teto VI., št. 226. PoSInlna pfaSana v gotovfn!. V UubOani, v soboto 7. ©Ect^br® 1922, P@s*sm. it. 1 Din. HflPREJ Glasil© S©s$aSisSifK© stranke Jugaslaviie. es&gg Anketa glede pravilnika k zakonu o zaščiti delavstva. ^ Da je bilo delavstvo zakona o zaščiti delavstva nujno potrebno, je jasno. Isto ^akor je bil ta zakon za delavstvo nujno Potreben je. važna k zakonu pripadajoča zvršilna uredba, potom katere se imajo posamezni paragrafi cit. zakona, izvrše-2^ !-P° tem zakonu ima vlada nalog, da ^asiisi tekom 6 mesecev po razglasitvi 2^,a zakona vse. potom tega zakona pri-?a (delodajalce in delojemalce njih or- Q}zacije in zbornice). Na podlagi zasli-i,, k oa izdelati potrebni pravilnik oz. Vrsilno uredbo. aln Ukrajinska uprava oddelek za soci-t m v Ljubljani .je sklical za 3. form ?.n^et0, katere namen je bil, končno nrvr predloge o kategoriziranju lavif v sm's^u § 6 zakona o zaščiti delim -a’ ter 0 zapiranju delavnic in regu-nju Praznikov v smislu § 13 cit. za- kon ia. dr Predsedoval višji komisar • virak ki je navzočim obrazložil na- nen ankete. obrtni' zavzel stališče zastopnik itne • sr0SD- Franketti. ki je izjavil v uori-111- obrtništva da se naj kategorizira -Tretja na ta no«n do cp hn .smatralo za 0®ia na ta način, da se bo smatralo 2ann i . Podjetja vsa ona podjetja, ki rih ,3e,° manj nego 15 delavcev, kate-Da o? 1 čas nai bi bil 10 ur dnevno, ali 60 tedensko. Lik ^°ČnO se je tej izjavi uprl, sodr. " s^G-ifoik Delavske zbornice, kateri ie Mav listek. ^SlM GORKI J: Odgovori. r«- • • Kaj se je zgodilo s tem dobrim skun ljudstvom? Zakaj se je izpreme-v 0 v krvoločnega zmaja?« Tako me c®rasuie neka dama. ki mi piše na dragoceni, parfimiranem papirju. »Pozabili so na Kristusa in njegov onečaščen je evangelij ljubezni, iz-jpttlo je spoštovanje do ljudi« — mi tužno aznanja »plemenitaš F.« iz Sume. In Mašuje me: »Ali ste zadovoljen?« j.. »Kje pa so sadovi pridig o ljubezni, Je vpliv šole in cerkve?« — me vprašuje Bronstein iz Tambova. , Eni zmerjajo in groze s smrtjo, drugi e tožijo in stokajo, vsi so razburjeni, sem je težko pri srcu, vse nekaj muči in . s&m je tesno, ker morajo živeti v teh magičnih dneh. s , “e morem odgovarjati vsakemu po-k zato odgovarjam vsem obenem, dn šli so dnevi odplačila, gospodje, ev,i obračuna z vašo ravnodušnostjo aPram ljudstvu. Vse, kar čutite, vse, kar 95 muči ste si zaslužili. In reči vam povdarjal. da je vse delavstvo enako upravičeno. ter tudi enako potrebno socialnih dobrot, med katere spada tudi osem-urnik. Izjavil je v imenu Delavske zbornice. da je kategoriziranje neutemeljeno in delavstvu škodljivo, vsled česar je odklonil vsako tozadevno sodelovanje. Povdarjal je. da obrt ako hoče dvigniti svojo produkcijo in postati konkurence zmožna, nai začenja več misliti na zadružno gibanje, obrtne šole. vzgojo naraščaja itd. K tej zadevi se je tudi oglasil zastopnik veleindustrije gosp. Sukle ki je prav ošabno naziva! zakon o zaščiti delavstva, kot ileealen zakon. Povdarjal je da. je potrebno od strani delodajalcev napeti vse sile. da se z izvršilno naredbo nekoliko reši te?a kar ie zakon zakrivil ter se ublaži ostrina zakona. Predsednik Strokovne komisije sodr. Svetek, ie polemiziral z navedbami delodajalcev ter je lco-nečno izjavil da se popolnoma strinja z zastonnikom Delavske zbornice. Posebno je zmešal štreno obrtnikom in njih trditvam predsednik zadruge čevljarjev v