudi veliko ljudi, ki so bili pred vojno na različnih političnih funkcijah. Zbirali so svo- je pristaše in se postavljali proti Partiji in proti OF. Partijski cilji so jim bili dobro znani. Čeprav se v začetku o Partiji v OF ni tako odkrito govorilo, je bilo nesporno, da je Partija obvladovala OF. V okupacijskih razmerah so v političnih taborih nastajale nove politične skupine. Nekatere so bile bolj napredne in borbeno razpoložene, druge bolj zadržane in pasivne. Pri tem je bilo pri ljudeh pomembno njihovo politično prepričanje in tudi sama vzgoja. Zame je bilo pomembno, da sem kot primorski Slovenec in delavec živel v napred- nem duhu. Povsem drugače je bilo za tiste, ki so bili vzgojeni v verskem duhu in so se trudili živeti po veri. Njih je bilo lažje prepričati, da se postavijo proti Partiji, proti partizanstvu in proti OF. Med starimi strankami se je proti OF pojavilo nasprotovanje in odporta-koj, ko so za njo spoznali Partijo. Na podlagi odklanjanja komunizma je med njimi nastalo tudi vprašanje boja proti komunizmu. Partija je razvoj protiko-munističnega gibanja poskušala zaustaviti z likvidacijami njegovih političnih voditeljev. Na ta način je začela tudi ideološko prepričevati prebivalstvo. Ker je bilo dogajanje v Ljubljani zelo pomembno za razmere v celotni Ljubljanski pokrajini, sojo Italijani hoteli izolirati in so jo tudi zato obdali z bodečo žico. Tako so naredili tudi z drugimi večjimi kraji. Dokler pa Ljubljana ni bila obdana z žico, je promet s podeželjem potekal nemoteno in legalno. Vlaki iz Ljubljane so redno vozili na Dolenjsko. Ob pomoči železničarjev, ki so se množično priključili OF, so komunisti iz Ljubljane pošiljali vagone potrebnega materiala k partizanskim štabom na podeželje. Lokomotivam, ki so vozile na območja, kjer so se v bližini zadrževali partizani, so priključili vagone s papirjem in drugimi potrebnimi materiali za pisarniško in drugo poslovanje ter tehniko. Na dogovorjenih mestih so jih nato odklapljali, ves material iz vagonov pa so partizani, največkrat ob pomoči kmetov, spravili v partizanska skrivališča. Na ta način je bilo omogočeno delo številnim partizanskim tehnikam po vsej Ljubljanski pokrajini. Po italijanski zapori Ljubljane je bilo tako prevažanje materiala kot tudi prehajanje ljudi iz mesta na podeželje zelo oteženo. OF in njeni sodelavci smo pri tem ubirali zelo različne poti in načine. V zunanjem ljubljanskem okrožju smo za prehajanje ljudi in materiala uporabljali Vidmarjevo tovarno v Savljah, krščanski socialisti pa so iz okrožja imeli še drugo pot v smeri proti Dolomitom. Ker so bili pri tem zelo uspešni, me je Leskošek pozneje v Dolomitih kritiziral, češ da krščanski socialisti boljše delajo. In čeprav sem za CKKPS in 10 OF v Dolomitih pripeljal veliko potrebnih stvari, ni bilo prav, ker so bili krščanski socialisti pri tem še uspešnejši. Prek slovenskega upravnega aparata, ki je ostal tudi pod Italijani, je imela OF oziroma Partija dostop tudi do visokih italijanskih uslužbencev. Z njihovo pomočjo je prišla do številnih podatkov; glede aretacij pa tudi za razne druge stvari. Stike z italijansko vojsko so imeli tudi višji partizanski komandanti in partijski komisarji. Z visokimi častniki italijanske vojske so se dogovarjali o