PRIMORSKI DNEVNIK
^knins
»na plačana v gotovini /'i	fffrk 1*
Poslale I gruppo	CII čl £>U IlT
Leto XXIII. St. 45 (6629)
TRST, četrtek, 23. februarja 1967,
PO DOLGOTRAJNEM PRITISKU VOJSKE
Suhartu
Sukamo prepustil vso oblast gen. a simbolično ostane še vedno predsednik
V svoji izjavi poziva Sukamo prebivalstvo na enotnost in naj podpira Suharta - Suharto je izjavil, da bodo politične probleme rešili z ustavnimi sredstvi - Izredni varnostni ukrepi v Džakarti
M Džakarta, 22. — Radio Džakarta je javil, da je predsed-Sukamo podpisal dokument, s katerim prepušča vso ob-generalu Suhartu.
o Dokument je prebral časnikarjem minister za informacije. Ukarno izjavlja, da prepušča oblast predsedstva, «potem ko
izgotovil sedanji sporu, in po-• 111 ko je ugotovil, da je tre-
spor rešiti v korist ljud-Va. naroda in državen. Nato r.avi, da je z današnjim dnem Siiv?ustil svojo oblast generalu ."nartu. Sukamo dodaja. da se
L ® tem sklepom prilagodil «du-tega, kar je odredil ljudski v?bgres», toda «ne da bi škodo-duhu in vsebini ustave iz ta 1945», ki ga je imenovala
ta
Prvega predsednika indone-
jfke republike.
,v dokumentu je rečeno med dru-liuH1 ''Pozivam vse indonezijsko idstvo, voditelje skupnosti, vse «ie vlade in vse oborožene sile {JjJjUlike, naj ohranijo enotnost in
i0 atl'3o revolucijo ter naj podpira-di 8enerala Suharta pri izpolnjeva-v" njegovih nalog. Sporočam to z j,a,n čutom odgovornosti do ljud-„Va in kongresa. Naj bi Bog bla-si°vil indonezijsko ljudstvo, da bi , ‘Varilo pravično in srečno druž-1 *d bi temeljila na «pančasili».
V dokumentu je tudi rečeno, da bo general Suharto «poročal predsedniku o izvedbi prenosa oblasti, vsakikrat ko bo imel to za umestno*. Ugotavlja se, da Sukamo ne pravi jasno, da zapušča mesto predsednika, na katerem je nepretrgoma od leta 1945 in na katero je bil izvoljen maja 1963 kot dosmrtni predsednik. Ugotavlja se, da dokument, ki ga je podpisal Sukamo, nosi datum 20. februarja in da je začel veljati tega dne.
Danes so pred objavo dokumenta sprejeli izredne varnostne ukrepe. Vsa posadka v prestolnici je bila v pripravljenosti. Po ulicah so krožila vozila, polna vojakov, predsedniško palačo pa „o močno zastražili.
Danes je Suharto sprejel posamezne poveljnike vojske, katerim je poročal o nadaljnjem razvoju. Na seji je govoril o uspehih svoje vlade v zadnjih šestih mesecih in je dejal, da je glavna naloga vojske varovati ideologijo države. Pripom-
""iiiiiiuu,n,n,,,mm.....
VOJNA V VIETNAMU
General Gavin svari pred stopnjevanjem
Ameriška vojska in letala stalno kršijo kamboško ozemlje
JjjASHlNGTON, 22. — Bivši ame-■ Poslanik v Franciji general Ga-
vfo . *	_ _
ml ■k v senatnem zunanjepolitičnem svaril pred nadaljnjim širje-<ia k- v*etnamske vojne. Izjavil je, - 1)1 obširen napad na Severni Viet-
Ha u
Ite mi zelo nevaren. Izjavil je da-
da
JU., "a se ZDA lahko pogajajo s 2«*>inhorn, ker so razlogi za dom-L°- da je sedaj Hošiminh «osvo-kitajskega pritiska*. Množič-
& "Poraba ameriške vojaške sile bi ^edbo Hanoja in Hajfonga pa
sujfa zelo nevarna, ter «bi vzpo-«-.v"a enotnost Kitajcev in bi jih
pijPfavila do tega, da naglo nasto-
• Zatn Ha roči in £*pvprni
Ha' ' zato da rešijo Severni Viet-Zatem je Gavin izjavil, da
.Potreb n
politična
rešitev. Glede
m
je j ,ardiranja Severnega Vietnama s 'Slavil', da je «to ustavilo dotok lo eVera proti jugu, toda je izzva-»"'"'ažnost narodov vsega sveta*.
novembra 1963 napravil izlet z avtomobilom v Teksas z dvema prijateljema. Ko se je vrnil v New Orleans, so ga zaslišali na javnem tožilstvu. Lanskega novembra so ga znova zaslišali v istem uradu. Izjavil je tudi, da so ga označili kot pilota letala, ki je bilo pripravljeno za beg v okviru načrta za umor Kennedyja.
Malagodi in Vatikan
b^^iški predstavnik v OZN Gold-iv, je pred odhodom v jugovzhod-
>>0 a .. Pred odhodom v jugovznoa-Hjj^ijo ponovil, da so «vrata za j, v Vietnamu odprta*. Pri tem ^Ponovil že vse znane ameriške "šta 'n trditve, da Severni Viet-y "e kaže volje do miru.
0jv kužnem Vietnamu je skupina
h, ,:"Odilnf> vnialfB nrpteklo noč na-
(H,?Podilne vojske preteklo noč na O 4 ameriške tanke, ki so se brodili s tem, da so streljali
ju sgQna drugega. Na istem področ-
kra, enote osvobodilne vojske dva-ji ^ 'bočno obstreljevale z možnar hotg toPovi oddelek ameriške pe V’ki je utrpela «težke» izgube. vl^j Hanoju je severnovietnamska tešijo objavila izjavo, s katero pro-ske‘ra Proti nenehni kršitvi letal-Prostora in kamboškega o-Hib9 -P° ameriških letalih in vo-
VijUjL Hkrati protestira zaradi šte-
ik . H	• IfnmUnnlrnrtn /vin m 1 TO
ib l' kršitev kamboškega ozemlja IbjjvJPboških teritorialnih voda po vojakih. Kamboška 4'skovna ja (jvlja je danes javila, da sta bite Kambodžana ubita, drugi tri-'anjeni, ko je neka mešana Siri o-vietnamska vojaška enota abik - 600 metrov v notranjost “Oškega ozemlja.
*Htz Erler umrl
«&»»». 22.
zz. — Predsednik soclal-•b J"atske skupine v Bundestagu 8ke „Prf-dsfdnik soclaldemokrat-Sri tranke Fritz Erler je danes i«t. Po dolgi bolezni. Imel je 53 Socialdemokratska parlamentih,; skupina Je imela danes -h« ,(*esto».._...<. -...-
Po pjestagu posebno sejo, posveče-J Novemu spominu.
S
RIM, 22. — Voditelj liberalcev Malagodi, ki je pred kratkim v parlamentu omenil vmešavanje Vatikana v italijansko politiko, je danes odgovoril na kritike vatikanskega glasila, da je bila njegova izjava povsem v skladu s papeževim intervjujem v predlanskem oktobru za «Cor-riere della Sera*. Glede vmešavanja Vatikana pa je dejal, da se to vmešavanje lahko u g/, to vi na podlagi pisanja samega vatikanskega glasila, ki polemizira okrog levega centra že od januarja 1960. Vatikansko glasilo je tudi zavzemalo stali šča do Kennedyjeve izvolitve in do parlamentarnih volitev v Italiji, ter je dajalo smernice zlasti za volitve v juniju 1962 in v marcu 1963. Scel-bo je pozivalo, naj glasuje za Mora. Fanfanija pa, naj uboga vodstvo svoje stranke pri volitvah predsed nika republike.
KAIRO, 22. — Tiskovna agencija Srednjega vzhoda poroča, da so od krili imperialistični reakcionarni načrt* za zrušitev iraške vlade. A-gencija pravi, da so zaroto organizirali mednarodna družba za petrolej, saudski kralj Fejsal in jordanski kralj Husein.
nil je, da bodo politični problemi v državi rešeni z ustavnimi sredstvi, in je pozval, naj se ne uporabi sila, da se doseže ta smoter. Zaključil je, da namerava še vedno sklicati zasedanje kongresa 7. marca.
Zvedelo se je, da je general Suharto sklical včeraj svoje glavne sodelavce za vsak primer. Sestal se je tudi s Sukarnom, kateremu je predlagal kompromisno rešitev. Sukamo je predlagal, naj bi se izvršna oblast prenesla na Suharta «dan za dnem«, tako da bi mu Suharto od časa do časa poročal o svojih sklepih In Sukamo bi obdržal mesto državnega poglavarja. Suharto je baje zavrnil ta predlog in je izjavil, da je odločen nastopiti z vojsko, da uveljavi vsako odločitev kongresa, pa naj gre za odstavitev predsednika, za njegovo postavitev pred sodišče ali pa za imenovanje začasnega predsednika.
Sukamo je govoril tudi po radiu in ponovil, da se je odločil za prenos svojih oblasti na generala Suharta, potem ko je prišel do spoznanja, da je potrebno takoj napraviti konec sedanjemu političnemu sporu v Indoneziji za varnost ljudstva v celoti. Dodal je, da bo general Suharto predložil predsedniku poročilo o izvajanju prenosa oblasti vsakikrat, ko se mu bo zdelo potrebno.
Nocoj so v Džakarti pojasnili, da je Sukamo sicer prenesel svojo oblast na generala Suharta, toda bo ustavno ostal predsednik republike. Na tiskovni konferenci je minister Diah izjavil, da bo general Suharto v kratkem podrobneje poročal o stanju.
Pomočnik poveljnika vojske general Alamsiah je nocoj izjavil, da je Sukamo «še vedno predsednik kot simbol, toda brez vsake oblasti*. Tudi opazovalci so mnenja, da je Sukamo še predsednik samo po imenu, in da mu bo tudi ta zadnji simbol v kratkem odvzet. Ni izključeno, da ga bo posvetovalni kongres na svojem zasedanju 7. marca popolnoma razrešil vseh funkcij. V tem primeru bi bil general Suharto njegov naslednik Opazovalci niso mnenja, da bodo Sukarna poklicali pred vojaško sodišče zaradi njegove pretekle politike, ker bi to zapletlo tudi druge osebe, ki so še vedno na visokih položajih.
Sukamo se je rodil 16. junija 1901 z imenom Ahmed Sukamo v neki vasi na vzhodnem delu Jave. Oče je bil Javanec, mati pa z Balija. že mlad je vstopil v nacionalistična gibanja v tedanji holandski Vzhodni Indiji, zaradi česar je bil večkrat v zaporu. Prvikrat leta 1930, zatem pa večkrat do druge svetovne vojne. Ko je ob prihodu Japoncev na Sumatro prišel Iz zapora, je zavzel stališče, ki je izzvalo ob koncu vojne številne kritike. Vendar mu je uspelo uveljaviti se nad drugimi nacionalističnimi voditelji in je postal voditelj velikega otočja (deset tisoč otokov), kjer prebivajo sedaj 103 milijoni ljudi, ko je Indonezija postala neodvisna po 4 letih osvobodilne vojne in pogajanj s Holandci, še Istega leta je bil Izvoljen za predsednika republike.
Leta 1955 je sklical v Bandungu prvo afriško-Azijsko konferenco. Tedaj sta bila drug ob drugem s tedanjim Indijskim voditeljem Nehrujem, čeprav je ta bil drugačnih pogledov. V poznejših letih mu je uspelo doseči, da so Holandci zar pustili Irian (Zahodna Nova Gvineja), ki je bil zadnje ozemlje bivše Vzhodne Indije, ki ga je še u-
pravljala Holandska. Pozneje je organiziral kampanjo proti malezijski federaciji. V okviru te kampanje je Indonezija izstopila iz OZN, ko je bila Malezija sprejeta v to organizacijo. Vodil je politiko nevezanosti in se je udeležil konferenc nevezanih držav. Vendar pa je na zadnji konferenci nevezanih držav zavzel povsem ((kitajsko stališče«. Petnajst let mu je uspelo ohraniti ravnotežje med močno Kitajcem naklonjeno komunistično stranko in vojsko, ki jo je podpirala druga močna stranka, t. j. muslimanska. Oktobra 1965 pa je ta sistem propadel zaradi poskusa državnega udara. Tedaj je vojska prevladala in je polagoma potisnila Sukarna v ozadje. Februarja 1966 je Sukar-no nenadoma odstavil generala Na. sutiona, ki je preprečil državni u-dar. Toda naslednjega meseca je bil prisiljen prepustiti del svoje oblasti generalu Suhartu, ki je kmalu postal najmočnejši človek v državi. Od tedaj se je Sukamo še dalje boril, da bi zopet uveljavil svojo oblast, toda polagoma je vojska okrepila svoje položaje in ga pri-
silila na nadaljnji korak na poti dokončne odstranitve.
General Suharto se je rodil februarja 1921 v kmečki družini. Znan je kot odločen antikomunist. Je predsednik vlade, oziroma predsednik vladnega predsedstva od julija 1966. Postal je vidna osebnost takoj po neuspelem državnem udaru leta 1965, ko je bil imenovan za ministra oboroženih sil in za načelnika glavnega štaba. Vojski pripada že od svojega 19. leta. Bil je častnik v indonezijski vojski, ki so jo leta 1943 ustanovili Japonci. Ude-ležil se je borbe proti Holandcem za osvoboditev Indonezije. Leta 1953 je vodil akcijo proti muslimanskemu uporu na Celebesu. Junija 1965 je zelo odločno in naglo nastopil proti organizatorjem državnega udara in od tedaj se je njegov položaj stalno krepil.
Jutri se bo začel proces proti bivšemu brigadnemu generalu Su-pardižu, ki je bil zapleten v poskus državnega udara. Nekateri menijo, da bo proces osvetlil vlogo, ki jo je imel Sukamo pri teh dogodkih.
DAZ0D0Ž1TVENA KONFERENCA V ŽENEVI
Nevezane države o pomanjkljivostih načrta proti širjenju jedrskega orožja
Švedska odklanja kakršna koli jamstva in jih tudi ne zahteva - Indija ugotavlja, da načrt pogodbe ne vsebuje nobenih obveznosti za jedrske države
ŽENEVA, 22. — Danes so se v Ženevi sestali predstavniki osmih nevezanih držav, ki sodelujejo v razorožitvenem odboru. Predstavniki osmih delegacij (Burma, Indija, ZAR, Nigerija, Etiopija, Brazilija, Mehika in švedska) so nocoj poudarili, da ne nameravajo ustvariti skupne
fronte v zvezi z razorožitvenimi problemi, ki so na delovnem sporedu sedanjega zasedanja. Sporočili so, da so danes govorili predvsem o vprašanju neširjenja jedrskega orožja in da so se izrekli za sklenitev zadevne pogodbe.
Po seji Je švedska delegacija objavila dokument z naslovom ((Stališče švedske o razorožitvenih vpra. šanjih«. Švedska je mnenja, da vprašanje jedrske razorožitve sestavlja celoto ukrepov, ki vsebujejo: neširjenje jedrskega orožja, prekinitev vseh jedrskih poskusov, in «zamrznjenje» jedrskega orožja. Zaradi tega je švedska mnenja, da mora biti sporazum o neširjenju ukrep prave razorožitve. Ne sme namreč biti samemu sebi namen, temveč mora predstavljati pravo razdobje v procesu jedrske razorožitve. švedski dokument poudarja, da se nadzorstvo in jamstva ne mo. rejo uveljaviti do nevtralne države, kakor je švedska. Zaradi tega je Švedska vlada mnenja, da ne more sprejeti ponudenih jamstev ali pa zahtevati taka jamstva pri uve-
ljavitvi pogodbe proti širjenju jedrskega orožja.
Indijski predstavnik je časnikarjem izjavil, da velike jedrske države niso resno zainteresirane pri jedrski razorožitvi. Po njegovem mnenju ne bi smela pogodba o neširjenju vsebovati samo določbe, da se velike države obvezujejo, da ne bodo dobavljale atomskega o-rožja državam, ki ga nimajo. Vsebovati bi morala tudi obveznost teh držav, da bodo ustavile svetovno jedrsko proizvodnjo. «Te države hočejo pogodbo, je izjavil indijski predstavnik, z obveznostmi za nejedrske države, ki pa ne vsebuje nobene obveznosti zanje.« Indija je mnenja, da mora biti pogodba učinkovita v smislu, da mora jamčiti dejansko ustavitev grožnje jedrskega orožja. Biti mora pravična, t. j. upoštevati mora objektivne potrebe vseh držav, bodisi jedrskih ali nejedrskih, če so zavarovane z vojaškimi zavezništvi proti atomskemu izsiljevanju ali ne. Poleg tega mora taka pogodba privesti do širšega razorožitvenega procesa. Zatem je indijski pred-
iiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiaimi>i*>>>>>oiiii>ii*ii>oiiiiiiii>>««iiiiiiaiiiiiiia>Mi*aMMOioi*i>oooi<*o>>*ii>a>>iai>la>iai>ia*l*ia*i*iaia*lll,iaaiaia**ii**>aaia*liaiaiaailllliaaiaa,lraaillllliaiiaaiai,iaail,1>aiataaaallliaaaiailiaillllliail,l>ll,1,alllM,l,lia,llll<,,l,,l>l>
OBDAVČENJE DOHODKOV OD DELNIC PRED SENATOM
Oprostitev disciplinskih kazni javnim nameščencem Poslanci razpravljajo o državnem proračunu
stavnik izjavil, da Indija ne misli ustvariti kakršen koli blok ali pa podpirati stališče drugih držav, kakor je Zahodna Nemčija. Indija gleda na svoje posebne interese.
V odgovoru na nekatera vpraJa-nja je indijski predstavnik poudaril, da je njegova delegacija za pogodbo proti atomskemu širjenju in je tudi pripravljena podpisati jo. Dodal pa je: «Vse je odvisno od sprememb, ki jih bodo jedrske države pripravljene vnesti v svojo pogodbo.« Predvsem bo Indija zahtevala, naj se načrt pogodbe predloži v potrebni obliki na konferenčno mizo. Pobijal je trditve britanskega delegata, češ da bi odložitev sporazuma ((obsodila svet na dvajset ali trideset let negotovega in nevarnega obstoja«. Pripomnil je, da se na nevarnost širjenja atomskega orožja opozarja že tri leta, in od tedaj niso nastale nove jedrske države.
Olajšave za prehod jugoslovanske meje
Združenje sodnikov bo v ponedeljek razpravljalo o Saragatovem govoru, s katerim se sen. Terraccini ne strinja ■ CK KPI razpravlja o beli krizi» levega centra - Vodstvo PSU obravnava Federconsorzi in druge pereče probleme
RIM, 22. — Zakonski odlok o progresivnem obdavčenju dohodkov od delnic, ki ga je včeraj sprejela vlada, je minister Scaglia predložil senatu. Glasilo PRI in njen voditelj La Mal-fa, "demokristjanski poslanec Curti, socialist Lombardi in drugi so novi zakonski predlog zelo pozitivno ocenili. Današnji U-radni list pa objavlja njegovo
besedilo, ki sestoji iz 9 členov Deveti člen določa, da bo zakonski odlok začel veljati z objavo v Uradnem listu, to je danes
Včerajšnji govor predsednika republike Saragata pa je — kot je bilo pričakovati — povzročil precej prahu. Kot smo že poročali je Saragat odločno zastopal stališče, da bi bila stavka sodnikov protiustavna. Danes je vodstvo združenja sodnikov sklicalo sejo izvršnega odbora za ponedeljek. Tajnik združenja pa je izjavil, da ne more presojati -ustavnosti morebitne stavke sodnikov, vendar pa je »treba govore predsednika republike razglabljati ne pa komentirati*. Hkrati se je zvedelo, da najvišji sodni uradniki Saragatovo stališče zagovarjajo. Generalni tajnik Zveze italijanskih sodnikov, ki je namestnik generalnega prokuratorja pri prizivnem sodišču Giovanni De Matteo, je izjavil, da »visoki sodni uradniki ne morejo stavkati* in da »to stališče zagovarjajo že več let*. S Saragatom se strinja tudi vrhovni sodni svet, ki je v tem smislu izglasoval danes posebno resolucijo. Tudi prokurator Nicola Serra iz Florence je izjavil, da se s Saragatom popolnoma strinja.
Toda predsednik komunistične
						
ZAOSTRITEV SINDIKALNIH SPOROV
Napovedana stavka pristaniščnikov Zdravniki grozijo 1 novo stavko
Nove stavke pomorščakov - Še vedno oster spor med lekarnarji in bolniškimi blagajnami
"inlii
jiv «samomor»
Uh 0W Orleans, 22. — Eno ključ-
iheflj^bnosti v preiskavi o umoru r'SžT,'in'ka Kennedyja, ki jo vodi ‘Vtis toii'ec New Orleansa Jim V so našli danes mrtvo v th,. anju. Ime mu je David Ferrie. te^oia je imel majhno družbo za vHtmJatHe letal in je bil tudi pri-

!'64vi,.a8ent- Kmalu po umoru Ken
Vsja j
bil aretiran, toda je bil kmalu po aretaciji
b
Si„ci-ia je javila, da so poleg
* UverilnašU nekaj tablet. Policija a Piskavo in pravi, da gre v 0 za samomor,
Snu aauiuiuui •
^ je b°to Je David Ferrie izjavil, "a dan umora Kennedyja, 22.
RIM, 22. — Danes se je nadaljevala v vsej Italiji stavka sodnih kanclistov in tajnikov, ki se Je bila začela včeraj in se bo zaključila jutri. Zaradi tega so odpadle skoraj vse sodne obravnave.
Predvčerajšnjim so se na sedežu Confindustrie začela pogajanja za obnovitev delovne pogodbe pristaniških delavcev. Toda delodajalci so zahtevali, naj se pogodba enostavno podaljša za eno leto brez vsakih izboljšav. Zaradi tega so se tri sindikalne organizacije posvetovale in so sklenile, da razglasijo 1. marca prvo 24-umo stavko. Poleg tega so sklenili, da od 27. februarja do 10. marca uradniki in delavci ne bodo delali nadur in ob praznikih.
Tudi sindikalne organizacije pomorščakov so po posvetovanju ob koncu druge faze stavk na ladjah skupne Finmare ugotovile, da ni nič novega glede možnosti obnovitve delovne pogodbe, in so sklenile, da bo moštvo na ladjah te skupine
(Lloyd Triestino, Italia, Adriatica in Tirrenia), ki odhajajo iz italijanskih in tujih pristanišč od 24. februarja do 12. marca, stavkalo 48 ur.
Medsindikalna zveza zdravnikov v bolnišnicah je po včerajšnjem sestanku z ministrom za zdravstvo Mariottijem sprejela na znanje ministrova zagotovila o ureditvi njihovega položaja ln je sklenila zahtevati nujen pogovor tudi z ministrom za delo Boscom skupno s predstavniki zavarovalnih ustanov, v zadnjem poskusu za mimo rešitev spora.
Medsindikalna zveza ostane še dalje v pripravljenosti in javlja že sedaj, da se bo stavka spet začela in se bo nadaljevala do skrajnosti, če se do 9. marca ne bo držala obljuba glede obljubljenega zakona, in če se ne bodo dosegli konkretni rezultati o vseh drugih spornih vprašanjih.
V zvezi spora med INAM in lekarnarji so danes javili, da bodo s
1. marcem vsi lekarnarji zahtevali od zavarovancev bolniških blagajn plačilo za zdravila in zavarovanci bodo morali nato zahtevati povračilo od bolniških blagajn. Lekarnarji pravijo, da imajo stalno ((zamrznjenih« 60 milijard lir, ker jim bolniške blagajne ne plačujejo redno računov. Vsakikrat, ko se plačilo zavleče za en mesec se avtomatično ((zamrzne« nad 20 milijard.
Tajnik CGIL posl. Mosca je v zvezi s tem Izjavil, da Je po mnenju CGIL nedopustno ukiniti neposredno izdajanje zdravil zavarovancem pri INAM. Pri tem poudarja, da posledice spora med lastniki lekarn in bolniškimi blagajnami ne smejo pasti na delavce in njihove družine. CGIL je prepričana, da se spor lahko pozitivno reši.
Minister za transporte Scalfaro se je danes ponovno pogovarjal s predstavniki vseh treh sindikatov železničarjev za rešitev številnih sporov. Ponovno se bodo sestali 1. marca.
skupine senatorjev Umberto Terra-cini je izjavil, da gre pri Saragatovem govoru za poskus revizije ustave «antelitteram». Po njegovem mnenju je Saragatovo stališče zgolj «izraz njegovega osebnega mnenja«, ki je ((dopustno, katerega pa se lahko pobija.« Zelo odločno pa o-dobrava stališče predsednika republike «Voce Repubblicanavi, glasilo PRI, ki dodaja, da velja ((opomin državnega poglavarja tudi za kancli-ste, ki so prav v teh dneh zapustili sodne palače in onemogočili uradovanje.«
V poslanski zbornici so danes obravnavali državni proračun za letošnje leto in obračun za lansko. Debate so se udeležili predstavniki skoraj vseh strank. Liberalci so za. htevali med drugim splošno davčno reformo, neodvisni poslanec Ander-lini pa je zahteval 90 milijard Ur za šolska poslopja in bolnišnice.
Senat je izglasoval danes zelo važen zakon, na podlagi katerega bodo oproščeni disciplinskih kazni vsi državni nameščenci, nameščenci javnih ustanov in vsi tisti, ki opravljajo javne funkcije in katerim so bile kazni izrečene do 31. januarja 1966. Senatorji KPI in PSIUP so se glasovanja vzdržali, čeprav se z zakonom ne strinjajo v celoti, ker so zahtevali, da se oprostitev kazni razširi tudi na vse javne nameščence, ki so bili disciplinsko kaznovani zaradi poUtičnih ali sindikalnih razlogov ter na tiste nameščence arzenalov v vsej Italiji, ki so biU odpuščeni med leti 1948 in 1956 iz istih razlogov.
Med levico in senatorji vladne koalicije je prišlo do zelo ostrega prerekanja in neki senator PSIUP je celo zahteval, naj Nennl odstopi, če ne more od vlade doseči ponovne zaposlitve omenjenih nameščencev, ki jih je okrog 2500. Toda zakon mora sedaj odobriti še poslanska zbornica.
