26. LETO
službe
kulturnemu in gospodarske-in n napredku Slovencev v Wisconsinu
JUGOSLOVENSKI
26th YEAR
of Service lo t!ie Yugoslav* ol' Wisconsin and to the Country
The Only Yugoslav Newspaper, printed and published in State of Wisconsin for 40,000 Residents of Yugoslav Extraction.
ST. — NO. 510.
Official Organ of South Slavic Benevolent Union ‘Sloga’ and Alliance ‘Lily’ of Wisconsin
Entered as second-class matter January 21, 192« at the post office of Milwaukee^ Wisconsin, under the Act of March 3, 1878.
MILWAUKEE — WEST ALIJS, WIS., OCTOBER 13. OKTOBRA 1938.
LETO X. — VOL. X. — ESTABLISHED 1913.
Dogodki po Sloveniji in ostali Jugoslaviji
* Nov vodovod je dobilo Frankolovo. Pred kratkim je začel delovati nov vodovod, ki bo služil vasi in bližnji okolici. Vodovod,je napeljan z levega brega nad Frankolovim pod potokom Tesnico skozi vas in je dolg okrog 300 m. Same cevi, ki jih je izdelala državna železarna v Varešu v Bosni, so stale 18 tisoč dinarjev, rezor-var pa je stal 9000 din. Važno je tudi, da je pod staro lipo pri cerkvi hidrant, ki bo služil Franko lovčanom v primeru požara.
* Griža v Dolnjem Prekmurju. Po vaseh dolnjelendavske-ga sreza že dalje' časa razsaja nevarna bolezen griža. Največ obolelih je v Dolini, Petešov-cih in Dolnji vasi. Bolnišnica v Dolnji Lendavi je prenapolnjen'«. zato so začeli bolnike odpravljati v Čakovac. Zdravniki se trudijo, da epidemijo čim bolj omejijo.
* Marija Maistrova, f Pred dnevi je v Ljubljani po daljši bolezni zatisnila oči gospa Marija Maistrova, vdova po pokojnemu generalu Rudolfu Maistru, osvoboditelju Maribora in jugoslovenskega severnega ozemlja, v starosti 53 le c. Njene zemeljske ostanke so prepeljali v Maribor, kjer so jih položili k večnemu počitku. Naj bo ženi tega našega velikega narodnega borca tudi med nami ohranjen blag spomin.
* Eksplozija kisikove bombe v Rušah. Te dni se je v tvorni-
ci za dušik v Rušah pripetila huda nesreča, ki je zahtevala človeško življenje, druga žrtev pa leži zelo poškodovana v mariborski bolnišnici. V usodnem času sta med drugimi delavci v tvornici bila zaposlena 40-letni Hinko Ditmajer in 41-letni Ivan Strnad in sicer v objektu za polnjenje kisika. Iz neznanega vzroka je s silnim treskom nenadoma eksplodiral jekleni valj, ki ga polnijo s kisikom. Posledice so bile strašne: strahovit zračni pritisk je oba delavca vrgel ob steno, kjer sta obležala. Ivan Strnad je bil takoj mrtev, dočim je Ditmajer še kazal znake življenja. Nemudoma so ga prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so se zdravniki trudili, da mu rešijo življenje. Nesrečnež, ki i-ma zlomljene obe roki in nogi, je v bolnici izdihnil. — V do-tičnem poslopju je bilo ob času eksplozije še več drugih delavcev, ki se jim je posrečilo, da so se pravočasno rešili na prosto. Eksplozija je bila tako silna, da je odnesla streho v zrak, poleg tega je bil tudi zid močno poškodovan. Seveda je tudi razneslo vso napravo za polnjenje kisika. Pokojni Strnad je zapustil ženo in tri otroke. Oba delavca sta bila žei več let zaposlena v omenjeni tvornici in sta bila znana kot pridna in vestna moža, ki sta bila vedno na svojem mestu.
* Težak hlod mu je zdrobil obe nogi. Posestnik Franc Kranjčič iz Male vasi, občina Sv. Marjeta je vozil pred kratkim iz gozda domov voz tramov. Utrujen je tudi sam sedel na težko obloženi voz, a se je naenkrat pri tem strlo kolo. Posestnik je padel pod voz, nanj pa težak tram, ki mu je zdrobil obe nogi. Prepeljali so ga v ptujsko bolnico.
* Z motociklom v smrt. Mehanik in trgovec Franc Širec se je peljal pred dnevi z motornim kolesom v Juršice. Ko je popravljeni motor oddal lastniku, se je hotel vrniti domov. La pa bi mu ne bilo treba pešačiti, se mu je ponudil lastnik
motocikla, da ga bo peljal v Ptuj. Ko sta privozila do ovinka pri Gaberniku, je kokoš preletela cesto; voznik se je hotel izogniti, pri cem pa je motor v polnem diru zadel v kup gramoza, pri čemer sta o-ba vozača zletela po tleh. Dočim se lastniku motocikla kakor tudi motorju ni nič zgodilo, je mehanik Širec obležal v nezavesti. Zdravnik ga je takoj spremil v ptujsko bolnišnico, kjer pa je poškodbam podlegel.
* Zopet eden iz Rusije. V Maribor je zadnje dni pripotoval 47-letni mizar Ivan Fleišer iz Brežic na Dolenjskem. 23 let je živel v Rusiji, od kar je bil julija meseca leta 1915 ujet na ruski fronti. V Rusiji je otvo-ril mizarsko delavnico in sicer v Krasnojarsku, kjer se je tudi poročil. Fleišer pa si je želel nazaj v domovino, ker se mu je po številnih prestanih ovirah končno tudi posrečilo. Na ruski meji so mu odvzeli ves denar, ki si ga je prihranil v teku let, tako da je prišel v Maribor brez sredstev. Z vlakom so ga z ženo in otrokom odpremili v Brežice, kamor je pristojen.
* Čeljusti mu je zdrobilo.
28-letni gonjač živine Dominik Žnofl iz Sv. Jakoba v Slov. goricah se je peljal te dni na kolesu skozi Košake ter se naenkrat znašel pod osebnim avtomobilom in konjskim vozom, ki sta ga srečala. Žnofl se ni mogel nikamor izogniti, pa ga je udarec avtomobila vrgel pod voz. Pri padcu si je zdrobil spodnjo in gornjo čeljust ter dobil hude poškodbe na glavi.
* Srečna rešitev iz dvojne smrtne nevarnosti. V strašnem položaju se je pred kratkim zvečer nenadoma znašel policijski stražnik-pripravnik Anton Sikošek v Mariboru, ki je ob tri četrt na devet zvečer nastopil službo na železniškem mostu. Ob pol 12. uri se je vrnil na stražnico ves potolčen in opraskan. Ko je Sikošek šel po mostu tik tira, po katerem vedno vozijo sem in tja lokomotive, se je nenadoma utrgala pod njim trhla deska. Sikošek je padel v odprtino, pa je 'še v poslednjem trenutku razširil roke, da se je ujel ter ni zdrsnil v globino, kjer bi gotovo utonil v deroči Dravi. Ko pa se je skušal izkopati iz nevarnega položaja, je po tiru, tik katerega se je nahajal, pridrvela lokomotiva. Sikošek se je naglo obrnil z glavo in gornjim telesom, ki je molelo iz odprtine, proti ograji mostu, kljub temu pa ga je še lokomotiva udarila z vso silo v ramo ter ga je precej poškodovala. Če se ne bi bil v 'zadnjem trenutku nagnil na stran, pa bi mu bila lokomotiva odbila glavo. Bilo je res srečno naključje, da se je rer šil iz dvojne smrtne nevarnosti, ki mu je v istem času pretila.
* Brzi vlak je povozil orožnika. Orožniški kaplar v Zagorju 35-letni Temnikar Franc je moral nedavno proti večeru z nujno pošto na Polšnik. Ko se je ponoči vračal po progi, je blizu Mošenika zadel vanj brzi vlak. Vsega okrvavljenega je našel na nasprotnih tračnicah kamor ga je pahnil vlak, progovni obhodnik Šuštar Anton, ki je z znamenjem ustavil sredi proge osebni vlak, ki vozi iz Ljubljane v Maribor, kamor so nezavestnega orožnika naložili in ga prepeljali v bolnišnico v Celju. Nesrečni Temnikar, ki je bil doma iz Šmart-na ob Paki v Sav. dolini, je podlegel poškodbam.
Jugoslavija postane avtonomna država? Parlament razpuščen; nove volitve 11. decembra. --Evropa pred novo politično preorijentacijo.
Domači in drugi dogodki po Zdr. državah
Iz Beograda prihaja brzojavna vest, da je jugosloven-ska vlada zadnji ponedeljek zvečer razpustila sedanji parlament (ki je eksistiral itak le samo po imenu) in razpisala za 11. decembra nove volitve.
V mednarodnih diplomatskih krogih se ta nepričakovani korak jugoslovenske vlade tolmači kot poskus, da se Jugoslavijo obvaruje slične možne katastrofe kot je zadela Češkoslovaško, namreč, da naj nova ali pa sedanja vlada, — pač kakor in komur bo izrazilo svoje zaupanje ljudstvo 11. decembra — skuša urediti vprašanje jugoslovenskih narodnostnih manjšin prej, pred-no pride kak Hitler, da jih u-redi po svoje.
Ti krogi kažejo pri tem posebno na zahteve Hrvatov, ki — nalik Slovakom v Češkoslovaški — zahtevajo svojo avtonomijo, ter opozarjajo na dolgoletno teroristično kampanjo Makedoncev, ki jih je v Jugoslaviji baje okrog 500,000, ter na tajno propagando Nemcev in Madžarov, ki prikrito delujejo na odcepitev od Jugoslavije. Slednji dve narodnostni manjšini v Jugoslaviji štejeta skupno približno 1,000,000 duš.
Sedanja Stojadinovičeva vlada je baje pripravljena vsem tem manjšinam — vključno enemu milijonu Slovencev — priznati popolno avtonomijo pod pogojem seveda, da v zameno priznajo enotnost in nedotakljivost države ter ostanejo v njej.
Dr. Vladko Maček, voditelj Hrvatov, je že opetovano izjavil, da so Hrvatje popolnoma pri volji ostati šle naprej v okviru države, ako se jim prizna popolno avtonomijo.
# # #
Med tem pa je Hitler srečno “zasedel” podarjeno mu zem-
ljo. Njegove čete so “zmagoslavno” vkorakale v bivši teritorij Češkoslovaške, ki so mu ga s poklonom podarili bistroumni Chamberlain, Daladier in Mussolini. Za nameček je na njegovo zahtevo tudi še odstopil češkoslovaški predsednik Edvard Beneš; in na onemoglem plenu, ki je ležal brez moči na tleh, so se za priboljšek prav po bratsko hitro obliznili še mili slovanski bratje Poljaki. Tako je tragedija vsaj popolna.
S svojo “zmago” nad Češkoslovaško je Hitler postal gospodar Evrope. Nad tem ne dvomi danes nihče več.
Vera v demokracijo in zvezo z demokratičnimi silami je po porazu Francije in Anglije v Monakovem padla v Evropi na ničlo. Male države — vključno Češkoslovaško ssfmo — so začele verovati, da njih spas, ako sploh žele še eksistirati, leži e-dino v zaslombi na močnejšega, četudi se ta močnejši za enkrat imenuje — Hitler.
Da je temu res tako, nam priča vodilno češkoslova o časopisje samo, ki piše o novem položaju. Naj nave 10 nekaj citatov:
Liberalni list “Lidove No-viny” pravi:
“Ne vemo, kaj bo sedaj prišlo nad Evropo novega, Vemo pa, da je poleg nas mogočna država, s katero se naša država ne sme drzniti priti v spor. Dovolj dolgo smo igrali za druge vlogo orožnika, da bi držali Nemčijo; ko pa je prišel odločilni trenutek, tedaj smo se zavedli, da smo zapuščeni — sami. — Dobro! Ako svetu ne more vladati pravica, temveč sila, tedaj je naše mesto na strani. onih, ki imajo večjo moč. Drugega nam ne preosta-
ne. Zato iščimo prijateljstvo z Nemčijo. — Kakor Bolgarska in Jugoslavija, bodimo tudi mi veliki kupovalci in prodajalci in nikdar več ne dovolimo, da bi nas kdo potegnil v kako zvezo proti Nemčiji. Sedaj mislimo samo na sebe in bodimo zvesti samo sebi.”
Ravno tako britko pravi klerikalni list “Lidove Listy”:
“Imeli smo več kot preveč šuštečih simpatij v zapadnih državah za ‘galantni, mali narod ’, sedaj pa kričimo čez svoje meje: — Končajte z nezaže-ljenimi demonstracijami simpatij do Češkoslovaške. Sedaj smo se šele prepričali, kakšen je naš položaj v osrednji Evropi in bomo v tem smislu delovali, ako vam je prav ali ne. Naš narod prenaša poraz in ponižanje, na samo v bolečini, temveč tudi z velikim ponosom. Jahali smo napačnega konja in vemo, kako moramo izvajati posledice.”
