Akcija Sava 81 — Deroča in globoka je Sava pod njimi, zato je možen prehod čez čez Savo le po zasilnih brveh, ki jih z izredno iznajdljivostjo inženirske enote nase armade mimogrede napno med stene obeh bregov. Kljub gugajočim se vrvem je korak trden in premik borcev z desnega na levi breg Save je hiter in varen. Borci, ki hite na pomoč borcem in občanom, ki jih je zajel sovražnikov zračni desant v vaseh okrog Brnika in Šenčurja, pa so tako pravi čas na mestu in z vsemi silami udarijo po sovražniku in ga uničijo. Nedeljska akcija, ki so jo skupno pripravile enote JLA, teritorialne obrambe, SLO in družbene samozaščite, je povsem uspela. — Foto: D. Dolenc riji: občinska konferenca SZDL t, Kranj, Radovljica, Skorja Loka - Izdaja Caaopisno podjetje jjbiaj - Glavni urednik Igor Slavec li urednik v. d. Jože KoAnjek Kranj, torek, 16. 6. 198] Cena: 7 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa oh torkih in petkih. A GORENJSKO r izl ongres kušenj in predlogov Danes se bo v Beogradu začel III. kongres samoupravljavcev Itaaslavije. Malo časa smo imeli za priprave na ta kongres, ki bo, kot lilVMjiahtevnejsi doslej, saj se noben od prvih dveh kongresov ni ■■*! sredi tolikšnih težav in skrbi, kot se je prav ta. Pred desetimi leti tano imeli taksnih gospodarskih težav, ni se bilo treba ubadati s sta-fcaciio se boriti s pomanjkanjem surovin, repromatenalov, kot ta«, ni grozila nezaposlenost, ni bilo posk usov omajati našo totnost Pred desetimi leti so bili naši problemi drugačni. Takrat je kip« obravnaval več družbenih nasprotij, tedaj je prihajalo do *a«fa zastoja v razvoju samoupravljanja. Takrat smo sprejeli znane " amandmaje, ki naj bi jih prav drugi kongres samoupravlja v-•mji *• a•__• . rj •:_ amn hoteli doseči vpcio rim____ »resničil v življenju. Z njim smo hoteli doseči večjo družbeno trejŠi rar 4tan ^lu^kar'' je polnenilo ne le stabilizacijo notranjih razmer, »».».u , «,.T.jeniu. z, njun —------- —,. . u,<"wiu !Sost, s tem pa tudi hitrejši razvoj samoupravljanja. S precejšnimi »Kie to ?Sd^o sp^jeli smo novo ustavo in zaton o'zdru £» deTu kar^e oonTenilo ne le stabil zacijo notranjih razmer, itčtioi veHknaS" i razvoj in okrepljen samoupravni položaj 3^%«—«srsff-i^ b^^rir^bSES v naši druŽbi in našem gospodarjenju spr^ ZSoZJS*™ SVregovoril kongres Malo časa smo imeli za Sivena«T\aTruri kongres samoupravljavcev smo se pripravljali ffd^latHn nol tolSat srno^a vse opravili v dobre pol leta. Zato so Z*Rl^toS££Z Eot še nikoli doslej. Morda prav zaradi «aT. časorn predkongresna resolucija ni takšna kot smo jo priča-taiti. Tudi za njeno obravnavo je bil odmerjen kratek čas. Lahko pa Sno, da smo storili vse, kar je b flo v naš A močeh, da smo sprovedh * predkongresne naloge v kar največji širini uj z vso intenzivnostjo 22 delegatov z Gorenjske se bo vključilo v kongresne razpra-*,po kongresu pa pričakujemo v vseh naših sredinah njihovo živo ta* o potekuin vsebini kongresa, o njihovih stališčih m priporočilih. Ukor nam je zmanjkovalo časa zdaj v pripravah, toliko aktivnejša -morala biti pokongresna dejavnost, kajti naloge, s katenm. se bodo ad nas vrnilinaši delegati, bodo velike ,n^«u^Ui«nie.tev »tthpabo zadevala vsakega izmed nas. Morda bo poletje malce »trlo to naše delo, zato pa bo jesen, ki je pred nami, vsa polna »ttvnosti, ki nam jih bo nakazal kongres. Dolenc lonirji s krampi in lopatami lik - Pionirska delovna bri-«? dr France Prešeren, ki jo m*fy* štirideset šolarjev iz kranj-|!*ofj*loške in tržiške občine, je |Vo in nedeljo nabirala izkušnje *nno delovno akcijo Kozjansko, " bo odpotovala v začetku av- ^ lokalni akciji, ki jo je tržiški organizacijski nosilec letoš-pripravil pri domu pod m, ho mladi sčistili dno 270 dolgega jarka, potegnili vo-cev, medtem ko so morali kjer težki bager zaradi o&ne zemlje ne bi ničesar prav krepko poprijeti za in lopate. Kljub napornemu delu in utrujenosti so bili brigadirji tako zagreti, da so nalogo opravili hitreje kot so načrtovali. Za nameček so zato uredili še zemljišče ob domu, kamor bo planinsko društvo Tržič postavilo novo drvarnico, ter popravili zgornji del poti, ki jo je deževje precej razrilo. Ko so pionirji odložili orodje, so se sestali na brigadni konferenci, se dogovorili, kdo bo na zvezni akcii vodil posamezne interesne dejavnosti, zaživele pa so tudi kujturne, športne in druge aktivnosti. Lokalna delovna akcija je dobro uspela, sobotno deževno jutro je nekatere brigadirje zadržalo doma. H. J. V nedeljo zbor gorenjskih aktivistov XII. zbor gorenjskih aktivistov bo v nedeljo, 21. junija 1981 ob 10. uri v Mostecu v Šiški pri Ljubljani. Slavnostni govornik bo Marjan Orožen, predsednik Medobčinskega komiteja ZKS Ljubljana. Prireditelji vabijo na zbor vse gorenjske aktiviste in borce, predvsem pa mladino. Več o tem največjem srečanju aktivistov in borcev Gorenjske berite v petkovem Glasu. zdravstveno varstvo žena Jesenice — Minuli četrtek so predstavniki Splošne bolnice Jesenice in Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj podpisali dogovor o medsebojnem sodelovanju za popolnejše in bolj učinkovito zdravstveno varstvo mater in žena. V delovni organizaciji gorenjske bolnišnice, v kateri so tri temeljne organizacije: Splošna bolnica Jesenice, Psihiatrična bolnica Begunje in Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj, so se tako s podpisom dogovora opredelili o konkretnih oblikah medsebojnega sodelovanja in s tem uresničili eno izmed pomembnih nalog v okviru družbeno opredeljenih ciljev združevanja in povezovanja zdravstva na Gorenjskem. Tako bodo lažje premagovali kadrovske težave na področju ginekologije in porodništva, zdravstvenega varstva žena, ki je še posebej občutljivo zdravstveno področje. Dogovorili so se za boljšo organizacijo dela, večje usklajevanje in enotnejšo doktrino. Dogovor izraža konkretno strokovno sodelovanje: zdravniki iz Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo v Kranju bodo enkrat tedensko opravljali delo tudi na ginekološkem in porodniškem oddelku jeseniške bolnice, obenem pa se bodo ginekologi iz jeseniške bolnice enkrat tedensko seznanjali z delom v kranjski porodnišnici. Prav tako bodo izmenjave veljale za anestezi-ste. To bodo opravljali v rednem delovnem času, kar je za zdravnike precejšnja dodatna obremenitev. S podpisom dogovora o medsebojnem sodelovanju so zagotovili ženam večjo izbiro zdravnika, izmenjava pa je precejšnja pridobitev za zdravstveno varstvo žena, saj pomeni boljšo organizacijo dela in ''ečjo usklajenost dela. D. Sedej Zdravniki podpisali dogovor - Na Jesenicah so minuli četrtek podpisal dogovor za bol/še zdravstveno varstvo žena, za izmenjavo izkušenj in kadro* med Splošno bolnico Jesenice in Bolnišnico za ginekologijo in porodništvt Kranj. — Foto: D. Sedej Stražišče praznuje Občani krajevne skupnosti Stražišče že enajsto leto praznujejo krajevni praznik junija, kot spomin na množično izseljevanje družin iz Stražišča v Srbijo. Za letošnje praznovanje so pripravili bogat program. Tako bo danes, 16. junija, ob 8.30 tekmovanje za mali šolski atletski pokal, v petek, 19. junija bo ob 17. uri kegljaški turnir na kegljišču gostilne Benedik, ob 18. uri pa slavnostna seja skupščine v dvorani doma krajevne skupnosti. Od 19. do 25. junija bo v osnovni šoli Lucijana Seljaka v Stražišču likovna razstava učencev osnovne šole. V soboto, 20. junija ob 9. uri bo na igrišču pred TVD Partizan košarkarski turnir, istočasno pa se bo začel tudi namiznoteniški turnir za učence in učenke osnovnih šol Gorenjske in Primorske. V nedeljo, 21. junija pa se bo pričela ob 9. uri tradicionalna kolesarska dirka po Stražišču za pokal Stražišča. Ta dan bo tudi tradicionalni TRIM pohod na Jošta, popoldne tradicionalno balinanje v organizaciji Trim kluba, popoldne in zvečer pa prava gasilska veselica ns Pantah. V petek konferenca borcev Kokrškega odreda Križe — Po sklepu zadnje seje odbora Kokrškega odreda bo letošnja konferenca borcev Kokrškega odreda v petek, 19. junija ob 17. uri v prostorih osnovne šole Kokrškega odreda v Krizah pri Tržiču. Odbor vabi vse borce, da se konference zanesljivo udeleže. Po konferenci bo Eredvajan tudi film o pohodu borcev [okrškega odreda iz Tržiča na Pola-no pri Jesenicah leta 1962. Se boljša preskrba - Zitopromet iz Sente je konec minulega tedna odprl nove prostore v komunalni coni na Primskovem. Podjetje, ki je imelo skladišče in druge prostore v središču Kranja že več kot deset let, bo z novim skladiščem in poslovnimi prostori še popestrilo in obogatilo preskrbo z mlevskimi izdelki, krmili in že pripravljeno hrano. V novem skladišču je prostor za prek 50 vagonov moke in žitaric, v novih poslovnih prostorih pa so uredili tudi za maloprodajo. Novost v maloprodaji so tudi že pripravljena jedila v tako imenovanih alufolijah. Napo vedujejo pa, da bo kmalu moč dobiti tudi moko, v kateri bo že primešan kvas. Podjetje v Senti, kije pobratena s Kranjem, gradi novo tovarno za tovrstno proizvodnjo. Omenimo še, da bo Zitopromet iz Sente iz novega skladišča na Primskovem tudi v prihodnje oskrbovalo domala vso Slovenijo z moko, mlevskimi izdelki in žitaricami oziroma krmili za živino. a 2.STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK. II. JUM«t*1 PO JUGOSLAVIJI Kurirčkova torbica prispela Z veličastno sklepno prireditvijo na Trgu revolucije v rbljani se je zaključilo travno srečanje mladih iz vse Jugoslavije — 16. zbor pionirjev. Mlade, njihove mentorje in številne goste je v Ljubljani pozdravil predsednik mestne skupščine Marjan Rožič. Narodni heroj Janko Rudolf je iz rok pionirjev prejel vseh pet kurirčkovih torbic, ki so na cilju sklenile svoje več kot dvomesečne poti. V njih je bila tudi poslanica predsedstvu SFRJ. Ob pionirjih iz vseh krajev Slovenije so svoja poročila prebrali tudi pripadniki italijanske in madžarske narodnosti in mladi zamejci. Tekmovali paraplegiki Zveza paraplegikov Slovenije je letošnje državno t prvenstvo v atletiki in 13. »Memorial Bojana Hrovati-na« priredila v športnem ' parku na Kodeljevem v Ljubljani. Pokrovitelj prireditve je bilo »Delo*. Tekmovanje " je bilo hkrati izbirna tekma za evropsko prvenstvo, ki bo i avgusta na Dunaju. Spomenik dobrovoljcem Narodnoosvobodilni boj Slovencev je bil dolg in težak. Ob tem, ko se letos ob 40-letnici OF in vstaje jugoslovanskih narodov, spominjamo dogodkov, ki je bil f naposled dosežen skupen cilj vseh narodov in narodnosti , Jugoslavije, se kaže spomniti tudi začetkov boja v prvih letih in desetletjih tega stoletja. To je poudaril slavnostni govornik Franc Kimo-vec-Ziga, ko je v soboto govoril ob odkritju spomenika : slovenskim vojnim dobro-, voljcem in prostovoljcem iz ; vojn 1912-1918, ki so ga od-\ krili v Ljubljani. Večja pozornost kmetijstvu V nedeljo je bilo v Mariboru četrto zborovanje predavateljev kmetijskih in živil-\ skihšol Slovenije. Ti se zbe-j rejo vsakih nekaj let na po-\ svetovanju, na katerem obravnavajo aktualna vprašanja, ki se pojavljajo v kmetijskem in živilskem šolstvu. Letos je izstopala proble-\ matika usmerjenega izobraževanja. Težava je namreč v tem, da je na biotehnični fakulteti v Ljubljani prijavljenih veliko več študentov, kot se jih bo lahko vpisalo. Več mladih na počitnice Razvoj, množičnost in aktivnost Počitniške zveze Jugoslavije, ki ima sedaj okoli 215 tisoč članov, so značilnosti preteklega dvoletnega obdobja, ki je potrdilo pomembno vlogo članov, teles in organizacij pri samoupravni socialistični vzgoji mladih, so poudarili na programskem in volilnem zasedanju konference Počitniške zveze Jugoslavije. Posebno pozornost so namenili vprašanju, kako napraviti počitniško zvezo za mlade ljudi bolj privlačno. Večina delegatov je menila, daje rešitev v prenovi tistega dela dejavnosti, ki se tiče organiziranega počitka, rekreacije in potovanj. | Gorenjska pred kongresom samoupravljalcev Resolucija naj bo nov zagon Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta in predsedstvo občinske konference SZDL Radovljica o predkongresni aktivnosti — Nekatere delavne in temeljne organizacije ter krajevne skupnosti so zatajile v pripravah na volitve Radovljica - Na skupni seji se je izkazalo, da evidence ni. 12. ju predsedstva občinske konference SZDL Radovljica in predsedstva občinskega sindikalnega sveta so največ pozornosti posvetili pripravam na III. kongres samoupravljavcev in pripravam na volitve, ki bodo naslednje leto. Dosedanja aktivnost v pripravah na kongres samoupravljavcev je bila zadovoljiva, saj so v posameznih tematskih razpravah temeljito spregovorili o problemih: tako Murka, ki je nosilec razprave o združevanju dela in sredstev med trgovino in proizvodnjo kot Veriga. V priprave so se vključile tudi krajevne konference SZDL in obravnavale delovanje delegatskega sistema. Poudarili so, da te razprave niso namenjene le kongresu, temveč razreševanju vsakdanjih problemov v posameznih okoljih m na posameznih področjih. Vendar so obenem opozorili, da vse krajevne konference SZDL kot nosilke razprav niso dosledno uresničile svoje naloge in so le v krajevnih skupnostih Begunje in Brezje temeljito obravnavali delovanje in pomanjkljivosti delegatskega sistema. V predkongresni aktivnosti po temeljnih in delovnih organizacijah so tematske razprave odprle vrsto vprašanjem spodbudile k razmišljanju o rešitvi posameznih vprašanj problemov v družbenoekonomskih odnosih. Ta aktivnost pa zdaj ne^ sme prenehati, temveč j*e mora nadaljevati, še posebej z uresničevanjem kongresne resolucije. Resolucija, četudi zdaj še preveč splošna, mora biti nov zagon, da bi urejevali tista vprašanja, ki jih do zdaj niso; predvsem z analitičnim in kritičnim odnosom do lastnega dela. Člani predsedstva občinske konference SZDL in občinskega sindikalnega sveta so še kritično spregovorili o dosedanjih pripravah na volitve. Volilna komisija je že pripravila inštruktažo za evidentičarje in za tehnično izvedbo priprav na volitve in evidentiranje kandidatov. Široka in demokratična ter zahtevna akcija pa je naletela že na začetku na nekaj ovir, saj so se v organizacijah združenega dela in v kra- tevnih skupnostih različno odzvali.. Cadrovske službe v organizacijah združenega dela so sprva trdile, da imajo podatke o evidentiranih kandidatih pred štirimi leti, pozneje pa nija je bil rok za občinsko zbirno poročilo, vendar je do roka le deset krajevnih skupnosti od 20 posredovalo podatke. Od 133 organizacij združenega dela jih je odgovorilo 93, od tega le 76 posredovalo sprejemljive podatke, 40 pa se jih sploh ni odzvalo. Tako so dobili le 56 odstotkov podatkov od organizacij in krajevnih skupnosti, kar pomeni 3.400 delegatov, evidentiranih pa je bilo 9.000 delegatov. V organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih so torej posredovali le imena izvoljenih delegatov, ne pa tudi tistih, ki so jih leta 1974 in 1978 evidentirali. Zato bo v prihodnje potrebno pripravam na skupščinske volitve posvetiti več pozornosti in nalogo uresničevati z vso odgovornostjo. D. Sedej Od 1500 delegatov iz Jugoslavije je za III. kongres samoupravljavcev Jugoslavije Slovenija izvolila 225 delegatov. 195 jih je iz združenega dela, 20 iz republiških družbenopolitičnih vodstev, 10 pa je članov zveznega odbora za pripravo kongresa. Kar 81 odstotkov naiih delegatov je iz združenega dela, dve tretjini je neposrednih proizvajalcev. 44 odstotkov je žensk, torej točno toliko, kolikor jih je med zaposlenimi v združenem defu Slovenije. Mladih do 27 let je 16 odstotkov, malce manj, kot je njihova udeležba v sestavi celotnega delavstva, vendar moramo priznati, da smo se tokrat resnično potrudili, da amo izbrali prave strukture, predvsem pa prave ljudi. Precej imen delegatov nam je bilo doslej neznanih, saj niso bili izbrani iz tako imenovane »širše javnosti«, kot je bila navada doslej. Tokrat so izbrani iz svojih delovnih sredin najuglednejši delavci in samoupravljavci. 80 odstotkov vseh delegatov je članov Zveze komunistov. Sestanki sekretarjev osnovnih organizacij Skorja Loka — Te dni so se v škofjeloški občini sklenili posveti sekretarjev osnovnih organizacij ZKS in predstavnikov komiteja občinske konference. Na sestankih so obravnavali politične razmere v posameznih okoljih ter ocenjevali prvi del evidentiranja možnih kandidatov za nosilce funkcij v osnovnih organizacijah ZKS in kandidatov za možne delegate za slovenski in jugoslovanski kongres ZK. Sekretarji so na sestankih kritično ocenili politične razmere v temeljnih organizacijah in krajevnih skupnostih in povsod so poudarili, da so razmere ugodne. Opozorili pa so, da se v zadnjem času pogosto širijo raz- 42 novih članov ZK Skorja Loka - V četrtek je bila v galeriji škofjeloškega gradu prijetna slovesnost. Podelili so članske izkaznice 42 novim članom ZKS, ki so jih po končanih seminarjih za kandidate sprejele v članstvo osnovne organizacije. V uvodnem govoru je sekretar komiteja občinske konference ZKS Roman Teržan spregovoril o liku komunista, najpomembnejših nalogah Zveze komunistov v tem trenutku in aktualnih dogajanjih v gospodarstvu in družbenopolitičnem življenju v Jugoslaviji. Učenci osnovne šole Cvetko Golar iz Trate pa so pripravili krajši kulturni pro- gam. Zatem je sekretar komiteja K ZKS za mednarodno sodelovanje Ivo Vajgl predaval o političnem položaju v SAP Kosovo. Predavanja so se udeležili člani OK ZKS, sekretarji 00 ZKS, ter člani predsedstev OK SZDL, mladine in ZZB borcev in drugi, (lb) ne dezinformacije, ki pa so se do sedaj vse pokazale za popolnoma neutemeljene. Zlasti gre pri tem za razne govorice, povezane z delavci iz drugih republik. Lep in zgleden primer, kako je potrebno ob takšnih pojavih ravnati, so LTH, kjer ob »čenčah« niso zmignili z rameni, temveč so z dobro informacijo takoj nalili vsem čistega vina in kot povsod, se je tudi tu izkazalo, da je šlo za čisto izmišljotino. Takšni pojavi pa nedvomno po-zarjajo, da se ljudje še vedno vse premalo samozaščitniško obnašajo. Takoj bi morali poiskati pravilno informacijo ali pojasnilo za govorice na pravem mestu. Jeseni bo volilnoprogramska konferenca OK ZKS Skofja Loka. Večina osnovnih organizaij ZKS je že evidentirala možne kandidate za nosilce funkcij v osnovnih organizacijah. Pri tem so dali poseben poudarek načelu, da noben komunist ne bi smel biti brez funkcije oziroma, da ne bi smeli posameznikov preobre-menjevati, medtem ko bi bili drugi neaktivni. L. B. Konferenca o kmetijstvu Skofja Loka - Delo je sklenila komisija pri komiteju OK ZKS, ki je pripravljala gradivo za problemsko konferenco o vlogi ZK v razvoju in socialistični preobrazbi kmetijstva. Se ta mesec pa bo sklenila delo delovna skupina, ki proučuje razmere v gradbeništvu in sicer v zvezi s pripravami na problemsko konferenco, o gradbeništvu, ki jo pripravlja CK ZKS. Obravnava vse dejavnike, ki sodelujejo pri stanovanjski gradnji, od delovnih organizacij s področja gradbeništva, stanovanjskih skupnostih do stanovanjskih zadrug in projektantskih organizacij. I i I i Samoupravi j anje in komunalna ureditev Včeraj je iz Kranja odpotovala delegacija Komunistične par ti je Italije za zapadno področje Torina Kranj - Od 11. do 15. junija je bila na obisku v Kranju 8-cUnaka delegacija Komunistične partije Italije za zapadno področje Tona« To je bil prvi večji obisk po izvolitvi novega vodstva v KPI z« Torino m je sodil v okvir nadaljnjega sodelovanja med vodstvom KPI dežele Piemont in CK ZKS. Hkrati pa je pomenil obisk tudi krepitev sodelovanja med Kranjem in Rivolijem oziroma med občinsko konferenc« ZK Kranj in KP Italije za Torino. Člani delegacije, ki jo je vodil član sekretariata področne« vodstva KPI zapadnega področja Torina Micheleti, so se med obiskom n-nimali predvsem za uresničevanje samoupravljanja v ornutincp združenega dela in v občini ter za delovanje drugih družbena dej"; nosti pri nas. Predstavniki občinske konference ZK so jih ob tej pn* seznanili z organizacijo zdravstva, urbanizma, stanovanjsko p*4*0 in drugimi značilnostmi komunalnega sistema. Med obiskom so si gostje ogledali tudi kulturne in druge vosti Kranja in Gorenjske. Dogovorili pa so se tudi, da se bo JN» delegacija občinske konference ZK Kranj udeležila prograinskovohlM konference KPI za zapadno področje Torina. Ob tej priliki bo potekal tudi festival osrednjega glasila italijanske partije Unita. s___,__ Osmič po poteh Kokrškega odreda Tradicionalni množični pohod mladine, borcev tabomtkm in planincev »Po poteh Kokrškega odreda« na kaSfeki soboto in nedeljo, 20. in 21. junija - V spomin na vrtmZjL Kokrškega odreda praznujejo tudi krajani Zgornje Spodnje Bele, Bailja in Hraš tudi razstavo z naslovom »VaJi Gorenjskem«. Kokrški odred je odigral no vlogo pri odporu na levC k. Save in v vaseh pod Storži^ 3 I dimo spomin na njegovo junji pohodom na Kališče. OrgiZS i odbor priporoča, da se pohorfTS ■ ležijo delovni ljudje, , bornjki, planinci ter borcih Poteka naj organizirano, krti* 1 skupnosti pa naj oblikujejo svS* hodne enote. T Kranj — V petek se je sestal odbor za organizacijo osmega tradicionalnega pohoda »Po poteh Kokrškega odreda« na Kališče. Praznovanja, posvečena ustanovitvi Kokrškega odreda na Kališču, bodo potekala od četrtka do nedelje. Vanj se bodo vključile vse organizacije, ustanove in društva, ki se imenujejo po odredu, ter vse krajevne skupnosti, kjer imajo te organizacije svoj sedež. Krajevna skupnost Bela pa si je 18. junij izbrala tudi za krajevni praznik. Osrednja manifestacija štiridnevnega praznovanja, organiziran pohod na Kališče bo letos potekal v soboto in nedeljo, 20. in 21. junija. V soboto ob 10. uri bo ob bolnici Košuta, ob poti, ki vodi na Kališče iz ba-šeljske smeri, odkritje spominske plošče kurirski postaji. Popoldan bo na Kališču zagorel taborni ogenj, ob katerem bodo mladinci in taborniki pripravili kulturni program. Pohod se bo nadaljeval tudi v nedeljo, ko bo ob 11. uri pri Domu Kokrškega odreda osrednja slovesnost. Ta dan bodo vozili iz Kranja do Preddvora brezplačni avtobusi. Za petkratno udeležbo na pohodu prejmejo udeleženci zlato značko. Pohodniki si bodo lahko ogledali v avli osnovne šole Matija Valjavec v Preddvoru V akciji zbranih 5 ton oblačil Kranj — V akciji zbiranja rabljenih oblačil in drugih predmetov konec maja letos so občani oddali Rdečemu križu 5 ton oblačil, obutve, K)steljnine, odej in drugega blaga, azen tega pa so za krpe oddali še 3 tone tekstilnih ostankov, ki jih je občinski odbor RK Kranj oddal organizacijam, ki zbirajo odpadne surovine. Vse ostalo blago pa je zdaj že uskladiščeno v skladiščih Rdečega križa, da bo na voljo ob elementarnih in drugih nesrečah, del pa ga bodo med letom razdeljevali pomoči potrebnim občanom. Lani so sicer v akciji aktivisti Rdečega križa zbrali nekaj manj oblačil in drugih predmetov, ki jih občani ne potrebujejo več, vendar pa je bilo konec maja skladišče že povsem prazno. Del oblačil so poslali v republiške rezerve, nekaj v krajevne skupnosti v Prekmurje, nekaj zavojev oblačil pa tudi domu ostarelih v Banja Luko. V stiski z oblačili in drugim blagom je bilo tudi 300 občanov Kranja, ki jim je Rdeči križ iz skladišč podelil potrebne predmete. Letos so aktivistom Rdečega križa pomagali s prevozi Gorenjska oblačila, Kokra, IBI in AMD Kranj ter KS Predoslje ter seveda številni osnovnošolci. OBVESTILO! Tudi letos K0KR*! ODRED Kranj orpx& letno taborjenje v TtSM pri Puli. Čas letovanja * 30. julija do 9. avguste I cena' taborjenja za 10 dni;« — starost od 7. do 11K (1800 din) — starost od 12 let dalje (2000 din) — za netabornike (22lV dinarjev) Prijave in vplačila sprejemi mo v prostorih Kokrikep od-reda, Gregorčičeva 5, u Gk> busom in to: v torek 16.6. od 17. do 20. ure v sredo 17.6. od 17. do 19. ure v četrtek 18.6. od 17. do 19. uie Interesenti ne pozabite, adaji rok vplačila je 18.6.81 Taborniki! Enomesečne blagovne rezerv*! Kranj - Po občinskem cdk*« blagovnih rezervah si mori zagotoviti do leta 1985 d»«u**"J| zaloge prehrambenih artiklov a l novno preskrbo delovnih ljudi aj čanov za izredne in nujne praai ta namen je treba zgraditi tudi jI merna skladišča, vendar pa bi dNj dišča dograjevali postopoma *j m za veliko investicijo. Po predrla! j naj bi namreč občinska sVladiHil dvomesečne zaloge veljala 100 «4i jonov novih din, kar bi pokrili $ s« stvi iz proračuna. 