Izhaja vsaki četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru z pošiljanjem na dom za celo leto . 8 fl. , pol leta . 1 fl. 60k. , v, .» .- -fl-sok. Brez pošiljanja na dom za celo leto . 2 fl. 50 k. , pol leta . 1 fl. 30 k. » '/« » • — A- 62 k. Posamezni listi se dobijo pri knjigaru Novaku na velikem trgu za 5 k. SLOVENSKI Podučiven list za slovensko ljudstvo. Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi ne prijemajo. Oznanila se prijemajo, plača za vrstico je 10 k. in za kolek 30 k. „Poduk v gospodarstvu bogati deželo." Stv. 15. V Mariboru 25. julija 1867. Tečaj I. ¥aMto m Častiti gospodje, ki so bili naročeni samo za prvo polletje in kterih naročnina je zatoraj že končana, so prošeui naj se blagovolijo kmalu naročiti za drugo polletje. Nadalje prosimo tudi sploh vse rodoljube in prijatelje za duševno in materialno podporo. — Novi naročniki še dobijevse liste drugega polletja. Potreba kmetijskih in realnih sol. Zraven političnega življenja, kterega glavna pravila so premenljiva, kakor jih okoliščine nanašajo in jih vodijo osebe, stoji z enako pravico gospodarsko življenje, ktero vender tirja, da je bolj odkritosrčno obravnavamo, ker ima potrebo stalnega v sebi, in je podlaga ljudskemu bogastvu, duševnemu razvijanju in svobodi, — ker brez narodne premožnosti svoboda ni mogoča. — Ono tirja tedaj tudi pred vsim drugim poroštvo obstanka, da se politično življenje ž njim poravna in mu garantira tiste pripomočke, kteri je iz dosedanjega neugodnega stana izpeljejo. Mali ogled v javnem, zlasti pa v gospodarskem življenju posve-doči naše misli o važnosti gospodarstva, pokaže pa nam tudi njeno sedanjo nevarnost, ker mu je glavni pogoj: kupčija, obrtnija, kredit pokvarjen, celo uničen, in ker je mera davkov, — tistih odstotkov, ktere vsaki državljan primerno k državnemu gospodarstvu iz svojega čistega dohodka prikla-dati mora, — prenapeta, ker v izvirni kapital ljudstva sega, in tako rodovitnost, s tim pa trpežnost plačevanja davkov oslabi. Vlada tedaj, ktera svojo nalogo spozna, da mora pred vsim za obstanek močne države, za premožnost ljudstva skrbeti, bi morala vzrokom slediti, kteri so zakrivili, da je gospodarstvo naše za potrebami časov zaostalo, namesto napredovalo, da še so naši, že tako siromašni znani izvirki domače obrtnosti vsahnoli, da so na vnanjem sejmu naši pridelki tako redki, in najdemo na domačem z večine tuje. Da se pa ta nadleženi stan kakor naj prej poboljša, mora se skrbeti za izobraževanje ljudstva, prizadevati si za tisti pogoj vsega napredka in razvitka premožnosti, brez ktere so vsi poskusi brezvspešni, — t. j. zraven dobrih ljudskih šol, na narodni podlagi, z domačim slov. jezikom osnovane kmetijske, obrtnijske in realne sole, kterih vravnava više sega, kakor mladež nektera leta brez prida v tujih jezikih vaditi, kar še ne premore poti k višji omiki pokazati. Kde imamo mi Slovenci do sedaj učilnice, ktere za učeno, kakor za obrtno in kupčijsko izobraženost skrbijo, in kterih se pri drugih narodih tako obilno nahaja? Manjka nam tedaj na polju duševne in telesne koristi vsak radosten napredek! Štajerski deželni odbor je res potrebo sprevidel *), da se realne in gospodarske šole vpeljati morajo. Ali d a ta Štajerski odbor tako sebično in pristrano le za nemški narod skrbi, in realne in kmetijske šole samo za Gradec, Maribor, kteri se tudi bolje k Nemcem prišteva, in za Judenburg! predlaga, da se z velikim veseljem po svetu kriči, da tudi v tem pitanju nas Slovence z prazno žlico napitati misli, to se nam jako čudno zdeti mora. Kde tu pravica ostane, naj se tisti prašajo, kteri zraven nemškega tudi slovenski narod zastopajo; naj se prašajo, ali s tim, da spodnjemu Štajerju in njegovim slovenskim prebivalcem njih pravice kratijo, celi deželi, ja celi državi ne škodijo. Kteri nasprotni vzroki je zadržavajo? ali se upirajo na nerodovitno zemljo, na nezmožne prebivalce? Ali ni ravno južna štajerska dežela zemlja za najdaljši