Senator Terracini je predložil poseben zakonski predlog, na podlagi katerega bi bilo prepovedano kaditi v vseh javnih dvoranah — gledaliških in kinematografskih. O tem so danes razpravljali v komisiji za higieno ln zdravstvo, ki je načelno predlog sprejela. Tudi predstavnik vlade ni nasprotoval. Sedaj bo o predlogu razpravljala posebna podkomisija.
ZunanjepoUtdčna komisija senata je na zakonodajni stopnji odobrila danes 937,5 mihjonov Ur kot izreden prispevek ItaUje Organizaciji združenih narodov. SociaUstični senator Vittorelli je pri tem poudaril, da je ta prispevek dokaz, kako Italija ceni delovanje in važnost OZN. Komunistični senatorji so se glasovanja vzdržali.
Združeni socialisti so Imeli dva važna sestanka. Najprej se je sestalo tajništvo, nato pa še vodstvo, na katerem je Nenni najprej ko-memorlral senatorja Luiglja San-soneja, predsednika INAIL, ki je danes umrl v starosti 62 let. Nato pa je Nenni poročal o splošnih | vprašanjih, o katerih bodo v krat-
kem razpravljali na sestanku predstavnikov vseh strank levega centra. Nato je bila izvoljena tričlanska komisija za stike PSU s KD glede agrarnih vprašanj, predvsem pa glede reforme Federconsorzi in pokrajinskih kmetijskih konzorcijev. Lombardi je zelo odločno zahteval, da mora komisija o rezultatih razgovorov s KD vedno poročati vodstvu prej kot karkoli sklene. Lombardi je protestiral tudi proti sklepu parlamentarne skupine PSU v senatu, da se odobri zakon o državnih otroških vrtcih. Minister Co-rona je izrazil željo, da bi se vodstvo bolj pogostoma posvetovalo z ministri.
GioUtti pa je dejal, da si PSU ne sme delati utvar glede konkretnih rezultatov vlade, kajti sedanji razvoj kaže, da je vedno več argumentov za izstop sociaUstov iz vlade in za razpis predčasnih volitev. Poudaril je, da «mora biti glavna skrb stranke, da ponovno vzpostavi stik z ljudskimi množicami.«
Na zasedanju CK KPI pa se je nadaljevala danes diskusija o Natto-vem poročilu, med katero je govoril najprej senator Scoccimarro ter poudaril «nujnost večje enotnosti levičarskih sil na podlagi skupnega akcijskega programa.« Poslanec Na-toh pa je izjavil, da se strinja z Natto glede «bele krize« levega centra, glede »živčnosti in nezadovoljstva znotraj strank levega centra.«
Po njegovem mnenju mora KPI te elemente Izkoristiti, predvsem pa poglobiti svojo akcijo, da bi po eni strani «vdrla v medrazrednost KD, po drugi strani pa obnovila borbo proti socialdemokratski desnici«, pri čemer pa mora biti borba ((usmerjena na tiste sile, ki si resnično želijo graditi sociaUzem v ItaUji.« Jutri bo CK KPI z delom nadaljeval in Enrico Berlinguer bo prebral poročilo pod naslovom: ((Borba za mir fn svobodo v Vietnamu ter dolžnost KPI glede enotnosti mednarodnega komunističnega gibanja«.
BEOGRAD, 22. — Odbor zveznega sveta zvezne skupščine za družbeno varnost in narodno obrambo je sprejel na današnji seji načrt zakona o spremembah in dopolnilih sedanjega zakona o prehodu dr-žavne meje in gibanju v mejnem področju. S predloženimi spremembami se poenostavlja postopek za izdajanje dovoljenj za bivanje tujcev v mejnem področju. Nadzorstvo nad potniškim mejnim prome. tom se prenaša na organe notranje uprave republik. Na seji je namest. nik zveznega tajnika za notranje zadeve obvestil člane odbora, da se trenutno pripravljajo še nekateri drugi zakonski predpisi o prometu potnikov čez državno mejo. Med drugim se proučuje tudi možnost, da se ukinejo vizumi, tako da bi za odhod Jugoslovanov v inozemstvo zadostoval samo potni list brez jugoslovanskega vizuma.
Priprave za konferenco komunističnih strank
VARŠAVA, 22. — Poljska tiskovna agencija poroča, da je komisija komunističnih strank začela danes svoje pripravljalno delo za evropsko konferenco komunističnih partij o vprašanju evropske varnosti. Pri delu komisije sodelujejo vse komunistične stranke zahodne in vzhodne Evrope z izjemo švedske, Norveške, Islandije, Nizozemske, Albanije, Romunije ln Jugoslavije. Navzoči so predstavniki komunističnih strank v izgnanstvu, Portugalske, Španije, Grčije in Zahodne Nemčije ter predstavniki komunistične stranke zahodnega Berlina.
General Sukamo v pogovoru z mlado policajko v Džakarti
Med najvažnejšimi mednarodnimi novicami je nedvomno sporočilo, da je indonezijski predsednik Sukamo prenesel vso predsedniško oblast na generala Suharta, čeprav bo u-stavno In pravzaprav simbolično še vedno ostal predsednik republike. Sukamo je podpisal dokument, s katerim javlja, da se je odločil za svoj korak, ker je nujno potrebno napraviti konec sedanjemu sporu v korist vsega ljudstva in države. Prebivalstvo poziva, naj bo enotno in naj podpira generala Suharta.
Kakor je znano, je vojska zelo dolgo pritiskala na Sukarna, naj odstopi, ta pa se je vedno upiral. Končno sta s Suhartom sklenila začasen kompromis. Vendar pa je Suharto sporočil, da namerava še vedno sklicati zasedanje posvetovalnega kongresa. Prevladuje pa mnenje, da verjetno ne bodo zahtevali, naj se Sukamo postavi pred sodišče pod obtožbo ,da je sodeloval pri poskusu državnega udara. Suharto je izjavil, da namerava politične spore rešiti z ustavnimi sredstvi. Vsekakor je Sukarnova odpoved nov korak na poti njegove postopne in dokončne odstavitve.
Veliko senzacijo je vzbudilo sporočilo, da so davi našli mrtvega v njegovem stanovanju v New Orleansu nekega Davida Ferrieja, ki je bil med glavnimi osumljenci, da je sodeloval pri umom predsednika Ken-nedyja v okviru preiskave, ki jo je začel okrožni tožilec New Orleansa Garrison. Policija pravi, da je Ferrie napravil samomor, toda nasprotniki VVarrenovega poročila ugotavljajo, da so po predsednikovem umoru na dokaj skrivnosten način umrle številne osebe, ki so imele kakršne koli odnose z udeleženci dogodkov v Dallasu. Garrisonu člani War-renove komisije očitajo, da je skrajni desničar in da je vsa njegova akcija le politična propaganda, ki naj bi mu pomagala pri kandidiranju za guvernerja države Louisiane. Vendar pa je čudno, da je osumljenec, ki bi utegnil kar koli kaj vedeti, čeprav ga je bila policija svoj čas že zaslišala in izpustila, sedaj «napravil samomor*.
V Ženevi je skupina nevezanih držav v razorožitvenem odboru sporočila, da ne namerava ustvariti skupne fronte v zvezi z razorožitve-nimi problemi, švedska delegacija je sporočila, da ne bo zahtevala jamstva v okviru pogodbe proti sir-jenju jedrskega orožja in da ta jamstva odklanja. Poudarila pa je, da pogodba ne sme biti sama sebi namen, temveč mora biti sklep v verigi drugih razorožitvenih ukrepov. Indijska delegacija pa poudarja, da bodo morale jedrske države vnesti spremembe v načrt pogodbe, in dodaja, da te države hočejo pogodbo z obveznostmi za nejedrske države, ki pa ne vsebuje nobene obveznosti zanje.
r
:i?
j!'
Ali res ni ((znamenja
dobre voljen v Hanoju?
«Konč»tl vojno pomeni, pnihraniti Severu bombe, napalm, lakoto in razdejanje, nadaljevati jo, pa morda pome« možnost, uresničiti naj večji een, združitev Vietnama...)« Tako Je maja pred dvema letoma zapisal Jean—Franco is Kahn o Ho Si Mtahu, komaj teden potem, ko se je 18. maja izteklo premirje, ne da bi se dežela le za korak približala miru.
Od takrat je bito ime sevemo-vletmamskega predsednika Se pogostokrat v ospredju zanimanja svetovne javnosti: tudi ob nedavnem obisku sovjetskega premiera v Londonu, ki je čaaovno sovpadal z novoletnim premirjem v Vietnamu. Od zveze, Id jo Je Kosigln iz svojega londonskega hotela vzdrževal s Hanojem, in telefonskih pogovorov med njegovim gostiteljem Wilaonom in predsednikom Johnsonom si Je svet nekaj obetal, doktor ni kratkotrajnega plamenčka optimizma utrnilo kratko obvestilo Washingtona, da so ameriška letala spet zmetala svoje bombe na državo »strica HoJa»; razočaranje je sledilo upom, ki bodo ob naslednji priložnosti spet zaživeli, saj obe strani priznavata, da konflikta ni mogoče rešiti na bojišču.
«Ho Si Mlnha globoko spoštujemo, saj nam je bil učitelj v boju za neodvisnost, ne razumemo pa, zakaj odklanja pogajanja, ko se Je vendar pogovarjal s Francozi celo takrat, ko so divjali najhujši boji v Indokinl,)) sem slišal v Tunisu, kjer so prepričani, da Je se-vemovtetnamski predsednik vedno bolj ujetnik svoje «prokltaj8ke» okolice.
«AU 77-letni predsednik ne uvidi, da bi za konferenčno mizo nagnil tehtnico na svojo stran, ker Je bil močnejši v političnih in moralnih argumentih kot na bojišču?)) bi se utegnil kdo vprašati, in priznati Je treba, da vprašanje ni čisto brez logike.
Upravičeno pa M smeli dvomiti, če je mož, čigar razgibano življenje Je hkrati usoda naroda, ki se bori, da bi uveljavil svojo življenjsko pravico, zavestno prezrl, kar Imenujemo priložnost. Od takrat, ko Je na večer pred prvo svetovno vojno kot slaboten mornarček pod svojim pravim imenom Nguyen Tat Tan odšel v širni svet, ga Je življenje prekalilo v stvarnega in hladnega politika, ki občutljivo reagira na priložnosti, ki mu križajo življenjsko pot ali pa jih sam poišče: skozi vse njegovo življenje pa se vleče rdeča nit »nacionalnega egoizma«, če naj pod tem izrazom pojmujemo lastnost, da Je nacionalnim interesom vedno dajal prednost pred vsem drugim.
Leta 1919 se pojavi v Versaillesu anonimen Indokitajec in izroči predsedniku Wllsonu peticijo za svobodo Indokine: ime mu Je Ngu-yen Tat Tan. Nanj naletimo v vrstah francoske socialistične stranke, ko v strankinem glasilu Popu-laire pod psevdonimom Nguyen O Fap biča francoski kolonializem tn zahteva pravice za svojo rodno deželo. Kljub ugledu, ki sl ga je pridobil med socialisti, pa se po kongresu v Toursu niti za trenutek ne obotavlja zapustiti strankine vrste in prestopiti v komunistično partijo Francije, nastalo iz radikalnejšega dela francoskih socialistov. Prepričan je, da bo nova stranka pokazala več razumevanja za probleme, ki težijo ljudstvo, Iz katerega je izšel.
Nekaj let kasneje ga pod imenom Nguyen Al Quoc srečamo v Moskvi in moramo znova ugotoviti, da se ni izneveril svoji temeljiti lastnosti: ob strani opazuje notranje boje v novoustanovljeni komlnternd in razmišlja le o Vietnamu. Ko ga Mlhaii Borodln pripelje s seboj v Kanton, od blizu vidi, kako teče sodelovanje med Stalinom in Kuomintangom, v katerem so komunisti eden izmed partnerjev, leta 1927 pa je priča usodnega preobrata: čangkajšek pokolje komunistične zaveznike, ki mu pridejo pod roko, in obme državno krmilo v desno.
življenjska pot ga vodi od na Kitajskem živečih Indokitajcev, ki jih zbira v organizaciji s komunistično usmeritvijo, skozi kitajske Ječe in zapor v Hongkongu v Evropi, in potem nazaj v Indokino; z naraščajočo Japonsko nevarnostjo v Aziji mora ugotoviti, da se Moskva bolj zanima za zbllžanje z Združenimi državami kot pa za protlkolonlaltstlčnd boj v Indoklni,
katerega apostol Je, ko pa se Sovjetska zveza znajde v vrtincu svetovne vojne, odpadejo zadnje utvare tn Nguyen Al Quoc spozna temeljno In čisto naravno življenjsko modrost, da je vsakdo sebi naj-bližji.
Njegova ura odbije v Pearl Har-bouru: Japonci napadejo Združene države, višijska Franclja pa sodeluje z Japonci v Indokinl. Seme, ki ga je leta sejal med Vietnamci, Je vzkalilo; vse patriotske sile Indokine se združijo v Viet-nam Doc Lap Dong Minhu ali na kratko v Vietminhu, kar pomeni Vietnamska zveza za neodvisnost, njen predsednik pa Je Nguyen Ai Quoc.
Konec vojne v Aziji dočaka kot predsednik začasne vietnamske vlade, ki je proglašena 25. avgusta 1945; osem dni kasneje je proglašena Demokratična republika Vietnam, ki jo 6. marca naslednjega teta megleno prizna tudi Pariz, toda kot sestavni del Francoske unije.
V tem času prevzame Nguyem Al Quoc ime, pod katerim ga da-
nes pozna svet: ko pošlje de Ganile aprila 1948 v Indokino vojaške-
ga komisarja Jeana Salnbenyja, da bi na čelu majhne vojske zavaroval severni del Vietnama pred čangkajškom in rešil ta del dežele za Francosko unijo, 6reča le-ta nepričakovanega zaveznika: Ho Si Minh se tako kot Francozi boji, da bi zmagoviti ftang razširil svoj vpliv na severni del Vietnama.
Ho pa mora kmalu ugotoviti, da je Pariz priznal vietnamsko republiko zato, da bi pridobil na času; istemu dlju so služili tudi pariški razgovori o položaju, ki naj bd ga imela republika v francoski uniji in ko Francozi enostransko prekinejo pogajanja, se Ho Sl Minh zave, da se vse začenja znova.
Vietnamska vojna s Francozi se konča 24. Julija 1954 z ženevskimi sporazumi, ki so za tedaj že priletnega sevemovietnamskega voditelja še ena priložnost za razočaranje: kitajski premier Cu En Lal je bil za voditelja borcev z riževih polj vse preveč dovzeten za vpliv Nehruja, ki se je bal, da bi se iz vietnamske vojne Izcimil širši spopad in se mu je zato mudilo čim-prej vzpostaviti mir. Meja na 17. vzporedniku, ki so Jo začrtali v Ženevi, Je bila udarec snu o združenem in enotnem Vietnamu; določilo v plebiscitu, ki naj bi po dveh letih sledil, ga le simbolično omili. Ko pa se je Izkazalo, da je s pomočjo države, ki ženevskih sporazumov ni podpisala, izigrano tudi to določilo, se je okrepil krog tistih, ki so smatrali, da so bili v kratkem času na pogajanjih dvakrat opeharjeni.
Morda bo ob drobcih iz pisanega mozaika, ki predstavlja Ho Sl Mln-hovo življenjsko pot in hkrati odsev prizadevanj nekega naroda, da uveljavi svojo nacionalno osebnost, laže razumeti, zakaj iz Hanoja ni tistega »znamenja dobre volje«, ki bd zadovoljilo Pentagon. če Je Amerika pred desetimi leti na Hojeve pozive k lojalnemu spoštovanju ženevskih sporazumov odgovorila z njihovo očitno in otipljivo kršitvijo — preprečila je z ženevskim dogovorom predvideni plebiscit — potem Je preveč pričakovati, da bo stai ec 6 častitljivo brado, čigar življenjske Izkušnje v določenem smislu odsevajo Izkušnje mlade nacije, tvegal v tretje.
To Je seveda v tem tragičnem spletu dogajanja, ki Ima za prizorišče Vietnam, lahko samo moralni In psihološki odgovor na vprašanje, zakaj vlada, ki jo vodi »stric Ho», v sedanjih razmerah ne sede za konferenčno mizo; čas pa bo povedal, če je bilo merilo, ki so ga vsilile izkušnje iz preteklosti, ustrezno in koristno uporabljeno v razmerah, ki so, gledano s svetovnega vidika, bistveno drugačne kot pred desetimi leti.
Tovarna Fiat je prevoznikom predstavila nov tovornjak mod. 683 N, na dve osi, 19 t skupne teže. Novo vozilo je popolnoma v skladu z zakonom o težah In merah, ki bo v kratkem odobren. 683 N ima enake karakteristike kot 619 N, ki je že prevozil milijone kilometrov ne samo po Evropi temveč tudi
po Ameriki in Afriki
LEPA PREMIERA «NORME» VČERAJ V « VERDIJU*
Radmila Rakočevič in Riancamaria Casoni odlični kot protagonistka in Adalgisa
Občinstvo je z mnogim ploskanjem izrazilo svoje veliko zadovoljstvo in navdušenje
Bellinijeva opera Norma spada med, tista dela, ki se vedno vračajo na posamezne operne odre, čeprav nekoliko bolj poredko kot nekatere Verdijeve ali Puccinijeve opere. Dobra uprizoritev Norme pa je v vsakem opernem gledališču dogodek. Včerajšnjo premiero te opere v gledališču «Verdi« lahko vsekakor štejemo za lep umetniški dosežek letošnje sezone, ki je pri občinstvu naletel na najlepši sprejem.
Naslovno vlogo je v letošnji u-prizoritvi pela Radmila Bakočevič, članica beograjske Opere. Njen nastop je potrdil pričakovanja, ki smo jih stavili vanjo, ko smo vedeli za njene nastope v raznih velikih evropskih gledališčih. Pevka se nam je predstavila z zelo lepim glasom, ki ga s svojo nevsakdanjo kulturo uporablja z vidno lahkoto. Razumljivo je, da je prvi aplavz požela že po ariji

BRODOLOMI, POŽARI, LETALSKE NESREČE...
Ladja z 18 člani posadke
se je razbila ob skalah
Zaradi pokvarjenega mesa je umrlo 34 oseb, drugih 29 jih je izgubilo življenje pri požaru v Etiopiji
HALIFAX (Nova Škotska), 22. -Neka ladja je našla trupla 13 mornarjev, potem ko je kanadska ribiška ladja «Cape Bonnie» sporočila, da jo je zaneslo na skale blizu pristanišča Halifax. Ni znana uso da nadaljnjih petih mož posadke »Cape Bonnie». Neka druga ladja je opazila dva rešilna čolna ladje »Cape Bonnien, ki pa sta bila prazna. Na vsem področju je zaradi megle zelo slaba vidljivost.
«Cape Bonnie» je v današnjih zgodnjih urah oddala sporočilo, da jo je zaneslo na skupino skal, ki se imenujejo »Sestre«, približno 15 kilometrov pred pristaniščem Hali-fax. Za tem pa obrežne radijske
postaje pisq,,več uspele vzpostaviti stika z ribiško li
adjo. Domnevajo, da Je posadka s «Cape Bonnie« zapustila ladjo, ko pe je ta že razbila na skalah.
DŽAKARTA, 22. — V vasi Tjita-jam na Zahodni Javi je 34 oseb umrlo, 17 pa jih je v bolnišnici, ker 60 jedle meso bolnih živali. To je sporočila agencija Antara, ki je še pojasnila, da so prebivalci omenjene vasi nezakonito klali živali, ne da bi jih podvrgli kontroli.
AMSTERDAM, 22. — Na periferiji Amsterdama je požar uničil dve so-bi v drugem nadstropju nekega zavoda za stare osebe. Pri tem so štiri osebe, trije moški in neka ženska, izgubile življenje. Požar, ki 60 ga gasilci omejili na samo dve sobi, je verjetno nastal zaradi tega, ker je kak starček kadil v postelji, čeprav je to formalno prepovedano,.
ADDIS ABEBA, 22. — V požaru, ki je v nekaj urah uničil etiopsko vas Mudir v bližini Modrega Nila, je izgubilo življenje 29 oseb, kakih
sto pa je hudo opečenih. Požar je j brez cest prispela reševalna skupi-povzročila bakla v rokah nekega po- ' vabljenca pri poroki. Plameni so se
naglo razširili in vas uničili Mnogo oseb je v tistem času spalo, tako da so potem v požaru žive zgorele. Kar kmalu so opustošeno vas napadle čudi tolpe hijen, ki jih je pritegnil duh po ožganem mesu.
Iz Addls Abebe je v pokrajino
na s helikopterjem.
RIO DE JANEIRO, 22. — Neko brazilsko vojaško letalo je včeraj treščilo na tla v gorati pokrajini Prombudo v državi Parana. Vseh sedem oseb na letalu se je ubilo. Med njimi je bil tudi neki general, višji poveljnik.

Dva smučarja mrtva pod plazom
Eden od njiju je Cigi Paney, znani tekmovalec, plezalec in gorski vodnik
COUR,MAYEUR (Aosta), 22. -Snežni plaz je zasul gorskega vodnika in smučarskega učitelja v Cour mayeuru Gigija Paneya in drugega smučarja Renata Roso. Pomoč je prišla razmeroma hitro, a vendar prepozno. Izpod snega so ju odgreb-li ob 17.30. Paney je bil meter globoko pod snegom in je bil že mrtev; Rosa pa je še dihal, vendar pa je tudi on kmalu izdihnil.
lllllllltllHIIIHIIIIIIIIIIIMIIIIIIIHHIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIII
USTANOVLJENA VČERAJ
Makedonska akademija znanosti in umetnosti
SKOPJE, 22. — Sobranje Makedonije je na današnji seji republiškega in kultumo-prosvetnega sveta sprejelo zakon o ustanovitvi prve Makedonske akademije znanosti in umetnosti. Predlog za izvolitev prvih akademikov bo pripravila posebna komisija ljudskega sobranja Makedonije.
STOP — trgovina moške in žen-fekcije, Ul. Carducci 39
LUX MODA — torbice, kovčki, zložljivi dežniki — Largo Bar-riera Vecchia 2 (nasproti avtobusne postaje)
ORVIS1 — vse igrače za otroke Ul. Ponchielli 3 (pri cerkvi sv. Antona)
FANO — ure in zlato 18 karatov Ul. Mazzini 49
PIPAN — avtomobilske potrebščine in nadomestni deli UL Settefontane 34
DELOVNI CAS TRGOVIN
od 8,3« do 12,30 ter od 15,30 do 19. ure.
Ob ponedeljkih dopoldne so trgovine zaprte.
Banke so ob sobotah zaprte, odprte pa so zasebne menjalnice. MENJAVA BANKOVCEV
Dolar ZDA	621
Kanadski dolar	566
švicarski frank	143,5
Francoski frank	125
Belgijski frank	11,90
Nemška marka	156
Angleški šterling	1738
Avstrijski šiling	23,90
Dinar	43
I Paney je prišel pred leti v Aosto | k vojakom. Bil je v vojaški šoli in postal alpinski podčastnik. Dosegel ■ je celo uvrstitev med državne reprezentante, potem je postal gorski | vodnik ter učitelj plezanja v viso-j kih gorah. Naselil se je v Courma-yeuru, kjer je po mnogih naporih odprl tudi majhen hote' Z drugimi plezalci — tudi z Wa!terjem Bonat-tijem — je preplezal številne stene v skupini Mont Blanca. Njegov največji uspeh je prvi zimski vzpon po «Sentinella rossa«, to je ena najbolj težavnih poti na vrh Mont Blanca.
Danes sta Paney in Roza pozno dopoldne odšla proti grebenu D'Ar-py, da bi pregledala položaj. Pri-j praviti bi bilo namreč treba progo za državno prvenstvo v smuku. Ko sta stvar pregledala, sta se nekoliko časa ustavila v majhni koči blizu grebena D’Arby, kjer sta se malo okrepčala. Oskrbniku sta povedala. kod se bosta spustila, že kmalu pa ju je plaz pokopal pod seboj.
Nesreča se Je zgodila nedaleč od mesta, kjer so bile tekme v ženskem slalomu za državno prvenstvo. Vest je med gledalce prispela kmalu potem, ko se je pričela druga vožnja. Vsi smučarski učitelji in tudi nekateri tekmovalci so se takoj napotili proti grebenu D’Arpy. Kljub temu pa ponesrečencev ni bi. lo mogoče več rešiti. Zvečer so njuni trupli prepeljali v Courmayeur.
V SLOVENIJI
Turistično leto Kriza premogovnikov
LJUBLJANA, 22. — Gospodarski svet republiške skupščine Slovenije je sprejel na današnji seji sklep, s katerim skupščina Slovenije poziva prebivalstvo republike, da se vključi v mednarodno leto turizma in s svojim prispevkom dokaže privrženost resoluciji OZN. Poleg poziva vsem občinskim skupščinam, političnim, kulturnim in športnim organizacijam Je skupščina pozvala tudi poslovne banke, naj prouče možnost Investicij za razširitev kapacitet turističnih objektov in za izboljšanje turističnih storitev vseh vrst.
V odboru za proizvodnjo ln promet republiškega sveta skupščine Slovenije pa se je razvila živahna razprava o poslanici, v kateri rudarji Zagorja opozarjajo na slabe življenjske razmere 1800 rudarjev, oziroma 6000 prebivalcev Zagorja zaradi krize, v katero so zabredli premogovniki.
Casta diva in da so se aplavzi še večkrat ponavljali. (Spomnili smo se na neki berlinski list, ki jo je imenoval «Beograjski slavček«.) Radmila Bakočevič se je pokazala kot umetnica, ki popolnoma pritegne poslušalca. K temu prispeva še njena izvrstna igra, saj pevka ves čas na odru scela živi in vnaša v svojo igro polno temperamenta in dinamičnosti.
Za Biancamario Casoni je treba takoj reči, da je po pevski plati prav tako sijajna rešitev za Adal-giso. Njen glas je zlasti v nižinah krasno obarvan in pevka je tako sama kot v duetih z Bakočevičevo ali Gibinom dosegla zares lep uspeh.
Glovanni Gibin (Pollion) razvija za vlogi primeren sjunaški tenor» še dovolj močan glas. Oroveso je bil Paolo Washington, ki ga imamo večkrat priložnost slišati in tako dobro poznamo njegov sicer krepak pa vendar mehak glas.