List “Zet” pravi:
“V tej deželi smo vsi krivi skupnega greha, ker smo bili T>ošteni in smo imeli svojo čast. In dosledno smo verovali v čast in besedo drugih. To pa je bil naš veliki greh, toda ni bila sramota.”
Pričakovati je torej v Evropi v doglednem času temeljito preorijentacijo, ki bo iz nje napravila pravcato taborišče malih vazalnih držav s Hitlerjem in Mussolinijem kot gospodarjema, dočim bosta Anglija in Francija morali pohlevno stati ob strani in premišljevati o nekdanjih boljših časih ...
Žal, da bo med njimi, tudi Jugoslavija prisiljena igrati to novo vlogo.
A kaj bo k temu rekel ‘Rus-j ki medved’, je za etnkrat še 1 zagonetka.
News
and
Views
By Irank Schneider
Our farmer
There was a time when our country was eighty-five percent agricultural. Today we see a totally different picture. Agriculture now accounts for only about thirty percent of our national income. In forecasting future trends of commerce and industry we can no longer depend as in the past upon thei farmer’s in come as a barometer. Some economic writers point to this factor as being a signal for the begining of an era of retrogression or decay. They point to Egypt and the great Roman Empire as examples of decline after the loss of primary position by agriculture, coming about as a result of the ascendency of commerce, trade and government. I have recently heard a well known economist reiterate the very same viewpoint.
In spite of what history and some of our prognosticators may say, I think we have but little to fear on the basis of present trends. When we analyse today the relationship of manu-facturing industries to agriculture, we come to see that manufacturing is becoming-more and more dependent
upon the farmer, not only as a buyer of industrial products as in the past but also as a source of raw materials.
An automobile manufacturer said that it required 195,500 peiople to merely grow the cotton that went into the upholstering used by that company in one year. Cotton is also used for plastics, tires, artificial leather, electrical insulation, safety glass, felt, etc. Cora is today used not only as a food but also for the manufacture of adhesives, textile sizing and binding oil, molded plastics, thinners and lacquers, alcohol, fibre board, rayon silk etc. The soybean and milk are rapidly taking a place in many articles manufactured.
The farmer will play a more prominent part in industry than he has in the past. But he will also be a different farmer. Farming today is scientific. It is a business the same as an industrial organization. The farmer today does not let nature take its course but works in harmony with it in a scientific way and helps it along. Farms today are larger. There are more and more corporation farms which have been very much mechanized in order to put them on a profitable basis. You can then figure out for yourself where the small farmer comes into the picture. It is no longer a simple matter to move on a farm and there make a good living.
Our America
In 1929 we had a splurge of prosperity and as we haven’t hit that peak since we have done a lot of grumbling, and with chaos as we have today we certainly are justified. Statistics do show nevertheless that the buying power of our people is greater than the total of Europe and Asia put together which has a population twelve times greater.
Today we have an average of one automobile for every five persons, and the auto industry has set as its goal an average of one for every three persons by i960 which will mean the construction of 37,-000,000 autos within that period.
The average price per horsepower in 1925 was $28.00, today it is about $7.50 with cars being about 25% heavier and their powetr increased 160%.
How many of us think back fifteen or twenty years and then see the many things we have today that we did not have then. We have the radio in the home and in the car, bringing us high class programs. We have air mail and air transportation, air-condi-tioning in trains and stores and now also in the homes and factories as well as automobiles. There are the talkies in the movies, the increase of packaged foods and other goods in stores and such being wrapped in cellophane. We have better roads for travel, modem well illuminated and
— V Clevelandu, O., se je pred dnevi ponesrečil urednik Ameriške domovine, Mr. L. J. Pirc. Ko je zvečer liotel stopiti v voz poulične železnice v bližini svojega doma, je pridrvela z avtomobilom neka neprevidna ženska ter ga podrla na tla. Navzoči ljudje so go nemudoma odnesli na njegov dom ter poklicali zdravnika, ki ga je za silo obvezal. Drugi dan je bil ponesrečenec v svr-ho natančnejše preiskave prepeljan na kliniko, kjer so ugotovili, da poškodbe k sreči niso nevarne. — Umrla je pred kratkim rojakinja Mary Šimenc, rojena Šlebir, stara 44 let in doma iz Stolnika pri Kamniku na Gorenjskem. V Ameriki je bila 18 let in tu zapušča moža, dva sinova in tri hčere, v She-boyganu, Wis., pa brata Franka. — Smrt je pobrala zadnje dni rojakinjo Ano Ječ, rojeno Vodopivec, doma iz vasi Raz-tis, fara Rajhenburg na Štajerskem, odkoder je prišla v Cleveland pred 33 leti. Mož ji je umrl pred 9 leti. Tu zapušča več sorodnikov, v stari domovini pa eno sestro. — Preminila je nedavno rojakinja Katarina Brentar, ki je bila doma iz sela Prigorje na Hrvatskem in stara 65 let. Bolehala je 9 mesecev. Zapušča eno nečakinjo. — V Glenville bolnišnici je umrl hrvatski rojak Paul Vukevič. Doma je bil iz sela Osunje. Tu ne zapušča nobenih ožjih sorodnikov. — Pred dnevi sc- je peljal Jeseph Yakoš z avtomobilom v Ashtabula, O., pa je bil pri vožnji zadet od drugega avtomobila s tako silo, da je padel iz avta, nakar je bil povožen. Prepeljali so ga v Huron Rd. bolnišnico, kjer pa je podlegel poškodbam. Pokojni je bil 30 let star in rojen v Clevelandu, kjer zapušča mater, tri brate in tri sestre. Njegov oče Anton je umrl pred 25 leti. — Rojakinja Mary Hočevar je pred dnevi prestala težko operacijo ter se sedaj na haja doma pod zdravniško o-skrbo.
— V Calumetu, Mich., je pred nekaj dnevi na farmi v bližini Ahmeeka umrla Mary Sunich (Žunič), stara 73 let in rojena v okolici Črnomlja v Beli Krajini. V Ameriki je bila več kot 50 let in zapušča moža, znanega pionirja Mike Su-nicha, tri sinove in štiri hčere.
— V New Yorku, N. Y., je prenehal izhajati hrvatski dnevnik “Svijet”, ki ga jei iz dajal in urejeval Niko G rško-vič. Namesto tega bo izhajal novi list “Hrvatski Svijet” trikrat na teden in bo v drugih rokah. Pravi, da bo neodvisen delavski list.
— V Brough tonu, Pa., žive či rojak Jakob Šinkovec je nedavno umrl v bolnišnici v Pittsburghu. Pokojni je bil star 62 let in rojen v Volaski pri Poljanah nad Škofjo Loko. V Ameriki je živel čez 30 let in zapušča ženo, sina in štiri hčere.
— V bližini Little Fallsa, Minn., lastuje rojak Albert Petrič farmo in pravkar pospravlja svoje pridelke pod streho. Petrič se je nahajal tekom svetovne vojne v avstrijski armadi in se dobro spominja bivšega korporala Hitlerja, ki je danes nemški diktator. “ Hitler nikoli ne misli resno glede vojne,” se je izjavil pred kratkim Petrič na vprašanja novinarjev. Ko so Petrina vprašali, kakšne vrste človek je Hitler, je zmajal z rameni in rekel: “Kaj ne veste, kaj je korporal? Kdo more od korporala kaj pričakovati ? Poveljeval je osmim možem. Jaz sem bil narednik v avstrijski armadi in sem imel poveljstvo nad 40 možmi. Dostikrat sem Hitlerju dajal povelja.”
—■ V Presto, Pa., je po dolgi in mučni bolezni umrl rojak John Knaflič, star 43 let in rojen v Šmartnem pri Litiji. Tu zapušča ženo, tri otroke, očima, polbrata in več polsester. Bolezen si je nakopal v svetovni vojni.
— V Genevi, O., je bil pred kratkim od avtomobila do smrti povožen rojak Josip Sajina, ki je bil star 36 let in rojen v Podbevžah na Primorskem. Sajina je živel v Ameriki 16 let in v Clevelandu zapušča mater in očima, v stari domovini pa brata.
— V Oak Creek, Colo., se je pred dnevi med delom v tamkajšnjem premogovniku smrtno ponesrečil rojak Aaton Če ligoj, star 60 let in rojen v Parjah pri št. Petru na Krasu. Bil je samec in v Ameriki ne zapušča nobenih sorodnikov.
— V Anna, Kans., si je zadnje dni končal življenje rojak Karl Boč, star 69 let in rojen v Mirni pri Novem mestu na Dolenjskem. V Ameriki je ži-vel 36 let in tu zapušča ženo in sedem odrastlih otrok.
Jet je bil slabega zdravja.
ventilated department stores, increase in new magazines increase in international travel, as well as a tremendous increase in vacation traveling in our own country.
To top it all, I read a recent statement of a prominent research engineer who said that our technical progress of the last twenty years was but small compared to what the future two decades will bring.
So America marches on. With more amiable relations of labor and capital in the offing, we have a much richer future to look forward to.
Najnovejše štetje je pokazalo, da v Zdr. državah vedno več žensk išče delo.
John D. Briggs, direktor zveznega vladnega štetja brezposelnih, je sporočil v javnost, da je v deželi vsako leto več žensk, ki so zaposlene, ali pa ki bi rade dobile delo. Od leta 1930 je število žensk, ki iščejo dela, naraslo na 2,740,000. — Štetje je pokazalo, da je bilo v lanskem letu meseca novembra 39,978,000 moških in 14,-496,000 žensk, v starosti od 15 do 74 let, ki so zaposleni, ali ki iščejo dela. V to število so všteti tudi relifni delavci.
Te številke so statistikarje spravile v nemalo začudenje. Računalo se je pač, da se zviša s porastom prebivalstva tudi število ljudi, ki iščejo dela. Normalno se je računalo, da se bo število žensk, ki iščejo delo, zvišalo od leta 1930 na 11,750,-000, v resnici se je pa to število zvišalo na 14,496,000. To ni normalen porastek, ampak k temu je kriva kriza. Navadno gre ženska delat z dvajsetim letom, pa del0 v par letih pusti, ker se omoži, ali pa radi kakega drugega vzroka. Ko pa v krizi izgube delo moški v družini, je prisiljena večkrat ženska, da gre iskati zaslužka.
o'	v'	T	•
TUNE IN
the
|JUGOSLAV HOUR
| on WEMP (1310 kc.) | | each Sunday at 2:00 | to 2:30 P. M. M
I
JUGOSLOVENSKl OBZOR
THE YUGOSLAV OBSERVER The Only Yugoslav Newspaper in Wisconsin. — Published weekly by the OUZO K 1* U B I, 1 S H I N G CO.
Frank R. Staut, Editor & Publisher 330 tV. National Avenue — Tel.: Mitchell 4378 — Milwaukee, Wisconsin
cssagg^>65
SUBSCRIPTION RATES:
One year ............................................
Six months ..........................................
Europe and other foreign countries: one year Six months ..........................................
$2.50
$1.50
$3.50
$2.00
Dopisi brez podpisov se ne priobčujejo. —- Za vse ostale dopise odgovarjajo dopisniki sami in ne uredništvo. — Rokopisi se ne vračajo. — Pri spremembi naslova naj naročniki navedejo poleg novega tudi stari naslov.
Lokalne vesti
Ako imate na naslovu lista, ki ga prejemate, označeno
10-13-38
pomeni to, da Vam je s to številko potekla naročnina ter Vas prosimo, da jo čim prej obnovite, da Vam lista ne ustavimo.
— Večerna registracija za volilce. Počenši s ponedeljkom, 17. t. m. bo urad volilne komisije v mestni hiši odprt vsak večer do 8:30 ure. Vsi, ki še niste registrirani, ali ste se od zadnjih volitev preselili, lahko storite to ob večerih, če vam čas čez dan ne dopušča. Posebno važno je to za naš narod, kajti Jugosloveni v Milwaukee zaznamujemo — žal — posebno velik odstotek tistih, ki bi bili upravičeni iti na volišče, pa so preveč brezbrižni, da bi se registrirali. Pojdite torej zvečer, ko imate gotovo čas, v mestno hišo in registrirajte se, da boste, pri generalnih volitvah meseca novembra lahko volili. Zadnji dan za registracijo je v petek 28. oktobra.