napredek v umnem gos-podarstu naj bolj sposobna? Ozrimo se samo v deželo, v kteri živa priča za nas govori, in postavimo našim žitnim poljem, sadunosnemu,hribovju, rodovitnim vinskim goricam in dobremu podnebju Švajcarske bregove na stran, kder v dolinah vlada italjska vročina, na višinah sibirska zima; kder polja ne poznajo, in v obče njihova dežela ravno razvitku obrtnosti ni naj bolj ugodna. Nikder ne producira zemlja neizdelane snove za svoje fabrike, vender so obrtne švajcarske fabrike pri dobri tehniški omiki, pri svoji trdni volji zmagale in si pot utrle na vse sejme zemlje, tako da se lahko oni v obrtniji z Nemško, Francozko, Angleško merijo, v nekterem je celo prekosijo. Sili nas tedaj to k žalostnemu priznanju, koliko krivico nam delajo, da nam samoupravo kratijo, ali pa toto, kolikor je imamo, deželni odbor tako na-pčno za nas rabi. Vzrok temu je vladoželnost Nemcev, ktere so se na političnem polju tako črez nas navadili, in ktera tako daleč ide, da tudi v naše gospodarsko življenje sega, in nam izvire zadeluje, kteri bi nam bogastvo in s tem svobodo prinesti mogli. Ali ta skrivnost meri na to, da se nemška rodovitnost krepi in množi, naša pa slabi in vniči; iz česar oni svoj dobiček za svoje neizmerno vladoljubje jemljo. Veča rodovitnost namreč napravi, da se veliki ka-pitali nabirajo, in ti so sopet temelj, da se pridelovanje po meri povikša. Tako bi to lahko v neizmerno izpeljali, kar je neovržno gotovo, da ta narod vedno bogatejši, uni sploh siromašnejši postaja; ker gospodarsko pridelovanje je tisti izvir narodnega bogastva, kteri nikoli ne vsahne. Vsaki mora tedaj skrbeti, da ne gospoduje samo na svojem sejmu, ampak si prizadeva, da se tudi z drugimi lahko poganja, in si tudi tuje sejme pridobi. Pitanje je le, ktera so sredstva in poti? Da se tedaj kmetovanje in obrtna delavnost med našimi delavci poveča in se obema vrstama pridobitve novejšega napredka v prid obrnejo, je neobhodno potrebno, da se posebno kmetijske in rokodelske učilnice in za višo omiko realke na slovenski zemlji napravijo. Gospodarska izobraženost nese svoje moči v neštevilnih žilah od osebe do osebe, razplodi je od roda do roda, od stana do stana, od ljudstva do ljudstva, se brez meje povikša, vsaki napredek v gospodarstvu naredi nove, do sedaj skrite in zvezane gospodarstvene moči razveže, da občno blago postanejo. Ker tedaj razširjena in občna gospodarska omika bogastvo neizmerno pomnoži, moral bi se duh vneti, mesto da se z zane-marjenjem izobraženosti zadržuje in veže. Poglejmo v tem oziru, kar se bogastva in števila ljudstva tiče, od ene strani Nemško, Angleško, severoamerikanske dežele; od druge strani Turčijo, Španijo, Meksiko, ali poglejmo samo na ze-dinjene države amerikanske, z svojimi 30 miljoni prebivalcev, ktere so pred 300 leti komaj enemu milionu Indijancev ubožua domačija bila. Na toti stopnji, kar se bogastva tiče, smo tudi mi Slovenci, da imamo samo nado v neznani bodočnosti pred seboj, in žalostno skušnjo za seboj! Nikdo ne more tajiti, da naše kmetovanje in obrtnija se ne razvija tako naprej kakor to sedanji čas zahteva, ker ima malo kdo med Slovenci priložnosti v domačih obrtnijskih šolah, v domačem jeziku za obrtnijstvo, rokodelstvo in kmetovanje pripravljajo čih naukov se učiti. Trditi pa se mora, da je postava, ktera zdaj nad celim gospodarstvom vlada, da se kmetovanje nikoli samo od sebe, ampak skoz napredek obrtnijskega življenja razvija, resnična. Slovensko ljudstvo tedaj in pravica tirja in prva naloga deželnega odbora je, da Slovencem pred vsim drugim za slovensko kmetijsko in realno šolo skrbi, in to naj bolj v starozgodovinskem mestu Ptuju, na sredi velikega polja, v pričo rodovitnih slovenskih goric, da kakor najprej veliko krivico dobro stori, ktera je nam Slovencem tako dolgo škodila, da se pomaknemo naprej za drugimi izobraženimi narodi in si premožnost, bogastvo zagotovimo, edini porok više omike in svobode. Bodislav. -- Začetek jugoslavjanske