M v Cena din 6.— Glasilo Osvobodilne fronie okrajev Črnomelj, Kočevje, Novo mesto in Trebnje Leto II — Štev. 26 NOVO MESTO, 29. junija 1951 Izhaja tedensko »Osvobodilna t ronta ni bila ustanovljena v evropskem zar tišju in tudi ne za delo v mirnem, urejenem svetu. Ne, ustanovljena je bila v najbolj kritičnem trenutku vse naše zgodovine in ne samo nase, in sicer za akcijo, za oborožen odpor proti okupatorju, za smotrno tveganje, za žrtve, skratka za boj, za biti ali ne biti, za zmago in svobodo ali smrt. — Skratka, ustanovitev Osvobodilne fronte je bila po svoji smiselni važnosti in veličini edinstveno politično dejanje v vsej naši zgodovini, kar ko nec koncev dokazujejo tudi uspehi njenega dela .. .u Josip Vidmar na otvoritvenem govoru III. kongresa OF Slovenije Kočevska naglo spreminja svoje lice Več kot 600 let so na pretežnem delu današnjega kočevskega okraja živeli Ko-ievarji. Več kot 600 let je slovenska zemlja redila tujca, ki je imel tu vse pravice kot naš narod, velikokrat pa še večje. V usodnih dneh leta 1941 so ti ljudje pozabili, da so na slovenskem ozemlju, da jih naš narod nikdar ni sovražil. Najbolj zagrizeni kulturbundovci so v Kočevju razpravljali, kako bodo s slovenskimi glavami balinali po cestah. Toda zgodovina je Šla svojo pot. Kočevarji so odšli v »obljubljeno deželo«, ki pa je bila spet prav tako slovenska, kočevsko ozemlje pa je postalo važno oporišče narodnoosvobodilnega pokreta. Prvo osvobojeno ozemlje je bilo na Kočevskem; tam so se zbirale partizanske edinice, tam je bil Izvršni odbor OF. Prvi Zbor odposlancev slovenskega naroda je zasedal v Kočevju. Besni fašistični okupator je v večkratnih ofenzivnih sunkih prodrl na Kočevsko, hoteč za vsako ceno uničiti narodnoosvobodilno gibanje. Pri teh napadih je požgal veliko večino kočevskih vasi. Mesto Kočevje je bilo med vsemi slovenskimi mesti najbolj poškodovano med vojno. Le malo stavb je ostalo celih, večji del mesta pa je bil porušen od bombnih napadov in večkratnih borb. V šestih letih po osvoboditvi pa je Kočevska skoraj popolnoma spremenila lice. V prej zapuščenih in požganih vaseh se razvijajo največja državna posestva; prve obdelovalne zadruge na Dolenjskem so se razvile prav na Kočevskem. V mestu Kočevju se razvija lesna in tekstilna industrija^ rudnik in pod. . Na Mlaki pri Kočevju je eno največjih živinorejskih državnih posestev. Velike črede goved sive montafonske pasme se naglo večajo. Okrog direkcije posestva je zrasla že cela vas. Slična posestva so v Kočevski reki, Stalcarjih, Koprivniku, Knežji lipi, Mozlju in drugod. Prav tako ^ot državno posestvo na Mlaki se je v neposredni bližini razvila lesna industrija, ki se še vedno širi. Med vojno požgana tekstilna tovarna je obnovljena in dela v večjem obsegu kot prčd vojno. Zavedni kočevski rudarji iiz dneva v dan povečujejo napore, da bi dali naši industriji čim več premoga. Kmečke delovne zadruge na Kočevskem — posebno zadruga v Livoldu ~~ so med največjimi na Dolenjskem. Enako kot podeželje spreminja lice tudi samo mesto Kočevje. Mestni ljudski odbor v Kočevju si resno prizadeva, da bi mesto preuredil v prikupno podeželsko mestece in priznati je treba, da je že veliko narejenega. Tam, kjer je po vojni v središču mesta stal nepregleden kup ruševin, je danes lepo urejen park. Na tržnem prostoru je postavljena zaprta tržna lopa, česar še nima nobeno mesto na Dolenjskem. Večina poškodovanih stavb je obnovljenih, veliko tudi zgrajenih na novo. Zgodovinski dom »Jožeta Šeška«, v katerem je zasedal prvi Zbor odposlan-£«t> slovenskega naroda od 1. do 3. okto-°ra 1943, je danes ves prenovljen in dozidan. Prav v zadnjem času načrtno obnavljajo še preostale poškodovane stavbe v mestu. Po zgledu Črnomlja in Novega mesta pripravljajo tudi v Kočevju tlakovanje ceste. Sodeč po doslej izvršenem aelu pri tem ne bodo zadnji. Sedaj delajo tuai na ureditvi kopališča. Nekaj Va fcvari izgled Kočevja — kup ruševin starega fevdalnega gradu sredi mesta. Res So že velik del teh ruševin odstranili, toda še vedno jih je za nekaj tovornih vlakov. Tu čaka frontovce in °^uge prostovoljce v Kočevju obilo dela. potrebno bi bilo tudi pri tem delu krep Kozavihteti krampe in lopate in še ta po-iieanjt madež odstraniti %z mesta. <+ m^tHpr^lia se tlakovanje ceste skozi testo ro je nujno potrebno, kajti ceste Ll ^čevskem okraju gotovo med naj- ^b^imi. Šoferji pripovedujejo, da se ob- kočL° fom, meia ^ed grosupeljskim in ^kim okrajem prav na cestah. hodil °»n ^ P°znal Kočevsko pred vojno, Šestih letihiej med vojno in hi sedaJ P° znati, da so Tt p™ej.,tja' ,b? ™"<* pri-°e Te svre™ u z&odlle vehke spremem sporov UudS^be pa 80 odraz župnih KočevsVaa otrn-blasti *» del™nih ljudi m^benLt ,a in Predstavljajo po-en koiak ™prej v socializem. PRED 2 2. JULIJEM fhiphavimo, se na vs&djudskl pia&tUk nase vstaje* 22, julija 1941 so organizirane partizanske ediinice v Sloveniji prvič v večjeim obsegu in po naprej pripravljenem enotnem' načrtu naskočile fašistične okupatorje ter vnesle v njihove vrste strah in zimedo. Desetletnica zgodovinskega dneva bo letos prvič prazno, v a na kot nov državni praznik Ljudske republike Slovenije. Plriprave zai dostojno in kar najbolj veličastno proslavljanje 22. julija so v nekaterih okrajih |v porinem itekiui Tako so v novomeškem okraju ustanovili okrajno tekmovalno komiisijo', kij bo sicer skrbela; predL vsem za čim boljši potek šestmesečnega tekmovanja na čast 10. obletnice ustanovitve JA, zajemala pa bo tudi priprave za 22. julij. Glavni delež priprav pada na borbeno organizacijo Zveze borcev. Tako so bile v preteklih tednih vse naloge izvenarmadne vzgojie že prenesene na krajevne Zveze borcev. Delo strelskih diružin se je poživilo. De. legati plenuma ZB so na zadnjem sestanku razpravljali o oblikah proslav 22. julija,. Sleherna vas na Dolenjskem naj bi na predvečer velikega dneva zakurila kresove, 22. julija pa bodlo organizacije ZB pripravile izlete v partizanske kraje. Proslave 22. julija bodo zdlružene s številnimi kulturnimi prlre. ditvasnai, na katerih bodo nastopali stari par. lizani in aktivisti. V Novem mestu bodo pripravljene svečane proslave z glavno akademijo, na Krki pa naj bi bila v povezavi s fizkulturnimi organizacijami prirejena »Beneška noč« z veslaškimi tekmami. Predvo. jaška vzgoja bo 22. julija priredila več manevrov skupno z motoristi in pod". Povsod bodo krajevne Zveze borcev skupno s prosvetnimi delavci in množičnimi organizacijami poskrbele za uresničitev sporeda, ki ga v teh dneh sestavljajo. Partizanske tradicije Dolenjske morajo ob 22. juliju, našem državnem prazniku upora in vstaje proti okupatorjem, zaživeti v vsem svojem edinstvenem zgodovinskem pomenu. Vneto se pripravljajo na proslave 22. julija tudi v kočevskem okraju. Vse krajevne organizacije ZB bodo imele partizanske pohode v razne znamenite kraje. Člani Zveze borcev bodo odšli n. pr. na Pugled, Jelenov žleb, Travno goro, Podipresko, Brezo, Stružnico' Papeže in na Rog. Na predvečer 22. ju. lija bodo povsod svečane prireditve, na mnogih krajih pa bodo kurili kresove. Odkritih bo več spominskih plošč, med temi ena tudi na Pugledu, kjer je bil v aprilu 1943. leta zgodovinski sestanek aktivistov OF. Zveza borcev v kočevskem okraju bo do 22 julija okrepila svoje vrste. Njena dosedanja šibkost je ozkost V organizaciji. Pre- bivalstvo kočevskega okraja je z malimi izjemami v celoti sodelovalo v narodnoosvo. bodlim vojni, zato je številka 400 članov Zveze borcev odločno prenizka. Članstva v vrstah ZB j« v zadnjem času vedno več, do 22. julija pa naj privede tekmovanje na čast 10. obletnice našega upora v vrste ZB vse, ki imajo pogoje za sprejetim Ko v teh dneh krajevne Zveze borcev v vseh krajih Dolenjske sestavljajo sporede prireditev in partizanskih pohodov za 22. julij,, vabijo k sodelovanju prestavnike in člane vseh množičnih organizacij. Državni praznik, naše ljudske republike mora biti manifestacija našega ljudstva, ki bo tudi tokrat v bratski povezanosti z ostalimi Jugoslovan, skimi narodi povedalo celemu svetu, da smo iz vsega srca za. mir, da pa pridobitev naše ljudske revolucije in partizanske vojske ne mislimo odstopiti za ničesar na svetu. Proslave 22. julija bodo novo potrdilo, da nam je najdražja na svetu svoboda, najsvetejša pa ljubezen do domovine. Odlikovani prosvetni delavci Na konferenci upraviteljev osnovnih šol in ravnateljev gimnazij je 18. Junija pred^ sedinik okrajnega izvršnega ljudskega odbora Novo mesto Viktor Zupančič podelil najzaslužnejšim prosvetnimi delavcem novomeške, ga okraja, odlikovanja ki jih jim je priznal Prezidij Ljudske skupščine FLRJ. Odlikovani so bili: z Redom dela III. stopnje Gregorc Dragotin ravnatelj nižje gimuzije „Nismo dolžni, da vam dajemo podatke . . Tako je pojasnil 15. junija našemu uredni-šfcvtu vodja novomeške podružnice »Opada.