— Zahteva po 10% znižanju plač mestnih uslužbencev. ‘Affiliated Taxpayers’ Committee’, ki sestoji iz zastopnikov v raznih grupah organizirane industrije in trgovine ter organizacije individualnih davkoplačevalcev, je prošli teden poslal na okrajni in mestni odbor načrt, po katerem naj se vsem mestnim in okrajnim uslužbencem, brez razlike na njihovo sedanjo pozicijo, znižajo plačei za 10% in tako o lajša breme davkoplačevalcem. Odbor se sklicuje na vedno ne-znosnejše povišavanje davkov, ki jih povprečni davkoplačevalec ne more že več zmagovati. V svoji spomenici tudi opozarja na dejstvo, da edino generalno 10% znižanje vseh mestnih in okrajnih plač brez razlike na kategorijo, v katero uslužbenec ali uradnik spada, bi bilo pravično in bi prizadelo vse enako. “Pri zadnjem znižanju,’’ pravi odbor, “so bili gotovi uslužbenci izvzeti od znižanja, in tako se je v mnogih slučajih zgodilo, da je u-službenec, ki je prvotno imel za večjo odgovornost višjo plačo, po znižanju imel manjše dohodke, kot pa njegov podrejeni uslužbenec za njegovo neodgovorno delo. Zato bi bilo edino pravično, da se znižajo vse plače brez izjeme za 10%.” — Mestni očetje se na to zahtevo zelo neodločno izražajo. Nekateri aldermani bi bili naklonjeni takemu znižanju pri plačali čez $200, (sami dobivajo baš $200 na mesec), drugi pa pravijo, da bi se znižanje plač sploh dalo preprečiti, če posamezni mestni in okrajni oddelki individualno znižajo svoje proračune za prihodnje leto “do kosti”. Te svoje proračune ti oddelki že vlagajo in mnogi so jih po vložitvi zahteve davkoplačevalcev za 10% znižanje, vzeli zopet nazaj v “revizijo”, da jih znižajo “do kosti” ter rešijo tako svoje plače.
— Rdeče luči tudi za pešce. Pred mestno zbornico leži nova ordinančna predloga, po kateri naj bi zeleni in rdeči prometni signali v bodoče veljali pravtako za pešce kot za avtomobiliste. Ordinanco je vložil alderman Davies, ki se je pred kratkim z ostalimi aldermani vrnil iz Kalifornije, kjer so brezuspešno skušali pridobiti konvencijo Ameriške Legije
za Milwaukee v 1. 1940. Davies je na tem potovanju opazoval prometne regulacije v mestih Los Angelesu in Seatlu, kjer veljajo vsi prometni signali in predpisi enako za pešce kot za avtomobiliste in to baje z velikim uspehom. Pravi, da bi taka mestna ordinanca tudi v Milwaukee brez dvoma znižala število prometnih nesreč. Koncil bo o tem predlogu razpravljal na eni prihodnjih sej.
— Milwaukee zopet postaja nemško emigrantsko mesto. Odkar je v Nemčiji prišel na krmilo Hitler, je izseljevanje Nemcev v Ameriko zopet zače lo znatno naraščati in Milwaukee dobi velik del teh novih priseljencev. Za stalno se v Milwaukee naselijo ena do tri nemške družine vsak teden. Od junija pa do danes je prišlo v Milwaukee 35 družin iz Nemčije, po večini mladi pari, ki i-majo tu svoje sorodnike in so jim pomagali priti sem. Mnogi priseljenci prijjeljejo s seboj celo svoje pohištvo, peči in refrigeratorje iz Nemčije, prinesejo pa s seboj le malo denarja, ker Nemčija, kakor tudi druge evropske države tega ne dovoljujejo. Za prihodnja dva meseca do novega leta, pa je prijavljenih približno še enkrat toliko družin iz Hitlerjevega rajha.
— V Arizono, in sicer v Yumo, sta se pred dnevi podala za par mesecev Mr. in Mrs. Frank Janeshek iz Pore Washingtona. Mr. Janeshek je prek kratkim srečno prestal težko operacijo in zdravniki so mu nasvetovali spremembo klime za par mesecev, dokler popolnoma ne okreva. Pišeta nam od tam, da imajo v Arizoni, kjer se nahajata, “samo” 106 stopinj vročine, in da nameravata ostati tamkaj do marca. Pozdravljata vse svoje tukajšnje prijatelje in sorodnike.
— Hrvatski rojak ubit od avtomobila. Prejšnji teden je bil na križišču N. 9th in W. Clarke Sts. ubit od avtomobila 63-letni hrvatski rojak Anthony Babich, stanujoč na 705 W. Somers St. Voznik, neki Ro-berc Moon, 2357 N. Buffum St., se bo moral zagovarjati radi u-bojstva pred sodiščem. Odkod je bil ubiti doma, kakor tudi ostale podrobnosti, nam žal niso znane.
— Rojenice so se zglasile te dni pri družini Leo Teshner, 2900 N. 12th St., ter ji pustile zdravo hčerko. Mrs. Teshner je hčerka znane vvestalliške družine Mr. in Mrs. John Terš-kan, ki sta zdaj na novo ponosna “grandpa” in grandma”. Rojak Teshner v sedanji volilni kampanji kandidira za drž. poslanca v 16. distriktu. — Istotako so se rojenice zglasile pri družini Anton Hren Jr., 1930 W. Washington St., ter ji pustile krepkega sinčka prvorojenca. Mladi oče je sin Mr. in Mrs. Anton Hren na 200 E. Pittsburgh A ve., ki sta pravtako ponosna na svojega novega vnuka.
— Poročna dovoljenja so vzeli te dni: Martin J. Kult, 5826 W. Beloit Rd., in Miss Mary Kegel, 5901 W. National Ave.; Frank Terzan, 2031 So. 72nd St., in Emily Striegl, 6762 W. Beloit Rd. — Bilo srečno!
— Izredno veliko gob. Letošnja obilica dežja, ki smo jo imeli v poletnih mesecih, je bila pravi blagoslov za prijatelje gob. V teli lepih jesenskih ! dnevih jih roma cele procesije 'v bližnjo okolico, odkoder se
vračajo s polnimi košarami te delikatese. Pravijo, da so letos ' gozdovi kar posejani z užitnimi gobami in da je treba le malo truda, da jih človek v kratkem času lahko nabere cele bušlje. “Lov” na gobe je zlasti priljubljen tudi med našimi rojaki.
— Bingo v velikem stilu.
Precej prahu je vzdignila zadnji teden po časopisju nova afera, ki pa se je zdaj že polegla in je dobiček razdeljen. Podjetni župnik poljske cerkve Presv. zakramenta na 3126 So. 41st St., je kalkuliral, da se pri njegovih rednih vsak teden skill bingo zabavah v cerkveni dvorani denar le prepočasi steka v prazno blagajno in da je treba narediti nekaj večjega. Najel je mestni avditorij, kjer je prostora za kakih 10,000 igralcev, dal natisniti toliko vstopnic po $1.00, in razpisal $3,000 v nagradah z $1,000 kot glavni dobitek pri igri. Do sem je bilo vse v redu, kajti ker se je šlo za dobrodelni namen, je bil tudi policijski šef Kluchesky pripravljen zatisniti eno oko in je obljubil, da policija ne bo nadlegovala prireditve. Račune pa je podjetnemu župniku prekrižal sam nadškof, ki je že prej prepovedal svojim podrejenim faram prirejati kakršnekoli igre za denar, dasi nima ničesar proti manjšim privatnim bingo zabavam za nedolžne dobitke v blagu, če jih posamezne cerkve prirede v svojih prostorih. Sporočil je torej župni ku, da te javne ‘big stile’ bingo zabave v imenu cerkve ne dovoli. Ker pa je bilo že vse v teku in dosti vstopnic že razprodanih, je hitro prevzela avspicijo nad prireditvijo organizacija Poljskih vojnih veteranov ter jo srečno privedla do konca. Igre se je udeležilo okoli 7,000 igralcev, kar je prineslo približno toliko tisoč dolarjev dohodkov ter po odbitku vseh stroškov — vključno $3,000 za nagrade in $800 za najemnino dvorane — pustilo še $1,834.75 čistega dobička. Od tega si je organizacija Poljskih vojnih veteranov obdržala $500 za svoj “trubel”, ostalo vsoto, $1,334.75, pa izročila cerkvenemu odboru imenovane cerkve. Bila pa je to prva in zadnja bingo partija velikega stila v mestnem avditoriju, kakor izjavljajo prizadete oblasti s policijskim šefom vred, katere je v mešanici argumentov in protiargumentov v tej zanje neprijetni zadevi precej glava bolela.
— Gostilničarji za spremem bo gostilniškega zakona. Organizacija gostilničarjev, Wisconsin Tavern Keepers Ass’n, je na svojem zborovanju v torek popoldne v Eagles dvorani sklenila, da od prihodnje legislature zahteva spremembo gostilniškega zakona v toliko, da se bo ob dovoljenih urah smelo točiti vse, ne samo pivo. Sedanji zakon dovoljuje gostilničarjem imeti odprte svoje prostore 24 ur na dan, toda med 1. in 8. uro zjutraj je prepovedano prodajati žganje in likerje. Matt Udovč, podpredsednik, je časnikarskim poročevalcem dejal: “Mi nimamo ničesar proti temu, če legislatura omeji prodajo opojnih pijač za vso državo enako. Toda v urah, oh katerih smemo imeti odprto, nam mora biti dovoljeno prodajati vse, kar spada v našo stroko, ne samo pivo.” Druge zahteve, ki jih je osvojilo zborovanje, so: da se odtegne ‘suhim’ okrajem v državi (to je občinam, ki imajo kljub odpravi suhaškega zakona, še vedno svojo lokalno prohibicijo) njih delež na državnih dohodkih iz davkov na pivo in žganje; da se $1000 jamstvo, ki ga morajo polagati gostilničarji, lahko nadomesti z navadno zavarovalno polico (liability insurance); in da se lekarne, groce-rije in trgovine s sadjem, ki kot postranski predmet prodajajo tudi pivo in žganje v steklenicah, potom zakona prisili, da prodajajo to blago v posebnih prostorih, nedostopnih mladini. Prihodnja seja organizacije bo v torek, 25. oktobra, na kateri se bo volilo nove u-radnike.
— “Deutcher Frauenchor” razcepljen. Nemški ženski pevski zbor “Deutcher Frauenchor”, ki je v preteklosti večkrat nastopil tudi na naših prireditvah, se je razcepil. Do spora je prišlo, ker se je v zbor začela zanašati politika in se je del pevk ogreval za Hitlerja, dočim je drugi del vstra-jal, da naj v pevskem zboru prevladuje samo pesem in ničesar drugega. Zbor, ki je bil na zelo dobrem glasu v Milwaukee, je štel okrog 60 pevk, in polovico teh se je zdaj odcepilo ter nameravajo ustanoviti svoj zbor. Odstopi i grupi se je pridružil tudi pevovodja Seppl Bock.
 o-----------
DOPISI
Članom društva “Naprednost Slovencev” št. 3 JPZS.
West Allis, Wis. — Na zadnji redni seji je naše društvo sklenilo, da se v polnem številu udeležimo veselice sobrat-skega društva “Cardinal” št. .1.7 JPZS., ki se. bo vršila dne 22. oktobra v “St. Rita’s Ballroom” na South 60th in W. Lincoln Avenue.
Apeliram na vse Člane in članice, da se tega sklepa drže, in po svojih najboljših močeh udeleže te zabave, da tako pomagamo naši mladini k boljšemu napredku.
Dobre postrežbe in okrepčila bo dovolj za vsakega kot tudi izvrstne godbe za stare in mlade. Saj bo igral Louis Bashell-ov orkester.
Vstopnina je v predprodaji 30c, pri vratih 35c. — Zato še enkrat apeliram na vse naše elane: ne smete pozabiti večera 22. oktobra.
Na svidenje!
Stefan Rossman, tajnik.
------o------
SLOVENSKI IZSELJENSKI ZBORNIK
Tako bo nasip v lepe knjige, katero bo izdala ljubljanska “Izseljenska Zbornica” kot svojo letno publikacijo. V nji bodo vse slovenske organizacije celega sveta, vsa jugoslo-venska vladna zastopstva, vse slovenske župnije in splošni pregled vsega slovenskega izseljenstva.
Slovenski izseljenci tvorijo nad polovico celotnega slovenskega naroda. Tako da je naš narod v Jugoslaviji, v primeri z njim v manjšini. Toda izseljenci so umirajoča Slovenija, ki se bo prej ali slej stopila v morju tujih nhrodov ali držav. Prodno pa se to zgodi, ali ne bi hoteli narediti še nekaj dobrega za svojo mater domovino, to “vdovo, revno, zapuščeno”?
V “Zborniku” bo veliko tozadevnega zanimivega za slovenske izseljence. Vsaka hiša bi ga zato morala imeti. Rojaki naročite to lepo ld j igo “Izseljenski Zbornik”. Naročnino sprejema tudi naše uredništvo. Stane samo 50 centov. — Knjiga bo izšla sredi oktobra. Sredi novembra jo bodo imeli vsi naročniki v rokah.
Vse to bomo lepo uredili, in če 1)0 tega veliko, vam bomo dali posebno omaro z Vašim i-menom. Slike bomo uredili v lepe albume z Vašim imenom in Vašo sliko. Vse to bo shranjeno za stoletja tu doma.
Ali ne bo to lep spomenik za Vas ? Lepši kot najlepši na tujih pokopališčih in tudi trajnejši kot kamenit.