Ljubljani, (tudi obrtniško podjetje samo na zadružni podlagi) ki je dokazal da je 10 urno delo obrtnikom v kvar, zato. ker delavec če hoče, v 8. urah več naredi, kakor z jezo v srcu v 10. urah. Povdarjal je, da vsa ona dela, Id se opravljajo z neko jezo v srcu ne zadovoljujejo ne delodajalca niti delojemalca. Zato je potrebno da obrtništvo ne nasprotuje osemurniku. marveč podpira to Izhaja razen pondeljka in dnevu po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopisa: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int. št. 312. Ček. rac. št. 11.959. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din, Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. stremljenje, ker je to v korist enega ka* kor drugega. Glede odpiranja in zapirania delav« nic je predlagal gosp. Franchetti nasled-. nie. naj bi se obrtniški obrati odpirali od V28 do 12 in od 1/22 do 7 zvečer. Strokov-! na komisija je zahtevala osemurni delava nik, tudi za malo obrt in je predlagala nai bi se odpirale trgovne ob 8 do 12 in ob 2 do 6. ostali obrati pa ob 7 do 12 in ob 2 pa do 5, pri ne pretrganem delu se pa naj prične delo ob 6—2 od 2 do 10 in od 10 do 6. / Predsednik zadruge pekov in kolač«, nikov gosp. Dolinar je hotel pri tej stvari neko izjemo namreč, pekovske prodaja!-« ne naj bi bile odprte od 6. ure zjutraj in do 7. ure zvečer, reci 13 ur. Zastopnik Strokovne komisije obe->. nem tudi zastopnik Osrednjega društva živilskih delavcev sodr. Meznarič, je do-? kazal, da je zahteva tega gospoda ne-: upravičena oziroma iluzorna glasom § 19 zakona o zaščiti delavstva, ki prepoveduj je nočno delo in na ta način kruh pred 7« uro sploh ni pečen. V zadevi reguliranja praznikov ie predlagala Strokovna komisija naslednje i Kot navadni delavni dnevi nai veljajo vsi kalendarski prazniki razven nedelj, 1 maja. novega Ista, velikonočnega in binko-štiieea oondeljka. vseh svetih, božšča (2 dni) in 1. december. Delo ob teh dnevih; nai bi se plačalo 100% višje nego običaj-« no. Namesto ostalih praznikov naj bi pri-: znalo delavstvo ki je že zaposleno.nad 6 mesecev v enem podjetju. 8 dnevni pla* čani dopust vsako leto ter prosti plačani morem le eno. da bi še bolj globoko, še bolj močno preživeli in razumeli to zo-perno življenje, ki ste ga sami ustvarili. Naj vam srce plašno utripa, naj vam divje sanje kale spanje, naj vas opali kakor ogeni vsa ta blaznost in okrutnost, ki se godi v naši deželi — zaslužili ste to; To vas uniči, ali pa — morda — tudi očisti nesnage in prostote. naložene na vsem, kar je morda še ostalo poštenega in zdra* vega v vaših dušah — v vaših dušah, ki ste iih napolnili z lažmi in vsakovrstnimi drugimi smetmi. — Milostiva gospa, želite H zvedeti, kaj se je zeodilo z ljudstvom? Minila ga je potrpežljivost. Dolgo je molčalo, dolgo se vklanjalo sili. ne da bi se bilo zgenilo, dolgo ie potrpežljivo nosilo na svojem hrbtu vse življenje, sedaj oa ne more več. Toda še dolgo ni odvalilo bremena, ki ste mu ga bili šiloma naložili — prehitro ste me prestrašili, milostiva gospa! — Pa zakaj — govorimo odkritosrčno —zakaj da ne bi ljudstvo bilo zmaj? Kaj ste storili, da ne bi bilo tako? Ali ste prinesli ljudstvu kai razumnega, ali ste posejali v njeerovo dušo kaj dobrega? Vse svoje življenje ste mu jemali delo. zadnjo skorjo kruha, vzeli ste mu vse. enostavno in lahko, ne da bi bili le vedeli,-da jemljete. Živeli ste. ne da bi bili kdaj vprašali, od česa — od katere sile da žit vite. Z razkošnimi oblekami ste budili za-t vist revežev in nesrečnih, kadar ste žh veli na deželi poleg mužikov. ste gledali nanje kakor na pleme nižjega rodu. Toda oni so razumeli vse. Dokaj rahločutni ljudje so to in nikakor ne slabi, ali navse-« zadnje ste jih napravili slabe. Saj je to tako enostavno: Kadar ste prirejali slav«,-nosti. pred razdedovanimi. niste mogli pričakovati hvaležnosti. Vaše petje, vaša godba ni mogla oplemeniti stradajočih.