«, podij et ja za promet z odpadki :ko nam je po telefonu povedal, da borno morali še ne_ kaj časa počakati na podatke, za katere smo jdh prosili 11. junija. Res je, »Odpad'« ni dolžan, dajati podatkov, koliko je zbral tega ali onega materiala v ■ naših, okrajih; noben za. kon tega me piredpisnje; nobena uredba ne zahteva odi vodstva podjetja,, da bi to moralo storiti. Običaj pa je dla se uredništva listov in novinarji obračajo na naša podjetja, za pod'atke. Naslednji dlan smo vendarle dobili dbpis štev. 221 iz katerega posnemamo, da je Teden zbiranja odpadkov v novomeškem okraju uspel, v okraijih Trebnje, Črnomelj in Kočevje pia po do takrat zbranih podatkih akcija zbiranja odpadkov še ni bila uspešna. •»Akcija je v celoti dosegla svoj pravi na. men, to je — dala je pobudo za redno rnno_ žično zbiranje odpadkov skozi vse leto.« Tako pravi poročilo novomeške podružnice Odpadla. Poglejmo, kaji so zbrale organi, zacije in kmetijske zadruge v novomeškem okirajiu. Le'za tega naimireč delno velja prejšnja Odpadtova ugotovitev. Medi naijdlelavnejšimii zbiralci .so bili pionirji na Dvoru v Suhi krajini. V nekaj dneh so zbrali 7578 kg starega železa,. 925 kg litine, 32 kg aluminija in; medenine. 48 k« kosti, 21 kg stekla in 66 kg krp. Kmetij sk-i zadruga v Žužemberku je odkupila, Miru 1000 kg starega železa. Pionirji v Uršnih se. tih so zbrali 2706 kg železa), v St. Petru 970 kg, v Smarjeti 1000 kg, vSkocjanu skoraj, 1500 k g> Pionirji v Smihelu so zbrali 500kg železa. 100 kg steklai, 150 kg kosti in 50 kg krp, v Podgiradu pa so oddali pionirji 150kg, železa in 75 kg stekla. V Novem, mestu so oddali pionirji 2564 kg železa, neka ji steklai kosti krp in starega papirja. Slabo je skrbela zai odkupi odpadkov kime_ tijiska zadruga v Hinjah. »Uspeha bi bili llahko povsod1 mnogo večji, če bi vodstva frontnih in ostalih [množičnih organizacij' pokazala vsaji trohico zanimanja za zbiranje odpadkov«. Tako pravijo, pošlo, vodlje mnogih kmetijskih zadrug — in bo kar držalo. Kar so dosegle šole. to, je bilo dobro; ostali, pa so v tednu zbiranja odpadkov kaji malb pripomogli k uspehom, Zbiranje odpadkov v okraijih Trebnje, Črnomelj in Kočevje pai ni bilo na zadovoljivi višini. »Opad;« v Novem mestu nima podatkov, koliko so dejansko zbrali© kmetijske zet. druge in podružnice okrajnih magaizinov v teh krajih. Poročila govore o skromnih količina^ ki jih skoraj ni vredno omenjati1. Morda ,so biti tu in tam- doseženi tudi lepi uspehi, vendar pa mri! o tem poročil. Teden zbiranja odpadkov je za nami, pred nami pa je dolžnost do skupnosti, da vpeljemo zbiranje odpadkov kot stalno delo v Dolenjskih Toplicaht z Medaljo dela pa Novak Fanči. šolska upraviteljica v St opicah, in Kranjc Rudolf, profesor v Novem mestu. Tovariš Gregorc službuje že 47 let na šoli. Njegovo delo na posvečeno samo stroki, saj vsa leta aktivno dela tudi na Ijudskopro-svetnem polju. Za svoje napredno delo je bil v stari Jugoslaviji preganjan in grdo olitevetan. kar pa' ga ni zlomilo. Se vedno Je vnet kultumo-prosvetni delavec. — To. varišica Novakova,, ki že vrsto let uspešno službuje v Stopičah pod! Gorjanci, je znala s svojim delom pridobiti zaupanje ljudstva podgorskih vasi. Zdaj se je z vso vnetno posvetila gradnji nove velike šole v Stopičah, ki bo ponos Podgorja. — Tovariš profesor Kramje Je med najstarejšimi profesorji in vzgojitelji na Dolenjskem. Navzlic svojim letom je izredno marljiv in neutruden prosvetni delavec, priljubljen pedagog in velik prijatelj mladine. Odlikovancem čestitajo k visokemu priznanju vsj prosvetni delavci in prijatelji ter jim želijo še mnogo srečnih in uspešnih let! uiiuiHiitiiiuituiuiHiiiitifiiiiintiHnniiiJifiifiitni.....iiiiinuiVttiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiii.....Hiniiniiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiu ODPADKE ZA INDUSTRIJO zbirajo najbogatejše države na svetu! Ne zame-tujmo zato koristnih odpadkov — doma so nam v napoto, industrija pa nam bo izdlelaila iz njih marsikaj, česar nam še vedno primanjkuje. Kcliko podobnih »pokopališč« odpadkov, cunj je še po Dolenjskem? V Tednu zbira Poskrbimo, da se odstranijo taki dokazi m se industrije, ki potrebuje vedno več suro starega železa, posode, papirja, stekla trn nja odpadkov jih marsikje še niso odpravili, alomarnosti naših odnosov do; razvajajoče vin in odpadlega, še uporabnega materiala. Fronta v Kočevju pozdravlja resolucijo Izvršnega odbora OF Slovenije 14. junija je bila v Kočevju seja okrajnega odbora OF. Člani odbora so ob tej priliki pregledali dielo in aktivnost posameznih frontnih organizaciji na Kočevskem. Podrobno -je bilo obdelano vprašanje budinosti front-ndh organizacij napram sovražnim poizkusom reaketonamih ostankov ki skušajo vnašati v naše vrste nered!, govorijo o povratku na »staro« in o popuščanju ljudske oblasti. Budnost in odločnost proti notranjim sovraž. nikom, ki jo je poudarila resolucija Izvršnega odbora OF, bo doslej v vrstah frontnih or_ gamizacij še čvrstejša. Člani odbora so poročali, kakšnih načinov dela se poslužuje reakcija v posameznih primerih^ da bi odtegnila ljudstvo odi Osvobo. dUne fronte. S primeri iz nekaterih krajev so člani odbora povedali' kako se ponekod poslužujejo duhovnik^ tudi spovednic za od-tegovemje ljudstva od' načel Osvobodilne fronte. Po podrobnem razpravljanju o stanju po. sameznih krajev so bili .sprejeti sklepi za nadaljnje delo frontnih organizacij na terenu. Poudarek je dan zlasti političnemu, delu ne_ nehnemm tolmačenju novih ukrepov naše oblasti, poglabljanju ljudske demokracije, zla. sti .pa borbi proti reakciji, ki se bo tudi v bodoče posluževala raznih načinov in oblik rova r jen j a, proti Ijudiskii oblasti in svobodi našega ljudstva. Člani odbora so sklepe soglasno sprejeli. L. I. Veliko zanimanje za prvi gospodarski sejem v Novem mestu Koloradski hrošč je izdal malomarnost Vrhpoljčanov Tekstilna tovarna Oo razstavljala tudi letos nove vzorce blaga iz domačih surovin Iz dneva v dan raste zanimanje za novo. meški gospodarski sejem, ki bo, kot je bilo že objavljeno, od 30. junija do 9. julija t. 1. že do 15. junija se je prijavilo 80 proizvajalcev vseh treh sektorjev, ki bodo na sejmu nudili v prodajo svoje najboljše izdelke. ^e-jem bo v osnovni šoli, ker pa je prijaviteljev mnogo, bodo tudi na dvorišču uredili paviljone. Poleg industrijskih in obrtnih izdelkov bodo na sejmišču lepo urejene trgovine okraj, nega magazina, okrajne zveze kmetijskih zadrug in zadružnega sklada. Trgovine se bodo kosale med seboj, katera bo nudila boljšo izbiro blaga in po ugodnejših cenah Prav tako se bodo kosala, med! setacj gostinska, podjetja privatnega in državnega sektorja. Dobre kapljice, pripravljene nalašč za sejem, in okusnega prigrizka ne bo manjkalo. Tudi okrajno me/lzadružno trgovsko podjetje bo postavilo svoj paviljon, kjer bodo prodajali češnje in drugo zgodno sadje. Vsak večer bo na zabavnem prostoru ob šoli pester kulturni ali pa zabavni spored. Re_ žiserji programa držijo še vse v tajnosti, ker nameravajo presenetiti obiskovalce,' vendar pa stvo zvedeli, da bodo dva večera predstave »Kovačevega študenta«, valčkov večer in še marsikaj zaniimiivega. V času sejma bo dio preko zvočnika zanimiva kratka gospodarska predavanja, kot n. pr. Kolobar jen je. v kmetijstvu; največji škodljivci rastlin; seme v kmetijski proizvodnji; opešanost žitne produkcije in izrojevanje žit; odbira in vzgoja živine; obdelava zemlje, plit. vo in globoko oranje; povečanje proizvodnje krme; proizvodnja zelenjave; pereči problemi v vraarstvu in sadjarstvu; vzgoja rož, cvetje na vrtu in v vazi, rezanje rož, okrasitev doma. Ne pozabite obiskati najvažnejše letošnje gospodarske prireditve novomeškega okraja! Petletna borba proti koloradskemu hrošču ki je znana vsem ljudem v Sloveniji, je bila učinkovita samo zaradi organiziranega sodelovanja vseh ljudi podt vodstvom množičnih organizacij in upravnega aparata-Kjer koli se je koloradski hrošč pojavil, smo izvajali stroge ukrepe: vsakodnevne preglede, kemijska sredstva in ponovne saditve krompirja na istih površinah. Pri takem načinu dela so bili doseženi zelo zadovoljivi uspehi. V okraju Novo mesto, ki je bil v letu 1948 okužen v 18 KLO je bilo v letu 1950 okuženih samo še 7 parcel y 1 KLO. Kazalo je, •da bo v letošnjem letu možno zatreti koloradskega hrošča z vestnimi pregledi in s takojšnjim uničenjem; morebitnih okužb. Zatiranje koloradskega hrošča pa se jfe sei-daj bistveno spremenilo', ker so bile odkrite v vasi G. Vrhpoljle v KLO Šmarje zelo močne okužbe. 