nenapadanju in za predajo orožja. To je bilo pomembno zlasti ob italijanski kapitulaciji, ko je prišlo do pogajanj z divizijo, ki je bila v Novem mestu. GŠ in CK KPS v bližini Starih Žag pač nista bila daleč in sta se poskušala prek svojih ljudi z Italijani dogovoriti. Drugih stikov nisem opazil. Vsekakor so bili zame Italijani prvi in največji sovražniki. Najpomembnejše partijsko in obveščevalno delo je potekalo v okrožjih. V Ljubljani je bila do leta 1944 vplivna skupina ljudi, v kateri so se odlikovali zlasti vosovski kadri. V Ljubljano je večkrat prišel Edvard Kardelj. V mestu so delovale Mira Svetina, Zdenka Kidrič, Vida Tomšič in Lidija Šentjurc. Po preoblikovanju Vosa v Ozno je za pomočnika k Mačku v Belo Krajino prišel tudi Vladimir Svetina - Ivo, ki je bil prej prav tako obveščevalec pri Kidričevi v Ljubljani. V Belo Krajino In na Kočevski Rog je leta 1944 iz Ljubljane prišlo tudi veliko drugih partijskih in oznovskih kadrov. V Ljubljani sta Boris Kidrič in Franc Leskošek organizirala prvi glavni štab partizanskih enot. Kidrič je postal štabni komisar, Leskošek pa komandant. V Šiški, kjer je glavni štab najprej deloval, sta bila tudi Miha Marinko in Šlan-drova Mica, ki sta se takrat tudi poročila. Marinko je prvi predlagal Les-koška za komandanta. Pozneje je to imenovanje povzročilo nasprotje med Leskoškom In Mačkom, kajti Maček o tem nI bil obveščen In še-dolgo ni vedel, da je Leskošek komandant GŠ. Leskošek v primerjavi z Mačkom ni bil tako nasilen. Bil je predvsem kri-čač. Poznalo se mu je njegovo predvojno sindikalno delovanje. Z njim sem se lahko normalno pogovarjal. Zahteval je svoje, pri tem pa je bil tudi dovolj vztrajen in prepričevalen. Maček je bil njegovo nasprotje; bil je terorist, ki smo se ga že od začetka vsi bali. Albert Svetina P. S. Odlomek je iz knjige spominov Alberta Svetine. Knjiga bo kmalu izšla pri založbi Nova Obzorja, ki izdaja revijo Demokracija. V naslednjih številkah bomo objavili še nekaj zanimivih odlomkov. Demokracija »21/2004 OD OSVOBODILNEGA BOJA DO BANDITIZMA - ■v PRIČEVANJE ALBERTA SVETINE Albert Svetina-Erno, roj. 1915 v Dolnjih Le-žečah pri Divači, je danes po vsem, kar je doživel, izpovedal in ne nazadnje tudi zapisal, predvsem živa priča slovenske polpretekle zgodovine. Je priča dogodkov in časa, ko se je hrepenenje po svobodi in pravičnosti utopilo v poplavi laži, prevar in nasilja. Fotografije iz osebnega arhiva Alberta Svetine ...Ko sem sredi maja 1945 iz Postojne prišel v Slavijo, me je takoj poklical Maček in mi dejal: "Ti si tu živel in poznaš Ljubljano. Vidiš, ljudje so bosi in nagi, brez stanovanja, brez vsega. Treba jih je obleči, nahraniti in jim preskrbeti stanovanja. Pojdi in nabavi vse!" Nato me je ostreje pogledal in dodal: "Poslušaj, ampak računi, računov ni. Glej, da jih ne dobim. Ničesar ne bom podpisal. S tem ti bom plačal," in prijel za pištolo. To je bil ukaz, naj začnem z brezobzirnim ropanjem povsod tam, kjer je bilo mogoče kaj vzeti... Knjiga bo predvidoma izšla do poletja 2004. Priloženo naročilnico skupaj s kopijo potrdila o plačilu pošljite na naslov: Nova Obzorja, d. o. o., Komenskega 11, 1000 Ljubljana. Številka TRR: 24200-9004125033. Knjigo lahko naročite tudi na telefonski številki: 01-434-54-63 ali na