Bruna Ronchini in Raimondo Botteghelli sta odplela krajši vlogi Klotilde in Flavija.
Dirigiral je Nino Verchi, ki je z delom dovolj sezmnjen, da je lahko z avtoriteto vodil orkester in dobro uskladil njegovo igro in izvajanje na odru. Številne zbore je izvežbal Aldo Danieli, medtem ko je opero režijsko postavil na oder Renzo Frusca. Mischa Scart-della je napravil osnutke za scene.
Po vsakem dejanju je občinstvo umetnike večkrat klicalo pred zaveso, posebno navdušeno ploskanje in vzklikanje pa je bilo na koncu predstave.
R. H.
Pahorjev članek v reviji
»Uomini e libri«
Revija Uomini e libri se na svojih prvih straneh proglaša za <tpo-lemično, pogumno, mlado, antikon-formistično revijo», ki ji je uspelo tv enem samem letu življenja pridobiti si simpatijo tisočev bralcev». V rokah imamo letošnjo februarsko, po številu 12. številko te revije, ici že na naslovni strani navaja, da objavlja, poleg drugih, tudi članek Borisa Pahorja. Gre za članek pod naslovom Kulturno življenje tržaških Slovencev. Boris Pahor je v začetku navedel nekaj informativnih podatkov od Trubarja dalje. nar> je posebej na kratko zajel obdobje pod fašizmom, potem pa povojni čas. Posebej govori o povojnih pesnikih in romanopiscih, na koncu svojega članka pa izraža upanje za bodočnost, čeprav gre v glavnem za naštevanje, je vendar skušal Pahor tu in tam dostaviti kako lastno karakterizacijo, včasih tudi kako njegovo o-sebno in nikakor ne dokazano mnenje (tu na pr. mislimo na njegovo že znano tezo, da se je Srečko Kosovel v Trstu duhovno formiral). Tu pa tam je v Pahorjevem pregledu tudi kaj izostalo, tako na pr. sploh ne omenja Josipa Tavčarja ter uprizoritev njegovih dramskih del v Slovenskem gledališču, od katerih so bila nekatera tudi objavljena (v zbornikih Slovensko gledališče). Pri naštevanju publikacij je tudi izostal Jadranski koledar in še nekatere redne publikacije. Zdi se nam tudi. da bi moral Pahor v spisu o kulturnem življenju tržaških Slovencev vsaj našteti še slovenske slikarje in glasbenike. Vsekakor pa nas lahko veseli, da je revija Pahorjev članek objavila (in to z vsemi kljukicami na č, š in žl). Želeli bi, da bi ji na podoben način sledile še druge.
Mladika št. 1-2
Prva — pravzaprav prva in druga — številka letošnjega letnika Mladike se je pojavila šele v februarju. Njena nova zunanja o-prema je spet Palčičevo delo. Urejuje jo še nadalje Jože Peterlin, ki mu kot izdajatelj stoji ob strani uredniški odbor devetih oseb. Sodelavci v reviji so nam več ali manj že znani.
Jože Peterlin je napisal uvodni članek Naši domovi. Ko govori najprej o tem, kakšen je bil in kaj je pomenil nekoč dom v našem življenju, in ko potem iz-
umnimi........mmmmimm......................mmtimmmm..mimmm....mmmimmmmmmmmmimmmi.............................
trditev, da bo prihodnji seminar
Spoštovani gospod urednik!
V »Primorskem dnevniku« z dne 12. februarja ste objavili na naslovni strani moj članek »Neenaki seminarji«. Govora je bilo o seminarjih za italijanske šolnike na Koprskem in v Bujščini, ter za slovenske na Tržaškem. Vsakomur je bilo ob branju članka jasno, da si želimo tudi slovenski šolniki na Tržaškem (in Goriškem) čim bogatejših in čim uspešnejših seminarjev. Vemo, da more vsak seminar izboljšati naše delo in tako koristiti naši šoli. Zato sem se začudil, ko je prišel ugovor proti članku od nepričakovane strani. V nedeljskem dnevniku (19. II.) ste objavili razgovor vašega urednika s pedagoškim svetoval cem prof. Miheličem.
Gospod profesor se je v svojih odgovorih dotakn ' tudi mojega članka in mu s svojimi pripombami o-majal tehtnost in vero.
Nisem nikakor skušal »v naprej karakterizirati letošnji seminar kot skromen in siromašen«, ker sem točno vnesel meni do takrat znana dejstva. Napisal sem: »...lanski seminar v Trstu je trajal le štiri dni. Koliko bo trajal letos mi ni znano, vendar bo po primerjavi števila predavateljev vsekakor krajši od kopr-
skega, kajti na Koprskem j‘e letos trinajst predavateljev, za tržaškega je menda najavljenih sedem predavateljev«.
Ko sem nato navedel podatke o italijanskih seminarjih, sem zaklju čil:
»Skromnost in siromašnost seminarja namenjenega slovenskim šolnikom na Tržaškem je v primerjavi z enakim seminarjem za italijanske šolnike v Istri povsem očitna.« Poudarjam v primerjavi in mislim, da nisem neskromen, če menim, da bodo tej moji trditvi pritegnili prizadeti slovenski šolniki, pa tudi vsi tisti, ki z zanimanjem sledijo razvoju stikov šolnikov obeh manjšin z matično državo.
V svojem razgovoru z vašim u-rednikom je gospod profesor sporočil imena še dveh profesorjev (prof. Glušičeva in prof. Paternči) poleg že prej sedmih najavljenih, tako da ji'., bo sedaj deset skupno s profesorjem Miheličem samim. Vsekakor napredek!
O manifestativnosti seminarja nisem izrekel nobene želje »kakor bi člankar želel«, temveč le poročal (zaradi primerjave): »Otvoritev tečaja (koprskega) je imela kakor tudi prejšnja leta, svečano obeležje« itd. Ker je nanesla že beseda na manifestativnost, moram reči, da sicer soglašam popolnoma s prof. Miheličem, «da Je važnejša vsebina seminarja, kakor pa njegov zunanji poudarek« (za strokovno korist celo edino važna), vendar ni ta poudarek samo stvar «de gusti-bus». Karkoli služi približevanju večine manjšini in vse večjemu razumevanju manjšinske problematike, je za nas važno in potrebno, pa četudi gre za «zunanji poudarek«. Nihče ne more na pr. zanikati, da Je sobotni sprejem predsedstva kulturno - gospodarske zveze in Italijanske unije pri gorlškem županu imel svoj pozitiven učinek.
Po besedah gospoda profesorja Miheliča bi kazalo, da sem si
namenjen le učiteljem in profesorjem nižjih srednjih šol gladko izmislil. «Tega ni nihče nikjer rekel«, zatrjuje g. profesor. Ne le, da ni rekel temveč oelo napisal je. Črno na belem! Ta podatek sem povzel po ciklostiranem »Sindikalnem vestniku sindikata slovenske šole v Trstu« štev. 1. od 3. februarja t. J. Tam piše na 2. strani: «V drugi polovici meseca februarja se bo začel seminar za slovenske učitelje in profesorje nižjih srednjih šol na Tržaškem.« Ne vem kdo je ta napačen — podatek dal šolskemu sindikatu. Verjetno bo to bolje vedel gospod prof. Mihelič sam.
Oprostite g. urednik, da Vam jemljem v Vašem listu omejeni prostor, vendar smatram za potrebno, da to moje pismo objavite. V svojem publicističnem delu nikoli ne fantaziram. Pošteno uporabljam podatke, ki so mi v tistem času na razpolago. Nisem kriv, če so ti podatki negativni. Najbolj srečen bom takrat, kadar ne bo več na razpolago dejstev, ki so mi narekovali pisanje članka «Neenaki seminarji«.
Pozdravljeni
D. L.
Fred nedavnim je zagrebška Turistična zveza priredila mednarodni ples. Udeležila se ga je tudi Nikica Marinovič, ki je na tekmovanju za «miss sveta« v Londonu dosegla drugo mesto. Na sliki je v družbi udeleženk (druga z desne), ki so prišle na ples v narodnih nošah; poleg nje (tretja z desne je plesalka v
gorenjski narodni noši
raža bojazen, da «je preveč n* ših domov mrtvih, brez življenj11 < spodbuja, naj bi naši doma spet postali »žarišče našega ** Ijenja, vir sreče in zaupanja, v . nosti in lepote». Lepe želje, v sedanjih časih najbrž ne v do več uresničene. Za prozo s poskrbela s svojima prispe^ . ma Zora Tavčer z novelo
lenkan in Stanko Janežič z ( rijem Podobarjem. Precej ie „ številki tudi pesmi (pesniki • M., Z. T. in Vi Knotts). S kvenimi —- in posredno tudi a gimi — vprašanji se u/cvar\L članki kot Cerkev pred nori nalogami (razgovor z g• vikarjem msgr. Škerlom), P° s^n razumu med Sveto s(o^e® SFR Jugoslavijo, Apostolski gat na obisku v Sloveniji- g javljeno je nadalje poročilo dvajsetletnici Radijskega Martin Jevnikar pa je poročilo o knjižici Dvajset Radijskega odra, ki je PraVr,fl. omenjeni priložnosti izšla. J ten je tudi prispevek Martinei nikarja Rezijanska književnost 19 za poročilo o spisu Milka
tova Scritti resiani v
niku Ricerche slavistiche ter
te
niKU mcercne s	—«.inO,
knjižico Nozze Micelli-LongU' ki jo je lani izdal Mah'5®.. V reviji je tudi obširnejše
ki jo je lani izdal Mat V reviji je tudi obšit čilo o zadnji številki revije sicer pa je še polno prisP- . pod zaglavji «Pisma nam tn ^ Drobni zaviski. Naša disKO' tudi r«
Drobni
in razno. Zanimivo je jasnilo k pojasnilu J. Velm ^>• V številki so še številne »h*8 cije, ki revijo poživljajo.
Zsigmond Moricz:	_t|
Bodi dober do sm
Roman madžarskega P^Mt Zsigmonda Moricza je Prev ^ i že v mnoge evropske jezw« ^ zamudo smo ga sedaj dob-e0
a«	1/ fl TP.DOClll *	L/1
v slovenščini. V prevodu
Ftičarja ga je izdala P°w%i založba v Murski Soboti tn posredovala slovenskim bra ^ novo delo madžarske klasike-
man Bodi dober do smrti ^
vsekakor vreden prevoda, to odlično delo. Ni šlo	gt
za to, da spoznamo novo delo ^ džarske književnosti. To 1* p-kvalitetno delo .vredno branj ■ g man sodi sicer morda bolj v;n0t,c mladinske literature, saj Pr'jj, duje o dobrem dečku in njeP ^ sodi v dijaškem kolegiju. Toaa ^ radi moralnih problemov, ' p obravnava in zaradi opis° Jm-psihičnih vzgibov v življenju dega dijaka je ta tekst na1£Lrr prav tako tudi odraslim, dani smo, da bodo zato delo sicer najbolj prevajanega # džarskega klasika toplo sp tudi slovenski bralci.	. j/
Roman Bodi dober do morda nekoliko podoben o
bolj znanim tekstom, ki go? ^ življenju v dijaških kolegi]'11 odteklih časov. Le da v m ni toliko poudarek na P^ti življenja in razmer v kowp, kot na prikazu usode in
Mnilii/iMtk	^ . • -«ll
psihičnih doživetij mladega druge gimnazije. Ta nebOP^ ^
fant z dežele, sin tesarja, g0t
prišel na kant, je v šoli
icoii^
njak. Toda v mračnjaškem 0
im ~. jr
debrecenskega kolegija doz' ^ cer pridni in ubogljivi dijace pfll jo prvo življenjsko tragedijo-
je dober, skromen in	V
prav to moti njegove so*m m druge, starejše dijake Miši, tako je dijaku ime,
met vseh mogočih spletk. r"'d no še, ker se mladi deček n }to-pretepati in v moči kosati s.,j t jimi vrstniki. Tako mu toV°k{ (fi kolegiju izpraznijo paket, ^ pil je prejel od matere, sledu)' ^ mu ukradejo celo srečko, ki J pil-dela na loteriji. V izkrivljeo'^ ki zvedo o vsem tem v kolegiju in ostro primejo ga fanta, mu očitajo laž, in sleparstvo. Globoko P^.fjO' mladi fant sploh noče odg1’., f
ti in dajati pojasnil in to & 'p
iipfiri sum. v nienmm tieOOŠ
veča sum v njegova nePos.':*r. jo1 janja. V svojem obupu jm1.,pt zabrusi, da noče biti več %fjj< censki dijak. Slednjič se ra resnica. Toda preveč Pr‘z#i f fant se po bolezni ne vrne k s$ kolegij temveč ga vzame postrič, profesor, tn sprejme jo šolo.	jnj)
Zgodba je torej preprost^ o v okviru te pripovedi, ^a\kal^1 snovni namen sicer ni PP.-igt* mračnjaško življenje za zid°v testantskega kolegija, nov* * fotelj osvetli predvsem g^d0,.^ tranje pretrese, ki jih “ i*# mlad fant ob stiku z ž'vlLafij)I1, Prav v prikazu teh not nV i” subtilnih človeških prelT' razočaranj, ki tako usodno Ji# jo na dijaka, je pisatelj v $ sko prikazal človeško psih° V,#
sti psiho dvanajstletnega J #
Prav tako je pisatelj °^xCmgtf rakteriziral omejenost Jjj#. tgojiteljev, ki v svoji
nosti od življenja niso sp£ # razumeti duševnosti svoj?Oeit)' rovanca in še manj odkriti ^ co. Res, da gre v romanu .Jel1'
kaz življenja ob koncu P^f tf ga stoletja, toda gre
obravnavanje moralnih in. vm\\V nih problemov, ki so tud* ## prav tako živi in aktuajn# ima ta tekst tudi danes, kj) 0pi$9 maknjenosti razmer, ki )'ne^tOK je, še svojo aktualno v1e i&f. Pri vsem tem pa je roma” san v mojstrski, klasični^ pv>
in se nadvse prijetno beT.*h n^.
mo doraščaja*, /
ne bo všeč samo aoros^-u dini, temveč morda še 0 raslim.	I Ir
Slovensko izdajo je Pr0
opremila Lidija Osterc, gj
ii
Bil je čas kosila, ko sva priSla v gostilno; svoji culi sva pustila Vi vratih, stoje sva popila vsak kozarček, nato sva odšla v jedilnico.
Tam je te sedela druiba mest nif> gizdalinov, bili so na obisku Pri nekem tukajšnjem farmarju in sedaj so obedovali: sodeč po njihovih pogledih, ki so naju popustili, je bilo očitno, da 'oi po njihovem mnenju midva morala Počakati zunaj, dokler ne bi oni končali svojega kosila, bila sva Vendar, kaj pa mislite, umazana, slrigia sva ovce.
Gizdalinom je stregla ljubka natakarica, ki se je smehljala, se talila in jih draiila z bleščečimi
očmi.
Rekel bi, da je natakarica, ko zagledala naju, postala nekoliko slabe volje. Dala nama je, kar >Va naročila in namerno molčala, kila sva vendar navadna umaza-Po Potepuha.
Romaj sva vstopila, ie ji je Bavid voščil dober dan, a ona nu ni odzdravila. Takoj sem ve-da se sploh ne bo pogovor-tola z nama.
Gizdalini so se najedli, vstali in °<tšli. Tako smo ostali v troje, Bavid, jaz in dekle, a ona ni ne-kola molčati, ni zinila besede. Bavid ji je dvakrat namignil, ko mu je stregla, pa ni dvignila niti Obrvi.
Rot da ne bi vedeli, da je Da-**<* sijajen fant, a dekle mu ni rekla niti besede, vsaj besedo bi nu lahko rekla!
Pojedla sva in natakarica je odšla, da bi nama prinesla pu-iin9- Tedaj je David zašepetal, tako, da bi slišala tudi ona:
— Dekle in pol! Imam prav. povej?! Kdo bi si mislil, da o°m na reki Darlein našel tako dekle!
Molčala je in molčala, no, zato k govoril David:
~~ Pripovedujejo, da so dekleta 8 Novi Angliji zelo lepa. Stavi-**• da zaostajajo za to za sto
doiHn’
d ona — niti besede. Celo napihnila se ni.
Bavid je prav tako za trenutek vtihnii, nato je pričel od začetka: ■— Joe, gotovo si ie slišal, da se Tdečelasa natakarica iz Steefnero-** krčme moti z ravnateljem dnke v Barčku. Pravijo, da je poroka sklenjena v enem ^seeu...
Ampak kaj, ta natakarica je taka, kot fa j,i imela polna usti 80de; še več, ne pogleda naju, **dtvarja se, kot da ji nisva nič 8|°r- Gleda svoje delo.
Bavid se je popraskal za uše-
*0n* in se lotil pudinga. Kmalu je rekel
No, si ie slišal tisto šalo o Skotu in tuji ieni?
" Sem, — sem odgovoril, — *i,a! sem. Zdi se mi le, da gre hčerko in ne za ieno.
Rakar koli se obrneš, ona vetra]-
80 molči.
p° tem neuspehu je David dal) cas® miroval. Ogovoril sem ga:
"■ Slišati je, da bodo spet no-e krila s trdimi vloiki. V čas-kih piše, da je lady Dajte ie blekla tako krilo...
~~ Bogme, tudi jaz sem slišal, JT ,e je odzval David. — Ce samo ^•siim, da bo tudi moja iena lefcia tako krilo... Ali, kaj si ienskam seveda ne more-0 braniti njihove mode.
^Mogoče pričakujete, da je nata-^rka rekla nekaj vsaj na to. r^a, um črhnila ni.
P°jedla sva drugo porcijo pu-^nSa in popila faj, štiri skodeli-,e' ®elike kot so vrči za pivo, in Jj* Sem ie vstal od mize. a Da-,. me je ujel za rokav in po-
e0nii
nazaj na stol.
potrpi za trenutek, — je za-— bom menda ie prisilil hudičevko, da bo spregovorila. 0"" Ne bo se ti posrečilo. — sem 9o«oril šepetaje.
Ret funtov stavim, da bom, ** zašepetal David.
Baj roko. — sem odgovoril. ]e R** sva udobno sedla, David Ji ^mignil dekletu in ji dal na-kol kQi vrta veliki skodelici, re-’ haj nama jih spet napolni. ^ ila nama je takoj, molče, in je 8a sva izpila ie petič. Nato jn Bavia potrkal z tličko po mizi naročil čaja. Prišla je k D, in nama nalivala tz čajnika, tem ko sva midva — drug za
^Oei
vid mrmral nekaj o utopljencih in mrzli vodi.
— Naročila sva čaj, a ne mlačno vodo, ste slišali, kaj vam pravim! — je zarjovel in ošinil dekle s pogledom. Ni odprla niti ust, kaj šele, da bi govorila in — konec. Ni se niti razjezila na naju zaradi vsega tega, enostavno je pristavila čajnik, počakala, da je napitek dobil lepo barvo, in nama spet nalila. Skodelici kot pivska vrčka je previdno položila na mizo, da čaj ne bi pljusnil čez rob in naju poškropil, a lahko bi, če bi hotela, skodelici sunila k nama, tako čez mizo, ne da bi bilo v tem kaj čudnega ali grdega.
— Nehaj, — sem zašepetal! Davidu, — nesmiselno bi bilo mučiti se dalje, nimava moči, slabša sva kot ona. Ne vidiš, da je ie čas, da jrustiva to neuspešno igro?
— Nikakor ne, prisilil jo bom, da bo govorila, pa čeprav počim! — je rekel David.
In res, toliko da nisva počila: pil je in pil in jaz za njim, pila sva, jaila vse do tedaj, dokler se nisva tako napila, pravzaprav nalila, da mi je iz ust pričel teči čaj. Presedlo je tudi Davidu. Čutil sem, da ne morem popiti niti kapljice več: kako bi bilo, sem pomislil, če bi držal glavo vznak, pomagalo bo, upam vsaj...
Natakarica je pričela pospravljati drugo polovico dolge mize, a je tu in tam pogledala v najino smer, na naju in na čajnik, ali morda ni že spet čas, da bi nama nalila. Molčala je, zmeraj tako, kot da bi imela polna usta vode. Kdo ve, mogoče je tudi kaj govorila, sama zase, slišati ni bilo ničesar.
Tako je bilo s tem, naj okame-nim, če lažem. Popila sva vsak deset skodelic čaja, skodelice so bile velike kot pivski vrči, nič manj kot toliko. Dvakrat je pristavila čajnik in celo uro nama je nalivala, toda ves ta čas se ni zmotila, da bi spregovorila vsaj eno samo besedo.
Nazadnje sva morala oditi. Zadnjih kot vrček velikih skodelic nisva izpraznila do dna. Odšla vsa iz jedilnice in krčme in posedla pred vrati na najini culi, da bi se v hladu odpočila. Prižgala sva. Tako sva sedela in kadila, dokler nama ni odleglo, nato sva spet odšla po cesti.
— Slišiš, Joe, — se je oglasil David, — kam pojdeva sedaj, mislim najprej?
— K Rossou. že zdravnaj bi morala priti. Ovce naju čakajo.
— Velja, Joe! Čaka naju tudi Liza, da poklepetamo. Zaželel sem si, da bi se z nekom pogovarjal, odkar nisem imel nikogar, da bi se lahko.
To je torej vse.
HENRY LOSSON
—	Znaš Mihec, de ti štraj-ki od tranvajau grejo prou na živce?
—	Kej ne bojo šli! Te štrajke be jest jemenavau štrajke z dešpetami. Znaš, če rečejo: «zdej bo štrajkau tranvaj*, pole znaš, de tranvaja ni jn se znaš regolirat. Ma dandanes so se zmisleli še hujše. Zdej rečejo: bo štrajk od tranvaja ma ne od vseh linij. Ane bojo vozile, ane ne. In an par dni bojo vozile te jn druge štrajkale. Pole se pej obrne jn štrajkajo tiste, ke še niso jn tiste, ke so že, pej vozejo, ku de ni neč. Jn zdej se ti zgodi, de čakaš ki na tranvaj. Videš, de čakajo tudi drugi jn si brez skrbi. Jn pole tranvaj tudi pride, ma ne tvoja numara. Vsi grejo gor, ma ti ne, zatu ke tvoja numara še ni pršla. Jn tudi ne bo, zatu ke tvoja numara štrajka. Jn taku ostaneš lepu z dougem nusam. Kej se ti zdi tu prou?
— E, dragi moj, dandanes je treba potrpet. Zatu, ke tu od štrajkov, je prou koker ana epidemija Vidi, ke danes štrajkajo taki, ke si enkrat nanka nisi mogu mislet. Denmo reč pod cesarjam Francam Jožefam. Si si lahko mislu, de be štrajkali, denmo reč, financarji al pej dohtarji al farmačije? Ma nanka u sanjah!
— Ja, zdej so začeli nekej govort, de bojo štrajkali tudi sodniki.
— Ben videš! Ma jest sm slišou, de je vre precednik reku, de tu pej prou ne gre, de tu be blo pruti zakonom jn pruti ustavi.
—- A, se zna! Se misleš, kaku be blo, če be sodniki res štrajkali? Be šli na cesto u sprevodi jn be kej krčali pruti vladi, pole be ovirali promet, morbet be se vseli na šine jn morbet be tudi razbili kašno laštro. Jn pole be jih policija primla jn obtožla, de so nardili neavtorizirano demoštracjo, de so ovirali promet, de so ta narbol gorki žalli organe javne
varnosti	v	izvrševanju	svo-
je dolžnosti jn magari, de so nardili kej škode. Jn pole be mogu bet proces. Ma kadu jeh bo sodu? Če so glih	uani obtoženi!	Kej
bojo ujmi šli jeskat po bukvah paragrafe jn so-dli same sebe?
— E, jest sm gvišen, de be ne najdli np-benga paragrafa, za sodet same sebe. Zatu ke paragrafov je vseh sort jn za vsako potrebo jn samo sodnik zna, kateri mu pridejo prou. Zatu ke za vsak greh jemaš paragrafe, ke te lahko obsodejo, ma jemaš tudi tašne paragrafe, ke te pošle jo fraj. Jn če be res tašneh paragrafov ne blo, jemamo pej še vseh sort amnestije,	zastarelost	jn	morbet še	kej.
Sej si vidu. denmo reč, ses tistem procesom pruti nekšni patriotični mulariji. Je blo nekej kokodakanja jn	pole neč.
— Ja, ja. na vsak način tu je res, de štrajk od sodnikov ne more bet. Zatu, ke pole ni nobenga za sodet demonstrante. Ma znaš, jest u tej epidemiji štrajkov samo čakam, kadaj bojo začeli štrajkat še kašni drugi. Denmo reč — sprehajalke.
— Narbri ne boš dougo čakau. Zatu, ke jest sm vre slišau od konfliktov, ke so bli po tržaškeh kantoneh zastran nelojalne konkurence, ke jo delajo tuje sprehajalke. Zgleda, de se tujke ne držijo tarif jn de delajo bol poceni. Jn ne be blo neč čudnega, če be domače zahtevale sindikalno	zaščito.
— Ma je pej tu slabo, de sindikata nanka nimajo, zatu ke odkar vela zakon Merlin, niso priznane jn jeh prouzaprou ni. Be se mogle narprej borit za pravico do sindikata, pole na-redet statut, tarife, plačavat socialno zavarovanje za bolezen jn za penzjon jn vse sorte. Prouzaprou njeh položaj ni lahek.
— E, ni ne!
Nocoj Benedetičev dramski prvenec: ..Ne vedno kakor lastovke“
Nocoj ob 21. url bo v Kulturnem domu krstna predstava Benedetičevega dela »Ne vedno kakor lastovke* v režiji Jožeta Babiča

GLEDIŠČE NEMŠKEGA TEDNIKA «SPIEGEL» O AKTUALNEM PROBLEMU
Kaj bi protiraketni sistem pomenil
in koliko bi stal
V Ženevi se razorožitveni odbor «sedemnajstih» ponovno sestaja in prva srečanja kažejo na bolj pomirljivo vzdušje. Za pretežni del Južne Amerike je bil pred dnevi podpisan sporazum o brezatomskem področju. Že nekaj časa se govori o morebitnem sporazumu med ZDA in ZSSR o tem, da bi se ne izvajal načrt za protiraketno obrambo. Čeprav je direktor sovjetske vojaške akademije general Kuročkin s svojo izjavo nekoliko potišal navdušenje, se vendarle kaže določen optimizem. Skratka, kljub vojni v Vietnamu in ckulturni revoluciji» na Kitajskem se čuti nekakšno izboljšanje razmer. In vendar ostaja tekma v oboroževanju še vedno zelo pereč problem. Zato v naslednjem povzemamo stališče hamburškega tednika «Der Spiegel» o tem, kaj bi sistem protiraketnega orožja pomenil in koliko bi stal ZDA in v primerjavi s tem tudi ZSSR. Tednik *Der Spiegeh piše: Izhodiščna točka je enostavna:
ZDA pred dilemo: ali na Luno, ali protiraketni sistem - Stroški bi tudi za ZDA bili veliki - McNamarovo stališče
pri sedanjem stanju oborožitve bi totalna vojna med največjima jedrskima silama — ZDA in ZSSR — bila izgubljena za obe državi. Vsaka stran ima na voljo dovolj atomskega orožja, da bi v nekaj minutah uničila drugo.