2e pri pregledu 3. junija je bila ugotovljena okužba na 3 parcelah, posamezniki pa so hrošča našli1 že1 prej. KLO dOi srede sploh nd javil okužbe in jo je prijavil šele, ko je poverjen ištvo na OLO zvedela za okužbo po drugih osebah. Tudi v tem času niso ničesar pokrenili za temeljite preglede ostalih parcel. V istem1 tednu je bila ugotovljena okužba že nai 16 njivah in je bilo najdenih nad 200 hroščev in nekaj tisoč ličinki. Kolikoi so hroščev našli kmetje sami in jih uničili ni UhBSHhhHHhHSb Najrazličnejše pohištvo za dom, urad in valcev delavnico bo v ospredju razstave tanimanja obisko- Odboru za zgraditev kulturnega doma v Trstu so poslali svoje prispevke naslednji ko_ iektivi in sindikati: Javno tožilstvo Novo mesto 1000 din, sindikat opekarne Zalog 1200 din, Vaški odbor OF Stop i če 300 din, Kulturno umetniško društvo v Stopičah 200 dlin. sindikat Industrije perila Novo mesto 1165 din sin. podr. Gozd- Delo novomeškega Mestnega ljudskega odbora (Poročilo na zborih volivcev v maju 1951) Mestne nepremičnine in podjetja Pod upravo mestnih nepremičnin je danes 32 zgradb z*skupno 96 stanovanji, 228 sobami in 97 poslovnimi lokali. Skupna vrednost vseh zgradb je ocenjena na 32 milijonov dinarjev. Poleg navedenih zgradb' je pod upravo nepremičnin 136,78 ha zemljišč, od teh 11] hektarov gozdov, ostalo pa so njive1, travniki, pašniki in parki,. Izvršni odbor in skupščina MLO sta sklenila, da se prestavi sedanje sejmišče na drug primeren prostor ob Ločenski cesti. Sejmišče se bo premaknilo iz higienskih in prometnih ozirov in so, v teku priprave, da bo, to- čirm- | prej narejeno. • Mestni odbor ima, danes 35 podjetij, ki iz_ ' vršujejo skupaj 29 strok. V vseh) podjetjih je zaposlenih 388 oseb, od teh 282 delavcev, 44 nameščencev in 62 vajencev,, Med najvažnejšimi podjetji je industrija čevljev industrija perila in tkalnica. Vsa podjetja dosegajo proizvodne in finančne plane;. Idustrija čevljev se bo letos razširila,, ko bo mizarsko podjetje šlo v poslopje bivše Seidlove lončari je ob Krki, ki bo obnovljeno. Za industrijo čevljev pa so predvideni novi stroji iz razpuščenih podjetij v Tržiču in Kranju,. Mestna mizarstvo je v zadnjem času ustanovilo nov oddelek — za sodarstvo — tako< da ima zdaj že 4 oddelke: mizarstva, kolarstvo, tapetništvo in sodarstvo. Pri mestni pekari ji je letos predvideno, da se obnovi lokal za, prodajo kruha. Podjetje lahko z novo postavljeno1 pečjo krije dnevno potrošnjo kruha. Mestna vrtnarija si je v letošnjem letu postavila na starem zemljišču za 30Vo večji proizvodni plan. Mestna vrtnarija bo, letos oddajala svoje pridelke mestnemu trgovskemu podjetju za zelenjavo, dvakrat tedensko pa v Bršljinu neposredna potrošnikom. Prevozništvo in ostala podjetja S tem mesecem je prevzel upravniško delo tov. Kobier. Neureienosti v podjetju so skoraj odpravljene. — Vsa ostala podjetja so manjša po obsegu, vendar pa so vsa, rentabilna. Mestna komunalna podjetja, se še razvija, jo in se bore.s pomanjkanjem Prostorov in tesnimi poslovnimi prostori. Tako je n. pr. javno kopališče v Domu ljudske prosvete za današnje potrebe mesta s svojimi 5 kabinami popolnoma nezadostno. ZA KULTURNI DOM V TRSTU DSga gospodarstva Novo mesto 2115 din. Ekonomska srednja šola Novo mesto 1574 din, vndik. podružnica Kurilnice Novo mesto 1000 din. osnovna šola Skocjan 840 din in osnovna šola v Zamešketm 300 din. Med! prvimi, ki so v kočevskem okraju začeli zbirati prispevke za postavitev novega kulturnega derna naših bratov v Trstu, so' bili uslužbenci okrajnega ljudskega odbora Kočevje, Zbrali so že 8000 din. Organizacija Zve-ve borcev Mozelj je nakazala te dni 650 din. Posnemanja vreden je sklep kulturno umetniških društev v Kočevjut Ribnici, Loškem potoku in Sodražici, da bodo. priredila več > prireditev, katerih čisti dobiček bo namenjen zai kulturni dOim v Trstu. V Kočevju fi* prevzela zbiranje prispevkov mladinska or_ jrsiruizacija. 2 - »DOLEN1SKI LIST« (Nadaljevanje) Kinopodjetje je v svojih predstavah stalno moteno, ker se dvorana mnogokrat oddaja v druge namene. Potrebno, je1, da bi dobil kino lastno dvorano in bi' s tem kril potrebe. Z gradnjo zadružnega doma v Bršljinu, posebno še, če bo uprava dobila ki-rioprojektoir, bo tudi mestni kino v precejšnji meri razbremenjen. Gostinska podjetja poslujejo dokaj zadovoljivo1, saj so imela larii čez 6 milijonov dinarjev dobička. Predvsem pa imajo< težave s finančnimi sredstvi za nakupovanje blaga-Kakor predvideva novi zakon za, finančno poslovanje, se bo tudi ta izboljšalo in bodo imela podjetja lastne denarne sklade. Potrebno pa bi bilo da, se v gostinskih podjetjih še izboljša skrb za čistočo, in postrežbo, ker zlasti ta ni na višini. Trgovska podjetja V osemmesečnem poslovanju so mestna poldjetja1 s, svojimi; štirimi poslovalnicami dosegla zelo lepe uspehe, dvignila promet ter presegla sicer zelo visoko postavljen prometnu plan. Potrošniki se doslej nisoi pritoževali glede postrežbe Mestna mlekarna je v sklopu trgovskega podjetja. Prskrba z mlekom zaradi raznih težav še ni urejena tako, kakor bi to morala biti. — Preskrba prebivalstva z zajamčenimi predmeti poteka zlasti v zadnjem času zadovoljivo*, saj so repi pred trgovinami skoraj odpravljeni. Težave so z razdeljevanjem potrošniških kart,, ker je vedno večji prirastek ljudi, ki spadajo v zajamčeno preskrbo*a število kart pa je vedno enako Iz pomoči CARE prejema 1600 najpotrebnejših potrošnikov nakaznice, vendar ludi tu ni šla brez kritike. Želimo, da bi volivci v diskusiji povedali, kako- na ji se1 karte v bodoče delijo. Da je poslovanje mestnih podjetij uspešno, je predvsem zasluga upravnih odborov in po. slovodij, k.; delajo s požrtvovalnostjo in s tem gradijo močne temelje socialističnega gospodarstva v mestu. Iz poročila je razvidno, da je Mestni ljudski odbor^ posebno pa, še njegov izvršni odbor, uspešno reševak-.razne naloge in dia se že kažejo uspehi njegovega delai V bodoče moramo v tesni povezanosti z volivci pravilno in pravočasno reševati naloge, ki stoje pred MLO prav tako pa tudi uresničevati vse tiste naloge, ki nam jih nakaizuje naše oblastno in partijsko vodstvo, ki v nenehni gospodarsko kritični borbi z zunanjimi in notranjimi sovražniki ne klone, temveč se odločno bori za neodvisnost, mir in delovne-mu človeku primerno življenje v naši mladi socialistični domovini znano. Cim je nastopilo ugodno vreme, se Je pričelo z zapraševanjem s pantakanem i° škropljenje z arzenskimi sredstvi. Učinkovito delo s kemijskimi sredstvi je kmetovalce prepričala, da se le na ta način lahko uspešno zatrejo večje okužbe. Zapraševanje s pan-takanom in škropljenje z arzenskimi sredstvi se bo ponavljalo med letcan. Iz močne okužbe je bilo takoj razvidno, da je bila v neposredni bližini že stara okužba, kar so tudi potrdili posamezniki,, vendar brez določenih podatkov. Gorišek Janez iz G, Vrhpolja je priznal, da je imel že lansko leto okuženo njivo in da najdbe ni prijavil-Ta njegova »nevednost« in malomarnost