60 odstotkov s krediti Temeljne banke Gorenja1 Do konca letošnjega leta pt M za področje občine formirane * mesečne blagovne rezerve, a kar iz občinskega proračuna namen* milijonov din, za gradnjo sklad* se iz proračuna letos namen« a« stitorju DO Živila 23,8 milijoni 4T li. 1M1 NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE 3.STRAN G (Prispevki ečinoma le informativni krajevnih skupnostih delovnih in temeljnih otofami ugotavljajo, da ao prispevki v glasilih pnusli in delovnih ter I* aanljnili organizacij le p« ofmialaki — Naklada časopisov in biltenov Merila zaposlenih — Najbolj razširjena radijska postaja Triglav — INDOK center dinjstva, skupna naklada pa je 2.000 i zbral podatke o in i?™*?*- Sy°i* *la8lla P" ™ radi imeli Se v drugih krajevnih skupnostih, vendar nimajo tehničnih in ne kadrovskih možnosti, da bi načrte uresničili. Sest krajevnih skupnosti ima možnost svoje krajane obveščati v glasilih temeljnih organizacij združenega dela na njihovem področju. V občini ugotavljajo, da krajevne skupnosti še premalo izkoriščajo sedanja sredstva javnega obveščanja, lokalno radijsko postajo in Glas, ki sta najbolj aktualna vira informacij. Več bi odo treba dopisnikov, posebno za najbolj razširjena sredstva javnega obveščanja. Radijski spre jemnik ima vsako gospodinjstvo, med časopisnimi naročniki pa je največ — 3.500 — naročnikov Glasa. občini je dvajset krajevnih . ki obveščajo krajane o sjpn dela preko zbora občanov, družbenopolitičnih orga-moupravnih organov ter esk in plakatov. Pogosto suzbija jo še Glas in lokalno radij-to postajo Triglav Jesenice ter ■te imFinaa i skupščine in skupka aunoupravnih interesnih skup Mti ter urformacijske skupine Lsasa informacijska sredstva iz- Sjo v šestih krajevnih skupno ▼ Gorjah, v Lescah, v Zasipu, jjdarsa, Pod na rt u in na Srednji Beom. Clasils dobivajo vsa gospo Seja skupščine občine Kranj Tehtne pripombe k resoluciji Na skupnem zasedanju skupščine Kranj »o _i poročilo koordina- nkai odbora za pripravo III. kon-na samoupravi j alce v pri občin-kasseta Zveze sindikatov Kranj, 'kttemn je zajeta vsa dosedanja dn bogata razprava na osnutek anasae resolucije. Pripombe iz jjear v združenem delu so ne le , enhutev osnutku resolucije, pač ■ bodo tudi osnova za delo po k on SL"i■^nusnniTgT "^^^"Jj** Ste*. Se ■■■ilni" kaže posvetiti * nekaterim vprašanjem, ki * * najpogosteje pojavljala ob eaisaiaaju resolucije kot na pri-■s delovanje delegatskega sistema, kadrovske politike in tudi nje strokovnjakov organov v delovanje %sati so nato razpravljali o **tku *rkima o javnih cestah, ki w aj paa*. i a k boljši organiziranosti * "»šega gosodarstva v republiki in srnah, jranogucal pa naj bi tudi »rji družbeni vpliv na gospodarje-J\ iji • oratami Ob številnih novostih l, pa nekatera vpra- šanja ostajajo nerešena, predvsem pa ni meril, po katerih bi se določalo, katere ceste so lokalne in katere so javne poti. V Kranju so poleg pripomb na 10. člen osnutka tudi pripombe na sestavo organov skupnosti za ceste, prav tako pa bi le ena organizacija za vzdrževanje cest v občini, kot jo predlaga osnutek zakona, ne mogla opravljati dela, ki ga sedaj opravljata dve organizaciji. Delegate je tudi zanimalo, kolikšni bodo tudi stroški zaradi sprememb in novosti, ki jih prinaša osnutek zakona o cestah. Delegati so tudi glasovali za sklep komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve skupščine občine Kranj, ki je skupščinskim zborom predlagala razrešitev funkcije sodnika za prekrške Mateja Beciča in sicer zaradi hujše kršitve ugleda funkcije sodnika za prekrške. Delovna skupnost organa za prekrške občine Kranj pa naj sprejme manjkajoče samoupravne splošne akte in prouči možnosti, da se na skupnih področjih dela poveže z drugimi organi družbenopolitične skupnosti. L. M ELEGATSKI VPRAŠAJ? ižišče na Laborah ka zadnji seji skupščine občine [■■J je bilo v zboru združenega * postavljeno delegatsko vpraša rpede nadaljnje gradnje križišča »■sna mostu čez Savo z magi-i cesto. y adnjownaaa je Ferdo Ra u ter, pred dsk komiteja za urbanizem, grad komunalne zadeve skupščine **** Kranj odgovoril, da dela na ■"*■ mostu m na križišču na La-PP ter na Cesti 1. maja potekajo ■dej po načrtu. Predvidena s vrča M^ax>čhev prometu naj bi bila za ••da praznik 1. avgusta. Gradi jjj** »e ves čas ubadajo z velikimi fdteaa, m j je pri tej investiciji d» ssa faza gradnje zahtevala JJ*Jšajo rešitev drugega komu •asn ali drugačnega problema. Razen tega pa je gradnja sama izredno zahtevna, saj je na primer izvajanje del ob železniški progi prevzel Geološki zavod z rudarsko ekipo. Razen tega je bilo treba zgraditi novo kanalizacijo, novo Zasavsko cesto, saj bi sicer bili krajani Orehka in drugih okoliških krajev na desnem bregu Save brez primernega dostopa do Kranja. Kranjski izvršni svet je imenoval delovno skupino, ki vsakih 14 dni ugotavlja, če izgradnja mostu in spremljajočih objektov napreduje. Asfaltna prevleka na mostu je bila res položena v več nivojih, tako da je nastala »skakalnica«, zato je bilo seveda nujno treba vložiti reklamacijo. Vendar pa križišče s podvozi ne bo odprto prej, preden ne bo dokončan tudi prehod preko novega mostu. Tovarna obutve PEKO TOZD gumama in plastika GUMOPLA8T n. sol. o. Trtic objavlja ns osnovi sklepa komisije za delovna presta dela in naloge SA1KM9TOJNO OPRAVLJANJE MEHANIČNIH DEL - strojni ključavničar in 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih, - preizkus znanja iz VPD, - poskusno delo 2 meseca. anuateve: - apiosna telesna spretnost, - ročna spretnost, - mehanična sposobnost, - samostojnost pri delu. Issdadati naj oddajo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju ■kaevauaik pogojev v kadrovskem oddelku tovarne v 15 dneh po ■sja vi. Delavci v temeljnih in delovnih organizacijah so informirani na sestankih in zborih, na drugem mestu so oglasne deske in precej za njimi časopisi. V sedmih temeljnih organizacijah izdajajo bilten, časopise izdajajo v enajstih temeljnih organizacijah, v Verigi, Elanu in Almin pa izdajajo tako časopis kot bilten, razen tega pa je v občini sedem temeljnih organizacij, ki izdajajo časopis v okviru delovne aH sestavljene organizacije. Naklada časopisov je od 470 do 1.700 izvodov in je praviloma višja od števila zaposlenih v posamezni delovni organizaciji. Leta 1978 so za informiranje v časopisih in Biltenih potrošili od milijon 300.000 dinarjev do milijon 500000 dinarjev. Najdaljšo tradicijo v izdajanju časopisa imata Veriga in Elan in ta dva kolektiva sta tudi najbolje razvila informiranje, saj poleg mesečnega časopisa izdajata tudi tedenske informacije. Vsa tovarniška glasila imajo zelo veliko dopisnikov. Zal se delavci pojavljajo kot dopisniki štirikrat manj pogosto kot vodilni. Glasila posvečajo največ pozornosti informiranju delavcev o poslovanju, proizvodnji, prodaji in naložbah, prispevki pa so večinoma informativni. Zanimiv je tudi podatek, da imajo družbene organe informiranja v Verigi, Lip-u in v Elanu. Delavski sveti organizacij so informiranje obravnavali v treh primerih, dvakrat družbenopolitične organizacije ter enkrat sindikalna skupina in zbor delavcev, uredniške odbore pa imajo vsi časopisi in bilteni. Glasila si prizadevajo, da bi čimbolje uskladila zasnove časopisov z zahtevami delavcev samoupravnih organov, razširila krog dopisnikov in povečala število stalnih rubrik. D. Sedej Enakomerna obremenitev Kranj — V Kranju je zasedal občinski sindikalni svet, ki je razen najaktualnejših tem obravnaval tudi predloge usmeritev za delo organov sindikata, ki so bih predla gani na letni volilni seji občinskega sveta. Odločili so se, da naj bo vsak član načeloma približno enako obremenjen s funkcijami oziroma s političnim delom in so zato tudi predlagali posamezne razrešitve v organih sveta, pa nove dopolnitve. Zavedati se moramo, so poudarili, da bo le tisti, ki ni preveč obremenjen, lahko uspešno opravljal naloge, ki mu jih nalaga sindikat, sklepi pa bodo le tako hitreje in sproti uresničevani. Delo sveta bo v prihodnje potekalo po poslovniku, čim več vprašanj naj obravnavajo organi sveta, predsedstvo pa naj odigra vlogo usmerjevalca aktivnosti celotne organizacije, ne pa pripravljavca konkretnih stališč in predlogov za vsa področja delovanja sindikata. Še naprej bodo člani sveta imeli neposredne stike s predsedniki osnovnih organizacij, razširili pa bodo stike tudi s poverjeniki za posamezna področja delovanja sindikata v izvršnih odborih osnovnih organizacij in komisijah konferenc. Tudi letos bodo oblikovane posebne delovne skupine, ki bodo obiskovale osnovne organizacije zaradi priprav na 3. konferenco sindikata, ki bo v jeseni, in pa zaradi posameznih perečih vprašanj, ki bodo zadevale posamezno delovno organizacijo oziroma osnovne organizacije. Posebno skrb je občinski sindikalni svet Kranj posvetil delegatskemu sistemu in njegovemu delovanju. Teme, ki bodo pomembne za delavce, bodo obravnavali na organih občinskega sveta že predhodno in stališča kot oporo posredovah osnovnim organizacijam. Sindikati bodo morali sprejemati stališča pred zasedanjem delegacij in delegatskih skupščin, ker le tako bodo delavci lahko uveljavili svoj vpliv. Veliko pozornosti bodo v prihodnje namenili delovanju občinskih odborov za dejavnosti, skrbeli za stalne kadrovske priprave na volitve, še bolj se posvetiti delu sindikata v dislociranih obratih delovnih organizacij, pa tudi delu osnovne organizacije zveze sindikatov v vojašnici. Se naprej bo njihova naloga izobraževanje. Več usposabljanja in organizacijskih nalog bodo v bodoče posvetili področju splošnega ljudskega odpora in samozaščite. Za dobro delo pa bo v bodoče potrebno še kvalitetnejše obveščanje, vendar ne samo predsednikov osnovnih organizacij, temveč tudi poslovodnih organov, ker je od njihove aktivnosti odvisno uresničevanje vrste nalog, ki so hkrati tudi sindikalne naloge. D. Dolenc NAŠ SOGOVORNIK Roman Nahtigal Evidentiranje kasni Delovni ljudje in občani so nosilci kadrovske politike in kadrovanja, kar pomeni, da znotraj organiziranih oblik političnega in samoupravnega delovanja dajejo pobude, evidentirajo in predlagajo delovne ljudi in občane za možne kandidate za različne družbene funkcije, torej neposredno sodelujejo pri konkretnih kadrovskih pripravah in izbiri ljudi za vsa področja urejanja družbenih zadev. »8 kadrovskimi pripravami na skupščinske volitve prihodnje leto kasnimo,« meni Roman Nahtigal, predsednik volilne komisije pri predsedstvu občinske konference SZDL Kranj, »ker še al—o uveljavili in tudi ker ne razumemo v celoti eaaa stalnih kadrovskih priprav na volitve, za kar »vorlli še leta lt7i. Prav tako smo se dogovorili za evidenco evidentiranih motnih kandidatov ob analizi volitev. Bistveni namen stalnih kadrovskih priprav na pJatm oziroma stalnega evidentiranja in predlaganja motnih itov za diaškeae funkcije v obdobju med ■kapšcinskimi _ volitvami je v tem, da stalno spremljamo in e viden ti- --vse tiste delovne ljudi in občane, ki so se s svojimi opredelitvami in aktivnostmi v samoupravni družbeni praksi uveljavili s svojim delom in pridobili družbeni ugled. Z enotno evidenco se omogoča stalen vpogled nad celo vrsto podatkov, ki jih potrebujemo za ocenjevanje evidentiranja in kadrovske ■ ras rit i e. V Sloveniji je bilo na primer za volitve 1Š78 evidentiranu skoraj Me.aae motnih kandidatov za člane deleffacii in drugih delegatskih funkcij, za volitve prihodnje leto pa številka gotovo ne bo dosti manjša. Število do sedaj evidentiranih pri aas ne kaše, da smo storili vse, kar bi do sedaj morali, da bi lakko kvalitetno opravili predkandidacijske in kandidacijske Prav zato je naša volilna komisija kot tudi verjetno pri ostalih občinskih konferencah SZDL že v začetku letošnjega leta ososorila vse krajevne konference SZDL in osnovne organizacije sindikata, da ni mogoče voditi kadrovskih priprav na volitve brez stalnega evidentiranja oziroma organiziranega pristopa k predvolilnim in volilnim opravilom in brez urejene evidence evidentiranih motnih kandidatov za družbene funkcije. Organizirali smo vrsto seminarjev in razgovorov, da bi usposobili evidentičarje, ki bodo urejali in vodili evidenco in da bi vzpodbudili evidentiranje znotraj družbenopolitičnih organizacij m samoupravnih organov.« Na zadnji seji volilne komisije je bilo ocenjeno, da je večina samoupravnih okolij že začela izvajati dogovorjene naloge, tako da bomo uspeli nadoknaditi zamujeno. Povečana aktivnost pri evidentiranju in uvajanju enotne evidence, vključevanje družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov in tudi večanje števila evidentiranih možnih kandidatov v zadnjem obdobju pa vendarle kaže, da bodo naloge izpolnjene. L. M. Kje bodo gradili V radovljiški občini naj bi v naslednjem srednjeročnem obdobju zgradili 709 družbenih stanovanj in 499 zasebnih enodružinskih stanovanj — Gradnja, zasebna in družbena v domala vseh krajevnih skupnostih Radovljica — V radovljiški občini predvidevajo v naslednjem srednjeročnem obdobju, posebej v letu 1961 in 1962, intenzivno družbeno in zasebno usmerjeno gradnjo. Po zakonitih planskih dokumentih predvidevajo, da bodo začeli z izgradnjo 1.110 stanovanj, od tega 709 družbenih stanovanj in 400 zasebnih enodružinskih stanovanj. Za to gradnjo bodo potrebovali 36 hektarov zemljišč, zaradi pridobivanja zemljišč za prihodnja leta in zaradi pravočasne komunalne ureditve pa načrtujejo dodatno še 10 hektarov zemljišč. Razmerje med usmerjeno družbeno in zasebno gradnjo je v korist družbeni gradnji: 60:40. V Radovliici je v družbeni gradnji 111 družbenih stanovanj v Cankarjevem naselju, v prihodnjih letih bodo zgradili še spremljajoče objekte. Zasebna gradnja je predvidena v Vrbnjah in v Predtrgu, skupaj 78 zasebnih hiš v srednjeročnem obdobju. Zazidalni načrt Vrhnje, kjer bo od 48 do 60 zasebnih stanovanj, odvisno od gradnje, je končno razgrnjen.,.Na samem območju Radovljice pa je v izdelavi več možnosti pozidave z zasebnimi hišami. Za Lesce je zazidalni načrt družbeni center Lesce, kjer je predvidena izključno družbena gradnja, na območju zazidalnega načrta centra Radovljice pa je pozidava mešana. Skupaj je predvidenih 600 stanovanj in okoli 45 novih zasebnih hiš. Zasebna in družbena gradnja v Begunjah se omejuje na Poddobra-vo pri osnovni šoli, kjer predvidevajo okoli 130 stanovanj in 73 zasebnih hiš, z začetkom gradnje v prihodnjem letu. Postopek pridobivanja zemljišč je trajal nekaj časa, saj so zemljišča v zazidalnem kompleksu v zasebni lastnini. Na blejskem območju naj bi gradili 60 stanovanj ali dva bloka na Jaršah, zasebne gradnje pa ne načrtujejo, razen »plomb«. Prav na tem območju bi se morali uskladiti interesi združenega dela in krajevne skupnosti, saj so potrebne tako po družbeni kot zasebni gradnji precejšnje. V Gorjah je za Praprotnico, kjer bo šest blokov, 38 dvojčkov in 8 zasebnih hiš, že sprejet zazidalni načrt, vendar primanjkuje denarja za komunalno opremo, vodo in kanalizacijo. Na območju Zasipa je tako kot v Gorjah še precej parcel v lasti občanov, v Zasipu pa je v razpravi zazidalni načrt, ki obsega območje pod cerkvijo in cesto v Murje. V Bohinjski Bistrici je omogočena ob domu Joža Ažmana in osnovni šoli 370 družbenih stanovanj in 33 zasebnih hiš. Po načrtu samoupravne stanovanjske skupnosti je načrtovanih 118 družbenih stanovanj in 20 hiš. Ker so bile pripombe o pozidavi z zasebnimi hišami, so dali pobudo o ponovni presoji pozidave na Pozabljenem, kjer bi lahko zgradili 36 stanovanjskih hiš. Na širšem območju Bohinja pa ni načrtovanih večjih pozidav. Na Lancovem ie gradnja 16 hiš načrtovana ob zadružnem domu; v Kamni gorici je gradnja 20 hiš predvidena na levi strani potoka Lipnice. V Kropi je na Stočju predvidenih deset stanovanj, zasebna gradnja pa na Brezovici; na Srednji Dobravi naj bi za gradnjo določili zazidalni kompleks. V P od na rt u je družbena gradnja načrtovana v centralnem delu naselja, zasebna pa v večjem obsegu v Zalošah - od 40 do 50 hiš. Na Po savcu gradijo člani zadruge, v Rib nem pa se dogovarjajo, da bi ob zadružnem domu zgradili okoli 10 stanovanjskih hiš. Po samoupravnem sporazumu pa v Radovljici načrtujejo, da bodo po načelu zgostitve in »plomb« realizirali še 40 stanovanj ali več, saj je že izdelan seznam nezazidalnih gradbenih parcel v zasebni lasti. D. Sedej O LAS4 STRAN—__- r Občina nosilec razvoja kmetijstva Usmeritev, ki je v Sloveniji le na pol prisotna — da je občina nosilec razvoja kmetijstva — v kamniški občini doživlja svoje prave cilje, je Ivo Mar en k ocenil prizadevanja in rezultate pospeševanja kmetijstva v kamniški občini. GOSPODARSTVO TORCK,16.JUmjA1S8l Ivo KMAN1K - Pretekli teden sta kamniško občino obiskala k, predsednik repakMSkega komiteja za kmetijstvo, > in prehrano, in Nande Vode, predsednik Zadruž-Stovemje, in se s predstavniki kamniške občine psgevarjala o JSSSSmajSal dela in dosežkih pri pospeševanju kmetijstva. V Kamniku so sadnja leta v okviru občine sprejeli vrata ukrepov m pospeševanje kmetijstva, ki so dali dobre reaattato. JfrsskaJ velja omeniti oblikovanje blagovnih zalog, ki so tik v ksaaalšal občini oblikovali med prvimi v Sloveniji. Zelo dobra so kmetje sprejeli takoimenovane žive zaloge mesa. Iva Msnai« so posebej zanimata izkušnje preoblikovanja blagovnih zalog naftnih derivatov m kmetijske stroje, saj o njih raaadštjajo tudi v republiki. Izrekel je dobro oceno za pospeše-vaaje kmetijstva v kamniški občini, saj je dejal, da usmeritev, ki je v flUveniji le aa pol prisotno - da je občina nosilec razvoja kmetijstva - doživlja v kamniški občini ovoje prave cilje. Iva Mareaka je saaimalo tam stališče kamniške občine do »v o ■sUaai nastnam prelivanju sredstev za pospeše širšem prostoru ter o predlaganih ■ kateria vanje . ava v sur sem prostoru ter o predlaganih novi! obdavčitvah v kmetijstva, s katerimi naj bi dosegli, da bodo vsa kmeflaka zemljišča obdelana ter da bo davčna politika spod bujala kmetovalca sa doseganje čim večjega dohodka. Za aacrtovanie kmetijske proizvodnje pa naj v kamniški občini ™P*T*dnljo evidenco kmetov-kooperantov, na kateri naj bi slo-nele tudi pogodbe. Pogovor je tekel tudi o možnosti, ki jih imajo v kamniški občini sa v are jo kanj, prašičev in sa ovčjerejo ter o možnostih m povečanje pridelka krompirja in slabših vrst žitaric. Ivo Marenk in Nande Vode sta obiskala tudi Živilsko MdnstritoBta tar s predlogi skušala pomagati pri odpravljanju toaav oskrbe Eta s surovinami. Eta še vedno večji delež vrtnin -U?*** T , '*E"k"kah, kar je povezano z vse večjimi prsvoznnul stroški. V Sloveniji je zanimanja za pridelavo vrtnin malo, tudi pri kmetijskih zadrugah. Pospeševalci se s to vejo kmetijstva skoraj nimajo čaos ukvarjati. Pri Eti bodo torej morali še bolj napeti moči, da bodo vrtnine, ki jih potrebuje za predelavo, raale čim bliže tovarni. M. Volčjak Kranj - Pretekli teden so v Kranju izvršni svet občine, gorenjska kmetijska zadruga, KŽK s temeljnimi organizacijami Mlekarna, Kmetijstvo in Klavnica, živinorejsko-veterinarski zavod Gorenjske in zavarovalna skupnost Triglav - območna skupnost Kranj, podpisali dogovor o zavarovanju goveje živine in prašičev v občini Kranj. Podpisnice tega dogovora so se obvezale, da bodo združevale delo in sredstva z namenom, da se izboljša zdravstveno stanje živine in se s tem zagotovi večja in boljša proizvodnja živil. (lb) - Foto: M. Ajdovec Niso sami sebi namen Kranj — Da bi kar najbolj približali delovanje službe družbenega knjigovodstva potrebam združenega dela, da bo zagotovila bolj kvalitetne, poglobljene in celovite analize, informacije in podatke, da bo razvila preventivno kontrolno dejavnost in bo opravljala inspekcijske preglede skladno z ustreznimi družbenimi usmeritvami, so pri Službi družbenega knjigovodstva v Kranju prišli na zamisel, da bi ustanovili poseben družbeni svet, v katerem bi se delegati združenega dela, medobčinskih družbenopolitičnih organizacij, gospodarske zbornice in delegati vseh zborov združenega dela vseh skupščin občin seznanjali z njenim delom, vplivali nanj, obenem pa bili tudi nekakšna družbena kontrola službe družbenega knjigovodstva. 