Takšno stanje sili obe državi, da se izogibam zapletljajem, ki bi mogli privesti do vojne. Skratka, »ravnotežje strahu* v veliki meri pogaja-mir na svetu. Toda vse to bo velja!, le do tedaj, dokler ne bo kaka izredna tehnična novost dala eni izmed teh dveh sil kako absolutno orožje, ki bi ga druga ne imela in ki bi to ravnotežje pokvarilo.
Ali bi sedanje »ravnotežje strahu* mogel pokvariti protiraketni sistem, o katerem se danes toliko
govori? Po mnenju mnogih ameriških vojaških strokovnjakov je protiraketni sistem eno takšnih orožij. Zaradi tega je novembrska izjava McNamare o tem, da si ZSSR v velikem obsegu postavlja protiraketni sistem, delovala kot strela iz jasnega. Toda strokovnjakom, ki se na vojaške zadeve dobro spoznajo, McNama-rove besede niso prinesle nikakršnega presenečenja, kajti s podobnim načrtom, se ZDA ukvarjajo ze deset let in dela na tem cela ekipa strokovnjakov. Toda prav tovrstna proučevanja so A-meričanom povedala, kako draga in zapletena je gradnja protiraketnega sistema, katerega smoter bi bil, uničiti sovražne rakete še preden bi prispele do cilja.
Eden izmed sovjetskih strokov-
(■•iiMiiiiiMiMiiiMiMiiiiiiiiiiuiiiMmiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMHimiiMimiiMiiiiiiimiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiniMiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiMiiiiii
O vprašanju sklepanja zakonov med mladino
Nezrelost, ki lahko privede do zelo nevšečnih posledic
Oim _ izpila dve kot vrček
skodelici, pri čemer je Da-
V praškem tedniku «Kulturna tvorba* je pred kratkim tekla razprava o zanimivem in važnem vprašanju, šlo je za pojav prezgodaj sklenjenih in potemtakem obenem tudi redkokdaj zares trdnih zakonskih zvez. Posebno zanimive so bile v tem pogledu misli, ki jih je napisal dr. Oldrih Mandek. Glede na to, da gre za vprašanje, ki zadeva ne samo stanje, ki ga s tem v zvezi beležijo na Češkem, marveč je omenjeni pojav opaziti malone v vseh deželah Evrope, torej tudi pri nas, je povsem umestno in koristno, da v svrho informacije pričujoči članek objavimo tudi v našem časopisu.
Želel bi opozoriti še na eno važno plat, ki omogoča sklepanje nepremišljenih zakonov. Gre za zakonsko mejo polnoletnosti, ko postanejo otroci 18 let v svojem odločanju povsem samostojni. V času dozorevanja naše generacije je Človek postal polnoleten z dovršenim 21. letom, torej kasneje kot danes, dasiravno je ta generacija bila za življenje bolje pripravljena od današnje mladine. Ni pa tako bilo zaradi kakih naših posebnih zaslug, ampak bolj kot posledica gospodarskih in družbenih razmer, v katerih smo ži-
veli. Ko sem z 21. letom postal polnoleten, sem že bil opravil tudi svoj 18-mesečni vojaški rok in takratno življenje me je bilo takoj postavilo pred vrsto resnih preizkušenj. Zakone pa smo sklepali kasneje, in ne zato, ker bi v mladosti ne bili ljubili, temveč ker nas je življenje že od otroških let učilo, da za zakon ne zadostuje samo spolna ljubezen.
Pogoji današnje mladine so drugačni: dobro gmotno stanje v družinah in izpolnitev vseh njihovih želja, jih navajata na to, da Umijejo življenje lažje, kot pa v resnici je. Priča sem bil ob neki priložnosti razgovoru med mladeničem in dekletom na eni in njunima roditeljema na drugi strani. Oba sta imela šele osemnajst let, obiskovala sta srednjo šolo, hotela pa sta se poročiti. Starši so jima pametno govorili: »Če se ljubita, potem le kar hodita skupaj kot zaročenca, saj je ta čas zares najlepši; s poroko pa še počakajta, vsaj dokler ne končata šole.* Odgovor obeh mladih: «Gre za najino življenje, oba sva že polnoletna in nam zato tega nihče ne more prepovedati.*
Menim pa, da bi se mnogi od teh otroških zakonov ne sklenili, ko bi tega ne omogočal sam zakon, oziroma predpis o meji pol-
'"""•»■iiii.immiiHiiiiiiitiiH...umni........................................
ulice. Odpustite nekomu, ki vam je nehote škodil.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Stvari se bodo zdaj obrnile na bolje. Stojte bolj trdno na tleh, kol
^KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Fi nančno si boste opomogli, to pa
HOROSKOP
Se°KEN l°d 21.3. do 20.4.) Začeli ukvarjati z neko novo de-Wi y°- Ne dovolite, da bi vas
^iljeval.	_________________________________
kojčMod 21.4. do 20.5.) Takoj iz-
Dfilni"6 izredno ugodno poslovno ^ bi bilo, če bi še vztrajali v svo-Ht‘	1,1	Rn- jih čustvenih zahtevah.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Na: vzlic koristnosti neke zamisli, si Z njo ne boste mogli mnogo pomagati. Vznemirila vas bo usoda ne-
ki se vam ponuja. Bo-"Hespoštljivi do ljubljene
i&PJčKA (od 21.5. do 21.6.) Po napaki, se vam bo^nudila
tios?*host, da jo popravite. Nevšeč-Rav nek'm sorodnikom.
(od 22.6. do 22.7.) Ne pre-o 3‘e drugih, če še sami niste k z., m popolnoma prepričani. Va-W„Stvena zadeva se bo še naprej IkV ,razviiala.
f4jtrv (od 23.7. do 22.8.) Ne ovt-Pohud svojih sodelavcev. Zmot-
kega prijatelja.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Zelo napet dan, ki se bo za vas končal z dokajšnjim uspehom. S popuščanjem drage osebe ne boste nikoli prepričali.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Edinole hladnokrvnost in odločnost vam lahko pomagata iz neke slepe
naj vas spodbudi k nadaljnji dejavnosti. Dokončno se boste spoprijeli s svojim tekmecem v ljubezni.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Prišlo bo do večjega nesporazuma med vami in nekim podjetjem v tujini. Najtežje je imeti opravka z neiskrenimi ljudmi, pazite se pred njimi.
RIBI (od 20.2. do .20.3.) Sreča je odvisna od vztrajnosti in pridnosti, ne od usode. Iskreno prisluhnite glasu svojega srca.
noletnosti. Ukrep, da se meja polnoletnosti pomakne od enaindvajsetega na osemnajsto leto, je omogočil določen družbeno-vzgojni razvoj in stališče, ki se, na žalost, doslej še nista uresničila. In to ne samo med mladino, ampak tudi med odraslimi, življenje je namreč pokazalo, da novi družbeni red sicer res ustvarja prve pogoje za razvoj novega človeka, vendar dejanske prevzgoje ne o-mogoča takoj in samodejno. To je dolg in zapleten proces. In če želimo doseči pozitivne rezultate, moramo še prej predvsem uveljaviti vse potrebne instrumente, začenši od pravnih predpisov do administrativnih ukrepov, gospodarskih vzvodov in človeške besede.
Skrbi s tem vprašanjem, namreč vprašanjem nepremišljenih zakonov med mladino, nimamo samo pri nas, marveč obstajajo tudi drugje. Na Poljskem n.pr. skušajo to vprašanje zdaj rešiti z novim zakonom. Z njim bo predpis, da postane človek polnoleten z osemnajstim letom, še ostal v veljavi, vendar pa je v novem zakonu predvideno, da oseba moškega spola ne more zakona skleniti pred 21. letom, oseba ženskega spola pa ne pred osemnajstim. Pred njegovim sprejetjem je o-krog njega potekala javna razprava in proti predloženemu o-snutku se je postavila Zveza poljske mladine, in sicer z utemeljitvijo, da se s postavljanjem raznih starostnih meja za moške in ženske prizadeva načelo enakopravnosti. Pobudniki novega zakona pa so od svoje strani navedli naslednje resne argumente: da je poglavitni rednik družine, zlasti če se rodi otrok, mož. čigar gmotno stanje je vsekakor boljše pri enaindvajsetem kot pa pri osemnajstem letu: da se pred odslužitvijo vojaškega roka sklenjeni zakoni običajno končajo z zakonsko razvezo, končno, da žene biološko prej dozore od moških. Javnost je v veliki večini zakonski osnutek podprla in ta je bil sprejet.
njakov, general Talenski, je pred nedavnim v nekem članku zapisal, da so atomska orožja negirala zgodovinsko dialektiko med napadom in obrambo. Po njegovem mnenju je še vedno možno postaviti dovolj učinkovit ščit, ki bi odbil najsodobnejši meč, to se pravi tudi jedrski. Z druge strani general Talenski poudarja, da bi se vendarle ne smeli povsem opreti na prepričljivo trditev, češ da bo nasprotnik, v prepričanju, da irjia njegov nasprotnik strahovito orožje, ostal pri zdravi pameti In zato ne bo napade'.. «Ne moremo se opreti na dobro voljo druge strani, ne da bi si zajamčili varnost* — je zapisal Talenski. — «To varnost si želimo sami zagotoviti.* Iz teh dveh razlogov se je general Talenski opredelil za postavitev protiraketnega sistema v ZSSR
Toda amerišk’ obrambni minister McNamara, kljub strahotnemu notranjemu pritisku še noče pristati na gradnjo protiraketnega sistema. Po mnenju McNamare bi to pomenilo začetek strahotno nevarne tekme v oboroževanju, tekme ki bi usodno vplivala na sedanje razmeroma mirno ali vsaj znosno stanje med ZDA in ZSSR. Prav, pravijo nasprotniki McNamare, to bi bilo vse v redu, če bi se tudi najvišji sovjetski vojaški krogi odrekli protiraketnemu sistemu. Kot kaže, McNamara ne jemlje resno teh pripomb, pač pa še naprej vztraja pri tem, naj bi se ZDA ne opirale na protiraketni sistem, pač pa na obstoječi ofenzivni raketni sistem, ki bi se stalno izpopolnjeval in večal.
Popoln protiraketni sistem bi bil predrag celo za ZDA, torej za deželo, za katero se je do pred nedavnim menilo, da je sposobna, tudi brez vidnih naporov, prenesti izdatek za kakršen koli načrt. Prvi osnovni poskus s protiraketnim sistemom »Nike 10», ki je dokazal, da obstaja le 50 odstotkov možnosti izgradnje učinkovitega protiraketnega sistema, je stal Združene države toliko, kolikor je stalo uresničenje načrta »Manhattan*, to se pravi izgradnja prve atomske bombe že med drugo svetovno vojno. Pri izgradnji sistema »Nike 10» je delalo nič manj kot 15.000 tehnikov. Kolikor bi odgovorni ameriški dejavniki prišli do sklepa, da se načrt »Nike 10» nadaljuje do popolnega protiraketnega obrambnega sistema, bi morali potrošiti še najmanj 25 milijard dolarjev, torej nič manj kot znašajo predvideni stroški za pristanek prvega ameriškega državljana na Luni. Toda če bi se lotili dokončne realizacije protiraketnega sistema, bi se bilo treba hkrati lotiti tudi izgradnje sistema protiatomskih zaklonišč, v katera bi se mogli v primeru potrebe umakniti prebivalci, da bi se zavarovali pred smrtonosnim žarčenjem atomskih eksplozij in proti atomskemu pepelu, ki bi se zač-1 sesedati po eksploziji sovražnih atomskih bomb na tleh ali protiraketnih atomskih bomb v zraku. Po nekem proračunu bi izgradnja učinkovitih protiatomskih zaklonišč požrla nadaljnjih 25 milijard dolarjev. Potemtakem bi ta dvojni zaščitni sistem stal 50 milijard dolarjev. (K temu bi bilo treba dodati ustrezne stroške tudi Sovjetske zveze).
Ob tem se postavlja logično vprašanje, ali bi mogla vsa ta velikanska vsota v primeru atom-
ske vojne rešiti življenje večini Američanov? Po nekaterih računih skupine pentagonskih strokovnjakov bi totalna vojna, ki bi se sprožila na svetu leta 1970, stala Združene države od 120 do 150 milijonov mrtvih. V tem primeru se predpostavlja, da bi ZDA do tega leta še ne razpolagale s protiraketnim sistemom in protiatomsko obrambo. S popolno protiraketno obrambo pa bi se človeške žrtve ZDA zmanjšale na polovico, vendar pa bi znašale okoli 70 milijonov mrtvih, kitt" bi 1 predstavljalo ceno, pred katero vsaka trditev o dobljeni vojni dobesedno splahne.
Ni izključeno, da bi se ZDA lotile izgradnje protiraketnega sistema, če bi ta ne bil tako drag. V sedanjih razmerah tudi najbolj bogata dežela na svetu mora razmišljati o svojih finančnih možnostih in ugotavljati vrstni red prioritetnih načrtov. ZDA so pred naslednjo izbiro: ali protiraketni sistem ali pa odpošiljatev prvega Američana na Luno. Uresničenje obeh načrtov bi bilo preveliko breme tudi za ameriškega davčnega obveznika. Ker si ni mogoče zamisliti, da bi se ZDA odpovedale tekmi za na Luno, so torej bolj pripravljene, žrtvovati protiraketni sistem in ponuditi ZSSR sporazum, ki naj bi zaustavil strahotno tekmo v ustvarjanju vedno novega in novega orožja, ki naj bi ohranilo «ravnotežje strahu*.
McNamara vztraja pri izpopolnjevanju ofenzivnega raketnega orožja: prepričan je, da je atomska doba holj naklonjena tistemu, ki bolj zaupa v morilno moč
(Nadaljevanje na 6. strani)
i---n
i/nv<i
l_____i
Kaj pripravljajo za prihodnjo sezono
Vzorci in kroji za 1968 na razstavi v Turinu
V Turinu se je pretekle dni zaključila mednarodna modna razstava — predhodnica mode za sezono 1967—1968, na kateri je razstavljalo svoje modele okrog 400 tekstilnih tovarn in tovarn konfekcijskih oblačil iz Italije, pa tu di jprecejšnje število tujih razstavljavcev. Uspeh razstave, ki je trajala pet dni, je bil velik, saj si jo je ogledalo več deset tisoč obiskovalcev, ki so se mogli seznaniti z novostmi, ki se bodo prav kmalu pojavile tudi na tržišču.
Razstava je bila tem bolj zanimiva, ker so se je prvič udeležili razni znani modni ustvarjalci, med temi po vsem svetu znana angleška modna ustvarjalka Mary Quant, ideatorka sedaj tako popularnega, mini krjla, osebni krojač beatlesov Mr. Dougie Millings in
immmm
Enostaven, vendar zelo lep model.
(Fotografija Ente Moda-Turin)
še drugi angleški in francoski modni eksperti.
Glavni namen te modne prireditve je bil, prikazati nove smernice ženske, otroške in moške mode, ki jih bodo številne tovarne konfekcije uresničile v svoji proizvodnji za široko potrošnjo. Naj takoj poudarimo, da gre za smernice, ki so prav blizu smernicam visoke mode, le da so bolj sprejemljive okusu širokih množic in jim je zato že vnaprej zagotovljen uspeh.
Linija, ki so jo tako italijanski kot tuji razstavljavci prikazali o svojih modelih, je v glavnem izredno enostavna, lahko bi rekli celo preveč enostavna. Zato pa so tembolj poudarjeni razni okraski, kot na primer gumbi, pasovi, žepi itd^, ki dajejo novi modi poseben ion.
Se pred temi pa so na prvem mestu barve, ki imajo v novi modi prav gotovo glavno besedo. Zelena barva v vseh odtenkih, je brez dvoma prevladovala med vsemi, takoj za njo pa je bila rdeča barva, predvsem tako imenovana «mexico», rdeča barva, ki so jo modni ustvarjalci posebej poudarili na čast prihodnjim olimpijskimi igram v Mehiki. Razen teh dveh barv, je bila na častnem mestu zastopana tudi plava barva, nato pa vsi odtenki rumene in oranžne barve.
Klasične kostume so na te) modni razstavi zamenjali kostumi z dolgimi, moško krojenimi jopicami in z dolgimi hlačami, ki jih bodo ženske nosile ne samo za šport in izlete, temveč tudi za v službo, sprehode in za druge o-pravke v mestu. Poleg teh kostumov so razstavljavci prikazali izredno veliko število plaščev vojaških krojev, z majhnimi ovratniki, ozkimi rameni ter v izredno enostavnih krojih, ki poudarjajo vitkost postave

Hi
g	Vnrs/A
nHiP
Radio Trst A
ČETRTEK, 23. FEBRUARJA
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 - .	,, m m ^
Poročila - 7.30 Jutranja glasba -	^npt.ih
11.35 Šopek slovenskih - 11.50 Glas- “ bila in barve - 12.00 Za smeh in
11.30 Operna antologija - 12.47 Ženska danes -14.40 Pesmi s festivala v San-
dobro voljo - 12.30 Za vsakogar relRU„l I6.-00 Program za mladino
)ga
nekaj - 13.30 Glasba po željah 17.00 Skupina «Teen Agers* - 17.20 Italijanščina - 17.40 Glasba za transistornik - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Hristič: Ohrid-
16.30 Nove ameriške plošče - , , .
17.15	Neapeljske pesmi - 17.30 kobinec*
Stendhal:	»Luciano Leuvven* -
18.15	Veliki variete - 19.30 Lunapark - 20.20 Kratka zgodovina ko-
poročajo vam... - 14.05 Chopin in Delibes na baletnem odru - 14.45 «Enajsta šola* - 15.30 Melodije za klavir in godala - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Turistična oddaja -18.00 Aktualnosti doma in po svetu - 18.15 Iz Dvorakove opere »Jakobinec* - 18.45 Jezikovni pogovori - 19.00 Lahko noč, otroci! -19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi -
ska legenda - i9.00 Pisani balonč- ^ iJ1!15 Koncert ' 2150 ^ L°°
ki - 19.30 Najnovejši uspel Šport - 20.35 Miloš Mikeln: »Sta linovi zdravniki* 22.35 Violončelist Vlado Požar.
2o oo htična tribuna.
II. program
7.30, 8.30, 13.30, 14.00, 19.30 -Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Jazz - 10.15
pollor
Tretja stran - 13.15 «1 maghi* -13.30 »A. Magelsdorf kvintet* -13.50 Simf. koncert - 14.20 Silvio box Benco - 14.35 Zborovsko petje.
Koper
6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30,
15.30, 19.15 — Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 10.15 Polke in valčki - 10.45 Beležke - 11.00 Dvo-fakovi slovanski plesi - 11.15 Pesmi - 11.30 Današnji pevci - 12.00
11.42 Pesmi desetletja
13.00 Pisan spored • 14.00 Juke 18.45 Kmetijska” oddaja - 19.15 Po-
Špoi
sti in ital. kronike - 20.30 Dnev-
14.45 Nove plošče - 15.15 Pogovorimo se o glasbi - 16.00 Rapsodija 17.05 Ital. pesmi -17.35 Veliki orkestri - 18.35 Enot-
kov - 21.40 Glasbeni nokturno -22.10 Večer klavirskih skladb -23.05 Plesni orkester RTV Ljubljana.
Ital. televizija
Od 8.30 do 12.00 Šola - 17.00 Tvoja prihodnost - 17.30 Dnevnik 17.45 Program za mladino
.........ij«
19.45 Š|
Ijudna znanost
ortne ve-
nik - 21.00 Film »Operazione diamanti* - 21.50 Politična tribuna
SJMftartS : 82 ŽETTh' H*w“1*;
21.40 Plesna glasba.
III. program
II. kanal
18.30 Tečaj francoščine - 19.00
in 13.00 Glasba Simf. orkester
po željah RTV Ljufc
18.30 Lahka glasba - 18.45 Kul- Nikoli ni prepozno - 21.00 Dnev-
. >ljs
14.00 Glasba po željah - 15.00 Iz operetnega sveta - 15.45 Slov. narodne - 16.20 Do Musset: Capric-cio - 17.05 Mahlerjeva simfonija štev. 1 - 17.40 Ital. narodne pesmi
- 13.40 turne aktualnosti - 19.15 Schuetzov nik
Ljubljana - Pasijon po sv. Luki in Bachov Zardi: »I grandi camaleonti*
Pasijon po sv. Marku.
Slovenija
6.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 - Poročila - 8.05 Glasbena 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 matineja - 8.55 Radijska šola: ča-Ansambel Musette - 22.15 Ansam- rovnice - 9.25 Narodne iz Vojvo-
21.15 Rubrika mladih - 22.15 irai: «1
I.	epizoda.
Jug. televizijo
9.40, 14.50 in 16.10 TV v Soli
II.	00 Angleščina - 11.30 in 16.40 Glasbeni pouk - 17.05 Poročila
lcek
dine
bel Mingus.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Sprehod z orkestroma - 12.00 Na
17.10 Slonček Bimbo - 17.25 Slike
9.40“ s. Mihelčič: ‘Ptičku”-	' 17-55 Obzmmik . 18.15 Po
belih planinskih stezah, reporta-
“llOO^SLM6 °uTtt ža • W3 Studio Sarajevo 19.00 Tunshem napotki - 11.15 človek, znanost ln proizvodnja •
Poročila - 8.30 Jutranje pesmi
9.05	Dvorak, Porter, Rose itd. -
10.05	Operetna glasba - 10.30 Šo-
današnji dan - 12.10 Naši ansam-
prodzvodnja 19.40 Oikc&k - 19.54 Medigra - 20.00 Dnevnik - 20.30 Aktualni razgo-
bli - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 vori - 21.10 Massenet: «ThSs»! Spomin na prvi ples - 13.30 Pri- opera - 23.05 Poročila.
Vreme včeraj: naj višja temperatu-4 11, najniija 5,7, ob 19. uri 10.1 opnje, vlaga 78 odst., zračni tlak 119.9 narašča, nebo jasno, morje »mo, temperatura morja 7.3 stopi-
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 23. lebruarja
Marta
Sonce vzide ob 6.55 in zatone o*> 17.42. Dolžina, dneva 10.47. Luna vzide ob 15.58 in galone ob 6.38.
Jutri, PETEK, 24. februarja
Matija
SEJA GLAVNEGA ODBORA NOVE DELAVSKE ZBORNiCECGIL
Obračun lanskega sindikalnega delovanja in letošnje perspektive tržaških delavcev
lani so tržaški delavci stavkali za okoli 6 mi-lijonov delovnih ur in žrtvovali 3 milijarde Ur
Predvčerajšnjim se Je sestal na rojem sedežu v Ul. Pondares glav-<i odbor tržaške Nove delavske zbor-ijice — CGIL. Seji glavnega odbora H predsedoval tajnik Albino Ge ril
■	Glavno poročilo je podal general-t tajnik zbornice Arturo Calabrla, t je govoril o ((Obračunu sindlkal-4h borb v letu 1966 ter o perspektivah tržaških delavcev v letu 1967».
J V diskusijo so posegli številni čla-1 odbora, a med njimi Criscenti, iranco, Tranquilllnl, Catanzaro, Sa-ftnz, Rutigllano, Semilld, Ludovisi, alentlnls, Tomaselli, Gerli ln urlo.
j Glavni odbor je pohvalno ocenil prbo tržaškega delavstva, ki je lilo prisiljeno lani, da je napovedalo stavke za okoli 6 milijonov plovnih ur, ter da se je odreklo aslužku za okoli 3 milijarde lir. j Zavesten nastop tržaških delav-gv je odločno vplival na odnose plodajalcev do določenih kategorij jelavcev, ter še posebej je priklici pozornost javnega mnenja v .ržavl na splošni gospodarski polo-“j na Tržaškem ozemlju, ki je stal še bolj negotov zaradi zna h sklepov CIPE.
J Glavni odbor je nadalje obravnavi splošne smernice in koordinaci-p sindikalnega razvoja v bližnji odočnosti. To delovanje zadeva ta-|o uspešno rešitev vseh sindikalnih itikcij, ki so v teku, ali pa bi mo-ale biti rešene v bližnji bodočnosti.
'Jlavni odbor je posvetil posebno 'ažnjo tudi splošnim sindikalnim •ahtevam na ravni podjetij.
■	Na seji so razpravljali tudi o pi-'mu, ki ga je CGIL poslala poslan-|kim skupinam glede vprašanj, ki Vdevajo vsedržavno gospodarsko 'lačrtovanje. Glavni odbor je pove-ai ta vprašanja s konkretnimi pro-lemi tržaškega gospodarstva. Po jegovem mnenju je treba posvetiti iajvečjo pozornost razvoju industrijske dejavnosti in pomorstva fer odbiti vsakršen jx>skus, da bi brst postal mesto teroiame gospodarske dejavnosti.
V nadaljevanju razprave so čla-itl glavnega odbora obravnavali lažna vprašanja, ki zadevajo zaposlitev delavcev, Izobrazbo, in socdal-;io varnost.
Na kraju so člani odbora dolgo •azpravljali tudi o potrebi zedinje lija delavskega sindikalnega giba ija. V tej zvezi so poudarili potre-X3, da sindikat postane vedno bolj iieodvtsen od političnih strank. Pri :.em so omenili potrebo, da se do-cončno proglasi nevzdržnost med 'x»litičnimi in sindikalnimi tunkd-ami. V tej smeri bi moral potekati -azvoj, ki bi pripeljal delavce do motnega sindikata.