-Vaše prezirljivo, prevzetno nastopanje napram mužiku ni moglo v njegovi duši poživiti spoštovanja do vas. Kaj ste sto-.-rili zanj? Ali ste skrbeli, da bi imel ob-i čutnejše srce? Napravili ste ga okrutnega. Sploh niste mislili na to. Mužik vam je bil igrača. Včasi ste se z njim pozaba* vali kakor s kakšnim divjakom, toda nik« dar niste v njem videli človeka. Kakšert čudež, da se vam zdi zmaj? Milostiva gospa! Vaše vprašanje kaže ne le. da ne poznate življenja, ampak v njem ie tudi hinavščina grešnika, ki ču* ti, da je grešil, pa vendar še noče odkril tosrcno priznati svojih grehov. popoldan pred velikonočnimi in božičnimi prazniki. Iziava ing. Šukleta je temu odločna nasprotovala. Zastopniki zasebnih nameščencev, trgovskih nastavljencev. Narodne socialne strokovne zveze, kakor tudi zastopniki jugoslovanske strokovne zveze so se popolnoma strinjali z izjavami zastopnikov .Strokovne komisije in Delavske zbornice. Edno izoremembo katero so predlagali i zastopniki Jug. strok, zveze je bila ta, da so zahtevali praznovanje namesto 3.'decembra. na rešno telo in vnebohod S Anketa je pokazala kako napačno pojmujejo delodajalci vsako najmanjšo zahtevo delavcev, dede dopusta smo že toliko govorili in pisali, tar dokazovali, da tudi podjetnikom koristi, če se delavec vsaj enkrat na leto pošteno spočije Pa vendar podjetniki niso pokazali o stvari niti najmanjšega razumevanja. Sploh čaka našo socialno politiko še mnogo zaprek, ki jih bomo le z dobrimi organizacijami premagali. ;n@ vesti. + Zagrebško državno pravdništvo ie zaplenilo Radičev koledar »Božičnico«, ki ga je izdala njegova knjigarna. Tiskala ga je v 250.000 izvodih. Državno pravdništvo ga je zaplenilo zaradi »protidržav-ne tendence«. + Kraljeviču Juriju so zadnjikrat stavil; ultimatum. Ce se zdaj ne bo pokoril »dvorskim Statutom«, ga bodo proglasili za navadnega državljana. To se reče. da ga bodo najbrže internirali ali pa poslali v inozemstvo. To kazen nekateri bclgraj-sk; vladni listi že z gotovostjo napovedujejo. -r Albanski pravoslavni kongres le proglasil neodvisnost albanske pravoslavne cerkve. Konferenca v Mudaniji je zelo otežkočena. ker nočejo popustiti niti zavezniki niti Turki. + V Smirni je Kemal paša zbral nad 100.000 mož, s katerimi bo napadel Angleže, če se ne bo dosegel sporazum na konferenci v Mudaniji. + V Brnu so aretirali več častnikov češkoslovaške armade ker so vzdrževali protidržavne zveze z inozemstvom. Vedeli ste. kako živi mužik — ni mogoče da ne bi bili vedeli. Človek, ki je bil tepen, se maščuje prej ali slej. Človek, za katerega nismo imeli sočutja, ne pozna sočutja, to ie jasno. Da še več — to je pravično. Saj me razumete: Strašno ni to. da tepemo, ampak to, da ne gre brez tepeža. Ni grozno, da nimamo sočutja, ampak to. da ga ne moremo imeti. Kako morete iskati sočutja v srcu, v katero ste Posejali sovraštvo? Milostiva gospa! V Kijevu je dobro rusko ljudstvo vrglo veleindustrijalca Brodskem skupaj z guvernanto, skozi okno na cestni hodnik, toda kanarček v kletki je ostal nedotaknjen. Razmišljajte vendar o tem. Rumeni kanarček je zbudil nekaj kakor sočutje toda človek je bil vržen skozi okno. Gotovo je bilo tukaj sočutje, toda kakor se zdi. ga človek ni j.