3. decembra lani je imel svet svojo prvo sejo, na kateri je sprejel tudi program dela za letošnje leto. Tri seje je že imel svet in tudi vrsto nalog je že opravil. Tako je sprejel poslovnik o delu sveta, razpravljal in sprejel program dela sveta v letu 1981 ter razpravljal o programu dela SDK Kranj v letošnjem letu. Obravnaval je tudi izvajanje resolucijskih določil o gospodarjenju, osebni, skupni, splošni in investicijski porabi v letu 1980. Dogovoril pa se je tudi o koordiniranju dela oddelka analiz v SDK z delom v planskoana-litskih oddelkih občinske skupščine in z delom v gospodarski zbornici Gorenjske in Temeljni banki Gorenjske. Do 30. septembra pa mora svet oblikovati predloge za spremembe predpisov v o finančno materialnem poslovanju oziroma obravnavati delo samoupravnih delavskih kontrol in njihovo povezovanje z inšpekcijsko službo SDK. Lotili pa se bodo problemov ob izplačevanju osebnih dohodkov in dogovora o izplačevanju osebnih dohodkov v letu 1982. Spregovorili pa bodo tudi o izvajanju resolucijskih določil o gospodarjenju, osebni, skupni, splošni in investicijski porabi v devetih mesecih letošnjega leta. To naj bi bile osnovne teme sveta, na posameznih sejah pa bo tekla razprava tudi o drugih aktualnih analizah in informacijah, ki jih pripravlja služba. Svet sicer nima pravice odločanja, lahko pa daje predloge, ki jih bodo v službi družbenega knjigovodstva vsekakor poskušali uresničevati. Udeleženci bodo tako prek sveta pomagali podružnici SDK pri pripravljanju, sprejemanju in izvrševanju družbenih, samoupravnih in strokovnih odločitev, zlasti pri opravljanju njene informacijsko-anali-tične in kontrolne dejavnosti. Preko sveta se bodo udeleženci seznanjali z vrstami in obsegom podatkov, s katerimi podružnica SDK razpolaga. Teh je namreč ogromno in vse premalo smo jih doslej znali uporabiti. Prav bi bilo, da bi udeleženci v svetu sproti opozarjali na pojave, ki zavirajo naš hitrejši razvoj in uveljavljanje določil zakona o združenem delu ter se tudi dogovarjali, kako in kam naj SDK usmeri svojo preventivno kontrolo in inšpekcijsko dejavnost. D Dolenc SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Usklajevanje letošnjih kadrovskih planov Kadrovski plani organizacij združenega dela so bili z resolucijskimi okvirji razvoja za poslovno leto 1981 neusklajeni v vseh gorenjskih občinah. Ker so potrebe presegale kadrovske možnosti in materialne okvire razvoja posameznih občin, so izvršni sveti, občinski sindikalni sveti in strokovna služba skupnosti za zaposlovanje pozvale OZD k usklajevanju kadrovskih planov. Na usklajevalnih sestankih, ki so se v posameznih občinah odvijali v prvi polovici aprila, so bile k ponovnomu pretresu kadrovskih planov in njihovi korekciji, s tem pa tudi k znižanju relativno visokoh rasti zaposlenosti, pozvane vas OZD, ki so prekoračile resolucijsko rast zaposlenosti, oziroma tiste, kjer povečanje zaposlenosti z družbenega vidika ni najbolj smotrno. Na osnovi pismenih obrazložitev tistih OZD, ki so se pozivu odzvalo, ugotavljamo, da je le malo organizacij združenega doki pripravljenih popravljati oziroma znižati svojo kadrovske plane. Večina odgovorov OZD vsebuje is širše obrazložitve o utemeljenosti potreb pTw- aktiviranju oziroma nalog, pokrivanju fluktuacije v zadnjem časovnem razdobju, predpisanih kadrovskih normativih, obvezi organizacij združenega dela, da zaposlijo povratnike iz JLA, ter učence in štipendiste, s katerimi imajo OZD sklenjene učne in štipendijske pogodbe. V obrazložitvah so nekatere OZD navedle tudi, da ne bodo mogle zaposliti vseh svojih učencev oziroma štipendistov, kar kaže na kratkoročnost in zgrešenost štipendijske politike v OZD. Prav tako pa je iz obrazložitev tudi razvidno, da OZD v posamičnih primerih (predvsem v vzgojno izobraževalnih organizacijah) še zaposlujejo upokojence. Če upoštevamo obseg kadrovskih potreb, ki jih OZD iz različnih vzrokov znižujejo kot opravičljivo dejstvo, dalje časovno omejeno fluktuacijo, ki je OZD do konca leta še niso uspele nadomestiti, povratnike, ki se bodo vrnili z odluženja vojaškega roka in lastne učence in štipendiste, ki jih bodo OZD zaposlile, potem so rezultati usklajevanja in stopnje rasti zaposlenosti v posameznih občinah takile: Resolucija LP - 81 Rezultati usklajevanja Občina stop. št. del. »top. št. del. stop. *tev. rasti del. Jesenice Kranj Radovljica Skof ja Loka Tržič 1,0 1,6 1,5 1,6 1.5 150 517 191 238 90 2,5 2,7 2.1 4,0 1J9 334 863 246 574 106 1,1 150 1,6 527 1.6 183 2.7 396 1,7 90 Regija Ml 1186 2* 2113 1,8 1346 treh no kadrih. Obrazložitve temeljijo predvsem .. novih investicij in opravljanju novih del Usklajevaini postopek je doslej sicer dal ugodnejše rezultate, vendar pa še ni dosežena popolna usklajenost v regiji. Mhni Pintar Priznanje za Almiro - Radovljiška Almira je na mednarodnem si Brnu prejela tudi letos najvišje sejemsko priznanje - Zlato lento. Visoko priznanje Almiri RADOVLJICA - Na mednarodnem sejmu mode v Brnu, ki je bil od 24. do 18. aprila letos, je radovljiška Almira z razstavljeno modno kolekcijo za jesen in zimo 1981/196Ž prejela najvišje sejemsko priznanje Zlato lento. Radovljiška Almira stalno sodeluje na tem in na drugih mednarodnih sobnih in zadnja leta dosega zelo visoka in najvišja priznanja ter se s tem uvršča med na: naše naj pomembneje in ajboljše tovarne pletenin Razstavili so volneni kosmu* iz 19* odstotne volne, pasusa-da', komplet krila in Jopic« , vsemi dodatki in tudi za letotaji komplet poželi najvišje prlna-nje - že tretje tovrstno primanje na tem mednarodnem tajna, Nagrajena kolekcija bo ta* t prodaji v vseh prodajalnah radovljiške Almire. D.Sakj o/ cilmiro Alpska modna industrija 1 ^M^VALCAPLETILNIH 4 DVORIŠČNO ' V TRANSPORTNA DELA 1 delovna naloga 1 delovna naloga 3 delovne naloge 1 delovna nalog« Posebni pogoji za opravljanje del so:. pod. 1. in 2. — srednja strokovna izobrazba pletiljske ali strojne usmeritve ali poklicna šola splošno-ključavničarske ali finomehanske usmeritve, — željena praksa na vzdrževanju pletilnih strojev pod 3. — poklicna šola pletiljske usmeritve — možna tudi priučitev u opravljanje navedenih del, pod 4. — dokončana osemletka Nastop dela je za vsa razpisana opravila mogoč takoj. Delo se zdruhij* za nedoločen čas s 3 mesečnim poskusnim delom. Kandidati za opravljanje navedenih del naj oddajo pisnete prijave v roku 8 dni po objavi na naslov: Almira — alpski modna industrija — odbor za delovna razmerja TOZD Proii-vodnja pletenin, Radovljica, Jalnova 2. ©Kmetijsko živilski kombinat Kranj ■8L z n.sol.o. TOZD Klavnica - n. sol. o. rkranj, Maistrov trg 7 Delavski svet TOZD Klavnica Krsni« j.i , 14». členom Statuta raz^Su> J V ■ «■ ■ JAVNO LICITACIJO -n)a*1*Tim°b,U " —*• TAM ( Licitacija bo v torek, 23. 6. 1981, ob 10. uri v Komunalni coni Primskovo (Alpetour), Kranj. Poajoji: 1. izklicna cena za tovorni avtomobil je 20.000 din, 2. nastale davke plača kupec, 3. kavcijo v višini 10 odstotkov od izklicne cene je potrebno položiti pred pričetkom javne licitacije, 4. pravico do nakupa ima tako družbeni kot zasebni sektor, 5. podrobnejše informacije o nakupu dobite v TOZD Kkvršca Kranj, Savska cesta 16. im. 16.JUMUA1981 Grohar bi jih bil vesel je tristo ntjaoma umetnikov iz v»e Jugoslavije pre-»anse Hste podobe tisočletnega mesta. Razstava ▼ XIV. Mali Grobarjev! slikarski koloniji, bo do odprta v galeriji Loškega gradu 5.STRAN O Ikaffja Loka - Sobotno jutro, bo nebo se je odprlo. Dežne kaplje m motile običajno živahnost mesta • sotočju dveh Sor, mu odvzele staj njegove tisočletne lepote. Niso s pokvarile razpoloženja tristo tlanh likovnikov z vseh koncev »novine, ki so se z risalnimi bloki, Mnčniki in barvicami v rokah •mrkli po starem mestu, zavetje so našli pod napušči in i/udami, od koder so iskali pri seme motive za svoje umetniško atrarjanje. Roke so vneto mešale zrve na paletah, oči premerjale udalje. Dežne kaplje, ki so semintja zašle it papir, so se hitro posušile. Oblaki » k razmaknili in mesto je dobilo '/imm drugačno, veselo podobo, tte sten in vodnjakov, oken in rtad, mostov, trgov je obsijalo Loka je že od nekdaj pri »Mjala slikarje in risarje. Naj-ta/ejša znana upodobitev tega me-o je iz leta 1649, ki jo je v bakrorez jreneael švicarski popotnik Merian. uaieje jo je oboževalo veliko dov: brata Janez in Jurij Subic, v afetku tega stoletja pa sta jo slina predvsem Jakopič in Grohar, 'odi sodobniki jo radi upodabljajo. In otroci. Štirinajst, let že raste ufočno drevo prijateljstva: Mala /ftharjeva slikarska kolonija. Ze' to prek štiri tisoč listov ima. iko motivov je ostalo še tritih! Mladi likovniki jih odkrivajo do drugo leto, ko se zberejo v ■ uroda vnem mestu, pokukajo v nje mm najbolj zaprte pore. Se dolgo libodo tako iskali, kajti bogastvo "»neizčrpno. Vedno znova razvese-1'-je umetnikove oči. , Pohajkujem po loških trgih in oz-« ulicah. Ustavljam se in pasem »rednost, tako kot številni drugi miireTa■)«^raspi•«bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh »sprejetja aklepa o izbiri kaadidatov. Šestošolka Aleksandra Lukovič iz Smederevska Palanke se je stisnila pod arkado na Cankarjevem trgu. V Skofii Loki Se ni bila, že lani pa je sodelovala v koloniji, ki je bila v njenem mestu. »Škof)a Loka je lepa, ponuja obilo motivov za slikanje. Kar tu bi ostala. Všeč so mi stare stavbe, še posebej grad. Rada slikam. Obiskujem tudi likovno sekcijo v šoli.« Štirinajsta Mala Groharjeva slikarska kolonija se je odvijala v znamenju gesla letošnjih jugoslovanskih pionirskih iger Rastemo pod Titovo zastavo. Tito je simbol svobode, zato je danes vsak, ki stopa po poteh prijateljstva, ustvarjalec njegovih idej. Torej tudi mladi likovniki, zbrani na tem edinstvenem srečanju, ki mu bo Titivo delo in življenje še naprej vodilo, kažipot utrjevanja in razvijanja prijateljstva, bratstva. Tako kot bo Skofja Loka še naprej žarišče likovne ustvarjalnosti, stičišče mladih umetnikov, na katere bi bil mojster Grohar prav gotovo ponosen! H. Jelovčan Letošnja škofjeloška občinska pevska srečanja so se iztekla Po skoraj mesecu dal so os s koncertom v dvorani DPD Svo-T \ kontals letošnja pevska ■ja v mef>Weki občini. Tako je sat!*neeea široko Vas* ymm* ia skrbne izvedena aajokoešnejša pevska manifestacija v seaoai, ki so Istoka. ^ kH<> »«Pf*ad je ta prikaz daeeškev pevskih sberov in skupin potrdil, da IJaklliMaks pevska aVJsvasst tako po številu »borov in pevcev v njih ket tudi po iakeru pešati ia kvaliteti izvedbe vztrajno iz leta v leto aapraamjt. Leta 1S7I je na prvi ■blJnskl reviji zapelo vseh 11 tedaj aktivnih sberov o sirarna staupin, vsak po dve pismi, m zaključek pa so adrašsal akeri ob aasrsaaljavi Ikarjiialhiga ia kirovakoga pihahiaga orkestra 'zapeti še dve skJadM. Nsašodaje štiri revije so bile pripravljene ns podoben način, seveds vsaka v dragem kraju, za vsako od njih pa je bilo značilno, da je število ssšnsajeeak zborov asrašsaTu. Vos bolj očitno je tudi postajalo, da oe s k> dvoma isvedeeema ■kasarnama zbor oziroma skupina ne more ustrezno prsdatailU padaealitim. Laaako leto je v ofenaisaoiji občinske pevske revije prineslo pomembno iprisaiaafct, saj je bila izvedena v dveh delih, v Gorenji vasi ia tdaaalkih. Zbori so zapeli po štiri pesmi in vsako od sreeaai zaključili s tremi sklašasmi v skupnem nastopu. Ns sreoantik lansko loto so nastopili kar trije novi zbori, to pa je predstavnike sberov in organizatorje vodilo k razmišljanju o koren'd spremembi izvedbe občinskega pevskega srečanja. Tako je bilo letos organiziranih pet srečanj, na vsakem od njih pa so nastopili po štirje zbori. Zbor iz kraja, kjer je Mls prireditev, je zapel tri pesmi, trije gostujoči zbori pa so izvedli po šest skladb. Prvo srečanje je bilo t. maja pri Sv. Duku, kjer so nastopili: Moški pevski sbor Ivan Cankar Sv. Dak-VTrmaše v vlogi gostitelja, Gorenjevaškl oktet, Pevski sbor Društva upokojencev Skorja Loka ia Mešani pevski sbor Iskra hi Železnikov. Dan kasneje je Mlo v kinodvoraai na Cešnjici v Železnikih drago sreča a je, kjer je bil gostitelj sbor Iskrsšev, nastopilo pa so še Dekleta z Bukovice, Maski pevski sbor KUD Janko Kermelj Roteče ia tonski pevski sbor DPD Bvsbsaa tiri. Gostitelj tretjega srečanja lt. maja v Betečahie bil domači moški zbor, program pa so zaok rotili še pevci Okteta Cvetko Golar Skorja Loka - Trata, Noaet Blegoš iz Poljan in Moški pevski zbor podjetij iz Žiro v. Program četrtega srečaaja 17. maja v Poljanah so oblikovali domači Noaet Blegoš kot gostitelj, Noaet Mudi zadružniki iz Skorje Loke, Kastami sbor Loka iz Skorje Loke ia Moški pevski sbor Alpina is žiro v. Na zsključnem, petem srečanju C. junija v Zireh pa so peli: Ženski pevski zbor domače Svobode, Oktet Jelovica is Škofje Loke, Moški pevski sbor Ivan Cankar Sv. Dah - Virmaše In Pevski sbor Labnik iz Škofje Loke, trenutno najštevilčnejši mešani pevski sestav v občini. Letošnja izvedba občinskega pevskega srečanja je pokazala, da kaše tak način ohranitfin ga morda še dopolniti. Z več izvedenimi skladbami so se zbori veliko bolj celovito predstavili poslušalcem, prireditve so bile v petih krajih občine, kjer ima pevska dsjsvaoot bogato tradicijo, tako da je i»ri«Ntitve lahko spremljal veliko širši krog poslušalcev pa tudi pevci in rboro-vodje so lahko spremljali izvedbe drugih zborov, kar je bilo doslej komaj mogoče. Program izveden na letošnjih srečanjih je jasno pokazal, da pevska dejavnost v škofjeloški občini nikakor ne zastala, ampak nacrtao in vztrajno napreduje, kar v polni mori lahko trdimo tudi za izvajalsko raven prireditev. Seveda bi ne mogli trditi, da so vsi zbori glede na prejšnja leta enako napredovali, saj tega ne bi mogli niti pričakovati, prepričanje, da je letošnji napredek, gledano v celoti, najbolj očiten, pa je zagotovo utemeljeno. J. Eržen Gi2°Cnjledališče Prva sezona uspešna ki ?Tlfl!f KJ*f,itaJn »o si otroci ogledali 37 lutkovnih predstav, £i jih je uprizorilo 16 lutkovnih skupin iz vse Slovenije. Cveta arne zadrege, saj novo lutkovno gledališče SkurT"" S' ™n,c*no v program kranjske kulturne skupnosti. o«upai s »asom Kumpom in Igorjem Cvetkom pripravlja novo vključeno —šom Ku lutkovno predstavo »Zgodba o vremenu«. aJ^I^^tZ, Vrata lutkovnega gledališča GLG v gradu Kiselštajn ki P_Je^ured,L»kranJ8ki samotni lut- Osnovna šola HIBOJA BRACIČA TRŽIČ hzpisna •oranje komisija za ime- pomočnika ravnatelja raspisuje po sklepu sveta >vne šole dela in naloge POMOČNIKA RAVNATELJA Pogoj: - viftja ali visoka izobrazba, •ffrokovni izpit in najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu, - ustrezne moralnopolitič-ne lastnosti, organizacijske in strokovne sposobnosti. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema razpisna komisija IS dni po osja vi razpisa. Finalni orkestri na Bledu — Na Bledu v Festivalni dvorani je bilo v soboto in nedeljo tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenije. V Sloveniji deluje 110 pihalnih orkestrov, v izbirnih tekmovanjih pa se je letos pomerilo 53 slovenskih pihalnih orkestrov. Strokovna komisija, ki je ocenjevala kvaliteto, je bila soglasna v tem, da so naši orkestri iz leta v leto boljši in kvalitetnejši. Podelila je več zlatih plaket, pet pihalnih orkestrov pa je v soboto zvečer pripravilo na ploščadi pred hotelom Park imeniten koncert, ki si ga je ogledalo veliko blejskih gostov. -Foto: D. Sedej zaprla. Za njim je prva sezona, saj je bilo gledališče odprto 5. februarja letos Odtlej pa'do konca maja se je ^veto Sever, so se čez mU+£ zvrstilo 37-lutkovnih predstav, ki si ■--- P"ieije jg, je ogleda]o 2.833 otrok, kar je 76 na vsako predstavo. Dvorana sprejme 90 otrok in rečemo lahko, da so bile predstave zelo dobro obiskane. Otroci so videli predstave 16. lutkovnih skupin iz vse Slovenije, .nekakšen prerez lutkovnega dogajanja od šolskih lutkovnih skupin, mladinskih, gimnazijskih, svobodnih pa do poklicnih lutkovnih gledališč. Tako sta v lutkovnem gledališču GLG gostovala tudi poklicno Lutkovno gledališče iz Ljubljane in Lutkovno, gledališče pri Prešernovem gledališču v Kranju. Skratka otroci so lahko videli kvalitetno različne predstave. Novo lutkovno gledališče GLG še vedno ni vključeno v program kranjske kulturne skupnosti in Cveto Sever se takorekoč vzdržuje sam. Predstave je v grad Kiselštajn pripeljal z izmenjavo, da je skupinam vrnil obisk i svojimi predstavami. Vendar pa je mnogim moral plačati prevoz, malico. Otroci so plačali 10 dinarjev vstopnine in skupaj se je nabralo 21.500 dinarjev, izdatkov pa je bilo za 36.000 dinarjev, torej je gledališče imelo izgubo. Sever jo je pokril z denarjem, ki ga dobi s predstavami po vsej Sloveniji, letos pa je gostoval tudi po Bosni in Hercegovini ter v Beogradu. Torei direktno subvencionira kranjsko mladež, ki je predstave v gradu KiselStajn pridno obiskovala. Anketa, ki jo je izpolnilo 72 staršev, ki so vodili otroke v lutkovno gledališče, je nanizala nekaj za- nimivih ugotovitev: da jih 38 odstotkov redno obiskuje predstave, da i iih je 69 odstotkov zadovoljnih z iz- ■ borom predstav, da se 58 odstotkov otrok pogovarja s starši o predstavi. Med pripombami so najštevilnejše želje, da bi gledališče tudi prihodnjo sezono uspešno delalo. Kranjsko ob-i Činstvo je torej novo gledališče spre-, jelo, otroci radi zahajajo v gracL Kiselštajn »gledat lutke«, kar je brez-dvoma glavni motiv, da jeseni znova-odpre vrata in da se vendarle najde rešitev za financiranje te dejavnosti-. Cveto Sever te dni pridno dela. Ta mesec bo imel 15 predstav, skupaj z znanim kranjskim lutkarjem Sašom Kumpom pa pripravljata novo lut . kovno predstavo »Zgodba o vreme;* nu«. Sašo Kump je izdelal osnutke, in prevzel režijo predstave, glasbo bo prispeval Igor Cvetko M. Volčjak O LAS 6.STRAN ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA^ IS. Tomo Križnar 40 Z MOPEDOM PO JUŽNI AMERIKI Časa imam dovolj, oni tudi. V administraciji si izgovorim nekaj desk, z mladim Indijancem iz Gvajane zbijeva tablo, io namaževa z globinom, posušiva na soncu, črni trg dobavi kredo in odprem šolo. Vsak večer po večerji razdelim papirje in svinčnike med dve vrsti po tleh sedečih zapornikov na dvorišču obsijanem z luno. Začnem previdno. Diplomatsko Vsi vedo, kaj pomeni znati pisati in brati. Lahko bodo brali kurbirske romane, ki jih tihotapi črna borza, ne bodo se zadovoljevali več samo ob slikah nagih babnic. Sem in tja napišem na tablo kakšno črko, napeljujem k igram, spodbujam tekmovanje. Kmalu se pokažejo prve zakonitosti takega razreda. Zal mi je, vendar drugače kot z najbolj primitivnimi ukanami, ni šlo. Koncentracija bi padla. Prvi dan šole so se zbrali vsi jetniki, celo mafijski šefi, drugi dan jih je bilo že polovico manj, vsega šest in nato pet. Štirje od ostalih so znali že po enajst do petnajst črk. Obenem pa smo postali prijatelji. Nosili so mi banane, sladkor, cigarete, pršilo proti komarjem. Nisem bil več tujec, led je bil prebit. Nekoč se je prikazala tudi psihologinja. Pomenljivo mi je naklonila mentorski nasmeh. Kupljiv, vlažen, minljiv nasmeh, kot nasmeh kurbe. • •• Po osmih dneh se stuširam, oblečem v oprane kavbojke, se odkašljam, zmigam obrazne mišice in grem ponižno potrkat na železna vhodna vrata. »Hočem senora administradorja!« »Ga ni. Jutri bo prišel!« Težko dočakam drugo jutro. Nekaj me skrbi. Ne morem se več zbrati za pogovor s tovariši. Da me niso pozabili, takole zakopanega med petmetrske betonske stene. Stražnik pravi, da ga zopet ni. Jetnik, ki dela v kuhinji, pa mi reče, da ga je videl. Prekleto, norca se delajo iz mene. Grem nazaj in avtoritativno nastopim. »Zahtevam administradorja, če ne ...« Mulat iz Minas Geraisa se pomilovalno nasmehne in s pokom zaloputne vrata obljubljene prostosti. Opustim šolo. Opustim vse nove zveze. Sedim v celici in brez prestanka premišljujem, kaj storiti. Zaprosim za pogovor pri psihologinji. Ženska je, bo vendar imela malo usmiljenja. Prosim jo, če me pelje k šefu zapora. »On ne sprejema Jetnikov,« pravi. Rečem, da sem plačal 800 dolarjev. Obljubljeno mi je bilo, da bom že pred osmimi dnevi zunaj, no, zdaj pa nič. »Ja, fant moj,« pravi sladko, »tvoj advokat je poznan kot gangster, veliko ljudem je že pobral denar, storil pa nič zanje. To bi moral vedeti!« »Ali naj najamem novega advokata,« zastokam, »nimam več denarja, ne morem.« »Ne, je tudi brez smisla. Vsi trije advokati v Boa Visti sodelujejo med seboj, nihče ne bo hotel iti drugemu v zelje. Umiri se, čez nekaj mesecev boš prišel na vrsto za zaslišanje na sodišču. Sodnik ti ho sodil, mlad si še ... Vse je še pred tabo.« »Na,« reče, in mi pomoli veliko škatlo pomirjevalnih tablet. Po štiri po vsakem obroku. Kako mi dene dobro, da nisem sam, ko se vrnem v celico. Moji trije tovariši iz šole so tu. Slišim nekaj dobrih šal. Režimo se in vse mi postane vseeno. Tovariši se mi zdijo mnogo manj nori kot na začetku. Ali pa sam postajam nor. Zvečer se zberemo na terasi. Pod nami leži Boa Vi-sta. Kakšna zanikrna umazana kavbojska vas. Nekaj cip se pojavi na cesti pod ograjo. Mahajo nam in dvigujejo krila. Zaporniki znore. Odpenjajo se šlici. Tuljenje se dviga gor v neskončno modrino tihega tropskega večera. Ko ženske smeje odstopicajo, nekdo prinese kitaro. Sonce tone, prve zvezde in pesem. Sanja-vo, nežno, prav nič grobo in podlo. Tisti večer je bil Največji pragozd aveta iakoriieajo predvsem tuje mednacionalne družbe zelo lep. Tudi za to so prikrajšani ljudje, ki se jim ne ljubi pobrati se s kavča. Cez nekaj dni zahtevam zdravnika. Delam se bolnega. Ležem pred železna vrata in stokam. Stražar odpre. Nadere me, naj \ stanem »No posable, senor...« »Doktorja danes ni, vsako sredo pride, enkrat na teden,« reče in zabije vrata nazaj. Štiri dni se delam na smrt bolnega. Pred jetniki in policaji, nikomur ne morem zaupati. Potem me doktor sprejme. Mlad je, brado ima, čutim, da bi mu lahko zaupal. Naravnost mu povem, da mi nič ni, da simuliram pač zato, da sem prišel do njega, ker vem, da je dober človek, vsaj tako se govori v zaporu, in se zanašam, da mi bo pomagal. Prosim ga za nasvet, kaj naj ukrenem, da bi prišel ven. »Hm,« pravi, »nočem te strašiti, vendar si obtožen uživanja mamil in trgovine z njimi. Tožilec je napisal, da si trafikant s toksikL Za to se sedaj v Braziliji sedi najmanj 10 let. Brez dobrih zvez ne vem, kako bo. V Braziliji so v zaporih samo bedaki, nespretni, neumneži, siromaki, ki ne zmorejo plačati odkupnine. V Riu te umor stane komaj 5000$, zadeva se reši v dobri uri ... Nočem, da se pnestrašiš, vendar tudi nočem, da se slepiS ...