ostalih neimenovanih krivcev bo stala težke tisočake za nabavo kemičnih sredstev, prebivalci pa bodo-morali v letošnjem, letu žrtvovati na tisoče ur pri dnevnih pregledih krorn-pirišo. Ce bi bila okužba prijavljena že v lanskem letu, bi bil hrošč ali že zatrt ali P3 bi bila okužba zelo omejena Letos, pa Je okužba zajela že velike površine. Kaj zaslužijo ti »nevedneži«, presodite sami! Kazen, ki jo bodo za to prejeli, ne odtehta niti malo izdatkov in truda, ki bo moral biti vložen za omejitev in uničenje koloradskega hrošča-Kaj je v preteklem letu delal krajevni aktiv za zatiranje koloradskega hrošča? Kaj Je delal vaški vodja Bratkovič, ki je po izjavah kmetovalcev odkril v preteklem letu na svoji njivi koloradskega hrošča? V novomeškem okraju pa je še več krajev, ki so v malomarnosti podobni VrhpoljU-Udeležba je pod povprečjem števila gospodarstev, poročila spravijo skupaj šele po 1 j tednu, nekateri KLO kot Dclž, Prekopa, Smarjeta, Smlhelj — N. m. in Zbure P8 pregledov do 4. VI. niso izvršili, ker je bil dež ali dopoldan ali popoldan. Dež je kriv slabega uspeha in če bo dež vedno ob nedeljah, pa čeprav samo nekaj kapljic, bo že dober izgovor za njihovo malomarnost in lenobo. Odkrite okužbe so dokazale, kako se maščuje malomarnost in prikrivanje hrošča-Kmetovalci tudi lahko vidijo, da je prikrivanje v škodo njim samim, ker nihče ne bo kaznovan, če prijavi najdbo hrošča, pač p* bo kaznovan vsakdo, ki najdbo taji. Od odkritih okužb Je ogrožen ves okoliš St. Jerneja in je zadnji čas,, da postanejo, množični pregledi kakovostni, ne pa sprehodi po n vah, katerih se udeleži za vsako' hišo 1 s topnik ali pa še ta ne. Dolžnost KLO in frontnih organizacij dia vprašanje množičnih pregledov krom rilšč zaoštre. Gospodarska skodla, ki grozi krompiriščem ini ogromni denarni izdatki, k1 ■•jiii ca to izfatja naša oTjfasr, nam iiaurg*.ujcjOi da morama biti tu neizprosni. Vsakdo*, ki se pregledov ne udeležuje, ki se iz pregledov norčuje ž raznimi opazkami, zasluži najstrožjo kazenw Tudi primeri v KLO Šmarje ta, Smarj Toplice, kjer posamezniki noče prevzeti dela kot vaški vodje, so nerazu ljivi. Dolžnost krajevnih vodij in vseh poštenih kmetovalcev je, da prijavijo vse one, ki se pregledov nočejo udeleževati Okrajni odbori bodo vse te ljudi strogo, kaznoval' in njihova imena tudi objavljali v Dolenjskem listu Množični pregledi krompirišč bodo letos v sledečih nedeljah: 1. julija, 15. julija, 29. julija. 12.. avgusta. 26. avgusta in 9. septembra. V primeru, da je na dan, ki je določen za množični pregled deževno vreme, se pregled preloži na naslednjo nedeljo._O, V ALI ZE ZBIRATE STAR PAPIR! Pri izdelovanju zavojlnega papirja lahko zamenjamo 3O0/o potrebne celuloze s starim papirjem! — 1000 kg celuloze nas stane 12.500 deviznih dinarjev! Ali so žužemberšlce njive zavarovane pred koloradskim hroščem? Vsako leto nam, preti nai krompirjevih nasadih okužba po koloradskem hrošču. ne_ varnem1 škodljivcu, ki objeda krompir je vko od stebel Posebno letos ko je okužba v primorskih, krajih že zelo razširjena, je resna nevarnost, dai se to» hrošč preselil v notranjost Slovenije. Veliko je še kmetov', ki pravijo: — Kaj je treba pregledovati njive! Saj 'pri nas hrošča ni! Pred kratkim smo brali v Ljudski pravici, kako se je ta škodljivec razširil V Vrh- DO 15. JUNIJA V NOVOMEŠKEM OKRAJU ODKUPLJENIH ZE 24.000 kg ZELISC Tudii letos je odkup zdravilnih zelišč v novomeškemi okrajni dobro organiziran in vse kaže. dia bo uspeh odkupa še večji kot lani. Že do 15. junija so kmetijske zadruge od. kiupiiilie' od! nabiralcev pireikoi 24.000 kg raznih zdravilnih zelišč v vrednosti nadl poldrugi mliilljion dinarjev. Medi odkupljenimi koiič'L namii; je na. prvemi mestu lubje krhlike v količini 13.152 kg, poteiro hrastov mah 8776 kg, listje koprive. 645 kig gtagovi vršički 2011 kg,, glogovo cvetje 164 kg,, sladke koreninice 385 kg, cvetje črnega trna 224 kg robid ovo listje 'l93kjg, listje jagodi 202 kgi;' cvet je vijolice 108 kg in še hiekaj. količin, drugih ze*-lišč. Zdaj je najboljši čas za nabiranje lipo_ veiga cvetja in bezigovega cvetja. Cene so zelo ugodne. Za lepo posušeno Lipovo' cvetje se bo plačalo okrog 250 din: za kg, za, bezgovo cvetje pa' okrog 140 din za tog. polju pri St. Jerneju, čeprav so lani in letos govorili, da" nimajo krompirjevega hrošča. Ali ,so 'žužemiberške njive mar zavarovan« pred sovražnim^ poižrešnežem krompirja, da lahko kaj; podobnega trdiijoi nekateri tudi v našem' kraju? KLO Žužemberk je »organiziral« preglede krompirišč, ki pa niso rodili zaželenega uspeha. Bil je sicer trikratni pregled, k; pa, vendarle ni bil nikak pregled. Ljudje se ne zanimajo-za to, da bi krompi-rišča res temeljito pregledali. Poslana poročila so me,nda res le bolj papirnata ne P'a odraz življenjske skrbi naših kmetovalcev za naš najvažnejši pridelek. Poskrbeti je treba za to, da bodo krompirjevi nasadi temeljit" pregledani tudi v Žužemberku in drugih krajih Suhe krajine. SI- Hotko Koloradski hrošč se je pojavil tudi v Dolenjskih toplicah Pred tremi leti se je na krompirišću kme- ta Barbiča pojavil koloradski hrošč, ki je bil najbrže zelo namerno zanesen na to parcelo. Z vestnimi, in skrbnim priegiedbvanjiem kopališč in s temeljitim razkuževanjem njive je bil hrošč uničen. V nasledmjin še hrošč ni več pojavil Letos pa zadnjem pregledovanju njiv našli so Pf hrošča i*1 Itfinken^ ^ecej oddaljena od --- KLO je takoj uredi« pregledovanje vsieh krompirišč i stare oku ponovno veda pa bo zdaj v vseh sosednjih krajih po-večja skrbnost pri pregledovanj1* trebna še krompirjevih nasadov. D. G. Bela krajina se je oddolžila spominu svojega velikega rojaka Otona Župančiča »Ah, Silvin, vem: teh krajev ne pozabi, kdor se svetlobe njih je nasesal!« 17. junija je doživela Bela krajina pomemben kulturni praznik. Na rojstni hiši velikega mojstra slovenske besede poeta Otona Zupančiča je bila odkrita spominska plošča, v hiši sta bili odprti spominski sobi, v parku ob hiši pa je bilo odkrito bronasto poprsje umetnika. Bilo je kakor da se vsa priroda veseli vrnitve Otona Župančiča med svoje drage Vintčane. Lepa nedelja je zbrala v tesni Vinici nad Kolpo tisočglavo množico častilcev pokojnega pesnika, njegovih prijateljev, znancev in sosedov. Med gosti smo opazili najvidnejše predstavnike naših kulturnih in znanstvenih ustanov, umetnike in ostale javne delavce. Ko je tajnik Belokranjskega odbora za postavitev spomenika Janez Vitkovič kmalu po enajsti uri začel slovesnosti, je najprej pozdravil sorodnike pesnika in njegovo soprogo Ano Zupančič, predsednika Pre-zidija Ljudske skupščine LRS Josipa Vid- Oton Zupančič (Jakob Savinšek) ??Qr.?ff, 3pri živ kot je bil doslej. Viniški cicibani so nato zapeli pesnikovo »Mak, mak sredi polja kima ...«, pionirka pa je pozdravila pesnikovo vdovo in ji izročila šopek rdečih nageljnov. Zatem je govoril o borcu za svobodo slovenske besede in pesmi, velikem viniškem rojaku Otonu predsednik Belokranjskega odbora za postavitev spomenika Lojze Zupane, ki se je poimensko zahvalil vsem, ki so bodisi na tak ali drugačen način pripomogli, da se po dveh letih pesnikove smrti odkriva prvi Zupančičev spomenik v Sloveniji. V daljšem pregledu se je s toplimi besedami spominjal zaslug nepozabnega patriota in pesnika, ki je izšel iz sončne Bele krajine, ponesel v svet slavo domačih krajev, domovine in umetnost svoje pesmi. Nato je stopil na govorniški oder predsednik Josip Vidmar. Orisal je pred tisočimi viniškimi gosti življenjsko pot njihovega rojaka, ki je tekla iz domače vasi v bližnji Dragatuš, od tam v Novo mesto, Ljubljano in na Dunaj. Predsednik Vidmar je poudaril osebnost človeka in umetnika Zupančiča, njegov pesniški razvoj, svet, iz katerega je črpal moč za mogočne stvaritve, snov, ki jo je obdeloval kot svetovno priznan pesnik, njegove zasluge za rast in kaljenje našega jezika in njegov pomen v našem prevodništvu. Zupančič je bil dozorel umetnik z izredno širokim umetniškim obzorjem, z naravnost blesteča izrazno močjo in najfinejšim čutom za odtenke jezika, ki ga je govorilo njegovo ljudstvo. Preko viharne dobe mladih let, čuvstev