- to grozno, to je tragično. Milostiva gospa, ali st,: tudi prepričani, da imate pravico zalit svati od človeka, da postoon napram vam kakor človeku, ko ste san vse svoje življenje postopali z njim bre*. sočutja, brez usmiljenja in niste v njem videli enakovrednega b'tja? (Konec prih.) ~r Češkoslovaška vlada ie odstopila. Vlado je sestavil ministrski predsednik Svehla ki pripada agrarni stranki. + V Varšavi zboruje konferenca generalnih štabov Poljske, Finske. Estonije, Latvije in Rumunije. Ta konferenca je predpriprava za razorožitveno konferenco v Moskvi. + Amsterdamska strokovna internacionala. v kateri je organiziranih 25 milijonov delavcev, ie izdala proglas, iz katerega posnemamo, da se bo vršil od 10. oktobra do 15. decembra svetovni kongres za mir. + Švedska socialistična stranka je sklenila pozvati komuniste k pregovorom zedinjenja socialistov s komunisti. Pojasnilo. V Št. Peterski vojašnici sem bil dne 12. julija t. 1. pri posvetovalni komisiji. Rekli so mi. da me sploh ne sprejmejo več v invalidski dom čeravno sem 100% vojni invalid in dela nezmožen. Dokazal sem s pričami, da se nisem pregrešil proti invalidskemu zakonu, g. dr. Goršič pa se ie vseeno srdii name in mi povedal., da sem zgubil pravico do zdraviliškega doma._ Slično se je zgodilo že marsikateremu invalidu. Gospoda naj Pazi da ji ne odklenka, ker tedai bo imela kosilo, kakoršno imam zdaj iaz. Enake hvale je vreden tudi dr. Mlinar in ž njim še več drugih gospodov. — Iv. Grobe I j š e k. volni invalid. jugosl. študentska zadruga v Berlinu nam je poslala sledeči dopis: Študenti, ki pridejo letos na študij v Nemčijo, naj javijo takoj svoje tamkajšnje naslove centralnemu zastopstvu jug. akademikov v Nemčiji: Jugoslovenska študentska zadruga, Berlin, Charlottenburg 2, Groh-manstr. 15. Obenem se obveščajo tovariši, tehniki, da se je »zadrugi« posrečilo z intervencijo pr, prosvetnem ministrstvu, doseči, da se število jugosl. tehnikov na pruskih visokih šolah poviša od določenega števila 150 na 250. Vsled tega so rektorati obljubili, da vzamejo že odbite prošnje za sprejm na tehniko, še enkrat piošnje za sprejem na tehniko, še enkrat v pretres. Imajo torej tovariši še vedno upanje, da bodo kljub prenapolnjenosti še vseeno sprejeti; ako že ne za Charlottenburg pa na eno izmed ostalih pruskih tehnik. — Jugoslovenska Studenska zadruga, Berlin. Vojaški biaoklji med prebivalstvom. Prejeli smo sledeči dopis: Ministrstvo za vojno in mornarico ie sporočilo da se nahaja med prebivalstvom še večje število vojaških daljnogledov zlasti sistema »Zeis«. ki jih je pustila na r.ašem ozemlju avstro-ogrska vojska o priliki svojega urnika leta 191 S. Vsi ti daljnogledi pripadajo kot vojni plen državi in predstavljajo njeno izključno lastnino. Kdor si ie kakorkoli samolastno nrisvoi.il kak tak daljnogled. ga mora oddati najbližji vojaški komandi ali orožniški postaji, ki mu bo prejem potrdila. Ako bi se tudi po tem razglasu našel pri kom kak vojaški daljnogled za katdrcga bi posestniki ne mogli dokazati, da so iih nabavili za svojo lastno potribo še pred vojsko, odnosno se izkazati z nakaznico gospodarske komisije za stvarno demobilizacijo za dotični daljnogled, se bodo talci daljnogledi odvzeli, proti dotičnim osebam pa se bo Postopalo kakor z zatajevala državne imovine. Za zgradbo doma slepih odraslih hi decc je daroval trgovec .