« Obljubi mi, da boš Sel na zvezno policijo in se pozanimal, kaj mi pripravljajo. Potem malo po vrta po meni. Pogovarjava se o komunizmu. Pravi, da je skrivaj prebral Marža, da je komunistična partija v Braziliji žal prepovedana, na glavo ilegalnega predsednika komunistične partije je razpisana visoka nagrada, vseeno pa on verjame v boljše čase. Razlaga mi zgodovino njihove, po njegovem mnenju fašistoidne družbe, sedanje stanje pa pojasnjuje z dejstvom, da je bila Brazilija še do nedavnega pod diktaturo legalne vojšake hunte, ki je zamorila vsake svobodomiselne ideje o demokratizaciji odnosov ... Vpraša me, če sem komunist. Rečem, da na papirju sicer ne, drugače pa da skušam biti. Rad bi bil. Da biti komunist ne pomeni samo biti proti kapitalistom in imperialistom, ampak moraš biti predvsem, kar se da popoln človek. Moralno odgovoren in s široko zavestjo, razumevajoč in ne ozko kanaliziran v okove uniformirane vsiljene pameti. Rečem mu še, da sem srečal veliko pravih komunistov v Južni Ameriki. V Boliviji V vetru plevel odnese, ostane samo zdravo zrnje. Razgrejem se. Našel sem nekoga, ki me razume, lahko se po dolgem času odklenem, izgubim strah. Idealizem je dudka. Čustveno sprosti, z njo se lažje živi. Nazaj v celico grem lahek, olajšan, nabit z novo energijo in silo___ Povest iz XV. stoletja JANKO BRIN 13 Sonce ne ljubi vitezov Nato je pričel kričati, da je odmevalo po dvorišču m so se posli padli I v kote. Klical je enorokega vojaka, da bi se posvetoval z njun in se i V srcu mu je namreč tlela huda skrb za Vesno in Klemena Zlom, ki mu je bil izpostavljen Celeč, bi marsikoga spravil na kolen.1 Toda on je bil teh nevšečnosti že vajen. Ze trikrat so ga hababurbu pregnali z njegovih posesti, zato se ni preveč sekira 1. Odpravil a Ji naravnost na Celjski dvor in si tam iskal zatočišča. Glede na napne n* I mere med dednimi in ravnokar pečenimi knezi, je upal na kar nar*c* pokroviteljstvo. V resnici se ni zmotil. Njegova posvojenka je bila sprejeta med dvorjanke knegmje Katara* 1 njega samega pa je grof Ulrik posajal na svojo desno stran pri pojeksak kramljal z njim, razdiral šale in visokostno pokimal, ko mu je Celeč osnuj Klemena. Bil je namreč državni velikaš in knez. zato je bilo manakaj * njegovi moči. Celeč je bil sicer znan vojak, toda udvorljivi Ulrik ga je cenil fc nu** ene stvari. Zaradi njegove pismenosti in obvladovanja jezikov Obrano^ je Celčevo prirojeno diplomatsko spretnost in jo je sklenil uporabiti vsna» namene. Zato ni skoparil ne z denarjem ne z obljubami Kar pa sm»?! Friderika je dejal: — Mar so nam njegove odredbe. — In naskrivaj je šepetal Čeka aa uho. — Ne boj se, pomoremo ti. Ti nam, mi tebi. Ako pa ne, ti analna dedni fevd Strmo!. Ne boš se slabo odrezal. Vedi, da bo vojna z vet*] vojvodom. Ce bog da, ga stremo. Vse zveste nagradim, da se bo čianH«-Vse to je govoril verolomni grof. a Celeč mu je priliznjeno kinej m verjel niti besede. Toda, ko je bil na obisku pri starem Frideriku, se ga je nabral aa snaa razpelo prisegel zvestobo. — Stari grof, je imeniten gospod. — Tako je razlaga] Kanaan. ' Nisem še pil boljšega vina, kakor ga mi je nalil on. Čeprav je morikviu* žene, je njegovo ponašanje resnično knežje. Prisegel sem mu zvendall pa boš povišan v viteza. Samo mene se drži pa boš še daleč priVezd Klemen ga je začudeno opazoval Službo na knežjem dvora as nd s ta vi jal drugače. Tako pa je samo jedel in počival ter čakal kdaj »T Celeč vrnil s skrivnostnih pogovorov, ki jih je imel z grofom. Sijajni dvor ni imel časa za velika praznovanja, zakaj grof Uhnjraij prezaposlen s svetovno politiko. Mreže spletk, ki jih je snlrui**/ razdirale, nekatere pa tudi kar same od sebe naraščale in to mu »j ves prosti čas. Kljub temu so se njegovi gostje bleščeče zabavah. Svet pa se je vrtel v krutem krogu vojn in kl»wja ki naj bi moč ogrskih, nemških, kranjskih, hrvaških in drugih magnatov Ni bilo niti toliko časa, ne volje, da bi se vzeti skupaj in naraščajočo Turško moč. Turška moč pa se je razraščala do skrajnih meja. Sposobni aihmai previdno, košček za koščkom, zasedali balkanske dežele. NeranriT *' izrabljali prepire magnatov, da so tako prišli do plena in do ozenvTin zmagam na K oso vem polju in pri Nikopolju niso verjeti v svoio iJJd so se namreč cesarstva, ki bi moglo povesti novo križarsko voaa*: I /drobiti ter pomesti na vse vetrove Cesarstvo pa je hiralo, razdrobi * sprto, podobno beraški suknji. i Takrat se je na dvor vrnil Vitovec iz zmagovite voine * Oni i bil tudi Štefan Gal in številni poveljnik» 1 °J»a j Ulrik je zmagovitega kondotiera počastil z naivečikn auto številnimi odlikovanji bi mu skoraj pohabil levo stran p«l Vkml?^ blestel v zvezdah in zlatih verižicah. Podoben je bil cerkvenenT^ I Štefan Gal je obiskal Celca in Klemena v njunih paxaatorab!oSrfi^l ves prešeren in precej nakajen. Na obrazu je imel sveto hiaurti^fl pasom pa težko mošnjo srebra, ki ga je pri vsakem koraku inak***-Priznal je Celcu, da toliko denarja na kupu še ni videl. zaaeak Poslušal je Celčevo melodovanje in stokanje, ker so m zemljo, toda nobenega razumevanja ni pokazal zanj. Opijanila »J*-in plen. "teunp — Glej, da ne za voziš mojega fanta. Imeniten je Ne v*«. Ravbar zadovoljen s tem, kako ga vzgajaš. * b Celeč je žalostno pokimal in vzhidnil. Nazadnje je deial vrafcnikovs posadka okrog 8. ure zjutra' predala. Zaplenili smo vse orožje in drug vojaški material. Zavzetje Kozarca je za sovražnika pomenilo težak vojaški in politični udarec. Padla je močno utrjena postojanka in napad je jasno pokazal, da je odred sposoben uspešno rušiti tudi tako utrjena oporišča. Osvoboditev Kozarca je imela tudi velik političen pomen. Mestece je bilo izrazito muslimansko in s simpatijami na partizanski strani Med prebivalci je sicer bilo nekaj ustaše v, ki pa niso imeli pred prebivalstvom večjega vpliva. Imenovali so jih »skitnice«, kar je pomenilo, da so to nepoštenjaki. ki so ustaško oblast izkoristili za svoje osebne interese. Nekaj borcev iz Kozarca pa je bilo že v partizanskih enotah. Brž ko je bil Kozarec osvobojen, se je množica muslimanskega prebivalstva vključila v osvobodilni boj, kar je pomenilo veliko zmago naše politike bra'.-stva in sodelovanja med narod-- e skupnem boju proti okupatorju Hkrati je bila ustaška pohtika. V' je poskušala pridobiti Muslimane za-ustaško drŽavo in za boj proti partizanom. docela poražena Osvoboditev Kozarca je končne sprostila del že osvobojenega ozemlja, na katerem se je nahajalo to sovražnikovo oporišče. VPAD V OKLOPNI VLAK Po tej zmagi smo se kozarski partizani še močneje usmerili na stiskanje obročev okrog obkoljenih sovražnikovih postojank vzdolž železniške proge Banjaluka — Prijedor — Bosanski Novi. Takore-koč ni bilo dneva, da ne bi napadali progo, rušili mostove, uničevali manjša sovražnikova oporišča, ki so varovala progo. Kljub temu, da je sovražnik razpolagal z močnimi postojankami v teh mestih in da se je posluževal oklopnih vlakov, na tej progi nikakor ni mogel vzpostaviti prometa, ki je bil prekinjen že od umika Nemcev iz Prijedora m Ljubije. Eno od najdrznejših akcij si je omislil prvi bataljon. Skupina petnajstih partizanov s komandantom bataljona Ivico Marušičem-Rat-kom na čelu je prestregia oklopni vlak na progi Banjaluka— Prijedor Preoblečena v domobrance je ta skupina z zvijačo ustavila oklopni vlak in vpadla vanj. Dva partizana sta bila določena, da se vkrcata na lokomotivo. (Eden od teb je bil strojevodja). Ko pa sta se hotela povzpeti na lokomotivo, ju je kurjač iznenada spoznal, da sta partizana. Zaloputnil je oklopna vrata, in z vso hitrostjo pognal vlak proti Prijedoru. Ko so tako domobranci opazili prevaro, se je med njimi in partizani v oklopnem vozu vnel srdit boj, medtem ko je oklopni voz z vso naglico drvel proti Prijedoru. Po kratkem boju so partizani uspeli obvladati posadko dvajsetih domobrancev, jih razorožiti, zme-% tati orožje skozi okno in vreči ven tudi svojega mrtvega tovariša, ki je v boju padel in malo pred Prijedorom izskočiti iz drvečega vlaka. Čeravno akcija ni popolnoma uspela, je povzročila hudo vznemirjenje in srhljiv strah v sovražnikov^ postojanki v Prijedoru. Nervoza v sovražnikovih vrstah se je tako stopnjevela. Med partizanskimi borci pa je nenavadno drzna akcija ' izzvala veliko navdušenje*. da so nekateri bataljoni kadi h »r pet čet. Zato smo konec nam ustanovili 4. bataljon z nalogo, k zapira smer proti Ran jahati a a okrepi dejavnost. S trm je o*> zmanjšano področje ananas 3 bataljona, ki se je kuno asj usmeril proti Bosanski Gradski a na komunikacijo Boaaaaka Graš ška- Banjaluka. In tako » * spet razširil naš prostor. tako te BOJ PROTI ČETNIKOM Medtem ko je Kozara (kamjak nenehno rast m polet nruaidki ga boja m se je krepila ms! tat privrženost narodnoosvoboasr mu gibanju, je obrnut j> 4 ia 5. NOP odreda v srednji Basi -Mrkonjič Grad, Cemermra. Kas Varoš in Prnjavor - oVsida* krizo. Četniški preobrat v nbaa Bosni ob koncu 1941 in aamb 1942 se je prav tu začel vse bmč* je kazati. Skorajda ni bio dana.k ne bi prišlo v partizanska vnm do pravcatih četniških putor. Pok žaj je bil tako resen, da je apna celo območje. Iz vzhodne Boa«a prihajale večje ali manjše ahaat eetnikov, se vključevale v partizanske enote z gesli proti okupatorju, v namenom, da bi poten sin le četniško propagando, je napočil primeren trenutak i so večino borcev pridobili na kap stran, so izvedli pot\ pdrifi | zarjske komandante^ št pol onvsarie ter prevzeli voaatn II. INI DELEGATSKO ODLOČANJE 7.STRAN GLAS javnega obvešča |a aadaje čase dokaj pogosto prispevki, Id obalo drošmeno varstvo _ Večina je dobrih, obje k fk ta aagaaši ranih, ki prispe-k reševanju nakopičene tfke, ki jo v toj dejav-Občssao pa se taki, sa katere ne menični ia kaj Maravaajsrav selijo z njim VL Ps vsebini ia tonu ne so-»tisto zvrst pisanja, ki naj k celovitemu in res-obvnilaajn bralcev. 1 Z aaapopolaootjo po-n, t enootranskhB pogie-M saaove Ia s nepoznava-doblac problemov bolj jo starše In občane informirajo, no oodita tudi dva prispevka o stanju varstva v občini Tisti pred nekaj v Dobi sicer ne prinašs kaj tot viaiao cone vagoje in t aaši občini. Ker pa se ob tena posluži 1 prime r-lasčiao, klor naj bi biki ta aatveno nitja, ni pa skušal razlogov sa to, aas je 1 prod slovensko jav-bt občino, ki neodgovorno m tako občutljivem pod-kst ie družbeno varstvo rVad slabim mesecem pa lahko zvedeli v Glasu se č o dejavnosti otroške-v naši občini, toda in, ki ne vodi h kon-roievaaju proble-sploh obstaja v obsegu!), temveč ga le ia zaostruje, i Je izvrsni odbor skup-l dsjaausU otroškega var-tastls Loka čutil dolžnost, >(aakopravno vključi v ob-t enim samim ciljem: z ovreči nekatere trditve, aosolaiti s potrebnimi posoda ti tisto, kar je bilo iaei sceno. 8 tem se opravičiti, temveč le nekatere navedbe z da bo to pripomoglo k informiranju in razu-deja nekega stanja na otroškega varstva v da smo se v občini a znaili pred dokaj dejstvom upadanja i dru* beno varstvo ali se to dogaja le pri i je vredno posebne obra v-Ia če je temu tako, zakaj i, ki zelo radi posegajo ib, ne navedejo ie katerih starši ie danes sprejemajo višje vzgojno varstvenih stori- DOGOVORIMO SE (amo motnost, da je trenutno stanje boljše; problema prostih mest v poznajo. Toda koliko « najprej pomudimo pri ceni [m varstva nasploh, posebej še okofja Loka, kjer je ta Ječ no časopisnih novicah, v Sloveniji in zato naj bi (družbeno grajo. H amo namreč, da pod iz-I »cena« vsakdo razume nekaj p: za ene je to dejanska mecena na otroka v vrtcu, za I to le prispevek — delež za tretje nekaj tretjega, »tvo problema niti ni v tem, i razume pod »ceno«, temveč, jni vsebinsko napačno upo-Kajti hudo velika vsebinska e, Če govorimo o »ceni« kot ki ceni vzgoje in varstva ali , ki predstavlja le delež, ki ga *~ otrok prispevajo starši in »oskrbnina. —ko ceno se da izračunati načinov in kdor tega ne tvega povsem neustrezne in anljive primerjave. To »ce-don o družbenem varstvu jo imenuje »pričakovana sno v občini Skofja Loka ali doslej na podlagi dejan-otnosti otrok v vrtcu v preletu. Najbrž ne bomo pove-novega, če rečemo, da ie prisotnost otrok vedno ob-1 manjša (tudi za več kot peti-Ifcevua vpisanih otrok. Razlo-ani: obolevnost otrok, izmen /rtaršev m ie nekateri drugi. 1 torej seštejemo vse stroške v ' vrtcu in delimo z letnim Ste vi- da ali ne? lom dejansko prisotnih/ otrok, je dobljena mesečna cena vzgoje in varstva izrazito višja, kot če bi jo ugotavljali na podlagi števila vpisanih otrok, kar verjetno delajo v drugih občinah (z nizkimi cenami). To je prvi možen vzrok za različne ekonomske cene v posameznih slovenskih občinah in se zato kaže izogibati primerjavam brez dodatnega pojasnila o načinu izračuna. Sicer bi se dalo o ceni še kai povedati, na primer o njeni strukturi. V naši občini so v ceno vključeni prav vsi stroški, z amortizacijo vred, medtem ko jo ponekod očistijo nekaterih stroškov in jo s tem znižajo. Cena lahko niha glede na standard vrtcev (novi objekti, strokovna zasedba, kvaliteta dela), ki pa je precej različen po Sloveniji. Ce pa kaj drži, je prav gotovo to, so cene vedno manj »notranja rezerva« vzgojnovarstve-ne organizacije, saj je leta vedno bolj omejevana pri oblikovanju izhodišč za svobodno menjavo dela. Kot močno prisoten dejavnik omenimo le porast stroškov za Erehrano, vodo, elektriko, ogrevanje, [aj lahko stori vzgojnovarstvena organizacija, da se izogne tem podražitvam, in da vzdrži po več let z nespremenjeno ceno vzgoje in varstva? Izboljša naj organizacijo dela, zmanjša režijske stroške, racionalizira porabo materiala in še kaj — bodo pribili nekateri. Toda tu so določene meje, prek katerih se ne da in ne gre prezreti dejstva, da sta cena in kakovost največkrat v premem sorazmerju. Druga bolj stvarna pot do nižje cene je v zniževanju (brzdanju) razmeroma visokega standarda vrtcev (prostori, oprema, številne spremljajoče dejavnosti). A kaj, ko predpisi in pristojne službe tega ne omogočajo in vztrajajo na skorajda super-standardu za okoli 34 predšolskih otrok, ki so zajeti v družbeno varstvo (republiško Kvprečje), medtem ko preostali M odstotkom naših najmlajših te dobrine niso dostopne. Tretjo možnost, ki se ponuja je, da širša družbena skupnost prek interesne skupnosti za otroško varstvo nadoknadi povečanje cen vzgoje in varstva, ki gs povzročajo zunanji dejavniki. Končno zakaj ne tudi v otroškem varstvu, če to počnemo drugod (kompenzacije pri pridobivanju hrane). A tudi tega ne moremo početi v nedogled. Taka usmeritev velja lakko le za obdobja, ko družbene razmere to narekujejo. Po naši oceni je leto 1M1 eno takih obdobij in smo se zato odločili, da ne povečamo oskrbnine v vrtcih, temveč povečanje ekonomske cene pokrijemo i ž rednih sredstev skupnosti otroškega varstva. Ko smo se odločali za tako politiko smo imeli pred seboj naslednje: da je življenjski standard, zlasti družin z nizkimi dohodki, že močno ogrožen in ga ne kaže dodatno obremenjevati; da je naša osnovna naloga zavarovati otroka in mu kljub neugodnim socislno-ekonomskim razmeram v družini omogočiti razvoj; da moramo s primerno politiko oskrbnin še povečati interes staršev za družbeno varstvo otrok, ker bomo utrpeli nepopravljivo družbeno škodo, če bomo prepustili skrb za najmlajše okolju in silam, ki morda niso naklonjeni socialistični samoupravni naravnanosti predšolske vzgoje. Torej, da ob varstvu ohranimo in okrepimo tudi vzgojno funkcijo naših vrtcev, ki jim pripisujemo vedno večji pomen; da s tem uresničimo priporočila družbenih in političnih organov, ki se zavedajo nujnosti, da se s takšnimi in podobnimi ukrepi zmanjšujejo negativni učinki stabilizacije. KOLIKO PRISPEVAJO STARŠI Preprosto povedano, Se nadalje bomo obdržali dosedanjo dohodkovno lestvico, po kateri starši plačujejo oskrbnino, in ki je naslednja: Predšolski otroci (pričakovana ekonomska cena 1981 na vpisanega otroka mesečno znaša 3.435,95) Zap. Povpr. mes. dohodek št. na člana družine Mesečna oskrbn. (povpr. 26 dni na mesec) Oskrbnina brez sobot (povpr. 22 dni na mesec) 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. do 2 od 2 od 2 od 2 od 3 od 3 od 3 od 3 od 4 od 4 od 5 nad 100 din 101 do 2.400 401 do 2.700 701 do 3.000 .001 do 3.300 301 do 3.600 601 do 3.900 .901 do 4.200 .201 do 4.600 .601 do 5.000 .001 do 5.400 5.400 700 din 816 din 945 din 1.080 din 1.221 din 1.332 din 1.443 din 1.554 din 1.610 din 1.650 din 1.674 din 1.750 din 656 din 768 din 889 din 1.016 din 1149 din 1.260 din 1371 din 1.482 din 1 538 din 1.578 din 1.602 din 1.678 din Dojenčki (pričakovana ekonomska cena 1981 na vpisanega otroka mesečno znaša 4.399,05 din) Zap. Povpr. mes. dohodek št. na člana družine 1. do 2.100 din 2. od 2.101 do 2.400 3. od 2.401 do 2.700 4. od 2.701 do 3.000 5. od 3.001 do 3.300 6. od 3.301 do 3.600 7. od 3.601 do 3.900 8. od 3.901 do 4.200 9. od 4.201 do 4.600 10. od 4.601 do 5.000 11. od 5.001 do 5.400 12. nad 5.400 Mesečna oskrbn. (povpr. 26 dni na mesec) Oskrbnina brez sobot (povpr. 22 dni na mesec) 1.050 din 990 din 1.248 din l.lHOdin 1.458 din 1.382 din 1.650 din 1.566 din 1.815 din 1.723 din 1.908 din 1.816 din 1.989 din 1.897 din 2.058 din 1.966 din 2.139 din 2.047 din 2.200 din 2.108din 2.241 din 2.149 din 2.300 din 2.208 din Lestvica je enotna za vse vrtce v občini. Sprejeta je bils 12. maja 199f, na seji obeh zborov skupščine skupnosti otroškega varstva potem, ko so jo sprejeli sveti staršev in vrtcev in je dobila soglasje izvršnega sveta občinske skupščine 13. maja lMf. Torej ne drži trditev iz časopisa, da lestvice že nekaj let nismo popravili. Ce pa so se starši nakopičili v višjih dohodkovnih skupinah, ni verjetno pomanjkljivost lestvice, temveč je tudi posledica razveseljivega dejstva, da večji del staršev vendarle ustvarja takšen poprečni dohodek na družinskega člana, da jim po veljavnih družbenih merilih družbena pomoč ni nujno potrebna. Sicer pa so vsi starši, ki imajo otroke v vrtcih, deležni družbene subvencije v tem smislu, da ne plačujejo polne ekonomske cene, temveč le njen del (do 50 odstotkov). Nesporazumi lahko nastopijo ob ugotavljanju meje socialne ogroženosti družine, ker jo največkrat postavljamo sami in smo pri tem pogosto subjektivni. Končno, stabilizacija nas je vse oplazila, le da je nekatere močneje zadela. Izhajajoč iz ugotovitev ob začetku leta 1981, da poprečni otrok stane družino poprečno okoli 4.000 dinarjev mesečno, je že vprašljivo, če se družina z več kot 5.400 din mesečnega dohodka na Člana družine še lahko Šteje za ogroženo in ji je potrebna dodatna družbena subvencija. ' To misel sprožamo v odgovor skritim priporočilom v članku, da bi kazalo povečati dohodkovne skupine v lestvici in priznati upravičenost do subvencije tudi tistim staršem, ki ustvarijo 6.000, 7.000 ali morda Se več dinarjev mesečnega dohodka na družinskega člana. V skupnosti otroškega varstva smo ukrepe socialne politike razumeli drugače, to ie, da so namenjeni le tistim, ki družbeno pomoč resnično potrebujejo, ker sami ne morejo ustrezno preživljati in vzgajati svojih otrok. ZAKAJ MANJ ZANIMANJA ZA VRTCE Potem, ko smo, upamo dovolj povedali o cenah vzgoje in varstva, se povrnimo k problemu zmanjšanega interesa staršev v Skofji Loki za družbeno varstvo otrok. Kljub temu, da večina išče in najde vzrok temu pojavu v predragih vrtcih, bi jim ne mogli pritrditi brez zadržkov. Ce bi bili dragi samo vrtci, bi -ta ugotovitev nedvomno držala in bi odgovornost za »višek kapacitet« lahko naprtili WZ. Tora vedno dražje je naše vsakdanje življenje, vrtci pa so del življenja. Ce ne bi bili družinski proračuni vedno bolj obremenjeni z višjo stanarino, s povečano ceno elektrike, kurjave in zlasti osnovnih življenjskih potrebščin, bi zmogli tudi drage vrtce, ki takrat sicer sploh ne bi bili tako dragi. Zato ne grajajmo vzgojno varstvene organizacije ali skupnosti otroškega varstva, ker vrtci niso polni. In tudi ne zamerimo staršem, da skušajo zavarovati standard družine tam, kjer se jim zdi trenutno najmanj vprašljivo in najlaže uresničljivo: z odklanjanjem vrtcev in iskanjem babic in sosedov za najnujnejše varstvo. Rajši pomagajmo tistim, ki jim je vrtec edini izhod in jim namenimo večjo družbeno skrb in denar. Drugim, ki jih je stabilizacija, iskreno povedano. manj prizadela, povejmo in doka žimo, da napak ravnajo, ko varčujejo pri otrocih. Postrezimo jim tudi s preprosto računico, da otrok mora jesti in piti tudi doma pa verjetno ne za dosti manj denarja kot ga plačujejo za vrtec. In da je vzgoja, ki jo družba brezplačno zagotavlja, tisti kapital, ki z leti le narašča in se obrestuje vse življenje. Na koncu tega sestavka še nekaj besed o nevarnosti zapiranja »nerentabilnih vrtcev« v Skofji Loki. Tudi družbeno varstvo otrok ims svojo ekonomsko plat, ki jo žal, ne moremo pustiti vnemar. Čemu sicer normativi o številu otrok v oddelku, o potrebnem kadru? Mar to niso meje, ki določajo ekonomsko (neutemeljenost neke dejavnosti, prek katerih ne kaže segati brez temeljite-va premisleka? če se danes soočamo z dejstvom neizrabljenih kapacitet in če vzgojnovarstvena organizacija o tem spregovori na svojih samoupravnih organih, še zdaleč ne pomeni, da bo problem reševala kar z zapiranjem vrtcev. Zlasti ne brez soglasja Skupnosti otroškega varstva (ki o tem ni sklepala) in predhodnega dogovora s prizadetimi starši in krajani. Zato je bila informacija v časopisu o nameravanem zapiranju vrtca enostranska in kot taka ni dobrodošla, ssj preuranjeno in brez stvarnega vzroka razburja starše in občane ter povzroča zmedo. To pa ne prispeva k razumevanju »nove situacije«, ki se je moramo zavedati prav vsi. Napačno je tudi sklepati, da je vzgo/novarstveni organizaciji vseeno, če otroci v vrtcu so ali jih ni. So mar vrtci namenjeni vzgojiteljem in varuhom? Morda je res, da informiranost ob vpisu v vrtce to pomlad v Skofji Loki ni bila zadostna in ne kakovostna. Je pač bila taka kot doslej, ker nihče ni slutil, da bodo potrebe manjše od možnosti. Posebej ne, da bo velikost oglasa odločilnega pomena za število kandidatov. Če pa članek v Glasu daje tako težo omenjenemu »spodrsljaju« se lahko vprašsmo, v kolikšni meri bo omenjeni članek prispeval k napolnitvi naših vrtcev! In če je napihovanje cen, očitki neprilagojenosti in kajpada nezainteresiranosti vzgojno varstvene organizacije res najbolj ustrezna in dobronamerna informacija! Če hočemo končno biti dosledni in pošteni, povejmo še to, ds se možnost zapiranja vrtca ni nanašala na »hribovsko vase, pač pa na vrtec v krajevni skupnosti, ki meji na tisti dol mests, kjer bodo v jeseni zrasli novi prostori za 100 otrok (prizidek k vrtcu na Trati). Zaključimo naj s pripravljenostjo, da bomo dejansko storili vse, da do jeseni napolnimo naše vrtce. Raspis prostih mest smo že ponovili, celo na bolj ustrezen nsčin in z upanjem, da bo bolj uspešen od prejšnjega. Upamo tudi, da bo k temu pripomogel še naš prispevek, ter da niso dosedanji novinarski članki imeli ravno nasprotnega učinka. IZVRSNI ODBOR SKUPiČINE SKUPNOSTI OTKOftKEGA VARSTVA SKOPJA LOKA 8.STRAN DELEGATSKO ODLOČANJE TOHEK, 16 Jbim J RADOVLJICA 28. seja /bora krajevnih skupnosti skupščine občine Radovljica bo v sredo, 24. junija ob 16. uri v mali sejni dvorani^skupščine občine Radovljica. Gorenjska 19 28. seja družbenopolitičnega zbora skupščine občine Radovljica bo v sredo, 24. junija ob 16. uri v dvorani družbenopolitičnih organizacij skupščine občine Radovljica. Gorenjska 25 28. seja zbora združenega dela skupščine občine Radovljica bo v sredo. 