akademije. Dne 28./16. julija je glavni zbor jugoslovanske a kademije. Pripravljaje se k temu slavnemu dnevu jugoslavjanskega duha in rodoljubja, mislimo veselo dolžnost izpolniti, ako razložimo avstrijanskim Slavjanom, kako se je ta akademija začela, ker smo globoko prepričani, da se bode celi slavjanski svet vstanovljenju tega zavoda jako veselil. Rojstni dan jugoslavjanske akademije je 10. december 1860. Tega dne namreč se je n. v. odpis na bana Sokče-viča od 5. dec. 1860 v banalskem zboru oznanil, s kterirn seje 1. hrvaško-srbski jezik kot diplomatičen za celo javno živijenje v trojnoedini kraljevini spet vpeljal. 2. vstanovljenje posebne dvorne kancelije v Beču za vse politične, sodniške in naučne posle naznanilo. 3. oživljenje komitatov in imenovanje nadžupanov obljubilo in 4. se zapovedalo, da tudi Dalmacija svoje zastopnike v ravno zbrani banalski zbor pošlje, da bi se sporazumeli z drugimi člani tega zbora za-rad zedinjenja dežele s sorodnima kraljevinama. Na ta n. v. odpis, ki je naznanil politično spreroienje trojedine kraljevine izročijo svitli previsokovredni škof Stros-majer banu list, ki se sme vstanovavni list jugoslavjanske akademije imenovati in se v kratkem takole glasi: „Narodno slovstvo naj več pripomore k napredovanju ljudstva; da bi to zainoglo, mora celi narod delati. To so sprevideli vsi izobraženi narodi starih in novih časov. Stvarili so si tedaj slovstvo, s ktrerega pripomočjo so desegli ono visokost izobraženosti, ktero prejšni in sedajni svet občuduje. O enakem namenu delajo tudi naj izvrstuiši sinovi jugoslav-jaustva že iz davnega iu njih delanje je z združenjem hrvaškega in srbskega slovstva lep sad obrodilo. Pa zraven tega že združenega hrvaško-srbskega slovstva še obstojite dve posebni jugoslavjanski slovitvi, slovenska namreč in bul-garska. Celo jugoslavjanstvo pa vroče želi, skupno slovstvo si pridobiti. Da se vresniči ta občen namen, je treba, da imajo vse duševno in materialne moči, ktere v jugoslavjanstvu na isti cilj merijo, sredino. Takšna sredina bi bila akademija, v kteri bi se naj imenitnejši glave Hrvatov, Srbov, Slovencev in Bulgarov zedinile in se posvetovale, kako bi se dala jugo-glavjanska slovitva združiti. Takšen zavod (institut) pa potrebuje velike denarne pripomoči. Za temelj te jugoslavjanske akademije položim hitro 50.000 fl. in prosim v enem vse premožniše prijatelje jugoslavjanskega slovstva, na akademijo ne pozabiti, kakor jo tudi posebno priporočam našemu prihodnjemu deželnemu zboru. Pred vsem želim, da bi se odbor osnoval, ki bi brž ko brž pravila (statute) tega omenjenega učenega društva napravil. Organizem v obče naj bo, kakoršnega imajo druge akademije, vendar opomnim, da mora jugosl. akademija čisto znanstven značaj obdržati in razširjanje za ljudsko omiko namenjenih knjig se naj prepušča društvu, ki bo skoro se osnovalo. Konečno želim, da bi odbor akademijni sredstva poiskal, po kterih bi se k združenju vseh moči hrvatska matica in zagrebško zgodovinarsko in arheologično društvo s jugoslavjansko akademijo zediuilo. Na to zadoni veseli nenehajoči klik banalnega zbora in ta sklene, „naj se k večnemu spominu, kak dolgo slav-ski narod živi, to velikodušno rodoljubno djanje svitlega previsokovrednega škofa Djakovskega v zapisnik zapiše, in prihodnjemu deželnemu zboru trojedine kraljevine naroči, da v rečeh jugosl. akademije po želji blagodarilnega vstano-vnika nadalje postopa." Na podlago ravno rečenega sklepa hrvatske banalne konferencije leta 1860 izvoli zagrebački deželni zbor leta 1861 v 9. seji dne 28. aprila dva odbora, enega, da napravi pravila jugosl. akademije, drugega pa, da sprejemlje jugosl. akademiji darovane denarje in ž njimi primerno ravna. Ta zadnji odbor je že prve dni svojega delovanja velik vspeh imel. Podpisalo je za jugosl. akademijo hitro; mesto Zagreb 10.000 fl., grof Jul. Jankovič 100.000 fl., kardinal Haulik 10.000 fl., srenja Dugoselo 5000 fl., svobodno mesto Koprivnica 