------o-------
DESETA ALI OKTOBROVA. ŠTEVILKA “NOVEGA SVETA”
TRAJEN SPOMENIK
si postavite v domovini, in to še prav poceni, če nam pomagate urediti naš IZSELJENSKI MUZEJ tu v Ljubljani. Kar je potrebno, je samo tole:
Pošljite nam slike: svojo, svoje družine, svoje hiše, svojega društva, svoje cerkve, svoje šole, svoje dvorane, svoje sestrske hiše, svojih šolskih otrok, raznih svojih prireditev, proslav, piknikov, svojega mesta (tudi razglednic mesta in okolice), svojih krstov in porok, pogrebov. Dalje: svoje časopise, svoje društvene programe, svoja vabila na zabave, letna poročila, svoja društvena pravila, svoje društvene znake (badges), tujejezične časopise, ki pišejo ali prinašajo slike o vas ali o Slovencih; zemljevid vašega mesta, vašega okraja, vaše države. Tudi slike naših umrlih Slovencev so dobrodošle.
Na vse slike napišite s svinčnikom zadaj, kaj in koga predstavljajo.
Ta teden izide deseta ali ok-tobrova številka družinskega mesečnika “Novi Svet”. Razposlana bo okrog 15. oktobra. Prinaša sledečo velezanimivo vsebino:
“KATOLIŠKI KOMUNISTI” (uvodni članek); “PREGLED” (tekočih dogodkov); Ksaver Meško:	“EVHARI-
STIČNI KONGRES V BUDIMPEŠTI” (zanimiv opis kongresa); I. Zupan: “KNJIGA NAŠEGA ŽIVLJENJA” (pesem); “HON. ADOLPH J. SABATU” (življenjepis); J. M. T.: “IZNARAVE” (cvet); J. M. Trunk: “PRIDOBIVA NJE KAVČUKA”; “SLOVENSKI PIONIR” (Zgodovinsko opisovanje naselbin, družin in posameznikov); “KAJ SEM STORIL?” (Pismo N. S. prijateljem); J. J.: “IZ VOJAŠKEGA ŽIVLJENJA” (črtica); ‘NOVI SVET MOBILIZIRA!’ (Kampanjski seznani); “DOM IN ZDRAVJE” (Razni nasveti); “ZA SMEH IN ZABAVO”; T. Brdar: “VELIKA LJUBEZEN” (roman); ‘NAŠI NOVI USTA-NOVNIKI’.
“NOVI SVET” pridobiva od meseca do meseca širši krog prijateljev. Uredništvo prejema stotine pisem, ki govore o njem pohvalno. Iz vseh zveni o tem listu laskava govorica, da so z njim zelo zadovoljni in da jim je najboljši prijatelj v teh dolgih jesenskih večerih. Tudi vi ste potrebni ob večerih malo duhovnega razvedrila. Zakaj ne povabite k sebi “Novi Svet”, ki ima vsakemu veliko za povedati v svojih temeljitih člankih in razpravah. S svojimi bogatimi nasveti in zanimivimi povestmi in črticami pa vas bo vodil skozi zanimive romantične dogodke. “Slovenski pionir”, ki izhaja
v “Novem Svetu” pa bo vam predstavljal mesec za mesecem vaše stare znance in prijatelje, ki jih mogoče niste videli že deset, dvajset,, trideset ali še več let. Morda ste že mislili, da jih ni več na svetu. V “Novem Svetu” pa bo marsikateri izmed teh stopil pred vas, morda vaš sošolec, prijatelj, tovariš, ki sta bila morda pri enem in istem kamnu krščena. V novem svetu v Ameriki živi na tisoče in tisoče naših slovenskih rojakov, ki ne vedo eden za drugega. “Novi Svet” opisuje družine in posameznike iz naselbin in tu se srečavajo potom tiskane besede premnogi stari prijatelji. Stopite tudi
vi med nje in razglejte se po “N. S.” če ni tam tudi kaj vaših prijateljev in znancev. Naročite se na ta zanimivi mesečnik, ki stane samo $2.00 za celo leto.
Premnogi ga naroče tudi svojim domačim v stari kraj za božično darilo, svojim staršem, bratom in sestram. Za stari kraj stane list $3.00.
Naročnino je poslati na: UPRAVA “NOVI SVET”, 1849 W. Cerhiak Road, Chicago, 111. Storite pa to čimpreje, predno pozabite! (Adv.)
JUGOSLOVANSKA
PODPORNA
ZVEZA
‘SLOGA’
Inkorporirana 1. 1915.	Sedež:	Milwaukee,	Wis.
U P It A V N I ODBOR:
Predsednik: Viktor Petek, 3812 W. Greenfield Ave., Milwaukee, Wis. Podpredsednik: Anton Demšar, 2040 So. 92nd St., West Allis, Wis. Tajnik: John Lenko, 929 So. 6th Street, Milwaukee, Wis.
Zapisnikar: John Arnič, Road 4, West Allis, Wis.
Blagajnik: Anthony Yeray, 706 South 24th Street. Milwaukee, Wis.
N A D Z O R N I O D II O 11 :
Predsednik: Frank S. Ermens, 6227 W. Greenfield Ave., West Allis, Wis. Nadzornik: Frank Zajec, 725 W. National Ave., Milwaukee, Wis. Nadzornica: Terezija Kaytna, 4423 W. National Ave., Milwaukee, Wis.
P O Jt O T N I ODBOR:
Predsednik: Joe Vidmar, 2027 W. Garfield Ave., Milwaukee, Wis. Porotnik: Anton Debevec, 1803 So. 15th Street, Sheboygan, Wis.
John Poklar, 609 West Virginia Street, Milwaukee, Wis.
TISKOVNI ODBOR:
John Lenko, 929 So. 6th Street, Milwaukee, Wis.
Frances Skrube, 930 Broadway Ave., Sheboygan, Wis.
John A. Obluck, 1130 W. Walker Street, Milwaukee, Wis.
URADNO GLASILO:
"OBZOR”, 630 West Nationtl Avenue, Milwaukee Wis.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. H. T. Kristjanson, 324 E. Wisconsin Ave., Milwaukee, Wis.
Seja glavnega odbora se vrši vsak tretji ponedeljek v mesecu, ob 7:30 zvečer na 725 W. National Ave. — Pri J. P. Z. Sloga se lahko zavarujete za $1,000; $500 ali $250 posmrtnine in za $1 ali $2 dnevne bolniške podpore. — Zavarujete se tudi lahko za samo posmrtnino.
Pozor:	Vse	pošiljatve	in	stvari,	ki se tičejo gl. upravnega odbora in
Zveze, se naj pošiljajo na gl. tajnika. — Vse zadeve v zvezi z blagajniškimi posli, se naj pošiljajo na gl. blagajnika. — Vse pritožbe namenjene gl. porotnemu odboru, se naj pošiljajo na predsednika porotnega odbora. — Vsi dopisi glede Zveze se naj pošiljajo na predsednika tiskovnega odbora, društvene objave in naznanila pa na naslov
uredništva.
Note:	All remittances of business concerning lodges and members
should be addressed to the secretary’s office. — All financial matters should be addressed to the treasurer’s office.
vračala z dela domov, ko jo je na lepem podrl na tla neki avto, ki je pribrzel za njo. Njene poškodbe so bile izredno hude. Prepeljali so jo v tržaško bolnišnico, kjer si zdravniki mnogo prizadevajo, da bi jo ohranili pri življenju. Avtomobilist je bil aretiran.
* Smrtna nesreča kolesarke. V Ločniku pri Gorici se je smrtno ponesrečila 40 let stara | Angela Bresanova. S kolesom se je vračala po nekem opravku domov. Na Oglejski cesti je zadela ob kamen, ki je molel iz trdega cestišča, in treščila s kolesa na tla s tako silo,
TELEFON
stori dosti a
stane malo
Telefon stori tako mnogo za Vas — prenese Vaša naročila, pomaga pri nakupih, Vas drži v stikih s prijatelji, donaša Vam novice, prilike, včasih celo delo, prikliče pomoč v slučajih sile itd. Stane pa samo nekaj centov na dan.
Ge nimate še telefona, naročite si enega še danes.
WISCONSIN
TELEPHONE
COMPANY
da si je prebila lobanjo. V go-riški bolnišnici je še tisti večer podlegla poškodbi.
* 2000 slovenskih in hrvaških delavcev v Abesiniji. Iz italijanskih uradnih podatkov je razvidno, da se je do konca junija letošnjega leta izselilo iz Julijske krajine in Zadra v Abesinijo 4305 delavcev. V i-stem času pa se je zopet vrnilo v svojo domovino 3389 delavcev. V teh številkah pa niso všteti oni vojaki, ki so po končani vojaški službi ostali v A-besiniji kot delavci in se niso vrnili domov. To število seveda ne obsega samo Slovencev, ampak so zapopadeni v njem tudi Italijani, ki žive v Julijski krajini, poleg tega se to število iz meseca v mesec spreminja tako, da se lahko smatra, da v Abesiniji ni nikoli več kot okrog 2000 slovenskih in hrvatskih delavcev.
POZOR! — DOBRI RABLJE NI AVTOMOBILI NA PRODAJ!
1934
1936
1930
1929
Ford 4-door Sedan Ford Coupe - Gram 4-door Sedan Plymonth 4-door
Sedan
LEO KOSHAK
Sales & Service 512 So. 5th St. - Tel.: BR. 2255
OTVORITEV GOSTILNE v soboto 15. in nedeljo 16. okt.
Vse prijatelje vabim naj-uljudneje na otvoritev gostilne, znane pod imenom
1VIA KERRAR TAVERN
prej Anzely na 405 South 3rd St.
Dobra godba in dober prigrizek. — Na prijazno svidenje!
IZ PRIMORJA
* Vlak je povozil 29-letnega Marija Pavlina iz Ločnika pri Gorici. Nesreča se je pripetila j v torek popoldne na železniš pred kratkim na železniškem ! prehodu v Barkovljah pri Tr stu. Truplo nesrečnega Pavlina s0 prepeljali v mrtvašnico tržaške bolnice, kjer so ga raztelesili.
* Avtomobilska nesreča. V
Kortah pri Izoli se je pripetila huda nesreča. Celestina Gregorčičeva, 18 let staro dekle, se je proti večeru s kolesom
BOŽIČNI IZLETI
V JUGOSLAVIJO
PARNIKI IZ NEW YORKA:
EUROPA...............26.	novembra
DEUTSCHLAND ... 1. decembra HAMBURG .	.	. - .	.7.	decembra
BREMEN..............14. decembra
NEW YORK .... 15. decembra
Izborne železniške zveze od Cherbourga, Bremena ali Hamburga.
Strokovnjaški nasveti glede vizejev za priseljence in obiskovalce.
Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali 180 W. HANDOLPH ST.	CHICAGO, ILL.
HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LL0YD
POPRAVILA
GASOLIN
OLJE
in vse AVTOMOBILSKE POTREBŠČINE
Eft
A R
2
POPRAVLJAMO t jdi
“bodies” in blatnike (“fenders”) ter oskrbimo PREBARVANJE
426 So. Otli St. Tel.: BRoiulway 3060
ZVEZA
Ustanovljena leta 1!)12.
LILIJA
Sedi. : Mi'li.aukee, His.
WISCONSIN
U r It A V S I O D B O n :
Predsednik: Mihael Geiser, 822 West Bruce Street, Milwaukee, Wls. Podpredsednik: Frank Medle, 1314 So. 62nd Street, West Allis, Wis. Tajnik: Joe Matoh, 704 South 9th Street, Milwaukee, Wis. Blagajnik: John Selich, 838 South 6th Street, Milwaukee, Wis. Zapisnikar: Frank Britz, 708 South 7th Street, Milwaukee, WiB.
K A D Z O It N 1 O D B O K s
Jakob Stariha, 1339 South 7th Street, Milwaukee, Wis.
Lud. Vodnik, 652 W. Bruce Street, Milwaukee, Wis.
Val. Medle, 2037 W. National Ave, Milwaukee, Wis.
Mary Skušek, 747 W. Bruce Street, Milwaukee, Wis.
OBZOR'
UltADNO GLASILO:
630 West Nationtl Avenue, Milwaukee Wis.
Z D 11 A Y N 1 Ji :
Dr. John S. Stetanez, 602 So. 6th Street, Milwaukee, Wis.
Društvene seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu, ob 8. uri zvečer, na 739 W. National Ave. — Pri Zvezi Lilija se lahko zavarujete za samo posmrtnino $500.00 ali $250.00. Izdaja se tudi “20 Year Endowment” police in plačevanje do starosti 60 let. Poleg tega tudi za bolniško podporo. Sprejema se kandidate od 16. do 50. leta starosti obojega spola. Za posmrtnino se lahko zavarujejo tudi drugorodci. — V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva do 16. leta in se lahko zavarujejo za $250.00 ali $500.00 posmrtnine. Za podrobna pojasnila se obrnite na odboir.
Uradne objave društva in Zveze
“Lilija”
Pozornosti vredna prireditev.
Ali veste, da se pripravlja v Milwaukee za vse, ki ljubijo petje in igre, zopet enkrat nekaj lepega, povsem novega"? Včasih smo po dva, ali celo tri mesece vnaprej publicirali, če se je kaj tako imenitnega pripravljalo kot se zdaj.
lvdo pa to pripravlja in kdaj bo t — Dramski in Pevski klub “Lilije” bo stopil po re-organiziranju, v nedeljo 6. novembra, prvič na oder. Vrše se vaje in priprave brez konca in kraja. Vse bo stopilo v akcijo, stari in mladi. — Popoldanski program bo vseboval petje odraščenib in otrok, u-metni in narodni plesi otrok, angleška otroška igrica “Bit of Gossip” in drugo.