Glavni odbor Je spričo tega po jblastil tajništvo sindikata, da iz-iela ustrezen načrt za poživitev sindikalne dejavnosti na Tržaškem, upoštevajoč posebno bistvene pro-oleme tržaškega gospodarstva v okviru splošnih koristi tržaških de
Juw.
i | Na kraju Je odbor soglasno odo-
bril dve resoluciji, ki zadevata pre-kinjenje trgovinskih dogovorov med Italijo in Jugoslavijo, oziroma spor med zbornico lekarnarjev in ustanovami za bolezensko zavarovanje.
V	resoluciji v zvezi z napovedjo zbornice tržaških lekarnarjev, da bodo zasebne lekarne od 25. t.m. dalje vršile samo posredno službo v korist zavarovancev (INAM itd.), glavni odbor strogo obsoja to pobudo. Po mnenju sindikalnega vodstva gre za neposreden napad na lekarne zavarovalnih ustanov, ki dajejo zavarovancem zdravila z nižjimi režijskimi stroški.
Glavni odbor Nove delavske zbornice — CGIL odločno obsoja to pobudo zasebnih lekarnarjev, ki bo jredvsem prizadela delavce in de-ovne sloje v predmestjih in v okoliških krajih. Prizadeti bodo morali namreč takoj plačati ceno zdravil, ter se bodo morali šele potem zateči k zavarovalni ustanovi, da jim izplača ustrezne denarne zneske. Vse to bo seveda povzročilo nego dovanje ljudi, izgubo časa itd.
V	nadaljevanju resolucije se poudarja, da je vloga lekarn bolniških ustanov nenadomestljiva, ter da jo je treba braniti proti vsem napadom od kjerkoli naj tl prihajajo, Spričo tega glavni odbor poziva lekarne bolniških ustanov naj poskrbijo za dobavo zdravil vsem zavarovanim osebam, posebno v predmestjih ln okoliških krajih, v primeru, če bi zasebni lekarnarji Izvedli napovedano pobudo. Nadalje Je odbor zadolžil tajništvo Nove delavske zbornice — CGIL, da napravi vse kar je potrebno, da se sporazumno nastopi pred deželnimi in zdravstvenimi oblastmi v svrho sagotovitve dobave zdravil delavcem.
mu odgovori, če se mu zdi potrebna ustanovitev zadevne svetovalske komisije, ki naj bi vso zadevo proučila in o tem poročala občinskemu svetu.
• • •
Občinski svetovalec Lucjan Pa-dovan Je poslal županu pismeno vprašanje, če namerava podvzeti potrebne ukrepe, da se ugodi upravičenim zahtevam Bazovcev glede občinskega delegata. Lucjan Pado-van namreč opozarja župana, da so prebivalci v Bazovici, ki so večinoma slovenske narodnosti, zelo nezadovoljni, ker z vzpostavitvijo občinske delegacije (kar Je hvale vredno), občinska uprava ni poskr bela, da bi imenovala človeka, ki bi razumel ln govoril slovenščino. Previbalcd nabirajo podpise v znak protesta in zahtevajo, da se dosedanji delegat zamenja z osebo, ki obvlada slovenski jezik.
1. marca v Gregorčičevi dvorani
Razgovor o naravnih rezervatih na Krasu
Uredništvo »Primorskega dnevnika® priredi v sredo, 1. marca, ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani razgovor o naravnih rezervatih na Krasu. O načrtih in predlogih ter o pomenu naravnih rezervatov na Krasu bosta govorila prof. Renato Mezzena in prof. Livio Poldini, ki bosta tudi odgovarjala na vprašanja.
Zaradi važnosti tega problema va. himo vse, ki se za to zanimajo, naj pridejo na razgovor, zlasti pa župane, občinske, pokrajinske in deželne svetovalce, strokovnjake, študente naravoslovnih ved in seveda kmete, ki se jih vsa zadeva še najbolj tiče.
Opozorilo Zveze malih posestnikov
Na skupni seji izvršnih odborov Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov, ki je bila v ponedeljek, so razpravljali tudi o občnem zboru Kmečke zveze, ki bo v nedeljo v Kulturnem domu. Sklenili so, da se na občni zbor Kmečke zveze po. vabijo tudi člani Zveze malih po sestnikov. Zaradi tega odbor Zveze malih posestnikov priporoča svojim članom, da se v nedeljo udeležijo
V OKVIRU CVETLIČNE RAZSTAVE
Natečaj za otroške risbe o temi sadje in povrtnina
Udeležili se ga bodo lahko otroci, ki obiskujejo vrtce in osnovno šolo
V	novinarskem krožku je sinoči ravnatelj ustanove za kmetijski preporod in mednarodne cvetlične razstave Natti govoril o pravni zaščiti novih sort rastlin in pripomnil, da se te dni razpravlja o zadevnem zakonskem osnutku. Poudaril je, da ni važno samo zvišati produkcijo, ampak tudi nadaljevati z eksperimenti in odkrivati nove sorte rastlin, žit itd., ki so važne za človeštvo. Nato so predvajali barvni ameriški film, ki prikazuje razne postopke, križanja itd. za dosego različnih sort krasnih lilij. Take vrste lilij bodo razstavljene tudi na prihodnji cvetlični mednarodni razstavi v Trstu. Po predvajanju filma je prof. Natti še opisal razne vrste lilij in dal potrebna navodila, kako jih gojimo.
V	okviru mednarodne razstave cvetja, sadja in povrtnine bodo_ tu-di letos razpisani razni natečaji. Med temi je tudi natečaj za otroške risbe na temo «Sadje in povrtnina v otroški umetnosti*. Ta natečaj podpirajo šolski skrbniki v Tr-
občnega zbora Kmečke zveze.
llllfllllllimillllUlllllllllflllllllllllllllllll|||||||||||||||||f|||||||||||IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIUUIIIII|||||||||IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIHHIIII
RAZPRAVA O OBRAČUNIH V DEŽELNEM SVETU
Svetovalci zahtevajo pojasnila izdatkih na podlagi zakona 23
Slovenskim ustanovam in organizacijam so dali samo 10 milijonov prispevka od skupnih 780 milijonov lir
Na včerajšnji seji deželnega sveta se je pričela razprava o obračunih za leti 1964 in 1965. Najprej je o obračunih poročal svetovalec Metus, nakar so zapovrstjo spregovorili svetovalci Morpurgo (PLI), Urli (KD), šiškovič (KPI), Gefter Wondrich (MSI) in Coloni (KD).
Morpurgo je kritiziral obračuna in med drugim tudi vprašal, po . kakšnih kriterijih je deželni odbor Občinski svetovalec Giuseppe Mu- razdeljeval proračunske izdatke, to slin je poslal županu pismeno za- :e prispevke po posameznih pokra htevo, naj obvesti občinski svet o |	Pri t»m ie nmpnil. da
Vprašanja županu občinskih svetovalcev Muslina in Padovana
»u°%« odstran jevanja,
zadevi precej govorilo med zadnjo PeSa proračuna. Pri tem jjlce volilno kampanjo, nato pa je vsa izrecno dejal, da bi moral dobiti zadeva utihnila. Razen tega ponov- Trst vec prispevkov iz proračunov, no predlaga, naj se sestavi zadevna a vsaj tako se je lahko razumelo, komisija, da protiči zadevo in pred- Rekel je,'tis!'jekostalo leta 1964 v loži predlog občinskemu svetu. blagajni kar 4 milijarde lir, leta Občinski svetovalec Muslin je ra- 1965 pa še mnogo več, kar kaže, zen tega poslal županu tudi -pisnto- l da niso trošili /dovolj naglo in smotrno vprašanje glede gradnje nove no denarja, ki je bil na razpolago, splošne bolnišnice. Podrobno ga čeprav so potrebe povsod velike, sprašuje, če je bilo dokončno izbra- Pritožil se je tudi nad prepočasnim no in kupljeno gradbeno zemljišče, uresničevanjem zakonov, ki določa-če je bil dokončan in odobren za- ;0 razne prispevke. Še posebno pa devm načrt in kolbro bodo znašali se je pritožil nad tem, da niso sve-stroškl ter kako bodo razdeljeni. tovalcem podrobno obrazložili izdat-Razen tega sprašuje župana, naj k(JV na podiagj Znanega zakona št.
................................................................ 23. Rekel je, da bi morali deželni
..._____ -.je-,—-,,,	r/i»Tonroj ti w aktit	svet s tem natančno seznaniti ter
JUTRI ZAČETEK XIV. KONGRESA O LANU | da prikrivanje načinov izdatkov
močno žali svetovalce. Demokristjan Urli je v glavnem pozitivno ocenil obračun.
Svetovalec dr. šiškovič (KPI) je v svojem govoru še posebno poudaril zahtevo po natančnih pojasnilih, kako je odbor potrošil 780 milijonov lir na podlagi zakona št. 23. To bi mu služilo tudi za primerjavo med prispevki raznim ustanovam italijanskega jezika, časopisom itd. ter med prispevki kulturnim, športnim, dobrodelnim in dru-
«Lan v sodobnem stanovanju» osrednja tema na kongresu
Kongresisti bodo zasedali štiri dni na ladji «Cristoforo Colombo» na poti iz Trsta v Neapelj
na finančno stanje dne 31. novembra 1965.
Coloni je dejal, da ni res, da se je geslo, da je treba trošiti naglo in uspešno, izjalovilo. Treba bo videti obračun izdatkov v letu 1966, ko je bil dosežen glede tega precejšnji napredek. Res da je ostalo v blagajni mnogo neizkoriščenega denarja, toda v to vsoto so všteti tudi stalni skladi, ki so na razpolago za razne primere, kot na primer sklad za primer naravnih nesreč. Od 20 milijard, ki so bile v blagajni konec leta 1965 so vsekakor že določili uporabo 10 milijard in sprejeli v zvezi s tem že točne obveznosti. Vsota v blagajni bo še narasla, toda ta denar ne bo zapadel in ga bodo koristno uporabili. Seveda pa je treba zlasti glede raznih javnih del upoštevati, da so potrebni načrti in da je upravni pos(opek precej dolg in zamotan. Coloni je govoril tudi o kriterijih pri najemanju osebja in rekel, da bi morali pri tem jemati v službo predvsem uradnike iz državne in krajevnih uprav. Seveda pa morajo iti te uprave pri tem deželi na roko.
Mesec dejavnosti sindikata upokojencev
Novi tajnik sindikata je Antonio Cattonar
nerale del Comune) do 14. ure 24. marca letos.
Za razne podrobnosti in druge informacije se prizadeti lahko zglasijo na občinskem oddelku za osebje, občinska palača, II. nad., soba št. 91.
Seja občinskega sveta v Miljah
stu, Gorici, Pordenonu in Vidmu.
Natečaja se lahko udeležijo otroci, ki obiskujejo otroške vrtce in osnovne šole v naši deželi. Risbe na papirju ali lepenki v formatu 20x30 cm je treba poslati na vodstvo omenjene ustanove (Ente Ri-nascita Agricola) do 1. marca.
Posebna komisija bo ocenila poslane risbe in nagrajenci bodo dobili diplome in knjige, šole, ki bodo prednjačile po številu in kvaliteti poslanih risb, pa bodo prejele kolajne. Najlepše risbe bodo razstavljene na razstavnem prostoru [ mednarodne razstave cvetja, sadja in povrtnine.
Predavanje M. Pacorja v krožku «R. Morandi»
Jutri ob 19. uri bo v krožku «R. Morandi« na Trgu stare mitnice št. 11 Mario Pacor predaval o »Zgodovini osvobodilne borbe jugoslovanskih narodov«. Mario Pacor je napisal poglavje o osvobodilni borbi v Jugoslaviji za «Zgodovmo revolucij«, ki jo je izdala založba «Editori Riuniti«.
KONCERT V NEMŠKEM INŠTITUTU ZA KULTURO
V Nemškem inštitutu za kulturo bo v soboto. 25. t.m. ob 21. uri koncert «Duo Berlim berlinskega komornega dua, ki ga sestavljata prva violina berlinskega komornega orkestra K. H. Schmarz in pianist ter kompozitor H. G. Zambona. Na sporedu so Haendlove, Bachove, Hagdnove, Zambonove in Webrove skladbe.
Curek amoniaka brizgnil delavcu v oko
Na delu se je včeraj v Starem pristanišču ponesrečil 41-letni šofer Bruno Kus iz Ul. delle Doc-1 ce 21, uslužbenec podjetja Raun. Ko je uporabljal jeklenko, ki je bila polna amoniaka, je tekočina pljusknila in curek je Kusa obriz-gnil po desnem očesu. Delavca so z zasebnim avtom hitro odpeljali v bolnišnico in ga nujno sprejeli na okulistični oddelek, kjer se bo moral zdraviti mesec dni zaradi I hudih opeklin po očesnem zrklu in | veki.
Včeraj zjutraj so na nevrokirurški oddelek bolnišnice sprejeli 14-1 letno Luano BaUeis iz Ul. dell’Ere-mo 175, ki je malo prej na vogaiu Ul. Rossetti in Ginnastica postala žrtev prometne nesreče. Ko je na zebrastem prehodu prečkala uli-1 co, jo je z avtom TS 80317 podrl 25-letnd Lucio Degrassi iz Ul. Donado- I ni 18, ki je privozil iz Ul. Rossetti in zavil v Ul. Ginnastica. Pri nesreči se je Batlelsova pobila po glavi, se ranila po desnem sencu in desnem stegnu. Ponesrečenko, ki se bo morala zdraviti 8 dni, so v bodniš-1 ndoo odipeljall z zasebnim avtom.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM FILIBERT BENEDETIC
Ne vedno kakor lastovke
drama v dveh delih krstna predstava Scena, kostumi in režija: J02E BABIC
Sodelavca pri sceni in kostumih: DEMETRIJ CEJ in ANJA DOLENČEVA
Glasba: ALEKSANDER VODOPIVEC
Pri predstavi sodeluje ansambel «5 fans«
PREMIERA
DANES, 23. t. m. ob 21. uri (premierski abonma)
PONOVITVE
V	petek, 24. t. m. ob 21. uri ___
(abonma I. ponovitev in in-	Mg
validski)	.. thihb
V	soboto, 25. t. m. ob 21. uri (sindikalni abonma)
V	nedeljo, 26. t. m. ob 16. uri	VHBHH
(abonma nedeljski popoldan- k " ski in okoliški)
V	torek, 28. t. m. ob 20. uri (študentovski abonma)
V	sredo, 1. marca ob 21. uri
V	četrtek, 2. marca ob 21. uri
V	nedeljo, 5. marca ob 16. uri
Prodaja vstopnic vsak dan od od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265.
VOZNI RED OKOLIŠKIH AVTOBUSOV ZA PREDSTAVO SLG
Snet
VENSKEGA GLEDALIŠČA Avtobus štev. 1 Prečnik Mavhinje Cerovlje Vižovlje Sesljan Nabrežina
Avtobus štev. 2 Križ Prosek Kontovel
V NEDELJO, 26. T. Avtobus štev. 3
15.05	Sempolaj	14.50
15.10	Praprot	14.50
15.15	Trnovca	14.55
15.20	Samatorca	15.00
15.25	Salež	15.05
15.30	Koludrovca	15.10
	Zgonik	15.10
	Mali Repen	15.15
	Briščiki	15.20
15.25	V. Repen	15.25
15.30	Col	15.30
15.30	Tabor	15.30
Sinoči je bila seja občinskega sveta v Miljah, ki je ob prvi obletnici smrti bivšega dolgoletnega miljske-ga župana in nato deželnega svetovalca Giordana Pacca počastil njegov spomin. Seje se niso udeležili demokristjanski in republikanski svetovalci. Župan Gastone Millo je v svojem govoru na kratko navedel življenjepis pokojnika, nato pa omenil predvsem njegove zasluge za Milje. Pripomnil je, da se je pokojni Giordano Pacco zanimal in zavzemal za vse probleme, da so ga vsi spoštovali kot župana, nato pa tudi kot deželnega svetovalca.
Kakor je bilo že pred časom na-jpovedano, bo letošnji «kongres o lanu«, vsakoletna gospodarska prireditev, za katero so dali pobudo in-dustrijci in trgovci z lanom, ki bo dosegla svojo XIV. prireditev v času od 24. do 28. t.m., in sicer na ladji »Cristoforo Colombo«, ki bo 'prihodnji četrtek odplula iz našega pristanišča ter v štirih dneh opravila obvoz italijanskega polotoka ter pristala v Neaplju, kjer se bodo kongresisti razšli. Okvirna tema letošnjega kongresa bo »Lan v sodob-| nem stanovanju«. O namenih vsakoletne »potujoče« prireditve in o programu dela bodo obširneje spregovorili predstavniki organizatorjev j drevi v prostorih časnikarskega krožka.
Doslej se je izvedelo, da se bosta letošnjega kongresa na ladji «Cri-istoforo Colombo« udeležila podpredsednik poslanske zbornice Guido Go-nella ter podpredsednik senata Giuseppe Spataro. Delo kongresistov se bo v glavnem oslanjalo na štiri daljša poročila, in sicer na poročilo z naslovom »Barva, moda in tradicija bale, odraz osebnosti«
I (prof. Giancarlo Trentini), »Rimača miza, žarišče družine« (izvedenka Mila Contini), »Razvoj in per spektive v proizvodnji hišnega pe rila« (industrijec Carlo Giori) ter »Trgovec, prvi svetovalec potrošnikov« (izvedenec Bruno Candido). Med kongresom bodo industrijci prikazali nove izdelke iz lanu ter z diapozitivi in filmi predstavili najnovejše težnje na področju domače opreme.
V krogih blizu prizadetih industrijskih podjetij naglašajo, da se potrošnja lanu v Italiji v zadnjem času občutno veča: v lanskem letu je dosegla 8,5 milijona kg lanenega prediva, kar predstavlja napredek za 10,9 odst. v primerjavi s potrošnjo iz prejšnjega leta. Glede porabe lanu v različne namene naglašajo, da gre na leto približno 62 odst. uporabljenega lanu za proizvodnjo domačega perila, 11 odst. za izdelovanje oblačil. 11 odst. za opremo stanovanj in 11 odst. za izdelovale tehničnih artiklov.
Sovjetska predstavnika pri tržaškemu županu
Predstavnika sovjetske ambasade V Rimu kap. fregate Valentin Gri-
£torjev drugi tajnik dr. Andrej j ustanovam in organizacijam slo-Dubrovin sta bila včeraj dopoldne K1,	. .. Po jziavi nristoi-
^SrSulSiSs ?vV“nsidL orgatoladj^ pri miljskem županu Gastoneju in ustanovam skupno 10 milijonov Millu. Sinoči je dr. Dubrovin v Mi- lir, kar bi pomenilo komaj malo ljah govoril o razvoju kulturnega več kot en odstotek zgoraj omenje-dogovora med Italijo in Sovjetsko ne vsote.
zvezo v torek zvečer pa je bilo v četku svojega govora je dr.
ska Szveza srečanje1 s č^Sd posadke Šiškovič dejal, da je bila razprava sovjetok? ladjeTajf^rcC po- o obračunih v pristojni
sad' e, zlasti pa poveljnik Kislov o zanimiva. Seveda ne gre pn tem in zdravnica dr. Harškova. so od- le za številke, marveč bi mo govarjali na razna vprašanja, o go- ral obračun pokazati, kaksm so spodarsKem in kulturnem življenju bili upravni in politični smotri peter splošnih razmerah v Sovjetski želnega odbora. Obračuna niso v ko-
zvezi.
misiji kritizirali le predstavniki opozicije, marveč tudi večine. Rekel
, prekinitvi trgovinskih pogajanj med Italijo in SFRJ
je nadalje, da so porabili iz prora-
Vprašanje poslancev KPI brskal0i9mennoa2šoSa£
zelo počasi potekali. Na koncu leta 1965 je znašal ostanek iz obeh proračunov kar 20 milijard, medtem ko je bilo v deželi toliko potreb. Razne sprejete obveznosti pa_ so znašale 6 milijard lir. šiškovič je nato dejal, da bi rad zvedel, koliko denarja iz omenjenega ostanka Komunistični poslanci Bernetiče- so potrošili leta 1966. Glede počas-va, Galluzzi, Franco. Lizzero in San- nega izdajanja proračunskih sred-dri so poslali predsedniku vlade, stev trdijo, da ni bilo časa zanj, ministru za zunanje zadeve in mi- saj niso bili sprejeti niti potrebni nistru za zunanjo trgovino vpraša- zakoni. Toda tudi leta 1966 ni šlo nje, v katerem želijo vedeti za vzro- mnogo bolje, kar dokazuje, da se ke, ki so privedli do prekinitve raz- je izjalovilo geslo deželnega odbora, govorov med italijanskimi predstav- da je treba trošiti naglo in uspeš-niki in predstavniki SFRJ o obno- no. Kar pa se tiče izdatkov na pod-vitvi gospodarskih in trgovinskih lagi zakona št. 23 so znašali v pr-sporazumov med dvema državama, vem razdobju skoraj toliko kolikor
Komunistični poslanci poleg tega up™'™ izdatki ^pl°h' vprašujejo, kakšne pobude namera- Tudi misovec Gefter Wondnch je vajo pristojna ministrstva storiti, da kritiziral obračun. Omenil 1?, da_ je se prepreči poslabšanje trgovinske Prl(sP®v1a* za deželo vsak Tržačan izmenjave med dvema državama, da 24.000 lir na leto, vsak Furlan pa se prepreči zaviranje prijateljskih samo 8.000. Toda pri tem je treba odnosov in sodelovanja med Italijo upoštevati, da uživa Trst 10 mrn-in Jugoslavijo, odnosov, ki predstav- Jar'£ 'ir podpor iz sklada za Trst. ljajo pomemben prispevek k stvari Tudi on je zahteval točna pojasnila mednarodnega popuščanja in hkrati I 0 izdatkih na podlagi zakona st. 23. branijo koristi obeh držav, zlasti pa Zadnji je spregovoril Coloni (KD) dežele Furlanije-Julijske krajine ter I p0hvalil je odbornika za finance njeno gospodarstvo, pri katerem i- Tripanija, da je hitro pripravil ob-majo veliko vlogo obmejni promet računa, o katerih je treba razprav-ter promet in trgovinska izmenja- ijati čimprej. Dejal je, da je zlasti va z deželami na Balkanu in v pohvale vredno, da se bo o prora-srednji in vzhodni Evropi.	| čunu za leto 1968 razpravljalo isto-
časno kot o obračunu za leto 1966, _ „	.	. „n,„	i kot določa zakon. Glede nadzorstva
5 Drevi ob 20.30 bo dramska sku-
Vodstveni odbor pokrajinskega sindikata upokojencev se je sestal in razpravljal o smernicah vsedržavnega vodstvenega odbora Italijanske zveze upokojencev vseh kategorij o proglasitvi enomesečne dejavnosti v prid upokojencem, da se dosežejo popolno uveljavljenje zakona št. 903 od 1. januarja 1965 in druge pokojninske izboljšave. Odbor je sklenil, da izdela delovni načrt za mesec dni od 20. marca do 20. aprila. Ta načrt dejavnosti bodo predložili na sestanku zaupnikov v četrtek 2. marca ob 16. uri na sindikalnem sedežu v Ul. Pondares št. 8.
Na koncu sestanka so soglasno izvolili za tajnika sindikata Antonia Cattonarja, s čimer so zapolnili vrzel, ki je nastala po smrti Ernesta Radicha. Za upravnega tajnika ja so izbrali Massimiliana Borto-ottija. Cattonar je star, sindikalni voditelj in je bil med drugim pokrajinski tajnik FILLEA, medtem ko je Bortolottl bil tajnik sindikata uslužbencev Acegata-CGIL. V tajništvu so še Domenico Cuffaro, Francesco Michelazzi in Giacomo Benini. V vodstveni odbor pa so kooptirali Luigia Troianija.
Marcela* Archarda^HCi^incoStore-1 računih/ Seveda pri tem je treba mo aUa Trinidad*.	i upoštevati, da se nanašajo podatki
Sestanek komisije za medobčinski regulacijski načrt
Pod predsedstvom tržaškega žu pana inž. Spaccinija se je včera, sestala na županstvu v Trstu medobčinska tehnična komisija za u-skladitev regulacijskih načrtov. Sestanka so se udeležili predstavniki tehničnih uradov vseh okoliških ob čin.
Iz dosedanjih študijev komisije izhaja predvsem potreba, da se proučijo na znanstveni podlagi vsa vprašanja kraškega okolja, da se zaščitijo njegove značilnosti.
Dosedanje delo komisije in delo, ki ga bo komisija opravila v prihodnjih mesecih, predstavlja osnovo za sestavo medobčinskega regulacijskega načrta.
Natečaj za dve mesti inženirja pri trž. občini
Tržaška občina je razpisala izpitni natečaj za dve mesti »inženirja drugega razreda« v staležu občinskega osebja. Prizadeti morajo imeti diplomo inženirja ali arhitekta.
Prošnje, ki morajo biti sestavljene na osnovi zakonskih predpisov in opremljene s predpisanimi listinami, morajo biti poslane na urad glavnega protokola (Protocollo Ge-
Dramska skupina PD »IVAN CANKAR®
V soboto, 25. t. m. ob 21. uri v dvorani p. d. Ivan Cankar — Ul. Montecchi 6/IV. nadst.
premiera
KOCKE V KOCKI
Sergej Verč
drama v dveh dejanjih krstna predstava
Režija: Sergej Verč Scena: Ivan Verč
Nastopajo: Jurij Kufersin, Stojan Colja, Ivan Verč, Vojka Lavrenčič, Mara Rogelja, Boris Gombač, Ana Mikulus in Sergej Verč.
VAZNO SPOROČILO ŽIVINOREJCEM
Pobude deželne uprave za razvoj živinoreje
Prispevki za hleve, telice, juni-ce, odbrane krave in svinjake
Pokrajinsko kmetijsko nadzorni-. vinorejci lahko obrnejo vsak dan, I štvo sporoča živinorejcem tržaške i razen sobote, na živinorejski urad pokrajine, da bo s sredstvi, ki jih pokrajinskega kmetijskega nadzor-je dal na razpolago urad za kmetij- ništva v Ulici Ghega, štev. 6/1 - tel. [ stvo, gozdarstvo in gospodarstvo 23-927 in 38-673. hribovitih predelov dežele Furlanije.
Julijske krajine, izvedlo v prid izboljšanja krajevne živinoreje, sledeče pobude:
1.	Pokrajinski natečaj za izboljšanje hlevov, senikov in nabavo tozadevne opreme.
Vsi živinorejci, ki nameravajo izboljšati svoje hleve (popraviti ležišča, strop, povečati ali napraviti nova okna, cementne jasli, gnojnične jame itd.) lahko vložijo pri pokrajinskemu kmetijskemu nadzomištvu v Trstu prošnjo v roku do 28. februarja t. 1..