1000 fl., grof Juri Jelačič 1000 fl., ban Sokčevič 1000 fl., baron Vranicany 10.000 fl., baron Ožegovič 5000 fl., baron Prandau 10.000 fl. itd. itd. V sled vseh teh prineskovje narastlo premoženje jugosl. akademije do današnjega dneva na več ko 300.000 fl., h kteremu celemu znesku je vladika Strosmajer sam pripomogel z blizo 70.000 golainarji; s tega sledi, da je jugosl. mecen s tem svojim činom „naj večega Ogra" Szechenyi-a daleč prekosil, kteri je „ogrski akademiji" svoje dni 50.000 fl. daroval. Škof Strosmajer si je s tem stvarjavnim začetkom spominek „aere perennius" v kulturni zgodovini jugoslavjan-stva postavil. To jugoslavjansko akademijo so svitli cesar potrdili 7. marce 1863; nje pravila pa še le tekoče leto. 28./16. t. m. tedaj se bode venčal jugosl. duh s prvim občnim zborom jugosl. akademije za znanstven osti in umetnosti. (Zukunft.) --s^setass»*-- Gospodarske stvari. Trsoznanstvo. (Dalje.) ¡St. 16. Jalovec zeleni, se tudi krhlikovec, rebola, vrbika brustec, nemško, grüner Kanigl, grüner Kracher, Schmalztraube, lat. virgilia serotina imenuje. Trs srednji; rožje rdečkasto rjavo, pikasto, s debelimi bunkicami, 3 —- 4 palce vsaksebi. Listje podolgasto, svetlo, srednje narezano, ravno, špičasto zobčasto; veruge stranske malo razširjene, peteljna skoraj celo zaprta; močna petlja 3 palce dolga, proti solncu rdeča. Grozd mal, gost, enojen; recelj kratek. Jalovec se najde v Slovenskih in nemških vinogradih po Štirskem posamezno nasajen, v cvetu je celo občutljiv in se hitro posmodi, tako da komaj polovico jagod obdrži, daje sicer odviše sladko pa neobstoječe vino, ktero se naj kmalu porabi ali s drugim zmeša, drugače je prazno sirat-kasto, in ker tedaj ni za vino, ne za zobanje, ga zatirajmo, in zavolj nerodovitnosti pa se prav imenuje jalovec. Št. 17. Jalovec beli, weisser Kanigl, Ungeschickte, lat. Eugenia albida. Trs srednji; rožje beložolto, z velikimi, volnatimi oka-mi, Listje 8 palcev veliko, tenko, malo narezano; veruge, stranske nekaj razširjene, peteljna večidel zaprta; listje se od prejšnjega naj bolj loči, ker so cape na vse strani zvite, kodrave, in rob nazaj zavit, zato se lahko pozna. Doma je na Ogrskem, posebno pri Požunu, za nas nima vrednosti, ker se mraza boji, in jenerodovit, pa še gnije rad. Št. 18. Pomorančar žolti, weisse Orangentraube, Trs prtličast; rožje šibko, kostanjevo. Listje malo, okroglo, kakor pri žlahnini, kratko, kakor s 3. capami, ali na eni strani globokeje narezano, topo in krat-kozobčasto; veruge stranske neenako razširjene, pri petlji tesne, potem na koncu odprte. Grozd mal, gost, enojen, klešecu podoben, recelj srednji. Nova, izvrstna, prav rodovitna trta, grozdje posebno za zobanje, ker so jagode sočne, nenavadno prijetno sladke, prav zrele po pomorančnem cvetu dišavno okusne, le škoda, da grozd in jagode niso debelejše. Vinograd dobro Kopati, jo pol gnojiti. Leta 1864 sem pušo, kmetijo prav soljeno kupil. Na ti je bila mala krpa vinograda, po domače: dajnščak-domščak imenovan, jako zapuščen in zanemarjen, k temu še veliko slabih plitvo rastočih trt prav visokih. Iz sedem majhnih grabic dam le dve narediti; k čemu nek toliko praznega prostora? Že leta 1865 v jeseni in skoro skozi celo zimo dajani rovati in delati v ti krpi. Boljših plemen zavkažem vse trte pogrobati prav globoko z dobro podlago; vejnikom, zemljo in gnojem, kolikor je le mogoče bilo, ostale trte pa nisoko rezati, dobro okopati in povrhue zemlje pristrigati. Kar je pa bilo obsojene trte za izruti, narod rezati; toda spomla- danski mraz je storil, da se je grozdje skoro vse osipalo in po preobilnem dežju zgnjilo, akoprem trta ni pozebla, kar me je vtrdilo, da vtegne prihodnji nov vinograd dober biti. Prazne prostore so z rivčekom, s sajenkami, mušieo, kleše-cem itd. zasadili, kolikor se je dalo. O ti priložnosti še dostavim sledeče, kar se tiče zasaje-vanja. Ko se jame iskopljejo za sajenke s koreninicami in se v jame naj prvo vcjnik polaga, deva, se