Zvečer pa bo zopet krona programa 3-dejanska kmečka komedija “Čigav je grunt”. Avtor te zanimive, najnovejše igre, ki bo to pot prvič vpri zorjena v Ameriki, ni nihče drugi kot Vinko Korže, ki je spisal tudi igro ‘ ‘ Micki je treba moža”, katera je doživela v Milwaukee dvakrat najvišji uspeh.
Program na tej prireditvi bo vreden najmanj $1.00, a ker pa še živimo vedno v depresi-ji, je določena cena vstopnicam le 35c v predprodaji in 40c pri vratih.
Torej, kdor se hoče poceni in prav pošteno zabavati, naj ne zamudi prilike, ki se bo nudila v nedeljo, 6. novembra, v S. S. Turn dvorani!
Član P. D. K. “Lilije”. ^ULYLODGE REVIEW
Uninvited Guests At Outing
Even though it rained a bit, Our Lily-outers had a grand time at Gonring’s Resort.
Many ferocious mosquitoes (you bet they were not invited) made their appearance felt by all of us — at least other parts of our anatomies were swollen besides our heads. Of course as picnics are not complete without flies, we had no reason to complain about our outing being an exception; they made themselves right at home. And then to add to this menagerie, we had to contend with bees; Sophie K. managed to catch a rare specimen — a pickled bee — anyhow it was pickled after she got ahold of him; maybe you can amass a big fortune by contributing him to the museum, Sophie.
B-r-r, was the water cold! One of our bright Lilyites suggested that we should have brought an icepick. But Vicky and Jean practically lived in the water, splashing around like two little goldfish. The Scribbler and Louie are vying for their favors; maybe they’ll be brothers-in-law some day. And, naturally, we must not forget Scratcher and Stephie; Cupid should live up to his name by promoting this match, or am I playing with fire?
Everybody was in the mood for boat riding in the evening; probably the full moon had something to do with it. The bonfire over which we roasted marshmallows near the edge of the lake sure shooed the mosquitoes away and the old-time dancing in the pavilion-drew several of our members whose feet were just aching to spin around and around.
The baseball game turned out to be a mud bath — imagine if any of the boys had soaked their faces in the mud, they might be in the movies now — but, alas, they must live a humdrum existence! Cupid was busy taking snapshots of our gang, some of whom were caught in the most ridiculous positions.
September Meeting Moments
Our baseball team finished its season in fine style; out of twelve games played, they were successful in winning seven, losing four, and tying one. Congrats, boys, “you done yourselves proud.”
Our Dance Committee told us that a Valentine Dance will be held on Saturday, February 10, at Lenko’s Hall.
A most hearty welcome to the following new members; Sister Clara Medved and Brothers Charles Hermann, Joe Strukel, and Joe Champa.
Our two bank-nite winners were losers because of their absence. We’re sorry that Bro. Frank Vodnik, 641 West Walker Street, and Sis. Helen Kod-rich, 1120 South 62nd Street, were not present, thereby being minus three and four dollars, respectively. The bank-nite award for October was therefore increased to five dollars.
As usual, we young folks made merry after thei meeting to the peppy numbers played by our standby, Eddie Gallun; the seniors graciously provided the lunch and refreshments. The broom dance was the climax of the evening, especially when the boys tried to hop across the floor in order to catch a partner.
Tuesday’s Talent
The Lily Singing-Dramatic Club embarked upon its fall voyage, with smooth sailing predicted under the captaincy of Tony Starich and his first mate, John Paulin, both of whom are well liked and highly respected by the crew. The thirty-eight members are very anxious to do their best so that the Club ship will not come in contact with any stormy seas. Honest Eddie G. is the Treasurer; our most dependable Scribbler is in charge of keeping the notes and plays in order (we’re sure of it); and the New Dealer will see to it that all stage necessities are well taken care of.
You don’t have to wear such bright dresses to attract attention, Sophie and Pudgy — your pleasing personalities lend enough appeal. Olga Se-
lich’s beaming smile was in evidence all evening long, but Scratcher must have hid his under a bushel basket. Seeing several new members among us was gratifying. Olga F. didn’t want to miss a thing; so she sat right in the front row. “Moko” sure is changeable; he was in quite a serious mood. Instead of “Le skupaj, tovar’ši”, the song we sang before adjourning should have been “Le skupaj, Lilys”, as that is what our intention is.
Eddie G., Tony S., and Bill T, the three yodelers, opened their mouths so wide while singing we could almost see their tonsils; but Giggles offered them, as well as Martha Raye, keen competition. Either there are too many sopranos or else Elsie is gaining considerable weight; anyhow she didn’t have enough room. Til-lie wants to change the words of that song about the “green and yellow basket” to a “pink basket”; did you notice how busily she was occupied? Better watch out for Sprinkle-in-the-Puss, or Erv V. to you! Him heap big Indian, as proved by his snap-shots in costume. What dulcet tones wafted from the tenors when we sang one of our new numbers! Keep it up, boys! Maybe teach will give each of you an apple next time (he owns a grocery, you know). Without a doubt, our altos are holding up their own, too — alto -gether must be their motto. The basses are usually low down, whereas the sopranos are close to heaven most of the time — without sprouting wings! And just because the voices of those high-note gals are up in the clouds, they’re not in a daze, either. Ask Mr. Muskatevc.
• * «
Tsh! Tsh! There was a discordant note brought to the attention of our younger yodelers — the boys, of course; they deserve to be pad-died — and not with a fly swatter. Sophie wanted to solo again, but some side glances discouraged her. Weren’t the words “lahko noč” appropriate to sing before1 leaving? Bro. Matoh, who is to direct the Slovenian play to be presented on November 6, has chosen members for parts; our actors will be busy bodies for the next month, you can bet! Don’t forget, though, that our singers will also do their bit on the program — in perfect harmony, too, we hope.
Society News
Another of our Lilyites is being married this month. Congratulations to you, Fanny Stibler, and your liusband-to-be; may you be blessed with all the happiness in the world.
Birthday greetings are in order for Ann Janko, a West Allisite, and Rose Pucel, one of our expert bowlers, to whom we say in so-called rhyme (?):
We’re wishing you joy galore Hoping you’ll have many more.
Bowling Bits
The Lily girls., started off their season of league bowling in zippy form. Every single one of them is tremendously interested in this increasingly popular sport, aiming toward improving her average. The members of each team are anxious to elevate the status of their own group and since all teams are well balanced, composed of both beginners and top-notch bowlers, they are on an equal standing insofar as having a chance of bettering their scores is concerned.
Whoops! Tugboat Ann hugged the bowling alley for a moment; probably she thought that if she squeezed it hard enough, the pins would tumble for her. Mitzie and Mary Vodnik were the mainstay of their team, helping them to win two games out of three over their competitors. Speaking of the next-door neigbors they’re going to town, especially Rosie of whom the pins are so afraid
that they topple down almost before the ball reaches them. And then, too, Olga Remic and Mimi proved their ability by .marking up number of strikes.
Those girls whose average is eighty or below should not become discouraged, because only by practice can they attain any satisfaction; for if they begin to have better form and control on their ball, they will soon be surprising the most experienced players. With such a social bunch of girls, naturally it’s fun to play — no matter how poorly you bowl, they’ll always be rooting for you and giving you pointers so that some day all of you may be A-l bowlers. Think how perfect your curves will be — and I don’t mean only the way you throw the ball either!
# * *
Clara Medved of the Atlantic Laundry team had the highest individual game of the evening with a 150 score. And our little Friend, Ann Geiser, who has only played about six games sure bowled ‘em over when she made a strike after three members of her team had also smashed the pins down in one blow’.
The girls are all going to wear white shirts with a different colored backer for each team. Each one was placed on her permanent team for the season so that the tournament is now in all seriousness.
# # #
At this writing, the Starich Tavern team is in first place, leading the Atlantic Laundry (or whitewashers to yon, Ann) by a one-game margin. Each of these two teams won all three games against their competitors this first Thursday in October. Sophie P. thought the pins were very stubborn; they just wouldn’t obey her. Too bad there wasn’t a cushion handy when you sat down, Giggles! Which do you like better, Clara, cream-puffs or hamburgers? What, no 300 game, Ollie L. — we’re surprised !
An Oddity In The News
That romantic couple, Cri-stine and Vince, are going places in their Elizabeth. Do you always bring ‘em back alive, Vince? Cristine may be a quiet girl, but “Lizzy” — I mean Elizabeth — sure can shimmy.
“Tini”.
CARDINAL LODGE NEWS
Hi-ho folks. Here we are again to bring you the latest on the Rialto. What have we for you this time? Well we shall see what we shall see.
Yeah man, before it slips my mind. The Cardinals are again sponsoring an annual dance. This time it’s going to be held at the beautiful St. Rita ballroom, on 69th and Lincoln Avenue. We have as our orchestra, none other then Louis Bashell and his boys. That should sound good to all you music seekers. The price of admission is only 30 cents in advance and 35 cents'at the door. Come on all you dancing friends and join the crowd. Go where the crowd goes, and you know where they are all going. Right you are to the St. Rita Ballroom to take in the Cardinal Dance. Did you say when, my, Iioav could I be so forgetful. The dance is going- to be on the 22nd of October. Only a week away. So mark up the calendar. Then I’ll see you all there, that’s fine. You can’t miss on having a good time.
What’s happening around here these days? I don’t get to see many of the gang anymore. Where are you all hiding? Don’t worry I promise to go easy with you when I write. Anyway the happy married couples are still that wav about each other. Well here’s hoping it will be eternal with them. So far no broken dishes have been found in the Fuzer house hold. As for the Bol-skars, well the rolling pin is still brand new. Well Janey,
maybe someday you’ll make me a “potica” with it, heh? I’ll let Muzzy try it first. After all, a hubby should have some privilege.
I wonder what Christmas will bring to this line. I see that Schum who not so long Avas against the idea of matrimony, now states, quote — “the institution of matrimony is a wonderful institution” — unquote. That should mean something, hell, folks? Then too Johnny Kostanjevec, (by the way folks, get it straight, it’s Johnny) will be announcing his engagement to a lass from way down yonder. Some fun beli. I suppose there will be others. I wonder who. Yeah man. By the way it has also been alleged that Johnny Verbance is doing things secretly now-a-days. Who is she, Johnny I also would like add that the Banko clan are progressing nicely. Matrimony must be a wonderful institution.
# # #
The convention is over, but talk is still going on around town, as to what happened. Why worry about the past. Let’s look forward, and see what we can do to better things in the organization. Being a member of the younger English speaking branch, my only interest to talk to you about wrould be that of athletics. Being one1 of the members on the athletic board, I would like to state that nothing will be done as to athletics until next year on account that we have no such fund that would serve the purpose. Therefore our first affair in our sports program of the new year will be that of our 2nd annual Bowling tournament of all the J. P. Z. Sloga lodges, held probably in March or April. This year we will have singles and doubles events also added to team events. So keep in mind, and when spring arrives all you lodges will take part in it. Without your co -operation we cannot make and head way in athletics.
So start boosting your; members to take part in all sports events for the years to come. I’m sure with what we will line up for all the members will be of interest to them. We intend to have the senior members take part in some of these doings. Again I say to all you members of the Sloga Society to keep in mind of our 2nd Annual Sloga Bowling tournament, to be held in spring. Our intentions are of having them at two of our local alleys. One for singles and doubles events, whereas the other alleys will be used for teams events. A meeting will be held soon in regard to this affair. I would like to see various lodges present. Watch for the date. You will be notified. The word athletics must go on, and I don’t mean just verbally. I mean by action. So let’s go. We’ve got sports now. Let’s show them we can really do things.
Snippy.
* Krvava drama v Zagrebu.
Te dni se je odigrala v Zagrebu pretresljiva tragedija. 65-letni Gjuro Zvornik je bil svoj čas v Ameriki, kjer je zaslužil precej denarja. Z njim je bila tudi njegova žena Katica. Po povratku sta se nastanila v Zagrebu. Že v začetku je gospodinja, pri kateri sta stanovala, opazila, da zakonca ne živita složno. Gjuro je bil že star, njegova žena pa razmeroma še mlada in zelo lepa, zato ni čuda, da so se moški radi ozirali za njo. Mož je postal ljubosumen in končno je sklenil maščevati se ženi. Zjutraj jo je v kopalnici smrtno ranil z nožem, potem si je pa prerezal trebuh, tako da je kmalu izdihnil. Njegova žena se bori v bolnišnici s smrtjo.
* Vlak zažgal hlev. Pogorelo je nedavno gospodarsko poslopje pri Kuratu v Žitari vasi na Koroškem. Škode je okroglo 3000 mark, ogenj je pa povzročila najbrže iskra iz mimo vozečega podjunskega vlaka.
Pavel Breznik:
KLIC GORJANCEV
ROMAN
I.
— Dlani v pest! Suvaj naprej! En - dva - en - dva - en - dva - en - dva.