{osip Selan v Laškem svoto looo K. Srčna hvala. Slovensko srce postavi čimprčje lastno stre- ho najbednejšim med bednimi 1 Y i žalostnih urah ne zabi svojih P ^ • Direkcija oošte in telegrafa R i a novi »Imenik telefonskih naročnikov telefonskih uradov v Sloveniji«. . ^ odda interesentom proti plačilu n . stroškov, t. j. 7 Din za izvod. V in Mariboru ga prodajata tamošnj K pošti. Nadalie ga prodajajo P°st^. h ta' Celje. Krani Ljutomer. Murska booo Ptuj in Tržič. Interesenti v drugih kraju, naj naroče imenik naravnost pri e matu direkcije pošte in telegrafa v Na Angleškem gradijo nove tanke ki prevozijo na uro 40 km po' . kem terenu. S seboj lahko vozijo po , 50 mož. Poleg tankov gradijo nova je • ki bodo nosila posadke 20—30 n1?.2' ge za vero. dom. cesarja — revni sloji pa koščka kruha nimajo! Ljubljana. Shod v »Mestnem domu«. V 5. t. m. se je vršil v ljubljanskem y> 0 nem domu« shod naše stranke, o ka bomo prinesli poročilo v prihodnji vilki. Celje. _ Bi bilo smešno, če ne bi bilo 0 no. »Jutro« z dne 4. oktobra Prm*Lrnost tico, da preti okoliški občini ne ^ gerenlstva, ker seje občinskega s.pg ter radi sabotaže pristašev SLS in J ^adi NSS niso sklepčne, in to ba^ .xne re-strankarskega postopanja socialllS ^ sa-lativne večine. Gospodje povejte svrbo mo en slučaj, ki bi ga mi štoru'i zrnj, strankarske koristi! Ali nismo m nega rorn edino le pred očmi koristi g pa5 občinskega gospodarstva? GosP*gLe pe-najbrže mislijo, da je kritika P,.^. M1 zrelosti že tudi strankarska P° STf’ bi razumeli sabotažo reakcionar prl-ampak nikakor ne moremo ^ in Vx\ stašev onih strank, ki še zmir°oredni an vsaki priliki naglašajo, da so Lotevat6’ pa celo socialistični. Od nas ^ resda bi vas morali za kritiko, ki 3 ve' nična prositi za oproščenje. vi ^reb10 ste, da mi tega ne bomo in n ^nog0 storiti; mnenja smo, da bo P£ premalo odkritosrčnih besed, vati> da trebno še vse bolj jasno pripov pa bo ljudstvo vedelo, pri čem, r0%ea obse bomo razumeli: od nas m °“„vedain0! stoj občinskega sveta. Mi se preJ da nas čaka še ogromno del°» h *e vab1 ko slej moralo biti izvršeno. Nm ^ nas manjka čut odgovornosti za a L^tvo?1 vse skupaj čaka in katero z S . veh-nikakor ne bo rešeno. Pri stvarj pred kopoteznih ciljev, ki jih imamo pr0tne seboj, pričakujemo tudi od mislhf’ strani dobre in zdrave kritike. jp0 cA' da bo z vašim postopanjem za stranjen korak, ki po naravne ^o- mesta in okoliške občine prej k ^ ra priti, da se obe občine zdlll7o T°' veliko gospodarsko močno ouc '^gine raj, gospodje občinski odborniki ^ se okolice Celje; Vi boste odgov ’ gtopil1 ne bo moglo delati. Mi pa , kdo pred ljudstvo in mu bomo raz[ar ’ je kriv posledic, ki lahko nasta j_e^nila Firndrat! Najprej se ie tud1 »Nova Doba«, sedaj se je pa sp afer.e-' »Jutro«, referent za žive in m%{vari. k1 »Jutro« brani po »Jutrovsko« ;aSno P°' škodijo Jutrovi deželi. Mi sm° i da se vedali, da je krivda na župan. ^ pre-taki slučaji dogaiajo. Mi ne bom a]TlPak klicovali. kakor »Jutro« zahtev - i^aKu]e; bomo govorili, kakor šoVca. saJ Mi nočemo napadati g. dr. m* eflb te on posten, ampak župana moramo