in strasti je prešel v umirjeno in globoko opazovanje sveta, kjer mu je bila blizu socialna misel, razglabljanje o vrednotah človeka in življenja, v letih narodnoosvobodilne vojne pa je znova zapel strastno pesem ljubezni do svobode in domovine. Slovenski svetovljan Oton Župančič se je s svojimi deli uvrstil med nesmrtne može — umetnike našega naroda in med najvidnejše kulturne delavce sveta. Iz domače zemlje, iz svojega ljudstva je črpal moč za svoje obsežno ustvarjanje. Tovariš Vidmar je nato odkril spominsko ploščo na pesnikovi hiši, odprl muzejski sobi z Župančičevimi deli in osebnimi spomini, njegovo rojstno posteljo in družinskimi slikami, v novourejenem par-' ku ob hiši pa je odkril pesnikov spomenik. Čestital je Belokranjskemu odboru za njegovo skrb in delo, kiparju Jakobu Sa-vinšku pa za umetniško izdelano poprsje pesnika. Muskz zoor novomeškega SKUD »Dušan Jereb« je nato zapel Župančičevo pesem »Tihi veter od morja«, zastopnik KLO Vinica pa je prevzel v varstvo odkrite spomenike. Gostje so si nato ogledali spomenike in sobi, pred spomenikom pa so položili vence. Med številnimi venci je bil tudi lep venec ameriških Slovencev. Župančič je ljubil radostne ljudi. Zato se je popoldne Vinica in z njo po gostih iz vseh delov svojega okraja cela Bela krajina na kulturnem festivalu s pesmijo, plesi, narodnimi obredji in godbo spominjala svojega poeta. Razvilo se je pravo narodno slavje z nastopi folklornih skupin v narodnih nošah, ki so pokazale več izvirnih ljudskih običajev. Najbolj je ugajal razigran, življenja poln nastop metliške folklorne skupine, priznanje pa sta želi tudi adlešička in črnomeljska folklor- Podprimo delo Turističnega društva Razgibano kulturno umetniško delovanje v kočevskem okraju Deset kulturno umetniških društev in en 9-ktiv v kočevskem okraju kažejo vedno- lepše Uspehe' .svojega delovanja Med najboljšimi je SledaJ.iišče »Jožeta Seska« v Kočevju; M je ^reJeloi pri tekmovanju republiško- priznanja, ledaiišče v Kočevju je letos dalo vrsto uspe-lh- predstav, s katerimi so tudi gostovali v aznih krajih, enkrat celo v sosednji; Hrvaški. r&matska družina, je dovolj številna- da lah-' p hkrati študira tri. igre. Imajo' tri protestne igralce, sami urejajo- kulise. Imajo tu_ lutkovni oder, zdaj pa urejajo- še delavni-za izdelovanje lasulj. Tri nove igre, ki jih nih studiirai°. "attieravaj-o: predvajati, na raz. U tako. da bodo šlj z vsako- na, do-ma_ oder."p,oterni pQ| z gostovanjem še drugam" Uledailigdca družina se' odlikuje zlasti z ve-'Ko požrtvovalnostjo posameznih igralcev in dinbro povezanostjo. Rešitev lastništva do-JP| »Jožeta Se-ška,« v Koeevjn. ki naj po- skle zbora volivcev postane last ljudske pro-ete, Do kulturami umetniško-delo v Kočevju ^ s,e bolj razgibalo. Poleg gledališke družine "luie v Kočevju, še dober moški in. ženski p&^ki zbor. Le^ SadiraiŽLci uspešno dela SKUD »Vinko Pred t ' 'katero je dalo, leto® že vrsto lepih Hhn if'V- Z n:j,imi zel0i u,spiešnia gostuje po vsej Umi dl0lliin,i- Pvece;> d,oibm ie kulturno etnusko delo tudi v Stari cerkvi. ra.nvw'S je bil° v na no,vo oirganizi. rašk? - pevskih zborov štiri društva, tambu. ^iinLvr r- in gndba '"'a p!iha]ia'- Pra* SedaJ Se i + ** &e tamburaški zbor v Kočevju. god|beto* pyedvidevajo skupni koncert vseh noiv-n' r OČevju^ P,rav talko Pa b°dio. še usta. p'1 °~"6 'novih društev v okraju želsk*hV*SeliiVo Pri vseh drUištvih,'tudipođe-!°van 3e letOS 1o> da niso Prenehala z de. ^m, tudi zdaj v polletju, česar prej ni bilo. Sploh je zanimanje za kulturno u!metnl_ škoi delo v okraju izredno veliko in je obisk vseh predstav povprečno prav dober. Manj razumevanja- kot za kulturno- umetniško delo pa je za predavanja, ljudske univerze, kjer obisk ni bil zadovoljiv. Prav tako. izobraževalni tečaji v pretekli sezoni niso bili dovolj široko zajeti. V okraju, so bili le štirje tečaji, izmed katerih je bil najboljši v SoL dražici, kamor so prihajali na tečaj ljudje iz več krajevnih ljudskih odborov. Največ zanimanja je bilo za razna, gospodarska vprašanja. Da bi v jeseni -izobraževalni tečaji zajeli čim več vasi, že zda-j pripravljajo za tečaje vse potrebno-. Pri svetu zai prosvetni in kulturo na okrajnem, ljudskem- odboru imajo- pripravljenih že veliko, knjig, mesečnikov in, zvezkov za pre-diviidiane izobraževalne tečaje. Računajo, da bo v prihodnji -sezoni v okraju vsaj 15 do 20 izobraževalnih tečajev. -č Novo kulfurno-prosvefno društvo v Bršljinu pripravlja presenečenja (h Prvič se bomo predstavili javnosti 22. julija nai državni praznik v novem- zadružnem domu!« Tako so- sklenili delavni odborniki novega ku,ltuirno_pirosvetnesa(društva v Bršljinu, ki Je bilo ustanovi j eno 15. junija. Sklepi, ki jih je novo, dolenjsko k ulturno'-pro svetno dru, štvo sprejelo, so. pomembni za rast ljudskopro-sv-etnega dela, ki klije iz žive potrebe P« kulturnejšem, bogatejšem življenju kot smo t!a poznali nekoč. Pobuda za ustanovitev novega društva je prišla s strani sindikalnih podružnic tek. Srb za razvoj množičnega turizma — kamor1 seveda ne sm-emo. šteti samo »tur« v vi_ šoke hribe temveč predv-setmi obiskovanje naših znanih' turističnih točk- izletniških krajev, naravnih znamenitosti, lepih krajev in pod. — je v veliki meri prepuščena našim turističnim društvom-. Da Dolenjska v turizmu še vedno ne uživa potrebnega ugleda:, niti nima od turizma- dohodkov, ki bi lahko občutno dvigali našo življenjsko'raven, smo v precejšnji meri krivi sami. Sele te, dni je prišlo-v Novem; mestu do- resnih korakov, da se'ustanovi Turistično -društvo. Pobudo zanj je dala uprava za turizem in gostinstvo- pri poverjeništvu za trgovino 'in preskrbo, ki je pod vodstvom tov. Erne Šetinc sklicala iniciativni odbor novega društva.. Pretekli torek je bilo- v odbor 'izvo_ 1 jenih 14 članov, ki bodo pripravili vse potrebno, da se bo turistično društvo v Novem mestu; čimprej ustanovilo'. Ustanovit e-v društva- narekuje življenje samo. -Pri upravi za turizem- in gostinstvo je; na razpolago pomemben denarni znesek, s kfte-rim bo društvo lahko- takoj začelo obnavljati kopališče na Krki, graditi čolnarno^ skrbelo pia boi skupno s komisijo- za olepšavo, in obnovo mesta pri MLO- tudi za ostala vprašanja estetične ureditve Novega mesta. Vse, kar je bilo Y preteklih letih zamujenega, bodisi iz gospodarskega, propagandnega ali kakšnega drugega vidika,, bo skušalo novo- Turistično društvo čimprej; popraviti. Da perečih vprašanj ne manjka, ve vsakdo, ki kolikortoliko pozna higienske prometne, komunalne in.ostale probleme me'sta in okolice. Skrb za javne nasade, škropljenje cest, ureditev kanalizacije, okrasitev zgradb kulturne postrežbe v javnih lokalih, skrb'za opremo in čim- boljše de. l-o naših gostišč itd., vse to bo med nalogami, ki, jih bo novo društvo skupno- s pristojnimi organi reševalo in dvigalo ugled mesta, s tem hkrati pa tudi turistično vabljivost osrednjega mestai Dolenjske. Turistično društvo -bo- uživalo močno podporo ljudske oblasti. Ne bo se mu treba boriti — kakor je bilo nekoč — za ureditev najmanjših vprašanj s pomočjo prostovoljnih de. marnih zbirk, niti mu, ne bo nihče delal ovir ko bo šlo za interese skupnosti. Slno-k krog članov društva, kil jim je pri, srcu lepota Do_ lenjske in, skrb za njen gospodarski, politični nT kulturni razvoj, bo v svojih stremljenjih vedno naletel na- razumevanje vseh, ki so odgovorni, da zaživi Dolenjska tako-, kakor to po -svojih potrebah in zaslugah zasluži. Gasilci v Zburah so dobili motorno brizgalno Zadnja- nedelja v maju je bila določena za gasilski dan. Društva so svoj praznik lepo praznovala s prireditvami in nastopi Najbolj pa se bodo tega dneva spominjali gasilci v Zburah, saj so dobili svojo osnovno opremo: motorno brizgalno in cevit V nedeljo so se- zbrali v Zburah gasilci iz šestih društev, ki so na proslavi nastopali s svojim orodjem in pokazali spretnosti, ki jih stalno izpopolnjujejo. Okrajna gasilska zveza je dodelila novomeški četi novo in večjo motorno brizgalno, manjšo pa je dodelila četi v Zburah. Poleg motorke so Zburčani prejeli tudi 80 metrov tlačnih cevi. Predsednik društva J°že Gorenc je z go-_ vo-miškega odra pozdravil sekretarja gasilske zveze Slovenije Slavka Zaletela poveljnika okrajnega- štaba brigade Jankai Mišigoja in druge zastopnike oblasti, množičnih organizacij ter gasilstva. Zahvalil se je za darilo in izrazil zadovoljstvo prebivalstva, da je društvo dobilo brizgalno. Na proslavi so govorili tudi zastopniki gasilskih organizacij in KLO Zbure. Motorno brizgalno je izročil društvu v trajno- last poveljnik štaba brigade Janko Misigoj ter pozval člane, naj utrjujejo strokovno in organizacijsko gasilsko zavest. Sekretar gasilske- zveze LRS Slavko- Zaletel pa je v svojem govoru poudaril, naj bo gasilska organizacija najtesneje povezana z Osvobodilno fronto, PLZ, Zvezo borcev in z mladino,, Iz vrst teh organizacij naj se gasilstvo čimbolj razširja. Članica upravnega odbora OGZ Tončka Može je pozvala žene, naj se aktivno vključujejo v vrste gasilskih organi. na skupina. Sodelovalo je precej pevskih zborov belokrđnjskih šol, črnomeljske gimnazije in društev, sodelovali pa sta tudi godbi iz Črnomlja in Metlike. Bela krajina se je oddolžila spominu nepozabnega pesnika in patriota Otona Zupančiča, ki se je vrnil med svoje drage Viničane. PSTNAHI& ^PESNIKA y OTONA "ŽUPANČIČA NAVINICI Spominska žiga, uporabljena na dan odkritja spomenika stilne tovarne, železnice in »Pionirja,« v Brš_ Ijinu, nai drugi strani pa tudi od posameznih odbornikov OF in ostalih organizacij kraja, ki se vednoi bolj raizvija- v nekako- delavsko predmestje oz. četrt Novega mesta. Novo društvo oz. njegova ustanovitev dokazuje, da razumejo sindikati in množične organizacije v Bršljinu- pomen povezave med industrijskim delaivstvomi in okoljem, v katerem živijo. Sindikalne podružnice v Bršljiniu so ze_ lo močne po številu članstva, pravtako- pa ima jo p-recej nadarjenih ljudi, ki 'bodo1 sposobni marsikaj ustvariti bodisi na odru, v pevskem- odseku, pri inštrumentih ali; v drugih oblikah, ki jih bo novo društvo še vpeljalo. Tri društva v Novem mestu in njegovi bližnji,okolici- SKUD »Dušan Jeneb« dru. štvo »Janez Trdina« v Smihelu in novousta-_ novljeno društvo v Bršljinu — bodo odslej v plemenitem; tekmovanju skrbela za raz_ vedrilo in vzgojo- obiskovalcev svojih prireditev, z medsebojnimi obiski in pomočjo osrednjega društva v Novem, mestu pa bodo lahko dvigala kakovost svojega dela,. Na- občnemu zboru novega društvai je go_ voril tovariš Avgust Jazbinš-ek, ljudski poslanec in predsednik novomeškega; SKUD »Dušan Jereb«. Po-zdravil je ustanovitev novega ljudsko.prošvetnega: društva v kratkih obrisih pa- je nakazal- tudi raizvojnio pot sindikalnega kulturno, umetniškega društva v Novem mestu. Predsednik okrajnega odbora Ljudske pr os vete Jože Zaimljen je na občneni zboru novega društva podal upravnemu, in nadzornemu odboru več navodil: za uspešno delo-, delavnim- članom sindikalnih podružnic v Bršljinu pal je čestital k pokazani iznajdljivosti in k ustanovitvi novega, društva. Kulturno-prosvetno društvo v Bršljinu pri. pravlja za 22, julij svoj p-rvl javni nastop. Trenutno bo imelo- društvo dramsko-, pevsko zacij. — Po končani proslavi so nastopila domača gasilska društva in četa iz Mokronoga. Vaje so pokazale,, da se bo treba se precej učiti in to ne le na lepem, gladkem prostoru, temveč tudi na slabem in tesnem terenu. _ Br. „Pionir" tekmuje na čast 10. obletnice ustanovitve JA Pozivu Glavnega odbora Zveze borcev NOV Slovenije na 6-mesečno tekmovanje v počastitev desete obletnice ustanovitve slavne in ponosne Jugoslovanske armade se je med prvimi na Dolenjskem odzval kolektiv gradbenega podjetja »Pionir«. Okvirni proigram tekmovanja je bil medtem razložen že vse-m- članom podjetja, zasnovan pa je na osnovi objavljenih točk tekmovanja ter prilagojen stanju v podjetju. Prav tako- je mladinski aktiv »Pionirja« že 4. junija sporočil mestnemu komiteju LMS v Novem mestu, da razširja svoje tekmovanje, ki ga je 25. maja napovedal vsem mladinskim aktivom Novega mesta, še s tekmovanjem, na čast JA. KOLIKO PRIHRANIMO, če zberemo tono bombažnih krp? Od 11.500 do 30.500 din! Pravimo, dia, je tkanin premalo na trgu. Odldajajmo stare cunje ,in krpe, tovarne nam. jih bodo predelale v novo blago! Kaznujte vse tiste, ki kalijo nočni mir Ze dalj časa v poznih nočnih urah razgrajači divje vpijejo in razsajajo po Žužemberku. Vrhunec so dosegli pobalinski kalilci miru preteklo nedeljo, ko so divje preklinjali, vpili in grozili. Tržani se sprašujemo, ali varnostni organi nimajo polno-močij, da bi take ljudi vtaknili tja, kamor spadajo in da bi se jim naložile primerne kazni? Zahtevamo, da se v tem oziru naredi redi, ker je tako stanje neznosno. Ob vsem tem ugotavljamo še žalostno dejstvo, da so med vinjenimi razgrajači vedno eni in isti — nekateri pokvarjeni žužemberški mladinci ... Prizadeti. in glasbeno skupino-, ko- pa bodo vsi prostori zadružnega doma, v Bršljinu odprti-, bodo odprli še ljudsko knjižnico- in čitalnico. Nastop SKUD „Nova zarja" v Dolenjskih toplicah Kulturno prosvetno delo se- je v Toplicah zelo poživilo, k čemer je precej doprinesel dograjen zadružni dom. Preteklo, soboto je gostovalo v Toplicah SKUD »Nova zarja« uslužbencev gostinsko.turistične stroke- iz Ljubljane s koncertom pesmi in .folklornimi skupinami. Pod, vodštvomi F. Marolta je zapel moški in ženslfi. zbor več pesmi, folklorna skupina pa je v slikovitih narodnih nošah priredila več plesov. Gr. Gasilsko društvo v Podturnu je uprizorilo Finžgarjevo „Razvalino življenja" Vas Pod-turn pri Dol. Toplicah je znan partizanski kraj iz časa osvobodilne vojne ki je v vojni velikoi trpel. Tudi gasilskemvl društvu je bilo uničeno vse imetje z domom vred. Požgali so ga Nemci leta 1943, Gasilsko društvo se -trudi, da bi nadomestilo kar je uničil okupator. Hoče si pomagati s kulturnimi1 prireditvami in prirejanjem zabav, zgraditi hočejo gasilski dom, ki naj bi služil tudi kulturno prosvetnim namenom-Z dobro voljo in s krepkimi delom, oprti na lastne sile in gmotno pomoč sovaščanov, bodo svoj sklep tudi uresničili Uprizoritev Finžgarjevega dela je lepo uspela,. D. G. »DOLENJSKI LIST« — x ST. PETER Vse organizacije že imamo., le strelske družine ne moremo pripraviti k življenju. Čeprav ima mladina precej veselja tudi do te koristne športne panoge ( ji tega doslej ni_ smo uresničili. Kraj. Zveza borcev bi se morala resneje zavzeti za strelsko družino pa bi šlo. V tednu zbiranja starega materiala se je učiteljstvo in OF precej potrudila da se je zbralo precej odpadkov, še velike količine uporabnih odpadkov pa čakajo na rešitelja. Vaši odbori OF so delavni. Je pa nekaj posameznikov, ki se ne morejo — ali pa no. čejo? — znajti in mislijo, da imajo kot od-odborniki predvsem dolžnost, da uveljavljajo svojo osebnost, namesto dia' bi mislili na skup_ nost. Ne uvidijo dia je le složna delo res koristno za skupnost, ne pa hujskanje in zahrbtno delo. Krajevni odbor OF ni delaven, zato nas čaka še važna- naloga:, da ga bomo zbudili oz. oživeli. Kulturno-umefcniško društvo je uprizorilo »Volkodlake«. Igra je bila dobro obiskana in lepo zaigrana. Ker imamo dovolj igralcev, bi lahko prirejali menjaje se več iger, saj se ljudstvo pri tem vzgaja. Društvo bi tudi prišlo do potrebnega denarja, vendar pa da pravih uspehov ne moremo zaradi nesloge in sebičnosti nekaterih ljudi,. Prav tako pereče vprašanje je šentpeter-sjki pevski zbor. Imamo. nadvse dobre pevce, ki so pred leti dosegli na- republiškem tekmovanju prvo mesto. Zal je bila pevo-vodkinja potem premeščena, zbor pa se oglaša zdaj le redkokdaji. Organist nima veselja, ker je bolehen in je delo s pevci in zborom naporno. Vse kaže, da bodo naši stari pevci izdahnili svoje blage duše, mladina pa ne bo imela podlage, ker je v petju nihče ne Vzgaja. Pred kratkim smo imeli občni zbor Rdečega križa. Tov. Ana Florjančič je lepo povedala, kakšni so nameni te mednarodne organizacije. Dogovorili smo se, da bo naš odbor pomagal obojestranskim sirotam Er-šte v Grčevju. Žive v skrajno slabih razmerah, ne dobe pa nobene pomoči od nikoder. Očeta- so jim ubili belogardisti, mati pa jim je umrla naravne smrti. — Ponovno smo potrdili oz. Izvolila stari