24. junija ob 16. uri v veliki sc"jni dvorani skupščine občine Radovljica. Gorenjska 19 DNEVNI UD: IV zapisnika zadnje ~ l™"ifi^N,4ar>«»J« v občini ■anavljlea v prvem tromeseeju alaov Ia*9 ^ odbora podpi - —r ..i m u ibi— ia apravljsaja . t ■it i i sohnaraostl sa od pravijaaje posledic naravnih noorsč v Sloveniji - poročilo o eehi poravnalnih svatov v krajevnih skapaostih - poraeilo o pripravah sa sače-tok lasbrsšavsajs po sakonu o sssts rja stat iaabrasevaaju v I ■ kari m lota 1M1 do 1881 - delegatska vpraftanja DNEVNI RED t seje ~~ nor**^° ° d« hi 'pisnika zadnje poravnalnih leta 1M1 do Iti? i odloka o priznanjih okefcaessisiljks — prsoVtg sklepa odbora podpi h ni kov araaheuaga dogovora o načina npoiakti ia upravljanja s artšstii sottoaransti za odpravljanje posledic naravnih aaoral v Sloveniji — analiza gospodarjenja v občini v prvem urosassečju letos — delegatska vprašanja DNEVNI RED: — potrditev zapisnika zadnje •kapu* seje — snanzs gospodarjenja v občini Radovljica v prvem tro mesec j u letos — prsatog odloka o priznanjih oboma Radovljica — prsatog sklapa odbora podpisnikov d i utkanugs dogovora o načinu uprabe in upravljanja ■ sredstvi solidarnosti sa odpravljanje posledic naravnih satani ▼ Sloveniji — poradilo o delu poravnalnih ■vetov v krajevnih skupnostih — poročilo o pripravah za začetek inobraaevaaja po zakonu o ■aaasijsniiai izobraževanju v solskeot leta 1M1 do 1M2 — delegatska vprašanja Izgube so le sezonskega značaja V radovljiški občini ugotavljajo, da ima največ izgub gostinstvo, vendar se turistična sezona šele začenja — Nizka prodajna cena sidrne veriee — Precej nižji osebni dohodki — V okviru resolucijskih določil RADOVLJICA - Gospodarstvo občine je v prvem ju letošnjega leta doseglo visoke indekse rasti posameznih ekonomskih kategorij. Celotni prihodek ie porasel za 37 odstotkov, Corsbiiena sredstva za M od sto t ov, dohodek za 37 odstotkov, čisti dohodek za 31 odstotkov, dol čistega dohodka za osebne dohodke za 17 odstotkov, sredstva sa akumulacijo za 78 odstotkov. Na tako visoko povečanje finančnih rezultatov je vplivalo dinamično gibanje cen, mani pa povečanje obsega proizvodnje. Po podatkih zavoda za statistiko Slovenije so cene porasle v prvem tromesečju: cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih za 53 odstotkov, cene gostinskih storitev za 31 odstotkov, cene na drobno skupaj za 47 odstotkov in cene življenjskih potrebščin za 46 odstotkov. Gospodarstvo občine je v prvih treh mesecih letošnjega leta ustvarilo 2,764.262 tisoč din celotnega prihodka, kar je za 37 odstotkov več kot v enakem obdobju lanskega leta. Panoge gospodarstva kot so industrija, kmetijstvo, gozdarstvo, finančne, tehnične in poslovne storitve, v katerih je porast celotnega prihodka nad povprečjem, so ustvarile 66 odstotkov celotnega prihodka gospodarstva. V panogah kot so gradbeništvo, promet, trgovina, gostinstvo, obrt, stanovanjska in komunalna dejavnost je bil porast pod poprečjem gospodarstva. Ustvarile pa so 33 odstotkov celotnega prihodka gospodarstva. Porabljena sredstva so se povečala za l odstotek manj kot celotni prihodek. Ekonomičnost poslovanja se je v primerjavi a prvim tromeseč-jem lanskega leta izboljšala za 0,2odstotka. V prvih treh mesecih lanskega leta je bilo na 100 dinarjev porabljenih sredstev ustvarjeno 149,38 dinarjev celotnega prihodka, letos pa 149,60 dinarjev. Delež porabljenih surovin, materiala in električne energije se je v porabljenih sredstvih povečal od 53,2 odstotka v lanskih na 57 odstotkov v letošnjih treh mesecih. Rast sredstev amortizacije po predpisanih minimalnih stopnjah zaostaja za rastjo porabljenih sredstev. Na ta način ni zagotovljena enostavna reprodukcija osnovnih sredstev, po drugi strani pa je omogočeno neopravičeno povečanje dohodka. Po pokritju porabljenih sredstev je gospodarstvo občine ustvarilo 916.625 tisoč dinarjev dohodka ali 37 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Prispevki za interesno skupnost zdravstvo se letos večinoma plačujejo iz dohodka, lani pa so se večinoma iz brutto osebnega dohodka. Stanovanjski prispevek se plačuje iz dohodka, lani pa se je iz čistega dohodka. V prvih treh mesecih letošnjega leta je gospodarstvo občine ustvarilo 27.913 tisoč dinarjev izgube ali 52 odstotkov več kot v ££u}jt. Y*lci^' S**1.- Na, Bl*du si prizadevajo, da bi vendarle *t izt^nniri\i 8° J° ***** V bUiini Kazine krma/no voda in ^ZJl^SSSK bl bi? n0t? moino*t ™ blejski turizem, ki bi lahko ypolnd turistično ponudbo tudi z zdraviliškim turizmom. - Foto: D. Sedej enskem obdobju minulega leta. Negativen uspeh pošlovsnjs temeljne organizacije sidrne verige leske Verige izhaja iz tega, ker je bila manjša prodaja verig v tujino. Prodajne cene so bile nitje od dejanskih stroškov, polog toga pa je bil količinski plan izpolnjen z 81 odstotki, ksr je še povečalo stroške na enoto. V Kmetijski zadrugi Bled se izguba nanaša dejansko na neplačane terjatve. Izguba v Klavnici Bohinjska Bistrica je nastala zaradi neusklajenih cen sivine in mesa. Vzrok za izgubo v GG temeljna organizacija avtoprevozništvo je v tem, da je bil zaradi zime obseg del manjši. Gostinstvo je ustvarilo 82 odstotkov celotne izgube gospodarstva. Prenočitve v občini so v prvih treh mesecih narasle za 1,2 odstotka, v hotelih 8,8 in tudi zasedenost hotelskih zmogljivosti je bils boljša. Celotni prihodek v gostinstvu je bil v letošnjem četrtletju za 32 odstotkov višji od lanskegs prvega četrtletja. Porabljena sredstva so se povečala za 48 odstotkov, dokodek za lš odstotkov. V porabljenih sredstvih predstavljajo največji dele* porabljene surovine in material in so se povečale za 57 odstotkov. Povprečni mesečni čisti osebni dohodek ns zaposlenega na podlagi vkalkuriranih ur v prvih treh mesecih v gospodarstvu občine znsšs 8.884 dinarjev. Pod povprečjem gospodarstva so kmetijstvo, gradbeništvo, promet, trgovina, gostinstvo in stanovanjsko-komunslna dejavnost. V teh panogah je zaposleno 27 odstotkov delavcev od vseh zaposlenih v gospodarstvu. fz pregleda ugotavljajo, da osebni dohodki absolutno zaostajajo za povprečnimi osebnimi dohodki občine Kranj in Jesenice. Realno so osebni dohodki v primerjavi z lanskim prvim četrtletjem padli za 12 odstotkov. Industrijske delovne organizacije so v treh mesecih izvozile za več kot 7 milijonov dolarjev in uvozile za 5 milijonov dolarjev. Izvoz se je povečal za 22 odstotkov, uvoz pa se je za 5 odstotkov zmanjšal. Na konvertibilno področje so izvozili za 70 odstotkov vsega izvoza, iz konvertibilnega tržišča pa so uvozili 80 odstotkov. Od letnega plana je industrija izvozila 20 odstotkov, uvozila pa 11 odstotkov. Po podatkih službe družbenega knjigovodstva se je v treh mesecih v občini zbralo za zadovoljevanje skupnih potreb za 24 odstotkov več ter za financiranje splošnih družbenih potreb za 36 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Zmanjšal pa se je delež za porabnike v občini, povečal pa delež za porabnike v republiki in porabnike v zvezi. Ko je izvršni svet skupščine občine Radovljica temeljito spregovoril o rezultatih gospodarjenja v občini v prvih treh mesecih letošnjega leta je sprejel naslednje sklepe: Ekonomičnost poslovanja je v Krime rjavi z lanskim četrtletjem oljša, kar je posledica hitrejše rasti celotnega prihodka od rasti porabljenih sredstev. Delovne organizacije so dosegle ugoden rezultat glede na to, da so se stroški za surovine in material, ki predstavljajo v strukturi Eorabljenih sredstev 55 odstot-ov povišali za 48 odstotkov. Delovne organizacije so za prve tri mesece pri razporeditvi dohodka upoštevale resolucijska določila. Osebni dohodki so zso- stajali v globalu za 11 odstotkov zs rastjo dohodka. Dogovor o razporeditvi dohodka za skupno in osebno porabo dovoljuje 5 odstotno zaostajanje rasti osebnih dohodkov za dohodkom. Gospodarstvo je za akumulacijo rasporedilo 98 odstotkov več sredstev kot v enakem lanskem obdobju. Pri tem upoštevajo 41 odstotkov amortizacije po minimalni predpisani stopnji in 58 odstotkov iz sredstev za razširitev materialne osnove dola in poslovnega sklada. Ugotavljajo, da ie dosežena rast akumulacije tudi posledica zadrževanja rasti osebnih dohodkov. Izgube v gospodarstvu in v gostinstvu so sezonskega značaja. Zunanjetrgovinska menjava je ugodna. Po podatkih službe družbenega knjigovodstva so bila izplačila za inve- sticije v obratna in v oawua sdl stva v prvem tromesečju 210210 m soč dinarjev ali 16 odstotkov nhl kot lani. Planirana vredno« aahšl za letos je 1,134.000 tisoč diamJ Izvršitev plana, brez upokrutjd drugih kreditov, je v prvem tresel seč ju 18,5 odstotkov. Rast skupne in splošne ponbt \ zveznem in republiškem trs« nad rastjo dohodka, rast te p na občinskem nivoju pa pod dohodka. Izvršni svet je predlagal,dt k« te za družbeno planiranje ia , darstvo v sodelovanju z Lesce izdela skupno analizo p nja v temeljni organizaciji verige glede izgube in nakaze m rešitve. Prav tako mora koah družbeno planiranje in gospo pripraviti analizo trgovine ? t vami za reševanje stanja DOGOVORIMO SE r Dobro delo poravnalnih svetov V občini Radovljica ocenjujejo, da je Wo delo poravnalnih svetov v občini uspešno -Sodelovanje z rednimi sodišči Radovljica — Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti skupščine občine Radovljica ter temeljno sodišče Kranj, enota v Radovljici, sta pripravila poročili o delu poravnalnih svetov v občini Radovljica v lanskem letu. Poročili je obravnaval tudi izvršni svet skupščine občine in sprejel več sklepov. Poročili bodo obravnavali tudi delegati, izvršni svet pa ocenjuje, da je bilo delo poravnalnih svetov uspešno, kar ugotavlja tudi sodišče. Izvršni svet priporoča, da se vsako leto organizira strokovni posvet s predsedniki poravnalnih svetov in da se preko sredstev javnega obveščanja informira širšo javnost o pomenu in delu poravnalnih svetov. Predvsem ugotavlja, da je večkrat še pomanjkljiva obveščenost o delu poravnalnih svetov, saj ljudje ne vedo, v katerih primerih naj se z zahtevki obračajo na poravnalni svet in v katerih na sodišče. Delo porav-. nalnih svetov je bilo lani uspešno, vendar pa naj bi nadaljevali z usposabljanjem članov poravnalnih cvetov in organiziranjem posvetov kot tudi z nuđenjem ustrezne strokovne pomoči. Na predlog številnih krajevnih skupnosti pa bo treba seznaniti delovne ljudi in občane o pomenu in vlogi poravnalnih svetov. Poravnalni sveti so v minulem letu obravnavali 102 zadevi, kar je nekaj več kot leto prej. Prejeli so 94 predlogov, medtem ko ie 8 obravnavanih zadev ostalo nerešenih iz prejšnjega leta. Največ pritožb so posredovali občani sami, medtem ko jim je 44 izključno kazenskih zadev odstopilo v obravnavanje sodišče. Vsebina obravnavanih zadev kaže, da so poravnalni sveti v lanskem letu obravnavali 51 sporov med občani, zaradi lažjih kaznivih dejanj, največ zaradi razžalitev in obrekovanja, bistveno manj pa zaradi lahkih telesnih poškodb in prav tako >< različnih premoženjskih spow od tega 20 sporov majhne as* nosti. Poravnalni sveti so resi Si zadev ter so ostale na kota nerešene tri zadeve. V 60 pha> rih je bila dosežena poravnivi med sprtimi občani, medtem t v nadaljnjih 39 primerih po$ff dovanje ni uspelo. V 15 primerih je bila poravnava žena šele v postopku pred ^ nim sodiščem. Poravnalni SVf, so 68 zadev dokončali v et*r mesecu, nadaljnjih \T ■a&ts , času dveh mesecev in 6 ladev i času do 3 mesecev. Le soratrv no je bilo malo zadev, ki so i* reševali dalj kot tri mesece Tudi sodišče ocenjuje, da * bilo delo poravnalnih s** lani uspešno. V primerjavi \ » tom prej se je še povečalo ^ lo poravnav in zmanjšalo **v lo ob koncu nerešenih vfr Večina sporov je bila rde*' kratkem času in so tako S* nalni sveti_ zniževali štev*11 dev, ki bi jih sicer moralah navati in reševati redna »d*1 Poravnalni sveti pa opcai* jo na probleme, ki so iihisd* prejšnja leta. Obseg njiho**« dela je predvsem odvns * učinkovitosti njihovega p«*" dovanja v sporih, s kateri« * si pridobili zaupanje med oN* ni. Pomembno je, da pridepcK da neposredno od občano\ * I v sporu. Člani poravnalnih M tov tudi ne potrebuje v uspešnost svojega delovttti pravniškega znanja. Za nja * pomembno, da nephstrtnskv ob upoštevanju pripomb okt sprtih strani poiščejo pravo ie* tev. Sodišče je dalo poravotss svetom pomoč v vseh primw* ko so se nanj obračali. Sodekv valo je tudi pri organizira* posveta s predsedniki poravu nih svetov. Tako je biloašk vanje poravnalnih raa* sodišča lani nadvse uspa* —^ DOGOVORIMO SE r Prispevek kot kredit Crni gori Delegati vseh treh zborov skupščine občine Radovljica bodo razpravljali tudi o uporabi sredstev solidarnosti za izpolnitev dela obveznosti Slovenije v letošnjem letu za plačilo prispevka kot kredit Crni gori. Za odpravo posledic potresa se oblikujejo sredstva v znesku 160 milijonov 25.000 dinarjev. 34 odstotkov zneska obračunanega prispevka solidarnosti iz osebnega dohodka delavcev v letu 1980, ves znesek vplačanih sredstev solidarnosti za posebne račune občin pri Službi družbenega knjigovodstva v obdob- ju od 1. do 31. decembra 1980, znesek sredst*\ *i račun sredstev solidarnosti Slovenije za odpnV.« nje posledic naravnih nesreč na dan uveljavitve tes sklepa in obračunani prispevek solidarnosti a *-hodka v prvem trimesečju 1981. Pogodbo o odobritvi kredita iz sredstev soldm* sti Slovenije za odpravo posledic n aravnih neseK < znesku 160 milijonov 25.000 dinarjev Crni tori sik« odboj podpisnikov družbenega dogovora o gggj uporabe in upravljanja s sredstvi sofidamoatj n praVtjanje posledic naravnih nesreč TMEK, IS. JUNUA 1981 DELEGATSKO OPLOĆANJF 9 STRAN G LA V prvih letošnjih mesecih je gospodarstvo Mirne domegio zadovoljive rezultate, izgub pa yt bilo največ v turizmu. Vendar se hoteli že pote/o in turistična sezona se šele začenja ... Foto: D. Sedej vljica — Na minuli seji družbeno-abora skupščine občine Ra-■ ki Je bila po končani skupni seji treh zborov, so obravnavali proglasi reorganizacije turističnega gospodarstva v ožjem smislu (gostinske organi-neije in turistična infrastruktura) na ob-ssčja Bleda ter resolucijo za III. kongres sunouprnvljnvcev. 0 programu reorganizacije turističnega go-soaarstva je poročal Anton Azman, član irvrmega sveta skupščine občine Radovljica. Posebna delovna skupina je pripravila teze k programu reorganizacije turističnega gospodarstva na območju Bleda in Pokljuke in tudi rokovnik za uresničevanje reorganizacije z zadolžitvami po posameznih nosilcih. Izvrsni set je teze obravnaval in jih sprejel z nekaterimi dopolnitvami, zlasti glede rokov za uresničevanje posameznih nalog. Uvedel naj bi s? tudi princip kolegijskega poslovodnega wgana na nivoju delovne organizacije. Delegatka V lasta Vidic je povedala,-da je bila problematika turističnega gospodariva Bleda že obravnavana na vseh nivojih in k nt obravnava že več let. Predložene teze so * konkretna opredelitev do sedaj sprejetih •lepov. Delegat Marjan Vrabec pa je pripo-*ru, da naj se teze uvrstijo na prihodnjo »jo **a združenega dela. Obravnavajo naj jih H vse družbenopolitične organizacije, ko-•mscijski odbor pa naj izdela priporočila Po razpravi so sprejeli teze k programu »organizacije turističnega gospodarstva in te tex bodo obravnavali se zbor združenega dela tndružbenopolitične organizacije. Uvodno besedo k osnutku resolucije III kongresa samoupravljavcev je imel pred-sdnik družbenopolitičnega zbora Jošt Rolc Delegat Drago Rozman je predlagal, da hi s osnutek resolucije dal v javno razpravo krajevnim skupnostim in organizacijam združenega dela do začetka kongresa. Zbrali naj hi tudi pripombe in naj bi se te pripombe ob lik o-rak na skupni seji sindikata in predsedstva listične zveze delovnega ljudstva. De|e-sti so po obširni razpravi sprejeli osnutek re-ducije III. kongresa samoupravljalcev. Os-srtek resolucije so dali v javno razpravo krajevnim skupnostim in organizacijam zdru-knega dela v občini Radovljica. Javna raz-sava je trajala do začetka III. kongresa amoupravljavcev Jugoslavije, zbrane pripombe pa naj bi se oblikovale na skupni seji radikalnega sveta in predsedstva SZDL. Na seji so delegati tudi prejeli poročilo o pridobivanju stavbnih zemljišč zaradi uresničevanja načrtovanih stanovanjskih gradenj v občini. 'kapao zasedanje vseh treh zborov assščine občine Na skupnem zasedanju vseh treh zborov •uplčine občine Radovljica so delegati spre-pvorili o poročilu o delu delegatov iz Slovenija v zveznem zboru skupščine Jugoslavije za m 1980, o predlogu za izdajo zakona o varovati v cestnem prometu s tezami za zakon, o 'Miutku zakona o javnih cestah, o predlogu V*memb družbenega dogovora o izgradnji in financiranju muzeja ljudske revolucije v Ljubljani, o poročilih izvršnega sveta, upravom organov občine in inšpekcijskih služb Go-rerude. Razen tega so obravnavali še predlog dogovora o usklajevanju da\čne politike v Sloveniji za letos, predlog sklepa o potrditvi zaključnega računa davkov občanov in za-ključnega računa prispevkov za starostno za-■ rarovanje kmetov Radovljica lani. informaci-Bjo o reševanju prostorskih problemov izobra-|Mr»anja in otroškega varstva ^er predlogu o |Varemenjeni politiki skupne in splošne porabe. Potrdili so statut skupnosti za cene v občini, predlog odloka o splošni prepovedi prometa z atnljišči, parcelacij in gradnje na območju, kjer je predvidena izdelava zazidalnega načrta poslovno obrtne cone Lesce-Radovljica. jifdlog odloka o prenehanju lastninske pravi-* v Poddobravi in na Goreljku v Bohinjski Rgffpci Delegatj so najbolj obširno razpravljali o //manjkanju pitne vode v več krajevnih skupnostih radovljiške občine. Tako imajo te pro-Meme v Gorjah, v Zasipu in drugod. Drago banan, delegat družbenopolitičnega zbora. j*Dovedal, da je to vprašanje treba reševati preko interesne komunalne skupnosti. V Zasipa je treba položiti cevi enakega profila. Letos t v programu 200 milijonov starih dinarjev, milijonov starih dinarjev pa se odvzame 'A predvidene rekonstrukcije ceste Bled —Za- DOGOVORILI SMO SE e^^^^^^^»»»»»»^"nss^»»»»«aaannaasssssssaaa^amam Inšpekcije bi morale biti učinkovitejše Na skupni seji vseh treh zborov skupščine občine so obravnavali več pomembnih vprašanj — Precejšen problem pitne vode v veliko krajevnih skupnosti radovljiške občine — Delo zveznega zbora SFRJ — Inšpekcijske službe naj bi bolje sodelovale s krajevnimi skupnostmi, predvsem s potrošniškimi sveti v krajevnih skupnostih — Dena osnovnošolski prostor sip. Tudi v ir za resoluciji je zapisano, da je preskrba vode precejšen problem, Ce bo dogovor uspešno potekal, bodo problem pomanjkanja vode v Zasipu kmalu rešili. Zato pa je potrebno čimprej naročiti načrt rekonstrukcije vodovoda v Zasipu pri Slovenijaceste, Tehnika Ljubljana. Krajevna skupnost Zasip se strinja, da se rekonstrukcija vodovoda izvede na račun rekonstrukcije ceste Bled —Zasip. Tako se 200 milijonov nakaže za rekonstrukcijo vodovoda, če pa bo manj stroškov, se ostanek nameni za rekonstrukcijo ceste. Za zajetje Radovne je predvidenih 900 milijonov starih dinarjev. Vendar pa bo potrebno zgraditi še cevovode Radovna—Bled —Lesce, kar bo razbremenjevalo stare vodovodne zmogljivosti. Delegatka zveznega zbora SFRJ Mara Je-lovsek je najprej predstavila obseg dela zbora, nato pa nekatere ključne probleme. Vse več pozornosti je treba posvetiti oblikovanju programa dela zveznega zbora. V nadaljnjem delovanju delegatskega sistema je potrebno ožje sodelovanje skupščin oziroma njenih zborov. Delegatska vprašanja še vedno niso pripomogla do pobud za dopolnitev oziroma sprememb določenega zakona. Pravočasno programiranje dela v zveznem zboru je zelo pomembno. Dnevni red pa ni določen in je zato težje izoblikovati stališča Delegat Iskre Otoče je postavil delegatsko vprašanje glede uvoza materiala in investicijske opreme. Poročevalka je odgovorila, da se vprašanje nanaša na zbor republik in pokrajin. Zvezni zbor obravnava namreč le sistemsko zakonodajo. Uvoz je dovoljen le za najnujnejšo opremo in material in to še v mejah sredstev, ki so na razpolago. Ob tej razpravi so opozorili še na obsežnost gradiv, na skrajšanje delovne dobe v okviru zakona o po-in invalidskem zavarovanju ter e. <> varnosti zakon >ja a kojninskem na nekatere druge problem.. ZAKON O JAVNIH CESTAH Ob predlogu za izdajo zakona cestnega prometa s tezami za zakon so preje razpravljali pri svetu za preventivo in vzeoio v cestnem prometu skupščine ohčine Radovljica. Med drugim so dali več pripomh glede organiaacije avtošol, inštruktorjev. Delegacij krajevne skupnosti Bohinjska Bela je dal pripombo, ker smatra, da se teze sprejmejo pod pogojem, da bodo podjetja, ki opravljajo potniški promet na javnih cestah zagotovila zadosti avtobusov, kar pa po vsej verjetnosti ne bo mogoče. Ob predlogu zakona o javnih cestah so povedali, da je o vsebini že razpravljal izvršni svet skupščine občine. Na področju občine naj bi ustanovili samostojno samoupravno interesno skupnost za ceste in oblikovali enoto pri komunalni skupnosti Radovljica. Nadalje naj bi praktično preučili uporabo določbe, da z vsemi cestami upravlja temeljna organizacija za vzdrževanje in varstvo cest. Morda je to primerno za tranzitne ceste, medtem ko bi z ostalimi javnimi prometnimi površinami upravljala še naprej komunalna skupnost ali morda tudi krajevne skupnosti. To še posebej velja za čiščenje cest in za pluženje. Avtobusna postajališča naj bi se štela za sestavni del cestišča. Nato so delegati razpravljali še o poročilu izvršnega sveta o svojem delu in izrekli članom priznanja za opravljeno delo in pravilno delovno usmeritev. Delegat krajevne skupnosti Ljubno je pripomnil, da nekateri krajani v krajevni skupnosti plačujejo prispevke za zaklonišča, drugi pa ne. Zato ga je zanimala izterjava prispevkov in njih poraha. Janko Rozman, sekretar sekretariata za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je pojasnil, da so zakonišča nujna in se morajo po zakonu graditi na vseh območjih, ki se smatrajo za ogrožena. Nato je delegata Ljub-nega še zanimalo, zakaj prispevka za zaklonišča ne plačujejo vsi občani radovljiške občine in zakaj se z do zdaj zbranimi sredstvi še ni zgradil noben objekt Janko Rozman je dejal, da je iz prispevka za zaklonišča do zdaj zbranih 300 milijonov dinarjev. Pri gradnji zaklonišča pa eno zaklo niščno mesto za eno osebo stane 2 milijona dinarjev. Tako je sredstev jr.a izgradnjo enega večjega zaklonišča še premalo, predvidevajo pa povišanje prispevka za hišarino in hkrati za zaklonišča. Delegat Melink G vido je razpravljal o tem, da je delo upravnih organov neustrezno organizirano in premalo učinkovito. Delegatom je potrebna tudi zgoščena informacija, a ne z naštevanjem rešenih zadev, ampak o