prileti, ker take stvari niso za požreti in so vprašanja, katera ljudje ne slišijo radi. Firndrat ie imel 50 kron mesečne plače. Sedaj pa študirajte g. »Jutrovci«. kako je mogel živeti — ob česnu pa kruhu! Pri Wo£gu je jemal, če pa bi imel toliko plače, kakor »Jutrov« glavni urednik, ne bi goljufal, ne bi se obesil, in bi župana tudi ne napadali ker nazadnje nimamo ničesar od tega. Župan pa bi se moral brigat' za svoje uslužbence! Zato smo ga napadli. In ga še bomo. Občinskih odjetij Do dveh letih še ni pregledal! Dr. Hrašo-vec ie nedolžen, a župan je kriv. zato ne bomo molčali. Nadprodukcija človeške moči. »Nova Doba« je prinesla Statistični pregled o obrtnih, zadrugah io njenih članih, ki so včlanjeni v celjskem tajništvu obrtnih zadrug. Ker je ta statistika pomembna za nas. jo priobčujemo: Krojači: 136 moj-srov. 43 pomočnikov in 134 vajencev. Peki; 104 mojstri. 50 pomočnikov. 122 vajencev. Mizarji: 135 mojstrov. 56 pomočnikov. 82 vajencev. Čevljarji: *04 mojstri, 36 pomočnikov, 85 vaincev. Mesarji- 103 mojstri. 25 pomo 'rukov, ^2 vajencev. Kovinarji: 120 mojstrov, pomočnikov. 152 vajencev (pri Re-Deku samem jih je preko 20). Skupaj 702 jflojstra 320 pomočnikov in 627 vajencev, j er ,Pa je raznih vajencev še 51, zraste ftevilka na 678. Celjski strokovnjak pa le rekel, ko je čital te številke: »Da so te .vilke vajencev previsoke, je vsakomur lasno, posebno, če vzamemo v pretres, da znaša učna doba 4 leta. To pomeni vsake leta 678 pomočnikov več, zaposlenih je a samo 320. Potemtakem iih ostane let-0 358 brezposelnih, če vsi zaposleni od-staft10 v 4 'eti'h. Umrje jih pa niti pol od-n , a ne. Od vseh strok jih ostane brez letih 7 4 lctih 67 milijonov av. kron. Nadalje je udeležena iPn podjetju zdravilnih zelišč »Medica« m pri tovarni kemično - farmacevtičnih .produktov »Sanaho«. .... 3. Štajerske tovarne vozil, ki jo je ustanovila dežela Štajerska in občina Oraz. Popravljajo avtomobile, prevažajo tovore, izdelujejo sode in motocikle. Cisti dobiček znaša 3 milijone av. kron. n * 4' družba perila in obleke. Ustanovitelj: država in velenakupovaino ustvo. Osnovna glavnica 15 milijonov jjsv. kron. Sedaj je ta družba vodilno podjetje v avstrijski tekstilni industriji. Y fCasu najhujše krize je zaposljevala to-ivarae, ki niso obratovale. Ustvarila si je svojo lastno tkalnico bombaža in preskr-državo in lastne občine, med temi i™d* Uunaj, s suknom za uniforme; za 20/o ceneje kot v prostem prometu preskrbuje delavske organizacije s suknom. Cisti dobiček 3 in pol milijonov av. kron. 5. »Gesika«, skupnogospodarsko podjetje za selilce in za stavbinsko gradivo. Ustanovili so to podjetje država, mesto Dunaj ter glavna zveza za selilce z glavnico 60 milijonov av. kron. Ta ustanova ie zelo ugodna za selilce, ker fih osvobo- ‘Juje lafctiosf sfa^eniH’ podjeTniKov, katerih je znano, da so najhujši izkorišče- ! vaici. L reja organizacije selilcev zlasti pri nakupu ter prihranjuje državi in komunalnemu skladu selilcev več sto milijonov na leto. ki se uporabljajo za zgradbe stanovanj. Blagovni račun se zvišuje od meseca do meseca. Preskrbuje sedaj tudi mesta in mestne zgradbe z gradivom m se udeležuje pri dunajskih lesnih podjetjih kot dr. z. om. zav. skupnogospodar-skega značaja. 