odbor, ki kaže precej zanimanja za svoje delo. G. M. MOKRONOG SKUD Krmeljl je dlvakrat zaporedoma gostovalo z veseloigro »Matiček se ženi«. Scenerija, kostumi in podajanje igre, vse je bilo prav dobra. Želimo ga ob priliki zopet videti na našem odru- zlasti še, ker tukajšnja igralska družina ne deluje, okoliško ljudstvo pa prav rado obiskuje gledališke predstave. Dvorana je običajno zasedena do zadnjega kotička kljub temu, da nekateri krogi iz Mokronoga opuščajo posečanje tako kulturnih kot veseličnih prireditev. Gradnja zadružnega doma prav počasi napreduje. Za otvoritev so bili določeni že razni datumi}, kakor pa- kaže bomo šele v nekaj letih prišli do tako potrebne dvora^. ne. V načrtu bi morali še marsikaj, predru-gačiti, ker n. pr. oder v sedanji zamisli ne ustreza,. Gradbeno vodstvo naj se glede raznih pomanjkljivosti še posvetuje s strokovnjaki, ker so sedaj še možne preureditve brez večjih stroškov-. Tako je n. pr. stopnišče v zgradba vsekakor preozko. Pogosto se čujejo pritožbe, dia mladina uničuje gnezda koristnih ptic, predvsem nagih ljubkih pevcev). Tu IbiL' pač morali predvsem starši, pa tudi šola in mladinski aktiv,, poseči vmes in otroke podučiti o brezsrenosti in škodljivosti njihovega ravnanja. Zadnjič je neki mladinec vzel iz gnezda šest škorčkov in jih pojedel za večerja. Klatečih psov in mački je vedno več. Lovci obetajo, da bodo po nalogu oblasti z njimi energično obračunali. Novo ustanovljenemu planinskemu društvu obetajo) nekateri) skorajš/nji neuspehi. Nekaterim namreč nikakor noče v glavo nameravana postavitev planinskega doma1 na Priči. Tudi te neverjetneže vabimo k sodelovanju, ker z nerganjem ne bodo koristili. Naj se tudi naš kraj prebudi in široko odpre vrata tujskemu prometu! S. P. KMETIJSKA ZADRUGA V ZBURAH NA NOVI POTI Precej časa je že minilo od občnega zbora kmetijske zadruge v Zburah, ki je bil dobro obiskan. Na zboru je upravni odbor podal obračun, pri katerem so se člani zadruge presenečeni spogledali: v preteklem letu je imela zadruga 40-000 din izgube. To ni bilo nič čudnega;, saj ' je vaška zadruga služila predvsem za razdeljevanje skromnih količin blaga po nekih razdelilnikih, s strani OZKZ. Na občnem zboru so člani izvolili nov upravni in nadzorni odbor, razgovarjali so se o ustanovitvi odsekov zadruge kot n. pr. o kreditnem, živinorejskem odseku in podobno. Radi bi imeli dobro zadrugo, ne pa samo štacuno za izgube. — Kaj se je zgodilo po občnem zboru? Prvo, drugo in tretje sklicanje seje, da bi stari odbor predal poslovanje novemu odboru, je bilo brezuspešno. Člani noVega odbora niso prišli na seje, na drugi strani pa so se izgovarjali, da niso sposobni, da bi vodili zadrugo in da ne bodo plačevali dolgov, ki bodo spet nastajali v zadrugi. Zadruga brez vodstva ni mogla biti. Na tretji seji je predlagal Taborski Karel, da bi stari odbor še naprej opravljal svoje delo do rednega občnega zbora, kar so vsi člani z razumevanjem sprejeli. Delo v kmetijski zadrugi teče v redu naprej,, seveda z razliko od prejšnjega leta: zadruga in njena trgovina nimata več izgube. Zadruga ni več -samo razdeljevalhica blaga, pač pa lahko najdeš v njej vse vrste kmetijskih pridelkov, fcdraviilna zelišča itd. V* razgovorih z odborom in poslovodkinjo Ea-druge sem ugotovil, da se je odkup mleka dvignil za sto odstotkov. Samo Anton Per iz Velike Poljane ga o'ddaja zdaj 10 litrov, Krač Ignac 8 litrov, Marija Berdifc iz Zbur 6 do 8 litrov; vsi pa prinašajo prvovrstno mleko. So še nekateri kmetje, loj za dober denar prinašajo slabo mleko. Opozoriti jih je treba, da to ni prav! — V nekaj dneh je zadruga odkupila čez 5000 jajc. Zdaj lahko zadruga blago nabavlja in prodaja kjerkoli in kamorkoli hoče. Nimajo več strahu, da bi zadruga imela izgubo, saj tudi odbor skrbi za napredek in tekoče delo. Z dobro voljo gre marsikaj. Zato velja tudi za kmetijsko zadrugo v Zburah: kupujte in prodajajte blago, ustanavljajte zadružne odseke, pa bo zadruga uspešno gospodarila v korist Vseh svojih članov! P. F. STRELA GA JE UBILA POD ZVONIKOM 8. junija ob enajstih dopoldne je ubila strela 15-letnega Franca Primca iz Mačkovca pri Dvoru, ko je pod zvonikom zvonil. Bil je takoj mrtev. Podoben slučaj se je zgodil lani, ko je strela ubila Ahaca Murnai, ki se je vračal iz vinograda. R. M« SEBIČEN POSREDOVALEC Krajevni ljudski odbor Sinji vrh v Bell krajini je naročil večjo količino sadnih drevesc za posamezne kmete svojega območja. Dol-go so ljudje čakali in spraševali v pisarni KLO, kdaj jim bo okrajno kmetijsko pover-jeništvo nakazalo sadike. Ko so sadike prispele v Črnomelj, je bil tam slučajno Jože Žalec, delavec iz vasi Dalja njiva. Na okraju so mu izročili sadike, da bi jih predal na KLO. Toda KLO sadik ni dobil, pač pa jilh je uslužni Jože Žalec vizel domov in jih razprodaja! brez vednosti odbora. Pri vsaki sadiki si je zaračunal 5 din za uslugo, čeprav ni imel nobenih stroškov s -prevozom saj: je zadružni avtomobil sam s svojimi ' ljudmi sadike naložil in razložil. Naročniki so bili razočarani nad taikim i-t/jpečavatijsm sadik. Jezijo se nad nesramnostjo človeka, ki mu ne diši socializem- Iri bi rad poceni zaslužil na račun drugih. Posušena jabolčna drevesca je Žalec prodajal ljudem, boljše hruško ve sadike pa je obdržal za sebe. Ko je KLO vprašal na okraju, čemu. so izročili nepoznanemu človeku sadike, so odgovorili uslužbenci, da se je Žalec sam ponudil za to delo in celo dejal, da je v upravnem odboru kmetijske zadruge — v resnici pa še niti njen član ni. Želimo, da bi na okraju drugič bolj pazili, komu dajo ta?~3 dragocen material v roke. Naročnik. KOŠNJA JE TU Suhokranjčani se spet pripravljajo na rejo * volavjpatancev Lanskoletna suša je skopo odmerila tudi že tako Suhi krajini delež živinske krmi;. Posledice so se poznale v krčenju števila glav goveje živine, brezvestni špekulanti pašo navijali cene sena in drugih krmil do ode. ruških višin.. M irsikateri kmet je ohranil ži_ vino preko zime samo s stradanjem, toliko aa je dočakala pomladi. Obilne padavine so temu letos naredile konce. Po senožetih in travnikih so zapele ostre kose, pod- zajetnimi zamahi se vrste redi sočne trave. S sprostitvijo obveznih oddaj sena in mesa je tudi v Suhi krajini zavel drugačen veter. Kmetje so obnovili znane ži. vinske sejme v Žužemberku:. Prvi tak sejem je bil Primožev, ki mu- bo sledil Urhov in nato najbolj poznani, Družinski sejem. Tudi iz drugih okrajev so kmetje prignali na sejem precej živine, največ; le mlade, še več pa je bilo kupcev. Prišlo je do kupčiji. Suhokranjčani so od' nekdaj sloveli po reji volov — pitancev^ ki so jim prinašali le dohodke. Hlevi se spet polnijo z mlado živino, kmetje v Suhi krajini se z vtso vnemo pripravljajo na rejo volov-pitancev. Ze več kmetov je pro_ dalo konje i-n mule da- se bodo lažje posve_ tili govedoreji:, ki bo marsikomu okrepila go_ spodarstvo. SI Hotko riZKUlTURAol ŠPORT NOGOMET SD Krim — SD Krka 4:2 (2:1) Prvenstvena mladinska nogometna tekma med moštvoma ljubljanskega Krima in novomeške Krke v nedeljo ni pokazala posebno lepe igje. Navzlic požrtvovalnosti novomeški igralci niso imeli sreče, igro pa je zadrževal tudi' sodnik, ki je sodil z napakami. Požrtvovalen igralec odbojke pri »Krki« je Marjan Simiiči. Fotoreporter ga je ujel v hipu. ko se pripravlja na učinkovit udarec, nasprotnik na drugi strani mreže pa- je že šel v »blok« Na Gorjancih je bil zrušen stari rekord Lepa nedelja je 17. junija zvabila na Dolenjsko precejl ljubiteljev avto-moto športa.