elektronskem naslovu: obzorja.narocnine@sloi.net ali plačate v tajništvu založbe na Komenskega 11 v Ljubljani. ■ ■■ Odraščal je na Primorskem, prežet z antifašizmom in krivicami, ki jih je občutil na sebi In jih s seboj prinesel v predvojno Ljubljano. Od primorskega emigranta, ki je v težkih razmerah prišel do poklica in si našel službo, do aktivista v odporu proti italijanski okupaciji med vojno ni bilo daleč. Od delovanja v odborih OF do partije je bila pot še krajša. Hitro je postal partijski sekretar, nato inštruktor CK KPS. obiskoval partijsko šolo CK KPS In od tod prišel v Ozno, kjer je bil najprej začasno Mačkov namestnik, nato pa kot partijski sekretar njegov pomočnik do prihoda v Ljubljano. Tukaj je prevzel ekonomske naloge oz. ropanje za Ozno in med drugim prevzel "čiščenje" Brezarjevega brezna v Podutiku. Kot načelnik Ozne za Primorsko je nadaljeval oznovsko prakso s podtalno dejavnostjo na meji z zavezniško vojaško cono. nato pa v ljubljanski Ozni nadzoroval pošto. Po izključitvi iz Ozne seje vpisal na srednjo tehniško šolo. nato pa je po "čudnih naključjih" postal poverjenik v ljubljanskem mestnem ljudskem odboru. Po preiskavi stanovanja je konec februarja 1949 pobegnil na Madžarsko, kjer je najprej deloval v politični emigraciji, nato pa so ga Madžari, ker mu kot nekdanjemu pripadniku Ozne niso več zaupali, obsodili in zaprli. Albert Svetina je po letu 1990 ena redkih prič, ki je spregovorila. Tisto, česar se njegovi nekdanji sodelavci ne spominjajo več, mu je še vedno živo pred očmi. Zdaj priča tudi za tiste In o tistih, ki so bili zraven, pa molčijo in se nočejo, ne smejo ali ne morejo spominjati. Prav tako priča za tiste, kijih takrat še ni bilo in tega krutega časa niso doživeli in ne vedo ali pa nočejo vedeti ali verjeti. Za odkrito besedo, ki jo je najprej zastavil ob odkrivanju resnice o Brezarjevem breznu, so mu nenadoma zastali vsi postopki v zvezi z urejanjem njegovega statusa v novi, svobodni Sloveniji. Kratenje njegovih pravic zato posredno govori o naravi sistema In oblasti v sedanji Sloveniji. Obremenjenost s polpreteklo zgodovino In strah pred resnico o polpreteklosti sta zelo močna. Svetina torej ne govori samo o preteklosti, ampak tudi o sedanjosti. Po posebni prednaročniški ceni 5.100 SIT nepreklicno naročam knjigo OD OSVOBODILNEGA BOJA DO BANDITIZMA - PRIČEVANJE ALBERTA SVETINE ime in priimek: ulica: kraj, poštna št.: datum: podpis naročnika: Knjiga bo predvidoma izšla do poletja 2004. • V ceni je vštet DDV, ni pa všteta poštnina. Kako hitro je življenje? Med prvimi operaterji na svetu in kot edini slovenski smo uvedli UMTS (univerzalni Mobitelov telekomunikacijski sistem), tretjo generacijo mobilnih telekomunikacij. Zaradi izpopolnjenega prenosa podatkov (do 384 kb/s) zagotavlja UMTS uporabo vsebinsko bogatih avdio in video storitev ter pošiljanje ¡n sprejemanje multimedijskih vsebin nekajkrat hitreje kot sistem GSM. S tem omogočamo bolj kakovostno uporabo že znanih in razvoj novih storitev. Mobilnik je tako postal prenosni multimedijski pripomoček, ki združuje lastnosti telefona, fotoaparata, kamere, interneta, televizije in radia. Začenjamo novo štetje na področju slovenskih mobilnih telekomunikacij. Mobitel UMTS Nova generacija mobilnih telekomunikacij