problematiki. Pričakuje se, da bo dala tudi komisija, ki jo je imenoval izvršni svet, za zmanjšanje administracije v upravi, svoje poročilo Delegat krajevne skupnosti Lesce je razpravljal o delovnem času upravnih organov. Delovni čas upravnih organjđv bi moral biti deljen. Pri 118 zaposlenih ne sme biti ovira, če je delavka na porodniškem dopustu in tako niso izterjani davki. Jože Rebec je pojasnil, da se sprememba delovnega časa ureja v okviru gorenjske regije in bo uresničena v jeseni letos. Ob poročilu inšpekcijskih služb je delegat iz krajevne skupnosti Lesce povprašal, kakšni so ukrepi proti steklini Jošt Rolc, predsednik družbenopolitičnega zbora, je menil, da so inšpekcijske službe še vedno precej neučinkovite. Še vedno se pojavljajo divja smetišča, zanemarjene avtobusne postaje, malomarno plakatiranje. Želeli bi le to, da bo v novi organizaciji inšpekcijskih služb boljše in da bo le-ta bolje povezana s krajevnimi skupnostmi. Zlasti se opaža pomanjkljivo sodelovanje s potrošniškimi sveti. Tudi varstva okolja ne bi smeli zanemariti. Poročevalec Zorko Justin je pojasnil, da je od reorganizacije inšpekcijskih služb poteklo zelo malo časa in nova organizacija še ne more pokazati vseh dobrih rezultatov. Inšpektorji so po novi organizaciji imenovani za nadzor v dveh, treh občinah. Tako tudi v inšpekcijskih službah prihaja do podružbljanja in gredo bolj v sistem preventivnega ukrepanja in dogovarjanja. Pri sodelovanju s krajevnimi skupnostmi bi morali inšpektorji nekaj dni preživeti in delati v krajevnih skupnostih in se tako kar najbolje seznaniti z vsemi problemi ter ustrezno ukrepati. Tržna inšpekcija pa ima v programu v tretjem tromesečju sodelovanje s potrošniškimi sveti. Za osnovnošolski prostor Od že sprejetih virov sredstev, namenjenih za vzdrževalna dela osnovnih šol, predlagajo večjo spremembo. V že sprejetem proračunu za reševanje problemov je namenjenih 11 milijonov dinarjev. Predlagajo, da se v prvi fazi nameni 9 milijonov dinarjev, o preostalih dveh milijonih pa naj bi se dokončno odločili kasneje, ko bodo znane vse letošnje obveznosti proračuna. Vzrok za predlagano spremembo je republiški dogovor o uresničevanju politične splošne porabe. Ob informaciji o predlogu o spremenjeni politiki skupne in splošne porabe so.dejali, da so občinski viri za kompenzacijske sklade 2 odstotka proračuna in vsi presežki proračuna, s tem, da 50 odstotkov presežkov oblikuje občinski kompenzacijski sklad, preostalih 50 odstotkov pa republiški sklad. Ocenjujejo, da bodo za Kompenzacije morali zagotoviti okoli 10 milijonov 200.000 dinarjev, s sklepi skupščine pa imajo zagotovljenih 6 milijonov 40.000 dinarjev. Za razliko bo treba povečati ali prihodke proračuna ali zmanjšati izdatke. Predlagali so zmanjšanje vsote za vzdrževalna dela od 11 milijonov na 9 milijonov dinarjev. Delegat krajevne skupnosti Radovljica je povedal, da njihova delegacija predlaga, da se vsa sredstva od prodanih zgradb v Radovljici v višini 3 milijone 51.000 dinarjev poleg ostalih sredstev namenijo za sanacijo oziroma za vzdrževalna dela v osnovni šoli v Radovljici. Izobraževalni skupnosti predlaga, da najprej rešuje osnovno šolo v Radovljici, kjer so problemi najbolj pereči. Delegat krajevne skupnosti Mošnje je poudaril, da v njihovi krajevni skupnosti plačuje preko 84 odstotkov krajanov samoprispevek že od decembra 1979. Izgradnja otrošk« vrtca je bila planirana že v minulem sredn, -ročnem programu, vendar je bila investici i zaradi pomanjkanja sredstev prenesena v r -slednje srednjeročno obdobje. Zato želijo i ^ to odgovor. Delegatka krajevne skupnosti Ribno je Eovedala, da so bile v krajevni skupno i libno priprave za gradnjo vrtca izvedet , problemi pa so nastali zaradi financiran Gradnja njihovega vrtca v tem srednjeročn« n programu ni zajeta. Po daljši razpravi so delegati sprejeli skl , da se sredstva od prodanih zgradb v Radovi i-ci (obveznice) v višini 3 milijone 51.000 dinarjev namenijo poleg ostalih sredstev za sanaci- t'o oziroma za vzdrževalna dela v osnovni šoli ladovljica. Predloge o srednjeročnih prog mih otroškega varstva in izobraževanja naj i izvršni svet skupščine predložil skupščini, i bodo znane dokončne opredelitve za skup o in splošno porabo v letošnjem letu. Pri isk nju virov sredstev za uresničevanje razširjenih programov otroškega varstva in izobraževanja še naprej velja opredelitev, da se obremenitev gospodarstva ne sme povečati. Na seji so izvedli nekatere volitve in imenovanja ter sprejeli odlok o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, ki so namenjena za stanovanjsko gradnjo v Poddobravi v Begunjah in na Goreljku. 4 V veliko krajevnih skupnostih radovljiške občine občutno primanjkuje pitne vode. Se kako zato obžalujejo, da so v marsikateri krajevni skupnosti podrli vodnjake, ponekod pa so še ostali. Danes bi ob tem pomanjkanju načrtov za vodovode in visokim stroškom napeljave prišli še kako prav . . . Foto: D. Sedej Delegate je zanimalo Delegatsko vprašanje delegacije krajevne skupnosti Begunje: Krajevna skupnost Begunje se ne strinja s pozidavo ohdelovalnih površin. Krčenje obdelovalnih površin prehitro narašča in bi bil že skrajni čas, da bi odgovorni za zaščito obdelovalnih površin z resnimi ukrepi začeli preprečevati pozidavo rodovitnih polj. V krajevni skupnosti Begunje so bili mnenja, da bi morali v prvi vrsti misliti na prehrano, kajti že zdaj smo preveč odvisni od drugih republik in uvoza. S tem rušimo vse pobude gospodarstvenikov, ki vedno poudarjajo, da je treba pridelati več hrane. Krajevna skupnost je predlagala, da se gradnja skrči severno (>d osnovne šole in od ceste Zgoša—Draga. Ta površina znaša 22.107 kvadratnih metrov. S tem bi zmanjšali tudi stroške komunalne ureditve, ker bi lahko vse j)riključili na osnovno šolo. Za srednjeročna razvoj krajevne skupnosti Begunje bi ta površina popolnoma zadostovala, ker je predvidena gradnja stolpnic, število zasebnih interesentov pa tako vedno bolj upada. V bodoče bi predlagali gradnjo v Krpinu, na dvignjenem terenu, kjer je zemljišče neracionalno izkoriščeno in bi z ureditvijo zemljišča lahko nastala lepa zaselbina. Delegatsko vprašanje Verige Lesce: V zadnjem času je vse več razprav za ohranitev obdelovalnih površin. Predlog izvršnega sveta skupščine občine Radovljica za pozidavo v Poddobravi v Begunjah se nam zdi neutemeljen in da se odgovorni ne zavedajo vedno, kako pomembno je kmetijstvo. Skoraj vse površine, ki so predvidene za pozidavo v Poddobravi, so danes obdelane. V nasprotju s tem pa se na Golfu na najslabši zemlji trudimo s preprogo angleške trave. Predlagajo, da urbanisti in arhitekti usmerjajo zidavo v neobdelane obronke, ki jih na Gorenjskem ne manjka. Delegatsko vprašanje so postavili tudi delegati iz Gorij zaradi pomanjkanja pitne vode, delegacija iz krajevnih skupnosti Mošnje zaradi gradnje vrtca in delegacija krajevne skupnosti Srednja Dobrava zaradi dostave pošte v krajevni skupnosti. i GLASIO. STRAN. DELEGATSKO ODLOČANJE TOW€K. 16. JUHUA19I1 @ TRŽIČ 29. seja DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA skupščine občine Tržič, torek, 23. junija, ob 13. uri v mali sejni sobi skupščine občine 1. skupna seja ZBORA ZDRUŽENEGA DELA in ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI skupščine občine Tržič, torek, 23. junija, ob 1 7. uri v veliki sejni sobi skupščine občine Dnevni red Po ugotovitvi sklepčnosti bodo delegati raspravljali o zapianikih zadnjih sej in o uresničevanju sklepov, zatem pa bodo obravnavali: - predlog drosbenegs plana občine Trtle za obdobje 1SS1-1SS5 - zapisnik občinske volilne komisije v Trticu o ugotovitvi izida glasovanja ns referendumu za uvedbo samoprispevka 7. junija ltSl - Predlog zs podelitev plaket mesta - predlog odloka o pobratenju občine Trtle z občino Ludbreg - imenovanje odbora ss pobratenje med občinama Ludbreg in Trtic - predlog družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v 8R Sloveniji - predlog družbenega dogovora o izgradnji in financiranju nove stavbe Mnsejs ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani ~ or*4"°S družbenega dogovora o varstvu, urejanju, vzdrževanju in postavljanju spomenikov, spominskih Pjoje in dragih obeležij obdobje socialistične revolucije, o urejanju in vzdrževanju grobišč in grobov bor-cevter o poimenovanjih na območju občine Trtle " P£Sdtt£v. TUtuta »kupnosti za cene občine Trtic - predlog sporazuma o izvajanju mrli-•kenregledne službe - predlog sprememb in dopolnitev organizacijo in financiranje temeljih J*^1*** Kranju in temeljne-KVJsvnega tožilstva v Kranju ~ EItS d*lova^» JIzmenjava programov na področju gospodarstva, znanosti, izobra-Lvsnja, kulture, telesne in tehnične kulture. Listino o pobratenju naj bi predsednika obeh ^upičin pod-nisals ns slavnostnih sejah zbo-rovTkupŠčin občin Tržič in Lud-Ereg. Oblik, in vsebina sodelovanja bo opredeljena s posebnhr programom. Za izvedbo pobrate n£?redl«*« komisij, za volitve in imenovanja odbor, k' bo kasneje deloval tudi kot stalni organ pri skupščini občine Tržič za sodelovanje med občinama. Za predsednika odbora predlaga Milana Ogrisa, za člane P«: S Korošca, Milana Tribušona, Vinka Golmajerja, Pavla Jermana, Rudija Hrovatiča, Franca Kopača, Janeza Brzina, Bredo Miščevič, Janka Mladiča in Antona Fran ta rja. Devet odlikovancev Komisija za odlikovanja in priznanja skupščine občine Tržič predlaga, da se devetim organizacijam in posameznikom ob 5. avgustu, prazniku občine Tržič, podelijo plakete mesta Tržiča za leto 1981. Zlato plaketo naj bi dobila Lepenka, temeljna organizacija Kartonažne tovarne Ljubljana, ob stoletnici obstoja za pomembne dosežke na gospodarskem področju, srebrno plaketo Marjan Bizjak za vsestransko aktivnost na gospodarskem in družbenopolitičnem področju, krajevna organizacija rdečega križa Pod-liubelj za vzorno in prizadevno delo na humanitarnem področju, krajevno združenje zveze borcev NOV Lom za krepitev vloge krajevne organizacije v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja in ohranjanju ter razvijanju tradicij NOB, planinsko društvo Križe za razvijanje in krepitev planinstva kot oblike množične rekreacije delavcev, bronaste plakete pa naj bi prejeli: Slavko Bole za aktiven prispevek pri delovanju organizacije rdečega križa in na področju prostovoljnega krvodajalstva, Jože Jurjevčič za aktivno in dolgoletno uspešno delo na področju športne dejavnosti, Janez Kališnik za aktivno in dolgoletno uspešno delo pri razvijanju telesne vzgoje v Tržiču in Hazim Omerovič za aktivno družbenopolitično delo v krajevni skupnosti. Visok devizni presežek V prvem letošnjem tromesečju je trtiiko gospodarstvo ustvarilo za 40 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju - Zunanjetrgovinska menjava se ugodna, vendar pa je zaskrbljujoč padec izvoza na zahodno tržišče Poslovni rezultati tržiškega združenega dela kažejo za prve tri letošnje mesece v primerjavi z enakim lanskim obdobjem ugodno sliko. Vendar pa so visoki porasti varljivi, saj so predvsem posledica ukrepov ekonomske politike, ki so dopuščali izredno gibanje cen surovin, materialov in izdelkov, po drugi strani pa tudi zadrževanja rasti osebne porabe. Celotni prihodek se je v tržiški občini povečal za skoraj 40 odstotkov in je dosegel več kot 1,8 milijarde dinarjev, obenem pa so porabljena sredstva naraščala za poldrugi odstotek počasneje. Zato je tudi skupni dohodek večji kar za 44 odstotkov. Nadpovprečno rast dohodka so zabeležili v Tokosu, Triu, Lepenki, Tiku, Rogovi Cevarni in v Zlitu, najnižjo pa v temeljni organizaciji SAP in v temeljni zadružni enoti Križe. Počasnejša rast porabljenih sredstev, ki pa so v več kot polovic tržiških delovnih organizacij vendarle prehitevala celotni prihodek, je v celoti pripomogla k nekoliko boljši ekonomičnosti kot v lanskem prvem tromesečju. Na drugi strani pa so se pojavile tudi izgube, in sicer v Komunalnem podjetju ter v Sapu. Dohodek na zaposlenega je porasel kar za 45 odstotkov in je v povprečju dosegel 90.000 dinarjev. Rast je največja na Gorenjskem, kljub temu pa v Tržiču še zaostaja za drugimi občinami. Osebni dohodki so se povečali za 25 odstotkov, torej v skladu z resolucijskimi določili oziroma celo manj, kar je posledica zavestnega stabilizacijskega obnašanja tržiških delavcev. Ugodna zunanjetrgovinska menjava je za gospodarstvo trtiske občine značilna tudi v letošnjem prvem tromesečju, čeprav obstaja bojazen, da bo nadaljnje zmanjševanje uvoza ogrozilo nemoten potek proizvodnje. Izvoz je bil večji za dobrih 22 odstotkov v primerjavi i lanskim obdobjem, nekoliko pa se je ustavila prodaja na konvertibilno področje. Zato izvršni svet priporoča vsem organizacijam združenen dela, tudi manjšim, da znova ocenijo možnosti za povečanje izvoza ns zahod, zaradi vedno večje izgube, ki jo imajo izvozniki s prodajo v tujini, pa podpira akcijo za zagotovitev denarja, s katerim bi lahko plačali izvozne premije. V izvozu spet krepko vodi Peko, ki je ustvaril kar 78 odstotkov vseh deviz. Tržiško gospodarstvo je v prvih treh mesecih uvozilo u sedem odstotkov manj blaga kot lani in tako doseglo zunanjetrgovinski presežek v vrednosti 77 milijonov dinarjev. Padec izvoza na konvertibilno področje je osrednji problem poslovanja v prvem tromesečju. Najbolj značilen je za tovarno obut* Peko, ki je na zahod poslala le še 60 odstotkov izdelkov. Na to* vplivale predvsem težave pri oskrbi s kvalitetnimi reprodukcijskih materiali kot tudi dodatne izvozne obveznosti, ki jih je Peko sprejel in deloma uresničil v zadnjem tromesečju lani. Muzej čez pet let Dogovor o temeljih družbenega plana naše republike predvideva, da bo Muzej ljudske revolucije Slovenije zgrajen v tem srednjeročnem obdobju. Ker pa imajo negospodarske naložbe v tem . obdobju zelo omejene možnosti, bo muzej do maja 1985. leta zgrajen samo do tretje gradbene faze, odprt pa bo 29. novembra 1986. Celotna naložba bo vredna 506 milijonov dinarjev. Skupščine ljubljanskih občin bodo prispevale gradbeno zemljišče in denar za komunalno opremo, kar predstavlja 15 odstotkov potrebne vsote, preostanek pa bodo zagotovile socialistična republika Slovenija, kulturna, iz- Zakon v prakso Z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v Sloveniji se udeleženci zavezujejo, da bodo uveljavili načela zakona o stanovanjskem gospodarstvu v samoupravnih splošnih aktih temeljnih in drugih organizacij ter skupnosti. Dogovor govori o oblikovanju in zagotavljanju sredstev, o vzajemnosti ter solidarnosti pri reševanju stanovanjskih vprašanj, o porabi sredstev, lastni udeležbi pri pridobitvi družbenega stanovanja, o osnovah in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil, solidarnostnih stanovanj, o delnem nadomeščanju stanarin, o nadomeščanju in prenovi družbenih stanovanj in stanovanjskih hiš, o zamenjavi stanovanj in drugih vprašanjih s področja stanovanjskega gospodarstva. Trije sodniki več Predsedstvo skupščine gorenjskih .občin je posredovalo v obravnavo predlog temeljnega sodišča iz Kranja za spremembe in dopolnitve sporazuma o razmerjih občin za organizacijo in financiranje temeljnega sodišča in temeljnega tožilstva v Kranju. Večina sprememb in dopolnitev je organizacijskega značaja, vsebinskega pomena pa je povečanje števila sodnikov pri temeljnem sodišču od 33 na 36. Povečanje narekujejo sedanje razmere, ko med sodniki prevladujejo mlajši, brez potrebnih izkušenj, raste število porodniških odsotnosti, na drugi strani pa tudi sodnih sporov in nerešenih zadev. Izvršni svet skupščine občine Tržič je s predlogom soglašal, obenem pa zahteval financiranje po dejanski zasedbi sodniških mest in ne po sistemiziranih. obraževalna in raziskovalna skup-nost Slovenije. Izvršni svet predlaga delegatom da družbeni dogovor o izgradnji in financiranju nove stavbe Muzeu ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani sprejmejo. Davčni zaostanki Pravilnik o knjiženju davkov občanov zahteva, da se vsako leto izdela davčni zaključni račun (V skupaj 24,5 milijona dinarjev sV veznosti, kolikor je bilo odmerierit lani, skoraj 500.000 dinarjev ni biio poravnanih. Do konca marca, ko * zaključni račun pregledala posel«* komisija, pa se je zaostanek ima' šal na dobrih 165.000 dinarjev. Delegati bodo pregledali tudi* ključni račun prispevka za starost* zavarovanje kmetov. Odmerjeni p* spevek in stroški prisilne izterjav« * lani znašali 578.834 dinarjev, nr plačanih pa je bilo 21.619 dinarjev V Podljubelju mirneje Izvršni svet na pobud« avtomote društva Tržič predlaga dopolni odloka o javnem redu in miru. i predpisuje oziroma ureja način tre ningov na stezi za motokros v Pod ljubelju. Domala vsak dsn, zlasti p* pred tekmovanji, motoristi neom nizirano vadijo, motijo prebival« uničujejo zemljišče in progo. Po novem bo treninge organiziralo avtomoto društvo v skladu s pn> gramom na točno določenem kra ju in v času, ki ga mora označiti s primernimi opozorilnimi napisi U kršitelje je predpisana kazen od JW do 3000dinarjev. Odslej po pravilniku Samoupravna stanovanjska skupnost občine Tržič je že lani dau* pobudo za razveljavitev odloki i delni nadomestitvi stanarine, ven dar je dal pravno podlago za to kk zakon o stanovanjskem gospodarstvu, sprejet marca letos. Zakon določa, da se pravica do delne nadomestitve stanarine primi imetniku stanovanjske pravice v družbenem ali lastnem stanovamu če izpolnjuje dogovorjena merila Merila opredeljuje samoupravni sporazum o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stana rine v občini Tržič, še podrobneje p« pravilnik, ki ga je zbor uporabnikov stanovanjske skupnosti sprejel aprv la. S temi dokumenti se torei *n vprašanja v zvezi s subvencioniranjem stanarin prenašajo na stanovanjsko skupnost in zato odlok m več potreben. trnu junuA iwi GORENJSKI KRAJI IN UUDJE 11 .STRAN G LAS Črtomir Zoreč POGOVORI O TRŽIČU, NJEGOVIH KRAJIH IN LJUDEH O NAD Izzvani smo, da odgovorimo Inštmma o dietu našega mervi-n. Da ne bo pomole, potku hmo odgovoriti omaki bralki pomtbej, iprušo n/f pa Je, če kam obe zadovoljni z odgovorom, oziromna, će bomta zaradi asfags odziva njuna avtomobi k Slika »u/u kaj bob' brezhibno. Hrama v bodici Glasa z dne Jt maja letom pravi, da se sicer kdf mulo razume na avto, mek pa je, da tudi na cene »nimik mmhsg (vrni davki itd...). termo bite v članku navedene mmt mervimnih uslug, smo na omami Hommtmtntnrye pozvali tirnega inšmešttorja skupščine omtme Rmdot^jica, da opravi tmpekdjmki pregled. Iz zapisniki z dne 20. maja 1861 je raz okno, da je bito lastnici avto mamila Naši Vogelnik iz Hlebe 11 pravilno zaračunana stori m m to po pravilniku o obli-tnomnju cen, evidentiranih pri mmmmhni občine Radovljica, tis je omaka bojazen, da bi malto spravil v ovoj žep, odveč, k je bulo z vprašanjem tako je odgovoriti na bodico ime 29. maja letom, ker bralka pmpkšeno ocenjuje delo servi- sa in njegovo učinkovitost, čeprav v isti sapi priznava slabo končno kvaliteto kuplje nega blaga. Težko se spuščamo v podrobnejše razlaganje njenih problemov, zato lahko na splošno informiram, kaj se skri va za »brezplačnim« servisom. Servis pri prevoznih 1500 do 2000 km, takoimenovani A servis (»brezplačni«) ni brezplačen kot se napak razume, saj mora lastnik vozila plačati odvisno od tipa vozila opravljene servisne ure po predpisu izdelovalca vozila. Tudi cene rezervnih delov, ki se vgrajujejo v času garancije so veliko nižje kot v prosti prodaji. Odtod tudi negodovanje lastnikov in lastnic vozil, zakaj ne bi sami kupovali rezervnih delov oziroma doplačevali razliko, če je vozilo v garanciji. Po urgenci je treba za rezervne dele pač strpno počakati, da pridejo iz tovarne. Zaradi slabše kvalitete in občasnega pomanjkanja rezervnih delov pa marsikdo nabavlja dele čez meio. Se in se bi lahko naštevali. Na splošno lahko ugotovimo, da so lastniki premalo seznanjeni s pogoji garancije, katere predpiše proizvajalec vozil, saj smo jih mi dolžni dosledno izpolnjevati. Odtod tudi take in podobne bodice, za katere pa bi bilo bobe, da bi bile dobronamerne. Prizadevamo si, da reklama-cijska popravila kljub težavam in pogojem proizvajalca vozil čimpreje rešimo, ker nam prevzemna služba in lastnik vozila z medsebojno strpnostjo in skupnim jezikom lahko omogočita. Odgovorni v Alpetouru na Bledu mmla — Šolski center kranj, p. 0 Savska lokat 2 ressnaurfie po sklepu odbora za medsebojna rami»«„ j , UČITELJA STROKOVNIH PREDMETOV - poučevanje elektrotehniških predmetov Pa gaj: _ visoka izobrazba elektrotehniške stroke, jaki tok UČITELJA STROKOVNIH PREDMETOV ~ P©«*«v«nj« elektrotehniških predmetov P°#°f: — visoka izobrazba elektrotehniške stroke, jaki tok UČITELJA SPLOŠNIH PREDMETOV injje fizike Pogoj: a) visoka izobrazba pedagoške smeri fizike ali pedagoške smeri rizike z matematiko ali matematike s fiziko, b) visoka izobrazba splošne, naravoslovne, matematično fizikalne, industrijske, astronomske ali meteorološke smeri fizike ali iz tehnične fizike UMeno je, da imajo kandidati opravljen pedagoški strokovni izpit. Ddone združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. lajata 11 naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnje-mšm ssgajev v lf dneh po objavi na naslov Iskra - šolski eaner Kranj. Savska loka 2. O izbiri bomo prijavljene kandi Savska loka 2. v «—•--« t»« m r 3*9 dneh po preteku roka za vložitev prijav. Up bled _ industrija Bled TO Lesna predelava TOMAŽ GODEC Bobi njska Bistrica sklep« odbora za delovna razmerja z dne 3.6. 