^ Prve povojne avtomobilske in motocikli-stične dirke na Gorjance so bile prva večja prireditev novomeškega avtomdto-društva, ki je začelo v zadnjem času z aktivnejšim delom. Pokroviteljstvo nad dirkami je prevzel predsednik vlade LRS Miha Marinko, udeležilo pa se jih je nad1 50 voizačev. Uder-ležba gledalcev bi bila lahko boljša. Dirka je ob lepem vremenu minila brez težjih nesreč. Proga je peljala odi Gotne vasi na vrh Gorjancev — do Vahte ter je bila dolga 12.600 metrov. Najboljši čas dneva in hkrati rekord na tej progi je dosegel Slavko Lampe iz Ljubljane, ki jo< je prevozil v času 10 minut 53 sekund1. S tem je zrušil stari rekord Jerka Babica iz Zagreba ki je pred vojno prevozil to progo v času "11 minut in 6 sekund. Organizacija tekem je bila dobra. Popoldne so bili- v hotelu Kandiija- razglašeni rezultati in razdeljene nagrade. K^^g^fja 300 ccm: Slavko' Lampe (L) 10:53, km/h 69.4; 2. Stane Žagar (L) 12:11, 3. Viktor Drolc (T) 13:49, Znajdi se! Sodoben pregovor ki je pomagal tudi predsedniku kmetijske zadruge na Lokvici pri Metliki. Ko je dobila zadruga žvepilo, ki ga potrebujejo vinogradlnikii v ma_ lih količinah, ga je kup-il kar 275 kg- Kot predsednik ima vendar pravico do nakupa v zadrugi, ali ne? Žveplo ni drago, samo po 10 dinarjev kg. Predsednik pa ga ni mislil porabiti -samo za sebe. Kam bi z njimi? Ustregel je raznimi potrošnikom- iz Hrvaške in jim prodajal, žveplo po 15din kilogram. Navzlic temu pa so mu sosedje in člani ljudske in_ špekcije- zamerili to malo kupčijico. Ali ni pokazal dovolj dobre volje že s tem, da je odvzel; zadrugi nepotrebno iskrb za- prodajanje? »Zadruga v zadrugi«, tudi tako bi lahko imenovali njegovo dobro voljo ... »Kaj pa je tebe treba bilo-?« Tako se spra. šujejo domačini in tujci ki korakako po novem mostu čez Lahinjo v Črnomlju. Vpraša, nje velja mali zasilni baraki, kjer je menda nastanjena zdaj neka kovačijai. Menda ne mislijo kovati mostu? Prah in blato ki je na njemi, bo že prenesel, saj je dovolj trden. Prav nič ni potrebna kovačija v baraki poleg mostu, saj je bolj podobna siračjemu gnezdu na novi hiši kot pa- delavnici. V Kočevju še vedno agitirajo za volitve 18. ma,rca 1951. To ti povedo dopisi na Sten-času poslovalnice okrajnega magazina-. Tudi ostali — več kakor 3 meisece stari — dopisi na temi Stenč-asu kažejo izredno življenjske) sposobnost papirja in potrpežl javost bralcev. Čudna »decentralizacija« je zajela nekatere usliužfoeniske položaje- na državnem posestvu v Crmošnjiicah. Tam se lahko pomakneš z me. sta sekretarja na personalnega referenta', od tam' na položaj- kuharja, logar lahko napreduje v položaj konjarja in tako dalje — do kod, ni predvideno. NOVOMEŠKI GOSPODARSKI SEJEM Otvoritev 30. junija 1951 popoldne, zaključek 9. julija 1951. RAZSTAVA LOKALNE INDUSTRIJE IN OBRTI NOVOMEŠKEGA OKRAJA. PROSTA PRODAJA izdelkov lokalne industrije in obrtnih delavnic državnega, zadružnega ter zasebnega sektorja., — Razstava zdravstva, gozdarstva in kmetijstva. Državne in zadružne trggovine. Ob večerih zabavne in kulturne prireditve. — Sodeluje novomeška gledališče, orkester in zabavni teater — Bogata izbira dolenjskih vin in dober prigrizek, kavarna, slaščičarna. Razstava odprta vsak dan od 8. do 18. ure, zabavišče od 20. ure naprej. *«o35n Ct?i?: \ Pelcrenco (L) 12:02 km/h 668; 2. Peter Vucek (H) 12:10, 3. Dane R* felj (N m) 12:55. *ro250o Scm: £dii Bursič (K) 11:34, km/fc 65:2; 2. Lojze Potočnik (B) 12:03; 3, Zdenko Petne (N m) 12:09. «1 1o5 ^c^-: te^' PeP£l (C) 12:28, km/h 61; 2. Matija Štrukelj (2) 18-31 tn1*^1^1'^ n,ad 600 ccm: Janez Paulus (Sk L) 11:40. km/h 65, sovozač Pavel Podobnik: 2. Ivan Ribic (L) 12:0, eovo^ač Rafael Skrij; 3. Mirko Dohrilovic (L) 12-41 sovozač Peter Pakiž. n».£ri;kolJ£ec3°, 600 ccm: Janez Siška (N m) km/h 5&4. sovozačica Emica Malnarič; £. .Rafael Pavlih1 (Treb) 14:10 sovozač Gabrijel; 3-. Edvard Čuden (L) 23:14. 65; 2- Noe-Nikolaj (M) 11:51; & Karel Lišen (Ka) 12:03. 13-59 km/h M? 1100 CCm: Ervin Pepel (C) Vrhovni sodnik: Lambert Aljančič Lahkjoatletski dvoboj v Novem mestu U. C. E. F. (Koper) — Krka (Novo mesto) 121,5 : 85,5 V soboto popoldne se je pomerila lahko-atletska $ekcij(a) -novomeškega športnega društva Krka z reprezentanco STO U.C. E. Fi. iz Kopra. Po pozdravnih besedah sta obe moštvi izmenjali darila, nato pa se je razvil dvoboj v metih, tekih in skokih. Zai slabo tekališce (nezbita nezvaliana zemlja) na nogometnem igrišču v Kandiji ni nudilo ne gostom ne domačinom posebnega užitka za športni nastop, ki je privabil srednje veliko množico gledalcev. Doseženi so bili srednji rezultati, med katerimi pa pomenijo nekateri lep napredek novomeških športnikov, ki so letos popravili že več domačih rekordov. Rezultati: 100 m- moški: Trani Romano (UCEF) 11,9J Sterbenc Igor (K) 12,8. 100 m ženske: Co-leva Olivija (UCEF) 14,2; Cavlovič Mira (K) 15,0. . Skok v. višino: Tuljak Bruna (UCEF) I, 25-m: Knaflič Lenčka (K) 1,20. Met krogle, moški: Dolenc Luka '(K> II, 83 m; Tram Romano (UCEF) 10,89 m. 400 m moški: Blokar Bruno (UCEF) 57,5; Krhin Miha (K) 58,8. 800 m moški: Petre Slavko (K) 2,13; Zamero Mario (UCEF) 2142. 800 m ženske: Jenič Anica (K) 2^42; Miskolin Lili (UCEF) 2,44.4. Skok v višino, moški: Dolenc Luka (K) 1,65 m: Venturini T. (UCEF) 1,65 m. Met krogle, ženske: Coleva Olivija (UCEF) 8,10 m: Knaflič Lenčka (K) 7,24 m. Skok v daljino, ženske: Bernardini Norma (UCEF) 4,01 m; Cavlovič Mira (K) 4,00 m. Met diska-, moški: Dolenc Luka (K) 36,95; Olivieri Nerone (UCEF) 31 05 mi. 3000 m moški: Zutebradič (UCEF) 9,47.4; Met kopja-, moški: Cerne Milan (K) 46,95 m; Macoro Marcelo (UCEF) 44,65 m. Skok v daljino^ moški: Zetto Jojo (UCEF) 6,26 m; Rodič Vinko (K) 6,00 m. Met diska, ženske: Coleva Olivija (UCEF) 30,85 m; Knaflič Lenčka (K) 24,97 m. Štafeta 4X100 m: UCEF 47,8; KRKA 51,0. Končni rezultat: moški — UCEF 74 točk, Krka 55 točk; ženske — UCEF 47 5 točke, , Krka 30,5 točke. Skupno — UCEF 121,5 točke, Krka 85,5 točke. , V «~*«jjtn. ematio. i» Vrvnma, TnJJIStOinil* z lahkoalletsko reprezentanco Karlovca. Povratno tekmovanje bo v jeseni v Kopru. Trdo kožo imajo To poglavje bi se lahko začelo tudi s tisto okroglo narodno: »Micka Kovačeva, pila nič plačala...« in tako dalje Pa jo zadeva, bolji resna- — gre za tiste naše naročnike, ki nam vzlic trikratnim- prošnjam in pismenim opominom še do danes niso poravnali naročnine za leto 1950 (bodisi 1. celoti ali samo zaostankov iz lanskega leta). Neredno plačevanje ovira poslovanje uprave Dolenjskega lista, ki je odvisen zgolj od naročnine,. Objavljamo zato imena zaostanr karjev, ki kljub vsem opominom stalno »pozabljajo«, d&i jim časopisa-- žal ne moremo zastonj pošiljati. Hkrati smo jih izločiti i'z seznama naročnikov,. Dolenjski- list jim* bomo spet pošiljali, ko bodo plačali zaostanek lanske naročnine in, naročnino za tri četrietja 1951. Bela cerkev: Avsec Franc, Gor Gomila- — 68 din. Cimerman Ana, Tomaž ja vas- 1 — 118 din. Makovec Franc. Hrib 6 — 118 din. Pavlic Francka, Hrib 3 — 118 dih. Brusnice: Ambrožič Janez, Gaber je 22 — 118 din-Grubar Janez Dol. Suhadol 19 — 118 din-Srebrnjak Anton, Leskovec 3 — 118 dia-Strebrnjak Martin, Vel. Brusnice 45 —'. 118 din, Dvor: Kužnik Franc Sred. Lipovec 24 — 9* dih. Strumfoelj Ema, Mali. Lipovec 21 — 93 din. Zupančič Lo-jize, G. Ajdovec 3 -3 118 din.. , „ St. Hupeirt: Gregorčič Vinko Rakovnik 4—68 dhv Nahtig-al Kristina, Vel. Cirnik 43 — 93 <*i«-Skrjanc Jože, Roženberg 5 — 68 din.. Trebnje: , Bobnar Anica, OLO — 118 din.. Hlebec Alojz, Grm 15 pri Ponikvah -. 6« dm, Jairc Milka-, OLO — 118 din Jarnoviič Marjj, Nar. banka — 118 din. Jerovšek Angehca^ OLO — 68 din. Lavrič Jože — 68 din. Semie Jože, OLO — 68 din Maticič Marjana ■— 118 dim. Mežan Marija, D Nemška! vas — 118 dim Prijatelj Nežka. OZKZ — 6d din. Strajnar Rozallja, Dol. Ponikve — 118 dim. Stroj.un Lojzka, OLO — 118 din. Skocjan: Cvelbar Tončka, Zalog 12 — 93 din. CW kole Franc, Dobruska vas 33 — 93 da* Eržam Franc, Zagrad 5 — 53 din. Fra«*« Jože, Skocjan 51 — H8 din. Globevnik J«2«* Grmovlje 12—118 din. Hočevar, Jože^DoU Dole 9 — 68 din,. Janževec Alojzija- Stara vas 23 — 68 din. Kralj Janez, Dobruska vas 6 —i 53 din. Mlakar Martin, Zloganje 26 — 68 din. Planinšek Karel, Skocjan 1' — 68 din. Povše Janez, Zagrad 9 — 53 din> T-ramte Janez, Zlo-aa-nje 7— 93 din Z«*^1 Anton, Zloganje 4 68 din. (Nadaljevanje sledi) Ureja uredniški odbor - Odgovorni urednUt Tone Gošnik - Naslov uredništva in.uprave. Novo mesto, Kapucinski trg s Telefon ureo niStva: štev 127 - Čekovni račun pri Komu nalni banki v Novem mestu ^ev 616-1-90322 1 - Četrtletna naročnina 75 din, polletna 150 dim celoletna 300 din - NaroCmna se vplačuje vm prej - Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevai ca« v Ljubljani-