mora na vejnik precej 3 do 4 palcev naj manj dobre zemlje nametati in na to sajenko postaviti s prikrajšanimi koreninami do 4 palcev, a ne potisnoti konec sajenke do vejnika — sicer ne more rasti, ker v vejniku še surovem ne najde nobene moči, dokler ne strohni, in potem se naj dobro potlači z zemljo sajenka in jama napolni. Dobro okopana trta je lani tako lepo rožje, mladike pognala, da sem še skoraj vse ostale dobre trte pogrobati zamogel. Na tak način se vsako leto več in več prideljuje, kar se ne bi doseglo, ako bi bil dal vso krpo prekopati trto izruti, in potlej s ključi, sajenkami ali vlačencami redoma zasaje-vati. Kar se tiče rajd, ima svoje dobro, da se ložej obdel-juje, pregleduje itd. pa tudi še več sitnega posebno, kadar kopači ne gledajo na rajde, ampak en trto sem, drugi svojo tam nagne in potisne, in tako brž rajde popačijo in pokazijo. Tudi je tako v rajdah zasajeni vinograd vsako 50. leto naj manj ves pregrobati, ako še je le les za to; rivček pa še veliko pred. Zato se jaz za rajde mnogo ne brigam, tem več pa za dobre rodovitne trte, krepko obdelovanje in gnojenje. Letos se že nadjam naj manj 3 do 4 polnjakov vina na oni krpi, bleku pridelati. Tudi vmes zasajeni re ni revček je nekteri že prav ploden in s kavrnki obložen. Naj mili Bog dopusti, da v lepem vremenu grozdje ocvete in nas toče nesrečne obvarje, bomo vsi vinorejci z letošnjimi pridelki prav veseli in zadovoljni. Izabelo sem že videl 12. maja cvesti. Jančar. I>opisi. Iz Maribora. V saboto 20. t. m. so imeli četrto-šolci tukajšne gimazije izpit iz štajerske zgodovine. Pavab-ljeni so bili k izpitu tudi v Mariboru bivajoči deželni poslanci, kteri so bili zadovoljni z napredovanjem učencev v domači zgodovini. — V nedeljo 21. t. m. je položil denar-ničar tukajšne čitavnice polletni račun, iz kterega se je pokazalo, da je čitavnica tudi v tem polletu nekoliko goldinarjev prihranila, tako, da ima zdaj nekoliko več, ko 700 gold. gotovega premoženja. 22. julija je prišla bula ali pismo papeževo, z kterim je imenovan častiti gosp. dr. Lovro Vogrin za stolnega prošta Lovodske škofije in že 23. t. m. je bil mnogočastiti gospod v to novo čast slovesno vpeljan. 23. t. m. je bilo tukaj v mašnike posvečeno 35 bogo-slovcev in sicer 13 iz Lovodske, 22 pa iz Sekovske škofije, med zadnjimi je bilo 5 redovnih. Od sv. Križa blizo Maribora. Dragi „Sloven. Gospodar." Moram ki iz naših planin žalostno novico oznaniti. Preteklo sredo 10. t. m. pred poldnom je strašni ogenj hišni hram in hlev Kašpara Jamnik-a kmeta na Slemenu štv. 97. vpepelil. Kedar se je kruh pekel, se je peč podrla in švigajoči plamen je leseno hišo in slamnato streho na mah popadel in vgonobil. 6. otrok z očetom in materjo je brez strehe v siromaštvu. Novičar. Državni zbor. Dne 13. t. m. je denarstveni minister baron Becke razlagal stanje avstrijskega denarja in dolga. To razlaganje se ob enem izroči tudi ogerskemu ministerstvu, da pride v roke zbornikom ogerskega državnega zbora in deputaciji, ki ima cis- in translajtanske skupne zadeve razpravljati. Razlaganje pa ima ta namen, da se dozdžyno gospodarstvo in one naprave potrdijo, ki so se zgodile brez državnega zbora, in posebno kar se dolga tiče, da se deputaciji lehko porazumete in izračunite, koliko pride na ogersko in koliko na cislaj-tansko polovino. Od leta 1860 — 1865 je novega dolga narastlo, tako da je za 1. 