81 dela in naloge objavlja VARILCA II (2) v kovinskem obratu i opravljanje del in nalog so: - poklic širokega profila kovinske stroke — K - tri mesece delovnih izkušenj v kovinskem obratu fefeljeno ie, da imajo kandidati tečaj za plamensko varjenje in reza-»je, v kolikor tega nimajo je zahteva, da le tega opravijo v roku treh anecev. POMOŽNA DELA (2) v kovinskem obratu Ptgsji za opra vijanje del in nalog so: specializirani poklic kovinske stroke — KS - PK delavec kovinske stroke Zrfeljeno je, da imajo kandidati odslužen vojaški rok. Ponovno objavlja prosta dela in naloge MEHANIKA II — v oddelku za vzdrževanje in investicije 'sfoji trn opravljanje de' in nalog so: * K poklic širokega profila ključavničar in eno leto delovnih izkušenj, •pjiaavanje pnevmatik«; in hidravlike §NMn* prijav® z doicasdli o izpolnjevanju pogojev sprejema od-Mk srn jrpiofe 3 acadeva TO Tomaž Godec, Bohinjske Bistrica do VAŠA PISMA KULTURNI SPOMENIKI SE PODIRAJO Oglašam se na sestavek z dne 29. maja Kulturni spomeniki se podirajo D. Sedej. Ne morem molčati: kovačija v Grabču itd. Grabča sploh ni. Kraj se imenuje Grabče. Ljudje govorijo: bil sem v Grabčah, videl sem Grabče. Napisano v sestavku je spakedranka in pisatelj ali pisateljica naj se vedno preje Erepriča, kako govorijo ljudje in ako je napisano na tablicah na hišah. Za take napake ni opravičila, saj nismo na Kitajskem. Podrta kovačija je Strojeva kovačnica v Grabčah. Služila je za kovanje sekir in orodja. Pri tem naj omenim, da sem to ko-vačnico naslikal še v stanju, ko je imela še streho, pozneje sem jo naslikal še v stanju podiranja in imam slike njenega propadanja, do letos, ko jo je sneg popolnoma porušil. Kovačnica je zanimiva tudi zato, ker je imela stolp, v katerem je bil meh, gnan z vodnim kolesom, za podpihovanje kovaškega ognja. Pa brez zamere, imena so pač imena in jih ne smemo kvariti, posebno pa ne javno! Rudolf Arh, inž. Blejska Dobrava Imate prav. Grabče so Grabče, le da ljudje ne govorijo »bil sem v Grabčah«, ampak vedno le »bil sem v Grabč ali Grabčo«, »prihajam iz Grabča ali Grabč«. Vsaj meni še ni bilo dano slišati drugače kot »bil sem u Grabčo,« tako, kot ljudska govorica še vedno dosledno pravi »doma sem z Vazov« in ne doma sem z Laz. Ne bi me pa smela seveda zapeljati ljudska govorica in bi se morala v sestavku uporabljati le pravilna sklanjatev. Za napako se opravičujem. D. Sedej SLADOLED RAZOČARANJA Radovljica - Ker je bila zelo vroča nedelja, smo se mimogrede ustavili v Radovljici v gostilni Lectar, kjer imajo zelo dober sledoled. Bila sem z dvema otrokoma, mož pa je počakal v avtu. Za Lectarjem imajo postavljeno majhno hišico, kjer prodajajo samo sladoled in ledeno kavo. V majhnem prostoru je postavljenih nekaj miz, za ven pa dajejo sladoled pri pultu. Toda vse lepo in prav, če ne bi mi potrpežljivo čakali na sladoled skoraj pol ure. Stala sem pri pultu in gledala, kako štiri natakarice servirajo sladoled v skodelice in nosijo na mize. Tudi bolj sitni ljudje, ki so šli po sladoled noter, so ga lepo dobili. Toda za nas s kupom otrok, ki smo čakali pred pultom, se ni nobena zmenila. Tudi mož je že prišel pogledat in dejal, naj zaprejo pult, če ne mislijo postreči ljudi. Potem je prišla natakarica ter nas namesto opravičila zelo nejevoljno postregla. Niti vprašala ni, kakšen sladoled si želimo. Nametala nam ga je, potem pa še boli z nejevoljo zaračunala in vrgla vrnjen denar na pult. Rekla sem ji, naj se ne jezi, ker pač že dolgo čakamo. Pa mi je odgovorila, da nimajo sto rok, če pa jo kdo nadere, sploh ne more streč. Bilo pa je ravno obratno. Ker sem tudi že sama 20 let trgovka, se mi tako početje ne zdi pravilno. Šli smo razočarani nazaj k avtu, z namenom, da k Lectarju ne gremo nikdar več na sladoled, kaj šele na kosilo ali drugo. Žal mi je dobrega sladoleda z grenkim priokusom postrežbe. Mislim, pa, da če se človek odloči za tak poklic, mora biti z vsem,' tudi z navadnimi ljudmi, prijazen in ustrežljiv. O. B. Bled OBISK NA BLEDU Oni dan sem bil na Bledu. Bled je pač Bled, drag, da je kaj. Hoteli so večinoma prazni, največ pa je skupinskih izletov. Čolnarjev je 24, razen tega pa vozijo še trije motorni čolni. Cena vožnje na otok in nazaj je 40 dinarjev po osebi. Vožnja do otoka je v eni smeri 30 minut, z motornim čolnom prej. Tuji gostje se raje vozijo s pletnami. Organiziranih je tudi 18 koči-jažev, ki imajo tudi cenik prevozov. Kočijaži vozijo po štiri osebe, izlete pa delajo okoli jezera, v Vintgar in Ribno. Cene so različne, odvisno od oddaljenosti. Čolnarji pravijo, da jezero dvajset let ni biio tako čisto kot je danea, tudi po zaslugi »natege«. j0je Ambrožič, Gorje j m. Obmejna obeliska — mejnika med Jugoslavijo in Avstrijo, na starem ljubeljskem prelazu (1368 m) (3. zapis) Starodavni cestni prelaz, najznamenitejši v Karavankah, Ljubelj, je z dograditvijo sodobnega cestnega Eredora, ki je bil izročen prometu ita 1963, izgubil skoraj ves svoj pomen. Tembolj, ker cesta sedaj niti ni več prevozna, saj so jo hudourniki že povsem razrili. Pač pa je turistično še vedno zanimiva in obiskovana: saj na vrhu prelaza stojita celo dve okrepčevalnici, vsaka na svoji strani meje. Le-to, državno mejo med Jugoslavijo in Avstrijo, obeležujeta še sedaj dva vitka kamnita obeliska (visoka po 15 m). Na obeh sta pritrjeni latinsko pisani plošči, ki povesta, da sta bila obeliska postavljena leta 1728 v čast cesarjevemu prehodu čez Ljubelj. Velja omeniti, da je prav čez Ljubelj bežal tudi naš Primož Trubar, preganjan od katoliške protirefor-macije. Bilo je to leta 1567. CESTA CEZ LJUBELJ Cesta čez Ljubelj (1368 m) je bila zgrajena šele leta 1575, temeljito popravljena pa leta 1728. Prej je tod čez vodila le ozka tovorniška pot, ki pa je postala za vedno bolj razvijajoči se promet le preozka in prestrma. Vozna cesta pa je bila vendarle bolje speljana, četudi še vedno dovolj hudo strma (na naši strani 32 %, na avstrijski pa 24%). Pot na stan Ljubelj (od ustja novega predora na naši strani) po stari cesti traja 45 — 60 minut, za sestop na novo cesto na avstrijski strani potrebujemo 30-45 minut. Torej le ni vse tako blizu in zložno. Vendar pa je hoja v obmejnem pasu dovoljena le od sončnega vzhoda do zahoda. Planinska izkaznica (morda še veljaven potni list in osebna izkaznica) velja za turiste, za ostale pa je potrebno posebno dovoljenje občine, iz katere prihaja izletnik. Z avstrijske strani ni ovir za pristop na obmejne vrhove. Priporočljivo pa je imeti vse potrebne dokumente pri sebi, za vsak primer. Izlet na stari ljubeljski prehod je priporočljiv tudi zaradi obsežnega razgleda na koroško stran, saj so Ljubelju vedno pravili, da je gora, vrh, ne le prelaz (Valvazor: Perg Loibl). Ce še to povem, da so se v letih 1809 in 1813 bili tu zgoraj hudi boji med Francozi in Avstrijci ter da so se naši graničarji, orožniki in cariniki ob vdoru fašističnega okupatorja čez mejo kar hrabro držali, potem bi le rad dobil sporočilo kakega očividca, kako je res bilo na Ljubelju v onih usodnih dneh v aprilu 1941. TITOVA POT CEZ KARAVANKE Ko je predsednik Tito leta 1950 obiskal Tržič, je ob pogledu na Karavanke prav zanimivo opisal svojo ilegalno pot čez mejo leta 1934. Do Tržiča (Sebenja) se je pripeljal s kolesom, od tu pa ga je povedel neki domačin čez Karavanke v Avstrijo. Predsednik Tito je takrat po nalogu CK KP Hrvaške prenesel vodstvu naše partije na Dunaju poročilo <© težavnih razmerah v domovini, v ka terih je po sprejetju Obznane in Zakona o zaščiti države delovala partija. Titova pot čez Karavanke je takrat potekala od Mahavovega .griča pri Sebenjah do Šije. Od tu se je povzpela kar v višino 1867 m na Škrbino. Potem pa se je spustila na koroško stran, v Sele in odtod proti Borovi jam. Danes je pot lepo označena; za to je poskrbela tržiška mladinska organizacija. Pa tudi za vsakoletni spominski pohod po Titovi poti je ?po-skrbljeno. Še natančna trasa: Sebenje — Gozd - Križe - Pristava - Tržič - Slap - Lukec - Kal - Kofoe -Šija - Škrbina (med Kladvorn in Košuto) - Selo. KURIRSKA TAJNA STEZA Včasu globoke ilegale, v kateri so morali delati aktivisti KJ*J. je bil že leta 1928 organiziran fo nalogu tedanjega tehničnega iWli Jakopič, član AMD BM, sicer tudi tekmovalec v motokroeu. Je Ml asu lin na karting dirki v kategorji M kubičnih centimetrov sa drtavno prvenstvo v Ptuja. Osvojil je drago mesto. Po treh dirkah je med 17 tekmovalci na tretjem mestu. Organizirana je bila tudi se pete dirka za drtavno prvenstvo v motokrosu v kategoriji do 1SS kubičnih centimetrov. V Jastrebarskem pri Zagrebu je presenetljivo omagal Urbanja pred favoritom Predanom. Branko Metnar iz Trtica je bil četrti, Tine Mulej (AMD Bled) osmi in Matjaž PJelehar iz Trtica enajsti. Ekipno je bil Trtic drugi. Bled pa šesti. Po petih dirkah vodi Predan (Orehova vas) pred klubskim tovarišem Zdovc«m. Mulej (Bled) je tretji, TriUean Metnar pa peti. Tudi ekipno vodi z 267 točkami Orehova vas. Drugi je Trtic s 141 točkami, peti pa Bled z 79 točkami. M. .Jenkole najboljši Športniki ELANA Osnovna organizacija sindikata TOZD Hladna valjarna Bela jeseniške Železarne je uspešno izvedla tradicionalni tokrat te peti športni cetveroboj štirih delovnih kolektivov v počastitev 46-letnice OK in vstaje naših narodov in narodnosti. Športniki in športnice iz Merkurja -TOZD Univerza! Jesenice, Elana Begunje, Postaje milice Jesenice in Hladne valjarne Bela so »e pomerili v kegljanju na asfaltu, treljanju, odbojki in malem nogometu. Prehodni pokal sta v motki in ženski konkurenci osvojili ekipi Elana Begunje. REZULTATI - streljanje ženske ekipno: 1. Zvonka Rosic (Hladna valjarna Bela) 1S2 krogov, 2. Martina Kuder (Postaja milice Jesenice) 1M, S. Angela Mrak (Elan Begunje) 114; ženske ekipno: 1. Postaja milice Jesenice SI5, 2. Elan S06, 3. Univerza! MS; motki posamezno: 1. Rudi JCokalj (Elan) 1*8, 2. Pavel Jezeršek Hladna valjarna Bela) 168, 3. Brane ilobocnik (Univerza!) 165; motki ekipno l. Uni verzal 666, 2. Postaja mUice Jesenice 592, S. Elan 667, kegljanje ženske posamezno: 1. Valerija Jeltevar (Hladna valjarna Bela) 194, 2. Darinka Grosak (Elan) 189. 3 Olga Kajdift (Univerza!) 172; ženske ekipno: 1. Elan 498, 2. Univerza! 464, S. Hladna valjarna Bela 466, motki posamezno: 1 Pavel Smolej (Univerza!) 49S, 2. Bogdan ^■»•n. (Hladns valjarna Bela) 435? 3. Uois Blaži« (Ran) 482; moški ekipno: 1 Jnfveraal 1688, 2. Elan 1645, 3. Hladna valjarna Bela 1614; odbojka moški: 1. elan, • Postaja milice Jesenice, 3. Hladna ffi"" ^ : ™a,i n°t°»et: 1. Elan, 2. ilndna valjarna Bela, 3. Univerza!. J. Rahič ŠAHOVSKI NOVICI aJE53?*IA.L VB8NE ŽNIDAR8IC -Ir&S?Umi0 T?lft * *** »etos Ve«T*m!r^^.n0 to*»°v«nje v spomin obsSUr,i-tril*eV.e: *taBlce <*™*tvain otatevne tekmovalke. Vesna se je pred PJ^leti«rte^ne.re«l. z jadraFnTm Matov, premočno pa je zmagal Pavel Loc. SREČANJE PIONIRJEV 8AHI8TOV -s» pionirk in pionirjev, članov šahovskih sreS^'tS °-^.Vnih **mh> >e * »»"lo na •r^J^ pionirjev šnhlstov na Jesenicah gorenjski šahovski delavci se pripravili *l^j£V*B -P«>«». « PopestriSv CL£J5 « k,omorn> orkester. Mojster J^faWk je mlade šahiste seznanil z Kgodovino slovenskega šaha. Srečanje je bflo končano s simultenko. Velemojstra Princu«, mladi pionirji odšetpnili le pol točke, mednarodni mojster Jelen je oddal fSL rwM> in niojster Preinfalk enega. Dogovorili so se, da bo prihodnje srečanje prihodnje leto junija v Žalcu. ' V. Pero vi P KR08 PRIJATELJSTVA KRttE - Osnovna organizacija Zveze socialistične mladine iz Kri se v je pripravila »Kros prijateljstva«. Zaradi slabega vremena je bila udeležba slabša od pričakovanj, vendar je vseeno prireditev uspela. Tekmovalci so bili razdeljeni v starostne kategorije. Najmlajši tekač je bil 6-letni Jani ambroš, najstareii pa 42-Ietni Janez Ambroš. Mlajši so tekli na 1696, starejši na na 2166 metrov dolgi progi. REZULRARI - fantje do 16 let: 1. Gregor Mali, 2. Jani Ambroš; dekleta do 16 let: 1. Andreja Grašič, 2. MeUta Albreht; fantje do 16 let: 1. Peter Mali, 2. Matej Grašic, 3. Roman Ambroš; dekleta do 16 let: 1. Majda Albreht, 2. Spela Burgar, S. Darja Rejc; fantje do 27 let: 1. Jote Bohinc, 2. Ivko Brgovšek; moški do 40 let: 1. Dušan Meglic, 2. Rudolf Teran, S. Stane Brus; moški nad 40 let: 1. Janez Ambroš. Ts. J. B. ŠPORT IN REKREACIJA TONEKJlJHgUI Veslanje USPEH BLEJSKIH ČOLNOV BLED - Mladi blejski veslači so zastopali Jugoslavijo na mednarodni mladinski regati v češkoslovaškem mestu Brnu. Udeležili so se je tudi veslači Nemške demokratične republike, Češkoslovaške, Avstrije, Zvezne republike Nemčije in Bolgarije. Blejska čolna sta dosegla z enim drugim in enim tretjim mestom lep mednarodni uspeh. Obakrat so bili prvi vzhodnonemški veslači. V blejskem četvercu brez krmarja so veslali Fercej, Bratu**, Krašovec in Golja, v dvojen brez krmarja pa Fercej in Brataša. V organizacijskem pogledu so naše blejske prireditve veliko popolnejše od brnskih. JUBILEJ Z LEPIMI BOJI BLED - Ob 60-letnem jubileju veslaškega športe na Bledu so domačini pripravili 28. mednarodno veslaško regato. V sobotnem tekmovanju mladinskih reprezentanc sta imeli najuspešnejše čolne ZRN in Bolgarija, ki sta zmagali po trikrat, Avstrija in Jugoslavija pa sta imeli po eno zmagovalno ekipo. Za domače navijače je bil najbolj zanimiv boj dvojcev brez krmarja. 18-letna blejska veslača Fercej in Bratu*« sta zasluženo slavila, drugouvrščeni čoln ZRN pa sta uspešno napadala tudi Golja in Kraševec. V nedeljo so se na jezerski gladini najprej pomerili mladinci v Analih. Posebno »napet« je bil start četvercev brez krmarja. Blejci Fercej, Bratuša, Kraševec in Golja, ki se uveljavljajo tudi v mednarodnem prizorišču, so dosegli lepo /m agu. Med članskimi finali je bila popoldne paradna disciplina tekmovanje dvojcev brez krmarja. Skoraj ves čas od starta sta imela največ prednosti veslača splitskega Gusarja Celent in Ivančič, v zadnjih zaveslja-jih pred ciljem pa ju je prehitela dvojica iz Potedama. Dragi iz uspešne splitske olim- Sijske »bronaste« dvojice, Duško MrduljaA, i je presedel v enojec, v nedeljo ni mogel poseči po zmagi. Nogomet BODO NAKLANCI USPELI TUĐI OSMIČ! NAKLO - V četrtek, 18. junija ob pol šestih popoldne bo na nogometnem igrišču v Naklem polfinalna tekma za pokal maršala Tita za področje Slovenije med Nakloni in dragoligašem Svoboda iz Ljubljane. Uvrstitev v polflnale je največji uspeh nakelskih nogometašev v 45-letni zgodovini kluba. Uvrstitev v polflnale našega najmnotičnejšega tekmovanja pomeni Naklancem tudi več kot uspeh leta 1967, ko je ta podeželski klub postal nogometni prvak Gorenjske. Sedem zaporednih zmag so dosegU Naklanci v letošnjem tekmovanju za pokal maršala Tita. Najprej so premagali nogometaše Preddvora s 8:1, nato Savo s 4:8, pa flhnarje ■ 5:0, nato pa v finalni tekmi za kranjsko občino Podbrez-je z 6:0. Sledila je finalna tekma za področje Gorenjske. Na Bledu so s 7:S premagali Bohinj. Izjemen uspeh pomeni tekma v osmini finala slovenskega tekmovanja za pokal maršala Tita. Naklanci so presegli samega sebe in doma nadigrali moštvo garnizije JLA iz Ljubljane, za katerega so igrali znani igralci I. in II. zvezne lige. V četrtfinahi je klonil kamniški Stol in tako so Naklanci uspeli s sedmimi zaporednimi zmagami in razliko v zadetkih 29:12 priti v republiško polflnale. Vzroki uspeha so znani. Na vseh tekmah so nastopili v najboljši postavi. Igrali so srčno in zavzeto ter resno. Zavedali so se pomena tekmovanja, organiziranega letos v počastitev 49. obletnice vstaje narodov in narodnosti Jugoslavije. Pričakovati je, da bo četrtkova tekma ena najkvalitetnejših doelej v Naklem in na Gorenjskem sploh. Takšen nogomet je sam sase najboljša reklama in porok za kvaliteto gorenjskega nogometa. Naklan-ski nogometaši vabijo na tekmo vse ljubitelje nogometa! D F KRANJČANI V SELAH 8ELA NA KOROŠKEM - Nogometaši kranjskega Triglava so gostovali v slovenski vasi Sela na Koroškem, kjer so v počastitev krajevnega praznika pripravili nogometni turnir in nanj povabili kranjski moštvi Triglava in Save. V prvi tekmi je Triglav premagal domačine s 4:1, nato pa še Savo z 1:9. V tretji tekmi pa so igrali domačini in Triglav. Tekma se je končala neodločeno 2:2. Nad 166 gledalcev je spremljalo turnir, dobro pa so sodili domači sodniki. Nogometaši Triglava so prejeli pokal v trajno last. Za Triglav so igrali Hafner, M. Belančič, Valant, Tkalec, Krnic, Legat, Zbogar, Z. Belančič, Mokič, Radosavljevič, Eržen, Kordež in Peteh. GR Kolesarji ob pomnikih NOV - Člani kolesarske sekcije športnega društva Jakob Stucin so v nedeljo pripravili tretji kolesarski maraton, kije okrog dvesto udeležencev vodil mimo 123 spomenikov in obeležij iz narodnoosvobodilne vojne v 22 krajevnih skupnostih kranjske, ljubljanske in kamniške občine. Pot je bila dokaj zahtevna, dolga 90 kilometrov, zato so organizatorji za manj izkušene kolesarje pripravili tudi krajšo trimsko progo. — Foto: H. Jelovčan IN VENDAR PREPLEZANA STENA LHOTSRJA! Ta članek je pisan v pojasnilo k članku ob vrnitvi naših himalajcev v domovino, hkrati pa naj služi tudi kot opravičilo bralcem in seveda predvsem članom odprave. Južna stena Lhoteeja ie preplezana! Vanja Matijevec in Franček Knez sta se zaradi obupnih vremenskih razmer odločila zapustiti začrtano smer vzpona po strmem in težkem grebenu ter poizkusila doseči rob stene precej bolj levo, po eni izmed vnaprej nacrtanih rezervnih variant. Zeljen rob stene sta tudi dosegla po napornem gaženju v velikih višinah. Pri tem podvigu ju je močno oviralo tudi pomanjkanje kisika, saj sta se kisikovi bombi kmalu izpraznili. Vsem težavam navkljub sta dosegla rob stene, z njega opazovala Solo Khumbu, kraj na drugi strani gore. O njunem naprezanju govori tudi dejstvo, da sta se v Šotor vrnila šele pozno zjutraj. Uspeh Jugoslovanov v steni, ki je predstavljala »problem leta 2000«, kakor so govorile največje svetovne avtoritete v alpinizmu, je v samem Kathmanduju vzbudil veliko pozornost in z zanimanjem pričakujemo nadaljnjih odmevov, realnih, vemo, pa da bo gotovo tudi kakšen zavisten. Kak Ani so odmevi na naše smeri v Himalaji pa vidimo predvsem po poizkusih tujih odprav v naših smereh v Makaluju in Everestu. Do napake v člansku objavljenem v Glasu dne 2. 6. 1981 je prišlo zaradi slabega obveščanja in motenj na radioamaterskih valovih. O samem vzponu na rob stene smo izvedeli šele po povratku alpinistov v domovino. Novica nas je prijetno presenetila in stisk roke je bil morda za kanec toplejši. Kajti, priznajmo si, vsak od nas je želel odpravi uspeh, še posebej, ko smo slišali s kakšnimi težavami se bon jo. NOVICE IZ AO KRANJ V soboto, 30. 5. 1981, sta Tomo Česen in Tomaž Jamnik preplezala smer Gerftak-Grčar v Vežici. Naslednji dan so Matej Kranjc, Janez Triler in Marjan Ručigaj preplezali smer Bolostaja v Vršičih- Matjaž Dolenc PLANINCI-NA GOLICI JESENICE - Jeseniški planinci in tudi ljubitelji gora izven jeseniške občine so se v nedeljo, 7. junija zbrali na tradicionalnem srečanju planincev na Golici. Vreme je bilo planincem naklonjeno, saj se je že od zgodnjega jutra dalje vila proti vrhu dolga kolona planincev. Ljubitelj gora so uživali v prelepem pogledu na Julijce, Karavanke in na gore onkraj meje. Na Golici so se srečali tudi pionirji planinci z Mojstrane, Jesenic, Javornika in Bleda, pridružili pa so se jim tudi pionirji s Primorske. Popoldne so se Ponodniki zadovoljni vračali v dolino -Nekateri so sestopali v Planino pod Golico, drugi na Pristavo in Javorniški Rovt. ^ REMONT GRADNJE p. o. ŽIRI Razpisuje naslednje število štipendij: - 1 za srednjo gradbeno šolo, - 1 za višjo oziroma visoko gradbeno šolo, - več štipendij za šolanje na poklicnih šolah za zidarski poklic in druge poklice gradbene smeri. Vlogi za pridobitev štipendije mora prosilec priložiti: dokazila o učnem uspehu, dokazilo o vpisu v šolo v tekočem letu, če je že vpisan ter potrdilo o premoženjskem stanju. Vlogo naj prosilci pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Remont gradnje Žiri, Stara vas 14.' mira stavbno in pohištveno mizarstvo RADOVLJICA Šercerjeva 22 Komisija za medsebojna razmerja razpisuje prosta dela in naloge RAČUNOVODJE - OZD ni reelekcija Pogoji: — najmanj srednja šola ekonomske smeri, — tri leta delovnih izkušenj v finančnem poslovanju, — delavca za opravljanje teh nalog bomo izbrali za dobo štirih let. Kandidati naj pošljejo ' pismene prijave s potrebnimi dokazili v 15 dneh po razpisu na naslov Mira, stavbno in pohištveno mizarstvo, Radovljica, Šercerjeva 22, komisija za medsebojna razmerja. \ Preddvor — V nedeljo je bil na rokometnem igrišču v Prtddm finale mladinskih lig Slovenije. Zasluženo so zmagala dekleta Jft-i notesta, druga je bila Olimpija, tretji Preddvor, četrti pa Itas. Rt&r tati posameznih tekem: Mlinotest: Olimpija 19:9, Preddvor Itas lM,i Olimpija : Itas 14:9, Mlinotest : Preddvor 17:11, Preddvor 0fonpw 13:17, Itas : Mlinotest 8:8. Najboljša igralka turnirja je bila domači* ka Ivka Savs, najboljša vratarka Horvatova iz Olimpije. pna strtih ( pa Čefarinova iz Mlinotesta s 13 zadetki. Dekleta so prikazala soaarn \ rokomet, dobro pa so se odrezali tudi prireditelji turnirja, ki so ga s po kali in nagradami podprli: kranjska telesnokulturna skupnost krt jevna skupnost Preddvor, hotel Bor, Planika in Ljubljanska tonic Foto: H. Jelovčan Osnovna šola STANE ŽAGAR KRANJ Komisija za delovna razmerja razpisuje dela in ntlcf 2 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA za nedoločen čas od 1.9. 81 dalje Pogoj: učitelj razrednega pouka UČITELJA BIOLOGIJE / KEMIJE za nedoločen čas od 1.9. 81 dalje Pogoj: - učitelj biologije/kemije 5 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA za delo v OPB za določen čas od 1.9. 81 do 30.6.82 Pogoj: — učitelj razrednega pouka UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas od 21.9.81 do 24. 5.82 nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu Pogoj: — učitelj razrednega pouka UČITELJA TELESNE VZGOJE za določen čas od 1.9. 81 do 31.10. 81 Pogoji: — učitelj telesne vzgoje Prijave z dokazili o strokovnosti pošljite v 15 dneh po m***1 naslov Osnovna šola Stane Žagar, Kranj, Cesta 1 ,I!Z Stanovanj ni. industrija gumijevih, usnjenih in k n. o. sol. o. emičnih ikM Na podlagi sklepa komisije za razpis indivio slovodnega organa Kadrovski sektor delovne razpisuje prosta dela in naloge VODENJE POSLOVANJA TOZDA IZOBRAŽEVALNI CENTER za dobo 4 let Vsebina delovne naloge: - organiziranje in usmerjanje vseh oblik izobraževanja za hntr lovne organizacije. J ^°xim Pogoji: - visoka strokovna izobrazba andragoške, pedagoške ali krmi«* smeri in najmanj tri leta pedagoško andragoške prakse - strokovni izpit ali opraviti istega v dogovorjenem roku - organizacijske in vodstvene sposobnosti, - aktiven odnos do samoupravljanja in uveljavljanje nazorov fcj * skladajo z družbeno političnimi in moralnimi merili sanwM^ ga socializma. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev spreietN kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje, 64000 Kranj, Skofji« m 15 dneh pod oznako »za razpisno komisijo«. Vse prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v SO dneh po izteku roka razpisa. KRONIKA 13.STRAN G LAS Na magistralni cesti se 11. junija ob 18.50 pri-prometna nesreča, v Momir Jan kovic (roj. ija. Jankovic se je pri-z lokalne ceste od magistralno cesto, p« je pripeljal od Kranja u voznik osebnega avto-"o Dimitrijevski (roj. je kolesarja zadel, vrtjo na pokrov motorja, 40 metrih zdrsnil na I mrtev. ANJE PREDNOSTI - - V soboto, 13. 