Tozadevna dela morajo biti končana do 30. junija letos.
Odkazane nagrade ne bodo presegale 50 odst. stroškov za izvršena dela (delo in potreben material).
2.	Nagrade za dobro vzrejo odbranih telic.
Vsi živinorejci, katerih živina je podvržena kontroli mleka in je vpisana v rodovniško knjigo, lahko vložijo prošnjo na pokrajinsko kmetijsko nadzomištvo za vzrejno nagrado telic. Omenjene nagrade, v znesku 15.000 lir, bodo dodeljene po četrtem mesecu starosti telice.
3.	Nagrade za dobro vzdrževanje brejih junic.
Vsi živinorejci, katerih živina je vpisana v rodovniško knjigo lahko vložijo prošnjo za prejem nagrade za dobro vzrejo brejih junic.
Omenjene nagrade, do največ 30.000 lir, bodo dodeljene po četrtem mesecu brejosti junice. i. prispevek za nakup odbrane go■ veje živine.
Vsi živinorejci, ki nameravajo kupiti krave molznice z visokim rodovnikom za izboljšanje živinorejske ravni svojega hleva, lahko vložijo prošnjo v roku do 10. marca p. m..
Prispevek bo znašal 25 odst., ne bo presegel 75.000 lir, za vsako govedo, ki mora biti tudi v posesti rodovniškega in živinozdravni škega izpričevala, ki ne sme biti starejše od 36 do 38 mesecev.
B. Natečaj za zidanje novih in izboljšanje že obstoječih svinjakov.
Vsi kmetovalci, ki nameravajo izboljšati ali sezidati svinjak, morajo predložiti v roku do 28. t. m. prošnjo pokrajinskemu kmetijskemu
nadzomištvu.
Dela bodo morala biti izvršena v roku do 30. junija letos. Nagrade za izgotovljena dela ne bodo presegale 50 odst. stroškov (delo in material).
Za podrobnejša pojasnila se ži-
Nesreča delavca v cementarni v Žavljah
V cementarni «Julia-Beton» v Industrijskem pristanišču v Žavljah se je včeraj ponesrečil 29-letni šofer Enrico Urbani iz Ul. Settefon-tane 77. Pri upravljanju mešalca betona ga je nenadoma po glavi zadel žleb stroja, ker je popustila leklena vrv. Pri nesreči se je Urbani tudi ranil po desnem sencu. Z zasebnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico in sprejeli na nevrokirurški oddelek. Okreval bo v 8 dneh.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo (Ivan Cankar«
obvešča, da bo danes ob 15,30 telovadba za otroke.
PROSVETNO DRUŠTVO VALENTIN VODNIK Dolina
priredi v soboto, 25. t. m. ob 20.30
PREŠERNOVO
PROSLAVO
na kateri bosta poleg domačega pevskega zbora sodelovala tudi pesnika Marija Mijot in Filibert Benedetič.
Vabljeni!
Nazlonale 14.30, 21.45 »II dottor 21^ go« Metrocolor tz romana Boh* Pasternaka. Geraldlne Chaplin- " lec Gulnnera. Omar Sharit.
Deset/1 teden.
Excelsior 15.30 «Vlvl e lascia mor re» Tech-nicolor. Stuart Whitrna ’ Janet Leigh, Eleonor Parker P' povedano mladini pod 18. leto«^ Fenlce 16.00 «Tre nottl violente« , Technicolor. Prepovedano mlad’ pod 14. letom.
Eden 15.45 «Maigret a Pigalle« Tec> nicolor, Gino Cervl, Lila Kedr0'".(J Grattaclelo 16.00 «L'uomo del banc del pegnl« Rod Stelger. Prepovt® no mladini pod 18. letom.
Rltz (Ulica San Francesco 10)	.
16.00 »Funerale a Berlino« Tecnn color. Eva Renzi, Michael Ca'ne-Alabarda 16.30 »Giocht dl notte« . grid Thulln. Prepovedano mla®1 pod 18 letom. Zadnji dan. _ Fllodrammatico 16.30 «11 corpo® L lprscope. M. Saga, Y. Kavasu. “ povedano mladini pod 18. letom-loderno 16.00 «Desideno sotto * olmi» Sophia Loren, Anthony “
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
22. februarja 1967 se Je v Trstu ro-1 di-lo 14 otrok, umrlo pa Je 16 oseb.
UMRLI SO: 68-letna Vittorla Sto-covaz por. Plemorvtesl, 73-letnl Antonio Škamperle, 74-letna Antonia D’A-gostini, 85-letna Ada Rubini vd. Tur-chetto, 47-letna Caterina janeclc por. Ma-gania, 85-letnl Glovanni Marsich, 32-letna Silvana Pečar vd, Bralco, 78-letna Margherlta Mian vd. Lonza-rl, 67-letna Maria Pavollni por. Gam-ba, 68-letna Laura Dl Flore por. Del-la Vali«, 81-letnl Giuseppe Giordani, 87-detna Caterina Cumar, 88-letna Paola Taverna, 64-letni Piebro Tiepolo, 774etni Ottone Orbanich, 85-letna Margherlta Stefankh vd. Kobau.
Gledališča
Verdi
Pri blagajni gledališča Verdi se začenja danes prodaja vstopnic za dru-| go predstavo BelUnljeve »Norme«, ki bo v nedeljo ob 16. url za dnevne abonmaje vseh redov. Nastopili bodo | Isti umetniki kot na prvi predstavi.
Teatro Stablle
Dramo Alberta Camusa «Pravlčnl» bo gledališče Teatro Stablle prvi{ u-prlzoriio v Trstu danes, 23. t.m. ob 20.30 v Avditoriju. Umetniški vodja Ser glod'Osmo, režiser Giuseppe Maffiali, slikar Giuseppe Zigaina, ki Je oskrbel sceno, ter Izvajalci Marlangela Melato, Germana Paolieri, Cip Bar-celllnl, Giampietro Becherelll, Egisto Marcuool, Roberto Paolettl, Antonio Pavan, Bruno Slavlero ln Glorgio Valletta. Vstop prost.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
AU'Angelo d’oro. Trg Goldoni 8; Ciipolla, Ul. Belpoggio 4; Marchlo, Ul. Ginnastica 44; Mlanl, Drevored Mtramare 117 (Barkovlje).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Alla Baslltca, Ui. S. Giusto 1; Bu-solini, Ul. Revoltella 41; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2: Manzoni, Ul. Settefontane 2.
SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAVNIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti drugega zdravnika, je treba telefonirati na štev. 90-235.
SOLA
GLASBENE MATICE TRST
Prvi interni nastop gojencev bo danes, 23. t. m. ob 20. uri v dvorani glasbene šole.
kins. Prepovedano mladini P»č letom. Zadnji dan.	...
Cristallo 16.00 «L arcldiavolo« v,t rlo Gassman. Claudine Auger
Garibaldi 16.30 «A 027 da Las ^ei in mutande« Fernandel.	,.u.
Aurora 16.30 «Texas — oltre H ‘ me«.
Capitol 16.30 «Scusi lel fe favorevv o contrario?« Alberto Sordi, AI1 ^ Ekberg, Paola Pitagora. Techn'
Impero 16.30 «Le fate« Prepovedal14 mladini pod 14. letom.	- -
Vittorio Veneto 15.45 «My Falr * d.y» Technicolor. Audrey Heph1110.
Ideale 16,00 «Obiettivo Tobruk li pi del deserto)« Richard Buri® James Mason.	,«
Astorla (Ulica Zoruttl, filobus 16.00 <(Strano imcontro« Nath** VVood, Steve Mac Oueen. PreP° dano mladini pod 18, letom.
Astra 16.30 »Peter Pan«.
Abbazia 16.00 «Squadra d’emerg«“ Prepovedano mladini pod 14. I®14*
Izleti^
SPDT priredi 26. t.m. smučaj izlet v Orni vrh ln vabi obiskov"^, smučarskega tečaja ln ostale iz]šrtr ke. da se čimprej prijavijo v 1 ški knjigarni.	„najo
SPDT prosi, da izletniki poravi vpisnino za izlet do petka.
Mali oglasi
ELEKTRIČNI gospodinjski stroji-
pralni stroji, hladilniki, štedilnik-j, stenci. Izredni popusti. RADIO s* LA, Ul. Foscolo 5.
Darovi in prispevki
•	Nemški šivalni stroji PFAFF za družino, obrt in Industrijo
•	Italijanski šivalni stroji VI-GORELLI
•	Originalni švicarski pletilni stroji SVVISS MAGIC
•	Stroji za krpanje nogavic VITOS
•	Naprave za prevlačevanje kovinskih gumbov
•	Stroji za likanje in likalniki za obrt in industrijo
•	Šivanke, potrebščine, specializirana popravljalnica
DelpontePietro&C.
Trst, UL Tirnem, 12 • Tel. 90.279
V	počastitev spomina pok. Obersnela daruje Josip SandelJ
Ur za Slovensko dobrodelno [ji-
V	počastitev spomina InženlrJ* f|j»
lana Pertota daruje gospa	i-
Treo-Rebek 3000 lir za Dijaško "
Ob tretji obletnici smrti Adam daruje mož 5000 lir z® ško matico.	go-
V	spomin g. Obersnela daruj® .go spa Marta PuhalJ 5000 lir za matico In 5000 lir za Sklad S® Tončiča.
SOŽALJE	p
Dolgoletnemu sotrudniku Logarju izrekata uprava in štvo Primorskega dnevnika sožalje ob smrti očeta.
SOŽALJE
Tržaška federacija z“V'tov'
.....................
PSI-PSDI v Sv. Križu izreka Radu Magajni iskreno sožalj smrti njegove žene Katarine.
skladišče pod Skednjem je zdaj že skoraj povsem pokrito. Od pomola, ob katerem je zasidrana J/"" in ki šo ga zgradili leta 1911, bodo nasuli morje do meje, ki je črtkano označena. Tudi sam
Pdh°i	podprli s kraškim kamnom. Za vsa ta dela in za gradnjo še nekaj manjših lop bodo v
'lali ° potrošili kakih 300 milijonov lir. Za doslej zgrajene lope so v okviru lesnega skladišča iz-0,toli 800 milijonov lir. V lesnem skladišču posluje danes 25 lesnih operaterjev, pod lopami pa je ^	čedalje manj tranzitnega in trdega lesa
l>,l|Hiiiiii,|I),llllllllllllllllllllllmlllllllllllllllllllllllllllllllIIIIJIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllltllllmllllllll|I|||t||llm|||||||||||l)||||||)|ll|||l)|||||||||||n|||1|||||||||||
TEŽAVE TRŽAŠKIH TRGOVCEV Z LESOM
Zahteva po ponovni uveljavitvi ugodnosti o carinjenju lesa
V zadnjih letih promet z lesom v pristanišču stalno upada
cev ^tavniki tržaških lesnih trgovstvi; Preteklo soboto prikazali vite yH. funkcionarju osrednje cari-kitflvn mu dr. Tomasonu nujnost tegjj?e vpeljave posebnih carinskih ob°V za sProt;no carinjenje le-.^ vstopu na področje lesnega ■ Poleg vrste drugih vpra-fVr zavirajo tržaško lesno trgo-«t zaradi katerih se zlasti tran-h S* stalno zmanjšuje, zahteva te ^oblom čim prejšnjo rešitev, Ncai av bl bila ta le začasnega jjp' ter bi trajala do trenutka, [hsiy v,ada uvedla nov splošen ca-Ni i» z,alcon v nadomestilo za za-*eta 1896, ki ne ustreza več %li .n°sti lesne trgovine, niti da-stopnji mehanizacije, in splošni tfjj^očilom Evropskega skupne-
nekaterih primerov tiho-Hla Je tržaška carinarnica Ju->ivendf1Skeea Ieta prekinila «modus c| tia po katerem so lesni trgov-N s. Področju lesnega skladišča 'tieij ksdnjem že nad 40 let lahko toSjjljba zalogi drugo poleg druge V? ocarinjenega in neocarinje-U j^otaga, carinjenje pošiljk tuje-tfoato a Pa se je vršilo zelo presta v.ba podlagi posebnega regiji čort so ga imeli oboji, trgovci jtjl "iški organi, in ki je dopu-vilv^no gibanje tudi z manj-Mn^siljkami blaga. Uvozniki so Bfi.Pošiljko. lesa lahko carinili til porodu v skladišče, tako da je j. zbejši promet, blaga ne glede ][*), in obseg posameznih pro-Na »sem prost. Po novem pa se u*1 caM&ka 56 tako majhna pošiljka Mife> U v trenutku, ko zapušča vjha s, kar je povezano z nadlež-JjUl “gubami časa in z nepotreb-Jlettt „toski. V zvezi s tem vprašaji vnarnerava v kratkem odpoto-Jsm. "im odposlanstvo tukajšnjih operaterjev, ki naj bi na jtti n h ministrstvih, to je v prvi h tttjS ministrstvu za finance in % rtnf®trstvu za zunanjo trgovi-Ne v®8'0, da bi bila za poslalo' okviru lesnega skladišča po-j, Priznana omenjena olajšava.
tiaZaVlla uvedba carinskega regi-ftladjf. Poslovanje v okviru lesnega
je le ena izmed najbolj ?tj, (Jo točk, ki jih bo treba re-3o tn?j si tržaška lešna trgovina \ii« k° opomore, da bo vsaj 3ti ‘a sedanjo ali pa po mož-SfljPOnovno dosegla in presegla J® višino. Te točke so vsem Sl tarVme, saj so jih predstavil ha^o operaterjev v zadnjih le-Piid^jj.razlifinih mestih velikokrat “ flaRpi1 in ponovili, rezultat pa
(.-ioe?s vse prej nego spodbuden.
? lesom v pristanišču je v 1? li£2 *®tih zarisal krivuljo, ki ze-“ll j? Upada: leta 1960 so zabe-“ 238.539 ton prometa, lan-
sko leto pa je gibanje doseglo le še 127.908 ton. Dr. Tomasone je ob svojem odhodu iz Trsta obljubil, da se bo v Rimu zavzel za rešitev lesne problematike našega področja. Upajmo, da bodo ta vprašanja v resnici rešena v najkrajšem času, zlasti še, ker se čujejo vesti, da so nekatera večja lesna podjetja zašla že v tako stisko, da se že postavlja vprašanje, ali bodo sploh lahko še obratovala brez zunanje pomoči, ali pa bodo morala zapreti svoje obrate, čas za rešitev teh vprašanj pa pritiska tudi zaradi vedno budne konkurence drugih pristanišč, všteti Portorosega na eni in Koper na drugi strani, pa tudi zaradi samih priprav za tukajšnji dokumentacijski center o lesu, ki naj bi začel delovati še pred odprtjem letošnjega mednarodnega sejma, in zlasti še pred mednarodnim dnevom o lesu.
Zaradi stavke sodnih zapisnikarjev omejeno delo na sodišču
Včeraj se je nadaljevala, stavka zapisnikarjev raznih stopenj sodišč. Udeležba prizadetih v stavki je bila popolna. Spričo tega je normalno delovanje raznih uradov sodnij-
ske uprave precej trpelo zaradi odsotnosti odgovornih uradnikov.
Kljub temu je včeraj delovalo tržaško kazensko sodišče, kjer je vršil službo zapisnikarja notar Sandrinem. Povedati pa je treba, da je bilo na včerajšnjem spisku več razprav, od katerih pa so jih nekaj izločili že pred proglasitvijo stavke zapisnikarjev.
Pred kazenskim sodiščem se je moral zagovarjati 20-letni jugoslovanski državljan Hanza Semilovič iz Sarajeva. Mladeniča so obtožili, da je ukradel 3.000 dinarjev jugoslovanski državljanki Ivanki Prešeren iz Ljubljane.
ženska je 27. januarja letos prišla v Trst z možem in dvema sinovoma. Na Trgu Ponterošo se ji je približal neki mladenič, ki je segel v njeno torbo ter se polastil denarnice. Dozdevnega tatu so prijeli takoj, toda Semilovič je vedno zanikal vsakršno krivdo. Pri njem pa so policisti našli nekaj dinarskih bankovcev, za katere je Prešernova trdila, da so njena last.
Na obravnavi je javni tožilec zahteval, naj sodniki spoznajo obtoženca za krivega, 6erinaj ga obsodijo ha 6 mesecev zapora ter 35.000 lir globe. Obtoženčev zagovornik pa je zahteval oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov.-"
Sodniki so spoznali mladeniča za krivega ter so ga obsodili na 5 mesecev in 10 dni zapora ter 40.000 lir globe.
Z NEDELJSKEGA ZBORA ELANOV
Letni obračun Kmečke banke izkazuje nadaljnji napredek
Nekaj nad 7 milijonov čistega dobička, od katerega gre 6,2 milijona v rezervni sklad - Porast prometa in hranilnih vlog Veri Leban izvoljen za novega predsednika upravnega sveta
Preteklo nedeljo dopoldne je bil na sedežu v Gorici redni letni občni zoor zadružnikov Kmečke banke. Na dnevnem redu so imeli poročilo upravnega sveta o delovanju banke v lanskem letu, odobritev letnega obračuna in volitve novega upravnega sveta.
Iz poročila upravnega sveta za poslovno leto 1966 je razviden še kar zadovoljiv napredek v bančnem poslovanju, zlasti če ga primerjamo s prejšnjimi leti gospodarske krize. Tudi lani so morali premagati številne težkoče, pri reševanju katerih pa so bili deležni razumevanja Bankitallje, ki vrši nadzorstvo nad drugimi denarnimi zavodi.
Poročilo navaja tudi nekaj številk, iz katerih povzemamo, da so vloge narasle lani za 26,7 od sto in dosegle nekaj nad 785 milijonov lir. Pri tem gre predvsem za hranilne vloge. Naložbe so se zvišale za nekaj nad 15 od sto in dosegle 372 milijonov.
Med letom je banka pridobila pet novih članov, dva pa sta umrla; skupno šteje sedaj 81 članov. Za družno premoženje, ki ga sestavljajo osnovna glavnica In rezerve, znaša nekaj nad 38 milijonov. Na raznih računih ima banka še amortizacijske sklade, med katerimi znaša sklad za odpravnine uslužbencev skoro 20 milijonov lir.
Račun zgube in dobička tudi prikazuje znatno Izboljšanje, kar je predvsem sad prizadevanja upravnega sveta in uslužbencev, da se čim bolj znižajo poslovni in upravni stroški. Ta račun izkazuje nekaj nad 7 milijonov dobička. Od tega 60 določili 6,2 milijona v rezervni sklad, da bi še bolj ojačili zadružno premoženje, ki je s tem doseglo 44,4 milijona ter predstavlja še večje jamstvo hranilnih vlog, ki so v stalnem porastu. Članom pa bodo razdelili 5-odstotno dividendo, ali skupno 693.250 lir.
V poročilu je izrečena zahvala organom Bankitalla, združenju ljudskih bank ter centralnemu zavodu italijanskih ljudskih bank za njihovo .pomoč pri izvrševanju bančnih poslov.
Ker je potekla triletna doba dosedanjega upravnega sveta, so sle-dtie' voHtVe iibvlfrnjegovih članov. Dosedanji predsednik Anton Trnovec, ki Je bil na tem mestu nepretrgoma že od leta 1952, Je pred volit-
11,11.1,111,11...............umi.iiiiiiiHHiiiiiiimiinMiiiiiiiiii..
PO NATEČAJU, KI GA JE LANI RAZPISALA IACP
Začasna lestvica dodeljenih 199 ljudskih stanovanj
Osebe, ki niso vključene v seznam, lahko vložijo priziv na deželno komisijo za nadzorstvo nad cenenimi in ljudskimi gradnjami
NI
Kino na
Pokrajinska komisija za dodelitev stanovanj sporoča, da je zaključila s proučitvijo prošenj, ki jih je dobila na osnovi razpisa natečaja Zavoda za ljudske hiše (IACP) od 30.1.1966, ki se je nanašal na dodelitev 199 cenenih in ljudskih stanovanj.
Komisija je sestavila lestvico s točkovanjem prošenj na osnovi člena 8 zakonskega dekreta štev. 655 iz leta 1964.
Omenjena lestvica je Izobešena na občinski oglasni deski. Proti tej
”"VaJa danes, 23. t. m. ob 18. uri barvni westem film:
Pištole rorenti
(VROČE PIŠTOLE)
AUDIE MURPHY, JOAN STALEV, WARREN STEVENS

IUiS» PROM 12Bi

^taJo;
Va3a danes, 23. t. m. ob 19.30 komični film:
«LIOLA »
UGO TOGNAZZI, GIOVANNA RALLI, ANOUK AIMEE Mladini pod 14. letom vstop prepovedan!
kgiRFHME Lt-v^LHTnRMF
fDCT Viale XX Settenibre 16 ’ "0'	tel 96016
NABREŽINA (center) SESUAN (center)
ZLA TI //V SKKHRM Oh/{ASM PRL/m/ Tl
dodelitvi prizadeti lahko predložijo priziv na deželno komisijo za nadzorstvo nad cenenimi in ljudskimi gradnjami pri deželnem skrbništvu za Javna dela v Trstu, kot to predpisuje omenjeni zakonski dekret.
Prizadete osebe, ki niso vključene v omenjeno lestvico, se za. vse informacije lahko obrnejo na tajništvo za ljudska stanovanja, Ul. sv. Katerlna 7.
Začasna lestvica dodeljenih stanovanj je sledeča:
Marta Rossi, Pietro Abramo, Fran-cesco Mozenich, Elda Sattler In Bastiani, Mario Giorgi, Enrico Risi gari, Remo Lapi, Paolo Beneggia-no, Ruggero Zacchigna, Donato Pan-taleo, Giovannl Pecorella, Silvana Marchesi, Cesira Nardini vd. Rizzi, Arnaldo Burolo, Glusepplna Težak vd. Mattarelli, Glorglo Hirsoh, Diego Riaviz, Attillo Tonini, Dario Iur-han, Luciano Mirabella, Alberto Cervazzi, Ottone Antonini, Sergio Albertini, Frida Fuss, Maria Co-razza, Sergio Bencich, Luigla Furlan vd. Fattor, Fulvlo Chiarelli, Ido Didone, Achilie Curet, Michelangelo Loggia, Domenico Graziadei, Giuseppe Zugna, Luciano Perin, Vittorio Fato, Mario De Bartol, Antonio Jakončič, Alessandro Severi, Lulgi Billa, Carlo Rigutti, Dante Martelosi, Glusepplna Kovačič por. Mosetti, Giuseppe Rigutti, Aurelio Miohelil, Emiiia Terze vd. Vodopda, Vittorio Presot, Egldio Scaggiante, Bruno Radanich. Mario Nocent, Mi-chele Degan, Antonlno Pitaressl, Glusepplna We!ngartler por. Mitri, Nicola Lisi, Glusto Tolioi, Orazlo Mandorino, Francesco Amodio, Mirko Umer, Matteo Fratepietro, Tulilo Turcato, Bruno Birti, Tonzar Mario, Raimondo Urgu, Carlo Uva, Nicola Iellen, Nora Cok, Narciso Scussat, Lionello Trevisan, Giuseppe Grisonl, Antonio Cesca, Tulldo Masci, Marcella Nordlc por. Sain, Teresa Kacdc, Biagio Costagliola di Mlgnovtllo, Arcangelo Novlello, An-cide Nacuglia, Vittorio Bertoch, Giuseppe Marzocca, Franco Cauto, Bruno Ursdch, Angelo Mlcol, Enrico Parisi, Giuseppe Pascale, Paolo Belich, Alfredo Rella, Ellsabetta Lovšin por. Skrem, Sergio Vouch, Nerlna Denardo por. Smith, Ruggero Stranlero, Maria Gašperut por. Tracogna, Luciano Antognolll, Do-menlco Carbone, Silvio Geretto, En-nio Spogliarlch, Olaudlo Blocar, Lu-cio Babici, Marino Senica, Carlo Fonn, Ferrucdo Krobat, Bentto Laudlclna, NlcOlč Norici, Lucla Pra-ticč por. Zollia, Antonletta Calia, Maria Pia Brombara. Anna Bordon por. Clarot, Loreto Fabbrizi, Adel-chl Planina, Marinella Monteduro, Giuseppe Di Paola, Luciana Moset-
ti por. Oorte, Vincenzo Pipi tone. Romalo Benedetto, Angelo Rizzo, Glorglo Cetin, Sergio Plet, Riccardo Dellavaile, Dino Martelossi, Nicolč Ruzzier, Renato Porto, Mario Covi, Glacomo dnquepalml, Pierino Per-sl, Mafalda De Monte, Egdsto Bor-selli, Lino Vesnaver, Gastone GaJlo-pin, Angelo Prodan, Glorglo Glom-betti, Claudio Polil, Edmondo Sl-clllano, Alberto Ierman, Enrico Pipan, Luigino Pontarinl, Giuseppe Angelini, Angelo StaTC, Stelio Poldi, Antonio Giugovaz, Ezio Slncovich, Antonio Scognamlglio, Giuseppe Vecchiet, Dorlano Radivo, Miroslave Benedetti, Natale Vever, Glorglo Calzl, Albino Zanon, Antonio Vlr-dis, Servolo Flego, Silvano Vidmar, Galliano Fonda, Bruno Ban, Dio-nisio Zorzut, Gustavo BianchJ, Ottone Rtgutto, Vladimiro Meiak, Giu-sepplna Pookar vd. Beccari, Elio Brumat. Mlohele Pierro, Giuseppe Tamburini, Dutldo, Pangos, Vinicio UliivJ, Ferruccio Radin, Anna Kerin vd. Afemlk, Gianfranco Borrini, Marco Scoflch, Duilio Pobega, Bruna Zlili vd. Boscario, Mauro Croce, Mirko Barbon, Giuseppe Leone, Re-mlglo Debemardi, Federico Fllip-paz, Giuseppe Degrassi, Giacomo Tul,liani, Egldio Bonettl, Romualdo Beltrame, Giovannl Marussich Antonio Blagi, Innocente Rltossa, Glo-vanni Serli, Albino Medos, Lucio Lach, Antonio Dam lani, Salich Ane-llo, Rigoberto Zuzlc, Antonio Per-fuia, Ervlno Vasootto, Egldia Tri-par, Sergio Zacchigna, Giovannl Sari, Giuseppe Šema, Aurelio Bar-nobi, Antonio Martincich, Floria-no Primossl, Guldo Fava, Emilio Ra-doicovdch, Antoni Luciano, Glustlna Rogovlch vd. Gelsl, Angelo Vasootto, Andrea Crevatln, Antonio Radanich.