1865 manjkalo 104,o78.000 gld. Najelo se je zato 90 milionov v srebru, kajti ni bilo druge volitve kakor posojilo ali bankrot. Najelo se je pod prav neugodnimi pogoji, kajti če je državina moč in ustavnost zmajana, pravi minister, je mogoče le po viši ceni posojila dobiti in pomankljivo varnost glavnicam dostavljajo le povišane obresti in enaka dražila upnikov. Državni zbor leta 1865 je sicer hibe in rane državnega gospodarstva odkril pa jih»ni zvračil. Vendar je posojilo začasno pomagalo, banki so se obroki lehko izplačevali, in ažijo je skoro minolo. Za leto 1866 je manjkalo 40 milionov, k temu še pristopi londonska kriza in vojska, nastali so izredni stroški. Naj bolj je kazalo tiskati državni papir. Po vojski je treba bilo vojno odškodbo platiti, na to so posodili družniki, jim se še zdaj dolguje 14 milionov in ta ostanek je že oskrbljen. Po Praškem miru se je imelo tiskanje državnih not v red spraviti in ob enem tudi pomagati državljanom, ki so škodo trpeli v vojski in na Ogerskem po mrazu. To se je zgodilo s postavo dne 25. avg. 1866, našla so se pota, da se je tim tirjat-vam zadostilo. Za leto 1867 zmankuje 77 milionov in ti so tudi že oskrbljeni po izrednih dohodkih. Na banko dolguje država 80 milionov. V vsem skupaj ima država 3046 milionov državnega dolga, 127 milionov obresti, 24 milionov poplačevavnic ali amortisacij, papirni denar, in kroničen deficit, t. j. kar vsako leto zmanjka. Na to govori minister blizo takole: Ni treba te žalostne podobe še žalostnejše izslikati, vsaj že hočejo prevladati naj gorše misli, ampak prašam se, je li upanje, da izkobacamo iz tega žalostnega stanja s častjo? Po mojem živem prepričanju, je upanje. In minister stavi svoje upanje na poravnavo s Ogerskim. A ostajajo še državni troški. Sedajni troški za upravo, za vojake, za državni dolg, se komaj zmorejo ali se ne zmorejo. Štedeti ali šparati je premalo, premalo zda, treba bo misliti na druge pomočke. Prašam tukaj, je-li se dozdaj kaj rabila korist obče priznane samouprave V Smo li nehali na Avstrijskem mnogo-vladiti, to je, z mnogimi uradniki vladati in o vseh potrebnih in nepotrebnih rečeh vladati? Je se li ljudstvo odvadilo za vsako malenkost prositi državne pomoči? Davki in dače se ne morejo povišati, kajti so že tako napete, da ne tečejo več od dohodkov, ampak že od glavnice, in z večimi davki bi se ne doseglo druga, kakor več zaostankov. Al kaj se je dozdaj zgodilo za pravično razmer -jenje davkov od premoženja, za potrebno popravo obrtnijske in dohodninske dače, za vse posrednje davke, kaj za umetno gospodarstvo monopolov ali samotržstva državnega imetka? Kako tuji še si te nasproti gospodarstvi narodnega in državnega blaga. In kaj se je zgodilo, da bi se povzdi-gnolo narodno gospodarstvo v ljudkih in djanskih šolah, da se vzbudi delo in štedenje, da se oživlja družbovanje? Vse to in enako se pričakuje od Avstrijskega prerojenja, ki po tolikih skušnjah in po takih silnih bojih ima dati državi v miru na vse strani poboljšek in novo moč. To razlaganje denarstvenega ministra se izroči denar-stvenemu odseku. Za novo kazensko postavo so se prejela do zdaj ta le načela: 1. hndodelni čini se razdelijo v dve vrsti namreč: v hudodelstva in v pregreške. Dozdaj je bila še tretja vrsta: prestopek. 2. Smrtna kazen, ki jo je odbor predložil odstraniti, se pusti z 79 glasi proti 56, za njo so glasovali tudi Slovenci. 3. Postavijo se sramotne in nesramotne kazni. 4. Posamni zapor. 5. Pogojni odpust kaznjencev. Ob enem je 19. t. m. minister pravosodja Hye podnesel vladino novelo h kazenski postavi, ki ima v načelu tele prenaredbe: l.tepenje se odpravi, 2. vkovanje v železje se odstrani, 3 razdelitev sramotnih in nesramotnih kazni in odjemanje državljanske časti na 10 let. Dne 18. je bila v državnem zboru vroča borba o tem, jeli bi se postavilo novo cislajtansko ministerstvo. Odsek za denarstvene zadeve je namreč predložil, naj se napravi adresa do cesarja in se prosi za deželno, t. j. cislajtansko ministerstvo, da imajo tudi cislajtanske dežele svoje ministerstvo, kakor je imajo Ogri. Proti temu so ostro govorili Greuter, Svetec in Toman. Svetec kaže, da bi se s tim cislajtanskim ministerstvom dualizmu krona postavila, tam vladajo Madžari, tukaj bi po svojem iz nemške večine stvorjenem ministerstvu vladali Nemci in kaže na nasledke, kaj se zgodi; kaj se godi n. p. Hrvatskem: Banska vlada čestita je odstranjena, kaznujejo se moži brez sodnije in sodnikov, ljudstvo se podbada in moti s krivimi obeti, da ne bo več velikih dač plačevalo i. t. d. Kam to pelje? Jaz mislim tje, pravi govornik, kder smo bili v začetku 1. 