Suvaj v stran! En - dva - en - dva - en - dva.
Suvaj navzgor!
En - dva, en - dva, en - dva.
— Počep! Suvaj naprej! En - dva ...
c
^eška telovadna povelja in zvoki klavirja so vreli iz zvočnika na omari, sredi sobe pa je stal na bosenski preprogi upokojeni gimnazijski ravnatelj Peter Kovač v leiovadniii hlačicah ter delal gibe po poveljih. Steklena vrata na balkon so bila na stežaj odprta in ravnatelj je pri kretanju s slastjo globoko vdihaval hladni jutrnji zrak ter se pokoraval v vsakem gibu nevidnemu učitelju, ki mu je iz daljave več sto kilometrov vsak dan ob šestih zjutraj nudil telesno krepčilo za petnajst minut.
Sonce se je bilo pravkar dvignilo izza Opatove gore in posvetilo v sobo. Iz vasi se je začul prvi znak prebujajočega se človeškega življenja: brnenje poštnega avtobusa, ki je prihajal iz Brežic. Po balkonu so se že dolgo prerivali predrzni vrabiči in čivkali na vse pretege.
“Halo, Praha, Brno, Bratislava, Moravska Ostrava! Petnajst minut jutrnje telovadbe je končanih. Oglasimo se spet ob sedmih s koncertom gramofonskih plošč za zajutrek. ’ ’
Grgrajoči glas je zamrl, baš ko je ura na šentjernejskem stolpu bila četrt na sedem. Ravnatelj je stopil v kopalnico in'ni preteklo pol ure, pa je že bil doli na vrtu. Iz kuhinje v' pritličju mu je zadišalo po kavi: njegova sestra Špela'je že kuhala zajutrek. Začel se je sprehajati po potih velikega vrta, kot je imel vsak dan navado, dokler ga ni Špela poklicala jest.
Srednjeveliki, krepki možak, ki je imel svoje blage, sivo-modre oči okovane z ostrimi, zlatimi naočniki, je mladeniško čilo korakal po pesku in nihče tnu ne bi bil prisodil petinpetdesetih let. Nihče tudi ne bi bil verjel, da je svoja leta že do-služil in da je bil upokojen s polno pokojnino. Bil je Dolenjec, doma iz Cerovega loga pod najvišjimi vrhovi Gorjancev, in zato se je tudi na jesen svojega življenja vrnil v svojo ožjo dolenjsko domovino. Naselil se je ta stari samec v' Šent Jerneju pri svoji za nekaj let starejši sestri. Bila je upokojena poštna uradnica. Ob banovinski cesti, ki vodi iz vasi1 proti Krki, je stala njena hišica na samem sredi polja in travnikov,, ne daleč od vaškega pokopališča. Peter jo je s svojimi prihranki .prezidal in za nadstropje dvignil, tako da je iz nje nastala lepa vila. Dokupil je še dve njivi, napravil vrt in tako’sta oba, upokojenca, ki nista imela nobenih bližnjih sorodnikov, složno živela in gospodarila.
Peter si je bil uredil dve sobi, spalnico in studijsko sobo, v prvem nadstropju, Špela pa je ostala v pritličju, kjer je preživela sama že več let in kjer je bila tudi kuhinja.
Ko je ob sedmih odzvonilo angelovo češčenje, se je začul Špelin glas, ki je klical Petra k zajutreku na majhno pritlično teraso na vrtni strani hiše.
“Kako krasen pomladanski dan!” je pripomnil, ko je sedel za mizo v pleteni naslonjač, medtem ko mu je sestra nalivala dišečo kavo. Bila mu je tako podobna, da je lahko tudi tujec na prvi pogled spoznal, da je njegova sestra. Samo nekoliko manjša je bila, a imela je iste blage, sivomodrej oči.
“Če ti je prav, danes za spremembo pri zajutrku ne bova poslušala radijskega koncerta,” ji je dejal. “Mislim, da bi bilo škoda, kvariti tako lepo pomladansko jutro s konservno godbo. ’ ’
“Prav imaš. Človek se tudi tega naveliča. Za zimo je radio res potreben, a s pomladanskim soncem se pa kar nič ne sklada. ’ ’
“Poslušaj čivkanje vrabičev! Danes mi je to najljubša godba. Prišel je čas, da bova radio manj poslušala, izvzeinši seveda najnovejše novice.”
“Čas je pa tudi, Peter, da že enkrat prenehaš s svojim neprestanim pisarjenjem in spet začneš malo bolj živeti zunaj.”
“Ne skrbi zame, Špela! Moja zgodovina ‘Doline gradov’ je že mesec dni končana, in to, kar sem' delal sedaj, je bilo sa-) popravljanje in izpopolnjevanje rokopisa. Poleti m se ne
jt; me&ec um Koncaiia, in 10, kuj bein/ ueiai sedaj, je bJ 1110 popravljanje in izpopolnjevanje rokopisa. Poleti pa mislim spraviti na nobeno drugo večje delo.”
“Torej si vendar končal svojo knjigo. Nisem si mislila, da je toliko dela s knjigami. ’ ’
“Pisateljevo delo je eno, tiskarsko delo je pa drugo. Če bi čitatelji vedeli, koliko dela in truda stane knjiga, preden pride v njihove roke, bi jo sprejeli z velikim spoštovanjem. Kako veliko je število delavcev, ki so sodelovali pri njenem postanku: pisec, ilustrator, založnik, tiskar, tvomičar papirja, izdelovalec klišejev, stavci, popravljavci, osebje tiskarne in knjigoveznice. ’ ’
“In z vsemi temi boš imel opravka pri izdanju svoje knjige?”
“Z večino njih se moram sam pogovoriti, ako hočem, da bo knjiga takšna, kakršno želim. Večkrat bom moral radi rije potovati v Ljubljano, kajti pismeno ni mogoče vsega pravilno urediti. ’ ’
“Ivo boš šel prvič, mi moraš nekaj dni poprej povedati, pojdeva skupaj. Moram namreč nekaj stvari nakupiti, ki jih tu ne dobim.”
Peter je med tem izpil svojo čašo kave ter si jo ponovno do vrha nalil, toda s samim mlekom, tako je bila njegova navada. Pri zajutrku sta brat in sestra jedla prepečenec, ki ga je Špela pekla sajna iz belega kruha. Pred leti je zdravnik svetoval Petru, naj uživa samo pretpečeil kruh, in, ko Se je preselil k svoji sestri, ga je tudi ona začela jesti. Med iz domačega čebelnjaka in maslo iz vaške sirarske zadruge nista nikoli manjkala pri zajutrku.
Ker je bil tako lep pomladanski dan, se je odpravil Peter na svoj običajni, kratki dopoldanski izprehod. Šel je preko polj in travnikov proti Krki. Bližala se je cvetna nedelja, to leto je bila zelo zgodaj. Žive meje so že belo cvetele lin zelenele. Zemlja je povsod klicala na delo krepke može in čvrsta dekleta, Na poljih, po travnikih in v gozdovih, povsod je vse klilo in brstelo. S prožnimi koraki je stopal Peter po poljskih stezah in, ko se je čez pol ure vrnil domov, je srečal pred vilo pismonošo.
“Dobro jutro, gospod ravnatelj, danes pa imam za Vas denar iz Amerike.”
“Denar iz Amerike?” je začudeno vprašal Peter. “Ne vem. kdo bi mi bil v Ameriki kaj dolžan.”
“Dolžan ali ne, tukaj imam za Vas priporočeno vrednostno pismo iz Zedinjenih držav. Naslovljeno je bilo na Vaše zadnje službeno mesto, pa so ga od tam semkaj poslali.”
le-
enem uživati lepoto vezane besede. Slučajno je to pot za^ dal Ovidija. Dolgo že ni bil čital latinščine, zato ga je vzel s police in z njim legel nazaj v posteljo. Knjiga se mu je odprla, kjer opisuje pesnik svoje življenje, in čital je:
Peter je vzel zapečateno pismo v roke in prečital naslov pošiljatelja: John Dornick, Richmond, Virginia, U. S. A.
“A tako, stari prijatelj menda spet kaj želi od mene,” je dejal, podpisal prejem pisma ter prevzel še ostalo svojo pošto, ki je obstajala predvsem iz, časopisov.
Nato je šel gori v svojo studijsko sobo, odložil pošto na pisalno mizo in vzel v roke ameriško pismo. Bil je resen, u- in poglabljal se je v gladko tekoče verze in v življenje nesreč-merjen možak, radovednosti ni poznal, zato se mu ni mudilo z nega pesnika, dokler ga ni premagal spanec. Tedaj pa je odlo-
je v one čase, ko je bil še deček in je žil knjigo, ugasnil luč in zaspal.
“Sulrno moj rojstni je kraj, kjer tečejo hladni potoki, kamor devetdeset milj hodi iz Rima se peš...”
odpiranjem. Zamislil se je	_
hodil v nižjo gimnazijo v Novem mestu. S svojim Sošolcem, majhnim Dornikovim Janezkom je stanoval pri stari vdovi na Bregu, odkoder je bil tako lep razgled doli na Krko in na most, na katerem je bilo vedno videti kaj zanimivega. Janezek in on sta bila nerazdružljiva prijatelja in v šoli sta sedela v isti klopi. Po končani četrti šoli pa je vzela Janezka, ki je bil sirota, s seboj v Ameriko njegova teta, katera je bila tam poročena z nekim Američanom. Tu in tam sta si dopisovala, če-
Naslednje jutro ob šestih pa je spet stal na preprogi sredi sobe, čil in dobre volje po dobro prespani noči in spet telovadil po poveljih:
En - dva, en - dva, en - dva.
II.
Ljubljanska cvetna nedelja.
Bila je res cvetna, kajti kljub zgodnjemu letnemu času je
IMENIK
([Classified Business-DirectoryJ
SLOVENSKIH IN SLOVENCEM NAKLONJENIH TRGOVSKIH PODJETIJ IN OBRTNIKOV
prav so ju leta bolj in bolj ločila. Spočetka sta si važnejs© do- »e brstelo in cvetelo. Pomlad je prišla v deželo. Ves dan je godke svojega življenja in tako je nekega dne pio esor e ei j sjjai0 SOnce, in topel, južen vetrič je pihal, tako da so se blatne
Kovač zvedel, da je postal Dornikov Janezek v Ameriki bo	-	-----	.................
gat tovarnar John Dornick, da se je oženil s Slovenko, ki je bila nekdaj na Kranjskem učiteljica, in da je oče majhne hčerke.
Dornik je večkrat poslal svojemu nekdanjemu sošolcu denarja, da mu nakupi zanimivih slovenskih knjig. Potem pa je prišla svetovna vojna in vsi stiki z Ameriko so bili pretrgani. rloda že za božič 1. 1918. je Peter spet dobil pismo s poročilom, da, je pri njegovem ameriškem Janezu vse po starem, da se mu godi prav dobro in da naj Peter piše, kako je kaj doma. In spet je bil priložen denar za knjige in časopise. Peter je ugodil želji, toda več kot deset let je preteklo in odgovora ni bilo. Za'to se je Peter tem bolj razveselil, ko se je stari sošolec spet oglasil.
Oprezno je prerezal pisemski ovitek iz močnega ameriškega papirja. V njem je bilo dolgo, s strojem pisano pismo in ček'za sto dolarjev, izstavljen na neko ljubljansko banko.
Pa menda ne misli, naj mu pošljem kar za 5700 dinarjev slovenskih knjig in časopisov!” se je začudeno vprašal Peter in začel čitati:
Richmond, Va., 21. februarja.
Dragi mi, stari prijatelj Peter!
Ne zameri, da se Ti šele po tolikih letih spet oglasim in zahvalim za Tvoje zadnje pismo in pošiljko knjig. Marsikaj se je med tem spremenilo v mojem življenju. Iz moje majhne tovarne je nastala z leti velika industrija, in lahko si misliš, da so mi kot šefu takšnega podjetja vsak dan, minute štete, posebno tu v Ameriki, kjer živimo za sto odstotkov hitreje kot v stari, počasni Evropi. Pridobil sem si veliko premoženje, toda usoda je hotela tako, da v svoji rodbini nisem imel sreče.
Da mi je pred trinajstimi leti umrla žena, menda veš. Zapustila mi je hčerko, mojo drago Gaby, ki je danes že odrasla. Oženil sem se pozneje drugič in dobil sina Johna, ki mu je sedaj deset let. Lepo smo živeli in se dobro razumeli, dokler se ni pred pol leta pripetila nesreča: pri trčenju dveh avtomobilov sta se smrtno ponesrečila moja soproga in zaročenec moje hčerke. Od onega dne je tako strašno žalostno pri nas doma. da smo sklenili, da se umaknemo v drug kraj.