6. »Avstrijska podjetja«, ki so največji in najbolj smeh eksperiment. Pred in med vojno je bilo to podjetje največja topniška delavnica. Danes izdeluje stroje, lovsko orožje, vozove, pohištvo itd. To podjetje je osnovala država z 450 milijoni av. kron. Vsled uprav j maškega delovanja voditeljev in predvsem delavcev ter kljub neugodnim razmeram je imelo čistega dobička 55 milijonov av. kron. Sedaj ima 3225 delavcev in nameščencev, Za odjemalce ima državo ,več večjih ter manjših občin, selilce, konsumna društva itd. Udeležuje se pri celi vrsti podjetij, ki jih je deloma samo ustanovilo. Ima tud: svoje zastopnike v upravi konkurenčnih podjetij, med temi tudi v tovarnah v VVollersdorfu, ki je last berlinske A. E. G. To podjetje je največji triumf avstrijskega skupnega gospodarstva, ker se je moralo boriti s sovraštvom zasebnih industrijcev in bank. Obenem pa je najsijajnejši dokaz za možnost socialistične produkcije. 7. V zadnjem času so tudi bivšo tovarno letal Fischamend pretvorili v skupnogospodarsko podjetje, ki ga je osnovala država s 100 milijoni delniške glavnice. Tam je tudi tovarna vozov, tovarna tehtnic, tovarna sukna in tovarna motornih čolnov. Snujejo tudi steklarno. Druga podjetja so: 8. Podjetja za izrabljen je vodnih sil v Blumauu in 9. Lesna trgovina. / "DruBe slcuptiogospojarslcega 2na&-ja so še: Cinkarne in bakrarne s dobičkom 23 in pol milijonov av. Kron, usnjarne, dunajska lesna podjetja m mične tovarne v SoUenauu. Končno so še ustvarili organiz J _ zadružnem socialističnem smislu: ... binsko zadrugo, ki obsega or^m^irU_ selilcev in malih vrtnarjev in ki Je žena z »Orundsteinom«, Pr0^uktl™°lt drugo stavbinskih delavcev in z orn« no »Gesiko«. Sedaj ima 250.000 član » skrbi za zgradbo stanovanj po mzKi^ in ureja sistematično zgradbo sJa?° selilcev. Tu se pripravlja socializ stanovanj. Posebno velikega pomena P je organično združenje različnih binskih panog kakor n. pr. dobava P gradiva, trgovina z gradivom,_ dovolj za zgradbe, stavbinske organizacije, jem stanovanj, oprema stanovanj ito« _ Odgovorni urednik: Anton PodbevSek-Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. S Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani- _ Iščem mesta kot v kakem večjem podjetju. Sem pop " noma vešč v manufakturni, šP.e,ce“j in železninski stroki. Znam prido!D odjemalce. Sedaj sem nameščen v v J trgovini mešane stroke kot Pos'oV?ii'.« Naslov pod .uljuden in zanesij poštno ležeče Litija. wm~ SUKNQ za promenadne in športne obl®k® v bogati izbiri g po najmiijih cenah Pr* ■ A. & E. Skabernf 1 Ljubljana, Mostni " Med, pajamčeno pristen, točen ima na prodaj sodrug v manjši ■množini 1 kg po K 130, v večji 3P& po E 120. Naslov v upravi našega lista. PERILO ca dame, gospode in deco, oprema za novoro^anike najceneje pri: 'MmSinkovič nasi. K. SOSS, Ljubljana, Mestni trg 19. D**glavnica K SO,000.000. Rezerve Okroglo K 45,000.000-—. Sprejema vioge na knii-žice in tekoži račun proti ugodnemu obrestovanju. Prodaja sretk razredne loterija. Kupuje in prodaja vse vrata vrednoatnih papirjev, financira erarične dobave in dovoljuje — vsakovrstno kredite. —. 9 Prometni zavod za premog d. d. v Ljubija01 prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava la cehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog, črni premog in jajčne brikete. Naslov: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva c. 15-fl* Brzojavni naslov: Bank«. Telefon št. 261 v Ljubljani. Podružnice: Splitu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Ptuju in Brez icah*