1848, in bojim se, da država in ljudstva takrat ne bi imeli moči take nevarnosti premagati. In odkod bi Nemci imeli pravico vladati nad drugimi narodi? Zarad više izobraženosti? Kaj bi rekli Nemci, ko bi pred 100 1. iz tega vzroka Francozi hteli vladati nad Nemci, ki so takrat bili pogrezneni v francozko literaturo in naj veči Nemec kralj Fric II. sam ni maral na Nemštvo! Ali morda Nemci in Madžari večo dačo plačujejo na denarju in vijakih, ali je država močnejša, če stoji na dveh stebrih mesto na štireh? Nemci in Madžari se ednok morajo odločiti, jeli Avstrijo hočejo ali je nočejo. Pogoj Avstrije pa je prvi po mirjenje vseh narodov. Deželne samouprave nam treba, ne cislajtanskega ministerstva. Tomanov govor pride prihodnjič. Predlog odborov je bil preklican od odbora samega, kajti je Beust se izjavil, da vlada misli zaželjeno ministerstvo postaviti, potem ko se ogerska in cislajtanska delegacija poravnate o skupnih zadevah. — V delegacijo za poravnanje s ogersko delegacijo so izvoljeni dne 21. sledeči poslanci: Ziemialkovski, Hopfen, Tinti, Kaisersfeld, Vidulich, Herbst, Plener, Winterstein, Brestel, Klun. — Gosp. žl. Cseh je, ne povedavši vzrokov, muni-cipalnega sodca gosp. Schleimerja iz službe djal, ker se ne zlaže z njegovo politiko, imenovan sodeč ima sedem majhenih otročičev, kterih še nobeden ni oskrbljen ; in zdaj je na enkrat zgubil ves zaslužek, kajti se je gospodu žl. Cseh-u tako račilo. Po izreku gosp. Cseh-a se gospod sodeč naj tolaži s tem, da bodo jegovo osodo delili tudi mnogi jegovi tovarši. — Res prav potolažljiva reč! — Razdražba v Hrvaškem primorju proti madžaronskemu krivičnemu ravnanju prihaja zmirom vekša. Če bi se zatoraj tamo res kaj nenavadnega prigodilo, kar Bog obvari, gotovo ne bodo krivi razdraženi, temoč oni, kteri dražijo. — V vseh časnikih se bere, da gospoduje še zmirom goveja kuga v našem cesarstvu, da bi se od naših deže odvrnola ali morebiti celo izkorenila, namerjava naše mi nisterstvo — tako piše namreč dunajski časnik „Volkswirth" — ostrejše naredbe vpeljati in sicer tele: Na mejah na šega cesarstva se napravi več zaprtij (kontumacij); vsaka živina, ktera čez mejo dojde, se za 10 dni dene v zaprtijo. ker je na Ogrski stanovitno kužno gnjezdo, zato se z živino ki se iz Ogrske v drugo deželo prižene naj ravna ravno tako kakor z vunajno tujo živino. Deželnim zborom se bode pri poročilo, da se napravi v vsaki deželi prisilna zavarovalnica živinska. Postava za pobijanje sumljive živine bode ostrejša. — Na Dunaju se je napravilo iz najimenitnejših in bogatih mestjanov komitč, kteri bi naj skrbel, da se cesarju Maksu postavi prav imeniten spominek. — Baron Rauch je imenovan za pravega kronskega namestnika v Zagrebu, ima 12000 fl. plače, je tajni sveto-vavec in bo stanoval v banskem stanovanju. — Iz Meksike se piše, da je Dano francoski poslanec tamo vjet in da se ž njim ravna, kot zasebnim človekom ne pa kot z polancem. Pred osmimi mesci si je vzel naj bogatejšo Meksikanko za ženo in poslal taki 1,200.000 pijastrov (1,700.000 tolarjev) v Evropu. V Meksiki pa se nahaja po stava, ktera prepovedava izvažanje gotovega denarja — Prav izvrstna postava. — Ko je Porfirio Diaz došel v vzeto mesto, je izrekel, da se mora z vsemi poslanci tujih vlad, ko zasebnimi ljudmi ravnati. Ker je na ta način gosp. Dano podvržen občinskim postavam, se mu je taki naznanilo, da ostane tako dolgo vjet v Meksiki, dokler ne spravi one pij as tre nazaj v deželo, ktere je poslal v Evropo. Tako tedaj stoji ta stvar. — Kakor smo izvedeli iz gotovega vira, se je slovenska narodna čitavnica Solkanska v nedeljo 14. t. m. z veliko slovestnostjo odprla. Lepe narodne pesmi, govori, deklamacije in napitki so navdušili vse nasoče. Živila tedaj čitavnica Solkanska. — Pravi se, da je iskren rodoljub in po celem slovanskem svetu dovolj poznan pisatelj župnik Matija Maj ar zaprt v