Moja otroka sta sicer hodila v ameriške šole in sta popolna Američana, toda jaz sem jima dal tudi, v kolikor je bilo mogoče, slovensko podlago. Oba govorita in pišeta zelo dobro slovensko, in sklenili smo, da gremo v stari kraj. Začeti hočemo novo življenje tam, odkoder izhaja naš rod. Meni je Amerika dala to, kar sem si želel, denar. To pa ni vse. Ustanoviti mislim v Sloveniji kakšno veliko industrijo; katero, to bom šele spoznal na licu mesta. Najrajši bi se naselil kje na Dolenjskem v bližini Gorjancev, ki so mi vedno bili dragi in za katerimi sem vedno hrepenel. Ne rabim drugega kakor vodno silo, da mi proizvaja elektriko, vse ostalo se da narediti. Zato Te prosim, da proučiš to vprašanje in poizveš, kje bi se dobilo kaj primernega. Moja želja bi bila, da bi ustvaril svoje podjetje kje j)od Gorjanci. Poizvedi, kje bi bila dovolj jaka vodna sila in koliko zemljišča bi se dalo kupiti. Prilagam ti ček za sto dolarjev za prve izdatke, ki jih boš imel pri iskanju. Kupil bi tudi kakšen grad, ki jih je baš v okolici Novega« mesta toliko in menda vsi propadajo, preuredil bi ga, stanovali bi v (njem, v bližini pa vzpostavili podjetje, ki bi bilo po svojih ameriških metodah prvo v Jugoslaviji. Pa brez premoga in dimnikov, ki jih sovražim v dno svoje duše.
Stvar je nujna. Amerika je na višku procvita, dvignili smo se do tako bajnega bogastva, da me je včasih strah, če pomislim, da to morda le ne bo vedno trajalo. Pravkai* sem v dogovorih z velikim bančnim trustom, ki mi hoče kupiti moje tovarne. Če bo šlo vse dobro, bomo poleti že v Ljubljani, kjer se mislim s svojima otrokoma začasno nastaniti, dokler si ne zgradimo novega doma. Odpiši mi nemudoma, ali sprejmeš moj nalog; če je potrebno in če se nudi ugodna prilika za katerikoli nakup zemljišča, brzojavi, in ti stavim zahtevano vsoto na razpolago. Obenem Ti pošiljam oblastno potrjeno potrdilo, da si moj zastopnik.
Kako me bo veselilo, če bova po tolikih letih spet hodila po Novenij mestu in si ogledovala ta ljubi kraj, kjer sva prebila toliko zlatili mladih dni, staro gimnazijo, ki menda še stoji, samostan in Kapitelj, Krko in Marof!
Pričakujem takojšnjega odgovora in Te iskreno pozdravljam
Tvoj stari
Janez Dornik.
Ravnatelj Kovač je bil hladen in uravnovešen možak, toda to pismo ga je pa le pogrelo. Čutil je, kako mu žare od razburjenja lica. Bil je zadovoljen, da je bila Špela na vrtu in ni1 videla, kako mu je pismonoša dal to pismo. Vedel jeJ, da ženskam ni dosti zaupati, in zato je sklenil, da zaenkrat sploh nikomur ne izda, kakšen nalog je dobil od svojega prijatelja. Zaklenil je pismo in ček v majhno jekleno kaseto, ki jo je imel privito v predal svoje pisalne mize in kjer je shranjeval važne papirje in denar, v kolikor ga ni imel v hranilnici. Nato je sedel in napisal prav kratko pismo, da nalog sprejme, da ga bo naj-vestnejše izvršil in da se veseli svidenja z nekdanjim Dornikovim Janezom. Ko je šel popoldne v va.s, je oddal med drugim tudi to pismo priporočeno.
Ves dan je bil nemiren. V njegovo matematično urejeno in dan za dnem enako življenje upokojenega uradnika je naenkrat pljusknil val in vse razgibal. Zdelo se mu je, da je spet priklican nazaj v delavno življenje, da se začenja zanj nova doba, čas prerojenja. On, ki .je menil, da zanj razen mirnega življenja ne bo več nič na tem svetu, je občutil, da se (pričenja nepričakovana doba nove delavnosti. Zvečer je legel spat prej kot ]K> navadi, a ni mogel zaspati, misli so se mu kar podile po glavi. Slednjič je spet prižgal luč ter stopil do knjižne omare. Na vrhnji polici je imel samo liriko v raznih jezikih. Tja je
llutes for single Insertions in tills column (two 8pt» lines) 15c per week; in advance l’or six months $3.50; one year in advance $«.00. — Each additional line 6c.
Milwaukee — West Allis
Avto
garaže in gasolin
ceste vidno sušile. Mesec sušeč je delal to leto zares čast svo jemu imenu. Ljubljančanov je kot mravelj mrgolelo po mestni okolici: na Rožniku, na Polhograjskem pogorju, na Šmarni gori, na Golovcu in celo na bolj oddaljeni Sveti gori in na Kumu je bilo vse živo.
Prezgodaj za izletnike je zašlo sonce. Topli vetrič se je mahoma polegel in, ker je bilo jasno, je začela toplina naglo padati. Nastal je občuten hlad. Nad barjem se je dvignila lahka megla, ki se je počasi zgoščevala, naraščala in lezla proti mestu. Že je zalivala Trnovo in Mirje. Znočilo se je.
Veža velike vile na Mirju se je nenadoma razsvetlila, hišna vrata so se odprla in mlad gospod jo je zavil po megli v mesto. Ivan Krhin, slušatelj elektrotehnike, je odhajal od instrukcije pri trgovcu Šembaju. Bil je sin revnih kmetskih staršev ter se je že od četrte šole, preživljal skoraj izključno s poučevanjem slabih dijakov. K Šembajevim je hodil vsak večer dve uri, tudi ob nedeljah, ter poučeval oba sinova, real-čana, v vseh predmetih. S tem poukom in z risanjem načrtov za veliko elektrotehnično podjetje se je zaenkrat še kolikor toliko dobro preživljal.
Na cvetno nedeljo je imel zadnjo lekcijo pred veliko nočjo in dobre volje je stopil v mesto, ko je pomislil, da je sedaj za deset dni rešen mučnega poučevanja ter se lahko posveti samo študiju za diplomski inženjerski izpit, ki ga je mislil napraviti koncem meseca junija.
Hitro je stopal po lahki megli in opazoval lepo,sliko pred seboj: v daljavi sta se dvigala iznad megle v nebo razsvetljena v snežnobeli luči grad in nebotičnik. Ivan je imel zmisel za lepoto in umetnost in v najneznatnejših kotih mesta je s svojimi očmi videl lepe slike, kjer so drugi gledali samo vsakdanji dolg čas.
Ljubljansko meglo, ki jo mnogi sovražijo, je skoraj ljubil. Od najnežnejše, mehke, svilene koprene, ki se je topila v prvih jutranjih sončnih žarkih, pa do skoraj neprodirne rumeno-sivkaste, težke zavese je imela ta megla v vseh svojih odtenkih zanj toliko skrivnostno lepega, da je vprav užival, če je hodil po njej. Čeprav je bil dete sončne Dolenjske, ki jo je ljubil z vso prisrčnostjo svoje odkrite duše, je imela vendar ljubljanska megla zanj nekaj posebno privlačnega. Spremenila je zanj enolično Ljubljano v mesto s tisoč obrazi, ki so se neprestano menjali. In eden teh novih obrazov se mu je pokazal sedaj: grad in nebotičnik v nočni razsvetljavi nad lahko beložarečim, hiše komaj zakrivajočim meglenim morjem, v katerem se je blestelo nebl’oj luči. Kolika ubranost je bila v tej sliki:' grad in nebotičnik, znamenji dveh svetov, preteklosti in bodočnosti, kraljujoča nad sedanjostjo!
Ivan se je nehote ustavil in gledal. Sam ni vedel, koliko časa je opazoval lepo sliko. Naenkrat pa mu je postalo hladno in požuril se je. Tudi lačen je že bil. Hitel je preko Kongresnega trga na Poljansko cesto, kjer je imel najeto skromno sobico. Hranil se je sicer v uradniški menzi na Šentpeterski cesti kot mnogi uradniki 111 dijaki, ki jim razmere niso dopuščale živeti tako, kakor bi se spodobilo za inteligentnega človeka, toda ob nedeljah zvečer je bila menza zaprta, in zato je tedaj večerjal doma.
(Nadaljevanje sledi.)
KOSHAK LEO, 512 South 5th Street. — Tel.: BRoadway 2255.
PERKO’S GARAGE. 426 South 6th St. Tel.: BRoadway 3660.
Fender & Body Repairing
WEST ALLIS AUTO BODY CO., 8808 W. National Ave. — Tel.: GR. 4922.
Bab
Babice (Midwife) in masaža
KRAPSHE MRS. THERESA M„ 1103 South 86th St. — Tel.: GR. 3310.
Briv
VVODVAL I Tel.: t !
Cve
Brivci
VVODVAl;KA JOS., 713 So. 6th St. Tel.: diehard 1084.
Cvetličarji
DOBNICK JOHN, 935 W. National Ave. — Tel.: ORchard 3546.
SUBAN’S tLOWER SHOP, 1104 So. 11th St. — Tel.: Mitchell 5537.
Čevljarji (čevlji po me-v-Cv ri in popravila)
RIPPLE S SHOE STORE, 629 West Nati r.al Ave. - Tel.: Mitchell 4762.
Cist"
VIADUCT Tel.: OI
Den'
čistilnice oblek
VIADUCT Hat Shop, 3504 W. Nat’l Av. Tel.: OR 6630 (also Shoe Shine).
DentUti
KOZMUT WENZEL, Beloit Road. — Tel.: GReenfield 4113.
WŽUH LOUIS, 814 South 6th Street — Tel.: ORchard 0720.
KRALJ ANTON (Village Club), 1675 So. 44th St. — Tel.: ORchard 0516
KRASE ANTON, 7327 W. Walker St. Tel.: GReenfield 3450.
LENKO JOHN, 929 South 6th St. — Tel.: ORchard 5927.
LEVAR JOE, 801 So. 2nd St. Tel.: OR. 9798. - ‘‘Old time” rnilw. gostilničar.
MARN JOSEPH, 1101 So. 2nd St. — Tel.: ORchard 1918.
MAROLT JOSEPH, 922 South 2nd St. — Tel.: ORchard 5714.
NATLAČEN FRANK, 901 W. Bruce Street. — Tel.: ORchard 4808.
SAGADIN’S PARK (Park za piknike), 3SU0 W. Burnham St. Tel.: OR. 9469
SLUGA ROSIE, 3001 W. Vliet Street. — Tel.: WEst 6049.
Odv
Odvetniki
ERMENC JOHN JR., 2954 S. Logan Av. Tel.: SHeridan 6709. — Urad: 411 E. Mason Street. — Tel.: DAly 2240.
CLOJEK FERDINAND A., National Ave. — Tel.:
5905 W. GR. 1840
GLOYECK ALVIN JR., 805 S. 5th St. (Stumpf Bldg.). Tel.: MI 2707. Res.: So. 95th & W. Howard. - GR. 3396.
LUCAS N. F„ 229 E. Wis. Ave. Tel.: DAly 1987. Res.: (7—8 zv.) 1314 So. 60th St. Tel.: GReenfield 3679.
SCHIMENZ MATH JR^ 732 West Pierce Street. — Tel.: DAly 3284-
Opr" Oprema za trgovine.
BADGER FIXTURE CO. (Fr. Simonz, Prop.), 331 W. Juneau Ave. BR. 5075
Plu“	Plumberji
DEBELAK JOHN, 930 W. PLUMBING & HEATING
Nat’l Ave. - MI. 8611.
FRANGESCH VICTOR, 1701 South 71s,t St. — Tel.: GReenfield 0823.
FUZER PLUMBING & HEATING, 6406 W. Greenfield Ave. Tel. GR. 2787
IAW LltSCllJNlK JOUJS J.t Cor. 4Vtb & >V. Nat’l av. — 'Jel.: Mitchell 5481
SUSHNIK FRANK, 1431 E. North Ave. — Tel.: LAkeside 1730.
Pogr
Pogrebniki
JELENu JOHN R., 23f6 W. Nat'i Ave. Tel.: Mitchell 6065 — MI. 3278
SCHAFF JOHN, 704 W. National Ave. — 2435 W. Vliet St. Tel.: WEst 8420. res.: 1029 N. 24th St.; tel.: WE. 6357
TESHNER LEO, 2900 N. 12th Street, Tel.: COncord 3458.
TOMINŠEK IGNAC, 338 E. Bay St. — Tel.: SHeridan 4417.
TURCK MRS. tional Ave. -
SOPHIE, 6237 W. Na-- Tel.: GReenfield 9853
UDOVC MATT, 3300 W. National Ave. — Tel.: ORchard 0445.
ZAINER MIKE, 3300 W. Cameron Ave. Tel.: Hilltop 8050.
ZUREY Ave. -
FRANK, 3201 W. Hampton - Tel.: 1111 toil 9961.
P oh
Pohištvo
HOTZ & MOHAUPT FURNITURE CO. 816 W. National Ave. - Tel.: MI. 3110
PRASSER FURNITURE CO.. 838 W. National Ave. — Tel.: Mitchell 1661
Prem Premog in drva
CHAPMAN FRANK, 3647 South Logan Ave. — Te> , SHeridan 4950.
p _ Grocerije, mesnice in \jrOC selenjava
BUTCHER ANTON, 122 W. Mineral Street. — Tel.: Mitchell 4401.