Ttidtna, uAeebUifou
Prejeli smo in objavljamo:
«V soboto, dne 18. t. m., je bil sestanek staršev na šoli v Ul. sv. Frančiška. Sestanka so se udeležili skoro vsi starši. Po nagovoru učiteljic, ki / so se dotaknile vseh vzgojnih momentov, in sicer od lepega vedenja, učenja, nagnjenosti, značaja, delavnosti... do izvenšolske za poslenosti otrok, je čas, ki nam je bil za ta sestanek namenjen, v prijetnem vzdušju prehitro minul.
Prišli smo do zaključka, da taki sestanki, take izmenjave misli, so za učitelje in starše zelo koristni.
Hvala!
Sledi podpis
Op. ur. želimo, da bi bili taki sestanki pogosti in po vseh naših šolah.
vami izjavil, da zaradi bolezni ne more več v bodoče opravljati te službe, čeprav so ga drugi člani prosili, naj ostane še naprej v vodstvu, je ostal pri svoji odločitvi. Upravni svet se mu je zahvalil za njegovo nesebično In požrtvovalno delo, s katerim je pripomogel k uspešnemu razvoju delovanja banke. Za novega predsednika so Izvolili gorlškega trgovca Verija Lebana, ki sl je tudi stekel dovolj izkušenj, da bo lahko kos svoji nalogi.
Omenimo naj še, da je Združenje ljudskih bank iz Rima poslalo občnemu zboru brzojavno voščilo za uspešno delo tega denarnega zavoda.
Iz zgoraj navedenih podatkov, ki vsaj približno prikazujejo uspehe lanskoletnega delovanja tega osrednjega domačega denarnega zavoda na Goriškem, je razvidno, da so upravni svet in uslužbenci s skrbnim in previdnim poslovanjem še bolj utrdili premoženjsko stanje in s tem tudi jamstveno trdnost banke.
Zato ponovno priporočamo našim ljudem, naj se pri svojih bančnih poslih in hranilnih naložbah obračajo predvsem na ta svoj domači zavod, kjer bodo dobili najboljše jamstvo za zaščito svojih koristi in
tudi vso tehnično pomoč ter strokovne nasvete. To velja zlasti za kliente iz Gorice, ki bodo z nadaljnjim povečanjem poslovnega prometa omogočili domačemu denarnemu zavodu še večji poslovni razmah ln še plodnejše delovanje za pomoč našim ljudem In podjetjem, pri razvoju njihove gospodarske dejavnosti.
Julri v Gorici seja občinskega sveta
Jutri, v petek ob 18.30 se v Gorici sestane občinski svet. Razpravljal bo o dveh pravilnikih, ki zadevajo delovanje novega trošarin,ske-ga urada, katerega bodo poobčintli Potrditi morajo tudi predlog odbora, o katerem so svetovalci že debatirali.
Občinska uprava je k dnevnemu redu podala naslednje točke: asfaltiranje nekaterih cest v begunskem naselju, Izplačilo prispevka župnijski cerkvi v Standrežu, nadomestitev člana posvetovalne komisije proste cone Sergla Rovlsa, ki je podal ostavko, ureditev personalnih zadev.
PISMO UREDNIŠTVU
Sovodenjske narodne noše na «kmeiki ohceti» v Ljubljani
Poiskati narodno blago tudi po drugih slovenskih občinah na Goriškem
Spoštovani urednik,
prejšnji teden sem bral v našem listu razveseljivo novico, da bo v Ljubljani 18. marca zanimiva folklorna prireditev, «kmečka ohcetu, kakor jo imenujejo, in da za to priliko vabijo k udeležbi čim večje število svatov, ki imajo narodne noše. V istem članku je tudi poziv, naj se vsi tisti, ki imajo narodne noše, prijavijo v vašem uredništvu, da bi sodelovali pri tej zanimivi «ohceti», na kateri se bo poročilo pet parov, slovenski, italijanski, avstrijski, švedski in češkoslovaški.
Ta dogodek nam daje lepo orili-ko, da se goriški Slovenci udeležimo folklorne prireditve v svojih narodnih nošah. Kolikor mi je znano, narodnih noš na Goriškem ni kdo ve koliko, edini, ki so jih imeli in se ob raznih priložnostih vanje oblačili, so bili Sovodenjci, ki jih še hranijo. Za ljubljansko parado sta se prijavila dva sovodenj-ska para. Zelo zanimivo bi bilo, če bi se zanjo prijavile tudi druge vasi. Morda bi bilo celo koristno, če bi se prireditelji spomnili na rezijansko narodno nošo. ki ,ie Izmed vseh v naši deželi najbolj o-hranjena in najbolj zanimiva zaradi zanimivosti Rezije. Folklorna skupina iz Rezije ravno te dni nastopa v Milanu (Piccolo teatro) ter je
edina, ki zastopa našo deželo; sku-
*iiiiiiiiiiitiiiiiaiiitiaii9iifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifliiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiitailiil||iiliiiBiaii,iailiiiM,l, •,,,itiliMiiaiiailiiiiaila,iil>t,ii«t,iiiiiiKiiiMiiMiMiii8ii9iiiiii9ii*iii9iii*«9ii
V SOBOTO IN DO KONCA MESECA
Stavka lekarnarjev v Gorici ne bo prizadela zavarovancev INAM
Lekarna bolniške blagajne bo nadaljevala z neposrednim razdeljevanjem zdravil
2e večkrat smo pisali o sporu med bolniško blagajno INAM in lekarnarji na Goriškem in Tržaškem spričo dejstva, da ima ta u-stanova v Gorici in Trstu svoje lekarne, ki imajo nekak monopol za razdeljevanje zdravil njenim zavarovancem. Sedaj pa Je prišlo do spora med INAM in INADEL na eni ter med lekarnarji na drugi strani tudi v državnem merilu. Pred dnevi so imeli lekarniški predstavniki posameznih pokrajin v Rimu zborovanje, na katerem so sklenili, da bodo od prvega marca dalje u-vedll posredno prodajo zdravil zavarovancem teh dveh ustanov, če ne bo prišlo do poravnave obstoječega spora med obema strankama. To pomeni, da bodo morali od 1. marca dalje zavarovanci plačati sami v lekarni zdravila, ki jim jih bo predpisal zdravnik bolniške blagajne, potem pa bodo napravili prošnjo na bolniško blagajno za povračilo tega plačila.
Tak postopek Je seveda zamuden In dolgotrajen ter predstavlja za zavarovance veliko nevšečnost. Se posebej bodo na Goriškem v soboto 25. t .m. stavkali lekarnarji v protest zaradi monopola lekarne INAM v Gorici. Ta stavka se bo nadaljevala v Gorici tudi 26.. 27. ln 28. t. m.
Vodstvo bolniške blagajne INAM v Gorici nam je s tem v zvezi zagotovilo, da njihovi zavarovanci v Gorici od tega ne bodo imeli nobene škode, ker bo lekarna INAM vse te dni redno poslovala ln dobavljala zdravila kot doslej, se pravi na zdravnikov recept in brez plačila. Zdi se tudi, da se stavke ne bodo udeležile tudi nekatere druge
lekarne, med katerimi naj bi bile tudi one v Slovrencu ln v Gradežu.
Danes seja pokrajinskega sveta
Danes zvečer z začetkom ob 20.30 bo Imel pokrajinski svet' sejo, ki bo po vsej verjetnosti posvečena pokrajinskemu proračunu za tekoče leto ln pa obračunu za 1965.
Poleg teh dveh je na dnevnem redu še 12 drugih točk. Med njimi je tudi interpelacija komunističnih svetovalcev o visoki odpravnini bivšemu ravnatelju mestne hranilnice. V tej zadevi bo tudi pokra jinski odbor predložil posebno resolucijo. Svet bo imenoval svoje zastopnike v nekatere ustanove, odnosno odbore; tako bo imenoval tri zastopnike v ONMI, dva Izvedenca za socialno pomoč v isto ustanovo, dalje zastopnika v tehnični odbor za Integralno izboljšanje, v odbor za pomoč nezakonskim otrokom ter zastopnika v industrijski konzorcij za Krmin.
Na tajni seji bodo določili honorar za leto 1967 za ravnatelja pokrajinske umobolnice dr. Bassaglio, ter bodo potrdili imenovanje dr. Carrare za ravnatelja pokrajinske najdenišnioe za 1967.
Poslopje ECA v Ul. Baiamonti ni več primerno
Komunistična občinska svetovalca Bonnes ln Battello sta vprašala žu-
inuaiiiiiiMiimiiiiiiiiiiimiiiiiiimmiiimimiiiiuiimiimtiiiiiiiiiMmiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiH
OPOZORILO PREDSEDNIKA DEŽELNEGA SVETA
Obrtniki na Goriškem plačujejo najvišje zavarovalne dajatve
Kategorija zahteva izenačenje z delavci - Sprejem delegacije na deželi • Peticija z nad 400 podpisi
Predsednik deželne skupščine de Rinaldini je sprejel zastopstvo obrtnikov naše dežele ter jim odgovoril, da so njihove zahteve po ureditvi soclalno-zdravstvenih vprašanj utemeljene In da Jih bodo upoštevali v okviru deželnih predpisov. Številno delegacijo obrtnikov so spremljali deželni svetovalci Bergo-mas, Bettoli, Coghetto, Jaro in Moro.
Ob tej priliki so obrtniki sporočili deželnemu predsedniku, da so zbrali nad 400 podpisov na peticiji, s katero opozarjajo na neurejenost zdravstvenih vprašanj. Goriški obrtniki morajo že dolgo vrsto let plačevati visoke stroške za zdravstveno službo kot so bolniška oskrba, specialni pregledi ln porodnišnice (zakon od leta 1965). Tl stroški obremenjujejo obrtnike, ki že itak delujejo v slabih prilikah, ter dosegajo v goriški pokrajini najvišjo vsoto na vsakega zavarovanca v Italiji.
Z omenjeno peticijo so opozorili deželni svet, da bi na osnovi možnosti posebnega statuta odobril zakon, ki bi odpravil vrzel na tem območju ter dovolil obrtnikom uživanje farmacevtske in splošne
zdravniške pomoči brez zvišanja zavarovalnih dajatev. Obrtniki skratka zahtevajo, da bi jih v tem pogledu izenačili z delavci.
Kolesar se je zaletel v poltovornjak
Prejšnji dan popoldne okrog 17. ure se je peljal 31-letni Bruno Brai-ni, doma iz Standreža, Mihaelova ulica 131, po Ul. Aquileia navzdol s poltovornjakov fiat 600. Na križišču z Mihaelovo ulico Je pristavil vozilo, da bi krenil proti Standrežu. V tem je privozil za njim kolesar 53-letni Guerrlno Blasizza iz Morara in ker ni opazil šoferjeve namere, se Je s svojim kolesom zaletel od zadaj v poltovornjak. Pri tem se je kolesar poškodoval na desnem licu ln ušesu. V civilni bolnišnici so mu nudili prvo pomoč; okreval bo v nekaj dneh.
S pločevino se je porezal
Dva tedna se bo zdravil v tržiški civilni bolnišnici 40-letni Luigi Man-zano iz Ronk, Ul. Rossini 14. S pločevino se je porezal po levi nogi ter so mu morali rano zašivatl.
pana občine Gorica, če ne bi bilo morda pametno premestiti vse u-pokojence, ki prebivajo v ECA v Ul. Baiamonti, v Dom počitka v Loč-nik, bolnike pa razmestiti po sanatorijih. če to ne bi bilo mogoče, pa naj vsefi ,80 oseb, ki zanje skrbi občinska uprava, preseli v kakšen drug prostor, ki bi ustrezal konceptom čjoveškega spžltja v moderni družbi.
Podpisnika interpelacije ugotavljata, da je poslopje ECA v Ul. Baiamonti v higlensko-sanltamem pogledu neprimerno, kar spravlja v podrejeno vlogo številne bolne ln za delo nesposobne upokojence.
Uvedba akordnega dela v nekaterih oddelkih URDA
Predstavniki Italcantieri so na sedežu deželnega Intersinda v Trstu sporočili, da nameravajo uvesti a-kordno delo, ki ga v ladjedelnici poznajo kot «Passo 60». Ta način akordnega dela bodo uvedli v sredi, šča 451 ln 461. Na zahtevo sindikalistov so sestanku prisostvovali tudi tehniki raznih kovinarskih federacij.
Pojasnila
glede davčnih prijav
Okrožni urad za neposredne davke v Ul. Blasema v Tržiču je dal na razpolago osebje, da bi pomagalo davkoplačevalcem, ki bodo prišli po navodila za prijavo davkov. V sobah 3 in 13 bodo dajali navodila za izpolnitev obrazca dopolnilnega davka, v sobi 4 bodo dajali informacije o davku na nepremičnine v občinah Tržič in Ronke, v sobi 6 pa za vse ostale občine, med katerimi je tudi občina Doberdob.
Izplačevanje dijaških štipendij v Gorici
Goriško županstvo sporoča, da so dijaške štipendije za učence višjih srednjih in strokovnih šol, ki so predvidene po deželnem odloku št. 19 od 6.9.1965 v izplačevanju pri občinski blagajni v Ul. Carducci 4.
Starši, ki so pooblaščeni za dvig naj se Javijo pri omenjeni blagajni s primernim dokumentom za Identifikacijo.
Žena iz Štandreža se je ponesrečila
Sinoči okrog 18. ure so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 66-letno Marijo Pasculin por. Marvin iz Štandreža, Ul. Montello 11. Zdravniki so ji ugotovili otekline na desnem kolenu z verjetnim nalomom kosti, ter so jo pridržali za 10 dni na zdravljenju. Žena je povedala, da se je ponesrečila že zjutraj ob 8. uri doma. Ko je šla v hlev se je zapletla v kos žice, padla ter se poškodovala.
pina je bila pred kakšnimi 15 leti na prireditvi v Sovodnjah.
Ko smo že pri narodnih nošan, bi rad spregovoril še dve besedi o tem nadvse dragocenem narodnem blagu. Mislim, da bi morali v okviru prosvetnih društev pogledati po vseh vaseh, če ni morda v kakšni skrinji spravljena še kakšna narodna noša, morda tudi nekoliko izrabljena, ki bi jo bilo mogoče obnoviti, ter o tem obvestili Slovensko prosvetno zvezo, da bi jih evidentirala. Ne smemo dopustiti, da bi se porazgubile in uničile!
(podpis)
PD «BRIŠKI GRIČ«
V soboto predavanje o Slovenskem oktetu
Prosvetno društvo uBriški grič» v Steverjanu priredi v soboto 25. februarja ob 20.30 v svojih prostorih na Valerišču predavanje Toneta Kozlevčarja o temi «Prva pot Slovenskega okteta». Opisal bo turnejo okteta po Ameriki, Kitajski in Holandski ter bo o njej prikazal nad 150 barvnih diapozitivov.
Odbor društva vabi vse vaščane k udeležbi.
Demetrij Cej razstavlja v «Piecola permanenten
V Piccola permanente v Gorici je še odprta slikarska razstava Demetrija Ceja, našega goriškega rojaka, ki se je zavoljo službenih dolžnosti preselil v Trst. Njegove slike so predmet iskrenega zanimanja občinstva ter pozornosti kritike. Njegov umetniški svet še vedno sestavljajo časovno odmaknjene skrivnosti, nočni čari, refleksi, vse obkroženo s temno barvo, da vsebina bolj izstopa.
Cej ima za seboj vrsto lepih priznanj, ki si jih je pridobil na samostojnih razstavah v Trstu, Gorici, Vidmu, Padovi, Benetkah, Vicen-zi, Celju in v Velenju ter na številnih kolektivnih razstavah doma in v inozemstvu. Prejel je številne nagrade ter bil večkrat pohvaljen.
Na tržaški univerzi je diplomirala ia leposlovja g. MAJDA SFILIGOJ por.
KORŠIČ
Pripravila je tezo o nastanku in razvoju solkansko - gori-ške župnije. Novi doktorici izrekamo naše čestitke.
TEČAJ
MODERNIH
PLESOV
Vpisovanje se zaključi danes, 23. t. m. pred začetkom druge vaje ob 20. uri v klubu »Simon Gregorgič« na Verdijevem korzu 13.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA — GORICA
Dorica
VERDI. 17.15: Papa, ma che cosa hai fatto in guerra«, J. Cobum in G. Ralli. Ameriški kinemasko-pe v barvah.
CORSO. 17.15:	«La contessa di
Hongkong«, S. Loren in M. Bran-do. Kinemaskopski barvni film.
MODERNISSIMO. 17—22.30:	«In-
compreso«, S. Colagrande ln G. Moll. Italijanski barvni film.
CENTRALE. 17.15: «Io sono Dillin-ger», M. Aramas in M. Mobley; mladini pod 18. letom prepovedan.
VITTORIA. 17.15: «Tanganica», Van Heflin in Ruth Roman, ameriški barvni film; zadnja ob 21.30.
Trii*
AZZURRO. 17.30—22: «Una bara per
lo sheriffou, A Steffen, L. Gilli, v barvah.
EKCELSIOR. 16—22: «Gambit», S. M. Laine, v kinemaskopu in barvah.
PRINCIPE. 17.30: «1 professlonisti«, Burt Lancaster ln Claudia Cardi-nale, v kinemaskopu ln barvah
S. M1CHELE. 19—22: «Un treno š fermo a Berltno«, J. Ferrer in J. Flinn.
Ronke
EXCELSIOR. Zaprto.
RIO. 19—21.30: «La preda nuda», Comel Wilde. Kinemaskoski film v barvah.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan ln ponoči Je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. Carducci 38, tel 22-68.
DEŽURNA LEKARNA V KONKAH
Danes ves dan ln ponoči Je v Ronkah odprta lekarna «Alla Sta-zione«, dr. Matitti, Viale Garibaldi 3, telefon 75046.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU «Centrale» dr. Fitz & Ennerl, Plazza della Repubbllca 23, telefon 72341.

OB KONCU NOGOMETNEGA PRVENSTVA NARAŠČAJNIKOV
BREG že prvo leto na častnem četrtem mestu
Naraščajniška enajsterica Brega
leve proti desni) — Branko
Zahar, Franko Veljak, Mario Žerjal, Vojko Slavec, Milan Lavriha, Boris Kocjančič, Mario Čuk, Fabio Bandi, Drago Gerli, Igor Čuk
K. Kuret
PO NEDELJSKEM ZAVBTLJAJU III. NOGOMETNE KATEGORIJE
Primorje še v vodstvu Roianese ograža Vesno
Samo pol izkupička za Brežane v tekmi s Campanelie
Medtem ko je v M skupini nogometnega prvenstva III. amaterske kategorije lestvica dobila bolj ali manj svoj obraz, postaja v L skuipini prvenstvo vedno bolj zanimivo in napeto. To nam priča ravno dejstvo, da smo v petih tekmah te skupine videli le štiri gole, kar
je do sedaj najnižji dosežek, ki nas spominja na 4. kolo prvega dela, ko je le pet žog končalo v mrežah. Krivdo seveda ne bi mogli pripisati napadalnim vrstam, pač pa obrambnim taktikam, ki se jih enajsterice poslužujejo v upanju, da jim bo ta sistem bolj koristil.
Presenečenje dneva je pripravil Primorec, ki je prisilil Vesno na
V nedeljo se je končalo pokrajinsko prvenstvo naraščajnikov. Naslov je osvojila A ekipa Ponziane, ki je v finalu premagala Libertas s 3:1. Prvenstvo je bilo razdeljeno v dve skupini po osem oziroma po sedem ekip. V A skupini so nastopile Ponziana B, Libertas, S. Giovan-ni Primorje, Triestina B, Roianese, Panziana C. Na koncu pa je bi-
la lestvica naslednja:
Ponziana B	točk 20
Libertas	16
Triestina B	16
S. Giovarml	14
Roianese	7
Primorje	6
Ponziana C	3
Ker sta Ponziana B in Triestina B tekmovali izven konkurence sta se v finale uvrstila Libertas in S. Giovanni. V B skupini pa so bila zbrana vsa najboljša moštva: Ponziana A, Triestina A, Fortitudo, Muggesana. Cremcaffe, Breg, Ter-geste, Esperia. Lestvica pa je naslednja:
Ponziana A	točk 23
Fortitudo	23
Triestina A	19
Breg	14
Cremcaffe	13
Muggesana	13
Tergeste	7
Esperia	0
V finale sta se tako uvrstila Ponziana in Fortitudo. V končnem finalnem turnirju pa je Ponziana popolnoma zasluženo zmagala. Da nekoliko omenimo razliko med obema skupinama je dovolj, če povemo. da se je teden pred finalnim turnirjem Breg srečal brez treh najboljših igralcev v prijateljski tekmi s S. G'iovann.1 ter gladko zmagal s 3:1.
Brežani so se na tem turnirju zelo izkazali, čeprav je bila ekipa šele ustanovljena, so plavi najprej
■iiiiiimiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiii
Kaj bi protiraketni sistem pomenil in koliko bi stal
(Nadaljevanje s 3. strani)
svojega meča kot v obrambno moč svojega ščita. Zato vztraja pri tem, da se izdelajo močne rakete vrste «Poseidon», ki naj bi postopoma nadomestile dosedanje rakete vrste «Polaris», t.j. jedrske rakete, ki se izstreljujejo iz podmornic, ter raket «Minuteman 3». Tako rakete «Poseidon» kot rakete «Minuteman 3» bi nosile po več jedrskih glav, ki bi jih med svojim poletom «sejale», da bi ustvarjale zmešnjavo v nasprotnikovi protiraketni obrambi. Te rakete bi bile opremljene z elektronskimi očmi, ki bi omogočale, da si same izbirajo cilje.
ZDA ne razmišljajo o tem, da bi izdelale protiraketni sistem proti sovjetskim raketam. Washing-ton odklanja možnost spopada z Moskvo. Vsaj za nekaj časa. Wa-shington se sedaj ukvarja z načrtom o izvedbi tako imenovane-nega majhnega protiraketnega sistema, ki naj bi služil proti kitajskim raketam. V pentagonskih krogih računajo, da t>o Kitajska že leta 1975 začela izstreljevati svoje medcelinske rakete, id sicer ne bodo tako popolne in precizne kot sovjetske, ki pa bi vendarle mogle ogrožati ZDA. Ta protiraketni sistem bi stal okoli 12 milijard dolarjev in bi pripo mogel, da bi se v morebitni vojni s Kitajsko število mrtvih Američanov zmanjšalo na «komaj» dva milijona.
(«Der Spiegel»)
iiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiHiiiiii
mmm mn
Izgubili prvo srečanje s Triestino z 2:0, v drugem kolu pa so premagali Triestino z 2:1, v tretjem pa kar s 13:0 Esperio. Na žalost so nato zabeležili kar tri zaporedne poraze, predvsem zaradi neizkušenosti In sicer s Cremcaffe s 3:1, s Portitudom s 3:2, ter s Ponziano s 4:0. V nadaljevanju pa so Brežani prišli do homogenosti, zaigrali pa so bolj odločno ter najprej izenačili z Muggesano 1:1 in Triestino 2:2 ter kasneje premagali najprej Cremcaffe z 1:0, nato pa Tergeste z istim rezultatom. Ponovno so izgubili s Ponziano z 2:0, premagali pa so Muggesano z 2:1. V zadnjih dveh kolih je v Bregu gospodarila gripa in Brežani so najprej izgubili s Fortitudom s 5:1 ter nato s tesnim izidom premagali z 2:1 Esperio (13:0 prvo kolo).
Osvojitev četrtega mesta v tako hudi konkurenci, kjer gojijo naraščajniki nogomet že leta in leta, je res lep uspeh. Za mlade Brežane se je zato pozanimala federacija ter povabila na trening za sestavo pokrajinske reprezentance Mi-kuša, čuka in Veljaka, čuk in Mi-kuš sta v reprezentanci tudi igrala in slednji je bil celo kapetan. Po tej tekmi je bil Mikuš povabljen na treninge za sestavo deželne reprezentance v kateri je v nedeljo tudi nastopil, ter se zares izkazal.
Pa se vrnimo k prvenstvu. Breg je v prvenstvu zabil 28, prejel pa 25 golov. Najuspešnejši strelec je bil Veljak z 8 zadetki, sledijo s 6 Zahar, čuk I. s 4, Bandi in Lovriha s 3, Krmec z 2, ter Kocjančič in čuk M. z enim zadetkom. Na prvenstvu je nastopilo 19 igralcev in sicer: Bandi, Berdon, čuk to čuk M., Grgič, KocjačiČ, Krmec, Kuret, Lo-vriha, Mikuš, Sabadin, Sancin, Sik, Slavec, Sovič, Veljak, Zahar in Žerjal ter Gerld.
Največji uspeh turnirja je bila seveda osvojitev disciplinskega pokala. Uradno ni bilo sicer še nič sporočenega, ker pa ima vseh drugih 14 ekip vsaj po eno izključitev, Breg pa še nobene, logično sklepamo, da je pokal pripadel slovenski enajsterici. Za to pridobitev gre zasluga resnemu kapetanu Zaharju ter vsem igralcem, ki so se na vseh tekmah zares vzorno vedli.
Za zaključek pa še novica za vse mlade, ki bi radi igrali nogomet pri Bregu. Marca se prične posttumir za naraščajnike, ki bo služil za sestavo ekipe za prihodnje prvenstvo,
Veliko letošnjih po namreč pristopilo med mladince, zato naj se vsi interesenti čimprej zglasijo na treningih Brega v Boljuncu vsako sredo in vsak petek po šesti uri zve čer. S seboj pa naj prinesejo tri slike za vpis v CONI.
LYON, 22. — Milanski Simmen-thal je danes premagal v prvi četrtfinalni tekmi B skupine turnirja za evropski pokal košarkarskih prvakov Villeurbanne 86:66. Prvi polčas se je zaključil z Italijani v vodstvu s 45:44.
V NEDELJO
NA STADIONU «PHV1 MAJ»
Pokrajinsko prvenstvo z udeležbo borovcev
Drugo mesto Borisa Košute v Viareggiu
V nedeljo, 26. februarja bo na sporedu pokrajinsko prvenstvo za sezono 1966/67. Igralo se bo v naslednjih skupinah:	3. kategorija
(posamezniki), mladinci (posamezniki, dvojice in ekipno) ter pionirji posamezniki).