Kapucinskem samostanu v Celovcu in sicer zato, ker je bil v Moskvi pri razstavi. — Polak Berezovski, ki je hotel v Parizu ruskega cara vstreliti, je obsojen (15. julija) k posilnemu delanju na vse žive dni. — Iz Reke se piše, da je tudi Hrgešič, adjunkt župnijske sodnije, svojo službo zgubil, zakaj to se prav za prav ne ve! —Vodil je preiskavno pravdo proti onim madža-ronom, kteri so v Kukuljanovi nemir podigli. — Ali je morebiti to jegovo pregrešenje ? — Iz Madrita se piše, da je deželni poglavar naznanil ukaz, po kterem se skoz celo leto ne sme več praznikov ob- služavati kakor samo trinajst; ta ukaz tudi zapoveduje ostro, da je dolžnost vsakega državljana, da mora v nedeljo in v praznikih svojo delavnico in štacun zapreti in na dalje, da se časniki v nedeljo ne smejo izdavati. — V Galiciji je velika povodenj t. m. samo pri železnicah več od jednega milijona škode napravila. Večidel dežele je pokončan in nadloga zato strahovita. V Italiji je prekucijski veter začel spet od dneva do dneva bolj puhati in nemiri, kteri se skorej vsak dan na Rimski meji ponavljajo in prekucijsko gibanje v Siciliji ne da dobre nade. — V Črnigori in Dalmaciji je kolera spet začela ostro gospodovati in tudi iz Italije in nekterih krajev Francoske se čuje, da kolera posamezne ljudi popada. V Varšavi pa je že letos več od 300 ljudi za kolero umrlo. — Pravi se, da je gosp. žl. Rauch prepovedal vsako slovesnost pri prvem velikem zboru 28. t. m. jugoslovanske akademije znanosti v Zagrebu. — Kar se tiče upora na Kreti smo iz gotovega vira izvedeli, da so vse širokoustno naznanjene turške zmage nič kaj drugega, ko samo gola laž. Krečanom se zdaj bolj godi, ko kedaj prej, celo 5 parobrodov so z 30 topovi oborožili in proti turškim barkam poslali. — Iz Varšave je došla sledeča važna novica: Ruska armada, ktera je bila zarad vaj skupčena pri Pavonskih, in kteri je že bilo zapovedano, da se po končanih vajah, mora spet pomeknoti v Rusko, je zdaj naglo dobila povelje, da mora ostati v Polski in se taki pomeknoti proti meji Galicije. Ta uredba je naredila mnogo hrupa, ker se iz nje sklepa, da se morebiti premeni politična razmera med Rusko in Avstrijo. — Letos je imel profesor slovauščine na Graškem vse-učelišču gosp. dr. Krek 41 slušateljev, to je za prvo polletje jako dosti in tudi jasno znamenje, da je ta stolica bila živa potreba. Razglas iti prošnja. Namenjem sem prihodno šolsko leto „Praktično glasko-vanje v zvezi z spisanjem" izdati. Prosim tedaj vse svoje so-brate, da me v tej važni reči s svojimi sostavki radi podpirajo. Kdor me podpirati želi, ga prosim, naj mi svoje so-stavke naj manje do konca septembra pošlje. Imena podpornikov bodo v knjižici naznanjena. Z druženimi močmi bo knjižica kmalu na svetlem. Pri sv. Benediktu v slov. goricah 20. julija 1867. Eranjo Ceh, Strmski učitelj. Tržna cena ca - 1 s b 0 1 s s ^ 3 ca c > -a 'C OS > ■-p 0 > J? i pretekli teden. > 1 S fl.| k. fl ¡k. I« Ji5 tt.j k. Pšenice vagan (drevenka) 4 80 5 45 4160 1 "4 50 Rži „ .... i »- 4 10 4 _ 250 Ječmena „ .... 2 ¡80 _ 3 50 Ovsa „ .... 1 ¡80 1 90 1 2 _ 1 70 Turšice (kuruze) vagan S;— 3 30 340 3 10 Ajde „ . . . 2 40 — _ 3 50 2 50 Prosa „ . . . 2:— _ 3 5C _ _ Krompiija „ . . . 1 10 1 30 1 90 — _ Govedine funt .... -17 _ 22 _ 22 — 22 Teletine „ .... — 20 _ 24 _ 22 — 22 Svinjetine črstve funt --24 _ 24 _ _ _ Drv 36" trdih seženj (Klafter) — _ 6 90 7 80 18" „ ID ,, ,, . . . . 1 4 16 _ — - — „ 36" mehkih „ . — _ 5 — 5 83 ., 18" „ „ . 1 1 3 — — — — — Oglenja iz trdega lesa vagan —¡70 — 80 — 70 — „ „mehkega,, ,, -60 — 50 — — _ — Sena cent .... 1- _ — _ 70 — 95 Slame cent v šopah 1!- — 45 — — 90 „ ,, za steljo — :70 — 40 _ 60 Slanine (špeha) cent 36 — 24 — _ — — Jajec, šest za ... —¡12 — 10 — — Azijo srebra 124.75. Narodno drž. posojilo 68.60. IiOterijine srečke. V Gradcu 17. julija 1867: 4 67 »6 60 Prihodnje srečkanje je 27. julija 1867. V Tratu 20. julija 1867: 41 2» 59 4» 55 Prihodnje srečkanje je 31. julija 1867.