FERKO MATH, 2312 So. K.K. Av. Tel. SH. 0180. - 1238 So. 16th St. MI. 3615
Dr. FRANTZ E. C., 526 W. National Ave. — Tel.: ORchard 1370.
Dr. GUENTHER, E. O.. 6227 W. Greenfield Ave. — Tel.: GReenfield 6553.
Dr. KLEE C. G., 805 S. 5th St. (Stumpf Bldg.), Boom 305. — Tel.: MI. 4790.
Dry Goods trgovine
SCHLOSAR’S W. Nations
Dvor
SCHLOSAR’S Dry Goods, 5801—5805 W. National Ave. — Tel.: GR. 4772
Dvorane
HARMONY HALL 939 South 6th St.
(Fr. Crnkovič), - Tel.: OR. 3551.
KRALJ F., 6001 W. Madison St. - GR. 4670. Prodajamo pivo tudi na sodčke
LENKO TONY, 739 W. National Ave. — Tel.: ORchard 9112.
Foto
Fotografi
PRANK SKOK'S, STUDIO, 1333 So. 61th St. — Tel.: GReenfield 0366
NAS V ETI
za dom, kuhinjo in gospo dinjstvo
/Itira Mrs. S.
Paprika na ogrski način.
Vzemi po potrebi bolj pustega svežega svinjskega mesa, katerega zreži na manjše koščke in mu primešaj soli, nekoliko popra, pol zdrobljenega lovorje-vega lističa ter žličko zelenega peteršilja. Opraži veliko sesekljano čebulo na 2 žlicah masti; ko se začne rumeniti prideni meso in praži dalje nekaj časa. Nato primešaj 2 pesti opranega riža, praži še nekoliko, nakar dodaj 4 velike, peščevja o-
čiščene na rezance zrezane svetlorumene paprike in 2 o-lupljena paradižnika. Zopet prepraži, nakar zalij s tremi kupicami juhe ali vode in pari pokrito, ne da bi dosti mešala. Riž mora biti mehak, vendar sočna t. Serviraj s solato. — Paprika je tu prav za prav samo dodatek mesu in rižu, a napravi dober okus. Mnoge gospodinje pravijo, da paprika nikjer ne pokvari. Na vsak način je zelena paprika, zrezana na rezance, v solati jako okusna, ako jo pomešamo s paradižniki, čebulo in zeleno ali zelnato solato. Vsaka taka solata pa se mora vsaj eno uro preje pripraviti predno se da na mizo.
Foto-graverji (klišeji xa »like)
NATIONAL ENGRAVlNcTČČT 704 So. llth Street. — Tel.: Mitchell 7710.
p j l Piano accordions VJiaS Da novi in rabljeni
LIPOGLAVŠEK FLORENCE, 3601 W. Burnham St. — Tel.: ORchard 5351.
ULuJEK FERD, 1231 So. 62nd St. Tel.: GReenfield 3743.
GNADER
Street.
FRANK, 1100 South — Tel.: ORchard 0266.
llth
KLAIč MARKO, 641 W. National Ave. — Tel.: ORchard 5717.
LIPOGLAVŠEK FRANK, 3601 West Burnham Street, Tel.: ORchard 5351
MUŠKATE VC CIRIL, 700 South 9th Street. — Tel.: ORchard 5077.
NOVAK’S FOOD MARKET, 607 So. 5th St. — Tel.: MArquette 4662.
NOVAK’S MARKET, 6301 W. National Ave. Tel.: GR. 2120. - Res.: GR. 1224
TERSKAN JOHN, .1217 So. G3rd St. — Tel.: GReenfield 9841.
TRKAY’S FOOD MARKET, 1010 So. 2nd St. — Tel.: ORchard 1838.
MRS. GORISHEK J. in SIN, 733 W. Virginia St. — Tel.: BRoadway 2879
NATIONAL COAL & SUPPLY CO.., 1911 So. 80th St. — Tel.: GR. 4380.
P. ORDANOFF, 1034 So. 5th St. - Tel.: ORch. 8473; res • ORch. 7347-W.
Radio” Popravila
KODRICH FRED, 1026 W. Pierce si. -Tel.: OR. 4899-W - (član “Sloge”.)
Sadje
in zelenjava
NU WAY FOOD Market, 529 W. Nat’l Ave. — Tel.: ORchard 9650. — Kompletna zaloga sveže grocerije, sadja, zelenjave in mesa po nizkih cenah.
C J voda, pivo in mehke ooua pijače
AREN Beverage Co., (Soda & Spring Water), 232 W. Bruce St.; MA. 1152
Ho
Hoteli
THE GROVE HOTEL (Fr. Sedmak), 616 So. 5th St. — Tel.: BR. 5947.
ZAINER’S Accordion School, 1672 So. Muslcego Ave. - Tel.: ORchard 6063. (Poučujelo štirje dobri učitelji.)
Go' Gostilne in restavracije
ANDROJNA JOH •f, 10U8 So. 44Lh St. Tel.: ORchard 6044.
BEVEC A. (The Wagon Wheel Tavern), 1217 So. 62nd St. — Tel.: GR. 6310
Keg
Kegljišča
MEDVED FRANK, 3328 W. Burleigh Street. — Tel.: Hilltop 9717.
So. 5th St. —
REMIC MARTIN, 814 Tel.: ORchard 7147.
SHARTZ JOHN, 1400 Tel: ORchard 7147.
So. 7tli St.
Klep
Kleparji in inštalaterji “fumacev”
BODOČE PRIREDITVE NAŠIH DRUŠTEV IN KLUBOV
Seja direktorija org. Slov. doma vsak tretji ponedeljek v mesecu v Tamše prostorih.
•
30. oktobra. Kartna zabava Žen. pev. zbora ‘Planinska Ro ža’ v Tivoli dvorani.
30. oktobra. — Mladinski dramski klub fare Sv. Janeza Ev., igra s petjem ‘Bedak Pav-lek ’ v S. S. Turn dvorani.
5. novembra. Društvo Zdru ženi Slovani št. 225 JSKJ., proslava dvojnega jubileja v S. S Turn dvorani.
6. novembra. — Domača zabava društva Krščanskih žen in mater fare Sv. Trojice v Tivoli dvorani.
I je grunt” in pevski koncert, v S. S. Turn dvorani.
13. novembra. — Društvo Sv. Jožefa št. 103 KSKJ., Bingo zabava z igro in plesom, v Labor dvorani v West Allisu.
19. novembra (sobota). — Društvo “Bratoljub” št. 234 SNPJ., domača zabava v spodnji S. S. Turn dvorani.
19. novembra. — Društva “Sestre Slovenije” št. 9 J. P. Z. S., domača zabava v Frank Kraljevi dvorani.
26, novembra. Domača zabava društva “Soča” št. 15. JPZS., v Lenkovi. (Tamše) dvorani.
------- 1939	-------
6. novembra. Dramski-Pev segal, kadar se je hotel izgubiti v bajno deželo poezije in ob- ski klub “Lilije”, igra “Čigav
BEVŠEK FRANK, 183 Strnili 2nd St. — Tel.: MArquette 1873.
BUŽGA JOSEPH, 1301 So. 1st Street. — Tel.: ORchard 7J49.
CHOKEL JOSEPH, 750 So. Water Street. — Tel.: ORchard 7149.
ERSTE ANTON, (Sunset Tavern), 7408 W. Walker St. —- Tel.: GR. 2284
FRANGESH ANTON, 2012 So. Kinnic-kinnic Ave. — Tel.: SHeridan 4204
GABRIEL JOHN, 625 So. 5th Street. — Tel.: BRoadway 3026.
GREGORCICH FRANK, 601 So. 6th Street. — Tei.: BRoadway 4178.
DEMSHAR A„ 2040 So. 92nd St. Tel. GR- 2644. Furnaces Vacuum Cleaned
Kro
Krojači (obleke po meri in popravila)
MLAKER VINKO, 2531 W. National Ave. — Tel.: ORchard 2294.
REZEL JOHN, 6026 W. National Ave. Tel.: GReenfield 1170.
CRYSTAL SODA W. Cherry St. —
WATER CO., 617 Tel.: MA. 0958.
SANITARY SODA WATER CO., 1430 So. 69th St. Tel.: GReenfield 3620.
WISCONSIN BOTTLING WORKS, 728 So. 7th St. — Tel.: Mitchell
C|. ski papir, okenska Oieil zagrinjala, barve
J. W. SCHEETS & SONS~ii~’70l”w. National Ave. — Tel.: Mitchell 4432 *rovci (^oofin& oireno- & siding)
BAICOFF ROOFING CO., 614 S. 6th St. Tel,: DAly 1488. — (Slov. podjetje.)
Tesar Tesaj,ji
in kontrakt.
BRUNK WM„ F. & SON, 622 W. Walker Street. — Tel.: Mitchell 4460.
FIRST & KLAUS, 1101 So. 63rd St. Tel.: GReenfield 5909.
PODKRIŽNIK GEORGE, 120>8 South 62n<1 St. — Tel.: GReenfield 3’«
Urar Urarji in zlatarji
WELLSTEIN JOE & CO., 1116 West National Ave. — Tel.: Mitchell 6653
Zavar0™1"™"^^
Lek
Lekarne
BUDNER BROS., 537 W. National Ave. Tel.. ORchard 1031—1036.
FAY DRUG CO., Cor. South 5th & W. Natl Ave. — Tel.: OR. 2156—9964.
Maš
Mašinerija in kotli, rabljena in popravila
HUDAJ MARY, 161 South ls,t Street. Tel.: BRoadway 4812.
IVANCHICH LOUIS, 625 So. 6th St. — Tel.: BRoadway 3143.
KAMBIČ MRS. MARY, 2023 So. Kin-nickinnic Ave.,-Tel.: SHeridan 4032
KAYTNA THERESA, Ave. (Highway 15).
8911 W. Nar.’l ■ Tel.: GR. 0144
KOMAR ANTON, 1421-3 So. Barclay St. - OR. 6024. (Tudi sobe za samce.)
KOVAČIČ MATH in ANTONIJA, 600 So. 5th St. — Tel,: BRoadway 2581
ča zabava v spodnjih prostorih S. S. Turn dvorane.
11. februarja, — Mladinski oddelek “Lilije”, plesna zabava v Lenkovi dvorani.
12. februarja. — Ženski pevski zbor “Planinska Roža”,
15. junuarja. — Podružnica pevski koncert v S. S. Turn štev. 43 SŽZ., domača zabava v dvorani.
Tivoli dvorani.	21.	februarja.	—	Donia-
4. februarja. — Društvo ča zabava Slov. Žen. Zveze št. “Balkan” št. 24 SSPZ, doma-12, v S. S. Turn dvorani.
PETER R. LOGUE CO., 1828 W. Pierce St. — Tel.: ORchard 2343.
Strojne delavnice (Tool & Die Works)
ERMENS FRANK S., 6227 W. Greon-field Ave., — Tel • GReenfield 6158.
Železnina
WACAK ANTON, 738 W. National Ave — Tel.: ORchard 0704.
MEDVED TOOL & DIE CO., 325 W. Florida St. — Tel.: MArquette 5896. (Tools, Dies, Jigs, Fixt., Spec. Mach.)
Zelez’
WACAK ANTO — Tel.: OR
Zganje vina in likerji
CITY LIQUOR DISTR., (Bnbich&Ko-slie), 5833 W. Nat’l Ave. - Tel.: GR. 4297-5510. (Distr. of Hiram Walker).
| SHEBOYGAN
■ — '■
Go Gostilne in restavracij«
PLESEZ JOHN, 811 Indiana Ave. Tel.: 3348. (Poleg tudi trgov, z grocerijo.)
Mleko
in drugi mlečni izdelki
TIMM’S
Street.
DAIRY, 3714 W. Burnham — Tel.: ORchard 1679.
Obed0^00 (lushes)
NATIONAL EAT SHOP, 614 W. National Ave. — Tel.: ORchard 3813.
obr Oblačilne trgovine
KRATCHNIK JOHN, 522 W. National Ave. — Tel.: ORchard 5075.
RICHMAN’S CLOTHES, W. Wisconsin & N. 2nd St. — Tel.: MArquette 3837
Očala’ (Optometristi)
DR. J. JANKOWSKI, 1015 West Mitchell Street. — Tel.: Mitchell 7174. — Korektna očala. — Napenjanje oči povzroča glavobol
SUSHA JOE, 1036 Pennsylvania Ave. — Tel.: 2503.
SUSHA’S TAVERN & ROOSEVELT PARK, 933 Indiana av. Tel. 348-2400
ZORKO LEO, 902 Indiana Avenue Tel.: 2574.
Ho
Hoteli
FALE FRANK, 836 Indiana Avenue. Tel.: 94-W.
Restav’ Restavracije
GOLDEN GATE COCKTAIL BAR, 930 Indiana Ave. Tel.: 4325 (M A Pavell)
PORT WASHINGTON
Go Gostilne in restavracij«
VOLOVLEK ANTON, 310 Franklin St. — Telefon: 443.