7.30 se je v križišču in Stare ceste pripetila itve kopanju - V soboto, 13. junija, V ;AI k je Vukašin Macura ' UM) iz Sanskega mosta znanci kopat na Bled. Le it zatem, ko je zapla >, se je začel utapljati, je skočil Zdravko Sava ■ ga skušal resiti, na pt so prišli tudi drugi vendar pa je Macura ne da bi ga uspeli rešiti, so z globine 10 lili šele potapljači. - V petek, 12. junija so v jezeru našli utopljenega državljana Jennigsa Douglasa (roj. 1922). to ga že od 9. junija, ko H kopat. Iz jezera so ga potapljači. Zdravnik je da je pokojnega zadela je zaradi tega potonil. - V soboto, 13. junija ob itraj se je na kranjskem kopališču v temi želel i plavanjem skupina de- latov. Ko so odhajali iz ja r nameravali obleči, so 4i Borisa Ferjana (roj. I Olievka ni med njimi, '•a iskati in opazili so ga 'l**na utopljenega. prometna nezgoda zaradi izsiljevanja prednosti. Voznik osebnega avtomobila Franc Setina (roj. 1947) je zapeljal z neprednostne ceste na prednostno Kidričevo in pri tem izsilil prednost pred reševalnim avtomobilom, ki ga je vozil Andrej Florjančič (roj. 1968) iz Škofje Loke. Ranjen ni bil nihče, na vozilih pa je škode za 100.000 din. ZARADI PREHITEVANJA V DREVO Kranj — Na magistralni cesti med Polico in Zlatim poljem se je v nedeljo, 14. jinija ob 7.45 pripetila huda prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Hasan Šah in (roj. 1947) je vozil v koloni proti Kranju, ko se je na delu ceste med Polico in Zlatim poljem odločil za prehitevanje. Prav tedaj je za njim od Nakla pripeljal z veliko hitrostjo voznik osebnega avtomobila francoske registracije Guq Merville (roj. 1955), ki je prehitel dva avtomobila v koloni in tudi voznika Sabina. Voznik Sahin, ki poprej ni videl v vzvratnem ogledalu francoskega avtomobila, se je zme-del in odvil v desno, nato pa sunkovito v levo, zapeljal čez cesto in trčil v drevo. V nesreči je umrl na kraju nesreče voznikov sin Fikret Šahin, huje ranjeni pa sta bili voznikova žena in hči, medtem ko je bil voznik sam le lažje ranjen. Voznik Merville ni ustavil, da bi pogledal, kaj se je zgodilo, pač pa je odpeljal naprej proti Ljubljani, kjer so ga ustavili miličniki in vrnili nazaj na kraj nesreče. Škode na vozilih je za 80.000 din. TRČENJE V OVINKU Gorjuše - V nedeljo, 14. junija ob 8. uri se je na regionalni cesti med Mrzlim studencem in Gorjušami pripetila prometna nezgoda zaradi vožnje po levi. Voznik osebnega avtomobila Ciril Sod j a (roj. 1953) z Gorjuš je v ovinku zavozil na levo polovico vozišča, iz nasprotne smeri pa je tedaj pripeljal pravilno po desni strani voznik osebnega avtomobila Janez Skumavec (roj. 1944) iz Sp. Gorij. V trčenju je bila huje ranjena Angela Skumavec (roj. 1905), lažje pa voznik Sodja in sopotnik Janko Čuden. Škode na avtomobilih je za 100.000 din. L M Stekla psica opraskala otroka tJL^Č 82b2te' J;*£ija na n«telJ°. 7. junija, se je v vaseh JS^^L^T klatU* P*ica in napadala pse. V ne- l«v~ jSZnE t <5JrMkala otrok Ob 10. uri jo je ustrelil 2S*A**JS?» Vse otroke, tudi tiste, ki so psico le pobo-^ so cepili. Devet psov in dve mački, ki so prišli steklo psico, so pobili. Kamnik — Pretekli torek ste gotovo slišali obvestilo, ki ga je ponavljal ljubljanski radio in ie pozival prebivalce Tuhinja, Velikega in Malega Hriba ter Cirkus. V teh vaseh Tuhinjske doline se je v noči s sobote, 6. junija na nedeljo, 7. junija klatila psica, napadala pse, s katerimi je prišla v stik in jih več ogrizla. V nedeljo dopoldne je zašla med skupino otrok, ki so se igrali pred hišo. se čudno obnašala in bila popadljiva. Nekaj otrok je opraskala, drugi so jo le pobožali. Ob 10. uri dopoldne jo je ustrelil lovec in kmet Jože Jeras iz Tuhinja, član tuhinjske lovske družine. Lovec je že zjutraj slišal, da je neznani pes ponoči napadal na verige priklenjene pse in ko se je z vnukoma odpravljal od Tekstilna tovarna ZVEZDA Kranj, Savska cesta 46 vabi k sodelovanju delavce za delo v proizvodnji plemenitilnice na dela oziroma naloge V BARVARNI - 2 delavca V APRETURI - 1 delavca Zaželjeni so kandidati z delovnimi izkušnjami v pleme-nitilnici oziroma v tekstilni industriji. Kandidati kušenj brez delovnih iz-lmajo možnost pri-učitve na gornjih delih oziroma nalogah. Pismene ma DO Aritt, SG25- v stik s doma, si je zadel na ramo puško. Podivjana psica ie nenadoma pritekla po bregu, zgrabila je malega Aleša za nogo. Jože Jeras ni okleval, strel je počil. Žival je previdno stlačil v vrečo. Veterinarska inšpekcija je takoj v Eonedeljek poslala ubito žival v jubljano na laboratorijske preglede. Zvečer ob 20. uri je v Kamnik erišlo telegramsko sporočilo, da je ila psica že močno okužena s steklino. V torek so inšpektorji z veterinarsko higiensko službo in miličniki takoj začeli z akcijo. Pobili so vse pse in živali, ki so prišli v stik s steklo psico, torej devet psov in dve mački. Kmetje so jih obvestili, kje se je klatila psica. Nekaj psov so potolkli že sami, ko so izvedeli, da je bila žival stekla. Vse otroke, ki so prišli v stik s steklo psico, tudi tiste, ki so jo le pobožali, so cepili. Dr. Dušan Stare v kamniškem zdravstvenem domu je povedal, da so cepili vseh osem otrok, da je bila le pri enem poškodba hujša, saj je psica otroka ugriznila v prst. Drugi so bili le opraskani ali so se psa le dotaknili. Otroke so pravočasno pripeljali v zdravstveni dom, od koder smo jih takoj napotili na Zavod za socialno medicino v Ljubljano, zato mislim, da posledic ne bo. Inkubacijska doba je različna, odvisna od poškodbe. Smrtnost je pri tej bolezni 90 odstotna, nekateri pravijo celo, da je 100 odstotna, je še dodal dr. Stare, s čimer je hotel povedati, kako nevarna je ta bolezen, če pomoč ni pravočasna. Osnovni vir okužbe s steklino so lisice. V kamniški občini so lovci že močno razredčili število lisic, v pogonih so jih ustrelili 50, od katerih je bilo 38 steklih. Vendar je previdnost še vedno na mestu, o čemer dogodek iz Tuhinjske doline zgovorno pripoveduje. O nevarnosti stekline je bilo že veliko napisanega, opozoril, kako nevaren je lahko stik s steklo živaljo ne manjka. V kamniški občini so takoj po ugotovitvi stekline obvestili ljudi o tej bolezni, o steklini je večkrat pisal Kamniški občan, ki pride v vsako hišo, stekla so predavanja o steklini pri lovskih družinah, sprejeti so bili vsi ustrezni ukrepi. Toda kaže, da se vsaj nekateri posamezniki še ne zavedajo nevarnosti, psov ne cepijo, živali se klatijo ... Veterinarski inšpektor Janez Poje je o dogodku obvestil vse komiteje SLO in DZS in lovske družine in zahteval, da ustrezno ukrepajo proti vsem, ki ne spoštujejo obveznega kontumaca psov in mačk. Kajti, da bi preprečili podobne pojave, morajo predvsem lastniki psov in mačk strogo spoštovati obvezni kontu mac M. Volčjak VELIKA JUGOSLOVANSKA TURNEJA »ZVEZDE GLASBE, SPORTA IN HUMORJA'81« Sodelujejo pevci: Saban Savli« Vera Matović, Mitar Miri« {„ dragi humorist: MILOVAN ILIC MINI. MAK8 Športni novinar: Marko Markovi« igralci TV aervije VELO MI8TO-Štrikan - Spiro Gu beri na, Netjak - Ivo Grafa™vi« ter gosti programa, A po rt ni ki prve zvezne nogometne in košarkarske lige v četrtek, 18. 6. ob 17. uri v dvorani Poden v Skofji Loki v petek, 19. 6. ob 17. uri v dvorani pod Mežakljo na Jesenicah v petek, 19. 6. ob 20. uri v hali Gorenjskega sejma v Kranju. Vstopnice po ltf din dobite v predprodaji v Skorji Loki v recepciji Motala Trsaatnrist, na Jesenicah v hote hi Pošta in v Kranju v turistični poslovalnici Alpetoura v hotelu Creina. I po Pekovem Boutiqueu v Tržiču brana moda za stoletnim očeljem privlačnost Pekovega Boutiauea na Trgu svobode v je pestra izbira moških, ženskih in otroških modelov, primerjavi z obutvijo iz rednega proizvodnega pro-aatjM za Sv odstotkov. Kupci, ki prihajajo predvsem krajev Slovenije in iz sosednje Avstrije, med njimi tujih turiattov, redko odidejo praznih rok. rifro jedro skriva v svojih J> j* v tovarni posebno skrbno izdelajo v najrazličnejših barvah in 1 Ispncenijiva bogastva. Ob f m « baha stara nižina Ger-IZpraja kajža, preurejena t* », ponuja obiskovalcem zgo-vjntez razvoja mesta ob • Karici, cerkev sv. Andreja r>T* k* v prvi polovici 16. ■i* t Kamikova hiša, rojstni ijriu Vojteha Kurnika, rP dragoceno os talino •p Stavbarstva in galerijo Plovnih stvaritev, medtem frp svobode skoraj ne -nJ^. Pre-Prodam AUSTIN IMV 1300, registriran do marca 1982. Ogled popoldne. Cena K> dogovoru. Obradovič Dušan, Tržič, oroika 46 5678 Prodam avto R-12. Naslov v oglasnem oddelku ali telefon: 27-315; 24-896; 28-890 5710 Prodam motor, menjalnik in diferencial za MERCEDES 1319. Jelene Marko, Golica 2, Selca 5711 Prodam VW 1200 J, letnik 1976. Bučar, Podhibnik 156 5712 Prodam MOTOR cross 90. Pintar Jože, Martinj vrh 28, Železniki 5713 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750. Cerklje 4 5714 Prodam SPAČKA po delih, letnik 1972. Naslov v oglasnem oddelku. 5715 Prodam FORD ESCORT, letnik 1971. Zupanec Miran, Drulovka 43/b, Kranj Prodam dobro ohranjen MOTOR T-12. Telefon 78-344 5718 Prodam TOVORNO PRIKOLICO ipi-ter 500 (kason 6 m) in SETRO (22 sedežev) ali zamenjam za večji osebni avto. Telefon 40-081 v večernih urah 5719 Zelo* poceni prodam PRINZA 1200 NSU, letnik 1972, v nevoznem stanju. Su-bic Bojan, Selo 41, Ziri 5720 AUDI 60, letnik 1970, registirran do maja 1982, ugodno prodam. Habjan Vinko, Volče 9, Radovljica 5721 Prodam karambohrano ŠKODO, letnik l972-G^voda Jože, Begunjska 7, Kranj, tel. 23-309 STANOVANJA Zamenjam dvosobno STANOVANJE na Jesenicah za enako v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 5677 ZAHVALA Ob boleči izgubi naših dragih staršev MARIJE POKLUKAR Robovčeve mame in FRANCA POKLUKAR Robo vče vega a ta eno zahvaliujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za vsestmn«^ „ * -_ivu Živila Preddvor, sindikalni organizacij. Maloprodaja Živila Naklo lirfrSkZ^° .pom°č' Komet Metlika za izrečeno sožalje in podarjene vence. 'PoesbnoSvalotoT>S»5iM duhovščini za lepa obreda in tolažilne govore ob slovesu ter nakelškim pevcenimTLlmZ* , ^ in tov. Moharju za lep govor ob odprtem grobu^Vsem Preddvorčanom irTCkelčancTt žalo«t,nke posebej, vsem, ki so z nami sočustvovali ji podani, cvetje in j0 množično smlmn? na ' V^k°!TUr J poti, Se enkrat iskrena hvala. °spremih na njen, zadnji ŽALUJOČE hčerke, sin z družinami in sestra Lojzka! ae iskren kolektivu ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage ZORICE IVNIK roj. Oblak se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsestransko pomoč darovano cvetje, za ustna m pismena sožalja in številno spremstvo na njeni zadnji noti Zahvaljujemo se tudi za poslovilne besede tov. Francu Skumavcu in Paji Crnolatac *^ ' iz Zagreba. ŽALUJOČI: mož Gusti, mama Albina, brat Vinko z družino in vsi njeni, ki so jo imeli radi! Kranj, Zagreb, 4. junija 1981 Sporo<5amo žalostno vest, da je v 77. letu umrla naša draga mama, stara mama in prababica MARIJA KOŽELJ p. d. Pinčeva mama iz Rovke Pogreb drage pokojnice bo v torek* 16. junija 1981, ob 16.30 izpred hiSe žalosti v Ilovki št. 3 na pokopališče v Predosljah • y i ŽALUJOČI: hčerka Marica, sinovi Jože, Franci in Miro z družinami ter drugo sorodstvo! [lovka, 14. junija 1981 Mlad molki išče SOBO ali enosobno STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Šifra: Domačin 5722 PRIREDITVE POSESTI Takoj kupim zazidljivo PARCELO, najmanj 900 kv. m, v Cerkljah, Šenčurju ali okolici. Kem, Cerklje 291 5723 GD KRIZ pri Komendi prireja v nedeljo, 21.6.81 ob 16. uri VELIKO VRTNO VESELICO. Igra ansambel TRGOVCI! VABLJENI! 5725 ZAPOSLITVE Zaposlim delavca v KERAMIČNI STROKI, ki ima veselje in smisel za oblikovanje keramičnih predmetov. Samo resne ponudbe pod šifro: Keramika 5724 Izgubil sem KOLO od obračalnika za seno, na relaciji Sp. Brnik—letališče. Naj-' ditelja prosim, naj ga vrne proti nagradi. Jenko, Sp. Brnik 33 5726 OSTALO MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3, Kranj Sf bližini gostilne lažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Perčič Franc iz OUevka 64 preklicu jem žaljive besede, ki sem jih izrekel 29 12 1980 v hiši Sunka rje vih, Olsevek 51 - Mariji Podjed iz OUevka 62 in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe 5727 MATEMATIKO za popravne izpite za vse lole INSTRUIRAM. Telefon 27-329 v delovnikih popoldan 5728 obvestila; SERVIS za čilčenje tepihov, tapisoma in itisona. Čistim za zasebni in družbeni sektor. Kličite 25-819 od 14. do 20. ure 5253 Ird.ia OP Glaa, Kranj, Stavek TK Gorenjski tisk Kranj, tisk: ZP Ljudska pravica, Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Mote Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju: številka 5J500-403-31W» - Telefoni: n. c. 23-341, glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-4)36, redakcija 21-800. komerciala - propaganda, naročnina, mali oglasi in računovodstvo 23-341 Individualna polletna naročnina 250,— din, za inosemstvo preračunano v valuto vključno s poštnino. Oproščeno prometnega davka po pri-atojnem mnenju 421-1/72. r KONJENIŠKI KLUB KOMENDA PRIREJA V NEDELJO 21. JUNIJA 1981 OB 14. URI V KOMENDI DOBITKI: 1. 300.000 din 2. 250.000 din 3. 200.000 din 4. VW GOLF 5. 150.000 din 6 100.000 din 7. ZASTAVA 750 9 ZASTAVA 750 10 DOBITKOV PO 1000 UT. 10 FLA^126 KURILNEGA OLJA ! 1 i MOTORNO KOLO MZ 10 OOBIJKOV PO 2000 KG 12. MOTORNO KOLO MZ PREMOGA IN VEČ STO DRUGIH DOBITKOV V SKUPNI VREDNOSTI 2.000.000 DIN V SPOMIN Letos mineva 15 let, odkar nas je zapustil naš dragi sin in brat JANEZ PAPP Zapustil nas je v cvetu mladosti, ko mu je bilo komaj 17 let. Za njim ie vedno žalujejo mati in sestri! ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta JURIJA DOLENCA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za pomoč in darovano cvetje ter izrečena sožalja. Prav lepa hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Se posebno se zahvaljujemo tov. Maksu Dolencu za poslovilne besede in družbenopolitičnim organizacijam za izkazano pozornost. ŽALUJOČI V8I NJEGOVI! Kranj ».junija 1981 9NO InIČ NAS NE SME PRESENETITI '81 Zavzetost in resnost V nedeljo je na dehi območja kranjske občine potekala sklepna vaja Sava 81 - Hkrati pa je bil to preizkus iz drugega dela akcije NNNP sa 13 krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela v kranjski občini S taktično predpostavko, da namerava sovražnik iz zraka uničiti letališče, se je v nedeljo dopoldne na delu območja kranjske občine \ na levem in desnem bregu Save, kjer je 13 krajevnih skupnosti) začela taktična vaja, v kateri so poleg enot oboroženih sil in teritorialne obrambe sodelovali vsi prebivalci iz tega območja. V krajevnih skupnostih se je vaja začela že v soboto, ko so začeli preverjati, kako delujejo opazovalne službe, kurirske zveze in drugi organi. Pričakovanje napada iz zraka je sprožilo široko akcijo postavljanja ovir. Zemljišče med Šenčurjem in firniki je bilo dobesedno »poaejano« s kmetijskimi stroji in drugimi ovirami. Za to zaslužijo vso pohvalo komiteji za LO in DS v teh krajevnih skupnostih. Vaja, v kateri ni bilo nič predvidenega v naprej, pa je za vse pomenila tudi preizkus, kako ukrepati v danem trenutku. Pripravljenost vsakega posameznika za pomoč in onemogočanje sovražnika v njegovi nameri se je tokrat pokazala za glavno učinkovitost. Za nekatere nedeljske izletnike je bila seveda vaja tudi svojevrstna zanimivost (saj so poleg letal v njej »igrali« tudi helikopterji in pripadniki enot obroženih sil z najmodernejšim orožjem). Vsi pa so se lahko prepričali, da smo vsak hip priprav- ljeni in usposobljeni za obrambo domovine. Zato velja ocena, ki jo je ob koncu vaje dal na mitingu v Šenčurju predsednik kranjske občinske skupščine Stane Božič v imenu komiteja za splošno ljudsko obrambo: »Pohvalo za vsesplošno sodelovanje v tej vaji zaalasijo vsi; saj ni bilo razlik v akciji med enotami K8, komiteji sa LO in DS in oboroženimi silami.« Sklepna vaja Sava 81 in drugi del acijeNNNP vkranjskiobčini sta tako pomenila pomemben prispevek za tovrstno usposabljanje v obrambi domovine v prihodnje. i mm Pripravljenost in učinkovito posredovanje v akciji NNNP so uspešno odigrali tudi v krajevnih skupnostih na delu območja kranjske občine Da je preboj čez reko kar najhitrejši, pomagajo vojni čolni S polno bojno opremo skozi vrvi zasilne, a varne brvi čez Savo Sovražnik, ki je udaril z zračnim desantom na levi breg Save, je sprožil hiter prodor vseh čet z desnega brega Save na pomoč enotam in ljudem, ki jih je presenetil sovražnikov hiter napad iz zraka. Voda je deroča, globoka, zato je treba postaviti zasilne brvi čez reko. Najprej pa seveda zavarovati bregove, da bodo borci brez izgub hitro prečkali reko in pohiteli na pomoč soborcem na levem bregu, ki že bije jo močan protiavionski ogenj na sovražnika. Hitro so napete vrvi, položene deske in že sta čez Savo speljani dve varni brvi, po kateri že hite borci. Da je prehod čet preko reke še hitrejši, pomagajo gumijasti čolni, ki drug za drugim varno prevažajo borce in se znova vračajo po nove borce. Težko orožje, in vsa druga bojna oprema je z veliko iznajdljivostjo borcev prav tako hitro prepeljana čez reko po vrveh. Železne vrvi zdrže tudi topove! Akcija preboja čez reko uspe kljub temu, da borce ves čas preletavajo sovražni avioni in skušajo zavreti hiter prehod čet. Akcija, ki so jo skupaj načrtovali in izpeljali vojne enote Jugoslovanske ljudske armade, Teritorialne obrambe, komisije za SLO ter družbeno, samozaščito v krajevnih skupnostih v vaseh ob Savi ter enote jugoslovanskega vojnega letalstva in milice pod enotnim poveljstvom komande enot JLA, pokrajinskega štaba za Gorenjsko in komitejev za SLO in DSZ Gorenjske in Kranja, je v celoti uspela. Zračni desant je bila taktična predpostavka nedeljske sklepne vaje GLASOVA ANKETA Pesem druži in plemeniti Po *Upni vaji Sava SHndrugem deluakcveNNNP v kranjM oblini je bil v Šenčurju miting Zaključna vaja v Žireh ŽIRI — Ob zračnem napadu je sovražnik uporabil zazigalne bombe. Rn elan kolektiva je bil ranjen. Prvo pomoč so mu nudile ekipe prve pomoči krajevne skupnosti in Alpine. Požar so tehnične ekipe pogasile, med gašenjem požara pa je eksplodirala tempirana bomba, ki je ranila za-Mitaika narodne zaščite. Prvo pomoč mu je nudila ekipa prve pomoči Kladivarja. V gašenju požara so sodelovale tehnične ekipe KGZ, Etikete in gasilska enota iz Dobračeve. Vse enote civilne zaščite so delovale po obrambnem načrtu delovne organizacije.« To je bilo poročilo, ki smo ga v soboto dopoldne ujeli na valovih ži-rovakega radia. V Žireh je namreč potekala zaključna vaja NNNP, ki se je začela z letalskim napadom na industrijsko cono in novo sta- Ziripred zračnim napadom v soboto zjutraj. novanjsko naselje v Stari vasi. Glavni namen vaje je bil preizkus mobilizacije in prehoda vseh organov krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in drugih krajevnih dejavnikov na lokacijo za delovanje v izrednih razmerah. Vaja je imela dva dela. V pripravljalnem delu, ki se je začel 25. maja, so preizkusili večje število ukrepov v različnih razmerah in sicer za vse nosilce obrambnih priprav, tako da je vsak preizkusil svojo usposobljenost in pripravljenost. V zaključnem, sobotnem delu vaje pa so preizkusili delovanje vseh elementov civilne zaščite in družbene samozaščite. Kot posebno pomembno se je izkazalo, da ima vsak stanovanjski blok ali stanovanjska soseska splošno enoto civilne zaščite ali vsaj poverjenike civilne zaščite pri hišnem svetu. Pri zaključni vaji se je namreč pokazalo, da so tam kjer CZ deluje, takoj začeli z organizirano akcijo, nudili so prvo pomoč ponesrečenim in lokalizirali požare ter začeli z evakuacijo. Druga izredno pomembna ugotovitev vaje je, da se je izkazala čvrsta povezanost vseh organov krajevne skupnosti, sodelovanje in koordinacija dela, zlasti med komitejem za LO in DS in svetom krajevne skupnosti. Hkrati je takoj začela delati gospodarska komisija, ki je morala poskrbeti za pokrivanje potreb partizanske baze na eni strani po drugi pa za organizacijo kmetovanja, za socialno politiko, šolstvo, zdravstvo in otrošjco varstvo. Pokazalo se je, da je na tem področju izredno veliko dela, ki zahteva najbolj sposobne ljudi in organizatorje. Vaja NNNP v Žireh je tudi tokrat uspela. Čeprav ni potekalo vse gladko, se je pokazalo, kje in na katerih področjih bo potrebno povečati usposobljenost in pripravljenost in katerim problemom kaže posvečati več pozornosti. To pa je bil tudi osnovni namen preizkušnje. L. Bogataj Izredno doživetje je bilo nedvomno to soboto, 13. junija, ko so v novem domu stražtške Svobode že devetič zapeli štirje pevski zbori: iz Železne Kaple, iz Prošeka, iz Brežic in iz Stražišča. Pred devetimi leti so se prvič srečali. V Brežicah se je rodila zamisel, da bi se vsako leto dobili, pokazali, koliko so v enem letu pridobili in drug drugega spodbudili k še večjemu prizadevanju, k še večji kvaliteti. Krajani Stražišča so s tem izrednim kulturnim dogodkom proslavili tudi svoj krajevni praznik, 40-letnico ustanovitve OF in vstajo jugoslovanskih narodov. Zahteven program so si zadali pevci, toda priznati moramo, da le redko lahko slišimo zapeti tako doživeto. Doživeta pa je ta pesem še bolj, ker prihaja tudi iz zamejstva, kjer tudi pesem drži pokoncu naše slovenstvo in mu daje moči, da vedno znova dokazuje, da so in bodo ostali Slovenci. Povprašali smo goste, kaj jim pomeni takole srečanje. Ing. Peter Kuhar, aik Slovenske« društva ZARJA Železa* K* la: »Srečamo se vedno kot** prijatelji. Pesem nas druti** čuje, pomaga premagovati ve, ovire, ki jih nam Koro*««« ne manjka. Če bi ne hudi t» lepe pesmi, bi morda že U*n Tako pa nas prav zaradi u spoštujejo tudi Nemci. Po wa svojih močeh si prizadevamo a dobro sosedstvo, za mir in sohtjf v deželi. Slovenska mati, ki je dala življenja na Kc pred 1.200 leti, nam je slovenske pesmi. Ohraniti mo in moramo besedo in slovenske matere.« Franc Baškovič, pevovodia moškega zbora »Bratov Mi- lavcev« Brežice: »Veliko nam pomeni takole srečanje in komaj čakamo, da nas pokliče gostitelj, ki je na vrsti. Veseli smo, ko se spet najdemo, da slišimo drug drugega, ocenimo, koliko smo napredovali v zadnjem letu. Moram reči, da kvaliteta iz leta v leto r Šestnajsto leto že vodim z. poleg tega pa pet let vodim te en moški zbor in še oktet povrhu. Pesem mi pomeni vse. Kar ne moreš povedati z besedami, poveš s pesmijo. Vse, kar imaš v sebi, kar ti leži na duši, lahko izraziš s pesmijo. Zadovoljni smo z današnjim nastopom v Stražišču. prihodnje, 10. jubilejno srečanje, pa bomo gostili mi, Brežicam > Jožef čuk, predsednik pevskega zbora Vasilij Mirt ti Prošeka pri Trstu: »P esern hm v življenju veliko pomeni. Dw-inštirideset let že pojem Sieca in ponosni smo, da lahko pridemo na takšnole srečanje, da vidisa, da smo še živi, da znamo še lepše zapeti in da nam ljudje, ki ljubijo in spoštujejo slovensko pest* sledijo iz dvorane v dvoru* Srečni smo, da pridemo pet i vam, kajti ta dežela je v nakk srcih naša domovina.« D.Dolenc