Letošnje prvenstvo je zelo važno
VARESE, 22. — V prvi tekmi četrtfinala turnirja za pokal pokalnih prvakov je Ignis premagal Beograd 83:55 (43:19).
za Borove atlete, ki se borijo za vstop v deželno prvenstvo. Možnosti naših igralcev so velike v 3. kategoriji kot tudi pri mladincih.
Med tretjekategorniki so glavni favoriti štirje igralci in sicer: Lena (Soffitta), Edi Bole (Bor), A-drijan Tavčar (Bor) in Karel Tomšič (Bor). Vsi štirje imajo možnost, da se uvrstijo v deželno prvenstvo, saj je sedem mest na razpolago.
Samo dva favorita pri mladincih, zopet Lena od Soffitte in borovec Edi Bole. Deželno prvenstvo je že zagotovljeno za oba atleta.
Dobre možnosti za osvojitev prvega mesta ima tudi Borova mladinska ekipa. Nastopila bo verjetno v postavi Edi Bole, Emil Bole in Sergij Tavčar, rezerva je Walter Kobal.
Še zadnja možnost pri mladinskih dvojicah, Hkjer spadata brata Bole med glavne favorite.
V posameznih kategorijah bodo igrali za SZ Bor naslednji atleti:
3. kategorija — Edi Bole, Emil Bole, Adrijan Tavčar, Karel Tomšič, Sergij Tavčar, Drago Ukmar, Walter Kobal.
Mladinci — Edi Bole, Emil Bole,
GENOVA, 22. — Bruno Arcari je nocoj ohranil naslov italijanskega prvaka superlahke kategorije. V dvoboju za naslov je Arcari premagal po točkah v 15 rundah izzi-vača Efrema Donatija.
FILADELFIJA, 22. — Bivši olimpijski prvak težke kategorije 23-let-ni Joe Frazier je premagal s k. o. v šesti rundi Douga Jonesa. Frazier je brez prestanka obdeloval 30-let-nega Jonesa, katerega je z močnim udarcem z levico spravil v 2’36” šeste runde na tla, kjer je obležal v nezavesti.
Frazier Je v dveh letih profesionalizma zabeležil že 14 zmag. Ni izključeno, da ga bodo proti koncu leta določili za nasprotnika Cassiu-sa Claya.
BOLOGNA, 22. — Nino Benvenu-ti, ki se pripravlja za spopad z Emilom Griffithom za svetovni naslov, je danes nadaljeval s treningom, vendar v manjši meri kot včeraj. Ker se je v prejšnjih dneh precej utrudil, danes ni boksal s sparring-partnerji.
Sergij Tavčar, Walter Kobal, Drago Ukmar.
Mladinci ekipno — Edi Bole, E-mil Bole, Sergij Tavčar (Walter Kobal).
Na koncu naj omenimo še rezultate lanskega pokrajinskega prvenstva.
3. kategorija — 1. Lena (Soffitta), 2. Floreani (Soffitta).
3. kategorija — 1. Lena (Soffitta), 2. Floreani (Soffitta).
Mladinci — 1. Floreani (Soffitta), 2. Tavčar A. (Bor).
Pionirji — 1. Lena (Soffitta).
Mladinske ekipe — 1. Soffitta, 2. Bor.
Tekmovanje bo v nedeljo 26. februarja z začetkom ob 9. uri na stadionu «Prvi maj», Vrdelska cesta 7. — Vabljeni.
* * *
Pred kratkim je bil v Viareggiu državni turnir, katerega se je udeležil tudi član Bora Boris Košuta. Po prvih lažjih tekmah je naš atlet premagal v polfinalu prvokategornika Joria iz Rima. V finalu se je spoprijel z večkratnim državnim prvakom Gallijem, kateremu je moral le za las prepustiti zmago. Vsekakor je doseženo 2. mesto res lep rezultat.
delitev točk. Trebenci so šli na igrišče z namenom, da odnesejo vsaj točko domov, kar jim je popolnoma uspelo. Vesna, ki je bila favorit, pa se je morala tokrat zadovoljiti le s polovičnim Izkupičkom. Kriške nogometaše je nedeljski spodrsljaj nekoliko potrl, ker se je razdalja med njimi in Primorjem povečala za dve točki. Največja nevarnost za Križane pa predstavlja Roianese, ki je v nedeljo napravila korak naprej in je sedaj, tik pred direktnim dvobojem z Vesno, le za točko na slabšem.
Tudi proseško Primorje se je moralo bolj kot predvideno potruditi, da je spravilo na kolena enajsterico proseške Libertas. Kljub premoči Primorja, se je igralcem Liberta-sa, ki so postavili pred lastnim vratarjem pravcati zid, uspelo zaključiti prvi del igre neodločeno 0:0. Napadalna vrsta rdeče-rumenih je skušala večkrat iz razdalje presenetiti vratarja tekmecev, ki pa je bil na mestu. V nadaljevanju pa je Zužič izkoristil predložek živca ter. je z glavo usmeril usnje neubranljivo do mreže in tako prinesel svojemu moštvu zmago. Slovenska enajsterica s Proseka si, je tako še bolj utrdila položaj v lestvici, kjer sedaj vodi z dvema točkama prednosti. LESTVICA 13 10 2 132 2 13 8
morala ponovno vrniti praznih rok domov. Union se je nekaj časa dobro držal in je večkrat ogrožal vrata S. Bergla, vendar je kaj kmalu popustil in odprl pot tekmecem do lastne mreže. Ti se niso pustili pro-
SMUČANJU
ITALIJANSKO PRVENSTVO
V slalomu: Demetzovo
in Felice De Nicolo
COURMAYEUR, 22.
siti in so	Podlonjerce			poslali			do-
mov s porazom		3:0.					
	LESTVICA						
Ro sandrn	12	9	3	0	35	4	21
Virtus		7	2	1	21	6	16
Mugges. B	ti	7	1	4	27	18	15
S. Anna	12	7	I	4	28	19	15
Breg	11	5	3	3	28	19	13
S. Sergio	11	6	1	4	17	17	13
Plamlnio	12	5	2	5	22	XI	12
Campanelie	12	5	1	6	15	17	11
Don Bosco	10	0	3	7	3	17	3
Esperia	n	0	3	8	4	50	3
Union	11	0	2	9	13 35		2
B. R.
8. Gabriele 113’’77
Colb (Fiamme
ŽENSKE 1. GIUSTINA DEMETZ
ct,fl
Felice De Nicolč in Giustina Demetz 5 danes osvojila naslov italijanskih prvakov v slalomu. De Nicolo ^ pustil za seboj svetovnega prvaka v tej panogi Carla Senonerja, je po prvem odličnem spustu nekoliko odpovedal v drugem, Demetz pa Lotte Nogler. Ob začetku druge manche za ženske, se je razširila vest o smrti dveh vodičev, zaradi česar so mnoge tekmovalke, prijateljice ali znanke ponesrečencev, odpovedale udeležbo na tekmovanju.
Izidi današnjega tekmovanja v slalomu so naslednji:
MOŠKI
1.	FELICE DE NICOLO’ (SC Gardena) 108”84 (55”35 + 53”49)
2.	Carlo Senoner (SC Gardena)
108"87 (54”10 + 54”77)
3.	Renato Valentini (Fiamme gial-le) 110”37 (56”36 + 54”01)
4.	Franco Berthod (SC Courmayer)
110”72 (54”96 + 55”76)
5.	Stefano Sibille (SC Sestriere)
112”5 (56”90 + 55”65)
7. Carlo Demetz (Carabinieri) 113”33
(SC
dena) 92”51 (45”25 4-2. Lotte Nogler (SC Gardena) *
(46”67 + 47”24)
•done«'
3.	Clotilde Fasolis (Sci Bard«* chia) 100”29 (50”18 + 50 1*'
4.	Arina V. Duglio (Bologna) 1 (51”18 + 50”51)
5.	Patrizia Medail (Roma) IU<
(49”12 + 53”68)	, .-rf
6.	Roselda Joux (Pila) 103”44 l”
+ 49”10)	in9»lJ
7.	Susanna Cova (Milano) 1
(51”17 + 57”96)	„	p.-ov*
8.	Paola Franceschetti (SC D no) 109”87 (52”65 + 57' W
<■11III IM MM ■■■ Ml.I lil I lil  .Ml IIIIII Ml  .IM1IIIMMMIMIMIMIIMMIMIMITMIMIM1IIIMIII......................................................
ODBOJKA
silili
ITALIJANSKA ODBOJKARSKA PRVENSTVA
Primorje
Vesna
Roianese
Tecnoferr.
Aurisina
Lib. Prosek
G. Vianl
Lib. Barool.
Coop.
Primorec
Gretta
13
12
12
13
12
13
12
12
13
1 32 9 1	19.11
2' 20 13
4	17 12
5	15 21 4 13 16
6	16 19
7	7	21
7	9	21
3 10 10 40
V skupini M enajsterica Rosan-dre nadaljuje svojo pot proti osvojitvi naslova. Tudi po nedeljski gladki zmagi nad S. Anno je Rosan-dra edina enajsterica te skupine, ki še ni okusila grenkobe poraza. Enajsterica Brega v nedeljo ni mogla preko neodločenega izida. Brežani so bili, v gosteh Campanelie, ki so prve prišle v vodstvo, moštvo dolinske občine pa je z Bubnichem izenačilo. V drugem polčasu Je ne preveč gotovi sodnik prisodil s prelahko roko enajstmetrovko* s katero je dal možnost Campahelli, da je zopet prevzela vodstvo. Brežanom se je takoj ponudila priložnost za izenačenje, vendar je Bubnich za-streljal enajstmetrovko. Ko je kazalo, da bodo morali Brežani poraženi domov, je Raiča s točnim strelom, tik pred zaključkom, izenačil.
Podlonjerska enajsterica se je
Po spodrsljaju v Bologni borovci na četrtem mestu
Plave so si zapravile še eno možnost za rešitev
srl ■ i !#.. Ji
;
nekateri dnevniki. Prejšnji teden je federacija sklenila, da bo tekma Bor - Fari Palermo odigrana verjetno po zaključku regularnega poteka prvenstva, še eno sporočilo federacije pravi, da je ugodila Borovi prošnji v zvezi z odlgranjem tekme z Edizioni Panini, ki bi mo-
V moški A ligi postaja borba za obstoj vedno bolj zanimiva. V kočljivem položaju so tri ekipe: Italsider, Baby Brummel in tržaški gasilci Ravalico. Slednji so tudi preteklo soboto doživeli na domačem igrišču poraz in tako še bolj zmanj šali upanje za rešitev. Gost Tržačanov je bila Salvarani, ki je trenutno na drugem mestu v lestvici.
Zato je bila zmaga preveliko upanje. Na igrišču pa so se stvari odvijale drugače in gasilci so celo dobili set in skoro osvojili še drugega.
Po tem porazu so se tako znašli predstavniki Trsta v zelo slabem položaju. Direktnemu tekmecu Ba-by Brummel je namreč uspelo premagati genovsko Italia Navigazione in se tako oddaljiti od nevarne cone in to še s tekmo manj, ki jo bo odigral 1. marca proti modenski CIAM.
Med drugimi rezultati je še omembe vreden izreden uspeh milanskega CSI, ki je pa domačem igrišču odpravil Olimpijs ki se je potegovala za drugo mesto v lestvici. CSI bo tako zaključil svoje prvo prvenstvo v A ligi na odličnem petem mestu, takoj za najmočnejšimi.
Izidi sedmega povratnega kola:
Salvarani — »Ravalico	3:1
(15:10, 15:13, 13:15, 15:0)
»CSI Milano — Olimpla	3:1
(9:15, 15:6, 15:8, 15:6)
»Ruini — Minelll	3:0
(15:5, 15:3, 15:5)
Termoshell — »Italsider	3:1
(13:15, 15:6, 15:13, 15:6)
VIrtus — »Ciam	3:1
15:8, 11:15, 15:6, 15:3)
»Baby Brummel — Italia Nav. 3:2 (15:10, 11:15, 11:15, 15:4, 15:7)
LESTVICA
Virtus	18	18	0	54 5
Salvarani	18	15	3	46 16
Ruini	18	14	4	47 15
Olimp i a	18	13	5	42 22
CSI Milano	18	11	7	35 32
Italia Navig.	18	8	10	31 39
Termoshell	18	8	10	28 37
CIAM	17	7	10	28 37
B. Brummel	17	5	12	25 40
Italsider	18	4	14	22 44
Ravalico	18	4	14	20 48
Minelii	18	0	18	11 54
Drevi ob 20. uri BOR - IZOLA
Drevi bo na stadionu «Prvi maj» prijateljska tekma med šesterkama Izole in Bora. Začetek srečanja ob 20. url.
36 30 28 26 22 16 16 14 10 8 8 0
Prihodnje kolo: v soboto zvečer: Salvarani - Ciam, Ravalico CSI Milano, Termoshell - Baby Brummel, Virtus - Italsider, Minelii - O-limpia.
V	nedeljo: Italia Nav. - Ruini.
* * *
V	enakem položaju kot tržaški gasilci so tudi Borova dekleta, V soboto so izgubile tekmo, ki je bila zelo važna za nadaljnji razvoj prvenstva in 'tako zašle v skoro nemogoč položaj, ki jim ne daje velikih upov za rešitev, še enkrat bomo poudarili, da Bor ni predal tekme s Palermom brez borbe, kot vztrajajo
rala biti na sporedu ta teden v Moden!. Srečanje je bilo tako preloženo na 11. marec, tako da bo lahko plava šesterka odigrala v dveh dneh dve tekmi, proti Edizioni Panini v soboto zvečer in proti Max Mari v nedeljo zjutraj.
V tem tednu so bile odigrane poleg zaostalih tekem tudi nekatera anticipirana srečanja. Med temi sl je Max Mara še zagotovila zmago v spopadu s Cabassi in tako se še bolje zasidrala na vrhu splošne lestvice.
Izidi:
*Max Mara — Cabassi	3:2
(15:4, 13:15, 15:7, 15:11)
»Fari Palermo — Virtus	3:0
(15:12, 15:10, 15:2)
»Fini Modena — AGI Gorica 3:0 (15:4, 15:2, 15:9)
Pati. Bergamo — »Bor	3:1
(16:14, 12:15, 15:12, 15:9)
LESTVICA
Zmagal je namreč proti C® je Spray z gladkim 3:0, medtem tojo moral sicer z minimalno predati tekmo Bo voli ju. V n°J‘ nih okoliščinah bi plava <jrii' gotovo zmagala in tako bi Jtojio go mesto v lestvici tudi Potolč Tako pa se bo morala slovens*® sterka zadovoljiti s četrtim m^ Izidi zaostalih tekem:	3:*
Bor — »Cemab Spray	3:)
»Bovoll — Bor	p
»Pagnin — Robur
LESTVICA 14 14 0 14 10 4 14 10 4 14 9 5 14 9 5 14 8 6 14 4 10
13	3 10
14	2 12 13 0 13
42 J s« 36 2» jO 3f Ijj 31 1 1< 35 % H
29 28 1 20 3? j 17 34 I 10 I
7fe
Casadio Menegola Bovoli Bor Pagnin Libertas Robur Gramsci Cemab Spray Codognato	.
Prihodnnje kolo (26. febr. l“ jp Menegola - Pagnin, Libertas bur, Gramsci - Codognato, dio - Bor, Cemab - Bovoli.
Pokrajinska odbojkarska ja je končno sestavila krajinskega juniorskega PrV.,a f Zmaga je premočno pripade p* stavi ENAOLI, medtem K0 venske šesterke nekoliko /to p vale v primerjavi z prejšnji1 venstvi.	,
Končni vrstni red je ENAOLI 18 točk, CRDA 12, tas 6, Bor 5, Breg 0 točk. « (•
Max Mara	15	14	1	42	11	28
Ediz. Panini	15	12	3	39	12	24
Fini Modena	15	11	4	39	18	22
Cabassi	15	11	4	37	20	22
Pall. Bergamo	14	6	8	22	28	12
Virtus	15	6	9	21	32	12
UISP Sestese	14	5	9	20	32	10
Bor	13	4	9	18	31	8
Fari Palermo	14	4	10	22	34	8
AGI	16	0	16	6 48		—1
AGI Gorica	s točko manj				zaradi	
predane tekme.
Prihodnje kolo (26 febr. 1967): AGI - UISP Sestese, Fini Modena -Pallavolo Bergamo.
* # *
V moški B ligi so bila na sporedu le zaostala srečanja. Bor je odigral dve tekmi na tujem igrišču in pri-
RIM, 20. — Sovjetska nog^V reprezentanca, ki je nastop moštvo Moskve, je danes P1 t >■ la v prijateljski tekmi (1:0). Gol je v 15’ prvega to JD dosegel Voronin. Kotov je D za Romo.
*** /
FRANKFURT, 22.	—	*
tekmi osmine finala za Pu jemskih mest je Eintracht v gal Ferencvaros 4:1 (2:1)-
* * *	j f
ANKARA, 22. - V P°Vr*wjrf! mi prve izločilne skupine ®toreto
trn r-\r-tronefTra rra	* * Adfl..
ga prvenstva za arzavi^ - w tanoe, je Turčija premagal”• .„j j EIRE z 2:0 (1:0). V tej to tudi CSSR, ki ni igrala noofoM me in Španija, ki je s 4 glK, ~ vodstvu pred Turčijo B"tojs , imata po tri točke. SP9'
nesel domov izkupiček dveh točk. Eire pa 4.
Turčija sta odigrali po
Z nedeljske tekme Primorje . Libertas Prosek. Zužič, napol skrit za branilcem, je izkoristil predložek Živca in z udarcem z glavo presenetil vratarja nasprotnikov, s čimer je dosegel edini gol dneva
.....m,,,ln,M»maBafflMaimgiMMMBMimMinglMn^	jP
kot protagonist in igralec. Sicer pa mu nista grozila ne kri-	preživela vse življenje«). Napravila je pravo hvalnico gospej	ralo, da bi se ne čutil tudi sam deležnega časti, ki j® $
žanje ne Golgota. Samo velika pojedina, ki pa ni bila po-	Impellitterijevi in poskusila spremeniti spontani mit v cer-	tela vse, da je tudi sam majhen, četrttisočinski de*

CARLO LEVI
BESEDE SO KAMNI
Pod balkonom, na cesti pod soncem in pod spreletava-njem muh so bili vsi presrečni in vsi so bili z njim v zemeljskem paradižu. Njegove besede so pomenile iste stvari, ki so bile že tisočkrat razumljive:	((Kraljestvo neba je odprto
vsem«, toda kraljestvo neba je bilo stopilo dol, semkaj na ta balkon in se je utelesilo v enem od njih in imenovalo se je Amerika.
Ko sta ga počastila Cerkev in Država, je zdaj preostal še obisk rojstne hiše, da bi tako dopolnili veliko vrnitev. Odločili so (le v kakem bodočem apokrifnem Evangeliju bodo podpirali tezo o številki 67), da se je to zgodilo na številki 70, na vogalu Betlehemske uličice. In zares je bila to kočica, četudi ni bilo v njej ne osla in ne vola ne slame in ne jasli, temveč samo večne, brezštevilne muhe. Tu je živel neki Kalabrež, ki je zaslužil tri tisoč lir na leto in opravljal vsakovrstna dela: mnogi nismo smeli vstopiti, ker so dejali, da so tla nevarna in bi ne zdržala teže. Goli zidovi, strop iz rogoževine, svete podobice, pritrjene na zidove z bucikami, ena postelja kot edino pohištvo in namesto omare neobdelan leseni okvir, v katerem so bila obešena revna oblačila te družine. Pred to kolibico so med češčenjem obstali sveti trije kralji in pastirji.
In tod se je s čaščenjem in Rojstvom končala sveta oasijonska igra, v kateri se je gospod Impellitteri znašel
slednja večerja, temveč slavnostno kosilo, ki so ga bile pripravile nune iz sirotišnice svete Marije. In po kosilu obisk pri sorodnikih. Skratka reči, pri katerih je bil gospod Impellitteri prisiljen postati in ostati samo gospod Impellitteri. To je bil samo konvencionalni in osebni del obiska: sonce, ki je do tedaj sijalo vse blesteče od radosti, se je zatemnilo, in takoj zatem se je usul prvi jesenski dež.
Pred kosilom so ga pričakale sirotice in prepevale pesmico, zloženo prav za to priložnost. In neka deklica mu je ponudila šopek ter zdeklamirala:
Sem deklica mala, voščila bi rada, ker voščit ne znam, pa šopek ti dam!
Ob vsem tem pa se gospod Impellitteri, ki je spet postal človek, ni mogel več vzdržati ginjenosti ter je planil v jok in oblivati so ga začele tople solze.
Toda čakalo ga je kosilo. Časnikarje in policaje so namestili v neko stransko sobo. Impellitteriji iz Palerma, ki so prispeli z zadnjimi	avtomobili spremstva	in	ki	jih ti v
Isnellu niso poznali, so morali ostati zunaj. In dvojčka s poševnimi očmi ter	njun oče so se morali zadovoljiti, ker
v Isnellu ni bilo ne hotela ne gostilne, da so stoje pojedli malo kruha in sita. Mi pa smo nasprotno jedli odlično in ob koncu celo slaščice, ki so jih pripravile nune, kakor mandeljeve torte in	sijajne močnate jedi,	ki	jih	je spekla
sestra Maria Benigna, sorodnica gospoda Impellitterija. Ob koncu so se vrstili novi nagovori, med katerimi je bil najbolj izrazno bogat nagovor državne podtajnice Cingolanijeve, tiste, ki je zjutraj	vpila «Vincenzino» in	ki	je	bila zdaj
zamenjala kmečki šal z ministrsko obleko («V tistem šalu«, je rekla z govorniško spretnostjo, se mi je zazdelo, da sem
preživela vse življenje«). Napravila je pravo hvalnico gospej Impellitterijevi in poskusila spremeniti spontani mit v cerkveni obred kot je navada Cerkve. (Ta dan bo ostal v spominu rodov: vidva bosta naša Zaščitnika: naš Zaščitnik in naša Zaščitnica) ter na zidove samo še obesiti svete podobice svetega Vincenta in svete Elisabeth. V tistem trenutku so sporočili, da je gospod Impellitteri daroval pol milijona lir samostanu svoje sorodnice in milijon in pol lir občini, s katerim naj bi, po sklepu občinskega sveta v Isnellu, zgradili javne prhe.
Kadar bogovi postanejo preprosti svetniki-varuhi, morajo pač opravljati svojo dolžnost zaščitnikov in človekoljubov: toda pri vsem tem pa vendar nisem mogel drugega kot da sem občudoval božansko brezkoristnost tega daru. Le kdo se bo prhal v Impyjevih prhah? Gotovo bodo postale nedotakljiv predmet oboževanja.
Poslej je še bolj na gosto deževalo, bil je pravi hladni jesenski dež in megle so prekrile gore. Gospod Impellitteri, ki je zdaj postal navaden človek, se je namenil obiskat po vrsti hišo za hišo svojih sorodnikov in pričel pri samostanu Suor Marie Benigne. Ameriški časnikarji so zaman iskali telefon, kajti nujno so morali telefonirati v New York, ne da bi zgubili niti sekunde. In prosili so me, če jim dovolim da se odpeljejo z mojim avtomobilom: jaz pa bi dobil prostor v enem izmed avtomobilov spremstva. Pod dežjem sem šel malo naokoli, da bi poškilil po uličicah in skozi vrata, za katerimi so bile skrite koze. šel sem, da bi vdihaval vonj dima in živali, ki mi je bil tako domač. Da bi stopil v maloštevilne trgovine. V bifeju sem se srečal z vodjem isnelskih komunistov, zdravnikom, ki je bil tudi član častnega odbora za sprejem in ki sem ga bil že videl pri kosilu v sirotišnici. Tudi on je bil zadovoljen s tem dnem. Dejal mi je, da v primeru takšnih občinskih dogodkov, kakršen je bil danes ta, ki je bil čast za vse, preneha sleherna politična borba. Malce je dvomil samo glede prh, toda to ga ni ovi-
pana iz New Yorka.
Znočilo se je in pripravljali smo se k odhodu. - 5j ko sem se napotil k avtomobilu in čakal, da b0 .|9, -, Impellitteri zapustil hišo svojega poslednjega sorod«1 ' # pristopil k meni kmet, oblečen v star vojaški plaš* rekel: «2elel bi kakšno delo, da bi zginil od tod.	guV&’
Zadovoljen bi bil, če bi bil težak pri kakšnem stroj«-karkoli, samo da bi zginil od tod.«
Končno smo zvečer odpotovali. Znašel sem se mobilu palermske občine skupaj s predstavniki drugimi sicilskimi gospodi. Ko smo se vozili preko r£“'"e[) fevdov v noči, je pogovor nanesel na mafijo. nejši med mojimi potnimi tovariši, namestnik žup Palerma, vsaj tako se mi zdi, mi je rekel: «Mar ve v te izmišljotine? Mafije ni, to so samo pravljice-	9fr
sploh ni: če bi bila to kakšna lepa stvar, bi bil Cia« ‘se ‘ tudi jaz.« Sedaj smo prispeli do obale. Pri Trabij* spremstvo moralo ustaviti zato, ker je šla mimo r£ ^ procesija z baklami ob pokanju topičev. Izstopil seIfl’1i£iDj-, bolje videl: dolge vrste mož so se vrstile med streyj možnarjev: to je bila procesija svetega križanja- Ogr0|jj duhovnika, ki je stopal s sila počasnimi koraki pre« nim križem, so opozorili, da je v ustavljenem avt° gjpj f sam gospod Impellitteri. Kar poskočil je od ugodja in ^ • nosti, iz spoštovanja snel klobuk in stekel. PoterOg0sl><to zapustil Krista, proti pontiacu. Tu se je poklonil Impellitteriju in ga poprosil, naj sporoči njegove1	^
pozdrave monsignoru Spellmanu.*) Dodal je še: imam nekega sorodnika v Chicagu. Ali ga mar P°z Gospod Impellitteri ga ni poznal.
---------- pre<'
*) Spellman — ameriški kardinal, newyorški nadškof. ^ ..i
(Nadaljevanje sie
£

ssrs T„rue	isr. sr r^sTsra srusr rssri	^ ss? ss ■s™Tr;;rt:
*»■«	ssjB »pp~“	sv«	szsrzsfzivr •m ^ ^
j